■H
iipiii
LETO XIX., STE7. 94
gam so on
itjaja iu a3&o Cafvpisuj ptjdjetj« ilorensfcl porote vole«. — Direktor Radi JauhubiL. Glavni m odgovorni urednik: Sergej VoSnJak. — Uredniitro Ljubljana, Tomšičema ulica 4t. < Ib S, telefon 23-523 do 23-525-	— Uprava:
Ljubljana. Tomšičeva ulica §t. t^Il, telefon 23-522 do 23.526	—	Oglasni
oddelek Ljnbljaoa, Titov« cesta 7. telefon 21-895, ta ljubljanske naročnike 20-463. ta snnanf- 21-632. — Poštni predal it 29. — žiro račun pri Komn a&lni Hanki LiuHlj&n« St Ml-KB-3-Z-367	-	Meseča* naročnin* 230 din
Čestitke predsedniku Titu od vsepovsod
UUEUMM, PONEDELJEK, 21. JLFR1IJI 1958
Prispeli ss prvi delegati is Sme gor® —. Predsednik Tito si js ogledal kongresne prastare — Vsa Ljubljana v prazničnem razpoloženju in pričakovanju kongresnih dni
Ljubljana, 20. apr. Kakšna je Ljubljana na dan pred kongresom? Kakšno je razpoloženje, ki viada ne samo po ulicah našega glavnega mesta, temveč tudi po drugih krajih naše države? Za vse to je premalo prostora, da bi lahko povedali in opisali v taki luči kot je v resnici.
V noči od sobote na nedeljo so po Ljubljani postavljali še zadnje zastave, popravljali so še zadnja okrasitvena dela. Videti je bilo. kakor da bi bil dan. Na Gradu je bilo kot podnevi. Vse v luči žarometov. Nad linami na stolpu je že sinoči zavihrala rdeča zastava, ki jo je bilo mogoče opaziti v svitu reflektorjev. Pod Gradom je zažarel emblem srpa in kladiva, ki bo svetil vse dni kongresa.
Zjutraj se je Ljubljana prebudila vsa praznična. Tudi vreme, ki nam je doslej bilo zelo nenaklonjeno. se je spremenilo. Toplo sonce, ki je ves dan sijalo, je še poudarjalo prazničnost. Z e
JJelesr^cijG Pansks v Bsegradu
Beograd, 20. apr. (Tanjug). Danes je dopotovala v Beograd delegacija komunistične partije Danske, ki se bo udeležila VII. kongresa ZKJ. V delegaciji je član politbiroja CK Borge Bauman in član CK Knut Jesperson. Na železniški postaji so delegacijo pričakali in jo pozdravili član CK ZKJ Milijan Neoričič in sekretar komisije za mednarodne zveze CK ZKJ Jovan Bo-žovič.
Delegati odpotovali iz'Makedonije
Skoplje, 20. apr. (Tanjug). Danes ob 13.07 uri so delegati partijskih organizacij Makedonije in JLA odpotoval; na VII. kongres Z PIJ.
Skupaj s 106 izvoljenimi delegati je s posebnim vlakom odpotovalo tud:	štirinajst gostov
iz Makedonije, kj bodo prisostvoval: VIT kongresu.
zjutraj so prihajali prvi delegati v Ljubljano, z istimi vlaki pa so prihajale tudi večje skupine ljudi, izletnikov in drugih, ki so si prišli ogledat predkongresno razpoloženo Ljubljano.
V velikih skupinah se Ljubljančani in drugi ustavljajo pred Gospodarskim razstaviščem in se čudijo pridnosti graditeljev, ki so uspeli v rekordnem času opraviti tako veliko dela. Vse je že nared.
Se večje navdušenje pa je zavladalo med prebivalci Ljubljane zjutraj, ko so zvedeli, da je skozi Ljubljano okrog 7. ure peljal modri vlak, s katerim je prispel generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito v Slovenijo. V Ljubljani so zjutraj ostali sekretarji Centralnega komiteja ZKJ Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič in drugi partijski voditelji. Zjutraj so že tudi prispeli prvi delegati in gosti iz Crne gore, med dnevom pa še drugi. V kongresni recepciji v Domu JLA v Ljubljani je vse živo. Pripravljeni so na sprejem prve večje skupine delegatov, ki bo s posebnim vlakom prispela v Ljubljano jutri, kmalu po 6. uri zjutraj. Nato bodo posebni vlaki vozili delegate in goste v Ljubljano predvidoma vsaki dve uri.
Po ulicah Ljubljane smo danes videvali tudi prve skupine inozemskih novinarjev, ki so mimo naših, kateri so že prispeli prejšnje dni, fotografirali praznično odeto Ljubljano.
Med prvimi inozemskimi delegati in opazovalci sta danes prispela v Ljubljano opazovalec komunistične partije Italije in vietnamski ambasador. V sprejemnem centru pa so nam povedali da bodo vse ostale delegacije, ki so že prispele v Beograd, dopotovale s posebnimi vlaki.
V zlatih sončnih žarkih je danes predkongresna Ljubljana bila vsa polna vedrine. Peterokrake zvezde, srp in kladivo, parole in najrazličnejši nalepki lično polnijo ljubljanske izložbe. Vse ulice so okrašene. Povsod
plapolajo partijske in državne zastave. Posebno lepo so okrašeni dohodi v mesto. Povsod Ljubljana s srčnimi dobrodošlicami pričakuje delegate in goste. Ob izhodu na železniški postaji pozdravlja delegate velik emblem srpa in kladiva. Na Gospodarskem razstavišču se belijo na rdeči podlagi črke pozdravov udeležencem kongresa. Tudi letališče je okrašeno.
Popoldanski sprehajalci, ki so si ogledovali razstavišče, so bili veselo presenečeni, ko se je na Titovi cesti ustavila kolona avtomobilov, s katero se je pripeljal predsednik republike v Ljubljano. Z vzkliki in ploskanjem so ga pozdravili.
Predsednik republike in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito si je popoldne v spremstvu s soprogo ogledal razstavišče. Spremljali so ga še sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko in organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček.
Na razstavišču so zaključena tudi zadnja dela. Velika hala je že pripravljena. Od dolge mize delovnega predsedstva se v obli-
Sovšetski veterani v Nev/ Yo?ku
Nev/ ITork, 20. apr. (AP). Skupina sovjetskih vojnih veteranov je danes prispela z letalom v New York na proslavo 13. ob-
letnice srečanja ameriških in sovjetskih čet na Elbi. V skupini je tudi sovjetski književnik Boris Polevoj. Sovjetski vojni veterani so prispeli na povabilo ameriških veteranov.
ki zvezde širijo sedeži proti steklenim zidovom dvorane. Za sredsedniškim mestom so slike Marsa, Engelsa in Lenina, nad njimi pa parola »Proletarci vseh dežel — združite se!« Se nekaj ur in ta dvorana bo sprejela nad 2500 udeležencev kongresa, delegatov in gostov, opazovalcev in novinarjev, ko bo zasedal kongres.
Tudi tehnične priprave so že popolnoma urejene. Pošta, telefonska in telegrafska služba je uredila in izpopolnila svojo službo, da bodo lahko novinarji čim hitreje obveščali svoje redakcije o delu kongresa, tudi prometni miličniki so bili danes že na
vseh križiščih, da ne bo prišlo do prometnih nesreč. Zanje so urejeni posebni prostori s telefonskimi kabinami, teleprinterji, novinarjem pa bo na razpolago tudi telefoto.
To je samo nekaj skopih podatkov o videzu Ljubljane pred kongresom.
Delegate in goste Ljubljana ne bo pričakala samo z zastavami in okrasitvijo mesta. Tople želje za čim večji uspeh kongresa poudarjajo prazničnost vseh prebivalcev našega mesta.
Ko bodo zvečer pred kongresom poletele v zrak prve rakete,
in ko bo zasvetilo vse mesto v
praznični luči, ko bodo že vsi delegati zbrani v Ljubljani in bo Ljubljana lahko ponosna na
dogodke, ki jo čakajo, takrat bo prav gotovo sleherni izmed nas, ki bo pomislil na pomembnost dogodkov prihodnjih dni, želel kongresu najboljše uspehe.
V. R.
svoji brzojavki k izvolitvi in se obvezujejo, da bodo s povečanimi silami delali za večjo storilnost dela v svojih podjetjih, za dvig življenjskega standarda in gospodarski napredek naše države.
Kolektiv Avto-Makedonije 1? Skopja pozdravlja ponovno izvolitev s prepričanjem, da nas bo tovariš Tito še naprej vodil k novim zmagam in uspehom na polju izgradnje socializma in socialističnih odnosov v naš-državi.
Sindikat rudarjev ;n metalurgov Makedonije obljublja, da bo še naprej delal s še večjim po-
jugoslovanski .. študentje preko svoje Zveze. V čestitki, ki jo je predsedniku poslal Centralni
komite LMJ je rečeno: »Mladi ljudje Jugoslavije Ti bodo. tovariš Tito, tudi v prihodnje krepka, neomajna in enotna opora pri opravljanju državnih in političnih poslov dežele«.
Vojaki, podoficirji in oficirji iz številnih garnizij JLA so prav tako čestitali tovarišu Titu ob ponovni izvolitvi za predsednika republike. V s.vojih čestitkah izražajo zagotovilo za prevzemanje novih nalog, kakor tudi pripravljenost za ohranitev mirnega razvoja naše dežele.
Več kot 400 direktorjev gospodarskih organizacij raznih panog gospodarstva iz vseh krajev Jugoslavije, ki so bili zbrani na nekem gospodarskem seminarju na Reki. čestitajo v
VBEME
Nad Srednjo in Južno Evropo se radržuje področje visokega zračnega oritiska Ob severozahodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje tople zrafi-ie gmote.
Napoved za ponedeljek: Pretežno jasno vreme, v opoldanskih urah nekoliko po veča n n oblačnost. Najni-žje nočne temperature do 0 sto-pinj, na PrimorskfMn h. najvišje dnevne da 20 stopinj C.
Beograd, 20. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip
Broz-Tito je ob ponovni izvolitvi za predsednika sprejel številne čestitke, ki so mu jih poslali delovni kolektivi, družbene organizacije, ljudski odbori, prosvetne, kulturne in druge ustanove, kakor tud; posamezniki iz skoraj vseh krajev naše države. Med prvimi je prispela čestitka delovnega kolektiva tovarne »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda, v kateri je med drugim rečeno: »Pred nekaj trenutki smo zvedeli, da si spet izvoljen za predsednika FLRJ. Pridružujemo se stališču in razpoloženju Zvezne ljudske skupščine in Ti čestitamo ob izvolitvi, hkrati pa Ti pošiljamo plamteče pozdrave in Ti najtopleje želimo dolgo in srečno življenje, da bi bil še mnogo let na čelu naše socialistične skupnosti.«
V brzojavki delovnega kolektiva novosadske tovarne kablov, ki je ob izvolitvi predsednika Tita imel slovesno zborovanje, je med drugim rečeno: »Pošiljamo ; Vam tople borbene pozdrave, najboljše želje za Vaše zdravje in za plodonosno vodenje naše socialistične dežele, ki je tolikokrat preverjeno v praksi in dokazano, da se naša socialistična družba uspešno razvija na svoji zmagoviti poti v komunizem.«
Podobno brzojavko je posla’, tudi kolektiv hidrogradbenega podjetja »Drina«, v kateri pravi:	»Vaša izvolitev nas je še
enkrat razveselila prav zaradi tega, ker ste tovariš Tito in boste vedno v srcih naših delovnih ljudi«.
Razen čestitk delovnih kolektivov, občinskih jn okrajnih komitejev ZK in SZDL, je predsednik Tito prejel tudi številne čestitke od organizacij LM, sindikatov, ženskih društev, Počitniške zveze, verskih organizacij, kakor tudi od strokovnih združenj in organizacij. V brzojavki Centralnega komiteja LM Srbije je bilo poudarjeno:	»V
Tvojem svetlem liku revolucionarja in borca za socializem vidi mladina svoj najlepši vzor. Prepričana je, da pod Tvojim vodstvom ustvarja svoja stremljenja in ideale.«
V imenu delavskega razreda in Zveze sindikatov je Centralni svet ZSJ poslal predsedniku čestitko, v kateri pravd: »Zagotavljamo Ti, da boš v nas kot doslej tudi v prihodnje imel zveste borce za ustvaritev vseh svojih zamisli na poti nadaljnje socialistične preobrazbe naše domovine jn utrjevanju mednarodnega ugleda Jugoslavije«.
Obljubljajoč, da bodo z vsemi svojimi močmj dali svoj prispevek splošnim naporom dežele, so predsedniku čestitali tudi
Zasedanfe ? liri
letom za povečanje storilnosti dela, občinski sindikalni svet iz Celja pa čestita z željo, naj nas
tovariš Tito še mnogo let vodi
k novim uspehom.
Osnovne organizacije ZKJ in SZDL iz Zadra pravijo v svojem telegramu:	»Dragi tovariš
Tito! Tudi ob tej priložnosti Tj stiskamo roko in čestitamo k Tvoji izvolitvi za predsednika republike.«
Ob ponovni izvolitvi tovariša Tita za predsednika republike je Glavni štab MDB pri graditvi avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« v imenu 9000 graditeljev poslal tovarišu Titu naslednjo brzojavko:	»Dragi tovariš
Tito! Ponosni smo in srečni, da si spet na čelu naše socialistične skupnosti. Ko pozdravljamo Tvojo ponovno izvolitev za predsednika republike, Ti 9000 mladih graditeljev avtomobilske ce-
ste .Bratstva in enotnosti' pošilja najprisrčnejše čestitke in najtoplejše želje.«
Odmevi v tujini
Beograd, 20. apr. (Tanjug). — Svetovni tisk, časopisne agencije in radijske postaje posvečajo veliko pozorno. . ponovni izvolitvi predsednika Tita za predsednika republike in poročajo o delu Zveznega izvršnega sveta, o čemer je predsednik Tito govoril včeraj v Ljudski skupščini. V vesteh je poudarjena soglasnost, s katero je predsednik Tito ponovno izvoljen za šefa države, kakor tudi važnost ekspozeja, 'ti ga je imel pred Ljudsko skupščino.
Ko obveščajo o ponovni izvolitvi predsednika Tita, indijski časopisi poudarjajo željo Jugoslavije, da sodeluje z vsemi državami ne glede na njihov politični sistem. List >New States-man« objavlja na prvi strani izvlečke iz govora predsednika Tita in pri tem poudarja predsednikove besede, da mednarodni položaj spominja na ostrejše faze hladne vojne.
Ves osrednji poljski tisk objavlja danes obširne izvlečke iz govora predsedniku Tita o notranjih problemih in nalogah, pri čemer poudarja, da so minula štiri leta potrdila moč in vrednote socialistične demokracije, ki jo ustvarjajo v jugoslovanskih pogojih. Ko objavlja dele govora, ki se nanašajo na zunanja politična vprašanja, poljski tisk posebno naglasa besede predsednika Tita, da je miroljubna politika Jugoslavije prispevala h krepitvi mednarodnega položaja Jugoslavije in da njen ugled podpira sovjetsko in vsako drugo iniciativo, ki vodi v popuščanju mednarodne napetosti in utrditvi miru v svetu.
LJUBLJANA POZDRAVLJA DELEGATE
isainili Tit® lis prvi
saafi v LiuMiani
AKRA, 20. apr. (AFP). Konferenca neodvisnih afriških držav v Akri, glavnem mestu nove afriške države Gane, je včeraj nadaljevala s plenarnim zasedanjem. Na včerajšnjem plenarnem sestanku so začeli s proučevanjem vprašanja na kakšen način
bi omogočili gospodarsko sodelovanje med afriškimi državami, ki bi temeljilo na izmenjavi tehničnih znanstvenih in drugih informacijah.
Ljubljančanu
JUTRI, 22. APRILA, SE BO DELEGACIJA VII. KONGRESA ZKJ ODDOLŽILA SPOMINU VELIKIH REVOLUCIONARJEV IN POLOŽILA VENEC NA GROBNICO NARODNIH HEROJEV.
SVEČANOST BO OB V). URI NA TRGU NARODNIH HEROJEV.
OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LJUBLJANA.
Pri proučevanju tega vprašanja bodo posebno /ozornost po-
svetili problemom organizacije v industriji in razvoju kmetijstva. '
Politična komisija konference pa je še nadalje razpravljala ■ o vprašanju Alžirije.
Tuniški zunanji minister Ea-dok Mokadem pa je izrazil upanje, da bo konferenca osmih neodvisnih afriških držav sklenila, da bo nudila popolno diplomatsko, moralno in materialno pomoč Alžiriji in njenemu boju za neodvisnost. Mokadem je to izjavil po sestanku, na katerem so predstavniki neodvisnih afriških držav izdelali načrte za širše medsebojno kulturno in gospodarsko sodelovanje.
General Burns obiskal El Uriš
El Ariš, 20. apr. (Tanjug). Poveljnik čet OZN general Burns je obiskal taborišče jugoslovanskega odreda v El Arišu. V spremstvu oficirja za zvezo med egiptovsko ’ vlado in štabom UNEF brigadirja Helmija in načelnika štaba UNEF indijskega polkovnika Nibija, si je general Burns ogledal gradnjo no vih barak,
Investicijska sredstva -predvsem za stanovanja
Med uredbami in zakonskimi predpisi, ki jih je te dni spre-
jel Zvezni izvršni svet, je tudi
Uredba o dopolnitvi tarife davka na promet. V skiadu s to dopolnitvijo tarife davka na promet bodo v prihodnje državni organj in ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organiza-
cije plačale 25 odstotkov davka
na promet na investicijska vlaganja v administrativno-upravne zgradbe. Istočasno s tem bodo vsi omenjeni državni organi in ustanove ter gospodarske in druge organizacije plačale 40%
davka na promet pri nakupu pohištva in ostalih predmetov za ureditev pisarn, domov, klubov itd.
Kot je videti, so omejitve, ki jih je predpisal Zveoini izvršni svet glede investicijskih vlaganj v zidanje upravnih poslopij precej ostre. Jasno je, da bo to
vplivalo predvsem na zmanjšanje proračunskih investicij v te namene — in to je tudi cilj te uredbe. Z omejevanjem zidanja administrativno-upravnih zgradb bo zaščitena stanovanjska izgradnja, glede katere niso pred-
Udeležba tujih delegacij na Vil. kongresu ZKJ
Na VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je Centralni komite ZKJ povabil komunistične, socialistične in druge delavske partije in napredna gibanja mnogih dežel, s katerimi Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije sodelujeta ali vzdržujeta zveze. Skupaj je bilo povabljenih 51 partij.
Marca in aprila je večina partij vabilo sprejela in poročila Centralnemu komiteju ZKJ sestavo svojih delegacij.
Skupina socialno demokratskih strank Zahodne Evrope vabila ni sprejela in spročila, da ne bo poslala svojih delegacij na VII. kongres. Nekatere izmed partij so kot razlog za odklonitev vabila navedle načelne razlike z ZKJ, medtem ko je večina komunističnih partij naknadno umaknila sklep o udeležbi delegacij na VII. kongresu. Tako je Komunistična partija Sovjetske zveze v pismu z dne 5. aprila 1953 preklicala svojo prvotno odločitev. Pozneje so svoj
	iiiiii
	
	/•
f!l	
•$§i%	n
	
	Sgj|^|:gjg:£
P	\ ^
	
sklep preklicale tudi komunistične in delavske partije Kitajske, Bolgarije, CSR, Madžarske, Mongolije, Poljske, Švedske in Velike Britanije.
Kot glavni razlog za spremembo svojega prvotnega sklepa o udeležbi na VII. kongresu ZKJ navajajo vodstva partij, da se ne strinjajo z načrtom programa Zveze komunistov Jugoslavije.
Tudi Albanska partija dela. Romunska delavska partija in Enotna socialistična partija Nemčije so obvestile Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, da iz enakih razlogov ne bodo poslale svojih delegacij.
Nekatere komunistične in delavske partije socialističnih dežel so pooblastile svoje veleposlanike v Beogradu, da bodo prisostvovali VII. kongresu ZKJ kot opazovalci.
. Iz teh razlogov še ni točno znano, koliko tujih delegacij se bo udeležilo VII. kongresa. Od nekaterih partij, ki so svoj čas sporočile prihod in sestavo svojih delegacij, zdaj še ni prišlo naknadnih obvestil o eventualni spremembi sklepa, niti niso potrdile prihoda delegacij.
Za zdaj je znano, da bodo VII. kongresu prisostvovali: delegacija Komunistične partija Indonezije z namestnikom generalnega sekretarja Njo-tom na čelu; delegacija Soci-
pisane nikakršne omejitve in ki se vrši v skladu z inštrumenti zveznega družbenega plana.
Omejitev investicijskih vlaganj
v izgradnjo administrativnih poslopij bo nedvomno pozitivno vplivala na zmanjšanje uporabe
raznega gradbenega materiala, ki ga bo tako več na razpolago
za stanovanjsko izgradnjo, in pa
seveda za investicijsko izgrad-njo, predvideno z družbenimi plani.
Osnova za določanje višine davka na promet pri zidanju administrativnih zgradb je vsota sredstev, namenjenih za investicijska vlaganja v ta namen. Davek bo treba plačati v trenutku uporabe sredstev za investicije, jn to na račun teh investicij. Če pa bodo v investicijska vlaganja vključeni tudi pohištvo in ostali materiali za ureditev pisarn, klubov itd., potem davek na promeit za ome-nieno pohištvo in ostalo ne bo
MOSKVA — Zunanji minisetr Sovjetske zveze Gromiko je sprejel odnravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi Zvonka Perfšiča in se z njim razgovarjal o pripravah za konferenco na najvišji ravni.
NSW DELHI — Jugoslovanski veleposlanik Tndiii Bogdan Crnobrnia je obiskal premiera Nehruja in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Premier Nehru je veleposlaniku Crnobrnji in niegovi soprogi priredil poslovilno kosilo.
BEOGRAD — Veleposlanik FLJR v Moskvi V Ijko Mičuno-vič je prispel v Beograd. Veleposlanik Mičunovič bo prisostvoval VII. kongresu ZKJ.
znašal 25 odstotkov (kot za poslopja), temveč 40 odstotkov.
Med pohištvo in ostale proizvode za ureditev pisarn navaja
uredba »lesen-o in kovinsko pohištvo, lestence, preproge, zavese, razne dekorativne tkanine, jeklene omare in blagajne, električne aparate in aparate za vzdrževanje čistoče, radio-apa-rate, gramofone in podobno usnje, umetno usnje in podoben material iz plastične mase za tapeciranje in dekoracijo«.
Davčna osnova za ta davek na promet je nabavna cena teh
proizvodov. Ta davek bodo plačale tudi tiste ustanove im organizacije, ki pohištvo in ostalo same izdelujejo. Za te ustanove in organizacije bo davčna osnova za določanje davka na promet tržna cena teh proizvodov. Razumljivo je, da trgovska podjetja, ki se bavijo s prodajo teh proizvodov, ne bodo plačala davka na promet pri njihovem nakupu, prav tako pa tega davka ne bodo plačale bolnice, šole in podobne ustanove, kadar kupujejo pohištvo za druge namene, kot je ureditev pisarn.
Pristojni,krogi pričakujejo, da bo davek na promet pri nakupu pohištva za pisarne preprečil nepotrebno in pogosto neokusno kopičenje tega pohištva v raznih pisarnah, in da bodo podjetja in ustanove razpoložljiva sredstva uporabila za investicije v bolj potrebne stvari. Skupaj z ostalimi predpisi Zveznega izvršnega sveta glede usmerjanja investicij, pa bo tudi uredba o dopolnitvi tarife davka na promet nedvomno pozitivno vplivala na to, da se investicije v letošnjem letu zadržijo na ravni, kot jo predvideva zvezni družbeni plan.
M. F.
' '
v
sBmmm
mmsm
PRED 2ELEZNtES(KO POSTAJO OB PRIHODU PRVIH DELEGATOV
Vloga potiskih siitiifeai©w
Kongres sindikatov je sprejel resolucijo, ki znatno povečuje vlogo sindikatov v družbenem in političnem življenju države
VARŠAVA, 20. apr. (Tanjug). Četrti kongres poljskih sindikatov, ki se je končal včeraj po Šestdnevnem zasedanju v Varšavi, je sprejel pomembno resolucijo, ki znatno povečuje vlogo sindikatov v družbenem in političnem življenju Poljske.
Po resoluciji »o vlogi in nalogah zveze sindikatov Poljske« sindikati v bodoče ne bodo več samo predstavniki in branilci socialnih koristi delovnih ljudi, ampak tudi aktivni neposredni sodelavci v delavskem samoupravljanju in organizaciji narodnega gospodarstva.
V smislu predloga prvega sekretarja CK PZDp Gomulke je
Zavrnjeni predlogi
Komite konference za pomorsko pravo je zavrnil vse predloge o širini
teritorialnih voda
ŽENEVA, 20. apr. (Tanjug). V prvem odboru konference za pomorsko pravo v Ženevi so glasovali o predlogih za širino teritorialnih voda in zunanjih morskih conah. Pred odborom so bili štirje predlogi.
Kanadski predlog je določal ški predlog, kakor tudi predlo-6 milj za teritorialno morje in ga Sovjetske zveze in ZDA. Po alistične stranke Italije, ki jo, še 6 milj za posebnio cono, in- glasovanju je Velika Britanija
dijško-mehiški predlog je pred- umaknila svoj amandma, ki je lagal 12 milj za teritorialno mor- predlagal teritorialne vode do je, Sovjetska zveza je predla- šest milj, vendar z mnogimi gala, da bi države same dolo- omejitvami. Komite je tako od-
dobiti dvotretjinsko večino na plenumu, pa pričakujejo, da ne bo sprejet noben predlog. Plenarno zasedanje bo v ponedeljek.
kongres v svoji resoluciji priporočil ustanovitev konferenc delavskega samoupravljanja, najvišjih družbenih organov v podjetjih, ki bodo opravljale vlogo koordinatorjev dejavnosti delavskega sveta, uprave sindikalne organizacije in partijskega komiteja, pri čemer pa bodo obdržale in spoštovale samoupravljanje in. specifični karakter vsake teh organizacij. Delavsko samoupravljanje na Poljskem tvorijo trije osnovni enakopravni organi v podjetju — delavski svet ter partijska in sindikalna organizacija.
Poudarjajoč pomen neposrednega sodelovanja sindikatov v upravljanju, je kongres opozoril na naloge sindikatov kot organizatorjev rednega in vsestranskega obveščanja delovnega kolektiva o rezultitih dela podjetja in uresničenja sistematičnega nadzorstva nad celotno gospo-
Triglavska tiskarna v Ljubljani je dok&nča-Ia tiskanje 64 strani obsegajoče brošure v hrvaščini c naslovom »Teden v Ljubljani« je namenjena delegatom in go-od 21. do 28. aprila 1958. Brošura stom, ki bodo sodelovali na kongresu in je nekak vodič po ljubljanskih kulturnih ustanovah. Razen sporeda gledališč, koncertov, kinopredstav ter športnih prireditev so v brošuri omenjene tudi vse galerije, muzeji in razstave, ki bodo v kongresnih dneh v Ljubljani. Te brošure bodo dobili vsi delegati lahko že v recepciji, vstopnice pa bodo dobili v posebni prodajalni nasproti glavnega vhoda na Gospodarsko razstavišče.
vodi Giovanni Alassia; delegacija Alžirske fronte narodne osvoboditve z Benjusefon Benkedo na čelu; delegat Azijske socialistične konference in Socialno-demokratske stranke Japonske Tadataka Sata; delegacija Združene delavske stranke Izraela (Mapam) s predsednikom parlamentarne skupine Mapam Ja-kovom Hazanom na čelu; generalni sekretar Socialistične stranke Cila Salomon Korba-lan; podpredsednik Narodne unije Kameruna Ernest Uan-di; delegacija Nacionalne unije Združene arabske republike. ki jo sestavljajo člani Izvršnega komiteja Mosad El Timami. Mohamed Abu Nar in Nazmi Rašed El Mehaui.
Nekatere komunistične in socialistične partije so poslale VII. kongresu pozdravna pisma oziroma pozdravne brzojavke.
Kongresu bo prisostvovalo tudi nad 60 tujih novinarjev.
Odbor za organizacijo VII. kongresa
MANDAT ZA SESTAVO FRANCOSKE VLADE
PREDSEDNIK TITO NA POLŽEVEM
Ljubljana, 20. aprila. Prav pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je predsednik republike in generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije popoldne okrog 17. ure obiskal dom na Polževem. V spremstvu so poleg njegove soproge bili še vidnejši politični delavci.
čale širino teritorialnih voda na mejah od tri do 12 milj. Ameriški predlog je določal teritorialne vode v meji od 6 milj ter določitev posebne cone, ki bi bila še 6 milj dlje, vendar pa, da bi v posebni coni lahko lovile ribe države, ki so se s tem ukvarjale v tistem delu morja že več ko pet let.
Prvi del predloga, ki govori o širini teritorialnih voda, je odbor odklonil z 48 proti 11 glasovom. Drugi del kanadskega predloga o posebni coni so sprejeli s 37 proti 35 glasov. Odbor je nato odklonil indijsko-mehi-
klonil vse predloge glede teritorialnih voda, vendar je glede posebnih con, kar je važno za mnoge države, med katerimi tudi Jugoslavijo, sprejel predlog za posebno cono z izključnimi pravicami do ribolova v širini šest milj. Glede na to, da gre za priporočila, ki morajo
Gaitskeil obišče Varšavo
Varšava, 20. aprila (Reuter). Kakor piše varšavski list »Zycie Warszawy«, bo šef britanske laburistične stranke Hugh Ga.it-skell obiskal Poljsko letos septembra.
Pariz, 20. apr. (Reuter). Predsednik francos! ’ republike Rene Coty je dal mandat za sestavo nove vlade Georgeu Bidaultu, članu narodno-republikanske stranke. Biaault je bil v narodni skupščini eden izmed političnih voditeljev, ki so nasprotovali anglo-ameriški misiji dobrih uslug in tako povzročili padec vlade Felixa Gaillarda.
Trgovino bodo odprle neprekinjeno
V času VII. kongresa se bodo pridružile sedanjim no stop trgovinam številne nove; Večina pr-odajaln v središču mesta bo namreč podaljšalo svoje poslovanje preko opoldanskega odmora in bodo prodajale neprekinjeno od 7. do 20 ure. Gre za trSvska podjetja vseh vrst na Titovi, Cankarjevi, Gosposvetski, Miklošičevi, Stritarjevi, Tavčarjevi in Čopovi ulici
PO SLEDOVIH BORB NA SUTJESKI
DOGODEK
Slonel je nad masivno pisalno mizo v svoji pisarni, na kateri je bilo vse polno spisov in debelejša knjiga s ciklostiranimi listi. Na ovitku je pisalo: »Družbeni plan in proračun občine Foča za leto 1958.«
Vbadal se je z višino letošnjega bruto produkta v občini, k: bo predvidoma narasel v primerjavi z lanskim letom od 4.792 na 5.153 milijard dinarjev. Računal je višino narodnega dohodka, ki s« bo povzpel — razveseljivo od lanskih 122 tisoč dinarjev na prebivalca, na 130 tisoč.
Razmišljal je o tem, kako bi še letos in to čimprej — zgradili vodovod, katerega izvir je štirinajst kilometrov oddaljen od mesta. Skrbelo ga je. ali bodo lahko bolnišnico, ki je grajena kot spomenik in v kateri je prostora za dve sto postelj, pravočasno dogradili do proslave borb na Sutjeski — do 4. julija letos.
In še o kopici drugih komunalnih »drobnarij« je razmišljai Remzija Čorič, predsednik občinskega ljudskega odbora v Foči ...
Sedaj štiridesetletni predsednik se rad spominja tistih dni. ko je takoj po okupaciji Jugo-•lavije 41. leta odšel k partiza-
ki se muje v tisnil v sp
nom. Bil je že izučen — krojač po poklicu. Po vojni je postal politični in družbeni voditelj. Je zelo popularen v občini in ljudje ga imajo radi. Domačin je m vrhu tega je tudi njegova medvojna pot tesno povezana z narodnoosvobodilnim gibanjem tega kraja. Kajti Sutjeska je komaj dobrih dvajset kilometrov oddaljena od Foče. In Remzija Gorič je sodeloval tako v IV kot v V. ofenzivi.
»Kaj naj vam povem?«
»Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu iz tistih dni?«
»Vse skupaj je bilo strašno Bolehal sem od tifusa. Potem s lahko mislite, kako sem preživljal tiste mesece.«
Pila sva kavo. In pripovedova je . . .
»Ne samo. da sem imel tifus hkrati sem zbolel še za pljučnico in vnetjem žolča. Se danes imam pljučno mreno nekolikr zaraščeno
Mora: sem biti na koncu svojih moči. kajti tovariši so me pustili pri nekem kmetu. Tam
naj bi okreval. Po nekaj dneh sem si resnično nekoliko opomogel.
Ne vem odkod in kako je prišla mimo hiše skupina partizanov, med katerimi je bila ve-
čina tovarišic. — Še danes se spomnim tega^. kot bi bilo včeraj . . . Ogovoril me je neki tovariš in prosil za hrano. Za zdravnika, ki je bil z njihovo skupino. Rekel je, da je on še bolj izčrpan kot vsi drugi. Tisti kmet jim je- res dal skledo polente, saj drugega v tistih krajih tako in tako ni dobiti. Dali so jo najbolj izčrpanim tovarišem. Zgrozil sem se, ko so mi pokazal; človeka, o katerem so pravili, da je zdravnik.' Bil je podoben bolj prikazni kot človeku . . .
Skoraj vsi so bili strgani od neprestanih borb in pohodov. Dve tovarišici nista imeli na sebi celo ničesar. Zaviti sta bili le v odejo. Večina je imela hlačnice le nad koleni.
Grobnica packih borcev na ■ Tjentištu
Ne morem opisati občutka, ki sem ga imel, ko sem jih videl. Smilili so se mi. Bržkone sem se tudi jaz njim. (Še dobro, da takrat nismo imeli ogledal pri roki in se ni mogel vsak sam videti).
Kmet je imel šivalni stroj. Iz odej sem štirim tovarišicam preprosto vrezal hlače in jih za-šil . . . Lahko si mislite, kako sem bil izčrpan, ko tudi šivalnega stroja nisem mogel poganjati. Tisti kmet mi je pomagal . .«
»Mnogo smo pretrpeli,« je čez trenutek spet povzel, »in nikomur ni bdi o lahko. Toda izdrža-li smo nadčloveške napore, na kakršne v sedanjih normalnih pogojih sploh pomislit; ne morem. oziroma se mi zde' nemogoči.«
Potem mi je še pravil, da je njegova žena kot petnajstletna deklica tudi sodelovala v borbah na Sutjeski.
»Njeni doživljaji so bili mnogo bolj strahotni od mojih. Jaz sem bil bolan, ona pa je bila borec!« je skromno pristavil tovariš Remzija.
Vsi, skoraj vsi udeleženci V. ofenzive, s katerimi sem govoril, so me, preden sem jih nagovoril za razgovor, napotili h kakemu svojemu tovarišu, češ da je bil le-ta večji junak, da je mnogo težje prestajal takratne tegobe. Razumljive so mi bile njihove besede, odsev skromnosti, ki je bila velika. Prav tako kot je bila velika po junaštvu, tovarištvu, težavah in naporih V. ofenzive v NOB ki je trajala nepretrgoma od 16. maja do 20. junija 1945 . leta.
Od leta 1944 do danes je bil Bidault dvakrat francoski premier in sedemkrat zunanji minister.
Razpis voiilev na Japonsksiu
Tokio, 20. apr. (Reuter). Predsednik političnega odbora vladajoče japonske liberalno-demo-kratske stranke je včeraj sporočil, da bodo parlamentarne volitve na Japonskem 22. maja. Datum razpusta spodnjega doma parlamenta še ni bil objavljen. Zadnje splošne volitve so bile na Japonskem februarja 1955. V sedanjem parlamentu imajo liberalni J mokrati 293, socialisti 158, komunisti 2 in neodvisni tudi dva mesta.
Štiriindvajset ur po razpisu splošnih volitev se je pri volilni komisiji registriralo že okrog PCd kandidatov. Vladna, liberalnodemokratska stranka jih je prijavila 500, komunistična partija pa 100. Japonski parlament ima skupno 467 sedežev. Pri zadnjih volitvah leta 1955 je bilo skupno 1017 kandidatov.
darsfco de j avniosifcju podjetja.
Resolucija prav tako poudarja večje naloge sindikatov v vrsti drugih področij gospodarskega, družbenega in političnega življenja države, kot na primer njihovo sodelovanje v določanju načel razdelitve narodnega dohodka pri socialni politiki, planiranju m tako dalje, zlasti pa njihove naloge na področju kulturno-vzgojnega dela pri delavcih in uslužbencih.
Mladinske brigade so končale tekmovanje
Otočec na Krki, 20. apr. (Tanjug). Danes se je končalo veliko predkongresno tekmovanje graditeljev avtomobilske cesLe »Bratstvo in enotnost«, ki se je začelo pred desetimi dnevi v počastitev VII. kongresa ZKJ. To je prvo veliko tekmovanje graditeljev avtomobilske ceste, v katerem je sodelovalo okrog 9000 mladincev in mladink. Kljub številnim težavam in vremenskim neprilikam so mladinske delovne brigade dosegle odlične uspehe.
Jutri bo glavni štab MDB proglasil za udarne najboljše
brigade. Tisti brigadi, ki je v
tem tekmovanju dosegla največje uspehe, bo na slovesnem zborovanju podeljena prehodna zastavica Glavnega štaba.
Te dni se v vseh mladinskih naseljih vzdolž trase čuti posebno predkongresno razpoloženje. Program ideološko-poiitič-nega dela je v preteklem obdobju potekal tako, da so se brigadirji čimbolj seznanil; z zgodovino ZK, z dosedanjimi kongresi, kakor tudi z osnutkom programa Zveze komunistov.
Zdaj so v teku tudi končna
d-ela pri urejevanju mladinskih naselij tako, da bodo vsa naselja pričakala kongres okrašena s cvetjem, gesli ;n zastavami. Z velikim veseljem je bila sprejeta vest, da bo devetčlanska delegacija graditeljev pozdravila VII. kongres ZK in mu zaželela uspešno delo. Na predvečer kongresa bodo v vseh naseljih zagorel; taborni ognji, ob katerih bo izveden primerni program, posvečen VII. kongresu. Ob tej priložnosti bodo tudi prebran: sklepi Glavnega štaba ob proglašenju udarnih brigad, ki jih graditelji avtomobilske ceste pričakujejo s posebnim zanimanjem.
TELEG11MI
PARIZ — V Franciji so danes kantonalne volitve, na katerih bodo izvolili 1504 kantonalnih svetnikov. Računajo, da bo volilo 11 milijonov volivcev.
VPASHINGTON — List »VVashington Post« opozarja v komentarja o zmagi nacionalistov v Južni Afriki, da bi lahko prišlo do odprtega spopada med tremi milijoni belcev in 9 miljoni Afričanov.
NEW KORK — šest oseb je bilo danes ubitih v požaru, ki je izbruhnil v črnskem predelu New Yorka. V požaru je bilo ranjenih tudi 7 gasilcev in en policaj, ki so reševali ljudi iz goreče sedemnadstropne stavbe.
CAPE CANAVERAL — Ameriškemu letalstvu se včeraj ni posrečilo izstreliti izstrelka »Thor«. Izstrelek, ki je težaj 50 ton, je eksplodiral na tleh. To je že četrti neuspešen poskus z izstrelkom tega tipa.
NIKOZIJA — Policija je aretirala 14 ciprskih Grkov po eksploziji bombe v britanskem vojaškem taborišču. Aretirani so bili zaposleni v taborišču. Davi so eksplodirale tri bombe na vodovodnih ceveh, po katerih dobiva vodo britansko taborišče pri Famagusti. Včeraj so neznanci v Limasolu zažgali britanski avtomobil.
KAIRO — »Al Ahram« piše, da so se dokončno sporazumeli o odškodnini za bivše delničarje sueške družbe. List trdi, da so delničarji sprejeli sporazum, ki sta ga pred kratkim dosegla predsednika Naser in predsednik narodne banke Black. »Al Ahram« tudi sporoča, da bodo te dni v Kairu redigirali dokončno besedilo sporazuma.
UZDA — V bližini Užde v Maroku sta včeraj trčila avtobus in tovorni avtomobil. Pri nesreči je bilo ubitih 10 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 12.
BAGDAD — V Bagdadu in precejšnjem delu Iraka je včeraj divjal peščeni vihar, kakršnega ne pomnijo že 20 let. Ustavlje* je bil ves promet, ker se zaradi visokega peska ne vidi cest. Prti kinien je bil tudi promet na bagdadskem letališču.
poročilo vofakom
dvanajst© mi®
Med borci alžirske osvobodilne vojske
Koliko so pa oni pobili žena in otrok v alžirskih vaseh. Mi jim pravimo: nič vam nočemo. Ne verjamejo. Stalno pričakujejo, da bodo dobili rafal v hrbet. Oficirji so jim govorili: felahj vas bodo poklali.
Piše: V lado Mopar j
— Kaj pa potem storite z njimi.
— Mnoge jetnike iz legije pustimo domov. Ce se prepričamo, da ujetnik ni znan krvnik in je pri tem tujec, se zelo hitro vrne domov. Nekateri se ne upirajo preveč, kadar jih ujamemo. Te izpustimo takoj.
— In kaj pravijo?
— Veselijo se in obljubljajo najrazličnejše stvari. Poslali vam bomo. pravijo, orožje. Sijajni dečki ste. Kasneje pozabijo. Gotovo si mislijo: je že moralo tako biti, da so nas izpustili. Legionarjem smo poslali letake in jih pozivamo, naj se vdajo. Glejte...
m LEGIONARJI, G0VOH5 VAM ' OSVOBODILNA ARMADA
In pokaže mi letak. Poleg besedila je tudi sedem fotografij. Pogledam si zamišljene obraze. Čudni tipi. Kdo ve kaj jih je pripravilo do tega, da so prišli v Alžir ropat po vaseh. Preberem sedem miniaturnih biografij teh mednarodnih pustolovcev.
1. Mathias Esser jz Kolna. Vstopil v legijo 29. marca 1956.
2. Rolph Genauner, rojen 12. avgusta 1934 v Breslau (Nemčija). Kraj stalnega bivanja: Berlin.
3. Kašir Hasan, rojen oktobra 1930 v Ankari (Turčija). Stopil v legijo 12. decembra 1956.
4. Friedrich Hoppenstock, rojen 30 aprila 1935 v Palschau (Vzhodna Prusija) Stopil v legijo 23. maja 1958.
5. Kurt Jacoby, rojen 12. februarja 1934 v Berlinu. Stopil v legijo 16. septembra 1956.
6. Ernst Meier, rojen 9. februarja 1937 v Lahru (Nemčija). Stopil v legijo 2. novembra 1956.
7. Ernest Nikolaus, rojen 16. januarja 1933 v Sarrelouisu, oženjen, oče dveh otrok. Stopil v legijo 19. avgusta 1956.
Berem letak:
•♦Tuji legionarji 1«
Govori vam armada narodne osvoboditve.
Iz osebnih in večkrat dramatičnih razlogov ste stopili v francosko armado.
Kot žrtve intenzivne propagande ste se znašli v Alžiriji in se neusmiljeno vojskujete proti ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo in proti kolonialnemu jarmu.
Od vas zahtevajo, da koljete Alžirce. ki vam jih francoski oficirji vaše legije opisujejo kot fanatična in zaostala bitja, da bi s tem ohranili dominacijo močnejšega.
Rekrutirani ste kot vojaki, ki bodo častno in dostojanstveno služili, uporabljajo pa vas v vseh kolonialnih vojnah kot najemnike. Niste plačani kot stražarji pravice in pravičnosti, ampak kot budni
zlahka sodimo, ko opazujemo, kako negujejo njegovo rano. Od časa do časa ga obišče kirurg, kajti tu, čeprav vi tega ne verjamete, je vsega dovolj. O tem smo se prepričali z lastnimi očrni.
Prepričani smo, da boste to pismo pokazali vsem. da bi pomagali odstraniti napačno mnenje o armadi, v kateri smo sedaj. Tudi mi smo prej mislili, da so na tej strani uporniške tolpe, sedaj pa vidimo, da je to organizirana armada. Vsak od nas štirih ima pri vas drage tovariše, ki bodo srečni, ko bodo videli, da smo jim poslali nekaj vrst.
Jaz, ki pišem to pismo, želim nekaj sporočiti Benisu, ki mu pravijo Zizi. Poslušaj! Vidiš, končal sem svojo službo in se tukaj prav dobro počutim, česar nisem upal. To ti pravim jaz, tvoj prijatelj.
Dajem pismo Releau.
Tu vaš tovariš Relea, ki vam piše dve vrstici. Pošiljam svoje prijateljske pozdrave vsem tovarišem iz 12. čete. Kot vam je že napisal Vialaron, nas je alžirska armada lepo sprejela. Vi si tega niti ne
Borci in oficirji alžirske osvobodilne vojske pozorno poslušajo radijske vesti o dogajanju
po svetu
morete predstavljati. Organizirana je mnogo bolje kot si vi mislite.
Pošiljam pozdrave prvemu oddelku. Prijatelj, ki vas ni pozabil, Relea Henri.
% KAKO SI JE VIN HOLLIS POZDRAVIL MAČKA
Dva Američana, Van Hollis in Ray» mond Rousse sta se v neki marsejski krčmi napila. S tem se začne tragikomična zgodba o tem, kako rekrutirajo ljudi v tujsko legijo.
Neke noči je mornar Van Hollis popil nekoliko preveč \viskyja ter na široko pripovedoval o svojih korejskih vojnih avanturah. Človek, ki se je z njim pogovarjal, bil je agent — dobavitelj za legijo, ga je odpeljal popolnoma pijanega »spat«. Ko se je Van Hollis zjutraj zbudil, se je znašel v kasarni tujske legije. Pokazali so mu pogodbe, ki jo je »podpisal«. Ko si je zdravil mačka s sodo bikarbono, je opazil, da ni on edini to noč naletel »na mino«. Njegov kolega Ravmond Rousse se je prav tako napil wiskyja in — podpisal.
Nazaj ni bilo mogoče. S posebnim letalom so ju prepeljali v center za urjenje, ki je v Saidi. Tu sta se srečala s tretjim — nesrečnikom, Angležem Michaelom Fannom, ki je v podobnih okoliščinah prispel tjakaj. Vsi trije so se skušali povezati s svojimi konzulati, vendar jim to ni bilo mogoče. Tedaj pa so se odločili za precej drzen sklep. Z vojaškim zemljevidom v roki so se nekega dne odpravili v smer, za katero so menili, da jih vodi k četam alžirske vojske. Niso se zmotili. Kmalu so našli alžirske borce in v njihovih vrstah preživeli tri tedne. Od tam so jim omogočili odhod v domovino čez Maroko.
Pred odhodom ko dali to izjavo: »Od blizu smo videli vojaške sile in ugotovili, kako visoka je morala vodstva alžirske vojske. Prepričani smo, da je vaša zmaga blizu. Po vaši zaslugi smo spet svobodni. Vračamo se s svoje domovine, kot vaši iskreni prijatelji«.
© PRIMER DE. ZEMIRIUA
Problem ujetnikov postaja za alžirsko osvobodilno gibanje resen politični problem. Ni lahko prepričati borce, da je dosedanje humano ravnanje z ujetimi francoskimi vojaki nujno, medtem ko na drugi strani kršijo najosnovnejša načela človečnosti. Alžirsko osvobodilno gibanje je vložilo mnogo naporov, da bi francoske oblasti, ravnale z ujetimi alžirskimi borci tako kot z vojnimi ujetniki. Upali so, da bo poslanstvo De Preuxa prispevalo k rešitvi tega problema. Toda doslej niso bili doseženi nobeni rezultati.
Na 19. mednarodni konferenci Rdečega križa, ki je bila 20. decembra 1957, so sprejeli resolucijo, ki jo je odobrila tudi Francija. V tej resoluciji je rečeno: »V primeru notranjih nemirov je treba ranjence negovati, ne glede na njihovo pripadnost, zdravniki pa ne bodo na noben način kaznovani, če bodo zdravili ranjence. Zdravniška tajnost bo spoštovana«.
Toda francosko vojaško sodišče je 12. marca letos obsodilo dr. Zemirlija, ker je zdravil ranjene alžirske borce.
Takoj po obisku De Preuxa pri francoskih ujetnikih, so francoske oblasti objavile vrsto smrtnih obsodb nad alžirskimi ujetniki. Tako je »Monde« objavil 14. marca sporočilo, v katerem je rečeno, da sta bila obsojena na smrt Mohamed in Bekar ■Larbi, »ujeta z orožjem v roki med neke bitko«.
Alžirska fronta za narodno osvoboditev je nedavno poslala vladam mnogih držav protestno noto proti ravnanju francoskih oblasti. V tej noti je precej odkrito rečeno, da alžirska vojska ne bo mogla več dolgo obdržati dosedanjega odnosa do ujetnikov, če bodo na drugi strani z alžirskimi ujetniki ravnali kot z zločinci in jih kaznovali s smrtjo.
(Nadaljevanje jutri.)
V prostem času med eno in drugo borbeno nalogo je čiščenje orožja ena glavnih skrbi alžirskih borcev.
Tunis, aprila — Vi ste bili ranjeni, gospod Morales?
— Zdravil me je — je odgovoril Morales — neki alžirski zdr vnik. Zdaj je vse v redu. Ne šepam več.
Ta dvogovor je potekal med De Preu-xom, delegatom Rdečega križa, in enim izmed ujetih francoskih vojakov. Kakor je znano, je De Preux odšel na alžirsko ozemlje, da bi obiskal ujete francoske vojake in da bi proučil njihov položaj.
To je eden izmed zelo težavnih problemov alžirskega upora.
Za Francoze so alžirski borci »izven zakona« in če pridejo v ujetništvo, jih po navadi čaka strašno mučenje in obsodba
Alžirski borec pripravlja svoj položaj za borbo
na smrt. Alžirska vojska pa nudi ujetim fr: ncoskim vojakom celo večje udobje, kot ga imajo njeni lastni borci. Ujetnike je treba varovati in jih premeščati iz krate v kraj, po razmestitvi čet. Vse to je huda obremenitev za gverilske oddelke.
G KIJ PRAVI KOMISAR TIFFŠI?
Dolgo sem se o tej zadevi razgovarjal s komisarjem Tifešijem. To je mlad človek, star 29 let. bivši študent. Bojuje se od začetka upora, zdaj je oficir za politično delo v bataljonu.
— Videl sem, pripoveduje Tifeši, mnogo ujetnikov, Francozov. Nemcev, Madžarov ...
— Kaj pa Jugoslovanov? Ali ste sreča::	:ga	mojega rojaka?
n. de Tifeši med	smehom. Sli-
■	n. da so tudi oni v	legiji. Bodite
lam so zbrani izmečki z vsega
— Kako se ti ujetniki vedejo? vpra-Tifeši j a. Po mojem ni popolnoma na-
ndnn stvar, če. denimo, pade felahom v roke rejeni SS-cvec.
— Vsi enako. Bojijo se. Govorijo: imamo že no, otroke. Pustite nam življenje.
orožniki, kot krvniki nasilnega režima. Plačajo vas, da opravljate namesto francoskega vojaka najpodlejše naloge.
Cas je. da spregledate.
Legionarji!
Zapustite armado, ki se norčuje iz vašega dostojanstva. Izstopite iz vrst legije, ker niste vojaki, ampak plačani najemniki za nečastne in nepravične dolžnosti. Stopite iz francoskih vrst, da bi našli svojo svobodo. Alžirska armada vas bo sprejela in daje častno zaobljubo, da vas bo vrnila vašim družinam«.
© MOJE SLUŽBE JE KOME C
Pogovori z ujetimi francoskimi vojaki kažejo, da pravzaprav nimajo pojma, proti komu se borijo. Pismo, ki ga je skupina ujetih francoskih vojakov poslala svojim tovarišem v orožju, to zelo živo opisuje:
»Vsem tovarišem 12. čete!
V trenutku, ko pišemo to pismo, smo štirje iz tretjega oddelka. Zagotavljamo vas, da naša življenja niso v nevarnosti. Vi ste gotovo menili, da je z nami konec. To ni res. Dober dokaz, da smo živi je to pismo, ki sem ga napisal, jaz G. L. Viala-ran. Pripovedoval vam bom še o treh drugih, ki so z menoj. Ni vam treba skrbeti za hrano. Dobivamo sveže in zelo dobro pripravljene jedi. Pijemo toplo in sladko kavo.
Za kadilce, kot sem jaz, in Relea Henri, se najdejo cigarete raznih vrst. Tako. vidite, da nam je tu prav tako dobro kot v postojanki.
Pripovedoval pa bom tudi o svojem četrtem tovarišu, ki mu je ime Morales Vincent. V boju je bil ranjen v gleženj, toda tu smo dobili dobre bolničarje O te—
Delegata mednarodnega Rdečega križa De Preux in Hoffman v razgovoru s predstavniki alžirske osvobodilne vojske. Med svojim obiskom pri alžirskih borcih sta se Prepričala, da alžirska osvobodilna vojska spoštuje ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih
BO FftliLO DO SVETOVNE RECESIJE?
Nepotrebna zmeda
2e v članku »Vznemirljiva znamenja« •mo našteli poglavitne gospodarske premike v osmih najpomembnejših kapitalističnih državah. Iz tega pregleda je raz-.--dno, da zdaj lahko že docela upravičeno govorimo o svetovni gospodarski rečeni.::. ki zajema vse te države. Najpomembnejše znamenje, ki nam dovoljuje postaviti takšno- trdiitev, je pač industrijska proizvodnja, ki je prešla v nekaterih državah iz naraščanja v upadanje; drugod pa, kjer je bilo letno povečanje proizvodnje večje, se je ekspanzija vidno skrčila. Tudi brezposelnost, ki navadno spremlja gibanje industrijske proizvodnje se je skoraj povsod povečala, čaia.
Konkretne oblike,	ki	se	v njih kaže
gospodarska	recesija,	so	v	različnih državah zelo	različne.	Z-ato	ni prav nič
čudno, da vlada v gospodarskih vodstvih teh držav, pa tudi v gospodarski teoriji sodobnega kapitalizma nasploh velika zmeda. Nihče ne ve natančnega receprra za to, kako bi se izognili gospodarski krizi in depresiji. Različni ekonomisti in različne šole dajejo najrazličnejša naredila. Celo v ocenah, kako daleč je že gospodarska	recesija	in	ali	se bo spre-
vrgla v prav0 depresijo, si niso edini. Marsikdo zatrjuje — med drugimi tudi Divight Eisenhoiver — da je recesija že dosegla svoj višek in da bo zdaj sledil preobrat k živahnejši gospodarski dejavnosti. A kako je s to rečjo: eden znanih svetovnih ekonomskih teoretikov, h?r-srdšk: profesor Slichter, je že januarja zagotavljal, da »smo na dnu« in da v lem 1953 ne bo vsota investicij v nobenem četrtletju tako nizka kot je bila v zadnjem četrtletju preteklega leta. Profesor se je uštel: vsota investicij je v prvem letišnjem čettrletju padla pod raven zadnjega lanskega četrtletja. Brezposelnost v splošnem še vedno narašča. V .-'h državah se je resda ustavila, zato pi v nekaterih drugih državah izgublja zaposlitev čedalje več delavcev Pa se ni uštel samo Slichter: od lanskega novembra ‘e Eisenhoiver na javnih i'sko-n:b konferencah že petkrat zago-■ o — i 1 da smo »blizu dno ali že na njem-Petkrai bU-zu«. Obseg svetovne trgovine ir, nevarno zm.art-nl. »DnUptr ga;o-. do-lar-k- r‘:'a v .. r- - <«1 o m vehi« predvsem v nerrv’* « »»d- čvh jo povzročila vrsto ostri' »~|»*:*»V n- UVOZ M:hče P? ne mor" re—	Ko konec c- 'nega
stresanja k:	en	čuti	gospode: stvo
Strah pred borzno krizo ne pusti spati gospodarski administraciji in poslovnim ljudem na Zahodu, "^se izjave državnikov in gospodarskih strokovnjakov, vse vročične statistične raziskave, vsa posvetovanja predstavnikov kapitala so usmerjena v to, da se ne bi zlomilo zaupanje v trdno-st sedanjega gospodarskega ustroja. Na tem psihološkem činitelju, zaupanju, počiva zdaj marsikaj. Nekateri strokovnjaki — ekonomisti čisto odkrito pišejo, d.a je zaupanje »zadnji top, ki lahko z njim streljamo v boju proti recesiji«. Ce bi nekega dne povpraševanje po delnicah le nekoliko vidneje padlo pod ponudbo, bi se utegnilo zgoditi tisto, česar se kapital tako boji: pričelo bi se divje prodajanje, kupoval ne bi nihče, cene bi letele navzdol, brezposelnost bi s.e razlila daleč čez sedanjo ameriško mejo petih milijonov. Spomin na strašno lato 192.9 in na trideset milijonov brezposelnih je zdaj, po tridesetih letih, še zelo živ . . .
Kajpak se zmeda v teoriji odraža tudi v zmedenih gospodarskih ukrepih posameznih vlad. Od konca druge svetovne vojne sem je bila inflacija glavno vprašanje. ki so se morala z njim ubadati gospodarska ministrstva držav »svobodnega sveta«. Dve manjši gospodarski recesiji. ki ju je doživela Amerika v letih 1949 in 1954. nista prekinili splošnega inflacijskega razvoja svetovnega gospodarstva. Velike razlike med visoko razvitimi državami Zahoda in manj razvitimi — pretežno nevtralnimi — državami južne Evrope. Afrike in Azije so sicer ogrožale svetovno trgovino, omajale pa je niso. K temu je prispevala tudi mednarodna pomoč, ki je z njo Zahod dajal .nerazvitim področjem gospodarske Hoffmanove kapljice — sebi v gospodarsko :n pclitičn-, korist A vse to je bilo pre-ma'c. 1955. 1956 in 1957: cene kmetijskih pridelkov padajo. 1957: padajo tudi cene industrijskih surovin Avgusta ali sep-■omhrp nek«ko se pričenja recesija v VDA: in osem ali devet mesecev kasneje I" morda prišel čas. ko bo Po ameriškem kihanju Evropa zbolela za pljuč-nico.
Vlade posegajo kajpak po zdravilih.
ki jih je priporočila ekonomska »šola« Johna Mavnarda Keynesa in njegovih naslednikov, v praksi pa deloma preveril Rooseveltov Ne\v Deal. Država naj poseže v gospodarsko dogajanje — uči Kejnes — vendar ne čisto neposredno. Najbolje je, če regulira finančno politiko. In vlade regulirajo finančno politiko. Poglavitna ukrepa na tem področju sta zmanjšanje davkov in sprememba obrestne mere. Zanimivo je, da so se Združene države poslužile predvsem drugega ukrepa, ki pa po vsem videzu ni učinkoval zadosti močno. Zdaj razpravljajo tudi o znižanju davkov. Obrestno mero so v zadnjem času znižali tudi v Veliki Britaniji. Prav pri gibanju obrestne mere je mogoče lepo- opazovati, kakšna zmeda vlada v glavah odločujočih činiteljev. Velika Britanija je n. pr. v začetku lanske jeseni zvišala obrestno mero v boju proti inflaciji na sedem odstotkov; zdaj jo je znižala na šest. Tudi ameriška Federal Reserve Board (Zvezna bančna uprava) se je še lani spomladi bojevala proti inflaciji; jeseni pa je morala o-brestno mero spet spustiti-Japonska drži še vedno visoko protiinflacijsko obrestno mero 8,4 odstotka. Prav tako je tudi Belgija la-ni zvišala obrestno mero. V vseh teh državah pa zdaj teče intenzivna razprava o tem, ali naj bi, in za koliko naj bi znižali obrestno mero. Podobne razprave se vnemajo okrog znižanja davkov; tako hočejo namreč zvišati kupno moč prebivalstva.
V nekaterih visoko razvitih državah je spet oživel gospodarski izolacionizem. Tako je na primer ameriški predsednik Eisenho>wer svetoval industriji, naj se preusmeri v proizvodnjo »blaga, ki ga ameriško ljudstvo potrebuje«, naj se torej zapre v meje domačega tržišča. Ni težko razumeti, kam vodi tak predlog. Ce bi se visoko razvite države zapirale v lastna tržišča, bi morale dvigati kupno moč svojega prebivalstva z delitvijo dobička, k: bi se precej razlikovala od sedanje. Pa kljub temu ni verjetno, da bi lahko n. pr ameriški notranji trg vsrkal vso velikansko ameriško industrijsko proizvodnjo. Druge države — predvsem Velika Brita-
nija in Japonska — pa si česa podobnega sploh ne bt mogle privoščiti, ker so tako tesno navezane na uvoz surovin in živil. Kaj bi se v primeru, da bi se izolacionizem spet uveljavil, zgodilo z nerazvitimi državam; in kakšne bi bile politične posledice takšnega razvoja, si ni težko predstavljati.
Rooseveltov Nev/ Deal pa je prinesel poleg finančne oblike državnega posega v gospodarstvo še nekaj drugega: javna dela. Država je iz proračuna finansirala vrsto ja-vnlh del, ki so zagotovila delo brezposelnim. Zaslužek je dvignil njihovo kupno moč in tako je tudi ta ukrep pomagal premagati gospodarski zastoj. Zdai se vsiljuje vprašanje: ali ne bi bilo mogoče izvesti takšnih »javnih del« v svetovnem obsegu? Saj je sedanja gospodarska recesija svetovnega obsega, mnogo bolj kot *na pred 30 leti?! Ameriški zunanji minister Duiles je že nekako megleno spregovoril o mednarodni javni pomoči in o dolgoročnem kreditiranju načrtov za go-s-podarski razvoj nerazvitih področij. V državah v Evropi, Aziji in Avstraliji so njegove besede sprejeli dosti bolj prijazno kot v sami Ameriki, kjer so izzvenele precej prazno. Strokovnjaka OZN so izračunali, da bi bilo treba vložiti v razvoj nerazvitih področij vsa-ko leko kake štiri milijarde dolarjev; ta vsota investicij bi potem zagotovila, da bi se dvignila tudi kupna moč tega dela sveta im da bi . svetovna trgovina spet normalno stekla in normalno naraščala. Visoko razvite države bi našle nova tržišča; in tako je videti, da »čarobna formula« za rešitev sedanjih gospodarskih težav na Zahodu niti ni tako zapletena.
In vendar je zapletena. Kako dopovedati ameriškemu, kanadskemu, britanskemu ali kakemu drugemu volivcu, da bi bi-io pametno dati v usta nekaj manj danes, da bi lahko dal toliko ali več v usta čez deset ali dvajs-et let? In kako končno dopovedati velikemu in malemu kapitalistu, da mu bodo večji davki, ki bi jih moral plačevati zaradi dajatev za mednarodne dolgoročne kredite, zagotovili poslovni uspeh čez leta?
Takp povzroča sodobno gospodarsko bolezen kapitalizma kratkovidnost, ki jo je pravzaprav sam rodil. Prav nič čudno ne bi bilo. če bi res prišlo do svetovne gospodarske depresije. Vprašanje je le, ali ji bodo podsekali korenine na svetovnem gospodarskem prizorišču ali ne.
Dušan Dolinar
Ljubljana v pričakovanju
Na večer pred kongresom ognjemeti
Zvečer pred kongresom bo okrog 20. ure vsa Ljubljana zasvetila v luči žarometov, po nebu pa se bodo prelivali svetli prameni! raket. Takrat bo tudi pod Gradom zasvetil velik emblem — srp s kladivom. — ki bo osvetljen vsi dni kongresa.
Kolodvorsko poslopje in ves peron je obnovljen, slikarije in ple.skarije so že zaključene. Stebre in strop peronske strehe so Prav tako bodo osvetlili Magi-
sno okrašeno. Na dvanajstih drogovih bodo vihrale partijske in državne zastave. Izhod pa bo okrašen s cvetjem im zelenjem.
Ljubljana tudi ponoči svetla kot čez dan
Sedanjo razsvetljavo so okrepili, razsvetljeni so parkirni prostori, postavili so nove reflektorje in nove svetilke. Grajsko obzidje bo razsvetljeno z žarometi, osvetlili pa bodo tudi line na stolpu in terasi.
tako osvetljene v najrazličnej- ske službe, katera bo' posredo-ših barvah. Trg narodnih he- vala gledalcem potek kongresa.
tudi na novo pobarvali. 2 e v soboto so na peronu zavibrale zastave, izhod pa je okrašen z zelenjem.
Tud-; letališče JAT, kjer bodo pristajala letala, ki bodo p:. jaia tuje goste, bo slove-
strat z žarnicami na natrijevo paro. Stolp Magistrata pa bo osvetljen z gledališčnimi reflektorji, ki bodo obarvam z rumenimi . Ifiltri. Robbov vodnjak, Križanke in druge ljubljanske znamenitosti bodo prav
rojev, muzej, grobnica herojev, Opera in drugo bo tudi osvetljeno s posebnimi reflektorji, ki so že vsi postavljeni. Prav tako so že osvetljena okna Slovenske filharmonije, Univerze, Ljudske skupščine, Moderne galerije, Univerzitetne knjižnice, Muzeja NOB, Akademije znanosti in umetnosti, spomeniki ter spominske plošče. Hiša, kler je bila ustanovna seja Osvobodilne fronte, bo še posebno osvetljena-
Zatvornice na Ambroževem trgu, Zmajski most, Čevljarski, Šentjakobski, Trnovski, Karlovški im drugi mostovi bodo ponoči vsi osvetljeni.
Vse javne zgradbe v Ljubljani bodo še posebno okrašene, najbolj pa poslopje Centralnega komiteja ZKS. ker bo prav to
Še enkrat bo Ljubljana zažarela v ognjemetih. Na dan pred izvolitvijo novega Centralnega komiteja ZKJ bo zvečer velik ognjemet in iluminacija mesta.
Taka je Ljubljana še zadnje ure pred kongresom. V. R.
Rečica ob Savinji
Celjski instrumentalni kvintet in solisti so priredili te dni v Rečici ob Savinji uspel veseli večer, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov. Upajo, da bo prav tako uspešen nastop Planinskega vokalnega okteta iz Maribora in »Zadovoljnih Kranjcev«.
Idrija
Prvomajska praznovanja so v
 _________ I_____	Idriji že tradicionalna, saj tam-
poslopje*	za'	časa’	kongresa	ena	kaj	praznujejo	praznik dela že
izmed najbolj	obiskanih	zgradb,	nad	60 leit. Tako	kakor druga le-
Taka bo Ljubljana vse dni bon- ta, bodo tudi letos ta praznit
izredno lepo proslavili. O. vsem so se že pomenili zastopniki sindikalnih in množičnih organizacij. Na. večer pred praznikom bo mladina kurila kresove po. bližnjih gričih, v mestu pa bodo priredili baklado. Sindikalna godiba na pihala	bo priredila javen	koncert na	trgu. Na sam
praznik zjutraj bo budnica, nato javno zborovanje na Trgu maršala Tita in povorka po mestu. V popoldanskih urah pa bodo razne zabavne in športne prireditve. Naslednji dan bodo priredili delovni kolektivi in drugi izlete na Hleviše, Sivko, Ko-ševnik in razne druge kraje.
gresa.
Televizorji po Ljubljani bodo prenašali potek kongresa
Še nekaj posebnega bo te dni. Na vseh glavnih križiščih so že postavljeni zvočniki, ki bodo prenašali potek kongresa in govore. Radiotelevizija Ljubljana im- podjetje Telekomunikacije pa bosta poskrbela, da bodo v Ljubljani na vidnejših mestih in javnih prostorih postavili čimveč. televizijskih sprejemnikov, ki bodo prenašali program domače televizij-
Kjer so neda-vno rasli borovci, so se sedaj odkrila popolnoma osiromašena kraška tla. Tukaj pač ne bo zraslo kaj prida trave in živina bo kljub povzročeni škodi lačna. — Ob prihodu komisije so vaščani prenehali plestiti in prišli zagovarjat svoje nemogoče početje.
MM škoda»Slivju ni Krasu
Prvega maja na izlete
Tudi letos bodo v Zagorju praznovanja. Ob tej priložnosti lepo proslavili mednarodni de- bodo pohvalili najbolj delavne lavski praznik. Poseben pri- člane. Po šolah bodo praznova-pravljalni odbor, ki ga je ime- nja združili s pripovedovanji noval •občinski komite Zveze prvoborcev. Nla večer pred pra-komunistov, je že izdelal načrt znifcom bodo akademije v sa-
Lepo urejene izložbe za kongres
praznovanja. 2e sedaj s-o za~ čeli urejati Zagorje. Tudi podjetja in ustanove bodo poskrbele za čim lepši izigled mesta. V dneh pred 1- majem in na sam praznik bodo po podjetjih in ustanovah priredili interna
Pridobivanje novih članov
Hekcsf o dejavnosti Zveze borcev v ribniški občini
Na področju ribniške občine štejejo organizacije Zveze borcev le nekaj nad 550 članov. Nedavni pregled in anketa sta pokazala, da je v občini še več ljudi, ki imajo vse pogoje za članstvo. Zairadi tega so na ne-davnem občnem zboru občinskega odbora Zveze borcev in seji, ki je bila te dni, sklenili, da bodo v prihodnje obiskali
vse tovariše in jih skušali vključiti v organizacijo. Zadnja leta posvečajo organizacije ZB posebno skrb otrokom padlih borcev.
Eden izmed najpomembnejših dogodkov med NOB na tem področju je bila zmaga štirih brigad, ki so pred petnajstimi leti uničile v Jelenovem žlebu močne sovražnikove sile. V po-
pan za dan Mladosti
Mladina se je že začela v vseh občinah temeljito pripravljati na dan mladosti. Povsod so ustanovili štabe za izvedbo programa proslav in prireditev ob tem prazniku, v katerih sodelujejo tudi predstavniki drugih množičnih organizacij.
Tudi v občani Videm-Kirško so že začeli z obsežnimi pripravami. Prvi del programa je posvečen predvsem organizacijski utrditvi osnovnih organizacij LMS in poživitvi raznih oblik dela. Ustanovili bodo nove osnovne organizacije Ljudske mladine v kovinarski zadrugi na Vidmu, v Pijavskem. Veliki vasi Mrtvicah, Drnovem in nov aktiv mladih zadružnikov na posestvu »Matija Gubec« pri Leskovcu Pripravljajo tudi slovesen sprejem pionirjev v LMS in mladine v SZDL.
Praznovanje bo izpopolnjeno z vrsto šahovskih prireditev na šolah, s športnimi tekmovanj 1, ureditvijo igrišč, revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov, z izleti v naravo itd.
Izvedli bodo prav tako občinski seminar za mladinske funkcionarje in praznovanje pomladil za pionirje ter proslavo 15 obletnice bitke na Sutjeski, ka-
Šmartno ob Paki
Na pobudo odbora Ljudske
tehnike so se sestali predstavniki raznih podjetij in organizacij ter se pogovorili, kaj h:
bilo treba storita' za oiepšanje vasi- Ker so zastopniki raznih podjetij nbliubilj' svojo pomoč.
upamo, da ss bodo dela kmalu začela. Imamo eno naj lepših železniških postaj, na podeželju, toda kaj sj mislijo tujci, kx> izstopijo iz vlaka in vidijo oesti, ki peljeta od postaje v vas. Obe sta polni kotanj, po vrtovih ob cestah pa je poleti več plevela kot rož in zeien.ia-Kako se šele čudijo, ko više marsikaj drugega. Da vse te pomanjkljivost:	od-
ae je zavzela Ljudska
katetri želimo oblic
kor tudi obisk spominskih krajev iz NOB.
18. maja bo ko.t vse kaže veliko zborovanje vse mladine iz občine na Raki. Skupaj z mladinskimi delovnimi brigadami z avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb. Z brigadirji bodo organizirali tudi več skupnih športnih in kulturnih srečanj.
častite v 15-letnice tega dogodka in Dneva vstaje 22. julija, bodo odkrili na ta dan spominsko ploščo, poleg tega pa tudi spominsko ploščo na Jasnici. Voli vci pa tudi predlagajo, naj bi zgradili čemprej spomenik padlim borcem v Ribnici.
Čeprav so doslej že zbrali v občini nekaj gradiva iz časa NOB, je le-tega še premalo Morda bi kazalo tod urediti tud: manjši muzej, ali pa vsaj primeren prostor, kjer naj bi hranili zgodovinske predmete. Pohiteti bi morali tudi s pisanjem krajevne kronike. V zvezi s pripravami na proslavo Dneva borcev, so še sklenili, da se bo nekaj članov udeležilo tudi proslave na Sutjeski.
(or).
Slov. Konjice
Te dni zaključujejo kmetijske nadaljevalne šole v občini. Take šole imajo sedaj v občini štiri. Prvi so končali v Vitanju, kjer so vsi učenci uspešno opravili izpite. V kratkem pa bodo opravljali izpite tudi na drugih šolah.
mem Zagorju, v rudarskem naselju Loke-Kisovec in na Izlakah. Tudi rajonski odbor SZDL Selo pri Zagori u pripravlja praznovanje v diomu »Proletarca«. Zvečer b-odo po vseh okoliških hribih in gričih zagoreli kresovi, ki jih bo kurila zagorska mladina.
Prvega maja bodo delovni ljudje dz Zagorja pohiteli v naravo na Zasavsko goro, na Pleše, Cemšeniško planiino, Partizanski vrh, Senožeti, Cebinovo in drugam. Zjutraj bo budnica obeh godb na pihala, olan; Zveze borcev pa bodo obiskali tovariše, s katerimi so delali med NOB.
Na obeh straneh ceste, ki vodi iz Herpelj prek Materije in Podgrada na Reko, se širi kras. Tu so osiromašeni pašniki, kjer je več kamenja kot travne ruše; sem in tja zastirajo neprijeten pogled na kamnito puščobo mladi borovci in borovi nasadi. To je edino, kar je prijetnega za oči, edino, kar lahko zemlji vrne rodnost in moč, sicer bodo burja, pripeka in nalivi odnesli še ono malo, kar je. Kakoer je borna zemlja, tako je tukajšnji človek preprost, beden in trd. Med vojno tukaj niso poznali izdajstva in še danes je v teh vaseh pravo partizansko vzdušje. Tako je tudi v Slivju.
V Slivje prideite, če se peljete iz Herpelj proti Reki in v vasi Markovščina zavijete na levo. Po uri pešhoda ste tam. Vas šteje 36 hiš, v enajstih bivajo bajtarji, 25 kmetov pa redi skupno okoli 110 glav goveje živine, za katero jim manjka krme in paše. Na severovzhodu imajo sedaj boljše brkinske zemlje, na kateri je zasajeno sadje. Lani jim je pozeba uničila veliko obetajoč pridelek, zato so še bolj občutili pomanjkanje krme za živino in pomanjkanje paše. Ze nekaj let so z grozo ugotavljali, da se od borovega nasada na jugovzhodu ob poiti Žiri samosevni borovec, da je paše zmeraj manj.
Prišli so do prepričanja, da je so namreč borovci ščitili zemljo treba širjenju borovca zastaviti pred pripeko in odnašanjem, pot, da je treba bore posekati skratka pred popolnim osiroma-povsod, kamor so se razširili v šenjem. Zdaj borov ni več in zadnjih 40 letih, k temu jih je posledice se bodo pokazale že v podžigala potreba po drveh, kaj nekaj letih — tako je povedal
malega lesa pa so verjetno upali tudi prodati ali vsaj za dom koristno porabiti. Letos so vsa ta stremljenja prerasla v zahtevo, ki so jo baje postavili na zborih volivcev, konec februarja pa so s to zahtevo prišli prek svojega krajevnega odbora na občinski ljudski odbor v Herpelj e. 4. marca sta odšla Jože Krašovec (kmetijski referent) in Emil Porta (gozdarski) v Slivje. Tam so si s člani krajevnega odbora Ivanom Renkom, Dragom Grkom in Aldom Siholinom ogleda-li položaj. Na tem ogledu sta občinska uslužbenca ustno privolila, da lahko posekajo bore pod potom pri cerkvi in da si lahko nasekajo nekaj drv na hribu Gavje, pod potom dalje pa bodo lahko očistili pašnik (po izjavi obč. uslužbenca), lco bodo za to dobili odločbo, po izjavah vaščanov pa jim je bilo dovoljeno nekoliko več. Čim je minil najhujši sneg in mraz, so vaščani (prejšnji teden/ začeli sekati kot za organi so to povsem zapazili in nadaljnjo sefco prepovedali.
Tako je na Slivarski gmajni nastala velika škoda. Do zdaj
ing. Brinar.
Kaj je krivo, da se je moglo to zgoditi?
Revščina itn naprosvetljenoslt ljudstva ter premalo določena in odločna dejavnost oblastnih organov. O celi zadevi, ki je vaščane iz Slivja tiščala že pet let in so o njej govorili na zborih volivcev, nimajo na občini v Herpelj ah nobenega akta, nobene odločbe. Dasiravno je samovoljno in spontano posekanje borov v Slivju socialnopolitični in gospodarski problem, predsednik občine Herpelj e o tem za naš list ni mogel dati nobene izjave. Tisti premraženi obrazi, burji kljubujoče postave s sekirami v rokah pa pričajo, da se v Slivju bijejo za življenje. Nikogar ni bilo ta leta nazaj mednje, da bi jim svetoval kaj boljšega, kot so storili.
Pogozdovanje krasa ne sme biti ločeno od naše politike za dvig zaostalih in pasivnih podstavo. Gozdarski rcK5iL Ljudje namreč ne morejo slučajno razumeti, da bodo zemlji boro-
L/i
Praznovanje v Postojni
V Postojni bodo 23. aprila slavili svoj občinski praznik. Na eni izmed zadnjih sej občinskega ljudskega o-dbora v Postojni so se odločili prav za ta dan, ker jih spominja na veliko partizansko akcijo, ko so v jami zažgali skladišče bencina nemških okupacijskih čet.
2a tio priložnost bo postojnska »Svoboda« pripravila na predveč&T praznika kulturni program, na praznik sam pa bo najprej svečana sejia občinskega ljudskega odbora, kateri bodo prisostvovali tud- zastopniki vseh množičnih organizacij in gospodarskih ustanov.
Institut za raziskovanje Krasa Slovenske Akademije v znanos'i in umetnosti pa bo v Postojni otvorid zanimivo razstavo »140 let turističnega poslovanja Postojnske jame«. Popoldne bo dve urj prost obisk Postojnske jame
Poljčane
V nedeljo bodo nastopali ✓ Polj eamaii Ptuj čarni z igro »IVLag-
da«. Domačini z veseljem priča-
kujejo, goste saj so jih že večkrat obiskali in s svojimi na-stopi vselej zadovoljili.
2e več let so govorili, da bodo tudi v Poljčanah debili lekarno ki bi jo zelo potrebovali, saj so morali ljudje po zdravila v Slov Bistrico. Slov. Konjice ali celo v Maribor. Te dni. pa jih je le razveselila ve,=4. da bodo dobili v Pc jčanah 1- junija podružnico lekarne Maribo-r-Center. Prostore za lekarno bodo uredili v sedanjem frizerskem salonu.
ob tej priložnosti bo tud-i godba Postojnskega garnizona JLA v veliki plesni dvorani v jami priredila koncert.
Razen najrazličnejših športnih rn drugih prireditev bodo ob tej priložnosti tud-i izleti v Predjamo in Predjamski grad in drugam.	V.R.
Študentje v počastitev VII. kongresa ZKJ
V torek bo ob 20.30 uri v Filharmoniji svečana akademija študentskih kulturnih skupin. To bo prva prireditev v čast VII. kongresu ZKJ. Program akademije bo izbran in bo vseboval vse najboljše, kar lahko študenti v tej sezoni pokažejo.
Najbolj poznan med vsemi nastopajočimi bo vsekakor Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«. Proslavil se je že doma in na tujem, za seboj ima že lepo vrsto laskavih priznanj in preko 300 nastopov. Tudi Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt« se je močno uveljavila ne le do-ma, ampak tvtdi po vseh zahodnoevropskih državah. Uživa sloves rutinirane in kvalitetne skupine, o tem se je lahko prepričal tudi vsak, ki je videl njen nastop v okviru lanskega ljubljanskega festivala. Primorski študentski pevski zbor »Vinko Vodopivec«, ki bo tudi med nastopajočimi, praznuje letos petletnico svojega obstoja in žanje
s svojim pestrim in širokim programom vedno več uspehov. Poleg nastopov med domačim ljudstvom vedno bolj posega tudi v mednarodne arene. Akademski oktet, ki bo s svojim nastopom močno poživil ves večer, kot mu je to uspelo že marsikje in marsikdaj, je znan kot eden izmed rednih ansamblov ljubljanskega Radia. Med solisti Akademije za glasbo bo največ letošnjih Pre-' šernovih nagrajencev, kar nam lahko zagotavlja, da bodo njihove točke nudile užitek. Da bo spored slavnostnega večera še bolj pester, bodo nastopili še slušatelji ljubljanske Akademije za igralsko umetnost z recitacija-
sodobnih otroških igrišč, mlečnih kuhinj in za šolski internat.
Med pomembnimi nalogami bo tudi spolna vzgoja mladine. Za to naj bi pridobila vzgojitelje, pedagoge, zlasti pa socialne delavce, ki že prihajajo iz šol.
Pripravili so tudi sredstva za dnevno taborenje ob Sori, kamor bodo v poletnih mesecih vključili le otroke brez-nadzora.
ml. Prepričani smo lahko, da bo-do tudi ti pokazali najboljše, kar OOlSKa prOSVOtUll. delegacij
^Za^napovedano akademijo, ki	Tridesetega aprila bosta prišli
bo pravzaprav v okviru letošnje- v Ljubljano iz Beograda delega--	-	-	.	...	.	clji Svobodne zveze madžarskih
VVildov »Srečni princ«, ki ga bo danes zvečer prvič uprizorilo Mestno lutkovno gledališče, vsekakor sodi med najlepše pravljice. Za marionete jo je priredil profesor Mirko Mahnič, ki je delo tudi režiral. Scenske osnutke in načrte za preureditev odra je pripravil inž. arh. Viktor Molka, scensko glasbo Marijan Vodopivec, lutke akad. slikarica Mara Kraljeva, kostume in cvetje Andra Avčinov, tehnični svetovalec pa je bil Ciril Jagodic. Svojstvena priredba in režija, pestre lutke, razkošna scena in glasba bodo dali tej čudoviti pravljici o dobroti in ljubezni še posebno lepoto.
?a študentskega festivala v korist študentske samopomoči, je že sedaj precej zanimanja, kar pa ni nič čudnega, saj so vse naštet© skupine znane kot močni in kvalitetni ansambli, ki še mnogo obetajo.
Trg VIL kongresa
Iz občinskega ljudskega odbora Bežigrad so nam sporočili, da je njihov občinski zbor na seji, ki je bila 17. aprila, z navdušenjem sprejel predlog, da bi se preurejeni trg pred Gospodarskim razstaviščem imenoval Trg VII. kongresa.
Ustanovni občni zbor Zveze DPM v občini Ljubljana — Moste
Od maja 1956 je deloval v občini Moste le koordinacijski odbor DPM, ki je vzporejal delo petih terenskih društev.
V času delovanja je svoj obstoj opravičil. Razvoj in povečane naloge pa zahtevajo
trdnejše organizacijsko telo.
zato so pred nekaj dnevi v občini Moste ustanovili Zvezo DPM.
Bodoče delo Zveze naj bi bila predvsem skrb za otroke zaposlenih staršev, saj je samo v osndvni šoli Moste od 750 otrok 375 takih, kjer sta zaposlena oba roditelja. Zveza bo tudi skrbela, da bodo v vseh novo zgrajenih stavbah
predvideli prostor za predšolske in šoloobvezne otroke. Skrbela bo tudi za ureditev
prosvetnih delavcev, ki Jo vodi podpredsednik zveze in šef katedre pedagoškega seminarja bu-dimpeštanske filozofske fakultete Mihaljiina Maholdi ter poljskega sindikata prosvetnih delavcev s predsednikom organizacije dr. Teofilom Vojenskim na čelu.
Delegaciji, ki sta gosta jugoslovanskega združenja učiteljev in profesorjev, se bosta zadržali v naš-i državi dva tedna. Poleg Ljubljane si bosta v Sloveniji ogledali še Bled in Postojno.
štiri mesece na avtomobilski cesti
Gradbena podjetja niso mogla zaradi drugih del poslati na avtomobilsko cesto zadostnega števila svojih strokovnjakov.
vi nasadi v prihodnjosti prinesli velike koristi. Oni pač iščejo izhoda iz sedanje stiske. Ko propagiramo pogozdovanje kra-ških tal, moramo ljudem pokazati sedanji izhod, moramo hkrati nekaj storiti, da bodo mogli živeti. Resno pa se je treba lotiti razmejevanja pašnikov, natančno določiti, kako jih je treba urejati ter ta dela nadzorovati, saj imamo za to določene pi plačane uslužbence, ki naj ne sedijo v pisarnah.
S. P.
»Pokcsžt koj znaš« m — kako se obnašaš?
Mogoče se vem bo zdel malce nenavaden naslov za poročilo o zadnji priljubljeni javni oddaji Ra dia Ljubljana. Toda na včerajšnji oddaji v ljubljanskem opernem gledališču so prišli do izraza nekateri pojavi, hi prav gotovo opravičujejo drugi del naslova.
No najprej na kratko o pestrem in prijetnem zabavnem programu. PTireditelj, le verjetno hotel narediti koncesijo ljubiteljem lahkega, zabavnega programa in je zato zbral 10 točk v katerih so izvajalci, glasbene skupine, instrumentalisti in posamezniki izvajali izključno tak program.
Prvo mesto je s skupno oceno 78 točk zasedla pevka Adriana Markovič iz Ljubljane, ki je z izredno toplim in prijetnim glasom odpela lastno skladbo »Zelje« in pesem »Plakat zbog Tebe neču«. Drugo mesto s 77 točkam,i 'je zasedel pevec Frenk Nolič iz Ljubljane. Zapel je znani popevki »Oho — aha« in »Meksiko«. Tretje mesto pa je dosegel, lahko ga imenujemo kar virtuoz na majhno ustno harmoniko, Jovo Jovanovič iz Zagorja. Iz svojega komaj nekaj centimetrov dolgega inštrumenta je izvabil čudovite zvoke »Tanga bolera« m rumbe »Kubanska ljubezenska pesem«. Ne bomo naštevali vseh ostalih izvajalcev, čeravno skoraj čutimo, da s tern vsakomur posebej delamo krivico. Vendar bomo imenovali še Instrumentalni trio z dvema pevkama iz Celja in pevko Danico Avsec iz Zagorja. Vs,j imajo prav gotovo lepe možnosti napredovanja.
Sedaj pa še nekaj besed o tem, kaj .ie pokazala publika. Da ne
Zato jih bodo nadomestili dijaki bom° krivični proti, njenemu več-trotiib	oj- T jemu delu, recimo ra.ie skupina
retjin letnikov Srednje gradbe- — verjetno mladih — (premladih) ne šole iz Ljubljane. 132 mla- — nevzgojenih ljudi. Vsekakor ni dih tehnikov bo štiri mesece v East njeni, kulturni ravni, če
_j_______ .,	, ,	„	...	mora vodja glasbenih ecnisii prof.
, „ '	delovnih mestih Vodopivec priti na oder in o,po-
vzdolz vse trase boJoče avtomo- m niti gledalce in poslušalce . ..« 'bilske ceste. Zaposleni bodo ’>da to Lavna radijska oddaja«, kot	.	,.	_	Neodgovorno »navijanje« in milo
,	vodje. Da bi bili rečeno — pretemperamentno izra-
cim bolje poučeni o poteku dela, žanje svojih čustev ter izražanje je investitor organiziral oet- nezadovoljstva z odločitvami ko-dnevni m-ob-tičvi	i -	misije, je duhovito ocenili v za-
... praktični tečaj, ki ga V0- ključnem »intervjuju« tudli naš dijo strokovnjaki za gradnje Ježek (bil je eden članov strokov-cest. Ob zaključku tečaja si bodo ne komisije) ko je med vrsticami
tečainiki ocrlod-,1;  ___«'	povedal, da poslušalci dostikrat v
tečajniki ogledali vso traso. Z izvajalcih vidijo nekakšne rimske aeiom Doao pričeli po prvomaj- gladiatorje in neskromne delovne —-----------..	.	ljudi, ki jih je na o>der pripelja-
la želja pokazati kako iščejo srečo in zadovoljstvo v svojem glasbenem izživljanju. Ne moremo tudi miimo tistega dela gledalcev, ki jim je bilo tudi duhovito vodstvo napovedovalca skozi oddajo in njegovi kratki razgovori z nastopajočimi odveč. Skratka nismo mogii mimo teh pojavov, ki ne sodijo na javno oddajo- — najmanj v hJšo slovenske epere.
skih praznikih, na cesti pa bodo ostali 4 mesece. Za dijake Gradbene srednje šole je to častna naloga, ki jo bodo z veseljem in ponosom opravili. Razen tega bo odšla na gradnjo avtomobilske ceste še redna brigada GSŠ 120 brigadirji nižjih letnikov.
vz
/
§iCma
KI NISTA IZRABILA
MOŽNOSTI
Ko gledamo jugoslovanska filma »Samo ljudje« in »Vrnil se ■bom«, smo v dilemi: radi bi si priznali, da sta se lotila živih, bolečih tem, moramo pa priznati, da sta se jih lotila površno in nista izrabila možnosti. In vendar smo veseli, da sta nastala. Re-s pa je, da čarata s ponarejeno paleto realnosti tudi neresnično patino, ki prav nič ne pristoja življenju. C e smo ju veseli — je to zaradi dobronamernosti, ki je vodila ustvarjalce. 2al — po krivih poteh.
Film »Samo ljudje«, ki ga je režiral Branko BAUER po scenariju Arsena DIKLlCA v produkciji »Jadran-filma« so opravičeno označili za »drobno jugoslovanska kiuriotaiteto«: prav toliko mnenj je govorilo zanj, kolikor proti. Ko so prišli iz Pule prv.i kisli komentarji, smo strahoma pomislili na odmev v Benetkah. Dočakali smo same negacije. Potem smo končno dočakali še film, ki si je nekaj tednov zatem v filmskih rubrikah priboril zadoščenje:	bolj na ljubo
Branku Bauerju, njegovemu ustvarjalnemu talentu in priza-
mm
jem straiiu pred neizpolnjenim hrepenenjem. Buba je oslepela v brutalnih dneh druge vojne. Zdaj ni več deklica kot takrat. In vendar le počasi doživlja zrelost, ki je, razumljivo, deformirana. Buba se boji pomilovanja, željna je prave ljubezni. Na vzajemnih simpatijah obeh obremenjenih nravi je zgrajena filmska fabula.
Torej lahko govorimo o fabuli, ki zamore oblikovati solidno dramsko koncepcijo. Kaj je nastalo v resnici? V hipnotični želji po megalomanskem scenariju s sodobno temo, našo temo, (o čemer smo že govorili ob filmu »Krvava srajca«) je nastal »sodobni« scenarij a zgodbo o človeški dobroti brez meja, o »naiših« ljudeh, ki spominjajo na svetnike, skrbijo z neskončnim razumevanjem za svojega bližnjega itd. itd. Vidimo bolnišnico, kjer je bolnikom prijetnejše kot doma. Vidimo Bubo, ki jo na državne stroške pošiljajo na okrevanje v privatni pension itd. itd. Kar je res, je res: življenje je drugačno. Zlasti za ljudi, kot sta Buba in Boj-ko, je to življenje toliko bolj kruto. Ne pa imaginarno, neprepričljivo, sladkobno.
Režija ni slaba. Je nonšalamt-na, simpatična. Nekje na živi meji med ležerno invencijo in rutino. Tamara Miletič je naravnost razvesljivo prepričljivo odigrala Bubo. Takih vlog si
še želimo. Vsa voljna je, trzajoča v prebujajoči se življenjski •vedrini, kot breza, preden ozeleni. Od epizodnih vlog moramo posebej omeniti odlično »tetko Emo«, k,i živi scela. Olivera Markovič pa je domiselna zlasti v scenah na vozu in pred ogledalom. Obe moški vlogi sta neizraziti. Sicer jima pa scenarij v glavnem narekuje le zunanje akcije.
P. S. Kdo ve, zakaj bi morali lagati prav ljudem, ki so najbolj potrebni resnice? V sprijaznjenju z resničnim življenjem je njihova edina rešitev. S sladkobnimi scenariji pa jih kvečjemu žaloste. Zadnji prizor na jezu, žal, ne odplakne sladkobnega vtisa. Komaj ga vnovič osladi.
•
»Tisoče nas je brez nog, brez rok, z nakaženimi obrazi . . .«
pravi Branko Medan, preden je obsojen zaradi umora. Branko Modam je tudi tisti, ki obljubi Jani, preden gre za osem dolgih let v ječo: »Vrnil se bom«. Tak je tudi naslov drugega jugoslovanskega filma, ki ga pravkar gledamo. Režiral ga je Jože GALE.
Čudno; ko nas film »Samo ljudje« prepričuje in ne prepriča o absolutni dobroti, smo prav tako razsejani, kot ob filmu »Vriil se bom«, ki nam govori o ternj in žalosti, o samoti.
Branko Medan je prvoborec.
llllllllillllUttlIttllimillltllllinillMIIIIIIIIIIIIMrlUlIKtIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIUItlllllUIHIIItllitlllllllltlllllllllltlIKtIIIUtllllllllllllllltllinUnillinilllllllllllllHIlUltlltIHKIlllKIL
V drugi zgodbi De Sicovega omnibusa »Neapeljsko zlato« nastopa tudi Sophia Loren. Režiser pa jo je izbral bolj zaradi njene privlačnosti, kot pa zaradi njenega talenta, ki ni posebno velik.
devne.mu iskanju aktualne teme, kot pa zaradi svoj.ih izvirnih umetniških kvalitet.
Je pa res, da so gledalci povsod napolnili dvorane in jih polnijo tudi v Sloveniji. Predstave filma »Samo ljudje« so razprodane. Cernu? Iz razumljivega vzroka:	zgodba	je	hudo
humanistična, motiv melodramski. Ljubezen kot osrečujoči vir ozdravljenja ali vsaj poguma za življenjski vsakdan je star znanec scenarijev in je bila v svetovni produkciji krepko eksplo-atirana. Vendar je tako zvezana z ljudmi, da ni čisto nič slabega. če jo je scenarist zvabil v naš film. Konično bi lahko spregovorila v čisti govorici našega življenja enostavno In umetniško pomembno. Zal se to ni zgodilo.
Bojko je mlad inženir, vojni invalid, človek, ki si je doboril pogum za vsakdanje delo. Globoko v njem pa kljub temu živi nevera v resnično, popolnejšo srečo. Svoj nedostatek skriva pred ljudmi. In pred samim seboj. Živi v strahu pred ljubezenskimi razočaranji in v še več-
Ruska ocena »Vojne in mšrn«
Pred kratkim je bila v zahodnem Berlinu premiera ameriškega filma »Vojna in mir*. K predstavi, ki je bila prav na drugo obletnico prvega predvajanja tega filma, se je zbrala pestra publika. Poleg domačih gledalcev, Francozov in Angležev so si film ogledali tudi Rusi. Kritik Igor Cekin je za časopis »Literaturnaja gazeta* napisal svoje vtise o tem filmu, ki že dve leti žanje precej nasprotujoče si ocene svetovne filmske kritike. Brez dvoma bo od vseh kritik najbolj umestna, pa tudi najbolj avtoritativna kritika ruskih ocenjevalcev, saj so ameriški filmski delavci za ta film posegli po enem najlepših zakladov ruske literarne umetnosti, po Tolstojevem romanu »Vojna in mir*.
Pripombe Igorja Cekina niso porojene iz daljšega kritičnega razmišljanja, so le prvi vtisi ruskega gledalca ameriškega filma. Razkrivajo pa toliko značilnih pripomb, bistrih opazovanj in jasnega razsojanja, da bodo gotovo zanimale tudi naše bralce.
Avtor članka piše najprej o igralskih kreacijah. Značilen je njegov izbor najboljšega igralskega lika v tem filmu. Po njegovem mnenju je to Nataša igralke Audrey Hepburnove, tista Nataša, ki ji je zapadna kritika očitala »hladnost* in »nevživetost«. »Privlačila nas je in prevzela Nataša s svojo krhko, prepričljivo igro. Bila je najboljša osebnost v vsem filmu. V Nataši so se v celoto zlili trepet prvega čustva, prisrčnost in dobrota, naivnost in prebujanje dekliškosti, ki se dviga in poglablja do prvih tragičnih življenjskih spoznanj,« je napisal Cekin o Hepburnovi.
Drugi lik, ki je v filmu »Vojna in mir« vzbudil pozornost in pohvalo ruskih gledalcev, je lik Pierra Bezuhova (igralec Henry Fonda). Takle vtis so dobili o njem: »Zunanji videz Henrija Fonde je v popolnem nasprotju s predstavo, ki jo imamo o Tolstojevem Pierru Bezuhovu' iz romana »Vojna in mir«. In vendar je pred nami zaživel človek, poglobljen v filozofska razmišljanja, človek, ki ga razmere naredijo za opazovalca velikih dogodkov, neustrašen, v istem času smešen do komike, do konca pošten — skratka človek z mnogimi živimi potezami Tolstojevega junaka.«
Potem pride pisec članka h kritičnim pripombam.
»V čem pa se mi, sovjetski gledalci, nikakor ne mo-- remo strinjati z režiserjem in igralci filma? Predvsem sta to lika generala Kutuzova in Napoleona, ki je no-stal v tem filmu povsem navaden korziški pozer. Hladen in nečustven je Andrej Bolkonski (Mel Ferrer). Umre, ne da bi v njem vsaj enkrat zaživela toplina velikega značaja in svetlega srca kneza Andreja. Škoda, da se rahločutni igralec ni mogel do konca vživeti v značaj svojega junaka.
Ko dajemo svoje priznanje režiserju Kingu Vidorju,
njegovim prepričljivo ostvarjenim scenam Borodinske
bitke, prehoda čez Berezino, velikega plesa ter dvoboja med Pierrom in Dolohovim, ne moremo tudi pritrditi njegovi predstavi o ruskih kmetih, ki je samo približna. S tem pa nočemo reči, da nismo v filmu začutili prizadevanja režiserja, da objektivno prikaže dogodke, ki so privedli do velike zmage ruskega ljudstva ... Gledalce je najbolj prevzela scena umika ostankov francoske armade čez Berezino. V teh prizorih je film dosegel veliko umetniško moč ... Premišljevali pa smo še marsikaj. Bogastvo človeških čustvovanj, dolga galerija oseb Tolstojevega romana, socialni in politični motivi genialne epopeje, ki jih je v svoji filmski realizaciji King Vidor pustil ob stran, še čakajo na svoje polnokrvno utelešenje na filmskem platnu ...«
tuiiimmiitutiiniiifiiiiiinintiiiiiitiuttntintiiiifitt
- 'U -
heroj. Vse je žrtvoval za druge
ljudi: svojo mladost in srečo. Zdaj je invalid. Težak invalid brez noge. Vojne je konec, čut se samega. Vedno je bil dvignjen nad povprečnost, zelo hraber, bogat sončne vere v prihodnost. Zdaj stvarnosti ne zrno. re sprejeti tako enostavno kot njegovi vojni tovariši invalidi, kot nekateri izmed njih, ki jim je ravno ljubezen največkrat vrnila pogum za življenje. Branko je izredno subtilna, ponosna osebnost. Vedno jo molčal o svojih notranjih bojih — pa se je neštetokrat vprašal, zakaj nima istega odnosa do življenja kot drugi ljudje. Cernu je oropan ljubezni? Potem spozna Jano, ki je poročena. Jano, ki živi enostavno in vedro. Zazdi se mu poosebljena prešernost stvarnosti, ki jo je zatajil, kise mu vrtinčavo odmika in približuje. Ta ljubezen je zanj realna, začuti s« ponižanega, ker je Jana žena drugega. Branko Medan, ki je vse žrtvoval za druge, nenadoma spozna, kako hrepeneče čaka žrtve zase, vrnitve samozavesti, kako težko čaka",' da Jana pove možu dokončno odločitev,da se odloči zanj. In ko bi se to skoroda zgodilo, ga življenje še enkrat preizkusi, mu vrže polena pod uničene noge. ga skuša užaliti — in on ubije.
Je kriv? Resda utrujen od življenja in razdan — je vendar ubil. Bo Jana verjela, da ni bil nikoli »bivši človek« in da bo spet vrnjen resničnemu življenju? Naj še dolgo insistiramo na tem vprašanju? Je tako bistve-v skrajni konsekvenci?
Humana ideja je bila realizirana kot psihološka drama. Zvrtinčila pa se je v glavnem okoli »zakonskega trikotnika« in tako oborožila z vstavki, s sekvencami, z lažnivo - lagodnim me-meščanskim mlljejem, z zgodbo o možu in njegovi tajnici, ki je prišla v scenarij kot preočita alternaeija, ki v življenju ne stoji za vsakim zaslonom (če pa preži, je to dovolj neokusno, da ni nobene potrebe, privleči jo v umetniški scenarij), da je ob vsem tem Medanova fiziognomija zbledela. Postala je le odsev v ogledalu, pred katerim stojijo Jana, njen mož in tajnica in čuden, mestoma tako čuden svet in življenje v njem. Le naj občutljivejšemu gledalcu je dano, da kljub temu zaživi z odločilnim finalom v kavarni »Zagreb«. Proces in vse, kar sledi, je potem v glavnem filmska obrtniška stran. Saj je zamišljena kar najbolj humano, a ni prepričljivo uresničena.
Morda bi bilo drugače, če bi režija uporabila retrospektive? In jasneje dognala Medanov primer, bolj zvesto resničnemu življenju?
O igralcih pa moramo zapisati: da so -Staneta Severja zaposlili v vlogi, ki ga ni mogla zaposliti, kaj šele navdušiti, da pa je Stevo Žigon, naš slovenski igralec, ki sicer živi v Beogradu, kjer je tudi član Jugoslovanskega dramskega pozo-rišta, opozoril na svoj bogati talent in samosvojo igro, ki naj bi se čim-prej v vseh niansah pokazala še
v kakšni drugi vlogi, kjer ga ne bo obremenjavala statika istega izraza, kabšmo so mu namenili v filmu »Vrnil se bom«. Irena Kolesar je igrala solidno.
—rogh—
Kratki filmi
Na naši filmski stTani bomo začeli objavljati sezname kratkih filmov, ki jih prejema Zavod za šoLski in .poučni film ter jih lahko posreduje šolam in drugim interesentom. Ob naročanju filmov se obrnite na Zavod za šolski in poučni film Ljubljana Miklošičeva 7. Danes objavljamo prvi seznam angleških kratkih filmov z glavnimi pojasnili:
•jiu"	"	'	••	»:!•••
(Lepa Nova Zelandija) Barvni film o pokrajinskih lepotah in zanimivostih Nove Zelandije. Primer Je za geografe in šole.
2. ON SUCH A NIGHT (V taki noči, 1. in 2. del) Barvni film prikazuje izvedbo opere »Figaro-
va svatba« v mestu Gljmdehotur-ne. Primeren je za gimnazije in kot dodatek k zabavnemu delu predvajanj.
3. HEAKTH OF E N GL AND (Srce Anglije) Barvni film prikazuje leipote pokrajine Cotsvelt in je primeren za geografe in šole.
4. ROBINSON CHARLET — risanka o gospodarski zgodovini Otoka, primerna za šole.
5. STRADFCSrD ON AVON — barvni film o Shakespearovem rojstnem mestu in njegovem gledališču. Primeren je za šole in geografe.
6. CALDER HALL — barvni film o prvi britanski atomski/ električni centrali v treh delil Spremni tekst je srbohrvatski Primeren je za tehnične šole zlasti za tehnične fizike.
7. ROYAL TOURNEMENT (Kra
V glavnih vlogah v filmu režiserja Jožeta Gileta »Vrnil se bom«, ki ga te dni gledamo v Ljubljani, nastopajo Irena Kolesar (znana iz prvega jugoslovanskega igranega filma »Slavica« in filmske komedije »Plavi 9«), Stevo Žigon ln Stane Sever. Vsi trije so na naši sliki.
Še dva tedna do Cannesa
Na XI. filmski fesfival v Cannesu, ki bo od 2. do 18. maja, se je do sedaj prijavilo že 31 držav, verjetno pa se jim ibo pridružila še Turčija. Prijavljenih je že sedemnajst dolg orne t r až n ih umetniških filmov. ZDA bodo poslale na festival »Brate Kara-mazove« Richarda Brooksa z Mario Schell, Claire Bloom in Yulom Brummerjem v glavnih vlogah, Anglija pa film Antho-nyja Ashquita »Nalog za uboj«. Francoska komisija še ni določila svojih predstavnikov. Ožji izibor se bo najbrž še razširil, ko bo Jacques Tati pokazal »Mojega strica«. Italijo bo zastopal Pietro Germi s »Slamnatim možem«, Španijo pa zadnji film Juana Bardema »Maščevanje«. Michael Caooyanis, ki se je že proslavil z »Dekletom v črnem« in »Stello« bo zastopal grški film s »Končkom zaupanja«. Poljaki bodo pokazali koprodukcijski film režiserja Alexandra Korde »Osmi dan v tednu«, Cehi »Predmestne ljubimce«, Madžari pa »Železni cvet«. Romuni so za Cannes izbrali filmsko priredbo romana Panaite Istratija »Bara-ganski osat« režiserja Daquina, sovjetsko kinematografijo pa bo
zastopal film »Ko štorklje preletavajo«.
Tudi festivalska žirija je že izbrana. Letos jo bodo sestavljali Madleine Robinson, Marcel Achard, Jean de Baroncelli, Bernard Buffet (Francija), Ser-
Rene
..Delan*
Pred dnevi je francoski režiser Rene Clair prvič po vojni obiskal Miinchen. Prišel je službeno na premiero svojega zadnjega filma »Porte de Li-las««. Ob tej priložnosti je Clair na tiskovni konferenci predstavnikov tiska znova postregel z nekaterimi duhovitimi, jedrnatimi odgovori o filmu na splošno, pa tudi o lastni ustvarjalni dejavnosti. Posredujemo nekaj vprašanj in odgovorov.
Znano je, da Rene Clair za priprave vsakega novega filma porabi zelo veliko časa. »Porte de Lilas«« je po besedah samega režiserja film, ki
gej Jutkevič (SZ), Cesare Za-vatbiui (Italija), Ladislav Vajda (Španija), Toniko Asabuki (Japonska), Helmut Kautner (Nemčija) in verjetno tudi Billy Wiide.r ter Robert Aldrich (ZDA).
Clair: ia iščem*
««
5ŠSKSSS
Caile Mayor“ Juana	Ba
Juan Bardem, najvidnejši ustvarjalec španskega filma, je dokončal svoj film *Calle Mayor*. Ljubitelji filma so z veliko nestrpnostjo pričakovali premiero. Vedeli so, da je filmska beseda Juana Bardema, svobodomisleca in resničnega umetnika, vse drugačna, kakor pa so sicer španski filmi z nabožno — klerikalno propagando. Španski policiji Barde-/rinovo delo ne ugaja in če se ne 'bi za film zavzeli Francozi, bi najbrž to delo produkcije Tras-Lux ostalo nedokončano.
Bardem si je izbral snov iz življenja deklet, ki niso ne lepe, ne bogate ter ostajajo same v življenju. Problem ni nov, je pa dovolj pereč. Bardem je to problematiko prikazal tako, da se ob filmu navdušujejo tudi najbolj izbirčni kritiki. Velika zasluga za uspeh filma pripada ameriški igralki Betsy 'jevski turnir) prikazuje letno 'Blair. Spominjamo se je iz podobne vloge dekleta brez upanja
je nastal v »zelo kratkem času«. Pisanje scenarija in priprave za snemanje so trajale samo štiri mesece. Potem je sledilo 55 snemalnih dni.
»Kakšni so vaši bodoči načrti, gospod Clair?-
»Delam in iščem.««
Umetniške koprodukcije mojster francoskega filma odločno odklanja. »Film je nacionalna stvar! Koprodukcije imajo samo gospodarski in tehnični pomen.««
Ko so ga povprašali, kaj misli o tehničnih novostih, posebno še v raznih modnih sistemih širokega platna, je Clair dejal: »Ne vem za nikakršne novosti! Sprememba formata vendar še ni napredek!«
FILMSKE
NOVICE
Angleški filmski delavci so se zopet vrnili k Charlesu Dickensu. Pred nedavnim so posneli film po njegovem romanu »Povest o dveh mestih«. Scenarij je napisal T. E. B. Clarke, režiser pa je bil Ralph Thomas. Dirk Bo-garde (poznamo ga iz filma »Doktor v hiši«) je zaigral Sydneya Cartona, Dorothy Tutin Lucio Ma-nette, Cecil Parker pa Jarvisa Lorryja. »Povest o dveh mestih« so sedaj že petič posneli na filmski trak. Prvič so jo priredili za film leta 1911.
*
Pred kratkim se je mudil na Poljskem angleški režiser Maxwell Setton. S predstavniki poljskih filmskih delavcev se je razgovarjal o filmu, ki ga namerava posneti, o biografiji pisatelja Josepha Conrada. Čeprav razgovori še niso določili vseh podrobnosti, bodo verjetno začeli snemati letos septembra v Varšavi. — Igralec naslovne vloge še ni znan.
*
Angleška filmska kritika je s pohvalo ocenila premiero novega angleškega filma »S ponosom ureži njeno ime«. Film pripoveduje resnično zgodbo iz časa druge svetovne vojne. Junakinja filma je mlada Angležinja .Violette Szabo, ki je postala tajni agent v Franciji in je umrla v Ra-wensbr0cku. V glavni vlogi je nastopila Virginia McKenna, ki se je spominjamo is angleškega vojnega filma »Skozi pekel«.
Igralko Silvijo Koičina bomo konec meseca videli v Germijevem odličnem filmu »Železničar«,
vojaška tekmovanja in parade v Earls Courtu pri Londonu. Primeren je za šole.
8. BRITISH GUIANA — barvn film v dveh delih prikazuje po krajino, mesta, poljedelstvo to razvoj industrije. Primeren je za geografe, šole in Ljudske univer ze.
9. BEARS AT PLAY (Medvedi se Igrajo) Prikazuje avstralske medvede in njihove igre. Film je primeren za osnovne šole in vrtce. 1
19. COLOURS IN CLAY (Barve v glini) Barvni film prikazuje manufakture glinastih Izdelkov. Film je primeren za šole, zlasti za šole za umetno obrt ln za
tovarne.
na ljubezen v filmu »Marty«. Toda podobnost med ameriškim >Martyjem« in filmom »Calle Mayor« je le daljna.
Skupina nepridipravov, bolje rečeno »frajerjev«, si hoče privoščiti dobro šalo. Eden od njih mora izpovedati »ljubezen« osamljeni osemintridesetletni ženi. Zanjo pa se ob tem začne novo življenje. Blairova podaja doživljanja tega preporoda s čudovitimi odtenki. Njenega zapeljivca igra španski gralec Jose Suarez in prav nič ne zaostaja za njeno igro. 'Jjegbva vloga je zahtevna — junak namreč dojame vso ragiko »šale« omejene, izprijene družbe. Toda prepozno je... Dekle bo izvedelo resnico — in kaj potem?
Film je zares velik uspeh za režiserja, za igralca glavnih vlog, nekoliko manjši za nosilce stranskih vTog. Zares je presenetljivo, da je mogel film nastati v tako »občutljivem« okolju, kot je Španija,	,	F.	T,
!
Znani angleški igralec,
— prejemnik letošnjega Oscarja za najboljšo moško vlogo AleC Guinness, je postal tudi scenarist. Napisal je scenarij za film »Konjska čeljust«, v katerem bo zaigral glavno vlogo — starega nadarjenega, a zloglasnega slikarja. Poleg njega bodo nastopili še Kay Walsh, Renče Houston in Michael { Gugh.	|
ZR DOM m DRUŽINO
11118181
~v ■ •' '
At,':	-V	•	•
:-f A-A$.';
11111
ARGO, tovarna živilskih in kemiinih proiivodov. IZCHA
OBISK IMAMO
Kakšna naj bo gospodinja
VREČA
VRT
»Ječ, kako si me presenetil s evojim obiskom! Vsa sem iz sebe, saj sem še kar v halji; no, da. pa saj za doma je vse dobro . . .« Tako se je opravičevala., ko je nenadoma dofeala obisk. Čeprav je bilo že okoli dvanajste ure, je bila še vedno v jutranji halji in celo z neurejenimi lasmi.
Nič tkaij prijetno mi gospodinji, če jo preseneti obisk, stanovanje pa ima še neurejeno in povsod nered. Se bolj nerodno pa je, če je tudi sama še kot »čarovnica«. Ker pa vsaka žena teži za tem, da bi bila najboljša v vseh ozirih in vedno prikupna, bo tudri skrbela za red ne le v svojem stanovanju, temveč tudi za l-astni videz ter bo zjutraj najprej uredila sebe in potem še svojo okolico. Vsaka sodobna žena in gospodinja mora čutiti, da tudi s svojo prijetno in urejeno zunanjostjo dobro vpliva na vse, ki so okoli nje, pa naj bo to mož ali otroci. Vem, da ni možu prijetno pri srcu, ko se vrne z dela domov in ne najde svoje žene takšne, kakršne si je'želel. Razumljivo je, da je gospodinja po napornem gospodinjskem delu utrujena in se ji večkrat ne ljubi, da bi še mislila nase, vendar to ni izgovor, saj morda prav njena zunanjost povzroči prepir.
Kaj naj torej gospodinja nosi doma pid svojem delu, da bo videti vedno čedna in negovana? Najboljše so obleke iz pralnega blaga, ki jih zavarujemo še s predpasnikom. Oboje bomo lahko oprale brez velikega truda. Ce pa imamo obleko iz boljšega blaga, potem je dobro, da imamo predpasnik tako ukrojen, da nam obleko povsem zakrije ln jo s tem zaščiti. Pretoplih o-blek doma ne bomo nosile, saj se v k-uhdnji pri čiščenju stanovanja in pri kuhanju preveč segrejemo in nevarnost za prehlad je večja. Bolje je, da smo v stanovanju manj oblečene in ko gremo ven, se raje ogrnimo s toplo jopico.
Z lepo krojenima predpasnik: lahko olepšamo svojo zunanjost. Seveda je pa najvažnejše, da so vedno čisti in lepo zlikani. Važni so tudi čevlji. Ves dan ne smemo hoditi v copatah. Gospodinjsko delo zelo utruja nogo, copate pa nogam ne dajo nobene opore. Zato imajo gospodinje, ki so vedno v copiatah, ploske noge in čim starejše so, teže hodijo, večkrat tudi zato, ker so premalo pazile na svo;o obutev. Potrebno je, da nosimo doma mizke čevlje z nizikimi petami, kajti v teh so noge najmanj utrudijo. Copati služijo le
zato, da se noge v njih odpočijejo ne pa, da smo v njih ves dan.
pričeska. Na človeka napravi nedvomno slab vtis kuharica, ki
Premagujmo utrujenost
V prvih toplejših dneh se pojavi naša vsakoletna stara znanka — spomladanska utrujenost. Počutimo se slabo in tUdi možgani nam nočejo delati, kakor je treba. Vse to je posledica pomanjkanja vitaminov, ki spravi na kolena še tako krepkega človeka.
Kar preveč pa smo se zdebe-lile. Boki so postali okrogli, naša postava je vse prej kakor vitka. Za sedaj to še nekako gre, ko vse to zakrijemo s plašči in jopicami, a ko bo treba te odložiti in smukniti v poletne
obleke, bo to malo neprijetno in začudeno se bomo ogledovale, ko nam bodo vse obleke pretesne.
Če bomo s trdno voljo začele negovati svoje telo, poleg tega pa naše jedilnike precej spremenile, bomo do takrat zamujeno še lahko popravile.
Naša stanovanja pridno zračimo ob lepih, suhih dnevih, vendar to še ni dovolj. Privoščimo si čimveč gibanja na prostem, utrgajmo si vsak dan vsaj eno uro za sprehode. Vsaj 10 minut redno vsako jutro telo-
vadimo pri odprtem oknu. V začetku bo šlo to težko, vendar za lepoto se vse pretrpi.
Uživajmo precej limon, ki so izredno bogate na vitaminu C. Po možnosti okisajmo solate namesto s kisom, s citronovim sokom. Tudi krompirjeva solata, pripravljena s citrono je zelo okusna.
Iz naših jedilnikov črtajmo vse sveže in krekajeno svinsko meso. Uživajmo le pusto in belo meso ter na hitro pripravljena jetra. Večerje naj bodo lahke in naj -obstoje večinoma iz solat,
sira, jajc, rib -;n mleka. Uživajmo dnevno tudi skodelico jogurta, ki je izredno zdrav in vpliva na dobro prebavo. Trg nam nu-di sedaj že nekaj sveže spomladanske zelenjave, kakor motovilec, špinačo, solato in regrat. Posebno regrat in špinača vplivata zelo ugodno na presnovo krvi.
se sklanja nad loncem, lasje pa ji štrlijo na vse strani. Nehote imaš občutek, da viečeš iz ust lais, ki si ga pojedel z rezanci vred. Res j-e, poislu pTšmema mora biti tudi pričeska. Lasje morajo biti lepo speti, pri kuhanju imamo ruto na glavi. Tako ne bo nevarnosti, da bi lase
našli povsod tam, kjer jih sploh ne bi smelo biti.
Tako urejene in čiste gospodinje bo vs-aik vesel in tudi sama se bo vedno dobro počutila.
T. J.
JEDILNIKI
KOSILO: Zdrobova juha s sesekljano zelenjavo — hrenovo meso — cel krompir — sadje.
VEČERJA:	Jajčni narastek s kislo
smetano*.
KOSILO. Gobova juha s krompirjem — špinačne omlete — sadje.
VEČERJA:	Zelenjavni kruhki — jo-
gurt.
SPALNA
Spalna vreča nam nadomtjii spodnjo rjuho, zgornjo rjuho in prevleko za blazino ter nas sta-
Spomladanski kostum iz, lepega volnenega blaga.
Zelo ljubka obleka za poletje. Tako Krojena se prilega le vitkim
postavam.
Ker smo z delom na vrtu zaradi hladnega vremena preče! zakasnili, bomo sedaj morali pohiteti.
V toplih gredah in zabojčkih že rastejo različne sadike. Tople grede zalivamo s postano vodo, o-b sončnem vremenu jih pa zračimo, da se sadike ce pretegnejo in jih ne napadejo glivične bolezni. Da bodo rastline dobile čim več -prostora za svoj razvoj, jih prosadimo ali pikiramo v drugo gredo »k zabojček. Ce še nismo pikirali zgodnjih kapusnic, storimo to iimprei, pikirajmo pa tudi žs paradižnik, papriko, zeleno in razne cvetice (če smo jih sejali).
Kolikor so nam prve setve zaradi mraza propadle, jih moramo ponoviti. Na stalne gredice sejemo korenček, petršllj, solato, zgodnji grah, peso, razne kuhinjske dišavnice, proti koncu meseca pa že lahko sadimo nizek fižol. Fižolovo seme ored saditvijo razkužimo z aba-■itom zaradi napada glivičnih oolezni, ki se pogosto pojavljajo med rasti o. Sadimo česen,
čebulček in šalotko, sejemo lahko tudi seme enoletne čebule.
Na stalno gredo že lahko sadimo sadike solate. V drug: polovici aprila bomo presajali iz tople grede rano zelje, ohrovt in tudj kolerabico. Prav je, ha sadiko pred sajenjem razkužimo. Na liter vode vzamemo nekoliko ilovice in kavno žličko
Ali se nam je pri pranju perila že zgodilo nekaj neprijetnega, kar nam je povsem pokvarilo dobro voljo in veselje nad snežnobelim perilom? To je bil grd, rjast madež, za katerega nismo vedele, od kod se je vzel. Pred pranjem, ko je bilo perilo še umazano, ni bilo o njem niti sledu. Rade ali nerade, priznati si moramo, da smo rjastih madežev na perilu krive same, ali bolje povedano, naša malomarnost. Perilo smo čez noč namočile v emajlirano skledo, ki pa
Črtast kostum, ki je primeren tudi za močnejše postave.
Za večerjo si pripravimo regrat v solati pomešan s krompirjem, ali pa špinačo na italijanski način. Skuhamo dobro očiščeno in oprano špinačo v vreli vodi. Kuhamo jo samo pet
minut in jo odcedimo in shladimo. Hladni primešamo še nekaj listov nekuhane na drobne rezance zrezane špinače. Vse skupaj zabelimo z oljem in kisom ter primešamo precej drobno sesekljanega česna. K taki večerji dodamo še kako jajce, ali košček sira ter spijemo še skodelico kave ali mleka. Take večerje na« osveže, ker so bogate "itaminov, obenem pa ne bodo nevarne za našo linijo.
Osvežujoča je tudi pijača iz :-ka rdečega korenja in pese Našim malčkom pa bomo ustre-di če jim na drobno zribamr -deče korenje in eno jabolko esekljamo in vmešamo še pa'-
rohovih jedrc in vse to o-slad -'amo in pokapamo s citrono Mi pa poskusimo pripraviti zri-ia.ro rdeče korenje s kislo sme-hno. Poskusite, prav gotovo vam bo ugajalo in vas osvežilo.
V APRILU
abavrta. V to mešanico pomočimo sadike pred saditvijo-Razkužujemo zlasti kapusnice, ki jih rada napada glivica, katera povzroča kilavost.
Da bomo imeli v maju sadike kumaT in buč za presajanje, posadimo seme v majhne glinaste lončke in jih postavimo na okno ali v toplo gredo.
Čistilno nasad vrtnih jagod. Odstranimo vse suhe in bolne liste ter jih zažgimo. Zemljo
plitvo prekopljimo, krav tako okopljemo in Po potrebi razdelimo trajne dišavnice.
Čistimo in o-brežemo nasade trajnih cvetic in okrasnega grmičevja. Počistimo in pograbimo vse travne površine ter si uredimo	kompostni kup. V
cvetlične	zabojčke ali zaprto
gredo sejemo semena poletnih cvetic. Zasajene na obrobkih vrta nas bodo s pisanim cvetjem razveseljevale vse leto.
Pletene fokavlce
zapomlad
Čeprav je minila doba stroge, toge etikete pri obiskih, mora kulturen človek vseeno poznati nekatera pravila, ko se pripravlja na obisk k znancem ali prijateljem, ali na službeni obisk.
Prijatelje ali znance bomo vedno obiskali v času, ko vemo, da jih ne bomo motili pri dnevnem počitku po kosilu ali pozno zvečer. Najbolje je, če jih o svojem obisku prej obvestimo.
Na obisku ne nadlegujmo ljudi le s svojimi težavami, ampak pokažimo zanimanje zanje in za njihove težave. Ko obiščemo bolnika, naj bo tak obisk kratek, ker bolnika razgovor utruja. Pri takem obisku kažimo veder obraz in ne zaskrbljenosti, če je obiskani še tako hudo bolan. S primernimi besedami ga ohrabrimo in mu utrdimo upanje, da bo skoraj zdrav. Prav
S čajem lepo barvamo
tako ne izprašujmo porodnico o vseh podrobnostih, ki jih je prestala. Novorojenčka ne polju-bujmo in se ne sklanjajmo nadenj. Tudi opustimo vse besede o njegovi lepoti in komu je podoben, ker je to neokusno. Ce ste prehlajeni, se ne približajte otroku, ker mu lahko škodujete.
Ko osebno izrečemo sožalje, opravimo to sočutno in kratko. Ne zahtevajmo, da nam svojci govorijo o pokojnem, ker se s tem še bolj spominjajo izgube, ki jih je doletela.
Pri poslovnih ali službenih obiskih je treba še bolj paziti na pravilno obnašanje. Preden pozvonimo. in vstopimo, ugasnimo cigareto. Ko vas peljejo v prd*-stor, kjer počakate, odložite plašč in klobuk. Ko vstopi oseba, kateri je namenje obisk, vstanete in jo pozdravite stoje. Ce vidite, da je obiskani zelo zaposlen, govorite jedrnato in takoj razložite namen obiska. Pri rokovanju pazite, da vedno starejša oseba ponudi roko. Ko gostitelj vstane, pokaže s tem, da je obisk končan in takrat se je treba posloviti.
Osnovno pravilo vljudnosti je, da obiskovalca spremimo do vrat stanovanja in se šele tam poslovimo.
Seveda pa so tudi za ta navodila izjeme takrat, ko obiskujemo sorodnike ali ožje znanec.
ne trikrat manj kot enkratni perilo za posteljo., Prednosi spalne vreče je tudi v menjanju perila, ker nam prihrani mnogo časa s pranjem, šivanjem, likanjem in preoblačenjem postelje.
Posebno prikladna je v družinah, kjer je več otrok, ker je delo s pospravljanjem znatno lažje in ga zmore vsak otrok. Najprikladnejša pa je prav gotovo za tiste, ki potujejo, za športnike in za kolonije. Spalno vrečo položimo na žimnico. Z daljšim neprišitim koncem pokrijemo blazino in podvijemo, da ostane blago napeto. Krajši neprišiti konec vreče pa zapognemo prek gornjega konca odeje. Če hočemo, lahko v ta del izvezemo gumbnice, da lahko odejo pripnemo, kar je še boljše
Za običajno veliko vrečo potrebujemo približno 4 m blaga, ki ima 80 cm širine. Preganemo ga po sredi, vendar tako, da je en konec (približno 30 cm) daljši
od drugega. Nato ob kraju na
obeh straneh sešijemo, da dobimo vrečo. Vendar ne šivamo do konca, temveč pustimo še nekaj prostega blaga, in sicer naj ima prosti daljši konec 60 cm. krajši pa 30 cm. Konce blaga, ki -o nezašiti. obrobimo z močnim ‘rakom.
Spalno vrečo izdelamo iz platna ali običajnega blaga za rjuhe Za kolonije in taborjenja so zelo primerne vreče iz barvastega blaga.
Varčuimo
ima emajl na več mestih že davno okrušen. Skaf, na katerega vedno sproti pozabljamo, se nam je razšušii in ostala je le posoda, ki je skorajda že zaslužila pokoj.
Vendar, da bi jo zavrgle, ko je še tako lepa na oko? In tako se zgodi, da jo uporabljamo za žehto vedno znova in vedno znova nam prav ta skleda pripravlja neprijetna presenečenja, ki nas veljajo tduj nekaj denarcev in truda. Danes že lahko kupimo sredstva, s katerimi odstra-nlm-on rjo iz belega perila. Nikjer pa ni rečeno, da prav ta sredstva ne pospešijo prezgodnje luknjice na rjuhi, blazini ali drugem, dragem kosu perila.
Nikjer ni rečeno, da moramo tako poškodovano skledo izročiti smetarju, saj jo lahko uporabimo za druge namene — v vsakem gospodinjstvu pride vse prav — le perilo zavarujmo pred njenim »rjavečim« vplivom. Če nimamo pralnice ali kopalne kadi, v katetro bi čez noč namočile perilo, se odločimo raje za
teš 3 cm, nato pa začneš z dodajanjem za palec. Takole:	najprej pleti
vzorec, nato dve desni pentlji. Iz 3 pentelj dodajaš tako, da najprej pleteš eno desno pentljo in jo iz pletilke ne snameš, nato še 1 desno pentljo, zadaj vbodeno desno, nakar snameš obe pentlji iz pietilke. Četrta pentlja je desna; iz pete pentlje pa zopet dodajaš, tako, kot si iz tretje pentlje. Ostale pentlje so zopet desne in na zgornji strani rokavice pleteš dalje vzorec. Ko imaš za palec že 6 pentelj, začneš vzorec kot pri ostali rokavici. Dodajaš v vsaki četrti vrsti. Dodajaš pa tako, da pleteš 2 desni pentlji iz tretje pentlje. pleteš 3 desne, nato pa iz naslednje zopet dodajaš. Ko imaš med dodajanjem	že	21 pentelj in še	dve pentlji, ki si	jih	dodala,	prideneš	23 pentelj
na sponko, dosnuješ 3 pentlje in skleneš z ostalimi pentljami na pletilkah, pleti dalje na 4 pletilkah. Kar imaš več pentelj kot jih potrebuješ za vzorec na palcu, jih pleteš desno. Sedaj pleteš dalje nad 64 pentelj, t. j. 32 pentelj desno in 32 pentelj v vzorcu. Ko dosežeš začetek prstov, kar moraš pomeriti po roki, za katero pleteš rokavico, začneš plesti prste. 24 pentelj od vzore« predeneš na sponko In 24 pentelj od dlani na drugo sponko. Čez preostale pentlje — 3 od vzorca in 8 od dlani	—	pleteš	kazalec.	Dosnuješ
štiri pentlje, da imaš skupno 20 pentelj in pleteš na 3 pletilkah dalje (prste pleteš laže na 3 pletilkah) in to do dolžine, ki si Jo izmerila po roki. Nato snemaš za konec prsta. Snemaš v začetku vsake pletilke po 2 pentlji skupaj. To	ponoviš	dvakrat.	Preostale
pentlje nabereš na nitko in zašiješ. Sedaj nabereš za sredinec s sponke 8 pentelj iz vzorca in 8 pentelj od dlani Vmes nasnuješ desne in kazalca 2 pentlji in med desnimi pentljami ln vzorcem dosnuješ še dve pentlji, da dobiš 20 pentelj. Pleteš dalje kot kazalec, le da je nekoliko daljši in končaš kot prejšnji prst. To ponoviš še pri ostalih dveh prstih. Nato pa iz sponke pobereš 23 pentelj za palec. Z dlani pobereš 3 pentlje in pleteš palec čez 26 pentelj na isti način kot ostale prste. Drugo rokavico pleteš prav tako, le v nasprotni smeri.
OPIS VZORCA
1. vrsta: 1 leva -f- ovitek, dvojno prekrižano snetje (1 pentljo snemi, 2 pentlji skupaj desno podpleti, nato pentljo čez to potegni) dvojni ovitek, dvojno prekrižano snetje, ovitek, 2 levi. To ponoviš trikrat. Na koncu je zopet samo 1 leva.
2. vrsta: 1 leva, iz ovitka 1	desna,	iz
snetja 1	desna, iz	dvojnega	ovitka	pa
1 desna	in 1 leva	pentlja,	iz snetja
1 desna,	iz ovitka 1	66503“ 2	levi.
To ponavljaj še trikrat.
Ti dve vrsti se ponavljata.
MARTINJ
Tudi z rastlinskimi barvami lahko pobarvamo same zaprane bele bluze, srajce, »prte in prtiče, da bodo videti kot novi. Imamo troje barv, s katerimi dosežemo na prav enostaven in cenen način lepe odtenke. To so oajeva, kavna in kamilična barva.
Od ruskega čaja dobimo čisto zlatorjavo barvo. Lističe čaja skuhamo v loncu vode, precedimo skozi gosto sito, v katerem je še tanka krpica. To krpico prej zmočimo in dobro iztisnemo. Barvo preizkusimo na mali krpici, in če je premočna, jo še razredčimo z vedo.
Enako postopamo, če pripravljamo barvo iz kamelic. Barva bo svetlorumena in prav posebno sveža in jasna.
Barvo iz kave pripravimo iz kavine usedline, ki jo prekuhamo in precedimo kakor prvi dve. Barva bo lepo svetlorjava.
Predmete, ki jih nameravamo pobarvati, moramo prej oprati in ožeti, a še mokre pobarvamo. Takoj po barvanju splaknemo
še v vodi. ki smo ji dodali kis
(en del kisa na dva dela vode) nato pa še v mrzli čisti vodi. Sušimo v senci in na prepihu, da se hitro posuše.
Čajeva barva je trpežnejša kot kamelična. Če pa pustimo blago dlje časa v vodi in ga venomer mešamo, bo barva trajnejša.
Lahko pa barve tudi mešamo, tedaj dobimo prav posebno lepe odtenke. Kamelična barva, pomešana s kavino bo na pogled prijetnejša in toplejših odtenkov, mešanica kavine in čajeve barve, da bolj zlato barvo. Vendar vsako barvo poprej preizkusimo na majhnem koščku blaga, ki ga hočemo pobarvati, -da ne bomo pozneje nad barvo razočarane.
K pomladanskemu kostumu ali lahkemu plašču bomo namesto usnjenih rokavic za spremembo oblekle pletene bombažne	rokavice,	ki jih	bomo	same
napletle. V naših trgovinah lahko kupimo bombaž v štrenah št. 12 in debelejši št.	8; cba sta	primerna	za	iz-
delavo rokavic. Če pletemo z bombažem št. 8, nasnujemo kakih 6 pentelj manj, ker	je debelejši.	Popis je	za	rokavice, ki	jih pleteš	iz bombaža	št.
12.
Nasnuj mehko za rob po 64 pentelj — 3 6 na	vsako od 4 pletilk in	pleti
same desne pentlje 11-2 cm visoko. Sedaj pleti luknjice. Pleteš takole: ovitek, dve desni pentlji skupaj zadaj vbodeno, ovitek. To ponavljaš r.a vseh i pletilkah. Nato pleteš zopet same desne —	tudi čez	ovitke	—	1,5 cm
visoko. Sedaj začneš z vzorcem. Pleteš 32 pentelj	samo desno, nato	pa	32
pentelj v	opisanem	vzorcu.	Tako	ple-
pametno
škaf, na katerega pa moramo paziti, da bo vedno dovolj vlažen. Najbolje, če ga pokrivamo z dovolj veliko krpe-, ki smo jo prej ožele v vodi. Krpo večkrat menjajmo. Tako si bomo tudi prihranile nekaj de-narjev za popravilo škafa ali celo nakup novega. Ce pa tudi tega nočemo, si pa kupimo večje posode iz umetne snovi> kakršne lahko
kupimo v trgovini.. Te s pridem uporabljamo za pranje perila zlasti v manjših gospodinjstvih.
Vsak izdatek za to se bo obrestoval, saj ne bomo v perilu več zasledile grdih rjastih madežev, ne bo nam treba kupovati razmeroma dragih kemičnih preparatov za odstranjevanje rje, niti s tem izgubljati časa, ki nas že tako rad spravlja v stisko. Ne po-zabimo pa tudi, da je danes perilo drago in ga zato ne kaže uničevati po nepotrebnem. Z od-krušeno skledo, ki jo bomo uporabljale za perilo, bomo imele torej le že več izdatkov, a nobenega prihranka. In zato — var-čujmo pametno!
9
AMERICAN LALLIER — KOŠARKAR VELIKIH ZMOŽNOSTI
Mi še tretjič poraženi
01ympia : Modaspor 70:62 (36:30)
LJUBLJANA, 20. apr. Turški košarkarski prvaki so izkoristili prost termin pred odhodom letala še za tretjo tekmo z ljubljanskimi košarkarji. Tokrat se jim je postavila v bran študentska ekipa Ljubljane, ki pa je bila istovetna s pomlajenim ali -nepopolnim moštvom 01ym-pije, ki ga je okrepil še ameriški študent Lallier.
Prav za nastop tega košarkarskega velikana (205 cm) je bilo raj več zanimanja. Ko je sredi prvega polčasa prvič stopil na igrišče, je med gledalci završalo. Njegove prve poteze so bile sicer nezanesljive — žogo je metal s preveliko močjo in zgrešil tudi r.ekaj osebnih metov — toda kmalu je bilo očitno, da gre za ,_ralca velikega formata. V nekaterih napadih je -imenitno prebral nasprotnikove igralce ter dosegel koše s čudovito lahkoto. Seveda pa je bil-o videti tudi. da • v novem okolju še ni popolnoma znašel. Za postavnega igralca ' izredno hiter, za nasprotnikov :-:oš pa sila nevaren, saj enako dobro meče z obema rokama. Ko - moral Lallier sredi drugega polčasa zaradi petih osebnih napak; z igrišča, ga je občinstvo toplo pozdravilo.
Kakor je bilo tudi v doseda-:h tekmah s Turki v navadi, so d:-ti v začetku prevzeli vodstvo, nato pa so se domači znašli ter f.idi brez Daneva, Kandu-sa. Der-lastije in Kristančiča zaigrali celo smiselno in učinkovito. Ker ra se nobena od ekip nj' prav posebno trudila, je bila razlika -:oraj ves čas precej enaka — n:kaj košev v korist domačinov. ;.e sred; drugega polčasa je pri-š‘;o do kratkega preobrata, ko so Turki nekaj časa vodili, nato pa '-pet klonili v finišu 01ympije.
Ta tekma je znova potrdila, da
- ; iški prvak ni bil dorasel na-
■^tnTc našim košarkarjem.
Posdrrav VH. kongresu
LJUBLJANA, 20. apr. V telo-
vadnici »Partizana« Narodni dom
: > se danes zbrali vsi pionirski oddelki, da s svojim nastopom pozdravijo VII. kongres ZKJ In roslave 95-letnice društvenega
T o vari ja.
Gledalci so navdušeno pozdra-; cicibane, ki so z nastopom Tei mlajši brigadirji« pokazali, ca bi radi pomagali pri graditvi ceste -Bratstva in enotnosti«.
Partizanski drobiž je pokazal, da najraje vadi preskoke, obvladanje telesa v zraku, predvsem pa radi tekmujejo. Sestave pio-,:irk pa so bile predvsem ritmične. V prvi taki točki so pionirke pokazale osnovne ritmične vadbe, medtem ko so v vajah z žogami \r>. obroči posamezne gibe vezale že v sestavo. Vajp z obroči je sestavila naj mlajša sestavi javka
— pionirlca Alenka Zalokar. Najzahtevnejše vaje pa so izvajale pionirke v sestavi »Spretnosti z dolgima kolebnicama«. Vsi oddelki pa so nastopili tudi z vajami za društveni nastop, ki bo v okviru »Tedna mladosti«. Gledalci so vse nastopajoče spremljali z burnim ploskanjem.
Strelci današnje tekme: 01ym-pia — Škerjanc 21, Lallier 15. Lokar 11, Bajc 10. Poljšak 4. Kralj 4, Brišnik 4. Podboj 1; Modaspor — Turhan 17. Muvaffak 15. Ahmed Bali 10, Nejad 7, Rrder 6. Hasim 2. Jalčin 2. Giiney 2. Pred okrog 1000 gledalci sta sodila Štajner in Počkar.
Kakor smo zvedeli, bo morda izvedljivo, da bo Američan Lallier, ki bo ostal nekaj mesecev na pravnih študijah v Ljubljani, igral za 01ympijo tudi v zvezni ligi. Ljubljančani so že prosili za dovoljenje ameriško košarkarsko federacijo. V ostalem pa bi Američan prišel prav tudi slovenskim atletom, saj je na študentskih tekmah v Ameriki preskakoval tudi že višino 2 m.
V prihodniinh dneh bo izrečena zadnja beseda o nastopu tega Američana pri nas.	-eb
ROKOMET V ŠTEVILKAH
Včerajšnjo nedeljo se je nadaljevalo prvenstvo v vseb treh zveznih rokometnih ligah.
Podrobni izidi — mali rokomet (ženske): železničar : Slavonka 7:6 (4-4). Lokomotiva (Zgb) :	Grafičar
5:3 (3:0), Spartak : Lokomotiva (Vi-rovitica) 2:4:(nioški):	Borac :	Partizan (Lesk.) 10:10	(5:4), Zagreb :
Dinamo (Pančevo) 11:10 (6:7), Mlada Bosna (S) : Mladost 7:6 (2:5); veliki rokomet (moški): Železničar (Niš) : Bosna (Sarajevo) 9:7 (6:4), Lokomotiva (Zgb) : Radnički (Valjevo) 16:7 (8:3).
MLADI STRELCI MED SEBOJ
V Ljubljani je bilo včeraj ekipno republiško strelsko tekmovanje pionirjev in mladincev z zračno puško. Vrstni red med pionirji je bil takle:
Maribor 711, Trbjvlje 710, Celje 707
itd., najboljša posameznica pa je bila Tatjana Rebolj (174); mladinci pa so se razvrstili takole: Maribor S42, Ljubljana 835, Celje 804. Nova Gorica 796, Trbovlje 794 itd. Najboljši med posamezniki je bil Marko Jeglič (ISO) iz Ljubljane.
'Na tridnevnem ekipnem tekmovanju z zračno puško v počastitev YII. kongresa ZKJ so bili rezultati naslednji:	Olvmpia 821, Meteor 793,
Zavod za varjenje LRS 770, Radio Ljubljana 763 itd.
Ljubljanska študentska ekipa Olvmpije je v Senovem tesno premagala moštvo domačega rudnika SD »Boris Kidrič« 862:854.	M.
Na mednarodnem krosu železničarjev na Banjici je prvo mesto v teku na 7000 m zasedla ekipa železničarja iz Beograda, med posamezniki pa je zmagal Pandurovič
(Crvena zvezda). V teku na_ ,7000 m
je prav tako zmagal Železničar, med posamezniki pa je bil prvi Jovanovič (Partizan).
MEDNARODNI SAH Tri j 9 s 7,5 točke v Bognor Reggisu
Bognor Reggis, 20. apr. Ju
gosiovanst-ia šahovska mojstra Karaklajič in Ivkov ter Novozelandec \Vade delijo prvo mesto na šahovskem turnirju v Bognor Reggisu. V odločilni igri. ki je preprečila Karakla-keu zmago na turnirju, je Spanec Toran remiziral z : im. Ivkov pa je premagal Clarka, tako da ga je spravil ob prvo mesto.
V IX. kolu je Karaklajič s
potezi Millner-Barija, Dimc in Ivkov pa sta remizirala med seboj.
Končni vrstni red: Karaklajič, Ivkov in Wade 7,5, Clark in Dimc 7, itd.
Moskva, 20. apr. Osemnajsto partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta Smislov in Botvinik prekinila z neznatno prednostjo sve-
OPEKA
v dneh VII. kongresa ZKJ bo uprizorila Opera naslednje predstave:
Ponedeljek, 21. aprila ob 20.30: Čajkovski .Labodje jezero«. Torek, 22. aprila ob 20.30: Wagner Večni mornar«. Gostuje Drago Bernardič. član zagrebške Opere.
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Baletni večer:	Marjan	Kozina	»Tripti-
hom. Bojan Adamič »Naše ljubljeno mesto«. Premiera.
Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Verdi »Trubadur«. Gostovanje Rudolfa Francla.
Petek, 25. aprila ob 20.30: Telovadna akademija Partizana. Sobota, 26. aprila ob 20.30: Marij Kogoj »Cme maske«.
Nedelja, 27. aprila ob 20.30: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranže«. Prodaja vstopnic za vse dramske in operne predstave za čas VII. kongresa bo pri dnevni blagajni v Operi vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure ter pol' ure pred pričetkom predstav. Začetek vseh predstav bo izjemoma ob 20.30.
MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani Torek. 22. aprila ob 20.30: Dtirren-matt »Obisk stare gospe«. Izven. Zadnjič.
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Nušič »Dr«. Izven.
Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Ratti-gan »Globoko sinje morje«. — Izven.
Petek, 25. aprila ob 20.30: Cehov »Striček Vanja«. Izven. Nepreklicno zadnjič.
Sobota, 26. aprila ob 20.30: Caso-na »Drevesa umirajo stoje«. — Premiera. Izven.
Nedelja. 27. aprila ob 15.30: Rattl-gan »Globoko sinje morje«. Gostovanje v Podpeči.
Ob 20.30: Nušič »Dr«. Izven. — Zadnjič.
Vse predstave od 22. do 27. aprila se bodo začele ob 20.30 uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — Križanke
Občinstvo opozarjamo na predstavo Blaton-Sovre:	»POSLED-
NJI DNEVI SOKRATA« v torek, 22. aprila ob 20.30 uri v Eksperimentalnem gledališču v Križankah. S tem je dana možnost tistim ljubiteljem gledališča, ki sl predstave še niso ogledali, da do-žive enkratno gledališko stvaritev Prešernovega nagrajenca Lojzeta Potokarja v vlogi Sokrata. Vstopnice si zaradi velikega zanimanja rezervirajte po telefonu 22-011, v prodaji pa so dnevno od 10. do 12. ure in v torek dve uri pred pričetkom predstave pri
črnimi figurami matiral v 39. tovnega prvaka Smislova.
KOLEDAR.
Ponedeljek, 21. aprila: Draga.
*
Na današnji dan leta 1919 je bil ustanovni kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, ki so jo naslednje leto preimenovali v Komunistično partijo.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.— 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Orel Vladimir, Titova 71, tel. 32-380.
Zdravstveni dem SISKA: dr. Pugelj Andrej, Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom VIC: dr. Štrukelj Milan, Prešernova l-m, tel. 21-797. V odsotnosti zdravnika kli^ifte tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31, od 8.— 14. ure tel. 21-797.
Zdravstveni dom CENTER: dr. Vrbica Milena Miklošičeva cesta 24, tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7. do 20. ure, tel. 39-151.
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Kurbus-Verk Janja, ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Krejči Fedor, Privoz 18, tel. 20-767. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. v soboto dežurna služba že od 18 ure dalje.
najnovejše:
HRANILNO in ČISTILNO MLEKO HOLLYWOOD za nego polti nudijo drogerije	m
Promenadni koncerti. Turistično društvo v Ljubljani je prevzelo izvedbo promenadnih koncertov. ki bodo vsak dan od ponedeljka, 21. aprila do 28. aprila, razen v četrtek. Ob 17. uri bo na Trgu revolucije igrala go-dba Ljudske milice, ob 18. uri pa v Tivoliju gedba JLA
MEB£x. poslovalnica Miklošičeva 30! 'CEBEL.NI MED je najboljše naravno krepilno in hranilno sredstvo zlasti za otrokp športnike in starejše Hud:
Kolikor plačaš — toliko dobiš’ Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj ULTRAGIN-sport kremo.
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEX«.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 21. aprila ob 20.30: Ivan Cankar: Hlapci. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Torek, 22. aprila, ob 20.30: Euge-ne Gladstone 0’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Izven dn za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Wi-lliam Shakespeare »UkročeJna trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.) (Vstopnice so že v prodaji.)
Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Ber-tolt Brecht »S ve j k v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji.)
Petek. 25. aprila ob 20.30: Lev Nikolajevič Tolstoj »Ana Kareni-na«. (Prizori iz romana. Dra-matska kompozicija N. D. Volkova.) Premiera. Izven. Vstopnice so že v prodaji.
Sobota. 26. aprila ob 20.30: Ivan Cankar »Hlapci«. Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji.
Nedelja, 27. aprila ob 20.30: Fran-ces Goodrieh-Albert Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji.
Ponedeljek, 29. aprila ob 20.30: Lev Nikolajevič Tolstoj »Ana Karenina«. (Prizori iz romana. Dramatska kompozicija N. D.' Volkova). Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji. Občinstvo iz Ljubljane in okolice opozarjamo, da bodo vse dramske predstave od 21. do 28. aprila izven abonmaja in da se bodo začenjale izjemoma ob 20.30 uri. Pismene in telefonske rezervacije sprejema Glavno tajništvo SNG, Cankarjeva 11, tel. 22-526.
V petek, 25. aprila, bo v Drami premiera »Ane Kar enim e« Leva Nikolajeviča Tolstoja. Avtor dramatizacije je dramaturški kolegij MHAT pod vo-dstvom N. D. Volkova. Ljubljansko uprizoritev režijsko pripravlja Balbina Bal-telino-Baranovičeva, scenograf je Vladimir Rijavec, kostumograf pa Mija Jarčeva. Naslovno vlogo igra Sava Severjeva. Karenina Stane Potokar. Vronskega Boris Kralj, v ostalih vlogah pa nastopa ves dramski ansambel. — Začetek premiere ob 20.30 uri.
blagajni v Križankah. Šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sreda, 23. aprila ob 20.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red D. Vstopnice tudi v prodaji.
Sobota. 26. aprila ob 20.30: Br.
Nušič »Žalujoči ostali«, komedija. Izven.
Nedelja, 27. aprila ob 20.30:	A.
Koren »Ambasador«, veseloigra. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov trg št. 2 Ponedeljek, 21. aprila ob 20.30: Ose ar Wilde »Srečni princ« — Premiera.
Torek, 22. aprila ob 20.30: Oscar Wilde »Srečni princ«.
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanska«. Četrtek, 24. aprila ob 17: L. No-vy-V. Taufer »Mojca in živali«. Ob 20.30 Oscar Wilde »Srečni princ«.
Petek, 25. aprila ob 20.30: J. Pen-gov-N. Simončič »Zlata ribica«. Sobota. 26. aprila ob 17:	Oscar
Wilde »Srečni princ«.
Ob 20.30 Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«.
Nedelja. 27. aprila ob 11: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Ob J5:	V. Cinybulk-F.Dežman
»Igračke na cestah«.
Ob 20.30:	Oscar Wilde »Srečni
princ«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 27. aprila ob 17: A. Pa-pler »Hudobni graščak«.
Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani bo v ponedeljek zvečer prvič uprizorilo marionetno igro »Srečni princ«, ki jo je po Oscar-ju Wildu priredil Mirko Mahnič. Režija Mirko Mahnič, scena inž. arh. Viktor Molka, scenska glasba Marijan Vodopivec, lutke akad. slik. Mara Kraljeva, kostumi Andra Avčinova, slikar Lado Skrušny. tehnični svetovalec Ciril Jagodic. Sodelujejo: Miro Veber, Vera Štihova, Jože Pengov, Edi Majaron, Dušan Accetto, Vida Kastelčeva. France Gajeta, Polde Dežman, Nace Simončič, Ela Bajčeva. Zdenko Majaron, dr. Franc Bajc, Darja Macarolova, Dušan Hrovatin, Peter Dougan, Cvetka Kuštrinova. Crt Skodlar, Breda Vintarjeva. Majda Podvrši-čeva, Milan Čenčur, Edi Čenčur, Vinko Sablatnik, Viniko Logar, Ivan Erceg. Matjaž Loboda, Ciril Zore.
Prodaja vstopnic od sobote dalje (razen nedelje) na upravi Resljeva 36 (telefon 32-020) od 10. do 12. ure in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju Sreda, 23. aprila ob 20: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Izven. Četrtek, 24. aprila ob 20: Leon-hard Frank »Vzrok«. Premiera. Uprizoritev študentov Dijaškega doma v Kranju. Izven.
Petek, 25. aprila ob 19: Koncert v počastitev obletnice ustanovitve OF. Izvajajo gojenci Glasbene šole iz , Kranja. Izven. Sobota, 26. aprila ob 20: L. Frank »Vzrok«. Uprizoritev študentov Dijaškega doma v Kranju. — Izven.
Nedelja, 27. aprila ob 26: F. Goo-drich-A. Hackett »Dnevnik Ane Frank« V počastitev obletnice ustanovitve OF. Gostuje DPD »Svoboda« jz Stražišča. Izven in za podeželje.
NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru
Ponedeljek, 21. aprila ob 20: Shavv »PygmaIion«. Gostovanje v Mežici.
Ob 20: Mozart »Figarova svatba«. Gostovanje v Ptuju.
Torek. 22. aprila ob 20:	Shaw
»Pygmalion«. Gostovanje v Slovenjem Gradcu.
Sreda, 23. aprila ob 19.30:	Verdi
»Aida«. Red LMS-2.
Četrtek, 24. aprila ob 14.30: Mau-gham »Zakonska matematika«. Red LMS-4. Nekaj sedežev v prodaji s 50% popustom.
Ob 19.30: Smetana »Prodana nevesta«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji.
Petek. 25. aprila ob 15: Smetana »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za osemletko jz Žalca. Sobota, 26. aprila ob 19.30: Zweig »Volpone«. Izven. Zadnjič. Mladini do 16 let vstop ni dovoljen.
Neaeoa, 27. aprila od io;
gham »Zakonska matematika« Izven.
Ob 19.30: Kirbos »Ekarus«. Grieg »Peer Girnt«, Hristič »Ohridska legenda«. Premiera. Izven in za premierski abonma.
OKRAJNO GLEDALIŠČE v Ptuju
Ponedeljek, 21. aprila ob 20: »Figarova svatba«. Gostovanje Mariborske opere.
Torek, 22. aprila: zaprto.
PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru
Gostovanje Ljudskega gledališka iz Celja:
Torek, 22. aprila v Ilirski Bistrici: Djuro Kislinger »Na slepem tiru«, ob 20.
Sreda, 23. aprila v Piranu: Djuro Kislinger:	»Na	slepem	tiru«	—
ob 20.
Četrtek, 24. aprila v Izoli: Djuro Kislinger:	»Na	slepem	tiru«	—
ob 20.
Petek, 25. aprila	v Kopru: Djuro
Kislinger:	»Na	slepem	tiru«	—
ob 20.
Sobota 26. aprila v Kopru: Djuro Kislinger »Na slepem tiru«, ob 16 in 20.
K0NCEBT1
Izredna koncerta Slovenske filharmonije bosta v petek, 25. aprila in v ponedeljek, 23. aprila, obakrat ob 20.30. Na sporedu je Beethovnova IX. simfonija. Dirigent dr. Fabien SevitzKy, sodisti Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva, MiTO Brajnik in Zdravko Kovač. Vstopnice od 300 do 600 din. so že v prodaji. Abonenti Slovenske filharmonije in Koncertne direkcije, kakor tudi skupine izven Ljubljane (Glasbene in druge šole, sindikati) imajo popust. Prijave sprejema uprava Slovenske filharmonij e.
Partizanski invalidski pevski zbor priredil 23. aprila ob 20.30 koncert partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov v dvorani Slov. filharmonije. Dirigent prof. Radovan Gobec, spremljava —Janez Kuhar, solisti — Bogdana Stritarjeva. Polde Črnigoj. Jože Gašperšič.
Vstopnice so v prodala v Btaroju za informacije nasproti kongresnih prostorov na Titovi c. in pri
blagajni Slovenske filharmonije.
Collegium musieum javlja, da bo preloženi večer SODOBNE SLOVENSKE GLASBE v okviru prireditev v čast zasedanja VII. kongresa ZKJ, dne 23. - aprila 1-958 zvečer v Viteški dvorani Križank ob 20. uri. Sodelujejo sopranistka Zlata Gašperšičeva, tenorist Janez Lipušček, oboist Ivan Bregar,
violinist Leon Pfeifer, violist
Srečko Zalokar, pianisti Janez
Matičič, Pavel Sivic, Marjan Lipovšek, flavtist Boris Čampa, fagotist J. Černe, pavkist Milan Bračko m drugi. Prodaja vstopnic pri blagajni Slovenske filharmonije od 10. do 12.30 ure. K
GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIZA
SLOVENIJE ZREBNA LISTA izžrebanih dobitkov denarne loterije, katere žrebanje je bilo 20. aprila 1958 v Ljubljani
Srečke	so zadele
s končnicami - •	— dobitek
80	300
201600	40.000
072440	500.000
2231	5.000
004231	40.000
02	500
253962	40.000
43	200
244293	40.000
083053	40.000
035943*	200.200
4	100
944*	3.100
9934*	20.100
5294*	30.100
45	200
8705	5.000
2455	10.000
6	100
6446*	5.100
199986*	40.100
167886*	40.100
141606*	80.100
367	2.000
1S8967	40.000
236217	300.000
140468	40.000
220298	80.000
5699	5.000
018569	40.000
Izžrebanih je bilo 63114 dobitkov in 3 premije v skupni vrednosti din 13,260.000.
Številke z znakom »*« so zadele vezani dobitek.
Dobitke bodo izplačevale do vključno din 40.000.— vse pošte v LR Sloveniji, in sicer brez kakršnih koli odbitkov. Pošte bodo izplačevale dobitke le po uradni žrebni listi. Izplačevanje bo trajalo do vštetega 20. junija 1958. Po tem roku dobitki zapadejo.
Premije in dobitke din 80.00.— naprej pa bo izplačal v istem roku Glavni odibor Rdečega križa Slovenije — Ljubljana, Resljeva cesta št. 18.
Ne izplačajo se do-bitki izgubljenih srečk z naslednjimi številkami: C08931. 136342,243952 in 246574.
Ljubljana, dne 20. aprila 1958
MMSSSm
SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION«; zaprto!
KINO »KOMUNA«: premiera italijanskega filma »Železničar«. Igrata Pietro Germi in Silvija Koščina. Predstave ob
15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma.
KINO »SLOGA«:	od	14; do 24.
ure non-stop »PROGRAM KRATKIH FILMOV«, sestavljen iz domačih kratkih filmov: FN
16. Obzornik št. 7, Grafika človeku. Drvar, Praznovanje kamna, V senci magije. Ptice prihajajo, Pa strašno bi bilo, Peter Dobrovič in Dan odmora. Ob 10 matineja istega programa.
KINO »VIC«: premiera poljskega filma »KLOBUK GOSPODA ANATOLA«. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma.
KINO »SISKA«:	premiera amer.
barvnega vistavision filma »GORA«. Igrata (Spencer Tracy in Robert Wagner. Tednik FN 16. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih razen v Slogi od 9. do lil. ure in od 14 dalje, v Slogi pa od 9 do n in od 13 dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: Zaprto;
»TRIGLAV«:	amer. barvni cine-
mascope film »PIKNIK«, brez tednika. V gl. vlogi:	William
Holden in Kirn Novak. Predstave ob 16, 13 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »S VEN GALI«, tednik št. 15, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK »DOM«:	angl.	vistavi-
sion film »RIHARD III.«
BLED: jugoslov. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« ob 17 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
barvni film »TAJINSTVENO MOČVIRJE«.
KRANJ »STORŽIČ«:	franc film
»PODZEMLJE PARIZA«, ob 16
in 19.
JESENICE »RADIO«:	ameriški
barvni film »MOŽ IZ KOLORADA«, Ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: Zaprto.
BflBIG
SPORED ZA PONEDELJEK Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	8.00,
10.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan
glasbeni spored) — vme-s ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Orkestralna matineja; 9.00 Radijski roman — Vladimir Rebula; Planet treh sonc — II.; 9.20 S pesmijo in plesom po tujih deželah; 9.45 Igra trio
Dorko Skoberne; 10.10 Iz zaklad-
ni c e jugoslovanske solistične in
komorne glasbe; 11.00 Glasbena
predigra; 11.05 Radijska, šola za
srednjo stopnjo; Naš velikan; 11.35 Zabavni z v-oki; 12.00 O pol-danski glasbeni spored; 12.30
Kmetijski nasveti — Ing. Rado
Sturm; Kmečki sadovnjaki ne
zadostujejo; 12.40 Slovenske narodne poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.15 Iz arhiva domače zabavne glasbe; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Življenje ni kino; l4.3s~Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Listi iz domače književnosti — Rodoljub Colako-vič: Sprehodi po celici; 16.90 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev (ciklus):	sopranistka Vanda
Gerlovič; 17.15 Od polke do kola (spored narodnih pesmi in plesov);; 18.90 Mladinska oddaja: Začetek mladinskega javnega delovanja na Slovenskem; 18.20 »Dobrodošli v Ljubljani« (partizanske in borbene pesmi v pozdrav delegatom); 18.45 Radijska univerza: Vloga Partije; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Slovenske klavirske skladbe; 20,20 Vokalno-instrumentalni koncert orkestra Radio Ljubljana v počastitev VII. kongresa ZKJ. Sodelujejo: Ljubljanski komorni zbor in solisti Vilma Bukovec, Božena Glavak, Janez Lipušček. Samo Smerkolj in Zdravko Kovač. Dirigent: Uroš Prevoršek. (Prenos • iz Velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 22H5 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana; 23.00—23.15 in 23.30 do 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM 14.00 Simfonični koncert:	D.
Švara:	Tretja	simfonija (Orke-
ster Slovenske filharmonije, dirigira Jakov Cipci). A. Hačatur-,1an:	Suita iz baleta »Cayana«
(Simfonični orkester iz Indiano-polisa, dirigira Fabien Sevitzky); 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 do 16.00 Mali vokalni ansambli pojo.
UMRLI
V 86 letu starosti je umrl naš dragi mož- ata, stari ata in brat
MIHAEL LAH
Pogreb bo v torek 22. t. m. ob po! 16.
Žalujoči družini: Lah, Birk in m ostali sorodniki.
Vrhpolje pr: Kamniku. 20. aprila 1958.
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO sorejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa v industrijskih podjetjih. — Možen je takojšen nastop. Naslov v ogl. odd.	R-I
MIZARJA-STKOJNIKA, veščega vseh del na strojih sprejmemo takoj! — Tesarstvo, Ljubljana, Ižanska 18.	8532-1
STENOGRAFKO sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd. R-11137-1 RABLJENO LOVSKO PUŠKO — kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Brodar Jože — Vrhpolje št. 21. pošta Moravče.
8118-5
Ugodno prodamo:
kompleten,
odličen, elektromotor
znamke SKODA 18 KS, z zaganjačem in stikalom,
odlične polico
primerne za trgovino in obrt.
Vse informacije dobite pri podjetju
T0TEI, LjEhifcma, Zgornja Hrušica 14,
telefon 31-635 ali TOTRA, LJUBLJANA, Vodnikov trg štev. 5.	2108-R
^.©,CURWOOp
BASE
KlSEtMlUJ MUSTER.
172. Nepeesa ga ni čakala. Obrnila se je in pohitela po stezici proti gozdu. Slišala je za seboj trgovčeve korake in ga je včasih pogledala čez ramo. Smehljala se je, a na skrivaj je stiskala nohte v dlani. Pierrot je opazil hčerkine smehljaje in se spet prestrašil. »Kaj se res iskreno smeje temu podležu?-Stisnil je ročaj noža in krenil za njima.
MARIBOR Ponedeljek, 21. aprila.
Dežurna lekarna:	»Planinka« —
Glavni trg 20.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3.05 Domače vesti; 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši solisti in ansambli; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Plesne melodije izvajata kvartet Vitek in trio Horvat; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
173. Mc faggart ni I.otei dohiteti Nepeese. Kar všeč mu je bilo, da sta hodila čedalje globlje v gozd. Pa tudi Nepeesa ga ni hotela čakati. Stopala je deset korakov pred njim in se ozirala, če ji res sledi. Ko je zavila na skoraj zapuščeno stezico, je bil McTaggart še bolj zadovoljen. Hitel je za njo v smeri od koder je slišal šumljanje potoka.
Preusmeritev prometa
V času kongresa ZKJ bo zaradi popravila črnuškega mostu in iz prometnovarnostnih razlogov tranzitni in lokalni promet v Ljubljani preusmerjen takole:
1. Vilharjeva cesta bo od 20. aprila dalje stalno zaprta za vsak promet.
Tranzitni promet, iz štajerske smeri proti Postojni, ki je bil doslej usmerjen s Smartinske na Vilharjevo cesto, bo 20. aprila ob 6. uri zjutraj preusmerjen s Smar-tinske na Savsko, Linhartovo, Titovo, Bežigrajsko, Parmovo in Prešernovo cesto:	za dolenjsko
smer pa bo preusmerjen po Smar tinski, Njeguševi, Zaloški, Rozmanovi cesti. Ambroževem trgu. Poljanski. Roški cesti, Za Gradom in čez Karlovški most. Po teh cestah bo potekal promet tako tudi v nasprotno smer.
Za usmerjanje prometa po že nakazanih obvoznih cestah bodo
postavljeni ustrezni prometni znaki in smerokazi, poleg tega
bodo promet urejevali tudi miličniki — prometniki.
2. Ker je promet v križišču Titove in Prešernove ceste (Bavarski dvor) že sicer zelo gost in ker se je bati. da ne bi ob pojačanem prometu med kongresom nastal na tem kritičnem vozlišču zastoj, bo med zasedanjem kongresa zaprta Titova cesta od križišča s Prešernovo do križišča z Linhartovo cesto, za vsak motorni in kolesarski promet na obe strani.
Trolejbusna in avtobusna proga proti Ježici bo redno obratovala.
Motorna vozila in kolesarji, ki bodo vozili iz mesta po Titovi cesti proti Bežigradu, se na križišču Titove z Dvoržakovo ulico preusmerijo na Dvoržakovo, prek Prešernove pa na Parmovo ulico.
Uprava za ceste LRS in OLO
m
174. Potok jo 'ekwi gtoboko v prepadu. Nepeesa se je trgovci, še enkrat nasmehnila in stekla prav na rab strmine. Dvajset sežnjev pod njo je med pečinami ležalo jezerce, tako globoko, da se je voda v njem modrila kot nebo. Tukaj se je Nepeesa obrnila proti trgovcu iz Cac Baina, ki je bil nekoliko zaostal* in ga smehljajoč se čakala.
IS
I
Prva preskušnja za svetovno nogometno pozomico na švedskem
REPUBLIŠKO PRVENSTVO LR§ V KEGLJANJU ZA POSAMEZNIKE
Z Madžari - trikrat nezadostno SlBfO (Tilgiav)dalečpred VSBilii
Tekma prvih reprezentanc se je Končala 2:0 (1:0) v korist Madžarske — Strelca golov sta bila Sandor in Vasas — Moštvi nasploh nista zadovoljili več ko
100.000 gledalcev
našem kazenskem prostoru, pri Včerajšnja nogometna preizkušnja z Madžari na štirih Čemer « mUe,^elo^daj. Crn-frontah se je zaključila s popolnim neuspehom naših iz- njk nl žvižgal_
Sele v zadnji minutah prvega polčasa so se naši vendar nekoliko znašli in bi prav pred. odhodom v slačilnice skoraj dosegli gol, ko Je Pašič ostro streljal s kakšnih 16 m.
NEUSPEŠNI TUDI PO ODMORU
Lipušinovič je v drugem polčasu zamenjal zares slabega Ko-stiča, tako da so naši igrali z naslednjo napadalno petorko: Li-pošinovič, Veselinovič, Petakovič, Zebec, Pašič. Igra je sedaj postala živahnejša, toda v rezultatu se ni nič spremenilo. V . 56. min. so Madžari zabili še drugi goi in s tem je bila tekma praktično odločena. Lepo kombinacijo madžarskega napada je zaključil Vasas z ostrim strelom, ki ga Krivokuča kljub požrtvovalnemu padcu ni mogel ubraniti. Do
.,	  ...	,	.	 .. *	. konca se nato ni nič več spreme-
S	posameznih igrisc smo prejeli naslednja poročila. nil0> Ceprav so tako Madžari kot
BUDIMPEŠTA	z	naši’ imeli nekaJ ,epib Priložn°-
branih nogometašev. Medtem ko je bilo treba za nastop A reprezentance v Budimpešti kljub optimističnim izjavam igralcev in vodstva računati s porazom, pa je toliko bolj presenetljivo, da sta izgubili tudi naša B in mlada reprezentanca pred domačim občinstvom v Sarajevu in Nišu. Edini, čeprav zelo majhen obliž za ta trojni udarec,. so nam priigrali najmlajši jugoslovanski nogometaši, ki so se z madžarskimi tekmeci v predtekmi na NEP stadionu ob Donavi razšli z neodločenim izidom 1:1 (1:1).
Sicer pa zgovorno govorijo izidi:
BUDIMPEŠTA: MADŽARSKA A : JUGOSLAVIJA A 2:0 (1:0)
SARAJEVO: MADŽARSKA B : JUGOSLAVIJA F
3:2 (1:1)
NIŠ: MADŽARSKA (mladi) : JUGOSLAVIJA (mladi)
1:0 (1:0)
BUDIMPEŠTA: MADŽARSKA (mladinci) : JUGOSLAVIJA (mladinci) 1:1
stl za gol. Oba vratarja pa sta bila zelo dobra. Omeniti velja še to, da se je sodnik revanširal za spregledano roko v prvem polčasu, ker ni prisodil enajstine-trovke v 62. min., ko se je eden
od madžarskih igralcev v lastnem kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko.
Kakor v prvem delu hi tudi v drugem polčasu tik pred koncem naši skoraj zabili gol, vendar je Grosics s krasno parado preprečil Zebčevemu strelu z glavo pot v gol.
Pravzaprav nista zadovoljili niti ena niti druga reprezentanca, toda Madžari so vendar kdaj pa kdaj pokazali nekaj lepih akcij, zabili pa so tudi dva gola. Mi se lahko tolažimo s tem. da je bilo razmerje kotov neodločeno 8:8 In bi bili z malo več sreče morda tudi lahko potresli nasprotnikovo mrežo. Kot priprava za turnir na Švedskem pa je tekma pokazala, da v naših vrstah še mnogo tega škriplje. Krivokuča je zadovoljil, branilca sta bila mnogo počasnejša od madžarskih
kril, krilska vrsta je bila manj
razpolože-na kakor običajno, napad pa v obeh formacijah nl pokazal prav nič posebnega.
Upajmo, da bo 11. maja v Angleži v Beogradu bolje!
Stane Lipar
Kranj, 20. apr. Danes se je končalo letošnje prvenstvo LRS v kegljanju za posameznike, na katerem je igralo 72 igralcev. Zadnja dva dni je bil najuspešnejši Steržaj (Ljutomer) s 1719 keglji. Prvi dan se je zelo dobro držal Marinček (Beton), ki bi bil po razpoloženju prvega dneva lahko dosegel eno najboljših mest. vendar se je pozneje pokazal mnogo slabšega. Slovenski prvak je postal Starc (Triglav), ki se je obakrat močno približal 900 kegljev in je za celih 34 kegljev pustil vse svoje zasledovalce za seboj Presenečenje letošnjega tekmovanja je bil Jeseničan Šlibar, ki se je plasiral v skunni oceni na drugo mesto. Nasploh so bili doseženi izidi prav dobri, saj je bilo zabeleženih 18 izidov nad 850 keg-
ljev, med njimi pa pet nad 890, in sicer po zaslugi Starca (899,	891), Marinčka (894),
Groma (892), Stefeta (890). Se-
V tretjem delu tekmovanja so bili izidi takile: Steržaj (Ljut.) 1719. Marinček (B.) 1713. Lubej (B.) 1683. Bohinc
dem keljačev je v povprečju	(Ljut.) 1665, Zagorc	(B.)	1653,
podrlo nad 850 kegljev.	Praprotnik (B.) 1651, Jenerčič
Trideset najbolje plasiranih (Nova Gorica) 1650 itd. bo odšlo na državno kegljaško	v skupni oceni pa je.bil	vrstni
prvenstvo v Zagreb. Zanimivo	red naslednji:	Staro.	(Tr)	1790,
,	J	imaio med	temi	nai-	Šlibar (Jes) 1756. Grom (Rakek)
je,	aa	imajo mea	temi	naj	Steržaj	(Ljut) 1719. Kum
boljšimi najmočnejšimi klubi	(Rak) 1714. Marinček	(B)	1713,
samo do dva tekmovalca (Tri- Tučič (Lok) nno. Spec (Jes) 1698.
Kobal (Br) 1691. Ropret /T 1696. štefe, Pečnik itd.
glav, Gradis), Branik pa celo Kobal- (Br) 1694- Ropret <L-iuheh>
enega samega.
MIHELIČ
J-k
ZMAGAL V BOSTONU
Jugoslovanski rekorder Franjo Pvlkinnen (2;37:S0). Preostali tri-
Mihalič je v soboto zmagal na velikem maratonskem teku v Bostonu. Progo je pretekel v času 2;25:54. Favorit in lanski zmagovalec Johnny Kelly (ZDA)
je ameriški favoriti so bili iz zdravstvenih razlogov diskvalificirani pred starto- 3 Vreme je bilo izredno toplo,
zlasti v dmgorn delu proge, in
Mnogo slabše kakor leta 1956
(POSEBNO POROČILO STANETA LIPARJA)
Budimpešta, 20. apr. Madžarsko glavno . -esto nas je sprejelo kakor pred dvema letoma, ko so tu zadnjič igrali jugoslovanski nogometaši, v mrzlici, kakršna je značilna pred velikimi meddržavnimi tekmami. Tudi danes so povsod govorili le o tem nogometnem dvoboju in karte so bile razgrabljene že včeraj. Zanimivo je še to, da sta bila oba tabora razpoložena optimistično. Naši so dajali izjave, da velikega NEP stadiona ne bodo zapustili poraženi, Madžari pa tudi niso kdo .ve kako prikrivali dobre volje, čeprav so vedeli, da morajo na igrišče brez igralcev Vasasa, ki so še utrujeni od napornih srečanj z madridskim Realom. Se prav posebno razpoloženi pa ?o bili madžarski navijači, ki nekako znova računajo s povrnitvijo slave madžarskega nogometa.
Spomnil sem se Budimpešte pred dvema letoma. Teda.j so bili naši mladinci v podobni _tek-
ZA GOL PREKRATKO V SARAJEVU
Madžarska B : Jugoslavija B 3:2 (1:1)
z 2:1 in nato po jugoslovanskem izenačenju 6 minut pred koncem zabili še odločilni tretji gol.
Gelfskf atleti so začeli
SLAVLJENEC DNEVA JE BIL LESEK, KI JE S SKOKOM 7 m V DALJINO DOSEGEL OSEBNI IN DRUŠTVENI REKORD
Sarajevo, 20. aprila. V živahni in zanimivi igri so Jugoslovani na stadionu Koševo pred 35.000 gledalci izgubili meddržavni dvoboj
m; strahovito poraženi (0:6). Toda	B reprezentanc 2:3 (1:1). Strelci:
danes jim je šlo mnogo bolje.	Ognjanovič v 6. in Mikloševič v
Z malo sreče bi celo lahko slavi-	81. min. za J., Lahov v 42. in 84.
li zasluženo zmago. Toda tudi ta-	min. Pereczik v 64. min. za M.
koko smo lahko zadovoljni, saj Jugoslovani so igrali v sestavi: je njihov remi 1:1 sredi Budim-	Trovič (Stojanovič), Sikič. Cokič,
pešte zadovoljiv rezultat. V na-	Kaloperovič Milutinovič. Dacev-
šem moštvu sta se odlikovala le	^ (Radiljevič), Ivoš, Ognjanovič,
leva zveza im levo krilo Bego in	Ferhatovič, Vidoševič, Tonkovič.
Kiš, edini gol pa je pabil v 11. sodil 1e Italijan Li verami.
minuti Kovačevič. Madžari so ize-	,	_____v,.,	>^1^5,■	™-
nači.li 19 minut pozneje.	.Jugoslovani so bili	v	^
Ali je bil to dober znak? upali	y.?m polčasu, vendar	s0 popustili
smo, toda bili smo hudo razočara-	^^žlri	nadomefSli
prednost enega gola.	Po odmoru
Imajo pa tudi dokaj dobre iz-kušnje, saj sta zadnja dva na-snrotnika odšla s tega stadiona	szigeti,	Bozsik,	Sipos,	Kotas,
i-i	-	„	s0	Sandor,	Vasas.	Machos.	Tiehy,
občutno poražena. Norvežani so	Fenv’ ,
ZIVCEN ZAČETEK
Stadion se je pretvoril v en sam vzklik in odobravanje, ko sta se pod vodstvom belgijskega sodnika Van Nuffela pojavili na lepo urejenem igrišču obe najboljši reprezentanci obeh držav. Sonce je obsevalo otvoritveni prizor, mi pa smo z velikega se-mafora prepisali naslednja imena:
JUGOSLAVIJA:	Krivokuča,	Be-
lin, SijakoviČ, Boško v, Crnkovič, Krstič II. Petakovič, Veselinovič, Zebec, Kostič, Pašič; MADŽARSKA: Grosics, Matrai,
IZGUBLJENO TUDI V NlSU
Madžarska : Jugoslavija (mladi) 1:0 (1:0)
Niš, 20. aprila. Na mestnem stadionu je bilo 16.000 gledalcev priča tekmi, v kateri so Jugoslovani zelo dobro začeli. Prvi polčas je
minili v enakovredni igri, v drugem pa so Madžari že držali rezultat. Gostje so dosegli zmagoviti gol v 24. min., ko je Gerecs od daleč nepričakovano streljal, pokriti jugoslovanski vratar Jurič priskočil prepozno. Tekmo
r_____________w	pa	je	.	.
so bili Madžari boljši. Povedli so -je sodi! Grk Demosten.
XXI. KOLO V L CONSKI LIGI
Včerajšnje lepo vreme izkoristili atleti in atletinje celjske Kla-divarja. da so priredili prvi letošnji društveni miting.
Posebnost tega tekmovanja se kaže zlasti v dolgi vrsti mladih in nadarjenih atletov ter nekaterih odličnih rezultatih izkušenih tekmovalcev. Razen Logerja. ki je pretekel 109 m v 10.6. je bil slavljenec dneva Roman Lešek, ki je s skokom 7.00 m v daljino dosegel osebni in drn-štveni rekord. Dobra rezultata sta dosegli še C'Močnikova v disku in Sikovčeva v * '»na 60 m.
IZIDI: CI.A.’■•!: 109 m: Lorger 10.6, Lešek 11.8: 2000 m: Gajšek 5:43.2, Male 5:43.5: 300 m:	Zupančič 37.2,
Vučer 37.3:	konje:	Brodnik 57.50,
Kač 57.05: krogla: Brodnik 12.84. Peterka 12.74: daljina: Lešek 7.00, Lor-
pritekel v cilj pol milje za Mi- prav zato je zmago alec Mihalič haličem (2;30:52). Na tretje me- preteke) progo • azmeroma s)a-str> se je plasiral Finec Eino bem času v primeri z veljavnim
rekordom. Takoj po teku je Mihalič izjavil, d:	je v zadnjih
metrih že menil, da se bo onesvestil. Hkrati je dodal, da bi mnogo bolje tekel v hladnem. Podobno je naglasil tudi Američan Kellv. ki se je zlasti izmučil na treh težavnih vzponih, ker se je že sprijaznil s tem da ne bo prvi.
Na startu je bilo 159 maratoncev.
Cer 6.72: ČLANICE — 60(1 m: Siam n-ik 1:40.6:	krogla:	Čelesnik 12.46:
60 m: Sikovec 7.8:	kopje: Skornik
35.06; disk: Čelesnik 43.61: MLADINCI — 100 m: Srnovršnik 11.3: krogla: Kač 14.71: 1000 m: Krumpak 2:44.2: daljina:	Svilin 6.00:	disk:	Gornik
37.35.	M.	B.
ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENSKIH PLAVALCEV IN SKAKALCEV
SKORAJ DVE STO PLAVALCEV V LJUBLJAMSKEM KORITU
Za spremembo - dve točili zo Ljubljano
por
dobili 5, Francozi pa 2 gola, medtem se madžarska mreža ni stresla niti enkrat.
Na vsakem koraku smo nehote čutili, da si prebivale^ Peste ^z e s.pet zelo želijo	~
velikih in pomembnih tekem. Prej omenjeni
Feny vesi.
In že se je začela tekma. Takoj je bilo videti, da bo trajalo precej dolgo, pre-dno bosta obe ekipi uredili svoje vrste. Madžari so sicer hitro prodrli, toda pri tem so bili netočni in tako v prvih
minutah ni bilo hujših nevarnosti
srečanji sta bili 'lani jesen; in od za naš gol. Naši napadalci so ta tedai -e bil velik naval občinstva koj začeli kolebavo, pri čemer se
.	J r-i 4	~ Dr.-iln.i-. intimnlfi i a nncohnn n d 1 iLr mm 1 a K rvet 5 n tri
Bolj ko se bližamo koncu prvenstvenega plesa v coni, kjer smo na odru z našo nogometno elito Branikom, Odredom in Ljubljano tudi
Slovenci, manj si lahko še kaj obetamo dobrega od vsega, kar nas še
čaka do zadnjega dejanja.
Včerajšnja 21. repriza se nam je spet spridila. Največ je prišlo
tako po zaslugi Branika, ki si je dal doma naložiti pet golov in je
podaril Metalcu dve mastni točki, pa tudi Odred je v Sisku za en prejeti gol pustil obe piki. Na enako tanko slamico se je ujela samo Ljubljana v igri z zadnjeplasiranim Jadranom in edina to nedeljo dobila svoj izkupiček. Vse to se v tabeli danes še ne pozna kdo ve kako, bo pa udarilo na dan v naslednjih nedeljah. Kaj hočemo, če ne gre, ne gre — saj takih nogometašev je tudi drugih dovolj.
Ljubljana : Jadran 1:0 (1:0)
LESTVICA
Lokomotiva	20	16	3	1	52:13	35
Rijeka	21	16	2	3	50:14	34
Trešnjevka	21	14	1	6	36:20	29
Branik	20	12	1	7	47:32	25
Varteks	21	10	4	7	38:30	24
Šibenik	21	9	3	9	32:27	21
Elektrostroj	21	S	5	8	36:33	21
Odred	21	9	2	10	28:27	20
Ljubljana	20	8	1	11	34:41	17
Segesta	21	7	3	li	26:40	17
Uljan.ik	21	6	2	13	26:54	14
Orient	21	5	3	13	23:45	13
Metalac	20	4	4	12	24:41	12
Jadran	21	2	4	15	15:50	X 8
Ljubljana, 20. apr. ZPK Ljubljana je v počastitev VII. kongresa ZKJ in Dneva železničarjev priredil danes tradicionalno zimsko prvenstvo slovenskih plavalcev in skakalcev. Razen obeh ljubljanskih klubov Ilirije in Ljubljane so nastopili še tekmovalci Rudarja, Triglava, Neptuna in blejskega Partizana. Nastopilo je 150 plavalcev in 30 skakalcev, vendar je spored kljub temu minil še kar hitro.
IZIDI — moški: 100 m prosto: Poljanšek (ZPK) 1:03,1; 200 m prsno: Dekleva (ZPK) 3:01,8; 100 m hrbtno: Goršič (ZPK) 1:10,1; ženske — 100 m prsno: Rode (ZPK) 1:30,9; 100 m prosto: Horvat (ZPK) 1:14,8; mladinci — 100 m hrbtno: Abram (ZPK) 1:20.0: 57 m metuljček; L. Brinovec (T) 38.4; 100 m prosto: Rojc (ZPK) 1:11,4; 100 m prsno: Naglič (Neptun) 1:32,6: mladinke — 57 m prosto:	Koritnik
(Rudar) 47.5; 100 m prsno: Butkovec (Rudar) 1:47,4; 57 m hrbtno: Hočevar (ZPK) 40.3; pionirji — 57 m prosto: Tomat (Ilirija) 42.3; 57 m prsno: Zupančič (ZPK) 53.0: pionirke — 57 m prsno: Plemelj (Bled) 52,5; 57 m prosto: Saveč (I) 47,9.
SKOKI — pionirji: Cuk (Triglav) 29,65:	pionirke:	Smole	(ZPK)	29,65;
mladinci: Brezovar (ŽPK) 33,02; čla-
le še na tekmi z Realom mumulo sredo.
Ko smo se z avtobusom mimo znane predmestne postaje Ferenc-varos peljali do velikega stadiona srno skorad obtičali v reki Ijuai. -ki se je valila proti igrišču.
In to ,1e b-ilo nekaj ur pred začetkom glavne tekene! Stadion je bil precej poln že, ko sta na igrišče pritekli mladinski reprezentanci Madžarske in Jugoslavije.
. _	...	v	Ljubljana	se je včeraj na last-
je posebno »odlikoval« Kostic, ki nem igrišču pred približno 1000 je nekajkrat napačno podal žogo.	gledalci komaj posrečilo, da je
Nekoliko nepričakovano so-	odpravila goste iz Kaštela Sučur-
Madžarl prišli v vodstvo v 14.	ca z najtesnejšim izidom (Dolenc
min. Fenyvesi je prodrl po levi	v 37. min. prvega polčasa). Jadran
strani, centriral pred gol, kjer	je resda na repu lestvice, pa se
se je znašel Sandor in plasiral	je predstavil kot simpatična in
žogo v vrata, ki jih je prej	borbena celota, ki ji manjka sa-
zapustil Krivokuča. Ta gol je dal	mo dobrega napada. Čeprav so
Madžarom še več poleta in so	gostje do polovice igre prevlado-
vrstili napad za napadom. V 22.	vali, se je prav v tem času ne-
min. je nastala velika gneča v
Tretla znana IMorčanh
i
Maribor, 20. aprila. V n. leolu zvezne odbojkarske lige sc _v Mariboru gostovali odbojkarji beograjskega Železničarja in po pričakovanju zasluženo porazili pomlajeno' moštvo domačega Branika 3:0	(25:10.	15:12.	15:10). Gostje
se niso preveč trudil; za zmago, so pa zaradi dobre igre povsem opravičili sloves.
V drugi tekmi v Mariboru so odbojkarice Branika zmagale že tretjič v letošnjem prvenstvu, tokrat pro-ti zagrebšk; Lokomotivi 3:2.	(15:5. 15:10, 14:16. 9:15.	16:14).
Domačinke so odlično začele in vse je kazailo. da bodo Zagrebčanke pregazile. Po nenadnem preobratu, ko so se gostje izredno popravili, pa je Branik komaj rešil obe točki.
Preostali izidi: moški — Zagreb: Crvena zvezda : Mladost 3:2 (13:15, 8:15. 15:8.	15:11, 16:14); ženske —
Beograd: Crvena zvezda : Mladost 3:0 (15:8, 16:14. 15:7). Mladost : Poštar 3:1	(15:12,	15:12,	6:15.	15:10),
Partizan : Ljubljana 3:o (15:8, 15:2, 15:1).
PORAZ NOVOME5CANOV
pričakovano izdelal edini gol tekme za Ljubljano, pri katerem je tudi ostalo. Po odmoru je Ljubljana dobesedno zasipala vrata gostov, vendar je zapravila vrsto več ko zrelih priložnosti. Glavna zasluga ja to gre požrtvovalni In nenvadno prisebni obrambi gostov, ki je reševala tudi nemo-
Novo mesto, 20. aprila. Domači	pCe- To Pa ie hkrati tudi slabo
Partizan je danes izgubil tudi dru-	izpričevalo za napad Ljubljane,
go prvenstveno tekmo zvezne lr>-	,l le vnovič po stari navadil jpre-
ge. V tekmi z državnim prvakom	tl rano kombiniral v polju in bil
Crveno zvezdo ni pokazal obi&ani-	Premalo odločen pred vvatl. Sodne igre, tako .da si nihče med	, T. Jubaji jz Zagreba je sodil
iigiralci nl zasluzil posebne poliva-	slabo, sem in tja dene začetniško
le. Beograjčani so zasluženo zma-	®. trganjem (igre, ki je bila sicer
gali 3:0 (15:5, 15:10, 15:7), najboljša	živahna. Neprijetno je bilo tudi
pa sta bila Milosavljevič in Ste-	., Ponovpe dosti grobe
nalete Dolenca in še nekaterih njegovih tovarišev, saj jim tokrat gostje s fair igTo prav gotovo niso dajald povoda za tako ravannje.
Metalac : Branik 5:1 (3:1)
_	_	Maribor,	20.	apr.	Tekma	med	Meta teikma ena najslabših na	Gla-	talcem je prizadela enajsterico Bra-
ziji. Edini,	ki si je	prizadeval, da	nika in vse njegove prijatelje z
bi povezal	slab	Kla-divarjev	na-	bridkim razočaranjem. Branik je po-
pad, je bil	Sega,	stregel letos z najslabšo igro v coni
M.	B.	in doživel občuten poraz. Predvsem
Ostali izidi; Aluminij	— Rudar 0:4,	pa I« kriva slaba ožja obramba, še
S loboda — Maribor 2:4,	Sloga —	Dra-	posebej pa Železi tiger, ki je bil sova 2:2.	udeležen pri četrtem in petem golu.
fanovič. Pred 500 gledalci je sodil K obe ruta r iz Ljubljane.
((M.)
MVC LIGA KLADIV AR ; ZAGORAC 5:0 (2:0)
Celje, 20. aprila. Navzlic petim golom, ki jih je zabil Kladivar prek Kvartiča, Posl neka, Šege, Kokota in vratarja gostov, je hiila
Tudi napad belo-črnih je zaigral brez sistema. Močne obrambe Zagrebčanov, ki so po odmoru skušali držati
rezultat, nikakor ni znal zlomiti. — Mariborčani so igrali po sredini, s kratkimi predložki, namesto da bi bili razširili igro. Res je, da je bil tudi varaždinski sodnik Rukavina vsaj v začetku nekoliko pristranski v prid Zagrebčanov, toda vzlic temu je Metalac zmagal zasluženo.
Se bi se bilo lahko preobrnilo na igrišču v drugem polčasu, vendar Branik ni znal izrabiti nekaterih zrelih priložnosti.	Tako	so	gostje še
dvakrat	spravili	žogo	iz	praznega
gola, ki	je že	šla mimo	vratarja.
Strelci so bili Jovičič 3 in Starman 2
za goste ter Dugandjija za domačine.
Gledalcev je bilo 3000.
Segesta : Odred 1:0 (0:0)
Tekmo je sodil Varaždinac iz Zagreba, gledalo jo je približno 1000 ljudi. Odločilni gol je zpbil najboljši igralec na igrišču ZeČiČ, in sicer v 48. min.	.	,
Tekma je bila zelo živahna in zanimiva vse do 48. min., ko je Zečič
iz prostega strela dosegel vodstvo. Gostje so tedaj odločno prešli v napad in si prizadevali rešiti vsaj točko. Igra zato po odmoru ni bila vec tako lepa za oko, loko da so gledalci razočarani zapuščali stadion.
V moštvu Odreda sta bila najboljša vratar Mozetič in Berginc.
Presenečenje v LP ligi
Slovan : Krim 0:0
ORIJENT : EUEKTROSTROJ 0:4 (0:1)
LOKOMOTIVA : ŠIBENIK 2:1 (2:1) TRESNJEVKA : RIJEKA 0:1 (0:1)
Ljubljana, 20. aprila. Na igrišču v Mostah je danes vodeči Krim komaj ušel občutnemu porazu. Dvakrat so njegovi branilci v zadnjem trenutku izbili žogo izpred praznih vrat, po odmoru pa je" Slovan povrh tega še zastrebjial enajstmetrovko. Igralca Slovana so si z voljo in požrtvovalnostjo ustvarjali premoč na igrišču in le dobri obrambi se morajo kipim ov-Cj zahvaliti za pol izkupička. Samo vse naj slabše lahko zapišemo o napadalcih Krima, ki niso bili sposobni uprizoriti karkoli nevarnega pred nasprotnikovimi vrati. Pred 1500 gledalci'je sodil Jančič iz Maribora zelo dobro.
N. D.
Planinska nesreča pod Storžičem
Pod Storžičem se je včeraj vsul 600 m dolg plaz, ki je pokopal pod seboj dva alpinista. Eden izmed n;-ju se je rešil iz snežne gmote, drug pa je ostal pod snegom. Gorsid reševalci, ki so zborovali v Kamniški Bistrici, so takoj pohiteli na pomoč, na poti pa so tudi reševalci iz Tržiča, Ljubljane' in Kranja.
. Hkrati so odšli na kraj nesreče tudi vodniki lavinskih psov z
Jesenic.	(Ž.)
JESENICE : NOVA GORICA 0:0
Jesenice, 20. aprila. Današnja prvenstvena nogometna tekma
med domačo enajstorico moštvom Nove Gorice se je končala neodločeno brez gola. Do odmora so prevladovali domačimi, pozneje pa so bili uspešnejši gostje, a brez številčnih uspehov.
TRIGLAV : RUDAR 9:1 (2:1)
Kranj, 20. apr. Malokdo je priča koval pravo katastrofo idrijskih nogometašev, saj so v 10. min. dosegli vodstvo. Pozneje pa so se dogodki zasukali v prid Triglavu, ki je kar
devetkrat zadel v črno.
Ostali izidi:	Izola — Tržič 2:1,
Grafičar — Ilirija 4:0.
ni: Vrtačnik (7.PR) 67.53; članice: Rubinič (ŽPK) 61,05	P- M.
V mednarodni kolesarski dirki Budimpešta — Beograd (400 km) }e zmagal Ivan Levačič (Jugsl.) v času 9,45:36 pred A ran jo Lajosem (Madž.)
9,48:31. Med ekipami je zmagala Madžarska (79,44:25) pred Jugoslavijo (81,37:13).
V II. etapi (Subotica — Beograd, 179 km) je prvi privozil v cilj Tvan Levačič pred Šebenikom (oba J).
Jesenski prvak srbske boksarske lige Rndnički iz Niša je včeraj izgubil dvoboj s Partizanom iz Beograda 6:14.
V mednarodnem rokoborskem dvoboju je beograjski Železničar premagal ekipo Stolpojkarn (švedska) 10:6.
POLNO IGRIŠČE SVOBODE
Ob prav lepem vremenu >o bila včeraj na stadionu viške Svobode razna tekmovanja. V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige je Svoboda premagala Celje 81 ;46 (33: 27). članice Svobode pa so nato izgubile srečanje s Celjem 8:33 (1:1 Igralci rokometa z Viča so porazili Partizan iz Črnomlja 32:8 (15:4). pionirji Svobode pa so premagali Odred 24:5. Tudi atleti niso mirovali; med njimi ^o «=e najbolj izkazali Seliškar (O). Dominko (S), Aleks Jovan. Podobnik in Lenarčič (S).
V. Z.
ŠPORT V RAVNAH
Na turnirju v malem rokometu je Slovenj Gradec premagal Metalurško industrijsko šolo 10:2, Fužinar pa Miš 12:6. V odločilni tekmi za prvo mesto je Fužinar pred 200 gledalci premagal Slovenj Gradec 3:2 (1:1).
Dva nogometna rezultata člani: Fužinar :	Kovinar (Mrl)} '1	(t:l),
mladinci — Fužinar :	Maribor 1:3
(1:3).	E.	W.
Republiška košarkarska liga
Maribor, 20. aprila. V prvenstvena tekmi republiške košarkarske lige je Maribor porazil Rudarja iz Trbovelj S 65:43	(25:26). Naj-
uspešnejši strel ee ie bil Cirer z 21 zadetki, v žensk; prvenstveni tekmi med istoimnskima nasprotnikoma so Mariborčanke prav tako pobrale obe točk; z izidom 42:23 (26:10).
Drugi mariborski zastopnik Branik je igral v Medvodah in zmagal proti domačemu Partizanu 42:39 (21:20).
Zenski košarkarski TROBOJ
V drugi košarkarski tekmi mednarodnega ženskega turnirja v Mariboru je včeraj reprezentanca Dunaja premagala Zagrebčanke 55:37 (32:17)
go
Po zadnjem obvestilu GRS Avstrijske gostje so zaigrale mnog ITT t A "V'Tir V.pms M	sta ponesrečenca zakonca PRIN- ^IjZa ? r^ar, ke ra zoSara iT'’' ^ k°
ULJANIK : VARTEKS 2.4 (1.2) ClC iz Kranja.	.V	zadnji tekmi ženskega med-
narodnega košarkarskega troboja v Mari-boru so si Zagrebčanke z zmago proti Mariborčankam 52:39 (27:19) priigrale drugo mesto. Stan-koviceva z 18 koši je bila najuspešnejša pri Zagrebu. Kacova z 10 pa pri Mariboru Sodila sta Pasarič im Kavčič.
Okrajno prvenstvo v krosu
Ob dokaj skromni udeležbi predvsem partizanskih društev, ki pa je zaradi dolgotrajne zime razumljiva, so v Mariboru včeraj podelili naslove okrajnih prvakov v krosu, vrstni red: mlajši mladinci; Fošnavič (B). Doljak (M), ekipno — Maribor: starejši mladinci:	Jože Polner (B), Ivančič
(M), ekipno — Maribor:	člani:
Rudi Polner (B), Juhart (B), ekipno — Branik: mladinke: Pun.sart-niik (P Lovrenc), Lešnjak (B), ekipno — Partizan Lovrenc-, članice: Komar (Fužinar).
Od uličnega prodajalca so kupili tri porcije sadnega sladoleda in	šli prek na	staroostrovški breg Sreniawe. Kraj, ki so
si ga izbrali	še	pred	vojno, ker se jim je zdel najprimernejši
za kopanje in za sončenje, je bil za mestom, blizu travnikov, meječih s Kosciuszkovim parkom.
Spotoma, ko so šli po obrežnem nasipu, je začel Szretter pripovedovati Aleku o Kotowiczu in o obisku pri Martinu. Ta je poslušal ravnodušno, ne da bi ga kaj spravilo v začudenje ali ganilo in ne da bi mu segal v besedo ali ga kaj vpraševal. Na ustnicah mu je igral veder nasmešek, glavo je imel nagnjeno nazaj in z raztresenim pogledom je preletaval visoke obrežne.topole.
Szretter ni vedel za gotovo, koliko tega, kar je govoril, je Alek sploh slišal.
»Ti!«	se je	oglasil nazadnje s poudarkom nestrpnosti.
Alek	je	z	očmi	spremljal mali mrežasti oblaček, ki je
počasi plul po nebu.
»Kaj?«
»Samo da ne boš česa zmešal. Vsi moramo enako govoriti.«
Alek se je brezskrbno zasmejal.
»Ne boj se! Ampak veš kaj?«
»No?
»Da smo srečali Januša, ni slab domislek. Čisto dobra taktika A s tistima dvema moškima, to mi je že manj všeč Poslušaj, da je šel z njima, to je še v redu Samo ne smemo teh možakarjev preveč natanko opisovati Kakšne rasti sta kako sta bila oblečena in takšne podrobnosti Počemu? To bi bilo videti sumljivo Kakor da smo se dogovorili. Pretemno je bilo ob tem času In kai nas je nazadnje moglo zanimati s kom gre? Če gre, pa naj gre. Ko bi bilo še pri dnevu, to bi bilo kaj drugega, ampak tako?«
»Res je,« se je oglasil Felek. »Fant ima prav. Dva moška pa konec. Ali ne, Jurek?«
Ta je molčal. Alek ga je pogledal z nekam prizanesljivim smehl j aj em.
»Saj menda nisi staremu opisoval teh možakarjev?«
»Ne,« je zamrmral Szretter. »Rekel sem samo, da sta bila dva.«
In šele ta hip se je zavedel, da se pravzaprav opravičuje pred Alekom. Ugriznil se je v ustnice.
»To je dobro!« ga je pohvalil Alek. »Mislim, da je v takšnih primerih najbolje govoriti čim manj. In ničesar določnega. Morebiti, zdi se, menda ... no ja, tako!«
Felek ga je odobravajoče potrepljal po hrbtu.
»Dobro govori. Ima prav, kajne, Jurek? Jaz tudi nerad preveč blebetam. Sicer pa si imel srečo, da nisi bil z nama pri Martinu. Mrtvak, ti rečem.«
»Sam si je kriv,« je skomignil Alek. »Kaj se loteva stvari ki se v njih ne spozna? On ni za to in zdaj je dobil svoje.«
Szretter ni spregovoril niti besedice. Šel je ob kraju nasipa, bil je zamišljen, namrščil je temne obrvi in prekrižal roke na hrbtu.
»Zaradi česa se grizeš?« ga je nenadoma vprašal Alek
»Jaz?«
»Kaj, se mar ne grizeš?«
»To se ti zdi.«
Alek ni sodil, da je zadeva pojasnjena, zato se je obrnil k Felku.
»Pa ti povej, ali ni videti, kakor da ga nekaj grize?«
»Pusti ga pri miru,« je zamrmral Felek
Nasip proti poplavam se je na tem kraju zavil na levo in je držal dalje ob kraju prostranega, močvirnatega travnika Bil je ves rumen od kalužnic. Konec travnika so se skozi
prozorno ozračje zelo razločno odbijala od sinjega neba velika drevesa Kosciuszkovega parka. Alek in Felek sta zdirjala po strmem bregu, Szretter je, ne da bj se podvizal, počasi šel za njima po malih okljukih.
»To je tule nekje?« se je razgledal Felek.
»Nekoliko dalje,« je odgovoril Alek. »Si že porabil?«
N Sedaj so šli po nizkem bregu tik ob reki. Na levi je ra-slo gosto rakitovje. Bilo je pusto in tiho Sonce je pripekalo čedalje močneje. Zrak nad grmovjem je bil poln brenčanja muh. Iz trave so poskakovale žabe. Zdaj pa zdaj je pljusnil.3 voda. Na nasprotnem podmolu Sreniawe so se živo rdečile strehe zadnjih hiš Naselja.
Edini človek, na katerega so medpotoma naleteli, je bil starejši, debel možakar, ljubitelj ribolova Sedel je na majhnem zložljivem stolčku, a vso pozornost svojega okroglega telesa je osredotočil na trnek, katerega plavaček se je mirno zibal na vodi nedaleč od brega. Poleg debeluha je ležal na travi skrbno zloženi suknjič. Na njem nedeljska številka »Ostrovskega glasa«. Z druge strani neveliko vedrce z vodo.
Mimo gredoč je Felek pogledal v vedrce. Debeluh, zagledan v trnek, se še zganil ni.
»No, kaj?« je vprašal Alek, ko so odšli malo naprej. »Je kaj ujel?«
Felek se je pomilovalno namrdnil.
»I, no, dve ubogi črmnooki Da se takemu debelunarju ljubi mučiti! Samo poglej gaj« se je ozrl, »kako ti možak drži trebuh nš kolenih Zabaven prizor.«
Alek se je obrnil in se zasmejal Od daleč je bil debeluh videti kaj smešen. Edinole Szretter ni pokazal nikakega zanimanja Kar naprej je molčal in hodil nekaj korakov pr^,*4 prijateljema. Nenadoma se je ustavil. Na njegovem obrazu ra je kazalo očitno nezadovoljstvo.