Leto XIX. Stev. 93 DIREKTOR "BORBE« V L A J K O BEGOVIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev '//////> UM. GLASTLO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUDSKA P H A V 1 C A« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 183* ' MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT M-DNEVNIK (N TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1051 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO imamo neomahljiue prijatelje, da skupno čuvamo svojo neodvisnost, svobodo in miren razvoj ogromna množica je včeraj navdušeno pozdravila predsednika Tita, ko je v Splitu zopet stopil na domača tla — V imenu prebivalstva ga je pozdravil predsednik Mestnega odbora Socialistične zveze Petar Alfirevič — Predsednik Tito se je v krajšem govoru zahvalil za prisrčen sprejem — Za nekaj časa se je ustavil v Kninu — Svojemu dragemu voditelju pripravlja Beograd nadvse slovesen sprejem Split, 21. aprila (Tanjug). — Davi, kmalu po osmi, je prispel v Split predsednik republike Josip Broz-Tito. Ladja »Galeb« v spremstvu rušilcev »Durmitor«, »Učka«, »Biokovo« in »Triglav« je pristala ob osmih ob pomolu Proletarskih brigad, na katerem je bila postrojena častna četa mornarjev naše vojne mornarice. Ko je predsednik Tito med navdušenim pozdravljanjem tisočev prebivalcev Splita stopil na pomol, mu je komandant jugoslovanske vojne mornarice vice-admiral Mate Jerkovič raportiral Potem je pregledal častno teto in segel v roke predsedniku Sabora LR Hi ^atske dr. Vla-dimiru Bakariču, članu izvršnega sveta Ivanu Krajačiču, članu CK ZKJ in zveznemu ljudskemu poslancu Vicku Krstulovi-ču, predsedniku Mestnega LO Splita Ivu Senjanoviču ter kontraadmiraloma Bogdanu Pecotiču in Ljubu 'u. Predsednika Tita j e navdušeno in prisrčno pozdravila velika množica Splitčanov in prebivalcev okoliških krajev, ki so mu dolgo vzklikali. Danes si lahko v Splitu na Nasmejan je predsednik Tito Vsakem koraku videl navdušenje najprej sprejel raport komandan-nad sprejemom, ki ga je bil pred- , ta vojne mornarice viceadmirala sednik Tito deležen v prijateljski Turčiji. Ljudje pa so izpričali tudi razumevanje pomena tega obiska. Med mnogimi gesli in transparenti v mestu so vzbujali zlasti veliko pozornost tisti, ki govore o prijateljstvu in tesni Povezanosti jugoslovanskih narodov z njihovimi turškimi in grškimi sosedi. In to je na današnji svečanosti nudilo zlasti veličastno sliko. Narodi treh držav, ki nad vse cenijo svojo svobodo in neodvisnost, so se čvrsto povezali ter tako znatno prispevali k miru in varnosti v tem delu sveta. Današnja manifestacija v Splitu in v vseh krajih, skozi katere bo predsednik Tito potoval, ko se bo vračal v Beograd, to najbolje potrjujejo. Desettisoči prebivalcev Splita ■n okoliških krajev, ki so včeraj zvedeli, da bo maršal Tito prispel v njihovo mesto, so napolnili splitsko obalo že dolgo pred njegovim prihodom. V sončnem jutru so zavihrale na ladjah zastave in godbe so še povečale Praznično razpoloženje v mestu. Ob pol osmih se je na pomolu Proletarskih brigad, kjer naj bi Pristal »Galeb«, postrojila častna četa mornarice, kmalu potem pa so začeli prihajati mnogi ugledni Politični in javni delavci. Deset minut pred osmo se je Prikazal pred vhodom v pristanišče rušilec »Durmitor«, nekaj fninut pozneje pa je priplula v luko vojna ladja »Galeb« s predsednikom Titom in njegovim spremstvom. Predsednika Tita so Pozdravile ladijske sirene in žvižganje lokomotiv na železniški Postaji, vmes pa se je razlegalo Navdušeno vzklikanje množice. »Galeb« se je počasi bližal pokolu in čim bolj se mu je bližal, tem bolj je navdušenje množice naraščalo, čez nekaj minut le predsednik Tito stopil na do-•nsča tla. In že so od vseh strani iZadoneli klici »Dobrodošel, tovariš Tito!« Mate Jerkoviča, po pregledu častne čete mornarjev pa je prisrčno stisnil roko navzočim dostojanstvenikom. Potem je odšel na tribuno in poslušal pozdravni govor predsednika mestnega odbora SZDL Petra Alfireviča. Predsednik Alfirevič je rekel: »V imenu prebivalcev Splita Vas ob vrnitvi v našo drago socialistično domovino najprisrč-neje pozdravljam in Vam kličem .Dobrodošlico!' Prebivalci Splita, kakor tudi vse naše domovine, so z največjim zanimanjem spu»m-ljali Vašo pot in bivanje v prijateljski in zavezniški republiki Turčiji, prepričani, da bo to Vaše važno poslanstvo še en velik prispevek k boju za okrepitev miru na svetu in za nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. Odkar ste s tega mesta zapustili tla Federativne ljudske republike Jugoslavije, so bile naše misli in čustva nenehoma posvečena Vam, graditelju miru jn ustvarjalcu socialistične Jugoslavije. Prebivalci Splita Vam ob sprejemu izražajo skupno usodo, da varujemo svojo neodvisnost, mir, svobodo in mirni razvoj. Tudi tam smo spremljali glas našega ljudstva, klic naše zemlje. To je bila vselej za nas vzpodbuda, kjerkoli smo bili. Zato smo pa hvaležni našemu ljudstvu, saj smo ugotovili, da je enotno z vsem tistim, kar smo tamkaj storili. Tovariši in tovarišice, meščani Splita! 2e drugič vas ob prihodu iz tujine, ob zaključku izredno važnega poslanstva, ki krepi ugled naše države na svetu, pozdravljam vnovič in se vam najtopleje zahvaljujem za ta prisrčni sprejem. Naj žive meščani Splita! Naj živi naša neodvisna Federativna ljudska republika Jugoslavija! Potem je s spremstvom odšel , , . . na železniško postajo, od koder brezme no ljubezen in se vesele, posebnim ^akom odpotoval da stojite, tovariš Tito, tu, med J K nami. Živel tovariš Tito!« (Vzkliki: »Naj živi!«) Predsednik Tito se je zahvalil za topel sprejem s krajšim govorom. Med drugim je rekel: Govor maršala Tita Tovariši in tovarišice! več iz svojih sebičnih koristi Dovolite mi, da se predvsem onemogočajo, da bi se ljudje zbii-najtopleje zahvalim, da ste takoj žali J« delali v miru in * v medse-veličastno sprejeli mene in moje I bojnih prijateljskih odnosih. Ven-sodelavce. Vračamo se s poti, ki dar smo tamkaj videli, da tudi preko Knina v Beograd. Sprejem v Kninu ima velikanski pomen. Odšli smo v prijateljsko Turčijo s prepričanjem, da bomo še bolj okrepili naše obrambne sile, da bi še bolj utrdili prijateljske odnose s prijateljsko Turčijo. Doživeli smo nadvse ugodno presenečenje, saj je to, kar smo tamkaj videli, preseglo vsa naša pričakovanja. Prišli smo v deželo, kjer nam je celotno ljudstvo, in ne le voditelji, pripravilo najtoplejši in najveličastnejši sprejem, kakršnega nismo še nikjer doživeli. Po vsej poti so nas kmetje, delavci in meščani pozdravljali z veselimi obrazi, saj so videli v nas svoje prijatelje, predstavnike tiste dežele, ki z velikimi žrtvami in vztrajno gradi svoje boljše življenje, daje pa tudi vse, kar more, da ohrani in zagotovi mir v tem delu Evrope in na svetu sploh. Gledali so v nas predstavnike države miru, države, ki bi storila vse, kar je v njeni moči, da bi ohranila tudi svojo neodvisnost, da bi ohranila mir. Razume se, da smo tamkaj našli isti jezik,' našli smo iste misli, kakršne so tudi pri nas. Nam se ni bilo težko tamkaj sporazumeti z vodilnimi državniki o vseh problemih mednarodne politike in glede odnosov med nami in njimi. Potemtakem smo uspešno, nadvse uspcšho izpolnili svoje poslanstvo ne glede na nasprotovanje vseh tistih, ki si sedaj na svetu ne žele konsolidacije, mar- Knin, 21. apr. Čeprav niso v Kninu do zadnjega trenutka vedeli za prihod maršala Tita, ga je na okrašenih kninskih ulicah pozdravilo več kot 2000 meščanov in prebivalcev okdliških vasi. Mesto je bilo sve-čaiA okrašeno. V spremstvu tovarišev Koče Popoviča, Vladimi-[ ra Bakariča, Jožeta Vilfana, Vic-ka Krstuloviča in drugih uglednih gostov ter poveljnika kninske garnizije, drugih političnih in turški narod in turški državniki j javnih delavcev iz Knina in sonc glede na vse takšne pojave sednih okrajev, si je tov. Tito vztrajno delajo in bodo vztrajno ogledal znamenito kninsko trd-delali z nami, da bi to, kar smo njavo. mi že precej utrdili, in za kar smo Pod obzidjem srednjeveške postavili temelje, da bi to še bolj trdnjave, ki je imela v tej vojni okrepili in razširili, to pa je naše v boju za osvoboditev izpod oku sodelovanje v gospodarskih, političnih in obrambnih vprašanjih. V prijateljski Turčiji imamo močnega in edinstvenega zaveznika. Tamkaj imamo prijatelja, ki ne bo zaradi kakršnihkoli spletk ali interesov omahoval na poti, ki smo sl jo začrtali, ta pa je, da korakamo skupno, da hočemo bora, kjer se je razgovarjal o problemih kninske krajine. NENAVADEN DAN Na svečanem kosilu v Domu JLA kninske garnizije so se razgovori nadaljevali. Kosilo je potekalo v prisrčnem razpoloženju. Po kosilu so maršalu Titu izročili darila, s katerimi je ljudstvo kninskega okraja izrazilo svoje natorskeea^iarma^Domen^no^lo” veselje’ da lahko Maršala po-patorskega jarma pomembno vlo-, zdravild v svoji sredlni. Tov TUu , .. . 1 , . , v , so izročili dve narodni noši in borcev-partizanov, je neki deček ^ J pozdravil tov. Tite. Bilo je gan- "™etniŠko rezano pastirsko pa- Na mnogih postajah od Ankare do Carigrada so ljudje predsednika Tita toplo pozdravljali velikim zanimanjem ogledoval svojem vagonu na železniški po-ostanke trdnjave, nato pa se je s staji in je čakal samo še na znak celotnim spremstvom napotil v i za odhod vlaka. Tedaj se je zbra-poslopje okrajnega ljudskega od-1 la velika množica ljudi okrog ljivo videti, kako ta malček pozdravlja tov. Tita in z zardelim obrazom sramežljivo obrača oči pred tolikimi ljudmi, ki jih ni OB SLOVESU Tovariš Tito je imel ob slove- Titovega vlaka. Skupina kmetov, ki mu je bila najbližja, se je začela z njim prisrčno in neprisiljeno razgovarjati. »Povejte nam tov. Tito, kako je bilo v Turčiji?« »Za govore, tovariši, nimam časa,« je odvrnil Maršal ter pokazal na svojo zapestno uro. Nekaj minut pred odhodom vlaka so se. prisotni meščani raz-govarjali z Maršalom in Kočo Popovičem kot s starima znancema. Ko se je začel vlak pomikati, pa so se od njega poslovili z mahanjem rok, kakor da bi se poslavljali od dragega člana družine. »Srečno!« se je razlegalo po pričakoval. Maršal Tito si je z su še en razgovor. Bil je že v postaji. IZJAVA PREDSEDNIKA TITA PARIŠKEMU CASNTKU »MONDE« Trdna odločenost treh balkanskih držav da branijo svoio neodvisnost, zmanjšu e možnott morebitne agresije k Tik prfed odhodom iz Carigrada je predsednik Tito sprejel posebnega dopisnika pariškega časnika »Moncla« g. Fontaina in mu odgovoril na nekaj vprašanj. Prvo vprašanje g. Fontaina se je glasilo: »Gospod predsednik, kako bi povzeli za bralce »Monda« sadove Vašega potovanja v Turčijo?« Odgovor predsednika: »Govoreč na splošno o našem potovanju lahko rečem, da je bilo še boljše, kakor smo pričakovali. Stiki med Turčijo in 'Jugoslavijo so zelo tesni in naš sedanji prihod in bivanje tu nam je pokazal, da ti stiki res slone na čvrstih temeljih. Naši nazori o mnogih vprašanjih so istovetni, zlasti o tistih, ki so v našo skupilo korist. Predvsem bi rad spregovoril nekaj besed o sprejemu, ki smo ga bili tu deležni. Sprejem tako pri vodilnih možeh kakor tudi pri ljudstvu je prekosil vsa naša pričakovanja. To je napravilo na nas zelo globok vtis. Naši razgovori so bili splošnega značaja. Izmenjali smo gledišča o raznih mednarodnih problemih, ki so dokaj zamotani šanje turške imovine v naši Odgovor: »Tudi na to, ker državi, smo uredili v obojestran- bomo zadevo urejali v troje.« sko zadovoljstvo, tako da zdaj j Vprašanje: »Ali bi se lahko med našima dvema deželama m ' po Vašem obisku v Atenah pakt več problemov. Glede gospodar- spremenil v zvezo?« ske izmenjave pa smo, kakor ie bilo že objavljeno, dosegli zelo lepe uspehe. Obojestranska izmenjava je za prihodnje teto predvidena v višini 80 milijonov dolarjev. Kar se tiče balkanskega sporazuma. smo prišli do prepričanja, da smo položili trdne temelje, na katerih bomo res lahko nadaljevali delo za krepitev in vsestransko poglabljanje sporazuma glede skupne obrambe in skupnih priprav za ohranitev neodvisnosti treh dežel. _ Sproženo je bilo vprašanje, ali bo že zdaj ustanovljena zveza. Prišli smo do skupnega mnenja, da ni razlogov, da je ne bi sklenili. Zadeva je povsem dozorela. Treba je samo še natanko določiti, kdaj in kako bodo tri vlade menile, da je treba to sjoriti. Ker se tiče to tudi tre-tjega_ partnerja, Grčije, je razumljivo, da tega nadaljnjega koraka ne inore biti brez njenega popolnega sodelovanja.« Vprašanje: »Nedavno objav- **redsednik Tito v institutu srn uporabno umetnost v Ankari govorili pa smo tudi o našem ljeni komunike govori o vpra- nadaljnjem sodelovanju. Neka- šanju ugodne priložnosti. Ali se tera neurejena vprašanja v na-! to nanaša na posvetovanje z ših odnosih, kakor je bilo vpra- Grčijo?« Odgovor: »Ce-se bodo vse tri države strinjale s tem.« Vprašanje: »Ali spada sem tudi ureditev tržaškega vprašanja?« Odgovor: »Tržaško vprašanje ni v zvezi s tem.« Vprašanje: »Kakšna je zveza med atlantskim paktom na eni ter ankarskim tristranskim sporazumom in turško-pakistanskim na drugi strani?« Odgovor: »Zveza je v tem, da sta dve članici tristranskega ankarskega sporazuma hkrati članici ankarskega pakta. Kar se tiče Jugoslavije je neposredna formalnega učinka, ker se Jugoslavija zaradi specifičnih razlogov, zaradi pogojev, v katerih živi, in zaradi potreb v sedanjem času ne namerava pridružiti atlantskehiu paktu. To pa ne pomeni, da ne bi hotela sprejeti nekaterih obveznosti, izvirajočih iz tega posrednega sodelovanja.« Vprašanje: »V kakšni zvezi je ta krepitev balkanskega sodelo-■ vanja s presojo mednarodnega položaja?« Odgovor: »To sodelovanje je čisto obrambnega značaja in se tiče teh treh dežel, ki se čutijo neposredno ogrožene. Za te ukre- Ce smo se odločili v fazi, ki je ila mnogo težavnejša kakor zdaj. Po berlinski konferenci namreč menimo, da je nastala sprememba v smislu odvrnitve vojne nevarnosti. Čeprav pa je zveza in sodelovanje podano že zdaj položaj nekoliko boljši, to s tem, da imamo sodelovanje z' deželami, ki so članice atlant skega pakta.« Vprašanje: »Tisk je pisal, da pomeni Vaš obisk v Ankari krono in končno potrditev, da je začela Jugoslavija sodelovati z Zahodom.« Odgovor: »Naš prihod v Anka- (Nadal)evanje na 2. str.) ro POff pomeni predvsem nadaljnjo lobitpv sodelovanja med Jugoslavijo in x Turčijo, pa tudi Grčijo. Konec koncev pomeni to tudi okrepitev naših stikov z zahodnimi državami, toda to nima Naše naročnike in bralce obveščamo, da bo »Ljudska pravica-Borba« izšla tudi v petek zjutraj s podrobnimi poročili o veličastnem sprejemu predsednika Tita ob povratku v domovino. Kakšna naj bodo določita za bolniški dopust V odborih Zvezne ljudske skupščine so nadaljevali razpravo o problemih zdravstvene zaščite Beograd, 21. aprila. Danes je bila pod predsedstvom tovarišice Lidije Šentjurc IV. skupna seja Odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo Zveznega sveta in Odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Sveta proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Na ■ seji so nadaljevali razpravo o poročilih anketnih komisij. Odbora sta se na včerajšnji seji postavila na stališče glede posameznih tez o bolniškem zavarovanju, ki jih je sestavil Zvezni izvršni svet. Glede nekaterih tez so prišla do izraza različna mnenja. Stališča, na katera sta se postavila skupščinska odbora, bodo strokovnjakom pomenila dokončno osnovo za sestavo osnutka zakona o zdravstveni zaščiti. O osnutku bodo, brož ko ga bodo sestavili, ponovno razpravljali v odborih, potem pa tudi na plenarnih sejah obeh domov. Zvezni izvršni svet bo medtem prav tako dal svoje pripombe in vsekakor predložil amandmaje na osnutek zakona. ZA PRVI MESEC BOLNIŠKEGA DOPUSTA — HRANARINA V ZNESKU 80°/o POVPREČNEGA TRIMESEČNEGA ZASLUŽKA Vprašanje gmotne preskrbe med začasno nesposobnostjo za delo spričo bolezni, eno izmed najvažnejših vprašanj s področja bolniškega zavarovanja, je bilo predmet živahne razprave na včerajšnji seji. Vsi ljudski poslanci so se strinjali s predlogom, da naj gmotna preskrba za zavarovance, ki so bolni mesec dni, znaša 80%> zaslužka oziroma plače. Živahna razprava pa je nastala v zvezi s tem, kaj je treba vzeti za osnovo pri izračunavanju teh 80°/o. Tako anketa kot celotna razprava o problemih zdravstvene zaščite kažeta, da je v tem oziru dvoje mnenj: eno, naj bi bila osnova tarifna postavka, in drugo, naj bo osnova povprečje trimesečnega ali večmesečnega zaslužka. Tarifne postavke so interna zadeva podjetja. Le-te so često nerealno visoke. Dalje, prispevek ki ga podjetja plačajo za socialno zavarovanje v znesku 45%. izračunavajo na temelju vsote zaslužkov delavcev v podjetju. To so razlogi poslancev, ki sodijo, da tarifne postavke ne morejo biti osnova za Izračunavanje odstotka glede izplačila hranarine. Po zelo živahni razpravi so sklenili, da bodo za prvi mesec bolezni hranarino izplačevali v znesku 80% trimesečnega povprečja izplačanega zaslužka. V odborih Zvezne ljudske skupščine so začeli obravnavati zaključni račun na leto 1952 Beograd, 21. aprila Danes je bila skupna seja odborov za proračun Zveznega zbora in zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, na kateri so začeli obravnavati osnutek zakona o zaključnem računu za leto 1952. Posla:..i so se dogovorili o načinu obravnavanja tega osnutka. Poudarili so, da je treba po zaključnih računih zagotoviti družbeno nadzorstvo nad trošenjem. sredstev pri ustanovah in podjetjih ter nad zbiranjem dohodkov. Prihodnja seja odborov za proračun bo v petek ob 11. uri. Na tej seji bodo nadaljevali obravnavanje zaključnega računa. ZA KATERE BOLEZNI JE TREBA IZPLAČEVATI POLNO HRANARINO? prvega dne bolezenskega dopusta. Vsi poslanci so se takoj strinjali, naj bi polno hranarino izplačali zavarovancem, ki so bolni za tuberkulozo, rakom, za poklicnimi boleznimi, dalje ženskam med porodom in bolnim učencem v gospodarstvu. Pač pa so živahno razpravljali o tem, ali je tudi nesreče na delu treba i vključiti v to skupino. I Večina ljudskih poslancev je | menila, da je treba nesreče na. delu obravnavati kot vse ostale bolezni, to se pravi, da ni treba iz njih napraviti izjemo. To bo tudi vzpodbudno učinkovalo, pra-I vijo pristaši takšnega pojmovanja, na delavce in delovne kolektive, da bodo bolj pazili na higiensko-tehnično zaščito dela Po drugem mnenju pa je treba Drugi problem, o katerem so nesreče pri delu izvzeti, ker so na včerajšnji seji skupščinskih jih doslej ifneli za najhujše bo- ______ _______________ „„ ...... odborov živahno razpravljali, je , lezni, ker jih po vsere svetu tako i strinjali s tem, da naj gre prvih v tem, za katere bolezni je treba | tudi obravnavajo in ker takšno sedem dni bolniškega dopusta v izplačevati 100% hranarino od načelo velja tudi pri reševanju breme podjetju. T. P. drugih vprašanj socialnega zavarovanja. Sklenili so, da bodo pri sestavi osnutka napravili dve varianti, se pravi, da bodo nesreče pri delu izključili iz posebne skupine bolezni oziroma obratno, potem pa bodo pri kasnejšem obravnavanju osnutka to vprašanje dokončno rešili. Vsi člani odborov so se zatem strinjali s tezami Zveznega izvršnega sveta glede gmotne preskrbe zavarovancev, ki se zdravijo v zdravstvenih ustanovah, kjer imajo celotno oskrbo. V tezah je rečeno, da bo zavarovanec brez družine prejemal 40% gmotne preskrbe, zavarovanec z enim družinskim članom 75%, zavarovanec z dvema, članoma 90% in zavarovanec s tremi in več družinskimi člani 100% gmotne preskrbe. Člani odborov so se tudi DNEVNA KRONIKA Deblokiran je jugoslovanske imovine Beograd, 21. aprila. (Tanjug) Ameriška vlada je podaljšala1 rok za prijavo zahtev za deblo-kiranje jugoslovanske imovine, ki so jo med vojno blokirali. Ta ukrep se tiče premičnin i'n nepremičnin, avtorskih pravic in pravic industrijske lastnine. Rok se nanaša tudi na osebe, ki so jim ameriške oblasti odklonile deblokiranje rekoč, da so zamudili prejšnji rok. Državno tajništvo za zunanje zadeve bo zaščitilo vse ju- goslovanske državljane, ki' jih tiče ta ukrep. Bebler sprejel Joedahla in Baudeta Beograd, 21. aprila. (Tanjug). Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je danes sprejel švedskega poslanika v Beogradu g. Oleja Joedahla, ki se je vrnil iz Švedske, kjer se je posvetoval s svojo vlado. Sprejel je tudi francoskega veleposlanika v Beogradu g. Filipa Baudeta, ki se je vrnil iz Francije, kjer se je zdravil. Etiopska vojaška delegacija v Zagrebu Zagreb, 21. aprila Etiopska vojaška delegacija, ki se od včeraj mudi v Zagrebu, je danes obiskala poveljstvo zagrebške vojne oblasti. Brigadne-ga generala Mereda Mengeša in ostale delegate je sprejel generalni podpolkovnik Djoko Jovanovič. Dopoldne si je delegacija ogledala tovarno »Rade Končar«, popoldne pa je obiskala artilerijsko šolo JLA, Upravitelj šole generalni' major Stanko Jelačin je člane delegacije seznanil z delom šole, po ogledu posameznih oddelkov pa je priredil na čast delegaciji slovesno kosilo. Letalska nesreča v Som boru Sopibor, 21. apr. Sinoči okrog J18. ure se je na somborskem letališču pripetila huda letalska nesreča, pri kateri sta se ubila upravnik Jadralske šole Jevrem Tatič in jadralski tečajnik Anton Maul. Pri vzletu se je na višini 80 metrov odlomilo krilo jadralnega letala, ki je strmoglavilo na tla. Upravniku Tatiču je počila lobanja, zlomil si je pa tudi hrbtenico, Maul pa je umrl v bolnišnici zaradi poškodb na srcu. Jugoslovanska trgovinska delegacija odpotovala v Južno Ameriko Beograd, 21. aprila Danes je odpotovala z zemunskega letališča jugoslovanska trgovinska delegacija, ki bo v Južni Ameriki proučevnla možnosti razširitve gospodarske zamenjave* in bo bržčas sklenila nekatere sporazume. Delegacijo vodi predsednik Izvršnega sveta Sabora LR Hrvatske Jakov Blaievič. V delegaciji so: svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Aleksa Djomparin, svetnik Narodne banke Petar Pe tijevič, ataše v tajništvu za zunanje zadeve Sima Protič ter 12 gospodarskih strokovnjakov, predstavnikov jugoslovanskih podjetij. 25 otrok padlih borcev bo preživelo počitnice v Angliji Neko angleško društvo za pomoč otrokom (Internacionalna pomoč otrokom) je pred nedavnim sporočilo ZB NOV Jugoslavije, aa bi sprejelo v brezplačno trimesečno letovanje v Angliji 25 otrok padlih partizanskih bor cev, v starosti od 8 do 13 let. ZB NOV Jugoslavije je rada sprejela ta predlog in odločila, da pošlje v Anglijo na trimesečne šolske počitnice 25 otrok padlih borcev, od tega 10 fantov in 15 deklet v zaželeni' starosti. Ti otoci bodo na počitnicah v Angliji od 13. junija do 10. septembra letos. Glavni odbor ZB NOV Slovenije je na predlog okrajnih odborov izbral naslednje tri otroke padlih borcev za počitnice v Angliji: Marjeto Slave iz Kranja, dijakinjo, hčerko padlega narodnega heroja Iva Slavca-Jokla; Miro Jakhel iz Ljubljane, dijak., hčerko prvoborca Adolfa Jakhla, ki je padel kot partizan januarja 1942. leta na Turjaku in Goloba iz Novega mesta, di-jaha, sina partizanskega borca, ki 60 ga ubili Nemci, ba Izjava predsednika Tita pariškemu časniku »Monde« (Nadaljevanje s i. strani) ne pomeni, da bi si lahko dovolili, da ne bi storili potrebnih ukrepov za primer, če bi se položaj spet poslabšal, zlasti v tem delu Evrope, na Balkanu. Naš sporazum ni naperjen proti državam, ki nimajo agresivnih naklepov, marveč samo proti morebitnemu agresorju. Cilj našega sporazuma je ustvariti mirnejše vzdušje v tem delu sveta. To pa pomeni, da je važen prispevek k zboljšanju položaja, kajti trden sklep naših treh dežel, da bodo branile sebe in svojo neodvisnost, pa naj se zgodi kar koli, zmanjšuje možnost morebitne agresije.« Vprašapje: »Dovolite mi, da Vas vprašam nekaj drugega. Ali mislite, da nam evolucija svetovnega položaja dovoljuje upati, da bodo v Ženevi urejena vprašanja, kakor je vprašanje Kitajske?« Odgovor: »Upal sem, čeprav ne posebno, da bodo tam uredili nekaj malega. Mislim pa, da bo nekakšen uspeh že to, če se ta konferenca ne bo razbila, čeprav bi jo prekinili in pozneje nadaljevali. To sklepam iz tega, ker menim, da so udeleženci berlinske konference prišli do skupnega gledišča, da je treba takšno (ženevsko) konferenco sklicati in da so vsi mislili, da bodo na njej uredili vsaj nekatera vprašanja, da pa bo vsekakor kontinuiteta za nadaljnje razgovore. To pomeni prenesti boj za urejanje mednarodnih problemov na diplomatsko področje.« Vprašanje: »Ali mislite, da lahko politika opomina Kitajski, politika, za katero se zavzema g. Foster Dulles, privede do uspeha v Ženevi.« Vprašanje: »Še eno vprašanje. Kaj mislite o ponovni oborožitvi Nemčije?« Odgovor: »Mi menimo, da je treba Nemčijo v sklopu evropske obrambne skupnosti na enakopravni podlagi z drugimi državami oborožiti, da bi ohranila svojo neodvisnost.« Vprašanje: »Vi imate torej o EOS dobro mnenje?« Odgovor: »Da, v določenem smislu zdaj bolj kakor še nedavno. Mi smatramo, da bi bila EOS koristna stvar. Je pa pridržek, in sicer v tem, da iina EOS za zdaj preozek, čisto vojaški značaj. Ta skupnost bi morala imeti širši značaj v smislu premagovanja določenih nasprotij med deželami članicami EOS. Drugače nima realne podluge.« Vprašanje: »Ali bi hoteli izkoristiti to priložnost in povedati nekaj posebej bodi o jugoslovanski politiki, bodi o odnosih med Jugoslavijo in Francijo?« Odgovor: »Jugoslovanska politika je usmerjena na sodelovanje in krepitev prijateljskih stikov in odnosov s Francijo. Mi si neprenehoma prizadevamo hoditi po tej poti tako na gospodarskem, kakor tudi na političnem področju. Ne vidim nobene ovire, da ti odnosi ne bi bili še boljši, kakor so zdaj.« Vprašanje: »Ali ne vidite v sedanjem položaju nekakšne posebne perspektive jugoslovansko-francoske politike, n. pr. skupne akcije posebej na mednarodnem torišču?« Odgovor: »Sodelovanje je možno. Toda kaki posebni aranžmaji niso potrebni, ker delamo v okviru Združtmih narodov: tu mislim na mednarodne probleme. Kar pa se tiče odnosov med našima dvema deželama, je Jugoslavija zmeraj pripravljena na- Odgovor: »Mislim, da do uspe-1 praviti še korak naprej v smislu ha ne bo privedla.« njihovega razvijanja.« »Zadovoljni smo, ponosni in srečni« Razgovor s člani posadke »Galeba« in rušilcev jugoslovanske vojne mornarice Split, 21. aprila, i spremljam svojega vrhovnega ko-Tudi v tem lepem pomladnem jutru, ko se je pred mandanta. Tega nikoli ne bom vhodom v splitsko pristanišče prikazal »Galeb« med rušilci, mogel pozabiti.« je sončno mesto pod Marjanom še enkrat pozdravilo ladje \ Bivši ladjedelniški delavec, naše vojne mornarice. To jutro je bil pozdrav mnogo toplejši major Ljubomir Jurina, pek Faif in neposrednejši, ker je domovina našim prekaljenim mor- , Rosanbegovič, strojnik Zubovič in narjem in našim vojnim ladjam zaupala častno in važno mnogi drugi ne skrivajo optimiz-nalogo, da odpeljejo predsednika republike, na obisk v še eno prijateljsko deželo in da ga zdravega in vedrega pripeljejo nazaj na naša svobodoljubna tla. In od teh ljudi, katerih zavest, tehnična izšolanost, disciplina in hrabrost so bile poroštvo, da bodo nalogo v celoti izpolnili, smo hoteli zvedeti, kakšne vtise so prinesli s potovanja. Menda je nekaj resnice na tem, da človek o pomembnih srečanjih in spominih nekako najteže govori, da se spričo Tito,« je pripovedoval poročnik nepozabnih spominov in globokih vtisov besede izgube in fregate Stipe Bakota. »Ra po rti,ral umaknejo nekakšni tihi, topli sreči. Ali pa je morda tako sem mu, potem pa me je začel samo v začetku, dokler je to vse v ljudeh še živo, dokler spraševati o smeri naše poti, o tisoči in tisoči prebivalcev pozdravljajo in kličejo dobro- položaju ladje, o hitrosti. Potlej došlico tovarišu Titu, ko je vse to močno in blizu, kajti se je vrhovni komandant samo že popoldne so mornarji in oficirji v salonu »Galeba«, na bežno ozrl na zemljevid, in ko krovu in pod njim, pa tudi na pomolu venomer obujali spomine in govorili o nedavnih dogodkih. ma, ki je hkrati tudi želja njiho vih tovarišev, da bi lahko še enkrat na »Galebu« pozdravili svojega največjega gosta. »Vozil sem skozi kanal Doro med Eubejo m Indrosom, ko me je nepričakovano iznenadil tov. DRAGOCEN DOKUMENT Drobna, v usnje vezana knjiga vtisov na »Galebu« je postala eden najdragocenejših predmetov na tej ladji, in sicer od trenutka, ko-je tov. Tito v njo napisal: »V znak hvaležnosti posadki in oficirjem »Galeba« za odlično službo med plovbo v Carigrad in nazaj. J. B. Tito.« Tej beležki bodo najbrž priključili ’ eno tistih fotografij, ki so bile na predlog vrhovnega ko- da bere iz knjige, se je brž orientiral o položaju ladje. Tisti hip sem se spomnil na znano fotografijo pri Mliništu leta 1942, na mandanta posnete včeraj na ladji, kateri vidiš tovariša Tita, kako Dnn «t /\ nllLnli mn 1 n /4 i 1 ■ .... Prav o teh slikah so na ladji mnogo govorili. Zlasti ponosni so bili tisti mornarji, ki so lani tam nekje pri Trafalgaru stali z ramo gleda na zemljevid « »Zlasti med vožnjo v Turčijo se je tovariš Tito največ mudil v svoji kabini. Očitno je imel mno- PRIJATFLISKA VEČERJA na čast Zlatka Balokoviča Predsednik Slovenske izseljenske matice tovariš Tone Seliškar je zlasti poudaril v svojem govoru njegove zasluge za pomoč novi Jugoslaviji v pretekli vojni Po koncertu v dramskem gledališču, v torek, 20. t. m., je bila prirejena na čast slavnemu umetnika Zlatku Balokoviču in njegovi soprogi v srebrni dvorani hotela Union prijateljska večerja, na kateri so bili prisotni zastopniki Sveta za znanost in kulturo, Slovensjce izseljenske malice in slovenske glasbene umetnosti. Med gosti je bil tudi pianist Ivan Maček. Večerja je potekla v nadvse prijateljskem razpoloženju. Umetnik je izrazil svoje zadovoljstvo nad ljubljansko koncertno publiko, ki da je »edinstvena na svetu«. » V imenu Slovenske izseljen-1 ske matice je pozdravi! mojstra in njegovo soprogo predsednik Tone Seliškar, ki je v svojem govoru zlasti poudaril njegove za-. sluge pri velikem rodoljubnem I delu za pomoč novi Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. Kljub temu, da je umetnik že dolgo let odsoten, je vendar ostal z vsem m m prijetnejša,« je vneto pripovedoval komandant korvete Vinko Cvitan. VSAK MORNAR POLITIK dobro izpolnjeno nalogo. »Kako pa je bilo z rušilci?« sem vprašal skupino oficirjev, starih »Vsak mornar na teh naših znancev, ki so sami, kakor njiho-ladjah je bil mal politik! Tako mi ve jeklene trdnjave na ladji, do-je rekel tovariš Maršal«. To so bili zasluženi odmor, bile prve besede, ki jih je spre-1 »Izvrstnol« se je glasila eno-govoril komandant Jugoslovanske, dušna sodba. »Nobene nezgode, vojne mornarice, viceadmiral Ma- j nič nepričakovanega. To je bila te'Jerkovič ki smo ga davi srečali | njihova doslej najdaljša vožnja v enem izmed salonov na »Gale- j in mirno lahko rečemo, da so bu« Ne da bi skrival zadovolj- i .Triglav', .Biokovo, .Durmitor' in j stvo spričo pohvale, ki so je bili deležni njegovi mornarji, je viceadmiral Jerkovič posredoval besede tovariša Tita, da so vsi naši mornarji in oficirji v prijateljski Turčiji dostojno zastopali svojo domovino in da so s svojim vedenjem kot ljudje m vojaki napravili na vse zelo dober vtis. Ko je prispel na ladjo kornan- čilo tovariša Tita, v katerem se ___ ,, , , vrhovni komandant zahvaljuje za s™em *vest svoji rodni grudi in ■ pomeni danes v svetu jugoslo-vi kega izseljenstva vrh, kot sta bila Nikola Tesla in Louis Adamič. Predsednik tovariš Seliškar je zaželel velikemu jugoslovanskemu rodoljubu in njegovi soprogi prijetno bivanje v Jugoslaviji in zaključil svoj govor -/ željo, da bi nas zopet kmalu obiskal. V njegovem odgovoru na pozdrav je bila zlasti izražena ve-' Vreme je bilo v glavnem ugodno Le enkrat, pri Matapanu je bilo morje nekoliko nemirno. Valovi so pljuskali čez krov. .Malenkost’ o kateri se našim mornarjem sploh ni zdelo vredno govoriti.« Mornarji so še dolgo pripovedovali o tem, kar so videli in če- ___ sar so se naučili na tej vožnji. dant eskadre viceadmiral Černič Pripovedovali so o Egejskih oto- s kontraadmiraloma Pecotičem In Kih, o Levantu, Dardanelah, o Trulom ter skupino višjih ofi-1 tem, kako so jih v prijateljski cirjev, je. viceadmiral Jerkovič I deželi sprejeli, o ljudstvu, ki jim začel konferenco, na kateri naj bi Je 110 vsakem koraku izkazovalo pripovedoval o izkušnjah z vožnje ljubezen in spoštovanje, o velikem v Turčijo in nazaj. Viceadmiral i ugledu, ki ga uživa nova Jugo-Jerkovič je začel: . slavi ja. »Vrhovni komandant mi je re-! Ko sem odhajal z ladje, sem kel, da je z disciplino in odpor- j slišal v skupini mornarjev zdrav nostjo vseh posadk izredno zado- i zvonek fantovski smeh Nekdo voljen.« | mi je pripovedoval, da je tovariš , . . . — -------------------------- -- , Popoldne, ko so se naše vojne Ti,to n0ke noči neopaženo zapustil ob rami pri svojem Maršalu in je t g0 n se drži na krmilu samo zato, ker ga podpira Kitajska in ker je njegov cilj »utopiti« lndokino v sovjetsko območje. Vprašanje neodvisnosti Indo-kine cesto podcenjujemo, kadar govorimo o vzrokih napetosti na Daljnem vzhodu. Še več, nekateri ljudje ga povsem omalovažujejo v prizadevanju, da bi vojno v In-dokini prikazali kot boj sovjetskega imperializma (in tudi kitajskega) za gospostvo nad vso Jugovzhodno Azijo. Sovjetska ekspanzija Tes kaže, da je takšna razlajga pravilna. Za takšno razlago govori tudi Ho Ši Minhova propaganda im podpora, sovjetske zunanje politike. In vendar bi bilo napačno, če se ne bi zavedali, da je glavno vprašanje Tn-dokine njena neodvisnost. Še več, demokratična ureditev vprašanja in dokMajske neodvisnosti bi se ka j hitro pokazala kot najučinkovitejše orožje proti sovjetskemu vplivu in ekspanzionizmij. Vprašanje neodvisnosti Indo-kine ni novo. Kitajski imperij je stoletja zatiral vietnamsko ljudstvo. že v 3. stoletju so Kitajci sklenili preimenovati Vietnam (»Dežela juga«) v »Anam« (»Pomirjeni jug«). Toda Vietnam nikoli ni postal Anam. Sredii 10. stoletja so prišli francoski kolonizatorji. .Temeljni kamen Anama, Plodna riževa polja Kochinchine so postala predmet vnetega izkoriščanja. Po mnenju Vietnamcev je narodna, zgodovinska in etnična enotnost dežele ogrožena tudi ? razdelitvijo na severni, srednji *n južni del s posebnima režimi v vsakem. Vietnamci so zlasti nejevoljno sprejeli izročitev dežele japonskim okupatorjem jesenj 1940, ko sploh ni počila puška, kakor tudi prostovoljno udinjanje koloniahiiih oblasti okupatorju. Vietmin zlasti Poudarja, da je neodvisnost dežele iztrgal iz japonskih, ne pa iz francoskih rok. . Kadar govorimo o neodvisnosti Vietnama, je težko zamolčati Vietmin — to se pravi Ligo za neodvisnost Vietnama. Ustanovil jo je Ho ši Minh. ?.e kot 19-letni mladenič je po enem letu bivanja v Parizu napisal brošuro »Proces francoske kolonizacije«. Ho ši Minli je napisal satiro o kolonialni administraciji in začel izdajati prvi prot ^kolonialni časnik v Franciji. Kot eden izmed ustanoviteljev ..PF' je sodeloval na prvem kongresu Kominterne leta 1925; ko se je ilegalno vrnil v domovino, so ga pa izgnali. Pozneje je sodeloval v kitajski revoluciji, potoval po Aziji in leta 1941 ustanovil Vietmin. Boril .se je na strani zaveznikov, organiziral gibanje odpora in narodnoosvobodilno vojsko. Ob kapitulaciji Japonske je Vietmin brez težav prevzel oblast v deželi in že 2. septembra 1945 razglasil neodvisnost republike Vietnama. Nova oblast je dobila splošno podporo tudi na volitvah, ki so bile že januarja 1946. še pred volitvami pa so se izkrcale angleške, potlej pa tudi francoske čete. Takoj so se začele sovražnosti. Kma-u je bilo sklenjeno premirje in Ho Si Minha so povabili v Pariz. Njegova pogajanja z Bidaultom niso dosegla uspeha in še preden se je Ho Ši Minh vrnil, so sovražnosti znova vzplamtele in nadaljujejo se že osmo' leto. Spor se je sukal v glavnem okrog dveh vprašanj: enotnost in neodvisnost. Vprašanje enotnosti je zadevalo zlasti pokrajino Ko-chinchino. Po vseh načelih je ta pokrajina sestavni del Vietnama. Toda pravno je francoska kolonija, kar ne velja za Tonkin in Danes po svetu Trgovina med Vzhodom in Zahodom Na II. posvetovalnem sestanku gospodarskih strokovnjakov iz Evrope “» ZDA, ki v Ženevi razpravljajo o J»°žnostili razširitve trgovine med vzhodom in Zahodom, bodo poskušali Uresničiti nekatere sklepe zadnjega Nasedanja Ekonomske komisije OZN 2a Evropo. Tajnik tc komisije Gunar Mirdal na..t bi do konca junija proučil pri Zainteresiranih vladah možnosti za Poživitev dela komiteja za razširitev trgovine. Mirdal sl bo prizadeval Uresničiti dober del naloge, ki so mu Jo zadali na ženevskem sestanku. Se vedno ni Jasno, kako bodo v Praksi uresničili številne trgovinske Ponudbe ZSSR In vzhodnoevropskih držav, oziroma kje se neha propaganda in kje se začno stvarne možnosti. ZDA, Velika Britanija in Francija “O se že načelno sporazumele o reviziji predpisov glede Izvoza v SZ m ostale vzhodnoevropske države. Pod takimi pogoji — kolikor ne “1 konference strokovnjakov zavrll s Propagandističnimi dvoboji — utegnejo doseči nekaj uspeha. Nedvomno bi povečanje izmenjave med evrop- ^•mt državami pripomoglo k takšne mu mednarodnemu ozračju, v kate-<“ni hi lahko uspešno urejali tudi nruga vprašanja. To stališče Je do-J Jugoslavija že večkrat poudarila. O. A. Anamon, ki sta protektorata. Bistvo vprašanja pa je bilo v tem, da je Kochinbhina najbogatejši del dežele. Kar se neodvisnosti tiče, je Ho Ši Minh privolil, da ostane njegova dežela v okviru Francoske unije. Toda Francozi so hoteli obdržat,j v svojih rokah kontrolo nad Ho ši Minhovo vojsko in zunanjo politiko. Zanimivo je, da so bili Francozi primorani znatno prekoračiti izpolnitev teh Ilo ši M in ho vi h zahtev Bao Dajevemu režimu, ki je prišel pozneje na krmilo. Vendar pa se notranje razmerje med silami v Vietnamu vzlic posebnim pravicam, ki jih je dobil, malone sploh ni spremenilo. Zanimive so ugotovitve francoskega socialističnega prvaka Bi-daulta po obisku v Vietnamu v začetku letošnjega leta. Poglejmo, kaj je odgovorila večina ljudi raznih poklicev in političnih nazorov, zajetih v Bidaultovo anketo: »Mi ne moremo pozabiti, da je bil Ho Šj Minh dolgo zelo vnet za našo narodno stvar. Vse svoje življenje je posvetil boju za našo neodvisnost. Ho ši Minh je nacionalist. V njem so že zdavnaj utelešene naše najdragocenejše aspiracije. Zanikati to bi bila naša nehvaležnost, nekakšno zanikanje nas samih. Nočemo se vrniti na minulost. Ugotoviti pa moramo, da je Francija nudila Bao Daju vse, kar je zahteval Ilo ši Minh celo še več. Mar ni to znak, da v Ho Ši Minhovih zahtevah ni bilo nič pretiranega? Vojini bi se bili torej lahko ognili, mi pa bi zdaj vplivali na Ho ši Miinha, ker Vietnam ni komunističen. To je demokracija in republika.« (Populaire, 3. februarja 1954.) Vlado Teslič TRGOVINSKI SPORAZUM med Jugoslavijo in Čilom podpisan Tehten prispevek k dopolnjevanju gospodarstev obeh držav Beograd, 21. aprila (Tanjug). Odpravnik poslov republike Čile v Beogradu, Juvan Efrain Ojeda, je izjavil predstavnikom domačega tiska, da je čilska vlada zainteresirana na tem, da ima gospodarske stike z vsemi demokratičnimi državami na svetu. To je izjavil ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in C’lcm. Domnevajo, da bo jugoslovanska delegacija, ki bo jutri odpotovala v Južno Ameriko, obiskala julija tudi Cile in se ob tej priliki razgovarjala o nadaljnji izmenjavi trgovine med Jugoslavijo in Čilom. Menijo tudi, da bo jugoslovanska delegacija ob tej priliki podpisala listine, ki bodo vsebovale konkretne ukrepe glede razširitve izmenjave med obema državama. Odpravnik poslov republike Čile je v izjavi novinarjem dejal, da trgovinska pogodba z Jugoslavijo pomeni tehten prispevek k dopolnjevanju gospodarstev obeh držav, saj ima čile proizvode, za katere se jugoslovanski uvoz namiva, prav tako pa ima Jugoslavija proizvode, za katere se zanima čilski trg. G. Ojeda sodi, da bi Jugoslavija lahko izvažala v Cile hmelj, aluminij volno, usnje, čilski soliter, fosfate in drugo blago. K temu je pripomnil, da je to poglavitno blago, da pa bodo med izmenjavo listo proizvodov izpolnili z novim blagom. Novi trgovinski sporazum med Jugoslavijo im Čilom je za FLRJ podpisal državni svetnik v Tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, ki je ob tej priliki izjavil, da novi trgovinski sporazum pomeni trdno osnovo za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med obema državama. Dr. Pavlič je na koncu izrazil hvaležnost gospodu Ojedu in tajništvu čilskega poslaništva v Beogradu g. Acevedu za njuno izredno prizadevanje, da bi trgovinski sporazum med obema državama podpisali v obojestransko zadovoljstvo, in tako prispevali k nadaljnjemu razvoju pri- PISMO IZ KAIBA KRIZA NAČRTOV v zvezi s Plodnim polmesecem (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Kairo, aprila Po nedavnih spremembah v vladi Bagdada, po Džamalijevem predlogu, da bi bilo treba usta Plodnega polmeseca, države, v kateri bi imeli glavno besedo Ha-šemiti. Toda zadnje čase kaže, da se položaj v Iraku v zvezi s snovanjem teh načrtov ne razvija noviti federacijo arabskih držav,1 nič kaj ugodno, čeprav si Nuri in po padcu Sišaklijevega režima Said na vse kriplje prizadeva, da v Siriji je bilo stalno na dnev- bi to zamisel čimprej uresničil, nem redu vprašanje vzpostavitve V tem je treba iskati tudi raz-Velike Sirije ali Plodnega polme- log. zakaj se Irak še ni pridružil seca. To državno skupnost naj bi paktu Ankara — Karači. Irak sestavile Sirija, Jordanija in Irak in pridružil bi se ji morda še Libanon. Državna organizacija bi bila monarhija in tako bi z eno samo potezo nastali dve, do včeraj še najbolj suvereni in najbolj napredni arabski republiki — Sirija in Libanon. Sišaklija, ki se je odločno upiral tem načr- hoče namreč natanko vedeti, ali je možno hitro vzpostaviti skupnost Plodnega polmeseca, in sicer zdaj, ko so v Siriji odstranili z oblasti tiste elemente, ki so odklanjali sleherna pogajanja o tej skupnosti, dokler sta Irak in Jordanija odvisna od Velike Britanije. Šišakli je samo nekaj tom, so strmoglavili, na volitvah, * mesecev pred svojim padcem reki naj bi bile v Siriji čez tri kel skupini angleških parlamen-mesece, pa bi utegnila dobiti ve-' tarcev: »Arabski narodi vidijo v čino Populistična stranka. Ta navzočnosti angleških čet v Ira- stranka se že od ustanovitve odkrito zavzema za uresničenje načrtov o Plodnem polmesecu. Siva eminenca Iraka Nuri paša Said velja za glavnega akter- ku, Jordaniji in Egiptu ogroženje svoje svobode in neodvisnosti.« Toda zdaj, ko so v Siriji ugodnejši pogoji za morebitno uresničitev načrtov v Plodnem polme- ra, ki na račun Angležev vodi secu, ?o nastale težave v Iraku, vso to akcijo v zvezi s snovanjem O odporu proti tem načrtom več PRED ŽENEVSKO KONFERECO 2ENEVSKI RAZGOVORI NISO SESTANEK PETIH VELESIL, MARVEČ SAMO KONFERENCA 0 KOREJI IN INDOKINI je izjavil zunanji minister Dulles in drugo blago, Cile pa bi pro- , srčnih in prijateljskih odnosov dajal-jugoslovanskim uvoznikom' med Jugoslavijo in Čilom. Washington, 21. apr. (USIS). Ameriški zunanji minister Dulles je snoči izjavil, da si bodo ZDA na ženevski konferenci »iskreno prizadevale, da bi vzpostavili združeno in neodvisno Korejo«. Pripomnil je, da bi uspeh glede tega vprašanja > lajšal vzpostavitev miru v Indokini. Minister Dulles je to izjavil pred odhodom v Evropo, kjer bo najprej v Parizu prisostoval zasedanju Sveta atlantskega pakta, zatem pa v Ženevi konferenci o Koreji in Indokini. Potem ko je poudaril, da so ženevsko konferenco sklicali izključno zato, da bi obravnav li' vprašanji o Koreji in Indokini, je minister Dulles naglasil, da to ne bo konferenca petih velesil in da na njej ne bodo obrav-vali' splošnih mednarodnih problemov. »SZ je to želela,« je dejal Dulles, »vendar je takšno zamisel opustila spričo opozicije treh zahodnih velesil.« Govoreč o vprašanju Indoki-ne je minister Dulles dejal, da si bo ameriška delegacija prizadevala, da bi v Indokini dosegli mir »pod častnimi pogoji in v skladu z neovisnostjo Vietnama, Laosa in Kambodže. »Zračni most« Berlin, 21, apr. (AFP). V soglasju z ameriškimi in francoskimi oblastmi v Nemčiji bo sovjetsko vojno letalstvo vzpostavilo »zračni most« med Berlinom in Ženevo med ženevsko konferenco, ki se bo začela 26. aprila. Sovjetska vojaška letala bodo prevažala sovjetske delegate in gradivo za konferenco z berlinskega letališča Schonefeld preko Frankfurta, Stuttgarta, Zuricha in Berna do Ženeve. Sovjetske pilote bodo spremljali ameriški in francoski letalski častniki, ker bodo letala letala nad francoskim in ameriškim okupacijskim področjem. Pričakujejo, da bo »zračni most« obratoval ves čas, dokler bo trajala ženevska konferenca. Vietnamski opazovalci v Ženevi Sajgon, 21. apr. (AFP). Vietnamska vlada bo poslala v Ženevo enega ali dva uradna opazovalca, ki naj bi navezala stik z zastopniki »velikih štirih«. Opazovalci naj bi tudi neposredno obveščali Bao Dajevo vlado o napredovanju priprav na ženevsko konferenco. let v Bagdadu sploh niso govorili, ker so bili za njihovo uresničitev pogoji povsem neugodni. In zato so iraškim državnikom dovoljevali, da so imeli prvo besedo v zvezi z načrtom o arabski enotnosti in da so celo obljubljali dohodke od iraškega petroleja kot pomoč narodnemu gospodarstvu Sirije in Libanona, to se pravi držav, ki bi se pridružile Plodnemu polmesecu. V sedanjem spremenjenem položaju so se začeli čedalje bolj oglašati tisti elementi v Iraku, ki menijo, da bi uresničitev načrtov o Plodnem polmesecu povzročila okrepitev angleškega vpliva v tem delu sveta. Te svoje trditve opirajo kratko in malo na formalne argumente, obtožujoče Nuri Saida in Džamalija, da sta izdajalca in agenta v službi Anglije. Teh elementov nikakor ne smemo podcenjevati, kajti v Iraku je ljudstvo razpoloženo proti Veliki Britaniji. To razpoloženje je doseglo vrhunec leta 1941 z državnim udarom Nemčiji naklonjenega Rašid Ali el Kajlanija. Angležem se je posrečilo, da so ta upor zatrli. Na krmilo je znova prišel Nuri Said s svojimi somišljeniki, toda protiangleško razpoloženje je ostalo, le da se je zdaj umaknilo pred »komunistično nevarnostjo« tako, da ni več v ospredju. Sedanji Džamalijevi in Nuri Saidovi načrti glede Velike Sirije zadevajo na hudo opozicijo tudi v verskih krogih Iraka. Verska sekta šiitov ima zdaj večino med prebivalstvom Iraka, v primeru federacije s sunitsko Sirijo in Jordanijo pa bi postali šiiti manjšina v okviru nove velike države. Podoben je tudi položaj s Kurdi, ki so zdaj pomembna manjšina na severu Iraka in ki še zmeraj računajo na združitev s Kurdi iz Turčije, da bi ustanovili močan Kurdistan. Z uresničenjem načrtov o Plodnem polmesecu bi postali Kurdi nepomembna manjšina in njihove koristi bi se čedalje bolj umikale v ozadje. Načrti o Plodnem polmesecu so zdaj, v trenutku, ko so nastali najugodnejši pogoji za njihovo uresničitev, v hudi krizi, katere temelji so v razprtijah med njihovimi glavnimi pobudniki in zagovorniki. Z. Pečar FOREIGN OFFICE IN BALKANSKI PAKT ZELO KORISTNO JE, DA SO SE JUGOSLAVIJA, TURČIJA IN GRČIJA SE TESNEJE POVEZALE MED SEBOJ je izjavil predstavnik britanskega zunanjega ministrstva London, 21. aprila (Tanjug). V biitanskih uradnih krogih pozdravljajo nadaljnjo utrditev odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Pretvorbo balkanskega pakta v zvezo treh držav, ki so jo napovedali med obiskom predsednika Tita v Turčiji, so sprejeli v Londonu z odobravanjem. To je danes izjavil predstavnik Foreign Officea. Poudaril je, da je zelo koristno, da so se Jugoslavija, Turčija in Grčiia še tesneje povezale med seboj, in sicer tem bolj, ker so v nekaterih političnih krogih, Z VSEH STRANI SVETA OZN Delo socialnega komiteja Ekonomskosocialnega sveta New York. (API Socialni komite Ekonomsko socialnega sveta OZN je sprejel danes Resolucijo, s katero zahtevajo sestavo programa o boljšem seznanjanju novinarjev s problemi OZN in mednarodnimi vpraSanji. Ta program bi zajel tudi vrsto žtudij o svobodi informacij. Resolucijo so sprejeli s 15 glasovi proti 2 (SZ in CSR1. Franoija pa s« je glasovanja vztjržala. ZDA G ;rnl Collins o oboroženih silah NATO Washitwton. (USIS) Predstavnik ZDA ✓ vojaškem komiteju atlantskega pakta general Collins je izjavil, da bodo članice atlantskega pakta »morale dlje časa, bržkone več let, vzdrževati močnejše oborožene sile kot kdaj koli poprej«. Pripomnil je, da so evropske države — Članic© NATO mi 1949 porabile 35 milijard dolarjev iz lastnih proračunskih sredstev za gra ditev obrambnih enot NATO. ZDA pa so dale 6 milijard dolarjev pomoči. Izjavil je tudi, da razpolaga atlantski pakt zdaj s 100 divizijami kopenskih enot Kmalu pa bo imel na razpolago tudi 120 letalskih oporififl. Posojilo Evropski skupnosti za premog in Jeklo WaMnnton. (AFP) Ameriška vlada bo dala Evropski skupnosti za pre mog in jeklo posojilo v znesku okrog 100 milijonov dolarjev. Ta znesek bodo uporabili za modernizacijo naprav in graditev stanovanjskih hiš v rudarskih področjih, ki so. pod nadzorstvom te skupnosti. Obrestne mere še niso določili, rok vračila pa bo najbrž i znašal dvajset let. Nixonova izjava o Indokini Cincinati. (Reuter) Podpredsednik ZDA Rihard Nixon je sinoči izjavil, da je cilj ELsenhowerjeve vlade uve- Richard Nixon ljaviti politiko, ki jo bo »obvarovala tega, da bi morala poslati ameriške mladeniče, da se bore v Indokini ali na katerem koli drugem kraju«. To je bila prva Nixonova izjava o Indokini, ki jo je dal, odkar je pred Dru fttvom urednikov ameriških časnikov pretekli teden dejal, da bo morda treba poslati v lndokino amerižke enote, če bi se francoska vojska umaknila. INDIJA Bela knjiga o francoskih posestih New Delhi. (AFP) Indijska vlada je predložila parlamentu Belo knjigo o franooskili posestih v Indiji. V njej sta besedili cl"eb not, ki ju ie Indijska vlada poslala Franoiji, in odgovora francoske vlade. V zadnji noti z dne il aprila je indijska vlada poudarila, da eli, da bi to vprašanje rešili s prijateljskimi pogajanji. Lanielova poslanica Nehruju New Delhi. (Reuter) Francoski opolnomočeni minister v Burmi Christian Belle je izročil včeraj predsedniku indijske vlade Nehruju osebno poslanico predsednika francoske v la. de Laniela v zvezi s sporom glede francoskih posesti v Pondicher.vju Domnevajo, da je Laniel obvestil Ne h ruja kako nevarno bi bilo za Fran cijo če bi te>posesti izročili Indiji brez referenduma, kajti vsak korak Francije, storjen brez privolitve pre bivalstva Pondicheryja, bi v franco skem parlamentu povzročil nezadovoljstvo. JAPONSKA \ Pravosodni minister odstopil Tokio (AFP) Zaradi spora ki je nastal med .JoSidovo vlado in državnimi tožilci, je pravosodni minister Takem Inukai danes odstopil Vlada se je postavila po robu zahtevi držav, nih tožilcev, da je treba aretirati generalnega tajnika liberalne stranke Eisaku Satoja. ki je vmešan v zlorabe v ladjedelnicah. IRAN Mandat za sestavo nove vlade Teheran. (AFP) V skladu z ustavnimi določbami je predsednik iranske vlade Zahedi podal ostavko šahu. Hkrati pa je prevzel mandat za sestavo nove vlade General Zahed' se bo takoj začel posvetovati v /vezi s tem vprašanjem. BRITANSKA OVIJANA Dan žalovanja Qeorqetnwn. (AP* Pristaši odstavljenega predsednika vlade Britanske Gvijane dr. Jaggana so se pojavili na ulicah s črnimi trakovi na suknjičih Funkcionarji stranke «o izjavili da je današnji dan, ko uradno prijavljajo rojstni dan britanske kraljice Elizabete, zanje dan žalovanja, ker ie njihov vodja Chedd* .Taggan v zapo ru Obsodili so na na šest mesecev ječe, ker »ni spoštoval predpisov o prirejanju javnih sestankov«. FRANCIJA Prot« zarr spon-------- 'rši+ve Koreji Pnrii. (AFP) Agencija Nova Kitajska poroča, da je vodja kitajsko-severnokorejske delegacije v vojaški komisiji 7,s premirje vložil protest zaradi kršitve sporazuma o premirju po Američanih. Protest se nanaša na kršitve ki so bile baje storjene v zadrtjih mesecih lanskega leta Agnn cija Nova Kitajska ne poroča, za kak8-ne kršitve ero. predvsem v Italiji, v zadnjem času krožile govorice o tem, da so možne »pomembne spremembe« glede jugoslovanske politike nasproti satelitskim državam in Sovjetski zvezi. »Mi,« je dejal predstavnik Foreign Officea, »nismo nikdar verovali v utemeljenost takšnih govoric«. Pripomnil je, da so britanski krogi prepričali tiste, ki jih je bilo treba prepričati, da predlagana zveza med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo ni naperjena proti Italiji. V uradnih britanskih krogih pa tudi poudarjajo, da še ni moč izreči točne sodbe o zasnovani balkanski zvezi, dokler ne bo jasno, kako bo dokončno formulirana. Razgovori med tremi zahodnimi ministri Pariz, 21. aprila (AFP) Jutri se bodo v francoskem zunanjem ministrstvu sestali zunanji ministri Bidault. Eden in Dulles. Po tem sestanku se bodo sestali še enkrat v prisotnosti strokovnjakov. Raztovarjali se bodo o zasedanju atlantskega pakta, ki se bo začelo v petek, o ženevski konferenci in o odgovoru treh zahodnih velesil na sovjetsko noto z dne 31. marca, v kateri predlaga SZ sklenitev pakta o evropski varnositi. Francoski zunanji minister Bidault bo danes opoldne sprejel ameriškega ministra Dullesa na letališču Orly, zvečer pa se bo z njir- raztovarjal na večerji, ki jo bodo Dullesu na čast priredili v amerišV«- veleposlaništvu. Britanski zunanji minister Eden bo prispel v Pariz jutri popoldne. Poneverbe v ZVU (Od stalnega dopisnika >Borbe<) Trst, 21. apr. Današnji >Cor-rriere di Triestec poroča, da so odkrili obsežne malverzacije v oddelku za delo zavezniške vojaške uprave, ki mu je načeloval Italijan De Petris. >Corriere« piše, da je De Petris bržkone prav zaradi teh poneverb nedavno izginil iz Trsta. I Na Trgu revolucije v Ljubljani so zgradili že vrsto razstavnih paviljonov, mrzlično pa pripravljajo tudi oficiaino razstavo v prostorih Filharmonije Velika jugoslovanska razstava nin o Ljubljani, ki jo bodo slovesno odprli o soboto, bo ne samo po udeležbi razstavljajočo iz vse države in po pričakovanem velikem obisku domačih in inozemskih interesentov, temveč tudi po celotni tehnični organizaciji razstave in razstavišča prva prireditev te vrste v naši državi. Na Široki pložčadi Trsa revoluoije pred Filharmonijo so čez nofi zrasli lopi ln prikupni paviljoni: devet jih že stoji, nadaljnje tri pa bodo Se po. stavilli. Razen trgovskih podjotij Slovenija vino, Vino Ljubljana, Slovenske gorice — Ptuj, Vino-sadje Brežice, Istra-vino in Vino Koper, bodo imele na trgu svoje paviljone tudi Okrajna zadružna zveza Ljutomer, zadružna podjetja Srbije, državna posestva in podjetja Srbije, trgovska izvozna podjetja Brvatsko ter prola-vodna in trgovska podjetja Makedonije. Razen tega postavljajo na trgu večji koilektivl paviljon za manjšo razstavljalce ter manjSe paviljone zn bifeje, poseben paviljon pa bo imela tudi tobačna tovarna v Ljubljani, ki pripravlja za razstavo posebne olga. rete »Morava«. Tudi v poslopju Filharmonije so mrzlično na delu, tako pri ureditvi dvorane za oficielni del rasssiave, kakor tudi stranskih prostorov za posebno razstavo, posvečeno zgodovini vinogradništva in vinarstva. 17 OCENJEVALCEV IZ VSE DRŽAVE OCENJUJE VZORCE VINA NajvažnejSe delo ocenjevanja mora biti opravljeno Se pred začetkom razstave. V sindikalni dvorani podjetja Sloveni,ja-vino že tretji dan oce- njujejo vzorce vina, ki jih jo nad 500. Hudo so moti tisti, ki meni, da je tu pri mizi abrana vesela družba, ki poskuša vina. V resnici je tako ocenjevanje zelo resna zadeva. Vsak izmed 17 ocenjevalcov (po 4 iz Slovonije, Srbije, Hrvnitske in Makedonijo tor 1 iz Crne goro) sodi pri svoji pogrnjeni mizici in beleži svoje ocone na posebnih formularjih. Na črni tabli na koncu dvorane pa sproti beležijo rezultate oconjovanja. Povsod vidiS le! PRED II. KONGRESOM GASILCEV SLOVENIJE V Sloveniji je 1266 gasilskih društev V zadnjih 3 letih so pomagali pogasiti 1.538 požarov in preprečili milijardno škodo Ljubljano, 21. aprila njih treh letih. V tem fcnsu je pri-Gasilske organizacije po vseh stopilo v gasilske vrste 2;i.000 čla-pri ocenjevanju oziroma, da jo v tem jeta skupno oceno za sortni značaj, krajih Slovenije so te dni končale nov. V 210 krajih so v tem času poslu izvežban in da pozna po okusu i vso sikupaj pa omogoči ocenitev har- zadnje priprave za III. kongres ga- osnovali nova prostovoljna gasilska in uromi vsa naSa vina; za oconjeva- 1 monije. Da si ocenjevalec osveži vonj silcev Slovenije, ki bo v soboto, društva. Skupno je sedaj v Slovenjo jo potreben So poseben dar. Oco- j in okus, vzame po ocenitvi grižljaj 24. aprila na Bledu. Skupno so ga- nj^ l.26fi prostovoljnih gasilskih njovalec moru imeti izredno razvit neslane žemlje in majhen kofiček sira, silci izvolili več kot 300 delegatov HrnEiov v katprn i» vkliučonih vonj in okus, ki tudi pri ponovnem večkrat na dan pa odredijo tudi 10- ~ .- orusiev, v Katera je VKijucenin vec poskušanju no otopi. Razen toga mo- minutni odmor. Skratka, tako ocenje. ka s poskušnjo vina za izvoz ali v njim omoči vos jezik do malega je-sporih, ki gredo pred arbitražo. Pri žička, da lahko pravilno oceni okus tem jo treba poudariti, da ni dovolj, in aromo, nato pa požirek izpljune v da ima ocenjevalec potrebno prakso . pripravljeno posodo. Vonj in okus da reene obraze, kajti nihče tu ne pije, in cvetico. Ko je tudi ocenil barvo in marveč samo poskuša, ne da bi vino čistost, vzame požirok v usta in ra biti zdrav, brez nahoda in mirnih vanjo ni lahka stvar, kakor bi si mor. živcev tor dobro prespan, sicer ne mo. da kdo predstavljal. F. S. re opravljati odgovornega posla. Vsak ocenjovalec dobi pol kozarčka vina v svežo in suho čašo, ki jo potoni kroži v roki, da boljo izhlapovajo dišeče buketne snovi in tako laže oceni vonj PRVI ZLET TABORNIKOV JUGOSLAVIJE BO 1. MAJA V BEOGRADU za kongres. kot 64.000 članov. Skoraj ni vasi, Prostovoljno gasilstvo ima v Slo- kjer gasilci ne bi imeli svojega se- ven* malone stoletno tradicijo. deža a„ ysaj najpotrcbnejšegil orodja in nekoliko izvežbanih čla nov. Zlasti so društva močna no Štajerskem in Dolenjskem, med- tem ko je na Primorskem gasilstvo Zelo pa se je razvilo prav v zad- Zahai tečaji ne padajo Po uveljavljenju novih dodatnih predpisov, po katerih je ostro obdavčeno sleherno prekoračenje predvidenega tečaja, je bilo pričakovati, da bodo tečaji tujih valut padli. In res so tečaji nekaterih valut nekoliko padli, toda še zdaleč ne tako, kakor bi bili morali. Prve izkušnje so pokazale, da se na deviznem trgu pojavljajo kupci, ki lahko ne glede na občutne omejitve plačajo visoke tečaje. To so predvsem tista podjetja, ki s6 sklenila pogodbe o dobavi tujega blaga, še preden so bili uveljavljeni novi predpisi. Za vse te kupčije veljajo prejšnji, mnogo milejši devizni predpisi, kar omogoča tem kupcem, da znatno draže plačajo devize. Tako sami precej pomagajo, da so devizni tečaji visoki. Ne gre pa samo za takšne kupce. Med kupci, ki plačajo visoke tečaje, je tudi precej takšnih, ki nimajo starih, marveč nove zaključke. To so večidel kupci surovin, za katere ostre omejitve ne veljajo in ki jim ni treba plačati velikih davkov na tečajne razlike, predvidene z novimi deviznimi predpisi. Nekatera podjetja, ki kupujejo surovine, plačajo visoke tečaje, da bi po vsej sili dobila surovine, da se obratovanje ne bi ustavilo. Druga pa delajo visoke kalkulacije cen in tako razliko nadoknadijo na domačem trgu. Tretja podjetja imajo neevidentirana denarna sredstva, kar jim omogoča plačevati visoke tečaje. Na formiranje deviznih tečajev zlasti negativno vlivajo kupci osnovnih surovin, ki dobivajo za to določeni odstotek deviz na termin. Večji del deviz dobivajo ta podjetja preko Narodne banke po predvidenem tečaju, manjši (denimo kakih 10%) pa kupijo na deviznem obračunskem mestu. Za manjši del deviz lahko plačajo visoke tečaje, povprečno (skupaj z devizami, ki jih dobe od banke na termin) pa valut ne plačajo drago. Tako lahko kupci osnovnih surovin ob neznatnem zvišanju polne lastne cene plačajo visoke devizne tečaje in vplivajo na njihovo visoko ruven. Pomanjkljivostim deviznega režima je treba pripisati, da podjetja često dosežejo velike ekstra zasluž k£, ki jih nič ne stanejo. No eni strani nastopajo kot izvozniki in dobivajo visoke izvozne koeficiente, na drugi pa kot kupci deviz in uvozniki vračunajo vsako prekoračenje tečajev in dvigajo cene. Iz vsega tega je videti, da bomo lahko devizne tečaje potisnili na predvideno rav^n samo z / nadaljnjim urejanjem deviznega trga. Predvideni devizni tečaji se lahko formirajo samo na deviznem trgu, kjer nastopajo kupci z enakimi pogoji in pri enakih omejitvah deviznega režima (davek na tečajne razlike), Var se doslej ni dogajalo. (Videli smo, da so nastopali partnerji z neenakimi pogoji). Vse kaže, da sedanji položaj na deviznem trgu zahteva nekatere spremembe v tem smislu,da bi nekako uredili nakup surovin neodvisno od deviznega obračunskega mesta, da bi uredili vprašanje prejšnjih zaključkov v uvozu blaga itd. Tako bi na deviznem obračunskem mestu nastopali samo kupci, za katere veljajo predvidene omejitve, davek na tečajne razlike itd. Na Trgu revolucije v Ljubljani postavljajo razstavne paviljone za I. jugoslovansko razstavo vin popil. Vsak ocenjevalec mora oceniti po točkah barvo vina, čistost vina. vonj in cvetlico, okus in aromo, harmonijo obeh, sortni značaj in strokovno nego, pri čeiner volja največ točk za vonj in cvotlico, okus in aromo ter sortni značaj. Mešana vina se ocenjujejo na 85 točk, sortna pa na 100 točk. Do včeraj opoldne, t. j. v dveh I dneh in pol, so ocenjevalci ocenili n jug) Fredstavmki zdravilišč ter 234 vzorcev. Med temi preizkušenimi zveznih in republiških zdrav&tve-vzoroi so doslej ocenili 10 vzorcev za n ih, turjstičnilli in gospodarskih zlato medaljo (za kar je potrebno pri organizacij in ustanov so se zl>rali sortnih vinih nad 90 točk) mnogo vzor- , lani pa celo 20,5 °/o s krompirjem posejanih njiv. Najbolj so okužena krompi-rišča v okrajih: Gorica, Tolmin, Postojna, Sežana, Kočevje in okraj Ljubljana. Brez okužbe ni niti enega okraja. Letos, kot predvidevajo po izkušnjah zadnjih let, bo lahko srečen tisti kmet, ki mu ta škodljivec še ne bo delal škode. Kmetijska inšpekcija pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS je dala navodila vsem okrajnim odborom za letošnje načrtno zatiranje škodljivca. Praksa iz zadnjih let je dokazala, da se s škropljenjem, praženjem ali pa s pobiranjem hrošča prepreči škodljivcu ob-čutnejše uničenje krompirja. Zlasti dobro je bakreno apno, ki ga mešajo med škropivo, hkrati pa s tem zatiramo tudi plesen. Kmetje v mnogih krajih pravijo, da je bil na njivah, kjer eo škropili z bakreno brozgo, za 10 odstotkov boljši pridelek. NAD 200.000 SADNIH DREVES POSEKANIH. VEČ KOT 3 MILIJARDE ŠKODE Medtem ko se koloradski hrošč širi od severozahoda republike (iz Primorske, kamor je prišel iz obmejnih krajev Italije), Ljubljana, 20. aprila 331 občinah Ljudske republike akcijo proti koloradskemu hrošču, ptembra. Koloradski hrošč se Je vsej republiki, čeprav so kmetje pomagali pri zatiranju itd. Po-veliko kemičnih preparatov proti porabili skupno za več kot 42 se iz nasprotne smeri — od jugovzhoda širi sovražnik sadnega drevja — kapar San Josč. Ta škodljivec je napravil v zadnjih letih občutno večjo škodo kot koloradski hrošč na krompiriščih. Opazili so ga že na sadnem drevju malone po vsej Sloveniji, razen na Gorenjskem, kjer mu pod- nebje ne prija. Najhuje napada jablane, ki so v okraju Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Maribor, Krško, Novo mesto, pa tudi v okolici Črnomlja so že skoraj vse okužene in delno tudi uničene. Samo lani so morali posekati več kot 200.000 sadnih dreves (največ jablan), ki so se že sušila zaradi kaparja. Samo na uničenem drevju je že sedaj približno 3 milijarde škode. Velika škoda pa je tudi zaradi tega, ker okuženega sadja ne marajo inozemski uvozniki. Samo štajerski sadjarji so po navadi izvozili vsako leto za približno 100 do 150 milijonov dinarjev jabolk. K. M. C SP0BT IN TELESNA VZGOJA J DANES V SKOPLJU Tretjo tekma Francija - Jugoslavija Jugoslovanska reprezentanca sestavljena Skoplje, 21. apr. Popoldne so z jugoslovansko študentsko re-prispeli z expresom iz Pariza v prezentanco. Skoplje nogometaši francoske: Jugoslovanska reprezentanca, študentske reprezentance. Jutri ’ ki bo po tej tekmi odpotovala v bodo igrali tretjo uradno tekmo Grčijo, se mudi v Skoplju že dva PRVA ZVEZNA LIGA VOJVODINA : RADN1ČKI 2:0 Skoraj četrtina delavstva kranjskega okraja je zaposlena v obrtništvu Število v obrti zaposlene delovne sile spet narašča — Še vedno premalo šiviljskih, čevljarskih, krojaških, zidarskih in tesarskih obrtnih delavnic — tudi letos pripravljajo »Gorenjski^sejem« Obrtništvo je v kranjskem okraju pomembna gospodarska dejavnost, saj obratuje skupno nekaj več kot tisoč obrtnih obratov in podjetij, kjer je zaposlenih skoraj 25 ‘/o delavstva v okraju. Preteklo leto Je znašala vrednost obrtniške proizvodnje več kot eno milijardo dve sto milijonov dinarjev. Obrati socialističnega sektorja so po družbenem planu planirano vrednost proizvodnje presegli za 46,5 °/o, vplačano akumulacijo pa za dobrih 60 °/o. Privatnim obrtnikom predpisane davčne akontacije pa so za 33 °U presegle po družbenem planu predvideni znesek. Vojvodina Je včeraj igrala brez svojih treh najboljših igralcev Rajkova, Boškova in Krstiča I. Vrhu tega Je sodnik v 49. min. Izključil Veselinoviča zaradi prekrška nad branilcem Kačunkovičem. Vojvodina pa Je vendar prepričljivo premagala šibkejše moštvo Radničkega, ki Je bilo včeraj, kakor ponavadi, neučinkovito. Igralci Vojvodine so bili hitrejši, v akcijah nevarnejši ter so bili boljše moštvo. Prvi gol je dosegel Leškov lz prostega strela. Streljal Je s kakih 20 m zelo slabo. Na žogo je startal Cokič in ker j« ni dosegel, Je le-ta poleg presenečenega LJujiča švignila v mrežo. Drugi gol Je dosegel Veselinovič lz enajstmetrovke. V moštvu zmagovalca so vsi dobro igrali. Najbolj se Je izkazal prodorni Krgln. Sodnik Kraljič je precej grešil. Čeprav Je sedaj v primeri s predvojnim stanjem v kranjskem okraju okrog 40 •/« manj obrtnih obratov, saj n. pr. čevljarske obrtne delavnice, mizarske, krojaške In druge vedno bolj nadomestuje Industrija, število zaposlene delovne sile v obrti zadnje leto zopet narašča. Razveseljivo Je zlasti to, da zaposluje obrt v tem okraju okrog 700 vajencev. Samo lani jih je bilo na novo vključenih okrog 250 in Zbornica sl Je močno prizade- ti „Domovina je prva, Jugoslavija pa edina.. Pretresljivo pismo l?-letnega Božidarja Pavkoviča, ^ ki je pred dvema letoma pobegnil v Avstrijo in zdaj bedno životari v Kanadi Kako nizko lahk; pade Človek, ki In svoje poštenje vsakomur, ki je pri-zaide v dvomljivo družbo — o tem pravljen plačati. Zgodilo se je, da je priča ta sestavek, namenjen opisu mladi Pavkovič pretepel ustaša ali četnika, ki je blatil njegovo čast in njegovo domovino. Pred kratkim je pisal pazniku v Ljutomer, ki ga je pomagal razorožiti, pismo, ki je prava Izpoved skesanega, obupanega človeka, hrepenečega po vrnitvi v rodni kraj. Takolo se v kratkem glasi pismo, datirano 18. aprila: »Iskreno Vas prosim, da mi oprostite nepremišljeno dejanje. Moral sem to storiti, moral sem bežati, ker so ml rekli, da me bodo ubili, če ne bom držal z njimi. Pomagajte ml, da se bom lahko povezal z našim poslaništvom, kajti tu ml ni več obstati. Zašel sem v družbo samih zločincev, jaz pa bi so rad spet boril za stvari, ki se vi zanje borite. Ce mislite, da nisem tak, kot Vam pišem, poizvedite o mojem prejšnjem In sedanjem življenju. Prosim, aa moje besede priobčite v časopisju, da bodo naši ljudje zvedeli, da je domovina prva, Jugoslavija pa edina. Cesto ml prihaja na misel pesem, ki sem se je učil v šoli, pesem Alekse Santiča »Ostajtt ovdje«. Prosim vas, da resno Jemljete moje želje ln da ml omogočite povratek v domovino.« Na koncu se Je mladi nesrečnik podpisal: Pavkovič Božidar, selo Ce-rovlca, ONO Ravnice, Bosanski Novi (zdaj prebivajoč v Hamiltonu, Kanada). N. Z. tragike mladega človeka, ki tava sam v tujini, gladuje In hrepeni po vrnitvi v domovino ... Začelo sc je v ljutomerskem zaporu. Tam je komaj 15-letnl Božidar Pavkovič zašel med skupino treh zapornikov, ki so bili v preiskavi. Med temi je bil tudi Peter Dundek lz Bo-donjcev pri Murski Soboti, ki Je v zadnjih letih nekajkrat prešel državno mejo in se ponovno vračal. Kdo ve, če ne s posebnimi nalogami ln nameni? * Nekega dne Je ponje prišel paznik, da Jih odpelje na delo. To Je bil trenutek, ki ga Je zlasti zagonetni Dundek nestrpno čakal. Zgrabiti stražarja, mu odvzeti orožje ln pobegniti... Ta misel se Je lotevala Petra Dundka v zaporu. NI Je mogel zamolčati svojim pajdašem, ker je računal na njihovo pomoč. Ta človek Je imel na ostale močan vpliv: če ni bilo mogoče zlepa, jih Je z grožnjo pridobil. Tistega dne torej, ko so odšli na delo, so družno napadli paznika, ga razorožili in pobegnili v Avstrijo. Tam se Je začela tragika mladega Pavkoviča. Pod pritiskom vodstva v emigrantskem taborišču v Avstriji Je moral dajatt izjave o naši domovini, ki so se mu upirale In ga spravljale v obup. Reakcionarno časopisje je njegove Izjave priobčevalo kot Izpoved človeka, ki Je pobegnil lz svoje domovine zaradi lakote ln »strahovlade«. Zaradi tega ga Je tudi v Kanadi, kjer se Je naselil, nenehno pekla vest. Trpel Je In molčal. V Hamiltonu, kjer zdaj prebiva, se' je v njem dokončno nekaj prelomilo. Zašel Je namreč v svet obupanih brezdomovincev, ljudi brez strehe ln kruha, ki so nared prodati svoje življenje Tudi s pobegom v tujino se ni izognil zasluženi kazni Leto dni 'jo preteklo, odkar je čez mejo v Avstrijo pobegnil 25-letni Hin. ko Turk, poslovodja podružnice »Ko-tekea« v Ormožu. Ormožatii so se ču. (lili, čemu je pobegnil človek, ki je imel dobro službo, dokler niso izvedeli. da je v svojem podjetju zagrešil večjo poneverbo. Ni mu bilo mar, da je zapustil ženo in 7 mesecev sta rega otroka, močnejša je bila v njem bojazen pred kaznijo. Revizija v podjetju je ugotovila, da se je pobegli Hinko Turk okoristil s precejšnjimi vsotami. Organi Ljudske milice pa so doznall. da je pri Narodni banki fie pred pobegom dvignil enkrat 80.000, drugič pa 80.000 din. Domnevajo, da | so z ženo ni dobro razumel, saj ji je, celo svetoval, naj se loči od njega, ! Iz Av»t"ije se je oglasil s pismom, v katerem pravi, da je končno zadihal zrak, ki ga je v svoji domovini po* grešal. Toda zelo se je zmotil, ker ga v Avstriji niso hoteli uvrstiti med politične begunce, ampak so ga po temeljiti preiskavi izročili našim oblastem. Dejstvo je namreč, da po med narodnem dogovoru nobena država nn svetu ne ščiti ljudi, ki so zagrešili kriminalne prestopke in da jib niti pretveza, da so pobegnili iz političnih razlogov, ne moro rešiti. Tako tildi Turk ni mogel "1r"k' VJ?$ I V letovišča na Jadranu so prišli prvi tuji zagovarjal P|od j zvonik v Dubrovniku vala, da bi pritegnila vajence v tiste obrti, kjer sploh nimajo zaposlenih mlajših moči. Da bi pomagala Zbornica tistim vajencem, med njimi je tudi precej partizanskih sirot, ki nimajo zadostne šolske Izobrazbe ter Jim je napredovanje v šoli otežkoče-no, je že lani, pa tudi letos organizirala pripravljalni razred na vajeniški šoli v Kranju. Obiskuje ga v dveh oddelkih 46 učencepredvsem sirot iz kranjskega, črnomaljskega, kočevskega ln nekaterih drugih okrajev. Pri vajencih, ki so lani polagali pomočniški Izpit, največ Jih je bilo lz mizarske, šiviljske ln čevljarske stroke, Je bilo opaziti, da se zlasti v delavnicah, kjer že uvajajo serijski način proizvodnje, vajenci ne nauče dovolj. Na te stvari bo treba v bodoče bolj paziti ter Jim pomagati morda tako, kot so pomagali kandidatom za mojstre, za katere je Zbornica organizirala po raznih strokah tečaje ln seminarje, k. jih jr obiskovalo 300 mojstrskih kandidatov. Obrtna zbornica je o obdavčitvi, sestavi družbenega plana, davčnih prijavah In o raznih drugih problemih na sestankih stalno razpravljala ter predlagala primerne ukrepe organom oblasti Okrajnemu ljudskemu odboru in Ljudskc-nu odboru mestne občine. Pomagala je tudi zatirati šuš-marstvo, ki je v kranjskem okraju resni konkurent obrtništvu. Zaradi šušmarstva Je bilo kaznovanih lani največ Šivilj, čevljarjev, krojačev, zidarjev, tesarjev itd. Zelo dobrodošlo bi bilo ustanavljanje novih obrtnih delavnic, kjer bi bilo moč zaposliti več delovne sile, ki Je še na razpolago, razen tega pa bi bilo možno vključiti še več vajencev. Ker Je lanskoletna prireditev »Gorenjski sejem«, pri kateri so sodelovali TrgovlnsKa, Go itlnska ln Obrtna zbornica, dobro uspela, saj Jo je obiskalo 35.000 ljudi, ki so si ogledali Izdelke 168 podjetij, od tega 84 obrtnih, pripravljajo podobno prireditev tudi za letos. Bo v prvi polovici avgusta ter so prireditelji povabili k sodelovanju še obrtnike lz okraja Ljubljana In Radovljice. Za letošnje leto č ''-ščini. Na dnevnem redu je obdelava sklepov skupščine, imenovanje komisij NZJ. mednarodna vprašanja ln vprašanja priprave nogometne reprezentance FILATELIJA Znanstvenika na nemških znamkah Ob stoletnici rojstva slovitih iznajditeljev na področju medicine prof. Pavia Erlicha in prof. Emila von Berlinga je Zahodna Nemčija izdala novo znamko zelene barve v vrednosti 10 pfenigov. Paul Erlich (1854—1915) je v začetku tega stoletja izna&ej novo zdravilo imenovano »sal-varzan« ali >7vdravilo St 606«, ki je temelj sodobnega zdravljenja sifilisa. Dotlej niso poznali učinkovitega zdravila za zdravljenje te bolezni, ki je biila pravcata mora človeštva. L odkritjem arzenl enzola so jeli sinus uspešno zdraviti in obolenja so bila čedalje redkejša. Zato svoje odkritje je prof. Eulich dobil leta 1908. Nobelovo nagrado. XVI. PARTIJA PREKINJENA Botvinik upa na zmago Moskva. 21. aprila. XVI. partija dvoboja za svetovno Šahovsko prvenstvo, v kateri je Botvinik igral z belimi figurami, je bila prekinjena. Vse kaže, da bo Botvinik zmagal. POTEK XVI. PARTIJE Beli: Botvinik Orni: Smislov 1 d4 Sf6, 2. c4 g6, 3. g3 Lg7, 4. Lg2 '0-0. 5. Sc3 dfi, G. e3 Sbd7, 7 Sge2 e5, 8. b3 TeS, 9. La3 Tb8, 10. 0-0, ali, 11. do S:e5, 12. c5 do, 18. L:c5 16, 14 D:d8 T:d8, 15. Ld4 Te8, 16. o4 Lb7, 17. f4 Seg4, 18 h3 c5 19 L:f6 S:f6, 20. e5 L:g2, 2i. K:g2 8d7, 22. Tadl Sf8, 23. TdG Sefi, 24. Se4 Ted8. 25. Tfdl Lf8. 26 T:d8 T:d8,1 27. T:d8 S:d8, 28. Sf6 Kg7, 29. Sd5 b5, 30. Sc7 g5. 31 Kf3 gf, 32. gf c4, 33. be, bc, 34. 8: afi f«, 35. Sc7 fe, 36. fo Kg6. 37. Ke4 Kg5. 38. a4 Kh4, 39. a5 Sc6, 40. a6 K:h3. Botvinik je kuvertiral 41. potezo. Beninnijeva ne bo nastopila Šahovska prvakinja Italije Be. ninnijeva, ne bo sodelovala na ženskem /Šahovskem turnirju PIDE, k1 bo v Hercegnoivem od 9. do 26. maja. Na lanskem mednarodnem turnirju šahlstk v Opatiji je bila Beninnijeva druga za jugoslovansko prvakinjo Voro Nedeljkovlčevo. Subotica, 21 aprila. V Subotici se je začelo VI. Šahovsko prvenstvo Vojvodine. Po II. kolu vodi Šahovski mojster Tod z dvema točkama. Njemu slede: Sašič (Novi Sadi Bradva revič (Pančevo). Djantar in Vujovčič (Subotica) 1,5 točke itd. Gostovanje ljubljanskih šahistov v Mariboru Maribor, 21. aprila. Včeraj je bil v Mariboru prijateljski Šahovski dvoboj LSK : mariborskim šahistom. Dvo. boj se je končal z zmago gostov 5:3. Rezultati: Preinfalk — Longer 1:0, Bajec — Nemec 1:0. Kržišnik — Kukovec 0:1. Mlinar — Crepinšek remi, Vavpetič — Kos remi, Stupica — MeSlček remi,. Hren — Kac remi, Slkošok — Rupar 1:0. n. Argentina; Na Šahovskem turnirju v Barilochu je zmagal Eliskazes s 6,5 točke (od 9 možnih) pred Rose-tom, Martinom ln Steinhergom, ki so dosegli vsak po 6 točk. Na ženskem šahovskem prvenstvu je zmagala de M09clnl z 11,5 (od 13 možnih) Maria de Lontero, ki je zastopala Argentino na zadnjem svetovnem prvenstvu zn ženske, je delila 3.-5. mesto z 9,5 točko. Ta visoka nagrada je Mia leta 1901. podeljena Emilu von Beringu (1854—19171» za odkritje protidiftome-ričnega seruma. Več sto tisoč otroki«) vsem svetu dolguje svoje življenje odkritju von Beringa, kj je pozneje iznaSel nov pomemben serum, 6erum proti tetanusu Nova znamka je natisnjena v heliogravuri in sta na njej upodobljena prof. Erlich in von Bering v profilu. Hkrati so prišle v promet tudi nove redne franoo znamke s sliko predsednika Zahodne Nemčije Teodorja Heussa. Znamke po 5 pfenigov (vijoličasta). f> pfenigov (temnosiva), 8 pfenigov (siva) in 15 pfenigov (modra) so majhnega formata, znamke po 40 pfenigov (vijoličaste!) so srednjega formata, znamke po 1 M (ze-lenorumenkaste) p« velikega formata. Razen znamk po 40 pfenigov in 1 M, ki so gravirane, eo vse ostale izdelale v knjigO'tisku. Portret, izumitelja Gutemherga, ho motiv za novo priložnostno znamko, ki bo letos obeležila mednarodno razstavo tiska v Diisseldorfu. Nomi-nala za to znamko še ni določena. Znamke v počastitev Mednarodnega urada dela Poštna uprava Združenih narodov bo Izdala serijo dveh priložnostnih znamk oL 35. obletnici Mednarodnega urada dela ln desetletnici deklara^ cije, s kal ero so bili v Philadelphiji potrjeni cilji te organizacije ln je biila ustanovljena nova Mednarodna organizacija dela. Nova serija znamk ho prišla v promet meseca maja in ho vsebovala dve. znamki v vrednosti treh centov (siva) in v vrednosti 8 centov (vijoličastordeča) Oho znamki bosta imeii stilizirano risbo, kombinirano z emblemom OZN. Bačo - odhritfe Riviere Na dobri poti — Uspeh v Nici — Nevaren nasprotnik starejšim I sliki mestni Dečki iz Tuškanove ulice eo nekega pomladanskega popoldneva 1948. prenehali igrati tenis. Na asfaltnem cestišču s« So ostaile bele črte njihovega »Igrišča«. Ulica je ostala zapuščena. Med vsemi temi majhnimi teniškimi igralci je bil najboljši Bačo. Dobil je pravi teniški reket. Premagal je svojega najhujšoga nasprotnika. Ponosno se je napotil na fialato, kjer je bilo prvenstvo za vse tiste malčke, ki igrajo tenis po livadah in ulicah. % Mali Bačo ni še nikdar igral na pravem igrišču. Bila Je sončna majska nedelja Na osrednjem igrišču Ša-late je bilo finalno tekmovanje turnirja »divjih« teniških igralcev pionirjev. Pomerila sta so Tomljanovlč in Bačo. Zmagal je Tomljanovič. PBVI USPEH Bačo so je vpisal v teniško društvo na fialati. Začel je redno igrali tenis. Leta 1949. je postal pionirski prvak Hrvatske. Tudi na odprtem prvenstvu Vojvodine, ki so se ga udeležili vsi naši najboljši pionirji, je M| prvi. Naslednje leto je začel igrati v konkurenci mladincev. Zač«! je slabo fiele leta 1951 Je žel, prve uspehe. Na prvenstvu Hrvatske je I bil drugi Na tradicionalnem turnir- ju v Opatiji jo prav taiko osvojil drugo mesto. fiele v Opatiji je pokazal nadarjenost. V četrtfinalnem tekmovanju mladincev je prvak Slovenije Ber-gnnt dobil v dvoboju z Bačom prvi niz s 0:0, v drugem nizu pa je vodil s 4:0. Nihče ni verjel, da bo mali Zagrebčan v takšnem polnžn.iu kaj napravil. Toda vsi so se motili. Bačo je igral oprezno, zbiral točko za toč ko, igro za igro. Posrečilo so mu je dobiti drugi niz, potlej pa Se tretjega N AJVECJ1 USPEH V NICI Turnir v Opatiji je odkril njegovi siKisobnostl. Krila Je minila. Le-ta 1952. si je priboril mladinsko prven stvo Hrvatske Na državnem prvenstvu pa ni Imel sreče. Izgubil je v četrtfinalu Toda na ostalih tekmovanjih je dosegel vrsto zmag, ki so utrdile njegovo trertje mosto na seznamu najboljših. fiest turnirjev — šest prvih mest To je lanska bilanca nafiega mladega državnega prvaka v tenisu. Bačo je po vrsti pogtal prvak Zagreba, Hrvatske. Jugoslavije, Opatije, Beograda ln Maribora. 2e v začetku letošnje sezone je Bačo presenetil. Naša teniSka igrišča je še pokrival sneg, ko je Bačo vr- stil uspehe na francoski rivieri. Naj-; večji uspeh je žel v Nici. V I. kolu i je premagal nemškega igralca v tekmovanju za Davisov pokal Hermana l v dveh nizih. Tisk je pisal o tem kot o sen zn ci JI V naslednjem kolu je premagal Jageca, na turnirju v Cannesu na Huoerja Srbski gorniki so zelo delavni gostje. Na V MatajuSki Banji je bila 17. in 18. aprila, v navzočnosti delegatov 140 društev redna skupščina Planinske zveze Srbije. Uspehi te organizacije v zadnjih dveh letih bo zares veliki. Zveza šteje 20.000 članov. 40"/« 1 članov je starih manj kot 18 let. Zveza Je imela 20 strokovnih posve. tovanj ter številne izlete ln pohode. Gorniki so taboriill na Prokletijah, Fruški gori. Kopaoniku, Beljanci, Tari, Durmltoru itd Zveza prireja letno po 3 strokovne tečaje za vodiče. Lani so v Titovi štafeti planincev , sodelovala 103 društva s 1570 udele-I ienci. ki so prehodili 4450 km prek 57 goro, Njen največji uspeh Je zgraditev 14 velikih domov na Rajcu, JaUanl-ku. Stolu, Črnem vrhu, Zmajevcu, Jastrebcu, Basari, Pločah, Ooču, Glavici, Avali. Kosmaju, Bjeluki, Ko. paonlku in Mrki steni. Planinska zveza Srbije ima sedaj več kot 50 planinskih domov z 2000 posteljami. Začeli so tudi izdajati revijo »Po gorah« Alpinistični odsek je Izvedel 189 vzponov. Planinska zveza Je tudi na- 1 vezala stike s tujimi državami, leta 1952 pa je postala članica Medna- j rodne zve»n planinskih organizacij. I H iv* il MLADI MOJSTER REKETA Baču Bačo je Izvrstno začel to sezono, Kaže, da bomo Imeli letos priložnos! videti tudi njegove dobre uspehe v konkurenci članov. To Je nadarjeni igralec z dobrimi udarni Zal pa je nizko rasli, Z boljšo telesno konstitucijo l.i postal bržkone oden našiK najboljših teniških igralcev. I. M. VfECA PO MALEM ZA VIE Avstralija je začela prodirati ' Antarktiko. Tja se je nedavno Spotila odprava znanstvenikov M vodstvom direktorja antarktičnega oddelka v zunanjem ministrstvu, F. G. Lawa. Njen nadeti je vzpostaviti na prostra-|*em sedmem kontinentu prvo ’r®jno naselbino. Odprava se je napotila na antarktično področje 6 1500 tonskim danskim ledolomilcem »Kista Den«. Lawu se je Pridružilo 10 pogumnih raziskovalcev. Na arktičnem področju "lizu Južnega tečaja nameravajo graditi naselje, sestavljeno iz Montažnih hiš, izdelanih na Noriškem z električno kurjavo in Razsvetljavo ter s poštnim uradom, katerega znamke bodo med hlatelisti po vsem svetu kmalu ^slovele kot najdražje. Med udeleženci odprave je devet Avstralcev in en Francoz *®t opazovalec. Večinoma so ZI*unstveniki in tehniki. Med nji-pa je tudi en zdravnik. Vsi se čedalje bolj zanima za ilNTilRKTIHO Na sedmem kontinentu bo znanstvena* odprava vzpostavila prvo trajno naselbino se zavedajo težav, ki jih čakajo, saj so prvi ljudje, katerih naloga bo, zgraditi na področju Južnega tečaja naselbino. Sami bodo na 2,472.000 m8 obsegajočem področju. Avstralija pa meri 2,974.581 kvadratnih kilometrov. Ze leta 1936 se je potegovala za Antarktiko, zdaj pa hoče svoje pravice uveljaviti. Če se ji bo posrečilo priključiti sedmi kontinent, bo skoraj dvakrat tako velika kakor zdaj in dvakrat tako velika kakor Evropa. Njegova naj večja prednost je v tem, da ne potrebuje velikega letališča Svetovni tisk zadnje čase čedalje PpSosteje poroča o poskusih z no-v**ii tipom lovskih letal, ki se dvi-S;»jo navpično. Zelo dobro sta se "bnesli prvi dve takšni letali, ki so j11 izdelali v tovarni Consolida'.od 'Ulice (Convair) v San Diegu in v livarni Lockheed v Burbanku. akšna letala bodo uporabljali Prcdvsem v mornariškem letalstvu, 111 sicer na manjših letalonosilkah, fr' tudi na ladjah s količka j primer-11 itn krovom. Letalo se namreč ne vodoravne v navpično lego in nasprotno avtomatične naprave. Pilotov sedež je premičen. Ker je dno kabine še zmeraj 5 do 7 m nad dnom letala, ima pilot za vsak primer s seboj iz vrvi spleteno le-slev, da lahko po potrebi letalo zapusti. Pred običajnimi lovskimi letali ima novo več prednosti. Predvsem ne potrebuje velikega letališča in uporabl jali ga bodo lahko povsod. Tehnični direktor tovarne Lockheed meni, da se bodo najpozneje v desetih letih lahko že vsa lovska letala Novo oporišče raziskovalcev je oddaljeno od Južnega tečaja kakih 1500 km, Dežela Mawson, imenovana tako po slovečem raziskovalcu južnega polarnega področja Douglasu Mawsonu, meji na enj strani na deželo kraljice Maud, ki jo hoče imeti Norveška, na drugi pa na Rossovo morje, ki ga je skušal Shackleton v začetku našega stoletja zaman prevoziti. Francija je že ljubosumna na to prizadevanje Avstralije in je poslala z odpravo svojega opa-zovalca,- Deset mož v kraljestvu večnega ledu bo več mesecev v polarni noči ločeno od civiliziranega sveta. V neskončni pušči in samoti pa upajo, da bodo vzlic temu pri umetni svetlobi kolikor toliko opravljali 6voje važno znanstveno delo. Zanimali se bodo za sestavo tal, za vreme, za kozmične žarke itd. Njihov najhujši sovražnik bodo viharji in snežni meteži. Več dni v letu divjajo tako hudi viharji, da jim človek na prostem sploh ne more kljubovati. Pač pa so se že raziskovalci pred udeleženci sedanje avstralske odprave prilagodili ostremu mrazu v antarktičnih krajih. Zanimivo je, da na področju obeh tečajev raziskovalci nahoda in kašlja sploh ne pbznajo. Ljudje, kj so se mudili na otokih lleard in Mackquarie ali v deželi Adelje, so se pritoževali, da so se "iS?" dvigala in spuščala navpično. Stro- j prehladili, brž ko so prišli na na | kovnjaki pa pravijo, da je ta sodba področje človeške civilizacije v zelo optimistična. Melbourne," v Sydiney, Adeiaide McCarthy se je obregnil tudi ob uglednega znanstvenika dr. Oppenheimerja, znanega strokovnjaka na področju atomske energije Napredni svetovni tisk je z Oppenheimer je poudaril, da zgražanjem zabeležil vest, da se | s člani KP nikoli ni govoril o je zloglasni ameriški senator i atomski bombi. Najbrž leta 1943, McCarthy spravil tudi nad ugle- ge preden je odpotoval v Los navpično dvigne;. marveč tudi spusti. Ta lastnost je za lovska le-»da kaj nenavadna. Letalo ima po-*eben propeler z močnim pogonom. red startom sloji navpično na tleh. r0 se nekoliko dvigne od tal, se pravna in polem ga nosijo krila, dokler se dviga ali spušča, pa prežame vso n jegovo težo propeler. Lovsko letalo novega tipa ima jurbinski pogon z motorjem 5500 ?• Na tleh stoji navpično na treh ^'Jakih.Oboroženo je s topiči ali rabami.Ker ne more streljali med Vrlečimi se kraki ropelerja, ima s*rplno orožje pritrjeno v velikih in močr" kriliti. . Na sliki vidimo lovsko 'etalo ■°ck heed X F V-1 z dvema propelerskima turbinama, vdelanima v trup. Oj, poganjata skupaj velik propeler ali pa v svojo domovino. Od civilizacije pa raziskovalci polarnih krajev le niso povsem odrezani, saj imajo s seboj oddajne radijske postaje, tako da so v stalni zvezi z zunanjim svetom. Tudi sedanja avstralska odprava je v tem oziru dobro preskrbljena. Razen tega pa bo posebej zanjo vsak teden enkrat oddajala radijska postaja v Melbournu zabaven program, ki ga bo poslušalo samo deset mož v kraljestvu večnega ledu. Avstralska odprava namerava ostati v Antarktiki leto dni. Takoj potem pa bo avstralska vlada poslala v Mavvsonovo deželo novo odpravo, ki bo dognanja sedanje razširila in poglobila. Morda bo trajalo 50 ali celo 100 let, preden bodo Mavvsonova dežela in druga področja na sedmem kontinentu res obljudena in preden se bodo odprle zakladnice njihovega naravnega bogastva. Začetek pa je storjen in morda stojimo na pragu zelo zanimive razvojne dobe na skrajnem jugu našega planeta. V ZDA so izpopolnili betatron, ki bo strokovnjakom uspešneje pomagal v boju proti raku. V steno vakuumske cevi, v katerih se pospešujejo elektroni, so vdelali okence iz berilija. Elektrone z energijo nekaj milijonov elektronskih woltov lahko spravijo skozi okence iz cevi v obliki snopa, ki uničuje rakasto tkivo. Cev je izpraznjena in zataljena, tako da ni nič potrebna (vakuumska) črpalka, kar poenostavi delovanje te naprave. Razen že^ obstoječe terapije z rentgenskimi žarki, se bo tako najbrž razvila še terapija z elektroni. — Na sliki vidimo preizkušanje betatronske cevi pred vgraditvijo v betatron Vedno mani golšauosti Po novi teoriji je treba to bolezen pripisati motnjam v delovanju zaščitne žleze nja ščitne žleze. Golša pa zmeraj dveh snovi ne dobiva, nastane pomeni večje ali manjše poslal)-1 golša, šanje tega delovanja. Najhujše posledice nastanejo, če ščitna žleza degenerira že v otroških letih. Žrtve tega obolenja, ki se začne že v materinem telesu, se rode kot pohabljenci, pritlikavci spačenih obrazov in večkrat tudi kot bebci. Kako tragična je usoda takih ljudi, si lanko mislimo, saj bi jim lahko s pravočasnimi ukrepi pomagali, da bi se razvili v popolnoma normalne ljudi. Vzrok golšavosti je moderna m dnega znanstvenika prof. dr. Roberta Oppenheimerja. V Wash-ingtonu so objavili te dni izvleček iz protokola, ki ga je sestavil inE*d zasliševanjem Oppenheimerja pred ameriško Komisijo Alamos, ameriško središče za atomske raziskave, je prišel k njemu njegov prijatelj Haakon Chevalier in mu povedal, da je neki George Eltenton govoril z ščitne žleze in te motnje imajo hujše posledice kakor navadno mislimo. Ščitna žleza namreč s svojim hormonom regulira v organizmu vse procese v zvezi z izmenjavo snovi. Tako razvoj kakor tudi delovanje možganov in živčevja, rast telesa, delovanje spolnih in drugih žlez in čutil, sploh vsi življenjski procesi ▼ človeškem telesu so močno odvisni od normalnega delova- za atomsko energijo njen pred-' "'im možnosti da bi dobil od stavnik gen. Nichols. V protokolu Oppenheimerja tehnične podatke so nekatere javnosti še neznane | za ruske znanstvenike. To pod-podrobnosti. Med drugim je tikanje je Oppenheimer odločno Oppenheimer izjavil, da je pri- odklonil. Pač pa je priznal, da speval znatno vsoto v stavkovni bi bil moral o tem takoj obvestiti sklad pristaniških delavcev na ] oblasti, česar pa ni storil, zahodni obali, ko je izbruhnila j VeJik rfgkl (]ncvnik ,New ve _Ha ®tavku, in daje _lme> York Times« je pisal, da v zadevi Oppenheimerja ne bi smeli pozabiti, d« Amerika brez nje- naročeno komunistično »Peoples World«. Zlasti se je za nimal za vojno v Španiji. Rekel je, da so mnogi ljudje mislili, da je član KP, kar pa ni res. Na vprašanje, ali je dober prijatelj hčere univerzitetnega profesor ja Tatlocka, člana KP, je Oppenheimer odgovoril, da je bil zaročen z njeno materjo, vdovo. Bila je organizirana komunistka s Premerom pet metrov. Vseh šest Pravokotnih jeklenih krakov »pe-[^rja lahko pilot električno premika reden se letalo spusti na tla, se . Od leta 1939 do njene smrti 1944 sPet. postavi pokončno. Pri tleh se | pa sta se le redko videla. Njegova sPušča počasi Pilot mora biti zelo i druga žena Katarina je bila žena sPreten, da spravi letalo n vodo- nekega ameriškega komunista, ravne v navpično lego ali nasprotno ki ie leta 1937 padel v Španiji .Ce sc bo novo letalo obneslo, ga Ko jo je dr. Oppenheimer leta '°do pozneje nedvomno izpopolnili i 1938 spoznal, se politično ni več ’ako, da bo imelo tudi za prehod iz 1 uveljavljala. MARION LEROUGE pustiti McCarthyju. Golša nastane tako, da se razraste ali degenerira ščitna žleza. V Evropi ima golšo največ ljudi v Pirenejih, na vsem področju Alp (Južna Francija, Švica, Južna Nemčija, Avstrija in Severna Italija) in v gorskih krajih Balkana. Ta bolezen ščitnih žlez je v zadnjih 80 letih sicer nazadovala, vendar pa je še zelo pogosta. Zdaj je najbolj razširjena v Južni Bavarski, Švici in Avstriji. Ljudje so se že navadili; na gO'1-šo in zdaj velja samo še za nekako v bistvu kozmetično motnjo.. ... - .. ,- . ., V bistvu gre za motnje v delovanju 111 našla je tud, učinkovita sredstva proti tej nevarni v -lezni. Ze dolgo je znano, da ima pri tem važno vlogo pomanjkanje joda. Hormon ščitne žleze je v bistvu sestavljen iz spojine joda in dognano je, da potrebujejo ljudje in živali, najbrž pa tudi mnoge rastline, za svoj normalni razvoj in delovanje jod. Količina joda, ki ga potrebuje organizem na dan, je zelo majhna. Človeku ga zadostuje petinka miligrama. Navadno ga dobiva sproti v hrani. Največ ga je v sočivju, mleku in mesu, posebno mnogo pa v ribah in drugih morskih živalih. Islandci, ki uživajo mnogo rib, dobe s hrano v enem dnevu več joda, kakor mi v sto j dneh. Zato pa je med njimi golša zelo redka. Islandci imajo tudi najmanjše iii najmočnejše ščitne žleze. Kjer pn ljudje nimajo na razpolago toliko morskih rib, mora dobivati njihovo telo jod v drugih živilih in vodi. V naravi, zunaj morja pa joda ni toliko, da bi ga bilo za človeški organizem dovolj. Posebno ga primanjkuje v gorskih krajih in /ato je tam največ golšavosti. Ce nj v organizmu dovolj joda, nastanejo motnje v njegovi uporabi vitamina A. v izmenjavi snovi. Če pa manjka vitamin A, nastanejo motnje v kroženju joda v organizmu V prvem primeru deluje ščitila žleza premalo, v drugem pa preveč. V obeh primerih degenerira in tako nastane golša Jod in vitamin A sta torej v tem oziru za človeški organizem zelo važna. Človek potrebuje na dan. kot rečeno, petinko miligrama joda in en do dva grama vitamina A. Če njegov organizem del j časa teh \ i *mSI11 ga morda sploh še ne bi imela atomske bombe. Čuden vtis je napravila na javnost trditev, da je dr. Oppenheimer iz moralnih nagibov nastopil proti vodikovi bombi in trdil, da ni možna. Treba pa je strogo razlikovati med napačnim mnenjem in sabotažo. | * Zadeva Oppenheimer je zdaj Ameriško letalstvo v Zahodni v rokah varnostnega odbora Ko- i Nemčiji Je dobilo nedavno eska-misije za atomsko energijo. To drilo bombnikov, ki nosijo raket-je prav« pot do kolikor toliko ne izstrelke B-61 »Matador«. B-61 objektivne razprave. Po mnenju starta z mobilnega katapulta In napredne ameriške javnosti pa te izstrelek z elektronsko napravo zadeve nikakor ne bi smeli pre- . usmerijo na cilj tako, da ga sploh ne more zgrešiti. Danes greva v kino »Danes bi šla rada v kino,« je rekla Delia svo-JCmu možu Gerdu, ki je sedel z iztegnjenimi nogami Jleknjcn v naslonjaču in držal pred seboj razgrnjen ca®nik. . Delia je casnriku tako odločno potrkala s kazalcem po da je malo manjkalo, da ni napravila luknje v strupeno pisan uvodnik. »Rada bi šla v kino. Kaj n‘si slišal?« »Danes je preslabo vreme,« je zamrmral Gerd in ®kušal spet najti pretrgano zvezo. . Delia se je hreščeče in nič kaj lepo zasmejala: >Mar misliš, da v kinu dežuje?« vGerd je počasi in dostojanstveno zložil časnik. Držal pa je prst na uvodniku, v katerega branju ga •le žena tako grobo prekinila »Večer doma,« je rekel sanjavo, »kako lepo, kako udobno, kako prijetno bi a"ko bilo, da nimaš zmeraj tako čudnih želja.« Delia se je vzravnala v vsej svoji velikosti. Njen Klas je postal še ostrejši. »Da, tebi se menda zdi udobno sedet) doma in brati časnik. Kaj pa naj jaz Počnem med tem?« , »Beri dobro knjigo.« ji je predlagal Gerhard brezbrižno in spet razgrnil časnik Toda Delia mu ga je srdito iztrgala iz rok: »Zdaj ie na že dovolj tega!« je bruhnilo iz nje. »Dan z« dnem sedim tu in glodam, kako prebiraš časnike. Mar misliš, da lahko žena prenaša to vse življenje? Kdaj si mi zadnjikrat rekel kaj lepega? Ali 6e sploh moreš spomniti na to?« Gerd je brezbrižno odkimal z glavo in hrepeneče poškilil na časnik. Toda Delia ga je čvrsto držala v rokah. »Saj sva vendair poročena,« je rekel Čez nekaj časa, ko da bi hotel enkrat za vselej naipraviti konec temu smešnemu prerekanju. Delia je vstala, si prižgala cigareto in začela željno vdihavati dim. »Ali veš, kaj razdere največ zakonskih zvez?« je vprašala potem malone z znanstveno zanimivim glasom. Gerd je prekrižal roke na prsih in se komaj premagal, da ni zazdehal. »Prav nič ti ne bo škodilo, če me boš poslušal,« je rekla Delia dostojanstveno. »Zakonske zveze razpadajo zato, ker vidijo možje v svojih ženah kose pohištva, ki so si jih priskrbeli in ki morajo opravljati svoje delo, pa naj jim bo to prav ali ne. Če bi bile ljubeznivosti pred poroko nekoliko skromnejše, bi v zakonskem življenju ne mogle povsem utihniti. Kolikokrat si v zadnjih dveh letih, odkar sva žal poročena, rekel, da je moja obleka čedna, moji lasje lepo počesani in moj obraz še zmeraj mikaven? Kolikokrat?« Delia je obtožujoče iztegnila prst, toda Gerd je bil prekrižane roke že spustil na kolena in čakal ko popadljiv maček, kdaj bo Delia bruhnila iz sebe zadnjo besedo. »Dobro, dobro,« je pripomnil strupeno, »kdaj p-si ti, ljuba ženica, smatrala za potrebno, da bi mi privoščila besedo hvaležnosti, da ti v teh dobrih časih vsak mesec prinesem dovolj denarja, da lahko pla-čuješ račune zn svoje obleke, svoje frizure in svoj lepi obraz? Kdaj pa si se ti ozirala name?« Gerd je stal pokonci ko galski vojščak, ki je spravil iz sebe zadnje moči, da bi povedal sovražniku v obraz, kar mu gre. Toda Delia ni več odgovarjala. Gledala je skoz okno in njena ramena so bila nekoliko privzdignjena, ko da jo zebe. Ko je Gerd nenadoma utihnil, se je obrnila in naglo stopila k njemu: »Oba nisva angelčka,« je dejala tiho, »to dobro veva. Zakonska zveza je vzajemna kupčija, ne pa razmerje med dolžniki in upniki. Zal mi je. To bi bila morala spoznati že prej.« Gerd je globoko dihnil. »Kako to misliš?« Delia se je nasmehnila. -»Menim da oba kdaj pa kdaj potrebujeva svoje sladkosti in da bi jih morala sera ter tja nuditi drug drugemu.« Gerd je vzel klobuk z obešalnika: »Pojdiva,« je dejal z nekoliko hripavim glasom, »zdaj greva v kino.« Toda Delia se je udobno zleknila v naslonjač, iz katerega je bila prej tako'naglo vstala. »Ostani tu,« je dejala smeje, »saj ie domu mnogo lepše.« S tem je pa tudi že povedano, kako se je treba proti tej bolezni boriti. Predvsem mora dobivati človeški organizem zmeraj dovolj joda. Zato ga ponekod, kjer ga je v naravi premalo, primešajo neznatne količine kuhinjski soli. Popolnoma pa je človek zavarovan pred golšo, če njegov organizem dobiva dovolj vitaminov. Dokler so ljudje uživali preprosto, naravno hrano, to vprašanje ni bilo pereče. Bela moka in belo pecivo je siicer hrana, n.j pa živilo, ker je v njih premalo vitaminov. Sočivje in sadje s kuhanjem ali vkuhava-njeu. izgubi večino organizmu nujno potrebnih snovi. Naša hrana se je preveč odmaknila od narave. Moderna biologija, Ki se čedalje bolj razvija in uveljavlja, zmeraj bolj opozarja človeka, da bi se moral glede hrane vrniti k naravi. In prav na golši vidimo, da to drži. ——mmmtm—— ——m——mm, IVI AU LEKSIKON Kako se je v Avstraliji zakoreninila kakteja — naj-oečji sovražnik države? Kaj je pesoč? Ali samo kukatnea podtakne jajca drugim pticam? Kakteja .1© zdaj v Avstraliji rastlina, proti kateri se bore na vse kriplje in z vserni sredstvi. Proračuni te države so že preobremenjeni s postavkami za vojno proti kakteji Vzlio temu pa se čedalje bolj žiri. Kako je prišla v Avstralijo! Leta 1840 jo je prinesel tja z obal Sredozemskega morja neki emigrant v lončku. To je bila prva kakteja, ki jo je videla Avstralija. Takrat pač nihče ni mislil, da bo ta bodeča rastlina čez 100 let delala avstralskemu prebivalstvu toliko preglavic. * Pesoč «6 imenovali v starih časih v Srbiji prvo šolsko klop. Bila je vodoravna in ob straneh obrobljena, tako da so lahko nasuli nanjo drobnega peska in ga z deščico poravnllli. Potem so po pesku pisali s kazalcem in tako so se učenci v šoli učili pisati. Ponekod zlasti v krajih pod turškim jarmom, se je ta naftin pisanja ohranil dokaj dolgo. Tako n. pr. so se v šoli v Leskovcu otroci učili pisati po pesku na posoču do leta 1878. * Kukavica ni edina ptica, ki zleže jajca v gnezda drugih Stic To dela tudi črni škorec, v užni Ameriki ob roki Ab Plače živeči sorodnik našega škorca. Enako čudno navado ima tudi kravji škorec, živeč na istih področjih Južne Amerike Ta ptic« zelo rada sedi na hrbtih goveje živine ko se pase. Obe vrsti škorca sta nekoliko manjši od kukavice, pa tudi njuno perje in jajca so drugačne barve. »Upajva, da ne bo treba dolgo čakati« VICE Vabilo ljubiteljem knjig. V ponedeljek. 26. aprila 1954 ob 19 bo v Centralni sindikalni knjižnici na Jesenicah (Titov dom) sestanek vseh bralcev navedene knjižnice ter vseh ljubiteljev lepe knjige. Na sestanku bo odbor knjižnice poročal o poslovnem letu 1953, pomenili se bomo o razširitvi in izpopolnitvi knjižnice in izvolili nov odbor. Vljudno vabi odbor Obveščam svoje cenjene stranke, da sem se preselil iz Grajskega trga 7 v nove prostore — Maribor, Slovenska ulica 20. — Aleksander Janko, urar. Ustanovna skupščina novega AMD Ljubljana bo v četrtek, dne 22. aprila ob 19 v dvorani Narodne banke, Can- j karjeva 18. Pred skupščino bo propagandna vožnja po mestu. Zbirališče ! udeležencev z vozili bo na Resljevi cesti pred MK ZKS ob 17. Vse člane dosedanjih društev in krožkov, ki se bodo združili v novo društvo, vabimo na skupščino in propagandno vožnjo, j — Iniciativni odbor. Zakaj bi molje samo preganjali, ko dobite lahko zanesljivo sredstvo, da jih uničite. — Zahtevajte povsod samo MOTOX. PREDAVANJA Centralna ljudska univerza vas vabi na zanimivo predavanje s področja filmske ustvarjalnosti: »Kako nastane film«. Predavatelj režiser Fr. Štiglic. Predavanje bo ilustrirano z| dokumentarnim materialom in bo v četrtek, 22. aprila ob 20 v prirodoslovni dvorani Univerze (vhod Iz Gosposke ulice). V okviru seminarskih predavanj Biološke sekcije Prirodoslovnega društva bo danes točno ob 18 v Balkonski dvorani univerze predaval prof. dr. E. Kansky o evoluciji in možganih (zadnji del). Vabljeni. V četrtek, 22. aprila bo peto predavanje iz cikla: »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja«: »Realizem«. — Predavatelji: Predsednik Akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, kustos Narodne galerije Jelisava Čopič in prof. Akademije za glasbo dr. Dragotin Cvetico. Predavanje bo v Trg. zbornici ob 20. PeTaLin Je zanesljiva zaščita vaše garderobe. PeTaLin Danes, v četrtek, dne 22. aprila ob 19.30 bo v predavalnici na učiteljišču predavanje »Vtisi iz Amerike«. Govoril bo sekretar OK ZKS tovariš Franc Simonič. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Vljudno vabljeni. V petek, 23. aprila bo predaval ing. Karel Pupis: »Vodno gospodarske osnove« (pregled področja vodnega gospodarstva), iz ciklusa: »Gradbeništvo«. Predavanje bo v prirodoslovni dvorani Univerze, vhod lz Gosposke ulice — ob 20. Rezervni oficirji pravne stroke imajo v petek. 23. aprila ob 17 v domu Armlje, soba št. 141, prvo študijsko predavanje. Tema: Mednarodno vojno' pravo«. DANES IN JUTRI KONCERTI Jutri ob 20.15 bo v Unionu Simfonični koncert jugoslovanske glasbe, ki ga izvaja orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Jakova Cip-cija. Kot solista sodelujeta Primož Ramovš in Miha Gunzek. Vstopnice v Filharmoniji (v računovodstvu). — Študenti in abonenti SF imajo popust GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 22. aprila ob 20: Gorki: »Vasa 2eleznbva«. Zaključena predstava za ZŠJ (Rašela — Ančka Levarjeva, Natalija — Vika Grilova, Pro-hor — Franjo Kumer kot gost) Petek, 23. aprila ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gll v zelenih hlačah«. Abonma red E. Sobota, 24. aprila ob 20: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Izven in za podeželje. Nedelja, 25. aprila ob 20: Tirso de Molina: »Don Gll v zelenih hlačah«. Izven in za podeželje. Pri današnji predstavi »Vase Ze-leznove« za Zvezo študentov Jugoslavije gostuje v vlogi Prohora Franjo Kumer, član mariborske Drame. OPERA Četrtek, 22. aprila ob 19.30: Švara: »Prešeren«. Abonma red G. Petek, 23. aprila ob 15.30: Rossini: »Seviljski brivec«. — Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 24. aprila ob 19.30: Baletni večer. Abonma red K. Nedelja, 25. aprila ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Delno zaključena predstava za udeležence prve jugosl. razstave vin in za goste Ljubljanskega velesejma. RADIO Umrli so v Ljubljani Rus Marjan, sin posestnika. Pogreb bo v četrtek ob 14.30 na Zalah. Knavs Katarina, zasebnica. Pogreb bo v četrtek ob 15 na Zalah. Drinovec Gerta, gospodinja. Pogreb bo v četrtek ob 15.30 na Zalah Naznanjam.' žalostno vest, da Je nenadoma umrl v Trbovljah naš ljubljeni očka MATEVŽ AŠKERC v 77. letu starosti Pogreb bo danes, v četrtek ob 16. uri. Žalujoča žena Jera, sinovi in hčere, brat Martin, zet in mala Jerica. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 22. aprila ob 20: Eduardo de Filippo: »Neapeljski milijonarji«. Gostovanje SNG Maribor. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 23. aprila ob 20: Eduardo de Filippo: »Neapeljski milijonarji«. Gostovanje SNG Maribor. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 24. aprila ob 20: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Izven. Nedelja, 25. aprila ob 20: M Chase: »Harvey«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Četrtek, 22. aprila ob 15.30: Škufca: »Trnjulčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Zaključena predstava . Petek, 23. aprila ob 16: Škufca: »Trnjulčica«, pravljična Igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Sobota, 24. aprila ob 20: W. Llchten-berg: »Veselo potovanje«, veseloigra. Red Sobota. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 25. aprila ob 16: Nestroy-Llkar: »Ah ta ljubezen šmentana«, veseloigra z godbo, petjem in plesom. Zadnja popoldanska predst. ob 20: W. Lichtenberg: »Veselo potovanje«, veseloigra. — Večerna predstava. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Četrtek, 22. aprila ot 9: Gostovanje f v Črnem Kalu: ob 11: Gostovanje v Dekanih; ob 17: Gostovanje v Marezigah. Petek, 23. ap rtla ob 18: Gostovanje v Izoli. Sobota, 24. aprila ob 10: Gostovanje v Sečovljah; ob 16: Gostovanje v Portorožu. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 21. aprila ob 7: Hladnejši zrak, ki se zadržuje v območju Alp, povzroča padavine na obeh straneh. Dopoldne je bilo v Jugoslaviji oblačno vreme z manjšimi padavinami v severozahodni in osrednji Sloveniji ter deloma na Hrvatskem, v višjih legah Gorenjske Je snežilo. Temperatura je bila ob 10 v Sloveniji med 2 in 8 stopinjami Celzija, v vzhodnem delu države in ob Jadranu do 15 stopinj Celzija. Najntžja pa Je bila v Sloveniti od —4 na Jezerskem do I stopinjo v Mariboru in Ljubljani, na Dolenjskem in Primorskem med 2 in 5 stopinjami. Vremnska napoved za četrtek, 22. aprila: Pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami. Temperatura ponoči okrog 0 stopinj C, najvišja pa med 10 do 15 stopinj C. Na Primorskem bo burja popustila. Dnevni spored za četrtek, 22. aprila Poročila: 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) - vmes od 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar in pregled tiska — 7.20 Za gospodinje — 12.00 Drobne orkestralne skladbe — 12.15 Cicibanom — dober dan! — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Iz znanosti ln tehnike — 13.55 Domače pesmi za ples in razvedrilo — 14.40 do 14.45 Kaj bo danes na sporedu — 14.45 Stare in nove melodije na klavir igra Mojmlr Sepe — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Lažja solistična glasba — 16.00 Radijska univerza: Edo Rasberger: Narodni dohodek v svetu — 16.15 Popoldanski koncert — 17.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 17.45 8. lekcija tečaja francoskega jezika — 18.00 Iz slovenskih oper — 18.30 Družinski pogovori: Premalo in preveč ljubezni za otroka — 18.40 Zabavni zvoki — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Kulturni pregled: Vitko Musek: Filmski festival v Cannesu — 20.15 »Četrtkov večer slovenskih narodnih pesmi« — 21.00 Ciklus devetih Beethovnovih simfonij — 22.15 do 23.00 Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Dnevni spored za četrtek, 22. aprila 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave — 14.30 Vprašanja, ki vas zanimajo — 14.40 Tam gori za našo vasjo, in druge, pole Dane Fi-ltplič in Franc Koren, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 17.00 Melodije Iz revij — 17.30 Z narodno pesmijo po Makedoniji in Srbiji — 18.30 Glasbena kronika. DROBNI OGLASI MOJSTRA za strojno obdelavo, več strojnih ključavničarjev in stru- Razpis služb Komisija za razpis mesta direktorja Trg. podjetja »Preskrba« v Idriji razpisuje mesto v tem podjetju. Pogoji: Potrebna strokovna izobrazba v trgovinski srt roki z večletno prakso. Prošnji Je priložiti dokazilo o šolski ln strokovni izobrazbi in življenjepis, iz katerega naj bodo razvidne vse dosedanje zaposlitve. Prošnjo Je vložiti na Tajništvo LOMO Idrija do 15. maja 1954. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Četrtek, dne 22. aprila 1954: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. RADIO 5.30—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.30—7.50 Igra mali ansambel Wili Glahe — 7.50—8.00 Obvestila ln objave — 8.00—8.15 Iz filmskega sveta — 8.15—8 20 Za naše gospodinje — 8.20—8.30 Zabavna glasba — 8.30—8.40 Poročila - 8.40—9.00 Pohorski fantje pojo ln Igrajo — 12.00 do 16.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.15—16.30 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet pod vodstvom Mirka Laha — 16.30—16.50 Literarna oddaja: Pesmi Otona Zupančiča — 16.50—17.00 Zabavna glasba — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Amer. film: »Cyrano de Bergerac«. UDARNIK: Ameriški film: »Skriv- nostna cesta«. POBREŽJE: Ameriški barvni ftlm: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. STUDENCI: Ameriški film: »Nevidni človek«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. aprila ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Red LMS-2. Petek, 23. aprila ob 15: Čajkovski: »Labodje jezero«. Sola TAM. Sobota, 24. aprila ob 19.30: Dvofak: »Rusalka«. Gostovanje Vilme Bukovčeve. Red B. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIINIIIIIIIM KINO »UNION« Angleški film »OSEBNA ZADEVA« V glavnih vlogah: Gene Tierney, Glynis Johns in Leo Genn. Tednik — Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopn r od 14 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII KINO »KOMUNA«: Angl. film: »Osebna zadeva«. Tednik: Filmske novosti št. 16. Predstave ob 15, 17, 19 in -21. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Slov. film: »Kekec«. Tednik. Predstavi ob 17 in 19. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški film: I »Glej tička«. Tednik: Boj proti mo- > rilcem. Predstavi oL 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje- KINO »SISKA«: Ameriški film: »Moč orožja« Tednik. Predstave ob 16. 18 in 2Q Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Mehiški film: »Soledadin šal«. Predstavi ob 18 1» 20. — »PLAVŽ«: Ameriški film: »Zlg preteklosti«. Predstava ob 18. PTUJ: Ameriški film: »Na nebu ni cest«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII KINO »SLOGA« Italijanski film Ni miru med oljkami V glavnih vlogah Lucle Bose ln Raf Vallone Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja. — Predprodaja vstopnic od 9—11 In od 14 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Umetnostna galerija, Strossmayer-Jeva ulica 6: Razstava beograjske skupine »Samostalni« — olja, grafika in plastika. — Razstava je odprta dnevno od 9—16 v č>su od 11. do garjev sprejme »Žičnica«, Ljubija- , 25. aprila 1954. — Prijave za ekskur-na, Tržaška cesta 69. Nastop službe i zije pošljite na telefon 25-45. Vodstvo takoj. Pogoji po dogovoru. 1367 na razstavi zagotovljeno. Upravni odbor podjetja »TRANSPORT«, Maribor, razpisuje mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE z nastopom službe takoj oz. po dogovoru. Pogojft dokončana srednja šola ter večletna praksa. — Prošnje pošljite na Upravni odbor »Transporta« do 1. maja 1954 z dokazili in življenjepisom. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. Raznašalko za raznašanje našega lista v zgodnjih jutranjih urah v Šiški sprejme UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE«, Ljubljana Vsak naročnik »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« JE ZAVAROVAN ZA PRIMER NEZGODE in sicer za primer smrti za . . . din 40.000.— in za primer trajne invalidnosti za din 80.000.— » « Kmalu Izide v Izdaji »Žepne knjige« založniškega podjetja »MLADOST« knjiga Deset dnif ki so pretresli svet »Z velikim zanimanjem in vseskozi pozorno sem prebral knjigo Johna Reeda »Deset dni, ki so pretresli svet« in jo toplo priporočam delavcem vsem dežel. Želel bi videti knjigo razširjeno v milijonih izvodov in prevedeno v vse jezike, ker resnično in nenavadno živahno opisuje dogodke, zelo važne za razumevanje proletarske revolucije in diktature proletariata. O teh vprašanjih zdaj povsod živahno razpravljajo, preden pa bodo ljudje te ideje sprejeli ali odklonili, je treba doumeti vso njihovo globino. Knjiga Johna Reeda bo nedvomno pomagala razčistiti temeljno vprašanje svetovnega delavskega gibanja.« (Napisano ob koncu 1919. leta.) LENIN KNJIGO »DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET« DOBITE V PREDNAROČILU ZA 175 DINARJEV, CE TAKOJ PO POSTNI NAKAZNICI POŠLJETE ZNESEK NA TEKOČI RAČUN »DZEPNE KNJIGE«, SARAJEVO, 702-T-503. KNJIGA BO IMELA 350 STRANI IN JE OPREMLJENA S PREDGOVOROM IN POJASNILI. Najlepše darilo za 1. maj - največji praznik delovnega ljudstva - je kompletna izdaja »Žepne knjige«! 1981 »Morshi mesec« Kakih trideset hiš po obronkih in dolinicah okrog luke — to je majhno istrsko mestece Ika. Sedela sva s starim mornarjem barbo Tonetom v zavetju ob hišnem zidu in se grela na soncu. Barba Tone je spet prižgal pipico in pričel pripovedovati o svojih doživljajih na morju. »Leta 1947 sem dobil ladjo »Pluton«. Ladja je bila majhna, hitra, imela je močan in neizrabljen motor; trije ljudje, to je bila cela njena posadka. Jaz in namestnik sva bila že stara človeka, toda tretji je bil še na pol otrok, izpolnil je komaj šestnajsto leto. Klicali smo ga »mali«... In pluli sme vsak dan ,med Splitom in Reko, od enega ribiškega pristanišča do drugega. Nalovljene ribe smo vozili v tovarne, natovorili predelane, konzervirane, in spet pluli dal je, pa naj je bila burja ali jugo. Samo ob najhujšem neurju smo sc umaknili v luko. Morda si misliš, da je življenje treh ljudi na taki ladji dolgočasno, pusto . . . Motiš se, vsi trije imajo toliko dela, du se ne utegnejo niti pogovarjati. Ko se eden ukvarja z motorjem, pripravlja drugi v kuhinji jed, fretjl pa skače po palubi: se ukvarja z jadrom, vleče vrvi, krpa jadro . . • Nekega dne smo pluli proti otoku Silbi. Morje je bilo mirno ko olje, ladja je bila prazna: tam bomo naložili tovor. Bliža se večer . . . Sonce je že pred zahodom utonilo za oblaki, morska površina je temna ko svinec, neprozorna. Brod se počasi pomika, s četrtino brzine, ker je morje tukaj še močno posejano z minami. Saj sam veš, da so Švabi zagradili Jadran s tisoč in tisoč minami. Veliko časa je preteklo, da so ga naši lovci očistili in odprli morske poti . . . Takrat pa je bila pot na Silbo ena najbolj nevarnih. In tako smo se počasi pomikali naprej . . . Moj namestnik je bil pri motorju, jaz in »mali« pa sva legla spredaj ob kljun in sva buljila predse: opazovala sva . . . Malo sem bil v skrbeh, ker je bila voda tako temna in neprozorna: kadar jo obseva sonce, lahko razločiš na petdeset metrov vsuk večji predmet pod površino. 2c smo se bližali otoku še četrt ure, pa bomo pristali. »Sedaj ni več nevarnosti!« sem pomislil sam pri sebi in ho- tel vstatii... ko se je iznenada pred nami v vodi nekaj začrnilo,! nekaj okroglega, pet metrov pred kljunom ladje! In kljun ladje gre naravnost proti temu črnemu ...« Barba Tone je prekinil pripovedovanje in pri tem dvakrat močno puhnil dim. Meni je zastal dih . . . »Tedaj?« — sem nestrpno izustil. »Vse, kar ti bom sedai povedal, se je zgodilo v dobrin petih sekundah. Toda meni se je teh pet sekund zdelo daljših ko cela ura. Da bi kriknil tovarišu pri krmilu, naj obrne ladjo stran, je bilo že prepozno. Bil sem pa tudi ves trd, bilo je, ko da bi mi bil nekdo odvzel roke, grlo je bilo ko otrdelo . . . Kaj je takale ladjica za tolikšno mino! še malo in odleteli bomo pod nebo skupaj z jamborom in motorjem . . • Pogledal 6em »malega«, on pa mene . . . Njegov obraz je bil bel ko moka, oči steklene — čutil sem, da se je smrtna groza s svojimi ledenimi prsti že dotaknila njegove zavesti. Ta hip sem pozabil nase, ves sem vztrepetal od usmiljenja in pomilovanja za to mlado življenje, ki je pričelo komaj živeti-Sam ne vem, kako so mi prišle na misel besede, ki sem mu jih šepnil: — »Morski mesec . . .< Še sem utegnil opaziti, kako se je v dečkov obraz, v njegove oči vračalo življenje — vtem pa je tista črna smrt zginila pod krmo, ladja je šla preko mine. In sedaj spet sekunda . . . dolga, neskončna ... pa druga sekunda . . . tretja ... in nič! Plulj smo dalje...« »Nič!« sem kriknil. »Da, nič. Ladja je bila prazna, ni se potopila globoko, pa je plula preko mine, ne da bi se dotaknila njenih tipalk . . . toda, če bi se jih dotaknili — bi gotovo šli v zrak! ,Mali‘ se je po mojih besedah takoj umiril, kVrt da tisto res ne bi.bila mina, temveč riba. Veš, so take ribe, črne, debele, okrogle, podobne ubiti svinji brez nog.« »Saj jo poznam, videl sem jo v zagrebškem zoološkem muzeju; zelo veliko sem videl. Res. precej je podobna mini . . . Toda. kako se je vedel .mali*, ko ste mu odkrili prevaro?« »Nikoli ni zvedel, da sem ga prevaral. To sva vedela samo jaz in moj namestnik. Cernu bi spet vznemirjal njegovo mlado dušo — dovolj je bilo tistih nekaj sekund, ko je ugledal pred sabo črno smrt . . . No, za danes je dovolj .klepetanja*« — je vstal barba Tone, iztresel pri tem pipo — »grem domov, čaka me ribica na mizi.« ’ Josip Pavičič OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI-B0RBI« »EKONOMSKA POLITIKA« prinaša v današnji številki naslednje članke: Vloga zadrug. Ekonomski instrumenti po predlogu družbenega načrta Zagreba. »Finančna unija« — proti skupnosti. Težkoče vinarstva. Ali se lahko osvobodimo uvoza pšenice? Spremembe v avstrijskem uvozu prehrambenih predmetov. Poleg tega objavlja beležke in komentarje pod naslovi: Razvijanje ekonomskih odnosov z državami Latinske Amerike, Investicije za vodno gospodarstvo, Pregled natečajev za kredite, Plačni fond v trgovini, Padec potrošniških kreditov, Predlog družbenega načrta Novega Sada, Zagrebška industrija 1954, Zlata jajca, Uporabljanje tujih sredstev, Posvetovanje o pomorskem, gospodarstvu, Letne skupščine društev ekonomistov, Pred ustanovitvijo elektrogospodarske banke? Prisilne likvidacije v marcu, Novi gospodarski ukrepi, Finansiranje investicij v Grčiji, Lov za tržiščem. V svoji stalni rubriki Iz gospodarske statistike prinaša naslednje tabelarne preglede: indeks življenjskih stroškov, indeks cen na drobno in indeks cen proizvajalcev — vse v marcu 1954. Izpopolnite društvene in domače knjižnice z dobro in koristno knitgo! Segajte po bogati izbiri, ki vam jo nudi založniško podjetje »RAD«! Vse naštete knjige lahko kupite z gotovino ati na obroke! Tl I* KNJIŽEVNOST A ♦ a) N a S e izdaje J. Skerllč: ZGODOVINA NOVE SRBSKE KNJIŽEVNOSTI, v clr., 546 strani, vezana............................ D. Milačlč: MARIJA MALIBRAN, v latin. 100 strani, broS. . M. Banjevič: SOTESKA, pesnitev, v clr., 79 strani, broS. . . din 800.- 150.— 200.— V. Hugo: NESREČNIKI, I. In II. knjiga, v clr., 1470 str., vez. 1200,- E. Zola: GERMINAL, v lat., 453 strani, vez........................ 400.- E. Zola: DELO, v clr., 598 strani, vez....................... 500.- Stendhal: ARMANCE, v latln., 230 strani, vez................... 280.- R. Holland: MIKLAVŽ BREUGNON, v clr., 241 strani, broS. . 220.- R. Rolland: TOLSTOJ, v clr., 154 strani, broS..................... 180.- G. Cherau: DOMINUS VOBISCUM, v latln., 325 str., broS. . . 300,- G. K. Tlller: STRIC BENJAMIN, v clr , 282 strani, vez. . . . 320,- U. Sinclair: PETROLEJ, v lat., 478 strani, vez . 400.- L. Sinclair: DR MARTIN AROWSMITH, v lat., 520 str., vez. . 400.- J. Austin: PONOS IN PREDSODEK, v lat., 450 strani, vez. . . 400- J. London, ŽELEZNA PETA, v clr., 321 strani, vez................... 330— J. Prlestley: SONČNI DNEVI, v lat., 389 strani, vez............. 380- L. Bromfleld: ZGODNJA JESEN, v lat., 385 strani, vez. . . 380.- A. J. Cronin: HATTER’S CASTLE, v lat., 600 strani, vez. . . 600- T. Pllvler: MOSKVA, v lat., 505 strani vez...................... 500- I. Stlone: PRGIŠČE ROBIDNIC, v lat., 354 strani, vez. . . . 370- M. A. NexO: DETINSTVO. v lat., 293 strani, vez. ............100 - b) Prevzete Izdaje P. P. Njegoš; DELA, I. knjiga, v dr., 350 strani vez............... 350— P. P. NJegoS: DELA,II. knjiga, v clr., 640 strani, vez........ 600- P. P. Njegoš: DELA, III. knjiga, v clr., 225 strani, vez. . . . 300 - P. P. Njegoš: DELA, IV. knjiga, v clr., 228 strani, vez. . , . 300- P. P. Njegoš: DELA, V. knjiga, v clr., 514 strani, vez........ 500- P. P. Njegoš: DELA, VII. knjiga, v dr.. 614 strani, vez. . . . 400 - P. P. Njegoš: DELA, VIII. knjiga, v clr., 560 strani, vez. . . . 500,- S. Rankovič: DELA, I. in II knjiga, v clr., 906 strani, vez. . 1000 - S. MatavulJ: DELA, I. knjiga, v cir., 233 strani, vez . . . 300.- S. MatavulJ, DELA, II. knjiga, v cir., 235 strani, vez............. 500.- S. MatavulJ' DELA, III. knjiga, v clr., 622 strani, vez. . . . 300.- S MatavulJ: DELA, IV. knjiga, v clr., 310 strani, vez............ 350,- I. ctpiko: DELA. I. do IV. knjiga, v clr., 1504 strani, vez. . . 1000 - B. Čopič: VDOR. v clr.. 534 strani, broš ... 280,- C Vukovič: VIŠINE, v clr., 296 strani, broš.................. 150- St. Jakovljevič: IZMENA GENERACIJ, v cir.. 882 str., vez. 600 -O Davičo: PESEM, v lat.. 590 strani, vez. 400,- O Davičo: SRBSKA DOMOLJUBNA LIRIKA, clr.. 440 str., vez 300- O Davičo: NARODNE JUNAŠKE PESMI, v clr., 424 str., vez. 215.- L N. Tolstoj: VOJNA IN MIR, I. do IV. knjiga, v cirilici, 1664 strani, vezana ............. L N Tolstoj: VSTAJENJE, v cir., 498 strani, vez.......... A. Dumas: GROF MONTE CHRISTO, I.—III., v Clr., 1895 str. vezana .................... A Dumas sin: DAMA S KAMELIJAMI, v clr., 226 str., vez. M. de Sčvignč: IZBRANA PISMA, v clr., 168 str., vez. . . Ch. de Laclos: NEVARNE ZVEZE, v clr., 447 strani, vez. . . E. Fromantin: DOMINIK, v clr., 240 str., broš. ................ Longos: DAPHNIS IN HLOA, v clr., 127 str., vez. . . . . . W. M. Thackeray: SEJEM NIČEVOSTI, I.—II. knjiga, v cirilici 694 strani, vezana ................... J. Galsworthy: SAGA O FORSYTIH, I.—III knj., 1276 str., v. W. S. Maugham: OSTRINA BRITVE, v clr., 331 str., broš. . . E. Hemlngway: SONCE ZOPET VZHAJA, v clr. 422 str., vez. E. Hemlngway: IMETI IN NE IMETI, v clr., 258 str., vez. . . P. Buck: PAVILJON ZENA, v clr., 512 strani, vez............ J. B. Prlestley: JENNY VVILLIERS. v clr., 172 strani, broš. . R. Haggard: RUDNIKI CARJA SALOMONA, v clr., 258 str., V. St. Zwelg: JOSEF FOUCHE. v clr , 247 strani, broš.............. E. M. Remarque: TRIJE TOVARIŠI, v lat., 434 strani, vez. . G. de Purtales: CHOPIN ALI PESNIK, v clr., 193 str., broš. . I. Silone: KRUH IN VINO. v dr., 397 strani, vez............ L. Zllacky: UJETNIKI, v clr., 448 strani, vez.............. L. Zilacky: ARARAT, v clr., 513 strani, vez.................... L. Zilacky: MODERNE AMERIŠKE PRIPOVEDKE, v drllld. 443 strani, vezana.............................. L. Zllacky: TISOČ IN ENA NOC (8 knjig), v dr.. 8600 str., vez. OTROŠKA KNJIŽEVNOST J Jovanovič Zmaj: CIKA JOVA NAŠIM OTROKOM, clr., vez. j'Jovanovič Zmaj: CIKA JOVA PRIDNIM OTROKOM, lat., v. B Popovič: PIONIRKA DANKA, v cir., 74 str., broš........... M. Cii. Lamb: PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA, v cirilici. 223 strani, vezana.......................... G P. Petersen: TILL EULENSPIEGEL, v dr., 148 str., vez. . J. F. Cooper: USNJENA NOGAVICA, v dr., 315 str., vez. . . Treller: GAUCHEV SIN, v clr., vez.............................. Curvvood: DOLINA MOLKA, v dr„ vez.............................. J London: HCI SNEGA, v clr., vez................. . . . . KNJIGA PAJE PATKA, v cir.. 46 str., broš. . . . TRIJE PRAŠIČKI, v Clr., 30 strani, broš. . . . RDEČA KAPICA IN TRIJE PRAŠIČKI, v cirilici, 32 strani, brofi......................... • / MIKI MIŠKA V DEŽELI VELIKANOV, v cirilici. 30 strani. broS............................. • * TRI MUCKE SIROTE, v clr., 30 str., brofl. . . . MODRA KOKLJA IN DEVET PlSCANCEV, v clr., 31 strani, broS.................................. GULIVERJEVA POTOVANJA. ANDERSENOVE PRAVLJICE PRIPOVEDKE Z VZHODA ROBINSON CRUSOE GRIMMOVE PRAVLJICE DON KIHOT (Vseh Sest knjig v cir., vez. v polplatno v kart. škatli) 1400.-450 - 1000 -230 -210.-320.-200.-180.- 730.-900.-250.-400.-310.-500.-170.-250 -200.-440.-200.-350.-400.-550.- 400.- 3300.- 240.— 60.— 100.— 200.— 160.— 240.- 380.— 220.— 250.— 55.— 55.— 55.- 55.- 55- 55.— din 400.— 175.— 180.— «00.— EKONOMIKA FLRJ NOVI GOSPODARSKI PREDPISI, v lat., 365 strani..... B. Radovanovič: KRIMINAL. V GOSPODARSTVU, lat., 128 str. Dr M Vučkovič: VLOGA IN ORGANIZACIJA BANK IN KREDITOV V FLRJ, v lat., 77 .strani B Šofer: STANDARD PREBIVALSTVA FLRJ. v lat., 88 str. S Suvajdžlč: RAZVOJ PROMETA IN NJEGOV GOSPODARSKI POMEN, v lat.. 95 strani, komplet 3 X 60 , POLJUDNA KNJIŽNICA POLITIČNE EKONOMIJE Dr. R. Uvallč: O PROIZVODNJI S. Popovič: KAJ JE KAPITAL B Mijovlč: O DOBIČKU T VlaSkallč: O NAJEMNINI M Korač: O DRŽAVNEM KAPITALIZMU LJ Markovič. KRIZE V KAPITALIZMU S Savič: O PROIZVODNI MOCl DELA Z PJanlč: O STROJNI INDUSTRIJI IN PROMETU V KAPITALIZMU G Lavčevlč: MONOPOLI IN FINANČNI KAPITAL S Jurtn' POTREBNO DELO IN PRESEŽEK DELA A Jurln ZI11C AKUMULACIJA IN REPRODUKCIJA KAPITALA Z Bulajlč' DRŽAVA IN NJENA EKONOMSKA VLOGA V PREHODNI DOBI R. Stojanovič: ZEMLJIŠKA RENTA IN RAZNE NJENE OBLIKE R. Stojanovič POSOJILNI KAPITAL IN BANKE Milka Seat Lasič. O TRGOVINI IN TRGOVSKEM KAPITALU G. Počkar: O RAZLIČNIH ODNOSIH V PROIZVODNJI I. Maksimovič: O BLAGU IN DENARJU ___ I Maksimovič KOMUNISTIČNI SISTEM PROIZVODNJE IN PREHODNA DOBA NJEGOVE GRADITVE Dr. R. Uvallč: O SOCIALISTIČNIH ODNOSIH PROIZVODNJE V. Jelič: VLOGA PLANA NARODNEGA GOSPODARSTVA V SOCIALIZMU (komplet 20 * 40, v cir Iv latinici 800 din) EKONOMSKI PRIROČNIKI K. Kautsky: EKONOMSKI NAUK KARLA MARXA, v latinici, 225 strani, broš......................... M. Hubeni: NOVI ODNOSI EKONOMSKIH SIL, v latinici, 135 strani broš ............. V Milenkovič SVETOVNO TRZlSCE IN NJEGOVI PROBLEMI, v latinici, 194 strani, broš. S. Brankovič: PREMOG, JEKLO IN ELEKTRIČNA ENERGIJA NA SVETU, v latinici. 213 strani, broš. . R. Stamenkovlč In V Milenkovič: TENDENCE RAZVOJA MEDNARODNIH EKONOMSKIH ODNOSOV OD 1920 DO 1952. v lat. 206 strani, broš M Korač' PRODUKCIJSKI ODNOSI IN NJIHOVE SPREMEMBE V PREHODNI DOBI. v lat . 97 str., broš M Perovič: BLAGO, DENAR IN ZAKON VREDNOSTI v lat., 267 strani, broš Dr. LJ. Protlč: RAZVOJ INDUSTRIJE IN PROMET DOBRIN ZA CASA PRVE VLADE KNEZA MILOŠA, v cirilici. 127 strani, broš. ........ POLITIČNA PUBLICISTIKA B. Ziherl: DIALEKTIČNI IN ZGODOVINSKI MATERIALIZEM, L, II. knjiga, v latlnld, 538 strani, vez. . . I. Karalvanov: LJUDJE IN PIGMEJCI. v lat.. 130 str., broš. . ISTRA IN SLOVENSKO PRIMORJE, v latinici. 750 strani, vez....................... LJ. Stojkovič In M. Martič: NACIONALNE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI, v lat., 214 str., broš.................. V. Tesllč: KITAJSKA REVOLUCIJA IN MOSKVA, 383 str., broširano ..... ............. M. Nikolič: KOMUNISTIČNA PARTIJA FRANCIJE V LUCI ZUNANJE POLITIKE ZSSR, v lat., 180 str., broš. V. Milenkovič: NEMŠKI IN RUSKI IMPERIALIZEM, v tat., 190 strani, broš. . , • P. J. Nehru: ODKRITJE INDIJE, v lat., 854 str., vez. A. Welssberg-Clbulskt: ZAROTA MOLČANJA, lat.. 600 str., V. NAŠE DELAVSKO GIBANJE J. Marjanovič: PODSETNIK IZ ZGODOVINE KPJ 1919 DO 1941 S. Dtmltrijevlč: BIBLIOGRAFIJA DELAVSKEGA GIBANJA V SRBIJI S POGLEDOM NA SOSEDNJE DR2AVE PRVI KONGRES SRBSKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE IN GLAVNE DELAVSKE ZVEZE SINDIKALNO GIBANJE V SRBIJI. HRVATSKI SLAVONIJI IN BIH 1902 DO 1912 M. Todorovič: INTERNACIONALIZEM SRBSKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA DO PRVE SVETOVNE VOJNE T. Kaclerovlč: PRVE SAMOSTOJNE DELAVSKE ORGANIZACIJE V SRBIJI S. Dlmltrijevič: SOCIALISTIČNE DELAVSKE ORGANIZACIJE V SRBIJI OB KONCU 19 STOLETJA Z Prtklmajer: SRBSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA V ANEKSIJ SKI KRIZI Besarovič: VASO PELAGIC Sarac: POLOŽAJ DELAVSKEGA RAZREDA V BIH POD AVSTROOGRSKO OKUPACIJO (Komplet vseh deset knjig 1060 din\ 200.— 130.— 200.- 300,— 200.- 200.— 400.- 140.- 1500.— 200.- 850.- 530.- R N. [Z TISKA IZIDEJO: Ed. Hasanaglč: 1 MAJ V SRBIJI Zbirko zgovodtnsklh dokumentov ob Šestdesetletnici proslav l maja din 1000.— 450.— 300.— 300.— 150.— MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE, PRVA, DRUGA IN TRETJA INTERNACIONALA v cir. In lat., 1479 strani, vez........ KONGRESI II INTERNACIONALE, v latinici, 485 strani, vez......................... PRVI KONGRES TRETJE INTERNACIONALE, v latinici, 293 strani, vez............. V. Weltllng: JAMSTVO HARMONIJE IN SVOBODE, v lat., 310 strani, broš........................ E. Doleans: ROBERT OWEN,v lat., 134 str., broš...... STROKOVNA KNJIŽNICA Inž. D. Aradjelovič: ORGANIZACIJA DELA V INDUSTRIJSKIH PODJETJIH, v clr., 376 str., vez. . 420.— Inž. Dž. Blagojevlč: VARJENJE IN LOTANJE V INDUSTRIJI IN POPRAVILA, v lat., 542 strani, vez. . 470.— A Plenar: GALVANIZIRANJE V TEORIJI IN PRAKSI, v latinici, 451 strani vez. ................ 380.— Inž A. Poljanšek: MINERSKA DELA, v lat.. 291 str., vez. . 420.— Inž. D Raškovlč: MEHANIKA, DINAMIKA IN STATIKA, g latinici, 356 strani, vez......... 470.— Inž. A Zambetll: TEHNIKA VARNOSTI V RUDARSTVU, v latinici, 407 strani, vez..............178.— Dr. R. Gostuškl; ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILNIMI ZELIŠČI, komplet v latlnld, broširan............. 60.— HIGIENSKO TEHNIČNI ZAŠČITNI UKREPI, v cirilici, (Izide okoli 15. maja 1954) .... 800.— SLOVARJI IN PRIROČNIKI A. Belič: PRAVOPIS SRBSKOHRVATSKEGA KNJIŽEVNEGA JEZIKA, v clr., 544 strani, vez. ............550.— M. Lalevlč: PODSETNIK IZ SRBSKOHRVATSKEGA JEZIKA IN PRAVOPISA, v clr., 506 str., broš...... 300.— PODSETNIK IZ SRBSKOHRVATSKEGA JEZIKA IN PRAVOPISA, v clr., 508 str , vezana.... 450.— Z. Vukadlnovič: SRBSCINA V 100 URAH, v dr.. 450 str., vez, 280.— M. Sare: FRANCOŠČINA V 100 LEKCIJAH, dr.. 305 str., broš. 250.— M. Djordjevlč: FRANCOSKO SRBSKOHRVATSKI IN SRBSKO-HRVATSKO-FRANCOSKI SLOVAR S FRANCOSKO SLOVNICO, 592 strani, vez...................... 230.— R. Cvetanovlč: ANGLF.SKO-SRBSKOHRVATSKI IN SRBSKOHRV ATSKO-ANGLEŠKI SLOVAR Z ANGLEŠKO SLOVNTCO. 750 strani, vez....................... 240.— D. F. Langer: NEMSKO-SRBSK! IN RRBSKO-NEMSKI SLOVAR Z NEMŠKO SLOVNICO. 654 strani, vez. 280.— Brem (prevzeto): ŽIVLJENJE ŽIVALI. v dr . 915 strani, vez 1200.— (prevzeto): VSEVEDEZ. v lat.. 878 strani, vez...1100.— (prevzeto): O LEPEM VEDENJU v lat 95 strani, broš 80,— Založniškemu oodietiu »RAD« Beoarad — noštni nredal 881 NAROČILNICA Naročam nepreklicno zgoraj označene knjige (M. p.) K (podpis podjetja ln ustanove) (Podjetjem ln ustanovam pošiljamo knjige pri naročilu nad 500 dinarjev na naše stroške.) Pogoji za posameznike, ki naročajo knjige na obroke Zavezujem se, da bom vrednost naročenih knjig plačal na naslednji način: 1. obrok v znesku din ........ plačam takoj (po prejemu knjig). OBtanek din................pa bom plačal v... obrokih po din začenši od ...................... 1954 ln sicer do vsakega 15. v mesecu. Vsako spremembo naslova sem dolžan takoj javiti. (lastnoročni podpis) (Zlg ln podpis pooblaščene osebe podjetja ali ustanove, prt kateri je naročnik zaposlen) (Kraj, ulica ln številka) (Številka osebne legitimacije) Opomba: V oglasu zaznamujte knjige, ki jlb naročate, ln ves oglas s priloženo naročilnico pošljite na naš naslov. Kupec, ki naroči knjige v vrednosti do 500 din, odplačuje v dveb obrokih Kupec, ki naroči knjige v vtednostl do 1000 din, Odplnčuie v štliin obrokih - Kupec ki naroči knjige v vrednosti do 2000 din odpiaču*e v oetlh obrokih - Kupec, ki naroči knjige v vrednosti do 1090 din odplačuje v »cstlh obrokih - Kupec, ki naroči knllge v vrednosti do 1000 om odplačuje v osmih obrokih Kupec ki naroči knllee do »nun dlnnrlev; odplačnle knlige v desetih obrokih Stroški odpošiljanja gredo na breme založniškega podjetja »Rad« A t 4 ♦ ♦ ♦ TRIJE E. M. REMARQUE ■B W mm touncisi Roman 55 Odkimala je z glavo. »Ne več. Stanovanja nisem mogla obdržati. Ostalo pohištvo sem prodala in stanovanje oddala v najem. Zdaj stanujem tu kot podnajemnica. Toda kaj Imaš s starim Rgbertom?« »Ničesar. Samo po naravi sem takšen, da se policajev in štabnih oficirjev bojim. To izvira iz časov, ko sem bil vojak.« Zasmejala se je. »Tudi moj oče je b'J major.« »Major- je ravno meja,« sem odgovoril. »Ali poznaš starega Hakeja?« je vprašala. Nenadoma me je obšla zla slutnja »Da ni mož majhne, strumne Postave, rdečega obraza, sivih brkov in mogočnega glasu? Eden stalnih obiskovalcev mestnih nasadov?« »Aha!« Ozrla se je na španski bezeg ln me smeje pogledala. 'Ne, Hake je visoke postave, bled ir nosi naočnike z roževinastimi okviri « »Potemtakem ga pa ne poznam.« »Ali bi se hotel seznaniti z njim? Zelo je prijazen.« »Bog ne daj! Za zdaj sodim še bolj med monterje in Zalevvske.« Nekdo je potrkal. Dekle, ki mi Je bilo odprlo, je potisnilo v sobo n>zko mizico na koleščkih. Tenak bel porcelan, srebrn pladenj s kolači, na drugem neverjetno majhni obloženi kruhki, prtički, cigarete in kdo ve kaj še vse — ko omamljen sem gledal vse te dobrote. »Kaj pa misliš. Pat!« sem dejal »Saj to je kakor v filmu! 2e na stopnicah sem opazil, da sva oa različnih socialnih stopnjah Pomisli, da sem vajen jesti z mastnega papirja na oknu gospe Zalevvske ln da zmeraj stoji poleg mene zvesti kuhalnik na špirit Bodi milostna ubogemu stanovalcu pustih penzionov, če bo v zmedi morda prevrnil pladenj * Zasmejala se le. »Tega ne smeš storiti Tvoja čast tega ne dopušča, saj si strokovnjak za motorje Biti moraš spreten * Prijela je za ročaj vrča. »Alt teliš čaj ali kavo?« »Caj ali kavo? Kaj imaš oboje?« »Da. Kar poglej!« »Imenitno' Kakor v najlepših kavarnah ali restavracijah Samo še godbe manjka.« Sklonila se je in odprla majhen radioaparat v obliki kovčka, ki ga niti opazil nisern »Kaj torej teliš, čaj ali kavo?« »Kavo. kar kave mi nalij. Pat S kmetov prihajam. A ti?« »Jaz hočem piti s teboj kavo.« »Drugače pa piješ čaj?« »Da.« »Glej spaka.« »Saj se že privajam kavi AH hočeš kolače h kavi? Ali pa morda obložene kruhke?« »Oboje, Pat Takšne priložnosti je treba Izkoristiti. Pozneje bom pil tudi čaj Vse moram pokusiti, kar imaš dobrega.« Zasmejala se Je in mi naložila poln krožnik dobrot. Branil sem se. »Dovolj, dovolj! Pomisli, da sva v bližini podpolkovnika! Vojaščina zahteva od nižjih činov, da so zmerni.« »Samo v pijači, Robby. Saj tudi stari Egbert navdušeno Jč kolače s sladko smetano.« »V komfortu tudi,« sem odgovoril. »Navdušenje za komfort ro nam svol čas temeljito izbili iz glave.« Potiskal s>m mizico na gumijastih koleščkih sem tej tja Sama me je spodbujala k temu. Neslišno je drsela po oreprogi. Ozrl sem se. Vse se je lepo ujemalo »Da, Pat,« sem dejal, »tako so pač živeli naši predniki.« Zasmejala se je »Kakšne zgodbe mi oa pripoveduješ!« »To niso zgodbe To “O časovni dogodki.« »Saj je vendai samo naključje, da imam teh nekaj stvari, Robby « Odkimal sem, r. glavo »To ni naključje In ne gre za stvari. Gre za nekaj, kai tiči v vsem tem Varnost Tega ti ne razumeš. To razume samo človek ki ne spada več zraven.« Pogledala me )e »Saj bi tudi ti lahko imel pohištvo ln vse drugo, če bi le*hotel « Prijel sem )o za roko »Jaz pa tega nočem. Pat, to Je tisto. Ce bi Imel pohištvo, bi bil v lastnih očeh pustolovec. Ljudem mojega kova najbolj kaže živeti od danes do Jutri, iz rok v usta. Takšnega življenja srno pač vajeni In zahteva ga čas.« »Tudi zelo udobno je živeti tako « Zasmejal sem se. »Morda Zdaj pa mi nalij čaja Rad bi ga pokusil.* •Np.« je dejala »pri kavi ostaneva. Pač pa še neka,' prigrizni. Tudi iz rok v usta.« »Pametna misel Ali pa Egbert, tako navdušen za kolače, ne računa s tem da pride še nekaj nazaj?« »Morda Računa pa naj tudi z maščevanjem nižjih črnov. Tudi to zahteva čas Kai mirno pojej.« Njene oči so žarele in bila »«• očarljiva »Cuj.« sem dejal, »ali veš, kje se ta iz rok v usta brez usmiljenja neha?« Ni mi odgovorila, samo pogledala me je. »Pri tebi!« sem dejal. »Zdaj pa brez pomilovanja v boj proti Eebertul« IZ NAŠIH KRAJEV Zadruge v mariborski okolici so večji del dobička namenile za pospeševanje kmetijstva Zaradi malomarnega poslovanja nekaterih zadrug bo letna skupščina Okrajne zadružne zveze šele prihodnji mesec — Na splošno so KZ v mariborski okolici napredovale, le za nakup dobrih semen se še zmeraj premalo zanimajo V ponedeljek je bila pri Okrajni zadru/ni zvezi Maribor-okolica seja upravnega odbora, na kateri so se pogovorili o letni skupščini, ki jo bodo lahko imeli zaradi malomarnosti nekaterih kmetijskih zadrug Sele v začetku prihodnjega meseca. Sedem zadrug v okraju navzlic opominom in pomoči revizorjev še vedno nima pravilno sestavljenih bilanc, ponekod pa ne morejo potrditi zaključnih računov zaradi nepravilnosti v poslovanju. Tako za- ključni računi zadruge Gradišče niso potrjeni zaradi nepravilnega obračunavanja plač, v Smarjeli ob Pesnici pa jih ovira pri sestavljanju zaključnih računov knjigovodstvo, ki je bilo vse do prihoda sedanje knjigovodkinje zanemarjeno ter obremenjeno z raznimi primanjkljaji. Zadruga Drvanja ni sestavila bilance, ker ji je trgovinska inšpekcija zaprla trgovino ter nepravilnosti v poslovanju raziskujejo tudi revizorji. V Velki odlagajo V Maribora je še vedno premalo žensk o delavskih svetih Volivci so često zbirali mojstre in poslovodje, ki jih poznajo; dobri delavci iz manjših oddelkov pa niso dobili dovolj glasov V Mariboru so doslej izvolili delavske svete v 74 podjetjih. Od 2177 predlaganih kandidatov so izvolili 1647 članov. Med izvoljenimi je 1316 delavcev ali 78 odstotkov in 377 uslužbencev ali 21 odstotkov. Žensk je bilo predlaganih 481, izvoljenih pa le 295. V 10 kovinskih podjetjih je od 330 članov delavskih svetov samo 25 žensk, bolje pa je v tekstilni industriji, kjer je v osmih podjetjih med 230 člani 113 že- Med gospodarsko razstavo v Ljutomeru bo več posvetovanj Ob gospodarski razstavi ljutomerskega okraja, ki bo konec avgusta in v začetku septembra V Ljutomeru, bo Društvo elektro-inženirjev iri tehnikov LRS priredilo večdnevno posvetovanje. Razpravljali bodo o uporabi električne. energije v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Posvetovanja se bodo udeležili tudi predstavniki društev ostalih republik. Kot referenti pa bodo sodelovali člani društev agronomov in tehnikov ter inženirjev in tehnikov gozdarske in živilske stroke. Zaključke posvetovanja nameravajo izdati v posebni bro-iJuri, da se bo širša javnost lahko seznanila z izkušnjami, doseženimi v mehanizaciji slovenskega kmetijstva. —r rta. Najboljše razmerje je v Pletenini, v tovarni trakov in sukanca, v Predilnici in tkalnici in V Svili; v mariborski tekstilni tovarni pa je od skupnih 65 članov delavskega sveta še vedno samo 18 žena. V večjih podjetjih je precej kandidatov odpadlo zaradi preglasovanja v posameznih oddelkih. Volivci so često odbirali mojstre In poslovodje, ki jih poznajo, medtem ko dobri delavci v manjših oddelkih niso dobili dovolj glasov. Dosedanjih članov delavskih svetov je bilo ponovno izvoljeno le 37 odstotkov. Ponekod so se le-ti celo odrekali kandidaturam. Nekateri sindikalni funkcionarji pa so smatrali, da je bolj p biti v delavskem svetu kot v sindikatu. Tak primer je bil posebno v Predilnici in tkalnici. V trgovskih podjetjih so največ kandidirali poslovodje in manj trgovske pomočnike kot osnovne delavce v teh kolektivih. Na prvih zasedanjih novih delavskih svetov so ponekod poskušali vriniti za predsednike razne ljudi, ki bi naj bili zagovorniki delavcev in podjetja, nimajo pa strokovnih in moralno političnih pogojev za člana delavskega sveta. Pod plaščem lažne demokracije so skušali uveljavljati svdja osebna stremljenja, kar pa so jim delovni kolektivi preprečili. —rej Bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva bodo uvedli najprej v celjskem okraju Celje, 21. aprila. Te dni bo prišla v celjski okra j posebna komisija Ljudske skupščine LRS, ki bo z zasebnimi kmetovalci in organizacijami na vasi proučila vse možnosti bolniškega zavarovanja kmetov in njihovih družin. Novost je vzbudila med kmeti veliko zanimanja, kar je bilo opaziti zlasti na občnih zborih kmetijskih zadrug in ponekod tudi na vaških zborih volivcev. F. K. Koristno sodelovanje Na.istarcjŠe slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika in najmlajši pevski zbor »Partizan« iz .larš sta pri- vciiiii u vpiciaoiij-ui, ftl oc \r\ on iim 7r1rflvi1Rča nrnv7ar>rav redila skupna koncerta, enkrat v Kam. Ženske mladine. Neka tovarišica ki so jim zdravilišča pravzaprav njku y Jaržah Ljudje fi0 8e za je na primer predlagala, da v I namenjena. Menili so, da do v f>j)a koncerta zelo zanimali, in uspeh bodoče ne bi več delili dobička,' bodoče treba bolj 'skrbeti za de- je bffl «■T^ko ovarije je za razvoj pevske kulture na podeželju zelo koristno. Z Kako čimbolj skrbeti za delovne ljudi - osnovna misel razgovora na konferenci ZK v TAM V nedeljo so imeli komunisti vadnice. Oboje bi na Teznem po-fAM na Teznem pri Mariboru trebovali. 2enske bi veliko laže redno konferenco. Po poročilu so; razen službe opravljale še domače navzoči razpravljali o raznih vprašanjih, ki jih je sekretar tovarniškega komiteja omenil že v poročilu. V zvezi z delavskim samoupravljanjem so govorili o nekaterih nepravilnostih prometnega oddelka. Nato so govorili še o raznih drugih problemih v tovarni in o vprašanjih, ki se tičejo posle, če bi vedele, da je otrok v dobrih rokah v vrtcu. Nekateri so tudi dejali, da so opazili po zdraviliščih, ko so s pevskim zborom gostovali, da je v njih le malo delovnih ljudi. Vpraševali so -se, kako da se zdravi v teh zdraviliščih tako malo tistih ljudi, letno skupščino zaradi precejšnjega primanjkljaja, za katerega ljudje še ne vedo. To zadrugo bo treba zaradi kreditne nesposobnosti in nezadovoljivih gospodarskih razmer čimprej ukiniti, da ne bo izguba še večja. Prav tako pa bi bilo potrebno ukiniti tudi zadrugo v Šmar-jeti ter na trdnejših temeljih ustanoviti novo. Razen nekaj redkih so kmetijske zadruge v mariborski okolici lani zelo napredovale, zlasti v skrbi za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Tudi večino dobička so namenile za pospeševanje kmetijstva. Še vedno pa ni dovolj Zanimanja za nakup dobrih semen, s čimer bi lahko znatno povečali pridelek. Semenarna okrajne zadružne zvezd ima v skladiščih še vedno nad 20 vagonov izbranega semenskega krompirja, za katerega ni dovolj kupcev. To izhrano semensko blago bodo prodajali celo po 10 din kg, prav lako pa ga bodo I poceni obračunavali pri zamenjavi J za jedilni krompir. Semenski krompir je namreč namenjen izrecno za , seme ter za polrošnjo ni primeren. —rej I 400 hektarov velik pašnik na Pohorju Na obsežnih planotah zahodnega dela zelenega Pohorja so lani uredili 400 hektarov velik pašnik, ki Je 30 let bil zanemarjen. Živinorejski odseki kmetijskih zadrug Vitanja, Skomarij, Zreč, Stranic, Loške gore in z državnega posestva v 'Vojniku so lani prvič poslali tja več molzne živine. V treh mesecih obilne paše je bil prirastek zelo zadovoljiv — povprečno 51 kilogramov na govedo. V pripravah na proslavo obletnice Štajerskih partizanov v Ostrožnem pri Celju so v Mariboru že ustanovili poseben odbor. Na posvetovanjih s predstavniki okrajnih odboro.v in sindikalnih podružnic se bodo pogovorili o pomenu in važnosti te zgodovinske obletnice. V organizacijah in Kmalu pojdemo spet na pašo Sedai vemo, da smo se izkoriščanja otr Na ustanovnem občnem zboru sindikalne podružnice na kmetijskem posestvu v Cirkulanah je govoril tov. Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta ZSS o vlogi sindikatov in o nalogah nove podružnice v delavskem samoupravljanju Viničarski in oferskl odnosi na Štajerskem so skoraj odpravljeni. Le redke sporne primere rešuje še sodišče. Nedavni izkoriščanci pa so se skoraj vsi zaposlili na kmetijskih gospodarstvih, kaierim je bila dodeljena zemlja, odvzeta po zakonu o zemljiškem maksimumu in odpravi viničarskih odnosov. Ponekod ustanavljajo nova gospodarstva, drugje pa so to zemljo priključili h kmetijskim gospodarstvom in kmečkim delovnim zadrugam. temveč da bi denar "uporabili za lovnega človeka in mu nudili vse, ™]6frri *amostf>jnlh gradnjo otroškega vrtca in telo- kar mu pripada. G. D. Na Prjorsfeem pričahiiiejo prve goste Na Primorskem se živahno pripravljajo na turistično sezono. Prve goste pričakujejo okrog 1. maja. Menijo, da bo tudi letos, kot vsa povojna leta, prišlo v turistične kraje Slovenskega Primorja največ gostov iz drugih republik. Pripravam za turistično sezono je bil posvečen tudi sestanek zastopnikov turističnih in olep-1 ševalnih društev vseh štirih primorskih okrajev, ki je bil pred dnevi v Novi Gorici. Razpravljali j so o raznih vprašanjih letošnje turistične sezone, zlasti še o pomanjkljivostih v gostinski mreži, prometu in propagandi. ' K povečanju števila turistov na Primorskem bo prav gotovo | pripomogla uvedba motornih vla- I kov, ki bodo v precejšnji meri j izpopolnili slabe prometne zveze.: Letos bodo izboljšali tudi avto-1 bušne zveze med posameznimi turističnimi kraji. Tako bodo kmalu odprli redno avtobusno progo Tolmin—Bovec. Za popularizacijo turističnih znamenitosti Tolminske nameravajo letos izdati manjši turistični prospekt, prihodnje leto pa bosta goriški in tolminski okraj skupaj izdala razkošno publikacijo o naravnih lepotah turističnih krajev Tol- minske in Goriške. Poslali jo bodo tudi turističnim birojem in organizacijam v tujino, kjer vedo zelo malo o velikih možnostih za turizem v Slovenskem Pri- D. Bivši viničarji in oferji, ki so se zaposlili na že obstoječih kmetijskih gospodarstvih, so se takoj vključili tildi v sindikat; na novih gospodarstvih pa ustanavljajo nove sindikalne podružnice. Takih podružnic so ustanovili že več. V ponedeljek je bil ustanovni občni zbor sindikalne podružnice na kmetijskem posestvu v Cirkulanah, ki je bil svečan, obenem pa tudi delaven. Predsednik Republiškega sveta ZSS tov Janko Rudolf je razložil vlogo sindikatov in naloge zanimanje tudi med drugimi vašča-novoustanovljene sindikalne po- ni — kmeti, ki so prišli kot gostje, družnice v delavskem samouprav- i P. V celjskem okraju ustanavljajo postaje za osemenjevanje živine in veterinarske ambulante V Ostrožnem pri Celju se bodo srečah stari znanci Obletnice štajerskih partizanov se bo iz Maribora i" okolice udeležilo več deset tisoč ljudi podjetjih pa bodo začeli zbirat* potrebna sredstva. Iz mesta bod° potovali z vlaki in kolesi, razpoložljiva motorna vozila pa b°'| do predvsem za prebivalce v okoliškem okraju, kjer ni možnosti za prevoz z vlaki. Računajo, da se bo proslava iz Maribor3 in okolice udeležilo približno petinštirideset tisoč prebivalcef' Veliko zanimanje za proslavo tudi v ptujskem okraju Tudi v ptujskem okraju so S8 začeli pripravljati na proslav0 obletnice Štajerskih partizanov V ta namen so ustanovili okrajni štab, v občinah pa ustanavljajo pripravljalne odbore in posebne vaške komisije. Na množičnih sestankih bodo prebivalstvo seznanili z dragocenim doprinosom štajerskih partizanov v : narodnoosvobodilni vojni. Menijo. | da se bo proslave udeležilo okol* j trideset tisoč prebivalcev ptujsko' ; ga okraja. Uspešna pomoč Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Odbor za kulturno prosveto0 delo pri Okrajni zadružni zvez* v Celju beleži pri delu precejšnje uspehe. Najraznovrstnejše oblik6 prosvetnega dela med kmečki!” prebivalstvom in veliko zanima' nje za izobraževanje dokazuje, do je led prebit, vendar je še vedn° premalo sistematičnega prosvet' Ijevanja na vasi. Spričo tega, d° je OZZ Celje kupila kinoprojektor ozkotračni film in motorn0 prevozno sredstvo, bo letos m°' goče prirejati poučna predavanj3 s prikazovanjem poučnih film0v s kmetijskega področja tudi tistih vaseh, ki so bile doslej tem pogledu zapostavljene. F. K. Nad 64,000.000 din vlog v kreditnih odsekih KZ Smisel za varčevanje in hkrati koristno nalaganje prihranko* se čedalje bolj širi tudi med zadružniki. Delo 42 kreditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah celjskem okraju kaže, da števil0 vlagateljev-zadružnikov in višina denarnih vlog stalno narašč3. Tako je bilo ob koncu minule!,3 leta 2392 vlog v znesku 64,5 milijona dinarjev, medtem ko bilo najetih le 292 posojil v skupnem znesku 5 milijonov 220 tis<> dinarjev. Zelo uspešno poslujej0 kreditni odseki v Savinjski dolin1' V KZ Braslovče ima kreditni odsek blizu 20 milijonov din vlož' v Taboru 7 milijonov itd. Večinoma vlagajo zadružniki den3” ki ga prejmejo za prodano kme' tijsko blago. S tem v veliki men pripomorejo kmetijskim zadregam večati obratna sredstva, kaf je nedvomno velike gospodarsk6 koristi. F. K ljanju ter njeno vlogo v socializaciji našega podeželja. Pojasnil je tudi osnovne slvari iz socialnega zavarovanja. V razpravi pa so člani sindikala spraševali, kako bo treba upravljati podjetje, kako si bodo izvolili delavski svet ter : o se zanimali, kako bo z deputatno zemljo, ki so jo imeli že doslej, in za pravice, ki jim jih bo nudilo socialno zavarovanje. Na živahnem zboru je bilo čutiti razpoloženje, ki ga je neka ,žena izrazila z besedami: Sedaj vidimo, da so izkoriščevalci zgubili sredstva, s katerimi so nas izkoriščali, zato smo prepričani, da smo se izkoriščanja otresli za vedno. Ustanovni občni zbor sindikalne podružnice v Cirkulanah je vzbudil veliko ju, Planini, Kozjem in Podčetrtku. Veterinarski center v Celju je organiziral za Savinjsko do lino uspešno krožno progo s postajami za osemenjevanje' živi ne. V okraju so minulo leto umetno oplodili 1697 plemenskih krav. morju. M. -JI Solkanski most čez Sočo Zaradi velikega nazadovanja živinoreje med vojno in prva povojna leta, v celjskem okraju čedalje bolj skrbijo za smotrno pospeševanje razvoja in zboljšanje te panoge kmetijske proizvodnje. V ta namen je bilo minula leta vloženih več desetin milijonov dinarjev investicij. Razen številnih drugih akcij, ki so jih opravili, so doslej ustanovili na območju okraja pet osemenjevalnih centrov z veterinarskimi ambulantami. Take postaje so bile potrebne zlasti zaradi pomanjkanja dobrih plemenskih bikov, pa tudi zaradi velike okužbe plemenske živine (zadružniki in zasebni kmetje imajo 18 odstotkov plemenske živine okužene). Osemenjevalnice gradijo tudi v Braslovčah, Preboldu, Vitanju in Ponikvi, predvidene pa so tudi v Rogaški Slatini, Skomar- Požar zaradi slabega dimnika Minulo soboto jp ob osmih zjutraj začelo goreti stanovanjsko poslopje Mira Kobala v Podkraju 4 pri Colu. Požar je v kratkem času uničil 1500 kilogramov sena, posušeno meso dveh prašičev, 34 kv. m parketnih ploščic in vso poljedelsko orodje. Nastalo škodo cenijo na približno 500.000 din, vtem ko jo bilo poslopje zavarovano le za 200 000 din. Požar je nastal, ker so se vnele saje v dimniku. * Dne 15. aprila je 79-letna Marija Hlača v Kobaridu je zažigala saje v dimniku, tako da je zataknila v dimnik omot papirja in ga prižgala. Tako je čistila dimnik že nekaj let. Na podstrešju pa je poleg vratič dimnika bil kup žagovino, ki se je vnela zato, ker so so vratca preveč razgrela Žagovlna je tlela, od nje se je vnel pod in ponoči je pričela goreti hiša. Prihiteli so gasilci iz Kobarida in do 2. ure ponoči ogenj pogasili. Lastnik hiše Andrej Kranjc ima za 370.000 din škode, precej so jo utrpeli pa tudi stanovalci. * Gorelo je tudi v Vnanjih goricah v ljubljanski okolici, in sicer v zadružnem domu. Požar jo prvi opazil ________, _ KfMl,T^akidr^toS6nl noi! dovršitev elektroplavža in obno-itnsiii. škode jo 7.0 lsn.ooo din.' Žiro-1 v0 (nad Po1 milijarde din), ter rele »n zavese na odru in neka.i lose- s svojimi sredstvi obnovila jenih dolov odra. Kako .ie oeronj nastal, 1 u,rnn vnliarnn in livarno Vn fe no vedo, sumijo ph, da je nekdo j KIarn0- valjarno m livarno. Za zažgal. Pogled na Store V ŠTORAH BODO OBNOVILI JEKLARNO, VALJARNO, LIVARNO Vedno večje proizvodne na- porabili nad 80 milijonov dinar loge dajejo kolektivu štorskih jev. Nova potisna peč, ki jo bodo železarjev veliko misliti o števil- postavili v tej valjarni, bo dajal3 mh težavah, ki so tesno poveza- vsako uro 9 ton vlečenih proir 7tlpvarnTP101zvodnje v vocjov. g tem se bo dvignila pr0! stareli obrati in stroji z nedo-voljno proizvodno zmogljivostjo, ki jih je treba zboljšati. Letos bo Železarna z delom investicijskega kredita, ki so ga dobili za I obnovitvena dela v valjarni bodo 25.000 ton na 30.000 ton letn«! 36 milijonov din bodo porabdj za dokončno ureditev livarn3, predvsem za priprave peska & pregrejevalce zraka za peč kd' polko. V jeklarni in martinarb1 ne bo večjih obnovitvenih dej: toda vzlic temu bodo znaš3' stroški nad 20 milijonov dinarje'3 F. K List Izdaja Časopisno založniško podjetje .Borba* v Beogradu Dečanska ul 81 telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana Kopitarjeve ulica S/lil. telefon 89-181 - Notranjepolitična - gospodarske rubrika teL 5t 21-613 Li kulturna rubrika teL St 21 887 Nazorjeva ul 10/11 - Odgovorni urednik »Lludske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 - Telefon M naročnino to oglas« 81-030 — Mesečna naročnina 250 m n ca tujino BOO din — Čekovni račun pr) NB G0U-T-19 poštni predaj 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini