106. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. julija. XVII. leto. 1884 Izhaja vsak dan iveter, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto l."> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun* se xa 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana K<»lunina hiši, ..Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJublJaul 21. julija. Gospodarska politika in kompromisi, to bosta gasli, pod katerima pojde vlada pri bodočih volitvah v volilni boj. S tema dvema sredstvoma hoče doseči neko srednjo stranko, katera bi v vseh slučajih podpirala njeno politiko in jo brauila proti narodnim Nemcem na jednej in Slovanom na drugej strani. Nemci sami spoznavajo vedno bolj, da ta politika vlade za nje nikakor ni napačna, pri poslednjih volitvah na Moravskem se je celo za vrlo dobro pokazala. Brez sodelovanja vlade ne bili bi toliko sedežev dosegli, če tudi bi bili v mestih jeden ali dva mandata več pridobili. Kompromis bil je ono mogočno sredstvo, ki je dalo večino Nemcem za daljnih šest let. Ni čuda tedaj, da se je ta kompromisna politika nemškim liberalcem samim tako priljubila, da čujemo z Moravskega, da tamošnji liberalni vodja, bivši član Auerspergovega miuisterstva hoče delati na to, da bi se naredil mej nemško zmerno liberalno Btranko in Coroninijevim klubom kompromis za bodoče volitve v državni zbor in bi se tako v državnem zboru osnovala neka stranka, ki bi se imenovala državna stranka. Chlumecki pa ne namerava kompromisa samo s Coroninijevim klubom, temveč ceio z Lienbacherjem in njega tovariši. Na ta način upa celo za novo državno Btranko pridobiti nekaj mandatov v planinskih deželah, kjer so dozdaj bili vselej voljeni sami konservativci. Če bi pa šlo, naredil bi se s pomočjo Lienbacherja celo modus vi-vendi z nemškimi konservativci. To so že večkrat poskušali nemški liberalci, pa neso našli zaupanja pri nemških konservativcih. Sedaj pa upaju boljšega uspeha, ko se ta kompromis ne bode ponudil od liberalne stranke naravnost, ampak le po posredovanji Coroninijevega kluba ali srednje stranke. Podobna agitacija se tudi začenja na Češkem. Tam se je od stranke Pn.žke kazine odločil neki tieželni poslanec dr. Schneider, ki je učitelj na kmetijskej šoli v Kadnu. Ta se je protivi! kazinar-jem proti razdelitvi češkega kulturnega soveta in zato prišel je pri njih v nemilost. Zdaj pa snuje neko srednjo stranko ua Češkem, ki bi imela, kakor se govori, pred vsem presledovati gospodarske interese. Herbstovi in Plenerjevi listi še večidel pobijajo te nove ideje Chlumec^ega in dr. Sehneiderja, ali kdo ve, če se kmalu ne bodo unemali za nje, saj taka sprememba načel bi pri njih ne bila nič novega. Tako je mogoče, da pojdejo vsi zmerni nemški liberalci pod praporom nove državne stranke na volišče. Gotovo to še sicer ni, a lahko se pa zgodi. Vlada bode pa skoraj gotovo pospeševala to stvar, saj vidimo, da je povsod pripravljena, kjer je moč nemštvo podpirati v obliki zmernosti ali kakega sporazumljenja. Agitacija za novo srednjo ali državno stranko se ne bode omejila samo na Moravsko, Češko in na nemške dežele, temveč raztegnila se bode na vse avstrijske provincije, vsaj bati se jo tega. Tudi pri nas bodo nekateri hitro pripravljeni, pomnožiti sredojo stranko, če se bode slišalo, da je vladna, naj bodo potem njen voditelj tudi Chlumecki, a\i p?, kdo fougl. Tako se prav lahko prigod*, da izide ta stranka dosti močna iz volilnega boja. Kakšne bodo pa posledice tega? Predno odgovorimo na to vprašanje, obrnimo malo pogled na Moravsko. Tam je vsled kompromisa srednja stranka zadobila veliko silo. Kako pa porablja to moč nasproti Čehom? Povsod skuša kratiti njih pravice, to že vidirho sedaj, da si tudi se je jedva začelo zborovanje deželnega zastopstva. Pri ustanovljen) i novih službenih mest se je povsod oziralo le na želje Nemcev, ua češke globoko v potrebah dežele utemeljene predloge se še nikdo zmenil ni. Jedno najvažnejših sredstev za ponemčenje Slovanov po vseh deželah naše države bila je vedno šola In tudi nova srednja stranka hoče se poslužiti tega sredstva ta. nadal|evanje ponemčevanju. Dotični odsek sklenil je v Iglavi ustanoviti nemško obrtno šolo, dasiravno za tako šolo tam ni nikuke potrebe, ker je večina mestnega prebivalstvo, in vsa okolica slovanska. Čehi so bili tedaj opravičeni tu zahtevati popolnem češko obrtno šolo, ali tega neso storili temveč zalit"vali so, da bi se na tej šoli poučevalo v obeh jezikih. Pa še tega skromnega predloga Nemci neso hoteli vsprejcti in srednja stranka je pri tem prav dobro pokazala svoje sovraštvo do Slovanov. Kakor je znano, je visoka tehniška Šola v Binu jako slabo obiskovana, tako slabo, da je vlada že mislila zaključiti jo. Šolski odsek je bil prisiljen, baviti se s to zadevo, iu Čehi so pri tej priliki na-svetovali, da bi se ua tej 'šoli upeljala jezikovna jednakopravnost. Nemci so s poniočjo srednje stranke zavrgli ta predlog. Pri vulitvi deželnega odbora je tudi ta stranka pokazala svojo spravljivoat. Čehom se je odkazal samo jeden sedež, razen onega v skupini kmetskih občin, katerega se jim odvzeti ue more. A ko bi ta stranka v sebi čutila le trohico spravljivosti bila bi morala skrbeti, da dobe Čeh* jednako ali pa blizu jednako znstopnikov v deželnem odboru, ko so ven-der tri četrtine prebivalstva Moravskega slovanske in imajo Čehi v deželnem zboru blizu jednako število poslancev, kakor Nemci. Jednako spravijivost poka/ali so v pet* k pri volitvi funkcijonarjev deželne hipot.ekue banke. Izvolili so ravnateljevega namestnika in štiri upravne sovetuike in jednega na-mestnV&a izmej nemške stranke, pa samo jednega upravnega sovetnika in jednega namestnika izmej Čehov. Mari to ni najboljši ilokaz, da tako imenovana zmerna stranka ravno tako sovraži Slovane, kakor liberalci. Le ime je drugo, nazori pa isti. Nič boljega pa od nje v državnem zboru nfi-mamo pričakovati, ako se pri prihodnjih volitvah dovolj ukrepi in si zagotovi svoj upliv za celih Sest let. Hitro bi se sporazumela še z drugimi bolj ekstrem-nimi nemškimi elementi. Začelo bi se novo pritiskanje Slovanov. Taaffe bi zaradi tega najbrž še ne pal, ampak v njegovem ministersvu bi se zgodile razne spremembe, vsi Slovanom prijazni možje bi se s pomočjo državnega zbora odstranili, in nadomestili z nemškimi liberalci, mej drugimi tudi bržkone s Chulumeekim. Kdo bode morda ugovarja), da bi Taaffe ne hotel takega moža v m nisterstvo, ki je vedno delal proti sporazum-ljenju narodnosti. A nam se pa zdi nerazumljivo, zakaj bi Chlumekv ue našel tam mesta, kjer ga je zavzemal Stremever, ki za nas Slovane ni bil nič prijaznejši. Saj vidimo, da Taafte že sedaj povsod pospešuje nemštvo, zakaj bi se tedaj branil nemških pristašev v ministerstvo. Mari ni bil on celo predsednik meščanskega ministerstva, ki je pri nas Slovencih pa pri Čehih zaradi sovraštva Slovanov še LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka. (Konec.) — S to dobroto, — končal je Koljco, — si je Jermak več prisvojil kakor s sabljo. Ko smo si prisvojili kako meBto ali trdnjavo, takoj se je začel z vsemi prijazniti in še obdaroval jih je. Ko smo ujeli Mametkula, ni vedel, kako bi ga častil, slekel je svoj kožuh in oblekel ga carjeviču. Razširila se je vest po vsem kraji, da pod njegovo oblastjo ni hudo, razni manjši knezi so kar sami prišli k njemu in prinesli davek. Veselo je bilo naše življenje v Sibiriji, — nadaljeval je ataman, — Bamo to mi je bilo žal, da ni bilo z nami kneza Nikite Romanoviča Serebrjanega; tudi njemu bi bilo dopalo in nam vsem bi bilo prijetnejše. Ti, kakor se vidi, Boris Teodo-rovič, bil si prijatelj ž njim. Dovoli mi tedaj piti na njegov spomin! — Bog mu daj nebesa! — rekel je z vzdihom Godunov, kateremu ni bilo težko izreči svoje sočutje k človeku, katerega je tako cenil gost, — Bog mu daj nebesa, — ponovil je, nalivajoč kupo, — pogostem se ga spominjam. — Večni mu bodi spomin! — rekel je Koljco, spraznil kupo, povesil glavo in zamislil se. Dolgo so se še pogovarjali za mizo, a ko se je končalo kosilo, ni Godunov nobenega pustil domov, povabil je vsacega sprva oddahniti se, potem pa pri njem ostati cel dan. Gostija sledila je druga za drugo, beseda je dala besedo, še le pozno zvečer, ko so že ponočni stražniki nekolikokrat kriče* obšli ulice, razšli so se gostje, očarani od veselja Borisa Teodoroviča. Minulo je več kakor tristo let po opisanih dogodkih, in le malo spominov na ta čas je še ostalo v Rusiji. Še se pripoveduje mej narodom o slavi, potrati in grozovitOBti groznega carja in pojo pesni o obsojenji na Bmrt carjeviča, o napadu Tatarjev na Moskvo in o privojevanji Sibirije po Jermaku Timofejeviču, katerega slika, se ve da malo podobna, se še zdaj vidi skoraj v vseh sibirskih kočah; pa v teh pripovedkah, pravljicah in pesnih meša se resnica z izmišljijo, daj6 nam nenatančne obrise o teh dogodkih, kažejo jih nam kakor v megli In dovoljujejo domišljiji ustvarjati po svojej volji nejasne podobe. Točneje govore* o vnanji strani tega vladanja nekatera še ohranjena zidanja, kakor cerkev svetega Vasilija Blaženega, katere pisane kuplje in U2orni zvoniki morejo dati nam pojem o prečudnej zgradbi Ivanovega dvorca v Alekaandrovskej slobodi, ali cerkev Trifuna Naprudnega, mej Butirsko in Kre-stovsko pregrado, katero je sezidal sokolar Trifon vsled dane obljube, kjer se še dozdaj vidi slika tega svetniku na belem konji, s sokolom na rokovi c i *) Sloboda je ostala v pozabljenji po odhodu carja Ivana Vasiljeviča iz nje, kakor mračni spomenik njegove gnevne pobožnosti, in oživela se je še samo jedenkrat, pa le za kratek čas. V težavnih letih *) S tega čaBa, kar je to pisano, je cerkev Trifona Naprudnega tako predelana, da je ni moč spoznati. Zunaj je mnogo pridelanega, znotraj je pa preslikana po novem okusu. In vse to iz prostovoljnih darov, kakor se pripoveduje. vc-duo v žalostnem spomiuu? Pri takih razmerah bi bilo za uas Siovane še morda bolje, da bi prišel Chlumeeky sam ua krmilo, tedaj bi vsi morali po-stavni .m' v bran za narodne pravice, ko bi pa ostal sedauji položaj, bi se p t mnogi »krivali za Taafte-jev hrbet m za njegovo obljubo, da hoče doseći sporazumi.ieuje narodov. Da se pa kuj tucega ue prigodi, treba je nam avstrijskim Slovanom velike pozornosti pri bodočih volitvah in voliti moramo samo odločne narodne može, ter se ue smemo duti mot'ti z nrkakimi obljubami in kompromisi. Vedno imejmo pred očmi narodni pregovor: „Prepozno je zvoniti, ko je toča že pobila-'. Politični razgled. .\»ir;iuj4' dežele. V Lj u b i j a u i 21. julija. V petek bila je v moravikem deželnem zboru volitev fankcijouarjev moravsku deželne hipo-teknc banke. Izvoljeni so biii: ravnatelja namestnikom dr. Hueber; upravnimi svetniki: baron d' El-bert, grof Sereny., Viljem pl. Teuber, dr. Tuček iu Friderik Wanm>ch; namestiiiki: dr. pl. Wieser, in P. Wurm. Kakor „Uazeta NarodowaM javlja, sta se ga-Ilškl deželni nam stnik in d> želni maršal sporazumela, <1h se skliče deželni zbor v 2. dan septembra. V soboto so bile volttve veleposestva z:i sle-zljsikl deželni zbor. Izvoljeni so sami nem ki liberalci kakor vselej do sedaj. Izmej 30 voljenih Članov šlezijskega deželnega zbora bode jih 27 nemško-liberaln h, trije pa Poljaki, ki so voljeni v kmetskih občinah. V petek je bilk v tirolskem deželnem zboiu jako bttrna seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo O loigovdi obilo, zlasti italijanskega dela dežele. Slišale so se res žalostne reči. Skoraj nobena občina ni brez dolga. Samo v italijauskdi Ti-rolih je nud o milijonov občinskega dolga, od kate rega se mora po 5 (Jo 0°/,-» obf&RUi dovoljenja deželnega o " milijone tega dole so obč.ue /a'* temu odl »De* j JulU(;u nadzoruje ga reda in deželnega .avarja 1882." Manjšina je pa iiost, da je spravila znano vpra i dežele v razgovor. Stavila je namreč predlog: „D-žolni zbor naj prizna potrebo o- onega zastopstva za italijanski del dežele, da se doseže omenjeni smoter, ter temu zastopstvu naj se izroči nadzorovanje občin tega dela dežele.u Ta predlog sta izvrstno zagovarjala Canella iu Gordi. Kazala sta na slabo ekonomično stanje tega dela dežele, in na potrebo hitre odpomoči, katere pa ne more dati deželni odbor, ki ima dovolj dela z nemškimi občinami. Baron PratO pre'laga, da bi deželni odbor prihodnjemu deželnemu zboru stavil svoje predloge o osnovi posebnega zastopstva za ta del dežele Bossi-Fedngott' mu je pa ugovarjal, da ta stvar še ni dozorela sa razgovori in se skliceval, da je zikon 0 okrajnih zastopstvih že davno sankcioniran, pa se še vender ni izvel. Potem sta se dr. Gilli in Berto-lini zagovarjala predlog manjšine z izredno spretnostjo. Poročevalec večine Kathreiu ni proti predlogu manjšine ved d druzega navesti, kakor, da se tudi nekatere nemške občine zadolžene. Pri glasovanji bil je vsprejet predlog večine, druga dva predloga sta pa pala. S tem so Nemci pokopali zopet opravičene zahteve svojih sedeželanov italijanske narodnosti, in zopet pokazali, da Nemec ne more biti pravičen proti drugim narodnostim, naj bo že katere koli politične barve. Budget za 1884, katerega je sklenil hrvatftkl sabor v poslednjem zasedanji je zadobit najvišjo sankcijo. Akademizmi .senat strogo preiskuje, kateri dijaki so se udeležili znauega shoda, in kdo j** sestavil oklic na hrvatski nirod. Vsi dijaki priznavajo, da so se udeležili shoda, a uikdo neče poveduti pisatelja omenjenega oklica. V tem shodu se je neki tudi bil sklenil podoben okbe na dalmatinsko mladino, v katerem jo kličejo, da pride v Zagreb, da bodo vkupe delovali za osvobojenje domovine. V u ;i u j <> di/a>e. Mej Nemčijo in Rusijo se je že neki doseglo spora/umljenje zaradi vzajemnega postopanja proti anarhistom. Zdaj se bosti pa ti dve državi skušali dogovoriti z drugimi državami, da se sklene nekaka mejnarodna pogodba o zatiranji anarhizma. Tudi v HlemčiJI bode gospodarstveno vprašanje pri bodočih volitvah igralo važno rolo. V Be-rohnu se je ustanovilo posebno društvo za varstvo gospodarstvenih interesov trgovine in obrti, ki bode delalo na to, da se bodo v državni zbor volili možje, ki se bodo m>uj bavili s strankarsko, bolj pa z gospodarsko politiko. Kakor je Gladstone v angleškej spodnjej zbornici objavil, bode druga seja egiptovske konference jutri. V tej seji pridb v razgovor ugovarjanje francoskih finančn h veščakov proti angleškim predlogom. Francijo bode neki pri tern podpirala N: mrija. Dopisi. Iz Ha rit o v<>| % 18. julija. [Izv. dop.] Da se je .-lavmM bla^osiovljenja zastave bralnega in podpo nega društva v Gorici preložila, daje tukaj povod mnogim govoricam. Nekateri celo trdijo, da He vlada na Primorskem „napredujočega" slovanskega življa boji. In nekateri Italijani (tudi konservativni) se že boje, da v krotkem utouejo v valovih „slovan-skega morja". Nekateri gospodje celo mislilo 1 vlada kar naravnost c Um sem slišal tudi. govorita .veoegA gospoda, koji j *ekel Vi erebe il partitto te.) Ako se pa vlada v resnici na Primorskem „i«-^rTuovauja" slovanskega življa boji, pogleda uaj na tamošujo statistiko zadnjih let, iz katere se lahko slepe«; prepriča, katera narodnost na Primorskem napreduje. Mnogi trde (kar je tudi verjetno), da bo Goriški vlfcdni organi hoteli omenjeno slavnost skrajšati le zaradi izleta Tržaškega delavskega podpornega društva. In ravno temu so se tudi Goriški luhončiči največ protivili, in to posebno zaradi tega, ker so zvedeli, da se imenovanega izleta udeleži čez 500 ljudij. Trst je kot italijansko mesto razup t iu kaj si bi mislili po tem takem italijanski irredentovci, če bi zvedeli, da se iz tega mesta do 500 Slovencev le jednega izleta udeleži. Slovenska društva so že mnogokrat napravila veselice in izlete, mislim pa, da do sedaj ni še na nobeni veselici in niti na taboru nered navstal, še meuj pa demonstracija. Pri italijanskih društvih pa je to mnogokrat opazovati. Tako n, pr. omenim le velikega izleta, kojega je v Barkovlje priredilo Tržaško itali-jausko telovadno društvo. Pred leti namreč napravilo je imenovauo društvo izlet v Barkovlje po noči, z lastno društveno godbo in lampijoni. In čeravno je to društvo priredilo izlet v čisto slovenski kraj, t. j. v Barkovlje, ni policija delala nikake zapreke samozvancev je mladi vojskovodju, knez Mihael Va Biljevič Skopiu-Šujski v zvezi s švedskim generalom Deligardi, zbral v njenih močnih zidovih svoje vojne sile in od tod prisilil poljskega vojskovodjo Sapebo opustiti dolgotrajno oblegovauje Trojiško-Sergijev-skega samostana. Pozneje je, kakor govori sporočilo, neko hudo zimo, janu\arja meseca, v strah prebivalcev, zbral Be naj Aleksandrovsko slobodo, ravno nad dvorcem, Črn oblak, in iz njega je udanla strela in zažgala grad ter vsa sloboda se jo spremenila v pepel. Od razkošnega potratnega življenja, moritev in bogokletue pobožuosti ni ostalo sledu . . . Bog pomagaj izgladiti nam iz src poslednje sledove tega strašnega časa, katerega upliv je še dolgo potem, kakor podedljiva bolezen, prehajal v naše življenje od rodu do rodu. Odpustimo grešne madeže carju Ivanu, kajti on ni sam odgovoren za Bvoje vladuuje! kajti on ni sam izmislil in uvel samovoljnosti, muk, moritev in obrekovanja, ki je bilo prišlo v dolžnost in navado. Te strašne pojave so prigotovili prejšnji časi, ia dežela se je bila tako globoko pogreznila, da jih je mogla gledati brez nevolje, suma si je namreč ustvarila in odgojila Ivana, ravno tako kakor so klečeplazni Rimljaui sami vzgojili svoje Tiberije, Nerone in Kaligule. Ojebi kakor Vasilij Blaženi, kuez Repniu, Mo-rozov ali Serebrjani so se pogostem prikazovale na breztolažuem nebu naše ruske noči, kakor najsvetlejše zvezde, pa so bile preslabe razguati njeno temo, ker so sejale posamič, in ue vkupe ter jih ni podpiralo mneuje občinstva. Odpustimo pregrešne madeže Ivanu Vasiljeviču, in spominjajmo se teb, ki bo odvisni od njega, ostali stanovitni v dobrem, kajti težko je, obvarovati se pada ob takem času, kadar se VBi pojmi preobračajo, ko se podlost imenuje krepost, klečeplazstvo postane zakon, u čast iu človeška dostojnost Be pa smatrati za prelomljenje dolžnostij! V miru počivajte, poštenjaki! Dajajoc tedanjemu času svoj davek, videli ste v Groznem pojav Božje jeze in vse ste prenašali potrpežljivo; pa vedno ste hodili po ravnem potu, ne boječ se niti muk, niti smrti, in. vaše življenje ni miuulo zastonj, kajti uič na svetu se ne izgubi, vsako delo, vsaka beseda, vsaka misel, zraste kakor drevo; mnogo dobrega in hudega, ki se kot nerazjasljiv pojav nahaja zdaj v ruskem življenji, skriva svoje korenine v globokih iu temnih nednh preteklega. temu izb n. Izleta onega društva ni pa „spremljala" policija air pa žaudarji, kakor je to n. pr. pri naših „Sokolcsh" navada. In še več! Godba omenjenega društva svirala je oni večer nekako „čudne marše". Imenovani lelovadu priredili so omenjeni izlet ob jednem po suhem in po morji. Ko so pa (že proti jutru") na svojih čolničib iz Barkovelj odhajali, prižigali so „trikolorne" bengalične ognje in mej njimi čuli so se klici: „Evviva V Italia!", „Ab ... a per Austria!". Omeniti moram, da sta bila pri onem izletu dva ..pilota" navzoča, pri onih izdajskih klicih se [»a niti ganila nesta. — Ker pa sedaj ravno o izletih govorim, omeniti moram dogodka, koji je vse Barkovlje razkačil. V zadnjem mojem dopisu omenjeni „Canottieri" priredili so 9. t. m. izlet v prijazno Barkovlje Ko so se pa „neodrešeuciu tam poštene kapljice napili, pripravili so se na povratek. Komaj so pa odpluli iz Birkovljauske luke, čulo se je iz neke krčme tik moija močno žvižganje. Domače ljudstvo o veni tako pravi: V omenjeni krčmi m. ha jal se je očem Oberdanka (mož prav dobro slovensko govori in celo Oberdank sam je slovensko govoril). Ko je mož videl, da „Cioottieri" iz Barkovelj odhajajo, začel je na vso moč žvižgati, in to zato, ker je mož (kot dober Avstrijec) na „Canot-t ere" jezer, pri kojih se nahaja i njegov pravi sin, t. j. Oberdankov polubrat. Ko so „Canottieri" čuli žvižganje, vrnili so se zopet v Barkovljansko luko. Ker je že pozno bilo, b lo je v luki le kacih 5 do 6 Bi»rkovljanov. rCiuottieriu so mislili, da so jim imenovani Batkovljani žvižgali ter so jeli proti njim zabavljati in pretiti. Neki italijanski debeluh je celo s pestjo necega našega mladeniča udaril. Barkovljani so po konci skočili ter par Italijanov „oplazdi". Na to pa je pričel neki ribič na šknf tolči (navadno klican'« -'v). R biči so takrat vsi spali v svojih vadno klicinje pritekli so vkup, in bi se slaba godila, da se neso zvi-.slili. Jeli so namreč kričati: „Fuora revolver! Salvovita!" Barkovljani, misleč, da imajo Italijani v resnici orožje, umaknili so se, in potem so „Canottieri" mej silnim krikom našega ljudstva zopet odšli. Odhajajočim „Canotlieroin" so Barkovljani očitno pretili, da jim bodo že plačali, in gotovo je, da se bodo zgrabili, kadar pridejo kje vkupe. Onih lahončičev pa od tistega časa ue mika več v Barkovlje, bi jim tudi ne bilo svetovati. - ' D. M. Obaiovič. S Krasa 20. julija, pav, dop.] (Zopet dva učiteljska groboval) Mlajši učitelji, ki so studovali na učiteljišči v Kopru, gotovo se še dobro spominajo veselih, telesno in duševno nadarjenih d v h učiteljiščnikov: Leopolda Ž o rž a in Ivana ValeutinČiča. Prvi jo slednji čas učiteljeval na c. kr. rud-niškej šoli v Idriji, a drugi v Bttah na Goriškem. Žal, da nam je poročati, da obeh teh dveh priljubljenih nam tovarišev ni več; pokrila je oba hladna gomila, in sicer prvega 30 let, druzega jedva 24 let Btarega ! . . . Leopold Žorž se je rodil v Idriji na Kranjskem kot jedini sin premožnih starišev. Očeta je bil izgubil rano, zato je skrbela mati mu udova skrbno za njegovo odgojo. Dognavši pet gimnazijalnih razredov, posvetiti se je hotel učiteljstvu ter je obiskoval učiteljišče v Gorici iu v Kopru. Že na učiteljišči nam je bil priljubljen in drag tovariš. Bil je blag človek, vesel družbenik iu dober narodnjak; pel je zmirom rad in imel je lepo spretnost v tej stroki. Dovršivši 1. 1877. učiteljišče, v Kopru služboval je najpreje v Merniku na Goriškem. Pozneje se mu je izpolnila iskrena želja, da je prišel v rojstui mu kraj za učitelja, Ujer se mu je pri materi kaj dobro godilo. Od vlanBkega leta je bil udovec, oče dvema otrokoma. V nedeljo 22. m. m. obide ga slabost, leže v posteljo ter pošlje po zdravnika. A vse nič ni pomagalo, začne mu čedalje slabše bivati, izgubi zavednost iu že 26. m. m. izdihnil je ubogi mladi mož, ostuvivši dvoje otrok in neizrečeno potrto mater, žalujočo za jedinim sinom ! . . . Ivan ValentinčiČ porojen je bil v Kanalu na Goriškem. Dovršivši 1879. 1. učiteljišče v Kopru, služboval je v Batah pri Kanalu, kjer je bil neizrečeno priljubljen. Bil je izboren narodnjak, goreč za vse lepo in blago ter jako vešč milega mu slovenskega materinega jezika. Vrhu tega je bil jako unet za lepo cerkveno glasbo, katero je pospeševal po svojih močeh. V dan 13. t. m. izdihuil je blago svojo dušo kot žrtva hudega mačuha ali legarja. Vsa vas Batsku žaluje za uzornim svojim učiteljem, trdeč, da „tacega ne bomo več imeli!" Tudi meni in vsem, ki smo prijatelji b:li s prominovšima, milu je za njima; a vse nas teži izrek Meneandrov, da: „kogar bogovi milujejo, umrje mlad." S tem bodi postavljen majhen spominek rajnima tovarišema. Lehka jima zemljica! Domače stvari. f Alojzij Lencek. Zopet nam je nemila smrt pokosila jed nega tistih mož, ki so si za probujenje našega naroda, za njegov razvoj in napredek stekli nevenliive zi*sluge. Včeraj zvečer ob 7a8. uri umrl je na Blanci pri Sevnici gosp. Alojzij Len ček, 57 let star. Pokojnik bilje ves čhs svojega življenja iskren domoljub, ki je vsako narodno podjetje podpiral z besedo in dejanjem in z izdatnimi gmotuimi žrtvami. Tudi našemu listu bil je ustanovnik in žrtoval v ta namen p r ec ej š n j o v s o to V Bvojej občini županoval je muogo let in pridobil si vsestransko spoštovanje in ljubezen. Ko je uvidel, da Blanca potrebuje svoje ljudske šole, a da jt; občinsko premoženje razmerno nedostatno, sezidal je novo šolsko poslopje in izročil je šolakej občini s tem pogojem, da se mu povrne v večletnih obrokih samo izdani kapital, a niti krajcarja obrestij. S svojim moškim, vseskozi poltenim in nesebičnim delovanjem pridobil si je pokojnik zaupanje vseh krogov, narod izvolil ga je svojim zastopnikom in bil je dlje časa v državnem in deželnem zboru, z v nje gove velike zasluge v javnem življenji pa je bil odlikovan z zlatim kr.žcem za zasluge. Vsacega narodnega zavoda bil je član, mej ustanovniki Sevniške Čitalnice in tabora v Sevuici. okrajni zastop imel je v pokojnem Lenčeku svojega neumornega uda in Lenčekova gostoljubna hiša, da si skoro na samem stoječa, bda je vsekdar pravo središč« za vso okolico. Na Blanci bil je marsikak važen političen shod in dogovor in blagodejno je upi valo na vsacega, kdor je par ur preživel v krogu te izredno rodoljubne obitelji, kjer je vladal in tudi zdaj vlada pravi uarodui duh. Ugodna zavest, da je pokojnik vzgojil nam nenavadno izborne narodnjake, da njegovo ideje, njegovi nazori žive v njegovih gg. sinovih naših prvoboriteljih, ki že delujejo v javnem življenji in to s posebnim vspe-hora, ta zavest poblaži nekoliko grenkobo, prouzročeno pri tužuej vesti njegove prerane smrti. Slava A. Lenčekovemu spominu! Lahka mu zemljica! — (Na Dunajskem vseučilišči) bila sta 12. t. m. gg. Eduard Volčič, c. k. avskul tant v Črnomlji, iu Peter Luharnar, slednji doma iz Goriškega, promovirana doktorom* prava ; ker gOHpod E. Volčič ni bil navzoč, namestoval ga je pri promociji g. dr. Fran Firbas. 18. t. m. pa je na istem vseučilišči g. Karol Štrekelj do ktoroui filozofije bil promoviran. — (Dnevni red m e s t n e g a o d b o r a s e j i), katera bode v torek 22. dan julija 1874 leta ob 6. uri zvečer v mestn: dvorani. I. Nazuanila prvo-sedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o prošnji društva Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij ua mestne stroške ; h) o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujemov znašajoča 100 gld. 96 kr.; c) o gospoda Karola Siruika ponudbi glede mestne hiše štev. 19. „Pred Prulami"; č) o izidu skontriranja vseh blagajnic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina Ljubljanska, izvršenega v 4. dan t. m.; III. Stavbinskega odseka poročilo o gospodov bratov Kozlerjev prošnji za promeuo pogojev zadevajočih dovajanje vode iz njihovega pivovaru v Šiški. IV. Personalnega iu pravnega odseka poročilo o volitvi novega odbora društvu Ljublj. prostovoljnih gasilcev. V. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalna predloga: a) naj si. meBtni odbor sklene reorganizacijo magistratuih uradov; b) naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južni železnici vodstva zavoljo uvedeuja tour* in retour- listkov. — (Birma.) Kakor ualašč malim birmancem in botrom na ljubo na vstalo je včeraj po jutranjem dežji prav hladno vreme, da ueso trpeli hude vročine. V 8tolni cerkvi je bilo vse natlačeno ljudstva, katero bi bilo bolje ravnalo, ko bi bilo po velikem cerkvenem opravilu cerkev zapustilo in birmancem in botrom prostor naredilo, kakor pa gnječo delalo. Da je nekaterim maajišm in slabejim otrokom slabo prihajalo, je le presilno občinstvo krivo. Neko de klico je napala slabost da se je zgrudila na tla in so jo morali odnesti iz cerkve. Pa revici sv birma ni odšla, ker je popoludne taisto lahko vsprejela bn z gnječe in vročine. Delila se je sv. birma, kakcr je že znano, po Tržaškem škofu dr. Glavini, dopoludne in tudi popoludne ob treh mnogoštevilnim otrokom. Kar nas je posebno pri tej redkej svečanosti, kateri je tako velicega pomena za vsacega otroka in donaša birmancem toliko veselja, posebno iznenadilo, so bile naše slovenske botre v pečah. V tolikem številu, kakor včeraj, sosebno popoludue, jih že zdavna nesmo videli v pečah vezati otrokom svete birme. To nas tem bolj veseli, ker so pokazale visokemu gospodu vladiki, kateri v svojih domačih pokrajinah nema prilike videti tako krasne noše, da pri nas, biva slovensk narod, ki se ne boji razun sv. vere tudi svoje narodne zavednosti javno pokazati. Peča je res tako lepa, da se tudi mestne gospe in gospice ne bi smele sramovati nositi. Toraj narodnjakinje le mnogobrojno pridite k vsakej javnej svečanosti v pečah in postavite se rekoč: me smo me I — („Osječko tamburaško družtvo") priredi danes zvečer ob 8. uri v čitalnični restavraciji večerno zabavo s prav zanimljivim programom. Vse točke, ki se bodo svirale, uglusbil je za tamburico g. Sladaček, učitelj temu društvu. — (Shod krojaške zadruge mojstrov) bil je v5eraj ob 10 uri dopoludne ua rotovži. Ude-iežba je bila jako slaba, od 42 mojstrov udeležilo se je jih zborovanja 16. Posvetovala in sklenila se pravila za ze.drugo, katera je odbor samo v nemškem jeziku predložil. K*ko nepotrebno je tujščiuo po vsej sili utivati v zadruge, pokazal je poročevalec g. Beuda sum, ki je nemške pravila tako nepravilno čital, da je navstal večkrat splošni smeh. — (Iz Zagreba) se nam piše 20. t. m.: Neznana vročina, ki nas je nadlegovale nekaj unij s 38 stopinjami po Celziji, je naglo pTCt.-i.ala; Binoč namreč po 9. uri se je vzdignil hud vihar, potem je navstalo bliskanje in sveti Elija se je oglasil, pa dež je začel padati. — Ob 1. uri 7 minut po po-lunoči smo imeli potres tako jak, da so čaše žvou- ; ketale in silen podzemski šum se je Čul. Danes de-■ žuje in ni več vročine. — Petra pl. Maljavca, sa-! borskega zastopnika in umirovljenegu velikega žu-i pana Požeškega je udaril kap na parobrodu mej ■ Mitom, ko se je vozil iz Zigreba domov; ostal je na mestu mrtev. — (Odbor „Narodne šole") je razposlal sledečo okrožnico: Dolgo časa je že, kar je sprožil odbor „Narodne šole" misel, s pomočjo trudoljubivih in delavnih gg. učiteljev po naši slovenski domovini uresničiti 4. točko III. §. njegovih pravil, ki slove: ..Društvo daje nagrade učiteljem za dobre spise slovenskemu ljudskemu šolstvu namenjene in po* spešuje sploh po svojih močeh vse, kar je ua prid slovenskemu ljudskemu šolstvu." Gotovo je vsak gg. sotrudnikov na šolskem polji popolDem uverjen, kako potrebne bo sloveuske knjižnice namenjene našej šolakej mladini v pouk in kratek Čas; slehernemu je tudi znano, kohkera bi bila ta korist ne le šolskej deci, temveč tudi šoli odraslej mladeži. Potrebo, da ustanovimo slovensko knjižnico, o kute-rej bomo ponosno rekli, da je naše delo, da naj bode last naroda, potrebo to čutimo z vsakim dnevom bolj in bolj. Pričajo nam to šolske iu farne knjižnice; knjiga tu izposojena roma iz rok v roke. Ker torej naša mladina kakor tudi odrasli s tolikim veseljem čitajo knjige, če3tokrat tudi take, ki visoko presegajo mejo njihove naobraženosti, gotovo trud ne bode zaman, ako združeni segnemo po delu, katero se nam tu ponuja iu katerega imamo obilo. „Narodna šolau za sedaj še ni v močeh, pisateljem dajati nagrade; a če se jej posreči po izdavi prve knjižice, kar ravno po uspehih tega okiica namerava, osiguriti si toliko denarnih sredstev, da bode brez težkobe mogla nadaljevati to svoje podjetje, gotovo bode rada svojo obljubo spolnila. Z le-tem oklicem vabi toraj odbor društva „Narodna šola" gg. slovenske učitelje, da se poprimejo dela iu vsak po svojih močeh pripomore, da se izvrši namen! Za knjižnico bodo ugajali najbolj spisi naravoslovni, zemljepisni, zgodovinski, posebno iz domače povestaiee, sploh spisi, ki bi dopolnjevali iu dadaljevali uaša solsku berila. (Take tvarine je dovolj najti v učnem črteži od 19 marca 1879, kjer naj bi si jo vsak gg. sotrudnikov poljubno odbral; Da si pa odbor „Narodne lole" zagotovi potrebno Število spisov, ki naj bi se potem priobčili v I. 2vezku, obrača se do onih gospodov tovarišev, ki hote sodelovati, da mu objavijo svoje mnenje in eventuelno tudi sporoče, o čem bi hoteli pisati. Treba namreč takoj s početka pregledati tvarino in obseg. Res da je prošnja velika, s katero je stopil ta pot odbor „Narodne šole" pred slovensko učiteljstvo; a storil je to dobro vedoč, da mu učitelji slovenski gotovo prihite na pomoč, vsaj gre s prva samo za jedno pisano polo zanimive poučue tvarine, ki jo vsak učitelj tekom jednega leta, a tudi prej brez velike žrtve prav lahko zmaga. Podajmo si torej roke in moževsko se zdrožimo k blagotvornemu podjetju. Kakor drugi narodi, požurime bo i mi, vzgojevati in poučevati nam izročeno mladino naši domovini v korist, narodu pa v čast iu slavo! Zrn do zrna pogača! V Ljubljani, meseca julija 1884. Za odbor „Narodne šole: S te g nar, H. Po d k r a j š e k, načelnik. odbornik. — (Književnost.) „Slavonie Literature". By W. R Morfill, M. A. London: „Societv for promotiog cbristian knowledge, 1883." Tako imenuje se angleška knjiga o stari slovanski kujižev-nosti, kjer se tudi nahaja poglavje v našem slaveu-skem jeziku, o starih slovenskih pisateljih in rojakih ter o slovstvenih spomenikih. Spisal jo je W. R. Morfill v Oxfordu, Član „Matice Slovenske" in an-glešk jezikoslovec, ki pozna vse slovanske jezike in literature. O tej knjigi in njeni vsebini piše gosp. And. Jurtela v letošnjega „Kresa" 6. snopiči; on je tudi z lanskega svojega popotovanja po Augleš-kem pisatelju osobeo znanec in ve povedati, da ima gosp. W. It Morfill že dokaj gradiva pripravljenega tudi za novejšo zgodovino slovstva slovanskega, sedaj raztresenega po angleških časopisih. — (Razpisano) je mesto pr5 pri c Kf okrajni sodni ji v Ratečah. Prošnjb '! na predsedstvo c. kr. okrožne sodi Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sevnica 21. julija. Danes umrl znani rodoljub Alojzij Lenček na Blanci, bivši deželni in državni poslanec, za narodne pravice prvo-boritelj tega kraja. Sevnica 21. julija. Volilni shod na Planini vršil se v najlepšem redu. Od obilo zbranih volilcev Jerman soglasno kandidatom postavljen. Žužemberk 21. julija. Ljubljanskemu Sokolu doni naj tisočera slava. Sramotni napad Sukljeja vse jako razburil. Proč z ..........! Pereat Šuklje ! Žužemberski narodnjaki. Pariz 20. julija. V Arlesu 4, v Siste-ronu 2, v Nimesu jedna osoba za kolero umrla; tudi v Parizu trije slučaji „Cholere nostras", izmej teli dva s smrtnim izidom. Rim 20. julija. Papež poslal Marseille-skemu škofu 20.000 frankov, da je razdeli mej uboge v Marseillu in Toulonu. London 20. julija. Na angleškem parobrodu „Saint Dunstan" ploveče iz Marseille-a v Liverpool, sta dva za kolero umrla. Parobrod je v reki Mersev v quarantaini. Toulon 21. julija. Včeraj čez dan tukaj 15, v Marseille-u 25 za kolero mrtvih. Hladnejše vreme daje nado, da se obrne na bolje. Kakor poroča „Soir", sta bila včeraj v Parizu dva nova slučaja sporadične kolere. Novi York 21. julija. Posebni vlak na železničnej progi Coiinoton-Vallev skočil je v soboto zvečer pri Cantonu (Ohio) iz tira ter zvalil se po železničnem nasipa v tri črevlje globoko vodo. 25 osob ranjenih, 12 se jih pogreša in misli se, da so poginili. Razne vesti. * (Pomoč zoper s o 1 n č a r i c o.) V soboto smo v našem listu prosili pomoči zoper prehudo vročino. Tako storil je tud; Dunajski mestni zdravstveni svet (tizikat) in stavil nujni predlog, uaj magistrat precej ustavi vsako delo pri najhujši vročini opoludne zlasti pri zidarjih in pri takih delavcih, kateri se ne morejo ubraniti soločnim žarkom, in sicer od 12 do 4 ur.- popoludne. Ddo se lahko nadaljuje zvečer do 9 ure. To je modro in pametno. Kakor kaže deuušnjti lepo toplo vreme, nam trka gorkoU in vročina zopet na duri in ta teden bo res treba tudi pri nas v Ljubljani, le bo toplomer dosegel zopet 36 stopinj R , kaj tacegu ukreniti. * (Sol/e.) Nedavno je nav.stal neznaten domač prepir mej mlado gospo in soprogom profesorjem. Ker gospa mo*a ne more z jezikom premagati, ga skuša s solzami potolažiti. A ni posebno veliko dosegla z jokanjem. „Nehaj jokati že jedenkrat; saj solze neso za prav nobeno rabo. Jaz sem jih kemično preiskoval. Obetaj« i/ domišljije, fosfornoki-slega apnenca in malo sodaklorida; največ v solzah je pa nepotrebne in nekoristne vode." Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago. Dogovorivši se z ravnateljstvi železnic, odločil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenjskem, Koroškem in Gorenjem Štajerskem Čez Amstetten-Dunaj-Brno v Prago. Ta poseben vlak krene iz Ljubljane okolu 25. avgusta t. 1. in v tem vlaku se bodo vozili vsi udeleženci skupaj. Omenjeno železnično črto je odbor zato izbral, ker se bode gotovo mnogo udeležencev na povratku rado ustavilo na Dunaji. Iz Prage nazaj ne pojde poseben vlak, ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v teku 14 dnij, kajti za toliko časa veljajo železniški listi. Cena za II. razred je do Prage in nazaj »« ffld. 30 kr.. za III. razred pa 10 ffld 60 kr. Denar in sicer ves znesek za osebo naj se pošilja odboru v Ljubljano do lO. avgusta t. 1. Konečno še opozarjamo, da bodemo program vožnje lu slavnostnih dnij v Pragi skoro naznanili in na željo razpošiljali. V Ljubljani, 19. julija 1884. Ts.:\ odbori Ivan M um k. Anton Trstenjak, predsednik, tajnik. Javne dražbe. 22. julija: 3. eks. d r ž b. pos. Martina Srebotnika Iz Pred-Jame, 1400 gld., v Postojim*. 1. eks. držb. pos. Mihu SiihIji iz^Neverk, 1050 gld., v Pos toj ini 1. eks. držb. pos. Franca Žorža z Slapa, 110 gld., v Vipavi. 2. eks. držb. pos. Janeza Nussdorfcrja z Slapa, 1887 gld., v Vipavi. 23. julija: 1. eks. držb. pos. Janeza Sotlarja s Klanca, 200 gld., v Litiji. 1. eks. držb. pos. Janeza Pivca iz Voljavlj, 1553 gld., v Litiji. 1. eks. držb. pos. Martina Stembova iz Skrili, 2626 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pes. Luke Pevca iz Osredka, 5062 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Janeza Štruklja iz Št. Vida, 'J60 gold., v Ljubljani. 25. julija: 3. eks. držb. pos. Antonijo Hafner iz Harije, 986 gld., 20 kr. v Ilirskej B strici. 1. eks. držb. pos. Janeza Skoka iz Zgorniega Zemona, 1620 gld., v Bistrici. 1. eks. držb. pos. Gašperja Krašovica z Vrhnike, 1240., v Ljubljani. 3. eks. drži), pos. Primoža Iskre z Bleda, v Kad -vljici. 1. eks. držb- pos. Antona Valenčiča iz Smerečja, 1609 gld., v Hi. Bistrici. 3. eks. držb. pos. Marko Vivode iz Hojanske vasi, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Martina Cesarja iz Krašonskcga vrba, v Metliki. 8. eks. držb. pos. Janeza Zlogarja iz Krasnega vrha, v Metliki. Meteorologično poročilo. In. 21 julija t I. (Isvimo telegrafično poročile.; Papirna reu a . . . . ..... 80 »rld. 60 Srebrna renta .... .... 81 , 55 Zlata ren......... 103 n 30 5#/, marčna renta......... 95 , 85 Akcije narodne banke . ..... 857 , — Kreditne akcije .... 301 , 50 London . ...... 121 , 80 S.ebro ....... — \ Napoi.. .... . . 9 0 67 Vt C. kr. cekini. ...... ■ „ 77 S-mi. .k- marke ... • *">9 „ 55 4°/0 državne srečke iz I. 1851 250 gld. 125 , 25 Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 168 , 75 4°/0 avstr, zJata renta, davka prosta. . 103 „ 3o Ogrska zlata renta 6" 0 .... 122 „ 10 .... 91 „ 35 , papirna renta 5%,..... 88 „ 45 5°/0 .štajerske zemljišč, od.ez. oblic*. . 104 , 50 Dunava re«. sručke &n/0 . . 100 gld. 115 , 20 Zemlj. obč. avstr. 4'/»° 0 zlati zast. listi . 121 „ 20 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 35 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75 Kreditno srečke......100 gld. 175 „ 75 Kudolfove srečke .... 10 „ 19 _ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 - 109 " — Tracuiimav-društ. velj. 170 gld. a. v. . 215 . 25 ■nam NAJBOLJŠI KV\R ZA CIG/l/fc*. * Je pristni C UBLON #'#■«««■«» i a " fattrtkat Cawley-iev & Henry-jev v Parizu PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! i Pravi je ta papir za cigarete Bamo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. Bogu vsegamogocetnu zazdelo se je našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata in tasta, gospoda ALOJZIJA LENČKA, posestnika na Klanci, lastnika zlatega zaslužnega križca s krunu itd., danes v dan 20. julija zvečer ob polu 8. uri po dolgih in težkih mukah, prejemšega sv. zakramente za umirajoče, v dobi 57 let poklicati na oni boljši svet. Truplo dražega umrloga bode v torek v dan 22. t. m. ob polu štirih popolndne blagoslovljeno in prepeljano na mirodvor v Rihenburk. Sv. mašo zadušnice služile se bodo v sredo 23. t. m. zjutraj v farnej ceikvi v Rihenburku. Na Blanci, v dan 20. julija 1884. Alojzij, Fran in Niko Lonček, sinovi. — Marija Ferdan, poro). Lonček, Otilija Lonček, hčeri. — Jurij Lenček, brat. — Marija Hoffniann, porot. Lonček, sestra. — Ivan Ferdan, zet. (455) i . Fac-SIrnilo do ! Etinmdfe 17 vit \mt i MRts MniHiiiiiiii i ..m^is;:• asa. mm hm ..- Velika partija M788--M) ostankov snicna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. Store II v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 19. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 21 ram. 732 10 uk 73129 mm. + 21-0" C + 301° C + 23 6° C si. vzh. si. vzh. •L jz. jas. jao. jas. 3000mm. dežja. 20. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73335 mm. 734-28 mm. 784*62 mm. + 15-4« C 4-16*0*0 + 144° C si. vzh. b1. vzh. si. vzh. dež. obl. obl. 22-20mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 25-9° in in -f- 14,9°, za 5'5° nad in 4 5° pod normalom. Tržne cene v LJubljani dne 19. julija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ • • Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča n ... Grab „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kik^ramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Speh frišen n • • „ povojen. „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ • , Drva trda, 4 kv. metre . . mehka, „ „ „ gld.! kr. 8 12 5 53 4 39 3 25 5 85 6 34 5 60 8 — 8 — 9 — 3 — — 93 — 78 _ 60 _ 72 _ 85 _ 2 _ 8 _ 64 _ 50 _ 70 _ 40 _ 40 _ 18 1 78 1 69 7 20 4 50 Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočustva ob snirii moje predrage soproge PAVLINE ŽELEZNIKAR, za poklonjene prekrasno vence, za mnogobrojno udeležitev pri pogrebnem sprevodu In za gg. pevcev izborno petjo na pokopališči izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 21. julija 1884. Ivan Železnikar. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprcjciuajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „"E3a,et ^.zig-lla.", 3400 ton, v 30. dan julija. „ „Britaiinia", 4200 „ — — —-- Kajuta za potnike 200 n«>l«l. — Vmesni krov OO golti. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Te-va.ton.isL", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov 80 frld. Potniki naj se obrnejo na T. TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kmlliano «1» An«. Poicl»yen, generalni agent. (444—8) Marijinceljske kapljice za želodec, Depreseino izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežuo zoper neslast do Jedi, Slabi želodec ■mrdočo sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno ln slez, zoper zlatenico, gnjne ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), "oper krč v želodci, preobloženje £e* lodoa z Jedjo aH pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo. Glavnu zaloga: Lekar C it rud,i, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Piave ima setran-o: V Ljubljani: lekarna Oahriel Piccoli, na dunaJBkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preši rnovein trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postoj ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Colji: lekar J. K u pf erschm i e d. V K r n n j: lekar D r ag. Ša v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A.Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Č r no m1 j i: lekar I v an Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjom Času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady 4 DoBtal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno ruameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim vurstviuim mame« ujcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—149, Društvo za gradjenje i exploataciju srpske državne željeznice ima 8 upražnjenih mesta za vlakovodje, koji če otpravljati službu na vlakovima. Vlakovodje dele se na dve vrste: H 1. vrBta sa godišnjom platom od 2000 dinara. £ 2. „ „ . n n 1350 „ Osim toga pripada istima jedna izvesna nagradu prema zastojanja vozidbe (Kilometergelder) i naknada za prenoćište. Za podna&anje molba i saznavanje bližjih uslovija r:nli stupanja u službu treba se obratiti Tajniku glavne Direkcije srpske državue željeznice u Beogradu. Koji dakle žele stupiti u tu službu moraju podneti svedoftbu njihovog dobrog vladanja i znati govoriti, pisati i čitati ili srpski ili hrvatski. Naposledku treba da su već izpunjavali službu vlakovodje prve klasse najmanje tri meseca. (454) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne". 592353