Posamezna številka 30 vinarjev
Štev. 41	v mm\ v sreao, aae 26. mm »
b Velja po psSU: =3 u odo lato upr (J.. I 10-— ■a 01 gum „ .. „ 8,58 n lnozomitro . „ 70 —
V	Ljubljani na dom U oalo lato naprej.. K 58-— sa aa mosso „ ,, K 5-—
V	oprati pralrau tmiio „ d-so
s Sobotna Izdaja: sa Za 00)0 lato.....K 10 —
nlnoiuuti«. t
• • r
13 —
Leto XLVIL
w—" Inseratli miuua
Enostolpsa petttvrsta (59 na ilroka ta 3 mm visoka ali o]o
prostor) sa oakrat .... 90 Ni sa dva. ia večkrat . „ 4» „ pri va6|tli naročilih prtmoroa popust po dogovora. Ob aobotah dvo|nI tarlL
r ■ ■■«Poslano t raa Baostolpaa potltrrsta K I« Izhaja vsak daa tsvsomli po* soieljak ta daa po praaaikn, ob S. url sjitraj.
WW Uradaittro |c ? r.^nv Jmrt oltot štor. 8/nL Roboplal aa ao vračajo; oeirrBkti-eaa pisna so m asa sprejemajo. — UredniSbesa telefona itov. 50. en


Fotttlčen list m slovenski narod.
Upravalitro |o t Kopltar|ovl allol K. 8. — Sadna poltaa hranilnico avstrijsko št 24.797, ogrsko 88.511, bosa.-haro. IL 7S83. — Opravnlikoga tolafona it SO.

Poslancem m mi*
Danes odhajajo naši poslanci v Belgrad. Dne 1, marca se snidc državno veče Jugoslavije, in s tem preneha brezparla-mentarna doba, ki je trajala dolgo.
Zgodovinski trenutek je to. Zastopniki Slovencev gredo danes v Belgrad kot legitimni predstavniki našega naroda — prvič v zgodovini. Naše središče v bivši avstro-ogrski monarhiji je bil Dunaj, središče države, v kateri smo živeli in se borili, središče naroda, ki nam je napovedoval boj za življenje in smrt. Dunaj je bil naše politično središče, ker so se tam naši slovenski poslanci borili za politične drobtinice, v narodnem oziru pa nam je ta Dunaj vedno bil tuj in sovražen. Priklenjeni smo bili nanj. Od leta 1848. dalje je naša slovenska politika stremila za tem, da se loči od tega narodno nam sovražnega žarišča, Ta misel se sicer res ni vedno glasila dobesedno tako, a misel »zedinjene Slovenije«, »Ilirije«, »Jugoslavije«, ki se je v tej ali oni obliki ponavljala venomer in vedno odločneje v naših vrstah, ta misel, ni bila v resnici nič drugega kot »proč od Dunaja!« Doživeli smo sen svojih dedov, in tako naši poslanci kot zastopniki slovenskega ljudstva potujejo v Belgrad, središče zedinjenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov,
Njihova pot tja doli pomeni, da so za vedno prešli veki suženjstva in da je vstala pred nami nova doba zgodovine. Važnosti tega zgodovinskega trenutka sc zavedamo vsi, zavedajo se predvsem poslanci, ki čutijo vso težo odgovornosti tega momenta, Od njih bližnjega in bodočega dela je odvisna konsolidacija mlade države, njena politična moč in gospodarska sila.
Težke so razmere doma in zunaj. Doma kliče v svet beda in glad, razrušeni slovenski domovi na Goriškem, naši begunci s slovenskega Primorja in Korotana, gladno ljudstvo po slovenskih mestih, zapuščeni otroci v voini padlih očetov, preskrba naših invalidov, socialne in gospodarske krivice, ki sc gode našemu kmetu in delavcu, — vse žalostna dediščina bivše habsburške monarhije. Naša prehrana zahteva nujne rešitve; brez ureditve tega vprašanja jc konsolidacija države nemo-« goča. Agrarna reforma, ki naj našemu malemu kmetu in delavcu omogoči življenjski obstanek na svoji zemlji ter popravi ostanke krivice iz starega fevdalnega časa — tudi ta je nujna. Istotako pa je važna nova ustava, ki naj našemu ljudstvu zagotovi vse politične pravice in svobodo, kakor jo terja demokratična doba za ljudstvo, na katerem sloni \sc gospodarsko in politično življenje v državi, Vse javno življenje naslonili na ljudstvo, 17. katerega izvira delo, produkcija, blagostanje, kultura in napredek. Ljudstvo naj pride do popolne, svobodne besede!
Sc eno vprašanje je, ki posebno nas Slovence tako neizmerno boli: Kaj bo z našo Goriško, Trstom in Istro? Prvič, odkar je rešitev tega našega perečega vprašanja postala aktualna, bodo naši slovenski zastopniki imeli priliko, da v imenu celega našega plemena pred celim svetom na glas povedo, kaj so naše življenjske zahteve. Iz Belgrada naj gre klic zastopnikom Slovencev tja v Pariz, London, Washington in — Rim: Goriška, Trst in Istra so del našega živega telesa! Kdor nam bi hotel vzeti to, izreze nam pljuča in srce iz živega telesa! To bi bila največja krivica, prizadeta malemu narodu od velikih, od katerih je pričakoval rešitve in pomoči. Ententa, boriteljica za pravico in svobodo malih narodov, nc bo smela dopustiti, da bi zopet triumfiralo nasilje nad pravico, imperializem nad duhom samoodločbe malih narodov. Glasniki te pravice, ki kliče po pomoči in csveti, bodite vi, zastopniki malega slovenskega olemena v zedinjenem jugoslovanskem narodu!
Domovina, naše ljudstvo zre v Belgrad, gledalo in motrilo bo delovanje svo-;ih predstavnikov ter bo kot en mož stalo •a vami, če boste vršili svoje delo v smi-lu ljudskih in narodnih zahtev, v smislu demokracije in ljudske volje.
Bog blagoslovi vaše delo! Bodi z vami sreča junaška!
KORAČ IN SPAHO ODSTOPILA VSLED AGRARNE RČFGRME.
Belgrad, 25. februarja. Ministrski svet ni potrdil osnovo ministra Korača o agrarni reformi in je ta radi tega podal ostavko. Čuje se, da je demisijoni-ral tudi dr. Spaho in to prej nego Ko-rač, ker se ni strinjal /, radikalnim Koračevim mišljenjem gledo agrarne reformo, Ker jc demisijoniral tudi minister za prehrano, tedaj bo državno veče našlo na prvem sestanku nepopoln kabinet, čo so nc zgodi, da odstopi celokupno ministrstvo.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, 22. febr.
Ustanovitev jugoslovanske demokratične stranke ni bila končnoveijavna. O njej in njenem programu bo odločila kon-stituanta stranke po dogovoru s strankami v Srbiji Potemtakem je bil dohod ministrov v Sarajevo samo poizvedovanje na političnih tleh. Zdi se, da je uspeh mnoge razočaral. Po deželi se vrše agitacijski shodi, da se reši uglecl ponosne Bosne, Muslimani so nastopili zelo energično proti absolutistični centralizaciji. Politični dogodki' so našli odmev že tudi v množicah. Bosancc, vojak v srbski vojski, na-valjujc s puško na muslimana, ki kliče »Živela Jugoslavija«, in ga sili, da kliče: »Živela Velika Srbija«. Muslimanske prvake napadajo sredi ulice. To maso so tako vzgojiil dr. Srškič in komo., ki vodijo da nes besedo v Pribičevičevi stranki in v katerih vidi narod zastopnike srbske he-gemonistiCne ideje. Ni čuduo, da se vrste muslimanov raditega čimdalje bolj utrjujejo. Njihovo »Vrijcmc« bo začelo dne 1. marca izhajali kot dnevnik pod imenom »Pravda«.
Pribičcvičeva zahteva, da sc jugoslovanski dem. stranki da v Bosni 30 mandatov, Hrvatom 7, a muslimanom 2, je padla v vodo. Proti takemu oktroju se je dvignil vihar ogorčenja tako med Hrvati, kakor tudi med muslimani. Hrvatski Narodni Zajeanici odrekajo pravico, da govori v imenu Hrvatov Bosne in Hercegovine. Po deželi sc je celo raznesla vest, da j« Zajednica razpadla. Izstopili so iz ZajedniCe, tako pravijo, dr. Kukrič z nekoliko tovariši in vsi frančiškani ter žele pristopiti novi državotvorni stranki. Va? poročevalec se jc informiral iz pravega vira pa more izjaviti, da to nc odgovarja istini. Iz Zajednicc sta izstopila samo Djuro Džamonja in Čutič. Dr. Čaldarevič niti ni bil član Zajednicc. Dr. Kukrič se je odrekel namestnemu mandatu v Državno veče, a iz Zajednice ni izstopil. Tendcnciozna vest o franjevcih jc popolnoma izmišljena. Končno pa Hrv. Nar. Zajednica ni politično društvo, marveč kul-turno-prosvetno ter bo edino kot tako nadaljevalo svoje delo, združujoč v resnici vse Hrvate. Zadnji njeni politični čini so bili sad potrebe, ker jc edino Zajednica veljala kot reprezentant bosenskih Hrvatov.
Srbski radikalci okoli »Srpske Zore« iščejo zveze z enakomislečimi v Srbiji, Vojvodini in Sremu, Pristaši drugih političnih struj v Bosni so se zedinili preko Pribičevičeve stranke z bivšo hrvatsko-srbsko koalicijo in strankarskimi tovariši v Srbiji. Ni izključeno, da bodo tudi bo-senski Hrvati iskali spoja s strankami v Hrvatski in Sloveniji. V Bosni bosta našli svojih pristašev tudi Slarčcvičeva stranka prava in Slovenska Ljudska Stranka. Danes o tem še ni govora. Hrvati nastopajo in politicis kompaktno sodelujoč z muslimani okolu »Vremena«, s katerimi skupaj predstavljajo večino narnrla v Bosni in Hercegovini.
Iz neke bivše dijaške organizacije se je razvila v Bosni takozvana Ra - de - na {radikalno - demokratska - napredna mladina), ki se zbira okolu »Slov. Juga«. To so delavni, simpatični intelektualci, ki so se pač zedinili s srbsko skupino okolu bivše ».Otadžbine«, toda hrvatski del te skupine nc predstavlja nikogar, razen par časnikarjev, feljtonistov in dijakov. Zato je njihova zahteva, da jim Zajednica prepusti en mandat v Državno veče, presrncla. Označujejo jo kot dijaško prevzetnost. Radena sc je pridružila Pribičevičevi stranki. V kulturnem oziru zastopa Radena popolnoma liberalne nazore. Znani mladin pesnik Avgust Čičič je član Ra-de-ne, akoravno s? no strinja z njihovimi kulturnimi nazori. Živimo v orientu, in orient mora bili vedno poseben, čudovit...
Jesenice, 25. februarja. K Zarenju neba, k: ga jc bilo opazovati včeraj zvečer po celem Gorenjskem, poročajo danes prebivalci višjih leg, da so čuli pokanje in grmenje v smeri proti Bovcu, in sicer jc pokalo na več krajih od Gorice do Bovca. — Drugi pa trde, da je pokalo okrog Ajdovščine, kjer je najbrže šla v zrak zaloga z municijc. Vendar je vse to le bolj ugibanje, ker ni bilo mogoče iz take daljave ugotoviti vzroka. Nekateri pravijo, da je bilo to merda le žarenjc italijanskih žarometov. Toda ljudje znajo ločiti svetlobo žarometa cd svetlobe pri eksplozijah.
Srbski dijaki zapuste Italijo.
Praga, 25. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja brezžično iz Haaga z dne 22. t. m.: Kakor poroča »Morningpost« iz Rima: Vsi srbski dijaki, ki sc nahajajo v Italiji — 210 v Rimu in približno 40 v drugih mestih Italije — nameravajo Italijo zapustiti, čim jim bo to mogoče. Visokošolci, ki so se posvetili inženirskemu poklicu, odidejo v Brno, drugi pa na Francosko.
V Iialiji ni nemirov?
Duraj, 25. februarja, (Lj. k. u ) Dun, kor, urad poroča: Listi doznavajo iz krogov, ki so v stiku z italijansko komisijo za premirje, cla jc vest, ki je posneta po jugoslovanski korespondenci in ki poroča o nemirih v Italiji, neresnična. Italijanske meje, da ro zaprte le proti Jugoslaviji. Postopanje Jugoslovanov, da ovira tudi preskrbo Dunaja z živili jako hudo, ker potrebuje promet preko Brennerja približno še enkrat toliko časa Sicer cla je promet Italije z inozemstvom normalen. Potemtakem, da odpadejo tudi zlobne trditve o notranjih nemirih v Italiji, ki so v stiku z zaprtjem mej.
Demobilizacijja v Italiji-
Rim, 25. februarja. (Lj. k. u. Brezžično.) »Giornale d' Italia« piše: Ako ostanejo sedanjo razmere nespremenjene, namerava vojno ministrstvo odpustiti od 5. do 20. marca t. 1. letnik 1885 ter pričeti tekom tega meseca tudi z odpustom letnika 1S8G. Nato bosta vsak mesec odpuščena po dva letnika.
ttalKsril
Reka, 25. februarja. V italijanskih vojaških krogih so govori, da bo v slučaju, čo ne prido do jugoslovansko-ita-lijanskega sporazuma, zasedla italijanska vojska ozemlje do Karlovca in jo bo držala tako dolgo, da bo jugoslovanska vlada priznala italijanske zahteve.
iz SMtefeK J«Š2-
s
Italijanska propaganda.
V okupiranem področju Kranjske razvijajo Italijani veliko propagando za Italijo. Talco prirejajo gledališke in kinematografske uredstavo no	..
trgih in vaseh, na katere vabijo vse
prebivalstvo. Ena takih zabav se je vr« šila v nedeljo 16. februarja na Rakeku, Toda izmed vsega Rakeka sta bili na-t vzoči samo dve družini.
Nečloveško ravnanje z našimi ujetniki.
V Spresianu jc približno 30.000 jugoslovanskih ujetnikov, ki so po polomu na tirolski fronti padli v ujetništvo. Postopanje Italijanov je nad vso okrutno in nečloveško. Odkar so bili ujeti, niso še spali pod streho. Postavili so jim šotore iz platna na prostem, kjer spijo ob vsakem vremenu. Hrana je izredno slaba. Dobivajo pest riža, kuhanega na vodi, brez zabele, kavo brea sladkorja in četrt hleba kruha. Trikrat na teden dobivajo košček mesa. Doso daj ni izmed njih nihče še dobil mila in perila. Obleka jim razpada na telesu. Vsak najmanjši prestopek kaznuj©« jo Italijani z batinami. Z bolniki postopajo silno surovo. Če kdo oboli, mora ostati v šotoru, dokler popolnoma ne obnemore. Šele v zadnjih vzdihlja-jih ga vedejo v bolnišnico pod zdravniško oskrbo, ki je pa v največjih slučajih zaman.
Nadutost.
Polkovnik Roberto cav. Robert!, poveljnik 45. divizije v Ilirski Bistrici, zahteva, da ga vse prebivalstvo, brez ozira na spol, pozdravlja, kakor tudi vse italijanske oficirje. Umevno je, da Bislričani za njegov ukaz popolnoms nič ne zmenijo.
Živela Amerika I
Neka gospodična v Ilirski Bistrici je o priliki, ko so se Amerikanci vozili skoz trg, zaklicala: »Živijo Amerika!« za kar so jo Italija.nl postavili pod vojaško kontrolo.
R-Jzmero v Goric!.
IG. februarja so Italijani v Gorici na slovesen način otvorili laško gimnazijo, kc jo nameščena v prostorih bivše nemške gimnazije, določene za slovensko realno gimnazijo. V Oblekah pri Tolminu so zaprli slovensko šolo, ker roditelji niso hoteli pošiljati svojih otrok k italijanskim tečajem. V Gorici gospodarijo brezobzirno župan Bom-bič, podžupan Cesciuttl, dr. Petarin, stotnik Bramo, ki v družbi drugih zloglasnih elementov preganja vse, kar slovensko čuti in govori. Neprestano žalijo slovensko govorico in slovenski narod z neštevilnimi psovkami. Aprovizacija je slaba, ni ne moke, ne sladkorja. Dobiva se kava, nekaj riža, 150 gramov mesa na teden po 18 K kg, riž po 6 K, testenino po 9 K. Ni nc trgovine, ne obrti. Povsod vlada obča brezposelnost. Glede razmer v Italiji je znano le, da vlacla tam velika brezposelnost. Tvomice večinoma počivajo. Neprestano se čuje o demonstracijah po raznih mestih. Tudi v kraljestva vlada veliko pomanjkanje živil. Vojaštvu so znižali vso racije na polovico. Zadnje dni so bili zaprti znani italijanski knjl-rrotržci Logar ln Patefnolli zaradi tega, ker so prodajali slovenske knjige.
Nezadovoljnost v Furlanijl.
Veliko nezadovoljstvo vlada tudi v Furlanijl. Narod se absolutno protivi vsaki aneksiji k Italiji in zahteva samostojno republiko z glavnim mestom Trstom. Vsled tega gibanja Izvajajo italijanske oblasti velik pritisk na vse Furlano.
Konec naših šol v Trstu,
Koj prvi dan, ko so Italijani zasedli Trst, so pokazali svojo moč, katero so začeli kruto vporabljail proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Zaprla so so vrata vseh naših šol, v katerih se je vzgajalo bodočo jugoslovansko i>okole-nic Trsta, in ni upanja, da se bodo zopet odprla, dokler ostane v Trstu nepovabljeni gost. Tik pred zasedbo jo stalo našo šolstvo na višku svojega razvoja. Irneli smo tvojo slovensko gimnazijo, .svojo učiteljišče, trgovsko Solo, pet ljudskih, tii meščanske šole, dvanajst otroških vrtcev iu vrhute^a prastar?
srbsko šolo s pravico javnosti. Vsega skupaj smo imeli 28 učnih saldov, kateri so danes vsi zapj-ti, vsled česar je brez vsakega pouka kakih 8000 našo deee. Na teh zavodih je delovalo 70 učiteljskih moči, izmed katerih jo bilo 13 podržavljenih na šolah C. M. D. Državno uradništvo bivšo Avstrijo vštovši učiteljstvo je dobilo od italijanske vlade nakazano plačo za mesec december 1918, med temi tudi učiteljstvo nemških zavodov, edinole slovensko učiteljstvo ni dobilo ničesar.
Tako se pripravlja Italija na prijateljsko in sporazumno delovanje z narodom v svojih novih odrešenih pokrajinah. Hujo in brezobzirnejše kot kedaj nemška Avstrija pritiska jugoslovanski narod k tlom ter ga skuša s svojo že davno znano rafiniranostjo in zlobo zadeti tam, kjer zamore postati udarec smrtnonosen, namreč na njegovem Šolstvu.
Že zahaja del naše dece v italijanske šole, ker so s® mu druge zaprle, tako upa spraviti vso deco v svoje zavode, in tako poilalijančiti mlado generacijo. Kolikor poznamo Tržačane se ta načrt kljub vsem nasilstvom nikdar ne bo posrečil.	b. L
Soivražn& postopanje Italiiam proti naSim zastopnikom.
O potovanju zastopnikov obratnega nadzorništva južne železnice, gospodov Preglja in inž. Šege v Trst poroča ljubljanski dopisni urad dne 25. februarja iz uradnega vira: Ameriški podpolkovnik Cauchy je dospel v petek popoldne z zastopniki nemško-ovstrijske in čehoslovaške države z Dunaja v Ljubljano. Na svojem potovanju v Trst je hotel imeti seboj gg. Preglja in inž. Sego, zastopnika obratnega nadzorništva južne železnice. Italijanska komisija pa ni hotela izdati potnih listov, češ, da se preseli na Dunaj. Podpolkovnik Caushy je nato telegraf ično zahteval potne liste iz Logatca, vsled česar sta z njim odpotovala gg. Pregelj in inž. Šega. V Logatcu sta dobila brez zadržka potne liste. V soboto bi morala biti konferenca pri Delegaziono transporti v Trstu pri podpolkovniku Cara-roelliju. Ta pa je baje odšel isti dan na dopust. Nato so se dogovorili, da bo konferenca pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Pri interni konferenci, ki je nato bila v hotelu »Savoia«, se je ugotovil popoln sporazum med Ame-rikanci, Cehoslovaki, Nemci in Jugoslovani glede prevoza živil, od katerih je bilo namenjeno 400 ton moke za.Jugoslavijo.
Popoldne ob štirih so prišli, kakor dogovorjeno, k ravnateljstvu državnih železnic. Neposredno preden se je začela konferenca, sta bila pozvana gg. Pregelj in inž. Šega, naj gresta k ravnatelju državnih železnic v drugo sobo. Tam se jima je reklo, da je Belgrad prekinil stike z Italijo, zaradi česar da so onadva ne moreta udeležiti konference, ampak da se morata zglasiti pri načelniku generalnega štaba polkovniku Luzzattiju. Italijani so jima dali svojega častnika, ki ju je spremljal v vojaškem avtomobilu z ameriškim častnikom k generalnemu šefu.
Ta ni hotel vpričo ameriškega častnika ničesar ukrenili in je poslal gospoda Preglja in inž. šego k guvernerju. Tam je ameriški častnik izjavil, da omenjena gospoda nista prišla prostovoljno v Trst, ampak na zahtevo ameriške komisije; gospoda sta pod varstvom ameriške komisje, ki zahteva, da se neovirano pustita v domovino. Po prerekanju je guverner dovolil, da se moreta gospoda odpeljati nazaj v posebnem vozu. Na razpolago je bil salonski voz ameriške komisije. Gospoda sta se nato odpeljala v vojaškem avtomobilu — Vedno s spremstvom ameriškega in italijanskega častnika — stopila v salonski voz ter tam ostala do odhoda. Drugi rlan ju je spremljal ameriški častnik iz Trsta do demarkacij-ske črte. Od tam se ie vrnil v Trst. V Borovnici sta gospoda izvedela, da ni pretrgal Belgrad stikov z Italijo, temveč, da so iih pretrgali Italijani, ki odklanjajo tudi vse prometne pogovore. Glasom izjav gospodov' Preglja in inž. Šege je naše osobje na zasedenem ozemlju obupano, mnogo jih je odpuščenih, ne dobivajo ne plače, ne živeža, čez dernarkacijsko črto jih pa ne puste. Stavka sc nadaljuje. Zadnji moment se je pa raznesla govorica, da so Italijani odnehali in obljubili stavkujoče-mu osobju vse denarne prispevke.
Da sta gospoda sploh prišla nazaj, se Imata zahvaliti edinole Američanom. Nekesra čehoslovaškega delegata, ki jo potoval v Belgrad v posebni misiji, so Italijani v Logatcu iztirali in mu niso dovolili potovati daljo.
Frsdi sso©iinii top m
Liubljarslt: dopisni urad poroča z dne 21. t m. ob 12. uri opoldne iz uradnega vira-. Položaj ua Štajerskem jc ncizprciue-njen. Ljudstvo okoli Spilj ia Cmureka govori, da hočejo Nemci tekom osmih dni napasti Spiljc in Cmurek. — Koroška. Dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne so Nemci južno od Lipja streljali na naše pionirje, ki so na desnem bregu Drave delali okope. Naši niso odgovarjali Odposlal se je parla-menter, Nemci se v Podroščici, v Borovljah in pri Velikovcu znatno ojačujejo, V Podroščico je prišlo vojaštvo s Tirolskega. Danes ponoči so Nemci z žarometom razsvetljevali Podroščico in okolico. Krožijo vesti, da nameravajo Nemci napasti Podroščico in Velikovec.
Nemci streljali na vlak.
Špilje, 25. Iebr. Na črti od Ernovia do Cmureka so nemške tolpe, ki se zbirajo v okolici Straž, Št. Vida in Weinburga, oddale več strelov na vlak, ki je vozil okoli 8. uri zjutraj iz Špilja proti Radgoni. K sreči streli niso zadeli,
Iržaua SHS.
Narodno piedstavništvo
Belgrad, 25. februarja. (Lj. k. u.) Jugo-slov. dep, urad poroča* Včeraj je bil podpisan ukai. ministrskega sveta, s katerim se sklkuj« narodno predstavništvo na dan 1. marca 1919 v Belgrad.
Belgrad, 25. februarja. (Lj. k. u.) Ju-gcslov. dop. urad poroča: Z ozirom na dejstvo, da so nekateri delegati, izvoljeni za narodno predstavništvo, v inozemstvo, so došla od raznih strani vprašanja, ali morejo namesto teh delegatov prisostvavati seja ni narodnega cerdstavništva njih namestniki, Po informacijah na kompetent-nem mestu je to popolnoma izključeno, ker bi nasprotovalo vsakemu parlamentarnemu načelu. Namestnik more priti v narodno preditavnštvo le tedaj, ako delegat preneha biti čian narodnega predstavništva, n, pr, ako umre sli ako odstopi.
Črnogorski zastopniki v Belgrad.
Sarajevo, 25. februarja. Včeraj so se peljali skozi Sarajevo v Belgrad črnogorski zastopniki: Andrija Rado-vič, Miloslav Rajčovič in general Ila-domir Vešovič.
Seljaška stranka ne priznava držav« noga veča.
Zagreb, 25. februarja. Hrvatska se-Ijaeka stranka je naznanila, da ne priznava državno veče kot predstavitelji-co hrvatskega naroda in da ne bo poslala mandatov v narodno veče.
Zastopniki hrvatske napredne stranke.
Zagreb, 25. februarja. Napredna demokratska stranka je izbrala za zastopnike v državno veče dr. Lorkoviča, za njegovega namestnika dr. Spaniča, dr. G j uro šurmina, za namestnika dr. Dežmana, dr. Ferkulja, aa namestnika dr. Janda.
Otežkočena prehrana Srbija.
Solun, 24. februarja. (Lj. k. u. — Brezžično ) Vsled močnega tajanja snega je pretrgana edina prometna cesta za vozove in avtomobile iz Belgrada v Smedciovo in Niš, Prehrana dežele je vsled tega zelo oležkoČena. Škoda, ki so jo povzročili Bolgari med zasedbo v južni Srbiu s poru-šenjem poslopij in drugih zgradb, kakor tudi s kontribucijami, je zelo velika. Bolgari so odpeljali vso odpremo srbskih državnih institucij in oplenili tudi zasebnike. Odpeljali so tudi vse premičnine interniran vev. S pretvezo rekviricij so zasegli krnel skernu prebivalstvu živila in živino. Veliko število vasi je popolnoma upepeljenih. Povzročeno škodo cenijo na več milijard frankov.
Italijani v Maribora.
Maribor, 25. februarja 1910.
Italijanska komisija, ki jo pred kratkim, kakor smo žc poročali, dospela v Maribor in ki obstoji iz enega nižjega častnika ter 0 karabinerjev sc drži v Mariboru kakor klop. Ta komisija, katero je poslal v Maribor italijanski general na Dunaju pod pretvezo, da nadzira tukajšnjo razmere med Slovenci in Nemci, se je pri Mariborčanih, posebno pri vojaštvu osovražila. Italijanska komisija, posebno njen vodja ni smatral za potrebno, da bi se javili pri generalu Majstru, kakor tudi ne pri mestnem gerentu dr. Pfeifferju, temveč se dela, kakor da bi bil Maribor italijanska posest. Odredilo se je, da italijansko komisijo spremlja na vseh njenih potih naše orožništvo, kajti smatralo so je takoj, du hočejo Italijani pri nas vohuniti in nadzirati vojaštvo in urade.
Nemški jezik iz hrvatskih Šol.
Zagreb, 25. februarja. Pri hrvatski ; \laui ic uosvetuieiu o Ueodi nemskoiiu
jezika. Med Hrvati prevladuje mišljenje, da naj ee nemški jezik izključi popolnoma in uvede francoski.
Za jugoslovansko pavoplovbo.
Zagreb, 25. februarja. Dr. Juro šur-min prigovarja v »Novom Vremenu« naj se ministrstvo za promet pobriga za našo parobrodstvo, posebno za skupino avstrijskega Lloyda.
Devizna centrala SHS,
Zagreb, 25. februarja. V kratkem sa bo osnovala centrala za devize v državi SHS.
Zavezniški admirali v Splitu.
Split, 24. februarja. (Lj. k, u.) Dalmatinski dop, urad poroča: Zjutraj jo dospel v splitsko luko amerikanski admiral Bulf-ard z vojno ladjo. Posetili so ga takoj predsednik pokrajinske vlade dr, Krstelj, dr, Grisogono. prof. Mišetič in srbski general Vašič. Pričakujejo se francoski, angleški in italijanski admiral. Doslej je namer, tega sestanka že neznan. Mesto je okrašeno v znak pozdrava amerikanskega admirala,
Split, 25. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: Včeraj so dospeli v luko ententini in ameriški admirali, ki ostanejo tu nekaj dni. Namen njihovega prihoda je, da se na svoje oči prepričajo, ali vlada v Splitu mir in red ter osebna svoboda. Meščanstvo je ogorčeno zaradi koruptnega razdeljevanja Živil ter očitnega pobiranja podpisov pod upravo italijanske postajne ladje »Puglia- in neprestanih italijanskih izzivanj. Redarska oblast ie mobilizirala, vse orožništvo in srbsko poveljništvo je lconsigniralo vojsko, a je vsled intervencije pozneje prr ciicalo svojo odredbo, tako da oroiš-ništvu samemu ni bilo mogoče, preprečiti razsrjenosti prebivalstva proti ita-lijanašem, ki so se zbrali, da v sprevodu in z zastavami pozdravijo italijanske častnike in dajo mestu italijanski značaj. Kljub energičnemu delovanju orožnikov so dejansko napadli nekega višjega italijanskega častnika, a vodje domaČih italijanašev so se morali skriti v neko poslopje, iz katerega so jih morali odposlanci vlade spremljati v spremstvu orožnikov domov. Ogorčenje prebivalstva je nepopisno, zlasti z ozirom na to, da je doslej vladal v Splitu popoln mir in neomejena svoboda gibanja, agitacije in manifestacij, kakor tudi z ozirom na dejstvo, da izgleda prihod sedanje admiralsko komisije kakor predznak, da se je Italijanom posrečilo, uveljaviti svoje težnjo tudi v nezasedeni Dalmaciji.

isora.
ljevine Srbijo na osnovo sklepa narodne skupščine od 23. novembra 1. 1914., ki je proklamiralo, da 6e bojuje Srbija za osvo-bojenje iu zedinjenje celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je razvijal svoje politično delo paralelno s kraljevsko vlado, kot je omenjeno v kriški deklaraciji.
Vsled posveta, na katerem so bili navzoči meseca junija in julija 1, 1917. kraljeva srbska vlada in predstavitelji narodne skupščine kraljevine Srbije in odposlanci jugoslovanskega odbora, je izšla ta-kozvana kriška deklaracija, od 20. julija 1. 1917, objavljena in naznanjena vladam zaveznikov s podpisom predsednika srbske vlade in jugoslovanskega odbora. Ta deklaracija jc postala politični program celokupnega jugoslovanskega naroda. V njem so utrjene narodne rivendikacije m postavljeni temelji notranje ureditve sedi« njene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
V	oktobru 1. 1918. se je osnovalo Narodno Veče v Zagrebu, ki je proglasila
neodvisnost jugoslovanskih pokrajin od Avstro-Ogrske in kot vrhovna državna oblast onih pokrajin, jc dalo jugoslovanskemu odboru mandat, da ga zastopa pri
vladah zaveznikov.
V	decembru 1. 1918. jc njegovo veličanstvo prcstolouasleduik in regent kraljevine Srbije na podlagi adrese, podane od poslanikov Narodnega Veča v Zagrebu in ob prisotnosti svoje vlade proglasil zedinjenje vseli jugoslovanskih pokrajin v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, a dne 21. decembra 1. 1918. se je sestavila vlada nove kraljevine. Dr. Ante Trumbič je postal član nove vlade, ko minister zunanjih zadev.
Potem, ko sc jc narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ujedinil v svojo neodvisno kraljevino, in potem ko je bila sestavljena nova kraljevska vlada, jc samoposebi prenehala naloga jugoslovanskega odbora kot predstavnika jugoslovanskega naroda v bivši Avstro-Ogrski in prenehale so na ta načiu tudi vse njegove funkcije. Dr. Ante Trumbič je, kakor hitro je poslal minister, odložil predsedništvo jugoslovanskega odbora, a ua njegovo mesto je bil izvoljen dr. Dinko Trinajstič.
Jugoslovanski odbor smatra, da mu nalaga patriotična dolžnost, da začne z delom v Parizu, dokler ne bedo rešeni na mirovnem posvetu vsi oni problemi, ki se tičejo našega naroda s tem, da omejuje svoje delovanjp ua podajanje obvestil v vprašanjih, ki se nanašajo na naše narodne revendikacijc. Iz plenarne seje jugoslovanskega odbora, Pariz, 12, februarja 1919, Predsednik: dr. Dinko Trinajstič,
ffstnerauan napad m
Jugoslovanski odbor v Parizu razpošilja sledečo izjavo:
Pariz, 12, februarja 1919. Jugoslovanski odbor se je konstituiral 1, maja !. 1915, v Parizu pod predsedstvom dr. Ante Trumbiča, Njegov glavni sedež je bil v Londonu. Odbor je takoj izdal program, ki sc resumira v formuli:, osvoboditev jugoslovanskih dežel izpod Avstro-Ogrske in njihovo zedinjenje s Srbijo in Črno goro v eno državo.
Odbor jc imel v svojem delu dve nalogi, ia sicer: 1. da zastopa narod Srbov, Hrvatov in Slovencev v Avstro-Ogrski za-Časa vojne, dokler narod ni mogel svobodno govoriti, in 2. da v zavezniških in nevtralnih deželah razvije v svrho informiranja zunanjega sveta o razmerah jugoslovanskega naroda v Avstro-Ogrski in njegovih revendikacijah.
Še 1. 1914, sta dr. Ante Trumbič in Fran Supilo dobila na sestanku jugoslovanskih narodnih poslancev formalni mandat, da zastopati naš narod v zavezniških državah, a 1. 1915. so narodni poslanci na svojem drugem sestanku poverili isto nalogo posancema dr. Gustavu Gregorinu in dr. Dinku Trinajstiču, ki sta dospela v Pariz mcseca maja in stopila v Jugoslovanski odbor kot njegova člana.
Na kongresu odposlancev jugoslovanskih kolonij v Valparsi so (Čile) 22. do 25, januarja je dobil jugoslovanski odbor pooblastilo, da zastopa te kolonije v zavezniških državah. Dali so temu odboru denarnih sredstev, ki jih je potreboval za svoje delo, Enako pooblastilo je dobil odbor tudi na kongresu 29, in 30, novembra 1. 1916, v Pitlsburgu s pooblaščenjem, da zastopa jugoslovanske kolonije severne Amerike. Po raznih izjavah jugoslovanskih narodnih zastopnikov in po manifestacijah javnega mRljenia jugoslovanskega naroda v Avstro-Ogrski za časa vojne je dobil jugoslovanski odbor ncsumljivih dokazov, da jugoslovanski narod v Avstro-Ogrski odobrava njegov program in njegovo delo.
Na podlagi lega se je smatral jugoslovanski odbor za pooblaščenega predstavnika svojega naroda.
Že od prvega početka. se je postavil jugoslovanski odbor v dotiki s vlado kro.-.
Curib, 25. februarja. (Lj. k. u.) C<* hosl. tisk. urad poroča iz Washingtona: Povodom prihoda Wilsoua se tam pripravljajo obsežne varnostne priprave. Policijo so pomnožili na 4000 vojakov in mornarjev. Pot s pristanišča do kolodvora je zastražena z dvojnim voja^ škim kordonom.
Newyork, 24. februarja. (Lj. kor. ■a.) Dunajski kor. urad poroča: Tukaj so aretirali več anarhistov. Govorilo so je najprej, da so imeli načrt umoriti predsednika Wiisona pri njegovem prihodu v Boston, častnik tajne policije je pa izjavil, da ta vest ni resnična. Dva moža, ki sta prišla iz Philadelphije so aretirali v Ne\vyorku. Priznala sta, ds, sta anarhista in da sta hotela potovati v Boston.
Mirovni posvet
Pariz, 25. februarja. (Lj, k. u.) Gla.-som dunajskega kor. urada poroča »Agence Havas« uradno: Ministri ali-iranih in asociiranih držav so zborovali v ponedeljek popoldne. Turkhau paša jim je predložil alLanske za&teve. Intcraliirana poljska komisija je nato predložila predloge, katere je stavila komisija v Varšavi. Prihodnja seja ie v sredo popoldne.
Mirovni posvet hiti
Berlin, 25 februarja, (Lj. k, u.) Dun. kor. urad poroča: »Deutsche Allgemeine Zcitung« javlja iz Curiha, da se pariška konferenca zelo prizadeva, kar največ pospešiti sklep predhodnega miru. V to svrho nameravajo sprejeti vsa vojaška in najvažnejša politična in teritorijalna vprašanja že v pogodbo za premirje, tako da bo sklep prehodnega miru le še formalite-ta. Ta misel izvira iz Francije, pridružila se jc Anglija in po kratkem obotavljanju tudi Amerika. V merodajnih krogih konference. menijo, da bo mir podpisan 1. junija, juGiebii; še prej. Poročil* francoskih novin potrjujejo tudi pariške informacijo italijanskih listov, ki pričakujejo sklep miru tudi šo pred sitdo rnaia. in še orev
LIoyd Georgc.
Bern, 25. februarja- (Lj. h. u.) Čehosiov. tisk. urad poroča: Iz Pariza došla oseba, ki ima intimne zveze z uglednimi funkcionarji pariške konference jc podala sliko stališču, katero zavzema ministrski predsednik Lloyd Georgc. Lloyd George je danes tik predsednika Clcmenceaueja tista oseba na mirovni konferenci, ki najbolj pritiska na skorajšnji konec in ki se tudi zavzema za zmanjšanje pogojev, ki se nalagajo Nemčiji. V nazorih Lloyd Geor-geja se jc v zadnjih časih zgodila velika sprememba, ki je osnovana na eni strani na nepričakovanem in v tem obsegu nc-fcaželjenem razsulu Nemčije in Avstro-Ogrske in na drugi strani v razmerah na Angleškem. Posebno absolutni polom Av-stro-Ogrske moti angleškega ministrskega predsednika, o katerem se je izrazil, da mu ta polom odkrito rečeno napravil največje presenečenje. Lloyd George je poleg \Vilsona nasprotnik radikalnih stremljenj Clemenceauja in Italijanov.
Razna poirožiSa.
Po dogodkih v Monakovem.
Monakovo, 25. februarja. (Lj. k, u.) Čehoslv. tisk. urad poroča: V revolucijski drami v Monakovem jc čez noč nastala nova senzacija s tem, da je minister za bo-gočaslje Hoffmann brez vsakega sledu iz-ginU. Radi izraza, katerega je rabil Hoffmann o veri, češ da jc ta samo stvar za .volitve, je nastal proti njemu v ccntrum-skih listih kulturni boj. Ako sc izkaže, da je Hoffmann izginil, potem ni dvoma, da jc bil prt napadu na Eisnerja dogovorjen komplot, katerega žrtvi sta bila minister • Hoffmann in Eisner. Še na predvečer pred napadom je v bavarskem deželnem vojaškem svetu povedal Tauber, da so bile na različnih krajih mesta napisane tajne besede: Tu, Ma, Caf. h tega je izvajal Tauber, da se še ne ve, kaj vse pride. Da je imel Tauber prav, kaže nadaljni razvoj stvari. Do sedaj ni bilo 10, temveč 30 najuglednejših članov monakovske družbe odpeljanih v varnostne zapore. Centralni svet, kateri ima vso moč v rokah in kateri bo imel toliko časa, dokler seja svetov ni odobrila provizoričnega ministrstva, se bo najbrže preustrojil v politično vladno oblast, V tem primeru bosta seveda ministrstvo in centralni svet postala eno in isio.
Budimpešta, 25. februarja- (Lj. kor. u.) Čehosiov. tisk. urad poroča: Po vesteh, ki so došlo budimpeštanskim listom iz Curiha je bil Eisnerjev morilec v bližnjih stikih s princem \Vindisch-gratzem in bavarskim prestolonaslednikom Ruprechtom. Slednji jo vodil protirevolucijonarno gibanje v Nemčiji in posebno na Bavarskem iz Thura.
Italijani in Grki.
Belgrad, 25. februarja. (Lj. k u.) Jugoslov, dop. urad poroča: Iz Soluna javljajo: Grško časopisje poroča v zadnjem času mnoge o zbližanju med Grške in Italijo, Nekateri grški listi priobčnjejo redno brzojavke iz Rima, glasom katerih Italija priznava upravičenost grških zahtev. V teh brzojavkah sc izraža zadovoljr.ost italijanskih krogov napram grški vladi in zlasti Vcni/elosu, ki ie baje naravnost priznat italijanski znača) Reke.
Boljševiki na Angleškem.
Eopenfcagen, 25. februarja. (Lj. k, u.) Čchosl. tisk. urad poroča: Zadjc londonsko vesti potrjujejo, da se je boljševiško gibanje na Angleškem ze^o razšiirlo, posebno z organizacijo delavskih in vojaških svetov in z odobritvijo mornariških svetov. Vse politično in gospodarsko življenje stopi pod pritiskom tega'gibanja, da Se colo v parlamentu opaža preobrat. »Dnily Cliro-nicle« priobčujc članke, kateri obsegajo fakt, da jc v Veliki Britanski plodno polje za ljeninizem, ki bo gotovo še do-vedel državo do velikih neprilik.
-f Ženski protestni shod. V nedeljo, dne 2. marca, se vrši ob 11. uri dopoldne v dvorani Narodnega donia protestni shod vsega slovenskega žen-stva proti italijanski okupaciji. Slovensko žene, ucleležito sa obilno tega .shoda!
-}- Pozdrav Hrvatic Slovenkam. V nedeljo je priredilo »Demokratsko udruže-nje jugoslovanskih žena« v Zagrebu velik shod za žensko volilno pravico, S tega shoda so poslale Hrvatice Slovenkam sle deči pozdrav: »Sa prve naše skupštine za izborno pravo žena šaljemo našim isto-mišljenicnna srdačne pozdrave i molimo pomoč u radu za zajedničku stvar Jugo-slavcnl:e.'< Sestram sobojevnicam za politično svobodo ženstva vračamo prav iskrene pozdrave in želimo, da bi bi! skupen boj jugoslovanskih žen za politične zahteve kar najbolj uspešen.
-!- Nnsprc-niki slovenskega v?c-
učilišča so s svojimi izvajanji v »Slov.
Narodu« zelo ustregli našim bivšim gospodarjem. »Grazor Tngblatt« z veseljem ponatiskuje »zanimiva vseučili-ška priznanja« in pravi, da so vsebinsko popolnoma krijejo z nekdanjimi govori nemških poslancev v ' avstrijskem parlamentu o tem vprašanju. Sedaj sc vidi, kako je tedaj politikujoCe slovenstvo nalagalo slovensko ljudstvo, trdeč, da jc slovensko vseučilišče življenjska potreba slovenskega naroda in da so Slovenci zreli zanje. Saj končno danes ni veliko na tem, kaj o nas pišejo in mislijo Nemci, neprijetno jo pa le, čc sc lahko pred široko javnostjo na ta način perejo očitkov, da so bili krivični nasproti nam in so nas tudi na kulturnem polju zatirali. Ma-žari, Hrvati in marsikateri drug manjši narod tudi ni imel dovolj lastnih znanstvenikov, ko si jc ustanavljal vseučilišče. Pa zato so ni odrekal lastnemu vseučilišču — nasprotno! Izposodil si je tujerodnih učnih moči in odprl lastnim sinovom kratko in gotovo pot do znanosti. Samo Slovenci smo tako špansko ponosni in umni, da pravimo: rajše nič!
4- Korektura centralizma. Pod tem naslovom poroča »Hrvat« iz Belgrada: Protesti gospodarskih zastopnikov iz Hrvatske proti ukinitvi avtonomije na področju trgovine in obrti so napravili tu globok vtis. Iz okolice ministra trgovino, Ribarca sem zvedel, da izvršene reforme ne odgovarjajo ministrovim inteneijam ter da so nikakor ne Ptrinja z novim položajem. Tudi drugi tukajšnji merodajni krogi, ki poznajo razmere ^ ter politično in gospodarsko trezno mislijo in stvarno razsojajo, ne smatrajo takih odredb za. koristne. Temcljom informacij z dobro poučene strani vam morem celo zanesljivo zagotoviti, da jo zopet pričakovati korekturo coni rasizma, ki jc iz praktičnih razlogov postala neobhodno potrebna.
-j-1 Italijanski časopisi o boljševizmu v ^ngcslavlji. Laški listi prinašajo danna-dan {posebno :;Comere d' Italisr« in »Resto dol Carlino«) članke z bombastičnimi napisi: »Jugoslavija pred revolucijo«, »Boljševizem v Jugoslaviji«, Razpori mod Jugoslovani«, tako da bi Vša"k čitatolj mislil, da so v Jugoslaviji tako 'razmero kot.v bolj-ševiški Rusiji. In vendar so hrvatske stranke, n. pr. Frankova, ki bi rada uganjala razdor med Jugoslovani, najmanjše in imajo tudi najmanj privržencev. Radi bi pač videli, da bi so v Jugoslaviji zagnozdil boljševizem in strankarski boji, rla bi mogli ribariti v kalnem. Želja je mati misli in domišljije. Na željah in domišljijah — posebno pa na domišljavosti — so Lahi tako bogati!
Propaganda za »italijansko« Dal-macijo. Kako sleparsko postopajo Italijani, ki hočejo dokazati la?ki značaj Dalmacije, je prav dobro razvidno iz manifestacij, ki jih prirejajo tupatam v Italiji. Par figu-rantov t. sv. »dalmatinskih« Italijanov hodi po laških mestih in prireja demonstracije za »italijansko« Dalmacijo, kakor so je zgodilo pred kratkim v Palermu.
-f- Strah pred jugoslovansko pirnpa-genrto v Parizu. »Temps« se razburja nad dejstvom, da postaja jugoslovanska propaganda v Parizu vedno nevarnejšja in da se jo v resnici posrečilo Jugoslovanom pridobiti vedno več privržencev posebno pri Amerikancih in pred vsem pri predsedniku NVilsonu. Je povsem umevno, da so Wilson no more strinjati z imperijalistič-nimi laškimi zahtevami, ki nasprotujejo diametralno njegovemu narodnostnemu načelu.
-i- V italijanskem ogledalu, Tc dni smo dobili nekaj številk milanskih listov: »Secolo« in »Pcpolo d' Italia«. V obeh smo našli svojo sliko, a seveda ne naravne, marveč spačeno na način, kakeršeu pač prija čitateljem enega in drugega lista. Dočim »Secolo« zasmehljivo poroča, kako so Srbi nezadovoljni s Slovenci, le-ti s Hrvati, a ti s Srbi ali pa če hočete obratno — pa »Popolo d' Italia« s prstom kaže na Jugoslovane in kliče Bissolatiju in drugim italijanskim odpo vodnikom: Glejte jih, kako drže skupaj! Od Ljubljane do Belgrada ne dobite niti enega odpovedni-ka med njimi, to se pravi niti enega človeka, ki bi priznal pravice Italije ne rečemo na Zader ali Reko ali Trst ali Gorico, marveč na Videm, Tarcent, Gemo-no, Čodad, Ministri, duhovniki, časnikarji, učitelji, konservativci, republikanci, socialisti, katoličani in pravoslavni, meščani in kmetje — vsi brez razlike tvorijo imperialistični blok, sestavljajo strahotno in vendar veličastno enodušnost. Nato navaja list, kaj je govoril dr, Korošec in se norčuje iz »Secola«, ki je hotel oslabiti ulis teh besedi in pisal, da jc don Koro-šcc fanatičen in neveden duhovnik, ki ne zna drugega jezika nego nemškega in ki jc bil med pogumnimi Jugoslovani vsled svojega trdovratnega habsburgovstva na slabem glasu. Denimo, da jc to res, pravi Ii:,t, a kaj pa potem Vilfan, ki govori ila-lijansko z gotovimi toskanskimi elegamami, kakor ic bil ob neki priliki pisal *Sc-
colo«; tudi ta govori kakor Korošec in pravi, da morala Gorica in Trst »fatal-menle« — usodno — pripadali Jugoslaviji. »Skočimo sedaj iz Trsta v Belgrad«
—	piše list dalje — »da vidimo, čc oni Srbi, ki smo jih na albanski obali pobrali in rešili — 194 tisoč mož iu 13 tisoč konj
—	morda kako drugače pojo. Kaj še! Predsednik srbskega državnega sveta naznanja Italijanom, da imajo pravice na — zapadno obalo Jadrana. Ali ste slišali italijanski odpovedniki!?« Nato navaja še nekaj hrvatskih in srbskih listov in krvavo očita Bissolatiju »strašen uspeh« njegovega govora. A Bissolali ima lahko mirno vest —- zgodovina bo dala prav njemu in ne Sajandri — če ne danes, pa jutri.
-h Bissolatti proti londonskemu dogovorit. »Massaggero« prinaša obširen članek o političnem govoru bivšega ministra Bissolattija, Liga narodov, pravi Bissolatti ni utopija, marveč ideja, ki se je deloma že vresnicila. Vsi narodi entente morajo priti na mirovni kongres s pravičnimi in ■smernimi zahtevami, upoštevajoč tuje pravice. Kar se tiče zemlje, bode pač vsakomur jasno, da je Italija dovolj osigurana ako ima v svojih rokah Pulj, Valono in Primorska otoke, in če se obal nevtralizira. A kdo jc v ItalHi, ki bi zahteval, naj sc pripravimo na oSc .rivo proli narodu, kakršen jc jugoslovanski, katerega smo mi poklicali v življenje, ujedinjenje in svobodo? llr.lija bi morala napraviti vso mogoče, da naveže nase to mlado državo, in tako konča vojno res s triumfom. Končno pravi Bissolatti, da se Italija mora odpovedati 'r.ndonskemu dogovoru.
Italijanski poizkusi. V svojem nepoštenem boju za roparsko osvojitev jugoslovanskih jadranskih pokrajin poizkušajo Italijani vsa mogoča sredstva— enkrat z grožnjami in cczarsko ošabnostjo, enkrat s prilizovanjem in izigravanjem tega aH onega izmed jugoslovanskih plemen proti drugemu. Tako .ie nedavno noapolski »Mattino« piha.I Srbom na dušo, češ naj ustanove Veliko Srbijo z Macedonijo in Bana-tom, a Dalmacijo, s katero Srbi nimajo kaj počeli, naj propusto Italiji. Tako Veliko Srbijo bi Italija z vso silo podpirala'in obe državi bi mogli biti najboljši prijateljici. Na to podlo domnevo je odgovorila belgrajska »Samouprava«.. »Mi Srbi smo imeli stike z drugimi narodi, pogajali smo se in dogovarjali in dajali pod neodoljivim .pritiskom vsakokratnega položaja kot majhen' "in slaboten narod velike in drage dovolitve. Toda nikdar nismo prodajali svojih bratov in tega ludi danes no bomo fetorili nikomur nili za Ijubav, liiri za dopadajenje. Mi govorimo v imenu naroda, ki ume biti pošten in dober prijatelj, čegar prijateljstvo gre do samozatajovanja, toda ki zna biti tudi sovražnik, s katerim treba računati. Apclujemo na pravico-Ijubnost italijanskega naroda in ga prosimo,' naj dela na to, da se ne vrže nied krvavi nož, kakor ga jo bila vrgla noizprovidna ruska, diplomacija med nas in Bolgare s svetoštefansko pogodbo in nakopala neizmerno nesrečo na no,s in na Bolgare.«
. -f Italijanska plemenitost. Svoj čas je dal italijanski poveljnik v Valoni, general Fcrrero, na peščeni morski obali postavili neštetim srbskim junakom, ki so ondi po nadčloveških vojnih naporih našli smrt vsled lakote in popolne zapuščenosti, ka-menit spomenik 3 primernim lepim napi. som. opominjajoč se tega degodka, piše splitska »Nova Doba: Predvsem ne smemo pozabiti, da so Italijani 1. 1915. sami zakrivili katastrofo srbske vojske, žena in otrok ob umiku preko Albanije. Srbom so hoteli dati živeža samo pod pogojem, da priznajo londonski dogovor in izdajo Hrvate in Slovence. Tedaj so Srbi odgovorili Italijanom: »Vr-e smo izgubili, samo časti nc — zgubi se!« In raje so v trumah umirali in prepustili Lahom službo grobarja. Tako tedaj. A danes, kakšen spomenik nam dvigajo Italijani v Dalmaciji. Istri in Sloveniji? Tudi tu nam vsekakor žele bili grobarji.
-J- Italijanski značaj Reke. Laški listi hočejo 7. vso silo dokazati italijanski značaj Reke in se opirajo v ta namen na štetje, katero jc nrovedel »Consiglio naziona-le«. Kakšno je bilo to štetje, si lahko mislimo. Ker se jc zdelo Lahom število svo-jdi rojakov premajhno, prišteli so kratko-malo vse Italijane, ki so bili pred vojno na Reki, katere bi pa sedaj zastonj iskali. V svoli nesramnosti priznavajo sami, da so vse Rcčanc jugoslovanske narodnosti, ki ne znajo ne pisali in ne brali, prišteli k laški narodnosti. Kljub tetnu so šc vedno našteli komaj nekaj nad polovico Lahov. Smešno pa je, če primerjajo Jugoslovanu volku, ki hoče požreti nedolžno jagnjc, ! namreč Laha. V svoji bcsnosli in oner.iog-j losli si hočejo pomagati s psovanjem, pa i jim tudi (o r.e bo pomagalo,
-f- Reka-Sušak za Jugoslov, cicrnoUr. stranko. 161 reških in sušaSkih meščanov ' jc poslalo notranjemu ministru Svctozarju | Priblčeviču brzojavko, v kateri sc izjav-' ijajo za takojšnje osnuljc močne politične
stranke, ki bo združevala narod od Soče do Vardarja, zagovarjala eno zakonodaj-stvo in eno eksekutivo, a na podlagi širokih upravnih avtonomij, kakor jih zahtevajo gospodarske in zemljepisne razmere, in ki bo zastopala demokratična načela v narodnem, kulturnem in socialnem pravcu.
-f V državi Danski ... Po osješki »Narodni Obrani« posnemamo: Delavstvo v osjeških mlinih jc začelo štrajkati, ker lastniki odbijajo zahteve po skrajšanju delavnega časa in povišanju plač. Ta štrajk je lastnikom mlinov naravnost dobrodošel, ker so po mlinih nakopičene velike zaloge moke, katere ne smejo izvažati, Zato je mlinarjem naravnost ljubo, da nekaj časa ue bodo mleli. Delavstvo je to nakano spoznalo in začelo pripravljati generalni štrajk. Tako se kapitalisti igrajo z javno blaginjo ter redom in mirom. V Bosni, Dalmaciji, Primorju, Sloveniji ljudje stradajo kruha, v osjeških in vojvodinskih mlinih moka trohni, ker je tako prav za tiste, ki sedaj trgujejo z izvoznimi dovoljenji v Belgradu, kakor so preje trgovali v Zagrebu. Te dni so zborovali mlinarji v Su-botici in slavili zahtevo, naj se dovoli izvoz žita iz Vojvodine, kjer trohni na stotine vagonov žita. — Res, skrajni čas je, da sc snide državno veče.
-f- Graški socialni demokrati proti komunistom. Graško socialnodemokrati-čno vodstvo je z ozirom na rovanje komunističnih življev izdalo na delavstvo letak, v katerem delo komunistov odločno obsoja in nujno svari delavstvo, naj se v teh resnih časih ne dč zapeljati do nepremišljenih dejanj. V ozadju preže temni zločinski elemeneli, ki čakajo prilike, da začno pleniti. Tako bi sc raznesle in uničile še tiste male zaloge živil, beda bi postala še hujša, a mesto bi sc izpremenilo v anarhistično grobljo razvalin,
-J- Hujskanja acmškutarjicv in ma-> riborskih lažisocijalistov je naravnost neznosno. Moški in žensko prihajajo med naše ljudstvo z nahrbtniki, nabirajo živež in z neverjetnimi lažmi krmijo našo lahkovernežc. Poživljamo poštene zavedno rodoljube, naj temu početju 'posvetijo vso paznost, oblasti "pa naj to puntnrsko rovarenje in šču-vanjo preti naši državi z odločno, objektivno strogostjo zasledujejo in kaznujejo.
-f- Konec Mackensenove armade.
Tcmcšvarska »Sloga« poroča, da so nedavno dospeli tjekaj ostanki Mackensc-nove vojske, ki so jih sedaj odpravili v Novi Sad, kjer jih bodo uporabili za razna dela, da tako vsaj nekaj popravijo, kar so bili porušili in opusSoših,
—	Cankarjevo proslavo v Celju priredi Celjsko pevsko društvo dne 2. marca ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu«. Poleg rccitacij izbranih Cankarjevih odstavkov bo predaval naš znani slovstveni zgodovinar, g. dr. J, Prijatelj, kustos dunajske dvorne knjižnice, o spominsluli impresijah in refleksijah na Cankarja, svojega vrstnika in najožjega prijatelja. Bližnji in daljni okoličani celjski so še posebno vabljeni.
—	Prof. dr, Jos, Hohnjec je kot posL
V. L, S, odpotoval včeraj v Belgrad.
—	Goebne vesti. Koncipista pri deželni vladi dr. EmU G a j in Ivo Polja-n e c se imenujeta za okrajna komisarja. Stavbni ravnatelj inž, Anton K1 i n a r se pomakne v 2. stepnjo V. plačilnega razreda državnih uradnikov. — Vpokoji se Frane Bartol, praktični kmetijski veščak pri dcželnokullurncm oddelku bivšega deželnega odbora.
—	Za »Slovensko dijaško zvezo« naj sa pošiljajo vsi dopisi na I. tajnika Tinja Je-mec, med., Kapitol 10, I., 12, Zagreb. Tu se dobo tudi vse potrebno informacije glede zveze.
—	Oslepeli vojaki na slovenskem odru. Slovenski oslepeli vojaki, ki se začasno nastanejo v prvi jugoslovanski bolnišnici, se uče tam ščetarske in pletarske obrti, glasbe, petja, čitanja in pisanja. Dne 1. marca t. l. ob pol 8. uri zvečer priredo v dramskem gledališču burko enodejanko »Postna skrivnost«, poslovenil Fran Rihar, in Finžgarjevo burko enodejanko »Vso naše«. Naša znana umetniška moč, šefrežišer dramskega gledališča gosp. J. Nučič jc rade-,volje prevzel vodstvo predstav. Oslepeli vojaki so naprosili ravnatelja Glasbene Matice gospoda Mat. llubada, da on prevzame petje in tako izpopolni, česar oni za enkrat šc niso zmožni. Gosp. ravnatelj Mat. Hubad se je kljub napornemu delu, ki ga jma ravno sedaj, velikodušno in radevoljo odzval prošnji oslepelih vojakov. Sodeloval bo pevski zbor Glasbene Matico pod njegovim vodstvom. — Predstava se bo ponovila v nedeljo dne 2. nmrca t. L ob 3. uri popoldne z istim sporedom. Ker je prireditev slepih vojakov do sedaj prvo delo na. tem polju, bo splošno zanimanje, zalo sc opozarja slavno ob«
činstv, da se preskrbi pravočasno z vstopnicami. Iste dobivajo kakor običajno pri blagajni dramskega gledališča. Omenjeno naj bo, da je čisti dobiček določen fondu za oslepele vojake. Prcplačila se za dobrodelni namen pri vhodu v gledaliču hvaležno sprejemajo.	J. S.
— Pomuožitov osebnih vlakov na Dolenjskem, dira&sa zveza Ljubljana — Kar* lovec. Dno 1. marca 1019 se otvori direktni osebni promet med Ljubljano in Karlov-cem. Vsi dolenjski vlaki vozijo neposredno do Karlovca in odpade sedanje prestopanje kakor tudi nabava novih voznih listkov v Bubnjareih. Vrhutega se v zboljšanje splošnega prometa vpeljeta nanovo še vlaka št. 2215/2215 a in 2266/2216 na progi Ljubljana —Karlovec ter vlaka št. 2315 in 2316 na progi Velike Uplje—Kočevje. Nadalje se pri dosedanjem večernem vlaku št. 2217 ločita Korlovski in Kočevski vlak. Karlovški vlak odhaja odslej kot novi vlak št. 2211 ob 11. uri 40 miu. ponoči iz Ljubljane gl. kol. Kočevski vlak nasprotno vozi še nadalje kot vlak št. 2217 do Velikih Upelj. Na progi Velike Uplje — Bubnjarci izostane vlak Št. 2217. V skladu s temi spremembami prenehata voziti na progi Trebnje—št. Janž na Dolenjskem mešanu vlaka št. 2056, 2657 in se ista nadomestita s posebnimi vlaki št. 2656 a in 2657 a. Takisto vozi na progi Novo mesto—Straža Toplice mesto dosedanjega vlaka št. 2415 vlak št, 2417. — Zvezo v Karlovec so sledeče: vlak št. 2211 ima ob 8.10 dop. zvezo z osebnim vlakom št. 1041 a v Zagreb, ob 9.17 dop. z brzovlakorn št. 10u2a v Keko; vlak št. 2276/2216 ima potom br-»ovlaka 1002 a neposredno zvezo iz Zagreba. Vlak št. 2213 ima po 3 umem postanku ob 5.53 pop. zvezo z brzovlakorn št. 1001 a v Zagreb, vlak 2215 a ob 9.03 neposredno zvezo z osebnim vlakom 1044 a v Reko. Iz Zagreba prihajajoči potniki z vlakom 1044a ob 8.48 pop. zamorejo nadaljevati vožnjo v smeri Ljubljana z vlakom 2266/2212 ob 8.07 dop. — Novi dolenjski vozni red je v celoti sledeči: Proga Ljnbllana gL kol.—Bnbnjar-el, oziroma Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gL kol. ob 8.00 dop., 2.36 pop. ia 11.40 ponoči v Karlovec; ob 8.00 dop., 2.36 pop. in 7.04 zvečer v Kočevje; prihodi v Novo mesto 10.55 dop., 5.52 pop. in 2.33 ponoči; prihodi v Karlovec 2.55 pop., 9.00 zvečer in 7.30 dop.; odhodi iz Karlovca 2.03 dop., 1.21 pop, in 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol. 8.59 dop., 4.30 pop., 9.03 zv. Prihodi v Kočevje 11.11 dop., 5.40 pop, 10.16 zv.; odhodi iz Kočevja 5.50 dop., 1.16 pop. iu 5.46 pop. Proga Trebnje — St. Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega 10.30 dop., 6.57 pop.; prihodi v Št. Janž na Dol. ob 11.28 dop. in 7.58 zv. Odhodi iz Št. Janža na Dol. ob 5.28 dop. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje ob 6.32 dop. in 5.05 pop. — Proga Novo mesto— Straža - TopUce. Odhodi iz Novega mesta 11.12 dop., 4.00 pop in 6.10 zv.; prihodi v Stražo-Toplice 11.30 dop., 4.18 pop in 6.23 zv. Odhodi iz Straže-Toplice 5.27 dop., 11.52 dop. in 5.20 pop.; prihodi v Novo mesto ob 5.45 dop., 12.10 pop. in 5.38 pop.
—	Sprememba voznega reda. S 25. svečanom se na črti Ljubljana Zagreb spremeni vozni red kakor sledi: Namesto dosedanjega jutranjega osebnega vlaka št. 40—508 bo vozil vlak št. 36c—512; odhod iz Ljubljane ob 8. uri 25 minut zjutraj, prihod. v Zagreb ob 12. uri 41 minut popoldne, — Namesto osebnega vlaka številka 509—43 bo vozil vlak štev. 511—45; odhod iz Zagreba ob 6, uri 5 minut zvečer, prihod v Ljubljano ob 10. uri 58 minut zvečer. — Z istim dnem se ua progi Ljub-ljana-Maribor opusti vlak št. 30 (odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj) in bo vozil osebni vlak št. 36; odhod iz Ljubljane ob 4. uri 43 minut zjutraj, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 9. uri 11 minut dopoldne. — Z istim dnem se na progi Ma-ribor-Pragersko - Cakovac odpravi osebni vlak štev. 238 a—228 in bo mesto tega vozil osebni vlak štev. 22Sb; odhod iz Ča-kovca ob 2. uri 20 minut popoldne, prihod v Maribor ob 5. uri 32 minut popoldne. Ta vlak dobi tako na Pragerskem zvezo k vlaku št. 39 na jug (prihod v Ljubljano ob 8, uri 54 minut zvečer). — Tovorna vlaka štev. 813 in 8b6 prevažata od istega dne med Ponikvo in Celjem potnike in posredujeta osebni promet med Rogat-cem-Ponikvo-Celjem. Vlak št. 813 odhaja iz Ponikve ob 6. uri 48 minut zjutraj in prihaja v Celje ob 7. uri 20 minut zjutraj; vlak št. 866 odhaja iz Celja ob 2. uri 50 minut popoldne iu prihaja v Ponikvo ob 3. uri 33 minut popoldne. — Ostali vozni red ostane neizpremenjen.
—	Obupen položaj slov. veterinarjev. V slovenski javnosti so v zadnjem času mnogo razpravlja o usodi slovenskih vlso-košolcev, katerim jo vzel nemški teror možnost nudaljevati svoj študij v Nemški Avstriji. Od vseh teh visokošolcev so pa gotovo najhuje prizadeti ravno slovenski veterinarji, prvič ker so isti žo od 5. decembra 1918 izključeni z dun. živ. vis. kdo, na kateri so jo pozneje določil »numorus clau-6us«. po katerem bo morejo inskribirat le državljani Nomške Avstrije in poieui Nemci sploh, tako da Slovenci, ozir. Jugoslovani sploh na tej šoli no pridejo v po-Stev, tudi čc bi sc v poletnem tečaju anu-
liral bojkot proti Jugoslovanom. Medtem ko najdejo visokošolci drugih strok vendar zavetja pri sosednih slovanskih državah, veterinarji starejših letnikov tudi to možnost uinmjo, ker so Cehi do sedaj odprli provizoričuo lo prvi in tretji tečaj, Ivovska zivinozdravniška visoka šola je pa demoli-rana in zaprta. To pojasnilo naj zadostuje, da vzamejo merodajni faktorji nemudoma položaj slovenskih veterinarjev v pretres in čimpreje ukrenejo vse potrebne korake, da so tudi voterinarjem starejših letnikov omogoči nadaljevanje in izvršitev svojih študij. — Slovenski veterinar.
—	Iz vojaških krogov. Okoli bramb-nega odseka tuk. dravske divizijske oblasti se zbirajo vsi oni nemčurji, katere je bodisi koj ob proklamaciji Jugoslavije tedanja vojaška oblast kot proslule nevarne elemente na mestu odstavila, bodisi, da jih nemška Avstrija ni hotela zaposliti, a so našli sedaj toplo zavetje ravno pri brambnem odseku. Kaj pa dela aprobati^na komisija? Kaj res nima nikake besede in vpliva, da bi zabranila take vnobovpi-joče grehe? Ljudje, ki niso hoteli poznati do 30. oktobra 1918 nikakršnega jugoslovanskega jezika, pač pa smešili in blatili vse, kar je dišalo po Slovan- i skem. te ljudi sprejema sedaj dravska ! divizijska oblast v zavetje, med tem ko ' je bilo naših zavednih, pravih aktivnih častnikov postavljeno na cesto precejšnje število. Je-li g. generalu Smiljarii- I ču o tem kaj znano?
—	Pospeševanje protialkoholnega gibanja. Višji šolski svet je razposlal ravnateljstvom vseh srednjih državnih in zasebnih šol, učiteljišč, vsem okrajnim in mestnim šolskim svetom naslednjo okrožnico: Dolgotrajna svetovna vojska je v premnogih ozirih otežkočila učiteljem .iu staršem duševno in telesno vzgojo njihovemu varstvu izročene mladine. Posebno se opaža, da mladina v letih telesnega razvoja, zapeljana po slabih zgledih odraslih, uživa — celo v neprimerni množini — alkoholne pijače, ki so pravi strup za njen telesni in duševni razvoj. Vsled vpoklica mnogih učiteljev v vojaško službovaujc in brezštevilnih ovir, ki so nasprotovale plodnemu delovanju šole, učiteljstvo v boju proti alkoholizmu ni moglo vršiti svoje dolžnosti. Raditega se je po došlih poročilih uživanje alkoholnih pijač med šoloobvezno mladino razpaslo zopet v strašni meri. Samo na Kranjskem nič -manj kakor dve tretjini šolskih otrok še pije alkohol, Statistika govori dovolj jasno in kliče glasno vse na delo proti alkoholu. Zato je nujno potrebno, da se učitelji vseh šol z vso vnemo udeleže boja proti alkoholizmu in v pravi očetovski skrbi za slovensko mladino, najdražji narodni zaklad, z vso pozornosf io in s smotrenim delom težijo za tem, da s c slovenska mladina obvaruje pred najhujšim sovražnikom-alkoholom. Vsi otroci do 12. leta morajo biti popolni abstinent je, sami mladi junaki. Pa tudi na srednjih šolah bi morali biti taki junaki ponos vsakega zavoda. Višji šolski svet torej odreja, da se učiteljstvo vseh šol 11 e m u -doma f. vso resnostjo opozori na razpise bivšega šolskega sveta za Kranjsko" z dne 19. jan. 1910, št. 386S ex 1909, 7. marca 1912, št. 1365, 12. avg. 1917, št. 475, oziroma razpisa bivšega šolskega sveta za Štajersko z dne 10. marca 1902, št, 2235, 14. julija 1904, št. 6356, 9. sept, 1907, šl. 3, 428« 15, 16. okt. 1908, št. 3, 2738/2, 10. avgusta 1909, št. 4 817/1. Učiteljske konference srednjih šol in učiteljišč naj se pri vsaki priliki pečajo z vprašanjem, s katerimi sredstvi naj se med mladino omev'. oziroma popolnoma zatre uživanje alkoholnih pijač. Posebno pa naj bode protialkoholno delo stalna točka posvetovanj o telesni vzgoji mladine, kakor jih predpisuje odlok bivšega ministrstva za tU in. bogočastje z due 15. nov. 1896, št. 19.097. To naj bo razvidno iz sejnega zapisnika. Zlasti na učiteljiščih naj se z vso vnemo goji pouk o škodljivosti alkoholnih pijač in velikanskem pomenu abstuvnčnega gibanja, Exempla trahunt: zgledi vlečejo, Iu le tisti učitelj bo iintl pokazali prave uspehe, ki bo sam dajal dober zgled z d r ž n o -s t i. Za tak pouk naj skrbi v prvi vrsti zdravnik, ki uči higijeno. Istotako naj učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šolah ob vsaki priliki vpliva no. mladino in jo vzpodbuja k zdržnosti oJ vseh opojnih pijač, Tudi tu naj bode pri vseh učiteljskih konferencah, krajnih in posebno okrajnih, stalna točka, kako naj učitelj uspešno v šoli in zunaj šole sodeluje v boju zoper alkohol. Pri tej priliki nai učiteljstvo poroča o uspehih svojega delovanja na tem poiju. Ob koncu šolskega leta morajo ravnateljstva, šolska vodstva in okrajni šolski sveti o svojem delo-
ivanju v boju proti alkoholu poročati u .i n r i h i o j n o šolsko j oblast. Kot učni pripomočki te pripo-j roda jo: a) Zbirka protialkoholnih spisov I '.Sveta vojska: A, Škufca: Učna snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli« {cena 50
vin, po pošti 53 vin.), »Žganje« (cena 10 v., po pošti 13 vin.), »Protialkoholne katehs-zc« (cena 15 vin.), Alkohol in mladina« (cena 6 vin, po pošli 9 vin.) b) Abstineutna knjižnica, I. zvezek: »Protialkoholni katekizem«; c) Štrukelj Ivan in Rudolf Horvat: »Učitelj v boju zoper alkoholizem«; č) Mali protialkoholui katekizem«. — Ravnateljstvom srednjih šol, učiteljišč, vodstvu meščanskih in ljudskih šol se naroča, da si nabavijo omenjene spise za učiteljske in dijaške knjižnice ter jih priporočajo mladini v nakup.
— Ureditev bolezenskih dopustov za učiteljstvo javnih ljudskih meščanskih šol.
Vsi službeni in bolezenski dopusti javnega Ijudskošolskega in meščanskega učiteljstva v območju deželne vlade za Slovenijo se brez izjemo prekličejo z dnem 28. februarja 1919. Učne osebe, ki absolutno in pod nobenim pogojem ne morejo nastopiti službe, morajo vložiti nove prošnje za bolezenski dopust, ki jih je opremiti z edino veljavnim uradnozdravniškim izpričevalom Ker se v območju deželne vlado za Slovenijo postopa neenakomerno pri dovolitvi kratkih in daljših bolezenskih in drugih dopustov ljuaskošolskemu in meščanskemu učiteljstvu, preklicuje Višji šoiski svet vse dosedanje tozadevno razpise in od/eja sledeče: 1. Krajni šolski svet more na utemeljeno ustno ali pismeno prošnjo voditelju, nadučilelju a li ravnatelju dovoliti dopust do ireii jo) dni: ravno tako nadučiteij ali ravnatelj svojemu podrejenemu učiteljstvu. Nedelje,, prazniki in pouka prosti dnevi se štejejo v čas dopusta. Ti dopusti pa ne smejo presegali šestih (6) dni v enem šolskem letu. Vse lake dopuste mora imeti voditelj, uadučitelj ali ravnatelj v evidenci in jih sporočiti okrajnemu (mestnemu) šolskemu svetu. Okrajni, šolski naj se prepriča o tem Ob priliki nadzorovanja. 2. Okrajni (mestni) šolski svet sme v res potrebnih slučajih na pismeno prošnjo določi ii učiteljskim osebam največ štiri- (•») tedenski dopust. Ako gre za bolezenski dopust. mora biti prošnji priloženo zdravniško izpričevalo uradnega okrajnega zdravnika ali mestnega lizika izdane le na podlagi faktične preiskave samo o izemnih slučajih zadošča tudi uradna izdava o za-sebnozdravniških izpričevaliii. V slučaju, da prosilec ali prosilka radi hude bolezni ne more k uradnemu zdravniku, mora okrajni (mestni) šolski svet poslati zdravnika k bolniku na dom. V vseh urodno-zdravniških izpričevalih, odnosno uradnih zc avniških izvidih, mora bili tudi navedena doba, ki jo rabi prosilec, da okreva. Ako prošnji tako izpričevalo ali izjava uraduega zdravnika ni pridejana in je jasno, da bi si jo bil prosilec lahko preskrbe!, se naj prošnja zavrne. Suplenlom in su-plenlkam se taki dopusti dovoljujejo le v izvanrednih slučajih. O dovoljenem dopustu se mora obvestiti krajni šolski svet in Višji šolski svet. Glede namestovanja naj sc ukrene potrebno in gleda na to, da na vcč/azrednicah ni treba nastavljati pomožne moči. 3. Višji šolski svet dovoljuje začasnim in definitivuim učiteljskim osebam na utemeljeno prošnjo, ki jo jc opremiti, kakor je navedeno pod točko2. iu predložiti lo uradnim polom, tudi več kakor štiritedenski dopust. V iem slučaju se mora nastaviti nameshia učna moč, čo ni mogoče drugače ukrenili iu sicer tako, da se imenuje suplent ali suplcntinja ali pa pri-dcli v službovanje začasna aH stalna učna moč. Kc.r taki dopusti otc^kočajo normalni razvoj šolskega pouka, mora biti okrajni (mestni) šolski svet pri predložitvi takih prošenj posebno previden in natančen. — 4. Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom sc strogo zaukazuje, da vodijo evidenco vseh pod točko 2. in 3. navedenih dopustov, ki so se dovolili posameznimi učiteljskim osebam. Ta odredba se ima naznanili vsem podrejenim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom in ravnateljstvom meščanskih šol ter stopi v veljavo s 1. marcem 1919,
—	Razpir ana učiteljska mesta. Na
šcslrazrednici v Ločah, šolski okraj Konjice lia Štajerskem, sta do 1. marca razpisani dve mesti učiteljic in eno mesto za učitelja. Kraj je v prijazni Dravinjski dolini, železnilca postaja lik šolo, proste sobe in kuhinja na razpolago.
—	Jugoslovanska strokoma skupina v Tržiču jc imela v nedeljo 24. t. m. občni zbor ob obilni udeležbi. Vodil ga je predsednik Vidic, ki je poročal, da je štela skupina koncem leta 1918 pla-čujočih Članov 170 in imela med letom
! pet sej ter o korakih, ki jih je napravilo načelstvo v prid delavstvu pri merodajni h faktorjih. Člani so zbrali blizu 0000 K članarine, ki se jc pa vsa porabila za bolno tovariše, posebno za časa španske bolezni. V debato, ki se je razvila pri sluCajuostih, so posegli predsednik Vidic, L. Koprivnik, župnik in kaplan ČadtŽ. Delavski tajnik g. Korn-ljanec je v daljšem govoru vnemal delavstvo za krščansko organizacijo in kazal na njene doseženo uspehe. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Vidic, podpredsednik Rogelj, Umik Vcber.
blagajnik L. Koprivnik. Sklenilo »o Jo več za delavstvo koristnih predlogov, ki se bodo predložili centrali. — Letos se je skupina pomnožila z več nego sto člani.
—	Poštni aspiranti in asiprantlnje, k!
so še morebiti brez službo in čakajo, da sa jih vpokliče v poštno službo, naj naznani-jo nemudoma pismeno svoje dosedanje bivališče postnemu iu brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Sprejem k orožuistvu. V celokupno orožništvo ujedmjene kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov se sprejme veliko število orožnikov. Sprejmejo se vojaki in podčastniki, kakor tudi bivši vojaki v starosti od 25. do 35. leta. Postavna plača z dokladami znaša mesečno 200 dinarjev. V prošnji, ki jo jc nasloviti na Višje orož-niško poveljstvo v Ljubljani ter vložiti pri poveljstvu svojega krdela oziroma od neaktivnih vojakov pri pristojni oziroma bližnji orožniški postaji jc navesti: 1. Rojstno leto, kraj, okraj, dežeia. 2. Ali je podanik ujedinjene kraljevine SHS. 3. Prcdizotraz-ba (dovršene šole). 4. Ali je oženjen, vdovec z ali brez otrok. 5. Ali je sposoben za vojaško službo, 6. Podati je izjavo, da se zaveže služiti 3 leta ter tam, kamor bode vdeljen. 7. Kdaj in karo, h kateri vrsti orožja je bil vpoklican, koliko časa je služil, ter njegova dosedanja uporaba oziroma nainešcenje. Prošnji je priložiti nravstveno spričevalo pristojnega občinskega u-ada
—	V sirotišnici begunskega tabo«
rišča v Strnišču pri Ptuju je šest 14-do ISletnih dečkov, ki sc žele posvetiti: eden mizarski obrti, eden ključavničarski obrti, eden krojaški ali brivski obrti, dva. trgovini b jestvifiami ali z drugimi predmeti, eden bi Želel priti v opekarno ali v slično tovarno. Delodajalci, ki bi bili pripravljeni sprejeti onačcae dečko v svojo obrt oziroma trgovino, naj se javijo na naslov: Predstojništvo uprave begunskega taborišča v Strni-šču pri Ptuju. Kdor prevzame dečke, jim bo moral dajati stanovanje in hrano ter prevzeti bo moral jamstvo za njih dobro vzgojo.
—	Poziv odstavljenim drž. uslužben-cem jugoslovanske narodnosti, ki bivajo se v Nemški Avstriji. Tem uslužbencem se izplača pri konzularni agenturi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (oddelek za likvidacijo) na Dunaju, I., Seilerstatte 30, III, enkratni nabavni prispevek za mcscc februar 1919, V kolikor niso prejeli podpor za mesece december 1918, januar in februar 1919, izplačajo se jim tudi le-to. S seboj, prinesti, oziroma vposlati je; 1. Izkaz p znesku za mesec november 1918 izplaČanegia enkratnega nabavnega prispevka; 2. izkaz o aktivitetnih prejemkih (plača, dejalnoslna doklada, draginjska doklada) za mesec november 1918 z odbitki vred; 3. eventualno izkaz o neizplačanih podporah za zgoraj navedene mesece; 4. prepis likvidacijskega lista in dolžnega izvlečka; 5. uradno potrdilo dosedanje likvidature glede podatkov pod točkami 1. do 4.; 0. vri li uslužbenci morajo pojasnili, doklej šc mislijo ostati v Nemški Avstriji in zakaj, s čim se ondi pečajo in kaj co ukrenili, da sc prevzamejo v službo kraljev ine Srbov, Hrvatov in Slovenccv. Svetuje se jim nujno, da v tem oziru čimpreje store potrebne korake. Ta poziv sc tiče samo onih odslovjenih državnih uslužbencev, Iti so iz prej avstrijskega dela kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
—	Negotove trgovske zveze z Italjo. »Jugoslov. Lloyd* poroča: Oni dan jfe 5 požeških trgovcev potom posredovalcev nakupilo v Italiji za 5 milijonov kron ma-nufakturnega blaga. Trgovci so otebna odšli v Italijo, da prevzamejo blago, in to že pred par ledni, toda vmili ss se vedno niso. V Požego jc prišla vesi, da to trgovce v Benetkah zaprli.
—	Podružnica Ljubljanske kredita« banke v Mariboru jc pričela s. poslovanjem dne 24, februarja t. 1. Ravnateljem jc imenovan bivši dolgoletni prokurist centralo Ljubljansko kreditne banke v Ljubljani, štajerski rojak iz Središča, g. Dragolin Klobučar,
—	Na Pragerskem so konfieciraU v
ponedeljek dne 25. t, m. 200 kg masti, 1500 kg krompirja in 1400 kg žita, ki ga jG hotel izvoziti s takificiranim uradnim dovoljenjem s pohištvom v Nemško Avstrijo neki Nemec. Takih slučajev je več. Prosimo v interesu lastno prehrane, da naši politični uradi omejijo na minimum vse dovolitve za zvoz in dovolitve ozuačijo to.ko da jc vsako ponarejanja ali pripis absolutno nemogoč.
Bcgunoc Jo izgubil na hodniku pred posredovalnico za begunce lestni-co z približno 300 K denarja ter vojnimi osebnimi listnicami. Posredovalni urad za begunce prosi, da se oni, ki je listnico našel, zglnsi iu isto vrne v Posredovalnem uradu, Dunajska cesta 38.
— Beguncem! Italijanska komisija v Ljubljani je odpotovala. Opozarjamo, da so vso prošnje za vrnitev v domovino brezuspešne. Ticba je tedaj čakati, da sc ia zadeva trccli in ootroeti toliko časa- do-
kler ne bo italijanska vlada v Rimu izdala tozadevne odredbe.
— Tedenski Izkaz o prenosnih boleznih ua ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Od 9. do 15. svečana 1919. Difterlju: Ljubljana mesto (2 osebi oboleli). Ljubljanski okraj, občina Vrhnika (1 oseba obolela). Griža: Konjiški okraj, občina Oplotnica (3 osebe obolele). Koze: Črnomeljski okraj: občina Vinica (5 oseb obolelo), občina Metlika (1 oseba obolela). Ptujski okraj: občina Turški vrh (1 oseba obolela), občina Sp. Jablanje (1 oseba obolela), občina KrČevina (2 osebi oboleli). Pegasti Jegar: Celje mesto (2 vojaka obolela). Ljubljana mesto (6 vojakov obolelo). Škrlatica: Ljubljanski okraj, občina Vrhnika (1 oseba obolela). Mariborski okraj, občina Studenec (1 oseba obolela).	i '"vi • I	i '
Uubllanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih po-močnikov v Ljubljani uprizori na pustno nedeljo, dne 2. marca, in na pustni torek, 'dne 4. marca, obakrat točno ob 7. uri zvečer, v Ljudskem Domu (Strel iSka ulica) Igro: »Lumpacij Vagabund«. Burka s petjem v treh dejanjih (6 slikah). Vstopnina: Sedeži v parterju: I. in II. vrste po 6 K, III. do V. vrste po 5 K, VI. do IX. vrste po i K, X. in XI. vrste po 3 K. Balkonski sedeži iu zofe v parterju po 3 K. Galerijski sedeži po 4 K. Stojišča po 1 krono. Dvorana bode dobro zakurjena. V predprodaji se dobivajo vstopnice za obe predstavi v četrtek, petek in soboto od pol 7. do 8. ure zvečer iu v nedeljo, 2. marca, od 10. do 12. ure dop. v Piokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Na dan predstave — pustno nedeljo in pustni torek — se blagajna odpre ob ti. uri v Ljudskem domu in se ondi dobivajo vstopnice.
lj Akademija ljubljanskih srednješolcev priredi v nedeljo, <2ne 2. marca v Ljudskem domu prvo slavnostno prireditev. Spored bo sledeči: 1. Iz »Dume« Otona Župančiča. Deklamacija. 2. Nockl, Serena-da. Violina s spremljevanjem klavirja. 3. W. Ernst, Elegija. Violina s spremljeva-njem klavirja. 4. M. Moszkovvski, Španski ples št 3. Violina s spremljevanjem klavirja. 5. F. Schubert, Moment musical. Violinski duet s spremljav anjem klavirja. 0. Veseloigra v treh do jan jih: Blaž iz Lačno va-sL — Začetek točno ob pol 3. uri pop. Pred-prodaja vstopnic v Jugoslovanski knjigarni. Obilna udeležba- pričaj, kako ljubite naraščaj slovenske inteligence!
lj Konoert. 10. marca t. 1. priredi gdč. Cirila Medvedova v veliki dvorani Narodnega doma koncert v dobrodelne namene. Spored obsega pesmi najboljših ruskih in francoskih skladateljev. Predprodaja vstopnic se prične te dni, na kar se p. n. občinstvo posebej opozarja.
lj Občni zbor »Slovenskega glasbenega društva Ljubljana« se vrši dne 5. marca ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predmet: sklepanje v smislu g 29. društvenih pravil. Odbor.
Ij Temelj in temeljni steber družabnega reda. Propoved v nedeljo, dno 2. marca, ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov.
lj Seja prosvetnega društva za frančiškansko župnijo oziroma za kolodvorski okraj bode v četrtek 27. t. m. ob pol osmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni v drugem nadstropju. Odborniki, odbornice, pridite zanesljivo!
lj Umrli so v Ljubljani: Štefanija Okovič, učenka, 11 let. — Karel Ben-čina, posestnik, 48 let. — Josip Vofek, dijak, 19 let. — Ferdinand Jager, bivši mesarski pomočnik, 60 let. — Marija Skok, liiralka, Si let. — Ena Bizilj, rojenica, 18 mesecev. — Peter Zanet, pu-Škarski pomočnik, 18 let. — Zvonimir Žagar, sin računskega podčastnika, jooltretjo leto. — Alojzija Svetlič, hči potnega sluge, 6 dni. — Marija Salmič, vdova policijskega stražnika, 71 let. — Janez Lunder, kočar, 53 let. — Josip Javomik, zasebnik, 63 let. — Janez Pot, mesarski pomočnik, 66 let. — Jera Bizovičar, sprevodnikova vdova, 68 let. — Marija Novljan, služkinja, 23 let. — Marija Kristel, žena skladiščnega sluge, 44 let. —r Ja&ob Pižmoht, hiralec, 71 let.
Prui oficijelni načrt zveze narodov.
Cilj mirovne konference ul samo sklepati mir ampak tudi zasigurati svetovni mir za 1 iočnost. Temu namenu, ki pro-seoa obi' ."juo vsebino mirovnih pogodb, naj Služi zveza narodov.
Konferenca se jo takoj lotila tega dela ter imenovala komisijo z nalogom, izdelati načrt take zvezo. Fo sklepu konferenco je vsaka velesila — Amerika, Anglija, Francija »Italija, Japonska — poslala po dva zastopnika v to komisijjo., vso uru-
države pu skupno 6 zastopnikov. Načrt
pakta, ki ga je komisija pod predsedstvom Wilsona izdelala in ki ga jo lc-ta 15. febr. konferenci predložil, vsebuje 20 členov, kojik vsebina jo v glavnem sledeča:
Ustroj zveze obstoja iz z bol-a delegatov (Assemblče des dčlugues) vseh držav,'ki so pakt sklenile, potem iz izvršilnega sveta (Gomile esocutlf), v katerem so zastopano le navedeno velesile in že štiri druge države, ki jih bo določil zbor delegatov, slednjič iz stalnega tajništva (Secrčtariat general) pod vodstvom generalnega tajnika, katerega imenuje iz-vrševalni svet.
Težišče organizacije je izvrševalni svet, v katerem gospodujejo velesile. To se javno priznava. Tako pravi n. pr. francoski list »Lo Figaro«« z dno 15. febr., da je iz mistične zveze narodov postale liga 5 velesil .Sicer bodo vsaka državr, ki j*4 na kakem posvetovanju izvrševal n*"*« sveta interesirana, povabljena udeležili se ■<-"• svetovanja; sklep bo vezal lt ua ta naoivi povabljene države.
Poslovnik si določujeta delegacij ski zbor in izvrševalni BVf>. sama z večino gla sov zastopanih držav. Prvo nasedanje skliče predsednik Zedinjenih držav severne Amerike.
Države, ki ne sklenejo tega pakta in ki se nc bodo v paktu samem vabile, da pristopijo, smejo vstopiti z zvezo le tedaj, ako se za to izrečeta najmanj dve tretjini v delegacij skem zboru zastopanih držav. Izključeno so nadalje države, ki ne dajo zadostnega jamstva, da bodo izvrševalo mednarodne obveznosti in da se podvržejo načelom, ki jih bode ustanovila zveza narodov glede oborožitve.
Izvrševalni svet ima izdelati program razoroževanja. Vojne Bile naj se znižajo toliko, kolikor jo neobhodno potrebuo za skupno eksekucijo mednarodnih, obveznosti in za varnost države; pri tem pa naj se upošteva geografska lega držav in drugo okolnosti.
Izvrševalni svet se ima baviti tudi z vprašanjem, kako bi se dale preprečiti Škodljive posledice izdelovanje vojnega matcrijala po zasebnikih. Države se bodo med seboj obveščale o. svojem in pomorskem programu ter o industrijah, ki bi so dale adaptirati za vojne namene. Te predpise bo kontrolirala posebna stalna komisija. Zvezi narodov bo nadalje poverjena kontrola trgovine z orožjem iu mu-nicijo tam, kjer bode to v skupnem interesu potrebno.
Vsem državam zvezo jc garantirana t e r i t or i j a 1 n a integriteta in politična neodvisnost proti vsakemu napadu. Briga izvrševalnega sveta je, da se ta dolžnost izpolnjuje.
Zveza narodov bo' smatrala, da ta dotika vsaka vojna interesov zveze ,četudi ne preti neposredno državam, ki so sklonile to pogodbo. Te države bodo podvzele vse, kar se jim bo zdelo umestno, da se mir ohrani. Nadalje se zavežejo, da no bodo segle po orožju radi kakega spora, ki se ne da navadnim diplomatičnim potom poravnati, ne da bi bilo preje predložile ta spor ali izvrševalnemu svetu v preiskavo ali pa po kakem razsodišču. Tudi po izreku izvrševalnega sveta ali razsodišča imajo čakati še tri mesece do vojne. Državi, ki se bode ravnala po takem izreku, so nima napovedati vojna. Nasvet izvrševalnega sveta in sodba razsodišča se izrečeta v primernem času.
Vsak spor, ki bi nastal med signatar-nimi državami in ki je po njihovem mnenju ' sposoben za arbitražo, se bo la tej podvrgel, ako so no da diplomatičnim potom rešiti T.o državo se zavežejo, da bodo razsodbo bona fido izvršile. Ako so pa to no bi zgodilo, bode stavil izvrševalni svet primerne predloge v svrho izvršitve. Ta svet bo izdelal tudi načrt za ustanovitev stalnega internacijonalnega sodnega dvora za arbitražo. Spor, ki ne bi mogel biti razvojen na omenjeni način, se bode predložil izvrševalnomu svetu, ki bode zadevo preiskoval in ki lahko publiclra zahteve držav in \03 njemu predloženi materijah Ako so pa spor no bi dal. rešiti, naj publi-ciru izvrševalni svet svojo poročilo z nasvetom, ki ga smatra pravičnim. Signa-tarne državo ne bodo začelo vojno z onimi državami, ki se ravnajo po nasvetu izvrševalnega sveta, sprejetem soglasno oJ vseh članov razun spornih strank. V slučaju, da stranke ta nasvet zavrnejo, bode izvrševalni svet predlagal primerno korake. V slučaju nesoglasja ima večina dolžnost in manjšina pravico publicirati ono razrešitev ,ki jo smatra za pravično in koristno.
Na željo ene ali druge stranke sme izvrševalni svet predložiti sporpo vprašanjo delegacijskemu zboru, pri katerem se vrši isto postopanje.
Država, ki sklene to pogodbo in ki bi kršila svoje prej omenjeno dolžnosti, smatrala se bo ipso facto, kakor da je izvršila vojni čin napram vsem drugim državam zveze. Lo-io bodo prekinile z njo vsa trgovska iu fintincijalna razmerja ter prepovedale svojim državljanom in \udi državljanom vsake države, bodisi član . ali ha v*e f i nuncij alne, trgovske ln
osebne zveze s pripadniki one države, ki je to pogodbo prelomila. V tem slučaju sc bode izvrševalni svet izrazil o tem, s kakimi vojnimi ali pomorskimi silami naj člani zveze prispevajo k oboroženi sili, ki bode ščitila signatarne države. Le-te so bodo med seboj podpirale glede vseh financi-jalnlh in gospodarskih sredstev, ki jih bodo, kakor preje rečeno vporabljale, tako tudi glede odpora proti vsakemu koraku, ki ga stori uporna država proti katerikoli izmed njih.
Kadar se pojavi spor med državo, ki je član zveze, in državo, ki ni član, ali pa med državami, ki niso člani, bodo te slednje povabljene, da v svrho razrešitve spora sprejmejo obveznosti članov zveze in sicer pod pogoji, ki jih bode smatral izvrševalni svet pravičnim. Ako se temu vabilu odzovejo, bodo se mogli glede njih '/porabljati prej navedeni predpisi z eventualnimi spremembami ,ki jih smatra zveza potrebnim. Nato bode izvrševalni svet preiskoval stvarno podlago in razloge spo-. h, 4er priporočal ono rešitev, katera se mu zd. najboljša.
Ako pa povabljena država odkloni sprejeti v svrho razrešitve spora obveznosti člana zveze in ako te vede napram eni državi, ki je član zveze tako, da bi bil tak čin, če bi ga storil član zvezo, kršitev prej omenjenih predpisov, se bode proti njej postopalo kakor zgoraj rečeno. Ako so pa stranki vabilu ne odzoveto, potem lahko ukrene izvrševalni svet vse potrebno, da se vojska prepreči in sprava doseže.
Poseben člen govori o načelih, za kolonije in one teritorije, ki niso več pod vereniteto, pod katero so bilo pred vojsko in kojili prebivalstvo še ni zrelo za samovlado.
Varstvo teh narodov so poveri državam, ki so vsled svojo geog.-afske lege, svojih sredstev in svojih izkušenj najbolj sposobne, izvrševati ta mandat v imenu zveze narodov. Misli sc pri tem ua nekatere dele prejšnje turške države, na narode centralne Afrike, potem na one južnoza-padne Afrike in otokov južnega Tihega oceana. V teh krajih bodo za to določene države vodile ali Izvrševale upravo na način, kakor to zahteva stopnja tamošnjega razvoja. Vsaka mandatarna država mora poslati posebni komisiji na sedežu zveze letno poročilo o upravi v teh krajih.
Države so zavežejo, uvajati in vzdržati pravično pogoje za moške, ženske in otroške delavce ne-le v svojih teritorijih, ampak v celem območju svoje trgovine in industrije. Ustanovil so bode stalni delavski urad kot bistven del zveze. Zveza bo garantirala svobodo tranzita in pravično ureditev prometa v vseh svojih državah.
Vsi obstoječi in v bodoče ustanovljeni internacionalni uradi so bodo stavili pud kontrolo zveze.
Velikega pomena so določbo glede mednarodnih pogodb, ker hočejo uveljaviti povsem nova načela mednarodnega prava. Vsaka taka pogodba, sklenjena med člani zveze, bode vltnjižena pri generalnem tajniku in ta jo bode, kakor hitro mogoče publiciral. Nobena pogodba ne bode obvezna pred to vknjižbo. Zbor delegatov ima pravico od časa do časa povabiti člane zveze, naj na novo proučavajo pogodbe, ki več ne odgovarjajo, kakor tudi mednarodno razmere, ki utegnejo biti nevarne za svetovni mir.
Države, ki so ta pakt sklenile, smatrajo kot odpravljene med seboj vse obveznosti, ki bi nasprotovale določilom pakta. Ako bi bila država, ki podpiše to pogodbo, že obremenjena s takimi obveznostmi, mora takoj vse storiti, da se razbremeni. ! V bodoče se take obveznosti ne bodo sprejele.
Sprememebe tega pakta bodo veljavne le tedaj, ako jih odobrijo države, ki f;o zastopane v izvrševalnem svetu in tri četrtine onih držav, ki so zastopane v zboru delegatov.
To je načrt, ki ga pa mora še konferenca sprejeti. Marsikaj bi bilo pripomniti, marsikako določilo bi so dalo kritizirati. Opozarjal bi za sedaj le na to, da pogrešajo Francozi zadostne sankcije, ki bi garantirala izvršitev dolžnosti in pravic zveze. Francoski zastopnik Leon Bourgeois jo žo dodatno predlagal, na i se ustanovi stalna organizacija, ki bi imela nalogo skrbeti za to, da bodo v svrho izvršitve navedenih dolžnosti, posebno v slučaju nujnosti, vojne in pomorsko sile takoj na razpolago.
Dr. Leonid Pitamic. vseučillščni profesor. Pariz, 18. febr. 1919.
Nemško nasiistuo proti francoski misiji na Koroškem.
Ljubljana, 24. februarja. O obisku francoske misije v Celovcu se poroča ljubljanskemu korespondenčnemu uradu: Dne 20. t. m. prispela sta v Celovec po naročilu generalnega štaba francosko orijentske armade generalštabni Stotnik g. K. Vaulandc in e. Rcvcndu,
da se prepričata nv licu mesta o seda« njih razmerah na Koroškem, Francoza je spremljal dr. Josip Rapoc iz Mari-bora. Ob devetih dojjoldne vršila so sc v pisarni dr. Mtillerja posvetovanja a prehranjevalnih razmerah med koroškimi Slovenci. Kot zastopniki koren škili Slovencev so so udeleželi tega posvetovanja gg. dr. Hočevar, dr. Pintar, dr. Božič, Baudek in kmet Matija Prei sekar iz Kotmaro vesl, ki jc bil v pi* sarni slučajno navzoč. Po polurnem posvetovanju je udri v pisarno celov< ški redarstveni svetnik ter v odurnem glasu vprašal francoska gospoda, od-< kod prideta, kam gresta in kaj delata v Celovcu. Francoza sta se legitimirala in izjavila, da odklanjata vsak odgo-t vor, ker imata od svojega poveljništvai nalog, nabirati informacije, ki se jima zde potrebne. Redarstveni svetnik jo nato tudi proti navzočim zastopnikom koroških Slovencev na tako tipičen avstrijsko-policijski način nastopil, da so vsi prisotni takoj dobili vtis. da bodo ti neustrašeni zastopniki koroški takoj po odhodu Francozov aretirani in potem izgnani. Bedarstveni svetnik je odšel in sc čez 10 minut povrnil v spremstvu majorja Klimanna, vojaškega poveljniška koroškega. Majotf Klimami je v imenu koroško civilne in' vojaške nemške uprave odklonil vsako odgovornost za varnost vseh prisotnih« Stotnik \ aulande je z mirno dostojnostjo in največjo odločnostjo opozorili majorja in redarstvenega svetnika, da' kot francoskima in ententnima častnikoma jamčita na vsak način za osebno varnost vseh navzočih. Med tem se jo zbrala okoli jugoslovanskega avtomobila, ki je stal ob vhodu v Kramar jeva ulico, divje kričeča drlial, med katera jc bilo videti mnogo vojakov. Ta drhal je napolnila ulico, vso velo in hodnik, v prvem nadstropju in pred pisarno, ter vsak trenotek hotela udreti v pisarniške sobe. Na željo koroških zastopa nikov sta bila francoska častnika- pri-f pravljena, sprejeti dva nemška častni^ ka. Izkazalo se je pa, da med množico sploh ni nobenega častnika. Ko je dr. Ilapoc jjozval množico, naj pošlje dva častnika v posvetovalnico, sta skočila očividno vinjen mornarski narednik in en četovodja naprej ter izjavila, da v Celovcu sedaj govori vojaški svet in da ona kot člana vojaškega sveta zahtev vata, da se lahko udeležita posvetovanja s Francozoma. Francoska častnika sta odklonila sprejem teh zastopnikov vo-i jaškega sveta, nakar sta podčastnika sama udrla v prvo pisarniško sobo, Francoza sta vsled lega izjavila, da jima v teh razmerah ni mogoče, nada«. ijevati informacij in da sta o sedanjem položaju v Celovcu na podlagi teh dogodkov prilično orientirana. Na to sta se nameravala peljati v deželni dvorco k poveljniku koroških čet, pod polkov-1 niku llulgertu, da se pritožita proti nastopu udeleženih orgnov in razsajajoče množice. Ko pa sta vstopila v avtomobil, začela je več sto glav broječa drhal divje kričati; »Nicht vveiter fah-ren lassen!« ter obkolila avtomobil, ki se približno 10 rninut ni mogel premakniti iz mesta. Končno se je vendar posrečilo spraviti avtomobil iz gneče* Podpolkovnik Iliilgert je na mirno in odločne pritožbo francoskih častnikov izrazil svoje obžalovanje zaradi teh dogodkov in jih utemeljil z nesporazum-ljenjem. Ljudstvo je bilo baje mnenja, da jo dr. Muller prišel z nekaterimi jugoslovanskimi častniki v Celovec, da jc dr. Muller v Celovcu nepriljubljena oseba, in da koroška vlada ne moro prevzeti nobene odgovornosti za nje-" govo varstvo. Francoza sta to izjavo vzela v vednost. Koroški vladi je bil ves dogodek očividno jako neprijeten, kujli eno uro pozneje je poslala političnega uradnika dr. Multerja pl. Ma-»enzelerja k Francozom. Stavil se jima je v imenu deležnega glavarja dr. Le-miseha za nadaljnje potovanje po Nemški Koroški na razpolago. Francoza sta se za to ponudbo dostojno zahvalila, vendar pa jo odklonila. Žc med potovanjem na Koroško sla se Francoza prepričala, da sestoje tako-zvano nemške četo iz samih pripadnikov rdeče garde, kajti večina vojakov je nosila rdeče znake. Med vojaki je bilo tudi več vinjenih in nerazmerno veliko število pojx)lnoma mladih fantov pod 18 leti. Na poti od Labuda do Celovca ze bil avtomobil najmanj osemkrat ustavljen. Med nemškimi posadkami niti enkrat ni bilo videli nemško-avstrljskih častnikov. Podnolkovnilc Mulger je poizkusil sicer, položaj vsaj formelno rešiti, vendar pa je iz razvoja dogodkov jasno razvideti, da so mc-rodajni koroški krogi to demonstracija proti Francozom nalašč uprizorili, nli pa vsaj trpeli, da drhal obvlada položaj. Francoza sta se že 19. f. m. peljala skozi nemške črte, prenočevala sta v Vollkovcu in ker imajo Nemci več ter 'cionskih^n brzojavnih zvez na razno-
lago, ni dvoma, da je bila koroška vlada že 19. t. m. obveščena o prihodu Francozov. Ti dogodki dokazujejo popolnoma jasno, kako upravičena so domnevanja poveljnika slovenskih čet na Koroškem. Nemške tolpe so navzlic premirju napadle našo postojanko že več ko tridesetkrat. Teli tolp častniki no obvladujejo in vsaka napada na lastno pest, pogostokrat pod vplivom alkohola. Pričakovati je, da so bodo ti samovoljni napadi boljševiško navdahnjenih tolp z nastopom toplejšega vremena zelo pomnožili, ako so koroška vlada ne prisili energično, da v svojem zasedenem ozemlju napravi red. Vsekakor gre koroški vladi naše priznanje, da jo na tako ljubezniv način podala dokaz, v kako težkih razmerah Sive koroški Slovenci ter kako iluzoren in docela nemogoč jc vsak prosti izraz volje naših tlačenih koroških rojakov.
Ves&r.ik S* K. S. Z.
*	Brezje. Slov. kat. izobraževalno društvo na Brezjah priredi v zvezi z gospodarskim odsekom dne 2. sušca v prostorih društvenega predsednika g. Mirkota Finžgarja veselico, nagovor, petje, srečolov in prosta zabava. Dobiček je namenjen za popravo mostu in ceste v Peračico. Začetek ob i. popoldne. Vstopnina 2 K. Veselica se \n-Si ob vsakem vremenu. Odbor.	\
*	Mekinje. Kat. slov. izobraž. društvo v Mekinjah naznanja, da jc vprjzoritc.v narodne igre »Štcmpihar« vsled nevarno obolelega predsednika društva čast. .gosp. župnika, preložena na poznejši čas. .Za vže razprodane vstopnicc se vrne denar.
F® slilepsa IIsfa.
Stsfiliasis&a vojaki u Čira-dašfti s© sa sissrli,
VOJAKOV USTRELJENIH. — ZAROTA MED VOJAKI.
Ljubljana, 26. februarja. Nocoj ob polnoči smo prejeli od svojega poročevalca naslednje poročilo:
Vipavski rojak Ignacij Aljančič, ki je ušel iz Gradiške, kjer jc bil interniran, jo povedal, da so se dne -i. in u. t. m. v Gra-diški uprli italijanski vojaki. Klicali so: /N o č e m o v e č v o j n c !« Vojaški oblasti so jo posrečilo, da je upor zadušila z oboroženo silo. 60 upornih vojakov je bilo ustreljenih.
Med italijanskimi vojaki se širi zarota . proti onim vojakom, ki bi hoteli nastopati .goper dezerterje, ki ubeže na-aj v Italijo. Zarota ima namen, da o p it cm slučaju, ko bi kdo streljal na ubežnika, nastopijo vsi vojaki ter odstavijo vojaško oblast.
Revolucionarno gibanjo se jo povečalo od onega časa, ko je odstopil Bissolati. Vojaštvo noče o imperijalizmu nič vedeti.
V Gradiški je interniranih še večjo število Slovencev, med njimi 12 Vipavcev, ki se jim prav slabo godi. Zavarovane in zastražene imajo Lahi naše ljudi na prostoru, ubitem s plotom, pod milim nebom.
WlLSONOV GOVOR O PRIHODU V AMERIKO.
O CEHIH IN JUGOSLOVANIH.
Boston, 24. febr. (Lj. k. u.) Reuterjev urrd poroča: V govoru, ki ga je predsednik Wi!son imel ob svojem prihodu v Ameriko, je izjavi!, da je dobil na mirovni konferenci zelo dobre vti^e. Rekel je med drugim: »Verujete li na stremljenja Čcho-slovakov in Jugoslovanov, kakor verujem jaz? Ali Vam jc znano, koliko držav bi jih nemudoma napadlo, ako nc bi za njihovo svobodo stale garancije sveta? Ureditve sedanjega miru ne bi mogle trajati za več generacij, ako ne bi zanje jamčile združene sile civiliziranega sveta.«
Boston, 25. febr. (Lj. k. u.) Reuleriev urad poroča: Policija je namestila na strehah hiš v ulici, po kateri se je vozil predsednik V/ilson, strelec, da bi streljali, ako bi kdo napadel Wilsona. 150.000 ljudi je zaprosilo za vstopnice v Mechanic rlall, v kateri bo govcril Wilscn. Izdati so mogli le 8000 vstopnic.
NEMCI HJ MADŽARI ZOPET NAPADAJO.
Maribor, 25. februarja. (Lj. k. u.)
V	odseku Radencih so Madžari včeraj zopet poizkusili napad s strojnicami. Na naši strani jc eden mrtev. Izgube sovražnika niso znane.
Maribor, 25. februarja. (Lj. k. u.) Nemci so v nevtralnem pasu napadli železniško postajo Gozdiščc pred Cmu-rekom ter so oropali žc!czniško blagajno. Pometali so vse vozne listke na cesto in uničili vse aparate.
Maribor, 25. februarja. (Lj. k. u.) Nemci so danes zjutraj streljali na vlak med Špiljem in Cmurekom.
Maribor, 25. februarja. (Lj. k. u.)
V	Radgoni so Nemci v Trummurjovem mlinu rekvirirali več tisoč kilogramov cšcnlčne moko. ki je bila last mesta
Maribora. Moka je bila namenjena za ' prehrano mariborskega prebivalstvi:,
! FRANCOSKE CSTH ZASEDLE 2ANAT.
Budimpešta, 23. febr. (Lj. k. u.) Dun. | kor. ur«ul poroča: lvakor so javlja, i;: Arada, I ; je srbsko povelj ništvo ugodilo zahtevam i tcmešvarskili delavcev, nakar so delavci zopet pričeli delo.
Budimpešta, 25. februarja. (Lj. kur. u.) Dim. kor. urad poroča: Kološvarslil list »Ellenseg« javlja iz Tura-Sevcrhia, da so francoske čete zasedlo večji del Banata. Srbi so že odkorakali. Francozi itnajo vse železniško progo v svojih rokah.
SELJA&KA STRANKA NE POJDE V DRŽAVNO VEČE.
Zagreb, 25. februarja. (Lj. k. ti.) Dne 22. t. m. je polal Stjcpan Radič predseuništvu narodnega veča pismo, v katerem naznanja, da jo delegirala njegova stranka v državno večo dva člana in dva namestnika. Predsedni-štvo narodnega veča mu jc poslalo na to za imenovane delegate poverilnice. Danes pa je dobilo narodno veče nov dopis, podpisan po Radiču, Zagorcu, Ilrvoji in dr. Mačku, v katerem imenovani voditelji Radičeve seljačke stranke naznanjajo, da je stranka sklenila, da se nc udeleži dela državnega veča, ker nc more priznavati državno veče v nobenem oziru za predstavništvo hrvatskega naroda. Dopisu so bile priložene tudi vse štiri poverilnice.
NOV PREGLED POGOJEV PREMIRJA Z BIVŠO AVSTRO OGRSKO.
Bom, 25. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega korespondenčnega urada poroča »Corriere della Sera« iz Pariza: Svet desclorico je po Orlandovem predlogu žo sklenil ua novo pregledati pogoje za premirje tako gospodarskega kakor tudi vojaškega značaja, sklenjene z bivšo Avstro Ogrsko. Določilo se bo, v koliki meri naj se pozovejo nove, ondi nastalo države, da priznajo odpadajočo kvoto državnega dolga in na nje odpadajočega povračila škode. 1'ichon jo izjavil, da jo logično, ako se od vseh teh držav zahteva, da v razmerju z njihovo plačilno zmožnostjo ali v denarju ali v blagu prispevajo k odplačilu enega dela odškodnine, za katero' je odgovorna' bivša Avstro-Ogrska. Sedaj je pozornost zmotena po čudnem postopanju., novih držav, ki odklanjajo vsako odgovornost na račun stare monarhijo in ne marajo priznati niti svojo kvote predvojnih dolgov,1 Kakor je omenil Pichon, so doslej-sama Čehoslovaki vsaj priznali vojne dolgove/ Nedoumno je, kako so se drugi deli, na primer Hrvatska in Slavonija,, izdali kot" . dediče železnic,. luk, cest in mostov, žgra-' jenih z avstrijskim državnim denarjem, pa i se hočejo odtegniti temu, da bi-plačali svoj delež državah dolgov in vojne odškodnine.
KRVAVE DEMONSTRACIJE PROTI ITALIJANOM.
Meniiestacije za Ameriko, Francijo in Anglijo.
Splil. 26. februarja, V pondeljek, dne 21 t. m. je dospelo v cplitsko Hiko francosko, angleško, ameriško in italijansko voj-' no brodovje. Na obali je pričakovala goste velikanska množica ljudi, ki je v po-i sebno navdušenih manifestacijah pozdravljala ameriško biodovje. Iskrene ovacije je prirejala množica tudi francoskim in _ angleškim ladjam, medtem ko se za italijanske ladje nihče ni brigal. Pozneje je došlo nekoliko Italjanašev, ki so hoteli manifestirati v čast italijanski ladji. Pri tem pa so tako izzivali Hrvate, da je hrvatska mladina teagirala in da jc dcšlo do krvavega spopada.
ltalij?.naši so pozneje povabili italijanskega admirala, da poseti italijansko čitalnico, kamor je italijanski admiral res do-šcl. Neresnična in tendencijozna pa je vest,, ki jo širijo Italijani, da je bil pri tem italijanski admiral od Hrvatov napaden in ranjen
Demonstrante so manifestirali po mestu proti Italijanašcm pri tem so bila na italijanski čitalnici pobita vsa okna.
Zjutraj, one 25. t. m. so se demonstracije ponovile. V mestu jc mednarodna straža.
PRED STAVKO NA ANGLEŠKEM. LLOYD GSORGE ZA C URNI DELAVNIK.
London, 25. februarja. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Lloyd George je izjavil v poslanski zbornici, da more ugoditi zahtevam rudarjev po 30% povišanju mezdo in po šesturnem delavniku, ko sc natančno preiSčejo posledice teh izprememb v drugih obratih.
London, 25. februarja. (Lj. k. u.) Reuterjev uracl poroča: V poslanski zbornici je voditelj delavcev ln opozicije Adamson naznanil izid glasovanja delavcev. 611 003 delavcev jo glasovalo za stavko, ; < Ji' pa proti.
SPORAZUM MED SOCIALISTI IN KOMU-
TVTnjiPT KTA
Manliaim, 25. februarja. (Lj. k. u.'1 Dun. kor. urad poroča: Po pogajanjih med večinskimi socialisti in neodvisnimi ter ko-
muni ti, ki so trajala dva dni, so dosegli sporazum. Obsedno stanje se razveljavi. Poslopja., zasedena po neodvisnih in ko-muulstih, so spraznijo, časopisju sa dovoli popolna svoboda. Vso orožje in municija te mora oddati.
Hambnrv, 23. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Obsedno stanje, proglašeno nad Hamburgom in Allono, so razveljavili.
NAPAD NA LJENINA.
Basel, 25. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poročajo »Times«: Lje-nina so na cesti v Moskvi napadli in oropali. Zgodilo se je to pri belem dnevu v središču mesta, Pobrali eo mu denarnico z dokumenti in denarjem.
NOVA VSTAJA V MOSKVI.
Amsterdam, 25. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poročaju listo »Times« iz Helsingsforsa, da je po uradnih boljševiških vesteh izbruhnila v Moskvi nova vstaja proti sovjetski vladi. Socialni revolucionarji so hoteli zapreti vso Ljeni-novo vlado, ko je imela sejo v Kremlju. S ponarejenimi listinami in izdajstvom poveljnika straže se jim je posrečilo priti v palačo, Dozdeva sc pa, da jc bilo mogoče vsled izrednih protiodredb boliševiških oblasti udušiti vstajo. 50 članov socialno revolucionarne stranke, med njimi tudi Spiridonova, je bilo baje aretiranih.
AFGANISTANSKI EMIR UMORJENN.
London, 24. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Iz Karbula je dospela vest o smrti emirja afganistanskega. Podrobnosti še niso znane. Dozdeva sc pa, da jc bil emir zjutraj, 20. t. m, v taborišču Laghmc-nu napaden in ustreljen. Povod tega umora je začasno še neznan.
POGREB ŽRTEV V GRADCU.
Gradec, 25. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor, urad poroča: Ob mnogobrojni udeležbi in ob navzočnosti oficielni.il zastopnikov ter zastopnikov vojaških formacij so bili danes dopoldne in popoldne pogrebi žrtev sobotnih dogodkov. Nemira ni bilo nobenega,
Gradec, 25. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Ker je v Gradcu red. in mir, je župan razveljavil omejitve glede zapiranja hišnih vrat in javnih lokalov ter prepoved glede prodaje alkoholnih pijač.
ŽIDOVSKA PREDRZNOST.
Sara'cvo, 26. februarja. Včeraj zjutraj je nekoliko Židov v kavarni Evropa napadlo prof. Okrejčiča, ki je opomnil natakarja, ko mu je prinesel nemški list »Neue Freie Pres.se«, češ čemu mi nosi ta židovski list. Vsled te opazke so navzoči Židjc planili na Okrejčiča in ga vrgli iz kavarne. Zn"?"'!na ždovska predrznost.
DUNAJ BREZ MESA
Dunaj, 25. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski korespendenčni urad poroča: Vsled premajhnega dovoza mesa se od 27. februarja do 5. marca na Dunaju ne bo izdalo goveje meso za splošni konsum.
Dimaj, 25. februarja. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Štirje vlaki z živili bodo zopet vsak dan vozili med Dunajem in Trstom.
Zagrebška borza.
Zagreb, 25. febr. (Lj. k. u.) Zaključni
kurzl na današnji borzi:		
	Denar;	Blu.^a
Banka 7.a trg, obrt in industrijo	450	460
Banka in hranilnica za Primorje		
na SušaKu, staro delnice . .	—	_
nove delnice . .	B10	520
Hrvatska eskomptria banka . .	1450	1490
Brodska menjačlta banka.... Hipotekama hanka.......	382	405
	4 tO	455
Jadranska banka ........	_	S>10
Hrvatska kreditna banka ....	1055	1055
Narodna banka, stare delnice .	455	405
Obrtna banka, . .	S25S	£62
Poljedelska banka.......	_	_
Prva hrvatska hranilnica, stare	90C0	9150
,, „ novo	87 CO	8800
Ročka pučka banka.......	210	215
Srbska banka..........	_	810
Hrvatska deželna bonkavOsjeku		
	_	_
novo ............	G95	700
pr DrugI koncert mariborskega vojaškega orkestra so jo vršil v nedeljo po znanem sporedu. Prof. Beran je sam vodil svoji legendi. To sta dve mični delci zmernega sloga, ki napravita dober vtis, ker nimata prisiljenega bleska in nič vsiljivosti., Massenetova suita je krasna, slikovita pesem lepega lahkega francoskega sloga. Posamezni odstavki tako jasno slikajo, da so nam rodi nehote v duši živa slika dramatične glasbe. Koračnica jo zelo mično prepletena z glavno mislijo, da so ti vodno zdi, tla je ponavljajoča so misel nova. V drugem do.u je bisernolepa melodija, ki jo igra vzdržema celo tako slikovita, tako mična, ua bi jo poslušal ure in ure. »Angelus« pa spominja na Ilugeuolto. Nepretrgani dvospevi flavt in oboj delale nežno pobožnost, rogovi so oglašajo v ozadju in posnemajo pritrkavanje zvonov. Nehote zazreš pred sabo sprevod pobožnih cluš, ki sc vračaj a v cerkev, dokončat svojo pobož-nost. Živo nasprotje tretjemu kosu je četrti — ples v gostilni. Kako živo šumi vrišč in hrum iz gostilne, pravo žeg-nanje« iz boljših časov. Proizvajanj© je bilo prav izborno, pp posebno pri-kupljiv in čist, nastopi točni. V tem delu je pokazal orkester prav posebno disciplino samozatajevanja in pravega ume vanj a umetnosti. Poleg »Jugoslavije« je bil to najlepši komad.
Jugoslavijo je vodil topot Ilercog. Izbornemu igranju je sledilo prebumo priznavanje z glasno zahtevo ponovitve. Vrečajšnjemu poročilu bi lahko še veliko hvale pride j ali.
Lisztov eskoncert spada med njegove najboljše klavirsko skladbe. Kako lep jc adagio, kako ognjevit sklep! Med klavirjem in orkestrom je bilo prav dobro soglasje; orkester ni nikjer brez potrebe stopal v ospredje. Pri klavirju je sedel mojster dobre spretnosti 'in pravega umevanja.
Zaključila je konoert Čajkovski-jeva slavnostna overtura, ki jo jc pisal 'eta 1812., torej v burnih časih. Boj ko-zakov, zmaga semintam, odlomki francoske himne, vse je nakopičeno, završi pa overturo ruska narodna himna. Proizvajanje je bilo prav dobro. Oba kcicerta sta uspela izvrstno, hvala Mariboru in nasvidenje!	B,
pr Makslm Gorkl: Gradič Oknrov. Prevedel Iso Velikanovi«. Ovitek jc risal ousp. Uzorinac po narodnih motivih — knjiga Je radi tega lične zunanjosti, lo papir ni najfinejši. Obsega 148 strani. Stane 4 K. Tiskarna Ign. Granitz v Zagrebu. V tem romanu nam hoče pokazati Gorki nov svet, oddaljen od kulture, z malimi, neukimi, tegotnimi in poživinjenimi ljudmi, inla-kuža človeštva. Neznano in z vsemi ugankami prepleteno življenje v Rusiji nam jo odkril Gorki tudi v tej povesti. Knjiga je polna pretresljivih prizorov in zanimivo pisana.
pr Repertoar Narodneaa gledališča. Draraako gledališče: V sredo, 26. t. m. ob
pol 8. zvečer »Voznik Hensehel« za abon. C. V četrtek, 27. t., m. ostane gledališče zaprto. V petek, 28. i. m. ob pel 8. uri zvečer »Voznik Hensehel« za abon. A. V soboto, 1. marca in v nedeljo, 2. marca t. 1. gostuje naša drama v Celju. Predvajal sc bo v soboto zvečer > Jakob Ruda« in v nedeljo zvečer pa »Svut«.
Operno gledališče: V sredo, 26. t. in. ob pol 8. zvečer »Manon« za abon. 13. V eetr-i tclt, 27. t. m. ob pol S. zvečer »Latcrna« iz-
I 3. zvečer »Manon« Za ubou. C. V nedeljo,
| 2. marca ob pol 8. zvečer opera »Prodana
j nevesta« izven abon. V petek 2S. t. m. ostane glcdalii.00 zaprlo. V soboto l. marca ob
pol 8. uri zvečer "M&ncu.< abcmciueut C.
V nedeljo 2. marca ob pol k. uri sveder opera >. Proda na nev ..:&:. i?.v-n &,}>-.>::."ni uilo.
< a Prodaja moke. Od četrtka, dne 27. t. m. do všiete sobote 1. marca ss bode dobilo na vsako močno izkaznico po pol kilograma moke za pccivo. Kilogram moke stane 3 K 50 vin. Po končani prodaji morajo ^ trge vci takoj naznaniti ostanek moke. Zamudnikom se zapadle izkaznice ne bodo podaljšale, ker ima vsaka stranka dovolj časa, rla v treh dneh vzame moko.
a Stranke, ki dobivajo meso pil Slovši,
se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstr., v četrtek, dne 27. febr., kjer dobijo nove izkaznice za meso. prinesti je seboj 1) staro izkaznico za meso, 2) rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3) železničarji, nakupno knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. n popoldne od 3. do 5. ure. Satro izkuznice za meso so neveljavne ,kakor hitro dobe stranke nove izkaznice.
a Amerikanski sladkor in kavlna primes za II. okraj. Stranko II. okraja dobe v četrtek,, dne 27. t. m. in v petek, dno 28. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma sladkorja in četrl kilograma kavine primesi, kar stane 5IC Določa se tale red: V četrtek, dne 27. t.-m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. Štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 610, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 3. štev. 801 do 0G0. V petek, dno 28. t. m. dopoklna od 8. do 9. štev. 961 do 1120, od 9. do 10. Stev. 1121 do 1280, od 10. do 11. štev. 1281 do 1 i40, popoldne od 2. do 3. štev. 1441 do 1600, od 3. do 4. štev. 1601 do 1760, od 4. do 5. štev. 1761 do konca.
Jugoslovanski knjinarna v Ljubljani pri poroča ccrkvcniiu zboroul:
Cci bič Fr. Slovenska ma2a v čast sv. Frančiška Scrahr.skc;ia za mešani zbor. Part. 2 l* 70 vin., olasovi oo ?.0 viu.
Premrl St v-er| ali dvofilasuo petje
Cerkvena pesmarica za z orglami. Part. 5 K
; e m r I
•no* 10 vin.
S i c h e r 1 Jos. Masue pesmi /.& mešani zbor. Part. 1 K ^50 vin., glasovi po 40 vin.
Premrl St. Hvalite Gospodu v njegovih svetnikih za mešani rzbor. (20 pesmi v čast svetnikom). Part. 3 K 60 vin., glasovi po 90 vin.
Laharnar Janez. Slorvenska »v. maša Za meSaoi zbor. Part. t K 80 vin.
Premrl St. Deset mašnih pesmi za me-Jani zbor. Part. 2 K 70 vin., glasovi po 50 viu. Kimavec dr. rr. Srce Jezusovo vse
hvale najbolj vredno. 21 pesmi ua tast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Part. 3 K tO vin., glasovi po 80 vin, Obsega 6 raašnih, 11 rami), 3 blagoslovile in eno slovesno hvalnico (150 psalra). Najboljša in najpripravnejSa zbirka za češčenje ju pobožnosti Srca Jezusovega.
G c r b i ii Fr. 12 paujte linijua — tantum crgo za inežani zbor. Part. 2 K. 70 vin,, glasovi po 60 vin. Lahki iu mclodijozni napevi, posebno za manjše zbore.
Dr. Žibertova nemška knjiga »Dcr Mord von Sarajevo nnd Tiszas Schuld an
dem V/eltkvIcgsi, cena 3 K, in Dolenčevi dostavkl k dr. Žibertovi uemžki knjigi, cena 1 K,sta sedajna razpolago v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Naniou dr. ŽibertoviU odkritij je pokazati, da Srbijo ne zadene nobena krivda na umoru v Sarajevu in na svetovni vojni. Avstrijske oficijelno kroge, ki so slepili našo javnost z najrazličnejšimi lažmi, pa kažejo dr. 21-bertova odkritja v \sej gnilobi. Monarhija i je bila zrela ra razpad.
S. M. Lidv. P u r g a j : Gospodinjstvo.
Nova predelana izdaja. Marsikaj se je tu preuredilo in spopolnilo upirajoč se na spremembe, ki jih je prinesel novi čas seboj. Oddelek o z dravstvu je pisal dr. Dolšak. Knjiga je vsled svoje visoke kvali« tativne vrednosti zbudila že splošno po* zornost, saj je vendar namenjena vsaki slo-« venski hiši in posebno gospodinjskim šolam. Stane lepo vezana 12 krou in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Dne 17. veljače o podrte nestane lspred očiju mojih te ide z« uvijek u nepuvrai iz ove doline susa u život vječni s pa vati slatki sanak sa svojima kčerkama Adelkom i Maricom, moja predraga žena, zlatna i dobra mamica, gospodja
Fanika Adamič rodj. Štimac
Frimlvil Otajstva umiručih, otlšla je u 23. godini u kraljestvo: mira. sreče, zadovoljstva; otlšla tamo gdje prode svaka tuga l bol, patnja i ue volja; otlšla tamo, gdje nema „gultkoiia" uiti pija-vica...
AH Fanika, z ar temo se za uvijek rastati? ne Fanika! nego molim Te, da:	Kad ml zadnje sonce giaue
Dotekaj me, moje lana I
Laka ti Jugosl&vska zemlja ob tužnoj Adriji,,, SENJ, 17. veljate 1919.
Kazlo Adamič, kapelnik stolne erkve i skladatelj, suprug.
EvherlJ Karlo, sin.
©
Resoa ženllDd pooodiio.
drž. poduraduik, resnega, solidnega značaja ter vSečne zunanjosti, s 10.000 K aromoženja, ki je bil dozdaj vedno med ;rdimi Italijani ua Primorskem iu je tukaj popolnoma neznan, si išče tem potom pridno, zdravo ženko, ki enako njemu, smatra družinsko Srečo na podlagi dobrih gmotnih razmer, ra uajlepšl cilj življenja. Ceni. dopisi, ki naj bodo kolikor mogoče obširni iu opremljeni s sliko, naj se blag. do Ij. marca vpo-slatl na upravo Slov. pod Srečen al, kdor srečo vživa sam 1307.
C90QG©(90O(9G000
Išče sa za fi- l/llliapipil Plača 70—&0 no hišo dobra AUilul lili tv mesečno — i) rnharjpj plača 40—50 E mesečno. — L oUUDIIU Ponudbe naj se pošljejo na g.JelUodr.NlkolaJevič, Ruma, Slavonija
Nad looo ko fcUDie^001^
manjših množinah A- Oražem, Saio 30, Moste pri i^ubliant.
Potrti od žalosti naznanjamo vsem prijateljem iu zn&ncsm, da nam je umrl naš nepozabni soprog in oče, gospod
FRANC KOSER
vpokojenl poštar ln posestnik
v sredo dne 19. svečana, po daljšem bolehanju, v 78. letu starosti previden z zadnjimi tolažili.
Pogreb se je vršil v soboto 22. svečana in istega dne maša eaduinfca.
JurSincl, dne 23. svečana 1919.
Težila Koser, soproga, Sata, Marjana, s. Martina, Lija, hčerke, Rudolf, Frane«, Adalbert, LJudevit, sinovi.
PouK v iiaiijfloščiBi SSnfffft
upravi Slovenca pod št 1279.
iJnCJiih,(čna zmožna slov, in nemške IJUjpKilitUU stenografije, strojepisja, dobra izurjena v računstvu in pisavi, išče kot začetnica primernega mesta. Cenj. ponudbe pod Absolventka 1308 na upravo lista.
! Prodom Mov gozd ii^tS^
> sežnjev drv Tudi za žago bi se dobilo več lesa. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Frana Bore v smaret p. Kamnika
"\imm meilfi
izki ceni Poizve se Miklošičeva cesta 8, L nadstropje, Ljubljana.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti naSega iskrenoljubljenega očeta, strica iu svaka, gospoda
Josipa Javornika
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekajo svojo globoko čutečo, srčno zalivalo
1368	žalujoči ostali
TA

n/- ^aaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaoa
D	Odvetnik	D
dr. Ivan Vasič
naznanja, da jo otvoril
[
j odvetniško pisarno J
j v Novem mestu, Glavni trg 86. jj
onr aDaaaaaaaaaaaaaasiaaaaaaa
r
ilačevfna. j, Sukno.
Razno blago za ženske obleke. Možke, ženske in otročje nogavice. Možke hlače.
Ženski predpasniki. Rokavice in razno drugo manuiaktasrno blago.
Kupujem smrekov les
okrogel ati rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnettl, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljnbljana.
Radi odpotova-nja se proda:
avtom, z 20 . ploščami
iolDa, igra'J kom, in Ifljflfl,1 komade. Steraiša, Vič 16, gostilna Robežuik.
lilairai IISPIID 60 proda ali zamenja za iicaflj lili IG živila. Naslov se izve: L Jugoslovanski auončni in informačni zavod Beseljak Aj Rožanc v Ljubljani na Fraačevem nabrežju številka 6.
St 2334
Dražbeni razglas.
V ponedeljek dne 3. marca 1919 — in po potrebi, naslednje dni ob 9. uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi približno
100 različnih sodni!, 20
brasfooif! fegasnlfi Matit po 35 lil, razntfi fsadi od 5 (£0 J8Q M, lesena stena (pregrada} fin 2000 steklenic
Izdražitelji morajo kupljeno blago
takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške.
Dražbena komisija ai pridržuje pravico ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti kakor tudi spekulativne nakupe preprečiti.
U dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki.
Nadaljnja tozadevna pojasnila daj o ravnatelj kemtčnega preskuSevallšča v Ljubljani inž. Jakob Turk.
V Ljubljani, 20. febr. 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: In2. V. Remec s. r.
se da v nafcui. — Naslov se izve pri upravi Slovenca pod št. 1352.
Dva Žagarja
(dobra gaterista) rabim za takojšnji nastop na žago na Gorenjskem. Za hrano preskrbljeno, oglasiti se je pri Ford. A rn e i c u, trgovina z lesom na JESENICAH na GORENJSKEM.
; g Awa
ihist
z 12 ulenjšitnl stanovanji, zraven je tudi 10C0 sveta, v sredini mosta, pripravno z:i vsako vci;je podjetje, sta naprodaj ?a liOCOO K. Natančnejša po-j\:;uite daje J. ROZjx2K, Selo Stev. 2», j i>eilu Mosta »ti Ljubljani.	1-vJj
Poročena
i
sodni oficijal Josip Vovk
in
učiteljica Slava Vovk roj. Mamin.
Dobrnič.
Škof/a Loka.
Za takoj se !6če
pr obratni inžener "m
ki je temeljito izvežban v postrežbi kakor tudi konstrukciji parnih strojev, parnih kotlov in turbin ter se posebej pri električnih napravah, vrhutega mora pa biti ša dobro izurjen v stavbarstvu m izdelovanja papirja. Biti
mora popolno vešč elovenSčlne, prednost med vsemi pa ima rojen Slovenec.
Papirnica n Ueo£a!i.
GfZafjvalaGfi
Podpisane se najtoploje zahvaljujemo slavni polarni brambi, gg. orožnikom, posebno še g. Ojstercu, kakor tudi vsem drugim, kateri so pomagali rešiti naša imetje ob požaru, dno 20. t. m.
Mengee, 32. februarja 1919.
9rančiš. Zor, Katarina Oraiern, Marija Oribar.
Naznatlllo. st7U v mestu in na
deželi vljudno sporočam, da sem, vr nivši se iz vojne, zopet začel izvrševati svojo
vrtnarsko obrt
Sprejemam vsa v svojo stroko spadajoča dela ter se posebno priporočam v napravo in negovanje privatnih vrtov.
Iz lastne drevesnice imam na razpolago večjo množino raznega lepo-ličnega grmlčja, rožnatih, modrih in rudečih vrtnic, plezalk, španskega bezga, debelega rudečega grozdieja, ter cepljonih visečih in okroglih jesenov.
Z odllč. spoštovaujem
Anton Ferant,
uinetnl in trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg 3.
Vinogradniki pozor 1
Posebno močne in lepe	1379
cepiiene trte
so na prodaj iu sicer cepljene na podlagi Gotha št. 9 in na Rip. Portalis. Cepljene trto prodaja Franc Slodnjak, trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, pošta Juršincl pri Ptuju, Štajersko.
Neko industrijsko podjetje (delniško društvo) v Sarajevera, ki se bavi s kuhanjem „:ejanja na debelo, konzerviranjem sadja ln sočlvjo, potrebuje
izborno praktično moti,
ki bi bila popolnoma veSča navedenega posla. Reflektira se v prvi vrsti na osebo, ki ima popolno praktično iz-vežbanost za proizvajanje gornjih izdelkov in ki je že službovala v podobnem podjetju. Ponudbe z označbo zahtev nej se pošljejo na poštni predal 12i, glavna pošta, Sarajevo.	1378
Proda se:
pernica, nekaj blazin, velika omara, miza, zofa, nekaj žimnatih stolov, zrcalo za Šivilja iu veliko zrcalo s pozlačenim okvirjem, podobe iu nekaj živine. Ogleda se lahko dopoldne v šeleubargovi ulici 3, IL nadstr. 1387
ŽENITNA PONUDBA.
27 let stari orožn. etražmojster s 6000 K letne plačo iu z malimi prihranki se želi v svrho takojšnie ženitve seznaniti z dobrosrčno, IS do 2-1 let staro deklico z dežele, katera ima tudi majbuo premoženje. Vdova brez otrok ni izkliučeoa. Prosi se pisma s aliko pod rLepa bodočnost 136U* ua upravnižt-. o »Slovenca«, blike se na zahtevo vrnejo.	13S0
■'PfSrifl ^n moška obleka fie v dobrem I luuU Oli stanu ter 10 metrov črnega baržuna. Gllnce, Vrtna ulica štev. 81.
Prssiovoiioa iovoo mm.
V soboto, dne 1. sušsa 13i9 se bodo na Miklošičevi cesti 6 III, prodajala
sobna oprava
kakor: stenska ura, obeSalo, podoba knjigo, otroška miza, otroška posteljs, omara, svetilke, klobuki, igrače i. dr.
Prodaja se vrši od 9 do 12. uro do-poMno in ol do o. ure popoldne. Kupci k9 vubiiu.
Pri Kranjski MM psiimžii
n. a. deželne življenske in rentne zavarovalnice v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. J2, II. nadstr. dobijo že vpoljani
potovalni uradniki
stalno mesto
pod najugodnejšimi pogoji,
Kupujem
snfi@
in dobra vreče. Prouajam kremo ia
ievlja v kovinastih dozah. i/2 dozo po K 15'—, */i doze po K 2S — za tucat, čevlji z lesenimi in usnjatiml podplati, tržna torbice itd. — Izvrstno letošnjo in lansko vino in razno žganja. M. Rant, Kranj.
Lepo zraščeno

1—1113 metra visoke, trikrat presajene, primerne za vrtove ali parke, se ceno oddajo v večji množini v tovarni LADSTATTER v Domžalah.
Tehniške potrebščine
za tovarne In lndustr. obrale
dobavlja specijalna trgovina
Valentin Ur&ančid,
L{ub2Jana. Frančevo nabrežje L
Častnica obeds'ca Uomande Dravsko d:vizijuke oblasti v Ljubljani t&oa
za tukoj izurjeno
Plača po dogovoru. Javiti se v kazini osebno pri predstojniku obednice.
v ij
Hi
u. a. deželne nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marijo Terezijo c. 12/11., — sprojmo več izvežbanih —.
proti visoki plači in proviziji.
Fran Amferož
LJubljana, filmska casta 11, se priporoča za
solma slikarska dela.
Naročlia sprejmo tudi no dežoH. IzvrSltev točual	Gane zmerne 1
:•: Priporoča se tvrdKa :-:
los. Peline
Mubljana Sv. Pelra nasip 7.
Zaloga slvamih strojev in ujih posameznih delov, igel iu ol|a. Istolaui se proda: steklo za izložbene omare (belgijsko steklu), kompletuo z valjčnioil zastori, mere: 13oX1S1, 6^X181.5'JX18J, DMiKim m ena rabljena U0X162. umnimi
K^lclvicj
eleicle
Koje ec s U otrnt-.i, ao želi poroditi mirno gospico ;ili vdovo v sta-ruitt od ;;0 do -t:J lot. t nitjo ali trgovsko izobražene imajo prednost, Pouudbe pod šifro„Mimo"lii3 uu upravništvo „Slovenca".
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnoin povzetju za eeno 32 K, poštnina poseboj.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Je dvorila svojo podrnlnlco
(Hraunšvajger) razpošiljam na vse krajo Jugoslavijo v poštmb zavitkih od 20 kg; dalje Ja kavin nadomestek nezavit, Ia kavin nadomestek v kg zavitkih. Blago računam po ilucvni ceni. Denar naprej ali 50c/0 naplačila, ostanek po povzetju. Zavojmno račuuam K 9 -, a poštnino K 4-20. Kupci, ki o««-'ono d?jdejo, morejo svo-bod;:.n U roeuta kakor tudi preko meje Hrvatske vsako količino seboj vzeti.
"1 fiiz-rt^ir ''vornica suhomes. J.VilCjUVK, nat0 robo Ja masti,
Nova Gradiška, Slavonija.
poslati svoiih neniodernih krznarskih stvari, na primer: boo, mulo, ploščo itd. itd. v
gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa, drva, oglje, sirojllni les, čreslo L t. d.
po najvišjih daevnih conah.
kjer se vso lepo in po ceni popravi po najnovejši fnsonl, in tudi na željo shrani čo s poletje. — Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kožo, katero izgotovim lepo in poceni v najkrajšem času. — Tudi izdelujem častniško čepice po meri ter imam v zalogi izvirne znake za čepice, prave srbsko epolete, zvezda itd.
LUDOVIK ROTH,
krznarski mo.sSor, Frana Josipa cesto St. 3, 1. nadstropje.
St. 51. W Britev
z j ako li-ii"-—k	nim rezi-
^ brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9-—, K 13-50.
Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — = E. LUNA, Maribor čt. 75. =
so išče v cen-trumu Ljubljane
Generalna reprezentanca za baterije, žarntee, eSokSroieJinško, (izdelek svetovne slovansko tvornlce) za kraljestvo SIIS
Janko Po§aear, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska nlica številka 29/1.
(ali več manjših prostorov) v pritličju večjo hiše. Ker se namerava lokal za podjetje primerno adaptirati, so vpoštevajo lo
ponudbo na daljšo dobo, ker trpi podjetje stroške v lastni režiji. Hišnemu lastniku so nudi prilika soudeležbo pri tem podjetju. — Ponudbo takoj na upravništvo lista pod »Ris«.
10	y*a 5;oI.Mtu mora poginiti, -:<o porabljat« moja najbolje preizkušsna iu Mploer.o hvalieua uroiUtva, kot proti poljskim jmšim li. 5, na podgano iu nilžl K 5.—; za /JSurlie i\ 5.— ; tinktura ca stenice K 2.—; posebno icoocr. tinktura ra alenloo K 6. -; uničevalec moljev K.2.—; prašek proti uiržesora 2 in 4 K; tinktura i ro;i nioin pri ljudeh K a.— : muti.o /a cžl pri ilvlui K. 2.—; prašek ra uSl V obloM in porllu K D.—;
initura aa bolhe p" pseli K 1.1,0; tinktura proti mrčesa na »afljn in EelenjaC (uuibuv. tc^Jini
11	3 —. — rošiljn po povzetju Zavoj za ekaport
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 0
Trgovsko podjetje IJ fl[| 9 NPnRNfl AAHA
išče v sredini inesta fa 098 U Plllullu ŽOtltS
za pisarno. — Posredovanje to honorira. — Naslov sc poizve v upravništvu ,,Slovenca" pod št. 1318.
obrestuje braniine	1 M
vloge pa čistih	^ 0«
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kion vlog in nad 1 milijon enstotisoS kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
CQV Bjii tovarne
tir UsaTER S &	& AO.
iz najfinej.Sevro, boks in lak usnja z usnjatimi podplati sc dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po K 83'— za moške, K 75 — za ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.
Mestna hranilnica v Kranju je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 20. februarja 1919 znižala obrestno mero za hranilno vloge na
Dne 27. svečana t. L vršila se bo v skladišču R, Ronzinger pri juž. kolodvoru
Prava francoska, bronasta, '[2 ure bi,
joča, stoječa
lu sicer počenši z dnem 2. marca 1019.
itentm davek z vojnim pribitkom plačuje hranilnica že nadalje sama iz lastnega premoženja.
Vložnikom je na prosto voljo dano, da dvignejo svoje hranilne vlogo, ako niso zadovoljni z znižanjem obrestne mere.
Ravnateljstva mestne hranilnice v Kranju,
dne 22. februarja 1919.
enega vagona circa 12.000 kg sortiranih
in s steklom pokrita, jo naprodaj na Blchveisovi c. 4 lf, cd 1. do <1. pop.
Dražba se prične ob 10. uri dopoladae. Kupljeno blago se mora takoj po
dražbi odpeljati iz skladišča.
cecilijanec. z dobrimi izpričevali, ožo-njeii, vešč primernega rokodelstva, želi prcmcuiti službo. Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 1370.
^zms^^s^sa^aesssiMsasa
Eksportna hiša Eksportna hiša
^oneTdjSol1 vrvarsklm Magom
vso vrste, izdelano iz prstno, Uoljje konoplje, kakor pred vojno, Cena določena. — Zahtevajte cenik.	Če priporoča
D Jan Ji. Jldaraič,
Ljubljana.
Potom favne dražbe
se bo v sredo, 5. marca ▼ skladiSču
Balkan, Dunajska cesta 33, ob 9. uri dopoldne
prodajalo raznovrstno predvojno
Zagreb, Onndnličeva al. 1. telef. 195
razpoSilja na vse strani Jugoslavije po sledečih cenah:
KJBI&lEb. kxun «50 5-— 4-40 8— «eo tacat. 2/ oo 32-10 M-—kron*
rozino v zabojih po ca lo kg K 35 za 1 kg
pomaranče, komad.....K 1*50
citrone, komad.......JC 1*50
smokve v vrečicah kg ... K 11-— kava — gantos kg.....K 8C--
"2 kg...........k 20-
poper kg..........K 160-
čebula (rudefa) kg.....K 1-60
rožiči (carobi) kg......K 12-—
Radi lažje odpošiijatve naj se pošlje donar naprej. Cene so razumejo franko mojega skladišča.	118
kupi nadzorntštvo deželnega gledišča
večje število lepih, okusno narejenih
zimskih snkenj in površnikov
ter raznovrstno obleko za deCko i« „ moško.
Ker jo blago dobro, naj nikdo ne zamudi ugodno priliko si pa poceni nabaviti.
Vsled odredbe deželne vlado SHS dno 11. februarja 1919, St. 2242, so ima dno 28. februarja 1919 izvršiti splošno š ctjo govejo ž viae, konj, prašičev, ovo m koz.
Ta posel bodo v Ljubljani opravile tri komisijo in siccr so bo v 8j>. š siil ln na Barju popisovalo otl Qiev;i do hleva, dočim bo komisija za pravo mesto poslovala 2ii. februarja 1019 od S -12. dopoidns v mestnem popi-aovnlacm uradu na magistratu (Galotova hiša, pritličje dasno), kamor morajo v mestu stanujoči lastniki živine pr ti po|>i?at svojo živim
1'ričakovati je, da bo vsakdo pravočasno in po svoji vc-t ' svojo dolžnost.
ridesftfl MagSsfraž S^jSJansJiS,
dne 20. februarja 1919.
I	JTOTiK £ U Bi X& <2? ABR W
za spalnico in jedilno sobo (hrast in oreh) se prodajo ceni primerno. Po-izvo se pi i d,r. MAHRU na Sv. Petra cesti 2 II, od 2.-4. uto ob delavnikih.
Prečna ulBca St. 2/il. nadstr., Telefon štev.15.
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu iu na deželi, dalje Izvršuje eksliumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom, kakor tudi po železnici
po originalnih slikah prof. 1. Tišava in 0'o.ia AnSoniaija:
Njegovo Veličanstvo kralj Petor
velikost 32X48 K 'J-50 velikost 48X64 K 14 50
Nicgovn Visokost regent Aleksander
velikost 32X48 K 950 velikost 48X64 K 14-50
Woodrow V/ilson
velikost 32X48 K 950 velikost 4SX'64 K 14-50
Prvorazredni izdelki v barvah ter najlepši kras jugoslovanskih uradov	]
in dumo v, — Preprodajalci, ki naročo najmanj de-;et slik, dobo 30%	j
popas a. — Pi poročamo nn^o bogato zalogo pisarniških potrebščin,	j razijlotlntc n vseh vrti pa?!r a samo na dobilo.
Umetno znložni v:avod »KERKUFi«
Zagreb, Ilica 31.	|
ing), wv.ia.vU'fcivma1^.	v
Velika zaloga vsakovrsSnifii
CiNpule ln prodala
trgovina s semeni
'v?
^a to se posebej opozarja p. t. občinstvo z dežele, gj

Izdala konzorcij »Slovenca
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar v Ljublia.n»
Jugoslovams',.1 tiskarna v. LiublianL
(Fnfi fiji)p|/ belih, primernih za birmo IbOUii.Cn so proda ali zinnciija za živila ter površnik in perilo >a dečko v starosti 8—10 lot. Pred Skofbo 20.11.
Moim liia(izvrS3[^iiLjouffi
so kupi. Ponudbo pod šifro Takoj 1134 na upravo tega lista.
M žsii polili.
Vdovec, 4"» let star, državni upu-
ki zna samostojno uauill hliliBhlO kuhati, se sprejme k trem osebrun. PJaCa dobra. Kje, pove uprava Jista pod žt. 12/C.
katera zna popoluoma kuhati fibniSLU iu opravljati vsa hišna dela su išče. Ponudbo na Bornstela, Zagreb, Ilica 52.