PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
STE V.—NUMBER 5,
Chicago, DL, torek» 7. Januarja (January 7), im pravHa« -tU— 11SS. Ast si om. I, Itn, itUkmSSmTSmlK
Skandal v suhaški mornarici postaja vodno večji
Boatonski cenzorji so ae pokavaali
Boston, Mun. — Voditelji famoane organizacije "Watch and Ward Society", klanje aauna postavila čuvajem Javas morala ia is dOgo vrsto Ist vodi križarsko vojno »roti knjlgsm In dramam, so si v lssoh. Prod kratkem Jo re-aignlrel ftkof Lawrence, ki Js bil podpredsednik, ln nJemu Je sledil prof. Julian L. Cool-Idge s harvardakega učcUšča, ki Je bil edea direktorjev. Zadnjo looboto Je pa dr. David D. Scanneil, promlnentnl bostonski kirurg, tudi obrnil hrbet organizaciji. V cen-sorski organizaciji mora biti nekaj Jeko gnilega*
Mehika obnovila zveao z Laredom
Sen Antoni«, Tez. —Mehiška vlada Je na poeredove-nje državnega tajnika Stim-aona obnovila konzularne ln trgovske etike z mestecem Laredom aa ameriški etranl meje. Mehika je saprla konzulat in prepovedala Mehiče-nom hoditi čes mejo kupovat blago v Laredu carine prosto, ko je ondotni ameriški dietriktni prevdnlk sečel akcijo, da aretira bivšega mehi-škege predsednika CaOeee, ki Je potoval zadnji mssoc skozi Laredo domov.
Amriiki is aovjataka diplomacija
Obljubil jo, de bo eledll amernl-
cam, ki eo jih začrtali njegovi
predniki, ki eo stali ns čelu republike _
Weahlngton, D. C. — Novoie-voljenl predsednik Mehike Pes-cusl Ortis Rubio js izjavil, da bo aledil smernicam v narodni politiki, ki sta jih sačrtala njegova prednika Calles ln Gil. Caa-niškim poročevalcem js dsjal, da bo nadaljeval a forsiranjem zakonov sa varstvo dslavcsv v industrijah v istem duhu, kot ata jih izvajala Calles in Gil. Ako se bodo nekatere regulacije o-menjenih zakonov iskasals, da so nepraktične In potrebujejo modifikacije» bo vplival na kongres, da jih modificira. Glsds distribucije ssmlje v podeželskih krajih bo glodal, da ns bodo o-Škodovanl farmarji, ln vlada bo skrbsla, da bodo dobili potrebni kredit za nabavo strojsv in drugih potrsbščin, ki ae rabijo v polj sdslatvu. Zakoni v prilog far-marjemssbodo isvajali sllčno kot sskoni v korist dslavstva, ki Je uposlsno v industrijah. Uši-nek, ki so ga prlnssls dosedanje reforme v tem osiru, js bil jako blagodejen.
Manuel C. Tellsz, mshiški poslanik v Washingtonu, js dodal k Rubiovsmu poročilu rasvsse-ljlvo sliko o naprsdku, ki Je bil dossšen v Mehiki po ssdnji revoluciji.
Mesde mshiških delavoev so ss od 1. 1010 v mnogih industrijah svišals sa 800 odstotkov ln gospodarski položaj farmarjev ss je tudi izdatno Izboljšal. V glavnem mestu drŽava ss Js delavcem isboljšal dnevni saslušsk od 76c do $1.50.
Poljsdslski dslavci so prsd Isti prejemali od IS do 85 eentov na dan ln dslatl so morsll dolge lire; sedaj doblvsjo od 75 centov do enega dolarja ln delovne ure so ss skrajšala. Praj so morali dslsvci kupovati potrebščine v trgovinah, ki so jih lsstovsl! njihovi dslodajalei, a ta navada Je aodaj odpravljena In delavol ku-pujejo.svoje potrebščine, kjerkoli ss Jim nudijo nižjs cene.
Določbe v konstltucijl sa u-stanovitev ljudskih šol v podeželskih krajih so se Iskasals Jako prsktičns In dossžsn js bil vsi I k nspredek v tem osiru.
Da so v Mshlki nastale drugačne, razmere kot so bila prsd Isti, la fasvldetl lg dejstva, da so dfiavci In farmarji boljo ob-Utfenl In nI več videti boeth ln rastrgšnih ljudi Is siromašnih riojev po vaških ln mostnih ulicah, ki je bil pred časom navaden prisor, ki ss Js midll tuje-rodcu, ko Je prišel v deželo.
Ze ljudsko isobrssbo In seba-vo se je mnogo storilo. Edina zabava js bita prsd Isti bikoborbs.
V	tem se je mnogo predrugsčilo.
V	vseh večjih mestih so ljudstvu ns rsgpolago vsllkl In krasni psrkl, Igrišča za otroka In uvsd-Is so ss snane ameriške Igre ne prostem kot footbell, bassbsll In druge.
Rublo Je bolj konservetlven kot je bil na primer Celice, tode pričekuje ss, da bo Imel slsdnjl šs vedno vsllk vpliv na vladno administracijo. Ameriško organi sire no delevstvo nI ms nobenega vzroka, de bi dvomilo v Iskro-nost Isjsv, ki jih js Rubio podsl njihovim voditeljsm kekor tudi časnikarskim poročevalcem ln jih sprejemajo s dobro Voljo, da bo mehiško delavstvo pod novo administracijo napredovalo tudi v l*>d«>če v istem tempu kot v letih, ko je bil ne čelu predsednik Calles. kateri Ima najvsčje zasluge se aveljevljenje vežnih se-konov v korist delevstve in fer» rnerjev,
Delavci IsgaMJeJe hiše
Blrminghsm. Als. — V tem mestu bo prodanih nad tisoč hiš mdl neplačanege davka. Večine prizadetih so dele vsi.
Prohlbični gonjači sdaj lovijo prohibične gonjače: bojne ladje obrežne etraže! Sest ledij preiskanih. Pijani pomorščaki pred vojnim sodiščem
Ameriški diplomat dobil vieo od
eovjeteke vlade za svoboden
prehod Rastje
Waahlngtoa, D. C. — (F. P.) Charles J. Hart, ki je bil Imenovan seetopnlkom ameriške vlade v Perziji, je dobil viso od sovjet-zke vlade pa prehod Rusljs. Hart js odpotoval na svojs mesto v spramstvu družins in bsš radi njs je ipprosll sovjetsko vlado za viso, ker je bila pot čes Rusijo najprimernejša. On je bil prvi ameriški diplomat, ki je uradno prosil as dovoljenje ss prshod Rusljs, odkar je dešela prišla pod vlado boljševlkov. Morda Hart bi ne bil storil tega, da ni potovanje v slmskem času čss gorovja ob msjah sapadns Perzije neprijetno ln nevarno.
Sovjetska vlada je s tem gk-tom poksssls svojo dobro voljo. Boris E. Skvlrski, ki js neuradni sastopnlk sovjstske vlade v Wsshingtonu, js Uravnal vso stvar, da js Hart dobil dovolje-njs sa prehod Rusljs, ko^ss js slednji mudil v Psrlsu.
Nekaj sardonlčno smsšnsga js v tem Incidentu, sko ss spomnimo na postopanjs bivAsga s-meriškega državnega tajnika Ksllogga, ki js odklonil dovoljenje m prehod Združenih držav ga. Kokmtajevi, eovjetskl zastopnici v.Mehlki. Državni depart-ment je v vssh slučsjlh odklopil stike a saatopnlki sovJeUke vlade in jim nI dovolil vstopa v Združene dvšave, akoprsv bi bil prihod povapešll trgovske od-noiaje—ponebno v avtomobilski industriji — In bi to bilo Is v korist amsriški trgovini.
Ko se Je v Javnoeti lsvedelo o Hartovem alučsju, ds se mudi v Rusiji s uradnim dovoljenjem, ni državni department podal no-bsns iajsvs, da ss js sadsva isvr-žila nsuradno ln brss njegovs vsdnostl. Vsa stvar je Imsla u-radnl značaj In tsga nI skušal
Kljnb izjavi francoske vlade, je
upanje, da bo konference napravile dobre ssključke v prid
evetovnega miru
Washington, D. C. — Dne 21. januarja bo angleški kralj odprl mornariško konferenco s govorom, ki gs bo lahko slišati na vseh krajih svets. V to svrho se bodo spoj ils vse radiooddsjne postaje. Ljudstvo rasnih ns rodov bo slišalo bessde o miru is Londona in za redukcijo bojnih ladij. To bo nekaj novega pod solncem, rezultat dogodkov, ki so se razvili v zadnjih petnajztlh letih.
Dan, ki je odločen sa otvoritev konference, je dobro pred-znamenje. Je dan, ki je pred 187 leti pomenil konec cesarskim 4n kraljevskim avtokracijam, ko je absolutni monarh Ishko še izrekel besede: "Jas sem državo," Dm «S. januarje I7SS je začelo vreti v Franciji in resul-tat je bil, da so se vsem krona-nim vladarjem Evrope zažibila kolčne. Bilo je prvo odločno in jezno znamenje, da Je na vidiku nova doba, ki pomeni konec njihovega abeolutisma.
Francija je zadnji teden poslala noto, ki je bila sprejeta v Washingtonu in Londonu kaj hladno, kajti pomenila je, da se zs tvori j o vrata uspežnim pogs-jsnjsm v Londonu. Francija js nsmreč isjevils, da se ne strinjs z redukcijo bojnih ladij. Ona je mnenje, da ne more snižsti svoje bojne mornsrics, dokler se ne sklene m«inarodna pogodba za zvetovni mir. Francija vztraja, da mora protektirati svoje kolonije v drugih deželeh In v to svrho potrebuje bojno mornarico.	v,. , Vlada Združenih držav se o-greva za isenačsnje bojne mornarice s Anglijo in obenem Želi odpravo podmornic. Japonska je proti odprav} submarinov, a je ga snižanjs bojnih križerk. Ita-llja ss js izrekle se in proti raznim reformam, da nihče ssdaj ne ve, kaj je pravzaprav njeno stališča, ker ga vedno epreminjs. Prilika, da se izvrši redukcije bojnih ladij, je radi teh konflikt-nih mnenj seto ugodne In nlkdo ne ve, kakšen bo rezultat pogajanj v Londonu. Prvo navdušenje, ki je nastalo ob času ,ko se je premijer Mac Dona ld mudil na obisku v Ameriki ln Je konferi-ral e predsednikom H oo ver Jem. js izhlepdo. Sedaj nlkdo ae pri-rakuK. de bo bodoča konferenca rallia vea mednarodna vpre-lanja In sedovoljile ves vlede, a kljub temu Jih je mnogo, ki verujejo, da bo knference uspežna vsej v tem. de ee ukine blazno oboroševenje na morju in na suhem, ki Ure drževe v benkrot
V	mesecu novoanbru je bilo ubi-
tih 17S radarjev
Washlngtoa, D. C. — Iz poročile zveznega rudaraks-gs depsrtmsnta js rasvldno, ds so nesreče v rudnikih sahtevale v mesecu novembru 178 rudarskih žlvljsnj. To žtsvilo nssrsč js bilo sestavljsno ia poročil, ki so jih rudarskemu depertmsntu poslsll državni jsmskl inšpektorji. V enajstih mesecih pro-ilsgs Ista js bilo ubitih 1917 ru-darjsv.
Sssnsm novembsrskih smrtnih nesrač uključujs 181 rudarjev na polju mehksgs premoge in 47 na antracltnem polju,
V novembru nI bilo večjih ekspiosij v rudnikih, to Je ras-
.1..H. I. --------» 1.1 u ,.LA.„.U
szreto m nesreč, ki im insiovaif
več kot pet rudarekih življenj.
V	tem osiru js dosegel rekord mesec oktober, ko ee Je v rudnikih pripetilo pet velikih eksplozij, v katerih js izgubilo življs-nje 88 rudarjev.
Preisksva je skore v vssh slučajih dognala, da so bilo sa nssreče v rudnikih odgovorne nezedostns vsrnostns naprave In ssnemsrjsnost
Valika brazpoaalnoat v St. Uém
Uvarakl in avtnl delavci so najbolj prizadeti redi industrijske depresije
St. Loaia, Mo,—(F. P.)— Ned dva tleoč delavskih družin je bilo v praznikih prisiljsnih apelirati na organizirano dobrodel-noet sa pomoč. Zgodovina mests ne popia slučaja, da bi bUo toliko število družin izročenih bedi ln pomanjkanju.
To dejstvo je odkrila St Louis Provident asociacija, ki Je neka. ka oskrbovalna in dobrodelna družbe sa brezposelne delavce. V svojem poročilu pravi, ds js zs depreeijo v prvi vrsti odgovorno brezposelnost, ki Je postsls posebno akutna v zimskih mesecih.
Nsjvsčjs brezposelnost je zs-vladala v livarnah in avtnih tovarnah. Ta podjetja so pričels metati delavee ne cesto ne de-belo. Najbolj eo prizadeti delavci, ki eo prekoračili 40 let. Teh ne marajo sprejeti na delo nikjer, kajti tovarnarji imajo veliko mladih moči ne razpolago. 60 eentov od vsakega dolarja, ki ga prej ms jo dobrodelne organizacije, gre v podporo brezposelnim.
Zvočni fttm ^radis	*
Ženeva. — Godbeniki po veem svatu eo zelo prizadeti radi uve-janje zvočnih filmov v gledališča in radloaparatov v stanovanja. V Isti mlserni poloSeJ eo Mil vrženi tudi gledališki igralci veled novih iznsjdb, Id ss hitro udo-mačujejo po mestih in veeeh.
rjhčs prikriti
Haag, S. jen, — Reparscijsks konferenca v Haagu poetaja ss-
lo burns. Avstrijski premijer Schober in ogrski premijer, grof Bet h len, zshtevsta, da ss znlšsjo reparacije, ki Jih Av-strijs in Ogrska plsčojeU zavetnikom. Schober hoče, da se vzamejo v račun habsburške posestva, ki sta jih zaplenili Os-hoslovskijs in Jugoslavija. Grof Bethlen je dejsl včeraj, da O-grsks ne mora plečevetl več kot 10 milijonov zlotih frankov let-no, kajti CehoslovakV Jugoslo veni ln Rumunci so JI vzsll 72 odstotkov teritorija ln državne poesstvs v vrednosti tri in pol mllljerde zlatih frankov.
Velik «raz i
Jigaalavi ji
Mene, AšL — (F. F.) — Commonwealth Workers College Je poslal dva svojs sastopnlka na 1st no konvsncljo državne dslavsks federacijo, ki ss Js ns-davno vvSIla. Za U posel sta bile Izbrane direktor kolegija Wlllism E. Zeuch in Rsymond Koch In ste represent i rala lokalno učiteljsko organisestjo.
Zeuch Je bil Imenoven članom posebnega organ Izetorlčnege odseka, ki ee bo v sporazumu z A-merižko delavsko federacijo udeležil kampanje ae orgenisi-ranje tekstilnih in dragih delev-eev v južnih državah emertžke Unije. Z njim bo sodslovalo v kampanji par dijakov, ki pohajajo delsvskl kolegij.
Te delavski kolegij je bil In-dorslren po drževnl delavski fe-derecljl, ki ge tudi podpira. Veliko skrb se posveče vzgoji dijakov, de posnsjs po«.tsn»jo dobri delevski organizatorji.
(U eae dražineke tragedije
Los AngeUa, Csl. — John Me Kse Je U dni v plesni dvorani uetrelll ljubimce svojs žene. ko Je pleeal s njo, obetrelll ženo In potem Je sebi prsresel vrst.
Islandije sebteve saaSvtsnaot
Reykjsvik. Islandija, C. jan. — Socialistična stranke ne otoku Ulendiji Je aačele kampanjo, da ze otok odcepi od Denake In postane samostojna republika.
Belgrad, 6. Jan. — Val silnege mrezs js to zimo zpet obiskal Jugoslavijo. Dvanajst oseb Je zmrznilo v raznih krajih dežele in trpljenje ljudstvs Je zelo veliko. V nekaterih krajih je temperatura padla na 88 stopinj pod ničlo.
Velike praspsriteta prihaja v Panamo!
New York. — Neke newyork-ška družba Je dobila od vlade v Panami koncesijo se igranje se denar se 75 1st Ben Grey, predsednik družbe, je povedal da je bila pogodbe ratificirane zadnji petek. Ne temelju pogodbe bo-do Američani zečell prihodnjo spomlad graditi nov Monte Carlo v Panama Cltyju. Stavba, Id uključuje kazino, hotel ia druga poslopja, bo stala dva milijona doierjev
Delegatje male entente so odločno proti temu, da se snižsjo plačila Avstrije In Ogrske sli da pridejo v poštev zaplenjena posestva Hebsburžanov, Italije podpira Ogrsko, Francija pa malo eateato.
Francozi so tudi sprožili vpra-lenje, kaj bo. še pride v Nemčiji redlkalaa vlede ne krmilo, ki zevrže Youngov reperacfjski načrt. Kako bodo potem tlrjell plačila 7
Chicago. — Kongresnjk Stanley H. Kunz, blvži sldermen, je bil te dni obtožen, da Je svojemu rojaku Trokowakemu — Kunz Je Poljek — predel policijsko službo se $400. Kunz ss izgovarja, de mu Je dotičnik posodil oeoenjeno vsoto. Z njim vred je obtožen tudi njegov zla Stanley Jr. Afera ss s|ej pere
Vancouver. Kanada. — E. T. Kingsley. pionir v, delavskem gibanju v državah ob psclfičnl obeli, Je te dni umri v starosti 72 1st Pred leti Je Ml bdejeteij In urednik "Western Clarions", soc. lleta, la voditelj eos. stranke v Kanadi. V radikalnih krogih Je bil dobro poznan.
Philadelphia, Pa. - Krojaški delavci, ki so organi«!rasi v Clock Makers uniji, eo Isvoje-vali skrajšanje delovnika Popre j so delali 45 ur ae teden, ee-daj bodo pe 40. Mesds bo o-
PROSVETX
PROSVETA .
THE «ENLIGHTENMENT
m LASTNIMA ItOVSNSSS NA SO D MS POOPOS-
MS JSDMOTS
wt amé |1Mi> I kr dk* etaraaa Naila«*l IniM ImM;
kl aa Z4méa»a rfrta.a 0..» Ottawa) la SMS m lata. IIN m pal lata. Il M m «atat lata; aa \aam ta Ctaaro flM aa aata lata. S« trn pat lata; aa Im»
mlaai tor ih* UnMaS Sialat iauaap( Ckiaaa«) OuaN NN »ar raar. Chlaaa» aa4 Claar« flJS pat farni. ta M pat tm*.
pq dumo vuru ftafcapM aa aa trm taja
Glasovi iz naselbin
a afcjapaju. aa artaiar (Da«. It-»), pela«
Paaavfta i®
Čikaska naselbina
Na Silvestrov večer so bile tri slovenske veselice v Chlcagu in poročila o vseh treh so najboljša, kar se udeležbe tiče. Vse tri dvorsne so bile polne, da bolj polne niso mogle biti.
To dokazuje, ds je slovenske naselbina v Chlcagu le tako nsrsstls, ds Ishko napolni tri dvorsne In ie jih Ishko nekaj tisoč ostsne doma. Zadnja leta je bilo veliko naseljevsnje V Chleago. Mnogo rudarskih družin Js prišlo Iz južnegs Illinoiss, Indisns in Kanasss; druge družine so prižle iz Minnesote in Michlgans. Obenem Je srsstU mlsjšs gsnerscijs. Ns veee-Jicsh js ekoro več mlsdins kot stsrlh; mladina Js monopolizirsls plesni pod ln odrinlls stsre v kote, kjer sede in opszujejo svoje sinove ln hčerke.
Dolgo let se že govori o nerodnem domu v člksžki naselbini, o skupni dvoren!, kl nsj bi bfls nekako srsdlšče. čim sUrejšs )• U govorica, čim dalj se vleče Um bolj postaja vsak skupni narodni dom nemogoč. Skupno središče je nemogoče, ker nI geografskega središče. Ns-selbins Je rsztresens po vsej zspsdni, severni in Južni strsnl ter po predmestjih. Poleg tegs je bila naselbine že od vsegs začetka razdeljena v dva tabora: svobodomiselnega in katoliškega, ki le redkokdaj prideta akupaj. Od začetka sta torej dve središči. In zadnje čaae se delajo poskusi, da bi Imeli še tretjega. Ta dejstva ae slabo ujemajo s kampanjami za skupni dom.
Naaelblna je preraetla vse stare Idealne zamislske. Kaamere ao drugačne ln preko teh ne moremo Iti. Namesto k skupnemu centru gre razvoj v več smeri. Ako bo česa treba, bodo kmalu tri dvorsns.
Delavsko bankirstvo
Ako Js ksj zsnimlvegs v smeriškem stro-kovnounljskem glbsnju v prsvksr zsključenem desetletja ao delavake banke. Poročilo s naslovom "The Lsbor Banking Movement in the United States," ki Js Izšlo te dni, nsm prlpovsduje, je, ds ss js bsnklrstvo delavskih unij ssčelo razvijati leta 1020 ln do leta 1926 je bilo usts-novi jenih 39 bank s skupnim premoženjem 125 milijonov dolarjev. V kasnejših treh letih Je število bank padlo na 22.
To nazadovanje dokazuje, da vsi delavski voditelji še niso dobri bsnkirji. Banka js ks-pltslistlčns ustanova, kl se mora upravljati po kapi tal latlčnlh pravilih, ako nI zadružno podjetje. Največji bankir je Bratovščina železniških strojevodij, ki Je razvila petnajst bank ln poleg tega rasna borzna špekulatlvna podjetja ter zavarovalnlnske družbe. Nekaj teh je propadlo. Bolj ao ae obnesle banke krojaške unije, kl ao uvedle za avoje člane sistem posojeva-nja "na značaj," delitev dobička z vlagatelji ln omejitev dlvtdend.
Skratka, pokazalo ae je, da golo posnemanje kapltalltaičnlh denarnih zavodov ae ni ob-neslo. Banka, kl hoče biti res delavako podjetje, mora Imeti poleg zdravega gospodarskega temelja tudi nekaj demokratičnega ln socialnega elementa v sebi. To se pravi, da mora član unije Imeti od avoje banke več koristi kot pa od vaake druge. Edino v tem Je uspeh mogoč.	_
Profesor James Mackaye je prišel s no-vo teorijo o vsemirju. Einstein se naj gre aolit, pravi Mackaye. Njegova teorija je, da vsemi rje poaedujr v sebi radiadjo (izžarevsjočo anov), ki prodira povsod. Eter. kl ga Je Eln-atein zavrgel, napolnjuje vea proator ln je dinamičen. ne atojl mirno.
Elnateina raaume aamo sedam ljudi na svetu. Profaeorja Mackayja bo rasumelo nekoliko tač ljudi. Niti prvi ne drugi ne aahteva od te-be. dragi čltstelj. da mu moraž verjeti, ako no-čež vao večnost cvretl ae v peklu . ..
Pravilno je. da ae vaakdo okoplje v aoboto «večer. Ni ps t raba radi trga zahtevati, da bo angel v nedeljo sjutraj.
Filozofija atarega 2muca: Dekleta ao dan-danea liberalnejža. a zaradi trga še nlao alaha. Mogoč«* je krivo to, ker imajo v modemi oble. kl premalo bučk. Nekaj jih mora praakatt.
Blagor ubogim na dshu, kl ničesar ne za-šaofajo ., •
Razne vesti
Park HIII, Pa. — Dne 1. Jan
sem čital v lokalnem časopisu f žalostnem položaju, v katerem je umrl William Welle, črnec, star okoli 66 let, ki je živel na mali farmi, kakih osem milj od tukaj. Stgnoval je sam v mali koči. I-mol je hlev, eno kravo, mulo in nekaj perotnine in lovskega pas Prijateljev in sorodnikov baje ni Jmel. Živel je sam zase kot pu-ščgvnik. Obdelovsl Je mslo farmo ln skrbel zs Živino. Ce si je prihranil novčlč, ga je nesel ns ko. 2ivali ao ga morala goto> v# rade imeti, ker skojpj vse §c nile, ko so gs našli mrtvega, se je sosedom čudno zdelo, kO ga niso videli več časa, so šli pogledat. Dobili so ga mrtvega na-postelj I v koči. Zraven je ležal zvesti prijstelj in čuvsj, tudi mrtev, njegov lovski pes. 21-val bl ai lahko pomsgsls, aaj so bils vrata v kočo odprta, ali radi zvestobo do gospodarjs je pogi-nU kot dober in zvest Čuvsj.
Sodi se, ds Je bil črnec mrtev ksklh deset dni prednoao gs dobili. Umrl je zs pljučnico. Perot-nlna je tudi vss poginila rsdl pomanjkanja, muls SS je v hlevu strgsls in Je zglsdda kot star okoetpjsk, ko je hodlls okoli koče. Ko so prišli ljudje v hlev, so videli tudi Žslosten prizor. Krs-vs, ki je bila privezana, je gledale pol blszno, pol grozeče, zraven nje ps teliček — ki Je tudi poginil.
Truplo črnca so oddsli bližnjemu pogrebnlku, ds počaks, a-ko je kje kak sorodnik sil prijstelj, da bi ga žslsl.
Ts žslosten prizor se je zsvr-Ši! v božičnem času. Ml smo si pa voščili vesele božične praznike ln peli "hozsns Bogu ns višavah!"
V tej okolici se sedaj precej dobro dela, poaebno še kar se ti» čo premogsrjev — mezds je v večini po 1917 lestvici — v nekaterih rovih malo manj, v drugih zopet morda mak» več, a na splošno je mezds raje mslo niž-Js. Zasluži ss ns splošno od $60 naprej. Je odvisno od prostora in pa delavca. Zadnje čaae se liri govorica, da se bodo premo-tfarji akušall ponovno organizi-ruti. Sedaj nimamo nlkake organ izacije. Cs js kje, je bresmoč-na. Koliko je resnice ns celi stvari, bo pokassls bodočnost in pa položaj, v katerem se bo nahsjs-ls premogaraka Industrija. To sezono Imamo obilo zabav In plesov v tej okolici. Zdi se mi.^da so tudi b(j)j * živahne kot kdaj poprej. Vsrok js msnds nsša mladina, ker je pleesžsljng, stari pa imsmo mslo več časa ln man skrbi kot prsjšnja leta.
Društvo "Dsntcs" št. 44 pri-redi plssno veselico dne 1& jsn v svojih prostorih ns Franklinu Začetek ob aedml uri zvečer. Ple-aažsijslm js zagotovljena dobra godba v muzlksntlh Koreltz— Korber. Vstopnlns bo 26c ns o-aeboi Društvo Je tudi sklenilo, ds ss poviša ssssment zs 6c na Mans v pokritje društvenih stroškov. člani Dsnice so doaedsj plačevali le direktna vplsčils za Jed noto, nič pa žs društvene po-
hnp*'-
Dne 1. ms rea priredi soc. klub svojo ssbavo na Franklinu. Ker bo to msnds zsdnjs zsbsvs v tej sesoni. Je pričakovsti obils udeležbe.
Frsak Podbov
Novoletne zsbsvs
Paebls, Čok». — Ns ailveetfW večer Je priredilo slovensko is-moatojno društvo "Pomoč" — Številke menda ne rabi nič — svojo prvo veselico v dvorani društva Orel. Tako velike udeležbe nI bilo še pri nobeni pri-redltvl v naši naaelbini. Manj kak» nI nobene duše. raaen Or-love Ca bl bil že on prišel — mož je precej napihnjen — potem pa: "Adljo baraka T znašli bi ae bili natančno na drugi strani naže zemeljake oble. Zvon ko Novak, kateri je bil na čelu vaeh ceremonij, bi nam bil pa pritrkaval na nažem aadnjem potu. Dober svet bl bil. da kadar hoče kako družtvo ali klub Imeti aagotovljan uapeh pri ve-•elleah. aaj najame Zvonkota sa par deaetakov, da bo tbobnal IjuMi akupaj; «plačalo bi ae. Potam bo pa rea treba zidati Narodni dom v Pueblu in to na trdnih tleh.
Na programu je bil ples in drugs zabava z "Alegorijo starega ln novega leta". Večina Iz-ued nas ni nikdar slišala, kaj ie "Alegorija". Torej je nsAs iolžnost, da smo hvslsžni Zvon-kotu, ker je prišel odreševsti v Pueblo naše nevedne duše. Zvonko je advokat, zato seveda il imel časa prinesti kostumov zs "Alegorijo" poprej v dvorano; ampak prinesli so jih slovesno po stojnicah, tesno za njimi Zvonko z vsem dostojan-itvom. Odnesli so jlk za oder v navzočnosti zbranega občinstva.
Za začetek je pozdravil Louis Korošec vfe nsvzoče v imenu Iruštvs. Nato je sledil ples, pri katerem je igrala rea dobra godba. Priliko smo imeli videti med orkestrom Johna Ruasa, izvrstnega slovenskega godbenika, katerega že nismo videli leta. Da je društvu zagotovljen obstanek, se lahko sodi po tem, kako so znali člani med plesom izrabiti vsako priliko, da js pri-kel denar v blagajno. Lahko si jlb društva vssmsjo za vzgled.
V svojem "Glssllu" Js Zvon-ko že naznanil tri tedne nazsj, ds bo "Alegorijo" nekaj tako imenitpega, da kaj tskegs nismo še imeli v Pueblu. Nismo dvomili» smpsk držali smo ss pregovora: "Prej vidi, potem sodi." Vlogo "Starega lete" je igral oziroma deklamlral Frank Pechnik. Priznati se mu mora, ds js bilo vse — nastop, mssks in deklamirsnje — Izvrstno. Meseci jo niso zsdsli tako dobro. Krivo je bilo menda temu'tudi to, ker je bilo rsdl prevelike množice preveč nemira v dvorani. Njihovi plašči bi morali biti daljši, da bi se občinstvo Ishko vživelo, ds predstavljajo nekaj resnegs ln poslužslo, ksj govorijo, ns pa smejalo se,njihovim obldcsm. Naj bolj 6 i nastop med njimi je Imel Louls Korošec, drugi so gestlkulirsll vsi jodndko, ksr je nslpravllo neprijeten vtis. Mala Ksenija Novakova v vlogi "NovegaI leta" ie Izvršila svojo, čeprav majhno vlogo, nadvse pričakovanje dobro. Sliko je precej pokvarilo, ker se Je Zvonko — kot režiser—prikazoval na odru kot n. pr. pri vajah; polovica ga je vedno gledalo Izza kul)eov, papir pa, kl ga Je držal v rokah, je bil viden po vsej dvorani. Na-žl fsntje od "Prešerne" so v pozdrav novemu letu zspeli4 psr pesmi, za kar smo jim bili'zelo hvalešni, to je tleti, kl smo poslušali. Drugim je zaprlo sapo aamo takrat, ko so napeto čakali, kdo dobi dobitek: pralni stroj. Razšli smo se z nado v srcu, da Zvonko drugI pot priredi res nekaj tako imenitnega in lepega, da bomo presenečeni, kajti mi smo razvajeni ln nikdar zadovoljni.	z. V.
Na zapadu ae avetl 1 EnudMan, Wsah. — Tu hočem poročstl o Izidu vseslovenskega ahoda, ksteregs so sklicala tukajšnja slovsnsks društvs na dan 22. dec. Sestanek ae je ob-neael nepričakovano dobro. Odzvalo se Je 16 slovenskih in hr-vstsklh društev, en političen klub ln en zastopnik za Ceho-alovake. Zborovanje je poteklo v najboljžem redu in harmoniji. Ustanovili smo Vaealovanako a-merlško zvezo. Pravi temelj tal zvezi pa hočemo dati na prihodnjem zborovanju, ki ga bomo sklicali enkrat v prihodnjem poletju. Med tem časom pa naj rojaki agltlrajo med sabo kolikor morejo za to prekorlstno stvar.
|To ne bo kaka podporna organizacija, kakor ao druge pod-
C-ne jednote ln zveze; bo le
j prosvetnega značaja. Torej ae proel vse, ki se kohčkaj zanimajo ss stvsr, da ss o atvari posvetujejo ln pridejo na prihodnji sestanek s dobrimi in koristnimi predlogi in nasveti. Moj namen Je. d| se bl uvrstilo v naAa pravila med drugimi tudi »ledečo točke:
Pomsgsti Slovsnom do bolj-Ae izobrssbe, jih saaoanjatl s s-merlAkimi postavami. Jim pomagati pri dobivanju državljaneke pravice (papirjev). Pomagati o-nim. kl ao radi nevednosti kršili postave in bili hudo kasnovgni. ker nlao Imeli sredstev ss obrambo. Priskočiti na pomoč s kolek-
tivno pomočjo onim, ki pridejo **isko nesrečo. To omenjsm le mimogrede, da boste Ishko o stvsrl razmišljali, ds-li ao ti moji nasveti koristni sli ne. Nsda-lje prirejati shode ln veselice, da s tem navdušimo one, ki se sramujejo evoje nerodnosti, kakor tudi, da privežemo bolje našo mladino nase. Zraven pa bodo začeli nas drugI narodi spoznavati in bolje ceniti.
Rojaki, čsa js, ds bi se Slovani enkrat zsčeli zavedati in prebujati. Ako bi bili započeli naši očetje slično dek> in ss organizirali, bi mi lahko zaznamovali večji napredek kot ga zaznamujemo. Slovani smo največji beli narod na svetu. Ali potom drugih prebrisanih narodov so nss razcepili ln med nss zanesli so-
vraštvo, tako da so se Slovsnf Je odbor sprejel, druge ps odhil.
zsčeli sovražiti med seboj. Slova-ni prihajamo nedvomno vsi iz ene familije, aH skozi dolga sto ia tisočletja so se zanesla različna narečja; dandanes skoro ne razumemo eden drugega. Starci, učite svoje otroke svoj j*?lk, škodovalo jim to ne bo, koristi jim pa lahko.
>i Koliko potrošijo nekateri ljudje, da se naučijo več jezikov. Vaši otroci pa lahko govorijo, pišejo in čitajo brez vssldh stroškov dva jezike. Le mslo prigovsrja-nja ln včasih par minut poduka; to i je vse, kar vas stane. Marsikateri pravi, "Kaj jim more to koristiti?" Bodite uverjeni, da to Jim ne bo Škodovalo; ko pride otrok v leta, bo pa vam radi te malenkosti hvalerm. Kdor pa hoče ksj več izvedeti, nsj se o-brne ns spodsj podpisanega aH pa naj pazi na zapisnik, Id bo priobčen v tem listu, ako bo u-rednlštvo hotelo napraviti to u-slugo. Končno želim vsem rojs-kom srečno in veselo novo leto. Matt Petchnik, R. 61, Box 116
Vpribija liadskap Mitja
Meseca aprila bo moral vaak prebivalec Združenih držav odgovoriti ns gotovs vprsšsnjs federalnih popisovalcev icenaua enumeratora), ki imajo izvršiti ljudsko štetje prebivsistva Združenih držav- Jako važno je radi
»i ststistlk, ds vssk pre-zns, ns kaka vprašanja ima odgovoriti, tako ds bo pripravljen z odgovorom.
Po dolgih posvetovanjih je poseben odbor določil, kaka vprašanja naj se stavijo posamezniku. Odbor je resno pretehtal važnost raznih drugih vprašanj, ki so jih razne orgsnizscije predlagale. Nekatere take sugestije
n* ■<'<•
Novolatno darilo za Hiatal v Zdraž. državah
tfj	mmmmmmmm
Uncle Sam je pripravil izbor no novoletno darilo za matere v Združenih državah. To je nova izdaja knjige "Infant Care" (0-akrba otrok), ki Jo je isdal U. S. Children's Bureau. Sodelovali so pri sestavi te znamenite knji ge za matere najodličnojži specialisti zs otroke. Tisksnjs knjig je bilo pospešeno, ds bodi izdajs pripravljena za božične in novoletne praznike.
Novorojenec 1. 1980 bo tako deležen koristi nsjmodernejžih odkritij na polju otroške oskrbe.
Novs revidirana izdaja knjige "Infsnt Care", ki Je snsna kot najpopularnejša knjiga ismsd vseh, ki jih je vlada kdsj izdala. Jp prva obnovljena isdajs te lz-ne knjige. Manjši dodatki so 1 vključeni v poznejših izda-ih izvirne knjige, ki Je bila prvič tiskana 1. 1914, ali odkritje W tem polju tekom ssdnjlh 14 let so zshtevsls obnovljsno Izdajo te knjigs.
Novs izdaja "Infant Care" Je 4olo ravnateljice oddelka za o-tsoško higijeno, Children's Bureau, Dr. Marthe M. Eliot, in z njo so delovali sdravnild otroškega urada, kakor tudi zaatop-nlkl naj odličnejših zdravniških orgaplsacij v Ameriki.
' Kako obvarovati zdravje deteta, kako ga oblačiti, kopati in hraniti, kako gs privsdlti k dobrim nsvsdsm, ksko prepreče-vsti bolezni in nesgode, navodila za spanje, telovadbo, solnčne kopeli—so predmeti, o katerih naj daje snsnstvsne poduke v najbolj enostsvni obliki, tako ds vssks mati lahko razume.
Ta knjiga ae prodaja približno v 600,000 iztiaih na leto ln nova Izdaja ee bo prodajala msnds še bolj. Novs izdaja vsebuje mnogo ilustracij. Toliko ons mati. kl šivi v maatu, kolikor ona, ki živi daleč ns deželi, bo iz te knjige Isčrpala zlata nauke. Po knjigo "Infant Care" treba plasti na U. ^ Children's Burasu, Washington. D. C.—FUS.
Krvsva
Salt Lake City, Utah. — 20-letni Delbert Groen Je v nedeljo ustrelil svojo mlado ženo. njeno mater in očima, ki Je bil ob-enem njegov stric. Le svoje dete Je pustil pri življenju, ki Je ležalo zraven matere. Bil Je prepir v družini. Morilec Je bil
mfc	^ i*.
Točno število določenih vprašanj je 24, in ta so:
1.	Družinski odnošaj napram družinskemu poglavarju, vštev-Š1 vprašanje, kdo je poglavar v vsaki družini.
2.	Ds-li je dotičnik lsstnik stsnovsnjs sil najemnik.
5.	Vrednost hiše, sko Js lastnik, <>dnosno, koliko znaša najemnine.
4. Ds-li je radio v hiš; (da all
6.	Da-li družina živi na farmi (da all ne T) J
6.	Spol.
7.	Barva in pleme.
8.	Starost, zadnji rojstni dan.
9.	Zakonsko stanje.
10.	Starost ob prvi poroki (samo Ia poročence). 3
11.	Da-li je dotičnik pohajal šolo ali vseučilišče po 1. septembru 1929?
12.	Zna-li čitatl ln pisati (da all ne?).
13.	Rojstni kraj (država).
14.	Rojstni kraj očetov (država).
16. Rojstni kraj materin (država).
16.	Materinski jezik za one rojene v inozemstvu.
17.	Leto prihods v Združene države (ssmo za tujerodce).
18.	Da-li Je dotičnik natural! slran (sarpo za tujerodce).
19.	Da-li govori angleški (samo za tujerodce).
20.	Poklic vsake zaposlene o-sebe.
21.	Industrija, v kateri jo gjh poslen.
22.	Da-li je delodajalec, zapo-slenec all dela za avoj račun.
28. Da-li je zaposlen (za vsako navadno zaposleno osebo, k je sedaj brez dela, Izpolni se posebna tiskovina o nezaposlenosti).
24. Da-U je veteran vojske ali mozparice Združenih držav — katere vojne sli ekapedidje ee je udeieŠU. --------
Izmed najvažnejših novih vprašanj je ono, ki se tiče vrednosti hiše, sko je dotičnik go-spodsr, oziroma najemnine, ako Je najemnik. Ns ts nsčln bo mogoč klssificirsti družine po gospodarskem stanju odnoeno po kupni sili. Taks Maaifikacija Js jžko potrebna sa^poedlnce ln tvrdke, kl vporablja federalne statistike v svrho oglaševanja Odgovori na taka vprašanja bodo aktšiH le ss ststlstlčns svrhe ln poedini odgovori ns taka vprašanja ostanejo povsem taj nI.
Drugo novo vprašanje je ono, ki zshtevs starost ob prvi poroki. Odgovori na to vprašanje bodo alušlll v dve svrhl. V prvi vrsti se dožene relstlvns starost ob poroki v rasnih gospodsrsklh ln plemenskih akupinah. V drugi vrsti se omogoči tabulacija o važnih podatkih glade velikosti družin.
Vprašsnje o radio aparatih poda direkten odgovor, koliko pravzaprav znaša mogoče poslu-šaletvo radia.
Klaaifikadja zapoalencev v industrijah po poklicih oziroma strokah teži po točnejžih podatkih o poedini h industrijah. Po-piaovsteljl bodo posvetili posebno pažnjo na to vprašsnje.
2eneke, kl se bsvljo s gospodinjstvom v lastni družini sli vršijo druge domače odgovornosti, bodo navedene kot "home-makers." Ts odgovor bo nsvedsn v rubriki družinskih odnošajov In ne v ono sapoalenja, tako da žeu-ake, kl so v profesionalnih in drugih poklicih In kl so tudi gospodinjo, morejo MtJ klsstfidra-ne v obeh poetih.
Posebna rubrika o nesaposle bo vsebovsls nekoliko
TOBEK, 7. JANUARJA.
mr
Kako je z važim «rcem?
Denimo: opazili ste, da vam srce ni v Te-du. Telesni napori, kl vam prej niso nikoli de-lsll težav, vas zdsj ovirajo pri dihsnju. Večkrat lovite sapo, ksr vsm prej ni bilo trebs. Nada. Ije morda opazite, da so vam čevlji zvečer ne-navadno ozki, dočim jih zjutraj obujate z lahkoto. Če poteka vaše vsakdanje življenje mir-no, brez poeebnlh naporov, lahko trajajo taki svarilni simptomi več tednov. V tem času je srce nenehoma zelo napeto in čedalje manj spo. sobno za veliko nalogo krvnega krogotoka. Ne. kega dne se prehladite in naslednjega dne «o vam noge zatečene, dihanje je naglo in kratko, muči vss bolesten ksšelj.
Tsko stanje bi pomenilo, da je nastopila pravs srčna napaka. Prvo, kar odredi zdrav, nik, je, da mora bolnik mirovati v postelji. Toda koliko jih je, ki ne bi ugovarjsli, češ, kdo p« naj leži toliko čsss v postelji? Nu, za neksj dni bodi, več ps nikakor ne. Čim se vrne lsžje di-hanje in preneha kašelj, bo zopet vse v redu!
Denimo pa takole: Zlomili ste si nogo. Ali ne pomeni to, ds je trebs nekaj tednov mirno preležatl v postelji?. "Kajpada," ugovarjate, "če ne bi tega storil, ne bi mogel več hoditi." V resnici pa dve nogi iz mess in kosti nists bas absolutno potrebni, da lahko hodite. Lahko vam nogo amputirajo in nibčene bo zlahka opazil, da nimate več dveh naravnih nog. In vendar bo vsak zato, da si ohrani tisti dol telesa, ki u njegs lahko dobi nadomestilo, ostal bolj ali manj voljno cele tedne v postelji.
Tako je z nogo. A kako naj si nabavite drugo srce, s čim naj ga nado/nestite?! Če j« tako, kakor smo zgoraj opisali, je tudi srce i zlomljeno. Ako ga hočemo ozdraviti, mu mo-ramo dati predvsem dosti miru, enako kot zlom-ljeni nogi. Počitek pomeni srcu: manj utripov v minuti, zato pa daljši odmori med utripi, za-kaj samo v teh presledkih srce počiva. Nemara ste voljni, ostati toliko ¿asa v postelji, da pre-neha kašelj, da izginejo otekline na nogah in da ee vrne slast do Jedi, Potem pa bl hoteli takoj vstati in se vrniti k delu. Toda — ali ae lahko takoj vrnete k običajnim opravkom, če so vam z zlomljene noge odstranili mavec? Ne, toga ne morete in ne smete. Izpočetka se morate gibati zelo počasi in malo.
Zaksj ne priznate srcu iste pravice, če vam je zlomljeno in se zdravnik trudi, da gs spravi v prejšnji red? Če bi postopsll s sreem vsaj tsko ko* s zlomljeno nogo, bi si pač prihranili mnogo nadlog in bolečin ter bl podaljšali svoje življenje! , ..
ČETVERNO GIBANJE NAfiE ZEMLJE
Dr. J. S. Plaakett, direktor svezdsrne v Victoriji, B. C., Kanada, Je te dni poročal na zborovanju ameriških znanstvenikov v Des - Moinesp, da Js po šestih letih opazovanja in kalkuliranjs dognsl, ds se vsemirje vrt! okoli svoje osi s hitrico 200 milj v sekundi. Plsskett je primeljal vsemirje (vss masa zvezd, ksr jih vidimo na nebu in Š* veliko več drugih, ki se vidijo s teleskopom) velikanski krogli. Tsko veliks je ts krogls, da sn sam obrat trajs tristo milijonov lst! Poročevalec je itračunal, (Ia središče vsemirja, okrog katerega se suče vsa masa solne, planetov ln drugih teles, ss nshaja v smeri konsteigcije Sagittarius in Je oddaljena od naše zemlje 47,000 svetlobnih lst. Svetlobno leto je daljavs, ki Jo preleti svetloba v enem letu in svetloba leti 186,000 milj v sekundi.
Spričo tega ima nsša zemlja četverno gibanje. Prvič ae vrti okoli svojs osi s brzino 28,000 milj na uro; drugič potuje okoli aolnca s hitrico 18 milj v sekundi; tretjič potuje s soln-cem in vsemi ostalimi planeti našega osolnčja vred v doslej še neznanem kraju z brzino 12 milj v sekundi; četrtič je gori omenjeno gibanje z vsemirjem vred, ki je najsilnejše od vseh, ako drvi vsemirje 200 mil v sekundi kot prsvi dr. Plaskett. _____
Veno Venomer:
n
BESEN PUNTAR KRIČI
Grešili smo ns mM to še grešimo. Trpeli smo kot obsojani v pekel, s nihče ni beesdice ni rekel. A kelih sam ni hotel mimo.
Molče smo ln molče še hrepenimo, kdaj človek množice bo mene-tokel despotom, rabljem vsem Izrekel. Ne več molče, kričimo in budimo!
Budimo množice, večkrat izdane, budimo množice v brezkončen vod, ds vpepeli se trhli svet oprod
in rdeče preobrazi se vssvšir. Četudi Uje kri prav v vae sobane, aaj cilj je mir, Je mir, Je miri
ZLATA PRAVILA ZA SPANJE
1.
v
Spanje Je ss človeks to, kar Je n uro navijanje. 8chopenhaocr. Vsemi spalne sredstvs le ns poseben
t. Misli ns to: Čists vest Je rahlo pod-sgtsvje. t. 4.
6.
«.
7. B.
Nauči ss biti ob pravem čssu utrujen. Odloži skrbi kot obleko. Pogasi misli kot luč. Poišči najboljšo lego pri spaaju. čuvaj as nsspanja. as nespešue moči Ns kliči spanja, na U način ga
9. Imej spanje ss navado, W. Poakoči sjutraj s sbujeno življenje.
Dr. Rotba—Fr
TOREK, 7. JANUARJA.

Vesti iz Jugoslavije |
u-
RUPAR PRIZNAL, DA JE STRELIL SINA
(lavtrseJ Ljubljana, 13. dec. 1989.
Pred dvema dnevoma emo poročali o dogodku pri Sv. Andreju nad škof j o Loko. Skoai okno je bil ustreljen posestnik, mladi Pavel Rupar, ko je zvečer sedel za mizo ter bral knjigo. Sum je padel na njegovega lastnega o-četa, ki mu je bilo posestvo o~ blastveno vzeto is rok ter dodeljeno njegovemu sinu. To radi tega, ker je oče bil eila oblasten, ker je popival ter tako trošil denar in poeestvo ter pridelke. Oče je postal prevžitkar v lastni hiši, na lastnem gruntu. — To ga je togotilo, togotilo ga je vino, in tako je prišlo tudi do suma, da je sina na Miklavžev večer ustrelil bal oče sam.
Koso ga še istega večera orožniki zasHSavali doma, je prišel v protislovja. Zeto je bil sum tem bolj utemeljen ter so ga a-retirali. 674etni Rupar je vzel a-retacijo mirno na znanje, a koso mu potožili na roke verige, tedaj je začel divjati. Hotel te je odtrgati ter ubežati, al! kaj, potem pa se je vrgel na tU in ni hotel nikamor. Skoro prinesli so ga orožniki v škofjeloške zapore.
Zdaj pa so ga prepeljali v Ljubljano. S potniškim avtobusom so ga pripeljali pred ljubljansko jetnišnico. Spremljevalci so obvestili stražo ob vhodu v jetni-šnico, da so pripeljali starca, ki ne more sam iti in ki ima obvezano glavo. Potem eo ga prenesli kar naravnost v bolniške celice, ki jih ima naša jetniška uprava v II. nadstropju jetnišnice. Stari Rupar ima obvezano glavo, to radi tega, ker se je sam potolkel po glavi v škofjeloških zaporih.
V bolniški celici leži vedno več jetnikov. S temi se je začel kaj kmalu pogovarjati ter jim tudi zaupal, kaj ga dofcijo. Povpra-ševal je po raznih stvareh, se in« formiral, kako je kaj pred sodniki. Za vsako malenkost je bil radoveden. In preiskovalnega sodnika je komaj čakal. Mogoče je na temelju dobljenih informacij že sklenil, da prizna svoje dejanje.
Naslednjega dne je ves dopoldan čakal sodnika. Okoli 2. popoldne je res prišel preiskovalni sodnik v bolniško celico, da zasliši osumljenega ainomorilca Rupar ja. Ko je sodnik videl njegovo obvezano glavo, ga je vprašal, kaj mu je to? Povedal je:
"V Skofji Loki sem se v zapo. ru butal ob zid", ter zaupljive» gledal v sodnika. To je verjetno Zakaj tudi poprej doma je že večkrat počenjal take etvaH. Tako se je nekoč zaprl v kamro ter se začel s puškinim kopitom tolči po glavi. Vlomili so v kam ro ter mu odvzeli puško, sicer bi bfl res sam sebe ubil.
"Zakaj pa ste se butali, oča'\ ga je vprašal sodnik.
"Ds bi se znebil teh sitnosti f sodiščem!" je bil kratek odgovor. Potem je globoko vzdihnll, se z vzdihom nsgnll k sodniku ter mu zaupla pravo resnico in pravi vzrok, zakaj je butal z glavo ob zid. zakaj je ves potrt ln skessn ter dejal:
"Sina sem ubil....". Potem j* povesil oči, molčal. Sodnik je prl-pravil vse zs zapisnik, Rudar je sedel ter čakal. Ves dogodek mu je šel tedaj še enkrat pred očmi. In je začel prlpovedatl....
"Ubil sem ga, ker sem bil to-goten nanj. Jezilo me je, ker mi sin ni dajal vseh stvari, kakor je bilo zspiseno v notarskem pismu."
In je povedsl. Zdaj se še ne ve. ali je pretiraval, ali je spkA lagal — ali pa je govoril resnico.
Jezilo gs je selo, da mu sin ni hotel dati 100 kg suhega mesa. kakor je po pismu določenege sen j. Prav tako ms sin nI hotel vrniti 4000 Din. ki mu jih je bil oče posodiL Sin mu tudi ni vršil zneska 2760 Din. ki mu ilh je bil posodil sa nakup svinj. I. t. d. Vse to ga je jesilo. dasi je sem bil precej petičen. tudi kot previitkar še.
'Kako je prišlo do tega. de ste gs ubili V
"Pred 14 dnevi smo se zadnjikrat sprti. Bil sem jesen. Mislil eem si: bolj pametno je, de sine ubijem, pote« ml bo vsa i tleti, ki bo podedoval, izplačal kar ml gre. Po prepiru sem odšel od do-ma. de| sem * fikoCjo Loko -
pil sem. Spil sem 6 četrUnk vi na. To je bilo na Miklavžev večer. Potem sem se vračal domov. Med potjo sem tuhtal. Sel sem v gozd ki je krog doma. Tam sem imel skrito staro puško v nekem štoru. Puško je tamkaj sranjoval neki "ravbšic",.ki pa je utonil ob povodnji v Poljanski dolini. Zato sem puško vzel za svojo. "Rav-bšical" sem z njo ter jo vedno shranjeval v štoru. Tja sem stopil. vzel nabasano puško in krenil iz gozda proti domu. Pri ok nu je postal ter pogledal v hišo. Videl je sina, prislonil puško k licu, sprožil, odhitel v gozd, skril puško v štor ter počakal do devetih. Ob devetih sem šel domov in sem se delal nevednega za vae. Nisem pa mislil da bo strel smrten."
Tako je izpovedal stari Rupar in sodnik je pisal. Rupar «« je pomiril, zdaj je povedal vse. Zdaj naj store kar hočejo. Porote ni več in Rupar bo sojen pred navadnim sodnim dvorom.
Prepričali se bodo» ali so vse izpovedbe Ruparja točne, zlasti to, da mu sin baje ni hotel plačevati, kar je očetu pripadalo. Mogoče ni mogel. Saj je oče popival celo na raoun pridelkov in grunta.
V gozdu pa ao res v, nekem štoru našli staro puško s smodnikom kar so poslali v Ljubljano, da pregledajo.
Genljiva stori ja
Ljubljana, 18. dec. 1929.
Znano je, da je erbeka dinastija Karadjordjev prišla na prestol po umoru kralja MIlana 0-brenoviča, katerega je umerila oficirska zarota, katere se je u-deleževal tudi sedanji predsednik vlade, general Zivkovlč. Mati kralja Obranoviča še Živi, daai so naketeri mislili, da je že mr-
čev in je moral Cerar bežati domov, braneč se s vilami. Doma je sklical vse domače, da so tiščali vrata, da ne bi rokovnjaži vdrli v hišo. Zatem so se ti tiči vrnili v gostilno, ki je bila praz na: gostilničar in*gistilničarka sta medtem ubežala. Rokova j ači so se spravili na posel. Najprej so padli po vinu in tganju ter popili tako velike količine, da ao se temeljito opijanili ter popada li po klopeh in lepo mirno saapa li. Krog 1. ponoči so se zbrali Mudje krog krčme ter eo vdrli v gostilno, kjer so vse pijane ro-komavhe zvezali ter obveetili o-rožnike. Ti so v teh treh spozna U 28-letnega Jožeta Fliss, ki se je pred kratkim vrnil is mariborske kazilnice, kjer je preaedel 6 let radi uboja, 10-letnega Franceta Bajčuka in 23-letnega Franceta Korošca, ki imata tudi rasne grehe ns vesti. Prepeljali so jih v sodne zapora aa Brdu.
Samo alkohol jih je zmotil in izročil oblastem v roke. Njemu ee imajo zahvaliti sa zamrežena
okna. -t- Alkohol.
.'( , v»
Smrtna neziroda šofer ie
meevi agense	■ fO^pPBBRSUfl«* *
,, Ljubljana, 18. dec. 1089 V Ljubljani stanujoči šofei Keršič je od 1. decembra izginil Bil je ualužben zadnji čas pri avtomobilskem prometnem podjetju Košir v Vitanju v Savinjski dolini. Družina pa je stanovala še nadalje v Ljubljani. Zadnjič je naetopil službo dne 1. dsqsm bra, ko je peljal neke potnike v Velenje. Zvečer ae js vračal v Vitanje. Vrnil se ni/
Drugega dne so našli avtepno-bil v vpdi tik ob bregu Pgke. Sprva niso vedeli Čigav je avtomobil ln so mislili, po nmrejji je šofer zavil v vodo, nakar je pra^ pustil avto usodi, sam pa V**-žal. AM pa je storil samomor
gB08fSTA'
tva. Je to kraljica Natalija, ki je KnuJu ^ M tV9de\it ^ jf tvto
slovela baje za najlepšo kralji-oo v Evropi zadnja desetletja. Zdaj poročajo inozemski listi mi-čno in genij i vo storijo o tej kraljici, ki živi kot 71 letaa starka v Parizu, kot usmiljenka samostana Notre Dame de Sion v majhni hiši pri luksemburškem parku. Živele je inkognito. Zvedeli pa so ssnjo o priliki nekega cestnegs spora med njo ln nekim kočijažem, ki je trpinčil žival, čemur 'ae je stara kratica uprla ln ožtela hlapca. Ta p* jo je nagnal z bičem. Posredovati je morala policija, ki je pri tem odkrila njen inkognito in se je tako zvedelo, da je to stara srbska kraljica.
Seveds jo je kaj kmalu obiskal neki madžarski novinar, kateremu je potrdila, da je res kraljica Natalija, da živi že več let v Parizu pobožno življenje, hodi prihodno v cerkev, a ob iz-prehodih hodi v predm§stjs ter tamkaj podpira uboge. Spominov ne bo pisala nobenih., Rekla je: "Zakaj so mi spomini? Jaz sem pozabila vse, da bom mogla vse odpustiti." Tudi je prestopila iz pravoslavne vere v rimsko-katoliško, ker sicer ne more živeti tako kot žlv|.sedaj. Ali nI gentyvot KraljIca-samo-stan-obdsrovanje revežev in po-božnoet ter spreobrnjenje. Ne stara leta je preetopila is ene vere v drugo. Kakor v filmu. In da ae je sprla s kočijažem, ker je mučil žival, svojega konja?....
Genij Ivo, da bi se človek zjokal, če ne bi bila vse to le — storija, larifari.
06 vlomu se opijanSI la ao jih prijeli
Ljubljana, 18. dec. 1909. ' Pred tremi dnevi, v nedeljo je doživele majhna vae Sv. Trojica strahovito razburjenje. V*> aica leži v občini Brezovice pri Domžalah. Tam je goetUnka "pri Bleku". Venjo so vstopili krog «. zvečer trije fantje, sedli oblastno sa mizo in zahtevali, de jih goetilnišar pogosti s čimer le more. Najprej so jim morali dati žganja, potem klobaee in druge dobrote. Ko so se malo najedli in napill. sta dva stopila na dvorišče In se tamkaj potihem pogovarjala. Krčmarica pa Ju Je slišala, kako eta se pogovarjala, ds bodo najprej nspsdfi krčmer Ja ia krčmarico ter ju svsaaU. nakar bodo izropali vso gostilno. Krčmarica. ki Je vee to slišala. Je vsa preplašene skočile k sosedu Cerarju ter mu povedele, kaj as godi In kaj preti. Cerar Je šel k gostilai. e sta ga tamkaj napadle dva izmed tek rokovsje-
Koširjev in da ga Je vodil šofer Koršič Ivan, star 84 let Ker pa Keršiča ni bilo nikjer, ker ga nI bilo v Ljubljani ln sa ni javil podjetniku, ao začeli zumiti, d« je podlegel tragični nesreči vožnje v Pako. Iskali so po vodi, Vso strugo pregledali, a ga niso na šil. Pomagali ao domačini ln o rožniki — zaman Ja bilo.
fiele te dni, 11. t. m. so truplo našli. Keršičevo truplo Je tedaj narastla Paka tirala navzdol pra. cej daleč. Potegnili so truplo na suho ter obv«till orožnike, o rožniki pa so obvestili - včeraj ljubljanako policijo.
Ljubljanska polloljs je obve stile Keršičevo vdovo, ki živi v Ljubljani s tremi majhnimi o-trokl, In s četrtim pod srcem, o dogodku mrtvega očeta. Ds sa je bilo zgodilo kqj , hudega, je vdove slutlls že ob ssčetku meseca, ker se mož ni jsvll in so vss njena piama prihajala nassj Za smrt je zvedela šele včeraj.
In zdaj? Z otroki?
Padel s vlaka ia ee abU Ljubljana, 18. dao. 1989.
Število trgovskih potnikov raste iz dneva v dan. Človek položi maturo, ne more študirati dalje radi slabih gmotnih razmer ps se loti potništva sa kako tvrd-ko, da zasluži vsaj nekaj. Tvrd-ke rabijo potnike, zapeelijo Jih lahko, aaj dobivajo procente od prodanih stvari In ne morejo i-meti zgube pri tem.
Mnogo Je zelo mladih. Komaj 20-letni so pa aiorajo križem sveta ponujati isdelke U ali one tvr-dke, siliti v konzumente, da kapljo in si tako potnik priskrbi zase provizijo.	. J
Vincencij Sever t Viča pri LJubljani Je star Jedva 21 let, lo-til se je trgovskega potaištvs ter prav prejšnji teden šel prvič na pot. Odtrgal se je od matere na Viču ter se pelje) po Južni teles-nki proti Z lds nem mostu. Bogve kako robo Je šel ponujat po svetu.
Prt Trbovtju nekje pa Ja padel lz vlaka na tir. med vošnjo. Hudo ponesrečenege potnika so prenesli v rudniško bolnico v Trbovlje, kjer eo ugotovili, da ima prebito lobanjo ln da Ima obe nogi slomljeni. Po treh urah trpljenja je umrl v bolnici. '
Izpraševali so gs pred smrtjo, kaj še želi. pa je dejal: "Pozdravite ml mamo."
Bile Je to njegove prva pot k* potnik in bile Je pot v nepovrat-noat.
Na letališča na Rojesh pri Qo rki je pred nekaj dnevi isbruh nil požar, ki Je napravil aa han garjih precej škode. Ogenj Jo povzročila najbrž nerodnost vojakov, ali po stari navadi ao aretirali v« ljudi, ki ao šli ss čaaa požara po ceetl v okolico.
Giuseppe Gogoli Je bil v Bov cu občinski komisar. Ponavadi je saapani mu denar in delal ob« čini tako Škodo, da eo ga morali postaviti pred sodnike. V Gorici je bila sedaj še druga razprava proti temu občinskemu predstojniku, pa Je bila prelošena tudi ta.
Srednješolski dijaki v Gorici so vprisorili veliko demonstra cijo j>roti ravnatelju Trebbiju. ker je na nekem zborovanju izrekel dvom o pravem Italijan skem Čuvstvovanju goriških Italijanov. Dijaki so kričali in raz bili s kamenjem vse šipe na gimnazijskem poslopju. Ko so te opravili, jih ja policija rssgnala.
V tržaški luki Je bilo meeeca novembra skupnega prometa 4,-677,298 kvintalov napram la*-skemu novembru s 4,976,887 kvintalov. Promet je padel |a 300,000 kvintalov. Promet v Benetkah izkazuje mesec zs mesecem in tako tudi za november znaten narastak.
Češkoslovaški konzul J. Skar-landt v Trstu isda v kratkem zvezek poezij pod aaalovom "Ita lJjanaki profUi." Pesnik opeva Trst, Devln, Piran, Koper s Na zarijem Saurom, vojaško pokopališče v Radipulji (Sredi polja), Benetke itd.
Takta na tuje napise (med katere se štejejo tudi slovenski) se popetorL Doslej je bila nad normalno početvorjena. Oblast sa-hteva od prizadetih, da edatreni-Jo do konca lata tuje napise, da na sapaidijo povišani taksi.
Rudarski upokojenci is rudsr-ske .vdova v Idriji so pravi rave-
ST.
dobivalo svoj s skromne mesečne prejemke na podlagi dekreta brez pokojninskih knjižic. Sedaj jim dostavljfgjo knjižica ali a znatno znižano pokojnino. To js za upokojence in vdove strašen udarec. Ko ss Je mudil pra-fekt Dompieri v Idriji, js obljubil upokojencem svojo pomoč, da se pokojnine uredijo zakonito zadovoljivo za rudarje, dobivajo
Si aedaj po vrttl knjilžice s zni
no pokojnino. ' Senožeče ao se popolnoma iz-preobraile, odkar Je propadla pivovarna. Promet Ja Isglnii ia Senožeče eličljo mirni gorski vasici. Vae m seli v Ameriko.
Stara šolske peč je sskrlvlls ogenj v iupnišču v Dutovljsh na Krasu, kjer sta bila nastanjena dvs razrads ljudske šole. Poslop-Je je pogorelo do tal.
Ozkotirna železnice Kobarlč-Cedad Js v likvidaciji. Tir ja pra-rezal najboljše polje v Sušldu. Oškodovani posestniki že dolgo | zaman čakajo na odškodnino.
Cerkljanska mladina se vedno bolj iseeijuje. Nedavno sta odšli dvi Skupini fantov v Belgijo, pripravi j s jo ss na odhod št štiri skupine. Ks Zedloge pri Črnem vrhu Je odšlo v tujino sopst se dem mož in fsntov. Sledili Jim bodo še drugi. Is St. Vide prt Vipavi je odšlo v Argentino že 80 domešinov. Sedaj se odprav Ijs tja nekaj deklet.
Prt poeojilsici v RovinJu (Cassa rurele) so raritrili prt «anJfcUaJ tri sto tisoč lir. Po svan Je bil dr. Benjan. kot Igve pa Je tudi on ugotovil ta primanjkljaj. Proti upravitelj" ^ uvedeno eodno postopanje
čuje enaka pritožba, da ni vinskih trgovcev, letošnja kap Ijica Je Isborns sli kam Jo pro dati? Cena vinu Je nlsks od J lira do 1 Ure 20 cent. is liter Trud In stroški ss vinograde le toe ne bodo plsčsnl.
Palača
vainiia agsšavlasltfsi ki aa prllse M. Jaaaarle.
nji ae ks vršila reseraševalsa
PrtsaJmiJ« k*m li
Človek v rasvoju avoja oivlll racije uničuje mnogo pri rodnih lepot. Tam, ker človek rasvlja največjo delavnost, tam Js uničevanje največje. Ta borba proti prirodnemu stanju se vrši, da si človek priskrbi prostora za svoje farma, ceate, železnice, vasi, trge in meats. Vslic temu, da Šlo-vek upičuje toliko prlrodnlh rasti ln dostikrat brez potrebe, vendarle ljubi aanco ln rastočs drevesa jn al težko prlsadava, ds bi sbral drevesa ln grma tam, kjer jih lahko vžlva v veakda-njem življenju kot delno nado-mestilo ta ono, kar je uničil.
Prenažanja živih rastlin is s-negs kraja v drugega v svrho, da nadaljuje svojo rast, se sovs press jevsnjs (transplanting). Ako aa to pravilno vrši, aa pre-Več upokojencev in^edov je naša raetlins i vasmi koreninami vred, ne da bi te izgubile avo-Je dotike s prstjo, ln vasdl v novi kraj.
Toliko fsrmsr kolikor msščan p resa ju Je mnogo drevss ln grmov, kajti prsssjevsnjs je nsj-hitrejšl način sa okrašsuanje o-kolice ln pridobivanje ssdov in drugih produktov gosda.
Ali ss ufpešno preeajevanje treba poznati načela istega. Treba izbrati primerno rastlino ln ¿p« presajavanja ni isti sa vse rastline 19 vse pokrajine. Trebs korenina primarno obvarovati in pripravljati prat	4
Kdor as sanima sa temeljna načela prasajevanja dreves ln grmov vseh vrst, bo s sani ms-njem čital brošuro, ki jo je z ilustracijami izdal federalni polje-delski department. Trabs Is pisati po brošuro (Farmsrs' Bulletin No. 1691) ns U. B. Depsrtment of Agricultura, Wsshlngton, D. C. — (PLM.
VPRAŠANJA V LJUDSKEM
•raw
(Nadaltavanj« s I. strani.) vprašanj, It katerih bo mogoče porazdeliti ljudi bras posls v o-ne, ki navadno delajo, all so začasno bras pools, Itd.
V rubriki barve ali plemena Js bila uvedena poeebaa skupine sa "Mehikance," v katero bodo všteti vel ljudje mehikanskegs potomstva, rssun sko so odločno belokotci In rssun msls skupine, ki bo klsslflcirsns msd Indljsn-se.
Tudi topot se bodo klasificirali tujerodd, ki še vedno tvorijo
ittZTJZZK» teiSSiSS
Durham. N. C — Prideleval-I tobaka so pričeli s akcijo za ustanovitev zadruge, da se ta* ko odpomore situaciji, ki to Je ustvarili tobačni podjetniki s tem. de pšešujejo čimdelje nitje ae se tdbek.
—	Kdo pa Je ta razgrajač. Id tako kriči v sosedni trflpvinl?
-	Trgovčev tiki družabnik-
terlnem Jeziku (ki Je dootlkrst boljše kazalo narodnosti nego rojetns držsvs), po letu priselitve v Ameriko, po smeriškem državljanstvu In po snanju sngle-«šine. —run
s sgnjils
Meri, književnik It Mgrsellia.
0 spesnil sonet aa mastnega sla-išarja. Ts mu v zahvalo pokloni okusen kolač. A ko ga »ti-hotvorec poutijs. ogorčen opazi, da Je bila slaščice nalepljene aa sjsgove vene "Geepod, to Je nesramnost, kar počenjate s mejim usMtvoromf" mu bridke očita u-ftsljeni peves "Nikakor ne T U-govsrjs obrtnik, "storil sem po vašem zgledu: vi ste zložili pe-sstn ns mojo torto, jez ps torto ss vato pesem f"

Piše Hi
lz fitockholma.
Dsal je borba zadružne svese proti margarlnskemu kartelu do vedla do raspada Istega. Je treba vendarle smatrati dogodke v Istih 1900 ln mi kot obram bne mere svess, ki je bila la pri atljana varovati avojo ekaleten co. Pred svetovno vojno ao bila njene goapodaraka moči še preveč slabotna, ds bi ss lahko spustila v borbo proti mofcilm mo nopolom. Zveza ja bila po nekaj letth tudi prisiljena, prodati tovarno, ki jo je bila kupila 1.1909, iz Čegar ja sopst rstvidno, ds je bila la pod pritiskom razmer prisiljena, kupiti tovarno. Ko pa se ja gospodarski položaj zboljšal, je zgradila iveia Ista 1921 novo moderno tovarno ss margarine, Produkcija ta tovarna Ja snsdsla l. 1987 že 10 milijonov kg. Pri-vatna podjetja p* niso več mo-nopolizlrsls titfšča, v zvesti al močne konkuranes zadrug.
Radi znatnega porasta ssdru žnsga kapitala ja bila svess dovolj močns, da js prašls v napad ln sa sadva postavils kot varuh interesov potrošačev proti tru atom. Slmpstijs preblvslstvs jn bila na njsnl strani; ko aa ja o-brnlla nepoaradno na Javnost ia posojilo, Je našla mnogo odliva.
Uta 1909 Ja svess najsls majhno poaojilo is ss Js kssaaje v sUčnih zadevsh pogoste obračala na javnost. 192«. js razpisala posiv na induatrijako poaojilo v znesku 7.6 milijonov kron, ki je bilo v kratkim času podpisano.
Jeseni 19*2 je kupila ssdruž-na zveza «Ha -Tka Kronor" v
bližini Stookholma. Leta 1928. ao ga preuredili in povečali, tako da Je i produkcijska imošnost močno narsstls. Kasneje Ja dokupila «resa drugI mlin. Njen vstop v to industrijsko psnogo ji js o-mogečll, vpHvsU na gU»»nJe ssa, ki jih je do tedaj neomejeno diktiral karta!, ki je obssgjd večino švedskih vdcmlinov. Rvedsks družbs velemllnov ln sorodne or-ganizarlje to Izvajale monoiml ln lirabljsls svoj polažsj, ds so si-cer pobijala cene sirovlnam. a navijale cene moki.
Ko Js ssdruž ns zvsss kupila mlin, se je trudila družba velemllnov obdržati vse svoje odjemalce la svoj položaj s politiko, ki Ji je bila tedaj edino ugodna. Racionalizirale Je prodajno or-
Cizacljo ia znatno salžala stro-■ transporta; Istočasno se Je trudila, obdržati iste seae kot do tadaj. Težnjo, znižati cene mo-kam is mlevsklm isdelkom sploh rsdl močne Inosemske konkurence, so zetrti s tem, ds so dosegli prepoved uvsžanjs inossmake moke v neomejeni količini. Kljub vsemu temu ni uspelo kartelu, vzdržetf cene To rsdl konkurence inosemske moke In radi konkurence onih švedskih mlinov, ki niso pripadali družbi, marveč zadružni s vezi. Zadružni velesili-ni so torej tudi v tem oslru str. U navijanje sen ln uspešno konkurirali s produkcijo mlinov, ki Jih je Imel ksrtel Cene zmletega žita Jo padla v kratkem času od 7 JO na 4 krone. Daei ni k Umu pripomogla samo zadružne produkcija «oko Je vendarle v preletel večini njene usluga, ds Je švedski koazument lažje dihal.
Kongres sadružna svete ja lata 1926 enoglaano sklenil, pod-vzeti čim prej koraka, da stre monopol čevljarske ln gumljske industrija. Lata 1*11 ao 4 švedske tovarna gumija ustanovila dobro organiziran kartsl, ki naj bi urejeval pogoja dobava, cene ln produkcijo. Določeval ja na la csne en kros marveč tudi osno en detail, kakor tudi množino, ki Jo sme vsak član kartala produelra-tl. Pod varstvom velikih aarln ns inozemski gumtj si Je kartel u-stanovil položaj, da ja v deželi lahko neomejeno navijal cene svoji produkciji ter bil deleža* vsako lato vefjegs dobička. B rusko revolucijo Ja prenehala tudi konkurenca ruake produkcija, in švedaka gumljaka produkcija ja raatla v težke milijone.
Prvi korak k lsvsdbi sklepa' zadružnega kongresa js bil posiv ssdražne ivsss javnosti aa podpisevsnjc industrljsksgs pa-
soJIlsTv juniju 1926 jsbllposiv objavljan, in 81. julija ja karta! že mižal cene ia en par maških Čevljev li gumija oa 6.60 na 6,60 kron, torej ia celi 2 kroni, t vas pravico trdimo, ds Js to uipsa zadružne avaaa ln njenega boja. Vendar so bile oene s oalrom na stroške produkcije ln aaao slro-vin previsoke, mnogo previsok«. Zategadelj Ja sadružna svssa vztrajala na sklepu, prevzeti sama fabrikacijo gumijssUh čevljev. Koncem 1926. si ie pridobi-la večino delnic neke tovarne v Gislavadu. Ta fabrika aa Je silno razvila ln na njen pritisk ln radi njene konkursnos Ja bil kartel prisiljen, znižati oene enemu
tiru moških ševljav na 4.10 ran.
Na vseh poljih Je sa-družno gibanje na Avadikam t svojo lastno produksije posililo kartel« in trusta, da so snlžall cene svojim produktom. Najboljši doku, da Mdružništvo pobija navijanja cen. ^
Kooperativa Forbuadat J« pred ča»om kupila ievaraa au-perfoefata v bližini Stockholma. Ker doslej kmetje na Švedskem niso kazali tolikega aesimtnja ss ledružnižtvo — kmetje tvorijo 40% vsegs prebivalstva, S v člana! vu uuirug le 90%-^ lahko smatrati ta korak Mag ss-družnih mlinov is nove ersdstve. pridobiti tadl kmete sa ■strašno gibanje.
Pred kratkim Je sklenile ss-drutna zveza kupiti tudi levar-aa žarnic, da bi pobils csns žer-nlcam, kskor jih diktira msdns-rodni ksrtel ss produkrijo žarnic. V koliko js to upravišsno smatrati sa mednarodno-ssdru* ni napad na mednarodne ksrtele. se še ne de Igrači.
Tsko sme biti švedska ladru-tns ivsis. ki stopa v četrto desetletje svojege delovsnjs, po-nosns ns svoje uspeh«, s kateri, ml Je tako krepko usidrali v švedsko prebivalstvo zs upa nje v udružno gibanj«/
«ENITVBNA PONUDBA
Vdovec «tar 47 let se žalim se-snanlti s Slovenko, dekletom ell vdovo bras otrok v starosti od 84 do 46 let. Divorsenke ne maram Mora biti neprednega mišljenje. Jes imam svqj dom la nekaj prihrankov (n brca otrok. Živim v prijaznem kraju. Katera reeno misli, ne] piše ln priloži naj svojo sliko, katero vrnem na željo Tejnoet jamčeaa. Pl-šlte na naslov: Vdov« It prljas-nega krajs, 2667 S. Uvndsle Avs., Chicago, in.-(Adv.)
«1
F " PROSVETA
TOREK, 7. JANUARJA. }
Drama v trak
Virtot Haga:
LUKRECUA BORGIA

Is frsaeešHne prevedel D. O.
Gubetta. Govorite vendar vljudneje! Reče se: na gospoda svetega Petra, častitegs nebeškega vratarja. (Poje).
Odpri, svet Peter, daj, odpri nebeške duri piveu ti, ki z grla polnega kriči: Oj, slava tebi, moj Gospod!
Gubetta.
Odpri ji»? pivcu, ki veeel prepeva ti, tako debel, da ae ne ve, ko ae je spel, če je to Človek, ali sod.
Vrt (med trkanjem kozarcev in v smehu), Oj, slava tebi, moj Gospod!
(Velika vrata v ozadju se odpro na steiaj brez najmanjšega šuma. Videti je v prostrano, a črnim blagom prepeto sobano, katero razsvetljuje le nekoliko bakelj; čisto v ozadju velik srebrn kriš. Iz sobane prihaja dolga vrsta belo-oblečenib menihov, a čez glavo potegnjenimi kapucami, tako da je videti skozi luknjice njihovih kut le oči; drieč v desni rok! kriš, v levi bakljo, se postsvijo na obeh strsneh dvorsne in pojejo: De profundis clamsvi ad te, dómine! stoječ nepremično kot kipi),
M a/fio (prestrašen). Kaj naj to pomeni?
Jeppo (prisiljeno se smeje). To Je šala! Stavim konja proti svinji in moje ime Uveret-to proti imenu Borgia, da so to naše ljubke grofice, - ki so se preoblekle, da bi nas skušsle in če sedaj na primer vzdignem eno teh kapuc, boste videli pod tem rošnat, nagajiv obrazek mlade šene. Glejte sem! (Smeje se privzdigne nsjbiüje stoječemu menihu kspuco, obstane pa kot okamenjen, ko zagleda medel obraz meniha, ki stoji nepremično s povešenlmi očmi. Jeppo izpusti kspuco ln se opotečS.) — Poetsja strašno.
Maffio. Ne vem, zakaj ml v žilah sastsjs
kri!
Menihi s ssmolklim glasom). Conquasss-bit csplts in terra multorum!
Jeppo. Kako atrašna zanjka! Naši meči! Kje ao? Ha, gospodje, kaj smo v hudičevih krempljih?!
t. PRIZOR Prejšnji. Lukreeija Lukreeija (se prikaže črnooblečena na pragu.) Ste pri meni!
Vrt (razven Gennara, ki stoji v kotu in ki ga Lukreeija ne opaši.) Lukreeija Borgia!
lukreeija. Pred malo dnevi ste vsi, ki tu stojite, smsgonosno zaklicali to ime; danee v strahu s ssmolklim glasom. Da, da, is glsjte me s preplašenimi očmi; Jas sem, jas sama, gospodje! Prihajam, d| vam povem novico, namreč, da ste vsi ssstrupljeni In ds nihčs od vss ne bo preživel četrt ure. Ne genite sel Predsobe je polna vojakov in treba mi je ssmo poklicati, pa vas pohodijo s petami. Jeppo Llve-retto, poišči si ujca Vttellija, ki sem ga dala sabosti v vatikanskih kleteh! Ascenlo Petrucci, Išči si vendar svojega stričnika, ki sem ga zastrupila! Maffio Orstni, pripoveduj o meni ns ferno Vltellozzo, tvoj siric te pričakuje, saj veš, oni Jago d'Applgni, ki aem ga zastrupila na gostiji! Maffio Oreini, pripoveduj o meni na onem svetu svojemu brstu, gospodu de Grsvl-na, katerega sem dala ssdsvlti v spanju! Apostol« Gagella, ti praviš, da sem dala tvojega očete Frančiška QjumIIo obglavltl in tvojega bratranca Alfonza Aragonakega zadaviti — poišči ai Ju! — Pri moji duši! V Benetkah ste ml vi napravili goetijo, v Ferrari aem vam jo Jasi Zabavo sa sabavo, gospodje!
Jeppo. Kako trpko vzbujanje, Maffio!
Maffio. Misli na boga!
Lukreeija. Ha, moji mladi prijatelji, s ) sadnjega karnevala 1 Tega niste pričakovali? Pri bogu! Zdi ae vam, kot bi se hotela maščevati, kaj ne gospodje? Kaj še, kdo ae tu resume na to? Mislim, da nI bil slab dovtlp! — No?
Kaj pravite k temu? Radi ene ženske? (K menihom.) — MoJi dragi očetje, peljite te plemiče tja v sobano,, spovejte Jih in porabite ta kratek čas, ki Jim še preoetaja, da rešite, kar se še rešiti da. — Gospodje, ki mislite, da imate dušo, porabite to priložnost Bodite brez skrbi! Ste v dobrih rokah! TI častiti očetje so pravi verniki iz samostana svetega Slksts, katerim je sveti oče papež dovolil, da me podpirajo pri takihle slučajih. In kot sem skrbela za vaše duše, tako bom poskrbela tudi za vaša trupla. O-zrite se tja! — (Menihom, ki stoje pred vrati v ozadju.) Stopite nekoliko v stran, dragi o-četje, da bodo lahko gospodje videli. (Menihi se umaknejo; pri vratih je videti pet Črnih rakev). — Število je pravo. Pet! — A! Mladiči, meaa-rili ste ubogi ženi srce in ste mislili, da se ne bo maščevala! Ozri ae tja, Jappo, tam je tvoja krsta! Maffio, tam tvoja! Oloferno, Apostok>, Ascanio, tam vašs 1
Gennaro (katerega dosedaj ni opazila, stopi korak naprej). Potrebujete še eno krsto, šesto, signora!
Lukreeija. Nebesa! Gennaro!
Gennero. Jaz sam!
Lukreeija. Odidite vsi! Pustite naju sama! Gubetta, naj se zgodi karkoli, naj se Čuje ven ksrkoli, nihče ne sme vstopiti t
Gubetta. Prsv! (Menihi odidejo, vodeč s seboj omahujoče in eem in tja se gibajoče plemiče. Gubetta za njimi).
8. PRIZOR.
Gennero. Lukreeija. (Dvorano razsvetljuje ti dvoje slabo svetečih svetilk. Trata. Vrata se zapro. Gennaro in Lukreeija si gledata nekaj hipov molče v oči).
Lukreeija (zase). Gennaro je!
Petje menihov (zunaj). Nisi dominus aedi-ficaverit domum, in vanum laborant, qui aedi-fleant earn.
Lukreeija. Zopet ti, Gennaro! Za boga! Kako al prišel sem?
Gennaro. Slutil sem. v Lukreeija. Ze^v drugič si zastrupljen. U-mrl boš!	f
Gennaro. Če bom hotel! Imam protlstrup.
Lukreeija. Ah, res! Hvala bogu!
Gennaro. Samo besedo, slgnors! V teh stvsrlh ss dobro sposnste. Ali je v tej stekleni-člci dovolj tekočine, ds bi rešil prijsteljs, katere so vaši menihi ravnokar vlekli k grobu?
Lukreeija. Zadoetuje komaj ss ts, Gen-nsro!
Gennaro. Kaj bi v tem hipu ne mogli več dobiti druge?
, Lukreeija. Dala sem ti vse, ksr sem imels.
Gennaro. Pray!
Lukreeija. Kaj delaš, Gennaro? Hiti vsn-dsr! Ns IgrsJ ss s tako strašnimi stvarmi! Protlstrup ss nikdar dovolj zgodaj ne pije. Pij vendar, za boljo voljo! MoJ bog, kako nespametno s! delal! — Reši si življenje! Izpustila te bom is pslsče skozi skrivns, ls meni znana vrsties. Vse bo še dobro. Noč Je. Konji bodo takoj osedlani. V jutru si že isven ferrsrskegs okrsjs. Pij in potem odidevs! Morsš živeti! Mora se rsšitl!
- Gennaro (vssme z mlse bodalo). To se pravi, da morate umreti, signora!
Lukreeija. Za boga! Kaj govoriš?
Gennaro. Pravim, da ate zastrupili teh pet plemičov, ki so moji tovsrW In moji najboljši prijatelji. Pri bogu! In med njimi Maffis Or-rlsljs, pobratima ln aobojevnika, ki ml je pri Vicensl rešil šivljenje. Pravim, da ste zakrivi-ta hudodelstvo, sločln, da Marria in tovariše maščujem In da morate umreti.
Lukreeija. Nsbo in ssmljs!
Gennaro. Molite, slgnors ln sicer hitro; aem saatrupljen In nimam .časa, da bi odlašal.
Lukreeija. To Je nemogoče! Gennaro — ti -r umoril?
(Dalje prihodnji*.)
Prav veaeli me, da Te sanima-jo moje "duhovite oslarije", kakor stoji tu črno na belem. 0 prvem sicer nisem prepričana, a drugo me preveva od nog do glave. Poeebno takole poldne, v topli sobi, ko sama sedim ob pi-salniku. Po zraku se vije dim ci-garete in se bori s duhovi kosila, ki so časih selo trdovratni. Ne-kaj časa lasledujem to borbo in sprašujem za avet centralni organ svojega premilega obraza, nato ae pa mahoma odločim , in s dušo polno plemenitega zano-ss, da pomogam etabejšemu — prižgem drugo cigareto.
SIcer veš, da ne vdihavam in da to po oatri sodbi pravih tobe-karjev sploh ni kajenje. Pa nič ne de: naj gre dim kot reeen in nad vse važen delavec akosi pljuča. ki Jih ačaaoma s neomajno vztrajnostjo prepoji a sajami, a-Ii pa naj kot površen lahkoti v-ček aamo sakroil po ustih in teko zopet smukne v svobodo, vedno pride čaS. ko ar TI pokadi pod nosom. Ce slučajno ae čitaš, ae zabavaš s tem. da zaaledujaš te oblake, ki odnašajo a seboj Tvoje miali — seveda, če Jih imaš
kaj v aebl. Ce Jih ps nimsš, boš najbrže v prijetni sa vesti polne-ga želodčka samo podzavestno gledal, kako se Isgublja dim pod stropom, in kot ssdovoljen človek sadremal. In prav imaš; u-stvarjen si za dremanje in pred-remal boš življenje, ki ae bo zate allkovlto kot žlanaka cesta izgubljalo v daljavo. Sicer ti pa navadno ni dolgčas, aaj imaš vs-liko tovarišev, ki ti a prijetnim kramljanjem krajšajo pot. TO sabavo preveva tudi le ena ogromna skrb, namreč ona ss a lamo v sosedovem očesu. Z občudovanja vredno nežnostjo ga opoaa-rjate nanjo ln ponosni ste ns to, da Jo tako hitro zagledate!
Vidiš, kako Te dotgočaaim. a vsega tega Je kriva cigareta. Praviš, da me v družbi ne bi spoznaj. kdor me poana aamo Is pi-sem? Kakor da ne bi znala šteti do pet T* Trda In okrutna Je te beerda, s ns žaloat ne morem ls avoje nežne koške, ki ml Jo Je u-soda poklonila, ko ml Je odprla vrata v to lepo življenje. Nisem namreč v sorodu s onim dlčnim svetopisemskim mojem, ki Je. ne ostreje se na desno ne na levo. značaj no ln samoeaveetoo ko-rokah in vpil v puščavi. Vstrajen Je bil, veeten. govoril Je in raala-gal. dokazoval, prepričeval, a pu-
šega dela in sf hoče spet priboriti proetost. V ta namen prijazno pobara, če tega ne bi bilo moči sporazumno doseči Tedaj se pa v ženi mahoma zbudi plemenitost, se rssvijs, raste in jo končno popolnoma zali je: tega ne storim nikdar, Čeprav vem, da sva si bolj tuja kot Culukafer in Samojed, zakaj tega mi moja plemenita nrav ne dopušča. Jn posledice? Odvetniški stan se bolj in bolj množi.
Ja, skoraj bi bila pozabila! Naše dame namreč silno skrbi go-sps Svedrovs, ki ima spet novo obleko, že tretja v dveh mesecih! Odkod neki, on vendar ne zasluži toliko! In ložo imajo tudi v gledališču in dr. Muholovec je pri njih kuhan In pečen! Čudno da mož nič ne reče in to tako mirno gleda. Prav za prav bila pa dolžnost vaakega poštenega človeka, da mu odpre oči in — zgodilo se je. V današnjem časopisju lahko bereš vest, da je morala poštna uprava nastaviti novega. pismonošo, ker je prvi, ki je nosil pošto k Svedrovim, o-magal pod težo pisem brez podpisa in se nahaja sedsj v Invalidnem domu.
In vso to ljubeznivost, prijateljstvo In plemenitost obseva ravno danes prijasno decembrsko solnee, ki je sicer ob tem času redek gost pri nas. Zvsbllo me je že zjutraj na višino, od kodsr sem občudovala naš* Dele velikane, ki ss, obltti s solncem, vzpenjajo tako visoko pod nebo in* nimajo ničeear skupnega z meglenim mestom pod menoj....
Au, cigareta me je spekla, dim se je zgubil pod stropom.... in misli so mi pošle.	/
V kakšai zmi ie latoli-z nogami?
ščava je oelala puščava in glas vpijočega Je po prvem smago-nosnem poletu klavrno zamrl za kakim kaktusom. Ne, ta moš ml Je tuj! Jas potrebujem odprtega ušesa in rasum, kakršen Je Tvoj, potem šele lahko štejem ln ne aamo do pet in dalje, ampak na razpolago TI Je vesolj ns algebra nagajivoetl in hudomušnoetl — ali. če hočeš — duhovitosti.
Dnevne novice? Mnogo Jih Je in sanimivih. Pred vsem Te bo sanimalo, da Je tukaj prijatelj stvo Jako rasvito. To dokasuje slučaj goepe Motovilčeve. ki JI Je prijateljica prineela dobrohotno opaako njene snanke tako lepo prikrojeno in saokrošeno, da js I «ostala kar Čes noč črno obrekovanje. Gospa Motovilčeve. ki Je, kakor veš. ailno razburljiva, ss Je neto seveda povaod zgražala nad znanko ln to ao porabile druge prijateljice, da ao JI hitro povedale. kar ao Imele same o njej na srcu. Seveda pa ao bile to vae oflrljelne izjave omenjene znanke. ki adaj lahko tekmuje s kitajskim »milom! Namen Je do-sešen in sovraštvo poginja bujno listje in dišeče cvetje.
Kar ae tiče naših sakonskih lena. so silno navezane na svojo drugo polovico, kadar ae le U naveliča rasnih ljubeznivosti bolj-
Ploeke noge ovirsjo moderne-gs človeka, ds se ne more povz-peti ns najvišjo stopnjo inteligence. To ni šala, temveč najno-vejša teorija sdrsvnikov, ki so se temeljito ukvsrjali s študijem človeških nog. Obok, ki se reže v podplat, je posebni ¿svleaosti s intelek-tom, pravijo ti specialisti. Z napredujočo civilizacijo se ta obok pri človeku £edalj* bol napenjs, obenem ps postaja bolj ln bolj šibsk. Pravijo, da so temu krivo kite in živčevje, ki, potekajo v nogsh proti hrbtnemu mozgu. Z drugimi besedsmi: ti živci so tisto, kar daj^ njih posestniku borbenoet in druge lastnosti, ki so ksrskteristične sanj.
Tods bsš ns višku civillzscljo se začno slsbotni oboki rušiti. Ljudje s ploskimi nogsmi postanejo nesposobni in leni, ne glede ns poklic. Zsrsdi tega je nujno potrebno, da ae najde to ali ono aredstvo, ki bo umetno o» hranilo potrebno napetost nožnih obokov.
Vse do sedaj povedano ss znanstveno utemeljuje a pohabljenimi nogami Kitajcev. Nsvaiia, da si Kitajci lomijo atopala, ss js udomačila takrat, ko je bilo na* beško cesarstvo na vrhuncu moči ln slsve. Najbrže so Kitajci že takrat spoznali pomen not« nlh obokov, da so začeli otrokom že v rani mladosti "povijati" no-ge. Ko se je narod ssčsl elvlllsi-rati, je ta običaj bolj in bolj is-ginjal in je danes fte domala pozabljen.
Noge ps niso le v zavisnosti s intelektom, temveč kažejo tudi njegove poeebnoeti, tisto, kar kdo ima ali nima.	__
Na stopalu ao trije značilni deli. Prvi se rastesa od pete do aredine podplata, dragi ssvse-ma srednji del, tretji del pa pr-sti. Ta del je najbolj snsčilen in ve največ povedati o značaju posameznika. Ce Je n. pr. tvoj palec, ki je ključ k Inteligenci, čes normalno mero dolg (normalna mera je tretjina podplata), potem je temu primerna tudi tvoja Inteligentnost, pravi teorija. R tem pa aeve še ni rečeno, da ai genjalen moški ali nadpovprač na ženska, zakaj predolge palce Imajo mnogokrat tudi zločinci. — Seveda, ako avoje poeebne sposobnosti pravilno uporabiš, utegneš le mnogo doeeči. — Nenormalno kratek palec kale majhno Inteligenco. Iz tega aujno sledi omejrnoat in snjo zvezani nedoetatki In nevarnoeti. Palač, ki je vobče prevelik, tedaj predolg in preširok..pomeni pri Sen akah izrazito sebičnost, pri mol klh pa primitivne Instinkte Skratka: boJmo ae prevelikih palcev surove oblike!
Vse-to Je aamo drobec tistega, kar vedo povedati aoge. Pri na
tančnejšem motrenju lahko odkrijejo tudi starost posameznika in rasodenejo, kako dolgo bo
živel.
Nekateri zdravniki so opazili, da se na nOhtih prstov na nogah tvorijo kolobarji, ki se zgnetejo tesno drug k drugemu in tvorijo bel srp pri korenu nob ta. Potem so dognali, da se lega teh ctoroč kov epreminja s starostjo, pa so si dejali? da morajo tudi ti kolo-barčki nekaj pomeniti.
Do desetega leta se naredi po en kozarček na leto, od tega časa naprej pa se množe hitreje, a obenem izgubljajo barvo, tako da ostsnejo pozneje očitni ssmo obročki mladostne dobe. Po dvsj-setejn letu kolobsrčki sicer še rastejo, viden pa ostane samo vsak tretji in pri popolnoma do-raščenem človeku je moči opaziti med vsako vidno črto še pet mikroekopično tenkih, ki pa niso vidne s prostim očesom.
To so znanstveno dognsns dejstvs in nogogledu (pedologi-atu) iz njih ni moči aamo razbrati natančne starosti pacijeota in mu povedati, kdaj bo popolnoma dozorel, marveč tudi prerokovati bodočnost in mu povedati, kako dolgo bo živel.Jgjrelost tako sklepa % Človek med 2|*in ft. J&o^.^rel postane človeStakrat/Ko ge razvije zadnja isbed peterih mikro skopično tenkih črtic med vidni" pil kolobarji nohtov.
Ta teorij* pa tudi trdi, ds bi Človek .potreboval do zrelosti petkrat dslj časa, ako bi bili življen-ski pogoji takšni, kakor jih za htevs znanost. Dandanes pa je človek povsem suženj bakterij, ki opravljsjo na njem svoje razdiralno delo in ga predčasno spravijd v grob. Po teoriji bi moral človek v najneugodnejšem slučaju živeti vsaj 110 let.
Proučevanje nohtov pa ni glavna naloga pedologistov, ki prerokujejo, da bo v nekaj letih postala profflaksa obvezna ss vaše stroke, prsv tako, kslcor je bilo pri Kitajcih v starih časih povezovanje nog civilizstorlčna: Conditio sine qua non. O Evropi se lahko mirno trdi, da se že bliža vrhuncu avoje kulture in civilizacije. In ploskonogost — tako trdijo pedologlsti — se bo jelš kmalu smatrati za veliko nevarnost, v kateri se zrcali propadanje živčevja, kar je treba ss vss-ko ceno preprečiti.
Prsv sedsj ss opsžs v naši civilizaciji neki retrogradni pojav: namreč jazzband! Ta godba se je prav za prav rodila iz džungelske romantike, in tja vodi tudi pleeake. Njen učinek na noge je takšen, da sili kosti nazaj k oblikam, kakršne poznamo iz pra» dobe človeštva, oblike, ki ao bile idealne, a so s poduševljenjem človeštva počasi degenerirale Prav tako, kakor odkriva noga zrelost npsameznega človeka, odkriva tudi zrelost vsega plemena. Ako se fx> človeštvo še naprej razvijalo v sedanji smeri, potem bodo kmalu prevladovale same iepaste noge, to
se pravi živalske noge, od katerih tudi do nekakšne živaleke inteligence nI več daleč.
Mogoče pa se bodo tako zva-ni inteligenčni oboki na nogah še bolj napeli in obenem postali še šibkejši, kar bi pomenilo nekakšno moralično evolucijo, ki bi prinsela velikih pridobitev na duševnem polju. Na vsak način pa pomeni šibkost veliko nevarnost in mirno se lahko trdi, da je narod ali pleme samo tako ja-kqt moško in odporno, kakor oni ozki oboki v stopalih.
(Po razpravi dr. D. Cartzra.)
Ovce ne potrebujejo vode. Zanimiv poskus z ovcami je napravila živinorejska farma Graaf Reinet južno-afriške vlade. Pred tremi leti je ravnateljstvo živinorejske postaje izpostavilo preko 800 ovac v sosednji pokrajini, ki je popolnoma brez rek, potokov, izvirkov in mlak. Ovce so bile v tej brez-vodni puščavi več kakor tri leta, pa niso poginile. Hranile so se samo z oljnatimi tropinami in z
i edini uspeva v teh rajih. Izkazalo se ovce naučile obstal brez vode, kajti mnogo ovac hotelo niti pokusiti vode, ko so celo čredno premestili zopet v Ecl tem PS nič izgubilo na svojem okusu in tudi Volna ne na svoji kskovosti. Ns temelju tel iskustev bo živinorejska postaja napravila pašnike za ovce v vseh suhih krsjih,, ki so jih ljudje doslej smstrali za živinorejo neprimerne.
Odkritje Amerlke^Prof. Ro-mulo Carbia, poroča Razon v Buenos Airesu, je na vseučilišču v La Plati predaval o sleparstvu v podatkih glede odkritja Novega sveta. Tako glede pisms iz 1. 1498., ki začenja pripoved o tretjem Kolumbovem potovanju. E-nako glede besedila v "Knjigi prerokovanj" iz i 1601. Tu je potvorjen uvod v ladijski dnevnik o prvem potovanju ter admiralov životopis, ki se pripisuje njgeovemu sinu, kskor tudi vse dotične listine. R. Carbia Je izjavil, da je prišel do tega prepričanja po 17 letih raziskav, pri katerih je uporabljal najstrožji način nadziranja. Po njegovem mnenju je te prevare zagrešil fra Bartolomeo de Las Casas, hoteč ugovarjati svojemu proti-vniku, Gonzalu Fernandezu 0-viedu. Ts je 1. 1635. odrekel Kolumbu prvenstvo v odkritju. Hlcrsti je postavil Las Caaasov sloves v slalbo luč.
r
AINFUL CORNS
A Httk known Japanese herb, the of an eminent German (Dr. Sticker) Mwuntiy is corn. callous or wart then loosens it so that shortly you can lift it right out This new discovery called "Corn Fly" excite» the white blood corpuscles to action and granulates the corn at its root so that it drops out and leaves no trace of scar or soreness.
Yon will also find "Corn ply Foot Bath Powder"^a boon for sore, tired
"Corn Fly" for corns, 35c. "Com Fjj^Foot Bath Powdet^25c, and
three—$l!lO
Fly Bunion Remedy" 50c, (all value—for $1.00),
inree—ei.iu vaiue—ior ei.uuj, arc sold under a positive money-luck guarantee by Ht-Gene Co., Newark, N. J., or local druggist
Feeriataint
Tan Chew
Profesorica Cujte, zakaj Imate zavozljan
robec ?_________——
Zena mi je napravila vozel, da bi ne pozabil oddati njenega pismena pošto. — Uk ste ga oddali?
Ne, possbils mi gs je dati.
M
'■ ' I,	■■
'Be sure you fee the
Pinauds
Eau dc Quinine
—the world's most famous hair tonic
Checks dandruff I thick and strong
i^HirM P"miDrrl Miaoflsrai*
For pyorrhea
For prevea ilea agalast gam infections, ase Zoait
e Zonite, powerful tie. Aleo
the
sntlsspti guards agalast colds, eooghs and
et asss.sad
AHate še naročili Prosveto si Mladinski liat svoiemu prijet* IJu sli sorodniku v domovine? To js edini dsr trajne vrednosti, ki ga SS aml denar Iskko pošljete svojcem v
t n* * ir' n/ " Ml *'' t' * • tr ^ Mif" 'j'?" mi *" jr" Mi: * 'ir ^' r"1 ?i"'
. N. P. J.
SPREJEMA VSŠ
1
i ... *
j«
i tiskarsko out smmjoča bela
Tiska vabila ta veselica in shode, viritnice, časnika, knjige, kol* darK letaka itd v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, deikem, nem-ikemt angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANBTVO 8JÍJPJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vss pojasnils dsjs vodstvo tiskarna. Csae smsrne, unijsko dslo prve vrste.
S. N. P. J. PRINTERY
MS7-8t 8o. Lawadale Avanue
CHICAGO, ILL.	>
TAM SB DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA