PoiHtlna plačana v gotovini
rvnnviia piovoiia v jjvwwiiii	^
ovenski
Stev. 2
V Lfublfani, sreda 3. |anuar|a 1940
Leto V
Zanimiva ozadja nenadnega odpoklica angleškega poslanika iz Moskve:
Napovedi o bližnjem poslabšanju razmerja med Anglijo in Sovjeti
Italijanski tisk pravi, da se Nemčija pripravlja na zasedbo ruske Ukrajine, da bi prehitela Angleže
London, 3. ian. o. Sovjetski zunanji minister Molotov je angleškemu poslaniku v Moskvi, ki je odpotoval v Anglijo, ob odhodu sporočil, da sovjetska vlada že dalje časa opazuje, da vodi Anglija vedno sovražnejšo politiko proti Rusiji. To angleško ravnanje grozi poslabšati dosedanje odnošaje med obema državama.
V tej uradni sovjetski izjavi vidijo angleški krogi napoved o morebitnih daljnosežnih spremembah med Anglijo in Rusijo, ki bodo močno vplivale na potek evropske vojne. Če bi prišlo do ustavitve diplomatskih odnoSajev med obema državama, zdi se, da bi Sovjeti sklenili potem _ pravo vojaško zvezo z Nemčijo ter stopili dejansko v vojno ob strani Nemčije.
Turin, 3. jan. o. Vodilni italijanski dnevnik »Stampa« prinaša daljSi članek o tem, kakSni razlogi so privedli Anglijo, da je nenadno poklicala svojega poslanika v Moskvi Seetsa domov. List razpravlja o teh vzrokih takole:
Sovjetski napad na Finsko fe spremenil angleško sodbo o sovjetski Rusiji, o njenih pravih namenih in o njeni moči, ki se je v spopadu s Finci izkazala kot zelo dvomljiva. V nekaterih angleških krogih vstaja zaradi tega misel, če ne bi kazalo obračunati tudi s komunizmom v Rusiji. Odločilnega pomena za bodoče angleiko ravnanje glede Rusije bodo poročila, ki jih bo dal angleški vladi moskovski poslanik. Gre pri tem xa poročila take vrste, ki jih ni mogoče pošiljati pismeno ali
rr°j£nglija hoče točno vedeti, kakšno je sedanje pravo razpoloženje med sovjetskim prebivalstvom spričo vesti, ki dan za dnem govore o delnih uporih med delavstvom In vojaštvom. Posebne važnosti vprašanje ali bi bilo ob morebitnem zunanjem vojaškem porazu Sovjetov moči računati z notranjo revolucijo in s spremembo sedanjega Nemčiji prijaznega političnega reda. Če je mogoče računati na kaj takega, potem Anglija ne bo odlašala s spremembo svojega razmerja do Rusije in se tudi spustila z njo v odkrito nasprotje, k! bo moralo dovesti do spopada. Ob morebitni zmagi bi Anglija vzela Nemčiji rusko pomoč in onemogočila ogrožanje svoje posesti v Aziji po komunistični propagandi.	,	...
Važno je pri tem vprašanje, kaj bo storila Nemčija. Italijanski list sodi, da bo ob prvih zna-
menjih morebitnega angleškega napada na Rusijo Nemčija takoj zasedla — navzlic vsem zvezam in pogodbam s Sovjeti — rusko Ukrajino do Dona in Črnega morja. S tem bi bilo izpolnjeno tisto, kar si je Hitler ves čas želel in kar je predlagal lani januarja tudi Poljski: dobiti v roke vso Ukrajino, njeno žito, njeno rudno bogastvo in ogromne industrijske naprave ob Donu (Dnjeprostroj) itd. 8 tem bi Nemčija postala glede svoje preskrbe neodvisna in nepremagljiva, če bi vodstvo in gospodarsko organizacijo teh predelov prevzeli njeni strokovnjaki.
List pravi, da se Nemčija na to morebitnost vojaško že pripravlja sama in da računa na pomoč ruskih emigrantov. Emigrantske prostovoljske oddelke organizirata v sedanji nemški Galiciji bivša carska generala Skoropatski in Popov, ki uživata navzlic zvezi Nemčije s Sovjeti vso podporo nemških oblasti. Emigranti bi prevzeli v zasedeni Ukrajini tudi npravo.
Potemtakem bi zaradi spremenjenega političnega položaja v Evropi kmalu moglo priti do konca v prijateljstvo med narodnosoeialistično Nemčijo in sovjetsko Rusijo.
Morska poplava v zahodni Turčiji je zahtevala dozdaj 1200 življenj
Novi potresni sunki v vzhodni Turčiji
Ankara, 3. jan. o. Po zadnjih vesteh so silovite poplave ob zahodni turški obali, zlasti ob Marmar-skem morju povzročile ogromno škodo. Uničene so cele vasi. Število mrtvih zaradi poplave znaša, koliko je zdaj znano, 1200.
Povodnji v zahodnem delu Anatolije so zasegle vse kraje od Smirne do Adapasara ter pomenijo pravo narodno nesrečo. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. v vasi Mustafi Kemalu ni niti ene hiše, v katero ne bi bila vdrla voda. Številne družine se niso mogle pravočasno umakniti pred katastrofo in zdaj na strehah svojih hiš v največjem mrazu in polno groze pričakujejo pomoč. Oddelki pionirjev ter vojaštva se prizadevajo z nadčloveškimi napori, da bi rešili prebivalstvo.
Predsednik turške republike Ismet Ineni še dalje obiskuje kraje, ki jih je prizadel potres. Vče-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V angleškem in francoskem tisku so se razširile vesti o novem atentatu na nemškega kanclerja pri čemer naj bi bil ranjen tudi maršal Goring. Nemške oblasti ne poročajo ni$ o tem, kje naj bi bil kancler zdaj, in pravijo samo, da maršal Goring ni bil ranjen.
Sovjetska ofenziva v Kareliji zaradi mraza odložena
Finska poročila govore o precejšnjem zatišju na bojiščih
London, 3. jan. o. Reuterjev posebni dopisnik I letalstvo in topništvo je »estrelilo 7 sovjetskih
rajšnji dan je prebil v Tokatu, odkoder je na ljudstvo prizadetih krajev naslovil poslanico, v kateri bodri narod in mu zagotavlja pomoč vlade in vsega turškega naroda. Državni poglavar je včeraj prispel v Malatijo.
Nov močan potres je opustošil pokrajin« Jps-gata in pokrajino vzhodno od Erzinjena. Potres se je začel ob 14.45. V devetih vaseh se je zrušilo 97 hiš, 67 pa jih je bilo poškodovanih. Človeških irtev ni bilo. Ob 16.20 so čutili močan potres tudi v Čankerevu. Podrobnosti še ni, vendar menijo, da ni bilo človeških irtev.
Ameriška pritožba v Londonu zaradi zaplembe pošte za Nemčijo
London, 3. januarja, o. Ameriški poslanik v Londonu je včeraj izročil angleški vladi uradni protest Amerike proti temu, da Angleži plenijo ameriško pošto, ki gre z ameriškimi in nevtralnimi ladjami v Nemčijo, in seveda tudi nemško pošto za Ameriko. Ameriška vlada pravi, da lake pravice Angliji ne more priznati. Angleška vlada odgovarja na ta protest, da je pregled pošte za Nemčijo in iz Nemčije bil sklenjen zaradi tega, da bi Anglija Nemčiji preprečila pošiljanje tujih deviz iz Amerike. Tuji denar spada v seznam tihotapskega blaga, ki ga Anglija in Francija ne dovoljujeta dovažati v Nemčijo, ker je to blago bistvenega pomena za vojskovanje in za vojne nakupe. Zadnje dni so angleške oblasti zaplenile 1600 vreč ameriške pošte za Nemčijo.
je poročal snoči iz Viborga, da je na Kalorijski ožini velik vihar, ki onemogoča vsako vojskovanje. Ofenziva, ki so jo začele sovjetske čete proti Mannerheimovi črti, je bila že y nedeljo ustavljena. Včeraj ni bilo videti ničesar nad bojiščem. Sovjetska letala so bila prisiljena ležati v hangarjih, ker je bilo letenje nemogoče. Finski častniki so snoči trdili, da morajo po njihovem mnenju Sovjeti za zdaj opustiti upanje, da bi predrli Mannerheimovo črto.
Zadnje vesti z bojišča pravijo, da ee navzlic krajevnim borbam med finskimi in sovjetskimi četami glavna sovjetska ofenziva na Mannerhei-movi črti še ni začela. Po izjavah sovjetskih ujetnikov so Sovjeti vrgli že velik del svojih rezerv v boj, kar se da sklepati tudi P9 truplih padlih sovjetskih vojakov, ki so bili mlajši in boljše oblečeni. Na številnih točkah bojišča sili sovjetsko poveljstvo vojake korakati pred tanki m čistiti minska polja, da tanki ne bi bili poškodovani.
Dva nova oddelka švedskih prostovoljcev sta zapustila včeraj Švedsko in odpotovala na Finsko. En oddelek sestavljajo prostovoljci-častniki, k> pustili službo na Švedskem, da bi lahko služili pod finsko zastavo. Drugi oddelek sestavljajo delavci iz vseh krajev Švedske.
Moskva, 3. jan. AA. Sporočilo generalnega Slaba ljeningradskega vojnega okrožja se 2. januarja ni bilo na finskem bojišču važnejših dogodkov. Zaradi slabega vremena so sovjetske letalske sile izvedla samo nekaj gglednih poletov.
Helsinki, 3. januarja, o. Snočnje uradno poročilo finskega vojnega poveljstva pravi:
V prvih dveh dneh novega leta je bilo na vseh bojiščih doka j mirno, razen patrolnih spopadov in topniškega ognja v Kareliji. Na vzhodni meji je prišlo severno od Ladoškega jezera do nekaj manjših napadov, pri katerih so Jinske tete znova zboljšale svoje postojanke na več mestih. Manjši sovjetski napad s podporo tankov pri Tol-vojaerviju je trajal ves dan. Kraj Aaitojoki, ki je s}uiii sovjetskim četam za oporišče pri napadu, Je ta dan večkrat menjal gospodarje. Finske čete so dobile v roke nekaj vojnega materiala, med w3*m trt teike strojnice, eno vojno kuhinjo ter 400 zimskih plaščev.
'ri Suomisalmiju finska vojska čisli na novo zasedeno ozemlje in preganja ostanke rdeče vojske proti meji. Na drugih delih bojišča so krožile patrole in streljali topovi.
Neka sovjetska vojna ladja je brez posebnega uspeha streljala na finsko obalno topništvo pri Kojivistu.
Sovjetsko letalstvo je bombardiralo nekaj mest, med njimi Abo in Vleabor. Nekaj civilistov je bilo ubitih in ranjenih, poleg tvarne škode. Na drugih krajih bombe niso povzročile posebne ikode in niso zahtevale človeških irtev. Finsko
bombnikov, kakor pričajo fotografije.
Havasov dopisnik poroča, da so se tri sovjetska letala spustila na finskem ozemlju zaradi slabega vremena in nepoškodovana prišla v roke Fincem.
Na skrajnem severu, kjer je mraza 40 stopinj so zastale vse vojaške akcije.
Pri Sali finske čete obkoljujejo nad 16.000 sovjetskih vojakov, kakor so to storile pri Suomo-salvi, kjer so izvojevale veliko zmago nad sovjetskimi četami. Smučarske čete t uspehom obkoljujejo sovjetske čele in uničujejo vse zveze z ostalo rdečo armado.
Na severu je položaj nejasen. Eni poročevalci trdijo, da 60 Finci že v posesti mesta Petsama, razen južnega dela, drugi poročevalci pa, da so finske čele še celih 25 milj od Petsama.
Vremensko poročilo
Parnik „Jožef Stalin" -slika družabnega reda v Sovjetski Rusiji
Amsterdam, 3. januarja. Havas: Parnik »Jožef Stalin«, ki ga je naredila neka holandska ladjedelnica po načrtih, ki jih je izdelal sovjetski trust »Sovkonflot« daje točno sliko sovjetskega socialnega reda »brez razredov«. Ladja »Jožef Stalin«, ki ima 8950 ton, je namenjena za plovbo med Vladivostokom in Petropavlovskom, torej za čisto sovjetski promet. Navzlic vsemu govoričenju, da v Sovjetiji ni nobenih socialnih razlik, ima ladja 4 razrede, ki kažejo glede ureditve največje razlike. Na eni strani razkošne kabine, obložene z dragocenim lesom in oskrbljene z vsemi mogočimi udobnostmi, na drugi strani pa prostore za potnike najnižjega razreda, kjer ni niti umivalnikov, oziroma za 500 potnikov je komaj 20 umivalnikov. Na ladji je veliko radijskih zvočnikov, ki jih pa ni mogoče izključiti ali vključiti po želji potnikov. Mehaniki in častniki imajo svojo jedilnico in svoj klub, ki je popolnoma ločen od prostorov ostale posadke. Razkošni prostori so napravljeni tako, da sploh ni nobenih zveznih vrat s prostori najnižjega razreda.
Nepoznani ljudje so minulo soboto med poizkusno vožnjo izobesili na rdeči ladji finsko zastavo. Sovjetski tehniki niso hoteli prevzeti ladje, češ da ima napake. Noben tehnični strokovnjak ali sovjetski mornar, ki so prispeli že pred tedni v Amsterdam, da bi bili poučeni o konstrukciji ladje, ne more nikoli sam iti v mesto, ker ga vfed-no spremljajo člani GPU. ki vodi mornarie na skupne sorehode.
Bled: —16, jasno, mirno, 26 cm snega pršič, drsališče uporabno.
Radovljica: —19, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 10 cm podlage, drsališče uporabno.
Jezersko: —16, jasno. 10 cm pršiča na 25 cm podlage.
Sv. križ nad Jesenicami: —10, jasno, mirno, 12 cm pršiča na 30 cm podlage.
Polževo: —12, jasno, 5 cm pršiča.
Škofja Loka: —16, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 15 cm podlage.
Kranjska gora: —16, jasno, mirno, smuško te-rišče spodaj 27 cm, zgoraj pa 37 cm snega, srež, drsališče uporabno.
Nemški kancler Hitler, poveljnik nemške vojske general Brauchitsch in poveljnik mornarice admiral Raeder so za Novo leto dali dnevna povelja nemški vojski in mornarici v katerih zagotavljajo, da bo Nemčija v 1, 1940. gotovo zmagala.
Nemški Usti prinašajo pod velikimi naslovi podatke o poljskih grozodejstvih nad Nemci, ter delajo zanje odgovorno poljsko vlado in Anglijo. Po nemških uradnih podatkih je bilo med vojno na Poljskem ubitih 5.437 nemških civilistov. Angleški listi odgovarjajo nemškemu tisku in pravijo, da je bilo ob islem času pobitih okoli 3,000.000 poljskih civilistov.
300 ameriških radijskih postaj je včeraj posvetilo daljšo oddajo Italiji in njenemu napredku pod Mussolinijevo vlado.
Norveški 9100 tonski parnik »Luna« je zadel na mino ob severni norveški obali in se potopil. Moštvo se je rešilo. — Tudi angleški parnik »Boxhilk se je polopil zaradi mine na severnem morju. Pri tem je izgubilo življenje 20 članov posadke.
Sneg je zapadel po vsej Italiji, tudi v Rimu in Napolju, kar je velika redkost, saj so se v Napolju ob tem času ponavadi kopali v morju. Sneg je padal v soboto vso noč.
Za 1,800.000 ton nemških trgovskih ladij čaka po raznih nevtralnih pristaniščih sveta. Ker ladje ne morejo več plačevati dragih pristaniških pristojbin, bodo morale izbirati ali naj se same potope ali pa naj se dajo zajeti angleškim in francoskim vojnim ladjam, ki stražijo na svetovnih morjih.
Dva osebna vlaka sta trčila v Belgiji blizu Bru-selja. 10 ljudi je bilo pri tem malo ranjenih.
Romunski kralj Karol je za Novo leto r>oslal svojemu narodu razglas, v katerem pravi, da bo Romunija ohranila mir z vsemi narodi, da bo oa branila vse. kar je nieneea.
Vesti 3. januarja
Nemčija računa spomladi imeti pod orožjem 5 milijonov vojakov popolnoma ali delno za vojskovanje. Tem 5 milijonov bo stalo nasproti 3 milij. Angležev in najmanj toliko Francozov.
Nemške oblasti so nenadoma prepovedale kazali v Španiji protiboljševiški film »Križarka Se-bastopol«, ki ga je odposlanstvo nemškegu propagandnega ministrstva predvajajo po raznih španskih krajih. Do prepovedi je prišlo zaradi zveze z Rusijo.
Nemška policija je izdala laporno povelje proti slovitemu industrijcu Thysenu, ki je s svojim denarjem omogočil narodnemu socializmu zmago. Možu, ki je pobegnil v Švico, eo vzeli vse premoženje in ga dolže talvine, goljufije, tihotapstva z devizami itd.
Angleško ministrstvo za vojno preskrbo je dozdai izdalo za nakupe raznega blaga okrog 200 milijard dinarjev.
Neka nemška vojna ladja je včeraj priplula v švedsko luko Trelborg ter tam izkrcala nekaj ubitih in ranjenih mornarjev.
Švedska je decembra meseca izgubila 11 trgovskih ladij zaradi podmornic in min.
Predsednik USA. Roosevelt, je izjavil danes časnikarjem, da upa, da bo njegov odposlanec pri sveti stolici, Taylor, uspel s svojo nalogo.
Angleška poročila iz Moskve pravijo, da je bil odstavljen že tudi novi poveljnik rdeče vojske na finskem bojišču, general Štern. Nh njegovo mesto pa da je bil imenovan stari borec iz prvih časov boljševizma, maršal
Sovjetska Rasi ja si zelo prizadeva, da bi tudi Estonijo potegnila v vojno s Finsko, da bi Sovjeti lahko uporabljali vse estonsko ozemlje kot izhonišče na Finsko. Estonija se tega brani, češ, da nedavna pogodba s Sovjeti ne velja za finski primer, saj so boljševiki napadli Finsko.
Svet ni tako gosto naseljen, da bi ne bilo moči najti življenjskega prostora za vse ljudi. Treba je samo dobre volje, je govoril norveški prestolonaslednik Olaf za Novo leto.
Promet skozi Sueški prekop je lani padel za 30% v primeri z predlanskim letom.
Zadnji požar v Vatikanu je nastal zaradi malomarnosti osebja, ki je popravljalo nekatere prostore.
Angleška vlada je šele zdaj izdala določila o delni omejitvi porabe tekočega goriva z« zasebni promet. Ta ukrep razlagajo samo kot previdnostni korak, ne pa kot znamenje, da bi Angliji tega goriva manjkalo.
Edinstvo med Anglijo in Francijo naj služi evropskim državam kot primer, kakšna bi morala biti bodoča federativna Evropa, za katero se Anglija in Francija v sedanji vojni vojskujeta. Tako piše o pomenu zadnjega Daladierovega govora angleški tisk.
V Združenih državah je včeraj začel vel jati za-
kon o delavskih pokojninah.
V Jeruzalemu so končali precej dela za obno-
vitev cerkve Božjega groba, ki je bila v nevarnosti, da se podere. Pri obnovitvi so našli veliko dragocenih starin iz prve dobe krščanstva.
Ves svetovni tisk razpravlja o finski zmagi pri Suomisalmiju, in pravi, da je ta zmaga uspeh premišljenega finskega vojnega načrta. Finci so sovjetsko vojsko spustili daleč naprej, potem pa pritisnili nanjo z obeli strani in ji pretrgali zvezo z ruskim zaledjem.
Po vsem južnem Tirolskem so začeli z veliko naglico pripravljati vse potrebno za preselitev tistih Nemcev, ki so do 31. decembra glasovali za Nemčijo.
Nemške oblasti na češkem izjavljajo, da so neresnične vse vesti, po katerih naj bi bilo zadnje čase na Češkem in Moravskem aretiranih nad 4-50 višjih in nižjih duhovnikov. Uradna izjava pravi, da uživajo Čehi v verskem pogledu in tudi sicer tako svobodo, kakor še nikdar poprej.
Anglija in Francija se pogajata s švedsko in Norveško za prevoz letal in vojnega mate-rijala na Finsko, piše danski glavni dnevnik »Politiken«.
Nemški poslanik v Urugvaju je vložil pri ta-mošnji vladi oster protest proti temu, da so urugvajske oblasti internirale nemško pomožno križarko »Tacomo«.
Italijanska vlada je ustanovila poseben komi-sarijat za ribolov Z novo ureditvijo ribjega lova hočejo zagotoviti Italiji dva milijona centov rib, ko so jih dozdaj morali vsako leto uvoziti iz tujine.
V London je dopotovalo dansko gospodarsko
zastopstvo, ki se bo pogajalo za sklenitev nove trgovske pogodbe z Anglijo.
Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Llovd« prinaša v novoletni številki izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča, ki napoveduje novo zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko.
Ameriška zbornica se bo danes se^la na novo zasedanje, v začetku katerega bo prebrano pismo predsednika Roosevelta o bodoči ameriški politiki.
Tudi pri nas ni vse dovolfeno
Maribor, 2. januarja.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je nedavno zagovarjal 29 letni delavec Jakob Judt iz Cervente v Banatu. Mož je v Mariboru razširjal alarmantne in neresnične vesti. Zaradi tega je bil obtožen po zakonu o zaščiti države in bil danes po tem zakonu obsojen na eno leto in pol robije in na tri leta izgube častnih državljanskih pravic. Mož je sedaj menda spoznal, da tudi pri nas ni vse dovoljeno in da se je tudi v naši državi treba držati zakonov. Naj bo to opomin tistim, ki tudi radi razširjajo neresnične vesti, pa jih dolga roka oblasti dosedaj še ni mogla zgrabiti za vrat.
Ljubljana od včeraj do danes
Glavna praznovanja so zdaj v kraju. Še v soboto in v nedeljo sta drug ob drugem dva praznična dneva, potem bo pa mir prav do Velike noči. Zadnji mesec v preteklem letu. je bil s prazniki založen tako kakor malokatero leto. In ljudje so tudi praznovali tako kakor še ne kmalul Kljub draginji in hudim časom so bili zato imenovani javni lokali ob vsaki priliki izborno zasedeni. Zdi se, da le je ljudi polotila nekakšna resignacija, v kateri sami sebi govore, češ, le bodimo zdaj veseli, kdo ve, če bomo konec drugega še lahkol Zato pa so tudi obhajali Silvestra kakor še ne kmalu.
Mraz je poslal postal prav občuten
Za Silvestra in za novo leto je mraz nekoliko odnehal. Tudi včeraj je še ves dan kazal termometer temperaturo nekaj stopinj pod ničlo, dve, štiri največ. Zvečer pa je živo srebro naglo zdrknilo na deset in ponoči na dvanajst pod ničlo. Iz raznih krajev poročajo o nenavadno hudem mrazu- Tam nekje na Notranjskem se je pripetilo tole: zjutraj, ko so šli ljudje čez potok, so zagledali kar neverjeten prizor. V strugi je na ledeno ploskev primrznila mačka. Živalca je šla ponoči pit, ledena skorja je morala nekje počiti, pa se je čez ploskev vlila tenka plast podhlajene vode. Žival je stopila v vodo in začela piti, pa je pri tem primrznila na led in tako v stoječem stanju tudi ostala do jutra, ko so jo zmrzlo našli ljudje. Še čez dan so jo hodili ljudje ogledovat, da so se prepričali o resničnosti tega skoraj neverjetnega dogodka.
V'Ljubljani je davi kazal termometer —14.4 stopinj Celzija. V Mariboru so zabeležili izmed vseh značilnejših mest v državi najnižjo temperaturo — 21 stopinj Celzija. V Zagrebu so imeli davi — 11 stopinj Celzija, v Belgradu —12, v Sarajevu pa —19 stopinj Celzija. Tudi po primorskih mestih in otokih je zdrknila temperatura pod ničlo, edino v Dubrovniku je še ostala na ničli. Na ljubljanskem letališču so davi namerili —18.8 stopinj Celzija, manj kakor ob koncu leta. Zdi pa se, da bo temperatura zda) vsak dan nižja, saj se je vreme izboljšalo in gre tudi barometer kvišku.
Nesrečni padci in nerodne poškodbe
2e z novim letom je ljubljanska bolnišnica sprejela lepo število novih bolnikov, naslednja dva dneva pa se je obisk še povečal Tako pravijo, da se je samo včeraj oglasilo za pomoč okrog stopet-deset pacientov. Kakor kaže, leto, ki smo ga nastopili, ne bo prav nič zaostajalo po bilanci obiska za letom, od katerega smo se bili pred tremi dnevi poslovili. Verjetnejšo je celo, da bomo letos potolkli rekord, ki je bil lani postavljen. Spet bo v bolnišnici stara gneča, spet bodo ljudje tarnali o nevzdržni tesnobi in o nujno potrebni povečavi bolnišnice kakor so letos in vsa zadnja leta. Najbrž pa bo vse skupaj spet zaleglo toliko, kolikor prejšnja leta. Čas bi pa že bil, da bi se merodajni za tolikšne, tako utemeljene in pravične pritožbe enkrat vendarle že zmenili ter poskrbeli, da bi naše mesto končno že dobilo modernim zahtevam odgovarjajočo bolnišnico.
Ponesrečencev ni bilo mnogo. Sprejeti so bili vsesa skupaj trije in sicer taki, ki so dobili poškodbe zaradi nesrečnih padcev.
Sin orožniškega narednika iz Domžal, Peter Vavko je Sel smučat, pa je padel tako ne-, srečno, da si je zlomil desno nogo.
Sin zasebnega uradnika iz Kočevja, Vilko Kajfež, je padel ter si zlomil levo roko.
V gozd je Sel vozit hlode Jože Ahačič, delavec od Sv. Ane nad Tržičem. Naložil je voz in se spustil po strmali, pa mu je tako nerodno izpodrsnilo, da je pri padcu prišel pod voz. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil nogo.
Spet fe ugasnilo mlado življenje
V ponedeljek dopoldne je v Siski prišlo do nesreče, ki je danes zjutraj ob četrt na devet zahtevala življenje znanega alpinista, akademika Milana Gostiše. Gostiša je skočil neprevidno čez železniški tir, ker je mislil, da bo prehitel vlak, ki je prav ta čas vozil s postaje. Vlak pa je bil hitrejši, lokomotiva je Gostišo odbila vstran, da je padel in obležal v nezavesti. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili frakturo lobanje, menili pa so, da si bo Gostiša še opomogel, saj je bil izredno krepke in odporne telesne konstrukcije. Da danes zjutraj je bil večinoma pri zavesti ter je tudi luhko govoril. Davi pa se mu je stan je nenadoma tako poslabšalo, da se je bilo bati najhujšega. In neizogibno žal je tudi nastopilo. Ob četrt na devet dopoldne je Milan Gostiša poškodbam podlegel.
Pokojni Milan Gostiša je bi’ fant vedrega, prijaznega značaja, splošno priljubljen. Pred nekaj leti je bil eden naših priznano najboljših plezalcev ter je izvedel med drugimi vzponi tudi smer, ki še dandanašnji velja za najtežjo smer v severni triglavski steni (smer Go-stiša-Jesih, skalaška smer). Naj počiva v miru, naj mu bo lahka zemlja!
Smrt blage slovenske iene
Iz Luč pri Višnji gori je prispela žalostna vest, da je tam umrlu splošno znana in splošno priljubljena plemenita krščanska žena. gospa Katarina Trontelj, po domače »Vrjakova matic, v visoki starosti 73 let, previdena s tolažili svete vere.
Pokojnica je bila daleč uaokrog znana po svoji dobrosrčnosti in ljubezni do bližnjega. Njeno dobro srce se je zlasti izkazalo ob hudih časih zadnje svetovne vojne, ko ie pribežalo v naše kraje nešteto beguncev s Primorskega, kjer je tedaj divjala bojna vihra. Marsikateri od teh pomoči potrebnih siromakov se še zdaj z globoko hvaležnostjo spominja blage gospe, ki je premnogim pomagala, kolikor je le mogla.
Po svetovni vojni je gospa posvetila vso skrb revnim otrokom Bila je vneta podpornica tamkajšnje podružnice. Kljub visosi starosti, je bila še prav do zadnjega čila in vedra. Prav do zadnjih časov je bila še vsako jutro pri sveti maši. Pogreb bo danes popoldne ob 3 popoldne na farnem pokopališču v Žalni.
Ali je bilo treba povečati železniško postajo v Otočah?
Pod naslovom: »Most, ki se tiče samo Brezja in romarjev«, je izšel članek v »Jutru«, dne 24. decembra 1939 na 14. strani peti stolpec. Dopis je bil datiran 19 dec 1939 iz Podnarta.
Dopisnik se je najprej spravil na prestavljeno in povečano postajno poslopje v Otočah, kjer hoče dokazati, da ni bilo potrebno železniško postajo v Otočah prestavljati oziroma povečati, češ da za domačine nima nobenega pomena. Ta trditev je brezdvomno površna, ker cmo trdno prepričani, da je bilo s prestavitvijo postaje ustreženo tudi vsem domačinom, ki vstopajo na vlak na postaji Otoče, kar trdi tudi sam dopisnik »Jutra« v začetku članka. Teh domačinov pa ni tako malo, saj prihaijajo na postajo Otoče prebivalci iz naslednjih vasi: Otoče, Srednja in Spodnja Dobrava, večina iz Lipnice, Kamne gorice, Krope in Mišač na desni strani Save, iz Posavca, Ljubnega, Brezij, Dobrepolja in deloma iz vasi Globoko ter Črnivca na levi strani Save. Vsega skupaj prihajajo na postajo Otoče prebivalci iz 14 vasi, kar pa gotovo ni tako malo in brezpomembno. Tudi trditev, da bi za domačine zadostovala dosedanja mala postaja le deloma drži, saj postaja ni imela za zimski čas dovolj prostorne čakalnice. V malo sobo, kjer je bilo pozimi toplo, je ilo le malo ljudi, tako da v zimskem času velikokrat eni zadostovala niti za domačine. Sicer pa 6mo tudi mi trdno prepričani, da postaje niso povečali izključno zaradi domačega prometa, temveč zaradi letnega prometa, kjer izstopa in vstopa na otoSki postaji na tisoče romarjev in turistov, posebno ob praznikih in nedeljah. Že zaradi morebitnih nesreč pri velikem navalu je bilo nujno potrebno otoške postajo povečati. Otoška postaja ima poleti toliko prometa, kot skoraj nobena druga postaja na celi gorenjski progi, če izvzamemo industrijska mesta. Vsak, ki je prišel v letnem času na otoško postajo, je uvidel, da je povečanje nuijno potrebno, le dopisnik »Jutra« iz okolice Podnarta ima še danes pomisleke proti takšni pridobitvi. Brezdvomno pa tudi železniški strokovnjaki in država ne bi pristala na takšne investicije, če ne bi tega zahtevala potreba. Očividno pa dopisnik »Jutra« ne privošči romarjem, ki poleti prihajajo na božjo pot k Mariji Pomagaj bolj udobno in prostorno želez, postajo. Saj bi 6« romarji še nadalje lahko stiskali in posedali po pesku na majhni dosedanji otoški postaji. Tudi ugotovitev, da se na otoški postaji ne bo mogel razviti tovorni promet, ke mirna pravega zaledja, ni popolnoma točna. Vse kaže, da je le dopisniku postaja v Podnartu dosti bolj pri srcu, kot otoška. Morda pa je dopisnik »Jutra« hotel streljati še v kakšen drug grm, kjer morda tiči zajec posebne sorte?
V drugem delu članka je dopisnik obravnaval otoški most čez Savo, kjer trdi, da ni važna za okoliške občine postavitev novega mostu. Ne bomo se spuščali v ugotavljanja, kdo je dolžan skrbeti za otoški most, ker bi bilo to preobširno. Samo eno dejstvo ostane, da je mo6t v Otočah nujno potreben in vsaj v takšnem stanju, da je možen promet z -različnimi vozili. — Nato je dopisnik »Jutra« šel čez otoški most in po peraškem klancu dospel na Brezje, kjer mu ni prav nič všeč. Preveč romarskega denarja se prime cerkve in Brezjanov, tako da bi prav lahko skrbeli za otoški most. Na-zaiigrede je dopisnik »Jutra« ugotovil, da je most v Podnartu in na Lancovem mnogo bolj potreben kot v Otočah, pri vsem tem pa je vmes prezrl most v Globkem, ki komaj čaka, da bi ga podprli s kakšno novo nogo Mogoče 6e bomo na teh mostovih še kdaj srečali in se kaj pomenili.
Naročajte in širite
tj
Slovenski dom!
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Hotel Sacher« (Kino Malica). Po dolgem, dolgem času spet nemški film, ki se ga da gledati. Režiser Engel je ime tvorcu, ki jfe oživil zanimivi kos dunajskega predvojnega življenja iz dni, ko so se v avstrijski prestolnici pletle stvari, ki so se pozneje razrešile v velikem obračunu, v svetovni vojni. V znanem dunajskem hotelu, kjer se shaja odlični svet Iz polovice sveta, se v Silvestrovi noči leta 1913-14 odigra drama, ki ji prav toliko učinkovitosti daje špionažno obeležje kakor ljubezen. Manuskript ni napisan slabo, čeprav v njem na nekih mestih ne manjka patetičnih fraz, ki človeka navdajajo s pri nemških filmih za gledalca redno grozo pred banalno rešitvijo. Avtor pa se spretno prekrmari preko teh mest. ki jih je bil najbrž sam interpretiral zaradi oficlelne »neoporečnosti«. — Režiser Engel je snov obdelal v primernim smislom za trezno in racionalno, posrečilo se mu je na verjeten način prikazati predvojno življenje, kakor se je razodevalo v družabnosti, primernimi epizodami utemeljiti prepričljivost dogajanja in poskrbeti v nizu slik za živo zgoščenost, ki le redko učinkuje kot prenatrpanost. Mož se je bil prav gotovo 6 pridom učil pri filmski umetnosti drugih, razvitejših narodov. Da je »Hotel Sacher« uspel in da tudi glavni igralci lahko izčrpajo svoje zmožnosti, je v odločni meri njegova zasluga. Res pa je, da je tokrat imel na razpolago nekaj odličnih interpretov tudi za postranske vloge.
Tovarni na Muri in zveza z zaSedjem
Maribor, 2. januarja.
Na Muri stojita na jugoslovanski strani dve večji tovarni, in sicer tovarna lepenke v Ceršaku v občini Št. Ilj ter tovarna papirja in lepenke na Sladkem vrhu v župniji Marija Snežna. Tovarna v Ceršaku žal nima nobene cestne zveze, po kateri bi mogla prevažati surovine in tovarniške izdelke po jugoslovanskem ozemlju do železniške postaje v št. liju. Dose'daj je morala tovarna prevažati vse blago v CerSaku čez Muro z brodom, nato po nemškem ozemlju skozi Černišine in Gersdorf na Spiel-feld in tam čez most čez Muro in potem po državni cesti eno uro daleč na Šentiljski kolodvor. Že to prevažanje po tujem ozemlju je bilo združeno vedno z velikimi sitnostmi za tovarno in pa voznike. Na milost in nemilost so bili naši izročeni oblaslnikoin v drugi državi, ki je nazadnje res prepovedala prevoz. Zaradi tega je tovarna zaprosila bansko upravo, da bi izdala dovoljenje za zgraditev ceste od tovarne do banovinske ceste, ki veže Št. lij z Marijo Snežno. Banska uprava je šla podjetju na roko posebno zaradi tega, ker bi z ustavitvijo tovarne zgubilo okoli 150 delavskih domačih družin delo in kruh, vozniki pa zaslužek, občina doklade, država in banovina pa lepe davčne vsote, ki jih tovarna plačuje. Od jeseni dela okoli 50 delavcev samih domačinov pod vodstvom mariborskega okrajnega cestnega odbora novo cesto, ki bo predvidoma v letu 1940 gotova in bo tako to podjetje osamosvojeno. Našli so se tu nekateri ljudje, ki škilijo vedno tja čez Muro, ki so na vse pretege rogovilili proti tej novi cesti. Sedaj pa imajo dolg nos in sami vidijo, da je cesta tudi iz domačih gospodarskih razlogov bila krvavo potrebna. Tudi tovarna na Sladkem vrhu nima prave cestne zveze z banovinsko cesto. Tudi tu je dala tovarna izdelati načrte za zgradbo nove ceste od tovarne do banovinske ceste. Tovarna na Sladkem vrhu ima žično železnico od Št. lija do tovarne. Ce bi pa ta dovlaČilnica iz kakršnih koli razlogov ne mogla obratovati, bi morala tudi ta tovarna obrat ustaviti. Tu je zaposlenih nad 250 delavskih družin. Predpriprave za zgradbo zvezne ceste k tej tovarni so tudi že v teku.
Iz naravne smrti so ljudje naredili zločin
Maribor, 2. januarja.
Vsa okolica Sv. Jakoba v Slovenskih goricah se je razburjala zaradi smrti 60 letne posestnice Ivane Orovec v Zg. Hlapju. Tega smrtnega primera se je polastila ljudska govorica ter iz njega naredila tajinstven zločin. Ivana Orovec je bila vdova ter je živela v Zg. Hlapju skupaj s svojim bratom in s svojim nečakom, ki je bil solastnik njenega posestva. Na starega leta zadnji dan zjutraj so jo našli na njeni postelji mrtvo. Ker je imela na vratu neke odrgnine, je ljudska govorica iz tega izkonstruirala zverinski umor, katerega naj bi bili izvršili sorodniki pokojnice. Ljudje so pripovedovali, da je nesrečno starko nekdo ponoči zadavil. Odpeljali so jo na pokopališče k Sv. Jakobu, kjer bi se moral vršiti danes dopoldne pogreb. Tega pa so preprečili orožniki, ki so bili obveščeni, da je starka umrla nasilne smrti in so dogodek naznanili državnemu tožilstvu. — Obenem so zaprli nečaka rajnice, ki naj bi po izjavi nekaterih ljudi prišel kot storilec v poštev. Danes popoldne se je vršila obdukcija trupla po-
Tragična smrt ruskega vodnega ujetn.ka
Maribor, 2. januarja.
V naših krajih je po svetovni vojni ostalo še nekaj ruskih vojakov, ki so prišli v avstrijsko ujetništvo ter so bili med vojno razdeljeni na deželi med posamezne kmete, da so jim pomagali pri poljskih delih. Eden takih je bil tudi Ivan Šejti, ki je bil v Mariboru posebno znan. Po končani vojni se je vdinjal v mariborski okolici ter je služil za hlapca pri raznih posestnikih. Pozornost je vzbujal s svojim izrazitim mongolskim obrazom. Bil je namreč nekje h azijskega dela Rusija doma ter čistega mongolskega poko-lenja. Nihče pa ni mogel iz njega spraviti niti besedice o njegovi domovini in o domačih razmerah. Povedal je samo svoje ime, ki g* je imel napisanega tudi v svoji delavski knjiSici, vse ostale podatke pa je vedno uporno zamolčal. Tako je živel 20 let čisto za sebe svoje tajinstvmo življenje. Njegovi gospodarji so ga zelo radi imeli, ker je bil zelo priden in zelo razumen ja vsak posel. Pred dvemi leti je prišel v Kannico za hlapca h gostilničarju Pavešiču. Tudi tu js živel vedno sam zase, z nikomur se ni družil. Med božičnimi prazniki pa ga je zanesla nesreča na neko veselico, na kateri se je zaradi malenkosti sprl z domačimi fanti. Eden od teh ga je pričakouil na n u-iter Ra iz zasede udaril s kamnom po glavi. Kazbil mu je lobanjo. Siromaka so prepeljili v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včerni "^‘kod-bam podlegel.
Slepar Srkulj fe bil v Mariboru zaprt
Veliko pozornost vzbuja v Zagrebu afera ravnatelja občinske električne centrale inž. Marcea Srkulja, sina bivšega ministra in zagrebškega župana prof. Srkulja. Marcel Srkulj je namreč po-nevenl pri električni centrali ogromne vsote — govon.se o 800 0001 din ter pobegnil v inozemstvo. Zbezal je cez Ohridsko jezero v Albanijo, kjer je zmanjkala za njim vsaka sled. Zanimivo pa je, da so imeli Srkulja v Mariboru zaprtega, še preden so njegove poneverbe prišle na dan. Poskušal je namreč pobegniti najprej v Nemčijo. V Mariboru je zahteval od policije potni list, pri tem pa se je tako sumljivo obnašal, da so ga prijeli in ga vtaknili v zapor. Ko pa so potem vprašali w Zagreb, kakšen človek da je ta Srkulj, so izvedeli, da je to ugleden gospod, proti kateremu nimajo v Zagrebu ničesar. Seveda so ga na podlagi tega obvestila takoj izpustili. Nekaj dni nato pa je že prispela za njim tiralica zagrebške policije.
Zanimiva akcija sokolstva na Hrvaškem
Zagreb, 3. januarja. Pod naslovom »Nemoteno se nadaljuje sokolska kampanja proti Hrvatski« prinaša današnji »Jutarnji list« sledečo vest: »Danes smo prejeli pismo iz Ložnice in v njem lepak sokolskega društva v Ložnici za proslavo novega leta. Ta lepak pravi med drugim: »Od čistega dohodka gre 50% za socialni sklad sokolske župe Belgrad ▼ korist kuhinje za prehrano beguncev I* hrvatske banovine«. Ti lepaki .o bili javno nalepljeni tudi na hiši okrajnega glavarstva. Dejstvo, da nam je bil poslan, govori, da so tam še ljudje, ki občutijo vso infamijo te kampanje in opozarjajo ”an°j - ko k*r nani je znano, da so kmetje iz Podrinja pripravljali čisto samostojno večji obisk hrvaškim kmetom, da bi videli, kako oni žive in kakšne, kmečke, gospodarske in kulturne ustanove imajo. Z eno besedo, da bi se neposredno spoznali s hrvaškim kmetom.
Turistični vlaki ia praznike
Turistovski vlaki na Gorenjsko za »v. Tri Kralje. Koncem tega tedna pade na soboto praznik sv. Treh Kraljev, tako da bodo mogli smučarji zopet izrabiti dva dneva v prosti naravi. Obisk Goren jske bo še prav posebno olajšan, ker bo vozil že v petek popoldan na Gorenjsko izredni ubrzani turistovski vlak štev. 934, ki odhaja ia Ljubljane ob 14.35 in prihaja na Jesenice že ob 16.13, od tam pa ima direktno zvezo v Rateče-Planico (prihod ob 17.08) in v Bohinjsko Bistrico (prihod ob 17.04). M Jesenic dalje se vlak ustavi na vseh postajah, V 9oboto na praznik sv. Treh kraljev vozi ]?ot turistovski v'ak osebni štev. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 minut, zvečer bo pa voril proti Ljubljani kot torist osebni vlak štev. 919, ki od-z Rateč ob 19.15, z Bohinjske Bistrice pa ti
19.00	in prihaja v Ljubljano ob 22.10. Vozne karte, kupljene za katerikoli turistovski vlak na Gorenjsko, veljajo za povratek v solioto, v nedeljo ves dan, v ponedeljek dopoldne pa z vsemi rednimi vlaki.
kojnice. Sodni zdravnik pa je ugotovil, da je starka umrla zaradi kapi, ki je nastopila kot posledica prevelikega uživanja alkohola. Seveda so poteir njenega nečaka takoj izpustili.
»Pri preiskavi ni zinil niti besedice.' Ne vprašanja, ne grožnje, ne obljube, ne prigovarjanje, nič mu ni moglo odpreti ust .. .«
Počakal j«, da je videl, kako so tovarišem v občudovanju žarele oči Čez čas je spet začel:
»Da, to je človek. Takega niso še videli pred 6odnijo. Tudi žugnil ne bo Ne zdaj, ne tedaj, ko bo 6edal na etol, Sam hoče biti kaznovan, kakor je 6am obračunal z lumpi.«
Od vseh strani se je dišalo tiho, priznavajoče momljanje. Potem je nekdo izbruhnil:
»In takemu človeku ne moremo na pomoči Niti migniti ne moremo zanj. To je hudo, če natanko premisliš. Tak fanti« Oglašati 60 se začeli še drugi:
»Tak fant, p. Seti po gobe «
»Naj scvro na nj-cm nekaj advokatov, bodo ljudem več koristili, kakor če ubijajo RockyjeI«
»Frazienja 6e sodnija ni dotaknila. Navsezadnje je bil desetkrat večji razbojnik kakor Rocky. Ta je jemal samo bogatim, oni je kradel ljudem in sleparil še svoje tovariše!«
Brlog je odmeval od glasnega ugovarjanja proti človeški pravici, ki se je tem nastopajočim razbojnikom zdela pomanjkljiva in krivična. Morda te njihove misli tudi niso bile tako neupravičene, po vsem tem, kar je mesto doživljalo leta in leta ...
Konec govorjenja je naredil »pat So-apy, ki je dejal:
»Naj bo, kakorkoli že. Eno drži: Ro-
Angeli garjeviSi lic
Roman s slikami
55
cky ne bo odprl ust, tudi če bi poskušali nad njim z ognjem. Na električni stol pojde mimo in z nasmehom, kakor da gre v bar. Kdo je česa takega sposoben?«
Odgovor na to je bil en sam. Iz vseh kotov je zadonela beseda:
»Nihčel«
Če je Rocky tedaj, ko je še junačil, bil tem mladim izgubljenem malik, je njegov vpliv nanje in njegov ugled zdaj, ko je stal pred sodnijo in z molkom odgovarjal za svoje življenje, zrasel do neskončne mere. Rocky je bil zdaj zanje več kakor vsi junaki in velmožje, on je njihov bog, ki jim je s 6vojim nehanjem kazal, kako je treba veselo in drzno in vsemu svetu v brk živeti, in kako je treba umreti, ne da bi pljunil na svoj gangsterski sloves.
Vsaka beseda, ki bi jo bil zdaj pred sodnijo izgovoril, bi bila ve> škodila njegovi slavi in njegovemu vplivu, kakor katerakoli polomija v prostem življenju. Desetine mladi hljudi, ki so stopale zdaj na mračno, nevarno pot zločina in zgub-ljenosti, še vedno niso bile tako trdne v slabem, da bi jih spokorjenje takega člo-kega človeka, kakor je bil Rocky, pustilo nebriine. Naj bi se bil pred porot-
niki skesal, naj bi bil priznal, naj bi bil moledoval za življenje —	vse	to	bi bilo
v njih	vzbudilo misli o	tem,	ali se je
vredno	spuščati na tako	pot,	če	se nazadnje	svojega življenja	in deila	kesajo
celo junaki zločina, kakršen je bil Rocky.
Če bi 6e bilo zgodilo tako — in na tihem so se Soapyjevi fantje bali, da se bo, bi to pomenilo zanje silovit udarec. Udarec, ki bi jih bil spravil k premišlja-nju in jih prej ali 6lej odvrnil od zločina, vsaj večino izmed njih. Kajti ljudje niso za nič občutljivejši, kakor za malike. Če jim vzameš malika, jih preobrneš drugam, zakaj sracn jih je, da so prisegali in verovali v koga ali v kaj, kar se ni izkazalo vredno njihove vneme, in se obrnejo s srdom stran, začno »''""»žiti, če ne celo delati proti tistemu in proti tistim, v katere 60 do tedaj verjeli.
V6e delo očeta Jerryja med temi mladimi izgubljenci je bilo uravnano po tem preprostem načelu: treba je podreti malike. Ko fantiči in dekletca ne bodo več videla v razbojnikih vitezov, nič več junakov, temveč slabe ljudi, bojazljivce, prodance, izdajalce teda jse bodo obrnili od njih in bodo spet dovzetni za poštenost in za vse, kar jih utegne narediti za poštenjake.
( Zato je začel z razkrinkavanjem Ro-kyjeve tolpe. Videl je, da bo vse njegovo delo samo mahamje po vodi vse dotlej, dokler bo okoli Rockyja in njegovih žarel soj veličine, junaštva, viteštva. Treba je bilo trgati krinke s teh malikov, treba jim je bilo jemati sijaj bogov in jih ponižati v poniglavce, v tisto, kar so v re6-1 nici tudi bili: v navdne sleparje, zahrbt-Ine morilce, v grabeže brez pomislekov, |v besedolomce. Treba je bilo njihovemu poslu 6pet vrniti pravo ime: zločin. Treba je bilo raztrgati kopreno dostojnosti in navidezne poštenosti, ki i|0 je bilo raz-bojništvo v mestu že dobiilo — po podkupovanju policije, tiska in odvetnikov. Ti slednji 6o vsako zadevo, pri kateri je pravica sodila gangsterjem, za drage denarje prevrgli v pravdo za preganjane, nedolžne ljudi, dobrotnike mesta in Amerike.
Toda ni samo Jerry vedel tega. Vee mesto je tiste dni med preiskavo in med razpravo živelo v nemiru: ali bo Rocky | ostal junak, za kakršnega so ga imeli I vsi, ali 6e bo uklonil, priznal in javno povedal, da je razbojnik, nič drugega, j Ta razprava je bila edino, za kar se . je v6e mesto zanimalo. Vse drugo je pa-■ dlo ▼ pozabljenje
Soapyjevl angeli garjevih Hc »o imel vsak dan med razpravo dolge 6ere in po’ govore. Ugibali so, kovali vse mogoč« rešitve, drhte prisluškovali skopim poreklom, ki jih je Soapy nosil s sodnije.
Vsak dan 60 6e bali. da bodo slišali usodno novico, da je Rocky odpovedal. Po mestu so krožile vesti, da osumljence med zasliševanjem tepo in mučijo, da jim ne dajejo jesti, da jim ne puste spati, vse, dokler ne priznajo. Govorice 60 bile take, da se je fantom zdelo nemogoče, da bi Rocky obstal.
Toliko večje je bilo njihovo veselje in njihov ponos, ko jih je Soapy sleherni dan pozdravil z besedami:
»Rocky drži!«
Potem jim je razlagal do zadnje podrobnosti — kolikor si je po skromnih podatkih, pač mogel izmisliti, kako in kaj je pred sodnijo.
Vsak dan «o odhajali trdnejši od teh sestankov v brlogu. Vsak dan je bilo močnejše njihovo prepričanje:	Rocky	je
junak!
Rockyjeva stvar, ki je držala v razburjenju vse mesto, 6e je hitro končala. Nič ni bilo navadnega zavlačevanja, s katerim so podkupljeni odvetniki in sodniki znali utruditi ljudsko zanimanje in jezo. Razprave so bile kratke, stvarne, brez govoričenja, brez nepotrebnih prič, brez umetnega zbiranja dokazov, brez duhovitih podmen, brez vsega, 6 čimer znajo izučeni pravniki onemogočati delo pravice ter pomagati zločinom do kri« vičnih zmaj?
Od tu in tam
Novoleten sprejem je priredil v francoskem poslaništvo ▼ Belgradu francoski poslanik Brugere. Pred predstavniki belgrajske družbe in zastopnikov bojevnikov je imel poslanik govor, v katerem je poudarjal vročo željo Francije, da bi se vojna kmalu končala, in pri tem dokazoval, da je Francija za vojno pripravljena tako, kakor še ni bila nikoli. Njena gmotna sredstva in oborožitev so ogromna. Zato tudi ne more biti dvoma glede izida vojne. Na koncu je poslanik razdelil več visokih francoskih odlikovanj srbskim kulturnim delavcem.
Val mraza je zajel tudi Dalmacijo, ki običajno zimo preživi brez posebnih vremenskih preobratov. V Splitu so imeli nedavno za 5 in pol stopinj mraza, naslednjega dne pa je zapadlo tudi več centiiretrov snega. Bližnje gore so pod belo snežno odejo, kar je omogočilo, da so redki dalmatinski snučarji prišli na svoj račun. Sneg in mraz sta prineila marsikatero presenečenje, kajti tam ni navada da bi se ljudje na veliko preskrbovali z gorivom za zimo. Sneg pa je padci tudi na bližnjih otokih. Čeprav mraz ni popolnoma odjenial, pa je vent<ir treba pričakovati, da bo sneg hitro skopnel. Po dolgih letih je zapadlo nekaj snega tudi v Dubrovniku. Še bolj pa so bili meščani presenečeni, <o so začutili lahen potresni sunek. Strah jih je tal° prevzel, da so zbegani bežali na ulice misleč, da jih utegne zadeti podobna katastrofa, kakor jo je doživela Turčija. Ker se pa potresni sunki niso v»č ponavljali, so se ljudje spet vrnili v hiše.
Borba proti nepismenosti je Imela med Hrvati <c!ik uspeh. V nekaterih vaseh skoraj ni ostalo nobenih- nepismenih več. Odstotek nepismenih Hrvatov se je občutno znižal. Ta uspeh je vzpodbudil tudi Srbe, ki bivajo na ozemlju banovine Hrvatske. Kulturna organizacija samostojne demokratske stranke »Seljačko kolo« je izpeljala anketo o kulturnem stanju med srbskimi kmeti. Ugotovila je, da je sedaj na ozemlju hrvaške banovine največ nepismenih med Srbi. Zato bo organizacija po zgledu »Seljačke sloge« organizirala borbo proti nepismenosti med Srbi.
Del obale se je zrušil v morje ▼ Ulcinja na skrajnem jugu naše države. Z njo vred se je prevrnilo v morje tudi nekaj hiS z novo carinarnico vred. Pristajanje v pristanišču je nemogoče in morajo blago iz ladij pretovarjati na čolne in ga takp prepeljavati do obale. Carinarnica je bila komaj dovršena in je veljala poldrug milijon dinarjev. Ko so jo gradili, so domačini svarili, da gradbeni prostor ni dobro izbran. In komaj je bila zgradba gotova, je nesreča potrdila pravilnost svaril. Preiskava bo morda dognala, kdo je kriv škode, ali pa tudi ne...
Občinsko upravo v Prozoru v Dalmaciji ie razpustila banska izpostava banske oblasti v in sicer po čl. 129 zakona o občinah. Okraino glavarstvo bo v kratkem postavilo nove člane občinske uprave.
List bosanskih muslimanov »Pravdi« je prenehal izhajati. O tem poroča drugi muslimanski list »Muslimanska svijest«, ki pravi, da je po nastopu dr. Stojadinoviča, dr. Šefkija Behmen obnovil kot glasilo muslimanskega dela JRZ »Pravdo«. Ko pa je dr. Behmen prenehal biti minister, je »Pravda« večkrat pisala drugače, kakor pa je bilo v skladu z njeno prvotno linijo. Nedavno je bil list dr. Beh-menu odvzet, sedaj pa je prenehal Ni pa še znano, če bo list za stalno nehal izhajati ali pa le začasno.
StraJna družinska žaloigra se fe odigrala v ▼asi Rošavu pri Požarevco. Života Jovanovič se je priženil v hišo bogatega kmeta Nikola Stefanoviča, ker je bil vzel njegovo pohčerjeno Danico Takoj od začetka je Života slišal govorice, da živi njegov tast v nedovoljenih odnosih z njegovo ženo. Života je mislil, da ljudje trosijo take vesti zgolj iz zavisti, ker se je bil on priženil v bogato hišo. Ko pa je opazil, da se tast preveč ljubeznivo vede na-pram njegovi ženi, je začel oprezovati. In res je pred dvema dnevoma zalotil tasta, ki je v naročju držal njegovo ženo. Ves besen je skočil Života nadenj, toda starec je potegnil nož in se postavil v bran. Života pa ga je obvladal in vrgel na tla. Izvil mu je iz rok nož, tedaj pa je žena Danica pograbila stol in z njim udarila moža večkrat po glavi. Omamljen je začel Života udrihati z nožem in prizadel tastu več smrtnih poškodb, nato pa planil nad svojo ženo in jo premikastil. Ko je spoznal, da je svojega tasta umoril, se je šel sam javit orožnikom.
Krvna osvet.i zahteva med jušnimi brati Se vodno novo irtvo. Nedavno je padel kot žrtev maščevanja Ranimir Paunovič iz Miokovca blizu čačka. Družini Paunovičev in Mijatovičev sta prišli v spor zaradi zemlje. Krvavemu obračunavanju sla p e hoteli izogniti s tem, da sta sklenili spoštovati drug drugega zemljo in ne hoditi po poteh, ki vodijo mimo njihovih hiš. Kljub temu do-dogovoru pa se je Mijatovičev srn Miloljub ojunačil in šel mimo Paunovičeve hiše. Paunovič ga Je hotel odpoditi, toda Miloljub ga je pretepel. Tedaj pa je prihitel Ranisav svojemu očetu na l><>moč in s puško ustrelil Miloljuba. Paunoviči in Mijatoviči so se odslej smrtno sovražili- Slednji so stalno prežali na priliko, da bodo zločin maščevali. Staremu Mijatoviču se je ponudila prilika, ko je Ranisav nesel vrečo moke iz mlina Stopil mu je nasproti in brez besede začel streljati iz samokresa. Ranisav je padel mrtev, Mijatovič pa se je pnjavii orožnikom in rekel, da mu ni nič žal, kajti sedaj je potolažen, ker je maSčeval smrt svojega sina Miloljuba.
Iz jeze, d» mu je sreča pri loteriji izmuznila iz roke, je razbil izložbeno steklo v trgovini v Belgradu miiar^ Gavra Stanišič. Mož je bil pri komiju v trgovini Zikič vzel četrtinko srečke in dvakrat plačal., Za tretje kolo pa je izostal, ker ni imel pri sebi petdeset din. Komi mu srečke ni hotel izročiti,_ dokler mu je ne plača. Mizar ni prišel, nakar je komi srečko prodal nekemu tramvajskemu sprevodniku. In glej j0 smolo! Srečka je zadela 100.000 din. Mizarja Stanišiča je smola strahovito bolela. Ni si mogel izbiti iz glave srda nad samim seboj in nad komijem, ki je bil tako »nesramen«, da mu ni hotel srečke dati na »kredo«. Zato je šel pred trgovino in s pestjo mahni. Po izložbi. Steklo je počilo, mizar pa je s krvave r°ko popihal.
V Zagrebu se je že sestavilo posebno računsko sodišče za banovino Hrvatsko, katero bo imelo nalogo izvrševati na ozemlju hrvaške banovine tiste posle, ki jih je prej imela Glavna kontrola v Belgradu s tem, da je kontrolirala vse račune. Računsko sodišče v Zagrebu bo pregledovalo tudi izvrševanje preračuna banovine Hrvatske, raznih zadrug in vseh ustanov, ki dobivajo podpore od banovine Hrvatske, če bi ugotovilo, da je bila prizadeta banovini škoda zaradi protizakonitega izvajanja predpisov ali preračunskih izdatkov. Predsednik sodišča je postal sodnik upravnega sodišča v Zagrebu Stjepko Vrtar.
Lanska bilanca kupčij z nepremičninami
Ljubljana, S. januarja.
Zemljiška knjiga okr. sodišča izkazuje zelo poučne ter za gospodarstvo mesta in okolice zanimive podatke. Zaznamovala je lani 9750 raznih zemljiškoknjižnih zadev in poslov, tako milijonske vknjižbe raznih posojil In kreditov, mnoge prenosne lastninske pravice, prav čedne izbrise starih dolgov, nerazveseljive realne eksekucije, ko se upniki vknjižujejo na zadolžena posestva dolžnikov in ko se državni zaklad kr. Jugoslavije vknjižuje za neplačane davke na razne nepremičnine v mestu in okolici, ko se točno zapišejo vse bistvene spremembe kake nepremičnine, kake zemljiške parcele, ki je bila poprej travnik, pa je sedaj postala stavbišče, zapišejo se tudi vse spremembe ulic in hišnih številk v mestu in okolici, zapišejo se značaji zemljiških lastnikov itd.
Preteklo Isto je bilo v pogledu zemljiških in hišnih kupčij izredno živahno, zlasti v drugi polovici, ko 90 pridrveli nad Evropo citni viharji, pa skušajo petični ljudje in tudi špekulanti investirati prihranke in kapitalije v razna posestva in zemljo. Objavljali smo že med letom različne podatke o kupčijah z nepremičninami. Tudi zadnji mesec december je bil izredno živahen. Zem-Ijiškoprometna komisija je v decembru zaznamovala do 205 kupnih pogodb za celotno kupno vrod-
Zvišanje cen v kavarnah
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani nam pošilja:
Pod težo razmer, v katerih žive naši gostinski podjetniki, 60 s 1. januarjem tudi ljubljanski ka-varnarji delno podražili cene in sicer predvsem kavi in nekaterim drugim pijačam. To malenkostno zvišanje cen za 50 par nikakor ne gre v korist samih kavarnarjev, saj ga opravičuje že samo zvišanje cen življenjskih potrebščin, zlasti tistih, ki jih kavamarji največ porabijo. Kljub temu malenkostnemu zvišanju pa so cene v ljubljanskih kavarnah skoraj pri vseh predmetih za 1.50 din cenejše kakor v Zagrebu ali Belgradu.
Ljubljanski kavamarji so prepričani, da bo naša javnost vpoštevala težavne razmere, v katerih žive, zlasti pa njihovo 6krb za veliko Število uelužbenstva po vseh ljubl)anskih kavarnah, ki jim kavamarji poleg drugega dajejo tudi hrano. Kavar-narji torej ne iščejo dobička pri tem zvišanju, pač pa morajo spričo povišanja davščin in cen splošnih življenjskih potrebščin najti ravnovesje med sedaj nastalimi razmerami in prejšnjimi Mimogrede omenjamo, da so se podražile cene mleku od 1.80 na 2.25 do 2.50 din, surovemu maslu od 22 do 28 na 34 do 42 din. jajcem od 0.70 na 1 50 do 1.75 din, smetani od 17 na 23 do 25 din, kavi od 75 na 90 do 120 din, čaju od 120 na 200 din, kakau in čokoladi od 34 na 48 din, pa tudi vsem ostalim živilom, potrebnim za prehrano kavarniškega osebja.
Ljubljanski kavamarji so se med zadnjimi odločili, da za malenkostnih 50 per zvišajo cene.
V času, ko so se vsi stanovi borili za zvišanje mesečnih prciemkov iu njihovo prilagoditev splošni podražitvi cen življenjskih potrebščin, so še vztrajali pri 6tarih cenah, čeprav jim je razlika med starimi in novimi cenami spričo 6tarife cen v lokalih povzročala težke izgube. Če so 6e vsi stanovi borili za zvišanje prejemkov in če je vsem stanovom bila celo pri oblastvih priznana upravičenost njihovih zahtev, so čisto zanesljivo na malenkostno povišanje cen upravičeni tudi gostinski podjetniki, ki so že itak z najrazličnejšimi davščinami preobloženi.
Združenje gostinskih podjetij prosi javnost, da vpošteva upravičene razloge, ki so ga napotili do sklepa za delno zvišanje cen v kavarnah in ne smatra, da gre prebitek, ki se pojavlja 6pričo tega zvišanja v osebni prid kavarnarjem, pač pa »o to malenkostno zvišanje zahtevale žal tako izpreme-njene življenjske razmere. Nemogoč® je, da bi kavamarji, ki so jim zvišali cene vsem najbolj potrebnim živilom, vztrajali pri starih cenah.
AM se ie leseni most v Kranju že podrl?
Kranj, 2. januarja.
Lansko leto je bil dograjen in izročen prometu novi leseni most čez Kokro. Občinska opozicija in vsa kranjska »nacionalna« gospoda je takoj napovedala, da se bo most podrl. Občino je stal sam most točno 314.000 din, škodoželjneži pa seveda ne morejo verjeti, da je bil most tako poceni in pravijo, da bi tako velik mo*t moral prav za prav stati občino kar 990.000 din. Drugi pravijo, da bi bilo treba le še 125.000 din, pa bi občina lahko napravila betonski most. Tako pa je zapravila veliko denarja za leseni mo6t, ki bo zdaj, zdaj padel v vodo. V6i pametni ljudje pa vedo, da je most trden kakor skala. Most bo lahko še dolgo stal in omogočal promet. Tudi »Jutro«, »Slovenski narod« in »Delavska politika« so v velikih skrbeh. Pri tem vsi namenoma prikrivajo javnosti, da je bil ta mo*t v prvi vrsti namenjen le za pešce, če so sprva upali, da bodo mogli voziti preko mosta tudi 2- do 3-tonski vozovi, potem so izvedbo te namere pač preprečili oni vozniki, ki se predpisa niso držali in z največjimi tovori vozili preko mostu. Vsi opomini in opozorila so bila zamna. Občini ni kazalo dmgega, kakor da vozni promet sploh prepove in ga zabrani z zapornimi napravami. To je občina morala storiti, .če je hotela most ohraniti prvotnemu namenu.
Težave z obveznim vračanjem praznih vreč
Ljubljana, 3. januarja.
Obveznost vračanja praznih vreč iz inozemstva povzroča našim izvoznikom, zlasti izvoznikom, ki izvažajo deželne pridelke v manjših količinah, velike težave, ker inozemski uvozniki nočejo prevzeti obveznosti, da bodo prazne vreče vrnili našemu izvozniku ob določenem roku. To je tudi razumljivo, ker inozemski uvozniki v mnogih primerih preprodajajo uvoženo blago v originalnih vrečah in je ne glede na to vračanje zvezano t tolikimi formalnostmi in stroški, da noče zlasti pri manjših pošiljkah nikdo prevzeti takih obveznosti. Zato je Zbornica TOl v Ljubljani prosila Narodno banko, naj oprosti od obveze vračanja praznih vreč vsaj one izvoznike, ki izvažajo manjše količine. Na vlogo je prejela zbornica od Narodne banke obvestilo, da je odbor razpravljal o vprašanju oprostitve obveze vračanja vreč iz klirinških držav pri izvozu manjših partij blaga, pri katerih ni bilo uporabljeno več kot 5 do 10 vreč in sklenil, da bo devizno ravnateljstvo vzelo v poštev konkretne prošnje posameznih izvoznikov za osvoboditev od obveznosti vračanja vreč. Zato naj se prizadeti izvozniki obrnejo v vsakem konkretnem primeru s prošnjo za oprostitev obveznosti vračanja praznih vreč potom pooblaščenem denarnem zavodu na devizno ravnateljstvo neposredno.
nost 11,650.000 dm. Že ta vsota je prav čedna! Lansko leto, lahko rečemo, je doseglo povsod velik rekord, tako tudi na nepremičninskem trgu.
V letih stiske in pomanjkanja razpoložljivega denarja ni bilo celotno prodanih toliko nepremičnin, kakor na pr. lani v zadnjem četrtletju. Navadno je bilo tista leta stisk zaznamovanih do 700 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost do največ 55 milijonov din. I-ani so to vsoto skora' dosegli zadnji trije, odnosno štirje meseci.
In velikanske milijonske vsote zaznamuje poslovni promet na nepremičninskem trgu! Po podatkih zemljiškoprometne komisije je bilo lani prijavljenih do 1750 kupnih pogodb. Naprodaj so bile razne hiše v mestu, lepe vile, stavbne parcele, njive, travniki, okoliška posestva, male parcele in gozdovi, ki so bili razmeroma poceni. Po splošnih podatkih so znašale nekatere kupčije milijonske vrednosti, prodane pa so bile tudi prav majhne parcele za zneske od 500 din naprej. Te parcele so kupovali navadno delavci, ki so v okolici zidali hišice in si okrog njih napravili male vrtove.
Nepremičninski trg drugače za lansko lelo zaznamuje, da je znašala kupna vrednost vseh prodanih hiš, zemljišč, parcel in posestev okoli
175,450.000	din. Pač prav velik poslovni promet na realitetnem trgu!
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Šah
Ljubljanski šah. klub spet državni prvak
Novoletni praznik je slovenskem šahu prinesel novo slavo. V Novem Sadu je bila ta dan tekma med Ljubljanskim in Novosadskim šahovskim blubom. Vsa naša pričakovanja 9o se izpolnila in si je LSK spet priboril državno prvenstvo, ki ga je z malimi presledki držal ie lepo število^ let Zmaga Ljubljančanov je bila precej prepričevalna in po igri sodeč tudi čisto zaslužena. Novosadčani se torej ne morejo prav preveč izgovarjati s sinolo. Šahovska igra je namreč nekaj, pri čemer pride do izraza vse bolj znanje kot pa gola sreča. Sicer pa Novosadčani tudi ne trdijo, da bi bili Ljubljančani po naključju dobili ta boj. LSK je svojega nasprotnika premagal s 4.5 proti 2.5 točkami, igra med Vidmarjem ml. in Br6derjem pa je bila prekinjena ter se tudi no bo nadaljevala, pač pa jo bodo spričo dejstva, da je Ljubljana tako in tako zmagala, kar ocenili. Za Ljubljano so nastopili: prof. Gabrovšek, Vidmar ml., Sikošek, Preinfalk, dr. Gabrovšek, Mlinar Gerzinič in Slokan. Izgubila sta samo dr. uabrovšek proti Zivanoviču in Gerzinič proti Popoviču;	Preinfalk pa	je proti Kulžinskemu	mo-
gel dobiti le pol točke.
Tako je novo leto prineslo LSK spel ča6t državnega prvaka.
Euwe : Keres 1 : 1 Po drugi isri še nobene zmage
Že v predbožični številki našega lista sii<o na kratko	poročali, da bosta bivši svetovni	prvak
r i- , ,we in Keres Pr‘redila dvoboj, ki naj odloči, kdo med njima je bolj upravičen potegovati se za svetovno šahovsko prvenstvo v boju z Aljehinom. Ta dvoboj se je res tudi začel, čeprav smo o tem	prve dni po	božičnih praznikih	že	kar
malo dvomili, kajti od nikoder ni bilo nobenih poročil	o njem. Šele	po dobrem tednu	je	pri-
spelo — morda je tudi temu kriva vojna   prvo
Obvestilo, kako ta dvoboj poteka. Odigrani sta bili do sedaj dve partiji, ki pa nista prinesli še nobene ce e točke niti Euweju niti Keresu. Obe igri sta se končali neodločeno, kar gotovo priča, da sta se oba velemojstra temeljito pripravila, ali pa vsaj, da oba približno enako grešita. Tako so dozdaj res še ne more reči, kdo je hujši. Tisti, ki se za ta boj zanimajo, t veliko nestrpnostjo pričakujejo, kako se bo končala tretje partija. Mor-
iih 8n- Jh i ,* ,Ž°’ Pa, ° “M še ni Poročil, kakor {'	.	o prejšnjih dveh. Znano
je o njej le to, da bo igrana v Ulrecht.u.
Krai |	Baroni e tersko stanje	Tempe- ratura v 0‘		— > > — « 12	ai C C C _	Veter (<mtr inltosl	Pada- vine	
		. « n	s ii c				m/m	m aD k
Ljubljana	765-5	-30	-rti	85	10	0	—	—
Mariboi	763t	-3-6	-a-o	9J	0	0	—	—
Zagreb	768-9	-30	•iro	90	6	0	—	—
Belgrad	768 0	-5G	•iro	31)	10	wsw:	—	—
Sarajevo	772-:-	• 7-0	-tri	91	10		—	—
Vit	766-4	1-0	-3-0	GO	4	NE,	—	—
Spin	765-t	3-0	-2-0	40	4	NE.	—	—
K um boi	762 1	6-0	-1-0	50	5	NE.	—	—
Itab	7675	3-0	-ro	60	4	N,	—	—
JUOPOVIM •	762-9	40	00	40	4	NE.	—	—r
Vremenska napoved: Deloma oblačno in mrzlo vreme. Najniia toplota zraka na letališču je bila —18.8° C.
športne vesti
Za srbski pravoslavni božič pripravljajo Bel-grajčam veliko zimsko športno prireditev, ki bo na novo preurejenem tenišču belgrajskega te-niškega kluba. Ker Belgrajčani nimajo nobenih zismkih Športnikov, bodo za to priliko povabili v Belgrad kompletno hokej moštvo ljubljanske Ilirije, ki bo nastopilo proti najboljšemu madžar-skemu hokej klubu BKE. Oba kluba bosta od-{Rrala po dve tekmi. Poleg ljubljanske Ilirije bodo Belgrajčani tudi povabili odlično slovensko drsalko Silvo Palme, ki sedaj Že dalj časa vadi na Du-pT’ a" ^»vneca Prvaka v umetnem drsanju dr. Pola Švaba. Računajo tudi na udeležbo nekaterih drugih znanih dunajskih in pa budimpeštanskih umetnih drsalcev in umetnih drsalk. Belgrad si lahko privošči kaj takega; za denar jih tam prav mc ne skrbi.
Še nekaj novoletnilh nogometnih rezultatov:
v Carigradu je igral budimpeštanski Ferenc-Va-rosz svojo drugo tekmo proti B reprezentanci Carigrada. Zmagali so Madžari z rezultatom 8:1 (o • 1). Madžari so, kakor je znano, svojo prvo tekmo v Carigradu izgubili.
V Subotici je tudi proti mestni reprezentanci zmagal Szeget z rezultatom 2:1 (0:1). Zmaga gostov ni bila povsem upravičena. Odločilni gol je dal celo domači igralec Balaš.
Osješki ->Gvoždar< je igral proti odličnemu madžarskemu klubu Ujpest neodločeno 1 :1. Rezultat predstavlja za domačine zelo lep uspeh. S tem je tudi Ujpest zaključil svojo turnejo po Jugoslaviji.
V Splitu je SK Split s hazenskim rezultatom premagal Majstora sa mora z 8:0 (5:0).
V Budimpešti je gostoval romunski hokej klub Rapid iz Bukarešte. Nastopil ie proti madžarskemu hokej klubu BKE — torej moštvu, s katerim se bo kmalu srečala ljubljanska Ilirija. Zmagali so Madžari s 7 :1. Gostje so bili mnogo slabši nasprotnik.
V Varaždinu pa je bila hokej tekma med Varaždinskim športnim klubom in med zagrebškim Maratonom. Zmagali so Varaždinci s 4:1; bili so nmogo boljši kakor Zagrebčani.
Italijanska časopisna agencija Stefani poroča iz Helsinkija, da je v borbah na Karelijski ožini padel znani finski težkoatlet Erki Tanila.
Za svete Tri kralje gostuje v Zagrebu nogometno moštvo Bate iz Borova. Bata bo nastopil proti Gradjanskemu.
Nova ameriška plavalna zvezda. V Ameriki so odkrili novo plavalno zvezdo v osebi trinajst-letne Nancy Markey, ki je preplavala 400 m dolgo progo v prostem slogu v času 5 minut 27 sekund in dve desetinki sekunde. Dosedanji rekord na tei
Koledar
Danes, sreda 3. januarja: Genofefa, devica.
Četrtek, 4. januarja: Tit, škof.
Obvestila
Prihodnji klavirski koncert bo v ponedeljek, dne 8. t. m. zvečer v mali dvorani Filharmonije. Ta večer bo koncertirala italijanska pianistka Pina Pitina, absolventka konservatorija sv. Cecilije v Rimu Udeležila se je več mednarodnih konkurzov ter dobila povsod najvišje nagrade. Na koncert opozarjamo. Predprodaja bo od jutri dalje v knjigirni Glasbene Matice.
Na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani trajajo božične počitnice do vključenega 10. januarja 1940.
1 Rezervne oficirje in vse one hišne posestnike, ki 6e zanimalo za predavanje »Protiletalska zaščita z orgolmacijs-kcga, pravnega in finančnega vidika«, ki ga bo ;mel g. dr Fran Ogrin, višji svetnik kraljevske banske uprave, vabimo, da se ga polnoštevilno udeleže v petek, dne 5. januarja t. 1. ob 20. uri v dvorani Udruženja jugoslovanskih in-žonjerjev id arhitektov »Zvezda«, II. nadstropje. Uprava pododbora Udruženia rezervnih oficirjev v Ljubljani
»Plavž«, drama iz preteklih borb gorenjskega kmeta proti tuicu-iz-koriščevalcu, bo igrana na praznik sv Treh kraljev ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani, in ne, kakor je bilo pomotoma že javljeno, 7. jan. — Vabi vas igralska družina Prosvetnega društva v Stari Loki.
LiubEjansko gledališče
Drama. Začetek ob 20.
Sreda, 3. januarja: »Striček Vanja« Red Sreda.
Četrtek, 4, januarja: »Kupčija s smrtjo«. Red A.
Petek, 5. januarja ob 15: »Antigona.« Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din uavzdol.
Opera. Začstek ob 20.
Sreda, 3. januarja: »Sabska kraljica«. Red B.
Četrtek, 4. januarja: »Nižava«. Rtd Četrtek.
Petek, 5. januania; »frasquita«. izven. Gostuje Zlata Gjungjennc.
Red Sreda bo imel drevi predstavo Čehov-ljeve igre »Striček Vanja« v običajni zasedbi. Zgodba ljudi z zgrešenimi življenjskimi cilji, ki so povezani med seboj, je orisana na Čehovljev svojski način, poln nastroja in podrobnih človeških potez. Režiser: J. Vidmar.
Repriza Averčenkove veseloigre »Igra s smrtjo« bo v četrtek za red A. Dejanje, ki se stopnjuje iz resnobe z vedno večjim humorjem do popolne sproščenosti in srečnega konca, pokaže ponesrečen načrt 5 posmrtnim zavarovanjem Delo je zrežiral prof. Šest
Ljudska predstava Sofoklejeve tragedije »Antigona« s Sančevo v naslovni vlogi bo v petek ob 15. Da bo dostopen obisk te klasične predstave tudi najširšim krogom, so cene globoko znižane od 16 din navzdol.
Drevi bomo imeli spet v gosteh Josipa Go-stiča, ki bo nastopil kot Asad v Gokimarkovi »Sabski kraljici«. Naša uprizoritev tega znanega dela je na glasu ene najserioznejših v letošnji sezoni ter je izredno lepo pripravljena. V posameznih partijah nastopijo poleg Gostiča še Janko, Lupša, Kogejeva in Heybalova. Režija je Debevčeva. Dirigira Niko Štritof
Prihodnja premiera v operi bo Dvorakova »Kusalka«, ki jo bosta pripravila šef-režiser Debevec in kapeLnik Niko Štritof. V glavnih vlogah nastopijo: Heybalova, Bašičeva, Kogejeva, Franci in Lupša.
Mariborsko gledališče
Sreda, 3. januarja: Zaprto.
Četrtek, 4. januarja ob 20: »Zaroka na Jadranu*.
Ked B.
Petek, 5. januarja ob 20: »Vse za šaloc. Znižane
cone.
Vložnem prijav za sklad n«t*w«uiie goidiiio«;
Davčna uprava za uiesto Maribor razglaša:
Da bo mogla davčua uprava v smislu § 10/11, toč. B. in lin. za«, za 1. 1V3SM0 pravilno odmeriti prispevek za fond narodne obrambe, se poživljajo vsi davčni zavezanci, da v svojom lastnem interesu prijavijo davčni upravi v cas>u od 1. do 31. jauuarja 11h0 stanje rouoinskih članov ua Jan 1. januarja 1040, in sicer:
Prijave morajo vložiti:
1. vsi davčni zavezanci, ki so samci nad 30 let starosti, vdovci brez otrok iu oženjeni brez otrok Ipnjave takse proste).
2. vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj 3 ali več mladoletnih otrok (do 21 let starosti). Prijave se taksirajo z 10 din in uiorujo biti potrjene od pristojne občine.
Netočne prijave in oni pod toč. 1., ki prijavo ne vlože, imajo zar posledico kazuovauje zaradi utajbe davka po čl. 142. z. o n. d.
Predpisane tiskovine-prijave dobite pri davčni upravi soba št. tt.
progi je imela Američanka Helena Madison, zmagovalka na 100 in 400 m pri olimpijskih igrah v Los Angelesu. Z ozirom na mladost nove plavalke smatrajo v Ameriki, da ima Markeyjeva še veliko bodočnost in da zna še prekositi dosedaj najboljšo dansko in svetovno plavalko Kagnhuild Hueger-jevo.
Moscickemu Švica drugič »domovina
na tujem"
Iz hvaleinesti za Izredne zasluge na znanstvenem pollu, ga je Švica sprejela leta 1908 med svoje državljane
Poljska ni mogla vzdržati silovitega vojaškega pritiska Nemčije v pretekle jeseni in je bila s tem njena usoda zapečatena, gotovo vsaj za nekaj časa. Njena vojska se je ob dejstvu, da je nanjo pritisnila od vzhoda še Sovjetska Rusija, morala vdati, kar se je zgodilo še toliko prej, ker so odločujoči krogi tako rekoč izguDili glavo, ter so številni med njimi raje pravočasno nesli svojo glavo na varno, kakor pa bi vztrajali z ostalo vojsko in trpečim ljudstvom do konca. To so jim nekateri v tujini hudo zamerili, drugi pa so spet prepričani, da tudi ni imelo več smisla, da bi se branili in se še sami izpostavljali nevarnosti. Če bi ostali na Poljskem, bi morda tudi nje zadela ista krvava usoda kot tisoče in tisoče drugih, tako pa imajo zdaj vsaj v tujini možnost delati kot odgovorni ljudje na to, da Poljska , nekoč spet vstane.
Med drugimi vplivnimi in odgovornimi osebnostmi, ki so Poljsko tedaj zapustili, je bil tudi predsednik rpublike Moscicki. Romunija je tem visokim Beguncem dala prvo zavetišče, tudi Moscickemu. Te dni pa smo prali, da se, je odločil Romunijo zapustiti in si poiskati končno zavetje v svici. Že tedaj, ko je zapustil Poljsko, se je odločil, da se poda v Švico, toda iz Poljske je bilo njemu v tedanjih časih mož.no priti v Švico le naokrog, čez Romunijo. Časopisi so tedaj objavili poročilo, da je švicarska vlada 3. oktobra dovolila prot. Moscickemu bivanje v Švici. Takšno dovoljenje pa je bilo treba tudi utemeljiti. Poudarili so ob tej priliki, da je bil Moscicki že od 1. 1908 švicarski državljan in pristojen " neko občino v frieburškem kantonu. In res si Moscicki ni izbral Švice za svoje bodoče bivališče zato, ker je to že na glasu kot dežela političnih beguncev, pač pa. ker je Švica . zanj res že nekaka druga domovina, deželi, v kateri je pred davnimi leti razvil svoje znanstveno delovanje.	.
Leta 1892 je Ignac Moscicki pobegnil iz Varšave, kjer ga ie policija i«kala zaradi njegovih zvez z ruskimi socialističnimi revolucionarji. Najprej se je podal v London, ki je bil tedaj nekako središče poljskegu osvobodilnega gibanja. Tesno je tedaj sodeloval s po-
K|e le žensk več In kje manj kot moških
Angleški tisk je objavil zadnjič nekaj zanimivih številčnih podatkov, ki kažejo, v kakšnem
kojnim Pilsudskim in je izkoristil svoje bivanje v Londonu v to, da konča svoje študije, ki jih je bil začel na politehnični šoli v Rigi. Njegova dela s področja elektrokemije so kmalu vzbudila splošno pozornost ne samo v Londonu, pač pa tudi drugod. Njegov sloves je
§ ostal tolikšen, da je nekega dne prispelo iz vice nanj naslovljeno pismo, v katerem mu visoka šola v Frieburgu ponuja stolico. Bilo je to leta 1897. Moscicki se je tedaj res podal tja in je bil tu univerzitetni profesor do leta 1913. Med tem časom se je v glavnem bavil s kemijo. Po nekaterih novih kemičnih odkritjih je zgradil nekaj kemičnih tovarn, med drugimi tudi tovarno električnih kondenzatorjev. S tem svojim delom je postni za Švico zelo zaslužen mož. V znamenje hvaležnosti ga je Švica sprejela 1908 za svojega državljana.
Potem je prišla svetovna vojna. Obenem s Paderevvskim se je popolnoma posvetil neki svoji višii nalogi, delu za obnovitev svoje domovine. Dvajset let je nato preživel na raznih odgovornih in težkih mestih v službi svoje domovine. Lansko leto pa ga je kruta usoda spet pregnala v tujino. Čudno se je zgodovina ponovila. Spet se je vrnil v deželo, kjer je začel kot mladenič svoje znanstveno delovanje, obenem pa pripravljal osvobojenje svojemu narodu. Morda mu bo še dano doživeti novo vstajenje svoje domovine. Morebiti je sedanje njegovo bivanje tam spet samo priprava za to.
razmerju je v posameznih državah število moških nasproti številu žensk. Iz teh podatkov se vidi, da je po nekaterih državah, predvsem v velikih, šte-
vilo žensk večje, kot pa število moških. Med velikimi državami tvorita edino izjemo v tem oziru Japonska in Združene ameriške države. Po tej angleški statistiki posnemamo naslednje podatke: Na 1000 moških pride na Kitajskem 1139 žensk, v Rusiji 1103, v Angliji 1088, v Franciji 1071, v Nemčiji 1058 in v Turčiji 1036. To so, kakor se vidi same takšne države, kjer je žensk več kot moških. Ne smemo pa misliti, da je povsod na svetu tako in da imajo ženske tudi v tem oziru prednost pred moškimi. So namreč tudi takšni narodi, kjer je nežni spol v manjšini. V Združenih ameriških državah na primer ne pride na tisoč moških nič več kot 976 žensk. Približno takšno je razmerje med številom moških in žensk tudi v svobodni irski državi, v Bolgariji in na Japonskem. Posebno malo pa je žensk na Kubi. Tu so moški dosegli svoj rekord. Na tisoč moških pride v republiki Kubi le 888 žensk. Tako malo jih menda res ni nikjer več.
No, dobro bi bilo na vse zadnje tudi vedeti, kako je pri nas s to stvarjo. Ce se držimo podatkov, da je pri nas med stotimi ljudmi 49 moških in 51 žensk, potem lahko izračunamo, da je naše mesto tudi v tem oziru nekje med Nemčijo in Turčijo, prav kakor po zemljepisnem položaju. Račun nam namreč pove, da pride pri nas na tisoč moških 1041 žensk. Ne smemo pa seveda misliti, da pri tem igra prav zemljepisni položaj glavno vlogo. Če primerjamo Anglijo in Irsko, j>otem moramo pač opustiti misel, aa ima pri tem zemljepisna lega kakšno odločilno vlogo, saj je, kakor smo videli zgoraj, v Angliji na tisoč moških 1088 žensk, na Irskem, ki leži približno v enaki zemljepisni širini, pa je na tisoč moških komaj 976 žensk. Vzrok, da jx>nekod prihajajo na svet rajši ženske ali pa moški, mora biti Pač ^ čem drugem, kar pa tudi gotovo ni odvisno od človekove volje.
Nekoč so potopili po sto ladii na teden!
Neprestano prihajajo poročila o potopitvah ladij od vzhodni angleški obali in sploh v Severnem morju. Marsikdo je tudi prepričan, kako odlično se Nemci drže v sedanji vojni, ko se jim vendar posreči narediti tujemu bro-dovju toliko škode. Res, ta škoda gotovo ni majhna, vendar se niti primerjati ne da s tisto, ki so jo Nemci naredili svojemu sovražniku v svetovni vojni. Nemci so tedaj potopili približno 400 ladij na mesec! To se pravi, vsak teden 100. In veliko večino teh ladij so potopile nemške podmornice.
Nemška podmorniškn vojna danes niti približno ni takšna kot je bila v svetovni vojni, ' leta 1917. Angleški ' sistem spremstva se uveljavlja odlično, neoporečno, angleške trgovske ladje pa sploh ne gredo na morje brez varnega spremstva bojnih ladij, brez rušilcev, ki so opremljeni z najmodernejšimi iznajdbami za boj proti podmornicam pod vodo in na morski površini. Največja razlika je danes v tem. da so zdaj letala neprimerno hitrejša kot pa so bila tedaj in lahko zelo hitro odkrivajo
podmornice. Brez dvoma je njihov boj s podmornicami danes mnogo uspešnejši kot je bil pred 22 leti.
Nobene države ni. ki bi bila v resnici
esedami, da ni mogoče z morja sovražnika čisto pregnati. Tedaj lahko trdimo, da ima Ve-
pravi »gospodar morja«. To se pravi z drugimi bes
čisto pregnati, leuaj lanKo trdimo, dt lika Britanija zdaj prav tako kot ( svetovni vojni, ključ do večine morij in da je tako še najbolj upravičena, lastiti si naslov »gospodarja morja«.
Da ne bi siari topovi delali sramote modernim...
Kaprol amerikanske armade Benjamin Hol-land ne bi bil Amenkanec, če ne bi imel smisla za trgovino in to morda bolj kakor pa za vojaški stan. Ko je videl nekega dne v trdnjavi Jay stare topove, ki niso več služili svojemu namenu, mu je padlo v glavo: Kaj bi hranili te stare škatle, ki pa ima danes topništvo toliko modernih topov. Ko je tako premišljeval, kako bi se te stare škatle dale najbolje porabiti, mu je šinilo v glavo, da bi njegov žep bil deležen boljše usode in tako z njim tudi on sain. Topovi so bili težki po 400 kg in cevi so bile iz medi. Naprosil je štiri tovariše, naj mu pomagajo naložiti to staro šaro na tovorne avtomobile, ker da je dobil nalog, naj jih spravi proč, da ne bodo delali modernemu topništvu sramote. Odvlekli so topove k nekemu trgovcu s starim železom in on jim je odštel na roko 170 dolarjev, kar je že lepa vsota. Ker pa v Ameriki ni več prohibicije in smejo zlato kapljico prav tako brez skrbi pošiljati po grlu kakor pri nas. kdor ima kaj pod palcem seveda, so stopili v bližnjo krčmo da bi si privoščili vrček piva in pogasili hudo žejo, ki jih je prijela med prevažanje in nakladanjem topov. Ker so imeli tudi denar in je človek ob takih prilikah gotovo žejen, čeprav drugače ni nikoli, je šlo vse, kakor so si želeli. Naredili so »pivsko turo« in še eno, dokler je šlo in dokler »sovražnik« ni bil premagan.
Zadeva pa je prišla na uho oblastem. Hitro so poslali po topove, toda ostali so samo štirje, eden pa je žalostno in neslavno končal — v trgovčevem žepu.
Velika zaposlenost danskih ladjedelnic
Danske ladjedelnice so bile v vsem letu 1939. zelo zaposlene. Zgradile so v letošnjem letu 29 ladij z brutto-tonažo kakih 140.000 ton. Prav toliko ladij so zgradile danske ladjedelnice leta 1938. Izvzemši dve vojni ladji s tonažo 4000 ton, so vse ps]ale ladje tovorne na motorni pogon. Danske ladjedelnice so prejele večje število novih naročil, toda žetave glede pravočasne preskrbe s potrebnim jeklom bodo imele znaten vpliv na izvršitev teh naročil.
Naročajte Slovenski dom!
Tokat, eno turških mest, ki mn zadnji potres tudi ni prizanesel. Kakor po drugih mestih, je po-Tiročil tudi tu ogomno tTurno ikodo ter zahteval veliko število človeških življenj«
S Slovaškega ...
STANOVANJSKE TE2AVE V BRATISLAVI
S stanovanji je tudi v Bratislavi križ. Ne samo, da jih je težko dobiti, pač pa so tudi precej draga. Ker ima bratislavska mestna občina v zadnjih časih izredno visoke izdatke, pravijo, da bo treba najti kritje za te stroške. Zdaj ie govore, da se je mestni svet odločil zvišati stanarino v mestnih hišah, in sicer kar za 24 odstotkov. Razen drugih težav, s katerimi se morajo boriti Brati-slavci, zdaj grozi še to.
ŽELEZNIČARSKO LETOVIŠČE V SLIKOVITIH TATRAH
Kakor drugod, so tudi na Slovaškem zdaj začeli posvečati precejšnjo skrb vprašanju, kako bi preskrbeli železničarjem in njihovim družinam prijetne počitnice, saj je ta stan tega menda res najbolj potreben. V zvezi s tem je Zveza slovaških železničarjev sklenila zgraditi v slikovitih Tatrah pod Štrbskym Plesom moderno letovišče, kjer bodo mogli železničarji s svojimi družinami prebiti svoje počitnice. Posebno mnogo se ukvarjajo z mislijo, kako bi zgradili prikladne stavbe za železničarske otroke.
ZA HLINKOV SPOMENIK - 450.000 DIN
Mesto 2ilina na Slovaškem je postavilo v »voj letni proračun tudi vsoto 300.00 Ks, ali v našem denarju okoli 450.000 din, za postavitev monumentalnega spomenika pokojnemu voditelju slovaškega naroda Andreju Hlinki. S tem denarjem bodo uredili tudi poseben Hlinkov park. Kakor se vidi, med Slovaki le še nista zamrla hvaležnost in spomin na velikega slovaškega voditelja in borca za slovaške narodne pravice, čeprav so časi zdaj izredno težki.	1
SLOVASKO DNEVNO ČASOPISJE
Na Slovaškem izhajajo vsega skupaj le štirje dnevni časopisi, in sicer »Slovak« in »Slovenska Pravda« v Bratislavi, »Slovenska Politika« v 2ili-ni in »Slovenska Sloboda« v Prešovu. Delajo pa v zadnjem času tudi na to, da bi spremenili dosedanji tednik »Nitrianska straž«, ki izhaja v Nitri, v dnevnik. Potrebo po tem čutijo predvsem zato, ker Nitra leži v bližini madžarske meje.
SESTNADSTROPNO POSLOPJE V VIŠINI
2634 m
V Tatranski Lomnici so priredili poskusno vožnjo na zadnjem odseku žične železnice, ki pelje na Lomniški vrh. Ta železnica je nekako tehnično cudo. Sestoji iz dveh odsekov, od katerih je vsak ?\g 5.5 km. Zgradili so jo v petih letih in je stala 30 milijonov kron. Na Lomniškem vrhu stoji v višini 2634 m (višje kot naš Grintovec) šestnad-stropna stavba za izletnike. Zadnje poskusne vožnje »o bile uspešne in bo v najkrajšem času odprt tudi drugi del te žične železnice.
ranm
Radio
Program radio Ljubljana
noroenl00’ 5,'S"tu;Jn^anA^oldra" ~ 1M Napovedi.
“ M*	»enfcok veselih »vokov (plo*&!)
— L. Odmovt 1» Češke (plottSe) _	p.roiUa, objave
Mii i«? vn h- 1? Plsana Jara (plošče) _ 1» Poro. fi 7	Zakaj	*mn	postal	sodnik
infl.r t v iac.tčrl:	literarni	»emljevtd
J* Va<*nlk) “„" <0 Davčna knjiiioa iSt. Voljč)
ilvl?	-	Nac'	ura ~ 19 40 ob
, .T v prenos - » Prenos ii ljubljan. opere, v 1. odmoru: Glasbeno prod'vanje (V. Ukmar)-v 2. odinorn: Napovedi, poročila.
Četrtek. {-jan.: 7 Jutranji pmdnv — 7.06 Napo-P0™51'8 T 715	venček veselih »vokov
(plošče) - H Za detelana in meičans (plošče) - !•> 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.tr.' Radij, Šramel ~ M Poročlla _ j§ Pester spored Radij orkestra — v Slovenščina »a Slovence (dr. Ruč. Kolarič) — ie Napovedi, poročila - 19.30 Nac nra — 19.4(1 Objave -19 50 Deset minut aabavf _ Narod peRrnl 0h sprem-
!*, 7« n ,rmPn1 p- Zupanova. A. Stanko) -30.45 Reproduciran koncert simf. alasbe — 23 Napovedi poročila — 22.15 Za dober konec igra Radij, orkester.
Drugi programi
t i?r 1?"’ 3m ian“arJa.: BelOrad: 30 Opora - Zagreb: 30 UJublJana - Bratislava: 21 Koračnice - 21.80 Slo 7i£,k“ "ar“(ln® 7 Sofija: 30 Klavir - Anglelke po staje: 31 Sinrf konc - Beromunster: 20 Trio _ 22 10 Beethovnove skladbe - Budimpešta:	19.nu Rlzctovn
opera. .Carmen« - Bukarešta. 20 Plesna g). - S tod,, horn-tlbrb)/: 19.30 Vojaška godha — Trst-Mitan; 17.15 \ok. konc. — 21 Puccinijeva opera «Tosca« — Rim Bari: » Simf. konc. _ Sottens: 30 Violončelo - 21 3U Kom. koncert.
Četrtek, i. januarja: Belgrad: 20 Humor - 21 Havajski kvartet - Zagreb: Celo 30 30 Vok. konc. -Koračnice in p esi -- 21.30 Bolgarske pesmi - Bratislava:	30 Ork. konc. - Sofija: 30 Inetr. in vok.
konc. — Anglelke postaje: 20 Ork. in ».bor — Bero munster: 20.45 Simf. konc. — Budimpešta• 20.50 Vojaška ^ god ha _ Bukarešta: 30.15 Filh osne. _ Stock-holm-Horbu: 31 Roeenbergove skladbe - Trst-Mitan: 17.15 Brazilski konc. — 22.25 Pianino - ItimBari; 21 Opera .La Flamma — Florenca:	30.10	Opereta	—
Sottens: 3105 Violina.
A. G. Barrili
45
DVE BEATRICI
XX. poglavje.
Napočilo je futro 3 avgusta leta 1492., ki je ostal znamenit v zgodovini človeštva; kajti ta dan so odplule iz Palosa tri ladje, ki so nosile Krištofa Kolumba in njegovo srečo,
te preden se je zdanilo se je v pristanišču zbrala ogromna množica ljudi. Prišli so vsi prebivalci mesta Palosa in vseh bližnjih krajev. Prišli so svojci mornarjev in vojakov, ki so odhajali. Ni bilo majhno število tistih, ki so ob ločitvi jokali; saj so vedeli, da je ta ločitev drugačna kot one, ko ob slovesu že mislimo na vrnitev. Vsi ti ubogi mornarji so odhajali v negotovost; podajali so se v smrtno nevarnost. Ljudje na obrežju 60 jokali in čakali, kdaj odplujejo ladje, da bodo mogli še enkrat pozdraviti nesrečne mornarje, ki jih je kraljev ukaz in blazni načrt italijanskega pritepenca tiral v pogubo. Ali se bodo
še kedaj vrnili ti ubogi ljudje? Ocean je bil temen; v dalji se je slišalo bučanje, kot da bi morje hotelo odgovoriti z ne, na vprašanje sto in sto	src, ki so	se krčila ob slovesu.
Ko se je	zdanilo in so	zadnji častniki z Alonzom	Pinzonom za-
pustili obrežje, je admiral ukazal, naj v božjem imenu dvignejo sidra.
Čeprav je	bilo še tako	zgodaj,	je že velika	množica ljudi stala
na	obrežju in	prisostvovala	odhodu	Kolumbovih	ladij.	Tudi rabidski
opat je prihitel z nekaterimi redovniki. Dobri starček je imel solzne oči; niso pa to bile solze žalosti, ampak ginjena in hvaležnosti Bogu, ker je veliki mož, v katerega je stavil vse svoje zaupanje, dosegel svoj cilj; ker je bilo s srečo odhoda poplačano sedemletno trpljenje in nešteta ponižanja.
Se nekdo ie prisostvoval Kolumbovemu odhodu. Majhna gruča vitezov se je približala bregu; sredi med njimi je bila neka ženska, kateri 6e je že po obleki poznalo, da je z visokih krogov.
Sonce se je tedaj dvignilo iz morja in pozlatilo ladje, ki so nekoliko oddaljene od obrežja čakale jutranjega vetra, da odrinejo na iroko morje. Jadra so bila razpeta in so že nalahko prhutala v prvem lutranjsm pišu.
Beatrice de Bovadilla, kajti bila je ona, je upirala svoj pogled v admiralsko ladjo, katero ie bilo lahko prepoznati po razstavi s podobo Križanega.
»Tam je naš ubojfi prijatelj!« je dejala obrnivši se k enemu izmed spremljevalcev. »A vi, don Alonzo, ki ga tako ljubite, ga niste niti pozdravili.«
»Kaj hočem gospa!« ji je odvrnil in vzdihnil. »Prišli smo tako na skrivaj, kakor učenci, ki so zbežali iz šole.«
»Res!« je dejala markiza, a njene misli so medtem že bile drugje.
Bile so tam	zunaj, na ladji, kamor	je upirala	svoj pogled. Gledala je ljudi, ki	so se gibali	na ladji in	med njimi	je videla nekoga,
ki se mu je tudi od daleč poznalo, da je poveljnik.
Vitez, katerega je preje nagovorila, se je nekoliko umaknil s svojimi tovariši	in jo pustil	samo. Ona	pa tega ni	niti opozik. Prepoznala je admirala na ladji	»Santa Maria«; videla	je samo njega in
mislila samo nanj.
»Naj vas varuje Vsemogočni, don Cristoval;« je zašepetala in ■ solze 60 ji stopile v oši.
1	Napravila je še nekaj korakov, da bi bila bližje njemu, ki je
popolnoma obvladal njena čustva. »Oh, da bi imela peroti, da bi mogla zleteti na ladjo; ali da bi mogla hoditi po vodi! A morala je obstati; valovi, ki so pljuvali ob obrežje, so ji škropili rob obleke.
Medtem se je iz neke bližnje skupine odtrgala neka postava in se I približala markizi. Bila je ženska plemenitega rodu, kar je bilo mo-, g oče spoznati po njeni obleki in ponosno vzravnani postavi |	Bližina teh dveh žensk ni bila nič izrednega saj so se tudi drugi
čimbolj bližali obali, da bi bolje videli odhajajoče ladje in mornarje na njih. ’
Markiza se je okremla in pogledala novodošlo žensko Tako jo je spoznala po lepih, a strogih potezah in po zlatih laseh, na katerih so odsevali sončni žarki.
| Zrli sta si nekaj trenutkov v oči; nato se je plavolaska, katero ! je čitatelj gotovo tudi že sjioznal, še bolj približala markizi, se I lahko priklonila in vprašala z začudenjem:
»Vi tukaj, gospa markiza?«
»Ah, vi ste, Beatrice Enriquez?« je vzkliknila markiza. »Če je moje mesta tukaj, da pozdravim prijatelja, ki odhaja, ne zdi 6e mi, da bi bilo za vas. Vsaj« je ironično nadaljevala, »zadnje besede, ki .ste mi jih rekli nekoč, so me o tem uverile.«
1 Temna rdečica je zalila plavolaski obraz.
»Prav pravite, gospa;« je odgovorila. »Nisem prišla izpodrivati nikogar... čeprav je tu na obali dovolj prostora za vse. Nisem prišla semkaj, da pozdravim kakšnega prijatelja, ampak da s« poslovim od sorodnika.«
»Ah! od sorodnika, ki odhaja?«
»Da gospa. Ime mu je Diego de Arana.«
»Torej je med vašimi sorodniki vendarle nekdo, ki ima zaupanje v don Cristovak Colon, velikega admirala Oceana?«
»Ali ne veste, gospa, da morajo vitezi iti tja, kamor jih pošlje kralj? in da se je don Diego de Arana, kot plemič in kot zvest podanik, moral odzvati kraljevemu povelju? Pomilovati moramo te pogumne viteze, ki s takšno hkdnokrvnostjo gredo v pogub« «
»Vi torej še vedno dvomite, Beatrice Enriquez? Ali ve boste nikoli verovali? Pred dvema letoma ste ugibali, je H dan Cristoval slepar ali blaznež; a bili ste vsaj uverjeni, da ga naša vladarja ne bosta podpirala Ali ni tako? A zgodilo se je drugače, kot ste 6i domišljali Vladarja sta iz ubogega mornarja naredila »dmirala, prvega admirala Kastilije in sta ga poslala, da odkrije nov* dežele, katere njegov duh sluti onstran Oceana. Krak in kraljica verujeta vanj, mu zaupata; a vi dvomite, kljub svoji razumnosti in svoji nezmotljivosti!«
Beatrice Enriquez je razumela zbadljivko, a tega ni hotela pokazati. Ironično je odvrnila.
»Kaj hočete, go6pa! Izgubila 6em vero, vi pa ste jo našli.«
»Res je in še celo brez truda.«
»Zato ste tudi podpirali onega človeka pri njegovih načrtih. Le z vašo prošnjo je uspel.«
»Ne tajim, da je precej resnice v tem, kar trdite.«
»Iz tega pa sledi, da don Cristoval Colon ni zmagal s svojim razumom in 6 svojo genialnostjo, ampak da so mu k temu pripomogla ljubezniva pokroviteljstva in dvorne spletke.«
Markiza je zaničljivo pogledala svojo sobesednico.
»Beatrice Enriquez,« je jx> kratkem molku dejala s strogim glasom. »Zdi se, da veste ali si vsaj domišljate, da veste mnogo o spletkah na dvoru Mogla bi vas kaznovati za tako nespoštljivo govorjenje. A bodite brez skrbi. Morem se spozabiti v razburjenju; nikdar pa se ne maščujem s premislekom Vaše nespravljivo sovraštvo do velikega moža. ki je nekoč storil veliko napako, da vam je veroval, pa vendarle zasluži kazen.«
Kordovanka jo je hotela prekiniti.
Za Jntosfnvansko tiskarno » L)uhl|»nl: lote Kramarič — Izdajatelj Inl Jote Sodja. — rirednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo vRUveaskl dom« lakaja vsak delavnik eh, 18. Mesečna naročnina 12 din. ta Inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva utira 6/IIi Telefon UMU do HVIft Uprava: Kopftarleve sllea >