PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 63 Maribor, petek 17.12.2021 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1214. Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 Občina Cerklje na Gorenjskem, na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17), Lokalnega programa za kulturo Občine Cerklje na Gorenjskem 2021-2024, Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/ 2018) in Letnega programa kulture Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN KULTURNIH PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII Javne kulturne dejavnosti po pravilniku so vse oblike dejavnosti s področja kulture: vokalno glasbena dejavnost, instrumentalna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, folklorna dejavnost, likovna in foto dejavnost, literarna dejavnost, ohranjanje kulturne dediščine, ki so kot take opredeljene v pravilniku in se izvajajo kot ljubiteljska dejavnost in so pomembni za lokalno območje. Sofinancirajo se kulturni programi, ki potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, pod pogojem, da so rezultati redne dejavnosti članov kulturnih društev s področja Občine Cerklje na Gorenjskem, ter vsaj enkrat letno predstavljeni občinstvu v Občini Cerklje na Gorenjskem ter posamezni kulturni projekti, ki bodo predstavljeni širši javnosti. 3. Upravičenci, ki se lahko prijavijo na javni razpis: so kulturna društva, zveze kulturnih društev in drugi izvajalci s področja kulture, ki niso javni zavodi, imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem, aktivno delujejo na območju občine in izvajajo kulturne dejavnosti namenjene širši javnosti ter so kot pravne osebe ustanovljeni ali registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture vsaj šest mesecev pred dnem objave javnega razpisa ter prijavljeno dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 2. Predmet javnega razpisa Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti za leto 2022 (v nadaljevanju besedila: razpis) je namenjen sofinanciranju rednih kulturnih dejavnosti (programov) in projektov kulturnih društev, njihovih sekcij, zveze kulturnih društev in drugih izvajalcev s področja kulture, ki niso javni zavodi in imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem, skladno z določili Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018; v nadaljevanju besedila: pravilnik) ter Letnim programom kulture Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 (objavljeno na www.cerklje.si dne 18. 11. 2021). 4. Pogoji za prijavo, ki jih morajo izvajalcev kulturnih programov/projektov, ki kandidirajo za razpisana javna sredstva, izpolnjevati so: • da imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem in aktivno delujejo na območju te občine, • da so v skladu z veljavno zakonodajo ustanovljeni ali registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti vsaj 6 mesecev pred dnem objave javnega razpisa, • da prijavljeno dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu, kolikor gre za organizacijsko obliko, ki temelji na članstvu, Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaIis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2371 • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, • da programe/projekte, s katerimi se prijavljajo na razpis, izvajajo sami oziroma pretežno z lastnim članstvom, kar ne izključuje strokovne pomoči mentorjev, • da so prijavili programe oz. projekte, ki bodo izvedeni v letu 2022, • da redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in/ali projektov ter imajo načrt aktivnosti za tekoče leto (velja za izbrane izvajalce v preteklem letu), • da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna občine, razen v primerih, ko kandidirajo prvič, • da izvedejo občni zbor do konca roka za podpis pogodbe, • da za isti program ne kandidirajo oz. niso že pridobili sredstev iz proračuna občine ali drugega javnega vira, • da so prijavljeni programi oz. projekti finančno uravnoteženi, • da se prijavijo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih, določenih s tem razpisom. Izvajalci kulturnih programov lahko kandidirajo le • s programi in/ali le s projekti, ki bodo realizirani najkasneje do 31. 12. 2022. Kulturni izvajalci (v nadaljevanju besedila: prijavitelj), katerih program je že sofinanciran iz drugih javnih sredstev (državni proračun, EU sredstva), so dolžni ob prijavni na javni razpis to navesti. Kulturni programi in kulturni projekti, ki se financirajo iz kateregakoli drugega vira proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem, ne morejo biti predmet sofinanciranja po merilih in kriterijih tega razpisa. Drugi pogoji: • Vsak prijavitelj, je dolžan v prijavi navesti eno prireditev, ki jo bo izvedel v času občinskega praznovanja, praviloma v mesecu septembru ali oktobru. Prijavitelj je dolžan navesti naziv prireditve in krajši opis ter kraj izvedbe. • Vsak prijavitelj lahko prijavi največ tri (3) programe in največ dva (2) projekta. • Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa kulture prejmejo za izvedbo posameznega kulturnega programa/projekta, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe, za katerega so jim bila dodeljena. • Vsak prijavitelj mora pripraviti natančno finančno konstrukcijo prihodkov in odhodkov (Obrazec 4), pri čemer je obvezna specifikacija prihodkov, ki jih pričakuje iz javnih sredstev za realno možno izvedbo programov. 5. Višina razpoložljivih sredstev: Okvirna višina proračunskih sredstev, namenjenih javnim kulturnim programov in kulturnim projektom s področja ljubiteljske dejavnosti, prispelih na javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022, znaša 80.000,00 EUR, pri čemer se za: • sofinanciranje izvajanja kulturnih programov nameni 75.000,00 EUR predvidenih sredstev, • sofinanciranje izvajanja kulturnih projektov pa 5.000,00 EUR predvidenih sredstev. Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev za posamezno zgoraj navedeno področje. Višina proračunskih sredstev izhaja iz sprejetega Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/21). Skupna višina sredstev za izvajanje Letnega programa kulture se uskladi z višino sredstev, ki so v veljavnem proračunu namenjene za njegovo izvajanje. V primeru, da se s sprejetem proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 spremeni katera od postavk, se skladno s tem v enakem znesku uskladi višina sredstev za sofinanciranje po tem javnem razpisu. Sredstva za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 so zagotovljena na proračunski postavki 1831 - Transferi društvom s področja kulture za sofinanciranje programov in/ali projektov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in merila, skladno s pravilnikom in kriteriji tega razpisa. 6. Razpisna področja ter merila in kriteriji za izbor: V okvir razpisanega področja sodijo vse oblike kulturnih dejavnosti z naslednjih področij: vokalno glasbena dejavnost, instrumentalna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, folklorna dejavnost, likovna in foto dejavnost, literarna dejavnost ter ohranjanje kulturne dediščine, ki so kot take opredeljene v pravilniku in se izvajajo kot ljubiteljska dejavnost in so pomembne za lokalno območje. Presojajo se programske dejavnosti, zahtevnost, obseg in nivo programskih dejavnosti, kakovostna raven dosežkov, realizacija, vključenost in sodelovanje ter drugi specifični pogoji, glede na področja kulturnih dejavnosti. Strokovna komisija ovrednoti programe oziroma projekte na podlagi meril in kriterijev iz tega javnega razpisa. V primeru, da prijavitelj ne priloži dokazil, ki se nanašajo na merila, po katerih se posamezna vloga točkuje, se šteje, da prijavitelj takega dokazila nima in bo vloga v tem delu prejela 0 točk. Programi in projekti se točkujejo ločeno. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega izvajalca je odvisna od skupnega števila zbranih točk vseh programov in projektov ter vrednosti točke. Vrednost točke se dobi tako, da se višina sredstev, ki so razpisana za namen izvedbe programov oziroma projektov deli s seštevkom točk vseh programov oziroma projektov. Prejete vloge, za pridobitev sredstev za sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov, se bodo vrednotile na podlagi naslednjih meril in kriterijev: 1. PROGRAMI A. SPLOSNI MERILA POGOSTOST Programi se izvajajo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem : do 15 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2372 prijavljeni programi se bodo izvajali 49% in manj na območju Občine Cerklje na Gorenjskem 0 točk prijavljeni programi se bodo izvajali 50% in več na območju Občine Cerklje na Gorenjskem 3 točke prijavljeni programi se bodo izvajali 60% in več na območju Občine Cerklje na Gorenjskem 5 točk prijavljeni programi se bodo izvajali 70% in več na območju Občine Cerklje na Gorenjskem 8 točk prijavljeni programi se bodo izvajali 90% in več na območju Občine Cerklje na Gorenjskem 15 točk Upošteva se prijavljeni program v OBR-3 REALIZACIJA Realizacija prijavljenih programov in/ ali projektov na javni razpis v preteklem letu: do 10 točk realizacija prijavljenih programov in/ ali projektov na javni razpis v preteklem letu bila 50% in manj 0 točk realizacija prijavljenih programov in/ ali projektov na javni razpis v preteklem letu je bila 60% in več 5 točk realizacija prijavljenih programov in/ ali projektov na javni razpis v preteklem letu je bila 80% in več 8 točk realizacija prijavljenih programov in/ ali projektov na javni razpis v preteklem letu je bila 100% 10 točk Upoštevajo se podatki o dejansko izvedenih programih v preteklem letu, v primerjavi s prijavljenimi programi in/ali projekti na javni razpis v preteklem letu na podlago poročil o realizaciji programov/projektov za preteklo leto VKLJUČENOST Število aktivnih članov prijavitelja do 35 točk Število vključenih mladih do 15 let na dan 31. 12. 2021 do 15 točk do vključno 10 otrok ali mladine 5 točk od 11 do 20 otrok ali mladine 10 točk od 21 in več otrok in mladine 15 točk Število ostalih aktivnih članov prijavitelja do 20 točk do 15 članov 5 točk od 16 do 50 članov 10 točk od 51 do 100 članov 15 točk od 101 in več 20 točk Upošteva se število članov na podlagi evidence članstva in dokazilu o plačani članarini (stanje na dan 31.12.2021) Upošteva se poimenski seznam članov, ločeno na mlade do 15 let ter ostale člane. Točke se ne dodelijo dvakrat. KONTINUIRANOST Čas delovanja prijavitelja do 75 točk do vključno 5 let 10 točk od 6 do vključno 15 let 15 točk od 16 do vključno 30 let 25 točk od 31 let do vključno 50 let 50 točk od 51 let in več 75 točk Jubilej prijavitelja v letu javnega razpisa do 150 točk 10 ali 20 let 25 točk 30 ali 40 ali 50 let 50 točk 60 ali 70 ali 80 ali 90 let 75 točk 100 let ali več 150 točk - za čas delovanja se upoštevajo podatki iz javne centralne evidence - AJPES - za pridobitev jubilejnih točk se priloži kratka kronika preteklega dela Sodelovanje na povabilo Občine Cerklje na Gorenjskem (sofinancer) do 100 točk sodelovanje 25 točk samostojna organizacija in izvedba prireditve/dogodka* 100 točk *(v primeru, da izvajalec isti dogodek izvede kot ponovitev oz. v dveh delih, se za drugi dogodek upošteva polovi STROKOVNOST Strokovna izobraževanja prijavitelja v preteklem koledarskem letu (udeležba na seminarjih ali drugih oblikah strokovnega izobraževanja) do 10 točk v preteklem letu se je prijavitelj ni udeležil strokovnega izobraževanja 0 točk v preteklem letu se prijavitelj udeležil 1 strokovnega izobraževanja 3 točke Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2373 v preteklem letu se je prijavitelj udeležil od 2 do 3 strokovna izobraževanja 5 točk v preteklem letu se je prijavitelj udeležil od 4 do 5 strokovnih izobraževanj 10 točk Prijavitelj za vsako navedeno udeležbo priloži dokazilo. V primeru, da dokazilo ni priloženo, se samo navedba udeležbe ne upošteva pri točkovanju. PREGLEDNOST IN RAZVIDNOST PRIJAVLJENIH PROGRAMOV IZVAJALCA Preglednost, vrsta programov, cilji, namen, realnost obsega prijavljenih programov za razpisano leto do 10 točk prijavljeni programi se bodo izvajali ponavljajoče, v enakem obsegu oz. z enakimi vsebinami, v programih ni jasno opredeljenih ciljev, so časovno zasnovani nerealno in jih je manj kot polovica namenjenih kulturni dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem; iz prijavljenih programov ni razvidnega povezovanja z drugimi izvajalci kulturnih dejavnosti in/ali tovrstnimi organizacijami 0 točk prijavljeni programi se po obsegu in vsebinsko nadgrajujejo, cilji programov so delno opredeljeni, so časovno sorazmerno realno zasnovani in jih je več kot polovica namenjenih kulturni dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem; iz prijavljenih programov je razvidno povezovanje z drugimi izvajalci kulturnih dejavnosti in/ali tovrstnimi organizacijami (z vsaj 1 drugim izvajalcem in/ali 1 organizacijo s področja kulture) 5 točk prijavljeni programi se nadgrajuje, imajo nove vsebine, imajo jasno opredeljene cilje programov, so časovno realno zasnovani in jih bo več 70% namenjenih kulturni dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem; iz prijavljenih programov je razvidno povezovanje z drugimi izvajalci kulturnih dejavnosti in/ali tovrstnimi organizacijami (z vsaj 2 drugima izvajalcema in/ali 2 in več organizacijami s področja kulture) 10 točk EKONOMIČNOST PRIJAVLJENIH PROGRAMOV IZVAJALCA Preglednost realne finančne konstrukcije in ocene stroškov izvedbe prijavljenih programov do 9 točk Realnost finančne konstrukcije: do 5 točk finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenih programov, v primerjavi z obsegom programov in udeležbo, ni uravnotežena in ni jasna 0 točk finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenih programov, v primerjavi z obsegom in udeležbo, je delno pregledna, delno uravnotežena in delno jasna 2 točki finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenih programov, v primerjavi z obsegom in udeležbo, je realna, pregledna in jasna 5 točk Delež lastnih sredstev za izvedbo prijavljenih programov do 4 točke 1 % - 10 % 0 točk 11 % - 25 % 1 točka 26 % - 45 % 2 točki 45 % - 65 % 3 točki 65 % in več 4 točke Pojasnilo: Za lastna sredstva se šteje tudi finančno ovrednotenje človeških virov (prostovoljnega dela), dokazljivo z evidenčnim seznamov prostovoljcev. Pri vrednotenju ene prostovoljne ure izvajalec upošteva ocenjeno vrednost ure, kot je določeno v 21. in 23. členu Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11 in 60/11), pri čemer se kot dokazilo priloži evidenčni list prostovoljnega dela (vpisnik o prostovoljcih z opravljenimi urami). Plačila udeležencev se ne upoštevajo kot lastna sredstva. B. USPEŠNOST IN OBVEŠČANJE Uspešnost in obveščanje javnosti do 95 točk Priznanja in nagrade prijavitelja v preteklem letu: do 85 točk Priznanja in odličja sklada JSKD: do 10 točk jubilejne področna značke sklada - Bronasta značka JSKD / oseba 1 točka jubilejne področna značke sklada - Srebrna značka JSKD / oseba 2 točki jubilejne področna značke sklada - Zlata značka JSKD / oseba 3 točke jubilejno priznanje sklada, odličje, listina ali plaketa JSKD / oseba 10 točk Nivo uspeha na območnem nivoju (priznanje s strokovno oceno ali strokovnim mnenjem) 10 točk Nivo uspeha na medobmočnem nivoju (priznanje) 15 točk Nivo uspeha na državnem in mednarodnem nivoju oziroma mednarodnem tekmovanju: do 25 točk priznanje 10 točk bron 15 točk srebro 20 točk zlato 25 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2374 Večje nagrade ali priznanja prijavitelja (plaketa ali priznanje Občine Cerklje na Gorenjskem) do 25 točk posebno priznanje 15 točk plaketa 25 točk Točke se dodelijo le na podlagi predloženih dokazil. OBVEŠČANJE JAVNOSTI Predstavljanje prijavljenega programa v medijih Občine Cerklje na Gorenjskem v preteklem letu (Novice izpod Krvavca, rubrika Dogodki na www.cerklje.si - samostojni vnos napovednika) do 10 točk do 2 članka ali predstavitvi oz. do 4 napovedi programa 2 točki od 3 do 5 člankov ali predstavitev oz. 10 napovedi programa 4 točke od 6 do 8 člankov ali predstavitev oz. 15 napovednikov programa 6 točk 9 člankov ali predstavitev oz. 16 napovednikov in več 10 točk - Objavljeni članek pomeni samostojen članek prijavitelja ter samostojne najave prijavitelja na www.cerklje.si. - Napovedniki se štejejo le v primeru, da je bil v napovedniku sofinancer programa naveden skladno s pogodbo. C. MERILA IN KRITERIJI POSAMEZNIH PROGRAMSKIH DEJAVNOSTI I. VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, vaje, nastopi, udeležba, strokovnost) Obseg Strokovnost Kategorije: Strokovni vodja/ umetniški vodja (Zborovodja) I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, nov koncertni program, 3 samostojni koncerti, vsaj 5 koncertnih oz. priložnostnih nastopov, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter revijah 400 točk 100 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 70 ur vaj, več kot pol novega koncertnega programa, 2 samostojna koncerta, vsaj 4 koncertni oz. priložnostni nastopi, udeležba na reviji 300 točk 50 točk III. kategorija: Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, vsaj tretjina programa novih skladb, 2 koncerta (lahko v sodelovanju z drugim društvom), vsaj 3 koncertni oz. priložnostni nastopi, udeležba na reviji 150 točk 30 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): vsaj 30 vaj, 3 nove skladbe, vsaj 2 koncertna oz. priložnostna nastopa (za izvedbo letnega nastopa, lahko v sodelovanju z drugimi), brez programskih omejitev 80 točk 20 točk - Nov koncertni program pomeni izvedbo del, ki jih skupina izvaja prvič ali del, ki jih minula tri leta ni izvajala. - Samostojni koncert pomeni najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih vaj ter navedbo strokovnega vodje (zborovodje). Če ustreznega strokovnega kadra ni, se točke ne dodelijo. - Če skupina ne nastopi na tekmovanju ali reviji, se odbije 30 točk. Velikost zbora do 30 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 10 pevk/pevcev 5 točk ki ima več kot 15 pevk/pevcev 10 točk ki ima več kot 20 pevk/pevcev 15 točk ki ima več kot 30 pevk/pevcev 20 točk ki ima več kot 40 pevk/pevcev 30 točk Točke se dodelijo glede na podatke, podane v prijavi na javni razpis. Udeležba na revijah, srečanjih in tekmovanjih Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejmejo zbori: za nastop na območnem srečanju 10 točk za sodelovanje na reviji v drugih akcijah in skupno dogovorjenih programih društev, ZKD in JSKD ter za nastop ne prejmejo plačila 20 točk za nastop na Taboru slovenskih pevskih zborov 10 točk za nastop na medobmočnih (regijskih) srečanjih/tekmovanjih 25 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2375 za nastop na državnih tekmovanjih ali mednarodnih tekmovanjih, ki se odvijajo v Sloveniji 35 točk za nastop na mednarodnih tekmovanjih v tujini 60 točk II. INSTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST (godba) PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, vaje, nastopi, udeležba, strokovnost) Kategorije: Obseg Strokovnost Strokovni/ umetniški vodja (Dirigent) I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 90 ure vaj, nov koncertni program, 3 samostojni koncerti, vsaj 6 koncertnih oz. priložnostnih nastopov, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter festivalih in revijah 1200 točk 400 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, več kot pol novega koncertnega programa, 2 samostojna koncerta, vsaj 4 koncertni oz. priložnostni nastopi, udeležba na reviji 900 točk 300 točk III. kategorija: Pogoji (letni program dela): 40 ur vaj, najmanj tretjina programa novih skladb, 1 samostojni koncert (lahko v sodelovanju z drugim društvom), 4 koncertni oz. priložnostni nastopi, udeležba na reviji 600 točk 200 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): najmanj 30 ur vaj, najmanj 3 nove skladbe, 2 koncertna oz. priložnostna nastopa (za izvedbo letnega nastopa; lahko v sodelovanju z drugimi), brez programskih omejitev 250 točk 100 točk - Nov koncertni program pomeni izvedbo del, ki jih skupina izvaja prvič ali del, ki jih minula tri leta ni izvajala. - Samostojni koncert pomeni najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih vaj ter navedbo strokovnega vodje (dirigent). Če ustreznega strokovnega kadra ni, se točke ne dodelijo. - Če skupina ne nastopi na tekmovanju ali reviji, se odbije 30 točk. Velikost orkestra do 60 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 15 godbenic in godbenikov 15 točk ki ima več kot 20 godbenic in godbenikov 25 točk ki ima več kot 25 godbenic in godbenikov 35 točk ki ima več kot 30 godbenic in godbenikov 45 točk ki ima več kot 35 godbenic in godbenikov 60 točk Točke se dodelijo glede na podatke, podane v prijavi na javni razpis. Udeležba na revijah, srečanjih in tekmovanjih Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejmejo: če nastopijo na območnem srečanju 10 točk če sodelujejo na reviji v drugih akcijah in skupno dogovorjenih programih društev, ZKD in JSKD ter za nastop ne prejmejo plačila 20 točk če nastopijo na medobmočnih (regijskih) srečanjih/tekmovanjih 25 točk če nastopijo na državnih tekmovanjih ali mednarodnih tekmovanjih, ki se odvijajo v Sloveniji 35 točk če nastopijo na mednarodnih tekmovanjih v tujini 60 točk III. GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, vaje, nastopi, udeležba, strokovnost) Obseg Strokovnost Kategorije: Strokovni/ umetniški vodja I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, premiera celovečernega dramskega (gledališkega) oz. lutkovnega dela, vsaj 5 ponovitev, vsaj 6 priložnostnih nastopov, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih 800 točk 300 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, premiera enodejanke ali krajšega gledališkega dela, 3 do 5 ponovitev, vsaj 5 priložnostnih nastopov, udeležba na festivalu 400 točk 100 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2376 III. kategorija: Pogoji (letni program dela): 40 ur vaj, premiera gledališkega oz. lutkovnega dela, od 1 do 2 ponovitvi, vsaj 4 priložnostni nastopi 200 točk 45 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): vsaj 25 ur vaj, vsaj 4 priložnostni nastopi dramskega oz. lutkovnega besedila 60 točk 20 točk - Premiera celovečernega dramskega (gledališkega) dela pomeni najmanj 60 minut izvedenega lastnega programa oz. več kot 30 minut lutkovnega dela, namenjenega otrokom. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih vaj ter navedbo strokovnega vodje. Če ustreznega strokovnega kadra ni, se točke ne dodelijo. - Če skupina ne nastopi na tekmovanju ali reviji, se odbije 30 točk. Velikost skupine do 35 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 6 igralcev/animatorjev in neposrednih izvajalcev predstave 5 točk ki ima več kot 10 igralcev/animatorjev in neposrednih izvajalcev predstave 15 točk ki ima več kot 15 igralcev/animatorjev in neposrednih izvajalcev predstave 20 točk ki ima več kot 20 igralcev/animatorjev in neposrednih izvajalcev predstave 25 točk ki ima več kot 25 igralcev/animatorjev in neposrednih izvajalcev predstave 35 točk Točke se dodelijo glede na podatke, podane v prijavi na javni razpis. Udeležba na revijah, srečanjih in tekmovanjih Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejme skupina: če nastopi na območnem srečanju 10 točk če sodeluje na reviji v drugih akcijah in skupno dogovorjenih programih društev, ZKD in JSKD ter za nastop ne prejmejo plačila 20 točk če nastopi na medobmočnih (regijskih) srečanjih/tekmovanjih 25 točk če nastopi na državnih tekmovanjih ali mednarodnih tekmovanjih, ki se odvijajo v Sloveniji 35 točk če nastopi na mednarodnih tekmovanjih v tujini 60 točk IV. FOLKLORNA DEJAVNOST PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, vaje, nastopi, udeležba, strokovnost) Obseg Strokovnost Kategorije: Strokovni / umetniški vodja I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, 2 novi koreografiji, 1 samostojni celovečerni nastop, vsaj 6 samostojnih oz. priložnostnih nastopov, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter revijah 300 točk 100 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 70 ure vaj, 1 nova koreografija, 1 celovečerni nastop (lahko v sodelovanju z drugim društvom), vsaj 5 samostojnih oz. priložnostnih nastopov, udeležba na revijah 250 točk 50 točk III. kategorija: Pogoji (letni program dela): 60 ure vaj, 1 nova koreografija vsaki dve leti, vsaj 4 samostojni oz. priložnostni nastopov 150 točk 30 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): vsaj 30 ur vaj, vsaj 3 samostojni oz. priložnostni nastopi 80 točk 20 točk V. kategorija: Pogoji (letni program dela - ljudski pevci): vsaj 30 ur vaj, 1 koncert (lahko v sodelovanju z drugimi društvi) in vsaj 5 priložnostnih nastopov 80 točk 20 točk - Nova koreografija pomeni izvedbo folklornega dela, ki ga skupina izvaja prvič ali del, ki jih minula tri leta ni izvajala. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih vaj ter navedbo strokovnega vodje. Če ustreznega strokovnega kadra ni, se točke ne dodelijo. - Če skupina ne nastopi na tekmovanju ali reviji, se odbije 30 točk. Velikost skupine do 30 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 10 dejavnih plesalk/plesalcev in 1-2 godca 5 točk ki ima več kot 15 dejavnih plesalk/plesalcev in 2-4 godce 10 točk ki ima več kot 20 dejavnih plesalk/plesalcev in 2-4 godce 15 točk ki ima več kot 25 dejavnih plesalk/plesalcev in 3-5 godcev 20 točk ki ima več kot 30 dejavnih plesalk/plesalcev in 3-5 godcev 30 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2377 Točke se dodelijo glede na podatke, podane v prijavi na javni razpis. Udeležba na revijah, srečanjih in tekmovanjih Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejme skupina: če nastopi na območnem srečanju 10 točk če sodeluje na reviji v drugih akcijah in skupno dogovorjenih programih društev, ZKD in JSKD ter za nastop ne prejmejo plačila; 20 točk če nastopi na medobmočnem (regijskem) srečanju folklornih skupin 25 točk če nastopi na državnem srečanju folklornih skupin 35 točk če nastopi na mednarodnem tekmovanju ali festivalu 60 točk V. LIKOVNA IN FOTO DEJAVNOST PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, razstave, delavnice, študijska srečanja, priprave) Obseg Strokovnost Kategorije: študijsko delo in priprave I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 40 študijskih srečanj, vsaj 4 samostojne razstave likovne skupine, vsaj 5 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah oz. drugih priložnostnih nastopov skupine (delavnice ipd.) 350 točk 80 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 30 študijskih srečanj, vsaj 3 samostojne razstave likovne skupine, vsaj 4 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah oz. drugih priložnostnih nastopov skupine (delavnice ipd.) 250 točk 40 točk III. kategorija: 20 študijskih srečanj, vsaj 2 samostojni razstavi likovne skupine, vsaj 3 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah oz. drugih priložnostnih nastopov skupine (delavnice ipd.) 150 točk 25 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): vsaj 10 študijskih srečanj, vsaj 1 samostojna razstava, vsaj 2 sodelovanji na drugih razstavah ali prireditvah 80 točk 10 točk - Samostojna razstava pomeni izvedbo razstave skupine, ki jo skupina pripravlja prvič oziroma jo v minulih treh letih ni predstavila javnosti. - Za eno študijsko srečanje se šteje najmanj 45 minut srečanja. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih študijskih srečanj. Velikost skupine do 30 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 3 neposredne udeležence skupine 5 točk ki ima več kot 5 neposrednih udeležencev skupine 10 točk ki ima več kot 8 neposrednih udeležencev skupine 15 točk ki ima več kot 10 neposrednih udeležencev skupine 20 točk ki ima več kot 12 neposrednih udeležencev skupine 30 točk Točke se dodelijo glede na podatke, podanih v prijavi na javni razpis. Udeležba na srečanjih, festivalih, drugi posebni slikarski dogodki (slikarska kolonija, slikarski natečaj, ex tempora, ipd.) Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejme skupina: če nastopi na območnem srečanju, koloniji, natečaju ali na posebnem slikarskem dogodku tovrstnih skupin 10 točk če sodeluje na srečanju, koloniji, natečaju ali na drugem posebnem slikarskem dogodku tovrstnih skupin in/ali skupno dogovorjenih programih tovrstnih društev ter za nastop ne prejmejo plačila; 20 točk če nastopi na medobmočnem (regijskem) srečanju, koloniji, natečaju ali na drugem posebnem slikarskem dogodku tovrstnih skupin 25 točk če nastopi na državnem razstavnem ali na drugem posebnem slikarskem dogodku tovrstnih skupin 35 točk če nastopi na mednarodnem razstavnem ali na drugem posebnem slikarskem dogodku tovrstnih skupin 60 točk Izdaja publikacij do 100 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2378 izdaja samostojnega kataloga, zbornika v lastni izdaji 100 točk izdaja drugega samostojnega tiskanega izdelka (npr. brošura, zloženka, druge tiskane izdaje) v lastni izdaji 20 točk VI. LITERARNA (RECITACIJSKA) DEJAVNOST PROGRAMSKA DEJAVNOST (letni obseg programa, srečanja, literarni večeri, objave) Obseg Strokovnost Kategorije: študijsko delo in priprave I. kategorija: Pogoji (letni program dela): 20 srečanj, vsaj 3 samostojni literarni večeri oziroma sklop literarnih večerov/krožek skozi leto (najmanj 3 večeri), vsaj 3 sodelovanja na literarnih večerih ali tovrstnih sorodnih dogodkih, vsaj 4 objave/najave v publikacijah ali medijih 250 točk 50 točk II. kategorija: Pogoji (letni program dela): 15 srečanj, vsaj 2 samostojna literarna večera oziroma sklop literarnih večerov/krožek skozi leto (najmanj 2 večera), vsaj 3 sodelovanja na literarnih večerih ali tovrstnih dogodkih, vsaj 3 objave/najave v publikacijah ali medijih 150 točk 35 točk III. kategorija: Pogoji (letni program dela): 10 srečanj, vsaj 2 samostojna literarna večera, vsaj 2 sodelovanji na literarnih večerih ali tovrstnih dogodkih, vsaj 2 objavi v medijih 60 točk 10 točk IV. kategorija: Pogoji (letni program dela): 5 srečanj, vsaj 1 samostojen literarni večer, vsaj 1 sodelovanje na literarnih srečanjih ali tovrstnih dogodkih, vsaj 1 objava v medijih 20 točk 5 točk - Samostojni literarni večeri pomeni izvedbo večera skupine, ki ga z vsebino skupina pripravlja prvič oziroma ga v minulih dveh letih z povsem isto vsebino ni predstavila javnosti. - Za eno študijsko srečanje se šteje najmanj 45 minut srečanja članov društva. - Točke se dodelijo pod pogojem, da je prijavitelj priložil izjavo z evidenco načrtovanih študijskih srečanj. Velikost skupine do 30 točk Dodatek glede na število velikosti skupine članov prijavitelja, ki dejansko sodelujejo pri izvajanju programa (nastopajoči), ki ima več kot 5 neposrednih udeležencev skupine 5 točk ki ima več kot 10 neposrednih udeležencev skupine 10 točk ki ima več kot 15 neposrednih udeležencev skupine 15 točk ki ima več kot 20 neposrednih udeležencev skupine 20 točk ki ima več kot 30 neposrednih udeležencev skupine 30 točk Točke se dodelijo glede na podatke, podane v prijavi na javni razpis. Udeležba na srečanjih, festivalih, posebnih literarnih dogodkih Dodatek za sodelujoče v skupnih projektih predstavljanja, primerjanja in vrednotenja dosežkov ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti - ne glede na kategorizacijo - prejme skupina: če nastopi na območnem srečanju oz. festivalu tovrstnih skupin ali na drugem posebnem dogodku tovrstnih skupin 10 točk če sodeluje na srečanju/festivalu tovrstnih skupin in skupno dogovorjenih programih tovrstnih društev ter za nastop ne prejmejo plačila 20 točk če nastopi na medobmočnem (regijskem) srečanju tovrstnih skupin 25 točk če nastopi na državnem srečanju/festivalu ali drugem posebnem dogodku tovrstnih skupin 35 točk če nastopi na mednarodnem dogodku tovrstnih skupin 60 točk Izdaja publikacij do 100 točk izdaja samostojne knjige, zbornika ali nosilca zvoka/slike v lastni izdaji 100 točk izdaja drugega samostojnega tiskanega izdelka (npr. brošura, zloženka, druge tiskane izdaje) v lastni izdaji 20 točk VII. OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE V KULTURI Ljudske običaji, šege in navade (koledovanje, martinovanje, miklavževanje, pustovanje, ipd. ) Obseg programa Za dogodek Tradicionalnost I. kategorija: dogodek izveden v Občini Cerklje na Gorenjskem, predstavlja ohranjanje lokalnih ljudskih običajev in šeg, je tradicionalen, se izvedbeno in zasnovno nadgrajuje, je brezplačno dostopen javnosti 15 točk 5 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2379 II. kategorija: dogodek je izveden v Občini Cerklje na Gorenjskem, predstavlja ohranjanje regionalnih oz. slovenskih ljudskih običajev in šeg, se izvedbeno in zasnovno nadgrajuje, je brezplačno dostopen javnosti 10 točk 5 točk III. kategorija: dogodek je izveden izven Občine Cerklje na Gorenjskem, predstavlja ohranjanje lokalnih ali regionalnih oz. slovenskih ljudskih običajev in šeg, se izvedbeno in zasnovno ne nadgrajuje, je brezplačno dostopen javnosti 5 točk 3 točke - Za tradicionalnost se upošteva, da je bil izveden najmanj trikrat v zadnjih treh letih in je podprt z dokazili (vabilo, plakat, najava dogodka, ipd.) - Opiše se vsebina aktivnosti, cilji in namen, tradicionalnost, kraj izvedbe, ali se vsebinsko nadgrajuje, in če, kako, nivo predstavitve (predstavljanje lokalnega običaja, regionalnega oz. slovenskega običaja) - Točke se ne dodelijo, če niso izpolnjena merila posamezne kategorije. - Točke se ne dodelijo, če je ta program naveden kot del redne kulturne dejavnosti prijavitelja. 2. PROJEKT Projekt je zaokrožena vsebinska enota, ki je v celoti in v svojih delih dostopna javnosti (npr. jubilejni koncert, likovna kolonija s sklepno razstavo, izredna plesna predstava, publikacija, poseben jubilejni kulturni dogodek, __ 1. Zasnova in vsebina projekta do 30 točk jasno in pregledno opredeljen obseg projekta, cilj, namen, inovativnost, aktualnost do 20 točk obseg projekta, cilji in nameni projekta, tematska inovativnost ter aktualnost projekta niso razvidni 0 točk obseg projekta, cilji in nameni projekta, tematska inovativnost (projekt ni soroden redni dejavnosti) ter aktualnost projekta so delno razvidni 10 točk obseg projekta, cilji in nameni projekta, tematska inovativnost (projekt ni soroden redni dejavnosti) ter aktualnost projekta so jasno razvidni 20 točk vsebinska tehtnost, s kakovostno programsko vsebino do 10 točk vsebina in kakovost programa projekta nista razvidna 0 točk vsebina in kakovost programa projekta sta delno razvidna 5 točk vsebina in kakovost programa projekta sta jasno razvidna 10 točk 2. Uspešnost do 15 točk število izvedenih samostojnih kulturnih projektov v preteklem letu, predstavljenih v občini in širši javnosti: do 5 točk 1 projekt, ki je bil predstavljen v občini in širši javnosti 1 točka od 2 do 3 projekti, ki so bili predstavljeni v občini in širši javnosti 3 točke 4 in več projektov, ki so bili predstavljeni v občini in širši javnosti 5 točk reference do 10 točk (uspešno izvedeni projekti v preteklih treh letih (2019, 2020, 2021), za katere je izvajalec prejel nagrado, priznanje, strokovno mnenje ali oceno ali bil za uspešen projekt sofinancirani s strani lokalne skupnosti, državne ali mednarodne institucije ali organizacije) 1 referenca 5 točk 2 referenci 7 točk 3 in več referenc 10 točk 3. Uresničevanje ciljev lokalnega razvoja kulturne dejavnosti do 20 točk delež domače ustvarjalnosti do 10 točk število aktivnih članov, vključenih v izvedbo projekta 1-5 1 točka 6-10 3 točke 11-15 5 točk 16-20 8 točk 21 in več 10 točk Kontinuiranost projekta do 10 točk projekt se bo izvajal neprekinjeno, od 1 do 3 mesecev 1 točka projekt se bo izvajal neprekinjeno, od 4 do 7 mesecev 5 točk projekt se bo izvajal kontinuirano, neprekinjeno, od 8 do 12 mesecev 10 točk 4. Pomen projekta za širši kulturni prostor in učinki projekta do 25 točk Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2380 projekt je namenjen ožji javnosti, bo predstavljen enkrat v občini, organizirano, z vabili in najavami, nima izobraževalnega oz. promocijskega ali postprodukcijskega učinka 1 točka projekt je namenjen širši javnosti, bo predstavljen najmanj enkrat v občini, organizirano, z vabili, najavami, ima izobraževalni in/ali promocijski ali postprodukcijski učinek 5 točk projekt je namenjen širši javnosti, bo predstavljen najmanj dvakrat v občini in enkrat na regijskem nivoju, organizirano, z vabili, najavami in ima izobraževalni in/ali promocijski ali postprodukcijski učinek 10 točk projekt je namenjen širši javnosti, bo predstavljen najmanj trikrat v občini in enkrat na državnem ali mednarodnem nivoju, organizirano, z vabili, najavami in ima izobraževalni učinek, velik promocijski učinek ali postprodukcijski učinek 25 točk 5. Sodelovanje z javnimi organizacijami s področja kulture (v nadaljevanju besedila: organizacija) do 5 točk z 1 drugo organizacijo 1 točka z 2 drugima organizacijama 3 točke s 3 in več drugimi organizacijama 5 točk 6. Ekonomičnost projekta do 45 točk Preglednost realne finančne konstrukcije in ocene stroškov izvedbe prijavljenega projekta Realnost finančne konstrukcije: do 5 točk finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenega programa, v primerjavi z obsegom programa in udeležbo, ni uravnotežena in ni jasna 0 točk finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenega projekta, v primerjavi z obsegom in udeležbo, je delno pregledna, delno uravnotežena in delno jasna 2 točki finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe prijavljenega projekta, v primerjavi z obsegom in udeležbo, je realna, pregledna in jasna 5 točk Delež lastnih sredstev za izvedbo prijavljenega programa do 25 točk 1 % - 10 % 0 točk 11 % - 25 % 5 točk 26 % - 45 % 10 točk 45 % - 65 % 15 točk 65 % in več 25 točk Delež javnih sredstev in sredstev pridobljenih za izvedbo projekta (sredstva pridobljena iz javnih razpisov na občinski, državni ali evropski ravni, sponzorstvo, donatorstvo. Plačila udeležencev projekta se ne upoštevajo kot pridobljena sredstva): do 15 točk 0% 0 točk 1 % - 10 % 2 točki 11 % - 20 % 5 točk 21 % - 30 % 10 točk 31 % in več 15 točk 7. Izdaja publikacije ali nosilca zvoka/slike do 50 točk izdaja drugega samostojnega tiskanega izdelka (npr. brošura, zloženka, druge tiskane izdaje) 10 točk izdaja samostojne knjige, zbornika, kataloga in druge tovrstne publikacije ali nosilca zvoka/slike 50 točk 7. Objava javnega razpisa in dodatne informacije o razpisu: Objava javnega razpisa: Javni razpis se objavi v občinskem glasilu »Uradno glasilo slovenskih občin« dne 17. 12. 2021 in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji« dne 17. 12. 2021. Za datum objave razpisa se šteje datum objave razpisa v Uradnem glasilu slovenskih občin. Prevzem razpisne dokumentacije: Besedilo razpisa in razpisna dokumentacija sta od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Javni razpisi in natečaji«. Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerklje na Gorenjskem do vključno dne 13. 1. 2022, do 14.00 ure. Informacije: Dodatne informacije prijavitelji prejmejo v času uradnih ur pri višji svetovalki Simoni Vodlan (T: 04/28 15 807) ali na elektronskem naslovu: obcinacerklje@siol.net, in sicer do vključno dne 13. 1. 2022, do 14.00 ure. 8. Rok za predložitev prijav na javni razpis in način predložitve vlog: Vloga je lahko oddana v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur ali poslana priporočeno po pošti. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele do vključno 17. 1. 2022 do 14.00 ure oziroma bodo ta dan oddane po pošti kot priporočene pošiljke do 14.00 ure. Vloga mora biti oddana v pisni obliki, v zaprti ovojnici, s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA NA RAZPIS ZA KULTURO 2022« na naslov: Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2381 4207 Cerklje na Gorenjskem Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov prijavitelja. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji, merili in kriteriji razpisa. Vloga, ki jo je prijavitelj poslal po preteku razpisnega roka, je prepozna. Če prijavitelj za isti program ali projekt na javni razpis pošlje več vlog, se obravnava prva vloga, ostale pa se zavržejo, razen, če jih je mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka za oddajo vlog na način, kot je opredeljeno zgoraj, z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Nepravilno dopolnjene in označene vloge se ne bodo upoštevale oziroma bodo izločene iz nadaljnjih postopkov obravnave. Za vloge, ki niso pravočasne se neodprte vrnejo pošiljatelju. Vloge, ki jih ni vložila upravičena oseba ali so neutemeljene ali niso bile vložene na predpisanih obrazcih, se s sklepom zavržejo. Neutemeljene vloge in vloge, ki so jih podale neupravičene osebe, se s sklepom zavrnejo. 9. Razpisna dokumentacija in obvezni sestavni deli za veljavnost prijave : A. Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo javnega razpisa s kriteriji in merili za ocenjevanje in vrednotenje kulturnih programov/projektov, • naslovnico razpisne dokumentacije (vloge), • prijavni obrazec 1 - osnovni podatki o prijavitelju, • prijavni obrazec 2 - izjave, • prijavni obrazec 3 - vrsta prijave programa, • prijavni obrazec 4 - finančni načrt programov, • prijavni obrazec 5 - prijava projekta, • prijavni obrazec 6 - vzorec pogodbe, • prijavni obrazec 6_1 - vzorcem vsebinskega in finančnega poročila, • prijavni obrazec 6_2 - vzorce zahtevka za izplačilo sredstev, • prijavni obrazec 7 - kontrolni list, • obrazec za izpolnitev ovojnice. B. PRIJAVA na razpis se vloži na predpisanih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Vloga prijavitelja mora vsebovati po vrstnem redu: 1. izpolnjeno naslovnico razpisne dokumentacije (vloga), 2. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-1 - Podatki o prijavitelju programa ali projekta, s prilogami, 3. v celoti izpolnjen in podpisan prijavni obrazec OBR-2 - Izjave, 4. v celoti izpolnjen prijavni obrazec OBR-3 - Prijava programa glede na dejavnost, ki jo kandidat prijavlja in obvezne priloge k temu obrazcu, 5. v celoti izpolnjen prijavni obrazec OBR-4 - Finančni načrt izvajanja programov, 6. v celoti izpolnjen prijavni obrazec OBR-5 - Prijava projekta in obvezne priloge k temu obrazcu, 7. izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-6 - vzorec pogodbe o sofinanciranju, kot seznanitev prijavitelja z vsebino in pogoji pogodbe, 8. izpolnjen prijavni obrazec OBR-6_1 - vzorce poročila, 9. izpolnjen prijavni obrazec OBR-6_1 - vzorec zahtevka za izplačilo sredstev, 10. v celoti izpolnjen prijavni obrazec OBR-7 - kontrolni list, 11. izpolnjen obrazec - ovojnica. Vsi obrazci naj bodo izpolnjeni in podpisani s strani zakonitega zastopnika ter žigosani. Obrazec OBR-5 prijavitelj izpolni le v primeru, da prijavlja samostojen projekt posebne kulturne pomembnosti, ki bo izveden v letu 2022 ter bo prijavitelj v okviru projekta izvedel samostojno prireditev ali drug kulturni projekt, ki bo predstavljen širši javnosti brezplačno, ima inovativno zasnovano vsebino, je prepoznaven v občinskem kulturnem prostoru, ima jasno finančno konstrukcijo prihodkov in dohodkov izvedbe in ni del osnovne redne programske dejavnosti prijavitelja. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnih obrazcih razpisne dokumentacije naročnika (Občine Cerklje na Gorenjskem). Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem primeru ne bo obravnavana. Prijava mora vsebovati zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov oziroma projektov mora za vsak posamičen program oz. projekt izpolniti ločen obrazec, in sicer OBR-3 za program ter obrazec OBR-5 za projekt, ostale obrazce pa se izpolni le enkrat. Vse izpolnjene obrazce z dokazili naj prijavitelj dostavi v eni (1) pravilno opremljeni ovojnici. 10. Obravnava prijav, terminski načrt odpiranja vlog ter popolnost vlog: Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, odpre vloge, prispele na razpis najkasneje v petnajstih (15) dneh po razpisnem roku, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Odpiranje vlog ni javno. Komisija za vsako vlogo posebej ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba, na predpisanih obrazcih in ali je popolna glede na razpisne pogoje. Če je posamezna vloga formalno nepopolna ali nejasna, strokovna komisija pisno pozove prijavitelja, vlagatelja vloge, da jo dopolni v petih (5) dneh. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku ali če dopolnitev ni ustrezna in vloga tudi po dopolnitvi ni popolna, se izda sklep, s katerim se jo zavrže kot nepopolno. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 11. Rok v katerem, bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa in sklenitev pogodb: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa z odločbo pisno obveščeni najpozneje v šestdesetih (60) dneh od dneva odpiranja vlog. Občina Cerklje na Gorenjskem bo z izbranimi prijavitelji, po dokončnosti odločb, sklenila pogodbe o sofinanciranju programov za leto 2022, v katerih se bodo podrobneje opredelile medsebojne pravice in obveznosti. V kolikor prijavitelj ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih (15) dneh od prejema, se šteje, da je odstopil od sofinanciranja programa ali projekta iz občinskega proračuna, da pogodba ni sklenjena in je Občina Cerklje na Gorenjskem prosta vseh obveznosti, ki so zanjo izhajale iz odločbe. 12. Upravičenost stroškov Stroški in izdatki so upravičeni, če: • so s programom in/ali projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji programa in/ali projekta, • so dejansko nastali za opravljena dela, dobavljeno blago ali izvedene storitve in je upravičenka oziroma upravičenec dostavil dokazila o plačilu, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2382 • so prepoznani in preverljivi, v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja, • nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti, • so prepoznavni, preverljivi in podprti s kopijami izvirnih dokazil. • Stroški in izdatki niso upravičeni, če: • gre za stroške nakupa in gradnje nepremičnin, • gre za povračljivi davek na dodano vrednost, • gre za amortizacijo nepremičnin in opreme, • gre za stroške obresti, • gre za stroške zavarovanj, • gre za druge stroške, ki niso predvideni v pogodbi o sofinanciranju. Nematerialni prispevki v obliki prostovoljnega dela, ki jih prijavitelj izkaže oziroma predvidi v finančnem načrtu, se upoštevajo tako, da se ocenjena vrednost opravljenega prostovoljnega dela, v skladu z 21. členom Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16), vrednoti za organizacijsko delo trinajst (13) eurov/uro, za vsebinsko delo deset (10) evrov/ uro in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest (6) eurov/uro. 13. Terminski načrt porabe sredstev Dodeljena sredstva morajo biti praviloma porabljena do 31. 12. 2022. 14. Splošne določbe: • Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do sprememb razpisnih pogojev v času odprtja javnega razpisa in do preklica javnega razpisa. • Občina Cerklje na Gorenjskem lahko javni razpis po svoji prosti presoji, brez kakršnihkoli posledic, do roka za oddajo vlog s sklepom ustavi postopek javnega razpisa, ga razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine. • Občina Cerklje na Gorenjskem ne prevzema nikakršne odgovornosti za izgubljene ali prepozno predložene vloge. • Prijavitelj mora izpolnjenji vlogi priložiti vse obrazce in listine, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. • Prijavitelje se opozarja na dejstvo, da v času objave tega javnega razpisa zaradi SARS-CoV-2 (COVID-19) še vedno veljajo posebni ukrepi tudi na področju izvajanja kulturne dejavnosti, prav tako ni znano, kdaj jo bo mogoče ponovno v polni meri izvajati, zato prijavitelji pozivamo, da na javni razpis programe prijavijo v takšnem obsegu, da jih bo mogoče izvesti do konca leta, na podlagi navedenega pa naj prijavitelji še posebno pozornost namenijo finančnemu načrtu izvajanju programov. • V primeru, da prijavitelj zapisnika redne letne skupščine, občnega zbora oziroma ustreznega organa društva (ki mora vsebovati tudi načrt dela za tekoče leto, poročilo o opravljenih dejavnostih in o poslovanju v preteklem koledarskem letu in listo prisotnih s podpisom) ni predložil kot prilogo h kandidaturi na javni razpis v tekočem letu, je le-tega dolžan Občini Cerklje na Gorenjskem predložiti najkasneje do konca roka za podpis pogodbe. • Navodila prijaviteljem: V primeru sklica občnega zbora s pomočjo elektronskih sredstev predsednik društva pripravi pravila postopka občnega zbora, jih predloži vabilu in jih predlaga v sprejem na začetku občnega zbora. Vabilo na občni zbor se posreduje tudi županu Občine Cerklje na Gorenjskem. • Če se ugotovi, da je prijavitelj podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev, njegova vloga pa se s sklepom zavrže. • V primeru, da sredstva, ki so bila z javnim razpisom predvidena za sofinanciranje kulturnih projektov niso bila razdeljena v celoti, župan izda sklep o prerazporeditvi sredstev v sklop za financiranju kulturnih programov. • Z izbranimi izvajalci bodo, po dokončnosti odločb, sklenjene pogodbe o sofinanciranju prijavljenih kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, na podlagi katerih bodo izplačana sredstva, pod pogoji, ki so določeni s tem javnim razpisom in sklenjeno pogodbo. V kolikor izvajalec ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih (15) dneh od prejema, se šteje, da je odstopil od sofinanciranja programa ali projekta iz občinskega proračuna, da pogodba ni sklenjena in je Občina Cerklje na Gorenjskem prosta vseh obveznosti, ki so zanjo izhajale iz odločbe. O preostanku sredstev oz. neporabljenih sredstvih na predlog komisije odloči župan s sklepom. • Izvajalci, ki prejmejo sredstva iz občinskega proračuna, so dolžni v svojih promocijskih gradivih na ustrezen način predstavljati Občino Cerklje na Gorenjskem, in sicer tako, da pisno navedejo, da program ali projekt sofinancira Občina Cerklje na Gorenjskem, poleg se lahko priloži grb Občine. • Občina Cerklje na Gorenjskem oz. od nje pooblaščeni subjekt ima pravico kadar koli izvesti nadzor izvajanja programov/projektov, ki so predmet sofinanciranja, in nadzor namenskosti porabe sredstev po sklenjeni pogodbi. Pri tem je kulturni izvajalec programa/projekta dolžan izvajalcu nadzora nuditi vse potrebne informacije in mu predložiti potrebna dokazila oz. dokumentacijo o izvedbi sofinanciranega kulturnega programa ali projekta in nastalih stroških v zvezi s tem. • Izbrani izvajalec je dolžan pristojnemu organu občine v pogodbenem roku in na predpisanih obrazcih predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi in namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa. • Izbrani izvajalec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun: • če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, določenem v pogodbi, • če izvajalec delno ali v celoti ne izpolnjuje svojega programa/projekta. Že prejeta in nenamensko porabljena sredstva je izvajalec dolžan vrniti v proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od dneva prejema sredstev do dneva vračila sredstev v proračun. • V primeru, da je izbrani izvajalec kršil pogodbena določila, ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev ali v primeru, da je prišlo do sodnega spora, izvajalec ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu. Številka: 610-0010/2021-04 Datum: 15. 12. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2383 1215. Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 Občina Cerklje na Gorenjskem, na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/18) in Letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2022 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 2. Predmet javnega razpisa: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022. Izvajalci letnega programa športa (LPŠ) delujejo oziroma izvajajo športne programe v skladu z Zakonom o športu, v skladu s svojim temeljnim oziroma ustanovitvenim aktom, društva (klubi) usmerjeni v kakovostni šport pa tudi v skladu s pravili nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ) z uradnim tekmovalnim sistemom za svojo športno panogo. Sofinanciranje izvajanja športnih programov bo potekalo v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem ter Letnim programom športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 (objavljeno na www.cerklje.si dne 18. 11. 2021). 3. V letu 2022 se sofinancirajo naslednji športni programi: 1. sofinanciranje programov športa • prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • kakovostni šport ter športni tekmovalni programi članskih ekip kolektivnega športa usmerjenih v kakovostni šport, • športna rekreacija. 2. sofinanciranje razvojnih in strokovnih nalog v športu • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, • strokovni kader. 3. sofinanciranje organiziranosti v športu: • delovanje športnih društev/klubov 4. sofinancirajo športnih prireditev in promocija športa: • večje športne prireditve. 4. Izvajalci LPŠ, ki se lahko prijavijo na javni razpis: Izvajalci LPŠ, upravičenci za sofinanciranje športnih programov iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem, so športna društva in klubi, zavodi, ustanove in drugi, ki so registrirani v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti na področju športa, imajo sedež v občini, aktivno izvajajo športne programe, in so splošno koristni in neprofitni. 5. Pogoji za prijavo, ki jih morajo izvajalci LPŠ, ki kandidirajo za razpisana javna sredstva, izpolnjevati so: • da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo; • da imajo sedež v Občini Cerklje na Gorenjskem; • da so v skladu z veljavno zakonodajo ustanovljeni ali registrirani za izvajanje športnih programov vsaj 6 mesecev pred dnem objave javnega razpisa, kar ne velja za prijavo za športne prireditve; • da prijavljene športne programe izvajajo na neprofitni osnovi; • da so prijavili športne programe, ki bodo izvedeni v letu 2022; • da imajo za prijavljene programe zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu; • da imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti; • da izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen; • da imajo, v skladu z lastnim temeljnim aktom, urejeno evidenco članstva ter evidenco o udeležencih programa; • da redno in v rokih dostavljajo poročila o realizaciji programov ter imajo načrt aktivnosti izvajanja športnega programa (velja za izbrane izvajalce v preteklem letu); • da so v pogodbenem roku oddali poročilo o realizaciji programa športa za preteklo leto, če so za ta namen prejeli sredstva na javnem razpisu za preteklo leto, razen v primerih, ko kandidirajo prvič; • da izvedejo občni zbor najkasneje do konca roka za podpis pogodbe; • da za isti program ne kandidirajo oz. niso že pridobili sredstev iz proračuna občine ali drugega javnega vira, • da je prijavljeni LPŠ finančno uravnotežen, • da se prijavijo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih, določenih s tem razpisom; • da izpolnjuje druge pogoje, določene s tem razpisom. 6. Drugi pogoji: • Vsak prijavitelj, je dolžan v prijavi navesti eno prireditev, ki jo bo izvedel v času občinskega praznovanja, praviloma v mesecu septembru ali oktobru. Prijavitelj je dolžan navesti naziv prireditve in krajši opis ter kraj izvedbe. • Vsak prijavitelj lahko v prijavljenem letnem programu prijavi do največ 3 samostojne, večje in pomembne športne prireditve. Prijavljena prireditev se ne točkuje, če iz nje ni razvidno, da ne gre za dogodke v okviru redne dejavnosti, kot npr. redni netekmovalni programi, turnirji ipd. • Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so jim bila dodeljena. • Vsak prijavitelj mora pripraviti natančno finančno konstrukcijo prihodkov in odhodkov (Obrazec 5), pri čemer je obvezna specifikacija prihodkov, ki jih pričakuje iz javnih sredstev za realno možno izvedbo programov. • Športni programi, ki se financirajo iz kateregakoli drugega vira proračuna Občine Cerklje na Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2384 Gorenjskem, ne morejo biti predmet sofinanciranja po merilih in kriterijih tega razpisa. • Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. 7. Višina sredstev: Okvirna višina proračunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022, znaša 180.000,00 EUR, pri tem je: • za namen izvajanja športnih programov rezerviranih 146.000,00 EUR, • za namen izvajanja tekmovalnega programa članskih ekip kolektivnega športa v ligah, ki v svojem rednem programu poleg izvajajo tudi športne programe »ŠVOM usmerjeni«, rezerviranih 30.000,00 EUR, • za namen izvajanja večjih športnih prireditev rezerviranih 4.000,00 EUR. Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev za posamezno zgoraj navedeno področje. Višina proračunskih sredstev izhaja iz sprejetega Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/21). Skupna višina sredstev za izvajanje Letnega programa športa se uskladi z višino sredstev, ki so v veljavnem proračunu namenjene za njegovo izvajanje. V primeru, da se v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 spremeni katera od postavk, se skladno s tem v enakem znesku uskladi višina sredstev za sofinanciranje po tem javnem razpisu. Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 so zagotovljena na proračunski postavki 1851 - Transferi društvom s področja športa za sofinanciranje programov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in merila, skladno s pravilnikom in kriteriji tega razpisa. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega izvajalca letnega programa športa je odvisna od skupnega števila zbranih točk vseh športnih programov ter vrednosti točke. Vrednost točke se dobi tako, da se višina sredstev, ki so razpisana za namen izvedbe letnih programov športa deli s seštevkom točk vseh letnih programov športa. Višina sofinanciranja posameznega tekmovalnega programa članskih ekip kolektivnega športa v ligah je odvisna od skupnega števila zbranih točk primernih tekmovalnih programov članskih ekip, na podlagi skupnega števila se določi vrednost ene (1) točke. Višina sofinanciranja športnih prireditev se določi na podlagi zbranih vseh točk primernih športnih prireditev. 8. Merila in kriteriji za vrednotenje prejetih vlog: Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti ter predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je (1) ura = 60 minut. Programi se bodo vrednotili v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje športnih programov, opredeljenih v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem, in podrobneje določenih s tem javnim razpisom, in sicer po naslednjih področjih športa: • razširjenost športne panoge, • uspešnost/konkurenčnost ter pomen panoge za lokalno okolje, • obseg športnih programov, glede na vrsto programov (tekmovalni, netekmovalni), • razvojne dejavnosti v športu, • organiziranost v športu, • športne prireditve. V primeru, da prijavitelj ne priloži dokazil, ki se nanašajo na merila, po katerih se posamezna vloga točkuje, se šteje, da prijavitelj takega dokazila nima in bo vloga v tem delu prejela 0 točk. Zaradi specifičnosti športnih panog so športni programi in izvajalci letnega programa športa razdeljeni: A. na tekmovalne programe (športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (krajše: ŠVOM usmerjeni), športni tekmovalni programi članskih ekip kolektivnega športa ter kakovostni šport (krajše: KŠ): • v individualne športne panoge (krajše: IŠP) oz. • v kolektivne športne panoge (krajše: KŠP) B. na netekmovalne programe (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (krajše: ŠVOM prostočasno), športna rekreacija (krajše: RE) C. na športne prireditve. SPLOŠNI POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJA ŠPORTNIH PROGRAMOV V merilih določeno število točk se navezuje na optimalno zadostitev pogojev, glede: A. minimalnega števila udeležencev vadbene skupine: o če je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo merila (normativ), se število točk proporcionalno zmanjša (=koeficient popolnosti skupine). o če je udeležencev več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa B. dodatnih pogojev za udeležence vadbe v športnih programih: o enkratno vrednotenje: isti udeleženec se pri istem izvajalcu lahko ovrednoti le v enem (1) športnem programu, o netekmovalni program (ŠVOM prostočasno in RE): vrednotijo se le udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme pri NPŠZ, o v primeru, da izvajalec posameznega kriterija ne izpolnjuje (npr. ni primerno izobraženega/usposobljenega kadra), se točke iz meril ne dodelijo. C. tekmovalnih športnih programov: o v programih ŠVOM usmerjeni v KŠ, v KŠ-u se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ. Izjema so otroci v pripravljalnih programih, za katere se zahteva seznam vadečih in napoved tekmovanj. o vrednotijo se samo športniki, ki v letu financiranja dopolnijo starost 12 let in več, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2385 o vrednotijo se samo programi izvajalcev LPŠ, ki imajo dejavnost organizirano in tekmujejo vsaj v treh (3) starostnih kategorijah, razen v športnih panogah, kjer zaradi specifičnosti tega pogoja ni moč izpolniti. Za individualne športne panoge (IŠP) velja, da mora izvajalec v programu prijaviti najmanj 50% udeleženih, glede na z merili predvideno število udeležencev vadbene skupine. o ekipe in/ali posamezniki morajo dokazati udeležbo na najmanj treh (3) tekmah/tekmovanjih v sklopu uradnega tekmovalnega sistem NPŠZ, razen v športnih panogah, kjer zaradi specifičnosti tega pogoja ni moč izpolniti. D. uporabe primernega športnega objekta (športni objekt se ovrednoti športnim programom za katera so predložena zahtevana dokazila o najemu oz. uporabi določenih objektov za izvajanje programov), pri čemer se za uporabo športnih objektov Občine Cerklje na Gorenjskem za izvajanje športnih programov športne vzgoje otrok do vključno 14 let, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, določi korekcijski faktor 1,800. E. vodenje programa s strani primerno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra (strokovni kader se ovrednoti ob predložitvi potrdila o izobrazbi/usposobljenosti in dokazilu o nastalih stroških strokovnega kadra), pri čemer se za vodja športnih programov z dokazano ustrezno strokovno usposobljenostjo/izobrazbo v športu za izvajanje športnih programov športne vzgoje otrok do vključno 14 let, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, določi korekcijski faktor 1,500. F. Izvajalci lahko svoje tekmovalce oziroma člane prijavijo samo v enem od športnih programov, ki ga prijavijo in izvajajo. Vsi športni programi za otroke in mladino, ki jih občina sofinancira, se morajo izvajati zunaj rednega pouka oziroma izobraževalnega sistema (niso sofinancirani s strani pristojnega ministrstva). RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG, PROGRAMOV IN IZVAJALCEV Pri razvrščanju netekmovalnih športnih programov izvajalca, se upoštevajo naslednji kriteriji: o RAZŠIRJENOST (število vadečih), o KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA, o UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV za izvajanje športnega programa. Pri razvrščanju pripravljalnih oz. tekmovalnih športnih izvajalca se upoštevajo naslednji kriteriji : o RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE (število registriranih tekmovalcev/alk na državnem nivoju, število športnikov v starosti nad 12 let, ki so pri NPŠZ registrirani kot tekmovalci in imajo v obdobju vrednotenja tekmovalno licenco, število tekmovalnih selekcij izvajalca, ki so v obdobju vrednotenja vključeni v uradni tekmovalni sistem NPŠZ), o USPEŠNOST - KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE (dosežen rezultat ekipe/posameznika izvajalca na uradnem tekmovanju NPŠZ, doseženi rezultati članske ekipe in/ali tekmovalcev članov v preteklem tekmovalnem obdobju), število kategoriziranih športnikov izvajalca v obdobju vrednotenja (v preteklem tekmovalnem obdobju), o POMEN (število let neprekinjenega delovanja izvajalca, število članov športnega društva s plačano članarino v obdobju vrednotenja, o KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA (število usposobljenega/izobraženega strokovnega kadra izvajalca) Pri razvrščanju športnih prireditev izvajalca se upoštevajo naslednji kriteriji: o RAZŠIRJENOST (število vseh udeležencev, število tekmovalcev, število ekip, rezultati) o USPEŠNOST (raven prireditve, tradicija). RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG: RAZŠIREJENOST, USPEŠNOST, KONUKRENČNOST KšP/IšP: število pri NPŠZ registriranih tekmovalcev (1) ni registriranih do 20 od 21 do 50 51 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KšP/IšP: število vseh selekcij izvajalca v tekmovanjih NPŠZ(2) ni skupin 1 do 2 3 do 4 5 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KšP/IšP: kategorizirani športniki (v obdobju vrednotenja) ni kategoriziranih MLR, DR PR MR, SR/OR TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KŠP: rezultati ekip ni nastopov nastopi v NPŠZ 2. DL 1. DL IŠP: rezultati tekmovalcev'3' ni nastopov nastopi v NPŠZ nastop na DP (6) 1. polovica DP (4) TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KŠP: doseženi rezultati ekip (kolektivni šport) udeležba do 20. mesta do 10. mesta 1.-3. mesto TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 5 10 15 20 IŠP: rezultati tekmovalcev(3) udeležba do 20. mesta do 10. mesta 1.-3. mesto TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 1 2 3 5 število mlajših vadbenih skupin (cicibani, mlajši dečki/deklice, starejši dečki/deklice, mladinci) od 1 do 3 od 4 do 9 od 10 do 15 16 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 1 5 10 15 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2386 (1) upoštevajo se tekmovalci/ke od dopolnjenega 12. leta starosti naprej; s potrjeno licenco za aktualno leto (2) upoštevajo se samo tekmovalne selekcije od 12. leta starosti naprej (vključno s člansko) (2) pri individualnih športnih panogah mora biti vsaka selekcija vsaj 75% izpopolnjena. (3) pri individualnih športnih panogah mora tekmovalni rezultat doseči najmanj 4 oz. 6 tekmovalcev. ŠPORTNI PROGRAMI 8.1. PROGRAMI PROSTOČASNE ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE (ŠVOM PROSTOČASNO) Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno mladine (19 let). Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ. Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko v letu oziroma 60 ur letno. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) P R E DŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) velikost skupine / minimalno število udeležencev 10 10 15 število ur vadbe / tedensko 2 2 2 število tednov 30 30 30 število ur vadbe letno 60 60 60 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 60 60 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 60 60 8.2. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT (ŠVOM USMERJENI) Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. Vadba za izvajanje programov se vrši organizirano po starostnih skupinah, izvajalec ima urejeno evidenco registriranih športnikov, potrjeno s strani nacional ne panožne zveze ter sodeluje v tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze v vseh starostnih skupinah. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVO usmerjeni- I (pripravljalni programi vadbe) PRIPRAVLJALN I (6 -7 let) PRIPRAVLJALN I (8 - 9 let) PRIPRAVLJALN I (10 - 11 let) velikost skupine / minimalno število udeležencev (KŠP) 10 10 10 velikost skupine / minimalno število udeležencev (IŠP) 10 10 10 število ur vadbe / tedensko 2 3 3 število ur vadbe letno 60 90 90 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 90 90 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 90 90 CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVO usmerjeni -II (tekmovalni programi vadbe) TEKMOVALNI (12 -13 let) T E KMOVALNI (14 -15 let) TE KMOVALNI (16 -17 let) T E KMOVALNI (18 -19 let) velikost skupine / minimalno število udeležencev (KŠP) 12 12 12 12 število ur vadbe letno 120 120 160 160 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 130 130 180 180 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 130 130 180 180 velikost skupine / minimalno število udeležencev (IŠP) 8 8 6 6 število ur vadbe letno 120 120 160 160 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 60 90 90 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 60 90 90 PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE ŠVO usmerjeni - III (tekmovalni programi kategoriziranih športnikov) KATEGORIZACIJ A MLR KATEGORIZACIJ A PR minimalno število udeležencev programa 1 1 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/UDELEŽENEC 30 60 TOČKE/STROKOVNI KADER/UDELEŽENEC 30 60 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2387 MLR - status športnika mladinskega razreda PR - status športnika perspektivnega razreda 8.3. KAKOVOSTNI ŠPORT (KŠ) V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ. UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi vadbe ) ČLANSKE EKIPE velikost skupine/minimalno število udeležencev (KŠP) 12 število ur vadbe/tedensko 5-6 število ur vadbe letno 200-240 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 200-240 8.4. KOLEKTIVNE PANOGE KŠ - STROŠKI IZVAJANJA TEKMOVALNEGA PROGRAMA ČLANSKIH EKIP V DRŽAVNI ALI REGIJSKI LIGI (1., 2. ali 3. liga), ki v svojem rednem programu poleg tekmovalnega programa članskih ekip izvajajo tudi športne programe s področja ŠVOM usmerjeni Vrednotenje tekmovalnega programa članskih ekip kolektivnega športa usmerjenih v kakovostni šport se vrednoti po naslednjih kazalcih za ugotavljanje upravičenih materialnih stroškov za izvajanja tekmovalnega programa članskih ekip kolektivnega športa usmerjenih v kakovostni šport, ki tekmujejo v liga na državni ali regijski ravni: TEKMOVALNI PROGRAM* Stroški izvajanja tekmovalnega programa (registracija ekip, prijavnina na tekmovanje, stroški sodnikov in delegatov, stroški zdravstvene službe, stroški zdravstvenih pregledov, stroški snemanj tekem, stroški povezanih z zagotavljanjem varnosti na tekmah); okvirni stroški v tekočem letu od 1.000 do 2.000 EUR nad 2.001 do 5.000 EUR nad 5.001 do 9.000 EUR nad 9.001 do 12.000 EUR nad 12.001 EUR TOČKE 5 10 20 30 40 Stroški prevozov na/iz tekmovanj za izvajanje tekmovalnega programa v tekočem letu (okvirni stroški v tekočem letu) od 1.000 do 2.000 EUR nad 2.001 do 4.000 EUR nad 4.001 do 8.000 EUR nad 8.001 do 12.000 EUR nad 12.001 EUR TOČKE 5 10 20 30 40 *Izvajalec bo dolžan dokazovati upravičenost nastalih stroškov za izvajanje tega programa z dokazili o poravnanih obveznostih točno v ta namen. V primeru, da iz dokazil ne bo mogoče razbrati upravičenost nastalih stroškov za izvajanje tega programa, se sredstva izvajalcu ne nakažejo oziroma le v delu, ki ga je upravičeno dokazal. 8.5. ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAMI (odrasli) Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 vadbenih tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. ŠPORTNA REKREACIJA (RE) (netekmovalni programi redne vadbe) CELOLETNI PROGRAMI velikost skupine / minimalno št. udeležencev 15 število ur vadbe letno 60 število tednov 30 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 8.6. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORT 8.6.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih org anih NPŠZ. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2388 PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU v preteklem letu IZPOPOLNJEVA NJE (licenciranje) USPOSABLJA USPOSABLJA USPOSABLJA NJE (stopnja 1) NJE (stopnja 2) NJE (stopnja 3) minimalno število udeležencev programa 1 1 1 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 5 10 15 20 8.6.2. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU (delovanje izvajalca športnega programa na lokalni ravni) Delovanje športnih društev (klubov) je pomemben segment športa, saj je osnovni namen organiziranost športa, zato je v javnem interesu, da se z letnim programov športa zagotovijo sredstva za njihovo osnovno delovanje. DELOVANJE IZVAJALCA ŠPORTNIH PROGRAMOV delovanje izvajalca (leta neprekinjenega delovanja) / od 2 do 10 let 11 do 15 let 16 do 20 let nad 21 let TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 20 jubilej neprekinjenega delovanja izvajalca 10 let 20 let 30 let 40 let 50 let in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 5 10 15 20 25 število članov izvajalca s plačano članarino ni članarine do 25 članov 26 do 75 članov 76 do 150 članov nad 151 članov TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 20 članstvo v NPŠZ NE DA TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 10 8.7. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu se upoštevajo kriteriji: obseg programa (priznano število točk), kvalitetni nivo prireditve (lokalni, občinski, regionalni, državni,...), število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe). Osnovni pogoji: - Športna prireditev, prijavljena na ta javni razpis, bo izvedena na območju občine Cerklje na Gorenjskem. - Vsak prijavitelj prijavi do največ tri (3) večje pomembne prireditve širšega pomena. - Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja ter netekmovalni programi, kot npr. turnirji) niso predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. TRADICIJA - ŠTEVILO LET ZAPOREDNE IZVEDBE ŠPORTNA PRIREDITEV do 3 let od 4 - 8 let od 9 - 12 let 13 let in več TOČKE 3 5 10 15 ŠPORTNE PRIREDITVE ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA PRIREDITVI izvedba prireditve občinskega pomena do 25 udeležencev 26 - 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev nad 101 udeležencev TOČKE/MS/PRIREDITEV 5 10 20 40 izvedba prireditve regionalnega pomena do 25 udeležencev 26 - 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev nad 101 udeležencev TOČKE/MS/PRIREDITEV 10 20 40 80 izvedba prireditve državnega pomena do 25 udeležencev 26 - 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev nad 101 udeležencev TOČKE/MS/PRIREDITEV 0 0 80 160 izvedba mednarodne športne prireditve do 25 udeležencev 26 - 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev nad 101 udeležencev TOČKE/MS/PRIREDITEV 0 0 150 200 Izvajalec za prijavljeno športno prireditev lahko pridobi dodatne točke v primeru: o da je prijavil posebno večjo športno prireditev ob praznovanju obletnice društva (tracija: 10, 20, 30 let); korekcijski faktor=1,500. o da je prijavil prireditev namenjeno ciljni skupini: prireditev namenjena otrokom (do 15 let); korekcijski faktor=1,500 o da je prijavil organizacijo in izvedbo prireditve državnega pomena, ki hkrati velja za uradno občinsko prvenstvo; korekcijski faktor=2,000. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2389 9. Objava javnega razpisa in dodatne informacije o razpisu: Objava javnega razpisa: Javni razpis se objavi v občinskem glasilu »Uradno glasilo slovenskih občin« dne 17. 12. 2021 in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji« dne 17. 12. 2021. Za datum objave razpisa se šteje datum objave razpisa v Uradnem glasilu slovenskih občin. Prevzem razpisne dokumentacije: Besedilo razpisa in razpisna dokumentacija sta od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Javni razpisi in natečaji«. Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerklje na Gorenjskem do vključno dne 13. 1. 2022, do 14.00 ure. Informacije: Dodatne informacije prijavitelji prejmejo v času uradnih ur pri višji svetovalki Simoni Vodlan (T: 04/28 15 807) ali na elektronskem naslovu: obcinacerklje@siol.net, in sicer do vključno dne 13. 1. 2022, do 14.00 ure. 10. Rok za predložitev prijav na javni razpis in način predložitve vlog: Vloga je lahko oddana v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur ali poslana priporočeno po pošti. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele do vključno 17. 1. 2022, do 14.00 ure oziroma bodo ta dan oddane po pošti kot priporočene pošiljke do 14.00 ure. Vloga mora biti oddana v pisni obliki, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA NA RAZPIS ZA ŠPORT 2022« na naslov: Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov prijavitelja. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji, merili in kriteriji razpisa. Vloga, ki jo je prijavitelj poslal po preteku razpisnega roka, je prepozna. Če prijavitelj za isti program na javni razpis pošlje več vlog, se obravnava prva vloga, ostale pa se zavržejo, razen če jih je mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka za oddajo vlog na način, kot je opredeljeno zgoraj, z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Nepravilno dopolnjene in označene vloge se ne bodo upoštevale oziroma bodo izločene iz nadaljnjih postopkov obravnave. Za vloge, ki niso pravočasne, ali jih ni vložila upravičena oseba ali so neutemeljene ali niso bile vložene na predpisanih obrazcih se s sklepom zavržejo. Neutemeljene vloge in vloge, ki so jih podale neupravičene osebe, se s sklepom zavrnejo. 11. Razpisna dokumentacija in obvezni sestavni deli za veljavnost prijave: A. Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo javnega razpisa s kriteriji in merili za ocenjevanje in vrednotenje športnih programov, • naslovnico razpisne dokumentacije, • prijavni obrazec 1 - podatki o prijavitelju programa, • prijavni obrazec 2 - izjave, • prijavni obrazec 3 - prijava letnega programa športa, • prijavni obrazec 4 - program dela, • prijavni obrazec 5 - finančni načrt izvajanja športnih programov, • prijavni obrazec 6 - vzorec pogodbe z vzorcem vsebinskega in finančnega poročila ter vzorcem zahtevka za izplačilo sredstev, • prijavni obrazec 7 - kontrolni list, • obrazec za izpolnitev ovojnice. B. PRIJAVA na razpis se vloži na predpisanih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Vloga prijavitelja mora vsebovati po vrstnem redu: 1. izpolnjeno naslovnico razpisne dokumentacije, 2. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-1 - Podatki o prijavitelju programa s prilogami, 3. v celoti izpolnjen, podpisane in žigosan prijavni obrazec oBR-2 - Izjave, 4. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-3 - Prijava športnih programov in obvezne priloge k temu obrazcu (seznami vadečih po skupinah, strokovni kader, uporaba oz. najem športnih objektov, rezultati ekip), 5. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-4 - Program dela, 6. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec oBR-5 - Finančni načrt izvajanja športnih programov, 7. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-6 - vzorec pogodbe o sofinanciranju, kot seznanitev prijavitelja z vsebino in pogoji pogodbe, 8. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-6_1 - vzorec letnega poročila, 9. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-6_2 - vzorec zahtevka za izplačilo sredstev; 10. v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec OBR-7 - kontrolni list; 11. izpolnjen obrazec - ovojnica. Vsi obrazci naj bodo izpolnjeni in podpisani s strani zakonitega zastopnika ter žigosani. V obrazcu OBR-3.8 (športne prireditve), prijavitelj izpolni le v primeru, da prijavlja samostojno pomembno športno prireditev, ki ni del rednega izvajanja športnih programov, se bo odvijala na območju občine Cerklje na Gorenjskem in bo izvedena v letu 2022 in predstavlja povsem samostojno, večjo prireditev širšega pomena. V kolikor prijavitelj prijavlja več športnih prireditev (do največ tri (3) večje samostojne prireditve) mora za vsako posamično prireditev izpolniti ločen obrazec OBR-3.8. (športne prireditve), ostale točke obrazca 3 pa se izpolnijo le enkrat. V primeru, da v obrazcu ni navedenih vseh podatkov, da iz prijavljenega obrazca ni mogoče razbrati vsebine in pomena prireditve, ni navedenega naslova prireditve, ni navedenega terminskega načrta in lokacije izvedbe, ni finančne konstrukcije prihodkov in odhodkov, se točke za posamezno prijavljeno športno prireditev ne dodelijo. Vse izpolnjene obrazce z dokazili naj prijavitelj dostavi v eni (1) pravilno opremljeni ovojnici. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnih obrazcih razpisne dokumentacije naročnika (Občine Cerklje na Gorenjskem). Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem primeru ne bo obravnavana. Prijava mora vsebovati zahtevane Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2390 priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. 12. Obravnava prijav, terminski načrt odpiranja vlog ter popolnost vlog: Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, odpre vloge, prispele na razpis najkasneje v petnajstih (15) dneh po razpisnem roku, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Odpiranje vlog ni javno. Komisija za vsako vlogo posebej ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba, na predpisanih obrazcih in ali je popolna glede na razpisne pogoje. Če je posamezna vloga formalno nepopolna ali nejasna, strokovna komisija pisno pozove prijavitelja, vlagatelja vloge, da jo dopolni v osmih (8) dneh. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku ali če dopolnitev ni ustrezna in vloga tudi po dopolnitvi ni popolna, se izda sklep, s katerim se jo zavrže kot nepopolno. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. Rok v katerem, bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa in sklenitev pogodb: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa z odločbo pisno obveščeni najpozneje v šestdesetih (60) dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Cerklje na Gorenjskem bo z izbranimi prijavitelji, po dokončnosti odločb, sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2021, v katerih se uredijo bodo podrobneje opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. V kolikor prijavitelj ne vrne podpisane pogodbe v osmih (8) dneh od prejema, se šteje, da je odstopil od sofinanciranja programa iz občinskega proračuna, da pogodba ni sklenjena in je Občina Cerklje na Gorenjskem prosta vseh obveznosti, ki so zanjo izhajale iz odločbe. 14. Upravičenost stroškov: Stroški in izdatki so upravičeni, če: • so s programom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji programa, • so dejansko nastali za opravljena dela, dobavljeno blago ali izvedene storitve in je upravičenka oziroma upravičenec dostavil dokazilo o plačilu, • so prepoznani in preverljivi v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja, • nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti, • so prepoznavni, preverljivi in podprti s kopijami izvirnih dokazil. Neupravičenost stroškov, če: • gre za stroške nakupa in gradnje nepremičnin, • gre za povračljivi davek na dodano vrednost, • gre za amortizacijo nepremičnin in opreme, • gre za stroške obresti, • gre za stroške zavarovanj, • gre za druge stroške, ki niso predvideni v pogodbi o sofinanciranju. 15. Terminski načrt porabe sredstev: Dodeljena sredstva morajo biti praviloma porabljena do 31. 12. 2022. 16. Splošne določbe: • Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do sprememb razpisnih pogojev v času odprtja javnega razpisa in do preklica javnega razpisa. • Občina Cerklje na Gorenjskem lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic do roka za oddajo vlog s sklepom ustavi postopek javnega razpisa, ga razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine. • Občina Cerklje na Gorenjskem ne prevzema nikakršne odgovornosti za izgubljene ali prepozno predložene vloge. • Prijavitelj mora izpolnjenji vlogi priložiti vse listine, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. • Prijavitelje se opozarja na dejstvo, da v času objave tega javnega razpisa zaradi SARS-CoV-2 (COVID-19) še vedno veljajo strogi ukrepi tudi na področju izvajanja športnih programov, prav tako ni znano, ali jih bo mogoče ponovno v polni meri sploh izvajati, zato prijavitelji pozivamo, da na javni razpis programe prijavijo v takšnem obsegu, da jih bo mogoče izvesti do konca leta, na podlagi navedenega pa naj prijavitelji še posebno pozornost namenijo finančnemu načrtu izvajanju programov v razpisnem letu. • V primeru, da prijavitelj zapisnika redne letne skupščine, občnega zbora oziroma ustreznega organa društva (ki mora vsebovati tudi načrt dela za tekoče leto, poročilo o opravljenih dejavnostih in o poslovanju v preteklem koledarskem letu in listo prisotnih s podpisom) ni predložil kot prilogo h kandidaturi na javni razpis v tekočem letu, je le-tega dolžan Občini Cerklje na Gorenjskem predložiti najkasneje do konca roka za podpis pogodbe. Navodila prijaviteljem: V primeru sklica občnega zbora s pomočjo elektronskih sredstev predsednik društva pripravi pravila postopka občnega zbora, jih predloži vabilu in jih predlaga v sprejem na začetku občnega zbora. Vabilo na občni zbor se posreduje tudi županu Občine Cerklje na Gorenjskem. • Če se ugotovi, da je prijavitelj podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev, njegova vloga pa se s sklepom zavrže. • V primeru, da sredstva, ki so bila z javnim razpisom predvidena za sofinanciranje posameznega športnega programa niso bila razdeljena v celoti, župan izda sklep o prerazporeditvi sredstev za sofinanciranju preostalih športnih programov. • Z izbranimi izvajalci bodo, po dokončnosti odločb, sklenjene pogodbe o sofinanciranju prijavljenih športnih programov, na podlagi katerih bodo izplačana sredstva, pod pogoji, ki so določeni s tem javnim razpisom in sklenjeno pogodbo. V kolikor izvajalec ne vrne podpisane pogodbe v osmih (8) dneh od prejema, se šteje, da je odstopil od sofinanciranja programa ali projekta iz občinskega proračuna, da pogodba ni sklenjena in je Občina Cerklje na Gorenjskem prosta vseh obveznosti, ki so zanjo izhajale iz odločbe. O preostanku sredstev oz. neporabljenih sredstvih na predlog komisije odloči župan s sklepom. • Izbrani izvajalci programov športa so dolžni v svojih promocijskih gradivih, na športnih prireditvah in/ali tekmovanjih na ustrezen način predstavljati Občino Cerklje na Gorenjskem, in sicer tako, da pisno navedejo, da program ali prireditev sofinancira Občina Cerklje na Gorenjskem, poleg se lahko priloži grb Občine. • Občina Cerklje na Gorenjskem oz. od nje pooblaščeni subjekt ima pravico kadar koli izvesti nadzor izvajanja športnih programov, ki so predmet sofinanciranja, in nadzor namenskosti porabe sredstev po sklenjeni pogodbi. Pri tem je izvajalec LPŠ dolžan izvajalcu nadzora nuditi vse potrebne informacije in mu predložiti potrebna dokazila oz. dokumentacijo o izvedbi sofinanciranega programa LPŠ in nastalih stroških v zvezi s tem. • Izbrani izvajalec je dolžan pristojnemu organu občine v pogodbenem roku in na predpisanem Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2391 obrazcu predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi in namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa. • Izbrani izvajalec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun: • če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, določenem v pogodbi, • če izvajalec delno ali v celoti ne izpolnjuje svojega letnega programa. Že prejeta in nenamensko porabljena sredstva je izvajalec LPŠ dolžan vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od dneva prejema sredstev do dneva vračila sredstev v proračun. • V primeru, da je izbrani izvajalec kršil pogodbena določila, skladno s pogodbo, ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev ali v primeru, da je prišlo do sodnega spora, izvajalec ne more za sredstva na naslednjem javnem razpisu. Številka: 671-0015/2021-04 Datum: 15. 12. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA DESTRNIK 1216. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij in zlatim maturantom Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 18. dopisni seji, dne 15.12.2021, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O DODELITVI DENARNE NAGRADE OBČINE DESTRNIK ŠTUDENTOM, KI SO ZAKLJUČILI DODIPLOMSKI ALI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN ZLATIM MATURANTOM 1. člen V Pravilniku o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij in zlatim maturantom (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/2010) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Višina denarne nagrade znaša: a) za dodiplomski študij • visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) 50,00 EUR • univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja) 150,00 EUR b) za podiplomski študij • magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) 250,00 EUR • doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) 400,00 EUR c) za naziv zlati maturant 200,00 EUR« 2. člen Določbe tega pravilnika veljajo za upravičence, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij oziroma so pridobili naziv zlati maturant po 1.1.2022. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-19/2021-18D-3/3 Datum: 15.12.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1217. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v Občini Destrnik Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020), je Občinski svet Občine Destrnik na 18. dopisni seji, dne 15.12.2021, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O DODELITVI ENKRATNE DENARNE POMOČI STARŠEM OB ROJSTVU OTROKA V OBČINI DESTRNIK 1. člen V Pravilniku o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2012) se prvi odstavek v 8. členu spremeni tako, da se glasi: »Višina pomoči po tem pravilniku znaša za novorojenca 250,00 eUr neto.« 2. člen 10. člen se črta. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.1.2022 dalje. Številka: 900-19/2021-18D-4/4 Datum: 15.12.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1218. Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora EUP JI-1 Jiršovci v Občini Destrnik Na podlagi 119. člena v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZureP-2) in 30. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020), je župan Občine Destrnik, dne 30. 8. 2021 sprejel Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2392 SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA EUP JI-1 JIRŠOVCI V OBČINI DESTRNIK 1. (potrditev zasnove ureditve območja) Občinski podrobni prostorski načrt se izdeluje na pobudo občine Destrnik. S tem sklepom se potrdijo strokovne podlage za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja prostora EUP JI-1 Jiršovci v občini Destrnik, (v nadaljevanju: strokovne podlage za pripravo OPPN), ki jih je izdelalo podjetje Arhitekt Šmid, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o. iz Maribora pod št. 7-010621 SP, z datumom avgust 2021. 2. (območje načrtovanja) Območje EUP JI1 predstavlja celotno naselje Jiršovci in je v OPN občine Destrnik opredeljeno kot celota. Zaselek leži v dolini, ki ga je izoblikoval potok Rogoznica tako, da je nastalo ob križišču lokalnih cest, na topografsko malo višji legi od siceršnje kote doline. Naselje nima izoblikovanega južnega in vzhodnega roba, ostali del naselja je navezan na lokalno cesto v smislu obcestne pozidave. Naselje nima izraženih centralnih dejavnosti. Območje OPpN je v enoti urejanja prostora (EUP) oznake JI1- centralno območje Jiršovci in se nahaja v Občini Destrnik, v delu naselja Jiršovci. Zajema zemljišče s parcelnimi št. 1991/1, 199/2, 199/3, 199/4, 1268/6 in 102/3, vse k.o. 365-Jiršovci. Podrobna namenska raba na območju EUP JI1 je delno opredeljena kot stanovanjske površine oznake SS in delno kot druga območja centralnih dejavnosti oznake CD. Območje v naravi predstavlja del zemljišča v naselju Jiršovci, ki je na jugu, vzhodu in severu omejeno s kmetijskimi površinami, na severozahodu so površine podeželskega naselja. Območje na jugozahodu meji na regionalno cesto oznake R3 - 4116. Vzdolž jugovzhodnega roba območja OPPN poteka klasificirana lokalna cesta oznake 060063. Območje obdelave je v 49. členu Občinskega prostorskega načrta občine Destrnik, v nadaljevanju OPN (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2011 z dne 29. 12. 2011) - obvezna razlaga, 57/17, Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik - 1. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2016), Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik 2. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2018), Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/2018), Obvezna razlaga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2018), Sklep o sprejemu po skrajšanem postopku obvezne razlage (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 9/2015), opredeljeno kot zaključena enota urejanja prostora EUP z oznako JI1 Jiršovci. OPN v 74.členu opredeljuje enote urejanja prostora v občini in določa za območje J11 naslednje usmeritve: (1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območja, za katera se za celotne EUP izdela posamezne OPPN, so območja EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5. (2) Usmeritve glede namembnosti in glede arhitekturne, krajinske ter oblikovalske obdelave posameznih prostorskih ureditev: Namembnost območij je stanovanjsko območje, v J4 tudi turistično-stanovanjsko območje (turistične sobe in apartmaji), ter center osnovne oskrbe za namestitev špecerijske trgovine in drugih oskrbnih ter servisnih dejavnosti za okoliško stanovanjsko območje. V pritlične etaže stanovanjskih stavb se lahko umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst ter ravni emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjsko območje. V stanovanjskem območju se načrtuje gradnja družinskih stanovanjskih stavb, vrstnih družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Vzorec poselitve praviloma sledi tradicionalnemu vzorcu slemenske poselitve. Na ravnini in uravnavah (Janežovci in Placar) pa se zazidava prilagodi obstoječi mreži pozidave ter komunikacij (orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na prometnice). Največja dovoljena etažnost ne presega pritličja in nadstropja, P + 1N. Podstrešja nad 1. nadstropjem se lahko izkoristi, vendar se kapnih leg ne podzida. Dopustna je gradnja kleti. (3) Za celotno območje se ob glavni cesti območja uredi javno ploščad, tj. protiprašno urejeno površino z urbano opremo po robovih, ki je primerna za manjše javne prireditve, sejme, občasno tržnico in druženje. Ob javno ploščad se usmerja gostinske, oskrbne in druge centralne dejavnosti, ki so glede emisij primerne za stanovanjsko območje. (4) Glavna cesta območja je zbirna stanovanjska cesta, nanjo pa se priključujejo stanovanjske ceste. Dovoz na območje se načrtuje preko največ dveh priključkov zbirne stanovanjske ceste na državno cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo območja in izbran način zazidave. Na državni ali ob priključkih zbirne stanovanjske ceste nanjo se glede na potrebe predvidi površino za avtobusno postajališče. (5) Stanovanjske stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni 35-45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v pastelnih prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot zelenice z grmovnicami, s sadnim in z okrasnim drevjem ter z zelenjavnim vrtom. Javna razsvetljava se uredi ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah območja. (6) Za projektne rešitve območij ni predviden javni natečaj, je pa dopusten. (7) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacijo se izvede skladno z izbranim tipom zazidave in zasnovo prometnic ter komunalnih ureditev. (8) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi komunalno opremljanje posamezne funkcionalno zaključene faze s komunalno opremo osnovnega standarda (javna cesta, elektrika, voda in fekalna kanalizacija). (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območjih ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: • Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2393 • Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih lovilcih olj. • Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na parceli lastnika, v skupni ponikovalnici ali odvaja s skupnim meteornim kanalizacijskim omrežjem v vodotok. • Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. (11) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Ruševine po naravnih nesrečah se odlaga na za to opredeljene površine ob prometnicah, takoj za najbližjo mejo območja naselja. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske ceste za interventna in gasilska vozila ter zadostne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni tlak. (12) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in javnih objektov posameznega območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. Ob zbirnih stanovanjskih cestah se uredi obojestranski pločnik s kolesarsko stezo, ob stanovanjskih vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah lastnikov zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vse stanovanjske in oskrbne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se jih vodi v ustrezno čistilno napravo. Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Območja se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih, najmanj ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah. Območja se opremi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Infrastrukturne vode se načrtuje ob zunanjem robu cestnega telesa ob zbirnih in stanovanjskih cestah. Na vodovodnih vodih se predvidi ustrezno število hidrantov za celotno območje. Priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezna za vse stanovanjske in javne objekte na območju, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (13) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji: • Območja se naveže na občinsko ali državno cesto in preko nje na širše državno cestno omrežje. • Območja se naveže na javno električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe posameznega območja in zmogljivost obstoječega voda ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. • Na javno vodovodno omrežje se območja naveže na obstoječi vod. • Komunalne odpadne vode se zbira v javnem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod in v čistilno napravo. • Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika na parcelah lastnikov. • Območja se naveže na telekomunikacijska omrežja občine s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. • Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja na v občini dogovorjen način. • Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice, ki jih vzdržuje občinska komunalna služba. Zaradi potreb načrtovanja se območje OPPN v nadaljnjih fazah izdelave lahko tudi delno spremeni. 3. (predmet načrtovanja) Občina se je zaradi povečane potrebe po gradnji objektov namenjenih druženju občanov odločila, da na severovzhodnemu delu območja EUP JI1 v velikosti 4.928 m2 zgradi vaški dom s spremljajočimi programi. Del območja OPPN, ki je namenjeno za gradnjo vaškega doma s spremljajočimi programi zajema parcele št. 199/3, 199/4, 1268/6 in 102/3, vse k.o. 365-Jiršovci. Lastništvo zemljišč in objektov je enovito, celotno območje obdelave je v lasti Občine Destrnik. Zaradi namere gradnje Vaškega doma s spremljajočimi površinami je smiselno območje razdeliti na vzhodni in zahodni del. Za pozidavo vzhodnega dela je pozidava okvirno že določena, za zahodni del pa še ne. Območje OPPN je možno razdeliti na dve celoti in zanju pripraviti dva ločena OPPN. Območje ureja OPN občine Destrnik ((Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2011 z dne 29. 12. 2011) -obvezna razlaga, 57/17, Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik - 1. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2016), Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik 2. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2018), Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/2018), Obvezna razlaga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2018), Sklep o sprejemu po skrajšanem postopku obvezne razlage (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 9/2015). 74. člen OPN določa usmeritve za načrtovanje v obravnavanem območju. Pravna podlaga za izdelavo OPPN je ZUreP-2, (Uradni list RS št. 61/2017), ki pripravo OPPN določa v 116., 117., 118 in 119.členu ter Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN (Uradni list št. 99/07 in 61/17- Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2394 ZUreP-2). Postopek OPPN se vodi brez faze Izhodišča, skladno z 2. odstavkom 118. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/2017). Kot pravna podlaga služi tudi sprejet občinski prostorski načrt s katerega določili in usmeritvami glede snovanja prostorskih aktov mora biti predmetni OPPN skladen. OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega podrobnega načrta. 4. (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Ureditev območja bo natančneje določil OPPN, ki bo tudi določil možnost dopustnih odstopanj. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta. OPPN se izdela tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem. 5. (vrsta postopka) Priprava OPPN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115). 6. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki: strokovne podlage za pripravo OPPN in začetek priprave elaborata ekonomike: avgust 2021, sklep o pripravi OPPN: september 2021, • posredovanje sklepa o pripravi OPPN in strokovnih podlag za pripravo OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: september 2021; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 2618, • javna objava sklepa o pripravi OPPN skupaj s stokovnimi podlagami za pripravo OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava strokovnih podlag za pripravo OPPN na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva, • poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva, • ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • priprava osnutka OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO, • če je za OPPN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni, • objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, • dopolnitev osnutka OPPN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek cPvO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, • objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve, • izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu, • ob javni razgrnitvi osnutka OPPN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije), • priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve, • prva obravnava in sprejem osnutka OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve, • javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, • priprava predloga OPPN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2395 • objava predloga OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni), • (če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, • priprava predloga OPPN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora, • objava predloga OPPN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine), • občina posreduje ministrstvu v potrditev usklajen predlog OPPN, ministrstvo preveri in v 30 dneh potrdi predlog OPPN s sklepom, če so bili izpolnjeni vsi pogoji določeni v 115. členu, • po potrditvi predloga OPPN ministrstvo javno objavi predlog OPPN v prostorskem informacijskem sistemu, • druga obravnava in sprejem predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu, • objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu, • priprava končnega OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka. Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo. 7. (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev); • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda); • Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje varstva narave); • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine); • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (za področje varstva kulturne dediščine) (v vednost - zaradi predhodne seznanitve s predvidenim OPPN); • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom); • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana (za področje varstva vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč); • Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravstvenega varstva); • Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo); • Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo, odvajanja odplak in ravnanja z odpadki); • Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor -Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije); • T-2 d.o.o., Verovškova 64A, 1000 Ljubljana (telekomunikacije); • Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42 , 2253 Destrnik (za področje prometa, za občinske ceste); • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj (za področje državne cestne infrastrukture - v vednost zaradi predhodne seznanitve s predvidenim aktom); • RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje (CPVO), Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (udeleženec na podlagi 4. odstavka 58. člena ZPNačrt - potrebnost izvedbe postopka CPVO); V primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja. 8. (načrt vključevanja javnosti) V okviru priprave osnutka OPPN se vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka OPPN, v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka OPPn. Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO), se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: strokovne podlage za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO). Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2396 9. (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Naročnik izdelave OPPN financira pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja in elaborat ekonomike. Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju štiri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov. 10. (objava sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnem naslovu Občine Destrnik (www.destrnik.si) Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-2/2021 - 2 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 2618 Datum: 30. 8. 2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1219. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Destrnik Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 18. dopisni seji, dne 15.12.2021, sprejel SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI DESTRNIK I. Javna infrastruktura na področju kulture v Občini Destrnik postane naslednja nepremičnina, ki je namenjena opravljanju kulturnih dejavnosti: Nepremi čnina/ naziv Naslov Id. številka dela stavbe Id. št. stavbe k. o. Skupna površina Volkmer jev dom kulture Janežovski Vrh 44, Destrnik 370-34-1 34 370 Janežov ski Vrh 1/1 Kot javna infrastruktura na področju kulture se razglaša tudi oprema v navedenem objektu, ki služi za opravljanje kulturne dejavnosti. II. Nepremičnina iz tega sklepa se kot javna infrastruktura na področju kulture zaznamuje v zemljiški knjigi. III. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-19/2021-18D-6/6 Datum: 15.12.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1220. Sklep o višini ekonomske cene v Vrtcu pri OŠ Destrnik-Trnovska vas Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 18. dopisni seji, dne 15.12.2021, sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI EKONOMSKE CENE V VRTCU PRI OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS 1. Občinski svet Občine Destrnik potrjuje novo ekonomsko ceno v Vrtcu Destrnik pri OŠ Destrnik-Trnovska vas. Ekonomska cena je oblikovana na osnovi normativa + 1 otroka: ZAP. ŠT. STAROSTNA SKUPINA Sklep o ekonomski ceni vrtca (normativ + 1 otrok) 1. 1 starostno obdobje 1-3 let (jasli) 535,60 € 2. II. starostno obdobje 3-6 let 383,80 € 3. Kombinirani oddelek (vključeni otroci iz I. in II. starostnega obdobja) in skupina 3 do 4 leta 434,53 € 4. Odbitek za hrano na dan (sorazmerno s starševskim prisp.) 5. Rezervacije otrok v poletnih mesecih V višini 30% prispevka staršev, določeno z odločbo -30 koledarskih dni 6. Odsotnost otrok zaradi bolezni več kot 30 dni V višini 30% prispevka staršev, določeno z odločbo -zdravniško potrdilo 2. Na podlagi šestega odstavka 25. člena Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje se lahko število otrok v skupini poveča za največ dva otroka. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2397 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o višini ekonomske cene v Vrtcu Destrnik pri OŠ Destrnik-Trnovska vas, št. 602-3/2018-2, z dne 13. 2. 2019. 4. Ta sklep velja z dnem sprejetja na občinskem svetu in se uporablja od 1.1.2022 dalje. Številka: 900-19/2021-18D-1/1 Datum: 15.12.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DIVAČA 1221. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odmeri komunalnih taks v Občini Divača Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718 in 71/17 - ZIPRS1819), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Zakona o trgovini-ZT-UPB2 (Uradni list RS, št. 69/04) ter 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št., 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19 in 7/21) je Občinski svet Občine Divača na 21. redni seji dne 15.12.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ODMERI KOMUNALNIH TAKS V OBČINI DIVAČA 1. člen V 2. členu Odloka o odmeri komunalnih taks v Občini Divača se črta 4. alineja, besedilo 5. alineje pa se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Uporabo javnih površin za prodajo s potujočo prodajalno in prodajo na sejmih ter za uporaba javne površine za prodajo na premičnih stojnicah izven kraja Divača.« 2. člen Spremeni se 3. odstavek 4. člena, ki se po novem glasi: »Takse se ne plačuje za reklamne napise sponzorjev na kulturnih in športnih prireditvah v Občini Divača in na športnih objektih v lasti Občine Divača ali krajevnih skupnosti v Občini Divača, za plakatna mesta v času volitev ter za plakatna mesta za katere ima občina sklenjeno posebno pogodbo.« V 4. členu se doda novi 5. odstavek, ki se glasi: »Ponudniki, ki vršijo priložnostno prodajo (na prireditvah, sejmih, shodih, opasilih in podobno) ter ponudniki gostinskih storitev na praznikih Občine Divača, skladno z Odlokom o praznikih občine Divača, so v primeru, da je organizator prireditve občina Divača oproščeni plačila komunalne takse po tem odloku. Enako velja tudi v primeru krajevnih skupnosti v občini Divača.« 3. člen Spremeni se drugi. stavek 11. člena ki se po novem glasi: »Vrednost točke znaša na dan uveljavitve spremembe tega odloka 0,578 EUR.« Črta se tretji stavek v 11. členu. V 11. členu odloka se dodata nova odstavka, ki se glasita: »Vrednost točke je vezana na indeks rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad RS, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se taksa odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, če je indeks pozitiven. V primeru, da je indeks negativen ostane vrednost točke enaka prejšnjemu letu. Župan do 30. novembra tekočega leta z ugotovitvenim sklepom revalorizira vrednost točke za ugotovljeni indeks in ga objavi.« 4. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2022. Številka: 032-0013/2021-10 Datum: 15.12.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja T A R I F A K O M U N A L N I H T A K S Iz tarifnega dela se v celoti črta Tarifa številka 4. Tarifa številka 5 pa se ustrezno popravi in se po novem glasi: Tarifa številka 5 Za uporabo javne površine za prodajo na premičnih stojnicah, tržnicah, potujočo prodajalno in sejmih: Sejemska prodaja dnevno 10 točk / na stojnico Prodaja s potujočo prodajalno mesečno 1 točka / na prodajno mesto Prodaja suhe robe in na premični stojnici izven kraja Divača dnevno 5 točk Opomba: Taksni zavezanec je po tej tarifi organizator sejemske prodaje na javni površini, prodajalec suhe robe organizator prodaje s potujočo prodajalno in prodajalec na premični stojnici izven kraja Divača. Taksni zavezanec je dolžan taksno obveznost iz te tarife prijaviti: -za sejemsko prodajo - 30 dni pred pričetkom sejemske prodaje. Prijava mora vsebovati: naziv organizatorja sejemske prodaje, število in naslov posamičnih prodajalcev v okviru sejemske prodaje, dan, ure in število mesecev izvajanja sejemske prodaje ter navedba blaga, ki se bo prodajala na sejmu. - za prodajo suhe robe in prodajo na premični stojnici izven kraja Divača - 15 dni pred pričetkom prodaje. Prijava mora vsebovati: naziv taksnega zavezanca, kraj /i in dan / dnevi prodaje ter navedbo blaga, ki se bo prodajalo. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2398 - prodaja s potujočo prodajalno - 15 dni pred pričetkom prodaje s potujočo prodajalno. Prijava mora vsebovati: naziv taksnega zavezanca, kraje in dneve kjer bo prodaja, blago, ki se bo prodajalo in število mesecev v katerih bo prodaja. Z denarno kaznijo 150,00 EUR se kaznujejo taksni zavezanci, ki v določenem roku ne prijavi sejemske prodaje. Z denarno kaznijo 300,00 EUR se kaznuje taksni zavezanec, če v določenem roku ne prijavi prodaje s potujočo prodajalno. Z denarno kaznijo 75,00 EUR se kaznuje taksni zavezanec, če v določenem roku ne prijavi prodaje suhe robe ali prodajo ne premični stojnici izven kraja Divača. 1222. Sklep o prodajnih mestih v naselju Divača Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na svoji 21 redni seji, dne 15.12.2021, sprejel naslednji SKLEP 1. člen Mesta za prodajo v naselju Divača so: • Prodaja na premičnih stojnicah: Večnamenski objekt (tržnica ) v Divači, skladno s Pravilnikom o oddaji nepremičnega premoženja občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/21). • Potujoča prodajalna: na javnih (parkirnih) površinah s 15 do 20 minutnimi postanki v kraju Divača in ostalih posameznih naseljih, pri čemer promet ne sme biti oviran. • Prodaja na sejmu:, na parceli št. 1014/6 k.o. Divača (parkirišče pred knjižnico v Divači, na način, da ni oviran vhod v posamezne prostore stavbe št. 54). V primeru večjega sejma (več stojnic na sejemski prodaji) se le ta lahko vrši tudi na parkirišču za ZD Divača, na parcelah št. 1014/41, 1014/29, 1014/14, 1014/15 in 1014/18 - vse k.o. Divača. • Prodaja suhe robe: na parceli št. 683/3 k.o. Divača (pod drevesom pri Gostišču Risnik). 2. člen S tem sklepom preneha veljati sklep župana št. 301 -0002/2007-1 z dne 08. 01. 2007. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2022 dalje. Številka: 032-0013/2021-11 Datum: 15.12.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 1223. Sklep o oprostitvi plačila najemnine za prodajni prostor za premične stojnice Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na svoji 21. redni seji, dne 15.12.2021 sprejel naslednji prostor v Večnamenskem objektu (Tržnici) v Divači oproščeni plačila najemnine, kot jo določa Pravilnik o oddaji nepremičnega premoženja občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/21). 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2022 dalje. Številka: 032-0013/2021-12 Datum: 15.12.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORNJI GRAD 1224. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2022 v Občini Gornji Grad Na podlagi 25. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2016, 6/2021) in drugega odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 57/2017, 37/2018), župan Občine Gornji Grad sprejme UGOTOVITVENI SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2022 V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gornji Grad se uskladi z indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje IX 21/IX 20 in za leto 2022 znaša 0,00220 €/m2 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za leto 2022. Številka: 422-12/2021 Datum: 8.12.2021 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan SKLEP 1. člen Zaradi epidemije, ki jo prinaša KORONA VIRUS (SARS-CoV-2) in vseh ukrepov in omejitev, ki jih je posledično sprejela Republika Slovenija ter z namenom, da se prodaja na premičnih stojnicah v kraju Divača spodbuja, so v letu 2022 vsi ponudniki, ki bodo najeli prodajni Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2399 OBČINA HAJDINA 1225. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovne šole Hajdina Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 - ZJZP), 40., 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina na 17. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE HAJDINA 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovne šole Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2010, 25/2011, 48/2013 in 1/2021; v nadaljevanju besedila: Odlok) se v 1. členu črta besedilo »z enoto vrtec«. 2. člen V 2. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: » V sestavi zavoda deluje Vzgojno varstvena enota. Vzgojno varstvena enota nima pooblastil v pravnem prometu.« 3. člen Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se črta besedilo », na registrskem vložku št. 1/00540-00 z dne 28.11.2001«. 4. člen Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavod kot osnovno dejavnost opravlja javno službo na področju: • P 85.100 Predšolska vzgoja, • P 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje. (2) Druge dejavnosti, ki jih zavod opravlja zaradi celovitega izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka, so: • I/56.290 Druga oskrba z jedmi, • J/58.140 Izdajanje revij in periodike, • L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, • L/68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi, • N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, • P/85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije, • P/85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti, • P/85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, • R/93.110 Obratovanje športnih objektov.« 5. člen V 10. členu se črta tretja alineja »- pomočnik ravnatelja za vrtec«. Dosedanje besedilo člena postane prvi odstavek. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: » Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja lahko določi s pravili zavoda.« 6. člen Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. (2) Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo: • trije predstavniki ustanovitelja, • pet predstavnikov delavcev zavoda in • trije predstavniki staršev. (3) Predstavnike ustanovitelja imenuje in razrešuje Občinski svet občine Hajdina. (4) Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah, in sicer enega predstavnika izmed delavcev vzgojno varstvene enote, tri predstavnike izmed strokovnih delavcev šole in enega predstavnika izmed upravno-administrativnih ter tehničnih delavcev zavoda. Mandat predstavnikov delavcev v svetu je povezan z njihovo zaposlitvijo v zavodu. V kolikor delavcu v času mandata preneha zaposlitev, je potrebno na njegovo mesto imenovati novega predstavnika. (5) Osebe, ki opravljajo funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja v zavodu ter njihovi zakonci in zunajzakonski partnerji, ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet. (6) Predstavnike staršev voli svet staršev praviloma javno, razen če se svet staršev pred izvedbo volitev odloči za tajne volitve. Kandidate lahko predlagajo starši preko svojih predstavnikov v svetu staršev. Predlogi morajo biti pisni, podprti s podpisi najmanj treh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji kandidatov. Starši volijo dva predstavnika, izmed staršev, ki imajo otroke vključene v šolo in enega predstavnika izmed staršev, ki imajo otroke vključene v vzgojno varstveno enoto. Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. (7) Predsednik sveta zavoda najpozneje 90 dni pred iztekom mandata sveta zavoda pisno pozove pristojne organe oziroma volilno telo, da predlagajo, imenujejo oziroma izvolijo svoje predstavnike v svet zavoda. (8) Če svet zavoda ne izvede aktivnosti oziroma ne opravi dejanj, ki so potrebna za imenovanje oziroma izvolitev članov sveta zavoda in njegovo konstituiranje v zato določenih rokih, opravi te naloge ravnatelj v najkrajšem razumnem roku. » 7. člen Za 11. členom se dodajo novi 11. a člen, 11. b člen in 11. c člen, ki se glasijo: »11. a člen (1) Svet zavoda se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi člani in se je iztekel mandat svetu prejšnjega sklica. Svetu zavoda začne teči mandat z dnem konstituiranja, ne glede na to, kdaj je bil posamezen član imenovan oziroma izvoljen. Članu sveta, ki je bil imenovan oziroma izvoljen po konstituiranju sveta zavoda, se izteče mandat, ko se izteče mandat celotnega sveta. (2) Mandatna doba sveta zavoda traja štiri leta. Članstvo v svetu zavoda je vezano na mandat sveta zavoda. Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2400 sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat. (3) Konstitutivno sejo sveta zavoda skliče ravnatelj, ki jo do izvolitve predsednika sveta zavoda tudi vodi. (4) Na konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika. (5) Administrativno tehnične naloge za svet zavoda opravljajo zaposleni v šoli. 11. b člen (1) Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, rezen v zadevah za katere je z zakon določeno drugače. (2) S pravili zavoda se podrobneje določi način volitev predstavnikov zaposlenih in staršev v svet zavoda. (3) S pravili zavoda se podrobneje določi delovanje, odločanje sveta zavoda in druga pomembna vprašanja v zvezi z delom sveta zavoda. 11. c člen (1) Članu sveta zavoda preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: • odstopi s pisno odstopno izjavo, • je imenovan na drugo funkcijo, ki je s to nezdružljiva, • odpokliče organ, ki ga je imenoval ali izvolil v svet zavoda po enakem postopku kot velja za imenovanje oziroma izvolitev, • predstavniku delavcev zavoda preneha delovno razmerje v zavodu, • otroku predstavnika staršev v svetu zavoda, preneha status učenca osnovne šole oziroma status otroka v vrtcu. (2) Ko svet zavoda na podlagi sklepa organa pristojnega za imenovanje oziroma izvolitev, da je član odpoklican, ali na podlagi pisne odstopne izjave člana ali na podlagi poročila volilne komisije o izidu glasovanja o odpoklicu ali na podlagi ugotovitve dejstev iz druge, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka ugotovi, da je članu prenehal mandat, sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata v svetu in dnevu prenehanja. (3) Ko svet zavoda s sklepom ugotovi, da je članu sveta zavoda prenehal mandat o tem pisno obvesti in pozove pristojne organe za imenovanje oziroma izvolitev, da najkasneje v 30. dneh izpeljejo postopek izvolitve oziroma imenovanja nadomestnega člana. (4) Za nadomestne volitve se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki se nanašajo na redne volitve.« 8. člen Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: » Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda, kot predstavnike delavcev, imajo vzgojiteljski in učiteljski zbor, najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat v zavodu. « Za tretjim odstavkom 14. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: » Kandidate predlagajo in volijo upravičenci po enotah zavoda. Za kandidaturo in volitve predstavnika upravno-administrativnih ter tehničnih delavcev zavoda, se določilo prejšnjega stavka ne uporablja.« 9. člen V drugem odstavku 15. člena se besedilo » Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev.« spremeni tako, da se glasi : » Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed delavcev vzgojno varstvene enote, koliko kandidatov se voli izmed strokovnih delavcev šole ter koliko kandidatov se voli izmed upravno-administrativnih ter tehničnih delavcev zavoda. » V četrtem odstavku 15. člena se besedilo »delavcev zavoda z aktivno volilno pravico« nadomesti z besedilom »volilnih upravičencev«. 10. člen Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:« (1) Zavod ima pomočnika ravnatelja za šolo in pomočnika ravnatelja za vzgojno varstveno enoto pri šoli, če so za to izpolnjeni pogoji po veljavnih normativih. (2) Pomočnik ravnatelja ravnatelju pomaga pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. (3) Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj. Eden od pomočnikov ravnatelja, ki ga pisno pooblasti ravnatelj, ravnatelja nadomešča v njegovi odsotnosti. (4) Imenovanje, razrešitev, obveznosti in pristojnosti pomočnika ravnatelja določa zakon.« 11. člen V 23. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: » Podrobneje se način dela in imenovanje članov sveta staršev opredeli v Pravilih zavoda. « 12. člen Besedilo prvega odstavka 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sredstva iz šolskega sklada se lahko namenijo tudi za udeležbo otrok in učencev iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih iz prejšnjega stavka so lahko tisti otroci oziroma učenci, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice ali pravica do znižanja plačila za programe vrtcev do največ tretjega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenci). Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.« 13. člen V 41. a členu se črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek. 14. člen Ravnatelj mora svetu zavoda predlagati v sprejem pravila zavoda v skladu s tem odlokom v roku 3 mesecev od pričetka veljavnosti tega odloka. Ravnatelj mora ostale splošne akte uskladiti s tem odlokom in pravili v roku 6 mesecev od pričetka veljavnosti tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2401 Številka: 0141-1/2010-5 Datum: 15. 12. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1226. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja -ravnanje s komunalnimi odpadki Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet občine Hajdina na svoji 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel naslednji SKLEP 4. Zbiranje bioloških odpadkov ( biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad) 4.1. Cena javne infrastrukture : 0,0000 EUR/kg zbranih odpadkov 4.2. Cena storitve : 0,0950 EUR/kg zbranih odpadkov SKUPAJ: 0,0950 EUR/kg zbranih odpadkov Cene so brez DDV. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 3. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati od 1. 1. 2022 dalje. Številka: 354-54/2021-2 Datum: 15. 12. 2021 1. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov razen bioloških odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in zbiranje bioloških odpadkov (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad)) na območju Občine Hajdina za leto 2022. Potrdijo se cene storitev naslednjih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Hajdina: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1227. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel Zbiranje komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov), ki vključuje: 1.1. Cena javne infrastrukture zbranih odpadkov 1.2. Cena storitve: zbranih odpadkov SKUPAJ: zbranih odpadkov 0,0155 0,1399 0,1554 EUR/kg EUR/kg EUR/kg 2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 2.1. Cena javne infrastrukture: obdelanih odpadkov 2.2. Cena storitve: obdelanih odpadkov SKUPAJ: obdelanih odpadkov 0,0264 EUR/kg 0,1009 EUR/kg 0,1273 EUR/kg 3. Odlaganje preostankov predelave odstranjevanja komunalnih odpadkov ali 3.1. Cena javne infrastrukture: odloženih odpadkov 3.2. Cena storitve: odloženih odpadkov SKUPAJ: odloženih odpadkov 0,0403 EUR/kg 0,0504 EUR/kg 0,0907 EUR/kg SKLEP O VIŠINI NAJEMNINE IN VIŠINI ENKRATNEGA NADOMESTILA O NAJEMU GROBA, TER KUPNINE ZA ŽARNI GROB NA POKOPALIŠČU HAJDINA 1 . člen Za občane občine Hajdina znaša letna najemnina: • na starem delu za enojni grob 17,00 EUR • na starem delu za družinski grob 27,00 EUR • na novem delu za družinski grob 35,00 EUR • enojni žarni grob 10,00 EUR • dvojni žarni grob 15,00 EUR • grobnica 45,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za: • enojni grob 116,00 EUR • družinski grob 190,00 EUR • enojni žarni grob 44,00 EUR • dvojni žarni grob 70,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu opuščenega groba znaša za: • enojni grob 35,00 EUR • družinski grob 57,00 EUR • žarni grob 20,00 EUR Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 19,00 EUR/dan 21,00 EUR 10,00 EUR/dan Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2402 2. člen Za občane ostalih občin znaša letna najemnina: • na starem delu za enojni grob 21,00 EUR • na starem delu za družinski grob 34,00 EUR • na novem delu za družinski grob 44,00 EUR • enojni žarni grob 13,00 EUR • dvojni žarni grob 20,00 EUR • grobnica 57,00 EUR Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za: • enojni grob 142,00 EUR • družinski grob 228,00 EUR • enojni žarni grob 53,00 EUR • dvojni žarni grob 85,00 EUR Višina enkratnega groba znaša za: • enojni grob • družinski grob • žarni grob Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore nadomestila o najemu opuščenega 43,00 EUR 68,00 EUR 26,00 EUR 24,00 EUR/dan 23,00 EUR 12,00 EUR/dan SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE V OBČINI HAJDINA 1. člen Vrednost točke, za izračun komunalne takse v Občini Hajdina, znaša 2,85 EUR. 2. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka 423-1/2020, z dne 16. 12. 2020. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2022. Številka: 423-1/2021 Datum: 15. 12. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 3. člen Višina kupnine za temelje žarnega groba znaša za grob, katerega mere so: • dolžine 0,80 m in širine 0,80 m (dvojni) 354,00 EUR • dolžine 1,60 m in širine 0,80 m (enojni)538,00 EUR. 4. člen Cene so z davkom na dodano vrednost. 5. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, št. 35441/2020, z dne 16. 12. 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/2020) in Sklep o dopolnitvi Sklepa o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, št. 3544-1/2020-2, z dne 29. 9. 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/2021). 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2022 dalje. Številka: 3544-1/2021 Datum: 15. 12. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1229. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) je občinski svet občine Hajdina na svoji 17. redni seji, dne 15. 12. 2021 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2022 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hajdina, za leto 2022 znaša 0,0052 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2022. Številka: 4224-1/2021 Datum: 15. 12. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 1228. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 17. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2403 OBČINA KIDRIČEVO 1230. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617,13/18 in 195/20-odl.US) in 62. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo na 22. redni seji, dne 9.12.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1.člen S tem odlokom se za Občino Kidričevo za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2.člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.348.263 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.238.305 70 DAVČNI PRIHODKI 5.500.095 700 Davki na dohodek in dobiček 4.308.134 703 Davki na premoženje 1.158.561 704 Domači davki na blago in storitve 33.400 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 738.210 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 611.420 711 Takse in pristojbine 7.600 712 Globe in druge denarne kazni 26.890 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.000 714 Drugi nedavčni prihodki 90.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 603.691 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.444 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 602.247 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.506.267 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.595.246 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 2.911.021 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 14.490.241 40 TEKOČI ODHODKI 1.831.680 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 315.581 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 50.194 402 Izdatki za blago in storitve 1.344.105 403 Plačila domačih obresti 11.800 409 Rezerve 110.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.703.459 410 Subvencije 383.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.590.117 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 279.576 413 Drugi tekoči domači transferi 450.766 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.838.082 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.838.082 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 117.020 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 41.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 75.520 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -3.141.978 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2404 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.037.845 50 ZADOLŽEVANJE 2.037.845 500 Domače zadolževanje 2.037.845 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 178.839 55 ODPLAČILA DOLGA 178.839 550 Odplačila domačega dolga 178.839 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.282.972 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.859.006 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 3.141.978 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.282.972 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kidričevo. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3.člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta. 4.člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju: ZJN), tudi prihodki: • prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom(Uradni list RS, št3/07-uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije, • koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, • rezervni sklad, • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • povračilo tržne najemnine stanovanj. 5.člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan. Župan ni pristojen za prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. O prerazporeditvi sredstev med posameznimi konti v okviru proračunske postavke odloča pristojni skrbnik za konte. 6.člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojnih programov v breme pravic porabe na ustreznih postavkah v njegovem finančnem načrtu za tekoče leto, v breme proračunov prihodnjih let pa lahko prevzema obveznosti za investicije načrtovane v veljavnem načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2405 7.člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8.člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prihodkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva (sklad) se v letu 2022 ne povečuje. O uporabi sredstev rezerv za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 4.173,00 EUR odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. V proračunu se oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9.člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 dolžniku do višine 500,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška treh evurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10.člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 planira zadolžiti v višini 2.037.845 € Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kidričevo, v letu 2022 ne bo izdajala poroštev. 11.člen Morebitna zadolžitev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv je v letu 2022 možna le s predhodnim soglasjem občinskega sveta. Morebitna izdaja poroštva posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv je v letu 2022 možna le s predhodnim soglasjem občinskega sveta. 12.člen Župan Občine Kidričevo je pooblaščen, da odloča o uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstvih zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. Župan Občine Kidričevo je pooblaščen za najem kratkoročnega likvidnostnega kredita do višine 5% vrednosti prihodkov v bilanci prihodkov in odhodkov veljavnega proračuna za zagotavljanje tekoče likvidnosti proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta. 6. Ostalo 13.člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvajanje proračuna je odgovoren župan. 14.člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno. 15.člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le v mejah sredstev in za namene, ki so jim odobreni z občinskim proračunom. Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje. Poraba sredstev za opravljanje nalog na posameznih področjih se dogovori s pogodbo v pisni obliki. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo, izstavljenega računa, odredbe oziroma sklepa župana. Proračunski uporabniki morajo za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, druge storitve in subvencije, skleniti pogodbo z izvajalcem oziroma uporabnikom storitve v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila. 16.člen Uporabniki proračuna morajo pri prevzemanju obveznosti dogovarjati roke plačil - 30 dni od prejema računa razen za izjeme po Zakonu o izvrševanju proračuna. 17.člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 7. Prehodne in končne določbe 18.člen V obdobju začasnega financiranja Občine Kidričevo v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2406 uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 19.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-3/2021 Datum: 10.12.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 1231. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 -ZDUOP in 74/21), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 -ZDavNepr in 22/14 - odl. US ;), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 -uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 -ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 22. redni seji, dne 9.12.2021 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI KIDRIČEVO I. Splošna določba 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). Nadomestilo se odmeri na podlagi: • lege stavbnega zemljišča, • namembnosti stavbnega zemljišča, • opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave, • meril za oprostitev plačevanja nadomestila, • skupnega števila točk in • vrednosti točke. II. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč 2. člen (zazidana in nezazidana stavbna zemljišča) Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov. 3. člen (določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča) (1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena, od katere se odšteje površina odprte terase, odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. (2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SlST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. (3) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. 4. člen (določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta. 5. člen (podatki, ki so osnova za odmero nadomestila) (1) Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz uradnih evidenc. (2) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavlja površina zemljišča, kot je določena v uradnih evidencah ter vsakokratni občinski prostorski akti. Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. III. Določitev območij odmere nadomestila 6. člen (območja odmere nadomestila) (1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine. (2) Območje občine je glede na gostoto javnih funkcij razdeljeno na tri območja: 1. območje: naselji Kidričevo in Njiverce, razen ulice Njiverce vas. 2. območje: naselja Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce in ulica Njiverce vas. 3. območje: ostala naselja v občini Kidričevo: Dragonja vas, Kungota pri Ptuju, Mihovce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas. (3) Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na pregledni karti v merilu 1:50.000, ki je na vpogled v prostorih Občine Kidričevo ter na spletni strani občine. IV. Merila za določitev višine nadomestila 7. člen (opremljenost stavbnega zemljišča) (1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami: Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2407 Opremljenost Število točk Dostop do javne ceste 100 Javno vodovodno omrežje 100 Javno kanalizacijsko omrežje 100 Električno omrežje 50 Telekomunikacijsko omrežje 50 Plinovod 50 (2) Stavbnemu zemljišču se določijo točke za opremljenost stavbnega zemljišča za tisto komunalno opremljenost, za katero obstaja dejanska možnost priključitve. 8. člen (lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča) Stavbna zemljišča se glede na lego in namembnost ovrednotijo z naslednjimi točkami: Namen Območje 1. območje 2. območje 3. območje A - poslovni namen s področja kmetijstva 5 4 3 B - stanovanjski objekti 20 17 15,8 C - poslovni objekti za družbene dejavnosti 200 170 153 D - poslovni namen storitve in trgovina 350 297,5 276,5 E - poslovno-gospodarski namen 480 408 379,2 F - proizvodni namen-električne energije in plinskih goriv 550 467,5 434,5 G - poslovno- finančni namen 600 510 474 9. člen (lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) Nezazidana stavbna zemljišča se glede na lego in namen uporabe, ki je določen v občinskem prostorskem načrtu oziroma vrsto dejavnosti po kriterijih iz 8. člena tega odloka, točkujejo po naslednji tabeli: Stavbna zemljišča Namen uporabe A in B C in D E F 1. območje 170 198,9 255 282,2 2. območje 144,5 168,3 217,6 239,7 3. območje 134,3 156,4 202,3 224,4 V. Odmera nadomestila 10. člen (določitev višine nadomestila) (1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča iz 3. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila. (2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka ter z letno višino točke za odmero nadomestila. (3) Letna višina nadomestila za zunanje površine iz 3. odstavka 3. člena tega odloka se določi kot število točk iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino, ki se uporablja za ta namen in z letno višino točke za odmero nadomestila. 11. člen (vrednost točke) (1) Vrednost točke za leto 2022 je 0,001078226 EUR. (2) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena. (3) Ugotovitveni sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (4) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v drugem odstavku tega člena, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Kidričevo, na predlog župana. 12. člen (zavezanec) (1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli. 13. člen (neusklajenost podatkov) Če podatek o površini stavbe oziroma zunanje poslovne površine, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko določi organ občine, ki je pristojen za odmero nadomestila. Določitev se izvede na podlagi javnega naznanila ter izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega postopka. Občina postopek vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2408 14. člen (odmera nadomestila) (1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo, ki jo izda krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije. (2) Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom na uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov državljanov. (3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Kidričevo. VI. Oprostitve plačila nadomestila 15. člen (oprostitve plačila nadomestila) (1) Plačila nadomestila je oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev plačevanja nadomestila traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo. (2) Plačila nadomestila je oproščen tudi občan, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, za eno leto. Po poteku tega roka lahko občan poda ponovno vlogo za oprostitev plačevanja nadomestila. (3) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo občana, ki jo mora skupaj z ustreznimi dokazili vložiti pri občinski upravi Občine Kidričevo. VII. Prehodna in končna določba 16. člen (prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 116/2003, z dne 27.11.2003). 17. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. Številka: 007-4/2021 Datum: 10.12.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 1232. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi drugega odstavka 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 22. redni seji, dne 9.12.2021, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 723/14, k.o. (394) Gerečja vas (ID 7206403), zemljišče v izmeri 142 m2. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Kidričevo, matična številka: 5883709000, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, do celote-1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda občinska uprava Občine Kidričevo po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnine v lasti Občine Kidričevo, ki se po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo javnega dobra. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 711-15/2021 Datum: 10.12.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 1233. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi drugega odstavka 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 22. redni seji, dne 9.12.2021, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo nepremičnine • parc. št. 378/5, k.o. (430) Cirkovce (ID 4216053), zemljišče v izmeri 126 m2; • parc. št. 378/7, k.o. (430) Cirkovce (ID 5191843), zemljišče v izmeri 77 m2 in • parc. št. 378/8, k.o. (430) Cirkovce (ID 2263512), zemljišče v izmeri 10 m2. II. Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki so v lasti Občine Kidričevo, matična številka: 5883709000, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, do celote-1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda občinska uprava Občine Kidričevo po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnin v lasti Občine Kidričevo, ki se po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo javnega dobra. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2409 IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-3/2019 Datum: 10.12.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 1234. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra Na podlagi 245. člena v povezavi z 247. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 22. redni seji, dne 9.12.2021, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O ODVZEMU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini parc. št. 483/2, k.o. (434) Pongrce, zemljišče v izmeri 352 m2, se odvzame status javnega dobra. II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnini iz I. točke preneha status grajenega javnega dobra in postane polna last Občine Kidričevo. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-38/2021 Datum: 10.12.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MIRNA PEČ 1235. Odlok o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17, 21/18 - popr. 80/20 - ZIUOOPE in 189/20 - ZFRO) in 17. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji, dne 15.12.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Mirna Peč za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Namen porabe proračuna je opredeljen s proračunskimi postavkami. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.808.663,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.475.112,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.755.437,00 700 Davki na dohodek na dobiček 2.375.107,00 703 Davki na premoženje 323.107,00 704 Domači davki na blago in storitve 56.350,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.719.675,00 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 245.664,00 711 Takse in pristojbine 12.200,00 712 Denarne kazni 9.920,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 65.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 2.386.891,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 854.700,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 300.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 554.700,00 73 PREJETE DONACIJE 1.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2410 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.477.851,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 627.991,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 849.860,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.544.461,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.417.451,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 415.262,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 70.070,00 402 Izdatki za blago in storitve 911.219,00 403 Plačila domačih obresti 9.900,00 409 Rezerve 11.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.434.434,00 410 Subvencije 212.700,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 853.052,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 76.009,00 413 Drugi tekoči domači transferi 292.673,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.274.482,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.274.482,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 418.094,00 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 310.130,00 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom 107.964,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 264.202,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČIILA DOLGA (550) 236.841,00 55 ODPLAČILA DOLGA 236.841,00 550 Odplačila domačega dolga 236.841,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 27.361,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -236.841,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. -264.202,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 30.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna Peč. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvega ter drugega odstavka 80. člena Zakona o javnih financah, tudi: 1. Prihodki iz naslova požarne takse, ki se uporabljajo za namene določene z zakonom o varstvu pred požarom. 2. Prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. 3. Prihodki iz namenskih sredstev državnega proračuna in sredstva iz proračuna EU. 4. Prispevki sofinancerjev. 5. Koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. 6. Koncesijska dajatev za posekan in prodan les. 7. Prihodki iz naslova poslovnega najema komunalne infrastrukture. 8. Komunalni prispevki in doplačila občanov. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2411 9. Drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. Proračunski uporabnik lahko prevzema in plačuje obveznosti do višine dejansko realiziranega priliva namenskih sredstev. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun naslednjega leta, za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna med posameznimi področji porabe. O prerazporeditvah pravic porabe med področji proračunske porabe lahko odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ni omejeno. V obseg prerazporeditev se ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve splošne proračunske rezervacije. Med izvrševanjem proračuna Občine Mirna Peč se lahko odpre nov konto, poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, odpre nova proračunska postavka v skladu s programsko klasifikacijo, če pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge oz. projekta. O prerazporejenih proračunskih sredstvih župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna. Znotraj proračunske postavke med konti in podkonti lahko proračunski uporabnik prerazporeja samostojno in brez omejitev. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika: • v letu 2023 80 % navedenih pravic porabe in • v letu 2024 60 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnih letih, se prioritetno vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi je sklad proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. V proračunu se zagotavljajo sredstva proračunske rezerve največ do višini 1,5% prejemkov proračuna preteklega leta. Obvezna proračunska rezerva v letu 2022 se oblikuje v višini 1.000 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske porabe za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 50% oblikovanih in razpoložljivih sredstev rezerv odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu izkazuje kot posebna proračunska postavka. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske postavke splošne proračunske rezervacije se določijo v proračunu v obsegu, ki ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis terjatev) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člen ZJF, lahko župan dolžnikom do skupne višine 2.000 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, če bi bili stroški postopkov izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2412 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v proračunu za leto 2022 ne bo zadolžila. Za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Mirna Peč, v letu 2022 občina ne bo izdajala poroštev. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Javna podjetja ali javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2022 ne morejo zadolžiti oziroma izdajati poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja z občinskim dolgom se občina v letu 2022 ne bo zadolžila. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Mirna Peč v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-005/2021-37 Datum: 16.12.2021 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 1236. Odlok o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17, 21/18 - popr. 80/20 - ZIUOOPE in 189/20 - ZFRO) in 17. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji, dne 15.12.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2023 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Mirna Peč za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Namen porabe proračuna je opredeljen s proračunskimi postavkami. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2023 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.046.717,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.459.196 70 DAVČNI PRIHODKI 2.784.760,00 700 Davki na dohodek na dobiček 2.404.430,00 703 Davki na premoženje 323.980,00 704 Domači davki na blago in storitve 56.350,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.674.436,00 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 293.713,00 711 Takse in pristojbine 12.200,00 712 Denarne kazni 9.920,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 66.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 3.292.603,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 1.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2413 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.586.521,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741.367,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 845.154,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.790.234,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.351.802,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 409.327,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 70.070,00 402 Izdatki za blago in storitve 852.805,00 403 Plačila domačih obresti 8.600,00 409 Rezerve 11.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.486.951,00 410 Subvencije 260.749,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 853.051,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 76.509,00 413 Drugi tekoči domači transferi 296.642,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.491.192,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.491.192,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 460.289,00 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 410.130,00 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom 50.159,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 256.483,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČIILA DOLGA (550) 236.841,00 55 ODPLAČILA DOLGA 236.841,00 550 Odplačila domačega dolga 236.841,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 19.642,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -236.841,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. -256.483,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 57.361,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna Peč. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvega ter drugega odstavka 80. člena Zakona o javnih financah, tudi: 1. Prihodki iz naslova požarne takse, ki se uporabljajo za namene določene z zakonom o varstvu pred požarom. 2. Prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. 3. Prihodki iz namenskih sredstev državnega proračuna in sredstva iz proračuna EU. 4. Prispevki sofinancerjev. 5. Koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. 6. Koncesijska dajatev za posekan in prodan les. 7. Prihodki iz naslova poslovnega najema komunalne infrastrukture. 8. Komunalni prispevki in doplačila občanov. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2414 9. Drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. Proračunski uporabnik lahko prevzema in plačuje obveznosti do višine dejansko realiziranega priliva namenskih sredstev. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun naslednjega leta, za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna med posameznimi področji porabe. O prerazporeditvah pravic porabe med področji proračunske porabe lahko odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ni omejeno. V obseg prerazporeditev se ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve splošne proračunske rezervacije. Med izvrševanjem proračuna Občine Mirna Peč se lahko odpre nov konto, poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, odpre nova proračunska postavka v skladu s programsko klasifikacijo, če pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge oz. projekta. O prerazporejenih proračunskih sredstvih župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna. Znotraj proračunske postavke med konti in podkonti lahko proračunski uporabnik prerazporeja samostojno in brez omejitev. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika: • v letu 2024 80 % navedenih pravic porabe in • v letu 2025 60 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnih letih, se prioritetno vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi je sklad proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. V proračunu se zagotavljajo sredstva proračunske rezerve največ do višini 1,5% prejemkov proračuna preteklega leta. Obvezna proračunska rezerva v letu 2023 se oblikuje v višini 1.000 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske porabe za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 50% oblikovanih in razpoložljivih sredstev rezerv odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu izkazuje kot posebna proračunska postavka. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske postavke splošne proračunske rezervacije se določijo v proračunu v obsegu, ki ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis terjatev) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člen ZJF, lahko župan dolžnikom do skupne višine 2.000 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, če bi bili stroški postopkov izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2415 11. člen Občina Mirna Peč (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v proračunu za leto 2023 ne bo zadolžila. Za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Mirna Peč, v letu 2023 občina ne bo izdajala poroštev. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter drugih pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Javna podjetja ali javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2023 ne morejo zadolžiti oziroma izdajati poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja z občinskim dolgom se občina v letu 2023 ne bo zadolžila. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2024) V obdobju začasnega financiranja Občine Mirna Peč v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-005/2021-38 Datum: 16.12.2021 Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 1 240040 240041 689 Dobrina-Varvasela-Gruškovje 454 400 V 4.746 - Žetale 2 456400 456401 690 Drav. vrh-Majski vrh-Podlehnik 454 1209 V 4.774 - Videm 3 456410 456411 454 Tržec-Podlehnik 454 380 V 997 - Videm 4 456460 456461 690 Zg. Lesk.-Sp. Gruš.-Podlehnik 457033 3218 V 2.327 - Videm 5 456480 456481 690 M. Vamica-Zg. Gruš -Tri vode 457033 2162 V 4.523 - Videm 6 456490 456491 690 M. Varnica-Ložina-Zg. Gruš. 457031 2056 V 4.364 - Videm 7 456700 456701 456112 Dolena-Rodni vrh 457021 992 V 1.511 - Videm 8 457010 457011 457042 Stanošina-Strajna 457051 2916 V 9 457010 457012 457051 Strajna-Rodni vrh 456701 1934 V Andrej Kastelic, župan OBČINA PODLEHNIK 1237. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podlehnik Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na 14. redni seji dne 21. 10. 2021 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI PODLEHNIK 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). (1) Lokalne ceste so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Občini Podlehnik med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; (2) javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Občini Podlehnik in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.). 3. člen Lokalne ceste (LC) so: Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2416 Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 10 457020 457021 454 Zakl-Rodni vrh 456701 3967 V 11 457020 457022 456701 Rodni vrh-Dežno-Gorca 454 5935 V 12 457020 457023 454 Podlehnik 457033 272 V 13 457020 457024 457022 križišča Gorica 454 71 V 14 457030 457031 454 Kozminci-Zg. Gruškovje 456491 3420 V 15 457030 457032 456491 Zg. Gruškovje-Tri vode 456481 1357 V 16 457030 457033 456481 Tri vode-Stanošina 456461 4683 V 17 457030 457034 457033 Tržec-Podlehnik 454 186 V 18 457030 457035 457033 Podlehnik 454 757 V 19 457030 457036 454 Stanošina - krožišče R2 - LC 457033 380 V 20 457040 457041 457033 Stanošina - Zakl 454 1525 V 21 457040 457042 454 Zakl (med krožiščema) 454 941 V 22 457040 457043 454 Zakl - Stanošina 454 1866 V 23 457050 457051 689 Kozminci-M. Prekože-Strajna 457012 3502 V Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v občini Podlehnik znaša 44.129 m (44,129km). 4. člen Javne poti (JP) so: Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 1 956520 956521 956911 Strmec-Sp. Gruškovje 456461 745 V 128 - Videm 2 956520 956522 956521 Spodnje Gruškovje (HŠ 3 - 5) HŠ 5 225 V 3 956770 956771 690 Rozman-Sakelšek-Vaupotič HŠ 61 b 701 V 219 - Videm 4 956770 956772 956771 Odcep Rozman HŠ 64 70 V 5 956850 956851 690 Zg. Pristava-Tomajna-Detno 457022 1.701 V 1.665 - Videm 6 956850 956852 956851 Dežno-mimo hiše št. 26a 457022 208 V 7 956850 956853 956851 Dežno pri Podlehniku HŠ 31a 170 V 8 957010 957011 456461 LC 456461-Trafela-Junger 456431 2.039 V 533 - Videm 9 957010 957012 957011 Trafela-Drevenšek-Fegoš 456461 617 V 10 957010 957013 957011 Odcep Satler HŠ 103c 347 V 11 957010 957014 456461 Sp. Gruškovje HŠ 23 221 V Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2417 Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 12 957010 957015 957011 Odcep Strmšek HŠ 86a 144 V 13 957010 957016 957011 Odcep Kozel HŠ 84 304 V 14 957010 957017 957012 Odcep Skala HŠ 77 128 V 15 957060 957061 456491 Banušek-Tevžek-LC 456481 456481 2.902 V 16 957060 957062 957061 Ložina HŠ 6 187 V 17 957070 957071 456491 Odcep Jelen Jože HŠ 1 190 V 18 957080 957081 456491 Na Pesek (Brezova gora) HŠ 31 596 V 19 957100 957101 457033 Nadkriževski koncllj HŠ 38a 612 V 20 957100 957102 457033 Odcep Klane6ek HŠ 92 717 V 21 957110 957111 457031 Odcep Krulc 957686 1.469 V 22 957110 957112 457031 Zg. Gruškovje - meja HR državna meja 48 V 23 957150 957151 457022 Sv. Trojica-pokopališče pokop. 294 V 24 957150 957152 457022 Odcep Kureš razcep 334 V 25 957150 957153 457022 Gorca HŠ 1a 94 V 26 957160 957161 456401 Podlehnik 457034 2.113 V 27 957160 957162 456401 Podlehnik (odcep HŠ 48 in 49) HŠ 48 227 V 28 957160 957163 457035 Odcep Topolovec HŠ 10a 194 V 29 957160 957164 457035 Odcep Bohak Hš 12 186 V 30 957240 957241 454 LC 456411-Podlehnik HŠ 38 107 V 31 957240 957242 454 Podlehnik-Gorca HŠ 27 1.392 V 32 957240 957243 957242 Odcep Gosak HŠ 53a 1.138 V 33 957240 957244 957242 Odcep Varvoda razcep 707 V 34 957280 957281 457022 Odcep Seruga HŠ 74 592 V 35 957280 957282 457022 Gorca HŠ 86 427 V 36 957280 957283 457022 Odcep Jus HŠ 36a 365 V 37 957310 957311 956851 Odcep Svenšek HŠ 42g 688 V 38 957310 957312 956851 Gorca 89a HŠ 89a 144 V Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2418 Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 39 957310 957313 957311 Dežno pri Podlehniku HŠ 37b 392 V 40 957360 957361 456701 Rodni vrh-pokopališče pokop. 164 V 41 957370 957371 457022 Odcep Kodrič Neža HŠ 15 1.107 V 42 957370 957372 957371 Odcep Hren HŠ 10a 246 V 43 957390 957391 454 Odcep Lovski dom HŠ 40 403 V 44 957410 957411 454 Odcep mlekarna mlek. 123 V 45 957410 957412 454 Zakl - Stanošina križišče 177 V 46 957430 957431 454 Podlehnik-Bukovjek 957451 2.623 V 47 957430 957432 957451 Bukovjek-Rodni vrh 457021 1.618 V 48 957430 957433 957431 RTC Podlehnik HŠ 6a 402 V 49 957440 957441 457021 Odcep Topolovec HŠ 50 831 V 50 957450 957451 457021 Odcep Bigec 957431 1.461 V 51 957450 957452 457021 Zakl do HŠ 21b HŠ 21 b 111 V 52 957460 957461 457011 Odcep Drobnič 457011 842 V 53 957470 957471 457011 Odcep Mlakar HŠ 7 438 V 54 957470 957472 957471 Odcep Krušič HŠ 8 497 V 55 957480 957481 457042 Zakl-Stekli vrh 457011 1.980 V 56 957490 957491 457011 Odcep Gaje HŠ 35 796 V 57 957530 957531 689 Odcep Rodošek HŠ 4 663 V 58 957530 957532 689 Odcep Zajšek HŠ 1 176 V 59 957560 957561 456461 Podlehnik-Loke 957562 1.178 V 60 957560 957563 957561 Odcep Golub HŠ 37 247 V 61 957560 957565 457033 Odcep Feguš HŠ 31 329 V 62 957560 957566 957561 Podlehnik-cerkev cerkev 160 V 63 957560 957567 957561 Odcep Šeruga-Grabrovec HŠ 1a 152 V 64 957590 957591 456461 Odcep Hrvatovi HŠ 6a 804 V 65 957600 957601 456461 Odcep Šoštaričev breg-vodohran vodohra n 2.166 V Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2419 Zap. št. Številka ceste Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka [m] Uporaba Dolžina v sosednji občini 66 957600 957602 957601 Vodohran-LC 457033 457033 1.690 V 67 957600 957603 957601 Odcep Butolen H8 14 640 V 68 957630 957631 457041 Stanošina-Pestike-Sedla 457033 1.407 V 69 957630 957632 957631 Stanošina-G1 9 križišče 339 V 70 957630 957633 454 Stanošina 454 800 V 71 957630 957634 957631 Odcep Podgoršek HŠ 77 394 V 72 957630 957635 957631 Odcep Sekulje HŠ 80 583 V 73 957670 957671 457032 Odcep Platovski HŠ 32 789 V 74 957680 957681 457043 Stanošina-Sedlašek 957685 2.045 V 75 957680 957682 957685 Sedlašek-Zajšek 454 1.393 V 76 957680 957683 957681 Odcep Hrnec HŠ 95 380 V 77 957680 957684 957682 Zajšek-Log 957111 1.504 V 78 957680 957685 957681 Odcep Dajnko 457043 892 V 79 957680 957686 957111 Log-Zg. Gruškovje 457032 1.603 V 80 957680 957687 957682 Mlakarjeva graha-Krušič HŠ 17 182 V 81 957680 957688 457043 Stanošina HŠ 6 113 V 82 957700 957701 457012 Odcep Panjkihar HŠ 13a 290 V 83 957710 957711 957431 Odcep Cafuta HŠ 49 279 V 84 957710 957712 957711 Jablovec-mimo hiše M. 48 HŠ 48 232 V 85 957720 957721 457042 Odcep Brezinšek HŠ 12b 125 V 86 957720 957722 457042 Odcep Vaupotič HŠ 11 287 V 87 957730 957731 456491 Odcep Ferčec HŠ 29 878 V 88 957740 957741 457033 Odcep Drevenšek HŠ 51 313 V 89 957740 957742 457033 Odcep Slatina HŠ 46 292 V 90 957750 957751 454 Odcep Novak HŠ 40d 110 V 91 957750 957752 454 Odcep kombinat HŠ 23 188 V 92 957760 957761 957431 Odcep Čičika HŠ 27 398 V Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2420 Skupna dolžina javnih poti (JP) v občini Podlehnik znaša 61.575 m (61,575 km). 5. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 371623/2021-611 z dne 2. 12. 2021. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin; št. 6/10). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-2/2021 Datum: 21. 10. 2021 Občina Podlehnik Sebastian Toplak, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 1238. Poslovnik Občinskega sveta Občine Slovenska Bistrica Na podlagi določil Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 - ZIUZEOP-A) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica, (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na svoji 17. redni seji dne 7.12.2021, sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA I. Splošne določbe 1. člen (vsebina poslovnika) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti svetnikov. 2. člen (uporaba poslovnika) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta, posvetovalnih teles sveta in drugih organov ter njihovih članov (v nadaljevanju: delovna telesa sveta). Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles ali v poslovnikih delovnih teles. 3. člen (nevtralna uporaba poslovnika) V tem poslovniku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko. 4. člen (poslovanje v slovenskem jeziku) Svet in njegova delovna telesa ter organi poslujejo v slovenskem jeziku. 5. člen (javnost dela) 1) Delo sveta in njegovih delovnih teles ter organov je javno. 2) Svet zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo občanov, pri čemer morajo občani svojo prisotnost najaviti vsaj dva dni pred sejo. Prijave se sprejemajo do zapolnitve razpoložljivih mest v sejni dvorani ali v drugem za to določenem prostoru. Javnost se zagotavlja tudi s predstavniki javnih občil, z zvočnim snemanjem, z neposrednim prenosom seje na televizijskem kanalu in z objavo zvočno-slikovnih posnetkov seje na spletni strani Občine Slovenska Bistrica. 3) Delovna telesa in organi zagotavljajo javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu in z možnostjo navzočnosti občanov, pri čemer morajo občani svojo prisotnost v naprej najaviti. Na sejah delovnih teles se izvaja zvočno snemanje. 4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za svetnike. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 5) Župan ali predlagatelj obravnavane zadeve predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Svet lahko na predlog župana ali predlagatelja obravnavane zadeve odloči, da bo seja ali del seje sveta potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava zadeve zaupne narave, kadar je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi z zadevami zaupne narave ali osebnih podatkov. 6) Kadar svet odloči, da bo izključil javnost oziroma kakšo točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in svetnikov navzoč na seji. 6. člen (snemanje sej) 1) Potek seje sveta, ki je odprta za javnost, se snema z zvočno in zvočno-slikovno snemalno napravo. Zvočno-slikovni posnetek se objavi na uradni spletni strani Občine v roku sedmih delovnih dni po seji sveta ter se izbriše po preteku mandatnega obdobja. Zvočno-slikovni posnetek se lahko predvaja v živo na televizijskem kanalu. Nadaljnje posredovanje, razmnoževanje ali objavljanje zvočnih ali slikovno-zvočnih posnetkov ni dovoljeno. ( 2) Zvočno in zvočno-slikovno snemanje izvaja občinska uprava oziroma za to pooblaščeni zunanji izvajalec. Zvočni zapis predstavlja dobesedni zapis seje, zato se zapisniki sej ne pišejo dobesedno, temveč se pišejo le sklepi. Zvočno in zvočno-slikovni posnetki se uporabljajo z namenom obveščanja javnosti, predvsem zaradi transparentnega delovanja in sprejemanja odločitev ter Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2421 zagotavljanja nadzora javnosti nad delovanjem organov Občine ter izdelave zapisnika in predvajanja sej na televizijskem kanalu. 3) Arhiv zvočnih in zvočno-slikovnih posnetkov se hrani za posamezno mandatno obdobje sveta. Po končanem mandatu se posnetki izbrišejo v roku 30 dni od potrditve večine mandatov naslednjega sveta in župana. 4) Glede zvočnega in slikovno-zvočnega snemanja in objavljanja teh posnetkov se vzpostavi Evidenca zvočnih in slikovno-zvočnih posnetkov sej sveta, ki se vpiše v katalog zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi upravljalec zbirke Občine. 5) Vse aktivne udeležence sej se na primeren način opozori na njihovo odgovornost, da v svojih predstavitvah in razpravah ne navajajo varovanih osebnih podatkov, kadar so seje javne, saj je v tem primeru na sejah javnost prisotna. 6) Snemanje in predvajanje teh posnetkov ni namenjeno izvajanju oblastnih nalog občine. Snemanje sej, odprtih za javnost, je skladno z zakonom, ki ureja medije, dopustno tudi za akreditirane predstavnike medijev. 7) Zvočno ali zvočno-slikovno snemanje sej sveta in njegovih delovnih teles je svetnikom ali tretjim osebam prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji. 8) Posnetki sej ali njihovih delov, iz katerih je javnost izključena, se zaradi obdelave varovanih podatkov ne objavljajo javno. Ti deli se lahko snemajo le zvočno. 7. člen (vrste sej) 1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah. 2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. 8. člen (predstavljanje sveta) 1) Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. 2) Župana v njegovi odsotnosti nadomešča podžupan, predsednika delovnega telesa pa v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik predsednika delovnega telesa. 3) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati funkcije, nadomešča župana svetnik, ki ga pooblasti župan, če ga ne pooblasti, pa najstarejši svetnik. 9. člen (uporaba žiga) 1) Svet uporablja žig Občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET". 2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. 3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. 4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo javni uslužbenec, ki ga določi župan. II. Konstituiranje sveta 10. člen (konstitutivna seja) 1) Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov. 2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov, pri čemer se ta rok začne šteti od dneva, ko je bilo poročilo občinske volilne komisije vročeno županu. Za sklic seje se šteje, da je v tem roku poslano vabilo za sejo s predlogom dnevnega reda in ustreznim gradivom svetnikom. 3) Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. 4) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 5) Prvo sejo sveta vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. 11. člen (obvezni dnevni red) 1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: 1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov, 2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana, 3. imenovanje komisije za potrditev mandatov za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov svetnikov in ugotovitve izvolitve župana, 4. poročilo komisije za potrditev mandatov in potrditev mandatov svetnikov, 5. poročilo komisije za potrditev mandatov in ugotovitev izvolitve župana, 6. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. 12. člen (imenovanje komisije za potrditev mandatov) 1) Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov najprej imenuje petčlansko komisijo za potrditev mandatov. Člane komisije predlaga predsedujoči, lahko pa tudi vsak svetnik, pri čemer se o predlogih glasuje kot o celotni listi petih članov s predsednikom. Svet glasuje najprej o predlogu predsedujočega, če ta ni izglasovan, pa o predlogih svetnikov, po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani predsednik in člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. 2) Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za svetnike. 3) Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 4) Komisiji za potrditev mandatov preneha mandat z imenovanjem komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 13. člen (potrditev mandatov) 1) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog komisije za potrditev mandatov potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. 3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. 4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2422 župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 14. člen (nastop mandata) 1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat dotedanjim svetnikom pa preneha. Novi župan nastopi funkcijo naslednji dan po konstitutivni seji. 2) S prenehanjem mandata svetnikom preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. 3) S konstituiranjem novega sveta preneha mandat članov nadzornega odbora. 15. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svetnikov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. 2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina, ter pripraviti poročilo. III. Pravice in dolžnosti svetnikov 1. Splošne določbe 16. člen (pravice in dolžnosti svetnikov) 1) Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. 2) Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles, vendar brez pravice glasovanja. 3) Svetnik ima pravico in dolžnost: • predlagati svetu v sprejem splošne akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; • glasovati o predlogih splošnih aktov Občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; • postavljati vprašanja in dajati pobude v okviru točk dnevnega reda; • predlagati uvrstitev zadev na dnevni red sej; • izogibati se nasprotju interesa. 4) Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu, zaradi česar svetniki ob pričetku mandata podpišejo izjavo o varovanju osebnih podatkov. 5) Svetnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 17. člen (odgovornost svetnikov) 1) Svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren. 2) Svetnik je dolžan pri opravljanju funkcije ravnati v skladu s Kodeksom ravnavnja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. 2. Svetniške skupine 18. člen (ustanovitev svetniške skupine) Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravice ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz 20. člena, samostojni svetniki pa lahko ustanovijo svetniško skupino samostojnih svetnikov. V času enega mandata se lahko ustanovi le ena svetniška skupina samostojnih svetnikov. 19. člen (sestava) 1) Svetniško skupino sestavljajo najmanj dva svetnika. 2) Svetniki ustanovijo svetniške skupine najkasneje v 15 dneh po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine pisno obvesti župana o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami v roku osmih dni po ustanovitvi svetniške skupine. 3) Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu njihove pristopne izjave. 20. člen (združitev) 1) Dva ali več svetnikov se lahko med mandatom organizirajo v novo svetniško skupino. O ustanovitvi morajo v roku 15 dni obvestiti župana. 2) Svetniki lahko delujejo tudi samostojno (nepovezano) ali v okviru drugih svetniških skupin. 21. člen (stalni sedežni red) Svetniške skupine in samostojni svetniki se najkasneje v 30 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov na seji sveta. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom. IV. Delovna telesa sveta 22. člen (splošne določbe) 1) Svet ustanovi odbore in komisije kot svoja stalna in občasna delovna telesa. Stalna in občasna delovna telesa štejejo pet članov. 2) Svet s sklepom imenuje člane odborov in komisij sveta. Člani odborov in komisij stalnih delovnih teles so imenovani izmed svetnikov, člani ostalih delovnih teles pa so lahko imenovani tudi izmed drugih občanov. Številčna zastopanost članov delovnih teles mora odražati razmerje volilnega rezultata list, ki so zastopane v svetu. 3) Odbori in komisije sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu svoja mnenja in predloge. ( 4) Odbori in komisije lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v Statutu Občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. 23. člen (stalna delovna telesa) Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom, so: • Odbor za gospodarstvo, • Odbor za okolje in urejanje prostora, • Odbor za družbene dejavnosti, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2423 • Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, • Statutarno-pravna komisija, • Komisija za priznanja in nagrade. 24. člen (Odbor za gospodarstvo) Odbor za gospodarstvo obravnava: • predlog proračuna in zaključnega računa ter ostale proračunske dokumente, • gospodarjenje z občinskim premoženjem, • gospodarjenje s stanovanji občine, • pospeševanje in skrb za razvoj gospodarstva, malega gospodarstva, obrti in podjetništva, trgovske dejavnosti, gostinstva, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, • razvoj in pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter promet s kmetijskimi in drugimi zemljišči, • pripravo koncesijskih aktov za področje gospodarstva, • investicijsko dokumentacijo, ki je v pristojnosti Oddelka za gospodarstvo, • druge zadeve s področja gospodarstva. 25. člen (Odbor za okolje in prostor) Odbor za okolje in urejanje prostora obravnava: • pripravo strokovnih podlag in organiziranje sprejemanja prostorskega plana občine in prostorskih izvedbenih aktov, • komunalno opremljanje in promet s stavbnimi zemljišči, • pripravo in izvajanje ukrepov s področja varstva okolja oziroma ekologije, • razvoj in delovanje lokalnih javnih služb: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda, zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, urejanje javnega prevoza, urejanje javnih parkirišč, trgov in ulic, urejanje javne razsvetljave, pokopališka služba, • gradnjo, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in drugih javnih površin, • investicijsko dokumentacijo, ki je v pristojnosti Oddelka za okolje in proctor, • druge zadeve s področja okolja in prostora. 26. člen (Odbor za družbene dejavnosti) Odbor za družbene dejavnosti obravnava: • pripravo in uresničevanje aktov Občine v zvezi z ustanoviteljstvom javnih zavodov na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, športa, socialnega varstva in na drugih področjih družbenih dejavnosti, • uresničevanje programov razvoja otroškega varstva, varstva predšolskih otrok, osnovnega šolstva, kulture, zdravstva, športa in socialnega varstva, • način organiziranja mreže zdravstvene službe na primarni ravni, lekarniške dejavnosti, mrliške ogledne službe, • zagotavljanje sredstev za izvajanje osebne pomoči, pomoči družinam na domu, • subvencioniranje stanarin ter varstva občanov v spolšnih in posebnih socialnih zavodih, • pospeševanje dejavnosti kulture in ustvarjanja pogojev za njeno delovanje kulturnim društvom, • skrb za programsko usklajevanje in financiranje varovanja naravne in kulturne dediščine, • investicijsko dokumentacijo, ki je v pristojnosti Oddelka za družbene dejavnosti, • druge zadeve s področja družbenih dejavnosti. 27. člen (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 1) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet izmed svetnikov na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. 2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet, • svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, • pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, • izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, • obravnava posamične vloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov Občine, • obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preverja pri ustreznih organih ter ustrezne organe opozarja, da se take zadeve rešijo po ustreznih predpisih. 28. člen (Statutarno-pravna komisija) 1) Statutarno pravna komisija opravlja zlasti naslednje naloge: • obravnava predlog Statuta Občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov, • oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in Statutom Občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti Občine, • predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve Statuta Občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov Občine. 2) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, Statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta. 29. člen (Komisija za priznanja in nagrade) Komisija za priznanja in nagrade opravlja zlasti naslednje naloge: • razpisuje kriterije za podelitev občinskih priznanj v skladu s pravilnikom za podelitev občinskih nagrad in priznanj, • sprejema in razpravlja o prispelih predlogih, preverja resničnost navedb v predlogih in se po potrebi posvetuje s predlagatelji, • oblikuje predloge za potrjevanje na svetu. 30. člen (druga delovna telesa) Poleg stalnih delovnih teles, določenih s Statutom Občine, lahko ustanavlja svet tudi druga delovna telesa s Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2424 sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. 31. člen (imenovanje in sestava delovnega telesa) 1) Člane stalnih delovnih teles imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svetnikov po predhodno izvedenem pozivu političnim strankam, zastopanim v svetu. Na podlagi izvedenega poziva lahko člane drugih delovnih teles imenuje svet tudi izmed drugih občanov tako, da je lahko največ polovica članov imenovana izmed drugih občanov, če ta poslovnik ali zakon ne določata drugače. 2) Delovno telo ima predsednika in enega podpredsednika. Predsednika in podpredsednika imenuje svet izmed svetnikov. 3) Članstvo v delovnem telesu sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 32. člen (razrešitev) Svet lahko razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana komisije ali odbora sveta ter komisijo ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine svetnikov. Predlog novih kandidatov za člane komisij ali odborov pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najkasneje do prve naslednje seje sveta. 33. člen (naloge in način dela) 1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. 2) Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so predložene svetu v obravnavo, ter zadeve skladno s sklepi ali s programom dela sveta ali delovnega telesa. Vsako zadevo, ki je predložena svetu v obravnavo, obravnava eno pristojno delovno telo, in sicer tisto, ki je navedeno v gradivu, z izjemo predpisov, ki jih obravnava poleg pristojnega delovnega telesa še statutarno pravna komisija in proračunskih dokumentov ter programa dela, ki jih obravnavajo vsa delovna telesa. 3) Gradivo z vabilom za sejo delovnega telesa mora biti objavljeno na spletni strani občine ali poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih, ko se lahko predloži na sami seji. 4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov. 5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. ( 6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. 34. člen (sklic seje) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni člani delovnega telesa, strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. V. Seje sveta 1. Uvodne določbe 35. člen (kraj seje) Seje sveta praviloma potekajo v sejni sobi Občine Slovenska Bistrica. 36. člen (pristojnost sveta) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakonov statut občine. 2. Sklic redne seje 37. člen (sklic seje) 1) Seje sveta sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa s strani župana pooblaščeni podžupan. 2) Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog najmanj četrtine svetnikov. 38. člen (vabilo in gradivo) 1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najkasneje 15 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se na spletnih straneh objavi gradivo ali pošlje gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. 2) Posamezno gradivo se lahko objavi ali pošlje tudi kasneje, če je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov, ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta. 3) Vabilo na sejo sveta se pošlje tudi direktorju občinske uprave, vodjem oddelkov v občinski upravi, poročevalcem, predlagateljem in županu, če ta ni sklicatelj seje. 4) Gradivo za sejo se objavi na uradni spletni strani Občine, razen gradiv, ki so zaupne narave ali vsebujejo osebne podatke. Ta se pošljejo naslovnikom v natisnjeni obliki. Svetnik ima pravico do gradiva v obliki, ki je objavljeno na spletni strani Občine. 5) Enako velja tudi za druga gradiva delovnih teles sveta. 39. člen (dnevni red) 1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. 2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. 3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. 4) Na dnevni red se praviloma prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 5) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. 6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo oziroma gradivo ni bilo predhodno posredovano županu, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 7) Točka se ne more uvrstiti na redno sejo dnevnega reda, če je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni ustanovljeno. 40. člen (seja na daljavo) 1) Župan lahko skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije v primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi svetniki tveganje za zdravje in varnost Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2425 svetnikov, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati. 2) V primeru seje na daljavo seja poteka v skladu z določbami tega poslovnika, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles sveta in na sodelovanje javnosti. 3) Svetniki so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Svetniki glasujejo z osebnim izrekanjem. Določba poslovnika, ki ureja sklic seje na pobudo najmanj četrtine svetnikov, se pri seji na daljavo ne uporablja. 41. člen (gradivo za sejo) 1) Sklic seje sestavlja predlog dnevnega reda in gradivo, ki naj bi ga svet obravnaval. 2) Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje sveta lahko predlaga župan, svetnik, delovno telo, nadzorni odbor ter javni zavodi in javna podjetja. Gradivo, ki je pripravljeno v skladu z določili tega poslovnika, se uvrsti na dnevni red naslednje redne seje sveta. 3) Svetnik, delovno telo, nadzorni odbor ter javni zavodi in javna podjetja morajo posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka tega člena najmanj tri delovne dni pred sklicem seje. 3. Sklic izredne seje 42. člen (sklic izredne seje) 1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. 2) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno svetnikom najkasneje tri dni pred sejo, pri čemer je lahko na dnevni red praviloma uvrščenih do pet vsebinskih točk. 3) Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine svetnikov ali na lastno pobudo. 4) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. 5) Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo, o katerem naj svet odloča. ( 6) Če seja sveta ni sklicana v roku 15 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. 7) V izrednih razmerah ali ob izrednih dogodkih se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi. 4. Sklic dopisne seje 43. člen (sklic in potek dopisne seje) 1) Župan lahko skliče dopisno sejo. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu Občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo finančne obveznosti občanov in praviloma o kadrovskih zadevah. Na dopisni seji lahko svet odloča o investicijski dokumentaciji, kadar je sprejem te dokumentacije povezan z možnostjo pridobitve sofinancerskih sredstev s strani državih, evropskih ali drugih virov. 2) Dopisna seja se opravi na podlagi gradiva, poslanega v fizični ali elektronski obliki ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. 3) Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati čas trajanja dopisne seje. 4) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem svetnikom, od katerih jih je vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili svetniki, ki so glasovali. 5) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovalo večina opredeljenih glasov svetnikov. 6) Na dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati ugotovitev, koliko svetnikov je glasovalo. 7) Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 5. Sklic slavnostnih in žalnih sej 44. člen (žalne in slavnostne seje) Slavnostno in žalno sejo skliče župan. 6. Predsedovanje seji 45. člen (predsedovanje) 1) Seji sveta predseduje župan. 2) Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega svetnika (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). 3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi drug podžupan ali najstarejši svetnik. 4) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 7. Navzočnost na seji 46. člen (navzočnost) 1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in sej delovnih teles. 2) Navzočnost svetnikov na seji se ugotovi s podpisi svetnikov na listi prisotnosti v času seje. 3) V primeru izvedbe seje na daljavo se navzočnost preverja za vsakega svetnika na način, da ga predsedujoči pozove poimensko, da potrdi prisotnost. Občinska uprava v tem primeru vodi zapisnik. 8. Sklepčnost 47. člen (sklepčnost) 1) Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Preverjanje sklepčnosti se izvede tudi po končani razpravi pri posamezni točki dnevnega reda. 2) Svet je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica svetnikov. 9. Zapisnik Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2426 48. člen (zapisnik) O vseh sejah sveta in njegovih delovnih teles se vodi zapisnik. 49. člen (sprejem zapisnika) 1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. 2) Svetnik ima pravico predlagati popravke k zapisniku. O popravkih zapisnika odloča svet. 3) Po sprejemu zapisnika se ta objavi na spletni strani v roku sedmih delovnih dni po seji sveta. 50. člen (pisanje zapinika) Za pisanje zapisnika sej sveta skrbi javni uslužbenec, ki ga določi župan. 51. člen (vsebina zapisnika) Zapisnik seje obsega podatke o udeležbi na seji, dnevni red, imena razpravljalcev, podatke o predlogih, o katerih se je odločalo, podatke o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, o izidih glasovanja o posameznih zadevah, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o sprejetih stališčih pristojnih odborov in komisij. 52. člen (podpis in hramba zapisnika) 1) Zapisnik seje sveta podpišeta predsedujoči in sestavljalec zapisnika. 2) Podpisan zapisnik sej delovnih teles se hrani v arhivu občine. 10. Dnevni red 53. člen (določitev dnevnega reda) 1) Svet na začetku seje določi dnevni red. 2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. 3) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. 4) Predlog za umik točke z dnevnega reda z obrazložitvijo mora svetnik ali svetniška skupina poslati na uradni spletni naslov ali po pošti najmanj tri dni pred sejo sveta. 5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom pred sejo izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. 6) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 54. člen (vrstni red) 1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. 2) Izjemoma lahko svet med sejo spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložit. 11. Razprava 55. člen (razprava) 1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan oziroma predlagatelj ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, obrazložitev. Obrazložitev sme trajati največ petnajst minut. Kadar svet sklene, je predlagatelj dolžan podati še dopolnilno obrazložitev. 2) Če predlagatelj gradiva ali poročevalec na seji ni navzoč, lahko predsedujoči konča točko brez obravnave. 3) Če ni župan predlagatelj, lahko poda župan ali drugi predsedujoči mnenje k obravnavani zadevi. Obrazložitev županovega mnenja lahko traja največ deset minut. 4) Po končanem pojasnilu predlagatelja predsedujoči da besedo predstavnikom pristojnih delovnih teles sveta, ki imajo pravico do petminutne pojasnitve stališč tega telesa do predlaganih sklepov in gradiva. 5) Po tem uvodnem delu k posamezni točki dnevnega reda predsedujoči odpre razpravo o točki dnevnega reda. 6) Najprej da besedo predstavnikom svetniških skupin, nato pa posameznim svetnikom, po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. 7) Predstavnik svetniške skupine lahko v imenu svetniške skupine razpravlja največ 10 minut. 8) Razprava posameznega svetnika lahko traja največ pet minut. 9) Razpravljavec lahko o posamezni točki dnevnega reda praviloma razpravlja le enkrat. 10) Svet lahko pri posamezni točki po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve preloži ali konča. 11) V primeru seje na daljavo mora biti svetnik pri razpravi in glasovanju izpisan s celotnim imenom in priimkom ter mora imeti kamero vključeno tako, da je mogoče ugotoviti istovetnost svetnika, ki razpravlja in glasuje. 56. člen (replika) 1) Razpravljalec ima pravico do replike le med razpravo ali po razpravi vsakega razpravljavca, ki se ji replicira. Replika se mora nanašati le na konkretno razpravo in konkretnega razpravljalca, sicer lahko predsedujoči svetniku vzame besedo. 2) Replike smejo trajati največ dve minuti in imajo prednost. Replike na repliko ni. 57. člen (kršitev pravil razprave) 1) Razpravljavec sme razpravljati le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. 2) Če se razpravljavec ne drži točke dnevnega reda, je njegovo izvajanje žaljivo, prekorači čas za razpravo ali če drugače krši določila tega poslovnika, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po opominu ne drži dnevnega reda ali je žaljiv oziroma nadaljuje razpravo ali kako drugače krši določila tega poslovnika, mu predsedujoči lahko vzame besedo. 58. člen (kršitve poslovnika) 1) Svetniku, ki ima postopkovni predlog oziroma ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči prednost. 2) Nato predsedujoči poda pojasnilo glede postopkovne zahteve, kršitve poslovnika ali dnevnega reda. 3) Postopkovni predlog ima prednost pred repliko in lahko traja največ dve minuti. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2427 59. člen (sodelovanja v razpravi) 1) Oseba oz. udeleženec seje, ki ni svetnik ali z gradivom za posamezno točko dnevnega reda določen poročevalec posameznega gradiva, praviloma na seji ne sme razpravljati. 2) Na željo prisotne osebe na seji sveta ali posameznega svetnika lahko da predsedujoči besedo tudi tej osebi. Njegova razprava traja lahko največ tri minute, dobi pa jo lahko, če za to glasuje večina prisotnih svetnikov. 60. člen (prekinitev razprave in prekinitev seje) 1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih in pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Po predvidoma treh urah neprekinjenega dela se odredi odmor. 3) Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. 4) Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 61. člen (preložitev razprave in zaključek seje) 1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. 2) Enako lahko svet odloči, če mu časovno ni uspelo obravnavati vseh točk dnevnega reda. 3) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. 12. Vzdrževanje reda na seji 62. člen (red na seji) 1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. 2) Predsedujoči skrbi, da razpravljavca nihče ne moti med nastopom. Razpravljavcu lahko seže v besedo le predsedujoči. 63. člen (ukrepi za zagotovitev reda na seji) 1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede, • odstranitev s seje ali z dela seje. 2) Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega razpravljavcu v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. 3) Odvzem besede se lahko izreče razpravljavcu, če s svojo razpravo na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku oziroma razpravljavcu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. 5) Svetnik oziroma razpravljavec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. 7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 13. Odločanje 64. člen (opredelitev večine) Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, razen če zakon določa drugačno večino. 65. člen (glasovanje) 1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. 2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh svetnikov. 3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. 4) Svetnik ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. 5) Obrazložitev glasu se poda pred glasovanjem. 6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 66. člen (način glasovanja) Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve. 67. člen (javno glasovanje) 1) Javno glasovanje se praviloma opravi z dvigom rok. Javno glasovanje se lahko opravi tudi s poimenskim izjavljanjem ali z glasovalno napravo. 2) Poimensko glasujejo svetniki, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh svetnikov. 3) Svetnike se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovega priimka. Svetnik glasuje tako, da glasno izjavi "ZA"ali "PROTI". 4) Kadar poteka seja na daljavo, predsedujoči po končanem glasovanju o posameznem sklepu še enkrat pozove svetnike, ki zaradi tehničnih težav niso glasovali, k ponovnemu glasovanju. 68. člen (glasovanje o predlaganih sklepih) 1) Po končani obravnavi se glasuje o predlogih sklepov. 2) Svetnik in pristojna delovna telesa lahko pošljejo obrazložene predloge sklepov občinski upravi najmanj tri dni pred sejo sveta, predlagatelj gradiva in župan pa lahko vložita predloge sklepov do konca razprave o točki dnevnega reda. 3) O predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu njihove vložitve. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2428 4) Če se predlogi sklepov med seboj izključujejo, se po sprejetju prvega takega predloga o nadaljnjih ne glasuje, pri čemer se na to opozori pred pričetkom glasovanja. 69. člen (tajno glasovanje) 1) Tajno se glasuje z glasovnicami. 2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega seji sveta. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravljajo javni uslužbenci občinske uprave. 3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je svetnikov. 4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. 5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. 6) Komisija vroči glasovnice svetnikom in sproti označi, kateri svetnik je prejel glasovnico. Glasuje se v prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. 7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na spodnjem delu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". 8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. 9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, ime in priimek kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. 10) Ko svetnik glasovnico izpolni, jo odda v glasovalno skrinjico. 70. člen (izid tajnega glasovanja) 1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. 2) Ugotovitev izida glasovanja obsega: • število razdeljenih glasovnic, • število oddanih glasovnic, • število neveljavnih glasovnic, • število veljavnih glasovnic, • število glasov "ZA" in število glasov "PROTI", pri glasovanju o kandidatih pa število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, • ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. 3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. 4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 14. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet 71. člen (strokovna in administrativna pomoč) 1) Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. 2) Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. 15. Vprašanja in pobude svetnikov 72. člen (vprašanja in pobude) 1) Vprašanja in pobude svetnikov se postavljalo izklučno na seji sveta pod točko dnevnega reda Vprašanja in pobude svetnikov. Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanje in pobude svetnikov. 2) Svetniki imajo pravico postaviti do tri pisna vprašanja ali pobude na poljubno temo, ki zadeva občino, pri čemer navedejo, ali želijo pisni ali ustni odgovor. Svetnik lahko na sami seji v skrajšani obliki obrazloži vsebino vprašanja ali pobude, pri čemer lahko obrazložitev posameznega vprašanja traja največ tri minute, posamezne pobude pa največ tri minute. V primeru seje na daljavo se pisna vprašanja ali pobude svetnika pošljejo v elektronski obliki na uradni elektronski naslov Občine najkasneje do začetka seje. (3) Pisni ali ustni odgovori se podajo praviloma na naslednji seji sveta. Predsedujoči ali predstavniki občinske uprave lahko podajo ustni odgovor takoj po obrazložitvi vprašanja. 4) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratki in postavljeni tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to opozori in svetnika pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 5) Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. 16. Prekinitev in konec seje 73. člen (prekinitev seje) 1) Predsedujoči prekine sejo po lastni presoji. Če poda zahtevo svetnik ali če kdo nasprotuje prekinitvi, o njej odloči svet. 2) Svet lahko sprejme prekinitev seje, da lahko predlagatelj ali pristojno delovno telo podata mnenje k aktu, pripombam in amandmajem. 3) Seja je prekinjena, ko predsedujoči to ugotovi. 74. člen (konec seje) 1) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo. 2) Svet ne more začeti nove redne seje, dokler ni končana prejšnja. VI. Postopek sprejemanja splošnih aktov sveta 1. Splošne določbe 75. člen (akti sveta) 1) Svet sprejema v skladu z zakonom in statutom določene naslednje akte: • statut Občine; • poslovnik sveta; • odloke in druge občinske akte; • prostorske in druge plane razvoja občine; • občinski proračun in zaključni račun. 2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta Občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom Občine. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2429 3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom Občine. 76. člen (predlagatelji splošnih aktov) 1) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan. 2) Komisije in odbori sveta, javni zavodi, javna podjetja ali druge pravne ali fizične osebe lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte, za katere je pristojen svet, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu Občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. 3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 77. člen (podpis in hramba aktov) 1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. 2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. 78. člen (prečiščeno besedilo) 1) Občinska uprava pripravi uradno ali neuradno prečiščeno besedilo akta s svojega delovnega področja. 2) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave. 3) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine, neuradno prečiščeno besedilo se objavi na spletni strani Občine. 2. Postopek za sprejem odloka 79. člen (vrste postopkov) Svet sprejema splošne akte v rednem, hitrem ali skrajšanem postopku. 80. člen (vsebina predloga odloka) 1) Predlog odloka mora vsebovati naslov akta, uvod, besedilo členov in obrazložitev. 2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, pravni temelj, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. 3) Če predlagatelj odloka ni župan, je potrebno predhodno poslati predlog odloka županu. 81. člen (predstavnik) 1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga akta na sejah sveta. 2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga akta na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 82. člen (razprava o predlogu odloka) Svet razpravlja o predlogu odloka praviloma v dveh obravnavah. 83. člen (prva obravnava) 1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. 2) V prvi obravnavi predlagatelj predstavi odlok. 3) Med prvo obravnavo odloka se lahko podajo ustne ali pisne pripombe in mnenja. 4) Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. 5) Odlok je sprejet v prvi obravnavi, če je zanj glasovala večina opredeljenih glasov navzočih svetnikov. 6) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. 7) Če v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme sklep, da se na isti seji opravi še druga obravnava. 8) Ko svet sprejme odlok v prvi obravnavi, predlagatelj na podlagi podanih mnenj in stališč pripravi odlok za drugo obravnavo. 84. člen (druga obravnava) 1) V drugi obravnavi lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki in predlagatelj z amandmaji. 2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. 3) V drugi obravnavi se razprava opravi samo o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji. 4) Amandma mora biti predložen svetnikom v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh svetnikov in predlagatelj akta. 5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave amandma obrazložiti ali ga umakniti. Predlagatelj amandmaja lahko do konca obravnave amandma spremeni ali dopolni, če tako sprejme svet z večino opredeljenih svetnikov. 6) Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu akta. 85. člen (glasovanje o amandmajih) 1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina opredeljenih glasov navzočih svetnikov. O vsakem amandmaju se glasuje posebej po vrstnem redu, kot so bili vloženi. 2) Če je k posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejemu prvega takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje, pri čemer je potrebno svetnike opozoriti, da se o nadaljnjih amandmajih ne glasuje. 3) Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandaju, ki je dan k amandmaju. Amandma in akt v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. Za sprejem amandmaja je potrebna enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi. 4) Če predlagatelj po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi sprejetih amandmajev posamezne določbe predloga akta med seboj neusklajene, lahko predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb akta še pred glasovanjem o aktu v celoti. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 86. člen (hitri postopek za sprejem odlokov) 1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odloke po hitrem postopku. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2430 Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov Občine. 2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. 3) Amandma lahko predlaga tudi župan do konca obravnave. 4) O uporabi hitrega postopka odloči svet. 5) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj akta. 6) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje akta po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga akta. 7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 87. člen (skrajšani postopek za sprejem odlokov) 1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: • manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, • prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, • uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, • spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov, • prečiščena besedila aktov, • obvezne razlage. 2) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev akta. (3) Po končani prvi obravnavi lahko vsak svetnik predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. 5. Sprejem proračuna in zaključnega računa 88. člen (javna razprava) 1) Župan predloži svetu predlog proračuna Občine v prvi obravnavi z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo proračun obravnaval. 2) Z objavo proračuna na spletni strani Občine se prične javna razprava na podlagi sklepa župana. 3) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. 4) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh Občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih Občine. K predlogu proračuna Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov na svoji spletni strani. 89. člen (proračun v prvi obravnavi) 1) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave: • temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna, • načrtovane politike Občine, • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, • okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, • načrt razvojnih programov • načrt nabav. 2) Po predstavitvi proračuna svet opravi splošno razpravo. 90. člen (obravnava predloga proračuna) 1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov Občine ter zainteresirana javnost. 2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. 3) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna morajo biti posredovani na predpisanem obrazcu, ki ga pripravi in objavi občinska uprava, in mora zajemati najmanj podatke o vlagatelju, jasno izražene predloge sprememb proračuna, pri čemer mora biti upoštevano proračunsko ravnovesje. 91. člen (dopolnjen predlog proračuna) 1) Po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen proračun in odlok o proračunu Občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo obravnaval proračun v drugi obravnavi, na seji sveta pa lahko amandma vloži župan kot predlagatelj, svetniška skupina ali najmanj četrtina svetnikov. 2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu Občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. 3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 92. člen (obravnava proračuna v drugi obravnavi) 1) Pred začetkom obravnave proračuna Občine in odloka o proračunu Občine v drugi obravnavi župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta, svetov ožjih delov Občine ter zainteresirane javnosti je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni. 2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu Občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. 3) Na vložene amandmaje se lahko župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od njih ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. 4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 93. člen (uskladitev predloga proračuna Občine) 1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2431 medsebojno usklajen. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu Občine. 2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu Občine. 3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da občinska uprava prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom občinske uprave lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. 4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. 5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve. Če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu Občine. 6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun Občine ni sprejet. 7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. 8) Novi predlog proračuna Občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 94. člen (rebalans proračuna) 1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna Občine. 2) Rebalans proračuna Občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmajev k rebalansu proračuna Občine mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. 95. člen (zaključni račun) 1) Zaključni račun za preteklo leto se predloži svetu v obravnavo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. 2) Svet sprejme zaključni račun z večino opredeljenih glasov navzočih članov. 96. člen (začasno financiranje) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju, ki ga sprejme svet, se sprejema po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 6. Sprejem drugih splošnih aktov Občine 97. člen (sprejem splošnih aktov Občine) 1) Statut Občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka, razen v delu, ki velja za predpisano večino za sprejem. Statut Občine sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov, poslovnik sveta pa z dvotretjinsko večino navzočih svetnikov. 2) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače ali če se predlagatelj ne odloči drugače. 98. člen (sprejem splošnih aktov do prenehanja mandata) 1) Svet mora do prenehanja mandata svetnikov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih Občine. 2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. 3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. 7. Postopek za sprejem obvezne razlage 99. člen (sprejem obvezne razlage) 1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. 2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. 3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. 4) Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom Občine določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku. 5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. 6) Če Statutarno-pravna komisija meni, da pobuda ni utemeljena, predlaga svetu, da jo zavrne. 8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 100. člen (sprejem uradno prečiščenega besedila) 1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko župan svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradno prečiščenega besedila. (2) Po sprejetju sprememb in dopolnitev akta, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj polovico členov, pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev akta, tako določi svet. Svetniške skupine lahko predlagajo uradno prečiščeno besedilo v kolikor je splošni akt nepregleden. 3) Uradno prečiščeno besedilo sprejme svet po skrajšanem postopku. 9. Objava splošnih aktov 101. člen (objava splošnih aktov) 1) Statut, odloki in drugi predpisi Občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi Statut Občine, in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če v njih ni drugače določeno. 2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. VII. Volitve in imenovanja 102. člen (volitve in imenovanja) 1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali Statutu Občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2432 2) Predlagatelj imenovanja je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen če zakon in drugi predpis določata drugega predlagatelja. V kolikor predlog ni sprejet, pripravi predlagatelj nov predlog. 3) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina opredeljenih glasov navzočih svetnikov. 4) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za navzoče štejejo svetniki, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih svetnikov, da je sklepčen. 103. člen (glasovanje o kandidatih) 1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo ali listi kandidatov, se glasovanje opravi po vrstnem redu na seji podanih predlogov. Vsak svetnik lahko glasuje samo za enega od kandidatov oziroma za eno listo kandidatov. Ko kandidat oziroma lista kandidatov dobi večino glasov, se o nadaljnjih predlogih ne glasuje. 2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak svetnik pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. 3) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. 4) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. 5) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. 6) Kadar se glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se glasovanje praviloma opravi kot lista kandidatov. 104. člen (ponovno glasovanje) 1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. 2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. 3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 105. člen (imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov delovnih teles sveta) 1) Predsednike, podpredsednike in člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 2) Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov. 106. člen (postopek za razrešitev) 1) Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. 2) Postopek za razrešitev se začne na predlog župana, svetniške skupine ali četrtine svetnikov. Če je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. 3) Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in vročen osebi, na katero se nanaša. Oseba, predlagana za razrešitev, ima osem dni časa za odgovor na očitke iz obrazložitve predloga. 4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. 107. člen (odstop) 1) Svetniki in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in Statutom Občine predčasno preneha mandat. 2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. 3) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 4) Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija lahko hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva predlaga svetu novega kandidata. VIII. Razmerja med županom in svetom 108. člen (razmerje med županom in svetom) 1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. 2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog Občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. 3) Kadar svet obravnava splošne akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi splošnih aktov. 109. člen (izvrševanje sklepov sveta) 1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. 2) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. 3) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. 4) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in Statutom Občine. 5) Župan lahko zadrži objavo akta sveta, če meni, da je neustrezen ali nezakonit in hkrati svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. IX. Delo sveta v izrednih razmerah Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2433 110. člen (delo sveta v izrednem stanju) 1) V izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. 2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov Občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. X. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 111. člen (sprememba in dopolnitev poslovnika) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za njegov sprejem. 112. člen (razlaga poslovnika) 1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne določbe poslovnika. 2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika Statutarno-pravna komisija. 3) Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala Statutarno-pravna komisija, odloči svet. XI. Končne določbe 113. člen (prenehanje veljavnosti) S sprejemom tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/10). 114. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-27/2021-0203-6 Datum: 7. 12. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar 1239. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 17. redni seji dne 7. 12. 2021 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA I. Uvodne določbe 1. člen (ustanoviteljstvo) (1) Ustanoviteljica javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica je Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica, matična št. 5884250000 (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica). (2) Javni zavod Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: zavod) je pravni naslednik: • obstoječega javnega zavoda Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center RIC (Uradni list RS, št. 17/00 in 55/13) in • Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica, ustanovljenega na podlagi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 74/2017). (3) S tem odlokom postane javni zavod Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica pravni naslednik pripojenega Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica na podlagi Sklepa o pripojitvi Javnega zavoda za informiranje k javnemu zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica št. 9000-24/2021-0203-8a, z dne 30. 9. 2021 (v nadaljevanju sklep o pripojitvi), ki je v postopku sprejema sočasno s tem odlokom. (4) Ta odlok v celoti nadomešča Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 17/00 in 55/13) in Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje (Uradni list RS, št. 74/17). (5) Ustanoviteljske pravice in obveznosti do zavoda izvajata Občinski svet Občine Slovenska Bistrica in župan. (6) Občinski svet Občine Slovenska Bistrica ima v imenu ustanoviteljice naslednje pravice in dolžnosti: • odloča o statusnih spremembah zavoda, • daje soglasje k spremembi imena in sedeža zavoda, • daje soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti zavoda, • imenuje in razrešuje predstavnike ustanoviteljice v svetu zavoda, • na predlog sveta zavoda imenuje direktorja zavoda, • daje soglasje k odtujitvi oziroma pridobitvi nepremičnega premoženja ter obremenitvi tega premoženja s stvarnimi pravicami in drugimi bremeni, skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, • uresničuje druge pravice in obveznosti, določene z zakonom, s tem odlokom, statutom občine in drugimi predpisi. (7) Če ni z zakonom, tem odlokom ali drugimi predpisi določeno drugače, izvaja v imenu ustanoviteljice vse ostale pravice in obveznosti do zavoda župan. 2. člen (uporaba izrazov) V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol. 3. člen (ime, sedež in pravni status zavoda) (1) Ime zavoda: Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2434 (2) Sedež zavoda: Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica. (3) Skrajšano ime zavoda: RIC Slovenska Bistrica. (4) Zavod je pravna oseba javnega prava. 4. člen (žig zavoda) Zavod ima žig okrogle oblike s premerom 35 mm in 20 mm. Sredi žiga je grb občine Slovenska Bistrica, na obodu pa je izpisano »Razvojno informacijski center« in »Zavod«. 5. člen (notranja organizacija zavoda) V okviru zavoda lahko delujejo enote oziroma službe. Podrobno notranjo organizacijo, delovno področje, naloge in odgovornosti določi statut zavoda. II. Dejavnost zavoda 6. člen (dejavnosti zavoda) Zavod je ustanovljen za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju podjetništva, razvoja podeželja, turizma, informiranja, izdajanje tiska in drugih oblik javnega obveščanja ter lokalnih nekomercialnih TV-programov. 7. člen (standardna klasifikacija dejavnosti) Dejavnosti, ki jih na podlagi tega odloka opravlja zavod, se razvrščajo v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti: 10.310 - Predelava in konzerviranje krompirja 10.320 - Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov 10.390 - Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 10.710 - Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic 10.720 - Proizvodnja prepečenca in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic 10.730 - Proizvodnja testenin 10.810 - Proizvodnja sladkorja 10.820 - Proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov 10.850 - Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov 10.890 - Proizvodnja drugih prehrambnih izdelkov, drugje nerazvrščenih 18.130 - Priprava za tisk in objavo 18.200 - Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 47.210 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s sadjem in zelenjavo 47.240 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki 47.290 - Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili 47.782 - Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z novim blagom 47.810 - Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 47.820 - Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo 47.890 - Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom 47.910 - Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 47.990 - Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic 49.410 - Cestni tovorni promet 56.210 - Priložnostna priprava in dostava jedi 56.290 - Druga oskrba z jedmi 58.110 - Izdajanje knjig 58.120 - Izdajanje imenikov in adresarjev 58.130 - Izdajanje časopisov 58.140 - Izdajanje revij in druge periodike 58.190 - Drugo založništvo 58.210 - Izdajanje računalniških iger 58.290 - Izdajanje drugih računalniških programov 59.100 - Filmska in video dejavnost 59.200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 60.100 - Radijska dejavnost 60.200 - Televizijska dejavnost 62.010 - Računalniško programiranje 62.030 - Upravljanje računalniških naprav in sistemov 62.090 - Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 63.110 - Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 63.120 - Obratovanje spletnih portalov 63.990 - Druge dejavnosti informacijskih storitev 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 70.210 - Dejavnost stikov z javnostjo 70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 71.111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost 71.129 - Drugo tehnično projektiranje in svetovanje 71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.200 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 73.110 - Dejavnost oglaševalskih agencij 73.120 - Posredovanje oglaševalskega prostora 73.200 - Raziskovanje trga in javnega mnenja 74.300 - Prevajanje in tolmačenje 74.900 - Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.400 - Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 79.110 - Dejavnost potovalnih agencij 79.120 - Dejavnost organizatorjev potovanj 79.900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 82.110 - Nudenje celovitih pisarniških storitev 82.190 - Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 82.300 - Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 82.910 - Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti 82.990 - Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje 84.130 - Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje 85.500 - Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.510 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije 85.590 - Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 - Pomožne dejavnosti za izobraževanje 90.000 - Kulturne in razvedrilne dejavnosti 90.010 - Umetniško uprizarjanje 90.020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.030 - Umetniško ustvarjanje 90.040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve 94.110 - Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2435 III. Organi zavoda 8. člen (organi zavoda) Organi zavoda so: • svet zavoda, • direktor zavoda, • programski odbor. 9. člen (svet zavoda) (1) Zavod upravlja sedemčlanski svet zavoda s pristojnostmi, določenimi z zakonom in statutom zavoda. (2) Svet zavoda sestavljajo: • štirje predstavniki ustanovitelja, • en predstavnik delavcev zavoda, • dva predstavnika zainteresirane javnosti s področja gospodarstva in upravljanja s človeškimi viri. (3) Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na predlog političnih strank in župana. Predstavnike delavcev izvolijo delavci neposredno. Predstavnike zainteresirane javnosti imenuje Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na predlog fizične ali pravne osebe s področja gospodarstva (malo gospodarstvo, interesna združenja, turizem,...) in upravljanja s človeškimi viri. (4) Člani sveta zavoda izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika sveta zavoda. (5) Prvo sejo sveta zavoda skliče direktor oziroma vršilec dolžnosti direktorja v roku 30 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta zavoda. (6) Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. (7) Svet zavoda odloča z večino glasov navzočih članov. 10. člen (pristojnosti sveta zavoda) Svet zavoda ima naslednje pristojnosti: • sprejema statut zavoda ob soglasju ustanovitelja zavoda, • vodi postopek imenovanja direktorja, • sprejme in spremlja izvajanje programa dela in razvoja zavoda, • sprejema splošne akte zavoda, • sprejema letni plan poslovanja in finančni načrt, • sprejema zaključni račun, • nadzira delo direktorja ter mu daje smernice za delo, • imenuje in razrešuje člane programskega odbora, • daje predloge za spremembo dejavnosti zavoda, • odloča o vprašanjih, za katera po zakonu ali statutu zavoda ni pristojen drugi organ. 11. člen (direktor) (1) Poslovodni organ zavoda je direktor. (2) Direktor organizira, vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. 12. člen (imenovanje direktorja) (1) Direktorja imenuje ustanoviteljica na podlagi podanega predloga s strani sveta zavoda. Prav tako direktorja razrešuje ustanoviteljica zavoda na predlog sveta zavoda. Mandat direktorja traja pet let in je lahko ponovno imenovan. (2) Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje z zakonom določene pogoje za sklenitev delovnega razmerja in ima najmanj visoko strokovno izobrazbo oz. 1. bolonjsko stopnjo izobrazbe in najmanj štiri leta delovnih izkušenj. 13. člen (razrešitev direktorja) Ustanoviteljica lahko na predlog sveta zavoda razreši direktorja v naslednjih primerih: • če sam odstopi, • če povzroči zavodu večjo materialno ali nematerialno škodo, • če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delavnem razmerju preneha delovno razmerje po samem zakonu. 14. člen (pristojnosti direktorja) Direktor zavoda: • predlaga temeljne poslovne politike zavoda, • izvršuje sklepe zavoda, • predlaga organizacijo delovanja zavoda, • izdaja akte v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev zavoda, • opravlja naloge, določene z akti zavoda in zakoni, • sklepa pogodbe, razen pogodbe o nakupu in prodaji osnovnih sredstev nad vrednostjo, ki jo določi svet zavoda, • zagotovi pripravo zaključnega računa in spremljajočih aktov, • je odgovoren za vodenje in poslovanje zavoda. 15. člen (programski odbor) (1) Programski odbor ima tri člane, ki jih imenuje in razrešuje svet zavoda. V programskem odboru morajo biti zastopani interesi ustanoviteljice in interesi zavoda kot izdajatelja medijev. (2) Programski odbor opravlja naslednje naloge: • obravnava in sprejema programsko shemo internega televizijskega programa in tiskanega glasila, • predlaga višino oziroma delež finančnih sredstev za uresničevanje programskih nalog, • spremlja izvajanje programske sheme, • druge naloge na podlagi akta o ustanovitvi programskega odbora, ki ga sprejme svet zavoda. 16. člen (odgovorni urednik) (1) Svet zavoda imenuje in razrešuje odgovornega urednika internega televizijskega programa in tiskanega glasila. (2) Odgovorni urednik: • pripravlja programsko zasnovo za interni televizijski program in tiskano glasilo, • odgovarja za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko shemo, • opravlja druge naloge, določene z zakonom o medijih in splošnimi akti zavoda. IV. Premoženje in financiranje 17. člen (viri financiranja) (1) Zavod se financira: • iz proračuna ustanoviteljice na podlagi letnega programa dela, • iz pridobljenih sredstev na razpisih in natečajih, • s prodajo storitev na trgu, • iz drugih, zakonsko dopustnih virov. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2436 (2) Zavod pridobi iz vsakoletnega proračuna ustanoviteljice proračunska sredstva, katerih višina se določi na podlagi dogovorjenega in finančno ovrednotenega letnega programa zavoda. (3) Po sprejemu proračuna za tekoče leto skleneta ustanoviteljica, v njenem imenu župan, in zavod letno pogodbo o financiranju, s katero se določijo sredstva, ki so v tekočem letu namenjena delovanju zavoda, ter ostale medsebojne pravice in obveznosti. 18. člen (presežek in primanjkljaj prihodkov) (1) Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti. (2) O načinu pokrivanja morebitne izgube zavoda, ki je ni mogoče pokriti iz sredstev zavoda, odloča na osnovi predloga sveta ustanoviteljica. V. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 19. člen (pooblastila v pravnem prometu) (1) Zavod je pravna oseba, ki samostojno nastopa v pravnem prometu, povezanim z dejavnostjo, ki jo opravlja in za katero je ustanovljen. (2) Za svoje obveznosti odgovarja zavod z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. (3) Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti zavoda subsidiarno z vsem svojim premoženjem. VI. Akti zavoda 20. člen (statut in drugi splošni akti zavoda) (1) Zavod ima statut, ki ga sprejema svet zavoda, ter druge splošne akte, katerih sprejem je v pristojnosti sveta zavoda oziroma direktorja zavoda. (2) Naloge in pristojnosti organov se opredelijo tudi v statutu zavoda. VII. Prehodne in končne določbe 21. člen (prenehanje veljavnosti dosedanjih ustanovitvenih aktov) Z dnem uveljavitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica preneha veljati prejšnji Odlok o ustanovitvi Razvojno informacijskega centra (Uradni list RS, št. 17/00 in 55/13) in Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica (74/17). 22. člen (sprejem statuta) Svet zavoda mora v roku 6 mesecev od začetka uporabe tega odloka sprejeti nov statut zavoda. 23. člen (mandati svetov prevzemnega in pripojenega zavoda) (1) Mandat sveta zavoda Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica preneha 31. 12. 2021. (2) V javnem zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica svet zavoda nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije do izteka mandata. 24. člen (mandat direktorja) Dosedanji direktor javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica po pripojitvi nadaljuje z opravljanjem funkcije do izteka svojega mandata. 25. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2022. Številka: 9000-27/2021-0203-7 Datum: 7. 12. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar 1240. Sklep o pripojitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica k javnemu zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica Na podlagi 51. in 54. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 16. redni seji, dne 30. 9. 2021 sprejel SKLEP O PRIPOJITVI JAVNEGA ZAVODA ZA INFORMIRANJE SLOVENSKA BISTRICA K JAVNEMU ZAVODU RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA 1. člen Javni zavod za informiranje Slovenska Bistrica, s sedežem na Trgu svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica, matična številka 1563319000, se pripoji k javnemu zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, s sedežem na Trgu svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica, matična številka 1510045000. 2. člen Javni zavod za informiranje Slovenska Bistrica s pripojitvijo preneha obstajati kot samostojna pravna oseba in se izbriše iz sodnega registra ter drugih javnih evidenc pravnih subjektov. Njegov univerzalni pravni naslednik javni zavod Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica prevzame vse njegove pravice in obveznosti v pravnem prometu. 3. člen Poleg pravic in obveznosti v pravnem prometu iz prejšnjega člena tega sklepa javni zavod Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, kot pravni naslednik Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica z dnem učinkovanja pripojitve, to je s 1. januarjem 2022: • prevzame vse delavce, ki imajo na dan 31. decembra 2021 sklenjeno delovno razmerje v Javnem zavodu za informiranje Slovenska Bistrica. Pri tem na javni zavod Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki jih imajo delavci pri dosedanjem delodajalcu Javnem zavodu za informiranje Slovenska Bistrica Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2437 na dan 31. decembra 2021, v skladu s 75. členom Zakona o delavnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE in 119/21 - ZČmIS-A); • prevzame v upravljanje vso stvarno premično premoženje v lasti Občine Slovenska Bistrica, ki ga je do dneva pripojitve upravljal Javni zavod za informiranje Slovenska Bistrica in druga sredstva v lasti, upravljanju in uporabi tega zavoda, kot tudi vso njegovo dokumentarno in arhivsko gradivo; • prevzame vse druge dejavnosti, ki jih je do dneva pripojitve opravljal Javni zavod za informiranje Slovenska Bistrica in • vstopi v vsa poslovna razmerja kot pravni naslednik pripojenega Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica. 4. člen Direktor javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (prevzemni zavod) in predsednik Sveta zavoda Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica (prevzeti zavod) sta pooblaščena: • poskrbeti za pravočasen in pravilen izbris ter vpis statusnih sprememb glede pripojitve oziroma pravnega nasledstva, določenih s tem sklepom, v sodni register in druge javne evidence, • izvesti postopke in dejanja v zvezi s programsko, kadrovsko, finančno in prostorsko konsolidacijo poslovanja prevzetega zavoda in prevzemnega zavoda v skladu s tem sklepom, • poskrbeti za prenos poslovanja na transakcijski račun prevzemnega zavoda in zaprtje transakcijskega računa prevzetega zavoda, • poskrbeti za pripravo zaključnih računovodskih izkazov (zatvoritvene bilance) za prevzeti in prevzemni zavod ter vzpostavitev nove (otvoritvene) bilance prevzemnega zavoda, v katero se vključijo vsi poslovni oziroma finančni dogodki ter računovodsko stanje prevzetega in prevzemnega zavoda na dan izbrisa prevzetega zavoda oziroma vpisa statusno-pravnih sprememb pri obeh zavodih v sodni register, tako, da se nova skupna knjigovodska evidenca prevzemnega zavoda začne voditi 1. januarja 2022. 5. člen Vse pravice in obveznosti v zvezi s pripojitvijo ter druge statusne zadeve in razmerja med prevzetim in prevzemnim zavodom se podrobneje uredijo v Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, ki je v postopku sprejemanja sočasno s tem sklepom. 6. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica (Uradni list, št. 74/17), pri čemer se njegove določbe uporabljajo do vpisa pripojitve Javnega zavoda za Informiranje Slovenska Bistrica k javnemu zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica in do začetka uporabe novega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica. 7. člen Ta sklep začne veljati v kolikor je do 1. januarja 2022 sprejet nov Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica. Sklep se skupaj z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, pripojitev pa učinkuje 1. januarja 2022. Številka: 9000-24/2021-0203-8a Datum: 30. 9. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar 1241. Sklep o izbrisu zaznambe statusa zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF. 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št. 79/19), na 17. redni seji, dne 7. 12. 2021 sprejel naslednji SKLEP I. Izbriše se zaznamba statusa zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta na nepremičninah: • parc. št. 361/7, k.o. 741 - Bukovec, 109 m2 • parc. št. 519/5 k.o. 755 - Spodnja Ložnica, 1870 m2 • parc. št. 1005/21, k.o. 767 - Žabljek, 1 m2 • parc. št. 1005/3, k.o. 767 - Žabljek, 64 m2 • parc. št. 805/8, k.o. 756 - Zgornja Ložnica, 152 m2 • parc. št. 2039/2, k.o. 765 - Vrhole pri Konjicah, 280 m2 • parc. št. 675/8, k.o. 742-Zgornja Polskava, 54 m2 • parc. št. 675/9, k.o. 742-Zgornja Polskava, 25 m2 • parc. št. 675/10, k.o. 742-Zgornja Polskava, 2 m2 II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 9000-27/2021-0203-15 Datum: 7. 12. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar 1242. Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica za leto 2022 Župan Občine Slovenska Bistrica na podlagi drugega odstavka 18. člena Odlok o nadomestilu za uporabo Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2438 stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 67/19), sprejme naslednji SKLEP Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica za leto 2022 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča znaša 0,0023008 EUR na kvadratni meter. Številka: 4224-1/2021 Datum: 9. 12. 2021 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan po sklepu št. 1000-3/2015-28 podžupan Stanislav Mlakar OBČINA VELIKA POLANA 1243. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana (SD OPN 1) Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 7. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/20) je župan Občine Velika Polana dne, 10.12.2021 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VELIKA POLANA (SD OPN 1) 1. člen (vsebina in pravna podlaga) (1) Občina Velika Polana ima sprejet Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 82/14, 86/15, 31/17 in 43/18) (v nadaljevanju: OPN). S tem sklepom župan Občine Velika Polana določa začetek in način priprave prvih sprememb in dopolnitev OPN (v nadaljevanju: SD OPN 1). (2) Pravna podlaga za pripravo SD OPN 1 je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljevanju: ZUreP-2) v povezavi z določili Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 -ZIUPOPDVE) (v nadaljevanju: PKP6). 2. člen (potrditev izhodišč) S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo SD OPN 1 Občine Velika Polana, november 2021. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) SD OPN 1 se izdelajo za območje parc. št. 2090, 2091, 2092, 2093, 2094, 2095/1, 2095/2, 2096/1, 2096/2, 2097/1, 2097/2, 2098, 2099, 2100, 2101, 2102, 2103, 2104, 2105, 2106, 2107/1, 2107/2, 2108/1, 2108/2, 2109/1, 2109/2, 2110, 2111, 2113, 2114, 2115, 2117, 2119, 2155, 2156, 2157, 2158, 2159, 2160, 2161, 2162, 2163, 2164, 2165, 2166, 2167, 2168, 2169, 2170, 2171, 2172, 2173, 2174, 2175, 2176, 2177, 2178, 2179, 2180, 2181, 2182, 2183, 2184, 2185, 2186, 2187, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194, 2195, 2196, 2197, 2198/1, 2199/1, 2200, 2201/1, 2202/1, 2305, 2306, 2307, 2308, 2309, 2310, 2311, 2312 in 2749/1 k.o. Mala Polana, kjer je predvidena širitev obstoječe poslovne in gospodarske cone ter za območje parc. št. 487, 491, 494/1, 494/2, 495/1, 495/3, 495/4 in 4771 k.o. Velika Polana, kjer je predvidena umestitev dovozne poti in gospodarske javne infrastrukture do turističnega območja. SD OPN 1 se lahko po potrebi razširijo tudi na druge parcele. (2) SD OPN 1 se nanašajo na spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN oz. natančneje na spremembo osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in z njimi povezane spremembe prostorsko izvedbenih pogojev. Strateški del OPN se bo spreminjal v kolikor bo to potrebno ali bodo to zahtevali nosilci urejanja prostora. (3) V kolikor se skozi postopek priprave SD OPN 1 izkaže, da bodo dodatno vključene spremembe namenske rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča v površini večji od 10 ha, se SD OPN 1 izvede v obliki in vsebini, ki je predpisana za pripravo in sprejem prostorskih aktov po določilih ZUreP-2, brez upoštevanja določil PKP6. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Način pridobitve strokovnih rešitev za pripravo SD OPN 1 je izdelava ustreznih strokovnih podlag skladno s 60. členom ZUreP-2 in PKP6. 5. člen (vrsta postopka) SD OPN 1 se skladno s 123. členom ZUreP-2 pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskih prostorskih izvedbenih aktov. 6. člen (roki za pripravo SD OPN 1 in njegovih posameznih faz) (1) Postopek priprave SD OPN 1 skladno z ZUreP-2 poteka po naslednjih fazah in okvirnih rokih: FAZA OKVIRNI TERMINSKI PLAN Izdelava Izhodišč za pripravo SD OPN 1, izdelava Sklepa o pripravi SD OPN 1 in sodelovanje z javnostjo (javni posvet) november, december 2021 Sprejetje Sklepa o pripravi SD OPN 1, objava Sklepa o pripravi SD OPN 1 v uradnem glasilu ter podaja vloge za dodelitev identifikacijske številke prostorskega akta december 2021 Pridobivanje konkretnih smernic nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP) in mnenj NUP o verjetnosti pomembnih vplivov SD OPN 1 na okolje 30 dni (NUP) Pridobivanje odločbe ministrstva pristojnega za okolje in prostor o tem ali je v okviru SD OPN 1 potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje 21 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP, vključenih v postopek celovite presoje vplivov na okolje (Ministrstvo za okolje in prostor) Izdelava osnutka SD OPN 1 in sodelovanje z javnostjo 60 - 90 dni po prejemu vseh konkretnih smernic in odločbe o potrebnosti izvedbe celovite Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2439 FAZA OKVIRNI TERMINSKI PLAN presoje vplivov na okolje Izdelava Okoljskega poročila, v kolikor iz odločbe ministrstva za okolje in prostor izhaja, da je za SD OPN 1 celovita presoja vplivov na okolje potrebna 60 dni priprava Okoljskega poročila Objava osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in pridobivanje mnenj NUP na osnutek SD OPN 1 in mnenj NUP o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OPN 1 na okolje 30 - 60 dni (NUP) Pridobivanje odločbe ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti Okoljskega poročila 30 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP, vključenih v postopek celovite presoje vplivov na okolje (ministrstvo za okolje in prostor) Usklajevanje SD OPN 1 in Okoljskega poročila z NUP 30 - 60 dni Dopolnitev osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila na podlagi pridobljenih mnenj 30 dni Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila 7 dni Objava osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in javna razgrnitev ter javna obravnava javna razgrnitev minimalno 30 dni Eventualna priprava Elaborata ekonomike 30 dni Priprava stališč do pripomb 15 dni Občina zavzame stališča do pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve ter jih javno objavi v prostorsko informacijskem sistemu in na krajevno običajen način Občina Izdelava predloga SD OPN 1 na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve 60 - 90 dni po sprejetju stališč do pripomb Objava predloga SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in pridobivanje mnenj NUP na predlog SD OPN 1 in mnenj NUP o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OPN 1 na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek SD OPN 1 30 - 60 dni (NUP) Izpeljava postopka prevlade javne koristi (samo v primeru negativnih mnenj NUP na predlog SD OPN 1) ministrstvo za okolje in prostor, NUP Pridobivanje odločbe ministrstva za okolje in prostor ali so vplivi izvedbe SD OPN 1 na okolje sprejemljivi Ministrstvo za okolje in prostor Izdelava usklajenega predloga SD OPN 1 in posredovanje na ministrstvo za okolje in prostor, da ga potrdi s sklepom 30 dni, 30 dni (ministrstvo za okolje in prostor) Objava potrjenega predloga SD OPN 1 v prostorskem informacijskem sistemu ministrstvo za okolje in prostor Sprejem SD OPN 1 na občinskem svetu, posredovanje SD OPN 1 na ministrstvo za okolje in prostor, da ga objavi v prostorsko informacijskem sistemu kot veljavni prostorski akt ali objava uradnem glasilu Občina, ministrstvo za okolje in prostor Objava SD OPN 1 Občina (2) V primeru zahteve za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje se postopki in okvirni roki izdelave posamezne faze priprave SD OPN 1 temu primerno prilagodijo. (3) Okvirni roki izdelave posamezne faze SD OPN 1 se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora v postopku priprave SD OPN 1 tudi spremenijo, razen zakonsko določenih, saj pripravljavec SD OPN 1 na to nima nikakršnega vpliva. 7. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) (1) Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj, lahko pa tudi za podajo konkretnih smernic, če tako izhaja iz narave prostorske ureditve, na SD OPN 1 so: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za področje razvoja poselitve), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje kmetijstva), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje gozdarstva), • Zavod za gozdove, OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 17, 9000 Murska Sobota, • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat hrano in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje ribištva), • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana (za področje upravljanja z vodami), • Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave), • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva KD), • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (za področje varstva KD), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (za področje državne cestne infrastrukture), • DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (za področje avtocest), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (za področje železniškega prometa), Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2440 • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje pomorskega in zračnega prometa), • Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje trajnostne mobilnosti), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje energetike), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje rudarstva), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje zaščite in reševanja), • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje obrambe), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (za področje vojnih in prikritih grobišč), • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje blagovnih rezerv), • Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat, Urad za logistiko, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (notranje zadeve), • Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravja), • ELES d.o.o., Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (za področje oskrbe z električno energijo), • Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), • Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p. 3720, 1001 Ljubljana (za področje prenosnih plinovodov), • Telekom Slovenije, d.d., Sektor za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev, Center za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev Murska Sobota, Bakovska ulica 27, 9000 Murska Sobota (za področje telekomunikacij), • Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana (za področje telekomunikacij), • Občina Velika Polana, Režijski obrat, Velika Polana 111, 9225 Velika Polana (za področje oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih voda in občinske ceste). (2) Glede na predlagane spremembe v okviru postopka SD OPN 1 se za izdajo konkretnih smernic in mnenj, zaprosi le tiste nosilce urejanja prostora, katerih delovnih področij se predlagane spremembe dotikajo. V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v tem členu, se jih po potrebi vključi v pridobivanje konkretnih smernic ali mnenj. 8. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Dne 8.12.2021 je v prostorih Občine Velika Polana potekal javni posvet z namenom sodelovanja zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb na osnutek izhodišč SD OPN 1. (2) Zainteresirana javnost bo v postopek priprave SD OPN 1 vključena v skladu z določili ZUreP-2. V kolikor se bo to izkazalo kot potrebno, se lahko javnost v postopek priprave SD OPN 1 vključi tudi večkrat, kot je to predpisano z ZUreP-2. 9. člen (podatki in strokovne podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Občina Velika Polana v postopku priprave SD OPN 1 zagotovi strokovne podlage iz 4. člena tega sklepa, katerih zahteve po izdelavi izhajajo iz veljavne zakonodaje ali zahtev nosilcev urejanja prostora. (2) Pri pripravi SD OPN 1 se upoštevajo: • OPN in vse njegove priloge, • hierarhično višji prostorski akti izdelani na ravni države ali regije, • veljavni predpisi in podzakonski akti, • smernice in mnenje nosilcev urejanja prostora, • veljavni pravni režimi in omejitve v prostoru, • prostorski podatki in evidence, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, ipd.. (3) Nosilci urejana prostora, ki bodo v postopku priprave SD OPN 1, preko svojih smernic ali mnenj izrazili zahteve po vključitvi dodatnih podatkov, ki niso javno dostopni oz. niso zagotovljeni v predpisani obliki, kot le-ta velja za pripravo prostorskih aktov, morajo slednje izdelovalcu SD oPn 1 zagotoviti v obliki in na način, kot je le-to predpisano za izdelavo prostorskih aktov. (4) Postopek in izdelavo SD OPN 1, vključno z izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz veljavnih predpisov ali zahtev nosilcev urejanja prostora financira Občina Velika Polana. 10. člen (objava in začetek veljavnosti) (1) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Ta sklep se skupaj z izhodišči iz 2. člena tega sklepa objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor in na spletni strani Občine Velika Polana. Številka: 02/2021-Ž Datum: 10.12.2021 Občina Velika Polana mag. Damijan Jaklin, župan OBČINA ZREČE 1244. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617, 13/18 in 195/20 - odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji dne, 8.12.2021 sprejel Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2441 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19, 31/20, 67/20, 27/21 in 51/21) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.063.112,53 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.056.795,17 70 DAVČNI PRIHODK 5.561.692,00 700 Davki na dohodek in dobiček 4.310.092,00 703 Davki na premoženje 746.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 485.100,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.495.103,17 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 301.858,80 711 Takse in pristojbine 5.000,00 712 Denarne kazni 13.600,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 917.184,11 714 Drugi nedavčni prihodki 257.460,26 72 KAPITALSKI PRIHODKI 20.261,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 151,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 20.110,00 73 PREJETE DONACIJE 1.300,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.300,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 984.756,36 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 615.242,89 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 369.513,47 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.510.545,27 40 TEKOČI ODHODKI 3.013.146,19 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 611.394,50 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 102.878,61 402 Izdatki za blago in storitve 2.050.223,79 403 Plačila domačih obresti 38.949,29 409 Rezerve 209.700,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.666.390,42 410 Subvencije 175.478,76 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.674.052,10 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 353.105,21 413 Drugi tekoči domači transferi 463.754,35 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.808.708,66 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.808.708,66 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 22.300,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 2.300,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 20.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -447.432,74 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2442 | | prava, ki imajo premoženje v svoji lasti | VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 | 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 275.765,62 | 550 Odplačila domačega dolga 273.690,70 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -723.198,36 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -275.765,62 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 447.432,74 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 723.198,36 2. člen Spremeni se drugi odstavek 10. člena tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 199.000,00 EUR.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0015/2019-18 Datum: 8. 12. 2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1245. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji, dne 8.12.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2022 1. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se za Občino Zreče za leto 2022 določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 3. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni šest-mestnih kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2022 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.283.775,01 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.489.291,97 | 70 DAVČNI PRIHODK 5.685.632,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2443 700 Davki na dohodek in dobiček 4.402.932,00 703 Davki na premoženje 684.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 578.700,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.803.659,97 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 280.805,00 711 Takse in pristojbine 5.000,00 712 Denarne kazni 7.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.013.289,00 714 Drugi nedavčni prihodki 497.465,97 72 KAPITALSKI PRIHODKI 209.500,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 209.500,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.584.983,04 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.131.595,84 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 453.387,20 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 10.212.882,37 40 TEKOČI ODHODKI 2.869.359,55 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 568.615,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 97.545,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.019.231,05 403 Plačila domačih obresti 36.968,50 409 Rezerve 147.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.821.639,00 410 Subvencije 163.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.855.800,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 321.985,00 413 Drugi tekoči domači transferi 480.854,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.506.883,82 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.506.883,82 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 15.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 15.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -929.107,36 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2022 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2022 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 700.000,00 | 500 Domače zadolževanje 700.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 270.892,64 | 550 Odplačila domačega dolga 270.892,64 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | -500.000,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2444 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 429.107,36 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 929.107,36 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 500.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zreče. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 4. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, 2. prihodki turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma, 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 4. prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. prihodki od najemnin in kupnin za stanovanja, 7. prihodki krajevnih skupnosti (Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje), 8. prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, 9. prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, 10. prihodki od najemnin od oddaje javne infrastrukture, 11. drugi prihodki. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. 6. člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Prog. Klas. Opis 2022 Delež 01 POLITIČNI SISTEM 136.525,00 1,30% 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 34.090,00 0,33% 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 8.000,00 0,08% 04 SKUPNE ADMIN.SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 163.700,00 1,56% 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 3.500,00 0,03% 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 1.004.526,00 9,58% 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 118.150,00 1,13% 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 13.500,00 0,13% 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 30.000,00 0,29% 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 87.000,00 0,83% 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGET. SUROVIN 72.655,11 0,69% 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUK. IN KOMUNIKACIJE 1.625.246,21 15,50% 14 GOZDARSTVO 157.000,00 1,50% 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 1.995.771,02 19,04% 16 PROSTOR.PLANIRANJE IN STANOVANJ. KOMUNALNA DEJ. 942.115,00 8,99% 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 10.000,00 0,10% 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 641.860,00 6,12% 19 IZOBRAŽEVANJE 2.659.925,53 25,37% 20 SOCIALNO VARSTVO 325.100,00 3,10% 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 308.111,14 2,94% 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 147.000,00 1,40% SKUPAJ 10.483.775,01 100,00% 7. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna predvidoma v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2445 8. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 10. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 135.000,00 EUR. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 11. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR na posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 700.000,00 EUR. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, v letu 2022 ne sme preseči skupne višine glavnic 20.000,00 EUR. Posredni uporabniki občinskega proračuna in druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 20.000,00 EUR. 13. člen Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2022 lahko zadolži do višine 0,00 EUR. 14. člen Vsaka posamezna krajevna skupnost na območju Občine Zreče lahko samostojno sklene pravni posel, za katerega so zagotovljena sredstva v proračunu in katerega skupna vrednost ne presega 10.000,00 EUR, v nasprotnem primeru je za sklenitev pravnega posla potrebno soglasje župana. Če župan soglasja na sklenitev pravnega posla ne poda, je le-ta ničen. 6. Prehodna in končna določba 15. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Zreče v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0012/2021-4 Datum: 8. 12. 2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1246. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji, dne 8.12.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2023 1. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se za Občino Zreče za leto 2023 določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2446 2. člen Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: • davčne prihodke, • nedavčne prihodke, • kapitalske prihodke in • transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: • tekoče odhodke, • tekoče transfere, • investicijske odhodke in • investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 3. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni šest-mestnih kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2023 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.381.383,92 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.228.413,15 70 DAVČNI PRIHODK 5.687.829,00 700 Davki na dohodek in dobiček 4.429.929,00 703 Davki na premoženje 669.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 568.900,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.540.584,15 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 285.305,00 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 7.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.076.489,00 714 Drugi nedavčni prihodki 168.190,15 72 KAPITALSKI PRIHODKI 159.500,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 159.500,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 993.470,77 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 696.114,96 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 297.355,81 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.123.991,28 40 TEKOČI ODHODKI 2.689.208,71 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 568.615,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 97.545,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.895.780,21 403 Plačila domačih obresti 32.268,50 409 Rezerve 95.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.830.889,00 410 Subvencije 163.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.865.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 323.235,00 413 Drugi tekoči domači transferi 479.654,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.598.893,57 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.598.893,57 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 5.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 5.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 257.392,64 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2023 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2447 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega 0,00 prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2023 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 | 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 262.392,64 | 550 Odplačila domačega dolga 262.392,64 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -5.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -262.392,64 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -257.392,64 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 5.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zreče. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 4. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom, 2. prihodki turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma, 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 4. prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. prihodki od najemnin in kupnin za stanovanja, 7. prihodki krajevnih skupnosti (Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje), 8. prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, 9. prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, 10. prihodki od najemnin od oddaje javne infrastrukture, 11. drugi prihodki. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. 6. člen V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja področja: Prog. Klas. Opis 2023 Delež 01 POLITIČNI SISTEM 109.525,00 1,31% 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 34.090,00 0,41% 03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ 8.000,00 0,10% 04 SKUPNE ADMIN.SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 163.700,00 1,95% Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2448 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ 3.500,00 0,04% 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 905.526,00 10,80% 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 118.150,00 1,41% 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 13.500,00 0,16% 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 30.000,00 0,36% 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 87.000,00 1,04% 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGET. SUROVIN 72.548,02 0,87% 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUK. IN KOMUNIKACIJE 1.156.546,21 13,79% 14 GOZDARSTVO 157.000,00 1,87% 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 1.578.992,63 18,83% 16 PROSTOR.PLANIRANJE IN STANOVANJ. KOMUNALNA DEJ. 865.105,00 10,32% 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 0,00 0,00% 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 482.750,00 5,76% 19 IZOBRAŽEVANJE 1.876.189,92 22,37% 20 SOCIALNO VARSTVO 334.350,00 3,99% 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 294.911,14 3,52% 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 95.000,00 1,13% SKUPAJ 8.386.383,92 100,00% 7. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna predvidoma v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. 8. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 10. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 80.000,00 EUR. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 11. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR na posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2023 lahko zadolži do višine 0,00 EUR. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, v letu 2023 ne sme preseči skupne višine glavnic 20.000,00 EUR. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2449 Posredni uporabniki občinskega proračuna in druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2023 zadolžijo do skupne višine 20.000,00 EUR. 13. člen Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2023 lahko zadolži do višine 0,00 EUR. 14. člen Vsaka posamezna krajevna skupnost na območju Občine Zreče lahko samostojno sklene pravni posel, za katerega so zagotovljena sredstva v proračunu in katerega skupna vrednost ne presega 10.000,00 EUR, v nasprotnem primeru je za sklenitev pravnega posla potrebno soglasje župana. Če župan soglasja na sklenitev pravnega posla ne poda, je le-ta ničen. 6. Prehodna in končna določba 15. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Zreče v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0013/2021-4 Datum: 8. 12. 2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1247. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno stanovanjska zazidava Zreče Na podlagi 119., 123. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče, na 13. redni seji, dne 8.12.2021, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU POSLOVNO STANOVANJSKA ZAZIDAVA ZREČE I. Splošna določba 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin št. 64/15, 24/16, 28/16 - popr., 25/18 in 48/19), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Poslovno stanovanjska zazidava Zreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN PSZ Zreče). Identifikacijska številka prostorskega akta je 2209. (2) OPPN PSZ Zreče je pod številko 19301-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d. d. II. Vsebina oppn 2. člen (sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 9. SPREMEMBA NAMENSKE RABE PROSTORA B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M 1:5000; B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji; M 1:5000; B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500; B4 Ureditvena situacija s prerezom; M 1:500; B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500; B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; B7 Načrt parcelacije; M 1:500. C) SPREMLJAJOČE GRADIVO C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; C2 Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta Poslovno stanovanjska zazidava Zreče; C3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi; C4 Prikaz stanja prostora; C5 Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta; C6 Mnenja nosilcev urejanja prostora in postopek CPVO; C7 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; C8 Povzetek za javnost; C9 Elaborat ekonomike. 1. Opis prostorske ureditve 3. člen (namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2450 določijo prostorski izvedbeni pogoji za ureditev nove poslovno stanovanjske zazidave Zreče. Znotraj območja, na obstoječem nepozidanem stavbnem zemljišču, se načrtuje gradnja večstanovanjske stavbe, občinske stavbe, kulturnega doma z večnamensko dvorano, ureditev osrednjega trga, promenade, kampa za turistične namene, uredijo se javne parkirne površine in / ali garažna hiša ter uredi nova dostopna cesta. Stavbe se v delu ali celoti namenijo izvajanju dejavnosti v skladu s tem odlokom. Določijo se tudi pogoji za priključitev objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. (2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 4. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave se nahaja zahodno od obstoječe večstanovanjske pozidave in južno od Term Zreče oz. vrtca. Območje je v naravi gozd. Območje zajema tudi obstoječo kotlovnico ter asfaltni parkirni plato južno od vrtca, dostop do vrtca ter zunanjih površin term. Dostop je urejen preko javne poti JP985901 Cesta za PTC. (2) Območje OPPN je velikosti ca. 2,4 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 104/5, del 104/7, 104/26, del 104/32, 104/33, 104/35, 104/61, 104/62, 104/63, 104/64, 104/65, 104/66, 104/67, 104/68, 104/83, del 126/13, 126/14, del 1454/1 in 1455/1, vse k.o. Zreče (1100). (3) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. 5. člen (posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene z mnenjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov. Za posege v gozd je potrebno pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gozdove. 2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor 2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 6. člen (vplivi in povezave) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave je z naseljem Zreče povezano preko obstoječe cestne mreže naselja ter gospodarske javne infrastrukture, katere nadgradnja bo omogočala normalno funkcioniranje območja. Glavni dostop je možen preko javne poti JP985901 Cesta za PTC v podaljšku katere se izvede nova dostopna cesta v smeri proti jugu in bo omogočala dostop do načrtovanih stavb. (2) Načrtovana pozidava posega na območje obstoječega gozdnega sestava, ki na območju od vrtca do Špara meri ca. 6 ha. V primeru celotne realizacije načrtovanih ureditev predvidenih s tem OPPN se odstrani ca. 1,68 ha gozdnih površin. (3) Z ureditvijo osrednjega trga ter umestitvijo v prostor nove občinske stavbe, kulturnega doma z večnamensko dvorano ter ostalih dejavnosti bo pozitivno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju Zreč tako z vidika kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, dodatne turistične ponudbe in storitvenih dejavnostih, ki jih v Zrečah primanjkuje (banka, pošta, gostinska ponudba, turistična agencija ...). (4) V severnem delu OPPN, tik ob Cesti za PTC, se nahaja kiosk, ki se ga pred pričetkom gradnje na njegovi lokaciji, odstrani. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave je razdeljeno na tri območja A, B in C, ki so med seboj ločena z javno prometnico (novo dostopno cesto). (2) Območje A - poslovno stanovanjska zazidava: Na območju A se formira šest gradbenih parcel. Gradbena parcela GP1, GP2 in GP3 se namenijo gradnji poslovnih, upravnih, garažnih in stanovanjskih stavb kot so nova občinska stavba, kulturni dom z večnamensko dvorano, večstanovanjska stavba (blokovna gradnja), garažna hiša in podobno. V sklopu posamezne gradbene parcele se lahko gradi eno ali več osnovnih stavb. Stavbe so lahko razgibanega višinskega gabarita, s čimer se omogoči ureditev teras tudi v višjih etažah. Pri gradnji stavb je potrebno upoštevati gradbeno linijo vzdolž promenade, ki s svojim potekom zagotavlja nepozidanost območja med obstoječo večstanovanjsko pozidavo in s tem ohranja ustrezno osončenost sosednjih stavb ter ureditev zelenih površin. Stavbe se gradi znotraj določene gradbene meje upoštevajoč faktor zelenih površin in faktor zazidanosti. Pri izračunu faktorja zazidanosti se upoštevajo vse osnovne ter pomožne stavbe v okviru posamezne gradbene parcele. V sklopu gradbene parcele GPt je predvidena ureditev osrednjega trga. Trg se obda s stavbami v sklopu GP2 in GP3, ki s svojimi prehodi v pasažah omogoča dobro povezanost trga z okolico (terme, obstoječa večstanovanjska pozidava, trgovski centri, tržnica, promenada ...). Trg se tlakuje in hortikulturno popestri s parkovno zasaditvijo, otroškimi igrišči, urbano opremo in podobno. V sklopu gradbene parcele GPjpl se uredijo javna parkirišča. Le ta se lahko uredijo samo na terenu (ca. 30 PM), lahko pa se zgradi garažna hiša. Pod celotnem območju gradbene parcele GP1, GP2, GP3, GPt in GPjp1 se lahko fazno gradi podzemna kletna etaža namenjena garažni hiši in pomožnim prostorom. V sklopu gradbene parcele GPp1 se uredi promenada. To je minimalno 4 m širok tlakovan pas namenjen peš povezavi. Vzdolž promenade se izvede parkovna ureditev ter postavi urbana oprema (klopi, koši za smeti, igrala ...). (3) Območje B - območje kotlovnice: Na območju B se formirajo štiri gradbene parcele. Gradbena parcela GP4 predstavlja obstoječo kotlovnico z dimnikom. Obstoječa stavba se ohranja v obstoječih gabaritih. Lahko se vzdržuje in rekonstruira. V sklopu gradbene parcele GPtp je zgrajena transformatorska postaja, ki se ohranja. V sklopu gradbene parcele GPp2 se uredi promenada. To je minimalno 4 m širok tlakovan pas namenjen peš povezavi. V sklopu gradbene parcele GPzp se uredijo zelene površine, ki se jih nameni Vrtcu Zreče, kot del zunanjih igralnih površin. (4) Območje C - območje kampa: Na območju C se formirata dve gradbeni parceli. Gradbena parcela GPk se nameni ureditvi kampa Zreče. Dostop se uredi preko nove dostopne ceste. Na vhodu v kamp se postavi pritličen vhodni objekt (recepcija, vratarnica). Na območju kampa se uredi krožna cesta vzdolž katere se uredi ca. 26 lokacij za postavitev šotora, avtodoma ... Na sredini območja se postavi sanitarna enota (objekt s sanitarijami, tuši, pomivalnico ...). Kamp se ogradi z varovalno ograjo, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2451 ki se jo zasadi z avtohtono živo mejo (lovorikovec, javor in podobno). V sklopu gradbene parcele GPjp2 se uredijo javna parkirišča na terenu (ca. 40 PM). (5) Ostale ureditve: Za dostop do območja A, B in C je načrtovana nova dostopna cesta v dolžini ca. 260 m. Vzdolž nove dostopne ceste se uredi kolesarska steza na vozišču ter pločnik. Iz dostopne ceste se uredijo povezave do osrednjega trga, kampa, uredi se dostop do vrtca Zreče ter zunanjih površin term. Območje se opremi z vsaj enim ekološkim otokom. (6) Stavbe na območju poslovne stanovanjske zazidave morajo biti v prostor umeščene tako, da zagotavljajo ustrezno osončenost lastnih stanovanj kot tudi stanovanj obstoječe večstanovanjske pozidave vzhodno od območja OPPN. (7) Posebno pozornost se posveti bistveni zahtevi za objekte - univerzalna graditev in uporaba objektov. Stanovanja v posamezni stavbi naj bodo dostopna z invalidskimi vozički ali, da jih je možno enostavno tako preurediti. Dvigalo v stavbi naj bo zadostne velikosti, da sprejme voziček prve pomoči. Zunanje površine naj bodo prilagojene funkcionalno oviranim osebam. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) poleg bivanja dovoljeno tudi izvajanje poslovnih, trgovskih, turističnih, izobraževalnih in storitvenih dejavnosti. 9. člen (vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) Na območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb: • 112 Večstanovanjske stavbe; • 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; • 121 Gostinske stavbe; • 122 Poslovne in upravne stavbe; • 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; • 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; • 1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, od tega samo: • skladiščne stavbe do velikosti 100 m2 (nezahteven ali enostaven objekt); • rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine prostornine do 20 m3 (enostaven objekt); • 126 Stavbe splošnega družbenega pomena; • 127 Druge nestanovanjske stavbe (le nadstrešnice nad parkirišči). 10. člen (vrste dopustnih gradbeno inženirskih objektov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer: • 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; • 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; • 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo manj zahtevni); • 24110 Športna igrišča (samo enostavni); • 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; • 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (od tega samo ograje in oporni zidovi). 11. člen (vrste dopustnih drugih gradbenih posegov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov: • 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine); • 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. 12. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka: • gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave); • rekonstrukcije objektov; • odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov; • vzdrževanje objektov. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti ter oblikovanja stavb in objektov 13. člen (lega, velikost ter oblikovanje osnovnih in pomožnih stavb) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi: • Gradbena parcela (GP): namenjena je gradnji objektov (stavb, gradbeno-inženirskim objektom in drugim gradbenim posegom), ureditvi dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno. • Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost. • Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom - s finalnim slojem zunanjega ovoja stavbe postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. 14. člen (lega, velikost ter oblikovanje osnovnih in pomožnih stavb) (1) Osnovna stavba se locira v sklopu gradbene parcele namenjene gradnji stavb, znotraj gradbene meje, upoštevajoč minimalne zelene površine določene v 17. členu tega odloka ter faktor zazidanosti določen v 19. členu tega odloka. Velikost načrtovanih stavb v grafičnem delu je prikazana le informativno. (2) Pritličje osnovne stavbe vzdolž promenade mora ležati na gradbeni liniji. Višje etaže lahko presegajo gradbeno linijo z izzidki, balkoni, nišami, atriji, napušči in podobno, vendar ne več kot za 2 m. (3) Če se dve medsebojni gradbeni parceli združita, se združi tudi gradbena meja. (4) V sklopu gradbene parcele se lahko zgradi tudi več osnovnih stavb. (5) Pomožna stavba se locira v sklopu gradbene parcele namenjene gradnji stavb z odmikom 2 m od sosednjega zemljišča. Če je odmik manjši, vendar ne manj kot 0,5 m, je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2452 (6) Na celotnem območju A je možna gradnja kletne etaže, ki se vkoplje v teren in se lahko uporabi tudi za ureditev garažne hiše (na celotnem območju A ali v sklopu posamezne gradbene parcele). Uvoz / izvoz v kletno etažo se uredi iz nove dostopne ceste. Odmik kletne etaže od parcelne meje je minimalno 0,5 m od skupnega območja A ali posamezne gradbene parcele. V sklopu gradbene parcele GPjp1 se lahko gradi tudi garažna hiša nad terenom, ki pa mora upoštevati določeno gradbeno linijo, ostali odmiki pa so lahko minimalno 0,5 m od sosednjega zemljišča. (7) V sklopu kampa se na območju postavi vhodni objekt (recepcija, vratarnica) ter centralni sanitarni objekt (sanitarije, pomivalnica, tuši, skupni prostori ...). Odmik stavb od sosednjih parcelnih mej je minimalno 0,5 m. (8) Maksimalni vertikalni gabarit stavb: Območje A: max. K + P + 4, garažna hiša v sklopu parcele GPjp1 max. K + P + 2; Območje B: max. P + 1; Območje C: max. P. (9) Kota pritličja: določena v grafičnem delu ali ± 0,5 m od raščenega terena. (10) Stavbe so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik s poudarjenimi vhodi, nadstreški, balkonskimi nišami in podobno. Za večje stavbne mase se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih. Oblikovno se poudari glavno fasado stavbe, kjer se praviloma nahaja tudi glavni vhod v stavbo. (11) Osnovna stavba se oblikuje: • streha: ravna; • kritina: primernega materiala glede na tip strehe. Lahko je tudi deloma ali v celoti zazelenjena; • fasada: različni tipi fasadnih oblog v belih ali pastelnih naravnih tonih (rumena, rjava, siva). Lahko tudi kombinacija z lesom. Fasada garažne hiše nad terenom: vidni beton, bela in / ali pastelnih zemeljskih barv (rumena, rjava, siva). Lahko tudi kombinacija z lesom ali kovinskimi paneli. • oblikovanje odprtin: svobodno. (12) Pomožni objekt dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi. Kot pomožne stavbe so mišljene predvsem nadstrešnice nad terasami lokalov, postavitev pokritih kolesarnic in ekoloških otokov, senčnice, lope, nadstrešnice nad nejavnimi parkirišči in podobno. Pomožne stavbe imajo ravne strehe. Lahko so obite z lesenimi ali kovinskimi horizontalnimi latami. Nadstrešnice za avtomobile morajo biti oblikovno poenotene na celotnem območju OPPN. 15. člen (lega ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) (1) Gradbeno inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN. (2) Fotonapetostne elektrarne z električno močjo pod 1 MW in sončni kolektorji se nameščajo na strehe načrtovanih stavb in se skrijejo za venec ravne strehe. (3) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene žičnate ali kovinske, vendar morajo biti transparentne. Lahko se postavijo na parapetni zid višine do 50 cm. Ograje se lahko gradijo na parcelni meji s sosednimi zemljišči. 16. člen (lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov) (1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN. (2) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. Manipulacijske zunanje površine, kjer je možnost razlitja nevarnih snovi se asfaltirajo, ostale manipulacijske zunanje površine pa so lahko tudi iz travnatih plošč zaradi lažjega odvodnjavanja meteornih voda. (3) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograja). (4) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja naselja Zreče. 17. člen (oblikovanje javnih in zelenih površin) (1) V osrednjem delu območja A se vzpostavi trg namenjen družabnim dejavnostim (sejmi, prireditve, koncerti ...). Uredi se večja tlakovana površina v kombinaciji z zelenimi parkovnimi ureditvami. Zasadijo se avtohtona drevesa ter postavi urbana oprema (klopi, koši za smeti, pitniki vode, igrala ...). Trg se poveže s promenado vzdolž vzhodnega roba območja OPPN ter pločnikom vzdolž dostopne ceste. Promenada se izvede kot vsaj 4 m široka tlakovana pot, vzdolž katere se postavi urbana oprema ter zasadi avtohtono drevje. Na trgu in promenadi se prepove motorni promet (razen dostava). (2) Ustrezno prometno se uredi tudi dostop do vrtca ter zunanjih površin term. Posebno pozornost je potrebno posvetiti varni šolski poti vrtčevskih otrok iz smeri obstoječe večstanovanjske pozidave, mimo javnih parkirišč do vrtca. Varne šolske poti naj bodo širše, ustrezno tlakovane ter opremljene z varovalnimi količki. (3) Vse javne površine in javne stavbe morajo imeti zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam. (4) V sklopu posamezne gradbene parcele se mora zatraviti minimalno 25 % zelenih površin. 10 % zelenih površin se lahko zagotovi tudi na zazelenjenih delih stavbe. (5) Vso nižjo in višjo vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in grmovne vrste. (6) Pri ureditvi javnih otroških igrišč se uporabi le neoporečna zemljina. Če se urejuje obstoječ teren, je potrebno predhodno ugotoviti stopnjo onesnaženosti tal in v primeru neustrezne zemljine le to zamenjati. 2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 18. člen (parcelacija) (1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 - Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. Pred pričetkom gradnje stavb je potrebno izvesti parcelacijo javne prometne površine vsaj v delu, ki bo omogočal dostop do načrtovane stavbe. Gradbene parcele se lahko med seboj združujejo ali delijo pod pogojem, da je na vsako parcelo omogočen direktni dostop na javno cesto. (2) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)). 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 19. člen (izkoriščenost zemljišča za gradnjo) (1) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,6. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov. (2) V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 10 % zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje). Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2453 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 20. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPn so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi. 21. člen (javna cesta infrastruktura) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave se prometno napaja iz javne poti JP985901 Cesta za PTC, ki poteka iz severovzhodne smeri vse do kotlovnice oziroma vrtca, kjer se na večjem asfaltnem platoju zaključi kot slepa ulica. Asfaltni plato se uporablja za obračališče in parkiranje osebnih vozil uporabnikov vrtca, tržnice ... (2) Za ustrezno prometno ureditev območja OPPN je načrtovana nova dostopna cesta v dolžini ca. 260 m. Dostopna cesta se uredi od začetka parcele obstoječe kotlovnice v smeri juga in sledi trasi obstoječe gozdne poti. V skrajnem južnem delu območja OPPN se dostopna cesta zaključi, vendar se pušča možnost nadaljevanje trase v smeri juga z navezavo na javno pot JP986041 Odcep Brglez. (3) Iz nove dostopne ceste se ustrezno uredijo cestni priključki do obstoječe kotlovnice, vrtca, zunanjih površin term, kampa ter posamezni cestni priključki na območje A (na platoje na nivoju terena in / ali v garažne hiše). Ustrezno se uredi tudi priključek na obstoječo gozdno pot v jugozahodnem delu območja OPPN. (4) Dostopna cesta se izvede širine 2 x 3,90 m (vozišče s kolesarsko stezo na vozišču) + pločnik širine min. 1,50 m. Pločnik se izvede na strani območja A v celotni dolžini dostopne ceste, na strani območja B in C pa vsaj do konca kampa. (5) Na območju A se v severnem delu izvedejo javna parkirišča ali garažna hiša. Prav tako se javna parkirišča na nivoju terena izvedejo na območju C - severno od kampa. Na javnih parkiriščih se mora zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za električno polnjenje. Postavitev nadstrešnic ni dovoljena. (6) Parkiranje osebnih vozil lastnikov nepremičnin, stanovalcev in zaposlenih mora biti ustrezno urejeno v sklopu posamezne gradbene parcele. Število parkirnih mest se določi v skladu s tehničnimi normativi. Obiskovalci območja pa lahko koristijo javna parkirna mesta. (7) Na območju cestnih priključkov je potrebno zaradi zagotavljanja prometne varnosti, zagotoviti zadovoljivo preglednost, zato znotraj meje cestnega telesa in preglednostnega trikotnika ni dovoljena zasaditev ali postavitev ovir, ki bi ovirale preglednost ali kako drugače vplivale na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti pri vključevanju vozil v promet. (8) Na celotnem območju A se lahko izvede garažna hiša kot kletna etaža načrtovanih stavb. (9) Vse javne prometne površine morajo zagotoviti neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam. 22. člen (vodovodno omrežje) (1) Vzdolž javne poti JP985901 Cesta za PTC poteka javni vodovod dN90 (zemljišče parc. št. 104/5, k.o. Zreče), iz katerega se izvede nadgradnja javnega vodovodnega omrežja za območje poslovno stanovanjske zazidave. Novo javno vodovodno omrežje se izvede v obliki zanke z obstoječim vodovodnim omrežjem naselja Zreče. (2) Dimenzije, material ter sam potek javnega vodovodnega omrežja določi upravljavec skupaj s projektantom. Trasa javnega vodovodnega omrežja naj v maksimalni možni meri poteka po prometno komunalnem koridorju dostopne ceste. (3) Iz nadgrajene javne vodovodne mreže se izvedejo posamezni priključki do načrtovanih stavb. V sklopu gradbene parcele se na vedno dostopnem mestu izvede vodomerni jašek, v katerega se namesti ustrezen vodomer. (4) Vzdolž obstoječe gozdne poti poteka vod termalne vode, ki ga je potrebno pred pričetkom gradnje dostopne ceste ustrezno evidentirati (zakoličiti) ter prestaviti v prometno komunalni koridor dostopne ceste. (5) Zagotavljanje ustrezne požarne zaščite območja OPPN se zagotovi z novo hidrantno mrežo. Predvidena je izgradnja vsaj dveh nadzemnih hidrantov (v severnem in južnem delu). Napajanje hidrantne mreže se zagotovi iz javnega vodovodnega omrežja. 23. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju poslovno stanovanjske zazidave se nahaja več elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer: • kablovod 20 kV Zreče 5 - Zreče 6 (k-345 OE Slovenska Bistrica); • kablovod 20 kV Zreče 5 - DV Rogla (k-048 OE Slovenska Bistrica); • kablovod 20 kV Zreče 5 - DV Stranice (k-294 OE Slovenska Bistrica) in • nizkonapetostno omrežje 0,4 kV (nadzemne in podzemne izvedbe) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Zreče 5 - hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica). (2) Predvidena priključna moč območja OPPN je ocenjena na ca. 600 kW konične moči. Napajanje načrtovanih stavb v okviru OPPN je možno iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Zreče 5 - hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica). Za potrebe preureditve transformatorske postaje, gradnje nizkonapetostnih razvodov in nizkonapetostnih priključkov za napajanje načrtovanih stavb je izdelana strokovna podlaga za ureditev EE omrežja na območju priprave OPPN za območje PSZ Zreče, št. 14/21-SB, januar 2021, ki jo je izdelal Elektro Maribor in je povzeta v OPPN (glej grafično prilogo B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro). Strokovno Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2454 podlago je treba upoštevati pri nadaljnjem projektiranju (DGD, PZI). (3) Nova trasa elektro priključkov za nove stavbe se izvede v pločniku nove dostopne ceste. Predvidena je tudi ukinitev nizkonapetostnih elektro vodov 01 Jurak in 03 Tržnica, ki se jih nadomesti v trasi načrtovani v dostopni cesti. Obstoječ SN vod k-048, k-294 in k-345 se po potrebi ustrezno zaščitijo, da ne bo prišlo do poškodb v času gradnje. (4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektro omrežja za priključek na elektro omrežje. (5) Javna parkirišča se opremi s polnilnicami za električne avtomobile. (6) Dostopna cesta ter ostale javne površine (trg, promenada, parkirišča) se opremi z javno razsvetljavo, ki se bo napajala iz obstoječe transformatorske postaje. 24. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Obstoječ ločen sistem odvodnjavanja odpadnih (fekalnih) in padavinskih (meteornih) voda se nahaja v njegovi neposredni bližini, in sicer v javni poti JP985901 Cesta za PTC ter na območju obstoječe večstanovanjske pozidave. Odpadne vode so preko javnega omrežja speljane v čistilno napravo Zreče, padavinske vode pa v Dravinjo. (2) Za ustrezno odvodnjavanje nove poslovno stanovanjske zazidave se zgradi ločen sistem javnega kanalizacijskega omrežja, ki se ga priključi na obstoječe omrežje. (3) Priključitev odpadnih voda se izvede na kanal FK2.3 in / ali FK2.1. (4) Odvajanje padavinskih voda se uredi na način, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi njihovo zadrževanje. Čisto padavinsko vodo iz streh stavb se zbira v podzemnih rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd. Za zadrževanje čistih padavinskih voda se lahko uredijo tudi drugačne akumulacije (podzemni zadrževalniki, ribniki in podobno). Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v ponikovalnico ali javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode. Čista padavinska voda se prioritetno ponika, kar je razvidno iz geološko geomehanskega poročila št. JR-42/2020, ki ga je izdelal Gradbeno -geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Mali vrh 7b, 3327 Šmartno ob Paki, julij 2020. Viške padavinske vode se priključi na kanal MK3.1 in / ali MK3.3. (5) Z ureditvijo ponikovalnic ter zadrževanjem čistih padavinskih voda v rezervoarjih deževnice in njihovo ponovno uporabo, bo sprememba odtočnih koeficientov zanemarljiva. V fazi projektiranja se zaradi natančnejše določitve spremembe odtočnih koeficientov, izdela analiza odtočnih razmer, ki mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi predvidenega posega. (6) Potencialno onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo ali ponikovalnico ustrezno očistiti v lovilcih olj. Tla v garažni hiši morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. (7) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. 25. člen (toplovod) Načrtovane stavbe v okviru OPPN PSZ Zreče se lahko priključijo na toplovodno omrežje, ki ga je potrebno dograditi v skladu s pogoji upravljavca toplovodnega omrežja. Iz obstoječe kotlovnice, ki se nahaja na območju B, se izvede nova trasa toplovoda v prometno komunalnem koridorju dostopne ceste. 26. člen (plinovodno omrežje) (1) V bližini območja OPPN, v javni poti JP985901 Cesta za PTC poteka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 4 bar (odsek V1-PE63 in V2A-PE125) ter delovnim tlakom 20 mbar (odsek V2-PE225). (2) Za zagotavljanje ustrezne zmogljivosti načrtovanih stavb na območju poslovno stanovanjske zazidave ter tudi za potencialno priključitev obstoječe kotlarne Dobrava na odoriran zemeljski plin, je načrtovana širitev plinovodnega omrežja ob javni poti JP985901 Cesta za PTC z navezavo na odsek V2A-PE125 z delovnim tlakom 4 bar. (3) Pri poseganju v varovalni pas plinovodnega omrežja se mora le ta ustrezno zaščititi ali po potrebi prestaviti pod pogoji upravljavca plinovoda. Vsa dela se opravljajo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja. (4) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. (5) Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. 27. člen (telekomunikacijsko in KKS omrežje) (1) Najbližje telekomunikacijsko in KKS omrežje se nahaja v sklopu obstoječe večstanovanjske pozidave, ki se nahaja vzhodno od območja OPPN. (2) Za potrebe poslovno stanovanjske zazidave je potrebna nadgradnja obstoječega telekomunikacijskega in KKS omrežja, ki bo omogočala sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostop do interneta, klasične in IP telefonije ter izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...) ter brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI). Točka priključitve je možna v obstoječem jašku ob javni poti JP985901 Cesta za PTC oz. v skladu z dogovorom z upravljavcem predmetnega omrežja v fazi izdelave projektne dokumentacije. (3) Nadgradnja TK in KKS omrežja, za potrebe poslovno stanovanjske zazidave, se izvede v prometno komunalnem koridorju dostopne ceste v kabelski kanalizaciji ustrezne dimenzije (PVC cevi □ 110 mm ali 125 mm) z revizijskimi jaški (BC □ 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Dovodna cevna kabelska kanalizacija TK in KKS omrežja se izvede s PVC cevmi premera □ 50 mm. Priključek se konča v podometno Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2455 vgrajeni omari ustrezne dimenzije ali notranji TK omari. Notranja inštalacija se izvede v sistemu zvezdišča. 28. člen (odpadki) (1) V sklopu zunanje ureditve posamezne stavbe mora biti zagotovljeno zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Zreče. (2) Na območju OPPN se uredi vsaj en ekološki otok za ločno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, karton, steklo). Ekološki otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Priporoča se, da je ekološki otok zgrajen v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Ekološki otok mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m. (3) V sklopu kampa se uredi ekološki otok namenjen uporabnikom kampa. (4) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. 29. člen (ogrevanje objektov) (1) Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja toplovod iz bližnje kotlarne Dobrava, zemeljski plin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja. (2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko (voda - voda) ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja. 4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 30. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju poslovno stanovanjske zazidave ni enot kulturne dediščine, se pa arheološko najdišče Dobrava (EŠD 10348) nahaja ca. 60 m severno od območja OPPN. (2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojnemu zavodu skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del obvestiti pristojni zavod o dinamiki gradbenih del. (3) Najditelj / lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora ob odkritju arheološke ostaline, najdbo ustrezno zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 31. člen (varstvo voda in tal) (1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov. (2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije) in padavinskih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. (3) Tla v garažni hiši morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. (4) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje ali v času obratovanja bencinskega servisa. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. 32. člen (varstvo zraka) (1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu. 33. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) (1) Na območju OPPN ni načrtovanih novih virov elektromagnetnega sevanja. Takšen vir predstavlja obstoječa transformatorska postaja v severnem delu območja OPPN, ki pa je zadostno oddaljena od najbližjega stanovanjskega območja, zato je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja. (2) Za razsvetljavo zunanjih javnih ali zasebnih površin ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. 34. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje poslovno stanovanjske zazidave, spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2456 (2) Naprave, ki povzročajo hrup (toplotne črpalke, klima naprave in podobno) so lahko posebej moteče, predvsem v nočnem času, zato je potrebno le te locirati stran od prostorov za počitek (spalnice, otroške sobe ...). 35. člen (ohranjanje narave) Na območju poslovno stanovanjske zazidave ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. 36. člen (poseg v gozd) (1) Območje poslovno stanovanjske zazidave v večjem delu posega v obstoječ gozd. Ker je območje OPPN določeno kot stavbno zemljišče namenjeno gradnji objektov za izvajanje centralnih dejavnosti ter turizma, je pred pričetkom gradnje na predmetnem območju predviden golosek obstoječega gozda v velikosti kot ga zajema meja OPPN. Sečnja gozda se vrši v skladu s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove in se lahko izvaja po etapah, ki sledijo načrtovanim ureditvam. (2) Vsi nadzemni deli stavb na območju OPPN morajo biti novega gozdnega roba oz. meje OPPN oddaljeni 10 m. Kletna etaža stavb, ki je popolnoma vkopana v teren, je lahko oddaljena tudi manj. Če kletna etaža zaradi konfiguracije raščenega terena deloma gleda iz terena, pa mora plošča nad kletno etažo vzdržati morebiten padec drevesa nanjo. (3) Vse ureditve (parkirišča, prostori za kampiranje, ekološki otoki, igrala, senčnice, nadstrešnice in podobno) v 10 metrskem pasu od novega gozdnega roba se izvajajo na lastno odgovornost. (4) Za vse posege v 25 metrski pas novega gozdnega roba je treba pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gozdove. 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 37. člen (obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 38. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) (1) Za območje poslovno stanovanjske zazidave so bile izvedene geološko geomehanske raziskave, ki so povzete v geološko geomehanskem poročilu, št. JR-42/2020, ki ga je izdelal Gradbeno - geotehnično projektiranje Jernej Remic s.p., Mali vrh 7b, 3327 Šmartno ob Paki, julij 2020. (2) Območje ni poplavo ogroženo ali plazljivo. Na podlagi javno dostopnih evidenc, je območje OPPN opredeljeno kot erozijsko območje (običajni zaščitni ukrepi), zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja. 39. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 40. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje. (3) Voda za gašenje bo zagotovljena iz načrtovanega javnega hidrantnega omrežja. 7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 41. člen (etapnost gradnje) (1) Območje se lahko ureja v posameznih etapah, vendar morajo le te predstavljati zaključene celote. (2) Možna je gradnja tolikšnega dela javne prometnice in pripadajoče gospodarske javne infrastrukture, da je možna realizacija stavbe na posamezni gradbeni parceli, pri čemer je treba gospodarsko javno infrastrukturo dimenzionirati na končno kapaciteto. 42. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev: • pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene posege; • v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja; • pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji; • pred pričetkom gradnje mora obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo vršil strokovni nadzor. (3) Obveznosti izvajalcev: • v fazi gradnje izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja; • v času gradnje se okoliške prebivalce pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del; • gradbišče mora biti organizirano tako, da se morebitne nevarne snovi ustrezno skladišči (prostor z lovilno skledo), pretakanje teh snovi pa mora potekati na ustrezno urejenih pretakalnih ploščadah; Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2457 • dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet; • po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. 8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 43. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. (2) Sosednje gradbene parcele se lahko združujejo in delijo v skladu s projektno dokumentacijo, vendar pod pogoji tega odloka (faktor zazidanosti, delež zelenih površin, odmiki). (3) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. (4) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Posledično je dopustno tudi odstopanje pri parcelaciji javnih prometnic, ki pa ne sme biti večje od 5 m. (5) Na območju OPPN je pred pričetkom realizacije načrtovanih ureditev možno začasno urediti: • površine za šport in rekreacijo (igrišče za skupinske športe, trim steza, otroško igrišče, adrenalinski park, učno pot in podobno); • parkirišča za osebna in ostala vozila z ustrezno urejenim odvodnjavanjem; • montažne in premične objekte za točenje pijač in pripravo hitre hrane s pripadajočo teraso. III. Predhodne in končne določbe 44. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. 45. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 46. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0001/2020-111 Datum: 9.12.2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1248. Sklep o določitvi cene poldnevnega kombiniranega programa predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji dne 8.12.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE POLDNEVNEGA KOMBINIRANEGA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE V JZ VRTEC ZREČE 1. člen Cena programa predšolske vzgoje v javnem zavodu Vrtec Zreče je: • poldnevni kombinirani program 355,00 EUR 2. člen Cena programa, določena s tem sklepom, velja od 1.1.2022 dalje. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0007/2021-2 Datum: 9.12.2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1249. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2022 v Občini Zreče Na podlagi 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji dne 8.12.2021 sprejel SKLEP I. Občinski svet Občine Zreče potrdi Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2022 v Občini Zreče, ki je bil izdelan v sodelovanju z Inštitutom za Javne službe, Ljubljana, z datumom izdelave november 2021. II. Občinski svet Občine Zreče določi in potrdi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2022 v Občini Zreče. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2458 1. Predračunska lastna cena oskrbe s pitno vodo z vodnim povračilom za leto 2022 za vse uporabnike: Presek obračunskega vodomera Cena v EUR Cena v EUR z 9,5 % DDV DN < 20 6,8744 7,52747 20 < DN < 40 20,6233 22,5825 40 < DN < 50 68,7442 75,2749 50 < DN < 65 103,116 112,912 65 < DN < 80 206,882 226,535 80 < DN < 100 343,721 376,375 100 < DN 150 687,442 752,749 Vodarina v EUR/m3 0,6349 0,6952 2. Predračunska lastna cena odvajanja komunalne odpadne vode za leto 2022 za vse uporabnike: Presek obračunskega vodomera Cena v EUR Cena v EUR z 9,5 % DDV DN < 20 10,7067 11,7238 20 < DN < 40 32,1200 35,1714 40 < DN < 50 107,0666 117,2379 50 < DN < 65 160,5999 175,8568 65 < DN < 80 321,1997 351,7136 80 < DN < 100 535,3329 586,1895 100 < DN 150 1.070,6658 1.172,3790 Stroški izvajanja storitve v EUR/m3 0,1091 0,1194 3. Predračunska lastna cena odvajanja padavinske odpadne vode za leto 2022 za vse uporabnike: Cena storitve odvajanja padavinske odpadne vode znaša 0,0905 EUR/m3 brez DDV. Cena omrežnine - odvajanja padavinske odpadne vode znaša 0,3650 EUR /m3 brez DDV. 4. Predračunska lastna cena čiščenja odpadne komunalne vode za leto 2021 za vse uporabnike: Stroški omrežnine Cena v EUR Cena v EUR z 9,5 % DDV DN < 20 9,2060 10,08057 20 < DN < 40 27,6179 30,2416 40 < DN < 50 92,0598 100,8055 50 < DN < 65 138,0896 151,2081 65 < DN < 80 276,1793 302,4163 80 < DN < 100 460,2988 504,0272 100 < DN 150 920,5976 1008,054 Stroški izvajanja storitve v EUR/m3 0,9540 1,04463 III. Cene določene s tem sklepom se uporabljajo od 1. 1. 2022 dalje. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2022 dalje. Številka: 3545-0046/2021-4 Datum: 8.12.2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1250. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2022 Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 37/97, 54/99, 125/04 in 34/06) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji dne 08.12.2021 sprejel naslednji SKLEP O USKLADITVI VREDNOSTI TOČKE ZA KOMUNALNO TAKSO V OBČINI ZREČE ZA LETO 2022 1. člen Vrednost točke za izračun komunalne takse iz 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče v letu 2022 znaša 0,097 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2459 glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/20). Številka: 4263-0003/2021-2 Datum: 9. 12. 2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1251. Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2022 Na podlagi 2. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Ur. list RS, št. 16/04) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 13. redni seji dne 8.12.2021 sprejel SKLEP O VIŠINI POVPREČNE GRADBENE CENE KORISTNE STANOVANJSKE POVRŠINE V OBČINI ZREČE ZA LETO 2022 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšane za povprečne stroške urejanja in vrednost stavbnega zemljišča znaša na dan 01.01.2022 za območje Občine Zreče 1.059,88 EUR/m2. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za izračun povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v letu 2022. 3.člen Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/20). Številka: 4221-0002/2021-6 Datum: 9.12.2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ZREČE ZA LETO 2022 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče v letu 2022 znaša 0,000491 EUR/m2/mesečno oziroma 0,005892 EUR/m2/letno. 2. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje v dveh obrokih. 3. člen Sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati se prične s 1.1.2022. 4. člen Z dnem pričetka uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/20). Številka: 4220-26/2021-7 Datum: 8.12.2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 1252. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče za leto 2022 Na podlagi 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče -1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/15) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 13. redni seji, dne 8.12.2021, sprejel Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2460 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 1214. Javni razpis za sofinanciranje javnih 2370 kulturnih programov in kulturnih projektov s področja ljubiteljske dejavnosti v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 1215. Javni razpis za sofinanciranje letnega 2383 programa športa v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2022 OBČINA DESTRNIK Stran 1216. Pravilnik o spremembi Pravilnika o 2391 dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij in zlatim maturantom 1217. Pravilnik o spremembi Pravilnika o 2391 dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v Občini Destrnik 1218. Sklep o pripravi Občinskega 2391 podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora EUP JI-1 Jiršovci v Občini Destrnik 1219. Sklep o določitvi javne infrastrukture na 2396 področju kulture v Občini Destrnik 1220. Sklep o višini ekonomske cene v Vrtcu 2396 pri OŠ Destrnik-Trnovska vas OBČINA DIVAČA Stran 1221. Odlok o spremembah in dopolnitvah 2397 Odloka o odmeri komunalnih taks v Občini Divača 1222. Sklep o prodajnih mestih v naselju 2398 Divača 1223. Sklep o oprostitvi plačila najemnine za 2398 prodajni prostor za premične stojnice OBČINA GORNJI GRAD Stran 1224. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za 2398 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2022 v Občini Gornji Grad OBČINA HAJDINA Stran 1225. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka 2399 o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovne šole Hajdina 1226. Sklep o potrditvi Elaborata o 2401 oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - ravnanje s komunalnimi odpadki 1227. Sklep o višini najemnine in višini 2401 enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina 1228. Sklep o vrednosti točke za izračun 2402 komunalne takse v Občini Hajdina 1229. Sklep o vrednosti točke za izračun 2402 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 OBČINA KIDRIČEVO Stran 1230. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za 2403 leto 2022 1231. Odlok o nadomestilu za uporabo 2406 stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo 1232. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 2408 javnega dobra 1233. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 2408 javnega dobra 1234. Sklep o odvzemu statusa javnega 2409 dobra OBČINA MIRNA PEČ Stran 1235. Odlok o proračunu Občine Mirna Peč 2409 za leto 2022 1236. Odlok o proračunu Občine Mirna Peč 2412 za leto 2023 OBČINA PODLEHNIK Stran 1237. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v 2415 Občini Podlehnik OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Stran 1238. Poslovnik Občinskega sveta Občine 2420 Slovenska Bistrica 1239. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda 2433 Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica 1240. Sklep o pripojitvi Javnega zavoda za 2436 informiranje Slovenska Bistrica k javnemu zavodu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica 1241. Sklep o izbrisu zaznambe statusa 2437 zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena 1242. Sklep o vrednosti točke za odmero 2437 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica za leto 2022 OBČINA VELIKA POLANA Stran 1243. Sklep o pripravi sprememb in 2438 dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Velika Polana (SD OPN 1) OBČINA ZREČE Stran 1244. Odlok o spremembah in dopolnitvah 2440 Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 1245. Odlok o proračunu Občine Zreče za 2442 leto 2022 1246. Odlok o proračunu Občine Zreče za 2445 leto 2023 1247. Odlok o Občinskem podrobnem 2449 prostorskem načrtu Poslovno stanovanjska zazidava Zreče 1248. Sklep o določitvi cene poldnevnega 2457 kombiniranega programa predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče 1249. Sklep o potrditvi Elaborata o 2457 oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2022 v Občini Zreče 1250. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za 2458 komunalno takso v Občini Zreče za leto 2022 1251. Sklep o višini povprečne gradbene 2459 cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2022 1252. Sklep o vrednosti točke za izračun 2459 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče za leto 2022