Ljubljana, sreda, 11. maja 1955 Leto XXI. Štev. 109 GLAVNI £N odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC ureja uredniški odbor Llst Izhaja vsak dan razen Petka, u Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRU2ITE SEI Jjudskc PRAVICA 0. IZDAJA 'LJODSBA PRAVIC*. USTANOVLJENA ». OKTOBRA um • Mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK UN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1959 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« konferenca štirih velikih NAJ BI BILA JULIJA V ŠVICI Vhodne sile so dale zanjo pobudo Moskvi v posebni noti — V Atlantskem svetu so včeraj razpravljali o formoškein vprašanju Pariz, 'Pold skega Priprave na obisk indijskih parlamentarcev Beograd, 10. maja. (Tanjug). Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel da-■ nek dopoldne burmanskega ve-i leposlanika v Beogradu g. Hla , Maunga, opoldne pa še italijan- 1n . 'skega veleposlanika v Beogradu ■ rn®ja (AFP). Danes prebral novinarjem, je med dru- sveta izjavil o formoškein proble- g Oggtona Guidottija. Obiska sta ‘ ’ protokolarnega značaja. Dopoldne je bil pri Moši Pi-jadu tudi indijski veleposlanik g. Radžašvar Dajal, s katerim se je razgovarjal o podrobnostih obiska indijskih parlamentarcev, , Poldne se je zasedanje Atlant- gim rečeno, da je bil »predsed- mu, da bodo ZDA branile otoka če bi Kitajska padla oba otoka in Formozo. Dulles je rekel, da je Formoza bistvenega pomena za obrambo ki bodo konec tega speli v Jugoslavijo. meseca pri- P || _ , J w * A VAUllK VXU JV K/V/ “ stvom iTr«b- nac^jevalo pod vod- nik Eisenhower vedno mnenja, Kemoj in Macu samo v primeru, stra stpf ^ zunanje§a mini- da je konferenca najvišjih pred- če bi Kitajska kombinirano na- P°Poldanav°PU - ' včerajšnji stavnikov štirih velesil možna«, pravo n S?*, se^ 50 izčrpali raz-1 2e popoldne so predstavniki iti Zahod *■» k diplomatske kronike seji je svet na- ni znana. področja spričo česar so ZDA “F ^ maja (Tanjug) _ mov Bliinw'aVnavan.-'e Proble- ( Kakcr poročajo iz Moskve, so sklenile braniti Formozo. Državni tajnik za zunanje zadeve ***■ začel n • ’-n Dal-'nega vzh°- ondotni diplomatski krogi mne- j Zatem je rekel, da je Kitaj- Koča Popovič je sprejel danes do- su — ■ a se razpravo o od- nja, da na noto ne bodo takoj ska okrepila svoje postojanke na poldne romunskega veleposlanika in novo Za- odgovorili, ker je zunanji mini- obali nasproti otokoma Kemoju g. Nicola Guina. ster Molotov davi odpotoval v Primmrlil ip ^ sn Pri državnem podtajniku za „ da- zunanje zadeve Veljku Mičunovi- ugotavljajo, da so se bo bržkone mudil na Dunaju, ZDA zahtevale od Cangkajskove n j dopoldne kitajski log o,. V britanski pred- ker je pričakovati sklenitev av- vlade, naj mene čete ne naoa- LU Je uu . - - ffedstavnikov^1* naiv^jih strijske državne pogodbe. dajo tega ^jsenhow® ninom Sestanek med i £Jem, Edenom, Bulga- I bržkono ; ,aurom bo letos poleti, v Švici plJa-. .Sestali naj bi se Včeraj ’ J ravii°, da je Dulles pr^nfaTi4n? priporočil Privoli v S, E,lsenh°werju, naj I Pogoji- i V P°d naslednjimi I r'istri SDrpmr v °do zunanji mi- 1 Sednike ]la istrske pred-Pravliau ” ? k0*10 posebej raz- rir-k ne ho • ®®boj, 2. da sesta-, nega rrvi= lrne določenega dnev- j ne bo A ^ konferenca! Dulles o Formozi Pariz, 10. maja (AFP). Ameriški zunanji minister Dulles je danes na ožji seji Atlantskega njene čete ne napa- , - ,, T dela kitaiske obale odpravnik poslov Co Cu Jen. dela kitajske ooaie. Državni podtajnik za zunanje Dulles je na koncu izjavil, da je Srdjan Prica je sprejel ameriška politika v Aziji podob- daneg egiptskega poslanika gona tisti, ki jo ZDA uveljavljajo 1 s-poda Rudžija, avstrijskega vele-v Evropi, se pravi, da je to po- poslanika g. Waltera Wodaka in mmm Montiranje novih destilacijskih naprav v rafinerijah v Sisku litika »trdne roke«. Oborožitev pred združitvijo Adenauer o konferenci štirih in zahodnonemški vojski 1 »o traki d , w K°nierenca Zdai£;a delJ ko teden dni. Pobriti rnoral ta predlog hočlng velo J^airšal Bulganin. Za-'fe bodo s„ jl so se sporazumele, tla ^0 ^P'3nes nov 3 1 o T\/T/^o4r"tr^' zatem še odpravnika poslov za-hodnonemškega veleposlaništva g. Giintherja Scholla. Včeraj je državnega podtajnika Pričo obiskal odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva g. Čo Ču Jen. Ta je bil danes tudi pri državnem podtajniku Hasanu Brkiču. Vsi ti obiski so bili protokolarnega značaja. ADNAN MENDERES OB POVRATKU IZ JUGOSLAVIJE Dokazi prijateljstva naših narodov nasproti zavezniški Turčiji Carigrad, 10. maja. (Tanjug) Turški ministrski predsednik g. Adnan Menderes je poslal podpredsedniku Zveznega izvršnega _ _ sveta Aleksandru Rankoviču na- Sprejem ob prazniku CSR slednjo brzojavko: Beograd, 10. maja. (Tanjug). »Ko sem se poslavljal od Vas Ob državnem prazniku CSR je na beograjskem letališču, kamor Pariz, 10. maja (AFP). Po da- Adenauer pa je tudi poudaril, našnji dopoldanski seji Atlant- da bodo Zvezni zbor pozvali, naj skega svete je kancler Adenauer ^ odobri zakon, na na sestanku z novinarji rekel: • , * , , ®es povabile Moskvo »Ce bi Zahodni Nemčiji predla- podlagi katerega bo dovoljeno na-. ^nSC°' gaJ1- naj 86 odre& oborožitvi v biranje prostovoljcev za nemško BeZ ^e meTpremiliTsem skušal v svo- ^ obiavn Wae 80 v Washing- zamenjavo za ponovno zdruzitev, vojsko. Dejal je tudi, da niti za 'v poslovilnih besedah izraziti E,s&nhowU:J] ,da Je Predsednik dežele, bi po mojem mnenju ta zakon kakor tud-i ne za zakon, ^aau g. v j prisrčna čustva, s katerimi so me ^unanjemu • vsa Pooblastila takšna ureditev tako spremenila na podlagi katerega bodo kasneje p „ snreiemu so bili podpred- navdihnUi moj obisk in moji raz-na’ ~ rv,n—. cid da +n no K. Hiln uvedli obvezno vojaško službo, ' ggdnik Zveznega izvršnega sveta govori v prijateljski in zavezniški ne bodo zahtevali dvotretjinske; Vukmanovič člana Zveznega iz- Jugoslaviji. Povsod, kamorkoli je taKo odgovoril na ve5jne glasov Zveznega zbora.' vršnega sveta Mijalko Todorovič sem prišel, sem videl pri vas eryred]a eala da«; odre-,Izrazil uPanje- da bodo zakon in Veljko Zekovič, državni ta j- množice, prepričane o vrednosti vam SZ predlagala, da se odre- o nabiraniu Drofitovolicev s„rp. nik za zunanie zadeve Koča Po- našega prijateljstva m našega za. naj J v nifvcr OH, ua VKJ IJi. zira konfwf°Vem im€nu organi- v prid ne miru ne svobodi.« s°dnikov 5° m*istrskih pred- Kancler — 11 velesil«, če ®Wnijs ^i Sa je pred-1 čete oborožitvi v zamenjavo hiše James Haggerty ponovno združitev?« V VARŠAVI KONFERENCA 0 varnosti vzhodnoevropskih dežel kanes s+^a’ 10- maja (TASS). — diaiu obravnava v uvodniku ure- n*strski p sovjetski mi- ddtev nemškega vprašanja po Sanin in 5edsednik maršal Bul- vzoru Avstrije in pravd: »Av- menCo>v v »piocsm uapeujsu na tov- UdPw,anii m'nister Molo- stri ja je lahiko plavajoči nevtra- ;svetu. Nemški kancler je pouda- ne bodo zahtevali dvotretjinske; vukmanovič, člana Zveznega iz- Jugoslaviji, večine glasov Zveznega zbora.' vršnega sveta Mijalko Todorovič sem prišel da bodo zakon in Veljko Zekovič, državni taj-o nabiranju prostovoljcev spre- nik za zunanje zadeve Koča Po-jeli in pripomnil, da imajo že povič, predsednik Centralnega zdaj nad 120.000 prostovoljcev in sveta Zveze sindikatov Jugosla- goslovanskim narodom obeta da bodo konec julija prvi nemški | ^.2® HraC vojaki lahko oblekli uniforme. vezništva. Ugotovil sem, da se ju- ralnega štaba JLA generalpod' | polkovnik Ljubomir Vučkovič ter Na vprašanje, kakšne so per- javni in kulturni delavci, spektive konference štirih, je | Adenauer odgovoril, da dvomi, da i bo nemško vprašanje v središču, razprav na tej konferenci, ker je po njegovem mnenju problem Nemčije samo eden izmed ele-1 mentov v splošni napetosti na | dalje boljša prihodnost. Obodrila me je odkritosrčnost vseh, s katerimi sem se razgovarjal. Na svoj obisk v Vaši lepi deželi in na po- i rodov.« znanstva, ki sem jih navezal, bom ohranil spomin, prežet z globokim zadovoljstvom in neizbrisnimi simpatijami« Po prihodu v Carigrad je turški ministrski predsednik Adnan Menderes sodelavcu carigrajskega radia izjavil: »Ko stopam na tla naše lepe dežele, me navdaja globoko, radostno zadovoljstvo. Zelo sem srečen, ker sem v dneh svojega obiska v Jugoslaviji ponovno videl in občutil, kako Jugoslovani ljubijo in cenijo našo deželo. Kar smo videli in slišali v Jugoslaviji, nas je prepričalo, da pomenita prijateljstvo in zavezništvo s Turčijo za to deželo v nekem smislu njeno nacionalno politiko. Sporočam vam prijateljske pozdrave in najboljše želje jugoslovanskih na- TEŽAVE ZARADI PETROLEJA nemara ne bodo onemogočile uspeha dunajske veleposlaniške konference sMh dežel a^0S^* vzhodnoevrop- čutno motila ravnotežja med si-V Varšavi' Se jutri začela lamd, pa naj se obrne kamorkoli. ^ Varta Nemogoče pa je za obe strani, ^ttienom 3V° včeraj z istim da bi tako ravnali z Nemčijo, ne ska vladn ^rispe^a tudi madžar- da bi pri tem spremenili svojo stv°m rn a. delegacija pod vod- sedanjo sestavo Zveze. Za Nem-^drasa Predsednika Čijo ne more biti avstrijske ure- Sacija r^fed'sa’ bolgarska de- ditve. Konferenca v Varšavi, ka-?kega vodstvom ministr- kor tudi konferenca v Parizu ,°Va, v7h^iSedn^a Vika Crven- jasno govorita o razdelitvi Nem-§acija v i°nemška vladna de- čije ii ” i?4 minie,+ , so med drugi-^rotew0hi Predsednik Otto čije in Evrope.« ril, da je prepričan, da sporazuma štirih velikih ne bi mogli doseči na škodo Nemčije, »ker se je položaj po jaltski in potsdamski konferenci spremenil«. Adenauer je razen tega vil, da namerava kmalu zapustiti resor zunanjega ministrstva in da se bo posvetil bolj vprašanjem socialne politike in obrambe. Dunaj, 10. maja (Tanjug). — Na sedmi seji pripravljalne konference veleposlanikov in avstrijskega predstavnika so danes nadaljevali razpravo o 35. paragrafu načrta državne pogodbe. V središču razgovorov je bilo vpra-izJ3- šanje formuliranja tega paragra- tiste dele paragrafa, ki so bili spremenjeni s sovjetskimi koncesijami, črtali iz besedila pogodbe, oziroma da bi spremembe, ki so nastale po avstrijsko-sovjetskih razgovorih v Moskvi, dodali paragrafu v oblik aneksa. Sovjetski veleposlanik Iljičev fa v zvezi s koncesijami, ki jih je ponovil svojo zahtevo, naj bi je dala sovjetska vlada avstrijski delegaciji v Moskvi. Stališče zahodnih delegacij je bilo, naj bi *alte; »iste Slavi Podpredsednik ohl, zunanji Vno Boltz. V poljsko! vlade mi- OB NASTOPU NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ^egacii?6*??, Prispela tudi v°di Albanije, ki min; Jr . A1bamje, ki jo SehuS Predsednik Meh-^°ndon »Ti »mes< 10. maja. (Tanjug). ^konfe^'^*1 danes v uvo<^" V RIMU SPET OKLEVAJO v zvezi z dokončno ureditvijo notranjih nesoglasij v sedanji vladni koaliciji Rim, 10. maja (Tanjug). Novi bi pustila neurejene notranje pro- I sedanjemu sestavu vlade pa prav ..... . " i , .i ■ i • -t - T - - ! J«. i.ilrn ♦«*«•! o in /Ininn c-.lr" i t (~\Y\ VaAn Tzhodnoevronskih'1 drve.\ °v predsednik italijanske republike bleme, bi kaj kmalu privedla do tako terjajo dejanski odstop Scel-jvi in ugotavlja da bo osem Gronchi bo jutri prevzel svoje dejanske krize in definitivnega be hkrati pa tudi dejansko spre- P°godUeVro^ih deždl sklenilo P™\e. PojutriSnj™ ^ — --------------------------------^ *l ter o n/vm/vii lo^bah ustave p političnega ka-1 ^^ega odstopa. VpraSanje* 'ojaj?iaškega značaja Združitev namreč ali bo odstop zgolj »f naj bi neposredno malen ali deianski. ali se b j ostal* a’ bodo sovjetske če-Sp e VL satelitskih deželah in ^z“°dnonemška policija M Vzhr>jro^a'si 7-a vojsko. Tako ev . ^"ovoril na oberoži- dal .^ahod 1 i' Lili° rHP'orr>atsko beralni jeti L .ne Nemčije in bi So- ah^. bili v roke adut za na- Igro. »Manchester Guar- ^emenska napoved p *a sreski Vzhod. Časnik politično dejavnost predvsem za- d« je varšavska demokrščanska skupina, socialni demokrati in liberalci sodijo, da so take kombinacije dokaj nevarne, ker bi spravile vlado v odvisnost od Nennija in KP Italije ali monarhistov in neofa-šistov. Vodstvo demokrščanske stranke še ni zavzelo stališča o teh vpraš_njih. Kaže pa, da večina v vodstvu demokrščanske stranke še ni podprla nobene omenjenih pravice Sovjetske zveze do od škodnine za odstop bivše nemške imovine ostale zapisane v pogodbi, medtem ko naj bi sovjetske koncesije formulirali v posebni pogodbi. . Avstrijska delegacija — očitno I z namenom, da bi olajšala sporazum med velesilami o tem vprašanju — ni dala svojega posebnega predloga. Sklenjeno je bilo, da se odškodnina ameriškim, britanskim in nizozemskim petrolejskim družbam, katerih nahajališča so leta 1940 prešla v nemške roke, nadoknadi po sedanjem avstrijskem zakonu o povrnitvi škode, povzročene po nacistični Nemčiji. Potek seje je dajal vtis, da delegacije niso prejele novih in- i strukcij in da se je razprava za- j radi tega gibala v okvirih, ki so: bili postavljeni že na včerajšnji seji. Na splošno pa je bilo vzdušje na današnji seji mnogo boljše kakor včeraj. Leone novi predsednik poslanske zbornice Rim. 10. maja. (AFP) Clan demokrščanske stranke Giovanni | V avstrijskih uradnih krogih z gotovostjo računajo, da bo pripravljalna konferenca veleposlanikov jutri končala svoje delo. Uradni predstavnik vlade je nocoj izjavil, da bo konferenca zu-! nanj ih ministrov štirih velesil in predstavnika avstrijske vlade v vsakem primeru koncem tedna in da ji bo neposredno sledil podpis državne pogodbe. Pripomnil je, da bodo ministri najbrž na kratki seji rešili vprašanja, ki so ostala odprta na konferenci veleposlanikov. Opaženo je bilo, da se današnje seje nista udeležila namestnik sovjetskega visokega komisarja Kudrjavcev in svetnik veleposlaništva Timošenko. V krogih tujih opazovalcev menijo, da sta sovjetska diplomata prekinila delo na konferenci, da bi dobila nove instrukcije za jutrišnjo sejo. Ker se sovjetski zunanji minister Molotov mudi v Varšavi, skle-paio, da sta Kudrjavcev in Timošenko z letalom odpotovala v glavno mesto Poljske. dveh usmeritev nove vlade. Zato j Leone je bil danes popoldne izvo- pričakujejo, da bodo demokristjani nemara privolili v obnovitev štiristrankarske koalicije kot začasno rešitev, dokler ne bodo razčiščeni notranji odnosi ined demokrščanskimi strujami in dokler ne bo prevladala natanko določena smer. Pričakovati je, da se bodo koalicijske Ijen za predsednika italijanske zbornice. Zanj je glasovalo 310 poslancev. Nasprotni kandidat Ferdinando Targetti, član Nenni-jeve socialistične stranke, je dobil 212 glasov. Današnje glasovanje kaže, da je desnica skupaj z monarhisti in neofašisti glasovala za demokr- stranke dokončno odločile o zna- j krščanskega kandidata, medtem čaju ostavke na seji ministrske- 1 ko je levica formirala blok zoper i Zavrnitev Scelbove ostavke, ki novi predsednik republike Italije ga sveta, ki bo v četrtek zjutraj, i njega. Letalski incident nad Korejskim zalivom Tokio, 10. maja. (AP). Poveljstvo ameriških letalskih sil na Daljnem vzhodu je objavilo, da so ameriška letala davi sestrelila dve kitajski letali tipa »MIG« in bržkone poškodovala še eno v spopadu, do katerega je prišlo okrog 50 milj južnozahodno od Sinuidža, mesteca ob Korejskem zalivu severnega Rumenega morja na meji med Severno Korejo in Kitajsko. V ameriškem komunikeju je rečeno, da je 12 do 16 kitajskih lovcev napadlo osem ameriških, ki so leteli nad mednarodnimi vodami. Ameriško poveljstvo pravi, da so kitajski lovci prvi začeli streljati. To je že tretji incident v zadnjih 16 mesecih, do katerega je prišlo na tem področju Rumenega morja. Samoupra vljanje je zanesljiva pot razvoja Na svetu ni države, v kateri bi imel delavski razred oblast tako neposredno v rokah in kjer bi bil tako vpliven činitelj v družbenem življenju, kot je pri nas, kjer so proizvajalci tudi upravljavci družbenega gospodarstva. Delavsko in družbeno samoupravljanje se je uveljavilo kot osnova naše socialistične ureditve in kot edina zanesljiva pot za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. Tako je poudaril III. kongres jugoslovanskih sindikatov, ki je mnogo svojoga dela posvetil izpopolnjevanj u sistema samo- upravljanja. Delavsko samoupravljanje se postopoma razvija tako glede svojih pravic kot tudi glede svoje praktične aktivnosti. Najprej so se organi upravljanja ukvarjali skoraj samo s proizvodnimi vprašanji, kot so proizvodni plan, delovna disciplina, varčevanje z gradivom in podobndt Nato so se izkušenejši organi samoupravljanja začeli lotevati tudi komercialnega in finančnega poslovanja. Tak razvoj je deloma posledica izpopolnjevanja gospodarskega sistema, deloma pa tudi usposabljanj a članov teh organov za reševanje težavnejših problemov. Seveda pa je še vedno precej delavskih svetov, |fci jih je treba šele usposabljati za to, da se bodo ukvarjali predvsem s celotno ekonomiko in da se ne bodo zaustavljali zgolj pri proizvodno-tehničnih problemih. Samoupravnost v gospodarstvu poraja nove odnose. Življenjski pogoji in materialni položaj delavcev so zdaj, ko so proizvajalci tudi upravljavci družbenih proizvajalnih sredstev, vse bolj odvisni od njih samih, od tega, koliko sredstev ustvarijo in kako jih razdelijo. Zato proizvajalci spreminjajo svoj odnos do države, do skupnosti, pri njih se čedalje močneje razvija smisel za družbeno lastnino, za kolektivno delo in skupno odgovornost. To spodrezuje korenine lokalnega, ozkega, egoističnega gledanja na skupne potrebe. Seveda je to dolgotrajen proces. Slabosti ne izginevajo čez noč, marveč so marsikje še dokajšnje. Deloma jih povzroča neizkušenost organov samoupravljanja, deloma zastarela pojmovanja in zlorabe svobodnejšega delovanja ekonomskih zakonitosti, deloma pa Se nezadostno razvit gospodarski sistem. Kongres je obravnaval tudi poseben problem samoupravljanja v trgovini. Ugotovil je, da razdrobljenost trgovine otežkoča delavsko upravljanje. Prevladalo je stališče, da kaže uvesti v tej gospodarski veji ustrezne elemente družbenega samoupravljanja, pri čemer je treba zagotoviti materialno zainteresiranost potrošnikov za sodelovanje. Posebej bo treba proučiti in pripraviti predloge za izpopolnitev samoupravljanja v sezonskih in komunalnih podjetjih, gostinstvu, obrti in ustanovah s samostojnim finansiranjem. Z zbori proizvajalcev vplivajo proizvajalci neposredneje na celotno ekonomsko in socialno politiko v komunah, republikah in državi. Zbori proizvajalcev se uspešno lotevajo mnogih problemov, se pa marsikdaj preobremenjujejo s tekočimi vprašanji (n. pr. s potrjevanjem zaključnih računov itd.), zato se ne morejo dovolj ukvarjati z ekonomsko politiko v celoti. Organom delavskega upravljanja v podjetjih zbori proizvajalcev premalo pomagajo, njihovi odborniki pa marsikje niso dovolj v stikih z volivci. Sindikalnim organizacijam je kongres naročil, naj proučijo oblike sodelovanja neposrednih pro- izvajalcev v občinah, sindikalni sveti pa naj okrepijo sodelovanje Z zbori proizvajalcev. I Zaradi zaščite našili gozdov že ne- | kaj let omejujemo sečnjo, kar zahteva seveda tudi ustrezne ukrepe za varčevanje z lesom. Omejili smo iz- URESNICEVANJE NALOG ZVEZNEGA DRUŽBENEGA PLANA Projekti novih industrijskih obratov za proizvodnjo materiala, ki naj nadomešča les Kongres je poudaril, da so go- I spodarske zbornice in združenja gospodarskih podjetij nov element in oblika v samoupravnem sistemu. Zbornice omogočajo reševanje problemov, ki so 'skupni za celotne gospodarske stroke. Napačno pa je, da so mnoge zbornice bolj združenja gospodarskih voditeljev kot pa neposrednih proizvajalcev oziroma vertikalno povezanih organov samoupravljanja. Potrebno je, da se zbornice nadalje demokratizirajo, da bodo v njih imeli neposredii proizvajalci večjo vlogo kot doslej. Kongres se je postavil na stališče, naj novi zakoniti predpisi, ki se pripravljajo, še razširijo pravice neposrednih proizvajalcev in drugih državljanov v samoupravnih organih. Mandat članov delavskih svetov naj bi se podaljšal na dve leti, kot predlaga večina kolektivov. Mandat upravnega odbora naj bi trajal eno leto, nihče pa ne bi mogel biti član upravnega odbora dlje kot dve leti. Podjetja naj bi se lahko odločila za uvedbo organov delavskega samoupravljanja tudi v obratih. Kongres je še posebej opozoril sindikalne organizacije na škodljivi lokalizem in partikularizem nekaterih podjetij in komun, na borbo proti kršenju zakonov, neizpolnjevanju obveznosti, razsip-ništvu in podobnim pojavom. Tistim, ki so kaznovani zaradi gospodarskega kriminala, je treba voz mehkega žaganega lesa In usmerili našo lesno industrijo k izdelavi finalnih izdelkov iz lesa, zlast-i umetnih plošč ob čim racionalnejši uporabi raznih lesnih odpadkov. Gre pa tudi za to, da v čim večji meri nadomestimo žagan les iglavcev z drugim gradivom, zlasti s kovinami, betonskimi izdelki Itd. Letošnji zvezni družbeni plan je vsem tem vprašanjčm posvetil posebno pozornost. Iz splošnega investicijskega sklada je Izločen poseben znesek za finansiranje objektov, ki hodo izdelovali material kot nademstilo lesa ali bodo omogočili boljše izkoriščanje lesno mase In odpadkov. Poseben na. tečaj za taka posojila je bil razpisan v drugi polovici marca, in sicer za proizvodnjo materiala, ki nadomešča žagan in tesan les iglavcev, za proizvodnjo lesenih, lesonitnih, iver-jastlh ln podobnih plošč, kartona in lepenke za embalažo, umetnih plošč iz raznega materiala itd. Včeraj je potekel rok za vložitev zahtev po takih posojilih. Kolikor je mogoče že zdaj pregledati, je tmo zanimanje za ta natečaj precejšnjo. Največ je projektov, ki gredo za razširitev oziroma uvedbo proizvodnje kartona ln lepenke za nadomestitev lesne embalaže In lesnih Izdelkov sploh. V tovarni papirja ln lepenke v Količevem so Izdelali projekt za razširitev tovarne In postavitev novega kartonskega stroja za letno proizyou-njo 18.00« ton kartona. Karton bodo izdelovali deloma Iz odpadkov pri čiščenju smrekovega lesa, prekuhanih in zmletih, z dodatkom čiste slame in majhne količine celuloze. Ta specialni embalažni karton bodo razen tega z uporabo bitumenske mase lepili v plošče, debele 5 do 8 mm, za težko embalažo, ki bo vrh tega nepropustna za vodo. Tovarna lepenke v Tržiču je predložila projekt za elektrifikacijo pos?o- plošč, ki naj bi se zgradila pri les- . proizvodnjo močne celuloze in polnem kombinatu v Sremski Mitroviči, kemične celuloze za embalažni mate-Zanimiv je tudi načrt tovarne ! rial, valovite lepenke in papirja iz »Impol« v Slovenski Bistrici, ki hoče močne celuloze. zgraditi nov objekt za proizvodnjo . Investicijsko posojilo v okviru te-oken, vrat in rolet iz aluminijastih ! ga natečaja išče nadalje Industrija profilov. Pri tem gre za posebno lepe in sodobne izdelke, ki so se v tujini že močno uveljavili. Uporaba alumini. lastili okenskih okvirov, vrat in rolet bi omogočila znaten prihranek lesa, saj potrošimo zdaj n. pr. za tridelno okno iz lesa v povprečju četrt kubičnega metra lesa. Na leto nameravajo izdelati 12.000 aluminijastih okenskih okvirov, 4000 vrat in 15.000 aluminijastih rolet za okna. Tudi iz Novega mesta se potegujejo za večje posojilo, da bi zgradili obrat za proizvodnjo vezanih plošč. To bi hkrati pomenilo začetek gradnje projektiranega lesnega kombinata v Novem mestu, ki naj bi pozneje po znanem projektu razvil tudi gradbenih polizdelkov v Ljubljani, ki namerava izdelovati betonske nosilce oz. drogove za električne daljnovode, ki naj nadomestijo lesene drogove. ln pa votlo opeko kot nadomestilo za lesene stropnike. Lesnoindustrijsko podjetje v Ljubljani pa hoče uvesti predelavo žaganja oziroma lesnih odpadkov v razne Izdelke, pri čemer bi uporabili kot vezivo bake-lit. Kateri Izmed teh projektov bodo v natečaju uspeli, je zdaj še težko reči. To se bo pokazalo v bližnji prihodnosti, ko bodo posebne strokovne komisije pri Narodni banki vse vložene zahteve temeljito pretehtale. P. S. PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE PRIREJA V POČASTITEV DESETE OBLETNICE OSVOBODITVE SVEČAN KONCERT KI BO V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE DNE 14. MAJA OB 20. URI Spored: Dimitrij Zebre: Svobodi naproti Marjan Kozina: Ilova gora, Bela Krajina Oskar Danon: Kozara Apih-Vrabec: Bilečanka Rado Simoniti: Pesem o Titu Koncert izvajata orkester in zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada in Rada Simonitija Brezplačne vstopnice so na razpolago na Okrajnem odboru SZDL, Resljeva cesta 9 preprečiti zaposlitev na takih de- j na ka[; ho omogočilo povečanje pro-lovnih mestih, kjer bi lahko po- j izvodnje lepenke od dosedanjih 1183 navili svoje škodljivstvo. sindika- "» 15“ Tovarna lepenke v Preti naj negujejo in krepijo socialistično moralo v odnosu do druž- bene lastnine in poslovno moralo v odnosih med podjetji, odločneje naj se zoperstavijo nelojalni konkurenci, dviganju cen in podobnim pojavom, ki se skrivajo za navidezne interese kakega kolektiva. Kongres je s temeljitejšo proučitvijo vprašanj, ki jih je nakazala praksa, znatno prispeval k nadaljnjemu razvijanju sistema samoupravljanja. M. Z. na 1540 ton. Tovarna lepenke . valjah pa išče posojilo za rekonstrukcijo tovarne in povečanje Proizvodnje lepenke od dosedanjih 300 na 1-00 ton letno ob razširitvi tovarno za proizvodnjo 850 ton rjave lepenke iz , žamanja in gozdnih odpadkov. Za | pozdravljena Titova štafeta graničarjev • vi 1 • np v«v je sla skozi Irzic Titova štafeta graničarjev, ki je šla v ponedeljek zvečer burno skozi Jesenice, je graditev tovarn, ki bi Izdelovale le- I prispela V Tržič. Ob tej pri- penko iz slame, se poteguje tudi * o,i-vodina, kjer nameravajo letos zgra- diti prvo izmed dveh predvidenih tovarn za lepenko iz slamo z letno zmogljivostjo po 3063 ton. Vojvodina ložnosti je bilo v mestu zborovanje, na katerem so govorili predsednik občinskega ljudskega Ima na razpolago velikanske količine odbora in predstavniki množičnih neizkoriščene slame in bi nove to- organizacij. Nosilci graničar- varne porabile le majhen del te sla- | ,_____ .., ^ me. Tovarno lepenke iz slame na- ske štafetne palice SO nato nameravajo najprej zgraditi v starem daljevali pot prek goratega te-Bečeju. Razen tega pa imajo y na- črtu zgraditev tovarne iverjastih 1 rena proti jezerSKemu. PRVA SLOVENSKA NOVITETA na celjskem gledališkem festivalu Predstavi sta kot inštruktorja Sveta za znanost in kulturo prisostvovala tudi igralka Mira Danilova in književnik Fran Albreht V nadaljevanju festivala so- igralci omenjam na prvem mestu dobne drame v Celju je v pone- Pavleta Jeršina v vlogi majorja deljek zvečer ansambel celjskega Gornika in ob njem Krošla,^ Er-gledališča uprizoril prvo izvirno žena, Škofa, Goršičevo, Božičevo, dramo Miloša Mikelna »Dež v Strnada, Božiča, Dolinarja, pomladni noči«. | Gledalci so krstno predstavo Avtorjevo ime sodobni sloven- iepo sprejeli in nagradili avtorja ski gledališki kulturi ni neznano. izvajalce z aplavzom. Kot vse Pod dolgo vrsto kriitik, pod dra- dni festivala je bil tudi po pone-matizacijo Finžgarjevega »Svo- deljkovi premieri sprejem v bodnega sonca«, ob dveh režijah ; £oyerju gledališča. Krstni pred-v poklicnih gledališčih, sta za- stavi sta kot inštruktorja Sveta pisana ime in priimek mladega ^ znanost in kulturo LRS pri-dramatika. Isostvovala igralka in profesorica Mikeln se je v svojem prven- na Igralski akademiji Mira Dani-cu lotil izredno težke naloge: lova in književnik Fran Albreht. etičnega problema partizanskega Dramaturg celjskega gledališča likvidatorja — intelektualca in Lojze Filipčič je izrabil lepo pri-obsodbe vojne. Te teže problema liko in oba gosta toplo pozdravil, avtor ni zmogel. Dasiravno kaže Miri Danilovi, ki je vzgojila mno-drama polnokrvno dramatsko na- ge celjske igralce, je čestital k kritiki odločili, da bodo ob koncu festivala proglasili najboljšega dramatika, najboljšega režiserja, najboljšega scenografa ter najboljšo igralko in igralca. Vsi navzoči so to idejo pozdravili. V. Predan Nad 60.000 udeležencev Titove štafete v Makedoniji V Makedoniji so zaključili priprave na letošnjo Titovo štafeto, ki bo ponesla pozdrave makedonskega naroda predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Štafeta LR Makedonije bo krenila 16. maja dopoldne z gradbišča največjega kombinata za kromove spojine v Jegunovcih pri Tetovu. V šestih etapah bo štafeta obiskala vsa mesta, gradbi šča in večja naselja v Makedoniji, zatem pa jo bodo 22. maja zjutraj izročili nosilcem štafete Srbije. Razen glavne republiške štafete so v Makedoniji organizirali še tri štafete republiškega značaja, ki bodo povezale vse tiste kraje, skozi katere ne bo šla glavna štafeta. Pri nošenju štafetnih palic po Makedoniji bo sodelovala tudi štafeta ko-penskih i enot JLA, ki bo krenila 17. maja iz vasi Slivovo (ohridski okraj). I V štafeti bo sodelovalo nad 60.000 I delavcev in kmetov, članov raz-I nih politični in športnih organiza Jugoslovanska loterija POROČILO 0 ŽREBANJU SREČK 70. KOLfl (Pl*«11 v Murski Soboti, 10. maja 1955 darjenost, kar velja zlasti za suvereno obvladanje dikcije, kaže drama predvsem v kompozicij- visokemu umetniškemu jubileju, ki ga je nedavno bila slavila. Z j imenom Frana Albrehta, nestorja 6ko-tehničnem pogledu vrsto sla- ' slovenske gledališke izreke in bosti. 1 kritike, pa je povezal vzajemno Celjski ansambel je v odlični sodelovanje starejše in mlajše režiji in scenski zasnovi Mileta generacije kritikov. Skupno s Koruna delo lepo uprizoril. Med ! Franom Albrehtom so se mladi i Mladinski festival bratstva in enotnosti V proslavo 10. obletnice osvoboditve prireja Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije festival »Bratstva in enotnosti« z naslednjimi prireditvami: Sreda, 11. maja, ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije večer partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Nastopajo: mladinski pevski zbor gimnazije Kamnik, mešani in moški pevski zbor Tehniške srednje šole in Gradbene srednje šole, dekliški pevski zbor Zavoda za glasbeno vzgojo in X. gimnazije, harmonikarski zbor mladinskega kulturno umetniškega društva »Kajuh«. Četrtek, 12. maja, ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije nastop solistov in ansamblov. Nastopajo: vokalni in instrumentalni solisti, solisti Srednje glasbene šole, Glasbene šole Moste, Zavoda za glasbeno vzgojo mladine iz Beograda. V baletnem delu programa sodelujeta Srednja baletna šola iz Ljubljane in baletna skupina iz Sarajeva. Petek, 13. maja, ob 20.15 v dvorani kina Union v Ljubljani, večer pesmi in plesov narodov Jugoslavije. Nastopajo nasednje folklorne skupine: OKUD »Miljenko Cvitkovič« Iz Sarajeva, OKUD »Budo Tomovič« iz Titograda, plesna skupina MKUD »Kajuh«, folklorni skupini Iz Skoplja in Beograda ter folklorna skupina OKUD »Jože Vlahovič« iz Zagreba. Vstopnice se dobe pri Okrajnem Komiteju Ljudske mladine Slovenije, Ljubljana, na Resljevi c. 9, vsak dan od 12. do 14. ure in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom vsake prireditve pri blagajni Slovenske filharmonije, odnosno kina Union. Mladina in ostali vljudno vabljeni! Srečke, kise končujejo s spodaj označenimi številkami 00 50240 57380 228420 396560 537950 871 28581 31951 51451 51491 69381 334801 2 112 9352 2082 193672 263952 943 6973 010133 016733 105813 245883 259513 316363 554783 9094 59914 385 915 6655 7625 303405 442155 3376 041366 171586 185586 518276 540216 586766 137 1137 45637 256677 279677 298 868 0528 141258 357218 452428 588268 9 659 0619 7859 00969 474239 so zadele dobitek dinarje* 1.000 80.000 60.000 100.000 100.000 100.800 5.000 80.000 80.000 60.000 80.000 60.000 200.000 200 10.200 30.200 40.200 200.200 100.200 3.000 20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 50.000 80.000 2.000 5.000 40.000 20.000 200.000 100.000 50.000 100.000 100.000 200.000 100.000 200.000 100.000 2.000 32.000 60.000 800.000 600.000 2.000 2.000 20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 200 3.200 20.200 30.200 60.200 400.200 izz ižrebanik Skupno je bilo ““‘"ji s 132.140 dobitkov m 8 Pre ^ skupni vrednosti 80,40 . Na srečke, ki so bile pro*£. v Sloveniji, so veeje do deli imetniki sledečih srecK St. 334801 premijo 200^0(l j ubija n i Št. 185586 premijo SOaOOO^inari6 Št. 452428 dobitek l00^^8^ St. 041366 dobitek 100^^ovlpci St. 010133 dobitek 100v°0^"bor« St. 131951 dobitek Št. 459914 dobitek St. 400969 dobitek St. Št. St. Št. St. 069381 dobitek 169381 dobitek 569381 dobitek 157380 dobitek 257380 dobitek 60.000 dinarji v Celja 60.000 dinarje v Celju 60.000 dmarj v Ljubil^ 60.000 dinar e v Ljubija01 Beograd je glavno mesto FLRJ t in glavno mesto republike Srbije.! Dvojno središče našega državnega, političnega, družbenega in kulturnega življenja je. V Beogradu je 649 raznih ustanov in uradov (brez vojaških in Tajništva za notranje zadeve). Od tega je 128 zveznih in republiških ustanov, pa tudi število družbenih organizacij je predvideno približno tolikšno. Razen tega je v Beogradu nad 70 znanstvenih ustanov. V to nismo vračunali število vojaških ustanov ter tujih diplomatskih in ostalih predstavništev. Razumljivo je, da so v glavnem mestu vse te ustanove in organizacije, začenši od Zvezne ljudske skupščine, sindikatov, invalidskih organizacij, pa tja do Zveze športnih ribičev. Ves ta aparat potrebuje seveda svoje prostore. In ne samo to, marveč mora Beograd zadostiti tudi vsem ostalim komunalnim potrebam: glede preskrbe, prometa, PTT storitev, vode, električne razsvetljave itd., itd. Kdor vsaj malo pozna zgodovino Beograda, njegov razvoj v minulosti in po vojni, so mu jasne težave, na katere to mesto vsak dan naleti. Ob začetku nove gospodarske politike je bil Beograd brez trdne gospodarske podlage in zato Je razumljivo, da se ne more vzdrževati. Njegova industrija, ki daje največ dohodkov, je zastarela. Potlej pa so tu še večno odprta vprašanja: stanovanja, promet, električna razsvetljava . .. 113.195 NOVIH PREBIVALCEV Decembra 1939 je imel Beograd 320.000 prebivalcev. Istega meseca 1944 je znašalo število stalnih prebivalcev 280.000. že 1946. jih je bilo 360.000, 1950. leta 449.000, 31. decembra 1954 pa je imel Beograd 512.000 prebivalcev. V zadnjih sedmih letih se je v Beo- PISMO IZ BEOGRADA Beograd v številkah grad priselilo 113.195 ljudi iz vse države. Z naravnim prirastkom pa je mesto dobilo več prebivalcev, kot jih ima zdaj Kragujevac — 45.845! To bi morda za povojni čas in našo naglo izgradnjo ne bilo nenormalno, če bi se bilo mesto na vseh področjih svojega življenja razvijalo v skladu z naraščanjem prebivalstva. Oglejmo si na primer stanovanja. Zdaj stanuje 505.000 prebivalcev v 103.000 stanovanjih. To pomeni, da pride na enega prebivalca 10,47 m* stanovanjske površine, medtem ko je 1939. ta številka znašala 13,9 m*. Razen tega pa je bilo na 215.000 novih prebivalcev zgrajenih samo 2000 novih stanovanj! NEPRODUKTIVNO PREBIVALSTVO Razmerje med neproduktivnim in produktivnim prebivalstvom je v Beogradu veliko večje kot v ostalih naših mestih. Izmed skupnega števila prebivalcev Beograda jih Je 25,3°/« proizvajalcev v Zagrebu 28,3, v Ljubljani 42,8, v Novem Sadu pa 28,6. Tl podatki pričajo, da tistih 25,3*/# pro- ; izvajalcev pridobiva dobrine za vse druge. Se nekaj številk: V Beogradu živi 32.606 upokojencev, a še mnogo več šolarjev. SE ENA TE2AVA Električno omrežje ln električne naprave visoke in nizke napetosti so v Beogradu nezadostne in ne ustrezajo v marsikaterem oziru. Večino električnega omrežja v Beogradu sc zgradili pred 30 in več leti. Da bi moglo biti kos sedanji obremenitvi, je treba električno omrežje popraviti in opremiti s potrebnimi, modernejšimi napravami. To velja zlasti za električne naprave, namenjene tramvajskemu In trolejbusnemu prometu. Beograjski promet terja zdaj 12.000 kilovatnih ur. Sedanje naprave (tramvajske postaje) pa dajejo samo 6580 kilovatnih ur, se pravi 45,2°/o manj. BOLNIČARSKA SLUŽBA Omrežje beograjskih bolnišnic razpolaga s 5000 posteljami. Pred vojno Je imelo 4050 postelj. Na eno posteljo pride 96 prebivalcev. Toda ti podatki ne dajejo prave podobe resničnega stanja, kajti v Srbiji je omrežje bolnišnic nerazvito in tako povprečno 40 do 50% zmogljivosti beograjskih bolnišnic uporabljajo bolniki s podeželja. SOLE Vseh 152 šol razpolaga z 903 učilnicami. Sole delajo v več izmenah. Na enega šolarja pride v Beogradu 0,75 m2 šolskega , prostora, v Zagrebu 0,80, v Ljubljani 1,30, v Švici 1,35 do 1,55, v Franciji 1,35 itd. Da bi dosegli povprečje šolskega prostora, kolikor ga imajo v Zagrebu, bi bilo treba zgraditi še 128 učilnic, da pa bi Beograd v tem oziru dosegel Ljubljano, bi bilo treba zgraditi še 765 učilnic. Ce ne bodo kmalu začeli gradit« novih šol, bo prišlo v Beogradu že 1956 na enega šolarja 0,54 m2 šolskega prostora, to pa bi praktično pomenilo, da bi bil mnogim učencem vpis onemogočen. HOTELI, KOPALIŠČA, SOCIALNE USTANOVE Pred vojno je imel Beograd 47 hotelov s 4000 posteljami. Zdaj, ko je dotok potnikov podesetorjen (25.000 dnevno!), ko je mnogo več diplomatskih, poslovnih in drugih predstavništev, razpolaga mesto s tisoč hotelskimi posteljami. Hoteli morajo dnevno odkloniti nekaj tisoč potnikov. Nad 72.000 stanovanj v Beogradu je brez kopalnic. Približno 400.000 prebivalcev je odvisnih od javnih kopališč, katerih dnevna zmogljivost znaša 3600 kopalcev. Tudi glede ustanov za socialno skrbstvo je Beograd v nezavidnem položaju. Zagreb ima 15 ustanov, ki skrbe za otroke in onemogle, Ljubljana ima osem takšnih ustanov, Beograd pa samo štiri. IZBOLJŠANJE PROMETA IN OBNOVA VODOVODOV Beograd bo kmalu dobil 40 trolejbusov, 30 avtobusov in 10 tramvajev. S tem bo izboljšan mestni promet, ker je treba izrabljena vozila naposled umakniti iz prometa. Začeli so tudi dela za izgradnjo trolejbusne proge do Zemuna, ker predvidevajo, da bo promet na Savskem mostu možen v začetku prihodnjega meseca. Glede vodovoda ln kanalizacije predvidevajo vgraditev naprav za prečiščevanje vode. Predvidevajo tudi kanalizacijo desne strani Mokrolu-škega potoka itd. ZA PROSVETNE IN KULTURNE USTANOVE Za prosveto in kulturo bodo letos porabili 815 milijonov din. Dogradili bodo poslopja desetih osemletk, dveh gimnazij, dveh ljudskih šol in dveh Šol učencev v gospodarstvu, s čimer bodo dobili 89 učilnic. Morda bodo začeli zidati še Štiri nove osemletke, ki bi jih predvidoma dogradili do šolskega leta 1956/57 Z izgradnjo teh osemletk bi Beograd dobil še 97 učilnic. POMOČ DRUŽBENIM IN PROSVETNIM USTANOVAM MLO Beograda bo v letošnjem letu dal družbenim in prosvetnim ustanovam 619 milijonov din dotacij. Pri tem ne mislimo na tako imenovane »redne« izdatke za 32 osnovnih šol, 26 osemletk, 24 gimnazij, za razne industrijske, geološke, krojaške, ba-blške, vzgojiteljske, glasbene in druge šole, za muzeje, arhive, galerije, odre na prostem, knjižnice, posvetovalnice, internate, študentske domove ali za Zavod za usposabljanje slepih. Omenjenih 619 milijonov din dotacij prejema v Beogradu okrog 40 družbenih in prosvetnih organizacij. Pri tem je treba omeniti, da pet beograjskih gledališč prejema za 271 milijonov din dotacij od MLO, Jugoslovanska kinoteka pa nad 8 milijonov din letno. INVESTICIJE Letos bodo na področju Beograda Investirali 13,5 milijard din. Od tega znaša vrednost zveznih ln republiških . nQg IB** investicij skoro Štiri milijard sRupn« lijonov din. Lani so zna n-1ilij*rd Investicije v Beogradu 631 milijonov din. { rePu®J Iz investicij federacij gaV0 (70 like bodo zgradili most f znega >* milijonov din), Poslopl?lt£,rda), rni!ii vršnega sveta (ena "j'11Jbo(jo vl0,i. Jardo 300 milijonov din druge v stanovanjsko izgradnjo sI3^ vesticije s področja družb ,e xaj' darda, za stanovanjsko P° bocio nlštva za zunanie zade tdl-avstvp'’ rabili 334 milijonov, za orosve«!® ustanove 370 milijonov, P gl ,jie-ustanove 500 milijonov. za,v OstaL tropol« 460 milijonov dinarje jonov investicije pa ™aSaJ?.T n Beogra,„. dinarjev. Investicije ML d)rli d se sestoje iz dveh m ’.„^henirr> Pim ločenih z republiškim družbenosti, nom ln 350 milijonov din , )1e zna sredstev. Komunalne inv dtern k° fiajo 878 milijonov din,!rne skih skupnosti P8,1? Jjatki- veIUl' sicer samo statistični P^ pcoe .e. prepričljivo kažejo, ko»W»an0 čanov neposredno ali P '.-njih luje v odločanju 0 Kr^rn bene skupnosti. Nikola T E 2 N J E ZAHODNO-NEMSKIH SOCIALNI H DEMOKRATOV GIBANJE ZA ZDRUŽITEV NEMČIJE naj bi se razmahnilo, da bi vplivalo na neposredne nove mednarodne rargovore o nemškem vprašanju Izkušnj e z milanskega velesejma Prihodnjič bo treba bolje upoštevati i reprezentančno i komercialno plat našib gospodarskih razstav v tujini licije so pripravljeni podpreti gi- a bom z uvodom, kakršne- mnogo drugih zaslužil lepe denarce, nih pogledov ln neutešljivih potreb, ga večkrat berete, nekoliko Naslednje jutro smo se s trarava- da bi delo rok opravili blesteči pral- krajši, samo toliko, da so jem odpeljali na velesejem. 2e od da- ni stroj, mešalci mezg, čežan m sad- bili cariniki v Sežani zelo leč je bil viden na sedmerih visokih nih sodov, da bi stroji pomivali po« korektni ter so naglo opra- stebrih ne olimpijski, pač pa sejmski sode in sesali prah Visoke cene, ki , , v . - vili svojo nalogo, in je ogenj, ki so ga prižgali 12. aprila in jih zmore presneto malo meščanov, Danje za zaruzitev dežele V Okviru prav, da jim to priznamo, ker je že ugasili 27., ko je bil sejem zaključen.! odrivajo ogromno večino še zmeraj »kuratorija za združitev«, ki SO v navadi, da jih dostikrat — upravi- Razstavni prostor je tako velik' nazaj k metlam in perilnikom, ga ustanovili pred dvema letoma ai? pa tudi n®, T g^1a/jamo Na kakor center Ljubljane od kolodvora Jugoslovanski paviljon Je že mar- kot i7vpn«;trpnkflr<;kn nr^aruVpri Opčinah pa so sosedni vsiljivo spra- do univerzitetne knjižnice in na njem stkdo kritiziral. In nemara res ne iz KOt lZVenstranKarSKO organizaci- sevali po cigaretah m slivovki, tokrat je ve£je število paviljonov v sredini 83 ieS^ vr*ra. V njem je razs*av- jo, pa se doslej Še ni dosti uve- brez posebnih uspehov. , pa tako zvana Palača narodov, kjer U*lo 40 podjetij z vseh naših tndu- liavlial. z mano sta bila v oddelku tudi > je letos razstavljalo 34 držav strijskih področij. Vsekakor bi mo- Predwistvn Snrialnodemrvkrat- dv* mladeniča, k sta bila namenjena gkozi 5 vhodov sc Jc od sedme r*la Y boi?č? ™jnanJetrgovmska zbor- easeasivo ^ociaino-aemoKrai- . staršem v Ameriko CeDrav le bil , ,* ? , , , nica koordinirati razstavo tako, da ne ske stranke meni, da bi lahko e^ena™V njth "Urišk? drtal.jan, Te- .b' JfTiSfLf« 5«««^ ff « takšno gibanje znatno vplivalo svoje .domovine« še n) videl mi« .ta HEg" Jfnbj|5cev oMskovalcl I Po- na nnla V r>.«ih ra7Urammu n precej tiha in oči so se jima nekoliko nhlefenih JuSOSlovansko industrijo strojev Fona potek Dodocin razgovorov o motno zalesketale, ko smo se poslav- Baslltie« « ifrokokrainimi Wo- doba ,e blla’ da ne znamo Vdelovati nemškem vprašanju, predvsem ijali od slovenske zemlje. *dok” eva?o ' dmgega, kakor elektromotorje. Ce tako, da bi preprečilo težnje, da PO kratkem presledku v Trstu se vpražanje” kdo%^lwI« S*os^o^mv^^o »eba^r^^U^e". nt bi se štiri okupacijske države je vlak povzpel mimo Sesljana in Vi- žično organizacijo«, ki je zajela tudi, JTJ? ni nrmSmo stvar %e s sporazumele na podlagi razde- *•«« K ,zn„a*no S,teJn° mlad,,h 'JU,dl’ k' b! komlrel.lne pufl&alJ« So? i MAmoiia m„ir_ i. » • ravni Furlaniji proti Benetkam, od lahko pri drugem ustvarjalnem delu rpia i/i/iin^pnn Ha hi itaiiia knnovala A ® 3 ,°"d_°?__!nLr!1iL„P^®ye__P5°H Y.®ron4, mnogo več koristili Materi domovini. ^^oi’n ravno — el ek tromo- Po tratah med posameznimi pa- torje. viljoni so ljudje z dežele kar v gru- | Razstavne prostore je uredil arh. ’: čah posedali, si tešili glad in gasili Bravarič. Na stebrih dvorane so bile žejo iz svojih mavh ln kjantaric V pričvrščene deske, pod njimi raz- (OD POSEBNEGA DOPISNIKA) Borni. io. maja. — Te dni, ko zasedajo zahodne vojaške v Parizu, vzhodne pa v Varšavi, se je nemško po i leno življenje očitno spet razvnelo in vznemirilo. Ner-j so vladni in opozicionalni krogi. V Bonnu pričakujejo, u , .? sklenitev avstrijske državne pogodbe in vabilo za-Moskvi na konferenco štirih še bolj dvignilo 7nrvv^raKUr°T*er Prisililo vlado in opozicijo, da se bosta cenoH v J1- na «uoru vrhov- ! 111 vrlfm i 3 At'antske zveze ’ GruenthermiP P°^Ijnik S°neral bivšega svecano pozdravil d la kot nrS5 *ega geneTala Spei- , žke vojske VnLka nove nem' I zdravi fn° Z J531-1211 izreka j o | cleriu dobrodošlice kan- v Bormu fn a?erAU’ pripravljajo Val miti. ” Dusseldorfu nov 23 zdmž^^i. oborožitvi in ali se bo &ta val N1 ŠS sko jedr0 vojaškega političnega da pomeni socializem nacionali- kakor se ie nrpll^ le^Te" nekoHko je imel polkovnik Naser upravljati.« flleš Bebler med beogmjskimi novinarji res v poštev za izvoz v Italijo. Tako le bilo znatno zanimanje za les In lesne polizdelke, za živila ter za izdelke domače obrti Treba pa Je ve- vKiiievžunt- vmaMVLi. / vcz. vac - - deti, da milanski velesejem nima med- I ^ mJST Tnrt! cene 50 b,lc letos že nekoliko narodnega značaja ter Je bil doslej to je zaprlo krog, ki je grozil nlžje. f boli podoba rastY italijanskega gosoo- pred 1600 častniki eeipt- Predsednik Revolucionarnega osamiti in zadušiti pošteno, toda Dolga dvorana z najrazličnejšimi darstva. Tudi letos so ga tako Imeno- ske vojske, ki so dejan- sveta in vlade je tudi poudaril, I neizkušeno vodstvo dežele. ^jskim^st^jl. -okrnim val.^prtkaz^etn^a Spričo zahtev notranjega raz- priSala c ^ ‘ vdevanjih za nadaljnji i nemara napaka tndl v tem, da so na5a vnia in naraščaiočesa Dritiska razvoj kmetijstva, ki »terme biti v ‘ podjetja v Palači narodov, ki naj bt v; ,ros nn hllJSnll bodofnostl skoraj že v celoti le predstavila gospodarstvo in turizem množic, ki nočejo vec Živeti po mehanizirano, kolikor bodo posamez- _ - ... - starem ter spričo tega čedalje niki ali zadruge seveda finanBno zmo-Ob tej priložnosti je razglasil šest ““'tj'' večjih želja posameznih velikih nritt do vseh teh strojev, osnovnih načel m ciljev egiptske J™ sU. da bi ponovno prevzele po- Zanimiva in tudi znafilna za lesa revolucije: 1. uničenje imperializma in ti- sovem mneniu ričo nerazvito- ?U’ .f,", P°novno prevzele po- reVno Italijo je blla razstava pohištva, govem mnenju spričo nerazvito- kroviteljsko vlogo v Egiptu, se ki se je njegova izdelava nsmeriia k - ..V..UU,., , ull^cu|C nuMcuommc u, ti- stl industrije v Egiptu pravza- je Naserjeva vlada znašla na fim manisi uporabi lesa ter k Ce- Cl£:09rad' 10- maja. (Tanjug) stih ’ egiptskih izdajalcev, ki so P™v ni kaj nacionalizirati, pač razpotju, pred dilemo: katero pot £{j* Dn«l zunanjepolitične trfrrf č bili njegovo orožje; 2. uničenje Pa bo država mvestirala znatna naj ubere? Odgovor na to vpra- stVu in pisarnah. Kar na je bilo raz- rustva nm,! ■ _ . c Je *3 sredstva v nove velike tovarne žanje je najnovejša platforma stavjienega^sobnega pohištva, je bilo specifično egiptskega razvoja v priredili "^narjev Srbije so £evdallzma’ 3- odprava monopo jev ni , anes v Klubu novinar- lov v gospodarstvu in odstrani °XUno k°silo našemu tev nadvlade kapitala nad držav-dr *^ , Poslaniku v Franciii n0 oblastjo; 3. izgraditev močne Ha'Tein BeM«ju, ki bo konec ljuds,ke vojskli 5;. vzpostavitev kosil,' a odpotoval v Pari? Na socialne pravičnosti, in 6. zdrav ^n4°ipbm,državni pS&iK demokratični sistem. “Poltiomočpn^3 •6- ^rdjan Priča,! Ko je govoril podrobneje o ^jak in 1 r?‘n’-s"ter dr. Jože bodočem razvoju dežele, je Na-°ddelka r n?CG^ni,k tiskovnega ser rekel: »Naš cilj je izgraditi n°viriarji ua 0 . Draškovič ter. idealno družbo — pravi sociali-®§encij jjj ^grajskih časnikov, zem. Tega pa ne moremo doseči radijskih postaj. I s tako nizkim narodnim dohod- ••"•''"-V; Prvih \ 'j Parlamentarnih volitvah v Indoneziji: v Djakarti so zidove hiš prelepili z emblemi strank bodrit; napak bi bilo elemente, ki je zanje tržaški sporazum le kos papirja Trst, in gasilo iti,;. maIa- »Giustizia«, Sratske ct-',a!lske socialnodemo-n6s «anek *? e’ je obiavila da-r^^žnie« t na v°dstva tržaške Pori ,Ce »IntertT-ov,^— ______ ^0tl nasln?, **ntertransa« Cesara » «■ Pken m: »Sožitje na Jadra-•v tržašt,„ Ugotavlja, da je reši- io .. ^^KeHa rwrnKl_ _____________________ nu. ni? Poti noiHiu lema uglajeva-^•tiCne^ 1 gospodarskega in i!?0 in ht sodelovanja med Ita-f^enju Soslavijo. p0 njegovem -?°razum ffstavlja trgovinski —^-^sklen j en 31. marca v S°i ^e*no popravljena Trst krivica v t!!; rf*aja- Prizivno so-A^ikania je danes zaradi po-v;el?sandra ^dokazov oprostilo ? Sa ie 2enala iz Boljunca, ^ nov^futao sodišče lani ko-^arnotit,,^13 .obsodilo zaradi 8 mpcnJ? 1talijanske zastave« 1. n?^ev zapora. apent?1Tlt5ra 'arii so policij-riala vi aretirali omenjenega »el z so, Sa obdolžili, da je J^orrienii, ca' ie bil položen ob ,. *n -u ^artizanskih borcev v ,‘i v" ž’Pn y*Bs,ki vra5c in ga spra-jrat ujJi. Porotno sodišče je ta-^eistvo /valo kot dokaz krivde n ci°nalis*a J® Žerjal »slovenski v°bodiil- . nai bi pripadal twdan, frontineie pojasnil stališče, na njem domu poročal o teh navo- dustrijo je negativno vplival na km_u Travellian včerai ra72n- ' katero se je postavil v svoji iz- dilih, ki jih je dala vlada Tra- priliv kapitala iz tujine. Po drugi . , ln+jiiokim mimiotratim 3avl na azijsko-afriški konferen- , vellianu. Takrat je poudaril, da strani se je jasno pokazalo, da v^al s kitajskim minerskim, c, y Bandungu Cu En Laj Je je bila politika angleške vlade ni mogoče nadaljevati republi- predsednikom Cu En Lajem o, . prediaga] neposredne raz- zmeraj usmerjena na to, da bi se kansko pot industrializacije in iz- Formozi. Do sestanka je prišlo; g0VC)re z ZDA o Formozi. Pri- opustile sovražnosti, potem pa boljšanja kmetijstva z investici- na podlagi navodil, ki jih je dala I pomnil je, da se LR Kitajska s j skušali s pogajanji urediti jami tujega kapitala in prosto- angleška vlada konec minulega tem ne odreka svojim pravicam1 vprašanje Formoze in otokov v voljno uporabo domačih sredstev, meseca svojemu odpravniku di-| do osvoboditve Formoze. Kia,-. ui.u------ - Z VSEH STRANI SVETA JUŽNI VIETNAM PREPOVEDANI FRANCOSKI LISTI bližini kitajske obale. Travellianova poročila o njegovih razgovorih s Cu En Lajem so sporočili zunanjemu ministru Macmillanu, ki se mudi na konferenci Atlantske zveze v Pari-! zu. Angleški zunanji minister je z letno zmogljivostjo 1,3 milijona ton. Iraka« za propagando proti Iraku in'o tem danes ra7T>ravHa.l 7 Dul-Ralinerijo bodo zgradili v Salamin- njegovemu režimu. Zatrdil mu je, da ? QaneS razPravlJal Z ni- škem zalivu v blžinl Aten. Rafinerija Egipt spoštuje Irak in njegovo ljud- je že tretji objekt Investicijskega stvo in upa, da bo sedanji spor med Saigon, 10. maja (AFP). — Viet- programa, ki naj bi ga začeli v krat- obema deželama poravnan, namske oblasti v Saigonu so pred kem Izpolnjevati. Nedavno je bila nekaj dnevi prepovedale prodajo ne- sklenjena pogodba z neko francosko katerih francoskih časopisov, med družbo o zgraditv. velike hldroeen-njiml tudi »France Solr«, »Pariš trale v Srednji Grčiji z zmogljivostjo Press«, »Figaro«, »Aurore* ter ted- 84.000 kWh. Sredi maja bodo začeli nikov »Pariš Match«, »Jour de Fran- regulirati še strugo obmejne Marice, ce« ln »Rivarol«. Vietnamske oblasti Ta dela bodo opravljali skupno s BURMA OPERACIJE PROTI KUOMINTANSK1M TOLPAM Bangkok, 10 maja (AFP) — Bur- Uradni predstavnik Foreign Officea pa je novinarjem izjavil, da je Cu En Laj obljubil, da bo sporočil stališče svoje vlade v ustreznem roku. Pripomnil je, da smatrajo to izjavo kitajskega ministrskega predsednika v Londo- so ob— ..~.le ta ukrep, češ da tl Turki, ki so prav tako zainteresirani manske čete nadaljujejo operacije časniki »zlonamerno prikazujejo do- na ureditvi tega že dolga leta pere- proti kuomintanškim tolpam ki se še nu za bodrilno. V sestanku an- godke v Južnem Vietnamu«. Podobno čega vprašanja, so ukrenili tudi s švicarskim časopi- enm .Culrv s Cu En Lajem vidijo torej uvodno izmenjavo mnenj. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da je imel angleški odpravnik poslov že prej več sestankov s Cu En Lajem, o kate- KITAJSKA KUOMINTANSKE OPERACIJE Buenos Aires, 10. maja (AFP). — Atene, 10. maja (Tanjug). — Nem- Peking, 10. maja (Nova Kitajska), ško podjetje »Hydrocarbon« bo te dni ^ i ,protl Minuli mesec so Cangkajškova letala začelo v Grčiji graditi rafinerijo nafte M V,n organizirajo re- i2vedia 102* poletov nad obalnimi po- rih pa javnost ni bila obveščena. ______________________ akclonami elementi s pretvezo, da kr.nnami Fukion frtian« in itvan. 1 ™l!)0 ve™*- Svet ilh ®.bso1® tung. Bombardirala so otok vuju. Kitajska vlada bo najbrž na- TOšiU^nofno^e^arodlgatudie’za ceno neko vas v Fuklenu ter ladje m tančneje odgovorila po izmenja-rualia enotnost naroaa tUCLl za ceno Hbiškp ladlp fvh nhall Plncrfann ir« . » J rV * , . javnega miru ln reda. Slčenga f t^k?ajlnl Fukfen Ob teh vt med Cu E“ La^ m Rozorožitveni razgovori London, 10. maja. (AFP) Vodje štirih zahodnih delegacij na raz-orožitveni konferenci, ki se je začela 25. februarja, so se danes sestali v britanskem zunanjem mi- IRAK EGIPTSKA ZAGOTOVILA j napadih so poškodovala tii ladje ln Nehrujevim odposlancem Krišno Menonom. V Londonu pravijo, da bo Velika Britanija obveščena o poteku in rezultatih teh razgovorov na podlagi že veljavne ribiške ladje, pri čemer sta bila ubita dva ribiča, sedem pa Jih Je bilo ra-njenih. Kitajsko protiletalsko topni-Bagdad, 10. maja (AP). — Egipt- Stvo Je sestrelilo 3 letala ln tri po-ski veleposlanik Teftik Ismall Kata- škodovalo. Ujeli so nekega kuomin- > KHvio —J ~Wilv/ ***** *»*^ ^uKi«vuuv y\j- j nistrstvu. Pozneje se je sestal ves miS Je pri Iraškem zunanjem ml- tanSkega pilota. 5' 1 ie bila takrat pri-j slov vse do prihoda veleposlanika ožji odbor razorožitvene Komisije ’!aSa1anuJiT ,mu. J,e zag"t,?v?.1' , Kuomintan*ke vojne ladje in top- „ d vladami de>el v Brit=n 2er1aln lir . W «.v***i*h da Egipt ne vzdržuje tajne radijske nlfitvo pa so s Kemoja obstreljevale,^J Il tu viaaami aezei V tsntan- J VA« 1 ropovica na JVltajSKO. I ^ » DOStale z imenom »filaa s * * — * * “ ' - — i-a- -i-------*-* prakse glede izmenjave informa- v*a ne vzarzuje tajne raaijsKe mstvo pa so s tvemo.ia oosvreijevaic (^^ nied vla<3<5 1 Dostaje z imenom »Glas svobodnega Amoj. Tateng ln polotok Kvang CL i ski skupnosti- OB 10-LETNICI OSVOBODITVE Mariborski velikani Med sedmimi največjima pod- tudi v starih podjetjih. V prijetji Mariboru, ki imajo po meri z letom 1946 je proizvodnja 1000 ali več zaposlenih, je na kmetijskih strojev porasla za drugem mestu Tovarna avtomo- 12-krat, kar je posebno važno za bilov na Teznem z več kot 3000 naše kmetijstvo. Proizvodnja člani delovnega kolektiva. Naj- umetnih brusov je porasla za tri večje podjetje, Mariborska tek- in polkrat. Proizvodnja pralnega stilna tovarna, ima sicer za okoli mila se je podvojila, izdelajo pa 700 članov večji delovni kolektiv, tudi precej toaletnega. Stara pod-toda razvoj industrije v povoj- jetja so dala na trg že mnogo nih letih, ko se je fJ8 starim novih izdelkov, da o novih ne podjetjem pridružilo še 9 novih govorimo. in je število zaposlenih poraslo Tudi tekstilna industrija, ki od 11.500 v letu 1946 na skoraj zaposluje okoli 6000 delavcev, je 21.000, je runogo bolj viden v ; precej povečala svojo proizvod-Tovami avtomobilov in v neka- njo in to brez večjih investicij, terih drugih novih podjetjih. • V predilnicah sicer ni večjih i uspehov, ker so bile med okupa-Z NOVIMI PODJETJI SO RASLI j cijo močno poškodovane. Tkal-f TUDI DELAVCI i nice pa so povečale proizvodnjo Tovarna avtomobilov v Ma- volnenih tkanin za 3-krat, svile-riboru je začela proizvajati ka- | 23 2-krat in bombažnih od tehnike posvetili tudi sestavljanju prototipov novih strojev in naprav. Naš klub je imel pri tem delu precej uspehov.« V Mariborski livarni je Elek-trostrojni klub Ljudske tehnike izdelali lani prototip stroja za izdelavo pregibnih kovinskih cevi. Podjetje je že izdelalo več takih strojev, ki jih koristno uporablja. Če bi izdelane stroje moralo podjetje uvoziti, bi ga veljali skoraj 20 milijonov deviznih din. 64 TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« Srečanje z minulostjo Naslednji udeleženec tek-; Ijan-grada, plemenske svinje, pe- Tako nekaj funkciji movanja »Deset let svo- rutninarska postaja v Jaikovcu, svoji druzDem isjseda- bodne graditve« je tovariš vedno močnejše vrtnarstvo in sodili mea preuo^ ^ tega Drago Flisar, novinar napori za obnovo sadovnjakov, mariborskega »Večera«, predelovalna industrija v Kal- Prepotoval je Hrvatsko niku, uspešni poizkusi za pridelo- Zagorje in Medjimurje ter vanje riža v Rasinji vludbreškem v .JVstaji v Va- okraju — to so prvi koraki k re- sem na železriLSlu F-» je šitvi podeželske zaostalosti in si- raždinu srečal ao romaštva. na delo kot vsak dan. Zagorje označujejo prenaselje- eodili med premwvi»- -njosti, mrf velikega, kar se danes pr poraja in ustvarja. ^ V zgodnjih jutranjih in«* krenil od tam v severovzhodno Slovenijo. kdanji bogataši in tudi nekateri . , Hrvatsko Zagorje je z razme _ . _ Stroji pa so bili nujno potrebni, [ tanostjo številnih gora od Zagre- nost, izredna marljivost prebi- saj so z njimi povečali letni na- ha do Varaždina, s svojim vino- j valstva in velika potrošnja alko- Kcanji svoje vi- rodni dohodek za 14 milijonov rodnim hribovjem ter narodo-i hola. »Još nijedan Zagorec nije drugi ^eiuiejo drugi- dinarjev. Klub je preuredil tudi pisnimi značilnostmi zelo vablji- prodal vina.:.« To precej velja (nogra-de, ki jiBto kake! stiskalnice za police na visok vo zatočišče vseh, ki jim ne i še danes. Vinogradi so tudi tu Res je, plačajo ju 5ol delo koc vsa* ***»• k — Kai? Viničarji? Pa se * liko jih je! Razni advokati,^^. nekatere druge stvari. S preure- ; veka v" navadno hotelsko šte- -------„-----------,—_____, . . jeno stiskalnico prihrani podjetje ’ vjik0. tu Vedno in povsod v mione šele po vojni. Leta 1947 je 19,000.000 m* v prvem povojnem letno 96 milijonov dinarjev, pro- naravi. Tu si tudi sam del na- ____________________________________________ __ , izdelala samo 27 kamionov. Tisto 113 26,500.000 m-. izvodnja pa se je močno povečala rave, ki jo je okrog tebe ople- i kajti pri nas nimamo viničarjev, leto je prišel v podjetje tudi | rr „A„ranrr količinsko in kakovostno. 1 menitilo delo žuljavih človeških Tu so vinogradniški dobro plačani. je last starih družin, ki skrbijo za dobro obdelavo. Tu ni bilo težav, kot so jih imeli Slovenci, Drago Kmet, ki je prej živel na deželi. Svojo odločitev in življenje v podjetju je opisal takole: Z MANJŠIMI NAPORI VEČJA STORILNOST K uspehom vodni pritisk, izdelal polirni in imp0nira pretirani komfort, ki s' stari in kličejo po obnovi, brusilni stroj za laboratorij in še g-vojo hipertrofijo spreminja člo-| Nekaj lepih in novih nasadov ' B3MS. neje prebuja zavest op nosti. Globoko v sebi čuU c ^ delivci no neskLld"°tL^ svojega.so,' Lahko bi naštevali tudi druge rok. dobro plačani. w. katere je priS«- klube in društva Ljudske tehni- j Pod temi prekrasnimi pejsaži v podjetjih so ' ke, med katerimi prednjačijo v ’ se skrivajo neslutena bogastva. tves je, . Na trgatev bi tudi j& sei. v Tako zagorski proletarec i eni se kljub zakoreninj«^ »V mladosti se nisem izučil prispevali celotni delovni kolek- Tovarni poljedelskih strojev, kjer j Veliki zagorski Ilirec Ognjeslav nobenega poklica. Doma sem po- tivi. Omeniti pa je treba pred- so sestavili tudi nekatere nove Utješenovič je v svojem delu magal staršem. Razvoj industrije vsem tiste ljudi, ki so prispevali stroje za naše kmetijstvo, v De- leta 1879 opisal ležišča premoga v Mariboru pa je segel tudi do naše vasi Ljudje so odhajali na delo v tovarne. Tudi jaz sem se odločil za to v upanju, da bom tam našel boljše življenje. Ko je Tovarna avtomobilov iskala ljudi, ki bi se priučili za strugarje, rezkarje in druge poklice, sem se prijavil in v dveh mesecih tečaj tudi končal. Nato sem delal v podjetju kcJt priučen delavec. Kakor mnogi drugi delavci, ki so prišli z dežele brez vsakega poklica, sem si želel naučiti čimveč. Svojega rojstnega doma nisem pozabil in ga še vedno rad obiščem; toda moje življenje se je trdno povezalo s podjetjem. Zato sem si vedno želel, da bi postal enak tistim delavcem, ki so tako rekoč zrasli z industrijskimi podjetji. Vodstvo podjetja nam je nudilo priložnost, da smo se strokovno izpopolnjevali. Za priučene delavce je pripravilo pomočniški tečaj. Obiskovali so ga mnogi in na- Clan Elektrostrojnega kluba Ljudske tehnike v Mariborski livarni pravUi izpite za kvalificirane de-! Franc gaU-Rado pri strojih za izdelovanje gibljivih cevi, ki so lavce. Tako je rasel nas kolek- ' “ , ^ jih napravili na njegovo pobudo mangana in drugih rudnin. Zal se njegove sanje niso v celoti uresničile. Zagorje še vedno ni raziskano. Ne morem se znebiti vtisa, da se tu, kjer sta se že nekdaj srečala beda in bogataški sijaj, dih minulosti še vedno dotika sedanjosti, čeprav se beda z naglimi vrste paznM. Za delo, ki ga koraki umika napredku in mož- opravijo po dogovoru z gospo — In pravice socialnega zavarovanja? sem bil radoveden. — Kaj jim bo to? Saj nobeden ne zboli, razen tega pa toliko več zaslužijo. Tako so mi pojasnili stvar . - predstavniki starega, tudi v Za- JeP° 111. p v ’n;em. Dih mi’ gorju že naglo odmirajočega1 kadar ni sonca v njem. sveta. Morda sem pri izbiri ljudi za svoje razgovore imel smolo. — Nimamo viničarjev. Ljudje, ki žive v vinogradih, so le neke dar jem, so plačani kot vsi ostali delavci. Med letom lahko delajo tudi pri drugih gospodarjih. i^na vasi, iz katere je P-- Srečal sem minulost in 5 , njost, občutil sem njun me« bojni spopad. ^ Hrvatsko Zag”rjlJ® takrat privlačno. Tu®1 —j. sonca v njem. nulosti se umika n°^ vezi s Le-ta res trga zivijenjske ' starimi običaji in — ta Naposled bo le moč br«s vih iluzij koristno uporabit ^ ljivost zagorskega dela ^ kmeta. Življenje ^f^Lodar-predvsem vprašanje stva in — ne romantike. DRAGAN FLISAR nostim blaginje. Nikjer ni velikih mest. Zagorje je že od nekdaj velika podeželska skupnost, še vedno bogata na usedlinah nekdanjega načina življenja in na tradicijah odmrlih običajev. Ta skoraj brezbarvni značaj ga loči od ostalih predelov, v katerih so se še vedno ohranile glavne lastnosti . kmečke kulture. • . Po navadi mislimo, da je siromaštvo tega prenaseljenega mlad^ki dn^si^Vjo.Ta 1 dTbT'v ‘teh krajih lahko Pr^"j -t sPet Približal čas, ko bo sleherni prijeten dopust, «J_^rstnib boier Bližajo se dopusti Kje jn za kakšno ceno bomo letovali Vsako leto nas prvi lepi spo- znamo, toda le malokdo Pgjvei tiv, ki sedaj šteje že nad 3000 članov. Ker strokovnih delavcev ni bilo mogoče dobiti, se nas je večina priučila in kvalificirala na raznih tečajih.« Tov. Kmet pa ni postal samo največ, da se doseže večja proizvodnja z manjšim trudom. To so izumitelji. Čeprav zadnji čas sli-šmo o njh zelo malo, so opravili strokovni delavec — z neutrud- pomembno vlogo, fvtnogi so se nim učenjem se je izučil toliko, povezali v klubih Ljudske tehni- da je sedaj že normirec — temveč se je navzel tudi pravega delavskega duha. Ze večkrat je bil izvoljen za sindikalnega funkcionarja in člana delavskega1 ke, kjer delajo z združenimi močmi. Član odbora Elektrostrojnega kluba Ljudske tehnike v Mariborski livarni strojni ključavni-sveta. "Svoje naloge je opravljal čar Tone Kompolšek pravi o tem: prav tako vestno kot stari delav- »Pred leti je bila osnovna naloga ci, ki so bili revolucionarji že klubov Ljudske tehnike, da so pr d vojno. Tov. Kmet pa ni iz- skrbeli za strokovno izobrazbo jema. Mnogi drugi delavci v To- j delavcev. Ta naloga je ostala do vami avtomobilov so se preka- danes. Razen tega so klubi Ljud-lili iz nekdanjih polproletarcev v ske tehnike usmerili svoje delo prave delavce. Seveda Pa še ne I tudi v drugo smer. Večkrat po-vsi. i trebujemo v podjetju kake stroje Podobne primere bi lahko na- in naprave, ki bi olajšale delo in vedli tudi iz drugih mladih pod- povečale storilnost. Morda imajo jeti j. Celo starejša podjetja iso podobne stroje v tujini, vendar sprejela mnogo novih nekvalifi- | jih ne moremo kupiti, ker so ciranih delavcev. Vsako leto po predragi ali nimamo deviz. Če bi vojni se je priselilo v Maribor ! jih hoteli delati sami, bi morali po 4000 do 6000 ljudi, večidel z drago plačati licenco. Zato si po-dežele. Seveda jih je nekaj spet magamo s tem, da podoben stroj odšlo; mnogi pa so ostali v mestu sestavimo sami. Vendar to ne od danes. V zadnjih šestih letih j sme biti točen posnetek tujega, je število Mariborčanov poraslo ker to ni dovoljeno, temveč noža 12.000; nekaj je bilo naravne- | vi, ki tudi bolj ustreza našim po- večana pa prise- gojem. Zato so se klubi Ljudske narodnih običajev. V tej domnevi je mnogo resnice, čeprav ni popolnoma točna. Običaji so bili sestavni del duhovnega življenja zagorskega kmeta. Dokler so pogoji njegovega materialnega živ-lavnici železniških vozil, v To- ljenja bili še blizu primitivnemu varni avtomobilov in radioklub ^imbolizm-u, so ga ti običaji povezovali z bistvom narave in življenja. Sprememba teh pogojev to ^Izumiranja, pas lahko za nekaj tednov prekinil delo pri stroju ali v pisarni in se med dopustom spočil ter si razkošno kakor v prvov •ih, zato pa tudi dosti cen J • ------------------ r--------r----------- Poglejmo nekaj teh krajec. okrepil zdravje. No, razen te pri- tem ko stane dnevna °S«fin ozirom3 jetne zavesti pa vzbuja mnogim mi- tiji, Portorožu itd. od ouu « sel na dopust tudi skrbi. Preživeti ---------- “ ’ — počitnice doma — to ni vesela stvar, iij., i -------— v Orni- 1000 din naPreJ>znašaNnveffl gradu šu 520 do 570 din, v Novem g pri Zadru 450 do 500 din, _ cah na Krku ^0 djn^td. mnog‘D »Martin Konšek«. NOVI MARIBOR Maribor je pomembno industrijsko /mesto, zato je njegov razvoj najbolj viden v razvoju industrije. Le-ta pa še ne pokaže popolne slike. O Mariboru bi lahko naštevali še mnogo, kar se je v povojnih letih izpremenilo, pa je spremenila tudi duhovni profil pokrajine. To lahko opazimo povsod, za morje in planine pa je treba dokaj denarja. Cene v naših najlepših obmorskih in gorenjskih letoviščih so res za marsikoga nezmogljive, Aendarle pa, če verjamemo Turi- Klajlll llu ______________j--- - -€ , stični zvezi Slovenije, zato še ne bo j [etos naše domače letovišč« J ' . 1 r al o nonro (i L- r! in /. n r im- I v. • i • l 1__ K/vl n 11U Cl.] C manjših krajev je tinski obali dosti. Tudi kujejo krajih na Gorenjskem P. .Xnr|<, V izboljšalo. Z industrijskimi veli- mo še inscenacija, ne več doži-kani so rasli tudi ljudje, delovni vetje. Za kmeta so izgubili svoj opazimo povsod, 7 .--------------- . " , ’ ------------- .ciw> i*«« . ,, it„die o*151 kjer se je primitivna kmečka ‘reLa napraviti kriza čez sonce, vo; številnih krajih bodoJ\"aJe be po kultura srečala z višjo. Posebej do 111 PrlJ<*no letovanje Ustim, ki | piii letoviščarjem privatne še, če le-to prinašajo novi eko- Jim zarad‘ P^tesne ^denarme^ ne ceni, ki se giblje od 80 ao^ tuj. nornski in sodalni odnosi. Zdaj so številni običaji v Zagorju sa- kaže misliti na Bled, Portorož, Opa- I neiiod do 150 din, posam^e . tijo itd. j ske sobe pa so pripravili rna Po načelu, da se lahko naužije-1 stinski obrati. V Begunjan ^g_ mo sonca in si privoščimo prijeten stane celotna °skrba_ v Jaz”.Q jjn, kolektivi, ki so prav tako postali ! smisel, ker ga ne povezujejo več odd‘h tudi v manjših krajih in ne stinskih obratih od uo ” jvat velikani; pa ne zato, ker imajo z nekdanjiim načinom njegovega le v najbolj znanih letoviščih, si v Bohinjski Bistrici stanejo^. fla mnogo članov, temveč predvsem 'življenja. Kaj naj na primer po- Je Turistična zveza že lani, še bolj ne s0be od 80 dinarjev n l rba v zato, ker so sposobni premagovati vezuje Zagorca-rudarja ali tek- Pa lctos, prizadevala, da razširi tu- Jezerskem znaša celotna o? .viag-vse težave in uspešno gospodariti | stilca s tradicijo nekega starega rizcm v naši lepi Sloveniji tudi na domu 600 do 650 din. janski tiste kraje, kjer oskrba ni predraga, 1 ni turistični kraji so v r ki pa so privlačni s svojo lepoto, a dolini, kjer sta znani ^o nimajo tako zvenečih imen kot na- nja vas, Poljane nad SkotJ .jjj* tradicijo nekega starega v svojih podjetjih. | običaja? Danes morda še nekaj, Sicer v Mariboru še ni vsega, toda jutri nič več. kar bi si želeli Ustvariti bo tre- 1 ba še mnogo, kar bo veljalo tudi mnogo truda. Razvoj industrije ga prirastka, ljencev. PROIZVODNJA RASTE TUDI V STARIH PODJETJIH če se še enkrat ozremo na Tovarno avtomobilov, lahko ugotovimo, da je v sedmih letih proizvodnja porasla od 27 kamionov na 1534, izdeluje po tudi druga vozila. Proizvodnja je oorasla Visoki tovarniški dimniki zaradi katerih je nekoč utihnila zahteva vzporeden razvoj drugih ' živahna zagorska pesem, polna panog, predvsem gradnjo stano- svojstvenega kolorita, so to pesem vanj, kar trenutno še zaostaja, zopet prebudili. Novi čas je pri-Vse to pa bodo taki delovni ko- nesel mnogo novega tudi v za-lektivi, kot so zrasli v povojnih 1 gorsko vas. letih, in vse prebivalstvo v no- | Povečana blagovna proizvod- ljudi opozoril na manjše, prijetne vih gospodarskih enotah — ko- nja, po vsej državi znano zeljna- in cenejše letoviške kraje, munah, znali v prihodnjih letih to seme iz Vidovca pri Varaždi- 1 Mnogo imen krajev, ki jih naj- nadoknaditL P. J. nu, semenski krompir iz Križov- demo v tem prospektu, dobro po- ša najbolj znana letovišča. S tem ji^j. Razmeroma poceni ?.°. ^kraj nameravajo doseči dve stvari. Omo- v Kamniški Bistrici, pnjete gočiti letovanje mnogim delovnim1 za oddih pa so tudi Žiri. je- Ijudem, hkrati pa razširiti turizem | g vse premalo poznajo na ^ nreleDO kraje na Štajerskem, Primorskem in Dolenjskem. Prav zato je Zveza za letos izdala poseben prospekt, ki jo lovni ljudje tudi prelepe Štajerskem. Oskrba v na ili or jej® ronorju m '““"J" r,. 7pio ag‘f bo veljala 450 do 550 d- turr Lovrencu aiajci sivcu.. ------ Pohorja Pohorju in Vitanju pod V ^ aia uu tui* ni pa sta bili v zadnjih ^ Ljub- PKVA DOMA IZDELANA PAKNA TURBINA Prva v naši državi izdelam a parna turbina z zmogljivostjo 15.000 KS že obraituje. Izdelalo jo je podjetje »Ju-goturbina« v Karlovcu za termoelektrarno v Kostolcu. V prihodnjih dveh letih bo izdelala ta tovarna fie 16 velikih parnih turbin za elektrarne in Hadje ter več manjših. POSTAJE ZA UMETNO OPLEMENITEV KRAV Srediftče za umetno oplemenitev goveje živine y Vojvodini ima 30 postaj za oplemenitev krav. S Šestimi plemenskimi biki so letos oplodili te nad 1100 krav, skupaj z oplemenje-nimi v projšnjih letih pa 2500. Naši kmetovalci se čedailje bolj zanimajo za pridobitve znanosti. Čedalje pogosteje so obračajo za pom-oč na veterinarje In kmetijske strokovnjake. RASTLINSKA MAST IZ KORUZE Pri kombinatu »Servo Mihalj« v Zrenjanlnii grade hldrlrnlco olja In tovarno rastlinskih maščob. Rastlinska In mešana mast sta podobni svinjski. Obe sta namenjeni prehrani In Imata prednost, ker sta manj pod vrženi žaltavostl kakor običajna mast Nova hldrirnlca v Zrenjanlnn bo li-delala letno 5003 ton rastlinske masti v glavnem Iz koruze. Tako bomo prihranili kakih 5000 ton Iz masti iz uvoza oziroma 2,340.000 dolarjev. IZVORI MALVERZACIJ »Po sr e do vanje« nakupo valce v O nekaterih primerih izigravanja predpisov o prepovedi delovanja nakupovalcev V nekaterih primerih Izigravanja podjetje nakupovalcu po en dinar malnl uslužbenci, o čemer je naš prejema razen plače tudi dnevnice, predpisov o prepovedi delovanja na-' provizije. Po dogovoru s podjetjem dnevni tisk že mnogo pisal, so zadnje Včasih pa sedi doma v Požegl in Kupovalcev, tla bi preprečili nekatere dobi nakupovalec to provizijo tako,1 čase že bolj redki, ker je bilo več, opravlja svoje privatne posle. Kakšen nevšečnosti na trgu, zlasti na trgu] (la spiše račun, da je plačal jajca en | primerov, da so bile gospodarske or-; stalni uslužbenec je potemtakem? Mar kmetijskih pridelkov, ki so nastajale dinar dražje. Dogajalo se je tudi, da ganizacije in vodilni ljudje kaznovani,[ ni tudi to poizkus, da bi izigrali pred-tudi zaradi delovanja nakupovalcev je podjetje določilo ceno, ki jo lahko še zmeraj pa se dogaja, da sc za pise in podpirali ljudi, ki sc ukvar-na podeželju, Je bi odkup, kmetijskih nakupovalec plača, tako da obdrži formalnim uslužbenskim razmerjem v jajo z odkupom? pridelkov po nakupovalcih prepove- razliko, če kupi blago ceneje, v račun resnici skriva nakupovalstvo. I Kmetijska zadruga v Rači Kragu- dan že prej. Tudi z novimi določ- pa vpiše določeno ceno. Zato se je Ker je vsaka trgovinska dejavnost jevački je imela odkupno postajo, na bami uredbe o trgovinski dejavnosti dogajalo, da je prišlo tam, kjer so preko nakupovalcev prepovedana in kateri je bil zaposlen kot stalni usluž- in trgovinskih podjetjih in prodajal- | bile cene nižje, kakor jih je določilo kazniva, so se začela posamezna pod- benec Miloje Stamenič. Mož živi stalno nah, ki je začela veljati 31. decembra podjetje, med nakupovalci do sporov. Jetja zatekati k raznim drugim načl- v Kremni, kjer Je pravzaprav tudi 1953, je gospodarskim organizacijam v takšnih primerih so z »licitacijo« nam, da bi izigravala veljavne pred- odkupoval in tako upostavil nezako-prepovedano kupovati po nakupoval- medsebojno prehitro 'dvignili cene. pise in se ognila odgovornosti. Tako nito odkupno postajo, cih kmetijske pridelke in drugo bla- . včasih so nakupovalsko provizijo pri- so začela nekatera podjetja in kme-1 Bivši trgovec Iz Titovega Užica go. Izjemoma lahko državni tajnik za krivali tudi z lažnimi potnimi računi, tljske zadruge odkupovati kmetijske' Milutin Kukoljac je odkupoval klavno gospodarstvo dovoli temu ali onemu ».n« Pridelke po honorarnih uslužbencih, živino za podjetje »Mesar, iz Her- trgovinskemu podjetju, da kupuje j . ,pf,av„v easu» k0 J« bUo kmetijskih stalnlh sezonskih delavcih ali pa je cegnovcga. Kukoljac živi z družino mleko, perutnino, jajca In odpadke pridelkov manj, se je mnogo pred- veg podjetij zaposlilo Istega človeka v Titovem Užlcu, pa ga je podjetle po nakupovalcih in zbiralcih, ki niso stavnikov v raznih podjetjih razkro- kot stanega uslužbenca za odkup. Ne- sprejelo za svoiega uslužbenca, da bi v delovnem razmerju s podjetjem. Pil0 P° podeželju. Odkupovali so kme- katera podjetja pa so prišla na misel, na področju užiškega okraja nakupo- Po čl. 98 te uredbe je predvidena de- tijske pridelke na pragu pridelovalcev da po Jin ‘Vsohini izpolnijo po- val klavno živino, čeprai podjetje narna globa v znesku 10.000 do 500.000 in jim nudili Cesto cene, ki jih ne bi goje ;z predpisov, da pa v resnici dru- na tem področju nima odkupne po-dinarjev za gospodarske organizacije, m?S'* d“?c.£,i> če,bl s^°le Pridelke sa- gaCc podpirajo ljudi, ki zanje odku- staje, niti nobene druge poslovne če uporabljajo za trgovinsko dejav- tr£ Zato pridelovalcu pujeJo I enote. Kukoljac je zelo dobro razvil nost nakupovalce, trgovinske pred- cesto ni Kazalo, aa di sam noau na NOVE OBLIKE noslo tako da in nn^iilai v nprrpp. stavnikea.rdrufe.juli, ki niso, "njeni J* & «£ J« "•« izk.Juee^iz trga kot BeograJs”7Epo“fca tovarne' Sovl^vlf^la^nfžRine 'Uo^iTS ! nelšemu Armiraniu cen vezanih plošč in furnirjev .Javor. Iz lahko storila katerakoli odkupna globa za vodilne ljudi, če ne gre za nejsemu iormiranju cen. pivke jo sprelela Miloslava Milosav- služba. kaznivo dejanje. S takSnim načinom odkupa kme* l je vica iz Užičke Požege za svojega Predvojni trgovec iz Beograda vAirmAtfAtrt nnvnvrvr ♦ 2? pridelkov so ljudje često dobili stalnega uslužbenca s stalno mesečno DragiSa Branič je nakupoval na pod-NAKUPOVALCI — DOZDEVNI | tudi nepravilen vtis o velikem nara- piag0 12.000 dinarjev, da bi odkupoval ročju pribo,Iškega okraja hkrati ka-USLUZBENCI scanju povpraševanja, zaradi cesar so razne vrste turnirskega in tehnlč- tran za Jugoslovanski kombinat gume Po podatkih republiških tržnih in- nekateri kmetje navijali cene._ Na nega lesa na področju užiškega okraja, in obutve »Borovo« iz Borova in za špekcij je na področju Srbje kakih drugi strani pa so se začeli potrošniki Nra Vj j!o pn nih pa je tudi le P‘Al0 mcnili K°' vatnih :.ob. Lahko bi vjgnjo stanjevico, grnd Mokrice, ,y yen-ro in morda še nekaj . turi^ darle pa bo treba za ,rajnfjh m., na Dolenjskem v bod 1em slorl . še več, kar bo v .^ovni1” kraj m, hkrati pa tnm n»' ljudem, ki bodo na Dolenj*^ ^ šli prijeten oddih IZDELOVANJE AVTOMATlCN MLINOV ,Po- Tovarnl kmotijskth v beda« In »Zmaj« bosta r‘‘ ,n obl^ kem Izdelovati avtomati® ^ t ne milne z zmogljlvostj i gonov. Za Izdelovanje m »O ' pili Italijansko licenco i” nt,|f« rim«. Hkrati i Izddova'nje nih mlinov bodo v ,“Tar.ru|tciJ° * vali tudi dele za rekonstru obratujočih. ravenska »svoboda« žarišče delavske kulture na Koroškem ^ pB:tr - ?avnah id ž:vctj; k°‘ j® to ‘Hlapce« in, ue £ b* grali Cankarjeve j Svobodi, strokovno' nni6 Se sPušča' v . Ravenska Svoboda je bila usta- vno trdim Pn.rec*itve> lahko ■ novljena 1. 1919, njen ustanovitelj a le uprizoritev i pa je bil pisatelj Lovro Kuhar — trdim. UsPeIa nad je gledališč-3 čp ^°VJ)re^e?\ amaterskih j Prežihov Voranc. Društvo je štelo v° bi se' n n nit „i S.„ la ,n°, Predsfa" takrat 180 članov in njegovo delo venski Dokli™-3 "lars,^akšen slo- se je razširilo na izobraževalno na Predstavi r,' °i?er' ’e bil° dramsko in pevsko sekcijo. Od usta ^•o Prisfrin rSebno dož>vetje, je noviteljev živijo in delajo v društvu pustno igranje ravenskih fu e Franc Mezner, ki je sedanji pred- žin: Prizor iz n. dejanja »Hlapcev« sednik društva, Anton Godec in Luka Juk. Dramska skupina je L 1919 dala na oder kot svojo prvo prireditev »Kovačevega študen- tlnaTjev V: .. . Posrečilo n.- i f'm Je instinktivno karjev0 misel k-' * g:°b°ko Ca"‘ nJ6Rove i,i„ 1 J° razodevajo Je treba. dn - beSede- P°v^ti je. - r „______ našel vefitno5,e^.'ser Frelih ta«, nato pa so se vrstila dobra de- J Nekakšno svo ina C6k’ ki S0 že,la: Cankarjevi »Hlapci« in »Kralj '2U osebam ti .?*e“,no*ti° precej r.a Betajnovi«, Gogoljeva »Ženitev«, Va v Hlanril ’ ■ • Cankar zahte- s,ava dobila e™ Je prav zato Pred-** «ar. TnKi-1 POSeben’ nepoza-*^apcih« nn° ° Cankarjevih ^raz deh, /ave>’skem odru, ki c!e*»vsko-knit naporov celotnega de v Ravnatl ega društva Svob°- S,'?Veni.ii takšnih dru-6ih 'n svHn f. naJvečjih doma-Umetnikov > , revolucionarnih glasb; intl 0 ls' v besedi a!i v beznijo r.^pretlrali s takšno lju- eaU|i delavce°StJO in. Z. žeI’° oho 2 novimi kulturnimi v ravenski i Finžgarjeva »Razvalina življenja« in še mnogo drugih del, do zadnjih letošnjih predstav: »Mladost pred sodiščem« in »Hlapci«. Sedaj imajo \ Ravnah tudi godbo na pihala, mo. ■_an tambu raški zbor, knjižnico s čitalnico, folklorno skupino, dva pevska zbora itd. Dve stvari sta v delu ravenske Svobode vredni posebnega poudarka, kar loči društvo od ostalih »Svobod«. S kvalitetnimi prireditvami, tako po »ebinski izbiri kot po dognanem predvajanju, dvigajo kulturni nivo delavcev in vseh prebivalcev. P a venska »Svoboda« je žarišče resnične in napredne delavske kulture. V članstvu pa so vključeni tako delavci kot inteligenca. (Ni povsod, da bi direktor tako velike tovarne, kot je guštanjska »Jeklarna«, pomagal prestavljati kulise na odru in da bi gimnazijski profesor ter tovarniški inženir igrala med delavci in gospodinjami, zato pa je društveno življenje plodovito in razgibano.) Vzporedno z vsem navedenim pa ima ravenska »Svoboda« svoje posebno poslanstvo na slovenskem Koroškem. Mnogo je bilo že do sedaj, v najbližji prihodnosti pa bo še več stikov in medsebojnih gostovanj, med Koroško in svobodno domovino. O uspeli prireditvi Cankarjevih »Hlapcev« pa še toliko, da bodo najbrže prišli ravenski fužinarji gostovat v Ljubljano. Jak. eZ=A==D=N==J==E==V=^EsS^T'*!* IZMENJAVA BRZOJAVK NAS IH IN TURSKIH DRŽAVNIKOV Odkriti in iskreni razgovori so utrdili prepričanje, da se bo trojna zveza razvijala kot instrument miru in napredka za blaginjo našili držav in vseh narodov dobre volje Beograd, 10. maja (Tanjug). — Po obisku v Jugoslaviji sta predsednik turške vlade Adnan Men-deres in predsednik republike Jugoslavije maršal Tito izmenjala brzojavki naslednje vsebine: Njegovi ekscelenci Josipu Brozu Titu, Beograd. Ko se vračam v svojo domo- Njegovi ekscelenci predsedniku vlade republike Turčije, g. Adnanu Menderesu, Ankara. Prisrčno se zahvaljujem za brzojavko, ki mi jo je Vaša ekscelenca poslala ob svojem odhodu iz Jugoslavije. V prepričanju, da se bo naše trojno sodelovanje tudi nadalje vino, hitim, da še enkrat izrazim j plodno razvijalo, Vam v svojem imenu m v imenu svoje soproge pošiljam prijateljske pozdrave, kakor tudi izraze mojega spoštovanja. Josip Broz Tito Vaši ekscelenci svojo globoko hvaležnost za iskreno, pozorno in blagohotno gostoljubje, ki ste ga izkazovali Vi in Vaša soproga tako meni, kakor tudi mojim sodelavcem. Iz vaše lepe prijateljske in zavezniške dežele smo ponesli nepozaben spomin na občutke zaupanja v prijateljstvo naših držav in bodočnost naše Zveze ter globoke obojestranske' _ ____________________________ ^ simpatije. Prosim Vašo ekscelen- \ sedniku Zveznega izvršnega sve co, naj sprejme izraze mojega j fa Edvardu Kardelju, visokega spoštovanja in jih^ iz- Vrnil sem se v domovino in veli izročiti tudi Vaši soprogi. j ponesel s svojega obiska v Jugo- Adnan Menderes slaviji nepozaben in ganljiv spo- min. Odkriti in iskreni razgovori, ki sem jih imel, so me potrdili v prepričanju, da se bo naša trojna zveza, zamišljena in uresničena v popolni skladnosti z geopolitično stvarnostjo in interesi naših dežel, ki so enaki interesom vseh držav, iskreno zavzetih za mir ,razvijala kot instrument miru in napredka za dobrobit naših treh zavezniških držav in vseh narodov dobre volje. Zelo srečen sem, ker sem imel priložnost spoznati Vas. V pričakovanju, da Vas bomo kmalu videli pri nas v Turčiji, Vas Na Jelovici in Pokljuki ustanavljajo klube gozdnih delavcev Mladinski aktivi bodo obiskovali gozdne delavce in prirejali predavanja, koncerte in podobne kulturno-prosvetne nastope Sredi velikih priprav za počastitev desetletnice osvoboditve so mladinske organizacije v gorenjski skupnosti komun močno poživile Mladim gozdnim delavcem in mladini v lesni industriji je treba posvetiti čimveč skrbi. Gozdni delavci so po več mesecev zaposleni svojo dejavnost Pred dnevi so zbo- v gozdovih Jelovice in PoUlju.ke ter rovah mladi tekstilci v lrzicii. Po- - | dustriji. podlim talcem V ^a^vanju u^tS desetimi leti so i ‘“-"“T" '. ‘tako za delj časa skoraj popolnoma ^dvanju pod; zneje je b.l zbor mladih metalurgov ()dtr„ani fxl družbenega življenja. £?* nanje fn ,7 ^lcev- V SP°- 'n kovmarJev na J«fn.cah Sedaj pray zato je kamunski komite LMS nistu n^lj°’ 8- !T,na PT JaJ° ? m P^1 iniciativo mladih delavcev v »OteBik. svečano odkrili j d, delavc, v gozdarstvu m lesni m- g07.darstvu in lesni industriji> da bi sklicali prvi zbor mladih proizvajalcev gozdarjev in lesnih delavcev. Zbor bodo sklicali kmalu, in sicer v Bohinju. Vse priprave je prevzel mladinski komite lesnega podjetja Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Industrijski, šolski, vaški m kulturni mladinski aktivi so obljubili, da bodo že maja in pozneje sredi poletnih počitnic redno obiskovali mlade proizvajalce v gozdarstvu in lesni industriji. Prirejali jim bodo kultumoprosvetne programe s pre- 0 Belokranjskem muzeju in spomenikih NOB stalno izpopolnjujejo — Na raznih krajih l)0*}0‘tud; Jetos odkrili nekaj ZDA zarazgovore z vsakim je izjavil Eisenkower v ženskem klubu republikancev ®ela Kv--. ~ I j ---rr—*—d-«**— Cenikov ir, Jlna .^ma P°lno spo- tov. Imajo tudi večjo zbirko zgb- Pev imi nastopi in dru- 1110 °b rvriv. ^°m’nsk:h plošč. Sa- dovinskega fotomateriala in lite-i B. 1 7,:\ avnlnu prireditvami. Gozd-^°vaniflprav{* na lansko pra- rature. j nl® fe.,avC.e” “ Bavcem v lesni ^re^o dv’ so odkrili V glavnem je muzej urejen in 1TJ,..us. ri^ , °,s ^J1 itlinskiv, a'1Set spomenikov in sno- redno odprt vsako nedeljo do- \ .,lvlTposr ov;’l lr[,o razve-^meJtPloše- Vars^o Ld temi ^ldne- Skupinski obiski se pa ' drdo. Ta zamisel je pohvale vredna. Zveze k ^ata Okraini odbor prej priiavijo’ da si muzej lahko B-eS»&rv v Sij*ogledaio tudi ob deia"- ?*°v pa T, ,muzei' Več spome- I R- F- J°s. ob odkrili tudi le- j v°boditve anju desetletnice, , Da n*i Taborjenje obveznikov novih spomenikov Dopisujte v naš list! Predv°iaške vzgoje v Kostanjevici * -* Nor ~ cru;cicx- m oddelk„ J5 leto zberejo v 1Ku več j____ Drob več nmVi--------------------.7” ■ r V Kostanjevici na Krki se je smotrno razdeljen in bodo mla- _ novih Predme- 5. maja začelo pomladansko ta- j so predvidene po programu, imeli borjenje obveznikov predvojaške j dinci razen vojaških veščin, ki tudi dovolj časa za politično in |ne iz Bele krajine so organizirali 1 -*>*v CrnoS, d? b°do 18. Seftiik inice p. f Štafete iz Adle-1 In G;=^?8rada, Mirne gore, lfcVai,Crnomi?uaS' Po sPrejemu“šta-Pot sw° ,ena štafeta nada-^Jarii Č} kočevske gozdove » g‘ Letos borto ° .tod Proti Ljub-krajini '! ,prl Titovi štafeti b0tc?Zan«, L iiH , ovaU elani TVD % ®v- “ tehnike, Zveze °rSanizacij osta,i člani množič- PfjjVnost v Adlešičih lepo tK>ti ^skozi vat, n';’c,‘>vnlm so razširili Svet'n °t>ili i n Popravili vaške 'JaVri?Vc>> katcT.»avno električno raz-želeii. so sl prebivalci že da^iCne narf^fn -*e zaradi slabe ^ Posl0pje oVe Pogorelo gospo-nestf„? v norm,, ' p- lz Tribuč. To 6v°j3 n° nanS - ”pomin tistim, ki Poslopja JUJe-'° elektriko na kultumo-prosvetno delo. Vsako J popoldne imajo razna predava-inja, ki deloma dopolnjujejo vojno strokovni program, deloma pa I širijo politično in kulturno obzorje. Vsak tabor bo obiskal ki-j nopredstavo, ki bo organizirana nalašč zanje. Ob zaključku pa bo tudi kulturna prireditev »Svobode« Videm-Krško. Popoldne ima- Washington, 11. maja (USIS). Predsednik ZDA Eisenhower je sinoči izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene razpravljati o ukrepih za zagotovitev miru, če so le najmanjši pogoji za to. Eisenhower je poudaril, da so v ta namen on, Dulles DIPLOMATSKI SESTANKI V PARIZU Pariz, 10. maja (AFP). Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da je bil v razgovorih med Adenauerjem in Pinayem dosežen znaten napredek glede rešitve sarskega vprašanja. Po razgovorih obeh državnikov so diskusijo o tem vprašanju nadaljevali francoski in nemški strokovnjaki. Danes popoldne so se sestali' francoski zunanji ministri Pinay, minister Schuman in zahodnonemški kancler Adenauer, ki je po sestanku izjavil, da so razpravljali o dnevnem redu Sveta ministrstva Zahodnoevropske zveze. COLLINSOVA MISIJA Washington, 11. maja (AFP). Iz Bele hiše poročajo, da bo misija generala Lowtona Collinsa, posebnega odposlanca predsednika Eisenhowerja v Saigonu, končana 14. maja, novi ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Prederrck Reinhart pa bo prevzel funkcije okoli 20. maja. KANTONALNE VOLITVE V ANGLIJI London, 10. maja (AFP). Prvi rezultati oblastnih volitev v Veliki Britaniji, ki bodo trajale ves teden, kažejo na uspeh konservativne stranke. Po statistikah so konservativci dobili 44 novih mest, izgubili pa osem, medtem ko so laburisti dobili pet mest, izgubili pa 45. Tako so konservativci dobili večino v dveh oblastnih svetih v Lancashireu. Udeležba volivcev je bila zelo Gospod Menderes je s pod-! Prosim, da sprejmete izraze mo-predsednikom Zveznega izvršnega ; ie9a visokega spoštovanja in mo-sveta Edvardom Kardeljem iz- j ie9a iskrenega prijateljstva. menjal naslednji brzojavki: j Adnan Menderes Njegovi ekscelenci podpred- Njegovi ekscelenci ministrskemu predsedniku vlade republike Turčije, gospodu Menderesu, Ankara. Toplo se zahvaljujem za brzojavko, ki mi jo je poslala Vaša ekscelenca, in sem docela Vašega prepričanja, da se bo Balkanska zveza stalno razvijala kot instrument miru in plodnega sodelovanja v interesu treh zavezniških dežel in miru na svetu sploh. Zelo se veselim, da bom mogel obiskati Vašo lepo deželo in to tembolj, ker sem prepričan, da osebni stiki lahko samo poglobe medsebojno razumevanje. Izvolite sprejeti izraze mojega visokega spoštovanja in iskrenega prijateljstva. Edvard Kardelj in vsi ostali ameriški državniki, ki vodijo zunanjo politiko, pripravljeni storiti vse, da se sestanejo z vsakim kjerkoli, čuvajoč pri tem »svoje dostojanstvo«. To izjavo je dal predsednik ZDA na letni konferenci ženskega kluba Republikanske stranke neposredno po obvestilu, da je dal Dullesu pooblastilo, naj v njegovem imenu pripravi sestanek predsednikov vlad štirih velesil. Ob tej priložnosti je ameriški predsednik naglasil, da ne bo dovolil, da bi »drobna protokolarna vprašanja« ovirala njegovo pripravljenost za četverne razgovore. Avstrijska pogodba bo podpisana v nedeljo Moskva, 10. maja (Reuter). Britansko veleposlaništvo v Moskvi je prejelo obvestilo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, v katerem izraža priprav- Veleposlanik Pavičevič o odnosih z Grčijo Atene, 10. maja (Tanjug). Novi jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Mišo Pavičevič je prišel danes v Atene. Po svojem prihodu je izjavil: »Skupni interesi Jugoslavije in Grčije so ustvarili solidno osnovo, na kateri temelji tradicionalno grško-jugoslovansko prijatelj stvoi. Posebno sem srečen, ker bom lahko aktivno sodeloval v krepitvi grško-jugo-• - slovanskega sodelovanja in na-Ijenost, da podpiše pogodbo o j daljeval delo pri razvoju Bal- Avstriji v nedeljo na Dunaju, j kanske zveze, v kateri vidijo naši Enaki noti sta prejeli tudi vele- j zavezniški narodi osnovo za svojo poslanistvi ZDA in Francije. varnost in mir.« Klavirski večer Dike Rančisaieve “rs,srss,, bičeve je nastopila nocoj ze druga pač tista smer, v kateri čiki nii- absolventka klavirja iz šole rektorja nistko neposredno še največ dela bo“^ika,AkadeH,,«i za elas- Najboljše torke so bile Bach (Kro- ?v ie Dna zelo ut? t H^čigajeva. Njen spored matična fantazija in fuga), Debussv majhna, saj se je volitev udeležilo, cnopUiZdebussv^^^kl^a^8prokof?PvT hPHei*la, ?eI Vino’ Kaj je videl za" le okoli 35 % volilnih upravičencev. % fi EfSrfi I )f hodn,k> ,n Prokofjev (Toccata). ---------------------1____________I a Jrtavualj1 Je tudi ostre zahteve brez Nekaj besed je vredno nosebei • olajšav. Tem zahtevam Je, če sodimo posvetiti zanimivima skladbama Vilka SVETOVNO ŠTUDENTSKO I ciiD?omskfakftn^C^ ^ je t0 1Ukmarja’ »Zamaknjenost« in »Kes« ŠAHOVSKO PRVENSTVO | g, C slco 4:0, Bolgarija pa Norveško 3:1. s? Je predstavfla kot pianistka, ki gov stil ni morda kak eksnresioni- slcer še ni formirana umetniška / e m, temveč spominja v svoii bistve- _________ osebnost, a ki se je tudi vzduh šol- ni tonalnosti zveza - Poljska 4:0, Madžarska - sk? sobe Se zdaj, ko opravlja še za- prehodno dobo med pozno romantiko Švedska 4:0, Spantja - Finska 2,5:1,5. kljuiEne 1*P‘te, skoraj ne drži več, in sodobnimi netonalnimi smerSii! in I Kar kaze na svobodnega, samostoj- sicer v nemški varianti tim nkrnr* TURNIR V HAMBURGU i Dobro se čuti, Mahlerja in Pfitznerja s tem nočem Hamburg, 11. maia (DPA). V dru-. od profe^rjevih napTkov temv^” Je) slasbi ',oma- gem kolu mednarodnega šahovskega' da jo vodi naprel lastna muzikalnost nf Xla’« Ysek1a^°^ Pa v te.1 stiI- turnirja je Matanovič v boljšem po-1 Ima zelo krepak udarec^“n ’ ton ln tV,l»,Zp?1n-,,Je. °bC«tno vr- ložaju prekinil s Teschnerjem, Pirc j prvenstven smf^el za Iradnjo ce?ote v -V "aŠi literatUri’ n1m;* vrstnice T13 V noiocnom nrtln9oin T Dnnfinm 1*1. . . .. . _ Izidi prejšnjih kol so tile: Bolgarija Nizozemska 2,5:0,5 (1), Sovjetska pa v nejasnem položaju z Benijem. velikih zamahih. Celota ji ni izpod- komnonisf.a drugega našega JKe SOle V P.raHnru ®ole v Gradacu. so sve<5ano proslavili ?? čl" tudi Proslave se je Mt»S°meljski 'iudski poslanec < to" kočevski okraj tov. Svoi01 borcem odkril spomenik vaic. Prvi obfir,r,a trgu v Dragatušu. rtP^Ratuša in1 pJaznik so prebi-in hkrati oko,lce praznovali ‘Wco osvobodiCSlaVi11 ‘Udl de- 3®nbUa°ohelh v, Dra8atušu je »„,Tako i9^aS°™bardiranju po- Večer ob vzgoje krškega okraja. Skupno bo v času do 15. junija pet taborov, ki jih bo obiskalo okrog 1500 mladincev. Tabor je urejen v gradu pri Kostanjevici. Mladinci so z ureditvijo zadovoljni. Dnevni čas je Preko pol milijona din za predvojaško vzgojo Mostna obrtna zbornica v Mariboru ima posebno petčlansko komisijo, ki pomaga pri predvoja&ki vzgoji vajencev in ostalih mladincev, ki so zaposleni v obrtnih obratih. Pri Mestni obrtni zbornici je namreč poseben center predvojaške vzgoje, dal precej denarja. Nabavljene so bile obleke za obveznike, učila in razna oprema. s. K. Doslej še enkrat toliko gostov kot lani v istem razdobju Koper, 10. maja. — Po prvih štirih mesecih letos je obiskalo letovišča koprskega okraja 8300 gostov. Od teh je bilo 955 tujcev.* V primerjavi z lanskoletnim obi-' skom v istem razdobju je obiskalo koprski okraj za okrog sto odstotkov več gostov. Od ino-zemcev je bilo največ Avstrijcev, in sicer 316, Italijanov je bilo 285, Nemcev pa 250. Po sklenjenih pogodbah predvidevajo, da padalski roj, v katerem so gasilci iz Železarne s svojim poveljnikom tov. Novakom na čelu, je v Jugoslaviji prvi gasilski padalski od- , , ... ii v ponedeljek so v prisotnosti nju, prikazali bodo gasilsko pa- nekaterih svojcev izkopali iz dalsko delo pri gašenju gozdnih skupne jame na ptujskem poko- pozarov. S-1Ks°le. Seri vasi s 1800 prebivalci katerega je vključenih okoJi 41)0 mla- „i,; i i ’• * ' Res je J Pouk v več pro- ilincev Obrtna »bornica je lani pri- letošnjo sezono obiskalo lstir-Nie^^enesa za novo Solo epevala za potrebe predvojaške vzso- sko obalo rekordno število go- ^4,1° ne Pfecej . materiala, pa je okoli 5SO.OOO din. V letošnjem pro- I ctr>„ , i»,.t . ,„4„ €raditi ’ bi šolo že letos! računu pa ima predvidenih 620.000 ! glede na prejšnja leta. din. 1 O. pališču posmrtne ostanke heroja Lacka in njegovih sodelavcev. Po raznih znakih so prepoznali Jožeta Lacka, brate Reše, Krambergerja in Zavca. Ostalih niso prepoznali. Posmrtne ostanke so položili v krste, ki jih bodo v soboto položili na katafalk v domu JLA, v nedeljo pa jih bodo svečano prenesli v novo grobnico na pakopališču. M. R. Odkritje spominske plošče narodnemu heroju Antonu Blejcu-Matiji V nedeljo dopoldne je bila na Kostavski planini nad Tuhinjsko dolino slavnost ob odkritju spominske plošče narodnemu heroju Antonu Blejcu-Matiji in 16 tovarišem, ki so tu padli po krvavi in dolgi borbi decembra 1942, obkoljeni od vseh strani. Z. C KULT0BN1 0 B Z 0 B N 1 K »PRODANA NEVESTA« V LJUBLJANSKEM OPERNEM GLEDALIŠČU V četrtek dne 28. aprila je | zabiš, da si v gledališču. Poje z i Dosezal je tudi dinamično sklad-naše operno občinstvo zopet z ; jasno izdelano dikcijo, da slediš j nost med zborom, ansambli in so-navdušenjem sprejelo v svojo ! besedilu skoro, kot da . bi govoril. | listi na eni ter orkestrom na drugi sredo svojo staro, a večno mla- f Odlična figura je bil J. Lapu- j strani. Le uvertura je bila dokaj dostno znanko Smetanovo »Pro- šček kot Vašek. Lipušček je na-j šibka točka. Motila nas je neči-dano nevesto«. Vedno jo pričaku- j pravil iz te drugorazredne malo- I stost godal, pa tudi sicer ni mogla jemo s posebnim veseljem, ob j dane prvorazredno vlogo, ki jo I zablesteti v pravem zanosu ve-vsakem ponovnem srečanju nam j lahko častno uvrsti med svoje po- ' selja. Zbor je temeljito naštudiral je nadvse ljuba in zaželena. j membne kreacije. V duetu z Ma- , zborovodja J. Hanc. Nova uprizoritev v ljubi jan- rinko pa se je mestoma tako ^si-j c. Debevec je že izkušen re-skem opernem gledališču je do- jaijno razpel v ljubezenskem ču-1 žiser Prodane neveste izza prejš- stvenem zanosu, da smo za tre-1 njih let. Dal je uprizoritvi vso nutek pozabili, da unanro pred j potrebno prirodnost, sproščenost, sabc^ plahega in jecljavega1 domačnost, živahnost in srčno janjčka. _ ! toplino. Odlično je izoblikoval Stranske vloge letošnje upri- razigrane zborske scene in kar se zoritve so bile dovršeno izobli- da poglobil intimne, lirično ubra-kovane. Vsaka od njih je harmo- | ne prizore. nično zaokrožena celota. V četvo-1 Tudi scena v idejnem zasnut-rici staršev so nastopili V. Jan- jng_ arj1_ Kobeta (tehnična iz-ko, C. Souckova, M. Dolničar in j delava akad. slik. Marjana Pli-E. Karlovčeva. Prav šarmantna ■ berška) je prispevala svoj delež m vitka je bila M. Patikova kot i čkn tesnejši zvezi gledalca z plesalka Esmeralda. Vsa pohvala j doga jan j em. gre cirkuškemu ravnatelju S. Haletne vložke je zasnoval Štruklja. Končno naj se omenim gtjjuj ljudskih plesov ustrezno A. Černigoja v vlogi Indijanca. Hodek. Posebno invenciozno in Predstava je potekala pod tak- , zabavno je učinkoval ples Icome-tirko R. Simonitija. Simoniti se di jan tov. Izvajalci so želi s strani segla visoko umetniško raven. Bila je skoro v celoti takšna, kakršno si je želeti. V naslovni vlogi Prodane neveste je nastopila V. Bukovčeva. Podala je v slehernem pogledu dovršen, močno doživet - lik Mairinke. Se posebno nas je prevzela v dramatsko napetih momentih obupa in razjar-jenosti, a je tudi izvrstno učinkovala s svojo dekliško nežnostjo, ljubkostjo in razigranostjo. Bukovčeva je zaživela v svojem pevskem talentu. Njen glas je čist, sočen in prodoren, a kljub vsej prodornosti vedno mehak. Dinamično fino niansirano petje je bilo prežeto s toplino. Bukovčeva je našla prav dobro ' je pokazal kot dober interpret1 občinstva, ki je docela napolnilo £ fiPOBT IN TELESNA VZGOJA Troboj sindikalnih podružnic V počastite^ 10-obletnic© osvoboditve je sindikalna podimžnioa tiskarne »Tone Tomšič« priredila sindikalni športni troboj z Državno založbo Slovenije in Mladinsko knjigo. Tekmovala bo v na/mianem tenisu, stre-ljajnju in šahu. M E D N A R ODNI ŠAHOVSKI TURNIR Ivkov prvi - Gligorič drug 0:1, Bajec Buenos Aires, 10. maja. mednarodnem šahovskem turnirju je (AP). Na i Kržišnik — Gabrovšek 0.1, ' . r-,*. rami V namuznem tenisu je osvojila | jugoslovanski velemojster Svetozar prvo mesto tiskarna »Tone Tomšič« j Gligorič dobi] obe prekinjeni partiji pred Mladinsko knjigo in Državno založbo. V šahu je bil vrstni red tale: Državna založba Slovenije, »Tone Tomšič« in Mladinska knjiga. V streljanju je pri moških Državna založba Slovenije dosegla prvo me- in je sedaj z 11 točkami drugi. Bora Ivkov je v prekinjeni partiji premagal Pilndika teT se tako utrdil na Čelu lestvice. Drugi jugoslovanski velemojster Peter Trifunovič je dosegel komaj pol točke iz dveh prekinjenih sto s 620 krogi, »Tone Tomšič« 539, ! partij in na lestvici nazadoval za eno Mladinska knjiga 536. Pri ekipah so j mesto. osvojile prvo mesto strelske tiskarne ) _ GJigorič je v nadaljevanju preki- »Tone Tomšič« s 347 krogi pred DZS njene partije iz XIII. kola premagal 0*10 Ct «- - 1 . I . . Ufi n v« -1 - A 1 r n na « _ ■ . n i Lil 1 TV1 I !• i J „ A m rt. 4* rtla -I ! « F I Ym « šilili Alfi A rt 328. Strelske Mladinske knjige niso nastopile. Končni vrstni red: Tiskarna »Tone Tomšič« 13, DZS 10, Mladinska knjiga 7 točk. Letos je bil to že drugi troboj med omenjenimi sindikalnimi podružnicami grafičarjev. Tekmovanje je potekalo v redu. V bodoče pa bi se moralo takega troboja udeležiti večje števiilo članov, tako da bi postalo to tekmovanje res množično. Št. G maj nar OBJAVA Nogometni klub Krim organizira za prvenstveno nogometno tekmo Nova Gorica — Krim, ki Guimairda v 50. potezi in Trifunoviča v 58. potezi prekinjene partije XIV. kola. Ivkov je v 55. potezi premagal Piiln ika v prekinjeni partiji XIV. , kola. / 1 Trifunovič je remiziral preikinje-I no partijo z Bencom iz XV. kola. Izidi ostalih prekinjenih partij: XIV. kodo: Szabo — L»ipdmix 1:0 (48 potezO, Bisguier — Donner 1:0 (41 potez), Toran — Benco 1:0 (51 potez), Paohman — Guimard vnovič prekinjeno. — XV. kolo: Pilnik — Toran 1:0 (73 potez), Panno — Martam remi (47 potezi), Samjguimettd — Iiipimix 1:0 (54 potez). Sanguinetti je premagal Rossetta v 71. potezi prekinjene partije iz XII. kola. ravnotežje v svojem partnerju M. Smetanove glasibe. Diogiral jeIgledališko dvorano, nenavadno!od 11. do 12. ure v pisarni Krima, 6 (l), Uv&bz & E^Strdt’25 ^em- mSlrn -i t-t /vcnr/v4i1 nTkclllSolpO i i "ITI '/IT rr\ I /-iVmlrt I T7- ^ rt__ „1 rt rt_rt o , , , »t - rt i Vrstni red: Ivkov 12, Gligoriž 11. bo v nedeljo 24. t. m. v Novi Go- j Szabo 10,5, Pllmik 10, Rossetto 9,5, rici, poseben avtobus. Informacije , Pachman 9 (lf), Bisguier, Dornner, Pam- 1945 Brajniku, ki je osvojil poslušalce j dovolj temperamentno in živo.' obilo priznanja. z glasovno svežino, dokajšnjo ____________ čustveno razgibanostjo in lepo izraznostjo svojega pevskega ptred-našanja. V šegavem, pretkanem, a končno vendarle ukanjenem že-nitovanjskem mešetarju Kecalu smo srečali starega in večjemu delu občinstva že dobro poznanega mojstrskega oblikovalca te vloge V. Korošca. Njegov Kecal je res pravi original. Igra ga s tako naravnostjo, da skoro po- Jože Sivec iKriževniška ul. 7. Knjiga 55 - štev. 4 Uvodoma prinaša številka razgovor a predsednikom Združenja založb Jugoslavije tovarišem Ivanom Bratkom o problemih našega založništva In knjigotrštva. Ze večkrat; posebno v tem zadnjem letu, je bilo — in je še — mnogo govora o naraščajoči kriz! slovenskega knjižnega trga. »Ljudska prosveta« in »Svoboda« skušajo z odkupom knjig po znižanih cenah vsaj delno omiliti to krizo, Ivan Bratko pa vidi zanesljivejši izhod iz tega stanja v ustanovitvi večjih knjižnic, ki bi Imele hkrati tudi čitalnice. Bilo bi založene z vsemi novitetami, ki bi jih posojale tudi manjšim knjižnicam po vaseh. Vzdrževale pa naj bi se s kreditiranjem, ki bi ga bile deležne vse knjižnice in čitalnice v naši državi. Zanimiv je tudi razgovor s pesnikom Božom V*o d n š k o m , njegove misli ln ugotovitve ob prevodu prvega dela Goethejevega Fausta, ki bo kmalu Izšel pri Državni založbi Slovenije. Kot novost te številke naj omenimo »Jezikovni ko tiček«, ki ga bo odslej Knjiga 55 redno prinašala. Te jezikovne pogovore piše Mirko Rupel. Kazen omenjenih prispevkov objavlja zadnja številka Knjige 55 še vrsto poročil in recenzij knjig, ki so pravkar prišle na knjižni trg, ali ki so v letošnjem programu slovenskih založb. Da omenimo vsaj nekatere: Knjiga o Davorinu Jenku, ki jo je napisal dr, Dragotin Cvetko, Maupassantov Lepi striček, w ki je te dni izšel pri Cankarjevi založbi, Miško Kranjec: Nekaj M vam rad povedal, izdala Obmurska založba, Antologija Moderne, ki jo pripravlja Slovenski knjižni zavod, Zvesta reka poljskega pisatelja Štefana 'L e r o m s k e g a ln druge. Božidar Borko je napisal kratek esej o Daudetovem »Tartarinu iz Tarascone«, ki bo z Ilustracijami Vena Pilona izšel pri Mladinski knjigi. Beletristika je zastopana z dvemi pesmimi Ivana Minattija in z dvema odlomkoma iz »Pisem mračnjakov«. -ir- Srečanja z umetniki-partizam KLUSOV JOŽA 1955 ni dočakal pomladi Le drobna knjižica partizan- Klusov Joža. Menila sva se o tam ni manjkalo Jože, lep glas skih doživetij ■ in krajše črtice, tem in onem: o življenju, umet- je imel in njegova enota ni bila raztresene po brigadnih listih, nosti, njegovih načrtih; bila sva nikoli brez pevskega zbora, so ostale za njim, pa vendar je v preprosti kmečki hiši, sredi Tudi v njegovih črticah navad-v njih izpričal moč pripoved- razigranega partizanskega mi- no zadoni pesem, ko opisuje nika, Ze kot mlad študent in tinga, hodila sva skozi razruše- partizanske pohode in zmage, kot železničarski uslužbenec je ne vasi in temne gozdove, pa Dva dni preden je padel, je Bogo Flander, kasneje Klusov sva se v razgovorih znašla v naša brigada priredila miting v Joža, opeval v svojih pesmih hrvaški vasi onstran Kolpe; Joža je govoril o bratstvu, potem je pel naše narodne in se nazadnje z domačimi dekleti zavrtel v njihovem kolu. Ta večer ga je bila sama prešer-nost, drugo jutro, ko smo se odpravili na pohod proti Bo-siljevu, pa se ga je lotila otožnost. Spraševali smo se, če je nemara zbolel, ni mu bilo ne za razgovore, ne za družbo. Pesem bi ga razvedrila, toda kolona je morala tiho bresti prah morečega soparnega dne. Pri vseh je razpoloženje padlo. Ze teden dni smo bili neprestano na nogah, nič prav nismo vedeli, kam sploh gremo, hranili smo se zelo neredno in cigaret je že primanjkovalo. A ko smo biti s sijajno zmago pri Bosilje-vu za vse to poplačani, ni bilo med nami več Klusovega Jože. Nekaj ur preden so utihnili bil moral dobiti možnost da se vse drugačnem svetu, izven ~a(^n^ ga je zadela krogla mi morai aoom možnost, aa se « • m ponoči je umrl. Pokopali smo v eni izmed številnih baz izven grozot _m naših vsakdanjih ga y Zupančičevi Vinici. ljubezen do dekleta, domovine in planin. •»Planine so mi bile vse,« je pravil. »Tam so nastale moje prve pesmi.« V partizanih so nastajale njegove črtice. Ni si dal miru, moral je pisati. Večkrat se sprašujem, koliko neki bi napisal, če bi po preizkušnjah med gorenjskimi partizani v letu 1942 in po žilavih bojih s Cankarjevo brigado na Dolenjskem in Notranjskem imel več priložnosti za pisanje; in kaj bi šele napisal, če bi bil še zdaj med nami. Toda vse do smrti junija 1944 mu je bilo pisanje tako rekoč »postransko opravilo«, posli komisarja so ga vse preveč zavzeli. Po dveh letih trdega partizanstva v najbolj izpostavljenih četah in bataljonih, ko je že dokazal, kako mu leži literarno oblikovanje vsega, kar je iz dneva v dan doživljal, bi vojaških enot pripravi za pisa- skrbi. Podrobnosti so mi prav teljsko delo. Toda kdo ve, če bi Sotovo ušle, vem pa, da je bilo tako možnost sploh sprejel, če njegovo kramljanje vedno pribi hotel zapustiti svoj bataljon, jetno zame, da so ga radi po- . svoje fante, tisto trdo, a zani- sluiali, kadar je zbral okrog Malo še potrpi, pa v Ljubljano mivo življenje večnih pohodov sebe fante iz čete in kadar je stopiva z zastavo našo jaz m in bojev. spregovoril z domačini, kjer Nekaj mesecev sva preživela smo bili v gosteh, skupaj. Ne bi hotel zdaj iz tiste Bil je suhljat, svetlih las in Ni dočakal, čeprav je zapel v eni izmed svojih pesmi: brat, ki mn ime je kakor meni — partizan, olvtiUUJ, XV C Ul . Ol/Cbbtfv liUO „ _ _■ . . , , dobe iztrgati kako posebno mi- za čepico si je rad zataknil J p neseva s seboj pomlad. sel, ki naj bi mi jo povedal poljsko cvetko. Kjer so peli, D. ŠMICBERGER co 2. PRVENSTVO SLOVENIJE V SAHU Vodi Gabrovšek V in. kolu prvenstva Slovenije v Sahu so bili doseženi tile rezultati: Stupica — Levačič 0:1, Preintalk — Benedičič remi, Mišu ra — Krivec 0:1, Gabrovšek — Lešnik 1:0, Bajec — Kržišnik remi, J. Tomšič — Grosek remi, N. Tomšič — Puc 0:1. Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale takole: Benedičič — Puc remi, Levačič — N. Tomšič 0:1, SMUČANJE Stupica remi. Po III- kolu vodi mojstrski Kandi- PO III. KOiu pllCt iu*' ** ^broBV^c.S ® PK^ vec 2,5, Levačič 1,5 itd. ROKOMET Državna reprezentanca v Ljubljani prio I* la. Včeraj zvečer je i«—^eatanca. £ lja.no naša drzavn<* ^bote. bo ostaila pri mednaiod- od,potovala v Celovec na Av6tnJ<>. no srečanje z reprcMiitM1® nasega no sre v ^trt^LjZas. rennia w v na na stadionu Odreda.^11 posts^ zemtanoa bo nastopila v _lsw --. Večkratni državni J Tambic repreze«11. Slo- J reprezentanci Svobode. pripr Tekma bo Vi slovensko reprezentanc ciovenija, ni dvoboj Koroška „ tcm dv« - Celovcu- Ranice V nedeljo spet nastop alpskih vozačev Smučarska sekcija TVD »Partizana« in planinsko društvo ia Mojstrane bosta v nedeljo, 15. maja, priredila »Zlatorogov veleslalom« in tekmovanje zn »Bukov Dokal« pod severno steno Triglava. Člani in mladinci bodo vozili na 2 km dolgi progi s 400 m kot proti reprezni-«*^* ~sesM*v^- višinske razlike, članice pa na neko- j venska reprezentanca i a. sl°vaj in liko krajši progi. Prireditelj predvi- I na i a igralcev odreda deva, da bo na tem tekmovanju na- j možtev Branika, liua MoipiiLa spet naša smučarska elita, razen njih pa tudi tekači in skakalci, ki se ob koncu sezone »tolažijo« s smukom. Za »Bukov pokal« pa se bodo po- bo 10. junija v vr* tudi merili smučar&ki veterani, lovci pla- boju se bodo pomeri ninci, alpinisti in gorski reševalci. ! obeh roprezenitanc. \rstrij°, v! Prsirediitelj je poskrbel za. breapla- Nedeljska tekma _Z " pj^cutan' čen prevoz iz Mojstrane'v Vrata ter prva preizkušnja, ^^ ^toviio PrX za brezplačno prenočevanje v Alja- tov pred odhodom na sv 2- -A-* ževem domu. . stvo v Nemčiji. filatelija Skoraj na vseh društvenih sestan- po kateri ni dovoljeno ^ kih iiiatelisiov je predmet razgovora • naših znamk prv® *ri ^ je neustreznost uredbe o zamenjavi j Filatelisti so ^^^J^skega znamk s tujino. Ta uredba zelo ovira delo filatelistov, zato je težnja vseh vnetiih in resnih zbiralcev, da se uredba razveljavi ali pa popravi tako, da. bo zamenjava bo«lj sproščena. O tej uredbi so razpravljali tudi na letošnjem občnem zboru Filatelistične zveze Slovenije, prav tako pa na občnem zboru Zveze filatelistov Jugoslavije. Na obeh zborih so prišli do istih zaključkov, in sicer: Pravico do zamenjave znamk naj imajo vsi člani filatelističnih društev in klubov, registriranih pri republiških fiiiateUstičniih zvezah. To so družbene organizacije, ki so odgovorne za svoje delo, zato se jim zamenjava lahko zaupa brez pridjržkov. Filatelisti bo miljenja, vmes tendenca Trs“'^ za promet z znamkami *^ w> d» lija« v Beogradu, ki fcl^^ jjatfiH sl ustvari monopol za P--^b. znamk na iuozemsliib nr®*^ Znano je, ^,ats?.cf?^a' danjem idealistični individualizem nau socializem Ivana Cankarja?! po(l°D Ivo Brnčifc se ,1e boril za CapkMJ®^ Dušan Pirjevec se bori — zoper to J° C!ta Potoke r Prepovedan po čitek za barako I dnevne novice Acn|i>iul\t" v.1'1!11 kemične razstave ietiJ in ««*v Frankfurtu a/M iz pod-Jahko prlMhtfVf1 7p?rc>earn°. da se Vod‘ Jo Drnf ekskurziji študentov. ! s*rtek? if-1 ®; Gbrl’ kl ^Potuje Ven*ko kUji0mrfJ. Uri' - S1°-| zlariVi,te ?®-! ,Na Tajništvu, S°Iesa in ogradi, i j!ubIiana 50 tale a°siej neznani katerih lastniki so ?°^oSkolo°iAnHfV- “i!46’ sive barve; barve; moško £ , *’ štev' 33- zelene 5arv®. moško koi l.eV- 3101647 črne ?arvel moško ? štev’ 11379 modre ka'o štev 72587^° -f4' 24834; moško S«1** štev im™08*5?, kol° zna™ke i? *Extra« *5tS?4,eS.0sko kol° znani-f1lev- 63062- mc* ' v ,893;. moško kolo ‘ kb,'°l štev- "88; mo- Krmilom 4 Darve, z dir- nil' moško kom1 v ,slabem sta-»Imier-Luksuz« tom 2£a,.mk?,. »Avstro S'«- 63062- mošk„ mosito kolo f110 kolo šrST? kolo, štev. 9088; mo-krrS?m°’krdeee barve- z di?-nil' moško kom1 v ,slabem sta-Paimier-Luksuzt? m ZIJamke »Avstro br6'Blanchi«sive^ ko kolo, znam-frez številki’ Xve barve; moško kolo d-sko komVi1 zuamlce, črne barve-*Vora; žensko koi060-561, itaIi-1snskega pikolo brra ,n= bv te-v' 752087: žen' Sflen°. v slabem + -ln Številke, že aS znamke in števni"1' žensk° kolo Sa kol«a štev iilm ’ °^r°dje mo- ., "0 kolesa štpp’ ni ogrodje mo- kolesa Wz “4613,: ogrodl® mo- ,/Jšernovi c št m Vln 8- uro na ‘"tntki ne Kei' S?«'soba 68/11. Ce se jtdana Ljudski ilV®' b°do kolesa j SgJ1 koles so na ve>Vlib 054311 se-; Wkl istotam. vpogled na oglasni SV«* reprezln?Bta 'mpresionl-' koma prireJa Narode na raz®tava. Orni Vem paviimno §alerija v Ja-I ja- Jakop»a'ut Predstavlja dela "svohJeba Je v in Sternena, •mrif? Ve in RiPil?avo 10-letnice Han me«. 8a" ®letnice slovenske D0d ?!• do 18? ure. °dprta vsak ^I*t2L^bUa5-paon|v?,e in živinei nove s, nsko centrali Priključena I tlna°n?a ^lem^oblri v 5 minutah mteka IeS ^^^■davanja ! *iIne\rhU^ktoUvrnwUdl!avcev in Dru' 12- mn predavanie^i° .vabita svoje B°ris na ob Pol 21 r?1 v četrtek, ciji °aberš£ik- A;»,^°,vorl ,T>g- arh. J2 dmpozitivfi ktura v Fran- Svnt eiisko v-rt? 13- in*ii mravstvo^^^0 društvo in p°zion maJa 1955 ? T ?rLredita dne r°m L opeklinah 1 L1ubljani sim-tomo naSo stroki Posebnim ozi-Petek, j^oblematiko m 2rganiza-k|rurvw 4 maja oh o ~ Program; ritev !i be klinike v t 7 Predavalnici aikart r»anka (dr l.L-lublJanl: Otvo-LavrVj lv°dnaWbes^m‘Č ln dr' Rav' Sodohn'n OC- dr Tor p, prof- dr- B. davanm8a zdrav'w,< rganc: Osnove 2 diapozitfirt .opeklin. Pre-tlvj. demonstracija- mi in diskusijo. Ogled postaje za opekline na dermatološki kliniki. — Ob 16 na istem mestu: Demonstracije primerov, postopka in pribora, nato dr. Franjo Zdravič: Napake pri zdravljenju opeklin pri nas. — Po predavanju diskusija. — Sobota, dne 14. maja ob 9 v predavalnici Pediatrične klinike: dr. Majda Benedik: Naša izkustva z odprtim zdravljenjem opeklin pri otrocih. Po predavanju diskusija, demonstracija odprtega zdravljenja opeklin pri otrocih, nato ogled Pediatrične klinike. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov priredi v četrtek, dne 12. maja ogled gradbišča Centralnih skladišč v Mostah. Ob priliki ogleda bo izvršeno napenjanje strešnega nosilca razpetine 20 m. Strokovno vodstvo ogleda bo imel projektant ing. Sergej Bubnov. Zbirališče na končni tramvajski postaji (Zale) ob 17. uri. GLEDALIŠČA DRAMA Sreda, 11. maja ob 20: Bruckner: »Ell-zabeta Angleška«. Abonma B. Četrtek, 12. maja ob 20: Hellman: j »Dekliška ura«. Abonma K. I OPERA Sreda, 11. maja ob 20: Strauss: »Ka-valir z rožo«. Abonma A. Četrtek, 12. maja ob 20: Gounod, »Faust«. Zaključena predstava za TSS. (Gostuje Anica Cepe, sopranistka novosadske Opere.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 11. maja ob 20,30: Roger Ferdinand: »3 -1- ena«. Abonma TSS II. Gostovanje SNG Trst. Četrtek, 12. maja ob 20.30: Roger Ferdinand: »3 -1- ena«. Abonma Gradbeni tehnikum. Gostovanje SNG Trst. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sreda, 11. maja ob 20: Schiller-2upan-čič: »Marija Stuart«. Premiera. Red A. Proslava 25-letnlce gledališke dejavnosti Ervine Wrischen-Petrovčičeve. Razprodano. Sobota, 14. maja ob 20: Schiller-Zu-j pančič: »Marija Stuart«, tragedija. Izven. Gostovanje Mihaele Šaričeve, članice SNG. Nedelja, 15. maja ob 16 In 20: Dobri-•čanin: »Skupno stanovanje«, Izven. Vse stalne obiskovalce opozarjamo, da bo v letošnji sezoni le nekaj uprizoritev »Marije Stuart«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. ! RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 11. maja 1955. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — Kristina Brenkova: Zaleški fantje, radijska igrica (ponovitev) — 11.45 Pojo mladinski zbori — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Ura melodij za dobro voljo — 14.30 Iz gledališč: Nekaj o avstrijskih gledališčih — 14.40 Iz Brahmsovih in Schumanovih solističnih skladb — 15.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Riko Paulin: Beg iz taborišča smrti (ponovitev) — 16.00 Obisk pri zabavnih orkestrih — vmes ob 16.30—16.40 Modni kotiček — Eva Paulin: Ce jih imamo že štirideset — 17.15 Popoldanski simfonični koncert: Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za fagot in godalni orkester s harfo, Sergej Prokofjev: Simfonietta op. 5/48 — 17.15—18.00 UKV program: Koncert plesne in zabavne glasbe — 18.00 Mednarodna radijska univerza: a) dr. ing. Ernst May: Arhitektura in urbanizem — Obnova Nemčije po vojni (gradnja stanovanjskih poslopij), b) Whitehead: Produktivnost in organizacija znanstvenega raziskovanja (kako seznaniti občinstvo z rezultati znanstvenega raziskovanja), c) Antoine Karam: Pregled sodobne arabske literature v Libanonu — II. — 18.30 Iz jugoslovanske solistične glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 G. Verdi: Rigoletto, opera v 4 dejanjih — 22.15 do 23.00 »Jazz-Coctail« (sodelujejo mali in veliki ansambli) — 22.15—23.00 UKV program: Iz modernega glasbenega sveta — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba) VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOV. PRIMORJA Sobota, 14. maja ob 20: Georges Roland »Štirje 2a volanom«. Gostovanje v Divači. Čestitke Na Medicinski visoki šoli v Ljubljani! je diplomirala Jasna Peče. Kolegi iskreno čestitamo! SU1EMAT0GRAFI PREDVAJAJO V Ul!b!?tmi ie.so’ Pogreb Ob °ža in našeg^^Tdvi izgubi mojega MIŠIC* 2a>l sw aanji r£7fU; Sa spremili na °Je soču^1 a 1 kakorkoli izka-^a,ujo6a i ^mi in 02®“a. otroci z druži-ostalo sorodstvo. tTtnri • kra* aa« dragi oče, nono, p£TER PAšKULIN a'ka bo i„,n?EK>za-buel?a pok-1 0h 16.30 i, J1’ V fietrt»k 12. maja žalah, * rančičkove veže na tmbljajj . m Gorica, Buenos ža>ujozinM;,a 1955- Ivo, KT1., .Slnovl Rudi, p©ter, TalJana h? HedviSa. vnuka Retrček in ostalo Korodstvo, lil niMMM XEMHCKE HHflyCIPHJE jyrOMABHJE BEOrPAH 8-16-v-o.r. I10M ”6PAF»A CTAMEHKOBMFi« Delovni In poslovni ljudje, fakultete, srednje in strokovne šole — ne zamudite tega izrednega jubilejnega pregleda kemične, predelovalne in druge sorodne industrije ter trgovine! ★ V posebnem najzanimivejšem delu razstavlja Inštitut za nuklearne znanosti »Boris Kidrič« iz Vinče ZA OBISKOVALCE IZ DRŽAVE 25% POPUST NA letalih. Železnici in LADJAH 8770 ŽELEZARNA ILIJ A 8 V ILIJAŠU POSLOVALNICA SARAJEVO Poštni predal 365 obvešča vse interesente da bo sklepala pogodbe za tretje četrtletje 1955. leta za centrifugalne lite vodovodne cevi in za sanitarne cevi ter fazonske kose od 20. do 30. maja. Zato prosimo, da nam dostavite pismeno specifikacije o potrebah za tretje četrtletje, kakor tudi rezervacije za četrto ■ četrtletje, najkasneje do 20. maja letos. 291 Na bPravni o^bo^ 8’ člena pravil podjetja razpisuje T°Vame usnja in obutve »Fruška gora« v Rumi natečaj za mesto tehničnega vodje obrata usnjame vj-šja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno l0'ietho str°ki ali srednja strokovna izobrazba z najmanj Plača nra +S° v strokl-v°živarn ^rffnem pravilniku, stanovanje zagotovljeno. — 2‘vijen; 0.vse interesente, da svoje ponudbe, dopolnjene z uPra„i in opisom dosedanjega dela v stroki, pošljejo Podjetja. v/*** . 269 — .................................... j *................ i • V p ! O. g^^iHOVI KNJIŽNICI je. izšla humoristična knjiga »SEZAM ODPRI SE« (Prirodopis teatra) V vSr,uV, p°iplatno vezane knjige je 390 din, in jo dobite ^sposkaiif3™3*1 1X3 nS Upravi »PAVLIHE« Ljubljana, TOVARNA STEKLA IN STEKLENE VOLNE razpisuje natečaj L) ZA STEKLOPIHASKE MOJSTRE za visoko kvalitetno delo vseh vrst votlega stekla (za balone, sklede, sifone, cibndre, vse vrste kozarcev, bokalov, steklenic Itd.), 2) ZA POSLOVODJO, kakor tudi ZA MOJSTRA za oddelek dokončne izdelave votlega in prešanega stekla (brusll-nica) vkjučno delo na kristalnem steklu. 3) Za POMOČNIKE MOJSTRE za delavnico velikih ln majhnih balonov. Pogoji: za 1) dolgoletno delo kot mojster steklopihašklh izdelkov. Za 2) dolgoletno delo kot mojster pri izdelavi grobega ln finega brušenja, kakor tudi pri delih na kristalnem steklu, za poslovodjo pa po možnosti praksa poslovodje v oddelku dokončne izdelave stekla. Za 3) daljša praksa mojstrovega pomočnika za delo vseh vrst balonov. Stanovanje zagotovljeno. Prošnje z življenjepisom ln podatki o delu ter pogoji pošljite tovarni v roku mesec dni po objavi tega natečaja. 247 DIESEL MOTOR cca 30 HP vzamemo v najem ali eventualno kupimo Ponudbe poslati Keramični kemični industriji Kamnik 1735 Cvetki in Vuletu Brajovič iz Kobarida iskreno čestita k veselemu dogodku njun k um Marko. Znancem, ki so čestitali ob rojstvu moje hčerke Vesne, se najtopleje zahvaljujem — Marija Jarc. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Sreda, 11. maja: lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. Četrtek, 12. maja: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: angleški film: »Smeh raju« s tednikom. UDARNIK: slov. film: »Tri zgodbe« brez tednika. LETNI KINO SOLA: angleški film: »Bankovec za milijon funtov«. Predstava ob 20.45 uri. POBREŽJE: slov. film »Tri zgodbe« brez tednika. STUDENCI: amer. film: »Najlepša leta našega življenja« brez tednika. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 11. maja ob 20: Jan de Hartog: »Sopotnika«. Gost. SNG iz Trsta. Red A. Četrtek, 12. maja ob 20: Verdi: »Ples v maskah«. Red LMS 2. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE Festivalski abonma Sreda, 11. maja ob 15.30 ln 20: Branko Hofman: »Življenje zmaguje«. Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Četrtek, 12. maja ob 20: Jože Javoršek: »Kriminalna zgodba«. Pre- miera. Premierski abonma ln izven. Petek, 13. maja ob 15.30 in 20: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Nedelja, 15. maja ob 15.30 ln 20: Marijan Matkovič: »Na kraju poti«. Gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča iz Zagreba. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 13. maja: Gostovanje v okviru festivala v Celju, krstna predstava, Igor Torkar: »Pisana žoga«, ob 15.30 ln 20. uri. Nedelja, 15. maja ob 20: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Red premierski in izven. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 13. maja ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Nedelja, 15. maja ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca«. Režija Jože Tomažič, scena Jože Bedič, dirigent Rado Kleč. DROBNI OGLASJ PRAZNO ali OPREMLJENO SOBO kjerkoli v Ljubljani išče miren, mlad moški, ves dan odsoten. Plača dobro ln točno. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. 1933 i - - KINO »U N S 0 N« Slovenski film TRENUTKE ODLOČITVE KRVAVA REKA Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Stane Sever, Julka Starič, Franek Trefalt in Stane Potokar. V soboto, dne 14. maja 1955 ob 22.^ uri premiera ameriškega filma »Možje«. V glavni vlogi Mari on Bran-do. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški film »Z vragom so trije« Tednik »Filmske novosti št. 19«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Gene Kelly in Pier Angeli. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. KINO »SLOGA«: ital. film »Slovo na postaji«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Mont-gomery Clift in Jennifer Jones. Ob 10 Je matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. KINO »SOCA«: Ital. film »Slovo na postaji«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 9.30—U ter od 15 dalie. KINO »LITOSTROJ«: ameriška barvna risanka »Aliča v pravljični deželi«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. JESENICE »RADIO«: jugoslov. film »Pot miru« (Tito v Indiji). Pred-. stavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: francosko-italijanski film »Grof Monte Christo« I. del. Predstavi ob 18 in 20. — »LETNI KINO »SVOBODA«: jugoslovanski film »Pot miru« (Tito v Indiji). Predstava ob 20.30. CELJE »UNION«; amer. barvni film »Julii Cezar«. Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: amer Larvni film »Rudniki kralja Salomona«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KINO »TRIGLAV« Angleški flm »Zeleni šal« Tedmnik: »Srebrna značka«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri premiera angl. filma »ESTHER WOTERS«. KINO »ŠIŠKA« Angleški film »ZELENI ŠAL« Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Samo še danes in jutri! Danes zadnjikrat. Jutri premiera angl. filma »ESTHER WOTERS«. SVET FILOZOFSKE FAKULTETE V BEOGRADU razpisuje natečaj za docente, izredne ali redne profesorje za sledeče predmete: ZGODOVINA NOVE SRBSKE KNJIŽEVNOSTI ZGODOVINA NOVE HRVATSKE KNJIŽEVNOSTI SLOVENSKA KNJIŽEVNOST FRANCOSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO ANGLEŠKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO ln za docenta za BIZANTOLOGIJO S PALEOGRAFIJO Prijave s potrebnimi dokumenti pošljite sekretariatu Filozofske fakultete, Študentski trg 1, v roku 30 dni od objave tega natečaja. Iz sekretariata Filozofske fakultete v Beogradu RADIO ZAGREB JURIŠIČEV A ULICA 4/1, TEL. 37-741 razpisuje " ! javno licitacijo za izvedbo gradbenih in obrtniških del pri dograditvi četrtega nadstropja na upravni zgradbi v Jurišičevi 4. — Proračunska vsota 8,000.000 din. Pogoji in tehnična dokumentacija so interesentom na vpogled vsak dan od 7. do 14. ure v Radio Zagreb, soba St. 24. Licitacija bo dne 1. junija 1955 ob 9. uri v prostorih RADIA ZAGREB 928 potrebuje rudarje - kopače Predvsem take z določeno prakso, ki so delali v rudniku kovin pri vrtanju v jami Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po sporazumu. Družinska komfortna stanovanja zagotovljena, potne in selitvene stroške pa plača podjetje. Interesenti naj se javijo pismeno upravi podjetja — Radnič/co službeničkim ^ odnosima, in naj na kratko opišejo dosedanjo prakso, kvalifikacijo in dokazila. Ž RUDNIK IN ŽELEZARNA VAREŠ 1718 l\\^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\\\\V\\\V\^^^ ala časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 ln kulturna rubrika &t. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulice 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun pri NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se De vračajo wiuw«iimiiiijw|M Duuiiiij#wmi CELJSKE CINKARNE fibveboilim USPEHI IN TEŽAVE kovega prahu. Topilnice finega cinka in redestlliranega cinka so povečali na trikratni obseg. Pražllne naprave so s postavitvijo novih peči dosegle dvakratno kapaciteto. Plinarna je povečala zmogljivost za 101 •/#. Montirali so portalni žerjav za premog in zgradili nova skladišča. Nov je tudi portalni žerjav za koks In praženo rudo s skladiščem ter mešalno napravo. Tovarna je dobila tudi nov vodocevni parni kotel na plinsko kurjenj© z dnevno kapaciteto 4— 5000 ton pare. Novi sta skladišči za finalne Izdelke in za potrošni material. Zgradili so tudi dve sanitarni poslopji s kopalnicami in garderobami, z dvorano za prireditve ln sestanke kolektiva ln s pisarniškimi prostori. Mehanična delavnica je dobila novo zgradbo. Tudi zgradbe in stroji za sejanje clnkovega prahu so povojna pridobitev. V kemičnih obratih so montirali novo napravo za proizvodnjo natrijevega sulfida, povečali pa so tudi ostale naprave tako da se je kapa. eiteta dvignila za 100•/•. Lani so zgradili moderno napravo za proizvodnjo žveplene kisline po Peterso-novem postopku s kapaciteto €0 ton v 24 urah. Glavni tovarniški obrati Pražllnlca cinkovlh koncentratov s štirimi mehaničnimi pražllnlml pečmi ter s polmehanlčnlmi napravami za dokončno izpraženje ter zr-njanje rude. — Topilnica surovega cinka z 10 destilacijskimi pečmi. — Naprava za proizvodnjo finega In re-destillranega cinka. — Plinarna z 12 Sam naslov podjetja »Cinkarna« nam ne more dati prave predstave o obsežnosti te metalurško kemične Industrije, ki zajema ogromne komplekse zemlje, posejane z neštetimi objekti vseh velikosti in oblik — skoraj od kolodvora, pa tja daleč na periferijo v Gaber je. To že dolgo ni več le cinkarna, kakršna je bila ob ustanovitvi pred 82 leti, kajti hiter razvoj tehnike zadnjega stoletja je zahteval tudi vzporedno modernizacijo obratov ob neprestanem razraščanju proizvodnje, tako glede količine, kot asortimenta izdelkov. Poleg tega so v zadnjih 30 letih rasle ob cinkarni nove, sorodne tovarne, ki so bile kakor koli odvisne od nje in je verjetno, da so se prav zato vgnezdile v bližini. Leta 1927. je bila ustanovljena »Tovarna za proizvodnjo superfosfatov«, ta pa je bila že 1933. leta priključena sosednji -Kemični tovarni. Po 20 letnem delovanju, leta 1953, je bila Kemična združena s cinkarno, dasl sta delali že med okupacijo pod skupnim vodstvom. Razvoj Cinkarne v kratkem Ustanovljena je bila leta 1873 s prav Istim naslovom, kot ga nosi danes, le da je bil službeno v rabi nemški naziv »Zinhutte«, kar je z ozirom na takratne razmere razumljivo. Destilacijske peči so bile zgrajene v treh etapah In sicer najprej 6 peči, kasneje 2, tik pred prvo svetovno vojno pa je tovarna dobila še dve. Cink so pridobivali le iz kalamlne, katero so kaldnirali v posebnih pečeh. Sele pozneje so v majhnih količinah pražili cinkovo svetllvo, od 1. 1692 dalje pa II je pomagala s praženjem takratna tovarna žveplene kisline v Celju, ki je sicer spadala pod Kemično tovarno v Hrastniku. Svojo pražarno ln naprave za žvepleno kislino je dobila Cinkarna šele leta 1912, vendar z zelo majhno kapaciteto in je bila še vedno odvisna od pomoči Hrastniške kemične tovarne. Valjarna je bila zgrajena že leta 1888 ln so bile kasneje rekonstruirane samo rafinacljske peči. Leta 1908 je pričela z obratovanjem hidravlična stiskalnica. Do 1910. leta so destilacijske peči kurili s plinom lz plinskih generatorjev, ki so bili prigrajeni vsaki peči posebej. Od tega leta dalje pa obratujejo centralni plinski generatorji. Sprva so Imeli zvezdne, zdaj pa Imajo Kol-lerjeve rešetke. Med prvo svetovno vojno je avstrijski erar zgradil napravo za proizvodnjo modre galice, ki pa so jo že leta 1922 opustili. To leto je država predala v zakup vse naprave novoustanovljenemu podjetju »Cinkarna d. d.« Celje. Od tega dne pa do nemške okupacije so zgradili razne nove naprave, deloma pa stare Izboljšali. Omenili bi rekonstrukcijo starih Wel-zlovih peči na nov sistem, s čemer so dosegli trikratno kapaciteto. Zgradili so dve novi mehanični peči, leta 1930 pa je bila dograjena tudi kompletna totalna pražarna, oziroma aglomeracijska naprava. Komaj leto pozneje je začela obratovati naprava za cinkovo belilo, zadnjo novost pred drugo svetovno vojno pa je dobila tovarna leta 1939 ln sicer brusllnlco za clnkografske plošče. Okupator je tovarno samo Izkoriščal, ni pa naprav v redu obnavljal. Pri zračnem napadu je bilo celo porušeno sanitarno poslopje s kopalnicami ln mizarska delavnica. Tako je razumljivo, da Je tovarna dočakala osvoboditev v zelo slabem stanju. Naprave ln stroji so bili po- ^ejpendansa cinkarn ar jev v Log arski dolini trebni popravila, z ozirom na rastoče potrebe novih industrij pa je bilo potrebno tovarno opremiti še z novimi stroji, za kar vse so bile potrebno velike investicije. Zaradi omejenega prostora je nemogoče opisati vsa izvršena popravila in montaže in se bomo omejili le na nekaj podatkov, ki bodo vendarle ilustrirali velike napore države, strokovnjakov in kolektiva, tako da tovarna danes lahko s ponosom pokaže izreden napredek In izpopolnitev v zadnjih desetih letih. Na novo so zgradili vse peči za pridobivanje surovega cinka in cin- generatorji za proizvodnjo generatorskega plina iz lignita. — 2 parna kotla v obratovanju in 2 rezervna. — Oddelek za proizvodnjo samotnih re-tort z mlini za mletje posušene gline in šamota, z gnetilnimi stroji ter hidravlično stiskalnico za oblikovanje retort. — Naprava za proizvodnjo clnkovega belila, sestoječa se iz peči za oks\4acijo cinka, komor za vse. dan je. fliS:ov ter zgoščevalne in sejalne naprave. — Naprava za sejanje clnkovega prahu, ki je opremljena s stroji, ki preprečujejo, da bi se delovni prostor naprašil s cin-kovim prahom. — V valjarni sta pokazal neverjeten vzpon produkcije. Predvsem v letih po osvoboditvi, pa je tovarna poslala na trg velike količine novih proizvodov. Višek proizvodnje je tovarna dosegla v letu 1953, dočim ji je lansko leto prekoračenje onemogočila velika poplava, katere posledice se čutijo na nekaterih mestih še danes. Surovine Večino surovin kupuje tovarna doma. Koncentrate cinkove rude prejema iz Trepče In Mežice, lignit Iz Velenja, koks lz Lukovca, prav tako Naprava za proizvodnjo žveplene kisline riščanje metala se bistveno zmanjša, s kapaciteto do 60 ton g0 upo- kar povzroča visoke finančne Izgube. 60 stop. B6. Žveplena k s n jzv0d- Tovarni je uspelo dobiti primerno rablja v glavnem doma za 0rnU° kalo. Nadaljnje nabave so odvisne skih cistern. Podjetje se je j>il od razumevanja merodajnih faktor- na železniške direkcije, ven jev, ki odgovarjajo za razdelitev odgovor tak, da cistern n • deset razpoložljivih deviz. so sami tovarniški lju je Slična je zadeva z nvozom antracita, ki trenutno sicer prihaja, ven. dar v kvaliteti za cinkovo industrijo ne odgovarja ter povzroča metalne Izgube. Cinkove koncentrate prejema tovarna iz Trepče in Mežice vendar bo začela preizkušati in uporabljati rudo lz ostalih srbskih ter makedon- so sami pokvarjenih, po proga -cistern ter jih popravili. Zdaj hteva Železniška direkcija za t0 ? nova keramika za Izd® a i-apacl4e|8 tem so dosegli zadostno ^\. retort za topilnico in b0 ker'* teta deloma izboljšana. ‘ » *£ mika je moderna, avtom pred- bo odgovarjala vsein h g- . tr plsom. Letos bo povečala dl kapaciteto naprav za „ cink. belila najmanj za 1 ,t programu je povečanje ^ ^o- po clteta lijonov In se o gradnji *eJ e IX"*0 na merodajnih mestih. „td- tako mehanizirane, da bo zor in delo nad en sam delavec. V "»dal3"” ^ti ‘f/ tlvi ima podjetje namen P ^ kel0l stoječe kapacitete. Pred's*"rlJev 8“ . nih obratih za litopon, oSt» Ud, uvesti pa namerava proizvode barljevlh 80 Delavec pri delu pred destilacijsko pečjo tekstilna pa metallt. Široki potrošnji in tovarni lakov ter barv nudi Cinkarna uitramarin, vinogradništvu pa modro galico. Težje je s surovinami, katere je tovarna prisiljena še uvažati. Cinkarna je ves čas pred vojno in še dalje do resolucije lnformblroja dobivala Iz Češke visoko ognjaodporne gline, leta 1948 pa je ta dobava odpadla in sl je tovarna pričela iskati nove vire. Take gline potrebuje tovarna za Izdelavo retort, v katerih se vrši destilacijski proces pri temperaturi do 1400 stopinj. V kolikor gline In šamotl tej temperaturi ne odgovarjajo, so možne v topilnici prave katastrofe. Retorte se rušijo ln lzko- nii ln je zato tudi os zamašnjaka nagnjena. Obenem so se znižale tudi temeljne plošče valjarnlškega ogrodja. Posledica so težki lomi na samih pro-. gah valjarne in grozi ustavitev obrata. Podjetje je računalo na težave s staro valjarno in četudi ne bi bilo poplave, bl prešlo k remontu cele valjarne, ki bo elektrificirana. Električna proga bo stekla že proti kon cu letošnjega leta, seveda če bo povečana trafopostaja pravočasno dovršena. To pa Je spet odvisno od de. viz. Kapaciteta ronovirane valjarne bo za 40’/* višja od dosedanje. Največji problem čuti tovarna v proizvodnji žveplene kisline. Avgusta 1954 so pričele delovati nove naprave Kaj pravi predsednik sindikata? d>r »Pravkar smo končali ^isj’’e'1 Ml, sko-pslitlčcn w*flln»r- ^BlndJk^,n. da bl samoupravni org*n » ^0iektlv aktivist! ter ostali 61» rešeV*' pridobili čim več znanja jjjt nje zamotanih in včas skeS» ®?f. razumljivih proh|em°J upr» moupravl.tanja. Ce odštej ^gti če no odsotne, bi morai o j> dej»”, sodelovati vsaj še x«?nlk<,v' x sko pa je bilo le 75 teč-J^ ' vzgojl članov mnogo k g[|jer i nlk »Clnkarnar«, katercff_ ^ g» daja podjetje, posluiuJ®^ vVoiral"V. veliki meri tudi slnd » ' knrxlle'.. prireja Izlete, ali bolje ^ namenom, da bl člani ko napore I„ uspehe drugih ^ to' ro z rfllml spoznali ter M' del#v»tr dl kaj naučili. Za po (.ppend«"*,! imamo v Logarski dolin* „rvlrs v Opatiji pa smo tudi « ^ sobe v Sindikalnem 0 n,idltl mislimo potrebnim člano ^ije- kaj finančne pomoči Jla"**' ,„ Veliko zanimanja Je nlCnjanl,,s^0 za strelsko, šahovsko, ^ dramatsko sekcijo prlniernr Imamo tudi težave, ^ prostori za sindikalno P' ^ < .# ganlzacijo toplega končal predsednik Sine a nlce, katerega delo res jr0blJerl sebno če pomislimo na J*8 članov po 26 tovariiišklU Cinkarna: tovarniški objekti Tovarniški proizvodi Surovi cink — elnkov prah — Rafinirani cink — Fini cink — Redestl-llrani cink — Cinkova pločevina raznih dimenzij ln formatov — Cinkovl protektorji za kotle — Cinkove pralnice valovite — Avtotlpljske plošče — Offset plošče — Žveplena kislina €0 B6 — Cinkovo belilo, zlati pečat, beli pečat, zeleni pečat, rdeči pečat — Kromov galun — Natrijev hjdro-sulfit — Natrijev sulfid, surovi — Natrijev sulfid, čisti — Clnksulfat — Natrijev slllkofluorld — Darijev sulfid — Zelena galica — Lltopou — Uitramarin — Svinčeni mi ni j 30*/* — Svinčeni mlnlj 32 •/# — Svinčena gla-jenka čista — Superfosfat — Modra galica — Metallt V valjarni nslužnostno valjamo tudi svinec, kositer In srebro Ce bl pogledali diagram količinske proizvodnje y tovarni, bi nam dve valjčni progi na parni pogon in manjša na električni pogon. Valjarni je priključen poseben oddelek, kjer se cinkove plošče brusijo in polirajo, oziroma se jih z obdelavo s kremenčevim peskom napravi motne. Te plošče, kakor tudi avtotipij-ske In offset plošče uporabljajo v tiskarstvu. — Naprave za proizvodnjo žveplene kisline. — V napravi za proizvodnjo superfosfata je nameščen razkrojevalec z mešalnikom. Tu se surovi fosfati razkrajajo v žvepleni kislini. Superfosfat prenaša v skladišče nad 100 m dolga transportna naprava na skodele. V njej je tudi naprava za absorbcljo plinov, ki nastajajo pri proizvodnji superfosfata. Ti plini se izrabijo za pridobivanje sillkofluorida. V kemičnih obratih vidimo 2 stolpa za raztapljanje bakra v žvepleni kislini, mline In drobilce, več mehaničnih peči, sušilne peči, aparature za oksidacijo svinca, kotle za kuhanje lužil, vakumske črpalke, kompresorje, mnogo kadi ln zabojev za čiščenje lužln ln kristalizacijo, lz-parilne ponve, mokre In suhe filtre, zračne sejalnlke ln naprave za obnavljanje porabljenega špirita. Tovarna Ima svoje mehanične In elektrodelavnlce, ki so opremljene z mehaničnimi kladivi in ognjišči, s stroji za obdelovanje kovin ter s pripravami za avtogensko In električno varjenje. Podjetje Ima svoj gradbeni oddelek z mizarsko delavnico. Za povezavo tovarne z bližnjim kolodvorom Ima podjetje 2 Industrijska tira, ki služita za dovoz surovin ln pogonskega materiala ter za odpremo Izdelkov. so domače tudi razne rude In kemične spojine ter embalaža. Kot surovine služijo za predelavo med drugimi: surovi cink, elnkov prah in žveplena kislina iz lastne proizvodnje. Podjetje je edina tovarna v državi, ki do danes proizvaja cink. Kako važna jo proizvodnja Cinkarne za našo industrijo naj nam pokaže naslednjih nekaj primerov: Cinkov prah potrebujejo tovarne mila in kleja, vse vrste cinka razen , prahu - pa uporabljajo pocinkovalnice In livarne zlitin. Tovarne lakov ln barv so navezane na izdelek litopon, usnjarska ln tekstilna industrija pa potrebujeta natrijev hldrosulfld, natrijev sulfid usnjarska še posebej kromov galun, z veliko bodočnostjo Crc*. ■letni Ce,M » (“"Ofna, t,- 'Udnla leta moderna kuje od nci *i-.Ze na zunaj raz-‘ekto». Ce ni hih.,ndustrijskih ob-Pol donrnt 1 Ze 01^ daleč opazil "'.da SoaT™Qat dimnika’ »in* °kni Prosto!^ stavbah z velikimi Un^L C,n> se d Ihr- IaZTedt ali ?W«n« poUSe KlUuai ograji, ki koaiPleks zeni,p ,h zgradb velik ls’ da 1* t?-rUie laka n !J,‘ ua 10 veliko Utz‘nerje na kopače, zidarje, Pnh°dnjih letih ki bodo v l prvi veliki ^resnični zamisel baTl 0 JugosZl-Stiiji inskih &? M sVreC11-. Sde tak^> ko l in bodo n Predvideni ob- ° |0Barna zakliuč Z°pe,i *tr°iU • V*e nai, t celota- Pbri ,uoji nrVoame’ ki Potrebujejo ,0 bil? i* anilinska iiin 0Ue prou , nih nljans žveplenih arvil, obenem pa že s svojo polindustrijsko proizvodnjo pristopa k naslednji veliki skupini organskih barvil. To so AZObarvila, ki se pod nazivi dr rektna, kisla, krom in polvolnena množično uporabljajo za barvanje vseh vrst tekstilnih tkanin, usnja, papirja itd. Če pogledamo današnjo proizvodnjo Tovarne organskih barvil v Celju, lahko rečemo, da že krije nad četrtino potreb vseh organskih barvil, katere je morala jugoslovanska industrija prej v celoti uvažati iz inozemstva. Na drugi strani pa je osnovi takih planov (in po >osje-čajut, kot se je izrazil predstavnik Zvezne zbornice na skupščini Kemične industrije aprila letos v Ljub-I jani). Dočim je bilo potrebno pred leti, ko se je industrija organskih barvil Sele pričela razvijati, uvažati velik del surovin za proizvodnjo, se z rastočo zmogljivostjo domače kemične industrije vse bolj manjšajo potrebe uvoza in danes potrebuje TOB pri proizvodnji žveplenih barvil komaj še 20% uvoženih surovin in za AZO barvila 65%. Tako za žveplena, kot za AZO barvila se bo odstotek uvoznih potreb znatno skrčil, ko bo 'tovarna končno dograjena. u£ upoštevamo velike potrebe naše industrije, ki je navezana na porabo organskih barvil pri svojih proizvodih, vidimo, da je država že danes, z dosedanjim delom tovarne prihranila velika devizna sredstva. Investicije Podjetje je planiralo za prihodnja tri leta potrebo ca 780 milijonov investicijskih sredstev. Upoštevana je gradnja objektov, strojnih naprav in montaža. Zaradi imobilizacije denarnih sredstev, odnosno skrčenja investicij v industriji na splošno, se bo program izgradnje verjetno časovno podaljšal, i.ujno pa potrebuje tovarna vsaj li milijonov za dograditev že začetih investicijskih del. Gre predvsem za »o biUlZUOdnji anilinska in? °dui«ie /«• PTJV PTed krat- Zn* m Z Z.ZT- - — . f Precej; usnjar-Vl!skci. predvsem pa .^Vaje l^^jav*«£“ P°' Ln™« °t**Z’dabomo tkh ‘las Sradln 0dl°čit*", da bomo ^ barvil v„ *ndus*|,yo organ- or t0ki &Š2L ZaČeUk ni b“° 9ttziiza(or. ^ > kot odločna volja bj? v‘G'adnjn t ?.,nekai strokov-a doslej aklh tovarn pa je muJSJo ^ojnl l rZQV in *e te so , CcP'«v 6° P0,na9ale. kote' ie našim ,Zkuleni « delu te n> vendUri mladim strokovnju-I korakom . sPel°> da so korak »n',a°ne Postnn?ali komPHcirane J ‘n drugih P e anilinskih bar-s/, Ue samo tn iSan,kil> kemikalij. ^d lauiteba ie bilo skon. Or ter Uh /, naPrave in ob-f'aoe in obiekf- Tud' ^ na-“ifrije. 1 30 delo domače 'i'!' dela za izgrad- isk Zavod /9anskih barvil je j?0.0«*!* v UuhrduS,Fiiska raz-d„i VQrna nrJ ,Iani- Krnalu pa tr in sePTela ,udi študijska le' an,°stojno razvijala l°U°rne se f usPeh nastajajoče »\}e » njene P0kaza‘ v letu w50’ inH°d9radu .... po,zkusnem obratu ij«Ui m L‘ubUon, stekla v iu 0(lnia lin,, Poiskusna pro- iw,ene9a črn* barviln< in sicer C1' hombn *00 baruila ^ bar->ne ,ufeai°. stanične volne, oten. ostalih rastlinskih 1° Wnen, v Qrv'lo te n r na>boli mn0' 0 h P°redn m^ustrije. niiL>a 0 Pod * dc,om poizkusnega li °bjekf so rastli tovar- t v >'L mToa pod^° y Ce* /r. ‘'Heln „ le tovarna v Celju kt izdehvfZUZCma!' Posamezne j 0*nena . rnega barvila od po- L.elav° dr,ratu ln osuaiala že tudi «o I95s ud’h barvil. Ob koncu fr ni » . skFajnih naporih r,„to>iko n,,* Va razv°j podjetja S 11 CekTCdra,> dr' ^ ie ob- p tofu ,°P°lnoirifi osamosvojil *Iq ac^ii. \,Uf poi\kusnega obrata o ->da iaia ■Cm času m .m je tovar- H,.ePlenr. x s!edeče proizvode: f/ 0 barviln rn°’ m°dro, rjavo in >0 inr“'J°. redukcijsko olivno, st° ^infi ( °livnosivih barvil, *of-Prou £al,riieu tiosulfat, sred-n, uktou °jiem in več vmesnih od, » ako zvanih intermedi-‘'az Ste ^.°oarne je Sel nenehno bP°redn„Vl h izdelkov se je Im" u*Dnn ,ieino dvigalo. Naj-w 0 105j „ riam kaže prehod iz n Qf1 proiJl, !jto ?955 predvideva %^anZ °dn’e 121% količinsko 1 v bit‘ ’.,1clkni)- Oo0i'na bodočnosti namerava jučiti celo paleto osnov Oddclek za izdelavo monoklorbenzola in solne kisline količina uvoženih surovin, potrebnih za proizvodnjo tovarne, minimalna, tako da njena produkcija omogoča znatne devizne prihranke. Ko bo v prihodnjih letih stekla predvidena proizvodnja AZO-bar-vil, bo tovarna v Celju izdelovala v glavnem dovolj organskih barvil za potrebe vse naše industrije, ima pa tudi velike možnosti izvoza. Surovine Eno osnovnih surovin za žveplena barvila, benzol, daje tovarni »Koksarna« v Lukavcu. Ta benzol je odlične kvalitete, kristalno čist, res enakovreden uvoženemu. lolitrno kislino je moralo podjetje uvažati do srede preteklega leta, od tedaj pa ga dobavlja tovarni »Azotara« Gorazde. Zaenkrat je tovan.a vezana na uvoz žvepla in deloma tudi natrijevega sulfida, katerega sicer producira sosednja Cinkarna, vendar njena proizvodnja ni zadostna za kritje vseh potreb naših industrijskih podjetij. Problematično postaja vprašanje nabave žveplene kisline. Kemična industrija >Zorka*,$abac je namreč odpovedala dobavno pogodbo. Ta tovarna izdeluje žvepleno kislino, iz iste pa superfosfate, vendar bi bila za njene produkte prav dobro uporabna žveplena kislina, kakršno oizvaja celjska »Cinkarna*. Na žalost pa ta nima cistern za prevoz. Za proizvodnjo organskih barvil pa je domača kislina iz celjske Cinkarne preslabe koncentracije. Tovarna pričakuje, da bo stvar pravilno rešila Zvezna industrijska zbornica, ker bi v nasprotnem slučaju nastal v tovarni zastoj v proizvodnji. Podjetje uvaža tudi razne organske kemikalije, intermediate, potrebne v proizvodnem postopka organskih barvil. Zaradi varčevanja z devizami tudi tu ne gre brez težav, po mnenju vodstva podjetja predvsem zato, ker so ostale kemične tovarne iz podsckcije Zvezne in~ ustrijske zbornice postavljale pretirano visoke plane za uboz surovin, dočim je TOD prijavila realne potrebe. Kvota razpoložljivih deviz pa je bila razdeljena procentualno na dokončanje del na tovarniškem dimniku in za montažo že nabavljene strojne opreme. Upravni odbor tovarne je prosil pri Izvršnem svetu LRS in OLO Celje za dodelitev minimalnega investicijskega kredita. Podjetje je na tesnem Doslej zgrajeni prostori so tako racionalno izkoriščeni, da v njih ni več mogoče količinsko dvigniti produkcije in razširjati asortimentov. Zaradi prostorninske utesnjenosti je podjetje že pri sedanji višini proizvodnje prisiljeno na improviziranje raznih strojnih naprav. Komerciala: premajhni obratni krediti... Komercialno in finančno vodstvo podjetja tarejo skrbi zaradi premajhnega obratnega kredita. Zadostna obratna sredstva so namreč temelj za realizacijo povečane proizvodnje in, kot pravijo komercialisti v podjetju, se obseg proizvodnje ne bo mogel dvigati po predvidenem planu, če banka ne bo imela možnosti povečati teh sredstev. Današnji bančni predpisi omogočajo povečanje obratnih sredstev šele po izvršeni povišani realizaciji. To pa je mogoče doseči šele z zadostnimi obratnimi sredstvi. Tako se vrtita podjetje in banka v začaranem krogu togih predpisov. In če res ne bi našli pravočasnega izhoda, bo nastala velika gospodarska škoda. Tekstilna in druga podjetja bi bila spet prisiljena uvažati barvila in trošiti znatno večja devizna sredstva. Kako je s kadrom? Dočim imajo stara industrijska podjetja s tradicijo tudi ustaljen delovni kader, je »Tovarna organskih barvil € še pionir v svoji stroki in čuti pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Podjetje orje ledino tudi pri usposabljanju kadrov in je že organiziralo razne Strokovne tečaje, ki pa niso dali zaželenih uspehov. Vodstvo ima vtis, da imajo delavci nek nerazumljiv pomislek glede zaposlitve v tovarni in smatrajo delo z barvili le kot začasno. To gotovo povzroča nezainteresiranost do izpopolnjevanja v stroki, seveda poleg dejstva, da je delo v proizvodnji barvil zelo umazano in zdravju škodljivo. Vodstvo tovarne skrbi za higijensko tehnično zaščito, a kot marsikje drugod so vzroki nesreč v zanemarjanju varnostnih predpisov. Naj navedemo poučni primer: delavcu je brizgnila v oči kislina, ker se ni zavaroval z naočniki, ki jih ji imel privezane okrog vratu. Bil je nemudoma prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer so mu oči rešili in po ozdravljenju se je zahvaljeval na upravi za hitro pomoč. Ta delavec je imel srečo, da ni izgubil vida, a vedno ni te sreče... Tarifni pravilnik zagotavlja delavcem pravico do posebnega dodatka, vsi, ki so zaposleni na zdravju škodljivem delu redno dobivajo mleko, urejene so kopalnice in v zadnjem času se je podjetje odločilo dati delavcem poleg zaščitnih oblek tudi zaščitno perilo. In vendar je odstotek poklicnih obolenj še velik, higiensko tehnična zaščita pa išče Se novih možnosti za zdravstveno zaščito in pričakuje pobud ter predlogov tudi od samih delavcev. Ni strokovnjakov... Iz tega razloga, ker je namreč industrija barvil še v začetnem razvoju, primanjkuje tovarni visoko kvalificiranih strokovnjakov. Današnji absolventi tehničnih fakultet se še ne zavedajo velike persprl i - industrijskega razvoja organske kemije. Uprava je že posredovala na dekanatu fakultete v Ljubljani in opozorila absolvente, da jim nudi plačano delo v tovarni za diplomske dizertacije, a odziva ni bilo. In kot povsod se tudi tu pojavlja pereče vprašanje nastavitve teh nuj' i.c potrebnih kadrov, brez katerih si nadaljnjega razvoja industrije organskih barvil ni mogoče misliti. Prav zaradi vseh težav je treba dati kolektivu priznanje, da je s svojim prizadevanjem in razumevanjem težkih okoliščin, v katerih gradimo svojo socialistično industrijo, z lastnimi silami postavil veliko osnovo velike industrije, ki nas bo osamosvojila tudi pri potrošnji organskih barvil. Oksidator za izdelavo modrega barvila v obratu žveplenih barvil Obratno poslopje žveplenih barv il, skladišče in kotlovnica J SREDA, 11. MAJA 1955 jg ROMAN (Od stalnega dopisnika »Borbe«) New ¥ork, maja V ZDA je pravzaprav prepovedano prisluškovati. Pred sodiščem je prepovedano navajati podatke, do katerih je prišel človek tako, da je posnel tuje pogovore na magnetofonski trak. To je i» mnenju Američanov načelo, da je privatni pogovor isto kakor privatna lastnina. Pri-vaitna lastnina pa je v tej deželi nedotakljiva. Toda načelo glede prisluškovanja v ZDA čedalje bolj kršijo. Mednarodni slepar in denarni mogotec Serge Rubinstein. vse življenje ni storil nič koristnega. (stein>a, je uporabljal prisluškovanje za izsiljevanje ali za to, da je neposredno preprečeval ukrepe svojih nasprotnikov. Ko pa je policija izsledila njegovo organizacijo, so časniki nenadoma nehali pisati o tem. Za zadevo so se začeli zanimati tudi poslanci države New York in celo Kongres v Washingtonu. Začela se je preiskava, ki je pokazala, da je nedotakljivosti privatnih pogovorov, stanovanj itd. v ZDA že zdavnaj konec. Kongresni odbor je ugotovil, da je prisluško- zapestno uro. V Washingtonu se i je nedavno zagovarjala pred sodiščem skupina policajev, ki jo |je bila podkupila skupina tolova-' jev. Med dokaznim gradivom je bil tudi trak, ki ga je med tolovaje vtihotapljeni policaj posnel s takšnim aparatom. I Izum teh aparatov je omogo-j čil, da so začeli izdelovati tudi žepne radioa parate. Kmalu so začeli izdelovati tudi majhne radijske postaje. Takšna radijska postaja, komaj tako velika kakor cigaretna škatlica, postavljena v Ko ga je dala neka konkurenčna organizacija pred meseci v razkošni vili v New Yorku umoriti, je spravila preiskava na dan več podatkov, ki bodo ostali strogo zaupni, za javnost pa so pomembni. Ugotovili so, da je Ru-bkistein organiziral ali vsaj uporabljal široko razpredeno mrežo za prisluškovanje telefonskim pogovorom svojih denarnih nasprotnikov. Bil je mojster borznega podzemlja. V tridesetih letih našega stoletja je povzročil polom na francoski borzi in francoske oblasti so ga izgnale. Njegova moralna veljava se je pokazala tudi, ko je svojemu prijatelju v Angliji prodal neke japonske delnice s Koreje, tik preden so izgubile vsako vrednost V New Yorku je uničil več ameriških in kanadskih borznih tvrdk. Ta sin ruskega carskega denarnega mogotca podobne mo-ratoe veljave, Sergeja Rubin- I vanje tujim pogovorom možno ! na razdaljo celih 300 metrov, ne i da bi ljudje to opazili j Gre za »parabolični mifcro-j fon«, sestavljen iz plošče in »te- . leskopskega topa«. Ta aparat za : prisluškovanje na daljavo je dokaj zamotan. Mnogo preprosteje je prisluškovanje z miniaturnim magnetofonom, ki ga lahko nosi človek v žepu. Njegovo »uho« je tako majhno, da si ga človek lahko pritrdi pod ovratnico ali ko uporabljajo napravo, s katero prisluškujejo telefonskim pogovorom, čeprav slušalka ni povezana z žico. Človek sedi v sobi pred pisarno in sliši s to napravo vsako besedo, izgovorjeno na telefonu v sosedni sobi. Isto lahko stori tudi iz sosednjega poslopja. Če pa nasloni mikrofon na zid, lahko prisluškuje pogovoru v sosednjem stanovanju. Ameriški zakonodajalci si belijo glave, kaj bi storili s tem tehničnim napredkom. Na eni strani je njihova dolžnost braniti I privatno lastnino, gmotno in negmotno (v katero sodijo izgovorjene besede), na drugi pa je prisluškovanje sistem, katerega uzakonitev zahtevata državno tožilstvo in pravosodno ministrstvo za boj proti »komunističnemu rovarjenju«. Kako se bodo j ustavne pravice sprijaznile s prisluškovalnimi svoboščinami, še ! ni znano. Morda to vprašanje sploh ne bo urejeno po zakoniti poti. Praksa že tako sama utira pot »elektronskim ušesom«. Jaša Levi Einsteinov življenjepis V založbi Tudor Publishing Company izide 23. maja življenjepis, ki ga je napisal pokojni prof. Einstein sam o sebi. Pred smrtjo je dal rokopis na razpolago založbi s pogojem, da njegov življenjepis ne bo objavljen pred Odlična igra dr. Vidmarja Naš velemojster dr. Vidmar Je bil nekoč izredno nevaren nasprotnik. V Rom ji poziciji je, kot beli, krasno zaključil partijo. Poglejmo: hotelski sobi ali pisarni, prenaša vsako izgovorjeno besedo na sprejemnik, ki ga lahko postavi človek kjer koli daleč naokrog. Sledili so novi izumi in stvar je prišla tako daleč, da lahko montirajo majčkene radijske postaje; njegovo smrtjo. V njem Einstein v čevlje, iz katerih prenašajo na' ‘ ‘ ~ sprejemne postaje vsak šum in pogovor. To bi bila pravzaprav šele nevarnost prihodnosti. Toda v ZDA uporabljajo tudi sredstva, zelo učinkovita v naših dneh. Ta- Dva nova predora pod Alpami , Prvi pod SL Gotthardom, dragi pa pod Malim SL Bernardom Posvetovan ju strokovnjakov, j proti jugu in nazaj prek Alip bd j 1. f5+! gXf 2. gXf Kd6 (če črni vzame, gre beli kmet v damo), 3. TXb4H krasna žrtev. 3.... TXb4 4. Lc5H Odlično igrano. 4. . . . Kc5 5. e7 in beli dobi damo. Menda je bila »žrtev« bivši kandidat za svetovnega prvaka Nemec dT. Tarrasch. ki proučujejo vprašanje graditve novega predora pod Alpami, so predložili načrte o predoru pod St Gatthajrdom. Načrte je več let izdelovala skupina inženirjev. Gre za eno največjih jasnih del naših Sasov. Graditelji bd moraJi premagati velike tehnične težave. Predor bi bil dolg 45 km, visok 20 m, širok pa 13 m. Cestišče za avtomobile bd biilo široko 10 m. ! Vezal bd Gioraico (400 m nad morsko višino) in Amsteg (522 m nad morsko višino) in zgrajen bi bil 500 m pod ravnijo sedanjega predora pod St. GofcthaTdom. Imel bi tri nadstropja, prvo za železniški, drugo za cestni promet, v tretjem pa bi bile ventilacije in napTave za odstranjevamje plinov. Stroški bd znašali približno 1.200,000.000 švicarskih frankov in amortizirali bi se s prispevki od železniškega in avtomobilskega prometa. Za vožn jo skozi novi predor bi bilo treba plačati 40 švicarskih frankov. Švicarska javnost pa se hkrati zanima za zgraditev predora pod malim St. Bernardom, ki bi bil tudi zelo velikega pomena za raz-voj mednarodnega prometa. Samo I na področju Bodenskega jezera ’ je prispelo lani v juliju in avgustu čez mejo v Švico 124.000 mo-i tornih vozil. Za promet od severa bil ta predor zelo važen. Pritegnil bi večino motornih vozil iz nordijskih držav in Nemčije prek Konstamze, Lindaua in Bregenza v Švioo in dalje v Italijo, proti no J star viero. podrobno opisuje svojo mladost, okolico, učitelje in svoja gledišča o raznih zadevah. Novo cepivo preiskujejo Posebni odbor ameriške zdravstvene službe se je te dni sestal v Washingtonu, da bo proučil primere 33 otrok, ki so po cepljenju s Salkovim cepivom zboleli za otroško paralizo. Naloga odbora bo ugotoviti, kakšna je zveza med obolenjem in cepivom, izdelanim v laboratoriju Cutter v Kaliforniji Velik mamutov zob V Tempelhofu pri Berlinu so našli v peščeni jami 22 cm dolg in 3,5 kg težak mamutov zob. Arheologi menijo, da je ta izred- kakih 100.000 let. 149 »Radoveden sem, kdaj bo moč potovati v Peking,« je dejala Helen, da bi odvrnila pogovor od opija. »To je naslednja točka najinega programa. Je pač smola, če pride človek sem ravno v začetku vojne.« »Na Kitajskem je zmeraj kje vojna,« je dejala madame Tis-saud. »Tega človek ne sme jemati tako resno. Pri tem je mnogo baharije. Glejte, doktor Cang prihaja. Tu smo, gospod Cang, tu!« Doktor Cang je bil oblečen v pravkar zlikano, belo obleko iz šantunške svile, v roki pa je držal nov panamski klobuk. Nosil je bele čevlje, svetlozelene svilene nogavice in ovratnico iste barve. Dišal je po lasnem olju in kolonjski vodi. »Oprostite, prosim, da prihajam tako pozno,« je dejal v vljudni zadregi. »Nič hudega. Menim, da se bomo lahko vsega dovolj nagledali,« je zamrmral Russell. Bil je že od začetka proti temu, da bi sprejela Kitajčevo vabilo. Toda Helen je razganjala radovednost in hotela je videti vse, v vsakem kitaju kamor sta prišla. On, Bertie, ni našel v sebi dovolj odločnosti, da ne bi storil česarkoli, kar ie hotela storiti njegova žena. Svetovno znani avtomobili znamke Marcedes-Benz so slavili že tretjič zmago na 1000 milj dolgi progi. To tekmovanje je bilo ustanovljeno pred tremi leti. Na sliki vidimo vozilo, ko vozi skozi Raveno »Hotel sem reči, da vam nočeva povzročati preveč truda,« je pripomnil, kajti Helen mu je bila zabičala, da mora biti vljuden s Kitajci Zdaj je bila stvar doktorja Canga, da bi protestiral. Njegovo vabilo, da bi Russellovima razkazal Sangaj, je bila nekakšna izpolnitev uradne želje. Kitajski poslanik v Tokiu, njegov prijatelj, mu je pisal, da so Russellova na Japonskem zelo častili, in da pripada Bertrand Russell politično vplivni družini. Bilo je nujno potrebno, da bi napravila nova Kitajska nanj dober vtis, da bi tako izravnali japonski vpliv. Temu cilju je bilo treba pripisati, da se je Yutsing Cang, oblečen v novo od pete do glave, duhteč in nasmejan, ves v ognju in v zadregi kar krivil od poklonov in mnogih vljudnosti, čeprav angleški jezik ni nič kaj prikladen za to. Pred hotelom je čakala velikanska limuzina s šoferjem v beli uniformi; bil je avto, ki si ga je bil Cang izposodil od svojega očeta, da bi vzbujal v Angležih spoštovanje. ,Baharija‘, je pomislila Helen, ko je vstopila. »Ali je res, da v Sangaju dobro igrajo polo?« je vprašal njen mož. Doktor Cang je smeje priznal, da se na to prav nič ne razume. »Baje tudi v Hongkongu dobro igrajo polo,« je menil Russell. »Moj oče ima skupino glinastih figur iz dinastije Tang,« je dejal doktor Cang, »ki vas bo morda zanimala. Gre za polo tim žensk na konjih v njihovih dolgih oblekah in širokih rokavih. Dokaz, da so igrali na Kitajskem polo že pred dobrimi tisoč leti in da je moral biti celo sila priljubljen, tako da se niso ukvarjali z njim samo moški, marveč tudi ženske. »Res je, res,« je pritrdil Russell, ki je bil v zaspani nestrpnosti nehal slediti dolgoveznemu stavku. letos n,c“ Z znanimi ameriškimi Pulitzerjevimi nagradami so rjj in drugimi nagradili ameriškega pisatelja VVilliama skladatelja Gian-Carla Menottija. Na sliki levo Fau Menotti. »Belgija napoveduje sveto mir« Pod tem geslom prirejena trideseta svetovno razstava bo trajala 200 dni 8 milijonov p rebivajlce v, pr ^ nad 50 milijonov obiskovalce^ tujih dežel. Med sve ^. stavo bo v Bruslju m jih mestih kakih 400 i V slavnostnih “ • najini; kongresov. V sfevDC pričakujejo v Bruslij ---j,: ---------- obiskovalcev, Br , vred pa lina 750.000 kofflai predmestji Jrcf^pas,™ovna raZ' milijon Prebivalcem- « j ta v stava bo vsa prihodnja tn ^ del vBro*1!? središču javnih ^ _ drugim bodo zgradili .jj, .1 ____: 10 vei- • dve novi letališči in _„Ktavi-avtomobilskih cest. nros*°r šču bo določen poseben Pbjl za parkiranje 30.000 a , bel-Za pripravljalna dela i uii- giijska vlada na razpo f> lijard frankov. O svetovni razstavi, ki bo leta 1958 v Bruslju, smo že poročali Tuji časniki čedalje obširneje poročajo o pripravah, čeprav se bodo odprla vrata te velike svetovne prireditve šele čez tri leta. Bruseljski občinski svet je določil za trideseto svetovno razstavo veliko razstavišče na robu mesta blizu grada Laekena. Dela na gradbišču bodo končana šele čez tri leta. Simbol razstave bo velika zvezda s petimi različno dolgimi kraki in s številko 58. Na razstavi bo sodelovalo nad 50 nairodov. Zadnja svetovna razstava je bila leta 1939 v New Yorku. Bruseljska svetovna razstava bo torej hkrati tudi proslava 100-letmice prve svetovne razstaive, ki je bila leta 1851 v Crystal Palače v Londonu. Na njej je sodelovalo kakih 17.000 razstavljalcev iz 12 dežel. Na svetovni razstavi v Bruslju bo sodelovalo več narodov kakor na katerikoli doslej. Organizatorji so povabili nad 80 dežel in 25 se jih je že prijavilo, drugih 25 pa je odgovorilo, da se bodo razstave na jbrž udeležile. Na nobeni dosedanji svetovni razstavi ni sodelovalo več kakor 35 dežel. Geslo bruseljske svetovne razstave se glasi: >Belgija napoveduje svetu mir.« Organizatorji so sklenili da bodi v središču te velike svetovne prireditve človek. Razstavni katalog obsega v pet- j desetih skupinah najrazličnejše j dejavnosti s področja gospodarstva, znanosti in umetnosti. Trije veliki mednarodni paviljoni, ki jih pomagajo graditi tudi Združeni narodi, so skupno delo narodov, posvečeno gospodarstvu in umetnosti. Znamenje razstave bo orjaški atomski model: simbol moči, ki hi lahko služila človeku v mirnem času, kakor tudi za pustošenje. Na 200 ha obsegajočem stavbišču bo stalo 140 metrov visoko jekleno ogrodje z devetimi velikanskimi jeklenimi oblami, velikimi ka- j kor gazometri. To bo dve sto mi- j lijardkratno povečanje uranovega | kristala. Morda bo ta simbol po- j zneje za Bruselj značilen tako,; kakor je zdaj za Pariz Eifflov | stolp ali za Dunaj orjaško kolo. Sicer pa so tudi Eifflov stolp zgradili za svetovno razstavo. Svetovno razstavo v Bruslju bodo odprli 3. aprila 1958 in tra- wirona* •u P° Doktor Cang je vzel trobilo in nekaj zaklical so ^ n' kitajsko. Se v zadnjem trenutku ga je odvrnil od cree^' vozil po zanemarjenih in umazanih okrajih vzdolž ®ooc dok323**’ Bil je zelo razburjen, kakor zmeraj, če je bilo tie a da je Kitajska zelo napredovala. V njem je bila cu n čustev: zaničevanje neizobraženih in barbarskih lju 1 ^ (ježele delov sveta, sovraštvo proti pritepencem, ki so bosti lju<^ ^ denar in pot, grenko sramovanje spričo narodnih sla ° ^ t>il° občudovanje predrznežev. Čudovita mešanica, s ^ho(jnjaki! • • KROJAŠKI RAČUN ^ Zdravnik pravi nervoznem' eVei niku: >Zastran denarja jt belite glavo. Pred nekf fcj n' prišla k meni bolna - ’ ^ str' mogla spati, ker jo 1e P j tir belo, kaj bo z neporavnamm . jaškim računom. Svetov* sC naj ne misli več na to, počuti zelo dobro.* vi bo »Vem, gospod doktor, P nik, , tisti' krojač sem namreč »No da, ptic nc ‘fld‘ bo, vprašanje pa J®> peti.« povsod pobarvano občevanje med vzhodnjaki in »Za nekaj minut se ustavimo v neki šoli,« je 0 in 1 gostoma. »Otroci uprizarjajo kratko gledališko Pr® s jcitaj5^ se mi, da vaju bo zanimalo videti, kakšne uspehe na področju vzgoje.« Helen je opazila izraz prestrašenosti na obrazu sV°^eraj in ga je prehitela. »Seveda,« je dejala. »Sole so bile z konjiček.« Ob teh bodrilnih besedah je Yutsing oživel. »PrihodnJ^6^. vam bom lahko pokazal res nekaj presenetljivega- ta -/n0'1 kih pet tisoč skavtov iz vse pokrajine Kiangeil-konjiček, gospa Russellova. Mladina, novi rod. ljudem se je težko preučiti, novi rod pa bo čisto lahko obljubimo. Tudi Mojzes je moral ostati z stvom štirideset let pa ^ Naši«1 to - druS?«> izvoljenl^d jcai v puščavi, preden je dorasel je štirideset let? Kaj je štiri sto let v prebujenju nai nav^eC Ali ste Pu Helen se je ozrla na razvnetega Kitaj čka biblije?« je vprašala vljudno. n0 Bert'e »Kristjan sem,« je odgovoril doktor Cang skrom ni udeleževal pogovora. »ELEKTRONSKA UŠESA« IN DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE V hiši, na ulici in celo v samotni kopalnici nihče ni več varen pred prisluškovanjem »elektronskih ušes«