Letnik Vii
71 Sun ilka
iris-if, 11 i-1 p (\	n* 19! S
K Ì&-
3*50 1 —
3} Ätrsfrff« s “—-15-—
ffi&aamasne številke S® vlis®ri«v. *—
STRAŽA
ss raiunajo bo 12 ®d 6 redne pemvrste vsčkratoft ozaanl'i&
EE* V

nudi hoji v Vhodni ©silicijL
V Izhodni Galiciji in Yolhyniji se Rusi krčevito ustavljajo, — Italijani zopet brezuspešno navalili na Doberdobsko planoto, — Pred velikimi dogodki na Balkanu. Srbske priprave,
Rtimunija zabranjuje prevoz.
Najnovejše avstrijsko uradne
. r>o?AČiio,
Uradno se razglaša:
Dunaj, 5. septembra.
Rusko bojišče.
Rusi se srdito ustavljajo našemu prodiranju v izhodni Galiciji in v V o 1 h y n i j, i.
Ruski napad ob besarabski meji je bil odbit pred našimi ovirami, pri čemur je bilo razpršenih več sovražnih bataljonov.
Izhodno od izliva reke Seret je udrl sovražnik, ne meneč se kakor navadno za lastne človeške žrtve, v naš strelski jarek, toda b i 1 je v boju na nož vržen nazaj, pri čemur ie prišlo veliko število ranjenih in ujetih Rusov v n'aše roke.
Zahodno od T ar n o p pia so avstrijske in nemške čete zavzele z naskokom več obširnih sovražnih okopov.
Tudi pri mestu Založe smo zavzeli eno rusko opiralno točko.
Izhodno od mesta Brody in v V o 1 ih y -n i j i je naše prodiranje uspešno.
Naše čete, ki se bojujejo vi trdnjavskem trikotu v Volhvniji, so ujele v zadnjih bojih krog 30 ruskih častnikov in čez 3000 mož.
Na samostanu B u d z a n o v, ki se nahaja v sredini ; ruske bojne črte ob spodnjem toku reke Seret, že vihra nekaj dni zastava Rude-č e g a križ a. Čeprav se že itak ni moglo smatrati, da bi bili Rusi napravili vojaško bolnišnico na sredini bojne črte, se je v tem slučaju še vrhutega dognalo, da. so Rusi spremenili ta s a m o s t an v utrjeno'opiralno točko. Čudil se tedaj ne bo nihče, če bodo v najkrajšem času zatrjevala ruska poročila, češ, mi smo kljub temu, da je vihrala na omenjenem samostalnu zastava Rubečega križa., obstreljevali ta samostan. Sovražnik je zakrivil v tem slučaju' zlorabo pogodb mednarodnega prava, aar pa nikakor ne sme 'škoditi načinu našega bojevanja.
Italijansko bojišče.
Včeraj, dne 4- septembra, so razvili I tali j a-ni na Dober dobski gorski planoti živahnejše, toda popolnoma brezuspešno delovanje. Ko je italijanska artilerija vseh kalibrov hudo obstreljevala posamezne prostore, so že predpoldne napravili v e č sunkov ob cesti zahodno od S v, Martin as Vsi sunki so bili odhiti. Naša artilerija je uničujoče obstreljevala bežeče g a sovražnika, Proti večeru je postajal topovski o-ge n j vedno hujši. Nato so sledili zopet p o samo z n i infanterai sM napadi, ki so pa bili vsi odbiti, pri čemur so imeli Ifialijani velike izgube.
Na južnem Tirolskem sta bili dve sovražni stotniji, ki sta napadli našo postojanko Marko, z a p o d ©n i v b e g.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najoovejše nemško uradno poročilo.
Benolin, 5. septembra.
Severo-izkodno bojišče.
Armajdna skupina maršala pl. Hindenburg, a. Med Friedriclišstadtoin in Me reezom (ob Njememu) je položaj nespremenjen.
Izhodno od Grodna .se je sovražnik umaknil za prostor pri reki Kotra južno od mesteca Jeziovi). Število ujetnikov, ki so jih čete zajele v bojih pri Grođ-nu, se je zvišalo čez 3600 mož. Gelte armade generala pl Gallwitza so pri in južno od mesta. Mstibovo (juž-no-zaKodno od Vo>Ikovijske) sovražnika zopet premagale. Ujetih je bilo -520 Rusov.
Armadna skupina martala bavarskega princa L e o p o I d-a. Priboril se je iz. hod iz močvirnate ožine pri in južnoizhodno od mesteca Novi-Dvor (severno od Pružana). Tudi dalje proti severu so se dosegli uspehi. Ujetih je bilo zopet čez 4000 Rusov in zaplenjenih troje strojnih pušk.
A r m a d n a skupina maršala p 1 M a c k e n s e n a. Obmcstje pri Breza-Kartuzskaja jo sovražnik vsled pritiska naših čet izprazni,!. V okolici Drogiczyn in južno od tajn.se sovražnik zopet krčevito ustavlja. Naši napade nadaljujejo.
Južno-izhodno bojišče.
Armada generala grofa, Bothmerja je z naskok, zavzela celo vrsto sovražnih postojank na zahodnem bregu reke Seret.
Pred velikimi dogodki na Biütanu.
Na Balkanu je nastalo nemirno gibanje. Iz dogodkov na ruskem bojišču se da sklepati, da se svetovna vojska korak za korakom bliža svojemu koncu, ali da se vsaj prvi del svetovne vojske polagoma zaključuje. In sedaj se zdi Balkancem, da je pi’išel oni trenotek, v katerem morajo poseči vmes in na katerega so se že dobro leto pripravljali. Kako bodo posegli vmes, na kateri strani, to je seveda nerešeno v-prašanje, Dvozvezna in- četverosporazumna diplomacija imata sedaj na Balkanu vroče dneve. Vsaka dela z vsem naporom, da dobi partijo za svojo stran.
V naslednjem priobčujemo poročila, ki se nam zdijo najbolj verjetna, da pravilno označujejo trenot-ni položaj na Balkanu. Položaj se kajpada od trenot-ka do trenotka spreminja. V glavnem se samo lahko reče: Bolgarija je nam prijazna; Rumunija in Grčija sta prijazni Četverosporazumu ; o Srbiji in Crno-gori pa itak vemo, kako je.
Humanija pred odločitvijo.
Dunajski list „Abend“ poroča iz Bukarešta: Političen položaj se je odločil. Kralj Ferdinand in pa kraljevič Karol sta došla v glavno mesto Bukarešto. Ministrski svet rumunski trajno zboruje skupno z voditelji strank.
Rumunija se udeleži,
„Journal de Genove“ poroča, da se je doseglo sporazumlje nje med Rumunijo in četver ospobazumom,
ker se je ugodilo ramenskim željam. Rumuidji seje na prosto dalo, kdaj se udeleži v o j s -k e, toda zavezati se je morala, da ne bo prepustila prevoza topov in streliva v Turčijo.
Poluradni ^Tndenpendance Romaine“ pravi, 'da poročila „Journale de Geneve“ večkrat ne odgovarjajo resnici,
Rumunija ne dovoli prevoza streliva.
Londonski Reuterjev urad poroča dne 3. sept.: Rumunija je Avstriji in Nemčiji naznanila, da ne dovoli uvoza orožja in streliva; skozi svoje ozemlje v Turčijo. Rumunija pravi v tem naznanilu, da hoče svojo nepristranost posebno sedaj obdržati, ko je izbruhnila tudi vojska med Italijo in Turčijo. Rumun-ska vlada se izgovarja, da obstojijo med Rumunijo in Italijo prijateljski o d noša j i, katere Rumunija ne • mara kaliti.
Bolgarija zanika.
Uradna ,,'Ageace Telegraphikjue Bulgare“ poroča : Srbom je vsako sredstvo dobrodošlo, da obrekujejo Bolgare, ne ustrašijo se niti pred lažmi. Tako prinašajo srbski listi poročilo, ki je po krivem pripisujejo Reuterjevi poročevalci, da je Bolgarija prepustila Turčiji vojno gr a čl ivo, med, drugim tudi štiri 21palčne topove, ki so se takoj spravili ob Dardanele. To v Nišu zmišljeno poročilo ima jasen namen, da zlorabi zaupanje srbskih zaveznikov.
Razpoloženje v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo: Dne 30. aVgusta so se pričeli tv Bolgariji divizijski manevri.
Letina je že pod streho in ura odločitve se ser daj bliža.
V Sofiji je bilo ustanovljeno nemško-bolgarsko kulturno društvo, ki je priredilo dne 27. avgusta svoj prvi koncert'.
Italija grozi Bolgariji.
„Frankfurter Zeitung“ poroča dne 4. t. ni. iz južnošvicarskega mesta Chiasso: Srbija je odgovorila ha noto četverosporazuma, Ta odgovor so prizadete vlade že sprejele. V odgovora četvero spor az uma. vlade strogo molčijo. Kljub temu se je izvedelo za nekatere podrobnosti. Že pred nekaterimi dnevi se ja nagJašlalo, da je Srbija po dogovora z Grčijo pripravljena odstopiti Bolgariji ozemljje čez črto ob Vardarju in ji odstopi tudi del bi (oljskega vilajeta, katerega pa Bolgarija popolnoma zahteva za se. Srbska kakor tudi grška vlada vstrajate pri zahtevi, da bi Grčija in Srbija še tudi v bodoče naravnost mejili druga na drugo. Domneva se, da Bolgarija s temi koncesijami ne bo popolnoma zadovoljna, a nova srbska priznanja Bolgariji dajejo upanje za najdalj n a pogajanja pri katerih bo dejanski sodeloval tudi novi, grški ministrski predsednik Venizelos, čegar gospodarski sporazum s četverospo,razumom se smatra kot ugodno znamenje. Kako pritiska četverosporazum na Bolgarijo, je videti iz odurne in robate pisave, katere se poslužuje glasilo italijanske vlade „Corriera delih sera“ napram Bolgariji. „.Corriera đe'La sera“ najprvo ponuja Bolgarom sladek kruh in zagotavlja Bolgarijo naj globoke] šili simpatij, katere goji Italija in četverosporazum za njene zadače, grozi pa za slučaj, ako bi se Bolgarija skušala pridružiti Avstriji in Nemčiji z bičem in končno s koncem narodnega obstoja Bolgarije.
Radoslavovo glasilo o SrMJL
Radoslavovo glasilo „Narodni Prave,“ izvaj: glede na srbski odgovor o odstopu Macejdonije: N'
usmiljena nujnost je prisilila Srbijo, 'da je priznala neoporečeno pravico Bolgarov na Macedlonijo. ÌToda Srbi priznavajo samo prajvico in vprašanje je, še bo srbska armada Macedonijo tudi izpraznila.
Srbske priprave.
„Echo de Paris“ poroča iz Soluna:	Srbija že
dva mesca dobiva čez Solun ogromne množine municije, posebno granate, letala, oklopna avtomobile itd. Srbska armdda se pripravlja na odločno akcijo, da prisili avstrijsko armado, da odpošlje čete z ruskega bojišča.
(Opomba:	Ali so te priprave res namenjene
proti Avstriji, je v sedanjem hipu dvomljivo. Mogoče je tudi, da se Srbija oborožuje proti Bolgariji.)
Prevažanje ruskih čet in municije za Srbijo.,
Sofijskemu vladnemu listu „(Echo de Bulgarie“ se poroča iz iRustčuka, da pošilja Rusija v enomer čete in druge vojaške potrebščine po Donavi za Srbijo. Te dni je zopet plulo veliko število prevoznih parnikov in drugih tovornih ladij, z municijo na kro-vu, mimo Rustčuka. Vsa municija In druge vojaške potrebščine, ki so jih prevažale te ladje, so bile namenjene za Srbijo.
Srbija in Grška.
Iz Aten poročajo: gladni listi povdarjajo, daje ’Srbija, predno je izročila četverozvezi svoj odgovor, grško vlado o njega vsebini informirala. Srbija nudi v skladu z željami četverozveze Bolgariji) koncesije tudi na desnem vardarskem bregu. Grška vlada bo srbsko vlado o svojem stališču še informirala. Ministrski predsednik Venizelos je obiskal srbskega poslanika ter mu izjavil, da se bo Grška nahajala na strani Srbije, ako bi Bolgari Srbijo napadli. Drugo poluradno poročilo grških listov zanikuje vesti o sestanku Venizelosa in Pašiča.
Srbska armada.
Septemberska številka lista JOesterreichisehe Rundschau“ je priobčila članek „jSrbija v letu 1916“, iz katerega posnamemo sledeče podatke o srbski armadi:
Srbska uradna naznanila pravijo, da šteje se-< daj srbska armada okrog 220.000 za boj sposobnih mož. V bojih je bila napadalna sila srbske armade popolnoma strta. V srbskem glasnem stanu se je takrat, ko je mesca januarja Rusija nujno pozivala Srbijo, najji bi s sunkom na ogrsko jemlje podpirala boje ruskih armad, odkrito priznalo, da je srbska armada le Se zmožna za defenzivo, t, j. da se brani, ne pa za ofenzivo. Izgube srbske armade, M je štela ob pričetku vojske 270.000 mož, so znašale do Konca decembra leta 1914 140.000/ mož, torej več kakor polovica csele armade.
Od aktivnih častnikov jih je padlo ali umrlo v-sled bolezni več kakor 60%. V srbski armadi služijo sedaj večinoma rezervni častniki. Več nižjih uradnikov, pisarjev itd. se je povspnelo do rezervnih stotnikov in si je pridobilo, vsled vojske mnogo boljše službe, kakor so jih imeli pred vojsko v nevojaški službi' Pretežno večji del srbskih rezervnih častnikov si želi, da bi se vojska nadaljevala. Srbski rezervni častniki so v srbski armadi tisti sloj, na katerega se o-pirajo belgrajjski častniki, ki se zbirajo okrog vedno le zelo priljubljenega prestolonaslednika in katere i-menuje ljudstvo že več let „črno roko.“ Ti belgrajski Častniki že od balkanske vojske stremijo, z vidnim u-spebom za tem, da bi spremenili srbsko demokracijo v Vojaške demokracijo.
Srbski kraljevi dvor, častniški zbor, vlada in vsi srbski politični krogi upajo kljub gorju, ki ga je prinesla vojska vsem Jugoslovanom, trdno v končno zmago velikosrbske misli ter v združenje vseh Jugoslovanov kljub ruskim porazom in kljub dosedanjim neuspehom četvero sporazuma v tej svetovni vojski. Je to sicer dušna bolezen srbskega navoda, ki je pa velike važnosti.
Mkita upa.
Iz Rima se poroča: Dna S. avgusta si je ogledal črnogorski kralj Nikita črnogorsko-hercegovinsko bojno Črto in je navduševal svoje vojake za nove navore in žrtve, češ, končna zmaga bo na strani Crne-gore, Srbije in njenih zaveznic in Crnigori se obeta sijajna bodočnost.
flvsf pi j sHQ-piisMa bojišče.
Na naši strani sicer ni nobenih neuspehov, toda ruski odpor postaja ob oeli Srti silovitejši. Posebno se Rusi srdito borijo proti našemu, prediranju ob spodnjem Seretu in ob besarabski meji.
Na severnem ruskem je padla trdnjava Grodno. Isto tako obmostje iriediiichsstadsko (južnoizkodno ccl Rige ob Dvini). Ob Rokitenskih močvirjih napredujemo.
Trdnjava Grodno padla.
Zavezniške čete so v petek, dne 3. septembra, z naskokom zavzele močno rusko trdnjavo Grodno ob Njemenu. Mi smo že v petkovi „Straži“ namignili, da stoji trdnjava pred padcem, ali pa da je že padla), in naše mnenje se je med tem obistinilo, Že dne 1. septembra so zavezniške čete z naskokom zavzele zaho-dnji pas trdnjavskih predutrdb in s tem je bila tudi usoda trdnjave zapečatena. Naskakujoče čete so si z naglim prodiranjem priborile v petek, dne 3. septembra, prehod čez reko Njemen in so tako sz nenadnim naskokom prišle v posest mesta, ki leži na desni (izhodni) strani Njemena. V mestu se je vršil še boj za posamezno hiše, a končno so Rusi’ vendar morali prepustiti važno postojanko svojim nasprotnikom. V mestu so zmagovalci ujeli 400 Rusov.
S padcem Grodna je ruska črta ob Njemenu popolnoma prebita in je tako Rusom nemogoče prodiranje naše in zavezniške armade1 na tem prostoru ustaviti. Naše armade imajo sedaj v G rodnu na razpolago važno železniško križišče za prosto gibanje Čet v zasedenem ozemlju.
Grodno.
Mesto Grodno je glavno mesto enakoimenovar nega ruskega okrožja in leži ob železnici Petrograd-Varšava. Grodno je bilo nekaj časa prestolnica poljskega kralja Stefana Baihoryja. Mesto šteje 60.000 prebivalcev, med njimi veliko število judov, Grodno je bila trdnjava prve vrste. Obširne utrdbe pred glavno trdnjave se raztezajo 9 km naokrog in so bile zelo moderno urejene. A naši in zavezniški težki oblegovalni možnarji so tudi te močne utrdbe prav kmalu razbili.
Bitka med Ikvo in Dnjestrom.
V prostoru med Tarnopdlom in Brodyjem, t. j. med rekama Ikva (pritok Styra v Voltimi ji) in Dnje-str je v teku huda bitka. Domneva se, da bo te dni v tem prostoru padla odločitev.
Na izhodnem bregu Sereta.
Kakor pravi avstrijsko uradno poročilo z dne
4.	sept. so naše čete v izhodni Galliciji po hudih bojih zasedle že izhodni breg reke Seret. Naši so iztrgali sovražniku močne postojanke pri višini Slotenja in so ujeli 2 častnika in 1406 mož.
Baske izgube 223.172 častnikov in 5% milijona
mož.
List „Baseler Zeitung“ objaivlja Statistične podatke o dosedanjih izgubah ruske armade. Rusija je od pričetka vojske notri do srede mesca avgusta 1915 izgubila 223.172 častnikov in sicer jih je padlo častnikov 43,124, 161.443 jih je bilo ranjenih in 18.605 čar stnikov se pa pogreša. Za vsem znašajo ruske izgube na moštvu 5% milijona mož.
Velikanski plen.
Poljski list „Przeglad por any“ poroča iz Novo-Georgievska: Zavezniške čete so dobilo v trdnjavskih skladiščih toliko živil, da bi armada generala Bobr-ja lahko poldrugo leto vstrajala v trdnjavi. Malo pred začetkom obleganja so spravili Rusi v trdnjavo1 ša
12.000	volov, kateri so sedaj prišli v last naše armade.
j tegnila zmagati v tej vojski. Veliko je ogorčenje zoper tiste kroge, ki se jih smatra za povzročitelje voj-! ske, katera je prinesla revnejšim ruskim ljudskim ? ] slojem toliko gorja- V Odesi so pretepli nekega viš-\ jega ruskega častnika, ki je hotel razgnati gručo delavcev, kateri so preklinjali Nikolaja Nikolajeviča.
] Upoklic novih letnikov se baje ne vrši brez težkoč.
! Glavna poteza razpoloženja v ruski državi je sedaj ] splošna klavernost in pobitost,
j	Japonska ponuja čete Rusiji.
j	Listu „Aftenposten“ se poroča iz Petrogradat
i Dopisnik ruskega lista „Ruskoje Slovo“ v Tokiju je j izvedel iz uradnega vira, da je 'Japonska ponudila j Rusiji svoje čete za evropsko bojišče. Vprašanje, kap I ko se bo udeležila Japonska vojske na strani četve-I rosporazema, se bo rešilo, kakor hitro bodo došla v j Tekijo poročila japonskih poslanikov na dvorih čet-! verosporazumovih vlad. Tozadevna poganjanja med ! Japonsko in če t verosp or az umom so sedaj v polnem j teku..
j	Belo morje zmrznilo.
List „Aftenposten“ poroča, da j-e Belo morje b-
I krog edinega m najvažnejšega ruskega pristanišča I Arhangelska zamrznjeno in' ne more dobivati Rusija j municijo iz Amerike in ludi Rusija je morala ustavi-\ ti pošiljanje blaga iz Rusije preko Arhangelska v An_ j glijo, Francijo, Italijo in druge države. Da je Belo j morje letos tako zgodaj zamrznilo, je zopet nov in v®-j lik udarec za Rusijo,
; MjsMijanslio bojišče.
j Na italijanski fronti se ni pripetilo nič posebne^
J ga, Cetverozvezna poročila pravijo, da bodo vsi četL j. verozvezni zavezniki koncem septembra ali zučetkom j oktobra navalili na nas. Potemtakem bi se sedaj m. j šile priprave. Toda o najmočnejšem zavezniku, o Ba-j siji, že to poročilo ne velja več.
Tri desetinke italijanske armade uničene.
Listu ^Züricher Zeitung“ se poroča z italijanskega bojišča, da so doživeli Italijani zopet hud poraz. Tudi italijanski listi so že aaicjeli priznavali, <$fc so izgubili Italijani v dosedanjih bojih na italijanska avstrijskem bojišču več kakor tri desetinke svoje an. made, ne dia bi bili dosegli kakšnih uspehov in pridobili ozemlja.
Italija Izgubila đoseđaj 682 častnikov.
Italijanska armada je izgubila dosedaj 682 častnikov in sicer 2 generala, 64 ' štabnih častnikov* 138 stotnikov in 478 drugib častnikov.
Novi upoklici v Italiji.
Italijanski podaniki, rojeni ; 1896, kakor oni, rojeni v letih 1892 do 1894, ki se nahajajo izven Italije, se morajo nemudoma vrniti k naborom v Italijo. T®i odredba se utemeljuje s tem, ker namerava, Italija de spomladi podvojiti število svojega moštva, V poučenih krogih je pa znano, da je Italija všlecl velikanskih zgub ob Soči prisiljena si pravočasno dobiti novih rezerv,.
Angleški častniki v Italijanski vojni mornarici«
Novi načelnik ruskega, generalnega štaba.
Kakor se iz Petrograda uradno poroča, je bil general Januškevio, načelnik generalnega štaba velikega kneza in glavnega poveljnika Nikolaja Nikolajeviča imenovan za vojaškega pomočnika carskega namestnika na Kavkazu. Vrhovni poveljnik ruske armade na severozahodu, general Aleksejev, je bil imenovan za načelnika pri generalnem štabu vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Novi rnsM poveljniki.
Načelnik 6, ruske armade, generalni pribočniki Ruski, je imenovan za glavnega poveljnika ruskih armad na severni fronti in poveljnik 4. armade- general Evert, za glavnega poveljnika armad na zhliodni
ruski bojni črti.
Avstrijski upravitelj na Poljskem.
Za ozemlje, katero a) na Rusko-Poljskem zasedli Avstrijci, je imenovan za glavnega upravitelja generalni major baron pl. Diller.
Angleži niso prav nič zadovoljni z delovanjem italijanskega vojnega brodovja v Jadranskem morju* Vsled tega so se že vršila posvetovanja, da bi se §© tudi Anglija udeležila vojnih podjetij italijanskega/ vojnega brodovja v Jadranskem morju. Dne 3. avgusta se je odpeljal skozi severno-italijansko mesto Turin eden angleški admiral in več angleških mornariških častnikov v smeri proti Jadranskemu morju.
Italija je Avstrijo podcenjevala.
Italijanski list „Corriere della Sera“ piše: Ita- . lijanski, vojaški strokovni pisatelji so podcenjevali — Avstrijo. Ne more se tajiti velikanska moč Avstrije^ M se bo pokazala šele takrat, ko bo po končani vojski prejel vsak svoj delež. Avstrija in Nemčiji!/bosta kar zaporedoma skušali vreči ob tla Rusijo, Srbijo, Francijo in Italijo. Ker primanjkuje Italiji in Srbiji denarnih sredstev za nabavo orožja in municije, jima mora takoj Anglija priskočiti na pomoč.
Kobarid.
i	Veliki nemiri v Rusiji.
Iz Odese prihajajo preko Bukarešta poročila, ki pripovedujejo, da so se vršili na več krajih Rusije resni nemiri, ki so bili antimonarhističnega značaja. Splošna nezadovoljnost, povzročena vsled dolgo trajajoče vojne, je glavna povzročiteljica velikih nemirov, kojih resnost se nikakor ne sme podcenjevati. Neznosna draginja, ki vlada v Rusiji, je tudi vzrok, da se nezadovoljnost razširja, V ljudstvu vla,da splošna pobitost, kajti nihče ne verjame, da bi Rusija n-
Ko-
bariška občina Šteje okoli 1400 prebivalcev. Kobarid ;e oddaljen od Gorice 52 kilometrov. Kobaridci so čvrsti, krepki ljudje, inteligentni, zavedni Slovenci. Kobarid ima prvo slovensko ljudsko knjižnico na Primorskem. Narodna Čitalnica je bila ustanovljena po pes. niku S. Gregorčiču leta 1871 in ima trobojnico od i-stega leta. V Kobaridu je bilo ludi yee gospodarskih društev, jako razvita hranilnica in posojilnica. V Kobaridu je križišče cest proti Gorici, Koroški in Itali-
ji, poätna zveza po Nedižki dolini s Čedadom v Ital -ji. V Kobtaoddu se je rodil i.n tudi tapi prerano umrl slovenski pesnik in pisatelj Krilan. Leta 1904 Si je postavila oböina lep obči n stki dom. Na Kobarig|kero je cvetela konjereja, kobariške konje se je v Italiji prodajalo za drag denar.
Kačja zalega
Zdaj Sele brez vseh okolnosti prihajajo na dan vesti, kakšna protiavstrijska golazen se je skrivala v Trstu za listom, ki je pod imenom ^Piccolo“ širil strup liberalstva in iredentovstva. po Trstu in vsem Primorju. Urednik tega potuhnjenca, Ottilio Tamaro, jo je pred vojsko popihal v Rim ter tam javno in o-čito razkriva, kako sovraštvo so gojili tržaški „peod-rošenci“ do Avstrije in do našega cesarja. Naše oblasti so z ozirom na „zavežznico“ zatiskavale oči in u-Šesa, to je zahtevala trozvezna višja politika, a s tem so le gojile strupeno golazen na lastnem telesu. Samo dva moža '(Hohenlohe in Konrad pl. Hötzendorf) sta ne samo spoznala nevarnost tržaških neodrešen-eev, marveč sta se upala proti njim tudi nastopiti. — Bivši cesarski namestnik Hohenlohe je uvidel neomajno zvestobo slovenskega prebivalstva do avstrijskega cesarja, zato je hotel svoje delovanje tudi po tem uravnati. Žal, da je bil poklican pred šestimi mesci na Dunaj.
Ottilio Tamaro, ki čepi sedaj v Rimu, priznar va, da je bivšia. laška liberalna stranka, v Trstu ta-korekoČ proslavljala vsako leto spomin smrti onega Oberdanka, ki je hotel z bodalom umoriti — našega cesarja!
Tam za Krasom se, bori z brezprimernim junaštvom naiš Hrvat in Slovenec zoper napade onega naroda, ki je gojil v Trstu to gadjo zalego in ki hoče ob Adriji ugonobiti slovanski, Avstriji nad vse zvesti rod. Naši vojaki poznajo svojo dolžnost in jo bodo vršili do konca. Bog daj pomoč!
Slovenci v italijanskem ujetništvu .
Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Anton Culkar iz Drage pri Višnjijgori, piše: „Ljubi starisi in sestre! Vam naznanim, da seta v ujetništvu na Laškem. Gre mi dobro, piti in jesti mi ne manjka, pisal sem po 20 kron, da si kupim hlače, spodnje hlače in srajco’, nimam nič.“ Laški cenzor pa ni vedel, da je bil Cu$kar dogovorjen s svojo materjo Uršulo, da, če bodo tri pike, je hudo, če bodo štiri pike, je prav hudo! Torej gre Slovencem, ki sa ujeti na Italijanskem, prav hudo in se sklepa iz te dopisnice, da nimajo niti jesti niti piti.
MMA lilfe
Srbski zrakoplove® nađ Novlmsaflom.
Dne 3. avgusta je priplul srbski zrakoploveo nad mesto Novisad. Zrakoplov je plovel v višini 800 mefrovt nad mestom in se je kmalu vrnil nazaj v Srbijo, ne da bi bil metal bombe na mesto.
Francoske nakane.
Iz Curiha se poroča: Francozi so zbrali ob al-zaško-franeoski meji 300.000 mož, da bi udarili ž njimi na nemške . postojank® v Alzaciji, ki obvladujejo mesto Mühlhausen.
Kakšen mir bo sklenila Nemčija?
„Grazer Volksblatt“ piše: Nemškemu državnemu kancelarju je bila izročena spomenica, katera je bila podpisana od 82 nemških mož-uČepj'akov in v kateri ti možje ugovarjajo zoper razne aneksijske zahteve v številnih vlogah, ki jih dobiva nemški kance, lar od raznih strani Nemčiji®. Spomenica se glasi: Nemčija se ne udeležuje sedanje svetovne vojske z namenom, da bi si osvojila tujega ozemlja, marveč, da bi si ohranila svoj obstoj pred sovražnimi zaveznicami, da bi si ohranila svojo narodno enotnost in svoj napredujoči razVoj. Le edino to, kitr služi tem smotrom, sme Nemčija uvaževaiti tudi takrat, ko bo sklepala mir. Vloge, ki so došle Vaši ekscelenci, pa nikakor ne odgovarjajo tem smotrom. Smatramo torej za svojo dolžnost, da ugovarjamo z vso odločnostjo takim stremljenjem ter da se javno izrečemo, da bi smatrali za velik in usodepolen politični pogrešek, če bi se uresničile te zahteve, M M ne ojačile Nemčije, marveč bi jo oslabile na usodepolni način. Ce se zadeva premotriva strogo stvarno, pridemo do načela, da se mora obsoditi misel, Ki zahteva, da si Nemčija priklopi politično samostojne narode, ki so navajeni
samostojnosti'. Nemčija je pqstala Lz stremljenja p< narodni enotnosti in po narodni nerazdružnosti. Ona je-naredno-sovražne elemente le počasi m še nepopolno ma združila in spojila s seboj. Ne dogodki, ne osebo in tudi ne razpoloženje ne sme spraviti Nemčije tako daleč, da bi zapustila vodilne in temeljne misli, da je Nemčija narodno enotna država ter da ne sme ničesar spremeniti, kar bi utegnilo uničiti značaj Nemčije, da je narodno enotna. Samo ob sebi je umevno, da ne bo smelo postati po sklenjenem miru tisto ozemlje, katero je Nemčija sedaj zasedla in katerega bo po sklenjenem miru zopet izpraznila, nekako opirališ-če zn naše sovražnike ter da se na tem ozemlju ne bo smel utrditi nobeden tekmec Nemčije. Ne sme obsfo jati možnost, da bi se sovražna čutila prebivalstva spremenila v sovražna dejanja, ki bi ogroževala mir in varnost naših mej. Take nevarnosti se lahko preprečijo in mi zaupamo, da se bo posrečilo najti, izbrati in udejstviti primerna sredstva. K temu pa zopet ne smemo računati takih sredstev, ki bi nas po ovinkih končno vendarle zapeljala tako daleč, da bi, Si trajno osvojili zasedeno ozemlje. Mi vsi in tudi ves nemški narod smo trdno prepričani, da se bo končala ta svetovna vojska s popolno zmago Nemčije. Po tako občudovanja Vrednih činih, po tako neskončno velikih žrtvah in naporih, po toliki slavi in po tolikem mirno in velikodušno prenašajočem trpljenju bo imelo nemško ljudstvo pravico do takega končnega uspeha svojih zmag, ki bo odgovarjal temu, kar je morala Nemčija žrtvovati. Največja pridobitev za Nemčijo bo pa izvojevano prepričanje, da se Nemčiji ni treba bati sovražnikov celega sveta ter doprinešen dokaz brOz-pr. in erne sile, ki ga je dala Nemči a našim potomcem m drugim narodom na svetu. Nemčija pa sme skleniti le takšen mir, ki M odgovarjal str ate ničnim potre-bamp poliftičnim in narodnogospodarskim interesom Nemčije ter neoviranemu razvoju njenih sil v lastni državi ter na prostem morju. Imamo zaupanje, da se bo Vaši ekscelenci posrečilo s sodelovanjem ustavno poklicanih činiteljev skleaL v darom času 'n ne meneč se za postranska u pii vanj a mir, ki bo popolnoma odgovarjal vojaškim uspehom, katere si le Nemčija priborila.“
Naraščanje prebivalstva in vojne.
O aktualnem vprašanju: „Kako velika je izguba krvi, ki jo morajo radi vojne pretrpeti poedini narodi in v koliko bo ta izguba upliivala na razvoj narodov v miru“ — je predaval nemški profesor in vojaški višji zdravnik dr. Schwiening. Po svojih pre-iskavanjih, ki jih je izvedel omenjeni profesor, prihaja do pažnje vrednega zaključka, da številke smrtnih' slučajev v vojni niti od daleč ne dosezalo tistih žrtev, ki so jih često razne epidemije ih kuge pokosile, in ki jih vsako leto zahtevajo kronične infekcijozne bolezni, kakor je n. pr. tuberkuloza. Kolike bodo direktne izgube, to je: smrtni slučaji vsled ran ali bolezni v tej vojni, se da približno domnevati iz Številk zadnjih velikih vojen. In iz teh izhaja, da se more učinek direktnih smrtnih slučajev v vojni na število prebivalstva, vzeto kakor celota, smatrati neznatnim. Znatno večji učinek in po tem izguba prebivalstva se povzročuje indirektno po tistih faktorjih, ki so sicer temelj nadaljnega razvoja narodov, in to jo z ene strani odpadanje sklepanja zakonov (in vsled tega z-manjšanje števila rojstev), a z druge strani splošno umiranje. Število porok se vsled vojne znatno krči, a število rojstev upada še bolj in to ne samo vsled manjega števila ženitev, ampak tudi radi mnogih drugih vzrokov, ki se pojavljajo ob vojnah. To že tudi dokazujejo izkustva iz prejšnjih vojen. Na splošno u-miranje prebivalstva deluje vojna s tem, ker po njej izzvane razne epidemije pustošijo tudi med civilnim življem, kjer pobirajo obilo žrtev. Kot zgled omenja .Schwiening epidemijo pogostega tifusa, ki so ga leta 1812 donesli Francozi iz Rusije in so na svojem pohodu skozi Nemčijo okužili tudi to. Potem kolerno e-pidemijo črnih kozic leta 1871—1873, ki se je zaradi slabo cepljenih francoskih ujetnikov zavlekla tudi v Nemčijo.
Danes je nevarnost zanašanja raznih kug v primeri z nekdanjimi časi znatno manjša vsled napredkov higijene in medicine. Ali, na manjšanje prebivalstva deluje znatno tudi naraščanje izseljevanja, ki se neizogibno pojavlja po velikih vojnah, kakor tudi vsled političnih in gospodarskih izprememb, ki jih donala vojna, seboj. Kar se Nemčije tiče — se nadeja profesor Schwiening — da število rojstev (ki je zadnjih deset lot začelo padati) zopet poraste. Dr. Schwiening je zaključil: Zdrav narod že po organič-nih zakonih samoohrlane lahko tudi sam izloči rane, ki mu jih je zadala vojna.“
Kako ho sledil gospodarski in kulturni proces ozdravljenja, to je vprašanje, ki še Čaka svoje rešitve. Odgovor nanje je eden najtežavnejših problemov te vojne.
Raznoterosti.
Kardinal Klavdij Vaszary f. Dne 2 septembra 1915 je umrl v B. Füredu na Ogrskem bivši o-grski knezonadškof in primas, kardinal Klavdij Vas-
zary v visoki starosti 84 let. Za • knezonadškofa v O-strogonu in primasa Ogrske je bil imenovan 1. 1891, dve leti pozneje ga je pa imenoval papež Leon XIII, kardinalom rimsko-katoliŠke cerkve. Rajni kardinal je bil član ogrske magnatske zbornice in član ogrske akademije znanosti. Kardinal Vaszary je znan vsled Svojega neustrašenega nastopa v ogrski magmatski zbornici, v kateri je branil pravice katoliške cerkve in v kateri se je vršilo posvetovanje o upeljavi civilnega zakona nla Ogrskem, ki je bil takrat končno tudi sprejet. Leta 1912 se je odpovedal ostrogonskemu nadškofijskemu sedežu. Za njegovega naslednika je bil imenovan škof Czernocb.
Spremembe v štajerski kapucinski rèdo .-mi provinci. Prestavljen; so sledeči oo. kapuc.ri: iz Goneč. o. Mavrici j v Lipnico kot katehet im o. \ iktoriu v Muravo, Od Sv, Križa sta prestavljena: o. Dionizij v Knittelfeld kot katehet, br. Rogerij v Krško kot kuhar, iz Lipnice: o. Efretn k Sv. Križu, br. Martin v Gradec kot kuhar. Iz Krškega: br. Jakob k Sv. Križu kot vratar. Iz Muravo: o. Irene] v Svanbsrg in o. Graoijan v Knittelfeld, Iz Celovca: o. Emilij v Muravo: Iz Knittelfelda: o. Tomaž v Gradec kot ko-adjutor. Iz Gradca: o. Janez v Krško,, o Bruno kot superior in br. Matija v Skofjotoko kot vratar.
Koliko katoličanov živi na celom svetu. Leta 1911 je živelo na celem svetu 263 milijonov katoličanov, leta 1912 288.67 milijonov, leta 1913 311.75 milijonov, leta 1914 337.25 milijonov in dne 1. januarja L 1915 je živelo na celem svetu 365,29 milijonov Katoličanov. V zadnjih desetih letih se je zvišalo število katoličanov v vsakem letu za 8%.'
Poljščina dobi zopet svoje pravice. Nemške o-blasti go, kakor so poroča iz Berolina, dovolile, da se sme odslej poljski jezik v pismih svobodno rabiti. ~ Nadalje se je na orijentalskem učilišču v Berolina odredilo, da se morajo nemški upravni uradniki in člani nemške armade v posebnih jezikovnih tečajih ličiti poljščine.
Iz držaVno-železniške službe. Nadrevident Uh. Eyzn je imenovan za ravnateljevega namestnika pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku.
Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica na tri-razredni mešani šoli pri Sv. Florijanu Marta Sekirnik je imenovana za stalno učiteljico istotam, — Začasna učiteljica na Štiriraz rodnici v Žitalah Jera Vi-zenjak je imenovana za stalno učiteljico istotam. — V pokoj je stopil stalni nadučitelj v Skednju Simon Šinkovec.
Iz pošte. Poštarica J. Kaufmann v Hočah t« stopila v pokoj. Posle tamošnje pošto oskrbuje gd&
M.	Postružnik.
Imenovanje. Naš rojak iz Slovenskih goric, u-čitelj slovenščine na Franc Jožefovi akademiji na Dunaju in ravnatelj pomožnih uradov v domobranskem ministrstvu,^ Franc Fras, je imenovan za nadravns-* tel j a.
Umrl je v Beljaku g. Anton Kampoš, star 68 let. Pokojnik je bil več let ravnatelj hotela „Union1* v Ljubljani, Rodom je štajerski Slovenec. Naj počiva v miru!
Imenovanje za rezervne častnike. Da se izve-
žba rezervno, nadomestno-rezervno in črnovojniško moštvo za rezervne (črnovojniške) častnike, določa domobransko ministrstvo sledeče:	Rezervni podčast-
niki, ki so opravljali svoj čas kot enoletni prostovoljci vojaško službo, : ki pa niso doprinesli dokaza usposobljenosti, bodo imenovani za rezervne (črnovojniške) častnike, če bodo doprinesli dokaz teoretična usposobljenosti in če so namenjeni za notranjo vojaško službo in ne za-vojaško službo n!a fronti. Crno-vojniški zavezanci s pravico do znaka enoletnih prostovoljcev, ki niso svoj čas služili pri vojakih, imajo pravico do izvežbanja za rezervne častnike. Rezervni, nadomestno-rezervni in črnovejniški podčastniki s pravico do znaka enoletnih prostovoljcev, ki so se odlikovali pred sovražnikom in ki so bili odlikovani s prajvico do znaka enoletnih prostovoljcev, ki so se od-zervi, oziroma za Črnovojniške kadete. Pravice do i-menovanja za rezervne (črnovojniške) častnike nimajo sledeči: a) tisto rezervno, nadomestno-rezervno in črnovojniško moštvo, ki je služilo v armadi ■ ali v domobranstvu; b) enoletni prostovoljci, katerim se je priznala ugodnost enoletnih prostovoljcev šele potem, ko so bili kot nadomestni rezervisti vojaško - izvežba-ni. Vsi ti se morajo brez izjeme uvrstiti v marš-stot-nije ali v nadomestne transporte.
Nova uniforma za vojaško duhovščino. Za vojaško duhovščino, ki se nahaja na bojišču, je določena sledeča nova uniforma: Cepiča sive barve (za 4« in 5. činovni razred kakor za generale). Siv plašč z našitki iz bržumia. Pantalon sive barve s črnimi obrobki iz sukna. Za katoliško, grško-iztočno in protes-taniovsko duhovščino spodnja suknja sive barve z žepi in ovratnikom. Kroj in oblika ostane kakor do-sedaj.
Nadomestni izpiti za enoletne prostovoljce. C.
kr. domobransko ministrstvo razglaša, da so določeni za nadomestne izpite enoletnih prostovoljcev za mesce september, oktober in november 1915 sledeči roki: Za mesec september dne 9. in dne 27. septembra, za mesec oktober Üne IL oktobra, za mesec november dne 8. novembra.
Člani žetvenih komisij oproščeni črnovojniške službe. Političnim oblastvam se je naročilo, da se naj za črnovojnike, ki so člani žetvenih komisij po občinah, izprosi oprostitev od črnovojniške službe. Ozira se naj pri tem le na tiste črnovojnike, kafer! so kot
Člani žetvenih komisij s svojim delovanjem res neob-hodno potrebni, da se poljski pridelki v občini pravočasno spravijo pod streho. Prošnje za oprostitev se naj vladajo naravnost pri poljedelskem ministrstvu.
Vpoklic letnika 1897. Češki listi javljajo: Kakor znano, mladeniči letnika 1897, ki so bili v mescu juniju spoznani za sposobne, dosedaj. še niso poklicani pod orožje. Vojna uprava v tem oziru še ni nič definitivnega ukrenila. Po informacijah iz dobropod-učenega vira, pa bo izšel začetkom mesca septembra razglas, ki bo oznanil, ali se sploh namerava ta letnik sedaj poklicati in naznanil tudi dobo, v kateri se bo vpoklic najbrže izvršil.
* V Zagrebu je dne 24. avgusta umrl vojak 87, pešpolka Ivan 'Airaruž, Umrli je bil naš spodnještajerski rojak.
Konec moratorija. Z 31. avgustom se je končal zakoniti odlog zasebnopravnih plfečil. Za večino terjatev, namreč za pred 31. januarjem 1915 v plačilo dospele, je ojdlog že pred tem terminom ugasnil. Ravno tako ta dan ugasne odlog za oni del terjatev, in zavarovalnih pogodb, ki že prej niso bilo izvzete. iTudi za terjatve pri kreditnih zavodih iz tekočega računa, blagajniških listov in vložnih knjižic. Konec moratorija je neovržen dokaz o zdravih temeljih in odporni sili našega narodnega gospodarstva, ko je bilo v dobrem letu sredi vojne to mogoče doseči, do-čim mora Francija še vedno držati celoten moratorij.
Oblasti so dolžne, izdajati izkaznice, potne liste, prehodlnice (Passierscheine) v vseh deželnih jezikih. Armadno ptveljništvo je izrecno odredilo, da morajo identitni listki (Identitätskarten) in potovalne dovolitve (Reisebewilligungen) biti dvo- in trojezične. Policijski komi sari j ati v Trstu imajo potne liste (pase) tudi s slovenskim besedilom. Opozarjamo naše občinstvo, da naj ravno v sedanjih Časih povsod in vsikdar na podlagi zakonov uveljavlja svoje jezikovne pravice. Samozavestni državljani so državi najtrdnejša opora. Na merodajnih mestih se odločen nastop v jezikovnih stvareh gotoivo pozdravi s polnim zadovoljstvom.
Prodaja poljedelskih in gozdarskih zemljišč.
Vlada je s cesarsko odredbo z dne 9. avgusta 1915 o-mejila prodajo in razkosavanje poljedelskih in gozdarskih zemljišč. Od te odredbe so izključena na Sp. Štajerskem naslednje občine: Celje, Nemški Lonö, I-vnik, Ormož, Lipnica, Maribor, , 'Crnurek, Ptuj, Radgona, Brežice, Rogatec, Rogaška Slatina, Šoštanj, Laško, Vitanje, Slojv. Bistrica in Slov. Gradec. V področju teh krajev se torej smejo posestva kakor dosedaj nemoteno prodajati.
Lan In konoplja zaplenjena. Z naredbo poljedelskega in trgovinskega ministrstvi se je zaplenil letošnji pridelek lana in konoplje, ki se bo porabil za izdelavo olja. Vse preld to naredbo sklenjene kupčije so neveljavne, razun če se je blago oddalo,, še pred-no je stopila ta naredba v veljavo. Moč je naredba zadobila z (dnem razglasitve (dne 30. julija).
Umestna prepoved. Na Francoskem je izšel na na župane odlok, s katerim se sltrogo prepoveduje prodaja alkohola ženam vpoklicanega vojaštva. Vsaka gostilna, ki da pijače ženam vjojakov se oblastve, no zapre, žena pa, ki alkoholne pijače kupuje, izgubi podporo.
Pijančevanje in čebelni piki. Da se čebulni piki rabijo proti skrnini (rheuma), je čebeiarjem znano. Cebelni sirup je pmtijstrup onega, ki se nahaja v telesu vsled skrnine (revmatizma). Zdravniki bolnišnice v Londonu so spoznali slučajno, da deluje čebelni strup tudi proti pijančevanju. Zdravili so pet bolnikov. — štirje izmed teh so bili pijanci — proti trajni skrnini s čebeinimi piki. Bolniki niso ozdraveli samo na revmatizmu, ampak dogjnaHo se je, da so bolniki izgubili poželjenje po alkoholu. Že duh alkohola jim je novzroMl bljuvanje- in nekaj mescev ni mogel nobeden trpeti alkoholne pijače. Zdravniki to vprašanje še nadalje preskušavajo.
Neohdačeni sladkor za čebele. Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je dobilo obvestilo, da mu je dovoljeno 130 stotov neobdačenega sladkorja za pitanje čebel 1. 1915—1916. Vsled sedanjih razmer je sladkorni kartel zvišal ceno neobdačenema sladkorju pd spomladi tako, da bo stalo 100 kg, do-slavljenih v Ljubljano, 64 K. Ker zahteva dobavitelj plačilo naprej, zato sprejema odbor le taka naročila, ki se jim ob enem priloži tudi denar. Naročila in denar sprejema Hinko Zirkelbach, tajnik in blagajnik Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani do dne 20. septembra t. 1. Na poznejša naročila ali naročila brez denarja se pod nobenim pogojem ne bo mogoče ozirati. Vsled sedanjih prometnih razmer na železnici odbor ne more biti porok, kedaj da ravno dobi sladkor, z'a,to je vsako povpraševanje in priganjanje brezuspešno. Se tisti dan, ko odbor dobi sladkor, ga tudi razpošlje. " Upa pa, da dobi sladkor do srede oktobra,- Tudi se odbor ne obveže, da bode vsak čebelar dobil toliko sladkorja, kolikor ga je naročil, ker ga tuidi odbor ne dobi toliko, kolikor bi ga hotel. V prvi vrsti ga dobe člani našega društva. Po določbi c. kr. finančnega ministrstva je namenjen ne-obdačeni sladkor le nepremožnim čebelarjem za vsak panj k večjemu le 5 kg za jesensko in pomladno pitanje skupaj. Pri naročilu je treba natančno navesti ime in priimek plačnika, kraj, pošto, železniško postajo, davčni okraj in število vzimljenih panjev. Ne-obdačeni sladkor se bo razpošiljal samo v vreČfth po 50 in 100 kg na nevarnost naročnika. Kdor rabi več ali manj, naj naroči s kakim sosedinim čebelarjem
skupno ali pa pri podružnici. — Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani.
*	Koliko sladkorja se porabi v Avstriji? V zadnjih tednih se je porabila v Avstro-0 grški mnogo večja množina sladkorja, kakor se je pričakovalo. Mesca julija se je porabilo v Avdtriji 700.000 meterskih stotov sladkorja, torej za 200.000 metrskih stotov več. kakor mesca julija lanskega leta. Povprečno se je porabilo v poletnih mescih v Avstriji, približno 400.000 meterskih stotov sladkorja vsak mesec.
*	Sladkor. List čeških izdelovalcev sladkorja poroča, da moremo letos računati v obeh državnih polovicah na 1 milijon ton novega sladkorja. Ljudje, ki so hoteli zadnji čas nakupiti velike zalloge sladkorja, češ, da zmanjka, so lahko torej popolnoma pomirjeni.
*	Ponarejeni stokronski bankovci. V prometu krožijo precej dobro ponarejeni stokronski bankovci. Od pravih se jih spozna na ta način, ker so številke 100 na ponarejenih bankovcih s votlo-modro pobarvane. Nadalje so na ponarejenih bankovcih ob robu mestoma precej nerazločni. Torej pozor!
Dobava bencina. Ponovno se Še uradno razglaša, da je vojno ministrstvo odredilo, da se za kmečke stroje, male industrije in obrti dobi potrebni bencin. bencol itd., ako se napravi dobroutemeliena prošnja in sicer za kmetijske obrate, mlatilnice itd., na poljedelsko, za industrijo, mline in druge obrti pa na vojno ministrstvo. Rešitev prošnje se pospeši, ako se ji priloži uradno potrdilo o mesečni uporabi omenjenih tvarin in o potrebi obrata. Potrdilo naj izda o-brtna nadzorovalna oblast ali občinski urad.
Cesta Pilštanj—-Grobelno. Djplgo časa se je že odlašalo z delom okrajne ceste, ki bi vezala trga Kozje in Pilštanj preko Preverja z Grobelnim. Pred kratkim pa se je poslancu in deželnega glavarja namestniku dr. Fr. 'Jankoviču ter kozjanskemu okrajnemu zastopu posrečilo, da se je začelo sedaj z deli za to prepotrebno cesto, Inženerji so zadnje tedne pridno na delu. Za težka dela pri gradnji ceste se bodo zaposlili vojni ujetniki — Rusi. V, Lesičnem pri Pilštanju se je ustanovilo vodstvo za gradnjo to važne ceste.
Kolera na slovenskih tleh. Iz Ljubljane se poroča, da je tam nanovo zbolelo 12 oseb na koleri in sicer 10 vojakov, ki so došli z bojišča, in dva dorna-čina,. Vsega skupaj se nahaja sedaj v ljubljanskih bolnišnicah 35 kolera-bolnikov. Med njimi ni nobenega štajerskega Slovenca. Od dne 26. avgusta do dne
2.	septembra so umrli za kolero trije vojaki. — V Celju se nahaja 10 bolnih vojakov, ki nosijo v sebi ko-lera-glivice. — V Trstu leži 43 oseb bolnih na koleri. Umrla je dne 1. septembra ena oseba. —. Kneipp pravi, da kolere ne more dobiti, kdor ljubi snago in si redno umiva roke, da z rokami ne zanese glivic v usita. Vsakdo naj pazi na svoj želodec, da ne je preveč, ne premalo, da želodec redno preb avl j!a.. Alkohol, posebno žganje piti, da kolere ne dobi, je krivo in zraven nevarno ravnanje, ker je le priprava, da so želodec in črevesa oslabljena in bolj dovzetna za kolero.
Metuzalem na Ogrskem. V Budimpešti je umrl zdravnik clr. Simonovič v starosti 119 let, Bil je od svoje mladosti pa Še čez starost 100 let okrožni zdravnik v Bački. A ko je nehal izvrševati zdrajvniško prakso, se je Še vedno zanimal za javne dogodke m posebno goreče je želel doživeti konec sedanje vojne. Usoda je pa bila tako trdosrčna, da mu te želje ni izpolnila.
Primorske novice.
Gorica. Knezonadškofijski posluje še vedno v Gorici.
ordinarijat goriški
Za begunce! Tržaško namestništvo razglaša, da, ker se nahaja, še .vedno znatno število beguncev z nezadostnimi sredstvi ali brez sredstev v etapnem prostoru in so ti begunci popolnoma ali deloma navezani na javno milosrčnost in je tako stanje absolutno nevzdržljivo, je brezpogojno potrebno, da se taki begunci nastanijo v onih nastaniščih, ki jih je pripravila vlada izven etapnega področja in kjer se morejo izplačevati tudi državne podpore za begunce. V etapnem prostoru se načeloma ne izplačujejo nikake podpore za begunce. Oni begunci, ki so brez sredstev, naj se torej javijo piri pristojni politični ali policijski 1 oblasti, da se prepeljejo v begunske občine (Gradec okolica, Lipnica in Dunaj), ki jih je določilo notrajnje ministrstvo. Begunci dobe nakaznico za prosto vožnjo in podporo za najnujnejše potrebe. V etapno področje spada tudi Kranjska, to velja torej 'tudi za begunce brez sredstev na Kranjskem.,
Čigava je Istra in čigava ostane? Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Istri prebivalstva 403.566, od tega 168.143 Hrvatov (43.52%), 55.134 Slovencev (14.27%) in 147,417 Italijanov (38.14%). Po tem številu imajo Hrvatje sami relativno, skupno s Slovenci absolutno večino (57.79%). Italijanov je izkazanih preveč ■ za lepo število tisočev, ki so dejansko Hrvatje in Slovenci. Premalo pa se vpošteva pri vprašanju, čigava je kaka dežela, koliko površine te dežele je v rokah tega ali onega, Čigava je ta; površina? A to vprašanje je za presojeva-nje, komu pripada kaka pokrajina, veievažno, morda važnejše, nego suhi podatki statistike. Ako se/vpošteva to, potem je slika I-stre povsem drugačna, kakor si jo navadno predsta-
vlja naša javnost. Hrvatje in Slovenci posedujejo malone vso istrsko pokrajino. Italijani pa so raztreseni po njej kot mali otoki po morju ; ali reče se lahko, da izven mestnih ulic ni običajno niti 1% Italijanova N, pr. izven Pazina ni v vsej okolici niti enega njihovega človeka, in z malimi, izjemami je tako tudi o-koli Poreča, Motovuna, Rovinja, Pole, Vodnjana in vseh drugih mest., Italijani ne morejo reči niti tega, db je zapadna obal Istre njihova, kajti • tudi tu sega naš sjeljak ven tja do morja. Ako bi se na zemljevidu Istre označilo z barvami, kje prebiva kaka narodnost, bi bila Istra pokrita s hrvatsko, na severu s slovensko barvo, Italijane bi označale samo male točke. — Treba dvigniti trgovino in obrt in v urade poslati hrvatske in slovenske ljudi, pa bo Istra čisto slovanska pokrajina.
Dopisi.
Maribor. Vpisovanje na cesarja Franca Jožeta
I.	jubilejno učiteljišče šolskih sester v Mariboru za Šolsko leto 1915—1916 je dne 15. septembra 1915, od
8.	do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit za prvi letnik se začne dne 15. septembra ob dveh popoldne, ponavljalne skušnje dne dne 16. septembra, ob 8. uri zjutraj. Dne 19. septembra je slovesna šolska sveta maša, dne 20, septembra pa redni šolski pouk. — Ravnateljstvo.
*	St. Peter pri Mariboru. Le 7 hiš Katmlenščaka-spada v šentpetersko župnijo, a vojakov je 13. Nekatere pogrešamo, drugi pa so še živi in zdravi. Da so pia tudi kjorajjžni, mam posle pesmica, katero je zložil Alojzij Wagner od ... pešpolka na severnem bojišču. Pesmica je polna pogumnega in domoljubnega duha. Sedaj je Wagner že na jugu.
Tepanje pri Konjicah. Poljske vrane, ki so se po'avile letos v naši in v sosedni občini Grušovje v velikem številu, povzročajo na naših njivah, zlasti na njivah, id so posejane s koruzo, obilno škode. Ear ni poprej uničila toča, sedaj ugonobijo ti škodljivci. Lovske najemnike prosimo, da ukrenejo vse potrebno, da se ščiti kmeta pred temi škodljivci.
Celje. Hmelj se je letos izredno slabo obnesel. Tako slabe letine še hmeljarji nismo imeli. O cenah pa niti ne govorim. Mnogi hmeljarji pravijo, da bod© hmeljišča opustili In tiste prostore' obsejali z žitom. — Vojak 87. pešpolka, Frane Volk, kji je bil iansko leto mesca, avgusta v Galiciji ujet,, piše z Rusije, da so mu odrezali levo roko in da je zdrav.
Celje. Na tukajšnjem trgu manjka, novega krompirja. Manjka, tudi Čebule,
Celje. Ker so se pojavili v našem mestu slučaji kolere^ je mestni magistrat določil, da morajo hišni gospodarji sedaj bolj pogosto, kakor prej, snažiti in izpraznjevati gre|znice in smetišča. Za tozadevna prestopke določa stroge kazni.
G aber j e pri Celju. Dne 1. septembra so prijeli orožniki delavca Jožefa Strahovnik, ki je osumljen, da je izvršil več tatvin v skupnem znesku čez 1500 kron. Izročili so ga kazenskemu sodišču.
*	Dramlje. Milo so od 28 do 30. 'avgusta zvonovi pri vseli štirih, cerkvah peli in vsa fara žaluje za ljubljenim organistom Antonom Zabukovšek, ki 'je na italijanskem bojišču vsled neke bolezni na cesarjev rojstni dan naglo umrl. Tudi Ponkovljani ga bodo težko pogrešali. Za priletne st ariše in sestre j,e ta smrt
j bridek udarec, ker je drugi, še edini sjin Janez na ru,-I skem bojišču brez sledu izginil. Srečno združenje v nèhetsih naj nas tolaži.
Šoštanj. Hladna Morana'je posegla g, svojo koščeno roko v itale redke vrste šoštanjskih Slovencev, iztrgala iz srečnih rodbinskih .vezi ljubljenega soproga in očeta, c. kr. notarja gosp. Vinko Kolšeka. In skozi mozeg je šlo ječanje, ko je padala lipa. v našem. narodnem vrtu,, še tako željna življenja ... Potem ko si kakor lipa svojemu kosu grude* daroval svoje-i mu narodu najdriagje cvetje svoje:	deco, prepojeno
narodnega duha, si legel v prerani grob. Žena in o-troci, vsi deležni Tvoje velike. ljubezni, in mi vsi, ki sino Te poznali kot zaslužnega, požrtvovalnega in i-* dealnega moža, plakamo ob Tvoji gomili ... Pokojnik je bil blaga duša, nezmožen koga žaliti, živahno-veselega temperamenta, priljubljen vsepovsod. Ostal je zvest samemu sebi in globoko ukoreninjenemu i-đealizmu, dasi je preživel vesele in težke ure Šoštanja in njegovo usode. Ustanovil je Šaleško posojilnico, bil duša pevskemu, tarnb»raškemu zboru, žrtvoval mnogo za prej tako znano šošltanjsko „Narodno godbo“, ter je sodeloval bodisi kot predsednik, član ali. odbornik pri vseh narodnih društvih in prireditvah istiJ), najbolj markantno je pa podčrtati njegovo nežno skrb in ljubezen do mladine. Zavedal se je, da leži v mladini povračilo, navduševal nas za nadaljne boje, za sveto last: milo zemljo našo. Y družbi mladih se je sam pomlajal . , . Sedaj Te ni več med nami! Ne bo Ti težka odeja slovenske zemlje,, lajšala jo bodo dobra dela, ki si jih nakopičil v svojem življenju, rahljala naša ljubezen do Tlebe, nepozabni! — Dokaz iste je bil že v številnem sprevodu, katerega se je med drugim udeležila častita duhovščina od blizu in iz sosednjih krajev, vsa narodna društvla, šeš-fanjska, požarna hramba v Družmirju in nebroj prijateljev, kolikor je bilo, to rnogoee vsled žal tako slabe zveze. Pevci so pod vodstvom g. M. Tajnika za-j peli pred hišo žalosti in ob odprti gomili žalostinke. j Tožila je pesem, mokro nam je oko in vzdihi vro jz I prs po nepozabnem nam prijatelju. Blag pokoj Tvoji ■ duši!
Tisk Bakarne s-?. Cirila v Mariboru,
Izdajate» in založnik : Kansordj „Straža.1
Odgovorni urednik: Franjo Žabot,