List 4.
Odperto pismo c. k. kmetijski družbi v Ljubljani.
Ko je Demetra svoje zgubljene hčere Prozerpine po svetu iskala, je pri ti priložnosti ljudi s žita m so-znanila, in jih ? prideloveti ga, učila. Tudi kmetižko orodje za obdelovanje zemlje je ljudem naznanovala. Kako velika dobrota je bila ta za ljudi. Lih to važno reč obdelujete in oskerblujete Vi, naša mati, spoznamo. Vi ste pri luči bistriga uma svojih hčeri po svet« poiskala. — Našla ste jih, ki Vam ne le spoštovanje, ampak tudi vso pomoč obljubijo. Pa mlade smo in ne skušene, ter ne poznamo ne svojih pravic, ne svojih dolžnost. Ne boste nam zamerla, če vas, pred ko se veselo svojiga dela lotimo, nektere reči vprašamo in scer:
1.  Me mislimo, de kmetija brez kmeta nič ne velja. Ali bi ne bilo prav in dobro, de bi k vsaci-mu našimu zboru slednji ud saj eniga umni ga kmeta s sabo pripeljal, ali saj pravico imel, ga pripeljati? Tako bi se sčasama nar modrejsi kmetje spoznali, kteri bi udje kmet. družbe biti zaslužili.
2.  Ce bo kdo te časti vreden spoznan, ali imamo me pravico nove ude poddružnic voliti, ali le velki zbor kmetijske družbe v Ljubljani?
3.  Če hočemo tako s kmetam zvezani kmetijstvo zboljšvati, s kmetam, kterimu je le slovenski jezik znan, ali se pri naših zborih le sme, ali se mora slovenski jezik pri
—   14   —
govoru in zapisanju rabiti? Če to zadnje ne obvelja, se
bo kmetu,   nej že   tudi   pride kdo   med nas, pri našim
nemškovanju — zdehalo.
Na te 3 majhne vprašanja prosimo,   de bi nam po
naših Novicah,   ktere imajo zdej  vedna vez   med nami
in vami biti, odgovorili.    Majhne vprašanja so scer, pa
važnejši,   kakor bi   si  jih   pri   pervim prenaglim oziru
mislil.                                                       R. B.
ena vaših zvestih hčer.
Odgovori na vprašanje odpertiga pisma.
Odgovor na 1. vprašanje. Časi tihotapstva so, hvala Bogu', minuli; vse važniši deželne opravila morajo očitne biti. Tudi zbori kmetijske družbe, naj bojo v središu ali v poddružnicah morajo — po novih družbinih postavah — očitni biti. Ni tedaj le samo pripušeno, de tudi kmetje, ki niso udje kmetijske družbe, pridejo v zbore, marveč kmetijska družba še posebno želi, de bi k vsakimu zboru veliko kmetov prišlo. To pa se samo po sebi zastopi, de s k lepo vanj a te ali une reči se zamorejo le udje družbe vdeležiti.
Odgovor na S. vprašanje. Po postavah družbe se volijo udje levveikih zborih v Ljubljani, zato ker izvoljeni ni le ud poddružnice, ampak postane ud veliciga trupla kmetijske družbe, in vživa vse njene pravice. Poddružnice pa imajo oblast, take može iz svoje okolice velikimu zboru zaznamovati, kteri imajo lastnosti, udam kmetijske družbe prišteti biti. Kar bo poddružnica v tem nasvetovala, bo gotovo tudi poterdil velki zbor. Prav bi bilo, de bi si vsaka poddružnica več novih udov iz kmečkiga stanu izbrala.
Odgovor na 3. vprašanje. Ker so poddružnice posebno za to, de se tudi kmetje vdeležijo njenih zborov, in ke'r pomenki zborov zamorejo le takrat živi in odkritoserčni biti, če se v tistim jeziku govori, kteriga vsi razumejo, se tudi samo po sebi razume, de se mora v njih v domačim jeziku govoriti in pisati, ker bi scer namen poddružnic, kakor so ga že svitli nadvojvoda Janez v velkim zboru 1843. leta izgovorili, pod zlo šel. Ce so pa v kakšni pod-družnici vsi pričijoči edinih misel, de naj se protokol v nemškim jeziku piše, se pa to po postavah družbe tudi ne more braniti. To se bo pa mende malo kje zgodilo, ker je upati, de si bo vsaka poddružnica svo-jiga praviga namena svesta, ki v tem obstoji, de se, kar je nar bolj moč, tudi naši kmetje kmetijske družbe vdeležijo in svoje misli in skušnje razodevajo. Minister-stvo kmetijstva je v lanjskim velkim zboru na Dunaji svoje želje očitno na znanje dalo, de naj kmetijske družbe skerbe, de iz vsake srenje nekteri kmetje v družbo stopijo in v družbine zbore pridejo. Kmetijska družba mora kmetijstvu koristna biti: to je njeni imenitni nameri. Rodoljube sestre po deželi — naše častitljive poddružnice — zamorejo k temu namenu nar več pripomoči, in terdno zaupamo, de tudi bojo.
Iz središa kmet. družbe.