Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemati volja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en raeseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljd: Za celo loto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volj;\ tristopna potit-vrsta: 8 kr., če bo tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so
če so ti.«* enkrat; 12 kr. ;anji se cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznike, ob x/a6. uri popoludne.
JŠtCT. 8J2.
V Ljubljani, v sredo 13. aprila 1887.

Po praznikih.
Minuli so velikonočni prazniki; počivala je politika, toraj tudi pisatelju primanjkuje dnevnih do-godeb in časnikar ne more zubilježiti dejanj svet pretresujočih. Oas vendar ne stoji; kar se dolgo časa pripravlja, prikaže se hipoma na dan, in ljudje strme, glave skupaj stikajo ter pravijo, kako je mogoče, da se je to zgodilo, tega ui nihče pričakoval. Ker toraj posebnih novic ali vsaj pretresujočih dejanj o teh praznikih ni bilo, poglejmo, kaj nam bi znala prinesti bližnja prihodnost.
„Mundus regitur; divina provideutia et homi-num stultitia." Po domače bi rekli: Politiko dela neskončna previdnost božja in pa neumnost ljudi. Dostikrat se pa zgodi v politiki, kar ni nihče pričakoval; vsa politika obtiči, ter se za nekaj časa ustavi. Med take nepričakovane čine štejemo tudi napad na ruskega cara dne 13. marca. Kolikor se že sedaj more presoditi, omahnila je roka, ki je bila vzdignjena. Na .Ruskem so hipoma spregledali, da ni varno igrati se z ognjem in tuje hiše zažigati, dočim v domači hiši ni vse varno in bi lahko v domači hiši pogoreli, ko bi drugim hotli petelina v streho vtakniti. Zgodovina nas sicer uči, da taka zavratna zlo-činstva teka politike za dolgo časa ne ustavijo; zadržujejo ga pa vendar le, in to je že v nekterih okoliščinah veliko. Na Ruskem namreč, kjer je car sklepni kamen vsega državnega poslopja, je vendar carova volja močnejša, kakor v drugih državah. Slišati je tudi, da hoče ruska politika v Bolgariji kreniti na drugo stran in privoščiti deželi mir in pokoj. To bi bil storil nepričakovan napad na ruskega sa-movladarja in to bode, kakor se sedaj kaže, za nekoliko časa v Evropi vbranilo hudo vojske, ako zopet ne pride kaj nepričakovanega vmes.
Mogoče pa, da se Rusija v Evropi noče zavezati in svojih moči v hudem boji tratiti, ker ima druge velikanske nakane v Aziji, kajti tam hoče svojemu tekmovalcu do živega priti. Gladstone, bivši minister, je prijeujeval Rusiji, kolikor se je to strinjalo s slavnimi izročili ponosne Anglije. Rusi so bili s tem zadovoljni, vendar niso jenjali napredovati v Osrednji Aziji, in sedaj jih loči od Indije le še Afganistan.
Kaj lahko je mogoče, da bi danes ali jutri svet iznenadila pretresljiva novica: Khan je v sporazum-ljenji z Rusi napadel in vzel mesto Herat, ključ do Indije. Tu pa Rusi nekaj let zopet lahko čakajo, da jim zrelo jabelko samo pade v naročje. Naj pa ne merili v Indijo, marveč na Kitajsko, kakor drugi hočejo vedeti, imajo vendar le Angleža v rokah, ter lahko vselej na mejah Indije plamen vžgo, ki bode uničil Angležko Indijo.
Poglejmo središče in zapad v Evropi. „Septenat je težka uganjka; gorje temu, kdor je prav ue ume." Francozje skušajo to zastavico rešiti, ali jo pa bodo rešili? Prav za prav je usmiljenja vredna Francija; Bismark se z Francozi tako rekoč norčuje; oni žugajo z osveto, on pa razpor pomnožuje. Deželo po-miruje, ker se katolikom dela pravičnega, z Vatikanom pogodbe sklepa, da bi tako vzel vsak povod nezadovoljnosti, ali kakor on pravi, da bi uničil državne sovražnike, med ktere 011 vsakega šteje, kdor ne prisega na njegovo nezmotljivost. Tako pripravljen on pričakuje Francoze, da bi jim zopet posvetil nazaj. Uboga dežela potem nima miru. — Schiller je svoje dni rekel: svetovna zgodovina, to je svetovna sodba.
Ako je on s tem mislil, da že narode na zemlji čaka zaslužena kazen, je s tem pravo zadel. Iiavuo letos je 200 let, kar je Francoski kralj, kte-remu so lizuni dali ime Velikega, poslal v Eenski Palatinat požigalce, ki so vso deželo onstran Rena spremenili v žalostno pušavo — v sredi miru, ko nihče ni dražil ali izzival francoskega kralja. Ludo-vik je to storil iz ošabnosti in napuha; dan danes pa Francozje vedno govore o osveti in trdijo, da Frankfurtski mir ni stalen itd.
Ni čuda, da ta klic odmeva tudi tostran Rena. Več vzroka, pripravljati se na vojsko zoper Francoze ima vendar le Bismark, kakor ga je svoje dni imel Ludovik XIV. zoper nemškega cesarja Leopolda I. „Nisem prerok, niti prerokov siu", da bi narodom žugal z šibo Božjo, z osveto na tem svetu, a zgodovina nas uči, da se krivice narodov maščujejo v tretjem, četrtem, celo v sedmem rodu. Ljudska pri-slovica pa je, da tisti vol najprej roge zgubi, kteri najbolj bode.
Maščevanje pa mora priti nad narode že na
tem svetu. Le poglejmo, kako velikani, kako mogočni tega sveta pridejo do moči in veljave. Vsako sredstvo jim je dobro. Zvijače, laži, vnebovpijoče krivice, odpad od vere — z besedo, vse, vse jim je prav, da le do zaželjenega namena in konca dospejo. Mar li mora to ostati brez kazni, brez osvete iu maščevauja? Kaj pa politikarji pravijo na to? Saj vemo kaj: „Politika se ne ravnil po dekalogu (desetih božjih zapovedih), ne pozni nravi; kdor je tako vesten, ne bode nikdar prišel do moči in do slave; velike duhove ne smemo tako soditi, kakor navadne ljudi." No, lepa je ta, a žalibog mogočnim sveta vendar vodilo.
A poglejmo v zgodovino; kaj nam ta pove? Ni nam treba hoditi v stari vek nazaj, niti ozirati se na Ninive in Babilon, na mogočni Rim in druge države; ostanimo le pri vladi Ludovika XIV. Nad njo se bomo prepričali, da vnanja slava je zidana na notranjo bodo; da po krivici pridobljeno nima teka; da, kdor si tuje prisvoji, lastno .izgubi. Sila, zvijača in laž včasih poprej pridejo do namena, a nimajo obstanka. Ludovik XIV. je bil prvi vladar v Evropi, v domači deželi so ga častili kakor Boga; umetnosti in učenosti so se o njegovi dobi povzdignile na najvišjo stopinjo. Kralj je dolgo vladal, a pred njim so šli na oni svet njegovi otroci iu vnuki, ostal je pri življenji le njega pravnuk, nesrečni Ludovik XV., in njegov tretji naslednik je bil javno umorjen. To so bile bolj kazni za prevzetnega Ludovika in za njegov rod. A kdo pre-šteje nesreče, ki so francosko deželo zadevale že ob času Ludovika XIV., kdo moro popisati strašno gorje, ki je zadelo francosko deželo po prvi francoski vstaji. Vsemu temu je podlago postavila slavna doba Ludovika XIV., kterega so zgodovinarji imenovali Velikega, pesniki pa ga do nebii povzdigovali
Predaleč bi zabredli, ko bi to hotli dokazovati pri drugih državah; le toliko omenimo, da naj nas nikdar ne moti sedanje veličastvo, moč in slava držav, ktere so po krivicah dospele do vrhunca. Morda bode še ta rod dočakal, da se bode vse to spolnilo nad marsiktero sedanjo velesilo, kar se je zgodilo z francosko državo v 18. stoletji.
Podvzetje pravičnega pa Bog blagoslovi; še celo njegovi sovražniki delajo njemu na korist. Država
LIS T L K.
0 Bolgarski.
(Konec.)
II. Najnovejši dogodki v Macedoniji.
Tolažba v teh vojnih stiskah je bil misijonarjem napredek edinosti v Macedoniji. Msgr. Nil Izvorov, ko je bil nastopil svojo službo in bil potrjen po vladi, je hitel v Kukuš, in junija 1878 je mogel o. Brzeska poročati o veselih vspehih nad-pastirjevih. Ves Kukuš, razun 30 družin, se je odločil za katolištvo, tudi dve cerkvi ste ostali zedi-njencem. Škofija je sledila izgledu glavnega mesta: 36 selišč iz škofij Kukuš in Vodina s 3442 družinami, 36 duhovniki, 28 cerkvami in 25 šolami je sledečega leta prestopilo k edinosti. Vlada je bila katoliškemu gibanju manj neprijazna, minister Safvet paša je upravitelju Solunskemu celo zapovedal, da ima msgr. Izvorovu dajati varstva in podpore. Vkljnb temu ni manjkalo preganjanja, vsaj od strani
nižjih uradnikov ne; zlasti 1. 1883 je bilo zopet hujše. Grajanski upravitelj v Solunu ni hotel po-prijeinati mer zoper katoličane, zato so se pa raz-kolci obrnili na stalni vojni svet tega mesta, ki je na gole tožbe obsojeval mnoge vplivne katoličane. Prebivalci okraja Razlok u. pr. so bili prosili za sprejetje v edinost, škof Dramoski jih toži pri vojnem svetu, da so sporazumljeni z Rusi, in na to ničevo obdolženje jih je bilo več najimenitnejših mož vrženih v ječo. Pri neki podobni razpravi so je bil Turek ponudil za opravičevalca, kar so mu šteli v hudodelstvo in vtaknili ga v temnico.
Leto 1883 je prineslo bolgarskemu misijonu veliko spremenjeuje. Dosedanji apostolski upravitelj Nil Izvorov je bil imenovan v nadškofa s stolico v Carigradu, ves drugi misijou pa razdeljen na apostolski namestništvi Tracijo in Macedonijo. Tracija, t. j. Odrin z okolico, je bila podložna msgr. Mihaelu Petkovu, enemu dvanajsterih, ktere je Brunoni kot dečke poslal v Rim, da so izobražijo za svečenike. Voditeljstvo Macedouije je sv. stol poveril msgr. Lazarju Mladenovu. duhovniku iz družbe lazaristov,
za one kraje tolikanj zaslužne. Petkov je dobil naslov škofa Ilebronskega, Mladenov pa škofa Sa-talskega.
Dva pisma poslednjega rišeta podobo sedanjega stanja macedonskega inisijona. Podoba kaže nekaj veselega, ob enem nekaj žalostnega, namreč najlepše upe za katolištvo, in po drugi strani veliko ubožtvo misijona, ktero žuga uničiti vse upe. Po zadnjem pismu *) je okoli 70 vasi s 60.000 prebivalci katoliških. Dolgo trpeče in polne truda so bile priprave, a danes je vse pripravljeno in žetev zrela. Misijonarjev je več, ljudje boljo podučevani, manj nezaupljivi, sovražniki oslabljeni, brezupni, brez-močni. To je, da katolištvo ni še prešinilo nižjega ljudstva, a vendar želi poduka ; množice so lačne kruha. Žal, da „manjka pomočkov".
Pomanjkanje pripravne cerkve
se čuti najhujše v škofovski stolnici
sami. — „Solun šteje prav inuogo Bolgarov, njih.
veliko jo že katoliških, a njih število bi se pStftiJUp.
_ ""/i
z*
ui > /
#) 22, januvarija 1885.
Karola Velikega, rimsko - nemško cesarstvo je trajalo, seveda po raznih spremembah, tisoč let. Na Ogerskem je še dandanes tista deželna uprava, kakor jo je ustanovil prvi krščanski kralj, sveti Štefan.
Iz tega vidimo, da mora tudi politika osnovana biti na podlagi večno resnice, da tudi nji mora biti delokrog mar. Slava iu zmaga krivičnega jo le kratka. Komur jo v politiki vsako sredstvo dobro, morda za Čas napreduje, a koplje si sam brezno, v kterega se bode on in njegovo delo prekucnilo. Svet se vjeda samega sobe, kakor hud kis; božja modrost in previdnost pa tudi zna slabo v dobro obrniti. To nas uči zgodovina — sedanje in nekdanje dobe.
Pogled preko Litave.
Madjarska oholost znana je svetu. Pri vsaki najmaujši priliki Madjari povdarjajo samostalnost svoje države ter hoW pretrgati vez z deželami tostran Litave. Nikjer ua svetu ne najdemo toliko napadov na skupno armado, kakor ravno onstran Litave. Madjari vedo dobro, da ravno skupna armada veže še staroslavno Avstrijo kot celotno državo. Oo poči ta vez, dobi avstrijski zemljevid v kratkem drugo podobo.
Madjari, dasi v manjšini, brezozirno teptajo pravice drugih narodov pod krono sv. Štefana. Slovaki nimajo niti enega pravega zastopnika v ogerski zbornici. Srbi iu Rumunci se pritožujejo proti ma-djarski politiki, ki jim krati verske in narodnostne pravico.
Najkruteji pa je boj med Hrvati in Madjari. Po pogodbi 1. 1808 ima hrvatska kraljevina popolno avtonomijo. Hrvatski jezik je po pogodbi službeni jezik v vseh uradih. A Madjari so že davno pozabili v dejanji svoje obljube ter silijo madjarščino v hrvatsko urade. Zadnja regnikolarna deputacija so je razšla, ne da bi dovršila svojo nalogo ter natančno določila hrvatsko pravo. Madjari no dovolijo, da se pri skupnih uradih v Budapeštu nastavijo posebni poročevalci za Hrvatsko, kakor določuje pogodba.
V reguikolarni deputaciji za Hrvatsko so bili prijatelji ogersko vlade, ki se radi klanjajo poveljem, ki jim dohajajo iz Pešta. Iu vendar je imela še toliko ljubezni do svojega naroda, da se ni vdala inadjarskim zahtevam. Volitve so pred durmi, in ta razlog je vstrašil vladno narodno stranko, da se jo kolikor mogočo držala imenovane pogodbe. Ne bo še končan boj; Hrvatje morajo ostati vstrajni in previdni, da ue postane njihova kraljevina madjarska pokrajina.
Enako napete so razmere tudi med Dunajem in Budapeštom. Že več tednov trajajo dogovori o novi avstro-ogerski nagodbi. Madjari stoje vedno ua stališči absolutne negacijo. Avstrija tostran Litave naj bi jim plačevala vedno rastoče dolgove, a Madjari naj bi zastopali skupno državo pred svetom. Nekteri ogerski listi pišejo naravnost za ločitev od Avstrije. Panslavizem slikajo z najživejimi barvami, a po naših mislih jim le slaba vest vzbuja strah pred slovansko povodnjo.
Vsled vednih notranjih prepirov izgublja Avstrija tudi pri vnanjih državah prejšnjo svojo veljavo. Preostaja nam le srčno upanje, da madjarski državniki konečno sprevidijo svojo trdovratnost in
ko bi imeli cerkev." V latinsko cerkev lazaristov jih ni moč vabiti. Njih predsodki zoper latinski obred so še prevkoreuinjeni; mislijo, da ne bi bili dobri Kristijani, ko bi se vdeleževali latinskega obredja. Ostaja le zasebna kapela misijonarjev, obsegajoča 14—15 oseb. „Razkolniki imajo mnoge cerkve, dostikrat prostorno, lepe; ni li to močna skušnjava za uboge ljudi, obiskovati razkolsko bogoslužje? Kje naj škof govori svoji čedi? V to ima le eno sobo. Dobri ljudje ga tii obiskujejo drugi za drugim, da 2 njim govore, da slišijo njegove svete; pa je, da se zadušiš, kedar jih je več ko deset skupaj. V takih okoliščinah je li mogoče apostolsko delovaujo ? Velikodušen katoličan v mestu je skoraj zastonj prepustil zemljišče. A že tri leta leži prostorišče prazno in nanj vozijo cestni drobir."
Daljna potreba misijonu je duhovsko semenišče. — „Da podučujemo dobrovoljno, toda nevedno ljudstvo, potrebujemo duhovnikov. Na pope, prestopivše iz razkola, se no moremo zanašati. Imajo dobro voljo, pa niso dosti bolj podučeui od svojih čed, oženjeni, in toraj zadrževani z vsakdanjimi
sponuajo, da le pod okriljem avstrijskega orla morejo živeti med evropsko družino; iuačo se zgube prej ali slej v valovji narodnostnega gibanja.
Politični pregled.
V Lj u b lj aui, 13. aprila. Notranje dežele.
Naša presvitla cesarica, ki biva že več dni v Herkulovih kopeljih, obiskala je veliki teden vsak dan cerkev. — Tudi ua Dunaji so se vdeležili velikonočne procesije v soboto popoludue presvitli cesar, cesarjevič Rudolf, vsi na Dunaji bivajoči nadvojvode iu mnogo druzih najvišjih dostojanstvenikov.
FML. grof Paar je imenovan generaluim adjutantom Nj. Veličanstva. Dosedanji drugi generalni adjutant in predstojnik cesarjevi vojaški pisarni, FML. vitez P op p, prevzame divizijsko povelj uištvo.
Večkrat smo že čuli, da hoče vojni minister grof Bylaiult iti v pokoj zarad slabega zdravja. Žopet se poroča, da pojde na daljši dopust. Koncem dopusta se bo odločilo, bo li šo prevzel svojo dosedanjo važno službo. Bylaudt je v najvišjih krogih jako priljubljena oseba, toda njegova bolehavost ga bo primorala, da stopi v pokoj. Njegov naslednik bo skoraj gotovo dosedanji štabni načelnik FML. vitez Beck. Načelništvo generalnega štaba bi prevzel FML. baron W a 1 d s t ii 11 e 11, ki je znan kot vojaški pisatelj, ali pa pl. G a 1 g o c z y.
Velikonočni ponedeljek so imeli Mladočehi shod v Pragi, kjer so se pritoževali, da se želje češkega naroda ne spolnujejo v državnem zboru. Govorniki 60 napadali vlado, posebno pa dr. Eiegerja. Mlado-česka stranka namerava na svojo roko pričeti narodnostno politiko.
Dunajska ,,Montagsrevue" poroča, da se A v s t r i j a ne bo vdeležila svetovne razstave v Parizu.
V Krakovu je višja oblast zaprla cerkev, kjer začasno leži truplo poljskega pisatelja K r a s z e w-s k e g a, ker ljudstvo trumoma obiskuje njegov grob. Kakor znano, umrl je Kraszewski 19. marca t. 1. v Genovi, in njegovo truplo so prepeljali v Krakov.
Policija je v Budapeštu zaprla štiri osebe zarad anarhistične zarote; med njimi sta dva vnanja rogovileži.
Na Ogerskem je volilno gibanje za državni zbor vedno živahneje. Kakor po navadi, tudi letos ne bodo volitve končane brez pretepov in ječe.
Tnanje države.
Srbski vojni minister Topalovic je izdelal nov načrt za preosnovo armade. Po novem načrtu bo štela srbska konjiča tri divizije; ob vojski se pomnoži vsak eškadron in postane polk, vsaka divizija bo močna dva polka. Kadri so v Belemgradu, Kragujevci in v Nišu. — Srbija že dve leti nadleguje Turčijo, da zgradi železnico do Soluna. Kakor se v Turčiji vse vrši le počasno, tako je tudi z železnico. Konečno se je Turčija odločila in pričela graditi črto Uskilb-Vranja. Promet bi se lahko pričel že v maju ali juniju, toda Turčija dela nove ovire, ker se s Srbijo ne more pogoditi o mejni postaji. Zopet bo morala Avstrija vplivati na Turčijo, da dovrši svojo nalogo. Kedar se dovrši železnična črta, odprl se bo promet iz Avstrije proti Solunu in Carigradu. — Turki so v mnogih ozirih jako svoje-glavni. Srbija se ž njimi že dolgo pogaja za kup-čijsko zvezo, pa brez vspeha. Dosegla je le toliko, da ima svoje konzule v Solunu, Bitoliji in Uskiibu. Turške oblasti so mnogim srbskim podložuikom prepovedale samostojno trgovino. Isto je sedaj storila tudi Srbija proti turškim državljanom. Po
skrbmi za družino, ubogi, iu toraj prisiljeni, da žive ob ročnem svojem delu. Vse novo krdelo mašnikov mora vzrasti, ki so bili od mladih nog vzgojeni v pobožnosti, v katoliški gorečnosti. Ob enem nam mora semenišče, v pomanjkanju druzih uaprav, dajati podučenih iu zvestih učiteljev mladine, zakaj le z mladino se more nevedno to in v predsodkih izrastlo ljudstvo prenoviti. Semenišče je toraj edino varni temelj poslopju, ki ga imamo zidati. Zatoraj smo skoraj vse pomočke doslej naklanjali njemu. Prostorno poslopje stoji pripravljeno. V duhovenstvo poklicanih ne maujka, jedro 24 semeuišnikov je tu, ter bo koj pri otvorjenji semenišča mlajšim součen-cem svetilo z izgledom lepega življenja in delavnosti. Toda vse te mlade ljudi je treba izrejati brozplačuo, skrbeti jim za učitelje, knjige, obleko, kruh, sploh za vse; vtžmo pa, koliko izdajkov zahteva taka naprava."
Šol za dečke štel je misijon v začetku preteklega (1884) leta 32. Toda to število še nikakor ne zadostuje, tudi ne glede ua to, da so te šole borne koče, v kterih otroci skoraj prostora nimajo.
večjih srbskih mestih stauuje že mnogo let več turških trgovcev in obrtnikov, ki bodo največ trpeli vsled srbsko-turškega prepira.
Poročila iz Bolgarije trdijo, da bo sobranje podaljšalo regentom vladarstvo. Princ Ferdinand Koburški prevzame vladanje v Bolgariji, ako ga potrdijo vse države, ker bi ga morda potrdila tudi Rusija. — Preiskava proti človeku, ki je napal Mantova, prične se 25. t. m.
Iz Bukarešta se poroča, da je Nabokov nabral 170 Črnogorcev v Macedoniji ter )ih na grški ladiji poslal v Reui.
liumunska vlada je bila pred prazniki v veliki zadregi. Navada je v vseli državah, da pri budgetui obravuavi poslanci odkrivajo posameznim ministrom svoje reve in nadloge, očitajo jim vsaktere napake ter izlivajo svoj žolč na neljube jim osebe. Ministri morajo biti vedno pripravljeni, da odbijajo opravičene iu neopravičene napade. In kar se godi v večjih državah, vrši se tudi v manjših. Rumunska zbornica je obravnavala budget vnanjih zadev. Pri tej priliki se je pokazalo, da imajo tudi Rumunci svoje nerešene brate zunaj države. Prejšnji minister Kogol-ničauu sproži namreč pri tej priliki misel balkanske zveze. Po njegovih mislih mora Rumunija stopiti na čelo balkanskim državicam, to mu je vzor prihodnosti. Spomnil pa se je mož, da tudi v Bukoviui in na Erdeljskem (Sedmograškem) prebivajo Rumunci, potomci starih Rimljanov. Romauizem je treba po ujegovem mnenji oživiti tudi v Avstriji. Zato stavi predlog, naj se v Braševem (Kronstadt) na Erdeljskem iu Ornovicah v Bukovini ustanovita rumunska konzulata. Pherekydes, minister vnanjih zadev, je odločno pobijal nasvetovani predlog, ter rekel, da vlada nikakor ue goji ideje balkanske zveze, marveč hoče v miru živeti s svojimi sosedi; še manj pasme Rumunija gledati čez mejo ter netiti narodnostni prepir. Pri glasovanji se zbornica ni ozirala na ministrove besede, temveč z veliko večino potrdila predlog, da se ustanovita imenovaua konzulata. Poslanci in občinstvo na galeriji so glasno odobravali sklep zbornice. Že pred nekimi leti smo slišali mnogo o romanizmu v Erdelji in Bukovini, iu kakor se kaže, bodo rumunski šovinisti zopet oživili to idejo. Sicer mora pa še Avstrija dovoliti, da se ustanovita konzulata ; skoraj gotovo tega ne bo storila, ker bi si postavila novo ognjišče narodnostnega prepira. Za tem pa mogoče, da bi še kaj druzega sledilo. — Kakor nam je včeraj naznanil brzojav, zagovarjal je minister Pherehydes kupčijske pogodbe z vnanjimi državami, ter rekel, da se bo pogodba z Avstrijo po-voljuo rešila. Zbornica je vladi dovolila, da sme z državami do 31. decembra 1887 skleniti začasne pogodbe.
Nemčija hoče zgraditi več novih železnic, ki bodo vezale Južno Nemčijo z Francijo. Nove železnice bi imele le strategično važnost, ker bi nemška država v slučaji vojske hitro zbrala armado proti Belfortu. S tem bo Bismark storil nov korak, da posameznim nemškim državam vzame zopet uekaj samostojnosti. Ca bo Bismark šo dolgo vladal v zedinjeni Nemčiji, postale bodo posamezne krono-viue le uavadne pruske pokrajine. — „Nordd. Allg. Ztg." že pripoveduje občinstvu, da Bismark ne bo dovolil jezuitom bivanja v Nemčiji, ko bi že moral dovoliti drugim redovnikom. Jezuiti so namreč, kakor trdi Bismarkovo glasilo, nevarni protestantskemu cesarstvu.
„Germania" piše o daljnem postopanji centruma v ■nemškem državnem zboru, da i to centrum podpiral dobro Bismarkovo politiko. Centrum ne more zatajiti svojega prepričanja, toraj tudi ne vedno podpirati omahljive Bismarkove politike. Centrum bo vedno podpiral blagor cerkve in države, kakor 11111 veleva vest.
Nemški listi si izmišljajo vedno čudna poročila o ruskih razmerah. Tako so poročali te dni o tretjem napadu na cara. Car baje niti zapustil ni Gačino. — Ker se nihilizem vedno bolj širi med vseučiliščniki, bodo morda naučili minister Deljanov odstopil; na njegovo mesto pride Katkov. Ta vest
Večkrat je moral msgr. Mladenov odvrniti stariše, ki bi bili radi otroke pošiljali v katoliške šole. Pozneje ga je bolelo izvedeti, da so bili odvrneni otroci brezplačno sprejeti v razkolske šole. Še bolj pomanjkuje dekliških šol. Takih so ustanovili Grki, protestanti, a posebno veliko Rusi, a katoličani nimajo še nobene. I11 vendar bi bila dekliška šola tako silno potrebna. „Deklice tukaj žive v uajveči nevednosti. Ne znajo brati, toraj se tudi katekizma ne morejo naučiti .... Namen nam jo, ustanoviti vzgojnico za 300 deklet, iu prav ta hip se pogajam za hišo in zemljišče. Dva dobrotnika sta nam dala 10.000 frankov, toda lastnik zahteva 40.000." Sestre v Solunu so sprejole žo nekaj bolgarskih deklet, da jih izobrazijo za učiteljice.
Žalosteu pa je opis, ki ga daje msgr. Mladenov o ubožtvu vaških cerkvi!. — „Izmed naših 70 vasi po 1000 do 5000 duš jih več nima nobenih cerkva,; po drugih vaseh so ali podrte ali na pol razvaline; lo 5 ali 6 krajev ima novo kapele, postavljene od katoličanov samih. Na pritiskanje Grkov, ki so grozno razsrjeui, ker so
zdi so nam jako neverjetna. — Pariški „Figaro" je objavil pogovor svojega dopisnika z generalom Igna-tijevim. Ignatijov trdi, da jo Bismark sam 1. 1870 Francijo prisilil v boj, kakor Avstrijo leta 1866. Bismark bo v sili Francozom odstopil Loreno in dovolil dol Belgijo, čo mu prepuste Alzacijo. Med Francijo in Rusijo ni treba pogodbe, kajti v resnici jo zveza naravna in so vodno bolj utrjuje. Bismark bo še vodno kot mešetar vznemirjal svet. Ignatijov trdi, da ima dokaze v rokah, da sta dva francoska lista prejela plačilo. Eden je dobil 300.000 frankov, drugi 200.000, da sta Francoze nagovarjala v boj. Boulanger jo v Rusiji ravno tako popularen, kakor v Franciji, ker jo v armadi zopet vzbudil samozavest. Napadi nemških listov proti Boulangeru niso Bismarku ničesa koristili, pač pa so povzdignili Boulangerovo veljavo.
Francoska zbornica prične svoja posvetovanja 10. maja o novi vojaški postavi. — Budgetni odsek se je sestavil že pred prazniki; predsednik mu je Kouvier, podpredsednika Peytral iu Perier. Rouvier je pri prvi seji budgetnega odseka izrekel željo, da so imajo zmanjšati državni stroški in doseči ravnotežje. A to je laglje izreči, kakor storiti. Ministerski predsednik Goblet je izjavil, da je že vlada sama črtala pri stroških, kolikor je mogla. Ker zbornica ne bo potrdila dohodninskega davka, treba jo odpreti nove vire dohodkom, da pride gospodarstvo v ravnotežje. Finančni minister Dauphin jo odseku predložil svoj proračun. Oportunisti ž njim niso zadovoljni; celo republikanski listi obsojajo proračun. „Temps" u. pr. piše, da proračun visi v zruku. Stroški za prihodnje leto znašajo po proračunu 3253 milijonov frankov. Vrh tega pa bo treba še okoli 344 milijonov frankov za železnice, pristanišča itd.; toraj vsega skupaj 3600 milijonov. Dohodki so proračunjeui do 2935 milijonov, toraj bo znašal primanjkljaj 650 mil. Dolgovi v francoski državi množe se od leta do leta v velikanskih svotah. Vsako leto zgrado nekaj sto kilometrov novih železnic, ki državi ne donašajo nobenega dobička, pač pa jih mora podpirati. A železnice se morajo graditi, ker so pri volitvah dobro agitacijsko sredstvo. — V novem proračunu je ua novo vštetih 7,420.000 frankov za pokojnine. V desetih letih so se pokojnine pomnožile za 80 milijonov. Pa tudi ni čudo! Ministerstva se vrste vsaj vsacega pol leta. Vsak minister pa mora nekaj svojih prijateljev pripraviti h kruhu. Ker pa javne službe ue morejo preskrbeti vseh podrepnikov, mora mnogo uradnikov pred določenim časom iti v pokoj. Največ davkov požro državni dolgovi, ki so narastli v>led mnogih vojski!. Pa Francija je bogata dovolj, da plača svojo slavo. — Dohodki letošnjega leta ne dosežejo proračuna. Zavžitni davki so zaostali za proračunom za 9V2 milijona. Tako je tudi mesto Pariz v prvih treh mesecih uad jeden milijon prejelo manj dohodkov, kakor stoji v proračunu. Iu vendar raje plačuje drage postrežnice po bolnišnicah, kakor usmiljene sestre, dasi niso le pol, ampak desetkrat in še večkrat bolniki slabše oskrbovani, kakor so bili poprej.
V Belgiji liberalizem nekako pojomlje. Dolgo let je tri deželo, dasi je bila v pregovoru belgijska svoboda. Javno pozornost najbolj vzbuja dvojna volitev v državni zbor. V Ostendu jo umrl katoliški poslanec Carbon, kot naslednika so mu katoliki postavili njegovega sina. Zmaga je gotova, akoravno je bilo to mesto še pred nedavnim časom na glasu kot liberalno. Toliko gotoveja je katoliška zmaga v Andenardu, ker je ta volilni okraj zastopal že nad 30 let katoliški poslanec. — Belgijski kralj Leopold je bil te dni v Londonu. Ker je strogo zapovedal vsem svojim uradnikom, kakor tudi železniškemu osobju, da morajo molčati o njegovem potovanji, zato ljudje ugibljejo, kaj je imel opraviti. Eni trde, da je obiskal angležko kraljico, drugi, da se je kralj v Londonu posvetoval z nekim bankirjem o novem posojilu za kongiško državo, nokteri vedo povedati, da se je kralj v Londonu posvetoval o mejnarodni telefonski zvezi, ki bi vezala Pariz, Bruselj iu Lon-
zgubili gospodstvo v teb krajih, je porta ponovila doslej ueizvedono povelje, vsled kterega se imajo vso nekdaj razkolsko cerkve vrniti Grkom.
O. Boneti in jaz se nisva brez vspeha borila zoper ta sodni ukaz, in pripravljena sva z božjo pomočjo šo dalje se bojevati. Dasi tudi je naša stvar še v uovarnosti, upamo vendar v previdnost božjo. Prej ko mogoče moramo prestreči nasledke ukaza, ter cerkvice postaviti v krajih, kjer jih še ni. Teh cerkev, postavljeuih z našimi stroški, nam ne bodo mogli vzeti.
Poglejmo še enkrat na zgodovino zedinjeuja katoličaustva, pa bomo videli delo previdnosti božje v začetku, v napredku, v vojenju. Še pred tridesetimi loti ui imela katoliška cerkev nobenega upanja na Bolgarskem. Katoličanstvo je bilo sovraženo, papež pristudeu, ljudstvo silno nezaupljivo in misijonarju nopristopuo, in ves narod je bil versko tako pri-klenjon za razkol, kakor politično za Turčijo. Zdaj se spremond razmero. Najhujši sovražniki cerkve, grški razkolci sami, gonijo narod v cerkev, in ljudstvo, ki je prej misijonarje mrzilo, jih zdaj išče in
don. Kakor je znano, je ta zveza že dovršena med Parizom in Bruseljnom.
Itatijanski kraljevič Viktor Emanuel obolel je za osepnicami. — „Moniteur de Rome" polaga Crispiju na srce, naj se sprijazni z Vatikanom, ker je kot minister varoval prostost zadnjo papeževe volitve. — Kolikor je nam znano, tedanje italijansko ministerstvo, kterega član je bil Crispi, ni motilo ravno volitve sedanjega sv. očeta, ker ste Avstrija in Španija posredovali pri laški vladi. Pač pa je laška vlada odklonila odgovornost za nemire, ktere so hotli vprizoriti skrivni agitatorji. Niti kronanje papeževo se ni vršilo v cerkvi, kakor po navadi, marveč v notranjih prostorih Vatikana. — Pruski minister vnanjih zadev je prišel v Rim, ter bil od papeža vsprejet. Domneva se, da ima posebna naročila od pruske vlade.
Velikonočni ponedeljek popoludne so pristaši Gladstone-jevi in lJarnellovi priredili v Hyde-parku javen shod. Govorilo je več govornikov, med kterimi so bili tudi poslanci, proti irski kazenski postavi. Nereda ni bilo, akoravno je bilo navzočih mnogo socijaluih demokratov z rudečimi zastavami. — Tudi v Chelsei (London) so angležki vladni nasprotniki imeli shod. Gladstone jim je poslal pismo, v kterem pozdravi zbrano množico, ter upa, da njegovo mnenje o irski postavi prodre tudi v nižje kroge angležkega naroda. Irsko vprašanje je praktične vrednosti, ne tiče se osebnosti, akoravno je sedanja vlada tudi nasprotna. — Angležka vlada je zvedela, da je pred štirnajstimi dnevi neka ladija, obložena z dinamitom, zapustila amerikansko pristanišče, ter odplula proti Augležkemu. Vlada je dala povelje, da naj primejo vse sumliive osebe, ki stopijo na suho.
Izvirni dopisi.
Rudolfovo, 10. aprila. Danes, ko pišem, je pač najveselejši dan za vsacega vernega kristijaua. Je ravno „Velikanoč", praznik vstajenja našega Gospoda in temelj uaše vere po izreku sv. Pavla. Pač bi moralo biti mrtvo tvoje srce, ako b" te ta dan ne navdušil veselja. če pogledaš okoli sebe, vidiš, da se k uovemu življenju vzbuja vsa narava. Sneg, ki je pokrival zemljo, umaknil se je solnčnim žarkom. Iz zemlje, ki se je po zimi odpočila, klije novo življenje; kajti cvetica za cvetico se ljubko prikazuje iz zemlje k novemu življenju. Le semtertje zapaziš v gozdu ali po mejah, da je to drevo ali oni grmič zamrl — vsahnil — za vselej. Za ta vsahla drevesa ni več spomladi — vstajenja, kakor za one iineno-kristijane ne, ki menijo, da je s smrtjo — vsega konec. — Ali glej. kam sem zašel, hoteč poročati o veseli pomladi. Vendar nisem zašel na napčno pot. Hotel sem ravno napisati nekaj vrstic o novem pre-rojenji, ki se je prigodilo pretekle dni v našem mestu. Vstalo je večinoma z bližajočo se spomladjo k novemu krščanskemu življenju, s tem pa tudi k upanju na nekdanjo veselo vstajenje. Da naši meščani niso slabi, znal sem žo od nekdaj; kajti smem reči, da sem preživel tii blizo polovico svoje dobe ter imel pač priliko poznati občno mišljenje in mnenje prebivalcev, vendar kaj tacega bi „najoptimistični" ne bil nikdar pričakoval, kakor tudi čitatelji „Slovenčevi" ne, češ, dopisnik iz Rudolfovega nam hoče v političen -list napisati celo pridigo, če tudi ni na kvaro nikomur; kajti marsikdo čita političen list, s tem pa potem takem tudi sliši pridigo, če tudi v cerkev no gre. Seveda med „Slovenčevimi" čitatelji ne na
z veseljem sprejema. Vkljub vsem preganjanjem, oviram, težavam in zaprekam katoličanstvo na Bolgarskem obstoji in raste. Trenotek je bil, ko je bilo videti, da je vse zgubljeno, in vendar se je zedi-njevanje množilo, če tudi v veduih nevarnostih. Po vsem tem je upati, da sedanje zmešnjave zedinjenju ne bodo škodovale, da bode Bog blagoslavljal pri-zadove misijonarjev, da se v slaveuski Bolgariji po to] i kili popravah, okretih, preosnovah ustanovi in očvrsti tista moč, ktera edino more narod osloboditi, prenoviti, osrečiti — rimsko - katoliška cerkev.
Slovenska je že od nekdaj znana, da pošilja gorečih sinov, misijonarjev, k Indijanom in paganoin. Upati je, da bo zanaprej prešinjeval slovenske mladeniče duh sv. Cirila in Metoda, ter jih nagibal Jugoslavenoin vzdigati zaklad, ki sta jim ga prinesla blagovestnika, kterega pa so jim sovražne razmero in pohlepni ljudje po sili vzeli in zakopali.
„K. M." — P. Hrisogou.
hajaš te baže ljudi, kakor lo v enem slučaji, o kterem pa danes molčim.
Vernim čitateljem hočem le ob kratkem poročati o prerojenji mišljenja, kterega so provzročili v našem mestu misijonarji-jezuiti, iu sicer čč. gg. : 'D olja k, Sajovec in Majer. Večina bivalcev še niti pojma ni imela o misijouu iu o jezuitih, ktere so nekteri poznali lo iz raznih proticerkveuih časopisov. Saj je znano, da se le malokdo tudi med onimi, ki hočejo veljati za učene, potrudi podučiti se stvarno in temeljito o teh zadevah. Mnogi so mislili, Bog vedi, kaj nezaslišanega bodo zahtevali čč. gg. misijonarji.
In glej, 27. marca — ua tiho nedeljo — v jutru je bila prva pridiga. Kapiteljska cerkev, ki je za naše razmere precej prostorna, bila je natlačeno polna; ravno tako ob 10. uri in popoludne ob 7,3. uri iu to od prvega dneva do zadnjega, to je 5. aprila, ko je bil misijon skleujeu.
Da so imeli priliko vdeležiti se misijoua tudi oni, ki se ne gnetijo radi med veliko gnječo, imel je č. g. Majer ob 1/.17 vsaki dan nemško pridigo. Marsikdo bi si mislil, češ, čemu v tem mestu nemška pridiga! Vendar smelo smem trditi, da so nepopisljivi vspehi, ktere je provzročila nenavadna zgovornost misijonarja g. Majer-ja s svojimi temeljitimi govori. Dokaz temu je, da so gospoda misijonarja hodili poslušat vsi nemškega jezika vešči prebivalci, če izvzameš malo peščico onih, ki so jeduaki suhemu drevesu. Hvala Bogu, da tacih broji naše mesto le malo. Če imajo v tem svoje upanje, da zamro, kakor vsahlo drevo, treba je še moliti za-uje. kakor je vabil vse dni misijonski zvon.
O tej priliki so opravili dijaki tukajšnje gimnazije svojo velikonočno spoved, ravno tako tudi učenci in učenke tukajšnjih ljudskih šol. Gg. misijonarji so imeli o tej priliki še posebne ogovore. Naj omenim še, da je ves čas spovedovalo 12—13 spovednikov, in da so bile spovednice vedno oblegane od vernega ljudstva, in da je sprejelo nad 5000 vernih sv. obhajilo.
Nad vse slovesen pa je bil zadnji popoludan misijona (5. aprila). Ob '/ž^. uri je bil misijonski križ, ki je pač jako lepo delo iz lnomosta, slovesno blagoslovljen. Potem je sledila procesija z misijonskim križem po mestu. Ta trenotek so morale pač tudi zastarelemu grešniku stopiti solze v oči, če je imel le še kaj krščanskega čutila v sebi. Deklice, belo oblečene, so šle pred križem, kakor je običajno ob sv. Rešnjem Telesu, drugo ljudstvo pa je molilo sv. rožni venec. Skoraj vse prodajalnice po mestu so bile zaprte; tudi lepo znamenje. Po slovesnem obhodu je bil pri natlačeni cerkvi sklepni govor. Nikogar oko ni ostalo brez solz.
Ko so se drugi dan na vse zgodaj odpeljali prečast. gg. misijonarji, pozdravljali so jih meščani pri vratih in oknih z rutami, v znamnje hvaležnosti.
Naj pristavimo k sklepu, da so si mil. prošt g. P. Urh postavili najlepši spominek s tem, da so priredili sv. misijon. Bog plati vsem!
Iz Škofje Loke, 12. aprila. Tukajšua čitalnica je napravila včeraj veselico, iu sicer ne ua korist družbi sv. Cirila in Metoda, kakor je v prvič nameravala, ampak na korist ubogim pogorelcem na Go-dešči, ki so imeli tako žalostno velikonočno nedeljo. Občinstvu je bila ta sprememba všeč, toliko bolj, ker je g. podpredsednik pred predstavo naznanil, da bo čitalnica priredila veselico družbi sv. Cirila iu Metoda v korist pozneje.
Petje je bilo prav dobro; Ilajdrihova „Herce-govska" se je morala ponoviti. Tudi „ženski jok" so spretno igrali. Vsebina te neslane burke pa mi nikakor ne dopada. Ne ene blažilne in spodbudne misli ni v njej. Odbor bi se pač o tacih prilikah moral ozirati ua dijake, ki o počitnicah radi obiskujejo čitalnične igre. da bi jim podal tečne in zdrave hrane. Posebno pa mi ni bilo všeč, ja zelo me je ožalostilo, ko sem videl, da nektere družine vodijo šolske otroke k veselicam. Za take bedasto stariše ima naš narod prav krepak izrek, namreč, zaslužili bi, da bi jim s krampom na glavi puščal. K pridigam jih ne vodijo, bi so prehladili; a cele ure v zaduhljih iu zakajenih čitalničnih prostorih sedeti, to otrokom in komaj doraslim Loškim gospicam no škoduje. Prav primerno, ja potrebno bi bilo, da bi šolske oblasti kar naravnost starišem prepovedale otroke seboj jemati k javnim veselicam. To je tudi resnično marsikje prepovedano po vsej pravici. Kar je za odraščene, ni tudi vselej za otroke. Ne zamerite, da danes rabini malo ojstrejše besede. Je pač mnogim, mnogim potrebno.
Domače novice.
(Njih Veličanstvo presvitli cesar) je daroval 2000 gold. za pogorelce v trgu Kuty v Galiciji.
(Mestni župnik) pri sv. Jakobu veleč, gospod J. Rozman, leži že več časa vsled prehlajenja. Zdravje se mu je obrnilo na bolje.
(Nevarno je zbolel) v vseli krogih po deželi dobro znani zdravnik g. dr. Scliiffrer. Gospod je star že nad 80 let in je jako dvomljivo, da še okreva, da-si mu srčno želimo.
(Vojaški nabor) za okrajno glavarstvo Ljubljanske okolice, pričel se je včeraj. Po mestu se sliši neprijetno vpitje novincev, da si mestno re-darstvo iu vojaške straže strogo pazijo na mlade junake.
(O lokalni železniei iz Ljubljane v Kamnik)
je visoko trgovinsko ministerstvo naznanilo podjetnikoma baronu Lazariniju iu Praschnikerju, da hoče vojaško ministerstvo dovoliti lo določen del denarne podpore za grajenje železnice do smodnišnice. Če hočejo interesovani krogi v kratkem dobiti železnico, morajo podpisati prej ko mogoče svoje doneske, da se delo prične. Podrobni načrti so se že pričeli.
(Grande American Circus), kterega vodi L. Frankloff, pride te dni v Ljubljano. Pripeljal bo izvežbane konje in vole iz domačih krajev. Ostal bo v Ljubljaui le nekaj dni.
(Ljutomerska posojilnica) ima 17. aprila, t. j. prihodnjo nedeljo občui zbor. Na dnevnem redu so: Poročilo nadzorništva o računu za leto 1886, volitve v ravnateljstvo, nadzoruištvo, ceuilnc komisijo in drugi slučajni nasveti. Zborovanje se prične ob 8. uri dopoludne v ondotnem šolskem poslopji.
(Slovenski klub na Dunaji) ima svoj osmi večer v soboto 16. t. m. v hotelu Royal I. Singer-strasse 3 mezzanin na levo. čital bode gosp. V. Raič: „Drobtinice o odnošajih v iztočni Bosni." Začetek točno ob 8. uri.
Razne reci.
—	Privolitev vpeljave liturgije v staroslo venskem jeziku. Sveti oče so na prošnjo črnagorskega kneza in nadškofa v Bari dovolili, da se v Barski nadškofiji vpelje liturgija po rimskem obredu v staroslovenskem jeziku in da se za take knjige rabi cirilica. Novo izdanje teh bukev ima se takoj zgoditi.
—	Iz smeti denar. (Dalje). Kosti zmeljejo in za gnojenje prodajajo; iz papirja delajo zopet papir; iz volnatih cunj delajo volno, ki jo rabijo za tako zvani Shoddy (neko sukno); iz kositarskih pušic, kjer so bile sardine, delajo otročje igrače kot: vojake i. dr. Pločevine bi ne mogli nikoli tako v ceno dobiti, kakor jo dobe iz teh pušic; iz steklenih šiber delajo zopet steklo. Pobiranje smeti je sicer svoboden obrt, a cunjarji imajo vendar svoje društvo, v kterem so razne stopnje. Prvi so taki ljudje, ki so se nekaj zarad sile, nekaj iz obupa poprijeli tega obrta. Po dnevu drugej delajo, po noči pa hodijo smeti brskat. Pravi cunjarji jih sicer pisano gledajo, ker se ne drže starih navad ter segajo v pravice drugih. Imajo jih za mojstre-skaze, ali vsiljence. Bolj čislani so že pravi cunjarji, cunjarji po poklicu; vsak ima svoj okraj, drugim v škodo ne zahaja.
Najvišo stopinjo imajo pa tisti, ki imajo pravico po smeteh brskati, še preden jih zmečejo na ulice. Smejo v hiše stopiti in tam brskati, hišniki jih poznajo. Vsak tak ustanovljen cunjar hodi po 10 do 15 hišah smeti brskat, zato pa hišnikom kaj postreže, vode prinese ali kaj enacega. Tak stalni cunjar proda potem svojo pravico za denar kakemu nasledniku, kterega vratarjem predstavlja kot naslednika. Ti troji gredo sami na plen, so pa še drugi podjetniki, ki to pokupijo in delavce najemajo, da take reči zbirajo, ktere potem na debelo prodajajo. Takih podjetnikov je nad sto, in nekaj med njimi prav bogatih, vsi si v kratkem pridobi premoženje. Od leta 1868 se poganja za službo mestnega odbornika nek Berton, kteremu so smeti pomagale, da ima 60.000 frankov vsako leto prihodkov. V volilnih oklicih vselej obeta, da bodo ves svet osrečil in obogatil, ako ga volijo.
Poglejmo sedaj, kako stanujejo cunjarji v Parizu; oni imajo namreč svoja stanovanja. Njih najbolj znano stanovališče je „Rue Moussetard" na levem bregu Sene; imajo pa cunjarji svoja bivališča tudi v „Montrouge" na jugu, v „Mont-Martreu iu „La Vilette" na severu. Njih bivališča so podobna ciganskim šotorom. Nakupijo si ozemlja in na njem napravijo svoje kibitke (hiše Črkesov) iz prav čudne svnovf. Stene so ali ilovičaste ali iz vrbovine spletene in z blatom zamazane. Za okno jim je dostikrat staro kolo, ktero s papirjem zade-
lajo. Streha je iz posmoljenega platna ali pa iz koščekov strešnega nasmoljeuega papirja. Nektore hiše so kaj pak da iz opeke, a to so le hiše bolj srečnih med njimi. Da taka sranovanja niso posebno snažna, svedoči dovelj njih kupčija. Sicer po vnanje cuujarji uiso tako vmazani, kakor bi kdo mislil; nalezljive bolezni tam ni najti, kakor drugod, kjer drugi reveži stanujejo.
— Irska kriza se čedalje bolj pooj-struje. Nekteri trdijo, da Angležki ne kaže drugega, ali razpustiti parlament, ali nastane revolucija. Odbor liberalnih društev je imel te dni sejo, v kteri jo rekel predsednik Kitsou, da se mora po vsi deželi delati zoper irski zakon iu v tem oziru je bila tudi sklenjena resolucija.
Umrli so:
9. aprila. Janez Kranje, železniškega čuvaja sin, (i1/, let, Cesta na južno železnico št. 1, Morbus Brigthii.
10 aprila. Ivana Žitko, dolavčeva hči, 12 let, Poljanska cesta št. 18, jetika. — Neža Stojan, sirota, 13 let, Poljanska eesta st. 30, jetika.
11. aprila. Ana Donkel, gostija, 70 let, Stari trg št. 10, vodenica. — Anton Kranje, železniškega čuvaja sin, 3 mes., Cesta na južno železnico št. 1, božjast. — Helena Šešek, gostija, 79 let, Igriške ulice št. 6, otrpnjenjo pljuč
Tuj c i.
10. in 1). aprila.
Pri Mali&u: Srečko Tuina, potovalec, iz Nemčije. — J Straub, trgovec, iz Dolenjo Avstrijskega. — Jožef Kapeller, trgovec, iz Štajarskega. — Marija Janescli, trgovčeva soproga z družino, iz Celja. — Henrik \Veiglein, c. k. okrajni glavar, iz Krškega. — Janez Mazzolini, zasebnik, iz Laškega. — J. Supan, trgovec, s sinom, iz Celovca. — Prigelhof, trgovec, z Dunaja. — Dr. Friderik Hor\vath, odvetnik, iz Celovca. — P. VValcher, slikar, iz Solnice. — Komoljanc in Obergfiill, c. k. profesorja, iz Kočevja. — Verdorber, veleposestnik, iz Krškega.
—	Prane Miklitz, e. k. nadgozdar, iz Radovljice. — P. Paulin, posestnik, s soprogo, iz Kranjskega.
Pri Slonu: Dr. Jožef Jelene, odgojevalec, z Dunaja.
—	Brauor in Henkel, potovalca, z Dunaja. — J. \Volfbauer, c. k. pristav, z Dunaja. — Armin Wolf, potovalec, iz Buda-pešta. — Jožef Malek, c. k. vojaški uradnik, s soprogo, iz Zagreba. — Marija Polte, zasebnica, iz Beljaka. — Anton Čapek, c. k. vladni uradnik, iz Celja. — Herm. Prossinagg, tovarnar, iz Hrastnika. — Prano Hinee, pripravljavec, iz Notranjskega. — Matija Gračič, zasebnik, iz Raguzo. — M. Navagovich, s soprogo, in E. Herzel, zasebniki, iz Roke. — Dr. Matija Ratkowski, knjigar, z Dunaja. — Illatky in Šveiger, odvetnika, iz Velikega Varadina. — Moric Fischel, trgovec, iz Karlovca. — R. Giovanini, kupčevalec, iz Beljaka. — Dopfel, Stmubcrger in Neschmach, davkarski uradniki, iz Šmarija pri Jclšovou. — P. Sebepitz, zasebnik, iz Trsta.
Pri Tavčarji: Jožefa Maurer, zasebnica, z Dunaja. — J. Grigobon, zasebnik s soprogo, iz Padove. — Ivarol Pammer, c. k. oskrbnik, s soprogo, iz Celja.
Pri Bavarskem dvoru: Gregor Wenzel, dragoman za gorenji Egipt, iz Asuana.
Pri Južnem kolodvoru: B. Jaroš, zasebnik, iz Prago.
—	Severin Schmidt, zasebnik, iz Češkega. — A. Batimgartner, zasebnik, iz Zagreba. — Prane Diebel, posestnik, iz Moravskega.
Vremensko sporočilo.
g Čas Stanje	S 3 ---Veter Vreme JS^; |
„„...,„,..,„;„ zrakomem tnplomora	.2 *
opazovanja T mra p0*c«l.lju	S g
|7Tu. zjut.l 740 12 +741	si. vzh. oblačno
12.2. u. pop. 739 55 +12-0	„ „ 0 00
9. u. zveu. 739 04 + 6 8	„ jasno
Jutranja zarija, čez dan oblačno, večerna zarija, potem jasno. Srednja temperatura 8'7" C., za 0-4° pod normaloin.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 13. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. Is davka)	80	gl. 95	kr.
Sroberna „ 5% „ 100 „' (s 16% davka)	81	„ 95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	113	. 10	„
Papirna renta, davka prosta	97	, 05	„
Akcije avstr.-ogerske banke	876	—	„
Kreditne akcije .	283	„ 60	„
London.......127	„ 05	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ 04	„
Ces. cekini.......5	„ 97	„
Nemške marke .	62	„ 35	„
Tržne cene
dne 13. aprila t. 1.
gl.|kr.	gl. kr
Pšonieft, hktl.	...	71 lli Špeli povojen, kgr. .	— (14
Rež, „	...	41 87 Surovo inaslo, „ .	— 90
Jočmen, „	...	4 39 Jajce, jedno „ .	— 2
Oves, „	...	2 92 Mieko, liter....	— 8
Ajda, „	...	4 22 Govejo meso, kgr. .	— 64
Proso, „	... I 4 87 Telečje „ ., .	— Bfi
Koruza, „	...	B 04 Svinjsko „ „ .	— 64
Krompir, „	...	2 94 Kostrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	... 11 — Pisaneo.....— Bfi
Grah, „	... 15 — Golob .....— 20
! Fižol, „	... 12 - Seno, 100 kgr. . .	2 85
I Maslo,	kgr. .	— 90 Slama, „ „ . .	3 03
I Mast,	„ . — 66 Drva trda, 4 0mtr.	6 BO
Špoh svež,	„ • — 60 „ mehka, „ „	4 10
UUHHHUHHHHHHHHHHHH
M	Zahvala.	#
O priliki mojega imenovanja župnikom in proštom MctllSklm došlo mi je od mojih časUih prijateljev in od druge odlične gospode od blizu in od daleč toliko Ijubeznjivih častitok, da mi zarad cerkvenih opravil velikega tedna in zdaj zopet zarad selitvo ni mogočo vsakemu posobej odgovarjati; za to mi bodi dovoljeno objaviti jim s tem mojo najsrčnejšo zahvalo z vljudno prošnjo, da mi svojo visokoeenjeno prijateljstvo in naklonjenost šo zanaprej ohraniti blagovolijo. Podzemelj, dne 12. aprila 1887.
Franc Dovgan,
knununnnnnnnnnnnnn
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičneje in najlepšo, nastavil sem svojim diviinom za malo časa nizko
cono
25 gltl.
Moji divani preoblečeni so z modernim,"trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanjo izdelujem jih tudi bi^ez istega. Resnim kupcem na deželi pošljem, če želijo, uzoree blaga franko. Gornja nizka cena velja le za malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo so jamči.
Axxfoxx Obveza,
tapeciral* v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
0F~ Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garniture, žimnieo, posteljno uloge itd., izdelujejo so po ceni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na dežoli prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost.	(11)
esenca
EL^eimPiccolija
-.f^vv^v. Ljubljaiu.
prodaja se v malih steklenicah, kojim je vtisnjeno ime nje izdelovatclja G. TMocoli, Ljubljana. Vsakej steklenici priložen jo navod kako jo rabiti v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, ovit z rožno-barvenim papirnim trakom, na kojom je videti postavno zavarovana znamka (angelj, zna-menjo lekarne Piccolijove). Opozarjamo pred ponarejenimi izdelki, ki so brez vsako vrednosti! — Kdor protlpostavno ravnil, bo ostro kaznovan.
V steklenicah po 30 kr. samo v Piccoll-jcvl lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklcnic-ah po 15 kr. v R i z z i o I i-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem. Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(9)
Najboljši Ipapir za cijtarete
.10
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Lud\vfg. dr. E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad toga. ker jo jako lin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi priinešanih.
S
lac-siiin.k tik i,'ietiqi7kttb 17, rut Beranjir, i PARI!
JPoštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/»7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob ',,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, potok in soboto ob */a5 popoludno poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno. Iz'Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludno. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludno. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, 'petok in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.