232 Št- — 4. IctO. Poštnina pavŠalirana. Današnja številka velja *-■ K' V LfuMfanii 2C septembra 1921, Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 365 Uprava: Marijin trg 3- Telefon H -^opisi se ne vračajo. Qica fr*ake niem ie Priložiti znamko Naročnino za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 4S0 K. Inozemstvo: Me*ečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust za odgovor. asm«. msmmasm Klemenčič obsolen na 10 dni, Lovrec na 5 dni zapora. Nedolžnost Peska sodniisko i dokazana. (Tekst na drugi strani.) Obsolena mladoliberalna perfidnost. Ptuj, 26. sept. (Izv.) Danes se Je razglasila razsodba pri tukajšnjem okrajnem sodišču v procesu Pesek contra Klemenčič. Proces je trajal skoro cela dva dni, nasprotniki so spravili na noge yse, kar. bi moglo podkrepiti njihove podle trditve 0 g. Pesku. •' Strnila se Je vsa dem.-advokatska modrost in rafiniranost, vsi mladoliberalnl doktorčki so pomagali, vladni pritisk in vladno moč, ki jo imajo, so zlorabili, da so spletli štreno. Sam okrajni glavar dr. Pirkmajer je uradno tajno zasliševal '»priče«, Šolski nadzornik Pavel Flere je letal od šole do šole ter namesto da bi padzoroval pouk, lovil priče zoper Peska. [Toda vsa silovita in brezmejna podlost, s katero je hotela propadajoča In Smoralna klika JDS upropastiti svojega političnega nasprotnika, je dobila danes primerno plačilo: Klemenčič Je bil obsojen In z njim vred Je obsojena vsa JDS, fjfl Je že pripravljala slavnosten banket v proslavo svoje »zmage«. Vsa poštena ■Javnost je z današnjim dnem obračunala za vedno s to priganjaško kliko, ki je povzročila celemu narodu sramoto. j; Gospod Pesek Je danes v Ptuju predmet viharnih ovacij, vsak poštenjak hiti, jjSa mu iskreno stisne roko in čestita na uspehu, a vse famozne priče, osobito ipčltelj Šegula — najhujši nasprotnik gospoda Peska, o katerem se že čuje, da se je Sr pijanosti hvalil* »kaj se d& zaslužiti« *-» so se prihuljeno, odstranili* kakor jgplltl kužkL Razsodba se glasit *____________ ....—_ ..- r. O. Klemenčič se na podlagi §§ 388, 39T, 393 z uporabo § 366 in 361' objoja radi Ibtirekovanja in očitanja udejstvovanja homoseksualnosti BB 10 dni zapora, odnosno z ozirom na njegov socljalni položaj na 2000 K globe. Radi očitanja nagnjenja pa se g. Klemenčič po § 259 točka 3 delno oprošča, j, G. Pesek Je radi prenizke kazni ln delnega oproščenja prijavil vzklic. ilTudi g. Klemenčič je zaradi obsodbe prijavil vzklic. .Eno stoji: pred edino pristojnim forumom se je vkljub’ vsem mahinacijam fSasprotnikov, — skušali so doseči preložitev obravnave — dokazalo, da gospod Pesek nikdar ni zagiešil dejanj, katerih ga je ta klika dolžila in da je bilo Jtpr fela-Iggjg Je najogabnejše sredstvo y boju za rešitev, potapljajoče se JDS, £ \ Olika ptuiskih demokratov, v Plat $58. sept (Izv.) V petek' zvečer ob pol Tl1, url so se pripeljali X Ptuj fr. Rybar, dr. Serko, dr. Kreč in drugi h procesu Pesek contra Klemenčič ter so šli tčerjat y restavracijo Osterberger. Ko so zvedeli demokrati, da je pri Oster-rgerju »Peskova družba«, so prihrumeli ob pol 12. uri tja dr. Gosak, učitelj ■gula, učitelj Klemenčič in še par drugih izzivat. Ko so ljubljančani odhajali spat, ristopl Klemenčič h Pesku ter ga začne osebno izzivat in žalit prav po barabsko. jjG. Pesek ga Je že hotel oklofutati, pa so ga drugi zadržali, češ nad tako neolikanim človekom se naj ne spozabi Pesek se fe mirno, odstranil ter zaklical Klemenčiču: »Jutri pri obravnavi se vidiva!« M, f Iv11 Za soboto zvečer so sklicali demokrati shod v Nar. dom. Prišlo pa je celih (17 oseb ln shoda seve ni bilo. Menili so, da bo ta dan proti večeru že g. Klemenčič Oproščen ter so nameravali napraviti proti Pesku pred hotelom Osterberg, kjer Je prenočeval, demonstracijo z mačjo godbo. Pa ni bilo treba ne shoda iij ne jtaačje godbe. Kako malenkostni so ti ljudje in maščevalni!! L Za sinoči, pondeljek zvečer so mislili prirediti slavnosten banket' na Čast Klemenčiču in njegovim pričam, ker so trdno računali, da bo oproščen. Pa zopet smola, ni bilo banketa, pač pa so se poskrili kot ščurki, ko se jih popari s kropom« l&OSeaMJte.pridejo do sape bodo praznovali ** sedmino-pogrebščlno.v Priče g. Klemenčiča. Sofija, 26. sept. V nedeljo je umrl v Sofiji v visoki starosti Ivan Va-zov, velik bolgarski pesnik in pisatelj. Sofija, 26. sept. 'Ako se v zadnjem trenotku ne pripeti ničesar izrednega, se prične danes proces proti članom Radoslavovega kabineta. Dopisniki mnogih velikih listov so že prišli v Sofijo. Vsa belgrajska javnost p^ičakue z velikim zanimanjem izid tega procesa ki bo trajal najmanj mesec: dni. V zaporu se v Sofiji nahajajo !že od leta 19x9 ministri Tončev, Perov, Brkolov, Binčev, Apostolov in Konjički. Ministrski predsednik Radoslavov, vojni minister Vojedžijev in minister Ko-braski so pobegnili v Nemčijo ter bodo sojeni in contumatiam, Parlamentarni odbor je končal preiskavo ter je izročil zapisnik, obsegajoč 832 strani, preiskovalnemu sodniku dr. Janovu. Najboljši juristi in diplomati Bolgarske /So pozvani, da sodijo kabinet Radoslavov. —• Radoslavov je obtožen, da je uničil Bolgarsko, da jo je prodal Nemčiji, da je napovedal vojno Srbiji in ententi 1. :i9i5 brez odobren ja parlamenta, da je zakrivil katastrofalne korake na solunski fronti in da je podpisal posojilo 500 milijonov, ki ga je Nemčiji za 99 let dal v roko za 99 let in premogov nike pri Verniku. To so glavni deli obtožnice. Izid tega procesa se pričakuje zlasti v 'Jugoslaviji z velikim zanimanjem, ker je od njega odvisno, kakšni bodo bodoči odnosaji med Jugoslavijo in Bolgarsko. r. 4 ■ . - , ^-i J iz ministrskega sveta« r Beograd, 25. sept. Ker je delegat albanske vlade protestiral pri medzavezniški komisiji v Parizu proti temu, ker se baje nekatere naše obmejne čete na nekaterih mestih prešle v Albanijo, se je danes pečal ministrski svet z vprašanjem Albanije ter določil tozadevna navodila za našega delegata Spalajko-viča in našega delegata v Parizu. — nadalje je bil na današnji seji odobren tudi pravilnik, ki je bil izdelan v sporazumu z gospodarskimi krogi in kateri omejuje promet ž valutami, Ministrski komite je odobril in podpisal tudi zakon o izvozniških carinah. Ministrski komite je odobril in podpisal tudi zakon o izvozniških carinah, kakor je bil sprejet na zadnji seji zakonodajnega odseka. Podpisal je tudi nekaj ukazov, in odobtfl nekaj nujnih kreditov. SESTANEK SCHOBRA Z DR. BE* NEŠEM. W \ ■ ’ t" / - 1 Praga, '25. sept. »Prager Presse« poroča z ozirom na sestanek med zveznim kancelarjem Schobrom in ministrom dr. Benešem: Gre za to, da se razjasne mnoga vprašanja, ki so ostala v mirovni pogodbi, kakor tudi pri poznejših pogajanjih, ne-obravnana. Posebno gre za vprašanja finančnega značaja in za olajšanje obmejnega prometa. Ta sestanek je bil določen že poprej za zadnji teden v septembru in ima namen, da se na njem razpravljajo, neodvisno od obravnavanja posredovalnih predlogov v zapadno - madžarskem vprašanju, ki se je začelo zadnje dni, samo vprašanja finančnega in gospodarskega značaja. ATENTAT NA1 PILSUDSKEGA. Lvov, 25. sept. Državni poglavar Pilsudski se je udeležil današnje otvoritve velikega semnja, nakar se je podal k banketu v lvovsko mestno hišo v spremstvu lvovskega vojvode Grabowskega. Ko pa je stopil v svoj avto, je nekdo trikrat ustrelil proti njemu. Vojvoda je lahko ranjen, Pilsudski pa je nepoškodovan. Po atentatu je odšel v mestno gledališče, kjer mu je priredilo občinstvo burne ovacije. BORZNA POROČIL«} Zagreb, 26. sept. Devize; Berlin 198—200, Bukarešta 190—199, Italija 885—895, London 8P0—810, Newyork izplačilo 212—214, Praga 245, Pariz izplačilo 1515—1525, Švica 3650—3800. Valute: Ameriški dolarji 206—210, avstrijske krone 12, carski rublji 18—18, češkoslovaške krone 225-240, 20 kron v zlatu 700, napoleondori 685—700, nemške mgjrke 196-T-203, romunski leji 195. ar8s& _««■'» _., IDI pred sodiščem. KLEMENČIČ OBSOJEN. Nismo se hoteli spuščati v podrobno poročanje o razpravi Pesek kontra Klemenčič, ker nismo hoteli vplivati na njen potek, predno ni padla razsodba. Sedaj je sodišče Izreklo svoje mnenje iu njegova razsodba pomeni za politiko mladoliberalne klike in njeno moralo tako katastrofalen poraz in tako težak udarec, da upravičeno upamo, da je po-; slednji, ki ga je dobila. Pod njim se mo-jra zrušiti v vsej svoji amoralni gnilobi. Kdor je zasledoval potek mladoliberalne gonje proti g. Pesku, ta ve, da se klika ni strašila nikakih sredstev, da bi uničila svojega političnega nasprotnika. Najpreje ga je skušala gospodarsko uničiti. Par dni pred volitvami se je na uprav amerikanski način uprizoril napad na »Jugoslovanski kreditni zavod« in »Jutro« je prinašalo cirkuške naslove kot »Peskova banka pred obustavitvijo izplačil«, »Pesek v agoniji« itd. Napad se je ob solidnosti »Jugoslovanskega kred. zavoda« seveda moral razbiti in edini njegov uspeh je bila omajana vera v verodostojnost jutrovih poročil. Klika pa ni odnehala. Ker se je ponesrečil prvi napad, je obdolžila gosp. Peska in z njimi vso NSS zveze z klerikalci. Nato je prišla zveza z komunisti, potem zveza z atentatorji in ko vse skupaj ni držalo jc postal g. Pesek naenkrat homoseksualec. Klika je napela vse svoje moči, da vrže g. Peska toda vkljub izborni organizaciji obremenilnih prič, ki so skoro dobesedno enako izpovedale o dogodkih izpred 12.—17. let, je sodišče razsodilo v prilog g. Peska in obsodilo obadva tožena obrekovalca. Sedaj mora biti vsej naši javnosti jasno, kako nečistih sredstev se poslužuje klika v boju za svoj obstanek. Potek razprave. Razprava se je pričela v soboto dopoldne pri ptujskem kazenskem sodišču. .Vodil jo je, kot že poročano sodnik Hudnik, zasebnega tožitelja je zastopal dr. Kreč Iz Ljubljane, obtoženca g. Klemenčiča pa dr. Lipold iz Maribora in dr. Fermevc iz Ptuja. Obtoženec prizna inkriminirane besede. Kot prva priča se je zaslišal šolski nadzornik Pavel Flere, katerega iz-‘povedi g. Pesek odločno zanika. Zastopnik osebnega tožitelja povdar-Ja, da priča ni verodostojna, ker obstoji med njo in g. Peskom sovraštvo, ker je Pesek odklonil založbo neke njegove Icnjige. Priča Pavel Flere je namreč za .Casa vojne napisal devotno knjigo »Avstrijska slava v začetku vojne«, kjer petolizi Habsburžanom in bi se po prevratu rad rehabilitiral s podobnim peto-fizstvom v jugoslovanskem smislu. Karakter priče je s tem zadostno skiciran. O. Pesek je seveda to odklonil, obljubil mu je pa, da ga »Jugoslavija« vsled lega ne bo napadala. Ker se je pa to brez njegove vednosti pozneje vseeno »godilo, je tudi iz tega vzroka sovraštvo priče proti g. Pesku umevno in njena verodostojnost močno omajana. Isto E otrdi tudi priča Dominik Čebin, ne pa ot pravi lažno poročilo »Jutra«, da je to zanikal. , Kot druga priča je bil zaslišan ptujski učitelj Šegula, ki točno pripoveduje, kaj se mu je sanjalo pred več kot 10 leti. (Silno značilno za verodostojnost priče.) Obdolžitve padajo same po sebi. — G. Pesek vse odločno zanika. Pravni zastopnik obtožitelja navede kot pričo g. učitelja Sotoška, pri katerem bi naj po Izpovedi priče Šegule prenočevala z g. Peskom in g. Sotošek pod prisego izpove, da on absolutno ne ve, da bi kdaj Šegula prenočeval skupno z g. Peskom. Šegula nadalje izpove, da je bil gosp. Pesek pred nekaj dnevi pri njem in da ga je vprašal, kaj da je o njemu izpovedal na okrajnem glavarstvu in potem po njegovi izpovedi vpričo njega skiciral izjavo, katero mu je ponudil v podpis. On da je podpis odklonil, Češ da se ne krije popolnoma z njegovo izpovedjo na okraj, glavarstvu. — Zastopnika obtoženca sta iz tega hotela takoj konstruirati dejstvo, da je g. Pesek hotel vplivati na priče. G. Pesek ie pa to odločno zanikal in Izpovedal, da je po naročilu svojega pravnega zastopnika hotel zvedeti od znanih mu tajinstvenih prič, kaj da so izpovedale proti njemu. Šegula pa da zgoraj omenjene izjave ni hotel podpisati, ker da se mora preje posvetovati z obtožencem Klemenčičem in ostalimi pričami, 'to odločno poltrdi pod prisego tudi priča Fakin Zorko, glavni urednik »Jugoslavije« in ne kot lažno poroča »Jutro« in »Pondeljek«, da le potrdil, da Je g. Pesek hotel izsiliti pd Šegul# krivo pismeno Izjavo. — Verodostojnost Šegule je bila za vsakega Opazujočega Človeka omajana že po njegovi zunanjosti. Karakter njegov pa je /dan v dejstvu, da sam sebe obtožuje .nemoralnih dejanj. Priča je pred svojim zaslišanjem poslušal Izpoved preje zaslišanih prič pri odprtem oknu razpravne dvorane in se v svoji Izpovedi zna-ffllno krije x Mklife obremf- Kot tretja priča je bil zaslišan učitelj Rosbaut, ki ne izpove ničesar bistvenega. i Priča Valenčič izpove, da Je g. Pesek enkrat prenočil pri njem v Zidanem mostu in da sta spala skupaj v eni postelji. Po noči da ga je g. Pesek enkrat udaril z roko po pršili in enkrat po trebuhu, nakar je vstal in se vlegel na divan. Priči se zdi, da je g. Pesek to storil v spanju. G Pesek ne izključuje možnosti omenjenega dogodka, zanika pa odločno kako spolno perverzno hotenje. Nato se zasliši nadučitelj Lovrec. Priča se pri izpovedi poslužuje izrazov, ki v svoji nečednosti spadajo v kak zakotni bordel, ne pa v usta nadučitelja. Slovenščina v svoji čistotl mu je tuj jezi. Iz obraza vseh navzočih se bere ostra sodba. Ko se obtoženec Klemenčič nad posebno odurnim izražanjem priče Lovrec prične glasno krohotati v očividen znak zadovoljstva nad bordelskim izražanjem, g. Pesek ni mogel več premagati • svojega ogorčenja in je zaklical priči v obraz: »Lažeš«, proti obtožencu pa: »Bo že prišel čas, ko se vam bodo plačale vaše lumparije.« Na vse navzoče je ta spontan vzklik napravil najgloblji utis. — Zasebni obtožitelj zanika resničnost izpovedbe prič in navaja, da obstoja med njimi in pričo staro sovraštvo. Ko je bil g. Pesek še kot učitelj enkrat bolan, ga je priča denunciral pri okr. šolskem svetu in je bil g. Pesek nato še enkrat zdravniško preiskan in spoznan bolnim. Takrat se je g. Pesek takoj odpeljal k priči, mu očital denun-cljantstvo in sta se ob tej priliki dodobra sprla ter od takrat živela v sovraštvu. Priča prizna vse to in tudi priča ga. Josipina Pesek potrdi pod prisego resničnost navedbe. — Denuncijantstvo karakterizira pričo Lovreca in njegova zunanjost izpopolni sliko. Sodnik odkloni zaprisego. Nato se zasliši učitelj Klenovšek, ki se v svoji izpovedi zapleta v težka notranja protislovja. Enkrat se ne spominja niti najvažnejših dejstev, za treno-tek* pozneje pa pripoveduje zopet v vseh niansah in podrobnostih. Verodostojnost priče je v negativnem oziru izven vsakega dvoma. Informativno je bil nato zaslišan žel. uradnik Vavpotič, ki izpove, da je prišel k njemu g. Tribuč iz Viča, ter mu ponujal nagrado do 100.000 kron, če bi izpovedal kaj obtežilnega proti Pesku. Prosil ga je po odklonitvi, da naj mu da častno besedo, da tega ne bo nikomur pravil in mu dejal, da mu Je dr. Žerjav naročil, naj bo previden, ker »da Vavpotič ni zanesljiv demokrat«. Kako luč meče ta izjava, ki jo ie 2a-Iibog sodnik moral kot direktno predmeta obravnave se netlkajoče zavrniti, na vso klikarsko gonjo proti g. Pesku, je za vsakega mislečega človeka jasno. Z denarjem so hoteli podkupiti Vavpotiča, z denarjem so morda podkupili druge. « ^ - Nedeljska razprava. Sodnik je kot brezpredmetne odklonil vse priče, ki bi dokozale brezmadežno vedenje g. Peska in je tudi odklonil zaprisego g. Peska samega. Zastopnik obtoženca je pri tej priliki grozil z aretacijo radi krive prisege, nakar ga je zastopnik g. Peska skrajno ogorčen ostro zavrnil, ne pa da bi ihtel, kot laže klika. Sodnik zaključi dokazno postopanje, nakar so sledili govori pravnih zastopnikov. Govor zastopnika g. Peska dr. Kreča priobčimo v celoti na drugem mestu. Razsodba. V pondeljek ob pol 10. uri dopoldne je sodnik razglasil razsodbo, ki glasi: G. Klemenčič se na podlagi §§ 488, 491, 493 z uporabo § 466 in 461 obsoja radi obrekovanja in očitanja udejstvovanja homoseksualnosti na 10 dni zapora, odn. z ozirom na njegov socijalnl položaj na 2000 K globe. Radi očitanja nagnjenja pa se g. Klemenčič po § 259 točka 3 delno oprošča. G. Pesek je radi prenizke kazni in delnega oproščenja prijavil vzklic. Tudi g. Klemenčič je zaradi obsodbe prijavil vzklic. Poročilo »Jutra« in »Pondeljka« je zavito in naravnost zlagano. Kljub ra-finiranostl, s katero so uprizorili demokrati vso gonjo ter jo sistematično pripravili, vendar nobena priča ni izpovedala, da bi bil g. Pesek kdajkoli zagrešil kako homoseksualno dejanje temveč se po njihovih izpovedih da le sklepati o nagnjenjih. G. Pesek ni zagrešil nikoli kakega kaznjivega dejanja. Poročilo »Jutra« in »Pondeljka« so pretirana in zlobno strankarsko izrabljena. Stranka, ki se poslužuje takih sredstev, je vse obsodbe vredna. Zgraža se nad njo vsa javnost, zgraža nad pohujšanjem, ki ga povzročajo. »Namen posvečuje sredstva«, tor jim je geslo, pa vseeno jim tudi ta ostudna gonja ni In ne bo pomagala. Klemenčič Je obsojen in to držL S Klemenčičem vred pa je obsojena I demokratska klika dr. Pirkmajerja. Šol. nadzornik Pavel Flere in nadučitelj Klemenčič sta njegova sorodnika, g. Šegula pa njihov trabant S tem, da bi JuQO§LAVI jA<27.8iptenibra 192T? Pirkmajerja in sebi topla gnezda, pa ne bo pomagalo. Dr. Pirkmajer ima preveč masla na glavi, da ga tudi taka obupna sredstva ne bodo rešila. Dr. Pirkmajerja bo doletela zaslužena kazen, pa naj še tako spletkari in naj mu njegovi zvesti priskočijo na pomoč s še takimi podlimi sredstvi. Klika torej tudi to pot ni uspela, dasi je z dobro organizacijo obtežilnih prič in zelo verjetno tudi z denarjem dosegla delno oprostitev obtoženca. Naša javnost si je na jasnem, kako ima soditi o celi zadevi in ne bo vse »Jutrovo« zavijanje prav ničesar pomagalo. Pesek je danes za javnost opran in amoralna klika, ki se je hotela poslužiti privatnega življenja svojih političnih oseb v svrho uboja istih, je stopila v grob tudi s svojo drugo nogo. Pošteni ljudje pa bodo grob zasuli. In zopet Albanija! Takozvana Albanija je konglomerat, deželic, in skozi desetletja, lahko rečemo tudi stoletja od Turkov, Italijanov, Grkov, bivših Avstrijcev in drugih, med temi ne v zadnji vrsti tudi Nemcev, pokvarjenih in korumpiranih ljudi, na katere najnižje instinkte se je apeliralo v svrho dosege tajnih sebičnih namenov. Ne more priti v teh krajih do urejenosti, do mirnega razvoja, še manj do gospodarskega napredka in socijalnega delovanja, ker manjka vsa-koršna podlaga, vsak predpogoj do boljših urejenih odnošajev, do modernega notranjega državnega življenja. Večno valovanje elementov in pritiski se pojavljajo enkrat iz zapada na vzhod z juga na sever, kakoršen je vpliv zunanjih faktorjev (Italija, Nemčija, prejšnja Avstro-Ogrska itd.) diktiran od specifičnih njih interesov. Albanci (po naravi) bojevito ljudstvo, nahujskano, kupljeno, zavedeno, naščuvano z vidiki plena, so na večnih pohodih, bodisi v strankah med seboj, bodisi proti Miriditom, zopet proti Italijanom, proti severno-vzhodni sosedi Jugoslaviji itd. V zadnjem času je prevladala tiranska vlada, ki podpirana od italijanske vlade, zbira vstaje, organizirane od italijanskih oficirjev in spopolnjene s črnogorskimi nezadovoljneži, pristaši starega Nikiti-jevega režima. Včerajšnji komunike beograjskega presbiroja nam poroča zopet nove pustolovščine. Tiranska vlada je osredotočila v sektorju ob demarkacijski črti ob Črnem Drinu na postojankah pred Klenjo preko 3000 ljudi, in te njene čete so prekršile demark. črto, ki jo mi držimo že od leta 1918. Potisnile so naše slabe predstraže ter zavzele nekatere vasi, med katerimi so Aras, Dardu in Sinai. Naša vojBka je zopet zavzela vasi v tem delu demarkacijske črte. — Medtem so 20. t. n^. neredne čete ponovno napadle naše čete na posojankah pod Klenjo. 21. t. m. je sledil napad albanskih regularnih Čet. Napada se je udeležilo okoli tisoč ljudi z dvema topovoma in dvanajsterimi strojnicami. Albanske čete so prešle na našo stran demarkacijske črte. Z naše strani so se podvzeli vsi potrebni koraki, da se albanski napad odbije ter vzpostavi demarkacijska črta. To je očito kršenje mednarodnih pogodb. Tu gre za zavraten napad albanske vlade v Tirani, ki preko svečanih mednarodnih pogodb hoče ustvariti ,nek fait accompli. Njen cilj je namreč da pokaže pred evropsko javnostjo ustvarjeno dejstvo, da potisne naše jugoslovanske zasedbene čete preko demarkacijske črte, ki je bila določeia na mirovni konferenci. Albanska vlada v Tirani računa pri tem na svoje prijatelje in zaščitnike v Ligi narodov, ki bi iz svojih zasebnih, spekulativnih namenov hoteli prignati ta dejanski doseženi cilj, da se Albaniji povrnejo meje iz leta 1913, Tei so bile določene tedaj na mirovni konferenci povodom konference poslanikov. Kakor znano so so te meje predlagale .bivša Avstro-Ogrska, Nemčija in neka druga velesila, ki je vodila isto politiko. Napad take vrste se ne vrši prvikrat. Skrajni čas pa je, da se to večno vznemirjenje enkrat neha. Popolnoma upravičeni so, da izrečejo to željo z vsem povdarkom naši jugoslovanski državniki s svoje strani in kolikor pridejo jugoslovanska zemlja in jugoslovanske pravice v poštev. Jugoslavija nima gorečnejše želje, nego da živi v prijateljstvu z vsemi sosedi. Vitalne korisi naše države to zahtevajo in zahteva to čut lojalnosti, zahteva to čut mednarodnih obvez. Ak0 pa spoštuje Jugoslavija z največjo požrtvovalnostjo in z samozatajevanjem mednarodne pogodbe, more in mora tudi zahtevati, da jih morajo spoštovati tudi naši sosedje vsakega imena. Mednarodne pogodbe so v enaki meri obvezne za vsako pogodbeno stran; to velja tudi za Albanijo, odnosno za njeno sedanjo hipno tiransko vlado, in tudi za faktorje, ki stoje tajno in zavratno za njenim hrbtom in pošiljajo tiransko vlado in njene pristaše po kostanj v ogenj. S Zato je skrajni čas, da naša vlada enkrat izreče odločilne in avtoritativne pojasni svoj in mednarodni položaj in zahteva potrebna jamstva, da se bodo vsestransko varovale in spoštovale mednarodne pogodbe. S povdarkom mora zahtevati, da se ti večni napadi onemogočijo. Kaže, da je naša vlada v tem pogledu storila potrebne korake. Kajti gori omenjeni komunike končuje z zatrdilom, da je kraljeva vlada preko svojih zastopnikov opozorila velesile in zvezo narodov na vse te napade in nevarnosti, ki morejo nastati zaradi njih. Evropska javnost si nujno želi mir, naš jugoslovanski narod je istotako prožet takega duha. Vrhovni svet, konferenca poslanikov, Zveza narodov in kakor se zovejo te najvišje instance, ki odločajo o usodi evropskih narodov, naj posežejo vendar enkrat vmes z železno roko, če niso že popolnoma odpovedale ih zakopale z lastnimi neuspelimi dejanji vso svojo avtoriteto. Priče. Povdarjam, da sem sestavil članek v bistvu že pred obravnavo. Da ml pa nihče ne bode mogel podtikati, da hočem »pritiskati« na priče, ga priobčujem šele »post festum« razsodni javnosti. Marsikaj zagonetnega je na tako-zvanl »Peskov! aferi«, kar človeku z zdravim razumom nikakor ne gre v glavo. Prava uganka pa so priče, ki nastopajo proti Pesku. »Jutro« z 23. t. m.,poroča: »Teh prič je osem, vseskozi ljudje, katerih verodostojnost je vzvišena nad vsakim dvomom . . .« Hm! Odkrito pripoznam, da meni ne vzbuja spoštovanja naslov, ki ga slučajno nosi kdo, temveč v taki zadevi le značaj dotične osebe. Toda, poglejmo si priče od blizu! Kakor piše g. Klemenčič v svoji »Izjavi« dan prej v »Jutru« so to menda same priče iz učiteljskih vrst, ki Peska dobro poznajo in je vsak »error in persona« izključen. Razventega izvemo iz istega članka, da je »Napre-jev« poročevalec, ki je imel vpogled v takozvane »Peskove akte« »nerodno Stiliziral«/ izjavo glavne priče, ki prl-pozna nemoralno dejanje. Čudno je, da ve to g. Klemenčič, ki vendar menda ni imel dostopa do tistih »tajnih« aktov. Čudno je, da prinese »Jutro« to dej ;tvo še le dva dni pred razpravo, dasiravno se plete po časopisju zadeva že celih 14 dni. Čudno je, da še danes ne vemo imena dotičnega nadučitelja. Ali je res »Naprejev« poročevalec zakrivil pomoto, ali ni morda vendar le akt sam »nerodno Stiliziral«? Kako pa je prišla v tem slučaju taka »pomota« v uradpe akte? Je to Še sploh mogoče določiti, ko o uradnih spisih ničesar več ne slišimo? Tako preidemo iz teh zagonetek na ostale priče — učitelje! Pozvani so bili na Klemenčičev predlog, da izpovejo o »homoseksualnem nagnjenju« svojega tovariša — učitelja — Peska. K temu dejstvu pripominjam, da za lastno osebo ne verujem, da bi bile te priče res podkupljene ali da se motijo v osebi. Vendar so izpovedale proti Pesku, ali iz prepričanja o Peskovi moralni manjvrednosti, ali pa proti temu prepričanju. Druge možnosti ni. Za prvi slučaj pribijem, da so poznale priče »nemoralne lastnosti« g. Peska že 12 do 17 let in ga niso izdale. Vedele so, da ima njih tovariš — učitelj Pesekl — »homoseksualno nagne-nje«, kakor izjavlja g. Klemenčič, vedele so, da je tak človek v moralnem oziru kot vzgojitelj mladine nemogoč In vendar niso prišle z dejstvi na dan, dasiravno je poučeval ta Pesek našo mladino — kri naše krvi — v ptujski okolici in na Ciril - Metodovi šoli. So li take priče res »vzvišene nad vsakim dvomom«, ki se spomnijo Pesko-vih »nagnjenj« še le po preteku tolikega časa, še le, ko gre za županski sto-lec v Ljubljani? Ali moremo zaupati takim »vzgojiteljem« našo mladino, ki se menijo za nemoralne pogreške tovarišev še le, ko je treba ubiti političnega nasprotnika, ne pa takrat, ko je treba odvrniti tako zlo od šole in šolstva? Ali morejo take priče še nadalje izvrševati svoj vzvišeni poklic, ki so ga v moralnem oziru tako zanemarjale? Upajmo, da bo višji šolski svet vzel resno ta vprašanja v pretres in pozval omenjene učitelje na zagovor, kajti v interesu šole in šolstva je, da zavračamo »pedagoge«, ki jim je moralna stran tovariša tako dolgo postranska stvar, dokler ne postane njih političen nasprotnik. Ako so pa smatrale priče svoječas stvari, ki jih očitajo Pesku, samo za neumestne šale, za prešerno besedičenje, kratkomalo za zadevo, ki ji ni pripisovati v moralnem oziru večje važnosti, potem ni bilo prav nikakega pravnega povoda nastopati pri sodniji in blatiti svojega nekdanjega tovariša z brezpomembnimi čenčami. Celo pričevanje mora smatrati razsoden človek v tem slučaju za navadno politično osveto nad bivšim tovarišem, ki ne trobi v njih rog. Kajti taka priča bo povdarjala le tiste razloge, ki govorijo proti osumljencu in bo tako v svoji slepi strasti pretiravala stvar. Takim učiteljem, ki svojčas niso polagali važnosti na »nagnjenja« g. Peska ter se spomnili na zadevo še-le po preteku 12 do 17 let, ko jim stopa nekdanji tovariš kot političen ne more prinesti poštena javnost zadostne zveze in zau-.j panja nasproti. Ne poznam g. Peska, ne prič, ne g) Klemenčiča. Tudi ne vem, kako se glasi sodnijska razsodba v tej zadevi, toda jasno je, da ne morem Imenovati priče, ki so izpovedale proti Pesku,1 značajne. Če so smatrale svojčas učitelja Peska za moralno obremenjene-,1 ga, bi bila njih prokleta dolžnost, ga y interesu šole in šolstva onemogočiti, ako pa ne, bi bile morale odkloniti prk čevanje kot brez pomena. V obeh slučajih so priče, ki nastopajo po preteku 12 do 17 let proti Pesku, skrajno dvom-; Ijive kakovosti, ki nikakor ne morejoJ vzbuditi zaupanja trezno razmlšljoče« mu človeku. prot. Fr. Bračun. Mia protestna ni Rusiji. Angleška vlada je poslala ruski vladi protestno noto, kjer se pritožuje radi holjševiške agitacije v Aziji, kar je v nasprotju s trgovskimi dogovori, ki so bili pred kratkim sklenjeni med obema vladama. Leninu samemu se očita, da je javno govoril stvari, ki niso v skladu z dolžnostmi omenjenega dogovora. Rusija podpira indijsko revolucijo. Po dogovorih med sovjetsko vlado in Chattesadhyaya, je bilo več revolucionarjev ,ki so takrat iskali zavetja v Berlinu in drugih mestih, povabljenih 25. njaja v Moskvo, da se dogovorijo, kako bi bilo najlažje izvesti revolucijo v Indiji. Zastopnik sovjetske vlade V Berlinu, Kopp, jih je podpiral z denarjem in jim preskrbel potne vizume. Sovjetska misija v Berlinu je posredovala med indijsko revolucionarno družbo v Berlinu in njenim poslanikom v Moskvi ter je tako podpirala protiangleške intrige. Pred nekaj časom je skušala sovjetska vlada pregovoriti znanega indijskega anarhista dr. Hafiza, ki je študiral na Dunaju izdelovanje bomb, da gre v Afganistan v svrho nadzorovanja neke zaloge ob indijski meiji ter izvede transport bomb v Indijo. S pomočjo sovjetske vlade je prevzel sedai dr. Hafir nadzorovanje Izdelovanja smodnika brez dima. Anglija se nadalje pritožuje v svoji noti radi ruske propagande v Indiji. Sovjetski poslanik v Teheranu je razdelil velike svote denarja za protlangleško propagando. Posebno obširno se peča protest z Angoro. Angleška vlada trdi, da čisto dobro ve, zakaj je podpirala ruska vlada turške nacijonaliste z denarjem in orožjem, da je namreč preprečila mirno približanje med angorsko vlado in antanto. Kot najtežjo obtožbo označuje nota rusko postopanje v Afgattl stanu. To deželo sermoskavski emisarji označili za najvažnejši prekop po katerem Je mogoče napeljati komunistično propa-gando v Indijo. Da se dobi primeren vpliv, je bilo zagotovljeno vladi v Afganistanu letno milijon zlatih ruskih rubljev v podporo. Prvi obrok je že dospel v Kabul. Posebno nejevoljo vzbujajo ruski »konzulati« na vzhodu dežele. TI biroji, ki naj baje služijo trgovini, so samo torišča propagande. Spričo mnogih prestopkov proti trgovski pogodbi zahteva angleška vlada točnih garancij, da prestopki že enkrat prenehajo. Gospodarske »Bi r+ 10 % obrestovan je v investicijsko' posojilo naložene glavnice. Dan zaij dnem se čita v naših časopisih, da bol donašalo naše nvesticijsko posojilo y%\ obrestvovanje in to je pravilno, v koli-: kor se teče direktnega obrestovanja, ki ga bodo nudile obveznice tega poso<(j jila. Z ozirom na to pa, da se bodo tej-obveznice lahko založile pri Narodni banki, ki bo dajala na ista do 75 % no* minalne vrednosti proti 6% obrestim, zamore podpisnik naložiti svoj kapital tako, da mu nosi celo 10 & obresti. Evo kako: Recimo, da je kdo podpisal 400 dinarjev obveznic. Te mu nosijo po y% na leto 28 dinarjev. Ako založi te obveznice pri Narodni banki, zamore dobiti od nje posojilo 300 dinarjev za katero plačuje po 6% na leto; dinarjev. Ostane mu torej čistih 10 dinarjev na leto. Ker pa je prejel v obliki posojila nazaj 300 dinarjev, s katerimi lahko razpolaga, kakor hoče, prejema od ostalih 100 dinarjev, ki so vezani vsled gornje operacije, 10 dinarjev, oz. 10%. Vrhutega pa ima upanje, da boi vsled ugodnega obrestovanja investicijskih obveznic tečaj v hratkem pora* stel, tako da jih bo mogel prodati z dobičkom^na glavnici. To je še enj razlog več, zakaj naj ’ vsakdo, ki ima( denar na razpolaganje, seže po ob-' veznicah investicijskega posojila. Cas. je le še do 30. t. m. + Uvoz suhih rib. Minisrstvo financ je odobrilo odlok carinskega sveta;, z dne 20. avgusa t. 1., s katerim odre-j juje, da na uvoz suhih rib, ki se. uvjfcjj nniMU Peska so da rešijo, dr. besede na kompetentnem mestu, da zajo v balah, ni treba plačevati cJo-hododka iz opombe dotične carinske postavke. -f- Nove banke v Bosni. V Biledu v Bosni se snuje nova »Prometno-privredna banka«, v Bihaču »Srbska banka«, v Travniku pa »Srbska banka za okrug travniški«. Carina na brazilijansko kavo. Nekatere carinarnice pvbirao za brazilijansko kavo po minimalni carinski tarifi. To pa ni prav, ker med Brazilijo in našo državo ne obstoja nikaka pogodba in se mora radi tega pobirai tozadevna carina po maksimalni tarifi .'+ Madžarska vzame 50-kronak« novčanice iz prometa. 50-kronski bankovci se bo po odloku Madžarske vlade vlade odegnejo iz prometa in zamenjajo z novimi. Uvoz živine iz Madžarske prepovedan- Ministrsvo poljoprivede in in vod je prepovedalo uvoz živine iz Madžarske. >*+■ divina iz Nemčije. S prvim oktobrom t. 1. bo začela Nemčija uvažati v našo državo živino, ki jo dolguje kot vojno odškodnino. Radi tega sestavlja ministrsvo poljoprivrede In vod komisija za sprejemanje živine. Dobili bomo iz Nemčije 17.000 glav goveje živine in 60.000 ovac. -f- Industrija sliv. Minister trgovine in industrije je odobril kredit, ki se bo vzel iz izkupička razredne loterije in porabil za povečanje naše idustrije za predelavo sliv v poln produkt. + Lonheur za kotrolo nad izvozom vojne odškodnine »in natura« iz Nemčije. Finančna komisija francoske zbor-čije. Finanča komisija francoske zbornice je vzela na znanje izjave Lon-cheurja glede pogajanj v Wiessbade-nu. Kakor poroča »Journal« je prišel tekom debate Loncheur na idejo kontrole nad izvozom nemške vojne odškodnine, ki bo kakor znano plačana v naturalijah in nadzorovanja nad splošnim izvozom, Loncheur se je izrazil, da zavezniki ne simpatizirajo s to idejo, vendar pa je gotovo, da si žele politiko garancij. Kakor hitro bo nemška vlada sprejela te predloge, jih bo ratificirala brezdvomno tudi francoska. Dnevne vesti. — O. krajevni namestnik Hribar odpotuje danes za nekaj dni. Vsled tega ta teden ne sprejema strank. Za njegove odsotnosti ga bo nadomestoval predsednik dr BaltlS, k! se je povrnil z dopusta. —■ Zvišanje zavarovalnin proti požaru. Zavarovalnine proti požaru so z ozirom na tedanje razmere tako majhne, da pri event. nesrečah skoro ne pridejo vpoštev. Vsled tega se ljudstvo vabi, da zviša zavarovalnino proti požaru sedanjim razmeram prl-tff,1, keJ. se vedno sil**, da se v vltArit f"1« jVUu Pojavljajo požari, 5 i® škoda velikanska, nasprotno j £ a neznatna. K temu se prl-?°Tja- da bo pokrajinska uprava v prvi L *?ne ProSnje za podporo pri poža-nn vpoštevala, iz katerih Je razvidno, da . 2avarovnl!’.!na zvišala ... *“ Uprave hiš in posestev, kakor tudi "lih nakup in prodaja so danes bolj kot m. popre' stvar zaupanja in spretnosti, obrnite se v vsakem slučaju na Gospo-iPisalo dr. Ivan Černe, Ljubljana,. ■Miklošičeva 6, telef. 37. — Naredba, ki ščiti verižnlke. Nedav- ?o Je Izšla naredba, ki Izroča nekaterim bčlnsklm komisijam določanje cen živilom ter s tem ukinila poslovanje protlveriž-JBiških uradov. Mi pa vlada ničesar storila, tda bi občine tako komisije tudi Izvolile in »pravile v akcijo. Nekatere občine bi tega tudi pri najboljši volji ne mogle storiti, ker Blmajo popolni!', in pravilnih odborov. Med temi občinam! jo tudi naša prestolnica, eden bo ljubljanski občinski svet mogel dno poslovati, bodo verižnikl izvozili vsa iaša živila. Tako je te dni po Šiški neki rimorski veri. :iik nakupoval za Italjo žilno ter !o pliieval po 30 K za kg, a se Povrhu še zavrni, da plača vsako glavo jo 1000 K dr?'y kot vsak drugi kupec. Slučaj se je s unl naznanil verlžnlške-mu uradu, te .čelnlk urada je le sko-jjnlgnll z ram ; ni, pokazal cel kup sličnih ovadb, ki nit.;: ostati nerešeni, ker urad »e sme več poslovati, tozadevnih občinskih uradov po c ni. Pa naj reče kdo, da ■M živimo v u tii, demokratični državi! —■ Avstriji-vojna posojila. Minister s* finance Je odredil, da se obveznice predvojnega posojila bivše avstro - ogrska monarhije popisujejo in žigosajo še do 15. t L Ta rok se v nobenem slučaju ne daljša vel Obveznice s prošnjo Je pošl-I generalni direkciji dolgov y Beo-' gradu. " . . — Pot"« legitimacije odpravljene. Minister za notranje zadeve le Izdal naredbo s katero se ukinejo potne legitimacije v notranjem prometu. „ — Usposobljenostnl Izpiti za obče ljudske ln za meščanske šole pred državno Izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično ir petek, dne 4. novembra t L Pravilno opremljene prošnje se naj pošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra v rokah Izpraševalne komisije. . ^ ZajSet.ok *°lskega leta 1921/22 na 1 , "i1® združenih oddelkih. LlceJ-ska ljudska iola. Pouk se prične 29. sept-tembra In sicer za razrede 2.-5. ob 8. url razred pa ob 9. url. — Mestni dekliški licej. S šol. letom 1921/22 ostanejo le ie razredi IV.—VI. Vpisovanje za go-lenke, ki želijo nanovo vstopiti v te razrede liceja, se vrši 28. septembra od 8. do 9. urL Oojenke prinesejo s seboj zadnje zprlčevalo In krstni Ust Sprejemni Izpiti za te gojenke so 29. septembra ob 8. url zjutraj. Oojenke, ki so bile že na zavodu, se lavljo dne 29. septembra od 15. do 17. ure popoldne z zadnjim lzprlčevalom. — Mestna ženska realna ln ref. realna gimna-*Ua S iolskim L 1921/22 se otvorl še IIL razred realne In VII. razr. ref. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstoplvše fojenke v U Ul. ta V^-VII. razred se vrši 28. septembra od 9.—11. ure. S seboj prinesti Je zadnje izpričevalo hi krstni lisi Sprejemni izpit ca gojenke za L razred in morebitni sprejemni Izpit za gojenke višjih razredov Je 29. septembra ob 8. zjutraj. Oojenke, ki so bile Že na zavodu, se javijo 19. septembra od 15. do 17. ure s svojim 'adnjlm izprlčevalom. — Ponavljalni in dodatni Izpiti za licej ta za obe gimnaziji ?? vrše 29. sept ob 8. uri zjutraj. — »PisninB in prispevek za učila znašata za rihfP liceja ln gimnazije K 20. — Otvo-šoin a slu*ba božja za licejsko ljudsko nunškf^ Vc*i ta gimnazijo Je 30. sept v iolenl(« nVl ob 9. urL Obvezna Je za vse gojenke* v *,uiW bo«1 n vrnel° „ v»« ta Pouk se prične na liceju ?b 8. url i^y.^>n«m obsegu 1. oktobra Rok za voi»l!» Licejski trgovski teč*. I« določen na dan 30. St ta 1 oktoh« t0 ,7- nre- Sprejemni Li 1 J n f* ol) 8. url zjutraj. Oospo-dinjska Šola Rok z« vpisovanje Je določen na dan L oktobra od lUo ll nre do-poldne. U, “ Trpljenje Jugoslovanov aa Grfkem. samo ml Slovenci, tudi bratu CrKi hrulilo svojo bol. svoje narodne^p^fiefL zatiralce, in sicer so to blvll vojni z»tm-Mkl OrkL Orška vlada nastopapro« goslovanom z Isto brezobzirnostjo, kakor -•talil: »ka proti našim rojakom. V Bitoli Maki dan trpat« baguna** kt m Živeli okrog Vodene ln JenldŽa, kamor naseljuje grška vlada svoje ljudi, ki so se morali umakniti Iz Male Azije. Pri tem ni grška vlada prav nič izbirčna, temveč da Jugoslovane kratkomalo spoditi ž njihovih posestev, Jih sekvestlra ter izroča svojim rojakom. Mlade Jugoslovane vtakne v armado ne glede na njihovo starost ter Jih goni na bojišče. Rabo srbskega jezika kaznujejo OrkI z batinami in celo z vislicami. Maščevanje je Grkom že za petami. — P. n. občinstvo obveščamo, da g. Ivan Fajfer iz Drulovke 12 p. Stražišče pri Kranju ni naš potovalni uradnik ter nima pravice sklepati nlkakih zavarovalnih pogodb in ne pobirati zadatij. Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastila. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Staro šatulje In zaboji Iz pločevine Ima na prodaj vojna uprava. Ta materljal se nahaja v Intendantskih skladiščih In sicer v Ljubljani 10.000 kg, v Mariboru 15.000 kg in Celju 2500 kg. Materijal Je, spravljen pod streho ter se nahaja v dobrem stanju. Interesente sl naj ga ogledajo In naj javijo svoje ponudbe komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. ~ O. St Virantu, glavnemu uredniku »Jutra«. Iz Vašega lista sem Izvedel, da so me otročaji, ki so preteklo soboto po mestu, pošteno »premikastili«, ker sem baje kričal »doi z njimi«. Videl sem v družbi tudi Vas, vsled česar sklepam, da ste morda pisali to »poročilo« VL Imam Vas za osebno poštenega, zato pričakujem, da naknadno popravite neresnico, ki Vam je morda spodrsnila izpod peresa v prvem vzhičenju. — F. Erjavec. — Enodnevni čebelarski tečaj. Na mnogostranško željo čebelarjev,, osobito izmed inteligence, priredi podpisani dne 9. oktobra čebelarski tečaj na svojem domu, in sicer od 10. do 12. ure predp. ter od pol 2. do 5. ure popoldne. Predmeti: Glavna opravila za vzlmovanje, združevanje, Shranjevanje reservnega satovia, čebelarsko orodje; v kolikor bo še čas prepuščal, mikroskopično razkazovanje iz čebelne anatomije. — Oddaljeni udeleženci se naj blagovolijo nemudoma prijaviti zaradi eventualne preskrbe prenočišča Čebelarski pozdravi Ivan Jurančič, drž. čeb. pot učitelj. Pošta Sv. Andraž .v SL S-; žeL postaja Ptuj. Uubllana. •=» Danes zvečer le sela načelstva NSS. K seli so vablleni tudi vsi llubllanski občinski svetovalcL Polnoštevilna udeležba doli* nostl Ovacije g. Pesku v Ptuju in na Pragerskem. Iz Ptuja nam poročajo, da so priredili meščani na kolodvoru g. Pesku In njegovi soprogi živahne ovacije ter poklonili PospeJ Pesek krasen šopek. Simpatije mesta 'tuja so na strani g. Peska. Na Pragerskem Je pozdravila g. Peska deputaclja Mariborčanov in mu čestitala. Tudi tu Je deputaclja poklonila gospej Pesek krasen šopek. ■= Sprejem g. Peska v Cellu. Na potovanju' lz Ptuja je v Celju pozdravila na kolodvoru g. Peska deputaclja NSS pod vodstvom podžupana g. Žabkarja ln mu častl-tala na zadoščenju, ki mu ga Je dalo sodišče v od mladoliberalcev umetno vprizorjenl gonji. *= Sprejem g. Peska v Ljubljani. Snoči ob tričetrt na deset se Je vrnil v Ljubljano g. Pesek s soprogo. Na kolodvoru ga Je pričakala veUka množica ljudstva, ki ga Je ob dohodu uduševljeno pozdravljala »Živijo PesekI« ter ga nato spremljala vso pot od kolodvora pa vse do njegovega stanovanja v Wolloyi ulici. Vso pot so orill po ulicah vzkliki »Živijo Pesek«, »dol z JDS«, »dol z Jutrom«, vmes pa značilni klici »Živijo Tribuč In Praprotniki« Zopet Je bilo zraven tudi nekaj »inteligentov«, kt se pa morajo zahvaliti le razsodnosti ln mlrttl krvi navadnih ljudi brez akademske izobrazbe, da Jih niso skupili za svoja otroška Izzivanja Silno slabo vest pa so imeli »Jntrovcl«: Vsa okna zagrnjena kakor da sploh nikogar ni v redakciji — za železnimi zavesami pa so trepetaje pričakovali razni doktorji ln advokati, kdaj bo priletel v okno kamen, če ne še ka) hujšega Gospodje pa so se bali zelo po nepotrebnem. Saj so bili vendar za številnimi bajoneti. Vsi dohodi do »Jutra« so bili zaprti z močnimi policijskimi kordoni-Svoboden državljan ni smel po ljubljanskih ulicah svobodno, koder le sam hotel, pa ma-kar mimo državotvornega »Jutra«, smer Je dirigirala policija To le pač spričevalo, ki ga nismo pričakovali I Slaba vest — zavest, da se Je zgodila brezmejna lumparija — Je zahtevala: skrijmo se za bajoneteI Tudi pravi — a Pesku so se ovacije ponavljale do pred njegovo hišo, kjer se Je g. Pesek navzočim v kratkem nagovoru zahvalil za ovacije ter pozval, da se mirno razidejo. Občinstvo Je še dolgo vzklikalo g. Pesku ter se le šele pozno v noč. potem ko le napodilo par demokratskih kričačev spat, razšlo na svoje domove. — O. Pesku, ki ga Je mislilo »Jutro« ta še ogabnejši »Pondeljek« oblatiti do neverjetnosti, ]• priredilo ljubljansko občinstvo spontane ovacije — če pa pride kak demokratski ministrski bog, se skriva iH aaprtimi vrati. Z« tu« *a to do- kazi, ki drže preko vseli dokazov prič po 100.000 kron! = Volitve v cenilno komisijo v Ljubljani. Pri nedeljskih volitvah je zmagala napredna lista z 209 glasovi. Nositelj liste je bil g. Iv. Jelačin star. Lista je dobila 5 kandidatov, dočlm je šesti mandat ki ga je dobil mestni tesarski mojster Iv. Zakotnik, volilna komisija ovrgla, ker biva izvoljeni v Zgor. Šiški. Njegov mandat Je dobil 1. Ogrin, pristaš SLS. Proti tej odločitvi komisije Je vložen rekurz. — Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadallevalno šolo se vrši v sredo, četrtek, petek, to Je od 28. septembra do 30. septembra t L, vsaki dan od 8. ure do 12. ure opoldne v Gremijalni pisarni, Gradišče 17. Zglasiti se morajo vsi oni vajenci in vajenke, ki dosedal še niso obiskovali gremijalne šole. Potrebne tiskovine se dobe v Gremijalni pisarni. V pondeljek, dne 3. oktobra t L ob 2. uri popoldne se zbero vsi vajenci In vajenke, tudi one, ki so že obiskovali šolo, na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, da se sporede v posamezne razrede. =* Zensko telovadno društvo v LJub-liani« prične z redno telovadbo s prvim oktobrom. Društvu se je posrečilo pridobiti gdč. Milo Svetličičevo, ki se Je več let izobraževala v telovadbi v tujini. Šolsko vodstvo Ji je z ozirom na to poverilo telovadni pouk na tukajšnjih dekliških srednjih šolah. Pridobitev gdč. Svetličičeve je za društvo posebno pomembno, ker bo upeljala že dolgo zaželjeno moderno komoinirano telovadbo, Švedski in sokolski sistem. Način te telovadbe sestoji v tem, da se pri vsaki telovadni uri utrjuje vse mišičevje telesa, kakor tudi notranje organe ter se zaključuje z lahkimi odmornlml vajami. Priporočljiva je ta telovadba vsakomur, zlasti onim, ki so za naporno telovadbo še prlšibkl, bodisi, da njih razvoj telesa zahteva vso pažnjo. Odpre pa vrata tudi onemu ženstvu, ki mora iz zdravstvenih razlogov posečati telovadnico. — V tej točki ima društvo samostojno mesto poleg drugih telovadnih organizacij. S časom upelje tudi ortopedlčno telovadbo. = Vpisovanje v telovadni odsek »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« se vrši v sredo 28. In četrtek 29. t ra. od 5. do pol 7. zvečer v telovadnici I. drl gimnazije. Vpisujejo se v otroški oddelek deklice in dečki od 5. do 10. leta, k naraščaju deklice od 10. leta dalje. K damski telovadbi se sprejemajo priglasi istočasno. “ Diskusijski sestanek društva »Pravnik« v Ljubljani. Načrt zakona o sodnikih (sodniška službena pragmatika) je zgotov-ljen In poslan kompetentnim faktorjem v oceno. Da se seznanijo z načeli projektiranega zakona pravniki osobito sodniki, poročata o tem zakonu na prihodnjem pravnikovem sestanku sodni svetnik Peter Keršič ln državni pravdnik dr. Avgust Munda. Sestanek se vrši v torek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani štev. 79 pravosodne palače. Po obeh referatih diskusija. = Lepi izdelki domače umetnosti ln obrti Ji Izstavila v svojem Izložbenem oknu V Židovski ul. 5 tvrdka Toni Jager-Cerne in Ko., trgovina z ročnimi deli in njih potrebščinami. Videti je prtičke, miljeje, blazine, kojlh vzorci so vsi posneti po pravih narodnih risarijah ter v svojem Izredno finem mjansiranju barv predstavljajo jako lepe okraske za moderne domove visokih, kakor tudi zmernih zahtev. Obe lastnici ste gojenki »Probude«, slike za vzorce je pa napravil naš mojster narodne ornamentike Maksim Gaspari. Izložba ostane do 10. oktobra neizpremenjena. = Stanovanje na razpolago. Z ozirom na dopis nepodpisanega in neinformiranega poročevalca glede preselitve naše trgovine objavljamo, da se naša tvrdka izseli iz sedanjih prostorov na Dunajski cesti št. 15, katere prostore smo imeli skozi 40 let v najemu, in se sedaj umaknemo zavarovalni Pisarni »Jugoslavija«, katera je lastnica hiše. Imenovana zavarovalnica pa nam odstopi njene dosedanje pisarniške prostore v ravno tej hiši, ln sicer ob Oosposvetskl cesti. To v pojasnilo cenj. občinstvu. — Požar nu Glincah. Včeraj okoli 1J. ure dopoldne se je pripetila v tovarni za kemične Izdelke na Glincah, last g. Fr. Goloba nesreča, ki je povzročila, da je zgorel en objekt, večja količina materijala. In kar Je najtežje, da bo zahtevala ta nesreča tudi človeško žrtev. Nesreča se je pripetila takole: Delovodja Gustav Debevc Je kuhal okrog 11. ure v kuhinji tovarne v velikem loncu približno 30—40 kg paste za parkete. Ta zmes obstoja po večini Iz voska, terpentina ln špirita. Ko se Je ta zmes razstoplla, je začela vreti In prekipevati. Debevc je potegnil lonec od ognja, toda pri tem potegljaju se Je razlilo nekaj zmesi v ogenj, ki je nenadoma zagorel v velikanskem plamenu. Mahoma je bila cela kuhinja v ognju in vsako gašenje je bilo nemogoče. Debevcu se je vnela obleka ln pogasili so moža že skoro napol opečenega. Ogenj je pospeševalo dejstvo, da je imel delavno obleko namazano In že prepojeno z raznimi maščobami in rado gorljivimi stvarmi. Požarni brambl iz Ljubljane In Viča se Je posrečilo, da so ogenj omejili In je zgorelo samo eno poslopje, to Je kuhinja. Ker Je pogorela tudi večja množina dragega materijala je škoda kljub temu precej velika In Jo cenijo preko 400.000 K. Ponesrečenega Gustava Debevca so prepeljali vsega opečenega v dež. bolnico. Njegove opekline so smrtne ln je le prav malo upanja da bi okreval. — Prijeta žepna tatica. V soboto okrog 9. ure dop. se le posrečilo policijskima uradnikoma g. Gerku in Tegerju, da sta prijela in flagranti nevarno žepno tatico neko Marijo Tirbič lz Ljubljane. Tatica Je Izmaknila na Vodrikovem trgu neki Mariji Pajserjevl Iz Bevk ročno torbico, v kateri je Dllo okrog 300 K denarja. Pajserjeva pa je čutila sunek In Je skočila na tatico ter ji Iztrgala torbico Iz rok. Isti hip sta bila na mestu že omenjena policijska uslužbenca ln sta v par korakih dohitela tatico, ki se Je že pomešala med številno občinstvo ln Jo prijela Tlr-blčeva Je tatvino priznala. =» Nezgoda pred sestankom. V mraku dne 8. sept. Je čakal tesarski pomočnik I. M. v Streliški ulici na svojo »punčko«. — Oprl »o ]• z obema rokama na palico In sklonil malo nanrei. kot da bi hotel s pogledom prodreti naraščajoči se mrak. Naenkrat stopi k njemu neznan moški, ga porine proti steni ln udari s palico z vso silo po roki. Seveda to ni bilo zaljubljencu všeč in prijavil Je napad policiji. Napadalec, drugače odličen In spoštovan mož, je ravnal kot se Je dognalo v pomoti. Mislil Je namreč, da opraHJa fant sredi ceste malo potrebo, in ker j« imel on s sabo družino, ga Je to ujezilo It* ga je v hipni jezi udaril. Kljub temu pa g a je sodnik moral obsoditi, ker nikdo ni opravičen si sam nasilno Iskati zadoščenja. Obsojen je bil na 200 kron denarne kazni, 200 kron pa mora plačati tožniku za bolečine. => Rokoborbe v cirkusu »Slavila*. V nedeljo zvečer sta nastopili med običajnim sporedom cirkusa zopet naši ljubki plesalki Anica Orubtaova ta Ivica Osredk*rJava iz- vajali sta prikupljiv balet iz začarane princese. Z ozirom na težko Izvajanje na žaganju jim moramo Izreči polno priznanje. — Pri rokoborbi sta nastopila kot prva prijavljeni Rus Petrov proti znanemu In priznanemu Siblrcu Gromovu V rusko-švicarskl borbi za nagrado 800 kron. Petrov, ki je do sedaj premagal še oba nasprotnika, je naletel na hudega tekmeca z izborno rutino. Borba je ostala neodločena. — Kot druga sta nastopila dva kolosa Zaiykin in Bogatl-rev. Borba je bila Jako zanimiva in lepa in Je trajala 7 minut Zmagal je Zaiykin. — Kot zadnji par sta nastopila odličen In eleganten, težak borilec German »Gojer«, proti težkemu srbskemu borilcu, ki Je ostal zmagalec že v več velikih borbah Z. Stokiču. Borba je bila huda in ostra, toda divja. Borilec Stoklč Ima namreč prirojeno razvado, da se silno razljutl ln pozablja na disciplino lepega bo-renja, česar njegov nasprotnik ni zagrešil. Oba težka in jaka borilca sta nudila več res zanimivih momentov v borbi In sta se kot borca oba odlikovala. Po 18 minutah se je posrečilo Gojerju, da je Iznenadll in premagal Stoklča. Občinstvo, ki se je pri tej borbi precej razburjalo, je viharno pozdravljalo odnosno obsojalo borilce. — V sredo nastopi v revanš borbi ljubljanski amater g. Anton Zupan proti Clklopu. Borbe bodo trajale še okrog 10 večerov. 70 S 30 ; ROSSUM’* | (JNIVERSflL ROBOTS a i Kolektivna drama v 39 treh dejanjih s D predigro C Spisa! Karel Čapek Prevel Osip Šest a 30 Idi IZIDE PRIHODNJE DNI KOT PODLISTEK .JUGOSLAVIJE." R U R Celie. Celjski občinski »vet Kakor Že Javljeno, so v seji Celjskega občinskega sveta v torek dne 21. t. m. občinski svetovalci JDS zapustili sejno dvorano pri glasovanju v mestni šolski svet, ker opozicijonalne stranke niso hotele voliti dveh zastopnikov JDS, ampak so stale na stališču, da se izključi JDS iz šolskega sveta. Kljub temu so opozicljonalcl pod predsedstvom podžupana Žabkarja volitev izvršili In se Je gosp. župan po izvolitvi zopet vrnil v sejno dvorano ter prevzel predsedstvo, med tem ko so se drugi člani JDS popolnoma odstranili. Ostali občinski svetovalci so hoteli sejo nadaljevati, ker Je bilo mnogo zelo nujnih zadev na dnevnem redu. Referent gospodarskega odseka (tov. Žabkar) je bil takoj pripravljen začeti s pred-našanjem gradiva, ko Izjavi g. župan dr. Hrašovec, da želijo občinski svetovalci JDS biti prisotni pri tozadevni debati in je nato na željo gg. demokratov, s katerimi je govoril skozi okno sejo zaključil. Sedaj pa hočejo JDSarjl valiti krivdo dela-nezmožnosti občinskega sveta na opozi-cijonalce, češ da so oni krivi, da se ne bodo rešile nujne zadeve in da se s tem škoduje raznim prosilcem, kar pa ne odgovarja resnici. Seja občinskega sveta se lahko skliče vsaki dan in delo nadaljuje; glede volitev v mestni šolski svet pa imajo gosp. demokrati Itak pot pritožbe na pokrajinsko upravo, če mislilo, da bodo s tem kaj pro-fitirall. Ce Je res za delo In za dobrobit mesta, naj se čim prej skliče seja In delo nadaljuje. Ako pa Jim Je strankarstvo več, pa naj potem sami sebi pripišejo. Ljudstvo Jim bo pa za to dalo plačilo pri prihodnjih voltvah na ta način, da bodo vedno lahko Izostali od občinskih sej, ne da bi mogli delo ovirati. Žalna manifestacija Celjskega Sokola za kraljem Petrom se je vršila v nedeljo dopoldne ob 10. url v veliki dvorani Narodnega doma Udeležilo se je manifestacije veliko število občinstva. Navzoč je bil tudi častniški zbor, župan dr. Hrašovec, okr. glavar dr. Žužek Itd. — Dr. Milko Hrašovec le v krasnem govoru slavil umrlega kralja Petra Osvoboditelja. Po končanem gdvoru je zbrano občinstvo zaklicalo trikratni slava velikemu pokojniku, nakar je bila slavnost končana Naše poročilo o proslavi 40dnevnlce umrlega kralla Petra spopolnjujemo v toliko, da se je v celjski evangeljski cerkvi vršil žalni obred. Popoldne so bili državni uradi zaprti. Velik srečolov Je priredil »Kolo jugo-slov. sester« v Celju v nedeljo dopoldne pred Nar. domom. Dobiček tega srečolova je namenjen revnim akademikom ta ruskim beguncem. Novo lesno trgovino v Celin Je ustanovil lesni trgovec F. Dobnik. Pisarna se nahaja »Pred grofijo«. Volitve v cenilno komisijo so bile zelo živahne, posebno na davčnem uradu, kjer so volili okoličani. Kmetje so se v obilnem številu udeležili volitve, dočlm na mestnem volišču nad poštnim uradom ni bilo opaziti velikega zanimanja Nekatere stranke po mestu Imajo grdo navado, da stresalo krpe, s katerimi brišejo prah po stanovanju, kar skozi okno na ulico, in ne prenehalo tudi v slučaju, če gre kdo pod oknom dotlčne,*a stan.v*nja. Naj bi stražnik malo gledal na rec v tem oziru. Celjsko mestno geldalliče. V soboto zvečer se Je otvirlla letoUja gledališka sezona s Finžgar vvo trldejansko ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Igra, katera vsebuje skoro same težke In dolge vloge, se Je Igrala pod režijo g. Plahute Izborno. Igralni so se tnHIll, da so stali na višku ln zadovoljili obt stvo, katerega bi se bilo lahko zbralo v gledališču še več, v vsakem oziru. — Ob enako dobrem uspehu se Je Igra ponovila še v nedeljo zvečer. Odločilna prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo Slovenije se Je Igrala v nedeljo ob 3. url popoldne med ljubljansko »Ilirijo« In celjskimi -Atletiki« v Celju. Ta tekma se !e Igrala v Celju že meseca avgusta In Je ostala takrat neodločena v razmerju 4 : 4. Tudi nedeljska tekma Je ostala neodločena v razmerju 1 : 1 in se bo morala Ig tti ie enkrat — Po tej zopet neodločeni tekmi se Je vršila druga tekna med celjsko »Svobodo« ln »Atletiki«, Končala Je y razmerju 3 ; 1 y korist »Atla-tikov^ Glavni nogometni savez v Zagreba Je ugodil pritožbi celjskih »Atletikov« in razveljavil kazenske oddredbe, katere je ljubljanski podsavez naložil celjskemu »Atletlksportklubu«. Zato, ker ta ni hotel dne 15. avgusta Igrati v Ljubljani z »Ilirijo«. neodločene prvenstvene tekme, katera se je prvotno igrala v Celju ln bila ne* odločena v razmerju 4 : 4.________ Vinski mošt se prodaja v Cellu po 2$ kron liter. V Avstrijo se Izselijo bivše trafikantinje na kralja Petra cesti Welssniana S PODPISOVANJEM 7 % DRŽAV-NEGA INVESTICIJSKEGA POSOJILA NALOŽIŠ SVOJ DENAR KO-RISTNO, VARNO IN PLODO-NOSNO. Ptui. Izjava Trditev g. Klemenčiča v »Jutru« z dne 22. sept, da ni bil on nikoli pristaš, ozir. član kraj. org. NSS v Ptuju ne odgovarja resnici. — Res Je, da je bil celo Izvoljen leta 1920 v odbor kraj. org. In ni to mesto sprejel z motivacijo, da Je prestar in da je dovolj mlajših moči. Tudi se jahko vsak prepriča pri tajniku kraj. org., da je bil g. Klemenčič še letos član NSS ker je plačal za leto 1921 članarine po K 6 in K 34 za tiskovni sklad. Tozadevna pola ki je podpisana lastnoročno od gosp. Klemenčiča Je vsakemu na vpogled. — Ce v »Jutru« trdi, da ni bil nikoli član NSS Je to nesramna laž. NEOBIČAJNO UGODNO OBRE-STOVANJE NALOŽENEGA DENARJA NUDIJO OBVEZNICE DRŽ. INVESTICIJSKEGA POSOJILA. OBRESTI ZNAŠAJO SEDEM OD STO. Koroško. Sadni ogled v Ouštpnju se priredi prihodnjo nedeljo 2. oktobra v ondotnl ljudski šoli za celo Mežiško dolino. Obenem bo predaval strokovnjak o predmetu: »O po« menu pravilne izbire sadnih sort pri napravi sadonosnika In na katere momente se je pri izbiri posebno ozirati.« Avstrijska justica. Kaplan Fr. Krašnja, ki je bil pred plebiscitom obenem gerent t Dobrllvasl je tožil razne nemške In nera-čurske agitatorje zaradi razžaljenja Časti ter so bili razžaljivci tudi obsojeni na zaporne kazni. Po plebiscitu je deželno sodišče v Celovcu vse sodbe razveljavilo, češ, da so to sodbe Inozemskega sodišča. Generalni drž. pravdnik se je v varstvo zakona pritožil na vrhovno sodišče na Dunaju, ki Je razveljavilo razsodbo celovškega deželnega sodišča ter zadevo še enkrat vrnilo prvemu sodišču v Dobrllvasl. Kako bo sedaj sodil dobrlo-vaški okrajni sodnik. Nemec, ozir. renegat E„ pa si lahko že vnarrej mislimo. ROK ZA PODPISOVANJE 7 % DR* ŽAVNEGA INVESTICIJSKEGA PO* SOJILA POTEČE 30. SEPTEMBRA. KDOR PODPIŠE DRŽ. INVESTICIJSKO POSOJILO, VARUJE SVOJO KORIST IN KORIST DRŽAVE. » za 111 vojnimi i »stopali V mnogobrojnlh solzah, ki se Invalidom utrinjajo po upadlih licih, se v samotnem premišljevanju o zmagoslavju še živo ta jasno zrcalijo ona junaška dela požrtvovalnosti za obstoj domovine. Vidi se na njih, da so to bili junaki svojih dolžnosti, na njihovih ramah, koja so bile natovorjene z dolžnostmi do domovine, za kar ste Jih takrat vzpodbujali In hrabrili k junaštvu, da so oboroženi, do zobovja idovoljlll svoj# oblastvenike; na njihovih ramah sloni la danes ona nevenljlva slava nepozabne požrtvovalnosti, ker niso za kulisami s kapitalom vadljall. Tl junaki, sedal pohabllencl, so žrtvovali bogastvo svoje kipeče, zdrave, zorna mladosti, a sedal skoro kot prezirani zatl-rancl morajo živeti od beraške milosti, od drobtine raz mize gospodove. Med nllhovlm tovarištvom sejejo razprtijo, kvarijo z raznimi načini njihovo slogo ter tlačijo na vsa mogoče načine njihova želje. Položili so tl junaki prisego glasom svetih obredov brez pogodbe v slučaju žalostnih posledic za zve* sto Izvrševanje brambnlh dolžnosti, ter Jo mnogoteri držali do sijajnih uspehov v odločilnem času. A tedaj za grenke posledica krvavega njihovega žrtvovanja mnogi ipe* hastl debeluharjl, verižnikl, navijale!, oda-ruhl In obogateli pospeševateljl volneželj-nih dobičkarjev pasejo nad nllml svojo zahrbtno škodoželjnost. Tl zatirani Junaki sl želijo tolažbe, zavetja, boljše pomoči, soln-ca pravičnosti Na dnevnem redu se opaža da Izginjajo, izhlapevalo čustva ljubezni do vojnih Invalidov. Prvotno tako agilno socl-lalno skrbstvo se le sedal Jelo pretvarjati v raznovrstne formule druge smeri ter na svoji osnovani podlagi bril In tli le ša samo toliko, da zasenči v javnosti to žalostno bedno stanje vojnih Invalidov, ki sa pogrezajo vedno globlje. Vojni pohabljenci ponovno trkalo na vrata novih odredb a prošnjo, da se oglasijo gospodje s sočutjem. Zavedajte se pri novih končno veljavnih od* loč!*vah, da se Vaša slednja trohica člo-vekoljubja naslanja v prošnjah, pri podelitvah podpor v oblačilu In drugih sredstev, le še na Invalide hiralce, kojlh mlado Življenje pojema. Spominjajte se teh revežev internistov, ki so dovoli obremenjeni s svojimi notranjimi hibami, koje so sl naprtili s križevim potom v strelskih jarkih. Ce sedaj nimajo prllo?- jstl, da sl Čuvajo rahlo zdravje ob težavnih življenjskih razmerah, v dogi Jdnem času podležejo smrtni kosi. Ve Izključujte jih nepreskrbljene Iz pravega socljalnega skrbstva! Michdl Zevacos .NOSTRADAMUS." »Škandal mora zagrmeti vsak hip,* je miniral Brantome s čudnim Zadoščenjem. »Odstranite se tudi vi!« je velel Hemi 11. Roncherollcsu z osornim glasom. Veliki profos je ubogal. Prijel je .vikonta Rolanda pod pazduho iu ga potegnil s seboj k svoji hčeri. Tu moramo omeniti, da je Roncherolles že takoj ob prihodu v dvorano posadil Florizo tako, da je kralj s svojega mesta ni mogel videti. Bila je malone skrita med zastori nekega okna. »Kaj pomeni to izdajstvo?« jc de« jal Henri II., stiskaje ustnice. »Va« tuj se, moj dobri Saint-Andre. imenoval sem te maršalom, kar te ni gfc-nilo, to morain priznati. Toda obsipa ' sem te z drugimi udobnostmi, ki so ti bolj pri srcu. Vedi, dragi moj skopuh, da bo vse to,-čast, udobnosti in denar, izginilo kakor kafra, če ja* le pihnem. Na to te niti ne opozorim, da čaka izdajalca vrv, pa magari da je plemič kakor ti, prijatelj!« Saint-Andre je bil bled kakor smrt. A držal se je hrabro. »Tl veš,« je nadaljeval kralj škr-taje z zobmi, »da hočem jaz to punico zase. Hočem jo, smrt božja, tl to vešl Vsako noč me spremljaš k Roncbe-rollesovemu dvorcu. Z menoj vzdihuješ pod krasotlčinimi okni. Obljub-ljaš mi svojo pomoč. In zdajci mi prideš povedat, da hočeš imeti Florizo za svojega sina. Varuj se, dragi moj Saint-Andre!« je končal kralj s tako strašnim nasmeškom, da je več dvorjanov, ki so ga videli, izginilo kar potihoma in je Brantome zamrmral: »škandal se začenjal...« A tudi Nostradamus je opazoval (a prizor; z mrklo bistrostjo mu je počival pogled na kralju. »Da, Henri!« je klical v svoji duši, »Dal Z razbojnikom si soljubnik, ž lijim, ki si ga ukazal obesiti! Royal de Beaurevers je tekmec francoskega kralja! In kaj je ta Beaurevers, veličanstvo?... Vaš sin je! Slišiš, lopov na prestolu: tvoj sin! Tvoj sin!...« »Sire,« je dejal v tem trenutku maršal de Saint-Andre, »samo ta poroka more zagotoviti vašo ljubezen.« »Kako to? Govori jasneje, drugače te dam zapreti, tako mi duše mo- jega očeta!« je srdito rekel kralj, ne vedoč, da govori na glas. »Hvala Bogu!« jo m*nil Brantome. »Škandal postaja čedalje lepli!« »Dokazati vara hočem,* je povzel Snint-Audte. »Moj. sin se poreči s florizo, ki spada o52°. Promet na tej progi oskrbuje 11 električnih lokomotiv, ki veljajo dosedaj za najmočnejše v Evopi, ker je vsak vlak te železnice težak navadno do 2000 ton. * Prva izdaja Dantejeve »Božanske komedije«. Prvikrat se je tiskala Dantejeva »Božanska komedija« 1. 1472. v Folignu v italijanski provinciji Perugia. Na zadnji strani knjige je natisnjeno ime tiskarne Lohaunesa Neu-meistra in dijakona M.eja iz Foligna. V ostalem pa je nepoznano ime človeka, ki je gmotno pripomogel do te izdaje. To je bil meščan Emiliano Or-sini, znameniti itilijanski zlatar in kovač zlatega denara. Ta Arsini se je seznanil z nemškim tiskarjem Neumei-strom, ga vzel k sebi in mu dal tiskati neko delo Leonarda Aretiina, pozneje pa mu je dal tiskati tudi Dantejevo knjigo. Gotovo je, da je Orsini vsekakor zelo pripomogel k prvi izdaji Dantejevih del. * Uspeh češkega učenjaka. Dr. O. R. Nykla, ki je bil letos proglašen za doktorja modroslovja na čikaškem vseučilišču, je povabila sloveča northwestern-ska univerza v Cikagu, da bi prevzel profesorsko službo. Dr. Nykl obvlada v govoru in pisavi poleg češkega jezika tudi ruski, slovenski, srbski, poljski, francoski, angleški, italijanski, španski, nemški, arabski in japonski jezik. Vr-hutega je dober latinec, zna grško in hebrejsko kakor tudi turško. Torej vsega vkup govori in piše 16 jezikov. Proda sc: POSESTVO z vso pritiklino, 28 oralov zemljišča, obstoječe iz vrta, njiv, travnikov, gozdov in pašnikov ter 10 minut od fare 5 min. od šole in želez, postaje oddaljeno, se takoj za 350.000 din. proda. Več povej posestnik sani. Franc Gode, Koblarji 28. Kočevje. 1945 DOBRO VPELJANA TRGOVINA z mešanim blagom na Gorenjskem se da v najem oziroma proda. Samo pismene ponudbe pod »dobro vpeljana trgovina« na An. zav. Drago Beseljak et drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 1948 PRODA SE ročni mlin, 1 cirkularna žaga In stružni stroj (Drehbank). Poizve se pri Mesini osnovni šoli J. Kmecl, Celje. 1967 DOBRO VPELJANA GOSTILNA s stanovanjem se proda v sredini Zagreba. Naslov: Iliča 80. 1966 LEPO POSESTVO je na prodal v bližini Slovenjegradca, žaga, mlin, gospodarsko poslopje v zelo dobrem stanu pripravno za lesnega trgovca ali za mlinarja. - 1970 HIŠA Z GOSTILNO se proda na Jako prometnem kraju v Mariboru. Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. 1968 GOSTILNA Z ZEMLJIŠČEM v dobrem stanu s 5 stanovanji v bližini kolodvora pri Mariboru sposobno tudi za trgovino se po zelo ugodni ceni proda. Poizve se Alojz Luršak, Pragersko. 1969. Kupi se: 1 VAGON BUKOVIH MORAI OV (tramov) od 9-9 In 12-12 cm, dolžina 4 In 5 metrov kupim. Blago mora Liti zdravo, suho, brez grč. Ponudbe z navedbo -'ene sprejema F. Krašovec, lesna trgovina, Vrh« nlka. 1 , 1956 , Službe: & ZA POMOČNICO • grem k dobri šivilji. Naslov pove uprav« nlštvo pod 32. 1965 DOBER MEHANIK ki le Izvežban v pisalnih ln pomnoževalnIS strojih se Išče. .Ponudbe se prosijo i>od »dober« na S. Desnica, Zagreb, Oundullče«. va ul. 22, I. nadstrp. VEC MIZARJEV (KOLARJEV) starejših, zanesljivih pomočnikov spre!« memo, deloma za takoj, deloma za 1. decembra 1921. Sprejmemo tudi kolarja ali mizarja, ki Je vajen Izdelovanja sank hJ smuči (skl). Ponudbe z navedbo doseda« njega službenega mesta, starosti ln zahtevi na: Prva Jugoslovanska tvornlca telovadnega, športnega In Igralnega oradla: Bašltf I drug«, Ljubljana, Pred škofijo 19. 196$ KOVAČA n prvo moč, sprejme »Prva Jugoslovana« tvornica telovadnega, športnega In ieraK nega- orodja »Balin 1 drug«, Ljubljana. Pred Škofijo 19. I964, s mmmmmm mmes ob Popolnoma varno naložite svole prihranke v registrovana zadruga z omejeno zavezo ;y TT7arijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. ‘ Podružnica v Klurski Soboti in Dolenji Lendavi. Hranilne vloge na knjižice obrestuje po psr 4 V O za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d, ima trajno veliko zalogo ..PHOMET trim. ind. podjetje Ljubljana. Prodaja surovega zlata Ih srebra v zobotehniške in zlatarske svrhe J. AUGUŠTIN, Ljubljana, Dunajska cesta 36. čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim • — nadzorstvom. —1 , Brzojavni naslov; Jugoslovanski kredit Ljubljana. Celefon ši. 54. Čekovni račun št. 11.523. Imam na drobno v zalogi večjo množino prešitih odel, (kovtre) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg št. 12. Raznovrstno Eolilerovo jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanal>za-cijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah jmmr,teh«, u. podjetje LJUBLJANA. Večja množina odpadkov belega papirla se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančnjeje v upravi lista. PohiStvo in tapetniška delavni spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni. Brata levu, Liljana, Kolizej. Gosposvetska cesta štev. 13. Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, krojo, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice. Ceniki ria razpolago 1 PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S lilski miti, lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L4i L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov,; 100 kom. K HO—. Nadalje od; 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 8$ listov male in velike. Vse šolske potrebšlne. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. . . Svilen in krep papir. Vend Itii šopki za neveste. Perje za rože.) Pratike Družinske in Blaznikov®.] Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. ---- Trgovina na prometnem kraju, najrajši naj deželi, se Išče za v najem eventj se tudi kupi. — Ponudbe pod; »Takoi« na An. zav. Drago Beseljak) & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. ;i Veletrgovina manofaktiin, samo na NMi i " v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato Izbirki manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. ,> Solidna in točna postrežba zajamčena. ^ •i mstem aa Polirji s prakso v betonu in vodnih zgradbah se takoj sprejmeš© pr* Inž. Lavrenčič, Ljubljana, Rimska cesta 2. Ravnotam se sprejmejo zidarji v trajno delo, delo tudi v akordu. Za stanovanje poskrbljeno. JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. POZORI Prodajamo od danas naprej dokler zaloga traja po konkurenčni teni; POZORI moške čevlje, prima telečje usnje po K 400 — moške čevlje, prima bos usnje po K 450-—. J IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 40 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre* šja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, raznfl tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. MU M istoi, m in mlinov. Pia Tora Naročajte in razširjajte Jugoslavijo"! Odgovorni urednik: Dominik Cubia, Juditi« konzorcij dnavnik* »Jugoslaviia«, Tiska »Zvezna tiskarna.« v UublianL