Leto IL
Poitnlna -	•	paviallrana.
Ljubljana, četrtek 4. marca 1920.
^gMmezna številka 30 vin
iODVISEN DNEVNIK
Štev. 52.
Cen« po poitlt
1 nlo lito . B SS*— m pol leta .K 25'-za četrt leta. B iS — za 1 mesec.. B r5Q
Za C]BbIjaDO irbsbcbo VSO
Brodniitm h opran: Bopitar]en alica it B
Bredo. teiifOD itn. 80
Posamezna Številka — vin.
Sefa parlamenta.
Sklepčnost dosežena.
dni ®«Hgrad, 4. marca. Že nekoliko )c opažalo v javnosti veliko zanima-
ccju Aata&nega narodnega dne	^avno Pred 3. uro papol-
^anc ° kuloarji Parlamenta polni popravili’	vsek. straneh se je živahno raz-
korak ° Petičnem položaju in na vsak rtan«	^mo ena beseda »kvo-
ajoi, iPKiepcnost). Poslanci posameznih j80 razpravljali med seboj in s poka dati “ ^ skupin. Vsekakor je bila sli-se	dne ena	najživahnejših,	kar
koj	doživelo	v parlamentu.	Ta-
rije ^ uri so se pričele polniti gale-80 bilc /ns^vom' Tudi. diplomatske lože št©vy0 ^°‘ne ter je bilo v njih videti večje go žerJ^Sto*>n'kov ^ui‘k dfžav, zlasti mno-njeue : ®Sa sveta. Galerije so bile napol-lUco	v	novinarski	loži	je bilo to-
*■ Ob čSf. rjev, da so nekateri morali sta-ci v,^rti uri so pričeli prihajati poslan-Posanik strank ter zavzemati mesta na slaocev*11	klopeh. Od	demokratskih	po-
Radivf?-	došli Kosta	Timotijevič, Niko
Dih j. ’ev.1(^ in Dragotin Pečič. Od social-od č ®okratov je došel Vaša Knježevič, Matan ^^rcev Dakovič, Miletič in Marko nastoo^V3C'	sei° ie bilo opažati tudi
, P°sktnce demokratsko-sociali-Atfatr, .“loka: Kristana, Angjelinoviča, Uri 40°°?^' Ribarja in Kopača. Ob četrti loriČ	,e	Prcdsednik dr. Draža Pav-
>tju ^ yor|l sejo. Po prečitanju in odobrc-Pisnjka zadnje seje se je prešlo na MarkQ -rošeni ‘n interpelacij. Poslancem opravim011’ ^ežiču in Edingerju se je objavili' °4so^nosl- Za lem je predsednik baja	j ustnih vprašanj in da se pre-
čjč(	.<fnevni red- Poslanec Dragotin Pe-
nato	Demokratske zajednice je
šotnihal, nai se konstatira število pri-Nato s Poslancev s poimenskim pozivom. So se e.l^ razvila živahna debata, katere Stanko p .3^* P°sl. Ribarac, St. Protič, “anič in Dragotin Pečič.
b **Vt. so prešli na štetje poslancev, eitev<je °Snal°> ali jih je dovolj za dolo-slancev *nne^a re<^a P^hodnje seje. Od po-svrb0 P m°kratske zaednice je ostal v v°jevič °p^ro^e v zhomici samo posl, Radi-VaJ| ke •dr. Poščič je istotako glaso-ce. 'p0 *• *e jzstopil iz Demokratske zajedni-da jG l2.Vr®enem glasovanju se je dognalo, more	H7	poslancev, tako da se
Pdhodn'1"61^ •m določitev dnevnega reda Je seje. Zatem se je razvila zelo ži-
LDrr NITTI V RIMU' kor 5eU Ll°». 2. marca. (Brezžično). Kairski m	iz Londona, namerava itali-
^ v srt«?1 predsednik Nitti odpotova-o zjutraj nazaj v Rim,
REv°z vojnih ujetnikov iz
L	SIBIRIJE.
Kakor ni A™sle*dam, 3, niarca. (DunKU) E°urant«• a, »Neiuwe Rotterdamsche Ladv a 1? LIoyd George na vprašanje *d°l izi» vM*^jVc v a;n$cški poslanski zbor-Uiore najlt'- j anšleška vlada točasno ne v°inih	za	prevoz avstro-ogrskih
’ ^ jetnikov iz Sibirije.
E2NIčARSKA STAVKA NA FRAN-
trni n . C0SKEM.
Afience H	marca.	(DunKU	—
gornici	^	francoski poslanski
, ‘Herand j lz]av'l ministrski predsednik ezničariok a -,e. na£la dovršitev stavke že-
erand ^ 1Z!avd ministrski predsednik '‘uičariek a • ■ na^^a dovršitev stavke že-zastr,J>r^iP1SQVat* razsodnosti in dobri Pa Patrioti^m ^ železničarskih zvez in s 503 proti	eznlčarjev. Zbornica je
red, kjer	ovora sprejela dnevni
jv?'e zauDnn,„raJVa ukrePe vlade in izraža j 'a izponnl i se socialna zakono-
Cmfi V ;ol'ki ">«i. da « !»•
LDU Pn« ^°d° v«č ponavljali. ?0vor na neir*’-3; marca-	KU1	V	od-
-ta. ki je vn kn frPe!aciŠ° Poslanca Dau-xiada, ja Prasal, r.aj namerava ukreniti jv °cUjiVe nr,-.bodoče preprečijo domovini ei je iz;av ll lc.n® ln revolucioname stav-^ da L ! mimstr^ki predsednik Mille-o mogoče samo potom social-
vahna debata o številu, ki je potrebno za kvorum. Demokrati so trdili, da število ni zadostno, ker je prisotnih samo 147 poslancev ter so trdili, da niso bili v dvorani nekateri, ki so bili šteti, kot na pr, Angjelino-vič in drugi, in da ni prav, da jih štejejo.
V tej debati se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Stojan Protič, ki je izjavil, da zahteva čas, v katerem živimo, mnogo dela, Ako se ne bo moglo delati potem narodnega predstavništva, potem bo treba konštatirati vzroke, zaradi katerih vlada ne more dela.ti s parlamentom. Glede potrebnega števila za kvorum vprašuje, ali je potrebno, da imamo na podlagi poslovnika srbske narodne skupščine to število in da se držimo tega števila. Pravi, da je bilo v začetku sklenjeno, držati se poslovnika srbske narodne skupščine in zmanjšali število za kvorum. Za prvega ministrovanja je dr. Kramer kot minister za konštituanto predlagal, da se zmanjša kvorum na 80 poslancev, odbor pa je odobril ta predlog, a je zahteval za kvorum 100 poslancev. Ta predlog ni prišel pred narodno predstavništvo, zato noče govoriti več o tem, temveč samo prosi, naj se preide na dnevni red. (Odobravanje.)
Poslanec Pečič Trdi, da objava rezultata o glasovanju ni točna, ker mora biti za kvorum 149 poslancev, ker ima narodno predstavništvo vseh poslancev 2%, tako da je polovica in eden več 149. Predsednik pa je objavil, da je bilo prisotnih samo 147 poslancev, toda poslanca Trajkovič in An-gjelinovič nista bila prisotna, tako da manjkajo 4 glasovi do števila 149. Zato nimajo vsi sklepi, ki se sprejmejo s tem številom nobene veljave.
V debati, ki se je razvila, so govorili predsednik dr. Draža Pavlovič, Nasta Petrovič, Protič, Živko Petričič, Timotijevič, Bojo vič in drugi.
Končno je predlagal ministrski predsednik Protič, naj se sprejme nastopni dnevni red za prihodnje seje narodnega predstavništva: 1. deklaracija o zunanjem položaju, 2. proračunska dvanajstina, 3. ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčijo, 4, davek na vojne dobičke.
Predsednik dr. Pavlovič je predlagal na to omenjeni dnevni red, ki je bil sprejet od prisotnih poslancev z odobravanjem. Seja se je zaključila ob 6.40, prihodnja seja je v petek dopoldne ob 10.
nih reform. Napovedal je, da se bo poslanska zbornica v kratkem imela baviti z zakonsko predlogo, ki naj razširi polnomoč sindikatov.
LDU Berlin, 3. marca. (Dim KU) Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Pariza, e vodstvo pariške železničarske organiza-cii? P®tom časopisja izjavilo, da bo želez-ničarska zveza nemudoma zopei začela stavkati, ako ne bi hotela vlada izpustiti aretiranih železničarjev.
ŽUPNIK HLINKA IZPUŠČEN.
LDU Nezamislice, 3. marca. (ČTU) Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Olomucu je danes posetil bivšega člana narodne skupščineAndreja Hlinko na gradu Brod. ku pri Nezamislicah in mu je naznanil, da ga izpusti iz zapora, ako se obveže s častno besedo, da se ne bo oddaljil iz Prage. Hlinka je dal častno besedo in je bil na to izpuščen. Namerava se nastaniti v sanatoriju v Podolju pri Pragi.
NEMČIJA IN RUSIJA.
LDU Berlin, 3. marca. (Dun. KU) Odsek narodne skupščine za zunanje stvari je po temeljitem proučevanju odnošaiev s sovjetsko Rusijo sklenil, 1. da odobri sklep državne vlade, po katerem sc imajo pričeti pogajanja z astopnikom sovjetske Rusije glede izmenjave vojnih ujetnikov. 2. Da
čimbolj podpira namero gospodarskih in finančnih krogov, odposlati v Rusijo poseb-| no komisijo za proučevanje gospodarskega položaja, ter priporoči vladi, naj kolikor I mogoče gre na roko tej komisiji.
Rdeča Internacionala
Socialistični kongres v Strassburgu je z 4330 proti 337 glasovi sklenil, da izstopi iz druge internacionale.
Tekst, ki so ga sprejeli, se glasi: »Kongres smatra za nemogoče, da se i.o-pet. upostavi internacionala v okvirju druge internacionale. Zato sklene, da francoska sekcija odstopi. Sodrug Huys-man bo obveščen o tem, kot predpisujejo pravila.«
Potem so govorili o novih poteh francoskih socialistov. Zato da se upostavi nova internacionala, je bilo oddanih 2299 glasov. Predlog, da se priklopijo tretji internacionali, je dobil 1621 glasov in ie tedaj propadel.
S tem dejstvom je druga internacionala sploh nehala obstojati. Ruski boljše-viki in itaiuanski socialisti so jo zapustili že prej. Tudi nemški neodvisniki so jo zapustili. Od velikih delavskih organizacij so v nji sedaj samo še angleška delavska stranka in nemški večinski socialisti, (Kje je Kristanova stranka, o tem svetovni listi molče,) Ona tedaj ne združuje več proletarcev vseh držav.
S tem so socialisti na razpotju. Prvo internacionalo je ubila nemško - francoska vojna 1870/71, druga je poginila ob nasledkih svetovne vojne, tretja internacionala se tudi ne more vzdržati, ker so se ji priklopili le mali deli v posameznih deželah in ni v stanu združiti vsega socialističnega delavstva. Toda kakšna naj bo ta socialistična internacionala, če ne bi združevala v sebi demokratične, pacifistične demokratične stranke v Angliji in delavcev sovjetske Rusije?
To so skrbi, ki belijo danes glave socialističnim voditeljem na celem svetu. Ko bi »Naprej« ne imel na vratu svojih komunistov, bi morda tudi zinil kako besedo. Tako pa molči in zmerja komuniste. In res, njegovega mnenja socialisti po svetu čisto nič ne pogrešajo.
Toda nam ni za »Naprej«, nam je za delavstvo. Mednarodna organizacija socialistov je na tleh, je razbita na kose. Sko-ro vsaka dežela si snuje novo internacionalo. Socialna demokracija in druge socialistične organizacije niso več kos nalogam sedanjega časa in nalogam bodočnosti. To nas uči žalostna zgodba o polomljeni socialistični internacionali.
Delavstvo bo moralo iskati drugih poti. Rdeča internacionala sc razkraja, širi pa se moč krščanske delavske organizacije, Naše delavstvo naj se še tesneje oklene krščanske delavske organizacije, Jugoslov. Strok. Zveze, in po njej krščanske svetovne delavske zveze. Na delo, tovariši!
Politika.
Včeraj se je po dolgem času zopet vršila seja parlamenta. Zanimanje za to prvo sejo je bilo velikansko, ker so Kristanovi socialisti ter liberalni demokrati sklenili, da onemogočijo sklepčnost zbornice. »Stebri države«, kakor se sami nazivljejo, hočejo onemogočiti, da bi zbornica podala izjavo za našo Goriško, Trst in Istro, hočejo preprečiti, da bi parlament sklepal o mirovni pogodbi z Nemčijo, nočejo, da bi parlament sprejel proračun ter da bi se v parlamentu sklenil davek na vojne dobičke.
Vkljub vsem naporom pa so liberalci in socialisti včeraj doživeli poraz. Medtem ko je prejšnja vlada mogla spraviti skupaj le 127 poslancev, se je včerajšnje seje udeležilo 147 poslancev.
S tem je bilo doseženo tisto število, ki J e potrebno za sklepčnost zbornice. Demokrati in socialisti so bežali iz zbornice, da bi preprečili sklepčnost, a ni šlo. Poraženi so ostali. Zbornica je sklenila skoro soglasno, da se odobri dnevni red sedanje vlade, naj se najprvo razpravlja o našem razmei\ju z Italijo, o mirovni pogodbi z Nemčijo, o proračunu in o davku na vojne dobičke.
Vemo, da bodo liberalci in socialsti sc dalje nasprotovali delu parlamenta. Toda ljudstvo si bo tudi na jasnem. za~
kaj to delajo. Skoro tri četrtine leta 30 imeli časa dovolj, da uvedejo davek na vojne dobičke, a ga niso, ker se ga boje. Zato je jasno, da tej gospodi tudi sedaj ne diši tak davek, ki bi nekoliko olajšaj njihove težke žepe.
Žep je vodilno geslo te kapitalistične gospode. To se je pokazalo tudi včeraj. Ko so poslanci iz vseh krajev, posebno iz Primorske in Dalmacije vreli v zbornico, da omogočijo izjavo proti laškemu imperializmu, so se voditelji liberalcev in socialistov, posebno Kristan in dr. Kramer, le za hip pokazali v zbornici, da takoj zopet izginejo. Določeno je namreč, da poslanec, ki se sej ne udeležuje, ne dobi plače. To je prav. Za lenuhe nimamo denarja. Zato so se ti gospodje v skrbi za. plače pokazali za malo časa v zbornici, da takoj zopet izginejo. Hoteli so pokazati, da hočejo denarja, da pa delati nočejo.
To postopanje liberalcev in sociali-, stov se imenuje politika. In tej politiki naj bi naše ljudstvo še dalje služilo?
Take demokratsko-socialistične po« Iitike delavstvo ne bo trpelo ter bo s politiki te vrste obračunalo!
Za kapitaliste proti delavcem.
ODPRTO PISMO vodstvo socialnodcmokratične »Unije« r* darjev v Trbovljah.
V nedeljo 29. februarja 1920 jc bil o4 vodstva Unije v Trbovljah odposlan v Krmelj k pogajanju s podjetiki premogokopa kot zastopnik rudarjev, organiziranih v »Uniji«, tajnik rudarske Unije sodrug Mi«, hevc. Dobil je. kakor je sam izjavil na jav nem shodu pri Papežu, od »Unije« natanč, na navodila, kako naj nastopa pri pogaja njih. Zato delamo za vse, kar jc sodrug . Ti.ievc govoril in delal, odgovorno edine Ic vodstvo »Unije«. T u naj sledi poročilo.
Na nedeljskem shodu 29. februarja sc je sodrug Mihevc kol tajnik in odposlane«. »Unije« iz Trbovelj drznil tako goreče za govarjati podjetnike, ko jc dokazoval, da bi imelo podjetje v slučaju, ako bi ugodilo zahtevam rudarjev, nič manj kakor meseč no 29 tisoč kron primanjkljaja.
Gospod Mihevc, ki v imenu in po naročilu vodstva svoje organizacije drugače rohni kot lev čez naše sovražnike kapitaliste, je po naročilu »Unije« v nedeljo dokazoval, da so ti krvoločni oderuški kapitalisti, kakor jih je odslej vse nazival, sedaj tako pošteni, da s vso svojo kupčijo niti toliko ne izkupijo za premog, akoprav je tako drag, da bi mogli delavce pošteno plačati. Ko so delavci, kj so v resnici od nezadostne prehrane in napornega dela le šc kostenjaki, ugovarjali, da od svojih skrom. nih zahtev ne morejo nič popustiti, jim je sodrug Mihevc zabrusil v obraz -— da morajo bolj delati. Delavci so mu seveda dokazali, da se v St. Janžu vestno in pridno dela in da si ne dajo očitati lenobe od nikogar, se je sodrug Mihvec drznil očitati delavcem v obraz, da v Trbovljah producira 19 delavcev na dan en vagon premoga, med tem ko pride v št. Janž šele na 40 delavcev en vagon. Nič ni pomagalo, da so delavci protestirali proti tako podlemu sumničenju in izzivanju.
Sodrug Mihevec se je upal tudi javno žaliti delavce s tem, da se ni hotel odstraniti z govorniškega mesta in je javno rekel, da pred navadnim delavcem ne bo pod klop zlezel. Le razsodnosti delavstva se ima zahvaliti, da ni dobil, kar je zaslužil. Delavcem, ki so prosili za besedo, predsednik ni dal besede. Predsednik ie bil očivid-no dogovorjen z Mihevcem, ki se ni hotel umakniti samo zato, da bi se mu posrečilo izzvati kak nered, ki bi mu bil kot pretveza za njegove namene. Ko so mu očitali, da je plačan izdajalec, ki hoče; da bi delavstvo trpelo in bolje delalo za dobiček podjetnikom, se je opetovano skliceval, da on ne sme drugače oostopati, kakor po naročilu vodstva »Uniie«, Konečno, ko so delavci solidarno vstrajali pri tem, če se jim ne ugodi, da bodo izvajali posledice, je sodrug Mihevc jasno in z vsem povdarkom izjavil
dobesedno to-le: »Sodrugil Svarim Vas, da se prej, kakor kaj ukrenete, dobro premislite, ker štrajk je dvorezen meč, ki ravno tako lahko vreže delavca kot delodajalca«, Na to njegovo izjavo je završalo. Delavci so z razočaranjem in ogorčenjem očitali Mihevcu in socialnim demokratom izdajstvo in vse vprek ponavljali njegovo izjavo, da je štrajk dvorezen meč zdaj, ko bi jim moral služiti kot orožje za izboljšanje »Ko ste nas vabili v organizacijo« ste nam pa govorili, da je štrajk edino ar«dstvo * bciu zoper kapitaliste.«
Ker je sodrug Mihevc ve« »voij nastop opravičeval edino le s tem, da j« opetov** no lavno in s povdarkom izjavit, da on n« sme drugače delati, kakor po naročilu vodstva »Uniie«, smemo na podlagi tega upravičeno sklepati, da se je vodstvo Unije postavilo v službo kapitalistov, ki hoče na delavstvo tako pritiskati, da bi imeli podjetniki take dobičke, kakor jih sami hočejo, brez ozira na razmere v rudnikih in na položaj delavstva. Zato poziv-Ijemo vodstvo »Unije« v Trbovljah, da nemudoma prekliče vsa sumničenja, ki jih je zabrusil v obraz šentjanškemu delavstvu po naročilu »Unije« sodrug Mihevc v nedeljo 29. februarja 1920 v gostilni pri Papežu v Krmelju.
Zahtevamo, da se uvede nepristranska strokovnjaška komisija na račun krivcev, kj se ima izreči o tem, kdo je kriv, da se producira v Trbovljah na 19 delavcev en vagon premoga v Šent Janžu pa na 40 delavcev, Ker ne mislimo delati m^d delavstvom nobenega sovraštva, poživljamo v»e tiste, ki ste bili razžaljeni po sodrugu Mihvecu, ker je nedolžen, ker je delal po naročilu vodstva »Unije«, da sodrugu Mihevcu «n vsem prizadetim iz srca vse odpustite in jim tudi nobene članarine več ne plačujejte. Vodstvu »Unije« pa priporoča-mo, naj sodruga Mihevca pošilja vsak dan na shode, kjer naj tako goreče zagovarja kapitaliste in sumniči, obrekuje, 2ali in izziva delavce, kakor je to storil po naročilu »Unij*« v nedeljo 29. sebruarja 1920 na javnem shodu v Krmelju.
Šeni Janžki rudar.
F. J.j
Proti nemoralnost!.
Naša javnost obrača veliko premalo pozornosti ua reči, katere se dogajajo: vojska je precej zadušila tisto občutje, katero je gotove reči obsojalo in jih omejevalo, da niso postale splošno kvarna, Lepe uspehe smo dosegli po naših or* ganizacijah v varstvo naših izseljencev in na pravi poti smo po inciativi rajnega našega dr. Kreka korakali v varstvo slovenskega dekleta. Nesrečna svetovna morija je vse to delo takorekoč zatrla. Čas drvj strašno hitro naprej, dogodki se menjavajo, da jim komaj slediš, toda dolžnost nam veleva, da moramo skrbeti posebno za čast slovenskega dekleta, katero je izpostavljeno velikim nevarnostim, če se poda v mesta.
Te dni sem videl štiri mlada dekleta od 16. do 22. leta v Ljubljani: vse so s kmetov. Mlajši dve sta prišli služit v Ljubljano, toda padli sta v zanjki zapeljivcev in iskali zaslužka na cesti; starejši dve mladenki sta hčeri premožnih kmetov, kateri delata na gruntih svojih star-Sev. V gosposki obleki sta se prišli zabavat v Ljubljano in zabavali sta se v družbi mladih gospodov, od katerih ne bo ne eden ne drugi njihov ženin. In veliko, zelo veliko je, žalibog, takih slučajev.
In videl sem izseljenca, kateri se je vrnil s tisočaki iz Amerike domov in zapravil je v družbi ljubljanskih barab tisočake. In naposled so ga okradli.
Preveč se pijančuje; ne pomaga nič, tudi na tem polju se mora delo pomnožiti po dr. Krekovem zgledu, ker sirer nam pijančevanje naše ljudstvo že bolj pokvari, kakor so ga pokvarile zle posledice naših dni.
V prvi vrsti je pa nujna dolžnost naših krogov in naših organizacij, da opozarjajo dekleta in njihove starše, kakšno je zdi j življenje v mestih, da ne bj še več zla in gorja, kakor ga je že.
Ženske naše organizacije po mestih raj premišljujejo, če so močne in sposobne dovolj da izvedejo na kolodvorih trajno misijo.it-ko službo in sprsjetnajo v •voje okri'je dekhta, katera prhajajo v u*esta: dobro bi bilo, da bi ženske tudi vlake natf/orovale, kar se je v mursi-ktterih d.£a\ah pred vojsko že godilo,
Nekij se mora storiti, doižui smo, da obvarujemo naše ljudstvo morat-te ptopa-lorti v r.f 'hujšem smislu in uspeh te za-sjotoviie^ rt vse, kar je zdra/o, dela na r? dr a vit: • bolnin organov našega ljudstva.
POSVETI V BUDIMPEŠTI.
LDU Lyon, 3. marca. (Brezžično.) Ia Budimpešte javljajo: V najkrajšem času dospe v Budimpešto francoski pooblaščeni m;nister Doulbet, ki bo opravljal v Madžarski posebno misijo. Ostal bo v Budimpešti, dokler se ne podpiše in ratificira mirovna pogodba mod Madžarsko m *n-
ento ter tako vzpostavijo normalni diplomatski odnošaji mod Madžarsko in Francijo. Anglijo bo zastopal Hohler, Italijo Cer-rutti, Zedinjene države pa Sir Granth Smith. V Budimpešti se mude že dalje časa diplomatski zastopniki češkoslovaške in poljske republike tor kraljestva SHS,
Vsem pošteno mislečim Jugoslovanskim železničarjem!
Mesto skupnega dela vseh strank, kar bi bilo v sedanjih razmerah ne-obhodno potrebno, so demokratje in so-cijalisti takoj prve mesece po preobratu začeli s svojo strankarsko gonjo. Raz-palili so politične strasti v taki meri* kakor se to dosedaj še nikdar ni opažalo v naši zgodovini. Želja po neomejeni vladi brez vsake kontrole jih je privedla tako daleč, da so v zasmeh svojim lastnim objavljenim načelom, odstranili edino ljudsko zastopstvo — odgodili so narodno predstavništvo.
V teku teh par mesecev, ko so bili neomejeni vladarji v naši državi, so pokazali vse svoje zmožnosti, pokazali so svojo pravo barvo, vladali tako, da še par mesecev take vlade in — z Bogom Jugoslavija! Spomnimo se le na nesrečno valutno vprašanje in na naše žalostne prehranjevalne razmere. Projektirane agrarne in volivne reforme, naših nad vse žalostnih financ in famozne trgovinske politike niti ne omenjamo. Niti enega polja ni, kjer bi ne bili ti mogočni vsevedeži doživeli popolni fi-asko. Vsaj pa tudi ni čuda. Kateri pametni človek se ni smejal, ko je bral po časopisih, kaj vse so si naprtili ti gospodje na glavo. V svoji gorečnosti, reformirati, je delal kar en minister za drugega: Minister železnic se je peljal v Pariz, reševat naše zavožene finance, mesto, da bi se brigal za prometne ne-prilike; minister za šume in x*ude je pa urejeval naše železniško vprašanje, potoval po Nemškem in nakupoval lokomotive. Uspehi seveda ne odgovarjajo popolnoma temu brezglavemu delovanju. Vsi ti ministri so imeli le en cilj pred očmi — izid bližnjih državnozborskih volitev. Ker so vedeli, da je naravnim potom zmaga njihovih strank pri volitvah izključena, so se hoteli do zadnjega obdržati na krmilu in volitve izvesti s silo. V ta namen so razpustili njim neljube občinske zastope, podali se pa tudi na čisto drugo polje, kar bi bilo celo v stari Avstriji nemogoče. Nepolitične, stanovske organizacije so začeli razpuščati in njihove voditelje brez vsakega vzroka metati v temnice.
Vsak pošten uslužbenec je ostrmel, ko je čital v časopisih: dr. Benkovič, predsednik društva državnih name-ščencev v Zagrebu, in odborniki so bili na ukaz vlade aretirani.
To je tista, toliko hvalisana in razvpita demokratsko socialistična svoboda.
Da so pri vseh uradih namestili na vodilna in boljša mesta le svoje pripadnike, je samo po sebi umevno. Bog zna, kako daleč bi še šli ti ljudje v svojem terorizmu, da jih ni obča nezadovoljnost ljudstva odstranila.
Kaj neradi so se ločili od udobnih mest in sedaj v svoji onemoglosti razlivajo svoj žolč nad S. L. S., katera jim je Strašno na potu. Seveda stranka, kateri je nesebično delo za narod glavni smoter, taka stranka ne more biti všeč kapitalistom in takozvanim »proletarcem«. Toda, kje so bili ti gospodje, ko je naš veleum dr. J. Ev. Krek določeval smeri za rešitev našega naroda, ko je dr, Korošec, sedanji železniški minister, kakor apostol potoval po jugoslovanskih pokrajinah in na javnih shodih vnemal ljudstvo za jugoslovansko idejo? Kje so bili ti prosluli demokratje in socialisti, ko si je S. L. S. upala javno nastopiti za pravice Slovanov, ko jo bila podana v avstrijskem parlamentu
9j:odovinska majniška deklaracija — edaj so ti gospodje lepo molčali, če prav do zadnjega lizali našim tlačiteljem. Po preobratu seveda so bili prvi in edini narodnjaki, »sol Jugoslavije«. Pod različnimi imeni so lovili zavedno uslužbenstvo v svoje kroge. Gledali so, da jih dobe v svoja društva, in v po-četku se jim je deloma res posrečilo. »Zveza jugoslov. železničarjeva je pridobila precej članov, dokler ni začel njen vodja kazati pravo svoje lice. Raz-vpil jo je najprvo kot nepolitično društvo, ko je pa mislil, da ima že dovolj trdna tla pod nogami, jo je zavil v demokratski — pardon —- narod nosociali-stični tabor, in tu »ginjen prevzel po-nudeno mu predsedstvo«. In kaj je storila ta »Zveza jug. žel.« za vas, tovariši, ki vas je koristolovstvo par oseb vrglo na I-frvatsko? Vsaj ste bili z malimi izjemami skoro vsi njeni člani. Pustila vas je sramotno na cedilu.
Ravno tako so postopali socialisti.
Poglejmo pa krščansko-socialno organizacijo! Resno, smotreno se deluje tu. Prva in edina je bila, ki si je upala na svojih shodih nastopiti za slovenske železničarje: zahtevati vrnitev ljubljanskega ravnateljstva. Edino njeni listi so prijavljali članke o žalostnih razmerah na hrvaških progah, edino njeni dnevniki so javno ožigosali nesramno delovanje gotovih funkicijonarjev. Demokratski |n socialistični listi so pa vsi prav do zadnjega časa previdno molčali, šele po polomu svoje vlade si je upal demokratski list prinesti notico o neredu na železnicah, socialistični listi pa še naprej dokazujejo, da je imel Kristan prav, ko je razpustil ljubljansko direkcijo.
Hočete li še naprej sodelovati pri organizacijah, ki ne razumejo vaših in narodovih najvitalnejših interesov? —■ Vsak se mora odločiti, hoče li pri tej ali oni strani sodelovati. Stanovsko nacionalnih društev nam v Jugoslaviji pač ni več treba, zato sta tu »Straža« in pa »Ciril in Metodova družba«. Stanovska društva se morajo nasloniti na to, ali ono naziranje, in mislimo, da je pač v interesu vsakega, da si izbere njegovim smotrom najbolj odgovarjajočo skupino, In da je to krščansko-socialna, to je brezdvomno.
Ta ima v sebi organiairane vse delavske sloje. Ker le v društvu, ki se vodi v Krekovem duhu, je mogoče pošteno, smoti-eno, stanovsko delo. In tako organizacijo imajo krščanski socialci tudi za železničarje, to je »Prometna zveza«.
Znano nam je, da je precej naših somišljenikov organiziranih v nasprotnih društvih. Te poživljamo, da vstopijo nemudoma v našo organizacijo. Druge, še neorganizirane tovariše pa vabimo, da se v svojem lastnem interesu, čimpreje organizirajo v našem društvu, ki si je stavilo nalogo, rjaziti na to, da se popravijo krivice, prizadete slovenskim železničarjem v dobi demo-kratsko-socialistične vlade.
»Na delo torej, ker resnobni so d novi, a delo in trud nam nebo blagoslovi!«
»Prometna zveza«.
Politične novice.
+ Prevalje, (Socialistični bojevniki.)
V nedeljo 29, februarja t. 1. je imela naša skupina J. S. Z. mesečno zborovanje, katero je bilo združeno s sestankom cestarjev Mežiške doline in Pliberka, kjer smo se prav prijateljsko pogovorili. Socialna demokracija je priromala sedaj pri nas popolnoma v nemčurski tabor. Pobira nemčurje, vse nezadovoljneže z nezrelo — zeleno Jugoslavijo —, ki škilijo tja čez Dravo in še dalje, kjer, kakor mislijo, jim pečeni piščanci sami letijo v grlo. Tako misli ojačiti svojo stranko, V Pliberku se je z nemčurji združila, da bi mogla ustanoviti rdeči kcm-sum, a vendar ne gre delo naprej, ker še nima zadosti članov. Pri nas na Prevaljah je bil na pustno nedeljo socialističen shod, kjer so različni nemčurji in izdajalci naroda iskali varstva in zavetja pod rdečim plaščem, da bi rdeča garda oprala njihove greh« in krivice, ki so jih prizadeli Slovencem. Najela si je rdeča stranka tudi nemčursko gospo, ki je lansko leto imela posebno veselje s tem, da je jahala belega konjička, oblečena v belo obleko, po celi Mežiški dolini, vsak dan pričakovala Nemce in ki je za časa prihoda Nemcev sprejela volkswehrovce na prav prijazen slovesen način. Ta gospa hodi sedaj po hišah in agitira za socialistično stranko. Škoda le, da je bil letos pust prekratek, sicer bi go* tovo ta gospa zajahala svojega Šarca in kot pustna šema obiskovala svoje nemčurske sodruge. Tako bi imela več uspeha in bolj zadovoljila židovske agitatorje rdeče bar* ve. Zavedni Slovenci, ne dajte se od kake pustne šeme zapeljati v rdeči tabor, ampak združite se v naši organizaciji, ki močijo napreduje. Le ta išče blagor in srečo ljudstva --- medtem ko socialna demokracija ali židarija ali nemškutarija išče le svoje koristi, služi le velekapitalu, katerega njih plačani agitatorji izsesavajo iz ubogega ljudstval
+ Naši izseljenci na Nemškem. V
»Narodni Politiki« poroča dr. J, o mnogih tisočih naših izseljencev, ki delajo v premogovnikih zapadne Nemčije, Od propada bivše Avstrije so ti ljudje prepuščeni popolnoma sami sebi ozir. raznim zakotnim pisačem, ki jih nezaslišano odirajo. Preja je skrbel zanje avstrijski konzul, naša država doslej še ni mislila na te tisoče svojih sinov in hčera. Brez narodnih šol in domačega dušnega pastirja se nam ti ljudje iz-
Snljajo narodno in nravno. Skrajni čas je, se država spomni teh naših izseljencev in poskrbi, da se Čim preje povrnejo domov — kjer ima kruha na tisoče tujcev, ga morajo dobiti pač tudi domači sinovi.
V prvi vrsti bi se moral osnovati konzulat y Duisburgu, ki naj bi prevzel yse mate-
rielne skrbi za izseljence. Potem pa mj bj sc poslal izseljencem domač duhovnik, ki naj bi stalno ostal pri njih, dokler se o®® vsi povrnili v domovino. To skrb bi na)bolje prevzela ljubljanska škofija, ker je Pcd izseljenci večina Slovencev, — Veieli najSl da se je med Hrvati dvignil ta gla* ** izseljence na Nemškem. Katoliški Slovenci smo imeli preje z njimi trajne zveze, duhovniki so jih večkrat obiska vali inf® ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je prišel k njim in se dalj časa mudil pri “P' izvršujoč duhovnopastirsko službo. Slov<®“ ski izseljenci imajo ondi več lepih ia ®0:' nib organizacij in vemo, da je tam°5flj“ naše ljudstvo v svojem jedru zdravo, ce izvrstno. Tembolj bi bilo želeti* ds.8, deli našega naroaa čim preje povrnejo D* zaj v domovino in se zlijejo s celoto.
'iz srca pozdravljamo in se pridružuj*®" gornjemu predlogu dr. J.-a,
+ Čiščenje v ministrstva *« P brano. Kakor poroča »Tribuna«, je s®*] trala bivša vlada ministrstvo za hrano kot ustanovo za »prebrano« sw* jih varovancev. Natrpala je vanje ^ polno svojih ljudi, od katerih tri cetr* tine sploh niso sposobni za noben0 de* Ti ljudje morajo sedaj seveda zaP ščati svoja topla gnezda. Sploh se J® tem ministrstvu nakopičilo polno ® ‘ dostatkov in nepravilnosti. Sedanji P1, nister bo ustanovil posebno kot nadzornikov in strokovnjakov, ki P°, nadzorovali vse trgovske posle tega. 0 . delka. — Bivši minister BukŠeg j® v
naročil za svoje urad nišivo 300 v*--ki naj bi jih plačevalo po 260 din&M* ’ Obleka je pa tako zanič, da je ijoDj. uradnik ne mara. — Kaj bo reP*
temu »Naprej«?	 iL
f Javni nameščenci v Zafl**' proti bivši vladi. Minolo nedeljo vršil v Zagrebu velik javen shod jaj^, nameščencev, na katerem so ra®^ kali krivice in laži, ki jih je proti nagomilila prejšnja demokratsko cialistična vlada samo zato, ker £ dalo uradništvo slepo izkoristiti ne strankarsko-polifcične svrhe. rila. sta med drugimi dr. Benkov^ Stožir. K sklepu so sprejeli resolu^.
v kateri prosijo sedanjo vlado, naj veljavi naredbo prejšnje vlade, s ka*“ se je razpustila uradniška ZveJ*>. v. speši disciplinarno postopanje radi * cemberskega gibanja, in da naj S® j*u0 de kazensko postopanje zaradi uradne oblasti proti vsem, ki s°
vili razne krivice proti uradnwl „ Ostro so obsodili tudi pisanje oficio g0 »Riječi« proti uradništvu. KončO® skleniti, poslati do bana posebno «eP tacijo, ki naj ga prosi, da na višje#* stu nastopi proti lažem in obre*0 g0 njem dosedanjih oblastnikov, kj črnili uradništvo kot nelojalen in
vi sovražen živelj; tolmači naj
in iskreno zvestobo in udanost foTjp nameščencev Hrvatske in SlavoniJ® *j države in narodne dinastije in 3P0lJj< regentu, da se uradništvo iskreno P ključuje vroči želji zagrebškega valstva, da bi Njegovo VisočanstVO ^ preje pozdravilo v svoji sredi.
+ Komunisti pri hrvatskem Zbor komunistične omladine v Zač* je poslal do bana deputacijo, da 80 ^ vzame za zaprte komuniste V. £0P ^ in tovariše. Ban je obljubil, da j\ v stvari takoj izvestil; komunisti* P ^ katerim obstoje razlogi za sodno P° ^ panje, se nemudoma izroče sodi ostali pa takoj izpuste na svobod<^j,
+ Jugoslovani na češkem ® Oto' karskem kongresu. 1. t. m. je odL*<r valo iz Ljubljane in Zagreba i? slovanskih časnikarjev na češki & ^ karski kongres v Prago, kamor j0. speli S. t. m Čehi so jim priredili.^, vesen in prisrčen sprejem. Vojni ster Klofač se jim je pripeljal do ®^ šova nasproti. Na praškem kolod^, so se zbrali k sprejemu minis*” nek, Habi’man in Houdek, poslanik bar, praški župan dr. Basa, zast°P y, upi’avnih in kulturnih korporacij ^ Župan je v svojem pozdravnem &> ^ nagl&šal, da so Jugoslovani najbii^jjji le češkim srcem, ampak tudi & Da' interesom. V imenu češkoslovašk j. rodne skupščine je pozdravil pO'dP V sednik D’ula, v imenu vlade imenu Jugoslovanov je odgovoril * yji Marjanovič. Jugoslovanski ^a??J.s«. so se nastanili v hotelu »Zlata Wu. seji
+ Volitve na Češkem. Na tork*" je ministrski svet sklenil, naj mims ^ vo-notranje zadeve razpiše dne 4, niarCsCr*t lit ve za poslansko zbornico «n z* :|3. Volitve bodo dne 18. oziroma 25.
Dnevn« novK®*
— Udarjeni Amerikanci.
Lloyd* piše, kako so med ošk° y ^ vsled potvorjenih denarnih kolkov vrsti prizadeti Amerikanci t. j. c Zl: so se po prevratu vrnili iz Arne«1 ^ aVi, činski prekupčevalci denarja so se mobili vozili po vaseh hi kupova«
dolarje, plačujoč jih s ponarejenimi tisočaki avstrijskega ali ogrskega vira, Na ta način je mnogo izseljencev izgubilo sadove vseh trudapolnih let v Ameriki. Pri tem ne sme ostati. Krivda je na državi, Id svojih Državljanov ni znala zaščititi pred goljufi, *ato naj ona trpi posledice in plača državljanom škodo. Sama naj se pa odškodu-J« s premoženjem vseh tistih, o katerih je Dokazano, da so se brez zakonitega dovoljenja pečali z denarnimi kupčijami in pri em obogateli. Če treba, naj se v to svrho sklene poseben zakon, p .	‘Državna posredovalnica za delo«.
”jVi podružnicah »Drž. posredovalnice delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je »skalo v preteklem tednu od 22. do 28. fe-&»kl920 dela 385 moških in 132 žen-ic-i	moči.	Delodajalci so iskali
3 moških in 94 ženskih delavnih moči. posredovanj se je jzvršilo 180. — Promet ~~ L januarja do 28. februarja 1920 izka-ra	^ strank in sicer 1687 delodajalcev
j	delojemalcev.	Posredovani	se	je
^vršilo v tem času 1133. — Dela iščejo: ®»»narji in dninarice (139), peki, mlinarji, esarp (128), čipkarice (125), zidarji, kova-"*iuSavničarji (125), pisarniške moči fiicl' ^govski sotrudniki in sotrudnice L? h rudarji (105), predil. delavke, slam-. I ncei natakarji in natakarice itd. — V .0 se sprejmejo: gozdni delavci, služki-je, kuharice, hlapci, dekle, mizarji, čev-’4rl1' Vaicnci raznih strok, pletarji, šivilje.
I* državnih gozdov na Gorenj-dr »L-86 ba^e odc*aja les neki trgovski užbi po smešno nizkih cenah, menda S okr°Sl° po 60 K. Ker je vodja go-stii *	urada g. dvorni svetnik Ru-
r»«v!	moremo verjeti, da bi se tako
ava*a državna last, akoravno Užnt »j Oddelek »verski zaklad«. Hva-svetn-u bili pa vendar g. dvornemu jasni]1- b* nam on vso zadevo po-fcaih * Q ^ako sl°ril konec govorici, ki tildi a n*ma prave podlage. Govori se troza sed* P° njegovi zaslugi sedaj v Iko ]Skem uraclu Eckel, čigar nem-■aristokratsko srce in usta, so znana
n). ®.°d> kjer je služboval. Tudi zato pr<>8ima pojasnila.
v, Zaplenjene svinje. Belgraj. »Tri-2* P0ro£a: Gdč. Perušič iz Zidanega ,e v pančevski okolici kupovala *vmje m iih	 i,	a	v	nri	Iriln-
f- ^».uh plačevala po 8 K pri kilo akoU
Doluvu sta	rrn	ir«m=.a0v	svinj	in
v»Kra' ■	r--------—	-o žive	teže.
del pS-čelnik je svinje zaplenil in uve-draj^i.Sdč, Perušič postopanje radi po-hotefVanJ.a cei». Ona je priznala, da je Že syinje izvoziti na Dunaj, kamor je sl.ei izvažala. Njen kompanjon je ne-
TbL"’	nego	je	maksimalna cena.
RavP, ®ta nedavno kupovala svinje po V ni ^ Hafner in Petrič iz Zagreba, iih *vV sta kupila 70 komadov 0kSala„ P°.24—25 K kg živ
kj Up*‘el »zvažala. Njen kompanjon ;e ne-
bavl; i . ^ Centralne uprave, ki ji je do-
4Vjlal	jim_____j„u;x~ir
le
izvoznice in si delil z njo dobiček. Pa dediščina ministra Kramerja! *PlošT ra$uja v Zagrebu je zadnje dni dj ^3? n^rastla pri vseh predmetih. Tu-5e	ki jih donašajo na trg kmetje, so
Pražila, Učinek razmerja 1:4? dni T\ Drvarji. Zagrebški drvarji so te Uje	°ČiH ceno za sežaganje in seseka-
Čjnom sežnja drvi na 130—150 K; ve-£ahtevajo tudi hrano. t»odo "kninske volitve v Zagrebu se °sta Vr®»le še ta mesec. Sedanji komisar e do volitev na svojem mestu, roča IT S^Žlčni telefon. Berlinski listi po-ren	:	Nadnje dni je delniška družba >Lo-
lonsk	P**re<^a Poizkuse za brezžične tele-
h0rd c P°govore med Berlinom in Karls-km. P01' ?a švedskem, t. j. na daljavo 700 roča -°Jzkusi so sijajno uspeli. Kakor se podala l5j-- os^ve> >e taraošnja brezžična po-Vrstn S omenjene pogovore ter jih iz-in u , ra2umela. Razdalja med Berlinom
dozna ° Zllaša 1700 km* *°P' LDU ^akor
p0ri vam° iz verodostojnega vira, je te {reh*i°Fe. Pre£tregla in razumela tudi za-a brezžična postaja Grič.)
T~ Povišane cene kruhu na Dunaju. Ka-Pri Č! t *Korrespondenz Herzog«, se je karn ?nlerenci zastopnikov dunajskih pe-0r«5a«>Ul 2ast°pnikov pekovskih strokovnih ielnal2fCj ^ne ** m- PTe^»tal odlok de-Pedr,-- de' ki dovoljuje, da se cena kruha tega if* Za vinarjev pri hlebcu. Vsled Stal „ 0 P°^enši od 7. t. t. m. hlebec kruha ** Dunaju 5 K 60 vin. l&ar^ Ye)ute na zagrebški borzi dne 3. kron«}/tftS!arii H00) 14.150 K? avstrijske K; ca Ji?01 ŽQ-~54 Ki bolg. levi (100) 170 kroma	]i	(100) 200 K: češkoslovaške
goj« (10° ^ K. 20kronski zlati (1) 515
marke S {ranki ^00) 1050 K; nemške 210 v , 10°) K; romunski leji (100)
Cestar0?1 795 R Dubllanske novic©.
V. Llj ®v°rskl okraj. Krajevni odbor Uri 7vo'-a dvbrski okraj ima danes ob ^lenatr,!061* se^0. Dnevni red: Določitev Sej aSe J za shod zaupnikov V. L. S.
Va Ulicn in Z, ^ostilni pri Panju, Vego-^Ujrn c „ Pridite vsi in pripeljite Se ^ seboj
da«i’ ^?tersko prosvetno društvo
ob pol 8. uri zvečer v društve-
nih prostorih predavanje o ceni, draginji in valuti.	^	(k)
Ij Cene telečjega in prašičjega mesa, Odbor za določevanje cen za mesto Ljubljano je v seji dne 1. marca 1920 sklenil povišati cene telečjemu in prašičjemu mesu za 2 K, tako da stane sedaj: telečje meso I. vrste K 20, telečje meso II. vrste K 19; prašičje meso I. vrste K 30, prašičje meso H. vrste K 28. Cene slanine ostanejo neizpremenjene. Odbor za določevanje cen je ugotovil te cene po vsestranskem preudarku na podlagi uradnih podatkov. Ker se je pa izkazalo, da s samo določitvijo maksimalnih cen za nadrobno prodajo ni mogoče preprečiti vednega draženja, je odbor sklenil, da ne sme nihče kupovati živih telet po višji ceni kot po K 15 in zaklanih ne dražje kot K 17. Po izjavi zastopnik v mesarske zadruge same je namreč eden glavnih vzrokov trajnemu višanju cen ta, ker si mesarji pri splošnem pomanjkanju živine v medsebojni konkurenci draže teleta s tem, da iih preplačujejo, samo da si osigurajo blago, S tem, da se je določila nakupna cena živih in zaklanih telet, je preprečen vsak konkurenčni boj. Da bi vsled tega izostalo meso na trgu, se ni bati, ker živinorejec gotovo ne bo zadrževal telet, ko bo uvidel, da pri enotnih nakupnih cenah ni mogoče doseči višjega izkupička. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do enega meseca in z zapadom blaga, če se ponavljajo, pa tudi z izgubo pravice do obrta,
Ij Boj proti nemoralnosti. Revirni nadzornik g. Habe je kaznoval 161etno Katarino L. in 171etno Antonijo Č. zaradi vla-čuganja vsako na sedem dni zapora. Dalje je bila zasačena v nekem hotelu četvorica. Frančiška J., 23 let stara, Marija L., 22 let stara, s kavalirjema Jeanom P. iz Kamnika in Karla N. iz Ljubljane. Radi nedovoljenega shajanja sta bili dami: hčeri večjih kmetov na Dolenjskem v gosposkih oblekah, a žuljavih rok obsojeni na 24, kavalirja pa na 48 ur policijskega zapora. Jeanu P. je pa rekel: »Vas si bom pa še natančnejše ogledal, ker ste zapleteni v zadevo nekega Kole®a.< Preiskava v zadevi Perko-Koleša se torej nadaljuje.
Ij Tihotapec in verižnik pred poroto. Anton Kastrin tihotapi in veriži. V noči na 18. avgusta 1919 je vzel na Vrhniki radi svoiega dobička brez dovoljenja Francetu Tršarju kobilo, vredno 10 000 kron,
' katero je iztihotapil čez demarkacijsko črto v Logatec, kjer so jo pa zaplenili italijanski karabmijerl in jo Tršarju vrnili. V Trstu je bil Kastrin obsojen zato v 4 mesece ječe in je kazen presedel, toda ta kazen v inozemstvu mu nič ne šteje in se mora po postavi pred našim sodiščem obsoditi, pač pa sc mu od inozemskega sodišča prisojeni zapor uračuni v kazen.
Senatu predseduje nadsvetnik Einspieler in svetnik Rekar, perovodja je g. dr. Krivic; obtožbo zastopa državni pravd-nik dr. Modic, Kastrina zagovarja dr. Josip Sajovic. »Ali ste kriv?« vpraša gosp. nadsvetnik Vedernjak obtoženca. »Ne, nisem,« odgovori Kastrin, kateri nato zelo gostobesedno in predrzno nastopajoč pripoveduje: »Vojak sem bil; ko sem prišel od vojakov domov, sem tihotapil sem in tja; enkrat so me v Trstu zaprli. Tršanove kobile nisem ukradel; dal mi jo je marveč neki po imenu mi neznani Goričan, kateri mi je obljubil 500 lir, če konja prodam.« — »Ali ste imeli pravico, živinski potni list?« ga vpraša prvomestnik. — »Saj tara ni potreben.« — Prvomestnik: »Seveda, tam se vse pokradeno pokupi.« Kastrin potrdi, da je bil v Trstu zaprt, »In zdaj ste nazaj prišli, da zopet tilotapite?« — »Domov sem prišel.« Nadsvetnik Vedernjak: »Tam pri Vas nimate zdaj nobene vesti: vse vsprek ee krade in tihotapi.« — »Za tihotapca je potrebno, da ima nekaj grošev.« -«r »Tihotapil sem za druge proti plačilu.« — »Ali ste samo blago nosili in živino gonili?« — »Nosil sem samo blago.« — Dr. Modic: »To kobilo 6te že gnali čez mejo.« Franc Tršar kot priča zaslišan izpove, da mu je bila kobila opolnoči ukradena; sled je kazala proti meji. Čez več tednov sem dobil obvestilo, da je kobila v Logatcu, moji ženi, ki je šla tja, je neki posestnik povedal, da je tudi njemu hotel Kastrin konja ukrasti. Po 3 lire na dan sem moral plačati za kobilo: 60 lir me je stalo. V Logatcu so ponujali Italijani ?a_ kobilo 20.000 kron, Nadsvetnik Vedernjak: »Kaj pa Kastrin dela?« — »Največji »kontrobantar« je.« .— »Trikrat je hotel k Mačku Kastrin vlomiti, da bi kobilo zopet odgnal; Maček je namreč mojo kobilo poznal.« — Dr. Modic: »Ali je poznal Kastrin Vašo kobilo?« — »Poznal jo je, prav dobro jo je poznal.«
Porotniki so odgovorili na prvo stavljeno vprašanje s štirimi glasovi »da« in z osmimi »nc!« Drugo stavljeno vprašanje so potrdili. Dobil je šest mesecev ječe in mora plačati 360 K onemu, ki ga je okradel.	*
Ij Nepoboljšljiva tatica je v Malem
Otoku pri Postojni rojena Neža Vilhar, katera je bila zavoljo tatvine ze dvakrat kaznovana, Kljub temu ie kradla naprej in je bila pravomečno obtožena 25. oktobra 1918, razpravo je pa onemogočila, -cer je bivala v zasedenem ozemlju. Dne 21. novembra 1919 je orišla v Liubljano k Aloj-
ziji Milerjevi, kateri je ukradla v stanovanju 200.000 K. S fanti je zapravljala; v Ni-žemdolu, blizu demarkacijske črte so jo pa orožniki aretirali; nekaj denarja se je dobilo nazaj, toda imeti bi morala še okrog 10.000 K, pravi pa, da je dala ostanek dvema fantoma, katerih noče imenovati.
Ij Hvaležni porotniki. Danes se je po izžrebanju porotnikov zahvalil prvomestnik sodišča porotnikom za njihovo sodelovanje in iim rekel: »Tisti, kateri bi želeli, da sede zopet v bodočem zasedanju, naj se v pisarni zglase.« — »Hvala lepa«, so odgovorili porotniki, kateri so bili v tem zasedanju posebno do tatov zelo milostni.
Ij Podkupovanje. Dominik Novak je prišel dne 3. marca t. 1. na dom k revirnemu nadzorniku Habetu, da bi govoril z njim v neki uradni zadevi; g. Habe ga je napotil v urad, kamor je tudi prišel in izročil g. Habetu pismo s prošnjo, da naj pospeši rešitev njegove prošnje za koncesijo; pismu je pa bil priložen 100 kronski bankovec z očitnim namenom referenta podkupiti. Gospod Habe je zadevo precej naznani! državnemu pravdništvu.
Ij Stanovanjska beda in vojaška oblast. V poučenih krogih se trdi, da namerava vojaška oblast postaviti več barak, ker se upa tako po zgledu v potresni dobi nekoliko odpomoči stanovanjski bedi.
Ij Tatvine osumljen je Vojteh Rener iz Kolina na Češkem; ukradel je baje gospej Ivani Kušarjevi siv sveater in belo srajco.
Ij Sod je bil ukraden trgovcu Viktorju Jeločniku v Rožni dolini.
Ij Nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani je bil odobren od tukajšnjega oddelka ministrstva trgovine in industrije. Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da si nabavijo ta cenik, ki stane 50 vin. in pa dimnikarski red, cena 1 K — Vse to je dobiti v mestnem ekspeditu. Mestni trg 27/III.
Krekova prosveta.
V nedeljo 29. febr, t. 1. je imela Krekova prosveta, največje žensko društvo v Sloveniji, svoj redni občni zbor v knjižnici Jugoslov. tiskarne. Precej obsežno dvorano so članice napolnile do zadnjega otička. Občni zbor je otvoril vo„; Krekove nrosvete, rt lH v”-."*- *	‘
Cegnar, ki je omenjal, da je društvo po 25 letih svojega obstoja ra?;	o : , ;
lovanje iz tobačne tovarne čez celo Ljubljano in kakor upamo, bo kmnln r*?-■-< strlo svoja krila čez celo Slovenijo kot matica vseh ženskih delavnih društev. Lansko leto so se ustanovili v trije odseki, in sicer: Zveza delavk, Zveza služkinj ter Zveza uradnic in trgov, nastavljenk. Vse tri zveze se zelo živahno gibljejo, posebno najmočnejša, Zveza služkinj, je dosegla s svojim odločnim nastopom mnogo za zboljšanje položaja služkinj. Danes se cela javnost — tudi v nasprotnem taboru — zanima za vprašanje služkinj in to je zasluga Zveze služkinj. Končno želi g. voditelj, da bi se Krekova prosveta še bolj razvila posebno v sedanjem času, ko 6topa na plan ženska volilna pravica.
Nato so sledila razna poročila. Društvena tajnica Anica Zalar je poročala o društvenem delu v preteklem letu, blagajničarka Ana Srakar o blagajniškem stanju, pri čemer je opomnila, naj bi se pobiranje Članarine natančno uredilo, ker ima društvo velike stroške, glede dohodkov pa ie navezano samo na članarino, za knjižn-co je poročala Fani Videmček, pri čemer je izrazila željo, da bi se šti-vilo knjig v knjižnici pomnožilo in da bi društvo posvetilo knjižnici največjo skrb.
Nato so sledila poročila posameznih Zvez. Za Zvezo služkinj je poročala njena predsednica Helena Jeretina, za Zvezo uradnic in trg. nastavljenk njena tajnica Minka Tomažič, za Zvezo delavk namesto zadržane ge. Uršule Katauer voditelj Zveze g. Fr. Zabret. Vsa poročila so članice z odobravanjem vzele na znanje,
Nato je prečital g. Fr. Zabret nova pravila kot predlog društvenega odbora in utemeljil potrebo, da se že 25 let stara pravila sedanjim razmeram primerno pre-urede. Nova pravila so bila soglasno sprejeta.
Volilo se je le po novih društvenih pravilih. In sicer je ou zvoljen za voditelja g. Janko Cegnar, za predsednico Fani Videmšck, ki se je v prisrčnem nagovoru zahvalila za Izkazano ji zaupanje ter pozvala vse članice na živahno in smotreno društveno delo*
Prejšnji dolgoletni In nadvse marljivi predsednici Katarini Bahar, ki je radi slabega zdravja nadaljnjo izvolitev odklonila, je izrekel občni zbor najprisrčnejšo zahvalo z željo, da bi svojo naklonjenost do društva še nadalje obdržala. Ker se društvo zaveda njenih izrednih zaslug za Krekovo prosveto, zato jo je občni zbor soglaepo izvolil za svojo prvo častno članico.
Novi društveni odbor tvorijo predsednica, znrtopnice posame.?r 'h Zvez (no štiri), po; a cznih krožkov (po eno) in vsi voditelji.
Takoj po občnem zboru se ie vršila društvena, seja, v kateri se je najpreje konšta'-tiral novi odbor, in sicer so bile po društvenih pravilih določene za podpredsednice predsednice posameznih Zvez. Za I. podpredsednic« Uršula Katauer (kot najstarejša), za II. podpredsednico Jožica Ašič in za III. Helena Jeretina (kot najmlajša). Kot voditeljev namestnik je bil imenovan g. stolni vikar Matija Škerbec, za tajnico je bila izvoljena Tončka Vider, za blagajničarko Ana Srakar.
V nadaljnjem posvetovanju se je tudi sklenilo, da ee privzame »Večerni list«, in sicer tedenska izdaja (četrtkova) kot društveno glasilo. Zato naj se po možnosti vsaka članica naroči na tedensko iz dajo »Večernega lista« (1 K mesečno).
Prihodnja seja osrednjega odbora se bo vršila v nedeljo 7. t. m. ob 6, uri zve* čer v društvenih prostorih.
Prihodnjo nedeljo ob pol 6. uri bo društveno predavanje v društvenih prostorih.
Jugoslovanska Slro* kovna Zveza.
Gameljne, Sestanek krščansko mislečega delavstva se vrši danes ob 7. uri zvečer. Vabljeni ste vsi, ki čutite potrebo stanovske organizacije. Živimo v času, ko more ie skupnost kaj pomeiti,
Maribor, Da je tudi tukajšnja skupina J. S. Z., katera je pričela delovati na spomlad preteklega leta, dobro in marljivo delovala, je bilo razvidno iz poročila odbora ob priliki občnega zbora, ki se je vršil v nedeljo 18. januarja. Iz poročila tajnika je bilo posneti, da je skupina vsestransko delovala. Priredila je okrog deset zborovanj, dva dobro uspela izleta, dve gledališki predstavi itd. Pa tudi v drugem oziru, v službenih in gospodarskih stvareh, se je pomagalo članom. Število članov je naraslo na res častno število, tako da bo mariborska skupina skoraj ena izmed največjih. Vsled prizadevanja tukajšnje skupine se je ustanovila mesca junija 1. j. skupina železničarjev v Studencih pri Maribora. Tudi poročilo blagajnika je bilo po-voljno ter izkazuje preostanek v blagajni Novoizvoljeni odbor pa nam je porok, da se bo v tem letu delovanje še boli pomnožilo, da bo rastla naša edino prava delavska organizacija in se množilo število delavstva, zbranega pod zastavo J. S. Z.
Maribor. Vsem članom oziroma članicam Jugosl. strokovne zveze ali Delavske zveze se tem potom naznanja, da se lahko članarina vplačuje vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 4. do 6. ure zvečer. Ob delavnikih pa vsak večer od 6. ure naprej, in sicer v društvenih prostorih, Flosarska ulica št, 4., blizu Cirilove tiskarne, Ravnotam dobe člani vsakovrstna pojasnila, oziroma se jim v raznih stvareh pomada ali dobe potrebna navodila. Tara se naj zglasijo tudi novodošli delavci, vajenci, služkinje itd. Po možnosti se bo vsakemu pomagalo.
Krčevina-Lajteršberk. Vodstvo skupi* ne naznanja vsem članom, da so uradne ure vsako drugo nedeljo v mesecu, in sicer v društveni sobi v frančiškanskem samostanu od 9. do 11. ure dopoldne. Vsi se pa opozarjajo, naj redno plačujejo članarino, da ne bo nepotrebnega dela in morebitnih neprilik v slučajih podpore. Ravnotam 6e lahko priglasijo ob omenjenih urah tisti, ki žele pristopiti k J. S. Z. ali pa D. Z.
Krčevina - Lajteršberk. V nedeljo dne 29. svečana 1920 popoldne ob 4. uri se je vršil v šoli občni zbor tukajšnjo skupine J. S. Z. Iz poročila tajnika in bla-gajnice je bilo razvidno, da je skupina navzlic kratki dobi, odkar obstoja in raznih dragih težkoč dobro napredovala in da šteje že lepo število članov. Po poročilu tajnika in blagajnice se je izvolil nov odbor, ki se je sledeče sestavil: predsednik tov. Mesarič M-, podpredsednica tov. Polanko E., tajnik tov. Robin-šek F., blagajničarka tov. Greiner K-s odbornikom: tov. Repina H., Zifek K. in p, Gabrijel ter tovarišici Momiter Frančiška in Kubec Jožefa. Pregledovalcem računov tov. Lubej M. in Serp Fr. Zaupnikom tov. Kodrič J. in tov. Crepinko M. Po občnem zboru se je vršil delavski shod, na katerem je poročal tov. Krepek o sedanjem političnem položaju In opisal način vladanja bivše dem.-soc. vlade, ki so jo vedno hvalili kot ljudsko, v resnici pa je bila proti ljudstvu, in od katere ni imelo delavstvo prav nobene dobrote, pač pa nam je pripomogla do neznosne draginje, katera ravno najbolj tlači ubogega delavca.
Delavska zveza.
Maribor. Delavska zveza za Maribor in okolico sklicuje v nedeljo dne 7. sušca 1920 veliko zborovanje katoliškega delavskega ženstva. Shod se vrši popoldne ob 4. uri v dvorani JSZ v Flosarski ulici 4. Na shodu bo poročala govornica iz Ljubljane.
Bohinjska Srednja vas, Shod »Delavske »veze« se vrši pri nas v nedeljo 7. mar-
ca 1920. Vabimo vse somišljenike, da se v obilnem številu udeleže tega shoda. Obenem bomo ustanovili krajevno skupino »Delavske zveze«. Delavci! Vsi v »Delavsko zvezo«, politično organizacijo krščan-sko-socialnega delavstva!
Tržič, V nedeljo 7. marca ustanovimo pri nas krajevno skupino delavsko politične organizacije »Delavske zveze«. Ob tej priliki se vrši javen shod »Delavske zveze«. Poroča tov. Kremžar iz Ljubljane.
iubačno delavstvo.
Ustanovitev tobačne zveze JSZ. V petek 27. februarja se je vršila pomembna seja tobačnega delavstva v Ljubljani ob 5. uri popoldne v prostorih šentjakobske prosvete. Potem, ko je seja odobrila spomenico delavskih zahtev, odposlana na upravo monopolov v Beligrad, se je soglasno sprejel predlog, zaradi katerega se je seja segla, da se sklepom današnje seje smatra že na več shodih zahtevana ustanovitev »Zveze tobačnega delavstva« za vso Jugoslavijo. V zvezo vstopi vse strokovno o-ganizi-rano delavstvo tobačnih tovaren v državi SHS, ki stoji na istih načelih stanovske in družabne rešitve kot »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. V osrednji odbor imenujejo vse i6tomisleče organizacije vseh jugoslovanskih tobačnih tovaren svoje zastopnike. Zveza je delo »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Pismena obvestila in prošnje za pojasnila je naslavljati na osrednjo pisarno »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, odelek »Zveza tobačnega delavstva JSZ« — Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Rdeče hinavstvo. Travo sliši ras*i so-cialdemokraški »Delavec«, ki piše v zadnji številki, da njegova rdeča organizacija venomer raste. Če bi bilo res, da bi rdeča organizacija razšla že toliko časa in venomer, bi naše že nikjer ne bilo. Tako pa se prav dobro počutimo, in velika večina tobačnega delavstva se drži svoje krščanske organizacije, ki je za tobačno delavstvo delala, ko sc sedanjim rdečim prerokom še sanjalo ni, da je na svetu sploh kaka delavska organizacija. Ker sta se dve socialistični zaupnici zadnje čase tako spozabili, da sta proti krščanskim delavkam pokazali pravo barvo, hoče »Delavec« sedaj vse to utajiti. Mi pa pravimo: Resnica je, da je Angela Kramar izjavila, naj se križ odstrani iz šole. Če sedaj »Delavec« to taji, j^ znamenje hinavske strahopetnosti. — Dalje taji »Delavec«, da bi bila Alojzija roj. Kapelj na nesramen način žalila Marijo. Pravi, da ona o tem ničesar ne ve, ker ima vse polno drugih skrbi. — Ali res misli rdeča gospoda, da nas bo za norce imela? Priče so na razpolago, da je Alojzija rojena Kapelj javno in glasno primerjala Marijo z nesramnimi ženskami. Ko so jo tovarišice svarile, naj nikar tako ne govori, je odgovorila: »Saj je res tako!« To je resnical Zakaj skrivate to resnico, rdeči vojskovodje? Zato, ker se bojite, da bi iz-pregledali 'še tisti, ki so pri vas? Socialna demokracija je protikrščanska v svojem bistvu. Če ona med delavstvom to taji, je to dokaz, da ni le brezverska, marveč tudi hinavska in lažnjiva. S tako organizacijo
S a mi ne pojdemo! Ostanite vi pri svojem elgrajskem Savezu, mi pa ostanemo v »Zvezi jugoslovanskega krščanskega tobačnega delavstva« s sedežem v Ljubljani!
Železničar.
»Prometna zveza«.
Sestanka, ki se je vršil preteklo nedeljo v knjižnici Jugoslovanske tiskarne se je udeležilo okrog 20 zaupnikov. Sestanek je bil posvečen reorganizaciji »Prometne zveze«. Viden znak je, da še ni izginila iz spomina železničarjev organizacija krščansko mislečih železničarjev »Prometna zveza«.
Občni zbor »Prometne zveze«, organizacije krščansko mislečih železničarjev, se vrši na praznik dne 25. t. m. ob 10. uri do-
Boldne v knjižnici Jugoslovanske tiskarne, J. nadstropje. Dnevni redi 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. poročilo starega odbora o delovanju leta 1919. Volitev odbora. Slučajnosti. Pripravljalni odbor.
Seja pripravljalnega odbora »Prometne zveze« se vrši v soboto ob 3. uri popoldne in v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Vabljeni so vsi prizadeti, da se zanesljivo udeleže.
Pripravljalni odbor »Prometne zveze« naznanja tem potom vsem tovarišem in članom, da sc nahaja začasna pisarna »Prometne zveze« v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Uradne ure vsaki dan od 3.—4. ure popoldan. V&i dopisi se naj poš ljajo in naslovljajo na naslov: Prometna Zveza, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje.	Pripravljalni	odbor.
Rudar.
Št. Janž. Dovolite, da se tudi mi enkrat c.g aiimo v »Večernem listu«, glasilu krščansko socialne delavske organizacije. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas shod socialnodemokraške organizacije. Poročal ie rudariem sodrug Mihevc, Shod ie imel
stanovski značaj. Šlo je za gmotni položaj rudarjev. Posebno vneto jc pripovedoval sodrug Mihevc, ako delavstvo nc popusti od svojih zahtev, da bo ime) a družba vsak mesec primanjkljaja 29 tisoč kron. Bilo je precej burno. Delavstvo, ko je videlo gorečnost zastopnikovo do podjetja, mu je začelo očitati izdajstvo. Opiral se je naposled na to, da producira v Trbovljah 19 delavcev dnevno 1 vagon premoga, v Št Janžu oziroma na Karmelju pa 40 delavcev komaj en vagon dnevno. Pri tem sodrug Mihevc gotovo ni pomislil, da nista dva rova enaka in tudi ne povsod enake okolščine, kar igra pri tem pa tudi precejšnjo vlogo. Drugič se pa smatra Trbovlje še zmiraj kot prvovrsten premogovnik. Ko je videl, kako je razburil duhove, je pričel zavijati, delati vzroke na vse strani. Zašel je tudi na vlado, češ naj ja ne štraj-kajo, ker od sedanje vlade ne morejo pričakovati nič dobrega. Sedanja vlada bo šla z vso gotovostjo na roke podjetju. Tako torej. Potem bo moral gotovo v prihodnjič kandidirat sodrug Mihevc, bomo viaeli, kako bo prijemal podjetnike, ko se že sedaj tako boji, da bi ne prišli na beraško palico. Ampak takim tičkom ljudje verjamejo samo dokler prave barve ne pokažejo, ko enkrat pa pride do tega, potem ie
fa njih slave konec. Preteklost nas uči. entjanški rudarji si bodo pa že zapomnili nedeljski shod, na katerem se jim je tudi pokazala svoboda, ko na zahtevo nUo dobili besede, da bi lahko izrazili svoje mnenje. Tako je RJav> ta^° naprej. Kmalu na svidenje!
Usnfar.
Zveza usnjarskega delavstva J. S. Z. je imela v torek 2. marca pogajanje za ureditev mezde usnjarskega delavstva v Tržiču. Pogajanje se je vršilo dopoldne in popoldne. Delavstvo je zahtevalo 30% povišek.
a -tnanfa tržiške organizacije. Zveza usnjarskega delavstva J. S. Z. je imela v torek 2. marca pogajanje za ureditev mezde usnjarskega delavstva v Tržiču Pogajanje se je vršilo v Ljubljani na temelju spomenice, ki jo je vložila zveza usnjarskega delastva J. S. Z. na zvezo industrijcev. Zahteve so bile sledeče: 1. V splošnem 30% povišek na skupne plače v akordnem delu. 2. Draginjske doklade za družinske člane: za ženo tedensko 24 kron, za otroke 15 kron, za starše 15 K. 3. 14 dnevni plačani dopust. 4. Povišek velja s 1. januarjem. Tovarnarji so bili pripravljeni, ustreči za 20% poviška, 2 K dnevne draginjske doklade za nepreskrbljene družinske člane in da dobi obloleli delavec po predpisu bivše avstrijske odredbe 1. teden 2 tretjini svoje plače. — Delavci so znižali svoje zahteve na 25%. ^oj^onje je trajalo dopoldne in popoldne, ne da bi se dosegel sporazum. V soboto 6. t. m. sporoče delavski zastopniki nadaljne ukrepe svojih organizacij I zvezi industrijcev. Zvezo usnjarskega de-| Iavstva J. S. Z. sta zastopala Slapar in Kogoj ter gospod tajnik Jugoslov. Strok. Zveze. Navzoči so bili tudi štirje zastopniki socialističnega delavstva in popoldne še eden iz Ljubljane.
Pollakova tovarna v Ljubljani. Danes ob 5. uri popoldne ima skupina J. S. Z. Pollakove tovarne sestanek. Člani, udeležite se sestanka polnoštevilno! — Odbor.
Tržič. Slabo se jc nedavno godilo v tovarni Kozina jako zagrizenemu rdeč-karju Brejla po imenu. Češki priseljenec jako grdo postopa z ženstvom v tovarni. Za malenkosti ga psuje in zmerja. Ko je | zopet kazal na ta način svojo oliko, so ga obstopili delavci in malo je manjkalo, da ni frčal skozi vrata. Rešil ga je to pot ravnatelj tovarne. Je pa splošna zahteva delavstva, da se ta človek čimpreje odstrani iz tovarne. Mi delavci smo ljudje in najmanj, kar moramo zahtevati, je to, da se z nami postopa človeško in ne živinsko. Razumete g. Brejla?
Kovinar.
Sava—Jesenice. Občni zbor skupine Sava—Jesenice, »Zveze kovinarjev«, se je vršil dne 26. februarja 1920. Občnega zbora so se udeležili člani v polnem številu. Predsednik tov. Bertoncelj je otvoril občni zbor in konštatiral sklepčnost, pozdravil navzoče in dal na razpravo 2. in 3. točko dnevnega reda. Tajnik in blagajnik poročata o delovanju skupine. Nato se izvrši volitev po listkih. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Paul Torker; podpredsednik Weher Štefan; tajnik Kobler Lovro; namestnik Arnež Peter; blagajnik Novak Franc; namestnik Pogačnik Miha; odborniki: Brtoncelj Franc, Ravnik Štefan, Šarc Janko. Pregledovalca računov: Bertoncelj Janko, Balantič Ivan. Člani so izrekli zaupnico staremu odboru, posebno blagajniku za njegovo vestno in težko delo. Bertoncelj se zahvali članom za obilne udeležb in za^uč: občni zbor.
Cestar.
Deputacija. Včeraj je šla deputacija cestarjev v spremstvu tajnika JSZ k deželnemu predsedniku zaradi tega, ker se ne izplačujejo draginjske doklade. G. deželni predsednik je vzel na znanje pritožbe cestarjev in obljubil, da bo posredoval za ugodno in hitro rešitev.
Prevalje. Na sestanku cestarjev, ki se je vršil v nedeljo, dne 29. februarja 1920 na Prevaljah, se je sprejela sledeča resolucija, katera se odpošlje na merodajno mesto: 1. Cestarji, organizirani v JSZ zahtevajo, da se podržavijo in store enake v penziji, v stanovanju in plači državnim na-stavljencem. 2. Naj se jim takoj izplača 120 odstotna draginska doklada za nazaj in naprej. 3. Cestarjem, ki nimajo primernega stalnega stanovanja in katerega morajo sedaj sami plačevati s svojim skromnim zaslužkom, naj se da primerno stalno stanovanje brezplačno. 4. Nadalje zahtevajo osemurni delavnik, kakor ie že vpeljan v drugih strokah. — Obupno ie stanje deželnih cestariev v Mežiški do’ini v sedanji draginji. S plačo ki io dobivlja’o, še živila ne morejo, kup;ti. Štruca kr”ha (un^en kos) rtar>p 8 K, — to je celodnevni zislu-žek! — Kje 'ie chittie, k;e obleka? Kakor berači so na cesti, a dela o za državo. — Pride s!*bo vreme, spdai r>omlad?»nrki nalivi. rre^o^en' morajo dela‘i cel dan od rirtra do	večera	^a cesti.
Na r:ei pustno svo?e zdravje — a zr-ven še stra^rvo So re-tarfi. k; s!imio že 1r»t na ce5*i a v teku teh let r>i'o si prislužili n!ti ere^a pra?lrVa. Dan^ries ri <*a v^č stan” ki bi še tiral v taVih kl-ve.rtdh razmerah kakor ravno r^star v Me-?lrVi dolini. — Cest’r‘i zahtevamo, da se mero-da;na merta za nas r>obr:?a’o in takoj naše zahteve upošteva:o ter ukrenejo, da se naš obuoni položaj zboljša.
Ljubelj. Občni zbor skupine lesnih delavcev na Ljubelju se je vršil dne 22. februarja 1920. Člani so se v obilnem številu udeležili občnega zbora. Članov šteje skupina 53. Odbor se je izvolil zopet stari, samo v kolikor je bil pomanjkljiv se je izpopolnil. Na novo so izvoljeni: Kropriv-nik Avguštin, Šmidmajer Nikolaj in Peter Potisk. Nadalje je poročal o pomenu organizacije g. učitelj Avser. Kristijan Regovc pa je podal poročilo o občnem zboru centrale, ki se ga je udeležil dne 9. novembra 1919. Slednjič se je izrazila želja, da bi se vršil dne 7. marca javen shod. Nato predsednik zaključi občni zbor. Razšli so se z obljubo, da ostanejo zvesti organizaciji in bodo podpirali drug drugega.
Ljubelj. Shod skupine J. S, Z. na Ljubelju se vrši v nedeljo dne 7. marca 1920 pri Prajerju. Ker bo šlo za važne stanovske zadeve pozivljemo vse člane, da sc v obilnem številu udeleže shoda. Malokedaj se vrši, zalo tovariši, ne zamudimo prilike.
Sele. Ustanovni občni zbor naše skupine se je vršil v nedeljo 22. februarja 1920, Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik Ož-nik Joško; tajnik Lejnič Janko; blagajnik Olip Urban; pregledovalec računov Hribernik Valentin; odborniki: Miha Kelih, Urban Fraunik in Valentin Fraunik. Upamo, da bomo mogli izpolnjevati organizacijske dolžnosti in tako postati vredni člani organizacije.
Pletilke.
Sestanek pletilk se vrši v nedeljo dne 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni. Na dnevnem redu je važna stanovska zadeva, zato, tovarišice, na plan! Udeležite se sestanka, kar v naj-obilnejšem številu. Preiti vam mora stanovska zavest v meso in kri. Zavedajte se organizacije, ker le potem bo možno izboljšati vaš gmotni položaj. Zatorej vse na sestanek.
Bolniški strežniki.
Shod. V torek, dne 2. marca 1920 je priredila zveza bolniških uslužbencev mesečni shod, kateri je bil zelo dobro obiskan.
S tem so pokazali člani zavednost napram svoji organizaciji. Tovariš Cvikl je v krepkih besedah orisal nujnost in važnost organizacije. Izvolil se je nov odbor. Predsednik Pregelj se je poslovil od svojih tovarišev in od skupine, katero je on vodil z velikim trudom in neumornim delom v prid organizacije. Novoizvoljeni predsednik mu v imenu zveze izreče zahvalo za njegovo uspešno delo v korist celokupnega delavstva. Novo izvoljeni odbor bo imel mnogo dela, da se organizacija ojači in izpopolni za bodočnost. Končne govore sta imela glavni tajnik Komlanec in tovariš urednik Kremžar. Oba sta naglašala potrebo edinosti, kar je zelo velike važnosti za obstoj organizacije. ??leti ie, da se naši člani še bolj zavedajo rotrebe ed nosti in sloge, ker le v edinosti le gotov usneh. Tovariši. trdno skuu držimo, jčaka.nas še obi lo delal	1
Viničar.
Viničarska zveza lepo narašča. Dan« šteje v Ljutomeru 264 članov. So pa r**‘ mere mnogih viničarjev zares obupne. 0® 4 kronah dnevne plače naj viničar živi.
4 krone nc more kupiti niti ene štruce kruha. V delavskem združenju in pravojb načelih je moč. Tudi viničarjem naj za*1'* njihov dan. Delavec je vreden svojega P»* čila. Jugoslovanska Strokovna Zveza T Ljubljani s5 je pridobila s tem, da je sprete' la viničarje v svoje okrilje in se začela boriti za ta del delavstva, res veliko zasluR°i ker potreba viničarjev res ni najmanjša.
Ljutomer. V listih se je že razpravlja* lo o gibanju, ki se je v zadnjem času . razvijati med tukajšnjim vinogradniŠk]® delavstvom Slabe razmere med delavskim prebivalstvom, slabe plače, ki niso v ni** kem razmerju z obstoječo neznosno dragi" njo, je pripravilo delavstvo do tega, da hteva neizprosno izboljšanje položaja, *•* je seveda pri mnogih, da ne rečemo p„ vseh delodajalcih, naletelo na odpor A & ne bo pomagalo; kakor je vsak del** vreden svojega plačila, tako naj tudi yio^ gradniško delavstvo dobi, kar si P°^e? zasluži, pa mirna Bosna. — Da pa o® "T nikdo mislil, da so delavske zahteve Pre"* rane, naj naUratko navedemo, kako ® usmiljeno guli tuji kapital naše ubogo lavsko prebivalstvo. Tako n. pr. pIačoie" razni nemški kapitalisti za težko sed®*' urno delo v vinogradih: grof Palli, gra® , na Brumsee, 5 K; Dominikanerkonv®1'' Gradec, 4 K; Stift Admont, 5 K; baro®1 Neupauer, Wildon, 4 K; sekovski Schuster, 4 K; Josef Gfrerer, Gradec,,5*“ dr. Skilec, Murska Sobota, 4 K; j51"*. Kleinoschek, Gradec, 8 K; pl. Kodolitsc« Radgona, 3 K; grof Lamberg, Gradec, 4 Stift Rein, D. Avstrija, 3 K dpmačhn lavcem, t, j. viničarjem. In s tem kom naj potem viničar vzdrži svojo bino delazmožno. In to sedaj, V pol®*® času pa se dela v vinogradih po deset na dan. Navedli smo danes samo, ***: plačujejo tuji kapitalisti svoje delavs^j Delavske plače v vinogradih so bil® davnih časov sem nekako v razmerji* kratnih vinskih cen. Vinske cene so zadnja desetletja vedno dvigale in višino 20—30 K, dočim so delavske P3^ obstale pri 3—4 kronah. Zato pa je ,sj.r*L, , da se delavstvu pomaga. Pozivov
cas, ua se ueiavsivu jjunmga. j. u»”< vlado, da tudi za to panogo delavstva bi kakor za druge stanove. Sicer je tem vprašanju vloga na vlado, odnosff0 okr. glavarstvo, ali o kaki rešitvi še dafl ni slišati. Prosimo vlado da poskrbi z* lavstvo prej kot bo odbila 12. ura.
Delavski obzornik*
Iz bratske poljske stranke. JPoljsld
respondenčni urad poroča iz Karv^m4' zadnjih dneh so se vršile volitve v de* ski svet v karwinskih premogovnikih. ^ lavski svet ima namen pogajati sc čaju sporov med delodajalci in delavstV^ Izvoljeni so bili pristaši krščansko-so£ j ne delavske demokracije in člani P-(poljski socialisti). — Karwin je eden večjih premogovnikov v Šleziji, v kat® je zaposlenih nad 10.000 rudarjev.
Razne novice. ,
r Dota in valuta. Ako je imela vojno kakšna gospodična pri nas 4u- ^ kron premoženja, se je navadno reklo* ^ bo prav dobro partijo naredil, kdor 1°^ vzel, a o doti sami, da je to jako lep® ta. Ako je bila poleg tega gospodična ^ di dobro vzgojena, potem je bila to ^ ^ dobra partija. Denar se je lepo pa jjjlc banki ali v hranilnici in obresti so potem lep prispevek za vsakdan)® ^ trebčine. Danes je to pač drugače. _ «0 dota zadostuje komaj za najskronp^r, stanovanjsko opremo — pa je po cih. In tako bo ostalo marsikatero v samica, katera bi sc bila z lahkoto žila, da se ni valuta tako neugodfl p premenila. In kaj še, mati in oče ^ željne hčere l Stiskala in pritrgovaia ^8j si pri ustih, samo da bi imela hč«rlt to več dote, a danes vidita, da jc bilo v ^ zastonj, da je njiju hčerka le ne.^a,Koiii<0 ga bogatejša ko — cerkvena i*11®*, v fe v na boljšem so v tem oziru Evine » aDiO Ameriki! Ako ima tam kako dekle 2000 dolarjev, torej doto, o kateri govori oe, ji je treba samo čez » j, lužo« v Evropo in naenkrat pos 3 .j pj nje nevesta s 100.000 kronami, Pa ^eVjca<
treba bati, da bi ostala zarjavela _^
Ul
a Prodaja oanejše moke. S^^ra'
dobe cenejšo moko v Gosposki ulic1 jo prinesti, če šteje rodbi'ia kakor dve osebi, vreče seboj
Odgovorni urednik ■lc,*c t<u*11 lidaiatclj konzorcij »Veierne(S» •***	^
»Jutfoslovan*ka tiskarna« v M11 **