Leto IV., itev. ( 4 V Lfubï/anf, torek dne 2. Januarja 1923 PoStritaa pavSaliraria. Posamezna Stew, stane 1 Din Izhaja eb 4 slutraj. Stane mesečno 10*— Din neobvezno ta inozemstvo 20-— m Oglasi no tarifo Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telelon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova vi št. 64. Telef. št S& Podružnice: Maribor. Barvarska ulica 6U 1. TeL št. 22. Cel|e, Aleksandr. cesta. Račun pn poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 1. januarja. Za novo leto eo hišni gospodarji strankam zaželi zvižavati stanarine za lokale in stanovanja. Dasi je Zakon o stanovanjih bil od zakonodajnega odbora sprejet že leta 1921., dasi je bil objavljen že 23. februarja 1922 in se je o njem pisalo mnogo, so mnogi iz tenadeni. Pripomniti je, da so za ta rakon glasovale vse opozicijonalne grupe, medtem ko sta glavni vladni stranki bili v sporu: radikalci so se takrat izrekli za popolno 6vobodo v vseh stanovanjskih vprašanjih, demo krati niso bili zadovoljni z zakonom, ki je v glavnem delo tedanje opozicije, a postavljeni pred odločitev, da sc sprejme zakon v sedanji obliki, ali pa da se sploh vse stanovanjske naredbe ukinejo, t. j. nastopi popolna svoboda odpovedi in višine najemnine, so morali glasovati s socijalisti in klerikalci tanj. Pravilnik od 29. novembra 1922 je seveda izdelan na temelju zakona, on je izvršilna naredba, ki ne more v materijalnem oziru ničesar spremeniti, temveč le določa sestavo stanovanjskih oblasti in postopek na temelju predpisov zakona. Ko je bil ta pravilnik izdelan, je tedanji minister za so-cjjalno politiko dr. Žerjav predlagal novelo k stanovanjskemu zakonu, ki naj pooblasti vlado, da radi omejitve stanovanjskih Sporov sme z naredbo predpisati v letih 1923. in 1924. maksimalno višino, do katere sme gospodar povišati stanarine in to v razmerju e stanarino od 1. julija 1914. Ta novela je prošla. Gosp. Pašid stoji na drugem stališču brez ozira na posledice v celi državi. Sicer se je culo, da bo vlada skušala na kak drugi način obbrezuspešiti zakon, dokler se ne sestane nova skupščina. Ali do danes ni v tem oziru končnih obvestil in tudi kasnejši ukrepi, ki znajo priti pod Tolosalnim [Titiskom javnega mišljenja. ne bodo mogli več popraviti razburjenja in nepotrebnih razprtij, ki so nastale. Vlada ni izdala nikakršnih končnih informacij občinstvu, marveč ga je prepustila, da se jezi in razburja v nejasnosti in negotovosti. Zakon dovoljuje, da gospodarji zalite vajo večjo najemščino od 1. januarja 1923. če dosedanja najemščina ni več primerna t ozirom na krajevne razmere, na stanje in vrednost zgradbe, na pravično amortizacijo vloženega kapitala, na davke in na ostale stvarne in osebne razloge lastnika. najemnika in sostanovalca. Najprej se išče sporazum. Tu je najtežje najti pravo mero. V slučaju spora razsodi razsodišče najemnino. ki velja od prvega v mesecu, ki sledi vložitvi tožbe pri stanovanjskem uradu. Ravno to, da je maksimum povišanja nedoločen, zavaja premnoge, da menijo, da je dana popolna svoboda povišanja. Če bi bil po predlogu bivšega ministra dr. Žerjava sprejet maksimum, ki bi za razne kategorije dovoljeval različno razmerje napram predvojni najemnini, bi bili spori prav maloštevilni. Tako pa se zahtevajo v premnogih slučajih čisto pretirani, naravnost nemogoči zneski. Čujemo, da so nekateri gospodarji v nekih slučajih pri lokalih šli preko paritete švicarskega franka ali zlate paritete najem-ščine od 1. julija 1914! To pač ni resno in samo škoduje gospodarjem, ker vzbuja odpor in goni v pravde pred razfiodiSSam tnd! ljudi, ki bi se sicer prijateljsko pogodili Ne more se izdati splošnega navodila. kako visoka najemščina je poštena. kajti zakon predpisuje, da se ozira na vse razmere gospodarja in najemnika obenem. Gospodar, ki nima drugega dohodka nego iz hiše, bo gotovo lahko več zahteval nego sicer premožen posestnik. Najemnik - uradnik, ki nima nobene možnosti, kaj več zaslužiti, bo zopet drugače prošel pri razsodišču- Stanovanje z velikim številom sob se bo drugače cenilo nego najmanjše stanovanje, stanovanje na glavni ulici drugače, nego ono. kamor treba hoditi 20 minut Treba bo vsekakor olajšati odnose In omiliti borbe, ki pretijo iz pretiranega enostranskega komentiranja zakona in pravilnika. Ni v interesu hišnih gospodarjev, da nastane novo bojno razmerje s celokupno maso najemnikov. na drugi strani pa bi morali oni najemniki, ki lahko prenesejo primerno povišanje stanarine, upoštevati težavno situacijo zlasti takih hišnih gospodarjev. katerim je hiša edini, včasih z dolgim varčnim življenjem pri-štedeni kapital. Pot na sodišče ni najboljša, pot sporazuma je prava. Tega se bodo zavedali vsi trezni hišni go-spodarii. kakor v6 vsa objektivna jav- Manifestacija ]DS na Hrvatskem ZBOR ZAUPNIKOV. — SIJAJNA JAVNA SKUPŠČINA. Zagreb, 31. decembra. Za včeraj in danes je sklicala demokratska stranka zbor svojih delegatov iz cele Hrvatske, da pred pričetkom volilnega boja pregleda svoje vrste ter določi smernice svoje volilne taktike. Zbor ni pokazal le odlične discipline somišljenikov, temveč tudi nad vse razveseljivo stanje jugoslovanske demokratske organizacije v RadičevI deželi. Zastopana so bila vsa volilna okrožja, ki spadajo pod zagrebško tajništvo demokratske stranke in poročila glavnih zaupnikov dokazujejo, da je stranka zlasti v zadnjem časn skoraj povsodi v znatnem napredovanju. V njenih vrstah se zbirajo odnosno se vračajo vsi napredni narodni elementi in poskusi cepljenja, ki so se po zagrebškem kongresu tudi na Hrvatskem pojavljali so konečno rodili od raznih Intrlgan-tov povsem nepričakovan rezultat: stran-da je danes jačja In konsolidarnejša nego je bila kodaj. Po celodnevnih zaupnih posvetovanjih okrožnih delegatov Je sledil danes dopoldne velik Javni zbor, ki Je bil živa podoba velike ideje demokratske stranke. Tisoči zborovalcev so navdušeno aklamirali govore hrvatskih, srbskih in slovenskih govornikov. Zbor Je bil učinkovita manifestacija za demokratsko stranko, ki je v Zagrebu napravila globok vtis ter bo razpoloženje pristašev v vseh krajih domovine mogočno dvignila. Konferenca zaupnikov. Konferenca delegatov okrajnih in okrožnih organizacij JDS Iz Hrvatske In Slavonije je pričela včeral ob 10. dop. Po verifikaciji pooblastil se je ugotovilo, da je navzočih 156 delegatov s pravico glasovanja. Sestanku je predsedoval skupščinski predsednik dr. Edo Lukinlč, prisostvovali so mu bivši ministri Svetozar Pribičevič, Kosta Kumanudi, Voja Marin-kovid, Kosta Timotijevid, Vckoslav Kuko-vec in mnogo narodnih poslancev. Razpravo je vodil predsednik zagrebškega načelstva dr. Ljuba Tomašld. Po kratkem in Jedrnatem poročilu Svetozarja Pribičeviča o sedanjem političnem položaju se je razvila razprava o tehniki volilne kampanje v vrstah demokratske stranke In o načinu postavljanja srezkih kandidatov, njih namestnikov in nosilcev okružnih volilnih list. V debati so se oglasili zastopniki vseh okrožij. Poročila o stanju demokratske stranke so ¡ako po-voljna in gre demokratska stranka ponosna in vedrim čelom v voli\ni bol. Razprava se je vršila ves dan. Zvečer je bil v varoškl pivnici prijateljski sestanek, ki je prisrčno potekeL JAVNA SKTTT^^M SIJAJNA- JASNA SKUPSClNA. Kot zaključek demokratskih prireditev se je vršila dopoldne v veliki dvorani «Music Hallu» javna skupščina, ki se je jo udeležilo okrog 4000 ljudi, do čim so morale cele množice oditi, ker ni bilo več prostora. Skupščine se je udeležilo tudi vseh 300 delegatov iz pokrajine, ki so prisostvovali sobotnemu sestanku zaupnikov. Zbor je otvoril in vodil predsednik zagrebške organizacije DS dr. Tomažič. ki je poudaril veselo dejstvo, da se je zbrala v časn, ko so nasprotniki mislili, da se nahaja demokratska, stranka v raz-sulu, na zboru taka množica, kakor Se redko kdaj poprej. Prcčital je nato brzojavna pozdrava dveh demokratskih nestorjev: Milana KresiCa in Grge TuSkana nakar je povzel, burno pozdravljen besedo Svetozar PrJblčevid. Govoril je najprej o poteku in reSitvi zadnje vladne krize in opozarjal na P&-šičeve intrige, kako je pred kraljem demokrate lažno dolžil, da niso edini. Poudarjal je fatalno pogreško, ki so jo zakrivili radikaloi nad državno idejo s tem, da so si sami uzurplrall vlado in tako prekršili parlamentarno načelo, da more sestaviti vlado le stranka, ki že ima večino v parlamentu, ali pa ima vsaj izglede. da si pribori večino pri volitvah. Pri radikalcih ni ne enega, ne drugega. Večine pri volitvah že zato ne morejo dobiti, ker so kot strogo plemenska stranka omejeni samo na srbski del naroda, med katerim je sedaj njihova glavna parola: «Velika Srbija». Radikalnemu separatizmu, ki pa je, kakor vsi drugi separatizmi v Jugoslaviji pred vsem hegemonistična, stoji nasproti demokratska stranka s svojim Izrazito nacionalističnim jugoslovanskim pro- nost da najemniki 6 skromnimi fiksnimi prejemki ne prenesejo nobenih skokov na breme svojega beraškega in povrh že davno pasivnega budžeta. gramom. Ta je popolnoma v soglasju z vso dosedanjo strankino politiko, ki pobija vsak separatizem, pa bi bil to sibi-janski ali prečanski. K sklepa je opozoril g. Pribičevič šs na kvarni vpliv samora^ikatac vlade na našo zunanjo politiko in zaključil s kli-com: <18. marca se vidimo». Za Pribičevičem, čigar govor je bil sprejet z ogromnim oduševljenjem, je govoril bivši notranji minister Kosta Timotijevič, ki je omenil, da je pred 20 leti Izstopil Iz radikalne stranke, česar mu dosedaj ie ni bilo nikdar žal, ker poznajo radikale! edino le en program: borbo za državno moč. Prečani niti ne vedo, kako znajo radikaloi vladno oblast brezobzirno izrabiti in zlorabiti. Demokratski program pa je program svobode. Prešel je nato na razmere na Hrvatskem in poudarjal, da bo morala biti demokratska stranka tn enako oster boj z radičevsko demagogijo, kakor v Srbiji z radikalskim terorjem. Dr. Vekoslav Kukovec je govoril o razmerah v Sloveniji in očr-tal večni boj, ki ga bijejo napredne stran ke s klerikalizmom. Omenjal je uskoštvo dr. Ravnikarja in njegovih tovarišev ter poudaril, kako so ljubljanske občinske volitve kljub na prvi hip neugodnemu rezultatu vecdar-le bistveno pomogle k okrepljenju in konsolidaciji stranke. Prešel je na*o na akcijo dr. SusterSiča in poudaril značilno dejstvo, da se pogaja g. Pašič s tem najizrazitejšim predstavnikom slovenske reakcije in slovenskega separatizma za skupen nastop proti demokratom. K sklepu je omenil, da bo ta sijajni zbor zopet rehabilitiral Zagreb, ki je vsled onega nesrečnega kongresa mnogo trpel na ugledu v naprednih vrstah Slovenije. Nato je povzel burno pozdravljen, besedo dr. KatnanndL Vsak član demokratske stranke sme biti ponosen, da pripada ogromni organizaciji jugoslovanske demokracije. Naša stranka je kljub vsem viharjem ta napadom vedno vztrajala v isti meri ta istem praven svoje politike. Nobena druga stranka ne more reči, da je svoj program stavila nad strankarski interes. Demokratska stranka je edina od vseh strank, ki ni plemenska, niti verska. Kot prava jugoslovanska stranka ne pozna plemen. Narod ni pokrajinski, temveč državni Za to idejo mora stranka čvr-sto ta energično v volilno borbo. Govoril je nato bivši notfanji minister dr. Voja Marink ovid, Id je poudarjal, da je predsednik češkoslovaške republike Masaryk ob neki priliki izjavil, da leži na novo nastalih slovanskih državah težka odgovornost. ker obstoji pri drugih narodih še vedno prepričanje, da so Slovani nezmožni etvoriti kako veliko državno organizacijo. Naša država mora pokazati, da je naš narod v stanu organizirati veliko in močuo državo. Pa po štirih letih po našem osvoboje-nju se pri nas še vedno razpravlja o državnopravnih vprašanjih! V tem oziru prednjači baš Zagreb, ki se je sicer dobro našel v novih razmerah. Ravno demokratska stranka pa bo odpravila kontradikcljo med vlogo, ki gre Zagrebu, in ono, ki jo aedai igra. Za njim sta govorila še dr. Lukinlč ta Lujo Vojnovid nakar je bilo krasno zborovanje zaključeno. Ko so se zborovale! razhajali, Je hotela neka skupina frankov-cev Izzivati, a jo Je pošteno izkuplla. V kratkih trenutkih Je bila razpršena. Pašič obnovil pogajanja z muslimani SPREJEL JE DEL NJIHOVIH ZAHTEV. Beograd, 1. januarja, g. Ker je v soboto izjavil g. Pašič v Beogradu se mu-dečim zastopnikom Maglajičeve muslimanske narodne stranke, da ne more sprejeti njihovih pogojev za vstop v vlado, se je splošno smatralo, da so pogajanja definitivno razbita. Tekom nedelje pa sta poslanca Kurbegovič in Omc-rovič obiskala vse v Beogradu navzoče radikalne ministre. Posledica teh intervencij je bila, d» je g. Pašič povabil danes dopoldne oba poslanca zopet k sebi ta jima izjavil, da pristane na naslednje muslimanske zahteve: 1.) muslimani dobe dva ministra ta sicer ministra za trgovino in industrijo, ki naj bi postal g. Omerovič, ta enega ministra brez portfelja (g. Serič). 2.) muslimani dobe mesti velikih županov v Travniku ta Tuzli ta tri važnejša mesta v pokrajinski upravi v Sarajevu. G. Pašič pa je kategorično odklonil muslimansko zahtevo po mestu državnega pod tajnika v notranjem ministrstvu ta zahtevo, da bi državne oblasti podpirale v Sandžaku pri volitvah muslimansko kandidatsko listo. Dalje je izjavil da ne more prevzeti garancije za takojšnjo izplačilo ostanka odškodnine z» hak. Muslimanski delegati Kurbegoviii, Ka-ramehmedovič in Omerovič so po dali. šem ¡»svetovanju sporočili Pašiču, da nimaio pooblastila, definitivn-> odgovoriti na njegove predloge, ampak da jih bodo predložili glavnemu odboru rt*anke. ki se sestane že v par dn;>h v Sarajevu ^V" trije poslanci so f« nocoj odpotovali » Sarajevo. Spahovci sklenili kompromis s hrvatske opozicijo. Beograd, 1. januarja, g. Kakor dozna-va vaš dopisnik iz zanesljivega vira, se muslimanski levičarji (Spahova grupa' sklenili volilni kompromis 6 hrvatske opozicijo v Bosni, to je s klerikalno puč-ko stranko in s težačko stranko. Vse tri stranke bodo nastopale pri volitvah enot no in postavile skupne kandidatne liste Šušieršič — kandidai radikalne stranke ZAKLJUČKI RADIKALSKEGA AKCIJSKEGA ODBORA. ATENTATOR NA NOVO DOBO Pravi, da se je zmotil... Split, 1- Januarja. Predvčerajšnlm je bil aretiran finančni pripravnik Stevan Suid, ki je vrgel bombo v administracijo «Nove dobe» ter ubil eno uradnico, dva uradnika pa smrtno ranil. Zločinec je priznal, da Je vrgel bombo, zagovarja pa se, da Jo je pogrešno vrgel v upravo lista «Nova doba», mesto v upravo lista «Život», kateremu se Je hotel maščevati za neki napad. Pri atentatorju so našH še eno bombo. KEMALISTIČNA PROPAGANDA V ALBANIJI. Beograd, 1- farmarja, r. V Albaniji se močno širi mladoturško gibanie, ki ga propagirajo Kemalovi agitatorji, ki prihajajo iz Carigrada v Drač. Zatrjuje se, da je naraščajoča opozicija proti predsedniku vlade v Tirani Ahmed-begu predvsem delo teh kemalističnih emlsarjev. Beograd, 31. decembra. 1. Glavni odbor radikalne stranke je sklenil, da se bo stranka oficijelno udeležila volitev v SI o veni jL Glavni odbor je odobril subvencije za one liste, ki bi hoteli ali direktno ali indirektno podpirati akcijo radikalske stranke. Subvencije se bodo dajale ali v novcu ali pa s pri vil egi jami pri poročevalski službi, odnosno pri telefonu in telegrafu. Posebno važnost polagajo radikal ci na akcijo proti demokratom, ker so informirani, da bi oni. ki bi se jih posrečilo odcepiti od JDS, glasovali za radikalske kandidate. Danes je imel sejo volilni akcijski odbor radikalske stranke. Na tej seji je bil sprejet sledeči volilni program za Slovenijo: Radikalci postavijo svo- jo listo kot «sporazumno listo». 7. drjem. šusteršičem je sklenjen dogovor. da bo kot okrajni kandidat kandidiral na tej listi. Nadaljujejo se naj pogajanja z vodilnimi politiki Zajed niče, da se pridruži tej akcij!. Tozadev no se pričakuje rezultat razgovorov, ki so se v zadnjem času v tem ozira vršili. Minister Zupanič se poda prihodnje dni v Ljubljano, da uredi tudi to vprašanje. Radikal ski krogi se še vedno nadejajo. da bo SKS podprla Pašiec-vo vlado. Nocojšnja «Tribuna» ve povedati, da so posebni delegati SKS že na potu v Beograd. (Po naših informaci jah ta vest ni točna. Op. ured.) Pričefek pariške konference FRANCOSKI, ANGLEŠKI IN NEMŠKI REPARACIJSKI NAČRTI. Pariz, 1. januarja u. Jutri popoldne ob 2. se prične pariška konferenca, na kateri naj bi se zaključilo delo londonskega sestanka tnta. predsednikov Velike an-tante. Bonar Law Je prispel sinoči s svojim štabom strokovnjakov Iz Londona, iz Lausanne pride najbrž tud! angleški zunanj! minister Curzon. Nocoj je prispela belgijska delegacija z min. predsednikom Theu-nisom ta zun. ministrom Jasperjem na čelu. Mussolini ne pride. Italijo bo zastopal najbrž njen pariški veleposlanik. Jutri dopoldne se vrši odločilna seja francoskega ministrskega sveta, na kateri se bo odobril definitivnl predlog za ureditev reparacijskega vprašanja. Glavna vsebina francoskega predloga je ustvariti garancije proti vsaki nadaljni zamudnosti Francije v plačevanju reparacij. Francija bo zahtevala uvedbo davka na premog v ruhrskcm ozemlju, ki naj bi nesla 468 milijonov zlatih mark, prepustitev carin v okupiranih krajih, konfiskacije državnih gozdov, nekaterih državnih rudnikov in pa izročitev deviz v zasedenem nemškem ozemlju. Angleški predlog, ki ga prinaša Bonar Law ima glavni cilj, da se celokupno re-paracijsko vprašanje znova uredi po jed-notnem načrtu. Nemčiji naj se dovoli zs denarna plačila 3 do 4 letni moratorij tet se naj zmanjša njen reparacijski dolg na 50 milijard zlatih mark. Bonar Law smatra za potrebno, da se dajo Franciji vse potrebne garancije, da se Nemčija v bodoče ne bo mogla več Izmikati ter zakasniti v plačilih. Nemška vlada sporoči pariški konferenci svoj obširni protipredlog, ki ga drži v največji tajnosti. Gotovo je, da Nemčija smatra znižanje reparacijskega dolga na 50 milijard za nezadostno. Pariška konferenca ima računati z velikimi težavami, vendar se nocoj trdi. da bo rodila pozitivne uspehe. Proti madiarskim imperialistom Dunaj, 1. januarja, u. Kakor Javljajo iz Budimpešte, je vrhovni svet protestiral pri madžarski vladi proti temu. da je še vedno v veljavi državni grb v katerem se drugim državam priklopljeni bivši deli Madžarske označujejo Se vedno kot deli Madžarske. Vrhovni svet je prepovedal rabo tega grba, ker krši suverenlteto na-sledstvenih držav. Madžarska vlada se pozivlje, naj v najkrajšem času določi nov grb, ki bo odgovarjal določbam mirovne pogodbe. Sport Inozemske nogometne tekme. V Curihn Je praška Slavija dosegla v tekmi lep uspeh proti tamošnjemu klubu Young Fell, katerega Je z lahkoto premagala z 9 : 0. Na Dunaju se ]• v nedeljo vršila prvenstvena tekma med Rapidom ta FAC., ki Je bBa za oba kluba Izredne važnosti. Za Rapid Je šlo za to, da z zmago v tei tekmi doseže drugo mesto v prvenstveni taMI ta da si s tem zagotovi pozicijo, v kateri bo mogel postati še zelo nevaren Amateurjcm, ki so na prvem mestu. Pri FAC. na ie šlo za to. da z eventuelno zmago izbegne zadnjemu mestu v tabeli. Ako bi FAC. dobil dve točki, bi z enu samo tekmo prekosil v tabeli kar štiri klube, namreč WAC., Simmering, WAF. in Rudolfshfigel. Sreča Je bila mila Rapi-du, čeprav se z ozirom, da je njene moštvo večkrat precej neugodno presene-tlo ni ravno s popolno gotovostjo pro-rokovala zmaga Rapida. Za razmerje moči obeh klubov naj omenimo, da je lani mogel Rapid premagati FAC. enkrat s 6 : 4, dočim je druga tekma končala neodločena z 1 : 1. V nedeljo je zmagal Rapid z 6 : 4 (2 : 4). Takoj drugi dan, v pondeliek. Je Rapid nastopil proti prvaku II. razreda Slovanu, katerega je premaga1 s 5 : 3. Na Igrišču v Meidlingu se Je vršil zadnja dva pTaznika nogometni turnir med klubom Wacker, WAC., Hertha ir Rudolfshöge!, ki ie pričel v nedeljo s tekmo Hertha : Rudolfshflgel (5 : 0) in Wacker : WAC. (3 : 0). Včeraj pa ie WAC igral neodločeno z Rudolfshflsrlom 2 : 7 V odločilni tekmi Je zmagal Wacker prot: Herthi z 2 : 0. V Barceloni so dunajski Amateur j I premagali v nedeljo F. C. Barcelona s 3 : ! dočim Je drugo dunajsko moštvo, ki ie igralo v inozemstvu, Hakoah v Front-furtu moglo proti tamošnjemu klubu Eintracht končati tekmo z neodločenim izidom (0 : 0). Volilne priprave na Slovenskem NaS» domače stranka so se pričele živahno pripravljati na volitve. Ljubljansko in mariborsko volilno okrožje štejeta z Ljubljano 26 mandatov (10 15 -j- D. za katere se bo potegovalo lepo število kandidatov. Predvsem Izgleda da Slovenci glede strank še nikakor niso saturirani. Tokrat bo stopilo v volilni boj kar pet novih strankarskih organizacij, če njihovo število do 18. marca še ne naraste. Nova bo dr. Šusteršlčeva stranka. Nekdanji voditelj SLS snuje svojo lastno organizacijo ter zatrjuje, da bodo na njegovi strani vsi konzervativni dosedanji pristaši oficijelne klerikalne stranke, zlasti pa starejša duhovščina. Glavno oporo išče dr. Šusteršič na Qorenjskem. Pri volitvah bo nastopil, kakor se zatrjuje, zaenkrat samo v ljubljanskem okrožju ter upa dobiti dva mandata. Njegova stranka se bo baje imenovala Narodnogospodarska stranka. Izdajal bo v Ljubljani lasten list. V mariborskem okrožju dr. šusteršič po naših informacijah pri sedanjih volitvah ne bo nastopil. Oficijel-ni klerikalci so divji. Med brati iz Union-ske dvorane se je razvil hud boj, v katerem ima zaenkrat Koroščeva SLS še vse kanone, časopisje, v svojih rokah. Komično bi bilo gledati, da ni tako ostud-no-žalostno, kako sedaj drug drugemu mečejo na glavo svoje avstrijsko kleče-plastvo, svoje srbožerstvo, svoje hujskanje iz vojnega časa ter si jih očitajo kot zločine. Klerikalna gniloba se pokaže, kamor koii primež. V Ljubljani bi radi klerikalci ponovili svoj trik z delovnim ljudstvom. Tu se pripravlja na volilno vojno gospod Gosar. V zadnjem času skušajo, kakor se nam poroča postaviti klerikalci vprašanje tako, da pravijo komunistom odn. socijali-stom: Mi Vam damo v Ljubljani Zupana, Vi nam dajte poslanca. Dne 6. t. m. se vrši v Ljubljani posvetovanje klerikalnih zaupnikov. Nosilec lire na Kranjskem bo menda g. Brodar, ::a Štajerskem dr. Korošec. Začetkom Jaguarja skliče svoje zaupnike tudi dr. -šusteršič, ki bo sam nosilec liste nove klerikalne grupe. Mnogo pozornosti so vzbudile v zadrtem času konference drja. Šusteršiča s •roškimi radikalci ter ljubljanskimi tkzv. starini. Razmotrivalo se je, kako bi se dalo najboljše doseči kak direkten ali pobožni mandat za radikalno stranko. Slovenska napredna javnost motri te dogod-»■ - z mučno pozornostjo ter jih ne razume ... Dne 7. januarja bo v Celju postavljala rvoje kandidature nova republikanska rranka drja. Novačana. Ta stranka ima svoje pozicije v hribovskih krajih Šia-h-rske kjer je ljudstvo še bolj nego drugod dostopno demagoglčnim frazam o republiki. Kaj je v tem ozlru vse mogočo : 'ajo doseči v južnem delu države (Makedoniji), kjer *o že začeli delati po enojih znanih metodah, ampak posebnih uspehov niti tam rve bodo imeli. Demokrati bodo v novem parlamentu obtožili brezobzirno vsakega javnega funkcijonarja. od najvišjega do najnižjega, za vsako protizakonito kršitev osebne svobode ali gaženje državljanskih pravic. Sploh prihajajo iz predkumanovske Srbije prav dobre vesti o volilnem gibanju, iz katerih se jasno vidi, da moč radikalne stranke niti od daleč ni več taka, kakor je bila nekdaj. -f Kako postopajo Italijani z našimi državljani! V Postojni je živel nad 30 let po svojem javnem delu znani gosp. Fran Arko, bivši deželni posla-nec ter agilen funkcijonar raznih notranjskih gospodarskih organizacij. Postojnsko mesto ima njemu zlasti zahvaliti za uvedbo vodovoda, električne razsvetljave ter za vzorno vodstvo in organizatorno izpopolnjevanje tamoš-nje hranilnice ter javne bolnice. Gosp. Arko. ki je rodom iz Logatca, je z ozi-rom na svoje dolgoletno bivanje v Postojni. kjer je imel tudi posestvo, op-tiral za Italijo, italijanske oblasti pa ?o sprejem odklonile. Preteklo soboto dopoldne je bil gosp. Arko poklican na kom ¡sanjat v Postojni, kjer so mu sporočili, da se mora v teku dneva izseliti iz Postojne, ker ga bodo sicer vklenili in s silo odgnali. Z intervencijo se mu je posrečilo dobiti 24urni odlog, nakar se je na Silvestrovo pred polnočjo odpeljal. Pred odhodom ga je na kolodvoru še iskal oddelek fašistov in da ga ni vzela v zaščito straža karabin.ierjev bi bržčas ne odnesel it Postojne cele kože. Gosp. Arko je v svojem delu za rodbino in javnost osivel, je že vsled starosti miroljubnega značaja. Niti najmanjšega povoda ni dal, da bi se moglo sumiti o njegovi korektnosti napram novi situaciji, Iti je nastala po vojni na Notranjskem. Navzlic temu so si ga izbrali fašisti za svojo žrtev ter ga izgnali iz domovja. s Po svetil Prosvefa Ljubljanska drama. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: «Idijot». Začetek ob po! 8. C Četrtek, 4.: «Kralj na Betajnovi», A, Petek, 5.: Zaprto. Ljubljanska opera. Torek, 2.: Zaprto. ^ Sreda, 3.: «Carmen». B. Četrtek, 4.: «Seviljski brivec». C Petek, 5.: «Mefistofcles». E. Sobota, 6.: «Carmen». Izv. Nedelja, 7.: «Meflstofeles». I*r. > Mariborsko gledališče» Sreda, 3. ob 19-30: «Faust». A-Četrtek, 4.: Zaprta Petek, 5.: «Vžitkarji». C. Sobota. 6. ob 15.: «Pogumni Tonček». Izv. Zvečer: «Faust». * Marija Ružička-Strozzljeva, 55 let članica hrvat kazališta v Zagrebu. 8 in oči j« praznovala slavna hrvatska tregedinja ga. Marija Strozzijeva jubilej svojega 55-letnega članstva pri zagreb. kaiallštn. Uprizorili 60 Vojnovičevo «Dubiovačko trilogijo». Menda ni bil še nihče na nobenem jugoslovanskem gledališču 55 let nepretrgoma aktiven igralec. Ga. Stroz-zijeva, velika umetnica, ki je glavna po vsej Jugoslaviji, v Bolgariji in r Pragi, je še danes zvezda, ki sveti s polnim žarom. Njena hči je odlična operna pevka Maja Strozzi-Pecičeva. Obe umetnici sta opetovano gostovali tudi v Ljubljani. cCarusova sveča» se imenuje 2 in pol metra visok in 60 cm debel voščen kolos, ki so ga v neapeljski stolnici postavili Neapoljčani v spomin velikemu tenorju. Ta sveča bo gorela vsako lete 1 uro: gorela bo tako 1800 let... «Nove pesme» je izdal znani hrvatski pesnik in dramatik Gustav KrkJec, ki je zaslovel po svojih zbirkah pesmi «Lirika» in «Srebrna cesta». Izdal je tudi že dramo «Grobnica» in roman «Bes-kučnici». Dopisi JESENICE. Vodstvi obeh osnovnih šol sta uprizorili tekom božičnih praznikov Spicerjevo mladinsko igro «Ujedi-njenje» in Pibrovčevo ljudsko igro «N» eveti večer». Udeležba sijajna, prebitek za učila preeejfen. Božič, Ceplakova, Lavtlžar, Ogrin, Pibrovec in gostujoči Kalteneker iz Laškega so izborno rešili svoje vloge in ljubke so bile klekhrce Tancar, Truhlar, Puoelj in Haupt-mano-va. Vzorno harmonijo smo opazili med učiteljsko dvojico Pibroveo, vodjo J>ego, učiteljema Hudetom, Sifrerjem. ki «o t dein, v petju, v griaebi in spioh potrebah drug drugeg-a izpolnjevali ln na katerih ramah itak sloni vse izvenšolsko prosvetno in narodno-obramhno delo. Naj bi delovanje omenjenih, delavnih učnih moči tudi ostalo učiteljetvo ¡spodbudilo k delu, ker v obmejnem kraju je treba podvojenega dela. VelezaslužeD pri vsem je tudi g. nadinženjer Zelenko m ini. Les kovšek, katerih življenje velja samo prosvetnemu delu, delu za državni ugled. Kakor se vidi, se občinstvo zanima za naše narodne trpine, kar naj bo v zadoščenje vsem, ki to zaslužijo. SKOFJA VAS PRI CELJU. Pri na« obstoja neka gostilniška koncesija, koje lastnica že 20 let ne živi več v dotični občini. S pomočjo te v najem oddane kon — Redukcija avstrijskega uradni- cesije se vzdržuje gostilna v občinski hi-štva. Avstrijska republika je pričela t Si v Skofji vasi v poslopju, kjer je tudi redukcijo ogromnega števila svojih urad- občinski urad. Zelo dvomimo, ali je nikov. Med drugimi sta trajno upokojena umestno, da je v istem poslopju, kakor tudi dvorna svetnika Oustav Kulavic in ! občinski urad tudi gostilnica, katerih ta-Ernest Schönberger. Oba sta služila svo- ko tudi tu okoli ne primanjkuje, jedobno v politični upravi na Kranjskem. — Internacionalni kongres za pro-učavanje vojnega prava. Iz Haaga poročajo, da je bil te dni tam otvorjen kongres za proučavanje Internacionalnega vojnega prava. Kongresu predseduje Basse« Moore, glasovitl sodnik Iz Zedinjenih ameriških držav. — 300 Irskih republikancev na svobodi. V zadnjem času je bilo nad 300 irskih republikancev Izpuščenih na svobodo. Pred odhodom iz zaporov so morali obljubiti, da ne bodo nikoli več dvignili orožja proti svobodni Irski državi. — Nov! angleški poslanik v Parizu. Te dni je dospel v Pariz novi angleški poslanik Crewe. — Darwinova teorija v Ameriki. Parlament države Kentucky je sprejel predlog, da se na nobeni šoli v državi ne sme predavati o Darwinovl teoriji, sploh se mora predavati o postanku človeka samo tako, kakor zahteva biblija. Univerze so proti temu ukrepu seveda energično protestirale, a ostalo bo vseeno pri njem. — Božična loterija na Španskem. 22. decembra se je vršilo v Madridu žrebanje znamenite božične loterije, ki razburja že mesece prej vsakega Spanca. Pr vi dobitek je zadel neki prebivalec Barcelone, čigar ime Je še neznano, in sicer dobi 15,000.000 peset ali okroglo 215 milijonov dinarjev, drugi dobitek 141.900.000 dinarjev je zadel nekdo v Madridu. Spori Seja upravnega odbora LNP. se vrši v sredo 3. t m. ob 20. uri v lokalu Športne zveze. Narodni dom. Na dnevnem redu konstituiranje poslovnega ln kazenskega odbora, odbora za sestavo reprezentančnega moštva In volitev podsaveznega kapitana. Og. odborniki se prosijo, da seji polnoštevilno prisostvujejo. — Tajnik. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO! Kandidatska Sist.? za volitve v PckofninsM zavod za nameščence Prejeli smo: Predsedništvo Zveze fn-dustrijoev v Ljubljani je vsled sporazuma med najvažnejšimi skupinami službo!ajalcev. pripadajočih IIL in IV. volilni skupini, odobrilo kandidatski listi za ti dve skupini, ki se nižje navajata. Ker obsegata ti listi zastopnike poglavitnih interesentov in veže-ta do malih izjem vse glasove, se smatra, da se za ti dve skupini ne vloži r.ikaka druga lista. V nastopnem se podajata obe listi, označeni z nazivom «Zveza industrijcev»: III. skupina: Rudarstvo ln kovinarstvo: s. Delegati: Rihard Skubec (Trboveljska premogokopna družba); inž. Avg. Helnrich (Trboveljska premogokopna družba); inž. Josip Boncelj (8trojne tovarne in livarne d. d.); dr. Fran ^Vinrtischer (Kranjska industrijski .'.ružba). Namestniki: inž. Jo?ip Paviin, Libo. je', inž. Ignacij Šega (Strojne tovarne in livarne d. d.); inž. Š. Radnai (Trboveljska premogokopna družba); Hinko Pogačnik, tovarnar. IV. skupina: Ostala industrija ta obrt. Delegati: Peter Kozina, tovarnar; Alojzij Kriznič (Drava d. ¿L); Marin Ferič (Gilardi & Bettiza), Split; inž. Milan Suklje (Stavbna družba i d.); Fran Bonač, tovarnar; Fran Golob, tovarnar; dr. inž. Milan Vidmar (Transformator); Karel Coč (Kat. tisk, društvo). Namestniki: inž. Josip Coetaperai^ Jakob Zadravcc, Anton Tore (Sardi-nia d. d.), Split; Franc Ravnikar: di\ Ciril Pavlin (Združene papirnice Vev* če d. d.): Maks Hrovatin. tovarnar; j Konrad Gologranc, stavbenik; Anton ¡Kreioi (Tvernica dužik d. slovTuh in politično - merao-arskih sestavkov. V soboto je predsednik češkoslovaške republike M&sa-ryk sprejel gosp. Penižka v posebni avdijenci ter mu izrekel svoje čestitke. Tudi mi ?e pridružujemo gratulan-tom ter želimo odličnemu novinarju Iskreno: Na mnogaja ljeta! * Novo slovansko glasilo za Istro, strani po imeli za/In je fi.i^e dve gladili: «Našo Slogo» in «Pučkegi Prijate-l_ia>. Kakor javlja zadnji «Pnčki Prijatelj» — ki obenem metanji, da jo to r.jegova zadnja — m je met I&trani dosegel sporazum, rta l>o-sta sedaj prenehala izhajati oba omenjena tednika in bo konsorcij štirih oseb izdajal nov0 skupno politično glasilo. Tiskovno društvo v Pazinu bo s svoje strani izdajalo nov nepolitičen luipjrno - gospodarski list «Isiro». Za istro ec ustaiovi glasoir tega sporazuma tudi nova skupna politična organizacija. * Naknadni krediti za popravo po-fov in mostov. Vsled slabih klimatič-nih razmer se nahajajo v mnogih naših pokrajinah pota in mostovi v zelo s!suhem stanju. Mnogo mostov je deževje podrlo, vsled snežnih metežev so pota slaba in promet na nekaterih krajih popolnoma v zastoju. Predvideni krediti gradbenega ministrstva so popolnoma izčrpani in nezadostni, da bi se mogla izvršiti najnujnejša dela. Zato je gradbeno ministrstvo zahtevalo nove kredite, ki so bili tudi odobreni, in sicer: za sarajevsko okrožje 3 milijone 300.000 Din, za ljubljansko okrožje 704.000 Din, za zagrebško okrožje 1,700.000 Din in za novosad-sko okrožje 405.000 Din. * Posojilo beograjske obilne pri Narodni banki. Beograjska občina se je pričela pogajati z Narodno banko rlede najetja novega posojila v zne->ku 15 milijonov dinarjev. Od te vsote bi se uporabilo 5 milijonov dinarjev za dovršitev starih in zgraditev novih malih stanovanj, ostalih 10 milijonov pa bi se uporabilo za nakup življenjskih potrebščin za Beograd. * Mariborski občinski svet ima prihodnjo sejo dne 4. ja.iuarja ob 19. uri. Na dnevnem redu je volitev podžupana in rekonstrukcija odsekov. Pri tej priliki se bo končne jasno pokazala situacija med strankami vladajoče večine in opozicijo. * Pogajanja za zvišanje najemnine v Mariboru. Društvi hišnih posestnikov in najemnikov v Mariboru sta z ozirom na novi stanovanjski pravilnik, ki prepušča določitev najemnine prostemu dogovoru med hišnimi posestniki in najemniki, stopili v pogajanja, da «e omejt številni spori in razbremenita stanovanjski urad in razsodišče. Hišni posestniki so najprej zahtevali splošno precej visoko zvišanje — ¿o 300 odstotkov sedanje najemnine. Zato je v nedeljo dopolir." zborovalo društvo stanovanjskih najemnikov in so zastopniki javnih nameščeneov in železničarjev izjavili, rta z ozirom na neizoremenien slabi coložai name- ščencev začasno odklanjajo vsako zvišanje najemnine, konCn > stališče pa se zavzame v četrtek ob pol 20. uri v Narodnem domu na protestnem zborovanju. Hišni posestniki so upoštevali težavni položaj javnih nameščencev in so zato sklenili naročiti svojim članom, naj se pri teh zadcolj-a s 100-o zvišanjem najemnine, od drugih bodo zahtevali 100—200 %, pri premožnejših, zlasti luksuznih stanovanjih pa do 300 odstotkov. * Leteča kontrola na železnicah, iTa zadnji seji ministrskega sveta je minister saobračaja Velizar Jankovid poročal o stanju prometa v celi naši državi. Sklenilo se je, da se uvede «leteča kontrola». V to svrho bodo nameščeni posebni organi, ki bodo pazili zlasti na osebni promet in preiska-vali vse zlorabe na vlakih in postajah. Poverjena jim bo oblast, da bodo smeli na mestu kaznovati brivce. V železniškem prometu se uvede poročevalska služba po vzoru Anglije in Francije. Vse glavne postaje v državi bodo morale ministrstvu saobračaja poročati odhod in dohod vsakega vlaka ter eventualno tudi vzrok zamude vlaka. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se ukinejo vse brezplačne železniške karte, ki so bile doslej izdane. * Madžarski konzulat v Subotici. Madžarska vlada se pogaja z nažo vlado glede vpostavitve madžarskega konzulata v Subotici. * Kapela na Lovčenu. Odbor za prenos zemeljskih ostankov Petra Petroviča Njegoša s Cetinja na Lovoen je proučil prispele načrte za grad bo kapele, v kateri bodo shranjene Njegoševe kosti. Prvo nagrado je dobil načrt nadinženirja Viktorja Viktoro-viča Lukomskega. Ker so stroški za gradbo kapele precej visoki, je odbor zaprosil ministrstvo ver za kredit v znesku enega milijona dinarjev. * Aerodrom pri Beogradu. Vojno ministrstvo, oziroma takoimenovana zra-koplovna komanda, je zaključila pogajanja za nakup zemljišča v izmeri 180 oralov v Bežaniji pri Beogradu, ki se uredi kot aerodrom za mednarodni zrakoplovni poštna in osebni promet v smislu sklenjene pogodbe. Predvidena zračna služba se bo vršila na liniji Pa-riz-Beograd-Carigrad. Del tega aerodroma se bo porabil za vojaško zračno eskadro in se bo nekoliko aparatov iz Novesra Sada preneslo na novi aerodrom. Člani društva za zračni promet na omenjeni liniji so že prispeli v Beograd, da urede to vprašanje. * Domač izum aeroplana brez motorja. Kakor poroča zasrrebška «Ri-ječ», se gospod Hcau v Sisku bavi že del j časa s problemom aeroplana brez motorja. O tem problemu se v inozemstvu mnogo razpravlja, zlasti v Nemčiji, kjer so se tozadevni poizkusi precej dobro obnesli. Izum g. Hosa pa prekaša vse dosedanje izume te vrste. Njegov aparat je konstruiran tako, da se dvigne z lastno močjo naravnost s tal in ni odvisen od različnih zračnih struj. Pilot more hitrost regulirati po svoji volji. Nasprotno pa se aparati, s katerimi so v Nemčiji delali poizkuse, morejo spuščati samo z višine ter morejo ploviti le ob ugodni zračni stru-ji. Razen domačinov so se za ta izum zanimali tudi že nekateri vnanji finančniki in strokovnjaki. Gospo-! Ho-su pa želi, da svoj izum sam privede do popolnega uspeha. Prvi javni polet s svojim aparatom priredi že v prvi polovici prihodnjega meseca, * Fran Rajšter t. V Šoštanju je na starega leta dan preminul g. Fran Rajšter, hotelir in lesni trgovec, bivši dolgoletni župan in častni meščan mesta Šoštanja» Pogreb se vrši danes v torek ob 10. uri dopoldne. S pokojnikom izgublja šoštanjski okraj svojo najmar-kantnejšo osebnost, Rajšter je bi) eden onih slovenskih mož, ki z duhom velikopotezne podjetnosti in agilnosti tvorijo glavne stebre gospodarskega, narodnega in društvenega razmaha v slovenski provinci. Pod njegovim županovanjem je šoštanjska občina pokazala vsestranski napredek. Ko je podlegla sfidmarkov6ke-mu navaln, je Rajšterjev hotel ostal tabor narodne zavesti, zavetišča pred nem-škutarskim janičarstvom in središče vsega slovensko-naprednega življa v Šaleški dolini. Osebno je bil Rajšter čvrsta korenina, dobrovoljen in kremenit karakter. Njegovo ime ostane zvezano z šo-štanjskim okrajem ter vsemi njegovimi komunalnimi in društvenimi pridobitvami. Za njim žaluje poleg treh omoženih hčera in sina Josipa, tovarnarja, širok krog sorodnikov, prijatelje 7 in rojakov. Bodi uglednemu pokojniku lahka slovenska žemljica! Mi pa mu ohranimo trajen in lep spomini * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl na starega leta dan nenadoma od kapi zadet g. Ludvik Tomažič, faktor v Jugoslovanski tiskarni. Pokojnik, ki je bil 9e v najlepSi moški dobi, zapušča mlado vdovo z nepreskrbljenimi otroci. — V Mariboru je dne 29. decembra umrl v naj lepši moški dobi gospod Ernest Canjko, finančni nadkomisar in okrajni upravitelj. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak. Blag jim spomin- * Vojaške nabave. Odbor za državne nabave je odobril sklep vojnega ministrstva glede nabave 100.000 vojaških postelj na račun reparacij v Nemčiji. Kakor poročajo iz Beograda, bo isti odbor v kratkem sklepal tudi o nabavi uniform za naše o!?cirie in z* finančno at.ra.io. - • Osebna ve*£ Poročajo nam b Vo}-nika: Pri nas nastajajo is osebne mri-nje dostikrat aiere, ki ne služijo ravno v čast tukajšnjemu meščanstvu. Žrtev grdega obrekovanja je postal tudi upravitelj hiralnice g. Hribe mik, proti kateremu se je uvedlo zaradi raznih čenč disciplinarno in celo sodno postopanje. Ka kor je bilo pri tem vseskozi poštenem in marljivem uradniku pričakovati, je preiskava dognala njegovo poštenost, absolutno korektnost in nedolžnost. Na veselje napredne javnosti je Hribernik te dni zopet nastopil svojo službo, a kdo mu more dati povračilo za one duievne muke, ki jih je pretrpel med preiskavo. Ljudje božji, ne sodite po krivici, da ne boste sami obsojeni * Imenovanje v železniški «lcžbL Naš rojak gospod Jernej Korošak, član jugoslovanske delegacije na Dunaju, je imenovan za nadzornika v ministrstvu saobračaja. Nadzornik Koro5ak ostane Se nadalje na Dunaju, ker je prideljen kot ekspert naše železniške delegacije pri re paracijski komisiji na Dunaju. * Emisija novih pristojbinsldh kolkov. S 1. jan. 1923 bo uprava državnih monopolov stavila v promet enotne pristojbin-ske kolke za igralne karte in domine. Pristojbinski kolki bodo izdani v vrednotah po 5, 10, 20, 50 par in po 1, 2, 8, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 Din, kolki za igralne karte in domine pa v vrednosti po 50 Din. Kolki dosedanjih emisij se smejo uporabljati do konca januarja 1923; s tem dnem izgubijo veljavnost in se lahko še do 80. aprila 1923 zamenjajo pri vseh blagajnah, ki prodajajo kolke. Kolki za igralne karte in domine se lahko zamenjajo samo na carinarnicah v onih mestih, kjer se nahajajo zaloge kolkov uprave državnih monopolov. * Izprememba koledarja. Kakor znano je koledar s 365 dnevi upeljal Julij Ce-*ar leta 1582. Papež Gregor XIII. je nato pri njem še odpravil lOdnevno po-greško s tem, da je 4. oktobru 1582 sledil drugi dan že 15. oktober. Gregorijan-ski koledar, ki je naš današnji koledar se je uvedel po vseh evropskih državah, na Japonskem leta 1873 in na Kitajskem leta 1912. V naši državi so je gregorijan-ski koledar razglasil za vso državo takoj po ujed.njenju pravosl. cerkev je obdržala še naprej julijanski koledar. Na Ruskem je bil gregorijanski koledar uveden po padcu carske vlade. Zveza narodov se sedaj prizadeva, da odpravi 5e vse one nedostatke, ki jih ima gregorijanski koledar. Prijavljenih je več predlogov. Eden od teh zahteva, naj se leto začne 21. decembra z dnem zimskega solnč-nega obrata; drugi predlaga, da naj se začne leto s začetkom pomladi. Kot naj-reenejši in najumestnejši predlog je oni, ki predlaga, naj bi se leto razdelilo na 13 mesecev b po 28 dnevi ali s po 4 tedni. Vsako leto ostane en odprt dan, v prestopnem letu bi bila dva odprta dneva. S to uredbo bi imeli nespremenljiv in vedno 6e ponavljajoč koledar. Vsi meseci bi bili enaki in bi si dnevi sledili tako-le: Nedelja 1. 8. 15. 22 Pondeljek 2. 9. 16. 23. Torek 3. 10. 17. 24. Sreda 4. 11. 18. 25 Četrtek 5. 12. 19. 26 Petek 6. 13. 20. 27. Sobota 7. 14. 21. 28. Ako papež ne bo ugovarjal, se namerava tudi velikonočna praznika, ki padeta vedno med 22. marec in 25. april, poslej fiksirati. O teh predlogih bodo 6klepali na posebni mednarodni konferenci. * Oj ta Gusti! «Jutro» ima menda kot edini jugoslovanski list med svojimi dopisniki tudi žensko korespondentinjo, go spodično Gusti Sopčičevo, ki opravlja važen del naše beograjske poročevalske službe. Gdč. Gustika, kakor jo v Beogradu splošuo imenujejo stanovski kolegi in političarji nima druge ambicije kakor biti dobro informirani, V politiko se do sedaj ni vsiljevala. Klerikalci, ki so silno vneti za ženske politične pravice, pa očividno s tem ne soglašajo. Odločili so se, da postavijo našo Gusti v politično ospredje in «Slovenec» prinaša dolge brzojavke, kako spretno zna ona dobivati informacije, pri tem pa baje kaže nerazpoloženje proti klerikalcem. Gusti-ne izjave so «Slovencu» skoraj važnejše nego Koroščevi ekspozeji. Pravijo, da bo v volilni borbi SLS glavno vojsko peljala proti naši Gusti, ki dobi na ta na^ čin odlično mesto v slovenski politični zgodovini. Uboga Gusti! * Dober odgovor. Zagrebški «Obzor» se je v kampanji proti g. Dušanu Plavši-ču tako daleč spozabil, da mu je očital namen zbežati v inozemstvo, da bi na ta način «utekel roki pravice». «Obzor» je trdil, da je g. Plavšič že zahteval v Beogradu potni list za inozemstvo, kar je pa beograjska policijska direkcija odklonila. G. Plavšič je poslal «Obzoru» popravek, v katerem izjavlja kategorično, da ni nikjer prosil za potni list, ker ne misli na inozemstvo, temveč ostane v državi in izroči sodišču vse svoje obrekovalce, med njimi tudi — «Obzor». * UpravniStvo ustavljenega dnevnika «Jugoslavija» nas naproša, da naše ne- i deljsko poročilo o ustavljenju «Jugoslavije» popravimo v toliko, da je bilo vsem nastavljencem lista odpovedano točno po službenih pogodbah, oziroma zakonskih določilih in da zato niso bila potrebna nikaka pogajanja med nameMenci in last Miki lista. * Sanitetna šola za vojake. Vojno ministrstvo bo v kratkem ustanovilo sanitetno šolo, v kateri se bodo vojaki iz-vežbali za bolničarje m sanitetne nad- j zomike, kar jim bo prav prišlo tudi v j civilnem ooklicu- ' • Težko o bole! je znani trtam rodoljub g. Josip Mankoč iz Trsta. Zdravi se ▼ ljubljanskem LeoniSču. Vest o njegovi bolezni Je vzbudila t narodnih krogih veliko sočutje. * Neresnična vest Včeraj se je razširila po Ljubljani vest, da je naš obč« priljubljeni in ugledni someščan, ključavničar g. Rebek star. podlegel zaatruplje-nju krvi Po informacijah, ki smo jih dobili včeraj ponoči v Leonišču, je g. Rebek operacijo na roki, kjer si je pri delu zastrupil kri, srečno prestal in je izven vsake nevarnosti. Želimo mu, da skoraj popolnoma okreva. * Na naslov mestnega magistrata. Piše se nam: Ljubljanske ulice »o v obupnem stanju. Blato do kolen, v suši pa se pode oblaki prahu in smeti po ulicah. Ali bi ne kazalo, da se sedaj, ko ni mraza, malo očisti blata vsaj glavne ulice? Morda bi bilo umestno, da se ne le postrga blato, marveč, da se tlakovane ulice ter trotoarji izperejo z vodo? Ako se tega ne stori in če pade sneg, bo brozga taka, da 90 odst, Ljubljančanov ne bo moglo več na cesto brez velike škode za obleko in zdravje. Čiščenje ulic bi bilo danes bolj na mestu kot v mirnih časih, ko Je sedaj nabava oblačil tako draga. * Ljubljanski akademiki v Mariboru. Igralci ljubljanskega ak. dr. «Jadran» na meravajo dne 7. jan. popoldne nastopiti v mariborskem gledališču s Petrovičevim «Mrakom». * Za kadetne asplrante bivše a.-o. vojske. Kadet-aspiranti bivSe avstro-ogrske vojske, rojeni v letu 1900, bodo letos pozvani ob času četne šole na dvomesečno vežbo. * Društvo Javnih name-čencev v Celju je soglasno sklenilo: 1.) vprašati visoko vlado, ali je dovoljeno jarrim nameščencem v Sloveniji, t ozirom na obupno gmotno stanje, sprejemati, kakor se to baje dogaja v drugih pokrajinah, ne glede na § S5 službene prigmatike. darove oziroma nagrade, in ¿.'t priporočati svojim članom, da ne plačajo, ker ne morejo ne glede na točko V. člen 16. stanovanjskega pravilnika, nikak 6 t>*M<» ' Otn. — Trgovin «glist. ao=lto»«»|«, «• »r»ml*nln» do 20 ft«aodt S Olti. •••ki» ••dal|n|lk • !•«< 9 Oln - ■»<•£• •• ••?••! I. zv. (v tisku). Fr. Maslja-Podiimbarskega Zbrani spisi. I. zv. (vtisku). Fr. Milčinski, Broš. Din 15* —, Damir Feigel, BroS Din 15 •—. Ante Deteljah, Leposlovje. Drobiž. Zbirka humoresk. Tez. Din 20'—, po poŠti Din 1*75 veS. Tik za fronto. vez. Din 20-—, po pošti Din 2- — reč. Solnce in sence. Pesmi. BroS. Din 7*—, Tez. Din 12-—, po pošti Din 1*25 vei. Fr. ZbašniJt, Pesmi. Broš. Din 12-—, Tez. Din 17*—, po pošti Din 1*25 Tež. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J Glonar. Broš. Din 25'—, Tez. Din 31*—, po po&ii Din 2'— teč. Simon Jenko, Pesmi. Broš. Din 7'—, Tez. Din 12 —, po pošti Din 1*25 Teč. Dramatični spisi, I. Fregelj, Azazel. Ž .loigra. (V * visku.) A. Novačan, Veleja. Brni. Din 15'—, Tez. Din 20'—, po poŠt Din 1'75 vei. Dr. Iv Lah, Noč na Hmeljniku. Din 6'—, po polti 75 p ved. Nttšič, Navaden človek. Burka. __Din 6"—, po pošti 75 p vei. Štolba, Stari grehi. Din 7'—, po pošti 75 p Teč. Petrovič, Ploha. (V tisku.) Fbsen-Mole, Gospa z morja. Din 15-—, po pošti Din 1*60 Teč. Zbirka „Frosveti in sabavi". Igo Kaš. Dalmatinske povesti. Broš. Din 6-—, Tei. Din 11*—, po pošti Din l-25 Teč. JoStare. Lisjakova hči. Povest. Broš. Din 6"—, Tez. Din 11"—, po pošti Din 1'25 Teč. Dr. H. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. Din 8'—, Tez. Din 13*—, po pošti Din 1*25 Teč. J. Strttar, Sodnikovi. Broš. Din 8'—, Tez. Din 13'—, po pošti Din 1*25 Teč. Zbirka Mladinskih spisov. * Fr. Milčinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. ( Dr. I. Sorlt, Čirimurci. Povest s slikami. Broš. Din 16*—, Tez. Din 21 •—, po pošti Din 125 Teč. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. Din 15*—, Tez. Din 21 -—, po pošti Din 150 Mi. Čika Jova- Gradnik. Pisani oblaki. Vez. Din 12'—, po pošti Din l-— Teč. Dr. I. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. Din 10'—, Tez. Din 16'—, po pošti Din 1*26 več. Čtka Jova Zmaj Gradnik, Kaiamaiidarija. Otroške pesmi. Vez. Din 10'—, po pošti Din 1*— toč. 1. Waschtetova. Pravljice. Z barvastimi slikami. Vez. Din 18'—, po pošti Din 1*25 Teč. Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevski}. Besi. Roman v treh delih. Broš. t dveh zvezkih Din 25 —, Tez. Din 85'— t eui knjigi, po pošti Din 4"— Teč. Edmond de Goucourt. Dekle Eliza. Broš. Din 10 —, tox. Din 15*—, po pošti Din 125 vei. Mig. Cervantes. Tri novele. Broš. Dio 8-—, t cz. Din 13'—, po pošti Din 1*25 več. Anatolt France, Pingvinski olok. Broš. Din 15"—, Tez. Din 21'—, po pošti Din 1-50 tcč. Barlusse, Ogeaj. Broš. Din 25 —, Tez. Din 32"—, po pošli Din 2 50 tcč. Andrejev, Plat zvonr. Broš. Din 10'—, Tez. Din 17'—, po pošti Din 1*50 več. Strug, Jutri. Broš. Din 10'—, vez. Din 15"—, po pošti Din 1*50 več. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 13*—, po pošti Din 1 50 več. A. Cehov, Sosedje in drnge novele. BroS. Din 8*—, te*. Din 13*—, po pošti Din I 25 več. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — do sedaj štiri snopiči). Vsi skupaj t poštnino Din 30'—. Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Žvpattiii. Sen kresne noči. Broi. Din 12 —, Tez. Din 17*—, P« poW 1)111 126 Maebelb. Broš. Din 12*—, t«z. Din 17*—, po Poiti Dia 126 Tei Othello. M , „ . Broš. Din 19'—, Tez. Din 24—, po po^ Din 1 *> "C. „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in n. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hr-vatov in Slovencev. p0 pošti Din s—več. idejni «.temeljite!!! m*kega realizma. Din 30*—po pošti Din 2— Te X. zvezek : Sti'ibrny-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din !2*—, ve«. Din 15*—, po pošti Din 160 več. XI. in XII. zvezek: Melik. Jugoslavija. II. del. I. snopič Din 21*—, po pošti Din 1'60 Teč. ZÈlrba političnih, gospoSiniiili In socialnih spisov Dr. Boqdan Derč, Dojenček. v Broš. Din 6* —, po pošti 50 p več. Št. Sagadin, Naš sadašnjl ustavni položaj. Broš. Diu 6 —, po politi Din 1*25 več. Leonul titamic, Pravo in revolucija. _Broš Din 4*—, po poiti 60 p več. Dokumenti o jadranskem vprašanja. Broš Din 6*—, po pošti Din 1*25 več. Alb. Oc/ris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. Din 12 —, po pošti Din 125 več. VI. Čorovič, Rasa in vera v srbski prošlostL Broš. Din 6*—, po pošti 50 p več. Fr. Gorstč, Socijaina zaščita dece in mladine. Din 12 —. po pošti Din 1*60 več. Dr. J Tičar, Boj nalezljivim boleznim. Din 15* —, po pošti Din 1*50 več. Eobhouse, Liberalizem. Diu 25*—, po pošti Din 1*50 teč. Bazne broiure. Pokojnin ko zavarovanje nameàèencev- i> poštnino Din 15*—. Tarifa za odvetnike In notarje. Uiu 8*—, po pošti bO p več. Zakon o volilvl v občinska zastopstva. Din 4*—, po pošti 50 p vei. Zakon o zavarovanju delavcev. Din 8*—, P« PD,n Te4* Zakon o zaščiti delavcev. Din 6*—, po P«*" 60 p toč. Zakon • zaščiti javne varnosti in reda. Din 4*—, po pošti 50 p voč. Zakon o obči opravi. Din 5*—, po pošti 75 p Teč. Zakon o glavni kontrolL Din 6*—, po pošti 50 p Teč. Dt. 1 . Rutar, Zbirka vojaških zakonov SUS Broš. Dio 10*—, po pošti 50 p več. * Fr. Beller, Prigode gospoda Colliaa. Roman. Din 6*—. Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman. Din 6*—. Claude Farrère, SasarJL Roman. Din 12*—. Bartoèek, Moderna drniba in cerkev. Din 4*—, po pošti 60 p več. Earry Sheff, Uči papeža. Roman. Din 26*-, po poiti Din »•_ Teč. Ljubljanski Zvon. Leposlovni list Letnik 1923. Din 90*—. £ Do» so m sliraïe » - Vse zHrke se «ujelo. Sprejemajo se stalil laročntti ca rse mim ali samo na posamezne zfe Piačnje se latto tail t wm tea Priloga &Jutru" Si, X, dne 2. januarja 1923. Politični odmevi. Solun, Italija in mi Znan! italijanski general Bencl-renga. ki se rad ukvarja v listih z našo državo, je priobčil v «Piccolo della Sera» od 27. decembra uvodnik pod naslovom: «Cegav naj bo Solun? Težnje Jugoslavije in interesi Italije.» Italijanski politiku joči general piše med drugim: «Jugoslavija je vedno povaarjala, da kot naslednica Avstrije aepirira na Solun, in po grškem porazu v Mali Aziji so se začele te želje oglašati močneje. Italija nasproti tem stremljenjem ne sme ostati indiferentna. ker tu so tangirani tako njeni strateigični. kakor njeni gospodarski interesi. V Solunu je grška večina, aspirirajo pa nanj tudi pr oteži ranči zveze narodov, Macedonci, ki ga gotovo tudi dobijo, ako postanejo kdaj neodvisni Grčija ne bi rada izgubila Soluna radi svojega položaja v Sredozemskem morju in sreča naša je. da se Angliji ni posrečilo ustvariti Velike Grčije na našo škodo, in hvala bogu, da se je Anglija odvrnila od nje v zadnjem času. Kaj Francija misli o tem, to se pa še — ne ve. Teritorijalno zmanjšanje Grčije je bilo vedno v interesu Italije, posebno ker Italija ne sme opustiti svojih upravičenih pretenzi jglede Epira, in Va-lone. Enako je z Jugoslavijo, katere te-ritorijalnega povečanja si ne želimo, ker bi se 6 tem povečala moč soseda, ki nam je nadležen po svojih nenasitnih aspiracijah na naše ozemlje in po svojem ogrožanju italijanske hegemonije na Adriji. Dokler Jugoslavija s pohlepom gleda na Sočo, ne smemo mirno gledati, da bi se ona teritorijalno povečala. Ta moč se ne meri po Številu pridobljenih kvadratnih kilometrov ozemlja, temveč po možnosti trgovskega oporišča, posebno ako W se ono nahajalo na Egejskem morju. Veliko pristanišče na Egejskem morju bi ojačilo vojno moč Jugoslavije in ji dalo cel kup dobrot in ugodnosti na morju, ki se dajo v vojna dobro izkoristiti. Če bj namreč prišlo do vojne z Jugoslavijo, bi ta v najslabšem slučaju lahko dobivala preko Soluna mu-nicijo in drugi vojni material. Pustiti Solun Jugoslaviji, bi se reklo dati adut v roke našemu sosedu, ki bi ga on izborno izkoristil proti nam. In končno, kdo nam garantira, da se nam ne bi bilo bati vseslovanskega potopa, ako prepustimo Solun Jugoslaviji, in kdo nam jamči, da ne pride s časom do zbližanja med Jugoslavijo in Rusijo?» Kakor se vidi iz tega članka italijanskega generala, navdaja Italijo resničen strah pred nami in onim Slo-vanstvom, ki že stoji in bo še stalo za nami. Po našem mnenju bi bilo za Italijo edino pametno, iskati sporazum in mirno sožitje s slovanskim kolo-?om, ki je že danes močan, v dogled-nem času bo pa njegova moč tako velika, da se mu Italija ne samo ne bo mogla ustavljati, temveč bo — ako bo pametna — sama popravila do-se-ianje svoje imperialistične skoke, ki jih je napravila proti nam. Mi se ne bojimo, ker vemo, da za nas dela čas. Pariška konferenca ministrskih predsednikov zavezniških držav Po sodbi francoskih novin je konferenca, ki se je sešla v Londonu 9ega decembra ter tamkaj zaključila že 11. decembra lanskega leta, rodila vendar izvestne koristi. Razčistilo se je, v kakšni smeri se gibljejo nazi- ranja zaveznikov glede reparacij. Razdobje med obema konferencama se je dobro uporabilo. Zlasti novine na Angleškem in v Franciji so skušale razpršiti nespo razum ja in poučiti ljudstvo. Saj je izredne važnosti, da «e ne zastrupi javno mnenje. Ako bi se n. pr. angleško časopisje udalo izvestni agitaciji ter bi pričelo brezposelnost na Angleškem pripisovati francoskim zahtevam po izplačilu reparacij ali bi se obratno po francoskih novinah razširjalo m Siljenje, da Francija zato ne more priti do toga, kar ji gre. in mora uvesti nove davke, ker Angleška ščiti in protežira Nemčijo, H seveda samo Nemčija imela dobiček od takih sporov. Z zadoščenjem se ugotavlja, da se je od strani obeh vlad, nekaterih najuglednejših članov obeh parlamentov in novin mnogo storilo, da se razprave oproste vsega, kar bi utegnilo stvar zamotati. Glavni predmet diskusij bodo jam-ščine. V splošnem je položaj popolnoma jasen: Nemčija ni plačala, ne plača in noče plačevati. Niti v naravi ne daje, kar bi lehko dala, in reparscij-ska komisija lehko prizna, da Nemčija niti lesa ne da, ki bi ga bila morala dati. Po drugi strani je pa Nemčiji v istini v izrednega obžalovanja vrednem budžetarnem in valutamem položaju. Ona mora sanirati svoje finance in v to svrho napeti vse svoje sile. Ona ni izvedla reform, ko je bil čas za to, se je fldala katastrofnemu razpoloženju ter je trpela, da je neka manjšina prišla na krmilo in do silnega bogastva, dočim so mase prebivalstva z buržoazijo vred obubožale. Kaj čuda, če se je francoskega upnika po-prijela misel, da nima drugega sredstva, da pride do tega, kar mu Nemec dolguje, nego da si zagotovi dobrine, ki ne morejo izginiti, kakor šume, rudniki, carine itd. Pojem jamščin je očividno Angleže presenetil. Morda iz razloga, ker je Francozom in njihovemu juridičnemu pojmovanju bolj domač in ker se Francozi niso potrudili, da bi Angležem prikazali njegov praktični pomen. Ali, če se sodi po i z vestnih vesteh v angleških novinah, bi se zdelo, da so Angleži pričeli jasneje ehvačati, kaj Francozi razumevajo pod zastavami ali jamščinami. Franciji ne gre za to, da bi Nemčijo «zadavila», nego, da si zagotovi jamščine v korist vseh zaveznikov, ki ne bodo motile gospodarskega življenja Mnoge angleške novine že kažejo prav dobro razumevanje, kaj so jamščine. Da, nekatere gredo celo tako daleč, da se izrekajo za jamščir-*. ki naj bi se vzele že v dveh mesecih. Ako bi se sploh odločilo, naj se zahtevajo jamščine, bi šlo samo še za vprašanje, kdaj naj se vzamejo. Angleži bi seveda raje počakali, da se jamščine vzamejo šele, če bi bilo dokazano, da Nemčija ne drži svoje besede. To popolnoma odgovarja njihovi korektnosti in važnosti, ki jo oni polagajo na dano besedo. Ali oni pozabljajo, da je dokazano, da Nemci ne drže besede in ne izpolnjujejo svojih obveznosti, Francozi ne potrebujejo novih dokazov, ker jih že imajo dovolj. Treba je ugotoviti, da Nemčija ni nikdar izpolnila svojih obveznosti, ako ni bila v to po kakem aktu prisiljena; kakor je bila n. pr. okupacija Frank-furta, okupacija treh točk na desnem bregu Rena. Tudi ako bi se v zmislu angleške teze zamislila jamstva, ki bi se vzela v bodočnosti, so Francozi mnenja, da je treba takoj zahtevati in vzeti jamščine v Porenju. To bi bil edina način, da se dospe do deflnitivne ureditve razmer, ki si jo vsi zavezniki tako zelo žele. Kulturni pregled Johannes Hepperger (Rateten njegovih slik v Maribora). O razstavi, o kateri smo kratko že poročali, smo prejeli še naslednjo oceno: Marljivi umetniški klub «Grohar» je storil dobro, da je svojo peto razstavo posvetil gostu — Inozemcu. Ne samo zato, ker je Tirolec Johannes Hepperger krepka umetniška individualnost, marveč todi z ozirom na domače občinstvo, ld se mora naučiti gledati in iskati v umetnosti zgolj umetnost in njena obče-človeška stremljenja. Ze prvi vtis je močan. Kdor je prišel s predsodki, jih mora odložiti. Johannes Hepperger je razstavil 52 slik, plod nekoliko več kot enoletnega dela. Slikal jih je večinoma v Mariboru, iz svoje domovine — Tirolske — je prinesel le nekoliko skic in študij. Umetnik je star 28 let. Studirai je pri južnotirolskem slikarju Egger - Llenzu v Weimar ju. Znamenit mojster, ki ga sedaj Italijani štejejo med svoje slikarje*. Učitelj je Heppergerja podpiral tudi materijalno, ker ga je smatral za svojega najboljšega učenca. Iz Weimara se je mladi Tirolec podal na Dunaj, kjer je obiskoval specijalno šolo proLDeluge. Sedaj živi v Mariboru. Heppergerjeva umetniška individualnost se je razvila pod vplivom mojstra Egger - Lienza in švicarskega slikarja Ferdinanda Hodlerja. Na Hodlerja spominja monumentalnost in plastičnost, t katero zna Hepperger slikati pokrajine in človeške figure. VeČina njegovih del je slikanih z oljem, 15 je akvarelov, nekoliko študij je risanih z rjavo kredo. V ospredju dvorane visi monumental-na slika «Hlapčevanje». Figura sklonjenega človeka orjaka, čigar silne roke so zvezane na hrbtu. Obraz je vprt v zemljo, neizrazit, a čuti se, da na njem in v vseh mišicah polje odpor in zavest lastne moči. Vtis te slike je neposreden in silen. Nekaj mihelangelovskega leži v orjaški figuri, izražajoči vsečloveški motiv. Njen pendant je slika «Bolest». Tu so mogočne mišice orjaka - hlapca, nar pete In skrčene v silni bolesti; obraz je izrazit, določen, poln bolečin in krika. Žarko ozadje pojačuje vtis trpljenja — ko da se izza bolesti iskri nada osvo-bojenja. Morda bo umetnik izrazil to idejo v tretji sliki, ki jo snuje k tej skupini. Drugi pendant sta veliki sliki: «Sanjarija» in «Izvir». Prva predstavlja klečečega fantka v samotni, nemi gorski okolici; opaža se harmoničen prehod od realnega k vizijonarnemu. Dečkova figura je krasna; od noge do glave ena sama mehka linija, ki se nekako dviga k tajnostno molčečemu ospredju; obraz je globoko zamišljen, oči odprte v svet vizij, v neznane daljave; podoben je ptiču v gorski tišini, ki se pripravlja k lotu. Na sliki ni nobenih močnih kontur, figura aama je vkljub svoji izrazitosti bolj fluidna kot zgoščena in vendar je Izraz moškega, ki 6e probuja v fantu, dal »ni klic k borbi in ustvarjenju. — «Izvir» pa predstavlja deklico, ki kleči pred gorskim potočkom in zajema vodo. Vse linije tečejo do tiste črte, kjer de klica zajema vodo. Njen obraz je bližje naravni preprostosti kot fantkov v «Sanjariji». Zakaj v deklici se probuja žensko — das ewig weibliche — ko zajema vodo življenja. 2eni je priroda določila, da stoji pri večnem izviru življenja, t. j. da obrodi; možu pa, da ustvarja in se bori. Za temi monumentalnimi slikami naj omenimo Heppergerjeve portrete. Prav za prav ima samo troje portietov, predstav- * Na letošnji mednarodni razstavi v Benetkah je imel Egger-Lienz posebno sobo v italijanskem oddelku. Živi v južnem Tirolu, ki je zaseden po Italijanih. Ijajočih individualno osebo: pri vseh drugih je podal študije tipov, ki izražajo enačaj ljudstva, odraz ljudske duše in miljeja. Treba si je samo ogledati «Vi-sijančana», «Vilanderčana» ter «Starega kmeta» L In IL. da spoznamo, kako globoko razum« Hepperger dušo dotičnega kraja in s kakšno notranjo prepričeval-nostjo nam podaja ljudski tip. Najbolj posrečena glava je «Star- kmet» (št. 47). ki jo smatramo za najboljšo sliko na razstavi. To glavo smemo mirno postaviti v isto vrsto z najmarkantnejšimi človeškimi glavami v vsej sodobni umetnosti; redko kje pride pristno-kmet-sko toliko do veljave In komaj na najboljših Meunierjevih kipih je energija dela izražena s »lično globino in življen-sko resničnostjo. Ta slika je lahko sama na eebi merilo Heppergerjevega umetniškega dozorevanja. Pozornost vzbuja velika slika «Požar», ki predstavlja lokalni dogodek: požar Franzovega mlina v Mariboru spomladi letošnjega leta. Zanimivo je, kako je umetnik izrazil elementarno silo požara in kot kontrast postavil množico radovednega ljudstva. Konflikt med prirod-no silo in človeštvom je prifcel na tej sliki do polnega izraza. Kljub vsej vi-hamosti dogodkov in barv pa diha ta slika čuden mir in monumentalno ubranost. Med pokrajinskimi slikami je za umetnika značilna «Rosengarten». Hep-pergerjevi intprieurji. med katerimi je najboljši «Počitek», kažejo, kako dobro zna umetnik operirati s svetlobo in senco, da doseže velike poudarke. Tudi tu se opažata mehkoba in mir njegovega umetniškega izražanja. Akvareli so nekaj posebnega. Hepperger ne dela s sladkimi barvami; ljubi močno barve, ki se iz daljave kažejo kot da je slika oljnata. Za njegovo individualnost je karakteristična ubranost, s katero spravi v sklad razne kontraste. Akvareli «Star most», «Stara hiša» in «Nevihta na vrheh» so v tem oziru še prav posebno značilna; iz najtemnejše barve preide skokoma in vendar brez vrzeli v najsvetlejšo. To Bpominja na holandsko šolo, zlasti na Rembrandta. V akvarelih uporablja zelo preproste pokrajinske motive in doseže efekt z Idejo barve, ne pa — kot naturalisti — s fotografsko resničnostjo barve. V tem oziru je značilen «Koncert», kjer mu je uspelo podati — rekel bi — notranje dogajanje koncerta v temnem gledar lišču z razsvetljenim odrom. Njegova tehnika je včasi nekako groba, skoraj neokretna, kljub temu pa doseže z njo največje finese; klasičen primer je na primer «Potovka», Heppergerjev najboljši akvarel. Ugaja tudi «Večerno razpoloženje», motiv iz Tiróla: Zemlia leži v mraku, vasi so mirne, le svetli gorski velikani blešče pod temnim nebom. Najmočnejši je Hepperger v risbah. Večina risb je risanih z rjavo kredo (rOtel). Tri predstavljajo ženske glave; «Luiza» izraža čudno sladko mehkobo in sanjavost, «Irena» sentimentalnost, pogled v daljavo. Najboljša risba je «Sibila». Tu je pokazal vso svojo zmožnost v risbL Obraz stare žene, ki jo obliva bleščeča svetloba, je v vseh svojih potezah in gubah poln notranjega življenja in prikritih skrivnosti Heppergerjeva umetnost zasluži, da jo spoznajo tudi v notranjosti naše države. F. St. — B. B. «Zveza godbenikov za Slovenijo» je kulturna organizacija, ki si je stavila za smoter, negovati instrumentalno kulturo v Sloveniji. Svoj cilj hoče doseči s proizvajanjem vsebinsko tehtnih skladb, da dvigne predvsem slovenski koncertni nivo. Potreba oplemenitve naših koncertnih programov je postala akutna, vsaj izgleda večina naših koncertov kakor semenj ob žegnanju; drobnarija pri drobnariji, tečne hrane izvečina nikjer. Ze Jugoslovanski uradnik v Monakovem (Pismo žene železniškega uradnika.) Pred božičem sva se domenila z možem: „Ničesar več nimava obleči. Haj-diva še midva v Mcnakovo, kjer se človek tako poceni obleče! In za ctroke nakupiva za božično drevo tega in onega." Oblekla sva torej najslabšo obleko, d jo imava in se odpeljala. Utrujena od 12 urne vožnje, še bolj pa od neštetih revizij potnega lista in carinikov, med katerimi so najmanj vljudni na naši meji, sva dospela v Monakovo zvečer. Mesto je bleščalo v morju luči. Pred kolodvorom valovanje množice, luč pri luči, tramvaji, avti, kočije pa zvonkljanje, brlizganje, večanje rogov, hrup, bujno življenje. O ti ljubi veliko-mestni zrak! Končno, po osmih leiiv te sopern znova. In tudi moj mož me prime pod pazduho, prvič po osmih letih. Hitiva, obstajava, se umikava, beživa, zdaj na desno, zdaj na levo — „rodoljuba z dežele" — kakor pred osmimi leti... Veliko mesto in njegovo življenje! Takoj se človek zaveda, kako životari brez njega topo, prazno, enolično kruhobor-sko življenja-*!1" „Tako čudovito sem budna!" pravim možu. ..Soati se mi nikakor še ne liubL" „Ampak v najinih oblekah! Takale se! ne moreva pokazati nikjer," meni mož. | Hudo mi je, molčim in se oziram. In vidim, da izmed vseh ljudi, ki so le za zabavo na ulici, nihče ni oblečen bolje od naju. Povsod pa vesele oči, smeh, elastične kretnje. Vse je — vsaj na videz — dobre volje in željno uživanja. Vzlic slabim oblekam, vzlic težki obutvi. Velikomestni zrak oprošča pač človeka vseh takih malenkostnih ozirov in pomiselkov. Pa bodiva vesela še midva, slovenska iilistra! Mož pa zamišljen molči. Prideva v hotelsko sobo in se sme jeva praznima kovčgoma. Včasih sva se hitro preoble-kla. Zdaj pa gledam v zadregi moža, a mož gleda v zadregi mene. „A jaz sem lačna 1" pravim. Zasmejeva se. „Hajdiva v Loe\ven-brau! Tam ni bilo nikdar noblese! Zato se morda lahko upava tja v svojih starih capah." Stečeva na ulico — priropoče tramvaj št. 7 — oh, kakor pred 8 leti! — in se peljeva skozi svetlo in šumno mesto... „Loevvenbrau" je tip monakovske prijetno udobne pivnice. Cela vrsta zakajenih prostorov; iste nepokrite hrastove mize, iste črno oblečene točajke z belimi predpasniki in v vsaki roki po 8 vrčev. Toda ti vrči niso več iz sivega ila z metalnim pokrovcem, nego banalni stekleni vrčki. In nivo ni več gosto, sladno, močno, ne-1 ! go vodeno ter se pije kakor mrzla voda. I A tudi ob vrčih ne sede več debeluhi z obrazi kakor polni mesec in s trebuhi kakor sodci, nego navadni ljudje brez odvišne tošče in napihnjenosti, a vras-kavih lic, nabranih čel in zagrizeno zamišljenih potez okoli ust. A obleke! Uradniki v pisanih košu-ljah brez ovratnikov in v suknjah, sfran-žanih na rokavih. Vendar vse živahno, veselo, smejoče se. Nič politike, nič zabavljanja, niti čmernosti ne. Le tam sedi mlad mož skrbi polnega obraza. „To je tujec," pravim možu in tudi moj mož pritrdi: „Zdi se mi, da plačuje z dinarji." Plačava in greva, mladi mož pa naju pozdravi med vrati: „Dober večer!" Zasmejemo se, predstavimo: Trije Jugoslovani! In odrinemo še v Rotovško klet Mladi mož je tudi državni uradnik; tudi on se je prišel obleč v Monakovo. Toda slišal je, da carinska revizija na bavarski meji slači potnikom nove obleke. Zato je poln skrbi. Jaz pa sem se mu smejala: „Potem pač ne kupimo ničesar ter se nekaj dni z našimi dinarji dobro pozabavamo." Rotovška klet je slavno središče nekdanjih monakovskih fejakov. Samo veljaki so zahajali včasih semkaj; danes pa sede tudi tukaj skromno oblečeni ljudje, da nas ni niti naših najslabših oblek prav nič sram. V Ljubljani bi se I seveda v nobeni beznici ne smeli poka- zati taki Tu pa so sedeli za bogato obloženimi mizami gospodje s ieškirai prstani in verigami, a v ogoljenih suknjah in dame z dragocenim starim nakitom, a v nemodnih toaletah. Bili so menda zastopniki nižje finance m višje buržuazije. Nam pa je bilo všeč, ker smo se tako izvrstno podajali v tem mi ljeju. ,,Če smo za Rotovško klet dobri, poskusimo še s kavarno Luitpold!" predlaga moj mož pol ure pred polnočjo. In pogumno se odpeljemo v najfinejšo, v vsej Srednji Evropi slovito kavarno; a glej, niti tu se nam ni treba sramovati. Bilo je tukaj pač tudi nekaj gospodov in dam, kakor izrezanih iz modnih listov, toda večina je bila skromna in preprosta, a okusna. Pač so nosile dame večinoma kožuhovino, ki je bila vredna tudi v naših dinarjih 100.000. Toda čevlji, nogavice, klobuki, obleke vseskoz solidne, navadne. Nič luksusa, nič svile, nobenih plerez. Kdor je bil oblečen tako, kakor pri nas vsak uradnik ali uradnica, je bil gotovo tujec Izborno smo se počutili v tej udobni preprostosti, kjer ni nobena dama druge ošepetavala, koliko mesecev staro obleko in koliko tednov star klobuk nosi, kjer ni noben gospod fiksiral drugih, nosijo li smoking ali žaket zadnje ali predzadnje mode. In ob čudovitem sviranju violinista smo pozabili na vse toaletne skrbi, na uradniško uuvwubi» meseca je priredil» Zveta gtal foničen koncert, ki je pod Matačičevnrt vodstvom podal same skladbe, odgovarjajoče goraj omenjeni zahtevi. Sedaj stoji Zveza pred svojim drugim koncertoi;) (dne 8. januarja 1923). Za ta koncer^ j.: poverila vodstvo Niko Stritofu in pritegnila k sodelovanju znamenitega dunajskega pianista, našega rojaka Antona Trosta. Tudi Stritof in Trost se držita v izberi programa istih smernic. Izbrala sta ei Čajkovskega b-moll-koncert, Dvorako vo HI. 6infonijo D-dur in V. Novakove slovaško suito. Posebnost tega programa pa tiči tudi v tem, da črpajo vse tri skladbe svojo moč iz narodne psihe, Nacionalni moment je v vseh treh skladbah tako močno podčrtan, da vidimo v Dvofaku tipičnega Ceha, kakor se poo-čituje v Cajkovskiju ruska v Novaku pa 6lovaška psiha na tipičen način. Zato vplivajo vse tri skladbe elementarno na poslušalca, nobene glasbene izobrazbeni treba k njihovemu razumevanju. V tem tiči vzgojni moment programa; dostopen in razumljiv je vsakomur. Projektirani so nadalje koncerti pod vodstvom ravnatelja Rukavine, potem Baiatke, dalje gostovanja Talicha in Nedbala. V prihodnjih koncertih namerava Zveza spraviti tudi velika dela za soli, zbor in orkester na koncertni podi j. Zalibog pa ji manjka za enkrat tistih, ki bi lahko stvar podpirali. Naši pisatelji v nemškem prevodu Poslednja redna nedeljska priloga praškega nemškega lista «Prager Presse», k izhaja pod naslovom «Dichtung und Welt» prinaša prevod ene pesmi Alekse šantiča, katero je prestavil nemški publicist Hermann Wendel. V isti števil ki se nahaja tudi prevod Cankarjevega spisa «Rue des nations», katerega je oskrbel naš literarni kritik Glonar. Milenko Gjurič, odlični nai umetnik je otvoril pred tednom v Osijeku raz stavo svojih grafičnih in oljnatih del, k.: pomeni za tega organizatorja in propa gatorja grafike velik in zaslužen uspeh. V svojih delih, ki vzbujajo splošno pozornost. je ovekovečil lepote zagrebškega starega mesta ter nekaj motivov iz stare zvoname. Posebno ugaja še njegov grafični ciklus «Delo», o katerem piše svetovnoznani češki grafik T. F. Simon, da so to dela, ki so glede tehnične sigurnosti enakovredna Menzlovim risbam. Gjurič je pri nas prav za prav šele popolnoma udomačil grafično umetnost. Ecrodinova opera «Knez Igor» v Zagrebu. V Zagrebu so imeli prvo letošnjo operno noviteto: ruskega «Kneza Igorja». Borodrn je tovariš Rimskega Korsakova, Balakirjeva, Cuija in Mu-sorgskega. Vsi tj st> začeli ustvarjati na narodnih temeljih. Zagrebška kritika piše, da je opera «Knez Igor» krasna, dekorativna, važna za spoznanje ruskega življenja one dobe in bogata ruske narodne muzike. Opera pride še letos tudi na oder pariške Velike opere, v Španijo, Italijo in drugam. Varaždinsko gledališče. Na seji v a-raždinskega gledališkega direktorija dne 29. decembra je bil imenovan za upravnika varaždinskega gledališča našemu občinstvu dobro znani umetnik g. Jakob Osipovič-Suvalov. ki je deloval v ljubljanski drami v sezoni 1919—1920. Imenovanje pozdravljamo vnaprej, ker po znamo dobro umetniško kvaliteto Šuva-lova. Radovedni smo dalje, ali se ma posreči izvesti Idejo slobodnega gledališča, ki naj živi predvsem od publike in šele v drugi vrsti od subvencije. Načrti za novo praško gledališče. V Pragi se namerava zgraditi novo češko gledališče; zato so razpisali natečaj za najboljše načrte. Načrte so vložili najboljši češki arhitekti, med njimi No-votny, Kvasnička, Štepan, Jandk in drugi. Sprejeta sta bila končno načrta arhitektov Hniličke in Krohe, ki projektirata to zgradbo gladališča na oglu Poričeve ulice in trga Republike. pragmatiko, na carinsko revizijo in valutne manipulacije ter na vse, kar nas je poslednja leta jezilo in morilo. Naslednjega jutra je bila naša prva pot na policijsko ravnateljstvo. Tam s tujci niso prijazni, saj jih smatrajo za vsiljivce, ki odjedajo domačim kruh in draže življenje. Zelo ohlajeni smo odhajali, zdaj že štirje, ker na policiji smo našli še tržiškega rojaka. Ogledovali smo si izložbe; cene so za polovico nižje od naših. A nakupovati smo hoteli kdaj pozneje. Nato smo šli na predjužnik. Jedilnik nam je kazal naravnost neverjetne cene. Za ceno enega ljubljanskega guljaža smo jedli lahko vsi štirje pečenko in piL; še pivo povrhu. In posečali smo galerije, razstave, bili smo v gledališču in na koncertu, slišali na najboljših prostorih najodličnejše umetnike in umetnice, letali po pivar-nah, kavarnah ter smo bili prav naposled celo v baru, doživljaj, ki si ga jugoslovanski državni uradnik lahko privošči le v Monakovem. Povsod so nam stregli zelo spoštljivo, smeli smo svobodno govoriti slovenski in prvič v življenju nam ni bilo treba denarja šteti, ker počutili smo se kakor resnični jugoslovanski Krezi. Zakaj naše bogastvo y bilo neizčrpno. A kaj sem nakupila? Volno, sukanca. šivank. ščetk za zobe. past pudra i. Sokolski vestmk Sokolstvo in sport Na prvi pogled sta si Sokolstvo in šport nasprotnika, ker goji Sokolstvo v prvi vrsti telovadbo, ki se je šport izogiba. Hudi boji med telovadbo in športom so bili izvojevani v Nemčiji, seveda le na papirju, toda končne zmage ni odnesel ne šport ne telovadba, ker se je izkazalo, da imata obadva eksistenčno pravo. Iz fiziologičnega pogleda ne moremo športu odrekati pomena in zaslug, ako se ne goji preveč enostransko in pretirano. Športu se je očitala enostranost in pretiranost, telovadbi pa temna in zaprašena telovadnica. Ta boj ni bil na škodo stvari, ker so se pri tem bistrili pojmi, zakaj borba se je vršila — če izvzamemo posamezne primere — stvarno in znanstveno. Tudi Sokolstvo je zavzelo svoje stališče napram športu, in sicer ne sovražno. To svoje stališče je preciziralo jugoslo-vensko Sokolstvo na letošnji glavni skupščini v Zagrebu, utemeljeno je prav dobro tudi v članku br. Miroslava Ambrožiča v 10. številki Sokolskega Glasnika pod naslovom Sokolstvo in šport Enaki pojavi so se pokazali še prej na Češkem, kjer se je poudarjalo, da bi moral biti vsak športnik tudi Sokol. Zadnji Vrstnik Sokolsky, uradni organ ČOS., pa prinaša razveseljivo vest, da je atletični odbor športnega kluba Slavija v Pragi sklenil priporočiti vsem članom pristop k sokolskemu društvu, za športni naraščaj pa je določil, da je članstvo v sokolskih društvih obvezno. S tem še ni rečeno, da bodo sledili vsi športni klubi na tej poti klubu Slavija, vendar je to dejstvo vredno, da se zabeleži. Nad vse zanimiva je utemeljitev tega sklepa, ki se glasi: Mladina mora v so-kolska društva, da se v sokolskih telovadnicah navzame sokolske ideje, da si tam očisti svoj značaj nezdravega indi-vidualizma, kojega vrhunec je profesio-nizem. Sokolska telesna vzgoja nudi naši mladini trdni temelj, na katerem bo šele mogla mladež zanesljivo graditi za nadaljnje specielne telesne vežbe, ki vedejo do najvišje izvežbanosti in popolnosti. Zdi se, da je to prvi korak naprej do rmage Sokolstva, ne da bi si s tem želeli propast in nazadovanje športa, pač pa si želimo uvidevnosti in spoznanja od strani športnikov, da je sokolska ideja podlaga trdne značajnosti in skupnosti, sokolska telovadba pa temelj prave telesne vzgoje; ž njo vred pa lahko pro-cvita tudi šport, brez nje slabo. Komur je na srcu telesni in nravni napredek naroda, bo z veseljem pozdravil ta po-kret v bratski češkoslovaški republiki z željo, da se enako mišljenje pojavi tudi v naši domovini Sokol v Kočevju Ima svoj občni zbor 14. januarja ob pol 10. v telovadnici. Sokolsko kolednlco le razpisalo predsedstvo COS. za vsa sokolska društva, ki so včlanjena v COS. Kclednica je zbirka denarnih prispevkov za najpotrebnejše brezposclnike, ki so člani sokolskih društev. Kakor znano, vlada na Češkem precejšnja brezposelnost in zategadelj tudi beda med revnejšimi sloji. Češko Sokolstvo hoče tej bedi odpcmoči, zato je sklenilo, da mora vsako društvo vpo-slatl potom svojo župe najmanj toliko kron, kolikor članov šteje društvo. Vsako društvo naj obenem javi tudi svoje najpotrebnejše člane, ki so zaradi brezposelnosti zašli v bedo. Društva morajo od poslati denar do 27. decembra svojim žu-pam, te pa do 31. decembra predsedstvu COS. — S tem činom je češko Sokolstvo pokazalo, da hoče tudi na socialnem polju vršiti svojo bratsko dolžnost. Delavska telovadna društva v Češkoslovaški. V Češkoslovaški obstojajo poleg sokolskih društev še sledeča telovadna društva: socialistična, komunistična in klerikalna. Društva telovadijo vsa po sokolskem sistemu, izobraževanje članstva pa se vrši v duhu socializma, komunizma in vere. Zelo zanimiva je statistika delavskih socialističnih društev, ki stoje na stališču sedanje državne oblike v smislu socialističnih načel. Statistika jo sledeča: 791 društev v S7 župah s 88.493 člani. Leta 1921. je prišlo do razcepa med socialisti in komunisti, pred tem razkolom je Imela organizacija 223.655 članov, kar znači, da je odpadlo na komuniste 135.172 članov. Število abstinentov znaša 11.195, brez konfesije je 23.816 članov. Komunisti Imajo 774 društev. Vsi člani komunistične delavske telovadne organizacije so izstopili iz cerkve. Njihov Idejni program je komunistična država v formi sovjetskih držav. Oficijelni naslov njihovih organizacij se glasi: Delavsko telovadno društvo «Zvezda». reno ali drago stranko, g. Stabvnskr ni trdlL Približno t istem zmislu je pisala tudi večina ostalih zagrebških listov. Zlasti so mu očitali popolnoma napačne odločitve glede of sidov, ki «o občinstvo upravičeno vznemirjalo. G. Stubynsky j« popolnoma pravilno zastopal stališča, da je dobor sodnik najboljSe jamstvo za mir in red na igrišču, v čemur mu mora vsak športnik pritrditi. Izgleda, da je J. N. 8. s tem, da je g. Stubvnskemu prepovedal obisk igrišč, hotel nekako manifestirati, da so nogometni sodniki sakrosanktni. Res je, da pravijo nogometna pravila, da odločuje sodnik brez priziva, vendar pa je om, kakor vsak Igralec, podvržen javni kritiki. Ako nočemo, da bi športna poročila postala navadna reporterska poročila, moramo športnim poročevalcem pri 3000 ta 10.000 m tar na 3 ta 4 angleške milje. Anglija Izgubi tri rekorde. Švedska izgubi tek na 2000 In 3000 m, ki ga prevzame Finska, dobi pa rekord na 500 m, ki ga je Lundgren postavil v jeseri z 1:05.5. Olimpijski Igre 1924. PrancozI delalo že sedal velike priprave za olimpljado, k! se vrši, kakor smo že ponovno poročali, let» 1924 v Parizu. Ker se Je pokazalo, da bo Pershlngov stadion, ki Ima prostor» za 80.000 HwH, premajhen, ta sklenili zgraditi nov stadion, lr. sicer pri Vincennesu. Ta station bo Imel vse pri. prave za lahko atletiko, plavanje, tenis; nogomet itd Za generalnega tajnika ollm-pijade je bil imenovan g. Reichel Iz Pariza. Pred kratkim so se vršila posvetovanja o pojmu «amaterstvo», ker bodo mogli na olimpijadi sodelovati le prav) amaterji. Naše domače zadeve Narodni Škandal V Apačah ' kako veličasten Je bil njegov pogreb. Ka) takega se ne bi smelo zgoditi v cerkvi Apače, v decembru 1922. nlt) v Avstriji, nekaj gorostasnega in vi- 2e dve leti tvori Apaška kotlina sestav- šek drznosti pa je to v svobodni naši doni del države SHS. Takoj v začetku za- sovini Jugoslaviji. uiia, iiivižuuu auuruiiui uviuccvaiccm ltu- „ , V . _ i „ „ , poznati pravico, da opozariajo športne ,scdbe ¡e Pokazala posebno vas Apače, | Običajno peto mašo Je opravljal tudi kroge in javnost na one napake, ki ško- >e ,udi P?1«*11 ,ce"trum vse Imenovani kaplan, a ko se Je moral odpeti , 1/AiliaiA mm ** X t • J» n«r, \ / I a ^ m t mm n i hlMMA Ia A/i^ /«j «<-4 du;oio našemu športu. Nezmotljivi pa niso niti sodniki niti kritiki. Vendar pa menim, da ne bo noben resen športni kritik, kateremu je novinarstvo poklic ; in ki ee zaveda svojo odgovornosti, ki jo je prevzel s svojim podpisom za kri- , . . , , , ,,„ , . ., . . , . ,, . „ . tiko, ki i> je spisal sam, te nekake ^1rti!'av?!ok ?,na£1S?m: '^J^ ^ska pesem, ««krat pa bi stali magarf lahkomiselnosti ali dragega v,roka, ki ! "e!ben deutschl. Toda to Je bilo v za- j dve uri!, nima s s^rtom ničesar opraviti, napisal iAetkl^,ko 50 e upa. ,, * Z Potrpežljivost narodnih delavcev v trditve, ki no odrovarhjo niegovemu Avstrijo m se Jim a lahko opravičilo. Tu- Apačah in okolici Je prikipela do vrhunca. i di sedaj jhn Slovenci ne zamerimo, aku j Poživljamo in prosimo oblasti, da takoj In se še vedno čutijo Nemce, ker nam Je kotline, zelo proti naši državi. V spominu : nam je še vsem narodnim delavcem dogo-! dek, ko se Je ljudstvo o priliki poseta prve obmejne komisije uprlo nastopu na- Te deum In narodna himna Je odšel od oltarja in opravil je te obrede župnik. Pri petju narodne himne pa Je zapustilo ljudstvo cerkev, kakor tudi fantje s kora, ka- šesa vojaštva in postavilo prod nosom j terlm je z opravičeno Jezo za klical gosp, obmejne komisije na novo od vojaštva po- ' šolski vodja Iz Apač: «Ako bi se pela ce- Izključitev legijonarjev - Orlov. Sa- vez češkoslovaških legijonarjev Je izključil iz Saveza nekaj legijonarjev, ki so prisostvovali zletu Orlov v Brnu z motivacijo, da se to ne strinja s programom legijonarjev, kojega glavni cilj je služiti ideji napredka in socializma v narodu. uverjenju. J. N. S. sicer ni mogel g. Stubvnskemu odreči kvalifikacije, kaznoval pa pa jo z enoletno zabrano obiska igrišč. Ali misli mogoče J. N. S., da bo g. Stubvn-sky po preteku tega leta kot spokorni grešnik Šel med one, ki dajo svoje ime za kritike, ki odgovarjajo samoljubju gotovih oseb ali športnih organizacij. Profaniral bi s takim postopanjem ne le svoj poklic, temveč tudi šport sam, čigar eminentnem interesu jo, da se merodajni činitelrl opozarjajo na napake in izrodke, ki so v kvar športu. Predvsem pa je treba, da imajo tudi naši aktivni športniki toliko samojata-jevanja, da prenesejo tudi evetualne neugodne kritike. Verjamejo naj, da je poklic kritika mnogo težji kot pa — sit venia verbo — poklic aktivnega športnika. V prvi vrsti naj gre za stvar. Upam, da ostane slučaj Stubvnsky osamljen. Zagrebški novinarji brez razlike bodo znali Ščititi svobodo mišljenja svojega kolego, ki bo nedvomno tudi v bodoče krepko pomagal pri razvoju našega športa. T. Zobec. Slučaj Stubynsky Da ne bi Jugoslovani v nobenem po-srledu v športu zaostajali za Čehi, je Jugoslovanski nogometni savez prišel po vzorcu afere «Horaček - Ceski Svaz» na «srečno» misel, da je, kakor poročajo zagrebške «Novosti», zabranil športnemu poročevalcu «Riječi» za eno leto dostop na športna igrišča. Brezdvomno je, da pomenja ta odločitev J. N. S., ki sicer še ni bila oficijelno objavljena, le udareo v vodo, ker J. N. S. do danes še ni postala policijska oblast, ki bi mogla z ozi-rom na javni red in mir ali z ozirom na kak drugi vzrok, ki bi bil utemeljen v obstoječih državnih zakonih, prepovedati kakemu mirnemu gledalcu obisk nogometnih tekem, ki so javne prireditve. Ako že misli J. N. S., da ima pravico klicati športne poročevalco zaradi kritik, ki so jih napisali v izvrševanju svojega novinarskega poklica, na odgovor, mu preostane le eno sredstvo, nam- reč, da jim odvzame proste vstopnice za tekme. Da bi tako postopanje izzvalo pri vsem časopisju, ki radovolno stav-lja svoje stolpce na razpolago športnemu gibanju, energično reakcijo, jo več kot gotovo. Kdo pa bi imel od take odločitve več škode, listi ali naš šport, o tem naj razmišljajo oni činitelji, ki eo v prvi vrsti poklicani, da z vsemi razr položljivimi sredstvi širijo med narodom idejo zdravega telesnega kulta, idejo športa. Toliko glede tehnične strani te zadeve. G. Stubynsky je v «Riječi» dne 5. decembra napisal in s svojim imenom podpisal kritiko o tekmi Concordija:Grad-janski, ki se je vršila v nedeljo 3. decembra, V tej kritiki izjavlja Stubvnsky med drugim, da jo bil sodnik g. dr. Pan-dakovič nesposoben za tako težko tekmo in da je njegov nastop povzročil znane izgrede pri tej tekmi. Da bi bil dr. Pandakovič nastopil pristransko za Dunajski 'Amateurji" v Španiji. Kakor smo že na kratko poročali, so dunajski Amateurji gostovali v Španiji, kjer so si 25. decembra priborili prvo zmago proti F. C. Bilbao (4 : 1). Rezultat prve tekme je za Amateurje nad vse časten, le s težavo pa si Je moštvo prborilo zmago pri revanšni tekmi (5 : 4). V prvem polčasu so celo Španci vodili z 2 : 1. Prvi gol za Bilbao je padel iz «enajstmetrovke». Hitro menjajoči se napadi obeh moštev niso nobenemu prinesli odločilne zmage In šele proti koncu Igre so Amateurji dosegli svoi zmagonosni gol. Tekma v splošnem ni bila fair, večina golov Je padla iz «enajstmetrovk». V Turina je isral dunajski WAF proti F. C. Torino. Rezultat tekme Je ostal neodločen 0 : 0. Nova lista svetovnih Ichkoatletskih rekordov. Prlčctkom leta 1923. bo medna rodna federacija za lahko atletiko verificirala od meseca mala 1921. postavljene nove lahkoatletske rekorde. Ta verifikacija, oziroma revizija stare rekordne liste se vrši le vsako drugo leto. Po dosedanjem stanju imajo Zedr.icne države 39, Anglija 19, Finska 7 in Švedska (i rekordov. S^daj pa se bo lista nekoliko izpre-menila. Amerika Izgubi svoj rekord v skoku v višino ob palici na Norveško, pridobi pa od Anglije rekord v skoku na daljavo. Finska Je v zadnjih dveh letih nal-bolj Izboljšala svoj položaj. Znani tekač Nunnl jc dosegel za svojo državo pet novih rekordov, in sicer v teku na 2000, ljubši odkrit In lojalen, a naši državi udan Nemec, kot pa renegat — prej najhujši nemški krlčač. A po dveh letih, ko zna že vsak otrok, da Je in ostane Apaška kotlina v Jugoslaviji, bi se Jim vročekrvne glave že lahko ohladile, ker drugače Jim Jih bomo ohladili nfl z neposebno prijetnim mrzlim tušom. Narodne razmere postajajo čim dalje slabše, kar je posebno opažati pri narodnih praznikih. Poživljamo vlado, da naredi red. Vsi, ki smo došli sem, smo šli vsakomur radevolje na roko, dasiravno smo bili prezirani in gledani po strani. Vsak izmod nas pa si je mislil, polagoma energično narede red ter pometejo z železno metlo vse nemške hujskače, v prvi vrsti kaplana Polaška i vsem niegovim štabom. K požara v Gledališki ulici Vsled polemike, ki je nastala v časopisju zaradi požara v Gledališki ulici, nas prosi mestni magistrat sledečih ugotovitev: Mestni gasilski urad (poklicno gasilstvo) je dobilo obvestilo o potaru telefonskim potom ob 10. nri In 55 minut, se privadijo, saj vsak začetek je težak, ko se je pri znani telefonski mizeriji ne- lcar najboljše ve vsak narodni deiavec n& meji. A glej ga šmenta — zgodilo se Je ravno nasprotno. Prej pohlevni in ponižni so začeli kazati rožičke. Resnici na ljubo se mora pripoznati, da je temu veliko vzrok narodna nezavednost Slovencev do- ki gospodični naposled posrečilo is g. dr. Pucove pisarne dobiti telefonsko zvezo z gasilskim uradom. Poklicno gasilstvo je z dvovprežnim trenom v diru odšlo iz Mestnega doma na pogorišče ob 10. uri in 58 minut, torej tri minute po mačinov, ki gredo roko v roki s tukajšnjo prejetem obvestilu. Izkazalo se je, kako nemško duhovščino. Tudi mnogo guren-1 dobre so alarmske vežbe, ki jih ima tov, z malimi častnimi izjemami, ni nu : redno poklicno gasilstvo. Caá obvestila mestu in se ne morejo otresti odvisnosti 1 in odhoda se v posebno knjigo točno be-Nemcev. Slovenci snio pač predobri in pa leži; uradni telefonist je vedno pri apa- prav nič — energični, žalibog, a tisti, ki so, končno podležejo ■ pač «Cankarjevi hlapci». istina. j ratu. Ob 11. uri in 8 minut, to je 5 mi-— smo nut po odhodu poklicnih gasilcev, je | uradni telefonist obvesti! čuvaja na Preidimo pa nazaj k stvari. Omeni! sem Gradu, naj Btrelja. Prostovoljno gasil-žc narodne praznike. Zapovedano ie na- ! «t™- kateremu strel velja, je s svojim tančno po tozadevnih predpisih, kako se Imajo proslaviti. To Je navadno upošteval tukajšnji farni urad, a kar naenkrat, kakor bi treščila strela z Jasnega neba, se je letos proslavil praznik ujedlnjenja brez slovesne službe božje, le s pevanjem Te deuma In narodne himne. Šolska mladina je zaman čakala v cerkvi na začetek sv. maše, a šolarji Iz Mietsdorfa se niso mogli udeležiti niti teh cerkvenih obredov, ker se Je vršilo vse pred običajno deveto uro in so prišli z učiteljstvom dobro uro hoda v cerkev, a že prekasno. Kraljev rojstni dan ie praznovala šolska mladina v soboto 16. decembra. Šolsko vodstvo Je dan poprej službeno zaprosilo župnl u-ad, naj se slavnost združi s šolsko mašo, kar pa je župnik kategorično odklonil, dasiravno Je na šoli na. stavljen znani nemški katehet Polašek, ki prejema od višjesra šolskega sveta honorar za pouk, a niti enkrat še nI opravit šolske maše pri zapovedanih r.arodni« praznikih. Vsem se zdi čudno, da oblast rejo na potrebi po takem brizganju m- 1 vpreženrm trenom odšlo na kraj ognja ! ob 11 uri in 10 minut, — Iz navedenega i ie razvidno, da niti poklicnega gasilstva, niti prostovoljnega ne zadene nikak očitek zamude in se je storilo vse z največjo točnostjo, ki je danes sploh ie dosegljiva, 2e zdavnaj naročene plinove maske žalibog še niso tukaj, ker prihajajo iz inozemstva. Kadar jih bo gasilstvo imelo, bo mogoče prodreti v hišo, ki je polna dima in dognati, kje je samo dim, a kje že tudi gori. Dokler pa to ni mogoče, je gasilstvo dolžno, nameriti vodeni curek na vsak prostor, ki je v dimu. To pa iz dveh razlogov: prvič, da se eventualni ogenj v teh prostorih pogasi, drugič pa, ker ja to edino uspešno sredstvo, da se dim zelo hitro prežene iz prostorov. To je zelo važno zaradi opasnosti zadušitve prebivalcev. Kritike in zabavljanja neveščih radovednežev, ki si požare hodijo za zabavo ogledovati, ne mo- še pusti na narodnih šolah poučevati tega zagrizenega Nemca, ki je v svoji predrznosti zašel tako daleč, da Je dne 17. decembra na rojstni dan našega kralja pridigoval pri cerkvenem obredu z vso vnemo in temperamentom o rajnkem cesarju Francu Jožefu, kako Je umiral in česar izpremenitL Poklicno gasilstvo je požar ▼ Gledališki ulici takoj pravilno obvladalo in prostovoljno gasilstvo mu je Slo pri lo-kalizaciji in varnostni straži bratsko na roko. Obe instituciji sta postopali v lepi vzajemnosti in tudi na najhitrejši način dr. za smešno ceno, ki bi v Ljubljani ne zadoščala niti za žemlje. Vsakdanske potrebščine in luksuzne izdelke izgotav-Ijajo v Nemčiji sami, zato so tako cene-ae. Toda izgotovljene obleke in perilo zahtevajo precejšnje zneske. Moj izlet pa mi je temeljito odprl oči: mi Slovenci smo zvečine zapravljivci, kolikor se tiče oblek. Nemški srednji sloj je bogatejši iz prejšnjih časov kakor slovenski. Tako dragocenega nakita, tako pristne kožuhovine, tako fino kultivi-ranih stanovanj vidimo v Sloveniji le pri visoki financi, a nikdar pri srednjem sloju. In vendar se vzlic svoji solidni podlagi Monakovčan ne sramuje hoditi v družbo v obnošeni nemodni obleki ter v solidni obutvi. Pri nas pa mora nositi vsako p unče moderno svileno toaleto, najmodernejši klobuček, vsaka žena mora imeti plerezo, svilene nogavice, luksuzne čeveljčke itd. In ui adništvo... Moj mož in jaz sva pustila doma v omarah celo vrsto oblek in kupe perila, da lahko tako skromno, kakor se spodobi, živiva še precej časa, ne da bi zaostajala v tem oziru za večino Mona-kovčanov. Seveda, z vojnimi bogataši, ki so hitro zaslužili, a še hitreje vse zapravijo, ne tekmujeva. Skratka: preveč godrnjamo, premalo resni smo! Razva-dili smo se. Predvsem bi hotela rojjkom, zlasti pa državnim uradnikom zaklicati: štedite. bolj štedite! Nemci znajo to, mi ne. Teško je življenje pri nas, zlasti v obite-Ijih z velikim številom dece. A v Nemčiji je še dosti težje. In vendar tam molče, trpe, delajo in štedijo. Kdor mi ne verjame, naj se pelje sam prepričat! In uveri se, da mi štediti še vedno ne znamo. Kakor midva se vrne zadovoljnejši, nego je odpotoval. Življenje v Monakovem stane s hotelom vred za Jugoslovana manj nego pri nas lastno gospodinjstvo. Zato potujte v nemške Atene, da se naužijete lepot, ki jih nudi velemesto, ter da se naučite štediti in ljubiti domovino l Olga B. Propadanje Evrope Bivši italijanski ministrski predsednik Franceseo Saverio Niitl je svojčas napisal knjigo «Evropa brez miru» («L Eu-ropa senza pace»), ki je pobudila splošno pozornost In tako rekoč vseobče odobravanje. Te dni pa je izšlo nadaljevanje tega spiea, in sicer pod naslovom «La decadenza deU'Europa» — «Propadanje Evrope». Nitti je hotel r tem spisu pokazati predvsem posledic« dejstva, da Evropa po končani vojni vkljub vsem mirovnim pogodbam še vedno Bi doeegla pravega miru, in daje potem tudi nasvete, kako na.i bi se ustavila z doslei uporablianimi sredstvi ne^tstavljivo njeno propadanje. V zunanji politiki in mednarodnih od noša jih vladata največje nasilje in največji nered. Zmagovalci zagrešijo sedaj sami, kar so prej grajali, in sami izvršujejo največje krutosti, ki so jih prej očitali sedanjim premagancem. Iz-promenilo se je le to, da so vsa ta grozodejstva sedaj vršs v imenu zmagovite demokracije. Medtem pa Evropa propada v gospodarskem in umstvenern pogledu. Premaganci so na tleh. Avstrija ne more več živeti. Madžarska, okrnjena in razžaljena se zvija v silnih mnkah, Tnrška In ves izlam sta po tolikih krivicah v plamenih, Rusija so po vseh blaznih zmotah komunizma vrača h kapitalistiškemu režimu, ali postaja vedno srditejša v svoji mržnji proti tistim, ki so ji kot prijateljskemu narodu hoteli nariniti najhujši absolutizem z reakcijonaraimi vojskami in kapitu-lacijskim režimom, hotef si prisvojiti njena naravna bogrsiva in izsiliti od nje plačilo dolgov stare vladavine. Ce je krivda boljševištva, da je vrglo Rusijo v največjo bedo, je njegova največja zasluga, da je znalo obraniti neodvis-noet ruskega naroda in se rajši odpovedati vsem posojilom, kot pa pogubiti ali zmanjšati svobodo naroda napram tujeu. Rusija je zavrnila odijozno kontrolo, ki so ji jo predlagali, ko so jo prej izkušali ukrotiti z orožjem in lakoto. «Mrzita s? np.si boljševiika go-rpodarska nr»dWa ia kratost, ali občudujemo njihortga glebi>k»ja naeijonal-Efi£Ta duhs.» Kako bi tudi Rusija mogla zaupati zapadu po vsem onem, kar se je zgodilo z Nemčijo, ki je izmučena po lakoti, ne pa vojaških naporih, odložila orožje, zaupajoč slovesnim obvezam airUinte in svečanim VTilsonovim izjavam o pravičnem miru in enakosti med zmagovalci in premaganci, a je bila potem razkosana in mučena, kakor nobena druga država v vsej moderni zgodovini. Nemško ozemlje se je svojevoljno zavzelo, čisto nemške zemlje «o se razdeliie čisto svojevoljno celo lEfd narode, ki sami sebe ne zn.-i» vladati in sedaj vladajo najornikanejeemu evropskemu ljudstva. Ustvarile so se naravnost nezmiselne carinske zveze, vzela so se Neračiji največja naravna bognstva, kolonije, trgovinske ladje, kolikor le mogoče sirovin. Proti vsem mednarodnim pravilom se je nemškim državljanom v deželah zmagovalcev zaplenila njihova zasebna lastnina. Vsa prometna sredstva v Nemčiji so pod nadzorstvom. Nemčija je razdeljena v dva dela, ki nista v stiku med seboj. Okupacijske čete stoie na Renu kot jamstvo za izplačilo odškodnine, ki je ta&o pretirana in nesmiselna, da ne bo nikdar plačana, in te čete stanejo več kot je stala vsa nemška vojska, in mornarica pred vojno. Zmagovalci so najprej hoteli Nemčiji uničiti z mirovnimi pogodbami gospodarsko življenje, potem pa zahtevajo, da naj jim plača višjo odškodnino kot so pa njihovi dolgovi, za katere ne vedo, kako bi jih plavali. Slo se je celo tako daleč, da si zmagovalci hočeio Dri8va.iati nemško tmstve- | no lastnino in so prepovedali Nemcem - ponarejanje tujih proizvodov. Ta pravica ostaja torej samo zmagovalcem. Naj-! večja nasilja so se zgodile po mirovnih ! pogodbah. Gornjo Slezijo je vkljub Nemčiji ugodnega plebiscita po večini zasedla Poljska, ne toliko zase kot za francosko železno Industrijo. Poljska, ki v svojem velikem neredu ne zna upravljati teh slučajno ji pripadlih ozemlj in izkoriščati njihovih bogastev, uničuje tako temelje prospeha nemške industrije in gospodarskega življenja Evrope. Francoska s svojimi davščinami ne krije niti polovico svojih izdatkor in ima najmanj 300 milijard dolga, ki vedno raste. Francoskemu narodu se ja vteplo v glavo, da mora Nemčija plačati vsaj polovico izdatkov. Tako se izdatki ne zmanjšujejo, pač pa se bo nemška odškodnina, ko so Nemčiji odvzeti vsi viri dohodkov, znižala ne na 18 ali 15 ali 12 milijard, ki naj bi se izplačale Francoski temveč morda niti ne na zneaek, ki je potreben za vzdržanje okupacij skih čet. Italija, ki ima daleč manj gospodarskih virov kot p^Francoska, je dolgo izkuSala urediti svoje finance, ali tudi v Italiji se ena četrtina ali ena tretjina izdatkov pokriva z novimi dolgovi Promet je zaprt, industrra se nahaja v velikih težavah, kredit je zelo pičel, izseljevanja je konec. Leta 1918. je Italija 872 tisoč svojih ljudi poslala v svet za zaslužkom: 876 tisoč v Zedinjene države, 111 tisoč v Argentlnijo, 90 ▼ fivico, 83 na Francosko. 82 r. NemiLift 89 s ausegn vse, tu jo nrro oB razpoloiljlvffi" sredstvih in danem položaju mogoče. Končno bi še pripomnili, da je poštar ritev gradbene barake dovoljena vsakemu stavbenemu mojstru, ki zida kako hišo„ in jo ravnotako neizogibna, kakor stavbeni oder. Za to dvoje ni treba še posebnih dovoljenj nego je stvar dovoljena že s stavbenim dovoljenjem. Seveda morajo te provizorne naprave odgovarjati običajnim predpisom. Inž. Du-kičeva baraka se ni razločevala od slič-nih barak drugih podjetnikov. Painja na ogenj je pa etvar onega, ki barako uporablja in se v tem ozira ne da na-pravljati nobenih spocijalnih predpisov. Oblast mora računati s tem, da ima opraviti z ljudmi običajne paSnje in običajnega zdravega razuma, sicer bi iploh ne bilo mogoče dovoljevati lesnih skladišč, barak, petrolejskih in bencinskih shramb. Ako nastane ogenj kljub temu, da je odgovarjal objekt običajnim ali posebnim zahtevam, je temu kriva le malobrižnost vporabljevalca. Omenjeno še bodi,da je g. opraviteij Jakilove hiše r Gledališki ulici protestiral zoper Ehi-kičevo stavbeno barako, češ da mu jemlje svetlobo pritličja in bo zamakala zid. Pritožnik se je zadovoljil s tem, da se glede svojih zahtev sporazume neposredno z g. inž. Dukičem. Magistrat torej tudi v tem pogledu ni imel več povoda za vmeševanje. Iz življenja in sveta Ženska pred 2000 leti in dandanes V novo leto 1923. stopamo in premišljamo: koliko 6e je na svetu in v človeštvu izpremenilo od rojstva Kri-stovega, od katerega se Šteje čas! Razpadala 60 cesarstva, izginjali eo celi narodi, odkrivali so se novi svetovi. Pred 1923. leti je bil še stari vek; od I. 375. se šteje srednji vek, ki je iztekel 1. 1492., in od tega leta dalje preživlja človeštvo novi vek. Kako ogromne notranje in zunanje izpremembe so se izvršile tekom teh 1923 let na naši zemlji, kakšne um stvene in nravstvene preobrate in napredke je preborilo in priborilo človeštvo! človeški duh in človeško srce sta obogatila svet z deli in izumi, ki eo vse življenje preobrnili in mu dali novih resnic in lepot, a tudi novih laži in grdob. Veda in umetnost sta človeštvo in življenje preobrazila in reformirala do temeljev. In vendar, če čitamo tudi najstarejše knjige, moramo priznati, da se bistvo pravzaprav ni čisto nič predru-gačilo. Temeljne resnice so večne in moralne zahteve od vekov neizpre-menjene. Goriška Matica je izdala «Sirahove bukve». Njih pisatelj je živel 100 do 200 let pred Kristusovim rojstvom. «Zaklad modrosti» so zvali stari Grki to knjigo, «Modrost Jezusa, sinu Si-rahovega» eo jo imenovali. Nad 2000 let je staro to delo, a v njem izražena načela bo sveža, kakor napisana pravkar. Vse za življenje potrebno modrost nahajaš v nji, in ko jo čitaš, ostrmiš. Saj vidiš, da je vse še dane? dobro, pravilno in lepo, kar je bilo pred 2000 leti občutili, slavili ali gra-danes, so obsojali že pred veki. Človeški duh in srce sta zahtevala v časih pred Kristom isto in prav tako, kakor zahtevata danes. Ljubezen in mržnjo, značajnost in podlost, poštenost in propalost, vse vrline in vse moralne nedostatke «o pred 200 leti občutili, slavili ali gra jaii čisto tako, kakor mi. Glede žen-stva, deklet in žena n. pr. so vladala ista načela, ki vladajo darvianes in bodo vladala večno. Naj jih navedemo vsaj nekatera! Saj so zanimiva in aktualna. Srečen je, kdor ima razumno ženo. Blagor mu, ki ima dobro ženo. Število let se mu podvoji. Bogatemu in ubožcu oblažnje dobra žena srce in vedri obraz vse dni. Ne loči se od umne in dobre žene! Nje ljubka sramežljivost presega zlato. Lažnivki, jezičniei, nesramnici, pristujeni ženski pa nikar ne zaupaj. Ne sumniči žene, da te tudi žena ne začne sumničiti po svojem zlobnem vzgledu. Ne dajaj ženi oblasti nad sabo, da te ne osmeši. Najhujša bolest je žalost zaradi 2tv ne, najhujše zlo hudobna žena. Rajši vsako žalost kot srčno, rajši v«ako hudobijo kot žensko. Najhujša jeza je ženska jeza. Bolje je bivati z levimi in zmajem, ko živeti skupaj s hudobno ženo. Jezična ženska je umnemu človo.ku kot starčku hoja po pesku. Zlobna žena tare dušo, zatemnjuje obraz in ta-nja srce. Od ženo je začetek vsega greha, zavoljo žene umiramo vsi. žalost in bolest prinaša sumna žrna, tepe z jezikom in kopiči sramoto. Kot jarem volov, ki vlečeta narazen, je zlobna žena z možem v zakonu. Vzeti jo, se pravi prijeti Škorpijona. Žena pijanka prinaša veliko jezo, in nje ostudnost in sramota se ne da prikriti. Ženska, vdana nečistosti, se spozna po očeh in trepalnicah. Ne obračaj pogledov za pohotno žensko! Ne dajaj srca nesramnicam, da ne izgubiš sebe in svoje dedine. Zla ženska te osra-moti vpričo sovražnikov. Loči se od nje, da te ne bo venomer rabila v zlo. Nesramna žena je podobna žejnemu potniku: pije od vsake vode, soda za vsak plot, otvarja vsaki puščici tul, dokler ne omaga. Razumna m molčeča žena pa je dar božji; kot solnce žari lepota dobro žene, ko večni temelji v trdni skali so zapovedi v srcu poštene žene. Ako je ženin jezik krotek, spravljiv in usmiljen, je mož najsrečnejši med vsemi ljudmi. Mož, ki najde dobro ženo, začne ž njo množiti posestvo, pomočnica mu je in steber, ki daje trdnost. Prijatelj in tovariš si pomagata v sili. a bolje kot oba si pomagata mož in žena. Razumne, blage, usmiljene, sramežljive, moralne in marljive žene so si želeli pred 2000 leti možje kakor dandanes; jeziSnic, prepirljdvk, kokel, nesramnlc in hudobnic pa so se bali kot dandanes. Vpliv solnčnih peg na zdravje Dr. Moinson zatrjuje v pariškem «Eclairu», da so ljudje, ki bolujejo za kroničnimi boleznimi, kakor: udnica ali trganje, srčna hiba, napake na jetrih in ledvicah itd., podvrženi slabemu vplivu moralnih muk, prekršene dijete, neugodnega vremena; razen tega pa je znana že Izza prastarih časov vera, da zvezde niso brez učinka na slednjega človeka, zlasti bolnika. Poslednje mnenje se je štelo dolg» med vraže, sedaj pa je znanost dognala opravičenost omenjene trditve. Danes vemo to-le: ako gredo solnčne lise po srednjem meridijanu ali poldnevniku, se ponovč slabosti in težave pri ljudeh s počasnimi, dolgotrajnimi boleznimi Vali »t, ravnatelj opazovalnice na Mont-Blancu, dr. Šardon v Niči in dr. Faure v Lamalouju so te dni poročali presenetljive stvari medicinski Akademiji. Delali so vsak zase, nobeden ni vedel za opazovanja drugih — in njih učinki se strinjajo. Opazovali so 227 bolnikov nekako eno leto. Pri vseh osebah, ki trajno trp6 na srcu, drobu, jetrih, živčevju, protinu, so solnčne pege na poldnevniku povzročile poslabšanj» in krize: nespečnost, utrujenost, pobitost, omedlevico, pretres mišičevja, mrzlico, slabo prebavo, prenapetost U, tebvno dihanje L dr. Kadar so M pa šolnine priže in maroge umaknile, so izginile vse nezgode v razmerju 9 od 10. Učinkovale so pege tri dni, to je dan pred nastopom in dan po prenehanju. Vsi trije znanstveniki so samostojno delali poizkuse in so si objavili uspehe sto-prav na koncu. Torej ni govora o vzajemni sugestiji. N. K. X Zdravnik In krvnik. It maTslkak vrač In šušmar je delal pri nas konkurenco Eskulapovim posvečcncem. Upravičeno pa dvomite, da bi bil na slovenskih tleh rabeli tekmoval v zdravilstvu s pristojnim lečnikom. To pa se je zgodilo v Franciji. Ljudstvo Je smatralo, da Je krvnik v svoji obrti s pogodim bičanjem, obešanjem In trenjem pridobil večje anatomske vednosti in sposobnosti nego redni Mahaonov pripadnik. Na krvnika so se bolniki obračali tem bolj, ker Je vršil svoj zdravlteljski posel veliko ceneje nego Izprašani medicinec. Tako so doktorji po poklicu naperili tožbo L1784. proti nekemu obešavcu iz Pčrigueuxa, ker so ga ljudje vsekdar klicali na pomoč, kadar Je bilo treba uravnati izvlnjene ali Izpahnjene ude In zlomljene kosti. Vse prebivalstvo, od vladike pa do najskromnejšega rokodelca, Je prosilo za rablja, hoteč še nadalje uživati usluge tega Izkušenega moža, ki Je imel vseobči ugled, dočim so ga bili gospodje ranocelniki Izgubili, ker so bHi mnogo nesrečnikov pohabili. Ne vemo, kako se Je Iztekla pravda, ki pa po vsej priliki ni bila osamljena. Skoro gotovo Je pravica potegnila z zdravniki, medtem ko Je Javno mnenje bilo bolj z* njih zloglasne tekmece. X Podmorski predor pod Rokav-skim prelivom. Nedavno se Je iznova otvorlto to vprašanje, zveza Anglije s Francijo, ki bi *e lahko oživotvorila v štirih ali petih letih. Ako bi se pričelo z delom, bi se rešila stiska britanskih brez-delnikov in se Izvedlo najdrzovltejše početje. Tehnične težkoče In strategičnl pomisleki ne delajo več ovir. Da so zavezniki Imeli med svetovno vihro ta prerov, bi Jim bil mnogo koristil. Pariz bo potem samo pet ur daleč od Londona. Pred vojno se je cenil tunel pod Rokavom na 400 milijonov; danes se vsota podvoji. Jeklo, s katerim bodo obita ln opažena shodl-šča (t. J. dve galeriji za vlak in ena za pomožne potrebščine), le sedaj poceni. Vrtala in svedri so tolikanj Izpopolnjeni, da bodo izdatki znatno nižji, delo pa bo šlo daleko brže od rok. Francija prevzame polovico podjetja. Ker bo predor uspešno povečal trgovanje, bodo železniške družbe brez dvoma prispevale v iinančnem pogledu. Zasebne glavnice bodo prevzele udejstvitev, toda prerov bo skoro gotovo pod mešanim nadzorstvom Anglije, Francije In Belgije. Podpisnikom se bodo morda priznala jamstva. O gospodarskem In kupčijskem pomenu pod-rokavskega predora je preverjen sleherni strokovnjak. X Pariški «pikale!». 2e pokojni Julius Caesar je poročal o Galcih, da so zelo novotarski. Njih današnji potomci niso nič manj radovedni in radoglednl. Zdaj se zabavajo nad predolgim nosom igralke Sorelove, ki Je z nožem razparala na razstavi svojo dolgonoso sliko, zdaj se pasejo nad napadi, naperjenimi proti romanopiscu Marguerittu, čigar zadnje delo (La Qar$onne) prinaša svojemu početni-ku znatno gmotno korist In obenem izključitev iz Častne legije. Poslednje tedne pa so se pojavili v Babilonu ob Seni ne-všečnl zbadljivci, ki neopaženo streljajo mimogrodočim drobne puščice v kožo, ne da bi jih moglo doslej redarstvo lzsle-'Ui. «Journal de Debats» je poročal že pred dobrimi 100 leti o sličnlh sadistih, ki so ranili z iglami, šivankaml ali šili precej oseb, nekatere do smrti... Saljivci pn seveda Izrabljajo položaj za predpustnc burke. Tako nenadoma zavpije nekdo: «Ojoj, pičilo me Je!» «Pokličite redarja!» svetuje glas Iz množice. «Menite, da bon. za vsako bolho hodil na redarstvo!» Avstroogrsko, 82 v Brazilijo itd., danes jih nima pošiljati kam. Če bi mogla poslati toliko svojih ljudi v svet, kot pred vojno, bi se mnogo olajšale njene notranje težave in neredov bi bil konec. Tako pa ni dela in zaslužka za leškega delavca. In Evropa se sama ne zaveda nevarnosti, ki ji preti, ker to propadanje prihaja počasi Dan je dnevu enak, ali z vsakim dnevom Evropa propada hitreje, in sicer gospodarsko, umstveno, in kar je najhujše, tudi moralno. Dve tretjini univerz ali ne posluje ali nima sredstev ali pa je skrčilo svoje poslovanje. Rešitev Evrope vidi Nitti edino le fr-ren Evrope, v Ameriki Angleška bi s svojimi ogromnimi gospodarskimi problemi mogla pustiti na cedilu ostalo Evropo in živeti sama zase, ali to bi ji silno škodovalo, ker bi brez Angleške ne bilo več političnega ravnotežja v življenju na evropski celini, kar bi le še pospešilo popolno pogubo. Njeno sodelovanje je torej nujno potrebno, ali edina sila, ki bi mogla ukazujoče nar praviti konec sedanjemu položaju nasilja v Evropi, so le Zedinjene države ameriške. Če se lete prepričajo, da je enako, kakor se je naložila zmaga, treba tudi naložiti mir 8 činom odločne energije, se življenje sveta obnovi v kratkem času. Intervencija Amerike pa se mora presojati i izključno ameriškega stališča, ne pa evropskega. Ali to kaže Ameriki y političnem in gospodarskem posrledu? Nitti si ne prisoja pravice dajati svetov Ameriki, ali meni, da amerikanska demokracija razume, da vse demokracije Evrope, ki hrani v sebi bakcile nasilja in trosi okoli sebe mikrobe impe-rijalizma, pričakujejo od Washingtonove in Lincolncve Amerike veliko besedo demokracije in miru. Amerika, ki je bila odločilni činitelj zmage, ne more dopuščati, da bi zmaga služila nasilju, da se jo Evropa po krivdi ali brezbrižnosti ainerikanskih zastopnikov razdelila kar najsvojevoljneje proti vsem načelom narodnosti in samodoločbe, da so zmagovalci, ki nikdar niso govorili o povračilu škode, uvedli to formulo, ki skriva v sebi odškodnino, da ta odškodnina, ki je ogromna in naj bi se odplačevala skoraj brez konca, ni nič drugega kot sredstev zatiranja, ki odvzema Nemčiji in vsem premaganim deželam njihovo suverenost. Amerika ne more dopuščati, da bi Francoska razkoso-vala Ner-r:jo. Nitti vprašuje, ali ne smatra Amerika, da je enako, kakor je bila zmaga skupna stvar zaveznikov, ne pa samo Francoeke, tudi odgovornost za posledice zmage in miru skupna, ali smatra Amerika za pravično in pošteno, da je reparacijska komisija nad nemško vlado, da se uganjajo razni zločini v Porenje in vzhodni Nemčiji, da Francoska okupira nemška mesta in uporablja za okupacijo kolonijaine čete, ki zahtevajo, da se jim prostituirajo nemške žene, da si je vkljub plebiscitu v prid Nemčiji Poljska prisvojila Gornjo 81e-zilo. da se saharska kotlina, ki ie že to- liko stoletij popolnoma nemška, izpostavlja nasilnemu raznarodovanju? Glede bivše Avstroogrske pravi Nitti, da bi se vse države-naslednice, in sicer Italija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija morale združiti v carinski uniji, ki bi obsegala okoli 120 milijonov prebivalcev, ker bi se le na ta način mogla dvigniti njihova velika industrija in trgovina. Da se pa doseže ta carinska unija, je seveda predvsem treba drugačne orijentacije splošne politike. «Mir in vojna pomenjata dve duševni stanji Doslej je bila mirovna politika, kakor je rekel Clemencau, usmerjena le na nadaljevanje vojne. Ali je mogoče določiti duševno stanje pravega miru? Ni mogoče, dokler velja sedanji sistem reparacij, kontrole, dolgov, dokler se trdovratno hoče odvzemati vsaka suverenost Nemčiji, potem ko so jo uničili, odvzevSi ji vkljub vsem obvezam tudi še zadnje vire dohodkov. Evropa se na-haja v težkem duševnem protislovju, ki ga je ustvarila politika mržnje, ki ga je še pojujšala, politika ropa, omahuje med željo po odrešenju in bojaznijo pred novimi nevarnostmi, ne upa se več voditi niti politike obnove niti politke pogube. Misel uničenja premagancev se kaže sedaj kot največja nevarnost za zmagovalce in nered v vsem gospodarskem življenju poraja po vseh iluzijah vtisk, da bo bodočnost za še bolj obubožano in beli razrpvaao Evropo še strašnejša.» i A. Ekar. Gospodarska vprašanja Ljubljanski trg Gene na trgu se niso v večji meri iz-premenile v zadnjem tednu. Popolno znižanje carine na izvoz bo brez dvoma zelo neugodno vplivalo na razvoj cen na domačem trgu, ker bomo popolnoma odvisni od izvozne konjunkture. Pri sedanjem slabem stanju našega denarja grozi domačemu trgu nov silen draginjski val c vsemi njegovimi težkimi posledicami. Konsekvence najnovejše državne gospodarske politike so nepregledne. Hitri prehodi Iz enega ek»trema ▼ drug ekstrem uplivajo na razvoj našega gospodarstva ln naše trgovine skrajno nepovoljno. Konzument si v danih prilikah absolutno ne more pomagati in leži rešitev edino v tem, da zahteva prejemke, ki odgovarjajo mesečnim tržnim eenam življenskih potrebščin. Pro-ducent, ki ima v državi v primeri z drugimi sloji zelo ugoden položaj, naj z davki omogoči državni upravi, da plačuje svoj aparat človeSko. Če se na eni strani pripusti popolnoma svoboden razvoj gospodarstva v vseh panogah, tedaj treba Izvajati konsekvence, ki jih povzroča nastali položaj. Meso je na ljubljanskem trgu ostalo na prejšni ceni, istotako še slanina. Cene živim prašičem so se dvignile na 80 do 85 K za kg žive teže. Amerikanska mast na 118 do 120 K, domača na 130 do 140 K. Perutnine je na trgu malo, povpraševanje slabo zaradi zelo Blabe kva-litete blaga Divjačina na trgu ni, ker se izvozi Ribji trg se je začel počasi ra&-vijati. Povpraševanje je veliko, vsled tega je nujna potreba za stalno preskrbo z ribami pozimi ln poleti. Mleko 14 K, jajce 7 do 8 K, bel kuh 28 K, črn 24 K. Špecerijsko blago se s poslabšanjem vrednosti našega denarja podražuje. Kava: Portoriko 230 K, Santos 192 K, Rio 180 K, kristalni sladkor 74 K, v kockah 88 K, riž 46 K prve vrste. 86 K druge vrste, namizno olje 120 K, jedilno 96 K, moka št. «0» 29 K, bela krušna moka 25 K, črna 22 K, kaša 25 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 18 K, oves 14.50 K, tiroso 14 K, koruza 14 K, fižol ribničan 16 K, prepeli-čar 17 K, čebula 20 do 22 K, krompir 6 do 7 K. Premog trboveljski 150 K, kubični meter trdih drv 600 K, sladko seno 1000 K q, slama 700 K. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (29-decembra). V dinarjih: pšenica baška 435, banatska 432.5 — 435, ječmen baški 312.50, banatskl (2 vagona) 302.5, oves baški 300, koruza baška nova 420 — 450, fižol bdi baški 375, moka «0» 600, «2» 575, «6» 480, otrobi 165 — 170. HMELJ. Češkoslovaški trg. Zadnje tedne prošlega leta se Je razvijala kupčija s hmeljem na žateškem trgu mirno. Lastniki zalog so bil! precej zadržljlvi. Cene povprečno 620 — 700 Kč za 50 kg. Star hmelj iz leta 1921 po 400 — 450 Kč za 50 kilogramov. DROFNE VESTI. => Carinjenje uvoznega blaga brez odo brenj deviznih odV"ov. Ker so z odlokom ministrskega sveta od 23. decembra 1922 ukinjeni odbori pri Narodni banki, je Generalna direkcija carin z odlokom št. 830 od 27. m. m. izdala carinarnicam navodilo, da od 1. januarja naprej ocarinjajo uvozno blago brez dovoljenj za uvoz, ki so jih izdajali devizni odbori Carinarnice morajo na fakturah označiti da je blago ocarinjeno in na njih zabeležiti štev. in datum deklaracije z žigom oarinarnice in s podpisi car. uradnikov. Če imajo deklaranti še staro dovoljenje za uvoz, se izvrši carinjenje po njemu, ni pa to obvezno od 1. januarja naprej. Potrdila (uverenje) o osigu-ranju valute pri izvozu morajo carinarnice čim je blago izstopilo iz zemlje dostaviti bankam, ki so jih izdale, ker morajo banke voditi kontrolo o izpolnitvi obvez izvoznikov na temelju izdanih potrdil o o»icuranju valute. «= Roki za brzovozno in tovorno blago. Iz Beograda javljajo: Prometni minister je na predlog konference, na kateri so bili zastopani privredni in industrijski krogi določil nastopne roke za odpravljanje blaga: L Brzovozno blago: a) za žive svinje in živino sploh za vsakih tudi začetih 200 km 3 dni; b) za življen-ske potrebščine kakor tudi zelenjavo in povrtnino vsake vrste ter sveže meso za vsakih tudi začetih 200 km 8 dni; c) za vse ostalo blago za vsakih tudi začetih 200 km 6 dni L Tovorno blago: a) za žive svinje in živino za vsakih tudi začetih 200 km 6 dni; b) za življen-ske potrebščine kakor tudi zelenjavo in povrtnino vsake vrste in sveže meso za vsakih tndi začetih 200 km 6 dni; c) za vse ostalo blago za vsakih tudi začetih 200 km 12 dni. = Računanje v dinarjih. V zvezi z re-šeujem ministrstva trgovine in industrije od 6. oktobra t. L, po katerem so od L januarja 1923. dolžne vse n stanove, ki morajo javno polagati račune, voditi svoje knjige v dinarjih, opozarja generalni inšpektorat finančnega ministrstva vse denarne ustanove in ostale osebnosti, ki se obračajo nanj, da označijo vsote vedno v dinarjih. Vsi drugače napisani akti se vrnejo. «= Podaljša nje velja vnoitl odloka o carine prostem avozu vreč, zabojev ln desk za etulranje češpelj. Da bi se kar največ olaižal izvoz suhih in etturaaih čcšpeli, je Generalna direkcija carin tudi za 5*>-tošnjo izvozno sezono dovolila carine prost začasen uvoz novih vreč, zabo;ev in desk za izdelovanje zabojev za etui-ranje češpelj. Vreče, zaboj in deske za zaboje ee morajo pri uvozu oglasiti na povratek v teku 6 mesecev. Uvozna carina se začasno garantira z državnimi vrednostnimi papirji ali pa > gar&ntnimi pismi pooblaščenih bank. Uvožena embalaža se mora zopet izvoziti do najialje 81. maja 1928. <= Novi pravilnik o poStno-brzojavni službi je bil na zadnji seji ministrskega sveta podpisan in stopa z novim letom v veljavo. » = Pooblaščene banke za promet z valutami Id devizamL Generalni inšpektorat je dovolil trgovanje z devizami in va lutami podružnicama Bosanske industrijske in trgovinske banke v Tuzli in Splitu Srbski centralni banki v Sarajevu, Ban-jaluki, Čapljini in Mostarju, podružnicam Prve srbske poljedelske banke v Sarajevu, Velikem Bečkereku, Trebinju in Srb-sko-albanski banki na Cetinju. =» Volitve v trgovsko-obrtno zbornico v Zagrebu. Za zagrebško trgovsko-obrt-no zbornico je bilo 28. t. m. izvoljenih 16 zastopnikov za trgovsko skupino. Vloženi rta bili dve listi: lista združenih pridobitnih organizacij in ad hoc sestavljena lista g. Pavlekoviča. Zmagala je prva lista in izvoljeni so bili — med dru-nimi gg. Sandor Aleksander, Vladimir Arko, Milivoj Crnadag, Josip Kroelid. Gustav Vukič. =■ Češkoslovaška trgovinska bilanca v prvi polovici 1922. Vrednost izvoženega blaga 10„513.88&828 Kč, a uvoženega 7„497,010.280 Kč. Prebitek izvoza nad uvozom znaša torej 3„016,878.543 Kč. = Obtok bankovcev v Češkoslovaški *e je po izkazu 23. decembra zmanjšal za 192,082,000 na 9„405,714.000 Kč. = Boj proti devizni špekulaciji V Češkoslovaški. Iz Prage javljajo: Češkoslovaško finančno ministrstvo bo izdalo v kratkem času novi pravilnik o prometu z devizami, čim bo zaslišalo mišljenje bančnih krogov. Po padcu češkoslovaške krone v pondeljek prošlega tedna so izvedene v bančnih podjetjih obsežne revizije po organih devize nega oddelka finančnega ministrstva. = Gospodarska obnova Avstrije. Po določbah v Ženevi dne 4. oktobra podpisanih protokolov jo razpisala avstrijska vlada takozvano obnovitveno posojilo, katero ji naj garantirajo razno države. Nekatere države so to garancijo že prevzele. Kakor se sedaj noroča iz Pariza, se bo tem državam pridružila tudi Francija. Francoska vlada je predložila zbornici zakonski osnutek, v katerem se ta pooblašča, garantirati ta posojilo. V motivacijskem poročilu »a glasi, da bo posojilo znašalo kvečjemu 650 milijonov zlatih kron in ba zavarovano z dohodki carin in toba'ncga monopola. = Zlata pariteta v Avstriji je za dobo od 1. do 7. jan. določena na 14.250 avstrijskih kron. = Podaljšanje roka za podpisovanje zlatega posojila v Avstriji Rok za podpisovanje oeemodstotnega zlatega posojila v Avstriji je podaljšan do dne 16. januarja. = Nemški zlati carinski nadavek znaša od 3. do 9. januarja 1923. 178.400%. =. Uvoz vina v Anglijo. Po statističnih podatkih raste v veliki meri konzum vin v Veliki Britaniji. V prvih 11 mesecih 1922 se je izpilo za 500.000 hI več vina nego lani v istem času. =■ Povišanje železniške tarife v Nem-čiiL V prvi polovici t. m. se povišajo osebne železniške tarife v Nemčiji povprečna za okoli 150 odst. Z500 dinarjev izplačam takoj onemu kriminalistu ali detektivu, ki mi odkrije tri zločine, koji bo se dogodili v zadnjih treh mesecih vsled ulomov. Vse točnejše podatke in ostalo se izve pri podpisanemu. Pavel Čater» lzdelovatelj vozov, Dragopolje, p, Gonallsko. 7 Oklic prostovoljne Javne dražbe treh lesenih, popolnoma zaprtih lop, pripravnih za vsako uporabo, se vrši na licu mesta pri „Zmajevem mostu" v četrtek dne 4. januarja 1923 ob 9. uri zjutraj. «27 Svinjsko mast s garantirano prvovrstno, in soljeno slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-novič, Aleksandrova ul. 55, Maribor. Največja Ubira razIigliiPiiJ in rokavic pri tvrdki 11E. Shabernš vauae rarrere: 28 Obsojenci Ob šestih je torej gospodična Mac Head Vohr zapustila stanovanje gospe Galbraith, soproge obratnega svetnika. Gospa Galbraith je bila mar-kantna osebnost v družbi cele kolo nije. Se lepa in mladostna — navzlic Dvojim petinštiridesetim poletjem, katera je rada priznala, 6aj so jednačila istotolikim pomladim — je bila ta dama zelo duhovita, čeprav malo preveč literarna, in pri njej ete lahko med peto in šesto prebili prav ugodne trenutke — navzlic številnim pesnicam, ki so svqje polmesečne proizvode obi-čavale pri njej spravljati v ožjo jav-» nost Najrazveseljivejše pri takih pesniških izlivih je bilo dejstvo, da politika gospe Galbraith ni našla oslona. Isto tak o je tema «posel In trgovina» bila izključena. Gospodična Mac Head yohr torej tekom svojega obiska ni mogla ničesar doznati o ultimatu, ki je bil prejšnji večer v imenu delavcev v delavnicah in v blokih po delegatu Praviteljstvujuščega sovjeta predložen guvernerju Siturgike. In ker je guverner svoje tajnosti obdržal za sebe, a to tudi napram svoji oboževani hčerki, ni torej gospodična Mac Head Vohr mogla ničesar vedeti o dramatičnih sklepih, lebdečih nad Siturgico. Ali je morda vendar le vse, česar ni mogla nikjer doznati, zaslutila vnaprej? Ali ji Pietro Ferrati ni odkril ničesar tega? Ali pa je nosila sumnjo v svojem srcu, baečem kakor je srce vsakega dekleta in žene, ako stoji življenje ali usoda ljubljenca na kocki? Vsekako je Eva Mac Head Vohr v trenutku, ko je vstopila v voz in opazila Andreja Ferratija, mignila z roko in ga najvljudneje pozvala k sebi. In Andrej, ki se je v navadnem avtu peljal mimo, je ustavil in očaran po nepričakovano milostnem sprejemu izstopil. Gospodična Mac Head Vohr se je takoj lotila vprašanja, ki ji je najbolj tajinstveno ležal na duši: «Dober dan! Vidim, da prihajate iz tovarne, kaj mi imate povedati novega?» In Andrej Ferati, tako nepričakovano presenečen, se izda e prvo besedo: v Sah Levinova končna igra. Pred leti je krožila po vsem šahovskem časopisju naslednja sijajna končna igra iz neke partije ruskega mojstra Levina: «Kako,» odvrne, «VI Se ve«te?» Ona ae nasmehne, kajti po tem neprevidnem vprašanju ima lahek posel, da spravi iz njega vse, kar bi pravzaprav moral zamolčati, in se pri tem ne izda, da še nima niti pojma o napadu pri mlinu in njegovih posledicah. On pa je že tri dni čutil napram njej nekako nerazjaenjeno nezaupnost. Ta mračna nezaupnost je bila za njegovo rastočo naklonjenost kakor udarec z bičem. Prej se mu je gospodična Mac Head Vohr zdela kakor zaželjen, toda nedosegljiv cilj. Ko pa se je bolj in bolj bližal temu cilju in se je navadil, da gospodično Evo smatra hi svojo tovaršico, ki jo bo dosegel in ki prav gotovo ne bo odrekla ničesar, ako enkrat pritrdi guverner. Toda nenadno se ga je polastila sumnja; reči si ni mogel, kako in zakaj; sumnja, ki ga je napolnjevala s prepričanjem, da se za tem belim, zastrtim dekličjim čelom razgiba morda več misli, kakor jih je on dotlej tudi pri najostrejšem opazovanju mogel odkriti; morda celo kaj hujšega kakor misli, je eumil... Toda ker »e je že izdal, ni bilo zanj lahko, 06tati previden. Komaj sta kramljala četrt ure, je že doznala, česar bi si Pietro Ferrati ne upal niti namigniti: da neposredno grozi spopad med Siturgico in njenim delavstvom, med 6ocijalnim redom in delavskimi zahtevami... ali pa, s stališč;! gospodične Mac Head Vohr: med njenim očetom in njenim ljubljencem. Guvernerjeva, hčerka, zavedna svojega pokolenja, hladnokrvno sprejme to novico. «Vi me strašite!» pravi tako, kot bi hotela reči: Baš mi je drago. In v istem tonu dostavi: «To bo vsaj postalo zelo dramatično, ne?» «Najbrž malo preveč,» odvrne Andrej hladno. Kdor hoče mnogo dokazati, dokaže mala Kakorkoli je gospodična Mac Head Vohr napram zadevam Siturgike čuvala popolno ravnodušno6t, se je Andreju sedaj zdela njena mirnost vendar pretirana, izumetničena. «Ako hlini,» pomisli Andrej, «čemu neki? Oziroma... za koga?» Ko v labirintu svojih domnevanj zadene na to točko, se ga poloti čudno občutje. ki objame vsakogar, kdor pregleduje pokrajino, v kateri se je enkrat že nahajal. S skoro sovražnim čilo dovesti neko partijo do te-le pozicije: ffezanpanjesn opaauje gospodično IX ponovi v sebi: «Za koga?..« Da... Za koga naj bi hlinila?» Počuti se neugodno. Ona ga oblega s pisano kopo samovoljnih vprašanj, da 6e Ferrati dombli prišlovice: ženske pustijo petelina jezditi na oslu. Eno vprašanje pa ga zadene, kajti isto d je zjutraj že sam zastavil: «Moj oče se gotovo zelo vznemirja, kakorkoli &e tudi zatajuje...» «Morda,» odvrne on; «toda jaz, ki ga bolje poznam, ko da sem mu lasten sin, Vam zatrjujem, da nikoli ni bil mirnejši.» «Vseeno,» ponovi ana i ostro logiko, «brez ozira na to, da vse previdno skriva pred mano in mi o tej stvari ne privošči niti besedice, čeprav v6, da me take stvari ne razburjajo preveč — se Vam gotovo zdi verjetno. da je z vsem 6vojim duševnim mirom pripravljen pustiti tekom deset dni sestradati Ameriko.» Andrej ni mogel zatajiti niti vsebine delavskega ultimata. Eva govori dalje: «Ako je zares tako miren, kakor se Vam dozdeva, potem je pretnja menda manj resna, kar kor mislite Vi. V obeh slučajih, menim, je Vaša ostrost pretirana, ljubi gospod Andrej!» To ga razdraži: «Ljuba gospodična Eva. daleč ®em od tega, da bi se Vam hvalil s svojimi skromnimi sposobnostmi. Toda Vi pozabljate tretji slučaj, ki je najverjetnejši.» Sam se je v tem hipu domislil, da je mogoč še tretji slučaj. «To bi bilo?» «Pretnja je rosna, guverner je popolnoma miren; to sta dve činjenlci; toda pretnja je vendar le pretnja. Daleč je še od kozarca do ustnic...» «To pomeni?» «Da ima guverner brezdvomno v rokah sredstvo, da delavce v sili spravi k pameti.» «Ne uvidevam, kaj naj bi guverner počel proti štrajku... Stoštirideset tisoč delavcev se ne dA nadomestiti na povelje. In brez takega nadomestka, brez takega nemogočega nadomestka, ne vem, kaj naj kontinent očuva pred gladom ... Ne, verjemite mi: ako je moj oče miren, potem je miren zato. ker se je Ze odločil, da popusti.» «Tega ne bi pričakoval od njega. On da bi popustil?...» «Gotovo v svojem življenju še ni čeeto popuščal. Toda tudi v tem o žiru je enkrat treba začeti.. » In dostavi besedo preveč: «Guvernerju tokrat najbrž stoj nasproti človek, ki mu je dorasel.» «Vrag!» reče Andrej in jo pazno motri. «Vi pa imate visoko mnenje o Vaših nasprotnikih!...» Prevzame ga nekako dvolično čuv-stvo. Ponosen in obenem ljubosumen je na svojega brata. Priznanje, ki mu ga je tam preko dal Pietro, se mu ne vrne v spomin ... Tajinstvena dama. ki jo ljubi Pietro in ki ona ljubi njega, to naj bi... morda? ... Nemogoče!.. In vendar... Opazuje jo s pozornostjo, ki učinkuje 6koro smešno. Ona še vedno sedi v vozu, vesel nstna, dražostna, nepredirna, kakršne pač znajo ženske ostati pred moškimi pogledi. On je ne more doumeti. «Ali greva par korakov peš?» jo vpraša po daljšem premisleku. Ona odvrne: «Da. prav rada!» Stopata drug ob drugem, počasi jima sledi kočija in za njo avto. Lakaj se je vsedel na Andrejevo mesto. Vreme je spomladansko, živahno in vedro. Pokrajina je že v prvem zelenju. Okrog šestnajst tisoč stanovalcev prebiva v tej raztreseni, deloma priljudni, deloma luksurijozni naselbini: vsi Scfinženorji in inženerji, večina obratnih vodij in kvalitetnih delavcev. katerih šest do sedem tisoč je zaposlenih pri montaži, regulaciji, preizkušanju in reparaciji strojev. Oni, ki ne prebivajo v koloniji, so naseljeni v sličtii, četudi manjši nasplbini, ki se nahaja na levem bregu ustja, na naravnem otoku. Samo preprosti delavci so stisnjeni v dvajset etaž blokov. Pokrajina je valovita. Zato se nekatere poti, ki vodijo preko nizkih obronkov. zožene in tuintam gnezdijo poslopja na holmčklh nad okrožujočim gozdičjem. Drevje je iglasto. Pod hoj-kami je polno osutega iglovja in čisti gozdni vzduh dela kolonijo mnogo zdravejšo kakor so naselbine v Loui-sianL Severno obrežje mehikanskega zaliva je večinoma močvirnato in po- vzroča vedno mrzlico. Ni bilo majhno delo v sredini te cone ustvariti umetno deželico, ki oe potna nobenih epidemij. Približno v sredini kolonije je najvišja točka rundel, nekako tak kakršne najdete na križiščih poti v kraljevskih domenah. Dvojni obroč visokih hrastov se boči nad mahovitimi kamenitimi klopmi. Vse naokrog se razširja pokrajina. Ko dospe ta semkaj, si Eva Mac Head Vohr izbere klop in sede. Andrej Ferrati stoji pred njo. Kakih pet minut molčita. Naenkrat dvigne gospodična Eva svojo ročico in prime Andreja za roko: «Torej resno,» pravi ona, «ali mislite, da se vname prava vojna med bloki in visoko palačo?» Andrej opazi, da je bloke imenovala pred visoko palačo. «Da, prav resno,» odgovori po krajšem premisleku, «kajti jaz ne mislim tako kakor Vi: jaz ne verjamem, da je guverner le malo naklonjen temu. da začne napram delavcem popuščati...» «Toda končno.» povzame ona znova, «ako tudi izbruhne štrajk, se veD-dar lahko vse reši mirnim potom?» «Lahko bi se že mirno izravnalo vse, toda žal. da se bo opravilo prav bojevito. Ne pozabite, da ta štrajk pomeni glad štiristo milijonov Ame-rikancev. štrajk, kakršen bo ta. ne more poteči brez svinčenk. kajti javne oblasti ne morejo sankcijonirati gladu in bede.» «Toda delavci so. strogo vzeto, vendarle upravičeni za stavko! To je povsem zakonito-...» «Oh!» pravi Andrej skeptično, «nikdar ne more biti zakonito, pustiti izstradati štiristo milijonov ljudi!» «Vi jemljete stvar z lahke plati!» meni mlado dekle precej suho. «E!!» pomisli Andrej, «Vi jo jemljete drugače kakor jaz!...» Toda bil je dovolj pameten, da je te besede obdržal za sebe. Ona nadaljuje: «Zakonito ali ne, stavka je gotovo dejstvo! In ako delavci že stopijo vanjo, bodo po mojem mnenju prisilna sredstva brezuspešna, da delavce spravite nazaj k delu... ker kemčno je vendar stopetdeset tisoč ljudi!» «Tega ne verjamem, prav tako, kakor Vi ne!» H H ■L JI ii \AM 11 H šm. m i H •m m m m H H m ■ ¿i H H S ž m P' m ■ ■ - Teichmann. (Beli: Kf2, La6, Lg7; kmeti: a3, b2, g2, h3. Črni: Kd5, La4, Sel; kmeti: b5, f4, h7.) Končna igra je potekla čudovito mično: L Kf3 ScdS 2. Lb7 + Na 2. b3, Lb3: 8. Lb5: bi sledilo 3. ... Ldl in beli je mat. 2. . . . Kc4 3. Ke2 Na 3. Le4 bi zopet sledilo 8. ... Ldl in beli je mat. 3. . . . Sdc5 4. Lc8 Lc2 črni mora zaSčititi kmeta na h7. 5. b24 Ld3+ Čmi jezdec ne sme zapustiti polja co, ker bi sledilo Le6 in mat bi bil črni. 6. Kel in črni odneha. Do 3. poteze je tekel črni, od 3. poteze naprej pa beli. Rešitev končnih Študij A. Celeznjeva (Glej božično številko «Jutra».) Bell: Kf5, Ta5; kmet: gfl. Črni: Kh3, Tg7; kmeta: a4, f6. 3 + 4 = 7. Bell (na potezi) dobi tako-le: t Ta5 — a8 Tg7 - g6: 2. Ta8 — h8+ Tg6 - h6 8. Th8 _g8 Kh5 — h4 4. Tg8 Th6 — h5+ 6. Kf5 - f4 Kh4 - h3 6. Kgl — hl+ in dobi trdnjavo; ali: 3. • • Th6 — h7 4. Tg8 -gl Kh5 — hfl ! MORPDRGO. ikera je nepopisen užitek! Imatia Medlcinal in druge ja, ekstrate in sirupe. itinska parna destilacija RGO, SPLIT Ljubljana, Beethovnova 9 6. Kf5 — ffl : Kh8 — h5 6. Tgl — hI + in dobi trdniavo; ali; 3. 4. Tg8 - gl 5. 6. 7. t 2. 2. (2. . 8. a4 — «3 Kh5 — h4 Tgl — hI +' Kh4 — gS Thl — h6: a3 — «2 Th6 — hI itd. Ne dobi pa beli t; Kf5 — f6.+. Kh5 — h6 Ta5 — g5 ... (2. Th5 +, Kh 5: 8. Kg7:, a3 itd. — remis.) Tg7 — a7 . Tg8 ? S.g7, a3 4. Tgl itd.) gfl — g7 Ta7 — a6 + itd. — Črni da večni šah, ker beli ne more s kraljem preko 5. linije. Enaka začetna pozicija, toda s Srno trdnjavo na gS (namesto na g7) čaje belemu samo remis, ker je pri 1. Ta7, Tg6 : 2. Th7 +, ThS 3. Tg7, Th8! 4. Tgi, Kh6 5. Thl + ? (Tudi 5. Tal vede samo k remiju), — Kg7 črna trdnjava krita. št z Beli: Kd2, Lb6; kmeta: f6, h5. Črni: Ke8. La7; kmeta: d6, do, 4 -f 4 ■= 8. Beli (na potezi) dobi tako-le: 1. Lh6 — g7 Ke8 — f7 2. h5 — h6 Kf7 - g6 (Na 2. . . . Kg8 odloči 3. Lh8! takoj.) 3. Lg7 — h8 LaT — b6 (Ali Lf2. Na 3. . . . Ld4 dobi 4. f7, na 8. . . . d54 pa 4. h7, d5 5. f7, Lc5 6. Ld4 :!. Lb4 + 7. Lc3.) 4. h6 — h7 Lb6 — d8 5. f6 — a Ld8 — g5-f (Na 5. . . . Le7 dobi 6. Lf6!) 6. K Lg5 — h6 7. Lh8 — g71 Kg6 — g7: 8. f7 — f8D-f in dobi. Št X Bell: Kg5, Le4; kmeta: c4, g4. Črni: Kh8, Le8; kmeta: b6, h7, 4 + 4 = 8. Beli (na potezi) dobi: 1. Kg5 — h6 Le8 — f7 2. Le4 — d3 Lf7 — eO 3. g4 — g5 Le« — g8 4. Ld3 — h7:1 (Ne Lfl — e2 — d3. ker bi odgovoril črni Le6 — f7 — gP in beli doseže samo remis, ker ne more dobiti tempa. Na 4. LdS — c2?, pa sledi 4. . . . Lg8 — c4: 5. Lc2 — h7:, Lc4 — f7 zopet z remijem.) 4. ... Lg8 — h7: (Ali pa 4. . . . Lg8 — c4 : ? 5. g5 — g«+, 6. g6 — g7+.) 6. g5 — g6 Lb7 — g6: (Če 5. . . . Lh7 — g8, tedaj mat s 6. g6 - gT.) 6. KhB — gfl: in dobi, na pr. 6____Kg8 7. Kf6, Kf8 8. Ke6. Ke 8 9. KdR, b51 10. cb, Kd8 11. Kc6, Kc8 12. b6, Kb8 13. b7 itd. ^ Gradbeno podjetje g I Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseli vrst olje, bencin Id druge potrebščine Ima vedno i zalogi F. Fioriančič 124 Ljubljana. Znižane m ing. Dukič in drug j j Mama cene I T^TT:*?« ! «• Stnfeovic"nasl. R. Soss'" I stroko spadajoča dela. j j^^^^^^^^^^ Vsak privatni nameščenec mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zalo naj naroči knjižico Pokojninsko zavarovanje nameščencev ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v LJubljani in velja s poštnino vred 15 Din. vjR I® Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da ie naš ljubi dobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Fran Rajšter hotelir In lesni trgovec, blvii dolgoletni župan in častni meščan mesta Soitan| po kratki m mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 71. letu starosti danes ob 2. uri zjutraj dokončal svojega življenja pot. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši ▼ torek, dne 2. januarja 1923. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Šoštanju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi Blag mu spomini 1 V Šoštanju, dne 31. decembra 1922. Joalp Bajiter, trorničar, rin. — Ivanka MravljakoTa, Milka Knrnlkova. Zalka Zalarjeva, h dere. — Lizika Bajšterjeva, roj. Steblovnlk, »iua.ha — Henrik Mravljak, »'M' pi> predstojnik okro'ueg» Bodi Ji a v Celju; Matko Zalar, veleiudustriialec ▼ Šoštanju; Anton Knrnlk, rud lila?, kontrolor drž. premozovoika t Veleoja zetje. — Franjo, Jelloa, Joika — Oaiin, Boio, Klljeaka— Stojaaiek — Majda, Vldioa, vnuki in vnukinje ter ostali »orodniki. . __________ mi W> iH k §§! i 1 ■ mk & fj 111 m\ 1 « m, mkkir* Levin. Beli: Kf4, Dg2, Le4, Le7. Kmeti: bo, c4, f6,— Črni: Kg8, Dc3, Td7, Sf7. Kmeti: e6, g6, h7. Črni se je bil že ve5 potez poprej pripravljal na to, da namerava beli žrtvovati tekliča na g6, in si je izračunil, da je žrtev napačna in da se razbije na i. ... De5+ z nasledujočim Sfg5+. Levin je pa igral vzlic temu 1. Lg6: in igra je nato potekla zelo presenetljivo, in sicer tako-le: L ... De5 2. KfE Sfg5 4 3. Dg5:!! Dg5: 4. 167 + Kg7 5. f78E> -f Kg6: 6. Dg8 + K— 7. Dg5r mat. Končnica se je igrala sigurno na neštetih deskah in je povsod vzbudila občudovanje šahistov, dokler ni našel močni amater dr. Zei&sl napako v Levinovi kombinaciji. Po 1. Lg6: bi bil namreč črni čisto lahko dobil igro tako-le: 1. ... e5-f! 2. Kf5 (na Kg4 sledi enostavno 9 . hg6:), Dd3+ 3. Ke6, T7J8+ 4. Ld6:, Dd6 ■+■ 5. Kf5, Dd7+! 6. Ke4. Db7+. „Enkrat teče pes, enkrat pa zajec" (Končna igra.) Mojstra Richardu Teichmannu v Ber-finu še je neuavno (kot belemu) posre- r n l t ASKINO Cašica tega delikatnega lik Priporočamo: Cognac Dalr izbrane likerje, žganja Prva odlikovana dalmat V. MORPUR Zastopnik: Adolf Kordin. I