Uhaja raak dan nam aašeU la hBued dally Hollida ja. leto-yeah xxm. »E0R6ANIZA-CIJA DELAVSKE FEDERACIJE Kriza, ki je nastala v rudarski uniji» je dala povod zahtevam, ki bodo predložene na konvenciji federacije New York. — (F. P.) — Na konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se bo vršila prihodnjo jesen v Bostonu, bodo najbrž predloženi načrti za radikalno reorganizacijo. O tem se mnogo razpravlja med voditelji strokovnih unij v New Yorku in v drugih mestih. Slišijo se sugestije, da se izroči odblast izvršnemu odboru federacije, da prevzame začasno kontrolo nad bankrotnimi, de-moraliziranimi in neefektivnimi unijami, ki imajo jurisdikcijske pravice nad važnimi industrija-mi. . - i" - • - Kriza, katera je nastala v mednarodni rudarski uniji, ki je silno nazadovala v članstvu v zadnjih letih in v kateri se je rodil odpor, ki je imel za posledico ustanovitev reorganizirale unije na konvenciji v Spring-fieldu, je podprla sprva bolj šibke zahteve za reorganizirale federacije. V rudarski uniji se pojavljajo novi zapletljaji, ki imajo izvor med rudarji na polju antracita, ki sože tudi siti Uwisovega režima in se ogrevajo za samostojno unijo. Nadalje je računati z Wollovo izjavo, katero je podal pred člani hoc. stranke, ko je govoril v Randovi šoli. Woll je takrat dejal, da je oblast Ameriške delavske federacije, omejena, ker se ne sme vtikati v spore, ki nastanejo v mednarodnih unijah. Za temi vzroki stoje tudi dru-Ameriška delavske federacija ni mogla organizirati avt-nih delavcev in njena kampanja, da podvoji število svojega članstva se je izjalovila." Ameriško organizirano delavstvo je lazcepljeno v 102 neodvisnih u-nijah in to v času, ko se povsod opaža koncetracija industrijskih družb, ki se združujejo v mogočne kombimacije in truste, proti katerim je vsak uspešen boj, ki ga začnejo delavske unije, skoro nemogoč. Med glavnimi voditelji delavskih unij se širi mnenje, da bo unijsko gibanje nazadovalo, ako se ne izvrše radikalne izpre-membe v raznih strokovnih In neodvisnih unijah. Predsednik Oreen je pokazal >vojo dobro voljo, ko je skušal premostiti nasprotja med zastopniki rudarjev, ki so se zbrali istočasno na konvencijah v Npringfieldu in Indianapolisu. Morda bi bilo prišlo do sporazuma ali vsaj do kompromisa, ako bi I a'wis očitmo ne pokazal tako velike trmoglavosti. Da jc bila to velika napaka, je sedaj jasno tudi najbolj konservativnim voditeljem delavskih unij. PROŠVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Senatorji bodo lahko pokazali «vojo naklonjenost napram delavcem Na*hington, D. C. — V senatu je vočina senatorjev, katere " nri volilnih kampanjah pod-pirale delavske unije, in bodo l^av lahko preprečili potrditev v «mika Parkerja članom zvez-vrhovnega sodišča In tako Mcazall svojo naklonjenost napram delavstvu. Zsdnje ps se najbrž ne bo zgodilo In delsvci '"•do doživeli novo razočaranje. ženska organizacija apelira za pomoč atavkarjem Msrion, N. C. — ženska «trakovna litra se je te dni obrnila « ''elavske organizacije z ape-7* denarne prispevke v po-m " «t rokom delavskih družin, •nh očetje še vedno vztrajajo >Uvkl. V očigled dolgotrajne ,5"ke vlada med delavskimi fužinami velika beda in pa* kaaje. îrr ¿^r-J,!Žjrrsa Ch*c»go> ni. pondeljek, 14. aprila (April 14), mo. aaalllni at apodal raU of postaja proridad far is section 1103, Act of ^ct. », ltl7, aatkoHsod oa Jasa 14. »II. Subacrlption fft.OO Yoarh Ur*roeti čas bi porabili za svoje zabave. Proti sovjetski vladi In njenim metodam so mogoče vsakojake kritike, toda nihče ne more trditi, da- bi ruski delavci trpeli pomanjkanje v slučaju nad produkcije žlvljenskih potrebščin kot so to godi v Ameriki. V tem so ruski delavci veliko ns boljem kot njihovi tovariši v Združenih državah, ki trpe po-manjkanje takrat, ko je vsega preveč in so skladišča napolnjena. Sovjetski vladi se ne more očitati da Išče svetovne trge za svoje produkte na škodo domačega prebivalstva." Godbeniki zahtevajo višjo mezdo San Franclsco, Tal. — Godbe niki motnega sinfonlčnega or-kestra zahtevajo zvišanje mezde In grozijo s stavko, ako se jim ne ugodi. Val godbeniki so člani unije. Sedanja mezda je od $fifi do $70 na teden. Orkester šteje 86 godbenikov. Ku«inj« bodo oflclrke v armadi Moskva. 12. spr.—Sovjetska vlada je odredila, da se tudi žen-ake vežbajo kot častnice v tehniških oddelkih rdeče armade Dekleta. ki poksžejo posebne zmožnosti zs vojaštvo, dobe vstop v vojaško akademijo. Krvavi (igrat v južni Italiji umaBaai v Rima Vojaške čete streljale na množice in 280 oseb je bilo areti-ranih. Slabe ekononpke razmere povzročile revoltu • --i Niče, Francija, 12. apr.—Faši-stična vlada ima ^praviti s težko situacijo v južni Italiji, kjer je izbruhnil upor kakor se glase zanesljive privatne vesti iz Rima. Vlada molči v javnosti in fašistično časopisje ni poročalo niti ene črke o teh dogodkih. Izgredi so izbruhnili v Taran-tu na vzhodnem koncu polotoka. Kolikor je do adaj znano, so vojaške čete (najbrž miličniki) streljale na izgrfdnike, predno je nastal mir. Arttiranih je bilo 280 oseb. Upor izvira Iz slabili ekonomskih razmer. Jsbruhnil je 5. a-prila. Velika množica ljudstva je napadla več jfvnih poslopij, nakar je prišlo vojaštvo in stre-ljanje. Ce je kaj^ubitih in ra-njenih in koliko, si še znano. Mussolint je takoj poslal posebnega emisarja, Scortheajo, enega od direktorjev fašistične stranke, da preišče afero. Kolikor je znano, se Scorthea še ni do danes vrnil v Rim, da bi prisostvoval strankinemu sodišču o disciplini, kateremu predseduje tajnik stranko Augusto Tu-rati. To je prvi večji izbruh v Italiji od zadnje jeseni, ko so bili izgredi enakega značaja v gorah Abruzzi In ko sO bile pozvane vojaške čete, da zaduše upor, ki je izviral iz delavskih sporov. Prediedaik delavska (a* «mu daratij* aa je premislil Izjavil je, da nI poznal Parkerje- vega ssdnijskega rekorde takrat, ko ga Je priporočil v potrditev Washington, D. C. — (F. P.) T. A. Wilson, predsednik delav-ske federacije v Severni Karo-lini, je poslal brzojavko William Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, v kateri pravi, da Je spremenil svoje stališče in pobija izjavo, v kateri je bilo rečeno, da se organizirano delavstvo v njegovi državi strinja s Hooverjevim Imenovanjem Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča. "V mojem telegramu", Izjavlja Wilson, "nisem jaz niti člunstvo državne delavske federacije raapravljall o Parkerje-vem Imenovanju z ozirom na odlok, ki je hil izdan proti rudarjem v West Virginiji. 'Mu ko smo se poučili o zadevi, da Je Parker odobril "yellow dog" |m>-godbo, katero Je Red Jacket Coal Sl Coke CO. vsilila rudarjem, Ja/. in člani državne delavske federacije nasprotujemo potrditvi in odobravamo stališče, ki ga Je v tem slučaju zavzela Ameriška delavska federal ija in njeni voditelji." V senatu je 18 senatorjev, katere Je podpirala Ameriška delavka federacija v njihovih vo-l.lnih kampanja*. Ako bodo vsi ti senatorji Sklonili potrditev Pnrkerja, bo m »ral Ifrv ver izbrati crugega sodnika. H"i.etorJI bodo tako Jevno pokazali, da priznajo delavstvu pravico do organizacije. Od pozicije, katero bodo v tem oziru zavzeli aenatorjl, so v veliki meri odvisne nadalj-ne amerri ice in tsktika orgsniri-rsnegs delavstvs. Ako se bodo senatorji Izrekli v prilog Psr kerju, potem bo delavstvo vede lo, da ne more zaupati senator Jem, za katere V Je vrglo v boj pri volitvah. Morda se bo baš ra di tega rasvlls obširns sgitscijn m «d delavatvom zs ustanovite*/ svoje Isstn» politične stranke, ker bo uvidelo, ds ne more zs* ups ti avojim "prljsteljem" v senstu. Situacija poka zu je. do nim* Parker veliko prijateljev niti HOOVER POROČA 0 REZULTATU KONFERENCE Pravi, da je bil dosežen "velik uspeh vsled korajžne akcije." Amerika je sklenila dve pogodbi. Absolutna pariteta f Anglijo. Podmornikl ho "hu-manlzlrani" Washington, D. C. — Predsednik Hoover je v petek zvečer objavil, dolgo poročilo o rezultatu konference v Londonu za zmanjšanje bojnih mornaric. Konferenca je končala svoje delo in te dni se zaključi. Hoover poroča, da je Amerl-ku dosegla absolutno pariteto s Veliko Britanijo v pogodbi, v kateri so se Združene države, Anglija in Japonska zavezale, da reducirajo svojo bojne mornarice. Druga pogodbu je med petimi pomorskimi silami za "humaniziranje" podmornikov ali submarink. Na temelju jiogodbe z Anglijo in Japonsko—pravi Hoover— bo Anglija zavrgla pet bojnih ladij in štiri velike krlžarke, A-merika pa bo zavrgla tri bojne ladje In dogradila toliko krl-Žark, da bosta obe velesili Imeli enako tonažo. Na podlagi te pogodbe bodo Amerika, Anglija In Japonska prihranili na gradnji bojnih ladij $2,500,000,000 (dve in i>ol milijardi), kar bo "velik stimulus za prosperlteto." A-merika bo zdaj potroAila največ 650 milijonov namesto $1,640,-000,000 kolikor je nameravala pred konferenco. Francija in ItalLja sta se spo- N a jg resnejše orožje prihaja iz Anglije London, 12. apr. — "The Daily Mall" poroča, da se zdaj na tajnem Izdeluje v Angliji "najstrahovltejše bojno orožje, ki bo slpalo smrt Iz sraka In proti kateremu ne bo o-b ram be."" Novo orožje je velikanski letalni torped, ki bo plul po sraku brez moštva In pod kontrok» lastnega mehanizma. Noall bo na tone bomb. V označenem momentu se motor ustavi in cela mašlna s avojim am rt nosečim tovorom psde ns tla. Unij8ki delavci izgubili bitko Delodajalci bodo operirali avoja podjetja pod sistemom odprte delsvnice, Clinton, la. — (F. P.) — S konsolidacijo treh oblačilnih tvrdk, ki iedelujejo vrhnje delavske hlače, Je Polo Mfg. Co. v tem mestu začela operirati po al* stemu odprte delavnice. Tukajšnje podjetje je sicer skušalo še nadalje Imeti stike s linijskimi delavci, toda v tem Času Je nastala stavka pri drugi družbi v Spring Valleyju, III., ki se je «družila s Polo Mfg. Co„ ko je prva znižala mezde svojim delavcem. W. Robbins, predsednik Polo Mfg. Co. je delal, da delavcem ne bodo znižane mezde v tovarni v Clintonu, toda njegovi izjavi nihče ne verjame, kor se bo družba morala ravnati po nasvetih, ki bodo prišli is glavnega stana konsolldiranlh družb. Izguba u ulje Je vsekakor hud udarso ta L. me» a ostalimi laead delavce, ki »o uposlenl pri Pulo lami le toliko, da |>odplšeta pakt, Mfg. kompanljl, ki je vzdržava- nu podlugi katerega se odpravi brezobzirno napadanje s podmornikl. Ilooverjevo poročilo dokazuje, da je bila konferenca fiasko, kar ae tiče sporazuma vseh petih pomorskih sil. Razvej stavka vez-alkev v PIHebargba Zastopnik transportne kompasi je na aodlšču priznal, da Je družba porabila veliko veoio denarja, du razbije štrsjk Pittsburgh, Pa. — (F. P.) -Te dni je bila na sodišču odkrita nova zvijača, ko se Je vršilo zaslišanje ugentov Central Indu-rttrial Service, ki dobavlja stav-k o kaze za Parmalee Transportation Co. Odvetniki, ki ziuitopajo ntavkurje, ko pri križnem sasli-tanju izvlekli iz agentov prfzna nje, da so bili prej v službi Rall-way Audit Insjiection Bureau, ki Je bil pozvan po transportni kompanljl, da razbije stavko voznikov. Uradnik transportne kompa-ni je, ki je bil tudi pozvan na za slišanje, fe priznal, da je družba potrošila več tisoč dolarjev v svrho, da zlomi odpor stavkar-Jev. To se Ji ni posrečilo radi solidarnosti voznikov, katerim so priskočile na pomoč z denarnimi pri «pevki akoro vse delavske u-nije v PitUburghu. Stsvka voznikov traja že štl rinajst tednov In med tem ča som je bilo že več stavkarjev aretiranih, ««deri pa Je bil ustre 1 jen v spopadu s stavkokazl. Z* voznike Je ta štrajk dobra šola, ker ao spoznali, kakšno pravico delijo oblaatl delavcem In kaj lahko pričakujejo od sodnikov, ki ao. pokorni hlapci bogatih družb, Zelesslškl klerkl Izvoljevall vlš-jo me «do Ht. Uuls, Mo. — Železniški klerkl pri At. I .ou »»-Southwestern železnici ao dobili zvišanje m er/W za pet centov naurs. med voditelji ameriških Indu atrij, kajti do sedaj še nihče h m«t njih ni izrekel bvasde v Psr-kerjevo <£rsmbo. la več let prijateljsko razmerje napram linijskim delavcem. itn- Zadeva etavkarjev pred vrbevahn eedlifiem Unija za ameriške civilne svo-lM>dščlne vodi bitko, de reši delsvce pred zaporom New York. — (F. P.) —. Nn podlagi dejstev, ds Je držsvni pravdnik, ki je vodil prosekucl* jo sedmih stavkarjev, ki so bili obtoženi umora lailicljskega načelnika Aderholta, namenoma i* zlgreval predsodke porotnikov, ko Je v svoj govor vpletel ver« sko In |K>lltično vprašanje, je bil vložen prlzlv na državno vrhov no sodišče proti odloku okrajne ga sodišča. Bivši zv«Knl senator Hard wick iz države (ieorgije bo |*red ložll glavne argumente proti tal loku na državnem vrhovnem sodišču pri zaslišanju, ki se otvo* rl 22. aprila. Ilardwick Je izjavil, ds bo vodil obrambo za no» mioslno vsoto plsčils, Unija za Ameriške civilne svolMNlščine se Je pridružila Med' narodni delavski obrambi v le. gslnem boju, da rsšl Fred Ilea-la In njegovih šest tovarišev pred ksznljo, kl Je bils določena od pet ns dvsjset let zspors. Policijski nsčelnlk Aderholt Je bil ustreljen, ko si» pijani |>oll csji nsvsSli ns kolonijo stsvksr-Jev v Gsstoniji na večer 6. Junija prejšnjega lets. Vstlksn dolži sov Jel e Islvlite Vatikan. 12. apr.—V pa|»eških krogih as širi nepotrjena vest, da so Iz Urada pspeške komiai-ie zs Rusijo Izginili zelo vsžni lajni dflfcumentl, kl vaebujejo Informacije, po katerih potih In potom ksterih o»eb dobiva ps-I»** poročila Iz Ruaije. H tem Je prišlo ns dsn, ds ims pspeč če-to špionov v Hov jet ak I uniji. Ps-peški krogi dolže tsjne ttsJet-ake emiaarja v Rimu, da ao se utihotapill v Vatikan. Pred ne-kaj dnevi je bil v Rimu aovjet-»ki tajni policist Javinkovič, ki Je bil v Parizu takrat, ko Je Izginil carlatlčnl general Kutje-po v, OPOZICIJA PROTI PARKER-JU NARAŠČA Zastopniki Ameriške delavake federacije apelirajo na sens* tor je, naj ne potrdijo sovražnika delavskih unij članom zveznega vrhovnega sodišča Washington, D. C. — (F. P.) — V pismu, v katerem so navedeni fundamentalnl vzroki proti potrditvi sodnika Parkerja članom najvlšjoga tribunala Združenih drŽav, izvršni odbor Ameriške delavske federacije apelira na senatorja Boraha, Norriea In Overmana, Člane senatnega Justlčnega pododaeka, naj zavržejo Imenovanje predsednika Hoover j a, kl skuša posaditi odprtega sovražnika delavskih unij v zvemo vrhovno sodišče, da tako poveča torijsko večino že sedaj reakcionarnega tribunala. To pismo, katerega je podpisal William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je prvi direktni protest proti diktaturi vrhovnega sodišča, kl Jo Izvaja v svojih odlokih nad življenjem in dvajsetih milijonov smerlšklh mezdnih delavcev. "Ameriško delavstvo Je globoko zainteresirano v Imenovanje članov zveznega vrhovnega sodišča," so začetne besede v omenjenem pismu, "To zartlma* nje sloni nu dejstvu, ker so odloki vrhovnega sodišča velevaž-nuga upmena In se direktno tičejo Magoatunju milijonov delavcev, njihovi žen In otrok/ A-murUJio delavstvo Je menja, da bi mamil Mani tega sodišča biti dobre poučeni o modernih ekonomskih vprašanjih, o navadnih pravicah delavstva in bi morali zavzeti simpatično stališče napram aspiracijam velike večine delavskega (Judstva, "Uradniki In članstvo deiav-*" ske federacije so mnenja, du sodnik Parker ne poseduje kvalifikacij, kl so potrebne za tako važno pozicijo. Radi tega federacija formalno In ostro protestira proti potrditvi Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča. Naša akcija bazira na dokazUt iz zgodovine sodnljsklh procesov In odlokov, kl jih Je Parker izrekel kot član zveznega okro/nega sodišča, v katerih je pokazal, da ne raiume ali pa noče razumeti modernih ekonomskih problemov In razmerja med delavstvom In voditelji industrij, kot kaže njegov odlok, s katerim Je potrdil Injunkcijo, ki Je bila izdana proti rudarjem v West Virginiji, Injunkcijo, ki Je bila «lavni vzrok razbitju rudarska unije." V pismu Je nadalje omenjeno, da Je Parkar prepovedal rudarski uniji plačevati stanarino za rudarske družine In dal tako premogovni družbi pravico, da jih je lahko vrgla na cesto. Sedemaajet radarjev ubitih pri ekeplezlfi Nesreča je bila v soboto pri Taroml, Wash. Tan.inu, Hash. — Sedemnajst delavcev Je Izgubilo življenje pri razstreibi v premogovniku t^rlniiiado zadnjo soboto. V nedeljo ao prlneall mrliče iz Jame. Dvanajst ponesrečencev je bilo oženjenih in aku* psj zapuščajo 2.1 otrok |N»leg vdov. [ Ksj Je povzročilo ekuplofijo, še nI znano. Začela ae Je preiskava. MMMMMMMaeHHBBV Nova rudarska ualjs v Kanadi ftidnev, Kanada. — Pred krst* klm je bils tuksj ustsnovljens novs krajevna rudaraka unija, kl se je pridružila Indistrljeki rudar» k t uniji, levičarski orga* nizanji. , . „ prosvetâ- PROSVETA Tli K K.N I .Iti HT KN M EN T (•LAMIM) IN LASTNIMA K L0\BNKKK NABOUNK PODPOB-NEJKUNOTB Org«« al «ad palLafc.d by tfca IU««M NiiWul Baaaflt Sort» t j NiiW«hMt M MruArti« drtav« (l»»»n CMmi) in Kaa*-.k. H M n« lata. M OO M pol tota. H M u «atrt Utos m O»«*«» la C toar« I7.M ui cato lato. IC.7I m pol lato; a« too. •vaaatvo MM. Ifeferripttoft raUal for lha Unitod Stotoa laaoapt Oil ra« o» an« tasada M M par raar. < htoptfp «ad Ctorra flM par yaar, ft*atoa cooBlrtr« #».»4 prr raar. Aocenl so se potiti. Hlll so "cheap" kakor zdaj Latincl, In ker so bili "cheap", so potem zsprli vrata Evropi — ko je bilo težje, pionirsko delo že izvršeno. Ameriška naselniška politiku je zelo "cheap". Resnica Je, da pol milijona novih delavcev, ko je pet milijonov stsrih brez dela, poslališa krizo brezposelnosti, toda kdo je kriv. ds Je toliko milijonov ljudi brez dela? Amerika Ishko danes zapre vita ostala vrata popolnoma In ne pusti niti enega imigranta več v svoj "paradiž" — pa bodo kljub temu armade delavcev brez dela. Pomisliti Je treba, da na-aeljencl prihajajo ln — odhajajo. Vsako leio Jih odide lepo število. Posebno Mehikanci ne morejo obstati, ker Jim klima ne ugaja. Zadnje čase je sprt irživels, zahteva po se-lektlvnl imigrariji. To Je, da bi naseljenca v njihovih deželah izbirali «Me poklica, sposobnosti, karakterja in — seveda — tudi glede mišljenja. Izbrali bi le take, ki jih Amerika mftmentalno potrebuje: mehanike in izučene v drugih strokah ln navit/ene na pok o rM I no, ne kakih Iniljšev išklh puntarjev. Dobra ideja za Forda! Mečkanje z (migracijo ne bo rešilo vprašanja brezposelnosti. Korenine brezposelnosti so v Ameriki — v ekonomskem sistemu. Produkcija je dsnea trlkrut In celo petkrat večja kot Je bila pred vojno, delavcev pa potrebujejo desetkrat manj, Thtrt'* the rub! Kadar nov atroj vrŽ4- na cesto sto domačih delavcev, ali bo t« m delavcem pomngano, juivrnvjo nazai "to Imlgrantov na mt-jl? Delavci, ki imajo avoje d rut I ne ln doihovr — in avtomobile in radio! — v PitUburglui, flevelandu in ('hi-cagu, ne ¡»ojdejo v Nwo Mehiko gradit nasipov, niti obirat oranž v Kalifornijo, ker nimajo niti zs vožnjo! , Cerkvena bara Glasovi iz naselbin Uspehi pevca S ubija v Milanu In nam je pred predstavo in med UuAni pastir Bacil Jellicoe v Undonu je odprl "vzorno" pivnico, pravo krščansko gr>-atllno, v kateri se lahko pije. ,„. ds bi se delal greh. Povabil Je kraljico Mar.v, naj al ogleda proetor. Krsljlca, Jako krščanska iertf. Je prišla, naelonila ae k bari 1n t»ohvalila projekt. Tako ae vrti mwlrrno "krščanatvo" «.koli avetega namena — buaineasa. Vzemîmo ame-rlško krščanstvo. Dušni |i««tlrjl odpiraj* kegljišča. aej me, plran< dvorane, teatre. Igralnice In boksarake odre. Slovenski narod (f priča karnevalom pri cerkvah. londonski ovčar morda misli, da Je prvi odprl pivnico. Grdo se moti. V Ameriki Je "apiklsT običajna In atitucija v cerkvenih betmentih. . Berlinu Berlin, 31. marca« (Izviren dopis Prosveti.—Na vabilo radlo-«t h nice v Milana J« pel operni in koncertni pevec Ant. ftubelj v radio, uspel je nad vae pričakovanje in navzoči godbeniki ao mu navdušeno aplavdirali. Par dni za tem je dal ftubelj v Mila nu koncert, ki je fte teple uspel kot nastop v radiu. Publika in kritika je bila odulevljena nad prekrasnim čustvenim predvajanjem našega rojaka. Dobil je ponovno vabilo, da nastopa za milanski radio, a že ga je zval brzojavno njegov manager v Berlin, nemško prestolico, danes menda središča vse evropske kulture. Odpeljal se Je v Berlin, kjer je imel v pondeljek 24. t. m. v Bechsteinovi dvorani kon cert "Negro Spirituals." Pel je samo angleško. Spremljala ga jt na klavirju pianistka gdč. Marica Vogelnik iz Ljubljane. Izbrana berlinska publika je docela napolnila veliko Bech-steinovo dvorano, kjer običajno nastopajo odlični umetniki svetovnega slovesa. Med elegantne publiko je bilo opaziti jugoslov. poslanika ministra Baludžlča. ameriškega poslanika ter nekaj poslanskega osobja; zanimive je dejstvo, da je prisostvovalo koncertu tudi par zamorcev. Kaj težavno je prodreti v ledena srca mrzle berlinske publike, ki je skrajno rezervirana in razvajena. A že po prvi pesmi je ftubelj zmagovito zavzel postojanko, bil je nagraden s prisrčnim aplavzom, od pesmi dc pesmi se je navdušenost publike stopnjevala, že takoj drugo pesem je moral ponoviti in ga je vzhičena publika nagradila h frenetičnlm aplavzom. Ob pavzi sta se skupno z gdč! Marico Vogelnik prišla neštetokrat zahvaljevat za aplavze, s katerimi fa-sclnlrana publika ni prav nič štedila. Na koncu koncerta sta bila g. Subelj in gdč. Vogelnik —ki je' svoj debut pred mednarodno publiko naravnost odlično absolvirala — deležna iskrenih, prisrčnih in dolgotrajnih ovacij, vedno in vedno je morala na mah popularna dvojica dodajati, publika kar ni hotela zapustiti dvo-rsne, prav ob odru so stali in klicali "Na avidenje!" Ker mnogo posedam koncerte, vem, kakb težko se dobi kon-trakt z berlinsko publiko, le redko se ta publika ogreje do take vzhičenosti kot je to storila pri Rublju. Sicer pa ftubelj zasluži ta triumfalen uspeh, prepeval je tako lepo in prisrčno, s takim znanjem in flnočo, da je vzkliknil znani nemški kritik dr. Wanderer: "Der Junge, singt herr-lich!" Milan KoAič. OnpeAnn uprizoritev "Sina" Canonaburg, Pa.—Odkar imamo tukaj v dvorani društva "Postojnska janin" št. 188 SN-IM moderni oder, na katerem je mogoče prodvajati tudi težje i-gre, ki zahtevajo bogate scenerl-je ter lučnt efekte in prostor, ima dramatika tudi tukaj pogoj, da se dvigne do višje stopnje, ki je mogoča med nain I. Dne 30. marca je tukajšnji dramski klub "Soča" uprizoril ganljivo dramo "Sin.M Ko se je osobje "Soče" odločilo, da uprizori to štiridejanko, se je lotilo zelo težke naloge. Imeli smo približno deset dobrih vsj, a vseeno, upoštevajoč vae nkolščine, je bila dobra Izvajana. Scenerijn je bila primerna in maske fine, po-rebno tiste, ki so predstavljale najbolj tetke tipe. Z uprizoritvijo drame "Sin" ao igralci pokazali, da je njih resna velja dut i občinatvu ne aamo kakšne burke, marveč tudi težje drame. V tej drami Je vodil njih naato-pe lastni msaodck: prilagodili "o kretnje besedam in naatopali ao prav naravno. Dvorana je bila nabito polna ljudi. V bdeli smo občtnrtvo Is Plttaburglui. Library, Moon Ru-na. Midwava. Meadow l*ndaa. RridgevlNe Morgana, Bentley-villa, l4iwrenca In (z več drugih naaelhln. Z moralnega atališča Je tnraj drama dnhro ir padla. nI pa toliko iz finančnega, kajtJ "Soča** Jt Imela s to prireditvijo ogromna ladstke, kar |tn ae je fMikrllo t vstopnin - Ne ametno pnsahitl tukajšnjega pevakasa »bora "Ilirija,- ki dejanji zapel par prav krasnih pesmi. Člani "Ilirije" se vselej radi odzovejo našemu vabilu, za-kar jim gre prijateljsko priznanje. Na tej prireditvi smo slišali tudi nekaj novega, kar nas je prav presenetilo in to ja Trio or kester: John Ludvik in Louis Bradač na harmonike in Joseph Jarkovski na violino. Igrali so prav fino ln občinstvo jih je nagradilo z burnim aplavdiranjem. Naj omenim, da je bila ta pri reditev obremenjena z velikim delom ne samo od strani igralcev, marveč tudi od drugih članov "Soče." Na veliko zadovoljstvo občinstva se je vse izvrii-lo v najlepšem redu. Tem potom se vsem posetnikom ln drugim, ki so kaj pripomogli, da se je vse v najinem redu izvršilo, prav globoko zahvaljujem. John Koklich. Nealoga~tlačl Jenkins, Ky.—Pred par tedni sem poročal, da smo rudarji v tej okolici zastav kali dne 16. marca radi znižanja plač .A'a žalost moram poročati, da je stavka domalega izgubljena radi nesloge med rudar>i. Nekateri delavci so se vrnili na delo takoj, ln potem vsak dan večje število. Danes je nas na stavki le le komaj1 kaka četrtina in kot izgleda se bomo tudi mi vrnili, ker je pod takimi razmerami nemogoče misliti na zmago. Ako bi baroni premoga utrgali plačo tudi za polovico, bi menda šli nekateri bedaki vseeno delati. I)a jih človek ne more drugače nazvati kot s to besedo, je vzrok ta, ker njih glavni argument je, kaj bodo počel! brez dela?! Človek sevres čudi tem bedakom, ki imajo oči, a ne vidijo, možgane, a niso zmožni misliti, ušesa, pa ne sliiijo. Med tem časom sem bil tudi en teden v raznih kempah po W. Va., kjer nisem videl ničesar dobrega. Po nekaterih rovih rudarji delajo, vsaj nekateri, od pete ure zjutraj do desete ure zvečer. Videl sem tudi enega rudarja, ki je prišel z dela o polnoči! O uniji seveda ni nobe-ndga sluha. Med rudarji vlada pravi pekel, v katerem ljudje rajši Žive pijani kot trezni, kar menda nI nič čudnega. John Milič. Odgovor Novaku * Milwaukee, Wis.—V 81. 'In 82. številki vidim "odprto pismo slovenski javnosti v Milwaukee," s podpisom Frank Novaka. Precej dolga "spoved" je to. Podobna je tisti, ki jo je "opravil" tačas, ko je presedlal. On sicer ne veruje v prav nobeno "spoved" ali "odpuščanje grehov," računa pa, kot zgleda, veliko na pozabljivost "nezavedne mase," kakor on vedno rad imenuje zmernejše ljudi kakor je on sam. Yes, organizacija Slovenski dom ima POftTENK namene, ZAUPANJE v stvar, in se ne btijl prav nobene RESNICE; ampak to ubiti v glavo človeku, ki je obmctal vse, ki delajo za dosego cilja te organizacije, z goljufi in izkoriščevalci, b| bilo prav tako brezuspešno kot izprazniti michignnsko jezero z žlico. On sicer misli, da je velik diplomat, a njegovo pisanje mu ne daje potrdila. Hoče vse v eni sapi dopovedati, da aamo nekoliko kritizira in daje dobre nasvete, -obenem pa pravi: dajte nam razredno zavest LUOl, kruha, krajši delovni čas, starostno zavarovanje, boljše postave, ne |ia Doma. Jej, Jej, prcljubeznjivl naš prijatelj, za vse to si se trudil, kakor sam praviš, celih 22 let, pa Imamo mesto luči komaj kla verno leščerbo. Kaj ko bi za enkrat poizkusili si postaviti lastno "kočo", mogoče bo v va^m tem potem tudi kaj več uspehs. Saj tisto, da ae dela tukajšnji Slov. dom aamo za ta CRNC. je prazen strah ln kluka ln zaave-drano samo V glavah fanatikov. O kakem norčevanju z delavcev od moja strani ne vem prav ničesar; je le yolo near am no pod-ttkavanje. Najbrž da ao ml sna-ne holj kot nJemu vae aladkosti tovarniškega delavca, katerega položaj tudi razumem i» pol no. ma. Norčujem se samo iz Novakovega frazarenja, ker v njem sem že davno spoznsl moža velikih besed in malih del. Same fraze ne bodo nikdar izboljšale delavskega položaja, pa naj bodo to že "narodnjaike" ali "proletarsko kulturne." Pri na» sedaj Itejejo samo dela. Eni so se poprijeli, da zbližujejo in grade, drugi, da razdvajajo in podirajo. Ce bodo zmagali zadnji, katerim je Novak na Čelu, bodo lahko milwau-Iki Slovenci živeli ponovno 22 let ob frazah in laži-napredku; če pa prvi, se bodo pa sedanje nale razmere v vseh ozirih izboljšale.—Jos. Matoh. -Uprizoritev Nuiičeve- drame 1 "Mrak" Pueblo, Colo. — Dne 6. aprila zvečer je uprizoril slovenski dramski klub "Zora" v Orlovi dvorani tukaj tridejansko dramo "Mrak," delo Ivana Nuliča. Vsebina te drame je povzeta iz življenja, oziroma razmer, ki jih je ustvarila zadnja svetovna vojna. Vasilij Stanič odide v vojno. Za sabo pusti svojo žene Rado, svojo mater Marto in svojo sestro Jekico. Njegova mati Marta se omoži z Ilijo Vujinom, ki pa je bil mnogo mlajii od nje. Med Vasilijevo odsotnostjo nastane ljubavno razmerje meč njegovo ženo in možem njegove matere. Vasilij Stanič izgubi \ vojni vid In pride slep domov, in Vujinova žena Marta skuši pregovoriti svojo sinaho Rado da bi so vrnila k svojemu mo žu, oziroma njenemu sinu Vasi liju. Rada pa se roga tem nje-'nim naporom, pijančuje še naprej In zaničuje svojega ljubimca Vujina. To njeno zauržanjt tako razkači Vujina, da jo za davi. To je višek te drame, iti potem se začenja konec tiste katastrofe. Vujina privede njegov zločin v ječo, Vasilijeva mati umre, in Jekici pa Vasiliju m preostaja nič drugega kakor be-raška palica. Igra je tehnično zelo dobrt izvedena. Tudi zamišljena je glo boko in umetno. Slovenski dramski klub "Zora" si je s to Igro nadel jakč težko nalogo. S svojimi pičlim in diletantskimi močmi se je lo tli dela, ki mora delati doka. težkoč celo poklicnim igralcen in igralkam. Pa nič bati se! L« naprej po strmi in tmjevi poti Kjer je dobra volja, uspehi nt izostanejo. Človek lahko z dobri voljo premaga skoro nepremostljive zapreke in težave. Sčasom« si "Zora" lahko izvežba tako do bre igralne moči, da se ji ne b< treba ustrašiti uprizarjanja tud najtežjih dram. TrtdeMnsktt drama "Mrak* ni igra kretenj, pač pa besed v katerih so izražene globoki misli in silna čustva. In za ka. je treba predvsem dobrih Igral nih moči ln primernih kulis. Vse igralne osebe so se kai najbolj mogoče potrudile, da b bile kos težki nalogi. Nekaterim se jc to prizadevanje posrečilo nekaterim pa ne. Priznati mo ram, da je bila igra jako dobr« naštudirana. Skoro ni bilo nobenega zatikljaja nikjer. To do kazuje, da so nam hoteli podat kar naj popolneje, kar Jim je bilo iiodati občinstvu tisti večer Frank Mesojedec se je par-krat zataknU, ali drugače je i-gral prav dobro. Videti je bilo da se je poglobil v vlogo Uij< Vujina in se natanko zavedal, koga predstavlja. Frances Gaber se nI posobne vživela v vlogo Vasilljeve sestre Jekice, pa Je bilo njeno vedenje nekam prisiljeno, neiskreno. 14»' v zadnjem dejanju se j< nekoliko popravila. All to p» menda le zato, ker ji je bilo I« sedeti ln samo malo govoriti. Začetnica Je, pa ji ni tega šteti kako močno v zlo. Sčasoma se šc lahko izvežba v dobro igralko, če ne bo igrala v prevelikih domišljijah. Rom» Radovič mi je bila U večer najbolj vteč. Igrala je iz-vrstno in nadkrflila samo sebe. Tako približno je treba izražati misli in čustva v taki igri. Njej moje priznanje. Vloga Vasilija Staniča pa ni bila v pravih rokah. Frank Peč-nik utegne biti dober deklamn-tor, ali alepea nI prav nič pogo. dil. Vlogo Je znal kakor oče na I ln natanko tako nsm Je pred-nasai besedilo glavne vloge v "Mraku." Zdel se mi je kakor kak učenec v šoli, kadar pravi učitelju to ali ono berilo na pamet. Slepec ne more rabiti svojih oči. Ali zato pa tem pestreje in jasneje izraža svoja silna ču-stva v besedi in obrazu. Frank Pečnik ni izpremenil ne svojega glasu, ne svojega obraia niti enkrat v celi igri razen v zadnjem dejanju na koncu. Če bi bil poprej takšen, bi bila njegova vloga izvrstna. Agnes Knafelc je tudi samo sebe prekosila ta večer. Se nikoli mi nI bila na odru tako všeč, kakor to pot. Cel čas. je bila iz-borna, le tedaj, ko je prišla pijana na oder, Je malo pretiravala, kar bi bilo skoro izpremenilo to melodramo v burko. Toda to napako odtehtajd njene vrline docela. , John Mesojedec ni pač mogel pokazati svojih igralnih talentov ta večer. Izpregovoriti mu je bilo le par besed, ko je slepega Vasilija pripeljal domov kot vojni tovariš. Igra je napravila globok vtis na tiste, ki so mogli čuti vse govorjenje na odru, in želeti je, ia bi nam naša "Zora" kaj kmalu zopet podala nekaj sličnega. Hiša, žal, ni bila razprodana, ali vseeno se "Zori" ni treba sramovati takšne udeležbe. Kritik. Komentar Krayn, Pai — Dasiravno je o-'icielni nastop pomladi že nekaj tednov za nami, vlada, ob času to to pišem, v našem hribovju iravcata zima. Skozi dva dni (7. 'n 8. aprila) sneži kot bi hotelo -tebo pasti na zemljo in snežinke «premija močna burja. Čudna so pota božja bi rekel tisti, ki vidi v vsakem elementarnem pojavu 'božjo roko". Nam se to seveda vdi čisto naravno. Neprostovoljnih počitnic ima-rpo mndfro. Časa torej dosti za lolgočasje ali pa čitanje. Koliko 9e delavstvo bavi s slednjim, je leveda vprašanje. Drugo je, kaj 5fta, ker človek bere dobro ali ?a slabo čtivo. Zadnje je še slab-Se kot bi nič ne čital, ker ga po-leumnjuje. Brez čitanja ničvrednih časopisov in literature bi Movek vsaj obdržal svojo natur-no inteligenco, ako in kolikor jo ma; ako pa jo zmeša s plevami !n otrobaml, si gotovo ne more )bogateti svojega znanja. Dober ielavski časopis, dobfra kAjiga, to je za delavca in to je za }jud-itvo na splolno. Ker imam dosti časa, prebiram razne časopise. V roke mi je pri-ilo tudi glasilo neke pobožne organizacije, iz katerega razvidim, la je Tone Grdina podvzel akcijo, oziroma sodeluje v nji, za zgraditev nekakšnega "sestrskega" samostana v slovensko ameriškem "lurdu". Zares plemenita ikcija, graditev samostanov, kot la bi avet tega najbolj potreboval. Namesto da bi se Tone za-lirnal. na kak način izboljšati gospodarski in socialni položaj ameriškega delavstva, h hatere-mtl pripadajo tudi njegovi oboževalci, jih pa tlači s svojimi "svetimi" akcijami še v večjo •ružnont. Vprašanje prisiliti državo in podjetnike, da skrbe za brezposelne, ako nočejo odpraviti brezposelnosti, za državno podporo ttarim in potrebnim delavcem in večje število sličnih vprašanj je gotovo večje važnosti tudi za katoličane kot pa graditi samostane. Seveda biznis je biznls in udi Tone Grdina se vestno drli tega gesla. Dokler se bodo ljudje zanimali za take stvari, bo nas še tepla kapitalistična šiba.—Henrik Pečarič. RAZNO PONPEUEK, 14. APRILA. Od kedaj izraz "državljan"? Naslov "citoyen" je izpočetka vinotoka 1774. Nastal je tako-'e. JMsatelj Beaumarchais, oče Linhartovemu "Matičku", je imel pravdo z nekim svetnikom in se je sam zagovarjal pred parlamentom. Bil je prvi, ki se je pozival na javno mnenje: "Jaz sem državljan, t. J. niti finančnik. niti duhovnik, n nevedneži (tepci), saj se najdejo med nji možje, ki so bolj ali manj izobraženi in poš ni in lahko je tudi g. Trunk med temi izjema — izjeme se najdejo povsod —; ampak možje sprejemajo verske nauke kot absolut resnico, ne da bi se skušali prepričati, če je 1 takega sploh mogoče, ne iščejo dokazov za, r proti, zato ostajajo tam, kamor so jih pos vili drugi — v težkih meglah verskega mi> cizma, ki jih tišči k tlom. Pa zato niso lias I daki. Ne. Samo osamosvojiti se ne znajo, je, samostojno misliti ter zreti na svet in i ljenje s svojimi lastnimi očmi. That's all. te izjeme, kakršne že so, ne štejejo, kadar govori o cerkvenem businessu v splošnem. Dokazati, da katoliška cerkev ni nič bolj kot ostale verske organizacije, ni težko, treba gledati na tisto pešcico duhovnikov, slučajno trpe pomanjkanje (morda zato, !< so pošteni.) Poglejte raje v cerkve, ki boga jo na račun vernega in nujvečkrat tudi u!* nega ljudstva, ki nosi težko prislužen<-v razne cerkve za maše, ki naj bi rešile P" meznike ali njihove svojce "časnega in veči ga pogubljenja", poglejte v Rim, ki je pro«, čil med priprostim ljudstvom (Petrov novčti medtem pa lastoval težk/* milijone, poglejte razne "lurde", kamor nosijo naivni vern lepe denarce, upajoči (siromaki slepi), da U najdejo izgubljeno zdravje, a postanejo boj tejši za novo razočaranje, poglejte, ka pokopljejo vernika-berača in s kakšno po polnostjo spravijo v grob njegovega bogate soseda, kateri zapusti cerkvi kaj cvenka, katerega dediči lahko plačajo duhovščini i htevano vsoto denarja za svečano zvonenje pokop (evangeljska enakopravnost?!) in ta d»'J®. - (Dalje prihodnji Ameriško življenje 118. Okradena čikaška policija Policijski kapetsn se ni malo začiHil. je prejel po telefonu sledeče poročilo: "Hoj. kapetan. zabeležite le eno tatvino. "Dobro. Kraj tatvine?" "Na oglu Paulina in Wabanaia." "Ukraden predmet T* "Avto". "Kakšen je avtor "Fordov, rate ne barve in na obeh strat je velik napia "Policija". "Za Boga, kdo to poroča?" "Policaj William HorkyT "Damn it all. /' PONDELJEK, 14. APRILA. Vesti iz Jugoslavije Nova številka "Svobode' Danes je izšla "Svoboda" za marec. Vsebina lepa in izbrana: Uvodoma se nadaljuje razprava H. Cunova o izvoru vere in sicer zavzema v tej Številki 4 Btran razprava o "Ceščenju duhov", ki je zelo zanimiva. Sledi diskuzi-ja o socijalizmu, ki sta jo imela v Londonu pod predsedstvom an Kleškega katoliškega publicista Helloca Shaw in Chesterston karikaturami vseh treh. Peter panter prikazuje opozicijo, kakor je vsaka in povsod, Jože Kranjc ta novi sotrudnik "Svobode" pa postavlja v črtici "Dogodek na cesti" mal spomenik hromemu revežu, ki prodaja ob kavarni "Union" časopise in nageljne. Talpa nadaljuje s svojim prika zom novega ruskega romana in sicer Pedinovih "Bratov". Iz rubrike "Društveno življenje" vidimo živahno gibanje delavskih kulturni organizacij, ki so zdru žene v tfvezi "Svoboda". Zabu kovca, Šoštanj, Dobrunje pri Ljubljani, Celje, Maribor in Je-scnice poročajo o sivojem delu v zadnjem času. Dalje čitamo v naslednji rubriki mnenja članov Cankarjeve družbe o letošnjih družbinih knjigah. Mnenja po skoro soglasno odobrujoča, in ta go — seveda upoštevajoč vzgojni namen druifce — za drušbino vodstvo merodajna. Zato dobi zanjo zapoved: letos a-ko ne za več. saj za eno "klaso" boljäe in morda izbranejše knjige. Zanimiv je prispevek, ki podaja kritiki "Slovenca" in "Q-jrnja" o novi mladinski knjigi "Joromkin krog",.ki je izšla v Vukovem prevodu v Proletarski knjižnici. Prvi nad vse knjigo tr-jja, drugi pa hvali, pa sta eden stard-, drugi pa mladokterikalni. Sledijo še obširni dramski, turistični in" športno telovadni prettied: list je lep in odgovarja svojim nalogam. Stane letno Din l>6._ oz. za Ameriko 1 dolar. Naroča se ali v Ljubljani, Miklošičeva cesta ali pa pri upravi "Proletarca" v Chicagu. Nove pridobitve delavstva v so-cijalnem zavarovanju Zagreb, dne lß. iharca Danes je bila podpisana tu pO-k'odba od strani Osrednjega ufa-da za zavarovanje delavcev v Zagrebu, s katero prehaja kopali-sfe Laško pri Celju z vso premično in nepremično imovino v last delavskega zavarovanja. V ta namen je dospel v Zagreb tudi komisar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Iniciativo za nakup je dal O-krožni urad v Ljubljani že lansko leto pod upravö bivšega ravnateljstva; Komisar je to akcijo nadaljeval in ž njo pri ministru za socijalno politiko uspel. Upravo kopališča prevzame v celoti • Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in novo vodstvo Ih) takoj začelo pripravljati za novo sezono. Kopališče ima sedaj nekaj nad 100 postelj. Z ¡zapolnitvijo in povečanjem o-l»raia hoče zavarovanje dvigniti število postelj na 250. Kopališče se bo v novi upravi stopnje-ma izpopolnjevalo in b.boljšava-1". dokler ne bo popolnoma o-l»n mljeno z vsem, kar nudi znanost ¡n izkušnja v najboljših zdraviliščih in kopališčih te vr-ste drugod po svetu. Delavsko zavarovanje v naši državi je dobilo s tem prvo kopališče v svojo last. Ni dvoma, da bo Iraško v I' d svoje izredne prometne li-Ke, odličnih radioaktivnih termalnih vrelcev in prekranne o-; Hce tako za člane delavskega - varovanja najboljše zdravillš-. kakor tudi, da se bo dvignil obisk drugih gostov, ker polaga »prava največjo važnost na izpopolnitev že doslej tako priljub-IJ'-nega kopališča. 1'oleg tega je komisar Osred-144'Ka urada za zavarovanje dela-, cev odobril tudi načrte za mrtvi, ali zgovorni spomeniki delavskih pridobitev in vsaka akcija proti delavstvu bo morala iti preko njih. Se ena žrtev "Dakse" Poročali smo že o parniku Da-ksa, ki se je potopil 26. januarja ob francoski obali z vso posadko vred. 86 mož je izgubilo vrArf svojo službo življenje pri tej katastrofi. Slovenec je bil med njimi Engelbert Seidl, telegrafist in kakor poročajo naknadno tudi France Janžekovič, star komaj 19 let. France je bil doma iz Gorice in starši so se končno preselili v Vranjice pri Splitu. Da bi pomagal Franck staršem fia stara leta je vstopil na parnik Daksa, kot strojni pomočnik. Na prvi vožnji ga je sedaj doletela nesreča in s 86 tovariši je utonil na god svoje matere daleč od staršev in domovine. Demarše v Sofiji Dasi so poročali naši listi, da jugoslovanska vlada radi zadnjih atentatov v Macedoniji ne bo vložila v Sofiji demarše, se je to kljub vsemu zgodilo. Jugoslovanski poslanik Nešič je izročil 16. marca bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu demaršo v zadevi zadnjih atnetatov. V demar-ši so zahteve jugoslovanske vlade in sestavljena je v zelo vljudnem tonu ter ne zahteva niti razpustitve makedonskih organizacij, temveč samo ugotovitev povzročiteljev atentatov. Dalje zahteva ukrepe, ki bodo onemogočili ponovitev takih revolucionarnih akcij, ki zelo resno ogrožajo prijateljske odnošaje med obema državama. Da bi imela demarša še večji uspeh; sta po-setlla Burova še angleški in francoski poslanik, s katerim sta v prijateljskem tonu razpravljala potrebnih ukrepih. Pričakujejo tudi fJemarSe od francoske in angleške'vlade. Po Srbiji se vrše protestna zborovanja proti ma-kedopstvujučim. Andrej Bradeško — mrtev V nedeljo 16. marca t. 1. je u-mrl po dogotrajnem bolehanju na proletarski bolezni—tuberkulozi Andrej Bradeško. Brade-ško je gotovo znan vsem rojakom, ki so se udeleževali delavskega strokovnega gibanja v domovini. v zadnjih 20. letih. Po poklicu mizar je bil med ustanovitelji Osrednjega društva les» nih delavcev v Ljubljani, med u-stanovitelji Produktivne zadruge jubljanskih mizarjev, dolgoletni tajnik gornjega društva in u-rednik strokovnega glasila te organizacije "Lesni delavec". Bil je »evedu tudi član Konzumnega društva za Slovenijo in zadruge "Stan in dom", s katere pomočjo si je postaviil v njehi prvi ko-oniji tudi hišo, da preživi stara eta v njej. Vendar jedo zadnjega, iiokler ga ni bolezen priveza-a na dom, delal in sicer v Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev na Glincah. Pomlad, ki prinaša naravi življenje, ga je njemu odvzela in legel je k večnemu počitku. Slava njegovemu spominu! Mladinske drame v naši drami Vprašanje otroških predstav je za vsako gledališče velikega pomena. Ono ni tu le zato, da nudi zabave, razvedrila in pouka odraslim, nuditi ga mora tudi mladini,'ki ga je najbolj željna in ki jo mora vzgojiti v resno in hvaležno gledališko publiko. Tudi gledališče mora gledati na svoj pasivni naraAčaj. v kolikor v publiki ne more najti tudi sodelujočega. Ali mladinske predstave so kočljivs zadeva, kajti a-ko je treba izbire pri odrsslih. jo je toliko bolj potrebna mladina. Mladinska igra mora imeti naj-msnj to tendenco, da vzgaja, a vzgaja na način, da mladina tega ne opazi. NI dovolj polagati mladini oz. igralcem v usta le rekov In lepih besed, treba je tudi zgradbo palače ljubljanskega O ■ urada V Mariboru. Iz- isto pokazali v igri. Dobrih mla- i/.nega Deu. Novega Sada pa poročajo, j v îrnih. I» začelo tam na enem naj-antnej-ših mest v aprilu z bo palače Delavske zborni o načrtov je prevzel Ing. O- dinskih Iger pogrešajo frledallš-l^u ' ^ ča. tudi ljubljansko in zla-ti iz- Imamo tri mladinske igre ravnatelja Golle (n. pr. Pe-terčkove poslednje sanje. Be-tlehemska legenda), ki pa »o ne-ki še' bo z grad Ua' po naArtu>ako preveč miatične in verske, pripravne so za Božič in dneve za okoli njega, drugih je malo. Un ' 'tekta Brsševana. Torej : tri nove pridobitve --- *t v o Î Tri nove njegove tr- "ko «ezMio -o *i pr,maral, s pn- dinskih spisov Spicarja "Pogumni Tonček,' ki je mladini vsled svoje originalnosti napravila mno^or veselja in'ima tudi lepo, vzgojno tendenci». Želimo še več takih iger. Izdanja Umetniške matice so 1 Izšla Umetniška matica, ki združu je naše mlade slikarje in kipar je, si je stavila za nalogo, da popularizira slovensko umetnost ter preskrbi članom matice zbirko def naše nove umetnosti. Za Din 24 je sklenila izdati svojim članom po dve reprodukciji slik naših slikarjev, v velikosti, da jih ti dado lahko v okvir, in si tako okrase svoja stanovanja s smiselnimi in okusnimi slikami. Lani so prejeli člani le še dvoje reprodukcij, za leto 1929 jim je pa Matica nudila že več. Sicer se je vse skupaj nekako zakasnilo, ali člani so kljub temu zadovoljni. Dobili so reprodukcijo slike (grafike) Toneta Kralja "Delo" in Stiplovškovega "Znamenja". Poleg tega so dobili še album reprodukcij kipov Tineta Kosa. Al bum, ki je prvi zvezek "Zbirke del slovenske likovne umetnosti" — obsega poleg uvoda Toneta Seliškarja 24 reprodukcij. Nekateri kipi ao izredno dobri, tako busta Toneta Seliškarja, dva Osnutka za Cankarjev spomenik, Delo, Z dela in tako dalje. Ker ima Matica natiskanih nekaj več izvodov svojih izdan j se ta še lahko dobijo v Ljubljani, Dunajska cesta. Ponarejevalci znamk Na dunajakem filatelističnem trgu so že dalj časa opažali, da se nahaja na nJem nenavadno veliko jugoslovanskih znamk vrednosti od 10 Din navzgtJt, ki jih je pri navadni poŠti malo in ki se jih dobi največ od pošte na škartiranih spremnlcah in položnicah. V promet so prihajale tu di znamke starih emisij, ki so že izven veljave, zlasti pretiskane znamke v korist poplavljencem Sumiti so začeli, da tu ni vse v redu in da sigurno kdo ponareja. Opazovali so vsako znamko pred nakupom in mnogd in mnogo so jih odklonili. OpafcUPsd tudi, da prihaja vse to iz Zagreba. Vršile so se preiskave, Id 4so dognale ponarejanje od zagrebških trgovcev bratov GJurlč, ki so ju aretirali. Uspeh ljubljančanke Ide Krava* nje v filmu Te dni se predvaja v Ljub-janskem kinu "Dvor" film "Pomlad se budi", z našo rojakinjo ljubljančanko Ido Kravanje — ftb Kin6, kako* se glasi njeno filmsko ime, v glavhi vlogi. Film, ki je nadpopreČno delo je že drugi, v katerem naša Ita Ri-na s pravico zastopa slovenska dekleta. Drobne vesti Iz Jugoalavlje Sarajevska bratovaka skladni-ca bo zgradila v Sarajevu svojo palačo: Kupila je že kompleks zemljišča, na katerem bo zgradila že letos trinadstropno palačo. Zopet nova trdnjava delavstva! Prvo moderno cerkev bodo 1-meli v Osjeku. MeAčani nameravajo postaviti v cerkev sv. Petra in Pavla megafone, ker se pridige slabo Čujejo* Zanimiv proces radi beograjske občine se vrši te dni v Beogradu. Obtožen je bivši beograjski podžupan dr. Kosta Jo-vanovič, ki je o občinskem go-mpodai stvu priobčil v beograjskem dnevniku "Politika" serijo člankov, v katerih Je dolžil seds-njo upravo raznih nerednostl. Za razpravo vlada veliko zanimanje, zlasti ker obtoženec vztraja na svojih obdolžltvsh In obljublja za vse popolen dokaz, povabljenih Je trideset prič. Obtoženca zagovarja 14 uglednih beogrsjskih odvetnikov. Za štadion državnega Sokola, ki bo imel leto* v Juniju v Beo-gradu vsesokolski zlet, je izdal kralj zakon, s ksterim se za Sk>- PROgVgTK IZ PRMORJA Zopet od fallstov obsojeni venci Trst, 27. febrt .1930. V torek se je zaključil pred izrednim trlbunalom v Rimu proces proti slovenskim kmetom iz Marezig. Faffistovsko sodišče se je zopet izkazalo a krutostjo, katere se nebi pričakovalo niti od izrednega revolucionarnega sodišča. Obtoženi so bili enostavno vseh prestopkov, vseh tatvin, pobojev in požigov, z eno besedo vseh dejanj, ki so le mogoča in so se zadnja leta dogodila v okolici Marezig. Aretiranih je bilo .svojčas 32 kmetov. Nekaj jih je morala spustiti policija, nekaj preiskovalni sodnik. Med drugim so bili obtoženi, da so ubili kmeta Kavaliča. Kot obtežilne priče so nastopali Bami miličniki, policisti. ^feki Ivan Ritossa iz Kotira je trdil da mu je den izmed obtožencev v ječi priznal da je umoril kmeta Kavaliča. Dotični obtoženec pa, ko je to slišal na razpravi, je skočil i>okonci ter izjavil, da ni še nikdar videl Rl-tossa. Med drugimi obtožilnimi pričami bi morala nastopiti ljudi neka Ana Bembič, ta jo pa izjavila da no ve ničesar, nakar je pa bilo "ugotovljeno", da so to pričo zamenjali z neko drugo o- sebo.....Kot obtežilno dejstvo' je pa bilo tudi to, češ da so vsi kmetje komunisti in orjunaši.... Državni pravdnik Fallace je priznal, da glede umora kmeta Kavaliča ni zadostnih dokazov. Zagovornik Zennaro je trdil in priznal, da edino kar se lahko dokaže so le nedolžne protiitalijan-ske popevke.... Toda sodišče je šlo preko tega ter izreklo obsodbo, kateri ni primerki Rudolf MariŠtč na 20 let ječe, Ivan Dobrinja na 19 let, Anton in Ivan Koderin na 10 let, Ivan MarlšiČ 10 let, Franc Jor-man, Marij Munevič, Venceslav Kocjančič, Albert Kermac in Josip Lavrečič vsak na 3 leta ječe, Ernest Vatovec na 4-leta. Dva sta bila oproščena. Tako smo zopet za eno izkuš-njo-o lOOOletnl kulturi naših sosedov bogatejši: Žene in otroci bodo pa zaman pričakovali leta in leta na družinske poglsvarjc, da jim prineso kruha.... Z vseh strani Istre doni pritožba, da tako občutne vinske krize, kakor je letos, Se nI bilo v vsej povojni dobi. Tedni in meseci preteče j o, da ni nobenega kupca od nikoder. Včasih je šlo osemdeset odstotkov istrskega vina v Trst, sedaj gre tja le ma lenkost. Prevelika je konkuren ca z juga. V čisto slovenski vasi Korte pri Piranu otvori Italia Redenta otroški azil, ki bo zajel 60 dečkov ln deklic v starosti 8 do 6 et. Azil bo nameščen v nekem občinskem poslopju. Korte štejejo okoli 850 prebivalcev. Na sejmu sv. Jelerja v Gorici so prodali gorski kmetje 1240 cvintalov semenskega krompirju po 80 do 45 lir. Z raznih krajev dežel« je bilo na živinskem trgu precej živine. Prodali so 247 volov, 24 kraV in 182 prašičev. Goveja živina se za kme-tijstvo usodno redči |k> kmečkih hlevih. Na vprašanje, zakaj, od-govarjajo poljedelci: treba Je plačati davke.... Stari rod v goriški pokrajini je zdrav in dosega visoko starost. V Ustjah pri Ajdovščini je umrla Marija Stlblljeva, stara 91 let. Skoro do avojega 90 leta Je opravljala Čvrsto in trdno vsa poljska ln domača dela. Imela je deset otrok. V Soči ns Bovškem so pokopali Ano DomeVŠ-čekovo. Mesto MIlan potrebuje močnejšo radlopostajo, kakor Jo Ima sedaj. Zato prenesejo dogovorno sedanjo milansko postajo v Trst! Razam pri živalih Malo je tako napetega čtiva, kakor je duhovita nova knjiga angleškega majorja H. W. Hingstona, ki je zbral svojo dolgoletna opazovanja po vseh delih sveta v razpravi "Problo-ml nagona in razuma". Znanstveni krosi so izkazali veliko priznanje' avtorjevim zaključ-kom In tudi naše čitatelje bo nedvomno zanimala porama slika "velikanske vojske južnoameriških razbojniških mravelj, ki je odrinila, da bi oavo-jila nove kraje". "Predvsem sem opazil," pri poved u je avtor (ki je bil takrat v republiki Nikaragvi) "razburjeno Čivkanje najrazličnejših drobnih tičkov. Stopil sem is gozda, da pogledam, kaj jih je vznemirilo, in sem opazil ob gostem robu velikansko armado mravelj. Merilo je vsaj 3 m širino in na 20 m v dolžino. Urno je drevila naprej in si spotoma skrbno ogledala sleherno razpoklino v tleh in vsak list, ki je bil padel z drevesa. Levo, desno in prod armado so korakali manjši oddelki izvidnikov. Vsi pajki, murni, žuželke so jadrno pobegnile pred nevarnostjo, a malokateri se je posrečilo uiti. Mravlje so takoj zu gledale plen. Vse je postalo ži vo na tleh. Opazoval sem beg orjaške kobilice. Večkrat jo skočila daleč v zrak, a tri mruv-Ije so se naposled oprijele njenih nožic. Ujetnica se je za trenutek ustavilu, da si oddahne, In ta odmor je odločil njeno u-sodo. Mravlje so se ji takoj povzpele na hrbet In jih je bilo vedno več. Kmalu so kobilico po vseh mesarskih pravilih zaklule ter razkosale. Težko natovoro-nl nosačl so odnesli sveže meso v saledje, v ozadje napadalnih vrst. Obupani prebivalci trav inka so se poskrili po gostem grmovju in se potuhnili med suhim vejevjem na tleh. A mrav lje so obkolile vsako zavetišče In šele zdaj se Je pričel pni vi lov. Gonjači so skrbno prebr skali sleherno grčo ln podili divjačino čedalje bolj visoko, dokler nI obvlsela na zadnji ten ki vejici ln strmoglavila na tla. Potem so se mravlje na tleh polastile plena. Zopet ao ga urno razkosale in ga predale svojim nosačem. V splošnem so kazali preganjencl jako malo razuma, ker so se poskrili po lovcem lahko doabipnih prosto rih. Samo nekaj pajkov je u-šlo smrti, ker so se obesili na dolge pajčevine in jim napadal ci iz grmovja niso mogli do živega." . Ta slika"1 narekuje Hingstonu pomembno vprašanje: Ali se ne moti naša znanost, ko označuje z brezpomembno besedo "nagon" v bistvu razumna dejanja? Naravoslovci zatrjujejo, da rabijo žuželke "podzavestno", tekom stoletij nakopičene razširja na štiri stalne značilne potezi» "nagonskegu obnašanja". Prvo je dovršeno ln se ttično sklada s svojim namenom. Tako zleže metulj svoja jajčeca na raatlini, katere »ste bo jedla negova gosenica. Mravlje čuvajo nekatere žuželke pred sovražniki, ker jih "molzejo" in uživajo po njih izločeno sladko tekočino. Takšne žuželke-mlekn-rlce živijo vedno po drevesih blizu mravljišč. Drugič je nn-gon neusmiljen. Tako je opazoval avt6r neštevilne milijone lepih metuljev, ki so ubrali pot preko \ zasnežene Himalaje. Hlngston jim je sledil skoro 3000 m visoko in je ugotovil, da je poginilo veliko metuljev med ledenim, golim skalovjem. A novi tisoči metuljev so leteli vztrajno naprej, ne da bi mislili na smrtno nevarnost. Tretjič o nepotrebnem vse vetrnice (gozdne anemone) na severnem Angleškem. Ostale so brez semena, ker . oskrbuje oploditev neka drobna mušlca. A tega letu so imeli *na Skandinavskem hudo rimo In je priletelo na otok vo. H ko kraljlčkov, ki ao to mušico akoro zatrli. Mar niso slični tem vetrnicam ljudje, ki kljubujejo času na ljubo svojemu zastarelemu prepričanju? Tako nas uči narava umevatl naše lastno postopanje. Iz Hlngsto-nove knjige sledj, da so starejši naravoslovci po nepotrebnem izhjčlll človeka is stan se je spustil na tla izven letsliiča ter obležal težko ranjen. V goriški vojaški Mnlcl Je ba. V Zagrebu služi namreč precejšnje število vojakov iz Bosne lin iz južnih pokrajin naše države. Posvetil Jo Je posebni zsrreb-kmJlno. Mihec: "Ti, kaj misli« za kaj pa tu mož tako veliko riše ua platno". — Jakec: "Gotovo nima denarja, da nI kupi fotograf." • • * Car Aleksander Ruski, ki j« bil na kongresu leta 1M20 v Ljubljani, je vprašal nekega Danca, ko ga je na »prehodu zalotil dež: "Očka. ali bo skoro nehalo deževati?" — Ižanec ga |*ogl«*da, idjune ter malomarno odgovori: "No, dosedaj Je pri nas še vodno nehalo " Amerika (la érug# kapMailail/«» tl*4l«) m "ratmn$tmW M la aa/éa, Sa vr«4i a*t» Ma* lad)*. Na dlM |« aajaa«»)*« krilarfca "NarKta«^«**" na avaM pMlatall »aia|l mS Jrlava Ms»»arfcaartla. V akvlrfa aim kapitan W. S. Vrrawa Aairrtka Mas v na/río 41 antik kriJark la» "ruar», ir t alai" isairial I N IM V I . IM N h II VMS (, I IMII i ( 0\1 I'D! Ni» I ifSoS pp&S t VooaJLAoiBs, ' \ \íweaeÍMie ,¡ A J P» PROSVETA PONDELJEK, f4. APRILA. Sir Arthur Conam Doyle: □ □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD)» Roman "Morebiti vendar mislite, da bi vam to rtio- I rjav hrbet in vrat ter rumenkastobei trebuh. Kivcdati Saj bi to tudi storil, a znano mi Pozneje je v pismu "Timesu" od 16. februar-^au^a^i ----------------im ^^ Harrington dodal : ral pove------ L ■ je kako lahko si človek pripravi razočaranje, ¿4.' se dobro ne spozna na te utvari. Dragulji, če ko Uko debeli, imajo vendar lahko prav* majhno vrednost, če niso pravega sestava pa barve. Zato sem vse, kar nem našel, prinesel domov in Ukoj po povratku nesel en kamen znanemu draguljarju, Spinku Um nasproti, tla ga obrusi in oceni." Dobil je iz žepa škatlico od pilul ln vzel iz nje prekrasen leskeUjoč se diamant, eden od najlepših draguljev* katere sem kdajkoli videl. "Tukaj imate uspeh," je rekel. "Draguljar pravi, da so vredni vsi ti kamni skupaj najmanj dve sto tisoč funtov. Ta znesek moramo seveda razdeliti med seboj. Torej, Chol-lenger, kaj boste počeli s svojimi petdeset tisoč funti?" "Če vstrajate res pri svoji velikodušni ponudbi," je odgovoril profesor, "usUnovil bom zasebni muzej, o katerem že dolgo sanjam." j "Pa vi, Summerlee?" * "Pustim predavanja na univerzi, potem bom imel čas, da zaključim razvrstitev kost: nih izkopanin kredne dobe." "In jaz porabim svoj del," je rekel lord John Roxton, da "zberem in dobro opremim |Mjlrebne ljudi, potem pa pogledam zopet našo ljubo staro planoto. Pa vi mladenič, vi porabite svoj del za ženltevT "Zdaj še ne," sem odgovoril in se skesano nasmehnil. "Rajši bi že šel z vami, če me le hočete vzeti s seboj." J/>rd Roxton ni ničesar rekel, a mi je steg-nil^reko mize svojo, od seinen rjavo roko. 1 kida tek Citateljc našega romana bo nedvomno zanimalo zvedeti, da Je morebiti na tej zgodbi nekaj rojftnice. Zato poročam na kratko o dogodkih, ki so letos, leta 1929, zopet oživili zanimanje za "Izgubljeni svet" In njegovega avtorja, tem bolj, ker je storil to nad vso ugledni in resni mesečnik "Knglish Review". Začetkom decembra 1028 so našli jx»leg kraja Harbury na Angleškem 11 metrov dolgo okostje trooke-ga pleslosuvra, orjaške rlbogaščerlce, ki je živela pred kakimi 100 milijoni let. Sir Arthur Conan Doyle Je tudi prišel in ogledal kosti ter takoj izrazil zanimivo domnevo, glasom katere ni treba plesiosavra smatrati «za predpotopno žival, ker živi morebiti še zdaj. Conan Doyle misli, da vtegne biti plesiosavr isto kakor t. zv. "morska kača" In trdi, da je videl prei kratkim skupno s svojo soprogo na potovanju po Sredozemskem morju blizu eginske obale neko sllčno pošast. Navedel je tudi uradno potrdilo iz Queenslanda V Avstraliji, kjer je ujel neki ribič majhnega plesiosavra. Avtor "Izgubljenega sveta" Je mnenju, da skrivajo oceanske globine še vse polno nepoznanih čudežev. Pri nas smatrajo "morsko kačo" za prazno pravljico, katero vsako leto pogrevajo listi samo v "dobi kislih kumar", kadar so so-~ trudnikl na dopustu in zmanjka drugega gradiva. A "Knglish Review" je vprašala po Conan Doylevem nastopu znanega strokovnjaka na področju podvodnega živalstva, kuj misli o morski kači, in ta je objavil s podpisom "Nuturulist" nekoliko uvaževnnja vrednih podatkov iz arhiva britanske admiralitete. Omenim pred vsem poročilo parnika "Castilian", ki je bil dne 12. decembra 1. 1857 ob šestih zvečer sredi Atlantika ob zapadno-efriknnski obali in blizu otoka sv, Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kupitan llarring-ton v družbi častnikov Davisea in Hulllerja jo baš gledal na poveljniškem mostiču otok, ko se ji' prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čaudna pošast. Njen vrat je bil vsaj 12 metrov dolg in 100 metrov ruiokrog je bila voda na mah temnorjava. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da Itpremeiiijo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali, merila je vsaj 1100 do 4(>o čevljev, imela tomno- tako ugajale. Vsepovsod sili iz zemlje pleve). Zakonca Alainova sU bila poštena in delavna. Pred leti sem te kot gost udeležil njune poroke in sem jima celo poda- NA PRODAJ je 5-sobna iz opeke zidana hiša — 50 čevljfev široka lota, 8 spalne sobe, vse hrastov les, gorka voda gorkoU. Garaža za 2 kari. Blizo poulične in nadullčne že- Kljub dvomom znanstvenikov sem neomajno prepričan, da bivajo v oceanski globini še nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomoU je izključena v daljavi 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se malokdaj prikažejo na površju." KapiUn Drawer, poveljnik "Pauline", je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali (5° 18' južne širine in 36* za-padne dolžine), ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo okoli enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Tekom 15 minut je tiščala ta zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruŠko{ jjotem pa ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje dne 13. julija. Zdaj je drevela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 metrov dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast ja izginila pod vode, preden se je približala ladji. Osebna ladja kraljice Viktorije "Osborne" Je srečala dne 2. junija 1. 1877. do zdaj nepoznano strašilo. V uradnem poročilu stoji: "Zvečer dne 2. junija ob popolnoma mirnem morju smo zagledali več čudnih plavajočih, 80 čevljev dolgih in do 5 čevljev visokih teles. Pri natančnem opazovanju se je razločilo glavo, dve plavuti in do 30 metrov dolg hrbet. Glava Je merila vsaj 6 Čevljev, vrai je bil ožji in meril v plečih do 15 čevljev, plavuti sU bili po 15 čevljev dolgi. KreUli sU se kakor želve. Vsa žival Je spominjala na orjaškega tu-lenju, samo da je bil vrat daljši, in se je videl pod vodo še rep. Bila Je torej nečuveno velika, vsaj 50 čevljev dolgu. U*U 1884. je sporočil poveljnik fregate "Daedel": Dne 6. avgustu na poti iz Indije smo bili pod 24° 44' južne širine pa 9° 22' vzhodne dolžine. Od petih popoldne je zaklical kadet Sartorles, da se bliža z veliko naglico neka čudna stvar. Moštvo jezijo pri obedu. H kadetu so stopili: poročnika Drummond in Barette pa jaz, kapitan. Zagledali smo vsi enako, da dre-vi izredno urno dolgo strašilo v obliki kače. Plavalo je tako blizu, da bi se natančno razločile v tej daljavi človeške poteze. Izginila je v smeri proti jugo-zapadu in tako naravnost, kot bi zasledovala kako manjšo žival all drug plen. Glava pošasti je imela kačjo obliko. Život je temnorjave barve, toda z rumenkasto belimi madeži po vratu in prsih. Na hrbtu se je videla neka griva, oziroma vrsta ribjih plavuti. Vsa ta poročila so čudno sllčna, dasl izvirajo iz najrazličnejših krajev in let. Arhiv admirallte varuje še veliko sllčnih obvestil. Zatlpje je menda poslal poveljnik "Rotomo-hane" kapitan Aleksander Coeur, ki je videl I. 1801, z moštvom vred ob Novo-zelundski obali mod Naplerom in Guisbornom slično, 100 čevljev dolgo «Arašilo. Pozneje so slične vesti prenehale. Sotrudnlk "Knglish Review" tolmači to s tem, da se zdaj boji zagledati "morsko kačo" vsuk mornar, ki noče izgubiti službe ali vsaj za sloveti kakor lažnik. In vendar je strokovni sotrudnlk uglednega angleškega mesečnika na strani Conan Doylea. Pravi, da so kljub velikim izpremembam v teku tisočletij, trpeli oceani manj kakor celina. Zato so se lahko ohranile v globinah t. zv. predpotopne> živali. Seveda moram^ počakati, da dobimo dobro fotografsko sliko morske kače. Ce se to posreči, se bodo skesali neštevilnl nejeverneži, kakor se je to zgodilo z junaki "Izgubljenega sveta". Vsekakor pa ima roman trajno' vrednost, in pripomniti Je zopet treba, da so napovedale slične duhovite knjige neb roj pozneje uresničenih odkritij in izumov. (KONKC.) ril veliko posrebreno zajemalko I leznice. Se mora prodati za nižin srebrno žlico. K darilom »em Oglasite se na: dodal še pisipo z voščilom in pri-12623 S. -56th Ct., Ucero, m. pisom: Ta mali dar vajinim bo- Navada Oče: "No, Moriš, kako se ti je dopadlo v šoli?" Sinček: "Prav lepo je bilo, samo tisti longin, ki sedi na kaši, se mi ne dopade." OPEŠANI? Viivajte Esorko: Vil te življenje! • S podiuua1 hitr-a» mod*«*»» ilvljanja m vetkrmt prkte do lodir.ih bol«»ni, uprtoica i» viru-¿enoMi iivc«v—rasuB ako oiatat« 'vaš liiUm m Kaorko. T* dolgo pra-akutana tunika vradl prabavn* («dnoeti. Up ra t« jU lekarnarja. severas tSORKA —(Adv.) dočim dvanajsterim otrokom! Začela sU z dvema, s punčko in fantkom. Zdelo se mi je, da nisU poznala prepira in tudi zdrava sU bila oba. Velikokrat sem mislil sam pri sebi: Ce je sploh kje na zemlji sreča, je gotovo v tej družini, * , Kako je vendar prišlo Uko daleč. Se enkrat sem pogledal na hišo. Kar nisem mogel verjeti, da je res! Kaj je v^rok tej zapuščenosti. Kljub temu, da Je bila hiša mrtva, je vsepovsod klilo iz razpadajočega zidov ja novo življenje le v drugi — rekel bi — nezaželjeni obliki. Cvetoče breskve so dvigale svoje z lepimi cveti obdane veje proti nebu. Nizki kuščarji so se sprehajali po zidu in se soln-čili. Cel kup ptičev se je vselil pod zapuščeno streho. Na oknu sem opazil sivo mačko, ki je s polzaprtlmi očmi premišljevala minljivost tega sveU. Mačka je pametna, drži se bolj zidu kot nestanovitnih ljudi. Ozrla se je proti meni. Morda me je spoznala. Ker pa sem mislil, da bo — če bom šel proti njej — zbežala pred mojjm spremljevalcem, sem se premislil in jo j ¿jj gte ^rotenl na dnevnik pustil, naj premišljuje in se j "Proaveto"? Podpiraj ta avoj Ust sprehaja med svojimi spomini Tonite Forpyorrhea For prevent Ion againat gum infections, ua* Zonita, the new powerful sntiseptlc. Also guards against colds, cough« and mora aerioua diseases of noas snd throat. ; From Youth to Age There an three trying periods In s woman's life: when the girl matures to womanhood, «fan s woman firm birth to her firet child. erlMO a woman reachae middle aga. At theae timm Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound helps to restore normal health aad vigor. Periferija "Kako »e upaš poljubiti mo-jo ženo?" "Ne jezi se sosed, saj vidiš, da kadar je pijan se mu nič ne gabi." II jroa i Ptakkaa r«taoMraf 1 fiaa o4 tkugt. viti 111 la eke ai LyéU Ciinr rara • aa4 mmU la ike LjráU __ iker will k* fla4 la «a4 takkaa'a Tnnu Ttal Soak. Mm itinniimii Town., Mr 50* for 5 $1 for 1 ÍO If your DEALER a n n o t supply you, write direct Feemtmint Tha Laxative Tea Chew like Gum ¡ No Taste > Bst the Mint « famous world over Pinaud's Shampoo Leaves your hair lustrous, healthy, and not too dry! At your favorito store—or send for free sample to Pimud. Dept M. 2 20 E 21 St.. New York Pierre IDrmite: MOLON Minili so najtežji dnevi veli-k«gi tedna in odhajal sem tia počitnice. Po utrudljivem delu v jKwtu — v • hI i I sem enajst duhovnih vaj, vrhtegs vedno spo-srdov al —- se pač spodobi ih tudi zdravju ne bi šk<»dllo, (v si privoščim nekoliko oddihu, s.? otreaem grešnega mestnega prahu in |M»doi*am mreto grehov prijetno žvrgolenje ptič k v profil naravi. Na deski v zakrUti-jI ni prijavljenih ne porok ne pogreba. Ne bo kmalu tako u-g<*lne prilike, sen» si mislil, in i dšel na deželo. Ztttrkel nem se v ftupni*če, med čigar temnimi ildovi gospo-duri moj stari prijatelj. Hkijpaj sva bila v semenišču. Takrat j" bil vitek, lejH» rasel In Imel je lepe ¡am . Dan«** je te nekoliko upognjen, sivolas, blizu š«*ttde->1} A v srru je «»stalit Mata gor kota In prijazn idili obiski, sem opazil črne pike. IWskal *em nekoliko, da stt se približale. Hibi Je Jata vrača jočih m» ptic selivk, težko pri okovanih prtnihodnlc pomladi. \'se Je bilo tiho. Hodil sem dve uri okrog vssi, ne da hI me kdo nagovoril: "Oprostite! Rad bi govoril 1 samLnekaj iM-srd." Toda vsaka stvar Ima svoj koi.ee in v «del «cm, da župnik Vi kuhsrici ne bo prav všeč. Če n > .tkali K koailom. Ta-to m m sklenil, da obtWem še ne- ko znano ln dobro družino, ka ter«» dom se je svetil v solncu sredi njiv, kilometer pred menoj. Zavil s«>m na drugo stezo, ki je vodila proti hiši. Hi) sem že blizu, toda kaj to? Kaj se je zgodilo? Zdelo se ml je vse zapuščeno, streha poškodovana, zidovi v razpadu. Nobenegk glasu! ... Na travniku poleg hiš«« nobene živali. Čudno! . . . PrlbliAal sem se. In res. Imel sem «»Ih ut je, kot bi stal ob mrtvem truplu. Solnčnl žarki s«> niso ssv«'till v oknih. Kot mrtvoudni roki ob truplu so vi-se le stopnic«1 ob vratih, zidovje je bilo pošk«»dovano, prepreženo z razpokami, izročeno rnzpsdu. Omet se lušči In psds na neoh-«lelano gredo |>«»l4»g zidu. Hiša je mrtva, vse okn>g nje In «»na sama je izročena razpadu. Hlevi, kjer se včasl |x»d rojenimi konji |>odi1i rujavi zajci, so prazni in že neporabni. Kravji hlev se je le i»odrl, Na dvorišču sem 1*»grešil črne kok«4i t Mirni čopki ns glavi, ki so ml pred Žalosten sem bil nad razpadom. Žalosten radi tega nasprotja med pomladansko naravo in človeško nesUnovitnostjo, sem se vrni! domov.' Župnik mi je prišel nasproti. "Je bilo prijetno?" je povpraševal. "Ne!" In pripovedoval sem mu o svbjem žalostnem odkritju. Začela sva govoriti o Alainovih. "Ta ubogi Alain," mi je pravil, "se je pustil kakor mnogi drugi pregovoriti od ne kega pariškega tovarnarja in odšel — ne da bi mene -vprašal za svet. To je že stara zgodba. Posestvo in zemfja, to je nekaj težavnega irf negotovega. Delo v tovarni je vsaj trajno in go-tovd plačano. Dobil je sprva po 1200 frankov na mesec." "2e vem, kako je dalje, tisočkrat se je to že ponovilo." "Nato je Alain prodal živino in posestvo ter se preselil v Pariz. Cez tri mesece je bilo v tovarni nekaj stvari pokradenih in Alalna so osumili Utvine. Bil je seveda odpuščen. Iskal je službe in sUnovanja, a dela ni dobil. SUnovanje je bilo slabo ln nezdravo.. Zbolel Je." "Kje je sedaj?" "Sedaj je preskrbljen. Pokopališče v Bagneux, devetlnde vetdeseti oddelek, številko sem pozabil. Pljučnica, bolnišnica, smrt brez zakramentov; sUra zgodba." "In ženaT "Bo šla kmalu za njim. Ker je navajena na deželskl zrak, je tudi ona dobila jetiko. "In deklica?" "Ne vem!" "Pa deček?" "&e manj!" Mislim, da sem uganil, kaj da pomeni župnikov izmikajoči se odgovor. Kuharica je javila, da je kosilo pripravljeno. Okna v obed-nici so bila odprU in solnčnl žarki so vreli v sobo. Kamelije so cvetele poleg okna in ptički so nama prepevali. Na mizi je bilo pripravljeno preprosto*kosilo. Zrak je hladen. Mimo okna je prijezdil na svojem konju kmet, ¿ugledal naju je in nama voščil: "Bog blagoslovi!" Vse to sta Imela tudi Alainova. Zakaj sU «»dšla? Sredi tega nov«>ga pomladnega življenja, olnlan od g«>rkih solnčnih žarkov, neznanih po mestnih sUnovanjih, sredi mirnega va-škegi življenja sem se spomnil ž upnikovih besed: "Sedaj je preskrbljen. Pokopališče v Bag-neux. devetlnde vetdeseti od«le-lek. številko sem pozabil." "O Pariz! Moloh!" n Link B 99 By THATlLITTLEiCAME lster-nat'1 Carteen Ce^ H nfcfUf» KG Tiskarna S. N. P. J. j '■■ • SMEJEM m I TISKARSKO OBIT SPMMOCA BELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjigi, koledarje, letak« Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih Sodnik: "Zakaj sta prinesli s seboj gorjačo?" » Obtoienec: "V povabilu je na-pisano, da moram sam skrbeti tremi leti, ko aem bil zadnjič tu, ta obrambo." ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojalnila daje vodstvo tiskarna Cene smerne, unljsko delo prve vrsta. PHIU pe Informacijo aa S. N. P. J. PRINTERY 2657-50 So. Lawndale Avenoe I CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA