1«. številka. f Llublliil, i sabata. ZB junija 1915. XLV1II. lelo. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej . . . . K 24— ćelo leto naprej . , . . K 22— pol leta n .....12-— pol leta ......11— četrt leta „ • . . • . 6— četrt leta.......550 na mesec „ • . • . , 2— na mesec „ .....190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. flredntttro: Knaflova ulica ŠL 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL 34. Ifthaia vsak 4a« xv*ćer lzvzemši nedelfe iu praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. . Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., lo je administrativne stvari. —— Poaaaiesna stevilka wella 10 vinarjev. —— Na pi&uiena naročih brez istodobne vposlatve naročnine se ne oziia. „Narodna tUkarna" telelon 4t. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: • za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25'— I ćelo leto naprej . . . K 30- — pol leta „ „ . . . 13 — 1 za Ameriko in vse druge dežele: četrt leia „ „ . . . 6oO 1 s na mesec „ „ . . . 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem »lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamk.i. Upravcištvo (spodaj, dvorišče levo), rinaflova ulica £t. 5, telefon ŠL 85. naše Cete so vzele chodo- row. — na poljskem se umikajo rusi na za\vichost- o2arow - sienno. Dunaj, 25. junija. (Koresp. urad.) U radno razglašajo: Rusko bojišče. Med Haliczem in Zurawnem tra-lajo boji na severnem bregu Dajestra napre]. Ruske protinapade smo zavr-nili, naš lastni napad napreduje. Prodirajoč čez Zydaczow, smo vzeli včeraj Chodorow. Sicer je položaj ob Dnfestru od Halicza ob reki nizdol, ter vzhodno od Lvova, pri Rawi Ruski in ob Ta-newu neizpremenjien. Južni breg reke San ie prost so-vražnika. Na Poljskem zasledujejo zavez-niške čete ruske sile, kl se umikajo aa Zawichost - Ožarow - Sienno, Namestnik načelnika generaJnega štaba pl. Hofer, fml. PRODIRANJE ARMADE WO- YRSCH. — BOJI SEVEROZAPAD- NO OD HALICZA. Beroliti, 25. junija. (Kor. urad.) Uradno porocilo. Jugovzhodno bojišče. Na iugovzhodniem bojišču so prekoračile čete generalobersta Woyrscha pri zasledovanju gozdno pokrajino južno od Uze. Položaj pri annaćah feldmarsa-la Mackensena Je v bistvu neizpre-menjen. Severo - zapadno od Halicza je bilo treba dele arrnade Linsingen vzeti nazaj na Južni breg Dnjestra pred nadmočnimi sovražnimi proti-napadi. Ob reki bol} navzgor napreduie-mo v napadu. Levo krilo stoji pri Chodorowu. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI NA SEVERNEM POLJSKEM Berolin, 25. junija. (Kor. urad.) Uradno razglasilo. Na vzhodnkni bojišču smo zapustili K'opaczysko. Pri Stegnu so vdr!e naše čete v dcl sov raznih črt ter so se tam os talile. Vrhovno armadno vodstvo. ŠEF NAŠEGA GENERALNEGA ŠTABA — GENERALOBERST. Dunaj, 25. junija. Cesar je ime-noval šefa generalnega štaba j?ene-rala barona Conrada Hotzendorfa za generalobersta. Mackensen — generalfeldmaršal. »Lokalanzeiger« poroča po z -nesljivem viru iz Gdanskega, da je bil generaloberst Mackensen imenovan za generalfeldmaršala. Kdo je izdelal nacrt za zavojevanje Lvova? »Berliner Zeitung« am Mittag« pravi, da je zavojevanje Lvova kro-na genijainega strategičnega nacrta, ki ga je izm;?!:l baron Conrnd, pod-piral von Falkenhayn in ki sta ga iz-vedla nadvojvoda Friderik in Mackensen. Bavarski krali na potu na vzhodnje bojtšče. Dunaj, 25. junija. (Koresp. urad.) Bavarski kralj se je peljal danes zju-traj skozi Dunaj na vzhodnje bo-jišče. POLOŽAJ V GALICIJI IN BUKOVINI. Posledice zmage armade Bohm-Ermolli in zavzetja Lvova je čim dalje bolj čutiti tuđi na ostali fronti. Zlasti ob Dnjestru je opažati zelo živahno prodiranje naših čet in čet našega zaveznika. Od Mikolaiova proti jugu se morajo ruske čete ne-vzdržno umikati ter so bile prisiljene, zapustiti svoje pozicije na des-nem bregu Dnjestra in se umakniti na levi breg. Ob Dnjestru samem pa se Rusi deloma se zelo ljuto upirajo. Ta silni ruski odpor ima pred vsem namen, resiti kolikor mogoče vojne-ga materijala. Zlasti močno se upirajo Rusi ob srednjem toku Dnjestra. Ob Sar.u, v kotu proti Visli, pa se Rusi vsled zmagovitega prodiranja naše armade se vedno umikajo. Lju-tost bojev ob srednjem Dnjestru je spoznati iz dejstva, da so se morali deli armade Linsingen pri Haliczu umakniti zopet na desni breg Dnjestra. Rusi so namreč zbrali tu silne rezerve, da Ščitijo vdikanske transporte vojnoga materijala, ki se mo-rejo na slabih galiških cestah in na enotirni železnici Halicz - Pod\\yso-kije le počasi umikati, zlasti ker je izhodižče proge Chodorow - Tarno-pol, v katero je izteka ta železnica, v naših rokah. čim bolj se bližajo namreč naše čete ruski meji, tem večje so za Ruse težkoče pri umika-nju, in naravno je, da je vsled tega tuđi njih odpor tim večji. Danes ima-jo na tej progi na razpolago samo še dve železnici, ki naj zmagata ves promet. To je dvotirna železnica preko Woloczyske v Besarabijo in proti Kijevu ter enotirna železnica preko Radzi\vil'owa in preko močvi-rij Rokitno. Pričakovati je torej na skrajnem vzhodu Galicije naihujšesa ruskeora odpora, zlasti tuđi, ker so imeli Rusi časa. pripraviti si tu dobre pozicije. Zmaprovitega prodiranja naših čet pa tuđi ta odpor ne bo pre-prečil. Po ctfhodu Prisov iz Lvova. Wolffov urad poroča po privatnih poročilih iz Lvova: Na zunai mesto Lvov ni trpelo. Le v zonadnem delu mesta je izbruh-nil velik požar: Rusi so pred odho-dom zažvali koTodvor. skladišca za petrolej in bencin ter nekatere to-varne. V zadnjih dneh je moralo Ivov-^ko prebivalstvo mnogo pretrpeti; Rusi so odpeliali vse moške od 1S. do 50. leta seboj. Nevarnost za Besarabijo. Iz Petrosrrada poročajo: Ođ po-ncdelika sem banke ne sprejeimjo nobenih naročil več na račun mest v Be^arabiii. kvečjemn le na nevar-nost naročevalca. Banke se selijo iz Besarabijc v notranjost dežele. Moč nentške artiljerije. London, 24. junija. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča iz Petrogra-dn z dne 22. innija: Moč nemške artiljerije je občudovanja vredna, da, skoro nerazumljiva. Učinki so brez dvoma vojaško presenečenje. * * RUSKO URADNO POROCILO. Petrograd, 23. junija. (M. N. N.«) Zadnje porocilo velikega generalnega štaba pravi: Naša kavaleriia je se-zgala v okolici Savi 19. junija na cesti med vasema Telce in Lankišken za sovražnikovo fronto važen sovra-žen transport, ki je vozil tuđi patrone, potol! ' močno spremstvo ter uničila tuu. več oddelkov lovcev in kavalerijskih patrulj. V ljutem boju ob reki Ringovo 21. junija je naša in-fanterija napredovala. Zahodno od Njemena, ob narewski fronti in levo od Visle je bil mir. Ob Tanewu je prekoračila naša infanierija v noči na 20. junij naenkrat reko pri vaši Osuka in je z bajonetom pokončala en bataljon fc2. avstro-ogrskega pol-ka. Naslednio noč smo odbili ljut so-vražnikov napad severno od crte Czeszano\v-Rava Ruska, vjeli v teh bojih 840 mož s 23 častniki ter vple-nili tri strojne puške. V smeri proti Lvovu infanterij-ski ogenj (!). Ob Dnjestru smo dosegli znaten uspeh nad Nižnio\vom. Znatne avstrijske moči so prekoračile Dniester, s katerimi so bile naše čete od 15. junija na fronti Ostra-Koropiec - Kosmierzvn - Su\vido\v-\\'osilow-Uniš v ljutem boju. Ko je napočll 21. junij, se je končal ta boj s popolnim uspehom za nas. Naša infanterija ;e v naskoku zavzela vrsto močno utrjenih pristav ter osvojila vas Su\vido\v, kjer se je sovraž-nik zelo vpiral. Tu smo vjeli več nego 3500 sovražnikov ter vplenili mnogo strojnih pušk. Savražnik se je v popolnem neredu umaknil čez Dnjestr. Naši kozaki so bili sovraž-niku za petami, vdrli čez štiri sovraž-ne mostove čez reko in ga zasledo-vali dalje na desnem bregu. Pri va-seh Koropiec in Komierzvn se so-vražnik tuđi umika. Pri 2ežawi in pri Zaleszczykih se drži sovražnik v zadnji utrdbi za žičnimi ovirami blizu Dnjestra. V noči na 21. junij smo v nov em naskoku vzeli vaši Bala-inuto\vko in Gromesztv, ki sta med ljutim bojem večkrat meniavali svojega posestnika. Vjeli smo kakih ti-soč sovražnikov, med temi poveljni-ka 42. honvedske brigade, ter vplenili mnogo strojnih pušk. (Zanimivo ie čitati te ruske priprave na padec Lvova!) Pretograd, 24. junija. Uradno r>o-ročilo generalnega štaba pravi: Dne 21. juniia in sledečo noč smo se v tr-dovratnih bojih ustavljali sovražne-mu šunku pri Lvovu. Sovražniku pa se je posrečilo pri Zolkie\vu pro- dreti. Vsled tega so naše čete dne 22. junija Lvov izpraznile ter nada-Ijevale svoje umikanie na novo fronto. Ob Dnjestru traja boj južno od vaši Kosmierzvn, kjer se drži sovražnik na levein bregu Dnjestra. POGREŠKI RUSKIH VOJSKOVOĐU. London, 24. juniia. (Kor. urad.) »Times« pišejo o padcu Lvova: Pri vodstvu ruske armade so se zgodile pogreške, ki so že povzročile gotove spreme mbe na visokih poveljniških mesti h. Ruska ojačenia so prisnela prepozno, da bi bila strla prodiranje zaveznikov. Dejstvo, da se je pozabilo pripraviti drugo obrambeno crto za Du-najcem, je zelo vplivalo na rusko od-porno silo. »D_aily Ne\vs« praviio: So\Tažna protiofenziva je bila siiaj-na ter popolnoma usnešna. Po pad-cu Lvova priđe ćela Galicija zopet v oblast sovražnikov; ruska zmaga ob Dnjestru nikakor ne more vplivat: na glavne boje. »Umikanie Rusov le manever.« »Rieč« izjavlia, da je po poro-čilu naivisjega poveljnika umikanje čez državno mejo le manever. ki še ne pomenja poraza. .Manever niti ne pomenja, da bi se boj prenesel na rusko ozemlje. Mogoče sovražnik ne bo zasledoval umikajocih se ruskih oddelkov, marveč se zadovoliil s tem. da bo var oval svoje lastno des> no krilo proti Rusiji. Nacrt četverozveze. Gastone Chiesi, poročevalec »Secola« v Londonu, popolnoma res-no piše svojemu listu, da je mogoče, da se bodo Nemci in Avstrijci po osvojitvi Lvova obrnili proti Varsa-vi, se tam nekoliko spočili ter vrgli potem večji del čet najprvo proti zahodu, potem v Italijo k enakemu šunku. Ker bi pa to veljalo nove ogromne žrtve, tedaj bi se ravno a tem pospešila zmaga zavezancev, Torej je očividno v nacrtu četverozveze, da se pusti na vseh frontah poraziti, ker more le tako zmagati?! Nemško in avstro - ogrsko armadno vodstvo pojdeta -najbrže- na ta lira Preložitev zmage zaveznikov na prihodnjo pomlad. Iz Zeneve poročajo z dne 25. junija: Pariški listi se norčujejo iz po-ročila lista »Times«, ki pravi, da se mora zmaga zaveznikov nad centralnima državama preložiti vsled po« > manjkanja municije na prihodnjo po- LISTEK. * Pogovor pod lipo. Oba sta bila ranjena, ta na juž-nem, drugi na severnem bojišču. V tem hudem času sta se bila popolnoma zgrešila. Hotelo pa je naključje, da so obadva, ko sta že za silo okre-vala, spravili v eno mesto; v eno mesto. pa vsakega v drugo bolniš-nico. Tako je spet naneslo naključje, da sta se srečala sele po dobršnem mesecu. Srečala sta se pred prijazno krčmo pod cvetočo lipo. Z žarečimi očmi sta se pozdravila, objela se pri-srčno. Nato sta sedela pod lipo, se pogovarjala toplo o prejšnjih in zadnjih dneh. Nobena stvar, nobena mi-sel in nobena beseda ni bila prikrita med njima. Ker sta bila oba Se mlada in zala, sta se začela nazadnje pogovar-jati tuđi o ženskah, o svojih najbliŽ-jih. Ta pogovor pa se Je vrstil tako - le: »Mnogo sem doživel, mnogo iz-kusil; zdelo se mi je že, da sem star. Zdaj pa se mi je zasmejala mladost naravnost v obraz, dihnilo mi je v ' dušo solnčno zdravje. Tuđi prej sem jubil dekleta, Ijubil jih veselo, po ■• fantovsko. Spoznal sem nenadoma , resnobo in veličastvo Ijubezni. Zdi i se mi, ljubi moj, da sem nekje med zvezdami in da vidim vse, kar je.« »Nič drugače se mi ni zgodilo. Smrt mi je bila blizu tisočkrat; nazadnje pa sem res umri in stopil sem v nebesa. Vse je drugače, nego je bilo prej; mlajši sem in v svojem srcu boljši. Doslej mi je bila ženska igrača, kar je mnogokdaj tuđi zares. Nisem vedel, da je v tej igrači, ki prepeva in pleše, spoznanja več nego v samem Kantu, dobrote več nego v angeljih nebeskih, moči in neustra-šenosti več nego v nas, ki se nismo bali šrapnelov in granat. Zaradi bo-lečin, ki sem jih molče prenaSal, mi je bil Bog usmiljen; dal mi je povra-čila in tolažbe toliko, da me je sram bolečin.« »Sliša! sem pesem o ženski ne-zvestobi in sam sem jo pel. Zdaj bom žvižgal in vriskal vse drugo pesem. To staro, na pol poeabljeno, toliko-krat zasmehovano pesem o zvestobi do onkraj groba. Njene oči jo pojo, z njimi jo sladko prepeva smehljaj njenih ustnic, oznanja io tiho vsak nien poliub, vsak objem njenih belih rok. Mir je v meni.« Tuđi v meni. Sanjal sem zrni-rom o veselem pohaikovanju po svetu, od kraja do kraja, od dekleta do dekleta, od Ijubezni do Ijubezni. Zdaj slutim pravo in edino srečo; ne slu- i tim, gledam ji že v lice, blizu mi je. Napravim si gnezdo, nji in sebi, toplo zatišje, od čiste Ijubezni obžarjeno. Kadar priderr k nji, občutim v dno srca vso tiho, mirno radost, ki jo more dati cloveku edino - le dom. Ponizna hišica je. rdečo streho ima in zelena okna; sredi vrta stoji, pod ko-šatimi jablani se vije peščena pot; na pragu caka ona, sama belejša in než-nejša kot jablanov cvet; v njene plave lase so se bili zapleli zadnji žarki večernega solnea in nočejo stran. Tak dom bo moj!« »Moj dom si mi pokazal, kakor da si ga že videi z živimi očmi. Tako je: pohlevna je kajbica, bela vsa; okna se tiho smehljak) v zelenju, streha vriska pod rdečim solncem. V izbi je mrak. Le njeno svetio bluzo razločim in njena sladka lica, ali v njih še ne tistih ljubih jamic, ki sem jih tolikokrat poljubil; iščem jih z ustnicami in takrat, prav od blizu, ob tihi toploti njene Ijubezni, razlo- čim tuđi že vdani smeljaj njenih oči in njenih ustnic. Ob vsej vroči strasti, ki se mi živa preliva po žilah, je v mojem srcu prazniški pokoj, je umirieno, čisto zaupanje v prihod-njosr, kakor otrok brez misli in brez dvoma zaupa v svojo mater. — Ah, prijate!.!, še vse bo drugače. z novo glorijo se bo ovenčalo moje življenje!« »Kaj sta si tako blizu najini duši, da govori tvoja z mojim, moja s tvojim jezikom? Kaj je tako trdno skle-njeno nar'no prijateljstvo, da gredo vsi naiini koraki po eni stezi k ene-mu cilju? Da se nama je nasmehnila mladost z enim samim smehljajem, pogledala ?. enim samim pogledom oherna v oči? — Resnično je: z novo glorijo, z mirno, nebesko, bo oven-čano to najino življenje, tako blodno doslej! Kako čakam torka, tega bla-goslovljenepfa dne v tednu! Ali to ča-kanje ni grenko. še nestrpno ne; ni čakanje razpaljenega zaljubljenca, ki bojažljiv in Ijubosumen trepeče za svojo in za njeno ljubezen. Ves teden je le sladko pripravljanje za najslaj-šo uro, je le ubiranje za pesem s&-mo; vsaka misel je nedeljsko mirna in slovesna, oči upira v sijajno dalja-vo, v sanje, ki bodo mahoma resnica. Najvišja sreča ni tista, ki jo le srce občuti in uživa; tista je, ki jo hvalež* na pamet spozna in premeri!« »Po eni stezi, k enemu cilju gre najin korak. Tako je taval po mrako-vih. tako se Iahkotno spenia k nebe-som — Moj prazniški dan je četrtek. Vse kar je prej in pozneje, so le mračne, tihe sanje pred pnijrom solnčnejra veselja. Sedim v kavarni-razgovariam se s tovariši, berem knjigo, tipljem klavir s to zdravo ro< ko — sanje! V četrtek, kadar mi dih-ne v lica in v dušo ljubeznivi mrak, se mi sele razodene resnica živHenja mi razodene moje srce samo svoje najsveteiše globocine, mi pokaže kam*drži naravnost moja svetla pot. Sladek pokoj se razpenia nad vse mojo dušo, sladek pokoj še v tistem nezaslišanem trenotku, ko jo poljubim, njo prečisto, na tisto riavo znamenje globoko pod belim tilnikom!« »Na rjavo znamenje pod beliir tilnikom?« »Na tisto?« »Tuđi jaz sem poljubil tako znamenje. Kako je ime tvoji nevesti?,« »Mirni!« »Tuđi moji!« — Prijatelja sta se spogledala, obo sta povesila motne oči ter sta se lo-čila brc ^^°cc!e. t Ivan Cankaiv Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 26. junija 1915. 144. štev. rnlad. »Matin^ pravi, da ta zahteva ni premišljena. Francija je toliko žrtvovala, da srne računati, da ji bo-do zavezniki pomagali z vsemi moČ-mi, da se kar najhitreje očisti tranoo-sko ozemlje od sovražntka. * PRODIRANJE NEMCEV PROTI RIGL Riga, 24. junija. (Koresp. urad.) (Preko Kodanja.) Vse ruske uradni-ške rodbine so že spravili v notra-njost Rusije. Nemci v baltiških provincijali. Kodanjski list »Politiken« poro-Ča iz Petrograda, da so v ruskih vo-jaskih krogih prepričani, da si hoče-jo Nemci za vsako ceno izsiliti prodiranje proti Rigi in do tega mesta. Zato koncentriralo močne Čete in silno artiljerijo pri Šavlih. To ofenzivo je spoznati tuđi iz bojev za prehod čez reko Wirten. Drugi cilj 'Nemcev je, važno železniško križi-šče Muravijev. Dejstvo, da je na fronti ob Visli nastala pavza, spreje-tnajo Rusi zelo skeptično. Rusi se t>oje. da bo sledila napadu dveh nemških divizij nova močnejša ofenziva. • • • m PRED REVOLUCIJO V PETROGRADU? Berolinski listi poročajo: Haaški diplomatični krogi so dobili vznemirjujoče vesti iz Petro-grada o grezeči revoluciji. Ministr-ski svet v Carskojem Selu se je pro-glasil v permarienci. Mirovna stranka s Kokovcevom na čelu pridobiva na vplivu. Pravijo, da je car zelo potrt. Preko Stockhohna poročajo iz Petrcgrada, da so se vršile v noči po objavi vest: o padcu Lvova na Nevskem prospektu, pred palačo ve-likega kneza Nikolajeviča velike demonstracije, pri čemer so demonstranti razbili vsa okna palače. V ju-tranjih urah je množica demonstrirala za rusko republiko. Policija ni posegla vmes. Vojaštvo se je branilo streljati na demonstrante. Drugih podrobnosti še ni. SAZONOV ODSTOPIL? Kopenhagen, 25. junija, »Tiden-de« javlja: Ruski zunanji minister Sazotiov je izTočit carju prošnjo za odpust iz službe. BALKANSKO BOJ1ŠČE. Italija ni napoveduiejo novo avstrH-sko ofenzivo proti Srbiji. Curih, 25. junija. (»M. N. N,«) Italijanski listi hočejo vedeti, da pri-pravljajo Avstrijci novo ofenzivo proti Srbiji. Ob Donavi da se je vršil boj za neki otok. Na gotovih ogrskih progah da je promet ustavljen. Tendenca teh vesti je očividno Ie ta, opozoriti Srbijo, da bi bil naj-skrajnejsi čas pričeti s kakšno novo akcijo proti Avstriji. ; Drač In Skadar. Porociia iz Rimu. j.i\ ljajo, da so Srbi zasedli Drač in da je Esad-pasa pobegnil v Italijo. Crnogorci so za-scdli visočine Taraboša pred Skad-roni, drugi oddelki pa o na potu v Skadar. »Giornale d' ltalia« javlja; Crnogorski general Vukotič je s svojo arrnado prišel 22. t. m. pred vrata Skadra in je poklical žur^na, katere-inu je naznanil, da boclo kaznovani tišti albanski rodovi, ki so se udele-žili ropov v pristanu Medua. Crnogorska ladja vPisnik« je zaplenila v pristanu Medua eno avstrijsko ladjo, na kateri je bilo 4000 centov premo-ga in dva Llcvdova parnika ter jih odpeljala. KRONSKI SVET V SRBIJI. V nedeljo je bil pod predsed-stvom prestolonaslednika Aleksandra kronski svet, kateremu je mini-strski predsednik Pašic* predloži! Želje tripelentente. Prva teh želj je, naj Srbija odstopi Bolgariji Macedonijo. Po dolgi živahni razpravi je prestolo-naslednik odklonil predlog tripelentente češ, da je popolnoma nepotrebno, ker sta Srbija in Grška skle-nili dogovor, da Bolgarski na noben način ne napavita teritorijalnih kon-cesrj. Vojna z Italijo. LJUT ITALIJANSKI ARTILJERIJSKI OGENJ PRI GORICI LN PRI KOMNU. Dunai, 25. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko b o j i § č e. Na tirolski in koroški meji na več kraj ih topovski boii. V primerskem obmeSaem ozem-Iju smo v ? u! ran i ih urah zavrnili dva sovražna napada vzhodno od Ron-kiiev. Proti goriški mostni utrdbi bi proti goreniemu robu planote pri Komnu so naperili sorražniki ljut artiljerijski ogen]. Namestnik načelnika generalnoga štaba pi. H 6 f e r, fml. m 9 STRAŽA OB SOČI. vojni poročevalec dunajske *Zeit« poroča pod zgornjim naslovom med drugim sledeče: General, kl je kar najbolj prijazno sprejel naio majhno skupino vojnih poročevalcev, Je pripovedo-val z žarečim obrazom o pogumu svojih čet, v katere so skoro vsi narodi monarhije sprejeti, in menil, da prične sovražnik že razumevati, komu je tako lajikomiselno in izdajsko napovedal vojno. Straža na Soči, je rekel general, bo tako dolgo vzdrža-la, dokler ne priđe enkrat zaželjeni trenotek ofenzive. Kdor je govoril z vojaki, da so te resno govorjene ge-peraJove besede neizmerno ođdalje-ne od čenčarij nasprotnika. Veselo zaupanie čet se je pola-stilo tuđi prebivalstva. Nišo vsi prebivale! zapustili bojišča. Ljudje dela-to med grmenjem topov na svojem polju In jih pri tem, kakor je priznati, sovražnik le malo nadleguje. Mi-Šljeoje teh obmefriih kmetovalcev }e Izborno. Slučaji izdajstva v ozemlju, ki sem ga bil opisal.sploh nepoznani. IČer so ostali kraji precej nepoško-dbvani. ne trpi prebivalstvo preveč vsled vofne, navzlic temu pa ga na-vdaja srd proti veroiomnerau so-trražfiikn. Razpdoženie na lužnl fronti. r~',' »Kolnische Zeitung« poroča Iz nrojfiotisfcovTiega stana: Odšedši iz Trsta, sem obiskal z majhno skupino vojnotiskovnega stana našo fronto ob Soči. Celokupni vtisk, ki smo ga dobili, Je kar najugođnejši. In na ćeli fronti se naše pozicije vsled doseda-nfili napadov Italijanov nišo niti naj- drl čez naše meje, gre vedno za vo-jaško neugodno ležeče kraje.^ki jih nismo nameravali braniti. Ceprav Italijani čestokrat z veliko premoč-jo napadajo, se pritisk te premoči komaj opazi, tako velike prednosti nudi našim četam ne le teren, mar-več pred^vsem tuđi njihovo bojno na-vdušenje in dosedaj dobljene iz-kušnje. Artiljerijo sovražnikovo smatra-jo za zelo dobro. Naši vojaki, ki so si močno ofenzivo dozdaj nekoliko dru-gače predstavljali, so v najboljšem razpoloženju, posebno ker so živ-ljenske razmere na južnozahodnjem bojišču mnogo prijetnejše nego v Galiciji in se vse dovažanje navzlic terenskim težkočam vrši brezhibno. Za zmage armad v Galiciji na jugu zelo hitro izvedo in vzbujajo brez-končno navdušenje. Boii ob Soči Amsterdam, 24. junija. ^»M. N. Nachrichten.«) Renter poroča iz Vidma: Po ljutih naskokih se ]a zo-pet pričel splošni napad z veliko močjo. Ta je pa zadel na močnejsi in boljše organizirani odpor Avstrif-cev, katerih obrambne utrdbe so že več let zgrajene in.ki obstaie iz več \Tst strelskih jarkov, predorov in votlin, ki so vsekane v skale in v katerih je skrita artiljerija. Na drugih mestih so napravljeni nepravi strel-ski jarki, ki naj premotijo sovražni-ka in vsled česar postaja ves zistem strelskih jarkov pravi labirint. Še podrobnosti o bojih pri Plavefa. Dunaj, 25. junija. (Kor. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročato: Se le naknadno se je posrečilo, pojasniti drznost, s katero govori oficielni ko-munike italijanskega generalnega štaba povodoma bojev pri Plaveh o vplenitvi ene avstro-ogrske strojne puške. Ko je nastopil po boju mir, so se uvedle pri vseh udeleženih četah poizvedbe, s katerimi se je dognalo, da je število strojnih pušk popomo. Se le pozneje se je izkazalo, da je en italijanski oddelak, kt se Je nekoliko predaieč zaletel, tekel čez eno strojno puško naših braniteljev, ki pa le bila neposredno na to, ko so naSi na-poćffi italtjanski ocMelek, zapet na varnem. Pri sledečem protinapadu dalmatinske infanterije so vplenili ti eno italijansko strojno puško, kl Je Se danes v njeni posesti. Ne moremo se v to tu več nadalje spuSčati žc spri-čo tega, ker so zamolčali dejstvo, da sploh nismo vplenili nobene trofeje, in pa spričo okolšcine, ker se ne more ^patrati strjptoe ouSk^. kM^miio^ grede pri&ia za Haiilansko roino crto, kot vplenjene. V karakteristiko itaiijanskih izgub naj §e pripcMnnnno, da je brla i talijanska stotnija, ki je prišla 23. junija popoldne pri Olobnu blizu Plav tik do naftih žičnih ovir, skoro popolnoma uručena. Presenećeni ltallianL Italijani so menda pričakovali, da jih bodo prejele avstrijske čete na meji s ponizno prošnjo, da naj zase-dejo avstrijsko ozemlje in da se bodo potem umaknile, kazoč jim pot, po kateri je treba v neodrešciiem ozemlju hoditi. Nekoliko komično iz-gledajo zato začuđeni komentarji ita-lijanskih listov o nenavadno ostrem odjx>ru, na katerega je naletela itali» janska armada. »Corriere della Se-ra* piše, da so avstrijske utrdbe še mnogo strasnejše kakor nemške v Franciji, pravi, da ^te tirolska in ko-roška ineja utrjeni tako, da svet kaj podobnega sploh ne pozna, in klice te sedaj, da bo treba Italijanom iako, jako mnogo artiljerije in ogromne množine municije. Pa grozdje tako visoko visi, tega si lisjaki nišo mislili. Boji ob Folgariji. Boji ob Folgariji so obstojali do sedaj večinoma le v akcijah težke artiljerije. Italijani so obstreljevali na§e utrdbe, todp >. mnogo manjšimi uspehi, nego smt jih dosegli mi pri bombardiranju njihovih obmejnih 'itrdb. Počini nismo mi bili prisiljeni, da bi zapustili le eno naših utrdb, smo mi že drugo sovražno utrdbo porušili. Prva je bila Campolongo, ki so jo po šestem strelu izpraznili; druga je bila Camponolon, Čegar smodnišnico smo v ponedeljek z gra-natami razstreli'li. Ko so se plameni visoko dvigniii, so pohegnili Italijani v veliki paniki. Infanterijski boji se za zdaj vrše okoli Costonberga, ki leži na meji in ki je da zdaj štiri-krat izpremenil svojecra posestnika. Najpr\ro so hrib zasedle naše patru-Ije, ki so se umaknile pred enim ba-taljonom, ki ga je podpirala artiljerija, Potem smo hrib obšli ter ga zapet zavzeli. Po omahujočih bojih so naši saperji v eni noči utrdili našo policijo na Costonu,tako da smo zdaj tuđi na italijanskem ozemlju že ustalili. Interesantno je, da smo v teh bojih izgubili le tri može, dočim znaša števrlo italijanskih izgub sto. Naši mladi tirolski vojaki so se v teh bojih v več slučajih odlikovali. Poro-čilo o teh bojih m o dogodkih na se-vernem bo::šču,padec Lvova in ostale zmage zvišujejo navdušeno raz-položenje na južnem bojišču skoro do ekstaze. Boj na ledeniku Presanella. »M. N. N.« poročajo: Plen Tirol-cev na ledeniku Prešanella v boju proti osemkratni premoči se je %w&i-no pomnožil. Vplenili smo opremo za sto vojakov, nadaljnih 23 mrtvecev smo našli na ledeniku, pri častnikih smo našli važne dokumente in nacrte. . : ,._ • m \ ■' 'r'T m Naši zrakoplovci na Jugu. Vojni poročevalec pl. Reden poroča o razstrelitvi smodnišnice na Campomolonu: »Ta lepi uspeh ni Ie zasluga naše artiljerije, marveč £a je omo^očil eden izmed naših dobro znanih zrakoplovcev zrakoplovniški nadporočnik Mandel. s svojim poiz-vedovalnim delorrL Nadporočnik Mandel se je dvignil v visino 2000 m in je bil takorekoč oko artiljerijskcga poveljnika, čegar pozicija ]e bil par sto metrov nižje, ne^ro italijansko municijsko skladišče, ki je bilo skri-to na visini 1800 m. Ta akcija je bila obenem pričetek naSih zraknpovnih akcij v gorovju, katerih težkoče in nevarnosti so mnogo večje ko vse dosedanje. Italijani se dozdaj tuđi nišo upali poslati svojih zrakoplovcev k nam Čez mejo. * Cadorna poroča« ^Grazer Tagespost« poročat DeJlinzona, 25. junija. Italijansko vojno poročilo z dne 2,2. junija se glasi: Na večih točkah ob fronti se je omeiilo včeraj sovražnikovo de-lovanje na artiljerijske akcije na velike daljave. Na Krnu je včeraj prvič zadel eden izmed bataljonov naših alpincev z močnimi sovražnimi gor-skimi četami skupaj. ki so očividno pred kratkim došle.Bataljon jih je na-padel, jih potisni! nazaj, jim priza-djal težke izgube ter jih tuđi več vjel. Proti naši poziciji pri Plavah so se obnovili ponoćni napadi infante-rHe. kf je razvila močan ogenj ter uporabljala tuđi ročne bombe. Vsi ti napadi so bili odbiti. Ob spodnji Soči smo svoje pozicije utrdili. Ob trži-škem kanalu sicer zelo upada poplava, ki jo Je povzročil sovražnik, ven-dar pa tvori Se vedno veliko oviro. Sovražni Ietalci so metali bombe, ne da bi povzročfli Skoda — Ca-dorn«. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Poročevalec berolinske »Tagli-che Rundschau« y Chiassu je prišel v spremstvu svojih švicarskih prijateljev na Komcrsko Jezero. Italijanski vojaki so se pritoževali, da ju zelo pomanjkljivo dovažanje Živil v visoke Alpe . . . Italijanski oficirji so imeli nezadostne zcmljevide. To je čudno, ker so Italijani žc v mirnih časih kaj pridno špijonirali. Avstrij-ski strelci izborno streljajo, ravno-tako topovi. Vse gosiilnice znanih zdravilisč so polne ranjencev. Razširjanje neugodni!] vojaskih poroci!, ki bi bila v nesoglasju s po-ročili iz glavnega stana, se kaznuje \ Italiji / ječo do 6 mesecev in globo do 1000 lir. V Milanu je vojaška oblast zo-pet aretirala pet socijalističnih po-slancev, ker so kritizirali porociia italijanskega generalnega štaba kot nenatančna. Tuđi iz Rima poročajo, da so aretirali tam več socijalistev. Italijan Clerici je izročil generalu Cadorni 50.000 lir za one^a vojaka, ki bi ugrabil prvo avstrijsko zastavo. V Milanu so bili 4 višji policijski uradniki radi protinemških izgredov odstavljeni. »Oi »riti samo od v^tioia^ tt,aJi- jani vedo, da bodo koristno pomagali pri premaganju skupnoga so-vražnika, samo če marširajo na Dunaj in na Ogrsko, in gotovo je, da ne bodo sklenili posebnega miru, naj se jim ponudijo katerakoli ozemlja. Halijariske odredbe glede govražnih trgovinskih lađi) v itaHjanskih terito^ riialnih vodah. Lugano, 25. junija. (Kor. urad.) Odredba italiianske vlade pravi med drugim, sklicevaje se na prejšnje do^ ločbe z dne 16. in 30. maja in 17. junija ,(lede sovražnih trgovinskih ia-dij v italijanskih teritorinlnih vodah: Će je sovražnik z bombardiranjem pristanisč. mest, vaši, stanovanj ali nebranjenih poslopij ali s porušitvijo ueoboroženih trgovinskih ladij ali z drugimi, splošno priznanim načelom vojne nasprotujočimi dejanji poško-doval življenje in premoženje itaii-janskih državljanov ali podanikov, more te italijanska vlada oškodovati s tem. da konfiscira sovražne trgovinske ladie in blago sovražnikov, ki se naliaia na ladlah. Soditi o pravilnosti omenjenih konfiskacija likvida-cij in porazdelitvi izkupička, ima komisija o pomorskih plenih. Izjeme se določajo za ladie in blago, katerih lastniki so Italijani, rojeni v Avstro^ Razkritja grofa Andrassvja. Bivši minister in sedanji vodja ogrske ustavne stranke je v svojem glasilu priobčil interesantno raz-krit.'e, ki ga diplomacija sovražnih držav ne bo ravno vesela. V raz-kritiu je najprej rečeno, da krožijo že mesece sem v angleskih in franeos-kih, ruskih in italijanskih in drugih, monarhiji "sovražnih listih vesti, da bi Ogrska rada sklenila separaten mir z Rusijo in sploh s tripelentento in da bi se Ogrska rada odtrgala od Avstrije. Grof Andrassy pravi, da se za tako pisarjenje ni izplačalo, zme-niti se, a ker se je v takem smislu iz-razil tuđi ruski zunanji minister Sa-zonov napram petrograjskim časni-karjem in ker navaja te časnikarske vesti tuđi italijanska zeiena knjiga, je sedaj groi Andrassv z vednostjo in s privoljenjem ministrskega pred-sednika grofa Tisze pribil in ožigo-sal, da je vse to le itaiilanska spletka. Grof Andrassv ve čisto natanko, da se je z italijanske strani nastavljalo nekaterim madžarskim politi« kom nekake pasti in da se jim je od daieč potipljalo zob, če bi Madžarov ne bilo pridobiti za to, da bi v interesu miru pritisnili na monarhijo. Andrassv pravi, da je stal za tem nacrtom Šonnino, ki je lovil ogrske politike s posebno obljubo: Će Ogrska odpade od Avstrije in sklene posebni mir, bi se Italija eksponirala za Ogr-sko v ta namen, da bi niti Romunska, niti Srbija nič ne dobili ogrskega ozemlja in tuđi Italija bi ničesar ne zahtevala na stroške Ogrske. Politi-ki, ki so jiji hoteli Italijani pridobiti za ta nacrt, nišo možje tretje, ali pet-najste vrste, ampak ogrski drža\rniki prve vrste, stoječi na vodilnih mestih, kar vesta tako grof Tisza, kakor grof Andrassy. Seveda ni Ogrska nikoli mislila na kak separatni mir in tuđi na to ni mislila nikoli, da bi se odtrgala od Avstrije. Od zadnjega ogrskega honveda pa gor do Tisze je v tej vojni vsa Ogrska na tako nedvomen način posvedočila svojo vdanost hiši Habsburg, svoje edinstvo z Avstrijo in svojo zaveznik ško zvestobo Nemčiji, da bi bili iz-kušnjavci pač lahko v naprej vedetu da ne bodo ničesar opravili. — Ta«» ko poroča oficijozna »Information^ * NEVAREN POLOŽAJ ITALIJA- NOV V TRIPOLITANIJI. Klerikalna »Italija« pOTOca iz Rima, da se je položaj Italije v Tripo-litaniii poslabšal in da imajo čete tam težko stališče, ker se gibanje Senus-sijev vedno bolj širi. V Kirenajki je položaj sicer neizpremenjen, toda y Tripolitaniji so se tolpam, ki so koncem aprila odpadle ter izvršile izdajstvo, pridružile nove dobro obo-rožene čete in ogrožajo tuđi važne kraje kolonije. Sicer je vsaka neposredna nevarnost odstranjena, toda na drugi strani so morali Italijani svoje garnizije na periferijo nazaj pomakniti, kar se je moglo izvršiti le z velikimi težkočami in težkimi iz-gubami. Neka nota »Agencije Stephanu konstatira, da imajo italijanski vojaki težko delo tuđi y Tripolitaniji, ker izrabljajo Senusi izdajstvo domaćih vojakov. Treba je zaščite važnih središč v Tripolitaniji, kar se sedaj z obeutnimi izgubami vrši. V Cyre-najki ?o razmere štacijonarne. Italija in Albanija. Iz Lugana poročajo: »Agencia Stephani« piše: Italijanska vlada razmotriva korake, ki jih je storiti, da ščiti italijanske interese v Albaniji. Esad paša, ki je zbežal pred Srbi iz Drača, je (Jpspel y It%you ' "■ 144. Stev. .SLOVENSKI NAROD- dne 26. junija 1915 Stran S. prevroča in našel si Je kotiček v Italiji. Izbruh vojne ga je pregnal v ^vico, kjer mu je zmanjkalo drobi-ža. Rad, nerad, se je oglasil pri av-sirijski policiji, ki ga je skoro že šte-[jl med svoje izgubljen- sinove, * Vteti Kothschild grabi seao. »Bayr. Kurier« poroča: Med vojnimi . ctniki v vjetniškem taborišču je rudi eden izmed pariških Rothschil-jov. ki je zašei s svojim avtomobi-:om v nemško vjetništvo. Ta go-: od dobiva vsak dan po več zavo-ev delikates, sladkarij, konjaka, fi-ega vina (označen kot mazilo za ise in ustna voda). Za tega »viso-ega gosta« je interveniralo ćelo ansko poslaništvo, toda s takim pehom, da je moral naslednje^a ne, ob 4 zjutraj, iti z drugimi vjet-- ki vred seno grabit, vsekakor na dravo. čeprav zanj nenavadno delo! * Polenta, makaroni. krutu Tu-itam je polenta prav dobra jed. r?~ _bno če je dobro zabeljena. Vsak .:in ]o zauživati, je pa vendar neko-:o preveč. Zatorej tuđi ćelo Italiji, ki jim je polenta narodna jeđ, nogo bolj cenijo makarone in še 5oij kruh. Italiianski pregovori pra-vijo sledeČe: »Polento jesti je, kakor klesati z lasmo ženo.* Priljubljencjši so makaroni, ki so posebno na juga Italije vsakdanja jed. Če naj teknejo. morajo biti gorki. Zato se pravi: ^Zakon in makaroni nišo dobri. €e nišo toplL« O kruhu pravi Italiian: »Hvali polento, toda drži se kruha.« S kruhom je vsaka muka sladka.-Če ni kruha, ni Ijubezni.« »Boljši rrd kruh, nego mehka postelj.« *Daj mi kruha in reci mi pes.« * Gospa Meier prosi za dopust, »Frankfurter Ztg.« prinaša prepis sledeče zanimive prošnje: »Prošnja zaradi vojaka in sanitetnega vojaka Meier ja. — Velecenjeni gospod sani- tni štabni zdravnik! Prosim, da se ojemu možu, sanitetnemu nosaču Meier ju dovoli Času, kraju in okolšCii-nam primeren dopust, ker ima dol-znost si svojega, v januanu roienefra na ogledati ter poskrheti za nadalj-•:o plodovrtost v Času. kn se uniči to- vojni leta 1871. iz Darmstadta v 5trassburg; ko so sedaj prišli Fran-cozi v Miihlhausen, jih je Goehrs pri-ćakoval na cesti, je kazal veselo razvnemo, pozdravil francosko zastavo s tem, da je snel klobuk in razdeljeval med vojake smotke in ^valčicc. V vsem tem so vse disciplinarne instance spoznale za nemške-;a uradnika neprimerno mišljenje in so izrekle odpust iz službe. * Kdo ie sposoben za vojaščino. Po takormenovani Piquetovi formuli more vsak sam pribHžno spoznati, ali je sposoben za vojaško službo ali ne. Vzajnc se dolgost trupla v cent*-mqftjgi t$r se. odštete ofoeg p^si ob i najdebljem vdShu in težina trupla. Stcvik>, ki se dobi tako, kaže v centi-metrih izraženo sposobnost za voja-ško službo. Ce je to število vfšjc kot 35, je dotičnik popolnoma nesposo-ben, pri 31 do 35 je zelo slab, pri 26 do 30 slab, 21 do 25 srednje dober, 16 do 20 dober, 11 do 15 moćan, od 10 navzdol zelo močan. Kakor piše »Hamburger Fremdenblatt«, ie bil pri 6285 nemskih vojakih, ki so jih prei&kali po tem načinu, izid zelo dober. Povprečno število vseh pre-gledancev je bilo 141, najneugodnej-še 201, najugodnejše 112. Pri konjici je merjenje pri petih polkih pokazalo število med 11*3 in 131. Samo pri debelih ljudeh se ne da vporab-ljati ta način merjenja in zdravnik gleda Ie na to, kaki so njihovi notranji organi. * Trpinčenie 2idov kn Romunov v Bukovini. Iz poročevalskega stana poročajo: Stirinajst dni po zasedenju Sniatyna po Rusih so odpeljali vsch 4000 židovskih prebivalcev proti se-veru, ne da bi se napovedal čas od-hoda tega prisilnega transporta. Ćelo starčke, ženske, dojence so vlekli Rusi s seboj. Na potu je od teh re-vežev umrlo 7 oseb vsled strašnih muk od strani kozakov in vsled hu-dega napora. V Sniatynu so Rusi po-žgali kakih 50 hiš ter odpeljali na tovornih avtomobiiih vse pohistvo teh izgnancev. V Bojanu su Rusi v dveh velikih romunskih narodnih hišah vandalično porušili vse. Hiše so skoro popolnoma demolirali, dvorano so pretvorili v konjski hlev, stene, ki so bile poslikane v romunskih narodnih barvah, pomazali in poškodovali, vsa steklena vrata razbili in ćelo v podstresju pobrali tra-move, tako, da grozi hiši, da se po-dre. Hišno opravo, ki je bila zrezlja-na po romunskih motivih. so zažgali, parketna tla so razbili. Iz Bojana so Rusi odpeljali brez vzroka 200 Romunov. V Toporovcu so opustošili stanovanje grsko - orijentalskega duhovnika Mitrofanoviča ter ga oro-pall. Vlomili so tuđi v starinsko cer-kev, ki jo je zgradil v 16. stoletju moldavski vojvoda ter skušali vdre-ti tuđi v novo cerkev. kar so pa na prošnjo prebivalstva opustili. Prebi-valstvo, posebno romunske žene in otroke. so Rusi na bestijalen način trpinčili. V kraju Stroinče so našli avstrijskega vojaka s prerezanim trebuhom. Vse kraje, skozi katere so sli Rusi. so požgali in oropali, prebi valstvo pa so vrpinčili na vse mo-goče načine. * O vzrokfh vojn nam pripove-duje zgodovina marsika] zanimive-ga Chercherz la fernmc — velja mnogokrat tuđi tu. Najstarejši casus belli je bila žena, krasna Helena, za katero se je vnela slavna trojanska vojna. Tuđi vojna, ki je zasigurala poznejši procvit in silo največjega naroda starega veka, je izvirala iz ženskega vprašanja. V tem slučaju sicer ni šio za eno ženo, temveč za žene celega naroda — ugrabljenje Sabink je povzročilo vojno med Rimljani in Sabinci, ki je utemeljila nad-vlado Rima nad sosednimi narodi. Žensko vprašanje je povzročilo tuđi prvo osvojevalno vojno franeoskega kralja Ludovika XIV., ki je zahte-val za svojo ženo Marijo Terezijo na pedlagi umetno skonstruirane »devo-lucijske pravice« takrat špansko Nizozemsko. — Iz zgodovine novejše-ga Časa je zanimiva zgr>dba o povodu špansko-ameriške vojne 1. 1897. Napetost med obema državama je bila že velika, ko je eksplodirala pri Kubi ameriska oklopnlca »Mainc^. Ameriška vlada je zahtevala od Spanske satisfakcijo, če§, da je oklopnico potopila neka španska torpedovka, ter je napovedala vojno. Vojna se je končala s porazom Španske, katere kolonije je pobasa-la Amerika. Pred par leti so dvig-nili potopljeno »Maine* iz globočine in nedvomno dognali, da ni bila nikdar torpedirana, temveč da se je potopila vsled eksplozije na samen krovu. Nedolžnost Spanske se je torej izkazala — lepih kolonij in uni-čenega brodovja pa ni dobila nazaj. Najoriginalnejši povod za vojno pa je bil gotovo naslednji: Nckega le-pega jutra v aprilu leta 1827. se je razgovarjal alžirski franeoski konzul Deval z alžirskim bejem Husein pašo, o neki 30 let stari denarni ter-jatvi sultana do franeoske vlade. Husein se je tekom razgovora silno raz-burii in je pri tem — hote ali nehote — zamahnil s svojo pahljačo protf reprezentantu Francije, katerega se je res na ramenu dotaknil. Francija je bila v tem slučaju tako rahločut-na, da je napovedala vojno in čez nekaj mesecev je plačal sultan za udarec s pahljačo — ćelo alžirsko zemljo... * Zadnji dnevl ruske vlade v Przemvsiu. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 18. t. ra.: Neki na bojišču se nahajajoči, preje v Przemvslu štacijonirani višji častnik, poroča o zadnjih dnevih ruske strahovlade v Przemvslu sledoče: V Braemvslii se nahajajoči fto^odnito moje žene so bili, čeprav so imeli ruske častnike na stanovanju, ko se je pričela naša osvobodilna vojna, ved-no bolj trpinčeni in so Jih kozaki, ko je 23. maja padla prva utrdba Pral-kovce v naše rake, odgnali kot »vo-hune«. Dvorni svetnik N. je bil od ruskega državnega pravdništva ob-tožen, da je vzdržaval telegrafično zvezo z našimi cetami. Kako sinešno! Čez glave Rusov naj bi vzdržal telegrafično zvezr), ko ni bilo govora o nikaki radjotelegrafični štaciji. V do-mači obleki, ne da bi se mu bilo dalo eno minuto, da bi se preoblekel in ne da bi se mogel posloviti od svoje so-proge, ki je bila zaposlena v kuhinji, so ga z udarci odgnali iz njegovega stanovanja. Takoj nato so kozaki tuđi soprogo tega dvornega svetnika odgnali v najnepopolnejši oblcki, z domačimi čevlji na nogah, in iz kuhinje v ječo. lOletni sin se ni dal opla-šiti po grožnjah ter ie sledil v gotovi razdalji očetu. Čakal je pred ječo na transport. Kmalu so dvornega svetnika odgnali skozi mesto peš, na vsa-ki strani po en vojak. Sin mu je zopet sledil. Intervencija avstrijskega pro-kuratorja je ostala brezuspešna. Po sigurnih informacijah je bil dvorni svetnik N., ko je odzdravil med potjo nekemu znancu, tepen. Neka žena ga je našla baie zabodenega v ne-keni jarku. Drugi negunci pravijo, da so ga videli h(xliti peš kaki dve postaji naprej. Obto/.ba je ocividno fingirana, ie neka pretveza, da se iz-ropa lahko njegovo stanovanje. 85let-ni oče moje žene, major N. N., je le-žal težko bolan v postelji in se ni mogel ganiti. Rusi so postavili pred vsa tri vrata sobe po enega kocaka, nato pa se je pričelo plenenje in ropanje. Vse, kar ni bilo pribito ali prileplje-no, so pobrali: srebro, vse obleke in klobuke, perilo in preproge. Vse se je spravilo v zaboje ter so delo vodili častniki, ki so tuđi razdeljevali plen. Ogledala, sohe in slike so razbili, biblioteko opustošili. Deli oprave, ćelo oni v sobi starčka, so bili razbiti in razstreseni po sobah. Starčka so pustili ležati 10 dni, ne da hi se bil zanj kdo brigal. Živel je od nekaj mleka in surovega zelja, kar mu je neka nora dekla dala zvečer, ko so roparji spravljali plen v zaboje. Končno so hoteli kozaki skriti svoje junaštvo s tem. da so hoteli nišo za-žgati, ne da bi bili spravili starčka na varno. Sosedi so prosili za njegove življenje. Pomanjkanje petroleja in hitri beg pred našimi cetami je preprečil nesrečo. . Pri tem begu je sodelovalo dejstvo, da so padale na hišo granate Šrapneli in puškine kro-glje napadale a. Kakor po čudežu je ostal oče neranjen. Ne morem pove-dati, v kakem položaju sem ga našel, ko sem, sluteč kaj takega, do-spel po dolgi vožnji v avtomohilu pred hišo. Videl sem strah iz kosti in kože, oči globoko vdrte, brez besed, samo jok ga je pretresal. Sedaj imam upanje, da so hoteli Rusi samo pleniti in da bodo izpustili takozvane »vo-hune«, ki bi jih bili, če bi ostali v svojih hišah, najbrže postrelili. Po mojem mnenju je to najbrže akt osvete rusofi lov, ker so z dvornim svetnikom N. kot sodnikom in po-slancem ravnali z vso strogostjo. Kajnoveiša poročila. BolgarsKi in romunski poslanik sta se vrnila v Carigrad. Carigrad, 25. junija. (Kor. urad.) Poslanika Bolgarije in Romuniie, ki sta bila nekaj časa odsotna, sta se vrnila semkaj. Lord Courzoti se vrača v AngHfo. Solun, 25. junija. (Kor. urad.) Lord Courzon je včeraj dospel iz Srbije semkaj ter odpotuje jutri v An-glijo. Dernburg se je izkrcal v Bergenu. Kr;>ti?anii^, 25. junija. (Kor. ur.) Po brzojavki iz Bergena, je državni tajnik v p. Dernburg na krovu par-nika »Bergensfjord«, ki so ga Angle-ži v svrho preiskave prepeljali v Kirkvall, dospel včeraj zvečer v Bergen. Wilson na dopustu. Washiii£toti, 25. junija. (Kor. u.) Predsednik VVilson se poda danes za dva tedna v Ne\vhamptshire. Med-narodna vprašanja bodo za ta Čas počivala. Nota Angliji se bo odposla-la sele po povratku Wilsona. Obsoieni vstaši. London, 25. junija, (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Bloemion-teina: Rocco de Villers, eden glavnih vodij vstašev v južni Afriki, je bil obsojen na štiri leta ječe in 500 funtov denarne globe. MunicJjsko vprašanje na AngleŠkem. London, 24. junija. (Kor. urad.) Izvrševalni odbor zveze rudarjev, ki ima sedaj v Londonu svoje seje, da se posvetuje z lovd Georgejem, je v časopisju razglasil, da želi nujno, da se ne priklopi rudarje municijski bili. V tem slučaju bodo delavci vse sto-rili, da bodo skrbeli za zadostne za-loge premoga. Anglija in Nemci na Kitajskenu London, 24. junija. (Kor. urad.) Trgovinski urad je sklenil, da se mo-rajo trgovske zveze z Nemci na Ki-tajskem ustaviti. Današnji list obseja 8 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 22. junija: Ivan Pripon, pe-šec 51. pešpolka, v vojaški rezervni bolnici. — Rudolf Outrata, sin želez-niškega poduradnika, 14 let, Ilirska ulica 1(A Dne 23. junija: Krištof Bauer, pešec 76. pešpolka, v rezervni voja-ski bolnici na obrtni soli. — Antonija Zajec, mestna uhoga. 76 let, Japljeva ulica 2. — Marija Klemenc, šivilja, 21 let, Karlovška cesta 2. Dne 24. junija: Katarina Sker-janc, natakarjeva žena, 43 !ec, Ra-deckega cesta 9. — Marija Orand-Ijič, zasebnica, 24 let, Spodnja Si^ka št. 14S. — Josip Černak, davčni eksekutor v r>ok., 60 let, Gradišće 7. Dne 25. junija: Fran Hebmiiller, pešec domobranskega pešpolka št. 21, v garnizijski bolnici. V deželni bolnišnici: Dne 21. junija: Rafaela Zagar, hči železniškega uradnika, 4 leta. Dne 22. junija: Fran Jug, po- sestnik, 56 let. MATmONIS r JEDINSTVEN U SVOJOJ ANALITIČNOJ KAKVOČf | naJsolJs \ [C0AUNA N4JSIGUR-iiiUR PORODIMO 1 P1 *A~ I MeteorcloSično noročllo. Vtiioa nad morjetn 308*2 Sređa i tttlai tlak 738 mm .1 •!»«- «S la VetI0Vi Neb0 V1BJ* v mm £2 ' 25. 12. pop. 7345 23.0 p. m.jzah. oblačno M|9.2V. 7344 172 si. jzah 'del. cblač. 26. i 7. zj. 7348 160 si. svzh. del. jasno Srednja včerajšna temperatura 18 7°, norm. 1S7°. Pndavina v 24 urah mm s'3. Včeraj od 5. do 6. ure popoldne nevihta. Zdravi in lepi zobje so izmed najkrasnejših daril, kar nam jih je poklonila narava. Ako nam pa ne koristijo samo mimogrede in nam krase usta, se morajo konsolidirati za trajno življensko blago neminljive vred-nosti, jih moramo vedno nego vati z Odolom. AbltuTiisntko dveletne trgovske sole, vesča slovenske in nemŠke stenografije, italijanščine in strojepisja, išče službe- Ponudbe na unravn. »Slov. Naroda« pod „št 8679 1529". 1529 j^aproša se sLvsjaštvo vRadgont na Sp. S£ajerskem9 naj bi katera dobra duša blagovoljno sporočila naslov vojaka-novinca Cirila Vidic iz Kanala pri Gorici na Primorskom. K vojakom je odšel binkoŠtno soboto v Radgono na Spod. Štajersko, kakor nam je pred odhodom iz Gorice pisal. Ker smo vsled vojnih razmer razpršeni, v Kanalu je pa uvedena vojna pošta, nam je sploh nemogoče izvedeti zanj. 1530 Našlo se prosi poslati na: Netha SnligoJ, Arzlin, pošta Vojnik pri Celju, Štajersko. Varujte se ponaredb, kiniso,FLORIAN4 inzdravju ne koristijo! Eđor vživa, Zabl teiav: Danes vesel fe, Jutri bo zdrav 1 Naslov za naročite: „FLORIAN* Ljubljana. Postav no varovano. I Moderna ročna dela in materijal i « Bombai In pref a za noga-I lili |lj||\ Vezenje na relio In stro]. i Ulll-llll\ Plisiranje. Llobljana, Kongresni trg 7. Zunanfisa naroćiiom se nstreia ▼estno in točno. Kino Centrtl prične danes s predstavami drame iz Džungle »Juna, biser Ganga«, ki nam živo kaže bajni napredek uprizorjevalnih mož-» nosti kinofilma. To mojstrsko delo v Stirih smereh zadovoljuje zahteve, ki se družijo z modernim pojmom o delih, ki naj presenetljivo? delujejo na občinstvo: prvič budi njegovo deianje napeto pozornost ter je tuđi logično premišljeno, drugič je naravnost Čarobno opremljeno in prebogato na prizorih, v katerih nastopajo množice, tretjič vsebuje ćelo vrsto v resnici pretresljivih senzacij in četrtič je upri-zoritev dovršeno umetniška ter doseza svoj vi§ek v junakinji drame, čudovito lepi Juni. Ta žena v svoji lepoti napravlja vtis, kakor bi bila rojena v minaretski pravljici in razkošnem blesku, in prizori, katerih središče tvori »Juna, biser Ganga«, razvijajo slike, kakor bi ne mogla lepših in zanimivejsih pričarati fantazija in genialna roka umetnikova. Dejanje samo tega filma nam je toliko bližje, ker se tukaj družita Evropa in Daljni Vzhod in se njegovi Čisto človeški dogodki zgoščajo v vrsto prizorov, ki nam od začetka do' konca trajno vzbujajo napeto, razburljivo pozornost Ni dvoma, da bo velikanska osnova slik, ki nam predstavljajo življenje v Džungli s fsvo-jimi prizori, katerih realistika močno učinkuje, dalje s piizori groze, pa tuđi idilične ljubezni, ki se odigravajo v bajnem okviru palače Rajhe, — starini in mladim — film je dovoljen tuđi za šolsko mladino — nudil veliko užitka. Kino Central v Ijubljanskem deželnem gle-dališču poda i e s temi prrdstavami liubljanskemu občinstvu sijajno kinematografično delo. — Predstava S6 TTŠ9 ob 4. in pol 8. Vri popolđna Ih ob 7. Jn pol 3. vrt lvećtr. Jvtri v a^Mlo ob pol 11. dopoldne, ob 3. In pol 5. uri popoldno In ob 6M Ml 8. > Stran 6 .SLOVENSKI NAKOD", dne 26. junija 1915. 144. stev. «M V Ucenec se sprejme tak oj v špecerijsko trgovino. Vzame se le tak z dežele, star 16 let, iz boljše hiše. Iz Štajerskega imajo prednost. Zelasiti se je pri tvrdki M. Kobal, Idrila. 1526 OMI kandidat vojaščine prost, v 6 letu svoje odvetniške prakse, vešč samostojnega dela, liče Tsled aastallh razmer primeraega mesta na Kranjskem ali na Štajerske ni. Nastopi takoj. Ponudbe in pogoje je vposlati pod VtKandi-dat1532" na uprav. »Slovenskega Naroda«. Bančni nrađnik liče prijazno sobo pri meščanski rodbini. — Dopisi pod 1 l,lfOVl dem 1531" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1531 iiiiiipiii se pod ugođnimi pogodi tahoj sprejme pri 152S I FETTIffl FMliliBEa i UeMiani. Vsled vojne priiadet Ište SlntDe kot delavec za katero si bodi deio. Gre tuđi na deželo. Ponudbe ali priglasila sprejme upravn. »Slov. Naroda«. 1533 Bedek prlložaostel nakup! Zaradi elementarnih nezgođ sem direktno od tvornice prevzel v prodajo: lepe, tetke flanelaste odeje. tud! za wo\*štwot fako fine, gorke in trdne, 180 X 130, ^ komade & 9'—. Brezhibni tvorniški ostanki na kilo od modrotiska, delena, ripsa, 5 kg 40—40 metrov 11 2, boljSa vrsta 5 kg 18 K po povzetju. 1519 A. BEKERA, Solnice, Češko. V pišamo dr. Ivan Glaserja, odvetnika v Mariboru, se sprejme takoi solicitator i, veČlerno prakso, tuđi gospodična. Strojepisec in stenograf ima prednost. Plača po dogovoru. 1490 Spreime se takoi iznrjena likarica za moŠke srajce in nevestine opreme pri gospe Jadvigi Šare, trgovina s peri lom Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5. G. Flux ■■*- Gosposka ulica 4, -*■■ I. nadstropje, levo. 1461 Vrađno dovoljena, že 20 let obsto-feča najfttarefša ljubljanska Dosredovalnita stanovao! \\ slĐžeb lice: gosposko knharlco za vt\o hiso 80 K plaće, kuhinjsko deklic«, saaino sobarlco In deklico k otrokom za Ogr-■ko, w%t kuharic za vse, 3 posluzaike (Lohndlener) za većfe hotele, go»o#-dićno k otrokom za Celje Ud. Toplo ae priporoćaio Hrhke, snažne nataka-rfee, blagainlčarke, razlićen ienskl personal t nalboliilmi referenca«! Ud. pod skromnlml zahtevanU. Pn voaDjib vpraSaajiti se prosi za odgovor znaraki. Losne kite najfineje kakovosti po 5, 7,9 ii 12 kron — vse vrate lasne peel-lage In mrežice — barra za lase In bratfo ,|Nerilcc po2li4I-toaletne potrefcščine — Unije, brade In druge potreMMne xa maskirani«, vse po zelo zmemib eraah priporooa Štetan Strmolf brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (▼ogal Meatnega In Staroga trga). :: Postreiba točna in vestna. :: Posebno lepo 1527 meblirana soba strrogo separirana, se odda aa ^tabroževem trgu 3,1. nad. Odgojiteljica IzpraŠana otroška vrtnarica, zmožna slovenskega in nemŠkega jezika, iftče službe kot odgojiteljica. Cecjene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«. 1514 V72 Zdraviližče Rogasha Slatina Južne železnice postaja, Štajersko. ■aJmodariMji« hlgltalAn« saprave. Zlasti ■rtprsrao mm rflkonvaletcentne vojake« Izborni zdravMal aapehl pti telođ-teth tn Crevesnlh botesalb, artel n«vroxl. nevraateniJL 9QT Oriopsilicni zdraviloi zavod. ■r- ■ ■ - Sesija od april" do oktobra. ^ , ,u Prospekti pri deželnem zdravitlšfn. ---------------------------------------------------------------------------------------------" Ivan Bizovičar nmctnt in trgovski vrtnzr | Ljubljana 839 Koiezijska ulica št 16 | priporoča svojo bogato Opremljeno j vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, Sopke in trakove. :: IzposoVvanje •: ob mrtf askih odrib i drevesne cvetlice, I kakor tuđi najli-F nejše dekoracijske cvetlice za dvorane .i in balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejSih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. BrzofaTke: I. Blzovfćar, ;: vrtoar. tlubl'sna. •: Teodor Kom (peprej Henrik Kom) pokri?a!et streb in hlepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vođovodof Ljubljana, Poljanska [»ta št. l. Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakrSnih kleparskib del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z fibnt-nffiefltnin) Simijera (Itentif) patent ffstschek 2 izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-carska dela v priznano solidni izvršitvi. Eiioa ifl kihinjska ipran. hstekljaa posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. Proti 9 zoHd in gnjili iš Izborno del«|o dokro zaaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesao In odstranfBle neprifetno sapo U msL 1 Btskienlca % naTOdiloai 1 krom. Deželna lekarna Milana Lensteka v LlvMfaal, SeslfeT« casta stev. 1 poleg Franc Jofefovef a Jnbilejae^a HMSta. V tej lekarnf dob I ti jo zdravtU tidi £!»■? bolničkih bltgijn Jni .1 elenfce. c.kr.tobačne tOTiroe lii okr. bol. blagajne ? Ljibljani. MslastasHistais In sobna voda. Sunja, Hrvaškot 22. februarja 1908, Blag. pospoc! lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Va^e Izborno delujoče antlssptlćns nislnslns-«stns sobns TOdef katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje piiporoĆal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poSte meštar A. KUMST Lfablfana Židovska "ilica stev. 4. j Velika zaloga obu val lastnega izdelka za dame, gospođe In otroke Je vedno na izbero. Vsakršna naročita se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ztznamnjejo. — Pri zunanjiti naročilili naj &e blagovoti vzorce poslati. 4u Umili zaloga navađaio da naitinejl otroških vozičkov In nsvađne do naflineise zime. M. Pakle v Ljubljani. Neznanim narofnikom se BO'i; ja s povzctjeii v Ljubljani. Đanajska Mi li Velika zaloga steklenine, porcela-na, svetilk, zrcal, šlp, kozarcev, vrčke v Ltd. Jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po nainižjih cenah. famo barvarstvo j ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura suksia. JOS. REICH! PoljansKi nasip - Gzka nlira št. 4. | Sprejeir ?išče Šelenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene.! ! to. Mm otie 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbfe olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katere^a je popolnoma odstranjen I zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlajenje je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in ninogostransko priporočen trsot6«T sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkuŠenih do- mačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „AdaM. Vein sveže umije« špedalitete Oddafals se tndi siravUs sa ilu« rseh bolniskih blsgajn. RazpoSilja se 2krat na dan na vse strani. Phapm. Mag. j Vinko ProhU lekarna pri zlatem orlu LJaMiaaa, inrtlitv trg #t a. KSANAt ORIUM • EMONA r ■ poRcosasr>acA. ti LiXJBLJANA • KCMENSKEGA- ULICA- ** [/ SEF-ZLft^NK PRJIARU^FR.DERGANC Trgovski pomoćnik, starejži, dobro izurjen v železniai in ■u. c ex^.e c s prlmerno šolsko izobrazbo se takof sprelmeta pri A. Sušniku, ^. trgovina s specerijo in železnino v Ljubljane, ZaBoška c. 21. I Franc Furlan i nasldnik Faschinsove vdove ' I kllučavn£čarsfvo r zaloga šSeđilnlkov *: se nabaja; io I ^mbrožev trg štev. 9. > o .o o "o r&* «-» =3 li preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska bL 5. priporoča veliko zaloc^o tkanin in fflace - rokavic, modno blago za gospode in dame. raznovrstne fine parfume, ročna dela in materijali feirur^ične predmete. 413 Modema predtiskarija. Izdelovanfe preoblečenih gumbov. M. ROSNER &, Co, ^= v Ljubljani ^= uelcžgonjarno ^odjo in tcuerno lil^crjei> priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. a.: slivovko brinjeves hrnševec ■ tropinovec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljše kako: osti. Ugodno cene! =====z= ==== Vzorci na razpolag:. I Sprejmem dva tuđi tri i v trafno delo 1 'jCIep wmi LBii poi si. 1 Dobro prodajalko za oblačilno blago, ki zna spretno občevati s kmetskimi kupovalci, gj^p- sprejme -^^^ Eck Wsiisdiaidor v lidiesl Sfalontta. 1535 Obvestilo. Naznanjamo, da ima sedaj pc- družnioa .-fJrostie" v Trstu, za-varovftias družbe v Sagrei>u, šio! facosol ssdež ? UeHiaaL Marile Terezire cesta št. 3. pri tvrdki Kmet & GO., na kar se cen, zararovanci opozariajo. 1515 pas! !!! KloiijSKl! UMi fino, ^r^nn šuako ^.^njat), kranjske lilo-base, pzekajeno meso, slsnino s papnko, najholjii pristni emendolski sir ter siadko : Čajao surovo maslo priporoča tvrd ka ;: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni. 13o ki je dovršil vsaj 3 gimnaz. razrede, se sprejme takoj v drogeriji ANTON KANC. £stotam se sprejme tuđi ^Sk i 1"fi đ~W €^t $3s? JL C4L ^L dJ. & 1523 1495 Trgovskega SĐir&a cinika, prodajaiko in vajenea kateri naj bi imel že nekaj trgovske izobrazbe ter izstopi v prijaznem raz- merju s sedanjim delodajalcem, sprejme s takojšnim vstopom tvrdka Norberi Zanier & sSn, St. Peter v Savinjski dolini. Kdor hoče Ttrčerat!, nbnie naf se pa tvrtko Ratiifta ifiSmaver, tpri Solncn4 za vođo, tam se dobi vse blago kafcor velika zaloga čevlleir < rad! pomanjnkanja prostora / 3e veđno no stari oenl i I % Razglas. S o^uom na razpls c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 17. Junija 1915, št. 14019, razglaša mestnl magistrat ljubljanski, da bo v zmisln mi-nlstrske naredbe z dne 8. maja 1915, drž. zak. *t. 114, od soda) naprej dajal dovoljenje za klanje goveje živine in pra&ičev le mestni tržni urad. Mestnl magistrat ljubljanski dne 23. iuniia 1915. 144. štcv. jSLUVtiNSKl NAKUU", auc 26. junija 1915. ZAPADNO BOJIŠCE. USPEHI NEMŠKIH ĆET. BeroUn, 25. junija. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Zapadno boiišče. NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. V bližinskem boju južno od Sou-cheza smo vpIentH več strojnih pušk. Odbili snio ponovne sovrazne Bunke proti poziciji v Labyrinthu. Na zapadnem robu Argonov se je s težkhnl izgubaini ponesrečil napad nekecra francoskega bataJjona. Vplenili smo nadaljnie 3 strojne puške in 3 metalce min. Na vrbovih ob Ma as i so se po-nesrečili sovražni napadi zapadno od Les Tranches. ' Vrhovno armadno vodstvo. fRANCOSKO URADNO PORO-CU-O. Pariz, 21. junija. (»M. N. NU) |Uradno poročilo od 20. junija zvečer: V odseku severno od Arrasa smo v posesti Buvalskega ozemlja. Izvršili smo proti vzhodu napad v smeri na Souchez ter prodrli nekako fen kilometer dalee. Artiljerijski boj fcraja se z veliko Ijutostjo. Zahodno od Argonov smo odbili hud sovražni napad ter dobili vjetnike. Na visinah reke Mase so napadle naše čete v cdseku calonnskega jarka, zavzele c? ANGLEŠKE RAZMERE. Od diplomatične strani se raz-glaša: Vdajali bi se pač zelo nevar-ni iluziji, če bi hoteli dvomiti o tem, da nameravajo mer(xlajni faktorji angleške politike nadaljevati boj proti Nemčiji in Avstriji z vso resno-bo in v velikem slogu do popolne od-ločitve. Na drugi strani je pa tuđi dejstvo, ki se ne da spraviti s sveta, da so že veliki in vplivni krogi na Angleškem prišli do popolnega spo-znanjaf da se najvažnejši predpogoji vladne akcije nišo obnesli. Vsled tega se vse guga in pedira in ogrožajo nadalnie ukrepe vlade težke rtotra-nje krize. Ko je postala ta nevarnost ocividna, se je ministrstvo odločilo za radikalno pomoč. to je. sprejelo je v ministrstvo najboljše moči unijoni-stov. 2e zdaj pa se kaže. da to ni do-sti pomagalo. Prav v tem trenotku, ko je vzelo koalicijsko ininistrstvo krmilo v roke, so se začele v parlamentu jako neprijetne pritožbe in značilno je. da so sedeli vsi pritožni-ki na liberalnih klopeh. Angleško javno mnenje je spoznalo, da so bili računi vojnega ministra lorda Ki-tehenerja nanačni, kar se tiče pridobitve vojakov in oro^ja ter municije. Tište armade, ki jo je vojni mi-nister obetal in ki bi morala biti že spomladi postavljena na bojišče, ni nikjer, kajti spravilo se je pod zastave komaj tretjino toliko ljudi, kakor je vlada mislila in cbetala. Pač pa se je za to porabilo veliko več de-narja, kakor je bilo proračunjeno za ćelo armado. Zadnje je vlada predložila parlamentu peto vojno kreditno predlogo. Prva v znesku 2400 mi-liionov kron je bila spreieta 6. avgu-sta, druga v znesku 3250 milijonov kron dne 15. novembra, tretja v znesku SS8 milijonov kron v marcu. Nekaj tednov pozneje je bilo za vojne namene dovoljenih se 6000 milijonov kron in zdaj je vlada zahteva-la novih 6000 milijonov. Glede pri-hodnjosti je minister rekel, da bodo potrebno še več denarja in da bodo izdatki znašali dnevno 12 mil':i'onov kron. Umevno je, da tuđi najbolj utr-jenim finančnim srcem te številke segajo do živega in da je tako v parlamentu kakor sicer čedalje več ljudi, ki dvomiio, če bo Angleška mogla vojno do kraja prenesti. Unijo-nisti so že tega mnenja, da t"di bogata Angleška ne prenese več dolgo tako strahovitih denarnih žrtev in zato se zavzemajo za uvedbo sploš-ne vojaške dolžnosti, češ, sarno tako se da vojna pospešiti in čim prej končati, ne da bi zadel Angleško fi-nančni polom. Zc zdaj ni dvoma, da priđe vprašanje o splošni vojaški dolžnosti kmalu pred parlament, dvomljivo je pa, če bo parlament v svoji sedanji sestavi sploh zmožen to stvar resiti in dognati. V obče se sodi, da nastane v parlamentu, ki ima liberalno-nacijonalistično večino, kriza, zlasti če bodo konservativci ostali na svojem stališču, naj se splošna vojaška dalžno^t vpdje Ie za toliko časa, kolikor časa bo trajala vojna, potem pa zopet opusti. Tako so storile leta 1861. Združene države ameriške. Ko je takrat nastala domača vojna, so imele sever-ne države samo 20.000 maž, večino-ma prostovoljcev, na razpolaganje. Ker prostovoljcev seveda kmalu ni bilo več dobiti, so države uvedle splošno vojaško dolžnost, a s pravico, da se sme vsak odkupiti za gotovo svoto. Na ta način so spravili skoro tri milijone maž skupai, so vojno zmagovito končale in potem zopet odpravile splošno vojno dolžnost. Tak način priporočajo zdai angleski konservativci. a liberalci in radikat-ci se kar nečejo zanj ogreti. Sicer pa bi od uvedbe sploŠne voiaške dolž-jKtttL pa do časa, ko bo te asnada sposobna za boj, poteklo toliko Časa, da je zelo dvomljivo, če bo Anglija to financijalno vzdržala. Pomanikanje municiie v Franci]! in Angliii. Pariško časopisje se norčuje iz poročila lista »Times.<, naj se zaradi pomanjkanja municije preloži obračun s centralnima državama do spomladi. »Matin« pravi, da je ta zahteva nepreniišljena. Francija je dopri-nesla že toliko žrtev, da sme z vso pravico zahtevati. da se z največjo naglico oprosti traneosko ozemlje bo\ radnika. Priznanja Lloyd Georueja. London, 24. iunija. (Kor. urad.) Pri predložitvi predloge o pomno-žitvi municijskejra izdeiovania, se je izjavil Llovd (leorge v parlamentu sledeoe: Premoć Nemčije se je pokazala posebno pri težkih topovih, topovskih kroglah z visoko eksplozivno mocjo, pri pušl.ah iti najbrže najbolj pri strojnih puškah. Nemci so očividno spoznali način vojne bolj kakor vsaka druga država. Vedeli so. da se bo vojna v prvi vrsti razvijala v strelskih jarkih in so se zato pripravili za ta boj. Težkoče Anglije so obstojale zlasti v vprasanju dc-lavstva in preskrhe municije. Obsto-ječi arzenali nikakor nišo bili v stanu, skrbeti ćelo samo za našo staro armado. Nabiranie delavcev za niunicijske tovarne na An^leškeni. London, 24. junija. ravičujejo razmere na južnem bojišču, da se more z zaupanjem gledati v bodočnost. Fabrikacija vojnega materijala stavlja premoč naše industrije nad vsak dvom in tako more država na vseh frontah z zaupanjem pričakovati razvoja stvari. Z navdušenim »Hoch« nacesarja je bila seja končana. Nemški državni tajnik Demburg. Nemški državni tajnik Dern-burg, ki se je mudil v Ameriki in ka-teremu so dovolili Angleži na pri-prošnjo ameriške vlade prosto pot v domovino, prispe danes zvečer v Be-rolin. Vest. da so ga Angleži nretirali, je torej neresnična. Neresnične vesti o mirovnih poga-Janjih. Berolin, 24. junija. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Ztg.« po-tiiuie benzinsko vest »Frankfurter Ztg.«, da so vesti o nameravanih mirovnih pogajanjih popolnoma neres-nične. List še enkrat odlično pou-darja, da ni stavila med vojno nobe-na sovražna vlada ne posredno, ne neposredno kak miroven predlog Nemčiji. Tuđi ni do *-edaj državni upravi ničesar znano o pripravlieno-sti kake sovražne vlade k miru. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 24. junija. (Kor. urad.) Glavni ^tan poroča: Na kavkaski fronti je odbil v okolici Kaleboghaza eden naših oddelkov, ki so ogrožali zadnje sovražnikove straže, zjutraj dne 23. junija s protinapadom so-vražnikov napad. Neprijatelj je bil prisiljen, imKikniti se v smeri proti Kalenoghazu. Na dardanelski fronti se je vršil včeraj pri Sedil Bahru in Ari Burnu slab artiljerijski in inianterijski boj s premori. Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen. Boji v Kavkazsji. — Sovražna tor- pedovka ob Dardanelah poškodova- na. — Bitka pri Sedil Bahru. Preko Carigrada poročajo iz tur-škega glavnoga stana dne 23. junija: Ob kavkaski fronti so se polastile včerai naše čete. ki so stale v smeri proti Oltvju, pod živahnim bojem 2(»() metrov visokega Karadagha, ki leži v okolici Bo££a, dve uri od naše mele. Sovražnik je bežal proti vzhndn ter pustil na rne^tu sto in sto zabojev municiie in mnogo vojnega materijala. — Na fronti ob Dardanelah smo včeraj z dvema granatama naše poljske artiljerije poškodovali neko sovražno torpedovko, ki se je morala nato odstraniti. — Biika pri Sedil Bahru z dne 21. junija. ki je trajala skoro 24 ur in se ie končala s porazom sovražnika, se ie oddigra-la tako - Ie: Sovražnik je pripravlja! učinkovit napad ter pet dni brez prenehanja s svojo težko artiljerijo obstreljeval naše okope, ki so tvorili del levega krila našega odseka pri Sedal Bahru. Oh 5. zjutraj dne 21. junija je bil sovražnik zavzel del našega stre!ske?a jarka na levem kri-*lu. ki mu je bil prav blizu. V protina-padu smo ta strelski jarek zopet osvojili. Proti večeru je imel sovražnik v rokah samo še kos jarka v dol-žini 100 metrov. Tuđi ta kos smo zopet osvoji1' v noči od 21. na 22. ju-nij. Sovražnik se je moral v neredu umakniti v svoje stare pozicije. Včeraj sovražnik ni poskusil nobene akcije. Samo zjutraj in zvečer se je vršil artiljerijski dvoboj na našem levem krilu. — Z drugih front ni po-rocati nič r>omembnega. Nova akciia zavezniškega brodovja pred Dardanelami. Iz A t e n nrifvijajo zopet poročila, da se pripravlja zavezniško brodovje pred Dardanelami na nov udarce. Vršiio se mrzlične priprave. Egejsko otočje je od angleških in francoskih torpedovk strogo za-straženo. Potopljen sovražni parnik. »Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada, da se ie na potu med Ka-lymnosom in Lerosom potopil neki velik sovražni parnik. Z obali je bilo videti, kako se je dvignil visok val, predno se je parnik potopil. * Turski sultan operiran. Carigrad, 25. junija. (Kor. urad.) Sultana sa včeraj operirali na karh-nu v mehurju. Operacija se je popolnoma posrećila. Dva kamna so odstranili. Sultanovo stanje je izborno. Iz neutralnih držav. POGAJANJA Z BOLGARIJO. Iz Sofije poročajo »M. N. N.«: Za prihodnje dni pričakuje bolgarska vlada odgovor četverozveze na svoja protivprašanja. Z ozirom na dejstvo, da niti Srbija niti Grška niste voljni odstopiti makedonsk. ozemja, bodo ostala tuđi nova pogajanja naj-brž brezuspešna. Jedro vseh bolgarskih aspiracij je slej ko prej Makedonija. Gališke zmage so napravile v Bolgariji globok vtis. Radoslavov se trudi pridobiti Turčijo za prostovoljne koncesije v Trakiji, s Čemer bi najlažje spodbil intrige četverozveze v bolgarski javnosti. V Sofiji se mnogo komentira izjava ministrskega predsednika Ra-doslavova, ki je deja! v neki konfe-renci z žurnalisti: Makedonija je za nas nedeljiva. Rekonstrukcija romunskega kabineta. Dunaj, 25. junija. Po zanesljivih strski predsednik Bratianu rekonstrukcijo svojega kabineta, v katere-ga namerava sprejeti zastopnike konzervativne stranke. * Grška zbornica. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten: Z ozinjni na cici^tvo, da so vo-tlive na Grškem razdvojile zbornico v dve, skoro enaki politični tabori-šči, je pričakovati še enkrat raznu-sta zbornice. * ♦ ' X$ Balkanska konferenca v R?n:u, Rimska Tribunu- predlaga, naj se skliče konferenca zastopnikov Srbije, Bol;. maja. V privatnih objavah, kakoršno je r»"iob-čila »Liberte«, so lahko neiočnosti. PariSka katolička lista >1:c1h) de Pariš« in »Eclair : ne pišeta nič o pogovoru s papežem, objavljenein v »Liberte«. j>Oaulcis« je priobčil samo tište odlomke, ki so za Francoze ugodni. »Petit Parisicn« pravi, da so papeževe izjave franeoske katoliča-ne vznemiriie, vladni »Temps« pravi, da papež po tej izjavi nima nobene pravice več, intervenirati za mir. Iz Italije se poroča, da delnje cenzura z vso močio na te, da piše časopisje o papeževi izjavi zinemo, in dopušča komentare Ie tistega dela teh izjav. ki bi znali napraviti slab vtis na Francoskem. v Belgiji in na Angleškem. Rimski »Messagero« pravi, da papeževa očitna it ilofobija in papežev pesimizem vzbujata v Italiji nevoljo. — »Tribuna- pravi, da izda papež v kratkom posebno enci-kliko, ki bo temeljito pojasnila vsa sedanje vojne se tičoča vprašanja. Papež in vojna. Dognano je, da je bil urednik Latapie pariškoga lista »Libcrte« vsled posredovanja kardinala držav-nega tajnika Gasparija sprejet od pa-peža v poluradni avdijenci ter stavii papežu že v naprej določena in odobrena vprašanja. ltalijanska cenzura je prepovedala, priobčiti izjave pa-peža, ker bi bile te izjave nov dokaz, kako nevarno in nevredno je stališče papeža. Te dni je dobil papež pova-bilo vseh španskih školov in^ mnogo tisoč privatnih oseb, da najzačasno preloži svojo prestolico na Špansko. Polemika proti papežu je v italijan-skih listih zelo živahna. Corriere del-la sera« pravi, da papež kot Italijan ne bi bil smel kritizirati napram Francozu italijanskih razmer in da ]e papež tuđi prej s tem, da je zagovar-jal nevtralnost Italije, zavzemal stališče, podobno kaki sovražni državi, ki se upa poseči v vprašanja, zade-vajoča italiianske interese. Angleška nota Araeriki. Angleška vlada je poslala Zcui-njenim državam spomenico, ki sicer ne vsebuje odgovora na noto Zedi-njenih držav glede vprašanja konter-bande, pač pa govori obširno o ko-rakih, ki jih je storila Anglija, da Čim bolj zmanjša škodo, ki jo trpi trgovina nevtralnih držav vsled ome-jitve trgovine z Nemčijo. Spomenica našteva mnogo novih priznanj specijalno Ameriki. Anglija je priznala ameriškim importerjem podaljšanje roka, da morejo eksportirati blago, naročeno pred 1. marcem v Ncmčiii. Nov termin se ni določil. O vsakeni slučaju se bo posebej odločalo. Nota Zedinjenih držav Nemči]L Washingtonf 24. junija. (Kor. u.) Nota Zedinjenih držav na zadnjo noto Nemčije zaradi potopitve ameri-škega parnika »Frve«, se je brzojavnim potom vročila v Berlinu. Gibraltarsko vprašanje. Iz 2eneve poročajo: »Herald« poroča iz Londona, da je angleška vlada iz principijelnih vzrokov od-klonila od Španije zaželjeni pogovor o omiljenju gibraltarskih aktov. * VOJNA MED ZEDINJENIMI DR2AVAMI IN MEHIKO? Iz Ze n ye poročajo: Odnošaji med Mehiko in Zedi-njenimi državami so jako napeti. — Amerika pripravlja armado 500.000 mož, s katero hoče nemirno repubUr Strta. 4 .SLOVENSKI NAROD", One 26. junija 1915. 144. siev. ttojno zosediinle hrvatskesa sabora. Zagreb, 25. junija. (Kor. urad.) Sabor nadaijuje razpravo o indemni-tetni predlogi (proračunskem provi* Poslanec Stjepan Zagorac (Star-Čevićanec) poudarja: Navzlic izjavi jmoje stranke, da se ne bo udeležila debate, hočem govoriti, ker menim, da mora hrvatski narod povzdigniti svoj glas. Tuđi na Ogrskem je opozicija govorila, zakaj bi ravno Hrvati molčali ? Govornik zagovarja usta-novitev samostojne hrvatske države v okviru monarhije, ki bi bila na-pram Ogrski popolnoma ravnopravna. Indemniteto govornik odklanja. Zborncia je vzela nato na znanje odgovore vlade na nekatere interpelacije ter preruŠila sejo, ki se je narialjevala zvečer. Dnevne vesti. — Povodom zavzetja Lvova se Je vršila včeraj v stolni cerkvi služba božja s »Te Deum« in pevanjem cesarske himne. Navzoči so bili re-(prezentanti vojaške oblasti, civilne uprave in avtonomnih uradov ter mnogoštevilno občinstvo. — Iz Gorice poročajo 25. junija: Danes je prispel v Gorico cesarski namestnik baron Skene, ki je pohva-lil mirnost in hladnokrvnost ter pa-trijotično požrtvovalnost goriškega .prebivalstva. Popoldne se je vrnil camestnik zopet v Trst. — Odlikovan je bil praporščak Slovenec Ivan W o h i n z iz Ljublja ne pri 4. bosanskem polku. — Padel. Ivan St eh, dijak V. irazreda II. državne gimnazije v Ljubljani, rojen 21. junija 1996 v Do-•trempolju na Dolenjskem, je padel 115. jimita 1915 na severnem bojišeu. — Ćastno priznani^. C. kr. de-želno predsedstvo je s posebnim za-»dovoljstvom vzelo na znanje uprav Isijajni uspeh, ki ga je imelo v Ljubljani patrijotsko nabiranje kovin. Na-fbrak) se je 76 zabojev kovin, ki so jtehtaie 6129 kg. Hkrati je naročilo mestnemu magistratu, da se izreče [iskrena zahvala za ves požrtvovalni itrud vsem organizatorjem in sotrud-nikom te velepatrijotične akcije, kakor tuđi vsem darovalcem često tuđi dragocenih daril. Naša bela Ljubljana je tuđi uri te} priliki z dejajnem posvedočila svoje veliko domoljubno navdušenje. — Proti stadkornemu kartelu. ^Včeraj Je šla deputacija vojne komisije za interese konsumentov v mi-nistrsko pređsedstvo, kjer k> je v odsotnosti ministrskega pređsetanje letala. Izprva menijo ljudje, da priđe kak avtomobil, a ker ^a ni, klopotanje pa prihaja vedno bližje, se le začnejo nekateri po zraku ozirati. Naenkrat zagledajo prvič vr svojem življenju letaJo. Lepo in mirno je plulo ravno nad procesijo. Vseh se polasti veliko razburjenje in nekateri vidijo ćelo že, kako da je letalec začel metati bombe; nekateri pa polagajo gospodu župniku na jezik ćelo besede: Resite se, kdor more. Vse je bežalo v bližnje hiše. Toda, kaj delajo bombe, da še nišo padle na tla? Letalec se spusti čisto nizko; nekateri menijo, da zato, da bi lažje zadel. Tedaj pa začne letalec, ki je zapazil prepla-šenost ljudi, mahati z belo zastavico. Bil je n a š letalec. Procesija se je vršila nemoteno dalje, letalo pa je odplulo naprej. Ljudje zdaj nimaio več strahu, zlasti ker vedo, da laški letalci ne morejo čez gore, nad kate-rimi razsajajo hudi vetrovi. Opustitev poštnega u rada v Rabcu. S 30. junijem t. 1. se opusti c. kr. poštni in brzojavni urad v Rabcu ter dnevna dvakratna pošta med poštnima uradoma v Rabcu in v La-binju. Za kraj Rabac in za svetilnik Sv. Andreja se vpelje 1. julija i;. 1 na poštnem uradu v Labrnju dnevno en-kratna selska poštna služba. Trst ob izbranu vojne. Vojni po ročevalec »Berliner Tageblatta«, Leonhard \delt, je svojemu listu po-slal sliko Trsta ob izbruhu vojne z Italijo, iz katere posnemamo slede-če: Veliko množico prebivalstva je navdal srd zaradi srarrrotne zahrbt-nosti, s katero je napadla Italija domovino, ki so si jo zbrali. Ta srd se je drastično pojavil v demonstraci-jah po vojni napovedi. Trst ima značaj odprtega trgovskega mesta. Tisoči in tisoči Avstrijcev in Italija-nov so se strnili v demonstracijske sprevode, katerih cilj je bilo namest-niško poslopje na obali. Množica je pela patriotične pesmi ter klicala namestniku baronu Friesu, ki je prišel na balkon. Njegov nagovor in pozdrav cesarju so sprcjeli z velikim navdušenjem. Med proklinjanjem iz-dajalske ItaKje se je vračalo ljudstvo v velike trgovske ceste. Nastopanje množice ni dalo policiji priČetkoma nobene^a povoda, da bi p-osegla vmes. Še le, ko se je stemnilo, se je slika predrugačila. Pričele so se širiti govorice, da so v Milanu pretepli avstrijske in nemŠke državljane ter pustošili njihova stanovanja. Tuđi se je vedno bolj vmešavala med demonstrante sodrga. ki je ne manjka v nobenm pristaniškem mestu in ki se imenuje tu mularija. Množica je vdrla v pet kavarn, ki so last Italija-nov iz kraljevine, v »Transvlva-nio«, »Della Chiozza«, »Stella Pola-re«. »Monceni^ro« in »Piazza Verdi«, zmetala pohištvo, polomila stole in miže ter porušila notranjo opravo. Kipu spomenika Verdiju so odbili nos in roke. Trgovino s čevlji Rossija na Korzu, čegar lastnik je šel kot itali-janski rezervni častnik k voiakom, so demolirali in opleniti. Cevlje po-metali skozi okna in vrata. Drugo jutro so našli na cesti 834 posamez-nih čevljev. Hiše društev »Lega Na-zionale« m »Oinnastfca« so oplenili in zažgali. Najhirjše je diviala množica proti velikemu iredentističnemu listu »II Piccolo« čegar lastnik, s pristnim itaMjanskim imenom Mayer, je že od pričctka votne v Rimu ter se po napovedbi vojne od strani Italije udeležil slavnostnega banketa v Rimu. Množica je naskočila obe pc>-slopji tega Časopisa na trgu Goidoni, porušila notranjŠčino ter zanetila ogenj, ki se je hitro razširil po pa-pirju. Kmalu sta goreli obe hfši z ve-likimi plameni. Z velikim hruščem se je podiralo eno nadstropje za drugim. Ob polnoči je udarila ura na sprednjem pročelju še dvanajst zvoč-nih udarcev, potem je tuđi ta padla razbita na tla. Zidarji zdaj zazida-vajo od dima očrnele luknje razlož-benih oken. Nad enim izmed teh se še zdaj rogajo svetle črke reklam-nega napisa neke* tvrdke s cevlji. Ker policija ni mogla dovolj hitro obvladati demonstrantov, so ob 4. zjutraj prišli fLnancarji in mornariški vojaki ki so napravili red. Od tedaj je v mestu mir .. . Življenje v mestu je ureieno in mirno. Vojno oglaŠajo le daljni udarci topov iz severo-za-hoda, kjer gori tržiški gozd. Onstran modrega zaliva stoji kakor konica šivanke cerkveni stolp v Gradežu. Oddelek italijanskih kolesarjev, ki je štel 140 mož, je prišel v majhno neobljudeno morsko kopališče in je zasedel tuđi Tržič, iz čegar tovar-niških dimnikov se yreč ne kadi. Nad Diesto Trst je nekoč priplul zrakoplov >^Citta di FerraraU« čolna. (Veleaktualna dramatska senzacija iz vojne »U« čolnov v treh delih.) 2. Vojna v otro-ški sobi. (Učinkovita veseloigra v dveh delih.) Ta spored je tuđi mladini primeren. Okradena begenka. Begunki Mariji Pichlerjevi iz Trsta je bila med vožnjo od Divače do Ljubljane v vlaku ukradena denarnica z vsem njenim premoženjem — vsoto 10 K. Najdeno. V Prisojni ulici se je na-šel zlat ščipalnik. Dobi se ga pri g. Adolfu Mullerju, vratarju južnega kolodvora. V vojaško službovanje vpokli-cana družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred trančo, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začas-no zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne ot\roritve. Razne stvari. * Pričali ne bodo nič. Društvo trgovcev v Milanu je sklenilo, da ita-lijanske firme naj nobenih dolgov v Avstriii ne plačajo. * Borabni atentat v Mukdenu. Iz xMukdena poročajo: Vsled bombe, ki je bila vržena proti oknu neke japon-ske lekarne, so bili trije Japonci tež-ko, dva pa lahko ranjena, * Koze. Z Dunaja poročajo urad-no z dne 23. junija: V času od 13. do 19. junija se je na Dunaju naznanilo 14 slučajev koz. Iz Galicije in Bukovine se je naznanilo 510 slučajev koz v 22 okrajih. V ostalih kronovinah se je dogodilo 46 slučajev koz. * Potres v Južni Kaliforniii. Iz San Fracinska došla pročila pravijo, da je bil te dni v Južni Kaliforniji moćan potres, ki je napravil mnogo Škode. Mnogo oseb je mrtvih. Na-ranČnejših poročil ni, ker so brzojavne zveze na mnogih krajih porušene. * Ena ura vojne stane Francijo M milijone. Vojni stroŠki Francije so narasli, kakor poročajo iz Berolina, na 16 in pol milijona frankov, kar znači 2 milijardi v eneni mesecu. Će bodo ti stroški naraščali. kakor ravno sedaj, potem bo Francijo stala vsaka ura vojne skoraj tri milijone frankov. * Oženjeni vojaki. »Morning-post« z dne 11. t. m. izve. da se je pri seji »Royal Patriotic Fund Corporation« razglasilo, da je 65% vo-jakov nanovo postavljenih angleških armad oženjenih, tako, da bodo po-vprečne številke vdov pri tej arma-di večje kakor pri prvotnih forma-cijah. * Koraiža na tleh in korajža v zraku. Zgodilo se je baje v neki nem-§ki vaši. Leti franeos. zrakoplovec in meče bombe. Ena pade na dvoriŠče kmetice ter ji raznese prazen pra-šičji hlev. To razljuti kmetico, pri-teče iz koče, zgrabi za gnojne vile ter začne vpiti proti zrakoplovcu: »Strahopetec, pridi dol, če imaš ko-rajžo!« . . . * Pegasti legar. Z Dunaja poročajo uradno z dne 23. junija: V času od 13. do 19. junija Je bilo yl Galicije in Bukovine naznanjenih 459 slučajev pegastega legarja. V ostalih kronovinah sta se dogodila 2 slučaja. Iz bolnišnic in koncentracijskih taborišč se je naznanilo 138 slučajev, med temi tuđi par v taboriščih na Sta« jerskem. * Vojna in njene posledice. Zna-čilne za vsako vojno so pač te - le hesede, ki jih je čitati v berlinskern rotovžn: Mir prinaša bogastvo, bogastvo prevzetnost, prevzetnost vojno, vojna uboštvo, uhoštvo pohlevnost, r>ohlevnost mir. * Ženski častniki za nabiranje vojakov. 40 mladih de-klet se je na Ang:lcškem nastavilo kot častnike za nabiranje novincev za polk Civil Service Riflcs. Dckleta imajo modro uniformo in nasite znake ter svojo službo zvesto in dobro izpolnjujejo. Pr-lk rabi kakili 500 mož, da nado-mesti dosedanje izgube. Ti ženski nnbiralci novincev so dosegli baje jako dobre usnehe. * Duna)ska »Bummerin« se vrne zopet k svojemu prvotnemu pokli-t i. -Bummerin« je namreč velik zvon, ki visi v stolpu dunajske katedrale sv. Stefana. Vlit je bil leta 1711. iz turskih topov ter je 201 met^rski stot težak, nad 2 m visok in ima več kot 10 m obsega. Uprava dunajske katedrale ga hoče, kakor poročajo dunaiski listi, darovati vojni upravi, da se iz nie^a zopet vlijejo topovi. * Velike tatvine slik v Londonu. Kakor poroča »Vossische Zeitungv; iz Amsterdama, so se v Londonu v galeriji Malborough izvršile velike tatvine slik v vrednosti par tisoč fun-tov šterlingov. Med ukradenimi sli-kami se nahajajo znamenite slike \Vatteauia, Gainsborougha, Ruys^-daela in Lo\vrenceja. Tuđi v aukcijski dvorani Christieja so tatovi od-nesli mnogo dragaeenih umetniških slik. * Vile za seno oocenl. Iz Budimpešte poročajo: Med ogromnim plenom, ki so ga napravile naše čete v Przemvslu, je tuđi veliko skladišče vil za seno. Najvišje armadno vodstvo je dalo ta plen obema zavezni-škima državama na razpolaganje. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je dobilo 70.000 takih vil, ki jih zdaf prodaja po 30 do 80 vinariev manj-šim kmetovalcem, dočim veljajo si-cer 4 do 8 kron. * K^ko zdravijo kozaki svoje ra-njence. Ruski zdravnik dr. Paškov, ki je mnogo let prebil med kozaki, poroča o iako enostavnem in lahko-uporabljivem načinu, ki ga uporab-Ijajo kozaki takoj, če dobe kako rano, bodisi vsled udarca, ali pa šunka. Zažge se bombaževina ali laneno blago in se pokrije rana s pepelom, nakar se sele preveze. Od 28 raniencev, ki iih je dr. Paškov celil na ta način, jih je 26 okrevalo v iz-redno kratkem času, ne da bi se rana morda gnojila. * Žaljenje Veličanstva na Nizo-zemskem. Svetovna vojna je tuđi v Nizozernskem slabo vplivala na! živce. Posledica tega so številne ob-tožbe zaradi žaljenja inozemskih vladarev. Največkrat je razžaljen nem-ški cesar. Obsodb je bilo že mnogo. Te dni je bil obsojen urednik lista »Holland Express« na 150 goldinar-jev, neki trgovec pa na 10 goldinar-jev zaradi žaljenja nemškega cesar-ja. docim je bil obsojen predsednik sociialistične stranke Wynkope zaradi žaljenja ruskega carja na 25 gol-dinarjev. * Vse društvo na bojJsču. V Pragi je bilo atletsko društvo »2ižka«, ki ga sedaj ni več. Društvo je štelo 200 članov in ima sedaj samo še ene-ga, edinega predsednika. 199 članov je bilo namreč potrjenih in poklica-nih pod orožje ter se nahajajo na najraznovrstnejših bojiscih. Društveni predsednik je star 43 let in bo gotovo tuđi potrjen pri prihodnjem pre-crledovaniu črnovojnikov. Tako bo društvo popolnoma brez članov. Društva ni, dasiravno ni razpuščeno, temveč dobesedno — vpoklicano pod orožje. * Žrtev vojne z Italijo je postat tuđi neki dolgo zaman iskani — defravdant. Gospodarski adjunkt Jan Marek je defravdiral letos v ja-nuarju v Lobosicah 15.000 kron, s katerimi ie srečno ušel v Afriko. Tam si je kunil posestvo, toda vsled vojnih dogodkov so mu postala tla Saj se mora vendar iipii! upa mnogo ljudi, ako jih mučijo rev-matične, protinske ali živčne bole-čine. Same od sebe pa take bolečine ne preminejo, kaj storiti moramo proti njim. Iz vcč nego 100.000 zahvalnih pišem in zdravniških pripo- nah Fellerjev dobrodehii rastlinskf esenčni fluid z znamko »Elsafluid« httro pomogeL Tuđi pri bodenju, trganju, lumbagu (Hexenschuss)f bole-činah v križu in hrbtu, bodenju v straneh, tresenju telesa in bolečinah v udih se je vedno izborno obnesel. Bolečine utolaži tako} (po tisoćerih pismenih poročilih tuđi pri zastaranih zabranjuje povrnitev bolečin. Ne de-la}te poskusov z ničvrednimi pona-redbami, pa tuđi ne s takimi pomoč-ki, ki se ponujajo »zaston}», »prosto«, »brezplačno«, nato pa dopošlje-Jo z velikimi stroški, nego naročite si samo zdravniško priporočeni, edi-no pristni »Elsafluid« od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatr* št. 238 ko samo 6 kron, 24 steklenic franko samo 10 kron 60 vinarjev. — Pripo-roča se pa obenem, naročiti tuđi Fel-lerjeve odvajalne rabarbarske krog-ljce z znamko »Elsakroglice« 6 škat-ljic franko za 4 krone 40 vinarjev ali 12 škatljic franko za samo 8 kron 40 vinarjev, da imate tuđi to preizkuše-no zdravilo za želodec vedno pri hiši. pri telesnem zaprtju itd. učinkujejo zanesljivo. »Elsakroglice« ne učinkujejo nasproti drastičnim odvajilom slabeče, nego jačijo želodec, ki se tuđi na to odvajalno sredstvo ne navadi in zato zaslužijo prednost, zlasti pri obČutljivih ljudeh. Oba ta do-mača pomočka zaslužita polno priznanje naših bralcev. ■* ' fifcrisl • • • **+} 144. itev. „SLOVENSKI NAROD-, ane 26 junija 1916. Stran 7. inninrbn tnnlirn (VhiSIb.) zdrasijo pmtin. nt-UPIIIjMj HljllUc »»_&? matizem. ischias. ■^aim^^^ ■^p—| rde "inim obrazu ini dcč nos, ogrci, pri-^^^ Jiiirf ^m5T Ji^J **'» K11^ in ohiaPna ko*a V5e nap**« polti odpravi zajam. staropreiskuSena di*. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodlsivo. Poizkušnja K r—, veliki lon*ek K 3— Dr. A. Blza biserno mleko, teko? puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3*—. Diskretno razpošilja Dr. A. Uje, kofttt. laboratorij Dua| UL, Btrg- gas*a lf B. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Zlati jelen«, dro? A. Kane, drog »Adrija«. Mno$» tfenorlo prihranilo totali! K 05«— namesto K 1451—, razposltfam sa reklamo, I 5GO novih nTorp«doM prostotečnih koles, modeli 191 > ; ele- gantno grajeni, lahkotekoči, s la pnevmatikami, kompletno in -—— i » s 31etno garancijo. 5ve2i moCni plaSči po K fy—, 7 —, 8- račne CeVi po K 4'50, 5'—, 6-—. Popravila, emajlir. in poniklanjc in vse kolesarske potrebščine po cenah na debelo. AW^icchpriT trojniška zaloga koles tn ftivalnih strofe?, • Yf C155UC1 gt Dunaj II., Untere Donaustrast« 23 III. Katalogi gratis. SIov. dopisovanje. Na obroke izkijučeno Firma ustanovljena ieta H98. 75tfaftll°0tl _1tn0_l ali pa demr nazaj. Mraralftkl Ukai o izvrst-fcttJdlUvSn USpCIl nem učinku, zraven pa še na tisoče _:ahv. pišem na ogled. Bu|tie, l»T>e> prsi dobite ob rabi mcd. «|m Jt Đ_V*I I_MPflftl-l T9 fll*f V oblastveno preiskano, gar. reškodljivo za UF. Ji. niAd Kl tlUV: LA Ul 51 Vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki io vsled Čudovitecra učinka prodajaio lckarnarjl, dvorne parfumerije Itd. Poižkusni puSica K 3. velika puSica. za-dostna za uspeti K 8'-- Razpošiljanje strofo diskretno, 1460 Kos. dr. A. Mi* laboritorif, Dvnal IX., Bergifasse 17 E. Zalog« v Ljubljani i Lekaras prt „Zlatem Jelenu", drog«nj*. Kano In ,Adrt|&". Franr M£|nb!jana' s?SSS^' EIuIIL SVUj So8nanHca. c«uo poapi^ejoi Specialna mehani*na pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann* je edina in najuglednejša prilika za dober raslužek, pouk brezpla^en, trajno delo sigurno Kcr delam brez agentovf io cene veliko nižje. M 2S. Junlja ^VBf |V" do 9, ]ullja pređajanje karlovovarskega porcelana, emailnili in luksusnih predmetov po najnižjili cenah. Prodaja se kakor navadno na Resljevi cesti. Obilnega obiska prosi , Ifiitt Kajbol] lanlmlv in najbolji! slov. llnstrovani tednlk sos [£Mt/^ i ili ^Bl^¥^w^M^ ki priobčujejo vsak teden Baogo inlmlrlh »lik I bofttč in o drugih važnih aktua;nih domačih in tujlh dogodkih, ter obilo lanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako sasimlv, Iep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh «trok poljudncga znanstvi. 1199 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen In nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE** H naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka postilna, kavama, brlv-nlca, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE'4 povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in ćelo leto K 10~. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gre^orčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite ii „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi^naročniki dobe ie vse letošnje številke. Pošljite nam s\roj naslov In pošljcmo Vam 1 Itcvilko „TEDENSKE SLIKE" brczplačno in pofctziine prosto na ogled. Uprav ništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Msbltana, FrućUkauka aliM 10 L Štirioglate strojne žlcne pletenlne surove ali n« ognju pocinkane, v«eh debelosti in širokosti pentelj Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42 I troraim •tumugm la kl«k«*ml«wtoa« fcUf"- Vzarci ii ti« pojasnila gratis in traike. D«bifa se pri »seo Tatjik to|*Tiwfe i trUiniii limilijt vseh vrst za urade, k drufitva, trgovce itd. I ifoton Černe, Y graver in izdelovatclj ^^■jB#^r kavčakovili stampilij Llnbljana, Selenbargova ulio« 1. Ceniki franko. Ceniki franko. : TOril: JAGER LSublfana, Židovska ulica i\. 5. Frediiskarija najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze. m ■ Vsak dan svež Eesiciiift kava se dobi w sBaščačarni Stari trs **- 21- . modni nteliie : za gospode : Lfnbliana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in u rad niske i uniforme: jw po nteri ^^ v najkrajšem času. L HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 pri poro ča svojo veliko izber de^nikov in solnčnikov. Popravila se izvriujejo točno in solidno. Vizitnice in kuverte s firmo ======== priponoča ■ :: „Narodna tiskarnau. n Izbolišafie promet v svoji gostilnl m najboljšim in najecnejšim plzenskega tipa češkim bu^jeviškim dslniškim pivom. 7ahtevajre j^a v gostilnah ljubljanskih, v erand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske itećione Zagreb, Napredak, Sara- ievo, Bfranek, Banjaluka i. f. d. informacije pod^a čeSLa dein!«ka pivotrarna v Ceikih Budeiericah, Rom »Ghrman, VnhlUm, Bcgnmll Pouts, Trst. 2635 C. kr. eriv. tovarna za cement IVbcveiJske premo^okopac đnsž&e v Tr&o¥l|ab priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement V vedno enakomemi, VSC od avstrijs'ot?.i društva inžt-nincv in arhitektov določcne predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrrljufoči dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. PrSporočila in izpričevala 1408 raznih nradov in najslovitejiib tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj^ lv Maximilianstrasse 9. Orfilio-stt na ra7stavi v Rađovlficl 1.1904 z z.\z no diplomo ia kolajno 1. vrste. najfinejše vrste, posebno priporocljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽESiU Zapuže, pošta Begunje pri Iescah, Kranjsko. Za prlstaost se Jamči. 1277 Cene zmerne. r KaJfcoJj pripopoclgivo! 751 ; Pfsiff riusini droi; Onrh 1/(17513 IdllPM nuli ^liuiiis điiiifi ruiu rJtllu uuilju ; najnovejše konstrukcije, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- ■ obit cajboli pripravni. lOletna :: boljša v monarhiji. :: i garancija. Pouk v vezenju brezplačen! ==. 2 letno Jamstvo! ■ ! Zaloga vseh zraven spa3ajočih Jelov, popravila točno in po ccnL ; Ugodne cene event. nizki mesečni obroki. IGN. VOK, specialna trgovina šivah strojev in koles Ljts^ifana, Sođni? r!!Ica 7, zraven sodišča. ; Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo. > ___ _^_______.___.____-_-.__. ^_— =--j--c_j—=»..^^—-^^^^— ^_——_____-^__^__^.^___^__^^_^^_._ -JB__ ^y 7 radi starosti in bolehnosti lastnika sta fS^J-P W^ £tff ^vrslce centabilitefe, ki se znano pomnoži z grad« Uvir _i^|J-t Bj0 že*eznice Ptuj-Rogatec oxir. Hogatec-Brežioei Iiaga ob vođi Đravlnii ¥ Trici, 6 km oddaliena od Phija, z ob-■ meinim zeml;i^čem v pnbližaem iznosu 4 orale, žleb iz betona, na obeh straneh jeza zemlja z betonom obzidana: žaga na rešetko (jarem) in okrožna (cirkularna) žaga. n parna iaga v obč.ni Ro^oznica pri Ptuju, v neposredni blizini ■ pfcijskega kolodvora ter s tem s posebnim železnidkim tirom Zvezana; k tej žagi spada zemlji^ki kompleks približno 15 oralov; žaga je novo zgraiena, ima polno rešetko ali jarem (Vollgatter) Tophan, vodilni stružni stroj Tophan, trostročni strugalni stroj, 2 okrožni žagi, horicontalno rešetko, Pin Kamovi lokomobil z vročo paro 40-50 P. S", mlin s 3 tečaji in umetnim kamenjem ; (Heinrich Lanz v Mannheimu), telefon interurban. Natančni pegoji se izvedo v pisarni dn. Anton Brumen v Ptuju« ; Ml _____>. [; Zaloga pohištva in tapetniškegra i blaga. - Mjzarsivo. TopoJna spalna oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omarici in 1 umivalnik z mann. ploščo in ogledalom K 35O-—. Jamci se sa solidno delo. Cene Tionkurenćne. Zahtevajte naj-novejši 'katalog, Jcateri obsega nad 300 »w-dernih slik. —>.__d_____3— Oiroški vosičfa —^=x§e.— J. Pogačmfc, JLjubljana, Marije Jere^ije cesta št t3—18. Stran S. .SLOVENSKI NAKOD* dne 26. junija 1915. i44. štev. I Stanje deBarnih vlog na knUn tek. račun 31.dcc. 1914: w HEfifif Stanje den. viog na hran. knjižice 31. maja 1915: s: K 202,841.494-—. a *-• «*«*• T0r prlv. ... K 81,264.393-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer i I Centrala na Dunji. — Ustanovljena 1864. — 29 podmžnic. Vogal Marijin \\Ht Mll CGSfa (V tliŠi „ASSitUfOZlaBl Generali"). Selniški kapital in reserve 65,000.000 kron. I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje demmrmlk vlog na hranilne Najkulantneise izvrševanje borznth naroCil na vseh tuzemskih in lnozemskih mestih. — Izplačevanje ku- ' I knjižice brez rentneca davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevmm vedno ueodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostm.. papiijev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — j I stovaniem. — Denar se labko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih Najeiiiodaja varnih predalov barrnjbhrambc (saf<-M za n^njevarno shranievanie vrednostnih paoirjev, l;stin, ( I papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vreduostnib ora^otin itd. pod lastni zaklepom stranke.— OpravIIlšće c. kr. razr. loterife Brezplačna revizija izžre- i I papirjev in posojila nanje. 15 banih vrednostnih papirjev — Promese za vsa zrebanja. IzplaćHa in n akazil a v Amcriko in iz Amerike. i I Uttmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v banćno strt»ko spadajočlh transakci'ah vsekdar brezplačno. !*■ Erzojavke: Prometna banka Liubl'iana. - Telefon štev. 41 Službo išče deile z dežele, pri dna in p Štena, vajena vsejja domaćega hišnega dela, kakor tuđi ku-banja. Najraje v kakem kraju na Go-tenjskem. — Naslov pove upravništvo »Sloven-ke^a Naroda« 1509 Pozor! Pozor/ 7rgovsko izvbrafen, grosvod 50 let Star, vojaŠčme prost 32ti znanja 3 gospodično, ali rudi vdovo. Dopisi na upraimištvo -S'ovenS%e9a Jfaro-da* pod „7ajnost 23 15C?a. rr ^^MBM^^H^^^MMM^r ^^^^^h^^^pv^h^^^v ^^^^^^^h^^^^p^^^^^^ ^^^^mmm^m^m^^*^^^ ^^^m^^^^^^^a^m^^^ ^m^*^^^^*r^^m^^mmm «*«H^iM^iv n^MMa^^m^v^av ^^^^^hm^bh^w^^v ^^m^^^m^mm^i^mm^^ ^^^^m^^^*—^^^^^^^ -^^^—^—^—^^^m^^^^r- ^M^^pi^p^Maaiv ^MB^^^^^H^M^^M^V ■ I aan^ KW ! j LJUBLJANA, Alc^iAti t^g IO J krasne novosti spernladnih in letnih oblek in povrsnikov dem^toga izdelka | I Brez konkurence! Solidna postrežba! ffiajnižfe cene! | Kupi se rabljena decimalna Ponudbe pod „tehtnica 1505" :. upravništvo »Slovenskoga Naroda«. 1505 vojasčine prost, vešč slov in nem. je. zika in Etroierrisja, izunen tuđi v lesn. trgovini išče Službe. Vstop tak«. Oniene ponudbe pod šifro ,,Vstrajea 1494" na uprav. »Slovensk. Naroda«. [^ ■ nova, aleksandrijska veleprima v vrečah do 50 kg A ^ % II i M —* se takoj dobi —====- ■ lik 'I I &9 in io odpo^lia tvrdka Ullt Ili IV. A. HARTMANNA, naslecL, fJP W9 w*. S trti jl^ Toniaiič. Ljubljana. PA T E SSI T E vseh dežela izposlujc in2enir 362 UK« CEIiKIlA.MJ8S* oblastver. i avtc>r. in zaoriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., ■ariahilferstrasse st. 37. j American Shoe za gospode in dame 50 dospeli 1 iz Amerike. 7 1 PS I Miđe by ^ Bostos. M??S5. U.S.A* , Edina prodaja ] čevijatnica 2. Ssantner Ljubljana Setsnburgova ulica št. 4. \ Liuiiii lliillliiiil vojaščine prost 1489 :: se tako] spreime. », Ponudbe na elektrarno j B. FS3. lliifg pri ifiio.; ——_________________________________________________i__----------------------------i 5 vm&rtev stane dopisnica, s katero dobite zastonj in postnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami. is Prwa tvornica up si J«! KO,™, c. kr. dvor. ^oLavitelj, Kesi £25. (Češko). Nildjasta ankerica K i-80, boijše kakovosti K 4*20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4 80, s Švicar. kolesjem na sidro K 5*—. Vojne spominske ure K 5*50, radi-jeve žerne ure K 850 nikljasta bud'lkr. K 2'90. RazpošiManie po povzetju. Brez rizikr. Zamena dovo:ena ali denar nazaj. s :: 1 o *> »5 rt ^ a, :: o o S* C3 O p 21 Hajcenejie dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoća tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. | ii^" Nad 50 Eei obstoječa: ^^fg | | pania barvarijainkemicno snalsnjg obkk I I t^jT- 610 | ^^^ aprefura sukna = i Seiecbur^ova ul. 6. niflljil U%#« Burska ulica 46, ; | Postrežba vestna in točna. Najnižje Gen®. ! KO LES ! Es-ka in Adler kolesa j špecialne trgovine s kolesi in dell i £!ubijana, jVtarijc Terezije cesta št. 14 (y)Novi svet", nasproti Kolizeja). Ljubljana, Prežernova ulica št. 3. 3^Ta.3Tre6ja. sloTrezislfea. lirsiDailKLlcsiI Denaraega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-— V1og...................., 44,500.000*— Rezervnega zaklada.............n i,33O.ooo-— : stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade. Hranilnica posoja na zemljišća in poslopja proti 5 'A*/, obrestim in najmanj */*% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike.