ŠT. 11 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN LETO 16 NOVEMBER 1977 CENA 3 DIN Iz poročila o delu kamniških komunistov Okrepitev organizacije Komite občMte konference Zveze komunistov Kamnik je pripravil obsežno in izčrpno poročilo o uehi občinske organizacije ZK od januarja 1973 do novembra 1977. S poročilom so seznanili vsp osnovne organizacije ZK in novoizvoljene člane občinske konference, ki se je prvič sestala 22. novembra. Iz poročila smo izluščili najpomembnejše ugotovitve, med katerimi moramo omeniti močno okrepitev članov organizacije, večje število novih osnovnih organizacij ZK, ki jih je sedaj že 53, stalno vključevanje članov ZK v VSe pore družbenega življenja v kamniški občini in izobraževanje članov. Prav gotovo jo največji uspeh občinske organizacije ZK izredno močna okrepitev njenih vrst, kajti še leta 1973 je bilo v Kamniku 582 članov. Od takrat pa dj konca letošnjega oktobra so sprejeli 356 novih članov, kar je 61,2 odstotka v primerjavi s prvotnim številom. Med novosprejetimi prevladujejo mladi do 27 leta starosti, ki jih je skoraj dve tretjini. Sprejetih je bilo več moških kot žensk in polovica je neposrednih proizvajalcev. Povečanje števila članov in Široko zasnovana akcija sprejemanja novih članov je odraz krepitve družbenega ugleda in akcijske učinkovitosti zveze komunistov. Eden od dejavnikov, ki je tudi odlo- čujoče vplival na krepitev članstva je nedvomno tudi aktivnejše delo mladinskih organizacij zlasti ZSMS. Komisija za idejno politično izobraževanje in usposabljanje članov ZK je skupaj s kamniško delavsko univerzo zasnovala in učinkovito izvedla zolo širok program izobraževanja. Politično šolo A in B programa, raznih oblik izobraževanja v osnovnih organizacijah zvezd komunistov, številnih seminarjev, za novosprejete člane in evidentirane se je udeležilo veliko število članov organizacije. Ce k temu dodamo še seminarje za sekretarje organizacij, vodstva aktivov ZK in člane komiteja, lahko zapišemo, da je v povprečju vsak Novo vodstvo kamniških komunistov V torek, 22. novembra, so se na prvi seji zbrali člani občinske konference zveze komunistov občine Kamnik in razpravljali o delu v preteklih štirih letih. Izvolili so tudi nov komite, ki ga sestav-lj-ajo Ana Cerkvenik, Maks Flis, Jože Hribar, Kaz.mir Keržič, Milan Marinič, Kristan Pestotnik, Mirko Podbevsefe, Vinko Polichik, Alenka Puschner, Terezija Korenjak, Janez Sitar, Jože Šavelj in Boris Zakrajšek. Člana komiteja sta še Danial Artiček, ki je bil izvoljen za sekretarja komiteja in Matevž Košir, ki bo opravljal funkcijo namestnika sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kamnik. Novi sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik se je rodil leta 1933 in je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Dlje časa je bil zaposlen v kemijski industriji Kamnik, sedaj pa je direktor industrijsko montažnega podjetja »Alpram«. V zvezo komunistov je bil sprejet leta 1962 in od takrat opravlja številne družbenopolitične dolžnosti. Sedaj je član predsedstva občinske konference SZDL Kamn.k in Član komisije za družbeno ekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZKS Kamnik. Daniel Artiček član organizacije bil vsaj šestkrat vključen v katero izmed oblik izobraževanja in usposabljanja. Osnovne organizacije zve-ze komunistov so v preteklem mandatnem obdobju posvetile največ pozornosti obravnavi gospodarskih vprašanj, kar je tudi razumljivo, saj je pretežna večina članov vključena v organizacije, ki delujejo v organizacijah združenega dela. Organizacije so razpravljale tudi o mednarodnih odnosih, kadrovski politiki, pripravah na skupščinske volitve, uveljavljanju zakona o združenem delu in še bi lahko naštevali. Lahko rečemo, da ni bilo pomembnejšega problema, ki ga zveza komunistov na Kamniškem ni obravnavala in zavzela svoje stališče. Podobno bi lahko ugotovili za občinske organe zveze komunistov, med katerimi je bil najbolj delaven komite OK ZKS, saj je na 60 sestankih izvrševal svojo izvršilno politično funkcijo, ki mu jo je poverila občinska konferenca. Ta se je v preteklih štirih letih sestala na 11-tih sejah, ki so bile posvečene najpomembnejšim dogajanjem v naši družbi. Ob koncu našega zapisa, ki ni imel namena podrobneje spregovoriti o delu kamniških komunistov, saj se je Kamniški občan v tem obdobju aktivno vključeval v del'0 zveze komunistov z obveščanjem javnosti, nikakor ne moremo mimo množičnih družbenih akcij, katerih pobudnik je bila ZK. Uspešno so bile organizirane akcije za zbiranje denarja za gradnjo dijaških domov, posojilo za ceste, zbiranje denarja za Posočje in Kozjan-»ko ter ne nazadnje uspešno izveden referendum za novi kamniški samoprispevek. Prav te akcije so potrdile zaupanje vseh občanov v pravilnost in idejno naravnanost organizacije zveze Komunistov, ki je nosila pretežen del bremena pri njihovi pripravi in izvedbi. Privrženost delovnih ljudi usmeritvi zveze komunistov se je pokazala tudi pri uspešno izvedenih množičnih partijskih akcijah kot so 50 let pisane partijske besede, akcija »Človek, delo, kultura« in seveda letošnje praznovanje partijskih in Titovih jubilejev, ki so se jih udeleževali tudi nečlani zveze komunistov. Naj naš zapis strnemo z zaključno ugotovitvijo iz poročila: »Današnji življenjski utrip kamniških občanov je ugoden, morali pa se bomo bolj dosledno, kritično in sa mokritično lotevati reševanja perečih problemov, kajti delavni človek v članstvu zveze komunistov vidi in želi videti poštene, odkrite in delovne tovariše.« -j Na osrednji proslavi ob 30. obletnici ustanovitve in uspešnega delovanja zavoda za usiposab-ljanje invalidne mladine v Kamniku je bila slavnostna govornica Ela Ulrih-Atana, članica IS skupščine SR Slovenije in [predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Številnim zbranim gostom, med katerimi sta bila tudi Vida Tomšič in dr. Marijan Brecelj, delavcem zavoda in gojencem, je spregovorila o izredno pomembnem družbenem poslanstvu, ki ga opravlja kamniški zavod. Zapis o tem dogodku objavljamo na 3. strani. Dan repub like 29. novembra praznujemo rojstvo naše nove Jugoslavije — nove Jugoslavije zato, ker je bil ta dan položen temeljni kamen ustanovitve na zasedanju AVNOJa v Jajcu. Nova Jugoslavija se je rodila v borbi jugoslovanskih narodov proti okupatorju, proti fašizmu in nacizmu in njihovim pomočnikom. Zmaga nad fašizmom pome-ni tudi zmago nad najbolj reakcionarnimi silami v sve-tu. S to zmago je krenil svet na novo pot napredka in osvobajanja narodov izpod tujega gospodarstva in kolona-lizma. Letošnji praznik Dneva republike je za naše narode še posebno pomemben, saj letos praznujemo tudi 40-let-nico prihoda Tita na čelo naše Partije. Prevzem vodstva v komunistični partiji je pomenilo pomembno prelomnico v njenem delovanju. Napad sovražnika na našo državo komunistov ni presenetil in ob vstaji leta 1941 so strnili v vrste odpora vse zavedne državljane vseh narodov Jugoslavije. V krvavem boju, ki je zahteval ogromne žrtve so vsi narodi Jugoslavije rame ob rami osvobodili svojo domovino. Pridobitev svobode nam je prineslo tudi revolucionarno preobrazbo našega življan. ja. Pot, ki je bila začrtana in sklepi, ki so bili prevzeti na zasedanju AVNOJa so se uresničili. Dobrine, ki jih ustvarjajo naši delovni ljudje so njihova last in z njimi sami razpolagajo. To se odraža v našem družbenem sistemu, ki daje pravico vsakemu delovnemu človeku, vsakemu občanu, da ima vso možnost, da se vključuje in odloča o svojem delu in o razvoju naše družbe. Pod vodstvom našega predsednika TITA je krenila naša država na pot neuvrščenosti v svetu. Bili smo prvi pobudnik v svetu in danes se je temu gibanju pridružilo še mnogo držav. Takšna politika neuvrščenosti pomeni v svetu tudi močno obrambo miru in razvoja, predvsem v nerazvitih državah. Ni slučajno, da se prav v tem času v našem glavnem mestu sestajajo predstavniki mnogih držav sveta in razpravljajo in sklepajo o pravicah človeka, o pravicah, ki jih naši državljani že dolgo uživajo. V mnogih državah še vedno veljajo velika razlikovanja med ljudmi, narodi in rasami, o politični jezikovni in ekonomski pripadnoiti. Tudi naše manjšine izven naše domovine morajo trpeti marsikatere pritiske in se boriti za svoj obstoj, še vedno delujejo v svetu močne sile, ki nasprotujejo svobodnemu in neuvrščenemu razvoju narodov in fašizem, čeprav poražen v zadnji vojni v novih oblikah nenehno dviga glavo. To zahteva od nas vseh in od vseh jugoslovanskih narodov enotnost in budnst, ker bomo le tako lahko kos vsem grožnjam in napadom sovražnika. Naša skrb mora biti, da pridobitve, ki so bile pribor-jene v vojni in v miru ohranimo in si v svobodni domovini lahko sami urejamo in izboljšujemo naše življenje in krojimo našo bodočnost. i Nande. VODE imiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiui.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu s B I Vsem delovnim | I ljudem in občanom | s H I občine Kamnik 1 i čestitamo ob | I dnevu republike | I SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK | IN DRUŽBENOPOLITIČNE 1 1 ORGANIZACIJE | MUIUIlMUlMMIlMtHHHJlIMHIIMHM V. «J (J - 'J S seje združenja kamniških obrtnikov Obetajoče sodelovanje Na zadnji seji skupščine združenja samostojnih obrtnikov v kamniški občini, ki so se je udeležili tudi nekateri predstavniki družbeno političnih organizacij občine, so med drugim podpisali samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju z obrtno nabavno prodajno zadrugo Brana iz Ljubljane. O namenu in prednosti takega sodelovanja, za katero je dala pobudo zadruga Brana, in ki bo eno prvdh tovrstnih sodelovanj v Sloveniji, je v uvodu spregovoril Jože Peklar, predsednik skupščine ZSO Kamnik. Med drugim je poudaril, kako dobrodošlo je tako sodelovanje za obrtnike, saj sami skorajda ne morejo več uspešno gospodariti. Povabilu skupSčine kamniških obrtnikov se je odzval tudi direktor ONPZ Brana, ki je v razpravi pojasnil: »Za- radi izredno pomembne vloge kamniškega združenja samostojnih obrtnikov na republiški ravni s področja malega gospodarstva to akcijo sodelovanja naša zadruga izredno toplo pozdravlja. Zakon o združenem delu tudi obrtnikom zagotavlja enakovredno vključevanje v družbeno žiivljenje in delo, saj se sredstva, pridobljena z obrtniškimi dejavnostmi prav tako prelivajo v materialno bazo naše družbe. Ta sporazum sodelovanja, ki smo ga obo- Sodelovanje med občinama že kaže sadove V prvih dneh novembra sta izvršna sveta občinskih skup ščin Domžal in Kamnika na skupni seji obravnavala poročila o poteku gradnje skupne čistilne naprave, ki jo obe občini gradita za potrebe čiščenja odplak za celotno območje Kamnika in Domžal. Z gradbenimi deli, ki jih izvaja GIP »Obnova« iz Ljubljane, se je začelo v mesecu septembru preteklega leta. Gradnja čistilne naprave v bližini Ihana poteka po etapah. Centralna čistilna naprava bo mehansko-biološke-ga tipa. Čeprav se pogodba za gradbena dela glasi »na ključ«, je v toku dosedanje gradnje prišlo do več stroškov, ki so jih povzročila dodatna dela zaradi nepredvidenih količin podtalnice. Zaradi manjših zakasnitev del sta oba izvršna sveta sprejela sklep, da se z deli pospešeno nadaljuje tako, da morajo biti gradbena dela končana do 1. junija, oprema pa nameščena do 15. julija 1978. Med drugimi so člani obeh njo čistilne naprave se mora bolj pogosto sestaijaiti in spremljati potek in problematiko izgradnje ter o tem sproti obveščati oba izvršna sveta. Le z doslednim izvrševanjem sprejetih sklepov bo mogoče izročiti čistilno na pravo svojemu namenu za občinski praznik obeh občin v prihodnjem letu. Med drugim so členi obeh izvršnih svetov razpravljali tudi o problemu odlagališč 6meti, posebno še kemičnih odpadkov, Id predstavljajo nevarnost za podtalnico. Zadolžili so predsednika IO komunalnih skupnosti Domžale in Kamnik, da pripravita program glede skupnega odlagališča za tovrstne odpadke. Boljše in tesnejše sodelovanje med obema občinama lahko pripelje do hitrejšega razreševanja skupnih pro-blemo?. maj V Kamnita predelava sadja Predelava sadja, proizvodnja alkoholnih pijač, proizvodila brezalkoholnih pijač in sirupov ter sleladiščehje gotovih izdelkov in razvoz blaga do kupcev, je osnovni proizvodni program TOZD Alko iz Ljubljane, ki ima svoje proizvodne prostore dislocirane na več mestih. Dolgoročni program tega TOZD, ki deluje v sklopu organizacije združenega dela FRUCTALiz Ajdovščine, predvideva povečanje in razširitev proizvodnega programa na eni lokaciji. Izvršni svet SO Kamnik je prisluhnil željam in potrebam TOZD Alko in predvidel lokacijo te proizvodnje v industrijski coni na Duplici, posebno še, ker ta proizvod- V vseh organizacijah ZK: nja nima nobenega škodljivega vpliva na okolje, saj se pri tej proizvodnji ne razvi-ajo ne vonjave in ne prah. Tudi ropot in vibracije niso omembe vredni, ker so v takih idejah, da nimajo nikakršnega vpliva na okolico. Odplake so pretežno organskega sestava, to so delci sadja, kar pa pozitivno vpliva na čiščenje tekalnih komunalnih odplak. Nova proizvodnja v Kamniku bo vsekakor pripomogla pri izpolnjevanju srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja Kamnika in odprla nove možnosti pri zaposlovanju občanov Kamnika in okolice. maj 0 političnem sistemu Po sklepu komiteja občinske konference ZKS Kamnik morajo vse osnovne organizacije zveze komunistov imeti razpravo o »Smernicah razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, ki jo je kot gradivo za bližnji kongres j ugosloivaaskih komunistov napisal Edvard Kardelj. Komite je v preteklem mesecu pripravil uvodno predavanje, ki ga je vodil prof. Ivan Justinek, in na nj>em ■ seznanil kamniške družbeno politične delavce z nekaterimi pomembnimi vidiki tega Kardeljevega dela, Te dnd potekajo javne razprave o poilitičnem sistemu v vseh osnovnih organizacijah aveze komunistov, nanj pa vabijo tudi aktivne člane samoupravnih organov, sindikalnih organizacij, mladine in vodilnih ter vodstvenih delavcev TOZD. Podobno so organizirane javne razpraive tudi v krajevnih skupnostih. Udeleženci javnih razprav kažejo veliko zanimanje za zelo skrbno izbrano in zanimivo delo o političnem sistemu samoupravnega socializma, zato lahko pričakujemo, da bo vzpodbuda pri nadaljnjem razvoju samoupravnega organi s'ranj a v TOZD in krajevnih skuipnosrtih. -j jestransko sprejeli in podpisali, bo prav gotovo obogatil življenje in razvoj celotne družbene reprodukcije ne le v korist občine, temveč tudi regije ni vse družbe.« Zadruga Brana in združenje samostojnih kamniških obrtnikov nameravajo torej skupno zaorati prve metre ledine v upanju, da bo zemlja kmalu godna za setev in žetev obojestranskih prizadevanj, seveda Ob razumevanju in sodelovanju z neposrednimi stiki z občinskimi družbeno političnimi organizacijami. Z obeh strani podpisnikov sporazuma je bila dana tudi pobuda, da bi že v začetku izdajali skupno interno glasilo za še boljšo obojestransko obveščenost, ki je prav gotovo ena pomembnejših oblik uspešnega sodelovanja. M.JANČAR Nova stanovanja in trgovina v in okoliške vasi se hitro širijo. Komendi bo velika pridobitev za domačine, kajti Komenda Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Kamnik, je na seji dne 24. oktobra 1977 obravnaval razvojni program Titana, ki v petletnem srednjeročnem načrtu predvideva temeljito modernizacijo vseh njegovih obratov. Za uresničitev modernizacije in nakup opreme bodo poleg udeležbe Titana prispevali sklad skupnih rezerv republike in občine z zneskom 1,3 milijarde in Ljubljanska banka, podružnica Posojila Titanu in Stolu Kamnik 6,4 milijarde starih din. Utan bo zbral 8,3 milijarde starih dinarjev. Stolu je izvršilni odbor odobril kredit v znesku 900 milijonov starih dinarjev za dokončanje razstav-no-prodajnih prostorov v novem upravnem poslopju na Duplici. Kaže, da zaradi pomanjkanja programov in eko-nomsko-tehničnih dokumentacij ne bo pravočasno uresničena marsikatera investicija, predvidena in načrtovana v srednjeročnem načrtu banke oziroma njenih ustanoviteljev. Nujno bi bilo pohiteti s pripravami investicijskih dokumentacij tako, da bi se vsaj v prihodnjih letih nadoknadilo, kar je bilo načrtovano, vendar doslej zamujeno. -dk V Komendi so začeli graditi blok Nova trgovina Na območju Komende se je močno razmahnila gradnja zasebnih hiš. Tudi urbanistični plan Most in Komende predvideva nova zemljišča, ki bodo prav tako namenjena stanovanjski gradnji, širitev naselja in vedno večje število prebivalcev povzročajo glavobole vodstvu krajevne skupnosti, kajti urediti bo treba kanalizacijo, ceste in nekatere objekte družbenega standarda, med katerimi moramo omeniti otroški vrtec, ki so ga že začeli graditi. Kako globoko bo dedek Mraz segel v žep? Sindikat o obdaritvi Bližajo se novoletni prazniki in v številnih osnovnih sindikalnih organizacijah v naših delovnih organizacijah že razmišljajo, kako bodo organizirali praznovanje »dedka Mraza« za otroke zaposlenih. Prireditve z nastopom šolskih skupin in obiskom priljubljenega otroškega gosta so se v naših kolektivih že udomačile. Ker v krajevnih skupnostih podobnih novoletnih srečanj skoraj nikjer ne organiziramo, je treba take pobude sindikalnih organizacij pohvaliti. Nedavno objavljeni podatki slovenskega zavoda za statistiko kažejo, da bo letošnji povprečni osebni dohodek na zaposlenega ob koncu leta okoli 4.600 dinarjev. Torej naj bi bila vrednost darila, ki ga bodo v kolektivih namenili novoletni obdaritvi otrok okoli 23 starih tisočakov. »Seveda pa »dedek Mraz« v svojem košu vedno prinese skromno darilo, ki pa v preteklosti v nekaterih kolektivih le ni bilo tako skromno. Vrednosti daril so se zelo razlikovale, kar je bilo pač odvisno od zajetnosti dedko-ve mošnje. To je bil tudi vzrok, da so člani občinskega sindikalnega sveta na nedavni seji spregovorili o obdaritvi otrok. Ne kaže delati razlik med posameznimi kolektivi, je bilo slišati v razpravi, saj otroci res niso krivi za slabše ali boljše poslovanje organizacij združenega dela, kjer so zaposleni njihovi starši. Zato so se dogovorili, da vrednost novoletnih daril ne bi smela presegati pet odstotkov višine povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji. Na zborih občanov so Ko-mendčani že večkrat spregovorili o prepotrebni gradnji nove trgovine, ker sedanja ne zadostuje več vsem potrebam. Splošno gradbeno podjetje »Graditelj« iz Kamnika se je odločilo, da bo v Komendi zgradilo večji stanovanjski blok, ki bo imel v pritličju večjo samopostrežno trgovino s 420 kvadratnimi metri površine. V zgornjih nadstropjih bloka bo 11 eno in pol sobnih stanovanj ter tri garsonjere. Novi komendski blok sodi v gradnjo za trg in pričakujejo, da bodo nekaj stanovanj odkupili za potrebe delavcev v šolah in WZ. Ce. prav bodoči kupec trgovskega lokala še ni znan, smo zvedeli, da se za nakup zanima ljubljanska »Emona« in kamniška »Kečna«; krajevna skupnost pa tudi želi vplivati na dokončno odločitev. Za tako velik objekt sani- iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiif iiitiiiiiiiiitiiiiiiifiifit iiiiiiiiifTiifiiiiriiiiEfif tifiitiiriiiiiiiiititfiiiiiniiifit i Vse občane vabimo na PROSLAVO i I OB DNEVU REPUBLIKE, ki bo v pe- | i tek, 25. novembra 1977, ob 19. uri § I v kinu DOM Kamnik. I V programu bodo sodelovali ženski | § in moški pevski zbor Solidarnost, di- § 1 jaki gimnazije in kamniška godba na | § pihala. § miiiiiiiiiitiitiiiiuiaiiiiJitiiiiiiitiEiiiiiiiiiaifiitittiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tarna inšpekcija ne dovoli odvoda odpadnih voda v pretočno greznico, zato bo potrebno zgraditi vsaj del kanalizacijske mreže, ki jo Komend-čani načrtujejo. Novo kanalizacijo bodo uporabili tudi za pošto, vrtec in nove stanovanjske hiše, ki jih bodo v bodoče tu gradili. Ob soglasju samoupravne komunalne skupnosti, izvršnega sveta kamniške občinske skupščine in krajevnih skupnosti Križ, Moste in Komenda bo odtok kanalizacije v potok le začasen. Novi stanovanjsko trgovski blok v Komendi, ki so ga že začeli graditi, bo vseljiv že septcmibra prihodnje leto. Za-,to lahko pričakujemo, da bo v letu 1978 odprta tudi n0va samopostrežna trgovina, ki bo za občane Komende in okoliških vasi velika pridobitev. M. J. CIani sindikalnega sveta so se tudi dogovorili, da naj bi omenjena višina veljala kot izhodišče pri podobni obdaritvi ob dnevu žena. Sindikat bo vztrajal, da omenjenega zneska ne bi prekoračili v nobenem kamniškem delovnem kolektivu, saj bi taka prekoračitev močno nasprotovala sprejetim dogovorom. Zato bodo proti kršiteljem dogovora ustrezno ukrepali. ■i Na slavnosti ob dnevu mrtvih v Šmarci je narodni heroj Mirko Jerman predal v varstvo delavcem tovarne Meni na spomenik žrtvam fašizma iz Šmarce, Nožic in Homca. Pogovor o zdravstvu za »okroglo mizo" Delavci bodo v teh dneh v svojih delovnih organizacijah obravnavali spremenjen predlog novega samoupravnega sporazuma o enotnem programu zdravstvenega varstva v Sloveniji in dajali svoje pripombe ter predloge, s katerimi bodo dokončno oblikovali vsebino tega sporazuma. Prav gotovo je ta naloga zelo zahtevna, ne le za zdravstvene delavce, temveč tudi za uporabnike zdravstvenih storitev, saj nam je vsem dobro znano, da je zdravstvo pereč problem tudi v naši občini. Nešteta opozarjanja na to problematiko, so pri klubu samoupravljavcev rodila zamisel, da je sredi novembra organiziral »javno tribuno«, ali lahko bi jo imenovali tudi »okroglo mizo«, pod naslovom »Kam gre proizvajalčev dinar?« Za mizo so povabili zdravstvene delavce iz Kamnika in Domžal ter predstavnike številnih kamniških delovnih organizacij. Glavni namen tega srečanja je bil izmenjava mišljenj o dosedanjem in bodočem izvajanju programa zdravstvenega varstva v občini na podlagi izkušenj. Taki odkriti pogovori »iz oči v oči«, ki so marsikomu omogočili dodatno sliko zdravstvene problematike, pa so tudi dobrodošlo vodilo za nadaljne razprave in dokončno oblikovanje zdravstvene politike. Ia razprave ob »okrogli mizi« naj vam predstavimo nekaj bistvenih misli, ki so se razpletale med zdravstvenimi delavci in uporabniki, že v uvodu je dr. Terčelj, vodja kamniškega zdravstvenega doma, izrazil željo, naj ne bi razprava temeljila zgolj na vprašanjih in odgovorih, temveč naj bi uporabniki izrazili svoje pripombe in želje, zdravstveni delavci pa bi skušali povedati, kakšne so dejanske možnosti zdravstvenih uslug, oziraje se na prostor, kader in denar, ki je na razpolago. ZAKAJ ŠTEVILKE? — številke so med občani res nepriljubljene, vendar, če je naša težnja, da zmanjšamo splošno porabo, Je ta na-din eden izmed možnih za omejitev potrošnje. Ce hočemo neko delo dobro opraviti, je potreben čas, sredst- va, kader in podobno. Želimo se približati tisti porabi, ki je zaželjena. Zdravstvene storitve pa so tudi iz leta v leto dražje. Vsekakor nam podatek letošnjega devet-mesečja, da smo za zdravstveno varstvo porabili skoraj 60 milijonov dinarjev, dohodek pa je bil za 20 milijonov dinarjev manjši, veliko pove. BOLNIŠKE Visok odstotek odsotnosti od dela zaradi bolniških dopustov, je bila ena osrednjih tem razprave. — Zmanjšanje neupravičenih bolniških staležev bo moč doseči le z obojestranskim nenehnim sodelovanjem med zdravstveno službo in TOZD ter temeljitejšo delavsko, oziroma laično kontrolo. Omejiti bo potrebno porast bolniških dni v posameznih TOZD. Letos imajo na primer najvišji bolniški stalež v Graditelju, Svitu, Svilanl-tu itd. V določenem obdobju bolniške rastejo aH padajo, tako so na primer leta 1974 v Svilanitu »nočno porasle in se odražale vse do danes. Posodobitev medicine z ustreznimi instrumenti, kadri in prostori, bi ta problem lahko rešila v veliki meri s tem, da bi zdravnik splošne prakse lahko več bolnikov napotil v specialistične ambulante in bolnišnice. PREVENTIVA Kakšne načrte ima zdravstvo za preventivno zdravljenje? — Zdravstveni delavci se zavzemajo, da bi bile vse ambulante (tudi obratne) skoncenbrirane na enem mestu (v cenbralnem zdravstvenem domu), kajti preventiv- no zdravljenje zahteva timsko delo, kar pa je nemogoče izvajati po razdrobljenih obratnih ambulantah. Za to so seveda potrebni med drugim tudi novi ustreznejši prostori. ZOBOZDRAVSTVO Dejstvo, da so zdravi zobje pogoj za celotno človekovo zdravje, prav gotovo ni iz trte izvito. Vendar je tudi v zobozdravstvu še kup nerešenih vprašanj, ki bodo rešeni šele (zatrjujejo zdravstveni delavci) z zadostnimi denarnimi sredstvi. Bodo skrajšane čakalne dobe? Kako preprečiti vhode pri stranskih vratih? Zakaj ni dovoljena privatna praksa? Kaj je storila zdravstvena skupnost za širše in enotnejše zobozdravstveno varstvo? čakalne dobe so nujne zaradi našega načina dela, ker imamo sredstva razdeljena oziraje se na normo. Če bi en zobozdravnik naredil več, bi moral drugi manj, ali pa bi bili za dodatne storitve in material prikrajšani pri osebnih dohodkih zdravstveni delavci. — Edini vhod v zobozdravstveno ambulanto bi moral voditi skozi čakalnico. — Ce bi imeli zobozdravniki privatno prakso, bi morali imeti enake možnosti in pravice tudi ostali zdravniki. To bi bila dvotirnost. — Za zobozdravstvo bi morali združevati toliko sred s te v, kot predvidevamo, da jih bomo potrebovali. Vse preveč pa opuščamo med. sebojno solidarnost. — Tudi v zobozdravstvu je potrebna razširitev prostorov, kar pa nam srednjeročni plan občine še ne zagotavlja. Morda bi bila ta možnost delno dosegljiva s iz- gradnjo novega šolskega cent- DENAR ALI SOLIDARNOST ? — S participacijo, ki jo predvideva novi sporazum, bo solidarnost res razvrednotena, vendar je tak način zbiranja denarja nujen zaradi izgub v zdravstvu. O zdravstveni problematiki bodo do konca koledarskega leta še tekle razprave v TOZD, od koder pričakujemo marsikatero pripombo m predlog, s pomočno katerih bi našli skupno pot do najboljših rešitev. M. J. Delovni program občinske skupščine Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta na zadnjih sejah v novembru razpravljala o osnutku delov-nega programa občinske skupščine do julija prihodnjega leta. Torej za zadnje programsko obdobje v tej mandatni dobi delegatov ln delegacij. Od lanskega septembra do letošnjega julija so imeli zbori občinske skupščine po 10 sej, razen družbenopolitičnega, ki je zasedal devetkrat. Polovica sej je bila skupnih za vse tri zbore, drugače pa so zbori zasedali samostojno, dve skupni seji pa sta imela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Zbori so poprečno na seji obravnavali 11 zadev, kar je manj kot v prejšnjem obdobju. Delegati so namreč opozarjali, da so dnevni redi preobsežni. Upoštevajoč tri stalne točke (verifikacija, zapisnik, delegatska vprašanja) so zbori razpravljali na vsaki seji poprečno o osmih zadevah, ki pa »o bile pogosto vsebinsko medsebojno povezane. Približno dve tretjini zadev, ki so bile na dnevnih redih zborov, je izhajalo iz sprejetega programa, ena tretjina pa so bile zadeve, ki jih je narekovala potreba in naloge pri uresničevanju zakonov in drugih predpisov. Največ vprašanj, ki Jih je skupščina programirala za preteklo obdobje, pa doslej še ni prišlo na dnevni red, se nanaša na odloke s področja urbanizma. Teh odlokov ni biio mogoč« spreje- ti, ker je bila podaljšana razprava o spremembi urbanističnega načrta, od katerega so ti odloki odvisni. Da bi delovanje in aktivnost zborov občinske skupščine v čim večji meri slonelo na neposrednih Interesih delovnih ljudi in občanov, je predsedstvo občinske skupščine že v mesecu juliju letos povabilo vse delegacije, da predlagajo vprašanja in probleme, o katerih menijo, da bi morali spregovoriti na sejah zborov. In drugič je predlagalo, da delegati najprej razpravljajo o osnutku in šele po ponovni razpravi v delegacijah sprejemajo pro-gram dela. Zal sta se doslej temu povabilu odzvali le dve delegaciji, čeprav bi morale svoje mnenje o bodoči vsebini dela zborov povedati vse delegacije. Osnutek programa dela, ki ga je pripravilo predsedstvo občinske skupščine v sodelovanju z izvršnim svetom, predvideva poleg tekočih vsakoletnih nalog kot so resolucije, proračun, analize gospodarjenja, poročila upravnih, pravosodnih in drugih organov itd., obravnavo nekaterih pomembnih družbenih podro- čij. Tako pirediog programa predvideva razpravo o položaju in nadaljnjem razvoju zdravstva v naši občini, skupščina naj bi obravnavala položaj in predlog ukrepov za izboljšanj« varstva okolja, probleme razvoja kulture v občini, posebna seja naj bi bila namenjena uresničevanju stališč skupščino na področju kmetijstva. Delegati v občinski skupščini bodo preučili tudi, kako se uresničuje sprejeta politika na področju obrtništva. Razpravljali bodo tudi o konkretnih problemih turizma in gostinstva 2-sobno MLAKAR METKA Kidričeva 40 enoinpol- 12. KOVACEVIC KATICA Cankarjeva KOVACEVIC MILAN Cankarjeva sobno 13. ŠVIGELJ OLGA Vrhpolje 59 2-sobno SVIGELJ JANEZ v Ljubljani 14. MAJETIC MIRANDA Kidričeva 58 enotnpol- MAJETIC JOSIP Kidričeva 58 sobno 15. HUSIC SLAVICA Kranjska c. 2 enoinpol- HUSIC FRANC Kranjska c. 2 sobno 16. ROT OLGA Novi trg 2 enoinpol- sobno 17. JUHANT-BARLIC FRANC Ljubljanska 1 b enoinpol- BARLIC JANEZ Ljubljanska 1 b sobrao 18. TRIVIC MILKA Komenda 47 1-sobno TRIVIC VITOMIR Komenda 47 19. ŽAGAR KAROL Šlandrova 2 1-sobno 2AGAR IVANKA Šlandrova 2 20. 2AVBI SLAVKO Neveljska pot 12 enoinpol- 2AVBI BLAGICA Neveljska pot 12 sobno 21. BLAGUS IVAN Titov trg 23 enoinpol- BLAGUS TEREZIJA Titov trg 23 sobno 22. OSTIR IVICA Šmarca 10 b 1-sobno 23. PIKL MIRA Kranjska 3 a 1-sobno PIKL SREČO Kranjska 3 a 24. KENDA DOROTEJA Kidričeva 35 1-sobno 25. PIRC SLAVICA Fužine 2 1-sobno 26. PIRC AMALIJA Motnik 22 1-sobno 27. PRUSNIK IVAN Kidričeva 64 1-sobno Na podlagi 12. člena Samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik, so bila za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih v družbenih službah, na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik razdeljena štiri stanovanja, in sicer: 3 stanovanja za potrebe prosvetnih delavcev in eno stanovanje za potrebe postaje milice Kamnik. Predsednik Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Peter Plevel, 1. r. LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Razpisna komisija pri DO razpisuje prosto delovno mesto: RAČUNOVODJE Pogoji: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih Kandidati morajo poleg navedenega izpolnjevati še splošne, z zakonom podpisane pogoje ter imeti mo-ralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi upravi podjetja. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka Jožeta Mačka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, spremstvu na njegovi zadnji poti ter podarjeno cvetje 2alujoči: žena z otroki Kamnik, 7. novembra 1977 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Številka: 838/1-77 Datum: 18. XI. 1977 Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 3. in 11. člena Statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik javni razpis o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. 1. Upravičenci za dodelitev stanovanj so: a) družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki, b) mlade družine, c) starejši ljudje in upokojenci. 2. Pogoji, katere morajo izpolnjevati prosilci: a) družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki: — da prosilec za stanovanje nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da mesečni dohodki gospodinjstva ne presegajo 1800 din na člana, — da ima stalno bivališče na območju občine Kamnik. b) mlade družine: — da živijo v družinski skupnosti največ do 5 let in da družina doslej še nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Kamnik, — da se izkaže s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditve stanovanjske hiše, — da delovna ali druga organizacija enemu od prosilcev jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku sedmih (7) let. c) starejši ljudje in upokojenci: — da prosilec za stanovanje nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima stalno prebivališče na območju občine Kamnik. 3. Način vložitve prošnje za pridobitev stanovanja Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu na Samoupravno enoto družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Obrazce za vložitev prošnje dobe prosilci v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11. 4. Število stanovanj za dodelitev in rok za zbiranje prošenj Upravičencem bo Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu dodelila 33 stanovanj. Od tega Je 5 stanovanj vseljivlh takoj, in sicer: 1 dvosobno stanovanje s kabinetom, 1 dvosobno stanovanje, 3 garsonjere. V letu 1978 pa bo vseUjlvih do konca julija 1978 28 stanovanj, in sicer 23 stanovanj v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote družbene pomoči. 5 stanovanj pa bo razdeljenih v skladu z 12. členom Samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik, za katere upravičence do stanovanja predlaga izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Od 23 stanovanj, ki bodo razdeljena na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih iz sredstev Samoupravne enote družbene pomoči, so le-ta naslednja: 10 dvosobnih stanovanj, 8 enoinpolsobnih stanovanj, 5 enosobnih stanovanj. Prosilci morajo vložita prošnjo na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik — Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu do vključno 30. decembra 1977 z oznako »namenska najemna stanovanja«, Kamnik, Cankarjeva M. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Franc Jeras 1. r. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega ata Franca Zamika iz Nevelj št. 30, Kamnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Dopliharju iz Zdravstvenega doma Kamnik, govorniku delovne organizacije Titan za tople poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje Žaluj oči: žena Tončka, hčerke Tončka, Ani in Francka z družinami Nevlje, dne 10. novembra 1977 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Ur. list SRS, št. 7-32/77) ter odloka o komunalnih dejavnostih posebnega dražbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 29-1288/76) ter sklepa 88. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 17. VIII. 1977 naslednji javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše, in sicer pare. št. 368/83, travnik v izmeri 413 m1 in pare. št. 368/82, travnik v izmeri 40 m! k. o. Kamnik. — Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 48,70 din za m2 — iiakliona cena stroškov komunalne ureditve znaša 57.000,00 din. V eeni komunalne ureditve je vračunan vodovod, cesta, elektrika in kanalizacija; — rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in komunalne ureditve je 15 dni po dostavi pogodbe; — ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve; — na parceli, ki se oddaja, je možno graditi pod naslednjimi pogoji: tloris: 9,00 m x 12,00 m + 1,00 m, dostop: iz obstoječe ulice na zahodni strani, gabarit: pritlični objekt, nadzidava na podstrešju maks. + 0,50 m, niveleta: nivo tal pritličja + 0,10 m nad nivojem obstoječega cestišča, izgradnja opornih zidov na terenu; — rok za začetek gradnje je 6 mesecev, rok za dokončanje pa 3 leta po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča; — najugodnejši ponudnik plača posebej stroške za izdelavo lokacij sko-tehnlčne dokumentacije ter vse druge stroške v zvezi s pridobitvijo zemljišča; — na predmetnem zemljišču sa ustanovi služnost prehoda zaradi eventualnega popravila oziroma rekonstrukcije vodovodne črpalke, stoječe na pare. št. 368/52 k. o. Kamnik. Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 20. decembra 1977 ah priporočeno po pošti. Ponudniki se lahko udeleže odpiranja ponudb, Id bo 26. decembra 1977, ob 8. uri v prostorih samoupravne komunalne skupnosti občina Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11. Ponudbe pošljite v zape-čatenii ovojnici na naslov Samoupravna komunatoa skupnost občine Kamnik z označbo na ovojnici: »JAVNI NATEČAJ V KAMNIKU«. Vse informacije v zvezi z natečajem dobe interesenti pri samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11. Nove smučarske izkaznice Smučarski klub obvešča vse ljubitelje smučanja, da se lahko včlanijo v Smučarski klub Kamnik v Turistični pisarni na avtobusni postaji vsak dan od 11 do 13 ure, vsako sredo pa tudi od IS do 17 ure. Članarina znaša tako kot lani 60 din za otroke do 15 let in 150 din za vse, ki so stari nad 15 let. Članarina za podporne člane pa znaša 50 din. Za vpis potrebujete fotografijo (lahko tudi tisto iz lanske izkaznice) in običajne osebne podatke. S to smučarsko izkaznico, ki bo veljala več let, če boste vedno sproti poravnali članarino, boste imeli v naslednji sezoni še nekaj več ugodnosti kot v pretekli. K sporazumu je pristopilo še nekaj proizvajalcev smučarske opreme in žičničar-jev. Posebno privlačna je tudi novost te sezone, da bodo imeli člani smučarskih društev popust tudi v hotelih in plavalnih bazenih. Postanite član, ali pa vsaj podprite s svojim prispevkom Smučarski klub Kamnik! SK Kamnik ZAHVALA ob boleči izgubi dragega ata Franca Čebularja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijateljem in znancem za izrečeno seža-lje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter podarjeno cvetje In vence. Posebno se zahvaljujemo govorniku delovne organizacije »STOL« za tople poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje, nadalje »Društvu upokojencev Kamnik« za spremljanje in duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Vsem m vsakomur prisrčna hvala. 2 aluj oči: Cebularjevl Priznanja večkratnim darovalcem Dan krvodajalcev Krvodajalske akcije med našimi občani, ki jih vsako leto organizira Rdeči križ v Kamniku, že vrsto let zelo uspešno Potekajo. Tako je v letu 1975 darovalo to dragoceno tekočino 1352 občanov iz delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti, lansko leto pa je bilo prijavljenih za odvzem krvi kar 1428, od katerih so jih le manjše število odklonili zaradi objektivnih vzrokov. Tudi v letošnjem letu je kri darovalo mnogo več občanov, kot so organizatorji pričakovali. Za vse darovalce krvi, ki so že pet in večkrat darovali kri v zdravstvene in humane namene, saj so tako večkrat rešili človeška življenja, je RK v Kamniku organiziral dan krvodajalcev s slovesnostjo. Po kulturnem programu v kinu Dom, kjer je najprej spregovoril dr. Milan Kirn, predsednik občinske organizacije RK in ko je moški zbor Lira zapel nekaj pesmi, so vsem večkratnim darovalcem dragocene tekočine podelili zaslužena priznanja. Za petkratno darovanje krvi je prejelo priznanja 214 občanov, za desetkratno darovanje 98 priznanj, za pet-najstkratno 46 priznanj in za dvajsetkratno darovanje krvi 10 priznanj naslednji občani: Janez Bajde, Franc Iglic, Franc Kosec, Jože Resnlk, Franc Ruškar, Štefan Rozman, Terezija Golobic, Franc Pfeifer in Jože Ravnikar. Pet plaket za 25-kratno darovanje krvi so prejeli: Jože Jeras, Janez Osolin, Jože Brleč, Andrej Podbo/šek in Zvone Kozjek. Dva darovalca pa sta dragoceno kri poklonila že več kot 50-krat, za kar sta prejela najvišje priznanje — di- KA KRONIKA POROKE Slavko BELAK, strojni tehnik, iz Domžal, star 28 let, in Viktorija CIMZAR, uslužbenka, iz Tunjiške mlake, stara 18 let; Janez BERLEC, šofer, iz Nevelj, star 24 let, in Justina TRE-BUŠAK, delavka iz Kamnika, stara 17 let; Alojz BIZJAK, izdelovalec kovinskih izdelkov iz Duplice, star 24 in Anica PROSEN, prodajalka iz Duplice, stara 21 let, Jože CEVEC, elektrikair iz Vasema, star 26 let in Marija KLE-MENC, prodajalka, iz Tučne, stara 21 let; Miran GORJUP, uslužbenec iz šmarce, star 25 let in Breda BRULC, prodajalka iz šmarce, stara 19 let, Vincenc LEGEDIČ, strojni tehnik iz Kamnika, star 32 let in Štefanija SLAPNIK, ekonomski tehnik iz šmartnega, stara 27 let; Mile OBEADOVIC, delavec iz Duplice, star 28 let in Milanka KOŠULJANDIC, delavka iz Duplice, stara 30 let; Janez PETERLIN, kovinostrugar, iz Križa, star 26 let in Ivica POTOČNIK, kuharica iz Križa, stara 23 let; Karol PODBELŠEK, tehnolog iz Šmarce, star 27 let in Valerija TICAR, prodajalka iz Kamnika, stara 19 let; Franc POLJANŠEK, varnostnik iz Krivčeveka, star 19 let in Dragica GRADISEK, šivilja iz Kregarjevega, stara 20 let, Maks PREGL, rezkalec iz Kamnika, star 26 let in Marija STANKOVIC, statistik iz Mekinj, stara 21 let; Oirii RAZPOTNIK, šofer, iz Kostanja, star 28 let in Frančiška SLAPAR, delavka, iz Sidola, stara 24 let; Dušan ŠKVORC, šofer iz Duplice, star 22 let in Ljubica FORŠTNARIC, delavka iz Duplice, stara 21 let; Jože ŠKOFIC, varilec iz Veselovega, star 27 let in Dragica TONIN, krojačica iz Šmarce, stara 21 let; Srečko ŠTUPAR, šofer iz Godiča, star 22 let in Anica CEVKA, delavka iz Laniš, stara 22 let; Peter VAJS, delavec iz Kamnika, star 23 let in Justina TRE- BUŠAK, deilavka iz Kamnika, stara 17 let; Dušan VIDER, zidar iz Županjih njiv, star 20 let in Marija VRHOVNIK, delavka iz Tunjic, stara 18 let; Vinko ZARNIK, delavec iz Suhadol, star 21 let in Draga KRI2ELJ, prodajalka iz Mlake, stara 19 let. SMRTI Franc BENDA, upokojenec, iz Suhadol, star 76 let; Marija BURJAK, osebna upokojenka iz Ljubljane,stara 79 let; Janez CERAR, osebni upokojenec iz Tunjic, star 79 let; Franc CEBULAR, osebni upokojenec iz Kamnika, star 84 let; Franc JAGODIC, kmečki upokojenec iz Košiiš, star 71 let; Ciril KRANJC, osebni upokojenec iz Mekinj, star 72 let; Jožef MAČEK, osebni upokojenec iz Kamnika, star 65 let; Rudolf MRAK, osebni upokojenec iz Šmarce, star 83 let; Julijana PIBAERNIK, upokojenka, iz Mlake, stara 70 let; Angela ZARNIK, vzdrž. oseba iz Suhadol, stara 86 let; Amalija VRiLINŠEK, oseb. upokoj. iz Kamnika, stara 78 let; plomo: To sta Franc Boje, delavec v kamniškem Stolu, doma iz Mengeške Loke in Boris Dolens, zaposlen pri Javni razsvetljavi Ljubljana, doma iz Komende. Vsi darovalci krvi so poleg priznanj, plaket in diplom prejeli še zlate značke orga nizacije RK. V zahvalo in priznanje za uspešno sodelovanje v krvodajalstvu pa so prejele diplome naslednje osnovne organizacije sindikatov: tovarna Stol, Titan, Svilanit, Donit OZD Svit, Kemijska industrija Kamnik, Skupščina občine Kamnik, Ljubljanska banka, Komunalno podjetje, Živilska industrija Eta, Utok, AI-prem, Zarja, Rudnik kaolina Crna, SGP Graditelj, Gozdno gospodarstvo in naslednje občinske krajevne organizacije RK v občini: Komenda, Moste, Motnik, Zgornji Tuhinj, Crna, Srednja vas, Tunjice, Duplica in Šmartno v Tuhinju. Številnim čestitkam v tej humani akciji posameznim darovalcem, del-ovnim organizacijam in krajevnim skupnostim, se pridružuje tudi uredništvo Kamniškega občana. M. J. Makadam na tuinjiški cesti bo zamenjal asfalt Asfaif v Tunjice Izvršni svet skupščine Kamnik je dal pobudo za razpravo o predvidenem asfaltiranju občinske ceste Kamnik — Tunjice, ki je naletela na ugoden odmev ne samo v krajevni skupnosti Tunjice pač pa tudi pri organih in organizacijah, ki naj bi pomagali krajanom Tunjic za uresničitev njihove dolgoletne želje in potrebe kraja. Pri zagotovitvi sredstev za to investicijo naj bi sodelovali: Krajevna skup. nost Tunjice s sredstvi krajevnega samoprispevka in sredstvi, zbranimi pri krajanih namensko za asfaltiranje te ceste, Krajevna skupnost Kamnik na katere območju poteka del še neasfaltirane maj Ali se Keramiki obetajo boljši časi? lova pridobitev OZD Donit Medvode — TOŽB Svit Keramika Kamnik je predložila v razpravo sanacijski program za Svito-vo Keramiko, v kateri kljub znatmm naporom za trajnejšo sanacijo beležijo izgubo in niso našli možnosti za dolgoročno ekonomizacijo navedene temeljne organizacije združenega dela. Zato so v sodelovanju z Institutom za raziskavo materiala v Ljubljani in Republišo izobraževalno skupnostjo pripravili program proizvodnje ognje-stalnib materialov, ki naj bi stekla na dosedanji lokaciji keramike na Bakovniku. Gre za p.oizvodnjo aluminatnih cementov in na tej bazi izdelanih drugih proizvodov za uporabo ob visokih temperaturah, kar Je nekdanji kombinat Svit v manjših količinah že proizvajal v Šmarci konec leta 1970. Za proizvodnjo zelo kvalitetnih ognjestalnih materialov obstajajo neizkoriščene kapacitete v napravah in delavnici v Šmarci in na Bakovniku, obstajajo surovine sko- Zveza borcev NOV Nevtje Zveza borcev NOV Nevlje je imela 21. oktobra letno skupščino in pregledala delo v pretekli mandatni dobi ter si zastavila naloge za v bodoče. Spomnili so se šesth članov, ki so v tem času umrli. Ugotovili so, da nad polovico članstva aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti Nevlje in se udeležuje raznih prireditev, proslav in srečanj. Tudi letos so pred dnevom mrtvih z učenci osnovne šole z lepim kulturnim programom dostojno počastili spomin žrtev NOB. Pomenili so se tudi o go spodarskih težavah, kakor, javni razsvetljavi, nadaljevanju gradnje mladinskega igrišča, hišni numeraciji, izboljšanju trgovske mreže, prispevkih za zaklonišče, zdravljenju borcev v ambulanti v Kamniku in gradnji kulturnega doma. Izvolili so nov odbor, komisije in delegate v svet KS, organizaciji SZDL ta RK. Vsem želimo uspešno deflo. Enotni so si bili člani v tem, da morajo glasneje go voriti o svojih težavah, kajti malo je odmeva na izboljšanje. S. P. ceste, in Komunalna skupnost Kamnik z najetjem in odplačevanjem kredita pri Ljubljanski banki za manjkajoči del sredstev. Svet krajevne skupnosti Tunjice bo tudi zagotovil, katera dela bi lahke opravili ob čani v lastni režiji in tako zmanjšali stroške investicije. Upajmo, da se bomo ob skupnih prizadevanjih in solidarnostnih akcijah kaj kmalu lahko zapeljali po asfaltu tudi skozi Tunjice in da ta po buda in skupna akcija ništa zadnji pri razširjanju še kako perečih komunalnih problemov v Kamniku. raj v celoti doma, zagotovlje-no je domače tržišče, ki se s temi materiau oskrbuje iz uvoza tuje tržišče pa je na teh materialih deficitarno, po. dana je možnost ugodnega fi-nansir:inja proizvodnje in razvoja in ne na koncu tudi delna ali celotna sprememba proizvodnega programa in s tem sanacija TOZD Keramika Svit Kamnik. član: izvršnega sveta so v celoti podprli prizadevanja za sanacijo stanja v Svitovi Keramiki in uvedbo nove proizvodnje s pogojem, da so ob uvajanju nove tovrstne proizvjdnje upoštevana vsa določila Zakona o varstvu okolja Na izrečeno bojazen zarad* onesnaževanja okolja so predlagatelji programa poudarili, da je bojazen odveč, saj je ta proizvodnja povsem drugačna od proizvodnje kalcitnega cementa, ki povzreča precejšnje onesnaževanja okolja. V vsakem primeru bo nujno zahtevati spoštovanje Zakona o varstvu okolja. maj industrijsko podjetje alprem kamnik Iskrene čestitke za dan republike 29. november in priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo zarja, obrtno in montažno podjetje KAMNIK čestita za 29. november in priporoča usluge v svojih obratih. Priporočamo: — elektroinstalacijska dela, — kovinsko instalacijska, — vodovodno-instalacijska, — kovinsko konstrukcijska, — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK čestita ob dnevu republike 29. novembru SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ KAMNIK, Maistrova 7 čestita za dan republike 29. november in se priporoča za naročila vseh gradbenih del TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK, n. sol. o. proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo — ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo — motorne mesoreznice — druge proizvode za široko potrošnjo Občanom in delovnim ljudem čestita ob dnevu republike. K0CNA, trgovsko podjetje na veliko in malo, čestita vsem delovnim ljudem za dan republike RUDNIK KAOLINA CRNA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za dan republike 29. november Skromna želja Prebivalci stolpnic in bloka na Kovinarski cesti (pod bencinsko črpalko) ne čakamo več asfalta, ki bi prekril tudi več decimetrov globoke jame, ki vse resneje Ogrožajo podvozja jeklenih konjičkov, prav tako pa ob deževnem vremenu predstavljajo resno nevarnost za vse, ki morajo peš po tej poti. Bojda je asfaltiranje teh dobrih 100 metrov »občinske sramote« predvideno v dolgoročnem občinskem planu, v kratkem roku pa bi želeli za tolažbo, ne za d.odka Mraza, le kubični meter gramoza, in malo, le malo dobre volje. Sindikalno prvenstvo v tenisu Ekipe so se tudi letos srečale na sindikalnem prvenstvu. Pokroviteljstvo je prevzel občinski sindikalni svet, ki je prispeval finančna sredstva, nagrade in pokal. Treba pa je pohvaliti tudi organizatorje, TK Kamnik, ki je prvenstvo odlično pripravil. Nastopilo je osem ekip. Že drugič zapored je zmagala ekipa Zdravstvenega doma (Dr. Bogataj, dr. Stare), ki je v finalu premagala ekipo SGP Grosuplje (Jeras, Grilje) 2:1. Se ostali rezultati: četrflnale: SGP Graditelj : Svilanit 3:0, Alprem I : Prosveta 2:1, Alprem II : Zarja 3:0 w. o., Zdr. dom : Kemijska industrija Kamnik 2:1; polfinale: SGP Graditelj : Alprem I 3:0, Zdr, dom : Alprem II 3:0. Na koncu pa ne smemo pozabiti tudi na uspehe, ki so jih dosegle mlade tekmovalke, ki so se udeležile tekmovanja za memorial Zore Ravnik v Mariboru. Kamnik so zastopale I. Snahi, L. Resnik in N. Šimenc. Na tekmovanju posameznic je v močni konkurenci igralk Branilka I. šnabl zasedla 3.—4 mesto Ostali dve tekmovalki sta se uvrstili med prvih osem Na tekmovanju parov pi sta L. Resnik in I. Resnik med 16 tekmovalkami zasedli 3.—i..mesto. Očitno je, da. so igralci teniškega kluba zelo aktivni. Nobenega dvoma ni, da se je zanimanje za tenis v Kamniku v zadnjem času močno povečalo. Igralci pa še vedno igrajo na štirih igriščih, ki so sicer lepo oskrbovana, vendar še zdaleč niso primerna za kakšna večja tekmovanja in je delovanje kluba prav zato precej omejeno. Tudi domači igralci morajo precej časa čakati na prosto igrišče, člani so pripravljeni z delovno akcijo zgraditi igrišča v okviru novega športnega centra, vendar brez TTKS Kamnik ne bo šlo, saj je treba prej urediti vso dokumentacijo. Upamo lahko le, da bodo mladi, nadarjeni igralci lahko igrali na novih igriščih. ILUŠ V. HRIBAR -šoferji prvi Pokal najboljšim voznikom Samo 17 voznikov se je pojavilo na startu avto rallva, ki ga je v okviru sindikalnih športnih iger organiziralo Avto moto društvo Kamnik, v soboto 15. oktobra. Tekmovalci so bili razvrščeni v dva tekmovalna razreda, glede na prostornino svojih jeklenih konjičkov do 1200 in nad 1200 ccm. V kategoriji do 1200 ccm je premočno zmagal Jordan Dar. ko PM Kamnik, drugi je bil Brinovec Janko PM Kamnik, tretji pa Spruk Lado UTOK. V kategoriji nad 1200 ccm je bil prvi Gjurin Janez, drugi Koritnik Anton žito — Vesna in tretji Bezovšek Jaka UTOK. Imenovani so prejeli za svoj uspeh kolajne iz rok sekretarja OSZS Slavka Šuštarja, ki je podelil tudi pokal ekipnemu zmagovalcu ekipi Postaje milice Kamnik. Dru-gouvrščena ekipa UTOK je prejela diplomo. Organizator tekmovanja in pokrovitelj želita, da bi bilo ob večji prizadevnosti referentov za šport in rekreacijo v osnovnih organizacijah sindikata prihodje leto na tem tekmovanju precej več tekmovalcev, saj je organiztcija avto rellva namenjena tudi vzgoji voznikov motornih vozil. September na teniških igriščih Memorijaini odbojkarski turnir Tekmovanje veteranov Vse kaže, da slabo vreme ni prav v ničemer vplivalo na delo v kamniškem teniškem klubu, saj je prav zadnji mesec prinesel kup zanimivih tekmovanj. Najprej je treba omeniti klubsko prvenstvo članov, ki je pokazalo, da je v našem mestu dovolj sposobnih mladih igralcev, ki bodo lahko v kratkem času nadomestili generacijo veteranov. Zmagovalec je tudi tokrat dr. Bogataj, ki je v finalu premagal Lavnča v dveh nizih — 6:1, 6:1. Tretje in četrto mosto sta zasedla Vengtist R. in Ramšak. Tekmovanja se je udeležilo kar 40 članov. Ostali rezultati: četrtfinale — Dr. Bogataj : Gruden 6:1, 6:2; Ramšak : Šlegl 6:4, 7:5, Vengust R. : Jeras 5:7, 6:4, 6:1; Lavrič : Vengust F. 6:1, 1:6, 10:8; polfinale: Bogataj : Ramšak 6:0, 6:4; Lavrič : Vengust R. 3:6, 6:3, 6:3. Tekmovalci, ki se niso uspeli uvrstiti v nadaljnja kola, so letos prvič igrali v tolažilni skupini. Tu je zmagal Iztok Šnabl, ki je premagal Keršiča 6:3, 6:0. 2e v začetku septembra so tekmovali člani tudi v dvojicah. Turnirja se je udeležilo 16 parov, ki so navdušili gledalce z dobrimi in borbenimi igrami. Zmagal je par dr. Bogataj — Lavrič, ki je v finalu premagal par Jeras — Vengust R. šele po ogorčenem boju v treh nizih 5:7, 7:5, 6:3. Polfinale: Vengust R. — Jeras : Resnik M. — Ramšak 2:0; Gruden — Prešern : Bogataj — Lavrič 1:2. Tudi mladinci in mladinke niso počivali. Na tekmovanju se je pomerilo osem mladink in šestnajst mladincev. Vsi dvoboji.so bih zanimivi in kažejo na velik napredek v kakovost igre, kar je gotovo plod načrtnega dela z mladimi. Med dekleti je zmagala Irena šnabl, ki je v finalu premagala Nives Šimenc 6:0, 6:3. Tretje mesto je zasedla Lujka Resnik z zmago nad Majo Bogataj 6:3, 6:4. Pri mladiinoih je bil najboljši T. šlegl, ki je v dveh nizih premagal M. Matjana 6:0, 7:5. V ooju za tretje mesto je B. Lavrič premagal R. Kvasa 6:1, 6:5. llltl11ll11IIIHIIfHIlt3134iHllllllllflHIIIIIIIIIIIIIIlllllltlIlltllllI»lllHll!l1iIlllltllllilllllllllllttUIIIItr I Na trim stezo \ = Na trebuh pazi, ne obupuj 9 H in trimu se ne izmikuj! H Amortizerji vsi segreti, S počivali bi rajš' poleti. S S Tudi tebi to ne škodi, S saj na trim že sin ti hodi. S In ti po trimu že letiš, = = čeprav krvavi pot potiš. j§ Morda poskusil boš enkrat, S a drugič šel boš še bolj rad. = S Seveda lahko ti ne bo, S H saj z mujo kile dol gredo. ■ I Tvoj prijatelj pa. se čudi. Ali si neumen, Rudi? S Rajši mene si poglej, debel sem, kot nikdar prej. S Eh, sedaj si bom zapomnil, da ta trim koristen je, S S jaz pa sem ozmerjal sina, ker mi tja uhajal je. S Zadnjič bil sem presenečen, trebuh moj izginil je S in navkljub vsem mojim letom, žena še bolj ljubi me. g = O, sedaj vam za bolezen, ki me prej težila je; B H to bile so moje kile, ki sedaj že stran so šle. I. ZDENKA PODBEVŠEK 8. a I IIMIIIIIIIimimmilH!!!li!!IIMilll!lllIillllllllllll!l!!l!:i!UltIIIIIIIIIII!limi!!IIHII!lllll!lllllllilllllll V organizaciji odbojkarskega kluba Kamnik je bil na igriščih pri kopališču prvi memorialni turnir Ulčar — Podjed. Nastopilo je šest najboljših slovenskih odbojkarskih moštev, ki so bila razdeljena v dve skupini. Prvo mesto je z zanesljivo igro brez izgubljenega niza osvojil ravenski Fužinar. Zmagovalno moštvo je prejelo prehodni pokal, dar OK Kamnik. Vse tekme so sodili Klemene iz Ljubljane, Demšar iz Kranja in domačin Gjurin. Turnir bo poslej vsako leto v spomin na dva odlična odbojkarja Kamnika, ki sta za barvo kluba nastopala vrsto let. Rezultati: Skupina A Fužinar — Enotnost 2 : 0 Fužinar — Novo mesto 2 : 0 Novo mesto — Enotnost 2 : 1 Skupina B Bled — Žirovnica 2 : 1 Bled — Kamnik 0 : 2 Kamnik — Žirovnica 1 : 2 Za 1. in 2. mesto Fužinar — Kamnik 2 : 0 Za 3. in 4. mesto Novo mesto — Bled 2 : 1 Za 5. in 6. mesto Enotnost — Žirovnica 0 : 2 ANDREJ PERCIC V nedeljo, 16. oktobra 1977, je bilo na kamniškem malo-kalibrskem strelišču tekmovanje veteranov mesta Kamnika. Vabljenih je bilo 65, tekmovanja pa se je udeležilo le 32 veteranov. Poskrbljeno je bilo tudi za prijetno počutje. Pogoji za streljanje so bili odlični, zato so bili tudi' rezultati dobri. Prvo mesto je osvojil Tine Orešndk — 82 krogov, drugo mesto Franc Kuret —- 76 krogov in tretje Ivan Žagar — 74 krogov. Do desetega mesta so se uvrstili še naslednji: 4. Peter Kuret — 71 krogov, 5. Božo Matičič — 70 krogov, 6. Mirko Semeja — 70 krogov, 7. Slavko Šuštar — 69 krogov, 8. Jože Ogrinec — 68 krogov, 9. Peter Plevel — 67 krogov, 10. Franc Pibernik 66 krogov. Po tekmovalnem delu dneva smo uvrstili na spored še streljanje na spominsko tarčo, edini je središče zadel Jože Ogrinec, ki je streljal prvi in vzbudil upanje tudi vsem drugim. Udeležence tekmovanja si lahko ogledate tudi na sliki. Irena Vidmar 1 ti:"':"l planinski koticesc VZPONI V OKTOBRU Lepo vreme v oktobru je močno povečalo tudi plezal-sko aktivnost. Tako so v tem mesecu člani AO Kamnik opravili kar 73 vzponov vseh težavnostnih stopenj. S tem je postal oktober drugi najuspešnejši mesec po številu vzponov v letošnjem letu, boljši pa je bil edino april. Ker bi bilo podrobno navajanje vseh vzponov preobširno, naj omenimo le najvažnejše. Najbolj prvenstvena: V Kalški gori sta IRENA MARKUS in DUŠAN PODBEVŠEK preplezala novo smer, ki sta jo imenovala MIŠKINA GRAPA (II—IV). V Kalškem grebenu pa je BOJAN POLLAK skupaj s »plezalcem KLEMENCEM iz AO Domžale preplezal dve novi smeri in sicer: S in DIREKTNO smer (obe III—IV). Važnejše ponovitve: DUŠAN HUMAR in DUŠAN OREHEK sta opravila 3. ponovitev MENGEŠKE SMERI v Vršičih (V—VI, A2); DUŠAN PODBEVŠEK in JANKO PLEVEL sta preplezal« GLAVO Planjave (V + , A2) v severni steni Planjave in PERCICEV STEBER (VI—) v Vežici. PERCICEV STEBER je preplezal tudi BOJAN POLLAK Skupaj s STANISLA VOM RUDZINSKIM iz Ka-towic (Poljska). Poleg tega je Pollak skupaj s Klemen-cem preplezal tudi smer TREH SVEDROVCEV (V + , A2) v Struci. POHOD PO POTEH II. GRUPE ODREDOV V septembrski številki OBČANA smo že najavili tradicionalni spominski pohod po poteh II. grupe odredov. In ta pohod se je res odvijal 22. in 23. oktobra. V soboto je ob 7. uri zjutraj s Trga prijateljstva odpeljal avtobus približno 50 udeležencev tega pohoda do vasi Kokra v dolini istoimenske reke. Nato je bilo potrebno vzeti pot pod noge: mimo Robleka, skozi Roblekov kot na Dolgo njivo in nato na vrh Korena je bilo več kot 1400 metrov višinske razlike. Zato se je na vrhu počitek ob čudovitem razgledu na Grintovec prav prilegel. Pot je nato vodila ta dan le še navzdol: čez planino Koren, Za vratom v dolino Koroši-ce, preko Drsnikov in mimo naravnega mostu v Pre-doslju v Kamniško Bistrico. Tu je mladim udeležencem spominskega pohoda tov. Mir. ko štim, udeleženec N«JB in borec v II. grupi odredov, pripovedoval o dogodkih med NOB, posebno pa še o pohodu enote, v kateri je sodeloval. Naslednjega dne je bila kratka slovesnost ob spomeniku NOB v Kamniški Bistrici. Tega dne se je pohodu pridružila tudi večja skupina planincev iz Kemijske industrije (KIK), naka:' so vsi skupaj krenili preko Dola, Konjščice in Velike planine na Malo planino, kjer je bila ob spominskem obeležju konference SKOJ krajša slovesnost. Pot je vodila na Gojško planino in nato navzdol na Volovljek, od tod pa po široki gozdni cesti na Kališče, kjer so planinci iz KIK položili venec na spo- menik iz NOB. Pohod se je končal na Cernivcu. PLANINSKA IN PLEZALNA ŠOLA Delo v planinski šoli se odvija po programu: predavanja, barvni diapozitivi. Pri tem je odziv v osnovni šoli Stranje mnogo večji, kot pa v Kamniku. V Stranjah prihaja poslušat predavanja tudi po 50 mladih planincev, medtem ko je v Kamniku obisk mnogo manjši. Poleg tega so ix\ v Kamniku še določene težave, ker na kamniških šolah ni takšne planinske tradicije in tako predanih pedagoških delavcev kot so v Stranjah. Tudi plezalna šola živahno dela. Kadar je lepo vreme, tečajniki vztrajno vadijo v Starem gradu. Predavanja so redno v prostorih PD. Udeleženci so opravili tudi že prve vzpone. Preplezali so Južni greben Ojstrice in jugovzhodni steber Babe. Sedaj se že pripravljajo na zimo. Udeleženci pohoda po poteh II. grupe odredov na vrhu Komna KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor - glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo tn uprava — Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II telefon 831 315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CZP Delo v LJubljani. QKN PRILOGA NOVEMBER 77 OSNUTKI DOKUMENTOV ZA JAVNO RAZPRAVO S sklepom 95. seje izvršnega sveta skupščine občine Kamnik, ki je bila 17. novembra dajemo v javno razpravo naslednje dokumente: — Analiza izvajanja srednjeročnega družbeneg a plana občine Kamnik v letu 1977 — Resolucija o izvajanju družbenega plana vbčine Kamnik v letu 1978 — Financiranje potreb in programov ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik — Prvračun občine Kamnik za leto 1978 — Samoupravna organiziranost kmetijstva ter način financiranja kmetijske pospeševalne službe v občini Kamnik — Uvedba nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kamnik Izvršni svet poziva vse občane, TOZD in OZD, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva, da razpravljajo o predloženih dokumentih ter svoje pripombe in predloge dostavijo izvršnemu svetu skupščine občine Kamnik do 15. decembra 1977. O osnutkih teh dokumentov bodo v začetku decembra razpravljali zbori občinske skupščine. Na podlagi razprave v zborih, predlogov in pripomb iz javne razprave bo izvršni svet pripravil predloge teh dokumentov, katere naj bi zbori sprejeli še v letošnjem letu. Kamnik, novembra 1977 IZVRŠNI SVET ANALIZA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1978 V skladu z zakonom o temeljili sistema družbenega planiranja in družbenemu planu Jugoslavije smo ob koncu leta 1976 ocenili izvajanje sprejetega družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1976. Na osnovi analize Izvršenih nalog v letu 1976 je občinska skupščina v januarju 1977 sprejela Resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1977. Pripravljeni analizi o izvajanju družbenega plana v prvih dveh letih planskega obdobja predstavljata izhodišče za pripravo smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik v letu 1978. Analiza izvajanja srednjeročnega družbenega plana v letu 1977 temelji na osnovi podatkov iz periodičnih obračunov in drugih poročil iz polletja in tričetrtletja in ocen poslovanja do konca leta ter zajema predvsem naslednja temeljna vprašanja: — kako so se izvajale v letu 1976 in 1977 osnovne naloge in cilji iz družbenega plana in resolucije za leto 1977 in kako se izpolnjujejo obveznosti iz dogovora o osnovah družbenega plana občine, ki so ga podpisali osnovni nosilci razvoja v občini; — katere naloge se po predvideni dinamiki ne izvajajo, kakšni so vzroki za to in kaj je potrebno storiti, da se pospeši realizacija teh nalog. Veliko oviro pri analiziranju in oceni družbenoekonomskih gibanj in izvajanja nalog družbenega plana pa predstavlja neprimerljivost statističnih podatkov za letošnje leto s podatki iz preteklih let. Spremembe v sistemu obračuna dohodka, ki se je v letu 1976 še dograjeval, in prehod na novo enotno klasifikacijo dejavnosti so povzročili, da podatki o razporejanju dohodka iz zaključnih računov v globalu in po dejavnostih niso neposredno primerljivi z gibanji v preteklih letih niti s predvidevanji družbenega plana in resolucije. Pomanjkljiva je tudi metodologija pri primerjavi razvoja po posameznih področjih in dejavnostih zlasti glede obsega proizvodnje, zaposlenosti, investicij in osebnih dohodkov. Posebno različno Je izračunavanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje med posameznimi delov- nimi organizacijami; nedodelana je metodologija za izračun fizičnega obsega proizvodnje za celotno občino, ravno tako pa ni izdelana metodologija za izračun družbenega proizvoda po občinah. Zato bo ena osnovnih nalog v prihodnjem letu uskladiti obstoječi sistem informacij, zlasti statistike in Službe družbenega knjigovodstva, z ustavnimi določili, z zahtevami zakona o združenem delu in zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, zagotoviti primerljivost vseh časovnih vrst, nato pa sistem tekočih informacij čim manj spreminjati. Uresničevanje ciljev in nalog na področju gospodarstva Za prvi dve leti planskega obdobja so značilna predvsem prizadevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. V začetku tega planskega obdobja so tekle v vseh sredinah združenega dela razprave o osnutku Zakona o združenem delu in priprave za bodočo samoupravno organiziranost v skladu z določili zakona o združenem delu. S sprejemom tega zakona je celotna aktivnost prešla v fazo izvajanja določil zakona in priprave na izvajanje tistih določil, ki jih bo potrebno v celoti izvajati že konec leta 1977. Ta aktivnost je vplivala na hitrejše uveljavljanje samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela in na hitrejše uveljavljanje ustavnopravnega položaja delavca v združenem delu. Novi odnosi in uveljavljanje ustavnega načela o svobodni menjavi dela in združevanju sredstev se uresničujejo s sprejemom samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov za obdobje 1976—1980, tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Dinamika gospodarskega razvoja se Je v prvih dveh letih približala predvidevanjem srednjeročnega družbenega plana občine. Doseženi rezultati pa še ne pomenijo uve- ljavljanja trajnejših osnov za stabilen gospodarski razvoj, saj beležimo prevelika nihanja gospodarske rasti in stagniranja, kar pa je med drugim tudi posledica premalo načrtovanega razvoja celotnega gospodarstva v preteklih letih. Visok porast družbenega proizvoda v prvem polletju 1977 je rezultat razmeroma nizke osnove v lanskem letu in nadaljevanje visoke dinamike rasti v drugem polletju 1977, ki pa proti koncu leta že upada. Ocenjujemo, da bo industrijska proizvodnja, ki je v občini Kamnik hkrati najboljši kazalec gibanja realne rasti družbenega proizvoda, letos za okoli 10 odstotkov višja kot leta 1976. Visoko gospodarsko rast beležimo tudi t gradbeništvu, ki je v občini druga najpomembnejša gospodarska dejavnost. Investicijska dejavnost, posebno še investicije v stanovanjsko izgradnjo, Je bila v letu 1977 močna spodbuda gospodarske aktivnosti v gradbeništvu. Podoben vpliv pa bodo imele investicije tudi v letu 1978. Druge dejavnosti, kot so kmetijstvo, trgovina, obrt, go stlnstvo in turizem, so imele znatno nižjo gospodarsko rast v primerjavi z industrijo in gradbeništvom. Zaostajanje dinamike rasti teh dejavnosti za povprečnim gospodarskim razvOem občine pa ni v skladu s predvidevanji občinskega družbenega plana. Zaradi nizke rasti družbenega proizvoda v letu 1976, ko je znašala le 3 odstotke, bo po oceni za prve dve leti izvajanja družbenega plana gospodarska rast v povprečju dosežena nekaj pod 6 odstotki. Za prvi dve leti izvajanja družbenega plana občine pa smo tudi predvidevali nižjo dinamiko gospodarske rasti od povprečja za celotno srednjeročno obdobje. Analize zaključnih in periodičnih obračunov tega obdobja kažejo tudi na to, da številne delovne organizacije poslujejo na meji rentabilnosti in z izgubo. Zaradi tega so bile potrebne v nekaterih gospodarskih organizacijah direktne intervencije občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.. Rezultati prvega polletja 1977 in tričetrtletja pa kažejo, da je bilo kljub takim prizadevanjem v nekaterih organizacijah združenega detta premalo lastnih naporov za analiziranje vzrokov nastalega stanja in sprejem ter izvajanje ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Zato je potrebno zagotoviti stalno družbeno aktivnost pri ugotavljanju in odpravljanju vzrokov slabih poslovnih rezultatov v takih organizacijah združenega dela. Te organizacije pa morajo uveljaviti trajne konstruktivne rešitve v svojem poslovanju ter se ustrezno povezati na področju združevanja dela in sredstev. Uvoz in izvoz Na osnovi realizacije 9-mesečnega izvoza je razvidno, da izvoz ni potekal po predvidevanjih planov izvoznikov v naši občini, saj je za planom zaostal za 5,2 odstotka. V primerjavi z lanskim letom v istem obdobju pa se je izvoz povečal le za 5,8 odstotka. Največji izvoznik v tem letu je bila Industrija pohištva Stol, ki ima 27,1-odstotni delež v celotnem izvozu. Na drugem mestu je Tovarna usnja s 23,5.odstotnim deležem, na tretjem mestu pa je Tovarna Titan, ki ima 18,2odstotni delež v celotnem izvozu. V devetih mesecih znaša izvoz 11,135.767 $ in se Je realiziral z 99,3 odstotka na konvertibilnem področju. Uvoz je znašal v 9 mesecih 6,477.441 $. V primerjavi z letom 1976 se je uvoz zvišal za 34,5 odstotka. Zaradi mnogo višje dinamike uvoza v primerjavi z izvozom se je povečal tudi delež uvoza v izvozu in znaša t 8 mesecih 1977 63,7 odstotka. To razmerje se je močno poslabšalo v primerjavi s istim obdobjem lanskega leta, ko je ta delež znašal 50 odstotkov. Kljub temu pa je to razmerje še vedno ugodno m je prav značilno za kamniško industrijo. Industrija Na obseg industrijske proizvodnje so v prvem letu izvajanja srednjeročnega plana vplivali naslednji vzroki: zmanjšanje povpraševanja na domačem trgu, zaostreni pogoji plačevanja in v določena meri restrikcije pri uvozu. Kljub oživitvi gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta predvidena dinamika rasti m bila realizirana. Obratno pa je bila v letu 1977 dinamika proizvodnje v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta mnogo višja in je začela upadati proti koncu leta. Takšna gibanja so razvidna tudi iz periodičnih obračunov saj je bil v polletju 1977 indeks doseženega dohodka 200, ob tričetrtletju pa 158. Obseg proizvodnje je naraščal do meseca julija, za tem pa je začel upadati. Investicije, ki so bile končane v letu 1977 na področju industrije, niso zbrane tabelarno, temveč so zajete v poročilih TOZD in OZD, v katerih ocenjujejo, kako je potekalo izvajanje sprejetih srednjeročnih planov in plana v letu 1977. Investicije so prikazane v okviru resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1978 na osnovi enotne metodologije po obrazcih NUP. RUDNIK KAOLINA CRNA — Rudnik kaolina Crna — Kamnik je moral zaradi močnega izpada planirane prodaje kaolina korigirati nekatere planske postavke, zaradi česar je bila pomaknjena vrsta nalog za naslednje leto. Kljub upadu proizvodnje kaolina pa se je obseg proizvodnje povečal, saj je preko plana porasla proizvodnja kalcita. Obseg proizvodnje se je v letu 1977 povečal za 7,3 odstotka pri enakem številu zaposlenih. V letu 1977 je bila realizirana oz. je v zaključni fazi investicija — avtomatska filtrlrnica kaolina, ki obsega objekt filtrirnice, dve novi avtomatski stiskalnici PPAKM-25 in SZ s pripadajočo opremo, bazen in črpališče za kaolinsko pulpo in transformatsko postajo. Vrednost investicije znaša 10.000.000 din. DONIT — TOZD Svit — Obseg proizvodnje bo v letu 1977 višji za 5 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, kar bo doseženo z 2-odstotnim manjšim številom zaposlenih, po planu se je število mposlenih znižalo celo za 8 odstotkov. V proizvodnji je bila v letu 1977 vrsta težav, in sicer v čistilnici in pri izdelavi ekstru-diranih izdelkov. Težave so tudi zaradi neurejenih kapacitet ter nedodelane tehnologije. Proizvodnja je bila dobro oskrbljena z materiali, razen nekaterih pomožnih sredstev iz uvoza. Konec leta 1977 ali v začetku leta 1978 bodo zaključena dela na modernizaciji stiskalnih kapacitet, kar bo omogočalo količinski dvig proizvodnje v letu 1978 pri planiranem enakem številu zaposlenih. DONIT — TOZD Kemostik — Z združitvijo bivše delovne organizacije Svita z Donitom in z nastalo reorganizacijo je bil prenesen konec leta 1976 del proizvodnje lepil in tekoče plastike iz medvoškega TOZD v TOZD Kemostik Kamnik. Na osnovi tega se je obseg proizvodnje v letu 1977 povečal za 25 odstotkov pri povečanju zaposlenosti za 18 odstotkov. DONIT TOZD TRIVAL — Fizični obseg industrijske proizvodnje je v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 višji za 35 odstotkov. Ta uspeh je bil dosežen celo ob zmanjšanem številu zaposlenih za 19 odstotkov, število zaposlenih se je zmanjšalo zaradi prenosa dela strokovnih služb iz TOZD v DSSS DONIT na lokaciji Kamnik. V tem letu je bila realizirana investicija v proizvodnjo anten v vrednosti 5.000.000 din, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje v letu 1978. TITAN — Za leto 1977 je predvideno, da bo plan proizvodnje in prodaje izpolnjen. Proizvodnja v primerjavi z letom 1976 je višja za približno 20 odstotkov. Povečan obseg proizvodnje je bil dosežen predvsem na račun boljšega 'izkoriščanja obstoječih zmogljivosti oziroma dviga produktivnosti, saj se je število zaposlenih pri tako povečani proizvodnji zvišalo le za 2,4 odstotka. Dinamika proizvodnje je enakomerna skozi vse leto, obseg proizvodnje, predvsem ključavnic, pa je celo večji v drugi polovici leta. Prodaja poteka ugodno, tako na notranjem kot zunanjem tržišču, prav tako pa je zelo dobra založenost z reprodukcijskim materialom. KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK — Poslovni uspeh delovne organizacije bo v letu 1977 v skladu s planskimi predvidevanji.' Dinamika proizvodnje pa je bila močnejša v prvem polletju proti koncu leta. Za vse leto je predvideno, da bo fizični obseg industrijske proizvodnje za 10 odstotkov večji kot pa leto prej. Ti rezultati bodo doseženi pri istem številu zaposlenih in ob višji produktivnosti dela. Na investicijskem področju so v letu 1977 potekale priprave investicijskih programov, ki bodo realizirani v naslednjih letih. STOL — Obseg poslovanja in proizvodnje delovne organizacije je v letu 1977 presegel planska predvidevanja. Računa se, da bo obseg proizvodnje v letu 1977 višji za 7—8 odstotkov. Dinamika proizvodnje je bila višja v začetku leta, sredi leta pa je zaradi rekonstrukcije obrata strojne stolame proizvodnja upadla. Ob povečana zaposlenosti za 2 odstotka bo produktivnost dela v letu 1977 višja za 6—7 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, kar pomeni po več letni stagnaciji pomemben uspeh delovne organizacije. Večje investicije, ki bi vplivale na povečanje proizvodnje v naslednjem letu, niso bile končane v letu 1977. MENINA — Investicijska dejavnost je v letu 1977 zelo intenzivna, saj znaša skupna vrednost vseh začetih investicij ca 20.000.000 din. Pretežni del začetih investicij bo v letu 1977 tudi zaključen, razen dela na predsu-šilnici in sušilnici lesa ter skladišče investicijskih materialov, kjeT se bodo dela nadaljevala tudi še v letu 1978. Poleg navedenih objektov so bile v letu 1977 še v celoti realizirane naslednje investicije: nadstrešnica za skladišče lesa, trato postaja in nakup strojev ter tehnološke opreme. SVILANIT — Na osnovi že znanih podatkov o uspehu poslovanja za leto 1977 lahko sklepamo, da bodo planska predvidevanja izpolnjena tako gled* celotnega prihodka, dohodka kot tudi akumulacije. Produktivnost dela ne zaostaja za planirano, medtem ko ekonomičnost po- slovanja celo presega planirani nivo. Obseg proizvodnje se je povečal za 19 odstotkov ob 3odstotni povečani zaposlenosti. Proti koncu leta 1977 pa se večajo zaloge gotovih proizvodov in zaloge nedovršene proizvodnje. Založenost z reprodukcijskim materialom je ugodna. Drugače je na področju realizacije investicij. Izgradnja novega ©brsta z upravno zgradbo, zaklonišči in obratom družbene prehrane, ki je bila planirana za leto 1977, v tem roku ne bo realizirana. Glede na zapleten- postopek pridobivanja lokacijske dokumentacije bo v tem letu izdelan šele glavni projekt, sama gradnja pa bo preložena na leto 1978. Tudi rekonstrukcija tkalnice ne bo realizirana v predvidenem obsegu. Namesto predvidenih 12 statev bo montiranih le 6, in to predvidoma do konca leta. Obseg rekonstrukcije je zmanjšan zaradi omejitve uvoza opreme. TOVARNA USNJA — Po periodičnem obračunu izkazuje izgube v tretjem četrtletju le TOZD Usnjarna, medtem ko je TOZD Konfekcija končal to obdobje z majhnim ostankom čistega dohodka. Glavni vzrok izgube (10.171.000 din) v TOZD Usnjarna je izreden skok cen surovin svinjskih kož na domačem in svetovnem trgu, ki je nastal kot posledica zaprtja nekaterih najpomembnejših tržišč (rusko, kitajsko). Tako so bili prisiljeni kupovati na novih tržiščih (Grčija, Bolgarija), kjer je surovina manj kvalitetna z visokim odstotkom masti, kar pa se je odrazilo tudi v slabši kvaliteti gotovih izdelkov (manjši delež velurja, ki je najkvalitetnejše in najbolj iskano usnje). Da bi obdržali normalen obseg proizvodnje, so v letošnjem letu začeli predelovati tudi goveje kože, kjer pa sprva zaradi neustrezne strojne opreme in neusposobljenosti delavcev za novo proizvodnjo niso dosegli ustrezne kvalitete, vendar pa le-ta iz meseca v mesec narašča. Ocenjuje se, da bo letošnji obseg proizvodnje v TOZD Usnjarni okrog 1.400.000 m? usnja, to je za 11 odstotkov manjši fizični obseg kot v letu 1976. V TOZD konfekciji pa se predvideva približno enak obseg proizvodnje, izražene v preračunanih kosih, t. j. okrog 65.000. Pomanjkanje ustrezne surovine in s tem povezana nižja proizvodnja pa delata precejšnje probleme prodajnemu sektorju, ki mora zaradi pomanjkanja gotovih izdelkov določena naročila celo odklanjati. Zaradi zmanjšanja fizičnega obsega proizvodnje je tudi manjša produktivnost dela v letošnjih devetih mesecih za 3 odstotke glede na isto obdobje lanskega leta. Glavm vzrok nižje produktivnosti pa je uvajanje nove proizvodnje govejega usnja, in to z neustrezno strojno opremo in neobvladovanjem novih delovnih prijemov. Delavci so se že precej usposobili, tako da se računa na večjo učinkovitost dela v naslednjih mesecih. ŽIVILSKA INDUSTRIJA »ETA« Zaradi velikega izpada fizičnega obsega proizvodnje v prvem polletju letošnjega leta, ko je bil indeks. obsega proizvodnje glede na leto 1976 komaj 87, verjetno niti 15 odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje v drugem polletju tega leta ne bo nadoknadilo izpada planirane proizvodnje za to leto. Realizacija proizvodnje pa bo predvidoma za 6 odstotkov višja v primerjavi z letom 1976, kar bo doseženo od 4 odstotnem povečanju zaposlenosti. V letu 1977 bo realizirana investicija proizvodnje opreme v vrednosti 4.700.000 din, kar bo vplivalo na dvig produktivnosti in obseg poslovanja v letu 1978. »MESO« Proizvodnja mesa je v letu 1977 znašala 1500 ton, proizvodnja mesnih izdelkov pa 637 ton. Obseg proizvodnje se je povečal za 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. To povečanje pa gre na račun večje proizvodnje mesnih izdelkov. Število zaposlenih se v letu 1977 nI povečalo v primerjavi z letom 1976. Na področju investicij so se realizirale le manjše najnujnejše investicije. V tem letu je potekal tudi intenziven proces za združitev delovne organizacije z ABC Po-murka — Delikatesa Ljubljana. Gradbeništvo SGP »GRADITELJ« KAMNIK — Predvidevanja, da se bodo investicijske naložbe v Kamniku dvignile in da bo ob tem gradbeništvo našlo zaposlitev svojih kapacitet, so se uresničila. Značilno za poslovanje v letošnjem letu je, da se bo ponovno realiziralo v Kamniku preko 50 odstotkov celokupne realizacije; v preteklih letih je bila manjša kot tretjina. Pomanjkanje cementa je pozvročilo, da bodo kazalci poslovnega uspeha manj ugodni, kot bi lahko bili, čeprav bo plan presežen za 5—10 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom bo zabeleženo 25 odstotno povečanje proizvodnje. Zaradi povečanja zalog nedovršene proizvodnje pa celotni prihodek ne bo rastel s porastom proizvodnje. Zaradi stagnacije v številu zaposlenih v ltu 1976 je bilo potrebno letos za realizacijo postavljenih nalog do datno zaposliti večje število delavcev. Tako je bila prese-žena raven iz leta 1976 za 13 odstotkov, iz leta 1975 pa le za 5 odstotkov. Po premoru v investiranju v letu 1976 zaradi investicijske nesposobnosti, bo letos vloženih v osnovna sredstva cca 7 milij. din in to predvsem v obnovo in širitev strojnega parka, medtem ko investicije v usedalne bazene ter skladišča goriv, da bi obvarovali okolje, ostajajo nerealizirane, ker ni bilo mogoče dobiti ustreznih dovoljenj za gradnjo. »ALPREM« Za to leto je bil načrtovan začetek izvajanja investicije v višini cca. 36 milij. din, ki naj bi po zaključku v letu 1978 že omogočila povečanje proizvodnje. Investicija je najtesneje povezana z nakupom objekta IPOK. in bo realizirana v celoti. SGP »GRADBINEC« KRANJ Bivši delovni organizaciji SGP »Projekt« in SGP »Sava« Jesenice sta po uspešno opravljenem referendumu 14., oziroma 15.9.1976 sprejeli sklep o spojitvi. Po tem sklepu bi nova delovna organizacija SGP »Gradbinec« Kranj pričela s poslovanjem 1.1.1977. Do tega roka bi predvidoma izvedli novo samoupravno organiziranost, t.j. ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, sprejem samoupravnih aktov in izvolitev samoupravnih organov. Nova delovna organizacija je bila vpisana kot delovna organizacija v ustanovitvi in sicer v pravni obliki enovite deiovne organizacije brez ustanovljenih TOZD. TOZD v novi delovni organizaciji še niso registrirane, marveč je v sodnem registru vpisana samo predzaznamba ustanovitve. Razlog za tako stanje je v tem, da je po stopek konstituiranja še nekodončan. Doslej so izvoljeni samoupravni organi, niso pa imenovani poslovodni organi. »ZARJA« Planske naloge so bile v letu 1977 dosežene, storilnost in ekonomičnost poslovanja je bila ugodna, plan celotnega dohodka pa je bil presežen. Obseg poslovanja se je v tem letu povečal za okoli 7 odstotkov. Ni bil pa realiziran plan razvoja, saj ni prišlo do odkupa zemljišča. Nabava strojne opreme je potekala po planu, zastoj pa je bil le pri uvozu opreme. Trgovina V dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine in v družbenem planu je bil podčrtan velik pomen trgovine, saj bi le ta lahko veliko prispevala k na-daljnemu razvoju občine. Zato bi bilo posebno pomembno dosledno izvajati sprejete naloge na tem področju. Indeksi, ki kažejo na povečanje prometa in dohodka, so ugodni, vendar pa ne moremo biti zadovoljni z realizacijo nalog na področju razvoja. Zaradi podaljšanja javne razprave je bil z zakasnitvijo določen rezervat za trgovsko-poslovni družbeno-kulturni in športni center. Na račun zunanjih delovnih organizacij se je v letu 1977 v občini dejavnost povečala za 2 poslovalnici in sicer: Elita — Trgovsko podjetje Kranj, ki prodaja otroško konfekcijo in Marketing Ljubljana, ki prodaja alkoholne in nealkoholne pijače. Največja trgovska delovna organizacija v občini ABC Fomurka — trgovsko podjetje Kočna pa ocenjuje svoje dejavnosti v letu 1977 takole: Največjo obveznost za leto 1977 je za ABC Pomurka — trgovsko podjetje Kočna Kamnik predstavljala izgradnja blagovnice v Kamniku. Do realizacije tega objekta pa ni prišlo zaradi zakasnitve pri določitvi lokacije. Predvidevanje v zvezi s prodajalno z motornimi vozili v Maistrovi ulici ni bilo realizirano, prostori pa so bili preurejeni iz razstavno-skladLščnega prostora v prodajalno s pohištvom Kočna—lipa, ki bo poslovala izključno na osnovi dohodkovnih odnosov. V mesecu aprilu je bila odprta na Bakovniku nova samopostrežna trgovina in bife. Ti dve enoti bi sicer morali pričeti poslovati že konec lanskega leta, a je iz objektivnih vzrokov prišlo do zakasnitve. Za poletne mesece je bil predviden tudi kamniški sejem. Organizacija sejma naj bi bila v prazni proizvodni hali IPOK na Bakovniku, ker osnovna šola Toma Brejca prostorov ni mogla dati na voljo. Do realizacije sejma ni prišlo, ker se je ravno v času pripravljalnih del ponovno začelo poudarjati izpolnjevanje dogovorjenih poslovnih načel, ki naj bi preprečevali nelojalno konkurenco, ki bi ogrožala enotnost slovenskega tržišča, kar se je v veliki meri pojavljalo v preteklosti. Zato je delavski svet sprejel sklep, da do realizacije kamniškega sejima ne bo prišlo; o tem sta bila obveščena tudi Skupščina občine Kamnik in Občinski sindikalni svet Kamnik. Kot delno nadomestilo se je v mesecu septembru organiziralo teden pohištva in opreme. Za leto 1977 je predvideno, da bosta temeljni organizaciji realizirali svoje planske obveznosti iz naslova celotnega prihodka. Novo zaposlovanje v TOZD Maloprodaja v okviru obstoječih in novih prodajnih kapacitet bo po predvidevanjih vplivalo na manjšo produktivnost. Fizični obseg prodaje bo absolutno sicer večji kot v letu 1976, na zaposlenega pa bo zaradi večjega zaposlovanja nižji. Novo zaposlovanje v TOZD Prodaja na debelo je pozitivno vplivalo na povečanje obsega poslovanja in pred. videvamo, da se bo produktivnost na zaposlenega v letošnjem letu dvignila za okrog 10 odstotkov. Obrt, turizem, gostinstvo Na področju družbene in zasebne obrtne dejavnosti, gostinstva in turizma so bili realizirane naslednje naloge: Sprejet je bil zazidalni načrt obrtne cone Kamnik. Pri Združenju samostojnih obrtnikov Kamnik je bila ustanovljena poslovna enota obrtne nabavne prodajne zadruge »Brana«, ki pa bo začela v polnem obsegu poslovati v letu 1978. Investicije na področju obrti in gostinstva so bile v precejšnji meri pogojene z odobravanjem kreditov tako v osnovna kot v obratna sredstva. Koprska in Ljubljanska banka sta kreditirali z dokaj ugodnimi pogoji nosilce teh dejavnosti, s čemer je bila omogočena hitrejša gradnja poslovnih objektov, nabava novih strojev in opreme, kakor tudi izboljšani pogoji poslovanja in kritje finančnih obveznosti obstoječih poslovalnic in ustanovljenih novih obrtnih in gostinskih obratov. Tako je Ljubljanska banka — poslovna enota Kamnik odobrila eno posojilo za osnovna sredstva v višini 100.000,00 din na podlagi vezave in šest posojil v znesku 475.000 din za obratna sredstva. Koprska banka je odobrila 39 posojil za obratna sredstva v znesku 3.740.000 din. V zasebnem gostinstvu so bili na novo ustanovljeni 3 gostinski obrati, več pa je bilo preurejenih in opremljenih s sodobno gostinsko opremo. Organizacija združenega dela »Viator« — TOZD Hoteli in žičnice Kamnik je pričelo z elektrifikacijo počitniškega rekreacijskega centra Velika planina. Dela so izvršena do I. faze. Na električno omrežje je bilo priključe-mih 14 počitniških hišic ob levem in desnem bregu Šim-novca. V letu 1977 so bila izvršena tudi večja remontna dela na žičnici (krajšanje vrvi, magnetoskopsko slikanje vrvi). Poleg večjih investicijsko-vzdrževalnih del, predvsem na žičnicah, bo v letu 1977 zgrajen nov transformator v Bistrici, ker je obstoječi leseni dotrajan. Kmetijstvo Kmetijstvo je v letu 1977 sledilo smernicam Resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kamnik in sklepom skupščine, ki so bili oblikovani na osnovi zaključkov javne razprave o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva. Ji V tem letu je bila izdelana kategorizacija kmetijskih zemljišč, kot sestavni del urbanističnega programa občine, kar je pomemben prispevek k varstvu kmetijskih zemljišč. Pospeševanje zasebnega kmetijstva je v okviru danih možnosti izvajala Kmetijska zemljiška skupnost. Iz sredstev skupnosti se je vršilo sofinanciranje pospeševalne službe, izobraževanje kmetov in financiranje preure-ditvenih programov in načrtov. Posebna pozornost je bila posvečena nabavi bolj produktivne plemenske živine in ob. novi skupnih objektov na planinskih pašnikih. Okrepilo se je tudi kooperacijsko sodelovanje kmetov s kmetijskimi organizacijami združenega dela. Pogodbo z Emono — TOZD Kmetijsko kooperacijo je sklenilo 434 kmetov za odkup mleka, 294 za odkup živine in 32 za pridelovanje vrtnin. Na novo zgrajenih ali adaptiranih je bilo II hlevov s 181 stojišči in postavljenih 19 silosov. Na področju zasebnega sektorja gozdarstva je bilo največ sredstev porabljenih za vzdrževanje in rekonstrukcijo gozdnih cest in sicer 1.050.000 din, na novo je bila zgrajena gozdna cesta Gozd—Markovo. Urejanje prostora Predvideni program za leto 1977 se je v preteklem obdobju delno realiziral. Izdelani so bili novelacijski predlogi urbanističnega programa z urbanističnim redom ureditvenega območja Kamnik in urbanističnih načrtov ureditvenega območja Kamnika ter ureditvenega območja Most in Komende. Določeno je bilo tudi območje trase obvozne ceste Kamnik. Opredeljene so biLe tudi lokacije trgovsko poslovnega, kulturnega in športnega centra. KOMUNALNO PODJETJE Komunalno podjetje v letu 1977 izpolnjuje naloge, ki so bile predvidene v srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980. Plan investicij, za katerega je bila vzeta osnova iz srednjeročnega plana, je tudi v celoti realiziran, s tem, da se bo investicija rezervoar Grad zaradi nedokončane tehnične dokumentacije prenesla v naslednje leto. Odstopanje od srednjeročnega plana se bo v prihodnjih letih do leta 1980 pokazalo edino pri načrtovanju delovne sile, saj je bilo že v letošnjem letu doseženo predvideno število zaposlenih glede na plan. Vzroki za to so številne boleznine, prav tako pa se je sam obseg komunalnih del povečal preko predvidevanj. Realizacija programa cestnih del na regionalnih cestah V letu 1977 so bila na regionalnih cestah izvršena naslednja dela: — v Motniku se vrši modernizacija ceste, kar predstavlja zaostanek del iz leta 1976. Pričakovati je, da bo izvajalec zaključil dela na objektu do konca leta 1977, — zaključena so dela na zidu v Tuhinju, — izvršena je bila ojačitev ceste Sp. Brnik—Moste, — za sanacijo plazu v Motniku je že sklenjena pogodba, izvajalec CP Ljubljana pa še ni pričel z deli, — ureditev vozišča Stahovica—Črnivec je v pripravi, — dela pri modernizaciji ceste Kamnik—Ločica—špi-talič so s pričela v septembru 1977. Zaradi prezaposlenosti izvajalca pa del ne bo mogoče zaključiti v letu 1977, — za modernizacijo ceste Motnik—Ločica Republiška skupnost za ceste pridobiva upravna dovoljenja, — asfaltiran je bil del ceste Moste—Vodice, — asfaltirana je bila cesta Klanec—Zalog. Vzdrževalna dela na vodotokih Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava izvaja v letu 1977 na območju občine dela po programu, najpomembnejša pa so naslednja: — obrežni kamniti betonski zid za regulacijo Kamniške Bistrice v Novem trgu od Tovarne usnja do železnega mostu na levi strani struge, _izgradnja opornega zidu ob Tunjščici v naselju Moste. Gradila ga je sama krajevna skupnost ob dotaciji Območne vodne skupnosti, — redno vzdrževanje jezov in podslapja na reki Kamniški Bistrici. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1977 je bil sprejet in podpisan samoupravni sporazum o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik. Ta sporazum je podpisala večina OZD in TOZD do meseca maja 1977, za tiste, ki pa sporazuma niso podpisali, pa je Skupščina občine Kamnik izdala odlok. Po tem sporazumu je bil določen najnižji odstotek združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo po stopnji 7 odstotkov od bruto OD. Tako ugotovljena sredstva se delijo: 40 odst. OZD, 30 odst. enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in 30 odst. enota za graditev stanovanj. V letu 1977 so Stanovanjska skupnost in delovne organizacije, ki so združevala sredstva nad 7 odst., skupno vložile 23,592.175 din. Iz teh sredstev je bilo zgrajenih 67 stanovanj, od tega 34 iz sredstev družbene pomoči pri Stanovanjski skupnosti. Resolucija v letu 1977 je predvidevala izgradnjo 276 stanovanj. V svojem predvidevanju resolucija ugotavlja, da bo stanovanjsko izgradnjo v takem obsegu težko realizirati. Dejansko je bilo v letu 1977 iz vseh sredstev, tako iz sredstev solidarnosti kot iz sredstev, ki ostanejo OZD, ter sredstev fizičnih oseb, zgrajenih 134 stanovanj. Od 134 stanovanjskih enot, ki so bile vse prodane, je bilo samo 14 kupcev, ki prebivajo zunaj občine Kamnik. Obseg planirane izgradnje in individualnih graditeljev računamo po oceni, da je dosegel število 80 stanovanj v letu 1977. To je nekoliko nad predvidevanji dinamike izgradnje, ki je predvidena v srednjeročnem programu stanovanjske izgradnje v letu 1976—1980. Skupno je bilo zgrajenih v letu 1977 214 stanovanj, kar je manj od programiranih, oziroma predvidenih v resoluci- ji 1977, vendar je treba pri tem upoštevati, da je bilo v letu 1977 računano združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo po stopnji 8 odst., sporazum pa je bil dosežen in podpisan po stopnji 7 odst. V letu 1977 je bilo pri enoti graditve stanovanj razdeljenih skupnih 6,200.000 din v sredstva za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Od tega je bilo 2.000.000 sredstev razdeljenih OZD za nakup in kreditiranje stanovanj v usmerjeni gradnji, 4,200.000 din pa je bilo razdeljenih fizičnim osebam za individualne kredite za gradnjo sta-vanjske hiše, oziroma nakup stanovanj v usmerjeni gradnji. Na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda obstaja še nadalje pereča problematika. Ne moremo biti zadovoljni, ker sredstva, ki so na voljo za tekoče in investicijsko vzdrževanje, sploh ne pokrivajo najnujnejših potreb. Po programu del, ki bi jih bilo nujno izvršiti na obstoječem stanovanjskem fondu, so bila dela v letu 1977 programirana v višini 7,500.000 din. Razpoložljivih sredstev pa je bilo 700.000 din. Ta sredstva se formirajo iz stanarin, le-te pa so še vedno znatno prenizke; tudi v bodoče, kolikor ne bo s predpisi drugače določeno, ni pričakovati vidnejših premikov na tem področju. V letu 1977 je Stanovanjska skupnost — enota za gospodarjenje s stanovanjskim fondom najela pri enoti graditve stanovanj kredit v višini 1,500.000 din z namenom, da bi na ta način vsaj delno ublažili težko stanje na področju vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda. Prav tako je Stanovanjska skupnost v letu 1977 razpisala posojilo za pravne in fizične osebe v višini 6,000.000 din za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda v mestu Kamniku. Prednost za najetje tega posojila imajo prosilci, ki bodo obnavljali stanovanja v starem jedru mesta Kamnika. Družbene dejavnosti Po večkratnem usklajevanju so bili v letu 1977 z zamudo sprejeti samoupravni sporazumi o temeljnih planih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Sprejem teh samoupravnih sporazumov pomeni pomemben korak k uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na temelju sodobne menjave dela na teh področjih posebnega družbenega pomena. V večini primerov pa sporazumi še ne vsebujejo osnovnih elementov, potrebnih za uresničevanje svobodne menjave dela med delavci v teh družbenih dejavnostih z uporabniki njihovih storitev. V določeni meri je temu vzrok pomanjkanje ustreznih sistemskih osnov za svobodno menjavo dela. Kljub temu, da je bil izdelan enoten metodološki pristop, so sprejeti samoupravni sporazumi š precej neenotni še zlasti pa v opredelitvi materialnih obveznosti udeležencev za združevanje sredstev. Ker gre za odstopanje od planskih predvidevanj, bodo samoupravne interesne skupnosti morale usklajevati višino svojih sredstev z družbenim planom in resolucijo. Hkrati se še vnaprej postavlja kot trajna naloga vsklaje-vanje že sprejetih samoupravnih sporazumov z družbenoekonomskimi osnovami svobodne manjave dela. Poraba na nekaterih področjih družbenih dejavnosti odstopa od sprejetih prioritet z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana in z družbenim planom občine, će upoštevamo občinske samoupravne interesne skupnosti, je prioriteta naslednja: 1. temeljna telesnokultuma skupnost 2. skupnost otroškega varstva 3. kulturna skupnost 4. skupnost socialnega skrbstva 5. občinska izobraževalna skupnost. SIS Dogovor. Dogovor. Indeks programi valoriz. prog. 77/76 prog. 76 1977 A. Občin, izobraž. skup. 38.596 45.190 117 — enotni program 28.596 29.490 131 — dodatni program 7.833 — investicije 5.302 6.136 116 — solidarnost 4.479 631 14 — vzajemnost 398 537 135 — 536 536 B. skup. otr. varstva 4.863 6.272 129 — temeljni program 2.500 3.357 134 — dopolnilni program 2.383 2.915 123 C. Skup. soc. skrbstva 4.396 5.225 119 — občinski program 2.329 2.887 124 — enotni program 886 1.230 139 — skupni program 1.181 1.108 94 D. Kulturna skupnost 6.118 7.711 126 — za občino 2.791. 3.427 122 — za republiko 3.327 4.284 129 E. TTKS 2.004 2.621 130 — za občino 1.530 2.080 135 — za republiko 474 541 114 SKUPAJ 56.156 67.019 119 SIS bodo v okviru koordinacije pri SZDL uskladile dinamiko priliva sredstev v okviru prioritete, ki je sprejeta v družbenem planu občine. Realizacija priliva sredstev je bila napram planiranim dogovorjenim sredstvom v devetih mesecih naslednja; 9-mes. 9-mes. SIS plan realiz. Indeks programi 1977 1977 doseg. A. Občin, izobraž. skupnost 33.693 35.654 105,8 — enotni program 22.117 27.413 97,9 — dodatni program 5.874 — investicije 4.602 4.638 100,7 — solidarnost 473 2.986 627,0 — vzajemnost 402 426 105,9 — skupne naloge 225 211 93,7 B. Skup. otroškega varstva 4.704 3.902 82,9 — temeljni program 4.704 3.902 82,9 — dopolnilni program C. Skup. social. skrbstva 3.918 3.905 99,7 — občinski program 2.165 2.203 101,7 — enotni program 922 713 77,5 — skupni program 831 989 119,0 D. Kulturna skupnost 5.783 5.899 102,0 — za občino 2.570 2.565 99,8 — za republiko 3.213 3.334 103,0 E. TTKS 1.675 1.583 95,0 — za občino 1.276 1.244 97,0 — za republiko 402 339 99,0 SKUPAJ 49.773 50.943 102,3 Po zanj i oceni višine bruto OD v občini, se bo v SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik združilo v letu 1977 z okoli 8 odstotki več sredstev kot je bilo dogovorjeno. Glede na ugotovitve in ocene morajo interesne skupnosti pripraviti oceno skladnosti priliva sredstev z dogovorjenimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov ter sprejeti ustrezne ukrepe. Samoupravni sporazum SIS že vsebujejo določila o presežnih sredstvih v letu 1977. SIS bodo med seboj poravnale morebitne primanjkljaje in presežke, oziroma presežena sredstva ne uporabijo v tem letu, temveč se jih prenese v prihodnje leto. Otroško varstvo Načrtovane naloge otroškega varstva se izvajajo v skladu z dogovorjenimi programi. Temeljni program skupnosti predstavlja vzgajnovar-stvena dejavnost, ki jo izvaja otroški vrtec Antona Medveda v Kamniku. Predšolskim otrokom, ki obiskujejo otroški vrtec, je zagotovljen minimalni standard predšolske vzgoje. V planu za leto 1977 je predvideno, da bo skupnost otroškega varstva zagotovila predšolsko vzgojo v organiziranem varstvu za 470 otrok. Predvideno število otrok je že od meseca aprila dalje preseženo, v poprečju za leto 1977 pa verjetno ne bo preseženo. Dopolnilni program skupnosti zajema predvsem investicije v otroške vrtce, subvencioniranje cen v vrtcih za otroke staršev z nižjimi dohodki, letovanja otrok in druge. naloge ter ostale funkcionalne izdatke za de skupnosti. Največja naloga v tem letu je izgradnja otrn. škega vrtca v Komendi. Pogodbena vrednost del za objekt znaša 5,958.799 din ter informativna cena za oprema 1,137.456 din, skupaj torej 7,096.255 din. K temu je pr.-šteti še 390.000 din za pridobitev zemljišča in načrte ter 120.000 din za strokovni nadzor gradnje. Program investicij se izvaja. Zaključena so priprav ljalna dela za gradnjo otroškega vrtca v Komendi in je v izgradnji. Za skupni program združujejo delavci naše občine 20,028.000 din pri Zvezi skupnosti otroškega varstva. T teb sredstev so zagotovljena nadomestila osebnega dohodka materam v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni, pomoč za opremo novorojenemu otroku ter otroški dodatki za otroke delavcev in kmetov Izobraževanje Posamezni programi občinske izobraževalne skupnosti Kamnik se uresničujejo v dogovorjenem obsegu. Enotni program zagotavlja osnovno izobraževanje na podlagi standardov in normativov, ki izhajajo iz zakon skih obveznosti in dogovorjenih dejavnosti v obsegu ki ga predpisuje učni načrt s predmetnikom m z drugimi za šolo obveznimi dejavnostmi. V osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 1976/77 skupaj 3.123 učencev v 117 oddelkih, od tega je 14 oddelkov s kombiniranim poukom in 83 učencev v 8 oddelkih organizacije za usposabljanje (POŠ Homec). Podaljšano bivanje učencev je organizirano v 13 oddelkih v dijaškem domu, osnovni šoli Stranje in od septembra dalje tudi v osnovni šoli Komenda-Moste. Mala šola je bila organizirana za vse učence pred vstopom v Osnovno šolo. Prevozi v osnovne šole so za učence brezplačni, stroške krije občinska izobraževalna skupnost v predvidenem znesku 1,100.000 din za leto 1977. Delavska univerza organizira osnovne šole za odrasle, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost. POSEBNI PROGRAM ZA INVESTICIJE S posebnim programom za investicije se zagotavljajo sredstva za financiranje gradnje centra za usmerjeno izobraževanje. Sredstva celotnega programa za investicije v letu 1977 znašajo 22,883.917,85 din skupaj s prenese nimi sredstvi iz preteklega leta in vključno z deležem, ki ga prispevajo občani za investicije v šolstvo. Planirani dohodki posebnega programa za investicije so: 1. prispevek iz bruto OD 7,699.000 din 2. krajevni samoprispevek 5,000.000 din 3. prenesena sredstva iz" pretek, leta 10,184.917,85 din Skupaj 22,883.917,85din Vsa zbrana sredstva bodo porabljena za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja. Za ostale programe združujejo delavci sredstva še za: solidarnost, program skupnih nalog, program vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor. Sredstva za te programe so zajeta v stopnji občinske izobraževalne skupnosti, združujejo pa se na republiški ravni. Kultura Delo v kulturnih dejavnostih poteka po programu. Izpeljava planiranih akcij: do 30. 9. 1977 je stalo 5 stalnih razstav (Stol, NOB, skanzen, Krumperk, Moravče). Občasne razstave: do 30. 9. 1977 so bile realizirane. Varstvo na Slovenskem, razstava otroških risb Gendirn-gen, razstava absolventa Lipovca, 40 letnica KPS in Tito v Kamniku, ekstempore. 24. novembra bo otvoritev razstave del akademskega slikarja Mihe Maleša, v drugi polovici meseca decembra pa razstava akvarelov in keramičnih izdelkov Lanc-Vidervol. V sezoni 1976/77 je bilo izvedenih 12 gledaliških predstav, 9 koncertnih prireditev. Z izrednim prizadevanjem je uspelo izvajalcem programov izpolniti, oziroma preseči zadane naloge, zapisane v resoluciji za leto 1977. Telesna kultura V letu 1977 je bila na področju telesne kulture dosežena kvalitetna sprememba glede organiziranosti. Zelo se je uveljavil rekreacijski šport, ki vse bolj postaja osnova za delovanje samoupravne interesne skupnosti telesne kulture. V tem letu pa so bile tudi bistvene spremembe na področju tekmovalnega športa. To se kaže v tem, da so dobili prednost mlajši, perspektivni športniki in ekipe; košarke, nogometa, rokometa, odbojke, vaterpola in smučanja. Dokončana je bila investicija doma Partizana Mekinje, kupljena in urejena pa je bila t/udi stavba za športno društvo v Komendi. Zdravstveno varstvo Program zdravstvenega varstva se je v letu 1977 odvijal predvsem v okvirih programov v letu 1976. Za leto 1977 je značilno, da se je povečalo povpraševanje po zdravstvenih storitvah s strani uporabnikov zdravstvenega varstva, s tem pa se je povečal tudi obseg zdravstvenega varstva preko pričakovanih, oziroma dogovorjenih okvirov. To se nanaša predvsem na izvajanje varstva in reševalnih prevozov. V letu 1977 so se izvajale predvsem prednostne naloge, in sicer: vsa pozornost je bila usmerjena na boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, da bi zmanjšali in omejili izostanke od dela ter preprečevali nesreče pri delu ali izven dela in število obolenj za poklicnimi boleznimi, invalidnosti in siceršnjih množičnih obolenj. Socialno skrbstvo Obiinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik je v letu 1977 preko organov za opravljanje javnih pooblastil in strokovne službe izvajala ukrepe po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in drugih predpisih, ki nalagajo tem organom dolžnosti na področju varstvu otrok in družine ter odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase. Da bi občanom, ki nimajo sredstev za preživljanje in prejemajo družbeno denarno pomoč, zagotovila socialno varnost, je skupnost pomoč uskladila z dvigom življenjskih stroškov v okviru finančnih sredstev, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov za leto 1977. Financiranje skupnosti je do sedaj potekalo v skladu s samoupravnim sporazumom. Družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja je prejemalo 14 osib, kot dopolnilni vir preživljanja pa 71 oseb. V domskem varstvu se je nahajalo 76 oseb, za katere je Otačtaska skupnost socialnega skrbstva krila stroške v celoti ;Ji delno. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ocena programa ter dohodkov in izdatkov skupnosti za obdobje januar—avgust 1977 je naslednja: Ocenjuje se, da bodo realizirani skupni dohodki v višini 9.936 milijonov din, kar predstavlja 6 odstotkov več, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu skupnosti.'Največji delež tako v dohodkih kot tudi pri prekoračitvi predstavljajo prispevki po samoupravnem sporazumu, katerih realizacijo ocenjujemo na 8.770 milijonov din, kar predstavlja 481,1 milijona din, oz. 5,8 odstotka več kot je dogovorjeno s samoupravim sporazumom. Glavni razlogi za prekoračitev dogovorjenih sredstev so: — hitrejša rast osebnih dohodkov na zaposlenega (plan 15 odstotkov, realizacija I-VI 17,2 odstotka, ocena 18,7 odstotka), — hitrejša rast zaposlenosti (plan 2,6 odstotka, realizacija I-VI 3,6 odstotka, ocena 3,6 odstotka), — hitrejša rast mase bruto osebnih dohodkov (plan 18 odstotkov, realizacija I-VII 20,2 odstotka, ocena 23 odstotkov), — nadpoprečni porast poslovnega sklada (valorizacija osnovnih sredstev), ki je podlaga za posebni prispevek iz dohodka. Izdatki so v višini 9.350 milijonov din, kar predstavlja 272,3 milijona din, oziroma 3 odstotke več, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom, 'i Skoraj vsa prekoračitev izdatkov (225 milijonov din) odpade na denarne dajatve, to pa predvsem zavoljo dveh razlogov: — povečane pravice udeležencev NOB pred 9. 9. 1943. letom po noveli republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeti v juliju 1977 (dodatni izdatlki v višni 130,8 milijona din), — predlagana medletna uskladitev pokojnin za pri-blitoo 6 odstotkov od 1. 8. 1977 leta dalje (dodatni izdat- ki pri denarnih dajatvah v višini okoli 180 milijonov dinarjev). Ker je višina realizacije prispevkov v tesni odvisnosti od realizacije denarnih dajatev, bodo tudi prispevki prekoračeni za blizu 27,6 milijona din. Ce ne bi bilo omenjenih razlogov, bi bile zaradi manjšega povečanja skupnega števila upokojencev, kot je bilo predvideno z letnim planom, denarne dajatve realizirane za blizu 0,8 odstotka pod planom. Stroški za rehabilitacijo ter izvajanje zavarovanja pa bodo realizirani nekoliko pod planom. Samoupravna skupnost za zaposlovanje — enota Kamnik Samoupravna skupnost za zaposlovanje v Kamniku je organizirana kot enota Skupnosti za zaposlovanje v ljubljanski regiji. Pripravljamo pa se na reorganizacije naše službe in skupnosti, ki bo dajala več samostojnosti in pristojnosti temeljnim Skupnostim za zaposlovanje v občini. Osnova za to delo je proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb po kadrih v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih, da lahko nudimo pomoč pri zadovoljevanju teh potreb in da vodimo ustrezno politiko poklicnega usmerjanja in zaposlovanja. Pri zaposlovanju nudimo pomoč iskalcem zaposlitve, posebno pa se veliko angažiramo pri pomoči težje zaposlivLm iskalcem zaposlitve. Prav tako nudimo pomoč tistim delavcem, ki želijo menjati zaposlitev. Do 15. 10. 1977 je bilo v občini nezaposlenih 120 oseb, od tega 47 težje zaposlivih; zaradi alkoholizma 25 oseb in težjih kroničnih bolezni ter telesnih okvar 22 oseb. Ostali pa imajo težave zaradi manjšega povpraševanja po njihovih poklicih, predvsem v naši občini. Pri naših delovnih organizacijah je v tem času največje povpraševanje po priučenih in nepriuče-nih delavcih, pa tudi po ekonomskih, strojnih, metalurških in administrativnih tehnikih. Delovne organizacije pa povprašujejo tudi po pravnikih in ekonomistih. Ugotavlja se tudi, da interes za -poklicne šole upada in se povečuje interes za pisarniške poklice. Kljub obilici informativnega gradiva in individualnega svetovanja, ki se ga nudi mladini, se to razmerje ne popravlja. Prav tako se pri visokošolskem študiju povečuje interes za družboslovni študij in zmanjšuje za tehniko. Na področju štipendiranja je bilo precej težav, ker so se kriteriji štipendiranja med letom menjali in je bil izvršen prehod od izenačevanja materialnih pogojev za šolanje na štipendiranje kot element kadrovske - politike. Značilno je, da so učenci in študenti bolj zainteresirani za štipendije iz združenih sredstev kot za kadrovske štipendije, ki so vsako leto razpisane v manjšem obsegu, ker se ne želijo vezati na določeno delovno organizacijo. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v občini Kamnik SIS za varstvo pred požarom je bila ustanovljena decembra 1976. Delo požarne skupnosti v letu 1977 ni moglo zaživeti v popolnosti, saj je bilo financiranje v prvem polletju še na stari proračunski osnovi. Požarna skupnost je pripravila samoupravni sporazum o financiranju dejavnosti požarnega varstva, ki ga je podpisala večina delovnih organizacij, za tiste, ki sporazuma niso podpisali pa je bil pripravljen in sprejet občinski odlok. Zaradi nejasnosti na področju finančnih sredstev je delo potekalo v okvirih požarnega varstva prejšnjega leta. Tehnična kultura Program dela se je odvijal pretežno po predvidevanjih, kljub temu, da so primanjkovala finančna sredstva. Nekatere investicije so odpadle, izvršila pa se je nabava nove radijske primo-prodajne postaje. Sredstva za to investicijo so bila podarjena v Kemijski industriji Kamnik, ki smo jih dobili s prodajo odpadnega agregata za staro železo. Za leto 1977 je organizacija dobila sredstva in proračuna za prvo polletje in sicer 30.000 din, sredstva za drugo polletje pa bo organizacija dobila šele po zaključnem računu delovnih organizacij spomladi leta 1978. Zaradi sprememb financiranja organizacije se je spremenil tudi terminski ciklus financiranja. Krajevne skupnosti Krajevne skupnosti so v 9-mesečnern obdobju dosegle skupno 10.677 din dohodkov brez sredstev, ki so jih kot saldo prenesle iz leta 1976. Največ sredstev — 4.109 din je bilo zbranih s krajevnim samoprispevkom, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale krajevnim skupnostim 1,910.000 din, prispevek občanov za financiranje gradenj komunalnih objektov pa je znašal 566.000 din. Glede na tako stanje je ugotovljeno, da bo plan dohodkov krajevnih skupnosti za leto 1977 v celoti izpolnjen. V tem obdobju so krajevne skupnosti nadaljevale z izvajanjem srednjeročnega plana, katerega sestavni del je tudi plan za leto 1977, ter so porabile skupno 6,510.000 dinarjev. Od tega 1,961.000 din za asfaltiranje cest in ulic, za vodovode 251.000 din, kanalizacije 633.000 din in električne napeljave in naprave 95.000 din. Med najvažnejšimi deli so gradnja vodovoda Praprot-no v Crni, gradnja kanalizacij in asfaltiranje Ogrinčeve ulice, Neveljske poti, ulice Treh talcev, gradnja vodovoda na Tučno in Briše in spodnji predel naselja Poreber, asfaltiranje ceste v Podgorju, gradnja TP v Špitaliču, dokončanje rekonstrukcije električnega omrežja in treh transformatorjev v KS Vranja peč, gradnja TP in nizkonapetostnega voda v šmarci, priključitev naselja šmarca na kamniški vodovod, asaltiranje odseka cese Komenda do Brega in asfaltiranje ulic na Bakovniku. Razen tega so vse krajevne skupnosti vzdrževale ceste II. reda in vaška pota. Dosledno izvajanje planov krajevne skupnosti pa je oviralo pomanjkanje cementa, cementnoazbestnih cevi in prezasedenost izvajalcev. Zaradi teh razlogov KS Kamnik ni mogla nadaljevati z gradnjami kanalizacije in v zvezi s tem pa tudi ne nadaljevati urejanja ulic in nekaterih predelov Kamnika. Pri izvajanju planov so krajevne skupnosti naletele na težave pri vzdrževanju občinskih cest II. reda, ker so bila zagotovljena finančna sredstva le za prvo polletje in pri izvajanju tehničnega opremljanja cest (cestno prometni znaki). Te težave so nastale v glavnem zaradi novega načina financiranja vzdrževanja komunalnih objektov in začetnih organizacijskih pomanjkljivosti novoustanovljene samoupravne komunalne skupnosti, ki je prevzela dosedanje pristojnosti občinske skupščine s tega področja. Zaradi tega se bodo v nekaterih krajevnih skupnostih nekatera dela zavlekla tudi v leto 1978. Narodna obramba V letu 1977 se je napredek ljudske obrambe in družbene samozaščite odvijal po izvajanju družbenega plana občine, razen nekaterih nalog, ki so bila vezana na večja finančna sredstva, ki jih v občinskem finančnem načrtu ni bilo moč zagotoviti. Varnost in družbena samozaščita Varnostna situacija je bila v letu 1977 dokaj stabilna. Zaskrbljujoči so le podatki na področju varnosti v cestnem prometu, kjer beležimo močan porast prometnih nesreč. Merilo smrtnih primerov piri prometnih nesrečah se je podvojilo v primerjavi z letom 1976. Pomembno delo je bilo opravljeno na področju narodne zaš6ite_ V vseh temeljnih sredinah so ustanovljene enote v narodne zaščite in izdelani programi za delo le-teh. Pripravljene so tudi spremembe občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti s področja družbene samozaščite, ki sicer počasi, vendar vztrajno prehaja v zavest delovnih ljudi in občanov. RESOLUCIJA 0 IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK V LETU 1978 Vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja v občini Kamnik opredeljujejo z navedeno resolucijo naloge v letu 1978, ki izhajajo iz dogovora o temeljih družbenega plana občine iz m drugega plana občine Kamnik v letih 1976 do 1980. Pri izvajanju svojega ter družbenega plana pa upoštevajo ugotovitve iz dosedanjih analiz v letih 1976 in 1977 ter nove pogoje in možnosti gospodarjenja. Osnovni nosilci razvoja naj v letu 1978 zagotovijo izvajanje naslednje politike usmeritve in naloge: — na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja je potrebno dosledno izvajati Zakon o združenem delu. Posebno je potrebno uveljaviti sistem nagrajevanja po delu za vse delavce zaradi doseganja višje storilnosti dela in višje produktivnosti vseh proizvodnih dejavnikov, upoštevati pa je potrebno samoupravne sporazume o dogovorjenih sredstvih za osebne dohodke; — zagotoviti morajo skladne odnose v delitvi dohodka, da bi zagotovili pogoje za višjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva; — dosledno morajo izvajati sprejeto politiko zaposlovanja in omejevati prekomerno zaposlovanje na režijskih delovnih mestih; — nosilci razvoja morajo dosledno upoštevati načela, da mora biti dinamika rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v občini počasnejša od rasti družbenega proizvoda; — na področju investicij naj imajo prednost kapitalno intenzivne naložbe; — nosilci mvesticijskih odločitev naj usmerijo razpoložljiva sredstva predvsem v dokončanje že začetih objektov, zlasti v dejavnostih skupnega pomena. Odločitve pri investicijah naj izhajajo iz realnih konstrukcij predračun- skih vrednosti, še posebno pa moramo zagotoviti izvajanje programa izgradnje objektov družbenega standarda iz programa samoprispevka in drugih združenih sredstev; — realizirati je potrebno sanacijske programe ter ukrepe za učinkovito odpravljanje negativnih rezultatov poslovanja v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Naloge na področju gospodarstva Za dosedanji gospodarski razvoj je v srednjeročnem družbenem planu občine značilna neenakomerna gospodarska rast. V letu 1976 je bila gospodarska rast nizka in je znašala 3 odstotke, nasprotno pa je gospodarska rast v letu 1977 zelo visoka in ocenjujemo, da bo znašala od 8—9 odstotkov. Na osnovi gibanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih leta 1977 pa v letu 1978 predvidevamo manjšo rast. V občini Kamnik planiramo, da bo v letu 1978 družbeni proizvod porasel za 6 odstotkov, to je v okviru poprečne letne rasti, predvideno s srednjeročnim družbenim planom občine. Takšno rast bo mogoče doseči, kljub temu da v letu 1978 ne bodo aktivirane neke večje nove zmogljivosti, pač pa bomo to tahko dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. To izhaja iz ugotovitev, da je industrijska proizvodnja v teku leta zelo varirala in da kapacitete v letu 1977 niso bile povsem izkoriščene v vseh mesecih leta. s Produktivnost dela, merjena s fizičnim obsegom industrijske proizvodnje, je na zaposlenega porasla v letu 1976 za 3 odstotke, v. letu 1977 pa za 8 odstotkov. Neenakomerno gibanje rasti produktivnosti dela kaže predvsem na to, da je produktivnost dela odvisna od ugodnih ali neugodnih pogojev za realizacijo proizvodnje, manj pa rezultat boljše organizacije dela, sodobnejšo tehnologije in opremljenosti, oziroma boljšega izkoriščanja delovnega časa in znanja. Na fizični obseg industrijske proizvodnje, s tem pa tudi na gospodarsko rast, vpliva v veliki meri tudi uvoz opreme. Omejevanje uvoza opreme je še posebej pereče vprašanje za kamniško predelovalno industrijo, saj je modernizacija te industrije tesno povezana z njeno prodornostjo in s konkurenčnostjo na tujih trgih. Dinamika proizvodnje in dinamika gospodarske rasti bo lahko dosegla poprečno petletno rast glede na dosedanje razmere v proizvodnji, kjer beležimo dokaj nizko raven zalog gotovih proizvodov. Na splošno pa so delovne organizacije dobro preskrbljene s surovinami in reprodukcijskim 'materialom. Zaposlenost se je na področju gospodarstva v letu 1976 prilagodila nekonjunkturnim pogojem gospodarjenja, do povečanja zaposlenosti ni prišlo niti v letu 1977 kljub večjemu obsegu poslovanja, kar deloma kaže na to, da smo v letu 1977 boljše izkoristili obstoječe zmogljivosti kot leto prej in zvišali storilnost dela. Stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja v letih 1976 do 1980 so naslednje: Osnovni kazalca 1976 Ocena Plan Plan 1977 1978 76—80 družbeni proizvod 3,0 8,0 6,0 6,0 produktivnost 3,0 8,0 3,8 3,8 zaposlenost 0,0 0,0 2,2 2,2 Realni osebni dohodki bodo v letu 1978 predvidoma višji za 2 odstotka po predvidevanjih republiške resolucije, ta rast pa mora biti rezultat produktivnega individualnega dela ter uspeha temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela. Sredstva za osebne dhodke moralo naraščati le v okviru ustaljenega dohodka, tako da bodo v globalu naraščala počasneje od rasti dohodka. Komisija udeležencev samoupravnih sporazumov in sindikati bodo ugotavljali na osnovi periodičnih obračunov vzroke nesorazmerij in nepravilnosti pri delitvi osebnih dohodkov, še posebno pozornost pa bodo posvetili organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Skupščina občine pa bo v okviru družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine sprejela začasne ukrepe, če bo ugotovila, da je organizacija združenega dela oškodovala družbene interese, če bistveno odstopa od osnove in meril, ki jih določa samoupravni sporazum, in s tako delitvijo povzroča motnje in druge neželjene posledice v tokovih družbene reprodukcije. Uvoz in izvoz Na področju izvoza in uvoza je pomembno, da bo SR Slovenija v letu 1978 sprejela samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza blaga in storitev v interesni skupnosti Jugoslaviji. Namen tega sporazuma je, da se prvenstveno zagotovi nemotena preskrba z deviznimi sredstva za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala tistim organizacijam združenega dela, ki trajneje povečujejo izvoz blaga in storitev. SR Slovenija bo s sporazumom bank usmerila večja sredstva za kreditiranje tekočega izvoza blaga in storitev ter za pripravo proizvodnje za izvoz. Izvoz bo v letu 1978 še toliko pomembnejši, ne samo zaradi devizno-bilančnoga položaja republike, temveč zaradi tega, ker domače povpraševanje po izdelkih ne bo več tako intenzivno kot leta 1977. Investicije Investicije v gospodarstvu so prikazane po enotni metodologiji v treh tabelah. V tabeli 1 so prikazane investicije, ki se že izvajajo, v tabeli 2 so prikazane investicije, ki se bodo pričele izvajati z lotom 1978, v tabeli 3 pa so prikazane investicije s pričetkom izvajanja v letu 1978 po tehnični strukturi. V teh tabelah so zajete vse investicije, ki bodo realizirane v občini in izven nje. Predračunska vrednost investicij občinskega gospodarstva, ka se že izvajajo, znašajo 429,151.000 din, na področju industrije pa znašajo 310,750.000 din ali 72,4 odstotka vseh investicij v gospodarstvu. Za te investicije je bilo porabljenih 118,061.000 din, 1978 je predvideno, da bi vložili 155,415.000 din, po k*u 1978 pa še 155,675.000 din. Predračunska vrednost investicij gospodarstva, ki se bodo pričele izvajati v letu 1978 znaša 414,836.000 din, v industriji pa 271,226.000 din ali 65,4 odstotka v okviru celotnega gospodarstva. Zanimiva je tudi struktura novih investicij po namenu. Za gradnjo novih zmogljivosti je predvidenih 198,007.000 din ali 47,7 odstotka, za razširitev, rekonstrukcijo, modernizacijo je predvidenih 169,339.000 din ali 40,9 odstotka, za vzdrževanje obstoječih zmogljivosti pa je predviđanih 47,440.000 din ali 11,4 odstotka. Tehnična struktura investicij gospodarstva s pričetkom v letu 1978 je naslednja: od skupne predračunske vrednosti investicij 414,836.000 din znašajo investicije v gradbena dela 188,623.000 din ali 45,3 odstotka, v opremo 156,724.000 din ali 37,8 odstotka, v trajna obratna sredstva 25,500.000 din ali 6,2 odstotka, v ostalo pa 44,589.000 din ali 10,7 odstotka. Največje investicije, ki se že izvajajo, so v tovarni Titan v skupni predračunski vrednosti 194,654.000 din. Od tega je namenjeno za avtomatizacijo livarne 52,472.000 din, za opremo proizvodnje ključavnic 47.225.000 din, za dopolnitev opreme v obdelavi litine 29,243.000 din. Te investicije se bodo nadaljevale v letu 1978 in v naslednjih letih. Največje investicije, ki se bodo začele izvajati v letu 1978, bodo v Kemijska industriji Kamnik v skupni predračunski vrednosti 108,607.000 din. Namenjene bodo predvsem za proizvodnjo sestavnih delov in montaže VMES v predračunski vrednosti 52,607.000 din, za proizvodnjo in predelavo plasiačnih mas pa je predvidenih 25,000.000 din. Sledijo v ABC-Pornurka trgovsko podjetje Kočna Kamnik v skiupnf predračunski vrednosti 97.600.000 din, M bodo namenjene predvsem za izgradnjo blagovnice v Kamniku. Predračunska vrednost blagovnice znaša 85,000.000 dinarjev. Za temi investicijami sledijo v Industriji pohištva Stol s skupno predračunsko vrednostjo 69,000.000 din. Pretežni del teh sredstev bo namenjen za izgradnjo upravnih, razstavnih prostorov in samopostrežne delavske restavracije s predračunsko vrednostjo 28,000.000 din, pomembna bo tudi investicija za kovinsko delavnico na spremenjeni lokaciji in za iztrošeno opremo s predračunsko vrednostjo 20,000.000 din. Industrija RUDNIK KAOLINA ČRNA Na tržišču je mnogo konjukturnejša proizvodnja kalcita kot kaolina. Zato se računa, da bo v prihodnjem letu opravljena večja naložba v novo proizvodno linijo kalcita, za kaolin pa samo najnujnejša vlaganja za redno proizvodnjo. Rudnik je že imel pripravlj-eln sanacijski program za proizvodnjo kaolina, vendar je zdaj v SOZD Slovenija papir v teku preverjanje kvalitete kaolina glede bodočih potreb in šele potem bo mogoče sprejeti odločitve o novih vlaganjih. Do takrat naj bi ostale vse planske količine na sedanjem nivoju, kar pa že pomeni odstopanje od srednjeročnega načrta, to pa je rudnik v sedanji situaciji prisiljen storiti. V prihodnjem letu bo povečan obseg raziskav; v kolikšnem obsegu, trenutno še ni mogoče napovedati. Planirane so naslednje investicije: 1. tretja proizvodna linija na kalcitu, ki naj bi obsegala: strojno linijo (mlini in sita), skladiščne prostore, ureditev deponije, silose, dodajalne naprave in varstvo okolja. 2. kompresorska postaja na jami — objekt za kompresorje in montaže nabavljenih kompresorjev. DON IT — TOZD SVIT Za leto 1978 je predvideno povečanje količinske proizvodnje za 10 odstotkov pri povečanju števila zaposlenih za 3 odstotke. Omenjeni dvig proizvodnje bo možno doseči zaradi racionalizacije in modernizacije posameznih kapacitet in postopkov. Glede na navedene kazalce in predvidevanja bo TOZD SVIT sposoben v letu 1978 pripraviti predinvesticijsfao študijo za dodatni program ogenj estalnih materialov. DON IT — TOZD KEMOSTIK V proizvodnem programu v letu 1978 je predvideno še večja usmeritev na področju gradbene tekoče plastike. Najvažnejše naloge pa čakajo na področju poglabljanja dohodkovnih odnosov s kupci in dobavitelji, kar bo bistveno vpiivalo na ustvarjeni dohodek. Za leto 1978 večje investicije niso predviđene glede na to, da so z združitvijo proizvodnje lepil znotraj DO Doni t že v letu 1977 dobili zadostne proizvodne kapacitete, pa tudi zaradi težav, ki obstajajo zaradi investiranja v varnostnem pasu. Predviden je porast fizičnega obsega proizvodnje za 5 odstotkov predvsem na obstoječih proizvodnih kapacitetah, ob 3-odstotnem povečanju števila zaposlenih. DONIT — TOZD TRI VAL Za leto 1978 je predvideno povečanje proizvodnje za 17 odstotkov ob 3-odstotnem povečanju števila zaposlenih. Investicije v srednjeročnem planu naj bi znašale 6,000.000 dinarjev, in sicer za rekonstrukcijo proizvodnje bougier cevi in povečanje proizvodnje gumbov. TITAN Tržne raziskave kažejo, da se bodo ugodne tržne razmere za plasma izdelkov nadaljevale tudi v letu 1978. Predvsem gre za intenzivno stanovanjsko gradnjo na jugoslovanskem trgu, ki zahteva večje količine fitingov in ključavnic. Nadalje gre tudi za plasman novih proizvodov, ki so se do nedavnega še uvažali. To so stroji za prehrambeno dejavnost. Tudi na zunanjem trgu je še vedno konjuktura za fitinge, in bo izvoz vsaj na višini, kot bo dosežen v letu 1977. To narekuje oblikovanje višjega plana prodaje m s tem tudi proizvodnje. Tako bo plan prodaje in proizvodnje za TOZD 1 za 7 odstotkov, za TOZD 2 pa za 6 odstotkov višji, kot bo realizacija v letu 1977. Povečana proizvodnja bo dosežena z naslednjim poveča-vanjOin produktivnosti dela, z realizacijo predvidenih vlaganj v osnovna sredstva in z največ 2 odstotka več zaposlenih delavcev. Vsi ti načrti so podrobneje opredeljeni v razvojno sanacijskem programu za obdobje 1977—1980. V letu 1978 se bo investiralo po razvojnem programu 1977—1980. Stredstva bodo namenjena za modernizacijo opreme za proizvodnjo v TOZD 1 ta TOZD 2 ter za proizvodnjo orodja in vzdrževanje osnovnih sredstev v DSSS. Večja vrednost naložb v letu 1978, kot je bila opredeljena z razvojnim programom, gre na račun podražitve posameznih investicijskih del. KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« Glede na to, da bodo investicijska dela na nekateirih objektih končana šele ob koncu leta 1978 ali v začetim 1979 je pričakovati, da se bo obseg proizvodnje gibal v okviru leta 1977. Za tO ni predvideno povečanje števila zaposlenih. STOL Tudi v letu 1978 se še vedno predvideva nadaljevanje konjukture na področju prodaje pohištva. Ker je bil na področju proizvodnje že v letu 1977 dosežen precejšen napredek, predvidevamo, da se bo obseg proizvodnje v lotu 1978 povečal za 5 odstotkov, kar predstavlja povprečno rast, ki je bila začrtana s srednjeročnim pianom delovne organizacije. Takšno proizvodnjo planiramo doseči ob 3-odstotnem povečanju produktivnosti dela in 2-od-stotnem povečanju števila zaposlenih. Na področju investicij bo v letu 1978 najpomembnejša naloga prva faza izgradnje obratnih prostorov za izdelavo kovinskih pohištvenih ogrodij. Ta investicija je planirana na novi lokaciji ob Korenovi poti, njen namen pa je predvsem modernizacija dosedanjega tehnološkega postopka. MENINA Količinsko se proizvodnja ne bo bistveno povečala, to pa predvsem iz razloga, da že nekaj let ugotavljamo preusmeritev tržišča na zahtevnejše — dražje proizvode, kar povzroča povečanje izdelavnih časov po enoti izdelka in s tem relativno stagniranje zmogljivosti podjetja. Investicijska dejavnost bo v letu 1978 nekoliko manj intenzivna kot v letu 1977. Poleg dokončanja predsušilnice in sušilnice ter skladišča vnetljivih materialov je predvi- dena predvsem nabava strojev in tehnološke opreme v vrednosti 3.080.000 din. Pričelo pa se bo tudi s pripravami za izgradnjo nove kotlarne s povečanimi zmogljivostmi in ustreznimi filterskimi napravama. Uvajanje nove proizvodnje je odvisno od uvoza strojne opreme, ker v Jugoslaviji ni proizvajalcev take opreme. SVILANIT Zakasnitve pri investicijah v letu 1977, ki se bodo prenesle v leto 1978, sicer ne bodo vplivale na realizacijo plana za leto 1977, imele pa bodo že vpliv na manjši porast celotnega prihodka v letu 1978. Za prihodnje leto je planirano od 3 do 5 odstotkov povečan obseg proizvodnje in prodaje, medtem ko se število zaposlenih ne bo povečalo. TOVARNA USNJA Ker se predvideva izguba v letu 1977, so se v delovni organizaciji odločili, da izdelajo nov sanacijski program, v katerem bi natančneje ugotovili vzroke obstoječega stanja in skušali najti izhod iz trenutne situacije. Ta sanacijski program bo pokazal usmeritev UTOK v letu 1978. Glavna naloga vseh zaposlenih v prihodnjem letu pa bo dosledno izpolnjevanje zadanih ciljev v sanacijskem programu z vso moralno in materialno odgovornostjo. »ETA« KAMNIK V letu 1978 bo osnovna naloga nadomestiti izpade rasti proizvodnje prvih dveh let tega srednjeročnega obdobja. Programira se ca. 15 odstotna rast proizvodnje. Povečanje števila zaposlenih bo zaradi zaostajanja zaposlovanja v letih 1976 in 1977 za 10 odstotkov. Za uresničitev teh planskih nalog za leto 1978, ki so usklajene z srednjeročnim planom, bo potrebno investirati v izpopolnitev, razširitev proizvodnih linij, dograditev obrata v Mengšu in izboljšanje delovnih pogojev v višini 8.200,000 din. Predvidena vlaganja bodo v veliki meri vplivala na dvig produktivnosti. Zaradi pomankanja delovne sile se razmišlja o graditvi samskega doma za sezonsko delovno silo. »MESO« V tem letu planiran povečan obseg proizvodnje za 15 odstotkov pri enakem številu zaposlenih. Nadaljevala se bo specializacija v proizvodnji, ki bo usmerjena predvsem na domače specialitete. V tem letu bodo investicije usmerjene v nadgradnjo objekta, rekonstrukcijo in- nabavo novih strojev. Gradbeništvo SGtP »GRADITELJ« KAMNIK Glede na precejšnjo investicijsko aktivnost v občini in izven nje se planira v naslednjem letu povečan obseg proizvodnje za 15 odstotkov, s tem da se bo število zaposlenih dvignilo za 2—5 odstotka. V letu 1978 se mora pričeti z realizacijo večkrat odloženih vlaganj v izgradnjo usedalnih bazenov in skladišče goriv, prizadevali so bodo še naprej, da bi uspeli dobiti lokacijo za postavitev bebonarne na območju Domžal, ostalo investiranje pa bo v nadaljno strojno opremo za razširitev in obnovo obstoječih kapacitet. SGP »GRADBINEC« KRANJ Plan investicij za TOZD Gradbene operative Kamnik zajema samo sredstva amortizacije te TOZD brez združenih sredstev ostalih TOZD za leto 1978. Ta sredstva znašajo 542.700 din in so namenjena za drobno in sredno gradbeno mehanizacijo. Sredstva za nabavo osnovih sredstev, ki imajo pomen za celotno delovno organizacijo, pa se združujejo. »ALPREM« Srednjeročni plan Alprema se realizira. V letu 1978 bodo imele zelo velik pomen za nadaljni razvoj investicije, ■ki so namenjene adaptaciji objekta IPOG in nabavi opreme. Izkoriščanje novega objekta je predvideno za sredino drugega leta, kar bo omogočilo za 10 odstotkov povečan obseg proizvodnje. »ZARJA« Planira se povečan obseg poslovanja za 10 odstotkov, zaposlenost pa za 4 odstotke. Glede investicijske aktivnosti se predvideva, da bi v letu 1978 rekonstruirali del poslovnih prostorov, zgradili zaklonišče ter nabavili potrebna osnovna sredstva za reprodukcijo. Trgovina »KOČNA« Za leto 1978 poleg gradnje blagovnice ni predviđenih novih prodajnih zmogljivosti. V teku so sicer priprave za odkup samopostrežne trgovine v Komendi, kar pa predstavlja le nadomestitev že obstoječih kapacitet. V tem letu se tudi ne planira višjega števila zaposlenih. Obrt, turizem, gostinstvo Glavne naloge za nadaljnji razvoj gostinske in obrtne dejavnosti v letu 1978 bodo naslednje: — na področju družbene in zasebne obrti ter gostinstva je treba še nadalje stremeti za doslednim izvajanjem sprejetih sklepov za pospeševanje teh dejavnosti in realizirati vse predvidene naloge, določene v resoluciji za leto 1977, ki doslej še niso bile realizirane, — krajevne skupnosti morajo z večjim čutom odgovornosti skrbeti za razvoj vseh vrst obrti in gostinstva na svojem področju, s čimer bo mogoče zadostiti povpiaševanju po teh storitvah, — zagotoviti ustrezne poslovne prostore za obrt in gostinstvo povsod tam, kjer se gradijo nova naselja in se bo pojavila potreba po teh storitvah, — nadaljnji pospešeni razvoj zasebne obrti in gostinstva je treba še naprej stimulirati z ustrezno davčno politiko in možnostjo kreditiranja izgradnje poslovnih prostorov ter nabavo osnovih sredstev, — v lotu 1978 je potrebno pričeti z izgradnjo poslovnih prostorov v zazidalnem območju, obrtne cone v Podgorju, — obrtno nabavno prodajna zadruga Brana, ki je bila ustanovljena že v letu 1977, bo morala s svojim delom zagotoviti organizirano nabavo surovin in prodajo obrtnih izdelkov in s tem omogočiti tesnejše sodelovanje proizvajalcev v posameznih obrtnih panogah. Na področju turizma bo potrebno stremeti za tem, da bodo realizirane naloge, ki so bile določene že z resolucijo za leto 1977, pa niso bile izvršene. Predvsem pa se bo potrebno prizadevati za; — združitev dela in sredstev na področju gostinstva in turizma, ker bo le tako omogočen nadaljnji razvoj na tem področju, — ustanovitev samoupravne interesne skupnosti RTC Velika Planina—Vaseno, — spodbujati zasebno gradnjo gostišč in zasebnih sob, — razvijati kmečki turizem. »VIATOR« Za leto 1978 Viator TOZD Hoteli in žičnice Kamnik nima predvidenih večjih investicijskih naložb. Do leta 1979 ima TOZD komaj zadovoljiva sredstva amortizacije za pokrivanje anuitet ter mu tako ne ostaja sredstev za razširjeno reprodukcijo. Kmetijstvo Na področju kmetijstva pričakujemo v letu 1978 bistvene spremembe glede samoupravne organiziranosti. Ustanovljena bo Samoupravna interesna skupnost za kmetijstvo in sklenjen samoupravni sporazum za financiranje kmetijske dejavnosti. Naloge na področju pospeševanja kmetijstva pa bodo predvsem: izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, nadaljevati z zamenjavo manj produktivnih pasem z bolj produktivnimi, sofinanciranje pospeševalne službe, skrb za objekte na planinskih pašnikih v družbeni lastnini in druge akcije. Pri pridelovanju vrtnin obstajajo realne možnosti za razširitev izbora vrtnin kooperacijskega pridelovanja za živilsko industrijo. Zasebni kmetovalci bodo predvidoma zgra. dili in obnovili 15 hlevov. Predinvesticjska vrednost investicij v zasebno kmetijstvo pa bo znašala okrog 9.200.000 din. Na področju gozdarstva sta predvidena vzdrževanje ln rekonstrukcija obstojčeih gozdnih komunikacij in graditev gozdne ceste Kranjski rak—Kisovec. Urejanje prostora Dokončno bodo sprejeti novelacijski predlogi urbanistič. nega programa z urbanističnim redom občine Kamnik, urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende. Predvidena je izdelava lokacijske dokumentacije in glav. nega projekta obvozne ceste Kamnik. Na osnovi predhodno pridobljenih dovoljenj in sredstev bo možno pričeti a realizacijo izvedbe obvozne ceste. Na osnovi sprejetega zazidalnega načrta obrtne cone Kamnik bo mogoča realizacija lokacij na tem območju. V letu 1978 bo mogoče izdelava projektne dokumentacij« za trgovsko poslovni center. Z ozirom na predhodno sprejete novelirane okvirne urbanistične dokumente bo v letu 1978 urbanistično urejanje v občini usmerjeno v realizacijo izdelav zazidalnih načrtov in realizacijo že sprejetih in veljavnih zazidalnih načrtov. Izdelava in realizacija bo pogojena z zahtevami občanov in krajevnih skupnosti. Ta dejstva že pogojujejo izdelavo zazidalnega načrta ureditvenega območja Smarce, ki bo moral dokončno urbanistično opredliti urbani prostor tega dela občine in mora biti sprejet v letu 1978. Izdelani bodo tudi zazidalni načrti za Mekinje, Jeranovo, Novi trg in Poslovni center. Predvidena je postopna realizacija stanovanjskih sosesk Perovo in Bakovnik ter realizacija območja šolskega centra Kamnik. Mogoče bo pričeti tudi z gradnjo objektov za avtomatske, telefonske centrale v Stranjah in Komendi. Dovoljene bodo tudi posamezne lokacije objektov na območjih, kjer je predvideno urbanistično urejanje z lokacijsko dokumentacijo. Predvidena je tudi začetna realizacija območja Vaseno. Po vsej verjetnosti bo v letu 1978 moralo, priti do sprejema končnega koncepta za realizacijo izdelave urbanističnega načrta Velika planina. Nujno bo potrebno izdelati osnovna načela za realizacijo zaziđav na območjih, kjer nastopajo problemi odvodnjavanja, odvodov odplak in podobno. V medobčinskem merilu bo potrebno rešiti lokacijo za deponije odpadnih snovi, katerih shranjevanje je vezano na nepropustni teren. Komunalna skupnost Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik deluje od začetka leta 1977 in se še bori z začetnimi težavami, ki so in nastajajo v tem prehodnem obdobju. Poglavitno delo v tem času je bilo usmerjeno zlasti na dve področji: priprava oz. izdelava programa dela komunalne skupnosti in organizacija dela, poslovanja skupnosti in njenih organov. Ponovno je potrebno poudariti, da gre za prehodno obdobje, ko se posamezna področja komunalne dejavnosti prenašajo na komunalno skupnost, da so bili srednjeročni programi že izdelani ter se v novem obdobju bistveno, vsebinsko spreminja način odločanja in finansiranja. Z ustanovitvijo komunalne interesne skupnosti in sprejetjem zakona o upravljanj^l in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, se morajo delovni ljudje in občani preko svojih KS in delovni ljudje OZD kot uporabniki skupaj z delavci organizacij za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, vključevati v vse oblike soodločanja za načrtovanje in iz-javanje tekočih in prioritetnih nalog za boljšo oskrbo z vodo, odpravljanje odpadnih voda, kvalitetnejšo oskrbo z energijo, izboljšanje in modernizacijo cestnega omrežja ter drugega komunalnega urejanja in smotrnejše izrabe prostora ter varovanja celotnega okolja. Občina Kamnik ima v urbanističnem pogledu svoje področje v celoti pokrito s sprejeto in veljavno urbanistično dokumentacijo. V letošnjem letu se le-ta v skladu z zakonom novelira. Komunalna skupnost bo v letu 1978 upoštevala naslednje prioritete: — odkup zemljišča in objektov na trasi obvozne ceste, — odkup in oddaja zemljišča na območju obrtne cone v skladu s sklepi občinske skupščine, — odkup in oddaja zemljišča na območju Jeranovo, Vrhpolje in Komenda, — nadaljevanje izgradnje medobčinske čistilne naprave, — vzdrževanje in modernizacija cest, — razširitev vodovoda z izgradnja rezervoarja na pod-točju Starega gradu. — nadaljevanje komunalnega obnavljanja sosesk Ba-kovnika, Perova, obrtne in industrijske cone ter Komende, Jeranovega in Vrhpolja. Komunalna in stanovanjska skupnost bosta združevali z drugimi skupnostmi sredstva za izgradnjo spremljajočih objektov družbenega standarda. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK V letu 1978 se bodo pri planiranju držali srednjeročnega plana tako, da bodo skupna predvidena investicijska sredstva, poslovni uspeh in reprodukcija in investicije v osnovna sredstva povečana od leta 1977 za cca 10 odstotkov. V letu 1978 planirajo naslednje investicije: — izgradnja rezervoarja Stari grad, — vodomerni instrumenti in avtomatika za vodovod Iverje, — priključek kanalizacije na kolektor, —prva faza gradnje graž za stroje. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1978 se predvideva novi zakon o stanovanjskih skupnostih, ki bo entono reševal finansiranje stanovanjske gradnje v bodoče, kakor tudi samoupravno organiziranost stanovanjskih skupnosti. V kolikor se z novim zakonom ne bo bistveno menjala oblika finansiranja stanovanjske izgradnje, lahko za leto 1978 računamo s stanovanjsko izgradnjo na območju občine Kamnik v takem obsegu, kot je bila dosežena v letu 1977, to je 214 stanovanj. Promet V letu 1978 planira Viator, da bo pridobil potrebno dokumentacijo za prestavitev avtobusne postaje iz Titovega trga na lokacijo ob Železnem mostu na desnem bregu Kamniške Bistrice, predviden pa je tudi začetek del. Skupna in splošna poraba S sprejetjem samoupravnih sporazuomv so odločanje v vseh bistvenih zadevah iz področja družbenih dejavnosti prevzeli delavci v organizacijah združenega dela. To se je odrazilo že leta 1975 v sklepanju samoupravnih sporazumov o letnih načrtih dela samoupravnih interesnih skupnosti, leta 197fi pa v široko zasnovanem družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka. Do sedaj pa so bili premalo NAČET URESNIČEVANJA INVESTICIJ V TEKU - S izdelani mehanizmi, po katerih bi delavci svoje prevzete obveznosti uresničevali. Da bi to vrzel v samoupravnem dogovarjanju odpravili, je bil dan v razpravo osnutek zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela. S predlaganim zakonom bodo podani temelji sistema, 'mehanizmi in drugi pogoji za uresničevanje medsebojnih obveznosti izvajalcev in uporabnikov pri izvajanju dogovorjenega programa v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Predvideni zakon bo na tem področju vzpodbudil neposredno svobodno menjavo dela med delavci v združenem delu. Na osnovi sistemskega zakona, ki bo podlaga za uveljavljanje ustavnih načel v svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti, bodo SIS v letu 1978 oblikovale, najkasneje s 1. 1. 1979 pa uveljavile nov sistem združevanja sredstev. Deilavci v združenem delu in drugi delovni ljudje združeni v SIS družbenih dejavnosti, bodo na podlagi analize skladnosti samoupravnih sporazumov o temeljih njihovih planov glede na usmeritve družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 prilagodili sprejete programe in obseg materialnih obveznosti delavcev v združenem delu dejanski dohodkovni možnosti v posa&neznih letih. Na podlagi tako sklenjenih samoupravnih sporazumov bodo SIS v prvi polovici leta 1978 sprejele svoje srednjeročne plane. V letu 1978 bo še vedno v veljavi sistem združevanja sredstev po prispevnih stopnjah iz dohodka in osebnega dohodka. Splošna poraba mora zaostajati za rastjo družbenega proizvoda. Po sprejetem principu morajo občine, kjer sta doseženi družbeni proizvod in dohodek sorazmeroma visoka, sama zagotoviti celotna sredstva za kritje splošne porabe. Ker občina Kamnik z obstoječimi viri ne pokriva splošno porabo v predvidenih mejah rasti, bo uvedla poseben vir iz osebnega dohodka občanov. Otroško varstvo Skupnost otroškega varstva bo na podlagi menjave dela združevala sredstva za izvedbo: — temeljnega programa vzgoje za predšolske otroke, — dopolnilnega programa in — programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. S temeljnim programom vzgoje za predšolske otroke se zagotavlja vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah. Za leto 1978 je PRIČETKOM IZVAJANJA PRED LETOM 1978 (Obr.NUP-?8/4) Tabele I - t 000 din Namen investicij« Predrač-vred. investicije (OS + OBS) Ze porabij. sred.za investicije do 31/12-1977 Načrt porabe sredstev V letu 1978 Po letu 1978 GOSPODARSTVO SKUPAJ Industrija skupaj OZD Rudnik kaolina TOZD Donita OZD Titan -'skupaj - TOZD Livarna z obd. - Skupaj - TOZD Ključ.in okov. - Skupaj DSSS OZD Kemij.ind.Kamnik DSSS OZD Stol OZD Menina-skupaj 429.151 5I0.750 -Avtomatiz.formacije -Dopol.opreme v obdel. litine in avtom.pocink -Proizvod.prehr.stro jev -Oprema za proizvod. ključavnic - Sklad.za surovine OZD Svilanit-skupaj - TOZD Frotir - Skupaj - TOZD Svil« - Skupaj OZD Lonč.podj.Komenda OZD Graditelj-skupaj OZD Alprem-skupaj OZD Planinka-skupaj OZD Usluga OZD Komunalno podj--skupaj -Oprema -Nabava računalnika -Ni investicij -Sušilniške kapacitete -Skladišče vnetij.tek. -Čistilna naprava -Obrat družb.prehrane in zaklonišče -Stroji in oprema -Nova zgradba svile -Obrat družb.prehr. -Stroji in oprema -Ni investicij -Tovarna polizdelkov iz betona -Delav.in garaže -Usedalni bazen -Gradb.objekti in oprema - adapt.hale -Obratna sredstva -Adapt.kuhinje -Kegljišče -Ni investicij 23.901 -Vodovodno zaj.Iverjell 5.Wk -Cevovod Stranje-Kamnik I0.06I -Cevovod Duplica-Menina 1.591 -Vodovod Kamnik-Duplioa 1.543 -Napelj.vodov.Bakovnik BS-2 60 -Obnova vodov.v Podgorju 7o -Obnova vodov.v Ogrinč. ulici . lol -Sušni zbiral."S" "♦-397 -Izgrad.meteor.kanaliz. -Pot na Poljan« 588 L94.654 52.472 .29-2"*3 27.64o Lo9.355 47.225 12.000 59.225 26.074 6.336 6.336 15.662 13.684 1.978 94.098 2.620 8.5o3 66.457 7?.58o 11.059 1.261 4.198 16.518 42.000 18.600 22.4oo I. ooo 4l.ooo 38 . 000 3.000 II. 500 11.500 II8.06I 55.56o 31-764 16.979 4.o44 3.825 24.848 3.588 3.588' 3.328 2.699 2-699 11.500 lo.ooo 1.500 9.597 8.830 8.910 629 58 687 1.000 1.000 32.500 32.500 5.100 5.100 23.901 5.484 lo.061 1.591 1.543 60 7o lo7 4.397 155.415 146.915 99.830 20.931 15.491 l4.ol5 50.437 26.997 12.000 38.997 10.396 1.262 1.2Ć2 4.162 3.684 478 41.661 2.54o 8.5o3 18.687 29.730 I0.430 1.261 24o 11.931 8.500 5.500 3.000 155-675 108.275 63.060 14.5Ć2 9.7o8 9.800 34.o7o l6.64o l6.64o 12.350 2.375 2.375 42.84o 38.94o 38.94o 3.900 3.900 41.000 18.600 22.4oo 41.000 6.4oo 6.4oo 588 načrtovana vključitev 760 otrok v družbeno organizirane oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok, od tega 560 otrok v rednih oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij, 200 otrokom, ki niso vključeni v rednem varstvu bo zagotovljen 80-urni vzgojni program pred vstopom v šolo. V letu 1978 bo dograjen otroški vrtec v Komendi. V dopolnilnem programu bo potrebno zagotoviti 2,000.000 din za odplačilo kredita Marlesu in sredstva za izvajanje ostalega programa t. j. regresiranje oskrbnih cen v vrtcu, letovanje otrok, štipendiranje, bančni stroški in dodatni stroški za pričetek poslovanja za vrtec Komenda. Izobraževanje Občinska izobraževalna skupnost bo v letu 1978 skušala v sistemu menjave dela zagotoviti uresničevanje nalog, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdooie 1976—1980. Pri vrednotenju nalog, dejavnosti in programov vzgoje in osnovnega izobraževanja se bo uporabljal sistem enotnega oblikovanja cen za enoto storitev, kot bo dogovorjeno za področje Slovenije. Tako dogovorjeni enotni program je hkrati osnova za solidarnostno prelivanje sredstev, ki temelji na obveznosti občinskih izobraževalnih skupnosti, katerih prispevek po poprečni prispevni stopnji presega vrednost enotnega programa, da presežek združujejo v sklad solidarnosti. Izobraževalna skupnost bo nadaljevala z izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja. Skupno s telesno-kultumo skupnostjo bo zgradila telovadnico, pri osnovni šoli Prana Albrehta in pripravila načrte za gradnjo druge faze osnovne šole Duplica, ter zato združila sredstva z ostalimi SIS. Kultura Med najpomembnejše naloge, ki jih planiramo v letu 1978, sodi prav gotovo priprava publikacije »Zgodovina Kamnika«. V kakšni obliki bomo lahko predstavili zgodovino Kamnika je predvsem odvisno od raziskovalcev obdobja NOB na Kamniškem, ki je obdelano le fragmentarno. Programi vseh dejavnosti Kulturne skupnosti bodo v glavnem potekali v okviru srednjeročnega plana. Kulturna skupnost pa je v letu 1978 prevzela tudi nove naloge, ki jih srednjeročni program ni vseboval. To je praznovanje 750-letnice Kamnika, ki ga bo občina praznovala leta 1979. Leto 1978 smo v kulturni skupnosti Kamnik proglasili za leto priprav na jubilejno leto, v katerem naj bi se zvrstili prikazi rezultatov v obliki različnih manifestacij; priprava razstave »Kamnik v starih arhivskih virih«; postavitev razstave — prva polovica leta 1979; dograditev galerije na Zapričah — postavitev stalne razstave akademskega slikarja Mihe Maleša v letu 1979. Telesna kultura Program dela SITKS se bo v letu 1978 odvijal v okviru srednjeročnega plana. Obseg dela se bo povečal le na področju rekreacije in množičnosti. SITKS bo v letu 1978 sodelovala z izobraževalno skupnostjo pri gradnji telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta. Zdravstveno varstvo Prioritetne naloge občinske zdravstvene skupnosti za leto 1978 so naslednje: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine, — dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje izboljšanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOV, — organizacija zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah, — krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega delovnega in življenjskega okolja nasploh in sicer iz zdravstvenih vidikov, _postopno ustanavljanje ambulant za starostnike in nadalnji razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokončna izpeljava zagotavljanja najustreznejših pogojev za sodelovanje osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti zavoljo racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacije, — zdravstvena vzgoja in prosvetna dejavnost, zlasti še za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu ali iz-ven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti, kot tudi za ohranitev mentalnega zdravja s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdrav-stveno-socialnih pojavov. Socialno skrbstvo Program občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za leto 1978 predvideva zagotavljanje socialnega varstva osebam v primeru socialnih stisk in težav. V tem letu se predvideva, da bo skupnost začela z analizo stanja starejšega prebivalstva v občini, kar je bilo sicer predvideno že za leto 1977 in s pripravami na začetek reševanja vprašanja zaposlovanja absolventov oddelkov za delovno usposabljanje in drugih mladostnikov prizadetih v duševnem in telesnem razvoju ter nadaljevanje s pripravami na predzakonsko posvetovalnico in na izvajanje spravnih poskusov pred razvezo. Ravno tako bo skupnost zagotavljala razne oblike družbenih pomoči materialno ogroženim osebam po merilih dogovorjenih v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Število oskrbovancev v zavodih se v letu 1978 ne bo bistveno spremenilo, ravno tako pa ne bo bistvenih sprememb pri prejemnikih denarne pomoči. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Izhodišča za ocenjevanje izdatkov skupnosti v letu 1978 so naslednja: — enak obseg pravic kot v letu 1977, — planirani porast vseh uživalcev pokojnin za 2,5 od- NAČHT PRIČETKA IZVAJANJA INVESTICIJ V LETU 1978 (Vir:obr.NUP-?8/5) Tabela II - t 000 din Namen investicije Predr.vred. investicije GOSPODARSTVO SKUPAJ Industrija - skupaj OZD Rudnik kaolina-skup. TOZD Donita-skupaj TOZD Donit-Svit TOZD Donit-Kemostik TOZD Donit-Trival OZD Kemij.ind."Kamnik'-- skupaj -Razširitev proizvod..uvedba novih proizvod..notranji transport -Zamenjava istrošenih OS in modernizacija -Ureditev proizvod.prost.za združitev proizvod.lepil -Kontinuirani postopek proizv. bouqir cevi in dopol.pleti1. kapacitet 414.836 271.226 8.000 12.714 3.950 2.764 I08. 15. 16. 6o7 -Moderniz.naprav brez poveč. zmogljivosti -Razširit.obr.za proizvodnjo alupast in prahov -Poveč.zmoglj.proizvod.AL past od 2oo na 4oo ton -Izgrad.obj.in naprav za osvajanje kompletne proizvod.VMES 52.6o7 -Rekonstrukc.obrata za proizv PE izdelkov OZD Stol - skupaj - TOZD Tov.sedež.poh. - skupaj - TOZD Tov.plosk.poh. - TOZD Proizv.kov.tapet, izdelkov Motnik - TOZD Poizv.plosk.in kosovnega poh.Sloga - TOZD Trg.Interier DSSS OZD Henina-skupaj OZD Svilanit-skupaj - TOZD Svila - TOZD Frotir OZD Tov.usnja OZD Živil.ind.-skupaj -Gradnja sklad.na UBtrez.lokac, po predpisih HTV -Zamenjava že zastar.sušilnic z novimi - z avtom.uravn.režima sušenja -Zamenjava iztroš.opreme,zmanjšanje fizič.dela ter koncentr, škodljivih hlapov po predpis. HTV -Uredit.okol..ograje in vratar, -Sprememba sedanje lokac.kov. delav.in zamenj.iztr.opreme -Izgrad.del.proat..sanac.pogojev dela -Gradnja sklad.Sarajevo -Izgrad.uprav.raz s tav.pro s t. in samop.del.restavrac. 25. 69. 000 000 2.5oo 5oo 000 500 2o.ooo 6. 1, 28, 3. 000 500 000 080 -Uporaba odpadkov in cenejšega lesa - final.obd.lesa, tehnol. oprema 3- -Premestitev v nove prost. -Oplemenit.metraž.blaga -Izpade 27 9 17 do izdelave sanac.progr. 34. -Izgrad.obrata za predel.in konzerv.sadja 21, -Razšir.obst.zmoglj.za predel, zelenj.in sadja 9. -Razšir.obst.zmoglj. 3. OZD PodJ.Meso-skupaj OZD Lonc.podj.Komenda-sk. OZD Kozorog - skupaj TOZD GG - TOK-skupaj >8o ,080 ,43o ,65o 445 000 638 807 OZD Graditelj-ekupaj TOZD Gradbinec - v ustanovitvi OZD ZArja - skupaj TOZD Viator - Hoteli in žičnice - skupaj OZD Kočna-ekupaj - TOZD Maloprodaja OZD Usluga - skupaj OZD Komun.podjetja-sk. -Sprememba tehnolog..nabava novih strojev in nadgradnja objekta -Vzdržev.obstoj.zmogljivosti -Adapt.obstoj.lovskih koč, bivakov za bivanje lovskih gostov v času lova -Prenovit.vodov.rezerv. -Sanir.gozdne c.Kostanj -Koat.pl. -Križ-Tuhinj-Graben(8.4oo m) -Odprtje I.030 ha gozdov in pašnikov ter 5.ooo »3 neizkorišč.etata -Betonarna razšir.proiz. -Žagarski obrat - dopol. obstoječe dejavnosti -Skladišče goriva - varstvo okolja -Gradb.stroji - obnova kapacitet -V okviru TOZD investic. niso predvidene -Rekonstrukc.obstoJ.posl. prost.in zaklonišča -Zamenjava starega redukt. -Zamenjava stare tel.cen. -Načrti za postav.vlečnic -Gost.oprema-nadomestilo -Samopostr.Kregarjevo razširi t.obst.kapac. -Blagovnica Kamnik -razš. obst.prod.kapacitet -Sanop.Komenda-nadom.gr. -Napeljava elektrike za ojačenj« napetosti -tezervoar za mestni vod. -Rapeljava višja letečih naselij 3oo 300 5oo 3. 5oo 000 3.000 36. 6. 18, 27o 32o 500 5oo 95o 3.000 3.000 l.o4o 650 llo 2oo 80 97.6oo 5.700 85.000 6.900 2oo 2.000 2.000 Graditev no- Razširitev, Vzdržev. Pričetek vih zmoglj. rekonstrukc. obstoječ, obrato- akupaj in moderniz. zmoglj. vanja akupaj skupaj 198.007 lo3.687 52.6o', 52.6o7 27.080 9.430 17.650 21.000 2I.000 3.000 3.000 l.ooo l.ooo 6.320 6.320 85.000 85.000 2.000 2.000 169.389 120.989 8.000 9.464 7oo 2.764 6.000 56.000 15-000 16.000 25.000 26.000 20.000 6.000 3.080 3.080 13.445 9.638 3-8o7 5.000 5.000 -300 2.000 2.000 29.950 l8.5oo 1.5oo 3.000 3.000 850 650 2oo 12.6oo 5.7oo 6.9oo 47.44o 46.550 3.25« 3.250 dec.1978 dec.1978 dec.1979 ■aj 1979 Jan.I980 •ept.1979 jun.1979 43.000 2.5oo okt.1978 4.000 avg.1978 4.500 avg.1978 11.000 2.500 apr. 1978 okt. 1978 dec. 1978 1.5oo okt. 1978 28.000 dec. 1978 poetopno do avg.1978 dec.1978 nov.1978 Jul.1978 jul.1978 jul.1978 let.1979 3oo 300 okt.1978 500 500 okt. 1978 dec.1979 leto 1979 leto 1979 leto 1979 leto 1978 jan. 1979 19o apr. 1978 lio jul. 1978 sept.1979 80 1979 1979 1/7- 1978 2oo jul. 1978 2oo 197» stotka m sicer: starostnih za 1,8 odstotka, invalidskih za 2,:i odstotka, družinskih za 3,7 odstotka, — letna valorizacija pokojnin po oceni porasta poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1977, — uskladitev invalidnin in dodatka za pomoč in postrežbo skladno z oceno porasta življenjskih stroškov v letu 1977, — povečanje prispevkov za zdravstveno varstvo upokojencev, stanovanjskega prispevka ter prispevka za neposredno otroško varstvo skladno s samoupravnimi sporazumi med skupnostmi, — povečanje prispevka za otroško varstvo otrok upokojencev (otroški dodatki, pomoč za opremo novorojenca itd.) skladno s porastom življenjskih stnnškov v letu 1977 in predvidenim povečanjem števila uživalcev v letu 1978, — povečanje stroškov rehabilitacije skladno s planiranim povečanjem uživalcev v letu 1978, povečanjem višine nadomestil glede na porast osebnih dohodkov v letu 1977, povečanjem višine oskrbnin glede na porast življenjskih stroškov. Na osnovi teh izhodišč se ocenjuje, da bodo znašali vsi izdatki skupnosti v letu 1978 11,087,0 mlo din oziroma 18,6 odstotka več kot v letu 1977. Izhodišča za oceno dohodkov v letu 1978 so predvsem: — ocenjeni izdatki v letu 1978 v višini 11,087,0 mio din, — minimalno izločanje v obvezno rezervo po stopnji 1 odstotka od skupnih dohodkov, kar znaša 112,0 mio din. Skupno potrebna sredstva v višini 11,199,0 mio din se bodo oblikovala predvidoma z naslednjimi viri dohodkov: — povračila obveznosti federacije in republike na podlagi ocenjene realizacije v letu 1977, upoštevanja valorizacije in prirasta v letu 1978 v skupni višini 1,507,3 mio din, in sicer federacija 1,125,6 mio din, republika pa 381,7 mio din, — združena sredstva po samoupravnem sporazumu 9.691,7 mio din. Primerjava z oceno realizacije dohodkov v letu 1977 zmanjšanih za vrnjena sredstva združenemu delu kaže, da se bodo skupni dohodki skupnosti povečali v letu 1978 za 16,3 odstotka, od tega združena sredstva le za 14 odstotkov. Takšno povečanje združenih sredstev pa predstavlja relativno zmanjšanje obveznosti podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SE Sloveniji za obdobje 1976—1980. Občinska organizacija Rdečega križa Rdeči križ je organizator in izvajalec številnih tečajev prve pomoči za enote civilne zaščite, teritorialne obrambe, voznike motornih vozil, tečajev nege bolnika in poškodovanca in higienskoepidemioloških ekip, da skrbi za varstvo okolja, ter raznih drugih predavanj vseh oblik šole za zdravje iz programa RKS. Občinska organizacija RK Kamnik združuje 18 krajevnih organizacij na območju občine Kamnik. Programi teh organizacij pa so sestavni del programa dela občinske organizacije RK Kamnik. Med pomembnejšimi nalogami organizacije v letu 1978 bo prav gotovo prizadevanje za doseganje 1.450 prostovoljnih krvodajalcev v letu. Usposobljenost delovnih ljudi in občanov na tem področju je važno tako v miru, ob naravnih nesrečah, še posebej pa v ljudski obrambi. Pravilna in tako imenovana laična pomoč je odločilnega pomena za preživitev mnogih poškodovancev. Finančni načrt občinske organizacije RK Kamnik predvideva za leto 1978 437.485 din dohodkov in izdatkov. Lastni dohodki znašajo 258.560 din, dotacije pa 178.925 din. Varstvo pred požarom V srednjeročnem programu dela požarne skupnosti ima skupnost načrtovano poleg nabave opreme, vzdrževanje do-sedaj nabavljene opreme in strojnega parka ter domov tudi izgradnjo novega doma, ki naj bi služil vsem kon-ponentam SLO, v njem pa bi našlo svoje mesto tudi gasilsko društvo Kamnik, občinska gasilska zveza in SIS za varstvo pred požarom. V ta namen SIS za varstvo pred požarom izloča del svojih sredstev namesto za izgradnjo doma. V letu 1978 bo potrebno poleg rednega delovanja na področju požarne varnosti in preventive storiti vse potrebno za pridobitev potrebne dokumentacije in zagotoviti finančno konstrukcijo za izgradnjo doma. Pri tem bo nujno sodelovanje vseh faktorjev v konceptu SLO in DSZ — Finansiranje skupnih potreb bo v skladu s predpisanim samoupravnim sporazumom in odlokom. Tehnična kultura Smernice programskega dela ZOTK za leto 1978 so v bistvu samo nadaljevanje dela iz leta 1977 in ne bo bistveno odstopal do srednjeročnega začrtanega programa. Program dela v društvih je specifičen. Osnova je predvsem tehnična vzgoja mladib (organiziranje strokovnih tečajev, razstave, tekmovanje), strokovno usposabljanje za bodoče poklice mladih, vloga ZOTK za potrebe SLO. Predvsem investicije iz programa za leto 1977 ostanejo še naprej v programu, ker spričo pomanjkanja finančnih sredstev niso bile realizirane, oziroma so zaradi izpada po novem načinu financiran'« preložene za leto 1978. V letu 1978 bo organizacija razpolagala s sredstvi v višini 150.000 din, ki jih bo dobila po zaključnih računih delovnih organizacij za drugo polletje 1977. Sicer pa planira organizacija 300.000 dinarjev sredstev letno, po sklenjenem samoupravnem sporazumu. Krajevne skupnosti Krajevne skupnosti bodo po predvidevanjih v letu 1978 Imele skupno 19.278.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Večina dohodkov — 7.529.000 din — bo zbranih s krajevnim samoprispevkom, delovne organizacije pa bodo po samoupravnem sporazumu združile v letu 1978 po 500 din na zaposlenega delavca, kar znaša 3.582.000 din, občani bodo zbrali še 509.000 din za gradnjo najpomembnejših objektov v svojih krajevnih skupnostih. Ostale dohodke bodo zagotovile SIS, sklad za urejanje mestnega zemljišča, občinski proračun in v letu 1977 neporabljena sredstva ter ostali dohodki krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti bodo večina svojih sredstev namenile za komunalne potrebe. Za gradnjo vodovodov in kanalizacij bodo porabile 3.427.000 din, za gradnjo, asfaltiranje in vzdrževanje cest, ulic in pločnikov 9.563.000 din, za sofinanoiranje gradnje TP in električnega omrežja 830.000 din, za napeljavo in vzdrževanje javne razsvetljave 1.483.000 din, za kulturne domove, igrišča, šole 633.000 din, za urejanje naselij in pokopališč 185.000 din, DZ in SLO 410.000 din, za dotacije društvom in organizacijam bodo namenile 468.000 din, za funkcionalne izdatke 1.264.000 din, ostali izdatki pa bodo znašali 1.015.000 din. Večja investicijska in vzdrževalna dela, ki jih bo v letu 1978 izvajala krajevna skupnost Kamnik so nadaljevanje začetih del v letu 1977 in sicer: napeljava vodovoda na Zg. in Spodnje Perovo, urejanje ulic na Jeranovem, nove napeljave javne razstveljave, urejanje pločnikov in da. Prav tako se bodo povezovale z območno vodno skupnostjo Ljubljanica.—Sava pri reševanju najbolj perečih vprašanj vodotokov. Narodna obramba Kljub temu, da smo v zadnjih dveh letih dosegli vidni napredek v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, bo tudi v letu 1978 potrebno vlagati vse napore za nadaljnji razvoj podružbljanja ljudske obrambe. V plan krepitve in podružbljanje ljudske obrambe bo še bolj kot dosedaj potrebno vključevati delovne ljudi in občane v vse strukture ljudske obrambe in družbene samozaščite. Trajno in ažurno je treba skrbeti za dopolnjevanje vseh načrtov obrambnih priprav v organizacijah združenega dela v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in občinskih resornih ter drugih organih. TEHNIČNA STRUKTURA INVESTICIJ - S PRIČETKOM IZVAJANJA V LETU 1978 (Vir: NUP 78/5) Tabela III - v OOO din P r Gradbena dela dracunska vrednost Oprema Ostalo Trajna Skupaj Trajna obratna sredstva GOSPODARSTVO-SKUPAJ Industrija - skupaj OSI) Rudnik kaolina TOZD Donita - skupaj TOZD Donit - Svit TOZD Donit - Kemoetik - skupaj OZD Kemijska ind. "Kamnik" - skupaj TOZD Kamniktit TOZD Kamnik OZD Stol - skupaj - TOZD Sedežno pohištvo I88.023 I08.673 1.5°o 300 300 34.013 4.000 5.000 18.255 6.758 38.4oo 2.50O - TOZD Ploskovnega pohištva - TOZD Proizvodnja kovin.tapet.izdelkov .- TOZD Proizvodnja ploskov.in kos.poh.Sloga - TOZD Interier DSSS OZD Menina OZD SVilanit - skupaj - TOZD Svila - TOZD Frotir OZD Tovarna usnja OZD Živilska industrija OZD Podjetje Meso OZD Lončarsko podjetje Komenda OZD Zavod Kozorog TOZD QG TOK Kamnik OZD Graditelj - skupaj OZD Zarja TOZD Viator - okupaj OZD Kočna - skupaj - TOZD Maloprodaja OZD Usluga OZD Komunalno podjetje 2.5oo I2.000 4.9oo 1.5oo 15.000 21.080 9.430 II.650 lo.28o 8.780 1.5oo 3.000 loo 35o 3.000 9.000 7.5oo 1.5oo 3.000 62.000 5.000 50.000 6.000 2.000 156.724 126.184 5.5oo 11.714 3.250 2.464 54.925 lo.ooo lo.ooo 22.947 11.978 24.600 4.000 4.500 8.000 l.loo 7.ooo 3.080 6.000 6.000 15.165 6.220 6.638 2.307 5.000 2oo 150 19.450 2.000 7.500 9.950 84o 650 llo " 80 lo.loo 500 9.000 600 44.589 36.369 1.000 7oo 700 19.669 1.000 1.000 11.4o5 6.264 6 .OOO 25.500 271.226 6.000 9.000 6.000 3.000 7.820 4.320 3.500 2oo 2oo 2oo 25.500 2oo 25.ooo 3oo 414.836 8.000 12.714 3.950 2.764 I08.607 15.OOO 16.000 52.607 25.000 69.000 2.500 4.000 4.500 2.500 20.000 6.000 1.500 28.000 3.080 27.080 9.430 17.650 34.445 21.000 9.638 3.807 8.000 300 500 3.000 36.270 6.320 18.500 1.500 9.950 3.000 l.o4o 650 llo 2oo 80 '97.600 5-200 85.000 6.900 2oo 2.000 starega dela mesta; krajevna skupnost Komenda bo nadaljevala z deli asfaltiranja ceste Breg—Nasovče, Gora in Mlaka; krajevna skupnost Kamniška Bistrica predvideva asfaltiranje ceste v Spodnje in Zgornje Stranje, na Ferja-novo in gradnjo vodovoda Zakal; krajevna skupnost Moste bo nadaljevala n asfaltiranjem vaških potov v naseljih; krajevna skupnost Motnik bo zgradila nov vodohram za naselje Motnik; krajevna skupnost Pšajnovica bo razširila cesto Pšajnovica—Gabrovnica; krajevna skupnost Tunjice bo ob sofinanciranju občanov, KS Kamnik in komunalne skupnosti začela z asfaltiranjem 3 km dolge ceste Tunjice—Kamnik; krajevna skupnost Nevlje bo začela z gradnjo vodovoda Hrib—Poreber, asfaltirala bo odsek ceste Nevlje— Olševek in sofinancirala ojačitev električnega omrežja; krajevna skupnost Tuhinj bo uredila avtobusno postajališče ter izvajala delo na vodovodnih omrežjih; krajevna skup nost Šmarca bo nadaljevala z urejanjem naselja predvsem z gradnjo pločnika In avtobusnega postajališča; krajevna skupnost Križ bo nadaljevala s pripravami gradnje kanalizacije; krajevna skupnost Volčji potok bo uredila avtobusno postajališče, krajevna skupnost Vranja peč pa bo gradila vodovod v Spodnjih Palovčah. Vse krajevne skupnosti bodo sodelovale s samoupravno komuna'no skupnostjo pri vzdrževanju 100 km občinskih cest II. reda in tudi nekaterih občinskih cest I. re- V letu 1978 bo poleg nadaljnjega razvoja ljudske obrambe potrebno posvetiti vso pozornost financiranju in materializaciji ljudske obrambe. V letu 1978 bo sklenjen samoupravni sporazum za finansiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite. Varnost in družbena samozaščita V letu 1978 se bodo nadaljevali napori za podružbljanje družbene samozaščite kot najširšega mehanizma za zaščito samoupravne socialistične ureditve, družbenega premoženja in nedotakljivosti, ustavnih pravic delovnega človeka in občana. Posebno pozornost bomo posvetili delovanju narodne zaščite v vseh sredinah. Sistem družbene sa-mozašičte mora na osnovi varnosti in ustreznih programov in načrtov pričeti delovati v polni meri. Organi z» notranje zadeve bodo ob sodelovanju delovnih ljudi in občanov okrepili preventivno delovanje na področju zaščite javnega reda in miru in storili vse potrebno za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, za varstvo pred po-žarom in požarne inšpekcije. Poskrbeti bo potrebno z* večjo varnost družbenega premoženja in osebnega imetja občanov. Kamnik, novembra 1977 FINANCIRANJE POTREB IN PROGRAMOV UUDSKE OBRAMBE S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financiranje skupnih potreb in nalog ljudske obrambe se v bistvu šele začenja uveljavljati nov način financiranja ljudske obrambe na podlagi ustave in zakona o ljudski obrambi. S tem načinom financiranja se torej ne lotevamo zgolj organizacijskih in tehničnih vprašanj pri samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje načrtovanih priprav na obrambo, temveč tudi za uveljavljanje vsebine novih družbenoekonomskih odnosov, ki jih določa ustava in zakon o družbenem planiranju v smeri odločanja o vseh vprašanjih družbene reprodukcije, katere sestavni del je tudi ljudska obramba. Dosedanji proračunski sistem financiranja ljudske obrambe ni v skladu z doseženo stopnjo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Ni zadosti stimulativen za subjekte splošne ljudske obrambe, ne upošteva dovolj skupnih interesov in potreb na tem področju. V občini Kamnik smo v obrambne priprave v krajevnih skupnosti ter za naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so skupnega in širšega pomena, doslej usmerjali le proračunska sredstva. V letu 1977 pa so TOZD in zasebni obrtniki podpisali samoupravni sporazum za financiranje nekaterih nalog, ki so skupnega in širšega pomena. V zadnjih letih smo kljub neurejenim finančnim odnosom na področju razvoja ljudske obrambe veliko napredovali. Upoštevati pa moramo dejstvo, da je potrebno .obrambne priprave in modernizacijo ljudske obrambe nenehno izpopolnjevati, ljudi pa usposabljati na sodobnih sredstvih. Prav tako ne smemo zanemariti dejstev, da moramo biti pripravljeni na učinkovito delovanje v primeru hujših elementarnih nesreč, zlasti še v primeru rušilnih potresov. Ko se na vseh ravneh pripravljamo za obrambo in zaščito, moramo sproti ugotavljati potrebe in za realizaoijo teh zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Zbiranje sredstev moramo urediti sistemsko, po načelih ustave in zakona o ljudski obrambi. Predlagani sistem financiranja ustreza naslednjim družbenim zahtevam in izhodiščem: 1. Viri financiranja splošne ljudske obrambe morajo biti trajni in stabilni, zbrana sredstva pa zadostna za realizacijo najnujnejših programov ljudske obrambe. 2. V sistemu morajo sodelovati vsi delovni ljudje in občani, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki š svojim delom in sredstvi ustvarjajo dohodek. 3. Sistem financiranja mora vzpodbujati in zagotavljati enotnost in usklajenost obrambnih priprav občini, hkrati pa zagotavljati realizacijo nalog, ki so posebnega pomena. 4. V sistemu financiranja ljudske obrambe se morajo v skladu z obrambnimi načrti in programi vključiti tudi krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Gre torej za to, da tudi na področju ljudske obrambe uresničimo temeljno načelo financiranja enako kot za vse ostale dejavnosti v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Osnovni namen združevanja sredstev za ljudsko obrambo na ravni občine pa je hitrejše uresničevanje skupno dogovorjenih nalog. Na podlagi 144. člena Ustave SR Slovenije ter v skladu z 242. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SR Slovenije, št. 23/76) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodne poklice SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE UUDSKE OBRAMBE OBČINE KAMNIK 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodne poklice, bodo v obdobju od 01. 01. 1978 do 31. 12. 1980 združevali sredstva za financiranje nalog ljudske obrambe po programih, za katere se vsako leto posebej dogovorijo in določijo višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev. O programih in potrebnih sredstvih, ki jih je treba združevati po tem sporazumu, odločajo podpisniki po postopku, po katerem določajo tudi financiranje programov drugih družbenih potreb, ki so povezani z dejavnostjo ljudske obrambe. 2. člen Programi, za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu, obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevni skupnosti ter naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so skupnega in širšega pomena v občini Kamnik in potrebe ljudske obrambe ljubljanske pokrajine. Programe predlaga in jih vrednoti za vsako leto posebej svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na podlagi srednjeročnih programov ljudske obrambe, ki so sestavni del družbenih planov občine Kamnik. 3. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe s prispevkom iz dohodka v skladu s 110. členom zakona o združenem delu. Temeljne in druge organizacije združenega dela obračunavajo prispevek za splošni ljudski odpor v odstotku od doseženega dohodka za tekoče leto. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna za uresničevanje dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe. Temeljne in druge organizacije združenega dela akon. tirajo prispevek iz tekočega dohodka. Med letom plačujejo podpisniki trimesečne akontacije v višini ene četrtine obveznosti, izračunane na osnovi doseženega dohodka v preteklem letu in sprejete stopnje za tekoče leto. Delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodni poklic združujejo sredstva za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe s prispevkom od osnove za odmero davka na dohodek. Za odstotek se sporazumevajo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna za uresničevanje dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe. Dokončen obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. Predplačila se štejejo za akontacijo za naslednje leto. Namen in uporaba sredstev 4. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašajo, da se združuje sredstva za skupne in splošne potrebe in nadaljnji razvoj ljudske obrambe. Združena sredstva se koristijo za: 1. Opremljanje, urjenje in usposabljanje štabov in enot teritorialne obrambe, 2. Opremljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot civilne zaščite v občini in krajevnih skupnostih, 3. Za izvajanje zaščitnih-varnostnih ukrepov LO in DS v krajevnih skupnostih, 4. Organizacija, opremljanje, usposabljanje in urjenje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (SOJOA), 5. Odplačevanje 6 odst. obrestne mere za najeta posojila za nabavo občinskih najnujnejših rezervnih blagovnih fondov, 6. Sofinanciranje obrambnih priprav Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino in Pokrajinskega štaba TO, 7. Izgradnja, adaptacija in vzdrževanje za ljudsko obrambo pomembnih objektov in naprav, 8. Za načrtovanje in izvajanje skupnih akcij, vaj in urjenje obrambnih struktur v občini. 5. člen Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe, se stekajo .na poseben tekoči račun ljudske obrambe Skupščine občine Kamnik. Zbrana sredstva, ki so navedena v 4. členu tega samoupravnega sporazuma se lahko trosijo le namensko in z let nim planom o združevanju finančnih sredstev za financiranje ljudske obrambe. Sredstva, ki se stekajo na poseben račun, razporeja svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na podlagi sprejetega letnega programa. 6. člen Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij na območju občine. 7. člen Za delovne ljudi in občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ustvarjajo dohodek in občani, ki opravljajo svobodni poklic samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina podpisnikov, ki so navedeni v tem sporazumu. 8. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 1978. Podpisniki: Kamnik, november 1977 Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog in programa ljudske obrambe delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in last nimi sredstvi ustvarjajo dohodek, ki smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obdobje 1978 do 1980 smo sprejeli SKLEP da bomo za leto 1978 združevali sredstva za sofinanciranje nalog In programa ljudske obrambe I. Podpisniki sprejemamo program, ki ga predlaga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in se na tej osnovi sporazumevamo, da bomo v letu 1978 sofinancirali naloge ljudske obrambe: 1. Za odplačevanje 6 odst. obrestne mere za najeto posojilo za nabavo občinskih rezervnih blagovnih fondov, ki so potrebni za primer vojne in hudih elementarnih nesreč 180.000 din. 2. Za organizacijo pouka in usposabljanje poveljstva in enot manevrske strukture teritorialne obrambe in posebne enote TO 1.012.417 din. 3. Obveznosti sofinanciranja nalog in programa Pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo, štaba in njihovih enot TO 398.320 din. 4. Za opremljanje in usposabljanje občinskega štaba civilne zaščite ter njihovih specializiranih enot 165.000 din. SKUPAJ: 1-4, 1.755.737 din. II. Podpisniki se sporazumevamo, da bomo sredstva iz 2. člena samoupravnega Sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe plačevali po stopnji 0,25 odst. iz dohodka, kot obračunska osnova pa bo služil bruto osebni dohodek. III. Sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe, ki jih je potrebno združiti za naloge ljudske obrambe v letu 1978, kot so opredeljene v sklepu, znašajo 1.755.737 din. Podpisniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela akontirajo prispevek iz tekočega dohodka. Med letom pa bomo plačevali trimesečno akontacijo v višini ene četrtine obveznosti, izračunane na osnovi doseženega dohodka v preteklem letu in sprejete stopnje. Sredstva se nakazujejo na tekoči račun 50140-637-63545 Sredstva ljudske obrambe Skupščine občine Kamnik. Kamnik, november 1977 Podpisniki: SPLOŠNA PORABA V OBČINI KAMNIK V LETU 1978 (PRORAČUN) Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na svoji seji dne 17. novembra 1977 sprejel sklep, da se osnutek občinskega proračuna za leto 1978 objavi v Kamniškem občanu ter s tem prične javna razprava o obsegu splošne porabe ter načinu zagotavljanja sredstev za kritje teh potreb. Ob sestavljanju osnutka je izvršni svet ugotovil, da se dohodki, načrtovani s proračunom za leto 1977, natekajo po predvidevanjih oziroma, da bo višina teh dohodkov ob zaključku leta z manjšim zneskom presežena, znana pa še vedno ni višina dopolnilnih sredstev, katere naj bi občina prejela iz republiškega proračuna. Ocenjujemo, da nam republika zahtevanih dopolnilnih sredstev v višini 4.958.000 din ne bo zagotovila v celoti. Za pripravo osnutka proračuna za leto 1978 je izvršni svet pozval vse koristnike proračuna, da dostavijo svoje potrebe, pri tem pa naj upoštevajo, da se lahko poraba poveča največ do 15 % v primerjavi z letom 1977. Osnutek proračuna za leto 1978 je zasnovan na naslednjih načelih: — vse vrste porabe v občini je potrebno obravnavati v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih tako, da bo zagotovljen neposreden vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih na njen skladen obseg in strukturo ter gibanja v letu 1978, ob upoštevanju določil resolucije, da sredstva za splošno porabo ne morejo naraščati hitreje od rasti dohodka v občini; — iz načela o samofinanciranju temeljnih družbenopolitičnih skupnosti izhaja tudi načelo o odvisnosti splošne porabe v občinah od materialne osnove vsake posamezne občine, vendar pa je potrebno izvrševanje temeljnih nalog družbenopolitičnih skupnosti, opredeljenih z ustavo in zakoni, zagotoviti vsem občinam v okviru možnosti, ki jo dopušča rast ustvarjenega dohodka; — v občinah, kjer sta doseženi družbeni proizvod in dohodek sorazmerno visoka, bo potrebno tudi za realizacijo programov na področju splošne porabe bolj kot doslej združevati sredstva iz združenega dela. Z izjemo združevanja sredstev za financiranje programov ljudske obrambe, za ostale dejavnosti splošne porabe združevanja sredstev iz združenega dela v občinah ni bilo dovolj prisotno. Te občine se bodo z doslednejšim angažiranjem lastnih materialnih možnosti in s povečevanjem proračunskih virov dohodkov v prmodnje morale samofinancirati. Da bi v letu 1978 zmanjšali število občin, ki potrebujejo za področje splošne porabe republiška dopolnilna sredstva, bo potrebno zagotoviti možnost povečevanja lastnih virov dohodkov občinskih proračunov, bodisi z zviševanjem obstoječih, po potrebi pa tudi z uvedbo novih virov, ki jih predvideva zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. — Nadaljevanje procesa preoblikovanja splošne porabe zahteva izločanje iz splošne porabe vseh tistih dejavnosti, ki ne sodijo vanjo, s sočasnim ustvarjanjem pogojev za njihovo drugačno organiziranost in nemoteno funkcioniranje, če je to v interesu delavcev v združenem delu in občanov. Na teh osnovah je za leto 1978 predvidena poraba v višinah in rasti napram preteklemu letu kot je razvidno iz priložene tabele. V skladu z navedenimi načeli in stališči so iz proračunske porabe izločena sredstva za komunalno dejavnost in kmetijstvo. Pri tem ugotavljamo, da je splošna poraba v primerjavi z lanskim letom višja za 15 %; v primerjavi s celotno porabo preteklega leta, v kateri je bila v I.polletju vključena še komunala in za celo leto kmetijstvo, pa znaša povečanje le 10 Ker bodo po oceni doseženi proračunski dohodki iz dosedanjih virov v višini 36,401.000 din, je treba v skladu z navedenimi načeli zagotoviti razliko 4,000.000 din za pokritje proračuna iz davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ali iz davka iz osebnega dohodka delavcev. Izvršni svet ni podrobno ocenjeval posameznih postavk porabe, ker želi, da se v javni razpravi izoblikujejo potrebna stališča, predlogi in pripombe, katere bo proučil in na osnovi tega pripravil predlog proračuna. BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KAMNIK ZA LETO 1978 Klasifikac. številka OPIS Znesek Indeks A. DOHODKI 01 Sredstva prenesena iz prejšnjega leta 150.000,00 194 02 Davek na dohodek oziroma iz osebnega 03 dohodka iz delovnega razmerja 4,000.000,00 — 04 Davek iz osebnega dohodka od samostoj- 05 nega opravljanja dejavnosti in od 06 kmetijske dejavnosti ter drugi davki iz osebnega dohodka 9,100.000,00 119,5 11 Davek na premoženje in dohodke od 12 premoženja 1,570.000,00 150,8 10 Prometni davek 15,364.000,00 112,1 17 Takse 2,107.000,00 176,0 21 Dohodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 210.000,00 97,2 22 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 1,900.000,00 112,5 Skupaj dohodki 34,401.000,00 110,0 B. IZDATKI 01 Dejavnost organov DPS 1 — sredstva za redno dejavnost 2 — sredstva za posebne namene Skupaj 01 02 Dejavnost ljudske obrambe 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnout — urbanizacija 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva 18 Rezervni sklad Skupaj izdatki 23,240.400,00 122,6 1,9^6.100,00 133,0 25,176.500,00 123,4 2,002.000,00 114,9 2,276.100,00 128,7 147.000,00 31,7 1,651.400,00 88,5 75.500,00 302,0 358.800,00 53,3 798.500,00 126,3 40.000,00 5,4 1,532.700,00 504,2 342.500,00 35,4 34,401.000,00 110,0 Kamnik, novembra 1977 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST KMETIJSTVA TER NAČIN FINANCIRANJA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE V OBČINI KAMNIK Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 narekuje v letu 1978 ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. V ta namen je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti, ki je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami proučil pogoje za organizacijo skupnosti. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva bo organizirana dvodomno: Zbor uporabnikov: delegacije oblikujejo delovni ljudje v delovnih organizacijah in ostalih organizacijah in skupnostih ter občini v KS. Delegacijo predstavlja v delovnih organizacijah delavski svet, v KS pa svet KS; Zbor izvajalcev: Delegacije oblikujejo kmetje in delovne organizacije s področja kmetijstva. Da bi novoustanovljena skupnost lahko delovala že v letu 1978, predlaga iniciativni odbor program dela s potrebnimi sredstvi za dejavnost skupnosti. Želimo poudariti, da so to minimalna sredstva za delovanje skupnosti. Iniciativni odbor bo predložil delovnim organizacijam samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v končnem besedilu, pri čemer bodo v programu dela zajeta sredstva iz priloženega programa. Delovne organizacije naj zagotovijo sredstva za delo skupnosti že z zaključnim računom za leto 1977. Osnova za izračun udeležbe je 0,2 % bruto OD. Da bi delovni ljudje in občani lahko celovito odločali o razporeditvi dohodka v letu 1978 predlagamo ta program v obravnavo in sprejem skupaj z ostalimi programi in resolucijo. Iniciativni odbor predlaga vsem udeležencem, da izvolijo delegata za zbor uporabnikov oziroma izvajalcev ter do- Na sejah v mesecu septembru 1977 so zbori skupščine občine Kamnik po obravnavi poročiila o izvajanju sprejete politike na področju urbanizacije, graditve in komunalnega opremljanja na območju občine Kamnik med drugim sprejeli tudi sklep, da izvršni svet skupščine občine Kamnik pripravi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ga da v javno razpravo. Ze v poročilu za zbore skupščine je bila prikazana problematika glede financiranja urejanja stavbnega zemljišča, nakazan predlog ureditve tega problema, oziroma načina vskladitve dosedaj veljavnih občinskih predpisov z novim republiškim zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Po dosedaj veljavnem odloku se je v občini Kamnik predpisoval tako imenovani »prispevek za uporabo stavbnega zemljišča« in to v predelih, ki so se po veljavnih republiških predpisih smatrali za komunalno opremljena. Za komunalno opremljeno zemljišče se je v smislu prejšnjega odstavka štelo zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo. Glede na to je bil v občini uveden prispevek za območje KS Kamnik in Duplica ter del naselja Vrhpolje. Določeno je bilo tudi, da se prispevek od stanovanjskih površin, plačan iz območij posameznih skupnosti, uporablja za pokrivanje njihovih programov, povečani prispevek, ki so ga plačevale delovne organizacije, pa je bil namenjen za pokrivanje udeležbe občine Kamnik pri financiranju medobčinskega kolektorja in čistilne naprave Domžale — Kamnik in za odplačilo najetih kreditov za kamniški vodovod in njegovo na-daljno širitev. Tako znaša sedaj višina prispevka za uporabo mestnega zemljišča — mesečno za en kvadratni meter: — za stanovanjske namene 0,30 din — za poslovne namene 0,30 din —za poslovne prostore — pridobitni predeli 0,30 din — za nezazidano stavbno zemljiišče 0,05 din Novi republiški zakon, ki v posameznih poglavjih določa način upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem, med drugim precizira tudi pojem urejanja stavbnega zemljišča z načinom financiranja. Tako naj bi se zagotavljala sredstva za večja oziroma prioritetna vlaganja potom dogovorjenih in sklenjenih samoupravnih sporazumov, graditev drugega omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena pa z uvedbo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Uvedba n: 'omestila ni vezana le na odpravo dosedanjega prispevka za uporabo mestnega zemljišča, temveč naj predstavlja tudi instrument zajemanja mestne rente, ter zagotovitev kontinuiranih materialnih sredstev upravljalcem stavbnega zemljišča. Glede obsega uvedbe nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča republiški zakon določa, da nadomestilo plačujejo neposredni uporabniki zemljišča, da nadomestilo plačujejo vsako zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ne glede na stopnjo komunalne urejenosti stavbnega zemljišča. Z upoštevanjem že veljavne urbanistične dokumentacije ta dopolnjene z obravnavano novelacijo, vpadajo v meje uihanističnih načrtov cela območja ali deli območij skoraj vseh krajevnih skupnosti, razen krajevnih skupnosti v Tuhinjski dolini, Crne, Tunjice in Volčjega potoka. Vendar bo na območju tudi teh skupnosti izločiti le tiste predele, ki se urejajo z urbanističnim redom in za zazidavo katerih ne bodo izdelani posamezni zazidalni načrti kot, na primer: ločijo podpisnika za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost skupnosti. V nadaljnjem podajamo ovrednoteni program dela skupnosti: 1. preusmeritveni programi 50.000 din 2. pospeševalna služba 150.000 din 3. reprodukcija živine 227.000 din 4. zamenjava pasme 100.000 din 5. izobraževanje 30.000 din 6. analize zemlje 30.000 din 7. pašne skupnosti 80.000 din 8. ostale pospeš. akcije 50.000 din 9. strojne skupnosti 100.000 din 10. regresiranje obrestne mere 200.000 din Skupaj: 1,017.000 din Obrazložitev: 1. Sredstva so namenjena za plačilo gradbenih načrtov kmetom, ki se preusmerjajo v tržno proizvodnjo in gradijo nove kmetijske objekte po navodilih pospeševalne službe. 2. V občini Kamnik je okoli 1300 kmečkih gospodarstev, od tega 598 zaščitenih kmetij. Za preusmerjanje kmetij skrbi pospeševalna služba pri TOZD Kmetijska kooperacija Emona. Za delno kritje stroškov pospeševalne službe bodo potrebna sredstva, v višini najmanj 150.000. za večja naselja, predeli za zazidavo s počithškimi hišami in podobno. Glede določanja višine nadomestila zakon predvideva le gotova merila ugodnosti, ki jih zemljišče daje. Med te spadajo stopnja opremljenosti, lega v naselju, smotrnost izkoriščanja zemljiisča, namembnost predela in podobno. Upoštevajoč navedeno in določila republiškega zakona, da je potrebno do 31. 12. 1977 nadomestiti dosedanji občinski predpis o prispevku za uporabo mestnega zemljišča z novim predpisom, je izvršni svet pripravil osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V tem osnutku je vneseno več olajšav kot jih navaja zakon, zemljišče, na katerem se predpisuje nadomestilo pa je razdeljeno v cone, ki zajemajo območja v mejah urbanističnih dokumentov, na katerih bo nujno urediti komunalne naprave skupne rabe. S predvidenim družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ne bo mogoče vključevati v ceno stanovanj stroške opremljanja stavbnega zemljišča, zaradi tega bomo morali z združevanjem sredstev s posebnimi dogovori in s sredstvi nadomestila zagotavljati možnosti za izgradnjo čistilne naprave, vodovoda ter drugih konuinalnih objektov in naprav skupne rabe. Izgradnja čistilne naprave še ni povsem pokrita. Poleg tega je potrebno pred začetkom obratovanja te naprave pričeti s priključevanjem obstoječe kanalizacije na glavni kolektor, kar bo zahtevalo dodatna sredstva. Iz teh razlogov je v odloku predlagana minimalna višina nadomestila, ki je večja napram dosedanjemu prispevku povprečno za 52 odstotkov. Taka stopnja je zasnovana na podatkih, da znaša indeks stroškov komunalnega opremljanja na področju kolektivne komunalne potrošnje v razdobju 1972- 1977 povprečno 350, dočim je v odloku predlagano povečanje napram prispevku iz leta 1972 kot sledi: — za stanovanjske namene 125,0 odst. — za poslovne namene 200,0 odst. —za nezazidano zemljišče 200,0 odst. Napram dosedanjemu prispevku pa je povečanje po namenih uporabe zemljišča naslednje: — za stanovanjske namene 50,0 odst. — za poslovne namene 50,0 odst. — za nezazidano zemljišče 200,0 odst. Po dosedanjih višinah prispevka za uporabo mestnega zemljišča znaša odmera prispevka za leto 1977 skupno 342 milijonov (vsi zneski v milijon S din), od katere odpade za stanovanjske namene 65 milijonov, za poslovne namene 264 milijonov in za nezazidano zemljišče 13 milijonov dinarjev. Po predlaganem odloku z upoštevanjem razširitve območij pa naj bi znašala odmera nadomestila za leto 1978 približno 540 milijonov dinarjev, kar predstavlja napram odmeri za leto 1977 za 58,0 odst. več sredstev. Kamnik, novembra 1977 Skupščina občine Kamnik je na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7-320/77) in 313. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne ---- decembra 1977 in seji zbora krajevnih skupnosti dne ____decembra 1977 sprejela ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Kamnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnem besedilu: nadomestilo). 3. Skupni stroški reprodukcije živine (umetno osemenjevanje in naravni pripust) bodo v letu 1978 predvidoma znašali 559.000 din, od tega naj bi kmetovalci prispevali 282.000 din. Razliko je potrebno zagotoviti. 4. Kmetom, ki se preusmerjajo v tržno proizvodnjo, oziroma gradijo nove hleve, predvsem v hribovskih predelih občine, bo potrebno zagotoviti plemensko živino z visokimi proizvodnimi sposobnostmi. Nabavo te živine bo potrebno regresirati, da bi se za nakup odločilo čim več kmetovalcev. Predvidena je nabava okoli 100 telic simentalske pasme. 5. Pospeševalna služba bo v letu 1978 ponovno organizirala predavanja za kmetovalce predvsem s področja živinoreje, varstva živali in varstva pri delu s kmetijskimi stroji. Organizirala bo ogled demonstracij kmetijskih strojev, razstav in preusmerjenih kmetij. 6. Ugotavljanja potreb po hranilnih osnovah za posamezne kmetijske kulture in ugotavljanje kvalitete pridelane krme je eden osnovnih pogojev za napredek v kmetijstvu. 7. Pašne skupnosti gospodarijo s preko 1300 ha pašnih površin, ki so pomembne kot vir dopolnilne krme v hribovitih predelih občine, kot tudi za vzdrževanje biološkega ravnotežja, varstva krajine in tudi z vidika turističnega gospodarstva. 8. Sredstva te postavke služijo za pospeševanje nekaterih, za napredek kmetijstva pomembnih dejavnosti (čebelarska društva, aktiv mladih zadružnikov, aktiv kmečkih žena). 9. Da bi spodbudili skupinsko nabavo in rabo večjih strojev, predvsem za spravilo krme, je treba povečati delež družbene pomoči pri nabavi mehanizacije. S tem bo omogočeno uresničevanje načela o združevanju dela in sredstev pri zasebnih kmetovalcih. 10. Po zakonu o zagotovilu dela obresti so kmetovalci upravičeni do nadomestila obresti iz sredstev proračuna SRS, če družbenopolitična skupnost zagotovi enak del sredstev. Za pokritje te obveznosti bo treba zagotoviti 200.000 din. Kamnik, november 1977 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območij: 1. urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika, 2. urbanističnega načrta za območje Moste — Komenda, 3. urbanističnega načrta za območje Velika planina. Za stavbno zemljišče izven območij, navedenih v prejšnjem odstavku, se šteje tudi zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, za katero se izdelajo posamezni zazidalni načrti. 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne more predpisati za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska m konzularna predstavništva ali v njih stanju njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabijajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, in ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona. Nadomestila se oproste: 1. Občani z mžjirni osebnimi dohodki po merilih, ki se uporabljajo za uveljavljanje delne nadomestitve stanarin, s tem, da višina oprostitve lahko doseže tudi celotno nadomestilo; 2. kmetje po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. Oprostitev navedena v drugem, in tretjem odstavku tega člena določi pristojni občinski upravni organ na zahtevo občana. 4. člen Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del nazi-danega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normabio rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen. Nadomestilo za zazidalno stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in garaž ter poslovnih prostorov. Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dola stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). 5. člen Stavbno zemljišče po 2. členu odloka se deli na štiri cone: 1. cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika m je v mejah krajevne skupnosti Kamnik, Duplica, Nevlje, Smarca in Podgorje —■ del (za industrijsko in obrtno cono). 2. cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom Moste — Komenda in je v mejah krajevne skupnosti Moste in Komenda. 3. cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika in je v mejah krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, Godič in Podgorje — del (za stanovanjsko zazidavo), zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom Moste — Komenda in je v mejah krajevne skupnosti Križ ter turistični del Velike planine. 4. cona: druga zemljišča, ki se urejajo po drugem odstavku 2. člena odloka. Varianta: Frva cona ostane nespremenjena, druga in tretja cona se združita v drugo cono, četrta postane tretja cona. 6. člen Višine nadomestila znašajo v posameznih conah v dinarjih za kvadratni meter mesečno; UVEDBA NADOMESTILA III UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI KAMNIK CONA 1 2 3 4 — za stanovanjske prostore in garaže 0,45 0,35 0,25 0,20 — za poslovne prostore in površine 0,90 0,65 0,50 0,40 — za nezazidano stavbno zemljišče 0,15 0,12 0,10 0,08 Za počitniške hiše znaša enotno nadomestilo od stanovanjskih prostorov 0,60 in za nezazidano stavbno zemljišče 0,15 dinarjev za kvadratni meter mesečno. Varianta: (vezana na varianto v 5. členu) 1 2 3 — za stanovanjske prostore in garaže 0,45 0,35 0,20 — za poslovne prostore in površine 0,90 0,70 0,50 — za nezazidano stavbno zemljišče 0,15 0,12 0,10 Drugi odstavek ostane nespremenjen. 7. člen Pristojni občinski upravni organ določi zavezancu z odločbo višino nadomestila ter v obrazložitev odločbe navede elemente, na podlagi katerih ga je odmerii. Odločba o odmeri nadomestila se iada zavezancu, ko nastane obveanost za plačevanje nadomestila ter velja, dokler ne nastopijo spremembe, ki vplivajo na višino odmerjenega nadomestila. 8. člen Sredstva nadomestila se zbirajo na posebnem računu ter praznijo na račun komunalne skupnosti. Za nepravočasne ali premalo plačane obveznosti se zaračunavajo 12 odst. zamudne obresti. 9. člen Zavezanci plačevanja nadomestila so dolžni prijaviti osnove za odmero nadomestila pristojnemu občinskemu upravnemu organu na posebni prijavi, ki jo predpiše ta organ. Rok za prijavo osnov za odmero nadomestila je 15 dni po javnem pozivu. Spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 15. dneh po nastali spremembi. 10. člen Pravilnost prijave osnov za odmero nadomestila ugotavlja pristojni občinski organ. V kolikor upravni organ sam ugotovi, da se dejansko stanje ne ujema s prijavo zavezanca, ugotavlja stanje na kraju samem. Upravni organ tudi ugotavlja dejansko stanje na kraju samem, na zalitevo zavezanca ali pobudo drugih. 11. člen Izvršni svet skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da odloča v spornih primerih glede zahtevkov za uveljavljanje oprostitev nadomestila iz drugega in tretjega odstavka 3. člena odloka, razporeditve stavbnega zemljišča v cone po 5. členu odloka in dejanskega obsega uporabnega zemljišča po 10. členu odloka. Izvršni svet skupščine občine Kamnik po potrebi imenuje tudi komisijo za reševanje spornih zadev iz prejšnjega odstavka. 12. člen Nadomestilo se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo. Poraba sredstev nadomestila se vrši na podlagi dolgoročnih in letnih planov, sprejetih po določilih Družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti ter o izhodiščih za ustanovitev te skupnosti. 13. člen Upravljalec s sredstvi nadomestila vodi evidenco o višina odmerjenega in plačanega nadomestila za območje vsake krajevne skupnosti, v kateri se nadomestilo plačuje, ter ločeno za nadomestilo iz turističnega območja Velike planine. 14. člen Dosedanji zavezanci za plačilo prispevka za uparabo mestnega zemljišča plačujejo od 1. januarja 1978 dal„e akontacijo za nadomestilo v višini prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki je veljala v letu 1977 s tem, da se po prejemu odločbe o višini nadomestila izvrši poračun med plačanimi akontacijami ter odmerjenim nadomestilom. 15. člen Obveznosti iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po dogovoru o načinu zagotovila sredstev za kritje udeležbe občine Kamnik pri financiranju gradnje čistilne naprave za Domžale in Kamnik ter dogovora o formiranju in uporabi dela sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča za potrebe financiranja kamniškega vodovoda, se v letu 1978 in nadaljnih letih krijejo iz sredstev nadomestila po tem odloku. 16. člen Izvršni svet skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da daje tolmačenja posameznih členov tega odloka. 17. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in odlok o določitvi območij, za katera se uvaja obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 1/75) ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS št. 16-719/76). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1978 dalje. Kamnik, novembra 1977. Uresničevanje delegatskih odnosov I Večjo skrb javnim razpravam Pri sprejemanju vseh odločitev v zborih občinske skupščine in skupščinah samoupravnih Interesnih skupnosti, še posebej pa tistih, ki neposredno zadevajo interese občanov in delovnih ljudi, morajo delegati imeti pred očmi mnenja oziroma predloge svojih volilcev o vprašanjih, o katerih odločajo. Zato pred najpomembnejšimi odločitvami v zborih nI dovolj le sestanek delegacije, pač pa je predhodno treba zvedeti, kaj o predlagani zadevi menijo občani in delovni ljudje. To pa je mogoče doseči le s široko javno razpravo v okviru SZDL in sindikatov, v kateri morajo biti udeleženci vsestransko obveščeni o vsebini predloga dokumenta, odloka in drugih aktov, ki jih sprejemajo skupščine. Zato se je naša občinska skupščina že v začetku tega mandatnega obdobja odločila, da bo sprejemala vse važnejše akte v tako imenovanem dvofaznom postopku. To pomeni, da skupščina da osnutek dokumenta v javno razpravo, na podlagi katere izvršni svet ali katerikoli drugi predlagatelj, pripravi predlog, o katerem skupščina ponovno razpravlja, preden ga dokončno sprejme. Moramo reči, da smo na tem področju v zadnjem obdobju napravili kar precejšen korak naprej, čeprav je še daleč do tega, da bd bili lahko S potekom in rezultati javnih tazprav v celoti zadovoljni. Na tak način so imeli občani in delovni ljudje možnost povedati svoje mnenje o predlogu Salcona o združenem delu, o predlogu občinskega srednjeročnega plana, o programih Sikupniosti, o spreimembah urbanističnega načrta občine, o Zazidalnih načrtih, o zakonu o delovnih razmerjih, o usmerjenem izobraževanju, o dopolnitvi sistema štipendiranja, o poslovniku občinske skupščine itd. Pogoj za uspešno javno raspravo je predvsem dobra obveščenost občanov o obravnavani zadevi in aktivna prisotnost družbenopolitičnih organizacij v vseh oblikah razprav. Se daleč ni dovolj, da nov do posamezne rešitve. Vsi naj povedo svoje mnenje, ne samo tisti, kot se običajno dogaja, ki predloga ne podpirajo. Delegati, ki odločajo v skupščini, morajo vedeti, kakšen predlog podpira večina občanov ali delovnih ljudi. Ker smo ljudje različnega mnenja, na katerega pogosto vpliva tudi samo osebni interes, je razumljivo, da vseh predlogov oz. rešitev vsi ne bomo podprli. Naloga družbenopolitičnih organizacij pa je, da javno razpravo usmerjajo v smislu splošnega družbenega interesa, ki mora biti odločilne jši od posameznega. Te aktivne vloge političnih organizacij pa je še vedno premalo. Zato se tudi lahko zgodi, da osebni oziroma ožji interesi vplivajo na oblikovanje javnega mnenja ln tako ustvarjajo vtis, da so vsi proti nekemu predlogu, ki pa ga dopolnijo predlagano rešitev, na druge pa je treba občanom dati vsestranske utemeljene odgovore. Zaostriti pa moramo odgovornost predlagateljev za posledice, ki jih bo imela v skupščini na osnovi njihovega predloga oz. projekta sprejeta rešitev. Ta odgovornost ne more biti več samo splošna in anonimna, pač pa zelo določna in osebna. Javne razprave zato ne morajo in ne smejo biti zgolj formalne, pač pa se moramo vsi zavzeti, da bodo razprave dejanski odraz interesov delovnih ljudi in občanov in da bodo kot take imele tudi večji vpliv na sprejemanje odločitev v delegatskih skupščinah. P. Svetelj Dobro sodelovanje Svojo pomoč je delovni ko. lektv tovarne izkazoval sprva z individualnimi darili otro kom naše šole ob praznovanju dedka Mraza, kasneje pa so darila postala kolektivna. Mnogo dragocenih učil, ki bi si jih šola nikoli ne mogla ustvariti ali bi si jih zelo težko nabavila, je odtlej dobila za posodobitev pouka kot darilo ob različnih priložnostih. Naj naštejem samo nekatere: orodje za tehnični pouk, diaprojektor, episkop, električni harmonij, gramofon, radio, vzidali so drog za telovadbo na dvorišču. Imeli pa so posluh tudi za adaptacije stare zgradbe. Blatno dvorišče so nam pomagali asfaltirati, da je primemo za pouk telovadbe na prostem — saj telovadnice šola nima — in tudi do centralne kurjave smo prisil le z njihovo soudeležbo. Letos pa bodo naši otroci najbrže med redkimi, ki se bodo umivali s toplo vodo! Napeljava tople vode je darilo kolektiva naši šoli. Učenci in učitelji šole pa so vsa ta leta skušali izkazati delavcem tovarne Svila-nit svojo hvaležnost s tem, da so v okviru svojih možnosti sodelovali pri njihovih praznovanjih in proslavah. Vera Verstovšek S sej zborov občinske skupščine Težišče razprave tako na seji družbenopolitičnega zbora kot tudi na seji zbora krajevnih skupnosti je bilo v zvezi s samoupravnimi sporazumi o enotnem programu zdravstvenega varstva, ureditvi zobozdravstva kakor tudi o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Kamnik. Oba zbora sta razpravljala in predlagala nekatere spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o oblikovanju ln izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Sprejela sta predlog izvršnega sveta, da so rezervira prostor za gradnjo proizvodnih objektov sadno likerske-mu kombinatu Fructal Alko iz Ajdovščine v industrijsko delovali sadje ter proizvajali ti na Duplici, kjer bodo predeloval sadje ter proizvajali sirupe, brezalkoholne in alkoholne pijače. Zboroma je bila posredovana informacija o vsebini sklenjenega dogovora med pobratenimi občinami Gornji Milanovac, Kamnik, Kotor, Peč, Slavonska Požega, Stru-mica, Travnik in Zrenjonin o načinu in oblikah medsebojnega sodelovanja, med drugim tudi o skupnih investicijah na poročju družbenega standarda. Zbora sta nadalje sprejela osnutek programa dela občinske skupščine in njenih zborov za obdobje september 1977 — julij 1978 in ga dala v javno razpravo, ki bo trajala do 25. novembra. Na osnovi pripomb iz javne razprave bo pripravljen predlog programa in predložen vsem trem zborom v sprejem na decembrski seji skupščine. Družbenopolitični zbor je podprl predlog izvršnega sveta in bo predlagal skupščini SR Slovenije, da pripravi predlog za izdajo zakona p spremembah in dopolnitvah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Spremenijo naj se tista določila, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo nadomestila (prej prispevka) za uporabo mestnega zemljišča. O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bo 5. decembra razpravljal tudi zbor združenega dela. T. M. Prodam dobro ohranjen pony ekspres. No-vak, Kamnik, Kranjska 3d kak predlog dokumenta samo delegati v občinski skupščini Objavimo in potem čakamo kljub temu sprejmejo. na pripombe. Družbenopolitične organizacije, še posebno SZDL in sindikati, se morajo neposredno zavzeti in organizirati ter usmerjati to razpravo. Na sleherno vprašanje, predlog ali pripombo mora hiti dan jasen odgovor in pojasnilo s strani predlagatelja, Se posebej v primerih, ko Predloga zaradi širših družbenih interesov ni moč upoštevati. Zato Je tudi tako pomembno, da občani na zboru ob-fcanov izoblikujejo Jasno in skupno stališče do predloga, ne pa da je zbor občanov sa-*no mesto, kjer se zbero •nnenja posameznikov ln se Posredujejo naprej. Gre torej *a aktiven odnos vseh obča- Seveda pa s tem še daleč ne mislimo reči, da je tisto, kar predlagajo izvršni organi in strokovne službe, vedno najbolj zveličavno in najboljša rešitev. Ob tam pa je treba poudariti tudi to, da so minili časi, ko so se strokovne službe pokrile s sklepom oz. odločitvijo skupščine in se otresle odgovornosti za posledice svojega predloga. Znano je, da na primer urbanistični, zazidalni in drugi načrti in projekti niso poceni, pač pa je treba zanje odšteti precej denarja. Zato jih ne moremo naročiti in ne da bi jih upoštevali, dajati v predale. In obratno, tudi predlagatelji morajo upoštevati vse predloge, ki lahko koristno Sklicane seje zborov občinske skupščine Vsebina dnevnih redov sej zborov občinske skupščine za letošnje leto je že v glavnem znana. Poleg dokumentov, ki so objavljeni v današnji prilogi Kamnškega občana bodo skupščinski zbori imeli na dnevnem redu še: — Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije od leta 1976—1980 v letu 1978 — Aneks k družbenemu dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 — Predlog za izdajo zakona o osnovah družbenoekonomskih odnosov pri svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti z osnutkom zakona — Predlog za izdajo zakona o skupščinskih volitvah z osnutkom zakona — Predlog za izdajo zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine SRS z osnutkom zakona — Uresničevanje zakona o združenem delu v občini Kamnik — Predlog odloka o osnovah in merilih za razdeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn — Predlog odloka o upravnih taksah na območju občine Kamnik _Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — Predlog programa dela občinske skupščine — Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik Seja zbora združenega dela bo 5. decembra, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti bosta zasedala 12. in 13. decembra. Zadnja letošnja seja zborov pa bo predvidoma 27. decembra. Na tej seji bodo obravnavali in sprejemali predloge dokumentov, ki so kot osnutki objavljeni v današnji prilogi. T. M. GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za 29. november, dan republike LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA Iskrene čestitke ob dnevu republike MENINA, tovarna pogrebne opreme KAMNIK-SMARCA čestita ob dnevu republike vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za 29. november Vsem gostom in občanom čestita ob dnevu republike GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KAMNIK Cenjenim gostom se priporoča ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem za dan republike 29. november ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v KAMNIKU čestita vsem delovnim ljudem za 29. november čestitkam za 29. november se pridružuje Industrija pohištva STOL KAMNIK Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK čestita vsem svojim kupcem za dan republike 29. november in priporoča svoje izdelke: — frotir brisače — frotir plašče za dom in plažo — modne kravate MESO KAMNIK čestita za dan republike 29. november svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem LJUBLJANSKA BANKA podružnica KAMNIK čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob dnevu republike KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK čestita za dan republike 29. november in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: ekso-termne mase in posipi, termoizolacijsike mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in netiskane, polipropilen folija in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folija KEMIČNA INDUSTRIJA »DONIT« Medvode, z n. sol. o. TOZD KAMNIK čestita ob dnevu republike 29. novembru Proizvodni program: TOZD SVIT — elektroinstalacijski materiali, dekorativna keramika TOZD »TRIVAL« — čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo — DONOLIT — tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov LE KULTURA IN ŠPORT? Na seminarju, ki ga je OK ZSMS Kamnik pripravila za vodstva OO iz naše občine, sem se pogovarjali s predstavnikom OO ZSMS Motnik Božom Zupančičem o delu mladine na njegovem terenu. Povedal mi je, da je v OZD zaposlenih okrog 45 odstotkov vseh mladih. Precej je dijakov in študentov, majhen odstotek pa pripada tudi mladim kmetom. Njihova dejavnost živi predvsem na kulturnem področju, nekaj tudi športnem. V načrtu imajo gradnjo igrišča, ki ga bodo naredili skupaj s krajevno skupnostjo in z osnovno So lo. Na kulturnem področju sodelujejo predvsem v Prosvetnem društvu Motnik, ki je letos praznovalo 65-letnioo svojega obstoja. Izrabili so to za poseben namen: ob tej prireditvi so se pobratili z OO ZSMS Vitanje (občina Žalec) in sestavili načrt za sodelovanje. Kdaj bomo v OO poleg kulture in športa uvedli še kako drugo dejavnost? R. KADUNC NOVI RAVNATELJ Na novembrski seji sta družbenopolitični zbor in zbor delegatov krajevnih skupnosti občinske skupščine razrešila Vinka Dobnikarja, dosedanjega ravnatelja osnovne šole Toma Brejca, ki je odšel v pokoj. Na njegovo mesto so za vršilca dolžnosti ravnatelja imenovali Adolfa Prašnikarja, ki sedaj vodi strokovno službo za nekatere samoupravne interesne skupnosti. Adolf Prašnikar je končal učiteljišče in več let učil na osnovni šoli. Več let je bil tudi direktor kamniške delavske univerze. Imenovanje Adolfa Prašnikarja je le začasno in bo veljalo do adružitve vseh kamniških osnovnih šol, ki jo načrtuje občinska izobraževalna skupnost. -tj Obveščamo vse dopisnike in sodelavce Kamniškega občana, da bo naslednja Številka Izšla v četrtek 29. decembra. Zato vas prosimo, da svoje prispevke pošljete na uredništvo najkasneje do četrtka 15. decembra. Uredništvo Vosovci, obveščevalci, oznovci, vedejevci in raztrganci Sedem krst za Ronkarjevo družino Upokojenega podpolkovnika Jožeta Vidica iz Sela pri Žirovnici na Gorenjskem ni treba posebej predstavljati, ker se je s svojimi članki in knjigami že uveljavil kot nadarjen reporter in pisatelj in vnet raziskovalec raznih doslej malo znanih ali premalo raziskanih dogodkov iz NOB. Vidičeve knjige Beg z morišča, Zločin pri Lenartu in Po sledeh čme roke so bile takoj ob izidu razprodane, vse tri ponovno natisnjene in spet razprodane. Prav zaradi tega seznanjamo bralce, da bo januarja pri založbi Borec izšla Vidlčeva ( 'a ta knjiga z morda malo nenavadnim naslovom Sedem krst za Ronkarjevo družino. Naslov je povzet po resnični zgodbi, ki se dogaja v okolici Vač in Slivne v litijski občini. V decembrski ofenzivi '.< v. 1944 so Nemci n domobranci v naravni voM;-ni pri Slivni ujeli 13 domačinov, ranjenih in bolnih partizanov in vse pobili na bližnjem travniku, le enemu je uspelo pobegniti. V tej tragediji je Ronkarjeva družina iz Slivne izgubila šest članov, ob tej vesti pa je staro mamo zadela kap in je bila sedma žrtev. To je le ena od številnih zgodb, vendar ni jedro knjige. Pisec je namreč največ pozornosti posvetil junakom varnostno-obveščevalne službe, obveščevalcem, oznovcem in vedevejevcev. Zapisal je spomine neposrednih udeležencev teh dogodkov in pri tem uporabil tudi arhivsko gradivo VOS in OZNA, ki ga hrani republiški sekretariat za notranje zadeve. Nekatere dokumente citira, druge pa objavlja kot fotokopije. Prvič boste brali, kdaj in kako je šef gestapa na Bledu Rosumeck dobil zvezo s partizanskimi funkcionarji; ZALOŽBA BOREC Miklošičeva 28/1 61 000 LJUBLJANA NASLOV NAROČNIKA: PODPISANI (a) : kako so Nemci odkrili in uničiU oddelek OZNA za kranjsko okrožje pod Dobr-čo, kaj se skriva za trojnim umorom v Podbrezjah; kako so partizanski obveščevalci odkrili nekatere gestapovske agente v lastnih vrstah, kdo so bili ti izdajalci in njih usoda. Po vojni je na Gorenjskem strahovala križarska banda Ahačič—Lauseger. Oba sta bila bivša partizana in po vojni oznovca. Ahačič je bil 1944. leta pri VOS v kamniškem okrožju. Pisec nas seznanja, kaj je Ahačič povedal preiskovalnim organom in in kaj na tajnem sojenju v Ljubljani 1947. leta. Septembra 1944. leta je namestnik komandirja kamniške čete VDV Janez Traven-Pilip iz Bukovice pri Vodicah izdal svoje borce, ki so spali na skednju pri kmetu Rafaelu Zamnu v Sinkovem turnu. Obenem je ta izdajalec Nemcem povedal, da je komandir čete Savo z nekaterimi borci na Komendski Dobravi. Posledice te izdaje so bile za četo strahotne. Pisec nas natančno seznanja tako s potekom boja, kakor tudi z usodo vedevejevcev, ki so bili zaradi izdaje bodisi ujeti ali pa so padli. Prve dni novembra 1944. leta so domobranci po zaslugi izdajalca obkolili štiri borce, terence v Tinčetovi hiši v Mostah pri Komendi. Obkoljeni so bili Nonde Vode-Ser-gej, Stane Boltežar-Rudi, Mirko BernotrMentor in Valentin Burja-Zdravko. Njihov junaški odpor in boj nam lahko še danes služi za vzor. Podobno so se vedevejevci uprli domobrancem v Noži-cah, ko so borci ubili poveljnika domžalske domobranske postojanke, pri umiku pa je padel terenski mladinski ak- — — ilnii----- tivist Ivan Zorman-Dušan iz Bukovice pri Vodicah. Jože Vidic je domala pet let raziskoval, kako so Nemci odkrili in uničili partizansko bolnišnico pri Komendi. Z veliko dobre volje in napora je zbral življenjepise in slike vseh padlih, kar je pomemben prispevek k zgodovini kamniškega okrožja in dragocen spomin na padle borce. Prepričljivo pokaže na pravega izdajalca in sname sum z nedolžno osumljenega. V knjigi je posebno poglavje o delovanju raztrgancev. Pisec nam je povedal, da je pri zbiranju gradiva o zločinskih poteh teh podlih izdajalcev spoznal, da so bili kamniški raztrganci najhujši v Sloveniji in da so od vseh tovrstnih band imeli od gestapa največja pooblastila. To je tudi za zgodovinarje novo spoznanje. Glede na to, da nas bo knjiga Sedem krst za Ronkarjevo družino seznanila z mnogimi dogodki iz naše okolice, jo priporočamo vsem bralcem. 2e na začetku smo omenili, da so bile vse Vidičeve knjige doslej takoj razprodane, zato vas na to še posebej opozarjamo. Priporočamo vam, da knjigo naročite na navadni dopisnici ali v pismu na naslov Založba Borec, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 28/1. Napišite, da naročate knjigo Sedem krst za Ronkarjevo družino in ali jo boste plačali takoj ali obročno in svoj točen ter razločno napisan naslov. Ko bo založba prejela vašo naročilnico, vam bo po pošti posla la že izpolnjeno položnico za plačat (če boste plačevali obročno, potem boste po pošti dobili več položnic, toda največ tri). Knjigo boste dobili po pošti, cena pa je 185 din v predplačilu. I NAROČILNICA s katero nepreklicno naročam knjigo: j JOŽE VIDIC NATANČEN NASLOV: ZAPOSLEN (a)-naslov: i SEDEM KRST ZA RONKARJEVO DRUŽINO ! 1 Znesek bom poravnal takoj (po prejemu -~ računa in položnic). i I I Datum :________________ ! Last.podpis naročnika: