Leto 1897.
1471
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXI. Izdan in razposlan dne 18. decembra 1897.
Vsebina: Št. (284—286.) 284. Ukaz o prostosti ogrskih državljanov od dajanja varščine za pravdne strošku. — 285. Ukaz o izvršilu in o izvršilu v zavarovanje na podstavi spisov in listin, narejenih v deželah ogrske krone. — 286. Ukaz o izvršilu na podstavi spisov in listin, narejenih v Bosni in Hercegovini.
284.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 13. decembra 1897.1.
o prostosti ogrskih državljanov od dajanja varščine za pravdne stroške.
Po vsebini izjave kraljevega ogrskega pravosodnega ministra z dne 19. aprila 1897. 1,, št. 6854, niso vsled §§. 9, in 220. v ogrskem zakonskem ölenu XVIII. iz leta 1893. o sumarnem postopanja avstrijski državljani, ki postopajo pred ogrskimi sodnijami kot tožniki, s pogojem vzajemnosti dolžni, dali v založbo pravdnih stroškov in pristojbine za sodbo varščino.
Prav tako ne smejo kraljeve sodnije na Reki po zrnislu tamkaj veljajočega pravdnega reda z dne 16. septembra 1852. 1. terjati od avstrijskih državljanov varščine v založbo pravdnih stroškov in pristojbin za sodbo.
Z ozirom na ta določila navedenih zakonov so za čas trajanja njih veljavnosti po predpisu §. 57., št- 1 civilnega pravdnega reda (zakon z dne 1- avgusta 1895. L, drž. zak. št. 112) ogrski držav-
ljani, če postopajo pred kako sodnijo v ozemlju, za katero velja civilni pravdni red, kot tožniki v državljanskih pravdnih sporih, oproščeni dolžnosti, dati na zahtevanje toženca varščino za pravdne stroške in pristojbine za sodbo.,
Ker niso nadalje po izjavi kraljevega ogrskega ministrskega predsednika z dne 11. decembra
1897.	1., št. 18955, oddani na podstavi izjave bana hrvaško-slavonskega, po določilih na Hrvaškem in Slavonskem veljajočega začasnega civilnega .pravdnega reda z dne 16. septembra 1852. 1. avstrijski državljani, ki postopajo kot tožniki pred hrvaškimi in slavonskimi sodnijami, dolžni dati varščino za pravdne stroške, so tudi ogrski državljani, kateri spadajo po občinski pristojnosti pod Hrvaško in Slavonsko, če nastopijo pred kako sodnijo v ozemlju, za katero velja civilni pravdni red, kot tožniki v državljanskih pravdnih sporih, oprošččni dolžnosti, dati varščino za pravdne stroške.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem januarja
1898.	1.
Ruber s. r.
(Slovenlsoh.)
253
385.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 13. decembra 1897.1.
o izvršilu in o izvršilu v zavarovanje na podstavi spisov in listin, narejenih v deželah ogrske krone.
Na podstavi Člena XLI. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 189G. 1., drž. zak. št. 78) se ukazuje:
A. Izvršilo na podstavi spisov in listin, narejenih v deželah ogrske krone, brez Hrvaškega in Slavonskega.
I.	Ogrski zakonski člen LX. izleta 1881. o izvršilnem postopanju obsega v §§. 4. in 5. nastopna določila:
§. 4. Na podstavi sodnih razsodeb in poravnav, storjenih, oziroma sklenjenih v drugi državi avstrijsko-ogrske monarhije, je na zaprosbo sodnij te države, ako je zajamčena vzajemnost, nepogojno odrediti izvršbo, razen kadar oprava, katere izpolnitev se namerja izsiliti po izvršilu, nasprotuje kakemu domačemu zakonu, ki jo prepoveduje.
§. 5. V stvareh gledé osebnega stanu ogrskega državljana se razsodbe unanjih sodnij ne smejo izvršiti v domači deželi zoper ogrskega državljana.
Ker smejo po izjavi kraljevega ogrskega pravosodnega ministra z dne 16. novembra 1897. 1., šl, 61944, vslcd ravnokar navedenega §. 4. zakonskega člena LX. iz leta 1881. kraljeve ogrske sodnije odrediti izvršbo na podstavi izvršilnih naslovov, oznamenjenih v §. 1., št. 1, 5, 7, 8 izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. I., drž. zak. št. 79), ki so narejeni v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda,
nadalje na podstavi plačilnih nalogov (ukazov) v meničnem postopanju, ki so bili izdani v ozemlju, za katero velja izvršilni red,
in naposled na podstavi razsodeb in poravnav, ki so se izdale po borznih izbranih sodnijah v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda ali so se sklenile pred njimi,
zato smejo, izvrševaje vzajemnost po §. 79. izvršilnega reda, sodnije tukajšnje dežele dovoliti in
odrediti izvršbo na podstavi nestopnih na Ogrskem narejenih spisov in listin:
1.	na podstavi končnih sodeb in drugih v spornih stvareh izdanih sodeb, sklepov in odlokov civilnih sodnij, ako je izključena pritožba zoper nje do više stopinje ali vsaj ni dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček;
2.	na podstavi izvršljivih plačilnih nalogov v meničnem postopanju;
3.	na podstavi poravnav, katere so bile sklenjene pred civilnimi ali kazenskimi sodnijami o zasebnopravnih stvareh;
4.	na podstavi v konkurznem postopanju sklenjenih, sodno potrjenih poravnav, med takim postopanjem izdanih pravnomočnih sodnih sklepov in na podstavi moč izvršljivosti imajočih uradnih izpiskov iz likvidacijskega zapisnika, narejenega med kon-kurznim postopanjem;
5.	na podstavi pravnomočnih razsodeb kazenskih sodnij, katere se izdadö o zasebnopravnih zahtevah ;
6.	na podstavi razsodov borznih izbranih sodnij (borznim izbranim sodnijam zenačenih posebnih sodnij prodajalnic za pridelke in žito), katerih ni več izpodbijati pred višo stopinjo izbrane sodnije, in na podstavi pred temi izbranimi sodnijami sklenjenih poravnav.
'I
II.	Ker po §. 4. ogrskega zakonskega člena LX. iz leta 1881. ne prihaja pri odredbi izvršbe na podstavi spisov in listin, narejenih v tostranskem državnem ozemlju, v poštev bitje pogojev, povedanih v §. 81., št. 1 in 4 izvršilnega reda, in se sme odreči izvršba samo tedaj, kadar oprava, katere izpolnitev se namerja izsiliti po izvršilu, nasprotuje kakemu ogrskemu zakonu, ki jo prepoveduje, zato se, da se doseže popolna vzajemnost nasproti predpisom §§. 4. in 5.*v ogrskem zakonskem členu LX. iz leta 1881., po zmislu §. 84. izvršilnega reda ukazuje, da ni glede zgoraj oznamenjenih, na Ogrskem narejenih izvršilnih naslovov uporabljati določil §§. 81. in 88. izvršilnega reda, in da smejo tukajšnje sodnije, če se jim predloži tak izvršilni naslov, zavrniti zaprosilo kake kraljeve ogrske sodnije za odredbo izvršbe samo tedaj, kadar oprava, katere izpolnitev se namerja izsiliti po izvršbi, nasprotuje kakemu domačemu zakonu, ki jo prepoveduje,' in kadar gre za izvršitev razsodbe zoper avstrijskega državljana v stvareh osebnega stanu tega zadnjega.
III.	Da se vzdrži vzajemnost, se nadalje po §• 84. izvršilnega reda izjavlja, da se razsodi ogrskih borznih izbranih sodnij, ki se izvršujejo v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda, ne smejo izpodbijati niti s pritožbo zavoljo ničnosti (člen XX111. vpeljav-nega zakona k civilnemu pravdnemu redu z dne
1.	avgusta 1895. 1., drž. zak. št. 112), niti s tožbo po členu XXV. vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu ali po §§. 595., 590. civilnega pravdnega reda (zakon z dne 1. avgusta 1895. 1, drž. zak. št. 113).
Nasproti se sme izvršba, navedena na podstavi razsodov ogrskih izbranih sodnij v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda, na enak način in v enaki •neri kakor izvršba na podstavi razsodov domačih obranih sodnij ustaviti in odložiti na zahtevo zave-zančevo iz vzrokov, povedanih v členu XXIX. in XXX. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1890. 1., drž. zak. št. 78). Pri odredbi izvršbe na podstavi razsodov ogrskih borznih 'zbranih sodnij morajo domače sodnije preiskati samo bilje pod I. in II. navedenih pogojev izvršljivosti ; ker je kaj v členu XXIX. in XXX. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu povedanih vzrokov za ustavitev, se ne sme odredba izvršbe odreči uradoma.
IV.	Nadalje se po §. 84. izvršilnega reda ukazuje, da smejo kraljeve ogrske sodnije predlagati 'tovoiitev izvršbe pri pristojni tukajšnji sodniji (§• 82. izvršilnega reda) ali kakor doslej same odrediti izvršbo in zaprositi za nje opravo naravnost tukajšnjo sodnijo, ki je poklicana za izvršitev (izvršilno sodnijo).
2.	na podstavi pravnomočnih plačilnih nalogov v meničnem postopanju;
3.	na podstavi poravnav, ki so se sklenile pred civilnimi ali kazenskimi sodnijami o zasebnopravnih zahtevah;
4.	na podstavi v konkurznem postopanju sklenjenih, sodno potrjenih poravnav, med takim postopanjem izdanih pravnomočnih sodnih sklepov in na podstavi moč izvršljivosti imajočih uradnih izpiskov iz likvidacijskega zapisnika, narejenega med kon-kurznim postopanjem;
5.	na podstavi pravnomočnih odločil kazenskih sodnij, ki se izdado o zasebnopravnih zahtevah;
6.	na podstavi pravnomočnih razsodov borznih izbranih sodnij in pred temi izbranimi sodnijami sklenjenih poravnav.
Potemtakem smejo, izvrševaje vzajemnost po §. 79. izvršilnega reda, sodnije tukajšnje dežele dovoliti in odredili izvršbo na podstavi spisov in listin, oznamenjenih v sprednjem odstavku pod št. 1 do 6, in narejenih v ozemlju mesta Reke in njegovega okraja. Pri tem je uporabljati zmisloma določila, obsežena pod II. do IV.
It. Izvršilo in izvršilo v zavarovanje na podstavi spisov in listin, narejenih na Hrvaškem in Slavonskem.
V tem zadnjem primeru mora izvršilna sodnija l'° meri zakonitih predpisov in zgoranjih določil od-'udili opravo izvršbe ter razpravljati in odločiti tudi ° vseh med izvršilnim postopanjem ali vsled njega Nastajajočih vmesnih primerih in sporih, za katere ie sicer pristojna lista tukajšnja sodnija, ki dovoli 'zvršbo.
V.	Po izjavi kraljevega ogrskega pravosodnega ministra z dne 23. oktobra 1897. L, št. 58503, smejo po §. 550. v ozemlju mesta Reke in njegove okolice veljajočega začasnega civilnega pravdnega 'eda z dne IG. septembra 1852. 1., čegar besede so navedene pod VI., sodnije na Reki odrejati iz-yi'sbo na podstavi nastopnih, v ozemlju veljavnosti zvršdnega reda narejenih spisov in listin:
I • na podstavi pravnomočnih sodeb civilnih sodnij ;
VI.	Na Hrvaškem in Slavonskem veljajoči civilni pravdni red z dne 16. septembra 1852. I. obsega o prisilni izvršbi unanjih sodeb nastopna določila;
§. 550. Na pravnomočne sodbe unanjih sodnij smejo sodnije tukajšnje dežele, bodi si da jih prosi za to kako unanje oblastvo ali upnik sam, dovolili izvršbo, v kolikor ne veljajo glede posameznih držav posebni predpisi, toda samo po nastopnih pogojih:
1.	Unanji sodnik je moral po splošnih pravnih načelih imeti pravico, izvrševal: v ti stvari sodno oblast, o čemer se sme v dvornnih primerih zahtevati potrebno podrobnejše pojasnilo od njega samega ali od izvršbenika.
Sodba se mora
2.	predložiti v izvirniku in nje pravnomočnos biti potrjena ali z zaprosilom unanjega sodnika ali
če poda prošnjo za izvršbo stranka sama, z uradnim spričevalom iste sodnije (izvršilni pristavek).
3.	Izvršba se sme opraviti samo v toliko, v kolikor izvršujejo sodna oblastva dežele, v kateri sc je sklenila sodba, z enako postrežnostjo tudi razsodbe tukajšnjih sodnij, kar pa je domnevati, dokler ni posebnega vzroka, dvomiti o tem.
Nadalje določa §. 4. v zakonu z dne 17. decembra 1876. I. (št. 1 v Sborniku izleta 1877.):
Izvršbe, dovoljene po sodnijah dežel ogrske krone, za katere ne velja ta zakon, in pa po sodnijah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, morajo po zaprosbi teh sodnij tukajšnje sodnije opravljati po določilili tega zakona.
VII.	Vsled teli določil je kraljevi ogrski mini-strstveni predsednik na podstavi izjave bana hrvaškega in slavonskega v svojem dopisu z dne 1 1. decembra 1897. L, št. 19913, izjavil:
1.	da so hrvaške in slavonske sodnije na podstavi §. 550. začasnega civilnega pravdnega reda, kakor tudi na podstavi §. 4. izvršilne novele z dne 17. decembra 1876. 1. zakonito dolžne, opraviti vse po c. k. avstrijskih sodnijah dovoljene izvršbe — s katerimi je razumevati tudi izvršbe v zavarovanje — in to ne gledé na naslov, na katerega podstavi se je dovolila izvršba, toda s to omejitvijo, da oprava izvršbe ne nasprotuje določilom §§. 36., 235. kazenskega zakona z dne 27. maja 1852. 1.;
2.	ako zaprosi hrvaškoslavonske sodnije naravnost izvršbenik za dovolitev izvršbe na podstavi avstrijskega naslova, se popolnoma uporabljajo §§. 439. in 550. začasnega civilnega pravdnega reda, zatorej se izvršujejo zlasti le pravnomočna sodna razsodila. Izraz „sodbe“ v 1. odstavku §. 550. civilnega pravdnega reda obsega tudi plačilne naloge in plačilna povelja v meničnem, oziroma mandatnem postopanju in tem podobna izvršilna sodna razsodila in sklepe.
Vili. Z ozirom na navedena zakonita določila in priobčene izjave smejo, izvrševaje vzajemnost po §§. 79. in 373. izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. 1., drž. zak. št. 79), tukajšnje sodnije dovoliti in odrediti izvršbo na podstavi vseh na Hrvaškem ali Slavonskem narejenih spisov in listin, ki veljajo po §. 1. izvršilnega reda za izvršilne naslove. Na podstavi pravnomočnih razsodil kazenskih
sodnij se sme opraviti izvršba samo v toliko, v kolikor so se te izdale o zasebnopravnih zahtevah.
Izvršba v zavarovanje se sme po meri S- 373. izvršilnega reda dovoliti na podstavi še ne pravnomočnih ali še ne nepogojno izvršljivih končnih sodeb in plačilnih povelj, ki so se izdala na Hrvaškem ali Slavonskem.
IX.	Ker po določilih na Hrvaškem in Slavonskem veljajočih pravdnih zakonov, navedenih pod VI., ne prihaja pri odredbi izvršbe na podstavi spisov in listin, narejenih v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda, v poštev bitje pogojev, povedanih v §- 81-, št. 1 in 4 izvršilnega reda, zato so po §. 84. izvršilnega reda ukazuje, da ni glede zgoraj ozna-menjenih, na Hrvaškem ali Slavonskem narejenih izvršilnih naslovov uporabljati določila §. 81., št. 1 in 4, in §. 83. izvršilnega reda in da smejo potemtakem tukajšnje sodnije, če se jim predloži tak izvršilni naslov, odreči dovolitev izvršbe ali izvršbe v zavarovanje samo tedaj, kadar je izsiliti po izvršbi dejanje, katero je po pravu naše dežele sploh nedo-puščeno ali se vsaj ne sme izsiliti, ali kadar se tiče izvršilni naslov osebnega stanu avstrijskega državljana ter ga je, izvršiti zoper tega zadnjega (§. 81., št. 2 in 3 izvršilnega reda).
X.	Nadalje se po §. 84. izvršilnega reda ukazuje, da smejo kraljeve hrvaške in slavonske sodnije predlagati dovolitev izvršbe pri pristojni tukajšnji sodniji (§. 82. izvršilnega reda) ali kakor doslej same dovoliti izvršbo in za nje opravo zaprositi naravnost tukajšnjo sodnijo, ki je poklicana za izvršitev (izvršilno sodnijo).
V tem zadnjem primeru mora izvršilna Sodnija po meri zakonitih predpisov in zgoranjih določil odrediti opravo izvršbe ter razpravljati in odločiti tudi o vseh med izvršilnim postopanjem ali vsled njega nastajajočih vmesnih primerih in sporih, za katere je sicer pristojna tista lukajšnja sodnija, ki dovoli izvršbo.
Za dovolitev izvršbe v zavarovanje na podstavi hrvaško-slavonskih izvršilnih naslovov je po §. 375. izvršilnega reda pristojna tamkaj oznamenjena zborna sodnija prve stopinjo.
Ruber s. r.
28«.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 15. decembra 1897. 1.
® 'zvušilu na podstavi spisov in listin, narejenih v Bosni in Hercegovini.
Na podstavi člena XLI. vpeljavnega zakona izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. 1., ''•'ž. zak. št. 78) se ukazuje:
I. V Bosni in ' Hercegovini veljajoči civilni pravdni red z dne 14. aprila 1883. 1. obsega o iz-Vl'šl'i unanjih sodeb in tem enakih razsodil nastopna določila :
§. 464. Izvršba v poplačilo se dovoljuje na Podstavi listin, ki jih oznamenja zakon kot dobre za lzvršbo in katerim je, v kolikor ne dopušča zakon kake izjeme, pridejan izvršilni pristavek.
stvar', ako je izključena pritožba zoper nje do više stopinje ali vsaj ni dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček;	,
2.	na sklepe in odloke civilnih sodnij, s katerimi sicer ni rešena sporna stvar, kateri pa obsegajo izrek o povračilu stroškov, ako jo izključena zoper la zadnji izrek pritožba do viših stopinj ali vsaj ni dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček in je izvršiti samo odločilo o stroških;
3.	na poravnave, katere so bile sklenjene pred civilnimi sodnijami o zasebnopravnih zahtevah;
4.	na sodno potrjene poravnave, katere so bile sklenjene v konkurznem postopanju, na pravnomočne sodne sklepe, izdane med takim postopanjem in na uradne izpiske iz likvidacijskega zapisnika, narejenega med konkurznim postopanjem, v kolikor se sme na podstavi takega izpiska opravljati izvršba zoper zavezanca kakor na podstavi sodne poravnave ;
§. 466. Na sodbe in druge njim enaka razhodila sodnij zunaj ozemlja veljavnosti tega zakona Ie pridejati izvršilni pristavek, ako imajo potrdilo, da ni zoper nje dopustna izvršljivost ovirajoča pri-lužba do više stopinje, v kolikor nastopijo splošni Pogoji za dovolitev pravne pomoči in ni po državnih Pogodbah ali po posebnih predpisih, veljajočih gledé Posameznih državnih ozemljij, ustanovljeno nič drugega..........
Na sodbe in njim enaka razsodila sodnij v avstrijsko-ogrski monarhiji, potem na poravnave, sklenjene pred temi sodnijami, je pridejati izvršilni Pristavek s pogojem vzajemnosti, razen kadar je oprava, na katero meri izvršba, nedopustna po zakonih, veljajočih v ozemlju veljavnosti tega zakona.
§• 467. Kadar obsega razsodilo sodnije zunaj ozemlja veljavnosti tega zakona, katero je izvršiti, kako odločilo o stvareh stanu pripadnika ozemlja, Za katero velja ta zakon, tedaj ni pridevati izvršilnega pristavka v toliko, v kolikor je izvršiti odločilo z°per osebo takega pripadnika.
II.	Na podstavi teh določil je c. in k. vkupno ministrstvo v stvareh Bosne in Hercegovine dne Ji- decembra 1897. I. pod št. 13304 vimenu bosansko-hercegovinske deželne uprave izjavilo, da bodo pridevalc sodnije v Bosni in Hercegovini izvršilni pristavek na nastopne, v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda narejene spise in listine: 1
1. na sodbe civilnih sodnij in na sklep« in oi loke civilnih sodnij, s katerimi je rešena sporu
5.	na neizpodbojne ali ne več izpodbojne sodbe obrtnih sodnij in pred njimi sklenjene poravnave;
6.	na razsode tistih izbranih sodnij, katere sloné na pravilih, odobrenih po ’oblastvu, ako odločila (razsoda) ni več izpodbijati pred višo stopinjo izbrane sodnije, in pa na poravnave, katere so bile sklenjene pred takimi izbranimi sodnijami, ako se predloži sodno spričevalo, da se je razsod izbrane sodnije jzdal v mejah pristojnosti izbrane sodnije ali da se je tudi poravnava držala v teh mejah.
Dokaz, da je zoper sodbe, sklepe in odloke izključena pritožba do više stopinje ali vsaj ni dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček ali da ni več izpodbijati odločila (razsoda) izbrane sodnije pred višo stopinjo izbrane sodnije, je predložiti s sodnim spričevalom.
Pod 1 do 6 oznamenjenim spisom in listinam se pak ne pridene izvršilni pristavek:
a)	ako je oprava, na katero meri izvršba, nedopustna po zakonih, veljajočih v Bosni in Hercegovini, ali
b)	ako se tiče izvršilni naslov stanu pripadnika bosansko-hercegovinske dežele ter ga je izvršili zoper tega zadnjega.
III.	Z ozirom na tu zgoraj navedena zakonita določila in izjave smejo, izvrševaje vzajemnost po §. 79. izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. 1., drž. zak. št. 79), tukajšnje sodnije na
(Movenisch.)
^54
podstavi pod 11., št. 1 do 6 navedenih, v Bosni in Hercegovini narejenih spisov in listin, ki ustrezajo enakovrstnim izvršilnim naslovom, navedenim v §. 1., št. 1, 5, 7, 1 1 in 16. izvršilnega reda, dovoljevati izvršbo, v kolikor obveljajo pogoji, ozname-njeni v §. 86., št. 1 in 2 izvršilnega,reda (člen XIX. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu).
Poravnavam, sklenjenim v Bosni in Hercegovini pred civilnimi sodnijami, je za enake šteti tožbe, na katerih je zabeležena izjava toženčeva, da brez pridržka priznava tožbeni zahtevek (§. 67. civilnega pravdnega reda za Bosno in Hercegovino), ako se s predlogom za izvršbo predloži izvod tožbe, ki ima pristavek o priznavi in sodno potrdilo izvršljivosti. IV.
IV.	Za dovolitev izvršbe na podstavi spisov in listin, narejenih v Bosni in Hercegovini, je pristojna
v §, 82. izvršilnega reda omenjena zborna sodnija prve stopinje.
Predlog sme staviti zahtevajoči upnik naiav^ nosi ali pa smejo bosansko-hercegovinske sodnije
zaprositi za opravo izvršbe.
Reševaje uradno zaprosilo, ki se ne ozira za dosti na predpise izvršilnega reda, je ne glede na la nedostatek ugoditi zaprosilu v toliko, v kolikor so sme po stanju stvari opraviti v posameznem p'1 rneru izvršba.
Kadar dojde uradno zaprosilo za dovolitev izvršbe ali za opravo izršbe sodniji, katera ni pristojna za dovolitev izvršbe, tedaj je napotiti to zaprosilo uradoma na pristojno sodnijo.
Rubor s. r.