Poštnina pavšalirana IDE« Političen list. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem na dom ali po poSti K 10’— mesečno. . četrtletno K 30’—, Ce pride naročnik sam v upravnifitvo po list: Mesečno K 9*50. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. v Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva it. 276, uprave St. 24. Leto III. Maribor, torek 13. julija 1920. St. 152. Spopad z italijansko posadko v Splitu. - Izid plebiscita v Vzhodni in Zapadni Prusiji., Ruski pogoji za premirje s Poljsko in antanto. N Koncentracijska vlada. zahtevala brezpogojno sodelovanje vseh'ni obupal. Začrtal si je dve izhodišči. Prvo strank, pred vsem pa še demokratske. Protič pa je kot pogoj za to, da pristane na rekonstrukcijo v smislu koncentracije stavil take zahteve, ki bi, ako bi jih demokrati sprejeli, pomenilo toliko, kot odpovedati se glavnim načelom demokratskega mišljenja in programa. Toda demokrati, ki jim je bila več korist države, nego vse drugo, so previdno, seveda z gotovimi zavarovanji, pristali na glavne zahteve ter tako izbili Protiču iz rok orožje, s katerim je hotel ubiti koncentracijo ž£ predno je zagledala beli dan. Pri tem je demokratska zaiednica postavljala ves up v poznejše taktično delo v V soboto so prispele iz Beograda nenadoma vesti, da stojimo neposredno pred rievarnostjo nove vladne krize. Marsikomu, ki je zasledoval zadnje čase v našem časopisju poročila o parlamentarnih sejah, se bo zdelo to čudno. Predloge so se reševale istotako volilni zakonik za konstituanto itd’ Kdor pa pozna razmerje notranjega ustroja sedanje koncentracijske vlade pobližje, temu se to ne bo zdelo prav nič čudno. Znano je, kakšne težkoče je delala pri sestavi koncentracijske vlade posebno Pro-ticeva skupina, pa tudi Koroščeva ni v fem prav nič zaostajala. Na zunaj so bili pač za j kabinetu, s katerim je upala preprečiti vse rekonstrukcijo v smislu koncentracije na j ono> kar bi ne bi,° skladno z njenim prepri-znotraj pa so stavili tej rekonstrukciji težkoče čaniem> Pa tudi ne s koristjo države in držav-kjer so le mogli. Dočim pa ie bilo glavno 1ianov' Tako ie prišl° do sestave sedan-njim na tem, da bi ne prišlo*do koncentra- jesa kabineta- B°i« ki se ie bil d°Nej »zven cije, so istočasno potom svojega časopisja'kabineta’ l*e pričel sedaj biti v kabinetu hoteli mistificirati javnost, da so demokrati isamem. Seveda prikrito, bolj taktično nego 'načelno, ker so se načela skrbno skrila za taktiko. Toda Protič je star lisjak in Korošec et comp. so mu tudi precej dorasli pomočniki. Radi tega, ker se mu je preprečitev sestave koncentracijske vlade ponesrečila še proti koncentraciji. Stališče demokratske zajednice je bilo že takoj od prvega začetka jako težko. Obupni položaj države v katerega jo je zavedla reakcijonarna Protič - Koroščeva vlada, je bilo treba rešiti in ta rešitev je Vinko Novak. / Moj dopust. (Pisma gdč. E. G. 8 Kanalskega Vrha). (Konec). Pozno sva s Pepčem odšla. Povabil me je seboj, da poiščeva mater. Stala sva na široki z zlatim peskom posuti cesti. Pred nama je hodil pijan človek. »Kdo pa je ta možakar ki gre, kakor bi šel Ljubljano kupovat? >Kaj ga ne poznaš, Blaž Mozolj je, se ga je pa spet nasrkal, mrcina. Kadar je pijan, vse trepeče okrog njega. Silovit je, s pipcem dreza krog sebe, pa kolne da je groza. Njegovemu nebesovaniu bo, mislim, kmalu odklenkalo. Najbrž ga prestavijo v vice. So se že nekaj posvetovali«. — Šla sva naprej. Na desni od ceste je imel Martin Slomšek svojo prestolico: krasno palačo iz belega marmorja. V višini nad palačo so plavali angeli in peli: ». . . al pravga veselja na rajanju ni, pijancem, plesalcem veselje beži . . .« »Kaj pošasti«, se je razsrdil Mozolj, »še norčevali se boste iz menel Začelje pobirati flato kamenje. Slišala sva prhutanje perutnic m angeli so izginili v neddigledne višave. Nedaleč od Slomškove prestolice je bil samoten, v črno ogrnjen prostor. Tam sta ležala med venci in rožami Lunder in Adamič. Žalost mi je srce objela, ko sem jij gledal, kakoršna sem ju videl v Ljubljani. Še Mozolj se je odkril, ko je šel mimo. Po dolgem sva s Pepčem našla Vašo mater. Na trinožniku je sedela, pa rožnivenec in škatljo s tobakom za noslanje je imela v rokah. »O, mamica, pozdravljeni!« »Čil ste biu, ma kam hraste, ga boste eno prešco ?« Tako mi je odzdravila. Ponudila mi je »ko-feta« pa kos »pohače«. Pogačo sem vtaknil v žep, kavo sem hotel izpiti. Bila pa je tako vroča, da sem skodelico s podstavčkom vred spustil na tla. V tem sem se vzbudil. Mencal sem si oči in se nisem mogel spametovati, kje se nahajam- Pogledal sem skozi okno. V pristanišču sem videl parnik »Almissa«. Takoj se mi je začelo v. glavi svitati. Sanje so se mi dopadle. Veselilo me je da sem bil vsaj v snu pri ljudeh, ki so mi bi»i mili in dragi. Sedaj bom kmalu v Šibeniku. Železnica se vije za obrežtem, visoko na pobočju hribov. Vinsko .trto najdeš tu, skrbno obdelane njivice in naokrog se razprostirajo oljkini je bilo to, da se demokrate popolnoma potisne v kot, ter da kljub temu, da so v kabinetu, ne bodo imeli nobene besede; drugo pa, da se, v slučaju, da bi se demokrati nei dali tako zlorabljati, koncentracijski kabinet' zopet razbije. Pri teh razmerah je bilo stališče demokratske zajednice v sedanjem koncentracijskem babinetu silno težko. Treba je bilo gledati na to, da se prvič ne pregreše proti svojim načelom, drugič pa da ne nudijo Protiču prilike, da bi kabinet zopet razbil. V to svrho se je uvedla nekaka taktika popuščanja v manjših vprašanjih, večja vprašanja pa so se srečno odrivala v poznejše čase, ;ko bodo dokončana vsa nujna dela, ki jih ima rešiti ta kabinet s pomočjo narodnega predstavništva. Toda Protiču se zdi le predolgo to skupno delo, na katerega je on kot absolutist nenavajen in zato je zadnje dni izigral na dnevni red ravna ta velika vprašanja, da ž njimi razbije koncentracijo ter dobi spet neograničeno v svoje roke državne vajeti. Demokrati so za mir in za delo v blagor domovine žrtvovali toliko, kakor ne bi žrtvo- logi. Zelo se mi je dopadel ob obrežju kraj: Castel Abadeso Cambo. Soominjal me je na Bocklinov otok mrtvih. Mogoče radi tega, ker se pol trga skriva pod visokimi tesnimi cipresami. Ko boš- te vrstice dobila, tudi jaz ne bom več daleč od Tebe! Do veselega svidenja prisrčne pozdrave V. Šibenik, 16. maja 1916. Predraga! Že včeraj • od desete ure se klatim po mestu. Kolnem pa tudi. že včeraj od desetih. Bil sem pri poveljništvu obrežnega varstva. Kaj misliš, da me pustijo preko Reke! Vrniti se moram preko Krima, Daruvarja, Prijedora. Od žalosti nisem vso noč zatisnil oči. Pa mi tudi stenice niso pustile spati. Še danes sem ves gobav in rdeče pegast po hrbtu. V grenkih čustvih Te pozdravlja V. Krim, 17. maja 1916. Žlahtna Emčica! Ob reki Krki se sprehajam in si ogledujem trdnjavo starega mesta krimskega. V spomin mi prihajajo besede dr. Tresič-Pavičiča iz pesnitve: »Sa krimske tor-dnjave . . . Dedov slavnih suzne očetbine«. vala nobena druga stranka, toda glavnih svojih načel ne morejo žrtvovati, ker bi s tem onečastili prvič sami sebe, drugič pa bi bili proti svoji volji odgovorni za vse zlo, ki bi ga povzročila vlada, v kateri oni sicer sede, pa popolnoma nič ne odločujejo. Eno teh načelnih vprašanj je tudi vpra-.šanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad, ki so sedaj izključno v rokah reakcijonarcev, čeprav je že poteklo nekaj mesecev, kar je centralna vlada koncentracijska in vsled česar je prišla demokratska zajednica v skrajno mučen položaj. Pomisliti je treba, da so za delo vlade, parlamenta in vseh pokrajinskih vlad soodgovorne vse stranke, ki so v vladi zastopane, torej tudi demokratska. Pokrajinske vlade pa so popolnoma reakcijonarne ter nima demokratska stranka kot sodelavka v centralni vladi nanje nikakega vpliva, je pa za njihovo delo moralno soodgovorna. To ne gre več dalje, temu je treba napraviti konec. Reakcijonarci so sicer za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad, zahtevajo pa zase vsa vplivna mesta, dočim prepuščajo demokratom le nevtralna, kakor pravosodstvo itd. To pa je nesprejemljivo, ter bi pomenilo še večjo brezkrivdno soodgovornost za tuje igrehe. Drugo tako načelno vprašanje, v ka-erem je 'nemogoče popustiti je agrarna reforma in še nekaj drugih. V/sa ta vprašanja so sedaj pereča ter se morajo rešiti še tekom tega tedna. Ker pa je malo upanja, da bi Protič in Korošec popustila, ker ravno hočeta to, da se koncentracijska vlada razbije, je nevarnost nove vladne krize jako velika. Tu smo na kratko pokazali vzroke, ki bodo rodili najnovejšo vladno krizo in že iz tega je razvidno, kdo bo kriv vsega onega zla, ki ji bo sledilo. Prepričani pa smo, da bosta Protič in Korošec v svojem dema-goštvu potem vpila, da so demokrati zakrivili krizo. Dnevne vesti. I?” Radikalska praksa naših klerikalcev se nadaljuje. Zveza naših klerikalcev s srbskimi radikalci ni ostala brez profita za te prve. Naučili so se od njih pometanja z uradniki in nameščenci, ki niso njihovega političnega Ogledal sem si tudi znameniti muzej starega mesta hrvatske slave. v *■ Ljubljeno dekle! Se danes mi je grenko pri srcu, ker so se mi izjalovili načrti. Vendar ne jadikuj ljubica, pa bo enkrat kasneje svidenje tem bolj prisrčno. Iz daljin Ti v duhu lepe ustnice in očke poljublja V. Šunja,'18. maja 1916. Srček moj! Moj »dopust« se bliža svojemu koncu-Ako bi trajal še dolgo, bližil bi se j^z svojemu koncu. Ta vožnja iz Krima v Prijedor je bila tudi pravi pekel. No, sedaj je vse hudo pri kraju. Sedaj sedim v restavraciji in si opiram od rib pokvarjeni želodec s pristnim Tokajcem. Na Tvoje zdravje ga še posebej spijem steklenico. Prihodnje pismo dobiš iz Gradca. Iskren poljub Tvoj V. Gradec, 19. maja 1916. H ^Sladka moja ljubica! Na moji risalni mizi je še vse tako, kakor sem pustil pri odhodu. Danes se pa tudi ne lotim nobenega dela. Ako vstopi stotnik, vtaknil bom roke v žep In ako me vpraša, kako se mi je na »dopustu« godilo, pokažem mu v žepih — fige! — Jutri se javim k raportu s prošnjo za dopust in upam za trdno, da Te bom za-mogel v prihodnjih dneh živo in lepo, ka-koršna si, pritisniti na ljubeče srce! V. mišljenja, ali pa ki so vsaj premalo na njihovi strani. V zadnjem času je to pometanje malo prestalo, ker se je pričakovalo, da se deželna vlada slovenska rekonstruira, sedaj pa se začenja znova. Za začetek so si izbrali mestnega šolskega-nadzornika g Šijanca. Rovarili so proti njemu že dalja časa, sedaj pa so ga kratkomalo odstavili ter imenovali na njegovo mesto profesorja Franca Finka. Nam je, po vsej slomškar-ski gonji zadnjega časa umevno, da hočejo, če ne bi šlo drugače, od zgoraj doli vplivati na naše učiteljstvo. Novi nadzornik ni imenovan toliko za nadzornika, ampak za slomškarskega priganjača. Koliko časa mislijo naši zavedni ljudje še trpeti te balkanske razmere v naši ožji domovini ? Ali mislijo res počakati, da se bodo napredni ljudje sami vrgli z vilami in kosami nad to korupcijo, kakor so se nekdaj vrgli na nemške grajščake? Našega potrpljenja je konec ter zahtevamo, da balkanizem enkrat za vselej konča. SHS oblasti in proti-SHS elementi. Res je, v prvem času ni bilo mogoče vse na glavo prevrniti, vso gnilobo operirati, vse odstraniti, kar ne spada v našo hišo. To bi bili zmožni izvršiti le Nemci, ki so bili na tako radikalno preobrazbo že pred vojno pripravljeni. Nas je Avstrija tako globoko zasužnjila, da smo še koncem vojne mislili, da smo le za hlapčevska dela sposobni. Naši osvoboditelji so bili izčrpani najboljših moči in premalo nas še danes poznajo. Hrvati, naši najbližji sosedi, so bili in so ostali samosvoji v strančicah raztrgani, po madžaron-stvu in čifutstvu inficirani. Pri nas so prišli na mnoga vodilna mesta ljudje — včeraj še zvesti Avstrijci, od kderih ne moremo zahtevati, da' bi bili preko noči — srbofili- Da je v prvem času preobrata vsaj tako šlo, kakor je šlo, to je povzročil demokratizem, probujenje narodne zavesti, državotvorne samostojnosti v nižjih plasteh ljudstva in srednjih slojih. S temi razmerami računajoč, sftio trpeli in potrpeli, da se prvi vihar poleže, da iz nenavadnih razmer preidemo v normalni tir življenj*. Če danes po dveh letih nismo še popolnoma v urejeni hiši, vendar tako daleč smo, da bi ne smeli med seboj trpeti več elementov, ki jih tudi dolga preiskušnja doba dveh let ni spametovala k odločitvi: ako hočejo živeti med nami, potem se morajo kot manjšina ukloniti novim razmeram; ako jim nove razmere niso po volji, naj zginejo, kamor jih žene srce. Ker večina teh elementov do tega aut-aut ne mara priti sama je naravno, da jih k temu odločilnemu koraku prisilijo naše SHS oblasti. Toda kamorkoli pogledamo okrog sebe, povsod opazimo, kako ti elementi javno in drzno, tajno in nevarno izpodkopujejo temelj naši z žrtvami komaj dograjeni državni zgradbi. In v svoje začudenje opazimo ob enem, da to pogubno delo opravljajo z vednostjo, mestoma tudi naravnost s pomočjo SHS oblasti samih-Človeku se na prvi pogled dozdeva, kakor da naše oblasti namenoma opravljajo to so-pomoč. Še le pri globljem razkritju posameznih slučajev se pokaže, da to za nas pogubonosno »sotrudništvo« oblasti opravljajo le vsled svoje prevelike naivnosti, ali pa ker so dotični predstavitelji š.* danes sami še vse drugo; le ne — Jugosloveni. Skrajni čas je, da pričnemo s temeljito operacijo, predvsem na najbolj ogroženih obmejnih okraiih našega okrajnega glavarstva. Vse, kar se je tekom te dveletne preizkušnje dejansko izkazalo, da ne spada več med nas, to mora brez pardona od nas! Ne za osebno preganjanje, tu gre za stvar, in tu ne poznamo več pardona! Kontrolna komisija javnih lokalov. Vsako mesto Ima določene stalne Pregledne komisije, ki od časa do časa nepričakovano pregledajo vse gostilne, kavarne in sploh vse lokale z živili in ki posebno pozornost obračajo na one lokale, glede katerih je največ pritožb, da brezvestni, vsega dobrega siti lastniki izkoriščajo goste. V Mariboru še nismo slišali nič o obstoju, še manj pa o poslovanju takih komisij. Pa bi bilo nujno potrebno, da tudi Maribor ne bi zaostal za 0 drugimi mesti. Tudi tu se dobe ljudje, ki srna- * trajo goste, zlasti revnejše, samo za molzne krave, katerim strežejo z jedili, ki jih niti pes ne povoha. Ziasti sedaj ob vročini je po takih lokalih sploh velika nevarnost spridenja mesa (pljuča, jetra, tripe itd.) Statistično se da dognati, da izvira največ želodčnih bolezni ravno iz te dobe, ko se gostom ponudi po 3—4 dni v zatuhli shrambi shranjeno izprijeno meso. Nekateri shranjujejo celo gobe, krompir in sploh prikuhe od obeda do obeda, pa tudi od dne do dne- Kruh, slaščice se prodajajo nepokrite med prahom in muhami, potem prihajajo še bolni ljudje z umazanimi rokami in zbirajo in premetajo, da se mora na snažnost vajenemu človeku gabiti. Glavno delo takih komisij je pregled kuhinj in vseh jedilnih shramb; ugotovi naj se, kaj vse se danes v Mariboru, tudi po takih lokalih, kjer bi človek najmanj pričakoval, vporablja in zlorablja kot mast. Ugotoviti pa je treba tudi cene, ki še vedno naraščajo, namesto nasprotno. Posebne važnosti je ugotovitev cen pri vinu, ki stane danes 20 K, jutri isto vino že 44 K, če je kdo tako neumen, da ga takšnim pijavkam plača. Stroga kazen, sramoten oder, zguba koncesije, to so najboljša zdravila zoper bolezni brezvestnega izkoriščanja. Slovenskim trgovcem in obrtnikom! Organizacija vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov je nujno potrebna. Taka organizacija že obstoji v Mariboru to je „Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru", ki je že pred vojno uspešno delovalo v prid slovenskega trgovca in obrtnika. Ker se je sedaj naselilo mnogo trgovcev in obrtnikov na novo v naše kraje, ki še niso člani naše organizacije, zato jih vabimo tem potom, da pristopijo v naše društvo, da se skupno bojujemo proti narodnim in mednarodnim sovražnikom. Čim več- nas bo, tim večje uspehe bomo dosegli. Le v organizaciji je moč! Prijave sprejema blagajnik društva trgovec g. Hmelak na Rotovžkem trgu. V Sarajevu so bili v sredo svečano pokopani vidovdanski junaki Givrilo Princip in dr., ki so bili prepeljani iz Čehoslovaške. Obrtni shod na Koroškem, za katerega vlada veliko zanimanje tudi v Srbiji in Hr-vatski od koder se je že priglasilo par stotin posetnikov se vrši zanesljivo prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. Ker bo tudi iz Kranjske iz Celja in od drugod udeležba velika, je potrebno, da tudi Maribor in njegova okolica ne zaostaneta. Pozivajo se še posebno obrtniki iz Ptuja, Ormoža, Radgone, Dravograda in od drugod, da se shoda udeleže. Južna in državna železnica, sta dovolili polovično vožnjo, preskrbeti si jo treba samo pravočasno izkaznico, ker bi se brez izkaznice moralo plačati celo vožnjo. Zbirališče udeležencev iz Maribora in okolice bo na glavnem kolodvoru ob 17. uri (5. zvečer). Tovariši iz spodnje okolice se priključijo lahko na poznejših postajah. Tovariši zgornje dravske doline pa naj se peljejo čez Dravograd, ter se pridružijo vlaku v Celju ob 19. uri. Izkaznice, kakor pismena in ustmena pojasnila daje Fran Novak, brivec,v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Shoda se udeleže lahko tudi soproge obrtnikov. Prijave naj se radi kratkega roka pošljejo nemudoma. Prvi pokrajinski zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Mariboru, dne 29. avgusta. Redne seje zletnega odbora se vrše vsaki torek ob 2Cf. uri zvečer v Narodnem domu, nakar se- opozarjajo vsi načelniki, njih namestniki in odborniki posameznih odsekov, da se jih radi važnosti točno in redno udeležujejo. Obrtniški izlet y Borovlje na Koroško. »Splošno obrtno društvo v Celju« priredi v nedeljo dne 18. julija izlet na Koroško v Borovlje. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru* poživlja svoje člane in druge obrtnike, da se v velikem številu udeležijo tega izleta. Spored je bil že svoječasno objavljen v vseh slovenski listih. Vprašanje stanovanj in najemnikov. Ministrstvo za socialno politiko vodi pregovore s pokrajinsko vlado v Ljubljani ° ZALOGA £ namiznih prtov in servijet, kakor tudi platno •j; za prte po izjemno nizki dnevni ceni samo ® pri tvrdki c\ o o o. R. Nieferga! Maribor, Koroška c. 1 Svoji k svo^5 & E2 oerrsoen p —Op— -OP- rs k 911 15-04 14-48 2231 3-44 1104 17-38 19-25 13 Pragersko 8-40 1433 . 21-58 , 5 07 12-25 16 18 1910 Celje 7-12 13-10 . 20-29 . 5-51 1314 20-05 •:« Zidanmost 6-16 12 28 12-51 19'35 19 20 7-28 14-51 17-27 21-52 • > y Ljubljana pj 4-1S 10-41 11-29 14-15 17-55 Maribor gl. kol.—Gradec (Dunaj). 858 Elssir. 824 32 35 Etsir. 825 15-40 15*08 0-58 1 1 Maribor gl. k. . ‘ v 7-33 1334 19-57 h;-:;:; 15-35 1-51 . Spilje 701 13-10 18-59 2017 16-33 7-30 . Gradec 5 29 12-19 16 38 700 22-16 19-45 • • i f Dunaj | i 21-40 7-20 8'10 • Maribor gl. kol.—Ljutomer. 1801 1803 182 ia 523 16-47 10 38 . 615 17-29 11-47 . . 7-50 1856 13-54 . • 8-46 19-52 15-26 • • 8 Maribor . Spilje . . Radgona . Ljutomer 1802 1826 1826a 9-30 8-53 7-33 6-22 20-46 2004: 18-47 17-31 16-08 1-1-55 1316 1101 415 419 447, sre l IMS. Kal. 417 L! 06 iMI 5-05 15-29 552 920 . 7-44 17-20 7-51 1105 . 9-21 18-49 12-20 . 9-48 19-08 • 12-40 Maribor gl. kol.—GrabStanj. 416a Maribor............. Sp. Dravograd . . Velikovec-Sinčavas Grabštanj . . . . i 800 6-17 B-08 4-40 414 1814 16-35 15*16 14-46 4ii. gn Id kor. +A. 19-41 17-."0 414 a l! Iti 0-20 22-42 21-28 21-00 Maribor gl. kol.—Ptuj—Čakovec-Kotoriba. 205 833 9-20 10-01 11-36 12-24 207 18-55 20-30 21-08 22-23 Maribor gl, $ Pragersko kol. Ptuj Cako Jakovec . Kotoriba 224 6-59 6-17 543 345 228b 17-32 16-48 16-09 14-20 13 05 Zidani most—Zagreb. 604b 610 8 28 8 48 502 13-10 15-15 15-38 510 19-40 21-39 21-59 512 firmi. 17-00 18-26 I Zidan most Zaprešič . . j Zagreb . . 507a 7-44 5-21 4'55 509a 10-58 8-53 8-22 505 18-40 16-81 16-05 517 firmi. 4-50 3-11 513 firzoil. 11-24 1000 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Deln. glavnica z rezerva, zakladi okrog 50 mil. kron CENTRALA V LJUBLJANI Deln glavnica 2 rezenrii. zakladi okrog 50 mil. kron P0T Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj. „ro« Vffaif Odstotkov &. 8 3 8i8t0,k0T brM °dP8VCdl- ^^"»AttSSSS-po^ ta predujme .a vrednote ,apW. vke. vreffiS^pSp”^lt trgovina s sadjem. Kristan Jurij, Koroška cesta 43, mizar. Podgoršek Jurij, vetrinjska ulica la, trgovine z mešanim blagom na drobno. Milavec Matevž, Koroška cesta 47, gostilna. Durjava Maks, Gregorčičeva ul. 24, trgovina z manufakturnim blagom. Koren Andrej, Frankopanska ulica 9, mizar. Šeruga Marija, Ciril in Metodova ulica 22, trgovine s perutnino. Mario Jakob Jarc, Gosposka ulica štev. 28, trgovina z mešanim blagom na drobno. Smisl Kan. Karčevina 172, mesar. Forstnarič Simon, Meljska cesta 13, mizar. Soršak Ana, Loška ulica 5, izdelovanje belega perila. Naseradzki Maks, Koroška cesta 41, trgovina z mešanim blagom na drobno. Kra-ker Leopold, Kovaška ulica 5, Studenci, trgovine s sadjem. Grušovnik Kristina, Na Bregu štev. 12, trgovina s papirjem in galanterijskim blagom. Krajnc Marija, Slomškov trg 12, izdelovanje oblek. Ritežnik Marija, Krčevina štev. 203, trgovina s sadjem. Simčič Josip, Gregorčičeva ulica 7, pojasnila o zasebnih razmerah, anončna pisarna- Camžek Marija, Slovenska ulica 22, trgovina s sadjem. Škrabi Marija, Gosposka ulicc 11, brivska obrt. Prekmurje. 5 Taktika klerikalne vlade. (Murska So-' bota.) Kakor znano, bilo je prekmursko ljudstvo pred vojno zelo na slabem tudi glede šol. Slovenci smeli so čitati le nabožne knjige in po- kušati slovensko besedo samo od kakega duhovnika v cerkvi. Tudi teh pa je bilo veliko madžaronov. Človek bi mislil, da bode naša vlada take ljudi odpravila, foda kaj počenja ž njimi? Klerikalna vlada uporablja jih v svrho agitacije za svojo umazano politiko. Kdor se sam ni prepričal, ne more verjeti, kako gonjo uprizarjajo, ti bivši madžaroni, kakor tudi drugi duhovniki napram našim poštertim in naprednim možem. V primer vzamem samo ravnatelja g. A. Streklja, ki je dodeljen agrarni reformi v Murski Soboti že od začetka. Koliko je on za Prekmurje storil, vedo povedati tamošnji Slovenci sami. Boril se je proti Madžarom ter uredil posestva tako, da je sedaj delo v svrho razdelitve veleposestev med bivše tlačane grajš-čakov zelo lahko. Ljudstvo ga ima rado. Klerikalna gospoda se baje boji, da bi zadobil preveliko moč! Začela je agitirati proti njemu, kot brezvercu itd. ter izrablja fanatično versko čustvo ljudstva v svoje podle namene. Ni ji mar blagor ljudstva, temveč gospodstvo nad tamošnjimi trpini. Gospod Štrekelj se s politiko ni nikdar pečal. Vsled neutemeljenih napadov polnih podlih laži in nečastnega zahrbtnega hujskanja celo od strani vladnih organov je bil primoran braniti svojo osebo in ljudem, ki s Kristusom, Marijo in papežem oznanjajo evangelij klerikalne laži, zaslepljenemu ljudstvu, pokazati resnico. Nastopil je kot pristaš samostojne kmetske stranke. Ker se sam ne prištevam k tej stranki in sem popolnoma nasprotnega prepričanja, ga ne zagovarjam torej iz tega štališča, ampak ker ga poznam kot moža strokovnjaka in poštenega požrtvovalnega človeka. Kjerkoli so mogli, so mu nasprotovali. Hotel je n. pr. na prošnjo več zavednih Slovencev dovoliti večjo dvorano v tamošnjem gradu za razne prireditve. Toda nastopili so proti njemu. Posebno se je odlikoval v hinavskem nastopanju naoram njemu pok. Berbuč, bivši civ. kom. za Prekmurje. Toda tudi ljubljanska Brejčeva vlada ni boljša,- Čudna so pač pota pristašev Šušteršiča žalostnega spomina. Ako se ne uvede pravočasno kancelparagraf, bodo lece in spovednice kar pokale pred ^volitvami tudi v Prekmurju. Ker se je gospod Štrekeli naveličal poslušati neumnosti privržencev laškega Benedikta je odpovedal svojo funkcijo in v kratkem izstopi iz službe. Na njegovo mesto stopi neki jurist! Nimam sicer proti osebi gospoda Todoroviča (ali kako se že piše) nič, toda čudno je le to, da vlada nastavlja za žel. ministre duhovnike, za agrarno reformo juriste, za gerente odvetnike itd. Šušteršič lahka pride soet domov, ker njegovi a la Breic — Pegan e tutti quanti že komaj čakajo. Ali zamore biti slovensko ljudstvo še tako zaslepljeno, da veruje črnim internacijonalcem njihove z zlorabo veie utemeljene laži, ko vidi, da oni papež, katerega imajo vedno na jeziku, odstavlja slovenske duhovnike in škofe v zasedenem ozemlju ter mirno trpi preganjanja raznih slovenskih veroučiteljev od strani italijanske vlade. Pošlje svojega zastopnika na Reko in se sploh v vsem svojem početju kaže zagrizenega Italijana, sovražnega fugoslavenom, katerim Vatikin od nekdaj želi P°£in. Slovensko ljudstvo, poglobi se malo v našo zgodovino, poglej početja klerikalnih mogotcev. Slovenci v Prekmurju, ne verujte raznim Kleklom itd I Verujte onim, ki govore resnico in ne onim hinavskim, ki z imeni Jezus, Marija, sv. oče, sv. cerkev itd. oznanjajo po shodih, časopisju in celo na leci s?ojo laž ter izrabljajo vero v svoje politične namene. Vedite, da še sami v srcu nimajo vere, ampak le na’ jeziku. — Slovensko ljudstvo, pokaži, da čutiš slovansko in zahtevaj slovansko bogoslužje. Ako tega ne dovoli Rim, proč od njega’ — k slovanski veri, b. Poročilo o sokolski slavnosti v Murski Soboti prinesemo jutri. Zadnje vesti. Spopad z Italijani v Splitu. Split, 13. julija. Včeraj, o priliki Petro-i dne sta dva italijanska vojaka vojne » »Puglia« snela neko državno zastavo, je povzročilo protiitalijanske demonstra- cije- Italijani so pričeli streljati Iz ladije na množico, radi česar je bilo orožništvo prisiljeno odgovoriti. Na laški strani sta mrtva poveljnik Giulli ter strojnik, več jih je ranjenih. Ruski pogoj za premirje. DKU- London, 11. julija: »Daily Tele-graaf« prinaša noto sovjetske vlade naslovljeno na angleško vlado v kateri poroča, da je Rusija pripravljena stvorlti s Poljaki in drugimi premirje, ako antanta prizna sedanjo vlado ter stopi ž njo v mirovtfa pogajanja. Plebiscit v Prusiji. DKU Berlin, 12. julija. Doslej znani izid ljudskega glasovanja v Vzhodni in Zapadni Prusiji je sledeč: V zapadni Prusiji je bilo oddanih 99.360 glasov; za Nemčijo: 91.634, za Poljsko pa 7682 ; torej 92°/0 za Nemčijo in le 8% za Poljsko. V Vzhodni Prusiji pa je od 361.036 glasov za Nemčijo 353.655, za Poljsko pa le 7408; torej 97-9°|0 za Nemčijo jn komaj 2‘1% za Poljsko. Iz 63 malih okrajev izid še ni znan. Italijansko-albanski sporazum. LDU Pariz, 12. julija. „Figaro“ javlja: Dogovor italijanskega odposlanca barona Aliot-tija z albansko vlado določa, da se morajo Italijani umakniti iz vse Albanije z Valono vred in t>e omejiti le na zasedbo otoka Sasene. Dogovor se bo baje v ponedeljek ali torek objavil • Plebiscitna komisija za Koroško. LDU Celovec, 12. julija. Kakor ae uradno javlja, odpotuje štab angleškega oddelka komisije za ljudsko glasovanje dne 14. t. m. iz Ostenda v Celovec in dospe tjakaj najbrže 16. t. m. Polkovnik Pečk, predsednik angleškega oddelka komisije in obenem predsednik komisije za ljudsko glasovanje-' dospe nekaj dni kasneje. Pogajanja za poljsko-rusko premirje. LDU Pari z, 12. julija.,Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Spaje, je poljski ministrski predsednik dal generalu Degouttesu navodila za takojšnji pričetek pogajanj’glede premirja s sovetsko vlado. LDU. Pariz, 12. julija. »Figaro* javlja iz Varšave, da je poljski ministrski predsednik v imenu poljske vlade izjavil, da se poljska vlada odreka Vilni in da je pripravljena umakniti svoie čete 200 km zahodno od Barezine. Poljska vlada se strinja s tem, da se vprašanje vzhodne Galicije, ki ga je poslaniška konferenea že končnoveljavno rešila, še 6nkrat razpravlja. To izjavo je podal baje na prizadevanja maršala Focha. Ni dvoma, da bodo boljševiki pripravljeni skleniti premirje. LDU Moskva, 12. julija. Ljudski poverjenik za zunanje stvari je protestiral v noti, naslovljeni na vse zavezniške vlade proti poiu-šenju vladimirske katedrale v Kijevu in zlasti proti uničenju vsega kanalskega omrežja v Kijevu po Poljakih, vsled česar so zelo ogrožene zdravstvene razmere v mestu. Rusko-angleška pogajanja. LDU London, 12. julija. Krasin je iz Moskve odpotoval v London, da vzpostavi pogajanja z angleško vlado. Nemiri v Mezopotamiji. LDU Pariz, 12. julija. „Temps“ javlja iz Teherana, da je položaj v Mezopotamiji zelo resen. Gibanje Turkov napreduje. * Drugi komunistični kongres. LDU Moskva, 12. julija. Drugi kongres 3. internacionale se otvori dne 17. t. m. Kongresa se udeleži 400 odposlancev. Hipotečni zavod mestne Hranilnice v Mariboru, Oroinova ulica 2, izdaja 4'/,°/0 zastavnice s kuponi od 1. januarja In 1. julija vsakega leta, katere so po zakonu pupilarno-varne in se uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Pravilom odgovarjajoče > kritje zastavnic nadzoruje vladni komisar. Za zastavnice jamčijo razun pupilarnovarno vknjiženih hipotekarnih terjatev še rezervni zaklad po 1,500.000 kron in vso ostalo premoženje zavoda. Zastavnice se dobijo po dnevnem kurzu pri hipotečnem zavodu mestne hranilnice v Mariboru. Zavod'dovoljuje hipotekarna posojila po 41!,*!,,. Mala oznanila. ChvaIah mllntv prevzame mlin/ na tretjino spreten mlinor ali pa popolnoma v najem. Naslov: Grassel, Reiserjev mlin v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. 3—3 Pohištvo po znižanih cenah, spalne sobe, kuhinjske oprave, pisalne mize in drugo se proda. Koroška cesta št. 53. 5—4 Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Ffan Novak, brivski mojster, Aleksandr6va cesta št. 22 (prej G. Gredlič). _ 243 Vila ali pa posestvo ok!"p^ nudbe z navedbo cene na uredništvo »Maribor, delavca« pod »Vila« ali »Posestvo«. Pozor! Pozor! Žarnice 220, '150, 120, 115 in 110 voltov, eno in pol-vatne, visoke in normalne svetljivosti, se v vsaki množini pod dnevnimi cenami takoj dobavijo. Naročila na I. Fortič oblastv. konces. elektrotehnik, sedaj Ljubljana, Slomškova ul. 17 Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Prevzetje trgovine! Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel od gosp. Nikolaj Horvata v Gosposki ulici št. 3 trgovino, katero sem z vsakovrstnimi drobnarijami, pleteninami, lgra£ami in galanterijskim blagom bogato založil, ter jo bodem vodil pod tvrdko Franc Kormann in drug. Opirajoč se na svojo vsestransko izurjenost potom dolgoletnega službovanja tukaj v S Mariboru, sem v stanu vsem željam cenj. ob- | činstva ustreči. Na obilen obisk vabi s spoštovanjem Franc Kormann. InopojorioooppnanpnooaaooooooopoaoifrarMD.oPcnpoooopt ouDooonorjoouoB Zlatorog milo je najboljše in najcenejše. :: Povsod za dobiti! r: Izdeluje kristalno sodo, sveže In toaletno milo. Nariuor. 10—6 Prva mitska tovarna mila Raznašalci časopisov Invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase< naj se v upravniStvu ..Mariborskega delavca". Prisegam Vam da je Mariborski delavec ■■ ■ ... "v , edini in najbolj priljubljeni dnevnik v Mariboru In zato ima tudi reklama v tem listu najve(ji uspeh!, .Mariborski delavec1 je v vsaki kavarni in boljši gostilni na razpolago! w ^ vT vr v' • V ' ' /• ' Občinska hranilnica v Mariboru ‘ - >; i v {«/ * :> -'Kr :.r .■;?/. •: ,’v.- ' , j & Mi !'’!• ■■ • S- *•'/•— r‘ (prej Gemeinde-Sparkasse) Orožnova ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog ....... K 42,442.640-26 Rezervni fondi..........................K 2,749.997-67 =■ Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. ’ • , . . ‘ . f Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun ne* delje in praznikov.