63. številka. Ljubljana, v petek 18. marca 1898. XXXI. leto. Ishaja vtftk d»n vveter* laimAl nedelje in pracnike, ter velja po poŠti prejeuan sa avetro-ogerske deSo'* ta vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden memc 1 gld. 40 kr. Z» L j a bij »m hres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki. na 'lieeec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Zatnjedeiele toliko već kolikor pofitnina mnfia. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. Za oida d i 1 a e se od stiristopne petit-TTite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr ., 6e ae dvakrat, in po 4 kr., ce sp trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne ii7oi6 fr&nkovati. — Rokopisi se ne frač»jo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravaiitvn naj m blagovolijo polil jati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vso administrativne stvari. Telelou AU 1*1- ff Zaradi jutrišnjega praznika izide pri hodaj i list v ponedeljek, dne 21. marca 1898. V zmislu § 17. društvenh pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva NArodne Tiskarne" na dan 3. aprila 1898.1. ob ki. url ol udno prostorih „Narodne Tiskarne44. Dnevni red.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1897. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. Opomba. § IG. Kdor koče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vssj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico vložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarno". Spravna pogodba. Mej kluboma napredne narodne in katoliško narodne stranke v deželnem zboru je bila sklenjena in od vodstev obeh strank potrjena naslednja spravna pogodba: I. Klnba narodne in katoliško narodne stranke v deželnem zboru kranjskem skleneta mej saboj za tekočo volilno dobo trdno in neločljivo zvezo. Oba sprijateljena kluba bode ta delovala za [razvoj javnega življenja v kulturnem, socijalnem in ' gospodarskem oz;ru na krščanski podlagi in zlasti ' odločno potegovala se z a nnrodne pravice ter poli tični, gospodarski in socijalni napredek slovenskega ljudstva. Kot svojo posebno nalogo bodeta sprijateljena kluba smatrala: a) potezati se za pravice in napredek celokupnega slovenstva v zmislu resolucij vseslovenskega in ihtrsko-hrvatNkega shoda z dre 14. sept. 1897.; b) dosledno pripravljati pot za združenje vsega slovenskega ozemlja v jedno upravno skupino s središčem v Ljubljani; o) delovati za socijalne reforme v kerist kmet-ekega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu; d) potezati se za politično svobodo ljudstva in za razširjenje političnih pravic — zlasti volilne pravice v vse javne zastope — na naj irše kroge prebivalstva. II. Da poslancem na rtdne in onim katoliSko-na-rodne stranke ne bode potreba odrekati se — zlasti onim narodne stranke naprednih — in onim kato-liško-narodne stranke katoliško-narednih načel, ki so jih doslej vodila pri njihovem javnem delovanji, ostanejo tudi poslej še v dosedanjih klubovih zvezah. V posredovanje vzajemnega postopanja sprija-teljenih klubov se osnuje skupni odbor. Sknpni odbor obstoji iz 8 členov in 4 namestnikov. V ta odbor veli vsuk sprijateljenih klubov 4 zastopnike in 2 namesfnka iz svoje sredine. Volitev skupnega odbora velja za dobo zasedanja in se ima tedaj pr:čttkom vsacega zasedanja obnoviti. III. Vsaka zadeva, ki ima priti v deželnem zboru v razpravo ali glasovanje, mora se preje pretresati v skupnem odboru, ki sklepa z nadpolovično večino glasov. Sklepu in izreci In skupnega odbora morata ae brezpogojno pokoravati oba sprijateljena kluba, iz- vzemši šolstvo, glede katerega se jima prepušča popolna svoboda, dokler se ne doseže skupni klub. Vendar si pa oba kluba prizadevajta doseči tudi v tem \prasanji jednotno postopanje. IV. Skupni odbor izbere iz svoje srede po dva načelnika in dva namestnika in sic^r tako, da se iz-mej odposlancev vfacega kluba izbere po jeden načelnik in jeden namestnik. V predsedovanju vrstita se načelnika odnosno namestnika tako, da vsaki seji predseduje drugi. Za prvo predsedstvo v zasedanji odločuje žreb. Skupni odbor je sklepčen lo tedaj, če je vsak klub zastopan po štirih členih, odnosno namestnikih. Predsednik se vselej udeležuje glasovanja. Posvetovanje in sklepanje v skupnem odbora se mora za 24 ur odloži.i, če to zahteva polovica členov. V obnovljeni seji zopetna odložitev iste zadeve ni več dopustca, če je ne zahteva večina členov. V. Ko bi se o kaki zadevi v skupnem odboru ne dosegla večina, spraviti je stvar ptel skupno sejo obeh fprijateljenih klubov. Skupno sejo skliče in vodi tisti predsednik skupnega odbora, ki je zsdevni neuspešni seji poslednjega predsedoval. V skupni seji sprijateljenih klubov poročata najpreje za vsako stranko skupnega odbora po jeden poročevalec. Poročilu sledi dtbata, ki se vrši po določilih poslovnega reda deželnega zbora. Potera se glasuje in odloči z dvetretjinsko večino, a navzoče morajo biti tri četrtine členov obeh klubov. VI. V doslej spornih točkah gledališča in višje dekliške šole se bode dogovorno naslednje postopalo: a) glede podpore nemškemu gledališču prepušča s* čb nom obeh klubov svoboda; .LISTEK. Prva slovenska zastava v Ljubljani. Spisal Anonimna. Dogodki marčnih dnij viharnega leta 1848. tudi v Ljubljani niso ostali brez sleda. Ko je 15. fcurca 1848. I. kondukter, kateri je spremljal dunajski poštni voz, na dvorišči pri Maliču na stotine kroječi, pošto pričakujoči množici ljudi j, — katera je ie vedela po zasebnih poročilih o dogodljajih na Dunaj i, — naznanil, da se je na Dunaji prckla-toovala ustava, nar. garda in tisk. svoboda, tedaj so fc"j vsemi zbranimi zagromeli navdušeni: „Vivat!" Dogodb tistega večera se starejša generacija jotovo Še spominja: nasilno razdejanje mitniških prelij, pregnanje in beg nepriljubljenega župana Fi-;l»erja iz gledališča, ter slavnostno uničenje Met-»michove slike v izložbi trgovca Mallija. Dragi dan pa se je vršilo na magistrata vplivanje velike množice, katera je vstopila v na-^no gardo. Nad 1200 meščanov, uradnikov, treskih pomočnikov i. t. d. s/> razdelili potem v 6 °n>panij in sicer po delih mesta, kakor : 1. in 2. omp. Glavni trg in Stari trg, stotnika trgovec •chhoizer in pl. Redange; vrli Krakovčani in Tr-,vci so tvorili 3. kompanijo, stotnik je bil De-)vec; 4. kompanijo so tvorili av. Petra in Poljan- 0 predmestje, stotnik je bil pl. Krausenegg; 5. Španije stotnik je bil tesar Košir, 6. kompanije 1 Muhleieen. Dijaki modroslovja in drugi akademiki, kakor slikarji i. t. d. so tvarjali za-se akademično legijo. To bodi povedano mlajšemu naraščaju, kajti malo stevilce še Živečih starih se teh dogodkov itak še spominja . . . Kako je prišla prv a slovenska zastava v Ljubljano, naj povem v naslednjih vrsticah. V začetku aprila 1848. I. so se nekega popo-ludne izmislili Ljubljančani, da obesijo na stolp ljubljanskega gradu nemško zastavo (črno, rdeče, zlato). Nesli so jo v sprevodu tja gori. Na čelu je korakala jako slaba civilna godba, za to je stopala akademiška legija, potem G narodnih gardnih kom-panij pod poveljništvom upokojenega c. kr. majorja Siihnla; za temi pa se je gnetla mnogoštevilna množica ljudstva na grad; mej 3. in 4. kompanijo sta nosila na ramah zastavo dr. Kerstein in pl. Hoilern. Kmalu po prihodu so obesili ogromno zastavo na stolp, tesarski mojster Košir pa je vzel govorno trobilo požarnega čuvaja ter ja zaklical neštevilui množici v „Zvezdi* : Živel cesar Ferdinand ! Živela složna Nemčija!! I — (.) 'govorili so mu gromoviti „vivat"-klici. („Heil*, „hochu še takrat nista bila v navadi, istotako tudi naš „živio" še ne.) Po tej za slovensko Ljubljano sramotni komediji so odkorakali vsi zopet v mesto . . . Na večer istega dne bo bili vse gostilne pre- napolnjene. V gostiln« pri „Zlati zvezdi" v Wol-fovih ulicah, v sedanji Achčinovi hiši, se je zbralo veliko število gardnih častnikov, mej katerimi je bila tudi moja malenkost, ter več narodnih gardistov. Izrekala so se različna mnenja o popoludan-skein dogodljiiju, ko so se nakrat odprla vrata, in pred nami je stalo 7 do 8 mladih, baš z Dunaja prišedših juristov, na čelu jim Lovro To man z belo-modro-rdečo zastavo v roki. Toman je stopil k nam ter začel govoriti, koliko sramoto je nadela danes Ljubljana svojemu narodu ter dejal, da smo Slovenci, ne pa Nemci ter da storiti treba vse, da izgine ta sramotilna cnnja s stolpa. Po mnogih „živio"-klicih katerih so se udeležili tudi nekateri izmej naše družbe, odšel je Toman s svojimi tovariši. Naše omizje je bilo docela konsternirano, in precej časa ni zinil nihče niti besedice . . . Odstranitev nem. zastave pa je vzela dobrotna OBoda v svoje roke. V naslednji noči je nastal namreč silen vihar, kateri je zastavo odnesel tja k Savi, kjer so jo našli vso raztrgano. Vse to je imelo prelep vspeh, kajti nedolgo potem je slovenska stranka daleko nadkrilila nemško ter jo vrgla končno povsem cb tla. Nemška, črno-rdč-a-zlata zastava je v Ljubljani dandanes le izzivanje. Slovenska trobojnica pa ponosno vihra na stolpu ljubljanskega gradu, znaneča vsema sveta, da je naša bela Ljubljana kulturno in politično središča naroda slovenskega. b) slo venskem ti gledališča se osigura letna podpora najmanje 6000 gld.; c) slovenski višji dekliški šoli v Ljubljani se osigura letna podpora najmanje 2000 gl. in k večjemu 3000 gld. pod pogojem, da se deželnemu odbora konceduje pravica, biti v kuratoriju zastopan po svojom odposlancu. VII. Volitve v odseke vrše se tiko, da imata v njih oba sprijateljena kluba po jednako število členov. Za načelo velja, da se veleposestniški stranki prepusti tretjina mandatov. VIII. Oba kluba zavežeta se delovati k temu, da se ublaže nasprotja, ki so nastala vsled mejsebojnih bojev katoliško-naro Ine in narodne stranke na političnem, gospodarskem, socijalnem in zlasti tudi časnikarskem polju. Oba sprijat Ijena kluba se zavežeta varovati sedanja posestno stanje obeh strank mej spravno dobo, in sicer tako, da se vsaka stranka obveže, ko bi v kakem volilnem okraju v tekači volilni dobi iz kikorsnega vzroka koli prišlo do nadomestne volitve za deželni ali državni zbor, ne de Iovati proti izvolitvi kandidata one stranke, kateri je pripadal prejšnji poslanec. Glede volitev v samo upravne zastope se pa zavežeta oba kluba delovati na to, da sh sporazumno in mirno vrše. Vselej pa. kadar bi vsled uđeleiitve nemške stranke prišVl v nevarnost kandidat one .slovenske stranke, katere pos jjtno stanje se ima varovati, jo sprijateljena jej stranka obvezana, ndeleževati se volitve in glasovati za tega kandidata IX V prvi seji po rt fikaciji te spravne pDgolbe odpovti-ta se iz vse zbornice izvoljena dr. Ivan Tavčar in dr. Danilo IVLijaron deželnemu odborništvu, odnosno namestuištvu in oba kluba se zavežeta pri nadomestni volit vi voliti tista kandidata, katera nominuje klub narodne stranke. Ker je pričakovat1, da se v teii slučaju od pove tudi dr Adolf Suh ah?-t svojemu manda'u v deželnem šolskem svetu, obvezani so vsi slovenski odborniki, na njegovo me.->to voliti tistega dežel nega od bor n ka, katerega odi či klub katoliško-narodne Btranke. X Za okrajne cestne odbore in c. kr. okrajne šolsVe svete imenoval bode vsak spnjateljeni klub po jednega kandidata in slovenski deželni odborniki obvezani so, glasovati za te kandidate. XI I).t se pospeii zbli Sevanje obeh strank, katero je nemogoče, dokler bode trajal gospodarski boj mej njunimi pristaši, zaveže/i se klubovi vodstvi delovati na to, da se snovanje novih denarnih za-vo lov v krajih, kjer že, kateri posluje — uvz^mši deželno stolno mesto Ljubljano — po mogočnosti ovira. Pač pa bosta oba kluba zavezana podpirafi ustanovljanje K* ffeisenskib posojilnic po večjih kraj.h kj r Se nobenega denarnega zavoda ni. XII. Ker se snovanje ko isnmnili drutev i: narod« nega Btali Ca ram re odcbravati le tam ky-r j« slovensk' žive I j v boju z drugorolnim življem, z narodno-gospod r kega stališča pa le tam, kjer domača • govina ne ustreza gospodarskim razmeram kosumentov, — zavezujeta se oba sprij iteljena kluba, delovati i:a to. d t .se v takih krajih dle kran sk >, kj r r.iso dani irajšDJi predpogoji, konsnmna društva ne snujejo. Kadar bi se pa v kak-m kraji imelo osnovati konsamno diuštvo po Upi j iva ali inicijativi jfdne ali dru0»e stranke, jo vodstvo kon-Bumnj društvo snujoče stranke zavezano, o tem ob.e-hti vodstvo prijateljsko stranke, da so doseže s' □[ no postopanje. XIII. Zaradi vilike važnost/, katera je v narodnem o^iru pripisovati okrepljenjn kmetištva in malega obrtništva, obvezujeta s-; oba kluba, da bodeta skupno delovala za snovanje kmetijskih in obrtnih produktivnih zadrug po vseh večjih krajih dežele Kranjske. XIV. Ko bi deželni zbor kranjski prišel v položaj, da bi iz svoje sredo imel izbirati poslance za državni zbor, zavezujeta se oba sprijateljena kluba glasovati soglasno za devet kandidatov, katerih pet bode imenoval klub katoliško-narodno, štiri pa klub narodne stranke. V slučaju, da bi iz tako voljenega državnega zbora vršile se volitve v delegacije, imata se voliti pravi člen in njega namestnik jedenkrat iz narodne, drugokrat iz katoliško narodne stranke. XV. Prepovedano je poslancem obeh klubov stopati v zadevah, o katerih je odločal skupni odbor ali pa skupščina obeh klubov, v dogovor z nemško deželnozborsko stranko. Kdor bi ravnal proti tej določbi, zahtevati sme skupni odbor, da se izključi iz klnba. XVI. Ta dogovor sklenjen je za selanjo deželno -zborsko volilno dobo in se v tej dobi ne more odpovedati. Izgotovi se pa v dveh jednakih izvodih, katere podpišejo vsi poslanci, ki so členi sprijateljenih klubov. Od teh izvodov shrani po jednega načelnik vsakega kluba. Ta dogovor odobruje vodstvo narodne stranke. V Ljubljani dne 23. februvarja 1898. V IJ iihl|atil« 18. marca. Po pogajanjih. „Reicbsvvehr" poroJa, da nima grof Thun po končanih pogajanjibz voditelji in •sapniki opozicijskih strank nikakega upanja, da bode bodoče državnozborsko zasedanje "vsp'šno. Vpljiv nemških radtkalcev je še vedno odločilen, in dokler bodo dovoljeui v Avstriji taki govori, kakor-Inega je imel 13 marci \V ilf, ne bjde miru Zt-sedanje bode bržčas brezuspešno. Po 14 dnevni dobi se pokaže izvestrio potreba, da se Thunov kabinet r-konsfruje ah da dr. Biirnreiter izstopi iz ministerstva. V parlamentno predsedni-tvo pa prideta skoraj gotovo posl. Mauthner, načelnik svobodne nemške zveze in zastopnik J igoslovanov, ki nimajo v ministerstvu nobenega govornika, dr. P e r j a n č i č. Grof Thun in italijanska vlada. Italijanski poslanik grof Nigra je bil n^muiorai poklic *u v Rim, da pomiri italijansko ministarstvo radi grofi Thuna. Italijanska vlada je bila radi novega m.ui-sterskega predsednika baje jako iznenadt-n3; italijanski oficij'izni časopisi so pisali o novem kiuzu v Avstriji ter izrekali bo,azen, da bode K klerikalni in slavofilski* grof Thun upljival tuli na zunanjo po-Ltiko, ki bi bila v tem slučaju italijanski docela nasprotna. Z Dunaja se torej sporoča listu „Popolo Ronuno", da Thun n kakor ni klerikalec, da hodi zunanja politika povsem samostojna pota, katera ji odkazuje sam ces.*r ter da so zveze m-?j Avstrijo in Italijo toli tesne, da bi ne mogel priti ua krmilo nikdar minister, ki bi spravljal te zveze v kako nevarnost — To vtikanje Italjanav v avstrijske razmere je res zanimivo, še bolj z mimiva pa je strahopetna naglica, s katero so Italijane potolaž li I Rnzmere v Bosni in Hercegovini so čim d dje slabše. Kallav \ luda tam prav kruto. V Mostar ju so ustanovili Srbi tednik, k< naj bi p>-ročal istino o bos-in ki b, in hr rcegovinskili oinoaa-jih, a Kallay konfiskuje prav vsako številko, v kateri se kritikuje njegov reginao. R tdi povodoji in slabe letine vlada na kmetih okoli M >stara v-dika beda. 200 rodbin je pri bežalo v mesto, ker nočejo v svojih kočah od gladu poginiti. Omenjeni srbski t dnik je prinesel poziv, naj se zbirajo milodari za stradajoče, a Kallav je zaplenil tudi to številko. Poskrbel pa tudi ni prav nič, da bi dobili (judje kako državno podjmro. Kmetje, ki so bih prej po s^stniki, so danes težaki, ki so veseli, ako prnie sejo zvečer 20 krajcarjev svoji rodbini. Kallav je vzel Srbom tudi cerkveno avtonomijo in samoupravo cerkvenega imetka. Srbi ne priznavajo sedaj duhovnikov, katere jim je vsilila vlada tor jih ne marajo niti v poslednji uri. Prel kratkim je umrl ugleden mostarski posestnik Ristić, ki je v testamentu d »ločil, da naj ga pokopljejo brez vladnega duhovna. In res, ogromnega sprevodi se ni smel udeležiti noben duhoven, vodi! pa jo sprevod mlad mož s či-nim križem. Pasić izdajica? Liberalna „Srb s ka Zastava" jo objavila senzacijski, ves politični srbski svet razburjajoč čl n*k, v katerem pravi, da more z neovrgljivim: dokumenti dokazati, d-t je bil vodja radikalne stranke in bivši ministemki predsednik Nikola Pasič mej srb3ko bolgarsko vojno L 1885. v službi Bolgarov ter da je poslal nekemu visokemu ruskemu dostojanstveniku v Peterburgu (carju ali Giersu?) spomenico, s katero je zahteval v interesu Bolgarije in Macedonije, naj se dinastija O hrenovi cev odstavi. Neradikalni časopisi sedaj burno poživljajo Pasi da, naj so opraviči. Pasić je živel 1. 18U5. rej kot emigrant v Zofiji. Kubanski uatanek bnde b koncem meseca marca tri leta star V razvitku ustanka treba ločiti tri dobe: vojaško posedenje otoka in reformski poskusi maršala Martineza Camposa; drakonski regiment kratega \VeyUrja — in sedanje spravno postopanje generala Blanca. Novi sistem samouprave ima že lepe vspehe dasi se mu ustavljajo i neza-npni Kubanci i konservativni Španjci. Kubanci ne vrjamejo, da hoče Španija za trajno vvesti samoupravo; Španjci bi pa radi prejšnje razmerje osor-nega gospodstva. Kako ogromne žrtve je zahteval kuhan ki ustanek, je razvidno iz poročila pariške „Times", ki javlja: Vojna je požrla doslej do 1440 milijonov frankov. Mesečni toški znašajo do 33 milijonov frankov. Špaojska v« jska je izgubila v bitkah in vsled boleznij 5J.O00 mož; radi bo-leznij so jih poslali v Španijo do 47.000; v b Ini cah ali drugod pa je na Kubi še vedno do 42.000 nerabnih vojakov. Sedanja vojska, ki je vedno pri pravljena za boj, šteje 70 000 mož in IG.000 jezdeov. Dopisi. Wt dežele, 16. marca. Narodna stranka se lahko zadovoljno ozira na svojo zgodovino preteklih tednov. Pred vsem je zanjo važno dejstvo, da je prišla klerikalna nasp otmoi končno do prepričanja, d t ji je treba z njo paktirati, če niče iz-gabiti mnogo na upljivu in ogledu v kranjskem deželnem zboru in tudi izven niH«a. In ker je njena ponudba v spravo bila kol kor toliko lojalna, in so tudi klerikalni voditelji bih v zadnjem čisu tole-rantnejii postali, kakor so bdi nek laj, vaprejnla je rada ponujeno roko Jasno pa je. da iz d veli strank tem potem ni mogla nastati samo jedna; saj kaj taceg* bi tudi ne bila sprava, ampak zjedinjenje. L" to bi pa bilo sumo tedaj mogoče, ako bi se jedna ali pa obe stranki svojim vodilnim načelom odpovedali, tako da bi jedna izgnila in se načel druge oklenila, oziroma, da bi obu pren haii in bi se ua podlagi umetni prikrojenih n«čel nova stranka ustvarila. O tem bi vod teljem znab ti n» bilo baš težko sklepati in sledopč tudi ne težko skleniti, pa nemogoče bi jim bilo svoja in svojih somišljenikov načela spremeniti kar čez noč; neizogibna posledica tega bi bila, d i bi bil sklep le na papirju, v istini bi pa obstajali še za naprej obe stranki s pristaši načelno različnega prepričanja. S t -m d j-t.vom bi morali slednjič hote ali nehote zopet račumti začeti, ako bi še nadihe hoteli voditelji ostati, in tako bi vkljub slovesno sklenjenemu paktu bdi kmalu v novic tam, kjer smo bih pred njim. To je sicer tako očividno, da bi o tem ne zgubljali besed, če bi se še vedno ne slišali posamezni glasovi, zahtevajoči jedno stranko in |eden klub. Seveda zamorejo to zahtevati le taki ljudje, kateri vsake kvatre svoje prepričanje spreminjajo in zato mislijo, da je tudi drugim to tako lahko ntoriti, kakor njim sumira, ali pa ljudje kateri smatrajo za rodoljuba le tistega, ki je natančno njihovega mišljenja, vso drugotnišljenike pa zmerjajo z odpadniki, ali pa še s čim hujšim. So veda teh tudi gorenje vrste no bodo prepričale; mi drugi pa smo zadovoljni, da sta se nasprotni stranki vsaj toliko približali, da sta v nekaterih važnih vprašanjih solidarni in pa, kar tudi ni brez pomena, da se prepir mej njima ublaži in od osebnosti zanese na stvarnosti. Zlasti zadnjo točk» naj imajo uredništva vseh naših listov vedno pred očmi : Če se ne strelja sera, ne streljaj se tudi tja; kadar pa ž« mora biti prepir, bodi vsikdar dostojen in stvaren. — Zaslužno za narodno stranko je nadalje, da je spravila zopet vprašanje o ustanovitvi slovenskega vs> učilišča na dnevni red, da j« isto vsestransko pretehtala iu se za njega uresničenje krepko po tegnila. Dober oiuen za kontni uupeii njenega prizadevanja je ne samo, da je tudi klerikalna stranka z jednako uneino v tej zadevi postopala, kar je itak samo ob sebi umevno, ampak iti zlasti, da so se tudi veleposestniki še dosti prijazno o tem izražali. Sodeč po dosedanjem ravnanju vlade glede naših teženj, moramo biti sicer pripravljeni, da bo še precej časa minilo, pre Ino se uresniči t\ upravičena zahteva slovenskega ljudstva, vender lažje in prej bomo iztirjali ta stari dolg države nasproti našemu narodu, ako nas v tem tudi nemško vele-posestvo če ž t ne podpira, vsaj no ovira. Žalostno je sicer, da se moramo toliko na to peščico nemških plemenitašev ozirati; pa dejstvo je, da imajo velik upljiv doma in na Dunaju, in h tem dejstvom, dasi krivičnim, mora praktični politik v pomembnih rečeh tako dolgo računiti, dokler obstoja. Domo-rodni stvari na kvar bi torej bilo, ako bi njihovega mnenja nič vpoštevati ne hoteli. V zadnjem zase danju deželnega zbora oprala se je Kranjska vender jedenkrat madeža, katerega ji je nadejalo borno gmotno stanje ljudskega učiteljstva. Da so poslanci narodne stranke soglasno glasovali za izboljšanje, to se jim sicer ne more šteti v posebno zaslugo, ker sme vsak delavec za svoje naporno delo, ka-koršno je baš učiteljevanje, vsaj toliko zahtevati, da mu ne primanjkuje vsakdanjega kruha, in ker HT' Dalje v prilogi. Priloga „Slov>n8kenii> Narodu*4 at. ft3, dnč 18. fnuTCR_i*t*8. bi pri dosedanjih razmerah m* ško učiteljstvo čez nekaj Itd na Kranjskem do cela izumrlo. Vendar pa je opozoriti na šolstvu in n "iteljstvu preprijazne besede, katere so se prav od strani narodne stranke pri dorilni debati slišale. In tu so pokazali napredni poslanci, kako oni umejejo napredek, katerega glavni pospeševst-'j je ravno dobro urejeno šolstvo, kateremu po^oj pa je zadovoljno učiteljstvo. — Takisto častno za narodno stra'ko je istot-ko soglasna izvolitev njenega načelnika v deželni odbor. Od tistih gospodov sicer, katerih politično delovanje obstoja le v osebnem napadanin in suraničenjn njim neljubih veljakov, sh je seve tudi ta priložnost porabila, da so mahnili po njem, češ, da Nemci že vedo, zakaj so mu dali svoje glasove. Mi pa, ki se nam ravno iz zg< raj navedenih raz'ogov ne zdi pametno, glasove veleposestnikov prezirati, smatramo to za dobro znamenje, kazeče, kolik ugled uživa narodna stranka t odi pri svojih političnih nasprotnikih. Da pa ne bo naš kratek zgodovinski pregled narodne stranke, ozirajoč se na njeno delovanje v zadnjih tednih, prepovršen, zamok'ati ne smemo britke nezgode, katera jo je zadela s prerano izgubo jednega njenih najmarljivejših in najpožrtvo-valneiših sobojevnikov, z izgubo poslanca Viktorja (ilobočnika. Hudo se ga bo pogrešalo že v deželni zbornic'; skoraj nenadomesten pa je za mesto Kranj. Tukaj ne bomo omenjali, koliko in katera vitalna vprašanja za procvit tega mesta so se ravno po njegovi inicijativi uspešno rešila, povdarjati hočemo samo to, da je izbirna politična organizacija kranjskih meščanov njegovo delo in potemtakem njegova zasluga, da je starodavni Kranj postal v novejšem času nekaka domena narodne stranke, kakor kažejo volitveni resultati zadnjih let. Dasi bo v tem oziru, kakor rečeno, blagega pokojnika težko nadomestiti, tolaži I no je vendar, da je vzgojil mej zavednimi kranjskimi meščani mlad naraščaj, kateri bo od njega pričeto politično delo v njegovem dnhu nadaljeval. Da bi imel vsak kraj naše domovine vsaj po jednega, rajnemu Globočniku jednakega moža, zreti bi smel slovenski narod sploh in narodna stranka posebej z vedrim licem v bodočnost. ■s oltclne 1'redoN'Je pri KraitJI, dne 13. marca Nismo sicer imeli namena raznašati v javnost naših lokalnih razmer, toda dopis v 57. štev. wSlov." izživlja nas k temu Naj se torej slišijo glasovi iz obeh stran i j. Odkar se je vršil tukaj (v Britofu meseca septembra 1897. I.) katoliški shod, pri katerem se je ljudstvo hujskalo zlasti napram nČiteljstvu, ga ni več pravega mira mej nami Skoraj sleharno nedeljo je pridigoval predoseljeki g. kaplan o brezvercih, liberalcih in foc. demokratih. Mej tem ko se je v Ljubljani kovala takozvana „sprava", ko bo si voditelji slovanskih strank podajali roke, pričela se je pri nas prava gonja proti vsemu, kar ne trobi v rog kapi.-na Zupanca in njegovega ljubljenca, kmetskega bogataša in sedanjega župana Zabreta. Zvezala se je duhovščina s kapitalom (kakor se to rado dogaja), da zmaga pri bodočih volitvah s svojim kandidatom Zabretom in njegovimi pristaši. Vse one, ki niso hoteli slepo drvi ti za njimi, proglasili so za liberalce in brezverce. Vse one, ki so imeli o žnpanovanju Zabre-tovem svoje mnenje ali ki so živeli v prijaznosti z g. nadučiteljem Cesnikom, zapisali so v črno knjigo — liberalizma Da pa zamorejo tudi širši krogi razsoditi prav naše razmere, podamo tukaj nekaj podrobnostij. Župan Zabret ni bngvekako učen. V linam ijalnih zadevah pa se dokaj dobro raiume. Mož je bogat; usoda marsikaterega kmeta je v njegovih rokah. Glede županovanja pa ni tako točen. K ljubo sklepu obč. odbora, da se lov nima dati v najem po ledanji ceni, ampak za letnih 50 gld. dražje, „zamudil" jo oče župan rok pritožbe in vsled tega ima občina v 5 letih 250 gld. škode. Takemu postopanju so se seveda obč. odborniki — | kar jih ni bilo kimoveev — uprli, in za o — sovraštvo. Žganjarije, ta kuga naše ljudstvo, so v času j Zabretovega županov nja narastle. kakor jesenske j gobe, — a brez vednosti in vprašanja obč. odbora. Zasluga županova jo torej, ako se pijančevanje in vsled tega surovost in zapravljivost v občini vedno bolj množi. Da se je dalo d»voljenje za žganjetoč le prijateljem, se samo ob sebi razume. Podobčina Predoslje jo zidala svojo šo o s tlako, da prihrani iipka) stroškov davkoplačevalcem Ko so pa na Primskovem zidali novo šolo, uasvetoval je župan, toaj jo zidajo brez tlako I Ali sa to pravi varovati davkoplačevalce večjih stroškov, ali je to tisto „od-prto srce" za ubogo ljudstvo? Zupan mora vedeti kaj govori, sicer pa naj pusti županovanje na miru ! Zupan in njegov adjutant iz Suhe imenovala sta vse ude krajuega šolskega sveta „some in hinavce", ker so bili vedno zavzeti za izboljšanje šole in za večjo izobrazbo mladine. Pa to ni čudno, saj je znano, da so ravno te bazo ljudje največji sovražniki šol in narodne izomike. Ker so pa ravno patent-kristijani, se jim ne sme tudi nic v zlo Šteti! Ti in drugi slučaji so torej nanesli, da je "'I* — v začetku — ogromna večina prebivalstva proti sedanjemu županu. Boj se je boj«val le zaradi občinskega gospodarstva. Popolnoma nepotrebno je bilo torej vmešavati v to stvar „vero-, psovati nasprotnike z liberalci, brezverci itd. Z zadoščenjem Pa konštatujemo, da je bil g. kranjski dekan nam pravičen, in da ni hotel dajati potuhe takemu breztnktnerou ravnanjn. Vi ste zmagali, res je! Ali s kakimi žrtvami?! Tolikega sovraštva, toliko kletvine. groženj in tacih eurnvnstij ni bilo še v tukajšnji občini! Greha, ki ste ga povzročili s svojim hujskanjem, ne poravna sto in sto Vaših zmag. Vi boste odšli, a sovraštvo mej ljudstvom bo ostalo in vpilo za Vami, g kaplan! — Možje, ki hodijo vsako nedeljo po trikrat k službi božji, vsak dan k sv. masi — možje, kateri so že leta cerkveni ključarji — ki so bih po 16 do 30 let v občinskem odboru in so to častno službo vestno in pošteno opravljali, — take može, dozdaj p< stene in spoštovane, proglašati za bresverske liberalce itd., jo brezvestno, da no rabimo hujšega izraza. In zakaj vse to? Samo zaradi tega. ker možje niso hoteli voliti dosedanjega župana in ker so živeli v prijaznosti — horribile! — z g. česnikom. V obče pa g. Česnik za občm-iki odbor niti kandidiral ni in je odločno odklonil vsako izvolitev. Dotični naskok v ^Slovencu" na Česnika je torej brez podlage. Kako je bilo ljudstvo fanatizovano, se lahko razvidi iz tega, da je neki mož iz Suhe žugal svojemu sosedu — poštenjaku od nog do glave — da ga mora ustreliti ali pa zaklati, tega liberalca, ker mu drugače ne pripušča vest. To so sadovi! Tako se pri nas „delajo" liberalci in brezverci. Vi pa. tam v beli Ljubljani, si belite glavo s „sriravo" ? — Udeležba pri volitvi je bila res velika. Zlasti je prišlo od nasprotne stranke vse, kar leze in gre, celo hromi in gluhi, kajti g. kaplan ie izdal pa rolo, da se gre za Jezusa Kristusa. Veliko so pripomogle tudi ženske, ki so jokale krog svojih mož, češ, da hočejo Kristusa izdati. Ljudstvu se je dopovedovalo, da se v soli ne bo smel več poučevati krščanski nauk, ako ne zmagajo z Zabretom itd. In mnogo jih je bilo, ki so takim budalostim verjeli. Navzlic temu pa bi bila naša stranka še vedno zmagala, da niso nasprotniki delovali s sredstvi, kakoršn>h bi se moral sramovati vsak omikan človek. Zbrali so na volišči in v županovi hiši razne ljudi, katere so z žganjem opijaniti, da so naše vo-lilce psovali in jim žugali. Zupanov s n je napadel s surovimi psovkami odličnega našega volilnega moža ter mu hotel zabramti uhod. Gospoda K. so namazali po obrazu s sajami Druge so zmerjali z raznimi psovkami in jim grozili. Nekemu našemu volilen so dejali, da mu bodo na zadajo uro poslali bika namesto duhovna. Volilno sobo so popolnoma okupirali, da niso mogli naši volici noter. Ponujali so našim denar, da bi se odstranili. Po klicali so na pomoč tudi volilce iz Kranja, Visokega, Srednje vasi itd Ni se torej čud ti, ako je marsikateri izmed naših volilce v ogorčen ostavil volišče, ako jim je upadal pogum napram takemu terorizmu. S cer bi bila če ne v vseh treh, vsaj v I. in II. razredu naša zmaga gotova. Naši volilci so se obnašali dostojno vseskozi in to jim bodi v čast! Po tako sijajni zmagi so si nasprotniki seveda zopet privoščili nekoliko pijače. Pijani novi B krščanski" odborniki so potem pozno v noč kričali po vaseh, in zasramovali mirno speče ljudi ter prav po krščansko slavili slavno svojo / roago. Po kazati so hoteli s tem koj prvi dan, kakšen je t sti odbor, „kakoršnega so si že dolgo želeli!" Zmagali ste, zmagali v znamenji žganja, terorizma, surovosti in hujskanja. imejte tako zmago, dela Vam primerno č-st. Mi pa pravimo, kakir je dejal neki pošten možak: „Rajši z našimi možmi stokrat propademo, kakor bi z Vašimi jedenkrat zmagali!" Več volilcev Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. marca. — (Agitacija proti vseučilišča v Ljub Ijani.) Kazni nemški listi, na čelu jim starikava „T age s p 0 š t a", se trudijo na vso moč, da zbero kolikor se da argumentov proti ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Kar so sedaj navedli, je tako ievno in malo tehtno, da še odgovora ni vredno. Včeraj je „Tagespošta" izračunala, da bi vseučilišče ob skovalo komaj 200 dijakov — dr. SchatVer je v dež. zboru povedal, da jih bo 400 — danes citira zopet izrek nekega profesorja tretje vrste, kateri odreka malim narodom pravico do vseučilišča, ker jim nedostaje „die breite Grundlage einer grossen LiteraturB in „das Inainandergreifen der Bestrehun-gen der grossen Zahl der Mit vvirkenden". Take čen čave ugovore pač ni vrt dno upoštevati, toliko manj, ker ti tisti dosledno prezirajo, da se ne poganjamo za izključno slovensko, ampak za slovenskim potrebam primerno, a tudi Hrvatom, Italijanom in Nemcem ustrezajoče vseučilišče. Vzlic temu pa, da nemški listi ne vedo ničesar pametnega navesti proti vseučilišču, nam utegne njihovo pisarjenje vender škodovati in zategadol bi bilo umestno, ako bi se podprl sklep deželnega zbora kranjskega in bi se paralizovala nemška protiagitacija s peticijami na državni zbor, s katerimi naj bi se zahtevala ustanovitev v smislu dežel n o z b o r s k e g a sklepa organizova-nega vseučilišča v Ljubljani. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se uprizori prvič na našem odra slavna Sha kespeareova veseloigra „Kako se krote ženske". V nedeljo se bode pela opera „Rigoletto". — (Otvoritev pouka na gospodinjski soli.) V torek 15. t. m. se je otvoril prvi dvamesečni večerni tečaj na društveni gospodinjski šoli v Ljubljani, nastanjeni začasno na sv. Jakoba trgu v hiši štev. 3. Otvoritvi prisostvoval je društveni odbor, učiteljsko osobje in prvih dvanajst učenk gospodinjske šole. Društveni odbornik g. dr. Dan. Majaron otvoril je prvi tečaj s primernim govorom, rekši, da je današnji dan, kakor se vidi skromen, vender ve-levažnega pomena za bodoči razvitek gospodinjstva, osobito v manj imovitih slojih. Radi bi bili povabili k otvoritvi šole vse društvenike in pa predstojnike onih faktorjev, ki so se koj pokazali naklonjene tej stroki ljudske izobrazbe. Vendar te misli z ozirom na skromne in omejeno začasne šolske prostore nismo mogli izvršiti, ampak smo to odložili na čas, ko se šola, če mogoče razširjena, preseli v jeseni. Pred petimi meseci — dejal jo govornik — dne 18. oktobra lanskega leta se je sestavil društveni odbor in danes že otvarjamo gospodinjsko šolo. Da je šlo vse tako hitro, gre hvala veleslav-nemu občinskemu svetu ljubljanskemu, ki je naše podjetje podprl z letnim prinosom 50O gld. in visokemu deželnemu zboru, ki je za letos privolil (»00 gld., v bodoče pa po 30O gl. letne podpore. Nadalje pa ne smem prezreti, da so častite dame odbornice z neutrudljivim nabiranjem drustvenikov in usta-novnikov izdatno pospešile ustanovo šole. Osobito hvalo in zahvalo pa moramo izrekati načelnici gospe j A. Lahovi in učiteljici-voditeljici gospej J. Moosovi, kateri sta zadnji mesec dan na dan pripravljali vse potrebno za šolske prostore. Plačilo vsem, ki so do-prinašali žrtev bodisi z delom ali denarjem, bodi sladka zavest, da so ustvarili šolo, katera je s svojimi večernimi kurzi najprej namenjena oni ženski mladini, ki nima ne časa in ne denarja, da bi gospodinji potrebnih zmožnosti si poiskala kje drugje. Končno poživljal je g. dr. Dan. Majaron navzoče učenke večerne šole, naj bodo marljive in poslušne ter dobro izrabijo kratko odmerjeni čas, da bodo potura kot samostojne gospodinje na pravem mestu. Učenke naj si štejejo v čast, da so prve na tej šoli in naj s svojim vedenjem in pridnostjo v šoli in zunaj šole povračujejo izkazano jim dobroto. Kličoč božjega blagoslova, kateri počivaj na tem zavodu, otvoril je govornik pouk na gospodinjski šoli. Po nagovoru ogledale so si dame uredbo gospodinjske sole učenke pa so šla takoj na delo. Učiteljsko osobje obstoji iz učiteljice-vodit-djice g. J. M o o s o v e in pomočnice gdč. M. Ravniharjeve, ki bosta učili praktično kuhanje, pranje, šivanje in likanje. Nadalje je v prijazni naklonjenosti prevzeda predavanje o gospodinjstvu mestna učiteljica gdčna. M. Maroutova. Odbor se tudi tr:di, da pridobi izkušenega zdravnika, ki bi nekaj nr na mesen predaval o zdravi uredbi stanovanj iu o prvi pomoči pri nezgodah, ki 8e utegnejo pripetiti v družini. Končno naj še omenimo, da je za večerno šolo zglašenih čez 70 deklet. Ta Šola namenjena je zlasti za dekleta iz manj imovitih slojev; za premožneje pa, ki hočejo podati svojim hčeram temeljito naobrazbo o gospodinjstvu in kuhi, otvorijo se dnevni tečaji v jeseni. — (Popularno - znanstvena predavanja ) Dijaško podporno društvo na c. kr. vel:ki realki v Ljubljani napravi s prijaznim sodelovanjem realčnih profesorjev štiri popularno-znanstveui predavanja: Predavanja bodo: Dne 23. marca prof. Prof t o električnem tresenju in o brzojavljanju brez žice; dne 26. marca prof. B e 1 a r o raikrokozmih v službi kemije; dne 30. marca prof. P ro f t o Rontgenovih X žarkih ; dne 2. aprila prof. L a h a r n e r o Dan -tejevem potovanju po peklu. — Vsa šriri predavanja bedo v realčnem poslopju, vselej od G. do 7. ure zvečer. Vstopnina k vsem štirim predavanjem znaša 1 gld. za vsako osebo. Preplavila se hvaležno sprejemajo Posebne vstopnice se ne bodo izdajale. Dijaško podporno društvo se obrača do slavnega občinstva ljubljanskega, z uljudno prošnjo, da bi se z ozirom na dobrodelni namen udeležilo predavanj. Kdor se jih ž-li udeležiti, naj blagoizvoli svoje ime podpisati na polo, ki je iz prijaznosti razgrnjena v knjigarni gg. Ig. pl. Kleiumavrja in Fed. Bamberga in v trgovinski prodaialmci g V a s a P e t r i č i Č a. — Dr. R. Junovv icz, načelnik. Fr. Leveč, tajnik, — (Uradniško društvo ) Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva AvstroOgerske, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bo leta v nedeljo 17 aprila 1808 točno ob 10. uri dopoludne v Hafnerjem pivarni, Sv. Petra cesta št. 47. Dnevni red kranjskega odseka: 1. Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega dru- štva Avstro-Ogerske sploh in z ozirono na kranjskega odaeka odbor v letu 1877. 2. Čitanje zapisnika o lanskem letnem rednem občnem zboru. 3. Potrditev od borovega radona za minulo leto 181*7. 4. Volitev novih odbornikov za upravno leto 1898. 5. Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanja pravic po § 30 zadružnih pravil. Dnevni red se naznani p. n. društvenikom po pravilih pismeno. — (Občni zbor kluba slov. biciklietov „Ljubljana" i vršil se je dne 10 t. m. zvečer v „Narodnem Domu" pri izvanredno mnogobrojni udeležbi društveniti členov. Po pozdravu predsednika se je prečitalo tajniško poročilo o društvenem delovanju v pretekli dobi. Iz poročila je posneti, da je društvo lepo napredovalo, in da se je število društvenikov malone podvojilo. Klub šteje sedaj 220 členov, mej temi 128 ljubijanskib izvršrj jočih Tudi društveno gmotno stanje je zelo ugodno. Blagajniški prebitek znaša namreč 1100 gld. — Na razgovoru bilo je tudi vprašanje, ali naj društvu vzame dirkališče v najem. Predlog se je po zelo živahni debati za sedaj odklonil Ob jednem se je novemu odboru naročilo, naj reši to zadevo v teku dveh mesecev in skliče potem izredni občni zbor. Istotako naj bi se še le na prihodnjem izrednem občnem zboru definitivno rešilo vprašanje zgradbe novega vežbališča. Soglasno pa se je sklenilo, da se vežbaliftče na vsak način še letos zgradi. Nadalje so se premenile nekatere določbe društvenih pravil. Določilo se je mej drugim, da plačuje vsak drugi člen iste rodbine — ako je nesamostojen — le polovico mesečnih doneskov. Končno se je vsprejel z vebkim navdušenjem predlog g dr. Kušarja, da se izveli za društvo velezaslužni člen, gosp. Rudolf Vesel prvim častnim členom. Odstopivšemu gospodu predsedniku dr. Kapusu izrekla se je na njegovem trudoljubivem delovanji zahvala občnega zbora; istotako vzelo se je tajnikovo in blagajnikovo poročilo s priznanjem v vednost. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi pevski večer na čast vsem Josipioam in Jo sipom dne 19. marca t. 1. ob 1 \tS. uri zvečer v gostilniških prostorih g Frana Rozmana pri „Virantu". Iz prijaznosti sodelujeta slavni tamburaški klub „Zvezda" in g. Fran Perdan. Razpored je naslednji: 1. Novak: „Bog i Hrvati", poje moški zbor. 2. Dragotin Barborič: „ Koračnica slov. narodoih pesni", izvaja tamburaški klub „Zvezda". 3. A. Nedvčd: ,Zvezna", poje moški zbor. 4 Komičen prizor s petjem: „Matija Korajžar", predstavlja g. Fran Perdan 5. M pl. Farkaš: „Napuljska mornarska pesem", izvaja tamburaški klub „Zvezda*. G. F. iS. Vilhar: „Bliedi mjesec", poje moški zbor. 7. Weber: „Poziv na ples", valček, izvaja tamburaški klub »Zvezda". 8. Fr. Gerbič: „Mi fantje smo", poje moški zbor. 0. Adamič: „Cerkeska", polka franciise, izvaja tamburaški klub „Zvezda*. 10. Volarič : „Zvečer", moški zbor, bsriton-solo poje g. Polašek. 11 G. V. Brož: „Napried", koračnica, izvaja tamburaški klub .Zvezda". 12. Dr. B Ipa vec: „Domovini", poje moški zbor. — Moški zbor „Ljubljane" nastopa pod vodstvom društvenega pe-vovodje g. prof Fr. Gerbića, tamburaški klub „Zvezda" pa pod vodstvom svojega kapelnika jr. Jakoba Gorjanca. — Vstopnina iO kr Podporni členi so vstopnine prosti. — (Poštna vest) Vsled ukaza trgovinskega ministerstva z dne 20. februvarja t. 1. št. 0487 naznanja ae v svrho preprečanja ovir v prometu pošiljatev s povzetjem, da imajo pošiljatelji povzetek (znesek povzetja) navajati ne le samo na poštnej spremnici, temveč tudi na naslovu pošiljatve same takole: „Povzetje .... gold . . novč." in sicer gol dinarje z besedami in da poštna uprava v slučajih, če je nedostajalo te pripombe in se vsled tega povzetkov ni iztirjalo. ni dolžna povračati tega zneska. — (Odjemalcem piva na znanje) Meščanska pivovarna v Budjejovicah, ki je v nemških rokah in katere ni zamenjavati z češko akcijsko pivovarno istotam, usiljuje svoje pivo tudi gostilničarjem po Slovenskem Opozarjamo občinstvo, da plačuje glavni zastopnik te pivovarne za štajersko, Koroško, Kranjsko iu Primorsko od vsacega litra protlanega piva 1 .2 kr. društvu — ,Sudm;trk", Torej — pozor! — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od G do 12 marca kaže, daje bilo novorojencev 25 (= 37'12 °/oo) mrtvorojenec 1, umrlih 18 (= 2G 73 °'0O), mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 0. Mej njuni je bilo tujcev 9 (=50%), iz zavodov 11 (= (i 1 1 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za ošpicami 1 oseba. — (Volitev župana v Kranji) Danes je bil soglasno izvoljen županom dosedanji velezaslužni in občespoštovani župan ces. svetnik gosp. Karol S a v n i k , ki bo v tej dobi praznoval petindvajset-letnico svojega županovanja. Za svetovalce bili so izvoljeni gg. : dr. Valentin Štempihar, Vinko Majdič, Ferdinand Saj o vic in Franc Dolenc. — (Slov. bralno društvo v Kranji) priredi v soboto, dne 19. marca t. 1. v svojih prostorih zabavni večer s tamburanjem, citranjem, gledališko predstavo: „šolski nadzornik" in prosto zabavo s šaljivo loterijo. Začetek ob polu 9 uri zvečer. Udi prosti, neudi plačajo 20 kr. za osebo. — (Boj za celjsko županstvo.) Iz Celja se nam piše: Ali ga poznate našega St^pischnegga9 i Menda ne Naši slovenski kmetje ga pa dobro po-! znajo. Stepischnegg je odvetnik. Časi h je slovenske j kmete neutrudno lovil, da je kaj zaslužil, časih se J je tudi skr.val pred njimi, ali odkar se je iznebil svoje Ide in je njen mož, nekdaj mnogo klofutani urednik celjske „Vahte" K. II. Wolf, postal general vseh obstrukcijonistov in vodja nemškega naroda v Avstriji od tedaj se čuti tudi naš Stepischnegg. Po VVolfovi milosti je postal zapovednik tiste celjske druhali, katera se je n. p. pri otvoritvi .Narodnega doma" sijajno izkazala, a to mu že več ne zadošča. Stepischnegg hrepeni višje, on ueče več biti samo vodja razgrajačev in postopačev, ampak še kaj več in sicer nič manj nego župan celjskega mesta. Ru-val je proti sedanjemu župana že nekaj časa, a skrivaj, zdaj pa je očitno dvignil svoj tomahavk proti njemu in ga z jednim mahom v zetovem listu „Ostd. Rundschau" uničil. In župan je to popolnoma zaslužil, mož nikakor ne zasluži, da bi še dlje žu-panoval v tako pristnogermanskem mestu, kakor je Celje. Grehe, katere je naštel Stepischnegg v zetovem listu županu, so grozni Župan in nekateri obč. svetniki se shajajo na tajna posvetovavja, kjer 8e dogovarjajo o raznih rečeh, ne d* bi Stepisch-nega ali Oechsa vprašali, in kar je najgrše in tudi najznačilnejše je to, da se shajajo v prostorih slovenskega kr * tu i rj i. Že to je dokaz, da so župan in njegovi tovariši prav za prav prikriti Slovenci, a dokazov za to ima Stepischnegg še več. Ko je Badeni odstopil in je Stepischneggova klika priredila v proslavo tega Wolfovega uspeha .sijajno" bakljado, ni župan govoril, kakor se spodobi nemškemu županu, ampak kakor kak avstrijski dvorni svetnik, zdaj pa, ko je „ ves* nemški narod v Avstriji slavil petdesetletnico marčne revolucije, se župan z občinskim svetom vred za to niti zmenil ni. To je seveda postopanje, ki se mora najostreje obsojati, in povsem opravičeno kliče Stepischnegg v zetovem listu, da je zadnji čas, da dobi Celje „eine vvirklich deuleche Stadtvertretung". A da postane dr. Stepischnegg župan, o tem dvomijo tndi taki, ki so sicer njegovi najzvestejši pristaši. Pravijo namreč, da ima mož preveč — masla na glavi, a če bo pomagal Wolf, pojde. Slovenci tudi nimamo druge želje, kakor da dobi Celje tako „vvirklich deutsche Stadtvertretung", kakoršno si želi dr. Stepischnegg. — (Mariborska podružnica sv. Cirila in Metoda) je imela preteklo nedeljo svoj letošnji občni zbor. Vdeležba bila je jako mnogobrojna iz vseh stanov slovenskega občinstva; tudi več gospa je bilo navzočih, poročilo našega delegata pri lanski veliki skupščini v Šk. Loki ;ih je toli navdušilo, da so sklenile, v kratkem osnovati žensko podružnico. Dohodkov je imela naša moška podružnica 195 gll., kojim je dodala mariborska slov. .Posojilnica" Še 100 gld, tako, da so mariborski narodnjaki s svojo podružnico darovali velekoristni družbi sv. Cirila in Metoda lani blizu 3 00 gld., s čimur se ne more ponašati nobena južnoštajerska podružnica. Po enoglasni iz vol t. vi novega odbora vršila se je zelo prijetna narodna veselica, pri kateri so se m nja vali navdušeni govori s krasnim petjem naših čitalničnih pevcev, kateri so si sploh za občni zbor in za veselico pridobili posebne zasluge. — (Posojilnica na Vranskem) ima v nedeljo 27. marca svoj občni zbor. — (Iz Celovca) se nam piše z dne 16 t. m.: Srečno smo prestali „strašni" dan 13 sušca. Čeravno je bila razsvetljava hiš prepove lana, vendar so nekateri prižgali na svojih o k m h luči, katere so pa morali vsled pritiska policije kmalu pogasiti. Po osmi uri zvečer drvila se je tolpa ljudij po mestu, samih mladih in nedoraslih radovednežev. Glavno vlogo so zopet igrali dijaki in rokodelski vajenci. Prepevali so po mestu pesmi in se ustavili pred škofijo, semeniščem itd., kjer so pretili, da bodo pobili okna, toda policija je bila na nogah in razkropila nadležno sodrgo. Aretovanih je bilo L) oseb ; jiobitih tudi par Šip. Nemški nacijoualci so pa proslavljali svoj dan že v soboto. Tod je bilo najbolj zanimivo, da je pri komersu govoril javno tudi neki mladi študent, z imenom baron Reinlein. — V poslednji seji občinskega sveta celovškega je prebral župan pismo ljubljanskega župana Hribarja, ki je zavračal v njem neosnovano kritiko obe. sveta v C-dovcu o električni razsvetljavi ter vabil istega, naj si jo ogleda. Neki napetnež je pri tem pokazal brž svojo duhovitost in vzkliknil: ,Konn' na nix vvindiseh". — V isti seji se je vnela ostra debata, 8e-li naj županu poviša primerno njegova funkcijska doklada, ali ne. Dr. Abnja je bil proti vsakemu zvišanju in tekom svojega govora doživel več ugo- vorov. Slednjič se je sedanja funkcijska doklada 1050 gld. zvišala na 240O gld. — (Koroški noviear.) V Beljaku bila je dna 13. t. m. zvečer krasna razsvetljava, in veliko zastav je plapolalo raz streh. Posebno pozornost je vzbudil velikanski transparent z napisom: 13. marec 1848 in z neštetimi lučicami. Slavnost se je izvršila brez nemirov. — (Nove slovenske dopisnice - oglednioe), o katerih smo pred kratkim že poročali, so izšle v Celovcu. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Risane in tiskane sj jako lepo in predstavljajo okusno sestavljeno skupino, katero prepleta lipovo vejevje, in sicer: slovensko narodno šolo v Velikovcu, vojvodski prestol na Gosposvetskem polju in spomenik celovškega zmaja s slovenskim junakom Blagoco; torej pomenljive spomenike iz raznih dob, ki kažejo na slovensko pravljico davno minulih časov, na boljšo narodno preteklost in na uoapolno sedanjost in bodočnost. Tiskane so v peterih barvah ; 1 komad stane 5 novcev. Zdeti je, da bi se nove dopisnica kolikor mogoče razširile, ne samo zaradi porabe čistega dobička, ampak služijo naj tndi kot agita-cjsko sredstvo. Sličnih nemško - narodnih dopisnic kar mrgoli Torej rodoljubkinje in rodoljubi, čitalnice, pevska in druga društva, sedite po njih! Proi mo tudi, da bi dopisnice prevzel v vsakem večjem kraju kdo v razprodajo. V ta namen naj se blagovoli pismeno obrniti na g. J. Ferjaočičav Celovcu, Paulitschgaese št. 7. Trgovci, trafikanti itd naj tudi naznanijo, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnice se dobijo le proti predplačilu, ali pa po poštnem povzetju. Tem dopisnicam bodo v kratkem sledile še druge z drugimi predmeti. — (Poitalijanče vanje krajevnih imen.) Z Goriškega se nam piše : Lahi delajo z železno doslednostjo na to, da spravijo v navado šele pred kratkim izumljena italijanska imena popolnoma slovenskih krajev. Vsled nečuvenega postopanja tržaškega namestništva so dosegli, da se je laška spaka za Podgoro pri Gorici uradoma pripoznala, zdaj pa se trudijo, da se to zgodi tudi z imeni Montespina, Cesiano itd. Goriški Slovenci moramo odločno protestovati proti temu, da poštni uradi ekspedirajo pošiljatve na katerih je kraj tako zaznamovan in pričakujemo, da se bodo naši poslanci proti temu oglasila v drž. zboru. — (Imenovanja.) Predstojnik okr. sodišča v Sežani g. Fran Dukič je imenovan deželnoaodnim svetnikom v Trstu ; svetniški tajnik v Trstu g. Jos. Platzer je imenovan deželnosoduim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Sežani. — (Tržaški občinski svet proti škofa Šterku ) Iz Trsta se nam piše 18. t. m. Včeraj zvečer je imel občinski svet zanimivo sejo Lahi so obdelavah škofa, ker »e je pač uklonil zahtevi, da se opuste postne pridige pri sv. J.kobu, a določil, da se prirede po Veliki noči slovenske pridige in sicer po laških in po n< mških. Zupan Dom-pieri, občinski svetniki Piccoli, Benussi in Ca m bon so škofa močno napadali, branila sta ga obč. svet. Kosec in Dolenc. Ko je Dolenc imenoval Cambona tovariš, je ta s pravo laško ošab-nostjo rekel, da neče biti Dolenčev tovariš. — (Promooiji.) Jutri, v soboto, bodeta na dunajskem vseučilišči promovirana doktorjema medicine gg. Andrej Korenčan in Leopold Majdič. Čestitamo ! — (Občinske volitve na Reki) se bližajo, in vse stranke delajo neutrudno, da si zagotovo zmago. Madjaronom, katerim stoji na čelu gu/ernčir grof Szcaparv, se je posrečilo, pridobiti na svojo stran še pred kratkim nijintrausigentnejše vseh avtonomašev. To je dr. Vio. Mož ju svojo stranko izdal, da postane župan. Boj se bode bil mej stranko avtonomistov, katero vodi prejšnji župan dr Mavlilnder, in mej italijansko-rnadjarsko stranko, kateri je vodja dr. Vio. Hrvatje bodo glasovali z Mavliinderjevo stranko in je upati, da zmagajo. * (Josip Lev.) O tem slavnem in velepri-Ijubljenem baritonistu praške narodne opere prinašajo vsi češki časopisi obširne, jako priznalne nekrologe. Lev je bil vzoren rodoljub, ki je odklonil vsa vabila v inozemstvo ter posvetil v-o svoje velikansko muzikalno znanje svoji domovini. Lev je bil nedosežen baritonist, izvrsten igralec, komponist iu odličen učitelj petja. Mej njegovimi učenci je bil tudi pokojni slovenski operni tenorist Jos. T rt ni k. * (Sleparija pri vojaškem nab ru.) V poljskem mestu Zamionka Strumitova bi moral iti židovski kramar Tieger na vojaški nabor. Ker je bil zdrav in krepak, je Tieger vedel, da ga vzamo A služiti v vojski, kjer ni nikakega .gšefta", Žid nikakor ni hotel. Najel je torej namestnika, ki je bil suh in medel. Tega .Tiegra" seveda niso vzeli. Ko je moral Tieger drugič na nabor, je poslal zopet namestnika, ki je bil zopet odklonjen. Ko pa je bilo treda iti židu v tretje k naboru, ni mogel dobiti Tieger dosedanjega namestnika. Najel je torej Da|je v prilogi. ~W Priloga „8lovenftkerno Narodp" St. 63» dni 18. marca 1898. dražeg*. A to je sleparijo izdalo. Komisija je namreč videla, da je Tieger pri 3. nabora na 11 cm višji kakor pri dveh prejšnjih naborih. Sleparja šo prijeli, 2 njim pa tndi ž da Tiegra, ki bo sedaj najprej zaprt, potem pa bode moral vendarle k vojakom * (Druga .Jernejtka noč*.) V Szegbalmu na Ogerskem so baje sklenili 8. t. m. socijalisti, da prirede drogo „ Jernej ako noč". Hoteli so vso mestno gospodo in bogatejše kmete zapreti v klet tamošnje katoliške cerkve ter jih poklati. Toda oroiništvo je k sreči zvedelo za krvave namere so-cijalietuv ter zaprečilo uresničenje groznega sklepa. * (Strašen gost) V ruski vasi Kirmentjevu je sprejela neka siromašna Žena starca v prenočišče. Ko je drago jutro žena odšla po svojih opravkih, prerezal je starec njenemu najmlajšem n otroku z nožem goltamo, dočim sta mu druga dva otroka k sreči ušla. Na vprašanje sodnika, zakaj je to atoril, je odgovoril morilec: ,Kar mi buši v glavo, to pa storim." * (Potovanje kronancev.) Nemški cesar in cesarica pojdeta pričetkom oktobra t. I. v Palestino. Peljala se bodeta na cesarski ladiji ,Hohen-zollern", katero bodeta spremljala še a vizo ,Hela" in topničarka 1. razreda Koliko milijonov bode stalo to romanje, se danes še ni izračunilo. — Bolgarski knez in kneginja pa se peljeta v maju v Peterhurg. Vozila se bodeta s posebnim vlakom in s najsijajnejšim spremstvom. * (Zvesta soproga.) Kakor znano, je prosila Drejfusova žena že v tretjič, da bi smela živeti pri ovojem soprogu na Hudičevem otoku. Toda tudi sedanji minister kolonij, Lebon, je to prošnjo zavrgel. Požrtvovalnost te žene je vsekakor občudovanja vredna, dasi je — Židinja. * (Protidinastidni klub) je zasledila policija v Atenah. Neki mizarski mojster, njegov sin, od slovljeui kapitan Movaitis in odvetnik Koskinopoulo so že zaprti in anarhistični papirji konfiakovani. Je-li bil ta klub v kaki zveri z Karditzieem, napadalcem grškega kralja, ni znano. * (Za umetnost) V Hamburgu umrli rentier Liiders je zapustil v proepeh slikarstva in kiparstva 250 000 mark. Takih mecenov je pač jako malo na svetni " (Nenavadna pravda.) Neki ameriški zdravnik je po vseh listih razglasil, da ume najstarejše žensko lice narediti zopet gladko in lepo. In go-apica Broote, zarjavela d'vičica, je res brez tožba trpela, ko jej je zdravnik prerezal na čelu kožo, da jo nategne ter ji izrezal v licih jamici, ko je zopet Šival kožo i. t d., vedr.o se tolažeča, da bode kdaj zopet lepa Toda pretekli so trije meseci in lepota se še ni hotela povrniti. Njeno lice je imelo vse polno obiunkov in hib, kakor da je imela že nešteto menzur. Končno ee je naveličala čakanja ter tožila sleparskega zdravnika, zahtevajo od njega 50.000 dolarjev za .uničenje lepe te". Pravda še ni končana. * (Tragikomedija) Pretekli mesec si je hotel Karlo Tamegni, posestnik iz Viadne blizu Milana končati življenje. Povabil je vse prijatelje k sebi, ter jim povedal, da se hoče usmrtiti. Ti pa ao menili, da bi bilo škoda v predpustu umreti ter mu svetovali, naj počaka do svojega rojstnega dne, do pepelnice. Ta svet se Tamagmju ni zdel slab; udal se je s prijatelji vsemu razkošju, katero nudi milansko predpustno življenje. Ko pa je minil pred-pust, pozval je godbo pred svojo hišo ter jej za povedal, naj zaigra žalostinko, on pa je stopil na balkon, vzel samokres iz žepa ter se — ustrelil * (Dvoboj na žični vrvi.) Nedavno sta se sešla v neki vasi v Gorenji Italiji plesalca po žici. Kmalu sta se sprla ter si napovedala dvoboj na žici. Zvečer sta plesalca pred ogromno množico ljudij kazala svoje umetnosti; a nakrat. sta se spri jela, in Italijan je sunil svojega nasprotnika Francoza z rapirjem v prea, da je ta izgubil ravnotežje; toda vjel se je z roko za žico, dočim je Francoz, kateri je pri hudem sunku tudi omahnil na stran, padel na tla ter nezavest* u obležal. * (Pes b umetnimi zobmi) je bil nedavno razstavljen v neki londonski pasji izložbi. Njegov gospodar je namreč slovit zobozdravnik; pes mu ob jedtiem služi tndi v reklamo. Davil« • Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 25. februvarja do 15. marca: V odlični slovenski družbi po gospej Lini dr. Gnštinovi v Kočevju nabranih 10 gld. — Po g. I. Kovačiču, knjigovodju »Posojilnega društva" pri Sv. Trojici v SI, G. iz nabiralnika 1 gld. 35 kr. — Po gdč. Franji Šmidovi iz društvenega nabiralnika na Ga šteju pri Kranja 5 gld. 50 kr. — G. I. Dolžan, inpnik na Trsteniku, 2 gld. — RajhenburŠki Ha-rambaša nabral na godovanju pobratima Matije na Vidmu 2 gld. 82 kr. — G. Iv. Trpin, benefioijat v Smartinu p Litiji iz nabiralnika 1 gld. 50 kr. — Dražgoški Mohorjani 1 gld. 50 kr. — Iz nabiralnika Močilnikove gostilne na Raki po g. T. Varlu 2 gld. 44 kr. — Slavna posojilnica v Radovljici 20 gld. — Slavna posojilnica v Št. Jerneju 10 gld. — Ženska podružnica v Kobarikn po g. Karolini Gruutar 31 gld. 40 kr. — Po g. Iv. Novaku, trgovcu na Dolih p. Litiji 12 gld. 50 kr. — Mohorjani v Ptuju 3 gld. po g. vikarju F. Šalamonu. — Ženska podružnica v Trstu dohodek od veselice 150 gld. in letnine 54 gld. — G. Avg. Skočir, karat v dež. bolnici v Gradcu, za mesec marec in april 10 gld. — Zbrana dražba pri g. postojinskem županu Vičiču pod naslovom: »Bog šivi godovnika in njega Čestito obitelj!" 10 gld. — Profesor 20 kr. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — Slavna posojilnica v Vitanju 100 gld. pokrovi-teljnir.e in 10 gld. za velikovško šolo. — Bog Živi vse blage dobrotnike I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošoloe na Dunaju dcšla so tekom meseca svečana sledeča darila: Premil. knez in škof La-vantinski, Dr. Mihael Napotnik, (društveni ustanov-nik) 10 gld Z Bleda: Vč. g. Janez Oblak, župnik 2 gld.; iz Bolcana: G Vinc. Vetr h, urad juŽ. želez. 1 gld.; iz Slovenske Bistrice: G. dr. Urban Ormež, odvetnik, 3 gld.; iz Brežic: G. Lavoslav Schvrentoer, knj gotržec, 5 gld.; z Dunaja: G. dr. Alojzij Ho-mann, dvorni in sodni odvetnik, 5 gld., g. Alojzij Kren žar, mag. svetnik itd.. 10 gld., G. Fran Šuklje, dvorni svetnik, drž. poslanec itd. 5 gld., g. Karol Dolenc, urad. pri najvišjem rač. dvoru, 3 gld , g. Ba hovec J( s. žel. urad. 3 gld , g Fr. Pečnik, provizor v lt-karni c. kr. bolnice cesarice Elizabete 3 gld., g. Žiga Sežun, c. kr. likvidator blag. drž dolgov, 5 gld., g. dr. M. Murko, docent na vseučilišču in g. Alb. Tuschek, blagajničar, po 3 gld.; iz Gradca: G. dr. Ivan Klasne, odvetnik, 3 gld.; iz Gornice na Koroškem: Vč. g. Anten Trobeš, prost, 2 gld.; iz Idrije: Gg A. Lancinger, c. kr. nadoskrbnik, Drag. Svoboda, c. kr. inžen r, Drag. Lapijne, župan, V. K., Talka, Vera, Milka, po 2 gld., Martin Dežela, 1 gld ; iz Kaple na Koroškem: Vč. g. Janez Ogriz, župnik, 2 gld.; iz Krašnje! Vč. g Franc Kadunc, župnik, 2 gld.; iz Litije: Slavna posojilnica 10 gld., g Fran Gerstenrmyer. c. kr. davčni nadzora k, 1 gld., g. Luka Sveteo, c. kr. notar, 5 gld.; iz Ljubljane: G. Štefan Klun, gostilničar in posestnik, 2 gld., vč. g. Jos. J^reb, župnik v p. 1 gld. 50 nč.; iz Moravč: G. M. J. Detela, posestnik, 1 gld ; iz Novegamesta: Vč. g. Mat. Jeriha, kanonik, g. Dr. Fr. Detela, o. kr. gymn. ravnatelj, g. Dr. Andrej Vojska, c. kr. sodni nadsvetmk v p , po 1 gld.; iz Piljčan: Gg. Janez Dttiček, posestnik. 1 g!d , Ferd. Ivanuš, trgovec, 2 gld ; iz Zgornje Radgone: G. Oton Ploj; o. kr. notar, 2 gld.; iz Ptuja: G. Dr. Tomaž Horvat, odvetnik, 3 gld.; iz Reicbenburga: G. Jos. Jerman, c. kr. okr. kom., bivši d* ž. poslanec, 3 gld.; Iz Semiča: Vč. g. Anion AUš dekan, 3 gld.; iz St. Lenarta na Koroškem: Vč. g. Henrik Angerer, dekan, 2 gld.; iz St. Mohora na Koro;,k»»m: Vč g. Jos. Frič, dekan, 5 gld.; iz Tinj na Koroškem: Mil. prešt Lovio Serajnik, 5 gld.; iz Trojane: G. Fran Konšek, 1 gld.; iz Zagorja: G. A!ojzij Domicelj, 1 gld. ; iz Železne kaple: Vč. g Fran Lene, župnik, 1 g!d. — Za teliko blagih darov bodi izrečena najiskre-nejša zahvala! Vsak, kdor more, spomni se bednih slovenskih velikošolcev na Dunaju! Darove hvaležno sprejema vč. g. Fr. Jančar, monsigoor. p:i peški častni komornik. župnik nemškega vit. red ', Dunaj, I. Siogerstr. 7. — Jak. Pukl, predseduik, Dr. Janko Pajk, tajnik. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Franjo Zagorja« v Cerknici 6 kron. v nabiral niku nabran dar. — Živeli redoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Književnost. — .Slovanska knjižnica1, siopič 60 — 70: V Petrograd. Potopisne Črtice. Po svojem opazovanju in po rasnih viiih sestavil Ljudevit S t i a s n y. Cena 36 kr. Slovenci Ruse in Rusijo vse premalo poznamo. Vse svoje motno znanje zavzemamo večinoma iz nemšk h, navadno sovražnih židovskih virov, ki vedo povedati o Rusih samo nejslabejŠe ter lažejo in pretiravajo v svoji slavo fobski zagrizenosti kolikor morejo. Ruščino zna le bore majhno število Slovencev, ki se morejo iz ruskih knjig in Časnikov preveriti, kako krasen, zdrav in moder je največji in najznamenitejši narod slovanski, kolike krasote in bogastva krije v sebi rusko carstvo. Vese'i nas torej prav posebno, da se je lot I g. Stiasr.y popisa Rusije in njenih prebivalcev, s katerimi se je seznanil natančno na svojem potovanju. Naj bi ta knjiga budila in širila mej Slovenci ponos slovanski ter ljubezen do bratov Rusov! — Slovenačko pjesništvo u najnovije doba (1890 — 1898). V 7. štev. brvat. tednika »Nar. Misao" piše A. K. Gorjancev (v 3. listku svoje študije) o pesnikih „Lj. Zvona" iz dobe 11)94. do 1898. ter omenja najprej Iv. Š(krjanea), G. L. Mo-zirskega in Iv. Cankarja (TroŠana, Iv. Savolje va). O vseh treh se izraža jako laskavo. — Ottftv Slovnlk Nauonv, sv. XIII pri naša sledeče članku: Jihoslovanć. ep. K. Sk. — Narodopia: Slovinci, sp Kunčič. — Chorvate a Vrbove, sp. pa. — Pravo jihoslovanske, sp. —dlc. — Jazik: Wvod, sp. Fr. Pastrnek. — Jazyk slo-vinsky, ep. dr. Murko. — Jazyk srbsko chorvatsky, sp. jpa. — Literatura: Dčjiny slovinske literatury, ep. dr. Murko. — Dčjiny Jiteratury srbsko cbor-vatsku, sp. jpa. — O temeljitih in obširnih člankih spregovorimo nekoliko več v listku. Telefonična In brzojavna poročila. Dunaj 18. marca. Parlamentarna komisija desnice je imela danes ob 10. uri dopolo-dne sejo, katera je trajala do polu 2. are po-poludne. Slovansko kršČansko-narodno zvezo so pri seji zastopali poslanci B a r w i n s k i, Bulat in dr. FerjančiČ. Parlamentarna komisija je sklenila: 1 ) da ratificira sklep izvrševalnega odbora, naj se mesto predsednika ponudi nemški katoliški ljudski stranki, da pa še ne nominira nobenega kandidata; 2 ) da ratificira sklep izvrševalnega odbora, naj se nemški opoziciji prepusti jedno podpredsedniško mesto; 3.) vsem, v desnici združenim klubom se pridržuje pravica, odobriti ali odkloniti te sklepe; 4) poljski klub in Češki klub se poživljata izjaviti, če rtfiektirata na zastopstvo v predsedništvu ; S ) lex Falkenhavn se smatra za neeksistentno, a v taktičnem oziru se bo desnica ravnala pa taktiki levice; ako bi levica provocirala dtbato, je vsem členom sedanjega predsedstva volio dano, storiti, kar se jim zdi potrt bno. Km čelnik Jaworski je o teh sklepih takoj < bvestil minfatersk«ga predsednika grofi Thuna. Parlamentarna komisija bo danes ob 4. uri nadaljevala svoja posvetovanja. Dunaj 18. marca. Barwinski je sklical »Slovansko kršćansko narodno zvezo" za nedeljo ob 12. uri opoludne in za ponedeljek ob 9. uri dopoludne na klubovo sejo. Danaj 18. marca. V parlamentarnih krog h obuja sensac jo, da je posl. dr. Zdenko Schticker, jeden najradikalnejših nemških razgrajačev, dobil v Zatcu „ nezaupnico", zajedno ž njim pa dež. posl. dr. Urban. Nemški nacijoualci so namreč na shodu tako rag a-jali in Schikkerja in Urbana tako psovali, da je vladni zastopnik shod razpustil. Od shoda so rjacijcntlci sli k telovadnici nemškega Turnvtreina in tam vse šipe pobili. V parlamentarnih krog h cirkulira bou-mot: iierask.* Gemeinvrirthschaft se je preraenila v nemško-genitine w!rihschaft. Dunaj 18 marca. Krščansko socijalna stranka je sklenile, odposlati svoje zastopnike v vsem nemškim opozicijonalnim strankam skupni izvršeralni odbor ter nag dbo z Ogersko, ako ne bo primerna avstrijskim zahtevam, pobijati z vsemi sredstvi, eventuvalno tudi z obstrukcijo. Dunaj 18. marca. Trgovinsko minister-stvo namerava telofonsko pristojbino za porabo teh fona v času od 7. zvečer do 8. ure zjutraj znatno znižati. Dunaj 18. marca. Uradni list raglaša regulstiv za prodajo tobaka po avtomatih. Solnograd 18. marca. V senzacijo-nalni pravdi radi milijonske gdjutijc baukirja Leitntrja so porotniki zanikali vsi stavljena jim vprašanja in je bil vsltd teg* Lcituer oproščen. Budimpešta 18, marca. Lsti javljajo, da je grof Thun akceptiral vse, kar sta bila Bideni in B*nfty dogovorila glede nagodbe. Carigrad 18. marc*. Turška vlada je s posebno noto pri vseh veleposlanikih urgirala rešitev kretskega vprašanja, zajedno pa naznanila, da prizna kot kretskega guvernerja samo kficeg* turškega državljana. Splošno se sodi v diplomatičnih krogih, da je to posledica spletk nemškega poslanika Marschalla. Narodno-gospodarske stvari. Važne zadeve slovenskih posojilnic. Spisal 1. L a p a j ne. {.Slovensko posojilništvol. 1896 in 189 7. (Dalje.) Kar je novih posojilnic, osnovane so vse kot registrovane zadruge z neomejenim poroštvoma. V obče je to stališče že pripoznano, da vsprejme sh harna nova posojilnica v svoja pravila in v svojo firmo neomejeno zavezo, da ima zavod takoj v začetku dovolj kredita, ali bolje rečeno, da pravila ne ovirajo, da ne bi smel kredita uživati. Tudi praktične i/kušuje napt^jujejo ustanovitelje nove posojilnice da se takoj v začetku odloČijo za neomejeno zavezo, ker je znano, da obstoje odloki najvišj'ga sodišča, po katerih se ne more zadruga z „omejeno zavezo" samo po sklepu občnega zbora pretvoriti v zadrugo z ^neomejeno zavezo". Le v tem slučaju bi bilo to mogoče, ako bi vsi udje temu pritrdili. Pri večjih posojilnicah pa ni lehko mogoče dobiti dovoljenja vseli zadružnikov, kakor je to skušala prtd l«-ti posojilnica v Logatci. Glede poroštva imamo posojilnic z neomejeno zavezo z omejenim poroštvom Na KoroSkem 18 2 p Kranjskem 57 Đ 1 w Primornk^m 16 7 .„ Štajt-rekem ,'50 1 Skup 121 posoj. 19 posoj. Čeravno imamo torej že lepo število posojilnic, vendar bi jih še nekaj želeli, in sicer 1 ) na sedežih 8od:šč na Koroškem m Primorskem, (BpfSO, Komen, Sežana, Buzet); '2.) ca jezikovnih mnjah ob Muri in Dravi, oh Kolpi (Kočevski okraj , ob Soči, v Istri, in J$ ) zn tinti še v nekaterih prav velikih okrajih, recimo n« Štajarskem v ptujskem okraju, kjer je do tedaj jedna sama posojilu ca. Kar se je posojilnic v prejšnjih in ravno mi-nol h fasih osnovalo, skoro vse so se ravnil*1 po uzornih pravilih društva aZvsn slovenskih poso-plrjic* v Celji. V teh pravilih veje d* loma rlaif-ftisenov, deloma Schulze-Delldschev duh; vzeti so pa morala pravila seveda zadružni sakon z dne 9i aprila 18 73 za podlago, sicer se ne bi bita mogla od trgovskih sodišč vpisati v zadružni register. Ta uzorna pravila nZveze slov* n-kih posojilnic*4 pa niso spree'a v svoj*- določil zakona z d'.e 1. junija 1889, ki dovoljuje tistim posojilnicam, katera ae po njih ravnajo, nekoliko olajšav, namreč rabo m«nić-vegii kolka pa zad džnicah; kajti to dru-itvo teli olajšav ni veliko centlo, k.ir pa je b š z ozirom na novo davčno posta?0 napačno bilo Tudi mi, ttko imenovanih Kaitt'isenov h pOSOJiloio popolnoma ne hvalimo, vendar trdimo, da je za slovanske raz iner»> na kaiet h bolje, da so po OJilntOS bolj pO H'iff^isenovih kakor po Schulze-jevih principih osnovane Vsekako pa kaže v pravila sprejeti dolooilo zakona z dne 1. junija, kakor s) storili tisti rodo ljubi, pri osnovanju novih posojilnic kateri so jih ustanovIjali neodvisno od „Zv^ze sloveunkib posojilnic", n. pr. „tdovensko društva v Lj ibljani" (po gg. Bndlicb rju in dr. Voiči'u), BZveza kranjskih posojilnic" (jio g. M. Verica), g. L'pajne, štajerski deželni odboi. (Dalje prih.) Prošnja. Vdano podpisani odbor društva »KtSIko &lo vfian kis- v Citalmci akademilki podpirajo vsi pl« Bat«>ji In v-a uredništva časopisov. Tem potom »topimo pred blagodušno slovensko občinstvo s ponižno prosa o. da bi blagovolilo po svoji moči naš m men podpirati« V prvi vrni i prosimo vele .^njene slovenske pisatelje in uredništva časopisov, naj blagovolijo pošiljati svoje izdaje iu časopise, ker bi nam drugače ne bilo mogoče doječi šal z »ž^leui namen, spoznavati literaturo vseh sorudn h nar-.d-v Tudi gmotno j1-1 naš** ! t.»nje bog tako, da pokrivamo komaj administrativne .s roške. Vedno bodemo hvaležni aa vse stare knjg*. Ne dvom ino, da naš ^las ne odane brez odmeva, da sorodni na.š narod ne bod« hot l odreči r.am bi žjo zvt-zo z nami. Z odličnim spoštovanjem sporočamo .slavnemu slovenskemu občinstvu že naprej ra^o ponižno z t-hvalo za blagodu.šni dar, ter k'.n<'no kličemo iz srca po staropolskem običaju, „Bog zap'ać-. Za odbor Stanislavv Zd/iaaki N:-s'ov: „Kolko Stovvianskie- w Csvtslni aka-Aem ckiej. Cboralctysna 11. Lw<5w. R&zsirjono domaće zdravilo. Vedno vei'ja po-pratevanja po ,,Midl-nvein tntu "vk^m tkanju m ioll*' do kaziij.-jo u.-^i-pSim upliv teg rt zdravila lUutJ koristnega kot bolesti atsittjoots, dobro zuiuu ant i/evinilt ično nasilo, V »te-lanicah po 90 kr. Po poutnem povzetji razpoftilja to ma/.ilo lek.o- A. MObL, c. in kr. dvorni zalo.'uik na DIJNA.11 Tuchlauhen {». V zalegah po deželi izior.Tio zahtevati MOLii-«v preparat, zaznamovan z varnostno 7iiaink-> in podpisom. Direktno ao ne polilje manj kut -l steklenici. 4 |5-1) Velika denarne ve peke imajo si parska ponarejanja in Skod'pva mešanja b cenenimi surovimi ■ettavtuami Kopsive, torprntma ali cedrovc esenco, ki se prodajajo kot Santal M i dy Paziti treba, da se kuper. ne oslepari n tak,mi po-narejtuji. Pristno sredstvo ima vedno ime Midy. Znamenit vspeh se je dosegel z oljem lCarbo1i< iiPMiTi Patent Avenarina", ki we rabi za konseviranje in ma zanje lesa. Poskusi 80 dokazali, da se je 1 S let v zemlji zakopana smrekova deska, ki j" bila namazana z ime-i ranim oljem, ohranila ne i sp remen jena. Priporočamo torej, da *e v*ak It-a, ki je izpobtavljcn nad hli pod zemljo vremenskim izprcmeuihatn ali vlalnoiti, namate z oljem pGarbolineam Patent Avsnarins", Radi konkurenčni)) izdelkov pa treba pasiti na znamko s polnim imenom „('.arbulineum Patent Av^naiiiis". Tvornica tega olja K. Avcnaritu v Am-htettenu (Hu'Pau \Vien III ) jp pripravljena vsakemu interesentu postreći a pojasnili in fotografijami omenjeno deske. Vaino oznanilo. V nobenem gospodinjstvn naj bi n« nedostajala izkušena sredstva: Dr. Ros« balzam za želodec in Praika, domača mtit Dobiva se v Tbeb tukajšnjih lekarnah. stev. h. Divino glsdali^a v Ljubljani. Dr.wt.ni. Operna predstava. V iieilel|o, dne 20. marca ls!>s. Zadnjikrat v tej sezoni: Css. kr avstrijske državne železnice Rigoletto. Opera v treh dejanjih. Po V. Humovi drami nL« roi a' amnse" spisal F. M. Pmve. Poslovenil A Funtek. D^lashil O. Verdi. Kapelnik ,<:. II HeniSek. Režiser g. .1. Nolli. Slagajnica se odpre oh /. nri. Zadetek točno ob V»8. nri. Konec po 10 ari .'n predstavi b uloluje orkester si. c. in kr. pe&polka ftt. 27. Prihodnja predsta\a bo v torek, dt>6 '11 marca lHyH. IK nr-?i*3 5Uirii'ii lista. ■ ■vrtilne -«ll h.-uiii l* i«ilrtsil>w l Špecerijsko in martnf*ktnrno btftgO v Gr.id ea pri Litiji (v hisi pri rai»-staj, dno mirea v Ijitiji. Mihaela Andrejasa posestvo v Česnici, conjeno l'M gld., dne 98, marca in 'J8. aprila v Krškem. Antona Kima zemljiSč i v C djah, cenjeao *J7)5 gld , d'ie '2S marca v Ilirski Bistrici. Proti zobobolu ia gnjiiobi zob izborno deluje MeEussna ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim nivodora 50 kr. Jedina asalojpa (387_2) lekarna .na. Eieustek, ijubljaiiii Resljeva cesta st 1, zravtrič, goslač, lio let, TiAaska cesta St, n~ 9. STečer 73» 4 9 0 si jzah. skoro obi. 18. 7. ijutrau 4 28 1 si. svzh del. jasno 0"O 2. popol. 788 3 114 si", jjvzh oblačno Srednja včerajšnja temperat ira 84", za 46" nad lormalom. dn- 18. marca 1895. 25 kr. jkupni državni dolg v srebru . , . . 102 * 10 it VvHt.rijska zl.-.ta renta...... . 122 n 80 102 n SO R ")irerska r.l-ita renta 4% ...... . 121 it 80 I )^erska kronska renta 4°/0 . . . . 99 * 45 t \vstro-ogerske haiame dul.ace . »98 — t • 8*> London vista.......... . 120 3"> fl .^emSki drž. bankovci za 100 m vrk . . 58 70 1 11 * 74 fl |Q frankov.......... 9 ■ 53 05 • 86 fl S - SS8 4 n W& *\ ^ V* r. v:i sl^'^ ______- - 1 S i « s t najčistije luSse kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh bol.znih alllial in pv 11, pri protinu, želr.dčneni in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1*4) Najbeljia -''j^letirna in en-^mlna pija/a. Henrik Maltoni, Giasshlibl Slatina. V Ljubljani sc dobiva po vseh lekarnah večjih Specerijah, vinskih in dehkatesniti trgovinah. [iripororena po zdravniških avtoritetah. Najboljša otroška redilna moka. Kajboljša primes k mleku. (424—1) Najboljše dijeteticno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. Doblvie hq v lekarnah In «lros;erljali v ak»tl|«h po 45 kr. In 1 s-ld. E. Kufeke, Dunaj, VI./:!, Stompergtne Nr. 44/10. Zaloga za Ljubljano: Lekarna ii. Plccoll. Izvod iz voznega reda veljaven ođ dne l. oktobra 1807 loto. Odhod Is Ljubljane jaž. kol Prsss #es Trki« Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trhi2, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal ▼ Ansse, Solnograd; čet Klein-Reifling v St.yr. Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbift, Pontah.l, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; Čez Selzthal v Solno grad; čez Amstetten na Dunaj. - Oh 11. nri 50 m. dopoludns osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec., Ljubno, Sela-thal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolnrtne osooni vlak v Trhil, Beljak, Celovec, Ljubno; čes Selzthal v Solnograd, I^erjd Gastein, Zeli ob je/.eru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Keitlmg v Steyr, Line, Budejevice, PlzenJ, Marijine vare, Heh, Francove vare, Karlove v>*re, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstett«»n. — Proč« v Mot/o mesl« ln » H«»*>«iv.|ei. Ob 6. nri 15 m zjatraj mešani vlak. — Ob 12. uri f>5 m. popoludne me&ani »lat. — Ob nri 30 m zvečer meSani vlak. — 1'rlbod v l.|ul>lpino. j k. l*roe;a ls> Trblaie. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vUk z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Krancovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno« grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Behaka, Franzensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopoludne osobni vlak a Du naia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariss, Geneve. Curiba, Brrgenca, Inomosta Žella ub jezom, l^end Uasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4 uri 5? m. popolo-dne ob«d>ni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce-lovca, Franzensfeste, Puntabla. — Ob 9. nri K m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljak*, Celoten, Pontabla. —- 1'roK« la Novrurn nieNU Iu I* Ko««v|a« Ob 8. uri l1.1 m. zjutraj uieSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludue mešani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer meSani vlak. — Odkod Is I.|ubljtsno d. k. v Kituinlk. Ob 7. uri 88 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob *i. uri 50 m. zvečer. — Prihod v I.|uI»IJkuo d. k. Is Hauiulka Ob ti. uri 50 m. zjutraj, o t 11. uri 8 m. dopoludne, ob 0. nri 2^» m. zvečer. (17—63) (fcJT Gospodinje! ~g£Q Moje znamenite vkuho za krofi: noarelčino, rihizlove, malinove, marmelade, viSnje, l kg 8 I kr. dO 1 gld. Postni zabojček 0 vrst 2 gld. Franko proti povzetju. (159—1) J. Reimann, Praga, Linhartski trg. Stara gostilna in usnjarija v 2Et»g;or|l ol» Snvi se daje pod tipalnimi p>> tzoji v nitjem. — Več izve pri Andreju ^Iiiii«*r-|u v Zagorji ob Savi. (310—4) Lepo posestvo ohbtoječe iz dobro zaraSčetnh borAtev, i/, kojih se lahko skupi mnogo za h s, potem travnika in njive proda« |alo se bode prostovoljno ua kose (434) dne 24. marca t. L ob 9. uri dopoludne. Knpci naj ne oglnsijo'pri Franu Jania, posestnika v Fodlukovoi pri Bresovlol posta LJubljana. •i odpravi v 7 dneh popolnoma (868-1) ^ dr. ClirlMtolT-n izborni neškodljivi i 3 jedino goloto učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepSanje polti Pristno v zelono zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj • Joh. .M 113-t--|*i ]<)l*:«ir>ii«(. v I >|iil>l i;» nI. St, 9110. Njiva v najem. (428) V cilrlek, line 21 t. tu., |»op»lii. bila poprej laHt usmiljenih sos^ra, po fitvul dražbi KkupomM uli |»» im |»t>«»raeziie kom« rHxdel|eiin dislia v najeiu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. marcija 1808. Pavel Bizjak v Kranju, na Glavnem trgu št, 132 prodaja vsakovrstna (317—3) po nizkih cenah in z enoletno garancijo. |l«K«Dtoc prometi »d ne, o k nune že nilovAiiske obleke in rmnoi rat nn rini^n oblatila v najnovejšem kroju isdelnje in se priporoča zaštitim damam Josiptna Bersin Mestni trg ftt. 0, I nadstropje. Nov, precej močan (33—12) (tajselj) Ja na prodaj ali se tudi zamenja za starega Več se izve v Kurji vtil it. 2 ali pri dolenjski mitnici. 399 2) Ugodna prilika! Nlarn proilafaliia s vno opravo v 2Ragor|l Havl s« radi od potovanja o«lni pod li lo ugodnimi pogoji. — VVi: hh i/.vn pri lantnici Frančlala I Mleiic v Za gor] i ob Savi ___(.H82—6) noclua prilika za mesarje! Dva lepa 27 '/a stotov težka siva vola ima na prodaj (430—1) Tomo Tollazzi v Dolenjem Logatci na Notranjskem. j Vodovodne cevi § ▼se zraven ipadtj »če armatura, aesalke, kopelne * naprave, stroje, orodja, hlevne oprave, tehtnloe. .* kiiknr vse tehnl6ke in stavblnske potrebne S predmete dobavlja v najsoliduei&i isdelavi najceneje, ja S. Juhasz v Gradcu § etablisement za stroje in tehniške predmete, ž^leso- st li vnica, tovar.11 za mostne tehtnice in fttmje, ^ Ceniki in prevdark' računov hrei stroSkov. £ 9)¥***¥*¥ *¥*¥*¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥****¥* t' t ji 4\ Postno-hojavna upraviteljica s prakso fer lepo iu hitro pisavo, iOajpđ Slovenski in nemški v govoru in pisavi, se takoj in stalno vzprejme. — Služba lepa, pogoji dobri in po dogovoru. (409—8) Ponudbe z vnemi spričevali in dekreti pod Šifro „Domovina" na apravnlltvo „Slov. Naroda". BftOkrat Mlwdlcejftl od nikra. ko* W kr. IHOkrnt MlttnKrs, ko« 11 , kr. v iiiallli panttlkali, ku« 1 Ur. Pošiljam najmanje 1O0 k««ov proti povzetju. JindrichVojtech, Nusle Praga. (42i—1) Trgovcem velik rabat. marj Udano podpisani priporočani p. n. krč- fy jem in slav. občinstvu svoje izvrstno gj I marčno, eksportno in granatno | kakor tndi gj pivo v steklenicah po najnižji ceni. 11 Postrežba točna in vestna. H Simon Kuketz g n lastnik pivovarn i Laškem trgu In v lalcu j fes (t^trutMfhrzaiiNe S, Badapeit. (140—8) Zgodnji grah pritlikovec in logaški, kakor tudi vrtna »emexxa ima (157—8) Peter Lassnik v Ljubljani. Radi bolezni imetnika je na X3e3ei (Fmme) na prodaj kavarn a ležeča poleg občinskega gledališča. Ponudbe naj st; posiljaljo pod , kavarna" na nprav-nifitvo ,,Slov. Naroda", (4'Si — I) CD <© OO CD V \ovn možnto*t nova f-llonl 1» t.i»IffiiMkn MveiOMi, novo ftatuozHUfmuje, nov *pomi», nova poslovna deluvnoNt, nove bhImit<* se podajajo Slabotnim raožera po elektriciteti. — Po dr, Sandeua čudoviti telesni bateriji v obliki pasa se ta oživljajoči element Ca najlažji in najbolj uč.etpaški nač-iu dovaja telesu, donašajoč bolniku gotovo Oidravljeuje mej spanjem. Dr Sandena eleletrioni i>rns^» 0SF~~ ezdrat l teotovo "^ktnj protln. retinaliiein v vseh udih, iiervonio»*t, brrBHpHiijo in Itn-zmIhmt. hrlpo in m orli j*>»»■ bolezni, nevralgjijof li »HrUnc napade, i> e-«Ii<'«». iu>l\ 4>o«1iionII, lirltlt'UHke t>ol<-«ti. krt« mreno vlrlpatije, nmal krvi v glato »niolU-r. atOŠnoatf naduho, fiitiM-( porote! i«', kožne !»«• It-cul. z»t>ot»<>U AeiiNke bolesni. lijer |e vrte kilo Kainan« naj so poskusi električni pas. 'ršE&~~ VnI dlabnliit moije, zriulie In otroci unj nonijo dr. n,til<:< iu« «-! t-Ut H (ii paM, "VSS TlHot-e uzd mi i j«-iii li dokazuje velik- nski vspeh. Cena komadu le 5 gld. carine In |s«►«•! u! ne pro*t<», če It posije denar na« prej, pri povzetju HO kr. več.: naročnik nima torej ni-kaklk dal|nii> Mtro. Popisuje sc v vseli jezieih. (414) d biva se po najnižji ceni pri (299—4) Andreju iTIauer-ju vZagorji ob Savi. B v„Narodnem domu" v Celji odda se od 1. junija 1898. 1. pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe do I. aprila 1898 na go&tilnićarski odsek v „Narodu^m douiu** v Celji (422—1) i Naznanilo. d> LIsojam si č. občinstvu uljudno naznaniti, da sera S od_pxl s S, maicem I svojo tvrdko na Sv. Petra cesti štev. 27. Ker sem si pridobit v Parizu in Londonu pri prvih mojstrih skozi 10 let tuke Kpretnosti v modernem krojn, da bom v stanu slavno občinstvo s sol dno, ločno iu reelno postrežbo vsestransko popolnoma zadovoliti. tipam, da me isto v mojem podj-tji v domovini s obilnimi naročili podpiralo, priporoča Jos. Roj ina (362—3) krojaški mojster. B>#4>S^t^t»>SltS>»»»*l#0-1860' Hiša vi. St. 3U> Ptuj . . Inventar te hifie ... Hiša vi. st. f> • Ptuj .... . . . """" Inventar v pisarnici......... Posojila............. Zaostale obresti od posojil....... Naloženi denar pri dragih /.avodib gld 10213*05 Nevzdignene obresti od tega . „ 324'HM Naloženi denur v po&tni hranilnici gld. Nevzdigneno obresti od tepa , „ Menice, zadr. in hran. knjižice . Prehodni zneski....... 94-J 40 682 Gotovina dno 'fl. decembra 1897 Skopaj avslr. »Bij. gld". kr 488*30 — 64351-1 130 -849883 43; 678588 1053G7b 949 2ii 158 30 310 22902 29 94090«» 06 Denarni promet v leta 1893 zna&al je gld. 1,550.75797 V Ptuji, dne 7. marca 1898, IE3 a. s 2. -v ca. od 4469 zadr. gld. 2100- — . 5075930 Glavni deleži 1 Opravilni deleži j Hranilne vloge s kapitalizovanimi obresti vred Neizplačane obresti od glavnih deležev . Za leto 189H predptačatie obresti..... l/.posojilo zadrugo......... SploSiii res. fond.....gld. 1468985 Spec. rez, fond za slučajne izgubo , iir>495"J5 in ker se je dal ostanek čistega dobička.....gld. 80185 10 v znesku.......„ 981490 vs'ed sklepa obč.. zbora k posebnemu rez. fondu, znaSata oba rez. fonda skupaj . . . gld- 90000-— Penzijfdti fond za nradniko...... Cisti dobiček leta 1897 ........ Skupaj avslr. vbIJ. gld. kr. 52759 30 771959 413 31 r0 H070 44 19000 — 80185 10 2385 02 12519 03 »4 «909,85 Oba rezervna fonda znaBata koncem leta 1897 gld. 90000—. (391—3) J uro a Andrej b. r. ravnatelj. Dr. PloJ Jakob s. r., Dr. Jurtela Fran s. r., Oig-an Simon s. r., Miki Tomat z. r., Brenolo Miha s. r., Zelenile Jožef b. r., odborniki. Velika zaloga lepi nerazrftzani in načitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vseh množinah od 25 kilo naprej. Cena za 100 kilo je 7 gld. 50 kr. Pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneje, Ivan Fabian (353 - 5) v Ja.nl, Vodnikov trg« Kdor hoče s pleskanjem zavarovati iv»>je Teitene iiapmvr na pruNteui ua priprost in n»l«v n a« i u /..i Ii'Ih preli tr«ilm«»l»l in gobovlul, naj porabi že voc nego £0 iet preizkušeni Carboleum patent Avenarius in na] se vnrn)e knpiti nmuj vre«lo«? ponnreitbe. Prespekti itd. brezplačno in franko. Carboleuni-tovama R. AVUNTARITJS l>unu| III. IIau|»tntr»»«» 420-1) (427-1) z vrtom, dve njivi in gx>zd prodajo te takoj (410-3) v Kranj! h. *t. 186. Pristne nistc-juta siitiaF h predčevljem iz jed nega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obutalo za vse slojeve razpošilja Ignacij Hrder, Dunaj L£arJ.ah.Ufarstrasse itsv. 10 7. On I ki breiplarno In franko. (118—9) ^Največjo izberelegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah L*. Mikusch Mestni trs; »t. 15 [ili ■»roti k»*l|n in imbodu, osobito dece, proti anN'lsea|u« bolesnim v \tkIii, srlodrn in uiehur|n priporoča se naibolje (1874— lf>) koi oš k I rimski vrelec. Varstvena znamka. najbolj*« nnmlaua voda. Zdravilišče in letoviSče, postaja Prevali, posta Kotijo (Kottellach) Koroško. TfcUl KaloKM v l.jubljnu! pri 91. E. Mupnu-u, in I-•»-■• uikii v Kranju pri F. Dolencu; v KaUovlJIvt pri O. Ilonsnnnn; v TrSlou pii Fr. ICeltknrek. Zanimajte se vendar za izborni domači izdelek, sa liker ls kranjskih planinskih sellM, ki se sove (222—8) „Triglav". Izdeljuje g« J. Klauer t 10ubijani. Ta liker Be mota radi sv. je čistoče in nepre-kosljivo zdravi takega učinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni hiši. Dohiti jo v lekarnah gg O. Piooolt J* in TJ. pl. Trnk6oiy-J». kakor tudi v večini delikatesnih in špecerijskih prodajalnlo. KopaMwtilii$l£S"£j ci cs z2 cSc! š3h Morentinski klobuki SeV* tudi nc pri meni kupljeni prečijo zamude v sezoni se od slej, da se pre azpre/ema/a a snaženje in modernizovanje v salonu modnih klobukov (429-1) S. S. Š&enediht, £fnbtjanaf Stari trg. Št. 3338. V najelegaiitnejfti opremi z umetniško prilogo izhaja : „MLADOST". Smotra za moderno književnost in umetnost. Sodelujejo prvaki hrvatske, slovenske in srbska književnosti. Cena za četrt leta 2 gld. Za dijake 1 gld. 25 kr. Posamezne številke 40 kr. Naroćbe vzprejemajo vse knjigarne, poštni uradi in Uprava: Wien, IX., Turkenstrasse 23, II., 2,19, ji" Prva St«vilka vsakemu na ogled. Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Velika zaloga Puch, S iyna IjvtTT JiMjto/ /Šivalnih strojev Največja zaloga kolos z/ Columbia. v se m t novostmi. Po znano usjliuljla in pre- / / / ^ / * / skušana kolesa proti / fl Gl I Ccil ~" garanciji po najnurjfn delavnica* sa vsa/ PTBM16P popratila nahaja s<- / (11jih cenah. Ceniki 5i\alnih htrojev ter koles se pošiljajo po poŠti zastonj in franko. Priporočam so p. ». občinstvu najnljudneje in vabim k obilnemu obisku. H F£*K.n. Čuden, urar v Ljubljani. Razglas. (380—8) Kot stavblttcc za vzgolcvnIiiI zavod zn srlulio- iiC111«% k: s* ima napraviti \ |# O llicrlj ii lUCMta IJlI 1» IJail«*, »e žrli kupiti ngodoo ležeče, ravno zemljišče v izmeri kakih 2 oral. Dotične ponudbe z napevelbo kupnih poftojev, j«' vlagati do 1. aprila 1888 pri c. kr. deželni vladi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ako hočete imeti dobro in kaljivo seno ne naročajte ga pri ogrskih židovskih tvrJkah, ampak pri tukajšnjih st rokovnjaških prodajalcih seme i. Četndi dobite od drngod dobro blago, zaneslivejfiega in cene.Bega no morete dobiti nikj-r, kakor v znani prodajalnici si-men Alojzija Korsike Šelenburgove ulice štev. 5 v Ljubljani. Zato 11 ij se premisli vsakdo, ki hoče kaj naročiti iz inozemstva. Tu stoji več 100kg naj bolska som-na zelenjave in cvetlicja ter veft 1000 kg najrazličnejših travnih semen, ki aodosla ravnokar b Škotske ter so p. n. občinstvu na razpolago. Ceniki gratis ln franko. (1446—98) Cukerin štev. 20 3000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a 1 kr. Cukerin štev. 9 2000 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih h l1/, kr. Dobiva be v prodajstlnicah mc&anega blaga. Zalogo oddaja: .S. Woen, Dimaiš, VI. o?.**«J, 1 elsto bel« In uesnn. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nužnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoUavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in drugje nesnažni isti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.ftO. I»r. Friderika I^englel-a BENZOE-MIIiO. Najmilejse in najdobrodejnejse milo, za kožo nalafic pripravljeno, 1 komad HO kr. (3—5) Dobiva se v I.fnlil)»nl v fjb. pl. Trnkocsjr-Jn lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema M. Henn« Dnuiij, X. Fran Bartl jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice ZzciolOTraitelj (151—9] angleških sedlov in skladisee angleške oprave za konje, voznih komatov la in težje vrste, oivilne in uniformeke dalne opreme in tudi jermenja za stroj Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno •ške > hke |f jez ] •oje. J Offersko-hrvatsko delniško pomorsko ih parobrodno društvo v Reki. 7) parn Preko Reke Redne vožnje; i od sobote eljo hitri der Spljet Vnfa, Gravosa (Rsgu-Castelnuovo-Kotor V 1 nedelje na ponedeljek urniki v Zadar-Spljet-_ . . torek ob 10, uri 20 ni. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet /r Gravosa (Ragnsa^ in Kotor. V sredo Ker postni parnik v Spljet, na otoke Brač, Dubrovnik do Kotora, poludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa ;Ragusa'. V četrtek ob 1. uri Popoludne postni psrniki v Mali Losinj, Selve, Zadur, Sebenik, Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 30, m. dopoludne hitri parniki v Zader, S -Ijet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iziet Reka-Opatija-Loginj in nazaj. — Nutancni vozni red je v oficijelni knjigi rDer Condnctenr št. 593--G08. L. Luser-jev obližza turiste. Priznano najboljšo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem i. t. d. 4.ratna zalomit: 2—11) L. Schwenk-ova lekarna, Dunaj- MeidSing. Zahtevajte ]j {] § £ R"]fiV za tl,r'hte Dobiva se v vseh lekarnah. Šo'tolada in Cacao Suchard. Da Be preprečijo dogodivsa se nepo razumljeni h, se častito občinstvo opozarja, da tovarna ^inrliard takozvano ..lomljivo čokolado1* (Bruch-Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja Sokola do IV*.. Snehartl a, ne zajamčeno čiste dobavljajo in, kakor znam/, le v stani jotu xavlte h tovarniško znamko in potlpišOMt (32—11) Patentirano žično steklo najboljši materijal /a gornjo avltlobe, tla tovarniška okna. rasne debelosti, plosre do l'7fl □ metrov. Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobMonJu. proti prodronju m probltju, nadležne žične mreie so nepotrebne, varnost proti ognju Je Jako velika, tndl če se zlomi ostane gosto, ker žirna vložka drži skupaj stik In, luč prodira Jako lahko, le doslej nepoznan lačni učinek, ['porabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogih državnih ln zasebnih zgradbah Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci so na razpolago. Vlite steklene plošče za hodilna tla pri gornjih s vi ti ob ah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelam površinami belo na pol belo (okolu 80°/. ceneje nego na adno surovo lito steklo) in v barvah z lično vloiko ali brez Dje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Delniška družba za stekleno industrijo popr- F. Siemens, Neusattl pri Elbogen (Cesko). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst, steklenični za-maski. steklo v ploščah belgijske in nemške vrate, vlito in prešano steklo, patentovaue črke iz pre&a nega st. kla. <198—3) VABILO 7V k 1 občnemu zboru posojilnice na Vranskem ki se vrši jjj v ncdrljo 99. marca ii9W ol» i. url |»o|»oliiiliic. 3Diiexmi red: .x 1. Porodilo načelstva in računski sklep leta 1897. XJ, 2. Razdelitev Čistega dobička leta 1897. WM 3. Volitev načelstva. fv) 4. PoHumczni nasveti. wft (488) Načelstvo. (p aV Koiicesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1804, M. 5373. ' Severno-nemSki 'tli ^wT iS < S o H o t-, S S. 08 O 0« 3" 1 ^Hk»a'• ■ t3sssKzin£3nsi Izvrstno \ toaletno milo. | Doering'ovo milo M SOVO. 30 kr. komad. — Se dobi povsod. I Ali želite izredno fino damsko ■ milo? Isfiete li popolno neugo-H vorno milo za otroka ? Vam je ■ li resnično mar gojiti lepoto kože m in polti V Ce je tako, potem kupite 9 Doering-ovo milo 1 s sovo. I Kupite nsjbolje! H f d CQ CD O pr O So* n cd 00 c-t-O ►O m imiimMiiimiMmiMi 4 SETJETST I } likanje sukna, barvarija £ j 4 Poljanski nasip i se priporoča za vsa v joča del Ozke ulice št. 4 k to stroko s[ ;ui - k I in | a. f f jejo nizke, ™ lij ubij:; im, Židovsko uli«'«* št. 4. Velika zaloga obuval <40> lastnega itđelks za dame, gospode in otroke jo vodno na izbero. 2| Vsakeriua naročila isvrlujejo ne točno po nizki ceni. Vse nu-ro »v shranjujejo in £aznaiuuiiujejo. Pri zunnujih naročilih blagovoli uaj ao vlorec vpoalati. ■ WS»e»»»»lSliPlSliSlB» •mm /zor Alojzij Erjavec j.'zor (42) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice št, 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. obciustvu za ob In- naroćevanje n-zno-vrstnih otni v .11. katera izvršuje cem>, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnjii od najfinejše do najpnprnstejše oblike. Mere se shranjujejo, Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. 'iJS^^-ljjrršj!^ sjT UP W&*V^WF^F^F OiOillMfOilijstOliuliMli^ «n 'i m f I • k f r j I te r z Weri»utti-vinom. Posebno opozarjam C i' ;ii"(inll|unilu' Uro jf iDiaiilkeit Miiit'tnnu -nifolueiir. iSchlagrahui Rollen.) odercif izvrstne facone, j najboljši izdelek Q nn JcoiM'Jo pri (j ALOJZIJU PERSCHE| Pred skcflio 22, peleg mastni? hifa. j| 45) F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalugatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov V Xj3vLTDlja.nl, ^©l©nToTj.rgroTro vilico &t_ -i se priporoča slav. občinstvu za. izdelovanje civilnih oblek in nepromočljlvlh havelokov po najnovejši fhcom in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na sklaili&čn — Qg. uradnikom so priporoča za i/.delava nje vsakovrstnih nnlform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobaae itd., gg. c. kr justičnirn uradiiikom pa za izdelavauje \Spomladna sezona f JCltCfO čf/lČ nctžnanja, da> oo novi ottfi-ncni iti vofttcni t>2>ozci na tazpefago. Na deželo še pošiljajo rzorci franko. ■i %/"ir>e a t/ir> t+i it^m** v vnrv Brata Hborl ^ Ljubljana, r raiičiškaii*ke ulice 4. f ** Pleskarska mojstra c. kr. državne in ** f c. kr. priv. južne železnice. %. P Slikarja napisov, ^ ^ itavblnaka in pohištvena pleskarja, gf Tovarna za oljnato barve, lak *f in pokost. (44) S Zaloga orlKlualnetf* kwrl>olln«|a\. ^1 Ma:V'oba za konjska kopita in usnje, % ■tanini"« taiarjGv in baret. (4«) ▼ il—, I Največja izher najnovejšega | [svilnatega blaga eruo in barvasto, za cele obleke* in klase, priporoča po majuisflk eeuali (47; Alojzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. 5"» -^0^T5i^';'.'>—^3J-*1v'?^l"B^t2^iS ♦ Avgust sodar Ljubljana. Kolezijske ulice št. 16, (48] Trncrena se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode tz hrastovega In mehkega lesa po najmftjih csnab. — Kupuje ln pro«laJa staro vinsko posodo. («01 HENRIK KENDA ^Ceneni lepi klobuki za~^ dame. Vedno ladnje novosti, I* •> p r:i \ I j ii se tirno in prav po ceni, Mo'im iurnali "r:tiik.i in laslonj. LJUBLJANA, u I i i < i i i 4 4 I i 4 4 4 4 4 Fran Kaiser i prodajalec biciklov l Iz |»r\ili tovarn. ^ Ljubljana Šelenburgove ulice 6. Najboljše urejena delav- £ nloa za popravljanje blolklov . In ilvalnlh strojev. P »ejs.ww«*^e)^WWJ»A po najmzji ceni pri (50) J. S. BENEDIKT-u J. J. NAGLAS Ljubljana (51) Turjaški trg Stov. 7. 1^ i u 1»: i.m i, Hltarl trg. Mehanik (52) Ivan Škerl Opekarska cesta ti 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Rlclktc in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobio in ceno. V uan j a naročila ne točno iivrniipju. Ign. Pasching-a vdore ključavničarstvo m Poljanski nasip št. 8 (Riielira hi.ia) pripon.ča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč iMjpn prosojs] d, kakor tndi nti|ll- ii. I»iii. z žoito medjo ali mesingom montiranih za ohklade s pvčnicami ali kahlami. 1'opno IJniifis hitro iu po> ceni. Vnanja naročila se hitro izvrši. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann ura:- v Ljubljani, Duna tka cesta priporoma svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srtdirtiih, Is tule, jtkla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in saltinskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oouab. Novosti V žepnih, kakor tudi v ston-sklb urah vedno v zalogi. 56 poprave se lzvriojejo najtodneje. Ljubljana, Iftiiiinjslii* cesta št. IS, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov, Xitjnl>j«' cene. II ravate f perilo za gospode prodaja najceneje j ^ sj> Alojzij Persche £ Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. Anton I*r"*^>4l^c3f^ Sv. Petra cesta št, 6 Ljubljana Sv. Petra cesta &t, 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-niočljivih liavelokov itd. <>l»'<*lt«9 tiii'r*! se po Dajt)0VejIIh OSOroih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (;>7\ 41 ■«asBsMamiiBs4'WB¥iiMewsii r.^r-..:-: X_i3"L\1ol^a.r^ et. Stari trgr štev. 3— Prva In ra stare ša zaloga šiiralnih strojev. Tu ne tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. PoHehno pa priporočam svoje izvrstne »lunio-re/.iil«*e in mlal |lnl«*e, katere se dobivajo vslio njib izbornosti ceno. (5H^ Ceniki zastonj ln poitnlne prosto. C v največji izberi in po m najnižjih cenah ftrakoYekvencem z ali brez napisov v vseh barvah (.r)i>) priporoča iKarl Recknageli na Mestnem trgu. V 99^3 4V Glasovirji (1635 21) tvrdke Bratje Stingl j na IIiiiihJI In v llii ! ■• i *■ »i pa t i*n i d nt proti sutrs* tia.* % Majhni il slnai n«* pr. »i rsnejo« Dalj« pri« por ■ b ' U ■" U U U "U''U U' U 'U "u" >u u u' i j: u" u u" u "u" u '"'u"~u ■"* u \s 3 § I 'i B *,*i v-v. »L O |SJ CX * LJrtEN NABOR"* Nafbolšše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Breniiabor, Iii&let Cycle „Amorican" in dr.) priporočata podpisauoa po kolikor mogoče niskih cenah. i^jrVea v to btroko spadajoča popra \ i Is« se bodo točno, soliduo in po ceni izvrševala, Oorxlice razpošiljava na, zaliteva.xa.Je. Z VclcspoStovanjem (3t>y—4) Bohinec & Majcen Dunajska cesta št. 5. istotam tudi mehan ena delavnica. St. 144. M. hoI. avet. Na II mestni deiki ljudski Soli v Ljubljani je stalno popolniti mesta «lruueu;H, BVPIltavaloO tudi tretjega, četrtega, petega, šestega, sf*dmpg.i, osnega, tlevetega m desetega nett«'l|a z zakonitimi službenimi prejemki. Prošnje za to službo je po predpisanem potu vlagati «lo I O. aprfln pri podpis n^m šolskem oblaetva. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne U, marca 1898 (4*8) I Bil. redni občni zbor posojilnice v Zagorji ob Savi registni\aiif* zadruge z BAOsiejeMO zavezo kateri se bode vršil dne 27. suše?- 1898 ob 4. uri popoludne v dvomili ^o-|m* JfleilvcMlo%e. Enevni reci : 1. Poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. I olitev oačelstva in račuuskih pregledovalcev. 4 Rasni nadeti. IV t\c •€*!»-* tvo, ^l^aS^L^I^a^^lia^l Zadruga pst Iničarjev. kavarnarjev i. t d. v Ljubljani. iS s P. n. Zadružni odbor je v svoji seji dnj 3. t. m. sklenil, da ae bode letošnji občni zbor dne 22. marcija 1898 ob 3. uri popoldan v steklsiem salonu flHote! Lloyda" (Sv. Petra oesta st !»> vrs 1. ;:i (^3 i s. - i t-i dan ne bode iklepfien, vrJil se bode »in,-;: t.Etnn »bu>r brsi viakfga aasnanibi i> :t. uri pope i«2n», ravno tam, pri vsakemu številu di>slih Alanov, s sledečim vsporedom: 1 Citanl ■ Esp'tnika sadr sadnjega občnega »bora s dne 11, marca l^'JT. 2. l^-ročd 1 delovanja /.»idi-nAn^a starešinstva leta IM'7. Čitanja raenaa sa leto 1 >*>7. ■1 Volitev novih odborn kov, 5, Predlog ^1'vio sadrnine bolniške bUg.jne in cit mje pravil, u. Rasni predlogi Kn je letošnji obffui sbor jako važen, vabi k obilni udeležbi : ipoltovanjem Fran Pock, načelnik. (426) V L i ubijani 17. maroa is:»s, Kclosr i7.mej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lopo, angleško ali brhko, ogrersko naj so obrne na podpissuega in si jo naroči. Istotam je bogata aaloga obrtnih in dragih oprav. Kompletne Jahalne oprave oivil in za vojaštvo, sedla, vajeti uzdo in vso v to stroko spadajoče nredm< t s Velika saloga gajželj, blčev, jahalnih palio in paloio tudi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval 7.a potovalno seiono lep, močen kovček ali torbo, naj ifl sdaj iste n-iofi, ki se i7.ilelujejo pri meni po želji. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna strojna Jermena \/. najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam < edno v salogi, P, n. občinstvo opozarjam na to, da sem si v desetih letih v prvih dunajskih in budim eitanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko prakse, da morem tukaj z vsakomur konkurirati, tako, da nikomur ni vei treba kaj tinetra 7..1 drag denar si naročati od drugod, ker ae isto dobi pri meni ceneje in isto-tako elegantno in bolje i/.delano, ker je pri meni vse delano na roko. Vse sedlarske, Jermenarske. torbarske in usnjegalanterijske poprave se uvajajo hitro in po ceni. Vnauja naročila s<- izvršujejo reelno. Prav mnogobrojnih naročil in naročb se na>!ejajoč bolježim z velespoStoviiujem (ito—ir>) l^i^jir^o Primožič jermeiiar Sv Petra cesta čt. 34, v Ljubljani. trtam Oddaja prc&ajalnice. "Vidert nastalih rodbinskih mmer se Oetđs trgovina MMIl'i«hfiirii4>UA IiTu^m. i!|tte>V. Pi "i);»jfth ic:i stuji tik deželne ceste, v večjem kraju fiit I«'Ii)nU »m.-.i, kjer je tudi tvpnfi&e, Oddaljena ;e tri eetn ure <>) xa lultn| 1» dm -i«««.. Kh kolikor m« k«k»> I.i.i-.i In ve*tno poNtre/Jm ne jnittcl. Prašio domače mazilo (bb"o 1= leisarao a (H) I?. Frai»'iiiM*-j*t, -v l*i'ai«»-i je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, kater" ohrani rane čisto in varuje vnetj i in bolecHM manjša tet hladi. — V pusicah po 35 in 25 kr. Po pesti C kr- vej. Razpošilja se vsak daa. --"^"vlrT' ~ '^^^'!f*%^li^ff^ Vsi deli embalaže imajo "* deponovano varstveno Glavna zaloga: B. Fragner. lekarna „pri črnem orlu", v Progi, M..Ia stran, ogel Sporner-jcve ulice 203. V M nt* t ji« tii so dobiva pri gg lekarjik G, Piecolf, I', pl. Tr:i-......y. M M anletschlager, J. M.tyr; dalje v v*eh lekarnah avatro»Omrske, a dh A 4% SSk J! < i < r unka: Sidro a a a a, a IT Mi iz Richter-Jeve lekarno v Pragi prisnano Izborno, bolečine tolaiedo mazilo; po 40 kr., 7«) kr. in l gld. M dobiva v vseli lekarnah. Zahtevati naj s-j blagovoli to (18o6—85) vedno le v isvlrsdli iteklonieaJi s nato varstveno znamko „Sidro" iz Richtcr jeve leknrne in, ____ ■prejme naj se li opreenosti le tako stekle-j j j mce kot j) r i "t n •*, '..i imajo to varst, snamko, |j "*« ; .-..J Richt8riPva lekarna pri zlatem levu v Pragi.? -v V v ■s 1 Slavnemu občinBtvn si asojara naznaniti, da sem prevzeli* gostilno„Pri avstrijskem cesarji" | na. Sv. Petra cesti Točila hodem ilolira, priiitnn \int«. in airer dodbev dolenjski evi'«l*. teran « I j u c oih»th k«» in t* r mi BMm%0 »In« ter vedno sveže Svih.!.i boden za ilohn« Jeilili* ter se priporočana za ibesenenl v gostilni, kakor tudi čez ulico. Kegljišče je še nekaj dnij v tednu na razpolaganje Priporočam se za obilni obisk s spoštovanjem Marija Gei?6;i27. Najnovejše in naj bolj že v Us: 1 o To tjl 5. j^l za g*ospode in dečke ladelst« prvih ****tri|slsIh neiadkrtt, Italijan->.:.i!i 'i-, eetsjleiltlh tovarn pript roča v najbogatejli i/.beri in po najnisjih cenah O. J. I I ««^«1» 1^1* lMC«3iiitjrii t vag >kt. m. Zaloga klobukov (4C6 1) o. kr. privllegovanlh dvornih klob. tovarn W. Ch.Pkss, Dunaj, in J.F.chler, Gradec. Itlolojilii s« po IhmIiiI hI rja* I i.li.i' i it po l**htni napovetdl oblike lsde)ljnt|e|a šu -« vapretjeuiajo *>tnri uiriiii^.i /n im tio-ji' i«, nioderulsovaiije)« «.:;•'. * -' i in odgovorni nridtik: Ji, lp Koli Friderik Wannieck čl Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin tt Brnu na, mvdCora.TrslsiemL prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic H fn zavodov za malto. Stalim razetnva opekarniAhih str jov (1 i217 - lil) »F. (M llustrovani orospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že nrnjnnih. P.Vidic & Co. v Ljubljani po-in •■■!<■ |»«» m •» \ u \ i. \ S ii 4*«»iiuia \ vi',1, o>toli mu »>lisi> zidarske opeke zarezane strešne opeke (St. angfalzziegel) (izdelan« iz na bolje snane Vrbniike gline) z zr.iven epadajodo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa Senčene peči in štedilnike (lantoega izdeika) li? o « o=ce ment TDo£bl^zi Pcitland-cemerit kakor vse v stavhinsko stroko H|i.i(Iajoče pred meto. Najnižjo cene!!! rasa-s) si 1 iGeOšO« Liwtu!ua «n tiak -Niiroilue Tiskarne4«