Poštnina plačana v gotovini.
Leto Xv št, 57	Liubliana, petek 8 m~rc* 1929
Ce^ia 2 DFn
Naročnina uuia mesečno 25 Din, M tnoiemstvo 40 Din.
Uredništvo:
LJubljana. Knaftjeva ulica 5. Tekfon št« t.
3122. 3123. 3124, 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 440.
Celje: Kcceoova od. 2. Telefon štev. 190. Rokopisi te n« vračajo. - Oi!asi po tnrMtt.
Upravnlštvo: Ljubijana, Prešernovi iti 54 Teleion št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Inseratnl oddelek: Ljubljana. Prešernov
ulica 4 Telefon <St 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cest
št. 13 Telefon št 455 Podrurnica Celje: Koče nov a ulica št 2
Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zarodih. Ljubljana št. U.S42; Praha oislo 78.1S0: Wlea Mr. 105.241
Ljubljana, 7. marca.
Mehika skoro nikoli ni poznala daljše dobe miru, le vlada velikega predsednika Porfirija Diaza je bila srečna izjema Sicer pa so poboji požigi ropi, torbe partizanov ter ustaie v manjšem a'li večjem obsegu tako rekoč nekaj vsakdanjega v zgodovini te od narave tako bogato obdarjene, a v notranjih borbah razrvane dežele. Zadnja predsednika Obregon in Calles sta morala večkrat dušiti krvave upore, a tudi novemu prezidentu. komaj 37 eltnemu Por-tezu Gilu ni bilo usojeno mirno vladanje.
Sedanji upor ie videti dobro pripravljen in premišljeno organiziran. Izbruhnil je istočasno v državi Vera Cruz na jugovzhodu Mehike, in v Sonori. na skrajnem severozapadu tik meje Zedinjenih držav V Vera Cruzu se je postavil na čelo revolucije gen. Aguirra. v Sonori pa njegov' brat Manuel. Za vrhovnega poveljnika vseh ustašev je bil proglašen general Escobar. ki ga je vlada poslala na Vera Cruz, da uduši tam revolucijo, a je sam prestopil k ustašem.
Vzroki, ki so dovedli do revolucije, so mnogoteri, a njeno pravo ozadje še ni popolnoma jasno. Dejstvo je. da so se voditelji ustaje vedno šteli med prijatelje enorokega prezidenta Obregona, ki ga ie lani ubil mladi fanatik Leon Torral. Tedaj je bil obdolžen udeležbe pri umoru voditelj delavske stranke Morones, najmočnejša opora režimov zadnjih let. Ta okolnost bi kazala na to, da hočejo uporniki maščevati Obregonov umor in se seveda sami polastiti državnega krmila.
Z druge strani pa je značilno dejstvo, da podpira ustajo tudi kandidat na predsedstvo republike Gilberto Valenzuela, svoječasni mehiški poslanik v Londonu, ki očividno uživa vse simpatije mehiških klerikalcev. Ni čuda. da je duhovščina skoro vsa na sirarn upornikov
Dejansko ozadje krvavih dogodkov pa bo najbrž še gioblie in temelji poleg osebnega obračunavanja in verskega razdora tudi na izrazito soci.ialnih na-sprotstvih. V Mehiki je že več let na površju dokaj radikalen režim v soci-jalnem oziru in črpa svojo moč največ iz delavskih strokovnih organ.zacij ter mestnega proletarijata, ki ga tvorijo večinoma mestici. Poleti 1. 1926. je prišlo do odprtega konflikta med prezi-dentom Callesom m katoliško cerkvijo, ki ima še vedno močno zaslombo zlasti med belci in Indijanci. Calles ie hotel izvesti ustavo iz 1. 1917.. ki ne zadeva zgolj premoči cerkve, marveč predvideva tudi dalekosežne socijalne reforme. Hotel je zlomiti poleg kulturne tudi gospodarsko silo cerkve, obenem pa zagotoviti ekonomsko neodvisnost dežele napram Zedin.ienim državam. Dočim je končno moral kapituliraj pred severnoameriškimi petrolejskimi magnati, je energično vztrajal v borbi za laicizem. Sedanji prezident Gilll je nameraval nadaljevati z uvedbo socijalnih reform, zlasti z izvedbo agrarne reforme, ki naj bi ustvarila ubogim peonom boljše živ-tjenske pogoje. S temi načrti se seveda čutijo ogroženi veleposestniki in zato ni čuda. da se je agrarna stranka postavila na stran upornikov proti vladi
Poročila o poteku bitk med vladi zvestimi četami in vstaši si dokaj nasprotujejo. vendar ni gotovo, da se odločuje usoda režima v Mehiki samo v teh bitkah. Kot pogosto prej bo tudi sedaj precej pomenilo stališče, ki ga zavzemo Zedinjene države. Poročila trdijo, da je vvashingtonska vlada zabrani>'a prodajo orožja upornikom, dovolila pa ga zakoniti vladi. Tudi njen poslanik v Mehiki, Moorow je dobil nalog, da prizna samo Gilla. To bi bil dober znak za sedanji režim in za vojnega ministra Cal-lesa, ki osebno vodi operacije proti upornikom. Te simpatije Zedinjenih držav si je Calles pridobil očividno s tem. da je za časa svojega predsednikovanja ugodil zahtevam petrolejskih magna-tov. Ti pa se najbrž zadovljujejo z doseženim uspehom in ne žele podpirati upornikov, o katerih ni gotovo, kakšno stališče zavzemo v vprašanju petrolejskih koncesij. Baš to vprašanje pa je za Zedinjene države najvažnejše-
Revolucija v Mehiki pred likvidacijo
Mexico, 7. marca s. Po novejših izjavah mehikanske vlade se uporniki povsod raz« hajajo. Mesta Orizaba, Cordoba m Jalapa so zopet v rokah rvezne vlade. Kakor se zdi, je tudi v Veracruzu konec revolte ne= izbežen. Po uradnem poročilu je prišlo v Veracruzu do krvave bitke med oddelki generala Aguirasa in oddelki, ki so ga za* pustili. Scle na intervencijo konzularnega zbora so nasprotniki prenehali s preliva* njem krvi Sklenjeno je bilo jremirje, s pogojem, da general Aguira« zapusti me* sto Kakor se domneva je Aguiras pobeg* nil z ladjo. U adno se potrjuje, da se je vladnim četam po enourni bitki posrečilo vreči upornike iz mesta Veracruza. Na obeh straneh so bile velike izgube.
Rešitev manjšinskega problema odgodena
Briandov govor o svetih pravicah manjšin — Odmev njegovih izvajanj v francoskih listih — Poseben odbor bo intenzivno proučeval manjšinski problem
Ženeva, 7. marca d. Na koncu včerajšnje manjšinske deb2te je francoski zunanji minister Briand v daljšem govoru odgovarjal na izvajanja dr. Stresemanna. Društvo narodov, je dejal Briand. se ima boriti z velikimi težavami, ker je pač po svojem bistvu tako, kakršno so napravili. Kakršnokoli pa je mora predvsem ščititi državno suverenost svojih članic Pravice manjšin so svete, ne smejo pa služiti propagandi zoper obstoječe države Ne smejo biti zbirališče vseh nezadovoljnih elementov, ker se na ta način stalno zastruplja mirovno ozračje med narodi.
Manjšine se morajo čutiti kakor mala družina v veliki državni družini, ki iim mora jianičiti neokrjen verski, jezikovni in kulturni značaj. Manjšin se ne sme hulskati oroti lastni državi, ker le to v interesu niih samih. Država se mora braniti napadov in njena sredstva niso vedno nežna. Vsi manjšinski konflikti se naj poravnajo čim prej v sporazumu s prizadetimi državami brez tujega posredovanja.
Ob zaključku svojih temperamentnih izvajanj je Briand še enkrat naglasil da naj si narodi ne ustvariajo posebne legislative nad seboi. ki nai odločuje v manjšinskih sporih, marveč naj se raie obračajo z vlogami in željami na dotične države.
Izjava Briandova. zlasti pasus o legisla-tivi narodov nad samim seboj, ie vzbudila upravičeno pozornost ker je francoski zunanji minister točno označil bistvo manjšinskega problema in prilično nezmožnost DN v pogledu njega rešitve Briand se ie na koncu pridružil predlogu Zaleskega, naj se izboljša postopek obravnavanja manjšinskih pritožb brez novih obvez državam, ki so dolžne držati se zaščite manjšin.
Pariz, 7. marca s. Francoski tisk zavzema danes v obširnih komentarjih stališče o ženevskih govorih dr Stresemanna in Bri-anda, glede manjšin »Petit Parisien« meni, da se je postavil dr Stresemann javno v vlogo branitelja manjšin, ki pa jih nima nihče namena zatirati Dr Stresemann pa je uvidel. da ni tako lahko formulirati ne samo točno določene, temveč tudi izvedljive zahteve. Ker je bil proti svoji volil prisiljen ohraniti rezerviranost. se ie v prvem Mu svojega govora trudil, da bi s teoretičnimi izvajanji in nekaterimi dvoumnimi stavki, na katere sta.v ostalem Briand in Chamberlain kmalu reagirala, zadovolji! iavno mnenje v Nemčiji. Tudi levičarski "V Oeuvre« ie mnenja, da svet Društva narodov zaradi dr. Stresemannovega govora najbrže ne bo hotel imenovati permanentnega manjšinskega odbora ter razširit) tročlanski odbor s tem. da bi pritegnil zastopnike vseh v svetu Društva narodov, zastopanih držav. Končno pripominja »Peu-ple«, da mirovne pogodbe, kakor je dr Stresemann pravilno pripomnil niso hotele ustvariti večnega režima. Taka domneva je popolnoma absurdna in v nasprotju z besedilom mirovnih pogodb samih.
Ženeva, 7. marca s. Kakor se zdi, so našli tekom današnjega dopoldneva glede nadaljnjega obravnavanja predlogov o manjšinskem problemu kompromisno rešitev, po kateri naj bi najprej tročlanski odbor sestavljen iz japonskega delegata Adačija. španskega Quinonesa de Leona in angleškega Chamberlaina sestavil svoje poročilo. To poročilo naj bi tvorilo podlago za na-dalinia posvetovanja, ki naj bi se pred prihodnjim zasedanjem sveta vršila v posebnem odboru, sestavljenem iz vseh članov sveta Društva narodov. Govori se o tem. da naj bi svet prihodnjič zasedal v San Sebastianu Na temelju posvetovanj v projektiranem odboru, naj bi plenarna seia sveta v juniju t. 1. sklepala o nadaljnih ukrepih za načelno proučitev manjšinskega problema.
Po odgoditvi manjšin so spet aktualne reparacije
Ženeva, 7. marca s. Današnji enourni razgovor med nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom je bil v glavnem posvečen istim vprašanjem, o katerih je dr. Stresemann predvčerajšnjim govoril z Bri-andom. Obravnavalo se je tudi vprašanje nadaljnjega reševanja manjšinskega problema ki sta ga sprožila kanadski in nemški predlog. Oba državnika sta se dotaknila tudi reparacijskih zadev. Pri tem sta bila oba državnika sporazumna, da bo mogoče obnoviti politično obravnavanje tega kompleksa vprašanj šele tedaj, ko bo zaključeno neodvisno proučevanje strokovnjakov v Parizu.
Newyork, 7. marca s. Pariški poročevalec •»Herald Tribune« je izrekel baje iz zanesljivega vira da bi imela nameravana repa-racijska banka pomembno nalogo nalagati posojila za razne, predvsem evropske države. ki bi jim bilo na ta način omogočeno sklepati pogodbe z nemškimi industrijskimi koncerni. Tako bi bil Nemčiji za dolgo vrsto let zasiguran prebitek na izvozu.
Dr. Stresemann se ne more "rnjtf (Jomev b^ez uspehov
Ženeva, 7. marca g. Na vprašanje zunanjega ministra dr Stresemanna, ali bi bil Chamberlain pripravljen razpravljati o pred časni izpraznitvi Porenja. je slednji odgovoril negativno in izjavil, da je treba najprej počakati poročila odbora strokovnjakov. Po zadnjih vesteh, ki jih je prejel o pariških pogajanjih, se lahko z najboljšimi nadami pričakuje izid konference strokovnjakov. Dr. Stresemann je angleškemu kolegi omenil, da mu n<) mogoče vrniti se v Berlin, ne da bi dosegel kakršnekoli koncesije v manjšinskem vprašanju, ki mu iavno mnenje Nemčije pripisuje izredno velik pomen.
Zaključna pogajanja za prijateljski pakt
v« •
Gre samo še za zadnje formalnosti - Dan podpisa še ni
določen
Beograd, 7. marca p. Iz Ženeve poročajo: Davi je dospe'] semkaj tajnik zunanjega ministrstva dr Ivan Subo-tič. Prinesel ie s seboj vse listine, nanašajoče se na konvencije, sklenjene v Atenah glede ureditve iugoslovenske svobodne cone v Atenah, tranzitnega prometa na prog: Gjevgjelija—Solun in ostala sporna vprašanja, ki so bila rešena pri pogajanjih v Atenah. Na poziv ministra dr. Kumanudija ie dr Subotič prinesel v Ženevo tudi vse potrebne listine za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Tekom jutrišnjega dne se bodo nadaljevali razgovori. ki se vrše v tei smeri med dr Kumanudijem in grškim zunanjim ministrom Karapanosom. Pri tej priliki bo tudi dogovorjeno, kdaj in kje bo izvršen podpis pri;ateljskega pakta. V soboto bodo bržkone prispeli v Ženevo zunanji minister dr. Marnkovič. grški ministrski predsednik Venizelos in gr-
ški Poslanik v Beogradu Polih roniades Vi ie noco.i odipotoval iz Beograda.
Ženeva, 7 marca č. Doznava se. da je dr Kumanudi ob priliki službenega obvestila Briandu. Chamberlainu in Scialoji glede zaključitve sporazuma med Grško in Jugoslavijo o uporabi jugoslovenske svobodne cone v Solunu, napovedal istočasno tudi skorajšnji podpis grško-jugoslovenske-ga pakta o prijateljstvu in arbitraži. Dan nodpisa še ni določen.
Podajan ia z Madžarsko
Ženeva, 7. marca, p Danes dopoldne od 10. do 11 se je vršil sestanek med zastop* nikom jugosiovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudijem in madžarskim zunanjim ministrom Valkom Kakor se izve iz po* učenih krogov, sta razpravljala o spornih vprašanjih, ki obstojajo med obema drža« vama, med temi zlasti tudi o rešitvi spora glede Belja. Razgovori se bodo še nadalje* vali.
Dvojni samomor s strahovitimi posledicami
Same motile a sta se zadušila s svetilnim plinom in povzročila eksplozijo ter požar v hotelu — Trije hotelski uslužbenci po eksploziji hudo poškodovani
\Vlener-Neustadt. 7. marca d. V nekem tukajšnjem hotelu sta se davi nastanila neki moški in ženska, ki sta se prijavila z imeni Franc Rieger in Ana Hassinger Kmalu po večerji sta odšla v dodeljeno iima sobo in sta vrata skrbno zaklenila in za-cahmla Proti jutru so opazili hotelski nameščenci da zaudarja iz njune sobe po svetilnem plinu. Sluteči nesrečo ali dvojni samomor so odhiteli po sekire in luč Je-dva pa so malce odprli vrata že je sledila silna eksplozija Od sveče se ie vnel svetilni plin in ekpslodiral. Trije navzoči hotelski uslužbenci so se takoj zrušili na tla.
vsi obliti s krvjo In težko ranjeni. Poleg tega je nastal požar, ki je grozil vpepeliti hotel. Na pomoč prihitevša požarna bramba je ogenj naglo udušila in prodrla v sobo obeh nesrečnikov, našla pa je oba mrtva Na mizi so našli še nekaj fragmentov poslovilnih pisem, ki pa so nečitljivi, ker je plamen uničil skoro vse pisanie Tako se glasi eden preostalih fragmentov: »Predraga mi Cilka, oprosti mi. jaz nisem mogel drugače. Policija dosedaj še ni ugotovila identitete obeh samomorilcev. Domneva, pa, da je mož neki brezposelni delavec Fr Bohm z Dunaja.
Pred končno odločitvijo o načinu poroke
Po informacijah beograjskih listov je mimsterijaina komisija že končala svoje delo
Beograd. 7. marca. r. Veliko zanimanje vlada v vseh pravniških krogih in tudi v drugi javnosti za to. kako bo v novem državljanskem zakoniku rešeno vprašanje zakonskega (bračnega) prava. Beograjska »Politika* je priredila te dni anketo, pri kateri so sodelovali najodlične.iši predstavniki pravniških in cerkvenih krogov ter ženskih organizacij. Anketa seveda ni dala iasne slike, za katero solucijo je večina. Mnenja so bila zelo deljena. Eni so se zavzemali za to. da ostane še nadalje v veljavi sedanji cerkveni brak, drugi so se zavzeli za uvedbo obveznega civilnega zakona, zopet tretji so bili za to. da se uvede civilni zakon kot obligaten. dočim bi ostal cerkveni samo fakultativen.
Med tem je komisija v ministrstvu pravde, ki ji je bila poverjena sestava bračnega prava, dokončala svoje delo. Kakor poroča današnja »Politika«, je v
zakonskem načrtu, ki pa bo sedaj še predmet temeljitega proučevanja, rešeno to vprašanje na naslednji način:
Komisija je sprejela kot obligaten cerkveni brak. Le v slučaju, kjer bi vera onemogočala bodočim zakoncem sklenitev zakona, je predviden civilni brak. tako zvana civilna poroka v sili. Dočim ie torej sklenitev zakona v novem zakonskem načrtu prepuščena docela cerkvi, si je država pridržala pravico sodstva o ločitvi, vendar pa na podlagi določb dotične cerkve, kateri pripadata zakonca.
Toda to je zaenkrat samo še načrt. Kakor poroča »Politika«, prevladuje v merodajnih krogih mnenje, da bi biio treba osvojiti fakultativni civilni in cerkveni brak, tako da bi bilo vsakomur dano na prosto, da se poroči cerkveno ali civilno ali pa oboje.
Priprave za zasedanje zakonodajnega sveta
Najprej pridejo na vrsto zakon proti konrociji in zakon o odvetnikih, pripravlja pa se zakon o vrhovni državni upravi in
državljanski zakonik
Beograd, 7. marca č. Tajnik vrhovnega zakonodajnega sveta pripravlja zakonske načrte, da bi se vrhovni zakonodajni svet mogel takoj v početku hitro lotiti dela. Nekateri zakonski predlogi so že gotovi, poudarja pa se, da zakon o vrhovni centralni upravi za sedaj še ne bo predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ker se bo še enkrat revidiral.
Gotov je že zakon za pobijanje koruocije. ki se bo imenoval zakon o zlorabi uradne dolžnosti. Ta zakonski načrt ie ostal v glavnem nespremenjen ter je izdelan na podlagi sličnih osnutkov iz prejšnje dobe. Imel bo pa retroaktivno moč, tako da bo dopuščal preiskavo izvora premoženja oseb, ki so osumljene korupcije.
Istotako je že izdelan v ministrstvu pravde zakon o advokatih, ki se bo v nekaterih vprašanjih razlikoval od dosedanjih M ko-nov, ki jih je sprejela bivša Narodna skupščina. Med raznimi izpremeinbami ie najvažnejša ta, da se bo po novem zakonu za advokatski staž zahtevalo namesto treh let pet. Poleg tega se bodo z novim zakonom o advokatih izpremenile tudi določbe o disciplinarnem postopanju za advokate. Ministrstvo pravde bo obenem dobilo pooblastilo za določitev področja in sedežev advokatskih zbornic.
Izdeluje se tudi novi državljanski zakonik in so posebne komisije ministrstva pravde že obdelale poglavja o obveznem pravu, o pupilarnem pravu in stvarnem pravu.
Pravilnik k zakonu o dosegi pokojnine
Poostrena kontrola nad bolezenskimi upokojitvami — Za dosego pokojninske pravice je potrebno 10 let efektivne službe
Beograd, 7. marca, p. V zvezi z novim uradniškim zakonom se doznava na merodajnem mestu, da bo sprejeta tudi posebna uredba o tolmačenju uradniškega zakona. Zlasti polaga vlada veliko važnost na to, da bi se ne zlorabljale določbe, o katerih dobe državni uradniki že z 10 leti efektivne državne službe pravico do pokojnine. V Beogradu bo osnovana posebna zdravniška komisija, ki bo pregledala vsakogar, ki bi po desetih letih službe zahteval upokojitev iz zdrvastvenih razlogov. Komisija bo imela nalogo, da postopa zelo
rigorozno. Ta odredba bo naperjena zlasti proti ženskemu uradniškemu osob-ju in učiteljicam, ki so česio zahtevale upokojitev iz zdravstvenih razlogov, nato pa se poročile. Razen tega bo uredba tolmačila uradniški zakon tako. da bo za dosego pokojnine potrebnih efektivnih 10 let službe. V to dobo se ne bo računala doba. ki so jo prebili posamezni uradniki kot pogodbeni uradnik', kot dnevničarji ali v vojaški službi. Šele po desetih letih efektivne službe se bo vračunala v penzijo tudi ta doba.
Delovni program prometnega ministrstva
Beograd, 7. marca r. Današnji beograjski listi poročajo, da sestavlja prometno ministrstvo podroben delovni program za daljšo dobo. Ta program zaenkrat ne predvideva nikakih večjih novih investicij, ker je prometno ministrstvo mnenja, da je treba najprej izpopolniti in popraviti obstoječe ustanove državnih železnic. Zlasti bo treba temeljito popraviti in izpopolniti vse one proge, na katerih se vrši mednarodni promet. Računa se, da bo za dela, ki jih predvideva ta delovni program prometnega ministrstva, potrebna vsota okrog 1 milijarde. Ker pa ni računati s tem, da bi moglo prometno ministrstvo kriti te izdatke iz svojih rednih dohodkov, se razmotriva možnost, da bi se ta potreba krila s posojilom.
Privatne srednje šole
Beograd, 7. marca r. V zvezi z novim srednješolskim zakonom so se širile vesti, da bodo z uveljavljenjem novega zakona ukinjene vse privatne iti konfesijonalne šole. Z merodajnega mesta se te vesti de-mantirajo v toliko, da novi srednješolski zakon sicer dopušča privatne šole. vendar pa Ie pod zelo strogimi pogoji. Dovoljenje bo izdano samo tam, kjer bo dokazano, da je na razpolago kvalificirano učno osobje, dalje vsem predpisom odgovarjajoči prostori in da je učni program v popolni skladnosti z učnim programom državnih srednjih šol.
A 'ijenca ministra dr. Korošca
Beograd, 7. marca č. Danes popoldne je bil sprejet od kralja v avdijenci prometni minister dr. Korošec.
Minister Savkovič v avdijenci
Beograd. 7. marca č. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijenci minister za javna dela Stevan Savkovič, ki je predložil ob tej priliki vladarju v podpis več ukazov o osebnih izpremembah v njegovem ministrstvu.
Iz državne službe
Beograd, 7 marca r. Za šefa šumske uprave v Kavadaru je imenovan dosedanji šef šumske uprave v Parafiinu Gregor Si-ter.
Masarykova proslava v Beogradu
Beograd, 7. marca. p. Nocoj ob pol 6. se je vršil na češkoslovaškem poslaništvu sve* čan sprejem povodom 79. rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka. Sprejema so se udeležifi vsi čla« ni vlade, celokupni diplomatski zbor, za* stopniki češkoslovaških in jugoslovenskih udruženj ter predstavniki najodličnejše beograjske družbe.
Skupščina Srbske akademije znanosti
Beograd, 7. marca. p. Ob navzočnosti za« stopnika kralja se je vršila danes redna letna skupščina Srbske akademije znano* sti. Zborovanje se vrši vsakoletno na dan 22. februarja po starem koledarju t. j. na dan obletnice proglasitve Srbije za kralje* vino. Zborovanju je predsedoval predsed* nik Slobodan Jovanovic. Po poročilu, ki ga je podal tajnik Belič, so bile razdelje* ne nagrade, nakar je sledila izvolitev no* vih članov, katerih imena so bila že objav« ljena.
Odhod poslanika Lazareviča iz Prage
Praga, 7. marca. p. Dosedanji jugosloven* ski poslanik v Pragi Branko Lazarevič je sinoči odpotoval na svoje novo mesto v Varšavo. Na kolodvoru so se poslovili od odhajajočega diplomata, ki si je tekom svojega delovanja v češkoslovaški prestoli* ci pridobil simpatije v vseh krogih, v ime* nu vlade zastopnik zunanjega ministra dr, Krofta in ves diplomatski zbor. Dr Laza* revid se je v prisrčnem nagovoru zahvalil za izkazane simpatije ter povdarjal, da bo ohranil Prago vedno v najlepšem spominu.
Kongres slovanskih filologov v Pragi
Beograd. 7. marca r. Znani učenjak prof. dr. Murko v Pragi je pozval filologe v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, naj se udeleže kongresa filologov, ki bo meseca julija v Pragi. Prvotno se je mislijo, da bi se ob tej priliki vršil samo vseslovanski kongres. Ker pa so došle prijave za udeležbo tudi iz Amerike, Dans-ke, Anglije, F-ranoioe, Finske, Italije. Nemčije, Litve, Avstrije, Grške in Švedske, bo kongres dobil širši mednarodni snačai.	- —
Strogi predpisi za poštne uslužbence
Okrožnica poštnega ministra vsemu podrejenemu csobju — Malomarnost v službi bo kaznovana z odpustom iz državne
službe
Eccgrad, 7. marca p. Ministrstvo za poŠte in brzojav je izdalo na vse podrsjeno osobje okrožnico, ki določa:
Uradniki in uslužbenci podrejenega reso-ra morajo vršiti dolžnosti po zakonih in zakonitih naredbab vestno, marljivo, nepristransko in nesebično, upoštevajoč okrepitev države in splošne državne interese ter
se izogibati vsemu, kar bi škodovalo poverjeni jim dolžnosti. Zakonite odredbe predstojnikov se morajo izvršiti takoj in brez ugovora. Službena poštna, brzojavna in telefonska tajnost se mora čuvati dosledno in najstrožje. Vsi uslužbenci in uradniki morajo varovati svoj ugled in ugled svojih predstojnikov ter se izogibati vsemu, kar more škodovati ugledu in zaupanju, ki ga zanreva njihov položaj. V službenem občevanju z državljani morajo biti uslužni in vljudni. V službi morajo biti ves čas, ki je za to določen, ter se ne smejo odstraniti s svojega službenega mesta brez
dovoljenja svojih predstojnikov. O vsaki odsotnosti morajo naikasnee v 24 urah obvestiti svoje predstojnike ter jo opravičiti. Delo se mora izvrševati hitro in brez odlašanja. O vsaki privatni pritožbi se mora po proučitvi cele zadeve izdati sklep ter ukreniti vse potrebno, da se nedostatki takoj in temeljito odpra\ijo. Za vsako nasprotno postopanie bo prizadeti uradnik aii uslužbenec odpnščen iz državne službe. Če pa je že dobil pravico do pokojnine, se bo uvedlo proti njemu disciplinarno postopa-ne. Neposredni in . posredni predstojniki vseh ustanov v resoru ministrstva za pošte in brzojav imajo najstrožjo dolžnost, da v smislu te odredbe stalno in najvestnejše kontrolirajo delo ter obnašanje svojih podrejenih, njim samim pa priporoča minister, naj s svojim delom in obnašanjem ob vsaki priliki in na vsakem mestu prsdnjačijo z dobrim vzgledom.
Obnavljanje premeta na sušaški progi
Sušak, 7. marca n. Od jutri dalie bo vozi! na progi Zagreb-Sušak še en osebni vlak, ki bo odhajal s Sušaka ob 8.55 ter prihajal v Zagreb ob 15.20. iz Zagreba pa odhajal ob 12.15 ter prihajal na Sušak ob 19.30. Tako bosta odslej vozila na Sušak iz Zagreba dva osebna vlaka poleg enega zbiralnega. Promet z brzov]aki bo obnovljen koncem drugega tedna.
Vseslovanski sokolski zSet v Parizu?
Beograd. 7. marca p. Iz Pariza poročajo, da se bo vršil na inicijativo tamošnjega ruskega Sokola letošnjo jesen v Parizu veliki vsesokolski zlet., ki se ga bodo udeležili juaoslovenski, češkoslovaški, poljski in ruski Sokoli, ter po vsej verjetnosti tudi bolgarski junaki. Te dni se je vršila v Parizu seja pripravljalnega odbora, ki je sestavil obširen program za te svečanosti. Na prireditev bodo povabljeni poleg francoske vlade tudi predstavniki vseh slovanskih držav in narodov.
Telefonska zveza med B anatom in Švico
Beograd, 7. marca č. Minister pošte in brzo-java je odredil, da se otvori telefonski promet med Paračevom, Vršcem, Tomašinom, Vel. Ki-kir.do in Vel. Bečkerekom ter vsemi švicarskimi telefonskimi postajami.
Novi generalštabni oficirji
Beograd, 7. marca r. Po odredbi vojnega ministra so uvrščeni v generalštabno stroko sledeči oficirji: inženjer major Anton Patre, artiljerijski major Aleksander Sto-jičevič, zrakoplovni major Dragutin Savič, pešadijski ciajer Gjorgje Dunjič, artilerijski major Stojadin Milenkovič. pešadijski majorji Mirko Burja, Jurij Nušič in Sveto-zar Orlovič, konjeniški major Dimitrije Put-nik in pešadijski kapetan I. ki. Ivan Pre-zelj.	_
V zadnjem hipu smrii rešena rodbina
Zagreb. 7. marca n. Danes bi se skoro ponesrečila vsa družina vratarja Mežnariča v veliko županskem poslopju na Trgu Stje-pana Radiča (bivšem Markovem trgu). Včeraj popoldne so v bližini poslopja kopali delavci jarek, da bi našli plinovo cev, ki je bila poškodovana. V pretekli noči. ko je Mežnaričeva družina že vsa spala v svojem pritličnem stanovanju je iz počene cev: uhajajoči plin prodrl skozi tla njihovega stanovanja ter vse omamil razen Mežnariča samega. Ta se je k sreči še v zadnjem hipu prebudil, opazil pretečo nevarnost, odprl okna in vrata ter alarmiral rešilno postajo, ki je nezavestne člane rodbine prepeljala v bolnico.
Dečje okrevališče zagrebške občine
Zagreb, 7. marca. e. Mestni socijalni odbor je na svoji seji, ki se je vršila te dni. sklenil, staviti ministrstvu za socijalno politiko predlog, naj bi ministrstvo odstopilo bivši Ladislavov dom v Crikvenici mestni občini ali pa ji ga dalo vsaj v najem. Mestna občina bi v tem domu uredila moderno okrevališče za deco.
Zaostanki v ministrstvu trgovine
Beograd. 7. marca č. Minister za trgovino je imenoval sipecijalno komisijo, sestoječo iz na-čeklikov posameznih oddelkov ministrstva za trgovino, ki ima nalogo, da tekom desetih dni pripravi vse pogrebno za rešitev vseh zaostalih prošenj glede izdaje obrtnih listov tujim državljanom. Te prošnje datirajo večinoma še iz prejšnje dobe. V zadnjem času so se namreč nervrestano množile pritožbe, da se ti spisi ne rešujejo- Minister trgovine ie zaradi tega odredil, da se čimprej rešijo vsi zaostali spisi, v bodoče pa se morajo vsi spisi reševati po vrst-pcm redu, po katerem prihajajo v ministrstvo.
Požar sredi Beograda
Beograd, 7. marca č. Danes ob 1. popol-dne je nastal požar v bazaru Sloga, nameščenem v neki starejši hiši na vogalu Tera-zij in Skopljanske ulice, ki je last zapuščinske mase Nikolc Pašiča. Ker se nahaja jo v bližini druge trgovine, je bila nevarnost zelo velika, da se požar razširi. Došlim ognjegascem pa se je posrečilo požar loka-Iizirati.
Zaklad na dnu morja
London, 7. marca d. italijanski družbi, ki je prejela pred letom dovoljenje, dvigniti zaklade pred 240 leti po Angležih in Holandcih potopljenega španskega srebrnega brodovja, se je posrečilo ugotoviti mesto, kier leže potopljeni zakladi. Strokovnjaki cenijo vrednost potopljenega srebra na dr/e milijardi dinarjev.
čestitke ob 79ktisici predsednika Masaryka
Praga, 7. marca g. Predsednik republike Masarvk .ie slavil danes telesno in duševno čil 79. obletnico rojstva. Dopoldne so se vršili oficijelni sprejemi, ki so se jih udeležili zastopniki diplomatskega zbora, vlade. parlamenta, armade in raznih oficijel-nih organizacij. Velika popularnost, ki jo uživa predsednik Masaryk, se kaže v brezštevilnih darovih in čestitkah, ki jih je prejel predsednik iz vseli delov republike. Posebno veliko ie število košar s cvetlicami, dalje slaščic, vkuhanega sadja, čokolade, ki so jih poklonile dekliške šole, dal.ie slike otrok in pravljice, ki so jih na čast predsednika pisali otroci, Med darili je tudi mnogo slik Zanimiva med njimi ie slika, ki io je sestavi! neki brivec iz samih las. Brzojavne čestitke so poslale šole in organizacije. večinoma v vezani besedi, kar kaže, kako priljubljen in spoštovan je predsednik po vsej republiki. Med množico brzojavnih čestitk so tudi čestitke italijanskega in belgijskega kral.ia ter predsednika francoske republike.
novinarjev J. Hoiecek na mrtvaškem odru
Praga, 7. marca h. Pogreb pokojnega Jo« sipa Holečka se bo vršil v soboto dne 9., ob 3. popoldne izpTed panteona narodnega muzeja do krematorija na Osrednjem po« kopališču. Občinstvo bo imeln dostop do krste v soboto od 11. do 1. popoldne. Pred otvoritvijo sprevoda bodo pri panteonu go« vorili predsednik Narodnega sveta pošla* nec Proktrpek. za češko akademijo pred« sednik prof. Zubatv, za novinarje urednik »Vemkova« Anton Nečasek iri za uredni« štvo »Narodnih Listov«.. čegar član je bil pokojni Holeček, dr. Kramaf. Koncem me« seca marca se bo vršila na inicijativo Na« rodnega sveta, novinarske organizacije in če.škoslovaško«jugoslo venske lige slovesna panihida. Češkoslovaško«jugos'ovenska liga in češkoslovaški Narodni svet bosta izdala na čast pokojnega spominski list.
Problem diktature
»T	V«**
v Nemczji
Berlin, 7. marca d. V krogih desničarskih strank se uporno širijo govorice, da bo imela Nemčija v kratkem času de^.ičarsko vlado. Desničarji stavljajo posebne nade na intervencijo predsednika Hindenburga. ako propadejo vsi poskusi rešiti trizo se-danie vlade na zadovoljujoč način. V tem primeru baie misli vpostaviti Hindenburg desničarsko diktaturo, ki pa ji ne bi nače-loval voditelj nemških nacijonalistov Hu-srenberg, nego bivši državni kancelar Lu-♦her, ki vzdržuje stalne stike z nemškimi nacijonalci. Vend?r pa zatrjujejo levičarji, da na kako uvedbo desničarske diktature v Nemčiji ni niti misliti in da vživata glavna nositelja levičarskega kurza kancelar Miiller in predsednik pruske deželne vlade Oto Braun polno zaupanje Hindenburga;
N^čiia s* brassi Trockega
Berlin, 7. marca. d. Nemška vlada je na« ročila poslaniku v Angori, da naj povpraša turško vlado, da«li želi Trockij nemški vi« zum samo za čas eventualnega zdravljenja v katerem izmed nemških zdravilišč, ali za stalno bivanje. Nemčija je pripravljena do« voliti Trockemu bivanje samo za čas zdrav« Ijenja in še to le s nogoiem. da bo že imel dovoljenje katerekoli države za stalno na« selitev.	j
Carigrad, 7. marca. g. Zdravstveno sta« ' nje Trockega se ie zboljšalo, vendar je še v zdravniški oskrbi. Trockij bi lahko zapu« stil sovjetski konzulat, ver,dar se te oko!« nosti zaradi slabih vremenskih prilik ne , poslužuje mnogo Njegov sin sc giblje pro« i sto v mestu, vendar ga stalno spremlja j turški policijski uradnik v civilu. Dasi sina ! Trockega često ustavljajo, je zelo rezervi« ran in izj -alji samo, da je tajnik svojega očeta.	j
Konsolidacija Balkana
Že pred tedni se je napovedovalo, da bo marčpo zasedanje Društva narodov važno tudi v tem pogledu, ker se bodo ob tej prii ki sestali vodilni diplo-matje balkanskih držav ter se bo pri tuj priliki razpravljalo o marsikaki važni tekoči zadevi. V zvezi s tem objavljajo v zadnji dobi vnanji listi komentarje situaciji na Balkanu in se v njih izražajo zeio ugodno o razvoju odnošajev med balkanskimi in sosednimi podonavskimi državami.
Resnica je, da se je ženevska atmosfera izkazala kot ugodno torišče za laz-govore med državniki. Pa tudi to je resnica, da kaže celotna politična situacija na odločno izboljšan ie. Predvsem je sedaj že definitivno znano, da se je med Jugoslavijo in Grčijo dosegel sporazum in da je končno tudi solunsko vprašanje rešeno. Ob priliki povratka grške delegacije iz Ženeve bo bržkone v Beogradu slovesno podpisan sporazum o tem in poglavitna ovira dobrim odnošajem med našo in grško državo bo s tem odstranjena. Nadaljnji odno-šaji med obema sosedama se bodo mogli odslej razvijati normalnim prijateljskim potom.
Prav tako se izboljšanje razmerja med nami in Bolgari ocenjuje zeio ugodno in se naglasa ogromna važnost že samega dejstva, da so po tolikih letih jugoslovenski in bolgarski delegati prvič zopet sedli k skupni mizi na pogajanja. Dosedanji potek pirotskih razgovorov opravičuje, najboljše nade. Tudi v Bolgariji se situacija presoja zelo J simpatično. Ne da se prikrivati, da bi : mogel bolgarski nastop v Ženevi o priliki razprav o manjšinskem vprašanju i napraviti precej neugoden \ tis pri nas, j vendar je upati, da bo tudi ta opasnost j potekla brez večjih posledic in da se i' bo moglo delo, pričeto v Piratu, r.a-| dal jeva ti v istem duhu in z enakimi uspehi tudi zanaprej. Pripravljajo se po-■ gajania za trgovinsko pogodbo med Ju-! goslavijo in Bolgarijo: bolgarski gospo-: darski krogi se zavzemajo za gospodarske stike ter so predložili sofijski vladi svoje želje v tem pogledu in. kakor se javlja, tudi že svoj načrt za pogodbo. Normaliziranje odnosno orčeterf stvarnega kontaKta med državnani obeh slovanskih balkanskih držav bi bil gotovo najboljši uvod za resnično in trajno izboljšanje odnošajev med njima.
V razmerju do Madžarske se scer ne da reči kaj posebno ugodnega, prav tako pa tudi ni nasprotnega. Ž zadovoljstvom je vzel svet na znanje težnjo, da se nerešena vprašanja, kakor je na primer zadeva z odškodnino za razlaščeno habsburško posestvo v Belju. uredijo v neposrednih pogajanjih med Madžarsko in Jugoslavijo. Dogovor, ki se je v j£.m smislu sklenil te dni, je vodilne krogi v Ženevi spravi! v zelo dobro voljo, zakaj s sličninii spo ri se Društvo narodov peča zelo nera do. Zato se je z zadovoljstvom vzel na znanje tudi ugoden potek dosedan neposrednih pogajam med rumunsko in madžarsko delegacijo v Opatiji in San Remu in še bolj sklep zastopnikov obeh držav, da se vprašanje ne postavi na dnevni red sedanjega zasedanj'!, kar kaže na uverjenje. da se bo mogel doseči v direktnih razgovorih tudi Končni uspeh.
Tako ima inozemstvo vtis. da se ipal tudi Balkan konsoiHdira in da se tudi tu politični spnri likvidirajo, dosedanja nasprotstva pa izgubljajo ostrino. Pod perspektivo te ugodne presoje se morajo tudi ostali še nerešeni problemi premo tri v a ti mirneje, pa naj se tičejo balkanskih držav samih ali pa drugih, izvenbaikanskih sil.
Revizija zakona o advokatih
Zakon o advokatih, ki ga je sprejela še bivša Narodna skupščina lani novembra meseca in ki bi moral 19. t. m. stopiti v veljavo, ker je bil objavijen v »Službenih Novinah« 19. decembra lanskega leta. bo po poročilu včerajšnjega »Vremena« revidiran v toliko, da se bodo izpremeniic določbe o advokatskem stažu in o disciplinarnem costopanju advokatskih zbornic. Razen tega bo črtan eden izmed posledi^ih č^enev, ki govori o notarjih in ki ga bivša Narodna skupščina dejansko ni spreje.a ter je prišel v besedilo na način, ki ni bi določen v parlamentarnem poslovniku.
Po sedanjem zakonu, ki sploh ne bo dobil obvezne moči, je biio določeno, da mora biti oseba, ki hoče biti vpisana na imenik advokatov, po dovršeni pravni fakulteti eno leto v službi pii rednem sodišču, dve leti pri advokatu, leto dni pa pri državnem pravdniku ali notarju ali v administrativni službi. Ta pripravljalna služba, ki bi po tem zakonu imela trajati štiri leta, se bo z novim zakonom podaljšala na pet let.
Druga izprernemba se bo izvršila v določbah o disciplinarnem postouanju zbornice, pri četner se bo poveča'a pravica nadzorstva ministra pravdo nad advokati in njihovim delom. Po zakonu o advokatih ima zbornica uvesti disciplinarno postopanje proti advokatom, ki svoje službe ne vrše pravilno. V zakonu samem pa ni nobenih sankcij za primer. ako bi od zbornice v to določeni funkcijonar ne hotel vršiti svojih dolžnosti. Zato bo ustavljena določba, da bo lahko minister pravde zahteva! od advokatske zbornice, naj im.nuje novega funkcijonarja. Ako bi tudi to ne zaleglo, bo imel minister pravico advokatsko zbornico razpustiti te' imenovati vladnega komisarja za izvrševanje poslov do izvolitve novega odbora.
Končno bo iz zakona črtan čl. 122, ki pravi, da morejo advokati, ki so 1. junija 1928. na področju zagrebškega banskega stola poleg advokature izvrševali tudi poklic notarjev, izvrševati z uveljavljenjem novega zakona oba poklica, ako so si izrecno pridržali tio-tarijat.
Nova redakcija zakona o advokatih je v ministrstvu pravde že izvršena in zakon je bil že izročen ministrskemu predsedniku.
Zanimivi podatki iz letnega poročila Narodne banke
Narodna banka je izdala za svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, obširno tiskano poslovno poročilo. Izvleček 17. odlomka, ki se nanaša na posle Narodne banke z državo in na devizno poslovanje smo že objavili.
Razdelitev kredltcv
Glede kreditne politike Narodne banke, posnemamo iz objavljenih številk, da je znašla koncem preteklega leta skupna vsota odobrenih kreditov 1483 milijonov Din (napram 1503 milijonom Din koncem leta 1927). Od te skupne vsote odobrenih - kreditov je odpadlo na Beograd 576 milijonov Din (1927. 575 milijonov Din), na podružnico v Zagrebu 2113 milijonov Din (23S), na podružnico v Ljubljani 129 milijonov Din (129), na podružnico v Sarajevu SO milijonov Din (85), na podružnico v Skop-Iju 56 milijonov Din (55), na podružnico v Nišu 54 milijonov Din (58), na podružnico v Splitu 46 milij. Din (37), na podružnico v Mariboru 43 milijonov Din (45), na podružnico v Osijeku 40 milijonov Din (48) in na podružnico v Novem Sadu 41 milijonov Din (38). Razdelitev kreditov na posamezne podružnice in na centralo se torej v preteklem letu ni bistveno spremenila. Razdelitev portfelja menic pa je bila Koncem preteklega leta naslednja (v oklepaiih podatki za leto 1^27-): Beograd 690 milijonov Din (717), Zagreb 198 milijonov Din (146), Ljubljana 69 miliionov Din (70), Skoplje 6, milijonov (G8). Niš 50 milijonov Din (51), Sarajevo 47 milijonov Din (46), Novi Sad 45 milijonov Din (41), Snlit 43 milijonov Din (29) in Maribor 43 milijonov Din (43). Nazadovanje opažamo pri centrali v Beogradu, dočim se je oortfelj menic v zagrebški in zlasti splitski podružnici povečal. Poleg rednih kreditov v zgoraj označeni višini je bilo koncem preteklega leta še 7.a 645 milijonov Din sezijskih kreditov, glede katerih poročilo ne navaja podatkov po podružnicah.
Aagkški načrt za ciaejiiev brezposelnosti
London, ■ 7. marca, (lo.) Kakor poroča »Dailv Mail« bo Anglija ustanovila v Ju?« ni Afriki nov angleški protektorat, ki bo sedemkrat večji kakor Anglija in s šestino prebivalstva angleške države. Nova kolo« nija bo naspala s spojitvijo kolonij Kenija. Uganda in Tanganjika. Angleška vlada na« merava najeti za eksploatacijo te kolonije veliko posojilo, katero bo uporabila za gradnjo želcznic in za investicije v rudni« kih in v drugih gospodarskih podjetjih, poleg tega misli naseliti v tem novem pro« tektoratu večje število brezposelnih rudar« iev. kar je že včeraj namignil predsednik Rakhvin rudar>ki dcputaciji. ki je pnšla k njemu intervenirati zaradi vedno boli na« raščajoče brezposelnosti med angleškimi rudarji.
Angin? m 8o?gi «Wavnik
Podpis bolgarsko - turške pogodbe
An gora. 7. mrrca. (be.) Tu je bila podpisana bolgarsko - turška nevtrnlitelna in razsodisčna pogodba. Pogodbo sla podpisala turški zunanji minister in bolgarski poslanik.
Provlzorij nemškega proračuna
Pprlin, 7. mamo. d. Državni finančni minister je predložil nemškemu državn-mu zboru v odebrtev zasilni proračun. Ta pro-vizorij ie potreben, ker je bil šele predvčerajšnjim predložen redni proračun za L 1929. in ga ne bo mogoče pretresti do pri-četka novega proračunskega leta.
Alzaški katoliki za separatizem
Pariz. 7. marca. s. > Mat i nt poroča iz Strasboursra, da je na odgovor poslanca Da-lacliera ob'fv;lq liga alzaških katolikov manifest. da —- 'ra Duladierovo listo za novo vojno n - "''iškim katolikom. Liga bo pričela | , Alzaciji z živahno prolipro-pagando.
London, 7. marca. s. Delovni minister odpotuje v soboto v Ženevo, da obrazloži j tamkaj stališče angleške vlade, glede \va« ! shingtonske pogodbe o 4Sumem dclovniku
I' na teden, Kakor .se zatnuje. jc priprav! ien načeloma pristati na konvencijo, vendar pa bo odklonil skorajšnjo ratifikacijo kon« , vcncije. ker jc trenutno neizvedljiva jn ce» ! lo škodljiva Gotovo ie, da bi bilo mogoče j na iti holiši cjttem. čc b' se ratifikacija konvencije nekoliko odgodila.
Končregacije rjonovno pred francosko zbornico
Pariz, 7. mnrca s. Ministrski svet je odobril besedilo določb o misijonskih kongresacrnh, ki ie bilo sprejeto v zmian!em odboru zbornice in siklenM. da naj bi b'li dotični členi zbrani v posebnem osnutku. Vlada bo zahtevala, da se o nilih razpravlja dne 14. t. m. in stavila cbenem vprašanje zaupnice.
Stanovanjska zaščita v Češkoslovaški
Praga. 7. marca h Poslana1™ zbornica je imela dane? seio, na kateri so bili snreieti stanovanjski zakoni, kakor jih je predlagala vlada. Obstoječa zaščita najemnikov se po teh zakonih podaljša do 30. oktobra t. 1.
Razne nesreče
London, 7. marca (lo.) Prt postaji Bolton je trči! osebni vkk ob tovorni vlak, ki je stal na •positajfi. Ranjenih ie bilo 15 oseb.
Funcha!, 7. marca (lo.) Pri Sao Vicer.te na severni obali Madeire je velikanski zemeljski plaz zasul več hiš in ljudi ter odnesel mnogo živine v merje.
Paderborn. 7. marca. g. Naiiepli grad Westfalske Hamborn je postal žrtev plamena. Zaradi pomanjkanja vode se je pežar naglo razširil in grad popolnoma pogorel. Med dragoceno opravo je bilo mogoče re siti le neznaten del.
Los Angele«, 7. marca, (be.) V tukajšnji razstavi je izbruhnil ogromen požar. Zgo relo je med drugim 350 avtomobilov in več letal. Škodo cenijo na 1 j/, milijona dolarjev.
Lvov. 7. marca. d. V Zaravnem je včeraj vpepelil požar zgodovinsko palačo knezov Čartoriskih. posrečilo pa se je z največjim naporom rešiti neprecenljive zbirke starega pohištva in daleč znano dragoceno knjižnico.
Ameriška tehnična pomoč za Rusijo
Moskva. 7. marca. d. Sovjetska trgovska misija v Newyorku ie sklenila z zastopniki General Electric Corporation pogodbo o tehnični pomoči, po kateri ruska industrija lahko izkorišča vse izume in patente le firme. General Electric Corporation se .ie tudi obvezala izučiti večje število ruskih tehnikov v svojih obratih in poslati v Rusijo kot inštruktorje ameriške inženjerje.
Slikar Michetti umrl
— Florenca, 7. marca. Znameniti italijanski slikar Paulo Michetti je umrl. Michetti, ki je bil prijatelj d'Anuncija, je bil senator, vendar pa se ni udeistvoval v politiki.
Tudi za tuje dinlomate velja prohibicija
VVashington. 7. marca, (be.) Državni urad je sklenil, da bo onemogočil inozemskim poslaništvom gobavo alkoholnih pijač. Kakor poročajo, bo diplomatski zbor proti tej odredbi protestiral.
Nevarna hriba v Albaniji
Beograd, 7. marca p. Iz Tirane poročajo, da razsaja v Albaniji nevarna epidemija hri.pe. Število snrtnih primerov je nenavadno visoko. V selu Si.iaika pri Tirani je v enem dnevu umrlo 29 Iju-di. Oblasti so ukrenile vse, kar je b:Io mogoče, da preprečijo naduljno širjenje bo-lezni.
Tihotapstvo z mamili v Ameriki
Ne\vvork, 7. marca. d. Pristaniške oblasti so zaplenile veliko nad 60 milijonov dinarjev vredno pošiljko mamil, ki so jih boleli spraviti tihotapci na ameriški trg. Aretirani so bili štirje potMani člani mednarodne družbe za tihotapstvo z ma:nili. Pri zaslišanju so priznali, da je bTi v tej tihotapski kupčiji udeležen tudi pred nedavnim umorjeni liazardni igralec Arnold Rothstein.
Katastrofalen potres
Duna). 7. marca s. Osrednji meteorološki zavod sporoča, da so seizmograiični aparati zabeležili ob 2.46 zjutraj katastrofalen potres, čigar srediSče je bilo oddaljeno do 9200 km. Aparati so prešli v normalno lego §ele po treh urah, to je malo pred šesto uro zjutraj.
Dotok deviz cwl inozemskih posojil
Glede dotoka deviz, iz inozemskih j>o=o jil navaja j^orcčilo zelo zanimive podatke. Tekom preteklega leta je znašal skupni pritok deviz od raznih inozemskih posojil v našo državo 1 milijardo 243 mili'onov Din, in sicer od reparacij '215 milijonov Din, od posojila beograjske občine 60 milijonov Din, od posojila Državne hipotekar-ne banke 112 milijonov Din. od švedskega posojila 283 miliionov Din. od druge transe Blairovega posojila (za gradbo jadranske železnice (399 mili.-onov Din in od kratkoročnega posojila unrave monopolov 144 milijonov Din. V primeri z dotokom deviz od posojil v letu 1927. opažamo le malenkostno nazadovanje, kajti v letu 1927. smo dobili iz Blairovega posojila 625 milijonov Din, iz posojila Državne hipotekarne banke (Seligmann) 59G milijonov Din in od posojila beograjske občine 107 milijonov I)in, skupaj 1 milijardo 328 milijonov Din. Dotok teh deviz je znatno olajšal vzdrževanje stabilnosti dinarja. V zvezi z gorn i-mi podatki je zanimivo, da so se po statistiki trgovinskega ministrstva v letu 1927. povečale vloge pri 658 denarnih zarodih v naši državi le za okrog 800 milijonov Din na 7 milijard 450 milijonov Din Zadolžitev v inozemstvu je bila torej v letu 1927. in 1928. večja, kakor pa ie zr.aSala tvorl-.a domačega kapitala v obliki hranilnih vlog.
Obrestna mera
Glede obrestne mere navaja poročilo, dt je diskontna obrestna mera pri Naro.lni banki osiala že deveto leto na višini 6 %. Do povišanja obrestne mere ni prišlo, ker se jc uprava bala. da bo povišanje obrestne mere dalo denarnim zarodom povod, da tudi oni dvignejo obrestno mero in ker posledice povišanja ne bi imele tistih uspehov. kakor v drugih državah, kjer igra diskontna politika veliko ulogo. Dalje navaja poročilo dobesedno: »Dispariteta, ki obstoja med bančno obrestno mero in privatno, je zelo velika in se c-skontiranje pri Narodni banki poknzujc kot privilegij malega števila imetnikov kredita, ker Narodna banka v skupnem eskontu v naši državi krije potrebo le z 10 % od skupne kreditne potrebe. Na ta način ni megla nizka obrestna meri imeti močnega vpliva aa pocenitev obrestne mere v splošnem, zlasti zaradi tega, ker pri nas ne obstoiaio še ostali pogoji za to.<t Narcdna banka je lani ukinila kredite vsem onim privatnikom, ki so tu kredit uporabljali za dajanje posojil.
Kovinska in devizna podlaga
Glede kovinske in devizne podlage pa vaja poročilo prvič podatke po dnevnih tečajih. Kovinska in devizna podlaga je znašala koncem preteklega leta (v milijonih Din):
1928. 909.9 77.0 613.0
1927. 976.5 77-0 891.8
v zlatu „ srebru
„ devizah in valutah_
skupaj 1589.9 1945.3 V gornjem pregledu smo navedli tudi podatke koncem 1. 1927., ki so glede deviznega zaklada izračunani na podlagi v poročilu za 1. 1927. objavljenih številk. Iz navedene vrednosti kovanega srebra je razvidno. da računa Narodna banka le z dejansko (ne nominalno) vrednostjo srebrnih novcev. V poročilu je med devizami naveden tudi vezan kredit od 165.2 miliiona francoskfh frankov (1. 1927. 237.6 milijona fr. frankov), ki pa pri vrednosti deviznega zaklada ni upoštevan.
Kovinska in devizna podlaga je napram bilanci za 1. 1927. zaradi večje oddaje deviz zmanjšala za 355 milijonov Din na 1 milijardo 690 milijonov Din. kar predstavlja 30.6% kritje obtoka bankovcev (koncem 1. 1927. je znašalo kritje 33.8 %. koncem 1920. 28.6 % in koncem 1. 1925. 28 4 %, vse računano le na podlagi dejanske tečajne vrednosti zlala in nevezanih deviz). Kritje je torej nekoliko manjše kakor Ma 1927., vendar večje kakor 1. 1926. in 1925.
Kontrola prosvetnih fondov
Beograd, 7. marca. 6. Oddelek za fonde ministrstva za prosveto je pozval vse uprave fondov in druge ustanove, ki razpolagajo z raznimi fondi in ustanovami, naj v smislu obstoječih zakonskih predpisov nemudoma poročajo ministrstvu o stanju fon dov in o višini imovine pesameznih ustanov.
Lanska produkcija premoga
Beograd, 7. marca p. Po statistiki genernhn (Erekcije za rude je bilo v lanskem letu proda-ci.ran.ih v naših rudn.ikih 355.000 ton črnega premoga. 3.655.000 ton rjavega premoga in 1,030.000 ton lignita.
Hmeljski trg
Žatec, 7. marca h. Stanje neizpremenjeno.
1 111
Solnčni dnevi
Ljubljana, 7. marca.
Slovenija se je danes kopala v blagodejnih žarkih pomladanskega solnca. Nikjer Čez dan enega oblaka, ki bi naznanjal skorajšnjo izpremembo vremena. Gorenjski velikani so blesteli v kristalnobeli odeji. Po gorah ie bilo izredno toplo. Tako nam javljajo z 1200 m visoko ležečega Mrzlega studenca. da je bilo tam popoldne pri -+T4 sto-pini Celzija že kar vroče. Sneg izginja kakor kaira. Splošno je bilo davi stanje snega po ravninah od 8 do 15 cm, največ beie plasti je še vedno v bohinjskem kotu in v Kranjski gori.
V Ljubljani je ob zgodnjih jutranjih urah va.cvila megla, ki je nianoma izginila, čim se je na obzorju pojavilo solnce. Temperatura je bila še nekaj rod ničio, a živo sre-br") se je naglo dvigalo ter je pouoldne okoli 14. na prostem doseglo -j-7 Celzija. Bare ueter se polagoma J iga
Vremenska ooročila iz Sloven je
so zjutraj na važnejših prometnih krajih beležila naslednje stanie termometra (v oklepajih prejšnji dan):
Bohinjska Bistrica —S (—3), jasno, snega 30 cm: Kranjska gora —i2 (—14), jasno, snega 50 cm: Jesenice —3 (—41. jasno, snega 10: Tržič —6 (—5), jasno, snega 13: Kamnik —5 (—5), jasno, snega 12: Ljubljana gl. kolodvor —7 (—6). jasno: Celje —5 (—5). jasno: Brežice —7 (—10>, jasno, snega 20: Dravograd-Meža —10 (—10), jasno, snega 15; Maribor gl. kol. — 1 (—11). oblačno, snega 10: Ljutomer —1 (—15), oblačno: Kotoriča —2 (—4). oblačno: M. Janž na Dolenjskem —7 (—11), jasno, snega 13: Novo mesto —5 (—6). jasno: Kočevje —5 (—10), jasno in Rakek —S (—5). Jasno .
Ffzsti-elfevsnje letfa na Sotli
Kekor nam javlja hidrotehnični oddelek ljubljanskega velikega župana, so »;de v Slovenj'! po večini popolnoma proste "^»clu in so globoko oodla pod normalo. Tako beleži Sava nri Krškem d*nes 67 cm pod nor-mab. Edino zavratna Sotla je še vedno v spodnjem toku zamrznjena. Kakor stno že nanovedali je v soboto prispelo iz Zagreba voiaštvo na pomoč krajem, ki so v spodnjem toku Sot'e ogroženi po ledenih masah in eventualnih novodriih. Po nekod so nakoni-čeni ledeni skladi do 70 cm visoko. Oddelek obstoji iz enega kanetana, 1 oodnarednika in 10 mož tehnične čete. Iz Za*rreba je prišel tudi inženi^r. strokovni.?k, č'an vodstva za regulaciio Save. Od sobote daiie neprestano z dinamitom razstreliuieio ledene plošče, ki segalo od sela KHuč tja do Ri^on-cev odnosno do železniškega mo«tu čez Sotlo. Pazstreljevalna dela nočasi napredujejo. Dnevno razstrele prib'ižno do 300 m ledu v dn1?ino. Vojaštvo nodnirajo pri razstreVievalni akciji tudi kmetje iz vseh ogroženih krajev.
Državna taksa na avtomobile
(Pojasnilo avtomobilskega kluba.)
V zadnjem času so se pojavile vesti, da je odpravljena enkratna letna taksa na vozilo in da se pobira ponovno od vsakokratnega lastnika, tako da bi bilo plačati za vozilo, čim menja lastnika, zopet letno takso. Tudi se je pojavila nejasnost glede interpretacije naknadne določbe v višini takse, če menja voz lastnika šele v dragem, tretjem odnosno zadnjem četrtletju.
Višina državne takse 3000 Din, ki jo je plačati v naprej do konca januarja, v Ljubljani in Mariboru do konca februarja. Taksa je odmerjena na vozilo in ne na lastnika. Če se voz med letom proda, nov lastnik ne plača več nobene takse, razen prijavne takse 100 Din.
Kdor kupi med letom nov voz, plača državno takso samo za tisto četrtletje, v katerem je voz kupil, in za ostala do konca leta. Taksa za eno tromesečje se računa na 750 Din. Kdor kupi n. pr. nov voz med
so najlažja pot, po kateri bacili bolezni pridejo v naše telo. Zato čuvajo deco cd nalezljivih bolezni vrata in grla okusne
Anacot - pastilje Dra Wandera
Dobivajo se v vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, kateri v zadnjem času imitirajo povsod poznane Anacot-pastilje.
1. januarjem in 31. marcem, mora plačati 3000 Din, kdor pa ga kupi v času od 1. apri-iado 30. junija, plača samo tri četrtine, to je 2250 Din. Nov voz, kupljen med i. julijem in 30. septembrom, plača 1500 Din, v zadnjem četrtletju kupljen avtomobil, pa samo 750 Din.
Ponavljamo, da se nanaša ta ugodnost na nova, neregistrirana vozila, kupljena med letom, in da vozila, za katera je bila že vplačana letna taksa, niso več podvržena taksiranju za tekoče leto, čeprav menjajo lastnika.
Omenjene olajšave, izposlovane po večkratni intervenciji Avtomobbiiskega kluba, so zopet kerak naprej k olajšanju bremen, ki jih morajo nositi avtomobilisti, ter s tem brezdvomno doprinos Avtomobilskega kluba k razvoju našega avtomobilizma.
Vse p. n. člane Avtomobilskega kluba, ki bi imele glede interpretacije LgorajSnjih ugodnosti s strani oblasti kake pritožbe, naprošamo, da sporoče to klubovemu tajništvu v Ljubljani, Kongresni trg iT.
Tun?®™« — »Iruniz«"*
Pojmi v torkovi št. 54 »Jutra« glede tu* rizma — alpinizma niso točni. O pomenu in razvoju turizma in alpinizma med nami bo pač treba temeljite razprave Besedi tu« rizem in alpinizem že na sebi po obliki značita nekaj kolektivnega, kar obsega različne vsebine, dočim je turistika in al« pinistika udejstvovanje čeloma ali deloma turizma in alpinizma, turist, alpinist pa oseba, ki vrši eno ali drugo
Najobsežnejši pojem je turizem, ki ob« sega ves veliki kompleks, ki se nanaša na potovanje v svrho zabave, higijene in zve« davosti. Glavni cilj turista je zabava, odla« stek, okrevanje, uživanie prrrodnih lepot, navadno združen videti in spoznati nove kraje, mesta in ljudi Turist išče moTje in ravnino, gozd in visoke gore Turizem se čudovito širi po vsej zemlji, tako da ob« enem postaja močan ekonomičen činitelj. Turist, ki omejuje svoje pohode le na tež« ko pristopne gore postane športnik, je ve« leturist.
Besedi alpinist in alpinizem pa že na se« "*i povesta, da sta oba pojma omejena geo« grafično na Alpe, v poznejšem razvoju in poirr*iu na visoke gore sploh, poteg Alp tudi Kavkaz, Himalaja in dr.... Slovani nepravilno rabimo za Alpe — planine, ki so le ekonomičen pojem. — Planina je oni del visoke gore, ki se razprostira nad gozd« nim pasom do konca travnatega drna ter služi paši. Sredi planine stoji navadno pla« ninski stan. Domačinom sploh ni veliko mar za gole vrhove, zanima jih le uporab« ni del gore. Dočim so Alpe geografično ime za gotove visoke gore, so planine tudi v Karpatih, Dinarjih. Balkanu in drugod Če« sto planina postane lastno ime. Tako je prastaro slovensko ime za srednji Balkan »Stara Planina«. Slovensko planinsko. Srb« sko planinsko, Hrvatsko planinarsko dru« štvo se torej napačno imenujejo tako, a imena so že udamočena, da jih ni izpo« driniti. STbi in Bolgari tudi nimajo Alp, radi tega jim imena alpinistika m alpini« zem nista priročna. Ako pa pomislimo, da je kulturni pojav, katerega danes menuje« mo alpinizem, šele nastopil s tem imenom, da se je zarodil ;n razvil v Alpah, da na« rodi, ki so alpinizem najprej gojili, rabijo ime alpinistika za udejstvovanje turistike v visokih Alpah, ter da je pojem alpinisti« ka in alpinizem težko točno prevesti na slovenščino, kar velja tudi za Srbe, Hrva« te in Bolgare, bo pač prav, ako sporazum« no sprejmemo terminologična izraza alpi« ndst in alpinizem.
Alpinizem se loči od turizma po pred« metu, t. j. visoke gOTe in po vsebini, ker je turizem v prvi vrsti zabava, hig:jenič« nega, precejšnega gospodarskega pomena, alpinizem pa predvsem kulturen pojav, ka« ker povdarjajo skoraj vsa pravila alpin« skih društev: odkiitje, vsestransko prouče« vanje visokih gor, etično in estetično spo« znanje. Alpinistika pa se loči od turistike ravno tako po predmetu in vsebini, poscb« no obsega poleg drugih elementov tudi element športa.
Turist v navadnem pomenu kot potov a« lec, v svrho zabave, higijene, razvedrila ni športnik, nasprotno, zase zahteva vse mo« goče udobnosti in olajšave telesnega tru« da Zaradi tega odpor alpinistov proti za« našanju turizma v gore Pri alpinistiki je razvoj telesnih moči bistveni del, zato je tudi šport. Športna stran alpinistike se ka« že posebno v plezalstvu in smučarstvu. Le« ta so lahko čisti šport, ako se vrše zgolj ra« di uveljavljanja telesnih in umskih moči, ako se vrše zaradi uživanja lepote, sicer nepristopnih delov visokih gor, so pa tes« no zvezana s kulturnim stremljenjem al« pinizma, t. j. ljubezni do priTode, in sebe, razvoj krepke in polne osebnosti Zaradi lepote visokih gor in lepote zimske priro« de plezalcu in smučarju skoraj ni mogoče ostati le športnik, gorska priroda ga tako rekoč potegne nase in osvoji, kar velja po« sebno za plezalstvo. Pač pa se smučarstvo, ki je vezano na orodje in posebno spret« nost, največ vrši v dolini in predgorju kot čisti šport.
Nemci rabijo za turiste v gorah ali al« piniste splošno ime Bergsteigcr — sloven« ski: hribolezec. Nemško ime je preozkega pomena, slovensko pa je še neokusno. An« gležki, francoski in italijanski literati ter odločna večina nemških rabijo secaj splo« šno v gornjem pomenu alpinist in alpini« zem. Tujski promet jf končno le del čisto ekonomične strani turizma.
Ako se v oddelku za turistiko pri trgo« vinskem ministrstvu pripravljata dva za« kona, eden o turistiki, drugi o turizmu in se meni pod prvim planinstvo, pod drugim trjski promet, potem ravno oni ljudje, ki bi morali, nc vedo prav točno, kaj je tu« ristika, kai turizem, kaj alpinistika. kaj alpinizem. Bojim se tudi, da zaradi nejas« nosti pojmov in premalo proučevanega predmeta v nameravane zakone zanesemo netočnosti in nepraktičnosti. Sicer pa gra« jani kratki članek sam govori, da si nismo na jasnem. — Dr. Henrik Tuma.
Veterinarji v Skoplju cepijo ieve in tigre
V Skoplju je že dalje časa večja mena-žerija Karla Holzniullerja iz Magdeburga. Ta menažerija ima razne zveri, med njimi tudi leve, tigre, leoparde in hijene. Lastnik menažerije kupuje za prehrano zveri dnevno po par konj ali oslov. Njegovi liferanti so skopljanski cigani, ki niso slede hrane izbirčni niti za sebe, kaj šele za druge. Me-nažeriji so prodali med drugim blagom tudi konja, ki je poginii od neke ualezljhe bolezni in oosledice niso izostale. Par dni po krmljenju je poginil najlepši leopard in tudi več drugih zveri je obolelo.
Lastnik menažerije se ie obrnil na oblasti in oblastni živinozdravniški referent je z občinskimi veterinarji seciral leoparda. Ugotovilo se je, da je zver poginila zaradi pokvarjene hrane :n bilo je tudi jasne, da je pokvarjeno meso vzrok bolezni drugih zveri. Zivinozdravniki so sroznau, da bi se dalo zveri rešiti pogina edino le s cepljenjem. Izdelali so primeren protistrup ter pozvali lastnika menažerije naj cepljenje čimprej izvrši. Ker je bila v nevarnem stanju večina zverinjaka, tako vsi lev: in tigri so v menažeriji vsemogoče poskušali, da bi cepili svoje nevarne varovance. Lastnik menkžerije je stal pred katastrofo. Če bi mu zaradi zastrupijenja poginile zveri, bi izgubil najmanj milijon dinarjev in če bi imel tudi dovolj denarnih sredstev, bi še dolgo časa ne mogel naoolniti svojega zverinjaka.
Ves obupan se ie ponovno obrnil ao ži-vinozdravnikov, ki so se končno z vsem menažerijskim osobjem vre 1 ponovno Iotiii nevarnega deia. Z ve'ikini trudom se je posrečilo nevarne zveri /vezati, da so živino-zdravniki lahko izvršili cepljenje. Pod učinkom protistruna je stanje zverin tekom par dni naglo krenilo na bolje. Zactrupl.ienju je podlegla razen leoparda samo puma. Oblast je menažeriio razk-ižPa, lastnik pa bo odslej skrbel, da bo meso za zverine pred krmljenjem temeljito preiskano.
17 oseb	jenih
z gobami
Litij'a, 17. marca.
Naenkrat se je razširila včeraj po Litiji vest, da se je zastrupila z gobami večja litijska družina. Povsod so govorili le o tem dogodku in če sta se srečala dva znanca, se je že razvil razgovor:
—	No, kaj praviš k neobičajni nesreči?
—	Zdaj jih že šest krčevito bljuje.
—	In pozneje ie število oho'e'ih naraščalo 8. 10 — 15 — 17 jih je zbolelo zaradi uživanja strupenih gob.
Kmalu po kosilu je brze'a v smeri moti hiši g. dr. LJkmarja, lilirkegi. okrožnega zdravnika neka gospodična.
Od ča«a do časa se je o°otekaje ustavila in silno jo je davilo. Ko pa je stopila v or-dinacijsko sobo, je zaklicala:
Pomagajte, boli. peče — pomagajte!
Komaj jo je zdravnik prerkal, se je že oglasil eden od sosedov, da so potrbni zdravniške pomoči tudi ostali člani družine.
Zdravnik je takoj domneval, da ie vzrok bolečin zastrunljeno ko«ilo. Ko ie zvedel za opoldanska iedi'a, je takoj pokimal.
Aha. gobe bodo vzrok!
Ko je izoral želodec gosnodični. je takoj hitel s potrebnimi pripomočki na dom nesrečnih žrtev, ki so se zvijale v krčih.
Med tem so že postajali pred hišo ljudje, ki so se zanimali za stanie ponesrečencev. Izmed domačih ni mogel nihče nonngati zdravniku, zato ie ta na^ro^il pred hišo sto-
Pri številnih nadlogah ženskega spola
povzroči naravna »Franz-Joseiova« gren-čica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franc-Jožef-ove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. Dobi se v vseh drogeri.iah, lekarnah in spec. trgovinah.
ječega g. Kajhna, da mu je pomagal pri izpiranju želodcev. G. Kajhna je bil zdravniku dober in izkušen pomagač.
Ves popoldan do večera je imel zdravnik s številnimi žrtvami polne roke dela. Za-struplenje ni bilo pri vseh enako. Eden izmed poslov je okusil le maio gob, njemu je kmalu odleglo. Hudo je bilo domočemu sinu, ki je velik prijatelj gob.
Okrog 7. zvečer je zdravniška pomoč rešila vse iz nevarnosti. Kasneje se je oglasil zdravnik še enkrat in konstatiral, da ni pričakovati ponoči nikake težje izpremembe. Če bo šlo še dalje po sreči, ne bo imelo za-strupljenje nikakih posledic.
Pri gospodinji, ki je kuhala nesrečno kosilo, se je oglasil danes naš poročevalec. Povedala mu je. da je tudi ona nakupila večjo zalogo gob Gospa je kupila gobe od raznih kmetov v veri. da so vse prave. Vse je zmešala v večjo vrečo. Ko je bila vsebina že skoro pri dnu, se je zgodil ta neprijeten in nevaren primer..
Dobro uro po kosiiu je začel strup delo-da se ugotovi, katere strupene gobe so zašle med prave in so povzročile toliko gorja. Gospodinja pa je vrgla že vse v ogenj.
Dobro uro po kosilu je začel strp delovati. Bolniki so občutili v grlu puščobo, vid je pričel slabeti, nastopil je glavobol, v drobovju in želodcu jih je močno vilo. Bilo je kakor po preveliki dozi strupa, ki se rabi tudi v zdravilstvu in se imenuje »bela-dona. K sreči je kuharica, pred no je pripravila gobe v omaki, vse dvakrat dodobra prekuhala in vodo odcedila.
Domneva se. da je bilo med vso množino le nekaj režljajev kake strupene gobe, ki jo je gebar narezal med ostale iz nepazljivosti ali nenoučenosti in ni niti slutil, kake posledice lahko povzroči strupena goba.
Vesela zgodba z žalostnim koncem
Liublfan:!. 17. marca.
Vdovec Mihael, že priletna korenina s 66 leti je srečal sin oči na cesti svoje znanko Micko, ki ima tudi že več kakor tri križe, in jo nagovoril. Zap'etla sta se v prijeten pomenek, ki sta ga nad d/evaia za mizo v bližnji gostilni. Oba je pod vpivoin vina pričelo prešinjati sladko veselje in postala s*a tako dobre volje, da sta skienila nekoliko pokrokati. Obiskala sta zaporedoma več gostiln in se preiiueiiitno zabavala. Ko so zarožljali v gostilnah ključi in so gostilničarji zapirali za njima vrata, sta obiskala še par kavarn.
Končno se je veseli parčeK maše! na ulici. Kam sedaj? Kazalo ni drugo, kakor oditi spat. Micika se je obrnila do ljubeznivega kavalirja in ga prosila, da jo spretni domov na Tržaško cesto.
Mož si tega ni dal dvakrat reči m kmalu sta dospela do hišnih vrat, ki so bila pa na žalost zaklenjena. Iz iadrege sta si pomagala na ta način, da sta obkrožila hišo in zlezla čez ograjo na dvorišče, tako da je mogla Micka v hišo in stanovanje skozi dvoriščna vrata. Tam sta se kratek čas nato poslovila in Mihael se je odpravil, zadovoljen, da je storil svoio kavalirsko dolžnost, zopet po isti poti na cesto.
Vendar pa nazaj ni šlo tako gladko Kakor poprej na dvorišče. Mihaela je minila vsaka elastičnost in kakor bi irenil je zgrmei na ono stran ograje, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo.
Mož je poskušal ustati, a ker ni šlo, je začel obupno klicati na pomoč. Pomagajte, pomagajte!« je donelo v ledeno poč. Kmalu sta ga čula dva pasanta, ki sta šla po Tržaški cesti proti Viču, ter ga po deset-minutnem iskanju komaj odkrila. Mož je klical tako glasno, da ga ie slišal celo stražnik v Rožni dolini in obenem z drugimi stražniki prihitel pomagat.
Z združenimi močmi so izvlekli Miho, ki kljub zlomljeni nogi ni izgubil humorja, pod streho ter poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenega kavalirja prepclial v bolnico. Mihael je imel v nesreči še srečo, da se rii onesvesti!, sicer bi bil na vrtu zmrznil, ker so noči kljub toplini dnevom šc vedno zelo mrzle.
Tatvine v tovornih vagonih
Ljubljana, 7. marca.
Ob železniških skladiščih na prostorih ob prostem tiru poleg glavnega kolodvora vlada od jutra do večera živahno vrvenje, združeno v gibih in glasih, v nakladanju razne robe v vagone, v pomenjkovanju voznikov, ki vpijejo drug nad drugim, v žvižganju lokomotiv, ki uvažajo in prevažajo železniške vovoze ter v zabavljanju raznih brezposelnih delavcev, ki čakajo na priložnostno zaposlenje ali pa, ki oprezujejo za prilikami in za propalimi nepoštenjakoviči, ki ogledujejo vagone, iz katerih bi se dala ponoči priščegetati kaka primerna roba. Zadnje čase sta se tam gori neprestano sukala tudi poznana tipa 35-letni Vinko Sker-janc in 23-letni France Kastelic. Le redko kako noč sta prespala med drugimi brezposelnimi v ogrejevalnici ali na raznih hlevih. Kakor hitro se je znočilo. sta jo navadno mahnila na liter dalmatinca, kjer sta se dogovorila za ponočno ekskurzijo, nakar sta se splazila nazaj do prostega tira.
Organi železniške policije so bili v poslednjih dneh večkrat opozorjeni, da zmanj-
Danes zadnjikrat
Revolucijska svatba
V g'a,n h vlog£h
Gosta Ekm3ti F. Kos ner in K irina Bell
Kras-o liim-ko delo i i dobe fr?ncoske rev lu:ije
Predstave ob 4., poi 6.. pol S- in 9.
Telefon 2124. Elitni kino Matica.
ku.ie tudi iz zaprtih in plombiranih vagonov vsakovrstna roba. Varnostni organi so sicer poostrili nočno kontrolno službo, vendar se jim ni posrečilo opaziti tatov pri delu. Pretekli teden so bili tatovi celo tako drzni, da so vdrli v neki zaprti vagon, v katerem se je nahajalo veliko vreč ječmena, namenjenega za unionsko pivovarno. Zjutraj so našli železničarji ves ječmen stresen v vagonu, dočim je zmanjkalo nad 21 vreč. Drugič zopet je izginilo iz drugega vagona okrog 30 praznih vreč. V noči na sredo pa .ie bi! izvršen zo;?et drznejši vlom v plombirani vagon na tiru za Ranzingerjevim skladiščem. Tokrat so odnesli uzmoviči nad 35 kg žgane kave, last tvrdke Gregorc v Ljubljani, ki je bila namenjena za nekega trgovca v Ivanjkovcih. Poieg tega pa se je tat polastil tudi zavoja 25 vreč. Kakor prejšnje ie bila seveda tudi ta tatvina kmaiu dopoldne javljena železniški policiji, nakar se ie lotilo izsleiovanja nekaj najsposobnejših uradnikov. Res se jim je slednjič posrečilo potom zvijače izslediti skrivnostne tatove. Uradniki so namreč zvabili v zabito nekaj znanih ptičev, za katere so sumiii. da jim je prav gotovo znano, kdo je izvrševal tatvine iz vagonov. Po dolgem oklevanju so se ti slednjič ie zagovorili in naposled popolnoma prostodušno priznali, da sta tatova Vinko Škerjarc ier France Kastelic. Slednji .ie bil davi prijet v ogreie-valnici na Masarvkovi cesti, dočim še iščejo Vinka Škerjanca. ki je oči vidno bolj previden in ie neznanokam odfrčal.
Kakor se je dognalo, sta uzmoviča odnašala ukradene vreče k nekemu ljubljanskemu trgovcu, ki jima jih je v prepričanju, da ima opravka s poštenima človekoma, tudi plačal. Ko sta mu prinesla zadnjih 21 vreč. ukradenih iz vagona, v katerem se je nahajala tudi kava. se omenjeni trgovec seveda niti ni zavedal, da je kupil svoje lastne vreče, ki so bile zau.i Dos'ane v omenjenem vagonu od nekod z dežele in bi jiii moral sprejeti naslednje dopoldne.
0 raku
(Današnje predavanj- ZKD.)
Zdravnica sa. dr. Sossova bo predavala da ties ob 20. v mali kazinski dvorani o raku, ki je ena najgrezovitejših bolezni, kar jih pozna danes človeštvo. Predavateljica bo podala uvo doma nekaj zgodovinskih podatkov in nato prešla na definicijo, kaj so prav za prav obolenja na raku. Spričo izredno poljudnih skioptičnih slik in najnatančnejšega opisa bo predavateljica tudi lajika poučila na mnogih primerih o definicij: te bolezni ter obenem predočila najrazličnejše vrste ofooienj raznih organov, tako n. pr. bo opisala najnavadnejša obolenja raka na prsih, na želodc-u, jeziku, v črevcslh, na ledvicah, na licu. na maternici itd. Opisala bo potek bolezni od prvega pričetka do onega stadija, ko se bolnik zateče k zdravniku, ko .le stvar v najpogostejših primerih že zastarela in je ie maio upanja na trajno izlečenjc. Opisala bo današnjo terapijo ln zdravljenje te grozne zajedaike človeštva in opozorila občinstvo, s kakimi sredstvi se moremo čuvati te nevarne bolezni. Ne dvomimo, da bo obisk tega vc-lezanimivega predavanja mnogoštevilen, opozarjamo pa, da bo predavateljica pričela predavati točno ob 8.. zato naj občinstvo s prepoznim dohajanicni nc moti govornice in poslušalcev. Cene sedežev 5 Din. stojišča 3 Din.
Le še en dan Vas loči od težko pričakovane premijere!
(Himna žetve)
Fiim o ljubavi in csveti cigana
Lil Dagover Dita Parlo Wflly Fritsch
Pride! Elitni kino MATICA
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA.
Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9. ob 15.: Snegulčica in škratje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Volpone. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
(Začetek ob pol 20. izprpmpmbe označene)
Petek, 8.: Bes iz seraja. D.
Sobota, 9.: Carmen. Gostovanje goep. Ili-čiča. Izven.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Sobota, 9.: Svetnik.
Nedelja, 10.: Svetnik.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 8.: Zaprto.
Sobota, 9. ob 20.: Plesni veeer Erne Kovačeve. A.
Nedelja, 10. ob 20.: Koncertni operni večer Zamejičeva - Naralič - Živko.
CELJSKO GLEDA!
Nedelja. 10. ob 16.: Jesenski manever. _ Ob 20: Bajadera Gostovanje gosp. Ne-rata. Gostovanje Mariborčan v.
lit ljubljanske gledališke pisarne. V petek, dne 8. t. m. bo v eperi repriza Mozartove opere ^Beg iz seraja«. — V soboto ob 15. bo v drami zopet mladinska predstava. Uprizorila se bo priljubljena >SnegulCicac. _ V soboto zvečer se bo dala »Volpone« kot ljudska predstava. Curtizano Canino igra zopet ga. Nablocka. _ V soboto bo v operi >Carmen« z gosp. Iličičem kot don Josejem, go. Thierrjrjevo v naslovni ulogi, go. Ribičevo, go. Polieevo in gdč. šoanovo, v moških ulogah nastopijo še gg. Primožič, Rumpelj, Janko, Grba in Mohorič. Dirigira gosp. štritof. _
Pranjo Petrič - Patricius
Minilo jie 400 let, kar se (e rodil znameniti mož jugoslovenskega rodu, ki pa je slovel pod tujim imenom in ki o njem redko kdo ve, da je bil slovanskega porekla: genijalni filozof renesai.ee Franjo Petrič — Franciscus Patricius. Po zaslugi profesorja skopske filozofske fakultele Dušana Nedelj-koviča je njegovo živlienie nrerei raziska no. »Patricius je po rndu Dalmatine* (roien 1529.). Že za mladi1, nog se ie moral borit1 s križi in težavami sinu revnih staršev; vstopil ie v službo dalmatinskih Irgovcev,
prepotoval ves Balkan, severno Afriko, zahodno Azijo, Francijo in Španijo. Sedem let je prebil v turškem vjetništvu na otoku Cy-pru, odkoder ga je rešil škof Filip in poslal
i. 1560. v Italijo. Leto dni pozneje je izdal svoje >Discusionum periteticarunK. Pokazal se je odličnega poznavalca srškega, zlasti Aristotolovega modroslovja. Čudimo se, kako .te mogel tako mlad zbrati toliko znanja, dasi je bil največ na popotovanju ali pa v turškem vjetništvu. čez nekaj let je krenil znova na pot. L. 1578. je zasedel sto-lico profesorja modroslovja na vseučilišču v Ferrari, kjer .ie deloval 15 let. L. 1592. ga je papež poklical na Collf^ium Romanum. Umrl je 1.1597. v Rimu. Deloval je mnogo-stransko. L. 1586. je izdal dva zvezka svoje Poetike. V lem delu je razvil svojo kozmič-no teorijo o poeziji nasproti Aristotelovi trditvi, da je poezija posnemanje ljudi in dogodkov. L. 1560. je izdal historiografičen spis, ki je bil preveden v angleščino, pisal je latinski. Odlikoval se ie tudi k^t matematik. fizik in astronom. Bil je lin visoko-izobraženega človeka renesančne dobe.
Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani ie priobčil v 9./10. številki lep in ♦opel nekrolos Milanu Puglju iz peresa režiserja Frana Lipaha, flanek SI. Osterca o češki operni in baletni tvorbi v poslednjem fa?u in L Gra^orja o poljskih gledališčih. O gledaliških novostih poročata M. Polič
in Ost. Objavljeni sta tudi dve kritiki o Rogczovem praškem gostovanju.
Zbornik za umetnostno zgodovino. Izšla je 3./4. številka lanskega (VIII.) letnika »Zbornika za umetnostno zgodovino \ ki ga urejuje dr. Izidor Cankar. V razpravi »Celjski nagrobniki 15. in 16. stoletja? fo-roča Marijan Marolt o stilskem razvoju plastike na naših tleh od 1. 1421. do 1572. r.a osnovi v Celju odkritih kamnov. Milko Kos nadaljuje svoj. pregled srednjeveških rokopisov v Sloveniji. Zanimive in važne izsledke proučevanja življenjepisuih podatkov o slikarju Valentinu Metzingerju objavlja dr. Stanko Vurnik, ki trdi," da je bil Metzinger po rodu iz Lorene, ne pa iz Ko-i roške. Številko zaključujeta Književnost in bibliografija. Kot posebna knjiga je izšel v prilogi opis dr. Fr. Steleta "Umetnostni spomeniki Slovenije I. Kamnik", številka je lepo ilustrirana.
Razstava slikarskih del Giiire Jakšiea r Beogradu. V paviljonu »Cvijete Zuzorics je bila otvorjena prva kolektivna razstava slikarskih del Gjure Jakšiča, znanega tudi kot pesnika. Lani so se Srbi spominjali stoletnice njegovega rojstva.
Smrt slovaškega slikarja. V Brnu je umrl slovaški slikar Karel Lahotekv, po rodu Slovak iz Bačke Mladost in večji del . življenja je preživel v Br.čki. Rad je slikal ondotne pejsaže, sicer pa je bil nastrojen mistično in so nekatere njegove slike ka-
zale povratek k predrafaelitskemu stilu. Kkušal je v velikem ciklu izraziti trpljenje Slovakov, toda f-nirt ga je prehitela in ie zapustil le torzo.
Nova srlsska literarna afara. Miloš Cr-njanski je na glasu kot e.ien najoriginal-nejših modernih srbskih prozaistov; njegova pisma iz tujih mest, njegovi opisi Pariza. Firence. Assieija, Dubrovnika itd. se dajo primerjati s pismi Jovana Dučiča iz Aten, Madrida in dr. Crnjanski je ponudil zbirko teh potopisov Srpski književni zadrugi. Tu iih je dobil v recenzijo estet stare šole Marko Car in izrekel negativno sodbo. Zaradi tega se ;e razvila v dnevnih listih in revijah polemika, ki se ne tiče zgolj oeebe Crnjanskega iu Carja, marveč sploh sodobne kritike. Mladi pisatelji raznih, tudi Crnjanskemu neprijaznih struj, se izrekajo v tem primeru proti Carju. Zdi se. da je odbor S. K. Z. z bog tega za Carja, ker je zelo vzdržen pri izdajanju mladih pisateljev, češ. da jih širše občinstvo re razume, a zadruga izdaja knjige za navadne ljudi, ne za prefinjene literate. Tako se. tudi v tej majhiti aferi zrcali problem sodobne literature.
O zgodovinskem ozadju nastajanja balkanskega jeiikovnega tipa bo predaval v letošnjem poletnem semestru na praški nemški univerzi procesor beograjske univerze in predstojnik albanskega instituta v Beogradu H. Bnrič.
Domače vesti
Zdi bedno deco
smo prejeli včeraj v denarju od gospoda Frana Spacapana, Proseniško, Št. J ur 50 Din, tako da znaša sedaj naša denarna zbirka Din 41.283.50.
Od mnogih ljubljanskih tvrdk pa smo prejel: včeraj zopet dragocene prispevke v blagu. Poslali so nam: tovarna pletenin Dragotin Hribar večjo množino nogavic v vrednosti 2000 Din. tovarna I. Kune Ko. pletena dekliška oblačila v vrednosti 1000 Din. veletrgovina 1. jVledved blaga v vrednosti 200 Din in veletrgovina Nikelsbacher in Smerkolj vrečo moke.
Iskrena hvala vsem!
»Jutro«.
»Življenje in svet", It. 10.
Pravkar je izšla 10. številka tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo aktualno vsebino:
Herbert Hoover — inženier in državnik
Kdo je novi ameriški predsednik, kaj lio-če in kaj zahteva od njega Amerika (s sliko). Napisal inž. Aleksij Božič, Newyork. Gospod Pokoren na Onem svetu Zanimiva »spiritistična zgodba«. Napisal Franc Bevk.
Ali so mravlje inteligentne? Jz življenja velikih afriških mravelj »mag-nanov«. Pripoveduje Pierre M a g a r d. Netek
kaj je in kaj pomeni ta beseda. Razlaga in vprašuje dr. Fr. Z b a š n i k. V sibirski ledenici in med grenland-skimi Eskimi
Grozote najmrzlejšili krajev na zemlji, kjer žive ljudje. Kako živijo v Sibiriji. Eskimi so srečni v večnem ledu in snegu (s 7 slikami).	'
Dva meseca v Švici Nadaljevanje zanimivega potopisa Mare Lindtnerjeve (s 3 slikami).
Od kovaškega vajenca do predsednika republike
Avtobiografija predsednika čsl. republike T. G. M a s ar y k a (s sliko).
Byrdova odkritja v Antarktiki
Byrd j( odkril na južnem tečaju novo veliko deželo in novo visoko gorovje (s sliko).
Naše senice
Zveste uničevalke škodljivega mrčesa v gozdovih (s sliko).
S posebnim vlakom v izgnanstvo
Pismo bivšega vrhovnega poveljnika rdeče armade T r o c k e g a, ki ga je sovjetska vlada izgnala v Turčijo (z 2 slikama).
Obročkanje ptic in njih selitve
Nadaljevanje zanimivih in poučnih opazovanj iz življenja ptic selivk (s tremi lesorezi grafika E. Justina).
Psihoanaliza Zabavna družinska scena, ki ji ne manjka soli.
Iz življenja pajkov
Iznajdljivost in modrost pajkov in kako se ljubijo (s slikami).
»Življenje in svet« izhaja tedensko in stane^ polletno (zaključena knjiga) Din 40, mesečno Din S. posamezna številka pa samo 2 dinarja.
Novi kazenski zakon v originalnem besedilu z latinico je izšel pod naslovom »Krivični zakonik« kot 11. zvezek »Zbirke zakona«, ki jo izdaja knjigarna Gece Kona v Beogiadu, knez Mihajlova ulica. Konova izdaja je opremljena tudi s stvarnim registrom.
* Imenovanja v šolski službi. Za začasne učitelje, oziroma učiteljice na osnovnih šolah mariborske oblasti so imenovani v S skupini II. kategorije naslednji abiturijen-ti učiteljišča: J isip Kocbek pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Martin Sreš v Dolini pri Dolnji Lendavi, Ivan Krajcer v Guštanju. Vladimir Loparnik v Mariboru, Franc Lovrenc v Cirkovcih, Ivan Petrovič v Haidini, Mak-simlljan Bevc v Št. Janžu na Dravskem polju, Franc Bračko v Negovi. Franc For-stner v Melincih, Radovan Gobec v Grižah. Fianc Grubelnik v Rečici pri Gornjem Gradu, Franc JandI v Sv. Lorencu v Slovenskih goricah. Franc Hribernik v Vučji-vasi, Zoran Hudales v Rogatcu. Milan Kajč v Odrancih, Adolf Kocuvan v Mariji Snežni, Edmimd Kmecl v Slivnici pri Celju. Viktor Krevh v Strogovcih, Vilibald Mihelčič v Kapli pri Dravogradu, Vinko Šeron v Sv. Marku pri Ptuju, Ivan Židanik v Per-toču Milan Klemenčič v Sv. Jurju v Slovenskih goricah, Ivana Školaris v Novi cerkvi, Ana Torelli v Narapljah. Olga Zorn v Sv. Petru pod Sv. gorami. Josipina Zupan v Veliki Poljani, Elizabeta Golež v Žusmu. Dragotina Langov v Dolnjem S]a-veču, Ana Beranič v Sclih pri Ptuju, Nada Bobič v Mariboru, Elza Ditz v D. M. v Brezju, Elizabeta Berkovič v Puconcih, Lidvina Eiletz v Slovenjgradcu. Ana Gabec v Ižakovcih, Elizabeta Grafenauer v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Natalija Hauke v Šoštanju, Vida Jamšek v Ptuju, Štefanija Majhen v Mali Nedelji, Marija Mlakar v Mariboru, Marija Nachtigall v Sv. Jurju v Slovenskih goricah. Alojzija Prah v Mežici, Jožefa Reven v Škalah pri Velenju, Justa Stare v Sv. Jurju v Slovenskih goricah, Angela Stopar v Čadramu, Slavica Stroian v Virštanju, Ana Šavpah v Sv. Martinu na Pohorju, Terezija Šegula v Polenšaku, Ana Štern v Framu. Marija Šuc v Čadramu. Ana Zupan v Vidoncih, Vlada Lorber v Gornji Radgoni, Evgenija Vizjak v Sv. Ani v Slovenskih goricah, Kristina Kline v Sv. Tomažu, Magdalena Kramer v Sv. Marjeti ob Pesnici. Jožefa Kurbus v Sv. Jurju v Ščavnici, Alojzija Verbek v Novi cerkvi, Marija Rojko v Ižankovcih, Le-andra Sabati v Tinju, Štefanija Bevc v Sv Marjeti pri Ptuju, Zora Macarol v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Božena Muc v Špi-taliču, Lucija Bajec v Dobiu. Vida Bogateč v Srednji Bistrici, Matilda Brinar v Sto-govcih, Stanislava Cvar v Gornjem Lako-šu, Leopoldina Dugar v Vidoncih, Ivana Dovniki v Andrejah, Jožefa Duh v Sv. Be-
nediktu, Jožefa Kavčič v Hofizu. Friderika Klethofer v Sv. Bolfenku, Pavlina Korbar v Kozjem, Emilija Kunst v Veržeju, Marija Plavšak v Sv. Marku pri Ptuju, Jožica Starec v Sv. Lenartu pri Veliki nedelji, Danijela Špranger v Tišinu, Valerija Vokač v Zenavljah Franica Volčjak v Petečovcih pri Dolnji Lendavi.
* Gg. poverjenikom »Vodnikove družbe« V kratkem poteče rok za nabiranje članov »Vodnikove družbe«. Pozivamo za to gospode poverjenike, da čim najpreje pobe-ro članarino pri starih članih in se potrudijo, da pridobe družbi čim največ novih članov. Pri tem naj opozore vsakogar, da 1. 1928. na stotine članov v njih veliko žalost ni dobilo knjig samo za to. ker so se prepozno priglasili. Tudi letos dobe knjige samo tisti, ki bodo članarino plačali v določenem roku. To naj uvažujejo poverjeniki in tudi člani! Upoštevajo pa naj tudi to, da je družbi mnogo ležeče na tem. da dobi članarino v roke vsaj do 1. aprila. Znesek 20 Din v žepu posameznika ne pomeni nič, članarina pravoč?sno zbrana v rokah družbe, pa tvori kapital, ki ji, plodoncsno naložen, donaša lepe dohodke, s katerimi bi lahko pokrili eventualni primanjkljaj ali pa podarila svojim članom še eno knjigo. To naj člani-zamudniki in poverjeniki prevda-rijo in prepričani smo, da se bodo požurili s pošiljatvijo članarine! Prosimo torej gg. poverjenike, naj čim' najhitreje opravijo svoj posel ter takoj pošljejo družbi nabrano članarino z nabiralnimi polarni vred.
*	Popravek. V nekrologu Jos. Holečku v včerajšnji številki bi se moral odstavek v ciklu »Naši« pravilno glasiti: »Najboljše H. literarno delo je ciklus »Naši«, ki je visoka pesem v proslavo češkega kmečkega ljudstva. To epopejo je pred leti izdala »Zemedelska akademija« v Pragi.«
*	Smrtna kosa. V Kandiii ie umrla po dolgi bolezni gdč. Ana Škerli. Danes ob 14. bo položena k večnemu počitku na šmihelskem pokopališču. Na Runeču pri Ormožu pa je ugrabila smrt co kratki težki bolezni posestnika g. Antona Polaka. Pokopan bo jutri ob 10. na pokopališču pri Veliki Nedelji. — Blagopokojnima blag spomin. sorodnikom iskreno sožalie.
Danes v petek, b. marca 1929 mala dvorana „K;izine"
predavanje ZKD
zdra mca dr. Sossova
O RAKU
Zveza kulturnih društev.
Pride!
Velesenzacija!
Pride!
{jeza Jftatačič ;n Žuiza Kobnrška
Tragedija hčerke belgijskega kralja. Pikantnosti iz avstrijskega dvora. Posnetki na Dunaju, Bruslju, Zagreb bu itd. Cesar Franc Josip I., prestolonaslednik Rudolf, princesa Štefanija v filmu.
Velesenzacija! Pride! KINO IDEAL.
*	Rezervni oficirji, ki se žele včlaniti Pri Zvezi rezervnih oficirjev v Ljubljani, katere področje obsega vso kraljevino, naj javijo z dopisnico svoj naslov, na kar se jim bodo poslale pristopne tiskovine in pravila. Članarina za leto 1929. znaša 40 Din vpisnina pa enkrat za vselej 10 dinarjev. Pristopne tiskovine in ustmena pojasnila se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Kongresni trg l-II (Kazino), vsak delavnik od 18. do 19. Izven Ljubljane stanujoči člani pa dobe tudi ob drugem času ustmena pojasnila, ako sporoče tako žeijo vsaj dva dni prej potom dopisnice Zvezi. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah r»'iMr?» tovarna JOS. PP?CH.
* Planinsko lovska veselica v Brežicah. V soboto 9. marca 1929 zvečer se bo vršila v vseh prostorih Narodnega doma v Brežicah ena najprijetnejših zabav v našem Posavju — planinsko lovska veselica. Prostorna dv orana bo spremenjena v zeleni gaj tei izredno zanimivo okrašena tudi s karikaturami iz planinsko lovskega žitja v Posavju. Preskrbljeno je za vsestransko zabavo, kakor tudi za izborno jed in pijačo. Vršil se bo tudi planinski sejem s prodajo suhe robe in še drugimi zanimivostmi in tako je upati, da bo čisti dohodek, ki je določen deloma za zgradbo nove planinske koče na Lisci, deloma pa za zeleni križ, kar najizdatnejši. Obleka planinska, lovska, oziroma športna. Vstopnina 5 dinarjev. Vabijo se s tem vsi planinci in lovci ter njih prijatelji in znanci.
Jfvan Izovicar
*	Premestitev v poštni službi. Premeščena sta poštna uradnika Franio Turk iz Laškega k poštnemu uradu Ljubljana 1 in Danica Kobal iz Maribora k poštnemu ura du Ljubljana 1.
* Dražba lovov. Lova občin Podhruš-ka in Gozd se bosta oddajala v zakup za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1934 v sredo 10. aprila ob 10. pri sreskem poglavarju v Kamniku.
*	Kratke monografije jugoslovenskih umetnikov izdaja Udruženje grafičnih umetnikov v Zagrebu. Izšla sta že prva dva zvezka, drugi pa bodo izhajali v razdobju dveh do treh mesecev. V prvem zvezku so slike srbskega slikarja Uroša Prediča s tekstom profesorja Gjuriča. Drugi zvezek pa je posvečen prvaku hrvatske moderne umetnosti Vlahu Bukovcu. Tekst je priredil prof. dr. I. Kršnjavi. V nadalinjih zvezkih pridejo na vrsto umetniki Čikoš. Val-dec, Jovanovič, Tišov, Aauer, Bužan, Šan-tel, Smrekar itd. V drugi seriji so slike Ko-loniča, Langusa, Daniela, Todoroviča itd. Cena prvih pet zvezkov znaša samo 50 Din posamezni zvezki pa se dobiio v knjigarnah po 12 Din. Naročnino sprejema tiskarna Perko. Gundujičeva ulica 26.
*	Izseljevanje v Holandijo je po ugotovitvi našega delegata neugodno, ker ni dobiti dela. Kadar se izprazne kakšno mesto, se isto zasede s kvalificiranim delavstvom iz sosedne Nemčije, kjer raste brezposelnost. Sreski poglavarji so dobili nalog, naj se pred izdajanjem potnih listov obračajo na izšeljeniški komisarijat v Zagrebu zaradi ugotovitve možnosti zaposlenia.
*	Redni avtopromet Kranj-Ljubljana posluje zopet od sobote. 9. t. m. zjutraj. Povratne karte za 30 Din. Proga Škofia Loka -Ljubljana tudi posluje.
*	Primorski akademiki v Zagrebu priredijo v soboto 9. marca svoj plesni večer v dvorani »kola« na trgu Kralja Aleksandra. Iz blagonaklonjenosti sodelujejo: gospa Vika Podgorska, gdč. Marica Lubejeva, gg. Ciril Bratuž in Srečko Kumar. Čisti dobiček je namenjen siromašnim akademikom. Primorcem, ki študirajo v Zagrebu. Začetek je ob 8 in pol zvečer. Obleka temna. — Prepričani smo, da bo to prireditev, ki je takorekoč prva. ki jo prirejajo primorski akademiki v Zagrebu, slovenska kolonija posetila v polnem številu.
*	Veliki letni živinski in kramarsfci sejem v Čušperku (pri kolodvoru) se vrši v ponedeljek dne 11. t. m. Ker je pričakovati tujih kupcev, se prodajalci vabijo, da priženejo dosti raznovrstne živine na ta sejem.
*	SagedinskJ doktorji. Iz Srbotice poročajo: V zadnjih letih so mnogi absolvirani pravniki iz Vojvodine romali v Segcdin in Pečuh na Madžarskem, od koder so sc vračali kot »doktorji državnega prava«. Nedavno pa so bili ti doktorji mučno prizadeti po novem zakonu, ki je dne 28. februarja letos bi! objavljen v »Službenih Novinah«. Ta zakon je zadel one. ki so na inozemskih univerzah dosegli doktorat iz državnega prava. Zakon dovoljuje porabo doktorskega naziva samo tedai, ako je do-tična diploma nostrificirana. Ker se pa v naši državi ne more pridobiti doktorat iz državnega prava, se te tuje diplome tudi ne morejo nostrificirati. S tem zakonom so prizadeti mnogi v Vojvodini, ki so od leta 1918. hodili v Segedin in na druge madžarske fakultete kakor na sejem ter se vračali v Vojvodino z doktorskimi diplomami.
f * Dobrovoljcl, ki se še niso oglasili zaradi prošenj za nova uverenj^i. n oni, ki jih še niso dostavili tuk. odboru, naj store to v kratkem, ker rok poteka. Odbor jifc bo sprejemal samo še do vključno 17. t. m. Odbor.	432
Iz Ljubljane
u— Proslavo 79 letnice prezidenta Ma-saryka priredi Češkoslov. Obec s šolskim odborom in Jugoslov.-českoslov Lige v nedeljo 10. t. m. ob 16. v »Zvezdi«. Program je skrbno izbran. Na prireditvi govorita tudi konzu] g. dr. Fr. Resi in predsednik Lige g. dr. Albert Kramer. Častilci g. prezidenta dr. Masaryka, kakor tudi vsi prijatelji češkoslov. naroda so vljudno vabljeni na to prireditev.
u— Pogreb g. Antona Salmiča. Včeraj popoldne se je vršil izpred mrliške veže ljubljanske javne bolnice pogreb sodnega uradnika g. Antona Salmiča. Pogreba se ie udeležilo lepo število njegovih prijateljev-znancev in tovarišev, ki so izgubili v pokojnem Tonetu dobrega in značainega moža. Pred pričetkom pogrebnega sprevoda mu je zaigral kvartet opernega orkestra, pri katerem je sodeloval g. Salmič ob njegovi ustanovitvi, žalostinko v poslednje slovo. Pevski zbor pa mu ie zapel pred mrtvaško vežo in ob železniškem tunelu po eno žalostinko. V žarkih pomladnega popoldneva so položili b!agopokojnega v grob na pokopališču pri Sv. Križu. Naj bo sladak večni sen možu — pošteniaku.
u— Velik koncert v Jugoslovenski pevski zvezi včhnienih društev se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Na tem koncertu nastopi osem mešanih in moških zborov v posameznih nastopih s skladbami najrazličnejših slovenskih in drugih slovanskih skladateljev. V skupneia nastopu pa zopojo združeni mešani zbori dr. Schwabovo »Dobro jutro«, zbor Ciganov iz spevoigre »Vračara* in H. Sattnerjevo »O nevihti«. Izvajanje teh skladb spremlja orkester gojencev državnega konservatorija v Ljubljani, k,i stopi tokrat prvič pred našo javnost. Vstopnice bodo od sobote. 9., dalje v predpro-daii v Matični knjigarni. Podeželski zbori lahko naroče vstopnice pismeno.
u— Papež in Vatikan. 7.KD opozarja občinstvo na aktualno filmsko cred-ivanjs o Vatikanu in novi cerkveni državi ki se bo vršilo v soboto 9. t. m ob 14.30 v kinu Matici. Film v krasnih slikali prikazuje umetnine in zgodovinske znmenitcsti vatikanskih muzejev in galerij, sedanjega papeža Pija XI. in slika sedanja no>'o usta. novljeno cerkveno državo. Zanimivi filmski spored bo spremljaio p.edavanje prof. Volavška. Prireditev se bo pcuoviia v nedeljo ob II.
u— Ljubljanski Sokol naznanja, da prične z današnjim dnem z redno telovadbo vseh oddelkov v istem razporedu kot doslej.
u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani bo imelo danes v petek ob 6. zvečer v gografskm institutu na univerzi svoj redni letni občni zbor, nakar opozarjamo vse člane.
Samo se oanes!
Harold Lloyd
v veliki Rupby lekm
Kino „Dvur se trese od vel kanskega s i eha.
Ob 4, V4 7, pol * in 9. uri Telefon 2730. Kino »DVOR«

ne tuberkuloze ter ordinarij dr. Fr. Debe-vec o umetnosti zdravljenja s tuberkuli-nom. _	437
u— Moški zbori imaj > za koncert 17. t. m l. obvezno vajo v petek zvečer ob 8. v Glasbeni Matici. Pevci. nndi'e vsi! — P.
u— SK »Natakar« .,k!i:uie svoj -edni občni zbor, ki bo 9. t. m. ob 2. zjutraj v kavarni »Central«. Članstvo se prosi poln-;-številne udeležbe! — Tajnik I.	433
u— Občni zbor 0beh šemneterskih podružnic DCM bo v soloto 9. t. m. ob 20. pri g. Zupančiču na Ahacl.iev, cesti. P-iiareJ.i družbe dobrodošli!	' 435
u— Udruženje jugoslovenskih 'nženier-jev in arhitektov, sekci.ia Ljubliana, bo imelo danes S. t. m. ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem t'^.- l-II svoj 10. redni občni zbor.
Iz Celja
m
KINO IDEAL
Danes ob 4.. 'A 6., V28. in 9. uri GEORGE O' BRIEN
v najnovejšem filmu
ALAMOSl
Krasni posnetki! — Izvrstna igra!
i
11
trgovsko vrtnarstvo
Ljubliana. Kolezijska ul. 16
oriporoča svoie bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno 'zdelane vence, šopke in trakove Ja razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave.
Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje dekoraciiskh dreves
za Dlese in dr \'aročila iz dežele se izvršuico točno In solidno.
Letošnia špec;ialiteta sadike «Chabat;d nage!čki».
*	Nesreča avtomobila. Včeraj dopoldne se je v Depalji vasi primerila huda nesreča osebnemu avtomobilu Remčeve tovarne stolov v Duplici. Šofer je precej naglo vozil zato je avtomobil na ovinku zaneslo, a šofer ni mogel dovolj naglo okreniti volana. Avto se je zaletel v vogal gostilne pri Štefku. Šoferja je sicer precej vrglo v sedeža toda težjih poškodb ni dobil. Avto pa se je močno pokvaril na spredniih kolesih in so ga morali s konji vleči v Duplico. Opozarjamo vse avtomobiliste in motocikliste naj počasneje vozijo skozi Depaljo vas, ker je večina hiš pomaknjenih zelo na cesto in je cesta tudi na ovinkih preozka za količkaj hitrejšo vožnjo.
*	Pazite, čitatelji! Ne dajte, da Vam uide oglas odličnega sredstva za pranje, a to je Schichtov »Radion«. Hvaležni nam boste, če sami poizkusite.
*	Pri epidemiji hrlpe naj se skrbi za to, da se želodec in črevo z uporabo naravne grenčice »Franz Josef« večkrat temeljito izpraznita.	17
*	V newyorškeu avtomobilskem salonu je vzbudil Mercedes-Benz senzacijo. Od delek Mercedes je bil vedno poln pjsetn'-kov, ki so občudovali vozove Mercedes je ena redk:h evropskih znamk, ki jin kupujejo v Ameriki. V inozemstvu se cd nemških vozov vidi največ Mercedes, od pnevmatik pa Continental.	336
u— Zabavni večer Sokola II. bo v nedeljo 10. t. m. ob 20. v salonu »pri Mraku«. Vabimo vse članstvo na polnoštevilen po-set. — Zdravo!
u— Dar C. M. družbi. Namesto venca na grob pokojnega podravnatelja g. Sarka je daroval državni pravdnik g. dr. Julij Fel-laclier 100 Din Ciril-Matodovi družbi.
u— Pretep na cesti. Pred neko hišo na Jernejevi cesti v Šiški je ustavil predsnoč-njim krošnjar Jakob B., delavca Franccta S. iz Vodmata. ter mu ponudi! v nakup galanterijsko robo. France je Jakobu odklonil, vendar mu je ta še nadalje vsiljeval razne predmete. Slednjič sta se oba zjezila in pričela prepirati ter se zmerjati, da je bilo joj. Naenkrat pa sta se prepira naveličala ter sta skočila drug v drugega. Francetu sta prihitela na pomoč še dva tovariša, nakar Jakobu ni kazalo drugega, kakor pobegniti. Ubral jo je na dvorišče neke j hiše ob Celovški cesti, kjer so ga pa preganjalci dohiteli in mu razmetali robo po tleh. Jakob je pa že preje potegnil nož in vrezal Franceta v lice, kar mu ie ta vrni! na ta način, da ga je popolnoma razpraskal. Vsa krvava sta se še pretepala, dokler ju niso razdružili drugi in je prišel stražnik, ki je oba petelina legitimral.
u— Nepreviden šofer. Ko ie stopala 83 letna zasebnica Ana Ivec. stanujoča v Jo-žefišču ob robu hodnika Pred Škofijo, je pridrvel nenadoma za njo neznan osebni avto, ki je vozil tik hodnika. Avto je v diru pograbil Ivčevo za krilo ter jo pre/rgel po tleh, kjer je obležala s težkim poškodbami na glavi. Iveva ie morala iskati zdraviliške pomoči. Brezobzirnega šoferja je stražnik legitimiral in se bo moral zagovarjati pred pristojnim oblastvom
u_ Drzna tatvina knjig. Dijik Miiller-Petrič je prijavi] policiji, da so neznani tatovi odnesli iz prostorov dijaškega društva »Preporod: v Narodnem domu ekom meseca februar'a ter tekom zadnjih dni nad 150 raznih leposlovnih knjig v vrednost' 1500 Din. Dijaki včlanjeni v »Preporodu«, so že večkrat naleteli, da so bih vrara v društvene prostore nezaklenjena, česar si pa niso vedeli razlagati. Seda, šele, ko so napravili odborniki revizijo knjig ugotovili, da so morali obiskovati njihov lokal tudi tatovi.
u— Vloga rokoko-kavalirja pri rokoko-popoldnevu Atene je v roki odlične igralke ge. Cirile Škerljeve. Prijavnice izdaja dnevno pisarna Atene. Dunajska cesta la-V
434
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje, ki bo 14. t. m ob pol 6. na kirurgičnem oddelku. Predavala bosta ordinarii dr. R. Blumauer o kirurgičnem zdravljenju pljuč-
e— Dijaška Cankarjeva proslava v Celju.
Napredna dijaška organizacija »Napredek* iz Maribora bo priredila 16. t. m. v Narodnem domu Cankarjevo proslavo. Upati je, da bo tudi narodno Celie počastilo spomin velikega slovenskega genija z obilno udeležbo.
e— Smrtna kosa. V sredo je umrla v Celju Na okopih 9 Helena Heussova, 84 letna zasebnica. Istega dne je umrl v celjski javni bolnici 15mesečni Avgust Jazbec, najemnikov sin iz Kalobja.
e— Epidemija škriatinke se širi. Iz občine Ljubno v Gornji Savinjski dolini so pripeljali na infekcijski oddelek celjske javne bolnice te dni še nadaljnih 8 otrok, obolelih za škrlatinko. Epidemija se kljub pod-vzetim energičnim zdravstvenim in varnostnim meram nevarno ter hitro širi. V prihod niih dneh obetajo nadaljnji dovoz malih bolnikov v Celje.
e— Iz celjskega aerokluba »Naša krila«. Na prvi seii novoizvoljenega odbora celjskega aerokluba »Naša krila«, ki se je vr„ šila koncem februarja, je bilo sicer sklenjeno, naj bi se tudi letos vršila običajna društvena zabava 16. marca, vendar je odbor prireditev na splošno željo preložil na 6. aprila.
Iz Maribora
a— Nova železniška zdravnika. Prometni minister je imenoval gg. dr. Josipa Majcena, specijalista za kirurgijo in Frana Kar-tina, zobozdravnika za zdravnika v mariborski železniški delavnici in kurilnici.
a— Poiasnilo upravnika mariborskega gledališča. Upravnik mariborskega gledališča g. dr. Brenčič je včeraj izjavil, da ne odgovarja resnici niti vest zagrebških »Novosti«, niti vest včerajšnjega »Slovenca«, da je imenovan za njegovega pomočnika prof. dr. Krali, ter da bo sam premeščen v Ljubljano. G. upravnik nima namena iti v Ljubljano, glede imenovanja dr. Kralja za njegovega pomočnika pa se vrše šele začetna pogajanja.
a— Gremij trgovcev za mariborsko okolico vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 10. t. m. ob 13. v Gambrinovi dvorani v Mariboru.
a— Mariborski drobiž. Na poledenelem pločniku pred pošto je padci poštni uradnik g. Marinšek in si nalomil levo roko. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek. — V torek proti polnoči sta brez razloga napadla na vogalu Slovenske in Gledališke ulice dva neznanca krojaškega mojstra Šmi-da ter ga lahko ranila na glavi. Policija je napadalca aretirala. — V vo.iašniški ulici 21 živi neka rodbina v tako silni bedi, da so otroci zaradi pomanjkanja kuriva zmrznili na rokah in nogah ter so iih morali odpeljati v bolnico v zdravniško oskrbo. — Mariborski policijski komisarijat je izdal v februarju 446 dovoljenj za potovanje v inozemstvo. — V sredo zvečer se je prijavilo v mariborskih javnih prenočevališčih 62 tujcev, med temi 10 jnozemccv. — Mariborska borza dela išče dva tkalca za Kar-lovec in dva mizarja. — 72 letni zidar Fr. Krempelj si je pri delu poškodoval roko, 56 letna zasebnica Marija Šaupcrl iz Lirn-buša pa si je zlomila levo nogo. Oba je rešilni voz odpeljal v mariborsko bolnico.
a_ Še vedno ni premoga. V Mariboru je še vedno občutno pomanjkanje premoga in to zategadelj, ker TPD ne more ugoditi vsem naročnikom. Trgovci prodajajo samo pekleniški, hrvatski in koroški premog, a tudi ta prihaja v majhnih količinah. Ker je v Avstriji veliko pomanjkanje premoga, so ustavili izvažanje avstrijskega premoga.
a— Mariborska pomladanska porota, ki se prične v torek 2. aprila, bo razpravljala razen že objavljenih zadev še detomor, katerega je obtožena Antonija Vičar in požig ki sta ga zakrivila Agata in Štefan Horvat.
a— Iz nabavljalne zadruge. V nedelio dne 10. marca 1929 ob 9. predpoldne se bo vršil^ letni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev r. z. o. z. v Mariboru, v mali dvorani mariborskega Narodnega doma. Polnošteviina udeležba ie zadružni-ška dolžnost. Zadružna knjižica služi kot legitimacija; brez te ni vstopa.	438
Iz Krania
r— Podružnica Kola fugosl. sester v Krat nju bo imela v nedeljo, dne 10. t. m. ob 16. uri v Kocbekovi sobi (Narodni dom) redni občni zbor. — OdboT.
r— Prireditve GSŽ. Letos bo Gorenjska sokolska župa priredila običajni župni izlet 7. julija v Skofji Loki, tekme v lahki atle* tiki pa 8. septembra na Jesenicah.
Dopisi
ORMOŽ. V nedeljo, dne 3. t. m. je gostovalo v Ormožu Središko Sokolsko društvo z ljudsko gro »Prisega o polnoči«. Vsi igralci so zadovoljivo rešili svoje vloge. Posebno so ugajaii Anka (gdč. Mimika VVenigerholčeva), cigan Marko (g. Jurjaševič), brodnik Koritnik (g. Srečko Sliberc) in ma:i Požarka (gospa Praprot-nikova). Marljivim srediiškim igralcem najsrč-neje čestitamo k njihovemu usipehu z željo, da jih zopet kmalu vidimo na našem odru. — Kako potrebne bi bile v Ormožu gledališke predstave, nam kaže dejstvo, da je bila dvorana nabito polna. Želeti bi bilo, da bi se tudi naši domači igralci navdušili za kako igro.
Šport
Športni drobiž
JNS je prejel brzojavko od avstrijskega saveznega kapetana dr. Meisla, da je kon* fcrcnca balkanskih nogometnih savezov sklicana za 24. t. m. v Beograd. Njegove* mu pozivu sta se dosedaj odzvala samo naš in rumunski savez. Vendar upa, da mu bo do 24. t. m. uspelo dobiti privoljenje vseh ostalih savezov. Sicer bi se morala konferenca vršiti v Bukarešti, čeprav proti njegovi volji.
Otcn Oman, priljubljeni napadalec Iliri je, ki študira v Zagrebu, se je prijavil za Haška.
Kitajci na Angleškem! Kitajski nogometaši namreč, ki bodo letos igrali nekoliko tekem proti nekaterim angleškim klubom.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju gospodov, ki se je vršilo v Londonu, je odločeno. Šved Gillis Grafstroem, ki se je v zadnjem trenotku prijavil, si je v tretjič osvojil ta ponosni naslov. Mladi Dunajčan Schafer ga je sicer v obveznih vajah pre* kosil, vendar sc je Grafstroemu v prostem drsanju posrečilo, da ga je dohitel in pre* hitel. Rezultati so bili naslednji: 1. .Graf* stroem (Švedska) 1765.75 točk, mestna šte* vilka; 2. Schafer (Avstrija) 1732.50, 10: 3. \Vredc (Avstrija) 1618.50, 16; 4. Page (An* glija) 1618.50, 20. — V mednarodnem dr* sanju dam je zmagala gdč. Burger (Avstri* ja) pred svojo rojakinjo gdč. Brunner in Angležinjo Miss Shaw, v drsanju parov pa avstrijska dvojica BrunnerAVrcde pred nemško Kischauer*Gaste in angleško Mu* ckeltsPage. Vsekakor je dunajska ursalna šola tudi na tem tekmovanju dosegla lepe uspehe.
Holmenkollske tekme so končane. Griit* tumsbraten je zmaga! v skokih (43.5 in 45 m) pred Rudstadtccnom (35.5 in 43 m). Ker jc zmagal tudi v kombiniranem teku, si je v drugič osvojil poka! kralja. Zaključ* nim prireditvam je prisostvovalo 50.(100 oseb, med njimi kraljica in prc-stolonasled* ni k.
Pred 20.000 gledalci se je vršil v Parizu boksarski mateh med Francozom Pladncr* jem in Američanom Gcnnarom. Pladner je pobil Gennara v prvi polovici prve minute knock out z udarcem v želodec. S tem je Pladncr postal svetovni prvak v srednji fe= ži. Dohodki prireditve sn znašali l.IOO.OOO frankov. Pladner ie dobil 250.000 frankov, Gcnnaro pa 60.000 frankov.
Pozdravni večer smučarjev tekmovalcev
JZSS in SK Ilirija sta priredila v sredo zvečer v »Beli dvoran« hotela »Union« v pozdrav naših smučarjev, ki so tako častno zastopali naš mladi smučarski šport v Riimuniji, Nemčiji, Potiski in Franciji, nad vse uspeli družabni večer. Prireditve so se udeležili zastopniki številnih zimskosportnd in planinskih organizacij ter mnogobrojni prijatelji belega športa.
Večer je otvoril predsednik SK Ilirije dr. Milan Duiar, ki je pozdravil v prvi vrsti zbrane tekmovalce, brata Janše, dr. Kmeta, Godca, Kna-pa, Jenka in druge ter ostale goste. Za njim je predsednik JZSS dr. Ivo Pire v vznesenih besedah ocenil pomen velikih uspehov, ki so jih naši najboljši smučarji po razmeroma kratkih pripravah dosegli v širnem svetu. Poudarjal je, da je smučarski šport naš ljudski šport, ki nam obeta lepo bodočnost v telesnem razvoju posameznika in vsega naroda. Iskrene čestitke so izrekli še dr. Ciril Pavlin v imenu najstarejšega športnega kluba LSK, univ. prot. dr. Jeseiiko kot senior slovenskih smučarjev in g. Gnidovcc v inienoi smučarskega kluba »Ljubljane«.
V	imenu tekmovalcev se je gostiteljem in govornikom zahvalil dr. Stane Kmet, ki je poudarjal, da bodo tekmovalci tudi v bodoče zbirali vse svoje sile, da bodo še častnejše zasto-pali barve naše domovine na mednarodnih zirnsko-spirtn.ih tekmovanjih.
Predsednik JZSS dr. Pire ie razdelil nato pri-znanice in kolajne ljubljanskim tekmovalcem na državnem prvenstvu na Pohorju; navzoči so posamezne zmagovalce živahno pozdravljali. Posebnega aplavza je b:l deležen letošnji državni prvak Boris Jenko, član SK Ilirije.
V	veliko presenečenje vseh navzcč:h, še bolj pa jubilanta samega, je dr. Ciril Pavlin v kratkih besedah omenil, da slavi podpredsednik JZSS, univ. prof. dr. Jeserako, ravno te dni 25-Ietnico, odkar goji smučarski šport. Ob tej priliki je bilo g. profesorju izrečenih mnogo prisrčnih čestitk; SK Ilirija mu j<; poklonila krasen šopek, savez pa okusno diplomo.
Med zadnjimi gratulanti je v imenu naše vojske podpolkovnik Ožegovič krasno nagovoril naše junake Janka, Joška in druge ter se jim zahvalil za uspeh, ki so ga pokazali na športnem poljn našim sosedom. Bodril jih je k na daljne mu delu, obenem pa pozival mlajšo generacijo, naj sledi njihovemu vzgledu in jih skuša prekositi.
Končno sta izmenjala prof. dr. Jcsenko in trener in5. Hanssen napitn:co v norveškem jeziku, spominjajoč se tesnih stikov, ki jih je med naj-
severnejšimi in natjuZnejšimi naroda Evrope navezal šport ledu in snega.
Odmore med govori je izpolnjeval Premlčev kvartet »Ljubljana«, ki je žel za svoje ubrana petje, posebno pa za improvziran kup let o ponosnem povratku naših smučarjev, mnogo priznanja.
Smuške skakalne tekme na Bledu
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo dne 10. t. m. zadnje skakalne tekme v letošnji sezoni, in sicer raz skakalnice na BJedu, kjer se vrši ravnokar smučarski skakalni tečaj inž. Hanssena in tečaj za tekmovalce inž. Janše.
Skakalnica je v najboljšem stanju, zveze z vlaki so prav ugodne. S tem se bodo izvršile skakalne tekme na vseh obstoječih naših skakalnicah, ker edino na Bledu še ni bilo skakalne tekme, dasi je blejska skakalnica znana kot izredno dobra in tehnično popolna. Sneg je prav dober, približno 4 cm pršiča, nudi izvrstno smuko po jezeru in po skakalnici. Domačini bodo skušali dopoldne napravit skijdrrng s konji po jezeru. Ledena ploskev meri še 25 cm ter ima na nastalem srežu izvrsten pršič.
Skoki prično ob 14. uri, razdelitev daril in razglasitev rezultatov ob 17. uri v hotelu »Triglav«.
Smuška skupinska tekma v Mariboru
Zimski športni odsek SPD v Mariboru priredi v nedeljo 10. t. m. skupinska tekmo smučarjev s startom pri Ruški koči ob 10. in s ciljem pri mariborski koči. Tekmujejo skupine senior.iev (nad IS let) in j-uniorjev (16 do 18 !et), pri katerih se lahko priglase samo verificirani člani JZSS ter mešana skupina, pri kateri se lahko priglase vsi smučarji in smučarke. Prijavnina znaša za posameznika 5 Din. Sprejema jo g. Vetrih v trgovini A; Stoje, Jurčičeva ul. S, do sobote zvečer. Naknadne prijave za start se bodo sprejemale le proti dvojni prijavnim. Tekmovalne skupine juniorjev in senio-rjev lahko sestavijo posamezni klubi s »mi. Mešane skupine pa se bodo sestavile po žrebu.
ST Svoboda (Ljubljana) v Celju
V nedeljo 10. t. m. gostuje ljubljanska Svoboda v Celju, kjer odigra prjateljsko revanžno tekmo s prvakom celjskega okrožja, SK Celje. Svoboda nastopi v Celju v postavi, ki jo ima na razpolago za letošnje prvenstvene tekme.
Lanski nastopi SK Svobode so pokazali visok napredek moštva. Z najboljšimi klubi Slovenije je dosegel odlične rezultate in premagal med drugim tudi svojega sedanjega tekmeca, celjskega prvaka v razmerju 6:1.
SK Celje je seveda po tem nastopu v Ljubljani pridno treniralo in v jesenski sezoni odpravilo svojega lokalnega tekmeca Atletike v prvenstveni tekmi z 2:1. Že ta rezultat nam kaže dobro formo agilnega moštva SK Celja, saj so Atletiki lansko leto igrali s slovenskim prvakom ASK Primorjem 3:3, dočim ie morala SK Ilirija celo poražena zapustiti celjsko igrišče.
Obeta se nam tedaj napeta in zanimiva borba.
SK Ilirija. Blagajnišiki odsek sklicuje sestanek v soboto 9. t. m. ob IS. url v kavarni Evropa. Posebno se vabi gg. Baltezarja, Medica in Širclia.
Službeno iz LNP. (Kazenski odbor.) Danes dne S. marca t. I. ob 19. uri v kavarni Evropa seja kazenskega odbora. Na isto se vabita gospoda Dobrlet Miod-rag (SK Ilirija) in Vekoslav Dolinar. — Tajnik II.
SK Ilirija. (Plavalna sekcija). Za danes, petek 8. t. m. ob 20. uri sklicujem nujen in važen sestanek sekcijskega načelstva v klubovo sobo (kavarna »Evropa«), — Vsi — točno! Načelnik.
SK Svoboda. Danes ob 20. tiri članski sestanek v prostorih Svobode, Miklošičeva cesta Pros tal polnoštevilno in točno. Z ozirom na nedeljsko gostovane v Celju prosim, da od prve skupine ne bo nihče manjkal. — Načelnik.
SK Jadran. Danes, v petek 8. t .m. članski sestanek ob 20. uri v Narodni kavarni.
Eugcnc Sue:
Pariške skrivnosti
IVelezanimiv roman v dobrem slovenskem prevodu izhaja tri* krat na teden v zvezkih po 1 Din. Mesečna naročnina s poštnino 10 Din. Novi naroč* niki dobijo vse številke.
Uprava Ljudskega romana t Ljubljani TVolfova ulica 8/1.
Najboljše najtrajnešje, zato 13	najcenejše!
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v LJubljani, 7. marca 1929.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Ca«			es to es	Smer vetra	0
		Barom.	Temper.		in brzina	KJ — 3. 1
					v m in »ek.	O °
opazovanj*				I ►		
Ljubljana		766 8	-4-0	73	mirno	3
Maribor		763 6	—4-0	86	mirno	4
Zagreb	S	756 9	-32	86	mirno	8
Beograd	O.	7668	-4 0	73	mirno	3
Sarajevo					mirno	
Dubrovnik					NE 13	
Skoplje	7	764 5	-40	76	mirno	7
Spl!»		76^-6	4	42		1
Padavin«
Vret.
t mm do 7. ure
Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 17.55, luna vzhaja ob 5.9, zahaja ob 13.14.
Najvišja tempratura danes v Ljubljani: 5.1 C, najnižja —7 C.
Dunajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah jKidnevi južno vreme.
Gospodarstvo
= Uspeh tretje vinske razstave in vinskega sejma v Ptuju. Od 3. do 5. t. m. se
je vršila v Ptuju tretja vinska razstava za mariborsko oblast. Razstavilo je 110 vinogradnikov 336 vrst vina, 7 vrst sektov in 3 vrste žganih pijač. Razstavljeno viuo je približno predstavljalo 15.000 hI vina letnikov 1917- do 1928., kar je zelo veliko, če računamo, da se pridela v mariborski oblasti okrog 50.000 hI. Cene so se gibale med C.50 Din do 15 Din za liter. Ocenjevalna komisija .je ocenila nad polovico razstavljenih vin kot najboljša in boljša vina, ostala vina pa kot dobra sortna in namizna vina. Obisk je znašal dnevno okrog 300 oseb. Opažalo ee je, da so le večji producenti in trgovci prišli na svoj račun že ob priliki razstave, v glavnem pa so si interesenti za-beleževali imena producentov, da stopijo pozneje v stike s prodajalci. V splošnem je bilo opažati, da je zanimanje tudi za velike prireditve nekoliko popustilo, kar pa ima v glavnem vzroke v pomanjkanju denarja. Za male lokalne vinske sejme in razstave pa v splošnem ni zanimanja. Razstavo je 3. t. m. otvoril protektor veliki župan g. dr. Schaubnch.
= Veliko zanimanje za letošnji občni zbor Narodne banke. Za občni zbor Narodne banke, ki se bo, kakor znano, vršil v nedeljo 10. t. m., vlada med delničarji veliko zanimanje. Za občni zbor je svoje delnice deponiralo 443 delničarjev (od toga 259 iz Beograda) s 35.143 delnicami, dočim je bilo na lanskoletnem občnem zboru zastopanih Ie 125 delničarjev z 22.473 delnicami.
= Trgovinska pogodba z Grčijo je objavljena v »Uradnem listu^ št. 23. od 5. t. m.
= Na redni plenarni seji Zveze trgovskih gremijev in zadrug, ki se bo vršila 15. t. m. v Mariboru, se bo razpravljalo med drugim o nečedni konkurenci, o niule-nju daril v trgovinah in o poslovanju naših carinarnic. Na seji bo tudi določeno, kdaj se ima vršiti letošnji redni občni zbor zveze.
= Prepovedana prodaja loterijskih kart.
Nizozemska banka »Credit Continenlhl« (Amsterdam) ponuja po svojih aeentih udeležbe na igri za premije v denarju po posebnem sistemu prodajanja- kart, za katere je poslati banki 3 holandske goldinarje. Ker je ta sistem inozemska loterija, ki je v naši državi prepovedana in je vse postopanje sumljivo, opozarja veliki župan ljubljanske oblasti, da se ima nroti vsakemu ki bi take karte prodajal ali kupoval, po stopati po zakonu o državni razredni lo teriji.
= Kmetijski tečaji na oblastni kmetijski šoli v St. Jiir.ii! ob južni železnici. Na obla sini kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel se bodo vršili lelos naslednji dvodnevni tečaji: j.) tečaj za oskrbovanje in krmljenje živine, 20. in 21. marca; 2.) tečaj za molžo, oskrbo mleka in napravo domačega sira 22. in 23. marca; 3.) tečaj za precepljeva-n.i.e in oskrbo sadnega drevja, 3. in 4. aprila; 4.) tečaj za precenljevanje in oskrbo sadnega drevja, špecijalno za učitelje, 8. in 9. aprila; 5.) tečaj za zelenjadarstvo, špecijalno za učiteljice, 15. in 18. aprila in _6.) tečaj za zelenjadarstvo, za druge, 19. ~ in 20. aprila. Prva dva tečaja se bosta vršila zaporedoma, da tvorita celoto in je najbolje, da udeleženci ostanejo pri obeh. Primerna sla zlasti za kmečke sinove in lice re ter kmečke pomočnike posle, ki jih naj gospodarji v lastnem interesu dajo v tečaj. Sadjarski tečaj in vrtnarski tečaj za učitelje sta primerna zlasti za one učitelje, ki nameravajo letos obiskovati osemtedenski učiteljski kmetijski tečaj. Stanovanje na zavodu je brezplačno, prehrana stane dnevno 10 Din. za učitelje 12 Din. Udeležba naj se prijavi pravočasno po dopisnici.
= Železniške olajšave so dovoljene tile ležencem IX. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejraa, ki se bo vršil od 30. maja do 9. junija t. 1. Naša država je dovolila 50 % popust, Italija 30 %, Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška. Madžarska, Nemčija in Rumunija pa 25 %. Za prevoz razstavnega blaga velja, razven v Nemčiji, 50 % popust.
= Osijoška Lijevaoniea željeza i tvornira strojeva, ki je lani z valorizacijo povišala delniško glavnico od 2.5 na 3.?5 milijona Din, namerava ponovno povišali delniško glavnico, o čemer bo sklepal v kratkem občni zbor delničarjev, podjetje 6e v zadnjem času povoljino razvija.
= Kožni sejem se bo vršil, kakor napovedano, dne 25. t. m. v prostorih velesej-ma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema i Divja koža« Ljubljana, Veleseiem, do 23. t. m.
= Insolveiica tvorniee usnja v Subotiei. Suboliška »Industrija kože d. d. je te dni sporočila svojim upnikom, da je postala in-solventna. Obstojajo možnosti, da bo pri»lo do izvenkonkurzne poravnave. Aktiva znašajo 11.5. pasiva pa 10 milijonov Din.
= Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti je že itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričali, da je res na višku. Res, čudimo se, da se še najde naših ljudi, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala vse nijanse od najfinejšega modernega pohištva pa do priproste spalnice. Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem zamorejo kosati z inozemstvom.
= Češkoslovaški agrarei ponovno zahtevajo povišanje carine na prašiče. Na kongresu Zemljodelske jednote v Pragi, ki se je vršil te dni, je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se zahteva povišanje češkoslovaških uvoznih carin na prašiče, da bi se zaščitila domača produkcija. Za lahke in srednje prašiče zahtevajo kmetovalci povišanje carine na 3 Kč pri 1 kg, za težke Pa do 6 KJ pri kg.
= Oddaja prevoza, nakladanja, razkladanja in prekladanja vseh vrst monopolskega in drugega blaga se bo vršila polom ofer-talne licitacije dne 20. t. in. pri monnnol-skem skladišču soli v Ljubljani. (Pc; ^ so na vpogled v pisarni Zbornice za I"Ol v Ljubljani.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg bukovega oglja in 15.000 kg koksa ter glede dobave večje množine hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 300 kg firneža in 500 kg slikarske zemlje. Dne 25. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer- 1
„Pri nas je prijetno,
Si
pravi mlada gospa Mi ca. „Nikdar ne razburjam svojega moža z velikim pranjem in čiščenjem, vse fo gre čisto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu."
Varuje perilo!
talna licitacija glede dobave 9700 kg petroleja; 20. 1. m. pa pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 21.100 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije gle le dnevne dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1929, in sicer: 13. t. ni. pri komandi mesta v Dolnji Lendavi; 15. t. m. pri komandi mesta v Čakovcu in pri komandi mesta v Murski Soboti. Ofertalne licitacije glede dnevne dobave kruha se bodo vršile 18. t. m. pri komandi mest v Mutski Soboti in Doln;i Lendavi. Dne 18. in 21. t. m. se bo vršila ofertalna licitacija nri policijski direkciji Za Bosno in Hercegovino v Sarajevu giede dobave 050 parov čevljev; 18. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 ksr železa, 10.000 kg pločevine in 1200 kg bločnih verig; 19. t. m. j>a glede dobave železniških pragov; 21. t. m. pri inlendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 12.710 m3 drv za čaš od 1. aprila 1929 do 31. marca 1930; 2l. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave granitnih kvadrov; 21. t. m. pa pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave večje količine pa pirja. (Predmetni porroji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
Borze
t. marca.
Na ljubljanski borzi danes devizni promet ni bil znaten. Nekaj več povpraševanja je bilo po devizah na Berlin, Prago, London in Trst. Razen potrebe v devizah na Trst in Dunaj je ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Za aranžma se je trgovala po 427 in za marc po 429. Investicijsko je notiralo 90.25 — 91, agrarne obveznice pa so bile zaključene po 55. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 55.75. v Zemaljski po 140 in v Jugobanki po 94. Med industrijskimi vrednotami se je Trboveljska trgovala po 475, Šečerana po 490 — 495, Šla-veks po ]04 — 107.5, Gutmann po 200 in Union po 194.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.80 — 22.8G Newvork 56.87. Pariz 222.56. Praga 168.37 '(9S"9 Lt) 06'9ZČ—0I"9ič uopuo~| '(/SOO"8) L£ZV8—l£66l f™na '(6'?60I) Vito I op t-601 U!JnO	Eisndtuipng 'zoiCI fias
-njg '(čSTi) ssrn—sosti m^g '(£vzz)
Zagreb. Dunaj 7-9937 _ 8.0237, Berlin 13.505 — 13.535, London 276.10 _ 276.90, Newvork 56.77 — 56.97. Pariz 221.55 do 223.55, Praca 168.37 _ 169.17, Curih 1094.4 do 1097-4. Milan 297.25 — 299.25; dolar 56.25 — 56.45.
Curih. Zagreb 9.12375, Pariz 20.31, London 25.23, Ne\\ vork 520. Milan 27.22. Praga 15.40. Dunaj 73.075, Budimpešta 90.66. Berlin 123.36, Bruselj 72.19, Amsterdam 208.30. Varšava 58.35. Bukarešta 3.09, Sofija 3.755.
Dunaj. Beograd 12.4675 — 12.5075. Berlin 168.52—169.02, London 34.4775—34.5775 Milan 37-1950 — 37.2950, Ne\work 710.25 do 712.75, Pariz 27-73 — 27.83, Praga 21.02375 — 21.10375. Curih 136.59-137-09; dinarji 12.4075 — 12.4G75.
Efekti.
Ljubljana Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 125 den., Praštediona 9.30 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280 den., Stavb-
na 50 den., Šešir 105 den., Kreditni zavod 175 den.	,
Zagreb. Državne vrednote: Vojna <koda aranžma 427 — 427.5. kasa 426.5 — 427, za marc 428.5 — 429.5, za december 460—161, investicijsko 90.25 — 91. agrarne 54.5—55; bančne vrednote: Praštediona 9*30 don., Union 55.75 — 56.5, Kreditna 93 den.. Ze-maljska 13S -- 140, Jugo 94 _ 95, Srpska 154 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Narodna 7395 _ 7500; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 202, Slaveks 10L5 do 102, Slavonija 5 — 5.5, Drava 465 blago, Vevče 120 den., Dubrovačka -r/K) — 505, Jadranska 590 — 605, Šef»rana 4!X) — -105, Union (Osijek) 192 — 194, Trbovlje 473.5 do 475, Brod vagon 300, Niha g 2 — 4, lsis 20 den.
Beograd. Vojna škoda 423.75 — 426. z.a marc 428 — 429.5, investicijsko 91, agrarne 55.75, Narodna 7^85.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov nežamanih bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Cena pšenici je nekoliko popustila. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška promptna po 297.50 — 300. za marc po 302.5 — 305, za april po 305 — 307-5; koruza: ameriška La Plata, fco Rakek, zaca-rinjena, plač. proti duplikatu po 348. ameriška jelow, zacarinjena, slov. postaja po 320, baška, času primerno suha, slovenska postaja, plač. 30 dni po 312.5 — 315.5; oves: baški, slov. postaja po 292.5 — 295; ječmen: baranjski pivovarski, 68/69 k« po 345 — 347.5, baški ozimni po 330 _ 332.5; moka: »0g*, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425.
Žitni trg (7. 1. 111.) Navzlic nilačnejši teo denci na budimpeštanski boizi in na ameriških tržiščih so cene na vojvodinskem tržišču ostale nespremenjene. Kupci in prodajalci so dalje rezervirani, dovozi pa niso tako veliki, da bi mogli povzročiti znižanje cen, ki so za pšenico in koruzo nad svetovno pariteto. Situacija .ie v splošnem precej nejasna. Morebitne škode, ki jo je povzročila letcšnia zima na posevkih, še ni mogoče preceniti, dokler leži sneg. Na drugi strani pa ni izključeno, d:i bo večje povpraševanje po koruzi povzročilo v zvezi z dejstvom, da je uvoz argentinske koruze več ali manj prenehal, nadaljnji dvig cene koruzi, kar bo moralo le še povečati porabo pšenice za krmljenje. S tem pa bi dovozi ostali dalje slabi in bi pri nadaljnjem zastoju v izvozu cene pšenici lahko ostale nad svetovno pariteto. Na vojvodinskem tržišču stane baška pšeuica dalje 247.50, ba-naška 242, gornjebaška 2o0 in sremska 250 do 255, koruza promj>tna pa 265. Ker ni več možnosti uvažati laplat6ko koruzo po minimalni tarifi, se je cena dvignila na 348 fco Rakek ocarinjeno. Pri tej ceni pa argentinsko blago za Slovenijo ne prihaja več v poštev. jeIo\v - koruza stane 300 fco Rakek ocarinjena, vendar je njena kakovost slaba (blago je nerešetano).
Novosadska blagovna borza (7. t. m.)' Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagon. pšenice, 22 vag. koruze in 2 vag. moke. Pšenica: baška 245 — 247.5, banaška 240 do 242.5; sremska 247.5 — 250. Oves: baški iu sremski 247-5 — 252.5. Koruza: baška in sremska 245 — 267.5; sremska 265 — 270; za april - maj 280 _ 282; banaška 262.5 do 265. Moka: baška *0ff« in •»0gg< 342.5—352.5, ,2« 322.5 — 332.5. >5« 302.5 _ 312.5, >6< 280 _ 285, >7« 267.5 _ ?72A
ziv
ITk
Zlati kabinet ameriških milijonarjev
Hoover absoluten gospodar v Beli hiši kakor pred leti Wil-son — Zakladni minister največja glava v vladi — Vsi člani kabineta so bogataši — Katoliška veroizpoved — vzrok neimenovan j a ž a ministra
V zadnjem času je dosegel renome kot rektor Stanfordove univerze v Kalifor« niji. Dosedanji ameriški minister za mornarico je bil njegov brat. Poljedel« ski minister Artur Hyde je bil doslej guverner državice Missouri in je poleg
Čim so se pojavile prve kombinaci« je glede sestave kabineta pod novim ameriškim prezidentom, so evropski lis sti izrazili domnevo, da bo vlada no« vega državnega poglavarja Amerike najbrže kabinet milijonarjev. Napoved se je izkazala za pravilno. V sedanji ameriški vladi sta samo dva bivša mi« nistra izza Coolidgcove dobe: državni zakladni tajnik iMellon in minister za javna dela. James Daviš. Ostali člani so bili pozvani v vlado kot izraziti predstavniki sodobnega ameriškega blagostanja, t. j. kot milijonarji.
Največja glava v tem kabinetu je Mellon, ki ga štejejo za tretjega naj« bogatejšega Američana in za enega najimovitejših mož na svetu. Trgovin« ski minister Lamont, rodom iz Chica« ga je generalni ravnatelj »American Steel Foundries« in razpolaga z odroms nim premoženjem. Prav tako tudi mi« nister za mornarico. Charles Adams. Minister za javia dela Daviš je taki* sto imovit človek.
Novi zunanji minister Zedinienih držav. Henrv Stimson, je bil doslej generalni guverner Filipinov. Stekel si je nekaj popularnosti z intervencijo ob zadnji gverilji v Nikaragui. Mit« chell, zastopnik justice, je znan kot strokovnjak doslej le v ožjem prija« teljskem krogu Notranji minister dr Rav Wilbur je bil prvotno zdravnik, odkar se je povzpel do gospodarskega blagostanja, pa ne izvršuje več prakse.
poštnega ministra VValterja Browna iz Ohia in vojnega ministra Jamesa Goo« da politik po poklicu.
Prevladuje prepričanje, da je Hoo« ver sestavil kabinet zelo spretno. Zbral ni okolu sebe najboljših glav, ampak može, ki bodo samo nekakšni njegovi šefi posameznih oddelkov. Čim šibkej« ši je kabinet, tem večjo oblast ima pre« zident. Največja senzacija te ameriške vlade pa je dejstvo, da ni bil imeno« van za ministra Hooverov dolgoletni prijatelj in zaupnik Donovan. doseda« nji namestnik pravosodnega ministra. Pravijo, da ga ie potisnilo v ozadje sa« mo njegovo katoliško veroizpovedova« nje. Vrhu tega je bil zapostavljen tu* di zaradi prijateljstva do »mokrih«. Hoover je, kakor vemo. pristaš »su» hega« režima.
2e sedaj se širijo vesti, da bo za« kladni minister Mellon ostal samo eno leto v vladi in da ga bo potem zame* njal znani kalifornijski magnat in ban« kir Henrv Robinson, bivši član Dawe« sove komisije. S tem imenovanjem bi ostalo zastopstvo zlate Amerike na isti stopnji kakor sedaj in država bi pro« spevala po volji bogatinov.
Vsakdanja revolucija v Mehiki
Mehika zavzema v pogledu prekucij In domačih uporov v Ameriki približno takšno mesto, kakor Španija v Evropi. Skoro ne mine leto, da ne bi izbruhnile notranje sovražnosti in se ne bi pobijali državljani med sabo. Dežela boleha pač na kulturnih, socijalnih In tudi nacijonal-nih razpokah; dejstvo, da ima med svojimi prebivalci še vedno močan odstotek kreolcev in Indijancev pove že samo ob sebi, da le popolen mir skoro nemogoč. Glodajo jo predvsem globoka socijalna nasprotstva; kier, ki so mu vlade v zadnjih letih vzele mnogo privilegijev, neprestano ruje proti oblasti ln zahteva, da se vzpostavi prejšnje stanje. V takem položaju se razume, da ni potrebne sloge. Zadnji upor je izrazito politično-verskega značaja. Uprla sta se dva generala — Agihrre in Manzo. Duhovni vodja revolucionarnega gibanja pa je bivši mehiški poslanik v Londonu Valenzuela. za katerim stoji katoliško sveceništvo s svojimi pristaši. Zadnje vesti pravijo, da je uporniško gibanje že zatrto in da je Veracruz, najtrdnejše oporišče prekucuških elementov, pred padcem. Veracruz, ki ga prikazuje naša slika, je največja in najpomembnejša luka Mehike.
Smrt čudaka v pasji koči
65 let starega pomožnega delavca Ignacija Wallnerja z Dunaja je našla te dni njegova hči zmrznjenega v nje® govi leseni kočici. Mraz zadnjega časa ga je bil tako dobro konserviral, da ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je smrt prav za prav nastopila. VVallner je bil čudak. Bil je dober delavec, kadar je hotel, in neki podjetnik mu je ponu« jal stalno službo z dobro plačo, brez* plačniin stanovanjem in vso oskrbo, če bi hotel nastopiti pri njem. Toda Wall« ner penudbe ni sprejel, rajši je vaga« bundiral in se preživljal s priložnost« nim delom Tudi pri svoji hčeri ni ho« tel stanovati, temveč si je v bližini Du« naja zbil majhno kočo iz desk, komaj zadostno za velikega psa, v kateri je prenočeval. Hči mu je prinašala vsak dan hrano na določeno mesto, ne da bi ga niti videla. Ker je opazila v zad« njem času, da je hrana nedotaknjena, je šla pogledat v njegovo »stanovanje« in ga je našla mrtvega.
PozaMjivi Painleve
Francoski vojni minister Painleve je izvrsten matematik ter prekaša v tem svojstvu časih celo svoje ministrske dolžnosti. Nešteto prigodic ga ilustrira kot resnega moža znanosti, ki mu je matematika prvo na svetu.
Nedavno, pripoveduje ena najno« vejši.h anekdot iz njegovega življenja, je bil Painleve od vlade poslan v neko malo francosko mestece, kjer so name; rava'i domačini odkriti spomenik pad« fim žrtvam v svetovni vojni. Painleve je sporočil, da se pripelje z vlakom ob 0 uri dopoldne Odpeljal pa se je iz Pariza tri ure pred časom in je nrispel na cilj 180 minut prej, nego je bil na« znanjen. Vesel, da ga ni na postaji nihče sprejel, se je podal v postajno restavracijo, naročil kavo in se zato« pil v matematičen oroblem. ki mu ie že dolgo roiil no glavi. Vzel je belež« niro in računal.
Bilo je že pol devetih, ko se fresko* ma odpro vrata in v restavracijo pri« hrumi vratar s klicem: »Odhod v Pa«
riz!« Painleve pograbi papirje, klobuk in suknjo in piane skozi vrata na pe« ron. V vagonu ie nadaljeval računanje — odbor za odkritje spomenika pa je ob 9. uri zaman čakal na postaji, kdaj bo izstopil iz pariškega vlaka nazna« njeni Painleve. Šele ko se je minister vrnil v Pariz, se je domislil, da ie ne« kaj pozabil Kaj je to bilo, pa se ni mogel spomniti, dokler ni prejel dopi« sa iz onega mesteca, da je prebival« stvo odkrilo spomenik brez njega.
Odgovornost vodovodnega ravnatelja
V Lvonu je nedavno razsajala epide« mija legarja. Ljudje so umirali. Strah, razburjenost med prebivalstvom. Pre« vladalo je prepričanje, da je kriva bo« lezni voda iz mestnega vodovoda Po tej poti je prišla strašna bolezen in zahtevala mnogo žrtev. Kdo ie kriv? Ravnatelj je zanemaril svojo službe« no dolžnost, izostala je potrebna naz« nest za kakovost vode in izbruhnila je epidemija. Ravnatelj je kriv, so kri« čali, in s^daj je ravnatelj postavljen pod obtožbo.
Palača narodnosti v Moskvi
Prihodnje leto bodo v Moskvi začeli graditi »Palačo narodnosti«. Stavbo bo gradila družba »International«, v kate« ri bodo zastopniki vseh narodnih manj sin sovjetske Unije. V rvalači bo gle« dališka dvorana za 2500 gledalcev, knjižnica z 200 tisoč zvezki in posebni prostori za umetniške klube, soortna dvorana itd. Vsaka narodnost, ki živi v mejah sovjetske Rusiie. bo imela v palači svoi T.ieninov kot. Vseh kotov skupai bo ^0 V nrizemliu nalače bo ambulatnn" restavracija in gostilna, mične družbe.
Desetletje?« Icv^umctične in-tern^cifonale
Ta mesec o^haiai0 v Rusi'i des^+let« nien Irnrnunic+i^no internaeiinnal<» Pro« rlorsn^t-o V><-< <^<-i1rfo	Tin ce«
la	rpeseoa rVncl-j-^o	so^i^ti
i^rsbili za popidarizpciio VomJntprne Geslo, ki se bo nronagiralo letos, se glasi: Svetovna diktatura proletarijata.
Valenzuela,
vodja zarotnikov proti sedanjemu režima _v Mehiki._
Reforma obleke v Perziji
Perzijska vlada je pred par meseci zaukazala prebivalstvu, da se mora pri« četi oblačiti po evropsko. Pretila je radi tega državljanska vojna, prišlo pa je do nekakega kompromisa. Perzij« ski parlament je sprejel odredbe za enotno obleko v celi državi. Enotna obleka se uvede 22. marca letos, to je na prvi dan novega perzijskega leta. Vsi možje izvzemši duhovnike in vi« soke sodne uradnike, morajo biti od tega dne dalje oblečeni v kratek suk« njič in hlače po zapadnem stilu. Plašč se lahko nosi kakršenkoli. Vozniki, ko« vači in lovci si morejo izbrati pri delu pokrivalo po svoji volji, za vse druge pa velja predpisani klobuk, ki je ne« kak špičast nestvor iz lenenkc. pokrit s suknom, ki se bo v večiem deževju najbrže sesedel na glavi Klobuk mora biti brez kričečih barv Kdor se pre« greši proti novim naredbam glede ob« leke, bo brez milosti pahnjen v zapor.
280 tisoč slaboumnih otrok
Zadnja statistika Zveze sovjetskih republik ugotavlja, da živi na ozemlju sovjetske Unije 280 tisoč slaboumnih otrok. 10 tisoč teh nesrečnikov imajo v zavodih in šolah, ostali pa se mučijo doma in so svojcem in drugim v na« potje.	____
Miss Evrona — nikaka novost
Bedni otroci sedanjosti, ki strežemo vsak dan po novih senzacijah, si ust« varjamo, da je miss Evropa novost na« ših dni. Toda nič ni novega pod soln« ceml Evropa je imela kraljico lepote že pred 43 leti. Belgijska kraljica je bila tedaj razpisala nagrado za nailep« šo ženo Evrope. Tekma se je vršila v Spaauu. Izmed kandidatk za najlepšo Evropko je odbral pristojni odbor 20
dam, ki niso bile samo lepe, ampak tu« di dražestne in mične ter okusno oble« čene. Nagrado, ki je odlikovala vse te lastnosti je prejela tedaj neka lŠletna Francozinja, pohvalno priznanje pa ne« ka dama iz Belgije in mlada Dunaj« čanka.
Mlade kitajske samomorilke
O ženski samomorilni epidemiji pi» šejo zelo mnogo kitajski listi. V enem mesecu se je vrglo v vodo sedemnajst lepih mladih kitajskih deklet in sicer vse zaradi nesrečne ljubezni! Javni za« stopi so postavili ob rekah in krajih, kjer je bilo že več samomorov, kole z lepaki, ki nasvetujejo obupancem po« mirjenje. Izdane so bile te dni brošn re, ki obsojajo samomor Mladina ho« di po kinematografih; velik je vpliv evropske in ameriške kulture na kitaj« ske mladce. Nova kultura je v marši« čem baš nasprotje kitajskim tradici« jam in običajem. Bolj kot Evropa slu« žijo Zedinjene države Kitajcem za vzorec današnjega življenja Razvijejo se zmešnjave in zmote, kitajska dekle« ta pa derejo v smrt.
redbo je dobilo ravnateljstvo zavoda in ves profesorski zbor zaradi izklju* čitve strog ukor.
Albert f rank Heine,
falsifikator famozne »francosko-belgijske« vojaške pogodbe, s katero je udaril po vodi »Utrechter Dagblad«
»Gledališče obrambe« v Moskvi
V Ljeningradu so koncem prošlega meseca v proslavo enajstletnega obsto« ja rdeče armade otvorili posebno gle* dališče, ki se imenuje »gledališče obrambe«. Gledališče je zanimivo po tem, da propagira ideje Leta!sko=ke«
Foxtrott — povod za izključitev iz šole
V Irkutsku je šolska oblast izklju« čila od poduka dve slušateljici farma« cije, študentki Goldbergovo in Seige« lovo. Izključeni sta bili zategadelj, ker sta šli na ples in plesali foxtrott. Radi tega ukrepa sta se pritožili naravnost na komisarja za narodno prosveto, Lu« načarskega, ki je brzojavno izdal na« log, da mora šolsko vodstvo obe štu« dentki sprejeti nazaj v šolo. Z isto na«
Beelaerts van Blockland,
nizozemski zunanji minister, katerega stališč* je zavoljo zadnjih dogodkov omajano.
Umor in samomor po oprostilni razsodbi
V Montpellieru na južnem Francoskem so porotniki oprostili mlado lekarniško asistentko Mariio Celino, ki so jo prijeli zaradi nameravanega umora. Ubiti je hotela svojega nezvestega ljubimca, ki je bil nastavljen v isti lekarni. Rana nI bila nevarna in je kmalu ozdravel. Celina je poslušala oprostilno razsodbo z brezbrižnostjo. Takoj po razpravi pa se je podala domov, se oborožila s samokresom, odšla v lekarno, kjer je pozvala že službujočega ljubimca na kratek razgovor v laboratorij in tam je oddala nanj štiri strele. Ko se je preoričala. da ie mrtev, si je še sama pognala kroglo v glavo in obležala mrtva. Krvava drama se je odigrala tako naglo, da je bilo že vse končano, preden so pritekli ljudje.
Izvleček iz programov
Sobota, 9. marca.
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Nemščina. — 19: Dubrovnik in okolica; propagandno predavanje v nemškem in češkem jeziku. — 19.30: O vero slo vju. (Prof. dr. Erlich.) — 20: Slovenska narodna in umetna pesem; poie kvartet »Ljubljane«. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Izprehod po Evropi. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Prenos plesne godbe. - 20.35: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert laiike godbe. — 19.05: Koncert godbe na pihala — 20: Dramski večer. — 21: Prenos •programa iz Brna. — 22.25: Koncert iz Bratislave. -- BRNO 17: Klavirski koncert. - 17 45: Večerni koncert. — 19.05: Koncert Schuberto-vih skladb. — 20: Prenos programa iz Prage.
—	21: Kabaretni večer. — 22.25: Prenos koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 20.30: Lehar-jeva opereta »Paganini«. — 22.30: Lahka godba.
—	Dunaj 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert dunajskih fiiharmonikov: Mojstrovine inozemske glasbe. — 19.25: K&ncert komorne glasbe. — 20.30: Plesni večer. — BERLIN 16.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Mešan večer. — Lahka godba. — FRANKFURT 16.35: Moderna godba za ples. — 19.45: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 20.15: Program iz Stuttgarta. — Nočni koncert: beneška noč. — LANGENBERG 20: Zabaven večer. - 22.30: Prenos športne prireditve iz Dortmund-a. — STUTTGART 15: Koncert Mozartovih skladb.
—	16.35: Godba za ples. — 20.15: Andrejev: tOl-OI*; scene iz študentovskega življenja. — 22.45: Godba za ples. — 24: Koncert vojaške godbe. — 1.30: Poskusni prenos ameriških postaj. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski kon: cert. — 17.40: Koncert lahke godbe. — 20: Dramski večer. — 22.15: Koncert vojaške god-
— 23.15: Ciganska godba. — LONDON* 19.45: Mozartove klavirske sonate. — 20.45: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 22.35: Mešan večer in godba za ples. — RIM 17.30: Koncert italijanske glasbe. — 20.45: Dramski večer in koncert vojaške godbe. — STOCKHOLM 19.45: Violinski in klavirski koncert. — 20.30: Komedija »Ločitev«. — Lahka godba.
K avtomobilski tekm' v Daytoni (Florida)
ki se bo vršila te dni, zgoraj novi avtomobil stotnika Malcolma Campbella, spodaj avtomobil
950 k. s. majorja Seagravea.
REKORDNE REZULTATE
samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI
OSTI
za plašče
in kostume
ravnokar došiel
A & E Skaberne
L/ubi/uriu Mestni trg štev 10.
Naš novi kazenski zakonik
Postopanje z mladoletnimi
V prvem članku (gl. »Jutro« z dne 23. februarja) o našem kazenskem za-kon:ku smo opozorili na važne splošne določbe, zlasti na pogoje, pod katerimi označuje novi zakon razna dejanja za kazniva. Opozorili smo na okolnosti. ki izključujejo ali vsaj omiljujejo kazensko odgovornost storilca. Moderni kazenski zakoni polagajo pri tem prav posebno važnost na mladoletno mladino, ki pride v konilikt z zakonom. Stremljenje gre za tem da se teh storilcev ne meče v isti koš s starimi zločinci, temveč da se jih poskuša spraviti zopet na pravo pot.
Tudi naš novi kazenski zakonik vpo-števa prav posebno, da razum pri mladoletnih ni še toliko razvit, da bi mogli popolnoma in pravilno pojmovati svoje čine. Pri tem ne gleda zakon samo na neko določeno starost, kakor sedai veljavni, marveč upošteva tudi, da mladoletniki največ dejanj zagrešijo v mladostni lahkomišljenosti ali nepremišljenosti. Zakon smatra, da so osebe, ki so
dovršile že 17 let _____
a niso stare še 21 let. že umstveno razvite in zrele, tako da so kazensko popolnoma odgovorne, vendar upošteva njih mladost in določa, da ne morejo biti obsojene na smrt in ne na dosmrtno ječo. Tudi druge kazni sme sodišče tem tkzv. »starejšim mladoletnikom« izvršiti pod najnižjo mero ali tudi izpremeniti v blažjo kazen. Starejši mladoletniki tudi ne morejo biti obsojeni na izgubo častnih pravic in prestajalo kazni na svobodi do dovršenega 21 leta v posebnih zavodih. ločeno od polnoletnih zločincev.
Dočim so starejši mladoletniki kazensko odgovorni, je povsem neodgovorna jn nekazniva »deca«. to so osebe, ke še
nihajo 14 let.
Peca. ki ie kaj zagrešila, se preda v kaznovanje roditeljem, varuhom ali šolskim oblastvom, moralne pokvarjeno ali zapuščeno dece pa bc oddati v vzgo-jevalnico ali kaki družini, kjer bo ostaja, dokler se ne bo poboljšala. Vendar največ do 17. leta. Zapuščena je deca. ki je prepuščena sama sebi. ne uživa vzgoje, ker nima več staršev, aH ker so ti brezbrižni ali moralno propadli, dalje otroci, ki se potepajo brez nadzorstva okoli itd. Za tako deco ie pač veliko bolj na mestu potrebna vzgoja, kakor vsaka druga kazen.
Prihodnjo stopnjo tvorijo tkzv. »mlajši mladoletniki«
cd 14. do 17. leta.
Z eno vrsto teh, namreč ako niso še toliko zreli, da bi mogli pojmiti pnrodo in značaj svojega dejanja, je "avnati ravno tako. kakor z deco. Le v vzgoje-valnici smejo ostati do 21. leta.
L>rugo vrsto teh mlajših mladoletnikov pa tvorijo umstveno že razvitejše osebe, ki so že mogle izprevideti. da ne ravnajo prav in so že zrele, da pojmujejo prirodo in značaj svojega de.-anja. Vendar se nad njimi za dejanja, ki so sicer kazniva, ne izrečejo kazni, marveč se uporabijo posebna sredstva. l~a sredstva so ukor in odpuščanje na po-skušnjo. ki se izrečeta, ako je bilo dejanje napravljeno očividno iz .icpre-mišljenosti. ali lahkomišljenosti in mlajši mladoletnik ni ne moralno zapuščen, ne pokvarjen. Ukor ie na mestu pri neznatnih deiiktih. pri drugih pa odpušče-nje na poskušnjo in sicer največ dn enega leta. To sredstvo je v tem, da ostane mlajši mladoletnik sicer na svobodi, a je v izrečenem času pod stalnim zaščitnim nadzorstvom zakonitega zastopnika, ali po potrebi kakega drugega zaupnika. Ako .ie vedenje mlajšega mladoletnika v tej dobi zadovoljivo, zlasti v moralnem oziru. ie s potekom poskusne dobe stvar zavržena. Če se pa v tem času nc izkaže vrednega in se bodisi okrivi vnovič zoper kazenski zakon bodisi da ga vkljub nadzorovanju ni mogoče pripeljati na pravo pot. more sodnik poskusno dobo podaljšati ali pa ukreniti zoper njega strožja sredstva. Natančnejše predpise o tem obsega kazenski postopek.
Ako pa zagreši tak mlajši n^adolet-nik kaznivo deianje in je zapuščen ah moralno pokvarjen, se odda v vzgoje-valnico, oziroma v pobol.iševalriico. V zadnji zavod, ako je že toliko pokvarjen. da ne more biti sprejet v vzgo.ie-vainico. V obeh zavodih mora ostati, dokler ni poboljšan, in sicer v vzgoje-valnici najmanj eno leto in največ do
21 leta, v poboljševalnici najmanj tri leta in največ 10 let.
Višja starost se pa pri mlajših mladoletnikih vendar uDOŠteva po dovršenem 15 letu. Ako učini nad 15 let stara oseba hudodelstvo in smatra sod.šče. da je že toliko zrela, da je mogla pojmiti prirodo in značaj svojega dejanja in po tem pojmovnaju delati, se kaznuje, kakor starejši mladoletnik.
S sredstvi, odrejenimi zoper mla.iše mladoletnike, niso združene nobene pravne posledice, zlasti zaradi njih mlajši mladoletniki niso prestali biti neoporečni.
S temi odredbami, je kai lepo pre-krbljeno. da se bo mladina, ki je zašla na stranska pota, skušala pred vsem moralno popraviti. Škodljivi vplivi dosedanjih kazni na dorašč-iiočo mladino bo s tem v kar največji meri eliminiran. Upajmo, da ne bo pretežko najti gmotnih virov za izvrševanje teh sredstev. Morda bi bila v Sloveniji ootrebna dva takšna zavoda, ki bi se mogla pn-ključiti eventualno že kaki obstoječi ustanovi.
Kupujte!	Čitajtef
,Princesko Zvezdano'
L. M1KUŠ
Mestni trg št. 15
Tvomica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--


K
\X%
<i »o
^ \
Zastonj Vam polijemo na otrled ilustr. reviji
.»Domači prijatelj" in „Naš Obzer"
pišite dopisnico na Poštni predal '291. Ljubljana.'	2789—a
• M
mmm
da smo cene izbornim »Doko« čevljem globoko znižali? Če še ne. potem ne zamudite te ugodne prilike.
Doko, Prešernova ul. 9/dvorišče
■ •»•eHBS«Meaa»MMlta»MMai
Iščemo prvovrstnega, solidnega
za vrt, sočivje sadni vrt in cvetličnjak. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na naslov: Rudnik »Rtanj« Brače Minil. Boljevac. Srbija.	365S-a
»mamaaaaa<taaaaaaiiiMaa«iai»>iiia»aiai
Trgovsko podjetje v Beogradu potrebuje večjo količino prvovrstnega slovenskega apna preko cele poletne sezone. Ponudbe pod »157« poslati na Jugosl. Rudolf Mosse A D Bposrad.	°,070
/,» » - f


Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 16. marca t. 1. nabavo
1500 kg olja za parno turbino
Pogoji se debe pri podpisani.
!z pisarne direkcije dr/, rudnika Velenje
br. 2295 11.	>>5
Polsladko travniško prešano
po 150.— dinarjev za 100 kg ab Sisak prodaja vsako množino
AGRARIA trg. d. d. v Čakcvcu, Medjimurje
>s&
auiom icguiaiorie, zatvornice, ojreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
€ G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
f S 3 f S^ |p| pod;eije za zgradbo vodnih lurbin
* «9 ' ®8F § Konkurenčne cene Zahteva te oonudbe Prvovrstne referente

Umrla je po dolgem trplienju moia hči
v

opora moje starosti, najzvestejša sestra, najboljša svakinja in teta.
Pogreb bo v petek, dne S. t. m. ob 2. uri popoldne iz Kandije na šmihelsko pokopališče.
Sv. maše zauušnice bodo v farni cerkvi v Šmihelu :n pri oo.
frančiškanih v Ljubljani.
Novo mesto - Kandija, 6. marca 1929.	3674-a
IVAN ŠKERLJ, oče.	MILAN, IVAN in STANKO, bratje.
rometn! zavrni m premog t
prodaja po najugodnejših cenah in
sfmo ns debefo	samo na debe!
U Offflffl f^Of domači in inozemski, za domačo p 14 '»»ii V^) kurjavo in Industrijske svrlie.
I Kovaški premog
Koks, livarniški, plavžarski in plinski.
Brikefe.
Prometni zavod za premsg D. a., £itsbi|ana,
M klo*ževa ces a št 15/

Povodom smrti predrage nepozabne žene, matere. hčerke, sestre in svakinje, gospe
fante
ro«. Zftiaker
smo prejeli od raznih znancev in prijateljev toliko odkritih in tolažilnih besed, da se čutimo dolžni tem potom izreči vsem prisrčno zahvalo.
Obenem se zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so spremili drago nam poko.inico na svoji zadnji poti.
Nova vas - Sv. Jurij ob juž. žel., 7. marca 1929.
67
Žalujoči ostali.
Tako je kilo
Ura reče. . da Ura rece ... ne
Sedaj je ura ustavljena!
Ura. ob kateri smete piti pravo izvrstno kavo. ne pride več y poštev. Sedaj imamo kavo Mag, kateri je odvzet ves kofeir
Vsak čas jo lahko pijete!
Kavo Mag pijete lahko po volji, bodisi zjutraj, opoldne, zvečer ali pa celo pozno ponoči. Ako ste dosedaj po uživanju kave čutili posledice kofeina kot nervozen nemir, pritisk krvi v glavo, močnejše bitje srca itd., ako Vam zvečer povžita skodelica kave cele ure ni dala zaspati. tedaj je vse to pri uživanju kofeina proste kave Hag popolnoma izključeno.
Vi ne pogrešate ničesar!
Kava Hag Vam nudi vse užitke in veselje do uživanja kave. Sestavljena je iz najboljših srednje- in južno - ameriških vrst. Škodljivi kofein se ji odvzame še pred praženjem obenem z vsemi drugimi snovmi, ki kvarijo izboren okus. Ničesar drugega se ne odvzame kavi Hag. pa tudi ničesar se ji ne doda. Razlikuje se od drugih vrst kave lc po tem, da je finejša, prijetnejšega okusa in milejša.
Veliko znižanje cene!
Kaj Vam je lažje kakor privoščiti si kavo Hag. Ona je tako dobra, tako zdrava! Poleg tega so še cene zelo znižane. Mali zavitek stane samo Din 14.—, a veliki Din 27.—. Malenkostna razlika v ceni v primeri z navadno kavo je opravičena vsled izvrstne kakovosti in vsled težkega, kompliciranega odvzetja kofeina. Z uživanjem kave Hag ste pa mnogo koristili svojemu zdravju. Radi tega kupite še danes v najbližji trgovini originalni zavitek te kave. Zelo boste zadovoljni.
V kraje, kjer se še ne dobiva, pošlje vsako množino po običajni ceni franko: KAVA HAG D. D., Zagreb. Martičeva 14 b.
Vzorec dobite, ako nam pošljete priloženi bon.
■ . .. -
' . ... . i IT-T
varuje:
feSv J ^
-lOt:
MK M
.•"tdl* iT^
i-^v .sv:;-'1 ^
g jS*"
JR££ in ŽIVCE.
3675
Naš iskreno ljubljeni oče, tast in dedek, gospod
ANTON POLAK
posestnik na Runeču pri Ormožu
je danes ob uri po kratki, mukepolni bolezni za vedno zaprl svoje trudne oči ter nas zapustil v brezmejni žalosti in boli.
Pogreb ljubega rajnkega se vrši v soboto, dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Veliki Nedelji, kjer se bo v župni cerkvi brala maša zadušnica, nakar položimo bla-gopokojnika k večnemu počitku.
Runeč - Ivanjkovci - Ormož - Ljubljana, 7. marca 1929.
TONE, FRANJO, VINKO, RADO LUDVIK, sinovi in vsi ostali žalujoči sorodniki.
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta in brata,
gospoda
RUDOLF SAHKA
podravnatelja Kredit, zavoda za trgovino in industrijo v LJubljani
nam jc d o šlo teliko blagodejnih izrazov sočutja, da nam je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti in naj bo tem potom izrečena vsem naša prisrčna hvala.
Posebno smo pa doižni prisrčno hvalo zastopnikom upravnega in nadzorstvenega sveta ter ravnateljstvu in uradništvu Kreditnega zavoda za izraze sežalja. za darovano krasno cvetje in častno udeležbo na zadnji poti pokojnega. Iskrena hvala bodi upravi in ravnateljstvu, ki nam je v teh težkih urah priskočilo na pomoč, posebno še gosp. pedravn. Jugu za njegovo veliko požrtvovalnost pri prenosu trupla pekojnega.
Hvala pa tudi vsem gg. zastopnikom ljubljanskih denarnih zavodov in prijateljem umrlega, ki so mu tako številno izkazali zadnjo čast in sc ga spominiali s cvetjem.
Vsem ponovna prisrčna hvala!
Maša zadušnica za blagnpokoinega se bere v marca t. 1. ob sedrmh zjutraj v cerkvi Marijinega Ljubljana, dne 7. marca 1929.
soboto dne 9. Oznanjenja.
3676
Globoko žalujoči ostali.
*
Alicbel Zčvaco:
70
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Tako se je zgodilo, da ie četvorica našla pred seboj dve dolgi jekleni ostrini, ki sta jo sprejeli brez strahu. Položaj je bil s tem izpremenjen v veliko razočaranje ordinarcev in penečega se Bussija. Nenadno pojavljanje dona Cesarja je biio klavrno preprečilo mjih namero. Zdaj ni bilo več govora o tem, da bi užugali Pardaiilana; čeprav so bili štirje proti dvema, so vendar čutili svojo slabost.
Zakaj Favstini opričniki so dobro vedeli, da je Pardaillan sam zase dovolj močan boriiec, da jih pobije vse štiri zaporedoma. Vedeli so, da ga ne zmorejo drugače kakor z zavratno ukano.
Toda Pardaillan je imel zdaj tovariša, ki je pazil nanj. In kar je bilo še hujše: neznanec je mojstrski sukal svoj meč. Ne, slabše ne bi bili mogli naleteti! Zdaj ni šlo več za to, kako naj ubijejo Pardaiilana, ampak za io. kako naj se ubranijo njegove kazni...
Te žalostne misli so se bile komaj porodile v njjjiovih malopridnih glavah, ko so začuli vitezov porogljivi pozdrav in vprašanje:	j
»Dc-ber večer, gospoda.!... Kakor vidim, bi me radi nekolikanj umorili?«
»■Opozorili smo vas, gospod,« je odvrnil Sainte-Maline in sunil naravnost, »šeie davi smo vas opozorili.«
»Res je. spominjam se,« je dejal Pardaillan in v njegovem glasu
ni bilo nikakega posmeha več. »Tako dobro se spominjam našega razgovora, da mi srce ne da raniti plemičev, ki so se davi toli viteški vel. proti meni.«
In res se je dogajalo nekaj, nad čemer je don Cesar strmel, Bussi-Leclerc pa tulil od sramu: Pardaillan ni vrnil niti enega sunka. Povsod je imel oči, njegov meč je švigal kakor kača sem ter tja, zadovoljeval se je s paradami, ne da bi prešel v napad. In kakor da mu to še ne zadošča, se je med bojem obrnil k donu Cesarja ter mu velel s svojim jedkim glasom:
»Ravnajte se po mojem zgledu, prijatelj, in prizanašajte tem gospodom, vrli plemiči so.«
In toreador, ki ga je jela stvar zabavati, se je takisto zadovoljil s tem, da je samo odibjjal, kolikor je bilo potreba; zakaj vitezov meč je čuval tudi njega, da ni bil že nekajkrat zadet.
Bussiju ni reke! Pardaillan niti besedice; delal se je, kakor da ga ne vidi.
Bili so se nedaleč od vhoda gostilne. Ko se je začel na ulici hrup, so se hišna vrata odprla in Cervantes je stopil na prag. Neutegoma je izdrl meč, da bi se pridružil prijateljema, toda vitez mu je zaklical:
»Ne ganite se, dragi... Gospoda bodo kmahi upehani.«
In Cervantes, ki se je bil zdaj že naučil ceniti Pardaiilana, se res ni ganil Le meč je ohranil v roki, pripravljen, da mu priskoči na pcmoč, če b< se trni sreča izneverila.
Tako so krčmar Manuel in gostje, ki so se bili zgnetli za Cer-vaniesovim hrbtom, v mesečini prisostvovali neverjetni borbi dveh mož zoper četvorioo obsedencev...
»Gospoda,« je Pardaillan mirno vele] ordinarcem, »kadar vam bo drago, lahko prestanemo. Pomnite pa, da bi lahko opravil z
vami še to minuto, s tem, da bi vam zaporedoma izbil meče iz rok. A toli vrlim rojakom nočem prizadejati te sramote.«
Priznati pa je treba nekaj: trojica se je izprva zanašala, da bo Pardaillan naposled dobil veselje do stvari in jel vračat, sunke za sunke. Kakor hitro so videli, da so se zmotili in da se nasprot nika trdovratno zadovoljujeta z obrambo, se je njih vnema zek ohladila. Montsery, ki je bil najmlajši in najbolj odkritosrčen, je kmalu pobes l meč, rekoč:
»Tako mi peklenščkov! Ob takih pogojih se ne bijem.«
In spravil je meč, ne da bi čakal pritrdila tovarišev.
A Chalabre in Sainte-Maline sta brž storila takisto, prav kakor da sta prežala na to znamenje.
»Sram bi nas moralo biti, če bi vztrajal:,« je rekel Sainte-Maline z galantnim naklonom.
»Tem bolj, ker bi utegnilo predolgo trajati.« je dodal Chalabre.
Pardaillan je očividno že čakal tega, sodeč po njegovem resnem odgovoru:
»Prav, gospoda.«
Šele zdaj je blagovolil opaziti Bussija. Odrinil je dona Cesarja in kreni! naravnost proti bivšemu guverner in BastiKe. Med tem ko je on nastopal in s svojo strahotno mirnostjo neprestano odbijal sunke, se je Bussi umikal. Z očmi izbuljenimi v Paraailla-nove, kjer je čita] svojo usodo, je Bussi naposled za vpil:
»Spet mi bo izbil meč... kakor vselej!...«
Zavest, da je ni sile na svetu, ki bi mogla odvrniti to skrajno ponižanje, mu je vzela razum. Pogleda! je okoli sebe kakor preganjana zver, ko jo zapuščajo moči. In zdajci je pobesil konico svojega rapirja ter zahropel:
NaročJo, uu vso, doptM/,. Uc&oosjt, tnalih. oglasov, j«, pojlah- na-Oglasno otL d-tUk Jutra/ huhljatUi, Vruts-funta-f. TžL rt
JLalo oglasi, ko slu xjjo o posr^ao^aJbiA tn, roajaL na, ncun&n*. občinsloa, vsaka. ba-rasia, so par" — Naj manjšt, in&sost. Dtn, 5 - Prtslojbtsta, za, šifro Visi. j-
Uji nrtstojbuia. ji v poslali, obanasn 1 aszrccilbm,, so cy n oglasu 1* prvobcuo Cikovm, račun, poslu* Ura rulruca Cjubljona.šl 11842
Z&uuUj«,, <£apuf-enrosifa tsi, o*gLa~ro lrgousk&g<x aLi. roJtianm^ga. tsiszcaja, vsaka best-da/ Dun - Naj manjši zntsck Vvn to- Pristojbina, za šifrt> Vut 5-
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele?, štev. 3402 7dQ2 ter eksi?orlturo v Šisk? te?*>s :*ev ?203.
Gospodično
i-'rara in pošteno, Iščem k otrokom. Predstaviti se je n.-ed 2 in uro popoldne. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«,	6462
Učenko
» pHmerr.o šoteko izobrazil :-prejm> m i hrano in stanovanjem v hiši, v tr-jr-vinc z mešanim blagom na deželi. Govoriti mora znati slovensko in nemško Prednost imajo $ta}arke. — Pcnndbe na oglas, oddelek »Jutra* "od >£;ajerka».
6505
Brivskega
pomočnika
dobro izvežfcanega sprejme Franjc Vranica!', brivec v Skolji Luki.	6585
Učenca
p-lnega in vestnega, iz f j stene hiše sprejmem v trgovini mešanega blaga. — Ponudbe na naslov: Ivan Rus, trgovec na Bledu.
6554
Učenca
pr: Inega in poštenega, najraje takega, ki se je že ti kaj Č..-.1 učil, sprejmem v trgovino mešan, blaga. Vprašanja na oglasni od-fleiok »Jutra« pod značko »Pošten 94«.	63SS
Natakar, vajenca
(pikolo) po mogočnosti ve-ši-ega tu ii nemškega jeziki sprejme Tomo Majer, kolodvorska restavracija v Mariboru.	6576
Rastrlrerja
sposobnega;' sprejmem. — Obširne ponudbe na oglat, oddelek 'Jutra« pod šifro »Sposoben 17«.	6617
Čevljar, pomočnika
sa fino zbito in šivano de-[ lo, z oskrbo v hiši sprejme takoj v st3lno delo Avg. Jeglič, Radeče. 66S9
Izurjenega radio-akvizsterja
išče zastopstvo t-emškega velepodjetja Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na oglas, oddelek »Jutra« pod sDanernde SteUttngc. 6146
Lesni strokovnjak
perfekten. ki obvlada popolnoma lesno industrijo in trgovino, posebno se mora spoznati pri obdelavi lesa in izdelovanju zabojev, kakor tudi pri nakupu lesa, ki je obenem tudi knjigovodja (bilancist). vesten, energičen in trezen, dobi takoj službo pri veliki letni tvrdki v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »-Jutra, pod šifro »Lesni strokovnjak«.	6415
Kroj. pomočnika
Z3 veliko delo sprejme ta--oj Vipave Franc. Toplice, Zagorje ob Savi. 6687
Kroj. pomočnika
■tobro izvežbanega v malem in velikem delu sprejme takoj Jože Gaberšek, pošta Griže pri Celju.
6700
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, perfekr-rga bubi štueerja sprejme takoj a. i i po dogovoru Kolak, Šoštanj.	6716
Kroj. pomočnika
ie navadno konfekcijsko delo, s hrano in stauova-jijem v hi«; sprejme Kristjan Promru. krojač v Kranju.	6586
Vzgojiteljico
s potrebno šolsko naobraz-bo sprejmem k otrokom, v starosti 5—9 let. — Ponudbe s spričevali se prosi na ogl oddelek »Jutra« pod. »Trg ob . železnici«.
6686
Učenko
sprejme šivilja. Naslov v oglasnim oddelku »Jurra« 6732
Brivskega
pomočnika
dobro izurjenega in per fektacga bubi štncerja. sta rega 20—25 let, sprejme i 15. marca Avgust Taček, Celje. Gosposka ulica.
6699
Vpokojenca
računa.rja, ki bi nekaj ur dnevno vršil posle blagaj-aičarja, iščem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Vestnosti.	6742
Učenko
z najmanj . dvorazr. mešč. šolo sprejme M T i č a r Ljubljana, Selenburgova t.
6756
Kolarskega vajenca
starega od 15 let naprej, s hrano in stanovanjem v hiši spmjmem. Naslov v oglasntn. odde-lku »Jutra« 6749
Sobarico
izučeno Šiviljo, iščem Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	6768
Izurjenega peka
ki se razume na vs,e posle moderne pekarijo, iščemo za našo pekarno v Subo-tici. Ponudbe v nemškem jeziku, z navedbo plače in dosedanjih službenih mest na naslov: Alfred Maier, pekarna v Subotici. 67G3
Tovarnar
sprejme gospodično, zmožno in zanesljivo v vodstvu pisarniških poslov ter per-feiktno v nemščini. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in poštena«. 6770
Vajenca nI i vajenko
sprejmenr v knjigarno — Vpošte-vajo se le reflektan-ti. ki so dovršili 4. razr. ka.ke srednje šole — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigarna« 6242
Pletiljo
za nogavice sprejmem takoj y Dravljah št. 23 pri Ljubljani.	6733
Miček Tiček
piše in riše Kseniia Prunkova.
Ko Mieek zbudi, mu jo lako krmežlja-to t očeh in pri srcu. Dolgčas se mu z«li iia svetu. In ližoleek tako neprijetno smrči in ga moti v razmišljanju.
-»Mislim. da «em malo siten: to je gotovo od tega ker sem zapravil židano voljo in meh za. smeh. Takoj moram ponju!« in si Jioče zadeti pipec na ramo — a pipca nikjer! Miček stopi na levo, stopi na desno, iiče tu, išče tam — nič!
»Kje neki tiči moj pipec?« ga zaskrbi.
»V razbojniškem žepa.« pravi cvileč glasek.
»Kaj. kako?« pogleda Miček. Pred njim stoji poljska mil: '-Da, v razbojniškem žepu Ko sta vidva spala, je prišel po travnik« zloglasni razbojnik Pištolca, pobral pipec in šel svojo pot.«__
Bivši finančni ali grajski
uradnik
naj se zglasi v hotelu Tratnik, pri vratarju, v svrho daljšega dogovora Zaslužek siguren.	6643
Zastopnike
iščemo za prodajo ur rn mi'a na mala o«3plačila — Siguren zaslužek garantiran. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksna plača in provizija« 6735
Zastopnike (ce)
za nakup in prodajo proti 1500 mesečno in 10 % proviziji sjirermemo brez kavcije. Ponudbe z Kfa.mko na oe-ia-s. oddelek »Jutra« po' »Tovarna«.	6775
Francoščino
matematiko in latinščino
najuspešneje poučuje tehni-čar pariške fakultete. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ultra-ra-pidsri.	6612
Mirfiirt ■
Elektrotehnik
z devetnaistietno prakso, verziran v visoki in nizki napetosti, previjanju kot.ev in motorjev itd. vešč slovenščine. srbohrvaščine in nemščino, išče primerno slažbo Ponudbe na ogla-n; oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik«.	R-r
Skladiščnik
z večletno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik«.	6(t9
Gospodična
želi me^ta pri majhni družini v bližini Celja ali Ljubljane Gre tudi "v kuhinjo za kuharico za kake gospode. — Spričevala na razpolago. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »44«.	6619
Plačilna natakarica
kavcije zmožna, srednjih let. ki obvlada perfektno nemščino, slovenščino in hrvaščino želi mesto v letovišču. če mogoče pri morju, kjar je že delovala. — Istotako že'i tudi perfektna
kuharica
mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 97«.	6597
Dekle
stara 20 let. bi šla rada k sa.mostojnemu go-podu alj pa za sobarico, event. k otrokom. Vajena je tudi nekoliko gospodinjstva — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	6590
Blagajničarka
z večletno prakso v galanterijski stroki, sedaj nameščena v trgovini kole« in šivalnih strojev, popolnoma samostojna prodajalka, zmožna slov in nemškega Jezika želi premeniti sedanje mesto. Nastopi po dogovoru. Ponudbe prosi na og'asni oddelek »Jutra« pod »Vestna ;n poštena«
6528
Bfvši podofieir
25 let star, vešč slovenščine, srbohrv. in nemščine, z znanjem strojepisja, išče primerne službe v pisarni ali skladišču. Gre tudi za vratarja. Cenjen« ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod »Pošten in zanesljiv 3«.	6708
Krojaški pomočnik
z dežele, dobro izvežban v malih kosih, išče mesta. Ponndbe na oglact. oddelek »Jutra« pod šifro »Krojaški pomočnika.	6753
Postrežnica
išče dela. Cenjene ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Postrežnica 50«.
6740
Kot vajenca
oddam petnajstletnega čvrstega dečka iz boljše hiše v itučbo mizarske, pekovske ali slaščičarske obrti, najraje na Gorenjsko aH v Ljnbljano. Pojasnila daje Zupančič, Bled 164. 6748
Trgovski pomočnik
začetnik, izučea v boljši trgovini na deželi, dobro izvežban v špecerijski, že-lezninski in nekoliko tudi v manufakturnj stroki, dober prodajalec, želi službo — najraje kjer bi se izpopolnil v nemškem jeziku. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6747
Knjigovodja-
bilancist
star 36 let. oženjen. zaposlen pri večjem eksportnem podjetju v Sloveniji, zmožen slovenskega, češkega in nemškega jozika v govoru in pisavi, želi spremeniti s.nžbo - najraje v Ljubljano ali Maribor Nastop maja t. 1. ali tudi takoj Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv knjigovodja«.
6752
Velik pult
zraven spadajoče stelažo, kredenco in pi.-aino mizo, vse za 3000 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6760
Spalnica
moderna, c p-ino vred poceni naprodaj. Naslov v og.asnem oddelku »Jutra«.
6769
Brivnico
dobro idočo, radi bolezni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6683
Lep, majhen lokal
z lie.avnico ali skladiščem, na prometnem rnestu sredi Maribora, proti odkupnini inventarja oddam. — Resne oftrte z navedbo stroke pod šifro »Bodočnost« na »Matat«, Mlinska ulica 9.	6714
Trgovski lokal
za špecerijsko obrt, ob prometni cesti v Ljubljani oddam za več let tistemu, ki plača naji<nmioo par let naprej. Pod istimi pogoji
oddam tndj gostilno. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »30.000«.	6741
Ugodna prilika
Dva lokala z velikim skladiščem, pripravna tudi za stanovanje, oddam za Din 1000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6759
^tAl^SjjJ Puhasto perje
razpoSiljair pti povzet j n najmanj S kg po Din 38 kg - Izkoristite oriliko. lok le? traji zaloga - L Brozovld, Zagreb Itiea S2. Kemična čistilnica oerja ISt
Samostojna
gospodinja
želi mesta pri boljšem gospodu, ki ima lahko tudi otroke Naslov: Maribor, Barvarska ul. št. 6 pri g. Koren.	6703
Nemščino in ruščino
poučujem po ugodni ceni na Starem trgu 3/n, dft-no 6734

»Weltreich
der Technik«
prodam Naslov pove ogl.
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost, iz-učen v trgovini mešanega blaga, želi s'užbo na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe na oglcs. oddelek »Jutrac pod »Agilen 91«.
6691
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, prvovrsten, išče službo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Merkur«.	0097
Prodajalka
žel; s 15. aprilom preime-nit.j mesto, najraje na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Prido3 in požtecia prodajalka«.	6695
oddelek »Jutra«.
6710
Dekle
ki je dovršila z odliko gospodinjsko šolo. bi šla 2 meseca brezpiaino na dobro urejeno kmečko posestvo na Dolenjskem, da se izpopolni v gospodinjstvu. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 6685
Železnato vino
eKarnarja di G Pincoll.ia v Ljuhljani krepča oslabe ie malokrvne odrasle in otroke	257
Oljko
najlepšo razpošilja za cvetno nedeljo tvrdka Celestina Glavnik, Ljubljana, Poga-čarjev t.rg 1.	6069
Blagajna za knjige
ognja varna, skoraj nova, po nizki ceni naprodaj. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna 900«	6603
Wertheim blagajna
železna, dobro ohranjena, naprodaj. - Pojasnila daje vratar hotela »Evropa« v Celju.	6501
Lepih hmelovb
1050 kom., eno leto rabljenih proda Franc Vodlan. Zagorje ob Savi. 6720
Železniške prage
za poljsko železnico nare-žem nekaj 1IX» komadov po naročilu kupca ta-koj. Na-siov pove oglasni oddelek »Jutra-.	6489
P?jr moških gojzeric
in par črnih čevljev št. 42 takoj prodam za 250 Din. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6719
Kože divjačine
kupuje po najvišjih cenah L. Rot, Mestni trg. 6659
S 50.000 Din
se nudi zelo lohičkanosna udeležba Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Denar zasiguran«. 6554
Vinograd, posestvo
(16 oralov Vseh vrst;, pri Sv. Barbari nižje Ptuja proda za 110.000 Din Kari froha. Maribor. Aleksandrova cesta 18	6322
Enodružinska hiša
pri Mariboru, visokopri-tlična, 2 solri, kuhinja, klet, drvarnica in velik vrt takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6704
Lepa vila na Bledu
3 stanovanji po 3 -obe. vse opremljeno in z velikim vrtom naprodaj za 250.000 Din Pojasnila daje Kvalitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova ulica 6.
6469
Hišo v Ljubljani
srednjeveliko ali manjšo kupim v -redini mosta Tajnost zajamčena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A M.«
6461
Mehaniki, pozor!
V lepem kraju Gorenjske, tik letovišča, ob glavni cesti Bled—Bohinj oddam v najem delavnico za popravila avtomobilov. Naslov pov© oglasni oddelek »Jutra«.	6694
Rudniško
restavracijo
v Trbovljah oddamo v najem s 1. aprilom t. 1. — Reflektanti naj pošljejo ponudbe do 20. marca t. 1. rudniškemu ravnateljstvu v Trbovljah.	6711
Gostilničarka
srednjih let. z ot-ebno pravico, vzame gostilno v na-jem, na račun, ali gre tudi za plači lino v boljšo gostino Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6688
Sobo
z eno alj dvema posteljama takoj oddam v Novem Vodmatu 67, nasproti tovarne »Jadran«.	6625
Sobo
veliko prazno in opremljeno oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6733
Prazno sobo
z elektriko in strogo se-pariranira vhodom oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
6765
Petision Grintovec
Grad Predvor pod Kranjem Ljekovito alpinsko ozračje Solnčna lega Najboljša obskrba. Cena 60 — Din 35,— Din naprej za vso oskrbo.	6266
m
Ti
»Upam«
Prosim, dvignite pismo pod gornjo značko.	6727
»Planinski cvet«
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 672«
Dve gospodični
iuštkam. želita o opisovat i z dvema gospodoma do 28 let. Prednost imajo drž. uradnrki. Dopise s sliko je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Olga in Mira«.	6692
Mlad inženjer
želi znanca z neodvisno gospodično, čedne zunanjosti, .-taro 20—24 let, z znanjem nemščine Cenj. dopise po možnosti s sliko pod šifro »Inozemec 80« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 66S2
Gostilno na račun
majhno in prometno želi proti kavciji vzeti na račun samostojna gospa Gre tudj kot družabnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6715
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6730
Zdrav krompir
l>el in roza, na vagone
in fižol
vsake vrste, tudj manjše količine potrebujemo za takoj in pozneje — Najnižje cene z vzorcem na naslov: Demšar & Oblak, Stara Pazova, Srem.	6743
Mlada ločena gospa
s svojim sianovanjiim. želi znanja z istotako ločenim gospodom. Prednost imajo le boljši gospodje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iločem živeti«.	6673
Mladenič
želi do;-iso"ati t gospodično neopor3čne preteklosti, od IS—27 .el staro. na„-raje iz Ljubljane Tajnost zajamčena. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen mladenič«. 6750
Kateri gospod
dobrosrčen, dobro situiran. bi vzel pridno ž^no. čedne zunanjosti, z enim otrokom v skupno gospodinjstvo — najraje v Marit>orn Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Vedno bval >znac. 6744
V oglasnem oddelku «,Jutra»
Je dvignile sledeča pisma:
Auto 300, Cvetoča pomlad, Cisto stanovanje, Dobro situiran, Dober zaslužek. Dobra oskrba. Dobra ženska, Dobra gospodinja 28. Dober promet, Dom 44, Delavnica, Denarna pomoč izključena, G-raščak 25, Gozdno posestvo, Garnizi-ja, Hvaležna 6138. Hrvatska- 1250, Hvaležni 80, Harmonija, Hišica 42. Hipoteka, Jako solidna, Iskreno prijateljstvo, Jecenov les. Industrija 3373, Kdor vara je sam varan, Krasno stanovanje, Kemika! i je, L. 1930, Lebensversicherung, Lokal za brivnico. Ljubeče srce, Zagorje—Ljubljana, Marec, Mirna stranka, Marec-april. Naga ivka. Mo-dišJtinja 18.000, Na perila riji, Nanos-Caven, Nemščina, Odkritosrčna, Pekarna 3, Pisarna, Pridna in delavna, Plačilna 73. Prvovrstna 9 Perilo 105, Prijateljstvo, Pomočnik, Pristno, Papiga, Prometno mesto, Pek. pomočnik. Fre-proge. Prazna soba, Pia-nin.-ti cvet Podjetnost. Re-alec. Rešitelj. Sklaviu. Stanovanje 69, Snažno 3«, Solnčno. Srečen zakon, Solidna. Sreča 51. Srečna bodočnost, Sanjarim. Sreča 22, Sodeiujoei, Slovenija. Stelaže. Taikoj p'ačim. Takoj v-e!jivo. Takojšen nastop 77. Trta. Upam. Vdova, Vila 100. VinogTad 32, Valenzia. Venezia. Vesela pomlad 1929. I. VVeiss, Vrt al; njiva, A. Zavrl, Zanesljiv hišnik. ZIravo dekle. Zagreb 1, Znaeajna. Živahna D 800, 26 let v enem stanovanju; 240. 90.
Šiv. stroj za vreče
znamk« sDiirkopp«. prav dobro ohranjen, š« skoraj nov, prodam vsled nepo-trebe. Franc Pocajt, Teharje pri Celju.	6503
3 šivalne stroje
»Singer«. le[o stelažo. pn-del s predali, kakor tudi vse drugo h krojaštvu spadajoče orodje prodam radi opustitve kroj obrtf in trgovin". Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6497
Lokoniobilo
v dobrem stanju, 35 P P, kupi Ivan Spes, Maribor.
6709
Slike za legitimacije
izdeluje najoitreje fotograf Hugo H i b š e r, Ljubljana,
Sv Petra cesta
Sodna dražba
več terjatev
konkurinega sklada Josipa Satrana proti raznim dolžnikom. se bo vršila 15. marca 1929 ob 9. uri de.;, pri okrajnem sodišču v Ljubljani, v sobi št. 19. Seznam terjatev je možno vpogledati avnotam v-a'c dan mod uradnimi urami.
67G6
Prikrojen telovnik
s podlogo se je zgubil iz Ljubljane skozi Sp. Šiško. — Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici 4.	6736
Kdo bi pomagal
mladenki brez službe do eksistence? — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek I »Jutra« pod šifro »Sirota prosi pomoči«.	6754
Posestnikov sin
star ite let, s kapitalom 12.000 Din. se želi seznaniti z gospodično ali vdovo. ki bi imela posestvo ali samostojno obrt. Cenj. ponudbe s siiko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Flanz«.	6745
Kdo se usmili
3 leta starega fantka in ga vzame za svojega. — Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«.	6767



^ s
vV
Avto
osebni In tovorni, dobro ohranjen, kupim Ponudbe s sliko in najnižjo ceno na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 1929« 6154
< Dirkalno kolo
znamke VVoIsi«. ma o rabljeno. proda Peter Hočevar, Za'nika cesta (Higi-jenski zavod).	6757
Parcelo v Sp. Šiški
1046 ms, za novo cerkvijo prodam po Din 35 m*. — Naslov v oglasnem odde ku »Jutra«.	6459
3—4družinsko hišo
v ceni 150—170.000 Din kupim v Ljubljani (mestu) Ponudbe na og'as. oddelek »Jntra« pod iifro »Hiša«.
6731
<4 C
Sobo
primerno za trgovsko pisarno šč m za takoj. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna« 6647
Sobo
lepo opremljeno, svetlo, z razgledom in posebnim vhodom oddam s 15. marcem blizu vojašnice na Poljanski ceeti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6726
Tekstilna tovarna v Sloveniji sprejme takoj popolnoma samostojnega
knjigovodjo
Znanje nemščine predpogoj. — Ponudbe pod »Bilancist« na
upravo.
Zahtevajte od svojega trgovca da, prodaja
Jt originalno
ugobancfcpcdenl^mofoa
pn ka^ri bosicev nekoliko manje zasluzil pač pa boste vibolj zadovoljni 5 5Wjun kruhom in pecivom.
Urejuje O»voriu Ravljiu/ UJaj« za »unzoruj «Jvtra» AUuii RjJmuUi. Z* Narotlni. eisk»rix, d. d kol tiskaruarja frrau«. Jeaerick. Z* tn*cratiu de) je udgovutca .-Vtojiij NvvaL Vsi ? Ljubljani