Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. -—, ŠTEVILKA 1«. JOLIET, 1LL1? OIS, * i. JANUARJA 1916 LETNIK XXY. V novoletni bitki ob ruski fronti zmagali Avstrijci. pogajanja med Avstrijo in Črno goro pretrgana. Avstrija je stavila za podvržbo tako težke pogoje, da jih Črna gora ni mogla sprejeti. Viljem in Ferdinand v Nišu. Loiiilpn, 19. jan. — Brzojavka na Reutc:'s Telegram Co. pravi, da je bil cesar Viljem včeraj v Nišu na Srb-kem. Tam se je baje sestal z bolgarskim kraljem Ferdinandom. Črna gora se podvrgla Avstriji, a mirovno pogajanje baje pretrgano. Črnogorski kralj Nikola odjadral v Italijo. Na zapadnem bojišču boji med zrako-plovci in priprave za odločilne bitke. Ob Soči, zlasti pri Tolminu, napadajo Italijani, a brez uspeha. Berlin, 17. jan. (Brezžično v Sayville.) — Sledeče dnevno poročilo av-stro-ogrskega vojnega vodstva je dojelo danes iz Dunaja: "Italijansko bojišče: Na več točkah soške fronte in tirolske meje so se nadaljevali, topniški boji. Z ozirom na istosredno (koncentrično) sovražno topniško streljanje so naše čete zapustile nedavno osvojene zakope blizu cerkve v Oslavju. Avstro-ogrski letavci so podjeli u-fPešne napade na sovražno taborišče In Prisilili več italijanskih privezanih Slonov k pristanju." Laško vojno poročilo. Rim, 17. jan. — Sledeče uradno nagnilo iz vojnega glavnega stana o Atrijskem vojskovanju je bilo izdano danes: "Na višinah okrog Oslavja se naša B^Pka protiofenziva, posvečena zo Petni osvojitvi malega dela zakopov SeTerno od vasi, ki ga še obdržuje so-Tražmk( nadaljuje uspešno. "Ujetniki potrjujejo, da so bili v močni sovražni oddelki in so u-trl*li težkih izgub." Položaj neizpremenjen. ^naj, 18. jan. — Vojni urad je no-l' '*dal sledeče poročilo o vojskova-„ italijanski fronti: "oložaj je neizpremenjen. V Do-°m'tih, ob tolminskem obmostju in Soriškem odseku je prišlo do posam-j. ' * živahnih topniških bojev. Mali "•Jaiski napadi proti tolminskemu njostju in našim postojankam na . Ternem bregu gore Sv. Mihaela so ""•odbiti. . ^den naših zrakoplovskih oddelkov »opoldne 17. januarja napadel An-so bile železniška postaja, ektrarna in barake bombardirane in lS»ne. Štirje italijanski obrambni Po»i so naše zrakoplovce obstrelje- vali, a brez uspeha. Zrakoplovci so se povrnili nepoškodovani na svoje opi-rališče." » Laško vojno poročilo. Rim, čez London, 18. jan. — Danes objavljeno naznanilo vojnega urada o vojskovanju proti Avstrijcem pravi: "Ob fronti od Stelvia do morja je sovražno topništvo hudo streljalo, poskušajoč ovirati naše ojačevanje. Naše topništvo je odgovarjalo izdatno. "Na višinah severozapadno od Gorice smo v jutro 15. t. m. začeli proti-ofenzivo in jo dokončali s polnim u-spehom. Vkljub sovražnikovi odpor nosti, podpirani po silnem topniškem streljanju, so naše čete vzele nazaj vse prej opuščene zakope in naša prvotna linija je sedaj popolnoma obnovljena. "Sovražni zrakoplovci, leteči včeraj čez Sočo, so bili povsod pognani v beg po naših topovih v obrambo proti zrakoplovom. Eden naših zrakoplov-cev je bombardiral Volano v Lagarin-ski dolini, kjer so bili Avstrijci opaženi." Laški napadi odbiti. Berlin, 19. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je danes dospelo sledeče dnevno naznanilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva: "Italijanslco bojišče: Blizu Luzrena in severno od tolminskega obmostja so naše čete odbile več slabotnih napadov sovražnikovih." Rudarji za povišbo plač in zoper "preparedness". 1,300 delegatov zveze "United Mine darkom izjavil zoper "preparedness" Workers of America" zboruje in Je rekel> "nai konvencija izrazi svo-v Indianapolisu, Ind. ]je vedenje napram temu takozvanemu preparedness-programu". Z balkanskega bojišča. Washington, D. C., 17. jan. — V tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo je dospela danes iz Dunaja brzojavka, podpisana po ministru zunanjih stvari, baronu Burianu, ki je v nji uradno potrjena vest o brezpogojni podvržbi Črne gore. V ogrskem parlamentu. Berlin (brezžično v Sayville), 17. jan. -— Ueberseeische Neuigkeiten-agentur poroča: 'Črna gora je prosila za mir," kakor je grof Tisza naznanil ogrskemu parlamentu. Prva točka na sporedu današnje seje je bila baš rešena, ko je grof Tisza zaprosil besede. Izjavil je, da sta črnogorski kralj in njegova vlada naprosila za mir. Naznanilo je vzbudilo Veliko razvnetje in še večjo radost. "Zahtevali smo, da Črna gora položi svoje orožje brezpogojno," |je prvi minister nadaljeval. "Glasni veseli klici so sledili. "Pravkar," je nadaljeval Tisza, "je dospelo poročilo, da Črna gora sprejme naše pogoje. Ko je zdaj glavna stvar rešena, se takoj prično mirovna pogajanja." Kako poroča Rim. Rim, 17. jan. — Avstrija prosi po neki časniški brzojavki Črno goro za poseben mir in sicer pod sledečimi pogoji: Avstrija jamči Črni gori neomejene ozemske pravice v Skadru in dobi zato goro Lovčen. Po brzojavkah dospelih v Atene, a še ne potrjenih, so Avstrijci in Črnogorci sklenili premirje. Odhod iz Albanije. Dunaj, 17. jan. — Italija je končno opustila namero, udeležiti se balkanskega vojskovanja, in se pripravlja, da zapusti Albanijo, tako se glasijo danes semkaj dospela poročila. Srbske čete v Albaniji se tudi umaknejo. Pred pretekom nadaljnjega meseca bo vsa Albanija in tudi vsa Črna gora v rokah Avstrijcev. Grška v zlem položaju. Berlin (brezžično v Sayville), 18. jan. — Francija in Anglija sta naslovili na Grško ostro noto, istega pomena kakor ultimatum, tako poroča Ue berseeisehe Neuigkeitenagentur. Grška je bila baje pozvana, v 48. urah izročiti poslancem osrednjih velevlasti njih popotne liste. Če zahteva ne bo izpolnjena, bodo zavezniki "ukrenili vse potrebno". Pogajanje pretrgano. Pariz, čez London, 19. jan. — "Journal des Debats" pravi, da je uradno naznanjeno, da je črnogorski kralj Nikola s svojo družino in spremtvom odjadral v Italijo, ker so bila mirovna Z ruskega bojišča. Dunaj, 17. jan. — Avstro-ogrski vojni urSd je danes izdal sledeče naznanilo: . j Rusi ob besarabski in vzhodnoga-liški fronti niso obnovili svojih napadov. Položaj je vobče miren. V odseku vzhodno od Rarinczel so avstro-ogrske čete izgnale sovražnika iz neke prednje postojanke, napolnile zakope ia jih opremile z žičnimi ovirami. Prednje straže armade nadvoj vode Jožefa Ferdinanda so odbile tri ruske napadne poskuse." Rusko vojno poročilo, Petrograd, 17. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Nemški zrakoplovci so napadli Schlok, Kurtenhof in Dvinsk. Topniški boji so bili okrog Plakanena, južno od Rige, pri Kokenhusenu, vzhodno od Friedrichstadta, in pri Iljukstu. Naše topništvo je uspešno napadlo vasi Lavrenska in Dubeliszki, severozapad no od Dvinska." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 18. jan. — Danes izdano u-radno naznanilo iz vojnega glavnega stana pravi: "Novoletno bitko v vzhodni Galiciji in ob besarabski meji lahko smatramo sedaj za končano. Od včeraj se ni pripetilo nič novega. Avstro-ogrsko orožje je bilo popol noma zmagovito ob bojni črti, dolgi 130 kilometrov (80 milj). Naša peho-ta, ki je odločila bojevanje, podpirana po topništvu, je obdržala vse svoje postojanke proti sovražniku, ki je bil ponekod po številu večkrat močnejši. Velika novoletna bitka na severovzhodu Avstrije se je začela dne 24. Tovarniške straže ščitile stavkokaze in napadle stavkarje. KRVAV IZGRED V E. CHICAGU. Indinapolis, Ind., 18. jan. — Dva vmesna prigodka ob otvoritvi letošnjega glavnega zborovanja rudarske združbe ameriške (United Mine Workers of America) tukaj danes sta bila glasno odobrena po 1,300 delegatih, ko je predsednik John P. White rekel, da morajo rudarji biti deležni na sedanji prosperiteti, in ko sta rudarski voditelj in tajnik - blagajnik William Green izjavila, da so po njunem mnenju delavci v deželi nasprotni sedanji agitaciji za "preparedness" ali pripravljenost. G. White je v svojem dvoletnem poročilu nujno priporočal, naj lestvični odsek konvencije skrbno razmotri in pretehta položaj v izraženju zahtev. Opozoril je na izboljšane obrtne razmere, poudaril, da stopa dežela v "brezprimerno dobo prosperitete" ali ugodnega razvoja, in da naj konvencija zahteva take izboljšave v plačilni lestvici, kakor razmere dopuščajo. Predsednik White je omenil "preparedness", predno je začel govoriti o vprašanju o plačah, in njegova obsodba. vojne in njegova izjava proti pripravljenosti v veliki meri je vzbu dila prvi resnični plosk v konvenciji. Rekel je, da je "popolnoma prepričan, da so delavci neizpremenljivo nasprotni celemu načrtu vojaške pripravljenosti", in je pristavil, da "je resno upati, da bodo načrti, napraviti iz naše dežele oboroženo taborišče, ki se utegne Konvencija je posvetila otvoritvene seje sestavi odsekov in čitanju uradniških poročil. Poročila uradnikov so bila omejena predvsem na pregled dela rudarske združbe v zadnjih dveh letih in so obsegala samo nekaj priporočil. Po zadnjih uporabnih številkah, pravi g. White v svojem poročilu, je 763,185 oseb zaposlenih v premogovem rudarstvu v Združenih Državah. Članov šteje rudarska unija po tem poročilu 361,027. Boj med stavkarji in stavkokazi. Chicago, 111., 20. jan. — En mož je bil usmrčen in pet jih je bilo ranjenih v vroči bitki med stavkokazi, stavkarji, policisti in oboroženimi stražami v službi tvrdke Edward Valve & Manufacturing Co. v East Chicagu včeraj popoldne. Do bitke je prišlo, ko je nameravala skupina straž sprejeti skupino stavkokazov in jo spremiti v tovarno. Kakih sto strelov je bilo oddanih. Snoči je bil položaj skrajno resen, ko so se jeli zbirati štrajkarji ig njih sočutniki, da skupaj odkorakajo ?v mestno zbornico protestiral. Županu Frank Callahanu se je posrečilo pomiriti stavkarje vsaj začasno. Ves East Chicago sočuvstvuje s štrajkarji, kakor je izjavil župan. rabiti v razteg komercializma (trgo-decembra in jv trajala s prestankom le vinstva) v inozemstvu in izkoriščanja nekaj dni do dne 15. januarja. Med '.i.iWer doma. uoraženiA nekaj dni do dne 15. januarja tem časom so bili številni polki sedemnajst dni v ognju. Rusi izgubili 70,000 mož. "Ruska armadna povelja, izpričbe u-jetnikov ter uradna in poluradna poročila iz Petrograda potrjujejo domnevo, da je rusko vojno vodstvo z o-fenzivo svoje južne armade zasledovalo vojaške cilje največjega pomena, ki pa niso bili doseženi. 'Ruske izgube so znašale najmanj 70,000 mož na mrtvih in ranjenih, in do 6,000 Rusov je bilo ujetih. Vse avstrijske narodnosti so se udeležile novoletne bitke. Sovražnik pošilja o-jačenja v vzhodno Galicijo." delavcev doma, poraženi.' * Tajnik Green se je z enakim pou- Krojaška stavka. Philadelphia, Pa., 17. jan. — Kacih 6,000 krojačev je danes zastavkalo. Zahtevajo doklado k plači in ugodnejše delovne pogoje. Posledica je bila, da je 250 tvornic svoj obrat začasno ustavilo. Voditelji štrajkarjev pravijo, da se tekom bližnjih dni pridruži več tisoč drugih delavcev in delavk. Štrajkajoči zahtevajo najmanjši plačilni postavek za žene iii dekleta $6 na teden, za moške ;j>8. Z zapadnega bojišča. Berlin, 17. jan. — Veliki glavni stan je danes izdal sledeče dnevno poročilo: "Ob zapadni fronti se ni pripetilo nič važnega. V mestu Lens je bilo po sovražnikovih izstrelkih 16 oseb usmr-čenih." Boji v zraku. London, 19. jan. — Zračne napade od strani Britancev, Francozov in Nemcev poročajo od zapadne fronte. Britanci priznavajo izgubo dveh zra-koplovnic in trdijo, da so zbili več nemških zrakoplovov. Tretjina Bergena zgorela. Christiania, 16. jan. (Čez London.) — Tretjino Bergena, cvetočega norveškega pristanišča, ki ima nad 90,000 duš prebivavstva, je snoči razdejal in upepelil strašen požar. Napravljeno stvarno škodo cenijo na okroglih 20,-000,000 dolarjev. Kolikor je znano doslej, sta dve osebi zgoreli. Požar je bil najtežji in najpogubnejši, ki je kdaj obiskal kako mesto na Norveškem. Najhuje je razsajal požar v trgovinskem delu mesta, kjer so plameni popolnoma razdejali mnogotere po vsem svetu znane prodajalnice, nekaj naj-ečjih hotelov, mnogo bank, šol in u-redništvenih stavb, skupaj kakih 400 poslopij. Nad 2,000 oseb je brez strehe. T°0t<* h* A PRIPRAVLJENOST IN PRISKRBA DENARJA STA GLAVNI VPRAŠANJI ZA REŠITEV Za neodvisnost Belgije. Amsterdam, čez London, 17. jan. — Razprava o proračunu dohodkov in stroškov v pruskem deželnem zboru je danes povzročila hrupne prizore vsled medklicev od strani drja. Kari Lieb-kneehta in drugih socialistov ter na sprotnih si mnenj, izraženih po članih raznih strank o vprašanju glede prena-redbe volilnega zakona. G. Hirsch, socialist, je tekom svojega govora rekel: "Mi zahtevamo obnovo popolne neodvisnosti Belgije. Če sovražne vlade še niso pripravljene poslušati zahteve za mir, je njihovo vedenje v očivid-nem nasprotstvu * čuvstvovanjem raz jjih ljudstev, ki poysod zahtevajo, mir, Mi zahtevamo volilno prenaredbo prid ženskam in predvsem tajno glasovanje." Rumunsko žito za zaveznike. Bukarešt, 17. jan. — Neki angleški sindikat je dane« sklenil pogodbo za nakup 80,000 vagonov rumunskega žita za $50,000,000 v zlatu. Ves ruinunski žitni prebitek pokupijo zavezniki, kakor mislijo tukaj, v izvedbo načrta za "izstradanje" Nemčije. Carranza zoper Villo. Washington, D. C., 19. jan. — General Carranza je danes proglasil generala Villo, Pable Lopeza in Rafaela Castro za izobčence vsled pokolja ameriških državljanov v Santi Ysabeli ter jih ukazal usmrtiti takoj. Vsak Me-hičan jih sme usmrtiti brez obotavljanja. 9,687,744 duš v državi New York. Albany, N. Y., 17. jan. — Prebivav-stvo države New York je 9,687,744, kor kaže poročilo ljudskega štetja v zadnjem juniju, predloženo zakonodaj-stvu nocoj. Od tega skupnega števila je 5,047,221 prebivavcev Greater New Yorka. PRED KONGRESOM. Stl KlavaV^en°st (PreParcdnesg) za možno vojno ter priskrba denarja za tako pripravljenost in za druge svrhe «vni vnrnan*.;; -„.-.:«... ..«_._•_ t -. i______________________:—_____----i* .. ««,... vPr»šanji za rešitev v sedanjem zasedanju 64. kongresa. Dve najprizadevnejših osebnosti v kongresu ?°®tOr rh*~1___1-:.. • ~ .... . . . . __________s • . i....... v:.-t.:- xt u*roUnc01 ChatTb«rl*«n iz Oregona, predsednik senatskega odseka za vojaške stvari, in poslancc Kitchin iz North 1 "aČelnik zborničnega odseka za pota in sredstva Na Pr«»rlsi»rlnilr Wilson, ritainč nnftlanirn (2) senator Chamberlain, in (3) poslancc Kitchin. Zopet eksplozija v smodnikarni. Philadelphia, Pa., 14. jan. — Eksplo zija se je pripetila v tvornici Du Point Powder-druzbe v Gibbstownu, N. J ob 10. uri nocoj. Obseg škode še ni ugotovljen, ali poročila pravijo, da so bili trije delavci ranjeni. Rev. Jos. Varh umrl. St. Paul, Minn. — Iz Marystowna prihaja vest, da je č. g. Josip Varh, ki se je podal pred nekaj meseci zaradi vratne bolezni na jug, tamkaj umrl dne 11. jan. t. 1. (Rev..Josip Varh, rojen dne 9. oktobra 1876 v Košentavri na Koroškem, je prišel kot bogoslovec v St. Paul, Minn., kjer je bil dne 10. junija 1905 posvečen v mašnika. Deloval je na župnijah sv. Matevža in Srca Jezusovega v St. Paulu in nazadnje župniko-val v Marystownu, Minn.) R. I. P.! Mati in hči umorjeni. Chelsea, Mass., 17. jan. — Mrs. Belle Ostrovick (Ostrovič?) in njena 17 let stara hči Annie sta bili usmrčeni in Adam Tarjian, najemec v njunem domu, je bil ranjen danes v slučaju, ki ga smatra policija za umorstvo in poskusen samomor. Jolietske novice. —Rev. G. Violič, hrvatski župnik, je jako nevarno zbolel, kakor čujemo, že pred tednom dni. Želimo, da č. gospod kmalu okreva. — Hudo bolan je g. George Rogina, 103)4 Indiana street. Predzadnjo nedeljo ga je začela tresti mrzlica, da je moral v posteljo. Zla hripa se je razvila in potem pljučna vnetica. Toda zdravnik pravi, da bode bolnik okreval v kratkem, kar mu iz srca želimo. Odkrita zarota. NAZNANILO. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljatev. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar, * * * 5 kron pošljemo zdaj za......$ .90 50 " ............ 7.20 too New York, 17. jan. — Edward Weber, Paul Schmidt, Max Jaeger in Richard Wohlberg, obtoženi po zavez-nem oblastvu, da so v nasprotju s carinskim zakonom poskušali, iposlati Nemčiji gumijevih zalog, so priznali svojo krivdo in jim je bila naložena denarna kazen. Obenem je pripoznala svojo krivdo Rubber & Guagule Agency, ki je bila enako obtožena. Jaeger mora plačati $1,500, Schmidt in Weber vsak samo polovico in Wolil berg samo $100, dočim je plačala Rubber & Guagule Agency le $50. Do gnano je baje bilo, da je bil Jaeger "duša zarote". ZA 500 kron pa za.................$69.50 Pri teh cenah je poštnina že vraču-i nana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois. Joliet, 111., 19. jan. — Opozarjamo naše cenj. čitatelje in čitateljice na krasno povest "Dolina krvi", ki jo začenjamo priobčevati v tej izdaji Amer. Slovenca. "Dolina krvi" je povest iz irskega življenja, povest o neuklonljivi verski in narodni zvestobi Ircev, ki je bila edina tragična krivda njihove zgodovine, a obenem tudi edina življenjska moč in odporna sila v stoletjih sirovega zatiranja, kakor je rečeno v uvodu slovenskega prevoda povesti. "Irki narod je majhen po številkah, velik po trpljenju, in slovensko ljudstvo mu je tako zelo podobno v obojem; morda bo bralo v 'Dolini krvi' svojo povest in je bo veselo," pravi prevajalec. — Mrzel imendan so imeli letos naši Antoni, ki so obhajali svoj god v ponedeljek, na dan sv. Antona puščavni-ka. Toplomer je kazal nad 9 stopinj pod ničlo. Ali naši številni Antoni se mraza ne ustrašijo, kadar so dobri časi. In o dobrih časih lahko govorimo letošnjo zimo, kajti dela je dovolj. In da tudi zaslužek ni preslab, so v ponedeljek dokazali naši Antoni, kajti obhajali so svoj god veselo in radodarno. Tako je bil n. pr. prostorni salun g. Antona Nemanicha, 1000 N. Chicago street, do zadnjega kotička napolnjen z gosti, in vsi so bili veseli, kajti gostoljubni godovnjak jih je izvrstno pogostil s pijačo in gorkim prigrizkom. — G. Franjo Skole ni več uslužben pri tvrdki Stern L. & Son, North Chicago street, kjer je delal skoro deset let kot manager departmenta za obuvala. Ž njim sta tvrdko zapustila tudi g. Josip Spolarich, ki je bil uslužben kot urar in dragotinar ter je ondan o-tvoril ^yoj lastni "shop" pod h. št. 901 N. Hickory street, in g. Henry Bossi, rodom Italijan, ki je bil prideljen kot pomočnik managerju departmenta za obuvala. G. Franjo Skole je dobil prav dobro službo kot agent chicaške tvrdke Reick, Langendorf & Voght Co. (Shoe Store Supplies) in se poda jutri na večtedensko potovanje po se-verozapadnem delu države Illinois in po Iowi. G. Skole priporoča rojakom geslo: Svoji k svojim! — Zmrznil bi bil skoro neki dobro opravljen neznanec, ki so gk v ponedeljek zvečer ob pozni uri našli ležečega ob Columbia streetu gg. Pyclia, John Langflos in Fr Skole. Poklicali so policijsko amfculanco, ki je odpelja-1 la dotičnika v bolnico. Mož je bil rešen smrti vsled- zmrznjenja le po srečnem naključju, da so ga rešitelji našli ic o pravem času, dasi že napol zmrz-lega. — Vsled prepira zaradi vojne je prišlo do pretepa v grškem salunu pod h. št. 112 N. Bluff street v ponedeljek zvečer. Sestalo se je ob bari več Grkov, ki so govorili o svoji rojstni domovini in končno napili zaveznikom na zdravje. Samo neki James Kida, ki je do nedavna delal na farmi, ni hotel nazdraviti zaveznikom. Vsled tega je nastal prepir in pretep. Neki Mike Kopiapulos je napravil zopet mir. Pa to mu je zameril omenjeni Kida, ki je godrnjaje zapustil salun. Ko je pozneje Kopiapulos bil med potjo domov, ga je Kida iz zasede napadel s kamenom in mu prebil črepi-njo. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so zdravniki izjavili, da prejkone umre za rano. Napadalec Kida je v zaporu. — Predsednika Wilsona so povabili nt takozvani "Prosperity Day Banquet", ki ga priredi neka skupina odličnih Jolietčanov dne 29. februarja v jolietskem Masonic Temple. Predsednik pride namreč v Springfield, 111., na Lijacolnov rojstni dan, 12. febr., kjer bo glavni govornik na Lincolnovi slav-nosti. In tedaj bi ga nekaterniki radi dobili tudi v Joliet, da bi govoril tudi na omenjenem joiietskem banketu, ki pa bo šele dne 29. febr. Od dne 12. do 29. februarja pa je več nego dva ted-m: in med tem časom pa bo predsedniku dolgčas, ali ne? — Ali si že državljan Združenih Držav? Ako še nisi, potrudi se, da postaneš tako hitro, kakor je mogoče: *eveda le v slučaju, če nameravaš stalno ostati v novi domovini. Kdor se je odločil, da se več ne povrne v stari kraj in da ostane v tej deželi, naj kar takoj gleda na to, da dobi državljanske papirje, ako jih še nima. Kajti bliža se čas, ko bode po vsej deželi zavladalo geslo: Amerika — Ameri-kancem! In potem utegne priti ob delo v tej deželi vsakdo, ki ni ameriški državljan. Če torej hočeš ostati stalno v tej deželi ter uživati ugled in spoštovanje, priskrbi si državljanske papirje! Prvi papir lahko dobi vsak no-vodošlec takoj, in drugi papir potem, ko prebije v tej deželi pet let. Požuri se, da ne izgubiš dela! In da boš popoln mož z volilno pravico! In da boš deležen vseh predpravic in koristi, ki jih nudi ameriško državljanstvo svojim državljanom! Požuri se! mer 29 stopinj pod ničlo. — Govorice krožijo, da rudarjem bode kompanija zvikšala plačo. No, mogoče dobimo S ali 10 centov večjo plačo, toda kaj to pomaga, bo pa vsaka reč 20c dražja!— Pri nas več ljudi tarna, da so bolni in največjo ulogo ima nosni katar in glavobol. — Več Elyčanov želja je, da bi v Evropi zavladal mir. Človek. Ely, Minn., 16. jan. — "Kje so moje rožice pisane in bele", ampak v sedanjem času na Ely imamo bolj na oknih Jedene rože, tako da nam kaže toplo- Houston, Pa., 17. jan. — Cenjeni mi Am. Slovenec: — Pri nas nam je letošnja zima še dosedaj mila. Mraza ni bilo še posebno velikega. Snega je padlo komaj toliko, da ga imajo otroci za veselje. Blata je pa toliko na debelo, da se komaj pride od soseda k sosedu. Tukajšnji premogovniki so nekateri že več časa zaprti. Drugi pa delajo z mrzlično naglico, kot popred še nobeno zimo ne tako. Zaslužek pa seveda ni posebno velik, ker po večini delata dva moža v enem prostoru. Dne 1. aprila poteče pogodba med operatorji premogovnikov in delavci, potem nam bodo gotovo dali nekaj počitnic. Naj omenim glede novega poškod-ninskega zakona, da po mojem mnenju bode nekaterim v korist, nekaterim pa morebiti še v škodo. Nekatere premogovniške družbe so že dale zdravniško preiskati vse delavce, vsaki je tudi vprašan po narodnosti. Tisti, ki sedaj delajo, ko bi jih zdravnik pripo-znal za nezmožne, odslovljeni sedaj ne bodo, pač pa v slučaju nesreče poškod-nine ne bodo dobili. Kam bo pa z vsemi novoprosilci, ki so že stari nad 50 let? Če bodo videti slabotni, jim družbe dela ne bodo hotele dati. Kaj bo z vsemi onimi, ki morebiti jim manjka sedaj kak ud, vendar si še lahko vsakdanji kruh slifžijo? Zatorej rojaki, posebno tisti, ki ne mislite iti več v staro domovino, dobro bi bilo, da si priskrbite čim prej državljanske papirje! Škoditi ne more, koristi pa lahko veliko! Saj delavec brez državljanskih pravic je kot vojak brez orožja. Bodi še omenjeno, da v tukajšnji tovarni v Cannonsburgu, Pa., Steel Iron Co. so nekateri delavci zaštrajkali za povišanje plače. Kompanija jim je privolila eden cent na uro. Torej sedaj je tukaj najnižja plača na deset-urno delo $1.80. Morebiti bi bili še kaj več dobili, pa ko slišim, so neki Italijani brž drugi dan silili na delo. Konečno pa še priporočam naš ljubi A. S. Saj A S. je naš edini delavski prijatelj. A- S. je naš misijonar, posebno tam, koder nismo toliko srečni, da bi imeli slovenskega duhovnika. A. S. je veliko dobrega storil za Slovenski narod. Berite na. 4. strani petkove številke, kako so zanimive pridige, času primerne. Socijalizem v luči zdravega razuma priobčuje Rev. J. Plaznik tako živo dokazano, kedaj se je pisalo, kateri dan, v katerem listu ali knjigi, katera stran je, popolnoma tako, da mu največji socijališki reformatorji ne morejo kritizirati. Srčen pozdrav! Vaš prijatelj A. S. J. Pelhan. SLOVENCI V DOLOMITIH. Ironwood, Mich., 16. jan. — Cenjeni g. urednik Am. SI.! Prosim, da sprejmete teh par vrstic v predale tega lista. Zima je pritisnila strašno in neusmiljeno že od 5. t. m. Ta teden je pa bil tak snežni metež, da ni bilo mogoče iti nikamor; posebno v sredo in četrtek je igral vihar svojo muziko, ta dan si bode marsikdo zapomnil, posebno pa vozniki. Tukaj v Reno dock imamo prijazno šolo, in v četrtek, ker ni poulična kara poslovala, se je začel pouk šele ob 10. uri; tedaj so pripeljali učiteljice na saneh, in to samo 6; v 1. in 2. razredu je bilo premalo otrok za pouk in so otroke poslali domov. Tukaj razsaja bolezen influenca, po nekaterih hišah So skoraj vsi bolni, tako tudi pri meni so 3 otroci bolni. Tudi tukaj so plačo povišali za 10 odstotkov našim železorudarjem s 1. febr. Tega se pa bolj veselijo naši gr^cerji ko pa mi, moko so že podražili, drugo pa bodo še, tako da ubogi delavec itako nič nima ko trudne roke, polne žuljev od krampap-in lopate. K sklepu mojega slabega dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Stric Samove dežele. M. R., 133 Luxmore St. Willis, Kans., 14. jan. — Cenjeni u-rednik Amer. Slovenca, prosim Vas, da mi odločite malo prostora v cenjenem listu, da malo omenim, kako je pri nas, v naši naselbini. Zimo imamo, ali snega imamo malo. Vam dam znati, da ovde pri nas ni nijedne-ga našega Slovenca, nego smo ovde ena familija, in sem bila vesela, ko sem dobila vaš vredni in lepi katoliški list, tega rada berem, ker je v njem tako lepa pridiga, ki je ovde ne čujem po naše. In sedaj lepo pustim pozdraviti vse Slovence po celi Ameriki. I rojake prosim, ako se bi kateri našel, da bi znal za Jureta Šprajcarja, on je iz starega kraja doma od Plemeni-taša, ter je moj brat, jaz bi rada znala zanj. K sklepu dopisa želim tebi, vrli katoliški list, ovo lepo sveto novo leto i da bi imel dosti naročnikov in predplačnikov i da bi postal dnevnik. Mrs. Frances Kure, Willis, Brown Co., Kansas. Telefonist Alojz Mauko piše prijatelju h Kapeli: Po dolgem času zopet par vrstic z Dolomitov, kjer imamo pravo turško zimo že dobre tri tedne. Debela bela odeja, ledena burja in zlasti plazQvi niso tu nič manj nevaren sovražnik ko laške granate in šrapneli. Vsak hip se spusti plaz in gorje mu, kogar zaloti; izgubljen je. Zato je dala vojaška o-blast potrebna navodila in pripomočke, da se kolikor mogoče preprečijo nesreče. Vsem se ne da izogniti. Dne 11. novembra sta bila odposlana dva telefonista in en civilni delavec, da popravijo telefonske zveze. Vrnil se ni nobeden. Drugi dan so našli vse tri pod snežnim plazom — mrtve. Kdor ni sam videl teh v nebo štrle-čih skal, si ne more napraviti niti približne slike o delu, ki ga tu vršimo. Če bi prišel po dolini najbolj sloveč hri-bolazec, pa bi se mu reklo, tam gori na tistih vrhovih so vojaki in topovi, bi rekel: Če vse, to pa ni res, ne verujem! In vendar je tako. Kar se zdi človeku nemogoče, to napravijo tu kar čez noč, kajti podnevu ni videti žive duše. Ne moreš si pa predstavljati, kaj prenesejo ljudje in živina ponoči. Koder človek pri belem dnevu s težavo sam pride, tod prinašajo s tovornimi konji noč za nočjo hrano, obleko, kurivo, strelivo in razne potrebščine, da se tako preskrbimo za čas, ko bomo odrezani od prometa. Zgodi se neredko, da te naše dobrotnike sredi pota zasiplje vter s snegom, da ne morejo ne naprej ne nazaj. Vojaki jim morajo z lopatami nasproti, da jim odme-čejo sneg s poti, kjer so pred kako uro opravljali isto delo. In ti junaki, ki noč za nočjo prekoračijo dobre štiri ure dolgo težavno in nevarno pot, naj bo vreme kakršnokoli, so naši vrli Ti-rolci. 171etni fant jim je vodnik. Prinesli so nam ti ljudje živil, ko so nas Lahi najhuje obstreljevali, ko so granate padale okoli njih, da so konji prhali in hoteli zdivjati. Občuten mraz imamo tu zgoraj v višini nad 2700 m, združen s snežnim metežem. Nocoj, ko to pišem, so morali nam namenjeni tovori ostati na sredini pota, ker je plaz, povzročen po sovražnih strelih, zasul stezo. Vojaki so ravno odšli, da vsaj najpotrebnejše prinesejo sami gor. Z vsem smo precej oskrbljeni. Zavit sem v .dolg topel kožuh ko imam nočno službo pri telefonu. Jako se mi je priljubila ta naprava, posebno -zato, ker mi takoj prinese novice, če pade kak Niš ali Kragujevac. In tako kljubujem zimi z vsemi njenimi vojnimi prijetnostmi. Vmes imamo za izpremembo včasih krasne dneve, da oko občuduje in srce čuti divno lepoto dolomitskih vrhov .»lasti ob solnčnem izhodu in zahodu. SLOVENSKI JUNAKI. General infanterije in ravnatelj c. in kr. vojnega arhiva, Emil pi. Wojno-vich, je v delu, ki izhaja v nemškem jeziku, pod imenom: "Naši vojaki, epizode iz bojev avstrijsko-ogrske armade v svetovni vojni 1914-15", priobčil tudi sledeči spis o 27. domobranskem pešpolku: Kako težko je, izbrati iz neizčrpne množine junaških dogodb tudi samo najvrednejše in najodličnejše, kaže izgled ljubljanskega domobranskega peš polka št. 27. Možje tega polka 50 se v vseh šaržah odlikovali; od narednika do nadomestnega rezervnega infante-rista so dobili hrabrostne svetinje. V kako silnih nevarnostih je ta polk pokazal, da se smrti ne boji, to naj označijo le nekateri momenti iz nekega boja. Polk je bil naenkrat od Rusov ljuto napaden ob flanki in da bi posebno ogrožena točka dobila pomoč, je zapovednik stotnije poslal tja narednika Franca J i rak a z enim vo-jem. Jirak je kmalu izsledil pol voja sovražne infanterije in tri strojne puške, ki so strahovito streljale v flanko naših vrst. Narednik je hitro pregledal položaj, zapovedal svojim vojakom: "Bajonet gor!" in jurišal na sovražnika, ki je, popolnoma presenečen in prestrašen, zapusti! svojo pozicijo in zbežal. Energični narednik je s svojo odločnostjo obvaroval polk velikih daljnih izgub. Na desnem krilu je bil tudi v nevarnosti oficir, ki je bil vsled bojnega vrvenja popolnoma izoliran in samo vsled hitrega nastopa narednika, je ostal v naših rokah najdragocenejši simbol polka. Ncustra-šenost in preudarnost tega narednika je bila nagrajena s srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda. Drug narednik z imenom Martin S t a h e r n i k, je ^vzlie najhujšemu dežju krogel in smrtonosnemu križanju strelov, peljal svoje rezerve v prve črte iu je podžigal svoje ljudi na takc> izdatno in vztrajno bojevanje, da je njegova akcija v znatni meri vplivala na daljnji razvoj boja. Pripeta nui je bila na prsi srebrna hrabrostna svetinja drugega razreda. Pri jurišu in bližnjem boju sta prišla četovodja Josip N a s t r a 11 in korpo-ral T o r k a r sredi v skupino sovražnikov. Bila pa sta tako besno okrog sebe in se branila tako čudovito spretno, da se nista samo nepoškodovana rešila, ampak celo pripeljala devet Rusov kot ujetnike v lastno bojno vrsto. Za njima so žvižgale krogle, a usoda je ta hrabra vojaka obvarovala. Zdaj nosita oba srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda. Kaka pohvala se naj izreče četovodji Alojziju Fincu, ki je, na eni nogi ranjen, in opiraje se ob palico, ki si jo je v naglici ulomil v grmovju, vendar udeležil vseh naskokov? Kaka narodna pesem bo lavila infanterista Rafaela T o m š i č a, ki se ni dal zadržati po nobenem predpostavljencu in po nobenem povelju, nego je vedno, daleč pred fronto, prvi vdrl v sovražne pozicije in čigar smelo jurišanje je neodoljivo za teboj potegnilo vse njegove tovariše? Ali ni junak tudi korporal Franc L e p-n a r, ki se je, ranjen na vratu in 11a-pravivši si za silo obvezo, takoj vrnil v rojno črto, da bi se boril dalje? In-fanterist Fran Hudorovec, eden med mnogimi, ki sicer neimenovani marširajo v vrstah, je bil navdušen vojak; dasi ranjen, še mislil ni da bi šel na obvezovališče, vztrajal je, podžigal svoje tovariše in šel z njimi naprej. Zavzeti je bilo treba neko vas. Narednik Fran G o s t i š a je jurišal s svojim vojem. Kakor da nečejo nič vedeti o kaki nevarnosti, so ti hrabri možje vdrli v vas in pregnali iz nje prestrašenega sovražnika. Četovodje Ivan Č e r n i, Franc E r-c u 1 j e in Josip Č a r g o so bili ranjeni in močno oslabljeni vsled izgube krvi počivali. Naenkrat so videli, da se je kakih 1900 korakov od njih ustavila ruska baterija. Minila jih je slabost, minila jih vsaka misel na počitek. Z nekaterimi vojaki, ki so bili ločeni od svojih oddelkov, so začeli živahno streljati na sovražno baterijo in ji prizadeli znatne izgube. Njihova hladnokrvnost, njihov železni mir, njihovo heroično premagovanje bolečin je bilo podrejenemu vojaštvu občudovanja vreden vzgled. — Vsi navedeni junaki so bili odlikovani s srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda. Pa ne samo ti. Pri polku je bil preprost rezervni infanterist Anton G 1 o-g o v š e k, ki je služboval pri trenu. Ko so kozaki poskušali z napadi in so ogrožali dragocene municijske in pro-vijatne vozove, je Glogovšck nastopil {ako neustrašeno in je branil svojo malo kolono tako uspešno, da je prisilil kozake, popustiti vsaj en del že zavojevanega trena. Glogovšek nosi danes srebrno svetinjo drugega razreda. Ravno tak junak je pijonirskfpod-častnik istega polka, četovodja Fran Zupančič. Ta neustrašeni mož je povsod priskočil, kjer se je vnel boj od moža do moža; zakadil se je v najhujši ogenj in s svojo hladnokrvnostjo podžigal podrejence in tovariše, da so ga posnemali. V boju od moža do moža je bil ustreljen v nogo, a bojeval se je še vedno tako, da niti ujet ni bil, nego se je vrnil k svojemu moštvu. GENERAL BOROEVIČ O ITALIJANSKI ARMADI. Nekemu vojnemu poročevalcu je izjavil general Boroevič: "Če se presojajo dela Italijanov, se ne sme prezreti, da razpolagamo z izkušnjami 15-mesečne intenzivne vojske, Cadorna se je začel pa šele učiti. Naj se vojak v vojni šoli kot teoretični strateg še tako izkaže, se le moderno bojišče zelo razločuje od teorije. Cadorna se je zdaj že veliko naučil. Lahi so se začetkom ognja nekoliko bali. Vojska jim je bila nekaj novega, naše čete so pa tvorili v vojski izkušeni veterani. Laški vojaki so se hitro poboljšali. Priznati se mora pošteno, da zdaj hrabro na-skakujejo. Vsak narod ima svoj temperament, ki se kaže tudi na bojišču. Nemec se odlikuje z zavestjo dolžnosti in z ljubeznijo nasproti domovini, odločen je, vztrajen, ne pozna strahu, .miren in hladnokrven. Te lastnosti so mu prirojene in se mu v šoli od prvega dne dalje vtiskavajo. Rus, če ga častniki dobro vodijo in če jim zaupa, kaže kaže vse najboljše vojaške lastnosti Slovanov. Prodira zelo počasi a z veliko vztrajnostjo, dokler ne pade. Srb se vojskuje do nezavesti in je občudovanja vreden borilec, agresivnejši, div-jejši, odločnejši, kakor Rus, ki ga presega po iniciativi in samozavesti tudi Italijan, tipičen zastopnik razburljivega latinskega temperamenta, napada kakor veter; a če se izjalovi napad, se umakne še hitrejši, kakor je prišel. Italijan dozdaj se ni pokazal tiste vztrajnosti, tiste zagrizenosti z nohti in zobmi, ki jo pokaže Rus večkrat, Srb pa vselej. Veliko seveda je odvisno od častnikov. Lahko se trdi, da prispeva k bojni vrednosti čete poveljnik in častniki morebiti 80 odstotkov. Videl sem čete, ki so veljale za ničvredne, a junaško so se izkazale, ko so dobile nove častnike. Prigovarjaj četam in jih navdušuj, da se ti počrni obraz, obetaj jim, da pridejo v Valhalo, a ničesar ne opraviš, če čete nimajo pravih častnikov, ki.poznajo svoje ljudi, in ki jim tudi ljudje zaupajo. Razlikujejo se pa tudi čete same v eni in isti armadi. So čete, ki najboljše postopajo le s polnim želodcem, ki so najboljše volje in najvztrajnejše, dokler morejo veliko in dobro jesti. Druge čete imajo zopet drugačne lastnosti. Kakor se zde te lastnosti malenkostne, so pa le mnogokrat zelo važne. Častniki morajo zato natančno poznati svoje ljudi, zanimati se morajo za nje osebno, o-sebna hrabrost, izkušnje, znanje in vodilne lastnosti častnikov šele izpopolnijo čete. Kar pomenja hrbet telesu, to pomenja častniški zbor armadi. Če je ranjen hrbet, sledi lahko oslabelost, možgani pošiljajo še vedno svoja povelja, a udi jih ne morejo več ali jih pa le deloma izvedejo. Ravnotako se godi armadi, če je častniški zbor slab ali pa pomanjkljiv. O sedanjih dogodkih je izjavil general: O izgubah Italijanov seveda ne morem podati natančnih podatkov, a po raznih informacijskih virih cenim, da so izgubili Italijani v prvih treh bitkah približno 300,000 mož. Njih izgube so 11a gotovih mestih naravnost strašne. Pred našimi strelskimi jarki leži na tisoče nepokopanih mrličev. Samoobsebi umljivo je, da so naše izgube neprimerno nižje. Naši ljudje stoje namreč v jarkih, ki jih sovražnik ne vidi. Njih puške in strojnice kose Lahe, ki naskakujejo na strmini. Tu sta dva zemljiva (general m«e je peljal k mizi, na kateri so ležali zemljevidi, miza s tremi stoli je tvorila edino o-pravo sobe); en zemljevid kaže našo postojanko mes. junija, na drugem sem zabeležil našo sedanjo postojanko. Kakor vidite, se ni nič izpreme-nilo relativno govorjeno. Veliko nižino onstran Soče smo izpočetka prepustili Lahom in nismo poizkušali, da jo zopet vzamemo. Kjer smo zavzeli prvotno postojanke, tam še stojimo in ostanemo; če bo le to v naši moči. Videli boste zdaj zopet junaško hrabrost, vztrajnost in neprekosljivo vojno sposobnost mojih čet, ki so dozdaj držale črto.. . v najboljšem hotelu. Nato se je začelo običajno čestitanje. Ta slavnostni trenotek je porabil neki gozdni ad-junkt, ki je znan kot velik šaljivec, ter." se je splazil v garderobo, kjer je zame- t njal vsem gostom ključe v zimskih suknjah. Ko se je gospoda precej do-J bre volje vračala domov, seveda niso mogli odkleniti vrat, vsled česar je na-:| stala velika zmešnjava. Vrniti so se morali v hotel, kjer se je stvar pojas- ; nila. Adjunkt je moral pa vendar pro- i siti za odpuščanje. Na Silvestrov večer. V nekem češkem mestu so kakor navadno slavili silvestrov večer. Ko se je pa bližala polnoč, je govoril eden izmed mestnih magnatov, ki so se sešli Učene ženske v Združenih Državah. Najnovejša statistika prinaša sledeče številke o ženskah v raznih stanovih:; 8119 zdravnic, 807 zobozdravnic, 11,-031 umetnic, 2198 žurnalistinj, 327,206 učiteljic, 1041 arhitektinj in 409 elek-trikinj. Koliko strelov je bilo že oddanih? Z Ob otvoritvi vojne kovinske razstave na Dunaju v decembru je omenil vojni minister ftrobatin v svojem govoru tudi to-le: "Množine porabljenih kovin danes pojmovno ni mogoče opisati; poznejši statistiki bodo to gotovo poizkušali. Za nas naj zadostuje, da se je porabilo okroglo poldrugo milijardo infanterijskih patron in dvanajst milijonov izstrelkov za topove različnega kalibra." — To je že nekaj! IT, SBS Ali kašljate? • i Ako kašljate, odpravite vaš kašelj! To lahko stprite? ako vzamete Severa's Balsam for Lungs i (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. Vedno je kašljal. "Hudo sera se prehlodil, ter sem vedno kaSljal," pi-Se Mr. W. Woloseyn, Weir-ton, W. Va ", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj hudi, in ker sem dele! v t ur: vrni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. Čital sem o Se-verovem Balzamu za Pljuča in ko sem porabil eno samo steklcnico za 25c je kašelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav." j sc 1 Bolečine v prsih, in razne druge bolečine se lahko odpravijo z nadrgnjenjom delov s SEVERA'S GO-TH AR D OIL [Severovo Gothardsko Olje]. Je to mazilo velike tefiilne vrednosti. Cena 25c in 50o v vseh lekarnah. Severov Almanah za Slovence za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite sve-zek ter ga imejte vedno pri roki skozi celo leto. [jI W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA fe -12 Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P» pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital 111 rezervni »klad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. p«-J.. . IW CHAS. G. PEARCE, k»Mr Jouct.au PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLl NO* KRANJSKO, — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 111. reda z vojno dekoracijo sta dobila stotnik Hugon grof Auersperg pri dom. top. div. št. 43; podpolkovnik Karel knez Auersperg pri dom. peli. div. Ponovno pohvalno priznanje je dalo izr. Nj. Vel. stotniku Edvardu Štefin pri dom. pp. št. 1; Karlu Dolenc pri dom. pp. št. 11. Najvišje pohvalno priznanje so dobili stohlik Fr. Podgrajšek pri dom. pp. št. 4, prid. gen. št.; Emil Dostal pri dom. pp. št. 14; polk. zdravnik dr. Fr. Schleimer pri dom. j>p. št. 24. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje dobil resp. mejne fin. straže Martin Mari pri Sv. Luciji. — Vojno poveljstvo je podelilo zlato hrabrostno svetinjo naredniku Karolu Seiler pri dom. pp. št. 4; srebrno hrabrostno svetinjo I. reda korp. Matiji Hain pri dom. pp. št. 27; des. Mihi Oswald pri dom. pp. št. 27; srebrno hrabrostno svetinjo II. reda desetniku Ivanu Lo-trič, Mihi Dornik, Ivanu Jaršič, Ivanu Muškarc, Josipu Drage, Alojziju Moik, Alojziju Kirar, Antonu Potočnik, pešcem Henr. Gangl, Antonu Eberl, Ivanu Kobal, Josipu Kubik, Matiji Skok pri dom. pp. št. 4. — Vojaški zaslužni križec III. reda sta dobila poročnik v rez. Leo Hoffmann in Ivan Liebisch, PP. št. 97. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje se je izreklo poročniku Žigi bar. Konrad pri drag. p. št. 5; Najv. pohvalno priznanje pa poročniku v rez. Karlu Maroušek pri dom. pp. št. 4. — Srebrno hrabrostno svetinjo I- reda so dobili četovodja Jernej Hrvat inin Peter Andrejašič, korp. Karel Nuska in desetnik Emil Debiles, PP. št. 57. Srebrno hrabrostno svetinjo II. reda korp. Florijan Hofer in Matej Kovač, trob. Martin Frlež, jer-menar Franc Belec, Dragonci Franc Kastelic, Miha Hudorovac, Jernej Novak, Franc Pšeničnik, Ivan Kregar, Franc Bedrač, Leo Skerlec. Avgust Faganel, Ivan Kline, Leop. Kremžar, Jos. Likon, Božo Ocwirk, Miha Patar drag. p. št. 5; korp. Josip Suran, desetnika Matej Drakovič in Anton Skubin, Pešci Anton Barba, Anton Radin, Rudolf Vidic, Ivan Valentič, Josip Raker in Ivan Spelar pp. št. 7. Bronasto hrabrostno svetinjo pa drag. Ivan O-berč, Melhijor Pleško, Avgust Bažin, Loverčič, Anton Kranjc, Franc, Rozman, Martin Jan, Matija Sosterič, Anton Gole, Alojzij Zohar, Andrej ^ajda, Anton Koračič, Lovrenc Štam-car. ' j — Tatica iz revščine. Marija Tu-s«r, krojača žena, je živela s svojimi °' dajo v mesarsko in grocerifsko p ročje. Priporočam svoje podjetje vsem tO" jakom, zlasti pa našim gospodinjam ! Moje blago bo najboljše, najčistej*4 in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John 3ST. Pasderf Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, $ Rojakom priporočamo sledeče blago« Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10^0 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12JW Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75C Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: -i Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* ^\\\\\\\\Y\V\\\\\Yt\\V\TO j| | Kam vlagate Vaš denar? 1 Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulirajo z bondi j S in delnicami? Yaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite t banko, S ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur-i nost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se ne spušča ! v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka E posodi je vknjižen na prvi mortgejč. Mi plačujemo našim vlagateljem | po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno In varno nalože*; S poslužite se sigurne banke. I Pittsburgh Deposit & Title Co. 331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA. Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V 2JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Sedež: JOLIET, ILL, Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.iEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe W naj pošljejo na 1. porotnika. NAZNANILO. Praznik Sv. Družine obhaja katoliška cerkev vsako leto na tretjo nedeljo Po sv. Treh kraljih. Letos se obhaja na dan 23. januarja, to je: prihodnjo nedeljo. Na praznik Sv. Družine povzdignimo vsi člani(ice) D. S. D. svoje misli in želje k presv. Družini, patronom naše organizacije in jih poprosimo njih mogočnega varstva. ODBOR D. S. D. Ottawa, 111., 18. jan. — Naznanjam, da je naše društvo sv. Družine št. S, D. S. D. odmaknilo svojo veselico, ki bi se imela vršiti prihodnjo soboto, in sicer zaradi otroške nalezljive bolezni, *ato ne moremo imeti veselice v dvojni na ta večer, to je v soboto dne 22. Januarja. Imeli pa bomo veselico pozneje. Kdaj bomo že določili. Takrat bomo °bhajali god našega društva in obletnico. Z bratskim pozdravom Marko Wolovec, tajnik. RAZNOTEROSTI. I Si .1 S S Si S S !fii S 5 Sušili S S M Kaj se vse pripeti šaljivcem. V Genovo sta dospela pred kratkim elegantno oblečena Španca, hoteč °dpotovati v Rim, da bi kralju ponuja v nakup dragoceno zbirko starih farjev. Potovala sta- jako prijetno 111 brez strahu, saj sta imela seboj pri-Poročilo španskih ministrov. V Ge-kjer sta gospoda prestopila v rfg vlak, pa je opazil pozorni izpre-da neseta tujca težek kovčeg Sartia v svoj kupe, ter ju zato radoved-Ro vprašal, kaj imata v njem. Španca s'a prezirljivo merila uslužbenca, toda ■ deč njegov skrbipolni obraz sta si "^niežiknila in eden je takoj malomar-odvrnil: "Bombe in dinamit." A ^letela sta slabo. Ves iz sebe je hitel !JPfevodnik h kolodvorskej policiji, ki j® takoj k popotnikoma poslala v kupe postave" ter brzojavila v Rim. obisk mu je namenjen. Tam je takoj policija zasedla kolodvor, 1)r'čakujač nevarna ptička. Ko sta do-sptla, odpeljala sta se v redarstvenem Spr«mstvu v hotel "Minerva", kjer sta °"ila vsak pred svojo sobo "častno '^traio". Obenem so obvestili tudi „v°r, kjer so zato določili, da bosta naj preje v navzočnosti dvor-straže ogledala general ter profesor ^Sgiera. Z vso potrebno previdno-so odprli kovčeg in zalesketali so Sc stari novci, o bombah in dinamitu ni bilo ne duha ne sluha, ker .Wianstvo, ker je svojo ženo živo kopal. Zakopano je slučajno odkril q kateremu sc je splašila čreda, iti , "amreč grob, iz katerega je le'a človeška noga. Odkopal je n0 ter potegnil iz njega — živo že-^j.' Skopano ženo so prenesli v bol-n,co, kjer je šc živela dvanajst dni. Ženska — čevljarski mojster. i. Klosterneuburgu je moral čevljarja Mojster Rudolf Ehrllch pod orožje. ift 'na je zapustil ženo, dva pomočnika vs ^»j čevljarskih učencev. Njego-Ijj^^a se je v teku časa priučila čev-t>ol °brti v toliki meri, da sedaj po-Hjc 0rrJa nadomešča svojega moža, in Kot ° 5evUarsko delo je, kakor se za-«j|, v'ja, še mnogo boljše, kakor mar-l)4r.^8a izučenega in dobrega čev-»ki^ tRa mojstra. Zena je s čevljarčkom preobložena. W . ^ " »i kolesarji pomagajo ponoči. Il^^nskem poletju se je na Angle-»»mudil neki meičan iz River- Elegantne špijonke z Balkana. Listi poročajo, da sc jtf posrečilo južnoogrskim oblastem zasačiti dve elegantni nevarni špijonki z Balkana. Eno obeli dam so zaprli že nekaj dni po njenem prihodu. Nastanila se je bila v neki majhni vasi, kjer so hangarji vojaških letalcev. Tu jc v svoj dnevnik risala aparate in skušala dobiti podatke o načrtih letalcev. Ze takoj ob svojem prihodu je vzbudila sum ter sc je pazilo na vsak njen korak; čez nekaj dni, ko si je bila nabrala že lepo število rizb in notic, ki so bile za Balkan vsekakor zelo važne, so jo zaprli in "njeno zbirko" odvzeli. Pokazalo se je, da je bila tujka Srb-kinja po rodu, in siccr v najožjem sorodstvu z vojvodom Putnikom. — Druga špijonka je že delj časa igrala vlogo v družabnem življenju na južnem Ogrskem. Kot odvetnikova soproga jc imela dostop v boljše kroge, razen tega pa je imela priložnost, kot koncertna pevka obiskovati večja mesta v monarhiji ter jc gostovala tudi v Budimpešti in na Dunaju. Ze dalj časa so se zdela oblastem njena potovanja sumljiva, a ni se posrečilo, dognati njenih zvez z Balkanom, ker se ni posluževala ne pošte ne brzojava, marveč je svoja poročila izročala selu, ki jih je nosil do meje in ondi izročal drugemu selu, ki jih je potem oddajal v sovražno deželo. Pa tudi ta špijonka ni dolgo časa izvrševala svojega posla, marveč je bila nekega dne za-sačena in s selom vred aretirana. O-blasti na južnem Ogrskem postopajo sedaj z največjo strogostjo s tujimi ženskami in ne poznajo nasproti njim nobenega viteštva in gostoljubja več. —Ne rabite hoditi na farmo po pre-šice za meso in mast. Pri nas lahko kupite žive ali očiščene po nizki ceni. J. C. Adler & Co., N. Bluff St., Joliet. Chicago tel. 101. — Adv. Hripavost. Mnogo ljudi se v tem času leta lahko prehladi. Prehlajenje pa se kaj rado razvije v hripavost. Ne čakajte dalje. Odstranite prehlajenje in tako preprečite hripavost s rabljenjem Se-verovimi Tableti zoper Prehlad in Hripavost. To zdravilo je hud sovražnik prehlajenju, hripavosti in vnetja. Cena 25 centov. Zoper srbenje v grlu rabite Severov Balzam za Pljuča. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah, ali pa jih dobite naravnost od nas: W. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad. Dokazi o činih nemških zarotnikov. London, 14. jan. — Prepisi pisem, zaseženih od stotnika Franz von Pa-pena, ko je dospel v Falmouth na svojem potovanju v Nemčijo, so bili izročeni ameriškemu poslaništvu za odpo-slatev državnemu departments Ta pisma kažejo, da je stotnik von Papen, ki je odpoklicani nemški vojaški pribočnik v Washingtonu, večkrat plačal osebe, ki jim je bila naložena odgovornost za razstreljevanje tovarn za strelivo in mostov v Združenih Državah. Eno pismo kaže, da je von Papen dal $700 nekemu Wernerju Hornu, ki je bil aretiran v zvezi z razstrelitvijo mostu železnice Canadian Pacific pri St. Croix, Me. Dan pred izdajo tega čeka je nemško poslaništvvo plačalo $2,000 na račun stotnika von Papena. Nemški otročiči brez mleka. Washington, D. C., 14. jan. — Francija je odklonila "iz vojaških razlogov", dovoliti prevoz zgoščenega mleka po dobrodelnih organizacijah v Združenih Državah na Nemško in Av-stro-Ogrsko za uživanje otročičem v teh deželah. Dr. Liebknecht izključen. Berlin, 13. jan. (Brezžično v Sal-ville.) — Zaradi njegovih neprestanih hudih zagreškov proti strankini disciplini je socialnodemokratski izvrševal-ni odbor s 60 proti 25 glasom izključil državnega poslanca drja. Kari Lieb-kneehta iz strankine zveze. Mraz v Italiji. Rim, 17. jan. — Po vsem Italijanskem je strašen mraz, in pomanjkanje premoga je toliko, da gorečega premoga skoro nič ni. Samo iz dimnikov na lokomotivah se kadili premogov dim. Tona premoga stane kakih $40.00. Požar v Lizboni. Lizbona, Portugalsko, 15. jan. — V nekem vojaškem skladišču je včeraj nastal ogromen požar, ki je povzročil škode nad poldrugi milijon dolarjev. Več ognjegascev je bilo pokopanih v razvalinah. V poslanski zbornici je danes vojni minister izjavil, da je bil požar prejkone delo požigalcev. — Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C. Adler Co. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chicago tel. 101. — Adv. sem prišel od pogreba svoje žene domov in močno jokal in žaloval, me je vsakdo tolažil, češ, ne žaluj prijatelj, jaz ti pripeljem drugo." — "Ko mi je pa poginila krava, pa mi tega nobeden ni hotel reči!" Moderna žena. Povej mi vendar, dragi možiček, zakaj se v sedanji balkanski vojski, o kateri toliko berem, prav za prav lasajo? Hm, hm, ne vem, če me boš razumela, draga moja. Gre se za stvar, ki je politična, diplomatična in jako zapletena. Zakaj je politična? Tega ti ne morem tako lahko razložiti. In kako da je diplomatična? Tudi to je precej komplicirana stvar. In kaj je na stvari tako zapleteno? To je pa najtežje povedati. Mislila sem si, ljubi, da mi boš odgovarjal z izgovori. A z eno samo besedo: Ti sploh niti ne veš, za kaj se gre na Balkanu. In ker imaš dela že čez glavo, nimaš časa premišljati o tujih dogodkih, zato pa mi dovoli, da Ti stvar jaz razložim. Vidiš, dragi, vzhodno vprašanje... Ljubi možiček pa je že — spal. Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar... .......John Barborich. Blagajnik................John Petric. Reditelj.....*.........Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. Dnevna plača. John D. Rockefeller, mlajši, poseti otroke v nedeljski šoli. Pri tej priložnosti jim je hotel razložiti, da se mora imeti veselje do dela iz ljubezni do dela. samega, Dva stara farmarja gresta po polju, hkrati pa eden od njiju obstane in gleda na neko postavo, ki jo je zagledal na bližnji njivi. Kot ptičje strašilo izgleda, zamrmra. Kmalu pa prepričan vsklikne: Da, da, ptičje strašilo je, nič se ne premice! Drugi pa, ki je bolje videl in menda tudi več skušnje imel, pravi: O ne, ptičje strašilo to ni, mož je, živ mož, ki za dnevno plačo dela." Potrpežljivost — lepa čednost. V ječi mesta Tennessee je bil zaprt nek že na smrt obsojen črnec. Dan pred smrtjo pride k njemu sheriff in mu naznani, da si lahko za zadnjo večerjo naroči, kar mu srce in duša poželi. Izpolni se mu vsaka želja. Vsaka želja? — vpraša črnec. Vsaka, taka je navada. Dobro, prinesite mi eno melono! Melono? V marcu smo in melone dozorijo še-le čez štiri mesece. Kaj za to, saj lahko — počakam. Zakonsko očitanje. Neki vdovec je poročil vdovo. Ker pa se vdovec nikakor ni hotel pokoriti tisočerim sitnostim svoje nove žene, mu je ona vedno hvalila in na dolgo in široko pripovedovala, kako je bil vendar rajnki možiček ž njo dober in ljubeznjiv. Takšna očitanja so seveda moža zelo žalila. Ker je pa bil pameten mož, je pa rajši potrpel in se pri-poročeval Bogu. Debela brezovka takoj v začetku bi bila gotovo najboljše zdravilo za hudobno ženo; toda ker je bil ravno modrejši od nje in miroljuben, se mož ni hotel pretepavati; zdelo se mu je takšno ravnanje pod moško častjo in je rajši čakal ugodne prilike, da se maščuje nad sitnico brez tepeža. — Tedaj se je nekoč zgodilo, da je žena spekla za Martinovo nede7 ljo debelo gosko. In zopet je dala ta nedelja povod, da je žena žalostila moža z očitanjem, da jo je pokojni možiček ob takšnih dneh posebno razveseljeval in ji kupil tudi najboljšega vina. — Med tem besedičenjem stopi v hišo berač ter poprosi v božjem imenu mi-lodaru. Žena razreže pečeno gosko čez sredo in da polovico siromaku z besedami: "Vzemi to ubožec zavoljo mojega predobrega umrlega moža, da ga Bog potolaži in mu nakloni nebesa, ker me je vsikdar tako spoštoval in rad imel!" — Ko to radodarnost žene vidi njen mož in sliši njene pobožne besede, vzame hitro drugo polavico goske in jo tudi beraču da rekoč: "Revež, le vzemi še to polovico goske in sicer zaradi predobre moje rajne prve žene, ki me je veliko bolj ljubila in častila, kakor moja sedanja!" Berač se je sladko zasmejal, hvaležno spravil celo pečeno gosko in šel zadovoljno od tam, a Janez in Liza sta pa dolgo časa gledala za njim. Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino, in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar "se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba )• naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113L W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnit* na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La SaBe, IB. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Met Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Mca $100,000.00 Mstra M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kaair. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. w s; si s s ssisasasa ia s si s m s ZA KRATEK ČAS. Sš S K Si S3 S S3 M S3 S3 S3 S3 S3 S S3 Si Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imeuuje Vedno izgovor. Gospod Cohn, premožen trgovec židovskega rodu, je poslal sina Icka v gimnazijo, da bi postal advokat. Toda v šoli Icku ni šlo dobro in prvo polletje je prinesel domov pošteno trojko. Ko je oče videl to njegovo izpričevalo, se je prijel za glavo in rekel sinu: "Ti falot — ti lump — ti razbojnik! — Staneš me toliko denarja, pa se ne maraš učiti!" je klical stari Cohn obupno. "A vsaj se učim," je Ick odvrnil, "toda kaj le početi! Profesorji so sami antisemiti in naj Judek zna kar hoče, vedno dobi dvojko!" Nato je dal Cohn takoj krstiti svojega sina in je bil prepričan, da pojde sedaj bolje. Toda koncem drugega polletja je prinesel mladi Icik domov-še slabejše spričevalo... Razloček. Najemnika je vprašal njegov gospodar kmalu po tem, ko mu je umrla žena, kako se mu zdaj godi? Najemnik s« zahvali sa vprašanje in reče: "Ko ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St., JoUet, 111. =F "DOLINA KRVI (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. 9 9 Spisal Patrick A. Sheehan. & Iz angleščine prevel Franc Bregar. . UVOD. Patrick Augustine Sheehan. Četrto poglavje svojega romana "Glenanaar" je Sheehan končal s straš " nim rodovnikom irske zgodovine "Cromwell je rodil poboje in požare poboji in požari so rodili maščevanje; maščevanje je rodilo kazenske zakone kazenski zakoni so rodili upor; upor je rodil unijo; unija je rodila brezpravnost; brezpravnost je rodila 'Bele može'; 'Beli možje' so rodili ovadnike in uradne umore; uradni umori so rodili maščevanje — in iznova." Ta rodovnik krivic in zla je pristen in resničen. Začel ga je Henrik II., ki si je v XII. stoletju osvojil Irsko, zve sto pa so ga nadaljevali Henrik VII., Henrik VIII. in kraljica Elizabeta, ki je zastonj izkušala ukrasti Ircem domačo zemljo in deželo poluteraniti. Več sreče je imela krivica začetkom XVII. stoletja pod Jakobom I., ki je zaplenil posestva irskih velikašev; ta visoki zgled so izvrstno posnemali razni angleški in škotski pustolovci, ki so se na Irskem naselili in domače ljudstvo usužnjili ali pregnali v puste pokrajine, dokler ni Cromwell 1. 1649. krivice kronal in ji zagotovil na Ir skem skoro večno kraljestvo, ko je na irskih tleh z vojsko moril, plenil, poži gal ter slednjič še nezaplenjeno zemljo razdelil med svoje vojake in častnike. Irska vztrajnost, s katero se je to mučeniško ljudstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini; upor se je vrstil za uporom, skrivne organizacije, kot n. pr. Beli možje (White Boys), Jeklena srca (Hearts of Steel), so neprestano ru-vale proti angleškim veleposestnikom in anglikanski duhovščini— a zastonj. Leta 1801. je podkupljeni irski parlament dovolil, da se Irska združi z Anglijo in napravi skupna državna zbornica, v kateri so Irce zastopali izključno protestantski poslanci. Šele genialnemu vodju irskega naroda Danielu O'Connellu (1774—1847) je uspelo, priboriti angleškim katoličanom državljansko enakopravnost in Cerkvi posestno pravico, ni se mu pa posrečilo popolnoma osamosvojiti Irske od angleške nadoblasti. • Odtedaj so Ircem zazorili nekoliko lepši dnevi, a vendar se je njih staro keltsko pleme v teh nadčloveških bojih dolgih vekov že močno utrudilo. Vsled zatiranja in revščine beži ljudstvo trumoma v Ameriko, tako da šteje Irska sedaj le malo nad štiri milijone prebivavcev, njih lepi keltski jezik pa tudi že izumira in ga sedaj izkušajo umetno ohraniti in razširiti. In velikemu trpljenju svojega naroda je postavil z "Glenanaarom" najlepši spomenik Patrick Augustine Sheehan. P. A. Sheehan se je rodil 17. marca 1. 1852. v malem mestu Mallow, ki leži v irski grgofiji Cork. V dijaških letih, ki jih je preživel v svojem rodnem mestu, se je zlasti rad ukvarjal z matematiko, kar se na prvi pogled pozna tudi na njegovih spisih: na njih se vidi, da jih je pisal mož, ki je navajen jasno misliti in ki ne prezre niti ene lepe dušeslovne ali stvarne drobtine, a vkljub temu nemoten hiti skozi pisano množico malenkosti proti cilju, ki »i ga je prižgal v daljavi. L. 1869. je začel študirati v osrednjem irskem semenišču v Maynoothu filozofijo' in teologijo; toda za neizprosno sJiola-tič-no filozofijo se njegovo mlado srce tedaj ni moglo vneti, pač pa se je jel vsem žarom tople duše pečati z modernim leposlovjem in si je že tedaj v semeniških letih pridobil ono odlično estetsko izobrazbo, ki proseva iz vseh njegovih del. Tedaj sta bila Sheehan-ova ljubljenca zlasti resni Carlyle, veliki evangelist dela, in sanjavi, sladko-otožni Tennyson, od katerega se je Sheehan naučil zlasti čuvstvenega izraza in natančnega orisa; pozneje ga je odbilo Carlylovo panteistiško svetovno naziranje, in ko je preživel sa-njavo dobo mladeniškili let, je začel prebirati tudi namesto Tennysona Danteja in Roberta Brovvninga. Medtem je bil Sheehan 1. 1875. posvečen v duhovnika v katedrali v Corku, odkoder so ga poslali na Angleško, najprej v Plymouth in kmalu nato v Exeter; tu je živel sredi modernega življenja, ki ga je spoznal in proučil do dna, z vsemi njegovimi velikimi vprašanji, z t sem nemirom srca, in ki ga je pozneje tako vestno popisal v svojem romanu "Luke Delmege". Ker je Sheehan v lixeteru imel veliko opraviti z anglikanskimi konvertiti, se je z novo vnemo lotil študija katoliške teologije in filozofije ter si tako utrl ona čisto znanstvena pota, po katerih je v poznejših spisih tako varno hodil. Iz Exetera so ga prestavili v njegovo rodno mesto Mallow in pozneje v Queenstown, kjer je 1. 1888. vsled preobilnega dela podlegel hudi živčni bolezni, od katere je okreval šele črez eno leto. Kesneje je postal župnik v Doneraileu in živi sedaj kot kanonik škofije Cloyne. Prvo večje Sheehanovo delo, "Geoffrey Austin", je izšlo 1. 1889., a je bilo le krasna ekspozicija naslednjega romana "Triumph of Failure" ("Uspeh poraza"). Ta roman je globoko zamišljena povest človeka, ki drsi vedno globlje ob pobočju življenja, a se pred padcem z novo silo dvigne in končuje kot zmagovit premaganec. Nenavadno je Sheehanu uspel njegov tretji roman "My New Curate" ("Moj novi kapelan", 1899), ki se je v dveh letih razpečal v 30,000 izvodih in je že preveden v mnoge jezike. L. 1901. je izšel "Luke Delmege", roman problemov, ki se vsi strnejo \ velikem vprašanju: Kako naj bo razmerje katoliške Cerkve do moderne družbe in moderne kulture? Bogate Sheehanove izkušnje, ki si jih je pridobil, občevanje v krogih moderne angleške družbe, njegovo globoko filozofsko znanje in dovzetna čuvstvenost — vse je pustilo obilo globokih brazd v delu. Toda ravno vsled premnogih modroslovnih in dušeslovnih vprašanj bo "Luke Delmege" obrodil le pri izobraženih slojih s sladkim sadom lepega užitka, medtem ko si bo najnovejši Sheehanov roman "Glenanaar" (1907) našel v vsakem čutečem srcu tovariša in prijate-Ija. Ni samo slučaj, da obsega "Glenanaar" povest skoro štirih rodov, temveč je to ostvaritev velikanskega načrta, ki se je porodil v misleči Shee-hanovi duši: Kako napisati roman, čigar glavni junak bi bil ves irski narod? Da vsled tako obširne in težke snovi trpi kompozicija, je umevno, toda za to nas bogato odškoduje pestrost in slikovitost predmeta. "Glenanaar" ni samo zgodba otroškopoštenega Ed-monda Connorsa ali povest o zvesti ljubezni Terencea Caseya, marveč v prvi vrsti umetniško umevana in občutena zgodovina Irske, nje življenja in trpljenja. Sheehan jo vidi in spremlja izza onega časa, ko so si Irci zavratno in v temnih nočeh s puško delali pravico, ko so jih Angleži zato obešali, a s tem le še krepkeje razpiliavali nevarno tlečo žerjavico sovraštva v irskih srcih; gleda jo tedaj, ko je grozoviteje kot Anglija razsajala kuga in lakota, ki je šla po deželi kot sodnji dan, puščajoč za seboj le nezasute grobove; vidi jo slednjič v novem času, ko se na mračnem irskem nebu utrinjajo prvi žarki svobode in oznanjajo jasnejšo dobo; zato kliče ob koncu kot prorok razkropljenim in izgubljenim rojakom: domov, domov! — kjer se ozirajo po njih razpala okna starih irskih gradov, kjer duhovi irskih očetov ne morejo lajti miru na tihih pokopališčih, dokler ne poljubijo ubegli sinovi trave na njihovih grobovih in ne izmolijo zanje tihe molitve, ki daje pokoj nemirnim dušam. Zato je "Glenanaar" pove-t irskega naroda, zlasti povest o neuklonjivi ver-ki in narodni zvestobi Ircev, ki je bila edina tragična krivda lijijiove- zgodovine, a obenem tudi edina življenjska moč in odporna sila v stoletjih sirove-a zatiranja. Irski narod je majhen po številkah, velik po trpljenju in slovensko ljudstvo mu je tako zelo pobilo v obojem; morda bo bralo v 'Glenanaaru" svojo povest in je bo veselo. * * * I. POGLAVJE. Amerikanec". Nenadoma se je prikazal na naši vaški cesti, junaški in od glave do peta opravljen z vsem krojaškim bleskom. Vam je zastajala sapa spričo njegove veličastnosti; ljudje so ga pogledovali od strani, deloma ker je bil tako odlično oblečen in deloma ker je imel čudno navado gledati naravnost v oči, kar je včasih koga spravilo v zadrego. I Mi smo ga malo marali, prav malo.' Z "mi" menim va.ščanc in sebe. Oni ga niso marali, ker je bil hladen in nedostojen; tudi so slišali, da je kritiziral in grajal njih stare, priljubljene o-, bičaje; razen tega je odločno odklanjal ' vse poizkuse k prijateljski zaupnosti,1 ki jo mi tako zelo ljubimo. Bil je torej neprodirljiva skrivnost našemu zelo radovednemu ljudstvu — in ali je mogoča še večja krivda? Krepko so poizkušali prodreti v skrivnost njegovega življenja. To je bila zanimiva in celo razburljiva zabava za ljudi, ki nimajo posebne skrbi za svoje lastne zadeve in zato iskreno želijo skrbeti za zadeve vsakega drugega. Pa zastonj! On je odklanjal v»ako zaupnost. Včasih je hodil po celo uro s kakim izmed teh prostovoljnih detektivov, govoril o vseh mogočih stvareh razen ene in pustil ubogega človeka v isti negotovosti o svoji osebi in svojih prednikih kot prej. — Da, bil je celo tak skopuh, da ni spremljevavca, ki se je posvetil njegovi druščini za celo uro, niti povabil na kozarec vina! Zato je bil odločno nepriljubljen. Po dolgem raz-iskavanju in vsakovrstnem prikupova-nju se je začelo govoriti, da se imenuje "Fijaral" (tako pravijo pri nas namesto Fitzgerald), toda to so kmalu zavrgli kot neresnično in nevzdržljivo. tu tako je bil slednjič znan pod imenom "Amerikanec". Nekoč so ga videli, da je obiskal star, mahovit prostor, kjer, sta se nahajali dve danski nagrobni gomili ali dva nasipa, in ta-kaj se je raznesla daleč naokrog vest, da se mu je trikrat zaporedoma sanjalo, da je tam zakopan lonec zlata; zato je baje prišel domov, da izkoplje zaklad. Večkrat so ga tudi videli, kako je žalosten slonel nekaj milj od vasi ob starem, usahlem, brezlistnem in grča-vem glogu ali kako je, počasi kadeč, opazoval malo, s koprivami zarastlo trato, kjer so se slabo poznali zadnji sledovi nekdanjega človeškega bivališča. Ne morem reči, da sem ga imel jaz mnogo rajši kot drugi vaščani. Na moj pozdrav: "Lep dan je danes!" je odgovarjal precej osoruo. Ko sem si nekoč malo več dovolil ter muveselo dejal: "Vrnili ste se, da se naselite v stari domovini, kajne?" me je vsega premeril in rekel z globokim glasom, ne da bi izkušal prikriti svojo nevoljo: "Kolika radovednost! — Veliki Ško-tec!" Mimogrede naj omenim, da se ni pospeševalo mirno duševno razpoloženje naših mlajših vaščanov s tem, da so ga videli, kako je zjutraj, opoldne in zvečer udobno in brez dela stal ob vratih hotela. Tu je bil zgodaj zjutraj, ko so delavci hodili na delo. Tu je bil zgodaj zjutraj, ko so delavci hodili na delo. Tu je bil opoldne, ko so se vračali k obedu. Tu je bil zvečer, ko je ob šestih zvon oznanjal delopust in ko so samostanski in cerkveni zvonovi inelodiozno zvonili "Angelovo češče-nje". In dobro vem, da so stari možje, ko so hodili, spoštljivo odkriti in "Angelovo češčenje" moleč, mimo hotelskih vrat in ko so videli Amerikan-ca, tako lepo oblečenega, s tako težko zlato verižico in pečatnim prstanom, s tako svetlimi škornji, otožno dejali sami sebi: "Ah! Da bi se le tudi jaz bi! prepeljal preko vode, ko sem bil še mlad." In dobro vem, da so mladi ljudje, ko so videli ta prizor, ki. se ga oči niso mogle dovolj zavidljivo nagledati, napravili neumen sklep, da pojdejo tudi oni, kakor hitro zberejo denar za pot, iskat Eldorado na zahodu. Tako sem se v kratkem času nehal zanimati zanj in sem ga imel za domišljavega, ošabnega denarnega mogotca, ki je ohranil malo ljubezni za svojo vero in domovino. To je bila edina prilika, da sem se zmotil, ko sem sodil po zunanje; nisem še vedel, da v vsakih prsih bije nekaj človeškega srca, tudi če njegovih udarcev ne moremo izpričati ali prešteti. * * * Bilo je v pozni jeseni neke nedelje popoldne. V parku je bil turnir. V prejšnjih časih smo to imenovali tekmo z žogo, toda mi na Irskem napredujemo in imenujemo sedaj stvari s pravim imenom. To je bil velik dogodek — višek in odločilni konec vseli mnogih tekem, ki so se vršile preteklo leto med raznimi kraji. To je bil zadnji poizkus, kdo ostane zmagavec v grofovini, ali Shandonci iz Corka ali naši vrli Skirrrirsherji. Velikanska množica je bila zbrana. Z vseh strani so pripeljali vozovi in vozički vsakovrstne oblike, barve in velikosti 3— od kmetskega voza s težko streho do urnega trgovskega voza za samca — veliko število ljudstva, ki je hotelo kar najprijetneje prebiti nedeljski večer s tem, da gleda turnir irskih atletov. Na Irskem se ne menimo veliko za strog nedeljski počitek. Tudi nismo še tako zelo propadli. Marsikdo, komur so znane vse moderne, žalostne jereniija-dc o propadanju ljudstva na Irskem, se bo čudil, ko zagleda na deželi toliko slavnostno opravljeno, veselo, inteligentno množico. In če še dvomi o fi-ziških vrlinah in hrabrosti "bojujočega se plemena", naj počaka, da se atleti Slečejo za borbo, in naj pogleda te krepkovzrastle, leporazvite mišičaste postave ter spozna, da se tu raja odločno, podjetno pleme. Solnce, ki so ga bile zasenčile plasti velikih oblakov, je metalo bledo, a jasno svetlobo po pokrajini brez neprijetne vročine. Veliki gozdni pas proti zahodu je ravnokar bil začel pisati svoje temno zelenje s prvimi barvami bližajoče se jeseni. Lahek, topel veter je gibal listje. Živina se je mirno pasla na pobočjih. Med zbranimi tisoči je vladala globoka napeta tišina. Med dvema skoro enako močnima kluboma se je imela odigrati velika tekma, v kateri so se morale končno izkazati hrabrost, spretnost, srčnost, telesna moč in izurjenost. Ob treh pokličeta voditelja obe stranki na prostore. Nato sledi kratko posvetovanje s sodnikov, vrže se denar v zrak, tekmeci zavzamejo svoja mesta — tisti, katerim je bila usoda prijaznejša, s hrbtom proti vetru — in v naslednjem trenutku je bilo videti, kako leti žoga v boju semintja, kako se zmešana množica ljudi in loparjev strastno bori za zmago in kako se reka tekme negotovo valovi preko polja. Tcknieci so bili nenavadno tihi. Tudi to je moderna posebnost, in sicer razumna. Namesto bojnega vpitja in kričanja starih časov, namesto ognjevitega izpodbujanja in opominjevanja, zmagoslavnih krikov in kletvin premaganih si opazil le odločne obraze in *) Stranki stojita vsaka pri svojem znamenju, ki nosi na vrhu drogove, skozi katere mora nasprotna stranka pognati težko, z usnjem prevlečeno žogo. Pri vsakem znamenju stojita dve vrsti atletov; prva meče žogo proti nasprotnikom, druga pa brani svoje lastno znamenje. — Op. prev. DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12. 1 ill i i i i i g m i JOHN N. W. Phone 348 :.:Sloveiiska Gostilua::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlog.' ter pošilja denar na vse dele iveta. Kapital in preostanek $300,000.0c (Nadaljevanje na 7. strani.) C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsed.mil HENRY WEBER, kašir. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in ve-x-lika posojila pojdite k A. SGHOENSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Sobe 801 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI "VOTAK S Kupuje in prodaja zemljišča S S v mestu in na deželi. j£ uj Zavaruje hiše in pohištva pro- Mg g ti ognju, nevihti ali drugi po- S S škodbi. jS Zavaruje tudi življenje proti Sj S nezgodam in boleznim. u JU Izdeluje vsakovrstna v notar- j^j S sko stroko spadajoča pisanja. ^ -----jj. $ Govori nemško in angleško. ^ TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. John Grahel ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino ki fornijsko vino, dobro žganje in trii prec najboljše smodke. Pod Taji Prodajam tudi trdi in mehki premojZap Blat TELEFON 7612. \ 1012 N. Broadway JOLIET. ILl Garnsey, Wood & Leno« ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, lU Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les Bol Vsa Če boš kupoval od nas, ti bomo t* j lej postregli z najnižjimi tržnimi P nami. Mi imamo v zalogi vsakovtf* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogol Mi bomo zadovoljili in ti prihranili def> W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl1 DES PLAINES I NCLINTON ST* ^ A Metropolitan Drug Stor N. Chicago 9c Jackson St«. Slovanska lekarn + JOHNSONOVI 4 "BELLADONNA" 0BLI2 au omjb s tatof » utrni m. REVMATIZMU SLABOSTIH t ČLENKIH HROMC6T1 BOLESTI t KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALGIJt HiOTINU OTRPLOSTI MSC SLABOTNEM KRIŽU 4UUHMIU1 T PLJUČNIH IN PRSNIH BCLSO* MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PREHLAJEMJU BOLESTIH » LEDJU BOLESTIH . KRIŽU HUDEM kaSlju s $ g s § s i s s TR1NERS BITTER-WINE 7 trinerovo HORKEWNO "•"rf^red b/JOSEPH TRINER SAskUnd Ave. Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubimo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo, Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-leni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih: nemirnosti po jedi, zabasanosti, kislini iu grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski. Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja. DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR. Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj. Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali 50c. Po pošti 35 ali 60c. JOSEPH TRINER, IZPELO VATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ie\ Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH. Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. ki GLAVNI ODBOR: n triipedsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. >renio|Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa Ill NADZORNI ODBOR: D D« g-r, ili Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI OfiBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. ma 3 no V> mi G. Svetlicicli j. Horwath THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna v | osredju mesta. Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledi j lu ženskih------------------- , ,,, ,, likih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico.. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. Kadar se mudite na' vogalu N. Chicago [ in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I w. J. BRADY Posojuje denar in prodaja posestva. ADVOKAT. IHICHAlf CONWAY* 106 Loughran Bldg. > Cass and Chicago Sts. JOLIET 1 Pcsojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. [ Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR, Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, ka-| kor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111. I 1317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago S79. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. NAZNANILO. Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil iz svoje gostilne na 209 Indiana St. v svojo gostilno na 1134 N. HICKORY STREET (vogal Ross St.) kjer me lahko vsak čas najdete m j vam vsak čas postrežem istotako dobro, kakor na prejšnjem prostoru. J"olun IPetrio |vin0' žgan,e in smodke. gostilničar 1134 N. Hickory St. Joliet, 111. I Sobe v najem in Lunch Room. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar tfi m S! NESREČA. (Fr. spisal Francois Copee.) Župnik Faber se je nek zimski večer napotil z odprtim dežnikom po pariških ulicah v staro cerkev sv. Me-darda na Montmartru, da bi ondi izpovedoval. Vselej se je napotil tja z neko bojaznijo, in zlasti danes, v soboto, ko mnogi delavci zapravljajo svojo mezdo po žganjarnah, ker ni nič redkega, ako žganja siti potepini duhovnika zasmehujejo, ako ga srečajo. Danes pa zaradi slabega vremena skoraj nikogar ni na ulici, in tako je prišel župnik v cerkev brez vse ovire. Po-molivši pred glavnim oltarjem vstopi v spovednico, kjer ga je že nekdo pričakoval. Spokorjenec! Tak je malokedaj sem prišel. Po obleki je župnik takoj spoznal, da tu kleči delavec. "Gospod župnik..." pošepeče plaho delavec. "Nisem župnik, dragi prijatelj..., začnite svojo spoved in imenujte me očeta." Delavec, čegar obličje duhovnik v somraku ni mogel dobro videti, jame se počasi spovedovati. "Gospod župnik... a ne... oče, odpustite, ako ne bom vse tako povedal, kakor ima biti, nisem bil namreč pri spovedi že nad dvajset let, odkar sem šel z doma v Pariz... Vi dobro poznate življenje v Parizu. Nisem bil slabši od drugih in rekel sem, saj je Bog u-smiljen. Toda kar imam danes na vesti, to je pretežko, da bi sam prenašal. Morate me, gospod župnik, poslušati ...ubil sem človeka!..." Duhovnika strese. Morilec! Spovedovati ima morilca. To čelo tako bli-zo njegovemu prešinja uboj. Te sklenjeni roki pri spovednici bili ste oskrunjeni s krvjo! Duhovnika nehote stress? ter de: "Spovej se, sin moj.,* božje usmiljenje je neizmerno..." "Poslušajte torej vso zadevo," pravi grešnik bolestnim glasom. "Zidar sem in prišel sem pred dvajsetimi leti z našega kraja v Pariz a svojim rojakom. Doma sva hodila vkupe v šolo in živela ko brata. Ime mu je bilo Filip ... meni je pa ime Jakob. Bil je velik in lep mladenič... nasprotno ^sem bil pa jaz črtleren in — grd... Bil je najboljši zidar, jaz sem pa ostal navaden delavec, toda s srcem na pravem mestu. Ponosen sem bil, da mi je prijatelj in da hodim ž njim... Stanovala sva skupaj, zvečer me je pa vedno pustil samega, da se zabava s svojimi tovariši. Lahko je to delal, ker je bil sam, jaz sem pa moral šte-diti za svojo staro mater. Filip ni jedel doma, kajti ta hrana je bila zanj preslaba... toda najina gospodinja je imela hčer, in to sem imel rad. Tri leta sem prikrival te čute, kajti kakor sem že rekel, priprost delavec sem, in vse, kar sem prištedil, pošiljal sem materi. Končno umre mati moja, in štedil sem zdaj, d^ si založim svoje gospodinjstvo. Nato sem spregovoril z Mari... ni rekla niti ne, niti da. Toda vedel sem, da mi ne bo takoj pala okrog vratu, saj nisem bil lep. Mari se posvetuje s svojo materjo in ker je vedela, da sem pošten in reden delavec, je privolila in poroka je bila določena za nekaj tednov. Oh, ti tedni! ...Videl sem, da Mari ne mara dosti zame, vendar sem mislil, da se bo sčasoma vse premenilo. Povedal sem ve to Filipu ter ga predstavil Mari. Vse drugo lahko uganete, gospod župnik.. . Filip je bil zal, vesel in vrl. Mari se je vanj zaljubila in bila je tako odkritosrčna, da mi prizna, da njeno srce bije za — Filipa! Tega trenotja nikoli ne pozabim! Bilo je v dan njenega godu, kupim ji v spomin zlato verižico ter jo ji vročim zajedno z iskrenim voščilom. Ko pogleda vezi-lo, udero se ji solze. "Odpustite, Jakob," de ona, "obdržite darilo. Jaz ne morem biti vaša žena... ljubim drugega... Filipa." * * * "Gospod župnik, nepopisna je bila bolečina moja. Toda kaj mi je bilo počeli, imel sem oba rad. Pomagal sem obema do reče, in ker je bil Filip vselej vesel, pa brez denarja, posodil sem svoje prištedke, da si založi in u redi gospodinjstvo. "Vze'a sta se, in vse je šlo v dobrem redu. Ko se jima porodi fantek, bil sem mu kum, in v spomin na mojo mater je dobil ime Kamil. Toda kmalu potem je začel Filip živeti veselo. Vi poznate, gospod župnik, delavci, ki vedno globlje padajo, domov vedno manj prinašajo novcev, ter mučijo že no in otroke. Tako je počenjal Filip dve leti. Izpočetka sem ga svaril, in sramežljivo mi je obljubil, da se bo poboljšal... Toda videč, da se tožno oziram po mučeni Mari in po prazni sobi, ker je bilo vse zastavljeno, je pričel divjati... Da, nekega dne mi je predbacival, da držim z njegovo ženo, s tem angeljem, katero sem imel že prej rad, ter izzval prizor, katerega riečem opisati... Skoro bi se bila zadavila. Od te dobe nisem več obiska-val Mari in malega Kamila, in s Filipom sva se sestala tedaj, ko sva vkupe delala pri eni in isti stavbi. Toda popolnoma nisem mogel pozabiti teh u-božcev. Ko je Filip v soboto s svojimi tovariši popival svojo mezdo, šel sem k Mari ter ji pomagal iz zadrege, kakor sem mogel. Zdi se mi, da je Filip, ta nečimurnež, o tem vedel, in da se je na to zanašal. Toda rajši molčim o teh žalostnih letih. "Vzgajal sem z Mari Kamila in je torej danes zal, vrl mladenič. Ni de lavec, temveč dela pri nekem arhitektu in ima dobro službo. Srečavši ga včeraj zvečer... on ni kot gospod ošaben .. . ustrašil sem se njegovega tožnega obličja, vprašam ga takoj, kaj se je pripetilo. "Bože, vzdignil sem včeraj pri naboru žreb št. 10 in zaradi tega me bodo poslali v kako prekomorsko našel bino, kjer razsaja rumena mrzlica. — Ostati bom moral ondi pet let, mati bo sama, brez podpore z očetom... Ah, ona bo izvestno umrla med to dobo.'- Ta noč je bila zame strašna. Pomislite, gospod župnik, dvajset let miru in dela uniči glupi naključek v eni minuti, ker mladenič potegne slab žreb. Zjutraj sem moral zgodaj na delo, in ko zlezem na oder v četrtem nadstropju nove tavbe, potrka mi nekdo na rame. Obrnem se in ugledam—Filipa. * * * Dolgo že nisem videl Filipa in skoro bi ga ne bil spoznal. Obličje njegovo je bilo od žganja vse zabuhlo, brado je imel razježeno in roke so se mu tresle; izgledal je lik starec. "Kamil," pravim, "je potegnil slab žreb." "Torej tudi ti me dražiš?" zareži name. "Kaj nimam že dosti od Kamila in Mari?... Naj fant služi domovini kakor drugi... Toda jaz vem, kaj jo grize... Da bi bil mrtev, ostal bi Kamil doma... Toda tem hujše zanjo! Se sem dečko —- Kamil ni sin vdove." "Sin vdove!... Oh, gospod župnik, zakaj je spregovoril te besede. Ves dopoldan, ko sem delal poleg njega, nisem se mogel znebiti te misli. Mislil sem, da se bode hudo godilo Mari, ako ji sina vzemo v vojake, ona bo pa ostala sama s pijancem, ki jo bo pretepal. — Ura je bila enajst in vsi tovariši so šli na kosilo. Jaz in Filip bila sva zadnja; ko stopi na lestvo, o-zre se srdito name in blekne: "Vidiš, da še vedno plezam kakor pomorščak... Kamil še dolgo ne bode jin vdove!" Šine m v glavo pri teh besedah grozna zloba. Z obema rokama zgrabim lestvo, katere se je Filip trdno popri-jemal, nagnem jo in spustim doli. Filip se je ubil; zgodila se je nesreča. Zdaj je Kamil sin vdove in ne bo vojak. To sem storil jaz in to sem se moral vam, gospod župnik, in gospodu Bogu spovedati. Kesam se in prosim odveze!... Mari vei ne bom videl, kako srečna, dasi v črni obleki, koraka poleg svojega sina... moglo bi se prpetiti, da bi ne obžaloval svojega zločina... Da se temu ognem, izselim se v Ameriko. V pokoro vz-prejmite, gosp. župnik, to-le verižico in medaljon, katere Mari ob svojem godu ni hotela od mene, ker je imela rada Filipa. Shranil sem ga v spomin na nekoliko srečnih dni v življenju... Vzprejmite to, prodajte, novec pa razdelite med uboge." * * * Je-li dobil Jakob odvezo? Izvestno je samo toli, da duhovnik Faber ni prodal verižice z medaljonom. Obesil jo je kot darilo na oltar Matere božje, pred katerim je često molil za nesrečnega zidarja. Zadovoljen. Mr. G. D. Stonich je zdaj popolnoma zadovoljen, odkar je zopet ozdravel. Pravi sledeče: "Želim Vas zahvaliti iz dna svojega srca za Vaše dragoceno zdravilo, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki me je popolnoma ozdravilo in ki je lahko priporočam vsakomur, zlasti rudarjem in vsem trdo delajočiin ljudem. Niti jesti, niti spati nisem mogel, ali odkar uživam to zdravilo, lahko jem in dobro spim, sem zadovoljen. G. D. Stonich, Box 135, Winkelman, Ariz." Nespečnost je navadno posledica kakega nereda v prebavnem ustrojstvu, posebno v zvezi z izgubo slasti ali zapeko. V takih slučajih uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Bolezni v zvezi z zapeko, slabo prebav, omotičnostjo vas hitro olajša. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. » + ♦ Triner's Liniment deluje brž ter o-lajša revmatične in nevralgične bolečine v prehladih ter po težkem in u-trudljivem gibanju. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv. Reklama s psi. V Londonu so poizkušali, če bi ne bili psi dobri za reklamo. Nekateri trgovci in tovarnarji so si nabavili dre-sirane pse in jim nadeli vsakovrstne anonce, katere so bile privezane na ledjih, in tako so hodili psi po mestu. Tudi v Parizu so že uvedli to novo vrsto reklame. Soba 508 Woodruff Bid«., Joli.t --:CHICAGO PHONE 298:-- obruite se k meni. ^ Kiulur Jmitte kaj opravite n sodnijo i Govorimo slovenski jezik. ^ Kolektnjem in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri i M. J. TERDICH, 1104 CMcap St- ftoMSMOWAniMMI THE EAGLE 406-8-10 N. Chicago St., Joliet, Illinois Velikanska Poluletna Razprodaja Cene so posebno znižane na pohištvu, preprogah, linoliums, moških in deških oblekah in čevljih. Približala se je lepa prilika za vsacega, ki potrebuje stvari, katere mi pro-dajemo, ker smo otvorili našo poluletno razprodajo. Cene so znižane na blagu v vseh oddelkih naše velike prodajalne. Tu najdete posebno priliko za varčevanje. Tako blago, kakor ga tu najdete še ni bilo ponuajno po tako nizki ceni, pa tudi morda ne bo nikdar več. Tu spodaj omenjamo le nekoliko stvari izmed tisočev drugih, ki jih v prodajalni najdete ocenjene in zaznamovane. Naša prodajalna garantira, da bo prodala blago, kakor je tu omenjeno. Moški in deški čevlji po nizki ceni. 1he Just bright SHOE Naši znani "Just Wright" čevlji unijskega dela se bodo prodajali po jako znižani ceni med to razprodajo. Vsi naši $3.00 čevlji P« .................. $2.45 Vsi naši $3.50 čevlji Vsi naši 4.00 "Just Wright" čevlji po.. Vsi naši $4.50 "Just Wright" čevlji po..... Vsi naši $5.00 "Just Wright" čevlji po.. $3.45 $3.95 $4.25 Vsi naši $5.50 čevlji s ££ Cushion Sole po ......»p^r.OiJ MOŠKI DELAVNI ČEVLJI. Vsi naši moški "Goodear" čevlji s dvojnimi podplati, črni ali rumeni, vredni $4.00, so zdaj ^^ 45 Zaloga moških delovnih čevljev, črno, grain in box calf usnje, pri tej razprodaji po ............... $1.55 MOŠKI HIGH CUT" ČEVLJI. 16 in. črni ali rumeni "Goodyear'' čevlji, 2 full sole, nepremočljivi, vredni $6.50, zdaj po............... $4.95 DEŠKI "HIGH CUT" ČEVLJI vredni $3 po..................$2.45 Prej $2.50, zdaj ..............$1.25 POSEBNOST. Ena vrsta deških čevljev vici-kid in gun metal, črni, vre- O J QQ dni $2.50, zdaj samo____umlz j Ena vrsta deških čevljev (50 pa rov) črni ali rumeni "Hugh Cut" Shoes vredni $2.50, zdaj......$1.95 _vredni $3.00, zdaj......$2.45 ŽENSKE ČEVLJE smo opustili lani, a imamo še zalogo ženskih čevljev, katerih se hočemo znebiti. Prodamo jih po $1.49 Ti čevlji so navadne cene $3.50, so na gumbe ali lace, vici-kid, gun metal, velikosti 2% do Sl/2, najnovejše mode. Moške obleke za može, mladeniče in dečke. Izplačalo se vam bo, če zdaj kupite fino obleko po znižani ceni. Istota-ko so cene znižane na znanih Kuppenheimer-jevih oblekah in suknjah katere edinole mi prodajamo v Jo-lietu. Vredno je, da nas posetite med prodajo in se prepričate. I COPYRIGHT 1 SIS i TH« HOUSE OP KUPPENHIIMM Moške vrhtie suknje Kuppenheimer-jevo blago, vredne $25.00 in $26.50, zdaj samo.. .$17.95 Kuppenheimer-jeve vrhne suknje, vredne $20.00 do $22.50, zdaj samo po ..........................$16.95 Vrhne suknje za može, vredne $16, zdaj po .....................$12.95 Moške vrhne suknje, vredne $12.50, zdaj po .....................$9.95 Deške vrhne suknje. Deške vrhne suknje, vredne $7.50 in $8.00, zdaj.................$5.00 Deške vrhne suknje, vredne $6.00 in $7.00, zdaj ...................$3.95 Deške vrhne suknje $4.00 in $5.00, zdaj le ......................$2.95 Deške vrhne suknje, vredhe $3.00 in $3.50, zdaj le.................$1.95 IVloške obleke. Kuppenheiiner obleke, vredne $25, zdaj po.....................$19.95 Kuppenheimer obleke, vredne $22.50 zdaj po .....................$16.95 Kuppenheimer obleke, vredne $20, zdaj po .....................$15.95 Moške obleke, vredne $18.50, zdaj po ...........................$14.95 Moške obleke, vredne $16.50, zdaj po ..........................$13.95 Moške obleke, vredne $12.50, zdaj po ........................T"$9.95 Moške hlače. Moške hlače, vredne $5.00 in $6.00, zdaj po......................$3.95 Moške hlače, vredne $3.50 in $4.00, zdaj po .....................$2.95 Moške hlače, vredne $2.50 in $3.00, zdaj po ......................$l-95 Deške obleke. Deške obleke, vredne $8.50 do $10, zdaj po......................$5.95 Deške obleke, vredne $7.00 do $8.00, zdaj po ......................$4.50 Deške obleke, vredne $5.00 do $6.00, zdaj po ......................$3.65 Deške obleke, vredne $2.50 do $3.50, zdaj po......................$1.95 Posebna vrsta oblek za fante, vredne so po $12.00 do $15.00, velikosti od 30 do 36, zdaj le..........$3.75 Moška oprava. Moški Velour klobuki, navadna cena $5 do $6.50, zdaj..........$355 Zaloga moških 75c srajc, vseh vrst, zdaj po .......................45c 75c Mufflers, zdaj po..........45c 25c Mufflers, zdaj po..........19c $1.00 Mufflers, zdaj po.........69c Drugi Mufflers po 25 odst. ceneje kot prej. Moške kape. $1.50 vredne, zdaj le...........95c $1.00 vredne, zdaj le...........79c 75c vredne, zdaj le.............45c 50c vredne, zdaj le.............35c Deške kape 50c, zdaj le........39c Moške kosmatinke. Moške kosmate kape, vredne $4.00, zdaj le ......................$2.75 Moške kosmate kape, vredne $2.00, zdaj le ......................$1.25 Dva kosa spodnje obleke 20 odstotkov ceneje kot prej. Na volnenih Flanell srajcah je cena za 20 odstotkov znižana. Istotako na deških Sweater Coats 20 odstotkov znižano. Posebna zaloga 50c delovnih srajc, zdaj po .......................35c Vse 50c težke spodnje obleke, zdaj PO 39c Moške praznične srajce, vredne p« $1.00, zdaj le ..................79c Moške praznične srajce, vredne po $1.50, zdaj po ................$1.19 Deške spodnje obleke. Vredne so po 25c, a zdaj samo 19c One vredne po 50c, zdaj samo 39c Cene so istatako znižane na pohištvu, preprogah in drugih stvareh, katere vedno rabite. Zdaj se vam nudi posebna priložnost. Oglasite se predno se zaključi ta razprodaja.