Leto LXXiV„ št. Ljofcljana, sreda 16. aprila 1941 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne tevzemA nedelje tn pr&rnfke. — Tni i iM đo 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.50. od 100 đo 300 Trst k Dm 1» večji tasermtl petlt rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 1-4-—, se Inozemstvo Dto ~ _ " UREDNIŠTVO IN UFKAVNISTVO LJUBLJANA* Knafl jeva olica tt. A U-2X. tl-»p Sl-M. Sl-29 tn Sl-9t Podre Inlet: MARIBOR, Grajski trg- St. T— WOVO MESTO, LJoblJaMka c«rt«, telefon st. 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsmayerjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg o. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. nske volne operacije Poročilo italijanskega generalnega štaba štev. 312 Po zasedbi Knina, Šibenika in otokov pred Jadranom nadaljujejo italijanske vojne sile % uspešnimi akcijami tako v Albaniji kakor v Grčiji — Italijansko letalstvo sestrelilo vec sovražni*, letal nad Jadranskim in Egejskim morjem — Napredovanje italijanskih čet v severni Afriki Nekje v Italiji, 16. aprila. Komunike št. 312 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V Jugoslaviji so kolone druge armade, potem ko so bile prišle v stik s četami, ki prihajajo iz Zadra, zasedle središče Knina in prisilile garnizijo, da se je vdala. Neka druga motorizirana kolona je dosegla Šibenik. Izkrcevalne čete mornarice ter drugi oboroženi oddelki so popolnili zasedbo otokov v okolici Zadra. V Albaniji so bile severno od Skadra gladko zlomljene krajevne jugoslovanske akcije ter je nasprotnik utrpel hude izgube. Grška fronta: Naše čete so po odstranitvi sovražnikovega odpora vkorakale v Korčo. Napredovanje se nadaljuje na fronti devete in enajste armade. Naše letalstvo je izvršilo bombniške akcije proti oskrbovalnim središčem, vojaškim napravam ter nasprotnikovim mehaniziranim kolonam na grškem in jugoslovanskem frontnem odseku. Odredi za bombardiranje v strmo-glavnem poletu so z bombami zadeli vozle prometnih potov ter prometnih naprav. Most Doljana — zapadno od Kalibakija — je bil pretrgan. Na novo je bil zadet most pri Peratu na Vojuši, ki je bil popreje popravljen S strojnicami so bili obstreljevani strelski jarki, mehanizirana sredstva ter sovražnikove čete. V luki Bar so bile zadete z granatami tamkaj zasidrane jadrnice. V teku zračnih borb so bila tri sovražna letala sestreljena; eno izmed naših letal se ni vrnilo na svoje oporišče. V Egejskem morju so naša letala večkrat bombardirala luko v Pireju. Nekaj parnikov jc bilo poškodovanih in potopljenih. V noči na 15 aprila so britanska letala izvršila napade na Brindisi in Valono. pri čemer so poškodovala dva parnika. V Valoni je protiletalsko topništvo sestrelilo eno sovražno letalo. V severni Afriki je bil zaseden Sollum. V noči na 15. aprila je sovražnik izvršil nov napad na Tri-polis; bilo je nekaj žrtev in nekaj škode. Italijanska vzhodna Afrika: Poročati ni nič pomembnega. Navdušen sprejem italijanskih čet v Korči Rim, 16. apr. (DNB) Posebni poročevalec agencije Štefani javlja o ponovnem zavzetju Korče v Albaniji Ko so italijanske čete v ponedeljek popoldne dospele v Korco, jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Italijanske motorizirane enote in oklopne edi-nice so takoj nadaljevale z zasledovanjem sovražnika. V Karel Je bHo zaplenjeno mnogo vojnega materiala, Poveljstvo XI. armadnega zbora. Razglas MigliCl sapuščajo Grajo Tudi po nevtralnih puraeialli, se angleške čete umikajo — Angleži zahtevali, naj bi grška mornari krila njih umikanje Šahovski turnir v Moskvi Berlin, 16. aprila. Nemški radio javlja: Ves svet je pod vtisom angleškega poraza v Grčiji. Nevtralna poročila javljajo vedno nove vtise k vkrca vanju angleških čet v Grčiji, ki se vrši v vedno večjem Številu. Celo severnoameriška poročila ugotavljajo, da je angleška vojska v Grčiji na be- Nemci nad ar ;rležkim umikom niso presenečeni, Čeravno niso pričakovali tako strahopetne zapustitve Grkov in Jugoslovanov s strani Angležev. Posebno cinična pa je zahteva, ki so jo stavili Angleži grški mornarici, naj bi krila umik angleške vojske iz Grčije in naj bi Grki stavili na razpolago za odvoz angleških čet tudi svoje ladje. Se pred enim tednom je angleški radio dejal: Naši junaški angleški in avstralski vojaki goreče čakajo, da se spopadejo z Nemci. Ta gorečnost se je sedaj pokazala samo s tem. da zažigajo Angleži v Grčiji skladišča, zaloge bencina in uničujejo mostove. Sedaj imajo Angleži samo še gorečo željo, da se rešijo iz Grčije na ladje. Toda prevoz Angležev iz Grčije bo težavna zadeva, saj je pot do Egipta dolga 1000 kilometrov. Kaj čaka angleške ladje na taki poti, si je mogoče predstavljati na podlagi dejstva, da so nemški strmoglave! samo ob priliki napadov na Pirej že doslej potopili 70.000 ton angleških ladij. New York, 15. aprila. Posebni poročevalec radijske družbe Columbia v Ankari Winston Bradett javlja, da so nemški oklopni oddelki v Grčiji prodrli že mimo angleških postojank ob Olimpu ter je neka nemška divizija že prispela do Larise. Bradett pristavlja, da je ta nemški prodor eden najhujših udarcev, kar so jih doslej Angleži utrpeli. Nemška vojska je namreč sedaj tako severno, kakor tudi južno od angleških postojank ob Olimpu. Edini način, kako se Angleži še lahko umaknejo, je pot po morju. Kritičen položaj Anglije Berlin. 16. apr. (DNB1. Kakor poroča angleški radio, je avstralski vojni minister Spencer izjavil, da je sedaj položaj angleškega imperija mnogo bolj kritičen kakor po polomu Francije. Nč*T*?*čne vesti o vojaškem položaju na Balkanu Berlin. 15. aor (DNB). London?k; radio je predvčerajšnjim objavil popolnoma izmišljene vesti o vojaškem položaju na Balkanu Med drugim je javil, da so nem-ki napadi v Grčiji in v južni Jugoslaviji z-gubili na poletu. V resnici pa so ne-r^ke čete predrle že globoko v severno Grčijo ter na jugoslovansko ozemlie. Londonski radio je javljal tudi o močnih bojih v okolici Skoplja. Deiansk*-* oa ie Skoplje že od 9. aprila dalje zasedeno po nemški vojski Usoda jugoslovanske armade Berlin, 15. apr. (DNB). Zastopnik nem-2ke vojske je izjavil novinarjem, da je jugoslovanska vojska brez domobranskih rezerv in tretjega poziva štela 1.200.000 mož. Vsa ta vojska ie sedaj umjceoa, zajeta aH razkropljena. Števila ujetnikov in ob- sega vojnega plena na srbskih bojiščih zaenkrat še ni mogoče preceniti. Toda an sam nemški armadni zbor, ki je stopil sele naknadno v akcijo, je za.)el 4.000 ujetnikov, med njimi šest generalov, poleg tega pa sanitetne oddelke, več transportnih kolon in množine vojnega materiala. Berlin, 16. aprila, (DNB). Dva važna mosta v Južni Srbiji preko obmejne reke ao zavzele nemške čete preden so ju mogU Srbi razstreliti. Nemška edinica pod vodstvom nekega noročrrika je med najhujšim sovražnim ognjem odstranila položene mine pod železruSrim mostom, druga pa je prerezala zažigalne kable. Na ta način ja bil nemškim četam omogočen nagel predor. Spremenjen položaj v Sredozemlju Moskva. 16. aprila. (DNB) Glasilo sovjetske mornarice »Krasni flote ugotavlja v komentarjih zadnjih dogodkov, da se je po vojaških operacijah na Balkanu m v Libi-biji položaj v Sredozemlju v temelju spremenil Po zavzetju Bengazija in SoELuma je nastala nova situacija. Prednosti, ki so jih doslej imeli Angleži, so Izgubljene. Egejsko morje bo služilo nemškim podmornicam za operacije. Položaj Italijanov na Dodekanezu je olajšan. Angleška letališča so prišla v območje nemških letal. TI novi dogodki bodo bistveno omejili možnost manevriranja angleške mornarice. Kdaj bi se Turčija udeležila vojne Trst, 16. apr. »H Piccolo* poroča iz Sofije: Po vesteh iz Ankare, katere so dobOl bolgarski listi, naj bi predsednik Ineni izjavil grškemu poslaniku v Ankari, da bo Turčija stopila v vojno samo v primeru, če bo sama naravnost napadena. Da bi ia-zvala vstop Turčije ▼ vojno, sta grfiki in jugoslovenski poslanik sporočila turski vladi, da bolgarske čete sodelujejo v bojih na Balkanu. Navedbe grškega tn jugoslovanskega poslanika so napačne. Bolgarske čete se ne bodo isđeseifla vojnih racij na Balkan«. 16. apr. V šahovskem turnirju je bilo včeraj igrano 14. kolo. Lili en th al in Keres sta ie po **0 potezah dala svojo partijo remis. Partiji Bolesiavski-Srnislov in Botvinnik - Bondarevski sta bili prekinjeni. Bondarevski ima v končnici lovcev km*** več. ter izglede na zmaga Stanje po 14. kolu je: Botvinnik 6 m pol (4k Keres 6 m pol (1), Smislov 6 (2), Bondarevski 4 in pol (5), Lilienthal 4 (4), Bo-leslavski 3 in pol (Q. 1. Vsak, kdor zadržuje orožje ali municijo kakršne koli vrste, ga mora izročiti v 24 urah pristojnemu občinskemu uradu, ki mora poskrbeti za njih shrambo ter sporočiti količino in vrsto vojaškemu poveljstvu v Ljubljani, da ukrene njih prevzem. Predstojnik občinske uprave je odgovoren za to do izvršenega prevzema. 2. Vsak, kdor bo po preteku tega roka zasačen v posesti orožja ali municije, bo kaznovan po vojnem zakonu. 3. Kdor stori sovražna dejanja ali dejanja sabotaže, ki bi mo^la ogražati varnost ali poslovanje poveljstva, čet in pomožnih ustanov kraljevske italijanske vojske, bo takoj ustreljen. 4. Orožništvo in civilna policija preideta pod neposredno poveljstvo okupacijskih vojaških oblasti. 5. Vsi moški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrnili domov, se morajo staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti. 6. Od 21. ure (po italijanskem uradnem času, ki odgovarja 20. normalni uri) do 5. ure morajo vsi ostati doma; iz hiše smejo v teh urah samo zdravniki in babice, ki pa morajo imeti uradno dovoljenje, izdano po poveljniku kraljevskih karabinerjev armadnega zbora. 7. Tudi podnevi (od 5. do 21. ure, vedno po italijanskem času) se ne sme nihče oddaljiti iz kraja svojega navadnega bivanja, če nimn dovoljenja, ki ga izstavi katero poveljstvo velikih edinic operativne vojske. Kdor bi prekršil to uredbo, bo zaprt. Motorna vozila (motocikli, avtomobili in tovorni avtomobili, katerih bi se pri gibanju poslužili) bodo zaplenjena. 8. Od 21. do 5. ure (po italijanskem uradnem času) ne sme prodirati iz stanovanj nobena svetloba. 9. Tečaj dinarja na zasedenem ozemlju so višje oblasti do nove odredbe določile v izmeri 100 din za 30 italijanskih lir. 16. aprila 1941. XIX E. F. General armadneša zbora poveljnik Mario Robotti. Hud udarec za ameriško politiko na Daljnem vzhodu Uočim ameriški državniki ne smatrajo rusko-japonske pogodbe za pametnim, piše ameriški tisk o slabili poi sfedjeab moskovskega paleta za Zedinjene države Berlin, IfL apr. (DNB) Diplomatski krogi | mnenje pa je prepričano, kakor poroča do- tako v Berlinu kakor tudi v Rimu pozdrav- ' ptsnik lista >Stockholms Tidningen«, da An ljajo rusko-japonsko nevtralnostno pogod- j glija ne more pričakovati od Rusije tudi po bo že zato, ker je na ta način zopet one- j sklenitvi tega pakta nobenih dejanj, ki bi mogoeena možnost vojaških zapletljajev na | kakor koli podpirala Anglijo. FCakor že več- obsežnem prostoru. Nemški listi beležijo brez komentarja odklonilno stališče, ki so ga do rusko japonske pogodbe zavzele Zedinjene države. Zunanji minister Hun in predsednik zn j apolitičnega odbora repTez^tančnc zbornice Zid Blum sta podala izjavi, da nima nova pogodba nobenega pomena in da tudi ni ameriške vlade presenetila. Nasprotno pa ameriški listi soglasno ugotavljajo, da je s podpisom rusko japonske nevtralnostne pogodbe pretrpela ameriška pol i tika na Daljnem vzhodu svoj doslej najhujši udarec Torpedirana angleška križarka Berlin, 16. apr. (DNB) Uradno poroeHo angleške adrniralitete priznava, da )* bOa torpedirana 4500 Umaka angleška »Bona ven ture«. Križarka je prig redu Dido in je bila šele pred toma splovijena. Vlchy, 16. apr. e. Ze ve« dm pogrešajo 15.000-tonski francoski »Dargathanc, ki je odpiui Šanghaj. Zadnje radijsko sporočilo a nika je bflo oddano v vodah bfizn liong fcongfc. Zdi se, d* je parndc nabmk ladja to vmešavanja v Evropi Washin Ktoo, 16. apr. (DNB) V reprezentančni zbornici je včeraj republikanski poslanec Hamilton Fish ob priliki podpisa rusko japonske nevtralnostne pogodbe ostro kritiziral zunanjo politiko vlade Zedinjenih držav. Dejal je, da je pogodba neogibna posledica ameriškega vmešavanja v položaj na Daljnem vzhodu. Prav tako je Fish ostro kritiziral politiko ameriške vlade v Evropi Dejal je, da je ta politika pri tirala manjše države t Evropi k samomoru. Vlada Zedinjenih dr. žanr je Jugoslavijo z diplomatskimi obljubami izzvala, da ae Je postavila proti močni nacionalno socialistični Nemčiji, ne da bi Amerika mogla sploh pomagati Tako poTttflro ameriške vlade je mogoče razlagati, je dejal Flah, samo z nepoznavanjem močnega luaužKcgn vojaškega stroja aH pa z nagovarjanjem malih držav k Istapolitika je pogubila tudi že Poljsko in Francijo. Posebno pozornost je tajava, da je imet ameriški pastiBJI v gradu kar petnajst razgovorov z Jugoslo-vanakim uskrisi ma I"« predsednikom Simovicem. Stodchoim, 16. apr. (DNB). V ponedeljek še m bilo v Londonu nobenih uradnih ko-aaaaSarjaa' o sklenitvi ao<TV mes< pišejo glede sklenitve pakta o nevtralnosti med Rusijo in Japonsko, da se po poročilih londonskih poročevalcev stock-holmskih listov »Stockholms Tidningen« in »Dagens Nyheter< najbrže niso najbrže izpolnile nemška ln japonska pričakovanja glede prostih rok Japonske, kakor je soditi po besedilu pakta. Sovjetska Zveza tudi ni obljubila, da ukine svojo pomoč Kitajski. Besedilo pogodbe kaže, da vodi Rusija svojo lastno nesentimentalno politiko tn obljublja Japonski svojo nevtralnost, če M bila Japonska napadena. Kaj misli Rusija storiti, če bi Japonska sama napadla kako državo v Tihem oceanu, ni povedano. Na drugi strani se Japonska, ki ima l Nemčijo nenapadalnl pakt, obvezuje, da ne bo napadla Rusije, Če bi bila Rusija napadena, domnevno tudi v primeru napada s strani Nemčije. Čeprav lz pakta samega ni dosti razvidno, se zdi, da je z njim prido bila diplomatske prednosti Moskva. Japonski komentarji Tokio, 16. apr. Japonski listi še nadalje posvečajo veliko pozornost rusko-japonski nevtralnost ni pogodbi. Listi >Mljako< pozdravlja pogodbo v uvodniku, v katerem pravi med drugim, da se s to pogodbo pričenja novo razdobje v medsebojnih odnosih med obema državama. Japonci z vso dušo pozdravljajo novo pogodbo. Upajo, da bo pripomogla k ureditvi vseh vprašanj med Rusijo tn Japonsko ter da bo služila kot osnova za prijateljske odnose med obema državama. List >Hočic pravi, da ima pogodba namen vzdrževanja miroljubnih in prijateljskih odnosov med Rusijo in Japonsko. o aovjelalU politiki 15. apr. Vsi bolgarski listi objavljajo na prvi strani vest o rusko-j aponski nevtralnostnl pogodbi. V naslovih izražajo Bati, da Je rusko japonska pogodba zgodovinski dokument. »Zora« piše, da vodi Rusijo pri vseh pogodbah, ki jih je že sklenila tn ki jih bo sklenila v bodoče, misel, da ht zasigurala mir za Rusijo, obenem pa, dm bi preprečila razširjenje vojne. Irski odgover Churchillu Madrid, 16 apr. (DNB.) Ob primki nedavnega govora irskega ministrskega predsednika De Valere, v katerem je ta še enkrat poudarii voljo Irske, da brezpogojno varuje svojo nevtralnost, pi^e španski list »Ya*: Naj se Anglija ne čudi če bo Irska v skrajnem primeru svojo nevtralnost branila z aro ž jem Churchillove napovedi, da bo Anglija zahtevala letalska oporišča in uporabo pristanišč na Irskem, so povzročile na Irskem varnostne ukrepe. Anglijo trdi. da se v sedanji vojni bori za svobodo. Ce pa kaj ttikega trdi, potem ne more f.bcncra napasti svobodne države irske. Delovanje ameriškega poslanika v Vldivju Berlin, 16 apr. (DNB). Francoska polit ke ni bolj jasna, odkar jo inspirirajo Leahvje-vi nasveti, piše Marceli Deat v »Oeuvreu«, kjer obravnava v najostrejši obliki delovanje ameriškega poslanika v nezasedeni Franciji. Poslanik očrrno vpliva na politične kroge v Vichvju. ki ga mnogo vprašujejo za nasvete. Značilen je njegov nedavno od francoskih oblasti samih organiziran triumfalen pohod vzdolž Cmte d'Azure. Kdo je nam neznani politični genij, se vprašuje pisec, ki uprizarja nekaj takega v trenutku, ko nemške čete pode Angleže z Balkana? Ali naj strela udari v Vichv? Švicarska ps^rorska plovba Bern, 16. aprila, m. Dogodki na Balkanu bodo neposredno vplivali tudi na gospodarsko življenje Švice. Doslej so nevtralne jugoslovanske ladje prevažale živež in surovine, odslei pa bo morala Švica sk beti zia dovoz tega blaga iz Rusije in južnoameriških držav. Zvezni svet le se pred začetkom sedanje vojne dosegel od pomorskih vojuječih se držav sporazum glede lastne švicarske plovbe. V tem oziru ie bila naklonjena zlasti Italija, ki ie dala Švici na razpolago pristanišče v Genui Ker so dogedki na Balkanu preprečili dosedanji način prevoza oo morju, bo morala Švica nujno poslerbeti za lastne trgovske tonaže pod švicarsko zastavo v srnislu sklepov pomorske konference v Barceloni 1. 1921. Registrirna luka za švicarske ladje bo Bazel Seveda prevzame Švica nase ves riziko, kajti ves promet bo odvisen od dobre volje vojujočih se držam. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 1«. aprila 1941. Stev. 86 Nemške letalske akcije Nemški strmoglave! ob dalmatinski obali — napadi v Bosni — Napadi na angleška letališča janski letalci sodelujejo z nemškimi — Itali- Berlin, 18. apr. (DNB) Nemški strmo-glavci so včeraj ob dalmatinski obali napadli neko oboroženo transportno 12.000 tonsko ladjo Tri bombe so zadele ladjo na krovu, dve pa ob boku. Ladja se je nagnila in je treba računati z njeno izgubo. Berlin. 15. apr. (DNB) Nemška rušilna letala so včeraj z uničujočim uspehom napadla neko letališče v srednji Bosni. Letali so se spustila v strmoglavnem poletu cto 10 m nad letališče ter so nato bombardirala letala na letališču, ki so bila deloma naložena z bombami in municijo. 30 letal na tleh je bilo uničenih, med njimi 20 bombnikov tipa Bristol-Blenheim. Berlrn. 16. apr. (DNB) Nemška vojna letala so v noči od ponedeljka na torek z uspehom napadla dve letališči v južni Angliji. Hudo so bile bombardirane letalske lope in zavetišča. Letališči sta bili z bombam: preorani. Na letališču Pendrov je nastala silna detonacija. Več sto metrov vi- sok ognjeni sij je takoj po zadetku razsvetlil nebo. Iz tega je treba sklepati, da je ena bomba zadela skladišče municije. Na poletih proti angleSki obali so se nemška letala nad Rokavskim prelivom zapletla v borbo z angleškimi letali- Sestreljena so bila tri angleška lovska letala, v včerajšnjih letalskih borbah pa še dve drugi. Eno letalo tipa Bristol Blenheim je sestrelilo protiletalsko topništvo. Vsega skupaj so Angleži izgubili včeraj 6 letal. Berlin, 16. apr. (DNB) Nemška vojna letala so v ponedeljek v spremstvu italijanskih lovcev napadla vojaške naprave v TobrukiL Italijanski lovci so sestrelili tri Hurricane, ki so skušali preprečiti napad nemških bombnikov. Istega dne so nemški bombniki prav tako v spremstvu italijanskih lovcev napadli pnstanišče v Tobruku. Velik 8000 tonski parnik je bil zadet v polno in se je nagnil. V letalskih borbah sta bila sestreljena dva Hurricana. Bolgarija prekinila diplomatike odnose z Jugoslavijo Bolgarska nota zatrjuje* da so bili člani jugoslovanskega poslaništva v Sofiji v zvezah s prevratnimi elementi Berlin, 16. apr. (DNB) Bolgarska vlada je včeraj prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo. V jugoslovanskem poslaništvu je bila izročena nota, ki zatrjuje, da so bili člani jugoslovanskega poslaništva v Sofiji v zvezah s prevratnimi elementi, ki so hoteli izzvati nemire in državni prevrat. Prekinitev diplomatskih odnosov je bila v Sofiji sprejeta z zadovoljstvom, ker so bili dosedanji odnosi med obema državama nevzdržni. Sofija, 16. apr. c. Jugoslovanski poslanik Milanović je že pred dnevi odpotoval v Turčijo. V Sofiji je ostalo le par članov jugoslovanskega poslaništva. Iz Hrvatske Zagreb, 16. apr. (DNB) Dr. Ante Pavelić se je vrnil v Zagreb in je prevzel državne posle. Dr. Slavko Kvaternik je imenovan za vrhovnega poveljnika hrvatske vojske, dr. Artukovič je prevzel vodstvo notranjih poslov. Z odredbo dr. Pa veli ca so razpu-ščene in prepovedane vse politične stranke, prav tako so prepovedana vsa zborovanja. Berlin, 16. apr. (DNB) Po poročilih hrvatskih častnikov je prišlo v okolici Mostar j a do bojev med srbskim in hrvatskim vojaštvom. Nemška civilna uprava na zasedenem štajerskem Berlin, 16. apr. (DNB) Kancelar Hitler je imenoval dva šefa civilne uprave za zasedeno Štajersko, zasedeno Koroško in Kranjsko, ld sta neposredno njemu podrejena. Za šefa civilne uprave na zasedenem Štajerskem je imenovan dosedanji državni namestnik dr. Ueberreither iz Gradca, za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske pa ramestnik Kutschera. Berlin, 16. apr. (DNB) V staro nemško mesto Maribor ob Dravi je dospel novi šef civilne uprave okrožni vodja Oberreiter v sprernstvu mnogih nemških osebnosti, da prevzame upravno oblast. Mesto je bilo bogato okrašeno z zastavam L Več tisoč navdušenih prebivalcev je napolnilo mestne ulice. Novi francoski poslanik v Moskvi Berlin, 16. apr. c. Na poti v Moskvo se je tu ustavil novi francoski poslanik Gaslon Bergerv, ki je imel pred svojim odhodom iz Vichiya dolg razgovor z marsa-Isom Petainom, admiralom Darlanom in s sovjetskim poslanikom pri francoski vladi Bog omol ovim. Po prevratu v Iraku Bel rut, 16. apr. c. Iz Bagdada poročajo, da je iraški parlament sklenil odstaviti emirja Abdulaha in je imenoval za regenta šerifa Farafa, ki je poveril s sestavo nove vlade voditelja državnega prevrata Rašida Alija. Bagdad, 16. apr. c. Iraške čete so zasedle angleško kontrolno postajo Ruibo, ki Seži med Bagdadom in Damaskom, sredi puščavskega ozemlja med obema mestoma, Damask, 16. apr. c. Tu so bile velike manifestacije dijaštva za novega iraškega regenta. Nove nemške postne znamke Berlin, 16. apr. c O priliki rojstnega dne vodje Hitlerja 26. t m. bo izdala nemška poštna uprava posebne postne znamke. Rešeni brodolomci Rio de Janeiro, 16. apr. (DNB). V Brazilijo so prispeli preživeli člani posadke nekega 25 (K) tonske ga angleškega parnika, ki jih je rešila neka brazilska ladja. Brodolomci so sporočili, da je bila njihova ladja potopljena v bližini afriške obale. Nadellje so prispeli v brazilsko pristanišče Santo® brodolomci z dveh drugih 6000tonskih angleških ladij, ki sta bili potopljeni pri Kap-verd&kih otokih. Stavke v USA Nevr York, 16. apr. (DNB). Ob priliki velike stavke v rudniku v Centuckyu je prišlo do spopadov s stavkujočrmi rudarji. 600 stavkujočih rudarjev je zaprlo vhode v rudnik. V spopadu s policijo je bilo sodem oseb ubitih. Eksplozije v Ameriki New York, 16. apr. c. Associated Press poroča o dveh strašnih eksplozijah v Zedi-njenih državah. Prva se je zgodila, v tovarni za smodnik, ki je last družbe »Hercules PowdeT Company* v Bel ved eru v državi Ncw Jersev, druga pa v enem največjih plavžev Severne Amerike, ki so last družbe »Woodward Iron Companv« v bližini Bir-minghama (Alabama). Potres v Mehiki Mexico Citv, 16. aprila. Včeraj je glavno mesto Mehike precej prizadejal hud potres. Zrušilo se je osemnadstropno poslopje, na petih krajih pa je izbruhnil požar. Nekaj ur pozneje je ponovno nastal nov potres, ld je tudi povzročil hudo škodo. Ljubavna pustolovščina v preriji Romantična ljubezen med hčerjo arizonskega milijonarja in kravjim pastirjem Mladost je ncpreračrmljiva_, zlasti v ljubezni. Tam, kjer si starši največ obetajo od možitve svojih nadebudnih hčera, pride* navadno najhujše razočaranje. In kako bi ne računal z dobrim ženinom za svojo hčerko milijonar, če velja celo za kralja goveje živine v Arizoni. Ne smemo se čuditi, da je branil svoji hčeri omožiti se s kravjim pastirjem. Na drugi strani se pa tudi milijonarjev! hčeri ne smemo čuditi, če si je vtepla v glavo, da se ne bo poročila z nobenim drugim, pa naj ji oče še tako brani. Bila je pač zaljubljena v svojega izvoljenca in ker je bila po vrhu še milijonarjeva hči si je lahko dovolila odločen odpor proti očetovi volji. Ameriški listi poročajo, da je vzbudila vest o ljubezni med milijonarjevo hčerke in kravjim pastirjem veliko pozornost ne samo v Arizoni, temveč tudi po vsej Ameriki. Ameriška javnost napeto pričakuje, kako se bo končal spor med očetom in hčerjo. Ameriški Usti večinoma menijo, da bo zmagala hči. mlada Ellionor, njen oče, kralj goveje živine v Arizoni Watson, bo pa moral popustiti. 191etna Ellionor Ima javnost na svoji strani in baje tudi moralno pravo. Ljubezen med milijonarjevo hčerko ln kravjim pastirjem je zakrilo suho poletje Veliki poir.ri so izbruhnili zdaj tu, zdaj tam v preriji ter povzročili veliko škodo na polju in pašnikih. Watson ima v državi Arizoni ogromna zemjlišča in več sto ti-aoč glav goveje živine, tako da po pravici velja za. živinskegra kralja. Ko so nastali letos poleti požari na njegovih velepoa«*-stvih so poklicali na pomoć vojaštvo. Milijonarjeva je prisostvovala gašenju požarov. Jahati zna izborno, v sedlu je đona kakor najboljši cowboy. Nekega večera, ko je gledala kako gori prerija, je dejala svojemu spremljevalcu cowboyu: To j= krasen prizor! — škoda, da ste Watsonova hči, — je odgovoril covvbov Revnold Colby. — Kaj bi pa storili, če bi ne bila? — le vprašalo dekle. — V tem primeru bi vas vprašal, dali hI hoteli postati moja žena? — je odgovoril cowboy. In kakor je plapolal ogenj prerije, talec sta vzplamteli srci mllijonarjeve hčere in ubogega pastirja. Takoj drugi dan je Llli-onor sporočila svojemu očetu, da bi 0»:by rad govoril z njim. — Naj vstopi — je zamrmral stari Wat9on, ozlovoljen in potrt zaradi veLke škode, povzročene po požaru. Cowboy Coi-by Reynold je stopil pred svojega Gospodarja rekoč: Gospod Wataon, prosim roko vaše hčere! Gospodar ga je presenečeno pogledal ln vzkliknil: Kaj ste znoreli' VI da bi se poročili z mojo hčerjo? — Da — je odgovorila namesto njsga Watsonova hči. Toda stari Watson js pograbil s* bič na steni in udaril z njim eowboym po obrasn. V drugačnih razmerah bi bil cowboy vrnil gospodarju udarec, toda Colby je mož Orjimo, sejmo — vsi na delo! Vse delavce in nezaposlene je treba tako] zaposliti pri poljskih in vrtnih delih v in na deželi — Zdaj je Se čas Vse delavce in nezaposlene je treba takoj zaposliti pri poljskih in vrtnih delih v mestih in na deželi — zdaj je še čas. Ljubljana, 17. aprila 2e pred tedni smo opozarjali, da bi bilo letos treba obdelati čim več zemlje ter da bi naj pomladna setev nadomestila vsaj nekoliko to, kar je bilo zamujeno jeseni. Predlagali smo, naj bi revnejši ljudje v mestu dobili v najem zemljo za vrtove in naj bi tudi v mestih obdelali vso prosto zemljo. Predlog je ostal neopazen in doslej ni bilo še nobenega ukrepa, da bi bila obdelana vsa neizrabljena zemlja in da bi organizirali zaposlitev nezaposlenih pri poljskih in vrtnih delih. Ob tej priliki, zlasti glede na najnovejše spremembe, ponovno opozarjamo, da je treba začeti takoj pridelovati živež za prehrano vsega prebivalstva. Zdaj ni več čas za razpravljanje in oklevanje, temveč bi bilo potrebno, da bi že jutri prijeli za delf vsi — za najnujnejše med vsem drugim najpotrebnejše delo. Misliti moramo na zimo, pripravljati se na njo, dokler je še čas. »POMAGAJ SI SAM...« Lahkomiselnost bi bila, če bi se zanašali na pomoč kogarkoli, saj smo dolžni storit, sami vse, kar je mogoče, napeti vse si.e in izrabiti vse možnosti, da bo »naš v££.Jkdanj tuim« res — vsakdanji. V sedanjih h JpVow rl**žava navezana predvsem nase. na svoje pridelke. Razumljivo je, da nimajo nikjer živeža preveč ji da morajo z njim primerno varčevati. Zato je pa tudi vsaka pokrajina zase dolžna pridelati čim več, zlasti še, če je pasivna. S tem sicer ni rečeno, da se zelo pasivne pokrajine, kakršne so nekatere v Sloveniji, pri posebno povečanih naporih lahko prehranijo same in da ne potrebujejo zunanje pomoči. Ni mogoče izboljšati kmetijstva ter znatno povečati pridelka že v prvem letu. Ne moremo pričakovati, da b Slovenija sama pridelala dovolj žita, četudi storimo vse, kar bi bilo treba za racionalizacijo našega kmetijstva. Žito bo-morali vedno uvažati. Toda lahko se zgodi, da žita ne bomo mogli vselej uvažati dovolj. Tedaj si bomo morali pomagati sami. Ker pa ne bomo mogli pridelati santi mnogo več žita (pšenice, rži. ječmena in ovsa), bomo morali najti vsaj delno kritje za ta primanjkljaj. KAJ LAHKO PRIDELUJEMO Slovenija lahko pridela mnogo več krompirja, kakor ga je pridelovala doslej. Pri tem ne mislimo le, da se da pridelek znatno povečati z gnojili (umetnih gnojil in hlevskega gnoja letos — in morda Še dolgo — ne bo dovolj), temveč da bi morali uporabiti čim več doslej neizrabljene zemlje za krompir. Treba bi bilo tudi opuščati pridelovanje nekaterih drugih kultur, da bi bilo čim več zemlje za krompir. Tako bi naj ljubljanski zelenjadarji raje pridelovali več krompirja kakor solate in drugih vrst povrtnine, ki jih je pii nas vedno preveč naprodaj. Solato bomo tudi vednr lahko uvažali iz južnih krajev »krompirja pa seveda ne bomo mogli. Med krompirjem bi lahko sadili buče, ki niso le dobro krmilo za živino, temveč tudi dobre za kuho. Med krompirjem dobro uspevajo solnčnice in fižol. SolnčniČno in bučno seme bo jeseni dragoceno, ker tudi olja ne bo preveč. Posebno ceno ima fižol, a pri nas so ljudje doslej pridelovali predvsem tiste vrste fižola, ki so užitne s stročjem vred. Med tem ko je bilo stroč-jega fižola poletne mesece vselej preveč, je bilo jeseni in pozimi mnogo manj zrelega, luščenega fižola, ki je zdaj zelo drag. Posebej bi pa bilo treba priporočati, da bi pri nas sejali tudi čim več koruze. V južnem delu naše banovine so pridelovali vedno manj koruze kakor v severnem. Čeprav bi koruza tudi tu uspevala. Koruza je veljala na bivšem Kranjskem predvsem za živalsko krmo dokler nismo tudi tu začeli okušati koruznega kruha. Na Kranjskem bi naj namestu prosa sejali čim več koruze. Tudi ajdo bi lažje pogrešali kakor koruzo, čeprav je zelo potrebna. Prav tako bi naj sejali več ječmena, ki najprej zori med žiti. toda zdaj seveda ni več čas za setev ječmena. V PARKIH BO CVETEL KROMPIR V drugih državah zdaj zelo skrbno uporabijo sleherni košček rodovitne zemlje in izvzeli niso niti parkov. Zemlja v mestnih parkih je spočita in dobro gnojena, delno tudi že dobro obdelana — zakaj bi ne posadili tudi v nji krompirja in fižola? Tudi krompir lepo cvete, solnčnice pa celo lepše kakor nekatere eksotične rastline. Sicer pa v teh časih tudi največji esteti raje jedo krompir, čeprav nezabeljen, kakor razpravljajo o lepoti. V resnici je greh nad skupnostjo, če ne storimo vsega, da bi bilo obdelane čim več zemlje. Tudi mestna zemlja rodi, ne le njive na deželi. Mestne uprave bi naj nudile prve zgled vsem lastnikom vrtov v mestu, da je treba vso uporabljivo zemljo porabiti za koristne rastline. Cvetje bom gojili zopet, ko bo zavladal mir, v teh časih pa moramo biti zadovoljni s krompirjevim cvetom. Ljubljanska mestna občina ima velike parke in zaposluje šTcvilne delavce pri vrtnarskih delih. Potrebno bi bilo dobiti samo semenski krompir. Zdaj je Še čas — toda ne bo več dolgo — da bi preorali, prekopali ter obdelali parke. Predlagamo, naj opuste vsa druga, olep dela, ki zdaj niso nujna in zaposle delavce pri poljskih in vrtnin delih. ZAPOSLIMO NEZAPOSLENE! Dokler se razmere ne bodo uredile, bo nezaposlenih precej ljudi. Ce pokažemo dovolj organizacijskih sposobnosti, bomo znali nezaposlenim poiskati delo. Pri poljskih in vrtnih delih bi lahko zaposlili vse vrste delavcev, a seveda pod primernim strokovnim nadzorstvom. Nič ne pomaga, tudi mi bomo morali začeti organizirati delovne edinice, da bodo nezaposleni ljudje v njih našli vsaj naipotrebnejša sredstva za preživljanje. Organizirati je pa treba takoj, že zaradi tega, ker bo zemlje obdelane tem več, čimprej io bomo začeli obdelovati, in čim več zemlje bomo obdelali, tem več ljudi bo lahko zaposlenih. VZAJEMNO. ORGANIZIRANO OBDELOVANJE Na deželi bi naj zemljo obdelovati -nadzorstvom oblasti organizirano, vzajemno; oblasti bi naj skrbele, da bi kmet je pomagali drug drugemu, zlasti, da bi dolo nikjer ne zastalo zaradi pomanjkanja vprežne živine. V nekaterih krajih bo živine primanjkovalo, zato bi pa bilo potrebno oblastno nadzorstvo, da bi bila takoj organizirana medsebojna pomoč. Kmetom pa, ki nimajo dovolj delavcev, bi ruj dodeljevali delovne moči. saj jih bo dovolj, samo posredovanje dela bo treba organizirati. Pričakujemo, da o vseh teh zadevrh razmišljajo nn pristojnih mestih, kljub vsemu drugemu delu, saj je prehrana prebivalstva vendar najvažnejše. Veselilo nas bo, če bodo lahko koristno porabili katero izmed teh misli, ki smo jih izrazili v zavesti, da smo vsi dolžni posvetiti vse napore za dobrobi* skupnosti. i.gJajenlh manlr. Globoko se je priklonil c'ekletu in odšel. Se istega večera je pa izginila tudi Ellionor. Odjahala je s svojim izvoljencem do najbližje železniške postaje, od koder se je odpeljala v Meluko. Tam sta se mlada zaljubljenca poročila. Z njima so sočustvovali vsi Watsonovi uslužbenci, ki so tudi poskrbeli, da je dobila mlada žena primerno doto. Ponoči so namreč prignali čez mejo v Mehiko 3.000 glav Watsonove goveje živine. Živinski kralj je besnel, češ da so ga okradli. Obrnil se je na sodišče v Mehiki. Colby ln njegova žena sta bila armirana, toda čez nekaj dni so ju izpustili. V/atson se je ponovno obrnil na sodišče, češ da je zakon njegove hčere neveljaven, ker nI imela njegovega dovoljenja. Toda po mehiških zakonih se sme omožiti vsako dekle, ki je dopolnilo 18 leto, čeprav staral v zakon ne privolijo. Watsonova tožba je Lila torej zavrnjena. Na drugi strani je pa tudi milijonarjeva hči je vložila tožbo, da ji mora oče izplačati primerno doto. Ni se namreč zadovoljila s tem, da so ji očetovi uslužbenci prignali čez mejo ponoči 3.000 glav goveje Živine. Watsonova hči pravi, da je to mnogo premajhna dota za hčerko tako bogatega očeta. Zdaj vsa Amerika i no pričakuje, kako se bo končala ta ljubavna pustolovščina. jeitje filmskih zvezd v Hollywc ni lahko, pa tudi prijetno ne, kakor mislijo nepoučeni ljudje Čarobnost Holly\vooda se razprši, čim pride človek tja- Kdor ne pozna razmer, bi mislil, da imajo filmski igralci in igralke svoj poklic že v krvi in da so v njem zelo zadovoljni. V resnici pa ni tako. Vsi se pritožujejo, d^ je življenje v ameriškem filmskem mestu težko. Pritožujejo se celo, da je vreme neprestano lepo in da bi si za izpremernbo želeli včasih tudi malo dežja. Celo filmske zvezde, ki so dosegle višek svoje karijere, so redko srečne v HollywoodiL Življenje v Hollywoodu je trdo. Filmske zvezde dejalo mnogo več kakor bi človek mislil. Kadar izdelujejo filme, morajo vstajati zgodaj zjutraj. Slavni filmski igralci in igralke počitnic tako rekoč nimajo, kaji karijera filmske zvezde je razmeroma kratka. Filmski študiji morajo obratovati kakor tovarne; pa tudi statisti, vsi morajo biti ob devetih zjutraj že oblečeni in pripravljeni za nastop. Priprave pa trajajo najmanj poldrugo uro, ker ie treba strogo paziti na zunanjost, poleg tega pa mora zjutraj vsak ponoviti svojo vlogo ali naučiti se je, če je še ne zna. Do petih ali šestih zvečer traja monotono naporno delo v študiju. Nastopati v filmu je mnogo težje nego na gledališkem odru Tu namreč niti dve vlogi nista nikoli enaki. Vsak prizor se ponovi enkrat, dvakiat ali celo trikrat, preden pride na filmski trak. Seveda pri filmanju pogosto pozabijo na to ali ono podrobnost. Zato da režiser vsak prizor večkrat ponoviti. Zdaj ni zadovoljen režiser, zdaj zopet mož pri filmski kameri, ki se mu je kdo naslonil na stativ, da je prepričan, da se je kamera premaknila. Začeti je treba znova in zopet ni zadovoljen zvočni operater. Treba je vse še enkrat ponoviti. Vsak odlomek prizora, ki bo trajal na filmskem platnu eno minuto ali dve. se ponovi ta-^ko tudi desetkrat. Dejanje, ki se bo morda zdelo v končnem filmu lepo povezano, nima nobene zveze. Igralec si mora prizadevati, da se vživi v prizor, ki meri na filmskem platnu nekaj metrov in ki ga bodo morda končno sploh izločili in vrgli v koš. Filmska zvezda navadno ni neprestano v ognju reflektorjev. Ko se izprehaja od prizora do prizora, ta čas. ko prestavljajo kamero in mikrofon, si lahko odpočije. Toda kaj naj počne? Čakati mora pač in preganjati dolgčas, kakor ve in zna. Končno se od čakanja utrujena vrne domov. V Hollywoodu delajo, ne stanujejo pa ne tam, razen redkih izjem, kakor je Mae West. Glavni sedež filmskih zvezd se je premaknil. Zdaj jih najdemo samo še v Berberlv Hillsu. v Bell Air, v Santa Monici. na obali Tihega oceana. Kakor Los Angeles ni vreden svoje slave, tako je zopet Beberlv Hills oriiazno mesto čeprav je samo podaljšek aH prav za prav predmestje Los Angelesa. Krasne vile poživljajo s palmami obrobljene ulice, ob katerih so zgrajene skromnejSe stanovanjske hiše. V tem okolju bi moral najti človek na- ravnost Idealen mir. Toda ob cestah je vse polno napisov za turiste: Najemite izkušenega vodnika, ki vas povede skozi Hollywood in vam pokaže, kje žive filmske zvezde. Ali pa: Kupite izpopolnjeni adresar 120 najslavnejših filmskih zvezd z načrtom, na katerem so označeni njihovi domovi. Vsak tujec lahko dobi za mal denar izkušenega vodnika in z načrtom mesta v roki si lahko ogleda domove vseh slovečih filmskih zvezd. Mnogi tujci se ustavljajo pred njihovimi domovi, da jih fotografirajo in da dobe nekaj spominkov. Nekega dne je sedela Jeanette Macdo-naldova s svojim možem Gene Raimon-dom na vrtu. Kar sta opazila, da se jima bliža po travniku gruča ljudi. Nobenega nista poznala. Kaj bi radi? sta jih vprašala. — Naš vodnik nam je povedal, da lahko pridemo sem pogledat vaju. Podjetni hollywoodski vodniki vam za nekaj dolarjev pokažejo vse slavnejše filmske zvc2de. Večinoma si znajo izpo-slovati tudi dostop do njih. O zavarovalnih agentih in trgovcih vseh vrst, ki bi filmskim zvezdam najraje prodali ves etmea KOLEDAR Danes: Sreda, 16. aprila: Benedikt DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg- 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 17. Petek, 18. aprila: Romeo ln Julija. Izven. Globoko znižane cene od 14 rfin navzdol. 19. aprila, sobota. Šesto nadstropje. Red A. 20. aprila, nedelja: Zaprta vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. V* petek, dne 18. t. m. se začno redne predstave v Narodnem gledališču. Do nadaljnjega bo prlčetek predstav točno ob 17. Jubilej v Drami. Uprava Narodnega gledališča opozarja, da bo v petek, dne 18. t. m. ob 17. 25. predstava Romea in Julije« v tej sezoni Zasedba bo premierska, Julijo bo igrala ga. Ančka Levarjeva. OPERA Začetek ob 17. 18. aprila, petek, zaprto. Sobota. 19. aprila: Ples v maskah. Red B. V soboto, dne 19. t. m. bo v Operi predstava »Ples v maskah« s premiersko zased bo. Baritonsko vlogo Renata bo pel mladi barltonlst Mirko Dolničar. Predstava bo za abonma B. Vse otroke, ki sodelujejo pri bajki »Princeska in zmaj« opozarjamo, da imajo danes popoldne ob 3. in jutri popoldne ob 3. skušnjo v Operi. Centrala za zbiranje starih oblek To zamisel bi bilo treba z^ovarjati tudi pri nas. Uresničili so jo na Švedskem. Ustanovili so posebno društvo, ki se i e izkazalo zelo koristno Matere zbirajo obnošene obleke otrok v posebni centrali za menjavanje starih oblek V tei centrali lahko ljudje dobivajo otročke ob'eke v razni velikosti v zameno za dru se obleke. Ko otrok obleko Drerase in le ne more V9č nosti, io mati odnese v menjalnic- in dobi dru»o primerne velikosti Ta zartv^el ni bila uresničena morda zaradi te^a ker je na Švedskem začelo priman(kovati bla?a, temveč predvsem za*o di p mara j revnejšim ljudem Teka se ravne družine mnogo lažie preskrbujejo z otroškimi oblekami. Menjalnica oblek ima velik promet in nedvomno bo kmal" ustanovljenih več takih potrebnih podjetij. Primerno lil 9 urejeno seveda vse đ-3 Pud'e pre'em jo Čiste in razkužene obl?ke V ta namen ima centrala za zbiranje oblek po'rebne de-lavnice.___ SLUTNJA »Kam pa ne^eš te gobe?« »Moj oče jih pošilja gospodu uMtelJu. Povej drugim fantom, da jutri najbrž ne bo §ole.€ Zapustil nas je nenadoma naš ljubljeni soprog in oče FRANC ZVOUE*K Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek 17. t. m. ob 16. uri z Žal, kapelica sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16.'aprila 1941. Žalujoči ostali. Štev. gQ »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 16. aprila 1041 Stran i ■ Nove tržnice danes odprte Jutri se bo dobila na krušne karte mast po 34 uju kg Ljubljana. 16. aprila Čeprav velike nove mesarske tržnice ob Ljui>.ja_nici od tromostovja do Zmajskega mosta še niso dodelane, vendar bodo že od danes dalje koristile prebivaLUa Ljubljane. Mestni preskrbo valni ura a se na vse načine trudi, kako bi Ljubljani ola.šai prehrano, ter ie zato že lani zače. pr-dajati na svoji stojnici na Vodnik.v^m trgu krompir, fižol in ješprenj, sedaj ie pa prodajal tudi že kašo Zaradi velikega navala je pa postala mestna stojnica .ia Vodnikovem trsu premajhna, toda med tem so bile nove tržnice že doz dane. da se mc-lna prcdajalna živil lahko že danss prese i v zgomJi del prve tržnice na pcgačaru * ?m irgru. Pod tremi velikimi obok; je d jsii prostora za predajo krompirja, fileta, je-šprenja in kaše, zato bo na prodaja šla lii-treje od rok. Ta prostor je seveda ure 1 en samo za silo ter bodo gospxiinje v teh časih rade potrpele, samo da po nizkih cenah dobe najpotrebnejša živila Sini hitreje. Ne bo se jim več treba stiskati v £neči z odprtimi dežniki, ker je ored tržnicami širok pokrit hodnik. Rade bodo rudi potrpele, če ta hodnik še ni tlakovan, vendar bo pa v najkrajšem času posut ali za silo urejen. Danes v sredo 16. t. m. torej ljubljanske gospodinje ne b«do meglo več kupiti živil na mestni stejnici na Vodnikovem trgu, ki jo bo mestni preskrbovalni urad po a-bil za skladišče. pa<' Pa dobe v mestni tržnici na Pogačarjevem trgu že danes krompir po 1.75 din. fižol po 7.50 din. ješoreni po 7 din in ka?o po 8.50 din. Ograje okrog niče ni mogoče podreti, zato ie pa odprt vhod k tržnici pri kresi j i, nekoliko ni*e na Pogačarjevem trgu ie pa izhod Gospodinje naj pazijo, da bodo prihajale k tržnicam samo od tromostovja in v.dhajale iz tržnic pri izhodu v smeri proti semenišču.-Še večje veselje bodo pa tržnice napravile prebivalstvu Jutri v četrtek 17. t. m., ko mestni preskrbovalni urad prične v tei svoji prodajalni prodajati tud: p av dobro mast po 34 din. Da pa ne bi masti pokupili brezvestni spekulanti, boste dobili to mast samo s krušnimi kartami. Kolikor krufinib ka: t ali samo glav krušnih kart brez odrezkov imate, toliko kilogramov masti po 34 din boste lahko kupili še ta mesec Mesa a majnika boste seveda spe', dobili toliko kilogramov masti na tei tržnici, kolikcr boste imeli krušnih nakaznic. Poudariti moramo še enkrat, da z-* glavo krušne karte d°bite Samo en kilogram ma^ti p© 34 din. Mestna občina ljubljanska se ie mora^ poslužiti še ne popolnoma dodelanih mesarskih tržnic za prodajo raznovrstnih živil, predvsem pa masti pač zato. da bo prebivalstvo ores-krblieno z živili in mastio Po znosnih cenah Upamo, da bo prav tako uspešno zadržala tudi draginjo masti, kakor ie Ljubi iančanom s prodajo krompirja fižola, ješpren^a in fc**8e ustavila naraščanje cen tem živ'lom Hvrati pa poudarjamo, da je v tHmic^h Zn AosH prostora za predaj- drtiPrib živil k* jih b« mestna cb^ina tako i nabavila, kakor b' V-h pričali prodajalci dr"r;ti ab* m ne već dobavljat? na tre M**stna ob'inn bo 7 v*o cdlrčnostio pobijala drairini- N i drusrirv oblastmi zatirata iz^orišfanj^ zlasti mani premožnih sioJev. Ljubljanske ulice včeraj Ljudem bi bilo treba dopovedati, da bodo tudi denar še nujno potrebovali Ljubljana, 16. aprila. Naše ui.ee še niso dobile navadnega li-.. čeprav se razmere normalizirajo. Ce-adi so trgovine zaprte do 9., je vendar na :h že zgodaj nenavadno živahno. Lju-Ije čakajo pred trgovinami, hite na trg, ostajajo tu in tam tudi brez potrebe, ka-•r da še vedno čakajo na kdo ve kaj. V trgovinah je uveden že več dni skrčen delovni čas. Odprte so od 9. do 12. in od 15. do 17., torej le po 5 ur na dan. Nekaki lokali so pa še vedno zaprti po ves dan, bodisi, ker je pošla zaloga blaga ali se pa še ni vrnil gospodar. Izložbena okna so še po večini prelepljena s papirnimi rakovi. Nekatere izložbe opozarjajo prav zaradi tega nase; duhoviti aranžerji in prodajalci so se izkazali tudi pri tem nenadnem delu ter niso prelepili šip le na slepo. Tako se je tudi v tem primeru potrebno združilo z lepim. Vendar pa niso več tu in tam prelepi j ene šipe, kjer so bile -e prejšnji teden. Nekateri meščani upajo, je vojne konec in da pri nas ne bodo pokale šipe ob eksplozijah. Skrčenje delovnega časa po trgovinah je o nujno potrebno, kajti sama beseda pri ljudeh nič ne zaleže, ko se jih loti psihoza. inje dni so se ljudem posebno priljubili čevlji in kupujejo jih, kakor da je od para čevljev odvisno vse. Prodajalci jih morajo zadrževati pri vhodu ter jih spu-io posamezno v trgovino, kajti sicer bi ;udje razriLi prodajalne. Ker se trgovine odpirajo šele ob 9., ljudje — v veliki večini so ženske — nestrpno čakajo že celo uro prej pred vrati v gručah kakor med svetovno vojno na moko in kruh. Ljudem bi bilo treba dopovedati, da bodo potrebovali zelo tudi še denar in ne samo čevlje, ter drugo blago; nesmiselno je, da zdaj tratijo denar, kakor da bodo pozneje dobivali vse zastonj. Pomisliti pa bi tudi morali, da naval na trgovine povzroča ne- I red na tržiščih, kar poslabšuje splošne razmere. Ce se ljudje ne bodo spametovali, bodo morale biti uvedene nakaznice za prodajo čevljev in obleke. Dopoldne so se nekateri zanimali, ali je naprodaj kaj drv na kmečkem trgu za kurivo (na Grudnovem nabrežju). Vreme za dovoz drv je ugodno in marsikje primanjkuje kuriva kakor navadno spomladi, ko so izčrpane zimske zaloge. Razen tega ljudje prejšnje tedne niso prejemali redno premoga, pa tudi kmetje niso dovažali drv, ker ni bilo živine in so bili delavci pri vojakih. Toda kmetje zdaj še vedno ne dovažajo drv v Ljubljano, kar je razumljivo: zdaj imajo največ pomladanskega dela, ki je precej zastalo zaradi mobilizacije in slabega vremena. Na Dolenjskem imajo kmetje dovolj vprežne živine ter bi lahko dovažali drva, ko bi utegnili. Kmetje pa rudi čakajo na preureditev razmer na denarnem trgu. Zato bo treba še nekaj časa varčevati s kurivom. Železniški promet bo kmalu povsem normaliziran in premoga najbrž ne bo primanjkovalo. Na našem živilskem trgu po večjih praznikih navadno ni bilo nikdar živahno, včeraj pa ni bilo skoraj nič manj prometa kakor pred prazniki. Značilno je, da so gospodinje zelo kupovale tudi meso, ki ga pa mesarji niso prodajali na vseh stojnicah. Svežega mesa ni bilo posebno mnogo naprodaj niti v soboto. Veliko je povpraševanje še vedno po jajcih. Prejšnja leta ljudje po veliki noči niso kupovali jajc, letos jih pa ni bilo pred prazniki dovolj naprodaj, tako da se ljudje niso mogli pre-objesti pirhov. Zato so tudi jajca nekoliko dražja kakor bi smela biti. včerai so jih prodajali povprečno 7 za 10 din. Pričakovati smemo, da bo jajc kmalu na izbiro, čim bo promet na Dolenjskem povsem normaliziran. Poizvedbe za pogrešanimi Rdeči križ je organiziral poseben odsek za poizvedbe Ljubljana, 16. aprila Odbor Rdečega križa je ustanovil poseben odsek za poizvedbe, ki mu je poverjena skrb za iskanje pogrešanih oseb in za posredovanje obvestil o njih ter stika z njimi. Odsek bo opravljal svoje delo v sodelovanju z mednarodno organizacijo Rdečega, križa v Ženevi. Odsek bo posloval dnevno od 9. do 12. ure v poslopju mestne ženske realne gimnazije (licej) na Bleiweisovi cesti št. 13. Osebe, ki žele informacije o pogrešanih svojcih, naj izpolnijo v dveh izvodih posebne tiskovine, ki jih dobe v pisarni in ki vse bujejo te-le podatke: L Oseba, ki Išče obvestilo, naj navede svoj priimek in ime, naslov, narodnost ter to, v kakšni zvezi je s to osebo, o kateri zahteva to obvestilo (n. pr. oče, brat, mati, žena itd). LE. Za osebo, o kateri si želi obvestilo, je treba navesti: Priimek in ime, datum in kraj rojstva, narodnost in vero ter poklic (za ujetnike navesti čin in kateri vojaški edinici pripada, za internirane osebe pa tudi zadnji naslov stanovanja). m. Končno je treba povedati, kakšno obvestilo se išče in kaj se želi sporočiti do-tičnemu (največ do 25 besed, samo osebnega ali rodbinskega značaja). Na željo izpolni tiskovine strankam pisarna RK. Banovinski odbor Rdečega križa v Ljubljani. Policijska kronika Ljubljana, 16. aprila. Na upravi policije in na stražnicah v mestu je bilo te dni prijavljenih mnogo vlomov in tatvin. Po mestu se je kradlo na debelo povsod, zlasti pa po trgovinah, kjer je bil zaradi navala kupcev nemogoč sleherni pregled. Izredno drzne in prekanjene so bile zlasti ženske. V neko trgovino s čevlji v Prešernovi ulici sta prišli dve elegantno oblečeni dami, ki sta zahtevali nove čevlje. Dami sta sedli na stole in pomerjali več parov čevljev zapored, trgovec pa je medtem stregel druge kupce. Seveda je moral večkrat oditi tudi za steno, kjer je imel večjo zalogo čevljev in sta »dami« tak trenutek izrabili ter odšli z dvema paroma novih čevljev, ne da bi račun poravnali. Trgovec je obe pogrešil šele, ko je bilo že prepozno in je ostalo tudi vsako zasledovanje zaman. Na Lepem potu je bilo vlomljeno v skladišče barv Marije Malnarjeve, iz katerega je vlomilec odnesel nad 30 1 fir-neža, ki je bil vreden 1.500 din. Josip Otorepec. stanujoč Za gradom 9, ie prijavil, da je neznan zlikovec vlomil v njegovo pisarno in mu ukradel železno ročno blagajno, v kateri se je nadejal večjega plena. Vlomilec pa se je zmotil, kajti blagajna je bila prazna. Z dvorišča v Slomškovi ulici 16 je nekdo odnesel industrijalcu Antonu Roj ini gonilni jermen, podpleten s kameljo dlako, vreden 3000 din. V teh dneh seveda tudi žeparji niso počivali. Alojzij Jarc, stanujoč na Vodnikovi cesti 99, je prijavil, da mu je neznan zlikovec izmaknil iz žepa listnico, v kateri je imel 380 din. Magdalena Dobni-karjeva pa je postala žrtev sleparja na živilskem trgu. Tat ji je ukradel denarnico z okrog 100 din. Največ pa je bilo v zadnjih treh dneh v mestu pokradenih koles, med njimi tudi nekaj motociklov. Prijave tatvin koles so kar deževale na stražnice in policijsko upravo. Davi so na policiji zabeležili skupno nad 60 tatvin koles. Ukradena kolesa predstavljajo vrednost okrog 100.000 din. stvo prav dobro ve in soglaša z dopisnikom, da taksni zaboji pred hišami nikakor niso v okras, vendar so pa taki časi, da se danes le malokdo utegne pečati z vpiaša-njl o okrasih. Kar se pa smeti Uče, mestno cestno nadzorstvo spet prosi za potrpljenje, dokler ne dobi konj za odvažanje smeti. Prebivalstvo se gotovo še dobro spominja predpisa mestnega fizikata. da je treba smeti seiig-ati in sele pepel oddajati smetarjem. S tem predpisom je mestni fizikat že pred letom dni poskrbel, da r;nijoče smeti ne postanejo nevarne za zdravstveno stanje našega mesta. Tega prepisa naj se ljudje tudi sedaj drže in ne bo se jim treba ogibati dvomljivega »okra-sac, ker ne bodo imeli dosti meU. Komur se pa nabere le preveč pepela, tega bo iah-ko oddal sosedom za vrtove, a tudi same smeti bo s hvaležnostjo ppevzel vsakdo, ki ima vrt ter jih koristno porabi za kompost. Počasi smo se pričeli tudi v Ljubljani zavedati, da moramo obdelati vsak košček zemlje, zato pa je kompost neobhod- Pojasnilo mestne občine ljubljanske glede odvažanja smeti objavljamo prav radi. pripominjamo pa, da je mestna občina sama dala povod za našo zadevno notico ker je potom svojih smetarjev pobiralo smeti v mestnem središču skoraj redne d očim v ulicah izven strogega mestnega STedišča tega ni delala. Meščani, ki so videli, da se pobirajo smeti v mestnem središču redno, so bili prepričani, da je to pobiranje splošno, ne pa veljavno le It mestno središče. Tudi z manjšim število™ konj bi se ta zadeva dala urediti tako, dr. bi vse ulice prišle na vrsto vsaj enkrat tedensko ali enkrat v dveh tednih, ne pa mestno središče pogosto, periferija pa sploh ne. Prav tako, kakor trdi mestno Ba£elstVO| da se zdaj malokdo utegne brigati za >okrasje« pred hišami v obliki zabojev s smetmi, se malokdo utegne pečati zdaj s tem, da išče odjemalce za smeti, ki bi z njimi gnojili svoje vrtove. SIcer pa mislimo, da bi se v deseUh dnevih to vprašanje že nekako dalo urediti, tako da bi ne no potreben, če hočemo na vrtovih dosU i bila več potrebna tolažba s potrpljenjem, pridelati. 1 uri. Lahkomiselnost ter neprevidnost sta že doslej terjali nekaj nesreč, ki jim bodo •a sledile, če se prebivalstvo oziroma posamezniki ne bodo pokoravali odredbam, še nove. Najbolj nevarno je v mraku hoditi okrog mostov in vseh objektov, ki so ist raženi " lj— Najdeni kolesi. V parku Codellijeve graščine na Kodeljevem. sta bili te dni najdeni dve kolesi, eno brez gume, drugo pa z rdečo gumo. Kolesi je policija zaplenila in ju dobi lastnik na policijski upravi. —lj Knjižnica Delavske zbornice v LJubljani je do nadaljnjega odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 4. do G. ure zvečer. Promet s potniškimi vlaki S* Od včeraj velja na slovenskih lokalnih progah začasni vozni red Ljubljana. 16. aprila. Od 15. aprila velja začasni železniški vozni red na slovenskih lokalnih progah s sledečimi omejitvami: Potniški vlaki v smeri Maribora vozijo samo do Zidanega mosta in obratno. V smeri Zagreba vozijo potniški vlaki samo do Brežic in obratno. V smeri Gorenjske vozijo vlaki samo do Otoč in obratno ter do Tržiča in obratno. Preko teh delov proge ni potniškega prometa in potniki naj ne zahtevajo jjri blagajni kart za postaje preko omenjenih končnih postaj. Prihodi in odhodi vlakov iz Ljubljane Prihod v Ljubljano: ob 6.35 iz Zaloga, ob 7.19 iz Brežic, ob 11.05 iz Zaloga, ob 13.23 iz Brežic, ob 13.50, 15.10 in 19.56 iz Zaloga, ob 21.57 iz Brežic. Odhod iz Ljubljane: ob 5.30 v Brežice, ob 10.25 in 12.20 v Zalog, ob 13.30 v Brežice, ob 14.20 v Zalog, ob 18.15 v Brežice, ob 19.20 v Zalog. Z GORENJSKEGA PRIHOD V LJUBLJANO ob 8.00. 15.15 in 20.33 iz Otoč in Tržiča. NA GORENJSKO ODHOD IZ LJUBLJANE ob 5.40. 11.50 in 17.25 do Otoč in nžiča. Z DOLENJSKEGA PRIHOD V LJUBLJANO ob 6.50 iz Novega mesta, ob 8.36 iz Novega mesta. Kočevja. St. Janža. Straže-Top-lice, ob 15 01 iz Novega mesta, Kočevja. Straže-Toplice. ob 20 21 iz Novega mesta. Kočevja. Sevnice. St. Janža. Straže. KA DOLENJSKO ODHOD lZ LJUBLJANE ob 5.25 v Novo mesto, Sevnico, Stružo-Toplice, ob 7.50 v Novo mesto, Kočevje, Stražo-Toplice, ob 13.36 v Novo mesto. Kočevje, Stražo-Toplice. ob 18.50 v Novo mesto. Kočevje, št. Jani. IZ KAMNIKA PRIHOD V LJUBI JANO ob 7.36, 13.15, 18.20 in 21 00. V KAMNIK IZ LJUBLJANE ob 5.26. 11.10, 13.40 in 18.44. Z VRHNIKE PRIHOD V LJUBLJANO ob 6 46. 12 52 in 17.44. NA VRHNIKO ODHOD IZ bllBLIANE ob 7.45. 14 00 in 19.10. Blagovne pošiljke se sprejemajo ali oddajajo le na postajah v zgoraj navedenih progah. Prehod iz postaje Kranj na levi bieg Save je za zdaj nemogoč, dovoz in odvoz blaga je mo°:oč samo do odpremišča in .->-! odpremišča Naklo. DNEVU — Italijanska okupacijska vojska v naših krajih. V nedeljo in ponedeljek se je na daljevala okupacija naših krajev po Italijan ski vojski. Povsod, kamor je prišlo italijansko vojaštvo, ga je sprejelo naše prebivalstvo mirno in korektno. Naši ljudje so se seveda zbirali v gručah okrog italijanskih vojakov in se sporazumevali z njimi, kolikor so pač mogli. Nekateri italijanski vojaki obvladajo za silo slovenščino, nekaj je pa med njimi tudi Slovencev. Tako je šlo ponekod sporazumevanje med italijansko vojsko in civilnim prebivalstvom lažje. Kjer je bilo treba, je šlo naše prebivalstvo italijanskim vojakom na roko. Bilo je več primerov, da so naši ljudje radi pomagali italijanski vojski tam, kjer ji je bila potrebna pomoč civilnega prebivalstva. Italijanska vojska je v redu in mirno nadaljevala okupacijo in nikjer ni bil zaradi tega oviran promet civilnega prebivalstva. Naši ljudje so se nemoteno vozili s kolesi in avtomobili mimo kolon italijanske vojske in italijanski častniki in vojaki so bili povsod uslužni Težko na tovor j eni vojaški tovorni avtomobili in kami j oni so se ustavljali ali celo umikali našim civilnim avtomobilom, tako da se je razvijal promet navzlic oekim, ponekod zelo slabim in zatrpa mm cestam brez večjih ovir. Odvažanje smeti Ljubljana, 16. aprila. Zaradi odvažanja smeti se neki ljubljanski dnevnik razburja, Češ. da je »nerazumljivo, zakaj mestna občina ni dala meščanom glede odvažanja smeti potrebnih navodil vsaj potom naših dnevnfkovc. Prav ta dnevnik je pa poleg vseh drugih In radio postaje pred tednom sam objavil pojasnilo, da mestno cestno nadzorstvo ni)awf kor ne more odvažati smeti, ker nima konj. ter naj zato ljudje smeti sežigajo ki potrpe, da bo spet mogoče smeti redno | spravljati Iz mesta. Tudi mestno nadzor- l Iz LJubljane —Tj Banovinski zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, Lipi-čeva ulica 2 (tel.: 32-72) zopet redno sprejema bolnike v zdravljenje. —lj Tatn velike v*ote denarja so našli. Pred dnevi je neki stranki nekdo ukradel 60.000 din, ta sicer v trenutku, ko je stranka hotela denar deponirati v nekem ljubljanskem denarnem zavodu na račun svojega trgovskega alužbodajalca. Tat je izkoristil priliko, si prilastil ves denar in izginil. Policija je več dni zaman iskala drznega tatu. včerai pa ga je le izsledila. Našla je tudi ukraden denar, od katerega je manjkalo samo nekaj stotakov. Tat je neki S., ki 6a policija doslej še ni imala v svojih razvi dni cah. —lj Mnogo izgubljenih stvari. V zadnjih dneh so mnogi na potovanju izgubili raz- ne predmete, ki so jih nosili seboj Dežurni uradnik sprejema dan za dnem prijave o izgubljenih predmetih. Pozivamo vse. ki najdejo tuje predmete, nai jih oddajo v pristojnem oddelku uprave ljubljanske policije ali v najbližji orožniški postaji. —lj Uprava gledališča sporoča naj se javijo vsi statisti in godbeniki, ki so sodelovali pri predstavi »Romeo in Julija* eno uro pred pričetkom predstave, ki bo v petek IS. t. m. ob 17. uri. u— Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci in učenke vseh odsekov in oddelkov, ki žele prejeti letna 'zpričevala za šolsko leto 1940 41. naj oddalo ob ao-poldnevih v šoli kolek za 20 Din ter naj poravnajo vse svoje obveznosti do sole (povračilo knjig iz dijaške knjižnice itd.). Izpričevala se bodo izdajala od 21. aprila t. 1. dalje. —lj Ne ostajajte zunaj čez 9. uro. Predpisov banske uprave in okupacijske oblas-sti glede kretanja po ulioah po 9. uri zvečer nekateri ne jemljejo resno, kar pa se jim utegne bridko maščevati. Zlasti v okolici se še vedno najdejo ljudje, ki predpisov ne uvažujejo in hodijo zunaj tudi še po 9. Ljubljanski tramvaj redno vozi Ljubljana. 16. aprila. Z današnjim dnem je na vseh pr gah ljubljanske električne cestne železnice vzpostavlien reden promet. Pred tednom dni ie bil promet na tramvaju de orna omejen, vendar ni bil na nobeni pro.ri ukinjen Direkcija električne cestne železnice se ie zelo prizadevala, da le vzdržala vse zveze, da ne bi bili prizadeti asoči Ljubljančanov in okoličanov, ki se vozijo redno iz raznm -meri v službe in iz službe domov Posrečilo se ie kljub vsemu vzdržati premet in prebivalstvo Ljubljane je vodstvu tramvaja hvaležno da ie v taito kratkem času vzpostavilo popo'n^mn reden tramvajski promet Živilski trg Ljubljana. 16 aprila Razmere na ž.vitkem trgu se normalizira io: dovoz živil ie md dne do dne večji. Dovoli je pa že ves čas zelenjave, ki je ni primanjkovalo tudi v najbolj nemirnih dneh. Danes ie bil trg založen že tako dobro kakor navadno ob tržnih dneh. le jajc i* bilo §e mani in perutnine ni. Tudi mesarske stojnice so bile dane^ le malo slabše založene kakor prejšnje ča>e. Nekaj stojnic ni bilo odprtih. V prvih tržnih urah pa ni primanjkovalo n benega blaga Mesa gospodinje ne kuouieio mnnao mod tednom, zato ea ie bilo dovolj za kupce, k: so prišli na trs zgodaj. Nekoliko mani je tudi slanine vendar se zdi. da ie ni nuv go primanjkoval. Na kmečkem zelen j adnem trgu so danes zelenjavo prodajali se na merice V p^tek io bodo začeli prodajati na težo, kakor jo zdaj že stalne prodajalke (bran;evke). Naprodaj je še vedne le domača zel-njava: motovileč in zeleni radič do 24 din k4 ~"'r--nača do 16 din berivka po 2 din me:ica. reerat do 1 50 din itd. Mnogo ie jab >:k Prej;n:p leti ?o jih nrodajalke v veliki m°v: razprodale o^ ve-Hkoncčnih paznikih, zdai na kale da je še mnogo nepredanesa sadja Prodajalke si prizadevajo, da bi ra^proiale zimska jabolka čim prej. ker sad j« čedalje bolj £nije Jabclkn so rđaj povprečno po 9 do 12 din kg, najlepša Da tudi P3 16. Po daljšem času je bilo dnne-- naprodaj nekoliko več krompirja na debelo Značilno je. da ga niso kupovali lj"d:e toMko za seme — med kupci ni b'lo kmetov — kakor za hrano. Tud! meščani ga niso mnogo kupovali za seme. Zdi se. da imajo kmetje še precej krompirja zlasti s> k r ga niso prodajali prejšnje ted^e L'u'je na deželi, ki morajo kuoovat-' kvomn'r za seme. so se najbrž ?.e založili p semenskim kromniriem in gn b°dfi kupo .-a4 na ljubljanski trg. Na dr bn je b;l danes krompir t>~> 2 50 <-Hr> rvH kme*lcah r-> «^e-h^1^ so rrn oa nrodninli on ? ?0 t^-i 2 M din. 7av?7. met^r» aprov;-\v:j•» zdi: n-oda-iajo v novi tržnic* na p-^fo^j*vem tr^ii. Dopo7dn" in hilp ta*-> 7"' 1 "''--nh-o V -oro^ai ie b;1-^ + -d: n5-nn ( ki";a*). ki so lJa ljudje kupovali krem pir. 3e bolj kakor fižol in Inseriraj v „Slov. Narodu" Vsemogočni je poklical k sebi našo ljubljeno dobro mamo, staro mamo, gospo 1 Jožeta Tiršek katera nas je zapustila dne 15. aprila 1941 ob 17.30, previđena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne mamice, stare mame bo v četrtek 17. t. m. ob 15. uri z Žal, kapelica sv. Krištofa. Ljubljana, dne 16. aprila 1941. Žalujoči ostali. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda dto L— davek poaeoej. mamka — Popustov ia maie oglase ne priznamo £a plamene odgovore gleda mailb oglasov je creoa priloži tj RAzno 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— din STRAŠNO VOJNO okvarjenih in bolnih prebavil preienete s uživanjem »AMBROŽEVE MEDICEc ki jo dobite ie v MEDARNI, Ljubljana, Židovska 6. 13. T. M PAK CNTLANJE izoliranja, vezenje zaves, pa» -ila, monogramov, gum bole — Velika zaloga perja po 7.— din. •Jnnjana«, Gpapoavetaka c 12 in Frančiškanska al. 3, g, T. M O S K PRI ŽIVČNI SLABOSTI j£j "DE LINI L ')(.«»» KNEI MIHAJIOVA ! ««l wmm OGLAŠUJTE male oglase v „Slov. Narodu44 ker so najcenejši NA CESTI TREBNJE_ LJUBLJANA sem izgubil avtomobilski odbijač z evidenčno tablico St. 2-3008. Najditelj se naproša, da sporoči proti nagradi, na naslov Germovsek, Trebnje 733 KLIŠEJE t NO - JUGOGRAf IKA MT&A,NAilf73 Sr^l^F^-frff DOBRA SLUŽKINJA zanesljiva ln poštena — dobi takoj mesto za kuho in vsa domaća dela. Daljša spričevala zaželena. Plača dobra. Družina majhna. Kranj. ZatiSje 1. 729 GOSPODIČNA z malo maturo in trg. fiolo že v praksi za pisarniška dela, zmožna stenografije in strojepisja, išče službo tudi začasno v pisarni ali kot blagajničarka. Ponudbe na pravo *S1. Naroda« pod »Dobra strojepiska«. 717 SLUŽBO ISCEM na kmetijo takoj. Star sem 44 let. Ponudbe na J. Delač, P. O. Para pri Kočevju 730 USNJARSKI POMOČNIK zmožen vsega ročnega dela dobi službo z vso oskrbo. Pismene ponudbe poslati na Zagode, usnjarna, Brežice. 724 »SLOVENSKI NAROD«, 80 Marconi v zasebnem življenju Otcboo fe tU — O 1 • 4g % * i "8 * ** Marconi na svoji Jahti »Elettrac Sfevrri fta3I)ansM feumftelj Marooni J§ btl osebno zelo simoatičezi mož. prijetne ZOTanjostl in nekoliko strogega pogleda, ki je pa znal govoriti neposredno duši. Govoril ie bolj tfho in njegov glas Je zvenel toplo, prijetno. Nerad je dajal izjave za tisk. Kakor o vsakem slavnem možu kroži tudi o Marconi ju mnogo anekdot. V dokaz kako nerad je govoril z novinarji o svojem delu, nam lako služi prigoda iz Amerike. Marconi je bil takrat prevozil ocean že nad 5 Okra t in njegova popularnost ie bila v Ameriki ogromna Chn je prispel tja so se zbrali okrog njega novinarji, da bi za vsako ceno zvedeli kaj od njega. Marconi se jih je pa otepal, češ da je bila vožnja po mori u viharna, da 1e utrujen in da noče govoriti E'en zm^d novinarjev ie bil še posebno vsiljiv in ko Marconi slednjič ni videl drugega izhoda, mu je, da bi se ga od križal, zašepeta] na uho: ■— Vam povem nekaj važnega Odkril sem način kako se lahko vidi sko^i zid Toda nikar tega nikomur ne povejte I>rugi dan so na priobčili newvorški listi na prvi strani z debelim' črkam1' o-ročilo pvd naslovom ^^Tirconi lahko vid1' tudi skozi zid«. In takoj so je'a prihajati na Marconi j ev naslov od vseh strani rv??ma Pisale so nre zlasti ženske. Ljudje so hoteli vedeti kako se more človek ubraniti te nov-> nevarnosti Nekateri so prosili, drogi grozili. Marconi seveda ni vedel kaj na i bi jim odgovoril. Zato je drugič, ko je prišel v Ameriko, dejal novinar jem. da je odkril način spora mmevanj a z zvezd amL V tem orimeru je bil vsaj prepričan, da zvezde ne bodo navalile nanj s m srni prošnjami in grožnjami. O Marconi je vi popularnosti priča tudi druga prigoda iz Amerike. Po predstavi v Metropolitan operi se je neki Italijan na vso moč prerival skozi množico, da bi prišel do taksijev in zaslužil neka i centov Stražnik, ki ga ie slučajno opazil, ga je hotel Dotisniti nazaj, na ga ie Dodrl Nekdo iz občinstva je Drot; temu p ote^tiral Toda stražnik ga ie zavrnil P^ava reč zaradi tega se res ni vredno razburjati. Dotični Italijan se je pa zap^el s stražnikom v debato in naštel mu ip celo v-rsto clavnih Italijanov, da* bi mu dokazal, da tud: italijanski naroH ra^ufJ Ča>t m spoštovanje Na imena kakor Dante Oar-ribaldi ie stražnik samo skornigaval z ~a-mem Selo Marconiievo im mu io odrrrlo oči Priznal ie. da tudi It^Mian-' zas^žijo *o~š*ovanje češ da ima tudi on doma radi isk; aporat priznanju dela drugih na istem polju nam priča naslednji dogodek: SS let staremu učenjaku ka predhodniku moderne radiotelegrafije Eduardu Branlvju iz katoliškega znanstvenega instituta v Parizu so sporočili, da je Marconi umrl. Branly je delal že pred Marconijem na Istem polju, ni pa dosegel nobenega uspeha. Ko ie zvedel za smrt svojega srečnega tetoneca se je spomnil kako je Marconi 28. marca 1899 napravil prvi posrečeni poskus z zvezo med Dovr-rom in Wuimereuxom čez Rokavski preliv. Brzojavka, ki jo je hranil prof Bran-ly kot najdražji spomin, se je glasila: Marconi pošilja Branlvju globoko priznanje njegovega dela. opravljenega po predhodniku bodoče brezžične telegrafije Ta uspeh Je v veliki meri toda sad njegovega dela. — Marconi je znal lojamo priznavati tudi tuje zasluge — je dejal prof Branly novinarjem — on je znal oceniti tudi deio svojih predhodnikov. Pač se pa Branly nikakor ni mogel spri jami ti z brezžično telefonijo Samo vrač je mogel priti na tako idejo. — je dejal večkrat. Mož je bil poč star ln nihče mu takih besed ni mogel zameriti. In vendar kako velik napredek od prvih poskusov do naših dni. Od prvih poskusov, zaradi katerih je Marconi zanemarjal študije, zaradi katerih se je zatekel med kmete, ker mu doma niso dovolili igrač-kanja. namesto da bi se učil Tudi prva priča njegovih uspehov je bil neznan krnet Takrat je Marconi prvič zvezal med sebe j dve okrog 250 m oddaljeni točki Za poskus je oddajal črko S Moserjeve abecede, torei tri točke Kmet ki mu ie pri tem pomagal, je za mahal z rdečim robcem v znak da je točke v redu sprejel Toda Marconi ie iel takoi razmišlajt: kakšnega praktičnega pomena bo njegov izum ko se namreč da zveza mnogo lažje doječi z optičnimi ali celo akustičnimi sredstvi Da bi se nekoliko otežkočil vlogo, je oddajal drugič isti signal, toda tako da ie bil med oddajnim in sprejemnim aparatom grič, torei ovira ki ie onemogočala optično zvezo Kmet na i bi mu bil da1 znameni0 s strelom iz puške Lahko s* mi~limo nče-njakovo ves^lie ko ie s^edn^č zadonel stre1 To ie bil zgod^vinsk' strel bila je nekak^n« selva v proslavo novega epoha i-nega izuma Velikonečisi prazniki v Ljubljani Ljubljana, 16. aprila. Pozabili smo na pomlad, veliko noč in vse nekdanje praznično veselje, vsaj tako se je zde]o te dni, ko smo vendar spoznali, da je na svetu mnogo važnejših zadev od praznovanja in da nekateri dogodki posežejo tudi v mirno meščansko življenje. Prejšnji teden je mrzla burja s poznim snegom pregnala vse pomladne iluzije in še med prazniki se nam je zdelo, ko je že pihal močan jug. da je ostalo precej hladu v mestnem zidovju in celo v naših kosteh. Kljub temu ljudi ni vleklo v naravo in iz hiš. Navadno je bila Ljubljana vselej o veliki noči skoraj povsem prazna; oba velikonočna dneva sta bila posvečena izletom, četudi ni bilo vreme najlepše. Meščani so praznovali praznik pomladi v naravi. Velika noč je bila vselej začetek velike izletniške sezone. MALO SPREMEMB . . . Cez noč je prišlo pri nas do mnogih malih sprememb, ki so spremenile način življenja meščanov in tako posredno vse njihovo razpoloženje. Reči je treba, da pri nas ljudje prejšnje Čase niso bili vselej dovolj resni, a tudi ne vedrega duha. Niso se znali primerno veseliti, a tudi resnici niso radi pogledali v oči. Pogosto so se navduševali, ne da bi jim bilo prav jasno za kaj, ponočevali so ob cvičku in dalmatincu in vsi so bili seveda izvrstni strategi. Citali so vso našo bodočnost do zadnjih podrobnosti za cela leta naprej. — iz kdo ve kakšnih čenč in prividov. Vse jim je bilo jasno in pogum je prekipeval v vseh pogovorih, navdušenje se je stopnjevalo čim bolj se je bližala policijska ura. Nostradamus in razni sodobni astrologi so pa bili kljub temu v največjih časteh, čeprav smo vsi vedeli vse v prihodnje. Potem pa je prišlo tako nenadno hitro do malih sprememb. IN SICER... Na cvetno nedeljo so prvič zatulile sirene zares. Vendar smo še malo dvomili, da gre zares. Nekateri so mislili, da ima- mo samo nenapovedano vajo za primer letalskega napada. Radovedno so ogledovali letala, ki so se spuščala skozi oblake in se zopet dvigala. Všeč jim je bil prizor, ko so šrapneli risali po nebu brazde nenavadnega dima. Toda vaje so trajale nekoliko predolgo in oglasil se je radio. Ljudje so začeli polniti vreče s peskom, zastirati okna z modrim papirjem, spuščati zastore, se seliti v kleti. Zdelo se jim je, da so se predramili iz sladke dremavice in resničnost se jim je zarežala v obraz. Menda nihče ni spregovoril besede, ki je združevala v sebi vso to novo stvarnost, kajti postala je preveč živa in neposredna — vojna. CELA DOBA V ENEM TEDNU Ne pretiravamo, preživeli smo ceio dobo v enem samem Lednu, v tem v^Likem teanu (velikem v dvojnem pomenu oese-dej je bilo kondenzirano dogodkov za veliko dobo. Kdo bi mogel zameriti našim meščanom, če vseh teh uogodkov niso mogli prebaviti — kakor pravimo — ter da so se med prazn:ki šeie začeli osveščati? Kako bi bilo po vsem tem tudi mogoče, da bi na veliko noč zjutraj vstali že dovolj uravnovešeni ter mirni, pa bi se začeli odpravljati na izlete? Na daljše izlete seveda ni nihče niti mislil. Navadnega prazničnega preseljevanja, velikonočnih počitniških obiskov letos seveda ni bilo. Dijaki so se odpeljali že pred tednom. Kateri vlaki vozijo in do kam. ni vedel skoraj nihče. Ljubljančani so se počutili najbolje doma. Kvečjemu, da so se nekateri pokazali na cestah, a v lokale jih ni vleklo že zato, ker ni cvička na pipi-MLADINA IN POMLAD Meščani niso opustili le izletov, temveč celo Tivoli in promenado; namreč starejši. Mladina je pa preplavljala oba dni promenado kakor prejšnje čase, »pred vojno«. Mladina je sicer tudi pod vplivom velikih dogodkov, toda pomlad jo vseeno izvablja na sonce in bliže naravi. Le zelo redki odrasli so med prazniki obiskali Rožnik, saj niso prišli niti v Tivoli, mla- dina je pa krožila po vseh sprehajalnih poteh in v mladih očeh ni ugasnil ogenj življenjske radosti. Mladi ljudje niso na sončnih poteh govorili le o zadnjih velikih dogodkih — saj se je marsikomu zdelo prav tako važno, da poje kos, kakor da visoko nad njim letalski motor oznanja novi čas. Tako pač mladina razume življenje — da je treba živeti predvsem po zapovedi krvi ter srca, potem šele filozofirati Pomlad je tu in noben dogodek je ne more zaustaviti na njenem pohodu, SPANJE JE ZDRAVILNO Tega bi sicer ne bilo treba se dopovedovati našim meščanom, če verjamemo tistim, ki Ljubljančane dolže večne zaspanosti. Pri vsem, kar se dogaja na svetu, pa menda zaspanost ni največji greh in blagor našim meščanom, če znajo prespati vse nepotrebne ure. Zdaj hodijo spat ob 21., kar jim pa baje ni pretežko, ker so bile ljubljanske ulice navadno tudi »pred vojno« ob tej uri skoraj povsem prazne. Včasih, zlasti ob sobotah in nedeljah, je bilo v mestu celo bolj živahno ob policijski uri kakor ob 21., kajti delovni in dela vm ljudje niso tratili noči za ekskurzije po mestu. Med prazniki so pa meščani najbrž spali tudi dopoldne. Sprevideli so. da je spanje zdravilno ter da najbolj pomiri človeka. Sicer pa, kaj naj bi tudi počeli? Tujih radijskih postaj ne poslušamo, domača je do včeraj molčala, časopisje pa tudi ni izhajalo med prazniki, tako da se ljudem ni bilo treba zanimati za najnovejšo zgodovino. Vendar so pa včeraj v trafikah zelo povpraševali po italijanskih listih, ki pa so bili kmalu razprodani. Tako je torej spanje najboljše nado-roesrUo za vse, kar ljudje pogrešajo te dni in prazniki so prišli kakor nalašč po tako vznemirjajočih dogodkih, da so se nam živci lahko spočili. MILO ZA DRAGO Lovec: »AH si kai ujel?« Ribič: »Nič.« »Ali so šle ribe na izprehod?« »Da. k^kor zajci, Id si jih ti ustrelil« Našim naročnikom in čitateljem Ljubljana. 16. aprila. Izredni dogodki zadnjih dveh tednov | so zanesli veiiko zmedo in zastoj tudi v našo novinarsko in tiskarniško delo. Mnogi novinarji in stavci so morali zapustiti svoje poklicno delo in posledica tega je bila, da tudi »Slovenski Narod« ni mogel več izhajati v svojem običajnem obsegu. Poleg tega so odpadli vsi zunanji prispevki, zastala je razen radijskih vesti vsa obveščevalna služba in tako je naš list tudi v informativnem pogledu zelo trpel. Končno je prišel še popoln zastoj v železniškem prometu, tako da našim zunanjim naročnikom že več dni lista sploh nismo mogli poslati. Vse te občutne nevšečnosti je povzročila višja sila. Prosimo naše naročnike in čitatelje, naj to upoštevajo. Časi so taki, da moramo drug z drugim potrpeti in počakati, da se razmere urede. Najtežji trenutki zmede in razburjanja so že za nami. Polagoma se bo tudi pri nas obnavljal nujni tok življenja. Nove razmere nam seveda prineso mnogo novega, prilagoditi sc jim bo treba na vseh področjih. Tudi naše Časopisje stoji naravno pred temeljito reorganizacijo in preusmeritvijo. Za ta prehodni čas prosimo naročnike in čitatelje »Slovenskega Naroda«, naj bodo uvidevni. S potrpljenjem in razumevanjem bomo prebrodili vse neprilike. Uredništvo in uprava bosta storila vse, kar je v njuni moči, da bodo vsaj največji nedostatki čim prej odstranjeni. Naročnike, čitatelje in sploh vse prijatelje našega lista pa prosimo, naj nas pri tem delu podpirajo z dopisi in nasveti. Združimo in podvojimo naše sile tudi na tem polju. Dnevni tisk igra zlasti v teh časih zelo važno vlogo in tega se moramo vsi zavedati. Na delo torej, da dokažemo, da smo dorasli tudi tako težkim nalogam, kakor jih nam nalaga zgodovina zdaj! Opozorilo onim, pri Poštni ki imajo denar hranilnici Poštna hranilnica v Ljubljani dolguje svojim lastnikom čekovnih računov približno 192 milijonov dinarjev, lastnikom hranilnih knjižic, ki imajo domicil aa njenem področju, pa kakih 90 milijonov di-darjev, skupaj okrog 282 milijonov din. Za kritje ten et latev Ima na svojem področju naložb v znesku približno 217 milijonov dinarjev, medtem ko je ostalo kritje za te terjatve pri centrali v Beogradu Postna hranilnica je od 24. marca t. 1. dalje za izplačilo 54 o/„ čekovne imovine porabila vsa likvidna sredstva in predstavlja zgor navedeno kritje večji del srednjeročne in dolgoročne naložbe, ki so popol- noma varne, a se dado le polagoma vnov-čiti. Zaradi prekinjenih zvez s centralo tudi ne more dobiti potrebnih dotacij za nemoteno nadaljevanje svojega poslovanja. Zato bodo vsem lastnikom čekovnih računov po uredbi g. bana z dne 12. t. m. od 15. aprila 1941 dale na ra-zpolago »amo vsa nova od vštetega tega dne dalje Izvršena vplačila, medtem ko se bodo stara čekovna imovina in vse hranilne vloge tepla če vale po izplačilnem načrtu, ki se Izdeluje in ga bo odobril g. ban, pri čemer se bodo v prvi vrsti upoštevale hranilne vloge ln imovina socialno šibkejših in po-trebnejših slojev. Novi papirnati denar po 10, 20 in $0 din je zakonito plačilno sredstvo Dogodilo se ie. da so stranke od klonile sprejem papirnega denarja po 10, 20 in 50 dinarjev, ki ga je Narodna banka v poslednjem času dala v promet. Glede na to razglašata ban in Narodni svet za Slovenijo, da je novi papirni denar po 10. 20 in 50 dinarjev izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako vsi državni in drugi uradi kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito sredstvo. Na ljubljanskem živilskem trgu se ne sme več ps*~ lajati na merice Nič več na merice, temveč samo na tehtnice se sme prodajati blago, pri neseno na ljubljanski živilski trg. Že dolgo Časa si je mestna občina ljubljanska prizadevala za odpravo prodaje na merice, zdaj je pa prodajo na merice strogo prepovedala in bo vsakdo kaznovan, kdor zelenjave in druge- ga blaga ne bi prodajal na vago. Da si pa prodajalke in prodajalci omislijo tehtnice, stopi ta uredba v veljavo Z vso strogostjo šele v petek 18. t m. zjutraj. Tržni urad in druga oblastva imajo že dosti osebja za najstrožje nadzorstvo. Oprema vojnega letalca Kakor znano, je vsak letalec za daljše polete oMečen v posebno obleko, ki ga varuje pred mrazom v višjih zračnih plasteh. Opremi ien je tudi z malim radijskim aparatom, dalje z masko za vdihavanje kisika in posebnimi naočniki. Vojaški letalci pa morajo biti še posebno dobro opremljeni. Vojni letalec nosi pri sebi posebno pilotsko legitimacijo. Na tej legitimaciji so navedeni osebni podatki letalca, datum rojstva, njegov vojaški čin in Ime njegovih sorodnikov, kakor tudi drugi potrebni podatki, iz katerih pa ni razvidno h kateri eskadri in letališču letalec pripada, če se letalec ponesreči na tujem ozemlju, so vražnik ne more ugotoviti, s katerega letališča je priletel in h kateri eskadri spada letalec. Volni letalec, ki leta nad morjem, je opremljen tudi s posebno torbico ki je napo'njena z neko kemično snovjo <5e se letal<*c ponesreči na morju ta kemična «mov pobarva veliko površino morja zeleno, tako da reševalci lahko opazijo že od daleč, kje se je pripetila nesreča. Za primmer nesreče na morju je letalec oblečen v oo^ebno nepremočljivo obleko, ki ima dve steni. Ta obleka se lahko v primeru nesreče napolni čez prsi z zrakom, tako da služi kot rešilni pas. Letalcu nI treba drugega, kakor da nekajkrat močno pihne v posebno cev m ta rešilni paa pa je napolnjen z zrakom. S pomočjo te obleke lahko ostane letalec dalje časa na površini vode. Posebno pomembna oprema vojnega letalca je padalo. Padalo Ima letalec pritrjeno čez pleča. V primeru nesreče se padalo odpre, ko letalec skoči te letala po enostavni kretnji. Za primer, da bi se letalo ne odprlo, če bd se zavozljale vrvice, je letalec opremljen a posebnim odprtim nožem, ki se ga lahko letalec v primeru nesreče takoj posluži ter z enim samim sunkom prereže vrvice. Letalec nosi pri sebi v žepih svoje obleke sladkor, čokolado in zavitek obvezilnega materiala. Preden letalec odleti z vojaškega letališča, mora pustiti na letališču vojaško knjižico, vsa pisma ln druge listine, te katerih bi bilo razvidno, kateri eskadri prt- pada. Tudi najbolj nedolžen papir na prvi pogled bi lahko služil sovražniku, če bi mu prišel v roke. Zato letalec ne sme vzeti s seboj Izmed papirja drugega, kakor omenjeno specialno pilotsko legitimacijo. Kljub temu, da je oprema vojnega letalca, precej velika, vendar se sestoji ix. samih najpotrebnejših predmetov, potrebnih med poletom ln v primeru nesreče. Oerre Mael: 30 Brnim ljubezen Roman Jeanne se je torej vrnila v Lorient, kjer jo je čakalo njeno običajno življenje. Začelo se je zopet staro dolgočasje. Hodila je po hiši in sama ni vedela, kaj bi počela. Včasi je šla s Hermino in materjo k maši v župno cerkev, toda po bučnem življenju velemesta je mir T Lorientu obudil v nji vse stare srjomine. V krasno opremljenem stanovanju, v vrtincu velemestnega življenja, v ulici Vaneau se je več mladih gospodov potegovalo za njeno naklonjenost, na nobenem pa ni našla tako uglajene zunanjosti, odu-ševljenega izraza na obrazu, nežnega občevanja in prirojene elegance kakor na Reneu de Mejami. V duhu je primerjala vse njihove obraze z Vleneevim, stoječim visoko nad njimi po individualni lepoti. Spomini nanj so vso prevzeli, v vrtincu misli je zadrh-tela ob spominu na svoje priznanje ljubezni in srce se ji je bolestno krčilo pri misli, da se njene sladke sanje niso izpolnile — čeprav so bile pregrešne. V Lorientu v mirnem mestecu niti pri službi božji ni našla zaželjenega miru, temveč je postala Se bolj razburjena. In kar ji je bilo dotlej prijeten, sladek sen. se je izpremenilo v skeleče bolečino in 8 solzami prepojeno melanholijo. V jasni luči svoje domišljije je videla v Reneu nesrečno bitje, žrtev krute usode bitje, ki bi ga bila rada ljubila, Če bi bila ostala svobodna in če bi bila že v začetku spoznala, kako je mogoče obvladati še neodločno srce. Od resničnosti je bila še tako daleč, kakor prej, toda ta novi način njenega sanjarjenja je bil v svojem poetično otožnem dojemanju nevarnejši od prejšnjega. Sočutja se ne moremo ubraniti in mnoge po krivici obsojene žrtve se morajo prav sočutno zahvaliti za svojo osvoboditev Ni treba, da bi bil človek nedolžen. Če hoče doseči pomilostitev, zadostuje že. če je oddaljen od svojega sodnika A Rene de Mejan je bil oddaljen od nje. Jeanne je bila vedno vajena ovijati tudi povsem vsakdanje stvari s čarom poezije in tako je smatrala Re-nea za izgnanca. V njem nikakor ni videla mladega uradnika, ki je dovršil študije in si izbral svoj poklic. V njem rudi ni videla Hermininega ženina, ki je moral po želji Hermininega varuha odgoditi poroko z njo. Zelo rada si ga je mislila kot trpečega pesnika, čigar srce je neizprosna usoda podvrgla preizkušnji, da je moralo kolebati med dvema ljubeznima. Ni se mogla otresti živega spomina na srečne trenutke v Parizu, na poljub, ki mu ga je bila dala m dobila. In zdaj, ko je bila ločena od Renea, so jo sladko dražili ti spornim in Čutila se je manj krivo, ker je bila okusila srečo, ki jo je morala plačevati z globoko žalostjo. Ponudila se ji je prilika, da bi si olajšala iz penenja po odsotnem Reneu izvirajočo bolest v pogovoru s Hermino. Se vedno sta bili v občevanju med seboj hladni. Nobena ni gojila iskrene želje, da bi se zopet prijateljsko zbližali Prej je moralo priti do izbruha, da bi se izravnala napetost črnih, med njima na-kupičenih oblakov. Bila je cvetna nedelja. Mladi dami sta se pravkar vrnili iz cerkve. V salonu sta čakali na obed pa sta izmenjali nekaj besed o bližajočih se velikonočnih praznikih. Jeanne je bila dobila zjutraj od svojega moža precej obširno pismo, ki jo je zelo razburilo Romani je bil opustil v njem običajne hladne fraze, ki so bile v pismih njegove žene neizogibne. Pustil je govoriti svoje srce, ki je v polni meri našlo primeren način, da je izrazilo svoja čustva Jeanne je bila med čitanjem moževega pisma globoko ganjena in ni si znala pojasniti vzroka svoje razburjenosti. Se enkrat ie vzela pismo v roke in znova pročitala vseh osem strani; pri tem se je čutila malone omamljeno po tropičnem vonju, ki se je širil iz pisma. Toda njen užaljeni ponos jI ni dovolil priznati, da se je zmotila ▼ svoji ljubezni. Zaglušila je v sebi vsako misel na možnost povratka in nehote je začutila prvič očitke vesti. Priznala je, kako zelo se je pregrešila. V obupu je sklenila tem trdo vratne je vztrajati v svoji zmoti. Tako vedno ravnajo ljudje, ki so gre- šili iz ponosa. Jeanne ni hotela priznati luči, ki se ie prižigala v globini njenega srca. Podobna čustva so jo obhajala tistega jutra, ko se je bila sestala s Hermino. Mlado dekle si je bilo dobro zapomnilo Rene-eve nasvete in s postom se je pripravljalo na bližajoče se praznike. Mar ji ni bil Rene priporočil, naj pripravi tej ubogi izmučeni duši nov mir? In Hermina je res izrabila vsako priliko, da bi s prijaznimi besedami vzpodbudila sestrično premagujoč pri tem razumljivo antipatijo, ki jo je vzbujala v nji Jeanne s svojim vedenjem. In zato je bila njena plemenita namera tem lepša, saj si je prizadevala premagati odpor do nje in izkazovala je samo usluge prijateljici, ki bi jo bila lahko po pravici smatrala za svojo sovražnico. Jeanne je dokaj veselo sporočila svojim staršem, da je dobila od moža pismo in precej samoljubja je bilo v njenem glasu, ko je pripomnila: — Toplo in zelo zanimivo pismo je to. V njem opisuje mož kraje, ki jih je prepotoval Obenem mi sporoča, da mi je kupil mnogo spominkov. To pismo je dalo povod za spor. Sestrični sta se že dolgočasili v salonu in ker je bil lep pomladni dan, sta odšli na teraso Tam sta se lahko nemoteno zabavali, čeprav so se njuni pogovori že dolgo omejevali zgolj na vljudnost in so bili zgolj lako-mčni, kakor sta si mogli želeti le dve rivalinji, ho-teč svoj pogovor omejiti do skrajnosti. Jeanne je bila silno razburjena, Hermina pa nasprotno bolj mirna, kakor običajno. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran H Za opravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani