planin« v Leto LXXI. št. 128 Ljubljana, četrtek % junija 1938 Cen>i Din lznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje 111 praznike. — inserati do 80 peut vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit vrsta Um 4.—. dopust po dogovoru, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-2*. 31-25 tel 81-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska a, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, teleton št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Tragedija kitajskega naroda se nadaljnje: Na desettisoce žrtev japonskega bombardiranja Japonci hočejo s strahovitimi letalskimi napadi na nezaščitena kitajska mesta streti odpor Kitajcev, ker se zavedajo, da jim nadaljevanje vojne prinese gospodarski pogin — Brezuspešne intervencije velesil proti pokolu civilnega prebivalstva Hongkong, 9. junija. Br. Ne ozirajoč se na proteste velesil Japonska nadaljuje svojo vojaško akcijo na Kitajskem Nova japonska vlada, v kateri imajo glavno besedo generali, hoče za vsako ceno Še v teku letošnjega poletja izvesti svoje načrte in se polastiti T_£eh najglavnejših komunikacij na Ki-t~i&kem da bi na ta način prisilila Kitajce h kapitulaciji in preprečila da bi se vojna zavlekla preko zime. V tem primeru bi bile namreč japonske armade, ki ne bi prenesle zimske klime na Kitajskem, hudo ogrožene in izpostavljene nevarnosti, da jih Kitajci drugo za drugo uničijo ali pa poženejo v morje, kar bi uničilo vse dosedanje japonske uspehe, pridobljene s tolikimi žrtvami. Razen tega prodira na Japonskem spoznanje, da Japonska v finančnem in gospodarskem pogledu ne bi mogla več zdržati se eno leto kitajske vojne, dočim i i na drugi strani grozi vedno večja nevarnost s strani Sovjetske Rusije, ki bi utegnila napasti Japonsko v trenutku, ko bo že popolnoma izčrpana. Poleg tega pa izziva vojna avantura na Kitajskem v japonski jvnosti vedno večje nerazpoloženje in Kljub strogim ukrepom se čujejo vedno ostrejše kritike v onih krogih, ki so slepo verovali v vojno srečo in računali, da bo kitajska vojna kmalu končana ter da bo imela Japonska od tega velike koristi. Japonci imajo sedaj na Kitajskem dva najvažnejša cilja: Na eni strani hočejo onemogočiti, da bi Kitajci zbrali svoje armade vzdolž železniške proge Peking—Hankov. kjer je zamišljena nova kitajska obrambna fronta, na drugi strani pa hočejo z neprestanimi letalskimi napadi na kitajska mesta izzvati tako paniko, da bo s tem zlomljen kitajski odpor še prej, predno pri-čno Japonci z glavnim navalom in predno izkrcajo svojo novo ekspedicijsko armado, ki je že na poti. Glavi cilj japonskega zračnega bombardiranja je sedaj Kanton. V teku zadnjih osem dni so izvršili na to mesto že 18 letalskih napadov. V noči od torka na sredo so začeli bambardirati mesto o polnoči in so polnih pet ur usi-pali na najbolj gosto naseljene kraje eksplozivne in vžigalne bombe. Obenem so bombardirali tudi železniško progo od Kantona do Hankova in dalje proti severu na vsej črti, kjer se nahaja kitajska vojska. Japonci so se pri tem napadu posluževali najtežjih bomb. ki so povzročile pravcati pokol med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Najhujše so pa bombardirali Čangše. kjer je glavno kitajsko letalsko oporišče in kjer bi se po japonskih računih mora! nahajati sam Cangkajšek Kitajska letala sploh niso mogla stopiti v akcijo. Ker so japonski bombniki neprestano letali nad letališčem in metaL bombe. Strašno bombardiranje je doživela tudi okolica Hankova, kjer so razmeščena skladišča živil in vojnih potrebščin. Več teh skladišč je zletelo v zrak. Bombardiranje je bilo tako strahovito, da se je kitajsko vojaštvo razbežalo na vse strani in bo potrebno najmanj dva dni, da se zopet zbere in usposobi za nadaljno obrambno akcijo. Okrog polnoči se je pojavilo nad Kantonom 50 največjih japonskih bombnikov. Protiletalske baterije so stopile takoj v akcijo in jih pregnale, toda čez dve uri so se ponovno vrnili in zasuli mesto z bombami. Bombe so padale v središče mesta in zahtevale na tisoče smrtnih žrtev. Japonska letala so celo uro krožila nad mestom in računajo, da so vrgla nad 1000 težkih bomb. Prebivalstvo beži na vse strani. V Hongkongu je položaj postal nevzdržen. Ulice so prenapolnjene z begunci in je zastal ves promet. Britanske oblasti si zaman prizadevajo, da bi dotok beguncev usmerile drugam. Sedaj so zaprli mejo kolonije in nikogar več ne puščajo na angleško področie Med begunci je na stotine ljudi, ki so od strahot, ki so jih preživeli, znorol i. Britanske oblasti spravljajo te nesrečnike v posebna taborišča, da jim tako nekoliko olajšajo njihovo strašno usdo. Kljub vsem intervencijam velesil v Toki ju se tragedija kitajskega naroda nadaljuje in postaja z vsakim dnem vse večja Računa se, da je samo zadnja dva dni bilo v Kantonu nad 10.000 smrtnih žrtev japonskega bombardira, nja, rajenih pa najmanj 30.000 ljudi, ki pa so brez pomoči, ker so bolnice prenapolnjene in primanjkuje tako zdravnikov kakor zdravil in obvez. Ameriški protest Washington, 0. junija. AA. Reuter: Ameriška vlada ie protestirala pri japonskem generalnem konzulu v Honskongu zaradi bombardiranja ameriJkesra Youngmari-vseučilišča. Francoski poslanik v Ljubljani Triletna vojaška služba v ČSR Zavarovanje pred slehernim presenečenjem Praga. 9. iuniia. br. Odtor političnih ministrov ie na :-voji včerajšnji seji sklenil predložiti parlamentu zakon o podaljšanju vojaške kadrovske službe od dveh na tri leta.. Oficirski aspiranti bodo tudi v bodoče služili samo dve leti, če bodo ob koncu napravili oficirski izpit, šifer pa se jim vojaška služba prav tako podaljša na tri leta. S tem podaljšanjem združeni večji izdatki se bodo krili 6 prihranki v drugih resorih iai z naknadnimi krediti, deloma pa bodo kriti * prostovoljno zbirko, ki bo prirejena po vsej državi pod vodstvom posebnega odbora, ki mu načeiuje guverner Narodne banke dr. Enclis. Nemci presenečeni Berlin. 9. junija. AA. (Štefani). Nemško časopisje se bavi 5 politično dalekosežno«? t jo zadnjih ukrepov praške vlade, s katerimi je bila podaljšana elužra v stalnem kadru od 2 na 3 leta. >Deutsohe Allq-emeine Zeituns< Piše, da bo Češkoslovaška na ta način imela v mirnem času 300.000 vojakov. Z ozirom na rrlotno število češkoslovaškega prebivalstva, ki znaša 14 milijonov je omenjena številka 300.000 osrouma, tolikšna, da je sedaj ni dosesla *e nobena druga država. Povelje o delni mobilizaciji, ki io je napovedala praška vlada s s-vojim današnjim oklepom. Je naredilo to mobilizacijo za stalno. Ministrski predsednik dr. Hodža je bolj kakor kdaj prai odločen v tem da obdrži sedanjo napetost im da jo celo poveča. Vsaj tako se zdi. Omenjeni časopis končno tudi trdi, da bodo novi izdatki za vojsko z ozirom na finančni položaj Češkoslovaške imedi za posledico težke davke. Kakor pa piše list ^Nachtaus-srabe«, smatra češka vlada, da bo te dajatve za vojsko zmogla zaradi finančne pomoči iz Franci |e. Laži o ČSR Praga. 9. junija, AA. CTK: Nekateri fcujd listi in tuje radijske postaje so objavljale vesti o nekih spopadih v ČSR. Po teh obvestilih bi nai bdi nekdo vrgel duhovnika Fi-šerja z njegovega motocikla, ko je hitel na pomoč težkemu bolniku. To naj bi bili storili Češki cariniki. Takoj <=o uvedli uradno preiskavo, ki je ugotovila, da ie omenjeni duhovnik odhajal v meščanski obleki v šolo motocikel pa mu je spodrsnil in se je pri padcu duhovnik ranil. Tako je bil v Tir-navi zaprt tudi neki Nemec, ki pa je bil takoj izpuščen, ko so mu pregledala listine. Neresničiie so tudi vesti o nekih spopadih v Bratislavi med binkostnimi prazniki. V prav nobenem primeru manifestacije tamkajšnjih avtonomistov niso mogle biti ogromne, ker je očividcem znano število udeležencev. Prisrčen sprejem srednješolcev v Pragi naših srednješolcev na svečanostih ob M letnici čsl. republike \nglija bo izvajala represalije Za vsak poškodovan angleški parnik bo zaplenila generalu Francu eno ladjo London. 9. junija, br Ponovni napadi na angleške trgovske ladje v španskih vodah so izzvali v angleški javnosti silao ogorčenje. Vsi listi zahtevajo od vlade, naj izda energične ukrepe, da =-e to piratstvo zatre. Vlada je imela včerai v zvezi s tem sejo. na kateri je proučevala položaj in se posvetovala o sredstvih, ki bi bila primerna, da se uspešno zaščiti svoboda morske plovbe na Sredozemskem morju ter napravi konec neprestanim izzivanjem. Kakor poročajo današnji listi, je vlada načelno sklenila da bo začela izvajati represalue Ker so ostali vsi dosedanji protesti pri ceneralu Francu brez uspeha in ker tudi ni dobila zahtevane odškodnine, je vlada sedaj v načelu sklenila, da bo v bodoče za vsak napadeni, posiodovard aH unifrmi parnik zaplenila eno Pranoovo vojno aH tr-eoveko ladjo. Razen tega bo poslala v Španske vode dve matični ladii z letali, ki bodo v vsakem primeru nastopila proti napadalcu in ga preganjala do uničenja. Na sličen način kakor je Francija s posebno zračno kon- trolo zaščitila svoje ozemlje na španska meoi, bo tudi Anglija zaščitila svoje pomorske poti in svobodo morske plovbe. Nov napad na angleške ladje Madrid. 9. junija. AA. Havas: Poročajo iz Alicanta, da je angleški rueilec >Vanoc< z letalom na krovu prišel do dveh angleških parnikov, na katerih je izbruhnil požar. Parnik so zažgale bombe z letal. >Vanoc< bo odpeljal posadko ranjence in mrtve. Poveljnik rušilca ie imel dolg razgovor z zastopniki oblasti. S črnci nad Spance Praga, 9. junija. AA. Včeraj je kot prva od v©«h tujih skupin, ki se bodo udeležile junijskih svečanosti češkoslovaške republike, prispela v Prago skupina 40 jugosloven-skrbt srediniežoleev. Na \Vjlsonovi železniški postaji so jim priredili svečan sprejem. Na VacLavtskem trgu ie ogromna množica Ljudstva viharno manifestirala ter vzklikala Jugoslaviji Naši srednješolci so se nastanili po češkoslovaških gimnazijah. Njim na čast bodo porodih' razne svečanosti, akademije . in izlete. Prva njihova prireditev bo jutri, v I soboto pa bodo skupne prireditve. Danes popoldne so jugoslovenski srednješolci obiskali jugosloveinsko poslaništvo. S toplimi i in vznesenimi besedami je pozdravil jugoslovansko mladino poslanik Vasa Protir. V ponedeljek bo priredil jugoslovenski poslanik Prorir za vso jusoslovensko skupino srednješolcev sprejem na poslaništvu. Na ta prejem bodo prišli tudi predstavniki Češkoslovaških šolskih oblatiti. Bonnetovo poročilo o položaju Ekspoze v zunanjepolitičnem odboru Pariz, 9. jun. A_A- Havas: Pred senatnim zunanjepolitičnim odborom je zunanji minister Bonnet podal pojasnila o zunanji politiki Daladierove vlade. Bonnet je poudaril, da hoče vlada ostati zvesta politiki nevrnešavanja v španske zadeve in je pri tem tudi razložil, kaj je vlada storila, da prepreči tujim letalom letanje nad francoaiam ozemljem, o pogajanjih med Italijo in Francijo je Bonnet rekel, da upa, da 9e bodo pogajanja kmalu zaključila. Govoreč o aprilskem sestanku v Londona je Banmet podčrtal pomen tega sestanka za ohranitev miru v Evropi. Pri tem je posebno poudaril, da postaja sodelovanje med Francijo in Anglijo iz dneva v dan krepkejše. O položaju v Srednji Evropi je rekel, da je srečen, da. je prišlo do pogajanj v Pragi in upa, da se bo spor zaključil pravično za obe stranki. (Vsi navzoči so živahno odobravali te besede.) Nato je Bonnet odgovarjal na vprašanja o pošiljkah v Španijo in o težavah pri pogarjanjih z Italijo. Odgovarjal je še na vprašanja o odnešajih Francije z Rusijo, Nemčije in o bistvu prijateljstva z Anglijo, v imenu senatnega odbora je predsednik odbora Beranger zaprosil Bonneta, da naj gre po tej poti naprej, da naj širi sporazum med Francijo in Veliko Britanijo. Vsa vprašanja naj se rešujejo tako, da bodo v popolni soglasnosti z dostojanstvom in neodvisnostjo posamezna narodov in da bodo ščitila mir in varnost. Gibraltar, 9. so ladje prepeljale nove čete iz Cente v Al- geciras. To so legionarji—crnci, id so Jih takoj poslali napren v Seviljo, kjer bodo okrepili policijske oddelke, ker so v tej pokrajini izbruhnili nemiri Italijanska avtarkija Florenea. 9. junija. A A. Štefani: Minister za korporacije Lantini je v svojem včerajšnjem govoru takole razložil italijanski a*v-tarkijski program: 1. Italija ne sme v tu^ma kupovati tega. kar ni koristno in kar lahko izdeluje doma; 2. v tujini mora Italija vsaj toliko prodati, kolikor tam kupi in 3. morajo italijanske tovarne izdelovati bia- 20 najboljše kakovosti. Minister Lantini je še izjavil, da bo izvajanje tega načrta koristno tudi m narodno obrambo ker si to Italija tako aaapiofla skladišča, da bo lahko kos vsem oko*finara. Prebivalstvo Nem£l}e Berlin, 9. jto. AA. Po "^"hiih statističnih podatkih je v Nemčiji po prfldjaHM AiaArije UjmAMš -■1 -1 ■ Beograd, 9. junija, p. Včeraj dopoldne se je v palači patriarhi je pričelo zasedanje arhierejskega sabora srbske pravoslavne cerkve. Ob 10.30 je imel patriarh Gavrilo ob mnogoštevilni asistenci slovesno službo božjo, pri kateri je bilo navzoče tudi zastopstvo vaseljenske patriarhi]e. Nato so arhiereji odšli v slavnostno dvorano patriarhije, kjer se je pričelo zasedanje arhierejskega sabora. Odlikovanja Beograd* 9. junija, p. OdEkmu so z redom sv. Save IV. stopnje višji vojaški tehnični uradnik Franc Kolman, z redom sv. Save. V. stopnje vojaški uradnik I. raz. Anton Ježovnik in s kolajno za vojaške zasluge topručarski poročnik Bojan Pre-setmk. Razveljavljeni mandati bolgarskih komunistov Sofija, 9. junija. AA. Havas: Verifikacijski odbor sobranja je sklenil predložiti plenumu skupščine, da naj se razveljavijo poslanski mandati 5 članom zbornice, ki so znani po tem. da širijo komunistično propagando kar je po zakonu prepovedano. Plemurn zbornice bo o tem razpravljal na današnji seji. Nemška himalajska —9. jon. AA. Komčfca himaiaj-flfca odpore je postavila svoje tsbonsce in gl—I stan, odkoder bo letos poskušala vzpon na Nangaparbat. Vzpon bo podpiralo tadi letalo, ki je nedavno prišlo v Brinagar v Kašmirju m ki je že v zvezi z glavnim ta-borS&cvn. Bojkot japonskega blaga Pari*, 9. junija. AA. ParHka časopisna agencija >Informationc se je adruatta z agencijo ^FOtrrooer«. Zato so gtevui sodelavci agencije >Information< prešli v agencijo >Fottrnterc. Nova agencija ima svoje prostore v bivam prostora agencije >Fournierx, njen ravnatelj je pa Robert Bođac, eden izmed ravnateljev aajnoBaiaps al . 9. junija, o. Angleške strokovne organizacije so obvestile zunanje ministrstvo, da bodo po vsej Veliki Britaniji pričele bojkotirati Japonce in japonsko blago. Borzna poročila* BniRere Ravmond, francoski poslanik na našem dvoru ob izroditvi akretlttivnih ms^m Nj. Vis. knezu aamesl aflni Pavki Čarih. 9l junija. Beograd 10, Park r2.r95. London 21.73375, New York 436.876, Bruselj 74.23, Mnan 25.09. Amsterdam 3*2.56, Berlin 176.90, rHman 41 Praga 15.24, Varšava Ljubljana, P. junija V soboto ob 7.26 se pripelje v L*jubljaxiO francoski po.slanik na našem dvoru m&ni-ster Ravmond Brugere v spremstvu trgovinskega atašeja, do Commin«^a in delegata DraŠtva prijateljev J u posla vije Joa- na Bourgoina. Francoski poslanik se zanima za rastavo francoske knjige na našem velesejmu. ki ai jo bo dopoldne ogledal. Pozdravljamo visokega predstavnika zavezniške države in želimo, da bi mu bilo kratko bivanje med nami edin prijetnejše. „Rastoča bojazen" na Hrvatskem Značilen r pnmemben ic člitnck. čako\\ili. \'asta/ je neki zastoj, neko brezbrižno, optimistično pričakovanje, da se bodo dogodki pn neki sili izven nas povoljno razvijali. Te nade pa se nisx> izpolnile. Ker pa je politični čut zelo občutljiv, je nastopila rakcija v gla\-nem v obliki popuščanja nekdanje narodne navdušenosti in slabljenja duhovno-psihološke stmjenosii našega sveta. P*Jcg tega 3o nastale tu m tam male razpokline. Rodile so se akcije, ki vodijo najostrejšo kampanjo proti vodstvu hn'atske seljačke stran ke in seljačko-demokratske koalicije in bi rade izz\>ale enodušno in odločno reakcijo v javnosti. Kaj takšnega bi se ne dalo niti zamisliti po petomajskih volitvah leta 1935. Ako uvažujemo te simptome m neke politične momente, katerih smo vsi svedo ki, moramo nujno ugotoviti, da nekaj ni v redu. Ako so ta opažanja točna, potem je treba, tako se zdi, iskati Ahilovo peto hrvatske potiffke baš v njeni taktiki. .Sjcer pa moramo priznati, da je bita po vojni prav taktika hrvatske politike često nezgodna, ne odgovarjajoča razvoju povojnih pofitičnfh dogodkov... Dr. Hinko Kriz man, čim vodstva *edjačko~demokratske koalicije je Pe dni pravilno naglasa!, da ne zadostuje dobra votja, ako se hoče v politiki uspeti. Iznesti smo ta opažanja tako, kakor jih v glavnem čujemo v javnosti, med političnimi prijatelji, med vsemi onimi, ki jo iskreno v skrbeh za nase narodne interese .. .* — H teh »Obzorovih« izvajan j je razvidno, da je nastala na Hrvatskem v politični borbi neka utrujenost, ki ne iz-ktjučuje, da bi potttični dogodki v doslednem čase ne kreniti v smer, ki se je ie nedavno zdela popoinoma izključena. Čitajte in širite »Slovenski ? I a Izpo^š&iaitev v organizaciji Jč lig v Sloveniji Ljubljanska Jc liga in Izvršni odbor JC lig dravske banovine sta imela inoči oMnl »bor brižna za kulturna društva ki njihovo delovanje. Tega razmerja mora biti konec in če gospodarska podjetja in ustanove kaj zahtevajo od javnosti, se mo na jo rudi zavedati svojih dolžnosti. — Zborova lei so živahno pritrjevali predsednikovim besedam. O notranji organizaciji lige je podal kratko poročilo tajnik dT. V. Murko. Admini-frfrrtifrivrv") de-lo lige -ye -reredno Hko - m- da ga Ii«q lahloo opravlja brez stroškov, je je treba zahvaliti dr. Staretu. ki nudi svojo pisarno t ta namen. Liga se bavi z ne ste tirni, vprašanji na področju zbližanja in sodelovanja bratskih držav in njeno delo ima zaradi tega* velik vpliv. — O delovanju šolskega odseka je poročal prof. Oven in napovedal smotrno organizacijo nadaljevalnega tečaja za dijake prihodnje leto. kakor je bil letos organiziran začetniški dijaški tečaj. — Blagajniško poToC"Ho (blagajnik dr. < A. St«le) kale, da Hga deluje z zelo skromnimi <*rHotnl1hl sredstvi in da je podpor, ki jih prejema samo od banske uprave, mest-| ne oočine in konzulata. mno£o premalo. Razen fega pa tudi Zveza Jč-lig ne kaže pravega razumevanja za najdelavnejše li-ge v nasl dVzavi. feaj ne pošlje niti. kar je bila že zdavnaj dolžna. — Tiskano poročilo o delovanju akademskega odseka je treba še izpopolniti, da naši akademiki ob vsaki priliki, ko je mogoče, manifestirajo svojo privrženost za Češkoslovaško, da imaio zveze s praškimi akademiki ter so dali pobudo za ustanovitev akademskega odseka CT-lige v Pragi in da pripravljajo ekskurzijo po Češkoslovaški. ' ------ 1 V odboru" šo le neznatne spremembe. Za predsednika je bil zopet izvoljen soglasno dr. E. Start. Po občnem zboru ljubljanske lige je bil redni občni zbor izvršilnega odbora JČ-lig dravske banovine Izvršilni odbor je zveza slovenskih lig in je v glavnem istoveten po svojem delovanju in vodstvu.z ljubljansko ligo. V njem ima ljubiianska hga 6 delegatov. . krajevne lige pa po 2 delegata Predsednik je dr. E. Stare — Delegat mariborske lige prof. Šedivv je po da i poročilo o razmerah na naS severni meji in o delovanju njihove lige, ki prinravlja tudi ustanovitev krajevnih lig v RiAah. 3t Lenartu in v Ljutomeru. Izda^ bodo učbenik češkega jezika, sestavljen po moderni češki metodi. Poročevalec je sprožil tudi več predlogov z željo, da bi jih upošteval IO. — Nekaj koristnih predlogov je sprožil tudi V. Bučar: zlasti bi bilo potrebno, da bi bil čftn prej ustanovljen tevrSUm odbor slovanskih dTuštev, da hi vsa slovanska dru&tva smotrno sodelovala. - - Ljubljana. 9 junija Ljubljanska JC-liga je snoci na svojem let. rednem občnem zboru lahko z zadovoljstvom polagala račune o svojem delovanju. Že na zunaj se je pokazalo, da njen občni zbor ni bil zgolj formalnost, temveč obračun delovanja pred javnostjo. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr E Stare, je bil v Kazini. Zhorovalci so pred' prehodom-na dnevni red pozdravili državni zastavi. Predsednik je med zborcva:ci posebej*'pozdravil zastopnika asi. konzulata tafnika Martinka, predsednika Ceske obce Rvško, zastopnika Jugosl.-bolgarske lige V. Bučarja, zastopnika G M ravnatelja Lajovica. predsednika akademskega odseka Jč-lige A. Klemenčiča. predsednika Hubadove župe dr. Švialja rn delegate krajevnih fig prof. Sedivvja iz .Maribora, ravnatelja S Dolarja iz Kranja in dr. R Kvovskega iz NTovega mesta. Zborovale e sta brtJo javno pozdravila pPimator Prage dr. P. Zenkl in častni član :jTnSljanske li^e dr. t) Beneš, bivši čsl. konzul v Ljubljani. Predsednik je' i l^pfen pleternim govorom počastil špomm velikega Masarvka, nakar je posvetil pleterne besede med letom umrlim članom lige ft^erezma Jenko, prof. M. Marolt, D. Saplra, Fran j« Tavčarjeva m dr. I. Lah). Predsedstveno poročilo, ki je objavljeno v tTSkanetn letnem -poročilu, je predsednik še ne&oJiko ifcpopoinH ter naglasi! pomen nekaterih hgrntti akcij. Ljubljanska K0i je prejela več Kovalnih pteem iz Če*&Osk>vaSke rti Vž. nasiti krajev po predavan j* m manifestacijah v številnih naših krajih. Zlasti Ceht znajo* ceniti pomen manifestacij naše javnost! za češkoslovaško, po sebno še. ker je 'do njih orl^lo na predavanjih o bratski državi spontano In ker so se jih udeleievete najširše plasti našega naroda. Kako stvarne temelje ima ideja slovanske vzajemnosti v teh časih ki kako lep ugled si je pridobita Jč-liga v javnosti, dokazuje pač najbolje naraščanje lig v naših krajih. Kaže, da se bodo krajevne Hge do prihodnjega občnega zbora podvojile ter jih bo 18. Kmalu bo ustanovni občni zbor lige na Jesenicah, pripravljajo pa ustanovitev lig 5e v Kamniku. Kočevju, Koniicah ali Slov. Bistrici. Trbovljah in Krškem. Predsednik se je v svojem poročilu dotakni) rudi zelo perečega vprašanja, ki ga je bilo res treba načeti v naši javnosti, namreč odnosa gospodarskih podjetij in korpo-racij do kulturnih društev. Naglasil je. da so gosr>odarskjB podjetja in korporacije dolžne gmotno podpirati kulturna stremljenja lige, ker imajo dolžnosti do javnosti. Doslej so bila nekatera podjetja povsem brez- Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri in v petek samo ob 16. uri (ker večerne predstave radi koncerta odpadejo) KINO UNtON — Tel. 22-21 Po istoimenskem GANGHOFERJEVEM romanu Divji lovec ZADNJA PRILIKA — ZATO NE ZAMUDITE ! Sokolstvo XVII. zlet sokolske župe Ljubljana Vsem društvom udeležencem župnega zleta s Navodila za -župni zlet: Tekmovalci m tekmovalke morajo biti v^soboto 11. junija ob 14. uri 25 min. preoblečeni in pripravljeni za zbor Ce ob času'zbora manjka kak član Vrste, tedaj vrsta ne more tekmovati. x 2.- Slačilnice za vse oddelke so v telovadcih piostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. ~ Z k m ni c se v določenem popolnem telovadnem kroju; v prostih panogah pa v "troj u /.a te- panoge. (Za vsako nepravilnost se zniža vrsti ocena.) 4. Tekmovalci iz vnanjih krajev, ki morajo^., Ljubljani prenočiti, dobe prenočišče zastonj. .5. Skušnje za skupne vaje začno v. nedeljo ob 8 uri na telovadišču Ljubljanskega Sokoia. ....... 6 Slačib * -e v nedeljo bodo za mo?ke oddelke v Narodnem domu. za ženske oddelke '-v poslopju Klasične gimnazije pri Narodnem domu Telovadci morajo biti v slačilnicah ob 7.30, -pripravljeni za odhod k skušnjam. S seboj morajo imeti kontrol-«* iistke. Skušnje so obvezne Kdor ne bo pri skuSniah. popoldne ne bo nastopii^Ob tei priliki bo izvršen poseben, -strog pregled prostih vaj za vse priglašence zleta v Pragi, .......' - . 7. Pregled slavnostuib krojev članstva in naraščaia. .prijavljenega za zlet v Pragi, t ob lu.Sn fštot^i.. rtogar ne bo k pregledu v slavnostnem kroju, bo odjavljen. 3. Sprevod bo ob"ll." tiri s telovadišča. Začetek zbiranja za sprćvođ je pbT'ure prej. V sbrevođu bodo le slavnostni ln telovadni kroji. 9. Javna telovadba začrie poooldne ob 15. uri Deca in naraščaj-mora .biti v slačilnicah pripravljena Za. odhod o bl4. uri, . članstvo ob, 14.30. a 10. Udeleženec *Itta. telovadci jp. nelelo- j : vaeiti morajo imeti, »letni znak, w*r bodo. imeli le t njim doet^p^k vg^m^r^reditvam in na vse prostore«, fiatelovadci ^ dobijo znak v svojih društvih, aji.pa^na dan zleta po zletoihoblagaiPf^cr t^^j^s *w Iz dosedanjih,} jpRav^ k tekrnam, sprevodu in za javnp telovadbo 5e "priglašenih ' okoli tri tisoč telovadcev na§e Supe Z iioeležbo vseh prl^^Serjih bo XVII župni1 zlet nasa zrrlaga V to im^nalVfdenje. 9Vft>vade?^tnb ČI«M^*viff >aT%šfc*!fr hi **d«cl ljubijailiMh sdkdJSkif! dlHitev Obvezne-brve skdini# f«10^drev ItUbltan-ekih društev za župni izlet bodo na ^elova-di§cn tmibrTan^eca SbTola v rtfelednjem vrstnern r6dH: najra^ainilA in" hJrašcaJntee* v četrtek 9. junija ob 18M Sani in članice v petek ,10. jttn4ja ob 19. Oprema telovadna, dečki morajo imeti s ^eboj palice. Vsi in vee točno! Načelništvo Sokolskim družinam v Ljubljani Ob priliki župnega izleta v soboto 11. t. m. popoldne bodo v Ljubljani tudi splošne tekme članstva in naraščaja, h katerim je prijavljenih nad 400 tekmovalcev in tekiriO-valk, od teh okoli 100 i« izven ljubljanski« društev, ki morajo v soboto zvečer po tokmi prenočevati v Ljubljani. Zamdi mnogih prireditev, ki so te dni v Ljubljani, smo navezani izključno na lastno moč in požrtvovalnost "Prepričani smo, da bomo naleteli na bratsko pomoč pri sokolskih družinah v Ljubljani, če jim bomo dali priliko tudi ob tem primeru pokazati pravo šokoUko zavest. Naprošamo sokolske družine, posebno tisto v katerih so tekmovalci- (ke) aji vsaj telovadci (ke) iž vrst članstva Ln naraščaja, da vzamejo v soboto' 11. t. m. enega tekmovalca (ko) brezplačno na prenočišče. Sokolske družine, ki bi bile pripravljene to atoH-ti/se naproSaK). na.i to sporoče v župni pisarni na Tal.oru ttel. št. 27—11) najkasneje do sobote opoldne ter navedejo al! vzamejo tekmovalca ali tekmovalko. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. je razbil sprednji del avtomobila in se je ng*oliXu jjuffliuuurgttr tudi lokomotiva. Šofer, ki i* wmt\ r*«vt9meUMr je ostal pa srečnem naključju nepoškodovan. Po kratkem postanku je vlak krenil dalje. —c Hagotacija Savinja. Vsled poznih razpisov oddaje del te je regulacija Savinje že močno zavlekla. Sedaj polagoma zaključujejo regulacijska dela v tretji etapi v Košnici pri Celju, Že davno pa bi bila morala biti razpisana oddaja del v Četrti etapi na Polulah. Sedaj je banska uprava razpisala oddajo teli del. Javna pismena, ponudbena licitacija bo v ponedeljek 4. julija v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Proračun za četrto etapo znaša 2,256.453.07 din. —c Razstava aa gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji v Celju so danes odprli razstavo risb in ročnih del. Zanimiva razstava j* dostopna javnosti do nedelje 12. t. m. Iz Celja —c Vlak Je usmrtil očeta Irlrlh otrok. Skupina pri regulaciji Savinje v Košnici prj Celju zaposlenih delavcev prevaža gra-mos iz Savinje s samokolnicami k železniški progi in ga tam odlaga. To delo je opravljal tudi 4€*letnl mali posestnik dte-. fan Bokan iz Otovcev ▼ murskosoboškem srezu. Ko je peljal Bokan v sredo ob 10. dopoldne gramoz v samokolmci k železni- .ški- progi in .ga, tam izsul. je zaradi močnega ropota bližnjega bagerja preslišal, da prihaja po progri osebni vlak iz i^iškega. Lokomotiva jfc e vso šilo zadela V feokana in ga treščila v loku veC kot deset metrov daleč. Bokan je "obležal ob progi in takoj izdihnil. Lokomotiva mu je bila zlomila ^ filaHk-in AZflrobila MbahjBkb Cesfa«. Pri vhodu v ta paviljon ga je nozdravil predsednik Druatva za ce^te dr. Vrhunec. Po odhodu z razsta.ve cest se je Rrie« zelo pohvalno izrazil o razstavi irl je i-aiavtt. da se bo tudi v bodoče, kakor se Je doslej, z vso vnemo zavzemal za delo Društva za cecjte. Knez namestnik s:i ie nato ogledal francoski pa vil km. kjer ki prireditvi. Brzovlak povozil konja Kranj, 8. junija Med železniško postajo v Kranju in križiščem železnice s cesto se je snoči pripetila nesreča, ki bi kmalu zahtevala smrtno žrtev. Med 21. in 22. uro ko prihaja v Kranj večerni brzovlak, je hotel posestnik čebul j Ivan iz Komende z vozom pasirati železniško progo, ki se v dnu Gaštejske-ga klanca križa 3^ cesto. Ker so bile za tvornice zaprte^ je-obsta4 in obsedel na vozu, dokler ne bi odpeljal vlak in bi bil prehod čez križišče svoboden. Iz neznanega razloga pa se je njegov kong splašiL, odtrgal od voza in preskočil ograjo. Zdir-jaj je ob progi navzgor brzovlaku nasproti. Med potom je brzovlak konja odbil, vendar je ta še pritekel nekako do sredine kolodvora s hudimi ranami. Voznik Ceoulj Ivaai je pri sunku, ko se je konj odtrgal od voza, padel z voza in se precej pobil po glavi in nogah, tako da je nezavesten obležal. Poklicali so reševalno postajo in je sanitetni avto odpeljal ponesrečenca k zdravniku dr. Fajdigi, ki je ra-njetnea obvezni, nato pa ga je odpustil v domačo oskrbo. Čebulj je nato poklical še živinozd ravnika dr. Bedenka, ki je konja ustrelil, kar je bil preveč poškodovan, da bi ozdravil od udarcev brzovlaka. Obsojeni zaradi Si vlomov in tatvin Maribor, 8. junija Danes dopoldne ob 11.30 se je v razprav-ni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča razglasila sodba v razpravi proti 12 članski tatinski in vlomilski ciganski skupini, 'ki se je vršila v soboto 4. t. m. pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Kakor smo že poročali Je bila ciganska skupina obtožena zaradi 51 vlomov in tatvin, ki"" jih je izvršila v poletnih mesecih tankega leta v Prekmurju in Slovenskih goricah. Obsojeni so bili: 38-Ietni cigan Vin-Cenc Horvat na 12 let robije, 23-letni cigan Josip Horvat na 6 let roblje, 26-letni Ven-cel Cener na 8 let robije, vsi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, nadalje 37-letni Josip Kokaš na 2 leti robije, 18-let-ni Jurij K. na 8 mesecev strogega zapora. 20-letni Adam C. na 2 let: m 6 mesečev strogega zapora, "20-letni Josip H. na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, 25-letni Ignac Cener na 5 mesecev strogega zapora. 20-letni Josip K. pa na 8 mesecev strogega zapora, dočim se bodo ostali mladoletni cigani pokorili v poboljŠevalnici. Senatu je predsedoval s. o. s. Turato, prisedniki so bili s. o. s. dr. Čemer, dr. Kuder. LeČnik, in dr Ažman. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. ;iNO SLOGA — Trfef. SJ-lOj MajrtTrVr kjimiaatoa film-Vv deto slavnega režiserja F rita L. a a g a V glavnih vlogah: 8ILVIA s1d.net, henri fonda Vsi proti enei NI' Naše gledališče ~* * "~ DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 9.: LopoVfčine Red Cetrtekr. Petel*. 10.: Zaprto. Sobota, 11. junija": Senitev. Red B Nedelja. 12. junija: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 13. junija: zaprto Torek, .14. junija: Laznik. Premiera. Izven. Predstava pod milirn nebom na Na-.poleonovem trgu. Začetek ob pol 21. uri. Proaiiera^OpldoniJeve komedije »Laznik« pod milim nebom bo v torek 14. t. m. na Napoleonovem trgru-pred Auerspergovo palačo. Začetek predstave bo ob pol 21. uri. V komediji nastopajo originalne figrure iz commedie dejl'arte. Dejanje je prepleteno -s TjopevKairi!; pevskimi Jn plesnimi vložki ter ^akrobatskimi točkanii. Opozarjamo »a to izredno zanimivo predstavo, ki se bo vr- Hla izven abomaja. Režiser ln inscenator: in^. arh. B. Stupica. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. ojele-r-a-Začetek ob 20. uri Četrtek, 9. janlja: zaprto .v J>. , ^ Petek. lO.r^^pb 15. uri: Rigolettp. Dijaška predstava . po g-foboko znižanih cenah od 16 din, do 2 din. Sobota. 11: Gioconda. Red A. Nedelja, ^2. junijn: Gorenjski alavCek. laven. Predstava na čast udeležencev Trgovskega kongresa. Gostuje g. J. Go-^ stic Ponedeljek. 13. junija: Operna produkcija gojencev drl. konservatorija ^ +*+m Hrepenenje dveh mladih ljudi za srečo in ljubeznijo, Predstave danes ob 16., 19-15 preeanjanih in upropasčenih po zmoti justice, ki Je in 21.15 uri. 1 obsodila nedolžnega človeka na smrt. Položaj naših kinopodjetnikov Zakaj maramo plačevati visoka vstopnino v kinematografih **> Rekordna mestna uvozni na na filme Ljubljana, 9. junija Danes so imeli svoj 3. redni občni zbor člani ZdiTižerrJa~ ktnemaTOgrafsJrth pOtfjefrTt-kov dravske b«no\~ine. Zborovanje jsotvo-ril preolsednik g. Milan Kham. ki je v svojem poročilu oc-rtal delo uprave t pretekli poslovni odjetniki samo v dravski banovini, je bik intervencija ravno tako brez uspeha Namesto da bi bila ta krivična dajateV odpravljena bc uvedena *c v drugih banovinah. Olavno borbo smo vodili proti zahtevam Udružen ia jugoslovenskih dramskih avtofjev (PJDA). UJMA ima pravico pobirati tantieme od predvajane utasbe v kinematografih. Po dolgih pogajanjih so pod-ietniki sklendl z udruženjem ko!cktf\-no pogodbo. Glede zahtev UJDA pa prav /a prav Še teče pravda, kajti še vedno ni odloćeno, ali so njene zahteve sploh upravičene. Pod silo razmer so slovenski podjetniki pristali na kolektivno pogodbo. Združenje je stopilo' v Zvezo kinematografskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije. Na tretji seji zveze je bilo sklenjeno, da bodo kinematografi z Zvezo filmskih zavodov zaceli stavkati, da dosežejo znižanje taks na vstopnice. Do te stavke pa ni prialo. Pereče je vprašanje spremembe uzanc za izposoje van je filmov. Veljavne uzance šci- Tragična smrt 9 letne Medvode, 9. junija Medvode in vsa bJižnja okolica eo pod vtisom tragične smrti, ki je v torek opoldne doletela 91etno delavčevo hčerko Mi-ciko Karserjevo. Njen oče je zaposlen v tovarni v Goričanali in, opoldne mu je hčerka iz Pirnič prinesla kosilo. Takoj ko je oče pojedel, se je deklica vrnila domov. Na cesti ji je privozl naproti 16let- ru voznik Jenko podomače ZbmljOer iz Sve- tja, ki je peljal težko naložen voz opeke okoli 2.500 kg. Jenko je brezskrbno pokal z bičem m kakor zatrjujejo, je po noare-či — po drugi verziji pa nalašč — udaril naproti prihajajočo Kaiaer)evo po obrftZtL Deklica je prestrašena odskočila, a v svojo nesrečo tako nerodno, da je prišla pod konja in voz, ki ja je šel čez giavo ter Ji stri lobanjo. Na kraju nesreče se je- zbrala velika množica ljudi in pozvan so tudi adravnika dr. Cirmana iz Mednega, ki je ugotovil, da dekletcu se utriplje srce, vendar je bila vsaka pomoč zaman, kajti kmahi je mala Marija izdihnila. Ker so nekateri zatrjevali, da je Jenkov fant namenoma udaril deklico in ker je fant splošno znan kot precej lahkomišljen in tudi surov, je orožništvo uvedlo preiskavo, obenem pa obvestilo- državno tožilstvo v Ljubljani. Truplo ponesrečene Kaiserjeve so prč peljali vCeraj z njenega doma v Pimičah na pokopališče v Presiti, pri Medvodah, kamor je prišla sodna komisija iz LJubljane in sicer preiskovalni sodnik dr. Šteta z zapisnikarjem Oernim ter zdravnika dr. Cunder ta dr. Su-her. Truplo so obducirali. Zdravnika sta ugotovila, da je sicer na obrazu podplutba in je možno, da je bila zadana z točam, verjetna je pa tudi domneva, cSa Je dobila deklica ta udarec od zavore zadaj na vozu. Orožniki nadaljujejo preiskavo, da točno ugotoVe pravi vzrok dekličine smrti- Avtomobilska nesreča Medvode, 9. junija V nedeljo opoldne se je peljal na kolesu delavec Prane Rihar iz Medvod. Na cesti blizu prehoda s kolodvora proti lesenemu mostu ga je dohitel avtomobil, ki ga j« šofiraia Zagrebdanka ga. Mihaela Carne-lutti. Gospa je v zadnjem hipu opazila kolesarja in je z vso sUo navrla avtomobil, ki ga je pa na nekoliko spolzkih tleh zasukalo, da je treščil v bližnji konfin in ga Skoraj iaruval, obenem pa podrl tudi Rihar ja. Padel je ■ kolesa in si prebil lobanjo. Gospa je takoj izstopila in pozvala bližnjega zdravnika lr C:rmanu is Mednega, kateremu Je dala obenem 2.000 din za prvo pomoč, in odškodnino, obenem se je pa zavezala, da bo poravnala tudi vse druge stroške. Riharjeva poškodba je bila precej resna in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer se mu je pa stanje že nekoliko izboljšalo. Tat v stanovanju T^rty>vija* 8. junija Nenavaden nočni obisk je imel v noči od Jionetfcijku aa torek strokovni učitelj tukajšnje me*č*nake Sole a. Lapa j ne Ivan, ki stanuje v novi v+h pok-a poftlopj* rrv©-$6* tiske iole. Sredi noči %* je zbudil te §panj« pritajen ropot in koraki po sotH. Spričo vročine, ki je nastopila po lepem vremenu zadnjih dni, je spal pri odprtem oknu Čtm se je g. La-pajne dodobra zdramil, je spoznal, da rroa v posetih neljubega nočnega gosta v osebi eredrznega vlomilca. Na poziv, kdo je in ttj išče ob tej pozni uri v njegovem stanovanju, se je neznanec pognal skosl odprto okno in splezal po lestvi, po kateri je prišel tudi v sobo, na tia, odkoder je izginil v noč. rmel pa je še tolUco časa in sreče, da je pobasal listnico, g učitelja, ki jo ja vnel na mini v. sobi in- t JuHbtki Jb tijo predvsem filmske izpoe>o i c varnioe, katerim so kinopodjetniki izročeni na milo>st trt fTe"fm!<5sf. Združenje jo izdelalo načrtna nove uzance. a ostalo je le pri n«črtu, ker zastopniki filmskih /avodov niso dovolj ?i-vo -intereafrani na st\-»ri. Treba bo čtm pre je uveljaviti nove umnoe. Intervencije proti povijanju meatoe uvozni ne na filme »o bile brez uspeha Ljubljanska mestna občina je celo zvišala uvo/.ni-no na 400 d mi. V Beogradu plačujejo f>krcg 100 din za uvoženi film, v Zagrebu pa celo samo okrog 6 din. Po tem vidrmo. kako rekordno visoke zneake morajo plačevati k i nopod jetniki za uvožene filme v Ljubljani. Položaj kinematografske obrti je od sezone do sezone slabši. Morda bi dosegli izpolnitev- zahtev pri osrednjih oblasteh s pomočjo močne enotne organiz-icije. I/ tajniškega poročila je raz vidno, da >e zdn6?e>nje imelo 55 članov, od teh je B stalno poslujoeih. 1 je zaradi prezidave prekinil obrat, f pa ima pravico za obratovanje aamo za omejeno dobo. VT teku preišn yc poaJovne dfobe so začeli oa novo poslovati Kino Sokol v Ljutomeru, Narodni kino v Brežicah in kino Sokol v Krškem. D© 6. oktobra ie opravljal tajnkške po*4k? g, Rudolf Prešeren, ki je prosil, naj se ga ri/ reši, ker je i/stopil iz odbora Krna Sloge Od tega dne je vodil tajniiške posle pred sednik M. ftflatn. Računsko poročilo je rii*ećrtal biaigajnik g. Alfonz VakscTj. Bflanca i73car.ujc vsoto 6378 din, račun izgube in delčka 15.800 din. upravni stroški so znašali 12.480 drn. Po teh poročilih so prišla na red aktualna eksistenčna in strokovna vprašanja, tako vpra-šanje koncesij, javnih dajatev, izposojevalnic itčno--stjo. *e bo gotovo posrečilo izsiediti r*e>war-nesa vlombkia* K o I. k I> a K Danes: četrtek, 9. junija katoličani: Primož in Felicijan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mosalie Kino Sloga: Vsi proti enemu Kino Union: EHvji lovec I) K ž T R \ K LEKARNE Danes: Mr. I^eustek, Re.sljeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. V vrtincu naglega presnavlJanja in preoblikovanja vsega duhovnega m gmotnega Živimo. Stare oblike življenja se umikajo novim, tu pod pritiskom življenja same&a in zdrave pameti, tam pod udarcem železne pesti. Mafokatera doba v zgodovini človeštva je bila tako bogata na važnih dogodkih in tako polna novih idej, kakor je naše. Veliki pokreti pretresajo svet, ozračje nad vso zemljo je kakor elektrizi-rartO) zdaj zabobni ta, zidaj poči tam, kakor da se je izpremenila zemlja v en .tam velik ognjenik, ki bo zdaj in zidaj izbruhnit. A sredi teh velikih dogodkov, tega iskanja novih potov m novih oblik ureditve medsebojnega živi fen ja med narodi, razredi in poedinet, stojimo mi majhni, kakor smo vedno biti. Dekadenca ra^umništva ni nikjer tako porazna, kakor je pri nas Slovencih. .VaSe ljudstvo je ostalo zapeljano in zbegano, težke gospodarske razmere mn sproti kradejo čas in voljo, da bi naSro pravo orientacijo, inteligenca se pa ni odtrgala samo od svojega ljudstva* temveč tudi od same sebe, izgubila ni samo orientacije, temveč tudi zdravo pamet, razsodnost. Velik del našega razurmrištva se še vedno lovi za nekakšnimi fantomi, oklepa srn starega, trhlega sveta in hodi pota, dišeča močno pO srednjeveškem nazadnjaStva m mračnjaštvu. Kdor bi presojal Slovence po takem razumni št vu. bi ras moral priti do zaključka, da smo prvi za b&com. (ftu ). — T±4&: Poročila. — IS: N: Koncert, fodljeflcega orkestra: FoctrstcT: Fantazija U op. >GorenjsJci slAvPek. _ 14: Napovedi. — 18: Pester koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Kupovanje živil na trgu (ga. Ivanka Veiikonia). — 19: Napovedi, poročila, — 19.90: Nac. ura. — 19.50: Tz»ifjVffufike n^OBti (g. Jože Premrov). — 20: Koncert RVM^Wvc^s o*Mwl. — 1*0.90: PreinoK ju^rr fclov. fM)o^kfkra^"1toficelf^ h. "r5eoČt'"»^a- — 31.4rj: ^flofori in saksofon tploftfe). — 2: Napovedi, poročila. '— Ans^Soe p*o- We. Konec ob 23. url. Sobota. 11. jnnija 13: Plošče sv i rajo kar same, netoj z»W\ nekai.gama. 12 45: PoroČiia. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče svira jo kar nekai zale nekaj zame. — 14: Napovedi. — 16: Ža deioplfal ritfra. Radijski orkester).— 18.«: Pogo\x>r s poslušalci. — 19: Niapove-*. — 19.»:* Nac. hm. — 1950: Preirled sporeda. - 20: Zaman >a po ti toka (g. dr. Aloj*ij Kuhar). — 20.80: Joža Vomrjor^ar: S.O.S. Maka Smodlaka v ko-nkurru). Veoehi rvoom iffm. I«ra*aio oiaml radijrtte i^r. družine, vo-drkič. Mii Porrdof. ji o-j. laapovedi, porb-Zh doo^r konec (im Ralrjjska odceater, Konac oi> 23l m. DNEVNE VESTI — Zn\aroranip delavcev in nameščencev v marca. Po podatkih SUZOR-a je bilo v mar-eu pri Okrožnih uradih zavarovanih 683.800 delavcev in nameščencev, od teh 49.363- moških in 187.982 žensk. V primeri s februarjem je napredovalo število zavarovancev za 31.365. v primeri z marcem lanskega leta pa za 42.678. Največji absolutni porast v primeri « lanskim letom izkazuje industrija tobaka in sicer za 7450 delavcev, javna dela za 5282/ industrija kamenja in zemlje za 5068. >*aivečji absolutni porast izkazuje OUZD v Beogradu rn sicer 99S4, v Ljubljani 5631, v .Dubrovniku 40H4. Povprečna dnevna zavarovana mezda ie znašala 23.08 din in se je povečala v primeri z marcem lanskega leta za 1.40 din, v primeri e februarjem tekočega leta za 0.14 din. Celokupna dnevna zava-rovana mezda je pa znašala 994.68 milijonov proti 374.17 milijonov v februarju odnoaio 384.22 rnilijonovv marcu lanskega leta. Porast znaša v primeri z lanskim letom 13.38^. — Ha/sini. v pristanišča nt Sušaku in v B^kru. Pristanišči na Sušaku in Bakru bosta razširjeni. Delo se bo kmalu pričelo. Razen tega pripravljajo načrte za pre--ureditev pristanišč v Martinsčici« Splitu, Šibeniku, Dubrovniku, Zelenici in Herceg Novem. Denarna sredstva se bodo dobila iz 100 mil jonskega posojila pri Državni hipotekami banki. — Razpisana služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje sduibeno me*»io geo-loca uradniškega pripravnika "VIII. položajne skupine pri tehničnem oddelku banske uprarve. Za to mesto pridejo v pošte v a t ■Sol-virani geologi filozofske fakultete ali rudarski mženrierji. Prednost pa imajo prosilci» ki imajo že prakso iz petrografije. Prošnje ne treba vloži r.i do 28. t. m. pri banski upravi. x — Sestanek delegacij naših borz.-Letošnji sestanek delegacij vseh naših borz bo 17. in 18. t. m. v Novem Sadu, Nat ser stanku bodo proučena vsa pereča vprašanja, nanašajoča se na poslovanje naših borz. f'eški pesnik Jo>ef Hora bo drevi govoric v praškem radiu o svojih vtiekih v Ljubljani in MarilK>ru. Pred njim je predaval o isti te-mi pisatelj Karel Novy. Oboma oeskinm književnikoma so ostali spomini ua ta obisk neizbrisni in se vedno znova vračata k njemu, tako n. pr. Hora v svoji pravkar izišli pesniški zbirki — Naša trgovina z bivšo Avstrijo. Poročali smo že, da so bila v Berlinu zaključena trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. Nemško-jugoslovenska trgovinska pogodfba ostane kakor je bila. Naša trgovinska rx3Bi-semicos, s katero je brez dvoma ustregla vsem številnim prijateljem dobre in lepe mladinske knjige. ^Bisernica«, ki stane elegantno v platno vezana din 40.—, se dobi po vseh knjigarnah. — Prvo darilo ubogim bolnikom v Vojniku pri Celju. V soboto smo priobčili prošnjo najbednejših v hiralnici v Vojniku pri Olju. Njihovi prošnji se je odzvala ga. Antonija štrubelj iz Ljubljane, ki jim je podarila S gramofonskih plošč. Morda se bo našel še kdo, ki se bo usmilil teh reve že v. — Vreme. Vremenska napoved prcvvi, da bo čitanovi'no l^po in toplo vreme. Včeraj fe znašala najvišja temperatura v Splitu r>l. v Dubrovniku 30. v Beogradu 27. V Ljubljani *26V2. v Zagrebu in na Visu 26. v Mariboru 24.2, v Sarajevu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.5, temperatura je znašala 14. 3— Ganljiv prizor usmiljenja reveža z revežem. V Beogradu živi rodbina Zofije Kis iz Bihnča. Mož je bil delavec t>a je pred dobrim mefeecehl umrl in zapustil ženi Sest nf-pre>kr!>! jc;r"h c*. roru-ev. l'horra žena bi bila morala z otroi"-:či na cesto, ker ni mogla p"ac*-*v;i-* na i'■ni'i;ne. pa so ie je usmilila rod bina č'eha Evgeha Vleka, ki ima sam il nepreskrbljenih otrok in je zasebni uradnik, tako da živi v zelo lesnih razmerah. Tudi na tem Ganljivem primeru vidimo, da samo revež razume reveža, ker sam ve. kaj se pravi živeti v bedi. -r 47 zločincev pred sodiščem. V Bjelovaru še je pričela v torek obravnava proti 47 zločincem, k imajo na vesti okrog 800 vlomov in razbojnistev. O&odovancev je okrog 200, škoda pa znaša okrog milijon din, — Samomor ugledne ruške emigrantKo. V Mitrovici si je končala v torek zvečer življenje soproga, in žen jer ja. Sergeja Skle-vickega. Skočila je v Savo in njenega trupla še niso našli. Pred leti se je ločila ed prvega moža in vzela inž. Sklevickega. Njun zakon je bil zelo srečen. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — Moški! V Vasem interesu »tajte oglas Vi-Ha-Ge v inseratnem delu. Iz L)ubijane —lj Ljubljanskemu občinstva, obiskovalcem vele*ejbia, udeležencem trgovskega kongresa! Akademski pevski Zbor v Ljubljani, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, priredi jutri zvečer ob 20. t veliki unionski dvorani svečan koncert ob priliki III. vsedržavnega trgovskega kongresa. Na sporedu je slovenska narodna pesem iz vseh časov in vseh krajev naše domovine. Koncert bo vodil zborov dirigent France Marolt. — Ne zamudite te prilike in pohitite z nakupom vstopnic v pred- prodaji na univerzi v vratarjev! loži. Tam se dobe tudi koncertni programi, katerim cena je 1 dih. u— Ljtlb»jan*kemu pretfhralsrvtt! Nas« mesto bo te drM imelo prvič priliko, da pozdravi zastopnika trgovskega stanu iz vse držav« in tUdI veliko skupino trgovcev iz bratske Bolgarija, ko se zbero na n. kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavij*. LjubljAna bo z veseljem sprejela nad 4000 gostov Iz trgovskih krogov in jim izkazoval* vso svojo gostoljubnost, ker se popolnoma zaveda velikega pomena obiska tako važnega stanu. Vabim l*atflike hiš in vso prebivalstvo, da v čaat udeležen -cem m. kongresa trgovcev okrasi hiše in okna S zastavami 10., 11., 12. ta 18. t m., torej v potok, soboto, nedeljo in ponedeljek, ko se bodo gostje mudili v nsJom mestu In okolici. Podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnih ar, L r. —lj Akademiki slikar Lojze Dollnar, ki ima svoj atelje v Beogradu, je izdelal Adamičevo poprsje, ki bo postavljeno v park pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi" ulici. Tako imamo sedaj na pobudo naše Glasbene Matice V Ljubljani deseti spomenik naših skladateljev. Emil Adamič je bil bre2 dvoma najplodovitejši in najpopularnejši slovenski skladatelj, zato je" spomenik tudi V polni meri zaslužil. Slavnostno odkritje bo v soboto, dne 11. t. m. ob pol 7. ure zvečer in bo združeno s koncertom Hubadove pevske župe, katerega spored izvaja 11. včlanjenih zborov, sodeluje pa 500 pevcev in dekliški zbor n. meščanske šole v Ljubljani. Opozarjamo na odkritje in vabimo vse naše občinstvo, predvsem pa številne prijatelje bla-gopokojnega slovenskega skladatelja, predvsem zastopstva nadih kulturnih in glasbenih organizacij. Sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj Papa Danilo bo prihodnje dni slavil Bflletnico rojstva. Proslavil bo ta znameniti dan svojega življenja z nastopom v operi* Natančnejše podatke bomo objavili pravočasno, že zdaj pa opozarjamo njegove številne častilce na redko slavje, združeno seveda z obligatnim jubilejem kot se spodobi. —lj Kopališče Ilirije odprto. Letos so bazen kopališča Ilirije prepleskali po novem nemškem sistemu in vodo v njem kontroliralo vsak dan zdravniki Higijenskega zavoda, tako da so lahko kopalci v tem pogledu brez skrbi. Kopališče je odprto že več dni. a mnogi tega ne vedo. Vreme je krasno, čez dan vroče, tako da je kopanje zelo prijetno. —lj Se en nastop naših najmlajših učencev glasbe na šoli Glasbene Matice. Jutri v petek zvečer nastopijo v veliki Filh. dvorani učenci šole Glasbene Matice, ki po-sečajo klavirski pouk pri prof. HraševČevi, šesekovi. šmalcevi In prof. Soncu, violinski pouk pa iz Šole prof. Ivančica in Pfeiferja. Na sporedu je 22 nastopov, začetek točno ob *4 7 Zvečer. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —lj Režiser Primožič Robert Vodi letos operno šolo našega konzervatorija. Svoje uspehe bo pokazala operna šola v ponedeljek 13. t. m. ob ** 9. uri na produkciji V opernem gledališču. Vsako leto SO bile operne produkcije izredno obiskane in imele izredno veliko zanimanje s Strani občinstva. Isto pričakujemo tudi letos, saj je spored zelo zanimiv, poživljajo ga tudi razni plesi, ki se izvajajo med posameznimi opernimi ■*»*™rami P lose j« uvežbal ina> Golo vin Peter. Muzikalno vodstvo imata prof. Karel Jeraj in dr. Danilo Avara. Pred-prodaja pri dnevni blagajni v operi. —Ij Škerjančeva najnovejša skladba: Trio za violino, violo in violončelo se bd* prvič javno izvijala na produkciji Komof* ne šole ljubljanskega drž. konservatorfja v ponedeljek, dne 13. t. nT. ob % T. av. ^ Filharm. dvorani. DeTo izvajajo: Burger Kajetan, Marin Ladislav in Ravnikar Adolf. Poleg skerjančevega tria se izvaja se Havdnov klavirski trio v e-doru fn Faofe-jev n. kvartet op. 115. Spored v knjigarni Gl. Matice. —lj Razstava ris* fn ročnih dej, ki se jih izdelali učenci hi učenke državnega učiteljišča in državne ssnsk« realne gimnazije v Ljubljani bo odprta v soboto, IL junija od 8 do 12 m 15 de 1» ter v nedaljo 12. junija od 9 do 12 . Razstava bo ve JE. nadstropju državnega učiteljišča, Resljeva cesta 10, vhod na moški aH na ženski strani. Starši in prijatelji šolske mladine se vabijo, da si razstavo ogledajo. Vstopnine ni. s— VsedržavMi trgovski kongrea Zo*rojenje trcnvctv obteJc*: Bolaafiki gos^a ter prvi ideteasikt vsedrtavsaga trgerske** kongresa pri*po v Ljobljano ie t petek M*. t. m. i brzovlakom ob 9.30. ori. Trgovci tor os to! o obrisstvo se naprošajo, da se tega efL eijelnega sprejema udeleže ▼ čim večjem številu. Hišne posestnike vljudno naprošamo, da v sefastiiev gestev vtearttvaeg* tf-ffotekeca kongresa ifesesljo tasfave. Uprava. —It Rokavfee ***avf*e — Karnienik, n*. botičnfk. —lj Zanimati vas mora cerkveni koncert, ki ga izvajajo naslednji umetniki: Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), Aleksander Kolacio (bariton), Pavel Rančieaj (orgle) m Ljubljanski godalni kvartet, ki ga tvorijo gg. Pfeifer, S&ullČ, SusterŠlč in Mol« ler. Spored je izredno zanimiv, izvajalci odlični. Izvajajo se dela domaČih skladateljev Dolinarja, Kimovca in Premrla, iz tujih literatur so na sporedu: Mozart, Havdn, Beethoven. Bach, Reger, Wolf, Gounod, Bo. asi, Marx, Cesar Franck in Dali Ahace. Na sporedu so popolnoma nove točke, pri nas ie neznane, pa tudi mnogo najlepših, naj« priljubljenejiih cerkvenih skladb. Koncert bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob S. uri zvečer v frančiškanski cerkvi. Sedeži se dobe v knjigarni Gl. Matice. —lj Seslja špargljev, vsak dan sveže. Žlahtne, domačo beluoo servira gost fina pri Slepem Janezu! —lj Združenje trgovcev prosi ljubljansko trgovstvo, da v čim večjem številu poseti vse prireditve v čast gostom vsedrŽavnega trgovskega "kongresa. Posebno pa vabimo trgovstvo'. da poseti v soboto zvečer dne" 11. t. m. ob 20. url družabni sestanek v čast Bolgarom v hotelu Bcllevue. Uprava. —lj Občinst™ se obvešča da prevzema in izdaja postaja Ljubljana gorenjski kolodvor zopet Vse vrste vozrrvnilV pošiljk neomejeno za vse stranke pod enakimi pogoji brez razlike. Iz Maribora — Kraljev spomenik pri Sv. Troflci. Prijazna slovenjegoriška vas Sv. Trojica se mrzlično pripravlja na dan. ko bo odkrila lep spomenik kralju Aleksandru I. Uedini-telju. Ta praznik veselja m narodnega zanosa bo 19. junija. Ob prniki slovesnega odkritja bo tud1! telovadni nastop tamkajšnjega Sokola. — Drevi »Divji lovec«. V tukajšnjem Narodnem gledališču bo drevi predzadnja uprizoritev Finžgarjevega »Divjega lovca«. Predstava je za red C. — Delo dobe. Mariborska ekspozitura Borze dela nudi takoj zaposlitev perfektni kuharici, natakarici in trgovski vajenki. Pojasnila med uradnimi urami. ' — Sirah med prodajalci preprog je povzročila nepričakovana racija tukajšnje policije v barakah Dajnkove ulice. Zrumo je, da se tam zadržujejo prodajalci prefirog. ki nimajo za to dovoljenja. Aretiranih je bilo 10 takih prodajalcev. — Gostovalna turneja našega gledštUšča. Člani Narodnega gledališča v Mariboru gostujejo z izborno in zabavno Wentzlovo veseloigro »360 žena« v petek dne 10. junija ob 20. v Slovenski Bistrici v hotelu »Beograd«, v nedeljo 12. junija ob 20. pa v Rušah v Sokolskem domu. — Baletni večer v Tnariborškem gledališču bo prve dni prihodnjega tedna, na kar opozarjamo vse ljubitelje plesne umetnosti. — Protituberkuloma liga v Mariboru pro= si vse trgovce, industrijce, obrtnike, župne urade, sole itd., da čimprej predlože Obračune nabirarfiih akcij letošnjega Protitu-berkuloznega tedna. Pt. liga v Mariboru Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI NAKUP oblek perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P R E S K E R, Sv. Petra costa 14 .MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri Aftdlovic, zaloga pohištva, Komeđskega ui. 34. 1615 Kil SEJE VEČBARVNE J UOOG U ATIKA MOŠKI! 2A ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE IMPOTENCE ter aa o jačan je spolne funkcije poskusite originalne hormonske VI-HA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din $4.—, 100 pilul Din 217.—, 300 pilul Dih 560.—^ G-laVfii de pO Farm.* Kem. Lahorato-rium Vl$ - V*1T, Zagreb, Langov trg S. fUg. 8. br. 268fc6-3? Projektanti In gradbena Oglejte si na velesejmu aa paviljonom »Nc nov način gradnje železo betonskih rebričastih stropov z opaznimi nosilci sistema „UM£K" . Naročila, pojasnila in detajlne kalkulacije pri gradben, podjetju Ing. Anton UMEK, Ljubljana, Tumograjaka 4; tel. 31-88. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Din »Adler« pisalni stroj skoro nov, naprodaj. Aleksandrova c. 7ftt levo. 1641 Krasne starinske mobilije in peraijake preproge (tepihi) zelo ugodno naprodaj. Ogled v razstavni dvOrafal tvrdke O. Mathlan od 8.—12. in od 3.—t. lire. Tvrfteva e* IS (dvorišče). Naprodaj tudi raime starinske oriJentalske vaze, sliko« ure, svetilke itd. Ogleda aa pri tvrdki Eberle, juvelir, Mestni trg 17, Ljubljana. 1604 inFORMACJK NajmarijU zriesek 15 Din Beseda 1.^ Din, daVek posebej. IZJAVA Podpisani Stupica Josip star., posestnik, .sedlarski* jermenar- jki in torbarski mojster v Ljubljani, Slomškova ul. 6. s tem Izjavljam, da ne pripoznavam aobenlh obveznosti, ki niso bile narejene na podlagi mojega po* oblastila in sanjo nisem plačnik. — V Ljubljani, dne 6. junija 1938. — Stupica Josip, star. ^650 DOPISI ki se odlikuj* ftttebno i analizo človeJkcga značaja, dela na strogo znanstveni basi giifologijt in daje vsakemu za nastopa toč t do-gtdke pismene nktrete, ki Vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani, hotel »SOČA*, t*. Petra c, vsak dan Od 9.M12. dop. (o od » *r—19. pop. Odgovarja tudi na dollo kotesponden cc V Ljubljani ostane do dne IT, t. rn. mora v najkrajšem času sestavki poročilo o) celotnem uspehu letošnjega tedna in ja zato zaključite v posameznih akcij žu nujno potroboav — Jvf&s? *diar. Speof pvatekle nafi ya v Braundvajgu pn Racah izbruhnil' v gospo-darskeia^ poaiopju Marije Dikančeve oganj, ki je domačijo do tar upepelrt. -i"b«estrrica trpi preko 20.000 din Škode. Požar jat aaanil. zaradi isker iz dimnika. —i Mariborski sport. Tukajšnji Motoklub -PdsVarjavr ***** v irolfljfr V9. jm* a^av toc^%mino 4*t%w trn progi EurMrii Jb> rlj oh Paavjfi T& tvMjo sv rat prr*g\: Ce~ 1 je—&Mrvbor bdlesanŠEM , ko pa ja nastopil jfzaiL so bOi tri^e dnevi oroc^. še posebno trot je** da* jm pritiskala ve* dan aezndana sopara tako. da smo v strahu čakali, da pride do hude nevihte. Zvečer okrog 21. je nastala tema, čtOe « je «f Kleca bobneče grmenje, ki se je~ vedno hitreje približavalo aemiškim gorieasn. Naenkrat se je vlila silna ploha med strašnim grmenjem. Okrog poldesoto je strela udarila v blev posestnika Martina Skale, Mladica št. 4. Hlov ye bil v hipu v plamenih tako, da so komaj živino rešili, le enega vola je strela oplazila, da je takoj poginil. Gasilska Četa je bila stopila v akcijo, da je preprečila, da se niso vnela sosednja poslopja. Prihitela ja na ponic* tadi gasilska četa iz Stransko vasi. Skala ima škode 40.000 din, zavarovan ni bil. Zadnji * bi že bil, da bij»oaostnike prisilili, da aa^arujejer protiTjasssru. •s* V.« — Maribor, 9. junija JTa tttolCDtftncr soboto je bil v črni pri Prevaljah pred neko gostilno zaboden 23 i«+TTf jEadtBBt Nisaotrisr,. ki- ga, jer nekdo- zabodel TtanKoaetf v aroe ttr je kmalu nato iatHBnil. Prt' pretepu ja aH', ran jen tudi- Antun Globočtnst, ki so ga morati spravita v tamo&ajo bolnicoc Orožniki so napravili praiskavo in ugotovili, da je dobil pokojni Bvapotnik HT sunkov po vsem telesu, od Coh sta bala« dva: smrtonosna. V zvezi s pretepom so aretirali 6 pretepaoav, a glavna krivca sta pobegnilsa Včeraj pse sor ju na begu meti aoatssiiorn ta Zavodnjo aretirali. Bila^ sta to 2Sletr.i delavec Franaa Kodrun i» Snatacija in 23 letni delaven* »rance Zalaar isr Bogiuija Pri Kodrunu đfr našli okrvavljen nc* in js tudi; priznal,, da? je zabodM' OH so ga sodJačiL — Drzno tatvino sta pred dnevi zagreši-la dva neznanca v hiši Lize Pratnikar v Zgornjem Javorju. Posestnica je bila doma z 19 letno hčerko, ko sta prišla v hišo. Ob grtrŽnjhh sta pregledala prostore in odnesla 85 din, veliko množino mesa in drugih živil, kar sta paf V kratkem Čzrsu našla Nato sta izginila in ju Še niso- izsledili. 2ena: Zakaj ne vržeš temu beraču z lajno dinarja? Mož: Jaz ne mečem denarja skoafi okno Eno uro pri graSologn Karmahn Grafologtfa Ima tttfH svoj praktičen pometi Ljubljana, junija Ko je tokrat prispel v Ljubljano slovenski grafolog Kar mah, ga je drugi dan po njegovem prihodu obiskal tudi naš poročevalec. S prikrito radovednostjo se je podal k njemu, da mu razkrije zanimivosti graf ologije in more- p|| biti nekatere skrivnosti iz pestrega živ .jenja grafologov, ki bodo nedvomno zanimalo tudi čitatelje našega lista. Kar mah jo sedel za mizo. Pred njim so ležali razgrnjeni razni rokopisi, na njih pa veliko povečevalno steklo. Po ljubeznjivem sprejemu sva se zapletla grafolog in poročevalec v živahen razgovor. Grafologija je že precej stara veda, čeprav so jo praktično z znanstvenega stališča pričeli uporabljati šele pred nekaj desetletji, ko se je prvi resnejSg pfičel 2 njo baviti Lombroso. Grafologu je strokovna knjiga slab pripomoček in je vsa znanost Zftpopadefla v pri-rodnem talentu vsakega pravega grafolo-ga. Izvzeti so seveda hiromanti, ki jim je grafologija le maska in ki včasih zelo kvarijo ugled grafoloske vede. Deli se pa grafološka veda na več panog, na medicinsko, krtrriihamo. ek^lperinientalno. Spijonažno gfaforOgijo ih tako dalje. Mod znamenitejsimi grafolOgi je dr.-Kl«-ges, ki se je zanimal pred vsem za medicinsko grafologijo in dosegel prav lope uspehe, nadalje pariški grafolog Scner-man, ki se bavi s kriminalno grafologijo težjega kalibra in je danes zaposlen pri vodstvu pariške policije. Njegovi odlični sposobnosti so zaupali tudi preiskavo raznih rokopisov v znani aferi Staviskega, ki je zbudila ogromno zanimanje po vsem Svetu in v kateri je prav Schertnann svetlil marsikatere temne momente. Grafolog dr. Pulver pa se bavi- bolj s spijonažno grafologijo in se pri njem »popoln ju je ta znanstvena in eksperimentalna grafologija Da ni grafologija zgolj humbug, nam dokazuje že dejstvo, da jo danes praktično uporabljajo tudi najviSja državna oblastva in sodišča zlasti v primerih, ki jih Še tako spretno policijsko oko ne mora razjasniti. Mnogi odlični in \x>dilni državniki so posvečali mnogo pažnje na grafoloske ooene in upoStevali' dane jim nasvete. Grafolog ne oceni nar podlagi rokopisa le značaja posameznika, namreč more' enako Z veliko točnostjo ugotoviti njegovo rta-gn^eaost do bolezni, sposobnost za zakon, naklonjenost do kateregakoli poklica in vse drugo, kar je v zvozi a-vsakdanjim življenjem in duševnim- doživljanjem človekovim. Grafolog ugotovi iz rokopisa vse solnčno in senčne strani človeškega značaja in so njegovi nasveti čestokrat dragoceni, ter so rešili že marsikaterega posameznika zla in nesreče. Dobra grafologova ocena je Č\r>-vekov1 načrfc. po katerem se more ravnati. Pričela pa se je zadnje Čase grafologija Uveljavljati tudi kot zelo koristno sradatJPti pred5 zakonom;. Svarilni nasveti dobrega* grafelkgs so^-t^olli ŽV prvmnog* asi sFain o in zaročenke pred nesrečo v zakonskem življenju. Na podiagi* roloaniaov točno ueyv tovi grafolog, če sta duši, ki nameravata skupno« Življenjsko pot, sorodni ali ne. Ime slovenskega grafologa Karmaha je med imeni popu4#r«ih grafologov. Bogata je njegova p*aksaj.in ga ai skorr vadjegar mesta v nafti državi, kjor ne bi Karmaha visoko. cenSii. tehtni pa*o pi ifSM v katerih si je Karmah dal najlepše spričevalo. Mogel bi povedati še marsikaj, toda zaradi pomanjkanja prostora je potrebno te še ugotoviti, da naj ljudje ne smatrajo gra-fologije za nekaj površnega ali koriotokj»v-skega. narnroe aa 4ej ^*a«ft popolnoma zaupajo, kakor jI zaayaja> aaattSa ki marsikateri drogi. CIME r it.a Tudi Vi boste presenečeni nad učinkom CIMEAN kotne kMiOse gladka in mladostna. CIME AN Vam je Kota i —.. j." <+t*ii4 ;i\ a/'a. « - j .j - - - »obe \o SAFGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Slovenska soba na berlinski razstavi Mednarodna obrtna razstava v Berlinu je bila slov« otvorj ena 28. maja Ljubljana, 9. junija Na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu smo častno zastopani. Zastopnikom nažega obrtništva, ki so se udeležili otvoritve razstave, se ni bilo treba sramovati. K otvoritvi razstave je poslala Zveza obrtnih društev 9-č)ansko zastopstvo s predsednikom J. Rebekom na čelu. Delegati so potcvali skozi Prago, kjer so se ustavili za en dan. Otvoritev razstave 28. maja je bila zelo slovesna. Delegati iz vseh držav, ki so zastopane na razstavi, so se zbrali v tako zvani častni iazstavi, kjer je zdaj reprezentativna razstava najboljših ter najznačilnejših cbrtnih izdelkov vseh držav. Zadnjega maja je bilo ocenjevanje razstavljenih izdelkov, a naše obrtne organizacije Se niso dobile sporočila, ali so bile nagrade pri so j ene tudi našim obrtnikoin. Jugcslovenska razstava je v okrogli dvoranici na koncu prostorov, ki s<> določena inozemskin1 razstavi jalcem, in ob nemški razstavi. Prostor je lep in razstava napravi ugoden vtis, tudi ko si obiskovalci ogledajo že vse razstave drugih povabljenih držav. Naši izdelki so vzbujali celo malo zavisti. Zadnji dan pred otvoritvijo še ni bilo skoraj nič urejeno, ke.r naši prireditelji niso mogli dobiti delavcev. Delati je bilo treba vso noč. Vsak nepristranski presojevalec mora priznati, da je ju gos lo venska razstava res lepa. urejena harmonično v enotnem slogu ter da so razstavljeni izdelki kvalitetni. Jugoslavenska, razstava se deli na tri koje, sobe. ki v njih razstavljajo slovenski, hrvatski in srbski obrtniki ter v obrt- niško delavnico, ki je sredi prostora. V sobah so razstavljeni najznačilnejši izdelki obrti posameznih pokrajin. Razstavno gradivo je razstavljeno tudd v vitrinah ob kojah; z njim je prikazan kulturni razvoj naših obrti od preprostih kmečkih in rokodelskih del do modernih obrtnih izdelkov. Pozornost budi prikaz visoke stopnje srbske kulture v cerkven arhitekturi, slikarstvu itd. že v 13. stoletju. Prikazano je tudi, da so naše Bloke domovina smuči. Na razstav1' je zastopanih 40 slovenskih obrtnikov, ki so izdelali vzorne izdelke po načrtih arhitekta D. Serajnika in delno po načrtih arh. G. Ogrina. V slovenski sobi so razstavljeni izdelki, ki izražajo slovenskega duha z namernimi motivi in folklornimi posebnostmi. Razstavljeni so pa f le moderni izdelki z uporabo starih motivov. Zastopani so ključavničarji, mizarji, pečarji, tapetniki, vezilje, kleklarice (gospodična celo klekla čipke pred razstav-1 jalci), tesarji itd. Pozornost bude naše folklorne posebnosti, majolike, butarice, kmečka peč. krasen fotelj iz ovčjega krzna in z lepim narodr.im ornamentom itd. Naši obrtniki, ki so obiskali razstavo, so bilj navdušeni nad razstavami mnogih drugih držav — nekatere med njimi razstavljajo seveda v mnogo večjem obsegu kakor mi — vendar so bili zadovoljni z našo razstavo, pa tudi ponosni so nanjo. Prve dni je bila prirejena cela vrsta strokovnih kongresov, in sicer za 14 obrtnih strok. Obrtna razstava v Berlinu ■— čeprav prihaja tu in tam nekoliko preveč do izraza nemška propaganda — pa zasluži tudi zdaj, da si jo vsak ogleda. Ilirija v srcu Evrope leži •.. Kaj vse vidimo in izvemo na lepo urejeni cestni razstavi na velesejmu LjUibljana, 8. junija Da leži Slovenija v srcu Evrope, postane marsikomu očitno šele na cestni razstavi, kjer spozna, zakaj je bil ta lep i L košček sveta že njega dni svetovno križišče — že tedaj, ko je držala skozi naše kraje jantarska pot od Jadranskega morja do Baltika. Na cestni iazstavi nam stopi živo pred oči, zakaj so držale rimske ce- ste skozi naše kraje in zakaj je pozneje Napoleon posvečal tako veliko pozornost graditvam novih cest v Iliriji. Tedaj, ko je pel naš prvi pesnik, da Ilirija leži v srcu Evrone, še ni bilo treba prirejati cestnih razstav: dovolj so se zavedali, da so ceste, ki vežejo tako pomembno mednarodno stičišče s svetom, srčne žile pokrajine kot organizma. Morda ste prezrli na cestni razstavi v paviljonu M izredno poučen napis: Na svetu je okrog 40.286.573 avtomobilov ter odpade 1 avtomobil na 51 ljudi. V Jugoslaviji je pa samo 12.768, avtomobilov in odpade po en avtomobil na 1.172 ljudi. Ali ni že s tem povedano vse?„ Povpreček na vsem svetu je ugodnejši kakor v naši državi sami. Zakaj pri nas ni bolj razvit avtomobilizem, jf1 na dlani. Oglejte si vsaj nekaj kart ali reliefov, ki tako nazorno prikazujejo, kako nepopolno je naše cestno omrežje! Videli boste, da so nekatere naše pokra jinice povsem odrezane od zaledja in pomembnejših mest. Največja nesreča je pa, da Slovenija nima direktne zveze z morjem. K sreči so prireditelji razstave temu življenjskemu vprašanju Slovenije posvetili primerno pozornost, vprašanju jadranske ceste. Razstava nam sicer prikazuje cestne razmere v vsej državi, če je pa posvečena posebna pozornost Sloveniji, je samo po sebi razumljivo. Tudi najstrožji presojevalec mora biti zadovoljen s splošno ureditvijo razstave v paviljonih in ob njima. Zunaj so prikazani vsi moderni vzorci cestišč, ki so jih zgradila naša in inozemska podne tja. Opozori- ti je treba tudi na razstavljene prometne znake, kakršne predlagajo naši strokovnjaki. Uveljavljeni prometni znaki niso vzorni in ne vedno dovolj vidni, zato predlog zasluži, da bi ga na pristojnih mestih upoštevali. Obiskovalcem je na cestni razstavi najbolj vftaft v paviljonu M. krjer so vse koje v resnici okusno urejene. Toda razstava ni le okusna, temveč tudi učinkovita. Po-aetano prepričevalni so v kartah in reliefih ter v Številkah naasorno prikazani primeri, kako je Slovenija odrezana od morja in sveta, kako slab pristop ima Pohorje, kako nepopolno je cestno omrežje na severni meji in da je Prekmurrje še vedno odrezano od Slovenije. Razstava nas tudi opominja, da je Slovenija odrezana cd Hrvatske, da ni prometnih zvez med Mariborom in Zagrebom in ne primerne cente med Ljubljano in Zagrebom. Ko imaš vse to pred očmi,. ti postane vprav tesno pri srcu. Seveda nas nekatere karte in reliefi toiižajo z deli, ki so že začeta ali ki se nam obetajo v dogledni bodočnosti. Mnogo obeta prikaz jugoslovenske cestne šestletke. Toda rdeče črte. ki kažejo že končana dela, so še zelo kratke in najkrajše so v Sloveniji, med tem ko so zelene črte. ki kažejo projektirane ceste, še izretžuo dolge, v oddelku Avtomobilskega kluba se rxn*čimo, da pri nas ni moderniziranih nitd Še 3% cest. V koji, ki nam prikazuje zgodovinski razvoj oeate od ste- Zračunali so, da bi lahko s prihranki pri moderniziranih cestah Ze v enem samem letu zgradili po 100 in 100 km dolge moderne ceste. Kritika sedanje cestne politike je tudi zelo učinkovita, zlasti slika, ki kaže komisije pri delu, in slika, ki glasno govori, da ceste tem bolj propadajo, čim bolj jih >grade< pri zelenih mizah. In tista uradna pot, odnosno romanje od Pon-cija do Pilata, preden začno delati na cesti! Nekoliko zagrenjen vstopa obiskovalec še v paviljon N, ko se je zamislil nad našo cestno mizerijo. V paviljonu N se pa moramo zopet dotakniti naših nerešenih vprašanj in ne uresničenih načrtov. Predvsem poglobitev železnice v Ljubljani. V sosedstvu razstavlja gradbeno ministrstvo gradivo, načrte in slike končanih deL Ne morejo se postaviti z velikimi državnimi deli v Sloveniji, ker grade velike mostove, železnice, pa tudi ceste predvsem pod južnim solneem. Izredno mnogo so naredili tudi pod južnim solncem Italijani, kar vidimo po njihovi razstavi. V tem paviljonu je prikazal tudi inspektorat nemških cest z velikim mocelom (ki je bil tudi na svetovni razstavi) sistem nemških avtomobilskih cest. Posebno pozornost zasluzi razstava industrije (cementne. kamnoloma itd.). Zbranega je mnogo dobrega razstavnega gradiva, ki prepričljivo dokazuje izredne prednosti tlakovanih cest. Stvarno je tu- ze v pragozdu do moderne avtomobilske ceste, se človeku vsdli misel. da. se je pri nas življenje ustavilo ter da bomo morali hiteti, če bomo hoteli dohiteli, kar je že v nekatenh državah — zgodovina. Da, zgodovinski razvoj bomo morali šele dohiteti. Kakšno škodo trpimo zaradi vsega tega, nam zgovorno kažejo nekatere karte. di prikazano, kakšne prednosti imajo na, razne načine tlakovane ceste. Cestna razstava v resnici zasluži, da se obiskovalci na nji najdelj zadržujejo. Ze prve dni se je izkazalo, da je cestna razstava v resnici aktualna ter da je njena aktualnost pravilno naglašena. 10 zapovedi za zakonske žene Društvo i«\\<štral>kih deklet je izdalo nedavno elefet zapovedi za zakonske žene. Vsak z.J.kon bo baje srečon. čc se l^odo žene vestno ravnale po teh zapovedih: 1. Vzdržuj svoj in svojega moža tlom v redu — poceni. 2. Zanimaj ?p za njegovo delo. 3L Vzgajaj sama otroke. 4. Skrbi v prvi vrsti za -voje adravje na ljubo možu in otrokom — toda ne bodi ^iftna in ne tarnaj, kadar ti nie ni. 5. Ravnaj s služkinoo kekor s olove^kim bitjem in ne pritežuj se možu čez njo. No- benejja moža ne zanimajo običajne skrbi v zvezi z gospodinjstvom. B. Bodi po m ožino-ti vedno dobre volje. 7. Čitaj knjiep in novine in zanima i 66 za dogodke izven svojega doirn. 8. Bodi mikavna. Xc nosi doma starih oblek in copat. 9. Ne hodi snob. 10. Ne godrnjal. Protiletalski topovi Protiletalsko topništvo strelja na letala v višini od 2.000 do 5.000 m. Ti topovi imajo veliko začetno hitrost in izstrele do 20 granat v minuti. To je najučinkovitejše sredstvo protiletalske obrambe na suhem. Protiletalski topovi imajo kaliber 7 do 9 cm. manjši pa 3 do 4 cm, a ti streljajo hitreje. Organizirani so v motorizirane baterije in vode. Vsak vod ima tudi žaromete, da morejo topovi streljati tudi ponoči. Delovanje baterije je mehanizirano tako, da vseh 6 odnosno 8 topov istočasno pomeri in ustreli, da je tem večja verjetnost, da bo sovražno letalo zadeto. Moderni topovi so v primeri s starimi zelo izpopolnjeni. Med svetovno vojno je bilo treba 1.500 do 2.000 strelov, da so enkrat zadeli letalo, zdaj ga pa zadenejo že po 20 do 30 strelih. Protiletalsko topništvo se vežba s streljanjem na tako zvane rokave, privezane na letalih. Vsak vod brani prostor v dolžini 10 do 15 km. Protiletalsko topništvo pogosto izpolni svojo nalogo že z navzočnostjo, čeprav letala ne sestreli. Ono namreč onemogoči sovražnim letalom spustiti se nižje in tako piloti ne morejo opazovati razporeditve vojske, niti napadati ciljev na zemlji, kajti iz višine 4.000 m letalsko opazovanje in bombardiranje skoraj sploh ni nevarno, žarometov protiletalsko topništvo nima sam0 zato, da bi ponoči razsvetljevalo cilj. temveč so tudi dobro orožje v pravem pomenu besede. S tem. da obsevajo letalca. mu preprečijo orijentacijo ponoči in podnevi ter ga prisilijo pred opazovanjem s tem, da vržejo poševno na cilj širok pramen svetlobe, zaradi katerega letalec ne vidi na zemljo. Hladna električna žarnica Novo električno žarnico, ki skoraj ne izloča nobene toplote, sta izdelali istočasno dve ameriški električni družbi, VVesting-housova in General Electric Companv. Princip, po katerem sta segli, ni nov. Sloni namreč na lastnosti nekaterih snovi, ki spreminjajo dolžino svetlobnega vala. Takim snovem pravimo fluorescenčne. Navadno se s tako snovjo svetlobni val podaljša. Če obsevamo prikladno fluorescenč-no snov z zeleno lučjo, se spremeni v rdečo luč. Tako je pri klorofilu. Podobno lahko nevidno ultra vijoličasto luč z zelo kratkim valom izpremenimo v vidno vijoličasto luč ter zeleno v modro z mnogo krajšim valom. Vse je odvisno od izbire fluorescenčne snovi. Zato se tudi posreči izpremeniti ultra-vijoličasto v krasno belo luč, to je v luč, obstoječo iz nekoliko daljših valov, če vzamemo namesto ene fluorescenčne snovi zmes. Na tem principu sta izdelali obe družbi novo električnj žarnico. Za svetlobni vir sta vzeli navao.no ultra vijoličasto žarnico, čije stene so pokrite s fluorescenčno snovjo Kako je žarnica 3esta\ijena. to je seveda tajna obeh družb. Žarnica je deloma napolnjena z živim srebrom, ki njegovi hlapi v električnem toku izžarevajo nevidne ul-travijoličaste žarke. Ti padajo na steno, se izpreminjajo tam v fluorescenčne snovi, v daljše vidne žarke in žarnica belo žari. Toplotni žarki pa pri tem skoraj sploh ne nastajajo, luč je hladna, človek lahko drži žarnico v roki. Pri tem je pa luč mnogo močnejša kakor ona navadna žarnice. Čudni zakom in obsodbe Advokat v Saim Loniao Lvaaaa Cook je štiri leta zbiral po >inih »k'-h »r» arhivih najboli čudne godb« e. '\Kone. p'vem lih ie pa izpopolnil ^ humoristHSn »i komea tarji. Zbral ie toliko gn Nva, da ie lih ko napisal debelo knii^o. b ie ena aajhoJftarL etičnejših na svetu. Tu t »>< sto etnoalH sarno nekaj čudovitih zakonov in <-! so4b iz Cooko ve knjige. Leta 183* M v Franraji nekoga *aprh in obsodili zaradi limona Poaaaoftf mu ie b ki smrtma kazon znižan i n.i 21 laika icoe. Slednjič »»e ie pa iskazalo, da ff bil umorjene** on sam. — V VVnirru^ui v državi Massachur^eits ie ^melo dekle plesati na vrvi samo v oerkvi. Za klOitev te določbe ;e bila odmerjena stroga kaaOB. Jftiea » M'l waukee ie prepovedaa :*vt.-wm%ihili>tom »•>* šeati avtomobile na oostaa nad dve nn m zert Če so bili k niin; prraesanj konji. — V ohijskeim zakoniku ie določba. po UateH sme po razjarjeni množici Ikafiaai rsafetevarti od okraja, kjer je bd linčan Bajvoi SOO lo larjov odškodnine. Pogoi ie pa. da mora biti lrmčanie popolno, to e lo -imrti. nihče dragi pa odškodnine ne -me zahtevati V Kalitor niji imajo zakon, ki prepoveduje streljali iz avtomobila ali letala rverjad, ptice ali *c (=avoe. razen kitov. V državi lov. ^ lahko ho diio ljudje gledat enorokega piaa&afa Se ' ne mmhktrvm iBlmpuaii Proti oetru piavati f prepovedano v rault Saimt Mane Zanimive ©o tudi nekateiv obaodtM tfeki ruski pisatelj j« kata UMS zakrvi! ^vojim čipi^om žalitev. M-ucJcovsko sodlse-c \c dolo lo. da ho najprimernejša ka/rn 8e piaatelij saim poje svoje !>esede. Pisalo!] i»' torej f*o jedel svoj rokopis atraai aa stranjo, z.» kar je rabil tri dni. Le>ta 1386 ie pra&l£ v Fran-eiii pohodil novorojenčka. PraSiČa so p'»-l.il pred sodišče, kjer bo gl sodili Banda ne cajstriih iu M'bivmih namenov HI obsodi »a se je glasila, da mora umreti. Vse meato se j*1 zbralo, ko so praiiŽa smrti!:. Prt eni ie nio ralo nepretrgoma hohnnti V2 bohnarjie-v, da bi se ne slišale morebitne besede, če bi prašič med usmrtitvijo spregovoril. Brezplačni obedi Važno obvestilo: >Naš blagajnik z veseljem sprejme vsak sneadk, ki ga ieUke vfria- čartn ne glede na Številko, označeno n.n UHB listku, ker lahko obedutudi biftzplaono-. V Los Angelesu lahko čiiaš lo obvi^stilo na 20.000 kislkih, ki jih izdajo veafa dan baagaj ne dveh našim avtomat č.n i m bifejem podobnih podjetij. «mete pa misliti, da j«' to trgovska zvijača ali posrečen triik. Ohvestilo ie mišljeno reano. V zadnjih oantfli lotili so dobivaili lake i;stke vsi, ki zaha/uo v .rvto-matične bifeje, da se tam hi1 r»>»»' najedo. Ce namaš danaria, te nihč.- ne nadl»"Tujp z opo-zoriilom, da je treba obed plačal V poskusni doli. traiajori 90 dni. je odšlo iz. teh bifejev 10.<>O0 ljudi, no ia b bd kdo kai plačal. Na drugi strani ie bilo pa mnoiro talcih. ki m> prost ovol.no plaoatt znatno več. nego bi bili morali. Tako sta bifeja zaslužila v potjh letih pri vMJoam obedu približno pol ocufca, obodo* i*"1 bilo pa prodanih 20.000.000. To je že lep laatnžek. Obe podjetji je ustanovil (Tiffoid Clinton, ki je znal lepo združili dobrodelnost z dobro kupčijo. začetku 90 ga smatrali trgov. >a norra. kma.lu so s» \ i pri pričali, d