P »Mm ene Stcrilke: Navadne Din —'“75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO k Mb*j> v M«ri-k««, Jurčičem n Irec it- 4* I. nndatr UPRAVA me nahaja v Jcriičcvi ■B« it. 4, pritličje desno- Tele-H. 24. — SHS postnočekovni nem skmr. 11-787. Mtodik kres deosrja me nt °>dra. — Rekopisi ae ae vračajo
Naslov
Poštnina pBaČtffta v gotovini tena canašnie Itev. Din “75
TABOR
Posame zne številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* izhaja vsak dan, rsavan nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—-, za ino-lemstvo D 18* —, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10* — inserati po dogovora.
Naroča sc pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4.
Maribor, sobota 16. oktobra 1926.
Leto: VII. — Številka.: 235.
JURICH. Avala. 15. oktobra. Izvirno. — Beograd 9.145, Pariš 14.90, Lond. 25.1175, New-Jork 517.50. Milan 20.975, Praga 15.325, Dunaj 73, Budimpešta 0.72425. Berlin 123.20. Bruselj 14.58, Amsterdam 207.0, Bukarešta 2.75, Zofija 3.74.
UzunovK bo umakni! ostavko?
Kriza bo morda že danes, najkasneje pa do nedelje rešena. — Ostane vse pri sta-re*n, le trgovinsko ministrstvo dobe zo- pet radikali. — Stj. Radie popolnoma Kapituliral in pojda v inozemstvo.
stopil svoj resort kakemu radičevem
n	Beograd, 15. oktobra.
tJvCS je Prispel v Beograd Stj. Radie. strsv'11 popo^ncva se bo sestal z miai-do2r\lrn .nrecii.enikoin Uzunovidem in se rcjjtjv°ril> pod kakimi pogoji bi se dalo kalov vanJe radičevcev in radikali J]rt;lSnji sklep, da ne ugodi radi
cidem * dc zadoščetija za zagrebški in-d ,ri da ne odstopi od vodstva HSS, IV. 6 Precej revidiral
Ur " ~	- -
ferp*nes Popoldne se bo tudi vršila kon-
V F! v?eh ministrov, ki se nahajajo y Beogradu.
traradi^a,-skih Krogih;)trde, da lahko srna-setV u r.nzo kot rešeno. Ministrski pred-T *k bo umaknil svojo ostavko in vla-st 0 zopet prevzela posle. Vendar pa v]aj rjuie, da se rekonstrukciji sedanje sla .n(> moglo izogniti. Izstonila bo-Mi jPinistra dr. Krajač in dr. Šibenik.
m,strstvo za agrarno reformo bo prc-n__el Pavle Radič, trgovinsko ministrstvo radikal Milan Simonovič, ki bo od-
Pa
OVO.I	........ .	,	,	|
Največ upanJa za to mesto imata dir. Lu-jo Kežman ali dr. Gjuro Basancek.
V informiranih krogih se tudi trdi, da bo Radič prepustil vodstvo HSS svojemu nečaku Pavlu Radiču. Stj, Radie so bo podal na Dansko, od tod pa v, Ameriko, kjer bo stopil v stike s hrvatsknm emigranti. Antimilitaristična brošura radi katere so vložili demokrati interpelacijo in ki je precej _ pripomogla h krizi, l>o zaplenjena, proti pisatelju pa bo u vedeno kazensko postopanje.
Konzultacije sc niso začele, ker je Radičeva brzojavka povzročila obrat v kri-ta in drugi ustavni faktor pričakuje, da bo Uzunovič umaknil ostavko.
Stj. Radič je izjavil pred svojim od hodom v Beograd, da položaj ni vznemirljiv in da bo kriza najkasneje do nedelje rešena. Pred njegovim odhodom se je vršila v Zagrebu seja vodstva HSS, na kateri so bili odobreni Radičevi sklepi.
Dnevna kronika
Razplet vladne krize
Maribor, 15. oktobra.
jasno sliko o razpletu vla-mo-
dn^V^k'”?0 13 s no sliko o razpletu lrietiteLZe’ *reka povdariti sledeče
ce^p's|rsKi predsednik Uzunovič ,ie si-T>a • ^emisijo celokupne vlade, ni Zat0 'ZJavil, da bi bila ostavka sprejeta, hran; fi ve<*n,o obstoji možnost, da se o-°se'hnQ 'nuo''ričeva vlada in se izvrše le To • 1Zl>remenvl>e.
®a h,JS tudi vzrok, da včeraj ni bilo °ru nikakih konzultacij.
'■“•“»lieMi	.
Radič -ie brzojavil Uzu-o v Beograd mirno rešitev vseh spornih
okret lT- nastopil v krizi .še nov pre no,viz), |lePan Radič -ie br; in da - ^o Prišel osebno v Beograd
C
r»dika?ri se’ 'da Uzunovič z ostalimi hio,. 11 za naglo rešitev krize. Radič se v vi .Ul«akniti in oditi v inozemstvo, Dr v- -Pa vstopijo zmernejši radičevci. fcom-bi	in dr- Šibenik bi bila izven
DaSacUe-
?Ham0 -še ni prispel v Beograd in ni k to ’ Kedaj pride. Če ne pride, tedaj ZQak, da je za sedaj Uzunovič go-r situacij« v tadikalskem klubu.
^•Jelačin se
:V&r
je umaknil
Širše se je vršila v Ljubljani seja &v. p odbora Zveze trgovskih gremi-* 'sta Pr&iiodom na dnevni red je Se<Unii en Predlog, da naj odstopi do-?e je ..Predsednik Zveze g. Jelačin, ki Jndustrj- volitvah v Trgovsko, obrtno in ['Kalno lf * .^hornico eksponiral za kle-Ženih	Proti	strokomii listi zdru-
Ni res, da bi Madžari ali kdorkoli u-kradel mumijo generala Hadika iz kapelice Sv. Trojice pri Dol. Lendavi, res pa je, da se mumija generala Hadika danes še vedno nahaja v svojem mestu v kapelici Sv. Trojice pri Dolnji Lendavi ter so vse vesti glede izginjenja mumije brez vsake avtentične podlage.
človekoljubno dejanje! — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani.
— Nemški poslanci Jugoslavije so poslali obema nemškima ministroma v češkoslovaški vladi pozdravno brzojavko.
— Končna razsodba v falzifikatorski
aferi. Najvišje madžarsko sodišče kraljevske kurije je izreklo končno razsodbo v, procesu zoper znane madžarske falzi-fikatorje Win-dischgratza in tovariše. Kazni, ki so jih izrekla nižja sodišča, so potrjene. Princ Windiišchgratz bo sedel v zaporu 4 leta in bo moral plačati 10 milijonov, kron globe.
— Mussolinija bo operiral, kakor poročajo iz Ženeve, nemški kirurg Saucrbruch iz Moinakovcga.
— Za ljubo penzijo! Iz Rusije poročajo o sledečem nenavadnem slučaju: V daljnem Lenskem zlatokopu je delal dolga leta rudar Lubin. Ko je dopolnil 70. leto, je občutil, da mu niso roke več za težko delo. Izvedel je, da imajo v Rusiji zakon, da se takim starcem izplačuje pokojnina. Toda pokojnino si je treba izposlovati pri socialni zvezi, ki ima sedež v kakem v e • nu. Rudar je vzel popotno bisago in palico ter sc je podal na pot v daljni Novosibirsk. Hodil je tri leta. Le tuintam je sedel na ladijo, sicer pa je prehodil 3000 vrst (ruska vrsta je nekaj več kot kilometer). Med potjo si je moral služiti hrano, zato je ostal v tem ali onem kraju ddj časa. Izmučen in izčrpan .ic prispel na cilj; zopet veliko bližje k grobu. Ali je starček dobil pokojnino ali ne, nam poročilo ne pove.
m Kavarna Evropa. Halo! "Strekoza« zabava ves Maribor. Kdor želi cenene, neprisiljene zabave, zdravega humorja in obilnega razvedrila, naj poseti »Evropo«, kjer izvaja skunina ruskih umetnikov plese, plesne točke, gledališke posebnosti in drugo. Pridite in smejte se.
fQ
Gl
k
&
Wl
3
m
n
c
I*
mm
ID
«1
X
(D
O)
mrn
o
3
> ii
Q-"jelae?Ucv'
v	p;
Vc	mara U’	*	oupora pouau iz
lelačjj,.	dalje	sodelovati
e 'ZreHT- ln, zabtevajo, da se takoj skli-°dbora	zbor. Sele, ko	so člani
11	V€^'nn d dcgatov	zamislili
■ le	2.	Jelačin izjavil, da	odstopi.
S° ostali u pa n’ hotel izstopiti. Zato be niaracT c1’ odpora podali izjavo, da
z gosp.
umija generala Hadika
^ ni ukradena
je 55®Ki poglavar v Dolnji Lendavi nam Z ot- sl®deči popravek: riadivrro,m na članek »Mumija generala 5tu aJ? uKradena« priobčen v Vašem li-t ^ ^tobra 1926, št. 232, poši-dcA: terneb€m čl. 26 zakona o tisku sle-
Dopray«kj
— Zadeva mumi.ie generala Haclika.
Na drugem mestu prinašamo popravek okrajnega glavarja v Dolnji Lendavi in pristavljamo, da smo dobili informacije iz Dolnje Lendave in da nismo imeli povoda, da bi dvomili o njih avtentičnosti. Zadevo bomo zasledovali, da doženemo, kaj je na stvari.
— Nevaren vrtinec v učiteljskem gibanju. Dodatno k članku, ki smo ga priobčili v torek, dne 12. t. m., se nam še poroča, da sta se tudi celjsko in Učiteljsko društvo za mesto Maribor z odločno gesto ognili vrtincu Ptujskega uč. društva, ki je pogojno sklenilo kot v protest proti znižanju lQ odst. djaginjske doklade, izstopiti iz vseh športnih in kulturnih društev. Mariborsko in Celjsko uč. društvo smatrajo takšen sklep škodljiv narodnosti in narodnemu ter državnemu iedinstvu. Upamo, da bodo tudi vsa ostala društva z isto odločnostjo odklonila to zmoto.
— Sokolstvo odklanja fašizem. Ker se na češkem snujejo fašistovske organizacije. v katerih se skrivajo razni nezadovoljneži, ki se ne morejo uveljaviti z delom in z lastno inteligenco, pa se skušajo uveljaviti z diktaturo, je moralo tudi češkoslovaško sokolstvo zavzeti stališče. Kar ie bilo pričakovati, to se je zgodilo: Češka oboe sokolska je odločno odklonila fašizem in ga označila kot nc-ljudsko, protidemokratično, nasilno smer Z njo nima Sokolstvo nobenih stikov, še manj pa hoče imeti kako zvezo. Tozadevni proglas pravilno povdarja, da Sokolstvo dovolj skrbi za narodno disciplino in zvesto služi narodnim idealom, zato ni treba še posebnih nacionalističnih organizacij, programov in uniform
— Na pomoč našim čipkaricam! Strahota poplav je prizadela večino naših krajev, kjer prebivajo naše uboge čipkarice. Te so doslej čez'zimo prebedele cele noči za blazinicami, da so si zaslužile vsaj za najnujnejšo obleko. Zato priporočamo nakup edino domačih čipk, da se preskrbi najbedheiši \ ij nekaj dela čez zimo. Uvoz tujih čipk v našo domovino '4»lkj daniš za vamoio in ni*
Z dežele
— Sv. Lovrenc na Pohorju. Tukajšnji »Sokol« priredi dne 17. oktobra v gostilni Jakoba Novak vinsko trgatev. Ugodna prilika za izlet na lepo jesensko Pohorje.
— Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, 17. oktobra 1926 se vrši v prostorih gostilne g. Antona Ealeša sestanek_ Samostojno demokratske stranke in sicer po prvi sv. maši (ob 7. uri zjutraj). Na sestanku bo poiročal tudi g. narodni poslanec dr. Pivko, ako bi slučajno ne bil nujno zadržan v Beogradu.
— Hoče. Pri nas se vrši v nede!jo_ 17. t. m. ob 15. uri v posebni sobi gostilne Pristonik v Sp. Hočah, sestanek SDS, na katerem se bo razpravljalo o aktu ainih političnih in gospodarskih vpraša njih in na kate-rem bo poročal tudi gosp. narodni poslanec dr. Pivko.
— Hočki Sokol je snoči slavil v ožjem krogu bratov in sester ter drugih gostov odhodnico svojega najagilncjšega brata Ivana Rebolj a, ki je premeščen iz Hoč v Št. Peter v Sav. dolini. Brat starosta sc mu je zahvalil za njegovo vztrajno in požrtvovalno delo v procvit hočkega Sokola, izražajoč željo, da bi se kmalu povrnil na svoie dosedanje sluz beno mesto. Brat Rebolj je v svojem odgovoru bodril Hočane, Ida vztrajajo disciplinirani in delavni, kajti bodočnost hočkega Sokola jc zasigurann. Pohval no moramo omeniti godbeni tercet iz Maribora. ki nas jc ves čas imenitno zabaval.
„On in ena krava1
in dvodejpnka	2184
,.Blazni ženin"
KINU APOLU	15.-18,	X
Smeh in iiborna godli,
Madžarska vlada bo podala formalno demisijo z ozirom na to, da je bil končan proces o falzifikatorjih in bo z ostavko posvedočila, da uživa vso zaupanje in da »ni bila v zvezi z afero«.
Včeraj se jc vršila prva seja češkoslovaškega parlamenta. Nova vlada je izjavila, da bo predložila proračun, davčno reformo, novi vojaški zakon in zakorrza pospeševanje gradbene akcije.
Češkoslovaški komunisti so predložili socialistom skupno fronto proti nov! vladi.
V Berlinu so se vršile velike demonstracije komunistov radi odpravnin© Hohenzollercem. Na več mestih je prišlo do spopadov in so redarji uporabili o-rožje.
Angleški stavkujjoči rudarji so končno sklenili, da odtegnejo tudi varnostno moštvo v premogovnikih. S tem se je stavka močno poostrila.
Ameriške strokovne delavske organizacije so na velikem kongresu v De-r troitu obsodile fašizem in boljševizem, i
Mussolini je prevzel včeraj poveljstvo fašistovske milice. Dosedanji poveljnik general Gonzaga je odstopil.
V praškem deželnem zboru še trajajo ■burna razračunavanja med socialisti in krščanskimi sooialci. Tako Viharnih sej še ni bilo. odkar obstoji republika.
Dunajski listi poročajo, da se Jugoslavija zanima za nakup belgijske mornarice.
Širom sveta
Kakšno razpoloženje vlada< med Grki proti naši državi, priča vest iz Aten, da bo diktator Pangalos Obtožen radi veleizdaje, ker .ie podpisal pogodbo z Jugoslavijo o solunski prosti coni. Seveda sedanja vlada odklanja Pangalosov sporazum z Ninčičem. Prod tedni toliko poveličevani uspeh našega zunanjega ministra. *• im išokazal k6t — fiaskč.
Preobrat na češkoslovaškem
Praga, 14. oktobra.
Današnje »L i do v e Noviny« prinašajo glasove inozemskega tiska o političnem preobratu, ki se je zgodil na češkem M trenutku, ko sta vstopila v vlado zastopnika Nemcev.
Poluslužbeno glasilo francoske vlado »Temps« piše na uvodnem mestu, da Je češkoslovaška že dovoli konsolidirana, tako da ne bo prizadej češki značaj države, če si pridobi vpliv nemška manjšina. Vendar pa Nemci še vedno niso dokazali, da so se prilagodili češkoslovaški državni misli. Pokazalo se bo, kako bo učinkoval nastop nemških ministrov v vlado. Češkoslov. poizkus zasluži veliko pozornost. Češkoslovaška je pri-' šla na resno razpotje svoje zgodovine,
»Journal des Dčbats« meni. da so slovaški interesi kljub odsotnosti Hlinkow-cev v vladi dobro zastopani.
»L’ information Politique« piše, da se lahko v Franciji prav tako kot v Nemčiji le vesele, da je prišlo do sodelovanja Čehov in Nemcev, ki je takorekoč odmev v Thoiryu začete politike.
Berlinski listi vidi.io v politič. preobratu na češkoslovaškem dogodek evropskega pomena. Glasilo zunanjega ministra dr. Stresemanna »Tagliehe Rundschau« piše, da je sodelovanje v vladi za Nemce koristno. Tiste nemške stran-ke, ki niso hotele priznati češkoslovaške rcp_J' e,cse bodo odrekle dosedanjemu stališču. Sporazum na Češkoslovaškem jc dokaz linije splošnega političnega sporazumevanja. Tudi centrumaški glavrrf prgan_ »Germanja« -naziva, novo češkoslovaško vlado sad politike, ki je bil® začeta v Ženevi in Thoirvu. NeurSco-francoski sporazum ne more * ih&jen zgolj na ta naroda, ampak se tnoo^
Ifefran 2.
Mairftjor. 16. oJcIol5?a<i
Čutiti po vsej Evropi. Prva je odgovorila nanj Češkoslovaška. Ni izključeno, da se bodo tudi ostale nemške stranke na Češkoslovaškem pridružile dvema nemškima strankama, ki sta šli v vlado. *
Iz čeških listov posnamemo sledeče sodbe:
Glasilo ministrskega predsednika »Vcn-kav« .ie popolnoma zadovolino. Primerja dan, ko je nastopila tretja Švehlova vla-<fa dnevu, ko se ,ie češka delegacija v avstrijski zbornici odločila, da preide iz pasivne opozicije v aktivno politiko.
Tudi »L i do ve Listy«, glasilo češke klerikalne stranke, vidijo v novi vladi zgodovinski dogodek. Upajo, da bosta vstopili v novo vlado še dve večinski stranki. Pristavljajo pa, da je bil imenovan dr. Beneš za zunanjega ministra le na pre/identovo željo, dasi je član opozicijske stranke.
»Narodni Listv«. glasilo nar. demokratov, ki so najbolj nasprotovali sodelovanju Nemcev v vladi, vidijo v_ svojem uvodniku korak naprej, ojačenje državne pozicije doma in na tujem.
Glasilo o'brtiiške stranke »Reforma« se veseli, da so izločeni iz vlade socialisti.
Narodno-socialistični organ »Ceškd Slovo« piše, da sedanja doba ni primerna za meščansko vlado in da bodo imeli korist od nje izraziti levičarji. V novi vladi imajo precejšen vpliv kle~ikalci.
Socialnodemokratsko glasilo »Pravo Lidu« vidi v postopanju čeških, vladnih strank neiskrenost in pomanjkljivo moralo. Ko je prezident nedavno objavil v nekem nemškem listu svojo izjave, so vsi planili po njeni, mesec dni potem pa sedi.io za vladno mizo skupaj z Nemci. Nova vladna večina je tako slaba, da I vlada ne bo mogla opozicije izzivati.
Mariborske vesti
Uradna ugotovitev
Prejeli smo:
Ker se zavaja javnost v zmoto, da občina raje potrosi 4,000.000 Din za tlakovanje baje nepotrebnih cest. namesto, da bi s tem denarjem zidala stanovanjske j
hiše, se uradno ugotavlja sledeče:
Zakon o kaldrmini z dne 16. XII. 1911 odreja, da ie kaldrmina posebna taksa, katero pobirajo carinarnice od vsega u-voznega blaga v korist onih občin, v ka terih se carinarnica nahaja.
Ta posebna taksa sc steka v »upravo fondova« v Beogradu in sc sme upora biti izključno samo: a) za tlakovanje in vzdrževanje tlaka v onih ulicah, ki vodijo neposredno k carinarnici in carinskemu skladišču ter za tlakovanje dvorišča carinarnice;
h) za ncvrščenjc in napravo prista-miščne obale pri rečnih carinarnicah;
c) za zgradbo ograje okoli carinarne ga sikladiSča.
Vsaka druga poraba je po zakonu izključena. Ako hi se hotela kaldrmina drugače uporabiti, bi se moral zakon o kaldnrjiini ukiniti in nadomestiti z drugim novim zakonom.
Denarja niina na razpolago občina, ampak »uprava fondova«. Za izvršitev teh del je predpisano postopanje po. predpisih zakona o državnem računovodstvu in zakonu o zgradbi javnih zgradb.
Ako so vsi pogoji izpolnjeni, doz voli izplačilo ministrstvo financ, a izplačilo samo vrši uprava fondova po dotični carinarnici in to z ozirom na napredovanje dela.
Po dolgoletnem trudu in po intervenciji najrazličnejših faktorjev, se je občini posrečilo, da je ministrstvo financ v principu dovolilo Izplačilo in da je ministrstvo 7.i\ javna dela odobrilo načrte ter da delo lahko izvrši mestna občina v lastni režiji po izpolnitvi nekaterih pogojev.
Ako bo javnost sedaj naglašala, da ta izdatek ni potreben, naj bi se denar raje »potrobil v stanovanjske svrhe, se lahko pripeti, da bo ministrstvo Svoj odlok preklicalo in ostane kaldrmina, do katere ima pravico občina mariborska, v Beogradu.
V tern slučaju bi bila občina ob glavnico 4,000.000 Din. kateri bi prišli v dobro dclnvccm, obrtnikom in s tem tudi celi občini in to vsled demagogije neodgovornih in brezvestnih elementov.
Zupan: Dr. Leskovar, s. r.
Trgovska nadaljevalna šola
Letos jc vstopilo v I. in III. razred po 49, v II. razred pa do sedaj že 60 učencev. Vsled odredbe nadzorstvene oblasti.
Je moral gremjjev šolski, odbor pristati na delitev II. razreda, ker jc toliko število učencev v enom razredu protizakonito.
Da bi se zmanjšalo število trgovskih vajencev, jc gremij na lanskem občnem .ort; izpremeni! pravila na ta način, da sme iineti trgovec dva vajenca šele pri staležu dveh pomočnikov, kar pa ni nič zaleglo in se število vajenštva kljub temu veča; Naša šola ima torej sedaj tri nrzrede in eno paralelko, radi česar se 'J!.,.™1* ororačun zvišal za okroglo d mar jev in bo iz tega razloga znašala šolnina letos za vsakega vajenca nad „00 I>n. To daje vsem gospo-aiiem že sedaj na znanje, natančneje
I?, ,0 pa °..stvari govorilo na občnem znnru gremija.
Han'a ,Se tllJi.- <la nstane pred par dnevi doposlan urnik za II. in HI. razred
toT^ršlTnonv’ V i Ta/'rcdn se bo letos \ rsll pouk vsak torek in
Maribor, 15. oktobra. Hrepenenje po dolarski deželi
Kako si je mlada Mariborčanka privoščila na ta račun nekoliko veselih uric.
Šestnajstletno dekle Marija K. si je I izmislila pretkano sleparijo, ki bi ji naj pripomogla do denarja. V krogu svojih tovarišic se je hvalila, da je spoznala nekega gospoda, ki zbira mlade dekleta z namenom, da jih popelje v Ameriko in jim v dolarski deželi ustvari boljšo bodočnost. Njene prijateljice, ki se rekrutirajo večinoma iz vrst lahkomiselnega ženstva, so verjele pustolovski domišljiji mlade sleparke in so jo prosile, naj jih priporoča omenjenemu gospodu. Prevejana Marija je njihovo lahkomiselnost dobro izrabila in zahtevala od vsake, da ji »v svrlio nadaljnega poslovanja« prinese 20 Din. Nekatere so seveda takoj ubogale, ena pa je, ker ni imela denarja, ukradla starišem novo obleko in jo izročila Mariji, češ, da naj proda, samo, da bo lahko potovala v Ameriko. Mlada sleparka je bila v svojih zahtevali še precej skromna, sicer bi bila vrtoglave mladenke gotovo pripravila še za kako večjo neumnost.
Toda nobena stvar ne ostane prikrita. Z a zadevo jc izvedela policija in prijela Marijo, ki jc priznala sleparijo. Oddana bo sodišču, njenim prijateljicam pa se bo polagoma ohladila želja po dolarski deželi. Marija je izmamljeni denar porabila, ukradena obleka pa je bila zaplenjena na njenem stanovanju.
Kam je izginil bivši lastnik kavarne „Central“
Misterijozen mrlič v Scherbaumovem kozolcu.
Z ozirom na policijska in orožniška poizvedovanja ter na rafcne časopisne vesti. se v okolici mnogo govori, da je mrtvec, ki je bil najden na Pcherbnu-movem seniku identičen z Izginulim Rupprichom. bivšim lastnikom kavarne »Central«. Domneva pa je popolnoma napačna, kajti sorodnost najdenega trupla in Ruppriclia sc krije le po zunanjosti, ne Pa po starosti, ki diferira, kakor jc ugotovila sodna komisija, za celili 40 let. Sodna obdukcija jc dognala, da je bil mrlič star kakih 30 let, da jc imel delavne roke in rjave lase, dočim je Rupprioh bil star 72 let. imel nežne roke in sive lase. deloma jc pa bil plešast. Da .ie domneva, ki sc jc hitro raz-širila žo tudi po mestu, res napačna dokazuje raztrgana obleka, v katero je bil oblečen mrlič, radi lega jc treba iskati sledu za premožnim Rupprichom popolnoma kje drugje.
riboni prepotrebno marijonetno gledališče. Tozadevni prvi sestanek bo v nedeljo ob 10. uri v Narodnem domu. Vabim vse brate in sestre, ki bi hoteli sodelovati. da se sestanka sigurno udeleže. — Sklicatelj.
m Sokolsko društvo v Studencih priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 20. uri priljubljeno veseloigro »Pri belem konjičku«.
m Mestna »Orjuna« Studenci priredi v
soboto 16. oktobra 1926 »TRGATEV« v prostorih gostilne »Nad Dravo« v Studencih. Spored bo jako bogat. Začetek Ob 20. uri, vstopnina samo 5 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.	142
m Palais de Danse oz. Klub-Bar. Od sobote, 16. t. m. vsak dan velike variete predstave. (Velikomestni prooram.) 2183 m Hotel Halbwidl. Danes, v soboto 16. oktobra koncert salonske kapele »Pečnik«. V nedeljo dopoldanski in več er-
V Rusiji so gluhonemi najbolje organizirani v Moskvi. Danes imajo celo svoj klub in gledališko ^dvorano. Izdajajo tudi svoje glasilo: »Življenje gluhonemih« in imajo številne delavnice.
•*
170“ tema za atu - najt*
ni koncert.
2180.
Narodno gledaSiite
REPERTOAR.
Sobo f a. 16. oktobra ob 20. uri »Ve ronika Deseniška«. — Premijera. OTVORITVENA PREDSTAVA.
N c d e 1 j a, 17. oktobra ob 20. uri »Mo' rala«. — Premijera.
P o n d e 1 j e k, 18. oktobra. Zaprto.
Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču
se vrši v soboto, 16. oktobra ob 20. uri s prelestno Župančičevo tragedijo »VERONIKA DESENIŠKA«. V režiji prof. O. Šesta kot gosta. — Druga predstava bo v nedeljo, dne 20. oktobra, duhovita satirična veseloigra od Thomc »MORALA«. To delo, ki v izredno zabavnem tonu razkrinkava »laži-moraliste« in bombastične frazerje. Režira gosp. R. Železnik,
m Prihod Otona Župančiča. Naš veliki pesnik Oton Župančič se pripelje v Maribor v soboto popoldne s tržaškim br-zovlakom, Pesnik bo gost primarija dir. Černiča. Zvečer bo prisostvoval premieri tragedije »Veronika Deseniška«.
m Mariborski novinarski klub. JiUri v soboto, ob 16. uri v Grajski kleti vazna klubova seja. Poroča predsednik sekcije g. Virant o novinarski uredbi. Uani so v lastnem interesu vabljeni k udeležbi!
m Pozor, društva! Proda se razstavni kiosk. Kdor se zanima za nakup, dol*! natančnejša pojasnila pri tehničnem vodstvu Muribor.ske tiskarne m Vraže In medicina. Opozarjamo na nocojšnje predavanje g. dr, Mariniča r,a »LmdNki univerzi«. Začetek ob I9K m Marijonetno gledališče v Mariboru. Mariborski Sokol bo ož-ivotvoril v Ma-
Kadar imajo gluhonemi kongres
Pred dnevi sc jc vršil v Moskvi kon greš gluhonemih. »Krasnaja Galeta« prinaša o kongresu jako zanimiv članek, ki ga v Izvlečku objavljamo:
Skupščinska dvorana jc prenapolnjena z delegati. Vsi molče. Na govorniškem odru se po.iavi človek, ki prične živahno gestikulirati, plesti prste, dotikajoč se glave, čela in prsi. Uvodoma jc govornik hladnokrven, a se čedalje bolj razvnema. Gestikuliranje postaja vedno o-strejše, a obraz mu zardeva. Toda ves čas ne izgovori niti besede. Samo ena ženska, ki ne umakne pogleda s hitro gibajočih rok in prstov, čita kakor iz knjige in prevaja znake v navadno govorico za majhno število govorečega občinstva, ki sc jc udeležilo kongresa. Enak utis bi najbržc izzval film, rta katerem bi igralci močilo gestikulirali in na katerem bi manjkali vsi napisi. Od časa do časa nastaja v dvorani nemir. Delegati v klopeh sc gibljejo in iztezajo vratove. Oči jim blišče. Nekateri vstajajo, nad glavami pa se vijejo roke in tisoče znakov, ki pomenijo najrazličnejše, tone v razburjenju številnih delegatov.
Nemi kongres zapušča brez dvoma večji utis in ima večji upllv, kakor pa kongres, na katerem se govori. V Rusiji živi danes nad milijon gluhonemih. Od teh ie pismenih samo 7%, t. j. okrog 70.000. V svrho izobrazbe teli ljudi, sc je pričel ponekod pouk v govorjenju. Jako nniČcn utis jc izzval nastop deseterice gluhonemih iz instituta za gluhoneme. Ti so se v institutu privadili izgovarjati nekatere besede in zloge. Vsi znajo Čitati s papirja samo en stavek: »Mi rabimo Organizacijo gluhonemih«, — «Zahteva-mo likvidacijo gluhonemstva« itd.
/port
NOGOMET.
ISSK. Maribor - TSK. Merkur
V nedeljo se bo v Mariboru odigralo četrto kolo prvenstvenih tekem, ki bo ozirom na izredno formo TSK Merku ja, poleg dcrby tekme, ki se bo od^ra dne 24. t. m., najzanimivejša priredit
letošnje prvenstvene sezone. ISSJv / * ribor bo uporabil vse svoje mod znanje, da rehabilitira svoje ime In dokaže, da jc resen tekmec v Pr^’.en_, nr našega okrožja, dočim bo TSK M-©1	’
ki je z vzorno igro minulo nedeljo ' ravnost presenetil, nudil dovolj oav in tudi ofenzivno enakovredno jS •
Vsekakor je pričakovati izredno zan
vega boja, ki utegne prinesti tudi presenečenje.
HAZENA.
ISSK. Maribor — SK. 1^1*
V nedeljo bosta družini >:b'r^e*ven-»Maribora« odigral! predtekmo P" ^ stvene »Maribor« : »Merkur«, * _re. vzbudilo v naših športnih krogih v cejšnje zanimanje. »Ilirija« že nad ^ dni ni nastopila v Mariboru, a Je. dobj znatno napredovala ter *jna favorit za prvenstvo Slovenije. DrlVjj. ISSK Maribora jc brez dvoma naj ^ ša družina v naši oblasti in je ©d*11 aIfl sni tekmec ljubljanskih klubov. kfr ,c, jamči,_ da bomo v nedeljo imeli P zanimive nogometne prireditve, tj1'0 j0, ko zanimivo, živahno in užitka polu0 kometno prireditev..
Kino
GRAJSKI KINO
,br*
Od čtrtka 14. do nedelje 17.
<926 »MACISTE V LEVJEM z,vfX0. NJAKU«. Velikanska moderna c‘r sed-pustolovna scnzacionclna drama v u*. mih ogromnih činih. V glavni vlog5 - ^ CISTE. Macistcja prvi vclefilrti- /jl-ki presega vse dosedanje cirku^ |fla me. NeprckosljSve senzacije, k „hina>
rrviio im- i m ■ - »ivi.  •«	.
režija, prvovrstna silno napeta vS. ?vc-največie atrakcij ? u>vi in Hr.iffiim *eli>
ilofli
itd. Oglejte si fotografije v nasib ’z'°
največje atrakcije z levi in dru^!11 i(i(>|i. rinami, kar ste jih sploh dosedai v ir«i Levi, kamele, dromedari, op'ce' itd. -	•	•	--	-rt-
bah.
A POLO KINO
, Od petka, dne 15. do pondcIfe^j-R 18. oktobra «On in ena krava« &
obupan nad človeškim rodom, v ^w v5 ne na.idc sočutečCRa bitja, se za'JllItiie<
pravo štirinožno kravo, »ki ga _____
in za njo so bori na žive in mr^6'
KINO »DIANA« STUDENCI ^
Od srede, dne 13. oktobra do Petka 15. oktobra 1926 Gaiim^'!' j? Pans PARIŠKI FAKIN. Krasna pariškega življenja.
OGLAS. _
•Jutri, v soboto, dne 16. t. m. & yT...!a	carinarnici	^	^r]0O'
™^ke,. ro,1>.e:	kobili	z vozovi nu;
3000 dinarjev; dva soda, cena <00 jjj; 00 kg sladkorja kristal, cena fO kKjrioke, cena 50 Din. — 1,0 u P'
se prične ob 9. uri predpoldne. —; sarnc carinarnice mariborske broj 26.
POZOR!
Ssmo 14 dni *c pro dajn dnmflSe platno b«lo. J50 eni Široko, d 23 Din pri J. THP1N.	S168
Lokal s stanovsnlein
bližin* mestn odda r na' in „Mar9t«n\ Botdrtkl trjr 4.
2S21
Usodna p
Radi reducirani« ** o0 «*■ dajani vse blag«5 P
bavnlh ce"s£j'y|H*
Velika izbira - najnižje cene!
Zimsko perilo, copate, rokavice, sveterje
klobuke,
deine pfašča
čevlje, čepice, kravate Hd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
JAKOB LAH - MARIBOR
samo Glavni trg 2
»MKab.on.lc* Ttak*wu« r Mtriboru. predstavnik: SUnkn Detela,
J0SS
MODNA TR
J. TO
M**'!*
Maribor, poleg Gf|iil£e
oddast« nei»rabljen« ^ ■tsra»< sovporaba kuhinje, P. pri lokale, -kladilft* I«*	4.
,Marstanu*. Rotor^'
lihera pla<5ila*m0«>'b
tantof breipl«*®0*
 ,,	_	.	,—  --.ravnatelj. Urednik Bo* id n r
Spi n dl »k. ao^aaar. .Vjsi y
Nej7ozaMnaro^5?
Borko, aotiflAt,