2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 20. V LJUBLJANI, 14. NOVEMBBA 1936. KNJIGA M ON MIRNO SPI, A DUH NJEGOV 2IVI V GREGORČIČEV SPOMIN OB TRIDESETLETNICI NJEGOVE SMRTI ANTON OVEN ne 24. novembra letos bo trideset let, kar je v sončni Gorici prenehalo utripati plemenito srce našega pesnika-pre-roka Simona Gregorčiča. V _ planinski Goriški, na Vršnem pod sivim Krnom, se je 1844. rodil, od tam je ob Soči nameril v svet svoj korak, v Gorici nastopil to svojo življenjsko pot in jo petdeset let pozneje tam tudi končal, vmes pa preromal to našo deželico in užil premnogo njene in svo je bolesti. Ker njena bolečina je bila njegova in njegovo življenje ji je bilo posvečeno. In to je od mladih dni in vedno bolj. Vedno bolj ga je navdajala ta zavest in ob vstopu v svoje življenjsko delo je bil z njo že ves prepojen. Tako se je spojil s svojo ožjo domovino, tako roniknil vanjo s svojim srcem in du-om ob svojem delu zanjo, da je videl i v njeno bodočnost ter s preroškim glasom naročal Soči, tej ogromni solzi, naj čuva dom in rod. Tako je stal na zapadni straži našega naroda in njegov pesniški poklic mu je bil služba domovini. Sam pravi: Ne svoje, iskal sem le naroda slavo, ne svoje, iskal sem domovja koristi Tako je bil naš narodni pevec, naš bardl Naše narodno življenje je spremljala njegova pesem, ki je bila zato glasnica naših želja in bojazni, dela in zapostavljanja. Vse je imelo pri njem svoj pravi pomen šele pod vidikom boja za naš narodni obstoj in naš prostorček na soncu skupno z drugimi narodi. Živeti vrli mož ne sme zase — fc bratov sreče njemu sreča klijel In iz njihove nesreče tudi njegova ne« sreča! In tudi te je prejel velik delež ter tudi v tem bil pravi sin svojega naroda. Bil je nežnega srca in po svojem značaju še posebno mil in mehak, — kakor njegovi rojaki — toda v borbi za narod in njegove pravice je bil ne« upogljiv in neodjenljiv. Kakor velik Slovenec, tako je bil tudi dober Jugoslovan in Slovan. Ze v gimnaziji se je učil srbohrvaščine in češčine, potoval pozneje po "Dalmaciji POPRSJE SIMoiNA GREGORČIČA4" v nadnaravni velikosti, delo mladega slovenskega kiparja ZDENKA KALINA. Kip je namenjen za pesnikov spomenik, ki ga namerava postaviti v tivolskem parku društvo »Soča«. Poprsje Je lito iz brona, podstavek pa bo kamenit. Ljubljana bo po prizadevanju »Soče« dobila Gregorčičev spomenik, za katerega je že leta zbirala, a so bili prispevki tako majhni, da z njimi ni bilo mogoče uresničiti niti najmanjših pripravljalnih del. do Cetinja in tudi na Češko. A tudi za Ruse se je vedno zanimal in ob vsaki priliki vprašal, kako se kaj godi našim vzhodnim bratom. Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja! Bi zrl, kako en krov prostran čez dom se ves razpenja — oj dom krasan, tako prostran: za brate naše rodne vse, zapadne in pa vzhodne vse, in s severa in juga — to krasna bo zadruga! Njegova navezanost na svoje rodne kraje in rojake, njegova preprostost in skromnost, njegovo čuteče srce in kre-menit značaj, njegova ljubezen do slovenske zemlje in vsega njenega, lepe- krat v njegove kraje in na njegovo zadnjo pot. * Dne 24 novembra je preminul in zg'mile so se okrog njega še enkrat množice našega naroda od blizu in daleč ter se zlasti naslednjega dne s solzami v očeh neprestano vrstile ob njegovem mrtvaškem odru, pri katerem so Sokoli v krojih stali na častni straži. Rano zjutraj dne 26. novembra je bila v Gorici zbrana naša Goriška in zastopana vsa Slovenija in še marsikatero slovansko društvo. Dijaki so zapeli »Nad zvezdami«, nakar se je začel pomikati sprevod. Pred krsto so šli Sokoli, šolska mladina in duhovščina, za njo sorodniki, deputacije in ogromno naroda. Krenili so najprej v cerkev. Po mašah zadušnicah in po žalostinki »Blagor mu« so se podali na Glavni trg, ki je bil ves v slovenskih zastavah. Nastala je pobožna tišina in prijatelj je spregovoril v slovo njemu, ki gre nazaj v svoj planinski raj. In ko je nato še Pevsko in glasbeno društvo zapelo »Nazaj v planinski raj«, ni ostalo suho nobeno oko. Obložen z neštetimi venci se je nato naš pevec podal ob Soči na svojo poslednjo pot. Mnogo ljudi je šlo z njim, mnogo jih je strmelo za njim. Na nebu je sijalo sonce, toplo sonce... Solkan je bil ves v črnih in narodnih zastavah z žalnimi trakovi. Sprevod je pričakovalo ogromno občinstva z občinskim odborom. Narodno Čitalnico, Sokolom in šolsko mladino na čelu. Vsi so ga spremili še nekaj časa na njegovi poti in mu tako izkazali svojo vdanost. Isto se je dogodilo v Kanalu. Za Čitalnico so položile tri belo-črno oblečene deklice na krsto prekrasen venec. Mnogo občinstva ga je spremljalo do Gorenje vasi. Enak je bil sprejem v Ročinju. Čim bolj se je sprevod približeval Gre-gorlčevemu domačemu kraju, tem več naroda je bilo okrog njega. Tolminska dolina ga je pričakovala v Volčah. Tolminski dekan je blagoslovil krsto, nakar se je nadaljeval sprevod, kakršnega dolina tu ob Soči še ni videla. Ob krsti so šli tolminski gasilci v svojih črnih krojih, nato občinski odbori. Čitalnice in Rokodelsko društvo z zastavami, šolska mladina z vsem učitelj-stvom in mnogo uredništva ter nepregledno ljudstva. Sv. Lucija, Volče in Tolmin so bili vsi v črnih m narodnih zastavah. V Idrsko, pol ure pred Kobaridom, Je prišel sprevod ob sedmih zvečer. 2e pred vasjo sta ga pričakovali Požarni brambi iz Idrskega in Kobarida ter tvorili Spalir a svečami v rokah. Tu je bila tudi Narodna Čitalnica iz Kobarida — pesnik je bil njen ustanovitelj —i ki je imela a actoqj иф ga in trpkega, to je naša natura, to smo mi vsi v svojem najboljšem, to je bil še prav posebno naš pevec Simon. Zato je tako zelo naš in nam v naših dušah pomeni še mnogo več, kakor se to sliši in vidi v vsakdanjih dneh našega življenja. Ljubimo ga mi •— in tujina ga je priznala. Volja za soncem in srečo njegovo in vseh njegovih rojakov je neprestano gorela v njem vse dni njegovega življenja — in vsaka senca in vsak nov oblak jo je le še povečal. In ker je čutil toliko gorja okoli sebe, je sicer njegova beseda često otožna in žalostna, a še v tej bridkosti je bodrilna, vedra in zmagujoča. Vse njene sence govore le o njenem velikem in žarkem soncu in pričakovanju lepše bodočnosti. In temu primerna je vsa njegova pesem. Mehak in nežen jezik, milo doneč v svoji nežno ga oklepajoči vsebini, zaokroženi v celoto, ki je osvajala naša srca in jih bo plemenitila, dokler bodo ostala sebi zvesta. Zato nam bodo te dni potovala več- GREGORCICEVA ROJSTNA (Zgoraj sedanji gospodar s svojo materjo, med njima okno sobe, kjer se je pesnik rodil^ > zastavo, ki so jo kobaridske goepe izdelale zanjo 1868. njemu v čast. Tu je bilo ko-baridsko starešinstvo. Izobraževalno in Olepševalno društvo z zastavami ter nešteto ljudstva. Po razsvetljeni vasi Idrsko je korakal ■prerod, zastrt v globoko žalost Za sončnim dnem je plavala nad njim svetla luna in so sevale zvezde. Planinski raj, zagrnjen v noč, je ob njih svetlobi žaloval nad izgubo svojega najvrlejSega sina. Veličastnost poti je bila nepopisljiva. Idraki zvonovi so zvonili, da so se ogla-aili kobaridski. Vas Mlinsko je bila vsa razsvetljena, Kobarid je imel na vsakem oknu vsaj dve sveči. Posebno lepo pa je bil razsvetljen njegov Glavni trg, ves v na- ïf AJ VEČJA KNJIŽNICA NA SVETU bo državna javna biblioteka Saltykov-Sčed-rin v Leningradu. Doslej šteje nad 7.000.000 zvezkov, zdaj pa jih dobi še 2.5 milijona iz zaloge v bivši Peter-Pavlovi trdnjavi. Nova pridobitev obsega knjige iz vseh področij vede v ruščini in tujih jezikih. S svojimi 10.000 snopiči bo to prva biblioteka v Sovjetiji. pa tudi na planetu. k. PRVI ZLATI KVARC V JOHANNESBURGU To mesto šteje 50 let. L. 1886 je ubožen rlatosledec, George Walker, pohajkoval okoli svoje hiše, zgrajene na »veldu« v Transvaalu. Zdajci trči z nogo ob skalo. Skloni se in pobere kamenite kepe. Bil je zlatonosen kremenjak. Nese ga domov, ga opere in preseje: zlat prah leži na stenah skledice. Prihodnji teden je vse drlo tja. Deset tisoč iskalcev je pritisnilo v pokrajino. Do danes je prišlo 130 milijard zlata rodnih in črnih zastavah. Krsto so prenesli v cerkev in jo po kratki molitvi izročili nočni straži domače Požarne brambe." Dne 27. novembra ob pol osmih so se začele obredne molitve, nato žalna sveta maša. Proti deveti se je začel sprevod,-' kot ga Kobarid še m videl. Vrli Kobaridci, ki so plakati, ko se je kot kaplan poslavljal od njih 1873. leita, so ga sedaj s solznimi očmi spremljali še zadnji košček poti proti njegovemu domačemu kraju — preko Soče in Ladre k Sv. Lovrencu. Po govoru in žalni maši so ga tu položili v grob tik cerkve na vzhodni strani. In tako sončni žarki vsako jutro najprej posijejo na njegov grob, v katerem sedaj počiva sredi naših prelepih planin. iz transvaa tekih rudnikov. Johannesburg ima do 400.000 duš, premore svoje doneb-nike, klube, univerzo. Močno življenje ga prešinja. Čudovita bogastva so zrastla na njegovih podtalnih zakladih. Walker j« umrl siromašen. BARVE PROTI HRUPU Na modernega meščana nava'jujejo skoraj neprestano vse mogoče vrste hrupov. Znanost in oblasti jih pobijajo, kakor vedo ia znajo. Najnovejši poskus v tem. pogledu predstavlja izdelava barv zoper hrup. S temi barvami se pleskajo stene stanovanj, letalskih kabin i. t d. Vsebujejo namreč plutovino v prahu, plutovina pa je zelo dober blažilec hrufa. Takšna barvna ■ prevleka je nepreplačljiva posebno v primerih, kjer morajo biti stene iz tehničnih ozirov, n. pr. pri letalih, čim tanjJe. Nove barve pa ne pomenijo samo izolacijo pred hrupom, temveč tudi pred vročino in mrazom. Pogled na PLANINSKI RAJ (Na levi nad Sočo SV. LOyRENC — pokopališče, na desni LIBUSNJE) IZ ZGODOVINE PSIHIATRIJE Sef prlmarij v p. DR. FRAN G O S XL NADALJEVANJE mobolne so zapirali tudi v posebna zavetišča, saj je potreba zahtevala to, četudi so te umobolnice nastale relativno pozno. Ti zavodi so se pojavili najprej v muslimanskih državah. Iz tedanje Španije pod arabskim gospostvohi so se razširili po sosednji Italiji in Franciji, kjer so se sčasoma ustanavljali večji zavodi. Tako v tedanji papeški državi v Rimu 1554. Seveda ti zavodi niso bile bolnice v modernem smislu. Umobolne so oskrbovali skupno z drugimi bolniki in hiral-ei. Cesar Jožef II. je dal na Dunaju sezidati izključno oskrbi umobolnih služeče poslopje v obliki okroglega stolpa, ki stoji še danes kot skladišče, ker je ; bijo zgrajeno preveč trdno, da bi ga; demolirali. Hudomušni Dunaj čani so mu dali ime »kolač cesarja Jožefa«. Ozek koridor je vodil v posamezne celice. V vsakem od treh nadstropij jih je bilo 28. Težka vrata z malimi za» mrežnimi okenci so vodila v te Staniče, ki so jih razsvetljevala mala zamrežena okna. V kotu je stala latrina, v katero je bolnik opravljal svojo po« trebo. Težak posteljnjak s slamnjačo in plahto, to je bila vsa oprava. Pozimi so stanice razgrevali z Meissnerje-vo zračno kurjavo. V tleh in na steni so bili vdelani železni obroči, v katere so se zapenjale verige, ako so smatrali za potrebno z njimi krotiti preveč razburjene bolnike. Mirni bolniki so se sprehajali na malem vrtu okrog stolpa. Ta zavod je bil 1794. otvorjen. Tudi v Pragi je bila sezidana slična manjša umobolnica s stanicami ob obeh straneh dolgega hodnika. Celic je bilo 57, opremljenih slično dunajskim, le lÉMUMi K. L. HONNEGGER JESEN (radiranka) da so se segrele skozi odprtino v vratih od dveh peci na hodniku. Mirni bolniki so se oskrbovali v hiralnici. Na Češkem so se oskrbovali bolniki v raznih adaptiranih nekdanjih samostanih, pozneje so se gradili veliki moderni zavodi, isto tako na Moravskem in 1889 v Opavi. Na Češkoslovaškem imajo danes vzorne najmodernejše zavode. Tudi Nižja Avstrija ima vzorne zavode v Gugingu in Ma#eroklingu. Dunaj je 1854 dobil nov velik zavod v parku devetega okraja. 1907 pa so zgra dili velik moderen zavod »Steinhof« in vanj preselili bolnike. Feldhof v bližini Gradca je bil od 1873, pozneje z mnogimi novimi paviljoni povečan zavod za Štajersko, v katerem so se zdravili in oskrbovali mnogi Slovenci. Hrvati imajo Stenje-vec pri Zagrebu od 1861, pozneje znatno povečan. Nova zavoda v Gorici in Trstu sta (od 1910) sprejemala tydi ondotne Slovence. Na Kranjskem so umobolne oskrbovali v bolnišnici (bivšem samostanu, ki ga je odpravil cesar Jožef II.). Šele 1881 so otvorili blaznico na Studencu. Po razsulu se je moralo vedno večje število bolnikov oskrbovati v poslopju bivše prisilne delavnice v Ljubljani, otvoril pa se je PID2IN IN BICLAMAR »Pidgin-english« je kiitajsko-angleški trgovski jezik. Naziv je potvorjen iz angleške besede business — kupčija. Uiavna značilnost te žlabudravščine je to, da ee r pov. sod govori koti. n. pr. green «grln, zelen) je k i 1 i n- Po nekih otočjih, n. pr. Novih Hetridih ali Fidžih in v papuazijl, rabijo anglosaksonski trgovci ali vojaki či-ribirščino, zmešano iz desetih različnh jezikov, kjer pa prevladuje angleščina, seveda silovito spakedrana. Govorici pravijo b 1 • c h 1 a m a r Odkod ta naziv? y južnih mor-jih je znana h o t o t u r i j a _ po malajsko Irepang _ in po naše brizgae, srbohrv-tob ki mu praviio Francozi bichedemor ali bêche de mer. To naj bi bil izvor za ime latovščine bichlamar En sam primer iz nje; »Pifa« pomeni eovedino. ali točneje govejo konservo Očividno gre za angleški >beef<, natisnjen na škatlah železne rezerve. kakršne hranijo vojaki za najhujSo silo. Pa tudi v zameno, kot drobiž, služijo »ake škatle- Izvozna tvrdka iz SydneFa |lb Je pošiljala mlslonarjem in lepila na gornjo stran podobo duhovnike s cilindrom In salonsko suknjo. Te konserve eo dosegle velikanski uspeh. Domačini so ee kar pulili zanje. Mi- nov zavod v Novem Celju in nov paviljon na Studencu. Tako vidimo, da se je oskrba umo-bolnih v zavodih pričela zelo kasno, da je tudi tedaj bila prav za prav le nekaka ječa, ki se je s časom pretvo« rila v bolnišnico, oziroma zavetišče, kjer se bolezni zdravijo, kjer se lažje oboleli navajajo v razna dela, kjer se jim nudi tudi nekaj razvedrila in zabave. A poleg zavodov se je v raznih deželah uvedla tudi familijarna oskrba boln!kov, ki se pri tujih rodbinah pod nadzorstvom zdravnikov udejstvu» jejo svobodno v raznih kmetijskih in rokodelskih opravilih Tudi za bebaste otroke so posebni zavodi, kjer dobijo po možnosti tudi nekaj izobrazbe in usposobljenja za razna lažja ročna in druga dela. Usoda umobolnih se je sedaj zbolj-šala. Nikjer ne trpe niti najmanjših nasilnosti, skušajo se usposobiti in privaditi na razna dela, kar je najboljši lek. Seveda ne. smemo pozabiti, da so zlasti nekateri bolniki zaradi razburjenosti in zaradi bolezenskih (zlasti pre-ganjalnih) idej drugim nevarni in je torej njih internacija potrebna, da so drugi samim sebi. nevarni zaradi samomorilnih namenov in torej prav tako potrebni internacije. sionarji so ee veselili dobička vse do dne-ko so zvedeli, da Papuanci tako z radostjo papa jo »pifo< v zmotni veri. kakor bi bila to človečina. J. D- NIPONSKO TIHOTAPSTVO NA KITAJSKEM Po uradnih izjavah so niponski tihotapci od 1. 8 1935 d0 31. 3. 1936 na severnem Kitajskem utihotapili toliko cigaretnega papirja 'm sladkorja, da s*a carinarnici v Tien Tsinu in Cinvangtau oškodovani nekako z» 850.000 sterlingov. Omenjena pristana »te od 1. 4. do 5. 5. utrpela 10 milijonov dolarjev po istih krivcih. Od začetke maja jih zadene vsak dan 400 000 dolarjev upedka pri dohodkih. Tihotapstvo se širi na vedno večje število predmetov. Nadaljevanje Debeljakovega potopisnega kramljanja »Muta—Marbeg—Maribor« bo izšlo iz tehničnih razlogov v prihodnjem zvezku. Popravi: V zadnjem zvezku čltaj pod sliko na str. 300 pravilno: K. Hynek Mâcha, na strani 297 pa namesto »vsebina«, usedlina. V ČEŠKEM RAJU (SLIKA PESNIKA K. H. MACHE) DR. IVAN LAH a nimamo Slovenci prave podobe svojega največjega pesnika, je kriva Prešernova ko- _ modnost, saj takrat nam ni manjkalo dobrih portretistov in Langue bi ga bil gotovo sam lepo oveko-večil. Tako pa je smrt prehitela pesnika in slikarja. Isto se je zgodilo Prešernovemu prijatelju Machi. A Macha ^^ _ ^ ^ ^^ ^^ ^^ _ _ ^ ^ TRIJE MUŠKETIRJI aleksander dumas st. ® ilustriral nôrretrander3 & ponatis jf! dovoljen je umrl star 26 let in kdo bi takrat mislil na smrt in na portrete I... Zato imajo slikarji in kiparji pri obeh pesnikih mnogo dela, da bi nam predstavili njuno pravo podobo. V Pragi je bila letos cela razstava Machovih kipov in slik, o čemer nam je poročal B. Borko v »Slov. svetu«. Ko sem prevajal »Maj«, me je zelo KRALJEV PRIHOD Prestolonaslednik, ki je sedaj vodil obleganje, ni mogel opraviti ničesar. Njegov nesiguren nastop ni mogel prepoditi Angležev z otoka Ree, odkoder so napadali trdnjavo Saint-Martin in utrdbo La Pree, dočim so Francozi oblegali La Rochelle. Kralj, ki je bil že nestrpen, je pravkar prispel s svojim spremstvom in z 10.000 možmi v taborišče. Pred njim in za njim so jezdili njegovi mušketirji. D'Artagnan je pozdravil svoje prijatelje in gospoda de Trevillea, ki ga je takoj prepoznal. zanimalo vprašanje, ki se je baš takrat reševalo tudi v češkem umetniškem svetu: kakšen je bil pesnik »Maja«? Edina slika nam je ohranjena v oltarni sliki na Valdštynu, kjer je stal Eesnik kot model prijatelju-slikarju, o o je slikal sv. Janeza Krstnika. Rad bi bil videl to sliko, toda Valdstyn je daleč od Prage. In vendar ... Nekega dne se je pojavila v Pragi znana ruska slovanofilka Tatjana Iva* novna Durdina. Na njenih potovanjih po slovanskem svetu jo je zaneslo tudi v Ljubljano, kjer se je sprijateljila z našo znano rusofilko gospo dr. Jenkovo. Poslej je preživela več počitnic na Bledu in zvečer smo imeli pogosto priložnost, da smo v njeni družbi reševali razna slovanska vprašanja. In sed'-tj jo je nenadno prineslo v Prago. Bila je to dobra ljubezniva gospa, precej težka, kar se tiče telesne obilnosti, a tudi glede na bogastvo, saj je baje razpolagala z milijonskim premože» njem. Bil sem torej veselo presenečen, ko me je nekega dne povabila k sebi v hotel de Sax, kjer se je ustavljala sa- VESELO SVIDENJE Po končanih sprejemnih ceremonijah so se naši prijatelji veselo objeli. »Zares,« je rekel d'Artagnan, »prišli ste baš v pravem času. Mislim, da je kosilo še gorko Mar ne. gospodje?« se je obrnil h gardistoma, ki ju je na* to predstavil svojim prijateljem. »No, poglejmo! Zdi se. kakor da ste na kakšnem krajšem morskem potovanju!« je menil Porthos »Vendar nimate dam s seboj?« je vprašal Aramis. »Ali imate tu sploh kaj vina?« je poizvedel Athos. »Seveda! Imamo vaše ...« »Naše?« je vprašal Athos začuden. »Da, vaše vino, ki ste nam ga poslali!« »Ali smo mar poslali vino?« »Seveda, saj vendar veš — anžujsko vino!« »To pa dobro poznam!« »Tvoja najljubša znamka!« »To se pravi, kadar nimam sekta ali šambertina!« -Vir- mo najvišja aristokracija, in mi je razkrila svoj načrt. • »Ali veste kam sem namenjena, Ivan Ivanovič?« »To me zelo zanima, Tatjana Iva-novna.« »V Mnichovo Hradište... ali se spo-miniate na prof. Šebora.« »Da.« »Vidite. Njegov brat je v tem mestu župan. Povabili so me. On je velik slovanofil. Tam v bližini živi poslanec Dyrich, tudi velik rusofil...« »To ime poznam,« sem vzkliknil m se spomnil na zgodbo, ki je Tatjani Ivanovni nisem mogel zaupati. »On sestavlja vseslovansko stenografijo.« »Da, celo Ivan Savič, je nekoč iz Prage pobegnil k njemu, kot je pravil.« »Vidite, tja sem . namenjena. In vi pojdete z menoj. Potem odidem na oddih v Sedmihorke. To se imenuje češki raj.« »Vem, vem, to je blizu Turnova.« »Pravijo, da je tam zelo lepo. Mene zanima Mnichovo Hradište tudi zato, ker je bil tam kongres, na katerem je OPREZNOST »No, če nimamo ne sekta ne šamber-tina, se moramo pač zadovoljiti z mo« jim!« »Tako, ti si se zaljubil v anžujsko vino? Dober poznavalec se mi zdiš!« je rekel Porthos. »Ne, ne. Saj sem vendar dejal, da ste mi vi poslali to vino!« »Mi?« so zaklicali soglasno trije mu šketirji. »Seveda, ali točneje povedano, vaš branjevec Goudeau.« »No, naj bo odkoderkoli, glavno je, da je dobro. In če je dobro, pijmo ga!« »Ne!« je rekel Athos odločno, »ne bomo ga pili, dokler ne vemo, odkod je!« »Prav imaš, Athos!« je dejal d'Artagnan. »Torej nihče od vas ni naročil branjevcu, da mi pošlje vino?« »Ne, nihče. Ali ga je poslal po na« šem naročilu?« »Tu je pismo,« je rekel d'Artagnan in ga izročil tovarišem. bil tudi ruski car. To je bilo menda 1. 1827. Mogoče je tam po njem še kaj spominov.« ■Za take spomine imajo posebno mala češka mesta dosti smisla. Pri nas •шо celo v Ljubljani le malokaj ohranili izza kongresa.« »Dobro torej, na svidenje jutri zjutraj ob sedmih na kolodvoru.« Drugo jutro je brzel vlak iz Prage v jasno pomladansko jutro proti severu mimo Mlade Boleslave ob reki Jizeri po razkošno lepih dolinah, proti Mni-chovemu Hradištu. S Tatjano Ivanov- no sva uživala lepoto majskega jutra in svežih zelenih pobočij ob Jizeri, ko je naenkrat neprijetno presenečenje zmotilo najino radostno razpoloženje. »Ivan Ivanovič, ali imate kaj denarja s seboj?« me je nenadoma vprašala Tatjana Ivanovna. Bil sem v zadregi. Študent pa denar! A čemu to, ta indiskretnost? »Veste: pripetila se mi je mala nezgoda: denar sem pozabila v hotelu...« Vraga, denar je pozabila! Ta ženska pozabljivosti... In jaz sem mislil, da potujem z milijonarko, ki bo trosila HITRIH NOG »To ni njegova pisava,« je rekel Athos. »Dobro jo poznam, ker sem z njim pregledal njegove knjige pred našim odhodom.« »Pismo je potvorjeno!« je izjavil Porthos, »ker nihče od nas ni bil zaprt!« D'Artagnan je prebledel ter se pričel tresti po vsem životu. »Kar prestrašen sem,« je rekel Athos »Kaj pa je?« »Hitro pojdimo, hiteti moramo!« je odgovoril d'Artagnan. »Stra&no misel imam v glavi. Ali je to spet maščevanje te preklete ženske?« Zdaj je pobledel tudi Athos. D'Artagnan je tekel proti branjeriji. Trije mušketirji in oba gardista so pohiteli za njim. darove okoli sebe. »Imam deset kron,« sem rekel, »a to ne bo dovolj.« Deset kron je bilo za Študenta takrat bogastvo, a za milijonarko pre» malo. »Zakaj, mislite, da ne bo dovolj?« »Treba bo dajati napitnine in darove. Gotovo nama bodo pokazali vse, kar imajo: šole, muzeje, zavode, to je Eri njih navada In povsod je treba aj darovati v ta ali oni namen. Ako bova kam povabljena, zopet ne gre brez napitnin. Kako bi pa izgledale in kaj bi si mislili o vasi« »Mislite? A jez mislim, de je dovolj, če si pridržite, kolikor stane vlak do Sedmigorek, drugo bova porabile za to, ker pravite. Iz Sedmigorek bom brzojavila v Prago.« »Ne bo dovolj. Pomislite: oni vendar vedo, kdo ste. Zato pričakujejo kaj več.« »In kaj vi svetujete?...« »Mislim, da bi bilo najbolje, da zaupava svojo zadrego županu ...« »Ne, to ne gre ...« »Potem je bolje, da se vrneva.« »To ni mogoče: oni naju pričakuje» jo.« »Verjemite, da brez denarja ne moreva ...« »Veste kaj, Ivan Ivanovič, uredite vi to stvar, kakor hočete. Mogoče ne bo potreba...« Uredite vi to stvar!... Lepa beseda! Ko bi mi izročila svojo denarnico! Potem bi se nihče ne pritoževal, da sva umazana. A zdaj! S temi desetimi kronami predstavljati milijonarko!... Vlak je bežal ko vrag. Zdaj zdaj bomo tam. Sto misli mi je švigalo po glavi. Tatjana Ivanovna pa je na videz Eovsem mirna gledala skozi okno ka- or da je vse v redu!... O ti milijonarji, brezskrbni. Niti za svoj renomé se ne boje. Žvižg. Lahni sunki. Kretnice. Prvi znaki postaje. V ozadju belo mestece. Mnichovo Hradište! Vlak stoji. Tu smo. Pri izstopu iz vagona je gospa Tatjana potrebovala precej opore. A med tem je že prihitel po peronu dr. Šebor in za njim še nekai gosnodov. Slavnosten spreiem! Govor! Tri deklice pri-hajaio s šonkom. Ne bo dovoli deset kron! Počasi stor>amo proti izhodu Zunai čakajo ekipaže. Kar so mogli, so spravili skupaj, da izkažejo svojo pozornost! Tatjana Ivanovna je sedla v Izdaja Machovih spisov L 1836. županovo kočijo, jez sem se vozfl v družbi nekega mestnega svetnika. In začel se je program, po vrsti, kakor je bil določen: najprej na magistrat, da se vpišemo v knjige za goste (tu bi bilo treb." nekaj odriniti za me» stne uboge), nato v skromno muzejsko zbirko, (zopet dar!), nato v ženske šo* le, kjer so nam razkazali krasna ročna dela (tu bi se spodobil prispevek za revne učenke), potem vožnja po mestu in okolici, da vidimo, do kod so pri-drli Prusi 1. 1866. Tatjana Ivanovna je sprejemala vse te dokaze bratstva in ljubezni popolnoma brezskrbno, kakor da ni treba nikjer pokazati kake mili* jonarske darežljivosti. Zato sem bil jaz tembolj v zadregi. Kar se tiče onih deset kron, sem vedel, da bo komaj za kočijaže. Tu ni nikakega izgovora! Brez napitnine bi kočijaž pljunil za nami in si svoje mislil o ruskih milijonarjih ... A kam z drugimi? Glavna stvar je, da se zdaj izmažemo! Zato sem povsod porabil kako ugodno priliko in Došepetal temu ali onemu, ki se mi je zdelo, da čaka, kakcf se bo izkazala ruska milijonarka: »Veste, ona pošilja vedno naknadno svoje darove. Saj veste, taki ljudje ne nosijo denarja s seboj. Kar diktirajo oziroma napišejo na ček in banka uredi, kar je treba.« Ker So me splošno smatrali za nekakšnega njenega tajnika, so bili z mojimi obljubami zelo zadovoljni. Jaz sam nisem štedil s pohvalo, da se je tem bolj zdelo, da darovi, ki bodo naknadno dospeli, ne bodo majhni. Saj bi se res ne spodobilo, da bi sedaj posegala v žep in delila darove, kakor kako miloščino. Vidi se, da je to dama iz najvišjih krogov. Na obedu smo bili pri gospodu županu. Bilo je povabljenih še nekaj gospodov, med njimi poslanec Dyrich, kj je pozneje za časa svetovne vojne prešel v Rusijo in tam deloval za osvoboditev češkega naroda. Obed je bil bogat in je nudil vse dokaze velikih zmožnosti županove kuharice. Dekleta, ki so stregla, so bila oblečena kakor za svatbo. Kdo bi mogel sprejemati vse te darove brez priznanja! In za to pri» znanje je treba denarja in zopet denarja. Kako se bova tu poslovila? Ne kaže drugače kot z lepo obljubo... A kako? Ah, izrabimo malo žensko niče* murnost. Ob ugodnem trenutku sem zadržal eno iz deklet pri vratih in ji pošepetal, da ruska gospa najraje pošilja dekletom naknadno iz mesta kake darove: robcc, zlatnino ali kai takega. Marenka je kar zardela od veselja in hitela pripovedovat v kuhinjo, kaj jih čaka. Mi pa smo se poslovili, sedli zopet v kočije in se odpeljali na slavni Wal-lensteinov grad, ki se dviga nad Jizero. V dolini pod njim leži klošter z vele-mlini gospoda Dyricha. Grad je še poln spominov po slavnem vojskovodji. Tatjano Ivanovno so starine zelo zanimale. Stari sluga nam je odpiral in zapiral vrata ogromnih soban. Tu ne bo mogoče opraviti z obljubami. Pač! Saj se Tatjana Ivanovna lahko vrne čez nekaj dni, ker jo vse tako zanima. Stisnil sem staremu slugi eno krono in mu namignil, da se bo vrnila ruska gosoa čez nekaj dni sama. da si ogleda natančneje nekatere starine. Sluga je bil s tem zadovoljen in se je hvaležno priklonil češ razumem .. Pozno popoldne so hitele naše kočije zopet proti kolodvoru ... Oddahnil Glava Janeza Krstnlka na Vald-stynu, portret pesnika Mache (prim. sliko v prejšnjem zvezku 2isa) sem se. Situacija je bila rešena. Imel sem še denar za kočijaže in za vlak. Slovo na kolodvoru je bilo prisrčno. In zopet je brzel vlak po zeleni pokrajini in v somraku majskega večera se je dvigal pred nami z gozdovi ob-raščen greben, nad katerim so se belile velike skale starih razvaliin. In tam na vrhu je Valdstyn. Tam je slika Janeza Krstnika, ki ima obraz pesnika Mache. Zagledal sem se v ta cilj svojega hrepenenja tako. da sem komaj utegnil odgovarjati Tatjani Ivanovni na njena vprašanja. »Kako ste izhajali z denarjem, Ivan Ivanovič?« Povedal sem na kratko. »Vse je v redu. Nekaj bo treba še naknadno poslati ...« »Kako naknadno? ...« »No, ko se vrnete v Prago ...« Tatjana Ivanovna je resno pogleda» la. »A tako? ...« Bil je že večer, ko sva dospela v Se-dmigorke. Sredi visokih dreves v bujnem pomladanskem zeleniu se je dvi» gal hotel, ki je imel na sebi nekaj starinskega. To je torej letovišče ... Obdala je ves kraj čudovita majska noč. Gotovo je to lepoto tu doživljal tudi pesnik s prijateljem slikarjem. Od takrat je že skoraj sto let... Zjutraj sem bil na vse zgodaj po-koncu. Stopal sem po peščenih stezah navzgor med gostim gozdnim drevjem, ki ga je pretresalo petje tisočerih ptičev. Ves ta košati greben je iz peščen-ca, zato ni čuda, da so razni umetniki, izletniki in zaljubljenci vrezali v peščene skale razne podobe, črke in druge spomine. Tudi stopnice so vsekane do vrha ... Narod, ki ljubi svojo domovino, gleda v nji svoj raj. Tudi češka himna poje, da je vsa češka zemlja »zemsky raj to na po-hled« ... Toda opravičeno je ta pokrajina dobila še posebej ime »češkega raja«. Ne bom ga popisoval. Razgled po okolici tega majskega jutra je bil nepopisen. Duša, glej in uživaj! Na cilju si! Radost v mojem srcu je bila brezmejna. Obdaroval sem vse in pred menoj stoji Valdštyn. Z njegovega oltarja se žari v jutranjem svitu podoba Janeza Krstnika ... Res, kje se skrivajo podobe pesnikov! Ko sem se vrnil, sem našel Tatjano Ivanovno že na vrtu. Tudi ona je uživala pomladno jutro. Pred njo je ležal zapisnik z naslovi... Vrnil sem se še isti dan v Prago. Vlak je drdral ob pobrežju Jizere. Pred mojimi očmi je lebdela podoba pesnika, obdana z okvirjem češkega raja in njegovih lepot, polnih stoletnih spominov. K. Rang: POGLED V DOLINO IZ LITERARNEGA SVETA NICOLAS BOILEAU (1636 — 1711) Dne 1. novembre je minilo 300 let, odkar je zagledal luč sveta v Parizu za-konodajec francoskega Pannasa, torej hkrati s Cornefflevim »Cidom«. Kot 15. dete je ob rojstvu spravil svojo mater na boljši svet. On sam pa je ostal do konca ne-oženjen. Po dovršenih pravnih naukih ®e je docela posvetil leposlovju, posebno pesništvu. L, 1666. je po Horatijevem zgledu objavil »Satire«, ki eo zaslovele p» lični obliki in duhovitosti. Tudi »Episto-le« in »Poetika« sta učinkovali preko državnih mej ter postali učbenik za estertd-ko. Francosko klasično umetnost je zaključil s tem, da je resnico postavil za edono lepoto: Rien n'est beau que le vrai: le vrai seul est aimable ... .; / Ker so oiu protivnjiki očitali, da nima domišljije, je zložil komično epsko pesnitev »Le lutrin® (pult). Poleg Racinea je 1. 1677. postal državni histor.iograf, kmalu nalto pa fllan Akademije. Po značaju je bil ljubezniv, odkrit, nepodkupljiv v sodbi. Ko mu je kralj Ludvig XIV nekoč pokazal nekaj verzov k svoje kovačnice, lih je državni zgodbo-pisec ocenil: »Sir. Vašemu Veličanstvu ni nobena reč nemogoča.: slabe verze ste hoteli zložiti, pa se Vam je imenitno posrečilo.« Prvi priimek mu je bil Despréaux. Iz njegovega pseudonima se je nekdaj po* šalil kardinal pl. Janson. češ: »Vi bi se lepše imenovali Boivin. saj je vino boljše od vode.« (Boileau=Vodopivec. Boivin= Vinopivec). Dovtmni slovstveni kritik se odreže: »Da. monsinjor. tudi Vi bi se lepše imenovali Jean=Farine, kajti moka je boljša od otrobov« (Janson: Ivan Me* kina). Mnogo njegovih stihov znajo izobraženci na pamet. Eden takih je v tejle zvezi: Ponosen kmet sem in robata mi je . duša. Z nazivom pristnim imenujem vsako stvar, јаи mačku maček dem, Roletu pa slepar... J'appelle un chat un chat, et Rolet un fripon, se glasi v izvirniku verz, ki ga je pred vojno uporabil prof. Suknje v svoji kritiki kranjskega deželnega gospodarstva-Z njim je v črno zadel. Še huje pa je udaril Biofleeu, kajti odvetnik Rolet je bil znan kot oderuh. Kmalu se je spravil nad pesnika, iki se je izvil, češ da je mislil krčmarja v parižki okolici; ta vodo vliva v vino. Slučaj je hotel, da je res živel taik hrozgač v predmestju. No, njega se je literat legije otepal kakor zvitega pravdohama. Romantiki so v 19. stoletju omagali Boi-leaujev ugled, a podrli ga niso popolnoma. Ni li »L'art poétique« vzorec za Edvarda Tavana srčikano didaktično pesnitev: »La sentier du poète«, k>ar bi po prešer-novo imenoval*; Nova pieariia? Toda čas je nehaiti. Drugače mi utegne kdo zabrusiti Boileeujevo krilatico: Qui ne sait se borner, ne sut jamais écrire, ali po naše: Kdor si ne ve meja sploh pisati ne zna. A. Debeljak. NOVE KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: JANEZ CIGLER »SREČA V NESREČI«. Priredil dr. Rudolf Kolarič. Natisnila in založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1936. Cvetja iz domačih in tujih logov 11. zvezek. RAZORI, list za odraslo mladino, V. letnik, št. 1. Prva številka novega »jubilejnega« letnika vsebuje med drugim: V prašumah na Malajskem polotoku (inž. Fer do Lupša), Angleški kralj na našem Jadranu (Jože Župančič), Poslednje usto-ličenje (M. Riegl), nadaljevanje Brinarje-vega kramljanja o Pav,lihi in njegovih veselih pustolovščinah, Londonski sprehodi (dr. Pavel Brežin-ik) d. dr. Zanimivi so tudi prispevki mladine in marsikaj je dobrega vmes. Letos bodo dobili naročniki »Razorov« ob koncu šolskega leta izvirno slovensko povest. List spretno ureja ravnatelj meščanske šole na Rakeku Tone Gaspari. Izhaja osemkrat na leto in stane din 30. REJEC DOMAČIH ŽIVALI, leto Ulit. 11. Kakor vse številke tega glasila zveze društev rejcev malih živali tako je tudi ita pestra in nudi rrmogo poučne tv«.-вше svojim bralcem. Ur «Me Ali. Inkret nadaljuje svoj članek o osnovanju rejske* ga središča, C. Zajčeva poroča 0 kurni-oi in krmljenju perutnine, J. Hladnik o spoznavanju ovčje volne i-t.d. Tudi zadnje mednarodna razstava plemenskih psov v Ljubljani je dobile svoj odmev v tej številki, ki vsebuje še razne druge zanimivosti in slike. List izhaja mesečno ter se naroča pri upravi: Ljubljana, Karuno-va ul. 10. PRAKTIČNE NOVOTE Oblo reâeto Dvodelni žični koši za Izpiranje solate niso nič novega. Novota pa je pralno reâeto v podobi krogle z držalom. To reâeto Ima tako ozke luknje, da Je v nJem mogoče oprati tudi drobno sesekljano zelenjavo in jagodno sadje. Obe njegovi polovici se dasta trdno zapreti z bajonetnlm zaporom. Ce hočej rešeto zapreti, zavrtiâ zgornji del in če zavrtiâ v nasprotno stran, se reâeto odpre. Zaprto reâeto z zelenjavo itd. daš pod vodni tok ln ga neprestano obračaš, da se njegova vsebina dobro pretrese in oenaži. Ta priprava pa ne rabi samo za snaženje zelenjave, sadja, mesa itd., temveč ti bo koristila tudi v loncu, če hočeš skuhati jajca, ki jih z enim prijemom dvigneš potem iz vrele vode. Na podoben način lahko kuhaâ riž, rezance ali druge jedi. In končno ga lahko uporabiš kot sito za pre-mečkanje, pri čemer pride v poštev seveda samo ena polovica. Ta rešeta se izdelujejo v treh velikostih s premerom 16 do 20 cm. ZLOČINI V LONDONU Lani so zabeležili v angleški prestolnici 80.335 hudodelstev, to je 2700 manj ko 1. 1934 in 3300 manj ko 1933. Večina so to tatvine, od njih tretjina za manj ko funt vrednosti. 22.391 ali 27.9*/» zlikovcev je bilo prijemih in kaznovanih. Odstotek je šibkejši ko prejšnja leta. Nadaljnja močno zastopana vrsta kaznivih dejanj so vlomi. Največ pozornosti vzbuja število ubojev in umorov. 23 oseb, starih nad eno leto, je bilo ubitih v Londonu 1. 1935, torej enako kot 1934. Sedem morilcev si je vzelo življenje, štirje so bili na smrt obsojeni, 5 obsojenih, a spoznanih za blazne, eden je bd oproščen. DESET ZAPOVEDI ZOPER HRIPO Prva zapoved; Utrdi ee! Zavarovati se pred boleznijo je bolje nego bolezen zdraviti Najboljše zavarovanje zoper hripo pa je utrjevanje, s katerim moramo pričeti dovolj zgodaj in sistematično. Dojenčka nam še ni treba utrjevati, ker reakcijske sposobnosti žilnega sistema Pr> njem še niso razvite, od drugega leta daije pa je utrjevanje že priporočljivo. Koža naj pride v dotiko s svežim znakom, po tej zračni kopeli naj sledi krepko politje s hladno vodo. nato je kožo odrgniti. Mehke, vroče postelje' niso umestne. Odrasli naj «e utrjujejo še dalje, zračne kopeli naj združi s telovadbo, menjave mraza in toplote naj se ne boji. Vse mrzle procedure, kakor prhe, kopeli in posebno mrzle kopeli nog, naj bodo kratke in vee'ej naj nato irotiranje napravi kožo »veže rdečo. Druga zapoved: Ne prehladi sel Učenjaki sami si prav za prav niso na јаЛпет, kaj prehladitev pomeni- Gotovo je vBekako, da povzroča hipna ohladitev nepripravljenega ln neutrjenega telesa, če jI ne »ledi močna reakcija, obolanja posebno v Zgornjih dihalih. Bržkone povzroči nenadna Ohladitev kože spremembo v razdelitvi krvi, notranji organi dobe nenadno veliik dotok krvi, dočim postanejo kože, in sluznice nosa ter gria malokrvne ter bolj dovzetne za oku iitev. Tretja zapoved: Ne boj ee prepiha 1 Prepih ni ®am na sebi nič bolj nevaren od vetra na prostem, če vladata zunaj Mi znotraj isti temperaturi, tedaj prepih prav gotovo ne škoduje. Prehlad pa lahko nastane, če vdere v preveč segret prostor hipoma mrzel zrak in zadene telo. V vetru kakor v prepihu je važno, da dihamo skozi nos. Neogreti zrak, ki ga vdihamo skozi usta povzroči lahko vnetja. Četrta zapoved: Ne požiraj aspirina tjavendan! Aspirin kakor drugi sal'icilni preparati učinkujejo v bi vet vu tako, da nižajo telesno temperaturo. S tem ee tu in tam zgodi, da presekamo začetno hripo, da-li pa je v vseh primerih dobro, to je še nerešeno vprašanje. Lahko se zgodi tisto, o čemer so nekaj naivno govorili stari zdravniki; da »udari bolezen noter«. Vsekako ni brez nevarnosti, če potlačimo infekcijo, ki se je že pojavila. Prehodno ugodje plačujemo tu po gostoma s poznejšim tem hujšim obolenjem. Peta zapoved: Znoji se! Pra»tara je ideja preganjati strupene sno vi z znojenjem iz telesa. Dejansko laliko dosežemo s previdno znojilno kuro odvod skozi kožo, razbremenitev notranjih organov in sluznic ter živahnejši obtok sokov. Obilno znojenje pa ni preprosta stvar, to je težko delo za srce in presnovo- Zato si moramo med znojenjem e hladnimi obkladki na glavo priskrbeti olajšanje, po znojenju pa moramo dobro osušiti in počivati vsaj eno Šesta zapoved: Obkladki naj bodo pravilnH Vsak obkladek, od preprostega ovitja vratu do ovitja vsega telesa, zahteva neke tehnike, brez katere ni učinka. Vlažno platneno ponjavo — "hladna ali topla, to ni tako važno — moramo položit; te»no na kožo, plast, ki to pokriva, pa mora pokrivati re» dobro in preprečiti zraku dostop do obklad ka. To je glavni pogoj, da bo postal obkladek res vroč. Ležati pa mora na koši najmanj èno uro. Sedma zapoved; Izogibaj »e tobaka in alkohola! Velika zmota je, da tobačni dim razkužu-je. Dim samo sluznice gornjih dihal draži. Kaja je zato pri vseh katarjih v nosu, grlu, Sapniku i. t. d. absolutno prepovedana. Kuhano vino in grog kot medicina za znojenje lahko včasi učinkujeta dobro v začetnem štadiju okužitve. Da bi pa alkohol znotraj učinkoval razkuževalno, je zelo dvomljivo. Vroča pijača je pač glavno in be-zgov čaj ima isti učinek. Pri motnjah v črevesju je rdeče vino včasi dobro zdravilo za' voljo svoje kie'ine. Osma zapoved: Inhaliraj! Najprvo je treba skrbeti za dober zrak. Bolniško Sobo moramo dobro zračiti, pri tem pa dosežemo hitrejši in boljši učinek, če okno za kratek čas na široko odpremo, nego če ga puetimo trajno mak) priprto. Mrzli zrak naj ne zadene naravnost bolnika s hripo, ta naj se torej dobro pokrije in »i da ruto čez usta. Zrak mora biti v bolniški sobi tudi vlažen. Če nimamo razpršilca, postavimo plitko skledo z vodo na peč ali pa obesimo mokre cunje v sobo. Če hočemo dihalnim sluznicam dovesti le-čila naravnost z zrakom, inhaUrajimo z aparatom ali pa nad loncem z vročo vodo. ki oddaja solne pare, eterična olja. n. pr. evka-liptovo olje i. t. d. Za razpustitev sluze je posebno priporočljivo terpentinovo olje. Deveta zapoved: Vlezi »e! Bolniki z vročino spadajo v posteljo. Ni junaštvo, če letaš z 39 stopinjami naokrog, in veliik a je aniota, da postelj človeka slabi. Enakomerne posteljne toplote ne moremo nadomestiti z ničemer drugim. Samo pri zelo »tarih ljudeh in pri nevarnosti pljučnice moramo paziti. Takšni bolniki naj se v postelji pogoetoma obrnejo in večkrat vsedejo. Deeeta zapoved: Pokliči zdravnika 1 Hripa je dovolj zavratna bolezen, da •• utegne končati zelo slabo, tudi če si se nam subjektivno dobro počutil in zato ni«! pravočasno pozval zdravnika. Zdravnik bo mogel tudi še najzanesljiiveje povedati, kaj ti je potrebno, da se iz takšnega obolenja ix-mažeš brez velike škode in čim prej. (Po razpravi dr. med. E. JoHow'eaa) BB % Л M H PROBLEM 181 J. Viktor Ulehla Mat v štirih potezah UGANKE C r a s s u s XXIV Na sreda »d« življenje da nekrdvim. Na eredii »U lahko ga vzame krivim. (Boiuvwed 'Boiupojojj XXV Ena kroge označuje, dve pri kvanta h sodeluje, tri živalsko je krmilo, štiri potno bolj živilo. (»daj '