tribuna
LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
LETO X»V.
Ljubljana 7. X. 1964
številka 20
Neizmerno smo veseli, da ste prišli med nas, vi nade-budneži z novimi zelenimi in zaenkrat še praznimi abo-nentskimi izkaznicami za učenost. In prišli ste v takš-nem številu celo zdaj, ko so se rož'ce našega stanu v jese-ni skoraj vse osule. Med vami je nekaj veteranov, ki znova in znova nepomirljivo . iščejo romantiko prvih let-(nikov) in se krčevito okle-
OBt BE=Me,VBl PATR*A
vsak čas prišli, a kaj hoče-mo: na takšne spodrsljaje smo se že privadili. Sami lahko uvidite, da hite, ureja-jo, pripravljajo, skratka, da delajo. Več kot to pa se res ne da, kajne?
Mladi, zelo mladi ste, ko prihajate med nas. še vedno mladi boste tudi odšli. V va-šem novem domu, belem mestu, ki vam bo nudil go-stoljubje za nekaj let in bo dom igre in dela hkrati, se vam lahko pripeti, da vaš bodo nekatere prigode spo-minjale jali celo prestavile nazaj v vašo rosno mladost. V takih trenutkih se boste znova igrali: slepe miši — na fakulteti, ravbarje in žandar-je — po prekrokanih nočeh; poslušali boste pravljice o jari kači in drugih komunali nih   problemih,   prisluhnili
pajo spominov iz dobrih, starih časov. Toda vi sami ste mogočna sila, ki jo stati-stični prikazi po številčnem razmerju ukaželjne mladine po svetu postavljajo pod sam vrh svetovne lestvice. O tem, koliko od vas pa se tudi bo docela napojilo pri izviru učenosti, raje ne govo-rimo, da si ne pokvari-mo razpoloženja. (In tudi ustreznih podatkov k sreči ni dobiti.)
Oprostite, če vas ob priho-du niso primerno sprejeli in poskrbeli za vas. Ne gre taji-ti, da niso vedeli, da boste
Kdor ugotovi smiseino zoporetfje odstovkov, p?i<te v poitev n itagnfKfeti mrtečcrj.
vanju. Zlobni jeziki trdijo, da je bilo v preteklosti orga-nizacijo čutiti le pri zadovo-ljevanju študentovskih »sin-dikalnih« potreb. Pri tem pa je treba poudariti, da se sploh niso ukvarjali s pre-skrbovanjem ozimnice in ku-riva za svoje člane. Res pa je, da imajo študenti svoj počitniški tabor ob morju, blagajno samopomoči in ser-vis za posredovanje hono-rarnih zaposlitev.
Ne moremo si predstav-ljati vseh različnih možno-sti nagnjenj, ki jih mnogi od
In končno ne pozabite še na naš list, v katerem name-ravamo objavljati sestavke z vseh področij družbenega dogajanja z izjemo ženito-vanjskih oglasov in pisem užaljenih čakalcev na reno-mirane proizvode domače avtomobilske industrije. Me-nimo, da vas, mlade študente novince, omenjena dva pro-blema še ne zadevata v živo. Pozivamo vas, da svoje sile pri sodelovanju v našem li-stu usmerite na druga pod-ročja.
vas goje do kulture, športa, mladinskega tuzemskega in iHozemskega turizma, tehni-ke in drugih podobnih reči, zato vas v skladu z načeli demokracije in nepristran-skega obveščanja samo ob-veščamo, da lahko v okviru študentske organizacije taka nagnjenja gojite tudi vna-prej.
Kolikor pa računate na pomoč takoimenovane sin-dikalne organizacije pri re-ševanju perečih študijskih problemov, na primer olaj-ševanja študijskih pogojev, boste kmalu spoznali, da ni prav nič sindikalna.
1Z P060V0RA Z REKTORJEM UNIV. PROF. ING. ALBERTOM STRUNO -
,,Veselim se tesnega sodeiovanja z ZS"
Novega rektorja ljubljanske univerze, univ. prof. ing. Alberta Struno smo zaprosi-li za razgovor. Naši prošnji se je ljubez-nivo odzval.
Najprej je razgovor zajel reformo in njene aktualne porobleme.
»Reforma študija na sedanji stopnji ni dokončana,« je dejal. Nedvomno bri doživela še marsikatero spremembo. Re-formo reforme bo treba proučiti zelo skrbno. V veljavi naj bi ne ostale toge for-mule, marveč vsklajevanje možnosti fakul-tet s potrebami prakse. To vodilo naj bi prispevalo k izpopolnitvi reforme in k ustvaritvi pogojev, v kateri se bo do-končno uveljavila.«
Reforma je zaostrila študijske pogoje. Za-radi intenzivnega dela na fakulteti ostaja študentu manj časa za pripravo na izpite, kar ima negativne posledice. Kako gledate na ta problem?
»Res je, da so študentje preobreme-njeni s študijem, toda — študij je bil vse-lej težak. Nobena dobra stvar ni bila dosežena brez truda. Prepričan sem, da se bo marsikatera težava s sodelovanjem študentov — npr. v fakultetni upravi — prav lahko uredila. Seveda pa ne bi bila mogoče kar naprej, po vsakokratni intervenciji, skrajševati učne programe. Nefca neuradna statistika sicer pravi, da študent pozabi polovico tistega, kar se je na fakulteti naučil. To pa ne bi smel biti povod za črtanje učnega programa do te meje, saj tudi nihče vnaprej ne ve, kaj bo študent pozabil. Iz prakse pa je ziiano,
da človek najde čas za »vse«, če si delo smotrno organizira.
O materialnem vprašanju študentov je tov. rektor povedal:
»Pomanjkljivo materialno stanje študen-tov dobro poznam, saj sem se o njem pre-pričal kot večletni član in predsednik univerzitetne komisije za dodeljevanje posojil oziroma kreditov. V zadnjem letu se je gmotno stanje študentov popravi-Io, vendar ne še povsem.
Ob tem naj poudarim veliko prednost stimulativnega kreditiranja študija. Ta na-čin pa ne obvezuje samo družbe, ki daje sredstva, temveč tudi študenta, da dosled-no izpolnjuje prevzete obveze in dosega vnaprej v dosegljivih mcjah določene štu-dijske uspehe.
Dosedanji način štipendiranja je prepo-gosto izkazovaj pomanjkljivo povezavomed štipendistom in štipenditorjem. Fakultetam v mnogih primerih ni uspelo, da bi ustva-rile med tema dvema dovolj močne stike. Vendar je treba ugotoviti, da se je tudi to stanje v zadnjih letih izboljšalo. Več-krat pa je za štipendijo še potrebna pro-tekcija. To ni prav.«
Tov. rekotor je povedal tudi nekaj misli o zdravstveni zaščiti študentov.
»Med materialne pogoje študentov je treba prištevati tudi zdravstveno zaščito, o kateri sodim, da je nezadostna. Za dolgotrajnejše, npr. za klimatsko zdravlje-nje* Pa je spet nemalokrat potrebna pro-tekcija.  Prav bi bilo,  da bi  bila  ustrez-
na zdravstvena zaščita zagotovljena vsem, ld jo resnično potrebujejo. t
K boljši fizični kondiciji pa bi mnogo prispevalo izletništvo, ki naj bi ga orga-niziralo predvsem Akademsko planinsko društvo in ga postvilo v sredo telesno vzgojnega dela. Pri te»n naj tudi ideolo ška plat planinstva ne ostane pozabljena.«
Razgovor je stekel o družbenem anga-žiranju študentov. Ob tem vprašanju se je tov.rektor dalj  časa zadržal. Dejal je:
»Družbeno angažiranost študentov bi Iahko dvignili s predavanji na svobodnih katedrah, ki naj bi zamašila vrzeli v poli-tičnem izobraževanju študentov in spo-znavanju aktualne družbene problematike. Svobodne katedre bi morale biti sestav-ni del povezovanja znanstvenega in pe-dagoškega dela z družbeno problematiko. Morale bi postati idejno dopolnilo študi-ju. Ker profesorske organizacije na tem področju niso pokazale večje aktivnosti oziroma pomembnejših rezultatov — pri tem gotovo ni brez pomena preobremenje-nost učnega osebja — bi svobodne katedre prinesle študentom tisto, kar jim v tem oziru manjka.
Vloga študentov pri samoupravljanju v fakultetnem in univerzitetnetn okviru je neogibno potrebna in kolikor bolj intenziv-na je, tem koristnejša bo za obe strani. Seveda je treba ob tem povedati, da tudi naloge pri samoupravljanju dodatno obremenjujejo študente. Zato je najbližja zamisel, da bi samoupravljv. je pretežno zajelo predvsem študentovske domove, menze itd., skratka, da bi se uveljavilo povsod tam, kjer si študentje lahko po izključno lastnem in najboljšem preudob-no urede »življenje« brez kolizije.
Na koncu je tov. rektor poudaril, da se veseli tesnega sodelovanja z Zvezo štu-dentov.
»Zatrjujem, da bcvm prenosnik teženj študentov. »Prenosnik« spada v strojniško stroko in je lahko »reduktor «ali »multi-plikator«. Oba sta potrebna in uporabljal ju bom, kakor bo boljše kazalo in kakor
se bomo dogovorili. Zagovarjal bom vaše težnje in vsa prizadevanja. Ko še posebej pozdravljam študentsko organizacijo, zago-tavljam, da sem vaš zaveznik in prija-telj... in med prijatelji velja tudi tista beseda, ki sploh ni bila izrečena.
Za konec pa bi še rad opozoril, da bi ne precenjevali rektorjevih možnosti in zmožnosti.
Pred nekaj tedni sem v češkoslova-ški mimogrede zvedel pogoje za idealne-ga rektorja: odločen mora biti, praktičen, objektiven, delaven, inteligenten, skromen, nadarjen, avtoritativen, razumeti rnora člo-veške slabosti, znati mora pet tujih je-zikov, mladino mora imeti rad in tako naprej. Ker ne bo težko zvedeti, koliko teh lastnosti imam, lahko tudi sklepate, kaj lahko od mene pričakujete. Vsekakor pa podčrtajte, da imam rad mladino.
Pristaviti tudi moram ,da ste me s vpra-šanji prehiteli, ker se še nisem — niti bežno — spoznal z najbolj perečimi vpra-šanji univerze in so zategadelj tudi odgo-vori zaenkrat bežni.«           Drago Mirošič
Univerza v novem študijskem letu
Da bi ge študentje novinci čimpriej vklljučili v novo okodje, da bi spo-zinali ajlbolj pogoste prolbleme, s katerdmd se bodo v oasu Studiiija sirečavali, sjno sse odliočilli za kratfco ankefto med dekani vseh fakulteit Ijubljanske uni-verze. Odgiovarjiali so na sledeče vprašanje:
V začetku vsakega novega študijskega leta si zastavljamo nešteto vprašanj o našem bodočem delu in poskušamo najti na osnovi priddb-Ijenih izkušenj novih poti, da se ne bi ponavljale stare napake in po-manjkjivosti. Katere so bile največje težave vaše fakultete v preteklem obdobju, kako ste jih reševali in kako se jim nameravate izogniti v bodoče?
Moti nas tudi, da še celo v univerzi-tetnih vrstah včasih ni dovolj razumevanja za potrebe bioloških ved, ki so vezane na terenski pouk (laboratorije in vaje).
Pomanjkanje prostora, učilnic in opre-me odvzema študentom glede obiska pre-davanj in vaj mnogo več časa, kakor se vidi iz fakultetnih urnikov. Vendar s skupnim prizadevanjem in razumevanjem, kljub raznim spodrsljajem, še dokaj uspeš-no premagujemo te težave in se tolažimo z upanjem na izboljšanje, ko bo dogra-jen vsaj prvi agronomski objekt,
študentom novincem pa se najbolj ma-ščuje, če takoj resno ne prično študirati in predolgo uživajo »maturantsko slavo«. Treba je pri tem poudariti, da se je štu-dijska vnema ali disciplina precej izbolj-šala, pa vendar še iščemo novih prijemov, ki naj pripeljejo do veljave zavest, da bo študent, ki bo na- tekočem s študijem za izbrani življenjski poklic, našel v tem no-vo zadoščenje in izživljanje.
če pa kljub vsemu premagujemo našte-te in druge težave ter izpolnjujemo zada-ni program četudi včasih z neracionalno porabo energije, pa to dovolj pove, da* je tudi pri vseh nas tudi dovolj zavesti in dobre volje.
Dekan biotehniške fakultete prof. ing. Zdravko Turk:
, POSLEDICE  NEDOpELANIH REFORM
Najbolj občutimo posledice tistih pre-več naglih in premalc? premišljenih re-form študija, ki so pred nekaj leti po-vzročile problematično in premočno cepi-tev študija na številne smeri ter prepogo-sto menjavanje in drobljenje študijskih na-črtov in režimov. Nekateri reformni po-segi niso mogli priti do pozitivnega učin-ka tudi zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, četudi upoštevamo, da ttudij ne sme biti sorazmerno predrag. Nevsečne po-sledice vsega tega pogostoma prizadevajo tako vodstvo fakultete kakor tudi študen-te same. Izboljšavanje tega pa zahteva precej napora in časa, če se hočemo izog-niti novim-preobčutnim spremembam štu-dijskih načrtov, ki izzivajo pri študentih upravičene pripombe o »poskusnih zajcih«. Vendar je racionalizacija študija nujno potrebna.
Pedagoško osebje izgublja preveč ener-gije okoli upravno-tehničnih in samouprav-nih del v škodo pedagoških zadev in to zlasti vsklajevanja učnih programov in priprav učbenikov, da raziskovalnega de-la niti ne omerijarro. Tudi tu se moramo vprašati, kaj jelbolj racionalno, in če je res koristno, da vsi porabimo toliko časa okoli raznih pravilnikov ...
TRIBUNA STRAN 2
Dekan fllozofske fakultete praf. dir. Slanko Gogala
SODOBNA  ORGANIZACIJA  ŠTUDIJA
Ko tovariško pozdravljam študente — novince na filozofski fakulteti, bi jim rad povedal, da ima fakulteta sicer še precej
težav in problemov, za rešitev katerih se bori, vendar bo študij za letošnje novin-ce uspešnejši in ugodnejši, kot je bil za generacije študentov pred njimi. Zadnja leta si je fakulteta priborila močnejšo materialno osnovo in tudi več finančnih sredstev za materialne izdatke. Zato bodo novi študehtje imeli sodobnejši jezikovni pouk, ker bo začel delovati fonetični laboratorij, ki bo dcbil znanstvenega so-delavca in tehnika, posarnezni oddelki si. bodo lahko nabavili sodobnejša učila, na-staviti bo mogoče nekaj vefi asistentov in stalnih knjižničarjev pri oddelkih. Tako bo-do imeli študentje več strokovne pomoči pri študiju, pri izdelovanju seminarskih in diplomskih nalog ter pri študiranju strokovne in znanstvene literature. Čeprav so fakultetni sodelavci že izdali precej skript in učbenikov, bo vendar mogoče misliti tudi na bolj pospešeno izdajanje učnih pripomočkov.
Fakulteta dosti dobro pozna slabe ma-terialne pogoje za študij mnogih študen-tov in si je zelo prizadevala, da bi naši študentje ne bili izpostavljeni izkorišča-nju privatnih stanodajalcev, da se znesek štipendij vendar povečuje in da je razpi-sanih pri raznih ustanovah več štipendij za prizadevne študente. Tako bi mogla fakulteta odpravljati nezadovoljiv pojav, da se na nekatere oddelke zadnja leta vpisuje vedno manj študentov. Reševanje tega problema pa seveda ni odvisno le od dobre volje in prizadevanj fakultete.
Komisija za statut, študijska komisija in fakultetna uprava so se zelo trudili, da - bi bolje uredili vprašanje enosto-penjskega in enopredmetnega ter dvosto-penjskega in dvopredmetnega študija na nekaterih oddelkih in da bi dosegli večjo koordinacijo med zahtevnostjo posameznih študijskih skupin. Trudili so se, da bi po eni strani ohranili potrebno znanstveno višino študija na fakulteti ter nujno po-trebno strokovno in znanstveno usposob-ljenost diplomatov fakultete, na drugi stra-ni pa vendar z ureditvijo učnih načrtov, z boljšo porazdelitvijo učnih predmetov in s sodobnejšimi učnimi metodami izdatno pomagali študentom, polebno pri študiju dveh zahtevnih predmetov in pri zahtevi, da študentje končajo fakultetne študije v predpisanih rokih.
Faklulteta se dobro zaveda, da so štu-dentje njen sestavni del in da je ena nje-nih poglavitnih nalog v okviru intemih možnosti fakultete usposobiti za zadostitev družbenih potreb čim več visokokvalificf-ranih družbenih delavcev. Seveda pa fa-kulteta upravičeno pričakuje, da se tudl novi študentje polno zavedajo svojih dolž-nosti do fakultete in do družbe, ki jim omogoča znanstveno rast in izpopolnitev.
Dekan ekonomske fakultefe prof. Janez Stanovnik
STROKOVNOST POGOJUJE VECJO VECJO DRU2BENO  ODGOVORNOST
Izkoriščam priložnost, ki mi je dana, da še pred začetkom predavanj preko Tribune pozdravim novince na raši fakul-teti.
Statut fakultete, ki smo ga lani spre-jeli, v šolskem letu 1964/65 še ne stopa v veljavo, so pa za I. letnik že uvedaie nekatere nebistvene spremembe sist^rna pouka. Te spremembe skoraj ne zadevajo vsebine študija in so predvsem formalno-organizacijske narave, vendar pa z njimi I. letnik le dosledneje dobiva značaj uvo-da v študij ekonomije ter je novincem, ki prihajajo s srednje šole, omogočeno, da se najprej razgledajo po celotnem področ-ju.preden se odločijo za posamezno usme-ritev v II. letniku. Tako se bomo izogni-li prepisovanju slušateljev iz ene usmeritve v drugo po I. in po II. semetru, hkrati pa upamo, da bo tak sistem pouka v I. letniku prispeval znižanju odstotka osipa-nja, ki je lani ob prehodu v III. seme-ster znašal okoli 60 odstotkov. eveda je v zvezi s poukom in študijem še vrsta resnih problemov, ki pa smo jih poizku-sili rešiti s predloženim statutom.
Drugi problem, ki stoji pred nami, je v zvezi s potrebo graditve qentra za eko-nomsko znanstveno delo. Pcftrebe našega družbenega razvoja in razvoj našega go-spodarskega sistema zahteva intenzivno znanstveno-raziskovalno delo, na čigar zaključkih se lahko zasnujejo odločitve samoupravnih organov. Za tako delo pa je potrebno veliko število kvalificiranih znan-stvenih raziskovalcev. Problem, ki smo se ga lani lotili reševati, toda komaj lo tili, je, kako dovolj zgodaj začeti s sistema-tično izbiro, usmeritvijo in vzgojo znan-stveno-raziskovalnoga naraščaja.
Tretji problem pa vidim v družbeno-politični aktivnosti na fakulteti. Razgiba-nost, ki se je v tem pogledu pokazala v preteklem letu, je sama po sebi pozitiv-na. Ohrabrujoče je dejstvo, da se študen-ti, ki proučujejo ekonomske vede, živo interesirajo tudi za ekonomsko stvarnost. Pri tem pa se moramo seveda vsi sku-paj zavedati, da nam ravno  strokovnost
AIMOR, IVIOIM AMOUR M\ LOVE...
Ka.valirstvo je eden od orientalskih obieajjev, ki ga je Atatiirk pozabil od-praviti.
Ljubezen je edina priložnost, bi fci jo daje svet, da se sprijazniš z njim. (Zato je ljubezen provokacija).
Ljubezen je luč,. ki jo daje svetil-ka našiii predstav.
Ljubezen-povprečnost obdati z glo-rijo izrednosta.
Z ljubeznijo je kot z zgodovinskimi dogočM: šele ko ^) dovolj oddaljeni, se da pisati o njih.
Kadar dasežemo ideal, živimo sa-mo še od spominov na čas, ko smo pričakovali njegove uresničitve.
ženske imajo rade tragiČne juna-ke zato, da jih lahko rešujejo.
Nekatere ženske so premalo lepe, da bi lahko varale in preveč pametne, da bi lahko bile zveste.
Ljubosumnost se zdravi z vara-njem.
Samo ta, ki ga ljubiš, te lahko razočara.
če bi bili možje dovolj moški, si ženske nikdar ne bi želele biti možje.
Otroci so spanuni staršev.
Peter Baloh
Peter Baloh:
DOMISLICE
Spomenik
šel sem mimo parka v središču me sta in opazil delavce, ki so postavljali kamnit podstavek. »A, to bo pa spome-nik?« sem vprašal.
»Da, spomenik.« In opazil sem ime vre-zano v kamen.
»Kdo pa je bil ta mož?«
»Ne veste?« In upokojenec, ki je tudi gledal postavljanje spomenika, mi je raz-ložil:
»Nekoč je bil krčmar, imel je lepo krčmo in gostov se je v njej kar trlo. Tu si dobil dobro vino in dobro pečenko in ni bilo predrago, gostje so bili izredno zadovoljni, ni pa bil zadovoljen krčmar. Računal je: »če povišam cene za polovico, bom imel dokaj manj gostov, moji nata-karji ne bodo več sitnarili, da imajo pre-več dela, zaslužek pa bo isti in še dobiček bom imel, ko bom za veliko manj, dobil še enkrat toliko.«
In tako je naredil. Toda gostov je bilo veliko manj, ti pa, ki so bili, tudi niso pili in jedli toliko kot nekoč.
In krčmar je zopet zvišal cene. Tokrat so bile še enkrat višje kot ob začetku na-še zgodbe. Krčmar je računal in pri tem je bil prepričan, da ne more narediti ra-čuna brez krčmarja: »Gostov bo polovico manj, zaslužek pa isti kot nekoč. Še večji; saj bom za nakup vina, mesa in ostalih surovin manj porabil.«
No, in tako je ta naš krčmar prišel na boben.
»In zakaj mu potem danes postavljajo spomenik.«
»Res ne veste? Si res ne morete misliti? — Pa saj je ta tako zaslužen človek od-kril vendar eno temeljnih pravil jugoslo-vanskega gospodarstva!«
Fifi
NAJPRIMERNEJŠI, ŽAL ODKLONJENI OSNUTEK
VELIKE BESEDE FIDOMIRA BRIICA
Odijuge so zato, da kritiziramo lan-ski sneg.
Saftira je kot vrag: nezvesti angel gospoda boga.
KdLor preveč odpira usta, požre sa-mega sebe.
Velika vprašanja so saino za velike ljudi, male ljudi velika vprašanja po-žro.
Pregovore o zmagi pametnejšega nad rnočnejširti so si izjmislili slabiči.
Tutdi norec iahko reče: Tako pa-meten sem, da me nihče ne razume.
Norca razume le genij.
Pri komur ne moremo govoriti o delu, govorimo o življenju.
Boigovi so odgovorni samo samim sebi.
Kadar zaslužni ljudje niso več za nobenio  rabo,  postanejo  pojem.
Izogibajmo se teh, ki so jim vrline poklic.
Napočil je takole čas, ko se je Fido-mir počutil mogočnega. Gimnazijo je ne-kako prežulil in popisan list v notranjem žepu suknjiča je oznanjal, da je Fido-mir zrel, odrasel. Skorajda človek. In se je Fidomir smehljal in sklenil sioje pre-izkušene umske sposobnosti vpisati k te-lovadbi na Jakulteti. Prijavil se je in do-bil obvestilo, da bodo take in take primer-ke vpisovali dne tega in tega. S seboj pri-nesite kartico.
»Dovolite,« je začel na hodniku in se postavil pred malce starejšo osebo, »povejte mi prosim, rad bi se vpisal in ne vem, kje in kako in...«
»Najprej je treba naravnost. Potem na levo in po stopnicah v vrhnje nadstropje. Druga vrata desno.«
šel je Fidomir in prispel na odlaga-šče odvečnih produktov metabolizma. Otožno je potegnil vodo in se vrnil. Ko so njegovi podplati znova zapeli na hod-niku, njihov lastnik ni pozabil izkušenj. šel je in vprašal vratarja.
»Na drugo strak mesta. Po formu-larje.«
Fidomir se je lahno nasmehnil in glas-no zaželel, da ga ne bi prav vsakdo po-šiljal na izprehod. Prispel je in čakal v vrsti. Z goro formularjev se je zopet zna-šel v objemu vratarjevih pogledov. Kam in kako? Izvedel je, potrkal in vstopil.
»Vse tole izpolni. Nalepi sliko in koleke. Prinesi 1120 dinarjev. Delamo do dvanaj-stih.«
Obotavljal se je Fidomir in pri-pomnil:
»Jaz, oziroma vi, se pravi, pisali ste, naj prinesem s seboj le dopisnico, in... in jaz, kako bi rekel,... slik nimam pri sebi in .. .<(
Nekdo zadaj v vrsti je revsknil, naj bruci, vsaj kot se njemu zdi, ne govoričijo bedarij in podobnega, kar človek lahko pač samo od njih pričakuje.
Pa je prikimal Fidomir in se vrnil do-mov. V naslednjih dneh je opravil pet potrebnih in dvajset odvečnih kilome trov pešačenja. Sem ter tja je izvedel kaj novega o zelenilu. Z drugimi besedami — o brucih, kar pa je tudl s prvim izrazom popolnoma jasno.
In končno je dobil indeks. Zeleno knjižico. Pomislil je na prestane, hude dni.
»Sedaj sem vpisan. Sedaj sem študent.. In prihodnje leto, prihodnje leto me ne bodo več, hm, mi ne bodo ve, hm, naga-jali.«
Potem pa je v njcm prekipel ves pre-liti žolč, prestano gorje in še kaj. Planil je zopet tja nekam, skočil na školjko, se razkoračil in iz vsega grla (in srca) za-tulil:
»In prihodnje leto, da, in prihodnje leto ... gorje vam, bruci!«
Potem je, ves ganjen, še enkrat poteg-nil vodo.
Fifi
Tribuno urejajo:
Notranja rubrika: Ivo Vajgl, Rastko Močnik, Tone Partljič, Ivan Marenk, Srečko Rutar.
Kulturna rubrika: Andrej Inkret, Diišan Jovanovič.
Mednarodna rubrika: Ingo Paš.   -Športna rubrika: Tomaž Zajc. Humor: Marjan Kopecky.
Urednik fotografije:  Joco Žnidar-šič. Tehnični   urednik:   France   Anžel.
VELIKO ODKRITJE V KULTURI
Predsednik občinskega odbora je za-čel: »Dragi odborniki, ne vem, kako se je to zgodilo — vmes je morda neko čudežmo naključje — ostalo nam je deset iniljon(ov. Tu imamo prošnje treh usta-nov za dodelitefv preostalih sredstev. To so muzej, gledališče in naš proslavljeni nogo-metni klub. Mislim, da bi bilo najbolje, da jih damo za kulturo.«
Odtaornik št. 1: »MJoje mnenje: muzej si ogledajo kvečjemu kakšni preradoved-ni turisti. Gledališču bi pa teh nekaj mi-lijonov sploh nič ne pomenilo. Ampak nogomiet! Naš klub širi slavo našega me-sta po vsej Jugoslaviji.
Odtoornik št. 2: »Posebno zdaj, ko Je na zadtnjem mestu.«
Odbornik št. 3: »To je ravno zato, ker niso mogli kupiti dveh napadalcev. Rav-no zato bi jim bilo treba pomagati.«
Predsednik: »Poslušajte prosim! Muzej nam sporoča, da streha pušča in da lah-ko vlaga poškoduje važne eksponate.«
Odbornik št. 3: »Tako je pač. Neka-tere stavbe so pač prevroče, druge, sta-rejše, pa so bolj vlažne, Sicer pa — če je muzejska stavba vzdržala že štiristo let, bo še kakšno leto!«
Predsednik: aV gledališču pravijo, da jim igralci beže drugam, ker imajo pre-majhne dohodke. Celo manjše kot nogo-metaši.«
Odbornik št. 1:  »To res, ampak to je
tudi čisto razumljivo: res, tudi gledali-ški igralci igrajo, toda ne izpostavljajo se nobeni neposredni nevarnosti. Kdo je že kdaj slišal, da so kateremu izmed njih pri opravljanju poklicnih dolžnosti razbili gobec? In kdaj so že v teatru ljud-je toliko ploskali kot na nogometnem igri-šču? Poleg tega strežejo gledališke pred-stave samo nižjim človeškim nagonom, poznamo razna slačenja in spolzkosti na odru in še v politiko se vtikujejo, nogo-metaši pa prebujajo v ljudeh zdravo bor-benost in jih navdušujejo za nauk: Mens sana in corpore sano.«
Odbornik št. 2: »Toda kultura je ven-darle kultura!«
Odbornik št. 3: »Daj no mir. Kdo pa se še danes ukvarja s kulturo? Saj ima-mo televizijo! Ampak čast našega mesta in naši pogumni no ...«
Predsednik: »Tu je odprto pismo sto-dvainšestdeset navijačev našega nogo-metnega kluba. Glasi se: »Dosti nam je že tega podpiranja športnih obrtnikov. Ko bi vsaj bili prvi, bi še šlo, tako pa... Zakaj ne bi za denar, ki jim ga vsa-ko leto daste, zgradili raje pokrito dr-sališče za hokej in zimski plavalni bazen?«
Odbomiik št. 3: »Joj, hokeij! S kavču-kom obloženi tipi se pretepajo z nekakš-nimi dolgimi palicami in sploh... Bru-talen šport, preračunan samo na grobo silo! To je skoraj nekaj tako zoprnegakot košajka, kjer je važna samo hitrost in neka rokodelska, refleksna sprenost! Toda nogomet — tu je treba biti kombi-nator! Imeti je treba inteligenco! Da, nogo-
met in šah! Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da so pri šahu kombinacije strogo omejene na črno-bela polja, pri no-gometu pa ...«
Odbornik št. 1: »In bazen! Mulci se že poleti dovolj nakopajo, drugi so pa tako preveč higienični, da bi lezli v umazano vodo v bazenu, kjer se preganja mularija!«
Predsednik: »No, teh nekaj miljonov je še vedno nerazdeljenh. Ampak jaz mi-slim, da je ta denar potrebno na vsak načih dati za kulturne namene. Muzej je končno važen tudi za turizem ...«
Odbornik št. 3: »Za hotel smo še pre-več dali.«
Odbornik št. 1: »Največ ljudi se navdu-šuje za nogomet. Poglejte samo nas. Res je, da hodimo tudi v gledališče in celo v muzej, ampftk nogometne tekme nas vendar najbolj zanimajo. Če-nič drugega, v časopisu najprej preberemo športno stran.«
Predsednik: »Toda očitali nam bodo, da dajemo premalo za kulturo! Res je treba dati več.«
Odbornik št. 2: »Toda gledarije nogo-meta — to veadar sploh ni šport. Telo pri tem ne sodeluje.«
Odbornik št. 1: »Ne, telo, pač pa duh! Ta dramatičnost tekem, ti mogočni spo-padi! Koliko moči da to ljudem!«
Odbornik št. 3: »Res. Nogomet prav-zaprav sploh ni šport, nogomet je že skoraj kulturna dejavnost. In to množič-na. Nobene druge kulturne prireditve ne pritegnejo toliko obiskovalcev.
Tako je dobil klub tistih deset milijo-nov in bo naslednjo sezono lahko kupil še dva napadalca. Občinski možje in vse mesto pa bo imelo ob nedeljah svoj ve-liki dan.
iribiiitfli
Tribuna — listt sliovmsikih Studemtov —' Izdaja univerzitetni odbor ZSJ — Ureja uredniška odbor — Glavni urednik Drago Mirošič — Odgovoirni uredmik Marko Kerševan — Uredništvo in uprarva Tribune: Poljanska 6 II — Telefon 30-123. Tetkočd račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 d"narjev — Rokopisoiv in fotografij ne vračamo — Tiska Casopisno podjeitje »Delo-«, Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522. — Poštnina plačana v gotovmi.
LETOŠNJIREZIM PREDMEU EELESNE VZGOJE MIIMERZI
V prvih letnikih ljubljanskih fakultet je telesna vzgoja letos »bvezen predmet, vendar lahko študent telesno-vzgojno de-javnost izbira. Fakultete so oziroma bodo razpisale telesno-vzgojne panoge, za kate-re imajo pogoje (telovadnice, igrišča, rek-vizite itd.) Za'študente, ki se za to po-sebno vadbo ne bodo odtočili, bodo fakul-tete določile ure splošne vadbe, ki bodo uvrščene v urnike.
Predmet telesna vzgoja mora vpisati slušatelj prvega letnika v indeks. Predava-telj telesne vzgoje bo nadzoroval obisk in rednega tudi potrdil s podpisom ob kon-cu semestra. Obveano število vaj za študen-ta bodo določile fal-.ultete same, vendar bo potrebna vsaj 75-odstotna udeležba vseh ur v semestru, če bc študent hotel dobiti podpis.
Zdravstveno ogrožene študente bo pre-davatelj telesne vzgoje preusmerjal na osnovi zdravniških spričeval v medicin-sko gimnastiko. Veljavno zdravniško spri-čevalo v ta namen lahko izda zdravnik Zavoda za zdravstvenc varstvo študentov ali športne ambulante v Ljubljani.
Sportniki in telovadci zveznega in repu-bliškega razreda so oproščeni obveznega pouka telesne vzgoje na fakulteti, če pri-nesejo od svojih matičnih klubov potrdi-lo, da trenirajo najmanj 2 x tedensko.
Iz predmeta telesne vzgoje ne bo izpi-tov in ocen, vendar se bo telesne zmog-ljivost študentov redno testirala. Rezultate bodo obdelali in tako dobili osnovo za nadaljnje delo na em področju.
Program telesne vzgoje omogoča štu-dentom izbiro ene od razpisanih zvrsti telesno-vzgojne dejavnosti. Možna je tudi ožja izbira disciplin (npr. skoki, teki, me-ti, prsno plavanje, hrbtno itd.).
Posebni prograini za posamezne disci-pline so objavljeni na oglasnih deskah ljubljanskih fakultet.
Za slušatelje višjih letnikov velja prav tako, da lahko telesno vzgojne dejavnosti izbirajo. Vadba je slušateljem višjih letni-kov zelo priporočljiva in bo zanje posebej organizirana. Za njih bodo prišli v po-štev tudi posebni programi.
PRED ZACETKOM V TOfCBlJ
Dariss zjutraj so iz Beograda v Tokio odleteli še zadnji člani jugosl. olimpijske reprezentance, ki bodo skupno z ostalimi zastopali našo državo na tej največji športni manifestaciji sveta. Letošnja olim-piada je še pred začetkom potolkla vrsto rekordov, kajti kljub veliki oddaljenosti bo v Tokiu nastopilo 8000 šporntikov in športnic iz nič-manj kot 98 držav, ki bodo v skupno 20 disciplinah tekmovali za 163 zlatih ter prav toliko srebrnih in bronastih medalj.
Jugoslovanov bo v Tokiu kar precej; nastopajočih   78,   skupno   s   funkcionarji
in spremljevalci pa šteje naša ekipa kar 100 članov. Poglejmo, kdo izmed naših ima največ možnosti za osvojitev enega od pr-vih treh mest oziroma za osvojitev me-dalje.
0 Med moštvi imajo nedvomno največ realnih možnosti za osvojitev najvišjega naslova waterpolisti, ki so v Tokiu po mnenju mednarodnih športnih strokovnja-kov favoriti številka 1.
0 Tudi nogometaši so prepričani, da se bodo vrnili z Japonske vsaj z eno iz-med medalj, če že ne bodo ponovili uspeha iz Rima.
L Košarkarji verjetno ne bodo mogli poseči po medalji, kajti »velika trojica« — ZDA, Brazilija in SZ si bo skoraj za-
Nadaljevanje z 9. strani
problem je predvsem tisti faktar, ki ovira da ne more doseči filozofska fakulteta mesta v družbi, ki ji pripada.
»Bil si že nekajkrat v Avstriji in drugod, večkrat si sprejel študentske de-legacije iz Svice, Zapadne Nemčije, Polj-ske itd. Kaj je pravzaprav tisto, da si se tl kakor celoten FO tako navdušil za CSSR?«
— Spoznali smo, da so si narodi ČSSR in Jugoslavije zelo blizu, tako po jeziku kot po načinu življenja. Videli smo, da so Cehi zelo skromni, ne kažejo ta-ko velike težnje (kot drugod), da bi »švercali« in podobno. Hočejo le, da bi lahko izmenjali toliko denarja, da bi pri nas živeli   (predvsem   na   morju)   nekaj
tednov. Stvari, ki jih pri nas ni ali pa so zelo drage, bi želeli prinesti iz ČSSR k nam kot darilo — trgovanje jim vzbuja odpor.
Izmenjavo s študenti ČSSR bi želeli nadaljevati, še več, želeli bi navezati stike z njimi konkretno v samem študiju. Tako bi študenti naše fakultete lahko šli za mesec ali več študirat v ČSSR, češki študentje pa bi prišli k nam. Torej bi se letno izmenjal eden ali dva študenta in vsakega oddelka. To bi zelo ugodno vpli-valo na naš študij. Spozrrall bi tako na-čin študija v ČSR, njihovo problematiko, njihovo izvajanje študijskega programa po določenih oddelkih itd. Pomagali bi si lahko obojestransko, izmenjavali bi izkuš-nje, literaturo in podobno.
RADE  KONČAR
podjetje za proizvodnjo električne opreme, projektiranje in montažo obratov — Zagreb.
Kadrovska komisija podjetja razpisuje v skladu z veljavnimi zakonski-mi predpisi o štipendijah:
NATEČAJ  ZA ŠTIPENDIJE
Štipendije bodo podeljene študentom:
—  fakultete za strojništvo in brodogradnjo
(strojni oddelek, tehnološki in konstrukcijski oddelek)
—  fakultete za elektrotehniko (odsek za jaki tok)
—  visoke tehniške šole (za II. stopnjo).
Pogoji za podelitev štipendij:
za fakulteto za strojništvo in brodogradnjo ter fakultete za elektroteh-
niko lahko kandidirajo študentje vseh letnikov, s pogojem, da so štu-
dentje prvega letnika  končali srednjo  šolo  najmanj s prav dobrim
uspehom;
po končanem študiju bodo štipendisti po pogodbi delali v obratih pod-
jetja na področju tehnologije, konstrukcije, projektiranja in preizku-
šanja;
višina štipendije se odreja po letniku študija in doseženem uspehu in
po izpitnih terminih.
Obenem s prošnjo in fotograiijo morajo študentje višjih letnikov od-
dati tudi prepis ocen in predložiti indeks ali overovljen prepis iz in-
deksa in priporočilo Zveze študentov, oziroma študentje prvega letnika
potrdilo o vpisu in priporočilo srednješolske mladinske organizacije.
Prošnje pošljite Centru za izobraževanje podjetja RADE KONČAR, Za-
greb, Fallerovo šetalište 22, do 5. oktobra 1964.
Kolikor se ne bo prijavilo zadostno število kandidatov, natečaj velja
do dopolnitve po planu predvidenega števila štipendistov.
gotovo razdelila medalje med seboj, toda uvrstitev na 4. mesto bi bila še vedno odlična.
In posamezniki? Rokoborci so bili od vseh naših »olimpijcev« pra, ki so pri-speli v olimpijsko ¦vas. Povsem so se že aklimatizirali, to se pravi, da spijo prav dobro takrat, ko je pri nas dan in na Ja-ponskem noč ter imajo nekaj težav le z odvišnimi kilogrami. Vsekakor so Hor-vat, Martinovič, Cučic in ostali med favo-riti za medalje v svojih kategorijah.
% Naša telovadna vrsta je najboljša, kar smo jih imeli doslej in Miro Cerar je v Tokiu, favort št. 1 za osvojitev meda-lje na konju z ročaji in še katere.
% Veslači so si oddahnili, ker so čolni prispeli po morski poti v Tokio brez po-škodb in marljivo trenirajo v upanju, da bo osmerec ponovil svoj uspeh iz Amster-dama ter se uvrstil za sovjetskim in nem-
škim čolnom.
% Atleti, med katerimi so tudi edine tri naše predstavnice ženskega spola v To-kiu (Stamejčič, Farkaš, Gere:Pilič) se mo-rajo po vrednosti svojih rezultatov uvrsti-ti pod 10. mesto v skupni razvrstitvi.
Stamejčičeva in Špan ter morda še Ko-vač so naši )>veliki upi« v atletskih di-sciplinah v Tokiu.
Težave z aklimatizacijo bosta nedvomno imela plavalca ogošič in Dijakovič, ki sta šele prispela v Tokio in tudi kajakaši, kar lahko vpliva na soliden uspeh, vendar upajo, da bo do pričetka njihovaga na-stopa vse v redu.
Skratka, vse kaže tako, da lahko pri-čakujemo iz Tokia od sobote naprej dobre vesti in če bo športna sreča našim repre-zentantom ob strani, potem bo res tudl tako.
T. Z.
Nogometaši Olimpij
Tekmovanje v zvezni nogometni ligi zahteva od igralcev, da so domala vedno in ob vsakem času na, razpolago svojim trenerjem. Zato je pri nas le malo nogo-metašev, ki so v rednem delovnem raz-merjur" V moštvu Olimpije je le vratar Žabjek zaposlen, medtem ko skoraj vsi ostali igralci študirajo na ljubljanski uni-verzi.
Igralca Olimpije Kulenovič in Nikolič sta nam predstavila svoje soigralce tokrat ne kot nogometaše, temveč kot študente.
Nikolid je pripravil malo »statistično tabelo«, iz katere je bilo razvidno, da so Corn, Rojina, škufca in on sam študen-ti ekonomske fakultete, Kapidžid in Ku-lenovid sta študenta FAGG, Kokot in Šoškič sta vpisana na Filozofski fakulteti, Srbu študira pravo, Frančeškin in Zagorc pa sta študenta VSTK.
Na vprašanje, katere so največje teža-ve študenta nogometaša pri žtudiju, je Ni-kolic odgovoril takole: Nogometaši često ne moremo prisostvovati predavanjem in vajam, kar ss pri pomanjkanju skript zelo pozna pri študiju. Drug problem je vsklajevanje treningov in tekmovanj z iz-pitnimi roki. Mi to še posebno obču-timo v poletnih rokih, ko smo na pripra-vah izven Ljubljane in tako odrezani od fakultete za mesec ali več. Zato ni nič čvtd-nega, da nam kasneje pri vpisu manjkajo izpiti.
Na vprašanje, kdaj nogometaši pravza-prav študirajo, je Kulenovič odgovoril, da je najbolj primeren 6as v zgodnjih jutra-
e - študentje
njih urah, kajti čez dan je človek preve^5 utrujen od treningov in ligaških posveto-vanj.                                            -s«
Zaradi vsega tega je dejal Nikolič, se študentu-nogometašu študij običajno po-daljša, toda v veliki meri je važen njegov osebni karakter. Naj navedem za primer Kranjca, ki je kot standardni igralec Olim-pije diplomiral v rednem roku na strojni fakulteti. Mislim, da je za to potrebjia močna volja.
Ali lahko povesta, katera fakultete naj-bolj ustreza nogometašu?
Vsak študent si 'izbere fakulteto šel« potem, ko si je izbral že tudi svoj bodoči poklic. Tako je tudi z nami nogometaši, je dejal Kulenovič. Mnenja sem, da ni no-bene fakultete, ki je »pripravna« za nogo-metaa ali druge športnike. Morda je le slučaj, da se največ nogometašev vpiše na VŠTK   in   pravno   fakulteto.
Zadnje vprašanje smo zastavili Nikoli-cu: Ali boš po diplomi še igral nogomet? Ko diplorniram, bom vsekakor opustil tekmovanje v klubu, ki tekmuje v zvezni ligi. Ne mislim pa se za vedno posloviti od zelenega igrišča, na katerem sem pre-živel svoje najlepše trenutke. Upam, da bom s svojim znanjein lahko pomagal mlajšini, pri svojem matičnem klubu »Slovanu«. Sličnega mnenja je bil tudi Kulenovičin oba sta izjavila, da enako mislijo tudi igralci ter da se dobro zavedajo, da vsak nogometaš po končanem aktivnem igranju ne more postati trener in da je zato njihova »tiha« želja, diplomirati.
K.S.
ALPREM
ALU oprema stanovanj in poslovnih
prostorov
Kamnik, Usnjarska cesta 9.
Izdelujfemo:
razno trgovsko kovinsko opremo za
klasične in samopostrežne trgovine,
vso  kovinsko   opremo   za  poslovne
in stanovanjske prostore; alu mon-
tažna   dela   izložbenih   c'-.en,   vrat,
retrolovov, stopniščnih ograj,
doske  raznih  velikosti  z& prodajo
raznovrstnih artiklov,
nadstrešnice  za  mopede in  osebne
avtomobile,
kolesarnice dvostranske in enostran-
ske itd.
Priporočamo se za cenjena n#ročila!
Trgovsko podjetje
TOBAK
Ljubljana, Kotnikova 10
nudi v svojih maloprodajalnicah izdelke vseh tobačnih tovarn, ka-dilski pribor, razglednice, drobno galanterijo, šolske potrebščine in pisarniški pribor.
OBVESTILO
Osebe, ki se po končanem strokov-nem šolanju rie morejo takoj zaposliti, v mnogih piimerlh ne poznajo pravic, ki jim po zakonu pripadajo.
Da ne bi prišlo tudi v bodoče do nesporazumov v tej zadevi, seznanja-mo ucence, ki dokončujejo nižjo ali srednjo strokovno šolo, izučene vajen-ce in študente višjih šol in fakuket, ki se po končanem uku ali šolanju ne morejo takoj zaposliti, da imajo pra-vico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, pravico do zdravstve-nega varstva in ostale pravice. Te pra-vice se uveljavljajo ob pogojih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjlh (Ur. Hst št. 17/1961), Zakon o zdrav-stvenem zavarovanju Ur. list št. 2219/62) in drugi na njuni podlagi izdani pred-pisi.
Poudarjamo, da omenjene pravice ne pripadajo učencem oz. dijakom,. ki do-končujejo šolo splošnega izobraževalne-ga značaja, t. j. osemletko oz. gim-nazijo, ampak samo tistim, ki dokon-čujejo uk ali strokovno šolanje, kot je uvodoma navedeno.
Zavod za zaposlovanje delavcev, Ljubljana, Parmova ulica 32
INDUSTRUSKO  MGNTAŽNO  PODJETJE prej: Tcplovcd - Eiektroslgnal OBRAT MARIBOR. Ob pcsrku 5
študentom in  absolventom   II.  stopnje  strojne  fakuJtete v  Ljubljani,  ki so doma iz Maribora ali njegove okolice, nudimo NEKAJ ŠTIPENDO
Naši štipendisti bodo imcli po diplomi možnost sodelovati v našem mari-borskem obratu pri projektiranju, izvedbi in pripravi ogrevalnih, ohlajevalnih, ventilacijskib, Idimaiskih in drugih energetskih inštalacij in postali iskani spe-cialisti.
Vaše ponudbe pošljite diroktno na naslov; IMP Maribor p. p. 140, ali se osebno predstavite.
ppipiga n^prirr»8m»~-wečjo družbeno odgo-vomost. Dražbena kritika, ki je ni mogo-če zznanstveno utemeljiti, ne kompromiti-ra sjamo posameznika, ampak škoduje tudi ugle;du organizacije. Upamo, da se družbe-no-p>olitična aktlvnost študentov letos ne bo izmanjšala, pričakujemo pa, da se bo zavest odgovornosti povečala.
Dekan fakultete za elektroiehniko prol dr. ing. Marjan Plaper
TE2AVE  S  PREDAVATELJSKIM IN OSTALIM UCNIM OSEBJEM
P'rvi problem zadeva konsolidacijo sto-penjjskega študija. Na fakulteti smo mne-nja, da je treba za dosego čim primer-nejšte oblike strokovnega izobraževanja go-jiti čim tesnejše stike z našo elektro-Operativo. Fakulteta je v ta natnen spro-žila že več akcij, od katerih je bila naj-večja aprila 1.1., ko smo ob priliki vse-litve v novo zgradbo organizirali posebno strokovno posvetovanje. Takrat Je bilo izrečenih precej optimističnih bcsed o so-delowanju, a kljub dobri volji nekatere naše tovarne Še do danes niso uspele pora.vnati niti tistih majhnib materialnih obveznosti, ki so jih imele do fakultete v zvezi s samim posvetovanjem ... Več našilh laboratorijev v novi zgradbi stoji povsiem praznih, ker nimamo sredstev za njihrovo opremo. Sodoben stopenjski štu-dij ztahteva kajpak sodobno laboratorijsko Qpre)mo, ki je brez delnih deviznih sred-stev nedosegljiva. I>e\izna sredstva, ki jih v tai namen dobimo preko univerze, so pa tako majhna, da skoraj ni vredno besed.
še hujši se mi pa zdi kadrovski pro-blem fakultete. Z razširjeno dejavnostjo v zviezi s stopenjskim študijem ln g ten-dencami uporabiti čim sodobnejše izobra-ževallne enote, so se močno povečale tu-di potrebe po asistentih. Toda na vsem oddelku za Jaki tok imamo na primer ko-majdla redna asistenta.
Zaskrbljujoče je, da postaja pedago ško in raziskovalno delo na fakulteti za itnladega strokovnjaka u dneva v dan manj privlačno, saj mu lahko ope rativia nudi precej več materialnih dobrin kot ffakulteta. Od tod tako malo doktoran-dov, tako relativno malo zanimanja za znanstveno dejavnost. Sodoben študij je vrh Itega precej zahteven ne samo za štu-denta, temveč tudi za pedagoški kader. V teh ©koliščinab seveda ni v redu, 5e mora Študent zaradi premajhne štipendije mi-sliti na postranske, zanj neprimerne zapo-slitve. Prav tako pa tudi ni v redu, Če asistent na fakulteti zaradi prenlzkih pre-jemk.ov pride v isti položaj, namesto da bi se ves predal strokovnemu vzgajanju študentov in svojemu lastnemu znanstve-nem izpopolnjevanju. Kljub takemu stanju pa še nikakor ne izgubljamo poguma, saj uživamo polno razumevanje forumov, ki nam dodeljujejo sredstva za naše velike in  rrnale  težave.
Dekan fakuitete za arhiteJctura, gradlbeništvo in geodezijo prof. ing. Janko Sketelj
SREDNJE ŠOI.E — NEZADOSTNA PRIPJRAVA
Zaivoljo vedno večjega števila slušate-ljev študij na naši fakulteti ni mogel več mormalno -potekati. Sedaj smo polni dobre volje, saj smo s popolnim razume-vanjesm -Sklada za šolstvo in z moralno podpcoro našega fakultetnega sveta uspeli v sv;ojih prizadevanjih. Septembra so naši ipožrtvovalnl graditelji postavili smre-čico ma najvišjo etažo neokrnjenega dela nove fakultetne zgradbe.
Nemogoče so razmere zaradi stalnega in veaino takojšnjega spreminjanja študij-skih mačrtov. Značilno je, da smo pri tem vedno) v prvi vrsti. Upamo, da bomo lah-ko zsa gradbeni oddelek naše fakultete uresniičili soglasna priporočila Zvezne grad-bene zbarnice in vseh republiških zibcmic, pripoiročila Društva gradbenih inženirjev in telhnikov in mnenje vseh gradbenih fakulttet oziroma oddelkov v državi.
Ker menimo, da je za uspešen študij potretbno, da ima vsak slušatelj zagotov-ljen iprostor na takulteti in zagotovljene vsaj minimalne življenjske pogoje (pri tem pa vemo, da je treba še posebej ob-ravna^vati vse ostale dejavnosti, ki naj for-mirajco umstvenega delavca naše skup-nosti)>, sodimo, da je čas, da z jasnimi in enotniitni kriteriji (socialnimi in kadrov-skimi]) uredimo vso politiko štipendiranja, kreditiranja itd. naših slušateljev. Nato pa zaMevajmo kvaliteto pri študiju in ta-kojšnjjo selekcijo.
Ugotavljamo v povprečju slabo priprav-
ljenost srednješolcev. Tega namena ni ime-la reforma na srednjih šolah. Nujno po-trebno je, da tu zaostrimo kriterije o za-dovoljivem znanju in da se tu izvrši se-lekcija. Zakaj sicer ni mogoče vzdržati ravni potrebnega znanja na višji stopnji študija. Poznejša nujna selekcija drago stane našo skupnost.
Skupnost daje za univerzo velika sred-stva. Priznamo, da smo deležni posebne skrbi. Kljub vsemu materialne prilike ni-so zadovoljive. Vrsta kateder je brez asi-stentov in tudi za predavateljska mesta ni zadostnega zanimanja. Raziunljivo je to, saj gre za kvaliteto in za ceno, če to po-vemo prozaično. Vrh tega nas tare tudi raznolikost naših oddelkov v vsakem po-menu te besede. Kljub vsemu smo opti-misti, saj vemo, da je bilo pred kratkim mnogo slabše.
Dekan fckultete za narnvoslovjt
in tehnolcgijo
prof. ing. Vinko Kuljiš
ZA VECJE SODELOVANJE S STUDENTI
Kot že fakulteta za rudarstvo, metalur-tijo in kemijsko tehnologijo tako se tudi njena naslednica fakulteta za naravoslov-je in tehnologijo stalno bori s težavaml, ki jih povzročajo premajhne predavalnice in laboratoriji, kakor tudi njihovo neza-nostno število.
Zaradi tega so ugotovili primeri, da morajo vaje potekati v vež zaporednih tur-nusih, kar povzroča na enl strani potrebe po večjem številu aslstentov, na drugi stra-ni pa se še šttidentje težko raz\rrste po laboratorijih, oziroma so ovirani pri poslu-šanju predavanj.
Nadaljnje težave, s katerimi se sreču-je fakulteta, so prenizka finančna sredstva, ki ovirajo fakulteto, da ne more nabaviti dovolj modernih aparatur, zaradi česar tež-ko  prehaja  na  modernejši  način  pouka.
Nekateri oddelki ne morejo dobiti po-trebnega števila aslstentov, zaradi česar trpe študentje, ker se fakultetni učitelji ne utegnejo v podrobnosti posvetiti po-uku, ki naj bi bil Čim bolj individuaeln, za kar so predvsem poklicani asistentž.
Zadnja leta ugotavljamo, da novinci prinašajo premajhno znanje iz osnovnih predmetov: zlasti \i matematike, fizike in kemije, kar ovira nadaljnji študij študen tom samim kot tudi pedagoško delo učite-Ijev na fakulteti. Fakulteta je to stanje že signalizirala, vendar do sedaj še niso vid-ni rezultati.
Razumljivo je, da ovirajo štifdij tudi težki pogoji, v katerib živijo študentje. To so zlasti stanovanjski problemi, kajti vsi sc ne morejo nastaniti v Studentskem na-selju, privatna stanovanja pa so predraga.
Nadalje bi bilo potrebno, da se sveti letnikov še bolj posvetijo izpopolnjevanju svojih nalog, študentje pa naj se zavedajo njihovega pomena, saj prav ti sveti oprav-ljajo naloge organov fakultete in so po-klicani, da pravočasno signalizirajo vse po-trebe študija pristojnim fakultetnim oi^a-nom ter predlagajo potrebne ukrcpe za njihovo rešitev.
Dekan pravne fakultete prof. dr. Aleksander Bajt
KAJ JE PRAVNIK?
Morda se vam bo zdelo neverjetno, da izvira osnovni problem pravnega študija iz nejasnosti, kaj je pravnik. Po mnenju nekaterih je to nekakšen administrativni uslužbenec, ki pozna pravne predpise s področja svojega delovanja, po mnenju drugih pa visoko odgovoren družbeni de-lavec, od katerega zahteva zaradi svoje posebnosti tudi najmanjši pravni problem kreativno in ne le rutinsko obravnavanje. Zato so različni tudi koncepti isobrazbe pravnika. Po mnenju prvih je mogoče formulirati pravnika po dveh letih, torej v krajšem času kot npr. pleskarskega pomočnika, po mnenju drugih pa zahte-va njegovo formiranje pri predpostavki, da ima dobro srednješolsko izobrazbo, najmanj štiri leta fakultetnega študija, ra-
zen tega pa vsaj dve do triletno uspe$-no prakso v dobro organizirani pravhi službi.
Na fakulteti smo si na jasnem, kaj naj bi bil pravnik, posebno v naši družbi, pri čemer so si profesorji in študentje po-vsem edini. Enakega mnenja je tudi prak sa, naj gre za pravnike v pravosodju, go-spodarstvu ali upravi.
To je bila osnova za predlog novega učnega načrta na naši fakulteti, ki po-novno uvaja enoten štirileten študij za resničnega pravnika, pri čemer se je za-radi potreb prakse fakulteta zavezala, da bo skrbela tudi za vzgojo »nlžjih prav-nikov« splošnega ali specializiranega tipa, pač po potrebi prakse.
V zvezi z gomjim je tudi problem ravni pouka in znanja. V novem statutu smo predvideli možnost obširnejšega dela 9 študenti, njihovo pritegovanje v razi-^kovalno delo, aktivizacijo na predavanjih in seminarjih in podobno. Na dosedanji način, ki je v bistvu dopisniški, lahko po-$tane študent dober pravnik samo po la-stnem prizadevanju.
Glavni problem je skupen ne le fakul-tetam, ampak našemu šolstvu na splošno. Šistem izbire sposobnih, ki bi moral za-Četl že v predšolski dobi in pripeljati na Univerzo res najsposoBnejše in to ia ce-lotnega prebivalstva, je povsem na tleh. Številni sposobni mladi ljudje, posebno na deželi in v delavskih družinah, ne mo-rejo študirati, po dru^i strani pa priha-jajo na univerzo ljudje s podpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, največ iz mestnih slojev. Sistem štipendiranja tak-Šen položaj celo pospešuje, namesto da bi ga popravljal. Zanlmivo bi bilo primerjati odstotek štipendiranih direktorskih sinov z odstokom štipendiranih kmečkih sinov, pa tudi povprečnp vlšino enih in drugih bi bilo zanlmivo poznati.
Obstoječi sistem selekcije ovira celo imitativni napredek, kreativnega pa po-vsem onemogoča. V dobi jedrske fizike in elektronike lahko zaostanemo prav na repu, ter pri polni zaposlitvi in industri-alizaciji na nizki življenjski ravni.
Dekon fakultete za strojnlštvo prof. ing. Boleslav Likar
OSREDNJI  PROBLEM — PROSTORI
Fakulteti za strojništvo je tudi v šol-skem letu 1963-64, kakor tudi že nekaj let pred tem, uspelo, da je uspešno obvla-dala vse težave, ki so se morale poja-viti spričo skrajno neugodnih razmer za-radi pomanjkanja prostorov in pomožnih delavcev univerzitetnih učiteljev. Na fakul-teti je tudi letos 136 redno vpisanih no-vincev. V 8 mesecih je 800 študentcv po-ložilo 3905 izpitov. Vse to je bilo mogoče kljub temu, da sta imela najštevilnejša prva dva letnika predavanja v zelo odmak-njenih predavalnicah drugih fakultetnih zavodov, da niso imeli ti študenti strnje-nega urnika in jim je bil zaradi tega omogočen vsakdanji študij le v več krat-kih časovnih obrokih, Pa tudi študijski uspeh v višjih letnikih je prlznanja vre-den. Po strokah deljeni učni program je, Četudi le sorazmerno rahlo specializiran, zahteval uvedbo novih predmetov in s tem novih izpitov za študente. Le ob pri-znanja vredni prizadevnosti so, in sicer neredki študenti, izpolniir z naraščajočo strogostjo postavljeno pogoje za vpis v višji letnik.
Posebnih finahčnih težav fakulteta ni imela, ker sta prevladovali zavest, da vss-ga, kar rabi, ne more dobiti in dolžnost, da kar najboljše izkoristi to, kar dobi. Obžaluje pa, da je prostorska stiska, ki jo ovira pri delu bolj kot druge fakultete, vzrok, da se ji finančna sredstva krčijo zaradi plačevanja uslug dragim fakulte-tarn  in  zavodom po  ekonomskih  cenah.
Za prihodnje in tudi nekaj naslednjih let ne predvidevamo bistvenih sprememb. Mimo skrbi za čimboljši uspeh pri štu-diju vlaga fakulteta velike napore v to, da bi s toliko težavami In s tako veliko za-mudo začela gradnjo novega poslopja po-spešila in dokončala. Ko bo dokončana, ko bomo imeli v lastnem poslopju lastne predavalnicer ko bo imel vsaj vsak res mairljiv šfcudemt svojo mizio in risalno de-sko, ko bo tudi profesorje min asistentom na razpolago ustrezni prostor, bo delo na fakulteti uspešnejše, ne bo treba študij-skih olajšav in spregledovanj, ker bo štu-dent več v šoli kot izven nje.
OP. UR.
ZARADI SLUŽBENE ODSOTNOSTI SE NASI ANKETI NI MOGEL ODZVATI DEKAN MEDICINSKE FAKULTETE
V
zadnjera študijskem letu si je uredništvo prizadevalo, da bd iz Tribune, ki se je prilagajala okusu bralcev in aktivističnemu d&lu štu-dentske organizacije, naredilo list, ki bi s kritičnim obravnavanjem študentske, uuiverzitetne in družbe-ne prablematike opazarjal na pro-tislovja, probleme in nepravilnoisti ter tako prispevala k njihovemu reševanju. Tribuna se je borila proti konformizmu, proti družbe-no-politični pasivnosti Študentov in proti prekrivanju problemov z laž-niim bliščem. Ni važno samo reše-vanje problemov, važno Je tudi, kdo in kako probleme rešuje. S stalnim reševanjem nekaterih prob-lemov za človeka in nameisto člo-veka se človeka razarožuje.. in one-sposablja.
Povečana družbena angažiranost Tribime ni bila osamljen in izje-men pojav. Nova Tribuna je zra-stla iz spremenjenih razmer na uni-verzi in je bila ,odraz teh razmer. V študentski in tudi v mladinski organizaciji smo lahko opazili tež-nje za nadomeščanje praktdcistič-nega in akbivistidnega dela z res-ničnim družbenim angažiranjem olanstva. Izredna skupščina študen-tov ekonomske fakultete je opozo-rila na probleme socialno-ekonom-skega položaja študontov. Potrebno je bilo veliko število razprav, amailiz In dokumentaoije, predno smo do-segli, da se je problem začel reše-vati. Z razultati pa Se vedno ne mo-remo biti zadovoljni in moramo delo nadaljevati. Razprave o novih statubih fakultet, ki so bile ždvah-nejše, širše in bolj poglobljene kot leto prej ustavna razprava, so pokazale še na vrsto nerešnih pmb-lemov, na neurejeno finansiranje'; fakultet in na posledice, kd jih je povzročila študijska reforma, ki nl bila z analizami predhodno dovolj pripravljena.
Z odkritimi razpravami o različ-nih problemih se je med študenti le začelo mooneje čutiti vz-dušje, ki bi moralo biti značilno za undverzo. To je vzdušje revolucionarnega opfcimizma, vzdušje krifcidne in od-krite presoje stališč, vzdušje po-gumnega in doslednega tolmačenja svojih stališč, vzdušje potrpežljive n poštene razprave.
Prizadevali smo si tudi resnično aktivno sodelovati pri reševanju naših in skupnih problemov na fa-kultetali, ter si to sodolovanje za-gotoviti v statutih kot pravlco in dolžnost.
Vendar nobena od teh aktivnosti ni potekala povsem tako, kot smo si želeli. Razprave niso bile dovolj pripravljene, statutarne diskusije so utihnile v aprilu, čeprav statuti še niso potrjeni, saj so samo for-malno vsklajend z novo ustavo, ali pa še to ne, na straneh Tribune pa je bilo premalo člankov, ki bi učin-kovito uresničevald nov koncept urejanja.
Pomanjkljivosti, napake in nera-zumevanja, ki so spremljala pove-čano družbeno aktivnost na univer-zi, ne sm$o povzročiti, da bi za-vrgli tisto, kar je bilo pozitivno, ti-sto, kar je bilo bistveno. Nadaljeva-td moramo s konceptom družbeno angažiranega in kritično usmerje-nega lista, hkrati pa se trudita, da se izognemo slabostim in napakam, ki so se pokazale pri dosedanjem izvajanju tega koncepta, Za izvaja-nje koncopta smo soodgovorni vsi, ki se zavedamo nujnosti takega de-la, ne glede, če za to nismo tudi formalno zadolženi.
Organizaoijsko obliko Tribune moramo prilagodibi novemu kon-ceptu, da se bo ta lahko še naprej razvijal, da bo Tribuna postala čim bolj izraz vseh družbeno angažira-nih študentov in ne le glasilo ured-ništva ali ozkega kroga stalnih so-delavcev. K temu naj bi prispeval tudi statut Tribune, ki bi ga po ob-javi predloga in po široki razpravi sprejela skupšoina študentov ljub-ljanske univerze.
Ivan Kreft
TRIBUNA STRAN 3
RAZfrOVOR S PHEfrSEPNtKOM U MVZ
LETOS VEČ NOVIH OBLIK DELA
Na letošnjem pr-vem plenumu  Zve pe študentov mari borskih   višjih   šol, je   bil   izvoljen  za novega    pr^dsedni ka odbora Branimir Popovič, študentviš je tehniške šole in predsednik    idejno irzgojne komisije pri omenjenem odboru. Dosedanji   predsed nik Jaka Rojs je za-prosil za razrešnico saradi študijskih ob-veznosti.
Branimira Popoviča smo vprašali, ka-tere so trenutno najvažnejše naloge Zve ze študentov.
—Trenutno je največji problem mate-rialno stanje študentov in stanovanjsko vprašanje. Pri stanovanjskem vprašanju smo v zadnjem letu naleteli na mnoge primere oderuštva privatnikov, zato smo se letos odločili, da bomo zbiraii prijave za privatna stanovanja na odboru. Ven-dar se je na naše oglase v časopisu ogla-silo le majhno število interesentov. To vprašanje bomo skupno z združenjem MVZ rešili z začasno nastanitvijo študen-tov v mariborskih hctelih. Meseca decem-bra pa bo predvidoma dograjen študent-
ski dom. Materialno stanje pa se bo vsaj delno popravilo s kreditiranjem, ki je v vsem razmahu.
»Kakšno je delo odborov ZS na šolah?«
—  Delo Zš po šolah v preteklem štu-dijskem  letu  ni  bilo  najboljše.  V  veči-ni primerov odbori nimajo prave evidence, kar privede do raznih napak in pomanj-kljivosti. Na šolah še vedno iščemo obli-ke delovanja glede na kratek čas študija. Pri  delu  je  opaziti  premajhno  zavzetost in konkretno aktivnost večjega dela štu-dentov komunistov.
»Kakšno bo idejno-vzgojno delo?«
—   V  načrtu  imamo  ustanovitev  klu-ba za proučevanje   zunanje   in   notranje politike,   v   katerega    bi   bili    vključeni študentje   vseh   višjih    šol.    Razen   tega bodo tudi redne svobodne katedre o ak-tualnih dogodkih. Te bodo prirejale posa-mezne šple glede na specifičnost obravna-vanega vprašanja za širši krog študentov. Razen teh akcij bodo po posameznih šo-lah gotovo pripravili več predavanj in raz-govorov o raznih vprašanjih, ki so aktual-na samo za posamezne šole.
»Kako je s študentskim klubom?«    x
—  2e več let razpravljamo o nujnosti študentskega kluba,   vendar   vedno   brez-uspešno.  Največji   problem   so   prostori. Gotovo je, da bomo morali počakati na dograditev   tretjega   študentskega   doma, v katerem bodo tudi prostori za študent-ski klub.                                          S.P.
SODEIOVANJE ŠTUDEHTSKIH ORGANIZACIJ
Katowice — Marihor
Sodelovanje med združenjem poljskih študentov iz Katowic in Zvezo študentov mariborskih visokošolskih zavodov je že tradicinahio. Tudi letos sta organizaciji izmenjali desetčlanski delegaciji. Delega-cija mariborskih študentov si je med šti-rinajstdnevnim bivanjem na Poljskem ogle-dala vsa večja'mesta in študentske centre: Krakow, Varšavo, Katowice, Zakopane in druge kraje. V Krakowu so si ogledali me-talurški obrat Nowa Huta — Lenin. V tem obratu, ki obsega 32.000 m2, je zapo-slenih 22.000 delavcev. Zanimiv je bil tudi obisk na jagelonski univerzi. Med biva-njem smo stanovali v študentskem do-mu, ki je bil zgrajen ob 600-letnici jage-lonske univerze. študentski dom sodi po svoji ureditvi med najsodobnejše tovrst-ne domove na svetu. Mariborski študent-je so si ogledali razne zgodovinske in kultume znamenitosti: katedralo v Olivi, Chopinov muzej, Gdynio, Oswiencim  itd.
Spoznali so tudi delo študentske orga-nizacije, ki je podobno organizirana kot pri nas. Poljsko združenje študentov ima velik ugled. Zanimiv je sistem štipendi-ranja. Na Poljskem dobiva več kot polo-vica študentov tri vrste štipendij: štipen-dije podjetij, državne in štipendije za nadarjene študente. Več kot polovica štu-dentov, ki prebiva v študentskih domovih, ne plača stanarine, kar predstavlja štu-dentom veliko olajšavo. Mariborske štu-dente je navdušil obisk v študentskih klubih, ki so skoraj v vseh mestih. Tak-
šen klub navadno obsega gledališče, ki-no dvorano in kabaret. Kljub sorazmer-no visokim cenam so prireditve, poseb-no kabaret, vedno dcbro obiskane.
Delegacija poljskih študentov se je za-drževala pri nas prav tako štirinajst dni. Ogledali so si Ravne, Velenje, Ljubljano, Postojno, Reko, Opatijo, Dubrovnik, Sara-jevo in Zagreb. Vodja delegacije poljskih študentov Jaroslav Ruszowski, študent tretjega letnika ekonomije, je pred odho-dom dejal: »Iz Jugoslavije odhajamo z nepozabnimi spomini na srečanja z vaši-ml ljudmi, na vaše kraje in seveda na prijateljstvo z mariborskimi študenti. Ni-koli ne bomo pozabili sprejema v Vele-nju, kjer smo bili gostje tamkajšnje mladinske organizacije. Mladim rudarjem iz velenjskega rudnika smo obljubili, da jih bomo povezali z mladimi katowiškimi rudarji.«
Pred odhodom iz Maribora so imeli poljski študentje z odborom Zveze štu-dentov razgovore o delu študentskih or-ganizacij in o nadaljnjem sodelovanju. Skrb za stike z mariborskimi študenti bo v Katowicah prevzela študentska or-ganizacija na ekonomski fakulteti, ker bo v poljskem združenju študentov v kratkem prišlo do nekaterih organizacij-skih sprememb. Na razgovoru so se že domenili, da bosta tudi prihodnje leto študentski organizaciji izmenjali de-legaciji.
—sp—
V ,,Tednu novincev" štcvilne prireditve
Kakor vsako leto, bo v Mariboru tudi letos tradicionalni teden novincev. Od 12. do 19. oktobra se bodo zvrstile naslednje prireditve: v ponedeljek bo DPD Slava Klavora v mariborskem gledališču upri-zorilo dramsko delo Ornifle ali sapica. Naslednji dan bo verjetno v Kazinski dvorani »Večer umetniške besede«, na katerem bo sodeioval priznani dramski igralec Stane Sever. V sredo bo režiser France Kosmač komentiral filme »Obla-ček in oblaki«, »10 minut pred dvanaj-sto« in »Barve v prosekturi«. V četrtek bo v unionski dvorani koncert pevskega zbo-ra Angel Besednjak. V enem od popoldne-vov v tem tednu bo športni troboj sred-nje šole —sindikati — višje šole. Za za-ključek bo v soboto tradicionalni brucov-ski ples v hali C na Mariborskem tednu.
TRIBUNA STRAN 4
Nekatere kulturne prireditve tedna no-vincev bodo pripravljene skupno z Mari-borsko kultumo revijo. Program tega ted-na bo novincem študentom In ostalim Mariborčanom s svojo pestrostjo gotovo nudil dovolj zabave.
Razen teh prireditev bodo organizacije Zveze študentov na posameznih šolah skupno z upravami šol pripravile sprejem novincev, jih seznanile s študijem. Profe-sorji pedagoške akademije bodo na viš-jih šolah pripravili novincem predavanja o sistemu in načinu študija. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da je odlo-čilnega pomena, kako se novi študentje v začetku študija »ujamejo« v kontinu-irano delo. Velike težave je pcvzročalo novincem tudi nepoznavanje sistema štu-dija. Razen že navedenih uvodnih preda-vanj, bodo odbori Zveze študentov na šo-lah pripravili razgovore po oddelkih in odsekih.
J. G.
Študentski dom v gradnji
posnetek: S. Pukl
Vselitev v začetku
pnhodnjega leta
Dela na novem študentskcm domu v Mariboru bodo predvidoma končana v me-secu decembru. Tako se bo v prvi polovici januarja vselilo v prvi mariborski študentski dom 180 študentov. Za sprejcm v dom so že razpisali natečaj. Cena gotovo ne bo višja kot 3.500 dinarjev. Ker pa je problem stanovanj za študente zelo pereč, posebno v za-četku študijskcga leta, se je združenje mariborskih visokošolskih zavodov skupaj z odborom Zveze študentov odločilo, da bodo do dograclitve študentskega doma inastanili študente po mariborskih hotelih in privatnih sobah, ki so jih dobili s pomočjo oglasov v dnevnem časopisju. Razliko v ceni stanarine bo krilo Združenje mariborskih višjih šol.
In perspektive? Po predvidevanjih bo do leta 1970 v Mariboru potrebno za študente več kot 1000 postelj. Že prihodnje leto bodo začeli graditi drugi študentski do>m v ne-posredni bližini prvega Ta blok bo namenjen za študentke. V tretjem bloku, ki ga bodo zgradili do leta 1970, pa bodo tudi prostori za študentski klub, Zadrugo študentov in dijakov ter pisarne odbora Zveze študentov.
Kreditiranje je steklo
Po mnogih razpravah in sestankih je kreditiranje na mariborskih višjih šolah šcončno v polnem teku. Komisija pri od-boru Zveze študentov Je ugodno rešila 264 prošenj. Za kredite potrebna sredstva, in sicer 15 milijonov, so dobili iz repu-bliškega sklada. Ker pa so ta znesek pre-•coračili za 2 milijona dinarjev, pričaku-jejo, da jim bo republiški sklad v krat-kem nakazal še ta sredstva. Povprečni kre-dit v juliju, avgustu in septembru je bil 10.400 dinarjev.
Pri razdeljevanju kreditov v študij-skem obdobju, ki je pred nami, bodo na-stale določene spremembe. Razdeljevanje kreditovv bo od odbora ZŠ prevzel sklad za kreditiranje ^pri Združenju mariborskih visokošolskih zavodih. Po predvidevanjih bo za kredite zaprosilo okrog 400 študen-
tov. Zaradi podražitve hrane, stanovanj in drugega bo povprečen kredit znašial 15.000 dinarjev. Torej bo za tri mesece Itega leta potrebnih 18 milijonov dinarjev. Sklad za kreditiranje, ki je pred kratkim i:mel svo-jo prvo sejo, bo najprej pripravil osnu-tek pravilnika sklada ln organiziral komi-sije po posameznih Šolah. V p>rihodnje bodo namreč prošnje za kredite obrayna-vale komisije na šolah.
Vsi, ki se zanimajo za pasamezna vprašanja, se lahko obrnejo na odborZve-ze študentov. Prošnje za kredite, ki jim morajo biti priložena potrdila o premo-ženjskem stanju, o dohodklh stiaršev, o štipendiji, izjava poroka in frekventacij-sko potrdilo, morajo študentje oddati do 20. oktobra na združenju MVZ.
Nagradni natečaj LIKOVNA UMETNOST MLADIH
V umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu so že v polnem teku priprave za razstavo LIKOVNA UMETNOST MLADIH V SLO-VENIJI.
Dela že prihajajo iz raznih krajev Slovenije, kar potrjuje, da se mladina posebej zanima za likovno dejavnost in da bo ta razstaiva vzpodbudno vplivala na naše neodkrite mlade talente.
Rok za dostavo del je do 15. oktobra 1964
Razstava z nagrajenim natečajem LIKOVNA UMETNOST MLADIH bo prirejena v počastitev dneva republike 29. novembra v umetnoist-nem paviljonu v Slovenjetn Gradcu.
Pravico sodelovanja imajo mladi od 14. do 25. leta starosti iz vse Slovenije. Vsak udeleženec lahko sodeluje največ s petimi deli v na-slednjih tehnikah:  olja, grafika, akvarel, plastika, intarzija.
Nagrade: I. 70.000 din, II. 50.000 din, III. 30.000 din, IV. 20.000 dlin, V. 10.000 din ter pet praktičnih nagrad.
Dela pošljite na naslov: Umetnostni paviljon Slovenj Gmdec. Pri-ložena mora biti zapečatena kuverta z navedbo osebnih podatkov.
Pravica.sodelovanja na tej razstavi imajo Ie likovni amaterji.
RA?60V0R 0B IZMENJAVI ŠTUP^"**«JH DELDVfHH BRIGAP
Konf rast v našo š
kodo
Zaprosili smo Martina Stiploška, pxed-sednika ZSJ FO filozofske fakultete in organizatorja izmenjave študentskih de-lovnih brigad filozofskih fakultet iz Brna in Ljubljane v letošnjih počitnicah, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z doslej za nas edinstveno študentsko iz-menjavo.
»Znano je, da je Zveza študentov filo-zofske fakultete v Ljubljani v zadnjih le-tih navezala precej Stikov s sorodnimi fakultetami v Jugoslaviji, kakor tudi v inozemstvu. Kaj je vzrok, da je prišlo javno na filozofski fakulteti do tako šte-vilnih povezav s sorodnimi fakultetami?«
— Naša fakulteta je zelo heterogena — ima šestnajst oddelkov — in zato je ra-zumljivo, da se pri nas posebej kaže tež-nja po sodelovanju s sorodnimi fakul-tetami. Na filozofski fakulteti so lingvisti,
študente je idealen. Pri njih je prevoz s tramvaji in avtobusi po vsem mestu in okolici veliko bolj poceni kot pri nas samo na eni relaciji (Seveda pa je ce-nejši kot pri nas tudi za ostale.)
Studentje v CSSR imajo skoraj pri vseh prireditvah, predstavah itd. popust. Tako si češki študent laže privošči gleda-lišče, opero, kino in podobno. Ce bi pri-merjall življenjske razmere naših in če-ških študentov, bl, skratka, nastal velik kontrast v našo škodo.
V   Ljubljani  smo   se   trudili,   da   smo jim pokazali najboljša študentska stano-vanja in menze — ,zraven pa seveda trdi-11, da so to   nnši   povprečni   študentski domovi.
V   ČSSR  pa  smo   opazili   v  glavnem težko situacijo za nekatere študente. Na-mreč:   študentje   iz   premožnejših   družin
(otroci inženirjev, doktorjev, profesorjev itd.) se morajo v večini primerov po kon čani srednji šoli zaposliti za leto ali dve, šele nato se lahko vpišejo na univerzo.
Naj omenim še nekaj, kar je v CSSR zelo pozitivno vplivalo na nas. Povsod (od Brna, Bratislave, Prage, Karlovih Varov.) smo videli za enake proizvode konstantne cene.
»Kako bi na kratko odgovoril na kon vencionalno vprašanje: Kako vam je ugajalo?«
—  Odgovoril bi z enim stavkom:  spo-znali  smo  Ceškoslovaško  in jo  vzljubili. Vsi smo izrazili željo, da bi postali stiki s CSSR tradicionalni in čim tesnejši.
»Povej nam kakšno zanimivost z obi ska čeških študentov pri nas?«
—   Predsednik  študentske  organizacije na  filozofski  fakulteti  v  Brnu  František
Navratil se je v Ankaranu udeležil našega seminarja Zveze študentov. Izrazil je, da imamo podobne probleme kot pri njih. Glede vpisa novineev na univerzo pa je poudaril, da pri nas žrtvujemo mnogo fi-nančnih sredstev, ker sprejemamo na uni-verzo v prvi semester vse prijavljence. V CSSR imajo namreč sprejemne izpite in numerus clausus na vseh fakultetah. Ob žaloval je, ker je izvedel v Ankaranu, da pri nas ne igra selekcija odnosno osip v prvem semestru prave vloge. Vprašal je, kaj storijo naši študentje, ki padejo v I. ali II. semestru, ker se le-ti ne morejo naslednje leto vpisati v isti letnik. še bolj začuden je bil, ko je izvedel, da se pri nas na mnogih fakultetah ne dela selek-cija pri najtežjih izpitih. Dejal je, da po takšnem načinu nikakor ne gredo v na slednji letnik najboljši študentje.
Tudi s tem, da imamo pri nas tako različne cene za povsem enake proizvbde, se češki študentje niso mogli sprijazniti. Bilo je mnogo primerov, ko so kolegi lz Brna kupili pri nas I akšen proizvod pre-hitro. — Nek kolega mi je pripovedoval, da je kupil v Kopru sončna očala za 2500 din, v Splitu enaka za 1500 din, v Za grebu celo za 900 din. Tarnal je, zakaj ni počakal do Zagreba. V Splitu so si ku-povali našo čokolado (izredno jo Imajo radi). Ena skupina je kupila čokolado po 350 din, a druga petdeset metrov naprej povsem enako za 450 din. Podobnfti pri-merov bi lahko našteli še več.
»Vidiš kakšne ovire za nadaljnjo izme-njavo med prebivalci CSSR in SFRJ?«
— Velik problem za nadaljnjo izme njavo študentov odnosno prebivalcev med ČSSR in Jugoslavijo vidim v tem, da je zelo neugodna menjava krona — dinar (namreč za Cehe). Vidim dve veliki oviri:
1.   Cehom ni dano, da bi lahko zame-njali toliko denarja, da bi lahko pri nas živeli(seveda  zmerno)  vsaj   dva  do  štiri tedne.  Sedaj  lahko  izmenjajo toliko, da lahko živijo pri nas zelo skromno le ne-kaj dni.
2.  Druga ovira je v vrednosti izmenja-ve dinar-krona.  Uradno imamo zabeleže-no, da je 1 Kčs 110 dinarjev, Cehi pa do-bijo zanjo od 20 dinarjev navzdol.
Glede naših študentskih izmenjav pa vidim problem v pomanjkanju finančnih dotacij filozofski fakulteti. Da, materialni
Nadaljevanje na 10. strani
Slavnostno osvetljeni praški grad
filozofi, psihologi, pedagogi, sociologi, geo grafi, zgodovinarji in še mnogi drugi.
,»Zveza študentov filozofske lakultete je bila v letu 1963/64 organizator Tretje-ga aprilskega srečanja profesorjev in štu-dentov filozofskih fakultet Jugoslavije. Naša fakulteta ima že nekaj let nazaj do-bro povezavo z vsemi sorodnimi fakul-tetami pri nas. Mnogo mednarodnih po-vezav pa na naši fakulteti ni bilo. Nekaj povezav z inozemstvom so imeli slavisti, romanisti in germanisti. Ostali naši štu-dentje pa so v primerjavi s študenti teh-niških fakultet prikrajšani, ker doslej zanj ni bilo študijskih izmenjav, ino zemskih praks itd.«
»Kako to, da ste se odločili. za izme njavo ravno s ČSSR?
—  Znano nam je bilo, da so med Cehi in Slovenci obstajali že tradicionalni pri-jateljski odnosi, ki pa so bili s sporom okrog    Inforrnbiroja    umetno    pretrgani. Zdaj je  ta ovira odpadla, še  več,  ravno ta prekinitev spodbuja tako nas kot Cehe, da zamujeno čimprej nadomestimo, zlasti, ker tudi dejstvo, da -je CSSR danes go-spodarsko najrazvitejša socialistična drža-va, obeta, da bomo pri mnogih problemih lahko našli skupen jezik.
»Kako ste uspeli navezati stike s štu denti iz ČSSR?«               ^
—   Naši študentje slavistike   so   imeli stike  s  slavisti  iz  Brna.  Izrazili  so,  da so spoznali v Brnu zelo dobre  kolege,   s katerimi bi želeli tesneje sodelovati.
Brno nam je gostoljubno odprlo vrata.
Najprej smo izmenjali študentsko de-legacijo. Videli smo, da izmenjati študent-sko delegacijp ne pomeni toliko, kot izmenjati štuaentsko delovno brigado. V delu in delovnem okolju najlaže in naj-bolje spoznamo nove ljudi in se edinole tako resnično vživimo v nove razmere. Tako oficialni obiski delegacij kot po-vršna turistična potovanja kaj takega ne omogočijo. Zato smo s študenti filozofske fakultete iz Brna sklenili, da izmenjamo študentski delovni brigadi po trideset čla-nov. Brigada naj bi tri tedne delala, en teden pa potovala po znamenitih turistič-nih krajih v obeh državah.
»Povej nam nekaj besed o razlikah, ki ste jih kot študentje najprej opazili v CSSR.«
—  študentsko življenje v CSSR je le-po urejeno. Stanovanja za študente so iz-redno udobna.  Sobe so predvsem z eno, dvema   ali   kvečjemu   tremi   posteljami. Vsaka soba ima štiri do šest luči, central-no kurjavo, dve do   tri   mizice   s   stoli, omare   in   radio.   Vsak   študentski   dom ima po nekaj televizorjev in nekaj klub-skih   sob.   V   ČSSR   imajo   vsi   študent-ski domovi kopalnice fne samo skromne umivalnice).
Hrana je dobra in cenejša kot pri nas, lahko dobiš   tudi   »dodatek«.   Prevoz   za
Upravljanje na Freie Universitat, Zapadni Berlin
Statut Freie Universitat (FU), ki ga je 1948 sprejel mestni zbor odbornikov Za-padnega .Berlina, proglaša univerzo za skupnost učiteljev in učencev in kot tako za osebo javnega prava. FU ima pravico akademske samouprave; organi univerze so: rektor, senat (sestavljen iz rektorja, prorektorja, dekanov, po enega zastopni-ka profesorjev vsake fakultete in dveh zastopnikov študentov), fakultete, kurato-rij in študentstvo. Zaradi pomanjkanja prostora bom zelo na kratko omenil le funkcije študentov pri upravljanju uni-verze, načine reševanja njihovih lastnih problemov in meduniverzitetno organizira-nost študentov
Študentstvo sestoji iz vseh na univerzi imatrikuliranih študentov. Samo si pred-piše statut, ki coloča organizacijo študent-ske samouprave in pravice ter dolžnosti študentskih zastopnikov. Statut potrdita senat in berlinski senator za ljudsko vzgojo. Ta statut, ki so ga študenti že sprejeli, deli raloge študentstva v »štu-dentsko soiirpravljanje« v organih univer-ze in | »študentsko samoupravo« lastnih zadev' študentovstva; študentje se torej organiziraio za reševanje lastnih proble-mov na podlagi dejstva, da so vpisani na uiriverzo.
Za področje soupravljanja pošilja Kon-vent, to je parlament študentstva vse univerze, svoje zastopnike v vse univer-zitetne organe in forume, kjer imajo vse pravice in dolžnosti kot profesorji, ki so tudi člani; edino, kadar senat obravnava disciplinska vprašanja profesorjev, štu-dentski zastopniki niso prisotni. Na na-vodila Konventa niso vezani; le-ta jih lahko samo pooblasti, da morajo sporo čiti njegove sklepe in jih utemeljiti.
Študentstvo upravlja lastne zadeve ne posredno ali po Konventu in splošnem študentskem odboru (ASTA). Neposredno z glasovanjem razveljavijo ali spremenijo sklepe Konventa, razrešijo izvoljene orga-ne, odločajo o spremembah statuta. Na samih fakultetah je študentstvo organizi-rano samo neposredno — najmanj enkrat v semestru se zbere na fakultetni skup-ščini, kjer ima pravico sprejeti sklepe za lastno področje, ki pa ne smejo naspro-tovati sklepom Konventa. To kaže na do-ločen centralizem na univerzi; fakultete tudi niso samostojne pravne osebe, am-pak samo organi univerze, skupnosti pro-fesorjev in študentov, ki pa imajo svoj skupen organ upravljanje — fakultetni odbor, v katerem so profesorji in štu-dentje enakopravni. Na prvih fakultetnih skupščinah v zimskem semestru volijo študentje   posameznih   fakultet   ločeno   iz
svojih vrst predstavnike v Konvent, na vsakih 200 študentov po enega. Izvoljeni so vsi kandidati, ki dobijo najmanj 10 od-stotkov glasov. Ker pa je mest v Konven-tu seveda manj, počakajo nekateri na do-polnilni listi tako dolgo, da kateremu članu Konventa preneha mandat; tedaj "• ga nadomeste v Konventu, razen če se na zahtevo študentov izvedejo nove volitve.
Tako izvoljeni poslanci tvorijo skupaj s tako imenovanimi »starejšimi« Konvent (skupaj približno 50—60 študentov). »Sta-rejše« izvoli predhodni Konvent, preden mu poteče mandat, izmed svojih članov po enega z vsake fakultete zaradi koordi nacije v prihodnjem letu. Konvent je par lament vseh študentov na univerzi; od-loča načeloma o vseh vprašanjih, ki za devajo študente, sodeluje pri pripustitvi študentskih skupnosti in voli izmed sebe predsednika Konventa in druge člane predsedstva, izvršilni organ (AStA), za-stopnike študentstva v univerzitetne fo-nime in fakultetne odbore ter člane svo-jih odborov. Odbori Konventa pripravlja-jo sklepe, podpirajo in nadzorujejo delo posameznih referentov AStA. Med počit-nicami prenese Konvent svoje funkcije na poseben »glavni odbor«, katerega skle-pe pa mora Konvent pozneje potrditi.
AStA kot izvršilni organ ima 1. in 2. predsednika in trenutno 7 referentov, ki so pri svojem delu vezani na sklepe, ki jih AStA sprejme. Njim pomagajo pri ze-lo razgibanem delu tudi drugi študenti, nečlani Konventa, ki jih le-ta voli v po-samezne referate. Izjemoma je le delo članov AStA plačano, sicer opravljajo študentje vse funkcije brezplačno
Taka delitev dela in odnosi med pred-stavniškim in izvršilnim organom štu-dentstva večajo odgovosnost izvršilnega organa, posebno ker so zasedanja Kon-venta zelo pogosta (2 krat na mesec), ob-sežna in z raznovrstnim dnevnim redom. Trajajo pa tudi po 7 do 8 ur. Izredno izdelan imajo tudi sam postopek dela, vrstni red debate, glasovanje itd., ker je vse predpisano tudi s poslovnikom. Ka dar se voli kak nov študent, ki ni član Konventa in kot tak torej ni vsem poznan po svojih nazorih kot na primer za po moč pri delu kakega referenta AStA, mu poslanci Konventa najprej postavljajo po sebna vprašanja, s katerimi ugotavljajo kakšni so njegovi pogledi na določene probleme, kakšen je njegov program za delo organa, v katerega ga volijo itd., na to se v njegovi odsotnosti o njem pogo vorijo in šele potern s1asujejo Seje Kon-venta so seveda iavne; toda kar polna ura  pred   dejanskim   začetkom   zasedanja
je namenjena postavljanju vprašanj čla-nom AStA in študentskim zastopnikom v univerzitetnih organih o njihovem delu. Tudi to krepi njihovo odgovornost do članov Konventa in vseh študentov. Te in še nekatere druge oblike dela in komu-niciranja bo treba uvesti tudi v delo of-ganov ZšJ, ki se sedaj često preveč zapirajo vase.
Studentstvo celotne Zvezne republike Nemčije pa je povezano spet na podlagi pripadnosti (imatrikulacije) posamezni uni-verzi oz. visoki šoli v Zvezo nemškega študentstva (Verband Deutscher Student-enschaft — VDS) oziroma študentstvo po-sameznih zveznih dežel tudi v Deželho zvezo VDS. VDS zastopa nemške študente nasproti zvezni vladi in nad deželnim vi-sokošolskim organom, kakor tudi naspro-ti tujim študentskim zvezam. VDS je tu-di član mednarodne študentske konfe-rence (ISC).
Soupravljanje kakor tudi samoupravlja-nje študentov je torej na podlagi pripad-nosti univerzi, drugače kot pri nas, kjer študentje sodelujejo le pri soupravljanju na tem principu, pa še tu je organizator Zš, medtem ko se samoupravljanje štu-dentov v zadevah, ki se tičejo le njih vrši v okviru ZŠJ, ki je sicer politična organizacija, a je prav zaradi tega moč-no usmerjena v operativno-sindikalistič-no dejavnost. No, v Zahodni Nemčiji je to ločeno, pa tudi v sami politični ori-entaciji študentov je v skladu z družbe-nim sistemom, obstojem več strank in močnim vplivom cerkve diferenciacija več-ja; zato se študenti organizirajo v razne študentske zveze, ki delujejo na posa-meznih univerzah in visokih šolah, a se povezujejo med seboj v okviru dežel in vse zvezne republike. Te študentske or-ganizacije se bolj ali manj polarizirajo v levico in desnico, kar je bilo vidno tudi na sejah Konventa, ki smo jim prisostvo-vali. Da pa bi te študentske skupnosti na Freie Universitat lahko delovale, morajo biti »pripuščene«, kar ureja univerzitetni red pod splošnim pogojem, »da pomenijo podpore vreden prispevek k izpolnitvi univerzi naložene vzgojne naloge«, o Ce-mer odloča senat ob konzultiranju Kon-venta Pripuščenim študentskim skupno-stim pa nudi Freie Universitat v okviru možnosti prostore za njihove prireditve in jih finančno podpira.
Drago Demšar
TRIBUNA STRAN 9
AKTUALNA POLEMIKA # AKTUALNA POLEMiKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA
Rehabilitacija kritičnosti
Načenjam spet veliko temo, ki smo jo lani srečavali v Tribuni, na zborovanjih in vsepovsod. Toda tokrat z drugega stališča: ne precenjujem moči pisane be-sede in še: ne verjamem v uspešnost lan-skoletne kritičnosti.
Enostaven argument za prvo misel: predrzno trdim, da je velika večina pro-blemov (če ne vsi), ki jih je načela lan-skoletna polemika v Tribuni, še zmerom »aktualna« (~ nerešena); torej bomo o njih verjetno še morali pisati, to pa po-meni, da je treba s kvantiteto nadome-ščati šibkost pisanja. (Vprašanje, če je to samo kvalitativna šibkost našega pisa-nja, si prihranim za pozneje). Tudi je na primer direktna samoupravna praksa flah-ko) veliko uspešnejša in hitrejša (čeprav prostorsko bolj omejena) od pisanja; in organizirane oblike Zveze študentov, ki naj bi bile širše zaledje samoupravni praksi, so gotovo bolj množične in efekt-nejše. Torej načelno pisana beseda ni niti najučinkovitejši   niti   najmnožičnejši
(mislim na akterje) način družbene prak-se in vendar opažamo, da je v naši prak-s i oboje. Vzrok je verjetno (metaforično in grobo rečeno) v tem, dg, so bile (in deloma so še) druge poti neprehodne, ne-varne in nepoznane in je zato naloga pi-sanja, da jih utira. Udar našega pisanja je torej naravnan k drugim oblikam druž-bene prakse, v katerih bo gibanje zado-bilo širše dimenzije; pisanje, samo po sebi nezadovoljivo, se hoče prehajati, ne-girati v mnošičnejših in efektnejših nači-nih družbene prakse.
Če pisanje, polemiziranje ni in ne more biti samo sebi namen, in če zahte-vamo od njega oprijemljivejši in tehtnej-ši udar, potem se nam lanskoletna kritič-nost pokaže v zelo »kritični« luči in nas ne more zadovoljiti. če povzamemo lan-skoletne dogodke, sta za vse zavzemanje in angažiranje značilna polovičarstvo in abstraktnost. Nekateri to opravičujejo s tem, da je vsak začetek težak; ampak prav to nam pravi, da ne smemo osta-jati pri začetku. Mogoče sta bila polovi-čarstvo in abstraktnost posledica speci-fične atmosfere, vendar je za naprej tak način nevzdržen. V takratnem zaostre-nem in izjemnem vzdušju je tudi tak način angažiranja učinkoval, vendar za naprej močno dvomitn v njegovo uspeš-nost.
Abstraktno imenujem takratno angaži-
ranje zato, ker je ostajalo na ravni zelo globalnih in načelnih stališč, ki smo jih potem mehanično prenašali v konkretni položaj in se čudili, kako da z istimi na-čeli opravičujemo zelo različna ravnanja. In prav zaradi abstraktnosti je bilo to zavzemanje polovičarsko, saj je ostajalo na ravni dane situacije, bilo je samo opredeljevanje v njej, ne pa njeno pre-hajanje, samo kritisiranje in napadanje, ne pa prizadevanje razrešiti konkretne težave.
Te značilnosti so v veliki meri ozna-čevale tudi lanskoletno pisanje in polemi-ziranje v Tribuni. Zato je bilo skozi ta aspekt relativno lahko razvrednotiti tudi smiselno jedro tega kritičnega prizadbva-nja — čeprav so bili ti poskusi razvred-notenja velikokrat posledica vse drugačne prizadetosti kot pa je želja za konkreti-zacijo kritičnosti v Tribuni. (Zmerom se pač napada najobčutljivejše mesto).
Obsodbe kritičnosti torej niso bile ne-utemeljene in rehabilitacijo si bo treba pridobiti z delom na višji ravni — saj se mi prejšnja oblika zdi popolnoma brez-perspektivna. Posebno še, ker lahko glo-balna in nebulozna kritičnost zaviralno vpliva na razvoj vseh oblik demokratične družbene prakse (tudi s pretiravanjem pomena pisane besede, ki včasih sprem-Ija tako »kritiČ7iost« in ki podcenjuje, iz-ključuje  ali   zanika   možnost   drugačnih
oblik akcije). Zveza študentov na primer pripravlja organizacijske spremembe, ki bodo zagotovile široko demokratično de-lovanje študentov. Vendar bodo to sarho organizacijske oblike — njihova vsebina pa bo morala biti konkretna, sicer bomo res uprizarjali reprizo grške demokradje in glasovanja s tuljenjem.
In kritičnost pisanja v Tribuni, če naj utira pot drugim oblikam angažira-nja, bo morala opustiti »intelektualizem« in splošnost ter zavzeti stvarnejši, tvor-nejši in zato udarnejši odnos do težav.
Temu zapisku sem dal naslov rehabi-litacija in če je zdaj kdo razočaran, ker ni zasledil dovolj zagovarjanja in prepri' čevanja (npr. o potrebnosti in dobroncC' mernosti kritičnosti, o »usmerjenosti« kri-tike) — saj imajo taka zaklinjanja neka-teri pri nas za neobhodna pred vsakim malo polemičnejšim zapisom — tako razočaranim naj torej pojasnim: nika-kor ne mislim odpirati polemike o po-trebnosti kritike in kritičnosti, o njeni dobronamernosti in podobnih puhlicah. Pokazati sem hotel samo, da je temelj, ki ga letos že imamo, nezadosten in da je treba kritiko in kritičnost še naprej razvijati — ta razvoj in »rehabilitacija« za poprejšnje nepopolnosti pa je proces, ki se ga da uresničiti samo s kontinui-ranim resnim delom.
Rastko Močnik
SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI # SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠGLCI * SREDNJEŠOLCI # SREDNJEŠOLCl • SREDNJEŠOLCI
PREDSTAVLJAMO VAM GIMNAZIJO KOČEVJE
VELIKO STEVILO VOZACEV
Kočevska gimnazija zajema veliko ob-močje delavsko kmečkih dijakov iz področja Velikih Lašč in Ribnice, dijaki samega Kočevja pa so pretežno iz delav-skih in uslužbenskih družin. Prav^ zaradi tako razgibane strukture in dejstva, da je na tej gimnaziji velik odstotek dijakov vozačev, me je pripeljalo do tega, da je razgovor s sekretarjem ObK ZMS Jože-tom Novakom in predsednico II. letnika kočevske gimnazije Spelo Rus potekal v tej smeri.
Dijaki — vozači se zlasti v začetku, ko pridejo na gimnazijo, težko vživijo v no-vo okolje, saj so poleg rednega študija vezani tudi na izgubo časa, ki ga porabi-jo z vožnjo na vlaku. Prav zaradi tega je njihovo vključevanje v ideološko politično, kulturno in športno življenje zlasti v pr-vih letnikih zelo slabo, stanje pa se ne-koliko popravi v zadnjih letnikih. To je zlasti opazno na raznih prireditvah, kjer sodeluje le majhen odstotek »vla-karjev.« Kljub temu pa jih ne smemo obsojati, saj imajo nekateri tudi do dve uri hoda do prve železniške postaje in bi sodelovanje na raznih področjih iz-venšolske dejavnosti le preveč otežkočalo njihov študij. Pri tem pa ne bi smeli iti mimo dejstva, da prav tako delo širi in izoblikuje človekov svetovni nazor ter skr-bi za njegovo nadaljnjo rast.
Mnogo bolj razgibani so dijaki, ki sta nujejo v dijaškem domu heroja Remiha. Urejeno domsko življenje jim namreč omogoča, da se lahko smotrno vključuj-jejo v razne akcije, ki jih. organizira mla-dinski komite. Seveda pa ne smemo biti pri teh stvareh preveč črnogledi. Stanje se je popravilo zlasti v zadnjem času, ko je Kočevje dobilo nov fizkulturni dom, kjer ima svoje prostore tudi knjižnica, pred-vsem v zimskih mesecih pa je ob sobotah v domu tudi mladinski ples. Prav mladin-ski ples pa je tista os, ki povezuje gimna-
Ker želimo, da bi se rubrika srednješoJcev letos popestrila, priča-kujemo večje sodelovanje vas samih, dijakov iz vseh šol Slovenije. Vaši prispevki o življenju in delu na šo-lah, pri športu in zabavi naj bi sča-soma postali jedro rubrike. Vseka-kor pa se bomo tudi sami trudili, da bomo v našem šolstvu, mladinski organizaciji in vseb ostalih dejav-nostih mladine našli probleme, ki bodo zanimivi za širok krog bralcev. Tudi letos bomo objavili informacije o študiju na fakultetab in visokih so-lah v Ljubljani, kar naj bi bodočim študentom pomagalo pri izbiri štu-dija
Novost, ki jo uvajamo že v prvi številki, pa je literarni kotiček. Na začetku bomo objavljali samo poezi-je, kolikor pa se razširimo na celo stran, pa tudi prozne sestavke.
zijsko mladino z ostalo, ki je zaposlena po različnih podjetjih.
Razgibano delo Interesnih krožkov
Na gimnaziji so v preteklem letu pri-pravili mnogo krožkov po zanimanju dija-kov. S podobno obliko dela pa mislijo nadaljevati tudi v letošnjem letu. Vsa predavanja za te krožke pripravijo dija-ki sami, profesorji so jim pri tem le sve-tovalci. Veliko zanimanje je med dijaki zlasti za kemijo in biologijo, po dokončni
Cankarjevo dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, vendar jim profesorski zbor tega ni dovoli, ker je bil učni uspeh v tem raaredu preslab. Vendar se popol. noma strinjamo s sekretarjem ObK ZMS, da to vsekakor ni način ali bolje rečeno dobra  metoda  za  prisiljevanje  k  učenju.
Gimnazijsko športno društvo
Prav gotovo lahko trdimo, da so ko-čevski gimnazijci zelo dobri športniki, saj jih je ObZTK predlagala kot najboljše
Triperesna deteljica
ureditvi modernega fizikalnega laborato-dja pa se bo poživilo delo tudi na tem področjti.
Slabo je na gimnaziji ideološko-po-litično delo, ki so ga v preteiklem šolskem letu poskusili poživiti. Organizirali so mla-dinske ure, katerih polovico vsebine je določil mladinski občinski komite. Na teh urah so razpravljali predvsem o sta-tutu šole, se seznanjali s samoupravlja-njem, z delitvami dohodka itd. Predava-telji so bili zlasti iz mladinskega komi-teja, razna pfedavanja pa so pripravili tudi dijaki sami.
čuden način prisiljevnnja k učenju
Na gimnaziji že več let deluje MKUD Matej Bor. Dijaki tega društva vsako leto naštudirajo kakšno dramsko delo, s ka-terim potem nastopajo predvsem na do-mačem odru, včasih pa napravijo kakšno gostovanje tudi v drugih krajih. Uprizo-ritve dram, ki jih naštudirajo dijaki, so pri občinstvu zelo toplo sprejete in so za mesto, kot je Kočevje, prava kulturna po-slastica, Žal pa je bila ta lepa tradicija kočevskih gimnazijcev lani pretrgana. Di-jaki  četrtega  letnika  so  hoteli  uprizoriti
športno društvo v občini za republiškc nagrado, ki so jo sprejeli v teh dneh. La-ni so bili fantje v odbojki na republiškem srednješolskem prvenstvu drugi, dekleta pa so zasedla odlično četrto mesto. Orga-nizirali so tudi več tekmovanj z ostalimi gimnazijami, kjer pa se niso borili samo za čast svoje gimnazije, temveč so s^ po končanih tekmovanjih pomenili o mar-sikaterih težavah študija itd. Pravijo, da je to ena od najboljših metod za re-ševanje skupnih problemov
Kako je s štipendijami?
Z ozirom na priporočilo SZDL in IS Slovenije, naj se štipendije študentom zvi-šajo, sem se zanimal, kako so ta predlog poskušali realizirati v kočevski občini, saj vemo, da so prav v tej občini bile štipen-dije v lanskem letu med najnižjimi. Ob-čina štipendira 50 študentov in dijakov, od tega je petintrideset štipendistov za prosvetno službo. V letošnjem Ietu so pristopili k smotrnejšemu štipendiranju in prav zaradi tega so povišali tudi štipen-dijo. študente se razdelili v dve skupini: štipendisti prvih dveh letnikov prejema-jo  štipendije   od   18000  do  22.000   din,  na
drugi stopnji pa od dvarndvajset do 24.000 din. Nekoliko nižje so štipendije srednješolcev, pri katerih znaša povpreč-na štipendija 14.000 din, povprečna šti-pendija vseh skupaj pa je 16.000 din. Na letošnji razpis štipendij za visoke šole in univerzo pa se je prijavilo sorazmerno malo študentov.
če je vzrok v tem, da se študentje no-čejo vezati na službo v »provinci«, nam mora to vzbuditi resno zaskrbljenost.
Miha Mat*
SREDNMOLCI UTERATI
Duša Repinc
PESEM
Majhen deček — prodaja na trgn pomlad — mrtvo pomlad za deset dinarjev. In Ijudje na trgu ¦ kupujejo od dečka pomlad mrlvo pomlad za deset dinarjev. (
Samo jaz ne.
Sama sem si rtabrala pomladi
zase.
(Ne maram lažne pomladi!)
Nataša Rok
ZORENJE
V  mrzli noči
odmeva moj korak po ulici. Oči so solzne od vetra. Izza svetlih oken se smeje mladost.
V  meni pa je že toliko let.
In vendar je eno samo. Preveč je bilo poletja tn valov in borov.
Na nebu ni zvezd in moj korak je sant.
TRIBUNA STRAN 5
FILMSKA VPRAŠANJA
Enajsti festival jugoslovanskega filma v Pulju je minil v znamenju popolne odsotno-sti družbeno.politične in družbeno-etične an-gažiranosti, v znamenju popolne ustvarjalne krize filmskega duha in misli.
Dvanajst arenskih filmov, od katerih je štiri filme realiziralo pet debuiantov (človek iz hrastovega gosta — Miča Popovič, Lito vllovito — Obrad Gluščevič, Vrtinec — Gojko šipovec in Hajrudin Krvavac, Izdajalec — Kokan Rakonjoc) naj bi uradno pomenilo vrh domače enoletne filmske proizvodnje ali z drugimi besedami: to naj bi bili najboljši filmi med dobrimi! žal, resnica je drugačna: v Areni smo videli povprečne filme, izbrane izmed slabših! To je obenem NIVO naše ki-neviatografije.
Kmalu bo SLAVICA praznovala dvajset-letnico; za njo se je na filmskem platnu zvr-stilo že čez DVESTO domačih celovečernih filmov — kar nas kot kvantitativno nič manj šibkejšo kinematografijo od, recimo, Poljske (ki je prav letos posnela svoj dvestoti celo-večerni povojni film!) obvezuje, da si kardi-nalno slabih jilmov in filmskih eksperimen-tov preprosto več ne smemo privoščiti! Do letošnjega festivala je bilo za posamezne filme popolnoma jasno, da po formalno -obr-tni plati sploh ne sodijo na filmsko platno in v krvni obtok naše, sicer ozkosrčno raz-pete kinofikacijske mreže povprečnih kul-turno-zabavno-vzgoinih potreb. Tako marsi-kdaj do poglobljene, studiozne analize posa-meznih etičnih, moralnih, psiholoških in dru-žbenih problemov sploh ni prišlo, ker so bile take in njim podobne ideje najpogostejše v pogrkavajočem in neenotnem filmskem jezi-ku. Večji del zmaličene, neetične in nehuma-ne, nekatere pa so cikale celo na plagiat. O teh filmih smo najpogosteje govorili le kot o »zapravljenih možnostih« ali o »uničenih temah«.
Minuli festival je naredil v iej smeri velik korak naprej. Dovršenost obrtniškega znanja naših filmskih ustvarjalcev, kakor tudi po-znavanja filmskega jezika sta bila pri letoš-njih* filmih (v primerjavi s prejšnjimi!) na ravni filmske perfekcije, ki je ponekod že prehajala v izrazit filmski larpurlatizem (Svitanje, Nikola Tanhofer).
In kaj se je zgodilo?
Ker letošnij filmi niso več nosili s seboj dračja in osatja slabih filmskih kadrov, mla-havost filmskih rešitev in drugih, osnovno filmskih napak, je prišla v filmskih stva-ritvah v ospredje in do izraza IDEJNOST. Le-ta pa se je predstavila v obliki popolne KRIZE.- V trenutku, ko bi morala postati idejnost otipljiva, torej del nas, ko bi se morala soočiti z nami, je iz naših filmov za-zevala PRAZNINA.
Molk te praznine je še vedno navzoč in obtožuje.
Pa ne, da bi mi ves ta čas, odkar imamo puljski festival, z bengalskim ognjem in ra-ketami ter ob sodelovanju domačega TURI-STIČNO-OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA žven-ketali s to praznino, jo prodajali (in celo uspešno!) in prepričevali (in celo prepričali!)
sami sebe v nesporne kvalitete lastne filmske praznine?!
Da. Marsikateri film smo naredili izključ-no za Pulj. Za TURISTIČNO MANIFESTACI-JO. Turizem ^predvsem obmorski, pa ima pri nas sezonski značaj. Ali je potem takem na dlani, da je proizvodnja naših filmskih hiš popolnoma SEZONSKA? Po vsakem festiva-lu se znajdejo producenti pred istimi prob-lemi: KAJ SNEMATI?
Jugoslovanski filmski repertoar ni domiš-Ijen, kvečjemu namišljen. Prepuščen je sti-hijskemu reševanju ne samo repertoarne politike, marveč tndi kadrovske, finančne, estetske...
Kar zadeva fihnsko politiko v preteklosti je odgovor tu. Posamezne filmske hiše delajo filmski repertoar v približno takem razmer-ju: tri filme s partizansko tematiko (enega, ker je scenarij že napisan, drugega, ker je v njem nekaj lirično-sentimentalnih scen, tret-jega, ker je prihodnje leto obletnica); film iz srednjega veka, ker je nekaj scenaristov pripravljenih adaptirati tekste domačih kla-sikov in ker je na to temo v svetovni kine-matografiji narejenih že nekaj odličnih fil-mov, in zakaj ne bi poskušali tudi mi, ki vse vemo in vse zmoremo; film za otroke, ker se lahko najdejo tako »luštkane kodraste glavice«, kar bo Ijudi gotovo pritegnilo, pred-vsem mamice; film, ki je sicer sodoben, a je moral obležati v predalu toliko časa, da so mu zobje, ki bi nekoč lahko koga ugriznili, izpadli in tako naprej in tako nazaj.
Kaj pa sodobna problematika?
Naš filmski trak kdaj pa kdaj izjemoma prikazuje življenje, kakršno si želimo, da bi-bilo (optimistični film) ali pa življenje,- kakr-šnega si ne želimo, da bi bilo (kritični filrn).
Naš film torej ni RESNICA, m.arveč le želja. Snemati ŽELJE (to je, ko da bi poslu-šal ploščo po želji!) pa pomeni v današnjem času beq pred RESNICO.
Resnica pa danes ni nič drugega (in niko-li ni bila nič drugega) kot v pošteno zavze-tostjo dajati Ijudem in stvarem njihova prava iviena ter jih postavljati na njihova prava mesta.
Kaže, da je to za nekatere filmske ustvar-jalce (pa tndi druge) prenaporno, nesmiselno in nepošteno.
Kajti: če je nekdo nekoč zapisal, da je biti danes pošten, nepošteno (do drugih), po-tem bi lahkp rekli:
biti daiies ustvarjalec, pomeni bežati iz življenja;
za vse tiste, ki ali skušajo bežoti ali be-žijo, pa vprašanje:
Kam?
\                                    Branko Šomcn
P.  S.
Odgovor prihodnjič.
#J,
Dinamičnost
RAZGOVOR NA AKADEMIKU
AKTUALNO ŠTUDENTSKO GLEDALIŠCE IN ŠE Aj
Očitki, češ da je bilo delo Akademika v preteklem letu preveč ezoterično, na znotraj obrnjeno in ljubiteljsko) so skorajda upravi-čeni. Program dela v letošnjem letu narekuje bolj aktivno spoprijemanje s problemi študent-ske kulture in preorientacijo v smislu poživlja-nja tistih dejavnosti, ki so bile že v pretek-lem letu osnova Akademikovega dela, obenem pa prevzemanje novih oblik aktivnosti, ki bo-do dajale pečat študentskemu kulturnemu živ-ljenju.
Med doslej najbolj žanemarjene aktivnosti študentske kulture sodi vsekakor gledališka dejavnost, ki jo je Akademik, kljub vsem štiri-letnim naporom, zaman skušal obuditi v živ-Ijenje. V sporazunru s študenti akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter vsemi zainteresiranimi činitelji se v letošnjem letu vendarle odpirajo možnosti za ustanovitev take gledališke skupine, ki bo z aktualnim, živirn, problemskim repertoarjem otipirala sveže aspekte sodobnega gledališkega snovanja in nudiia študentskemu občinstvu zares sodobno in aktualno gledališko prcblematiko. V dejav-nost nove gledališke skupine bodo pritegnjeni tako študentje AGRFTV kot tudi vsi ostali za-interesirani študentje ljubljanske univerze. Okvirni repertoar aktualnega študentskega gle-dališča obsega poleg programov satiričnega kabareta tudi avantgardne in klasične dosežke sodobne gledališke ustvarjalnosti ter vklju-čuje med drugim tudi O'Caseya (Plug in zvezde), Alfreda Jarryja (Kralj Ubu), T. S. Eiiota (Umor v katedrali), Heroida Pinter-ja (Morilca), W. Shakespeara (Timon Atenski), Moliera & Courtelina (Ljudomrznik) in D. Ta-tiča (Kentauri). Najresnejši vprašaj so zaen-krat stalni prostori za vaje in predstave, ki naj  bi bili predvidoma  zagotovljeni v Malem
področij umetnosti, zlasti po večjih kulturnih dogodkih z neposredno, kritično izmenjavo mnenj   o  posameznih   problemih   v   polemič-nem tonu, kjer bi prišel do izraza predvsem kritični duh mlajše generacije.
Na področju likovne uuetnosti se v letoš-njem letu obeta tesnejše sodelovanje s štu-denti akademije za upodabljajočo umetnost, ki bodo imeli možnost individualnih in kolek-tivnih razstav v študentskem naselju, kar bo nedvomno vplivalo na poživitev interesa in popularizacijo tega področja umetnosti med študentskim občinstvom.
Specializirane sekcije Akademika bodo še v prihodnje nadaljevale z avdicijami za spre-jemanje novih članov in tako ustvarjale pogoje za še bolj živahno in uspešno delo kot v pre-tekli sezoni.
Folklorna skupina France Marolt bo po dolgi letošnji turneji (Belgija, Nizozemska, Zapadna Nemčija) v obdobju do novega leta priredila šest celovečernih nastopov po vsej Sloveniji z obveznim nastopom v študenskem naselju. študentski vokalni ansambel pod vod-stvom Pavla Mihelčiča je letos zaradi menjave generacij v nemajhni krizi, vendar pa bo kot edini amaterski študentski zbor na področju zabavne vokalne glasbe nadaljeval z začetim delom. Prav tako pripravljata za začetek sezone jazz orkester Ad hoc, ki se v preteklem letu zaradi neustrezne zasedbe ni predstavil in Aka-demski plesni orkester, ki že štiri leta živo-tari v nedelavnosti, nov program. APZ pod vodstvom Lojzeta Lebiča in mentorstvom Rada Simonitija se intenzivno pripravlja na proslave v zvezi z 20-letnico ustanovitve, ki bo čez dve leti. Iz teh razlogov bo letošnji pro-gram zbora bolj študijske narave in zato lahko pričakujemo manj nastopov kot smo jih bili sicer deležni v preteklem obdobju. Prav tako pa je začel z delom zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« pod vodstvomdi-rigenta Gabrijelčiča.
Kljub objektivnim težavam (pomanjkanje prostorov in denarja ter premajhen organiza-cijski aparat) pa letošnji program Akademika mnogo obeta in bo izredno zanimiv za široko študentsko občinstvo. Ali bo k>, kar je zaen-krat še dobra volja, domiselnost, iznajdljivost in papir, realizirano ali ne, pa ni odvisno samo od peščice organizatorjev, temveč tudi od aktivnega sodelovanja vseh študentov.
Dušan Jovanovič
ŠTUDENTSKI  ZBOi ^Z GDANSKA NA GOSTOVANJU V SLOVENUS
Vivaf9
•        1
zyje
Ljubljanski ŠKUD Akademik je pred do-brim letom prvič navezal stike s študenti iz poljskega mesta Gdanska. Lani v jeseni je bil pri nas na obisku predsednik zbora medicin-ske akademije in spomladi letošnjega leta so se dogovorili za izrnenjavo pevskih zborov. Tako je APZ Tone Tomšič konec aprila odšel na desetdnevno turnejo po Poljski, ki jo je organiziral zbor medicinske akademije iz Gdan-ska pod okriljem poljske študentske zveze.
Zadnje dni septembra je zbor medicinske akademije vrnil obisk z devetdnevnim gosto-vanjem po Sloveniji. V razgovoru z dirigen-tom zbora profesorjem Leonom Snarskim ter z Marekom Bojanowiczem, predsednikom zbo-ra, in Edwardom Szalachom, umetniškim vod-jem, smo izvedeli zanimive podatke o nastan-ku in delu zbora.
»Kdaj ste osnovali zbor?«
»Zbor smo ustanovili kmalu po vojni, je-seni 1946. Takrat je bil to moški zbor, ki je štel 20 najbolj vnetih pevcev. že po nekaj me-secih pa ni bilo več prostora za številne nove člane!«
»Kdo je vodil zbor prva leta?«
»Leta 1947 je prevzel dirigentsko vodstvo mešanega zbora Tadeusz Tylewski, ki je ostal na tem mestu polnih 12 let, do svoje smrti. Od tedaj se zbor imenuje po tem dirigentu, ki je vodil pevce od uspeha do uspeha po raznih evropskih državah. S sistematičnim delom je dvigal kvaliteto in številni nastopi so pridobili zboru veliko popularnost. Na pomembno umet-niško raven se je povzpel leta 1952, ko je s fil-. harmonijo izvajal Beethovnovo IX. simfonijo' Zbor je pel povsod: po vaseh, mestih, klubih, šolah.
»V časopisu smo brali, da je zbor od na-stopov na 14 tekmovanjih kar 11-krat osvojil prvo mesto?«
»Da, v letih od 1953 do 1959 je zbor zmago-val na vseh domačih študentskih festivalih in si je tako pridobil sloves najboljšega poljske-ga amaterskega zbora.«
»Ko je leta 1959 umrl dirigent Tylewski, je kazalo, da bodo vse dolgotrajne priprave na III. mednarodni festival študentskih zborov v Torinu zaman,« je dejal Marek Bojanowicz, predsednik zbora. »Tedaj nam je priskočil na pomoč profesor Snarski in pod njegovim vodstvom smo v Torinu zmagai!«
Profesor nam je o sebi povedal, da je štu-diral na varšavskem konservatoriju in sicer na pedagoškem in vokalnem oddelku, in na-zadnje dirigentstvo. Bil je že dirigent gdanske filharmonije, zdaj pa vodi operni zbor in zbor medicinske akademije.
V petih letih je zbor po ponovnem uspehu v Torinu 1962 letos postal najboljši amaterski zbor v Evropi. V belgijskem mestu Knokke-ju je osvojil prvo mesto pred našim učitelj-skim zborom »Emil Adarnič«.
Tudi v Ljubljani je osvojil poslušalce s pe-smimi poljskih renesančnih, romantičnih inso-dobnih skladateljev. Posebno je navdušila pe-sem Andrzeja Koszewskega »Muzika fa-re-mi-do-si«, napisana za 150-letnico Chopinovega roj-stva, s katero je zbor zmagal v Belgiji.
Ko smo se pogovarjali o repertoarju, so mi povedali, da je zbor v 18 letih naštudiral že skoraj 200 pesmi!
»Vaš zbor je študentski, to pomeni, da se vsako leto menjajo pevci. Kako vam uspe ob-držati kontinuiteto?«
»Predvsem z delom in z nastopanjem. Le-tos smo imeli trideset koncertov v okolici Gdanska! Vsako leto dobimo okrog 40 odstot-kov novih članov. Od 120 članskega zbora je 80 odstotkov študentov medicinske akademije, ostali pa so s politehnike in ekonomske viso-ke   šole   ter   nekaj   starejših   stalnih   članov.«
XXX
Zbor medicincev iz Gdanska je po koncer-tu v Ljubljani gostoval še v Trbovljah, Kopru, Valdoltri ter snemal za našo radijsko postajo.
Igor Longyka
TELEVIZIJA
VENDARLE...
Televizijska igra prof. Alberta Paplerja »Jaga baba« je vnesla v program ljubljanske televizije nekaj tiste svežine in sproščene ve-selosti, ki smo jo doslej ves čas pogrešali v tovrstnih oddajah z našega ekrana. Tema igre je satira na komercializacijo gospodarskega in kulturnega življenja, pa tudi na njuno dirigi-ranost, na poneumljanje in poplitvenje, ki so posledica tega pojava. »Jaga baba« je muzej-ski mit in simbol neke anarhične svobode, divje, razbrzdane erotične sle in rušilne indi-vidualne potence. Ta fikcijski simbol razvrat-nosti in energije je v neki statični družbeni situaciji skrbno čuvan v muzejski vitrini, do-kler ga po golem slučaju ne sprosti in utelesi nočni vlomilec. V zgodovini ukročeni simbol sedaj aktivizira družbeno situacijo, gospodar-stvo in kultura cvetita, »glavni« in njegovi sodelavci si manejo roke, vendar pa je direk-tor muzeja, ki gleda na novo nastali položaj skozi očala tradicionalnih moralnih, ideolo-ških vrednost, s takim stanjem nezadovoljen. Ponovna vklenitev jage babe v vitrino ima porazne posledice za ekonomski in »kulturni« razvoj, ki ne samo da že zopet stagnirata, marveč tudi pošastno nazadujeta. »Glavni«, če-ravno ne rad, je prisiljen pošast znova spro-stiti.
Ta malce alegorična dramaturška struktura je bila posrečeno stilizirana in poenotena ter je vseboyala več duhovito grajenih situacij 8 konkretnimi aluzijami na pričujočo družbeno zdajšnost. škoda le, da te konkretne bodice, direktne in ostre, niso bile bolj pogoste, tein-več so ostale v glavnem podrejene, sicer dQ-volj ambiciozno grajeni splošni postavitvi od-nosov.
Režija Mirča Kraglja je bila v drugem delu bolj konkretna in živa kot v prvem, ki je Že skorajda napovedoval dolgočasno parodijo mi-stične variante sodobnih kriminalk. Dolgovež-ni in konvencionalni, do konca obrabljeni filmski triki in efekti pa so bili v bistvu le sredstvo za uvajanje posrečenega komičnega efekta, grajenega na vsebinskem kontrastu uvoda z duhovitimi zapleti drugega dela. Mor-da je dosežena dramatična napetost uvodnih akordov le nekoliko dezinformirala gledalca in izzvenela v za spoznanje drugačnem, manj konkretnem tonu, kot bi si to želeli. Sicer pa je režiser^v nadaljevanju zangsljivo in posre-čeno vpletel komične situacije.
Igra glavnih protagonistov (Aleksandra Va-liča, Andreja Kurenta, Staneta Severja, Mile Kačičeve, Janeza Eržena, Toneta Homarja, Nedeljke Kacinove, Maksa Bajca in Maksa Furijana) je bila v glavnem izredno homoge-na in uglajena. škoda le, da je ravno zaradi tega celota izgubila improvizatorski značaj, kot bi si ga od podobnega žanra želeli. Do-končna preračunanost in urejenost vseh po-drobnosti glasovne in mimične interpretacije pa je bila po mojem mnenju za spoznanje pretoga in je škodila splošnemu vtisu vedri-ne in sproščenosti, ki ga je igra sicer zapustila med TV občinstvom. Takih in podobnih iz-vedb smo predolgo pogrešali, vendar naša želja po njih s tem še ni potešena in si jih tudi v prihodnje želimo.             Dušan Jovanovič
11 /         mednarodni festival študentskih gle-I V . dališč, ki je bil od 5. do    13.    septem-bra v Zagrebu, je osupljal v dveh smereh:
1.  Z vsebino, ki   so   jo   prinašale   nekatere predstave; s prizadevanjera po novem, aktual-nem in dinamičnem gledališču, ki si zastavlja za svojo prvo funkcijo razbijanje mitov tako iz zgodovine kot iz svoje pričujoče družbe — razbijanje mitov pa je iskanje nove družbene resnice in kar se da adekvatnega angažmaja. Lahko bi dejal: osupnilo nas je spoznanje, da so tako na evropskem vzhodu (Poljska, Ceho-slovaška) kot na zahodu (Anglija, Italija) ama-terska študentska gledališča poglavitni nosilci tako vsebinske kot estetske avantgarde.
2.   S   primerjavo,   ki   se   je   potem    nujno vsiljevala:  naša študentska amaterska gledali-š^a so na prvi strani prosvetiteljska in »kul-turtregarska« — pogrešajo torej angažiranega in kritičnega družbenega jedra in praviloma ne prehajajo najpreprostejšega ljubiteljskega na-prezanja —, na drugi strani pa obrtniški mu-zej že preizkušene estetike (na javnih produk-cijah naše gledališče akademije),   ki   pa   tudi nima   nobenih    tvornejših    in    učinkovitejših družbenih konsekvenc.
Tako smo se v Zagrebu znašli v nezavidlji-vi intelektualistični poziciji, brez izkušenj in rezultatov konkretne tovrstne gledališke prak-se, ljudje od zunaj, ki smo prišli na ekskurz v živo in izvirno ustvarjalno pokrajino, oboro-ženi zgolj s suho kritično mislijo., Obsojeni hkrati na to, da jo kasneje po osmih dneh tudi zapustimo. Pa vendarle: z nekaj praktičnimi, organizacijskimi   in   orientacijskimi   spoznanji.
že po prvi predstavi smo se odločno in ko-renito opredelili zoper sleherno gledališko muzealstvo, akademsko obrtništvo in formali-zem. Videli smo zasnovo nepotvorjene in av-tentične moderne odrske estetike, predstavo Divadelnega študija VŠMT iz Bratislave »Šar-kan«, Jevgenija švarca. Bistvo šarkana je bi-lo v težnji prebiti se do gledališča v totalnem pomenu besede. Do gledališča kot sinteze be-sede, plesa, muzike, popevke, parodije. Do gledališča kot sinteze besede, plesa, muzike, popevke, parodije. Do gledališča kot angažira-ne družbene kritike, ki ima   pogoj   za   svojo
dimenzijo in resnico v dinamičnem prepleta-nju gledaliških elementov in v stvarjanju no-ve gledališke strukture, ki je na meji med poezijo in aktualno satiro, med brezobzirno parodijo in resnično pretresljivo tragičnostjo. Gledališče je torej živo tako v vitalnosti no-ve estetske oblike kot v neposrednosti druž-bene vsebine, katero stavlja na oder. Sarkan ni bil predstava o krutem zmaju (oblasti), ki vlada nad mestom, in o pogumnem romantič-nem mladeniču, ki premaga zmaja in mesto osvobodi, kot jo je koncipiral ruski pisatelj švarc. Predstava je razkrinkala posrednika med subjektom oblasti in objektom (družbo), na katerem se osmišlja. Definirala je osnove druž-bene prilagodljivosti in strahu, intrigo, ki vzdr-žuje ravnovesje v oblastniškem nasilju nad družbo in hkrati demitizirala iluzijo romantič-nega rešerfika, ki s svojo osvobodilno akcijo in družbenim pogumom pride, odseka oblasti glavo in družbo spremeni v občestvo osvešče-nih samoupravljavcev in junakov. šarkan je na zagrebškem festivalu hkrati prvi začel se-rijo gledališča, ki se v svojih kritičnih poan-tah neposredno obrača na občinstvo, ga izziva, se norčuje iz njega in ga prepričuje, da se mora identificirati z dogajanjem na odru. To pa zmore edinole v sebi izredno vitalno in konkretno gledališče, ki se hkrati seveda ne sme bati določenega tveganja. Bratislavski Divadelni študiju pa to je: tako po inter-pretacijski moči (predstava je močnejša in težja od tekstovne predloge) kot po praktič-nih realizacijskih možnostih, ki nenehno p*e-hajajo konvencionalno utrujeno gledališko iz-ročilo. Divadelne študiju je namreč del brati-slavske gledališke akademije. Osebne ustvar-jalne pobude pa naj bodo še tako anarhične in ekstremne v odnosu do izročila, na tej akademiji jih gojijo in razvijajo, tako da so osnova vsega študijskega dela. študentje sami izbirajo repertoar, ga prilagajajo svojim izpo-vednim potrebam. študentje si sami ustvar-jajo svoj stil, brez nasilnih totalitarističnih pedagoških posegov. Bratislavska akademijaje zasnovana na principu samoiniciativnega umet-niškega dela in prodiranja v živo soclobnost. Za razliko od ljubljanske  akademije, zavero-
in pomemben del ameriške zgodovine. Bistva kritične antiteze in demitizacije niso mogli razurneti. Niso bile po sredi samo je-zikovne pregraje — tudi osnovno družbeno podnebje in njegove izpovedne potrebe so to-liko drugačne od njihovih, da so bili nespora-zumi nujni. Potrebe po demitiziranju so za-menjane z družbenim liberalizmom in neko brezzračno kozmopolitsko estetiko — depoliti-zirano in pozorno bolj na ontološke izvore alienacije in reifikacije brez konkretnih poant.
Priraer t.akega prizadevanja je predstava Manchestershe University, drama Group Ja-mssa Saundersa antidrame »Prihodnjič tibom pel jaz«. Angleška predstava je pokazala, da se gledališka avantgarda veže razen na inter-pretacije in parodije starih tekstov še na od-krivanje najmodernejše vsebinsko in oblikov-no nove dramske literature. Angleška pred-stava je v bistvu usmerjena v razkrinkavanja licemerskega puritanskega malomeščanstva na-ših dni. S svojim obrnjenim pirandellovskim dramaturškim principom je dala imemtno ci-nično definicijo človeške osamljenosti sredi sodobnega sveta, ki se — zvezana na nekaj sodobnih moralnih kategorij — izživlja pred-vsem v direktnem obračanju na občinstvo. Na-čin direktne igre je slavil popolno zmagoslav-je. Dvorana je predmet zasmeha in ironizaci-je, je tudi krivec, ker je sama akter v pred-stavi. Morala se je odreči vlogi pasivnega in indiferentnega opazovalca in se konkretno so-očiti s problemi, ki v njoj; v družbi, potenci-alno ali dejavno, eksistirajo, ter se spopasti z njimi. Nihče ni negodoval. Gledalci so se mol-če ali z zadržanim smehom - skozi Saundersa in manchesterske igralce poskušali zavedati vsaj dela sebe in svoje pričujoče zgodovlne.
Tudi skozi ljubeznivo pa nič obzirno klovn-sko predstavo Kralja Ubu.ja, Alfreda Jarryja (C. U.T. Parma), in skozi Albeejevo igro Zaboj za pesek (C. U.T. Palermo 172) smo spoznali, da je najresničnejše kreativno bistvo našega sedanjega bivanja v ustvarjanju naše nepo-sredne zgodovine, umotnosti kot pojava, iz te-ga procesa pa v nujnosti sintetiziranja, dolo-čanja njegove kompleksne resnice. Ustvarja-nja zgodovine, ne pa ohranjanja tiste že pre-
Sveeenik \Vizum  i/. krakowske prcdstave Stare legende
tekle in že presežene zgodovine. Gledališče na ljubljanski igralski akademiji pa je narav-nost zaljubljeno v to preteklo zgodovino. Udob-no zaljubljeno in udobno zaprto drznejšim in še nepreizkušenim vsebinskim in stilnim ek-sperimentiranjem. Da pomeni anemična zveza z zgodovino, ki ne išče paralel s sodobnostjo, oblika popolnoma neadakvatnega angažmaja, pa je tudi jasno. Letošnji izbor teksta za ab-solventsko predstavo je vzgled družbene indi-ferentnosti. Shakespearova Zimska pravljica je ena izmed njegovih najslabših tekstov, pr6-vedenih v slovenščino. Tudi gledališka podoba tega teksta ni bila nič bolj vzpodbudna. Gi-bala se je v preizkušenih mejah konvencije iz-pred dvajsetih let, bolj zaverovana v perfek-cijo patosa in forme kot v kakršnokoli, pa čeprav ponesrečeno iskanje novih poudarkov.
če je zagrebški festival zahteval, da po stavimo meje med vzhodnim in zahodnim gle-dališčem in če smo bili navdušeni nad čehi in Poljaki, moramo omeniti še predstavo gle-dališkega inštituta Lenjin Sovjet iz Leningra-da. Uprizorili so na vulgariziran na Stanislav-skega način patetično geroičeskajo poemo Ar-buzova »Zarja nad mestom«. Na vseh razgo-vorih so se hipertrofirano in aktivistično za-vzemali za varianto »emocionalnega« gledali-šča, brez idejnih družbenih problemov, gle-dališče kot apostola vzvišenih in plemenitih čustev. Predstava Arbuzova je bila smešna agitka, patetična laž o socialističnem človeku, ki vse svoje (komsomolci pravijo:drobne) pro-bleme zmagoslavno preide v mogočno pesem kolektivizma in dela. Predstava se do bistva tega kolektivizma in dela ne poskuša prebiti, ampak ga upodablja takega, kot je deklariran v partijskem statutu. Resnica človeka in resni-ca družbe ostaja tabu.
Zagrebški festival je bil konkretno sooče-nje z veliko ustvarjalnostjo ali z veiikp ane-micnostjo. Dragoceno je prvo. Hkrati je pome-nil konkretno pobudo. To pa je v osnovi že negacija intelektualistične pozicije, v kateri smo se znašli, kakor rečeno, brez izkušenj lastne delovne prakse na tem področju. Torej je pomemben tudi kot spoznana nujnost tak-šne prakse.                                   Amtrej Inkret
gledališču, kar pa kljpobljubljeni podpori predstavnikov Zveze »d in glavnega od-bora SZDL zaenkrat «dno ni zadovoljivo rešeno zaradi trdožim odpora MEDEXA (podjetja za odkup m«in čebelarskega ma-tsriala) ter še nekatermigih. Glede na dej-stvo, da je bilo Malo gfcče v zadnjem času slabo ali nič izkoriščeMje zahteva Akademi-ka po souporabi omeiB prostorov več kot upravičena.                  «'
Poleg ustanovitve šiBkske gledališke sku-pine, ki jo ljubljanskaBlerza (menda edina v Evropi) že nekaj le»eša, pa je v letoš-njem programu AkaSa tudi aktivnejše vključevanje štndentoB posamezne sekcije ter poživitev družabnBživljenja študentov. V načrtu iraajo jesedfcete, ki naj bi bili povezani s kuilturno ¦vnimi programi in ogledom zgodovinskihMneRitosti. Med dm-girn je predviden izlnr Poljansko dolino z obiskom zn&nega ajfcskega slikarja Iva Šubica, ogledom muzejMobiskom Tavčarjeve domačije na Visokom Jodobnem smislu sta predvidena izleta na cBrjev vrh in Šmarno goro.                            B
Lanski uspehi so Mpodbuda za organi-zacijo kontinuiranih mkn klasične glasbe, na katerih bi se štud^Bob magnetofonskih posnetkih, ploščah, obA pa tudi živih iz-vajalcih, spoznavali z ¦taimi obdobji glas-bene zgodovine. Ta ciftvečerov pod skup-nim naslovom »Ali ljfc...« naj bi ob so-delovanju in razlagi p&ih glasbenikov pri-pomogel k širjenju Hene kulture med študentskim občinstvoSfc- razliko od ome-njenih večerov, ki najMfli predvsem didak-tičnega značaja, pa jeftigi ciklus pod na-slovom »Kako nastaja Mzamišljen kot sreča-nje študentov   s  sodotap ustvarjalci z vseh
vane v historicizem in«tništvo starih gleda-liških stilov, je daleč spflg.
Res pa je,, da sc^Kkana »zahodnjaki« slabo ali nič razumeMtfkanova družbena ost terja za komunikB) sorodnega miljeja in sorodnih družbenih Mosov. Zdi se, da po-staja sodobna umetnaft konkretno in kri-tično vsebino ičedalje S last celotnega člo-veštva, torej človeštva« biološke vrste, in čedalje bolj last človeBkot določene druž-bene vrste. Osnovni d&ni antagonizmi, ki jih umetnost dlefinira S iprizmo nepotvorje-ne človeške usode in ti prizmo satirične deromantizacijie, pa s< , tako imenovanem evropskem vzb.odu pop na drugačni kot na tako imenovanem evroj   nzahodu.
Teatr 38 \z Krakcrw ! igral parodijo ve-likega poljskega nacia ftičnega romana Jo-sefa Kraszev/slkega »St legende«. Roman je poln nacionaliističnega osa, herojstev, mo-numentalne ljjubezni ; poljske romantike, tako da je po> njem Aan tudi operni li-breto. Teatr 3L8 je poa na oder prav ta libreto. Mit pcoljskega ¦onalizma in roman-tike je razrušiil tako, ne vse velike brato-morne vojne iin heroi« ljubezni prenesel v milje ameriškffiga div«zapada, romantične velmože in bojjevnike ¦emenil v razborite kavboje, poljstke gozd« travnike in pogan-ska svetišča psa v kav»i bar. Demitizacija zgodovine je w končrMisekvenci poudarje-no aktualna im se vems grenki ironizaciji stalinističnega posegadp poljsko sedanjost (mož s kovčkoDm je ti»istranger in town«, ki od zunaj uireja in Sra poljsko "zgodovi-no). Vitalnost Ikrakovslfcrpretacije se kaže v veliki moči iironije, •gastvu komičnih in-vencij in v atetualnih Satah (kavboji naro-čajo v ameriškkem baiMBlivovico« z našimi tisočaki, ki jirm praviMlarji; vpletanje ru-skega teksta ittd.). PrecUpa je kljub navidez-ni ležernosti v osnovi afcbridka in zelo kru-ta. Tudi režiseer Miecz^ Swiencicky se je v razgovorih zzavzemal M tisto edino pravo vrsto gledališčaa, ki se njipravi aktualnost in pogum.                           ,
Nizozemci iin Angldfc protestirali proti smešenju   kavbbojščine,« je  vendarle   resen
KNJIZEVNE REVIJE
PROBLEMI
št. 16-17,18-19
Literarni del. Proza, ki jo prinaša^ zadnie štiri številke 16—17, 18—19, je po kvaliteti zelo neizenačena. S tekstom Vladimirja Kavčiča — ki ga objavlja v rednih nadaljevanjih že od 14. št. naprej, začel pa ga je v 6. številki, pač ne moremo primerjati sentimentalnega pisanja Miška Kranjca ali neurejene in natrpan? proze Daneta Debiča. Kavčič (Tišina, Službeno na obisku) s hladnim, asketskim, že kar monotonim pripovedovanjem in s tragič-no odmaknjene pozicije, navzven ograjene s tezo o smotrni nujnosti vsega, kar se dogaja, o nezmotljivosti sleherne akcije vodene z vrha, torej o edino možni slepi pokorščini podrejenih, osmišlja revolto. Osrednje vprašanje njegove proze je tudi revolta sama. Revolta v popolnoma totali-tarni družbi (družbi bodočnosti?), ki je v njej posameznik do konca alineiran in zobjektiviran. Ali ima revolta v takih oko-liščinah sploh še kakšen smisel? Je cilj, ki si ga zastavljamo in ki brez njega ne moremo, sploh še cilj? To so osnovna vprašanja proze, ki nam v nji avtor daje grozljivo slutiti, da se za vso urejenostjo in zakonitostjo sistema morda skriva le grotesken absurd. Avtor je zdaj nakazal tudi že rešitev, ki jo vidi le v pristnih, medčloveških. odnosih, kakršnim je tuja vsakršna konvencianalnost, kaj šele uni-formiranost vseobsegajočega reda. Prvine te proze bi bilo zanimivo primerjati s pr-vinami Kafke, saj mu je Kavčič po svoji vizionarnosti soroden, hkrati pa v mno-gočem načenja iste dileme. Spoznanja, kod se oba avtorja razhajata in kje stikata, bi verjetno zanimivo osvetlila sedanjo Kavčičevo literarno ustvarjalnost.
Miško Kranjec s črtico »Vse za devi-ze« bralca zamori z moraliziranjem. Z njim ustanovi odnos pisatelj — vodnik, odrešenik: bralec-neizkušena ovca, greš-nik. Na ta način se zveliča za pisatelja. Seveda je to oseben problem avtorja, za bralca popolnoma nezanimiv. Tovrstna proza, take vrste avtorjev odnos do last-nega dela in tovrstno pojmovanje pisate-ljevega poslanstva sodi, kolikor gre za prosvetiteljstvo, v čas Marije Terezije, ko-likor za pragmatizem in utilitarizem, v predal birokrata. Analiza te črtice jeprav poučna: vsakega je malo. Malo večerni-ške romantike, naivnosti in sentimenta, pridvlgnjenega kazalca, avtorjeve prizade-te zaskrbljenosti, koristne kritike in pro-nicljivih zapažanj o tem, da se je svet od časa NOB v temeljih spremenil, pa ne-uničljivega optimizma v našega človeka, kl ni pozabil, da dolarji niso vse na svetu... Dejstvo, da je ta proza objavlje-na v isti reviji in isti številki kot Kavči-
čeva, je prav paradoksalno, saj se bijeta jned seboj stavek za stavkom.
Proza Daneta Debiča (Balada o modri svetlobi) je gostobesedna, neurejena in na-rejena. Spričo avtorjevega nekakšnega aso-ciativnega koncepta pisanja, bi se na pr-vi pogled morda zdela njena nametanost in improvizacija neizbežna nujnost. Pa bi bil v hudi zmoti, kdor bi tako mislil. Asociativni princip zahteva najstrožjo pi-sateljsko disciplino, vse sestavine take proze — posamezne asociacije morajo biti ena jdo druge v natančno določe-nih razmerjih, ki jih zahteva kompozi-cijska celota. S tem sem hkrati tudi že povedal, da mora biti vsaka asociacija upravičena po svojem notranjem vzroku, biti tako utemeljena, da bi precej obču-tili kot nedostatek, ko bi izostala. Pri taki prozi je torej nered zgolj videz, učin-kovitost takega izpovednega načina pa prav njegova osupljajoča notranja arhi-tektonika. Zapisal pa sem, da gre pri De-bičevem tekstu le za nekakšen asociati-ven koncept pisanja. Debič namreč ste-reotipno prehaja iz ene asociacije v drugo in se nato razgublja v nabreklih liričnih pasažah. In ko se utrujeni bralec prebije do *konca trinajst strani dolgega odlomka, jgp v njem ne vzbudi nič. Tragedijo muč-ne neprilagodljivosti, ki ostaja vsem na-porom navkljub nepremagana, ker se vojne groze in gorja ne da pozabiti, je Debič serviral veliko preveč patetično, afektirano in deskriptivno, prepoceni. Je-zikovna afektiranost še zdaleč ni svojski stil, nabuhlost pa zaduši vsak možni odmev pri bralcu.
Preostaja nam še črtica Barbare Bre-celj z naslovom Igra o pogrebu. Avtorica se je z njo pogumno opredelila do proti-slovij družbe, ki v nji živi. V prepletu dveh fabulativnih niti ji je uspelo na pe-tih straneh izraziti zgodovinsko ujetost posameznih generacij: njihovo tragično deferminirancst, ki se kaže v pogubni nezadržnosti časa, ki nanj pozabljajo. Kljub dokajšnji disciplini, ki se je z njo avtorica lotila snovi, bi vendar Iahko brez škode črtala kak stavek in tako odstra-nila iz proze vse detajle, ki se ji le pri-godno navezujejo na pripoved, ne pa tu-di zraščajo z njenim organskim jedrom. Kolikor je v tej prozi direktne meditaci-je, je prav tako odveč. Taka meditacija je lahko avtentična, ne more pa biti umetniško prepričljiva. V črtici pomeni celo nek umik, neko dopovedovanje ali opravičevanje, ki razumljivo nima nič skupnega z avtoričinim pravim umetni-škim angažmajem.
V 16. do 17. št. nam je Jože Plešlj predstavil več sodobnih egiptovskih pis-cev. V 18. do 19. št. objavlja Saša Vuga tragikomedijo ^ernardek.
Pesmi objavljajo Rado Palir, Franc La-kovič, Andrej Capuder in Rudi Miškot. Palir je ali patetičen in sentimentalno zlagan .(Večeri, ki v njih objavlja takele verze: Samota s tišino grobov in človeku se para srce ... ali: Tu in tam se zgane še kak spomin in išče dušo, da jo za-mori...) ali banalen (Meditacije), konven-cionalen (Scherzo), prisiljen (Pred veče-rom — z izjemo prve kitice npr. Želiš si samo  še  ležati.   Ležati   z   obrazom   pod
Prizor iz predstave bratislavskega Divadelnega študija VŠM (Jevgenij Švarc, Šarkan) na
zagrebškem festivalu
solzami vetra) in tako neizviren (Spomi-njala se boš), da je tovrstna lirika za revijo res neprimerna. Lakovič je skro-men, a istren. Prva pesmica Temna pa-leta je boljša od druge, Biserne školj-ke, katere motiv je preveč stereotipen. Škoda je le, da je zadnji verz.Temne pa-lete tako jezikovno nasilstvo (z roko bo temno prejšnjo temna znova). Na pesni-ško ustvarjalnost Andreja Capudra je očitno nekoliko preveč vplival Jacques Prevert, katerega več pesmi je Capuder tudi prevedel in objavil v 16. do 17. šte-vilki, hkrati s kratko informacijo. V na-sprotju z Lakovičevimi razodevajo Miško-tove pesmi precejšnjo ambicioznost. Ep-ska črta je v njih močno poudarjena, primanjkuje pa mu izvirnosti in jedrna-tega izraza (Zmaj, Talisman). Ponekod je s svojo obrabljenostjo že kar banalen (tako npr. v Sončni roži: da z roko v roki svetlo doživiva, kako vse pride — in mine). Vendar tu in tam najdemo v nje-govih pesmih verz ali kitico, ki nas pri-tegne (prva kitica pesmi Dan, ga tudi drugod). Pesem Zemlja in človek, ki jo zaključuje tudi efektna poanta (kar je, mimogrede povedano, pri Miškotu izred-na redkost) budi nade, da je njen avtor v fazi intenzivnega oblikovanja. Ta pe-sem je tudi najboljša od vseh, ki so jih objavili Problemi v zadnjih štirih števil-kah. Ob običajnih kriterijih bi tudi edi-na zaslužila objavo.
V 18. do 19. številki nam Miraslav Ko-šuta predstavlja nekaj alžirskih pesnikov, Edmond Ferley pa nas seznanja z antil-sko poezijo.
Boris Paternu priikazuje v 18.—19. šte-vilki razvojlno pot Minattijeve lirike od pesnikove prve zbirfce S poti do zadnje Neko^a maraš imeti rad.
Kriiični in publicistični del
Prispevek Meto Grosman-Dokler »Vprašanje dveh *kultux« je poljudna zaaimiva informacija, kako gledajo v Angiiji in zahodnem svetu na vprašanje razdora vaed znanostjo in umetnostjo oziroma med tehnično ln humamistično inteligen-co. Ervin Fritz poekuša s prispevkom Paradoiks o zgodovinski drami polemizirati z nekaterimi citati iz Mediitacij Josipa Vidinarja. Misli, ki jih je objavil na skaraj 14 straneh, bi zraogel skrčati na dve; razen tega naj opozorim, da je treba polemizirati zmeraj na določenem nivoju. Kdoi hoče ploden^lazgovor, ne sme vulgariztrati stališč naspratnika in prav tako ne poenostavljati celotne problematike.
Matjaž Kmeci je s kritiko Božičevega ramana Izven dosagel nivo, ici je pri nas dokaj redok, a bi moral biti običajen. V kratki retrospektivi je prikazal, kako so se v pisatelju izoblikovale prvine, ki prevladujejo v njegovem zadnjem delu. Nato je roinan analitično razčlenil in poetavil s-vojo tezo. v čem naj bi z njtm avtor presogel svafa dosedanja dela. Vlktor Kanjar je v kritiki Potrčeve drame »Na hudi dan si zmerom saim izbral princip, ki je novinarski ifl ne ravno naj-bolj posrečen, ker je dolgovezen. 16. do 17. Ste-vilka prinaša še prispevka Božidarja D&benjaka in Zdravka Mlinaxja, ki vsak s svojega izhodišča, prvi s filizofskega, drugi s sociološkega, razprav-ljata o alienaciji. Janez PLrnat zavrača kritiko Braca Rotarja, ki je z njo v Perspektrvah napadel kiparja Stojana Batiča. Tažo Jančar piše o nacio-nalnem vprašanju, Ivo Glonar o statistiki živ-ljenskih stroškcw, Viktor Konjar pa o pcložaju in vlogi Zveze Svobod. V 18. in 19. itevilki j^ izšlo več člankov, ki komentirajo letofnje kulturno političrie dogodke in kuiturno politično situacijo na Slcvenskem. Za povod tem razmišljanjem služi avtOTjem ukinitev revije Perspektive ter Izgred v dvorani Križank ob uprizoritvi Tople grede. Ko-mentarje so prispevali: Janez Dokler (Izkušnja akcije), Božidar Debenjak (Misli o situaciji inte-lektualca), Stane Sakaida (Prva polavica leta 1964), in Janez Pirnat (Mi smo za, mi smo prati). Viktor Konjar je z intervjuji skušal v članku Navidezna aii dejanska protislovja osvetliti spor-no problemariko z različnih stališč.
18.—19. številka prinasa znanstveno-razisikoval-no giadivo pokojnoga Jcžeta Derganca — odgo vore deiavcev na vprašanji: Ali se ču+ite samo-upravljtilce? Zakaj se (ne) čutite samopravljalce?
Boris Paš
SLOSA
o mmimiH mmim/an//
Odlično vem, da so investicije hudo potrebna reč. Zakaj očitno je na primer, da je treba neprestano obnavljati proizvodni proces, da je treba dotrajana osnovna sredstva zamenjati z novimi, da je treba vedno znova preskrbeti obratna sredstva, skratka, da je treba vse tisto, kar je bilo v teku enega pro-izvodnega procesa porabljeno, spet vrniti, če nočemo. da nam proizvod-nja zastane. Tudi je očitno, da ni dovolj samo obnavljati proizvodnjo, temveč da jo moramo tudi nepre-stano širiti, če~hočemo, da nam bo gospodarstvo zdravo cvetelo in da se nam bo dvigala življenjska raven. Kar pa zadeva življenjsko raven, smo menda ljudje že od nekdaj iz-razito napredni. Zato mi seveda ni treba še posebej pihati na dušo, me učiti, ali celo pritiskati name s težo socialistične zavesti, da bi ugotovil, kolikšno korist nam vsem skupaj, in seveda tudi meni, prinašajo in-vesticije. Seveda pa ne razumem samo potrebnosti investicij v gospo-darstvu, temveč čutim (marsikdaj še mnogo večjo) potrebo za onimi drugimi, tako imenovanimi nego-spodarskimi investicijami: v stano-vanjsko gradnjo, šolstvo, zdravstvo, kulturo, umetnost . . . Da, prav go-tovo razumem veliki pomen inve-stiranja in čutim do tega dejanja tudi vse dolžno spoštovanje; brez godrnjanja sem si celo pripravljen zategniti pas in počakati s svojimi malimi potrebami in željami, če mi to   le   narekuje   nujnost   investicij.
Saj, kaj pa so vse te moje potre-bice in željice ob interesu družbe do investicij? Nič, ali vsaj toliko kot nič. Ne, glede investicij, gospo-darskih ali negospodarskih, je moja zavest naravnost na zavidljivi višini. Vsaj glede tega mi ni treba imeti nobenih skrbi.
Do tod je torej z mano vse vredu in prav. Spotika je nastala drugod. Da bi jo opisal in tako utemeljU svojo priprošnjo, zaradi katere, mi-mogrede rečeno. nastaja ta zapis, moram na kratko in čisto površno nakazati njen historiat. Nikar mi ne zamerite, če bom pri tem ponovil nekaj splošno znandh dejstev.
Moja spotika je torej nastopila nekako takrat, ko sem bral v časo-pisu o otvoritvi neke nove, super modcrno opremljene tovarne. Vpra-šal sem se, čemu nam je potrebna, ko imamo že vrsto drugih tovarn, ki proizvajajo iste izdelke. Vprašal sem se tudi, ali ne bi bilo pamet-neje, ko bi vsaj pred to gradiijo, če že ne namesto nje, raje zamenjali povsem nesodobna in do kraja za-mortizirana snovna sredstva neke take, že obstoječe tovarne, ki inia poleg vsega že dolgoletno tradicijo in strokovno usposobljen delovni kolektiv.
^ Potem je prišla doba, ko so pri-čele rasti moderne upravne zgradbe kot gobe po dežju. Ob njihovi rasti sem od časa do časa pomislil na kakšno družino, ki se stiska v eni sobi, ali fta šolnike z njihovimi pla-čami ali na naše varčevanje (da ne
rečem stiskaštvo) pri sredstvih, namenjenih kulturi in umetnosti. Toda potolažil sem se z mislijo, da ni mogoče vsega naenkrat urediti in da je navsezadnje tudi reprezen-tanca potrebna. še vedno sem bil tiho.
Potem so prišli podvozi in z mojo zavestjo je bilo čedalje bolj narobe. Bil sem (in sem še) na strani tistih, ki so zagovarjali varianto s poglo-bitvijo železnice. Sprožila se je javna polemika. Nato je, vsaj neka-teri so trdili, prišel namig od zgo-raj. Sedaj stojijo podvozi in vsi vemo, da nas bodo drago stali (dražje kot poglobitev železnice, ki bi bfia obenem z urbanističnega vidika mnogo bolj smotrna rešitev).
Potem je prišel predlog za uredi-tev Trga revolucije in gradnjo stolpnic Izvršnega sveta. Takrat sem se prvič odločno uprl. Rekel sem: »Ne, na onkološki kliniki le-žijo bolniki po dva v eni postelji. Nastala je afera in za njo je prišla obljuba, da se bo preskrbel denar za gradnjo nove bolnice. Tako so se duhovi pomirili in dela na Trgu revolucije so se lahko pričela.
Sedaj je nastopila nam vsem zna-na draginja. Cene so veselo posko-čile potrošnim dobrinam, kar naj bi bilo baje silno koristno za stabili-zacijo tržišča (baje pravim zato, ker se naše tržišče že leta in leta sta-bilizira in ker, sem prepričan, da se z dviganjem cen tudi nikoli ne bo). Naposled smo, še ne čisto osveščeni od zapovrstnih podražitvenih udar-
cev, zvedeli za odločitve o ustavitvi del na celi vrsti na novo investira nih objektov; med drugimi tudi na Trgu revolucije, kar je v primeri s silo in potrebo, s katero so se priče-la, ne le presenetljivo, temveč že naravnost zastrašujoče. Seveda se dela niso ustavila na novi bolnici, ker se sploh še niso pričela. Tako stojita sedaj stolpnici (ena zgrajena do 8., druga do 9. nadstropja) na Trgu revolucije — in z njima vred še vseh 60 nedokončanih objektov zre v zvezdnato nebo, čaka vetra, dežja in snega in morebiti tudi bolj-ših časov. Izgubljeni milijoni in milijarde pač niso kdo ve kako po membno vprašanje.
S tem sva, spoštovani bralec, pri šla do kraja mo.je spotike in pri prošnje. Vsa stvar je namreč dobila svojo obrazložitev Črno na belem: Krive so investicije, prekomerne, seveda; oziroma, da se izrazim še bolj strokovno: kriva je preko-merna investicijska potrošnja. Pika. Končano. Vidiš, spoštovani bralec, tu se je prebudila moja zavest za investicije in se odločno uprla: »In vesticije? Ne, investicije pa že ne. Investicije so potrebne. Brez inve sticij takorekoč ne bi mogli živeti.« Kar zabolelo me je.
Tako sem se odločil za tole skro-mno priprošnjo. Da bi jo upoštevali, sem pripravljen celo pomagati pri iskanju kakega novega termina. Na primer za strokovni izraz: neinve sticije. Po domače bi se to lahko prevedlo: »razmeta\ranje družbe, nega d^narja«, »neodgovorno gospo darjenje« ali tako nekako.
Samo investici.i mi, prosim, ne mešajte v to stvar.             ingo Paš