Mubljana, sobota, 12. julija 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE! mi ODDAJA Leto XIX. Stev. 139 DIREKTOR .BORBE. VUJKO BEGOVIC glavn' in odgovorni UREDNIK Miroslav vitorovic UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List izhaja vsalc dan razen Petka. — Cena 10 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO \ Plodno delo Zvezne ljudske skupščine Včeraj sta oba doma sprejela 4 zakonske osnutke, in sicer o prometu z zemljišči in poslopji ter 3 s področja kmetijstva. Na popoldanskem zasedanju je v imenu Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič poročal o izpolnitvi družbenega plana za prvo četrtletje in o dopolnitvi družbenega plana ,. V četrtek se je začelo plenarno zasedanje Zvezne Judske skupščine. Oba doma sta na ločenih sejah sa-1110 določila dnevni red. Včeraj sta Zvezni svet in Zbor Proizvajalcev tudi na ločenih sejah proučila in spre-jela več zakonskih osnutkov. Na dopoldanskih sejah so bili sprejeti zakon o Prometu z zemljišči in poslopji, temeljni zakon o zaščiti živine pred živalskimi kužnimi boleznimi, temeljni j^kon o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci, zakon o prometu s semeni, zaključni račun za leto 1952 'n zakon o zaključnem računu. Popoldne je bila skupna I Boiooiča, ki je bil na dodata ih ‘?eja obeh domov, na kateri ■ voiitvah izvo-ljei. za poslanca To Je i n • tograda. V /boru proizvajalcev so P ed stavili k Zveznega iz- { verificirali mandat Mithata Saraj-fsnega sveta Osman Kara-. Žica, izvoljenega na ponovnih vo- begovič poročal o izpolnitvi | litvah v volilnem okraju Foča. družbenega plana za prvo °hn. P°slai,;ca s,a P.riff’a.'. Zvfni Četrlloi;« i - . 1. , izvršil, svet je sprejel tudi ostav- let je letošn jega leta k0 ljudskega poslanca za volilni er obrazložil predlog O okraj Pazim-Labin Dušana Dimi-sPremembi in dopolnitvi I "‘ča im sklenil razpisati za ta vo-zveznega družbenega plana ,ilni okrai dodatne vo,itvc’ za leto 1954. V začetku vče- Trije zakonski osnutki s področja kmetijstva sprejeti V nadaljevanju dela sta domova na ločenih sejah začela rajšnjih ločenih sej sta Predsednika domov Vlado Aečevič in Ivan Božičevič obvestila poslance, da je ___ _____ ____________ LVezni izvršni svet določil , obravnavati osnutke treh zako-»vole predstavnike, d« E« ( oodo zastopali na obravna- rastlin pred boleznimi in škod- kalifornijska ščitna uš je okužila | bora za narodno gospodarstvo in je predviden bolj s/proščen pro-ali ogroža kakih 13 milijonov sad- zakonodajnih odborov obeh do- , met, kadar gre za stanovanjske mo v je poudarjen velik pomen hiše. kTatijak T~«'kiajr'i'V,ni' I “°» *# * * J v J promet z zemljišči v privatni Prost promet Z zemljišči | ‘a,*tnvini v okviril maksimuma, r* i l določenega z zakonom o kmetij- in poslopji »-i.— —-1.1. s vanju zakonskih osnutkov, ki so na dnevnem redu. Os- Ijiivci ter promet s semeni. Zveznem svetu sta bila poroče^ nio- v i __________________________ i val ca odbora za gospodarstvo za an karabegovič zastopa (e jrj zaj{OIlsjce osnutke Ilija Te- z. vez ni izvršni svet na i pavac in Voja Jelenkovič, zako-°bravnavan ju predloga o' nodajnega odbora pa Živam Dimi-spremembi in dopolnitvi t/ijemč. V Zboru proizvajalcev je - - bil poročevalec odbora za gospo- darstvo Mladen Sazdevski, zakonodajnega odbora pa Nikola Se-gota. Zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci Domova sta najprej obravnavala osnutek temeljnega zakona o zaiščiti rastlin im živine pred boleznimi in škodljivci, Ta zakon je zelo važen za pospeševanje kmetijske proizvod-, nje. Po cenitvi kmetijskih stro- Zveanega družbenega plana Za.'eto 1954, poroča pa tudi J1 lzPolnitvi zveznega družbenega plana v prvem če-r^etju letošnjega leta. Os-n,itek zakona o prometu z Zemljišči in poslopji ter tri ?akonske osnutke s področ-•)ft kmetijstva, s katerimi bo 'Jfejena zaščita rastlin in živine ter promet s semeni, luuv„JO„ul a[lv ogovarja Redi voj e Rado- | kovn jakov nam napravijo rastlin Stlvljevič, Veljko Zekovic ske bolezni in škodljivci^ na^ leto nih dreves. S tem se je naš izvoz, sadja zmanjšal1 za kakih 20.000 ton letno. Namen tega zakona je zagotoviti pravne temelje za sistematično akcijo za preprečevanje, zatiranje in iztrebljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Zakon predvideva strokovno kontrolo nad prometom z rastlinami v okuženih področjih, obvezno zdravstveno kontrolo nad drevesnicami in trsmicami, nad semenskimi parcelami in semeni, strokovno kontrolo nad uvozom in izvozom rastlin in drugih proiiz-vodov, prijavljanje okužb, ukrepe za zatiranje rastlinskih škodljivcev, kontrolo nad prometom s sredstvi za zaščito rastlin, inšpekcijo zaščite rastlin in kazenske določbe za tiste, ki se ne drže teh predpisov. Domova sta soglasno sprejela ta zakonski osnutek. Podlaga za zatiranje živalskih kužnih bolezni Sledila je raizprava o osnutku temeljnega zakona o zaščiti živine pred živalskimi kužnimi boleznimi- V poročilu odbora za narodno gospodarstvo je biil poudarjen velik pomen tega zakonskega osnutka za nadaljnje pospeševanje živinoreje v naši državi. Po podatkih Zvezne uprave za veterinarstvo je leta 1951 naš živinski fond utrpel zaradi živalskih kužnih bolezni 30 milijard škode, kar je skoraj enako narodnemu dohodku od živinoreje v letošnjem letu V Zboru proizvajalcev je ljudski noslanec Dragan Trajariovski predlagal, naj bi v ta zakon vključili predlog o ureditvi vprašanja mazaštva v veterinarstvu. Po pojasnilu, da je to gradivo za drug zakon o organizaciji veterinarske službe, je Zbor proizvajalcev soglasno sprejel' tudi ta osnutek zakona. Tudi v Zveznem svetu je bil osnutek soglasno sprejet. Zakon o prometu s semeni Domova sta potem prešla na obravnavanje osnutka zakona o za kakih 40 milijard škode. Samoi prometu s semeni. V poročilu od- skem zemljiškem skladu, popolnoma prost — nakup in prodaja zemljišč ni podrejena nobeni Med zakoni, ki sta jih včeraj domova sprejela, je vsekakor najvažnejši zakon o prometu z 1 kontroli. Brž ko pa posameznik zemljišči in poslopji- V bistvu dobi zemljišče, ki presega z zasloni ta zakon na načelu, da zem- konom določeni maksimum, je ljišča družbene lastnine ni moč odtujiti, vtem ko lahko zemljišča dolžan v določenem roku obvestiti pristojne organe oblasti. Pri-v privatni lastnini prosto proda- I javljena zemlja nad maksimu-jamo in kupujemo brez slehernih inoni preide potem v zemljiški administrativnih ovir. Zakon do- i sklad, tako da dobi lastnik za ti-voljuje tudi prost promet s po- j sto zemljišče z zakonom določeno ‘ bora za gospodarstvo Ante Boja- slopji v privatni lastnini. Tudi j odškodnino. Izvzeta so podedo- nič, zakonodajnega odbora pa glede poslopij v družbeni lastnini ' vana zemljišča, kar bo urejeno Stane Benčič. s posebnimi zveznimi zakonitimi predpisi. Uveljavijenje tega zakona bo ugodno vplivalo na razvoj kmetijstva in na zidanje stanovanjskih hiš. Lahko računamo, da se bo z njegovo uporabo krepila srednja posest na vasi, s tem pa tudi blagovna proizvodnja oziroma tržni presežki, kar je za našo državo zelo važno. V Zveznem svetu je bil poročevalec odbora za gospodarstvo za ta zakonski osnutek Marijan Brecelj, zakonodajnega odbora pa Zehra Muidooič. V Zboru proizvajalcev je bil poročevalec od- Ekspoze Osmana Karabegovica Popoldne ob 5 je Zvezna skupščina nadaljevala delo na skupni seji, ki ji je predsedoval tovariš M o š a Pijade. Najprej so sprejeli naslednji dnevni red: 1. ekspoze člana Zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegoviča o izpolnitvi zveznega družbenega plana v času januar—maj in obrazložitev predloga glede izmenjave in dopolnitve zveznega družbenega plana za 1954, 2. poročilo administrativnega odbora, 3. predlog o potrditvi uredbe o organizaciji in poslovanju Zveznega izvršnega sveta, ter 4. poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča o sadovih potovanja predsednika republike v Turčijo in Grčijo. Po sprejemu dnevnega reda je predsedujoči Moša ■Pijade dal besedo predstavniku Zveznega izvršnega sveta Osmanu Karabegoviču. EKSPOZE DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVE KOCE POPOVIČA Miroljubna zveza na Balkanu je realen odraz trajnih interesov naših zavezniških narodov Pa z®govarja osnutek za-. (>na o zaključnem računu Za leto 1952 in obrazložil bo redbe o organizaciji in po-n 0vanju Zveznega izvršne-a sveta, ki naj jih potrdi Vezna ljudska skupščina. | redsednika domov sta Vf 1 ^Poročila, da je dobila -ločina od Zveznega iz-rsnega sveta naknadni predlog o spremembi zvez-n°^ji r,lzbenega plana in Dol . £ o spremembi in do-n nn*v’, zyeznega proraču-„ J redsednika sta predlani k* te spremembe n CoP°lnitve obravnavali \ I)0sPescnem postopku. ^r,f'kacijn dveh novih poslanskih mandatov mov/ ^CTnjšnjih sejah sta do-svoMih poslušala poročila borov v8'- 10-imnnitetaih od-gla^n,' o veznem svetu so so- > verificirali mandat Vlade Vremensko poročilo hidrometeorološke slu!!be Slovenilo* i=ne ,1V Junlja 1954- ob 7: Zr«k 1Z '1eL "e!;°liko hladnejši nar) Jadrank Zav0da ln 1e ustvaril Zrafinega ,plitvo Jedro nizkega sicajskecn Zahodno od Bi- trontalne 80 51 ustvarlle nove Vzhodu , P°tuJeJ° ProU °beta slednja dva dni se nam Se meni»o!a- izboljšanje, vendar Jevnimi n oblačnost s slabimi kra-DonnMMP°, Plohami, slavili ni??6* bilo po vsej Jugo- aavlnami P0 oblatno vreme s pa- --------,..... ,c, v severovzhodni znafiaja na globoki zavesti narodov vseh 5ffi.1?.^vW5Min!!,T^,tre!Lfr*av ° skl'Pnil1 'uteresih. 9f*ave med u TnVeI?.2?.hoc,nem.clelu TakoJf zdravicah, ki jih je,__________________ K..,u.v.j. 'eiu do 24* c, v Mired'onTji°pa 6do }0Vf}ris Tjto izmenjal i. (jrškim | neomajno odločeni napraviti ta v r i,,v.,, kraljem ravlom. kot v razgovo- novi važni korak v razvoju troi- Zr®čni pritisknl7326 mmSatpmner7atnri * i ?i Brskl.m! državniki, pred- nega sodelovanja, kot naši turški Vrekm 13J'C’ relativna’ vlaga 98*/.. se 0IP vlade maršalom Papa- prijatel ji v Ankari. Zato niso bili nienska napoved zi, soboto 12. jun. f?oso>n ln zmnanjim ministrom potrebni dolgi razgovori, da bi b*h bo postopoma11 nastopilaVmenVa” f°fpod°mi S‘pf«hopulosom, je se sporazumeli o sklenitvi zveze, hami Se ubia^nost s krajevni ud Pio! ’’ |lzfazRno obojestransko za- En sam sestanek med tovarišem ‘toDerao?r»vaem,..p^po’dan- Dnevna dovoljstvo spričo sedanjega raz- predsednikom Titom in marša- .... .......... ‘emperatura do 26" c. voja jugoslovansko-grskih od- lom Papagosom je zadostoval za nanje zadeve, »INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA JE NARASLA ZA 12%« Govoreč o čedalje širši gospodarski dejavnosrti je Osman Karabegovič poudaril: prvič, v tem četrtletju smo dosegli v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta za 9 odstotkov višjo raven proizvodnje in zaposlenosti. Povečala se je zlasti proizvodnja premoga, nafte, nekovin, elektroindustrije, kemij- ske, živilske in tekstilne industrije. V prvem četrtletju letošnjega leta se je v primerjavi z lanskim povečala industrijska proizvodnja za 12%. V aprilu je Na včerajšnji skupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič poročal o rezultatih potovanja predsednika republike Josipa Broza Tita v Turčijo in Grčijo. Državni tajnik Popovič je dejal: Pred kakim mesecem dni sem nosov in odločnost, da vsestran-govoril pred zunanjepolitičnim I sko sodelovanje med obema dr-odborom o obisku predsednika žavama še nadalje razširimo in republike v Turčiji in v zvezi! poglobimo. s tem o razvoju odnosov med| Posebna pozornost je bila po-jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, svečena vprašanju nadaljnjega kakor tudi o nekaterih drugih1 razvoja trojnega sodelovanja vprašanjih naše zunanje poli- med državami ankarskega spotike. razuma. Pretekli mesec so bili stor- Med obiskom tovariša predsed-jeni v razvoju sodelovanja treh nika v Turčiji smo se sporazumeli držav novi pomembni koraki.' z našimi turškimi prijatelji, da Med njimi ima vsekakor pose- je trojno sodelovanje na vseh ben pomen nedavni obisk tova-1 področjih že toliko napnedovalo, riša predsednika v prijateljski da so dozoreli vsi pogoji za pre-Grčiji. j obrazbo ankarskega sporazuma Iskren in prisrčen, hkrati pa J' formalno trojno zvezo. V An-veličasten sprejem tovariša lita kari o tem vprašanju še nismo v Grčiji zgovorno priča, da grški *nogli sprejeti dokončnega skle-državniki in narod pripisujejo Pa< ker Grčija kot tretji part-nadaljnjemu razvoju sodelovanja nor b'*a navzoča pri razgovo-z Jugoslavijo in Turčijo prav n.h. Medtem so tri vlade po red-tako velik pomen, kakor ga pri- n’ diplomatski poti izmenjale pisujeta temu Jugoslavija in mnenja in ugotovile, da se do-Turčija, in do takšno skupno po-,pe^a strinjajo in da so odločene litiko popolnoma podpirajo na- svojemu sodelovanju tisto rodi vseh treh držav. Ponovno obliko, ki bo ustrezala stopnji se je ves svet lahko prepričal, sedanjega razvoja, hkrati pa bo da temelji sodelovanje naših treh1 pomenila spodbudo in vzvod za držav na popolnem medseboj- nadaljnje napredovanje, nem zaupanju in spoštovanju ter "" ’ * NEOMAJNA ODLOČNOST T . V Atenah srho spoznali, da so tako v zdravicah, ki jih je naši grški prijatelji prav tako bila proizvodnja večja od proizvodnje v lanskem aprilu za 18%. Po cenitvi Zveznega zavoda za statistiko in evidenco je bila proizvodnja v obdobju januar—maj v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večja za 13%; drugič, število zaposlenega delavstva v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom je naraslo za 47.000, četrtič, po podatkih Narodne banke je promet v trgovini na drobno v prvem četrtletju letošnjega leta narasel v primerjavi z lanskim letom za 13%. V obdobju januar—maj 1954 pa je narasel v primerjavi z lanskim letom za 30%. NEUGODNO VREME TE OVIRALO PROIZVODNJO Gibanje proizvodnje v prvem četrtletju letošnjega leta bi bilo še ugodnejše, da je ni oviralo neugodno vreme v januarju in februarju. V marcu je proizvodnja narasla v primerjavi z januarjem in februarjem za 37%, v aprilu pa je težnja naraščanja še večja. Tako lahko rečemo, da bi se raven proizvodnje v marsičem približala planirani, da ni bilo omenjenih težav. To hkrati dokazuje, da lahko to zgubo vsaj pri nekaterih proizvodih v prihodnjih mesecih večidel nadoknadimo. Čeprav je izvoz v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim letom narasel, vendar je bil znatno manjši od planiranega. Po planu bi morali izvoziti v prvih treh mesecih za kakih 22 milijard, izvozili pa smo za 15,5 milijard, kar pomeni za 6,5 milijard manj. Pa tudi tu je treba poudariti, da je bil izvoz v obdobju marec—-april v primerjavi z januarjem in februarjem večji za približno 2,5 milijarde, kar dokazuje, da so nanj delno vplivale vremenske nezgode. KORAK V KVALITETNO NOVO STANJE Potem ko je navedel podatke o gibanju gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta, je tov. Osman Karabegovič poudaril, da smo glede na doseženo stopnjo razvoja proizvajalnih sil ter nadaljnje razvijanje in krepitev gospodarskega sistema, na razvijanje družbenega upravljanja na vseh področjih stopili v kvalitetno novo stanje, v zelo dinamičen proces razvoja. In razumljivo je, da je treba marsikaj v naših postavkah iz plana in naših predvidevanj v praksi preverjati in v skladu s tem popravljati, spreminjati itd. Zato ne bi bilo pravilno, če bi na podlagi posameznih ločeno gledanih težav delali prognoze in presojali gospodarsko dejavnost in učinek našega sistema. Napačno bi tudi bilo. če bi na nekaterih pomanj- dosego popolne soglasnosti o tem vprašanju, tako da smo v uradnem sporočilu lahko rekli: »Po zamisli podpisnikov je trojni ankarski sporazum pomenil prvo fazo v smeri še trdnejšega in učinkovitejšega sodelovanja med njimi. V tem smislu sta se obe vladi v popolni soglasnosti s turško vlado sporazumeli, da trojni sporazum dopolnita s sklenitvijo formalne zveze. utrjujoč tako mir in kolektivno varnost v duhu Ustanovne listine OZN. Spričo tega sta sklenili, da ho zvezo vzpostavil Svet zunanjih ministrov na prihodnjem sestanku v Beogradu.« (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik republike sprejel akreditivna pisma etiopskega poslanika Beograd, 11. junija. Predsednik republike Josip Broz-Tito je včeraj v Belem dvoru sprejel noveea izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Etiopije v Beogradu g- Amdemikaela Desa Lenja, ki mu je izročil akreditivna pisma. Pri izročitvi akreditivnih pL-sem so bili navzoči državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan in namestnik šefa protokola Pavle Beljanski, Velebit v Beogradu Beograd, 11. junija. Jugoslovanski veleposlanik v Londonu j„,ivv, u«„uu,a uu januaij« uu , . . . dr. Vladimir Velebit je prispel j maja je znašal 27 milijard 950 10 ®'ehcrnega, pa naj gre za v Beograd na običajno poroča-j milijonov, to se pravi 36% letne- 8°sP°darsko organizacijo ali za nje v državnem tajništvu za zu-1 ga plana, če računamo letni plan P°sameznll a- ker tu m več ozek izvoza na ravni 74 milijard. I (Nadaljevanje na 2. strani) in sicer: v proizvodnji nekovin kljivostih v sistemu, na katere za 3000, v kovinski in strojni industriji za dobrih 11.000, v elektroindustriji za 3800, v tekstilni za nad 5800 in v industriji tobaka za 4000. V aprilu je v primerjavi z marcem letošnjega leta število zaposlenega osebja v industriji naraslo za kakih 4000; tretjič, izvoz je v prvem četrtletju letošnjega leta v primer- _ _ ....................... javi z lanskim letom narasel za I potrebno in koristno kakih 20%. V absolutnem znesku je znašal v prvem četrtletju letošnjega leta 13 milijard 521 milijonov, v prvem četrtletju lan skega leta pa 12 milijard 955 mi nas praksa že opozarja, na spremembe, ki jih uveljavljamo, gledali kot na nestalnost sistema. Tekoče gospodarsko gibanje in sproščena delavnost v gospodarstvu namreč sama narekujeta potrebo po ustreznih ukrepih, potrebo po dograditvi sistema. To moramo presojati kot nekaj, kar je v sedanjih razmerah nujno POLOŽAJ NA TRGU Takoj je treba poudariti, da najbolj kažejo vse se na trgu lijonov. V aprilu in maju je naš omenjene ^težave in da moramo izvoz še nadalje naraščal, v apri- R Presoji gospodarskega gibalu za 5 milijard 793 milijonov, v R , Piadvsem upoštevati stanje maju pa za 6 milijard 636 mili- težnje na trgu. Pojavi in od-jonov, oziroma od januarja do nosl oa trgu se neposredno ti- ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE m (Nadaljevanje s 1. strani.) Irg potrožnega blaga, marveč obsega tudi reprodukcijsko ln investicijsko gradivo. Zato je razumljivo, da je to vprašanje predmet Širšega družbenega zanimanja, zlasti v zvezi z napovedmi o gibanju cen v družbenem planu. Zdi se nam, da v tem zelo zamotanem vprašanju, v katerem se zrcali in prepleta učinek različnih činiteljev, često ne vidimo bistvenih vzrokov in pojavov. Zato so kritike včasi naperjene samo na nerealna predvidevanja glede padca cen v planu. Osman Karabegovič je potem s številkami pojasnil gibanje cen na trgu surovin, investicijskih potrebščin, pcrtrošnega blaga in kmetijskih pridelkov. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko in evidenco je bila splošna raven cen industrijskega blaga na debelo v marcu v primerjavi z decembrom lanskega leta višja za 5 °/o, vtem ko je ostala na isti ravni s povprečnimi cenami lanskega leta. Na porast indeksa cen v prvem četrtletju je močneje vplival skok cen industrijskih kakor tudi nekaterih investicij sikih potrebščin, vtem ko je bil indeks cen v proizvodnji za široko potrošnjo na debelo v tem obdobju bolj stabilen, čeprav je tudi nekoliko naraščal. V aprilu je bil ta splošni indeks višji za 6 %> v primerjavi z decembrom 1953 in za 1 °/o višji od povprečnih lanskih cen, in na tej ravni je ostal brez sprememb tudi v maju. Glede na prejšnji mesec so nastale v maju večje spremembe cen samo pri gradbenih potreščinah, in sicer za 0 odstotkov, vtem ko je bilo v večini industrijskih panog (kemijska in druge) le neznatno nihanje oziroma so ostale cene na aprilski ravni (premog, barvna metalurgija, kovine itd.). SPLOŠNI INDEKS CEN BLAGA V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM NIŽJI Cene industrijskega blaga na drobno so letos od meseca do meseca nekoliko naraščale. Po podatkih indeksne službe Narodne banke je indeks cen industrijskega blaga na drobno narasel za 3,4 % v primerjavi z decembrom 1953, letos v prvih petih mesecih pa za 5 %>. V prvem četrtletju letošnjega leta je najbolj narasel pri premogu, in sicer za 13,4, pri drveh za 14,7, Cene tekstilij so v prvem četrt- potrebščin. Ta težnja se je delno prometa itd.). Predpisi o kreditu let ju letošnjega leta v primerjavi z decembrom lanskega leta narasle za 2,8, v maju pa za 5,1 odstotka. Na podlagi takšnega gibanja je bil splošni indeks cen industrijskega blaga na drobno v marcu v primerjavi z lanskim povprečjem nižji za 7,9 °/o oziroma za 11,2 °/o v primerjavi z marcem lanskega leta. V maju je bil splošni indeks cen industrijskega blaga glede na lansko povprečje nižji za 6,2 °/o, oziroma glede na maj lanskega leta za 9,3 °/o. UGODNEJŠI POLOŽAJ NA TRGU KMETIJSKIH PRIDELKOV Na trgu kmetijskih pridelkov je bil položaj ugodnejši. Indeks cen kmetijskih pridelkov na drobno je imel v obdobju januar —maj letošnjega leta mnogo mirnejšo dinamiko kakor lani. Vtem ko je bila raven cen hrane lani v maju v primerjavi z decembrom 1952 višja za kakih 35 %>, je bila letos v maju v primerjavi z decembrom višja samo za 2.9 »/o. Letos v marcu je bil indeks cen v primerjavi z marcem lani nižji za 8,l°/o, v maju pa za 20 °/o. V marcu, aprilu in maju je prišlo namesto običajnega sezonskega skoka cen do pocenitve nekaterih kmetijskih pridelkov. Tako so indeksi cen v primerjavi z decembrom lanskega leta — po delnem skoku v prvem četrtletju — padli v maju: pri jajcih za 43 »/o, pri krompirju za 5 °/o itd. Pač pa so poskočile cene mesa, in sicer v prvem četrtletju letošnjega leta za 8°/o. v maju pa za 14 «/o. Splošni indeks cen na drobno (industrijski izdelki in kmetijski pridelki, kakor tudi storitve) Je bil v maju v primerjavi z decembrom lanskega leta višji za 2.9 %>, vtem ko je bil za 8,9% nižji kakor v marcu lanskega leta. Letos v maju je bil ta splošni indeks cen na splošno za 4,4°/o višji kakor lani v decembru, toda za 13,2 °/o nižji kakor v istem mesecu lanskega leta. SKOK CEN INVESTICIJSKIH POTREBŠČIN Na takšno gibanje cen je vplivalo več činiteljev, njihov vpliv pa je bil za določene vrste blaga različen. Težnja po naraščanju cen investicijskih potrebščin se je pokazala že v drugem polletju dalje pri kmetijskem orodju in i 1953. Povečanje investicij v lan- strojih, umetnih gnojilih in sredstvih za zaščito rastlin. Pri cementu je narasel v prvem četrtletju v primerjavi z decembrom lanskega leta za 13 °/o, v maju pa za 11 °/o, vtem ko je znašal pri skem letu v primerjavi s planiranimi, in sicer investicij tako v gospodarskih organizacijah, ka kor tudi ljudskih odborih, delno osnovne investicijske graditve je povečalo kupna sredstva, ki so rezanem gradbenem lesu 31 %. pritiskala na trg investicijskih PO VREMENSKI KATASTROFI V SLOVENIJI V Celju je poplava prizadela 18 tovarn Ljubljana, 11. junija. (Tanjug) ratovati šole čez mesec dni. V ce-Posebna komisija državnega sc- loti pa bo začela s proizvodnjo krctariaita za gospodarstvo LHSišele čez kako tri mesece, je poslala v poplavljene kraje ko- | Komisija Državnega sekretar! miistijo, ki je zbrala podaitike o škodi na industrijskih objektih in napravah, z nalogo, da bi ugotovila, katerim objektom je potrebna pomoč. Po Izčrpnem pregledu industrijskih naprav je komisija ugotovila, da je bila povzročena škoda v 18 podjetjih, in sicer največ v samem mestu Celju, Na j večjo škodo so ugotovili v celjski cinkarni, kjer je najbolj pereče vprašanje peči v topilnici. Kazen tega je pokvarjenih tudi približno 400 elektromotor jev, katere so že ptKsIali v Maribor v popravilo. Velika škoda je povzročena tudi na zalogah surovin, medltem ko je popolnoma uničena zaloga kemičnih proizvodov. V tovarmi emajlirane posode v Celju so občutno poškodovane električne naprave. Predvidevajo, da bo tovarna začela obratovati delno čez teden dni, redna proizvodnja pa se bo verjetno začela šele čez mesec dni. V tekstilni tovarni »Metka« je prizadet strojni park in uničene zaloge kemikalij. Razen tega je poškodovanih približno 100.000 m izdelanega in okrog 135.000 m še neizdelanega blaga. V državnem industrijskem podjetju »Savinja« v Celju je voda uničila 80% zaloge lesa, kaikor tudi pet vagonov pohištva, namenjenega za izvoz. Uničene so tudi druge naprave. V tovarni usnja v Šoštanju je voda odnesla večjo količino kož in poškodovala (>000 kv. m usnja. Delavci te tovarne bodo lahko šele čez teden dni začeli redno proizvodnjo. aita za gospodarstvo doslej še ni ugotovila višine škode v denarju, kar bo, kot predvidevajo, 6torila prihodnji teden. Pomoč za poplavljence tudi iz drugih republik Novi Travnik, 11. junija Delavski svet tovarne »Bratstvo« v Novem Travniku je sklenil, da bo dal iz skladu za samostojno raz polaganje za poplavljence v Sloveniji poldrugi milijon. Delovni ko lektiv se je tudi zavezal, da bo prostovoljno delal en teden ln da sc za to delo kot njegov prispevek k pomoči prizadetemu bratskemu prebivalstvu Slovenije izplača plnčnega sklada po! milijona. Upravni odbor je poslal Izvršnemu svetu Slovenije pismo, v ka terem ga obvešča o dodelitvi pomoči tovarne »Bratstvo« in prosi, naj mu sporoči tekoči račun, potem pa bo denar izplačal. Tudi ostali kolektivi travniškega industrijskega področja so, sledeč priporočilu plenuma SZDL, začeli zbirati prostovoljne prispevke za pomoč žrtvam nedavne poplave v Sloveniji. Beograjska mladina je prenesla tudi v prvo četrtletje individualnim proizvajalcem ka-letošnjega leta, v katerem opa- kor tudi o povečanju regresa za žamo nadaljnji skok cen investi- kmetijsko orodje, gnojila itd., cijskiih potrebščin. Ni dvoma, da so že pripravljeni in bodo v je bil vzrok tega pojava tudi kratkem objavljeni, manjši obseg proizvodnje neka- j terih izdelkov, nekaterih proiz-1 TEŽAVE V NASI vodov, kakor denimo lesa. PLAČILNI BILANCI Na gibanje cen, reprodukcij- v nadaljevanju svojega ekspo- skih potrebščin, oziroma osnov- žeja se je Osman Karabegovič nih surovin, je vplivalo več vzro- zlasti dotaknil naše plačilne bikov. Cene so narasle kot posle- lance. Opozoril je na njene zna-dica težav v naši plačilni bilanci, čilnosti in rekel, da nam nor-stanja in višini tečajev na deviz- malna zagotovitev proizvodnje nem obračunskem mestu, sistema in obratovanje naših zmogljivosti nakupa uvoznih surovin prek ter raven zaposlenosti nalagajo obračunskega mesta, nekoliko pa potrebo, da zagotovimo potrebe tudi kot posledica monopolistič- iz uvoza. To vprašanje je zelo nih teženj. pereče. Tov. Karabegovič je re- Kadar govorimo o tem, da kel, da potrebujemo 35 milijard nekatere gospodarske panoge, deviznih dinarjev za uvoz 33 % zlasti proizvajalci surovin in ne- osnovnih surovin, ki jih Še nl-kateri drugi, izkoriščajo monopo- mamo dovolj iz lastnih virov, za listični položaj na trgu, tedaj predvideno raven proizvodnje v maramo opozoriti na to, da je letošnjem letu pa potrebujemo takšna praksa možna samo, dok- uvoz reprodukcijskih potrebščin ler trajajo trenutne težave v pla- za 47 milijard. K temu je treba Ciini bilanci. prišteti uvoz kakih 85.000 ton Posebna težava v preskrbi in- pšenice in 4000 vagonov masti, dustrije s surovinami je pre- pozna uporaba sredstev iz tristranske pomoči. Vsi ti činltelji, vsak na svoj način so vplivali nn trg surovin, prek njega pa tudi na raven cen naših izdelkov. Pri V TEM UVOZU PŠENICE SO VŠTETE NEKATERE ZALOGE Zato je razumljivo, da mora industrijskem pottoSnem M.gu «-» je bila raven cen mnogo stabilnejša, pa tudi tu so v primerjavi z ravnijo v decembru cene nekoliko naraščale. j I NENEHNO NARAŠČANJE PROIZVODNJE — BISTVENI CINITELJ NAŠE GOSPODARSKE STABILIZACIJE Razen že uveljavljenih ukrepov za določitev nekaterih najvišjih cen, smo sl prizadevali tudi dobiti surovine delno iz lastnih sredstev, delno pa iz trgovinskih in drugih kreditov. Dejstvo, da smo uvozili samo za 0,4 milijarde manj surovin kakor v istem obdobju lanskega leta, ko smo v mnogo večjem obsegu uporabljali gospodarsko pomoč (v tem obdobju kakih 11,8 milijard, od tega samo za surovine 6,5 milijard) najjasneje govori o naporih, ki smo jih morali storiti, da bi zagotovili sredstva za nakup surovin ln da bi le-te pravočasno prispele v našo državo. Z redno preskrbo industrije z bombažem, volno, valjanim materialom, tehničnimi maščobami, koksom in drugim imamo še zdaj težave. Vse to smo storili, da bi dosegli predvideno raven proizvodnje, ker nam to omogoča tudi večji izvoz, to pa je najbolj zdrava pot k zboljšanju plačilne bilance, a ne kakor nekateri mislijo, da imamo pred očmi nižjo raven proizvodnje in tako nižjo raven izvoza, in da se tako nenehoma sučemo v krogu istih težav. Nenehno naraščanje proizvodnje, tako v panogah sredstev za delo, kakor tudi v panogah potrošnih dobrin, je bistveni či-nitelj naše gospodarske stabilizacije in zato so naši napori v tej smeri največji. KOMUNALNA SKUPNOST IMA V STABILIZACIJI TRGA VAZNO VLOGO .Osman Karabegovič je na daije poudaril, da je tudi zakasnitev v sestavljanju družbenih planov okrajev in mest pri nekaterih podjetjih povzročila, da so se vzdržala realizacije. Ponekod pa so spet nepravilno zasnovani instrumenti okrajnih in mestnih planov vplivali na nerealne kalkulacije ln na zvišanje cen. Kaže se težnja po čim večjem dobičku, kar je v bistvu dobro, toda če delamo to brez upoštevanja konkretnega položaja na trgu, lahko dosežemo povsem nasproten učinek oziroma lahko zaradi nerealnih cen zaustavimo realizacijo blaga, kar lahko povzroči samo škodo. Iz tega sledi, da imajo komunalne skupnosti v našem gospodarskem sistemu določeno in zelo važno vlogo v naporih glede stabilizacije trga. Pone kod pa to premalo upoštevamo. KMALU DOBIMO PREDPISE O KREDITIH ZA INDIVIDUALNE PROIZVAJALCE Potem je tov. Karabegovič prešel na vprašanje maksimiranja cen cementa in lesa ter rekel, da je odbor za gospodar' nrinrnvl iona nriti normirat stvo Zveznega Izvršnega sveta pripravljena orm pomagat vpraSanJe prou<sti , llrči.la, združene v odloč-»liost ’ ; branijo svojo neodvis- ?oiiK°Ve 'wlostritve. V takšnih po- J lili TlAm ! • . t i •• i, Gr-odloč-;odvis- taUn»u .,m'r v tem delu sveta m 4 S1'° in takšen čini tel j mi- ni vnV varn°sti, katerega pozitiv-vgffj, lv ,s?^a. daleč izven njiho-3 ^m.,ePi^ri<‘Ka območja, kam m°j Ari države vzlic razli-d njimi glede državne ta *GL?D DRUG M D2ŽAVAM 9' jun- — Zgodovinski Atenski časniki ž určii [*. r^ije> Jugoslavije in lijakom, ki sestavljajo ,. Je, ki so ga končno spre- o zvezi, uspeh pri delu, poudar- zumom komisije ustreznih strokovnjakov v sleherni izmed treh TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Ni ovir za razvoj odličnih odnosov med Grčijo in Jugoslavijo Odgovori predstavnika Državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ Branka Draškovica »Sc vedno smo diskretni kar se tiče razgonoroo o tržaškem problemu, trudeč se, da bi sebe prepričali, da tudi ostali ravnajo tako,* je izjaoil danes predstavnik Državnega tajništva za zunanje zadene Hranko Draškovič. vsekakor načelo medsebojne pomoči v primeru agresije, izhajajoč iz tega, da bomo napad na eno izmed treh držav smatrali za napad na drugi dve. Vse to pa v okviru že sprejete skupne sodbe, da je, vsaj kar zadeva Evropo in potemtakem tudi naše tri države, izključena možnost osamljene lokalne vojne. Te momente navajam zato, ker so ponekod že začeli govoriti o težavah, ki bodo nastale za druge države, povezane z medsebojnimi obveznostmi z Grčijo spričo novih medsebojih obveznosti iz trojne zveze. Po mojem mnenju bi v zveza s tem lahko govorili samo o političnih težavah. ki so plod Dodiisi nerealne i presoje celotnega položaja ali ' razvoj odličnih odnosov med Gr-razdiralne politike. S tem da sta čijo in Jugoslavijo.« Turčija in Grčija skupaj z nami Predstavnik Državnega tajni- sprejeli sklep o vzpostavitvi zve- štva je izjavil, da sodi, da ni li- že, sta presodili, da ni pravnih kvidiran nedavni incident na ju-težav, ki bi izvirale iz njunih goslovamsko-bolgarski meji, ko so prejšnjih obveznosti. To je vpra- bolgarski vojaki ranili enajstlet- Odgovoril je na vprašanje, ki so mu ga zastavili na redni tiskovni konferenci z zvezi s pisanjem nekaterih zahodnih časnikov. zlasti »Ne\v York Timesa«, da vladi ZDA in Velike Britanije spričo protesta rimske vlade ne nameravata podpreti izgradnje koprskega pristanišča. Vladi ZDA in Velike Britanije se baje raz-govarjata z italijansko vlado o koncesijah, ki bi jih rimska vlada dala Jugoslaviji v tržaškem pristanišču. Na vprašanje, kaj lahko reče o pisanju nekaterih časnikov o »makedonskem vprašanju« po izjavi Koče Popoviča, je Branko Draškovič dejal: »Vse kaže, da so pobudniki takšne razlage izjave Koče Popoviča tisti, ki jih moti. da tisto, kar je bilo imenovano kot »makedonsko vprašanje» ni ovira za Branko Draškovič je pripomnil, da gre za nehumano ravnanje bolgarskih graničarjev z nepolnoletno osebo, ki niti ni prestopila meje, pač pa je pasla, živino v bližini te. Branko Draškovič je tudi izjavil v zvezi z vprašanjem nekega novinarja, da so madžarske oblasiti vrnile jugoslovansko letalo in pilota, ki je moral zaradi slabega vremena 4. junija prisilno pristati na Madžarskem. Vojaško-politična komisija FLRJ Beograd, 11. jun. (Tanjnig). Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, da so v Beogradu ustanovili jugoslovansko mešano vojaško politično komisijo za izdelavo osnutka pogodibe o trojni zvezi. V jugoslovanski komisiji so državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, namestnik načelnika generalštaba JLA generalpodpolkovnik Ljubo Vučkovič, državni svetni veleposlanik Josip Djerdja in svetnik v šanje, ki ga bosta sami uredili s nega jugoslovanskega otroka z iz-1 Državnem tajništvu za zunanje svoj.nmi partnerji. govorom, da je prestopil mejo. I zadeve Djuro Ninčič. Ženevska konferenca v senci francoske krize Spet Koreja na dnevnem redu Ali se bodo sporazumeli za rešitev korejskega vprašanja v okviru minimalnega programa? Ženeva, 11. jun (Tanjug). — Koreji trajajo v Ženevi že malo-Po enem tednu trajajočem pre- ne 45 dni. Poglavitno sporno sledku so na ženevski konferenci vprašanje — pravica Združenih danes nadaljevali javno razpravo narodov, da nadzirajo volitve v o združitvi Koreje. Čeprav se je za današnjo sejo priglasilo veliko število govornikov, med katerimi so Anthony Eden, Paul Henry držav. Predvideli smo, da bodo Spaaka ter voditelja novozeland- te komisije zaključile delo do 25. t. m., potem pa se bodo sestale v enem iizmed treh glaivnih mest, da bi sestavile enotno besedilo. Le-to bodo predložili ske in kanadske delegacije, pa splošni optimizem, ki je zajel ženevske opazovalce spričo popolne negotovosti razprave o In-dokini ne dovoljuje nobenih trem zunanjim ministrom, ki se ; utvar, da bodo danes nemara bodo sestali v Beogradu v prvi ' dosegli tudi najmanjši napredek polovici julija. Seveda ne more- v korejski razpravi. Razprave o Adenauer bo obiskal ZDA (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 11. junija. Včeraj je kancler potrdil vest, da bo oktobra odpotoval v ZDA, in sicer na povabilo kolumbijske Univerze. V bonnskih političnih krogih pripisujejo temu potovanju velik politični pomen. Sodijo, da se bo kancler razgovarjal z Eiisenho-vverjem in Dullesom o možnostih glede oborožitve Nemčije, če spo- ratifikaciji o EOS predložili skupščini. To razlagajo tu kot znamenje, da je Bonn hotel Francozom dati vedeti, da so tudi druge poti za oborožitev Nemčije, ki bi bile za Pariz lahko še bolj neugodne. Po drugi plati bi morala vest o kanclerjevem potovanju v Wa-shington v nemški javnosti deloma omiliti posledice, ki bi jih za ugled kanclerjeve zunanje poli- razuma o EOS v Parizu ne bi do' tike utegnila povzročiti vest iz oktobra ratificirali. Pariza. Vest o kanclerjevem potova- Vzlic uradnemu optimizmu je nju so razširili prav takrat, ko je očitno, da so zdaj v bonnskih parlamentarni odbor v Parizu za- vladnih krogih še bolj zaskrblje-vrnil predlog, naj bi sporazum o ni, kako bo z usodo EOS. daljevanju naj bi se sporazumela Molotov in Eden. Toda pri sovjetski delegaciji je čutiti dokajšnjo rezerviranost, saj očitno pričakujejo jutrišnje sadove iz Pariza, kjer bo parlament glasoval o zaupnici Lanielovi vladi. Zahodni predstavniki so predvsem zaskrbljeni zavoljo tega, ker ne spoštujejo popolno enotnost med zavezniki glede ukrepov, ki bi jih bilo treba storiti za primer Koreji, ki naj bi bile temelj za združitev te razcepljene dežele, ima načelen pomen za obe nasprotujoči si stranki. Delegati so se v Ženevi spri- , , , , jaznili s tem položajem že pred f^dca francoske vlade, dobrimi tremi tedni, odkar so , ,Vo<3^ britanske in sovjetske seje o Koreji najpogosteje vsak delegacije Anthony Eden in Vje-sedmi dan. prizadevali pa so si, j Molotov sta se danes sešla, da bi se izognili popolni preki- . Proučila možnost nadalje- nitvi in da to ne bi neugodno vplivalo na pogajanja o Indokini. Toda kriza v katero je sedaj zašla tudi indokitajska razprava, samo še veča dvome opazovalcev, da bo korejska razprava naposled vendarle zaključena. Razprava o Indokini je bila sinoči prekinjena. O njenem na- Novi indijski veleposlanik v Jugoslaviji New Delhi, 1. jun. (Tanjug). Stalni predstavnik Indije v OZN Radžešvar Dajal je bil omenjen sinoči v krogih zunanjega ministrstva kot kandidat za indijskega vanja indokitajske razprave, ki je koncem tega tedna prišla v popolno zagato spričo najnovejše zahteve sovjetskega in Ho Ši Minhovega predstavnika, naj bi razpravljali o političnih vprašanjih. Bidault se je vrnil v Ženevo Ženeva, 11. jun. (AFP). Francoski zunanji minister Bidault se je vrnil davi iz Pariza v Ženevo. Sestal se bo s šefom ameriške delegacije Bedellom Smithom in Sefom Bao Dajeve delegacije. Najbrž se bo nocoj okrog desetih ponovno vrnil v Pariz. Ženeva, 11. jun. (Reuter). Belgijski zunanji minister Spaak, ki veleposlanika s stalnim sedežem v Beogradu. Dajal je bil pred je prispel z letalom sinoči v Že-odhodom v New York, kjer se nevo, se je dopoldne razgovarjal mudi že tri leta, svetnik velepo- s šefoma britanske in ameriške slaništva v Moskvi. 1 delegacije o korejskem vprašanju. Z VSEH STRANI SVETA ZDA Francija bo sama vozila vojake v Indokino Washington, 11. jun. (Keuter) — Francija je obvestila ZDA, (la bo sama izvedla prevoz 3000 vojakov s svojimi ladjami, in sicer kot okrepitev četam v Indokini. Ta sklep je v skladu z ameriškim, da je prevoz po zraku v elavnem postal nepraktifion. Te enote so poslali iz Severne Afrike in Evrope kot okrepitev francoskim enotam na podroSju Hanoja. Sprememba zakona o atomski energiji Washington, 11. jun. (USIS) Pred-sednik ameriSke komisije za atomsko energijo Strauss je izrazil upanje, da bodo kmalu razvili industrijo za razvoj atomske energije v miroljubne namene. To je izjavil pred skupnim kongresnim odborom za atomsko energijo, ki je izdelal dokonSni osnutek za spremembo zakona o atomski ener-. giji, in sicer zato, da bi vzpodbudili mene n ■ n . . , . . . . v . » , . , 'uporabo atomsko energije v miroljub slclCD i jV™’ ~ Zgodovinski Atenskt časniki žele strokev- ne namene. Ture;; Jugoslavije in lijakom, ki sestavljajo besedilo jeli mi u-S0 k°nčno spre- o zvezi, uspeh pri delu, poudar-'ita v A* Lniem Predsedn'ka ji joč pri tem pomembno _dej-Čelotn' t ^ • .^e uvel.tavl ja jo. stvo, 'da tri balkanske države l*ke snli n P°Ufjarja ve" ustanavljaj, zvezo, ki ima iz- jev 0i ?Te, razgovorov poglavar- ključni obrambni cilj: da z okre- r" drzav> pitvijo svoje neodvisnosti in var- morskih dožolah maji Tl nosti prispevajo h krepitvi miru •*-------— ■’<*— - ne samo v tem delu sveta, tem- svoir, v v ada je ustanovila komi .P16®.3.110 vojaško politično tek iSIJ0,.k' bo pripravila osou--K besedila o zvezi. V komisiji Mnm0*i a y'so,tl- vojaška in di-funkeir naria. dor.,,1 .zu.nani' minister Stefa-do , 8 ,e izrazil upanje, da bo-ho Zv.ezo sklenili julija, brž ko bp* j!Pr jalno delo pri sestavi Cedila opravljeno. Število prebivalstva se je povečalo za 1,767.000 IVashinffton, 11, jun. (Reuter) — Ameriški statistični urad je objavil, da 3© število prebivalstva ZDA flkup-pitvijo svoje neodvisnosti in var- “°„_A• Lm 1 6notami v preko- v- x tudi v Evropi Poluradni »Meisagger d’Athen-nes« je izrazil mnenje celotne grške javnosti, ko je v svojem današnjem komentarju zapisal: sBrez lažne skromnosti izražamo tole željo: da bi naš duh odločnosti in hrabrosti docela navdihnil tudi večje države. »krog lfil milijonov 969.000. V primeri s 1. majem lani se je prebivalstvo po-vejalo za 1,767.000, LIBANON Ameriška pomoč za izboljšanje kmetijstva Rejrut, 11. jun. (AFP) Ameriška »prava 7.a pomoS tujini bo podelila Libanonu 11 milijonov din za izboljšanje kmetijstva. Sporazum o tem, ki je bil sinoči dosežen med predstav- niki libanonske vlade in zastopniki »je veduo poudarjala željo, da bi so- praviti konec temu žalostnemu gle-"™*"* »■* nnmnA tiillni hn delovala pri uresničenju zveze med dališSu, pravi pravcati karikaturi ameriške uprave za pomoč tujini, bo začol veljati konec toga meseca državami Srednjega vzhoda. Zato je za Karači prveustvenega pomena, da prouči vso možnosti, da bi razširili ZAHODNA NEMČIJA Afloiumor uvnri nrefl turško.pakistansko zvezo na druge .... II M P . I države Srednjega vzhoda in tako »sovjetskim dobrikanjem« okrepili mir na tem področju in po Bonn, 11. jun. (Reuter) Zahodno nemški kancler Adenauer je izjavil, da se je treba postaviti na »mirno in trezno stališče nasproti sovjetskemu dobrikanju« v zvezi s pozivi, naj bi povečali trgovino med Vzhodom in Zahodom. Adenauer je dejal, da hi Zahodna Nemčija, če bi povečala ob. seg svoje trgovine z vzhodnoevropskimi deželami, omogočila vzhodne mu bloku, da bi prekinil trgovinske odnose zaradi izvajanja političnega pritiska. Razen tega kupuje zdaj Za hodna Nemčija blago, ki ga je prej dobivala z Vzhoda, v Turčiji in Juž ni Ameiriki. INDIJA Casey se je razgovarjal z Nehrujem Neto Delhi, 11. jun. (Tanjug) Avstralski zunanji minister Casey, ki je davi zapustil New Delhi, je izjavil, da je imel zadovoljive razgovore s predsednikom Nehrujem o indo-kitaj skem vprašanju. Poudaril je. da »med Indijo in Avstralijo ni bistvenih raz. lik, kar se tiče presoje In-analize in dokitajskega problema«, ni pa hotel povedati podrobnosti o predlogih, ki jih bo sprožil v Zenovi. Casey bo. kot je sam omenil, v Ženevi nadaljeval posvetovanja s Križna Menonom, O potovanju Mohameda Alija New Delhi, U. jan. (Tanjug) V zvezi z obiskom pakistanskega ministrskega predsednika Mohameda Alija v Turčiji piše komentator časnika »Dawn«, da je ta obisk posvečen vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med državami Sred. *<,ga vzhoda. »Pakistanska vlada,« piše časnik. vsem svetu.« FRANCIJA Z Indijo bodo obnovili pogajanja /Vir«, 11 jun (Tanjug) Iz francoskih dobro obveščenih krogov je prišla vest, da bodo kmalu v New Delhiju obnovili francosko-indijska pogajanja o francoskih posestvih v Indiji. Pogajanja v Parizu so nedav no prekinili, ker niso mogli doseči kompromisne rešitve. Francija je naknadno predložila kompromisni načrt, ki hi utegnil pri- parlamentarnega režima«. ITALIJA »Zakon večine« so zavrnili Rim, 11. jun. (Reuter) Italijanska skupščina je zavrnila osnutek novega volilnega zakona, ki so ga imenovali »zakon večine«. Osnutek je določal, da stranka, ki na volitvah dobi en glas več od polovice skupnega števila volivcev, dobi v skupščini dve tretjini mandatov. KOLUMBIJA Posledice krvavih dogodkov Bogota, 11. jun. (AFP) Po krvavih dogodkih, ki so se pripetili v glavnem mestu Kolumbije, je vlada vesti do pozitivne rešitve Predlaga sklenila zapreti vse univerze. Policija la je sklenitev pogodbe o prenosu in tanki so blokirali glavno mestne oblasti v dosedanji francoski posesti na Indijo. Pred sklenitvijo pogodbe na bi morali zvedeti za mnenje pre. bivalstva teh podesti. Časniki o resni notranji krizi Varil, 11 jun (AFPl Vsi današnji pariški časniki poudarjajo, kako res. na je notranja kriza v Franciji pred glasovanjem v narodni skup^čtai o zaupnioi vladi. »Aurore« piše, da je običajno ironiziranje, s katerim spremljajo padec vlade, tokrrit spričo vojne v Indokini in ženevskih pogajanj neumestno. Časnik sodi, da je izhod iz sedanje notranje krize «amo v razpustu parlamenta. »Pirisien Libere« pa Izraža bojazen >ričo krize poudarjajoč, da je treba v sedanjem položaju upoštevati, da ni nobene skupine z novim pro gramom In novo politiko, ki bi mo gla zamenjati sedanjo viado »Som-nat« pa nasprotno ostro obsoja vse tiste, ki podpirajo sedanjo vlado. Istih misli je tudi »Liberation«, ki piše, da »mora skupščina jutri na- ullce, potem ko so se študentje spopadli z vojsko. Vlada jo prepovedala oddaje zasebnih radijskih postaj, tako da delajo zdaj samo državne in vojaške postaje Zaprli so tudi vse kavarne in podobne lokale. Pri včerajšnjih spopadih je bilo ubitih 14. ranjenih pa nad 20 študentov. Delavski sindikati so izrazili svojo podporo vladi, prav tako pa tudi liberalna in konservativna stranka. MALTA Vlada bojkotirala parado v čast angleški kraljici La Valetta, 11, jun. (Reuter) Celotna malteška vlada, na ftelu e predsednikom Olivierom je bojkotirala svečano parado v ftast rojstnega dno britanske kraljice Elizabete IT. Vlada je sklenila bojkotirati parado zato, ker so britanske vojažke oblasti ukazale na paradi nastopajočim enotam, naj ne salutirajo med igranjem mal-toSke himne, temveč samo med britansko himno. natečaju zn povzdigo kmetijstva sodelujoči kmetje bodo posadili s trtami 50 ha, s sadnim drevjem 74 ha, sezidali 18 govejih hlevov, 16 svinjakov in 15 silosov — Aa najboljše kmetovalce so določene nagrade v skupni vrednosti 2,560.000 din — Polovico z razpisom pogojenih del so kmetovalci že izvršili V sežanskem okraju, ki obsega področje Slovenske Istre, Krasa in Brkinov, so lani razpisali nagradni natečaj za povzdigo kmetijstva, ki so se ga poleg državnih kmetijskih posestev, delovnih zadrug in posestev splošnih kmetijskih zadrug lahko udeležili posamezni privatni kmetje in skupine privatnih kmetijskih gospodarstev. Do 1. decembra 1953 se je pri Komisiji za Izvajanje natečaja prijavilo 412 ali lOVo vseh kmetijskih gospodarstev v okraju. nih del. Uspehi pa bi bili že večji, če bi okraj imel več rigolnih garnitur, če ne bi primanjkovalo cementa in če gradbenih, zlasti pa kmetijskih del ne bi oviralo slabo vreme. Okraj si mnogo prizadeva, da bi takžen način pospeševanja Kakšnega pomena je za pasiv- in ne samo z razpisom pogojeni ^metlistva privzela tudi Zadruž 1 1____11,___, .... , . ^ ha 7VPM \T mrvirll Vatora mah ni sežanski okraj tako velik odziv za natečaj med tamošnjimi kmeti? V natečaju za povzdigo kmetijstva sodelujoči kmetje so se namreč zavezali, da bodo posadili s trtami 50 ha, s sadnim drevjem 74 ha, da bodo očistili 28 ha travnikov in pašnikov, sezidali 18 novih in popravili oziroma prenovili 72 starih hlevov, zgradili 18 in obnovili 18 svinjakov, pripravili 73 gnojnikov in 72 gnoj« ničndh jam ter postavili pet novih silosov za kisanje krme. Za obmejni sežanski okraj, v katerem je zaradi visokih cen mesa pod Italijo uspevala le živinoreja, so nove s trtami in sadnim drevjem zasajene površine prva osnova za povzdigo kmetijstva. Če upoštevamo, da mora vsak tekmujoči kmet posaditi nad tisoč kvadratnih metrov strnjenega vinograda na žico in ne na kolje, kot so včasih delali, in da tudi drugi pogoji razpisa zahtevajo najsodobnejšo ureditev gospodarskih poslopij in novih nasadov, je to tudi pot k sodobnemu kmetovanju doslej ekstenzivnega sežanskega kmetijstva. Komisija sl je n. pr. pridržala pravico, da pri podeljevanju nagrad ne bo upoštevala le učinka v razpisu pogojenih del, terrtveč, kakšna je ureditev celotnega gospodarstva. Komisija pri gospodarskem svetu bo vrh tega upoštevala tudi izboljšanje gospodarjenja v kaki drugi kmetijski panogi. Brž ko je bil natečaj razpisan, na zveza, v okviru katere imajo posamezne kmetijske zadruge lastne sklade za pospeševanje Zapiski ob robu Grob Otona Zupančiča brez imena V nekaj dneh bo preteklo S let, kar je umrl slovenski pesnik Oton Zupančič, pokopan je skupno z ostalimi tremi svojimi tovariši ln vrstniki, ki skupaj z Zupančičem predstavljajo vrhove naSo modeme. Toda, če obiščeš njihov skupni grob, vidiš, da Imajo napise samo Murn. Kette in Cankar, medtem ko še ni nobenega strebra ali kamna v spomin Otonu Zupančiču. Menim, da Je to žalostno ln kaže, kot da smo nekako pozabili na vellkeg.' pesnika. To pa nikakor ni točno ln tudi ne more obveljati. Dolžnost Društva književnikov naj bo, urediti to zadevo! —on— Čuden odnos do družbene imovine Zgodilo se je v Kranjn, letos. ne. davno. Sicer pa to ni važno, kajti prav to bi so lahko zgodilo kjerkoli. Tudi ni bilu kakšna posebno velika stvar; toda vseeno dovolj zna. čllna, da kuže odnos nekaterih birokratov do lmovlno. ki Je last skupnosti. Najemniku, ki stanuje v novi sta. novanjskl hiši v vrhnjem nadstropju, jo dež začel zamakati stanovanje. Stvar je bila preprosta, opeka se je zdrobila. Zato bi bilo treba lzme. njatl samo nekaj strešnikov. Toda, kdo bo to storili Najemnik je predal stvari človeku, ki pobira najemnino, naj opozori pristojne ljudi na MLO. Njegovo opozorilo Je bilo zaman, tako prvo kot drugo In tretje. Zato Jo najemnik sam stopil do tovariša, ki jo uslužbenee pri upravi stanovanjskih zgradb na MLO. Toda tudi tu Je najemnik slabo naletel. Odgovornega uslužbenca ni našel, namesto njega I>a Je njegova opozorila poslušala neka tovarišica, zaposlena v pisarni. Toda ni sl znala pomagati In zato je dala najemniku tale nasvet; »Vso stvar napišite tako, kot ste Jo povedali meni, kolkujte poročilo s toliko In toliko In prinesite.« Seveda najemnik ni bil tako nespa. meten. Počakal Je na odgovornega uslužbenca, da se z njim pomeni. Toda spet Je Imel smolo. Nič drugače mu ta blrokrut ni odgovoril kot nekako takole: »Pojdite sainl na streho In popravite!« Najemnik Je seveda ugovarjal, češ da še nikoli »I Idi na strehi da Je starejši In da razen tega on sploh no bo hodil niti na streho niti ne v opekarno po strešnike. Toda spet se Je znašel birokrat: Ni treba v opekarno. Tamle na dvorišču so strešniki, vzemite sl Jih no. kaj, pa sl popravite streho .. . Tako Je bilo. Komentarja P" zgodbica Itak ne potrebuje. U. so se v velikem številu priglasili kmetijstva. Praksa je namreč poza tekmovanje zlasti kmetovalci kazala, da teh skladov zadruge iz zaostalih krajev in občin kot ne porabljajo koristno; da trošijo n. pr. iz Črnega kala in Gračlšča ta denar za manj koristne inve-(Slovenska Istra) in iz Materije sticije, namesto da bi se brigale (Brkini). Na Krasu je največ pri- za škropljenje trt, obrezovanje :::L KLJUB SLABEMU VREMENU SE POSEVKI POPRAVLJAJO Agronomi pravijo, da še ni izgubljeno upanje, da bo letina vsaj povprečna z izjemo nekaterih krajev, ki so jih prizadele vremenske nesreče Po poročilih, ki jih je dobila ■ dobro tudi približno na polovici sočivja, zlasti stročnic ter Pa(plf statistična služba od približno 350 zasejane površine v hribovitih j ke in paradižnikov. Približno ta*0 in planinskih krajih, ki obsegajo kaže sočivje tudi v ostalih kra-kakih 240 okrajev. Agronomi tudi jih naše države. agronomov iz vseh krajev naše države, kaže, da se je stanje posevkov zboljšalo, čeprav njihova rast in pomladna setev še zakas-nevata. Vlage je bilo povprečno dovolj na polovici kmetijskih področij, v hribovitih in primorskih krajih pa je je bilo zaradi pogostih nalivov še preveč. Na var-darskem področju je bila zemlja zmerno vlažna, in sicer na 80 odstotkih površine, ponekod pa je bilo vlage celo premalo. Setev koruze je v žitorodnih krajih v glavnem končana, od 60 hektarov tega področja jih je zakasnilo s setvijo samo 10. V šestih okrajih je voda poplavila kakih 10 ha polja, posejanega večidel s koruzo. Koruza dobro raste v 83 okrajih. Agronomi menijo, da se je ozimina vzlic neugodnemu vremenu znatno popravila. Se zmeraj ni izgubljeno upanje, da bo pridelek povprečen, ker kažejo posevki precej Neverjetno mnogo napornega dela terja obnova vinogradov. Tudi do meter globoko je treba prekopati zemljo javljencev za nagradni razpis lz drevja in vzrejo rodovniške Ži-občine Dutovlje. Po končanih pri- vine. javah si je komisija ogledala J Prihodnje leto namerava Svet stanje objektov in zemljišč ter na za gospodarstvo sežanskega okra-kraju samem priporočila kmetom,1 ja razpisati nov natečaj, ki pa bo za kakšne vrste gradenj, trt in trajal delj časa, dve ali tri leta. sadja naj se odločijo. V začetku Višina nagrad bo večja, zahtev-maja so tekmovalci Izvršili že 50 nejši pa bodo tudi pogoji nagrad- odstotkov vseh v razpisu omenje-1 nega natečaja. N. 2. Nad 300 ljubljanskih študentov pojde v tujino V letošnjem letu bo šlo v inozemstvo več ko 300 slušateljev visokih šol. Tako bodo odšli na prakso preko mednarodnih strokovnih orgunizacij no strokovno izpopolnitev Študenti tehnike, ekonomije in medicine preko svojih organizacij IAESTE 36, AIESEC 17, IFMSA 40 ter 25 študentov tehnike na prakse v podjetja preko tujih študentskih orgunizacij, s katerimi imamo itike, a 40 agronomov na praktično delo na kmetije in to prvenstveno nn Koroško, k slovenskim kmetom, tako, da poleg prakse ustvarijo tudi prijateljske stike s Slovenci v zumejstvu. Na delovne akcije bo šla skupina 30 študentov v Nemčijo, 10 v Anglijo in po 5 v Holandijo in Francijo. Na seminarje bo odšlo 10 študentov. V maju mesecu je grupa ljubljanskih geografov odpotovalu no strokvno eskurzijo v Turčijo in Grčijo. (45). V Slovenijo bo prišlo na prakso v tovnrne in gradilišču ter bolnice večje šlevilo tujih študentov v zameno za naše. V Ljubljani bo sredi junija zučel poslovati študentski sprejemni center namenjen tujim študentom, ki potujejo preko Jugoslavije v turistične ali študijske namene. Grupa okrog 30 ljubljanskih študentov bo šla julija in avgusta v mednarodno tuborišče za tuje študente v Zadar in bo tam lahko spoznavala napredne štuuen-te Srednje In Severne Evrope. To je taborišče, katerega organizira 400 let Lipice Te dni je minilo 400 let, odkar je nastala vas Lipica pri Sežani, hkrati pa bo še tamkajšnja kobilarna praznovala 374-letnico ustanovitve. To nedeljo, 13. junija, bo v Li- menljo, da bi ugodno vreme v juniju precej koristilo ozimtni zlasti na njivah, pognojenih z umetnimi gnojili. * Sladkorna pesa in sončnice kažejo precej dobro na 60 odsot-klh polj na ravaniškem področju, kjer v glavnem pridelujejo industrijske rastline. Saditev tobaka __________________------------ , v Makedoniji se je zakasnila sko- pici velika prireditev, ki racon«" raj za mesec dni, kar velja tudi jo, da jo bo obiskalo blizu 70U za setev riža. Zaradi deževja in ljudi s Krasa, Trsta in od drugod-poplav v Sloveniji je računati z V okviru lipišklh slavnosti do manjšim pridelkom hmelja. Krom-, ogled kobilarne, nato pa reV L ptr kaže precej dobro v vardar-1 edinstvenih plemenskih konj * skem, primorskem in ravaniškem so porabni za ježo, pa tudi področju, in sicer na dobrih 85 vožnjo. Potem bo še nastop eldpe odstotkih zasejanih površin. V za dresurno jahanje s preskaKo-dobri polovici okrajev je vzklil I vanjem preprek in vožnjami krompir slabo, zdaj pa kaže mno- I Hkrati bodo v nedeljo v Lip' go bolje, kakor so pričakovali. ’ tekmovali v balinanju, za raz''®' Fižol kaže na dobrih 60 odstotkih drilo in zabavo pa bodo poskrbe zasejanih površin precej dobro.; pevski zbor iz Pivke, ^men0Y^r Kmetijski strokovnjaki Hrvatske po Srečku Kosovelu, pevski zbo menijo, da lahko na Hrvatskem »Tabor« iz Lokve in godba na P1' računajo s povprečnim donosom hala iz Prvačlne. N- z' IZ PRAKSE NAŠIH SODISC Kdaj je mogoče zahtevati povračiio štipendije Zanimiva razsodba Zveznega vrhovnega sodišča navedbe, poudaril pa Je, da Je svojo obveznost po dogovoru izpolnil, Je prevzel mesto okrajnega zdra^, nlka v določenem kraju. Zato se dolžan po tožiteljevem nalogu n* nadno vpisati v posebne tečaje, K to v pogodbi o štipendiji ni btlo ločeno. sodišče j® Toženac Je po pogodbi prejemal od tožltelja štipendijo s pogojem, da bo po končanih študijah na medicinski fakulteti pet let služil v kraju, kamor ga bo tožitelj poslal. Toženec Je končal študije ln tožitelj mu Je odredil mesto okrajnega zdravnika v B. Toženec Je službo nastopil. Toženec pa al ravnal po tožiteljevem Prvostopno okrožno tožbenl zahtevek zavrnilo, vtem ko naročilu, da bi se pozneje vpisal v ...... poseben tečaj za preventivno medi- Je republiško vrhovno sodišče na P cino. Zato tožitelj meni, da Je tože- tožbo Javnega pravobranilca to f8Z nec prekršil lz pogodbe Izvirajočo Bodbo spremenilo ln tožbenemu *8" obveznost o štipendiji ln zahteva, htevku v celoti ugodilo. Na Z a hleve naj sodišče odredi, da vrne denar, po zaščiti zakonitosti, ki lo Je vlo ki ga Je prejel med Studlranjem od zvezni Javni tožilec Je zvezno vrhov tožltelja v obliki štipendije. no sodišče spremenilo drugostop«0 Toženec Je priznal vse tožbene razsodbo tako. da Je zavrnilo pritožbo —— ---------------------------------— Javnega pravobranilca ln v celot 30 žerjavov za Indi»o Ljubljana, 11. jun. Delavci Litostroja v Ljubljani te dni končujejo zadnje dele za serijo 30 žerjavov, ki so namenjeni v Indijo, kot Je bilo sklenjeno v lanski pogodbi blagovne izmenjave. Konec meseca bodo v montažnem oddelku začeli s sestavljanjem žerjavov, julija pa potrdilo prvostopno razsodbo okrožnega aodlSča. Zvezno vrhovno sodišče meni, splošna uredba o štipendijah dolo 8 pogoje za podelitev štipendije, K8lt0 tudi pravice ln obveznosti dajalo® in koristnikov štipendij. Posamezne pogodbe te vrste morajo biti *k® njene v akladu s predpisi *Pl0 uredbe. V morebitnih sporih pa Pr8^ vice ln dolžnosti pogodbenih stran Jv muui iov.1,, nutvibgu vi^uillLild O L d V 1J d 11J Clll AClJdVUV, J Ulij« (Al H V na- CK LMJ in ima že svojo tradicijo, jih bodo začeli odpošiljati. Zerja- ne moremo presojati izven an * saj je lansko leto bilo v njem več vi iz Litostroja so prvi tovrstni sprotju s tistim, kar je v splošni kakor petsto tujih študentov na- izdelek naših tovarn, ki je našel bl predpisano. Po členu iz te prodnih strank Srednje in Severne odjemalce v inozemstvu. Evrope. i K. M. Nelojalna konkurenca med tobačnimi tovarnami ustvarja be lahko dajalec Štipendije zahte ^ povračilo Izplačane vsote samo primeru, če koristnik štipendije končanih študijah ne vstopi v države oziroma gospodarske, *8 1 ne ali družbene organizacije ali p hovlh ustanov ali če ne opra eti tistega poklica, ki se )e zanl | študtranjem usposobil. nkra*1 raz- V tem primeru Je tožitelj in i zdrav« pooblaščeni državnt organ z*nlKOv poredltev ln namestitev po končanih študijah ln z nješ° vi«1 ** Odkar Je prenehalo administrativno upravljanje gospodarstva z distribucijo proizvodov, so bile tudi naše tobačne tovarne postavljene pred nalogo, da se same bore za vnovčenje svojih izdelkov na trgu. Začelo se je tekmovanje med tovarnami, ki je sprva pokazalo dobre rezultate, pozneje pa se je izrodilo v divjo in nelojalno konkurenco. Cene tobačnim izdelkom so sicer predpisane, nista pa predpisana kvaliteta in rabat, ki ga tovarna priznava trgovini na prodajne cene. TEŽAVE POTROŠNIKOV vost, kadilec pa je primoran »prc- clgarete, potem pa so kako-ost po- ljanska tobačna tovarna le imela slabšale, se Je tako spieminjanjc ka- pred vojno zalogo tobaka za eno leto, kovosti že hudo maščevalo. Stalno danes pa si lahko nabavi zalogo lo prodajo pa so si zagotovile predvsem za nekaj mesecev, kar otežkoča nje-tlste tovarne, kl se niso posluževale no prizadevanje za stalno kvaliteto, takih nelojalnih metod v konkurenc- Lani, ko Je bilo zaradi slabe letine ni borbi. ie malo tobaka, pa določenih vrst Morda bl kazalo, .la bl se tovarne tobaka od Casa do časa sploh ni v okviru Zvezne Industrijske zbor- imela, tako da Je blH prisiljena spre-nice le dogovorile za enotne standar- minjatl kakovost. dne mešanice tobaka, vsaj za tiste Nelojalna konkurenca se naposled vrste cigaret, kl se najbolj kupujejo, opaža tudi glede rabatov, kl Jih to-Te mešanice naj bl bile potim obvez- varne priznavajo trgovini Ta rabat ne. Le tako bo mogoče preprečiti se giblje pri posameznih tovarnah od sedanjo divjo konkurenco, kl nlko- 4 do s odstotkov, nls., pa redki prl- odlokom Je bil toženec lmen°vl|ugbo okrajnega zdravniki ter Je 9 -j, nastopil. S tem le svojo ot>vej|j(h. Izvirajočo lz pogodbe o Stlper* izpolnil. Toženčeva odklonitev, ng-se po naknadnem tožitelj®veb\lvoe ročllu vpisal v tečaj preV jgionl1 medicine, nt pomeni da 1e 0 00. nl TS1okrož"° godbe o štipendij! Zato 1® )a l8- Menda ni kadilca, kl ne bi potrebe po standardni kvaliteti tobačnih Izdelkov, kajti če Je cena predpisana, more veljati le za dolo »■Hai sedlatl«. Nekatere tovarne, kl' sl 'ho- mur ne koristi Seveda pa je pogoj meri, da sl skušaj" posamezne to- nritr>»h» »avnetra Dravobranll®8 p čem nridnhiii noirinhian«*! u-aHUaa,, za standardno kvaliteto, da imajo varne osvojiti trg na določenem _ neum®filna čejo pridobiti naklonjenost kadilcev, vržejo na trg dobre cigarete določene vrste v novi opremi, kadilci so- Srd°neTvXtePaDSaene*.alkn.e ^1»*« na“doffie^^trg^ diio» na urnik!, m ki.nn* dovolj veliko povpraševanje, tovarna 21« a 2««? aa2iS2n Poslabša kakovost Izdelka, Kadilci to Mnia.mVaPa ,I| nnm n hltr0 °P8Z*J°. povpraševanje popUStl ln v trgovini obleže zaloge takih cl-IIH nr2’ c2 »a ’hf m i „ t«°i Saret, kl sc neredko tudi pokvarijo, zagrebško Itd. To še ne bl bilo tako z]astl v vlažnem vremenu. Zaloga hudo, če bl bila vsaj kakovost tz< delkov določene tobačne tovarne vedno enaka. Ta kakovost pa se hitro spreminja. Komaj spoznaš, da tl cigareta določene tovarne najbolj takih nekurantnlh cigaret potem po tuje nazaj v tovarno, kjer cigarete ponovno raztrgajo, tobak pa porabijo v proizvodnji slabših vrst cigaret. | To nihanje povpraševanja po cl- ugaja, in že tovarna poslabša kako- garetah posamezVrh ^^tovarn povzroča trgovini nemalo skrbi. Ce hoče trgo- DEVIZNI TEČAJI 11. JUNIJA Valuta 1 ameriški dolar 1 angleški funt 100 nemških mark 100 belgijskih frankov 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir 100 Lit STO ICO holandskih forintov 100 švedskih kron 1 egiptovski funt 1 obr dolar Avstrija l.obr. dolar Danska 1 obr dolar Grčija 1 obr. dolar Turčija 1 obr. dolar Izrael 1 obr. dolar Brazilija Pripombo: Promet , ter turških dolarjih, nor _____________ _________ funtih. V tečajih ni bilo bistvene spremembe. Živahnejše povpraševanje je vladalo za italijanskimi lirami, nizozomeklml forinti, avstrijskimi in danskimi obr. dolarji. Ljubljana Zngrob Sred. drž. Ažio v ”/• 930.- »31.01 932.05 210.08 2.409.— 2.408.08 2.409.50 186.85 20.282.47 20.281.— 20.237.24 183.32 2.400.- — 2.400 300.- 273.37 278.37 273.00 219.27 18.070.— 18.872.- 18.787.12 173.84 135.72 135.78 185.97 183.27 131.— 181.- 181.— 172.91 21.450,- 21.421.0 21.424.13 171.87 10.540.50 16.540.50 185.22 1.920.— 1.894.73 119.94 82».— 835.70 831.27 177.0» 730.— 785.— 783.50 144.50 —a — 725.00 141.86 620.— 020,— 020,— 106.07 a» 020,— 620.- 100.67 — 055,- 655.- 118.33 bil rnzmoromn visok. večji zaključki v USA dh markah, francoeklh frankih ln angleških vina zadostiti najrazličnejšim zahtevam potrošnikov po cigaretah Iz raznih tovarn, mora Imeti neprimerno večjo zalogo cigaret, kakor bl bila sicer potrebna, če b* bilo povpraševanje po posameznih vrstah ln pro-venjancah ustaljeno Pri podjetju »Tobak« zatrjujejo, da bl Jim bila potrebna le ena četrtina sedanjih zalog v skladiščih In trafikah, če bl bila kakovost cigaret, ki se prodajajo pod Istim Imenom, Izenačena ln bl kadilci kupovali Moravo, Zeto ali Dravo ne glede na to, v kateri tovarni je Izdelana. KAKO DOSEČI STANDARDNO KVALITETO? Včasih so bile mešanice tobaka (recepture) za posamezne vrste cigaret točno predpisane. Danes pa Je sestava tobačne mešanice prepuščena tovarnam, kl Ju lahko poljubno spreminjajo, četud* Je predpisana enotna cena. Tovarnnm, zlasti manjšim, kl so skušale prodreti na posamezna potrošna področja s tem, da lahko nabavijo tobak so najprej vrgle na dotični trg dobre vodnjo do prihodnje službo, ln torej to Zato le sodišče ravnalo pravilno, Ko torej vrnilo tožbenl zahtevek ln nr0ti in prvostopni razsodbi n®unle* ^vez«0 neutemeljena. Zato Jo 1® Q ia-vrhovno sodišče s svojo razso vrnilo. Stroga kazen za tatov® v Mariborski tekstil«1 tovarni JunU® Okrožno sodišče*^ M^iupVril danes Izreklo kazen Pr,”«ino tov*r' tatov lz Murlborske te«8*1* . osvO- ne. kl so sl z ostalimi ol)t®*? Jlll nad IS.«00 111 blaga v v®“ . vgU»‘ skl vrednosti. Obsojeni so bil . „a Žohar na 20 let. Alojzij ^{Jalter 1» let In 4 mesece. p®an0 „„ 12 letna 20 let, Jožefa 2o£.a' , 2nld“rS Frune Donko 10 let. Karel Afar-9 let, Renato Uršnlk «» 7. Alek8.1® tilda Grah na « 1®‘ ,r Ang«1? 7 let strogega , na 8 enem izmed mnogih oddelkov Tobačne tovarne v Ljubljani tovarne na zalogi dovolj tobaka vseh področju tudi s tem, da priznavajo tistih vrst, ki so potrebne za sestavo trgovini na tem področju celo 7 al! določene mešanice. Tovarne bl mo- g odstotkov rabata. Tudi to vprašanjo rale dobiti potrebne kredite, da sl bi bilo treba med tovarnami urediti za vso prolz- ali pa rabat predpisati enako, kakor letine. Ljub- Je predpisana cena. F. S. I Giitmabcr Je bUu obso.terui rnat n8 strogega zapora Kristina « ^juda 1 let... Ivan Zupan na 5 l®1- ,k #t-Drofenik 5 lot. Matilda DTOien ^ na 2 leti In 6 mesecev mr®8 *bso. pora Ostali obtoženci so1 d 0nek“ Jeni nn nižje znporne kazni |)#do meseca do dveli let. 11()I’8M tekstil«1 morali povrnili Mariborski ,v| s0 tovurnl povzročeno altodo re. 1,111 obsojeni tudi na *8P «™D^01 vi® možen J a in na Izgubo čaatntn 1Pgodb zn določeno dobo. Po m1«1*.,,, drulf1 so Je začela obravnava ^.""ihorsk® skupini obtožencev Iz , <6 t»- tekstllne tovarne, v "8t®ljl J --------1*1- tov, ki so. kakor obsojeni, rano kradli. org««1?1' SOBOTA, 12. JUNIJA 1954 KULTURNI OBZORNIK IZ NAŠEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA Ob koncerta pevskega zbora Slovenske filharmonije Zaključek sezone abonmajskih koncertov Enajsti in jadnji abonmajski koncert nezanimanja občinstva, naj to priredi- teljev Sc ne prcstraSi. Zdi ne, da tokrat nc bi bilo treba čakati na izkuSnje iz dogodka, da bi se ia njih ufiili za bodoče, temveč da bi bilo mogoče že vnaprej izogniti se nekaterim nesorazmernostim in občinstvo pritegniti. Da je vzdrževanje standardnega pev* skega zbora neogiben postulat slovensko glasbene kulture, o tem nas prepričuje Že —---------- -------- . —dejstvo, da imamo bogato zborovsko 11* ta prvi poskus ni uspel zaradi teraturo, ki je v nall glasbeni tradiciji .e°VoJls^e filharmonije, 28. in 11. maja, • _ posvečen mednarodni zborovski mg8.!' 8a Jc pevski zbor Filhar* n*je poci vodstvom Rada Simonitija. nevna kritika je izčrtala skrbno Pravo koncerta, glasovno bogastvo in ^So o pevsko kulturo zbora, muzikalni ^ in poglobljeno znanje dirigenta, vkll *C^D*cor 1« pohvaliti poskus, da se JuČijo tudi zborovski koncerti v abon- Periferija si osvaja center Dve produkciji ljubljanskih glasbenih šol sv »^rVtt osv°l)°ditvi bo si pro« god oktiv1*« v Ljubljani - in dru-u ^ *u*tuvili nalogo zbuditi v kar vi«* množicah ljubezen in razume-ji 2a glasbo, vzgujati nove plasti ob-nit i* ^ obiskovanju koncertov, napol-1 °^certne dvorane s tistimi ljudmi OVorn *n Predmestnih ulic, ki morda y n °^ niso slišali pravega koncerta. oblikah so »i prizadevali do-mo*a cllJ se mu vsaj približati in tel/ Q k° prav nt’kofi napisati zgodovino Poskusov. - A kakšen je bil njihov a„-U dokazalo se je, da je to pre- °8*oinna feiil i, 10 Prete4^a naloga, da bi jo ^ kar tako mimogrede, v nekaj letih n prireditve obvezne, so ljudje 0 °VuH» namesto da bi se čutili osre- ^ hoteli bolj »koristno« ali bolj Q avno« uporabiti svoj čas; če so bile VadSt0V0^ne’ 80 ^vorane P° na" 1 prazne; na splošno ti glasbenopro- tt6andni poskusi niso pustili globljih sle-0v- Prepričali imo 60, da se pri teh teVQre!> n° da nifi prisiliti, nič hiteti, toveč dn morajo zoreti in da je treba *'*> »času čus«. Nu ta prizadevanja te človek spei 2u°imni °k dogodkih, kakor sta bila anJa nastopa glasbenih šol Siska - Be-0*fad. *3, iun|ja) in Moste (4. junija). |Q “j**1 namreč sprevidi, da si je razvoj v.m‘zlcopal svojo strugo, da se nekdanji ^ s°ki načrti izpolnjujejo in cilji dose-s le z nepričakovane strani in na v°jevrstcn način. Oba nastopa sta bila v v°rani Slovenske filharmonije in sta a polno obiskana. Nastopajoča mladi- * le zvabila na koncertne sedeže polno t0V°rQno U«dl, ki drugače za takSne pri-nimai° ^osa ne denarja. Prišli so *Una vrstniki nastopajočih — mla* ljiVo JQ,nQ- In to je bilo sveže, dojem* ^ 11 hvaležno občinstvo. *am a ^rvcm nastopu to sodelovali pota^ ^Cenci za razne solistične instru-ojjj. * v komornih sestavah, pionirski 8 eri mladinski godalni in simfonični orkester ter zbor cicibanov s spremljeva-njetn orkestra. Ansamble je vodil profesor Albin Fakin. Videlo se jc, da sc šola prilagaja potrebam svojega okolila, deluje mnogostransko in množično. Postala je žarišče glasbene kulture, mobilizator ra glasbeno udejstvovanje t tem delu mesta. Na drugem nastopu se je predstavil s sporedom za ves večer 13-letni violinist Janez Boknvlek, ki Študira pri pro* fesorju Janezu 2ižmondu na glasbeni Soli v Mostah. Spremljal ga je na klavirju prof. Marijan LipovSek, Spet smo se upravičeno vpraSalh ali bi mali Janez, ki je dokazal izredno violinistično nadarjenost, kdaj dospel vsaj tako daleč, Če ne bi bilo tamkaj v Mostah glasbene Šole in na nji dobrih učiteljev ter glasbono-vzgojnih svetovalcev? Dejstvo je, da ga ta šola vzgaja in da ga je pripeljala do uspelega nastopa na pravem koncertnem odru. (Naj ne bodo pozabljene le glasbene Rol« na Viču, v Polju in 6t. Vidu, ki de lujejo • podobnimi smotri in uspehi, da O glasbeni šoli v Centru, ki je v nekem Htnislu matica vieh teh perifernih, tu ne govorim.) Rafael Ajlec še vedno živ kvas in terja dostojnega negovanja. Zato bi bilo pač bolj smiselno, izbrati za ta prvi zborovski abonmajski koncert slovenski spored. Z njim bi privabili tisti vokalno orientirani del koncertnega občinstva, ki še obstoji, pa se dandanes nima kam prav navezati, ker je njegovemu po svoje občutljivemu okusu v izvedbi In po sporedu ustreznih koncertov premalo. Ce pa so se že odločili za spored iz mednarodnega repertoarja, bi moral biti Izbran pod nekim stilno ali drugače enotnim kriterijem, prinašati bi moral tipične, karakteristične vzorce iz oceana svetovne zborovske glasbe in tako nekaj izražati. Le takšen ne bi smel biti, kakršen je bil v resnici: zgodovinsko in stilno razpršen do neobsegljivostl, vzbujajoč vtis, da je bil sestavljen iz tujih skladb, ki so bile slučajno pri roki. Morebiti je bil v takem, za vsako ceno mednarodnem sporedu izražen na« men, približati ta zborovski koncert okusu navadnega abonentskega občinstva, vajenega zvenečih imen svetovne glasbe. Ce je občinstvo čutilo to, mu moramo dati celo prav, da ni prišlo, ker mu tako vsaj snobizma ni mogočo očitati. Osnovni razlog za njegovo abstinenco pa je nedvomno to, da je zaradi svoje dosedanje vzgoje orientirano izrazito v simfonično glasbo. Raf&el Ajlec Kolektiv Prešernovegn gledališča v Kranju zn poplavljence Kolektiv Prešernovega gledališča v Kranju je sklenil, da se odpove dvodnevnemu izletu v Koper, ki ga prireja Svet za prosveto in kulturo kranjskega okraja kot nagrado prosvetnim delavcem svojega področja. Kolektiv je naprosil Svet za prosveto in kulturo, naj protivrednost tega izleta čimprej nakaže Odboru za pomoč ponesrečenim v Celju in okolici. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Dprizoritev „Kam iz zadrege" koncu letoSnje gledališke sezone tudi vlečejo r gledališče. Ne bilo bi naj- dallfči ‘ " ....................... pron ____________ „______ Sča z zahtevami publike In umetniškimi ___________________________________ ntnii«« iuui nicij« » UU1IOV.V. n« uuu 111 imj- jo Sentjukobsko gledališče uprizorilo F. bolj koristno ostro In rezko soditi, knklni Streicherjevo vaško šalo v treh dejanjh in kolikšni so kompromisi tega gledali z godbo in petjem »Kam ti zadreg. Jedro te ncproblemske komedije tvori situacijska komika, zgrajena na motivu zakona, rožičkov in srečne ljubezni: snov, ki so io obravnavali veliki in tnali umetniki različnih časov v vseh mogočih variantah. Učinkovitost te komedije je predvsem v dialogu, ne toliko v zgodbi. Nekje na Gorenjskem (kraj In čas sta Vojislav Vujišič: Torzo aprav brez pomena) živita prijatelja starejših let, Dominik Piškur (n Lipe Koren. Eden boli, drugi manj sta ona pod copato svojih Sen, zato ni čudno, če ju skušata ukaniti, kjer le moreta. No, njune ukane in mladostni grehi pridejo počasi vsi na dan. Polom pa ni prehua. Srečno jo rvozita mimo vseh nesreč, vmes pa zavozljajo dva mlada para, ki hrepenita po zakonskem jarmu. Pri publiki Šentjakobskega gledališča ie naletela komedija na zelo Živ odmev. Lep dokaz, da je izbor glede na publiko docela uspel. Uspeh igre tiči predvsem v odrski učinkovitosti motiva, vendar je še enkrat zabavala dovtipnost, včasih tudi ironija, na račun zakona. Sprostila je publiko, ki je prišla v gledališče predvsem na zabavo. Knrusova režija se je močno poslužila vsega, kar nudi tekst: učinkovitosti dialogov in efektnih poudarkov komičnih situacij Mislim pa, da bi učinkovitost igre šo zrasla, če bi režiser še bolj razgibal osebe (ne v smislu teatraličnosti, ampnk prisrčnosti) in dal celotni režiji tudi nekoliko živahnejši tempo. Tudi igralci so se potrudili, da bi izčrpali možnosti teksta. Zla6ti so želi priznanja: Fani (M. Štrukljeva), Monika (A. Goriupova), Lipe Korun (M. Gornik), Piškur (M. Lombar). Pojavil pa se Je pri tej premieri čuden govorni jezik; zmes ljubljanščine in našega knjižnega govora Publika sicer tako popuščanje ugodno oceni, vendar mislim, da mora naše gledališče gojiti slovenski knjižni govor, razen če tekst izrecno zahteva drugače. V tem primeru menda ni bilo take zahteve. Pa tudi drugače ie nedoslednost — »ljubljanščina« na Gorenjskem. Reportoar gledališča smo Že omenili. Vztrajno kaže tendenco do komedij, do lahkotnih tekstov, ki ljudi zabavajo, pa kriteriji. Obsodba In očitek ne rešita vprašanja. Želel pa bi, da bi Šentjakobsko gledališče, ko sc vztrajno bliža naslovu Zabavno gledališče, to v polni meri tudi postalo. Mislim, da bi v tej specifičnosti ne bilo nič slabega. 5. M. Mednarodni sestanek slavistov v Beogradu Od 13. do 27. oktobra bo v Beogradu prvi seitanek slavistov, ki 9e ga bo med drugim udeležilo kakih 30 tujih slavistov, s katerimi je Jugoslavija navezala kulturne stike. Komisija za kulturne sti-ke a tujino je poverila organizacijo teh sestankov filozofski fakulteti v Beogradu. Izvoljen je bil tudi organizacijski odbor pod vodstvom dr. Aleksandra Beliča. Na teh sestankih bodo obravnavali pereča znanstvena vprašanja s področja slovanskih jezikov in književnosti ter folkloro slovanskih narodov, hkrati pa tudi znanstvcno-organlzacljska vpraJanJa. Na prvem sestanku bodo sprožili vprašanje o izdajanju slavistične revije za znanstveno bibliografijo lo znanstveno kritiko. Bevija bi izhajala v tujih Jezikih. Razpravljali bi tudi o možnosti organiziranja slavističnega kongresa ter o različnih drugih oblikah tesnejšega sodelovanja med slavisti raznih držav, na primer o organizirani pomoči znanstvenemu slavističnemu naraičaju. • Kulturno-umotniSko druStvo Bran. ko Krsmanovlč Iz Beograd* so jo odzvalo vabilu organizatorjev modna. rodnoKU povBkoga festivnla, da bo ao. delovalo na njem. Mednarodni Študentovski festival bo v Milnclionu od 21. do 80. junija. Jakac razstavlja v Zaarebu Minulo soboto, 5# t. m., so zvečer v cugrebškuin Umjctničkom paviljonu slovesno odprli retrospektivno ruzstavo grafičnih del Božidarja Jakca. Razstavo je priredila na pobudo in povabilo Umetniškega oddelka Jugoslovanske Akademije znunosti in umetnosti v Zagrebu ijubljan* ska Moderna galorija. Ta prireditev je bila organizirana kot zamena za grafično razstavo hrvatskega mojstra Tomislava Križmana, ki bo v kratkem odprta pri nas v Ljubljani. Dogovori za prireditev teh dveh razstav so se vodili skoraj dve leti. Zbirka Jakčevih grafik, ki je razstavljena v vseh prostorih Uinjctničkega paviljona, obsega 185 številk. Od tega je 19 portretnih risb (med njimi so podobe O. Zupunčiča, Prežihovega Vorahca, Louisa Adamiča, Jožeta Plečnika, Nika Štritofa, Paje Jovanoviča itd.), drugo so jedkanice, suhe igle, lesorezi, litografije, monotipije in gravure. Zanimivo Je, da je Jakac večji del listov izbral iz dobe pred vojno, tako da jih je na razstavi največ iz let 1921 do 1928. Partizanska doba Je tudi prav dobro zastopana, prav tako leta po osvoboditvi. K otvoritvi razstave se je zbralo prav lepo število ljudi, med njimi več akademikov in umetnikov, zlasti je bila pa častno zastopana slovenska kolonija s tovarišem Hinkom Nučičem na čelu. Pri-; šoten je bil seveda tudi akademik T. Križman. Med navzočimi je bilo mnogo zanimanja za razstavljena dela, zlasti so se tudi nekateri prisotni tujci živahno za- I nitnali za razne grafiko. V lepih razstavnih prostorih Je skrbno izbrana retrospektivna zbirka prav lepo predstavila in zelo dobro označuje avtorja. Upati je, da bo razstava dosegla zaželeni uspehk 1 če bo zanimanje zagrebškega časopisja zanjo vsaj nekoliko Živahnejše. I Po lotu 1945, k0 so priredili v Zagrebu znamenito razstavo slovenske par-1 tizanske grafike. Je to prva samostojna razstava sodobnega umetnika-Slovcnca v tem paviljonu. • —a (k ■ Maksim Sedej: Na delu (linorez) Naša grafika v Švici O razstavi »Craflčn« mojstrovine«, ki jo je priredila v Arbonu ob Bodenskem jezeru ondotnn Lajidenberg-Gesellschaft in ki so so Je udeležili tudi jugoslovanski umetniki, smo nedavno že oblirncje poročali. Razstava je dosegla veliko uspeha, tako kar se tiče Števila obiskovalcev kakor tudi odziva v ivicarski javnosti. V naslednjem objavljamo v prevodu izvleček i< obilrnoga poročila, ki ga je o razstavi objavila »Thurgauer Arbclter-Zcitung« dne 4. t. m. List Izhaja v Arbonu. tjugotlaoljai Folklorne prvine delujejo močno na umetnižko oblikovanje. Delo, ki takoj pritegne, prava mojstrovina te vrste jc, denimo, Anke Kriima-nlttot .Ljudski ples' s svojo zanosno razgibano igro oblik In barv. Tudi listi Toneta Kralja kažejo prava ljudsko tvorno silo. .Spravljanje sena' z mogočno žensko Olivera Oalovič: Pariz Kiparka Bratuž-Furlanova je ruzstavljalu v Mali galeriji Naslanjanja na v*oro barbarske umetnosti je ena izmed značiinejSib potez modorno umetnosti, ki Je dala mnogo vzpodbud in s tem obogatila ustvarjalno raožmxstl ovropsko umetno. stl. Tudi kiparka Bratuž-Furlanovn je 31* v tej smeri. Preprost matorlal In | ujogova raznolikost sta jo v znatni I meri podprla v njonlli prizadovanjih, I da iz same oblike materiala dobi ustrezni likovni izraz, fiisto plastično , formo, katero glavni l*raz Je linija s i poudarkom na konturi. Ta način izražanja je najbolj uspel v kamnu, bolj goomotrlčno ln dekorativno v opokl. |To so drobne plastike z enostavnim | plastičnim oblikovanjem elegantnih H. nlj, ki b| po svojih krasilnlh vrednotah lopo dopolnile moderon lntorlour. V teh malih plastikah močno stilizira in i občutkom vskladi v risbi z vro-zavanjem v povrSIno matorlnla. Nokn glinasta figurica pa priča o močnem občutku za volumen, kjer je s čistim stiliziranjom dosegla polnost in sočnost ionskega telosa. Zelo uspelo so tonsko figurico sodečih in sprehajajočih so deklio. 8 poenostavitvijo oblike je dosegla močno impretivno8t mimike ln kretenj — živost — one neposrednosti, ki nas v trenutku pritegne in zaposli našo domišljijo. Zlasti »prehajajoče izsevajo prikupno mladostnost, ki jo Je umot-Jnlca znala podutl in z njo ustvariti sfero neke prijetne kouverzaolje. Zdi se, da je v reaiističnejSem podajanju bolj uspela, kjor je učlnkovl. to združila realistični pripovedni koncept s poudnrjonlm stillzlrnnjem po. onostavitve obliko, kar JI je pripomoglo do živosti In psihološko poglobitve. Ta dola Imajo vrednost samostojne male plastiko, ostala Pa so de korativna, ki zahtevajo primeren am blont. Močno posoganjo v svet primi-tlvnih oblik je nedvomno Sola, kjor so noki elementi likovnega Izražanja prečiščujejo. Čeprav jo o vrednotah ta-. kega načina izražanja tožjo govoriti ! kot pri realistični plastiki, Je pa nu I Jon člon v razvoju takega konolplra-Inja. Vojlco Tkavc postavo je samovoljno oblikovana zraščenost i zemljo (ln morda tudi simboličen prikat plodnosti). B. Jakac, ki nam ni več neznan, razstavlja dva lepa lista. Lesorez .Poslednje zvezde*, poln razpoloženja, nastal neke noči v Romanshornu, kaže, kako na svojstven način struktura lesa sodeluje pri učinku podobe. Gaora-nlčtoa ,Ladjedelnica', ki v ozadju tehnike združuje strahotno skrivnostnost, zaradi uporabe krede s njeno tonsko mehkobo učinkuje skoraj slikarsko (sa primer naj se morda vzporedi .čisto grafično' učinkujoči linorez, ki ga je izrezal De Grave (Belgija, 8t. 452) z nežno igro črnega in belega brez ploskovltih vmesnih tonov). Franceta Miheliča .Poletna noč' s njeno fantastično-surrealno simboliko učinkuje kakor negativ kake jedkanice. Dobre, tipične izpovedi so lesorez Mirjane Mihačeoe. Izmed skoraj fauvističnih litografij Lozarja Vujaklije je .Ogrlica* zelo učinkovita. V ,Rži', listu, polnem moči Boška Karanooiča zvenijo narodnostni spomini. Trsti Izmed listov treh razstavljajočih umetnikov opozarjajo nase posebno značilni lesorezi znanega mojstra L. Spacala, ki močno abstrahira.« ObSlrnl članek, ki je izšel v treh nadaljevanjih, je podpisan > iifro >£t>a«. To so sačetniec znanega umetnostnega organizatorja Alberta Graf-Bourcjuina. K. D. Kulturne beležke V pariški galeriji Bornhey so priredili razstavo »Akt skozi stoletja«, na kateri je razstavljenih okrog sto slik in kipov. Izmod starejfiih slikarjev so zastopani Tinttoreto, Rubens, Frngonard ln Engre, izmed novojSib pa Renoir, Matisse, Modi-glianl, Picasso ln drugi. Pariški »Muzej človeka« v palači Challlot, ki Ima Izredno pomembno narodopisno zbirko, so je obogatil z zbirko jugoslovanskih narodnih n<>4, čipk In naglavnih okraskov Zlasti looe so z zlatom Izvozono obleke iz Srbije ln Makedonije. • V Parizu so posnel) ln že predvajajo dokumentarni film o francoskih Impresionistih, v katorom so v Koloni reproducirali vsa najvažnejša slikarska dola iz tega prelomnega razdobja umetnostne zgodovine. • Od 7. do 18. septembra bo v Carigradu poti mednarodni kongres umetnostnih kritikov. Na kongresu bodo razpravljali o naslednjih vprašanjih; Estetski odnosi mod umetnostjo Zahoda ln Vzhoda, krltilta umetnosti in filozofijo, kvaliteta in stil v upodabljajočih umetnostih, umetnost In vzgo. Ja, odnosi mod znanostjo ln umetnostjo. Iiazon tega bodo obravnavali pogojo za Izdajanjo dol o umotnosti in vpraSanjo arhiva sodobno umetnosti. f - °B PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU V LESKOVCU DAM VRNITVE Leskovec pri Krškem., u. junija ii »i Vozni pomladi se leto za letom ljudje na Posavju vračajo * tisti čas, ko so se kot izgnanci, po zmagi nad nacistično zverjo, nhovT'^ strani Evrope spet zgrinjali v svoje zapuščene domove na “"“J* kr a j eh Save, na svojo samotno zemljo. Mnogi so se takrat Jiv1'‘". Mnogih ni bilo nazaj: nasilje Jih Je zlomilo v taboriščih, J*°rlsčan)e v tovarnah tn na Junkerskih posestvih Jih je Izželo do Cvetoče, bujne ln vse zelene so zdaj spet domačije v Po-ob rodu, M Je doiivel tn pretrpel veliko tragedijo izgnanstva, fnl zda1 ie novi, mladi rod. Njemu pripovedujejo, kako Je bdo n«, ‘ ob kcmcu leta 1941, ko so očetje in matere v kletvi ln solzah svoje borne cule in morali v Izgnanstvo, kako Je bilo n« 5 *° v Pozni pomladi 194» v radosti in solzah «p«t stopili zamlio in z drhtedo roko po tolikih Utth spet odprli fimil Jvojih domačij tn stopil* čez domafl prag. — V spomin na t ».i praznujejo to nedeljo svoj prvi občinski praznik tudi v pri Krškem, prostrani občini s skoraj 30 vasicami in žiifo j ,sane kronike o tistem hudem času nimajo občani. Alt vsa in neposredna vre iz ljudi Se ml Jo preberimo1 ^Sodn; , ®kori 1 NOVEMBRSKI DNEVI 'J,Jdt oiofin?! ! mesece je po vaseh ?ami, jrrto ,5, t,e?na skrb; kaJ b0 Sia Vp,,° bo sel, kam bomo Sli? Ici £?lorjpv „ po kom bo udaril oku-r-f.v?ustovskl razglas o selitvi? P°hleDni 'ano* kak0 zločinsko je £?*krsiai , U£mtor duševno ln živčno kreden »J Preproste kmečke ljudi! °vih P,° nJlhr,vl zemlji, po njl- *,lomiti ^ah' Je h°tel žive 'Hgei. 0 kraja, razdvojiti, naščuvati 0bUn 2, protl drugemu. V stisko ln Je v tlstlh mesecih plazil SiladkohnJ? n« naselji, pa je metal kai hi . ' a lažnivo pravljico: Ljudje, U1 1 to vašo slnvennkn hproM Za Presrečni tisti, ki pojdejo drugam, prostrana ln bogata posestva jih ča- kajo na vseh koncih »rajha«! Mrko so kmečki gospodarji gledali v tla. Kdo bi verjel volkodlaku? V nemih bolečinah so pokale vezi, ki ao v stoletjih privezal*1 slovenskega človeka na zemljo ob Savi. V razmočeno Jesensko vreme Je pritiskal prvi sneg. Na Martinovo 1941 so že v gluhi noči tipali žarometi policijskih avtomobilov. Od Krškega so za Savo brneli motorji. Se preden se Je za ped zdanilo, Je v Leskovec, na Loke ln Sevce, na Kapelo, Brezovsko . . ^----goro, na Drenovec ln v n brozgi, pa v decembru so lz »Ljubljanske | pokrajine«, s Kočevskega oholo začeli ! prihajati Svabskl Kočevarji. V vsaki ' vasi leskovške občine so zasedli po | nekaj domačij. Med njimi so se repenčili različni Safurjl ln nadSatarjl. Slednjič Je prišlo mednje tudi nekaj redkih Besarabcev. V občini, ki je prej Stela nad 4000 ljudi, se Je polagoma pojavilo nekaj čez 1000 »novih ln boljših ljudi«. Zupanskt stolček je zasedel degenerirani fevdalec baron von Gagern, ki pa je odločal le z voljo svoje neogibne sence — gospoda nacističnega komisarja. KakSni gospodarji ln kmetje so Kočevarji, vemo Slovenci lz zgodovine. Tako so tudi gospodarili v le-skovški občini. Za njimi pa Je kot senca neprestano bdela D, A. G., ki ji ni bilo nič do tega, da bi postali Kočevarji na tej ukradeni zemlji ln ukradenih slovenskih domačijah samostojni gospodarji Za kočevarskim širokoustenjem je D. A. O. skovala drugačne račune Ze sama arondacija Je odkrila resnično karte. Prusi so nameravali Iz vse občine narediti nekaj značilnih junkerskih veleposestev po 80 do 100 ha orne zemlje in prav toliko travnikov. Kaj pa Kočevarji? Nacistični hlapci ln dekle na junkerskih veleposestvih! Tako sl je Hitler tn njegova svojat nameraval »za vekomaj« osvojiti tudi slovensko Posavje Kakor so v tistih težkih letih | trpeli ljudje v Izgnanstvu, tako je i trpela doma tudi leskovška zemlja. ' »Novi ljudje« so se vanjo lakomno zagnali ter Jo Izsesavali na svojstven način, prepojili so Jo z umetnimi gno- 1 jill, ob katerih Je navkljub vsemu po- ' statala bolj ln bolj revna. Cez ln čez I so Jo zasejali z oljno repico, da so j v zgodnjih pomladih razcvele rumene njive kar vid Jemale. Glavna kultura pa je postal — oves. Oves ln spet oves, leto za letom! Kaj koga briga plodored «11 kolobarjenje? Tri leta zaporedoma je oves, ta največ)! la-komnež med žitnimi vrstnml, izsesal slovenske njive ob Savi do kraja. Ko so se Leskovčant čez leta vrnili Iz Izgnanstva, so strme otipavali rodno, prazno zemljo. Svojat torej ni žrla samo krvi, Se zemlji Je Izsesala njene sokove! PA JE PRIŠEL DAN VRNITVE . .. NI se še Izteklo do kraja leto 1944, ko so Kočevarji v leskovSkl občini začeli povpraševati, kaj ln kako s setvijo za 1945. BI, ne bi? »Rajh« se Je majal ln začel podirati na Vzhodu In Zahodu. D. A. G. Je skrivoma začela pospravljati kovčke In šotore. Tudi leskovika zemlja je začela peči ln žgati pod zločinskimi petami ln Škornji! Nestrpnost Je naraščala med naseljenci od dne do dne. AH posluSno so morali vztrajati na žgočih tleh do kraja, šele ko se Je pruska gospoda odpeljala, so Kočevarji v naglici začeli nakladati vozove in se vleči piotl »rajhu«. Ali čas jih je prehitel. DelJ ko do Sevnice jih večina ni več prišla. Težko bi rekli, kdo izmed leskov-šklh občanov se je prvi vrnil v tistih prvih tednih, ko se je čez slovensko zemljo radostno razpela svoboda. Pravijo, da so bili menda Liparjev! s Struže 28 Oba Liparjeva sta bosa tolkla ob kolesu, na katerem sta peljala svojo revno lzjinansko imetje. Proti kor u maja 1949 so se že jele vračati bolj goste gruče Izgnancev. V juniju pa so začeli prihajati daljši transporti. Do osem in celo več tednov so bili Izgnanci na poti proti domu. mnogi -brez vsega, edino z ne-utešentm hrepenenjem, da šc enkrat uzrejo svojo domačijo ln zemljo ob Savi. Najtežja in najdaljša je bila pot iz »sovjetske cone«, od koder so se izgnanci vrnili tudi najbolj revni In najbolj brez vsega. Po vrnitvi lz izgnanstva je življenje že marsikatero rano zacelilo. Zemlja ln ljudje so sl opomogli. V veliki leskovSkl občini ljudje spet gospodarijo, delajo ln živijo na svojem Tista težka In grenka leta se odmikajo. Prav do kraja pa ne bodo kot boleči spomin nikoli ugasnila v ljudeh, ki živijo na zemlji za Savo. Franci Gertel) ŠPORT IN TELESNA VZ60JA Pozdravljeni, telovadci in telovadbe udeleženci republiškega zleta TVD Partizan Slovenije Danes se začne velika manifestacija telesnovzgojnih organizacij — Pokrovitelj zleta predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko — Drevi velika telovadna akademija — Jutri dopoldne obhod po mestu, ob 15. uri zletni nastop .Panf\ *e, bo zaCel v Ljubljani pod pokroviteljstvom pred-f skupščine LRS tov. Mihe Marinka I. republiški zlet TVD Partizan Slovenije. Vse vrste pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in članov ter clanic vseh telesnovzgojnih organizacij Slovenije pozdravljamo v Ljubljani in jim želimo kar največ uspeha ob njihovem prazniku. Pripravljeni so dobro, saj so to dokazali na številnih okrajnih zletih, nastopih in akademijah, ki so jih organizirali minula tedna. Po zadnjih poročilih bo na zletu sodelovalo kakih 10.500 telovadcev. Današnji praznik telovadcev Slovenije je hkrati velika manifestacija telesnovzgojnih organizacij Slovenije, saj bodo le-te prvikrat pokazale, kakšne sadove Je rodilo njihovo dolgoletno naporno delo. S številnimi va- jami, ki bodo na sporedu, bodo vse članske vrste pokazale vsestransko koristnost telesne vzgoje. To bo velika revija telesne vzgoje Slovenije. Razen vaj bodo telovadci sodelovali tudi v atletiki. Pomerili se bodo v skokih v višino, skoku s palico, metu kopja, v tekih ln štafetah. Posebno zanimive bodo zletne vaje. To bo posebna privlačnost zleta. Posamezne vrste so dneve in dneve vadile, da bi vaje čimbolj skladno ln enotno izvedle. Minulo nedeljo so nastopi pokazali da so društva v skladnosti ln enotnosti izvedb popolnoma uspela. Na zletu bodo nastopili tudi telovadci Jugoslovanske ljudske armade, predvsem veličastna pa bo izvedba vaj enot Jugoslovanske vojne mornarice. Drevi ob 20. uri bo na letnem telovadišču v Tivoliju velika akademija. Na sporedu bo 16 točk, v katerih bodo sodelovale vrste lz Ljubljane, Kopra, Mozirja, Ptuja in Maribora. Program akademije 1. Proglasit jv izida tekem. 2. Pionirke na švedskih klopeh. 3. Pionirji, preskoki. 4. Lahkih nog naokrog (mladinke). 5. Vrhunske proste vaje (člani ln članice) 8 Hkratni preskoki 7. Bradlja (člani). 8. Vesele pionirke. 9. Ritmične vaje (mladinke). 10. Carmen (mladinci). 11 Vaje z žogicami (mladinke) 12. Telovadni ples mladine (mladinai). 13. Vaje na švedskih klopeh (mladinke ln članice). 14 Telovadni ples z obroči (članice). 15. V boj (člani). 16. Alegorija. EVROPSKO PRVENSTVO 2ENSK V KOŠARKI Naša reprezentanca igra čedalje slabše SZ : Jugoslavija 81:32 (47:18) Izgubiti dve tekmi •— proti Bolgariji in ZSSR — in doseči 1* ? košev ter zgrešiti Š3 prostih strelov, je ne glede na izvrstno igro «asP'° nika očiten dokaz slabe forme naših reprezentantk Na vsem tem stvu so samo enkrat, in sicer v prvi tekmi proti ZSSR, pokazale o?"' igro. Z našo reprezentanco ni nekaj v redu. Igra slabo in neprepričllh' česar nismo navajeni pri njej v dosedanjih reprezentančnih tekmah. z rezultatom 71:56 (83:83). Nasprotn®J so se odločno upirale. Naša zentanca bo morala zastaviti vse če se hoče uvrstiti pred Francije, V tolažilni skupini je P0^8^ jasen. Kakor smo pričakovali, J® lija že zanesljivo sedma, Avstrija ma. Nemčija deveta. Danska deset*' NA JUTRIŠNJEM ZLETU bodo nastopili tudi naši mornarji VESTI 1 N DOGODKI NAŠE ODBOJKARICE NA TURNIRJU V ITALIJI Na mednarodnem odbojkarskem turnirju, ki bo 27., 28. ln 29. junija v Aleksandriji (Italija), bo sodelovala tudi naša ženska odbojkarska reprezentanca. Na priprave, ki se začno danes v Mariboru, so bile poklicane te-le odbojkarice: Glumač, Lukoviš, Ristič, Miličevič, Maksimovič Nlkolovlč, Popov, Stepanovič, Belič, Flis, Rajšp, Pregelj, Stavber, Milošev, Završnik, Stele, Leskovec in Mesec. Trening bo vodil zvezni kapetan Sava Groz-danovlč. ATLETIKA Nov slovenski mladinski rekord Ljubljana, 11. Junija. — Včeraj so mladinci Odreda dosegli nov mladinski slovenski rekord v teku 4 X 800 m z rezultatom 8:25,0. Stari rekord Je bil 8:36.0. Rekord so dosegli: Kupijo, Tratnik, Brine ln Seliškar. D. P. Atletski dvoboj mladink Svobode in Odreda V II. kolu mladinskega moštvenega prvenstva sta se v četrtek pomerili ekipi Odreda in Svobode. Od boljših rezultatov Je treba omeniti rezultat Drage Stamejčlčeve v teku na 100 m ln Hudobivnikove v metu krogle. Zmagal je Odred z rezultatom 10.064:7005. S to zmago so se atletinje Odreda uvrstile med prvih šest ekip v državi. Le-te se bodo v začetku prihodnjega meseca pomerile v finalnem tekmovanju. Rezultati: to m ovire: Stamejčič (O) 13.6, 60 m. Šušteršič (S) 8.6, 100 m: Stamejčič (O) 12.9, 4 X 100 m: Odred 56,7, Svoboda 59,0. vtšina: Prosen (O) 130, daljina: Stamejčič (O) 4,68, krogla: Hudobivnik (O) 13,2, disk: Hudobivnik (O) 35,37, kopje: Škerjanc 25,64. Filatelistična razstava v Ljubljani Zveza jugoslovanskih filatelistov bo priredila od 29. julija do 8. sep-temhra t. 1 v Ljubljani filatelistično razstavo. Razstavljenih bo približno štiri sto vitrin z znamkami. Razstava bo pokazala interesentom razen temeljitega in vztrajnega raziskovalnega dela jugoslovanskih filatelistov predvsem tudi kakovost zbirk, zato obeta biti v tem oziru zelo zanimiva. Naloga, poskrbeti vse potrebno za dostojno višino razstave je v rokah posebnega prireditvenega odbora s predsednikom ZFJ tov. ing. 2 i vorn Djordjevičem. Filatelistična zveza Slovenije bo izdala ob tej priliki posebno razstavi posvečeno številko svojega strokovnega glasila »Nova filatelija«. Filatelistično razstavo v Ljubljani bo počastila naša zvezna poštna uprava z izdajo posebne priložnostne znamke s sliko Valvazorjeve Ljubljane. To zamisel vsi naši zbiralci toplo pozdravljajo. Naklada znamke bo zelo omejena. Izdelavo osnutka za to znamko so zaupali akademskemu sli- TRIJE karju prof. . Tanasiju Krnjajiču, ki bo podobo tudi graviral Nakup znam ke bo vezan, kakor po navadi ob vseh takih prilikah pri nas in drugje, na vstopnino za razstavo. V prednaročilih, ki se že sprejemajo, je poslati zanjo znesek 50 din in poštnino. V času razstave bodo predvajali dokumentarni film o Lovrencu Koširju, idejnem tvorcu poštne znamke Film bo izdelal »Triglav film« po zamisli tov Ferda Kobala, ki ima največ zaslug za to, da je svet priznal Koširju mesto, ki mu v zgodovini poštne znamke po vsej pravici gre. Za letošnjo 150-letnico njegovega rojstva nameravajo prirediti v Spodnji Luši pri Škofji Loki posebno spominsko svečanost. Popust za vožnjo po železnicah za udeležence razstave je zaprošen in bo prošnji nedvomno ugodeno. Razstav ni odbor pa bo poskrbel tudi za ustrezna prenočišča. Ob razstavi bo zasedal v Ljubija-1 ni tudi II. kongres Zveze filatelistov Jugoslavije. J. V. E. M REMARQUE ZVEZNO STRELSKO TEKMOVANJE Izvrsten rezultat Dimitrijevica Drugi dan zveznega tekmovanja za izbiro državne reprezentance v Beogradu so strele dosegli dobre rezultate. Dlmltrijevič (Srbija) Je dosegel v streljanju z vojaško puško iz stoječega položaja nov državni rekord z izvrstnim repultatom 160 krogov. Dosedanji rekord Je branil Milenkovič s 158 krogi. Enak rezultat Je dosegel v stoječem položaju tudi Mašek (Hrvatska), vendar Je z enim strelom zadel belo polje. V skupni razvrstvitvl iz treh položajev po 20 strelov Je prvi Mlhorko (Slovenija) s 461 krogi, drugi Pravhart s 460 in Petrovič s 460 krogi. Francoski nogometaši v SZ Moskovski »Dinamo« je premagal francosko moštvo »Gironde« iz Bor-deauxa. ki je na turneji po Sovjetski zvezi, s 6:1. Zadnja tekma BSK na Danskem Esbicrg, 11. junija. BSK je odigral snoci zadnjo tekmo na svoji turneji po Danski. V izredno živahni tekmi proti tamkajšnji mestni repre. zentanci se je tekma končala neodločeno z rezultatom 1:1 (0:0) Gol je dosegel Antič. WINTERB0TEN DAJE PREDNOST FRANCOZOM Pariz. 11. junija. Menažer angleške nogometne reprezentance Winter-boten je, ko so ga vprašali, kaj misli o francoskem nogometu, izjavil: »Globok vtis sta napravili name kakovost in ofenzivnost francoskega nogometa. To je reprezentanca, ki bo nedvomno premagala Jugoslavijo.« To izjavo je objavil »Pariš Press«, ki pripominja v svojem komentarju, da za Belgijci dajo sedaj tudi Angleži prednost francoski reprezentanci pred jugoslovansko. Posebno slovesno bo potekel Jutrišnji dan. Navsezgodaj bo zbor vseh udeležencev zleta, ki se bodo formirali v oddelke za veliki obhod po mestu. Sprevod bo šel s stadiona po Titovi, Miklošičevi cesti ln Marxovem trgu, dalje po Prešernovem trgu, Wol-fovl ulici, Trgu Revolucije, Kardeljevi ulici, nazaj na stadion. Popoldne ob 15. url pa bo na stadionu ob Titovi cesti zletni nastop. Četrtfinalno tekmovanje za Davisov pokal Včeraj sta se začela dva četrtfi- i nalna dvoboja v tekmovanju za Da- 1 visov pokal (evropska cona). V Londonu vodi Belgija proti Vel. Britaniji z 2:0, v Stockholmu pa Švedska proti Italiji prav tako z 2:0. NAJHUJSI PORAZ Predsinočnja tekma mod Jugosla vijo in ZSSR se je končala s katastrofalnim porazom našo reprezentan ce. Izgubili smo z rezultatom 81:32 (41:18). Naša ženska košarkarska reprezentanca ni doživela tako hudega poraza že od leta 1947, ko jo je v Tirani premagala Madžarska z 61:16. Zmaga ZSSR je zaslužena. Nasprotnik je ponovil veliko igro prejšnjega večera, ko je premagal CSR. Razen v prvih osmih minutah so našo košarkarice igrale raztrgano, nesmotrno in izredno netočno. Izmed 59 prostih strelov so jih izkoristile samo 8. To je rekord, ki ga malone lahko primerjamo z rekordom Av-8jrijk s Francijo, ko so izmed 12 prostih strelov izkoristile samo enega. BOLGARKE SE BORIJO ZA PRVO MESTO Reprezentanca ZSSR nima več veliko močnih nasprotnikov na poti k osvoi‘tvi prvega mosta. Po zmagi nad CSR so jim edina ovira še Bolgarke Ce bodo slednje premagale, jim je že tretjič zagotovljen naslov evropskega prvaka. Bolgarke so predsinočnjim igrale proti Madžarski. Do konca tekme je zdržalo spet samo 5 igralk. To je edina reprezentanca, ki ne spreminja prve postave, če ena izmed igralk ne izstopi zaradi petih osebnih pre krškov. Madžarkam se je posrečilo S »staviti se po robu napadalni igri olgark samo do sredine drugega polčasa. Izgubile so z rezultatom 56:43 (25:19) Francozinje so napravile dober vtis, čeprav »o jih Čehinje premagale V tolažilni skupini sta se Pr, j, sinočnjim pomerili Italija in A7*.-ja. Zmngaia je Italija z rezult*1 73:24 (31:11). NAJBOLJŠE STRELKE . FINALNEGA KOŠARKARSKEGA TEKMOVANJA Col' Hubalkova (CSR) 66 košev. V., chln (Franclja) 59 košev, Maksim14 . nova (ZSSR) 53, Vojnova (Uolg*rU» 49, Maksimova (ZSSR) 45, DžaJ>“! zova (Bolgarija) 43, Szabo j. ska) 35. Blaho (Madžarska) 33, JJ , sejeva (ZSSR) 31, Gošcva (Bolg»rlJ ln Steplna (ZSSR) 29 košev. MEDNARODNA TEKMA V KOŠARKI Grčija : Jugoslavija 90:76 Atene, 11. Junija. — Sinoči Jj grška košarkarska reprezentan^ premagala Jugoslovansko z (38:41). OBJAVA Drevi ob 20.30 se bosta teljski tekmi pomerila IJublJ*8«! predstavnika v zvezni košarksrjj. ligi 2KK Ljubljana in ASK. dek s tekme sta ljubljanska namenila popiavljencem v Celju. KOLESARJI NA EVROPSKIH CESTAH Dirka po Franciii za naše kolesarje končana V mednarodni kolesarski areni sta te dni v ospredju dve etapni kolesarski dirki: amaterska »Route de France«, na kateri so startalt tudi naši kolesarji, ln profesionalna »Glro d'Italla«. Na dirki po cestah Franclje so odstopili vsi naši kolesarji, razen VI-dallja. V I. etapi sta odstopila Petrovski in Bulatovlč, v II. Panič ln Petrovič, v III. Lakovič ln VI. Perne. Edini naš kolesar, ki Je vozli dalje, Vidali, Je 15 km pred ciljem padel ln prišel na cilj šele 77. Imel Je uro zaostanka za vodečim v skupni oceni. Vodstvo naše reprezentance je sklenilo, da nima smisla tekmovati le z enim vozačem, zato Je odstopil še Vidali. Naš) kolesarji so odpotovali po šesti etapi domov. Vzrok neuspelega starta naših kolesarjev je pomanjkanje mednarodnih izkušenj, pa tudi borbenosti in vzdržljivosti. Tako sta najbolj obetajoča, Panič ln Petrovič, odstopila, ker Jima ni uspelo pobegniti ostalim vozačem. Razen tega pa je naše Italija : Nemčija 60:35 (25:16) Naša reprezentanca odpotovala v Švico Ljubljana, 11. junija. Danes je odpotovala iz Ljubljane v Švico naša nogometna reprezentanca, ki se bo udeležila svetovnega nogometnega prvenstva. V reprezentanci je 21 igralcev: Beara, Kralj, Stankovič. Crnkovič, Belin, Ze-kovič, Čajkovski Horvat. MantuJa. Milovanov. Spajič, Boškov, Ognjauov, Dvornič, Milutinovič, Bobek, Mitič, Vukas, Zebec Veselinovič ln Papec, Reprezentanco vodijo: podpredsod. nik NZJ in predsednik komisije za sestavo reprezentance Branko Pešlč, predsednik mednarodne komisije Rafko Plejič, tajnik komisije Aleksander Tirnanič. član komisije Franjo Wolf 1, trener Milovan Čirič iu zdravnik Bora Babič. Predsednik NZJ Rato Dugonjič je danes prav tako odpotoval v Švico. Na ljul,:ljai)skl železniški postaji so se od naite reprezentance poslovili predstavniki NZJ ln NZS. spremljala tudi smola, padci in , okvare. Na »Glro dTtalia« so privozili do gora, kjer se bo bržkone razvila od-i ločilna bitka za prvo mesto. V zad-| njih ravninskih etapah Je zmagal | dvakrat Belgijec Van Steenbergen, ki ga Imenujejo zaradi stalnih zmag | na letečih ciljih »Kralj sprinta«. 16. etapa Je bila dolga 131 km, 17 pa 105 ] kilometrov. Zaradi kratkih etap Je i bila dosežena tudi precejšnja povprečna hitrost: 39.301 km na uro. V 18. etapi Padova—Gr -do (177 km) se »asom« ni nikamor mudilo, ker Je bila to zadnja etapa pred hribi Besedo so Imeli kolesarji iz teh krajev. Na prvi mesti sta se uvrstila Grosso lz Treviza in Tržačan De Santi. Prva gorska etapa Grado—S. Martino ni prav nič lzpremenlla skupnega vrstnega reda. Najbolj se je potrudil najstarejši tekmovalec 40-letni Volpi, katerega pa je pred ciljem prehitel Nizozemec Wagtmans. Od ostalih znanih vozačev je Van Steenbergen spet zmagal na dveh letečih ciljih, tako ds Je že skoraj gotovo, da bo zmagal v tem posebnem tekmovanju, Bartall Je padel, vendar pa Je privozu skupaj z ostalimi do cilja. Coppl le v finišu za 8 sekund prehitel svojega tekrc« Kobleta. Do konca so preostale še tri« t pe. V skupni oceni vodi še vedn° visokim naskokom Švicar Clerici- SBH ŠAHOVSKI TURNIR V MONCHEP Miinchen, 11. junija. — : prekinjenih partij IV kola: Tor Ribeiro 1:0- \Vade : Mulcahy D"’ ..n, V, kolo: Fuderer : Aitken /. Unzioker : Rabar remi, Golom1’? , Pirc remi, Castaldi : Bhend 0:1, "i.0 eahy : Lehman 0:1, Ribeiro : Wade *■ ' Boumeestor : Lok\venz remi. 1*1’-. Dnnkelhlum : Jacob in Kramer : D° uer sta bili prekinjeni. _ J Vrstni red po P. kolu: D°"nen0. (1), Fuderer, Toran 4, Unžtco-har. lombek 3,5, Kramer 8 (1), Elr®. "a rj. Lok\venz 3, dr. Lehmann 2.5 n»> de 2,5, Castaldi, Burstein 2, Beu®«T ster, dr. Aitkon, Bhend, Rmeir • Dunkelblnm 0,5, (2), Jaoob 0,5, cahy 0 točk. holo: Miinchen, 11. Junija. — »»• G0. Pirc — Castaldi remi, RabaLII|cKe' lombek remi, Fuderer — un »eh-0:1, Bhend — Dunkelblum im. gurman — Ribeiro remi Wade renilv stein 1:0, Toran - Boumeester {j Lokvvenz — Kramer r«1T"' __ pon ^ Jacob -r Mulcahy ln Altken ner sta bili prekinjeni. VESTI IZ ŠVICE URUGVAJ JE IZROČIL POKAL Vodstvo urugvajske reprezen. tance je , izročilo organizacijskemu komiteju zlat pokal svetovnega pr. venstva, ki ga je Urugvaj osvoji! 1950, v Rio de Janeiru. MAD2ARSKA - TURČIJA! Madžari so načelno privolili v to. da bi bila v začetku prihodnjega leta v Carigradu tekma med nogo. motnima reprezentancama Madžarske in Turčije. BRAZILCI NAPOVEDUJEJO Brazilci so včeraj trenirali samo dopoldne, popoldne pa so se zabavali. Igralci so izvedli med seboj anketo o tem, kdo se bo uvrstil v četrtfinale. Izid ankete je naslednji: iz prve skupine Brazilija In J”*??. trdi druge Madžarska In Nemčija. f Urugvaj in Avstrija lZ j glija in Švica. PRIHOD REPREZENTANC \ Turfika reprezentanca b? y Žti-nija odpotovala iz Carigrad 'j0vafika rich- je prispela tudi kraju reprezentanca, ki bo bivala g0boto Olten. Cehoslovaki bodo nekeniu igrali trening- tekmo proii klubu Iz Oltena SAMO 13 IGRALCEV žtotgke Danes pričakujejo Pr‘*l, gvici so reprezentance v Luzern. * Drišli na vsi začudeni, ker lodo 9* ,r[najstiml svetovno prvenstvo • igralci. Hrootlsi ROMAN 96 »Tega vam jutri še ne bi mogel povedati,« je odgovoril Jaffe. »Opazovati jo moram najmanj teden dni. Potem pa vam povem.« »Hvala.« Se zmeraj sem buljil v pult pred seboj. Nekdo je bil nekaj narisal nanj. Debelo dekle z velikim slamnikom na glavi. Ella, ti koza! je bilo napisano spodaj. »Ali mora medtem še kaj posebnega storiti?« sem vprašal. »To bom videl jutri Upam, da je doma zanjo dobro poskrbljeno.« »Ne vem. Slišal sem, da hočejo ti ljudje prihodnji teden odpotovati. Potem bi ostala sama, sama s služkinjo.« »Tako? Potemtakem bom jutri govoril z njo tudi o tem.« Telefonski seznam sem spet porinil na risbo na pultu. »Ali mislite, da bi se lahko — da bi se utegnil tak napad ponoviti?« Jaffe se je obotavljal z odgovorom. »Seveda je možno,« je odgovoril potem, »verjetno pa ni. To vam bom lahko povedal šele potem, ko jo bom natanko preiskal. Telefoniral vam bom.« »Da, hvala.« Odložil sem slušalko. Zunaj sem še nekaj časa postopal po cesti. Bilo je prašno in soparno. Potem pa sem se vrnil domov. Na pragu sem srečal gospo Zalewsko. Prihrumela je liki topovska krogla iz sobe gospe Benderjeve. Ko me je zagledala, je obstala. »Kaj, že nazaj?« »Kakor vidite. Ali se je medtem kaj zgodilo?« »Za vais nič. Tudi pošte ni bilo. Toda gospa Benderjeva se je odselila.« »Tako? Zakaj pa?« Gospa Zalewska je uprla roke v boke. »Ker so povsod malopridneži. Preselila se je v Krščanski hospic. S svojo mačko in celimi šestindvajsetimi markami premoženja.« Povedala je, da je dečji dom, kjer je bila gospa Benderjeva otroška negovalka, medtem propadel. Vodja, neki pastor, je nesrečno špekuliral na borzi. Gospo Berderjevo so odpustili in pri tem je bila ob zapadlo plačo za dva meseca. «Ali je dobila novo službo?« sem vprašal kar tjavdan. Gospa Zalevvska me je samo pogledala. »Hm, seveda ne,« sem menil.- »Rekla sem ji da Inhko mimo ostane pri nas. Z najemnino se ne mudi tako. Pa ni hotela.« »Revni ljudje so večinoma pošteni. Kdo pa pride v njeno sobo?« »Hassejeva. Ta soba je cenejša od tiste, v kateri sta Hassejeva doslej stanovala.« »Kdo pa v Hassejevo?« Skomizgnila je z rameni. »Bomo videli. Mnogo upanja nimam, da bi kdo prišel.« »Kdaj pa bo prosta?« »Jutri. Hassejeva se že selita.« Pet' »Koliko pa znaša najemnina?« sem vprašal. Nenadoma mi šinila v glavo neka misel. »Sedemdeset mark.« »Mnogo predrago,« sem dejal, zdaj že zelo pozoren. »Z Jutranjo kavo, dvema kruhkoma in mnogo masla?« »Tembolj. Fridino jutranjo kavo morate odračunatl. deset, niti beliča več.« »Mar jo hočete najeti?« je vprašala gospa Zalewska. »Morda.« Odšel sem v svojo luknjo in zamišljeno ogledoval vmesn® vrata med svojo in Hassejevo sobo. Ne, tega si nisem mo6e misliti! Vendar pa sem čez nekaj časa stopil tja ln potrkal. Gospa Hasse je bila doma. Sedela je sredi že na pol prazfl sobe pred zrcalom, s klobukom na glavi, in se pudrala. Pozdravil sem jo in si pri tem ogledal sobo. Bila je ve«®’ kakor sem mislil. Zdaj, ko je bilo v njej že malo pohištva, je bil to šele prav videti. Tapete so bile enobarvne, svetle in še PreCf nove, vrata in okna na novo prepleskana, in balkon je bil z®1 velik in lep. »Kaj zdaj od mene pričakuje, ste pač že slišali,« je deja gospa Hasse. »V sobo tiste osebe tamle naj bi se preselila! sramota!« »Sramota?« sem vprašal. »Da, sramota!« je kriknila razburjeno. »Saj vendar veSJ da nisva mogle trpeti druga druge, zdaj pa me Hasse sili, naj preselim v njeno sobo brez balkona in samo z enim oknom. San1 zato, ker je cenejša! Lahko si mislite, kako se ta ženska v svoj®,,, Krščanskem hospicu škodoželjno smeje.« »Ne verjamem, da se škodoželjno smeje.« DNEVNE NOVICE Po„?.°*tlll5ka zbornica LIIS za pomoč sk« \*Jencem- Predsedstvo Gostili- j dno ?b“m*ce LKS Je na svoji seji! Doni,?', JunlJa 19S4 odločilo, da se zal In e?« Jence iz okrajev Celje, Krško zrrcu ^ podeli denarna podpora v ie n din Razen tega pa n& predlog podjetja sklenilo, odstn?P,sUnska podjetja in gostišča za pomoč poplavljencem Stoli . Iztrošeno opremo (mize, dtow ln drugo pohHtvo) ter razni , lr>ventar (posodo, porcelan, PlS(iu °), zaradi posebnih pred- stvn ° tehnični ureditvi za gostin-liDnchu' Pride več v poštev, je pa še italn ?en ln bi ga sicer podjetja pro-oSh“' Ker pa spadajo tl predmeti med bre?'Jni» sredstva in bi šel njihov fonrt? n odstop v breme plačnega Ptert?’ Oostinska zbornica LRS že *a gala Državnemu sekretariatu br-JJ^Podarstvo LRS. da se dovoli dodtii en odpis predmetov, ki bodo G«.;. en* v pomoč poplavljencem. — rl?ska zbornica LRS. Ja ni nestllo! v Ponedeljek, 14. Junl-d&vli bo v Unionski dvorani pre-Vllf« 0 Balkanski zvezi tov. dr. Jože #ik» 8eneralnl sekretar predsed-vahi rfPublike. Okrajni odbor SZDL poi„„..cianstvo, naj se predavanja ‘jostevilno udeleži. Vstop prost. •ek*iPrava za cest« LRS, Tehnična mrvrt ' Ljubljana, obvešča: Zaradi Loi?,er,n|zacUe ceste 11-316 v Škofji (Spodnji trg) od km 0,300—0,000 (Im. aPrta za ves promet od 11. junija Itn v; Promet se bo preusmeril prelestnega trga v Škofji Loki. fdli^0TOX> MOTOX MOTOX — Je Set« zanesljivo sredstvo, da obvaru-vašo obloko pred molji. ŠOLSTVO iol^Pfava Železniške Industrijske icm LJublJ“na-Siška razpisuje spre- učencev za izučitev na- skn i strok: strojno ključavnlčar- olnt»:stru8arsko, kovaško, mizarsko ln '•‘CKt*-— * - ■ ktromehansko stroko Pouk v šoli tm ;e?reUčen in praktičen ter traja vProfn/°. kolkovano s s1' din ln 20 din j:, l«>re ___________ Unri?1,3 Kandidati morajo predložiti »r ?*i šole lastnoročno napisano najkasneje do 5 Julija, o treba priložiti; 1 Potrdilo r0,?„ av'Janstvu. 2. rojstni list (sta-- doba od 14—17 let), 8 šolsko I^Cevalo o dovršeni nižji srednji tilu r Potrdilo o premoženjskem sta-k0|k ln 8 kratek žlvltenjepls. - Ne- Driil»vane Prošnje In prošnje brez V *?*enlh listin ne bodo upoštevane, na«? n'l 'e Potrebno navesti točen . slov in zadnjo železniško postajo dnf za katerega se želi kandi- ali Jzuf|tl Prosilec naj tudi navede, želi stanovati v Domu. Opozorilo Uredba o obrtnih delavnicah ln Sitnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. ki je stopila v veljavo 1. marca dni'* Predpisuje v svojih prehodnih ,.°'°cbah (108 čl.), da morajo vsl.ob-di8 * državni obrtni obrati, obrtne glavnice državnih uradov, zavodov Iti Podjetij, obrtne zadruge, obrtne rti klavnice družbenih ln zadružnih or-^nizaclj ln zasebni obrtni obrati v ‘r®n mesecih po uveljavitvi uredbe ".“■agodltl svojo organizacijo ln po-‘ovanle njenim določbam. Osebe, ki l,kvar'a3o z obrtjo kot postran-poklicem poleg kmetijstva pa ur^rtv0 v enem mesecu po uveljavitvi haJr ® prilagoditi svole delo določ-"L'1. člena uredbe (109. Sl.). 0D ”er so navedeni roki že potekli, l^ozarjamo prizadete obrtne obrate I* delavnice na upravne ukrepe ln na sankcije, ki so v uredbi na ,» ne v smislu 2. odst. 106. čle-hv„i one obrtne obrate, obrtne de-nrJnft® ln obrtne zadruge, ki svoje lattnrti. acl'e ln poslovanje ne priredbe V ^olofencm roku predpisom »a n«Jia^ne (mestne) ljudske odbore amo' da na svolem območju be n nv .izvajanje predpisov Ured-nndle*iih^nlf' delavrioah ln obrtnih 1 *eh n v primeru neupoštevanla Mene »2? *°v tudi uporabijo nredvl-’avnp PJv.Yne ukrepe ln preko dr-krSkc (r,j, r,!e 'n sodnika za preidi kazenske sankcije. Državni sekretariat _ za gospodarstvo LRS Umrli so v Ljubljani 1 Marija. Pogreb bo v so-”D ‘7- url na Žalah. predavanja Odbor za čebelarstvo pri Glavni zadružni zvezi Slovenije in Zveza čebelarskih društev za Slovenijo vabita na predavanje s skioptičnlml slikami: Iz sodobne čebelarske prakse. Predaval bo urednik angleškega časopisa »Brltlsh Bee Journal« g. Cedi Tonsley v soboto, 12. junija ob 10 v sindikalni dvorani DOZ, Miklošičeva cesta 21. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Sobota, 12. Junija ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Abonma G. Nedelja, 13. junija ob 20: Shakespeare: »Romeo In Julija«. Izven In za podeželje. — Dohodek predstave kot pomoč SNG poplavljencem Celja. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto. OPERA Sobota, 12. junija ob 19.30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Abonma red K. Nedelja, 13. junija ob 15: Verdi: »Travlata«. Izven ln za podeželle. Dohodek predstave kot pomoč SNG poplavljencem Celja. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 12. Junija ob 20: F. H. Herbert: »Vsakih sto let«. Izven. Gostujejo Člani SNG lz Trsta. Nedelja, 13. junija ob 20: Otto Beer: »Tišina — snemanje«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 12. junija ob 20.15: Streicher-C. Kosmač: »Kam iz zadreg«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. Nedelja, 13. junija ob 16: Streicher-C. Kosmač: »Kam lz zadreg«. Popoldanska predstava; ob 20.15: Strelcher-C. Kosmači »Kam lz zadreg«. Večerna predstava. Izven To so poslednja uprizoritve te uspele veseloigre v tej sezoni. Prihodnji teden bo premiera Splcarjeve spevoigre »Naj bo stara ar pa mlada«. Vstopnice so v prodaji pri bla-gatnl v Mestnem domu. Rezerviranje telefon št. 30-923. Četrtkova predstava veseloigre »Kam iz zadre®« Je bila zaradi nenadne obolelosti tov. Hlebca odpovedana. Vse obiskovalce prosimo, da nam to oprostijo. Vstopnice, kupljene za četrtkovi, predstavo, veljajo za sobotno predstavo, le da Jih Je treba pri blagajni zamenjati. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 12. junija ob 9: Malik: »Žogica Marogica«; ob 17.30: Kuret: »Obuti maček«. Nedelja, 13. junija ob 11: Pengov-Slmončlč: »Zlata ribica«. Prodaja vstopnic od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ln telefon 32-020 do 10. ure. Blagajna v gledališču Je odprta pol ure pred predstavo. DPD SVOBODA »O. KOVAČIČ« KRIM Ponedeljek, 14 junija ob 20: Dobo-vlšek-Godec: »Habakuk«, opereta v treh dejanjih. Gostovanje v Domu železničarjev Trg Osvobodilne fronte (poleg glavnega kolodvora). Predstava v korist žrtvam poplave. — Predprodaja vstopnic: »Agrotehnika«, Gosposvetska S. BADIO Dnevni spored za soboto, 12. junija 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.36 Radijski koledar ln pregled tiska — 7.20 Za gospodinje — 12.00 Lahka glasba — 12.15 Cicibanom — dober dan! — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za pionirje — 14.05 Slovenska solistična glasba — 14.20 Narodne pesmi poje moški zbor »F. Prešeren* lz Kranja pod vodstvom Petra Liparja (Prenos v Zagreb) — 14.40 Kaj bo danes na sporedu — 14.45 Zabavne melodije Igra Ljubljanski plesni sekstet — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Operetne melodije — 16.00 Kulturni pregled: Celjsko gledališče v letošnji sezoni — 16.10 Uganite, kaj igramo! — 17.10 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Sko-berneta — 17.30 Okno v svet: Mednarodna akcija proti tajni trgovini z mamili — 17.40 Spored popularnih orkestralnih skladb — 18.20 LJud&ko-prosvetnl obzornik: Darinka Muser: Igralskim družinam — 18.30 To ln ono Iz arhiva s.ovensklh narodnih pesmi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Intervju s predsednikom zveze »Partizan tov. Zoranom Poličem — 20.15 Lahka glasba — 20.30 Ivan Trčan: Vse In prazen nič — 22.10 Kaj bo prlhodntl teden na sporedu — 22.20 Glasbena medigra — 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m. RADIO KOPER Radio Jugoslovanske cone Trsta bo z današnjim dnem delno spremenil svojo programsko shemo: Prva jutranja slovenska oddala bo pričela ob 5.30, druga po ol> 8.45 Opoldanski slovenski blok pa se bo podaljšal do 15.30. V jutranlem programu poslušate lahko vsak dan ob 7.i0 »2enskl kotiček«, ob 14.15 na »Beležke«. Poročila poslušaje ob 5.40. 7.45, 13.30, 19.30 ln 23.30 Fre^lcd tiska Je na sporedu vsak dan nb R.51 (razen ob nedeljah ln ponedeljkih). Dnevni spored za soboto 12. junija 13.45 Lahka ln zabavna glasba — 14.15 Šport doma In po svetu — 14.40 Ljubezenske narodn pesmi — 17.00 Emisija za JNA - 17.30 Srbske ln makedonske narodue pesmi — 18.15 Zabavni orkestri Igrajo za žldano voljo — 21.00 Melodični ritmi — 21.30 Izbrano cvetje z domače grede — 22.00 Naši kraji ln lludje: Trbovlje. M8PTO0RSFE VFST1 Dežurna lekarna Sobota, dne 12. Junija 1954: lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. KINO PARTIZAN: Ajnerlški film: »Prva dama Amerike«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »Viharni zaliv«. POBRE2JE: Ameriški film: »Glej tička«. STUDENCI: Jugoslovanski film: »Hiša na obali«. LETNI KINO SOLA: Jugoslov. film: »Hiša na obali«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 12. junija ob 20: Tri Igre o ljubezni in ljubosumju: Jean Bemard-Luc: Poslednja noC. nega3 smrtl našega nepozab- FRANA JERANA profesorja v pokoju M sr!*1!*00 zahvalJujemo vsem, Jena ®premlll našega najdraž-ha tako velikem številu ustming„0'’1 zadnji poti ln nam sožSn? . 311 Pismeno Izrazili Droi^o er vsem darovalcem zahvau"688 cvetJa- Posebna besprii za tople poslovilne AhUnf. ?rof' Gabrovšku, prof. Pevcem ? lng’ Megu*ar)u ter 2a ganljivo petje. Žalujoči. zahvala ZAHVALA Starši pokojnega sina Franca Lihtenegerja sestro iene 2 Otroki ln I*™ na tem mestu zahvalju- naTem,,VSSm' kl 50 Pomagali dragemu Franclju na se 7nh*\ fHad.nJt poti. Posebno »GrfiMUn u.1cmo še kolektivu ln SoStanlu za vence vsem L'.lb0 prl POSrebu in niemirt Ba spremili na njegovi zadnji poti. Družina Llhteneger. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE KOMISIJA ZA POMOČ POPLAVLJENCEM obvešča: vse prizadete po poplavi in delovne kolektive, društva ter ustanove, ki žele nuditi pomoč poplavljencem, da se v posameznih vprašanjih v bodoče obračajo: 1. V pogledu dajanja pomoči direktno na komisijo za pomoč poplavljencem na ljudskih odborih ali terenih. 2. V pogledu obdelovanja upostošenih površin, semena in umetnega gnoja na OZZ Celje, tel. štev. 24-66. 3. V pogledu odstranitve in ocenitve nastale škode na stavbah, cestah in mostovih, na tehnično komisijo OLO Celje, tel. štev. 23-88. 4. Komisija za socialno zdravstveno pomoč tel. št. 21-24, 21-25, interno 39. 5. Vso pomoč prizadetim po poplavi sprejema Komisija za pomoč poplavljencem OLO Celje (Narodni dom), telefon štev. 23-88, denarno pomoč je nakazati Narodni banki Celje 625-T-276. KOPIRNI REZKALN1 STROJ (Pantograf) Prevzemamo v delo obdelavo raznih gravur na vseh vrstah materiala kakor tudi jekla, za ploščate in globoke gravure (plastika). Največja velikost obdelovalnih delov 250 X 250 mm. S prehodom na delo v dveh izmenah imamo proste kapacitete na AVTOMATSKI STRUŽNICI za izdelavo serijskih predmetov za posebne namene kot: vijakov, zakovic, koles in raznih drugih predmetov po naročilu. Dela prevzemamo takoj iz prinesenega materiala ali po sporazumu. Velikost obdelovalnih kosov v vseh profilih od 4—20 mm. Cenjene ponudbe na naslov »MEHANOTEHNIKA«, TOVARNA IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV, IZOLA. ____________" 3144 Umrl Je BOGOMIL K0C0VSKY upokojeni član opor. orkestra Pokojnega tovariša, kl Je nad 20 let sodeloval v paši ustanovi, bomo ohranili v častnem spominu. Pogreb bo v soboto, 12. junija 1954 ob 16.30 z Zal. Ljubljana. U. junija 1954. Uprava In slnd. podružnica Slov. narodnega gledališča v Ljubljani »METALNA« tovarna konstrukcij in strojnih naprav MARIBOR proda večje količine valovite pocinkane pločevine debeline 0,70 mm In 1 mm v različnih formatih. Ako jo potrebujete, se izvolite obrniti na gornji naslov. J. M. Synge: Senca v globeli. L. Treves: Don Juanovo pismo. Premiera. Izven ln za premierski abonma. Nedelja, 13. junija ob 20: Verdi: »Rlgoletto«. Gostuje Nada Vidmarjeva. Izven VESTI IZ TRBOVELJ Zdravniško dežurno službo od sobote ob 14. url do ponedeljka do 7. ure opravlja primarij dr. Virgil Krasnik. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 12. Junija ob 20: Somln »Atentat«. Izven Nedelja, 13. junija ob 15.30: Budak: »Klopčič«. Izven: ob 20: Somln: »Atentat«. Izven. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE, JESENICE Sobota. 12. junija i> 20: Tljardovlč: »Mala Floramye«. Gostovanje v Tolminu. Nedelja, 13. Junija ob 14: Tljardovlč: »Mala Floramye«. Gostovanje v Tolminu. RAZPIS SLU2B Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje mesto asistenta za organsko kemijo pri kemijskem oddelku Prlrodoslovno-matematlčne fakultete. Prošnje se sprejemajo 14 dni po objavi v Uradnem listu. Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje 2 mesti za honorarne predavatelje na ekonomski fakulteti za sledeča predmeta: 1. Mednarodni plačilni promet, 2. Administrativna tehnika. — Prošnje se sprejemajo 14 dni po objavi v Urodnem listu LRS. DROBNI OGLASJ CHEVROLET, trltonskl, v odličnem stanju, zamenjamo za dobro ohranjen Unlmog. Interesenti naj se oglasijo: Zadružno vinogradniško gospodarstvo, 2elezne dveri pri Ljutomeru. 2045 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll, KINO »UNION« Ameriški barvni film »LJUBIMEC IZ NEW ORLEANSA« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 14 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »SLOGA«: Amer. film: »Rdeči znak za hrabrost«. Tednik Predstave ob 18. 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9—11 ln od 15 dalje. KINO »SOCA«: Ameriški film: »Tita-nic«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 17 dalje KINO »TABOR«: Amer. barvni Ulm: »Niagara«. Tednik Predstava ob 20.30. Mladini Izpod 16 ’et vstop prepovedan. KINO JLA: Amer. film: »Zgodbe lz predmestja«. Tednik. Piedstava ob ! 20.30. KINO »BE2IGRAD«: Ameriški barvni film: »Ljubimec lz New Orleansa«, Brez tednika Predstr.va ob 20.30. Predprodaja vstopile v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave KINO »TRIGLAV«: Italijanski film: | »Kako sem odkril \rneriko«. Ted- 1 nlk. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dal'e. Industrijo platnenih Izdelkov Jarše — p. Domiale sprejme takoj v službo pisarniško moč s popolno srednjo šolo — po možnosti absolventka Ekonomskega tehnikuma. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe poslati sekretariatu podjetja do 1. julija 1954 KINO »SISKA«: Amer. barvni film: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — Predfilm: »Nazaj v življenje«. — Predstave ob 16, i8 ln 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Uročen«. Predstavi ob 18 ln 20. — »PLAVŽ«: Angleški film. »Osebna zadeva«. Predstavi ob 18 ln 20. KOROŠKA BELA: Jugoslov. tlim: »Ciganka«. Predstavi ob 18 in 20. KRANJ: — LETNI KINO »PARTI- ZAN«: Ameriški film: »Vlomilec« (»Provalnlk«). Predstava ob 20.30. — »SVOBODA«: Italijanski film: »Vrag vuml slavi«. Predstavi ob 18 in 20 CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Klovn«. Predstavi ob 18 ln 20. — »DOM«: Ameriški film: »Ulični vogal«. Predstava ob 18.15. — LETNI KINO CELJE: Predstave Iste kot v kinu »Dom«. Dnevno ob 20.15. PTUJ: Angleški fUm: »Džesl«. IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMniMllllinillllllllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »KOMUNA« Ameriški film »ŽIG PRETEKLOSTI« Tednik: Filmske novosti 8t. 23. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Predprodaja vstopnic od ltt—ll ln od 14. ure dalje. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zavod za socialno zavarovanje za mesto In okraj v Celju razpisuje a) t delovni mest pokojnlnsko-pravnlh referentov. Predpogoj: dovršena pravna fakulteta ali pa vsaj dovršena srednja šola s primerno prakso. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. b) 1 delovno mesto revizorja, kl Ima prakso predvsem v knjigovodstvu lndi atrijskih podjetij. Plačilni pogoji enaki. — Nastop službe takoj. INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV, JARŠE POSTA DOM2ALE poziva delavce in uslužbence kateri so bili zaposleni v letu 1953 v tem podjetju vsaj tri mesece in ki delovnega razmerja s podjetjem niso prekinili po lastni krivdi, da javijo svoje naslove sekretariatu podjetja zaradi izplačila presežka plačnega sklada za leto 1953 do najpozneje 31. julija 1954. Po tem datumu podjetje presežkov plač iz leta 1953 ne bo več izplačevalo. VALJARNA PLOČEVINE V ZEMUNU poziva vse delavce in uslužbence ki so leta 1953 odšli iz podjetja, pa so nepretrgoma delali v njem najmanj 3 mesece, da se takoj, najpozneje pa v enem mesecu, javijo podjetju ali pošljejo svoje naslove, da dobe presežek plač. sklada za l. 1953. Kdor bi se v določenem roku ne javil ali ne poslal natančnega naslova, mu bo pripadajoči presežek plačnega sklada zastarel in bo prenesen v rezervni sklad podjetja. 3183 Gradbeno podjetje »NEIMAR« V BEOGRADU — ZMAJ JOVINA ST. 4-1. razpisuje l.ofertalno licitacijo za kamnoseška dela na poslopju Velike medicinske šole v Beogradu PRORAČUNSKA VSOTA ZA TA DELA ZNAŠA 13,000.000 DINARJEV LICITACIJA BO 25. JUNIJA 1954 OB 11. URI V PROSTORIH PODJETJA POGOJI LICITACIJE SO NA VPOGLED V DIREKCIJI PODJETJA 3180 GOZDNA DIREKCIJA SAKAlbVO RAZPISUJE pismeno licitacijo * ZA NABAVO: PRIBLIŽNO 1400 PAROV LOGARSKIH ZIMSKIH UNIFORM ZELENKA-STORUMENE BARVE Z OSNOVNO ZELENO BARVO; PRIBLIŽNO 1300 LOGARSKIH CEPIČ V ISTI BARVI, Z ZNAČKO; PRIBLIŽNO 100 LOVSKIH KLOBUKOV V ISTI ALI PODOBNI BARVI; PRIBLIŽNO 1300 PAROV TERENSKIH ČEVLJEV (TIPE GOJZERICE) Z USNJENIMI PODPLATI; • PRIBLIŽNO 100 PAROV TERENSKIH ČEVLJEV Z GUMIJASTIMI PODPLATI. PONUDBE Z VZORCI PREDLOŽITE GOZDNI DIREKCIJI, SARAJEVO, NAJKASNEJE DO 30. JUNIJA 1954 NATANČNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V GOZDNI DIREKCIJI, SARAJEVO. GOZDNA DIREKCIJA št. 56(52 2020 Na Goriškem ostane letno okrog 2 milijona iitrou mleka V živinorejskih področjih naj bi ustanovili več manjših obratov za odkup in predelavo mleka Živinoreja oziroma mlekarstvo sta razen poljedelstva glavni vir dohodkov znatnemu številu prebivalstva na Goriškem. Z živinorejo in predelavo mleka se že od nekdaj ukvarjajo zlasti na Cepovanskem, Banjški planoti, v Kanalski občini in drugih hribovitih krajih srednjega Po-1 sočja. V prejšnjih letih jim je | prinašal nekaj denarja tudi les,1 v zadnjem času pa so dohodki iz te gospodarske panoge spričo raznih omejitev v sečnji skoraj povsem usahnili. Če upoštevamo še ' to, da je tudi pridelek poljedel- j skih kultur, zlasti krompirja, že nekaj let pod povprečjem, tedaj ni težko razumeti, zakaj polagajo kmetje vse upe v živinorejo oziroma dohodke od prodaje mleka in mlečnih izdelkov. Do zastoja v trgovini je prišlo takrat, ko je bilo konec obveznega odkupa. Od tedaj ostaja čedalje več mleka in mlečnih proizvodov, ki ne morejo dobiti kupca in s katerimi sedaj marsikje Vedno več obiskovalcev na planinski koči pod Kremžarjevim vrhom Število obiskovalcev na planinski koči pod Kremžarjevim vrhom na Pohorju je iztedna v teden večje. Nove skupine študentov, predstavni, kov delovnih kolektivov, sosednih planinskih društev in drugih ljubiteljev planin so zgovoren dokaz, da se jo na zahodnem delu Pohorja letos pričelo živahnejše življenje. Pia. ninsko kočo oskrbuje Planinsko dni. štvo Slovenj Gradec, ki je upravni, ško mesto zaupalo tovarišici Marti Turičnikovi, Dom leži pa višini 1161 metrov ter je bil zgrajen leta 1934. Ponovno so ga dogradili leta 1948, ker je bil med narodnoosvobodilno borbo uničen. Izletniki dolijo v koči toplo in hladno hrano ter vse vrste pijač. Tudi za počitek je preskrbljeno. saj ima postojanka štiri sobe a desetimi posteljami in skupna ležišča za 40 oseb. B. D. krmijo živino. Računajo, da ostane vsako leto v hribovitih krajih goriškega okraja okrog 2 milijona litrov mleka, ki ga ne morejo vnovčiti. Očitno je, da zastoj v prodaji znatno vpliva na gmotni položaj kmetov in otežkoča redno izpolnjevanje njihovih splošnih družbenih obveznosti. Na Goriškem odkupuje mleko trgovsko podjetje v Podnanosu, ki pa ne more prevzeti vsega. Sedanja zmogljivost pasterja in hladilnika je namreč največ 800 litrov mleka dnevno. Za odkup vsega mleka bi bilo treba povečati zmogljivost obrata vsaj na 3000 litrov dnevno. Razen tega primanjkuje podjetju več avtomobilov za prevoz. Na pomoč je trenutno priskočilo zadružno trgovsko podjetje »Planika« iz Tolmina, ki odkupuje viške mleka v srednji Soški dolini in kanalski občini do Levpe. Kljub temu pa odkupna mreža ne zajema živinorejskih krajev na Čepovan-skem in drugod, kjer ne vedo, kam z mlekom. Za povečanje zmogljivosti odkupnega podjetja v Podnanosu bi bile potrebne znatne investicije, oziroma devize, na kar pa v sedanjem gospodarskem položaju ni mogoče računati. Kmetje si poskušajo marsikje sami pomagati tako, da doma predelujejo mleko v maslo in druge izdelke. Le-teh nosijo po nekaj kilogramov prodajat v dolino, kjer pa spričo slabe kvalitete, najrazličnejših oblik in vrste drugih razlogov ne dobijo mnogo kupcev. Ponekod pomagajo kmetom splošne kmetijske zadruge, ki odkupujejo njihove proizvode, čeprav jih tudi same prodajo z največjimi težavami. Do takrat, ko bodo čez nekaj let zgradili na Tolminskem več velikih mlekarskih obratov, ki V klubih bodo člani delavskih svetov poglabljali znanje V torek je bilo v Mariboru po- j svetovanje predsednikov delavskih svetov, upravnih odborov, sindikalnih organizacij in direktorjev mariborskih podjetij. Razpravo je vodil predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Ivan Gorjup, ki je govoril o osnovnih načelih in oblikah vzgajanja članov delavskih svetov. Kot najprimernejšo obliko za izpopolnjevanje strokovnega in političnega znanja v delavskem samoupravljanju je priporočil ustanavljanje klubov delavskih svetov. Udeleženci posvetovanja so menili, da so klubi potrebni, ker je med člani delavskih svetov še precej takih, ki jim primanjkuje potrebnega znanja. So sicer delavni in predani, vendar često ne vidijo mimo svojega podjetja potreb in Okrajni letni občni zbor CMD Slovenj Gradec V Slovenj Gradcu je bil okr. letni občni zbor CMD za slovenjegra. ški okraj Zbrani duhovniki bo proučili Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti in zahtevali, naj se ta zakon dopolnil s pravilnikom. Predsednik Okrajnega odbora Matija Munda je poročal o petletnem delu CMD v slovenjgraškem okraju in dejal. da ima društvo 17 članov. Tajnik Okrajnega odbora Ernest Klanč. nik je govoril o deseti obletnici ustanovitve Bdečega križa Slovenije. Občnega zbora se je udeležil tudi član GO CMD ptujski prošt Ivan Greif, ki je izrazil željo, da bi se v društvo vključili vsi katoliški duhovniki. Iz njegovih izjav je bilo razvidno, da vodilni slovenski ordinariji v Ljubljani, Mariboru in v Gorici onemogočajo cerkveno založniško dejavnost s tem, da ne izdajo oerkvenih dovoljenj za ponatis molitvenika in katekizma. R. B. dolžnosti do skupnosti. To se je zlasti odražalo pri delitvi dobička, ko niso znali dovlj pojasniti kolektivu, da je bolje uporabiti sredstva za splošen dvig družbene ravni, kakor pa medsebojno razdeliti nekaj stotakov, pri razpravi o pomenu komune, tarifnih pravilnikov in podobno. V klubih bodo imeli člani največ možnosti, da poslušajo dobra predavanja o raznih družbenih vprašanjih in izmenjajo izkušnje. Ker klubov ne bodo ustanavljali ločeno po strokah, bodo člani tem laže spoznavali vse vrste panog. Brez gostincev je v Mariboru 80 delavskih svetov s 1794 člani. Predvidevajo, da bi bilo mogoče ustanoviti kakih petnajst klubov delavskih svetov kot stalno obliko vzgoje in prosvetljevanja. Klubi pa ne bodo vase zaprta dru-1 štva, temveč se bodo lahko vanje ' včlanili razen članov delavskih svetov tudi ostali delavci in uslužbenci, ki jim je pri srcu naš druž. beni razvoj. Vsak klub bo imel I upravni odbor, kj bo v povezavj s I predavatelji, katerih v Mariboru ne primanjkuje, in bo hkrati upošte-| val mnenje in predloge svojih članov. | Na posvetovanju so poverili ' Okrajni sindikalni svet, da pri-j pravi načrt, o katerem bodo raz-j pravljali člani delavskih svetov po j podjetjih, kjer bodo ustanovili pri-i pravljalne odbore. S sodelovanjem Zveze komunistov in sindikalnih organizacij bodo poskrbeli, da bodo klubi že čez poletje začeli z delom. i -rej bodo lahko predelovali tudi mleko iz goriškega okraja, bi bila najboljša rešitev ustanovitev manjših vaških mlekarn na Banj-šici, Kambreškem, Kanalu ob Soči in po potrebi tudi drugod. Le-te naj bi mleko odkupovale na svojem področju ter ga na zadružni osnovi predelovale v maslo, sir in druge izdelke. Ti proizvodi bi bili nedvomno tudi cenejši in bi jih tako laže prodajali. Prodajali naj bi jih skupaj za večja področja, kar bi bilo zvezano z manjšimi stroški kot sedaj, ko nosijo kmetje sir in druge izdelke posamič v nahrbtnikih na trg. Zastoj v trgovini z mlekom ogroža gmotni obstoj prebivalstva živinorejskih delov Goriške in Tolminske in je spričo tega resen problem, ki zahteva od pristojnih činiteljev čimprejšnje rešitve. Splošne kmetijske zadruge, Okrajna zadružna zveza in oblastni organi naj bi v omenjenih predelih goriškega okraja storili vse, kar je mogoče, da bi si kmetje pomagali iz slabega položaja. M. D. Kulturnoprosvetno društvo gluhih iz Srbije »Radivoj Petrovič« v Ljubljani To kulturnoprosvetno društvo so gluhi Srbije ustanovili v Beogradu leta 1951. Ima tri sekcije: folklorno, gledališko in likovno. Posebno delavna je folklorna skupina. Ta je imela do sedaj 90 nastopov v Srbiji, na Kosme-tu, v Makedoniji, Vojvodini in Hrvatski. Ob lanskoletni olimpiadi gluhih v glavnem mestu Belgije — Bruslju so tudi člani te skupine sodelovali. Od 15 držav, ki so se udeležile te mednarodne prireditve tekmovanja gluhih v športu in kultumoprosvetnem udejstvovanju, so naši tovariši z juga zasedli I. mesto. Belgijska vlada jim je dala zlato medaljo. Tudi letos je skupina na festivalu kulturnoprosvetnih društev v Beogradu prejela nagrado. V dneh 5., 6. in 7. junija so folkloristi gostovali v Liegu, rezidenci južne Belgije, kamor so bili povabljeni na proslavo 90-letnice ustanovitve društva gluhih Belgije. Ob povratku bo folklorna skupina gostovala skupaj s kulturnoprosvetno sekcijo gluhih iz Ljubljane, in sicer 11. in 12. junija v Domu »Svobode« - Moste. Spored obsega 11 plesov in več recitacij članov ljubljanske organizacije. V KRANJU SO SPREJELI družbeni načrt in proračun 47 predlogov na račun investicij Na torkovi redni seji Mestnega ljudskega odbora v Kranju so sprejeli družbeni plan za leto 1954. Po zaprisegi novega odbornika za volilno enoto Stru-ževo sta predsednik in podpredsednik MLO analizirala zadnje zbore volivcev. Čeprav se je udeležba na zborih volivcev na splošno povečala, pa še vedno ni bila »zadovoljiva. Najslabše so se v tem pogledu odrezali prebivalci na Gorenjem in Prim-skovem, v Stružnem so pa bili iajbdljši. Slaba je bila udeležba tudj na zboru volivcev v centru. Kljub majhni udeležbi pa je bilo razpravljanje na vseh zborih volivcev zelo živahno in tudi stvarno. Glede na to, da so razpravljali izključno o družbenem planu, so volivcj Kranja dali 47 predlogov na račun investicij. Svet za gospodarstvo MLO je nekatere tudi sprejel in jih uvrstil v investicijski plan. Tako so sprejeli predlog za takojšen začetek gradnje nove šole v Stražišču, predlog za ureditev prostora pred Prešernovim spomenikom, za ureditev vodovoda in potj na Zlatem polju, za uredi- Nesreča v celjskem, Šoštanj-1 skem in krškem okraju je zelo prizadela vse naše ljudi. Da je sočustvovanje res odkritosrčno, dokazujejo prispevki za pomoč tem krajem. Hudo nesrečo še posebno razumejo ljudje, ki so že sami doživelj kaj podobnega. Tako je na primer še zlasti Tol- I mince prizadela vest o poplavah, ko še sami niso zabrisali sledov snežnih metežev pred dobrima dvema letoma. Na Goriškem so doslej zbrali že približno 2,000.000 din in 5 vagonov cementa in precej raznega drugega blaga. Ponekod so pričeli zibirati za poplavljence že v nedeljo. V ponedeljek pa je iz neke več ut oddaljene kra-ške vasice prišlo v Sežano na okraj več prebivalcev in ponudilo pomoč. Sploh pa so na Primorskem za poplavljence sorazmerno največ prispevali ravno prebivalci najrevnejših krajev. Nekateri revni bajtarji so dajali celo po 2000 din. Precej pa so prispevali tudi razni delovni kolektivu jn podjetja. Prispevke pa še zbirajo. * V sredo je jz Kranja odpeljal prvi kamion z blagom, ki so ga tovarne in delavstvo namenile poplavijencem. V njem je bilo več blaga kranjskih in tržiških tovarn. Blago so prispevale deloma tovarne same, detloma pa bo plačano iz sredstev, ki so :i'h dala podjetja, oziroma delovni kolektivi ter oblasti. S prispevki Okrajnega ljudskega odbora in Mestnega ljudskega odbora Pa bodo nakupili še razno blago v kranjskih tovarnah. Pa tudi tovarne so obljubile še pomoč v blagu in denarju. Delavci nekaterih delovnih kolektivov pa bodo dali enodnevni zaslužek. * Delavski' svet v jeseniški Železarni je skllenil, da bodo prispevali osem milijonov, in sicer štiri milijone v gotovini, štiri pa v blagu. * Na sestanku komisije OLO Slovenj Gradec za ocenitev škode pri poplavah so sklenili, da je treba čimprej urediti' domače razmere na prizadetem področju in organizirati pomoč krajem v Celju in bližnji okolici'. Prizadetim hišnih lastnikom, ki jim je voda odnesla hišo, bodo dodelili drugo hišo iz agrarnega sklada. V prihodnjih letih jim bodo tudi znižali davek. Slovenjgraški okraj bo za poplavljence v Celju prispeval nekaj vagonov krompirja, les za izdelavo pohištva in razne druge kmetijske pridelke. Pri zbiralni akciji za poplavljence sodelujejo vse množične organizacije, RK in občinski ljudskj odbori. V Slovenjem Gradcu bodo vsi delavci in nameščenci - člani Socialistične zveze svoj enodnevni zaslužek prispevali za prizadete kraje. Ptujski Ogrodje novega stadiona, ki ga gradi športno društvo »Drava« v Ptuju na sedanjem športnem igrišču, Je že postavljeno. Treba bo narediti le še streho in klopi, pa bo stadion opremljen z okrog 600 sedeži. Devet mladincev in sedem mladink, članov Kluba za konjski šport v Ptuju, pridno trenira, ker se prl- Nesreča ne počiva V poslopje državnega posestva Hruševje v postojnskem okraju Je 7. junija udarila strela Razbila je dimnik in uničila večji del strehe, ognja pa ni bilo. Tako je škode le Za približno 100.000 din. Na Limbuški costi v Mariboru Je 8. junija zjutraj začela goreti delavnica Jožeta Šnofla. Ogenj ee je razširil tudi na sosedno drvarnioo Žnidarja. Menda je ogenj nastal zaradi neprevidnosti. • V vasi Erjavci v ptujskem okraju ie začeln 8 junija goreti hiša Leopolda Železnika. Zaradi slamnate strehe se je ogenj hitro širil. Menda so se vnele saje, ker so ves dan kurili v štedilniku. * V Šoštanju so v neki kleti našli 5. junija 86-letnega Janeza Praprotnika mrtvega. Prejšnjega dne je popival po gostilnah in nato proti ve- oru šel proti domu Ker je močno deževalo, je precej vinjeni Praprotnik vedril v kleti. Medtem pa je voda zelo narasla in zalila klet. Praprotnik si ni mogel pomagati in je utonil. Pri Stari vasi v krškem okraju se je 8 junija pripeljal z vozom kmet Franc Kocjan do prelaza čez progo. Zapornice so bile sicer spuščene, vendar jih je Kocjan dvignil, medtem pa je Kocjan Olga pognala konja. V tem hipu pa je pripeljala motorna derezlna in se z vso silo zaletela v vprego. Voz je popolnoma razbit, Kocjan Olgo, ki je sedela na vozu. pn je vrglo daleč vstran. Hudo ranjeno so prepeljali v brežiško bolnišnico. Podobna nesreča se je pripetila na progi Celje—Store. Pri čuvajnici v čretu je pridrvel avtomobil pogrebnega zavoda prav takrat, ko je prihajal vlak iz Stor. Zapornice niso bile zaprte. Ko je avto vozil čez pro. to, ga je vlak zgrabil in prevrnil, kode je za 500.000 din. Grobar Mihael Topinšek je bil ob tej nesreči hudo poškodovan, šofer Edi čuden pa laže. Oba so odpeljali v bolnišnico. Ptuj, pogled proti okrajnemu ljudskemu odboru pravljajo na konjske dirke, ki bodo prihodnjo nedeljo v Turnišču v ptujskem okraju. 18 članov pa trenira za nastop na konjskih dirkah, kt bodo v Ljubljani. Društvo strokovnih gojiteljev malih živali v Ptuju Je minulo nedeljo odprlo veliko razstavo živali, ki Jih goje. Razstava Je vzbudila med prebivalstvom mnogo zanimanja. Ogledali so sl Jo tudi nekateri izletnlkl-šolarjl, ki so pred zaključkom šolskega leta obiskali Ptuj. Zadnja poplava v Ptuju ni povzročila večje škode. Najbolj Je ogrožala lesen most čez Dravo, ki služi za cestni promet. Most so sicer obvarovali, njegovo trdnost pa Je voda oma- jala. Težka vozila — avtobusi In naloženi kamioni — morajo voziti previdno, da oporniki ne bi popustili. Avtobus lz Maribora pa vozi zaradi slabega mosta le do Drave. OLO Ptuj Je na zadnji seji med drugim razpravljal, kako zbrati potrebna sredstva, da bi upravno poslopje povečali s prizidkom. Po načrtih bi v Rajčičevl ulici lahko dozidali precejšnjo zgradbo s 34 pisarnami. v prizidku bi lahko namestili ves upravni aparat OLO. kt Je sedal na raznih krajih mesta. Ne vedo pa še, kdaj bodo lahko začeli zidati, ker še nimajo zagotovljenih dovolj materialnih sredstev. p. j. OLO 'tuj je izvolil novega predsednika Na zadnji seji, ki Je bila pred dnevi, si Je OLO Ptuj Izvolil za novega predsednika tov. Lojzeta Frangeža, doslejšnjega predsednika Sveta za kulturo ln prosveto pri OLO. Prejšnji predsednik OLO je bil razrešen že pred meseci. . °h° Ptu;l le na zadnji seji Izdal tudi sklep o razpisu volitev za novega odbornika OLO v šesti volilni enoti v občini Hajdina. Na zadnjih volitvah izvoljeni odbornik Stane Bizjak je lansko jesen bil Izvoljen za ljudskega poslanca zbora proizvajalcev ln kot poslanec lahko sodeluje na sejah OLO. Njegovo delovno področje Je drugačno, zato se ne more posvetiti volivcem, ki so ga izvolili za odbornika OLO. p. j. Nove cene za storitve zdr°vstvr‘-M -'stanov Tudi bolnišnica v Ptuju Je morala nekoliko zvišati ceno oskrbnega dneva. OLO Ptuj Je potrdil predlog, da bo bolnišnica računala za enodnevno oskrbnino 810 din, bolnišnica TBC v Ormožu pa 530 din. Oskrbni dan v ambulantah Je nekoliko cenejši, ker porabijo manj zdravil, ln sicer v splošni ambulanti v Ptuju 491 din, v obratnih ambulantah v Kidričevem ln Majšperku pa le 444 din. V vseh ambulantah v okraju plačajo samoplačniki za pregled po 180 din. P. J. Mestni kino bo nakazal izkupiček ene kinopredstave kot pomoč poplavljencem. V Škofji Loki pa je KUD »Tone Šifrer« ponovil opereto »Tam na gorah« in uvedlo enotno vstopnino po 100 din za osebo ter dobiček namenilo poplavljencem. P« tudi sicer so se organizacije, delovni kolektivi in posamezniki dobro odrezali. * Okrajni ljudski odbor v Kočevju bo skupno s podjetji naka-al za prizadete kraje nad milijon dinarjev. Rudarji kočevskega rudnika pa bodo prispevali zaslužek enega dne. Akcija pa je zajela tudi vse množične organizacije. V Slov. Konjicah je delovni kolektiv Tovarne usnja »Konus« in Usnjarskega remonta prvi prispevali enodnevni zaslužek. Delavci na lesnem obratu pn so sklenili, da bodo delali v ta namen dve nedelji. Pa tudi delavci v občinski mizarski delavnici ne zaostajajo za drugimi. Primerne zneske bodo dala tudi konjiška podjetja. Podobno kot v podjetjih poteka zbiranje v o oliških vaseh. Nekateri kmetje v Poleni so dali po eno smreko, na Stranicah krompir, fižol in i t-go. Nabiranje prispevkov dobro napreduje tudi v Ločah Delavci z opekarne bodo dali enodnevni z -služek. Občinski odbor ZB NOV pa bo odstop” večji znesek, ki je bil pripravljen za proslavo občinskega praznika. * Zastopniško podjetje »Commerce« v Ljubljani pa je ob hudi nesreči, ki je zadela nekatere naše kraje, obvestila zastopane inozemske tovarne, ter jim prikazala težaven položaj industrijskih obratov v poplavljenih krajih Na ta se je prva odzvala švicarska tovarna anilinskih barv Durand & Hugucnin A. G. iz Basla. Le-ta je brzojavno obvestila, da poklanja tovarni »Metka«, mehanični tkalnici v Celju, pošiljko anilinskih harv, vrednih 2000 Sfr, za 3000 Sfr blaga pa bo dala na odplačilo po šestih mesecih. Prav tako je tudi tvrdka Rohner iz Basla sporočila, da bo poslala za 2.500 Sfr barv! in kerpikalij za celjsko »Metko«. I tev problema gojencev v ln*e/j natu tekstilnega tehnikuma, » stanujejo v razpadajoči barak1' za ureditev pločnikov po mesi in še nekatere druge. Mestni ljudskj odbor je r. kratki razpravi potrdil sklep® račun o izvršitvi proračuna J-leto 1952. Nato pa so odbora** obširno razpravljali o družil' nem planu, pri čemer je P1 največ diskusije o investicij8?' Z majhnimi spremembami ,J, Mestni ljudski odbor sprcJe predlagani družbeni načrt za 'f tošnje leto. — Na nadaljevani1 seje, v sredo, pa je Mestni 'Ij8'■ siki odbor, z nekaterimi manjsif spremembami osvojil predor proračuna za letošnje leto. W borniki so razpravljali še o ne' katerih predlogih komisije ^ | od- družbeni plan in proračun odobrili dotacijo Mestnemu boru Socialistične zveze, j nje komisije, ki bo pripr®'1 pravilnik za štipendiranje V\ i začetek poslovanja ,,roračuns» inšpekcije, ki jo bo pa začas® opravljal še Svet ;a gospo«8' stvo. Nato so obširno razpr8' Ijali' o pravilniku o plačah meL ne lekarne. Pri tem so ugotov' ■ da je sistem dopolnilnih P1®, povsem neustrezen in da je zl8' j st; od strani delavstva mno?" stvarnih pripomb, zlasti ker 5 nekateri poklici' preveč favori* rani. Za plače uslužbencev I karne so bili trije različni PrC< logi. Sprejeli so predlog Svc j za zdravstvo, vendar z o* , jitvijo, da novi prejemki ne n® do smeli za 10 odstotkov Pres.j gati dosedanjih plač po tari' nem pravilniku. Predlog Sve> za zdravstvo so sprejeli j Pjc vsem iz tega razloga, ker sic ne bo mogoče dobiti novih str«' kovnih moči. Na koncu včeraj šnje seje so razpravljali še združitvi Puškarne in Tovarn lovskih patron ter o sprejem poroštva za nekatera podjejj8' R* Šolski problem v šoštnnjskem okraju Šolam v šoštanjskem okraj? primanjkuje učilnic, stranišč, kam netov za učila, risalnic, glasben1 prostorov, telovadnic, igrišč, Prc davalnic za fiziko in kemijo, P?,®" štorov za učiteljske in šolske knji*’ nice in opreme za vse to prostora Tudi učil je premalo. Najmanj P°'.°', vica pa jih je neuporabnih, ker izvirajo še iz staro Avstrije. Gimnazij nima j - laboratorijev, ne šolskih °e 1 .vnic, akvarijev in drugih Pr,P?t močkov za pouk. Tudi pionlrsk' čitalnic jim primanjkuje. Prav t ko je v šolarskih in učiteljsk1 knjižnicah premalo knjig. $ols.. pohištvo in razsvetljava na vc‘!' šol ne ustreza niti najosnovnejši'^ higienskim predpisom. Zaradi ta razmer ni čudno, da na šolah l,sP hi niso takšni, kol bi družba lela. Da bi stanje vsaj nekoliko P pravili, bi bilo nujno zaklju ^ gradnjo osnovne šole v Srna rt n® ob Dreti, nižje gimnazije v -os n ju, osnovne šole v Skalah osnovne šole v Velenju- Gasilski pr? jii1’ v Tržiču Lani so v Tržiču proslavlja i jj. demdesotletnico prostovoljnega h • Bkega društva v mestu, te “ Ji praznuje šestdesetletnico Pro*t° -j], no gasilsko društvo v tr*lh Is1 dni nicl. V proslavo tega prazn iks danes in jutri v Tržiču P®v!.? nane» nastop Gasilske brigade Tržič. i« zvečer bo v Domu Svobode s otvoritev zbora, združena s P stltvijo spomina padlih gasile®'%ve* okoliških gričih bodo v soboto , čer gorel] tudi kresovi. V ? hri-dopoldne bo zbor vse gnsus ne .p|. gade Tržič, nato pa proslava "R >c{ nice gasilskega društva v predi , in razvitje društvenega praP®r?:nfe'' i poldne ho mimohod vseh ua, j* »s-zbora, svojo spretnost pa tod", ten silci pokazali tudi na vajah. G*“.,ey zbor bo zaključila zabavna Pr 0rC-v prostorih tovarniške menze v L dilnici. LMS, III. kongresa ZKS in o pripravah za festival mladine Hrvat-ske in Slovenije v Kopru. O tem so se s posebnim zanimanjem pogovarjali. Posamezni člani so poročali o navdušenju mladine, ki se bo z veseljem udeležila festivala. Iz Novega mesta bo v soboto 19. junija odpeljal poseben vlak nad 500 udeležencev Zenske v Šentjerneju na Dolenj, skem so sklenile, da bodo ustanovile Društvo za napredek gospodinjstva. Doslej se jih je prijavilo že 62. Iz. brale so pripravljalni odbor, ki bo storil vse potrebno za ustanovitev društva. — ec -fll Mladina novomeškega okraja se pripravlja na koprski festival V nedeljo se je na Gorjancih v Koper. Na okrajni komite P' končalo dvodnevno posvetovanje prihajajo vsak dan še nove pfJJ mladinskih voditeljev novomeškega ve. Poseben pripravljalni oo’ okraja. Na posvetovanju so raz- skrbi za vse priprave, pravljali o sklepih II. plenuma CK * * *" *”* * m Občinski ljudski odbor v tfPjgvs je sprejel proračun, ki P,re'„ jit približno pet milijonov Pfejems ,e toliko izdatkov. Precejšnje vso ^ namenil šolstvu in socialnim v bam. Dve osnovni šoli in nižja i- j, nazija bosta dobili nekaj nad jon din. Za socialno skrbstvo m ' ^ stvo pa je namenjenih 760.WJU_ c, Prav tako je tudi 8°rnjeradgom 9 občina precej denarja nameni .„ podobne potrebe. Tri osnovne B ^ gimnazijn bodo dobile 2 milijona ^ Socialno skrbstvo in zdravstvo P dobilo okrog i milijon din. UD« „ je mislil tudi nn mesto in komun dejavnost: za to bodo porabili nl. 4 milijone din. Med ostalim s roč sklenili, da mora Rn.fik£nn nfkSt»-4ieo turističnoga, obmejnega List izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Dečanska ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, telefon 39-181 — Notranjepolitična _, g°spodars ^ rubrika tel. št. 21-613 in kulturna rubrika tel. št. 21-887, Nazorjeva ul. 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — te za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v g Sobotna Priloga 12. JUNIJA 1954 »LJUDSKE PRAVICE - BORBE« L. KOVAČIČ Sorodniki odhajajo in prihajajo PRAVZAPRAV IN SKORAJ HUMORESKA Gospa Fink je zaklenila vrata svojega stanovanja, ki je bilo vse v neredu, in odšla na ‘ivilski trg. jutro je bilo prekrasno: pločniki Pod listnatimi kosta.uji, skozi katere je prodirala ostra sončna luč, so bdlli čisti in modri i® široka cesta je dihala, da se je gospe domovalo, kot da se kolesarji' na svojih svetlikajočih se kolesih dvigajo in spet pogrezajo va-11 jo. To jutro je bila gospa zaidiovoljna sama s ?®boj, počutila se je pomlajeno za deset let in bistra je bila kot nekoč ko je bila še študentka. Morda ta dan ne bi smela na trg. Toda odhajala je tako vsako jutro zarana že vrsto !®i> da je dobila vso potrebno zelenjavo cene-» da je lahko izbirala in da je včasih poklepetala s katero izmed svojih prijateljic zra- v0n vozička’branjevke Roze iz Galjevice, ki je Prodajala rože. Trg, živozelon in poln ljudi Pod pisanimi branjevskimi dežniki, je dišal P° sadju, zelenjavi, rožah in vodi, ki je poileti tekla na asfalt iz pločevinastih veder, v katerih so bile cvetice. Gospa Fink je kupila solate za dva dinarja ceneje, ujela debela sveža Jajčka in potem barantala za korenje in kilo- gram krompirja pri drugi branjevki. Videla |e mladega nespretnega moža, ki je kupoval »pinačo in se ob tem spomnila prvih let svojca zakona, ko je Milan odhajal vsako jutro Pamesto nje na trg. To so bili' zlati časi prve 'jubezni! Zdaj sta že dvajset let poročena, bnata dva odrasla otroka, Draga in Vero, ter Petletnega Vilka. Mož je uradnik in dohodki Sl skromni. Z zbvistjo v očeh je šla gospa fmk mimo mladega zakonca in se namenila ?a tržnico k svojemu mesarju. Toda med potjo 1° je ustavil vzklik in nekdo, ki ji je položil r°ko na ramo. »Dora!« Pred njo je stal obilen, elegantno oblečen gospod, srednjih let, velikega cvetočega obraza. 0 ga spoznala. i. »Dora, Leo sem, Leo!« je vzkliknil z grom-glrn glusora in ji stresel prosto roko, v kateri j® držala denarnico. Zdaj se ji je v hipu raz-'otlil obraz. Bil je njen bratranec iz Trsta. »Ti? Til? Od kod pa ti, za božjo voljo, tukaj 1 Ljubljani? Sedem, osem let se nisva videla!« Je vzkliknila vsa iz sebe. . »Prišel sem z avtom. S seboj imam Adolo P ličerko. Boš danes doma? Rad bi se kaj Pomenil s teboj.« »O,« je gospa Fink komaj spravila iz sebe. ‘Ali boste res prišli? Popoldne?« p »Popoldne ne moremo, gremo naprej na ^fenjsko. Kaj pa dopoldne okrog enajstih?« »Skoda, da ne bo Milla.na in otrok doma.« l »Ja, saj res, kako pa gre temu staremu otonarju Milanu?« »Ah, saj veš! Raje povej, kako je s teboj? »Dobro. Se bomo še pomenili. Zdaj imam ^ Pr a vek. Zaradi tega sem tudi prišel. Dora, e zmeraj si tako lepa, še zmeraj imaš nekaj °oeh, Dora, nekaj ...« j .»Ti navihanec, še zmeraj s; navihan,« je g "ja Dora, vsa zardela v zadregi, kot dekletce, jmutila je svojo odvtšno debelost in skromno D|oko na sebi, (. »Nisem navihan, resnico govorim. Kako se Pa jaz zdim?« Stopil je nazaj in razprostrl roke. »|e zmeraj sj postaven,« je rekla. »Kajne? Ti moja mala lažnivka. Glej, tam ■pe kliče Mario! Z menoj je prišel! Moram Iti! °rej okrog enajstih se vidimo. Dora! Zivlo!« »Na svidenje!« Gospa Fink je obstala, še zmeraj vsa iz sebe tega srečanja, in gledala na široki hrbet Lea, ki je izginjal v gneči. Potem pa se je nenadoma obrnila in odšla, hitro, skoraj v teku, do svojega mesarja. To pot je kupila poleg govedine še svinjino in med kupovanjem, čisto pozabila, da se mora z mesarjem razgovarjnti' kot po navadi. Povedala mu je le, da pričakuje visok obisk. Bila je vsa vznemirjena od sreče, ko si je predstavljala, da bosta Leo in Adeia pri njej na kosilu. Kupila je sadja, šopek cvetic, liker in kilogram napolitank, nato nov namizni' prt, šest izredno lepih kozarcev in vsa tako obložena kakor gospa na reklamah inozemskih veletrgovin odhajala diomov. Vilko je že sedel na postelji in tulil v sobi, mračni zaradi spuščenih žaluzij. Odložila je vse, ga po- grabila, umila in oblekla v eno naj lepših obleke in ga s kanglico, lopatko in maslenim kruhkom poslala na dvorišče. »Pa čeprav se umaže, naj Leo vidi, da nismo taki reveži, kot smo bili pred leti-« Toda zdaj šele se je začelo njeno delo. Jela je pospravljati kot blazna; trebila je solato, medtem pa je pristavila na kuhalnik lonec z vodo in lonec s krompirjem ter že ribala kuhinjo, potem je počistila sobo, vrgla stare čevlje v smeti, menjala blazine na posteljah, postavila družinske slike v stojalca po kotih, zataknila za steklo kuhinjske kredence razglednico z voščili, ki jih je Leo poslal za novo leto, kot da bi bila tam že od pam-tiveka, malce natrgala etiketo na steklenici z likerjem, kot da jo ima že zelo dolgo pri hiši, ln sredi vsega tega različnega dela je planila po stopnicah vsa rdeča in razburjena in pozvonila pri sosedi v pritličju. Izposodila si je radio pri' njej z jzgovorom, da bi rada poslušala neko oddajo, ki je pa zaradi dela ne more priti poslušat k njej. V kuhinji' je postavila radio na kredenco, ga pokrila s prtičkom, postavila nanj keramičnega kužka in zdaj je bilo v glavnem vse pospravljeno in imela je le še kosilo, ki se jem° zdaj samo kuhallo. Obstala je sredi sobe zmedena in daleč od razumnih funkcij svojega vsakdanjega življenja, da se je počutila kakor rokavica na krožniku. Cas je zanjo obstal, kot da ga je nekdo pokril z nepredušnim steklenim zvonom. In v to tišino in nepremičnost stvari in predmetov je nenadoma nekdo potrkal. Odprla je vrata. Pred njo je stalo zdravo rdečelično dekle v svetlem krilu in črno pobarvanem angleškem vojaškem jopiču. »Ali imate kakšno delo zame, gospa?« je rekla. »Drva sekati ali perilo oprati?« Gospa Fink je strmela vanjo kot v čudež in nenadotuia se ji je nekaj razjasnilo v glavi. Nikoli še ni imela gospodinjske pomočnice. »Ali znate kuhati?« »Znam.« »Pire krompir, to vendar znate?« je vprašala gospa Fink, nestrpno, skoraj sovražno. »Znam,« je odgovorilo dekle prestrašeno, kakor da ji je že ušlo vse upanje. In od tega trenutka naprej je šlo vse z bliskovito nagifico: dekle je dobilo nekakšno boljše krilo, predpasnik in copate, da bi bilo bolj podobno stalni gospodinjski pomočnici. Medtem ko je dekle začelo šariti med jiosodo, se je gospa preoblekla v najboljšo obleko, si pobarvala ustnice in si napravila novo pričesko. Takšna je zdaj stala ob oknu, glodala na cesto, čez katero je tekal njen belo oblečeni Vilče. Vsak čas bo tu Leo s svojim avtomobilom. Nekje v notranjosti je trepetala, da se Vera in Drago ne bi vrnila prerano, ker ni marala, da bi otroci videli vso to bogatijo, ki jo je nakupila in potem vse to nesli očetu na nos. In ko je tako gledala na cesto, sončno in prazno, s prekrižanimi rokami v naročju, ki so ob tem času vedno kaj počele, in s topim okroglim kamnom pričakovanja v glavi, se je nenadoma izpod listnate krošnje dreves neslišno prikazal smrček in nato ves svetlosivi elegantni Studeback r. Za trenutek — ni se mogla premagati — je s pogledom objela vsa odprta okna sosednjih hiš, nato pa se je nagnila na cesto in zamahnila z rokami Leo je skočil iz avta, ji kratko odzdravil, potem pa je stopila iz avtomobila visoka, bleda, elegantna, še mlada ženska. Za obema pa se je pokazala na pločniku deklica, oblečena, kot bi pravkar ušla s slike na bonbonieri. Okrog avta se je na mah nabralo polno otrok, umazanih in rjavih od sonca, v rdečih kopalkah. Gospa Dora si je šla z rokami nemirno po telesu, potem pa je stekla iz kuhinje na cesto. »Dober dan,« ie rekla pri hišnih vratih veselo in skušala dati svojemu obrazu izraz gospodinje, ki je prišla ravno od nadziranja svoje gospodinjske pomočnice. V skrajni zadregi, ki je liila videti' kot ponižnost, je segla gospe, kj je bila za glavo večja od nje, v roke, nato pa še deklici skoraj z istim občutkom. Nato so odšli po stopnicah med gromkimi srčnimi šalami Lea. Gospe Finkovi se je zazdel ta sprevod nekaj slavnostnega, nekaj, kar je podobno vojski, ki osvaja vso hišo. Res so se odprla samo ena vrata pri gospe Elzi Švajger ki je vtaknila svojo radovedno glavo na hodnik, vendar je Dora čutila za linicami vseh vrat lačne poglede sosed. Sicer pa, čeprav nobeden ne stopi ven, ali pa čeprav jih nobeden ne opazuje, so tu njinovi otroci, te črne barabice, ki se igrajo v hladnem stopnišču, se dričajo navzdol po ograji in jih spremljajo, kakor tolpa malih divjakov, šepetajoč med seboj in motreč jih s široko odprtimi očmi. »Sem smo morali priti stanovat,« govori gospa Dora, medtem ko se vzpenja vsa zaripla za gosti po stopnicah, da ji prj vsakem koraku padajo majhne roke v široko naročje, »sem smo prišli stanovat, ko so podrli ono nišo v centru zaradi' nove ceste. Da, tam je bilo mnogo lepše.« Gospa Dora ve, da laže. Tista hiša (imeli so podgane) je bila mnogo slabša, toda zdaj mora lagati, kajti tu se pojajo umazani otroci', hiša še ni ometana in tako naprej. »Eh, kaj slaba, čisto dobra hiša je!« odgovarja debeti prostodušni Leo, da doni po vsem stopnišču. »Da bi videla, kako v Trstu žive nekateri.« To gospo Fink prizadene: najmanj je želela, da bi jo kdorkoli enačil z drugimi ljudmi, morebiti še z raznimi' sumljivimi lumpa, ki v Trstu žive po umazanih stunovanjskih kasarnah, pobirajo po cestah čike, vtem ko ženske ... Gospa i’ ink gleda izpod svojih nemirnih zlatastih trepalnic gospo Adelo, ki se vzpenja po teh stopnicah prav tako elegantno, kot bi šla po stopnicah velikega hotela. Toda gospa Adela nezainteresirano gleda okrog sebe in le kadar sreča Dorin pogled, se ji nasmehne prijazno, ven tla r nekam zakrito, bledo, »z distanco«. Gospa Fink sprejema te nasmeške in poglede kakor neko grenko zdravilo, ki ga je treba pogoltniti, lu res. Ona celo čuti, kako ji ti nasmeski in pogledi drsijo navzdol in kako obstanejo kot kosi železa v prsih. Zdaj opazuje tudi hčerko. »Tu, prosim!« pravi in odpre vrata v svoje stanovanje. Zdaj šele opazi, da sc je znašel zraven nje Viiko. To s; je morala misliti. Umazan je. Vendar upa, da bo na goste dedovalo to, da ima na sebi čedno, celo zelo čedno oblekco /.a navaden dan in tako je očitno, da pri njih ni vse tako siromašno, kot si morda predstavljajo. Zdaj gre gospa Fink pred svojo gostjo in nenadoma jo preplavi' sreča. Na oknih sosednih hiš so se pojavili ljudje, ki gledajo na avto na cesti iti na okno njene kuhinje. Toda gospa Fink vodi svoje goste v spalnico, v kot, ki naj bi bil salon. Potom se vrne v kuhinjo in pripravi liker in napolitanke. Potem, ko se vrača v sobo, pomisli, ali naj bi iZgledala bolj skromina, ali taka, kot da itta vse, da je preskrbljena z vsem. Večikr;.t in skoraj največkrat se zgodi, če se pokažeš premožnega, da ti tisti, ki so premožnejši od tebe, prej pomagajo, kot pa, če bi b| bil reven. Gospa Fink stopi v sobo s pladnjem v roki in s tako zmešnjavo občutkov, da ne ve kaj početi. Ko natoči vsakemu čašico likerja in tudi sama sebi, sede. Leo sprašuje vse mogoče o domu, o možu, o otrocih, ona pa razporeja počasi in z muko prave besede v ustih, proden jih jzreče, kajti napraviti' hoče dober vtis na gospo Adelo, na njeno hčerko, ki sedi na kavču, zvoni s tankim; nogami m gleda z nezainteresiranim zanimanjem naravnost na njen obraz. Gospa Fink se smehlja z najlepšim nasmeškom, ki’ ga premore, in poveša oči pred otrokovim strmim pogledom. Gospa Adela se tudi smehlja in kima z glavo. »No, vidiš, Adela,«: govori Leo, »to je tista, s katero smo takrat v čolnu pili in potem pijani v oblekah poskakali v jezero. Tudi ona ni hotela zaostati. To je bil takrat hec, kajne.-Dorica?« Gospa Fink v zadregi pokima in z naravnost živalsko napetostjo v očeh sprejme Adelin prijateljski nasmešek, kot bi zver popadla bogat zalogaj. »To sle morali biti takrat mokril« reče gospa Adela in nasmešek ji počasi ugasne na ustnicah. »Morate razumeti,« odvrne Dora preplašeno In opravičujoč se. »Bili smo mladi in neumni. Jaz sem recimo jahala konja, skakala v vodo na glavo. Zdaj pa..« Izmučeno utihne. »Ne, ne,« pravi Leo i:i odmakne kozarček z likerjem od svojih debelih sinjih ustnic, ki se napenjajo čez zlate zobe. »Ti si biia takrat pravi fant. li bi sploh morala biti fant. Tak majhen črn vražiček, ki se je znal pretepati.« Dora gloda vanj in potoni spet v gospo, ki sedi vsa bela in vitka pred ozadjem temne sobe. Dora vstane in stopi s krožnikom napolitank do deklice: »Na, vzo.ni,« pravj z zaprtimi očmi, ker jo otrok gspa Adela. »Ali, pusti jo,« pravi Loo vosoljaško. Peklica ugrizne v konec piškota, kot bi' zakljuval vrabček. Neka drobtinica ji' ostane na zgornji ustnici. »Ali ne sme ; jti?< vpraša Dora prestrašeno in zmedeno. »O, to ravno ne,« pravi Adela hladno in spot obrne glavo. Dori so se jele roke tako hudo tresti, da je naprej čutila, nato pa slišala, kako se je krožnik razbil na tleh. »Mici,« zakliče v kuhinjo. Toda iz kuhinje sc nihče ne oglasi. — Saj ne vem i'mena te punce, — pomisli prestrašeno. Toda vseero še enkrat zakliče — »Mici!« — in od h Mi v kuhinjo. Dekle mečka kromipir. Dora reče glasno, da jo slišijo oni v spatnfel. »Zakaj se ne oglasite, ko vas kličem?« Potem pa zakrili z roko, da utiša dekle, ki hoče vsa presenečena nokaj pojasniti, in ji pove: »Pridite takoj in počistite tla!« Vrne se v sobo. Dekle stopi za njo z metlico in smetišnico. »Gospa, ali naj piškote izberem ven?« »Le kaj vam pade v glavo,« pravi Dora. — Tega ne sime Milan nikdar izvedeti, pomisli. »O, Dora,« pravi' Leo, »zgornje še lahko porabiš, saj se niti niso dotaknili tal.« Toda bilo je že prepozno. Deklle je vse pometla na smetišnico in zdaj odhajajo napolitanke na smetišnici' mimo presenečenih oči Vilka, ki se je pojavil z medvedkom v naročju pred vratmi. »No, ta je pa čisto tvoj sin,« vzklikne Leo in ga potegne k sebi. »Zdrav je,« pravi Adela in se zdaj prvič prav iz srca nasmehne. To izrabi Dora. »Ali bi — če se vaon ne zdi za malo — ositali na kosilu? Je sicer skromno: juha, zrezek, krompir, solata, močnata.« Adela jo pogleda. »Ne moreva. Za ob pol enih sva zmenjena drugje. Leo, saj res, koliko je že ura?« »Deset čez dvanajst,« pravi Leo in skoči pokonci. »Saj res, preobleči se še morava v hotelu.« »Oh, res?« Dora je zlezla vase. »Oprosti, toda morava. Poslovno*« Vsi se dvignejo. Dora se počuti zidaj, ko vsi stoje, kot palček med velikani. Srce ji reže nekaj, kar je podobno britvici, oči se ji orose. »Seveda, seveda,« govori bridko in jih spremlja iz stanovanja. V kuhinji je kosilo že na mizi. Sopara prihaja v predsobo. Dora to kosilo zda j sovraži. Gre po stopnicah pred gosti med poskakujočimi nemirnimi otroci iz cele hiše, kakor poražen general. Pred avtomobilom, okoli katerega stoje ljudje in kolesarji', se Leo obrne in ji reče tiho: »Ce boš kaj rabila, mi piši. Prav rad bi ti že poslal kakšen paket, toda nisem vedel kaj. Ne, ne! Res mi piši in ne smatraj to za miloščino!« »Ce bom res rabila kaj takega, kar se tu ne dobi, ti bom ros pisala,« je odgovorila Dora s povešeno glavo. Segla mu je v roke. »Na svidenje, gospa,« je rakla Adeila in ji poklonila nasmešek. »Na svidenje,« je zdaj prvič spregovorila deklica. »Na svidenje, teta!« jo je popravil Leo. »Teta,« je tiho rekla deklica in se še enkrat strmo zagledala v Doro. Potom so se spravili v avtomobil in poriiahaJi. Motor je zahrumel i'n avto je počasi oddrsel, dokler se tli nenadoma zagnal po široki cesti Gospa Dora Fink je nekaj časa stala na pločniku in gledalla za avtomobilom, potem pa se je počasi obrnila sredi skupine ljudi in čisto počasi' odšla po stopnicah navzgor. Bila je popolnoma na koncu svojih duševnih moči. Ko je v kuhinji zagledala dekle, se je prestrašila, da ne bi' prišel kdo od domačih in je videl tu. »Pojejte takoj svoje kosilo, poteim pa se preoblecite in tu, nate tu petdeset dinarjev,« je rekla razburjeno in vzela i'z svoje torbice prvi bankovec, ki ji je priseli v roke. Potem je stopila k oknu. Prah, ki ga je dvignil bratrančev avtomobil, se je polegel in v njej je vstajala bolečina, k j jo je hotela zadušiti. Dekle je že zdavnaj odšla, ko je nenadoma zaslišala Vilka, ki je pyd oknom zavpil: »Mami, teta Lojzka prihaja, teta Lojzka prihaja!« la napoved je gospo Doro spet postavila v sredo resničnosti. Zdaj je z bliskovito naglico jelo izginjat; vse tisto, kar je dopoldne s tako muko spravita skupaj. Sprnviila je teletino, prav tako je potegnil« s postelje novo posteljno pregrinjalo, ki' ga je kupila prvega v mesecu, in nov j namizni prt in se še sama preoblekla. Teta Lojzka,, visoka, tršata ženska, ploščata kot lepenka v svoji gluhi črni obleki z volneno ruto nad očmi in dvema cekarjema v rokah, je prihajala po debelem prahu na cesti. Dora je nametala nekaj umazanih cunj v škaf, kot da pravkar odhaja prat, ko je vstopila teta Lojizka. »O,« je Dora veselo vzkliknila, ko je vstopila. Teta Lojzka je ponižno olistala pri vratih, ne da bi sj upala odložiti cekarja- »Nekaj sem ti prinesla,« je rekla v zadregi'. »Nekaj fižola, moke in jajčk.« »Oh, saj ne bi bilo trefoa,« je rekla skromno. ia »Mesto je mesto,« je rekla teta in izprazni cekarja na stol. »Kako lepo imaš.« . »Ni pospravljeno tako, kot bi' moralo W Si bila kaj pri Francetovih?« France je bil tu tetin nečak. Živel je v revščini in k njemu te , Lojzka, ki tudi sama ni živela v izobilju, nikoli bodila, kaj še, da bi mu kaj prinesikla »K tem ljudem ne bom nikoli šla,« je re e teta srdito in poblisnila z očmi. »Tja ine. ~ spravi tisoč konj.« To je morala Dora vo< j0 zuova slišati. Bila je srečna, da bodi teta k njej in le njej prinaša svoje skromne P . delke. Vse to, kar ji je teta iz leta v lft0.P -v; našala iz svoje njive, medtem ko sebi ni česar privoščila, vse to, kar ji je povili tega pomagata pri delu, vse to je Dori prav Zato se je pred teto navadno delala še revnej ■ kot je bila. »Ali greš prat?« je vprašala teta. Dora je pokimala. »Ti bom jaz pomagala.« [)0 »Oh, ali res? Takoj pridem, grem >e banjico na balkon,« je rekla Dora. Odšla I naglo na balkon in v smetišnici zagledala “ politanke, ki jih je dekle poprej pometla. deti je bilo, da je punca najčistejše kose pec že pobralla zase. Gospa Fink se je sklonila ^ začela pobirati boljše kose, ki so še predpasnik in med jokom, ki jo je P°sl1 e|4 postajal čedalje bolj krčevit, je nenadoma J šepetati kot iz uma: »O jaz, jaz, kaj sem pravila, kaj sem napravila, prismoda!« Spodaj pod balkonom je meditem, ko je jokala, stopala stara moževa teta, zgrblje. pod ogromno culo umazanega perila cele t -kove družine. „ rj »Tudi rjuhe bom oprala,« je zaklicala na balkon in odšla po temnih stopnicah v Pr, ir nico. Bila je spet vesela, kot vsakokrat, je bila v mestu pri svojem študiranem ne^nj in se je smela krotati po njegovem domu. z.a in za njegove otroke bi žrtvovala tudi sv J življenje. . ž. Stopala je navzdol, postarana v svojeun 1 ^ kem gairaškein življenju, dokler je tema v kJ ni popolnoma zagrnila. Ivan Petkovič: Roke UAU LEKSIKON Kakšne so v luči stati-*tike razlike med zelo in premalo razvitimi deželami? Katere glavne bitke so bile med Srbi in Turki 0 prvi srbski vstaji? Koliko je bilo na svetu °ojn, odkar so bili navezani mednarodni stiki? V kakšni družini se je rodil nemški filozof Im-rnanuel Kant? Na aolo razvite dežele od-Pado samo petina lij udi na ®vetu, na premalo razvite pa dvo petini. Ostalo so srednje razvite deželo. Kako velike so razliko med zelo iin premailo razvitimi deželami, nam pokaže že nekaj statističnih podatkov. V zelo razvitih deželah pride na prebivalca povprečno 461 dolarjev narodnega dohodka na leto, v pre-*halo razvitih pa 41 dolarjev. Dnevna potrošnja živil znaša v zelo razvitih deželah 3040 kalorij, v premalo razvitih pa 2150. V prvi skupini dežel pride na 100.000 prebivalcev 106 ®dravnikov, v drugi skupini pa samo 17. Povprečno žive Dudje v prvi skupini po 63, v drugi pa samo 30 lot. Iz spopadov med janičarji dahi jami se je razvil tudi Spopad med upornimi Srbi in centralno turško oblastjo. Že J©ta 1806 je udarila turška vojska pod poveljstvom Hafis Jaše na upornike, pa so jo orbi pod poveljstvom Karati j ord ja in Milenka Stojkoviča pričakali pri vasi Ivan-kovou blizu Ouprije in jo premagali. Leta 1806 sta udarili Srbe dvo turški vojski: iz “<>suo in od juga po dolini sjjjrave. Vojsko iz Bosne so vi- i premagaLi na Mišaru, ,'>J8ko z juga pa pri Deligra-S?- Leta 1807 so Srbi zavzeli P°°*rad, Negotin, Malajnioo ;n Stubik. Potlej jo nastalo zatišje, ker je Napoleon i>o miru v Til žitu zahteval od premaganih K-usov, naj se ne- I kJo vojskovati proti Turčiji. H®ta 1809 so Srbi ostali osam-»jeiii in Turki so jih prema-hSiv pr* ^e^ru, kjer so se Srbi VrS ° borili pod poveljstvom ^,dkanda Stovana Sindjeliča. i-n pa Srbov ni omajal in n® 80 I>r* Varvarinu Tu .babcu znova premagali viuf osvobodili izpod njih lpt. ,*bijo. Potem ko je llusija s »p sklonila v Bukarešti j*,,!,* P^J° mir. s k a ter in n je rjjBovalu za Srbe od sultana 8r»• auiuestijo, so ogorčeni ni sami nadaljevali vojno, t ®? morali pred močnimi shi.r 1 in zaradi ne- zn 7? vojaki kloniti in boj Je ^yol)oditev do druge vsta-J z*casno prekiniti. »o ^H^°vinarji 80 dognali, da na Prvi mednarodni stiki mi S2K “»vezani pred kaki-Ustik« i Zanimiva je staje ni ’, kL govori o tem, da dol»! ? človeštvo v vsej tej nad maJ” mir fiamo nekaj bi|,, >>00 let. V tom Sasu jo k«kih wJriaVnn\i «k,?n.jenih POKo/lh S raznih mirovnih ini;,m, Natančnejše podatke njih ?nn ,Evropi sumo aad- V . Id. V Evropi je hilo 0 min. 327 v°in’ pogodb •kom P®naipadanjn in brat- 10o“iU Pa j® UU> J® rodil v Kdni«*. aki 17^ v inalomoifian- *edl»p Njegov oče je biJ Ro*iitelj«m5?i p? gospodinja. stant.i,r sta pripadala profe-Nn ve.r*kl sokti iiiotistov. po v „ bo,j vplivala nje- ‘“ko izobražena, neko. Kantin n„a žeua- 0 “jej j6 le govorit, feč da bUumJ* velikega naravnega trdne '.plemenitega srea in ’ ne fanatične vere. In vendar je bila hupčija sklenjena Sleparija z listinami, na podlagi katerih so prenesli Pašiceve pravice na njegovo vdovo Smrt Nikole Pašiča je pomenila samo začasen zastoj v sklepanju kupčij v zvezi s prodajo Kopaonika. Pašič je še ležal na mrtvaškem odru, takratni jugoslovanski tisk je še priobčeval dolge članke o njem, kralj in kraljica, mnogi' ministri in politični prvaki so izražali njegovi' ženi Djur-djini ter njegovima hčerkama Pavi Račič in Darinki Purič sožalje, obe hčerki' in drugi, na teh kupčijah zainteresirani ljudje, pa Jo že pridno delali. MATI, SESTRI IN SIN Po takratnem jugoslovanskem rudarskem zakonu in takrat veljavnem privatnem pravu je bil edini dedič pravic Nikole Pasica do rudoslednih deli in izkoriščanja rud na Kopaonika in v Trepči njegov sin Rade. Pašičeva žena in njegovi dve hčeri pa niso bile pripravljene izročiti to velikansko bogastvo v roke Pa-šičevega sina. In še preden so Pušičevo truplo položili v grob, je njegova žena, kakor je izjavila Košana Ostojič na zaslišanju 5. decembra 1936, poklicala Pašiče-vega svetovalca za rudarske posle ing. Ostojiča i'n ga prosila, naj poskrbi, da bo vse Pašičevo bogastvo prepisano na njcino ime, da bi lahko nadaljevala razgovore z Angleži, Ostojič je kaj hitro opravil ta posel. Dne 13. decembra 1936, komuj*tri' dni po Pašičevi smrti, je dobila Generalna rudarska direkcija vloge, v katerih je Pa-šič izjavljal, da prenaša vse svoje pravice na področju Kopaonika in Trepče na svojo ženo Djurdjino. Vloge so bile pisane na kosih pa- Eirja z roko, podpisan pa je il »Nik. P. Pašič« z drugo pisavo. Tudi vloge in tri prošnje so bile podpisane z »Nik. P. Pašič«. V njih je bila izražena zahteva po prenosu pravic. Vloge in prošnji je prevzela uradnica Generalne rudarske .direkcije Darinka Milojkovič. Pozneje je izjavila, da jih je prinesol ing. Ostojič in da je rekel, naj jih neute-goma vpiše v rudarske knjige. Ker je bil Pašič že umrl, njegove vloge pa so prišle tri dni po njegovi smrti', čeprav je bil na njih datum 7. decembra 1926, t. j. kakor da so bile napisane dva dni pred Pašičevo smrtjo, jih je uradnica Mitlojkovičeva pri; držala in jih ni hotela takoj vpisati v delovodnj protokol. IZJAVA PO SMRTI Djurdjini Pašič, njenima hčerkama in vsem, ki so bili zainteresirani na tem poslu, pa se je mudilo. Pašičeva žena je 14. decembra, štiri dni po moževi smrti, telefonirala generalnemu direktorju Generalne rudarske direkcije ing. Miškoviču in ga prosila, naj ta prenos čimprej uredi. Pa tudi dru- t >*. ' s rektor naročil uradnici Mi-lojkovičevi, naj viloge in prošnji, ki jih je dobila od ing. Ostojiča, vpiše v delo-vP pa je Evropa v tem oz izključno angleški trg v Avstralijo in Novo Z dijo izvaža Velika Brita J ? precej alginatov. da Strokovnjaki računajo, ~ je blizu škotske obal ^ Hebridskih otokov kakih 1» rabljajo v industriji barva- ^ ton morske nja. Alginat je lahko raz- c J1>w]o naSli ge novo ko topljiv ali neraztopljiv. V raztopljivi' obliki ga uporabljajo predvsem v tekstilni 'industriji. Alginat v vlaknih, podoben umetni svili, uroo- mercialno uporabo za to n vo surovino, bo P