ml Kupujmo vojne SONDE in AMbRISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 49 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 29, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII . j.___jj-'I;— - -!-■ lovenec kandidira zaguvernerjaOhio Finska in Bolgarija se vedno bolj odmičeta od Hitlerja Dasi uradno še ni nič gotovega, pa se vztrajno zatrjuje v diplomatskih krogih, da se razvijajo mirovni pogoji med Rusijo in Finsko ugodno Iz Bolgarije se poroča o rastočih nemirih naroda, ki zahteva izstop iz vojne. London, 28. febr. — Vzpričo vedno silnejših napadov ruske zračne sile na Finsko so čim dalje bolj vidni znaki, da bo kmalu prišlo do premirja med Rusijo in Finsko. To je dalo pogum tudi Bolgarom, lu so začeli z javno revolto zahtevajoč, da se dežera odpove"Hitlerju.___ Iz Kaira se poroča, da je po-. klicala bolgarska vlada več vojaštva pod orožje, da zatre vedno večje nemire in poboje med policijo in narodom. Nemčija se pa medtem pripravlja za slučaj, če bo izstopila Finska iz vojne. Nemško vojaštvo na Finskem iii Norveškem je baje pripravljeno za vsak slučaj, tudi če bi se skusali zavezniki izkrcati kje na severu. Neuradno se poroča, da je na potu v Stockholm finski politični vodja Passakivi.'da bo nadaljeval z mirovnimi dogovori. Pred nekaj dnevi je odšel iz Stockholma domov t>o nadaljna navodila; 1 ~ Iz pisanja finskega časopisja je razvidno, da vla^a pripravlja narod na nenadno premirje z Rusijo. Splošno se pričakuje, da bo prišlo do odločitve še ta teden. Kot je razvideti iz poročil, ni za premirje vprašanje ozemlja nobena zapreka. Glavna zapreka je edino to, ker Rusija zahteva, da pošlje vojaštvo, da zasede Finsko, čemer Se Finci protivijo, ker hočejo ostati svobodni. -_o- Gospodinje pravijo, da je kupovanje bolj enostavno Clevelandske gospodinje, ki so v skrbeh pričakovale, kako bodo kupovale od včeraj naprej po novem sistemu, zdaj po veliki večini izjavljajo, da je sistem zelo enostaven. Ta sistem je namreč ta, da so živilske znamke po 10 točk in za "drobiž" dajejo trgovci znake ali tokens. Trgovci tudi pravijo, da ni bilo nobenih sitnosti in da so ženske že vedele Čisto natančno 0 tem sistemu, ker jim je vse pojasnilo časopisje. -o- Zbornica hoče sama deliti denar, ki ga pa naj preskrbi župan Clevelandska mestna zbornica ni hotela sinoči sprejeti priporočilo župana Lauscheta, naj bi administracija imela pravico določiti plače mestnim uslužbencem, če mora že preskrbeti denar. Župan Lausche je hotel dati to na glasovanje volivcem pri primarnih volitvah. Za je bilo oddanih 16 glasov, proti 17. Za sta glasovala odbornika Ko-vačič in Prince, proti je glasoval Edward Pucel. Toda zbornica je pozneje : sprejela predlog, da o tem po-. novno glasuje pri prihodnji se-•j ji- 1 Kupujte vojne bonde! Aha! Kdor je mislil, da bo morda ponarejal živilske znake (tokens) ki jih dajejo trgovci pri racioniranju, bo šel v jako nevarno podjetje. Ameriški senat je namreč že sprejel predolg, glasom katerega bo kaznovan vsak, ki bi ponaredil te znake, z zaporom enega leta in globo $3,000, ali pa oboje. novTgrobovi Robert M. Mramor Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umi:! Robert ,3)1. Ahvunor, star šele 6 let. Zapušča žalujoče starše, Frank ml. in Josephine roj. Gerjevich, ki vodijo groce-rjio na 6710 St. Clair Ave., bra-ta-dvojčka Franka III. in Geral. da, dede in babice Frank in Sophie Mramor ter Frank in Frances Gerjevich v Euclidu ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu ter učenec šole sv. Vida. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naše iskreno sožalje prizadetim. Stephanie Mermolja Sinoči je umrla Stephanie Mermolja, stanujoča na 780 London Rd. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavodi. Čas pogreba še ni določen. ---o- Vesela vest iz Pa. Iz Millvale, Pa. se poroča veselo vest, da je na 28. februarja obiskala teta štorklja družino Mr. in Mrs. Ludvik Erlach in jim pustila za spomin krepkega sin-kota. Mlada mamica je hči družine Mr. in Mrs. John Petrič, 3582 E. 82. St. Cleveland, O. čestitamo ! 350 delavcev odpuščenih Cleveland Pneumatic Tool Co., 20001 Euclid Ave. je odslovila 350 delavcev, ker ji je poteklo naročilo za važne letalske dele. Družba pravi, da skuša dobiti od vlade nova naročila in da bo morda delavce poklicala nazaj v nekaj tednih. Vabilo na sejo Klub SDD na Recher Ave. vabi vse zastopnike in zastopnice, da se gotovo udeleže seje, ki se bo vršila v sredo večer ob 7:30. Važne zadeve bodo na dnevnem redu, zlasti pa odkritje spomin ske plošče vojakom iz Euclida 2. aprila. Bodite točni! Clevelandskl župan Frank J. Lausche je včeraj uradno priglasil svojo kandidaturo za guvernerja v državi Ohio na demokratski listi IZMED VSEH KANDIDATOV IMA LAUSCHE NAJLEPŠO PRILIKO ZA IZVOLITEV Včeraj ob enajstih dopoldne je župan Frank j. Lausche uradno izjavil, da je kandidat za guvernerja v državi Ohio. Njegova.tozadevna izjava je bila kratka: "Jaz sem kandidat za demokratsko nominacijo za guvernerja v majevih primarnih volitvah in moje peticije bodo v cirkulaciji še pred večerom." ' Tako je prvič in morda zadnjič v zgodovini, da je postal kak Slovenec kandidat za gu- FRANK J. LAUSCHE Poročilo slovenske sekcije o prodaji vojnih bondov četrtega posojila Kampanja za prodajo bondov četrtega posojila se uradno zaključi danes, kar se tiče pa kampanje od hiše do hiše je pa bila zaključena 18. februarja. Dotlej je bil tudi zadnji dan za doseči kvoto, ki je bila nakazana vsaki diviziji. Za četrto divizijo je bila kvo-tl 7Va pol milijonov in bondov je Važna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk ima redno mesečno sejo jutri večer ob osmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave, članice so prošene, da se polnoštevilno udeleže. NEMCI PRAVIJO DA BO HITLER LE ZMAGAL Nogales, Arizona. — Iz ujet-niškega taborišča blizu Phoenix, Arizona, so zadnji petek pobegnili trije n e niš ki oficirji. Prijeli so jih mehiški colninski uradniki. Pripeljali so jih v ječo v Nogales, kjer jih je obiskal časnikar Sisk. Oficirji, ki vsi govore perfektno angleško, so izjavili, da bo Hitler zmagal drugo leto. Pokazali so na boje v Italiji, kjer da imajo zavezniki 35 divizij, Hitler pa samo 12, pa se Nemci vseeno drže. . -o——— Zagoneten vzrok smrti Okrajni mrliški oglednik dr. Gerber preiskuje smrt Ray-monda Piriha zadnjo soboto zjutraj v državni umobolnici. Vodstvo bolnišnice pravi, da je postal Pirih v soboto nasilen in da se je zabarikadiral v svoji spalnici. Pozneje, ko so ga stražniki obvladali, se je zgrudil in umrl. Dr. Gerber pravi, da ima umrli po telesu začel jene rane in da se mu poznajo na očesu sledovi udarcev. Sneg napovedujejo Za danes napoveduje vladni vremenski urad mrzleje in sneg, Za vzorec ga je padlo nekaj že sinoči, toda več ga še pride, če ga ne bo obrnila sapa drugam. bilo prodanih za več kot osem milijonov, za kar je bilo kupljenih do 35 tisoč bondov. Za slovensko sakcijo je pa bila kvota en tisoč naročil in četrt milijona veljave. Prodanih pa je bilo 1,295 bondov v znesku štiristo tisoč dolarjev. Torej se je preseglo kvoto za približno en četrt predpisane svote. Izvršnemu odboru in posameznim sotrudnikom gre največje priznanje za sijajni rekord, ki bo v čast našemu narodu za vselej. Te številke se ne pozabijo, ko je konec kampanje, ampak vse to je v seznamu, ki ga vodi vlada pri vsakem posojilu, pri katerem govorijo v glavnem številke. Slovenski narod se je odzval, kakor se pri vsaki drugi domoljubni akciji. Vsa čast, rojaki! njegovi protikandidatje: Bivši kongresnik Martin L. Sweeney, odvetnik James Huffman iz Columbusa, ki je zet bivšega zveznega senatorja Vic Dona-heya, Frazier Reams iz Toledo, Walter Baertschi iz Toledo in William Dealey iz Sommerset, Ohio. Dasi se ni tozadevno izjavil, vendar je gotovo, da župan Lausche ne bo resigniral iz svojega županskega urada tekom kampanje za nominacijo. Rekel pa je, da bo do 9. maja, ko bodo v Ohio primarne volitve, vodil j«k<> Lahko kampji-. njo. Tega mu tudi ne bo potreba, ker se splošno smatra, da je Lausche izmed vseh kandidatov med demokrati najbolj priljubljen in da ima največ prilike do nominacije. John E. Lokar, njegov osebni tajnik, bo tudi Lauschetov glavni kampanjski manager. Sinoči je že razposlal peticije v razne okraje po držav i, predvsem onim demokratskim voditeljem, ki so urgirali župana, naj kandidira. Da je kvalificiran kandidat, moi'a predložiti državnemu tajniku 1,000 podpisov dobrosto-ječih volivcev in sicer iz ene, tretjine vseh 88 okrajev v državi. Zagotavlja se, da je do-zdaj najmanj 30 demokratskih organizacij po Ohio za Lauscheta. V okraju Cuyahoga bo uradna demokratska organizacija indorsirala Lauscheta. S tem, da bo župan Lausche v okraju Cuyahoga favorizirani kandidat, bodo dobili močno oporo vsi demokratski kandi-datje za okrajne urade. glXIIIXXXIIIXXIIIZXIXIlIXXXlXXIXIIIlXITIlIlX.XXtl'XXXXa Naii fantje - V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Potem, ko se je nahajal na južnem Pacifiku nad 16 mesecev in se tam udeležil več bojev z Japonci ter poskusil veliko hudega, je prišel za 30 dni na dopust korporal marinov, Lawrence J. Polajnar, doma iz Ely, Minn, in ki je prišel k družini Mr. in Mrs. Anthony Osredkar, 1203 Norwood Rd. Na 19. februarja se je zaročil z Miss Jean Hren, ki je tudi doma iz Ely, Minn., pa je zaposlena tukaj in živi pri gori omenjeni sorodnikih. Larry pripoveduje o veliki vročini na Pacifiku. Na božični dan je kazal toplomer celo 137 stopinj nad ničlo. Včeraj se je odpeljal na Ely, Minn., da ob- vse Slovence, ne samo v državi Ohio, ampak po vsej Ameriki. Prepričani smo, da bodo Slovenci sirom države Ohio storili svojo dolžnost in šli korpora-tivno na volišče ter oddali svoje glasove za Franka J. Lauscheta. To naj bo od, zdaj pa do primarnih volitev glavna beseda med ameriškimi Slovenci v državi Ohio — da nominivamo sina slovenskega: naroda, odličnega našega rojaka, Franka J. Lauscheta kandidatom za guvernerja, Slovenskih državljanov v državi Ohio je dosti in njih glarfwi-wi-tf bodo •k-nomi iut-ciji gotovo izdatno pomagali. IZ BOJNE FRONTE (Torek 29. febr.) ITALIJA — Angleške Čete so vzele včeraj Nemcem dvoje utrjenih postojank na fronti pod Rimom. V glavnem so pa samo topniški dvoboji. RUSIJA — Ruske čete so se pri-rinile na šest milj do Pskova. Na stotine Nemcev je padlo V boju za to važno železniško križišče, odkoder vodijo proge na Baltik. Hitler je ukazal posadki v Pskovu, da se vzdrži do zadnjega moža. PACIFIK — Ameriški bombniki so včeraj zoptet obiskali Ra-baul na Novi Britaniji. 20 japonskih bark so potopili. Japonci niso poslali v zrak nobene opozicije. FRANCIJA — Zavezniki so posvarili po radiu francoski narod, naj bo pripravljen na in. štrukcije ob času invazije in naj se točno po njih ravna. Ničesar naj ne začne prej, dokler ne dobe od zaveznikov ukaza. ANGLIJA — Ameriški bombniki so včeraj napadli nemške obrambne postojanke vzdolž francoske obale. , --o--—— Na vsake štiri leta bo praznovala rojstni clan Ob 12.01 danes zjutraj, to je na 29. februarja, je bila rojena staršem Mr. in Mrs. Thomas Smičiklas hčerka, ki bo mogla praznovati svoj rojstni: dan samo na vsake štiri leta. Ko bodo njene sovrstnice, ki so bile rojene včeraj, ali ki bodo rojene jutri, s kislim obrazom že praznovale svoj 64, rojstni dan, bo ona lahko rekla, da praznuje šele svojega 16. Družina stanuje na 1890 E. 47. SI. Pogreb John Yancharja Pogreb pokojnega John Yancharja ■■ bo ■ y četrtek zjutraj ' ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnegii zavoda v cerkev Marije Vnebo-j vzete in na Kalvarijo. .............. išče svojo mamico in sestre, ki ga že težko pričakujejo. V službi Strica Sama ima dva brata; eden je pri mornarici, drugi v armadi. Letalsko poveljstvo v Pampa, Texas, nam sporoča, da bodo v kratkem dovršili pilotsko šolo in povišan i v po r o č n i k e štirje Clevelandčani, med katerimi je tudi Slovenec, Richard A. Jakšič,' star 20 let, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič iz 6111 St. Clair Ave. Richard je dobil bazično treningo kot pilot v Tulsa, Oklahoma in Coffeyville, Kan-i sas. Njegov brat, poročnik Frank, služi tudi pri letalskem s koru in se nahaja točasno v Ita-•liji. i I S°spodarske@a I stališča " j nom. ne bo treba kazati J> % nogavic je dovolj, urad -,„ . .„ vojno. produkcijo. ^ hla«a za obleke bo tu-.^• manjkaio pa bo bom-|(1 1111 Pa rayona. ženske Podlo kratke z lio,i Tudi ženski klo- ° ma«jši v modi. ij * * * mi);. tric Sam na rokah Di,.j;i'l0"0v bušljev starega na t,.J času- k« bo prišel i lo i" bo hotela vla-ržR() Gl n°vi krompir doti bo morala poku-;iir ga potem proda-& m za krmo živini. I * * 5ec.^f'nja kažejo, da so AV5 v°j»i čas svoj vili genskim potrebuj :> , morda dvignile > več pa ne. P.koup... Ftj*Je mnenje, da vojaf^i davki zadnji IN b0 - i 'lllodn-ia davčna ,.1*10 manjša ,zla- i. !,:t- <3nyka pa korpo4 k,,; * * kU7"fe °8'romne koi l^iif) * 5 konzerv vseh P + V0J"a nenadno f V kj,ta zaloga vržena Pilo bo to prizadelo I ' 1)e more še vedeti. ". * * ha 51' ki so delali tekom Kih ^nedeljah, so izko- frHaj ,i)0° premoga, [it ijaaena četrtina količi-Pvkah lz£L,bljena v lan-Nti to '. Zvišana cena 45 I ^ C ?stane samo do 1. po] 0() J bi krila plačo za i "edeljah premogar- hhC * * f ltl4h.administracija je naJ °d 1. P svoj ellejo na stran |«s?v tedenske produk-|ilriža(S(..i^mado- V koliko I ni ziianCivilno prebival" * P0'C°n^SOjil0 J'e dozdaj nad kvoto, ki I • W na 14 bilijonov f v ei|Pn 116 številke bodo I > tednu. E-^vo'" * produkcijo je m}^ o Za. civi!no prebi-l^ikov mili:iona elektri-B^ile f1r' G°tove tovarne |itevilo^Henje samo za 1 l bkalnikov. ■leg ^ * * li Ni uVi0ro gotovo po-za kontrolo ^ierm?- juni-'a- K°n" 1 W 2 1,0 bo še ostala | 1 casLV E ki iih Ej^eii lS° doaegb višek ■a^Pnci. ,malu Pojenjava-BoS tj-ga leta bodo za. 1 'Nr," ' del;ivci nositi M* d°mov. fce'^^tki v. fct&i'^ci0 ki presegaj f svoj višel i V>o , eto«n.ieft'a leta nH0 ■ ačeli njeni iz j;.: tanjšati. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBHVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 49 Tue., Feb. 29, 1944 Kako je danes v Leningradu Kakšna je danes Rusija v očeh časnikarja, ki je pravkar prispel tja iz zapadnega sveta? V spodnjih vrstah navajamo poročilo iz Leningrada, ki ga je napisal James Fleming, CBS poročevalec. Poročilo se glasi: Leningrad — najbolj obstreljevano mesto na svetu, nudi danes obiskovalcu ugodno sliko. Nekatera poslopja so popolnoma porušena, približno vsako peto poslopje pa je požgano. Nikolaj Baranov, glavni arhitekt mesta Leningrada, pravi, da ni v vsem mestu poslopja, ki bi ne bilo več ali manj poškodovano. Toda delo restoracije in pozidave se je vršilo tekom celotne oblege. Carjeva zimska palača, na kateri je zaznamovati samo šest zadetkov, stoji skoraj ceJa, ako izvzamemo njena okna, ki so z deskami zabita, ker so bile pobite njih šipe. Galerija, ki stoji poleg zimske palače, pa. je silno trpela. Značilno je, da ni bil zadet niti eden izmed mnogoštevilnih mostov, razpetih preko reke t^eve, dasi so bili ti mostovi neprestano tarča nemških bombnikov in topov. Danes nihče točno ne ve, koliko je v Leningradu ljudi izmed trimilijonskega prebivalstva, ki ga je šteto mesto pred vojno; sodi pa se, da je četrtina tega števila ljudi danes v Leningradu. Normalne rutine vsakdanjega življenja so popolnoma restorirane in zjutraj kakor tudi zvečer so tramvajski vozovi natrpani delavcev, ki se vozijo na delo ali vračajo domov, in šolskih otrok. Čiščenje mesta in ruševin je v glavnem v oskrbi žena in deklet. Načrti rekonstrukcije ne predvidevajo pozidave porušenih hiš, temveč izgraditev novih zgrgdb kakor tudi cele serije velikih parkov. SLovcče Kirove tovarne, ki pokrivajo pet štirjaških kilometrov ozemlja, delajo danes noč in dan in s Dolno paro. Delavci vam danes povedo, kako je trpela tovarna, ki je prenesla nad 5,000 zadetkov in kako je trpelo delavstvo v črnih dneh januarja in februarja leta 1942, ko so bile znižane racije na 250 gramov kruha in na skodelo juhe na dan za vsakega delavca. Takrat se je često primerilo, da se je delavec mrtev zgrudil nad svojim strojem; ugonobila sta ga pomanjkanje in glad. Južno in zapadno od Leningrada se raztezajo planjave, kjer so se vršile letošnje zadnje osvobodilne bitke. Stal sem na mestu, kateremu so se Nemci najbolj približali. Ako je Hitler kdaj v svojem življenju grizel in žr'r preproge, jih je moral tukaj. Mesto je bilo namreč v pravem pomenu besede v dosegu njegove roke, kajti prva poslopja so lahko Nemci zadeli z izstrelki 22-kaMbrske puške. Tu je bilo mesto, kjer so zgradili meščani barikade preko ulic in kjer so se ženske pridružile možem v kopanju jarkov in pasti za tanke. Ako pogledate danes na to okolje, se morate prepričati, da je samo kljubovalnost in volja do odpora rešila Leningrad. Vsak vojak in civilist, ki se je v tistih težkih dneh udeležil obrambe Lennigrada, nosi danes s ponosom na svojih prsih zjato kolajno na sinjem traku. Neka starejša ženska, ki pospravlja mojo hotelsko sobo, ni, na primer, nikoli brez te kolajne na prsih. Pravo nasprotje lahke obrambe Leningrada pa so bile masivne železobetonske fortifikacije Nemcev, ki niso zaostajale v ničemer za, slovito Maginotovo črto. Nekaj tednov po nemškem porazu je bilo bojišče še vedno posuto z ruševinami nemških tankov in težkih nemških topov, kakor tudi z ogromno množino strojnic, pušk in razne municije. Tu in tam je ležalo v snegu truplo ubitega Nemca, dokler niso prišli do njega ruski saperji, ki so morali poprej pospraviti vstran mine ter jih narediti neškodljive. V nemških podzemskih utrdbah so našli velike množine praznih steklenic, ki so bile prej napolnjene z bordojskim vinom in Hennessey konjakom. In vsepovsod vidite razstresene nemške plinske maske in čevlje iz "klobučevine," katere Rusi zaniujivo označujejo za "ersatz." Ogromna množina zaplenjenega materiala svedoči, da so se morali Nemci umakniti brez predvidevanega načrta in da je bii ruski preboj nepričakovan. Sredi "bojišča stoje starodavne in veličastne palače Pe-terhofa in Gatčine, dočim stoji v bližnjem Puškinu palača Katarine Velike. Tretje nadstropje Pavlove palače v Gatči-ni so izpremenili nacisti v bordel, kamor so zahajali častniki nemškega letalskega zbora. Na posebnih filmskih s!>ikah, ki so bile predvajane časnikarjem v Leningradu, je vidna "poletna cesta" preko Ladoga jezera, katero so uporabljali Rusi za časa oblege, ko je tajajoči se led uničil zimsko cesto. Z oljem napolnjene železniške vagone oziroma tanke, privezane za velike čolne, so splnvljali preko jezera, dočim so barke prevažale preko druge potrebščine. Leningrad in njegovo junaško ljudstvo sta prenesla oblego in vse neizmerno trpljenje ter danes v triumfu vstaja, dočim ni o onih, ki so ogrožali mesto, ne duha ne sluha. Na obisku pri prijateljih Hubbard Rd. — V resnici bi bili zimski dnevi dolgočasni, če bi ne bilo krvavic in pa kakšne "pritekočine," seveda, kjer jo imajo. Da bi se pa človek samo na druge zanašal, pa ni dosti prida, saj veste, da je zimskih mesecev precej, da je vse tako dolgo kot prava večnost. V mestih je tudi v zimskem času vse bolj veselo, ker tam je vedno dovolj zabav in veselic', kjer se človek lahko malo razvedri in preganja dolgčas ter seveda tudi kakšnega povžije, da ne trpi prehude žeje. Zato pa v mestih čas tako hitro beži. Sicer ne mislim, da bi zato čas hitro mineval, da bi si želeli smrti. Kaj še, saj če boljše se človeku godi, bolj ga skrbi smrt; čim bolj po se človek dolgočasi in če tudi ne trpi pomanjkanja, tem manj mu je do življenja . Saj tu se ne gre za to, koliko časa človek živi, ampak za to, kako živi. Suhoparno in pusto življenje nima dosti pomena. Jaz vedno pravim, boljši je kratko pa dobro, kot pa dolgo in pusto življenje; saj koncem konca umret bomo itak morali. Včasih pridejo že taki dnevi, da res zasenčijo človeško življenje in da človek sam ne ve, kaj bi počel in kam bi se obrnil, kamor se obrne, je sama puščoba. Edino razvedrilo je še, če se človek zateče v cerkev in tam Bogu potoži svoje križe in težave in to prav na tihem, da nihče drugi ne sliši. Kaj bi pa tudi jamral in razkladal svoje križe in težave drugim ljudem, ki ti pa pomagat ne morejo. Ko sem se peljal v cerkev, se reče ne v notranjost cerkve, ampak do cerkve in potem pa peš v cerkev, lcttt j6 l"i&kla Mrs. Novak, da ona v cerkev hodi. Tam se snidemo prijatelji in I Rd. Komaj sem zapeljal na j dvorišče in ustavil, so mi že od-j kazali stol, da naj se usedem v | sprednji sobi. Povabilo sem kaj | z veseljem sprejel. France je bil zakopane v časopise do glave, kar je znamenje, da se zelo zanima tudi za svetovne dogodke. Pogrešajo pa pri tej hiši časopisa, kateri poroča domače novice in katerega bodo naj-brže v bližnji bodočnosti tudi naročili. Ko smo se tako pogovarjali o domačih razmerah, mi je že Mrs. Dolinar natočila precejšen kozarec dobrega vina, nato pa se je obrnila k peči in spe-kla precej veliko skledo "pop corna" ter ga postavila na mizo pred ni€. Tako sem pokušal vino in jedel "pop corn," kar se je res dobro jemalo skupaj. Ko sem se do dobrega navžil, sem se pa poslovil in se ob enem zahvaljeval in gvišal, da jih kaj kmalu zopet obiščem in ker ni kazalo drugače, so pa še oni rekli, da naj se kmalu zopet oglasim, kadar me bo le pot nanesla v tiste kraje. Odpeljal sem se dalje in se ustavil pri Grlicovih, ki so na isti cesti, samo par milj dalje proti zapadu. Tam so bili pa tudi presenečeni, kaj neki iščem tam, ker že mnogo let nisem bil pri njih in sem se sedaj znašel tam, kot bi iz neba padel. Tudi tam so me povabili v krasno in veliko sprejemno sobo, kakršne se ne vidi kmalu tudi v mestih ne. Ponudili so mi tak stol, da se nisem upal usesti, ker sem imel "ta pametne" hlače na sebi in sem se bal, da bi kaj zamazal. Jaz sem pač tako pripravljen, da sem vedno oblečen po kmečko in to pa samo zato, da bi ljudje mislili, da sem res tako zaverovan v delo. Pri Grlicovih imajo res tako veliko in lepo hišo kot kakšen hotel in jo je kar lepo videti. In Kupujte vojne bonde! tako se pri cerkvi večkrat srečava z Martinom Kerinom in njegovo prijazno družino. In zadnjič, ko sva se srečala, se je bila pripeljala z njim tudi Mrs. Novak, to je tista, ki je rekla, da v cerkev hodi peš, he, he, he. Vprašal sem jo bil, če ji mogoče delo dela kakšne preglavice da bi ji prišel pomagat trto obrezavat; pa mi je povedala, da ima že vso obrezano samo privezat jo je še treba, namreč trto, saj drugega dela itak ni pri njih hiši. Zato mi je pa rekla, da če me veseli to delo, da naj 'le pridem. Ker sem pa precej trdih prstov in mi tako delo ne gre od rok, zato menda ne bom šel na žernado. Povabili pa so me vseeno Ke-rinovi in tudi Mrs. Novak, da naj le pridem pa vsaj malo na obisk. No, saj obiskavat prijatelje, to mene jako veseli in komaj čakam, da se mi ponudi prilika. Saj pa tudi rečem, da gojim srčno željo, da bi jih obiskal, ampak želim pa tudi, da bi me Martin Kerin obiskal kaj kmalu, kot mi je že nekoč obljubil. Prav tisto nedeljo pa sem se bil peljal malo na obisk k prijateljem, katerih nisem obiskal že več let, čeprav smo v neposredni bližini, saj veste, da se vedno le bolj doma držim in grem kam od doma le bolj na redek čas. Naravnal sem torej moj avto v smer proti tem ljudem in ker me precej rad uboga (avto) in me zapelje kamor želim, se reče saj na kakšno večjo l-azdaljo ga ne silim, ker greva le krog naših bližnjih sosedov. To pa zato, da če bi se avto kje na poti zmislil in bi ne hotel peljat dalje, da bi jaz lahko kar peš prišel domov. Torej, to je vzrok, da se jaz in moj avto drživa le bolj bližnjih krajev. Tako sem se bil ustavil pri Frank Dolinarju na Lakevvood ko sem se usedel na tisti mehki divan, mi je skoro sapo zaprlo, ko sem se pogreznil v tiste mehke blazine. Veste jaz nisem vajen sedeti na takih stoleh, saj se ne ve, morda sem jim pustil tudi kaj dišav po našem hlevu. Če pa sem jih, naj pa kar sami sebi pripišejo, kaj so mi pa prigovarjali, da naj grem v najlepšo sobo in ponudili tak stol. Ko bi si bil prej mislil, da me bo doletela taka čast, bi se bil vsaj ta zahmašne hlače oblekel. Ko sem tako sedel v tistem mehkem stolu, me je kar rdečica obhajala, ker sem si mislil, da je tisto vse presport za me. Kar naenkrat pa me prijazna Mrs. Grlica vpraša, kaj si izvolim piti in ker nisem ravno vedel, kaj prav za prav imajo, zato sem si pa mislil, da bo vse dobro, kar mi bodo dali. Kaj bi si pa zbiral, morda bi si izbral nekaj, kar bi ne bilo najboljši in sem kar njim prepustil, da prinesejo, kar hočejo. Saj sem pa tudi že od prej vedel, da so Grlicevi jako dobri ljudje in zato sem si mislil, gotovo bodo prinesli najboljšega in tudi so. Mrs. Grlica je odšla v sosednjo sobo in se kmalu vrnila z "glažkom" na krožniku in prinesla takih nebeških dobrot, ki se jih dandanes kaj težko dobi. Pošteno sem se bil okrepčal in tako dobil nove energije za na-daljno pot. Povedali so mji tudi, da se zelo zanimajo za hubbard-ske novice in bodo že tako uredili, da jih bodo redno čitali, ker so zanimive in tudi podučile. Ker je čas hitro potekal, sem se poslovil. Povem pa vam, da sta Mr. j in Mrs. Grlica res prijazna in j vljudna in bi se* pri njih rad' kaj večkrat ustavil. Ker sem bil pa tisti dan rezerviral krit j sem že povedal, dopoldne za v j cerkev in popoldne pa za obiske j krog prijateljev in ker mi je še I nekaj časa preostajalo, sem se oglasil pa še pri Ludviku Gu-stinčiču, ki je tudi tam blizu. Tudi tam še nisem bil, odkar so postavili novo hišo, ki je res moderna, da bi delala čast tudi magari tam na Heightsu v Cle-velandu. Komaj sem potrkal na vrata, že je prihitela Mrs. Gustinčič odpirat. Ob vstopu sem takoj zapazil tam dekleta iz Cleve-landa. Tam je bila namreč Mrs. Joseph Metlika iz Sylvia Ave. Ona me sicer ni poznala; dasi sem bil v njih trgovini že večkrat in sicer takrat, ko sem še po Clevelandu jajca razva-žal krog tistih prijaznih deklet. Z njenim soprogom Jožetom pa se poznava že od takrat, ko sva stopila v trgovski stan. Torej sva bila kolega, ampak Jože je bolj vztrajen v svojem podjetju kot pa sem bil jaz. Ker sta pa oba tako prijazna in ljubez-njiva, zato pa imata tudi uspeh na vseh koncih in krajih. Moški pa so si v tistem času ogledovali okrog po farmi in ker vem, da imajo tam vse v lepem redu, čeprav si nisem ogledal, zato sem se jaz bolj brigal za notranje zadeve in se pogovarjal z Mrs. Metlika. Seveda v pogovor smo se podali šele, ko me je Mrs. Gustinčič predstavila, tako, da .je Mrs. Metlika vedela s kakšnim "visokim" gospodom se pogovarja in da ima čast se razgo-varjati s poročevalcem s Hub-barda. Kar začudila se je, ko je enkrat vedela, kdo sem, da sem jaz tisti, ki toliko novic poročam in je pripomnila, da jih prav z veseljem čita in sedaj, ko pa pozna poročevalca, da bo pa še bolj z zanimanjem čitala. Z njimi je bil pa tudi Martin Kožar, nekdanji "birt," ki je vodil svojo gostilno na 185. cesti in sedaj pa je v pokoju tam nekje na Richmond Rd. Jako prijazen človek je to. Rekel je da je doma tam od Zidanega mosta ob štajerski meji, ampak pravi Štajerec pa ni, ker živi na to stran Save. Po tem takem bi bil Dolenjec, ampak meni se ne vidi vsaj po govorici ne, ker tako lepo mehko govori, kot pravi Štajerec. Tudi on čita novice s Hubbarda v Ameriški Domovini, ker mu ta časopis najbolj ugaja in našim novicam se pa kar načudit ne more in si je mislil, da mora biti tukaj res velika vas, ker je vedno toliko novic. Obljubil mi je, da bo prav gotovo prišel enkrat tudi k nam pogledat in sicer prav kmalu. Pripomnil je, da v resnici zaslužim kakšen galonček, ki se pa toliko trudim in svetu poročam toliko novic. Obljubil mi je, da se me bo tudi on spomnil s par galončki. Tako luštno smo se imeli tistih par uric, ker smo bili skupaj sami "štacnaji" nekdanji in sedanji in se pogovarjali, ka^ ko smo čebulo prodajali. Ampak to pa rečem, da ima Gustinčič pa že tako dobro vino, da kar samo teče po grlu. Poleg tega pa so mi postregli tudi z dobrim prigrizkom — z domačimi klobasami in ne vem kaj še vse je bilo; samo toliko vem, da lačen ali žejen ni noben zapustil Gustinčičeve hiše. Saj pravim, v tako prijazno družbo bi se pa ne branil iti magari vsako nedeljo. Torej vsem, ki sem jih obiskal, se tem potom najlepše zahvaljujem in se ob priliki zopet vidimo. Ampak niso pa vsi dnevi tako prijetni, ko se je približal pustni dan je bil pa zares pust, kajti nobene stvarce ni bilo nikjer, s katero bi si bil delal kratek čas. Saj bi še ne bil vedel, da je bil pustni dan, da mi ni tega povedala Mrs. Perpar in potem sem bil pa še bolj dolgočasen za pogled. Nikjer nisem mogel najti obstanka, kar naprej sem vrataril. Končno se je pa le spomnila moja žena in spekla ocvirkovo potico, da sem se bil vsaj malo potolažil. O, sveta nebesa, sem si C« verjamete al1 pa ne mniiiiiiniiiiiii Copfenštrajh, ali kar naj bi bilo že tisto matranje neke človeške duše po farmah, ki je napovedovala svoj prihod z meksikajnarsko ali špansko mislil, kako je človek zapuščen in pozabljen od celega sveta. Pozdrav, Frank Leskovic Poglavnik je ustanovil novo kmetsko stranko OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION Washington. D. C. Washington—Ker se poglav-nikovemu režimu ni posrečilo pridobiti hrvatske kmetske stranke na svojo stran, je bil režim primoran ustanoviti novo kmetsko stranko, katere voditelji so bili nedavno sprejeti v avdijenco pri poglavniku, kar je priobčil nemški časopis "Do-nauzeitung," kontroliran po na-cijih. Ta nova, po vladi organizirana kmetska stranka je oživila staro organizacijo "Moba." K tej stranki pripadajo vsi polnoletni vaščani, pod vodstvom nadzornikov, nastavljenih od vlade. Stvarno so kmetje prisiljeni vstopiti v te delavske bataljone in morajo delati ne samo na svojih vrtovih in poljih, temveč morajo pomagati tudi pri jradnji shramb za pridelke in izvršiti vsako povelje, ki jim ga da nadzornik. Vsi moški od sedemnajstega do šestdesetega leta morajo stopiti v delavsko organizacijo in biti pripravljeni opravljati prisilno delo poleg svojega lastnega. Člani te nove kmetske organizacije, ki so pripravljeni sodelovati z vlado, morajo vstopiti v domobransko vojsko pod poveljstvom žendarmerijskih podčastnikov, kar je močno povečalo število poglavniku zveste žendarmerije. Vest, da se hrvatska vlada poiskuša utrditi v vaseh na omenjeni način, je bila priob-čena v nemško-kontroliranem časopisu "Die Donauzeitung" in poslana OWI. Brazzaville radio je nedavno poročal, da je dr. Maček, voditelj stare hrvatske kmetske stranke, zelo bolan, kar je po-'sledica njegovega dolgotrajnega bivanja v ustaških zaporih. Mihajlovičev načrt za Jugoslavijo Washington. — Mihajlovičev cev radio, ki je znan pod imenom "Iz šum in planin Jugoslavije," je nedavno prinesel vest o kongresu, ki so ga imeli od 26-28 januarja Mihajloviče- vi pristaši nekje v jugoslovanskih gorah. Kongres je izjavil, da je načrt ljudstva za bodočo Jugoslavijo sledeči: "Vspostavljenje in povečanje Jugoslavije z vsemi ozemlji, kjer žive Srbi, Hrvati in Slovenci. Minimalne zahteve so meje, ki jih je zahtevala jugoslovanska delegacija po prvi svetovni vojni. Jugoslavija bo federalna država s postavno, parlamentarno in dedno monarhijo, z dinastijo Karadžordževičev in s Petrom II. kot vladarjem. Ta kongres smatra, da je trdna bodočnost Jugoslavije možna samo z ustanovitvijo demokratično organizirane Srbske federalne države. Isto velja za Slovence in Hrvate. Vsaki federlni enoti bo dana širokopotezna avtonomija, ki bo dala ljudstvu možnost in jamstvo za razvoj ekonomskih, kulturnih, socijalnih in drugih] interesov. Meje, ki so bile potegnjene . med Srbi in Hrvati, ne da bi bi-(Dalte na 3 strani) himno, se je vedno bolj J ževal naš kempi. Ker "j v kempi nismo bili £oi 1 se nam bliža sovražnik l\ jatelj, smo se za vsaki pripravili na defenzivo-1 zi smo razpostavili Pr0l| baterijo v podobi pi'aZl£ se razume, da praznih)' nic, ki so v sili zelo ročne granate in vsak trdno oprijel stola, na^ je sedel, da ga v sili por* sto ročice, cepina, drike; kopače, ki je bilo iskreni ljeno in spoštovano or«; ših krepkih fantov v m1' domovini. Pogledal sem na sv'")1 bra tovariša, ki sta p>?| iz takih krajev, kjer tfj najraje voščijo dober kakim pripravnim orodj v sta dela cigare iz ust i® sta bila. nekam take je zid pod klopjo. JaZ_.; pa skrbno ozrl okrog • pogledam za kako Pjjfi zavetišče, do katerega Ir najprej prišel. Pa ne. J* morda kdo mislil, >z \J® jazni, menda ja ne, a I1 zgolj strategičnih °Z1 J1 nekdanji vojak sefl » takoj premotril P^J? svojih mislih razdelil "jP no silo v dva oddelka\* Jim naj bi odbila Pr * sovražnika in v kritij njatku, ko bi videl, jeta, bi jaz kot rezer^B: čil na pomoč in odloc I« zmago. Noben dober rje ne bo namreč poslal 'T bojne sile v prvo lini^'i1' če bi se pa primrilo« fl armadi pretil porabi "R spretno umaknil P0(* Jr To pa zopet iz san$ F nih ozirov. Nekdo me Jj< od naše armade ostat' da bo vodil s sovražili rovna pogajanja. ® jP da te strategije nis®jP tovarišema, ker sem s :a vojaško tajnost sem se bal, da bi hote »( /ii onadva v previdn' J»c i Toda izkazalo se Je'Jf le vse te velike potrebe in strah, če & P1 bilo, je bil prazen, jk '' bojne linije naior vrisk, nato zopet P^J™' ton: la cucaracho, vrata se odpro in v .Ir1 naš ljubi France v Jt Toneta Debevca in l"1 proge. D*ebevčeva ščansko pozdravita, jX dobi, France se Pa v sobe in zopet začne- jM ■ cho, la cucaracho, polnoma pozabil vsa I zik. "Kje sta ga pa četa?" vprašamo A, "Pa ne, da bi se bil L. Meksikajnarje, kotjI ^ fantje v armado cCS' similijana?" Jm "Res se je Fra»ce M vzel mehiškega duhnC' bil v družbi z Mehl f' jasnjuje Tone. . "Pri Mehikancih- v I* pa videli?" "Doli v severner« JJn smo bili v neki , m" je bilo kakih dvajse Jj cev, ki so zaposlo^;«lj Francetu so se ^fjCj? in ko jim je kupi' P e piva, so si bili Mj*>l V petih minutah je * ce ž njim "la C^iJ zdaj ne spravi iz 36 l/ kot to." jr "Kaj boste vV\f JV France, ''mi, mi, * M .u po meksikansko "Pa znaš še kak1} /l n< do kot 'la cucarac" J^fcc vedel Leo. H® Jj "Še kakšno se začudi France, J*. Meksikajnarji v 'ese*loj0 še kakšno drug0 ^ v'T druge nisem si i S* ^ ^JL J kot: la cucaracho ■< Jii^ cho in ta poštaj)13 ,.,vP prestano šumi p° "Ce se ne motim- V šumela, dokler iodaje Jim. ~ * * * « " »""i j j"j"«"j"r'i"»' 1 i' i"i"i' 11' »"»"i"i"I"l"l"l"l"»"l"I" BESEDA IZ NARODA frstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: Kakor blisk je izginil ves strah z Nadinega obličja; planila je k njemu, in on jo je objel, a to pot mirno in nežno, kakor bi bila majhno dete in kakor bi se bal, da ji povzroči bolest. In hlad je čutila na njegovih ustnicah, da se mu je osupla ozrla v oči. In kakor prej na cesti, je Roger stopil od nje in se je okrenil k misijonarju. Z mrzlim, trdim glasom mu je pravil, kaj je doživela Nada nocoj in kako jo je sirovina Jed Hawkins hotel prodati Mooneyu. In izpod košulje je potegnil malo, usnjeno denarnico ter jo stisnil misijonarju v roke. "Okoli tisoč dolarjev je tu," je rekel. "Moj denar. Dam vam ga — za Nado. Želim, da jo obdržite pri sebi, se brigate za njo, in morda nekega dne —" Nada ga je zgrabila z obema rokama za ramo. Oči so se ji razširile. Nagla bledota je pregnala vso barvo z njenega obličja in glas se ji je lomil, ko je zakričala: "Saj grem vendar z vami! Z vami pojdem in s Pikom!" "Zdaj — ne morete!" je odvrnil. "Sam moram, oditi s Pikom." Nad streho hiše je zabučal grom, da se je tresla zemlja pod nogami. Roger pa je po-mignil k vratom. "Oče, ali naju pustite sama— za trenotek —?" Starec je odšel v sosedno temno izbo, Nada pa se je vrgla Roger ju v naročje. Nato je začel divjati vihar. Dež je padal v slapovih, kakor bi prišel svetovni potop. Črna noč je bila polna bučanja, tuljenja in šumenja. Misijonar pa je molil. Minute so bežale. Pet. Deset. In bučanje se je oglasilo močneje in zopet tiše, a mali, \stari misijonar je vedel, da je nekdo odprl hišna vrata in jih zopet zaprl. Misijonar se je vrnil v izbo in našel Nado samo na tleh, z razpuščenimi lasmi, poleg nje pa je stal Pik. Pristopil je k nji. Pokleknil je, jo objel nežno s svojo suho starčevsko roko in jo izkušal tolažiti, govoreč o Bogu. Vihra pa je besnela in tulila nad njima. A zunaj v viharju s sklonjeno glavo in uničenim srcem je odhajal Roger McKay, zvan Veseli — v smeri k severu. FOG L A V NIK JE USTANOVIL NOVO KMETSKO STRANKO (Nadaljevanje z 2 strani) li pritegnjeni na posvet legalni srbski zastopniki, ne bodo priznane. Ravno tako ne bodo priznane vse ostale odredbe izdane pred ali med vojno pod tiranstvom okupacijskih čet. Kongres želi, da se med reorganizacijo države podvzame vse za uvedbo radikalnih' ekonomskih, socijalnih in kulturnih reform, ki so v duhu našega časa in potrebne Srbom, Slovencem in Hrvatom. Osnovni principi demokracije bodo odločali ne samo v političnem, temveč tudi v ekonomskem, socijalnem in kulturnem življenju narodov. Vsi Jugoslovani bodo uživali take politične pravice in svobodo, da bodo mogli imeti odločilno besedo v državnih zadevah kot samoupravna celota. Vsak Jugoslovan bo imel možnost za popolni kulturni razvoj in sredstva, da si zavaruje za-^ se delo in dobrobit svoji družini in socijalno zaščito za ve." Poročilo po radiu so zabeležili monitorji Združenih držav in so ga sporočili OWI. -o- Zdravilo, ki vsako leto reši na tisoče otrok Pozneje se je izkazalo, da zgodba o tem otroku in Behrin-govem zdravilu ni resnična, vendar pa je imela neko podlago. To namreč, da je Behring res iznašel tako zdravilo. Stoletja je bil človek proti davici brez moči, stoletja so morali gledati zdravniki, starši in učitelji, kako je hodil morilni angel v obliki davice med otroke in neusmiljeno trebil njihove vrste. Pa je nenadno vstal mož in napovedal boj tej otroški morilki. Njegov serum se je ob- na z močnimi sirenami, ki so proizvajale tako peklensko tuljenje, da vojaki niso culi povelj svojih poveljnikov. To je bil tudi namen prvih letal. Naslednja so obstreljevala Francoze in Belgijce s strojnicami, obenem pa so metala posebne bombe, ki se niso razpočile, pač pa so ležeče na zemlji dajale od sebe strahovit žvižg, ki je za-glušil vsako človeško besedo in povzročil precej zmede. Nato je redno prišla tretja vrsta letal, ki je zavezniške okope ob- Bilo je pred 50 leti. Na božično noč 1. 1891. so prinesli v neko berlinsko bolnišnico hudo bolnega otroka. Imel je visoko vročino in komaj je dihal. Ni bilo dvoma, da je imel otrok davico. Na ozdravitev ni bilo več misliti. Tedaj se je spomnila sestra, da ji je šef nekoč naročil, naj pri kakem posebno hudem primeru davice pokliče vojaškega zdravnika Behringa, ki je zatrjeval, da je iznašel novo sredstvo proti davici. Čez nekaj časa je prišel v bolnišnico visokorasel, petintrideset let stari zdravnik. Kakor bi ne bilo nič posebnega, je vbrizgal otroku za kožo neko rumeno tekočino.'Kake pol ure je potem čakal pri njem, nato pa mirno šel. Drugo jutro je otroku odleglo. Bil je že izven smrtne nevarnosti. nesel, število za davico umrlih je naglo padalo. Okroglo pol stoletja je od takrat, ko je Behringova iznajdba začela reševati otroke. Behrin-gov serum je nastal po letih najtršega dela, bil je uspeh neskončnih poskusov. Pomladi leta 1893. je toliko napredoval, da je lahko dal bolnišnicam v Berlinu, Muenchenu in Leipzigu prve količine seruma. Uspeh mi izostal. Število za davico i umrlih je padlo v Nemčiji na petino. Če je znašalo prej 70 do 80 odstotkov, je padlo zdaj na 15 do 20 odstotkov. Behring pa se ni ustavil pri iznajdbi prvega seruma. Njegova ustvarjalna sila je še naprej delovala. Kakor je iznašel serum zoper davico, je ob Ki-tasatovem sodelovanju iznašel tudi serum zoper tetanus. -o—- Živčna vojna na fronti Francoski in belgijski vojaki, ki so se udeležili silovitih bitk ob Mozi in ob Albertovem prekopu, pripovedujejo, da je sovražnik pri napadih na teh odsekih"uporabljal v obilni meri dva nova izuma, ki sicer nista nevarna življenju vojakov, ki je pa njih učinek dobro preračunan ter kaže, do kakšnih podrobnosti se je sovražnik pripravil za težko odločilno borbo. Kakor znano, so se Nemci v teh bojih obilno posluževali letal, ki so vsak napad učinkovito pripravila in podpirhla. Veliko pa je bilo začudenje vojakov, ki so videli, da prva letala niso niti streljala, niti metala bomb, ampak so bila opremi j e- sula s točo pravih bomb. Vse to se je pri prvih napadih nekoli-kokrat ponovilo. Prvi dojem letalskih siren in žvižgaj očih bomb je bil res silen, kasneje pa so se vojaki privadili nanje in Nemci jih niso več uporabljali. Ta vrsta orožja je osobi-to med civilnim prebivalstvom vzbujala strah in grozo ter obči preplah. -o- Roosevelt je prejel od Stalina poslanico Washington. — Premier Stalin je poslal predsedniku Roose-veltu novo poslanico glede nadaljevanja vojne. Mr. Roosevelt je izjavil, da vsebine poslanice ne sme dati v javnost. DELO DOBIJO viii. Pik je zaman poslušal, se li vračajo koraki. Cvileč se je stisnil k Nadi. Bila je tu, klečeč na tleh z glavo v dlaneh, na mestu, kjer se je zgrudila po poslednjem Rogerjevem poljubu in je ihtela kakor dete z zlomljenim srcem. In poleg nje je klečal stari, sivolasi misijonar, mož božji v tem globokem pragozdu ter je gladil s svojo suhotno roko njene lase, šepetajoč ji besede utehe in poguma." Pik je vztrepetal ob vsakem ihtljaju, a srce mu je bilo tarfi pri možu, ki je pravkar odšel. V njegovi nerazumni mali duši je bil to Jed Hawkins, ki je stresal okna z nevidnimi rokami in se zaletaval v vrata z viharjem ter je polnil to črno noč z grožnjami in strahom. Sovražil je Hawkinsa, ki ga je videl ležečega vznak tam zunaj na cesti z mrtvim obličjem, obrnjenega k nebu, s katerega je zdaj padal potop. In bal se je tega moža prav tako, kakor ga je,sovražil in je vedel, da se ga ;boji Nada, ki zdaj joka. A bil je preverjen, da bi moral oditi ! z gospodom v temo viharja ter se boriti z enim edinim stvorom na svetu, ki je kriv vsega, kar -se godi, s Havvkinsom . . . A misijonar je medtem govoril Nadi tiho, resno. (Dalje prihodnjič) Tovarniški delavci Vojno delo Plača od ure in overtime Employment Office odprt vsak dan od 7:30 zjutraj do 5 pop. v nedeljo od 7 do 3 The Dill Mfg. Co. 700 E. 82. St. (53) MALI OGLASI DELO DOBIJO Težaki Splošno tovarniško delo 100% vojno delo Predznanje ni potrebno Izvrstna prilika po vojni Plača na uro The Hodell Chain Co. Superior in E. 40. St. (50) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tedna V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača (31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdal zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co DELO PODIJO ARC VELDERJI Inšpektorji za assembly line Gear- Lay-out inšpektorji Press operatorji Ingersoll Milling Machine operatoi'ji Izkušeni Gepr cuter j i Vozniki trukov (delo znotraj za prevoz materiala) Skladiščniki za material Dobra plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (50) 700 prospect Ave.. Soba 901 (49) Stanovanje iščemo Iščemo stanovanje 4 sobe s kopalnico, kje med E. 49. in 60. St. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1748'. (49) Sobe se oddajo Oddajo se 3 velike sobe za 2 ali 3 pečlarje ali za starejši par. Zglasite se na 1009 E. 62. St. (49) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAK 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (52) DELAVCI za delo zunaj Dobra plača od ure in overtime WHITE MOTOR CO. 858 E. 79. St. pri St. Clair Ave. (49) Soba se odda Opremljena soba se odda moškemu. Vprašajte na 996 E. 64. St., zgorej. $2.50 tedensko. Lar-ko si tudi kuha. VOJNO DELO Vzamemo moške za strojno tovarno Učence in težake 58 ur na teden THE OHIO PISTON COMPANY 5340 Hamilton Ave. (53) ženske za čiščenje Izkušene imajo prednost. Morajo dati čedno delo. Od 5:30 popoldne do 10:30zveč. Plača Geometric Stamping Co. 1111 E. 200th St. IV 3800 (49) Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini; 6 sob spodaj in 5 zgorej, 3 garaže. novi furnezi, kopalnice, lot 180x40. Hiša se nahaja na 982 E. 78. St. Za podrobnosti vprašajte na 1018 E. 72. St. (51) Na Novi Guineji, kjer je precej toplo ali boljše rečeno vroče podnebje, no tamošnji domačini izvrstna pomoč našim vojakom pri raznih delih. Na sliki vidimo domačinske delavce pri gradnji pokritega zaklonišča proti bombam. Njih mojster pa je T5 Jesse Op-perman u Detroita, Mich., Jci ga vidimo na sliki v vo jaški obleki. Za avtomotivne mehanične dele sc potrebuje MOŠKE IN ŽENSKE The White Motor Co. Cleveland Scrvice Station daje stalno delo v važni vojni industriji. To bo stalno delo tudi oo vojni. Najvišja plača od ure in čas in pol nad 40 ur. Najboljši delovni pogoji v najbolj moderni tovarni v Clevclandu. Truck Service Station and Parts Dept. 1421 E. 49. St. (Feb. 26. 29; Mar. 2, 4.) Moški in ženske Za čiščenje uradov. Poln ali delni čas. Dobra plača od ure. Zglasite se pri Aetna Window Cleaning Co, 1430 E. 27. St', vogal Superior (51) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62V&C na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. ✓ National Carbon Co., Inc. (49) DELAVCI ZA PRALNICO MOŠKI IN ŽENSKE Unijska plača in overtime Ml potrebujemo perice, llkar.ie in preserje Vse delo z modernimi stroji Čisto, zdravo delo. Zglasite se pri zadnjih vratih HOTEL STATLER 12. St. in Euclid _(50» Dobra služba Takoj se sprejme žensko, ki bi j varovala bolno ženo, dočim njen mož dela. Lahko samo čez dan, I ali pa lahko tudi stanuje tam, ker sta samo dva v družini. Plača po dogovoru. Zglasite se takoj na 16010 Saranac Rd. (49) LSe je b"dko nasmeh-n Ju je bila tako mila, , je delo olajšala. A ho-L 1 se Hawkins preje !rn na noge. Sunil ga je s WmVl0i?°v!" je rekel- iw- 0sti> roke in no- ' T11* te, kakor si ti po-„ ,1Ka >n starko tam na H Vstani!" , djvkins pa ge ni geni] ( J**ubit R(*er je 1 e zn SO se mu široko 1 ia ^ se je stemnilo. 1 i, ua! lla zdaj črna kakor 1 črno ur,bi bil svet za- i ;al Od zapada je i LP?1- Vrhovi dreves i Ker j1 * or Prestrašeni, u J®,cutil "a sencih, ka- . len« ■ srce- Padel je f L ^Paval telo Jeda < «no Irtev!" je vzdih- i SojnStal tu" Žar > Kekn-1 maščevalnosti i h j" edenemu hladu, , 'ajal jJeknel° in dih mu ] Ako k Hawkins je mr- Utij ! Ka bil "bil sam, bi ' i press®.sfrašne groze, ki ; ^man--Zdaj V temi' muzajoče se ne- , f>\ je n 1 Vki pozno- Nada je Kad11?' sv°jeSa redni- i jčbe kl Zakon ne "pozna j I ltakZa "boj. Gromi so , ;i!)n Predvest nečesa kako! >'n groznega. Cu- ; bl se vzduh tresel %at's: ' e?ovih ,le z^enilo nekaj , atviiij in pik : K, u rišel je zopet, v > bitja Tn je bil° treba »a, ' da mu da novega V- ip, • > je hnpavo za-*ne ' °na je ubila! 6 2vedeti. Nihče ^ jeVedeti P'^em ,POlskal svinčnik ' Sisal ovitek ter je! stifc ,rl V temi, da ni vi- llbil Jeda Hawkin-H vulgo Veseli." bi JVlt5k pod ležeče 'i da p ež ne mogel iz-fokrii d°kaz še popol- mrtvečevo obličje' kč ■ • P da i, J za to obesijo, ^ to Srečen, vedoč, i?So 1 2a t.%JdVl1 mesec znova, Ji °oblV.mrtvaško bledo L* ie i>i]leje- Le na ustni-p°seben, hladen Jstva Samozavesti in it C 8Vojo žetvijo. | Vedno ni izbruh- LSi, d.*' da se kroti z k* ^'t/ priPravi P°- io Nočrfek' k0 Plane nem naskoku na N, tV"ačal s Pikom. K i>o en.J milje daleč, je C ^oJ reč' je bila, ki f> 41 storiti. Edino 4 lati imel ni- ^NemT nade 111 več- v "sodi. Kar ' J0 bilo neodvrat-bi'1; riVendarle krasno do^ovin0 - ali 0 Je čutil j ttl. . ko je potrkal 1)il Našel j« : starim, sivola- J6m ob svetli lam- poklicati nekaj angleških prvih delavcev. Ti naj bi naučili njegove ljudi popolnoma nove stroke suknarjenja, namreč tkanja odej po najnovejšem načinu. Ker je sarše, bajet in kamelot polagoma izpodrinilo na trgu blago, ki je bilo cenejše in boljše, so se Coornveltove tkalnice lotile izdelovanja odej iz najtrpežnejše, pristne leiden-ske volne in si že v prvih desetih letih po Abrahamovem pristopu izvojevale prvo mesto v tej stroki. Mati Coronvelt je kot vdova s svojima dvema neporočenima hčerama dolga leta borno životarila; šele proti koncu svojega življenja se je lahko veselila novo razcvetelega blagostanja rodbine in si s pomočjo svojega najbolj izprijenega sina privoščila drag prostor v cerkvi in novo modno peč v spalnici. Prav tedaj pa je Abraham z novo sramoto oblatil svojo rodbino in prizadejal stari materi novo bridkost; oženil se je namreč s tovarniško delavko in pozakonil tri otroke, ki so bili sad njunega grešnega, že nekaj let trajajočega razmerja. Po tem dogodku se je popolnoma spri s svojimi brati in sestrami; z Nicolaa-som, čigar družabnik je pač bil, je govoril le še v poslovnih zadevah, in le Saartje, katero je sem in tja rešil, da je niso zgrabili upniki, ga je včasih obiskala v njegovi hiši. Pod vplivom svoje žene, ki je nosila hlače v hiši in je gledala prevzetno spodobnost njegove rodbine z zdravim sovraštvom, je v svojem bistvu posurovel in otrdel; v mestu pa ni bil veliki, debeli tovarnar, ki je znal biti včasih vesel in dobrodušen kakor otrok, nikakor nepriljubljen. Čeprav ni bil tako gosposki kakor njegov brat profesor, je bil vendarle izvoljen za regenta raznih ustanov, ker mu pač ni bilo toliko za nekaj goldinarjev, in je prišel tudi v občinski svet, kjer so ljmalu :ičli ceniti njegovo jasno razsodnost in krepko energijo. Odkar se je mati leta 1867 poslovila od te solzne doline, BIKAR B1K|N| AIUNGINAE RONGERIK .AUTIRIK TAKA Ameriški in kanadski vojaški oddelki, ki so V ^ ni za bojevanje v goratih predelih, morajo sami potrebno opremo in orožje. Gornja slika nam Pre tri vojake, ki se odpravljajo na bojišče nekje 0 ' Vsak vojak je založen s potrebno hrano in muwc^° dni. QWOTHO KWAJALEIN MEJIT JEMO, 01 WOTJEt EBEYE ERIKU B ^MALEOLAP tjAUR NAMU OJABW0T A1L.INGLAPALAP MAJURO _ MILI JALUlTfe C CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RING WALL, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek. 2. marca, 8:30 Sobota, 4. marca, 8:30 YEHUDI MENUHIN, violina V SEVERANCE HALL. CE 7300. pacific Ocean M AKt K GILBERT ISLANDS ODGOVORI ZA INCOME TAX Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo. S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj. Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec. Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942. Zavzetje Kwajalein otoka v skupini Marshall otokov je jalco važnega pomena za nadaljne vojne operacije proti Japoncem. Od tu so tudi napadali naši letalci Trulc otok, MILES ITALY [SULMONA •j' Avezzono ^!o$rigliont Agnone Guarcino •Wojmpntoni VeMtTtiM^ .Fro$inon< tSERMIA Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom (iitcrno Ceprono1 Venafro kignano KRANJSKO-SLOVENSUj KATOLIŠKA JEDNOT' ''MinfurnoJ^ Major-general W. B. Smith je pred kratkim dospel v London, kjer je prevzel odgovorno nalogo, da se pripravi vse potrebno za bližnjo invazijo Evrope. iFormio iGul/of 1 Gael o Gornji zemljevid nam kaže vojne pozicije zaveznikov v Italiji. Cassino je utrjena nemška postojanka, za katero se bore zavezniške armade že več kot en mesec. Amerikan-ci so bili prodrli že v predmestje, a so se morali umakrHti potem, ko so zajeli nekaj nemških čet. Od druge strani pa napadajo zavezniške armade od morja pod Rimom, kjer so Nemci utrjeni v mestu Cisterna. Najstarejša slovenska podporna organI v Ameriki. . . Posluje že 50. \et° Članstvo 39,200 Premoženje $5,50°' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.2^ Če hočeS dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri na iteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNO*1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. oPer9* bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16- d otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifi"®tf dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, Če ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orga*^ trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse druge podrob^ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih a*0 K. S. K. Jednote. ali pa na: Minister zunanjih zadev držam Ar\genttne, general Alberto Gilbert, ki nam ga predstavlja gornja slika je razglasil svetu, da je njegova domovi/na oziroma država Argentina pretrgala zveze z Nemčijo in Japonsko. To pomeni, da je s tem padla zadnja opora osišča v Južni Ameriki. Mali psiček "Pizen," kateremu pripenja vojak rešilni pas, je tudi pripravljen, da spremlja svoje tovariše v invaziji obale pod Rimom. Njegov gospodar je Pfc. Roy Hamilton iz Kalamazoo, Mich. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. ■fl, It •iU 1. Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld. 2. Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. 3. NAME ...................................................................................................................... 4. ADDRESS ................................................................................................................ 5. SALARY, WAGES, ETC....................................................................................... (If you have worked other piaces, list each) ( 6. UNION DUES ................................ OTHER EXPENSES ................................ 7. INTEREST ON BANK DEPOSITS .................................................................... 8. OTHER INCOME .................................................................................................. (Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) 9. INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................................ EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES .............................................. INTEREST ON MTG................................... REPAIRS .................................. INSURANCE ...................................... WATER BILL ...................................... DEPRECIATION: COST OF BUILDING ...................................................... COST OF LAND .................................................................................................... 10. CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND ................ RED CROSS ................................ OTHER CHARITIES ................................ 11. INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ..........................!............. 12. TAXES PAID REAL ESTATE .................... AUTO LICENSE .................... AUTO USE STAMP ............................... GASOLINE TAX: NO. OF MILES.................... NO. OF GALS................. Z bogatimi sredstvi svoje žene si je David kupil tudi veliko hišo na Breetstraatu, katero je Aleida, ki je bila ponosna na svoj dober in moderen okus, v smislu časa preuredila. Stari opaži in tenske slikarije so se morale umakniti bleščečim se papirnatim opnam, nežne sive barve osemnajstega stoletja so izpodrinile velika zrcala in podstavki s težkimi pozlačenimi rezbarijami. Visoke, s kipi bo-gatoiokrašene kaminesona Ale-idin ukaz zamenjali z modernimi pečmi s pečnicami, in novo, prekrasno pohištvo iz ebenovi-ne in lesketaj očega se žameta z obilico zlato vezenih vložkov in franž se je sijajno uveljavljalo pod kristalnimi plinskimi lestenci in pri vsaki večani priliki vzbujalo zavitno občudovanje leidenske boljše družbe. Stara gospa Coornvelt, ki se je le težko znašla v vlogi 'milost-ljive gospe,' je nad to novo modno krasoto skimavala z glavo in sestri Naatje in Koosje, katerim to goposko haaško sorodstvo že od vega početka ni pri-jalo, sta odklanjala vsa povabila; toda pri Saartjeji Berk-hout, ki je navzlic krepkemu odporu svojega moža izmenja- vala v svojem salonu opaž in stenske slikarije s papirnatimi opnami, in pri zdravniku Wijs-manu, ki je tudi vpeljal plin v hišo, je bil napredni duh Aleidi-nega stanovanja vzor. Staro valjalnico za hišo na Rapenburški cesti so v petdesetih letih uporabljali najprej za skladišče, pozneje pa podrli; daleč zunaj na porušenih nasipih ob Heerepoortu sta Nicola-as in Abraham sezidala novo tovarno; nad njenim vhodom se je na veliko jezo pastorja Hen-drika in profesorja Davida ponašal zopet stari, nenravni čelni relief s plešočo tkalsko dvojico, ki je preko dvajset let dremal pod zemljo in je bil zdaj deležen nove časti. 'Firma Indija Koromandija' je bila med poslednjimi tkalnicami, ki je vpeljala pogon na paro. Ker Nicolaas navzlic svojemu častihlepju tudi po očetovi smrti ni mogel vdihniti malo zastali tovarni nobenega pravega življenja, je bilo prav za prav Abrahamu, ki se je z muko in težavo dokopal do župnije in jo tudi dovolj slabo upravljal, namenjeno, da požene tovarno v nov razcvit. Čim je obesil črno# suknjo 'dušnega pastirja' na klin, se je odločno, z zavihanimi rokavi lotil svoje naloge; kljub temu, da ga je brat, ki je zaradi obilice ponovnih udarcev postal previden, py^ril, se je vendarle drznil nakupiti angleške stroje in vrhu tega še je stanovala pri njem tudi sestra Naatje. Nekoč tako tihi in ljubki otrok se je razvil v večno nezadovoljno in po večini čemerno postarno dekle, katere si nihče od bratov ni hotel trajno naprtiti na glavo. Pri Abrahamu je bila, kakor je bilo pač usojeno vsem nepremož-nim starim devicam, nadložna dvoživka, napol boljša služkinja, napol niže cenjena članica družine. Koosje, katere pobožnost se je zdaj vsa usmerila v notranje življenje, je po materini smrti vodila veliko gospodinjstvo svojemu bratu Hendriku, ki je postal v Haagu ugleden pridigar in mu je žena že leta 1866 umrla. Drugi dan po znamenitem in zaradi opisanega dogodka proti koncu tako razburljivem predavanju velikega Beetsa je sedel David Coornvelt zjutraj v v svoji veliki delavnici v prvem nadstropju z okni na vrt, zavarovani vred nadležnim truščem. Veselo marčevo solnce, lijo-če izpod dvignjenega zastora na lesketaj očo se pisalno mizo iz orehovine, je obsevalo zaskrbljenega in s, potekom posvetnih zadev nikakor ne stri- njajočega se moža, ki je slonel v svojem stolu in med prsti sukljal svojo brado. Po njegovem obrazu bi težko takoj spoznal samozavestnega, ljubeznivega, živahnega visokošolskega učitelja, ki je včeraj vodil zborovanje 'Društva za občo korist.' Kakor vse sobe v hiši, je bil tudi ta prostor opremljen s težkimi gardinami, z bogato rez-ljanim pohištvom in žametastimi stoli, ki so bili okrašeni z resami in vezenimi trakovi. Le nekaj kosov, podedovanih iz rodne hiše, je našlo tu na Ale-idino žalost svoje častno mesto : preprosta, rumeno zloščena in z zelenim suknom bita omara za knjige, kjer sta stali Ciceronova in Homer jeva so-ha, stari naslanjač iz črnega usnja, kjer je zmeraj posedal njegov oče, in pisalna omarica z okovi iz medenine, ki je na njej stari Coornvelt pisal svoje verze, katerim se je pa vnuk, profesorjev sin Louis, kakor oče in ded tudi on pesniško nadarjen, le porogljivo smehljal. Ker je profesor Coornvelt s težkimi vini žalil včerajšnjo večerjo, je čutil rahel glavobol, odkar j'e bil vstal; zaradi tega je oblekel svečani suknjič z dolgimi škrici in staromoden domači plašč s fantastičnimi cvetličnimi in zmajskimi vzorci, katerega je oče najrajši nosil in ga v oporoki izrecno' volil njemu. Z roko si je podpiral glavo in s -topo nejevoljo premišljal o napaki, ki jo je zagrešil sinoči in ki jo bo težko zopet popravil. V poslovilnih besedah slavnega gosta, katerega je pravkar spremil na kolodvor, je navzlic vsemu zatrjevanju hvaležnosti in prijateljstva jasno čutil neki hlad; j zaradi tega je imel sf j | več vzroka, da se je s tem dogodkom, ki Jc val vtisu predavanja 19 svojo senco tudi na sls. v tako velikem slogu P^ gostijo. Na zunaj s0f molče prešli mučni int® občuduj očih in hvale* ^ sed slavljenemu g°stu^ manjkalo. Neprestan0. ^ obkrožale navdušene & so prosjačile za PeS^j ^ kratko pripombo za sv minske knjige. . i (Dalje prihodnP, Jo Van Ammers-Kuller x UPORNICE ROMAN a 1 Nemci in Italijani so bili zgradili v Italiji Qef J . lo betonskih utrdb, kot nam eno izmed, teh A\ slika. V takih utrdbah so navadno nastanjeni n ^ strojnimi puškami. Gornja slika je bila posneta 1> rej San Croce na Siciliji. y ^ -—.—-—-----^ji ki„,