Ljubljana, torek, 13. julija 1954 Leto XIX. Stev. 166 DIREKTOR .BORBE. VLAJKO B E G O V1 C GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka. — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE LOVNEGA LJULiSTVA JUGOSLAVIJE DRUGA IZDAJI •ljudska pravica. USTANOVLJENA t. OKTOBRA IM« ‘ MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JUL. 1991 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO Tuji tisk napoveduje skorajšnjo ureditev tržaškega vprašanja DVE ZAHODNONEMSKI TEZI O POTI K SUVERENOSTI Bonn in ženevski razgovori o Indokini Bonnska vlada se trudi, da bi se v pri meru neuspeha z EOS ne znašla sama Izvlečki iz poročil agencij Associated Press in Reuter, britanskega in italijanskega tiska Iz komentarjev zahodnega in zlasti še italijanskega tiska, ki je prežet s precejšnjim optimizmom o bližnji ureditvi triaškega vprašanja, bi mogli na kratko Povzeti nekaj najvažnejših točk: V nekem drugem poročilu iz Rima predvideva Reuter, da bo sporazum o Trstu obsegal naslednje točke: Rešitev bo s pravnega vidika začasna in ne bo prejudicirala Ce bi že zdaj začeli razgovore i glasnosti in udeležbe. Predlagajo o novih variantah EOS, ki jih j evropsko koalicijsko vojsko, kar je napovedala nova francoska; se v bistvu sklada s predlogom “ i vlada, potem bi bilo treba — kot! francoskega državnega tajnika ™ r*--------------------- .--------------- . . Sl'aj ™!T sodijo v Bonnu — še dve leti no- Beaumonta. še razvijajo, nanašajo na podrob-, dala svoje mnenje o mednarod- j ^ pogajanj To pa pomeni, da nosti, ki bi ne smele kompromi- nem položaju, zlasti o tOb in w Zahodna Nemčija ostala še dve tirati sklenitve končnega spo- j francosko-nemških odnosih. N ju- suverenosti in brez obo ni sodbi se precej razlikujeta, 1 - - ■ Rimski »Mesaggero« piše, da so definirali vsa načelna vprašanja in se o njih sporazumeli in da se diplomatski razgovori, ki se (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 12. jul. Kancler Adenauer in vodja opozicije Ollenhauer sta pove- rožitve. Takšen položaj gre na Prvič, priznanje pomembno- j italijanskih in jugoslovanskih za s*i gospodarske funkcije mesta in Pristanišča Trsta za njegovo zaledje, zlasti pa upoštevanje go-sPodarsko-politične zainteresiranosti Jugoslavije za ozemlje, ki bi bilo po sporazumu priključeno k Italiji. V zvezi s tem predvideva sPorazum obojestranska zagotovila za položaj narodnih manjšin, ki bi ostale v jugoslovanskem oziroma italijanskem delu sedanjega STO. Italija bi morala ob tej priložnosti povrniti Slovencem v Trstu in coni A gmotno škodo, ki so jo utrpeli v času dolgoletnega izvajanja denacionalizator-ske politike in gospodarske diskriminacije. Drugič, izvedli bi manjše teritorialne spremembe na meji med janski obema conama. Jugoslavija bi strani STO. dobila nekaj manjših vasi na miljskem polotoku, Italija pa manjši teritorialni predel v severozahodnem delu cone B. Tretjič, priznanje lokalne avtonomije Trsta zaradi njegove specifične gospodarske funkcije glede na neitalijansko zaledje in zaradi mešanega narodnostnega sestav a prebivalstva tega ozemlja. Take lokalne avtonomije imajo v Italiji že nekateri kraji v Južni Tirolski in drugje. Razen redkih izjem je italijanski tisk zamolčal to pomembno dejstvo. Realizacija statusa lokalne avtonomije Trsta pa bi dala večja zagotovila za položaj slovenske manjšine in za gospodarske interese, ki jih imataledje v tržaškem pristanišču. S svoje strani je Jugoslavija doprinesla maksimalne napore in žrtve, da bi uredili eno izmed spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo — vprašanje Trsta. Jugoslovanska vlada je s svojim stališčem do tržaškega vprašanja dokazala realistično razumevanje za rešitev perečih problemov ju-goslovansko-italijanskih odnosov. (Diplomatski urednik Tanjuga.) htev glede kasnejše dokončne ureditve. Italija bo prevzela upravo cone A, vštevši mesto Trst in pristanišče, Jugoslavija pa cono B. Prišlo bo do manjših ozemeljskih sprememb vzdolž demarkacijske črte med obema conama. Nekaj slovenskih vasi bi priključili k Jugoslaviji, medtem ko bi Socerb v coni B, jugovzhodno od Trsta, priključili k Italiji. Italija bo nudila Jugoslaviji nekatere olajšave v tržaškem pristanišču, ne bo ji pa dala svobodne cone. Obojestranska poroštva bodo dana glede ' zaščite narodnih rflzunidi i . « , ___, y ■ _ Milanski časnik »Corriere del-, zlasti glede EOS in vprašanja moskovski agresivni politi la Sera« poudarja splošne zna- j nemSKe suverenosti. ki in je eden izmed vzrokov »se- čilnosti sporazuma o STO: za- Zahodnonemški kancler vztra- danjega kritičnega mednarodnega časen pravni značaj ureditve, ki ja na ratifikaciji sporaztuna o _ tr<* kander Aden_ ne bi Prejudiciral zahtev dveh j^^sWi^^^jMj»nške Jn, auer. Zato zahteva suverenost ne glede na EOS in govori o nemški nacionalni vojski kot naj- delitev cone B Jugoslaviji, cone stvo, da so štirje evropski parla-A pa Italiji z manjšimi spre- j menti te sporazume že ratifici-membami sedanje demarkacijske ; rali. črte in obojestranska poroštva za >------------------------------------- narodne manjšine. Časnik pred-1 videva tudi ustanovitev komisije,' ki bi proučila olajšave, katere bi dobila Jugoslavija v zvezi s pomorskim prometom v tržaškem pristanišču. boljši alternativi. Ravnanje Francije v Indokini je po Adenauerjevem mnenju Odločilna obdobja drugi vzrok »kritičnega medna-ženeva, 12. julija (Reuter), rodnega položaja«. ^ Britanski predstavnik na ženev- Približno s tega stališča spiem ski konferenci je nocoj izjavil, da presoja Bonn potek ženev- -------- .bosta britanska in sovjetska de- -^ih razgovorov, ki prehaj j Podobne komentarje priobčuje legaCija ohranile v tajnosti raz- zdai v odločilno fazo. tudi ostali italijanski tisk. Toda govore o Indokini. j Socialni demokrati poudarjajo, samo en časnik omenja, da je Ti razgovori so dosegli zdaj da brez francosko-nemškega so- treba dati avtonomni status coni odločilno obdobje, saj so se v delovanja ni možno govoriti niti manišhTki 'bodo ostale na itali- A, spričo njenega specifičnega2enevo vrnili zunanji ministri o evropskem sodelovanju. Zato janski oziroma jugoslovanski gospodarskega značaja in narod-: Velike Britanije, Francije, SZ in odklanjajo i nemško oborožitev I nostnega sestava tega ozemlja. I Kitajske. I i suverenost brez francoske so- Beograd, 12. jul. (Tanjug). V zadnjih dneh posvečajo tuje agencije in tuji tisk ponovno veliko pozornost tržaškemu vprašanju, poudarjajoč pri tem, da je moč kmalu pričakovati sporazum 0 tem vprašanju med Jugoslavijo in Italijo. Agencija Associated Press poroča, da je poročilo o kompromisni in začasni ureditvi tržaškega vprašanja pričakovati vsak dan. Agencija poroča, da bi Italija prevzela upravo nad Trstom vštevši tržaško pristanišče, Jugoslavija pa upravo nad cono B Razen tega predvidevajo manjše spremembe v okviru Morganove črte oziroma v okviru meje med obema conama STO, v glavnem v prid Jugoslavije, kot trdi agencija. Predvidevajo tudi gradnjo pristanišča na jugoslovanskem ozemlju južno od Trsta. Agencija Reuter poroča iz Londona, da temelji načrt, ki ga zdaj obravnavata jugoslovanska in italijanska vlada, na razdelitvi STO v skladu s sedanjimi mejami con. Jugoslavija bi dobila Pomoč za graditev pristanišča v ooni B. CHURCHILL JE GOVORIL V SPODNJEM DOMU! Eiemčija, EOS, Daljni vzhod Jutri bo v Spodnjem domu debata o ivnanjl politiki London, 12. julija (Tanjug). Predsednik britanske vlade Churchill je danes izjavil, da nikdar ni napravil boljšega in plodnejšega obiska, kot je bilo n j egovo potovanje v ZDA, kjer se je raz-govarjal s predsednikom Eisen-howerjem. Pripomnil je, da je ob tej priložnosti obravnaval z ameriškim predsednikom vsa važnejša mednarodna vprašanja. To je izjavil Churchill v Spodnjem domu, ko je poročal o svojem obisku v Washingtonu in Ottawi. Churchill je dejal: »Odkrito in prijateljsko smo se razgovar-jali in sodim, da smo razpršili pri naših ameriških prijateljih napačna pojmovanja o ciljih naše politike. Menim, da smo jih prepričali, da nismo spremenili no benega izmed naših poglavitnih ciljev. Kar zadeva posamezna tekoča vprašanja, smo sklenili potrditi samo načela, na katerih bo temeljila politika naših dveh vlad tudi v prihodnje.« Govoreč zatem o skupni deklaraciji, ki je bila objavljena po washington-sldh razgovorih, je britanski ministrski predsednik dejal, da se »nikomur ni treba pritoževati zoper to deklaracijo, še manj jo je treba obsojati zato, ker je splošnega značaja.« »Vem,« je pripomnil Churchill, »da takšen dokument utegne biiti izpostavljen kritiki v katerikoli državi, vedaT sem srečen, da sem ga podpisal.« Govoreč zatem o nemškem vprašanju, je Churchill ponovno poudaril, da sta ZDA in Brita- nija odločeni, da mora Zahodna j sodelovati s zahodnim svetom in prav je še vedno prepričana, da Nemčija zavzeti enakopravno i ima pravico, da to stori na enako- bi morala biti kitajska vlada za- Ollenhauer je poudaril, da si žele demokrati miru v Indokini, ker je to tudi nemškemu narodu v prid. Mir v Indokini bi olajšal ureditev drugih vprašanj, pa tudi združitve Nemčije. Eni kakor drugi koncepciji j« skupna sodba, da je uspeh ali neuspeh pri reševanju teh vprašanj odvisen od sedanjih pogajanj v Indokini. Ce bo Mendčs-Franceova vlada dosegla »časten mir v Indokini«, potem se bo, kot sodijo tu, lahko z večjo avtoriteto zavzela za svojo koncepcijo o evropski obrambi in EOS. Zato vladni kot socialno-demo-kratski krogi v Bonnu budno spremljajo potek ženevskih razgovorov. To seveda ne pomeni, da sedi nemška zunanja politika prekrižanih rok in da je vse stavila samo na eno karto, na EOS. Nasprotno, lahko rečemo, da je nemška dejavnost v zvezi z razširitvijo stikov z drugimi državami in z iskanjem drugih možnosti, da bi dobili suverenost, v zadnjem času večja kot kdajkoli prej. Na tej poti je mnogo ovir in težav, toda bonnska vlada se trudi, da bi se v primeru neuspeha z EOS ne znašla sama, kar H prerokujejo socialni demokrati. Prizadeva si še zlasti zato, ker bi neuspeh v zunanji politiki lahko močno vplival na razpoloženje nemških državljanov, ki letos volijo nove parlamente v vseh nemških pokrajinah. mesto v skupnosti zahodnih držav. Churchill je de jeti: »Britanska in ameriška vlada sta dali daljnosežno obljubo o svoji praktični pomoči in tesnem sodelovanju z EOS. Dve državi imata svoje enote, ki so zdaj na kraju, ki ga moram imenovati vzhodna fronta. Le-te bodo pripravljene v primeru vojne skupaj s članicami EOS pod vrhovnim poveljstvom atlantskega pakta. Zvezna nemška republika, je pripravljena DULLES ODPOTOVAL V EVROPO Zunanji minister ZDA se bo dnnes v Parizu sestal z Mendes-Franceom in Anthonvjem Edenom Washington, 12. julija (AFP). Francoski veleposlanik je tudi iz-Predstavnik ameriškega zunanje- i javil, da ga je Bedeli Smith ob-ga ministrstva je sporočil, da jej vestil o delu posebne britansko- prwni podlagi.« »Bila bi resnična tragedija,« je poudaril Churchill, če bi Nemčija ne postala Slanica EOS in če bi hkrati ustanovila »vojo vojsko. Zame »o nadčloveške žrtve v vojni ali v pripravah na vojno z Nemčijo manjše kot norost, da bi pripravljeno in močno Nemčijo pustili brez vsakršne druge izbire, razen da ustvari neodvisno vojsko in odkloni sodelovanje z zahodnim svetom.« Ko je Churchill to rekel, je vodja laburistične levice Bevan naglo vstal in izjavil, da takšne izjave sploh niso v skladu s tistim, kar bi moral Spodnji dom slišati. V dvorani je nastal hrup. Potem ko je speaker vzpostavil red, je Churchill nadaljeval: »Stališče sedanje vlade o tem vprašanju, takšno pa je bilo sta lišče tudi naših predhodnikov, je v popolnem soglasju s stališčem ZDA.« To je vsakomur znano. Zatem je govoril Churchill daljnovzhodnih problemih iz iz-cazil nado, da bodo na ženevskih pogajanjih dosegli napredek. »Ce bo dosežen kak sporazum v Ženevi«, je dejal Churchill, »bi ga lahko podpisale države, ki sodelujejo v razgovorih, pa tudi druge zainteresirane države v Aziji.« Govoreč o načrtih glede vzpostavitve obrambnega pakta v jugovzhodni Aziji je Churchill dejal, da so Amerikanci zdaj docela sprejeli britansko stališče, da je treba v morebitni pakt vključiti pet članic načrta Colombo. V zvezi s sprejemom Kitajske v OZN je Churchill izjavil, da se stališče britanske vlade od leta 1951 dalje ni spremenilo. Toda ker na ženevski konferenci še niso dosegli sporazuma niti o Koreji niti o Indokini, v takšnih okoliščinah britanska vlada, »če- stopana v OZN, sodi da zdaj ni primeren trenutek za to, da bi to vprašanje ponovno obravnavali.« Vodja opozicije Attlee je vprašal zatem predsednika vlade, ali so na washingtonskih razgovorih govorili o morebitnem sestanku Churchill-Eisenhower-Malenkov. Churchill je odgovoril: »Seveda smo razpravljali o tem, ne morem pa zdaj dati nobene podrobne izjave o tem.« Churchill je pripomnil, da ima takšen sestanek še nekdo v mislih. V sredo popoldne bo v Spodnjem domu debata o zunanji politiki. ameriške skupine, ki razpravlja o problemih Daljnega vzhoda. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 12. julija 1954 ob 7: Preko Franclje prodira lz severozahoda hladnejši zrak v zahodno Sredozemlje. Njegov vpliv na vreme bo učinkoval predvsem na krate ob Jadranski obali Na Bavarskem ln v Zgornji Avstriji je nastopilo lepo vreme, medtem ko dežuje po vsej severni Nemčiji. V Jugozahodnem' delu Slovenije ln predvsem na severnem Jadranu 1e bilo dopoldne pretežno oblačno z manjšimi krajevnim! plohami, v ostalih predelih države pa lepo vreme. Temperatura je bila v višjih legah okrog 17 stopinj, drugod pa med 20 ln 27 stopinj Celzija Vremenska napoved za torek 13. Julija: Pretežno oblačno t delnimi razjasnitvami, od časa do časa krajevne padavine. Temperatura brez večjih sprememb. minister ZDA John Foster Dulles nocoj ob 23. url odpotoval z letalom v' Pariz, kjer se bo sestal i s predsednikom francoske vlade fu pOplOVO, tam VrOČinO Mendes-Franceom in britanskim r r zunanjim ministrom Anthonyjem Edenom. Dulles se bo v Parizu razgo-varjal z Mendes-Franceom in Edenom o Indokini. Prispel bo jutri v francosko prestolnico, kjer bo zvečer skupaj z ministrom Edenom gost na večerji pri predsedniku vlade Mendes-Franceu. Danes se je v Washingtonu sestal tamkajšnji francoski veleposlanik Henry Bonnet s pomoč- plav. nikom zunanjega ministra ZDA Hkrati pa se je izvedelo, da je Bedellom Smithom. Bonnet je iz- bila v zadnjem mesecu v Rusiji javil, da bi moral po mnenju Pa- taka vročina, kakršne že dolgo riza voditi ameriško delegacijo v ne pomnijo. Sele danes je bilo Ženevi Dulles ali Bedeli Smith, po dolgem razdobju nekaj dežja. Delegacija turške mornarice na poti skozi Beograd Beograd, 12, julija. Delegacija turške mornarice je potovala nocoj skozi Beograd na pota v Split. Člani delegacije turške mornarice bodo med svojim 7 dni trajajočim obiskom v Jugoslaviji gostje jugoslovanske vojne mornarice. Turške delegate vodi admiiral Koral.1 shlngtonu. Vučinič v Celovcu Celovec, 12. julija (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič je danes med potovanjem po Avstriji obiskal v celovcu koroškega pokrajinskega poglavarja Wede-niga. Vučinič je sprejel popoldne delegacijo koroških Slovencev. Piccioni o Trstu Rim, 12. julija (Tanjug). Nocoj so v Rimu uradno sporočili, da na današnji seji italijanske vlade niso sprejeli nobenega sklepa v zvezi s poročilom zunanjega ministra Picclonija o tržaškem vpraašnju. Piccioni je poročal v kratkem referatu o sedanjem položaju in možnostih za morebitno ureditev spora, pa tudi o zadnjih diplomatskih prizadevanjih, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem vodila palača Chigi v Londonu in Wa- RAZGOVORI V ŽENEVI EDEN-MENDES-MOLOTOV Ženeva, 12. jul. (AFP). Bri-1 protokola predsednika republike tanski zunanji minister Eden je. dr. Sloven Smodlaka. Albanskega poslanika je spremljal prvi tajnik albanskega poslaništva g. Giiljaini Šehu. Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes ob 11. uri sprejel novoimenovanega izrednega poslanika ter pooblaščenega ministra republike Libanon g. Mohameda Ali Hamada, ki mu je izročil poverila^ pisma. Ob iziro- Dunaj, 12. julija. (R). Poročajo, da na Bavarskem In v Avstriji poplave popuščajo. V sovjetski coni Nemčije pa reke še vedno naraščajo, prav tako v CSR. V nekaterih pokrajinah so razglasili izjemno stanje. Bavarska skupščina in dunajska vlada bosta imeli jutri izredna zasedanja da bi izdali po Optimizem v Londonu London, 12. julija (Tanjug). Uradni predstavnik Foreign Of-ficea je na vprašanje o najnovejših dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem izjavil na današnji tiskovni konferenci, da lahko govorimo o določenem optimizmu. Toda na sleherno nadaljnje vprašanje novinarjev ni hotel ničesar odgovoriti. Na vprašanje, ali je obisk poveljnika anglo-ameriške cone generala Wintertona v Foreign Officeu v kaki zvezi z najnovej- sebne ukrepe zaradi posledic po- j šim razvojem dogodkov, je urad- ' ni predstavnik dejal, da je general Winterton napravil običajen obisk v zunanjem ministrstvu, kot to store vsi britanski predstavniki, kadar pridejo v London. prispel danes z letalom v Ženevo. Po prihodu se je stestal najprej s predsednikom francoske vlade Mendes-Franceom, zatem pa z Molotovom. Sodijo, da sta Eden in Molotov proučila vprašanje, kdaj naj bi nadaljevali ženevske razgovore, ker namreč ona dva predsedujeta delu konference, ki obravnava indokitajsko vprašanje. čitvi poverilnic so bili navzoči Pred odhodom z londonskega državna podtajnik za zunanje za-letališča v Ženevo je britanski j deve dr. Aleš Bebler, generalni zunanji minister Eden izrazil tajnik predsednika republike dr. upanje, da bo »pomagal obema j Joža Vilfan in šef protokola pred- strankama, da se dogovorita o rešitvi, ki bo vsem sprejemljiva«. an in šef protokola pr sednoika republike dr. Sloven Smodlaka. Zahvala banoviških rudarjev Delovni kolektiv premogovnika Tito-Banoviči in družine po- Sprejema pri predsedniku republike Brioni, 12. jul. (Tanjug). Pred- ___________ rednik republike Josip ^Broz-Tito nesrečenih rudarjev se najtopleje • - j -i. .r. ...i zahvaljujejo vsem podjetjem, le sprejel danes ob 10. uri na Brionih novega albanskega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra g. Bata Karafilija. ki mu je izročil poverilnice. društvom, združe- ustanovam, njem. organjf.acijam in posameznikom, ki so s svojimi pismi in brzojavkami izrazili sožalje spri-Pri izročitvi poverilno h pisem 1 čo nesreče, ki je 16. junija t. 1. so bili navzoči državna podtajnik prizadela ta kolektiv. Zahvalju-za zunanje zadeve dr. Aleš Be- jejo se tudi vsem, ki so poslali blor, generalni tajnik predsednika denarno in gmotno podporo dru-republike dr. Joža Vulfan in šaf žinam ponesrečenih rudarjev. Občine v sestavi mesta čim bolj bomo napredovali v oblikovanju organizma mestne komuno, tem važnejšo vlogo bodo imele občine v nadaljnjem, čedalje širšem in neposrednejšem sodelovanju državljanov pri obrav. na vanju tekočih družbenih zadev. Občine eo z dosedanjim delotn opravičile svoj obstoj in si določile mesto tudi v nadaljnjem razvoju veliikih mestnih komun, ker so tako} po vzpostavitvi postale trdna vez med prebivalci in ljudskim odborom mesta. Ni dvoma, da občino na področju mosta niso isto kakor ostalo, kmoSko ali mostno občino « posebnimi pravicami. Vlom ko eo slednjo vsaka zase komunalna skupnost, so občino na ožjem področju mosta samo dol ono nli več določenih mostnih komunalnih skupnosti z enotnimi skupnimi koristmi v vsakom vpru&anju irospodarsko-pra in družabnega živijonja mesta. Ne morojo torej hiti komuno, kor to komuna mesto kot celota. Zato tudi njihov položaj ln njihovo pristojnost ne moreta biti istovetna s položajem ostalih občin. Imeti tudi ne morejo tako samostojnosti, ki jo imajo ostalo občino, zlasti na področju (ro»po-daretva. Toda to no pomeni, da no bodo moerlo obravnavati tudi nekato-rih zadev svojih prebivaloov, ki no nasprotujejo sploSnim koristim mosta kot celoto. Vsaka takflna pobuda ljudskih odborov občin, ki jo v skladu s splošno politiko mosta kot colote, jo toroj koristna in po mojem mnenju no smo biti po«ojno vezana na poprejšnje posamezno soglasjo mostnega (ljudskega odbora. Z družbenim planom mesta jo usmorjon njegov nadaljnji go. »podaniki In družbeni razvoj, obsega pa tudi občine. Cim bolj s pobudo in sredstvi občino napredujemo, tem boljo in koristneje Je to tudi za skupnost. Mostni ljudski odbor kot organ mestno komuno mora s svojimi ukrepi ln predpisi zagotavljati no le uveljavljanje enotne politiko na vsem mostnem področju, marveč tudi enotno uporabo teh predpisov, često tudi njih neposrednih nalog, ki Jih nalaga Sivljonjo velikega mesta in ki Jih centraliziran organ no moro izpolnjevati. Tudi dosedanja praksa iz dela ljudskih odborov občin na področju Beograda Je pokazala, da so takim njim odlokom MLO v Juniju bo na občino prenesli tudi vso posle s področja obrtništva, gostinstva, trgovino na drobno, inžpokoijske službo in znaten dol poslov s področja zdravja in prosvete. Decentralizacija v trgovini in gostinstvu najbolje dokazuje, kako koristni so ti organi v Beogradu. Brez njih bi ljudski odbor ne mogel opravljati tistega dola svojih poslov, za katerega jo pristojen kot organ oblasti. Prenašanje poslov z MLO na občino vsekakor So ni končano. Precej jo že poslov, ki zavirajo dolo mostnih svetov in ki bi jih lahko prenesli na tehniko njihovega uveljavljanja. Neposredno izpolnjevanje teh ukrepov in predpisov, ki naj urejajo od no« o nazori napačni. Občino nikakor niso i ol)5ino- To jo pokazalo tudi nedavno oslabilo enotnosti mosta, marveč so znatno pripomoglo k nadaljnjemu razvoju mostno komuno, zlasti s širšim in noposrodnojšlm vključevanjem prebivalcov v upravljanjo. Prek ljudskih odborov občin, njihovih svotov posvetovanje mostnega zbora proizvajalcev, ko so govorili o slogu in metodi v njogovom delu in ugotovili, da so zbor zaradi preobremenjenosti v obravnavanju vsakdanjih praktičnih vprašanj no utegne ukvarjati tu- in komisij so je v Beogrndu vključilo dl 1 važnejšimi zadovaml. Ta proces v upravljanjo Jo kakih 2000 prebival-1s0 bo vsekakor So raivijal v skladu cev. Mostno občino so se prebivalcem I * nadaljnjim razvojem mestno ko-mhogo bolj približalo in zato se za muno. njihovo delo zanimajo, kakor so za-j Vzporedno s pronaSanjom poslovnima jo za delo MLO. | na občino zahteva naš družbeni raz- IzkuSnjo toh občin v Beogradu v joj So nadaljnjo prena-šanjo poslov, njihovem dvoletnem dolu so zolo dra- 1 ^ ,z pristojnosti mosta kakor tudi gooono. V začetku svojega dela so, občine na ostalo organo družbenega imolo dokaj neznatno prtstojnost, to- upravljanja v prosveti, zdravju, soda čim bolj so se razvijalo in kropilo. | oialnem skrbstvu itd. tom več poslov so prenašali nanje z Predsednik OLL Hkaditrjo mostnega ljudskoga odbora. Z zad- Ilija Djokovlč Čestitke maršala Tita za Dan vstaje Črne gore Ob Dnevu vstaje črnogorske-gu ljudstva je predsednik republike Josip Broz - Tito poslal predsedniku ljudske skupščine Crne gore Blažu Jovanoviču naslednjo Čestitko: Ob 13. juliju, Dnevu vstaje črnogorskega ljudstva, pošiljam svoje prisrčne čestitke ljudstvu Črne gore in Vam ter najboljše želje za srečen in vsestranski napredek Vaše republike. V živem spominu so mi težki, a slavni dnevi, v katerih so najboljši' sinovi in hčere Crne gore s svojim junaštvom in življenjem postavljali skupno z ostalimi narodi Jugoslavije temelje naši socialistični skupnosti in svoji srečnejši bodočnosti. Josip Broz-Tito Predsedniku Ljudske skupščine črne gore Blažu Jovanoviču so čestitali k obletnici Dneva vstaje črnogorskega ljudstva tudi predsednik Narodnega sobranja Makedonije, predsedniki Ljudskih skupščin Slovenije, Srbije in BiH ter Sabora Hrvatske. Deset let deSa za zdravje človeka Iz gradiva za razstavo RK Slovenije v Gradacu in Ljubljani Ljubljana, 12. julija Dan pred glavno proslavo Dneva vstaje v Žlebu pri Črnomlju bodo v Gradacu, med Črnomljem in Metliko, odkrili tudi spominsko ploščo 10-lctnice ustanovitve Rdečega križa Slovenije. Hkrati bo v prostorih slikovitega srednjeveškega gradu, kjer Je bila 18. junija 1944 ustanovna skupščina Rdečega križa Slovenije, odprli tudi razstavo o delu ln usjpehUi te ustanove v tem desetletju. Posvetovanja o gospodarskih osnovah bodočih komunalnih skupnosti V Makedoniji, Srbiji in južni Dalmaciji pripravljajo že konkretne načrte za ureditev komun Beograd, 12. julija Dane« so se v štipu sešli' politični voditelji štirih okrajev vzhodne Makedonije. Razprav-omun, bo pa mnenje drugačno. Ne-1 ]j«li ao o ustanavljanju komun JI lori TAT* n Vi in il n mncrrln lrnniiinn . * * . . . .. med prebivalci in organi oblasti, je treba prepustiti ljudskim odborom občin. Ce se vprašamo po vlogi in položaju teh občin v luči nadaljnjo krepitve v razvijanju voliklh mestnih komun, bo pa mnenje drugačno. Ne- „ a„ „ kateri pravijo, da so mostno komune l™„„„ „ xn-i|, damo pc^rnožni administrativni organ skupnosti komun v vseh stiriii mestnega ijudskoga odbora. Drugi menijo, naj ljudski odbori občin prevzamejo samo obravnavanje nekaterih po njihovem mnenju manj važnih administrativnih in upra-vnih poslov, ki jih mestni ljudski odbor zaradi obsežnosti dola no bi mogel opravljati. Oo bi se to občino sprenne-nilo v organo oblasti, čo bi imolo 4 gmotno podlago ln čo bi tudi samo Ve ureditve. Po teh načrtih naj lahko, izdajale nekatero predpise, bi i , > i„'xi * .*.i i .. bila {>o mnenju nekaterih ljudi ogro- !■ bregalniško - strumiška skup- okrajih. Na sestunku se je uveljavilo mnenje, da so pogoji za ustanavljanje komun in njihovih skupnosti že dozoreli. Na sestanku so razpravljali že o konkretnih načrtih na osnovi podatkov, ki pojasnjujejo upravičenost no* iona enotnost mesta kot celoto. Zato bo nekatero zahtevo državljanov, Izražene na zborih volivcev, naj bi Sli v prenaianju nekaterih nalog z most nosi komun obsegala 9 komun na področju sedanjih štirih okra-v prenašanju noKnTcrin nalog z mosr- j®V, Kočanski' okraj, ki ilUla Se~ nega ljudskega odbora na ljudsko od-, daj' 12 občin, bi imel po tern nabore občin šo naprej, razumeli kot xr*„ ,1V(> tnrrmnl cimmlSU težnjo po razdelitvi oblasti. Tu pa ni CPU . Komul11. StrunlLSKl Alo za vprnfianjo razdelitve oblasti i OKraj 3 itd. kot, takfino, kor Jo enotna, marveč bo Na sestanku okrajnega komi-1 Judje opozarjali na preobremenjenost 71r |n<;lf/%vnitoIr„ mestnoga ljudskega odbora in njogo- teJa ICSKOVaSkega OKrala SO vlh organov v Izpolnjevanju vsaftda- posamezniki stavrli voc konkret- DNEVNA KRONIKA ZASEDANJE MEDNARODNEGA SVETA ZA ZAŠČITO SLEPIH Na zasedanju generalno skupdčiuo POKLICNO GLEDALIŠČE V BUJAH V Bujah bodo v prihodnji sezoni, namesto sedanjega amaterskega glo- mednarodnoga sveta za socialno za. dallfiča. Imeli poklicno glodallSčo. V Sčito slepih, ki bo od 5. do 18. av-1 J«, “““en J« okrajni ljudski odbor guata v Parizu, bo sodelovala tudi ,, Jr v Proračunu sedem milijonov naša država. Na zasedanju bodo din. Novo sezono bodo začeli z Ogrl- obravnavall pereča vprašanja s področja vzgoje, Šolanja, poklicnega usposabljanja ter zdravstvene in socialne zaščito slopih »SLOVENIJA-LINIJA« Na lieki je bila ustanovljena »Slovonija-linija«, ki pomeni precejšen napredek v razvoju našo trgovinsko mornarice. Novo podjetje bo sodolovalo pri graditvi nošo trgovinsko mornarico. — 8 svojim plov. n im parkom bo »Sloveni ja-linl Ja« sodelovala v zunanjetrgovinskem prometu. Žetev v Sumadiji Te dni so je začela v Šumadlji žotov ječmenu. Sodijo, d*i lo letošnji povprečni pridelek približno 8 q na hoktar. Na posameznih njivah pa bo dosežonlh tudi po 20 ci na ha. Zolo dobro letino si obetajo spričo agrotehničnih ukrepov v Krušovskem okraju. LJUDSKA UNIVERZA V PULJU To dni so v Pulju ustanovili ljudsko univerzo za mosto in okraj Pulj. Le-ta lina nalogo skrbeti tudi za delavsko gimnazijo in razviti kulturno umetniško In prosvetno dojavnost. ŽETEV v Sumadiji Nagrada mornarjem z »Visa« Reka, 12. julija Maršal Tito je izročil po svojem odposlancu, generalmajorju Milanu Žežlju posadki ladje »Vis« zlate in srebrne ure v priznanje, ker je »Vis« kot pomožna ladja uspešno spremljala maršala na njegovem potovanju v Grčijo tn Turčijo. Častniki so dobili zlate, 32 članov posadke pa srebrne ure. Devizni tečaji 12. julija zovičevo »Hasannglnico« TOVARNA ALKALOIDOV V SKOPLJU Odbor za sveta LR Ma pravljal o povečanju pridelka in Izboljšanju kukovosti opija. Sodijo, da bo tovarna v Skoplju kmolu začela prido- na nili predlogov, po katerih naj bi ga gospodarskega razvoja bilo mesto Leskovac z neposrod- svojem področju. Sodijo, da bo ( Glavni odbor RKS je že pripravil vse gradivo za razstavo, ki bo v Gradacu in v Ljubljani. Zbrane dokumentacije pričajo, da je RK Slovenije v svojem razdobju veliko napravil za zdravje človeka, še posebej pa za njegovo zdravstveno vzgojo. Več kot 10 tisoč deklet in žena je obiskovalo tečaje za nego dojenčkov, kar je nedvomno mnogo pripomoglo k zmanjšanju umrljivosti otrok. Po vaseh je bilo organiziranih 31.000 zdravstvenih predavanj, bilo je približno 700 kinopredstav. Po šolah so bili organizirani higienski aktivi in kotički, po vaseh urejene postaje za prvo pomoč, rešilne postaje v večjih vaseh in mestih so bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi itd. S pomočjo UNICEF je bilo potrebnim ljudem razdeljeno 270.000 metrov tekstilnega blaga in 14.000 parov čevljev. Hkrati je RK organiziral oddajanje krvi in tako pomagal reševati marsikatero človeško življenje. Skupno je bilo tako zbranih nad 21.000 litrov krvi. Mnogo skrbi je RK posvečal no okolico ena komuna. Druga to pospešilo gospodarsko osnovo tudi asanacijam, repatriaciji tu- komunn naj bi bila Vučje z oko- j komun ter v daljni bodočnosti * lico, tretja okraj Vlasotinac in1 bržčas tudi omogočilo ustanovi- del okraja Leskovac. Iz skupno tev skupnosti komun, v kateri bi’ bili razen mesta in okraja 22 občin, kolikor jih je v okraju Leskovac, bi ustanovili 3 komune, skupnost komun v tem delu Srbije pa bi sestavljale komune v okrajih Jablanica, Leskovac in Vlasotinac. , ,( . Ljiudski odibori okraja in mesta Dubrovnik so na skupni seji izvolili’ komisi jo,^ ki bo pripravila gradivo za ustanovitev komune. Podkomisija bo zibirala podatke o strukturi prebivalstva in o gospodarski sposobnosti posameznih rajonov. Sestavili so tudi komisijo, ki bo pripravila predloge o pristojnosti’ komune ter o odnosih mod komunami. Sodijo, da bi moral biti Dubrovnik ikot gospodarsko in kulturno središče sedež skupnosti’ sosednih komun. Na Reki so na današnjem .posvetovanju ljudskih poslancev, predstavnikov ljudskih oblasti in JML. ............................... političnih organizacij z Reke, na Potl k naprednim težnjam črno- . i ’ imrslrnirn nnvndn <3 4-__ j____ __ ... jih otrok, poizvedovanju za pogrešanimi ljudmi, preprečevanju tuberkulozo in drugih bolezni, rehabilitaciji bolnikov, njihovi Roke tudi komune Hrvatskega j ponovni in ustrezni zaposlitvi. I rimorja, Gorskega Kotara in i Kot prikazuje zbrano razstavno bližnjih otokov. I gradivo, je v Sloveniji 70 »/o vod- Črnogorski praznih vstaje Posamezni datumi postanejo sim- se Jo Šopiril in Izdajal ukaze, Ema- Gorskega Kotara in Hrvatskega Primorja sklenili, da bodo v okviru svojih ljudskih odborov obravnavali možnosti’ nadaljnje- Odlikovtmje Tome Rosandiča . Z ukazom predsednika FLRJ Jo gospodarstvo republiikega ba 75-obletniot živlljonja in 50-lot-1 P01"® osvajalnih čet, oholo ' »črno te doni; e ,j,e„v£raj .raz- nlcl Javnega umetniškega dola za po- >&*&&&*^[MTe boli tn poosebljenje celih družbenih in zgodovinskih dogajanj, pomenijo začetek novih dob posameznega naroda ln njegovega stanja, so most V prihodnost In skoznjo. TaliSnc praznike praznujejo vsako leto naši narodi ln z njimi je svečano obeležen začetek vstaje ln borbe za svobodo. Črnogorski narod 13. julija ne praznuje samo začetka vstaje, marveč tudi začetek boja za svojo narodno osvoboditev, za težko pričakovano enakopravnost z ostalimi narodi Jugoslavije, nne 13. julija so začele pokati puške, kar Je pomenilo konec zagrizenega ln starokopitnega konser-vativi/ma, ene najbolj nevarnih ovir gorskega naroda. S tem dnem se Je začel končni obračun z moralno propadlimi podkupljivimi eksponenti velikosrbskega centralizma. V oboroženem boju črnogorskega naroda se Je 13. julija praktično začelo uresničevati bratstvo z ostalimi Jugoslovanskimi narodi. To Je bil največji pomen tega dne* hkrati pa so Je začela takrat likvidacija vseh na videz drobnih, toda Šovinističnih, bratovščl-narsklh ln lokalnih nazorov v življenju. Vsako črnogorsko mesteco Je bilo nuelova Helena pa je pozdravljala »svoje rojake« ln nepovabljena obljubljala, da jih obišče. Toda vse te volčje željo in napovedane ceremonijo so onemogočili streli po cestah, ln samo v nekaj dneh Julija 1941 Je bila italijanska vojska, ki Je zavzela lo nekaj močnejših garnizij, z vsem orožjem prisiljena, da se je vdala. Na Koščelih je četica upornikov pustila mrtve fašiste na cesti, italijanska motorizacija se Je valila po pečinah, savojski vojaki pa so se na poti proti JtiRu mikana prvikrat prepričali, da so našli tu, v Crni gori, krvavo bojiščo in da jih čalta na tem kršu namesto -mago smrt. Na Brajlčlh so so črne srajce prepričale, da Je Montenegro zares terra pcrlco-losa, v kateri malo pomaga neizprosna sila vojnih arzenalov. Ob Limu niso vedeli, kam bi se umaknili In niso utegnili pomisliti, kako bi se rešili. Med grmičevjem In potoki sta bila akademska taktika in strategija brezpredmetna. Ker ta ni nič zalegla, so začeli svoje Junaške bataljone skrivati za bodečo žico In v betonirano bunkerje. In zelo so se Jezili, ko jim Je postalo jasno, da so vzllc vsemu bolj ujetniki kakor okupatorji. Trinajst let nas deli od julijskih »siv, najpomembnejšega datuma v zgodovini črnogorskega naroda. Letos praznuje črnogorski narod tn dan ne njakov nehigienskih, neprimernih je prav tako 80% stranišč itd. V zadnjih letih pa je RK v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami zlasti po vaseh asaniral in preuredil mnogo nehigienskih in neprimernih objektov, zlasti na vaseh. K. M. , »DOMINO« ZH »DIME« Tovariš uredniki Skopljanska tovarna cigaret nam )e pripravila veliko presenečenje. Pri-jetno za malokoga, neprijetno pa za veliko večino naših ljudi. V časnikih je delala veliko reklamo za novo vrsto cigaret tDominot, damskih cigaret. Ime je nedvomno povzelo po znani popevki tDominot. Dobili smo torej tudi cigarete za »dame*. Ostale, ki jih le zdavnaj hodimo, so pač za »gospode*. Damske cigarete so se pojavile v času, ko si pri nas vztrajno prizadevamo opustiti v občevanju izraze »gospod« in »gospa«, ta ostanek minu• lega drtilbenega sistema in običajev meščanske družbe. Ti napori vse socialistične druibe so zlasti Aaperjeni proti trgovini, kjer se takšno ogovar. janje zadnje čase čedalje bolj širi. 1Tovariši iz sindikata trgovinskih delavcev in uslužbencev so porabili v boju proti temu pojavu kdo ve koliko besed. V ukrepu skopljanske tovarne cigaret so videli medvedjo uslugo, storjeno njihovim naporom. Protestno pismo, ki ga je poslal tovarni v Skoplju kolektiv nekega novosadskega trg. podjetja, ko je začela razpošiljati cigarete »Domino« s pripombo, da so za »dame«, izraža pravzaprav mnenje vseh delovnih ljudi naše države. Aleksander Vači£ j Novi Sad Priprave na Dan vstaje na Hrvatskem Na Hrvatskem bodo praznovali 17. julij Dan vstaje s purti-. zanskimi pohodi, ki se jih bodo razen borcev v NOV udeležili tudi, .^adnikl predvojaške vzgoje, ter z odkritjem Številnih spominskih plošč in spomenikov padlim borcem in žrtvam fašizma. V Liki bodo med drugim prenesli posmrtne ostanke šestih narodnih herojev v skupno grobnico. Velike slovesnosti bodo V okrajih Petrinje, Sisak, Glina in Postajnica, medtem ko bodo v kordunskem gozdu Debeli kosi, kjer je bil leta 1941 ustanovljen prvi kordunski partizanski od- i _ r v*-»»»jubiinivi v UJUltl sil n" sobno zaslugo na področju upodablja- dolgočasili ln dremali na julijskem samo kot pravnik'kot'narodno” s vel i delek odkrili velik soomenik Za . rr. ................. pnuu- umetnosti odlikovan z RoUom j Wneral, in oficirji pa so na-1 čanost, marveŠ tud. kotTto dnl več, Dan vstaie prinravliaTo velike bivati alkaloide In druga sredstvo, ki zonlug za narod I. stopnjo beograjski mor?e rt« hi Si ^ B° 0 P,r v socl!lI1stlčnl rasti gospodarstva, do-i , * P ,1PraV1.1ajO veilKC vsebujejo precejšen odstotek moriija. kipar Toma Hosanda«. 1 pote naše morske o^le"3^™^,!^ mokrac'J« 1" napredka.^ j JugTh krajih LR H^ateke! Valuta Ljubljana Zagreb 1 ameriški dolar 941.— 940.60 1 angleški lunt 2.450.— 2.450.— 200 nemških mark 20.023.25 20.024.71 100 belg. frankov 1.802.— 1.801.— 100 franc, frankov 273.— 273.— 100 Svic frankov 18.820.— 18.820.— 100 ital. lir 140.— 139.09 100 holand. forintov 22.530.— 22.513.— 1 egipt. funt — 1.968.— 1 obr. dol. Avstrija 845.30 850.— 1 obr. dol. Grčija — 735.50 1 obr. dol. Turčija 826.— 625.— 1 obr. dol. Braz, — 655.— , 100 lit Gorica 107,— — Pripombe: Promet»je bil srednji, večji zaključki v nemških markah, italijanskih lirah, francoskih frinkih, avstrijskih in turških obračijiskih dolarjih. Nepokrito Je ostalo povpraševanje po ameriških dolarjih, angleških funtih, švicarskih frankih, holandskih forintov t.ii v vseh obračunskih dolarjih. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. DR. BOŽENA GROSMAN flahadntihica v & loboko v senci temnih bukev in smrek stoletnih, roških gozdov, so partizani postavili zatočišča za naše ranjence in bolnike, da so jih obvarovali pred podivjanimi fašisti. Tako so varovali sleherno človeško življenje. In tudi še nerojeno. Aprila leta 1944 smo v bolnici v Spodnjem Hrastniku začeli graditi novo barako — porodnišnico. Bila je to lepa, svetla stavba, postavljena nekoliko više od drugih. Bila je tu porodna soba, dnevni prostor in kopalnica. V njej je bilo prostora za 12 postelj, pri vsaki pa je stala prava otroška posteljica. Ko so bili s pripravami ravno v največjem razmahu, je prišla novica, da je k Nemcem pobegnil delavec od gradbene ekipe in da je postojanka verjetno izdana ter da je treba takoj opustiti vse delo, zakamuflirati pota ter poskriti živež ter drugi material. In seveda »stroga tišina«. Ko smo to skrbno opravili in nam je zmanjkalo dela in potrpljenja, napovedanega sovražnika pa le ni bilo, smo na svojo pest zopet nadaljevali delo. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z morebitno preselitvijo iz kraja, ki smo se nanj že tako navezali. Prvi je bil Iztok V približno šestih tednih smo porodnišnico dogradili in uredili, pokrili postelje z belimi rjuhami, za takratne čase že veliko razkošje, pregrinjala, zavese, prte in prtičke pa smo sešili iz zavezniških padal. Končno smo dobili še tehtnico, merilo za dojenčke in Globoko v senct temnih bukev in smrek stoletnih gozdov so partizani postavili zatočišča za naše ranjence in bolnike... * »v; §jjp * kopalno kad, namestili smo rože ln Titovo sliko. V začetku maja je v porodnišnici zajoKal Iztok, naš prvi novorojenček. Dobili smo babico in imeli smo skrbno bolničarko, ki je bila mladim materam v veliko pomoč. Tudi za dojenčke je veljala »tišina« Največjo skrb smo imeli z mlekom. Tudi če se je kateri materi zdelo, da ga ima premalo, kar se pa dozdeva domala vsem materam, je šele po daljšem opazovanju, kako otrok uspeva, smela dodajati kravjega mleka. A bilo je mleko potrebno tudi zaradi hajk. Kje naj bi tedaj mati dobila drugo hrano za dojenčka! Mleko, ki smo ga vsak dan dobivali iz 4 ure oddaljene partizanske kmetije, od koder so nam pošiljali tudi zelenjavo in sadje, smo dajali materam, ne otrokom. Verjetno bi naši mali težko preživeli partizanstvo, ko bi ne bili naravno hranjeni. Tako pa so nam od 53 v gozdu rojenih umrli le trije: Otroke smo zgodaj navadili na zrak in sonce. Vsak je razen svoje posteljice imel ge jaslice za sončenje in so bili otroci na prostem tudi po cele dneve. Ze dojenčke smo morali navaditi na red, disciplino ih »tišino«. Nismo smeli dovoliti, da jih matere razvajajo z zibanjem in pestovanjem. V tem so bile težave čelo s komisarjem in bolničarjem, ki sta le prerada jemala v roke kakšnega otročička. In še za septične primere Po večkrat na teden smo prirejali za matere predavanja o negi in_ pravilni prehrani Zdravega in bolnega otroka, o najpogostnejših otroških ln nalezljivih boleznih, pa tudi o vzgoji malega otroka. Reči je treba, da so se naše matere za ta predavanja živo zanimale in je bila tudi diskusija precej plodna. Zopet je bilo nekaj alarmov, seveda smo še večkrat nosili živež in ostali material v bunkerje ln Iz bunkerjev, zakamuflirali steze, razpošiljali v patrole. Dobili smo tudi strojnico, razen brzostrelke ponos postojanke, ki bi jo bili naši mitraljezci menda prav radi preizkusili, pa ni hotelo biti prave prilike. Ker je več porodnic, bivših bork, prišlo k nam še z gnojnimi ranami, je bila postavljena septembra 1944. leta še septična porodna baraka s 4 posteljami. Da smo spravili naše dojenčke na varno in da smo napravili prostor novo prihajajočim, smo jih z materami vred z avloni pošiljali v Italijo, ki so jo takrat že okupirali zavezniki. Tam smo v Gravini uredili partizanske otroške jasli, kjer so nagli svoj začasni dom tudi dojenčki iz drugih krajev Jugoslavije. Dr. Božena Grosman VISOKA MORALA TEMA — Nazaj, vi ste še slabši od na«. PISMO IZ NEV/ DELHIJA GIBANJE BUDAN ki je sicer morda nezadostno razvito, a je vendarle zajelo vso Indijo (Posebej za »Borbo«) New Delhi, julija V majhni vasi Gaja v državi Bihar je bila letos konferenca gibanja za prostovoljno zbiranje zemlje in razdeljevanje le-te kmetom brez zemlje — gibanja Budan, ki ga je ustanovil Aoa-raja Vinoba Bave. Morda nobeno gibanje na svetu zdaj ne vzbuja tolikšne pozornosti kot ta čisto indijski pe- čenju revolucije v srcih ljudi« in zahteva od njih, naj se sami odrečejo svojim lastninskim pravicam. Na podlagi teh splošno znanih in skorajda izključno poudarjenih ciljev in oblik gibanja kritiki Budana običajno ne sežejo dlje kot do vprašanja: ali bo takšno gibanje lahko rešilo indijsko agrarno vprašanje? Ni težko podvomiti o možnosti, da bi dosegli zastavljeni cilj. Iz Medtem ko Budan zbira zemljo, pa veleposestniki izganjajo deset tisoče zakupcev z družinami s svoje zemlje, da bi pravočasno preprečili, da bi le-ti dobili pravico do odkup« zemlje. Le-to zatem puščajo neobdelano, indijska vlada pa se silno trudi, da bi izboljšala neobdelano zemljo in rešila skorajda tradicionalni indijski problem prehrane. Toda »indijska vlada ne želi podpreti gibanja Budan z administrativni- skus, da bi eno izmed najvaž- in pisanja mi ukrepi«, je izjavil Nehru, »da nejših političnih vprašanj te de- videti- le-to ne bi dobilo demokratične- žele, agrarno reformo, »uredili tiska ^ namreC videtl' nudi agrarno zunaj okvirov tistega, kar indijska državna uprava«. Druga najbolj znana značilnost tega gibanja je zavračanje nasilja. Budan teži po »uresni- V BOJU ZA MODERNO ETIOPIJO Veliko delo Haile Selasija: odpravil le suženjstvo Etiopska vojska budno straži deželo Ko je Mussolini poslal svoje s Selasie je prišel iz Londona v tanki, letali in iperitom oboro žene čete v osvajalno vojno proti Etiopiji, je ta svoj ukrep opravičeval pred svetom med drugim z dozdevno civilizatorsko vlogo Italije, češ da bo odpravila tudi suženjstvo v Etiopiji. Italijani pa v tem oziru seveda niso ničesar storili, ker so prišli v Etiopijo s tradicijo, da bi ohranili in razvijali suženjstvo kakor v svoji koloniji Somaliji. To dokazuje tudi njihova sedanja praksa v Somaliji. Kadar govorimo o suženjstvu V Etiopiji, je treba omeniti, da je bila ta dežela stoletja tisti del afriškega kontinenta, kamor so prihajali trgovci in lovci na sužnje. Čeprav je bila krščanska država Afrike, se je znala koptska Cerkev sprijazniti s suženjstvom, zlasti ker je bilo uveljavljeno tudi v sosednem muslimanskem svetu. Vključitev Etiopije v moderen sistem sodobne svetovne skupnosti v začetku našega stoletja, posebno njena vključitev v Društvo narodov, sta pc* spešila ukinitev suženjstva. S tem vprašanjem sta se začela ukvarjati že etiopska vladarja Teodor iA Menelik v drugi polovici minulega stoletja, dokončno pa je odpravil suženjstvo sedanji etiopski vladar, cesar Halle Selasie. Ko je bila namreč Etiopija sprejeta v Društvo narodov, je podpisala salntgermansko konvencijo Iz leta 1919 o prepovedi trgovine s sužnji. Sedanji cesar Halle Selasie ima skupaj s cesarico Zaudito zasluge, da je bil leta 1919 uveljavljen dekret o prepovedi trgovine s sužnji. Prvikrat v zgodovini je bila določena za to trgovino smrtna kazen in ta odločni 'ukrep so uveljavljali zelo dosledno. Nadaljnji 'korak v tej smeri je zakon iz leta 1924, s katerim so osvobodili zasužnjene otroke, rojene po njegovem uveljavljenju, in sicer tako, da ostanejo pri svojih gospodarjih do 15. leta. Ta zakon tudi določa. sužnje osvobode po lastnikovi smrti, morajo pa še sedem let služiti njegovi družini. Leta 1932 je Haile Selasie rekel članom neke angleške komisije, ki je prišla v Adis Abebo, da bo suženjstvo v Etiopiji izginilo v 15 do 20 letih. Halle Selasie je boj proti suženjstvu na vse načine podpiral in pospeševal. Povečal je število sodnikov, ki obravnavajo pritožbe pobeglih sužnjev, in vzpostavil posebno komisijo za boj proti suženjstvu, v tem oziru je dosegel velike Uspehe. Seveda je zadeval na hud odpor pri evropskih trgovcih s eužnji, Id so do zob oboroženi vdirali v posamezne etiopske Pokrajine. Na področjih okrog Sudana so tl trgovci prebivalstvo kratko malo iztrebili. V boju za dokončno odpravo suženjstva v Afriki so imeli vlo-£0 tudi gospodarski zakoni, po katerih je delo sužnjev dražje od dela s stroji. Na ta razvoj so vplivali tudi tisoči in tisoči brezposelnih na svetu. Za odpravo suženjstva v Etiopiji pa so bili odločilni zakoni, ki jih je izdal Haile Selasie. Smrtne kazni, izrečene nad trgovci s sužnji, zmeraj potrdi. Leta 1942 je Haile Selasie s predpisi razglasil za suženjstvo sleherno lastnino človeka nad človekom, ne da bi upošteval kakršno koli pretvezo ali sklicevanje na tradicije, običaje itd. Začetek druge svetovne vojne je pomenil za Etiopce začetek odločnega boja za izgon italijanskega okupatorja. Cesar Haile Hartum v Sudanu, da bi pripravil etiopske čete za vdor v to deželo, v kateri se je bilo razmahnilo veliko partizansko gibanje. Angleži so izkoristili vojni položaj in nastopali v Etiopiji kot popolni gospodarji, čeprav je bila s pogodbo Iz leta 1942 tej deželi pripoznana samostojnost s cesarjem na čelu. Etiopska vojska je bila pod angleškim poveljstvom, Angleži so bili njeni Inštruktorji, angleške čete so uživale eksteritorialnost, angleški državljani, razni svetovalci in strokovnjaki niso bili podvrženi etiopski jurisdikciji. Razen tega so se Angleži polastili bogatega petrolejskega področja Etiopije O gad en a, od koder se še zdaj niso umaknili Cesar Haile Selasie V vsakem etiopskem bataljonu je bilo med drugo svetovno vojno šest angleških Inštruktorjev. V takšnem položaju cesarju Haile Selasiju ni kazalo drugo, kakor da je poskrbel za čim-boljšo oborožitev svoje osebne garde, ki ni imela nič skupnega z ostalo vojsko ln zato tudi ni mogla biti pod angleško upravo. V osebno gardo je sprejemal najboljše etiopske vojake, njen komandni kader pa je bil sestavljen iz starih pripadnikov njegove garde, ki je 31. maja 1946 na bojišču Maj Cau malone do zadnjega moža junaško p>adla. Takrat je cesar p>oslal svojo osebno gardo v tretji naskok. Po letu 1942, ko je bila Etiopija pripoznana kot zavezniška in v vojni sodelujoča država, se je njen p>oložaj glede na angleške zaveznike izboljšal. Leta 1944 je cesar dosegel revizijo pogodbe iz leta 1942. Po tem sporazumu ni bilo več obvezno, da bi bili samo Angleži civilni svetovalci etiopske vlade. Angleški državljani 90 bfll spet podvrienl etiopski juntedlkcijl, angleška vojna misija pa je bila odgovorna etiopskemu vojnemu ministru. Tri leta pozneje so s« Etlopd popolnoma odkrlžall angleške vojne misije in vojska je prišla pod cesarjevo osebno poveljstvo. Razen v policiji, v kateri še zmeraj delajo angleški strokovnjaki, toda kot kontrola Etlapcev, Velika Britanija v Etiopiji nima več Izjemnega položaja. Etiopska vojska se hitro modernizira In oborožuje. Za zdaj morajo služiti vojaki še sedem let, tako da gre za nekakšno poklicno vojsko. Etiopska vlada pa že razpravlja o skrčenju kadrovskega roka in o redni rekrutacijl po letnikih. Za Etiopijo je zlasti važna okrepitev vojaških sil in zgraditev osnovne vojne industrije, ki bi omogočala redno pre-skrbovanje vojske. V tem oziru ima etiopski narod bridke Izkušnje Iz vojne z Italijo, ko Je francoska uprava v Džibutiju prepovedala izvoz kupljenih vojnih potrebščin za slabo oboroženo etiopsko vojsko. Etiopiji še zmeraj grozi nevarnost pred Italijanskim imperializmom, ne sicer z eritrejske strani, marveč od Somalije, ki je pod italijanskim skrbništvom. O tem vedo mnogo povedati etiopski intelektualci, ko pokažejo človeku na zemllevidu ceste, ki jih grade Italijani v Somaliji in ki vse drže proti Etiopiji. Z. Pečar 1. da odziv upada, čeprav se je število aktivistov povečalo in s tem tudi propaganda v prid gibanja; 2. da je odziv na industrijsko razvitih p>odročjih, kjer so tudi kapitalistični odnosi bolj razvfti, j slab ali ga sploh ni; 3. da je odziv v vrstah revnih j kmetov (gibanje sprejema prispevke v zemlji, živini in denarju tudi od najrevnejših kmetov) veliko večji kot med veleposestniki; 4. da je samo ena tretjina zbrane zemlje obdelane. Mnogi so podvomili o tem, da je moč na ta način urediti agrarno vprašanje. Predsednik Socialistične stranke Kripalanl, ki prav gotovo ne sodi med tiste, ki imajo Budan za »orožje buržoazije, s katero le-ta hromi razredni boj*, je prepričan n. pr., da brez upravnih ukrepov agrarnega vprašanja ni moč urediti. Niti z zavračanjem nasilja ni boljše. To gibanje namreč ne daje odgovora na vprašanje, za koga je njegovo »nenasilje« dejansko nenasilje. Budan namreč priznava nujnost obstoja države (organa nasilja) in voditelj tega gibanja Acaraja Vinoba Bave ppravičuje ukrepe, kakršni so na primer policijske akcije proti demonstrantom. Priznava torej nasilje v Imenu nenasilja in v obrambo slednjega. ga pečata in izgubilo svoj Čisto gandhijevski značaj«. Gandhijeva ideja o nenasilju pa je nasprotno nastala v boju Vinoba Bave za pravice indijskih kmetov, ne pa proti njim. V specifičnih pogojih boja tehnično neopremljenih in neukih množic zop>er do zob oborožene enote največjega imperija na svetu bi bil poziv k nasilju videti morda tako iluzoren, kot je iluzorno pričakovati, da bo moč eno izmed najvažnejših gospodarsko političnih vpra- DANES PO SVETU NOVA FAZA Po mmuumU prekinitvi wUI nadaljujejo brttan«ko.««ip*ovske razgovore o SiMfcu. Prvi pripravljalni sestanek diplomatov Je bil predvčerajšnjim Britanija Je deloma spremenila svoje prejflnje lahteve ln njeni novi predlorl io te na mlil egiptovske vlade. To pomeni najbri xa£etek nove (aae v reSevanJn spora glede Sueza. Le.ta se Je ia6ela i očitnim optimizmom, ki kaie, obeta ne samo de-ien napredek, temvei morda tudi sprejem pozitivnega sklepa. Od oktobra, ko so prekinili poga. Janja, so se Incidenti na področju Sueza kar vrstili. Toda vilic tem številnim »spopadom« se odnosi niso zaostrili toliko, da bi bila ponovna pogajanja nemogoča. Nasprotno, ža diplomatskimi stiki v Ženevi ali Kairu so zbližali dve nasprotni gledliičl. Pondarjajo tudi. da »o nedavni razgovori med Churchillom In Elsenlio- Foreign Office potrdil, da so Kairu poslali nove predloge Landon, 12. jul. (Tanjug). Predstavnik Foreiign Office® je denes potrdil' vesti, da so egiptovski vladi poelailii nove britanske predloge glede rešitve spora v zvezi s Suezom. Popoldne bo ministra brez listnice Se-lvina Lloyda obiskal izraelski odpravnik poslov. Predstavnik Forcign Offioea ni hotel povedati, ali se ta obisk tiče incidentov n« izraelsko-egiptovski meji. w er jem pospešili porajanje no-fega britanskega predloga. 8odlJo namreč, da so ZDA vztrajale na tem. da Je treba člmprej reiltl ta problem, ki ovira vse kombinacije v zvezi z organizacijo nekakšnega obrambnega sistema na Srednjem vzhodu. Bistvo novega britanskega stališča jo v tein, da predvideva da bo nekaj tlsočev britanskih strokovnjakov, ki bodo ostali po evakuaciji britanske posadke, da bi vzdrževali oporišče. lmel| civilen, ne pa vojaški status. Olede tega bi Britanci popustili. Kairska vlada namreč ni privolila v to. da bi britanski strokovnjaki ostali v njeni deželi kot uniformirane osebe. V tem Je vsekakor upravičeno videla omejevanje suverenosti njene države. Egipt pa Je popustil v tem. da Je privolil v po. novno vzpostavitev sueškega opori šča v primeru morebitne agresije na Turčijo al| kako arabsko deželo, medtem ko je doslej privolil samo. da vzpostavijo oporišče v primeru, če bi bile napadene le arabske držanj!. Zadnje vesti kažejo, da je moč pričakovati, da ho sueško oprašanje — ta hudi kronični spor — kmalu prenehal biti spor. To pa so seveda prijetne vesti O. M. 1 šanj te dežele rešiti mimo in celo v nasprotju z državno zakonodajo. Vendar se zdi, da bi bilo kratkovidno in površno presojati gibanje Acaraje Vinobe Bava izključno z vidika njegove sposobnosti, da uredi agrarno vprašanje, in ocenjevati njegov gandhijevski značaj izključno po »čistoči nenasilja«. Prav. tako bi bilo površno spričo sklicevanja Vinobe Bava na boga sklepati, da je to gibanje versko reformistično. Kaže, da so cilji tega gibanja veliko širši kot samo zbiranjft m razdeljevanje zemlje. Nekje pra- vi Vinoba Bave: »Ne glede, kako je bila pridobljena lastnina, je nevzdržna. Ne rečem, da vsakomur pripada enak del. Nisem za aritmetično enakost ali enoličnost. Toda jaz težim po enakosti, ki jo imajo prsti naših rok. Le-44 niso enaki po velikosti, toda delajo v popolnem skladu, njihova neenakost ne ovira nobenega izmed njih, skupaj pa opravljajo izredno funkcijo. Nobenega neskladja ni v njihovem položaju, kakor ga ne bi smelo biti v položaju ljudi.« O privatni lastnini pravi Bavet »Ali je moč odreči vodo žejne-' mu? Razumem, da n. pr. ni moč dati hrane človeku, ki je ni zaslužil. Toda, če le-ta išče možnosti, da bi jo zaslužil — ali mu smemo to onemogočiti?... Mi obsojamo lopove na ječo, dovoljujemo p>a, da se tisti, ki so napravili iz teh ljudi lopove, svobodno gibajo, da so na častnih položajih v naši družbi.« Ko je neki socialist v razpravi o tem vprašanju opozoril predsednika Socialistične stranke na ton teh argumentov, »e je Kri-palani zasmejal: »Kaj mislite, koga indijski kmet bolje razume? Mene, ki mu pripovedujem o »izvoru lastnine«, o »revoluciji in agrarni reformi«,' o »zadrugah vseh tipov«, ali njega — ki je vse to prevedel na jezik Olte ln Up>anišadeha« (prastara Indijska epa, ki Ju pozna sleherni Indijski kmet). V tujini, pa tudi v Indiji, VI-nobo Bava često slikajo kot bradatega starega fakirja, ki hodi bos po vaseh, prosi kot novi svetnik, ki je malo smešen, malo pa usmiljenja vreden, kot tragikomično figuro, ki je plod miste-rioznega vzdušja Indije. Toda mar ni svet p>odobno sodil tudi o Gandhiju? Pred dvajsetimi leti je n. pr. Churchill govoril o Gandhiju kot o »pol nagem fakirju«. Tudi tu — v delhijskih političnih krogih — Bava često zasmehujejo. Odprto ostane še vprašanje, koliko se še kdo strinja ali ne strinja s temi nazori Budana sploh. Toda na dokončno stališče se je moč postaviti samo, če Budan presojamo kot gibanje, ki je sicer morda nezadostno razvito, a je vendarle zajelo vso Indijo. Njegov voditelj je razen Nehruja edini, čigar ime je moč enako lahko Izgovoriti na vseh 222 jezikih in narečjih Indije. L. Bruner Nem Delhi. 12. jul. Predsednik Nehru je včeraj izjavil v Alahabadu, kjer je govoril na velikem javnem zborovanju, Z VSEH STRANI SVETA ZDA Osnutek sporazuma o suverenosti Zahodne Nemčije New York, 12. jul. (AP) »New ■?ork Korald Tribune« piže, da so ameriški In britan»M funkcionarji izdelali osnutek sporazuma, s katerim bi Zahodni Nemčiji takoj dali suve-rene pravice, ne da bi čakali, da Francija ratificira sporazum o EOS. Časnik piše, da osnutek sporazuma obsega kratek protokol k bonnskim konvencijam, s katerim so tri zahodne velesile obljubile Zahodni Nemčiji suverenost. S tem protokolom, ki dejansko pomeni amandma, bt kon- : venoijo ločili od sporazuma o EOS in tako bi Zahodni Nemčiji omogočili, I da dobi suverenost, neodvisno od j vzpostavitve EOS. I Stassen odpotoval v Pariz I New York, 12. jul. (AFP) Vod.ia ameriške uprave za stike s tujino Harold Stassen je odpotoval včeraj z letalom v Pariz, kjer se ho razgovar-jail s predstavniki francoske vlade. Byrnes za vrnitev ameriških delegatov v Ženevo New York, 12. jul. (AP) Bivši ameriški zunanji minister James Byrnes se je izrekel danes za vrnitev ameriSkih deleprato-v na ženevsko konferenco o Indokimi. Byrnes, ki je zdaj sruverner Južne Karoline, je izjavil, da n© verjame, da ei lahko ZDA dovolijo, da bi stale oh strani in tako tvegale, da jih svet obsodi za neuspeh pri pogajanjih s sovjetskim blokom. Dejal je, da bi moral DuUe® poslati v Ženevo Bedella Smitha, 6e se že sam ne bo odlomil oditi tja. VELIKA BRITANIJA Lloyd sprejel Hakija I London, 12. jul. (AFP) Britanski minister brez listnice Selwin Lloyd jo sprejel danes egiotovskega veleposlanika v Londonu Abdula Hakija in sicer na njegovo prošnjo. V običajno dobro obveščenih krogih sodijo, da je ta sestanek v zvezi s kairskimi razgovori o novem britanskem predlogu, naj bi obnovili pogajanja o evakuaciji iz Sueza. Konferenca ministrov o gospodarskem sodelovanju London, 12. jul. (Tanjug) V četrtek bo v Londonu začela delo taiko imenovan« »ministrska skupina« organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje. Tej konferenci ministrov sedmih evropskih držav in ZDA bo predsedoval britanski finančni mini | ster Richard Buttler. Ameriško de-legaoijo bo vodil Harold Stassen. nemiko minister za gospodarstvo Erhardt, francosko p» finančni minister Edgar Faure. Na konferenci bodo v glavnem razpravljali o problemu konvertibilnosti valut. INDIJA Nova pakistanska vlada 1Vew Delhi. 12. jul. (AFP) Paki. sianska vlada je izročila včeraj indijskemu visokemu komisarju v Karačiju noto, v kateri protestira glede uporabe vode reke Sutlej za namakanje indijske zemilje. Po otvoritvi jezu Bakra—Nangan v Indiji pred tremi dnevi je pakistanski tisk obdolžil Indijo, da odvzema Pakistanu vodo. potrebno za namakanje zemlje. TUNIS Atentati se vrstijo Tunis, 12. jul. (AFP) Pet Tunl-žanov je bilo sinoči ubitih, sedem pa ranjenih, ko so neznanci iz avtomobila streljali na goste, ki so bili na terasah dveh kavarn. Prav tako so napadli vojaško patruljo, ki je z avtomobili križarila mestu. En orožnik in vojak sta la ranjena, dva orožnika pa sta iz< Sila________________, „ , ?lnila, medtem ko so avtomobil za gall. ZAHODNA NEMČIJA 25 smrtnih žrtev zaradi poplav Miinchen, 12. jul. (Reuter). Na rekah Isaar in Donavi je danes nastala nevarnost, da voda predre nasipe na novih mestih. Doslej je poplava terjala najmani 25 smrtnih žrtev, medtem ko je 52.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Samo ponekod voda ne narašča več. V Zahodni Nemčiji je pod vodo 640 km*, v Avstriji pa je poplavljenih kakih 50.000 ha polj. Pred volitvami predsednika republike Bonn, 12. juil. (AP) V Zahodni Nemčiji bodo konec tega tedna volitve pr&lsednika republike, ki ga volijo skupaj vsi poslanci Bundestaga ter delegati devetih pokrajinskih par- NEHRUJEV GOVOR V ALAHABADU - razširitev požara (Tanjug). | da bi biila razširitev vojne v Indo-kiimi začetek požara, ki bi utegnil' zajeti ves svet. >Indiija je sklenili® ,< je nadaljeval, »ostati ob stramii takih spopadov.« Ko je razčlenil mednarodni položaj in katastrofalne posledice morebitne bodoče vojne, je dejal, da je bil svet na robu take katastrofe tik pred ženevsko konferenco. ZDA so bile že na tem, da posredujejo v indokitaijski vojni in če bi do tega prišlo, bi nastale strahote in trpljenje človeštva — je dejal Nehru. Opozairjajoč na to, da premirje ne bo samo po sebi uredilo vsa vprašanja, je ae-jal: >Ko se vojna konča s premirjem, po navadi ne izbruhnejo novi boji iin so pripravljeni, miroljubno urediiti vsa vprašanja.« Vrnitev Ču En Loja v Ženevo Ženeva, 12. jul. (Reuter). Predsednik kitajske vlade Ču En Laj se je danes vrnil v Ženevo. Pripeljal se je s sovjetskim letalom iz Moskve. Po prihodu v Ženevo je Cu En Laj izjavil, da prihaja ženevska konferenca o Indokini v zelo važno fazo pogajanj. Prepričan sem, je pripomnil Ču En Laj, da vse zainteresirane delegacije teže po vzpostavitvi miru v In nZ drugih re71 dvomno tarifna politika. Delavci publik, zlasti iz Bosne. M 1 stanujejo v naseljih, ki so podjetja —1 ” dnevno iz dolenjskih "vasi." V*Viš- ^or* 86 j', njo goro hodijo delat ljudje celo n 0.se>nurno delo in na- iz okolice Novega mesta. Neka- L„ »• ? ! s^e^ern?mu P°dnlj- teri vstajajo ob dveh, treh zju-1 ®eVtt.nJ" delovnega casa. Praksa d. W.io .ji ob polih '±± publik, zlasti i* Bosne. Mnogi so laČQni na uro ■ de,aj Tv naXf nnitnvi.rnin 1 osem ur ,lnevn°' Sindikat grad- PČ-taV1HV Pre' benih delavcev, zlasti njegov d centralni odbor, se je odločno je z osemurnim delom izčrpajo svojo delovno zmogljivost, so enostranske. Nekateri gradbeni delavci, ki hočejo v sezoni nekaj firihraniti še za zimo, hodijo de-at tudi k privatnikom še nadaljnjih pet, šest in tudi več ur. Naslednje jutro pridejo na gradbišče manj spočiti. Ker osemurni delavnik in plača od ure omejujeta zaslužek, posamezni delavci kaj kmalu zapuščajo gradbišča. Prišlo je tudi do ostrih zahtev po terenskem dodatku. Na avtocesti so ! ga ta mesec spet uvedli, vendar le začasno, da jim ne zmanjka delovne sile. Drugo vprašanje pa je, ali se izplača, da delajo ljudje po več kakor osem ur ob sedanji plači ALES BEBLER: NOVE KNJIGE Potovanje po sončnih deželah Veliko dežel je prepotoval ■ Beblerjevemu slogu. Navaja tudi »Kar se mene tiče, bi radjgo-Aleš Bebler: bil je na jugu ZDA,! nekatere podrobnosti, ki niso za- novno potoval po tej priprfci. obiskal je Lizbono, Dakar, Tahiti, bil v Mexlku, Kairu, prepotoval vzdolž in počez Indijo, si ogledal Karači, Bejrut in Damask. Tako smo dobili to knjigo ne posrednih vtisov o življenju in Ponovno bi želel videti tiste izmed teh dežel, v katerih sem že bil, in vse tiste, v katerih nisem začno delati oh pni nphnin sp 7akon Sčiti Pruvico do osemurne- ob pol treh spet odpeljejo in pri- P d®lavmka* v pogojih de- od ure, ki jih ne izpodbuja k dejo domov šele pozno zvečer, ± Ponekod recimo na oradhiSču 1 » 4 . V , upravljala, naj bi stem ne upošteva socialističnega juiicjiutl, recimo na graODlSCU knlr>lctivi Hnlnvni l«l,L-r. ;_____j_i________... omarje-oap, so si delavci že ustanovili sindikalno organizacijo, v Višnji gori pa jo ravno te dni šne primere nafetimo 2]astj y nimive za vse, ali se nepotrebno oddaljuje od potopisne vsebine. Vendar to za celoto ni toliko bi- stveno. Vrednost tega potopisa je j bil. Neizmerno jih ljubim. Lju-namreč v podobah, ki jih prinaša bim sončno pripeko, ljubim glo- v plastični nazorni razlagi posa-, boko sinjino neba, ljubim temno ... ... , .. , . . meznih srečanj, v prikazovanju1 zelenje pragozda, ljubim ljudi, ki običajih, o kulturnih vrednotah kulturne minulostl in družbenih žive tam. m znamenitostih daljnih dežel, j razmer. Očitna je tudi Beblerje-! Najbolj ljubim ljudi, njihovo V Beblerjevi knjigi je opaziti, j va ljubezen, njegovo navdušenje revščino in potrpljenje, njihov da je širše in bolj dokumentirano za te dežele v sončni pripeki, ponos in upe, njihov trud in zajel problematiko kake dežele, O tem pravi takole: I boje.« Pavao Broz če se je v njej dalj časa mudil, | če je imel priložnost pogovoriti se z več ljudmi. In tako najdete neredko tudi lepe podatke o ekonomsko-družbenem ustroju posameznih držav, o njihovi mi- nulosti, uglednih sodobnih političnih možeh in še o marsičem, kar je bilo vredno zapisati. Včasih so nam ti podatki že znani, toda poročilo očividca vedno pri- Plenum Zveze književnikov Referate bodo imeli tudi Boris Ziherl, Josip Vidmar, Dimitar Mitrov, M. Bogdanovič, Janez Menart, Marko Ristič, Oto Bihalji-Merin, Vladimir Bartol in drugi pripravljajo. Gradbišča in delavske naselbine ob cesti so nove, kolektivi šele nastajajo, zato seveda še ni vse urejeno. Delavci, ki živijo v naselbinah, ne vedo, kako naj preživijo proste ure po posadu. Prišli so, da bi si prislužili kakšen dinar tudi za zimski čas. Toda na gradbišču delajo le po 8 ur dnevno in potem si nekateri poiščejo delo še pri kmetih, posamezniki pa zavijejo tudi v obcestne krčme, ki bodo nemara zaradi ceste stočile marsikakšen sod vina več. Na tem ali onem gradbišču pripravlja sindikat šahovski krožek, strelsko družino in podobno, nekje pa so se že vrgli na nogomet. Na posameznih gradbiščih bi bili veseli, če bi ii_h kdaj pa kdaj obiskal potujoči ;ino ali gledališka družina. V vasi Smarje-Sap pravijo sindikalni delavci: »Ce bi prišla k nam kaka kultu rno-umetniška skupina iz Ljubljane, se ji ni treba bati, da ne bi imela dovolj gledalcev.« Stvar, o kateri delavci, po na- Beograd, 12. jul. (Tanjug). — nese s seboj dih novosti, čar last- Pobuda Izvršnega odbora Zveze nega doživljaja. književnikov Jugoslavije, naj bi , , i'v. 'v-* -i j“*'•*, uc upuaicva outmusiitLCBa Avtor te knjige, ki mu je bila razširjeni plenum kolektivi delovni čas lahko tudi I načela o nagrajevanju delavcev, na potovanju dragocena malone f.veze ov’ ja. , , r^n podaljšali, če je to v interesu1 Mnogi delavci, ki bi radi v se-1 sleherna minuta, je skušal videti l?1 r?zPr™Jall o sodobni knji-fcolektiva in skupnosti. Na tak ‘ - - - .....................*mm, gradbeništvu, kjer kaže upošte vati posebnosti te stroke (sezonsko delot). Pripombe, da mora ostati delavcem nekaj prostega časa za kulturno in družabno izživljanje, šepajo. Marsikje se to kulturno izživljanje reducira na gostilne. Tudi pripombe, da ljud- ljenje. zoni več zaslužili, se vedno bolj vse pomembne stvari in ker je u f, oglašajo z zahtevami po ponovni strasten fotoamater, je svoje vti- zaniman^e v republiikih uvedbi stimulativnega akorda, se podkrepil s posnetki. Ker je aruslvln> uvedbi stimulativnega akorda, kar večinoma potoval v naglici, je sedanji predpisi tega žal ne do- bilo nemogoče doživeti in fiksi- puščajo. Temeljita razprava o tej i ra^i drugače obilico stvari in vti-stvari bo bržkone pokazala, da sov. Od tod izvira tudi nekakšna bo treba toge predpise vsklnditi Površnost, nedodelanost posamez- s potrebami, ki jih odkriva živ- nih odlomkov. M. Z. Včasih bi se dalo kaj očitati Berite »Ljudsko _ pravico — Borbo« in postali boste njen ■talni naročnik Stalna obratna sredstva brez licitacij Določala se bodo vsake tri mesece — Za nekatere panoge brez licitacij tudi dopolnilni krediti 8 spremembo uredbo o kreditih za obratna sredstva, ki Jo Jo pred dobrim tednom sprejel Zvezni Izvršni svet. Jo ustreženo splošni ieljl, da se krediti la stalna obratna sredstva ne določajo na temelju licitacij. Po določbah nove uredbe, s katero se spreminja In Izpopolnjuje dosedanja uredba o kreditih za obratna sredstva, se bodo stalna obratna sredstva gospodarskih organizacij na novo dolo«ala ob vsakem četrtletju, In sl. cer na temelju skupnega zneska povprečno v preteklem četrtletju Izkoriščenih kreditov ln v določenem odstotku tega zneska, ta odstotek pa bo predpisal Zvezni Izvršni svet. Pri četrtletnem določanju kreditov za stalna obratna sredstva so ne bodo upoštevali dopolnilni krediti, dani za odkup kmetijskih pridelkov In surovin ter za izvozne ln uvozne posle, ker Je za to poslovanje določen poseben režim. Zvezni Izvršni svet Je v smislu to uredbe ie s posebnim odlokom predpisal, da se za zdaj dolo. čljo krediti ia stalna obratna sredstva y višini SOV# skupnega zneska v preteklem četrtletju Izkoriščenih kreditov, odroma za trgovinska la gostinska podjetja v vlllnl 80*/« tega zneska, . ,v„ novem »Istemu določanja ukrepi vplivati na celotni obseg kre-stalnih obratnih sredstev bo vseka-j dltiranja. Co bo Treba kredite skrčiti kor mogoče s okonomako.političnimi in bo zaradi tega na razipolago manj sredstev za dopolnilne obratne kre- Ne v deželo blaginje v revščino in obup ju je zavedla sovražna propaganda Najrazličnejših sredstev se poslužujejo nekdanji pobegli beli Izdajalci ln kasnejSl prebežnlki, ki Jim je naSa država trn v peti, ko skuSajo svet in naSe ljudi zavaratl, CeS da Je treba le prestopiti mejo, pa sl reSen vseh težav življenja v Jugoslaviji ln deležen blaginje, da ji ni primere. Kdorkoli Jim nasede, Jim služi, čim je onstran meje, kot dobrodoSl! dokaz za to, česar ni mogoče dokazati ne verjeti, da Je pri nas življenje neznosno ln beg edina reSltev. Nikogar pa ni več, ki bi se potem Se brigal za take žrtve sovražne propagande. Svoje tragedije nam odkrivajo sami, če Jim uspe, da se vrnejo. dlte, bodo tekoče licitacije za dopol-n fina obratna sredstva izzvale visoko | bo 7 Vi mejno olTestno mero. Dopolnilni krediti se bodo v tem prlmoru podražili, kar bo huje prizadelo le tista podjetja, ki bodo te dopolnilne kre. dite v večji meri Izkoriščala. Kolikor pa bo visoka obrestnn mera za i dopolnilne kredite povzročila zmanjšanja skupne vsote izkoriščenih kre-| ditov, bo to v naslednjem Četrtletju | vplivalo tudi na zmanjšanje kreditov 1 za stalna obratna sredstva, ne da bi bilo treba to kredite posameznim podjetjem individualno zmanjševati. Nova uredba vsebujo posebne do-! ločbe za trgovinska podjotja za promet s kmetijskimi pridelki na de. rw n A/l lr iltnin r% *-\ r\il inf Id n A ll. ’ Poseben odlok ureja tudi način in pogoje za dajanje dopolnilnih obratnih kreditov določenim podjetjem brez licitacije in po določeni obrestni meri. Ta posebni režim ve. lija za gradbena podjotja, za odku-povaujo kmetijskih pridelkov ln su. rovin, za izvoz in uvoz, za založniška. časopisna ln filmska podjetja, za mline in podjetja za nakup ln pro. delavo žita. Gradbena podjetja bodo dolila dopolnilne obratne Kredite do višino 10°/« vrednosti s pogodjjaml za tekoče leto prevzetih del, oziroma do višine 12'/* vrednosti teh del, čo gre ca dela pod posebno težkimi pogoji ali za specificne objekte. Obrestna mera za te kredito bo znašala C.!>*/«. Za odkupne posle bodo trgovinska podjetja za promet s kmetijskimi pri. del.ki na debelo, za zunanjetrgovinska podjetja ter odkupna podjetja do. bila take kredite v višini razlike med predvidenimi in realiziranimi mesečnimi odkupi Tl krediti se bodo določili mesočno, obrestna mera pa Prolivajalna podjetja, ki odkupu- Boris Ziherl bo na razširjenem plenumu Zveze književnikov imel referat »O realizmu«. Podobno tematiko bo obravnaval tudi Josip Vidmar v svojem referatu »Realizem in fantastika«, Dimitar Mitrov »O realizmu« in Eli Finci »Realizem dandanes«. Društvo književnikov Slovenije je prijavilo med drugim tudi naslednje disku tante: Mateja Bora, Bratka Krefta in Ferda Kozaka ter književnika Janeza Menarta z referatom »Oblika in sodobna tematika« ln Vladimlra Bartola »Problem tipiCnega v književno- I din in Marijan Matkovič pa bodo »O smislu in nesmislu v poeziji« bo govoril na plenumu književnik Milan Bogdanovič. Marko Ristič bo podal referat »O funkciji književnosti in družbeni odgovornosti književnika«, Oto Bihalji-Merin pa »Atomizacija in sinteza v sodobni umetnosti«. Za debato so se prijavili iz Društva književnikov Srbije Mihajlo La-lič, Slobodan Galogaža in Mladen Leskovac. V Zvezi književnikov Jugoslavije predvidevajo, da bodo na razširjenem plenumu v Beogradu posebej razpravljali o uspehih jugoslovanske književnosti v zadnjih desetih letih. O tem vprašanju bodo govorili člani Društva književnikov Hrvatske Pe-tar Segedin, Marijan Matkovič ln Vjekoslav Kaleb. Miroslav Krleža, Ervin Sinko, Petar Sege- stl«. I imeli tudi posebne referate. IZ NAŠIH KINODVORAN Francis v velemestu »Franci« Covers tho Big Town«. mode Itd Itd., Je četveronožec, mula, Scenarij. Oscar Brodny. Beži. ki Je, čudo vseh čud. Štirikrat prebrala angleško enciklopedijo In med prežvekovanjem v hlevu prebirala Einsteinovo »Itelativnostno teorijo*. Vse kaže, da gl Ilollywood no v* vefi pomagati alti s Clto, šimpanzom Huntom ali paum I.hunI.I,.m i„ si jB moral Izmisliti nekaj bolj »Interesantnega«; mulo Francis, s katero so -dosloj posneli že precejšnje število filmov, verjetno nič boljših, kot Je »Francis v velemestu«. Iiešiije ga nekoliko le to, da Jo delan brez vsake glavni ja: Arthur Lubln, V" gl vlogi: Donald 0’Connor, Prolz. vodnja- Unlvcrsal. Internacional. Podjetje za Izposojanje (Umov — »Kinoma«, Sarajevo. Film > govorečo mnloT Zakaj pa nef Saj so hollywoodskl producenti ln scenaristi vnesli v svoje filme že vso kaj bolj nemogočega, kot so govoreče mule. Ce so hoteli avtorji filma x njim ustvariti nekako satiro na novinar leifs stvo, gangstersko policijske love, tendenco, c edinim a neizpolnjenim psihiatrijo ln podobno, so |lm Je namenom, zabavati ljudi ln biti sati' stvar žal le v majhni meri posrečila. r*Jcn. In tako pravzaprav ne vemo, No glede na to pa Je film sploh pre. ' Jejo kmetijske pridelke kot snrov?ne za predelavo pri Čemer vrednost teh odkupov ni zagotovljena s kreditom za Stalna obratna sredtva. dobe dopolnilne obratno kredito na osnovi predvidenega mesečnega odkupa, roki za vrnitev teh kreditov pa se določijo po predvideni uporabi zaloge teh su-rovin. Obrestna mera za te kredite bo (!•/•. ■ Za Izvoz bodo dolila zunanjetrgovinska podjotja kredite v višini zneska sklenjenih poslov z inozemskimi kupol ob predložitvi potrebnih do. - -kumentov, za uvoz pa na podlagi po- sovom i\o gicae na to na Je film sploh pre. cej neokusen: edini, ki tu vso ve, ki Je najbolj pameten, skratka nekaki čctveronogl Sherlock Holmes bolj človeški, kot ljudje, Se več, celo člo. vekov pokrovitelj, poznavalec ionsko kdo ostane pri tem filmu najbolj smešen: ali mula. ki jo žo po naravi smešna žival, ali gangsterji, ki Jih ta smešna žival razkrinka, ali — gledalci, ki se vsemu temu smejejo... m.g Kulturne beležke iz tujine Zaščita avtorskih pravic v ZDA Senat ZDA jo s 65 proti trem gla-ratiflciral inoanarodno kon. povprečnih zalog embalaže in eno. | mesečne režijo. Prav tako veljajo _ , posebno določbe za gradbena pod- Tako izkušnjo imata za seboj tudi mara marsikomu odprla oči. Bolj kot jotja, ki bodo dobila stalne obratno zakonca Mesarič. Sama sta želela, naj doslej, pa bi morale biti pozorne na kredite v višini 6°/i vrednosti s po. bi njun križev pot, ki res ni trajal rovarjenje tuje propagande tudi or- godbami za tekoče leto prevzetih delj kot mesec dni, pa Je to kljub gsnizacije SZDL. M. N. gradbenih del. temu njuno najtežje obdobje v živ-______________________________________________________________ IJenju, opisali v svarilo vsem, ki so / pripravljeni verjeti v blestečo bajko o belo in za odkuipna podjetja. Ta pod- godb z inozemskimi dobavitelji. i veuoijo o zaščiti avtorskih pravic, jotja bodo dobila kredite za stalna | Ostala podjetja, k) llabko po «e- ! olratna sredstva v višini vrednosti datljih predpisih opravljajo uvozne j ln izvozno posile, bodo dobila prav 1 tako posebno dopolnilne kredito za ! Svečane igre v Beireuthu Dne »Lolpongrin«, »Parslfal« in .Nlbeiunškl ' prstan.« Kazen toga bodo iavodli tudi Boethovnovo IX, simfonijo. Kongres radiofonije in televizije v Parizu Od 27. do 80, oktobra bo v Pariza mednarodni kongres za rudiofouijo in F. S. tudi lepem življenju, ki da ga je mogoče živeti povsod, samo doma ne. Rok Mesarič Je Bil delavec v Me' talni v Mariboru ter Je zaBlužll okrog 8000 din mesečno. 2ena Ljudmila je obdelovala krpo zemlje v domači vasi blizu Ptuja. Njuno življenje v mla-dosti ni bilo z rožicami postlano, saj sta bila oba iz ze.o revnih družin, ln, čeprav Jima sedaj ni bUo treba ravno otepati revščine, ata z zanimanjem prisluhnila na nekem potovanju v vlaku starejši ženski, ki je na dolgo in Široko pripovedovbia o sreči svojega sina. V pismih Ji je slikal, kako lepo zasluži, kaj vse sl Je že kupil in kako dobro mu gre. Mesaričeva sta postala pozorna. Bolj kot dotlej sta se zanimala, kako pliejo drugi izza meje, občudovala sta razkošje inozemskih turistov in sta se odločila. V začetku Junija sta se odpravila brez tehtnejših premislekov na pot ln 3. junija ilegalno prestopila avstrijsko mejo. Od tistega trenutka je začelo postajati vse drugače, kot pa sta sl predstavljala. Nekaj dni sta bila v zbirnem taborišču VVagna: zasliševanje, skrajno slaba hrana, potrtost med begunci, govorice, da traja tako življenje več let, preden je mogoče priti na kak drug kontinent. Potem se Je zglasil v taborišču kmet iz Lipnice in Ju proti njuni volji odvedel na posestvo, kjer naj bi oskrbovala 23 glav živine ln opravljala dela na polju od zore do trde noči, za nagrado pa bi prejemala po 350 šilingov na mesec. Hrana Je bila slabša kot gospodarjeva, stanovala sta v hlevu. Zdržala sta le nekaj dni. pri sosedih sta naletela na nekaj drugih rojakov, ki so v pismih domov pisali o prelepem življenju v tolažbo sebi in domačim, medtem ko so živeli prav tako, kot naj bi odtlej živela onadva. Za beg nazaj sta se odločila hitreje, kot za beg iz domovine. Dne 20, Junija sta pobrala svoje stvari in naslednjega dne peš prišla čez mejo. Na postaji LM, kjer sta se takoj javila, sta povedala, da sta slepo In neumno nasedla, do sl ne želita nič drugega kot živeti ln delati doma, zlasti pa bi rada spametovala vse, ki sl utvarjajo lepo življenje na tujem. Huda izkuSnja Mcsarlčevlh bo ne- POMEMBNO ZNANSTVENO DELO: Anton Melik: SLOVENSKI ALPSKI SVET Ko se Jo leta 1935 pojavila v za. ložba Slovensko Matico Mellkova Slovenija 1/1 ln takoj naslednjo leto njeno nadaljevanje, so jo ob tej knjigi razveselil poleg geografov vsak Slo. veneo, ki mu Je bil pri srcu kulturni dvig ljudstva. Do takrat Slovenci namreč še nismo Imeli geografskega dela, ki bi nam prikazalo slovensko zemljo v podrobnosti, pa naj bo to v fizičnem ali antropogeografskem pogledu. Ites jo. da Jo bilo žo do ta. krat napisanih veliko število geografskih razprav od domačih ln tujih raziskovalcev, toda sintetičnega prikaza ni bilo. Nalogo pokazati Slovo, nljo v geografski luči, v oblik) Sl. roko zasnovane monografije, sl je zastavil Anton Melik že takrat. Naloga Je bila naravnost ogromna ln Jo zahtevala veliko dela, saj je bilo v mnogih stvareh treba zaoratl ledino z delom na terenu. Po Izdlu obeh frvlh dveh zvezkov pred vojno smo inell vsi željo, da bi filmprej doživeli nadaljevanja. Toda te želje so bile dolgo neizpolnjene Sele po sko. raj 20 letih Imamo pred seboj Slovenski alpski svet. knjigo, ki je na-duljevauje Slovenije. Anton Melik nam je v Slovenskem alpskem svetu pokuzal oni del slo. venske zemlje, ki je po svojih lepotah ln značilnostih poznan daleč I>o svetu, tako med strokovnjaki geografi. kot mod ljudnU, ki iščejo lepot, ltelatlvno majhnemu proBtoru sloven. sklh Alp, prikazan Jo samo visokogorski svet brez obrobnega sredogorja, je posvetil avtor skoraj 800 strani obsežno knjigo, ki je po for. matu in tisku popolnoma enaka nje. govl Sloveniji. Delo je razdeljeno po razme ku, k....... rlstiko opisanih področij, v 1 obsežna . poglavja: Kamniške Alpe In vzhodno sicer Ljubljana 1954, izdala Slovenska matica sklh In Ziljskih Alp ter Kanalsk* In zlto pokazan tudi človek v pokrajini Ziljske doline ln na koncu Celovško Prvotna po človeku nedotaknjena po. kotline. Vsako od navedenih poglavij krajina, Je bila po naselitvi v mno- opls širše pokrajine. Tako obsega na primer Celovška kotlina, ki naj nam služi samo za primer, poleg opisa lz katerega dobimo vpogled v geološko tektonska dogajanja ln vso ostalo fizične značilnosti kot celoto, šo oplso posameznih majhnih pokrajinskih enot, ki vsebujejo vsaj približno enak svet z enakimi svojstvl, V teh opisih naido človek prav vse, tako da je slika pokrajino, ki jo človek dobi ob čltanju neverjetno impresivna ln pla* stična, v kateri ne manjka noben člen. zaradi česar bi trpola celota. Pri vseh toh posameznih opisih pa avtor no zgubi lz vida celote, na katero sproti opozarja ln s tein neboto sili bralca na celotno gledanje pokra. Jlne. Preveč bi bilo opisovati posamezne odstavke Za primer lahko vzamemo katerikoli opis, pa bomo videli vso znanstveno utemeljenost in obenem lepoto dola. Trento, ki Je nam danes VBem dosegljiva, bomo spo- znali v vsem, čo preberemo odstavek o njej. Avtor se ne dotika samo po. ložaja ln fizičnih karakteristik te visokogorske doline. Z živo besedo po-kažo bralcu vso pokrajinske značilnosti, v katero vnese človoka In njegovo dejavnost Pri tem In pri vseh ostalih opisih najdemo neSteto podrobnosti. ki karakterizlrajo pokrajino, ki ji dajejo svojstven pečat In lz česar laliko spoznamo in razumemo mnogo stvari, ki so nam bile doslej . - . . ... _--- — . sicer nepoznano ali vsaj nejasno. Karuvanke, julijsko Alpe In zahodne , Kljub temu, da Je vidno težišče knjl- Karavanko, predel vzhodnih Karn. I g« y fizičnem delu, pa Je illno lzra- jo razdeljeno nato v opise posamez. ffočein spremenjena. Povsod najdemo nlh manjših zaključenih regionalnih I nešteto odgovorov, ki ne zanimajo enot, tako da predstavljajo skupaj *?m0 geografa, ampak tudi druge. Ce [jlne. Tako obsega na človek ob čltanju premišlja n. ^r o woiu kratkem uvodnem sestav-Jfer so podano glavne karakto-lli gospodarstvu alpskega sveta, v da bo mu bili mnogi, zlaati gospo sko važni pojmi nejasni. In če človek i i \ • V.1?0 22, toUJa bodo z uprizoritvi, toleivizljo. Prireditelji so novabim na ,11 h i 1 J>,(<|ežon ,s kre- jo Wagnorjevoga »Tanheuserja« za- kongres sooiologo irlasboniko in sne JilriatSn iJjfui dopolnilna obratna coli letošnjo svečano igro v Boirouthu, oinlisto za radio iz vseli držav Tin/ sredstva, dobljena v okviru njiho. ki bodo trajale do 22. avgusta. Ra- pravljali bodo o temi »Sociološki vi ? c.ia• Obrobna ?e5, »Tanhouscrja« bodo na sporedu dikl glasbe v radiu« ‘ vl' mora za te kredito bo 6 /•, F, S. tudi naslednje Wagnerjevo opere: Posvetovanje italijanskih kulturnih klubov . V Izoli je bilo posvetovanje predstavnikov italijanskih klubov kulture koprskega okraja. Posvetovanja so so kot gosti udelCKiHl komandant vo-jaške uprave polkovnik Miloš Stama-•? « ’ „an I*vr«nega sveta Slovonije Jože Borštnar in sekretar okrajnega komiteja ZKJ Julij Beltram. Na posvetovanju so sklenili sestaviti odbor, ki bi koordiniraj kul-turno prosvetno dejavnost italijanskih klubov, kulture v Kopru, Izoli in Piranu. Grški pesnik Spiridaki nagrajen Nagrada Antoina Kivarola, name-, književnikom, ki pišojo v ’ .'1o bila za letošnje leto n",kemu Pisatelju Goorgesu Spindakiju, ki stalno biva v Parizu ,„urY'.ay l'1 grSkega paviljona v univerzitetnem mostu. Spiridaki je aoMl nagrado za svojo pesniško zbirko. Dva »Orfeja« na Dunaju V okviru letnega glasbenega festivala na Dunaju eo uprizorili dve opori, »komponirani na klasično mitološko temo o »Orfeu«. In sicer opero »Orfej«, ki jo je 1007 napisal skladatelj Clavdlo Monteverdi ter Josepha Haydna »Orfeja in Euridiko«, ki je bllla skomponirana 1791 v Londonu ln ki doslej še ni bila uprizorjena. Partitura te oporo jo bili« izgubljena in šelo nedavno so jo reltonstruiralll na podlagi številnih odlomkov in prepisa partiture, ki so ga nedavno našli v Budimpešti. Makedonsko gledališče v novi sezoni Makedonsko narodno gledališče v Skopi ju bo proslavilo v prihodnji sezoni desetletnico ustanovitve, v prihodnji sozonl bodo na repertoarju Dramo Maksima Gorkega »Na dmi«, Shakespearovo komedijo »Mnogo hrupa za nič« in »Gospoda Glombajevi« Miroslav« Krleže. Na repertoarju Opere pa bo Puo-elnij»va »Madamo Buttorflv«, Verdijev »Ploa z maskami« in Mozartova »Figarova avatba«. mo, zlasti gospodar- nejasni. In če človek vrednoti knjigo i te plati, vidimo, da jo avtor pokazal vsa ona dejstva (rizična In antropogeografska) na katerih sloni gospodarsko življenje v Alpah, kjer jo dragocena vsaka za. Pluta rodovitna zemlje, kjer izrabi človek vsako možnost za preživljanje. Nikjer ne pušča ob strani stvari, ki se na prvi pogled zde nebistveno, ki pa karuktcrlzlrajo gotovo pokrajino. Ta Jo jušno prikazana v celoti kot v posameznih opisih. Vsa pot, ki je pripeljala človeka v borbi za obstanek do današnjega stanja v načinu preživljanja, od pqljedelstva In živino, reje ter gozdarstva pa do Industrije ln tujskega prometa. Jo Jasno vidna. Knjiga je zelo bogata predvsem na fizično googrufskciu prikazu po. krajinskih enot. Medtem ko Jo avtor obravnaval v Sloveniji predvsem problematiko širših področij, pa naj bo to v geološkem, geomorfološkem, klimatskem ull hidrografskem oziru, se tu peča predvsem s podrobnim pri. kazom nnjmanjSlh enot, ki nam na osnovi bogato uporabljano literature In lastnih dognanj na terenu poka. žejo mnogo novih ugotovitev. Goo-morfološkl opisi nam plastično rišejo vse faze razvoja do današnjega stanja, pri čemer je poudarek na onih slluh. ki so bilo pri preobrazbi najbolj tanglrane V Slovenskem . visoko kulturno poslanstvo, alpskem svetu vidimo v mnogih pri. I V. Leban merlh kolikšno vainostl Je podroben klimatski študij za najmanjša pod. ročja, saj od podnebja v mnogočem zavlsl razvoj najrazličnejših gospo-dursklh panog ln s tem tudi mnogih antropogoografsklh elementov. Pri opisu In razlagi fizičnih svojstev Je avtor kljub zamotanim procesom razvoja, s predpostavko poznanja osnov, nlh dejstev, lahko razumljiv, razen v nekaterih težjih primerih. Poleg geoloških, geomorfološklh ln kllmat sklh vprašanj, se avtor dotika obsežno tudi hidrografskega razvoja, saj so tekoče vode povsod In vedno veliko prispevale v preoblikovanju. V visokogorskem svetu pa Je dan pravilen poudarek glaclalni preobrazbi. Na podlagi fizičnih dejstev gradi avtor ros antropogeografBkl del knji. ge, za katerega smo že navedli ne. kaj tirlincrov. Knjiga Jo zelo bogato opremljona z Ilustrativnim materialom. Veliko štovllo kart In slik nam močno približuje tekst In ga dela še nazoruej-šoga. Ko človek prečita Melikov Slo. venski alpski svet spozna, da Imamo Slovenci novo geografsko delo, katerega lahko s ponosom pokažemo vse mu »vetu V primeri s tujimi geografskimi monografijami vidimo, da jim ni samo enakovreden, ampak jih v mnogočem presega. Ni dovolj, da se profesorju Meliku, ki nam Je na ljubljanski univerzi vzgojil vrsto geografov, samo zahvalimo za ogromno delo, ki ga Je opravil v svoji naj. novejši knjigi, ampak da ga obenem poprosimo, da vsem Slovencem, ne samo geografom, pokloni dela. ki bodo vsebovala opise ostalih slovenskih fiokrujln Zahvaliti pa se moramo udi Slovenski Matici, ki je z izdajo tega dela ponovno dokazala svoje VSEGA PO MILEM ZA VSE Petrovarndinsko trdnjavo bodo preuredili v narodni park Znano trdnjavo Petrovaradin, stoječo na griču ob Donavi pri ^uuiio irunjavo l'etrovarauin, stoječo na griču ou Donavi pri Novem Sadu, bodo temeljito preuredili, da bo postala pomemben zgodovinski spomenik. Obiskovalcem bo nazoren vpogled v — za- nimivo poglavje zgodovine Južnih Slovanov. Razen tega bo Petrovaradin privlačna turistična zanimivost. Petrovaradin le _ ve-*J«u v srednjem veku za »Gilbraltar na Donavi« in »trdnjavo tvrope.t Njegova zgodovina je zelo zanimiva. Nekateri zgodovinarji pra- mož prodirati proti srednji Ev je bila petrovaradinska ' " - 11 -'-1 1 trcinjaVa zgrajena že v rimskih časih. Ta trditev pa sloni' samo »Ja nekaterih izkopaninah iz tiste dobe in torej ni povsem zanesljiva. Pač pa je res, da je stala v tridesetih letih pred našim štetjem na mestu sedanje petro-varadinske trdnjave rimska opazovalnica strateškega pomena, tako imenovani Kuzum. To pa še ni bil Petrovaradin. Zgodovina "a nekaterih mestih omenja, da Je bil Petrovaradin pravzaprav starodavni bizantinski' Petrlkon, ga omenja že grški kronrk Jvimoti. To p« ne drži, kajti najnovejše arhivske raziskave dr. Roberta Pavloviča so ovrgle trditev, da bi bil Petrikon istoveten s Petrovaradinom. Petrovaradinsko trdnjavo so zgradili med leti 1247 in 1252, po tatarskem vdoru v Evropo, ko Se je ogrski kralj Bela vrnil u izgnanstva v Zagreb, potem pa v Virovitico (124?) ter ukazal vsem posvetnim in cerkvenim fevdalcem, naj na strateških krajih zgrade trdnjave. T vojaški in planinski film. 16. JULIJA ob 17: Finale košarkarskega turnirja iz prejšnjega dne. ob 20: Filmska predstava »Slavica« — kino Medvode. t7. JULIJA ob 18; Film o telesni vzgoji. ob 20: Dramska Igru »Ruztrganci« — predvaja »Svoboda« v Zadružnem doma. 18. JUUJA ob 8: Nastop PLZ. ob 15: Proslava 33-letnlce obstoja TVD »Partizan« z razvitjem prapora. Sledi javni telovadni uastop. Prosta zabava. ZADNIK FRANJO. ZOBOTEHNIK, MEDVODE BIZENT RAFKO, MEDVODE CVAJNAR JANEZ, SPODNJA SENICA NOVAK JAKOB. MIZAR. MEDVODE KRI2AJ KAREL, MIZAR. MEDVODE REBOLJ ALOJZ. 6CETAR. MEDVODE ŠKRJANC ALBINA, GOSTILNA VASE MRAK ANA, GOSTILNA GORIČANE OBLAK LOVRO. GOSTILNA. MEDVODE ŠUŠTERŠIČ PETER. GOSTILNA TEŽAK FRANC. KROJAČ, MEDVODE KAVČIČ FRANJA, IZDELOVALEC SODAVICE, MEDVODE CVAJNAR IVAN, ŽLEBE BARBIČ FRANC JAVORŠEK JULČI KOCJAN VILJEM. DIMNIKAR, MEDVODE LEBEN LEOPOLD LINKE BREDA CVEN ALOJZ REBOLJ FRANC. ZGORNJE PIRNIČE TRANTE TONE, IZDELOVALEC HARMONIK, PRESKA GASERMAN ALOJZ, MEDVODE BEČAN JOŽE. MEDVODE SEMIČ PAVLA, MEDVODE KOZJAK JANEZ, MEDVODE DOBNIKAR ANTON. MEDVODE BOŽIČ JANEZ. MEDVODE - n » BEOGRAD« tehnična poslovalnica BEOGRAD - Jevrejska 32 Telefoni 2^-398, 26-491, 20-203 Naš oddelek elektromateriala dobavlja takoj v neomejenih količinah ves clektroinstalacijski material in izolirane prevodnike. POTROŠNIKI, naše skladišče ima veliko zalogo elektromotorjev izdelka »Rade Končar« Zagreb, »Sever« Subotica in »Elektrokovina« Maribor, kakor tudi stikala zanje — vzvodna stikala 25, 60, 100 in 200 A, zvezda-trikot stikala 25, 40, 60 in 100 A, pretikala za dve brzini, zaščitna stikala, oljna in suha. V zalogi imamo veliko izbiro centrifugalnih črpalk z zmogljivostjo 42 do 750 m, z manometrsko višino 8 do 250 m, hidrofore 250, 400 in 1000 litrov, po želji pa tudi večje. Za elektrifikacijo imamo vse vrste in jakosti transformatorjev, ločilnih stikal, linijskih ločilnih stikal, izolatorjev, napetostnih transformatorjev, postopno pa vas lahko oskrbimo tudi z bakreno žico. Električne bojlerje 10, 20, 30, 50 in 90 litrov izdelka »Elektron« Samobor, električne kuhalnike, likalnike in ostali material za gospodinjstvo lahko dobite v vseh količinah. »TEZ« žarnice vseh jakosti dobavljamo takoj po tovarniški ceni s 4°/o popustom, franko kraj kupca. Obračajte se na nas v vseh vaših potrebah in se poslužite naših široko razpredenih poslovnih zvez, ki vam omogočajo najboljšo in najhitrejšo oskrbo z vsem elektromaterialom. 3677 Komisijo to razpis delovnih mest pri Občinskem ljudskem odboru Mula razpisuje mesto upravnika občinske mesarije Mula Pogoji: mojstrsko »pričevalo z nekaj praks'e in samostojnost deta. Kandidati morajo vložiti pismeno prijavo. Plača po tarifnem pravilniku Prijave se sprejemajo do dne 20. julija 1954 in jili je treba i življenjepisom ter opisom do sedanje službe poslati na gornji naslov. Oglašujte v našem listu! UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE Ribnica na Dolenjskem razpisuje mesto računovodje Pogoji: večletnn praksa — po možnosti v obrti, trgovini ali kmetijstvu. Plača po tarifnem pravilniku Pismene ponudbe naj obsega jo opis dosedunjih zaposlitev. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE TR2IC razpisuje mesto cradtaneva inženirja ali arhitekta Pogoji: ustrezna Šolska izobrazba z 10-letno prakso. Plača po uredbi z dopolnilnim dodatkom po odloku in 50% poviškom. STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA razpisuje naslednja uslužbenska mesta: šefa komercialnega oddelka ekonomska fakulteta z najmanj 3 leta prakse v komercialni stroki, ali popolna srednja Sola s 5 let prakse, ali nižja srednja šola z N let prakse v komercialni stroki komercialista za prodajni oddelek popolna srednja šola s 5 let prnkse ali nižja srednja šola z 8 let prakse v komercialni stroki stenodaktilografinjo s popolno srednjo šolo ali njej enako in po možnosti 2 leti prakse v administrativni ali komercialni stroki administrativno moč za vodenje skladiščne kartoteke oziroma kartoteke gotove robe — nepopolna srednja šola in po možnosti 2 leti prnkse v komercialni stroki Plača po tarifnem prnvilniku. Ponudbe je treba poslali na sekretariat podjetja. IZ NAŠIH KRAJEV OB MEDVODSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU SO 1 KROGLE IZ PflRDZAHSKltl PISK Prebivalci občine Medvode bodo 14. julija praznovali občinski praznik v spomin na borbo na Osovniku, v spomin na prvo borbo v medvoški občini. Takole pripoveduje Koštov Peter, partizanski kurir, o tej borbi: »Bilo je 30 do 40 partizanov, taborišče so imeli v Zgo.štežki grapi. 21. julija 1942. leta ob 3. zjutraj so šli trije partizani proti vasi Sora pri Medvodah v patrolo. Nekako v sredini hriba Hom so opazili nemško patrolo. Umaknili so se v zasedo in jo pričakali. Nato so oddali na njo nekaj rafalov. Po četrturnem boju so se Nemci umaknili v vas Soro, kjer so imeli postojanko. Partizanska patrola pa je zvedela, da so izdani. Obvestila je svojo četo in jo opozorila, da bo treba poiskati drugo taborišče. To so tudi storili. Umaknili so se na tak kraj, od koder so lahko opazovali prihod Nemcev. Se istega dne so Nemci dobili pomoč iz Škofje Loke, Domžal in iz Kranja. Okrog 2000 Nemcev je šlo tja, kjer jim je izdajalec Franc Lušina iz vasi Gosteče pri Škofji Loki povedal, kje so partizani. Začeli so obkoljevati Hom. Ko so se bližali, so jih obsule krogle tudi spomin na heroja Franca Rožancu in Francu Bukovcu ter Rozmana, ki je bil komandant NOV in POJ Slovenije. Medvod-čani pa se spominjajo še noči, ko so Nemci odpeljali 60 družin. Medvode so bile že pred vojno manjši industrijski kraj. Kot v vseh podobnih krajih, so tudi tukaj živeli ljudje, neustrašni borci za delavske pravice: Rozman Franc (Stane), Bukovec Franc, Kraljič, Slavko in še mnogo drugih imen bi lahko našteli, ki se jih Medvodčani s hvaležnostjo spominjajo. Občina Medvode je dala med vojno 550 borcev in 180 jih je darovalo svoja življenja za svobodo. 150 družin, ki so imele sorodnike pri partizanih, ali pa, ki so kakor koli sodelovale s partizani in so.jim Nemci prišli na sled, so izselili Kljub terorju pa se je narodnoosvobodilno' gibanje v medvoški občini krepilo, še zlasti pa se je začelo širiti, ko so ljudje izvedeli, da je njih občan Franc Rozman-Stane postal vrhovni komandant NOV in POJ v Sloveniji. Partizani so imeli zelo dobro pomoč tudi pri mladih skojevcih in celo pionirjih, ki jim ni ušla nobena nemška patrulja, ne da bi pravočasno javili partizanskih pušk. V triurnem j partizanom. Redek je bil tudi boju so Nemci izgubili več kot vlak, na katerem mladinci niso 20 ljudi, več kot 20 pa jih je obležalo manj in bolj ranjenih. Ko se je začelo mračiti, so se pa partizani s kuhinjo In vso opremo umaknili proti Sv. Andreju.* Občinski praznik je hkrati kar koli pokvarili. Kakor so pač mogli, so pomagali partizanom, da bi pregnali okupatorja. Na občinski praznik bodo Medvodčani odkrili spomenik Francu Rozmanu-Stanetu, Tinetu V nedeljo dopoldne je bila v Solkanu spominska svečanost za tukajšnjim rojakom, najstarejšim voditeljem osvobodilnega gibanja na Primorskem, podpredsednikom Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje ter članom SNOS narodnim herojem Jožetom Srebrničem, ki je pred desetimi leti, 11. julija 1944 blizu Anhovega utonil, ko je šel čez naraslo Sočo. Na grobnico padlih partizanov, kjer so pokopani tudi njegovi posmrtni ostanki, so predstavniki Zveze borcev za Goriško položili lep venec; mnogi prebivalci iz Solkana in okolice so vse dopoldne prinašali šopke zelenja in cvetja. Jože Srebrnič je vse svoje življenje posvetil borbi proti nena-Ljubljana, 1*. Julija kjer delujejo. Dosedanji .veti « sitnemu italijanskemu imperia- DBUŽ5ENO UPRAVUANDE na oodročiu zdravstva S seje Sveta za ljudskd zdravstvo in socialno politiko MLO Ljubljana Na današnji seji Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko po zdravstvo in socialno politiko MLO renih ter razne komisije po volilnih Ljubljana so pretresali možnosti, kako enotah tudi niso imele takega zna-naj bi v Ljubljani zainteresirali kar čaja dela, da bi lahko bistveno vpli-največ ljudi na problematiki zdrav- vale na izboljšanje tega. stva ter Jih pritegnili v družbene Zato so bili člani Sveta mnenja, organe upravljanja. da bi bilo dobro, £e bi poizkusili Zdravstvena služba se v Ljubljani na posameznih področjih mesta kot deli na vrsto sektorskih ambulant, so n. pr. Vič, Šentvid, Moste, Šiška, ki pa nimajo prave povezave s ko- Bežigrad, Polje itd, organizirati ne-ristniki, niti ne dovolj vpogleda v kakšne zdravstvene odbore, ki bi kot problematiko zdravstva na področju, organi družbenega upravljanja bili v pomoč zdravstveni službi. Med raz- nimi nalogami kot so skrb za pre- j ventivne mere, širjenje zdravstvene prosvete itd., bi prevzeli tudi skrb za j gradnjo zdravstvenih domov, ki Jih v I Ljubljani močno potrebujemo, saj so sedaj ambulante razmetane na raznih koncih ter delujejo brez povezave. Te domove seveda ne bi zgradili naenkrat, saj so potrebna razna še 40 žrtvam fašizma. Občinski praznik je pa združen z »Medvoškim tednom«, katerega svečana otvoritev je bila v soboto, 10. t. m. Prireditve, fizkultume in kulturne, bodo ves teden, do zaključka Medvoškega tedna., to je do 18. t. m. Občinski praznik, 14. julija, pa bodo začeli z budnico, nato bo svečana seja občinskega ljudskega odbora in Zveze borcev občine Medvode. Temu bo sledilo delavsko zborovanje v Zadružnem domu; partizanske patrulje pa bodo šle na grobove talcev, na Osolnik in na Šmarno goro. B. ri l s a 8 11 B I Pogled na Zbiljsko jezero s hid rocentrale v Medvodah Primorsko Ifudstuo ga Stele med suofe najuečje sinove (Ob deseti obletnici tragične smrti Jožeta Srebrniča, Jeseni 1926. leta pa se je tudi primorskega borca proti fašizmu) za^ela trnjeva pot romanja iz enega zapora in taborišča v 'drugega. Z nekajdnevnimi pre-s 23 prijatelji pobegnil na na-isledki je prebu v ječah in kon-sprotno stran. Leta 1917 je ak-1 finajah polnih 17. let, vse do tivno sodeloval v Oktobrski re-' kapitulacije Italije, 8. septembra BRALCI NAM PIŠEJO Zakaj je škropivo »Lindane« tiiko arago? Škropivo »Lindane« uporabljajo za uničevanje raznih rastlinskih pripravljalna dela In tudi finančna Škodljivcev, predvsem za uničevanje sredstva ln del skrbi za te priprave koloradskega hrošča. Strokovnjaki M" .^.“Ld^enTdom in kmetovalci ao z učinkom zadovolj- ie gradijo. ni, zadnjim pa se zdi predrago. V 1 Na seji sveta so sklenili, da bodo trgovini stane 1 kg 1000 din (Škropi-I °, ,tc™ podrobno razpravljali z ljud-. . . . , , sklml poslanci, tl pa bodo o stvari vo je v koncentratu, ki se razredči govoril« na zboTih volivcev, vzbudili z vodo). Ko so nekateri odborniki pri ljudeh zanimanje, da bi bilo tako lizmu ter za svobodo in boljše življenje primorskega ljudstva. Z naprednim političnim programom delavskega razreda se je seznanil že v gimnaziji ter pozneje v avtroogrski vojski, kjer je leta 1907 postal tudi član socialnodemokratske stranke. OLO Maribor okolica predlagali, naj mogoče že podrobne predloge in na-,, r» x u črte ° vzpostavitvi zdravstvenih od- bi podjetje .Pinus« v Račah pri Ma- ( borov flatr v pretres skupščini MLO. riboni, ki izdeluje »Lindane«, poiz- ______ kužalo to sredstvo nekoliko poceniti, rj< j. • •• . ■ i* jim je predstavnik podjetja pojasnil, * Uul IZ mariborske OKOllCe da zaenkrat to ne bo mogoče; lahko , izvažajo VedllO VeC pa bi ga pocenila trgovska podjetja, j v prvem četrtletju so podjetja v katerim ga podjetje »Pinus« prodaja j okraju Maribor okolica brez tovarne 7«n jin i { dušika v Enšah izvozila 13 odstotkov po za lKg. i veS gvo.ih iw,ell{OV kot |an, „ igtenl Ali je možno pri sredstvu, ki Je času. Tovarna Impol Slovenska Bi za naše kmetijstvo tako važno, zaslu- strica je izvozila trikrat več. tovarna Siti okrog 30 •/», oziroma pri t kg okrog 200 dint Prevozni stroški ne morejo biti tako visoki. Ali je zaslužek moč opravičevati le s povpraševanjem po blagu? olja v Slovenski Bistrici je prvič izvozila 355 ton oljnih pogač, zelo pa so se uveljavile tudi tovarna okovja Bi voluciji na strani obubožanih ruskih delavcev in kmetov. Po vrnitvi v domovino marca 1919. leta se je lotil političnega in prosvetnega dela. V tistih letih je na njegovih ramah slonela vsa teža političnega dela v gornjem delu Goriške ter v Gorici. Leta 1922 je pri občinskih volitvah v Solkanu kandidiral na komunistični listi ter porazil vse svoje nasprotnike. Občinski svet ga je hotel imenovati za župana, vendar je sprejel samo mesto podžupana. Dve leti pozneje je bil kot komunistični kandidat Izvoljen v rimski parlament, kjer se je skupaj z ostalimi naprednimi poslanci odločno boril za pravice slovenskega ljudstva v Italiji. 1943. leta, ko je odšel v partizane. Primorsko ljudstvo bo Jožetu Srebrniču vedno hvaležno za njegovo revolucionarno delo in ga po pravici šteje med svoje največje sinove. M. D. Ljutomerski komunisti študirajo kongresno gradivo V Ljutomeru je širši okrajni aktiv preštudiral kongresni material Zveze komunistov Slovenije. Razpravljali so o mednarodnih odnosih naše države in o notranjem družbenem razvoju, o vlogi komun in odnosu do vasi ter o idejnopolitični vzgoji ifi ,nalogah komunistov v družbenem življenju. S temi vprašanji so se seznanili tudi člani občinskih komitejev, člani občinskih odborov Socialistične zveze delovnega ljudstva in ljudski odborniki. Sedaj pa člani osnovnih organizacij Zveze komunistov proučujejo idejnopolitična vprašanja. Na njihove sestanke prihajajo tudi ostali državljani ter pri tem spoznavajo naloge komunistov pri prevzgoji ljudi v Socialistični zvezi. Povprečno prisostvuje sestankom do 50 ljudi. Najboljša udeležba je bila v Radencih, Križevcih in Mali Nedelj L Največ zanimanja je za razvoj komune in politike do vasi, kjer je bilo med kmeti precej nejasnosti zaradi poskusov reakcije, ki je zakon o zemljiškem maksimumu prikazovala v napačni luči. Iz ljutomerskega okraja bo odšlo osem tisoč ljudi na proslavo na Ostrožnem V prlpravaH na 10-letnico ustanovitve štajerskih partizanskih brigad na Ostrožnem so v ljutomerskem okraju postavili poseben okrajni odbor ter odbore pri občinah in v večjih podjetjih. Na sestankih Zveze borcev NOV in Socialistične zveze delovnega ljudstva kakor tudi na zborih volivcev, pojasnjujejo ljudem pomen tega zgodovinske!?!) praznika, hkrati pa zbirajo prijavo za udeležbo na proslavi in popisujejo podatke o borcih, aktivistih in internirancih. Ne kje, ampak kai gori Virski gasilci s? si s prireditvami nabavili nov avtomobil Dvaintrideset let je minulo, odkar Je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Vir. To Je kar lepa vrsta let v katerih virski gasilci niso držali rok križem. 2e po nekaj letih je zrastel na Viru nov gasilski dom, opremljen s potrebnim inventarjem in ročno brizgalno. Marsikdo se bo ver- _ . v-i« Jetno vprašal, kje so gasilci vzeli Dopolnilo k članku »Četo s kolo- sred3tv/za gradrljo doma ln nabav0 radskim hroščem špekulirajo« z dne inventarja. Podobno kakor drugje, 3. julija v našem časniku: KZ Boh. morda tudi pri vas, zbrali so Jih s Bistrica je nagraditev vsake večje prireditvami. Mnogo prispevkov pa VI 1» Kiin k-niifiknl »° dali domačini, ki so imeii tedaj količine hroščev, ki je bila količkaj .ve„ko razumevan1e za požarno služ- sumljiva, odklonila ln zdaj nagra- ] bo. Zato se pa tudi člani gasilskega jevanje zaradi zlorabe ukinila. društva vir niso vprašali kaj gori, Gasilci šoštanjskega okraja so praznovali V soboto in v nedeljo je bilo je uspehe pri varovanju družbe- Bil je odločno proti vsaki vojni ter se zavzemal za mirno sožitje med narodi, vendar je moral navzlic temu v prvi svetovni ‘vojni prijeti za puško in odriniti v Šoštanju zelo živahno. Za to živahnost so poskrbeli gasilci, ki so v teh dneh imeli svoj okrajni gasilski festival, združen s proslavo praznovanja 75-letnlce ustanovitve gasilskega društva v Šoštanju. Na paradi pred predstavniki oblasti, gasilskimi funkcionarji in zastopniki množičnih organizacij so defilirali gasilci iz Maribora, Slovenj Gradca, Dravograda, Kamnika, Ljutomera in iz nekaterih drugih krajev. V soboto zvečer je bila slavnostna akademija, na kateri so sodelovali gasilski pevski zbori. Uprizorili so tudi igro v treh dejanjih »Požigalec«, ki je zelo dobro uspe- nega premoženja. Na programu je bil tudi nastop gasilcev in pionirjev, koncert v Mestnem parku in gasilske vaje. S. J. la. Padlim gasilcem v narodnoosvobodilni borbi so na gasilskem »o uvpijaviio irUUi uivaiun wnv*.|n wr • - •» *■---u---—— «•-----t---------— - . . XX« strica pri fiufiah t izvozom v Malo na rusko fronto. Ker ni hotel j domu odkrili spominsko plosco., --v . —------ ---—. mn hiinm »;* x v nai:iPohorir?ovkn?naniŠeLcI^k° Prhati krvi za avstrijski im-I Na gasilski razstavi so gasilci j |art££lJ,,£*- fttadM. Po svečanem sporedu se je in železarna Ruše. ' perializem, je že po nekaj dneh šoštanjskega okraja pokazali svo- ITasanaciniea. pričela vrtna veselica. LJUTOMER Prebivalstvo ljutomerskega okraja je pozdravilo sklep o proslavi 20-let nice Ljudske pravice, ki bo 19 sep tembra v Lendavi Za ta prazniti se pripravljajo že od pomladi. V pripravah sodelujejo ne samo množične organizacije, ampak tudi kulturno umetniška društva, ki bodo sodelovala v kulturnem sporedu Pripravili so že sektorske kulturne revije, uvod v proslavo pa je bila tudi kulturna manifestacija ob nedavni fiO-letnlel Kulturnoumetnlškega društv* Ivan Kavčič v Ljutomeru Na proslavi v Lendavi ho razen 460 pevcev nastopila tudi godba na pihala KUD Ivan Kav čič. Dramska skupina tega druStva namerava sodelovati s skrbno pri; pravljeno Cankarjevo dramo: Kralj ampak kje, ter pogumno pomagali povsod. Toda Vir se je razvijal. Zrasle so tovarne in stanovanjske hiše ter končno so krajevne potrebe prerasle zastarelo opremo gasilskega društva. Gasilci so pričeii misliti na modernizacijo opreme predvsem na motorno brizgalno ln gasilski avtomobil. V ta namen so člani gasilskega društva prirejali igre. zabavne večere in veselice. Dobiček so namenili za nabavo opreme. Kupili so najprej motorno brizgalno; pred dnevi pa je bil krščen nov tipiziran gasilski avtomobil, ki je vreden nad 2,000.000 din. Najbrž ste radovedni, krko so naSi gasilci krSCevall »voj avtomobil. Napravili so jutranjo budnico s harmoniko in narodnimi nošami, vozeč se na kamionu, spotoma so pa raztrosili vse polno povabil za popoldansko prireditev, popoldne se je zbrala pred gasilskim domom množica ljudi. Tamkaj so bili že elani in članice gasilskega društva Vir, poleg njih pa še gasilske čete lz Trzina Domžal, Doba, Prevoj, Sk.icjana in Ljubljana-Barje. Pred gasilskim domom pa je stal novi avtomobil Tišino je presekala sirena. Pričele so se gasilske vaje. Pri njih je marljivo sodelovala tudi sanitetna ekipa, ki je obvezala edinega ranjenca ln ga prenesla v precej oddaljeno ambulanto Po dobro Izvedenih gasilskih vajah sta ob zvokih godbe stopila na govorniški oder kum ln kumlca oblečena v gorenjsko narodno nošo. Okoli njiju pa so se zbrali funkcionarji gasilskih društev ter predstavniki oblasti in družbenih organizacij. Prikorakale so gasilske čete. za njimi sanitetna ekipa, pionirji ln narodne noše peš ln na konjih. Po državit himni so bili govori predsednika gasilskega društva Vir Tineta Breznika, predsednika mestne občine tov Franca Avblja in predstavnika Okrajne gasilske zveze Ljubi jana-okolica tov. Skalarja. Na to je napočil najveličastnejši trenutek. Kum in kumica sta izročila novi avtomobil svojemu namenu. Koj za tem je zaigrala godba in razvila se Je povorka z gasilskim avtomo- pa TRIJE S. M. REMARQUE r imami B O M A N 123 »Trenutek, prosim!« sem dejal ln vstal. »Da,« je odgovoril ko ubogljiv deček in tudi on je vstal. »Kar ostanite, takoj se vmem.« »Oprostite...« »Takoj se vrnem,« sem dejal in odšel k Pat. Sedela je v postelji in videti je bila čila in dobre volje. »Spala sem zelo dobro, Robby! Najbrž je že poldne.« »Spala si natanko eno uro,« sem dejal in ji pokazal uro. Pogledala je na umik. »Tem bolje, potemtakem imava še mnogo časa zase. Takoj vstanem.« »Prav. V desetih minutah se vrnem.« »Ali imaš obisk?« »Hasse je pri meni,« sem odgovoril. »Toda to ne bo trajalo dolgo.« Odšel sem nazaj, toda Hasseja ni bilo več v moji sobi. Odprl sem vrata na hodnik, toda tudi le-ta je bil prazen. Odšel sem po hodniku in potrkal na njegova vrata. Ni se odzval. Odppi sem vrata. Stal je pred omaro, Več predalov je bil potegnil iz nje. »Hasse,« sem dejal, »vzemite uspavalno sredstvo, lezite ln najprej prespite to zadevo. Zdaj ste preveč razdraženi.« Počasi se je obrnil k meni. »Zmeraj sam vsak večer! Zmeraj posedati zdaj tu, zdaj tam kakor včeraj, zamislite se v to...« Rekel sem mu, da se bo to spremenilo In da je na svetu mnogo ljudi, ki so zvečer sami. Na to ni bilo pravega odgovora. Rekel sem mu še enkrat, naj gre spat, češ da se bo morda vse še nekako uredilo in da nl Izključeno, da bo njegova žena zvečer že doma. Prikimal je ln ml segel v roko. »Zvečer spet pridem,« sem dejal In odšel. BU sem vesel, da lahko odidem. Pat je imela pred seboj časnik. »Danes zjutraj bi lahko šla v muzej, Robby,« je predlagala. »V muzej?« sem vprašal. »Da. Tam so razstavljene perzijske preproge. Gotovo nisi bil pogosto v muzeju?« »Se nikoli!« sem odgovoriL »Kaj pa naj bi počel v njem?« »Prav imaš,« je dejala smeje. »Nič ne de.« Vstal sem. »V deževnem vremenu lahko človek mirno stori nekaj za svojo izobrazbo.« Oblekla sva se ln odšla. Zrak zunaj je bil sijajen. Dišal je po gozdu in vlagi. Ko sva šla mimo kavarne International, sem videl skozi odprta vrata Rozo, sedečo poleg točilne mize. Pred seboj je imela skodelico čokolade, ker je bila nedelja. Na mizi je ležal majhen zavitek. Najbrž se je hotela potem kakor zmeraj odpeljati k svojemu otroku. V Internationalu že dolgo nisem bil, in zdelo se ml je čudno, da je sedela Roza v kavarni brezbrižno kakor zmeraj. V mojem življenju se je bilo spremenilo toliko, da sem mislil, da mora povsod biti tako. Prišla sva do muzeja Mislil sem, da bova malone edina obiskovalca, toda v moje presenečenje jih je bilo zelo mnogo. Vprašal sem čuvaja, kaj to pomeni. »Nič,« je odgovoril, »tako je zmeraj ob dnevih, ko je vstop prost.« »Vidiš,« je dejala Pat. »Na svetu je še mnogo ljudi, ki se zanimajo za muzej.« Čuvaj je potisnil čepico nazaj. »To na žalost ne drži, draga moja. To so skoraj sami brezposelni. Le-ti ne hodijo v muzej zaradi umetnosti, marveč ker ne vedo kaj početi. Tu pa lahko vsaj nekaj vidijo.« »To je pojasnilo, ki ga razumem bolje,« sem dejal. »To Še ni nič,« je odgovoril čuvaj. »Priti bi morali pozimi! Tedaj je vse natlačeno polno. Zaradi kurjave.« Odšla sva v dvorano, kjer so visele preproge Bil je miren prostor nekoliko od rok. Skoz visoka '-’-na si videl na vrt, kjer je rasla orjaška platana. Bila je vsa rumena in tudi svetloba v dvorani je dobivala od nje moten rumen odsev. N Preproge so bile čudovite. Bili sta dve preprogi z živalskimi podobami, nekaj ispahapov in nekaj svilenih perzijskih preprog lososove barve s smaragdno zelenimi Vmrdurami. Starost in sonce sta bila pritisnila njihovim odtenkom mehko patino, da so bili videti ko veliki, pravljični oasteli Dvorani so posredovale času odmaknjeno razpoloženje ln harmonijo kakršne s slikami ne bi mogli doseči. Okno z jesenskimi listi platane in z biserno sivim nebom v ozadju je bilo sdmo podobno stari preprogi. List izdala časopisno naložnlSko podjetje »Borba, v Beogradu, Dečanska ul 81. telefon 24-001 - Uredništvo: Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/1X1. telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika tel št 21-613 ln kulturna rubrika tel 6t 21-887, Nazorjeva ul. 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Kopitarjeva ulica 2^ telefon 39-181 Telefon » Nočnino to oglase 31-030 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 dto - Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 - Tisk Tiskarne »Ljudske pravice. - Poštnina plačana v gotovini