Pofrnlna plačana ▼ poto\inf. Leto LXXV., št« 6 Liubl}ana, petek * lanoarja 1942 Cena 40 cent« UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA. PUCONUEVA ULICA ft. _ IZKTJTTcrNO ZASTOPSTVO sa og^l&ae lm Kraljevine Italije tn inozemstva ima UNIONE PUBBLICTTA fTAI.IANA S. A.. Wn,ANO TELEFON: 31-2*. al-t*, SI-J4, SI-26 ta S1-2C — izbaja vsa* dan opoldne. Mesečna naročnina t ie UWt»bn:'n rt kaj po/ir-iv: voiraž-ra |M so mp* »fa N,r»ise na Tripolis in povzročila neznatno škodo. Xa^a!;t *.p letalski napadi osnih sil na otok Malto. Rim, 0 faa v NanMU oddelki Kr. mornarice so izvedli IS decembra kakor pravi včerajšnje vojno poročilo, nadaljnjo legcn-.rw>0 Ton m sr. s *n< i.b-oroiene. Razpolagajo mod drugim z osmm; ropov: po V%1 mm ter :ir,a>, katapult za štiri leta'a Posadka se Ciblie od 110i» do 1200 mož Kr žarka »Phoebe« ki ie r,imcnie-na v vojnem poročflu je prpadVa razredu »Did:>« in jc izpodrivala Wt Ton Oborožena je bila z desetimi topov- po 1*^ mm ter je b:'a v «Juž.bi koma i leto dni. Razvijala je hitrosrt 32 vozlov na uro. Zastoj angleške ofenzive Monakovo. 9. jan s Nekateri Mi opozarja o na ohladitev an^rleS^e^a optnntz-ma glede poleži ji v Ub;ji Obstoječa tve-za Med afriško fronto in fronto v vzhodni Aziji spravlja Aaglijo v prece; kriM^en poležaj. lAbvndzeitung« piše. da so se »*e-stl. ki prihajajo v London z afriSke fronte po svojem tonu zelo sr>remen:le. Za opravičilo zasto a angleške ofenzive pri A^&-dahiji se ne govori več o neugodnih v e-rnonFkih prilikah. temveč se prizna /a da je morila čet osi na višku in da ie ^i*o zmotno misliti, dn bi mogle angleške ?'ie preprečiti pošiljanja ojnčenja itali inj>to-nemskim četam, ki se bore pri Ag?daUji. Tudi dejstvo, da je pristanišče v Berr.a-zii popolnoma neuporabno za anglc>Ko oskrbovanje, je treba smatrati za rezko premostljivo oviro, kajti oskrbovanje se mora opravljati po kopnem Resnica je, pravi list. da *e angleška ofenziva zasLala zaradi tega, ker so Angleža jSipeli ogromne izgube na oklopnih in motoriziranih angleških silah ENOMESEČNA BILANCA VOJNE NA DALJNEM VZHODU Japcnska je ža v prvem mesecu zadala sovražniku hude udarce, vendar se ne predaja navdušenju« marveč se pripravlja na odločilen spopad SOV. RUSIJA ^ '■ ~^Sfir ■ ■' Vulkanliao.) Nemško vojno poročilo EcKibardiranJe Feodozije in sovjetskega zaledja — Letalski pedviga tudi ob škotski obali in na Malti Iz FT!tl«t> \ era glavneira stana, 8. jan. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavijo naslednje vojno poročilo: Na sre !njem in «*e\ernem odseku vzhod-Er. - i je sovražnik ponovil tudi vče- raj svoje napade, pri čemer je imel krvave izgube. Na posameznih krajih se *e bore. Letai>ke «»ile so uspešno napaorno ladjo. I>ruga ladja je bila z bombami hudo poškodovana. V severni Afriki živahno sovražno topniško >t rcljari na področju pri S*»liunu. Na o>t.iI;h i bojišča nikakih po- membnejših bojev. Letalski napaui na angleška l^tdi^ča na otoku Malti so se uspešno nadaljevala. One 7. januarja je nekaj angleških letal v zgodnj h jut roj h urah brez izbire bombardiralo kraje v zapadni Nemčiji in na obalnem področju severne Nemčije. Škode ni bilo. DNB o položaju na bojiščih Berlin. 9 jan. s. V nekem komentarju k zadnjemu vojnemu poročilu pripominja I>XI>. da skuSajo bo jševiki s svojimi izkrcanji, izvpii^mmi za ceno ogromnih žrtev ljudi in vojnega materijala, očitno zmanjšati nor.^ ; pritisk na oblegano posadko v Sevastopolju Kljub močnim in srditim naporom sovjetskega poveljstva se akcija še dol^o na približala postavljenemu cilju. V Severni Afriki otežujejo vremenske prilike že t* *~ik položaj Angležev, ki so se oddaljili od oskrbovalnih oporišč ter so naleteli na čedalje večje težkeče. Tudi dne 7. t. m ni bilo nobene važne vojne akcije, sano na r dročju Soluma je bilo živahna topniško delovanje z obeh strani. Druga aneleška ofenziva proti četam osi. Id se je pričela 19 novembra, še ni doseela meja prve ofenzive kljub premoči v sredstvih tn dolge skrbne priprave Churchillovo bobnarje I kiterim je hotel dovesti Aneleže do skrajnih meja Libije, so se ponovno sprevrgle v sr Načrti so se razvijali čisto drasrače kot ie pričakovalo angleško poveljstvo V zg-odovinl te voine bo nai-slavnejsa stran ona ki so jo nanisall Italijanski in nemški vojaki na afriški fronti. S finskega bojišča Helrnki 9 ian s Dnevno nomčHo o Oper>cuh rravi dn sr. finske čete dosegle ijedno f>i'\;nc u««rchf na fronti vzhndne Kareli-e. kier te bd v severnem o«ise4cu po-po-1 mđ un Ć-. - - -a/n- hJtafion k ie vdH v Tvrve če*e nn nekem no'otnJcu v severno vzhodnem r^*u Ore^Ve^a *ezeTa Sprfm so p'^s^l- na Trenu 40T* ^-*\-h N*a drueih <"»d se'< h te fr mfv sr> wrti oono^. i 1 • b*-ez-■Spešae nan*de *n sr> bil' rvov-sr^ odbiti. Ime - im§ .....'h \a froafi S^ra 90 na i t'in takoT odbil no izk ra Drapc finske čete so pa t h — i »'< -jr, zzs«dTe rnjttr* nce b- Ttbarriir»li razorili ti obstre-Ije^' - Str — m K ''-šev-ške čete ki so br-e na ledij v ^redm- F-n*iceea zaJrv*. So-vrainJc M meJ obAutne izgubo. List ital^anskih vo;akov v Rusiji Z vzhodne fronto. 9. jan. s. Dne 3. fMH arja, ob obletnici zgodovinskega Ducejc-vega govora, je izšla prva številka tedni k. > italijanskih vojakov v Rusiji. Tednik j tiskan v neki sovjetski tiskarni z latinski mi črkami, katerih so se boljševik! posluževali za tiskanje manifestov in letakov z antifasistično propagando. Stroji, papir .-drugo je sovjetsko in je vojni plen. ki je bil odvzet sovražniku. Tednik se imenuje »Kierkoli*. V uvodnem članku z naslov« >Ustvarili smo si list«, je med drugim napisano: Berili smo se in smo dobili ta voj ni plen ter si sedaj tiskamo list. Tiska s na fronti. V tiskarni slišimo bobnenje topov in zaradi tega je list res vojni list. y list vojaka, ki ga spremlja v vojni in gr z nami kakor kuhinja in vojaška pekarn • Je potujoči list in nam mora slediti po ob sežni deželi v alMJga in blatu. Potovati mora kakor naši čevlji Zato ga imenujeivr ■►Kjerkoli«, kajti priti mora k nam. kjci koli smo in kamor koli gremo. Pri urejevanju in tiskanju tega vojnega ilustrirane ga lista je vojak italijanskega ekspedlcij skera zbora v Rusiji resnično opravil ču deže tehničnega dela. List je začel Izhajati po prizadevanju poveljnika ekspedicij.sk ga zbora, da bi razvedril vojake in jim prinesel najnovejše vesti in informnoiie. Ti ko nadaljuje lepo tradicijo italijanskih vojnih listov. Urejajo ga novinarji-borc« ir zlasti borci v oddelkih, ki so v prvih črtah in zaradi tega je list dobro in znači It . slika življenja naših vojakov na ruski fronti. Lrst objavlja najvažnejše politično in v< jaške dogodke ter dopušča vsem vojakom, da pokažejo svojo iznajdljivost in svoj hu mor. ki ni izginil niti v tej hudi voinl r;. tej hudi zimski fronti. List je izraz življenja in dela italijanskega ekspedicijskega zbora v posebnem okolju ter nov dokaz o moralnem razpoloženju naših voiakov in jasen znak odločne volj*1 do zmasre ki preveva ves ekspedicijski zbor v tej težki pro-tiboljševiški vojni. Angleški merkaJitilizetn Buka*-e*ta, 8 jan s Ravnate1! lista »Cu-ventue« je objavil članek, v katerem primerja ne iavni obisk angleškega zunanjega ministra Edena z obiskom Angleža Anto-nvja Jenk nsona leta 1560 v Moskvi Jen-kinson je tedaj obiskal Ivana Groznega da bi ga pridobili za velike trgovske koncesije. V zameno mu je obljubil roko angleške kralj ce Elizabete Rumunski public st žigosa britanski merkantil zem in prihaja do zaključka, da sedanja ideološka zveza med aristokratsko Anglijo in bo!i*evlško Rusijo ne bo imela drugega kon^a kakor ona med Ivanom Groznim n ang'eško El> za.beto. to se pravi, da se bo zaključila ne-ugolno 'Za Sovjetsko zvezo kajti London ne bo prav n:č dal v zameno za rusko vojaško podporo. °° Mtdway(2 d ) . Havajski '-potoki IZed.a.) Mar,.laH3S,^ •• of (jap) ......-- 720 -------°2. it j V* o. •■Guatri'lZ.dl Karolinški oT. •Maršalovi ot (J»p) ^»PalTnvraU-d) .Naurutang) * ' ovaQymeja ~ v %% Salomon ol iang) / TIS \^ Novi. Samoa(Z.d.) Hebridi 1 - (ang.fr.} *F:d£itan9) TahibUr.) Nova -TongaOngJ Kaledonija (fr.) O C E A H c mbm .a* : Vdlparaisofe Air Ji O 3uTr Medzavezffi?ka generalštaba na Daljnein vzhodu Rim 8 |«n s. Po uradnem f^bve^vtfu iz Bataviie. ki ca ie objavi« an^'e'ka p-ro^e valska afleneja. ni bil 4e doV-cen *^dez enortneca medzave/7n':keoa ffenera'neoa štaba ki ca :e nrevzel. kakrnr znan^ general VVavelI Vsekakor rw ic zven dvorna, da bo sedež teea štaba nekje v Nizozemski vzhodni Indiji. Inseriraitc t hSL Naroao44: TokU*, 9. iiTi. s. V radij'-ikem govoru je p ^v-.jnk Hi leo M:-.-.:.ic, .sef tit&ovneija od-B . rice imperialnega glavnega stana, p ! i pregled dolivanja ja pi m «4: h sil v ■-i m cu s>A-ra/n^^ti na Pac:fiku. Ce o združene angloameričke s !e sikušale pTjJvzoti oiem \o nrt:f; .'nponsici. je tzjavi'1, bri.no borbo sprejeli in se bemo borJli. Hi-r,.\Je jc Odrta poudaril, da se skrva vedno Bflkfl '•'aS .v* /a «;lam:, ki se združujejo. Če si pa KPvrožSN koniicija želi odloč Ine bitke, bo za Jar^rnvlvo tem bolje, čimprej se bo t.1 r r:ce!a. Japomika jc pripravljena na dol-l!«> vojno klljub zrnatim papoBsidk »il, je >p I *' i!-; Jc nar:.'J. naj se ne predaja •..i.-.\iu"enju. temveč obnovi z vso odločnost-;o svs ;e sic za ugoden zaicljuček setlanjih -o»vraz.n«ti. Ta vojna nj: semo vojna v vo-ia kem pogledu, temveč tudi vojna izrab- Urnja in zahteva v*c sie naroda. Japonska mornaricu zdaj n;i-J/-orujc T:hi ocean z raJi un ćen;a amri kc mr>-nar;ce v Pearlu Har-'ini in vc/ mc ang'e k ih si ob obalah Ma- a.i'<.-_'a poCcaCoka. Impt m l-;a mbail Zedinjcn'h ;-/.-\ d 1 bdi j-k c ga occaatt in d't tlcutiikih * kov. Trgt/vina in plon na sovražnka na .•jh ir j h -ta v popo'nem neredu in omrt-vičen:. Jvljub izredno obsežnemu or>?rac;-r k cm u področja je glavnina japc^nske mor-aance še ncxlc*taknjena. Slavne zmage Ja-:-. e so rezultat naamočj naših obkroženih sM m naporov vojakov in oficirjev ter tra-dic onalnega duha na^ mornarice. Jc- ne ^icna odmora, dokler sovraži k ni uničen. r'" (e BCfl dne^a napada na Pearl Harboiir ie HiraiJe povedal, da je Japon Jca moma--ica raJuna'a z naglico in da je letalstvo mornarice učinkovito bombardiralo sovražna le^a'i'-ču. voi i:ke objekte n torpediralo amorVke vr.jne ladje Japonsko letalstva ni ho*e pogaalo v zra.k števii'ne rezervoarje naiste v bi i ž ni Pearl Harbour;a da se ne bi po'ar raz "-i ri! in da ne bi dim ^it;l so-vra/no < -"Je. \ jal<\ k' so napadli Pearl Harbourg, n so mislili ne na smrt m ne na povratek ter na svojo rešitev, temveč so se vr^li na conske za s'abofet. Pr si'lili so lap*"*»i-ka v teku vsega včera :3un-day Ti"-ies« piše da so Japonci zasedli ze dve tretjini Malajskega polotoka In ogra- žajo še ostalo tretjino. Polastili so se večjega dela plantaž gume in kositrovih rudnikov ter imajo v rokah nv?ko letališče v bližini Sing2pura. Zaradi tega lahko spremjajo z lovci bombnike, ki napadajo trdnjavo Singapur. Dopisnik »Sunday ffix-pressa« piše iz Ne\v Yorka. da bo aiii3ri-ška vojska, kakor se domneva, oranila Nizozemsko Indijo in Singapur ter bo sodelovala pri osvoboditvi Corregidor;a ter zonetni osvojitvi Filipinov. »Daily Tele-grapf« piše: će je bilo Tiho morje postavljeno v ospredje pred vsemi drugimi vojnimi prizorišči v poganjan ih v VVash.r.g-tonu, se je to zgodilo zar"di tega, .ter je tu najbolj šibka točka vse fronte proti >sl in ker so protiukrepi tu najbolj nuno potrebni. »Daly Mailt piše: Poraz zaveznikov na Tihem Oceanu je Imel hude posledice v Rusiji. Izguba Singapurja bi oda n. pr. za Timošenka tako hud udarec kot za Wavella. Velika vcjsil;a parada pred cesarjem Tokio, 9. jan. s. Pr vojaški paradi ob I navzočnosti cesarja je sodelovalo 20.000 vo-j jakov in 150 mehaniziranih edinic. medtem ko je mesto preletelo 5000 letal. Obramba mehiške obale Mexico. 8. jan. u. Glede na nevarnost, da bi se japonske podmornice pojavile na obali Pacifika, Se bosta bivši predsednik Cardenas in poveljnik pacifiškega področja čimprej podala v San Diego, da se tam posvetujeta s poveljnikom pomorskega oporišča v obrambi pacifiške obale. SmZ&mh v Budi Mi Nemčifa in njeni zavezriki ne beđo položili orcžfa, čskler ne bo odstranjena boijševiška nevarnost Budimpešta, 9. fan. s Hmistrsld predhodnik in zuninji min ^er Birdosev je priredil kosrilo v č-ast nem'kemu zun?n»crnu mini-stru Rbbentr^pu V govorih ob tej priliki je b:''o potrjeno pri jate' i«tvo in popolna so''da-noM med obema državama. Mad/nr^k: m ni?»trski m*edn;k je izjavil v svojem oovoru. da s-e Ma-Jžnrfka po 5?voiem zcmlicnKnem položaju nahaia med barbarskim vzhodom m kKčan^kim Rimom ter je že atoaatja branila zaondno civUlza-ciio. Zvc-ta temu z'^n-sitvu ni ok'evala ter je onie'a za orožje proti bo'i^evzmu Madžartka ie ponosna, da se more borit; ob strani Nemcev za novo pm vično Evropo. R:bbentr>p je odgfon-orrl in podčrtal ob-n<-ri;eno bratstvo v orožju med Midžardco in Nemč'io v borhi r>ro»t: bo4i5ev4zmtL Anglija in Amerka «ta se zvezafc z mist^s-nej'im 5mTn/n:ko»m človeštva z bo'jše^z-mom. kateremu 5rra oWjub:!i svobodne roke v EvTfTo-1 Skurwi^r't u^^'le. zavezn'-^irv-o in od'očnoot sr\ tro:ne^a raVta bo»do rr»emoiio-črl? te ialOBtnc načrte Sovjetska Rusija je drvb^la od'oć'me udarce in danes po enem letu bo bo'j'^vizem po^o'nrma poražen. kalko se ceni napor Madžarske v vo'ni proti bolj«\n'zmu. V svoj h razaovonh z madžarskimi državniki s»e bo Ribben1^!^^ ponovno prepričal o neomajni volji Madžarske ki hoče še naprej korakati s sr'lami os- po poti, ki vodi do neposredne zrnate nad bo'i:-eviz-mom in demoo'utf >kra-tičnimi srlami V porazu teh sil vidi M dž^.rska rešitev evropske c:vilizaciie. pa tudi iam^tvo za svojo varnost in neodvisnost R'bbentrorva je snre-jel nvnistrski nredsednik in zunnnu minister Bardotsv. Državnika sla se dolgo in prisrčno razgo var jala. Rojstni dan N]. Vel. Kraljice in Cesarice Rim, 9. jan. s. Včeraj je bil ob rojstnem dnevu TVTf. Vel. Km.Tjšce in Cf>ni-ire opravljen v cerkvi Sivlarlo svečan Te rkoiim. ka-terosra fto se itdeležil! Pi'emontBki princ in Spoletskl vojvoda ter civilna in voi^Ska hi-fia. Xi. Vel Kr:d»n in Cesarja In dvor Nj. Vel. Kraljice ln Cesarice. Nemčija fn nični zavezniki ne bod f> polo- žili orožja, dok'er ne bo oJstran*ena bo!j-ievflfci neA-amo»t m dokler ne bo An*?Mji odvzeta možnost nadaMcvanje vojne proti miroljubnim narodom Evrope. Madžarski tisk o namenu Budimpešta« O jan. s. Navročriost nem-^cega zitn-'njefifl minira v P'bbe^ntro^« v Budimpešti, piše »Budape&ti Ertcsito*, kaze. Rim, Q. jan. ». Uradni list obiavlia mini-stnki dekret o poieljevaniu finančne pomoli utme*n:kom n o nabaviirniu s'?ebnib podatkov Je državni tuttlec •ačel čitati skoro 12 strani obsegajočo obtožnico, iz katere povzemamo glavne podatke. Osebni podatki in obdolžitev Vok:< 3s* - I 906 v Prijedoru, pr:.~* Jen v LJubljano. pnvoc1a\ne vere. bivši aktivni p_oročnik. oženjen, brez pre-m- "•' - :-. zr.ovan. se obtožuje, da je 11 aprila lani v Novem mestu odvzel na s k državnega eraria bivše kraljevine Jugoslavije iz orožniške postaje, ker je bila blagajna štaba dravske divizije, 13.50^' Vokič. Olga- rnjft- na 1^*3 1917 v Partmju. občini Sv Jurij ▼ Slov z ricah. pr:=*n'na v L;ubl^nno. pravosTa\*ne vere. por^cona. brez premožen; n oekfzjiovana. pa se ob*ozuje. da Je od 11. aprila do 15. maia lani v Ljubljani in njeni okolici prikrivala znesek 10.500,r>,'0 d n. vedoč da ga je njen mož " \o da ie ves denar preložila iz vreč v zaboje in obratno, nadalje pa, da je uporabila v svojo odnosno skunno kori-* z možem znesek 752.617.50 din. Posedovala je nadalje v isto svrho tudi znesek 57.BCS In. najden ob aretacij: pri nji. Zakjlv .a s*a s tem: Ostoie Vokič zlo-činstvo zoper imovino_ po 5* 314. 7>\h\ t 4 k. z., Vokič Olea pa prodor-': zoper imovino po 5 333-TT. t. 2 k. z. Drugi podatki iz obtožnice Ostoje Vokič je bil ob zlomu jugoslovanske vojske aktivni rjorocnik in adju-tant poveljnika ljubljanskega vojnega okruga. V tem svojstvu je bil 11. aprila v Novem mestu. kjer je bil nastanjen vojni okrug v poslopju okrožnega sodišča, štab dravske divizijske oblasti pa v poslopju e;mnaz!je. Tega dne Je prispel v Novo mesto tudi blagajnik štaba, poročnik Aloiz Oblak. Imel je 20 milijonov dinarjev, shranjenih v 6 vrečah ter v originalnem vojaškem zaboju. V poslopju orožniške postaje je izplačeval plače oficirjem, pod oficirjem in graničarjem. Zjutraj Istega dne sta namreč še rred bombardiranjem Novega mesta prišla poveljnik okruga in obdolženi Vokič k Oblaku, ki iima je proti priznanici iznlačal okrog 200 000 din. Izplačevanje plač je trajalo približno do 14.30. ko so vdrle v mesto nemške patrulje. Takrat je Oblak skupno s podporočnikom Hlebcem, misleč, da ga zunaj čaka kape*an Men;zan:m. ki mu je obT;ub:l. da ga bo s svojim avtomob;lom rešil, še dal odnesti po dveh voiiVh 2 vreči denaria k izhodn'm vr^om. Vsebovali sta bufcOVBl po 100. 500 in 50 d;n in peta] tliof sfcift, v zaboiu pa so bili bankovci po 20 din. v skupnem znesku 2 milijona din. Okrog dveh se ie obdolženec ponovno oclas-1 pri Oblaku ter mu izjavil, da sedaj lahko gredo, ker mu ie namreč prej obliubil. da pride ponj. Oblak pa mu ie odvrnil, da ne more iti. ker je ravno sredi dela z izplačevaniem. Ko so pa kmalu ootem začele prihajati v me-s*o nemške čete. se je vse razbežalo in zbežal ie tudi Oblak. Po vsem tem je prišel obdolženec že v civilni ob!eki s šoferjem rezervistom Rafaelom E m. treovcem iz Stražišča pri Kranju in z njegovim avtomobilom v bližino orožnške postaje. Ustavila sta se na glavni cesti. Batistič je stal poleg avtomobila, obdolženec pa nekoliko vstran. Tako da je mogel preko škarpe, ki loč: obe ulici, opazovati, kdo hod: skozi vrata orož-inske postaje. Nekako ob treh je obdolženec ukazal Bat ističu, naj zapelje avto pred poslopje orožniške postaje. S pomočjo orcžnikov je nrenesel vreče in zaboj v avto. Ko >o vse naložili, so se, ne da bi denar prešteli, odpeljali proti Ljubliani ter spo-tcnr*a še naložili polkovnika 2ivnnov:ća. V Ljubljani Je obdolženec podaril B.^t;st eu. in to brez oriznanic* 3.000 000 din. Bati. stič je ta denar odpeljal v Kranj in ga tam 22 aprila oddal proti potrdilu nemškim p km oblastem Obdolženec je ostali denar spravil v svojem stanovanju na Stolbt it 8. kamor je pr šla takrat njegova tedanja zaročenca Olga Vokićeva. Njej je obdolženec pove-' - ta Je denar vojaškega izvora in da ga je rešil iz blagajne dravske divizijske oblasti Da bi ga lažje skrila, sta denar takoj preložila iz težkega vojalkeca zabo-;a - " - - — zabo*e Bankov- ce po 500 tn 100 d*n pa *e obdolženec «n*-a-vil v man4šo usnjeno torbo in aktovko Se iste noči je odpeljal denar z avtomobilom v Št. Vid in s kmečkim vozom dalje do Vikerč ter gs pustil v neki samotn: hf-ši. Odše! je na Šmarno goro in tam vaje! sobo za en mesec Prvo noč je prenočil v Tacnu pri nekem tovarniškem delavcu, nato pa prež;vel nek' na Šmarni gori 15 |e rjoročil z obdo!ženkn. nakar s*a tj?---- d5"a "azal na Šmarno goro. V tem času je da: p' ~~ * zaboje z denarjem iz Vikerč na šmarno goro. jih spravil v svojo sobo in skril v priključenem - - -r č Denar sta preložila v ■ -ri vreče m sicer bankovce po 10 20 in 50 din. kovčev po «•<• n*T*Vn!' 7 bankovci po 500. 100 tn 20 d;n B%rl ga je na pos^bn**— — -^j^-ci;.- ;-> c-pokril s senom 17 anr^ «ta od^» oba v Tace- *n tam -»•♦a'a ne>-; -,- M*^4em je sjsstihvčar ~a šmarni gori odprl njuno sobo, ker «• h trgovcev vrnjene zneske v skupnem iznosu 156.045.25 din in 15.783 lir. ki so bili prav tako zaplenjeni. Obtožn:ca našteva dolgo vrsto izdatkov obdolžencev po 11. aprilu, in sicer na podlagi pogodb in računov, ki so jih našli pri preiskavi. Skupno sta po teh računih do aretacije izdala 752.617.50 din. Po izsledkih preiskave ugotavlja obtožnica, da je ostal v St. Vidu o priliki aretacije Voki-ča pri trgovcu Talerju kovčeg z gotovino 400.000 din. da je Vokič izplačal kapetanu Bie;čiču 2000 din. šoferju Rafaelu Batisti-cu je dal 3 milijone din. nemške oblasti pa so našle na Šmarni gori in zaplenile okoli 7 milijonov din Od ukradenih 13.500.000 din se je torej izsledilo 12.613.50075 din in 15.783 lir. dočim je razlika nedvomno še nekje skrita, odnosno nepojasnjeno porabljena. Zagovor obtožencev Obtožnica navaja zagovor Vokiča. ki dejanje v bistvu priznava, dočim krivdo zanika. Pravi, da je na Veliki petek, ko se je tretjič vrnil na orožniš!-o postajo v Novem mestu, opazil tam pri blacrjrji dravske divizijske oblasti popoln nered. Orožniki in vojaki da so odnašali celo šope denarja, blagajnika Oblaka pa nI aHo r.ikier. Zatrjuje, da so bile vreče, ki jih j januarja Časopisje ga je pozdravio v z.joru že včeraj; čitatelji bi nam ne mogli odpustiti tega greha, če bi omalovaževali tako pomemben dogodek. Snegu ■> pel: vselej hvalnice, kadar koli smo gi tal:_» težko pričakovali kakor zdaj. Sedanji sne g pa zasluži še večjo pozornost. Včas.h smo --neg imenovali mano — ne le reporter ji zgolj za svoje potrebe — temveč tudi ne/.apcsb-ni. Kidanje snega je spadalo med javna dela. čudno samo, da tudi snežnega vremena nismo proglašali med socialne akcije. V Ustih čas h je sneg zaslužil, da bi mu izrekli dobrodošlico. Da bi ga pozkavljalj župani, tega bi sicer ne mogli zahtovati. kajti kdo ve. kako so ga pozdravljali sami pri sebi spričo večno prazn h obe.nsk h blagajn. Tako smo se torej dotaknili snega kot prometnega in socialnega vprašanja. Tudi se-.lanji sneg, ki ga sicer ni tol.ko. da bi b-lo treba za kidanje posebej najemati nezaposlene delavce, je prometni in socialni čin.tel j; to je ven iar treba javno ugotoviti. Pred leti se je zgodilo v nekem našem mestu, da je bila uradna skrivnost, koliko delavcev je najela obč na za kidanje snega Časopisje za:adi tega ni moglo objavit:, da v mestu kidajo sneg. Kidanje sn^ga je bilo namreč po tem takem tudi uradna skrivnost. Da je snežilo, seveda tudi. Ob tej pri-1 ki pa je sneg povsem javna zadeva. Tako javna, kakor da je na razatavi. Lep je pa tudi tako in tako izvrsten, da naj ostane še dolgo, vsaj do prihodnjega, razstavljen v našem belem mestu. škoda bi ga b lo kvariti z lopatami in ga utapljati v Ljubljanici. Priznanje pa vendar moramo izreči hišnikom, k; se pehajo s snegom že drugi dan. nekateri celo že od šeste. Vsi s;cer Se ne vedo. da je snežilo, zato bi b lo prav. da bi vsaj med tem, ko drugi kidajo sneg. čitali naše cinevnike in razmišljali o ljubijan-skh snežnih problemili. O snežnih problemih pa moramo razmišljati vsaj mi ki vstajamo malo bolj zgo-iaj Res sneg je suh. po smučarski terminologiji ga je treba imenovati pršić, m človek ima poseben užitek, ko ga meša na ir. preizkuša njegovo prožnost v čevljih pa fizikalne lastnost: vode. Nekateri se sicer radi odpovedo temu užitku, toda človek bi v življenju ne smel ničesar opustiti Davi so nekateri dvom li. ali bo tramvaj vozil ali ne Kakor rečeno, sneg je prometni — bolje: protiprometni — činitelj. Upoštevati pa moramo, da sneg ne ovira le tramvajskega prometa, temveč, da ga tudi pospešuje Čim več je snega, tem več je pot-n.kov Toda lahko se zgodi, da tramvaju odpove saja v snegu, ker ni na smučeh Potniki tedaj sede v vozovih, kakor da čakajo pomladi Davi je pa tramvaj v»een vozil Tisti, ki smo prišli z zamudo v a'už-bo. sme se seveda izgovarjal nanj in se sami zase veselili snega. Dopoldne so mestni delavci orali sneg na nekaterih ulicah; preoran Je bil vaaj na ce- stah, kjer vozi tramvaj. Več skoraj ne smemo pričakovati. Sprjazniti se moramo s tem. da je novega snega le okrog 15 cm ter da torej ne zasluži kakšne posebne pozornosti in zato tudi ne spada v mestni proračun Finančnih vprašanj zaradi njega res ni treba začenjati. Pač se pa lr.hko lot mo sporta. Razen te športne panoge na cestah, ki jo gojimo brez prave vneme, zdaj zopet lahko govorimo o smučarstvu. Pri nas smo vsaj vsako zimo mnogo govorili o smučanju in smučarjih, ne glede na to ali se je res kdo smučal ali ne in ne glede na vrsto smučanja V Ljubljani nismo bili v zadregi za smučišča, če je bilo že kaj snega. Smučanje se je razvijalo tudi na cestah in celo v uradih, saj smo prihajali v službo v smučarskih krojih. V Tivoliju so smučarji zamenjali sprehajalce, ne glede na prepoved, da je smučanje v parkih prepovedano. Na Rž-niku smo gojili že tako zvano planinsko smučanje in v rožniških gozdov.h so smučarji skrbeli, da so imeli gozdarji dovolj dela. namreč, da so lahko zopet sadili smreč.ce, namestu on h. ki jih je iztrgal smučarski tornado. V tem slogu in obzegu. z enako vnemo in požrtvovalnostjo — kakor se pač temu pravi — se bo lahko začelo zdaj do priho 1 njega južnega vremena. — Prve civilne poroke pri Kungrori in Svečini. V Kungoti so me": r.edavno prvi dve civilni poroki. Poročila sta se hlapec Ivan Hrastnik z Alojzijo Sch schek in čevljarski pomočnik Ivan Pivec s Franč.ško Kolmanič. Poročil ju je župan Franc Vav-potič. V Svečini so se pa civilno poročili trgovec :n gostilničar Rudolf Fras z Matijo Ferk ter hlapec Matija Trunkel z Alojzijo Rožič. Poročil jih je župan Ru loif Petz. — Rafajznovke na Spodnjem Štajerskem. Cer 'rala rafajznovk za južno štajersko v Gradcu je morala izpolniti lani važno nalogo na Spodnjem Štajerskem, kjer je bilo treba reorganizirati kmetijsko zadružni.«*vs po nemških načelih Mnoce kmetijske zadruge so bile že preurejene po nemških načinu V 28 večjih spodn jest a jurskih kra jih že poslujejo nemške rafa^znovke. Pr-tem so sodelovale tudi viničarske in bla govne zadruge. — Prva civilna poroka v Dobrni. V Dr brni so im^ll nedavno nri*^ rivltaM poroko Poročila sta se Martin eLšnik in Angela Spegel. oba iz Dobrne Poročil ju je župan Kompoeeh. —» Nova fnrobova. V Mariboru sta umr! Hermina Babnlk. stara 34 let in zidarjev žena Mareareta Maihen stara 32 let. — Odlikovanje Mariborčana. Z ŽP'e7mir križcem n razreda je bil odlikovan za hrabrost slasti med "Toortniki znani Maribor čan Kurt Orehowsky — Prve rtvllre poroke v Ro?rafrja, Matoh Roza, učiteljica, Minatti Vilico, drž. nadgeometer, Namestnig Jožica, Orožen Rezi, Presečnik Stanko, štud., Per-ne Tončka. Prohinar Viktor, sodnik, Pod-Iesek Joško. Polenec Anton, gimnazija, Pi-lih Ana, Pintar Slavko, trg. z železnino. Rus inž. Jože. Sitar Ada. Skapin Jožko. Srečmk Ana. S^tina Avrelija, Štrukelj Vin-!vo. Spind^ar Jožef. Škof Rudolf, profesor. Mirko, Thaler-Drenovec Franci, Vr-čnn Milan, Va?aia Božena. Venigerholc Milka, Viri mar dr Jože, Vončina Pepca, 2nidarlč Vlado, Zivkovič Ciro, Žerjav Min-ka. učiteljica. Zveza trg. združenj. Zupančič Si^va. Zarnik Alojz. Zirman Albina V tajništvu pVzvedovalnega oddelka R. K.. Tyr§eva 11 naj se iavijo: Limpel Jernej Kopča var Janez. Dolinar Alojz, dr. Stanko Jelen. Janežič Ivana, svojci voj. ujetnika K ka Alojza, Alcea Gllan- groasi. Jellinek Gustav, Kračun Zvonko. Trauner Julka. Rupnik J. Božidar. Hnmar Valentin. V počastitev spomina gospe Mavec Amalije so darovale stranke hiše Ljubljana. Ilirska ulica Bt 18 Lit. 100. Iz Hrvatske — Vojakom namenjena Kvatemikova knjiga. V založbi tiskovnega oddelka hrvatskega vojnega ministrstva je izšla knjiga maršala Kvaternika »Vzgoja in pomen hrvatskega domobranca«. V delnem povelju poglavnika dr. Paveliča kot vrhovnega poveljnika hrvatske vojske se priporoča vojakom čitanje te knjige kot dolžnost, obveza za vse. Knjigo preveva star* junaški duh Hrvatov. Biti ali ne biti, to je zdaj usodno vprašanje hrvatskega naroda. Odgovornost za to nosi vojska. — Večji dovoz živil. Iz raznih krajev Hrvatske poročajo, da se je dovoz živil zadnje čase povečal, povpraševanj je pa manj. V Zagorju so prodajali zadnje dni maslo 10 do 20 kun izpod maksimalne cene. Jajca so pa zdaj po 3 kune. dočim so bila v decembru še po 5 kun. To zboljšanje položaja pripisujejo modri politiki vlade, k; je zatrla tihotapstvo z živili. — Pogrebni zavod zagrebške občine. Zagrebška občina je sklenila ustanoviti pogrebni zavod, ki pa ne bo nobeno monopolsko podjetje. Naloga zavoda bo omogočiti tudi sromašnejšim slojem dostojno pokopavati svojce. — Zbiranje toplega perila v ZagTetra. Na praznik Sv Treh kraljev se je ončelo v Zagrebu po nemškem vzoru zbiranje toplega perila in drugih predmetov Zimske opreme za vojsko Nabiralno akcijo je vodil državn; ta nik v vojnem ministrstvu ing. Kralj. Sodelovala so pa zagrebška ženska društva. — Obmejni promet med Hrvatsko In Madžarsko. V Varaždinu Je bila te dni konferenca o praktičnem izvajanju :ani 3 decembra v Budimpešti sklenjene pogodbe o obmejnem prometu med Hrvatsko in Madžarsko. — Nov-a radijska postaja. Zagrebška radijska postaja namerava zgraditi reiej-sko postajo v Banjaluki kot drugem največjem mestu Hrvatske — Rumnnsld tiskovni MaAe ▼ Zagrebu. Za rumunskega tiskovnega atašeJa * Zagrebu je bil imenovan Constantin Nl-ooara. Zaključno obdarovanje za Delano LjuDljana, d. januarja, Prireditve Zveze fažljev v Ljubljani ob priliki faSistične Befane so se včeraj zaključile ob 1630 na sedežu Zveze z na- daljno razdelitvijo darov. Ob tej priliki so se zbrale v dvorani številne revne žene Iz vseh okrajev mesta, ki jih je nagovorila pokrajinska zaupnica ženskih fašijev. Orisala jim je pomen ukrepov, ki jih je režim izdal in jih še izdaja, da pomaga na vse načine revnim in potrebnim. Takoj nato so bile žene obdarovane. Vsaka je dobila zavoj s toplimi oblačili in jestvinami. KOLEDAR Danes: Petek. 9. januarja: Julijan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 2elezna krona Kino Sloga: Vražji glas Kino Union: Večna iluzija Komorni večer Trost-šlais ob IS.30 v veliki Fiiharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Miklošičeva cesta 20. Murniaver, Sv. Petra cesta 78. Iz Srbije — Obvezno dele v srbskih rudnikih. Zaradi pomanjkanja delovnih moči v srbskih rudnikih in težkoč v preskrbi gospodarskih podjetij, javnih ustanov m zasebnikov s kurivom, je izdal srbski notranji minister naredbo o obveznem delu v rudnikih. Odpust delavcev v rudniKih bo v bodoče mogoč samo s pristankom pristojnega rudarskega oblastva. razen če gre za premestitev iz enega rudnika v drugi. Delavci in nameščenci, zaposleni zdaj v rudnikih ali ki so bili v zadnjih tieh letih vsaj štiri mesece zaposleni v rudniku, ne smejo biti nameščeni v nobenem drugem podjetju brez dovoljenja rudarskih oblasti. Razen tega se morajo prijaviti najbližjemu rudarskemu oblastvu vsi deiavci. ki so bili v zadnjih treh letih vsaj štiri mesece zaposleni v rudnikih, pa so zaposleni zdaj kje drugje. Prijaviti se morajc najpozneje v štirih tednih. — Znatno zvišanje taks. Glede na splošni porast cen ln potrebo zvišati državne dohodke so bile s 26. decembrom 1941. znatno zvišane vse državne takse. Taksna oprostitev za državo in državne urade je bila omejena na javna dela. dočim bodo zavodi in državne ustanove v državni upravi kakor Rdeči križ in Akademija znanosti oproščeni taks samo v primerih ko gre za opravke predvidene v njihovih pravilih. Radia Ljubljana SOBOTA, 10. JANUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Po«ml in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert violončelista C en de Sedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 12.40: Seks'.et Jandoli. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Venček narodnih, dirigira moj.tler Prat. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljub. ljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca — lahka glasba. 14.25: P ročila v slovenščini. 17.: Nove plošče Ootra. 18.: Predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. i9.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Madame Butter-fly, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini, po operi poročila v italijanščini. Obnovite naročnino! \ Naše gledališče DRAMA Petek, 9. jan.. ob 17.: >Hamlet.« Red B. Sobota, 10. jan., ob 17.30: >Boter Andraž « Izven. Znižane cene Nedelja, 11. jan.: ob 14.: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Ro-kovnjači. Izven. • Klasično dubrovniško komedijo Marina. Držiča »Boter Andraž« bodo igrali v soboto izven abonmaja po znižanih cenah. Uprizoritev te komedije je nadvse zanimiva, ker je našla v prevodu in predelavi prof. Rupla izredno posrečeno slovensko lokalizacijo. Starinska slovenščina, v kateri je pisal baročni pisatelj Janez Svetokrl-ški, daje delu poseben čar. Režiser in in-scenator: ing. arch. B. Stupica. Glede na veliki naval, pri zadnji uprizoritvi P. Golieve mladinske igre »Peterčkove poslednje sanje«, od katere je moralo oditi veliko število občinstva, ki ni dobilo vstopnice, bodo ponovili to lepo in poetično božično bajko v nedeljo ob 14 uri po zelo znižanih cenah. OPERA Petek. 9. jan., ob 17.: »Ples v Op^ri.« (Opereta.) Premiera. Red Premierski. Sobota. 10. jan.: ob 17.: Prodana nevesta. Red A Nedelja. 11. jan.: ob 15.: Ples v Operi. (Opereta). Izven Danes bo premiera Heubergerjeve operete v treh dejanjih »Ples v Operi« za red Premierski. Ta ljubezniva, humoma in resnično zabavna opereta je posneta po učinkoviti veseloigri »Rožnati domini«, katere avtorja sta Viktor Leon in Waldberg. Zvijače dveh mladih žena. ki hočeta preizkusiti zvestobo svojih zakonskih mož ter jih povabita v ta namen anonimno na ples v Operi ter posledice preizkušnje, tvorijo vsebino libreta. Peli bodo: Zupan. P. Juvanova, Sladoljev, M. Sancln, Polainarjeva. B. San-cin, Barbičeva, Pcličeva, Koširjeva in Pia-neeki. Dirigent: D. zebre, režiser: E. Fre-lih. Opera pripravlja uprizoritev Gluckove opere »OrfeJ in Euridika« pod muzikalnim vodstvom dirigenta 2ebreta in v režiji Cirila Debevca. Naslovni partiji bosta peli Golobova in Vidalijeva. Amorja — Kuše-jeva. Koreograf: ing. Gol o vin. Štev. g >SLOVENSKI NAROD V poljedelski rubriki je daljši članek posvečen poglobitvi brazde Pisec ini B- F. utemeljuje potrebo poglabljanja brazde r _ -3 prj tem, da si bc kmet z njo pride.ek povečal Sledijo nato nasveti glede saditve krmne pese in opis dveh najnevarneiših Škodi j:vcev zelja (klunotaja m gc -ti) z nasvet; kako jih najuspešneje zatiramo V sadjarsk. rubrik; je objavljen aktualen članek, krko Je treba obvarovat; mlado sadr.: dre*.--e pred zaje. in mrazom Oba SEOd .ca sta. kakor Je pokazala izkušnja, enak« nevarna in je najboljša obramba t.-*;.. bo varovala n^dno drevje pred obema. Pr: ob.ranju sadja se mnog at .-godi. da sta nam pručka ali stol bolj pr nofos kakor lestva. Kako si sami izde.amo tako pručko je na kratko opisano v članč.ču »Stojalo za čiščenje sadnih dreves v BtnuHi egah«. V vinogradniški rubr.ki je priobčen daljši članek, ki razpravlja o vprašanju regeneracije vinogradov. P.5ec. ki izpoveduje svoje zan.r.ih e izkušnje, prihaja do zaključka, da trta r.e \:-zl r.e /arad ro-sti, temveč zarad, pcir anjkanja prikladnih življenjskih pog >jev. predvsem vode in hrane. Tem zahtevam je mogoče zadostit: z globokim kopanjem in gnojenjem, nakar se bo trta pomladila, okrepila in obilo rod. V živinorejski rubriki je govora o zdravljenju malokrvnosti prašičkov, o vrednost: zmrznjene pase, z_c'. j učno pa je opi-sfin praktftEc nasvet voznikosa, kako naj ravnajo, kadar jim voz zabrede v bli.to šn ga živaj ne more izpeljal V perutmnarsk; rubriki ie govora o letos še posebno - lan ju štednje z jajci, prti vsem ere za primer ko jajca izbiramo za nasad. Natančno je opisan način ugotovitve, ali so jajra op'ojena. in zato sposobna za valjenje al; ne. V čebelarski rtibr:*.:. zvemo, aa ie sojina moka, ki se pri nas kljub odličnim !as*no-stlm ne morp uveljaviti. tamtM hrana r» čebe'e. Slast] bo koristila čebelarjem v marcu in aprilu, ko 5e n. dovoljno paše. dmm -1 krma rva je precej draga V go*t>odar^T-! rtlbrfkj je v zvezi s člankom o prr škrt m H je z vodo. ki je bil objavljen v prejšnji številki, opisano podrobno črpanje vode iz vodnjaka in njeno dovajanje na oddaljenejše kraje, kake si napravimo iz sadjevca dober in zdrav kis, kako si izdelamo stojalo za odcedrtev posode, kakšen pomen imata žito ln koruza v človesk. hran; in končno kako si doma izdelamo nakovalo Številko zaključuje kratka rubnka društvenih vesti Večina člankov z;a?t: kjer gre za prak *.čne nasvete za izdelavo raznih orodij in naprav, je ilustriranih in pozorno izde lane slike bodo čitateljem mnogo kje olajšale umevanje obenem pa dvigajo celotni vtis številke, v ka*er. je tud; tokrat po stan tradiciji izredno mnogo praktičnega gradiva Ob zaključku 58 ietnika je treba na ^.asiti. da je trud ki ga kaže KmeUjsk. iruiba z vzornim izdajanjem svojega sila vreden vsega upoštevanja tistih ki }im je ta odlični strokovni list- potreben in namenjen. S »Kmetovalcem* b; se mn. gli Slovenci mirno predstav;:: Kier Upoštevati pa moramo in to velia tak. za naše mesto kakor vas. da je v seda n Lh razmerah ko smo opustili mnogf druge slovenske rev ie nujno, da vzdr-ž mo predvsem sloveo.-ko strokovno s!ov-stvo. ki naj našega kmeta v sloven«=ke:r jesJku navaja kakor že b,;zu -est de«e' le*;j še v bodoče k napredku Ne da bi hotel; razprav: a-., podrobneje o kmećk; strokovni :zobrazbi. ugotavljamo- da je zanimanje našesa kmeta za svojo strokovno izobrazbo veliko premajhno Sreds'.ev. da b; pošiljal; kmečk: starš; po končan; ijudsk. šol: svoje otroke še v izpopolnjevanje v strokovne kme Hjflkf šole, je bilo dcslej le redkp kje dovolj na razpolago Tako je mladina bila in je navezana predvsem na samoizo-brazbo. Tu ji mo:e v veliki mer: koristil z.a-*; Kmetovalec«, ker mu bo vsaka šte vilka povedala kaj koristnega Te besedt so namenjene zlasti kmečkemu prebivalstvu naše pokrajine, k: se je doslej p. Statističnih podatkih najmanj zanimalo za svoje s*rokovno časopisje Žalostna je ugotovitev, da ne šteje n:t: vsaka vas po SSSOSja DaroCs;ika in da se skoro 90 odstotkov kmečkih gospodarjev ne brisa svoio in svojih otrok itlollUVUSJ izobrazbo To na ima svoje p »sredice tudi v izkoriščanju zemlje, saj nam v tem vprašanju uradna statist ka pove. da je izmed s'o venskih kmetov prav naš kmet v T.:v:h-ljariski pokrajini m^d najbolj zaostalim in da doseže najnižie žetvene donos* :n sploh gospodarske koris Vzajemno razumevanje in sodelovanj je torej potrebno in kme'ovalcem top'o priporoftsassa, da se opr meje Km?t' m ca« v Č m večiem Utvilu zar.'d: BMfjji k* risti in zaradi ohranitve naše slovenske strokovne li'erature. Nobena kmečka hiša ne bi smela biti brez »Kmetovalca*, ki vsem novim naročnikom obljubMs v darilo tudi praktični koledar — Princ P*tnont%ki rmberto S^\ni*>kl ■e je na praznik sv. Treh kraljev rrudil V Milenu. Ob tej priložnosti je obiskal tudi zavod za vz. >j-i v >jmri in vali \ ov. Poleg" ostalih odličnikom- je bil navzoč tudi milanski prefekt Tien^o. Princ si je ogledal vse oidelke zavoda in se pogovarjal z naz čim i ranjenim; vojaki, ki so ga zeJo toplo pozdravili. V zavodu se žira vi 600 ranjencev. — Smrtna nesreča znanega mJau.skega lgraica. V bol:: .ruc. v Milanu je ur.irl v areck> Giulio Paoii. k. se je dan prej pri padcu z okna svojgea stanovanja težko ponesrečil. Paoi: je dosegel starost 65 let in je bil znan igralec, ki je sodeloval v mnogih igralskih družinah kot nos lec pomembnih karakternih vlog. Zapustil je ženo in dva sina, ki so vsi trije igralci. — lVavopjssreeeaea stara skupno 163 let. Iz Napolja poročajo, da sta se v majhni Župniji Teanu. te *in: poročila zenm in nevesta nevsak* Lan jih let. Orazio ^apoletano, tako je ime SaiUSMt, Šteje 84 let n-ves'.a Marija Magante pn jih je dopoinla 70. N> veporočenca sla se pn poroki pokazala te kot mladenisko čila, prav tako pa tu.i priCe 871etru Tomrnaro, STIetn: Bla.se tn 891etnl Cammazzo. Vsa petor ca jc bila skupno stara 426 let. kar je neivon.no za take primere izredna redkost. K poroki se je poleg prijateljev zbrala velika množica ljudi, ki je podjetne starce živahno pozdravljala. — število |>reb.valst\a prestolnice- Po stanju na dan lil. decembra preteklega leta je Rim štel 1.415.715 preb.valcev. - Razprave med učenjaki o zvezdi, KI je vodila Sv. tri kralje v Betlehem. Nenavadni dogodek konjunkcije planeta Jup tra m Saturna od avgusta 1940 do februarji 1941 je bil povol. da so učenjaki za Cel razpravljati, ali ni bila zvezda, o kateri govor sv pismo, da je vodila sv. Tn kraij? v Betlehem, plod podobnega dogodka. K zadevi se je sedaj v reviji »Civilta Catito,.ica< oglasil tudi jezuitski učenjak p. Hoizme ste- ki prihaja po obširnejšem raspravljanju do zaključka, da je zvezda »r. Treh kraljev bila čudežen pojav, ki z fiz - i zakont in vzrok; nima nič skupnega fefl BStO S^ bila naraven pojav — Delo unuerze za tujce. Število slušateljev italijanske univerze za tujce, ki je se L 1926. bilo zelo skromno in ni doseglo niti 100 vp sanih. je do L 1938 zelo poraslo. L*. 1938. je bile vp.sar.ih 1902 slušateljev, ki so pripadali 42 narodom. V vojnih letih se je število razmeroma zelo malo znižalo in 23 narooov je poslalo na studije v Rim v tem času nad 700 slušateljev Od otvor t ve pa do 1. 1941. je na univerzi študiralo 9167 slušateljev, ki so pripadali 69 narodom Akademske leto traja 9 mesecev in je v tem času nad 2200 predavanj, združenih s pri* kazovanjem nad 4800 umetnin. Docentov za kulturna vprašanja politiko, slovstvo, zgodovino in umetnost je univerza štela 166 in zaključki njihovih predavanj so bili objavljeni v posebnem univerzitetnem poročilu. Posebna knjižmea k; je slušateljem na razpolago in jo ti pridno posečajo, obsega nad 30.000 del. V Padovi so «-lovr%no posvetili cerkev letaJrev. Na praznik Je nac"Škof moos Bar-tolor.iasi. italijanski vojaški otd:nar j, posvetil v Padovi cerkev letalcev. Cerkev, ki je bila r.grajena s sodelovanjem Letalskega ministrstva, je prvo podobni svet 5če. V njej bodo pritrjene na stene kanun te plošče z imeni vseh padlih letaleov. Slavr.^ti so prisostvovale številne osebnosti in oddelek letalcev. 1'rnetnl kc prireditve \ Milanu. \ galeriji Gian Feirari razstavtja Ma.i» More li iz Faenze keiamiko. v dor."»u umetnikov pa razstavljata maižairki sl.karic: GabrJella Faber in Ida Rai. edu znane Scale sta te dni cprri ^Adr ana I>ecou-vreuri in Boitova ^Meflstofcla«. Tuli v Milanu majo težave s sporedom zaradi obolenj igralcev in pevcev. — Centrala za lelezo na H vat -k^ni. Hrvatski uradni L*at ft objavil tudi uredbo o ustanovitvi centrale za železo. S tem je prši a v*a proizvodnja ^fira v državne roke. — Javna dtda na I!r\aLsLem. V zadnjih S mesecih je hrvatska vlada odobrila 1 milijardo 431,240000 kun za javna dela — Nova velika eiektnčna centrala na Hrvatskem. Hrvatska namerava zgraditi novo veliko električno centralo, ki bo preskrbovala z električnim tokom Slavonijo, del Srema in Bosno. — Hrvatska gospodarska delegacija v Bukarešti. V Bukarešto je oipotovala pod vodstvom državnega tajnika Lam me rja hrvatska gospodarska delegacija, da uredi z rumunsko vlado razna gospodarska vprašanja — Madžarski električni tok za Hrvatsko. Novosadska elektrarna je dobila od ministrstva za industrijo dovoljenje dobavljati električni tok cementarni v Beoč.nu ln kamnolomu v Kammici Madžarska bo pa lobivala za to od Hrvatske cement. Električna centrala v Novem Sadu je bila podržavljena. — Iz srbskega gospodarstva. Občina Kraljevo je prevzela prodajo monopolskih predmetov zlasti soli in tobačnih izdelkov, ki jih bo zamenjavala za kmetijske pridelke zlasti za žito ln krompir. Tako upajo dobiti več živil za preskrbo piebi-valstva Kraljeva in Cačka. — Posebne znamke v korist letalstva Hrvatska poštna uprava Izda v kratkem posebne poštne znamke v korist letalstva in sicer po 2. 2.50. 3 in 4 kune. — Obdavčenje neutemeljenih kurznih dobičkov v Srbiji. Srbski ministrski svet je sklenil obdavčiti neutemeljene kurzne dobičke Obdavčenje se nanaša na dobičke iz tečajnih razlik na temelju pred 6 aprilom 1941. plačanega m potem neizvrsenega uvoza, kakor tudi pred 6 aprilom 1941. izvršenega izvoza, k; Je bil plačan pozneje. Gre v prvi vrsti za kupčije z Nemčijo, ker Je notirala nemška marka pral vojno 14.80 dinarjev odnosno uradni 17.82. po vojni je Ml pa določen njen tečaj aa 30 din — H rva taka ovira ustanavljanje novih podjetij. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je sklenilo začasno preprečiti ustanavljanje novih goepodarakih podjetij. Do 18. decem- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15. »tt nedeljah in praznikih ob 1030 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA * TELEFON 22-41 Epohalne fUmsfco vel*deK>' Naj ve*: ji film • -ca BBS*! D*nes ob iS poslednjtd' Železna krona Predstava ob 16 15 ntoi Koncerta <>dpact Večna iluzija zadnji li« o&JtKttJi :i ni ^imit^ga resi ■ i na Iranca Capre Jean Artbur. J*n e* Stewttrt Lyonel Barry^iore itd ai »Mi 4 fflFf-CIV '?:« Oasea poaledcjic Dane? posiednji? Plim dracr.at.čne vset>:ne tn napetih pustolovščin Vražji glas I Rioardo Cortez Sa-iy Silers. Basii Sidne- f ^mmmmmmmmmammmmmammmmi^Km ora i941i se siiiejo astana\ . laka •ndustnjska trgovska ui oOrtaa podjetja. a poijeclelsko-Sumaraki l***%iat.-ti \ /i»^rebu je bna dip..>:i.n ana za lnžen.--ito ..jjtunjui^t gut Angelca >iahk<»to%a iz L ubijane Čestitamo: Maksimiranje cen na ilrvat sKeni. HivatsKi uiau za določanje cen m mezd je rtoiaftl najvišji zaslužek tekstilnemu blagu V" Ligovim na debelo se g bljejo od 9 d< v tigovim na aiubno pa ou 18 do 40Djavljeno. da bo sklenjena trgovinska po-„^tita med Hrvatsko in Madžarsko šele ;.:jzneje. Dotiej tx» v veljavi dosedanji si-Ml privatne kompenzacije. Zaenkiat so o la uspešno zaključena pogajanja g*ede ureditve pieu vojno zaKljuCenih kupčij in -.• ie veterina i sktr ko.T, encije. 1'et'aj k Me v liudiinpesd i. M.l LŽa ^aio,.:i(t ;:ar.Aj je odredila, da bo na budimpeštanski borzi oda.'ej notna a tudi iiivatska kuna Tečaj je b.l določen zaen-Kiat na 6.81 pen^o. Pospešen ki.mig med Srb.jo in IIi-\at-sko. .Med srbsko Naroano batiKo in h:vat-. ka .Najodno banko je bil sklenjen spo-.azuni. po katerem bodo izplačila iz Srbije na Hrvatsko in nasprotno pospešena. Srbska Narodna banka v beograuu i.n b siia Nai-o .na banka v Zagrebu si zdaj medsebojno po&iljata kop je plačilnih nalogov, na podlagn katenh izplačujeta obe banki korisLnikom denar, ne ua bi cakaii na prejem originalnih plačilnih nalogov preko kl.-. inške centrale v Berlinu. Sporazum se pa nana.sd 3amo na plačila v gotov.ai. — Nova hrvatska rSjiHJPlfM oddajna p''-.tajja. 1 .ve dni letošnjega leta so se v Banja L,uki mudili hjvut-^ki radijfe^i sa-okov-lijaki, ki so iskali primeren kraj za posta-v.tev nove radijske oddajne postaje. Nova hrvatska rad.j^ku postaja v Banja Luki, ki bo prva na področju Bosne in Hercegovine, bo relejna .n bo s svojim delom v glavnem povezana z zagrebško ra.ijsko posta- skromen del progi ama pa bo oddajala tudi samostojno. Načrti za postavitev po-trebndi zgraub so že gotovi in bodo z delom začel, v najkrajšem času. Na razpo.a-go imajo že tudi vse tehnične naprave ta-ko da se pri gradnji ne bodo mogle pojavit: nobene ovire. Vest o postavitvi nove radijske oddajne postaje v Banja Luki je v voen boserLsKih krogin zbudila veliko veselje. — Novi člani hrvatske akademije znanosti in umetnosti. Hrvatski državni gia-vaj- dr. Ante Pavelič je te dni imenoval 17 novih č!a_nov hrvatske državne aJcao.em: je Znanosti fisj umetnosti. Mea novimi akade- m.kj so znanstveniki, pisatelji in umetniki. V vrsti drugih je bil za akademika imenovan tudi znam hrvatski pisatelj dr. Mile Budak, sedanji poslanik neodvisne hrvatske države pri nemški vladi v Berlinu. Visoki akademski naslov je dobil tudi znam hrvatsk; slikar Ljubo Babic, ki je znan tudi našim umetniškim krogom. — Obvezno delo v Srbiji. Sedanja srbska vlada generala Nedića je na prsdlog notranjega ministra Milana Acimovica iz°-dala posebno uredbo o obveznem delu in o omejitvi svobodne zaposlitve. Po t*;j novi uredbi lahko notrand minister pt ^o-ve na obvezno delo vse državljane od 17. do 45. leta starosti no glede na to, ali so v času poziva zaposleni ali nezaposleni. Val, ki se pozivu na obvezno delo ne oodo odzvali, bodo najstrožje kaznovani. Obvezno delo ne bo smelo v Srbiji trajati dalj kakor 6 mesecev, vpoklicani obvezni delavci pa bodo ves čas svoje zaposlitve prejemali plačo kakor vsi ostali delavci, po trimesečnem delu pa jim bo pripadal 4 dnevni piačani dopust. Ista uredba Ludi določa, da nekatera važnejša srbska podjetja odslej brez privoljenja ministrstva oziroma za to posebej postavljenega oiea-na ne bode več smela odpuščati delavčev oziroma nastavljati novih — Za odpis hipotekarnih do igo v "roških mest. Večina srbskih mest v novih razmerah ne more več plačevati hipjte-karnih dolgov oziroma posojil, ki jih jnn je bila v bivši Jugoslaviji dal tedanja Jjr-žavna hipotekama banka. Da bi se preža-dolžena mesta razbremenila in mogla svo je proračune kolikor toliko uravnovesiti, je župan me« t a fiabca poslal srbski vl^di predlog, naj hipotekarne dolgove zadolženim srbskim mestom, ki plačevanja v resnici ne zmorejo, enostavno odpiše, kri tj« za Državno hipotekarno banko pa naj poizkusi poiskati s 100% po viškom cen to bačnlh izdelkov. Kakšno stališče bo dtbsKa vlada zavzela do tega predloga, nI znano, vsekako pa je za sedanje čase zelo zanimiv in značilen. — 173 veseljakov \ poticijsiuh zaporih Čeravno so Zagrebčani pričakovali, da oo za Silvestrovo policijska ura podal išana, se to m zgodilo. Opolnoči so morali bmuči in 75 799 smučarskih čevljev. Posebno navdušenje za uspeh akcije je bilo v Berlinu V tamkajšnje zbirališče je prišla najpriljubljenejša nemška smučarka Criste! Chrnnzova in oddala svoio smuči. To njeno dejanje in njena nrisotnost v Berlinu sta vplivala vzpodbudno na številne berlin>kp ?mi'čarie in smu^nrke, ki 90 potem cedili nlenemu zgledu Siavija jesenski aagonictni prvak Enajsto in zadnje jesensko kolo za nogometno prvenstvo Ccškomoravskega protektorata je prineslo višek v tekmi med vodećima Slavijo in Bohemiansom. Prisostvovalo ji je 20.000 gledalcev, ki so na koncu pozdravili zmago Slavlje 3:2 (0:1). Sparta je ponovno .t na svojih tleh, tokrat proti slabemu moštvu Bate iz Zlina 2 3 (2:1). Njen položaj postaja že kritičen. Porazi Sparte pa so razumljivi, saj igrajo sedaj za barve tega nekdaj tako slavnega kluba sami mladi, neznani igralci. Z nedeljsko zmago je Slavlja postala jesenski prvak z 18 točkami. Sledijo ji Bohemians 16, Plzen 14, Pardubice 14- Prostejov 12, Viktorija 12, Kladno 10, ASO iz Olomou-ca 9, Bata 9. Zidenioe 8, Polaban 7 in Sparta 3. Špansko nogometno prvenstvo V tekmi s Švico so. Spanci dokazali, da igrajo še vedno izvrsten nogomet. Zanimanje za njihov nogomet je zato zelo naraslo. Prvenstveno nogometno tekmovanje je organizirano po ligaškem sistemu. V edini ligi tekmujejo najboljši klubi, ki so jesenski del tekmovanja že zaključili. Tekme so izredno dobro obiskane, tako da vržejo klubom znaten izkupiček. S športnega vidika jesenski del tekmovanja ni prinesel nobenih posebnih presenečenj. Po trinajstih kolih je v vodstvu »Atletico Aviazione di Madrid«, ki mu s točko razlike sledita »Valencia« in »Depor-tivo Espanol di Barcelona«; nato so se lvrstili »Madrid«, »Celta di Vigo«, »Sevil-ia«. »La Corogna«. »Atletico di Bilbao«, »Castellon«, »Alicante«, ^Barcelionac, »Granata« in končno »San Sebastian« in >Oviedo«. Nogometno prvenstvo Vzhodne marke V nedeljo bi morala biti na Dunaju re-vanžna nogometna tekma med nemškim prvakom Rapidom in pokalnim prvakom Dresdener SC. Ker je bila preložena na kasnejši termin, so prosto nedeljo izkori- stiJi za nadnlievanjc prvenstvenega tekmovanja. Na sporedu je bila popolna zasedba, vendar so dve tekmi pred začetkom odpovedali. Wlener Sportklub je premagal Flo-ridsdorfer AC 5:2 (3:2). Poročila pravijo, da je zmaga Sportkluba sicer zaslužena, vendar previsoka. V naslednji tekmi je zmag-al Rapid nad PostSG 2:0 (2 : 0). S to zmago se je Rapid uvrstil v tabeH na drugo mesto s 16 točkami, tik za vodečo Austrio. Vienna je gostovala v Gradcu ln nastopila proti tamkajšnjemu »lig?ksu< Sturmu. Kakor so pričakovali, so zmagraM Dunajčani in sicer 4:0 (1:0). v Garaiisch-Partetikirchmi Hekeiske tekme Med tem ko smo pri nas prisiljeni zaenkrat samo na opazovanje, v tujini fce pridno poganjajo bandy po ledeni ploskvi. V oUmpijskem stadionu v Garmisch-Par-tenkirehnu se je na Novega leta dan začel hokejski turnir z mednarodno udeležbo. Tekma med moštvom Gota iz Stockholma in ncmSkim prvakom SC Rlesserse je bila zelo napeta in se je končala s tesno zmago Švedov 2:0 fl : 0. 0:0. 1 : 0)V petek so nato Švedi premagali pred 8000 gledalci Berlinski drsalni klub 6:0 (1:0, 4:0, 1:0). S tem so postali zmagovalci v turnirju. Tekma med obema premagancema za drugo mesto se je končala z zrn ago SC Rlessersea 2:1. Na praznik pa je v Milanu gostovalo madžarsko hokejsko moštvo Budapeati, ki je nastopilo proti domačim ADG Miflano. Madžari so tekmo izgubili 2:5 f0:2. 2:1, 0:2). S noči so igrah revanžno tekmo. _______ ... — Kaj se pa to pravi, že zopet hočete Imeti en dan prosto, ker je bolan vas oče. To je Že tretjič v tako kratkem času in zdi se mi malo čudno. — Tudi meni se zdi čudno, gospod Sef. Sam sem že razmišljal o tem, dali moj oče ne simulira bolezni — Tudi na Gore?»f«kem zMrajo toplo perilo za vzhodno bo.fiftče. Hitlerjev poziv nemškemu narodu glede zbiranja tople?* perila, smučk, smučarskih čevljev ln drugih predmetov zimske opreme je našel odmev tudi na Gorenjskem, kjer se je pričelo zbi-tanje v nedello 4. t. m. ln bo v nedeljo zaključeno Goreniske gospodinje na čelu jim radovljiške žene so sle — kakor poroča *Karawanken Bote« — takoj z veseljem na delo ln so izročile zbiralcem vee. kar bo olaifialo nemškim vojakom na ruskem bo-lišču prenašati zimo. Vsak darovalec dobi pobotnico, na akteri je zabeleženo, kaj je daroval. MALE OGLASI PHEMGG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 POZOR! Na zalogi imam nove in rabljene gojzerce, otroške galoSe; sprejemam vsa popravila tev). — Klavžer, VoS-(tudi gumijasto obu-njakova ulica 4. 104 NAJBOLJŠE NALOŽITE DENAR za vade zdravje, če pijete dnevno bolezni preprečujočo in odva-jajočo priznano Ambroževo medico. Pristno dobite le v Medar-ni, Ljubljana, židovska ulica 6. SJ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, Januarja 1942-XX fitOT. g V Ljubljani Imamo dvajset kavarn Prav za prav točnega Števila ne vemo in večina Ljubljančanov vseh kavarn niti ne pozna Ljubljana. 9. januarja. če bi vprašali kateregakoli Ljubljančana., ki poteka njegovo življenje po večini v središču znesla, koliko imamo v Ljubljani kavarn, b: jih naštel kar na prste ji povedal, da jih imamo 7. Ce bi pa po svojem spominu brskal malo natančneje, bi j h naštel morda 9 Spomnil bi se namreč še Bežigrada in taborskega okraja, ki imata,prav tako vsak po eno prav čedno kavarno. Ce bi ga, potem napot li od slavnega rotovza tja prct. Staremu trgu, bi se nemara dom.siil Se ene, s tem pa bi bilo njegovo naštevanje tudi k j:, no. Ne s:. • pa misliti, da imamo v Ljubljani res samo 10 kavarn, kolikor jih pozna povpietiu Ljubljančan, k; ni za jubljen. Zaljubljeni jin p^nnajo namreč še nekaj več. kjer najiejo za | da svojim —vol Jen- ke :n pos.-petavajo zaljubljene bese .e. Majhen izp.ehod p j ljubljen -k.h kavarnah in .kav man*, ki pa vse nosijo ponosin ra2i,- .Kavarna-, nam bo pokazal, da premore naše mesto bi zu 20 gostoljubnih obratov, kjer človek lahko preganja dolgčas. Ce jih hoćemo razdeliti pravično, jih moramo razdelit: v 4 skup.ne: v prave vel -komestne kavarne, v pi edmestne. v skrom-nejše in v pri akovane. ki jih še nimamo. V tej posle Inji skup ni je prav za prav : a-mo ena kavama, ki nam je bila obljubljena, pa je še nimamo. V pravih mostnih kavarnah V ikuprn. pravih mestruh ali celo vebko-mestnih kavam jih je 7. Da bi nikomur ne storil, kriv.ee. jih bomo z njihovimi glavnimi znač.lnostmi našteli po abecednem redu; EMONA v najstrožjem središču Ljub-I -.ne je zjutiaj kavnM ljudi, ki ne morejo sr Ku so diu^e kavarne še vse zaspane ali celo zaprte, mez.kajo iz Emone že lu.i. ki nam kažejo njene prve jutrne goste. To so ljudje, k; doma ne dobe zajtrka in ki se jim po večini kar v plašč h in klobukih mudi za j trkati, pregledati jutrne- B*ta .n pohiteti na delo. Potem se kavarna, za nekaj časa spet izprazni, dokler je v dopoldanskih urah ne napoln ji poki so njeni m:m: m dostojni gostje do popoi lanskdi ur oziroma do po-PdI kmevte. Tedaj je Emona km- faun c n:h dam, ki se sladkajo ob beli kavi. m .si .jo na žemljice in rogljiče in uživajo ob zvok h godbe Zvečer dobi Emona sp.: m .nji obraz domačnosti. Nje- kjer se je včasih mladina i . . a do zgodnjih jutrn-h ur, je zdaj zaklon š«Ie. EVKOI'A je kavarna športnikov, upokojencev in biljar listov, v zadnjem času pa je delno postala tudi kavarna poslovnih ljubil. i~ :.h. ki trgujejo z lesjm. Športniki so od up kojencev strogo lojeni in se med sabo n.koli ne mešajo. Upokojenci se naj.ajši pogovarjajo o starih, dobi Ih časih in o nesrečni mladini, ki j h ni-ka kor ne more več razumeti, čeravno so r_... ::jh na j pravilne jši, poleg tega pa radi tudi po malem k var ta jo. da tako p rezon o t... _ - fcportnki imajo spet čisto svoje pomemkm Gre za hitrostne rekorde v vseh par. gmll Ipartft, za število golov in podobno. Bi . .iti so bolj molčeči ljudje. Pouobno i. šahisti. Spretno vrte v ro- kah svoje palice in opazujejo učinek sov jih sunkov. ME i KOI OL je predvsem kavama tujcev, ki jo v Ljubljano in jim je kavama na^s^oti postaje pač najprimernejša. Tam se sestajajo tu li poslovni ljudje, posede pa v njej radi tudi tisti, ki se jim preveč mudi na postajo in čas do odhoda vlaka radi preo. jejo v tej pnjetni kavarni. N I BO TI ć NIK je v glavnem kavama mlajših ljudi Dopoldne je precej prazen, popoldne ga napoLujo naše dame, ki se, kakor v Emoni, rade naslajajo ob zvckJi lepe godbe :n dobri beli kavi. Proti večeru in tja do polic.jske ure pa postane Nebo-tUŠnih ..arna mladine in veseljakov, ki poleg črne kave upoštevajo tuli kozarec ali liter dobrega vina. Ti veseljaki se radi ozirajo proti zgornjemu nastropju in se z veseljem spominjajo v baru preplesanih ur ali celo celih noči. P 1.1 v>l K.N je čsto samosvoja kavama brez dam in brez godbe. Dopoldne je čudovito mirna in se v njej radi ustavljajo ljudje, ki v tihem kotičku z užitkom prebirajo hste tja do odgovornega za uredništvo in odgovornega za upravo. Po kosilu najdejo v okrilju njenega dma zatočišče upokojenci, ki premlevajo svoje življenje, kvartajo ali Sah-rajo, med njimi pa se okoli biljardov suče tudi nekaj mlajšJi, ki pa morajo paziti, da s svojimi palicam; koga ne oplazijo. V Prešernu poroma jo zvečer na mizo radi tudi litri dobrega vina, tako Al je po navadi zvečer prava kavama ubranega razpoloženja in mirnega veselja SLON je strogo gosposka kavama, ki ima svoje stalne obiskovalce v dopoldan -sk h in popoldanskih urah. V njej radi posedajo tudi tuje; in skozi velika okna opazujejo živahno življenje ljubljanskega sre-a. Družba je v Slonu mešana — damska in moška, pogovori pa, razen v nekih dopol Inevih. ko je v njej kakor v panju, šepetajoči, tako da se človek v mirnem okolju počuti prav pr.- jetno. UNION je menda najbolj mirna kavama v Ljubi j?:u. kar pa je tudi razumi j vo, ker je pomaknjena malo v stran od strogega in živahnega mestnega središča. Njen: gostje so' dopoldne po većini hotelski gostje m poslovni ljudje, v popoldansk h urah pa jo pozivi tudi mlad na, ki se mirno in dostojno zbada in pomenkuje, kakor ji pač kaže. V ljubljanskih predmestjih Prepilcani smo. ua nam kav ar na. ji te skupme ne bodo zamer.li, če smo jih uvr-stdi v prelmestja, kamor prav za prav vsi r..*: ne spadajo. Ker pa so nekje na meji med strcgim središčem in predmestji, smo njihovi sKupini dal; pač takšen naziv. V tej skupini so: "J.VK EN za Bežigradom, ki je kavarna mirmh gostov — preoivalcev Bežigrada, tu in tam pa tudi kavama zaljubljenih, kc se radi umaknejo radovednim očem mestnega središča. Po svoji urejenosti in po svojem udobju bi zasiuž.ia ta kavama več gostov. TABOR na Taboru je v marsičem kavama, podobna bežigrajski kavami Majcen. Okusno je urejena in mirna m bi lahko imela več gostov, če bi Iju i je ne mislili, da morejo zabavati samo kavarne v najožjem ljubljanskem središču. ZALAZNIK na Starem trgu je starodavna ljubljanska kavama, ki so jo od nekdaj radi obiskovali zlasti študentje, niso pa v njej redkt niti zaljubljeni psički, kise v starem delu Ljubljane lahko skrijejo radovednim očem. V skromnejših kavarnah V tej skupini je spet 7 ka\arn, ka^or v prvi. V njej so tudi nekatere, ki jih Ljubljančani skoraj ne poznajo, čeravno nosijo vse naziv »Kavarnam. CENTRAL je skromna kavama ob Ljubljanici, ki se je zlasti rad; spominjajo veseljaki iz časov, ko so iz nje odmevali razglašeni glasovi pevk in pevcev oo spremljavi najrazličnejših glasbil. LEON je skromna kavama v Kolodvorski ul.ci, ki so v prejšnj h časih iz nje odmevali glasovi pevk in glasbil, z.aj pa je tiha in mirna, da se je človek komaj še spomni. PRI 1K-KU NA GRIČKU — malokdo ve, da je tudi tam kavama. Kdor bi stri v. 1. da ni. bi stavo izgubil, ker najdemo tudi nad njenimi okni pomembni napis .Kavarna*. VESEL je kavama ob koncu Miklošičeve ceste, ki v njej ob doori črni kavi ali kozarcu dobrega vina najdete preproste ljud. in vseučiliške profesorje, ljudi, ki žive br^z 11 glave, in največje mislece. Kakor druge ljubljanske kavarne, je tudi ta zlaj tiha in mirna, ima pa pmeejfe I -vdo svoj h stalnih gostov oziroma prijateljev, ki radi v njej iščejo zatoč.šče. VOSPERNIK je skromna kavama na Šentjakobskem trgu, ki je spomin na staro Ljubljano in na njeno tesnobo. V njej srečate skromnejše biljard ste in druge mirne goste, ki skoraj nesl.šno p.ebirajo l.ste. prav tako neslišno plačujejo in odhajr.jo la še tri... Najprej moramo ornemu k . rno BAT-A. ki je svojčas dv.gm.a v Ljubljani precej prahu, potem je prah palegel, ljudje so se pomird . kavarno v visokem nadstropju lepe palače pa še zmerom pričakujemo. Kakšna je njena usoda, res ne vemo. Da bo pregled ljubljanskih kavam popolnejši in da bo njihovo število doseglo 20, naj omenimo še dve, ki pa že pripadata zgodovini: STRITAR je bila kavama na kriz šču Znamen jske in Vidov lanske ulice ter Sv. Petra ceste, Naši veseljaki tn ponočnjaki se je prav tako radi spominjajo, kakor se spominjajo kavarne Central. Cez dan je bila zmenno tiha in rrvrna, zvečer pa je iz nje rad odmeval vrisk, da se je pogosto moral na vratih pojaviti stražnik in miriti razburjene vinske duhove. ZVEZDA na Kongresnem trgu je bila kavarna politikov, nvrnih gostov, šahistov in tudi strastnih kvartopircev. Njeni gostje so se zdaj razgubili po drugih ljubljanskih kavarnah. Posebno poglavje Zaradi kavarne, ki je hkrati kavarna in slašč čama moramo pred zaključkom članka dodati še >Posebno poglavje«, ki pa je v njem spet ena sama kavama: PETRIČEK na Aleksandrovi cesti. V prejšnjih časih je bil Petriček bolj znan kot slaščičarna, v času omejitve izdelovanja slaščic pa je svoje Jelo preusmeril in postal bolj kavarna. Petriček je zlasti zatočišče mlajših ljudi, po večini zadubljenih in željnih klepetanja, ki se radi pred dekleti postavljajo z n.koli dc£ivljeiumi prigodami. V njenem zimskem polmraku človek lahko udobno posedi, posveti pa se lahko tudi branju listov, če ga seveda mladina s svoj.m smehom ne moti. Ce bo Združenje ljubljanskih gostilničarjev kakorkoli ugovarjalo, da v Ljubljani nimamo toliko kavarn, kolikor smo jih omenili, ga moramo že zdaj pomiriti. Nismo namreč gledali na to, katera kavarna je kavama po obrtnem zakonu ali po članstvu v Združenju, pač pa le, kateri obrati nosijo ponosni napis .Kavama'. Letošnji srbski državni proračun Dohodki naj bi znašali pet milijard dinarjev in prav toliko tudi izdatki Beograd, 8. januarja. Srbski državni proračun za leto 1942 predvideva dohouke in izdatke po pet mili-jar^ din in je torej v osnutku uravnotežen. Proračun je razdeljen v dva dela. prv: se nanaša na državno upravo kot tako, drugi pa na državna podjetja. V izdatkih je šla vlada do skrajne meje štedenja, na drugi strani se pa vidi prizadevanje prit; do najrazličnejših novih virov državnih dohodkov, da bi ne bilo treba segati po izredn h kreditih razen v najnujnejših primerih Po-sebn. izdatki znašajo po proračunu 2 milijardi 604.741.415 din ali 52.09%, stvarni izdatki pa 2.335.258.6S1 din ali 47.31%. Na merodajnem mestu pripominjajo k temu, da o zvišanju uradniških plač zaenkrat ne more b ti govora, pač si je pa vlada zelo prizadevala znova oživ;ti notranji kreditn; trg in v ta namen je dala na razpolago 85 milijonov J in za obnovo obrestne službe starih notranjih posojil. Davk; m upravne pristojbine naj bi vrgle 2.246.322.455 din ali 44.92% vsega proračuna, prebitki ali dobiček državnih podjetij 2.753.677.545 din ali 55.08%. Deloma so bili zvišan: dosedanji davki, obenem pa uvedeni nekateri novi. Največ dohxlkov si obeta država od neposrednih davkov, ki naj bi vrgli 1.197,100.000 din. Posredni davki naj bi vrgli 974.959.000 din. Pristojbine naj bi prinesle državni blagajni 448,000.000 d-narjev. Dokaj nizka je pa postavka car.n-skih dohodkov, ki znaša S9.573.000 din. Od samostojnih državnih podjetij z upravo državnih monopolov na čelu pr ča-kuje država 1.159.507 245 din dohodkov, od tega naj bi prispevala samo uprava državnih monopolov 1,300.000. V ta namen so se podražili monopolski predmeti. Dohodki prometnega ministrstva naj bi znašal. 1.037,840.000 din. Tudi to je precej visoka postavka in če naj bo realna, bo treba zvišati železniške tarife v osebnem prometu za 50%, v blagovnem pa za 40 iz-vzemši premog in rude, pri katerih znaša zvišanje samo 20%. To je že sklenjeno. Na merodajnem mestu naglašajo, da bo potrebno splošno povečanje proizvodnje, če hoče spravit, država v ravnotežje novi proračun, kar zopet bo zahtevalo urejene politične razmere in pospešilo delo na vseh polj.h. S tem se bo pa utrdil tudi tečaj dinarja. V pogle lu davkov je hotela vlada obremeniti v večji meri tste kroge, ki se je njihova kupna moč v zadnjih mesecih povečala ali je vsaj ostala na istf višini. 200 predlogov za reformo koledarja Naš gregorijanski koledar je v veljavi od 4* oktobra leta 1582. Beseda koledar je prvotno pomenila pr-vj dan vsakega meseca, pozneje pa po tednih in mesecih urejene dneve v letu. Končno se je razširil koledar na celo knjigo, vsebujočo bodisi besedilo ali prostor za boležke. aH pa oboje skupaj. Dolgo je bilo tFetn čakati, preden se ie razširil naš kolednr po vrem sve*u. Se nedavno so imeli Turki. Japonci, Kitajci in nekateri drugi narodi svoje štetje, čas so imeli večinoma po luni. doč'm je za nas merodaj-na sončna pot po nebu kakor je bila za stare Egipčane. Podlaca našega sedanjega koledarja iz-vtai od Jul h Cezarja, ki je leta 46 pred KilMuattn določil ?r.četek leta na prvi januar in dal vsakemu mesecu pripadajoče Ste v Ho dnevov ter nadomestil dotlej običajni vmesTv nri~ec z vmesnim dnevom. Tfsoc" Te4 so bil; ljudje s to razdelitvijo zadovoljni, pot^m pn ;e pspel Gregor refbr-m:ml julijanski koledar, ker je bilo treba urinštevati reka i netočnosti. 4. oktobra 1. 1582 |e s'onila v veljavo napjeva bula in že nas1 odrtega d^e ie HoveStvo d^h;te*o slcra71 gfo^eUa i7erTV»,ie»t>(=» h^pvo p 4r>m. da so feraHBoenlo Planil M. oktober Na pomanjklj vosti nagega koledarja, ki so v njem meseci različno dolgi in ki ima tu U več premičnih praznikov, so se že mnogi jezni. Prem čna je Velika noč, pre-m čne so Binkošti in Vnebchod. Te pomanjkljivosti so dale pred desetletji strokovnjakom po prvi svetovni vojni pa tudi Zvezi narodov povod, da so se na mednarodnih konferencah ukvarjali z vprašanjem reforme koledarja. Imenovanih je bilo več odborov in komisij v poed nih cL žavah. ki naj bi v sporazumu s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi s poštno upravo in Mednarodnim uradom -ela v Ženevi, pa tudi z raznim: drugimi v poštev prihajajoč mi organizacijami pripravili vse potrebno za reformo našega koledarja. Nekaj let je od tega. ko je bil končno sestavljen nov svetovni koledar, ki pa žal ni obveljal, odnosno, ki Se čaka. da bi ga priznali. Kako je prišlo prav za prav do zmešnjave v našem koledarju? 2e leta 17 pred Kristusom je moral Cezar ugotoviti, da kaže rimski koledar v primeri s tako zvanim tropičnim letom časovno razliko 67 dni. Zato je sestavil julijanski koledar. Od 15. stoletja opazovane netočnosti julijanskega kolelarja so dale leta 15S2 pobudo za uvedbo tako zvanega gregorijanskega koledarja po papežu Gregoriju XIII. Prvotno so pa priznaje novi koledar samo Španija, Portugalska in skoraj vse dežele Italije. Protestantje po vsem svetu so se dolgo upirali gregorijanskemu koledarju. V • Nemčiji je bil zato sprejel: šele leta 1700. in sicer zaenkrat samo glede računanja časa in sicer tako, da so 11 dni kar kralkomalo »utajil.« ter preskočili z 18. februarja na 1. marec. Anglija je priznala novi koledar 1752, švedska pa leto dni pozneje. Evropa je imela nad sto let dva koledarja in treba je b lo pisati datume v obliki ulomka.. Tako so na primer pisali Berlin 18 28. junija 1648. To je elin-stven kulturno-zgodovinski kuriozum, ki pogosto še zdaj dela zgodovinarjem preglavice. Rusija. Grčija, Turčija, Rumnniia in Bolgari a so sprejele novi gregorijanski koledar šele po letu 1S14. Prusija se je odločila zrn j na ukaz Friedricha Velikega 1775. Katoliške dežele Nemčije so pa že davno priznavale gregorijanski koledar. Kratko življenje je imel koledar francoske revolucije Začenja] se je z l2tom 1792. ki je bilo zanj prve leto, obsegal je sicer 12 mesecev, tod i samo po 30 dni, ostali dnevi so bili pa kratkomalo priključeni koncu leta. Poedini dnevi v tednu so izgribili svoja imena in so bili *3kozi Napoleon je napravil temu 1 1805. Aonec ves mesec označeni srnio s številkami, s tem. da je zopet uvedel gregorijanski koledar. Pa tudi gregorijanski koledar menda ne bo večen. Vedno pogosteje se čuje zahteva po nj-ogovi reformi. Leto naj bi se ure- dilo praktičneje zlasti za gospodarske kroge. Velikonočne praznike bi bilo treba postaviti na določena dneva, pa tudi drugi nedostatki naj bi se odstranili iz gregorijanskega koledarja. Glede reforme našega koledarja je bilo sproženih že okrog -w preucogov, toda dociej se ni še nikjer merodajno govorilo in odločalo o novem koledarju. Zaenkrat bomo torej imeli še gregorijanski koledar, ki bo pa najbrže po sedanji svetovni vojni reformiran in prilagođen novim razmeram. Jubilej naše glasbene umetnosti Ljubljana, 9. januarja Ali zopet morda obletnica kakega vele-zaslužnega društva, ki stopa pred javnost, da opozori na svoje dolgoletno trudilju-bivo delovanje? Ne — to pot slavimo *U-bilej dela odličnega simfonika, glasbenika prof. L. M. škerjanca. Na koncertu. Ki c.a pravkar oglaša Glasbena Matica, se bodo izvajale izključno simfonične skladbe enega najmočnejših reprezentantov glasbene kulture, škerjančevo slmfoniko odlikuje po doslej izvajanih delih zlasti njegova lirična zasanjanost, njegova Izvirna tnvencija, v kateri ga ne dosega noben drug slovenski skladatelj. Njegovo najnovejše delo pa je naslovi eno: »Dramatična uvertura« in nam kaže skladatelja tudi od doslej še neznane strani, polne dramatičnosti. Kot vse njegove skladbe odiiKuje tudi to široko zasnovana linija ter vseskozi prefinjen čut za zvočnost posameznih instrumentlanlh skupin. Uvertura, ki ;e skladateljevo najnovejšo delo, je formalno in vsebinsko dovršena skladba. Klavirski koncert, ki ga bo prednai>al solist mojster Anton Trost, je delo redka poglobljenosti, prisrčne melodioznosti in stalno naraščajoče živahnosti, ki prevzame poslušalca tudi s svojo briljantno instrumentacijo Višek svoje glasbene tvornosti nam podaja jubilant dela v svoji III. simfoniji, ki se da tako po oblikovni kakor po vse ji n-ski dovršenosti primerjati z vzori k'a^ič-nlh del največjih mojstrov svetovne simfonične glasbe. Želeti bi bilo, da bi tudi naša koncertna publika znala ceniti vzvišen pomen samostojnega koncerta del slovenskega mojstra in da bi se odzvala tako, kakor je primerno za tako znamenit glasben dogodek v našem mestu. Velika tatvina V noči na ponedeljek se je v Milanu zgodila velika tatvina. Tatovi so vdrli v prostore tvrdke Larus, katere lastnik je Gu-glielmo Mianl, in odnesli veliko količino blaga in dežnih plaščev. V trgovino so prišli tako, da so s ponarejenimi ključi odprli rolo sosednje trgovine, nato pa izkopali luknjo v zidu, ki loči oba lokala in zlezli skozi njo. Tatvino so odkrili v ponedeljek zjutraj, ko je prišel lastnik v trgovino. Obvestil je takoj policijo, ki se je naglo lotila preiskave. Skoda, ki so jo napravili tatovi, znaša 3 milijone lir. DOBRO GA JE ZAVRNIL Burski predsednik O hm Kruger bi bil moral nekoč sprejeti nekega angleškega lorda. Le-ta je sporočil predsedniku svojo prošnjo, da bi bil rad sprejet pred vsemi drugimi, češ da ni vajen čakati, kajti njegov oče, da je bil vojvoda, njegov stari oče pa kancelar državnega zaklada Toda s tem je lord slabo naletel pri Krtigerju, ki mu je po svojem tajniku sporočil, da je bil njegov oče kmet, on sam Pa da je pastir. Zato da naj mu ne zameri, da sprejme lorda zadnjega. In res je storil tako. Lord je bil seveda bridko razočaran, toda pomagati si ni mogel. E Ji^$ iz lepenke ^5 Redarja sta iztegnila roke v obupni kretnji, ki je bila zgovomejša od vsakega odgovora. »Dobro ... idita ... « K redarja odšla, je komisar spet nekaj časa oV kartico z domnevnim tajnopisom v rokah, nato pa zagodrajal: »Prav za prav bi moral dati listnico v ovoj in jo poslati na urad za izgubljene reči ... a radovednost si ^omm vendarle utolažiti... < Znova se je obrnil k telefonu, poklical centralo in zahteval tehnični urad za specialne posle. »Halo ... je Lavis tam ? A, sam govoriš . . . kako . ali si mar glas izr remenil ? A, prehlad ? Nu, skoči do mene. zabavico imam zate.« »Kai je to tisti za odtiske?« je vprašal Milton. »Tisti za odtiske. tisti za fotografijo, tisti za kemične reakcije . .. skratka. Lavis. če rečem Lavis, je s tem vse povedano ... na tehničnem uradu je več ko d ecialistov a tisti, ki dela vse, je zmerom Lavis. Gorje, ko bi njega ne bilo___in tako je zmerom, dragi Milton . .. svet se suče na dveh ali treh tečajih vse ostalo ie zgolj slepilo.« Mož. ki ie bil deležen tako laskavega predstavlje-nia 'askaveg* tem bolj ker komisar Richard na- vadno ni bil radodaren s priznanji, se je pojavil z licem napetim od založaja žvečilne gume. Bil je vitek fant z velikim šopom plavih las, ki mu je visel na pegasto čelo. Modre, rdeče obrobljene oči so mežikale za lečami nanosnika. kakor bi jih bilo utrudilo preobilno bedenje pri močni svetlobi laboratorijskih žarnic. Mladenisko telo mu je ma-hedralo v preširoki halji, pokriti s kislinskimi madeži, in ko je iztegnil roke. da bi vzel kartico, ki mu jo je pomolil komisar, je Milton videl, da skoraj nima več nohtov na prstih. Ne da bi nehal žvečiti svojo dišečo gumo. je čudni človek vrgel oči na trdi papir, nato pa zalepetal: »Ali je treba takoj?« »Precej se mudi .. « »Namreč: še pred koncem tedna moram oddati dva obširna izvida ... in potem imam zadevo s tisto steklenico, ki je prišla iz Nantesa ... in ker gTe v tem primeru za igračko, ki jo je treba jemati v roke in spet odlagati... « »Kako mislite?« je radovedno vprašal Milton. »Vidite, gospod doktor... s tajnopisi je kakor z rebusi: človek jih ne reši takoj v celoti... najprej si jih mora dobro ogledati, nato jih je treba spraviti v predal in ne več misliti nanje . .. drugi dan jih spet pogledaš, začneš študirati črke in številke ter jih sestavljati na vse mogoče načine . .. potem skušaš uporabiti kak ključ ... in potem jih znova vržeš v predal. Možgani pa ta čas delajo na svojo pest... « »Podzavest nemara ... « »Morda... ne upam se reči, kaj je, toda po iz- kušnji vem, da možgani — ali podzavest, kakor vi pravite — čez dva ali tri dni, časih tudi šele čez dva ali tri tedne najdejo rešitev ... čeprav v sna-nju. Samo gorje tistemu, kdor bi se skušal posiliti in razplesti uganko v nekaj urah.« »Nu, skratka, opravi kakor veš in znaš,« je končal komisar, ki je že zehal, nekaj od zaspanosti, nekaj od gladu in po Lavisovem odhodu godrniaie pripomnil: »Vrl dečko je, a človek ga mora pustiti, da dela po svoji glavi. .. kakor sicer vobče vse resne delavce . .. « Nato je vstal, stopil k obešalniku in oblekel površnik; komaj pa je poveznil na glavo širokokrajni klobuk, ki ga je delal eno izmed značilnih oojav pri pariški policiji, je telefon vnovič zazvonil. »Vrag naj vzame to vojno! In če pomislim, da se komaj začenja . . . Halo .. . da. komisar Richard, nihče drug kakor jaz. kateri drug osel pa sedi ob tej uri v uradu? A ti si, Harpe* Kaj vraga je snet? Kje? V Rue Amelie .. . in kje je ta Rue Amelie? Trocadero? Razumem .. . prav, prav, takoj pridem.« Nato je odložil slušalko in zagodrnjal: »Z Bogom večerja ... svetujem vam, Milton, da greste domov, ki lahko greste ... « »Kaj pa je?« »Ne vem, kaže, da so našli tam nekje v Rue Amelie mrliča... nadzornik Harpe govori o čudnih okoliščinah ... « »In zato se me hočete otresti?« Komisar Richard se je nasmehnil in rekel: »Poj-diva!« Po nedavni razburjenosti množic je bila nastopila nekakšna mračna osuplost, ki ni obetala dobrega, i Ulice so bile še vedno polne ljudi, a videti je bilo, ! kakor bi se bili naveličali razgovorov in prerekanja ter bi globoko zamišljeni stopali svojo pot. Trgovine so bile spustile železne zastore, ljudstvo je hitelo domov in zalivalo avtobuse; vse je kazalo, da utegnejo kvečjemu nočne izdaje listov vdihniti Parižanom iskrico nove razvnetosti, se pravi, tistim, ki jih bo nocoj še mikalo iti z doma. Komisar Richard in doktor Milton sta si vzela taksi in se dala zapeljati v Rue Amelie. »Številka?« je vprašal šofer. »Zdi se mi, da sedem, a zanesljivo ne vem... sam boš videl___« Mož za volanom je skomignil z rameni, ne da bi razumel smisel teh besed, a čez kakih dvajset minut, ko je stroj zavil okrog vogala Rue de Grenel le, je zagledal pred vrati številke sedem zbrano množico in za mrmral: 2>Zdaj vem ... « Hišna vrata so bila na pol zaprta in stražnik, ki je stal pred njimi, je najprej pozdravil komisarja, nito pa hitel odrivati radovedneže, med katerimi se kakopak ni manjkalo običajne ženice s steklenico za olje, ki ni in mogla dopovedati možem postave, da »stanuje tu v petem nadstropju in mora nujno domov«. Na dvorišču je nadzornik Harpe izpraševal vrata-rico ter si zapisoval njene odgovore v beležnico. Ob zidu je pet ali šest oseb v gruči čakalo, da pride nanje vrsta, ko jih zaslišijo. Urejuje: Jodp Župančič — Zrn Narodno Uikaroo; Fran Jeraa — Zrn inaeratm dei usta; Oton Chnstol — Vsi v Ljubljani