Profet arci vseh dežel z d ru ž it e sef SIASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL0VNE6A LJUDSTVA S LOVEN I JE O Cena din 20 »DELO« IZHAJA OD I. MAJA 19S9 90 ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA Glavni urednik Janez Vipotnik Odgovorni urednik Ivan Šinkovec LJUBLJANA, četrtek, 27. aprila 1961 - Leto UL, štev. 115 VRNITEV PREDSEDNIKA TITA V DOMOVINO pravega prijatelja in zagovornika svojih interesov Ljubljana praznuje 20-letnico OF Na slavnostnem poUtičnem zborovanju je govoril Miha Marinko Predsednik repubUke se je po več kot dvomesečnem potovanju po afriških državah vrnil v domovino - Navdušen sprejem v Pulju - Tito je poudaril, da imajo afriški narodi neomejeno zaupanje v našo deželo PULJ, 26. aprila. Ves Pulj in mnogo prebivalcev i* okolice se Je danes zbralo vzdolž pristanišča, da bi pozdravili predsednika Tita, ki se je po več kot dvomesečnem obiskn v* afriških državah vrnil v domovino. Povsod je vladalo slovesno razpoloženje, z obrazov množice pa je bilo brati nestrpno pričakovanje trenutka, ko se bo izkrcal Tito. Ze ob 8.45 uri so se v opremili luki ladjedelnice »Uljanik-« oglasile druga za drugo sirene, za njimi pa še sirene z drugih ladij vzdolž vse obale. Pri vhodu v puljsko pristanišče se je pojavila šolska ladja jugoslovanske vojne momarnice »Galeb«, proti kateri so v pozdrav naglo zajvozili torpedni čolni JVM. Množice na obali se je polotila še večja nestrpnost. Vsi so s pogledi iskali predsednika Tita. toda šele ko je »Galeb« pristal ob obali, so ga zagledali na zgornji palubi. Začni i so se vzkliki »Tito! Tito!« m »Heroj Tito!« Tito je s soprogo Jovanko odzdravljal vzklikom in mahanju množice. Ura je bila devet. Nenadoma je ozračje pretresel prvi topovski strel izmed 21 salv, izstreljenih na čast predsedniku Titu, ki je stopil z ladje in sprejel raport poveljnika Jugoslovanske vojne mornarice Mata Jerkoviča. Ves srečen in vidno ganjen se je Tito pozdravil s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem in ga objel. Prav tako prisrčno se je pozdravil tudi s predsednikom Sabora UR Hrvatske dr. Vladimirjem Bakaričem in soprogo, s predsednico Glavnega odbora SZDL Brzojavka predsednika Tita ob proglasitvi neodvisnosti Sierra Leone Beograd, 26. aprila. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito Je poslal predsedniku vlade Sierre Leone Miltonu Margaiju tole brao Javko: »Ob proglasitvi neodvisnosti Sierre Leone, izvolite sprejeti, gospod predsednik v imenu Jugoslovanskih narodov in v mojem imenu najiskrenejše čestitke za napredek vaše dežele. Brzojavka 01ympiu Beograd, 26. apr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Togo Sylvanusu Olvmpiu naslednjo brzojavko: S posebnim zadovoljstvom izražam Vaši Ekscelenci v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu iskrene čestitke ob narodnem prazniku z najlepšimi željami za napredek tigcškega ljudstva in za Vašo osebno srečo.« Hrvatske Anko Berus, predsednikom Izvršnega sveta Hrvatske Jakovom Blaževi čem, podpredsednikom Ivanom Kra-jačicem, državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem in drugimi, ki so mu prišli izreč dobrodošlico po njegovem prihodu v domovino. Za predsednikom Titom in soprogo so z ladje stopili predsednik Ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič, predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar, člani jugoslovanske delegacije iin drugi. Po pregledu častnega bataljona mornarice se je Tito napotil ob gostem špalirju delavcev ladjedelnice »Uljanik«, ki so ponosni, da je predsednik republike po vrnitvi najprej stopil na tla njihove ladjedelnice, lepo okrasili svoje delovno mesto in navdušeno pozdravljali Tita in mu metali cvetje. Prizor je bil še bolj veličasten, ker sta se v pristanišču dvigala dva velika jeklena orjaka, ki ju ladjedelnica zdaj končuje. Pri izhodu, iz ladjedelnice »Uljanik« so čakali avtomobili, toda predsednik Tito s spremstvom je odšel peš po skoraj kilometer dolgi obali, ki jo je po vsej dolžini obrobljal gost špalir mladine, delavcev in uslužbencev. Navdušenje ni poznalo meja. Vsa obala je bila posuta s cvetjem. Z oken, na katerih so viseli ljudje kot grozdi, je bilo videti vesele obraze in mahanje rok in slišati vzklike dobrodošlice Titu. Mnogo ljudi, mimo katerih je Tito že šel, je teklo za špalirjem, da bi ga čim dlje videlo in ga pozdravljalo. Tito pa je vesel in. nasmejan, obsut s cvetjem, odzdravljal množici. Ob obali so križarile jadrnice, športni in motorni čolni, polni ljudi, ki so tudi pozdravljali predsednika republike. Naposled je Tito prispel do tribune v trgovskem pristanišču Pulja. Tam je bila zbrana še večja množica, ki je nosila številne transparente s takimi in podobnimi napisi: »Dobrodošel, tovariš Tito!«, »Živelo bratstvo narodov Jugoslavije in Afrike!«, »Živel Tito, borec za aktivno in miroljubno koeksistenco!«, »Viva la pace mondiale!« (Živel svetovni mir!). Ko je predsednik republike stopil na tribuno, se je iz grl kakih 40.000 ljudi na Trgu Marxa in Engelsa in na obali Maršala Tita razleglo: »Heroj Tito!« in »Tito-ljudstvo!«. Prisrčno snidenje med predsednikom-- Titom in podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Edvarđmn Kardeljem Najprej je predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič zaželel Titu dobrodošlico. Poudaril je, da je Jugoslavija z veliko pozornostjo spremljala njegovo pot po afriških državah, ki hodijo po podobni poti, po kakršni smo hodili tudi mi. Titovo potovanje pomeni prispevek k hitrejšemu urejevanju odnosov po svetu. — »Ponosni smo na to — je končal dr. Bakarič — da Jugoslavija pod Tvojim vodstvom danes uživa takšen ugled. Zato smo srečni, da ti lahko čestitamo za uspehe na poti in Ti ponovno zaželimo dobrodošlico« Predsednik republike je v svojem govoru dejal: »Tovarišice in tovariši, predvsem bi se vam rad v imenu nas vseh, ki smo obiskali prijateljske afriške države, najtopleje zahvalil za ta izredno prisrčni sprejem, ki ste nam ga priredili. Tovarišu Bakari-ču se zahvaljujem za pozdrav, iz katerega tudi vidim, da ste mislili na nas, ko smo bili na tem potovanju. S tega mesta vam moram takoj sporočiti tudi pozdrave, ki so jih vam tukaj in vsem jugoslovanskim narodom poslali po nas narodi vseh držav, ki smo jih obiskali. Jugoslovanski narodi uživajo pri vseh afriških narodih zelo velike simpatije. Oči afriških narodov, ki se osvobajajo kolonialnega jarma, ali so že svobodni in se borijo s številnimi težavami, da bi premagali stoletno suženjstvo, v katerem so živeli, in da bi se otresli nerazvitosti in zaostalosti* so uprte v miroljubni svet in posebej v našo državo. V naši deželi vidijo resničnega prijatelja in zagovornika svojih interesov. Vedo, da je naša dežela prehodila enako trnovo pot, kot so jo prehodili oziroma po kateri hodijo tudi oni, vedo, da je ogromno žrtvovala za svobodo, da pa si še danes, čeprav tudi sama, še vedno premaguje velike težave, zelo prizadeva, da bi pomagala tudi njim, kolikor le more, v političnem, moralnem in materialnem pogledu. Prepričali smo se, da imajo narodi Afrike neomejeno zaupanje v našo deželo. Morda je zdaj prvič v novejši zgodovini, da je državnik oziroma delegacija na najvišji ravni prišla na obisk v afriške države in bila sprejeta tako toplo in iskreno in s tolikšnim navdušenjem, kakor smo bili sprejeti mi. Oni so v našem obisku videli izraz našega resničnega prijateljstva. Prizadevali smo si razložiti jim pot, ki jo je prehodila naša dežela, in povedali smo jim, da smo z njimi in da želimo, da bi jim tudi v prihodnje pomagali na mednarodnem poprišču za dokončno likvidacijo ostankov kolonializma in za onemogočanje neokolonializma v vseh njegovih oblikah, ki bi tako ali drugače hoteli spet sesti na pleča narodom, ki so si že pridobili neodvisnost. Tovariši in tovarišice, ti naši obiski v prijateljskih afriških državah so potekli v obdobju, ko je bil mednarodni položaj zelo napet. Ti obiski v sedanjem težkem času, čeprav so bili zelo naporni, so ogromnega pomena in koristi. V teh državah smo izmenjali mnenja z njihovimi vodilnimi ljudmi, seznanili smo se z njimi, spoznali smo narode teh držav in njihove napore in težave in zdaj lahko rečemo, da bolje poznamo Afriko in življenje njenih narodov. Na nas vse je napravila zelo velik vtis stopnja politične zrelosti, ki so jo že doslej dosegli ti daljni narodi Afrike, ki jim ni bila dana možnost, da bi se šolali, a se zdaj v.ognju boja za lepšo prihodnost kalijo in politično vzgajajo, zavedajoč se vloge, ki jo že danes začenjajo igrati na mednarodnem poprišču. Tako, tovariši in tovarišice, mi se vračamo z obiska v takšni Afriki in pri takšnih njenih narodih ter prinašamo vam in vsemu ljudstvu Jugoslavije najprisrčnejše pozdrave in najboljše želje. Ponovno se vam zahvaljujem za ta veličastni sprejem in vam želim mnogo sreče v življenju!« Po mitingu se je predsednik republike Tito s spremstvom odpeljal med navdušenimi pozdravi Puljčanov z motorno jahto »Podgorka« na Brione. Ljubljana, 26. aprila — Glavno mesto Slovenije se že dalj časa pripravlja na jutrišnji praznik — 20-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Vse hiše ob na j več j ih ulicah so okrašene s partijskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami, na oknih in balkonih je polno cvetja in zelenja. Delovni kolektivi že nekaj dni proslavljajo ta praznik na posebnih prireditvah. Žvečer ob 20. uri sta Glavni odbor SZDL Slovenije in Okrajni odbor SZDL Ljubljana priredila v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča slavnostno politično zborovanje ob 20-letnici Osvobodilne fronte, ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja. Zborovanje se je začelo z »Internacionalo« in »Bilečan-ko«. Sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko je govoril o dvajsetletnici Osvobodilne fronte, nato pa so združena zbora Slovenske filharmonije in ljubljanske Opere ter simfon'čni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada izvajali Simonitijevo »Pesem o Titu«, Pahorjevega »Komandanta Staneta«, Gob-čevo skladbo »Lepo je v naši domovini biti mlad« in Herci gonj evo skladbo »Novi Jugoslaviji«. (Slavnostni govor Mihe Marinka ob 20-letnici OF Slovenije objavljamo v . prilogi na 3. in 4. strani) Sprejem na Brionih Brioni, 26. aprila. (Tanjug). Predsednik Tito je danes popoldne ob 17. v hotelu »Neptun« na Brionih sprejel vse udeležence potovanja po afriških deželah. Ob začetku sprejema se je fotografiral s posameznimi skupinami: posadkami ladij in letal JVL, novinarji in predstavniki drugih ustanov ter s’užb, ki so bili na potovanju. Na sprejemu so bili Jovanka Broz, predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar s soprogo, predsednik Ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič in drugi. Ljubljana si je za nostno podobo. 20-letnico ustanovitve OF nadela slav- UPORNI GENERALI POBEGNILI Konec puča v Alžiru Središče upornikov se je vdalo, ko so zatrli upor v Constantinu in Oranu - 50.000 obupanih kolonov na trgu pred vladno palačo - Solan, Jouhaud in drugi pobegnili neznano kam - Goddard: »Preostane mi samo še samomor« - Danes vladata v Alžiru red in mir PARIZ, 26. apr. (Tanjug-AFP-AP). De Gaulle je zatrl upor ultra-kolonialistov v Alžiru. Od polnoči je mesto Alžir, v katerem so pred štirimi dnevi upokojeni generali Challe, Zeller in Jouhaud izvedli udar, spet v rokah vlodfrih sil. Ne samo v ladjedelnic. Uljanik, ampak ob vsej obali d« Trga Mara —tažbencev obsipala predsednika Tita s cvetje«. it Engels» t Pulju, Ja množica mladine, delavcev ii Fakc Suabdč Potem ko je francoski predsednik nekaj po polnoči prejel vest o zmagi, je zaključil svoja včerajšnja posvetovanja z naj bližjimi svetovalci. Kabinet predsednika republike je izdal sporočilo, da se je general Challe predal francoski vladi. Mesto Alžir se je zelo naglo vdalo, potem ko sta se včeraj zjutraj vdali mesti Oran in Constantine. Do preokreta v Alžiru je prišlo že včeraj zjutraj, ko je neka križarka z opozorilnim streljanjem preprečila poskus padalcev, da bi zasedli pomorsko oporišče v Mers El Kebiru. Udar v Alžiru je bil zlomljen nekaj ur potem, ko je de Gaulle ukazal vladi zvestim Četam, naj zatro upor ultraških generalov. General Challe je zadnjikrat stopil na balkon vladne palače v Alžiru skupaj z generalom Raulom Salanom. Pred '.brano množico 50.000 ljudi na velikem trgu v središču mesta generala niti nista mogla imeti loslovilnih govorov. Mikrofoni na balkonu niso delovali in njune', besčde so se izgubile v zmedi, ki je zavladala na trgu. V zadnjih trenutkih zmede je prišle do streljanja med vlad- nimi silami in pristaši upornih generalov. Poročajo, da so padli trije policaji, ki so jih zadeli streli z oken bližnjih poslopij velikega trga v Alžiru. Do prvega preobrata je prišlo približno ob devetih zvečer, ko so enote žandarmerije in vladnih čet ob podpori tankov in blindiranih vozil krenile proti središču mesta. Vtem ko so previdno in sistematično napredovale proti poslopju generalne delegacije vlade, so začeli nanje iz posameznih hiš streljati. Pri tem je bilo ranjenih več vojakov. Radio Alžir, ki je bil še vedno v rokah upornikov, je obupno pozival državljane, naj gredo na ulice. Toda nekako ob 23.45 je osupla, zmedena množica francoskih kolonistov, ki so se odzvali temu pozivu, spet zaslišala radio Alžirv ki pa je zdaj objavljal ukaze predsednika de Gaulla. Radijsko postajo so bile že prevzele vladne enote. Novi napovedovalec radia -Alžir je pozval državljane, naj gredo domov in se doma »vdajo razmišljanju«. Polhoč je že minila. Upošrni generali so bili še vedno v poslopju generalne delegacije vla-de. Skozi osvetljena okna je bi- lo moč videti obrise njihovih sključenih postav. Vznemirjena, zaskrbljena in obupana množica alžirskih kolonistov je pozivala uporne generale, naj ji pojasnijo, kaj se dogaja. Pojasnila pa niso dobili. Približno ob pol enih so uporniški voditelji vstopili v kamion, ki jih je, kakor zatrjujejo, odpeljal v taborišče, kamor so po januarskem uporu alžirskih ekstremistov odpeljali tudi Lagaillarda. V kamion je vstopil tudi bivši general Salan, o katerem so sinoči objavili, da je napravil samomor. Eden zadnjih upornikov, padalski • polkovnik Goddard, je izjavil, da mu ne ostane nič drugega, kot da napravi samomor. Med večino evropskega prebivalstva in padalci je zavladal brezup, kar je bilo jasno znamenje, da je konec poskusov, da bi preprečili izpolnitev programa predsednika de Gaulla o ureditvi alžirskega problema. V Alžiru je bil davi red in mir. Na ulicah je bilo malo ljudi in sploh ni bilo kakih očitnih znamenj snočnjega zloma upora. Nnp d.: a čet k: Spremenljivo oblačno vreme. Fopcldne, zlasti v alpskem svetu krajevne plohe ali nevihte. Nočne temperature okoli 6. v Primorju 13, dnevne okoli It stoRjnj C. IZ TEZ ZA TRETJI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE Delitev dohodka po delu pomeni najglobljo demokratizacijo odnosov v komuni V tezah za III. plenarno zasedanje Centralnega komiteja ZKS, ki je razpravljal o aktualnih idejno-političnih naloga!; ZKS je posvečeno posebno mesto vlogi, vsebini in metodam delovanja komunistov v komuni. Tokrat objavljamo nekaj odlomkov iz tez, ki govore o teh vprašanjih. -Demokratičnost se izraža v tem, da izginja pojmovanje oblasti in oblastvenih organov kot edinih čuvarjev družbenega interesa in s tem sploh pojmovanja -oblasti nad družbo-in tudi -oblasti v imenu družbe-. Temu procesu ustreza čimbolj neposredno odločanje delovnih ljudi samih kot čuvanj ev osebnih in družbenih interesov. Idejno-politično akcijo zavestnih socialističnih sil in zlasti Zveze komunistov določajo prav ti procesi v naši družbi. prav v komuni priti do polnega izraza ne le ekonomsko, ampak tudi politično. Ozko pojmovanje komune kot ljudskega odbora in njegovih demokratičnih organov, torej kot -države v malem- ali kot —naj- stojneje razpolagajo s sredstvi, su pomeni delitev dohodka po bolj demokratične oblasti-, bi ki jih ustvarjajo. Ta samostoj- delu dejansko najširšo in naj- v «olitično globljo demokratizacijo odno- nost pa seveda ne pomeni izolacije cd družbe in družbenih potreb. Podjetja lahko proizvajajo samo v razmerah sodobne družbene delitve dela in so zato med seboj odvisna. Družbeno potrebnost in vrednost proizvodov določata trg in zakon vrednosti. Dohodek podjetja je torej odvisen od kvali- sov v komuni. Družbene dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura itd.) postajajo samostojne, hkrati pa prek svojih družbenih organov kar najbolj odgovorne za delo. Tako se menjajo tudi funkcije teh družbenih organov, vsebina njiho- vodilo sedaj v politično vse bolj nevzdržne odnose. Komuna je skupnost delovnih ljudi ter njihovih organizacij, organov in ustanov. Zato je nujno, da oblastvene funkcije ljudsikih odborov vse bolj prehajajo v neposredno družbene zadeve. Seveda bo proces, ki smo ga sprožili, ro- tete proizvodov in produktiv- va vloga. Sproženi so tudi novi nosti dela. Ta pa sta spet od- procesi za hitrejše odmiranje vega^ delovanja Jn splohjijaio- ^ določene negativne z» c * ~~ccT,a”;t-’: : apevek k er— •-------- lizmu prav v tem. da brr? strahu odkrivamo nr-’Menv nadaljnjega razvoja družbenih Odnosov v socializmu ter jih pogumno in originalno rešujemo. Zdaj, ko je socializem idejno že zmagal v svetu, postaja vse važnejša neposredna praksa socialističnih dežel. Dejanski prispevek mednarodnemu delavskemu gibanju se vse bolj meri po tem, kako in v kakšni meri rešuje socialistična skupnost svoje probleme ter na kakšen način in s kakšnim tempom se ta skupnost družbeno ekonomsko razvija v socializmu. Žal pa se posveča v mnogih konkretnih ravnanjih držav socialističnega tabora na področju sodelovanja delavskih gibanj vse premalo pozornosti neposredni socialistični praksi in stvarni izmenjavi izkušenj v socialistični graditvi. Razne fraze o popolni enotnosti, kakor tudi zelo razširjeno propagandistično lakiranje sistemov ter razmer v posameznih socialističnih državah, stania v tako imenovanem soc:ali stičnem ta-N>ru. s^ao1'^ ki se prikazuje v :dca1n; Turi v ke^rem da 'ri’oh ri rr'~’-,'omov. vi? to ie samo ena ■r'1at zo1o %odl’ivo o rak 10 pmV-ivaT.ia -vrv-V p.-- ---rj f> :ra-rcV^>crn r derjgp ig niihoveg3 -T.-oT-pr,;a Zelo značilno je. da v deže 'ah socialističnega tabora skr vam pred javnostjo cpIo nai-rvr,n0-t--ojf.*. mrir-marije o na-fro povrrri ';slemu de T?tve d~V dka mino vneiš* o r>r»5:b nov"*" • iv-c,—•>! na noti deetatizačiv' ‘”d; ra negospodarskih pod ročjih, po drugi strani pa servirajo svoji javnosti izključ- no samo informacije o skoku cen pri nas. Take vesti lam-sirajo popolnoma tendenciozno, da bi ustvarili vtis, da se v Jugoslaviji poslabšuje življenjski standard delovnih množic. Na široko in tendenciozno publicirajo tudi razne anomalije v našem družbenem življenju, kar naj bi ustvarilo vtis anarhičnosti pri nas, vtis o odstopanju od načrtnega gospodarstva, o uvajanju kapitalističnega liberalističnega gospodarstva in podobno. Tak odnos vodstev socialističnega tabora do globokih družbenih sprememb pri nas ni samo posledica blokovske koncepcije in določene blokovske politike, temveč tudi svojevrsten birokratsko etatistični odpor proti novim pojavom in progresivnim tendencam v graditvi in razvoju socializma. Procesa revolucionarno socialistične preobrazbe v Jugoslaviji^ pa ni moč pregraditi z nekakšnim kitajskim zidom od ostalega dela svetovnega socializma in od mednarodnega delavskega gibanja. Molčali so tudi ob uvajanju delavskih svetov in družbenega upravljanja v Jugoslaviji, toda pri taki negativni praksi niso mogli dolgo vzdržati. Ne glede na to, ali nam danes formalno priznajo ali ne, so izkušnje jugoslovanske socialistične prakse imele vpliv na dogajanja v mednarodnem delavskem gibanju in še posebej na družbenem dogajanju v socialističnih deželah. Ni pretendencioz-no trditi, da bodo imele podoben vpliv tudi spremembe, ki jih sedaj uvajamo in ki se ne omejujejo samo na nov sistem delitve dohodka, marveč pomenijo ogromen korak k popolni osvoboditvi dela, kar je cilj celotnega mednarodnega delavskega gibanja. Jože Smole je v nadaljevanju svoje razprave ' dejal, da tudi mnoga vodstva socialdemokratskih gibanj skrivajo pred svojim članstvom osnovne podatke o našem sistemu delitve dohodka in sploh o naših novih spremembah v socialističnem razvoju. Tako se ta vodstva socialdemokracije nahajajo na skupnih pozicijah z vodstvi dežel socialističnega tabora. Naša praksa, zlasti pa naš sistem delitve dohodka in uvajanje ekonomskih enot so popolnoma _ demantirali vse teorije. češ da si delavskega upravljanja v pogojih moderne industrije sploh ni meč misliti. V praksi smo namreč dokazali. da je med visoko tehnično industrijsko koncentracijo in samostojnostjo delovnih kolektivov povsem možen tak spoj. ki omogoča po eni •strani tehnično proizvodno koncentracijo, po drugi strani na dejansko svobodo neposrednih proizvajalcev. Ob koncu svoje razprave je tovariš Smole poudaril, da je "elbtno naše družbeno dogaja-n i e zl asti seda > o gromn ega . po-mena za nadaljnjo svetovno socialistično prakso. V zvezi s tem pa se pred nas. postavlja tud: naloga, da še bolj sistematično proučujemo problema t:ko socialistične graditve m v zvezi s tem tudi izkušnje drugih socialističnih dežel in vsega delavsikega gibanja. kod do nerazumevanja pomena, ki ga ima za celotno družbo nenehen razvoj negospodarskih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura itd.) in od tod do pretiranega varčevanja na račun razvoja prav teh družbenih dejavnosti (na primer do zahteve, naj zdravniki ne predpisujejo dražjih zdravil, tudi če bi bila bolj učinkovita, in podobno). Na drugi strani pa bo prišlo tudi do pretiranih zahtev posameznih področij, ne glede na realne možnosti .. .« »Sistem neposredne delitve dohodka postaja s spremembami, lkl jih bo povzročil v materialni bazi, tudi podlaga za gibanje in zakonitosti v politični nadgradnji Čim bolj svobodna postaja delitev dohodka, tem svobodnejši postajajo tudi družbeno-politični odlnosi. Toda ne v smislu »svobode« večstrankarskega sistema, ki ločuje ljudi po interesu, temveč svobode pri odločanju, sporazumevanju in dogovarjanju o razdelitvi.-“ V delu tez, ki govore o nekaterih nepravilnih pojmovanjih vloge komunistov, so naglašene med drugimi tudi te-le: »Tudi nekateri komunisti še mislijo, da je uveljavljanje sistema delitve dohodka predvsem stvar samih gospodarskih organizacij, da pa ne gre tu tudi za vsklajevanje kompleksa odnosov v komuni. Zato tudi podcenjujejo pomen sprememb v negospodarski dejavnosti, prosveti, kulturi in zdravstvu ter v drugih družbenih službah. Prav na tem področju pa moramo računati še s posebnimi težavami. Tu gre za globok in revolucionaren proces osamosvajanja, za likvidacijo močno zakoreninjenih administrativno proračunskih odnosov in ustvarjanje novih družbenih odnosov. Ljudje, ki delujejo na tem področju, so mnogo bolj obremenjeni s tradicijo in starimi navadami kot v gospodarstvu. Zato bo odpor proti novemu trdovrat-nejši. več bo nerazumevanja in slabosti pri iskanju konkretnih rešitev.« In dalje: »Ne gre pa samo za birokratizem v gospodarskih organizacijah. Tudi praksa nekaterih komunistov, ki odpravljajo odgovorne oblastvene in politične funkcije v komuni, zavira uveljavljanje novega sistema. Zadržujejo s« stari pogledi in načini dodatnega finansiranja potreb komune. Zgolj fiskalna gledanja na potrebe komune zavajajo v enostransko in kratkovidno zaskrbljenost nad smotrnostjo delitve čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Priča smo zato poskusom birokratskega vmešavanja v delitev čistega dohodka, združevanja manj rentabilnih ali nerentabilnih podjetij v eno monopolistično podjetje itd., pa tudi težnjam po prekomernem investiranju ne glede na posledice za življenjski standard.« »Predvidevamo lahko, da bodo zaviralne težnje pa tudi slabosti večje tam, kjer bodo materialni pogoji težavnejši. Boljši in slabši položaj, v katerem se bodo v začetku znašla posamezna podjetja ali komune, pa ne sme roditi niti samozadovoljstva niti kapitulacije pred težavami.« Vse enote JLA, ki bodo sodelovale na letošnji prvomajski paradi v Ljubljani, se nanjo že dlje temeljito pripravljajo. K tem pripravam pa sodi tudi skrbno čiščenje orožja in vse opreme. - Na sliki: vaje tankovske enote na Linhartovi cesti v Ljubljani. • Foto: M. Šuštar PROSLAVE L MAJA PO JUGOSLAVIJI Deset tisoči v sprevodih BEOGRAD, 26. aprila (Tanjug). Se nobeno leto nismo proslavili prvomajskih praznikov tako svečano, kakor jih bomo letos. Mednarodni praznik dela ae časovno ujema z najpomembnejšim datumom iz naše zgodovine — 20-letnico ljudske revolucije. Proslave 1. maja v Beogradu se bo udeležilo več tujih sindikalnih delegacij. Centralni sivet ZSJ je že prej povabil vodstva mnogih sindikalnih organizacij, naj pošljejo svoje predstavnike. Predstavniki naših sindikatov pa se bodo udeležili prvomajskih proslav v Sovjetski zvezi. Češkoslovaški, Poljski, Romuniji. Madžarski, DR Nemčiji in Bolgariji. Na glavno proslavo 1. maja v Beogradu prispo delegacije iz Alžirije. Češkoslovaške, Libanona, Italije, ZAR, Maroka, Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, Madžarske. DR Nemčije in Bolgarije. Računano v absolutnih številkah bo največja udeležba na proslavi v Beogradu. V prvomajskem sprevodu bo sodelovalo kakih 50.000 pripadnikov JLA in prebivalcev. Dopisniki »Tanjuga« poročajo o pripravah na proslavo 1. maja tudi v vseh republiških centrih in drugih naših mestih. Vojaške parade in svečani sprevodi bodo tudi v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in Titogradu. V Zagrebu bo industrija med drugim prikazala na 42 kamionih najnovejše dosežke v strojni industriji, ladjedelništvu in elektroindustriji. Med sprevodom bodo priredili tudi revijo proizvodov tekstilne industrije. Kakih 15.000 zagrebških mladincev. tabornikov in pionirjev se pripravlja na obisk zgodovinskih krajev, znanih iz narodnoosvobodilne borbe, in na pohod »Po sledovih Trinajste brigade«. V svečani paradi v Sarajevu bo sodelovalo kakih 20.000 udeležencev, med njimi tudi mnogo fantov in deklet, rojenih po letu 1941. Blizu 30.000 delavcev, uslužbencev, članov Socialistične zveze in drugih organizacij bo v Skopju prikazalo gospodar- ske uspehe Makedonije. V sprevodu bo sodelovalo tudi kakih 2000 graditeljev avtomobilske- ceste »Bratstvo in enotnost«, ki bodo na grafikonih in transparentih prikazali uspehe mladine v graditvi dežele. V Črni gori bodo glavne svečanosti v Titogradu. Njihov začetek bo naznanil velik ognjemet na večer pred 1. majem, na praznik pa se bo pomikal po glavnih ulicah več kilometrov dolg svečani sprevod. Reka, Titovo Užice, Bitoli a, Osijek, Valjevo, Subotica in na stotine drugih mest in naselij se na podobne načine pripravljajo na proslavo 1. maja. PRVOMAJSKA PARASA V LJUBLJANI Polurni sprevod enot JLA Letošnja prvomajska parada v Ljubljani se bo začela z mi-mihodom enot JLA. Vojaška parada bo trajala približno pol ure, v njej pa bo kombinirana motorizirana brigada JLA, sestavljena iz enot različnih rodov vojske. V paradi bodo sodelovali tudi predstavniki I. proletarske brigade prve redne enote NOV, POJ in JLA. ki je bila ustanovljena 22. decembra leta 1941 v Rudu. V paradi bo tudi zastava te brigade. Komandant parade bo generalmajor Alojz Žokalj znan iz NOB kot komisar XIV. slovenske udarne divizije. V prvem ešelonu bodo gojenci vojaških šol bodoč: oficirji JLA. Z njimi bo korakal tudi podešelom planincev. Planinci bodo v popolni bojni opremi. Za prvim ešelonom bodo'šli motorizirana pehota z enotami za zvezo, inženirci, enota atomsko-biološke-kemične zaščite, sanitejci in topništvo Takoj za komandantom štaba bo korakal zastavni vod. ki bo nosil zastavo I. proletarske brigade. V tem ešelonu bodo predstavniki I. proletarske brigade I. proletarske divizije in drugih enot ki, so se proslavil^ v NOE. Vezisti bodo pokazali modema tehnična sredstva za zvezo, inženirci bodo pokazali sodobne stroje, drobilce in kompresorje, enota atomsfco-biološko-kemične zaščite pa bo oblečena v posebne obleke in opremljena s plinskimi maskami, detektorji, dozimetri, števci itd. V tem ešelonu bomo videli tudi bolniške avtomobile, avtomobile za transfuzijo krvi, potujočo zobno ambulanto itd. V tretjem ešelonu bodo enote protiletalskega topništva. . Prikazale bodo brzostrelne avtomatske topove, topove večjega kalibra, na koncu pa težke topove opremljene z najsodobnejšimi elektronskimi, radarskimi in računskimi napravami. Vsa vozila in orožja so izdelki naših tovarn. V četrtem ešelonu bodo enote zemeljskega topništva. V njem bodo topovi različnih kalibrov. Ta enota je naslednica topništva I. proletarske divizije in je dobila že več priznanj za uspešno delo. V zadnjem ešelonu bo nastopila tankovska enota, predstavnica I. tankovske brigade, ki je bila za svoje zasluge odlikovana z Redom partizanske zvezde I. stopnje. Nad vojaško parado bodo letela reakcijska letala. Ešeloo letal bo razdeljen v osmerke in četvorke. Z OBČNEGA ZBORA OBRTNO-KOMUNALNE ZBORNICE LRS Razdrobljeno investiranje preprečuje napredek obrti LJUBLJANA, 26. apr. S tem, da so na današnjem rednem občnem zboru Obrtno-komunalne zbornice LRS sprejeli nov statut, je bivša republiška Obrtna zbornica razširila svoje področje in je razen obrtnih obratov organizacijsko povezala tudi 47 podjetij in 65 zavodov različnih komunalnih dejavnosti Prve udarna brigade Romanovo, 26. apr. (Tanjug). Glavni štab 'mladinskih delovnih brigad, ki grade avtomobilsko, cesto -Bratstvo in enotnost, je na sestanku s komandanti naselij danes potrdi! sklepe svetov mladinskih delovnih brigad o razglasitvi udarnih, posebej pohvaljenih in pohvaljenih brigad. Za zelo dobro kakovost del. za izpolnjevanje ukrepov higienske .in tehnične zaščite, za opravljene delovne ure in dosežene norme. kakor tudi za delovno disciplino ie bilo razglašenih za udarne 48 mladinskih delovnih brigad. Kot gosti so se občnega zbora udeležil1 tudi predsednik Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije Tone Fajfar, sekretar Sekretariata republiškega Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko gradnjo in komunalne zadeve Milko Gorišč, predsednik Republiškega odbora sindikata komunalno-obrtnih delavcev Lojze Fortuna in sekretar Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije Branko Japundžič. O delu zbornice v minulih petih letih, o najbolj aktualnih problemih obrtno-komunalnih dejavnosti in še o orientaciji za bodoči razvoj je govoril predsednik republiške zbornice Ivan Novak-Očka. Poudaril je. da bi v primeru, če bi komunalne dejavnosti in storitvena-obrt zaostajale v razvoju, ki ga obeta program petletnega perspektivnega razvoja ti dve dejavnosti lahko resno zavrli nadaljnji dvig standarda. Investicijska vlaganja v obrt so bila 1959. leta (2196 milijo- nov) kar za 94 % večja kot leto poprej. V letu 1960, ko so znašala 3375 milijonov pa so se torej v primerjavi s prejšnjim letom povečala še za 54 %. Največ sredstev za razvoj obrti (1960. leta 57 %) so prispevale same gospodarske organizacije. Ljudski odbori so očitno namenjali še premalo sredstev za razvoj obrti. Skupna sredstva, ki so jih ljudski odbori lani investirali v obrt, so namreč za 9 % manjša od sredstev, ki so se iz prispevkov obrtnih gospodarskih' organizacij nabrala v občinskih investicijskih skladih. Sredstva pa niso bila dovolj racionalno uporabljena. Ne le, da so investitorji še premalo mislili na 'razvoj storitvene obrti, ampak so tudi vse. preveč drobih razpoložljiva finančna sredstva Le-ta so se lani razgubTa kar v 900 obrtnih podjetij in je tako na vsako podjetje odpadlo le 3.7 milijona dinarjev. Tako seveda ni bilo mogoče učinkovito investirati. Nemogoče je bilo misliti na večje modernizacije. Po sklepu občnega zbora bodo pri republiški zbornici ustanovili inštitut za ekonomsko in tehnično pomoč članom. V prihodnje bo treba posvečati povečano pozornost storitveni obrti in stremeti po specializaciji obrtne proizvodnje, ki naj bi bolj kot doslej kooperirala z industrijo. Obrtno komunalne organizacije naj bi se tudi bolj kot doslej zavedale koristi, ki jim jo obetata dobro vpeljana delitev dohodki po učinku in pa solidna ter stalna skrb za strokovni kader. Zbornica pa bo tudi skrbela za hitro organizacijsko preobrazbo komunalnih služb v gospodarske organizacije in za razvajanje njihovih organov delavske samouprave. Osnovno skrb za razvoj komunalnih dejavnosti pa bodo morale seveda s smotrnim investiranjem prevzeti komune. Za predsednika zbornice so delegati ponovno izvolili Ivana Novaka-Očka, za podpredsednika pa Lojzeta Dobrovoljca in T'*noz» Mojškriča F. J. - I I •socpsod KjiAOJjajjn «gq a[ Bd hsbji ‘»rafla*J -ogn ojjpq opz jsooajjjjb Bupijomu »f *u»t -jojBđmjo z nfuBAOjapos jj jjBqTgeu as os pj ajsjj, -fBAopaiđsu oj3eu opz a[ atuEjjjej ouaj* -ed n® foq bz 3jn®ls afroBzrjBjsij^ saooig •ntoEAopp uiaujBjjaođ maujaj -Og[Op A PPB^ JSjS.ClJJSđ IJICjOpiid Of B O» p| jsou3[jqosodsn ui aiusmjzi auaoogBjp auijsjjo^ opz a[iq os jBq bz ‘apjoBiidstanj qjijABj«l qlfZOJJSCBU od JJiBflAZBJ JjBJOUl 3S EJ« JSOU -AIJJfB □! opp OijSflOBZrUB&IO OJjSUBJ^SaSA •BfoBjudaid Egasj-sjozeu ijb 3AJBq auaijijod H![zBa zajq bsa ajBAazaipz os afpBzniEibo aijsuajaj auAoaso uraziuEgjo pjsaAOja urajsjs iujajj Bpaadaod joifEjj 'ouBfiqn[q ajpaadiajd ajuojj aujipoqoASO aCpeznregjo os qiupaj [e^au qpf)Bjq a 'P1! q®đnj|3 qpjSAOtrejs ‘qBq -znjs qiuzauie90đ ‘qBAOuejsn ‘qijuBASj qpjsfUBA -oubjs lqBUJBAO} od ajuojj au[ipoqoASO AOaoq -po attiBjpisEz ojjshoEziuBgjo asjis ui afiqoi3 uifi} bz ijsejz ui ipnj jbajeuj ‘imjsouqaso ui luiBuiđnsjs irai^iauDiprBJtBu z Aosoupo afiiBA -aogtozBj ui OABJdzBj bz ‘ojuojj 0[i[:poq<>ASQ a ris atpBJiqz ouAizuajtfj oupaazi bz ouibs afjjjBg oajsjkja O[ijsuo3jzi iu afpBnjis aj, »qaup qaj a JOJjB:sj raBtjqnpi od Jipoq ouq.i3js -zazq Oijej Carđ Jepqiu iu Bp~ ‘jBfap Ufjipi iqau qo af p] ‘BtpjSJBH bsubaoj AajiAOjogn eujioBUZ at aCpEđrojo qjoasaui qiAjd A bjbj -BđB BgauAisajdaj Bga^suECrjEJ! jaornau ojjijs -jjaj2jBJB3j bz uiorBoosjađ mpjsjeoat ui tapjs -tioijođ tuiCziu paui oqUB[o;sod auooui bjuojj eat!POqoASO sjauij af jaois ipnj ej "nCjojEđ -mjo fjord Bjođpo npa eu pjiUAaCoq pud ui ifjojEziUEgjo josj rriAEfod as os 3 ‘ajsiunm -03j ijBfuBSajd jqznjs lAaCjojBđtujO a uijojz [jq !q Ep ‘ijBUZOds pnqođ qtqsjoujBđ qituEj -uauiap zi ‘AOjsiunuiosj nCusCuESadd a nozi? -aj muajEjs Lj^jnjs oujsaA isp^au os nj ‘pjej orao os Bp ‘raauiod ox OHAO rrBJiuMOjraz -ap ai AOrsTunuiozj aj[sids Prr?!®o ‘AOjspunuiozr oušords bz B(iosrqajd Cbobuz o^stretep apmi opAars ojpraA irsuzod ojqop onqaso qpat qitu os pj ‘[!DE;sajiuBEU qiuAB[ qa; qadsn urodom -jiajd qigfop a ABjjsiajd uj CioB;ajB qt2ouui •arpuzBjds BpEuauzi un ■ Ča; qo as os aoim rpEJBZ °s E5) ‘EJlpppo E3auai;t[Od isjiupsjn iu ■a[Eqoj ooABf a iziu ooija eu aoqtu jaoaAZ ain -npOA atp? os tCpirođ b^j AOsaoojd qiupos qiu 'L °P ‘9 P° oots an Bp ‘riAizođ rrppats oasnpoua -jpqod asrds asA irsgzod uz ‘bdisuiox Bzauox os !UEoaBC[qnrq Xf6l BfjBnuBf •£ uz i^6T Bjq iprp Izuzfu para ‘a;siuzzuiozi apdBZ npszidzz -uiaoap 'i ‘ejqoj3ro gZ aCzDBisajzzrBzn auazzouu: AOirErifEri mopoqud paad UEp nosrpos zua^s aujsjAafOAS arBZEJiođ os sd ‘auBriqnfn[ oa^sjea -uBftqnrt bu upEq rupos raqrzCrozuop uz zpazp -zqauđ asA jozjaj o^b; B[a[BZ bjuoj} Burrpoq -Bđuizs os jaz] ‘qpszuniu03r o AOjpBpod qzuaq -OASO BDOCnjap outBjpod at ourodođ ozfBa -ou pzqop a(Som Ju ;sBtqo BAaCjojBdzasro •gON Etažnu BgasEu ai[jtqz :afzipars azfsuzAopoSz OAEjspaja ouzirazad otaCsp ‘03 -bu Boud ouuoaoSz ‘tuoA}sziBosam patu ttreuzod -o[Etž oCoas trqop zjbsa at uarBJi a ‘psouArp[E obojiš psnmuioji nrptA tnq os jafsi uz aparSod zqsuBJrsaSA o 'SOA afausBii bzuojzzo artosBZ a^sjozBU-ontap; auotrzBj oratuz at p[ ‘uioatis aupojBfj a-jOua auazojoqo Bd arBAasiAzi ‘psBrqo -treofazuorBin zutua3oja}aq uz mtujoui z rpsatu oCtoz(unj rrazAajd os tor ‘AOtoqpo qzurTpoqpASO zuauqCBtu ouApBiaj a pnatuod bj at Cstr ut otipojBU bzuojzzo ajuojj auripoqoASO Bostpos attpEg pa[Sn [asBjod at ozjosia oajeji -BJOđpo Buqasod BpfaJzt qit os ‘AaorBtEpzz aCptiti prt!p[B} ut ia;iiqo od ‘n3asqo ‘nsouATZliaiuz od -asoja ut aqposqo aAjđ arEAorap zprq os ouAre tzonrOAaj uz uCoa zutAopogz a jatuud zztaAjs -ajdtuj 'Bzajui BtttBAaosaAqo EuapajzfcBj ojjojis -utpa at sp ‘otuapaj ooptEt otiBCrqn[ri bz jUK[iqnlr] iraes a HJodpo ipuu/iM iijauasajd dl afjo|Bdnqo aqsue(ffei[ •aperaJB aojspntr aopuBAorsog -iroojo nuz3[Bua pod [ap ruAB}sas EjEisod at pj -nf aCusBUfep aotu)poqpajđ — atziABrsognf aojs ‘ozjsCoa oupojBU oCoas r®-1!11110? ‘tootuod -Coa autrpoqOASoozipoJBU ajotBfEjSBU rareutjs aojBSA zajq ‘zu[Aopo3z iCoas a JtAJd o^bj »{ ajiutotj [ujej'tuao uz ajnoj} aunpoqoASO 0A4S -poa zuatuttjajd trrq ostu ipiodsiiBj; uz azaA uzao taj qrztpj eck>x ajuojj aunpoqoAso oajs -poA ijatez OijEj jaj odijo^o z njazuoud a tpjj -UOJJ ILZOJJStBU Z[gjApOd Ut IrBJIJOZJ 03JBJ Bg tq Bp odi? ojapoq z Bjsauz BgasA atuBJiujao BU H5 OS OJ EZ ZJBJZZtrBJBd JtSOZU Ostu ZUBtj -qn[p[ a BAjspoA - ausadsnzajq tuBtiOBjJOdap ut zuBtzoBjajB zutujizouzu qntpj atBjso os qzpBAj] od aCtosj asA ttzuaAOts I°sa od toq bz BrjpoA -bu nsau auBfiqnCg zt os -tCjunti UajEojau jrpsd os tatj ‘ajtutotr iu[Bjjua3 ut ajuooj au -trpCKJOASO OAJSpOA ‘OAJSfjaAOd OZIABtO BfBlIEU nj as Bp rrono os zuEttrBji zjjozJsuejj p[s -UOgBA Ut lOJSZiOIZUBOJ ‘ojCjtsod qizrEJi[jnzuB^B2 qrtBtu aDtzouut ubzbj ‘trEtBZfpo os auBttqntq zi -joua qt^suBztpBd oqjojsajd uz otuajdo bz ii.'OAjazaj uadjozzau Brtq at BUBttqzitT ■pjt aprptJj tpnj eiajajop aoSojzej qzjsi zt sposn bjsz af atausEjr 'rrJiptq z jazu -ojd ojesa tjEpoAOdajđ os ‘tr5(pzq z ijapsu ttu -pjtq s SOA za BJiafsz BupojBN EjzaiA qtf bjs pj ‘AOjEjuajB ut AopBđBu qijsaD tpBjBz 'aojzu -urafajds-orpBj 3sa trjua[dBZ buiojizzo rrBjpj -o[q os ‘zjprjfpo ajgouz tu jo^bzjiu Bfpztod Bg ■t JBfBppO oupaj at Pt ‘»DEJUOt« ZtBAOUatUZ Bg oras tor “ajuojj auttpoqOASo BjjtutBppo-orpEJ rpsjBz •tnqBJgz epaAas sg os uz ‘oqBJOđit A BjBp oojsuBfap Btpzrod at qzt tiapaad a§ ‘Aasp -BAOj qzsBU uapa nojotq bu otpBtuzjzgat oojbj s nABtoii at as ‘aDtirjsnđojđ-afpBtutjigat baou BptBAn Btpzrod EOTSUBtjTBjz at ^ ojj -ojjtqajd opo PTFrpd pjau qo ■Bnjogoraauo at qzt tp 3A -zttpootsau BTtABjđBU otpj qrt uz tajdBziA spp -3AZ bjuojj BunpoqOASO ®t ađaiop aAOOJIUZEJA -os agozizu ez •»tABtzipjj tuBgatqo a jozj oojbj njsazu A psBuz jojEdrujo at as sp» ‘ptap at otj ‘JPPPH spbaoj pAOjogn odat SE? fOAS oj at jozjEoj ‘ntuBjs uzaopj a Enq at EUBtrqntg •tiSBjjsajđ tn rpzzuauzA opnq BfjojEd -nozo at ‘tzfJoiBđnso ijoad AajTtapajđo ozidojbu panu prsuaAOtS ‘Aaojoq ttptSABpp JBO/uazat ptiAOtiso Bptp BtrBftdnfg tjSBp af jouiboj Wduia •OJd a^suBftqnf'i- Btjojpod bsa uz oojsfuatoa •o^sfuajoo ‘oorstuuiBjr ‘03[SfpAoqjx ‘oojsfutA -«S ‘otrsziafBjg bz BfpA ox BJOdiz Ežo" 5zoioqo ^oautap jofnpBjAajd Bd tuaujords a 'jaDnfpzi jzbj jAJd a pftABjspaađ pajzBj tjjSAEjap ai Bp ‘AajtAOjogn Btuodsau tpnj BfpA Bd ousbj -ojsj 'tuBojsuaAOts bu afEjSA aojsprztpsA tjuz -ZBJ BjSout tq au Bfipiuj .\:qa.:đ zjsbjo aupaABZ oupojBU asA BpAazzupz at ‘ojuoj.; aurjpoqoAso baouso auatjtrod azoj :s zajg o, -uojj autrpoqOASo ut atzpEg AOJOdBU qtorsCzaE2 -Iipgjo uz qprsfzDEzrttqozu otiotjttod jbjiož -aj oujntppz at BfBjSA bzubs uz Ejođpo AEtod zujazjatS 'ttraorsnaAors bu Btpojpođ bsa bz ijeft -aA ftiEtufEU oj ajotu ‘zjsouBjuods qzjuamata qppoi o ppoAOg aaogozu ttrABrsogor od afoj qojds at ap zAajtAojogn Biuodsau tajoj EtEqzi zua^suaAors zu atBjSA eojajod Bgaujotao zj ■opetA ouAaupoua z tadnojs pSBđOjd <^AtABp tpjoui OS UI03[tUJSErq0 lutJEjs jsferqo BtzujA AOorjuzaABZ qtupBdBZ ttpoq -pd qo ut - Bjjag Bfpjof oojstOA BiEftABjspajd tq fBU Pj 'OtjBfOAS OUptJSipjEgOABtd s tEdnojs ‘tojpppdo tuaAojjaa ZAOgatu ‘Etrrudng BjrzjBajoj Btzpaq tpnj jo^bjj adjoj ax 'atpiazo oojsuBzrpBd tpjtrojjuoor fuBZ tq fBu toj ‘aAEjsodzt afOAS poj ađpj aj toqas ez jzjsnd jojEdnojo at tAtzuajo tuBpuoor oj po atpojpod bsa Bjatez 'aqadsn o>:qaA 35 e[tzapq etBjsA at <»; 'atjzuazo ouafoooAso eu tAtzuajo Iojsoj tojtraA od i Bjat tzouoq tjojd uzajod apj [ZABtod at as tuazipjEgot -ag 'ozbj OAJd ez efraA tuasApajd ox ’tJisjBAJii a ZDA03J0EM uz -g -g -g BAapiiaABg 'tftqjs A zqtujap ut prpa nj jazuud eu jojjbzj ‘EtjojBd -ntfo oqznjs a tjtABjsod ergotu B2jbj joq as zq lij PJUBJJS qUBJS BtzDBlUJOJ Eupzjztod Etzaqou EtBjso tu ep ‘at ajuojj auttpoqoASO BgnrsBz »atjaptopsjjroj- ez B[ijapajdo iu as pj 'EtjAjz BgajjSuaAOjS BgasA atuEt[qajjzr ou -pzzouuz ez paAOdBZ Ejiq at ox '»o^jstuau jadoz Ojazap jzu ajzABjdEu« [EpaAOdEZ at p ‘jajj -!H ?ozj ouqopod '-BUBiqnq tp Btaut.iojg- ez Sg ZjjSEjgOjd ‘ipjuođjozjur OZJABJSOUa Etjuzazo egazjSuaAOfs BgauapasBz [ap tOAS os zziBtpBji ntjuiazo tuauEJtdTzzjo eu 3jt[qo uz fpEuuoj qt5jSUZ[SZAJj qt3jEZj atUEtjABJSOdZA BU t[Z[SZUI ostu qo[đs njjjapEZ A Bp ‘auzEA tuB3jt[Oj njjg zuaijzo zua5jsuBt[qntt A atpajje auApEjjtunzuoaj OJjsajBjjs ajtq zutf os Bgaj uazEg "opsozizozu oj s tpunpBj ostu tgzup t raa j 'afjojBdtzj[o ajjjzuau tpnj jo^tESj aajSUEttjBjj oajEj ttipEuauzz oupozu os BtuEAorap Bgauatu BNfijqej Bd tjs -Bjz ‘pom suatu ‘ajuojj aujipCKjpASo ABtog oufoA oqsne$[Aezjp Oll[KKIZIM Ujj.KU(l,U(l dl BJUOJJ BU[ipOqOASQ •fC^aiz ega^suoAOts uiaCiTBAaCpszi uiiunsBu uii^aaBz az z i;«qauajđ iCjo^Bdn^o Pisiuau hbjoui os Bp ^a^ipszi os ui ‘iureq -n2zi iuitu^sbi iuiisCubui z ‘asiausadsn aCp^e asjsiiBzipBd au^aoBZ apq os ‘ajuojj air|Tpoq -OASO aCp^ziiregjo appj^n 114 as os ja^ ’hCdoj -pod uia^sCuajog ui uia^sCuiABS ‘uia^sCpo bu ajBCiAZBj as os Bd aasgrup uiasAOđ •BA^S^BA -rqaad Bga^suaAOjs Aa^ppszi oujisbu pppajđajd ‘sn^sod HA0!6?2! ao§o[zbj qiuorxs zi aC ureu as ntj rpnj, 'nC^ojpod uia^SABSBz ‘ma^sj^z-o^s -izajq bu qadsnau sbu aC jarnpd uaqopocj •AaCoq uodzA iUAOuod ispausajj bz ojodo oupBJOui ouaoogBjp apiuauiod r^puodn jfuiiAJd paui aApz os ‘aCB^SA aCuBuiaCod ousbd -bz opppaps aC jaC^i ‘nCaojpod tua^sjnuDpjd ut uiasfsCn^d ‘uia^sjoqTJBm bu isba ui ;saui nA^spBAiqajd a ajodpod auDEjipod au^sopBz jjsini ostu ftSBD ma; a ja^ ‘azBJod ipBCpAiz -op os rpnpa Bpoj, -qi@njp ur a^aa aAo^ae^i fcBUoC[B^q Bga^sjoqoc3 sposn jauipđ bu joj[b^ ‘nA^SBunC nuraCaaACBU nuiaAoqpru qnCpf aCuap -iun ou^odod ipirj. ui azsjod a5fza^ rpCpAizop os ‘app a^suBzppBd aAJd i[bjtulioj A3dabi -ap qiupaABz oCaouiod s os iq ‘i^ub^so iuaC^ši •jodpo uapTzouiu rjBJizruBgjo ai§oui os uapajd *C8Jd auapiun BuioupaA ui a;iqzBJ aCpBzruBgjo aqsCrpBd apq os ajn^uagB a^sBuop^opd auCoA -pajd aupoui ipBJBz ‘paA a§ *Aa^ipj;n ouafu m ajuojg auifpoqoASQ aCuBAO^xxqp bz i^sou^oui ut BSBp CpAop aCpBzpuBgjo a^sCipsd afusoui -b; apuii osi u aC.gogBuiap au^Bioos apusgBd -OJd 32jSAapa[;iq Aoqadsn qiupp opuđs ‘ba^s -[BAfqajd BgapBuiop Bgauai;ou;Bd BcireAaCiaszi sgaupsBu ‘Aafjo^Bđnqo qpjsuiau aCpsfB aj^pj opuds ‘BA^sjnpuiau ui auo[oq a^ađ auppspšu aqsAopunqan^jn3j aupoui opudg 'uioa^s^ba^ -aad paui ajodpod aupizouui auqaj^od apuii osiu jaq *o^bz ^.BJ^CB^au apq os apqzsj ui auazBJOj *nfpojpod uia; bu a^oua aqsu^zr; -jBđ aAJd bz aaipaisod aqza^. opuii aC ‘afB^SA auazojoqo Cppup rupppođ uapizouui pB^sod BSBp Bjauii iu aqsjaCB^s npp uiaupoqzAOJ3A -as bu Bjuojj BuppoqoASO ep ‘OA^sCaa ’oaodo oupi;qođ osCauAOSBUi ‘os.Caupj^ B[Bf[ABjspajđ b;uojj BU];ipoqoASO o? qua^.Bq bu ‘qrCpojpod qppi^ bu uiasApaad ausadsn apq os aqaog •ajuojj aiqipoq -OASO pJOtrejpisBZ Buprzouui ajauizsj aqsuaA -ojs bz Bpq aC psouzBA auppoipo oq,sq ‘uia; o AOZB^op ogouui oCipnu pqadsnau ui iqadsn luaCu ‘auCoA aunpoqoAsooupojBU ^a^oj — * — ‘33JSCOA auppoqoASOOUpOJBu 3§bu aqadsn ur aCoq asA rfBzVOSidud nuiaCu opa ui afB^SA oCpOA p>q BaiAOxCBqri(\[ o?bjq i[BAapipAOd ouCbj^za os iq ‘Bipuj Bgaqsuop -uox ui aps[A a^uBJgpuia BpuBgsdojd buCbj;z_\ bsa BJfmpn Bgauqasod zajq B[b;so ajuojj aujjpoqoASO I§rqsBz od o^jb^ af uiaqsuaAOxs Zgodovinska osnova današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva Tovariši in tovarišice! Nastanek Osvobodilne fronte kot vseljudske politične tvorbe, — ki se je izoblikovala v usodnih dogajanjih drtige svetovne vojne v vsenarodno politično telo in bila nosilec naše vstaje in ljudske revolucije, je predstavljal dragoceno pridobitev kot sredstvo in mogočna sila ,za uresničevanje povojnih nalog gospodarske obnove in nalog razvijanja nove socialistične družbe. Osvobodilna fronta je vse do danes originalna oblika političnega draižbene-ga udejstvovanja delovnih množic. Take ne zasledimo niti v deželi Oktobrske revolucije, še manj v onih deželah, ki jim je zmagovit pohod sovjetskih armad v drugi svetovni vojni prinesel osvoboditev. V nekaterih teh dežel obstajajo sicer neke oblike fronte, ki pa ne predstavljajo, drugega kot zzinanjo fasado nekakšne demokratske koalicije, brez stvarnega članstva in množičnega udejstvovanja Te oblike se v ničemer ne morejo primerjati z našo Socialistično zvezo in njeno vlogo pri nas. Prvotno ime Protiimperialistične fronte nima posebnega pomena, saj je tudi trajalo le nekaj tednov. Je morda bolj ostanek linije Partije iz prejšnjega obdobja, ko je bilo treba parirati tudi nakane, zahodne polit ke pehanja Hitlerja proti Sovjetski zvezi, zlasti pa nakane uveljavljanja svoje garniture vlade v Jugoslaviji, prav tako protisovjetsko usmerjene. Po okupaciji to ime ni imelo več bistvenega političnega pomena, razen glede na vpliv, ki ga je še mogla imeti kraljevska vlada v emigraciji na določene kroge pri nas, in glede na to, da ta proglas še ni akcijsko pozival na neposreden oborožen odpor. Priprave na to je izvedla Partija s svojimi vojnimi komiteji. Osvobodilna fronta je nastajala od vsega začetka praktično kot edinstvena množična politična organizacija brez koalicijskih form v svoji osnovi. Kakorkoli je v nastajajočem stadiju povezovala celo vrsto političnih skupin, ki so izhajale iz starih političnih grupacij, se je koalicijsko zastopstvo teh skupin odražalo v glavnem samo v vrhovnem plenumu in Izvršnem odboru Osvobodilne fronte. Reakcionarni elementi bivših političnih strank, ki so se udinjali okupatorju, so poskušali izkoristiti te koalicijske oblike Osvobodilne fronte, da bi razrahljali njeno notranjo enotnost. Vodstvo Osvobodilne fronte je takoj uvidelo nujnost opustitve koalicijskih elementov v organizacijah Osvobodilne fronte, s čimer je preprečilo nakano sovražnika In utrdilo polno politično enotnost Osvobodilne fronte tudi v organizacijskem pogledu. O tem priča predhodna in na Zboru aktivistov jja Pugledu potrjena znana »Izjava«, s katero io se glavne skupine, ki so skupaj s Komunistično partijo Slovenije tvorile Osvobodilno fronto, odrekle samostojnim organizacijam in zvezam od vodstva do osnovnih organizacij, fako je bila že v jeku najjjujših bojev ustvarjena močna temeljna organizacija, ki je brez ozira na razlike v svetovnem nazoru tesno povezovala vse pristaše in borce v monolitno celoto v borbi za najneposrednejše cilje nacionalne in socialne osvoboditve. To je bil dragocen politični kapital, na katerega osnovi so bili onemogočeni vsi poskusi sovražnikov, da bi razbili notranjo borbeno enotnost ne samo v času vojne, marveč tudi v povojni graditvi. Na tem političnem temelju popolne, v vojni skovane enotnosti se je Osvobodilna fronta spričo razvoja, rasti in nalog naše dežele in družbe organsko razvijala v socialistično zvezo, v vseljudski politični faktor, ki meritorno razpravlja in odloča o vseh tekočih družbeno političnih zadevah. V koraku s tem organskim razvojem Osvobodilne fronte si Zveza komunistov odreja svoje mesto in metodo družbenega udejstvovanja. Nagel razvoj naše socialistične družbe, ki ga nosijo naše tako zasnovane politične organizacije, se bistveno razlikuje od birokratsko etatističnih oblik, ki so ostale zakoreninjene v drugih deželah, osvobojenih kapitalizma. Naš originalni in. konsekventno socialistični razvoj je torej najtesneje povezan in pogojen s to obliko politične organizacije in vseljudskim udejstvovanjem v tem razvojnem procesu. Na tej tako bogati zgodovinski moralno politični dediščini Osvobodilne fronte se naši novi rodovi uspešno vključujejo in usposabljajo v aktivne tvorce našega demokratičnega družbenega sožitja, v svobodne, samozavestne državljane. Združuje jih ponos na to slavno dediščino, ogromni dvajsetletni doseženi rezultati in vse jasnejši socialistični smotri skupnosti naših narodov. Združuje nas eno-dušno soglasje in neomejena podpora politiki našega državnega vodstva v korist miru, aktivnega mednarodnega sodelovanja in podpore svobodoljubnim narodom sveta. V tej enotnosti bomo pripravljeni tudi na vse preizkušnje, ki nam jih more prinesti današnji nemirni čas. Saj potrjujejo naše dvanajstletne izkušnje pravilnost zunanjepolitične aktivnosti, ki jo s tolikim uspehom in mednarodnim ugledom uresničuje tovariš Tito. V popolnem zaupanju vanj In njegovo politiko smo srečni, da go bomo mogli po njegovi večmesečni skrajno naporni, a triumfalni turneji, db dvajseti obletnici Osvobodilne fronte zopet osebno pozdraviti v svoji sredi. Slava herojem, ki ko dsfli svoja življenj« za nato osvo&aSttar* OB 20 ■ LETMCI OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Slavnostni govor tovariša Mihe Marinka na političnem zborovanju v Ljubljani Tovariši in tovarišice! V okvir proslav letošnje dvajsete obletn'ce vstaje narodov Jugoslavije vključujemo tudi 27. april — dan ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Vključujemo ga kot svojstveno zgodovinsko dejstvo, ki je bilo odločilnega pomena za razvoj vseljudske vstaje na Slovenskem. Ta oblika politične organizacije je originalna tvorba, ki je nastala v začetku samo na Slovenskem. Oblikovanje takšne vseljudske politične organizacije, kakor je bila OF, so narekovali in omogočili tedanji specifični pogoji. Omogočena in pogojena je bila s popolnim moralno političnim zlomom bivših režimskih meščanskih strank; bila je rezultat večletnega napornega dela Komunistične partije Slovenije, ki si je pridobila zaupanje vseh naprednejših poštenih političnih domoljubnih sil, ker je bila edina, kompaktna, moralno politično trdna, organizacijsko usposobljena, v dolgoletnih bojih prekaljena sila, sposobna združiti in povezati vse sile odpora v tedanjem, za usodo slovenskega naroda najkritičnejšem času. Osvobodilna fronta je torej nastala in zrasla iž teh pogojev. Zaradi tega se tudi začetna faza vstaje, v Sloveniji razlikuje od one v Srbiji, Bosni, Orni gori in tudi Hrvatski. Gre za razlike v obliki in taktiki boja za iste skupne cilje vseljudske vstaje narodov Jugoslavije, ki jo je začela in vodila Komunistična partija Jugoslavije. Razlika po obliki in taktiki izhaja iz posebnih objektivnih pogojev in položaja Slovenije. Ne mislim se spuščati v podajanje orisa vsega dogajanja, ki bd Bil današnji mladi generaciji potreben, da bi si predočila razmere in vzdušje obdobja, ki mu letos slavimo dvajseto obletnico, da bi si mogla pravilno predstavljati okolnosti, v katerih se je rodila Osvobodilna fronta. Za to so na razpolago publikacije in arhivsko gradivo. Moram se omejiti le na nekatere ugotovitve in pojasnila znanih zgodovinskih dejstev, da bi se odpravile nekatere pomanjkljivosti v zgodovinopisju naše ljudske revolucije in v ocenah prve faze vstaje na Slovenskem. V mislih imam enostranska pojmovanja enih, ki ocenjujejo pomen in obseg vstaje leta 1941 v Sloveniji samo po velikosti in obsegu oboroženih bojev in osvobojenega teritorija, ne umejo pa oceniti vloge objektivnih pogojev in subjektivne politične vloge OF; in drugih, ki imajo le predstavo o bolj ali manj spontano nastali tvorbi OF in se zato pri njih več ali manj nehote zmanjšujeta pomen in vloga Komunistične partije Slovenije. Primerna prilika je, da osvežimo nekatere ugotovitve tudi glede na nekatere zunanje ocenjevalce, ki skušajo z natolcevanjem in potvarjanjem zgodovinskih dejstev o nastanku in razvoju naše revolucije zmanjšati delež in pomen edine vseljudske vstaje v srcu po fašizmu okupirane Evrope in pri tem klevetati naše vodilne tovariše Tita, Kardelja in druge. Pomen Osvobodilne fronte se v posebnih slovenskih razmerah odraža v mnogih pogledih. Originalna oblika Osvobodilne fronte je logičen odraz razčiščenih stališč Komunistične partije Jugoslavije o nacionalnem vprašanju boja tudi proti nacionalnemu za spoštovanje nacionalne individu-sameznih narodov Jugoslavije, ne bi emeniti ječe narodov stare Jugosla-bratsko skupnost narodov sociali-Da bi pravilneje pojmovali uspešno oblikovanje OF kot oblike aktivnosti Partije za združitev vseh delovnih slojev in domoljubnih elementov sld-vemskega naroda in za povedko boja na Življenje in smrt za njegovo osvoboditev, je treba seči nazaj, vsaj do Ustanovnega kongresa KPS 1937 leta. Osnovni obris zamisli bodoče Of se zelo jamo vidi že ▼ Manifestu tega koo- •otjpoqoASO BfcrerjBA^snos ni bCubjiziub&io ^ubCbazi i s BiuOAOgpo b;uojj BU[ipoqoASO af — Aao[Bi afuBfpais - afqssajdaj bu Bpox "aps aujBpn a§BU ppiun ui r;BfiqzBJ ‘przBJod aiqoAOp OSIU Bd nui 131 ‘U3IIUZBJAOS Op03{S OfpaA LUI? appojZAOd os pj ‘»Bqioui Bgauanxinq- egaueuz aAjisBiSoad op asA — puajsizaj lUAiSBd ‘qB?Bi -oqBS a psouAipfB aqqqo aqs^ bz af oj§ *auBzp -jBd a ofpBzqiqoui ouzasqo psaAZi qSoui ouis jBpB3i psBfz afrzjaAip auzB^oqss afpaA bu ouis jj§ -uiBfiiBsajdaa uiisfnqfBU apBqfBj;§ rjBfj -AB^sođzi tua; s iq aaq ‘qipBjn ut qsuJBAo; a A03ffB;p§ aCuBjqzruBXio bu imsim B^gru biucuj BunpoqoASO Qt Bfi^iBd b^b^ -qpgnBAUcqs UI qpopzog a qadap Bd jjb opp bu ‘oqznp oupBg -aj a nrpoq os Bd »pJoq-*< ‘qpfrpBpts a ouaff -ABJds ògq af af?OJO o; Bpoj, -tuafjojo uiiuaff -ABJdud s opo ‘apBSpq ‘a;oua auBjpnreaio ipuif Ipm «pjotu os Pl ‘qBp?ap qigrup qua;B3i lau a «-Bjodpo ipj3jod-H* ruBA0uauii03fB; ipui] uaui ffu§faoaad a os fBpBuz 3jb,l vpsoupop '-oq A-«« aflD3fB BZ BfUBfJBAOSop UI BfUBfB;S3S BgauiBgaii BgaAifpnpqoau Bpo^Bdn^o bz Bgaspu epuauiod iu ;souABfap bujojbziubSjo ouopr[Od psBjqo 33ispnfi aqpojBz pBAafj;n ui pBfiAZBJ pBJ3fq ui nqBJ03i uiasfBSA bu pBAopoq? nra uj 83iiu?bjaos i;BAa?iun — apAafujodop as m ap3 -Biiiod ouuiafBZA is os psouABfap a;sjA a* asA "AOpajpo ut fiziAip opsouApBjado ouCoa Z UI OpSOUABfap OUZB^OqBS 03ISXUBZJ3AIP Z 9^ -UOJJ aunpoqoASO ;souAipiB BUppqod BUBjraiq -UI03I iprp Buquiauiod oqsuiAopogz af 04.BZ •aqn3z] a^zaj BppojzAod m uiapoad 3iBza; BpCpE^s -pajd AaouafuBJ ui Diu§!Uioq AairuBjqo iq afp -BJidsuo3i aAifpAopBZ ut a;uojj auppoqoASO CpBZiuB§jo qi3isuaja| zajg -nfjo;Bdri3io 33ioj a ajBpBd ostu qBApuajo qo T3i ‘aauafuBJ bz 3IUSTU[Oq qiUApBJTdSU03f OfpBZTUBgJO ‘fTUTJ *A *X qiuBA0uauii03pi zaAZ qiuApBJidsuo3i qiuBJ -pTUBgJO o.iqop OA^sfap as pBpppod uibjoui ‘BfuBAafoq 03IP3IB; 03isuBzpjBd ouoqjS oupaj -z{ BjBAO^ajBU af i3i ‘afpsrpis a^B^ oouds •o^uojj 03ISABU0p0d-03ISirB3ÌIBq Tp OUpoqZA UT 03ÌS -uBfip;i paui qpiuiajd qo oSBjodzBJ bu pulì joiBdnsio af qif pi ‘tuibiis s i3iuns ruAizuajo III§ja ou;uauBui.iad fuBui ip paA as os Bd aufOA BDU03I op nfqopqo uia5fausB3i uiasA a •aqsfOA aq§uiau ?oui 000 08 nzqq qiUBJi?BgUB ojiq af g^6l IA{zuajo Pisuasaf a 'AOUBfipu ouibs OOO'SL nziiq qiua? -apz ifruaAOig a opq af afip;i afpBirpidB3i nsB? a 'zouj oOO Of'l nz!iq 9Ia*§ os W ‘^oua qPIs -fpqod qtgnjp ut gS qpfOA qpsuiau u] qps -UBfip;i bpi gf-61 PlAOiod tgnjp a afiuaAOis nfiuiazo bu onq af 03ibx *ans aA03uu?BJAOS 33HpA asBu BpzaA af Aopajpo ui pBguq qi§eu A03nuin ui AopsdBU ‘A03nuiajd qij;iq B3{p3fB4 B3fSJAaUB])M ‘UIOJO|SOJd UIT3ISUB3Ipq -03ISABUOpOd UI UIl3ISUBfqB;i paui 031?cq osfaAifpnjqofBU Bfjopdrpo bz opfjAB^s -pajd a?si?U3j oupuioad 03isuBf[qnfi af fBS pod qiupuioju qi§fauzBAfBU oquiBjqo bu a[ pifauio pjoui af as aa3f ‘puBjq qif rq Bp ‘us qiuazojoqo CpAop pulì iu aopdnqo iepe3i ‘ousB^BZ ai ipzjpqo as os i§rup ‘fua^jB qiupuiojd qi§fauzBAfBU nfaopdnqo ijBJidBZ osju p| ‘ifrjo;ua; luafoqoAso i§fuBui a[ i;bj -jpqo qgoui as os bsbj fpQ 'psipaos qpsfup -npui ui ;saui Bd psBp ‘Aafuopja; qif?3A afu -BfBqoASO agfajpq ap^ogouiauo oujr^Bjd ps ^fjauizBJOsau pbjbz ‘apD03iza;o os afiuaAOis nfB?o[od uia3fsjBJ§oa9 uiauaf[A8;sodzi 03f§apjj.s \ psouf02io auAi^afqo auoijpads 'BfuBAafoq eqpsfB; B3isjAauBui 03fOJis B3fsuBzpjBd uaui (uzapjd a PB? saA BuqiSoau Bpq af Bp ,‘pzB2i -od af Bfoq B§au[ipoqoASOOupojBu B§atpaiijp§ fOAZBJ uajpspjg ’ifraaAOis a Buzoui B[iq af pi auo po 03IU3IBI oujBSrup apaoSoiuo os ‘Bunp -jo-H ‘a2in ^JoS 9UJQ ‘9us°a ‘9f' 'S aupBđ -bz qippaid qpipA a os au§J3[B^ qBfua^iB èA90pfuB8aid qrfuBpa; op nsoupo a ppjpdzi n Of 09 PI ‘A«ISTUnUI03I pSOUpAOA^I?Ođ UI I^souagBxpnau qizB3{op qi;a;§au bu onffauia}. af Ofjouxu afuBdnBz *rpA32iusa.in of ui ppqod inP9^ — qiujn;in3i ‘qrapsnpuis ‘qiujppjod — qpgpo; qruzBJ bu os i3j ‘Aaojoq qiuAi^B qi?osi; qigouui a ‘di^ouui qpoai? nfuBdriBz u] psouBzaAOd fusa; a Bfiq af ooui Buaf^j *BpAapiApajd ousBf af qif pj ‘BfuBfBSop Buposn bu psouafiABJdpd ma fu a ‘CuBfBgop as qioof -BpidBZ ou5piJ3i nfuBfosajd uiaupaj a ‘Sopu qiuafu psousBf lufapi iu?psiS3iJBui a Bpq af jom Buaf^r -ba^subp B^auafu P[iAajs od pu -aui a?o3oui. ra afpjBj BAqdA u] 150^ 'Aousp 000'I ou?iiqud Bd afiABisognf ajB;s nmop qo ‘aoubp OOQ-00^ fBui03i nsaj3uo3j ui3uaoub;sh qo SJ^ ap^§? af Bp ‘oA^sfap op§ ai ouBAa;§ -odn uia^ qo aj ‘a§ psBiz 'oSopu 03isuiAopo3z ofOAS pisjAzi ou§adsn osp; biSouiz ut afuBdnBZ piqopud BfSoui af fB3fBz ‘BimsBfod BSaAifj -jrjdajd piqop ouiajoui au ofiAiTAO^ogn 03fB; s ouibs — qBJauizBJ qpsuaAop qiu^BJ3p^ a £31 BfuBAOAjsfapn bui^bu BZB3ìud B3afi -qojS zajq £31 agop auppoA AapAo;o§n BfoS uj buab;sou3 ipm af Bu;sopBza^ ‘Bfoq BSauazojoqo ;od bu ofapaAOd b§ Bp *nA;spnfi nuiauazojgo IfjAB^spajd as ut aqas h§bu os Bp ‘rpnfi auppoA aiapspu ofpuiBd s BipBpqo BpBuauzi BfuBf -BSop b; ap§ os Bp §aj ‘3p?nfppz Tupsiuisau bu bCbabu rqas od buibs Bq^opaad bj, 'oiuojj oufipoqoASO Bnpoj afiABjsoSnf 9JB*s nuioiod qo BfUBfBgop BUAp3fafqO BUIBS OS Bp ‘babjs -pajd Bpq iq Buaiusaoau uf BAifpfuBuiod 03p3i ‘BfBqzi Aapfap qiuafuauio 03ipj3i bu qa; zj •apB{A 33ISUBAO[SOgnf aiIJBUO -pspaj 03ipnod 03{SAafjapiqpojd pbab3ìuu3ìzbj ja; azaAZ 33fs;afAos afuBUZiad bz afpsp qadsn ui azaAZ 33i«iafAos patgn piUBjq O[i^o§ouio af if JB3f ‘EpOJBU BfpJBd ^Oq af as BpjTUUIJB ‘pjaAod fpq a§ oq^i af as paiSn uaf^ ’EfuEf -B§op BU^pqod BupojBupaui bu nsoupo a rprq J03pq njgijo; uiafuBJ^ou bu oqBf pBjpsajmBui Bpjsz — opzap a pasauajd afpBJSiuia zi b§ ui OA4spoA pzAaJd o;ix §ubaox af JBqpo — fajs -po af as afi4JB£ a§BU aqpqod i90ufo;souiBS •^flABfsognf uiopojBU pajd po; po iq *psou -JBA3U aupaasodau rpBjBZ ‘aps au^psipuaduii osa bu BfJ!§zBJ opo oaAuia; ‘Bfuruiajds au Jaui -a?iu a nuizi§Bj ui nfjai;iH pojd Bjodpo B§au -aqjoq ao§nB^s 9§b(i as o;bz qzaAz lqs;afAos pojd oufoA bu BpapiH ofsqad o;bz uj ozbaz oqspfAOS ui ofpuiajsi oqsAapapiq paui n;qip -uoq LuaufBrquaAa a ;spoq ofOAS ofa^si iq ‘ps qmpBdBZ oqpqod BpauBd iq sp ‘aABZjp ut apBp aqs;afAOS aqpqod ui Bsaaa;ui jba;s BAqs -opi — upjag ;3fBd af Bp^ ^jaop uj "AifdA §bu p3as af qua;Bq op ‘afop osa a uj afpBzru -b3jo asA a ijBSBuaJd ;BjqBj b3 ouis iq ‘Bfpp -jb^ BgUBAo; BfuajBuito; B9au;sn ipn; urefu -luiods ojqop as ‘afpjB£ qpuauinqop qigrup ui qjSBiSojd a az busb.C fpAop BfiusBfod Bpq osm joqqo^ -qap qisBU bu nuizrsBj ui iqpn -od iqsuBfjapiq poud Bfoq psouAizua;ui Bfuafj -qBfS Ip3fB§ausjqBq [Bosndop piu ozbaz osppf -AOS A BfUBdnBZ [BAasfUEUIZ lu iq ‘UIOBU BU qapoSop b; ppEuip; o[buz oa;spoa asBu af jaq tBufBj;oq;R:q ui Bu;soqu3fBui Bpauiz b; Bfiq af SBU IJ£ 0' 1 {Od OUABZjp Oqci0[AoS bu nsoupo a B5§i[B;s ’oauBjpuajapp iuja;uiui03i b[ba sta se brez Izgub preseFla na osvobojeni teritorij. In še kasneje, po veliki italijanski ofenzivi, ko se je položaj zelo poslabšaj in je grozila nevarnost za enotnost Osvobodilne fronte — zaradi poskusov in intrig ostankov reakcionarnih vrhov in cerkvene oligarhije, ki so se brez vsakega zadržka vdinjali okupatorju, odtegniti katoličane od sodelovanja v Osvobodilni fronti, — sta se tovariš Kardelj in Kidrič ponovno vračala v Ljubljano in preprečila te nakane. Četudi je kasneje zaradi strahovitega •terorja (ogromno število deportiranih, obsojenih in streljanih) ljubljanska organizacija hudo oslabela, je vendar s svojim delovanjem vzdržala do osvoboditve. Primer Ljubljane in Osvobodilne fronte v Sloveniji sploh je glede politične oblike- in taktike boja proti okupatorju zelo poučen. Ljubljana je ostala tudi v najtežjih pogojih v stanju permanentnega, živega vsestranskega odpora, ki ga lahko opredelimo kot stanje vstaje v svojstvenem in pravem pomenu te besede. Taktika njenega boja je bila neprimerno bolj učinkovita, kakor če bi šla na odprto klasično vstajo barikad. k.i bi neogibno vodila k velikim žrtvam, porazu in demoralizaciji. Zato je iz tega neenakega boja izšla kot nikdar poražena zmagovalka V času narodno-osvobodilnega boja se je vse ljudstvo, ki se je kakorkoli borilo proti okupatorju, zavedalo, d? te ne bije le zaradi obrambe in osvoboditve izpod okupatorjevega jarma, ampak da je njegov' boj tudi boj za socialistično preobrazbo družbe. _ * _ Če naj natančneje opredelim vsa dogajanja, o katerih sem govoril, moramo ugotoviti: Splošni mednarodni pogoji vojskovanja s strahotnim vojnim kolosom hitlerjevsko Nemčijo so bili za vsa odporniška gibanja enaki Pa vendar se je plamen vstaje — v času. ko so korakale hitlerjevske armade po strašnih porazih zapadnih sil v bliskovitem pohodu proti Moskvi — razvnel samo v Jugoslaviji. Začasno je izostala le Makedonija po krivdi sekretarja Pokrajinskega komiteja KPJ za Makedonijo Melodija Šatorova, ki je. potem ko se je priključil bolgarski Partiji, odklonil poziv Komunistične partije Jugoslavije na vstajo, češ da v Makedoniji ni pogojev za oboroženo borbo, kar je bilo v skladu s stališčem bolgarske partije, ki je odrekla Makedoncem njihovo narodno individualnost, uveljavljala pretenzije, da so Makedonci Bolgari, in dasi se je proglašala za vzorno revolucionarno partijo, vodila oportunistično politiko čakanja, podobno, kakor se je dogajalo tudi v nekaterih drugih deželah okupirane Evrope Četudi Slovenci v svoji preteklosti nismo imeli nobenih posebno borbenih in državno-tvornih tradicij, je vendar Komunistični partiji Slovenije uspelo poleg politične mobilizacije Osvobodilne fronte in diverzantskih sabotažnih akcij, kljub pomanjkanju kadrov z vojaškim znanjem, z dragoceno pomočjo bivših španskih prostovoljcev, formirati partizanske čete in zadajati takoj v začetku okupatorju hude udarce ter preiti sčasoma celo na frontalne spopade s sovražnikom. Kakor drugod v globokem zaledju okupiranega ozemlja tudi pri nas nismo imeli drugih virov za oborožitev kakor orožje, ki smo ga oteli iz sovražnikovih rok. Ne more biti govora o tem, da nikjer drugod, razen v Jugoslaviji, ne bi bilo razpoloženja za borbo, zlasti ne po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo in posebej še potem, ko je sovjetska armada prešla na učinkovito obrambo in v protinapad. Stvar je v tem, da so drugod razvijali «-teorijo o ugodnem trenutku- in čakanju na ta trenutek. Gre tudi za koncepcijo o klasičnih oblikah revolucij in družbenih preobratov, po kateri so bile odločilne vstaje v mestih, ki so zvečine začenjale z generalnim štrajkom. Situacij, v katerih bi bili izgledi v tem smislu, je bilo seveda tedaj malo. Toda to je slabo opravičilo za čakanje. To se je tem gibanjem tudi maščevalo Ce je prišla osvoboditev od zunaj, je od zunaj diktiran tudi družbeni red in položaj osvobojene dežele. V jugoslovanskem primeru, še posebej to^ velja za Slovenijo, je veliko vprašanje, kakšna usoda bi doletela naš narod po porazu hitlerjevske Nemčije, če ne bi sami mobilizirali vseh sil v boju za lastno svoboditev. Se se spominjamo načrtov za razpolovitev Jugoslavije. dogovorov -fifty-fifty-, nakan snovanja nekakšne srednjeevropske tamponske katoliške države itd. Da je šlo za tako ozadje, nam priča tudi dejstvo, da so nemške enote skupaj z vso neđičevsko. četniško. ustaško, belogardistično 'm drugo s\mjatjo na umiku pred narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije dajale še teden* dni po objavljeni kapitulaciji srdit odpor na našem ozemlju. Da ne ponavljam drugih znanih stvari, priznanje begunske londonske vlade, tendenc za vračanje kralja, intrig in poskusov, ki so naše vodstvo silili na taktiziranje s kraljevskim namestništvom, nezadovoljstva Stalina s sklepi AVNOJ itd. S kakšno muko smo uveljavili priključitev ene*?a dela Primorske! Kar smo dosegli, smo torej dosegli z lastnim bojem. Brez njega bi nam drugi krojili usodo. 0 nujnosti partizanske taktike Da bi opravičevali svojo politiko čakanja so v nekaterih okupiranih deželah mnogo pisali in govorili o naravnih pogojih, ki da so v. Jugoslaviji omogočili vstajo; pri tem so zlasti omenjali gorate predele in gozdove, kakor da jih nikjer drugod ni bilo. Gore in gozdovi nedvomno omogočajo določeno taktik» vojskovanja. Toda za vstajo samo to ni bistveno. Različni naravni in drugi objektivni pogoji so narekovali različno taktiko, niso pa je omogočali ali onemogočali. Odločilna pri •em je subjektivna sila, njena pripravljenost ■n sposobnost, organizirati ljudstvo, pokazati mu jasne cilje in voditi ga v boj za dognane, njegove interese. Razlike v geografskih pogojih, prometnih Ugibanje o bolj ali manj Osvobodilne fronte je Zgodovina daje mnogo primerov revolucij in vstaj, ki so izbijale k<}t rezultat kriz starih sistemov, kot rezultat spontane revolte ljudskih množic. Zgodovina nam daje vrsto primerov nanagloma oblikovanih političnih koalicijskih ali ljudskofrontovskih tvorb, ki pa so biie razbite in poražene, ker ni bilo v njih dovolj jasne idejne usmerjenosti in moralno trdnega političnega jedra, ki bi združevalo vse revolucianarne sile. ali ker so subjektivne sile zagrešile usodne napake. Bile so poražene revolucije, neuspeli družbeni prevrati bodisi zaradi nezadostnih objektivnih pogojev za njihovo zmago, še večkrat pa zaradi nesposobnosti njihovih subjektivnih sil; le redki so primeri, da so objektivne okoliščine, če so sprožile spontano revoito, trajale dovolj časa. da so se mogle zavestne sile pravočasno izoblikovati in usposobiti ter 'utrditi. To seveda velja za klasične oblike revolucij v preteklosti. Vzemimo na primer samo prostor Evrope in čas od prve do konca druge svetovne vojne. Splošna kriza kapitalističnega sistema je pripeljala do splošnega konflikta dveh imperialističnih grupacij v prvi svetovni vojni, ki sta iskali izhod iz te krize. Rezultat je bila Oktobrska revolucija in splošni revolucionarni val po vsej Evropi. Oktobrska revolucija je bila zmagovita po zaslugi subjektivnih sil Leninovih boljševikov in relativno slabšega nasprotnika. notranje oslabljenega s konfliktom med fevdalizmom in šele nastopajočo kapitalistično buržoazijo. Relativno manjša razvitost delavskega razreda ie bila kompenzirana s splošnim nezadovoljstvom kmetov proti fevdalnim gospodarjem in sposobnostjo subjektivnih sil. združiti delavce in kmete za skupne cilje. Revolucije v Madžarski. Bavarski, vstaje in revolucionarna vrenja po vsej Evropi, ki so sicer Zavrle in onemogočile intervencijo mednarodnih reakcionarnih sil in s tem pomagale ruski revoluciji, so dale časa boljševikom. da so se utrdili in v državljanski voini zmagali, same pa so bile poražene, ker delavski razred ni bil enoten, ker nepripravljene subjektivne sile niso imele časa. da bi se usposobile in utrdile. Brez dvoma so v spontani revolti, ki je sledila strahotam vojne, gladu in propadanju gospodarstva, proti vladajoči buržoaziji tako poraženih kakor zmagovitih držav — obstajali določeni obk-ktivni pogoji za zmago socialne in nacionalne osvoboditve več ali mani po vsod. tako tudi v takratni novonastali Jugoslaviji. Niso pa bile subjektivne sile sposobno pravočasno odrediti primernih c'ljev in oblik da bi osredotočili boi ljudskih množio Zato je buržoazija pridobila na času se zbrala in preprečila zedinienie revolucionarnih sil. izolirala in potem z brezobzirnim terorjem oslabila In onesposobila zavestne revolucionarne sile. Obdobje med dvema vomama ie torpi Izredno poučno, ker pojasnjuje razne procese. -afjOAop fu mfififođ »Aotniefs nfrai ‘mfpoaop eSa} BCuajeuib»} egausef epsAopajsođ ju ujsu -opeuiafui eujpsiunuioa jasj ‘at uff fapon^z •jajap qiujijsiiejidBJi qasA efueqig EujpfstsBjjj -us u; afpjJBd aujijsiumnos) ppauizaf Bd rsbiz 'sbu !Jd rpm Bgoqi&iBtu [apauiz vopogop n; af ABJdaa 'eaji90j\i — mpiag njqBtì qo ;pn; bu -fBuioau BjEjso ejs afr)JB,j aasqBis ouiua.vspg -urn) ui afpBnjjs }90ufBaj bu pa[Sod uasEf •Bfoq ;od oupA&id eu BAizod uj BfjBzodo ‘ojo-iisEjmi as ODOfBjnq bu BfjBzodo o; 1.7v;po IV ‘bus Buqnfiouiop Burpa BfiiJBj a? pp ‘a[Buzods f[oq asA ai ai os Ja v •qBDizouui qiqspnfi A Aauipo sjoqojg liauii OS ajISBAOisoqsaj iqpassz m t[pE[n:)Tde>] iqsuaqo -univ qo essniqasuv njuauiom a aripEg iaiz -og 'EfuBAopp BgauABf BgauaiiqBjd BgauyBgai -[od m Bgauiegai [uiEqiiqo iuiiuzbj z qBaiz -ouui a afptzod afOAS eiidajq af ‘euefuegajd oujizqozajq EfipEd B[iq af rpnjaQ faqasod SdH u! ftiči miiinod tjsouiiABjd o aoizouui BIBAaoudajd otnpo fjoq asA af ‘riRA-iyiiijvzt’j Sd3i 3f °E Pi 'AoqjA qpofepeiA qmjBUopjjB -3J EJHlHOd BJISJUBinUdEq •BJOJJSBlBJj BUfOA as Bjofngnqud “buizisej isoujeasu Boazojg f[oq asA 'ogop ofOAS ut pajgn fOAS BtBfiABfpAn af oaajBq s ‘afiuaAOis afipEd auonsiumuo^ of -jsouABfap oujimod oujijjfBJd ojjsad oupajzf z Buafuiodzi os oufoA pajd B;ai BCupez esa uafjcqs mai s [iq af usouABfap mpirvejđ 3] ZBJj qrujBUopntOAaj po poqajj ‘dizouui qfUBJUBZ ouiBuopsu op tjod qajdpo oigoui ra pi ‘BtuBqig BgauJBaopniOAaH ou;Euope,\T Bgau -■jsjEjpu itirefpJinjjsuoq iLuiqsEivas Imrurpuin ICUifusfajd s mojajn ixuajoq pq af uafjo;s '77;u -BgBjdA BgauiBuopBU Aajtjaj psauud E;771.777; -a[0.1 d foq ai asom Bp ‘pjbu afpsJBppp a[og piu ifpnjoAaj mjpBJ3]Ouiap tuzsozjnq rLc isp -jBjaiOJd o aABjdzBJ aqsuiapBqB a[ aaA faisod apq osiu ox 'EfirBjEJdA EgaitjEuopEU Aa;;saj bz psoujo\ogpo auapjfBJd EtuBujazAajd ;od bu B[ido}S fspaj af afiuaAOis BfpjBd euopsiu -nroojj 'ESjjEJd Bi[$Bpjas fusai Ip? paA do;sop BiBJidBZ fa pop ifpjBd af quaiBJj op ‘mdnqs qmppuod qiuzBJ d?zouui tpuBjqBZ ouisuopsu niuBdnBz jod HBJidpo os Ed psBp ‘parad oj;s -fuafiAiz pajzsj iqsAEpp bz ‘lAifpxmzEj ipq os ra?! ‘oa}subi5 o^sfpjBd asA opfajds ouasnpABu af afpjBd a;uamnjiop ui adai^s asfausBq ipn; JOŽETI ‘}sa}!UBiAi [EAoqasA af qif Pi ‘agopsu aqsfpszinqoiq 'qEup5i[oqo qruiBaj qiuiajquoq a afp-mg isouABfap ouarp-jEjd Epjamsn ep ‘nfuBSBjdA mauiEuopBU o Bgifuji BAOgafu Bd faqasod a? 'fppiB^ jubaoj pq af jo;ab Egajaj -m) ‘SdS esajguoq BgauAOUB}sn isapuEpi •afuBjpBZ ouiEuopsu ipn} npnJ Egaupioos uazBJ os iq ‘Aofois op jod pdpo sajguoq juaou -B}sn af Bd psap ‘nfuBdnBz uiauuiafBZA mar -J3A bu psoujoua auafu nfuBAapin nraafufiBp -bu }od BjJdpo Bpq af maj s 'ouiojdSBAr -afiA -Bisogni* afpjBd aujpsiunmoji isoujoua euaf[ -qstso jamaotu a Bpq m ofpjBd ouDpsmmn -03 ouiBuopsu a fpBziuBgjo qpisfpjEd mafu -I.’AOqiiqO 2 "BfUBSBjdA BgauiBuopBU A3JIS3J oupABJd bz nfoq a ps qasA afuBAazrupz bu ofpBjuauo ouafu ‘SdX PSOUaiptb Jauxs afnzBq ' -bu m “EfUEfEgop Bgaujpnod AaCppup qtfuBp -aj op soupo ‘afpEnjrs aCnspa} auaoo psoup.\ -BJd ospis oujnod opz afep sausp as p; 'esarg spontanem oblikovanju do skrajnosti zmotno tavanja, iskanja poti za politično usposabljanje zavestnih revolucionarnih sil. Pojasnjuje vzroke uspehov in neuspehov, sposobnost in nesposobnost zavestnih revolucionarnih sil v jeku druge svetovne vojne. Naš primer pa je neizpodbiten dokaz odločilne zasluge subjektivnih sil. ki so se v dvajsetletnem obdobju stare Jugoslavije, v obdobju med dvema vojnama, dovolj obogatile z izkušnjami, prebrodile prenekatere notranje krize, ki jih je povzročal brezobzirni policijski teror vladajoče reakcionarne buržoazije, se pod vodstvom tovariša Tita moralno politično utrdile in se oborožile z jasno oblikovanimi cilji, tako da je Komunistična partija Jugoslavije zmogla prevzeti usodno odgovornost, da povede narode Jugoslavije do končne in popolne zmage, nacionalne in socialne osvoboditve. Pomen tega dejstva se je leta 1948 skušal potvarjati na razne načine. Motivi za to so nam vsem dovolj znani. Prišlo je celo do tega, da so negirali naše zasluge, naš delež in naše ogromne žrtve v skupnem boju. Za nastanek in razvoj Osvobodilne fronte daje opis, ki ga je podal tovariš Boris Kidrič v svojem poročilu leta 1944, prvič objavljenem v -Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja-** št. 1, zelo ilustrativno sliko. Reakcionarna kapitulantska vodstva meščanskih strank so ob zlomu stare Jugoslavije izgubila sleherno množično- osnovo v dotedanjem njihovem članstvu. Razočaranje, razkroj in zmeda, ki so takrat zavladali v teh strankah spričo sramotnega poloma in izdajstva vodstev, so dali priliko in časa. da v vrstah Osvobodilne fronte najde svoje mesto vse, kar je ostalo poštenega in domoljubnega iz vrst starih političnih strank in grupacij. Iz omenjenega opisa jasno izhaja stališče Partije, doseči konsekventno polarizaciju: za obrambo narodnega obstoja na eni ali za kapi-tulantstvo in izdajo na drugi strani Nadaljnji razvoj je jasno pokazal, da srednje poti ni bilo. Ozek sloj politikantov, ki je skušal ostati sprva neopredeljen, nekje na sredini, dejansko pa orientiran na emigrantsko vlado v Londonu, orientiran na čakanje, neogibno zašel na pot nasprotovanja Osvobodilni fronti, deloma na prikrito kolaborira n je s plavo gardo, deloma na odprto sodelovanje. 7 okupatorjem. Tej politiki konsekventne polarizacije, politiki Osvobodilne fronte gre predvsem zasluga, da se v Sloveniji v samem začetku niso mogle formirati kakršnekoli kvislinške formacije. Izjalovili so se vsi poskusi četni-štva Draže Mihailoviča, ki so se skušali opreti na oficirje stare jugoslovanske vojske Na ta način je bil onemogočen poiav reakcionarnega gibanja, kakršno ie v Srbiii dobi’o svoj start na osnovi izkoriščanja pa^r^tskep: • razpoloženja kmečkih množic pod krinko ooja proti okupatorju ki pa ie kmaki zatem skočilo v hrbet de^a^^mu hrin «rk^v^ea naroda proti okupatorju in mu povzročilo toliko zla. DELO * ČETRTEK 27. APRILA 1981 S OB ROBU DOGODKOV PO GENERALSKEM PUČU V AL21RU Alžirska lekcija Kratkotrajni generalski puč v Alžiriji je razbit. V torek, nekaj minut gred polnočjo je štiridnevni -Radio Francija« postal zopet samo »Radio Alžirija«. V sredo okoli poldneva se je spustilo na pariško letališče posebno vojaško letalo: generala Challa, vodjo upora so prepeljali v zapor Sante, ki so ga doslej spoznali številni alžirski nacionalisti. Kljub mnogim nevarnim elementom, ki jih je vseboval ta upor, se na s-rečo ni prelevil v tragedijo, marveč je pristal v vodvilu. O njegovi usodi je odločil predvsem en bistven činitelj: z',ia-čaj in hitrost reagiranja centralne oblasti. Nadaljevanje dosedanje de Gaullove omahljivosti in kompromisnosti bi bilo lahko vrglo Francijo v naročje fašistične diktature, njegova odločnost pa ji je odprla perspektive, ki dopuščajo rešitev osrednjega problema — Alžirije. Nauk te ponovljene ekstremistične epizode je več kot jasen. Zadostovalo je znamenje, da se de Gaulle tokrat ne bo ustrašil in popustil grožnjam. S tem se namreč izčrpa v bistvu vsa razlika med lanskim in letošnjim alžirskim uporom. Podpora francoskih demokratičnih množic in naprednega javnega mnenja realistični rešitvi je bila v obeh primerih konstanta. Z likvidiranjem puča je dokončno kompromitirana doslej vztrajno precenjeuana moč odpora tistih vojaških in političnih sil, ki nasprotujejo in ovirajo miroljubno rešitev alžirskega problema. Te »sile« so se razblinile, še predrto jo vlada praktično izvršila kateregakoli od napovedanih represivnih ukrepov. Morebitne prihodnje težnje za taktiziranjem in zavlačevanjem pogajanj s pristojnimi alžirskimi predstavniki je s tem izgubila vsako navidezno utemeljenost in upravičenost. Ponavljamo: nauk mora postati tokrat razumljiv tudi francoskemu vodstvu tako kot je bil razumljiv že davno mnogim pravim prijateljem Francije znotraj in izven njenih meja. Ta nauk pa je treba izkoristiti ter ga takoj brez najmanjšega odlašanja spremeniti v konkretne akcije, ki bo prinesla Alžiriji in Franciji sporazumni dogovor. Pot k temu cilju je sedaj popolnoma utrta. Vida Hreščak Laos za zeleno mizo Laoško vprašanje se bo preselilo z vojaškega na diplomatsko področje. Obe sovražni plati v Laosu sta sprejeli poziv Sovjetske zveze in Velike Britanije za prekinitev ognja, že te dni se sestane v New Delhiju komisija za nadzorovanje premirja (Indija, Ka nada, Poljska), dvanajstega maja pa naj bi se v Ženevi začela konferenca 14 držav (Burma, Kambodža, Kanada, LR Kitajska. Severni in Južni Vietnam, Francija, Indija, Laos, Poljska, Tajska, Velika Britanija in ZDA) o bodoči ureditvi Laosa. Glede prekinitve ognja in dela komisije za nadzorstvo nad premirjem verjetno ne bo posebnih težav. Pač pa bodo težave skoraj brez dvoma nastale na konferenci v Ženevi, ko bodo razpravljali o tem kakšni bodo odnosi med 3ose-danjimi nasprotniki in zlasti, kakšna naj bi bila nevtralnost Laosa, ki si jo vsaka stran predstavlja po svoje. Na konferenci bodo delovale v glavnem tri silnice: Vzhod, Zahod in neangažirane države. Zahod, h kateremu lahko prištejemo Kanado, Južni Vietnam, Britanijo, Francijo in ZDA, bo brez dvoma v najneugodnejšem položaju za dosego svojih ciljev. Uporniška Bun Umova vlada je bila zadnje dni tik pred popolnim porazom, ZDA nosijo s seboj breme kubanske avanture, Francija je zgubila nekaj teže zaradi alžirskega puča — vrhu vsega pa so v glavnem ZDA krive vsega sedanjega zapleta v Laosu, ko so odločno podprle desničarski upor NosavCtna. Prav zato je malo verjetno, da bi imel Zahod večje simpatije neangažiranih držav (Burmer Indije, Kambodže). Vzhod gre na konferenco s krediti iz stališč ob kubanski krizi in z Gagarinom. V Laosu samem pa je položaj nadvse ugoden za legalno vlado Suvana Fume — česar tudi ne bodo mogli prezreti v Ženevi. Glede na vse to ni dvoma, da bo konferenca težavna in verjetno dolga. Upati je le, da bo prevladala želja po ureditvi problema nad prestižnim in interesnim bojem velesil, oziroma konferenca bo tem manj težavna, čim manj bo blokovskih trenj. —af elisile na poti v zapor Varnostni ukrepi ukinjeni - Letalski promet spet normalno deluje - Joxe v Alžiru PARIZ, 26. aprila. (AP - Reuter). V Parizu so uradno objavili, da je bivši general Maurice Challe, eden izmed . voditeljev upora v Alžiru, na poti iz Alžira v Francijo. Letalo s Challom bo pristalo danes na letališču v Villa-coubléju, od koder bodo upornika prepeljali v jetnišnico De la Santé. Challeu bodo sodili za kaznivo dejanje organiziranje upora. Za to je določena smrtna kazen. O drugih uporniških voditeljih niso ničesar objavili Francoski minister za alžirska vprašanja Louis Joxe je danes z letalom prispel iz Pa-, riza v Alžir. Za njim je prispel tudi načelnik francoskega Ugorčenje zaradi poskusa z atomsko bombo Akra. 28. aprila. (Tanjug). V Gani so z fiajvečjim ogorčenjem sprejeli vest, da je Francija včeraj v Sahari izvedla četrto poskusno eksplozijo atomske bombe. Pet sto članov Stranke narodne konvencije je takoj sprejelo resolucijo, ki obsoja atomsko eksplozijo v Sahari in poziva vlado Gane in drugih afriških držav, naj takoj ostro ukrepajo proti Franciji. Za danes popoldne je napovedana tudi seja ganskega odbora za atomsko razorožitev, na kateri bodo razpravljali o atomskih poskusih v Sahari. generalštaba Jean Olie. Minister Joxe in general Olie sta pred odhodom v Alžir obiskala francoskega premiera Micheia Debreja. Generalni delegat, francoske vlade v Alžiru Jean Morin je danes opoldne prispel v Alžir iz Salaha, kjer je bii zaprt med štiridnevnim uporom. Jean Morin se je takoj sestal z ministrom Joxeom in generalom Oliejem, ki sta medtem prispela iz Pariza v Alžir. Danes bo obnovljen ladijski potniški promet med Francije in Alžirijo, ki je bil ustavljen drugi dan alžirskega upora. V neki električni centrali v Lionu je sinoči eksplodiral peklenski stroj. Človeških žrtev ni bilo. Električna centrala nekaj časa ni delala. Varnostni ukrepi, ki so jih uvedli v Parizu zaradi dogodkov v Alžiru, so bili davi ob osmi uri ukinjeni. Avtobuse, ki so jih parkirali zraven mostov in važnih križišč, da bi jih po potrebi rabil5 za ulične barika- de, so odstranili. Umikati so se začeli tudi tanki in odredi varnostnih sil s krajev, kjer so bili razpostavljeni. Letalski promet na letališču Orly je od danes zjutraj spet normalen. Madrid, 26. apr. — AFP po roča, sklicujoč se na vesti, ki so prispele v Madrid iz južne Španije, da so bivši generali ki so sodelovali v alžirskem upom, Salan, Jouhaud in Zeller, v Gibraltarju zaprosili za politični azil. Uradni britanski krogi v Gibraltarju pa so demantirali vesti, da je francosko transportno letalo z bivšimi voditelji upora pristalo na tem področju. Prvi posnetek iz Alžira: zadnji Salanov go vor z balkona vladne palače, s katerim se je hotel posloviti od 50.000 obupanih kolonov in od svojih sanj o francoski Alžiriji. izgubile v trušču de Gaullu Toda mikrofoni niso več delovali. Njegove besede so s zvestih tankovskih enot, ki so takrat že prodirale proti središču mesta. Telefoto Čombe aretiran v Coquilhatvillu Kattmški secesionist je bil prijet v Cocpiilhat-villu, tik preden bi naj odpotoval v Elisa-bethville COQUILHATVILLE, 26. sept. Kakor poroča AP, so enote leo-poldvill vlade danes v Coquilhatvilln aretirale secesionistič-nega katanškega predsednika Moiza Combeja v trenutku, ko naj bi se vkrcal v letalo in odletel v Katango. »Tujsko legijo je treba razpustiti« PARIZ, 26. aprila. (Tanjug). Razen splošnega zadovoljstva, da je bil nepričakovano naglo zlomljen vojaški upor v Alžiru, izražajo politične stranke in sindikalne centrale v svojih prvih reakcijah tudi zahteve, da je treba s korenitimi ukrepi odstraniti iz državnega aparata elemente, ki so s svojim aktivnim ali pasivnim sodelovanjem omogočili alžirsko pustolovščino bivših generalov. Združena socialistična stranka poudarja, da je neuspeh militarističnega udara rezultat enodušnega odgovora francoskih delavcev in lojalnosti enot redne vojske. Stranka zahteva, da je treba krivce kaznovati, tisti, ki so jih neposredno ali posredno podpirali, pa morajo odgovarjati. Predvsem pa se zdi stranki potrebno, da se -takoj, brez omahovanja, začno pogajati z začasno alžirsko vlado*. KP Francije poudarja: »Neizprosno je treba kaznovati organizatorje vojaškega prevrata in njihove sodelavce.“ V sporočilu KP je rečeno, da francosko ljudstvo ne bo dopustilo, da bi bilo oropano zmage, ki jo je izvojevalo. in da se tudi ne bo prenehalo zavzemati za pogajanja z začasno alžirsko vlado. KP zahteva, da je treba odstraniti ultraške elemente iz vojaškega in policijskega aparata ter razpustiti tujsko legijo in ostale najemniške vojaške enote. Tudi sindikalne centrale zahtevajo, da je treba v najkrajšem času začeti pogajanja z začasno alžirsko vlado. Da-višnji pariški tisk posveča največji del prostora dramatičnemu zlomu štiridnevnega generalskega upora v Alžiru. Listi poročajo o tem pod naslovi »Tragičen konec upora*. »Upor zlomljen*. »Zmaga demokracije*. Le malo francoskih listov pa že komentira zadnji razvoj dogodkov, ker so vesti o pre- obratu prispele v Pariz šele po polnoči. List »Midi Libre- piše, da vlada ne sme spregledati tega, da je poraz upornih generalov, čeprav ga je deloma pripisati de Gaullovemu prestižu, še bolj rezultat odločenosti francoskega ljudstva, da se postavi po robu fašistični nevarnosti.- Vojaki leopoldvillske vlade so obkolili Combeja, njegovega zunanjega ministra Kimco in še dva civilista, ko so hoteli zapustiti letališko poslopje in se vkrcati v letalo, s katerim naj bi odpotovali v Elisa-bethville. Hkrati je oficir varnostne službe Ileove vlad? preprečil vsem civilistom dostop v letališko poslopje in je ukazal skupini potnikov naj se vrnejo v mesto. Manjše skupine vojakov v avtomobilih so na cesti, ki drži k letališču, zastavljale vsa vozila in obkoljevale člane Combejevega spremstva. Teh pa niso aretirali, ampak so jim ukazali, naj se vrnejo. Preden je Combe krenil na letališče, je izrazil pripravljenost da se začne ponovno raz-govarjati s kongoškimi voditelji, ki so se zbrali v Coquilhat-villu, da bi nadaljevali proces razkosavanja Konga, ki so ga začeli na konferenci v Tana-narivi. Rekel pa je, da je treba vse začeti znova. Prav tako je rekel, da je »ostal zvest Tana- narivi vendar so ljudje Leopoldvilla vse podrli*. Po zadnjih vesteh še ni jasno, kakšen je bil nagib za aretacijo. secesionista Combeja Tuje agencije poročajo, da je predsednik leopoldvillske marionetne vlade Ileo prispel na letališče v Coquilhatvillu takoj po aretaciji Combeja in ga skušal osvoboditi. Iz Elizabehtvilla poročajo, da je notranji minister Katan-ge Munongo sklenil prevzeti oblast in začeti sovražnosti proti leopoldvillskemu režimu predsednika Kasavubuja. Poučeni krogi poročajo, da je Munongo sprejel ta sklep, ko je zvedel, da so vojaki leoppld-villskega režima aretiral» Moiza Combeja. iz žaj Po vesteh iz Elisabethvilla sta dve diviziji katanške vojske, ki sta razporejeni v severni Katangi, ob podpori letal pripravljeni kreniti proti spodnjemu Kongu. Pričakujejo tudi, da bo nocoj v Elisabethvil-lu ustanovljen »ožji svet- pod predsedstvom Munonga. AFP poroča, da se je položaj v glavnem mestu Katange naglo zaostril in da so sklenili uporabiti vsa sredstva, da bi zagotovili »spoštovanje suverenosti* Katange. Leopoldville, 26. aprila (Reuter). Med poveljstvom OZN in Ueovo vlado v Leopoldvillu • je bil dosežen sporazum, da bo Matadi, največja in najvažnejša luka, preko katere so se oskrbovale mednarodne sile v Kongu, vrnjena silam OZN. Davi je v Matadi odletel z letalom poveljnik leopoldvillske vojske Mobufcu, da bi pripravil miren in neoviran prihod nigerijskih enot iz sestava mednarodnih sil v to luko. Pričakujejo, da bodo v Matadi v kratkem poslali okrog sto neoboroženih Nigerijcev. Obisk pri brazilskem zunanjem ministru RIO DE JANEIRO, 26. apr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Rio de Janeiru Danilo Lekič je danes obiskal brazilskega zunanjega ministra Mela Franca. Razgovarja-la sta se o mednarodnem položaju po dogodkih na Kubi. V razgovoru je prišla do izraza pripravljenost Brazilije in Jugoslavije, da prispevata vse napore za ohranitev miru na svetu na podlagi spoštovanja načel suverenosti narodov in njihove pravice do samoodločbe. Trojna konferenca v Akri Akra, 26. apr. (Tanjug). V Akri se bo jutri začela konfe-rtnea predsednikov Gane, Gvineje in Malija, ki bo trajala predvidoma tri dni. Predsedniki teh držav, ki tvorijo unijo, naj bi proučili predloge svojih strokovnjakov o gospodarskem sodelovanju treh držav. Predsednik Gane Nkrumah je izjavil, da bo ta konferenca pomenila važen korak k intenzivnejšemu sodelovanju Gane, Gvineje in Malija. LAOS Danes sestanek trojne komisije Olajšanje v Tuniziji TUNIS, 26. apr. (Tanjug). Obnovitev oblasti v Alžiru in zatrtje generalskega upora so v Tunisu sprejeli z zadovoljstvom. Tunizijci sodijo, da je z likvidacijo vojaškega upora v Alžiru odstranjena doslej največja nevarnost za suverenost njihove dežele. NEW DELHI, 26. apr. (AFP). Po vesteh delhijske radijske postaje se bo mednarodna kontrolna komisija za Laos sestala v New Delhija že jntri namesto v petek, kot je bilo prej v načrtu. Predstavnika Poljske in Kanade, ki sta skupaj s predstavniki Indije v tej komisiji, sta že prispela v New Delhi. Minuli dnevi hude krize so pomenili preizkušnjo za številne francoske državljane v Tuniziji. Mnogi izmed njih bodo čutili posledice tega, da so odrekli lojalnost zakoniti francoski vladi. To bo nujno vplivalo tudi na njihov status prebivalcev Tunizije. Nevarnots. ki je grozila suverenosti Tunizije, je privedla do velikega zbližan ja tunizijskih oboroženih sil z enotami alžirske vojske na obmejnem področju. Maloštevilna tunizijska vojska, katere znatne enote so v Kongu, je imela težavno nalogo, obvarovati integriteto nacionalnega ozemlja. Nesebična pripravljenost enot alžihske narodnoosvobodilne vojske, da branijo tunizijske meje, je po mnenju tukajšnjih krogov mnogo prispevala k temu, da francoske obmejne garnizije niso začele kake akcije. Solidarnost Magreba je prišla do izraza tudi v najtežjih trenutkih. Po tukajšnjih ocenah je začasna alžirska vlada s svojim sklepom, da se vzlic izbruhu upora začne pogajati s Francijo, pokazala izredno diplomatsko spretnost, pri čemer je podprla republikanske in demokratske sile Francije v trenutkih najtežje preizkušnje. Bpković obiskal Keito Bamaco, 26 aprila (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Bamacu Vojo Djakovič je obiskal predsednika republike Mali Modlba Keito in se je zadržal z njim v razgovoru. PROCES V JERUZALEMU Eichmann le pripravljal uničenje Židov že leta 1937 Wisslitzenyjeve izpovedi - Eichmannovi pomočniki žive v Avstriji in Nemčiji - Gestapovski seti so Eichmannu popolnoma zaupali JERUZALEM, 26. apr. (AFP). Sodni proces proti nacističnemu zločinca Adolfa Eichmannn se le nadaljeval danes s 16. sejo, na kateri so objavili sklep sodišča, da prizna avtentičnost dveh izjav, ki jih je dal Eichmannov pomočnik Wisslitzeny pred usmrtitvijo v Češkoslovaški. Ti dve izjavi iz leta 1946 sta za utemeljitev obtožbe zelo važni. Wiaslitzeny je v svoji izjavi poudaril, da je Eichmann »strahopetec, ki si prizadeva zvaliti vso odgovornost na šefe gestapa«. V izjavi je nadalje rečeno, da je Eichmann tudi potem, ko je bilo jasno, da je Nemčija vojno izgubila, pospešeno deloval za »dokončno rešitev židovskega vprašanja«. Sodišče je tudi sklenilo, da bodo v dokaznem postopku prebrali dokumente iz poljskega državnega arhiva, v katerih govori nekdanji komandant taborišča v Auschwitzu Rudolf Hees o Eichmannovi vlogi. Med drugimi dokumenti, ki obremenjujejo Eichmanna, je tudi Wisslitzenyjeva izjava, v kateri je govora o zvezah gestapa z jeruzalemskim muftijo leta 1937. Eichmann je jeseni tega leta obiskal Palestino, da bi podrobno proučil »ciorustič-no dejavnost« in da bi napravil skupni načrt o »popolnem uničenju Zidov po zmagi sil osi«. Državni tožilec Hausner je dames zahteval, naj sprejmejo kot dokazila izjavo majorja SS Wilhelma Hottia, ki jo je dal na procesu v Numbergu, kakor tudi izjavo, ki jo je dal na istem proefesu podpolkovnik SS Walter Juppenkotfen. Hottl je zdaj v Avstriji, medtem ko je o Juppenkottnu sam Eichmann j» mikrofonu povedal svojemu zagovorniku, da je živ in da je v- Zahodni Nemčiji Tožilec je omenil tudi izooved-be Eberharda von Tadena, svetnika zunanjega ministrstva tretiega rajha. zadolženega za židovska vprašanja ki je zdaj v Dftsseldorfu. Zago- vomik je zahteval, naj vse priče osebno izpovedo pred sodiščem. Ker pa po izraelskem zakonu v Izraelu aretirajo vse pripaidnike esesovsldh čet in drugih nacističnih organizacij, bo sodišče na Servatiusovo zahtevo jutri objavilo sklep v tej zvezi. Dokazi, ki jih je danes navedel tožilec, pomenijo najtežje obtožbe, ki so bile do9lej navedene v dokaznem postopku. V izjavi Rudolfa flessa, nekdanjega komandanta taborišča smrti v Auschwitzu, ki je bil usmrčen leta 1947 na Poljskem, je rečeno: »Eichmann je bil vedno agilen, nikoli ni mogel mirovati. Bil je nenehno na nogah. Govoril ie. da je treba »dokončno rešitev« naglo uresničiti, ker nihče ne ve. kako se bo voima končala.« Se težia je Wisslitzenvieva obtožba. ki Tvrjaenuje Eicliman-tv-v »uspeh» pri uničevamiu miliionov Zidov s Popolnim zauoamiem. Vi so ga imeli vami nadreieni vesiamrrski Šefi in s tem. da i° imel oblast nad »e orni lokalnimi n-v»1 lok? »Tinisfer 7» noomot mn ie da-inT Tvročlprvcf tv*-? troiefKNraicvTT to TYC!TVV**j;, TilToJ doiapenir» oT\rnT7*11TV% C* ' C floiarvi o-n-ra vr e«—io se med okolico šole in za šolski vrt, prvimi vključili pionirji z 11. pevci se zjutraj še pred sedmo osnovne šole v Celju. Program uro zbirajo k vajam za festi-so sprejeli na odredni konje- val, podmladkarji Rdečega kri-renci in vsak pionir dobro ve, ia imajo kar tri tečaje prve kaj vse morajo napraviti v le- pomoči, pionirji — esperantisti tošnjem letu. so našli dopisnike v Angliji, Triindvajset krožkov se je s Franciji, Poljski in Portugal-svojimi delovnimi programi ski. In tako naprej. Pionirski Včeraj se je začela v Ravnah na Koroškem III. revija dramskih skupin okraja Maribor. Prireja jo okrajni Svet Svobod F KINU NAM KAŽEJO Film je angleški. Zrežiral ga je Jack Clayton. Glavni vlogi igrata Simone Signoret in Laurence Harvey. Na catinskem jilmskem jestivalu (1959. leta) je dobila Simone Signoret za vlogo Francozinje Alice prvo nagrado. Sliši se skoraj neverjetno, pa je res: »Pot v visoko družbo■ je prvi dolgometražni jilm mladega angleškega režiserja Jacka Claytona! In z njim je Clayton prinesel Angležem na carinskem jestivalu 1959. leta največje priznanje, »Večje, kot vsi angleški jilmi, kar jih je doslej tekmovalo na Croisetti«, je takrat zapisala kritika. Fabula spominja na Stevensov »Prostor pod soncem*. Izvedba pa daleč prekaša ta ameriški jilm. Joe iz delavske četrti hoče za vsako ceno prodreti do visoke družbe. Zaenkrat je občinski uradnik, toda zakon z industrialčevo hčerko (ki se zares zaljubi vanj) bo ništva in namena posameznih in prosvetnih društev v sodelo-obstoječih šolskih prostorov. vanju z ravenskim občinskim Tak značTen primer je bil svetom Svobod in prosvetnih obrtno izobraževalni center društev. Tako se bo v dvorani keramikov in pečarjev v Meng- Titovega doma predstavilo 8 šu. Jasno nam je. da ti poklici igralskih skupin, ki jih je v pripravah na revijo izbrala posebna komisija. Domača Svoboda je zastavila vse sile za brezhibno organizacijsko izvedbo revije. Predstave dopolnjujejo razgovori o dosežkih nastopajočih skupin, posvetovanje z režiserji in igralci in zanimiva predavanja: o uprizar-hu, angleško provinco, Joeje- jan ju mladinskih del (prof. vo razdvojeno osebnost. In Bruno Hartman), o uprizarja-prav ta odlična združitev dveh n ju sodobnih del (prof. Janez tem, izražena z neprizaneslji- Karlin) in o uprizarjanju reme-vim (toda umetniškim) jezi- sančnih tekstov (režiser Miran kom sodobnosti, ta na dlan po- Herzog). Razgovori in preda- la, bodo igralci DPD Svobode Tezno predstavili Borove “Raztrg ance«, igralci DPD Svobode »Slava Klavora- iz Maribora pa zaključili prireditev s predstavo Držičeve igre »Tripče de Utolče-. Občinstvo je pokazalo za revijo izredno zanimanje, predstave vneto obiskujejo tudi okoličani. V Mestnem gledališču v Ljubljani so sinoči kot predzadnjo premiero letošnje sezone uprizorili komedijo češkega pesnika Františka Hrubina — »Nedelja v avgustu«. Predstavo je zrežiral Jože Gale, v njej pa nastopata poleg Anke Cigojeve, Ruše Bojčeve, Mira Kopača in drugih članov ansambla tndi Nika (na sliki v enem izmed pri-Jnvanova in Jože Lončina zorov »Nedelje v avgustu«). vključilo v skupni program Pionirskih iger odreda. Mladi so izdali že tretjo številko od-rednega glasila «Novinarček«, v katerem poročajo o svojih delovnih uspehih in pišejo o celjski zgodovini. Ogledali so si celjsko tiskarno. Drugi pionirji si dopisujejo z vrstniki v Novi Gorici in Krškem in pričakujejo njihov obisk, da jim bodo lahko razkazali celjske znamenitost. Člani zgodovinskega krožka so spoznali žrtve Frankolovega in vse to zapisali. Pionirje je obiskal borec NOB Stane Ter-čak in jim govoril o slavnem pohodu XIV. divizije. Mladi pa tudi sami pripravljajo pohod "Po poteh XIV. divizije-. V južniju se ga bodo udeležili starejši pionirji in mladinci. Izdelali so program pohoda Prve celjske čete in zbrali podatke o njenih borcih. Tudi ostali krožki uspešno sodelujejo v Pionirskih igrah. Risarji izdelujejo lepe slike na temo «Moj kraj včeraj«. Lutkarji se učijo novih igric, mladi prirodoslovci skrbijo za Pot v visoko družbo KONCERTI Japonski dirigentTakashi Asahina ložena provinca s svojimi ljudmi, v katero je padla Alice s svojimi iluzijami, sanjo o sreči in kruto, izredno sposobnostjo kritične analize, je vrhunska odlika filma. Upajmo, da je Harvey odprl pot angleškemu mlademu valu, so rekli cann-ski presojevalci. Zakaj Harvey >misli s kamero«, njegov izraz je sočen, dramski tempo zavidanja vreden. Razvlekel se je le na koncu. Nekaj njegovih planov spominja na Hitchcocka: veliki plani in razdrobljeno ozadje ustvarjajo morečo atmosfero, vnašajo bistvene dramske elemente. O igri Simone Signoret naj napišemo, da smo jo težko jahali. Ta igra osvobaja, pleme- vanja bodo v Glasbenem domu. Revijo sta včeraj, uvedli predstavi -Janko in Metka- (v izvedbi DPD Svobode »Prežihov Voranc- iz Raven) in -Operacije- Mire Miheličeve, s katero je nastopila Svoboda Iz Žerjava. Ob 19.30 uri je bila svečana otvoritev revije pred Titovim domom. Danes bodo kar tri predstave: člani MKUD »Prežihov Voranc- iz TSS v Mariboru bodo zaigrali Dobri-čaninovo »Skupno stanovanje«. MKUD »Dr. Franjo Gmek- iz I. gimnazije v Mariboru se bo predstavilo z Mikelnovim tok-stom »Atomske bombe ni več-, KUD Mejnik-Sentilj pa bo izvedlo Nušičevega »Dr.-. Jutri sta v programu predstavi DPD Svobode Tabor (»Včeraj popoldne-) . in DPD Svobode Ravne (»Orfej se spušča-). Zadnji dan revije, 29. apri- Sestaviti dober spored za koncert je umetnija prav posebne vrste in dober izbor skladb pomeni hkrati že pol uspeha. Tako je bil zelo učinkovit, pri vsej svoji pestrosti lepo zaokrožen spored simfoničnega koncerta, ki ga je dirigiral japonski dirigent Taka-shi Asahina; Zb uvod očarljive Brittnove Variacije na Puroel-lcvo temo, nato malokdaj izvajani, toda čudoviti Haydnov Violinski koncert in za zaključek Pastoralna simfonija . . . Sami biseri, same prelepe reči, ki jih naši dirigenti po krivici zanemarjajo. Kakor se je že izkazal pri samem sestavljanju programa, tako se je Tgkashi Asahina predstavil kot dirigent. Energičen, jasen in sugestiven vodja orkestra, močan in intenziven pri oblikovanju notranjih vrednot muzike, strog in natančen tudi v vprašanjih čisto tehničnega značaja. Že sama začetna tema Brittnovih Variacij je bila zaigrana s tolikšno močjo in energijo, da se je poslušalcu sprostil občutek pravega navdušenja. Sledile so variacije, vsaka s točno izdelano fiziognomijo in značajem; dirigent jih je podal v močnih kontrastih in z neprestanim stopnjevanjem do sijajne zaključne fuge. Orkester je zvenel intimno in za Izvrstne orkesterske soliste je bila ta točka pravo slavje znanja in talenta. V Haydnovem Violinskem koncertu je nastopila kot solistka Jelka Staničeva, ki se je v studioznem in muzikalno visoko stresnljivem okolju Zagrebških solistov razvila v zrelega komornega muzika. V njeni interpretaciji je dobil Haydn vso svojo lahkotnost in prozornost, svojo prisrčnost -in igrivost, pa tndi — zlasti v drugem stavku — vso svojo toplo in preprosto čustvenost. Orkestrska spremljava,’ čeprav sama po sebi kvalitetna, je bila v razmerju s solistko n* samo po zvoku pretežka, temveč ji je primanjkoval tudi pravi lah-hotni haydnovski duh. Naš vodilni orkester žal vse premalo posega po delih Haydna in Mozarta, odtod toliko nerazume- vanja za komorno, stilno čisto muziciranje. Orkester je rahlo razočaral tudi v Beethovnovi Pastoralni simfoniji. Dirigent jo je oblikoval sicer zelo muzikalno in plastično in se mu je posrečilo ustvariti nekaj prav lepih trenutkov — odkriti poslednjo lepoto^ tega dela in izmamiti iz zakletih not vso nepopisno poetičnost ter globoko čustvenost Beethovnove mnaake, to z našim orkestrom tudi izvrstnemu gostu ni povsem uspelo. Tako pri nekaterih solistih kot pri instrumentalnih skupinah se je občutilo pomanjkanje smisla za oblikovanje bujne, že skoraj romantično košate glasbene fraze — prave žive muzike, ki jo je moč ustvariti samo s prekrasnim In z intenzivnim čustvom prežetim tonom in s pravo belcanto tehniko. Bolj kot pri katerikoli drugi simfoniji morajo namreč v Pastoralni glasbeniki na svojih instrumentih predvsem peti in ne toliko igrati — umetnost, ki jo pri vseh naših orkestrih tako pogrešamo, pa tudi premalo gojimo. Uroš Prevoršek starešinski svet in učitelji pionirjem pomagajo, da delo poteka v redu, pionirji pa sami skrbijo za to, da krožki izvajajo program Pionirskih iger. Nič manj živahno in uspešno ni delo Pionirskih iger na I. osnovni šoli n Ceiju. Pionirji so ponosno povedali, da so zbrali 100.000 dinarjev za alžirske otroke in da dobro poznajo vse države, po katerih je potoval predsednik Tito. Sami so zbrali podatke in pripravili referate o življenju Afričanov. V letu Pionirskih iger so začeli izdajati glasilo »Mlada rast«, ki je lepo urejeno in polno zanimivih prispevkov. Učenci si dopisujejo z vrstniki iz Zemuna. Zbirajo različne starine, narodne pesmi, obiskujejo borce NOV. V triurni javni prireditvi "Moj kraj včeraj« so tekmovalci odgovarjali na vprašanja "Po poteh XIV. divizije«, "Stari celjski Pisker«, "Prva celjska četa«. Magnetofonski posnetki so nas prepričali, da so pionirji odgovarjali zanimivo, natančno, da so bili zares dobro pripravljeni. V okviru teme «Moj kraj včeraj« posamezne skupine pionirjev ugotavljajo, kako so dobile ime celjske ulice. Vse ugotovitve bodo zbrali in jih uredili v posebni knjigi. Pionirji v Hudinji bodo danes odprli veliko razstavo «Moj kraj včeraj«. Razstava v obliki makete je dolga okrog osem kilometrov, pri njeni izdelavi so sodelovale vse razredne skupnosti. Prvošolci so izdelali drevesa, pionirji iz drugega in tretjega razreda različne izdelke iz žice, tisti iz višjih razredov pa makete gradov, tovarn in mostov. Njihovo sodelovanje v prvem delu Pionirskih iger se je tako razživelo v povsem svojski, zanimivi obliki. A. C. Razstava otroških risb v Novem Sada Za razstavo otroških risb, ki jo bodo odprli 21. maja v Novem Sadu, je prispelo 11.000 del učencev iz 300 osnovnih šoL Za to razstavo, posvečeno proslavi 20-letnice ljudske revolucije. so že izbrali 520 najboljših otroških risb. Za najboljša otroška dela na letošnji razstavi, ki bo prirejena v okviru Pionirskih iger, bodo podelili tri zlate, šest srebrnih in de. set bronastih kolajn. Pouk se ni končal po zvonenju Obisk pri pionirjih I. osnovne šole Vič Prizor iz filma »Pot v visoko družbo« prva stopnica navzgor. Medtem spozna F ancozinjo Aliče, deset let starejšo od njega. Film goviri o silni ljub. zenski strasti in njenih večnih vrednotah in hkrati ar.a iti cm v sijajnem trmp:' in s klr.r-Ško natančnostjo ra:kri, a ozadje boja za i+ostor na ve- niti, dviga zaupanje v filmsko umetnost. To je dar igralke in dar tako celovite človeške osebnosti, kakršna je Simone Signoret. Njen mladi soigralec. Laurence Harvev, je bil odlični partner. Priznajmo še izbrušenost stranskih vlog. Marina Golouh Popeljali so me v manjšo sabo, kjer so bile razstavljene najrazličnejše fotografije, ročna dela, ciklostirana šolska glasila, prispevki za Jugoslovanske pionirske igre in drugo. Soba je bila skoraj pretesna, da bi se v njej lahko pravilno razmestilo vse gradivo. Na majhnem prostoru so prikazali živahno dejavnost svoje šole... Z upraviteljem šole Radom Krasnikom- sva nato zavila v pisarno. K nama je prisedla še Poldka Plut iz 8. razreda. Pogovor je neprisiljeno stekel; kjer gosti delajo, pač ni treba pomišljati, kje bi začeli. SODELOVALI BODO NA JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGRAH Ko so izvedeli za Jugoslovanske pionirske igre, so se začeli kar kmalu pripravljati. Ustanovili so nekaj sekcij, da bi tako laže zbirali in izbrali gradivo. Pionirji so odšli v tovarne, se tu seznanjali s proizvodnjo ter zgodovino podjetij; hodili so po hišah in se pogovarjali z najsiarejšimi ljudmi, ki so jim pripovedovali o svojem kraju pred desetletji. Vse to so popisali. Svoje prispevke bodo poslali občinski komisiji pionirskih iger. K zbiranju gradiva in k sodelo-vanju za pionirske igre so bili povabljeni mnogoštevilni krožki na šoli. Šiviljski krožek je na primer sešil 8 narodnih noš. Povedali so mi, da imajo na šoli 22 krožkov. Za šiviljski krožek se pionirji in mladinci zelo zanimajo. Danes se lahko pohvali že z zelo lepimi izdelki. Krožek šiva tudi za potrebe dramske sekcije. Uspešen je šahovski krožek, ki je letos osvojil občinsko prvenstvo. Fotografski krožek je slikal vse spomenike iz NOB na območju svoje šole; fotografirat pa je tudi na 15 ekskurzijah po Sloveniji. Močna je tudi planinska sekcija Akademskega planinskega društva. V njej ‘ je včlanjenih čez 300 pionirjev in mladincev. Doslej so šli že šestkrat na izlet v planine. V sekciji imajo tedenska predavanja z diapozitivi, filmi itd. Presenetljivo se je uveljavil marksistični krožek. Imel jz že pet predavanj, ki jih je povprečno obiskovalo 40 mladincev. Pomemben je tudi ciklo-stilni krožek, ki jim tiska šolsko mesečno glasilo »Brstje* in skripta za pouk, ki jih napišejo predavatelji. Vsako nedeljj imajo tud redne filmske predstave. O tem, kaj bodo prikazovali, se posvetujejo na filmskem krožku in s komisijo, ki jo sestavljajo tri njihove tovarišice. GOSTOVANJA MLADIH UMETNIKOV Pionirji in mladinci I. osnov ne šole na Viču pa. niso p svoji dejavnosti poznani sam doma. Dobro jih poznajo tud njihovi tovariši v Šentjerneju na Dolenjskem, na Turjaku in številni delovni kolektivi v Ljubljani, kjer so že nastopali s programom. S šentjemejski-mi pionirji so navezali tako tesne stike, da bodo z njimi izmenjali »I etovanja« — viški pionirji bodo odšli v Šentjernej, šentjernejski pa bodo prišli na počitnice v Ljubljano. V Ljubljani nameravajo še nekajkrat nastopiti, da bi s tem počastili 20-letnico revolucije. Toda to še ni vse. Bili so tudi na množičnem izletu v Begunjah, kjer so prav tako nastopili z bogatim sporedom. vKOTIČEK MLADIH Povabili so me, naj grem z njimi še nadstropje više. Na vratih neke sobe sem opazil napis »Kotiček mladih«. To mi pač ni vzbudilo toliko pozornosti, da bi se začudil... Vstopili smo. Lepo urejena soba z radiom, televizijo in vso potrebno opremo. Pred kratkim je bil tu še kabinet. Šolsko vodstix> jim ga je dalo na razpolago. Zavihali so rokave in opravili 800 prostovoljnih ur. Prostor so imeli, tudi volje, da si urede svoj življenjski kotiček, ni manjkalo, niso pa imeli denarja za potrebno opremo. Niso oklevali. Začeli so z zbiralnimi akcijami. Za star papir so dobili 28 tisoč dinarjev, za steklenice pa 27 tisoč izkupička, nekaj je prispevala šolska zadruga, nekaj pa ELES, ki je pokrovitelj šole, in soba je bila urejena ter opremljena. Tako imajo sedaj svoj kotiček. USMERJEVALCI DELA Vse, kar storijo, je dobro premišljeno. Delo vodita pionirska in mladinska organizacija, pomaga pa ves učiteljski kolektiv. S pbiletom prvih in s pomočjo drugih se da veliko storiti. Ko sva se na stopnišču poslavljala z upraviteljem Krasnikom, so mimo naju Švigali pionirji in mladinci, ki so izginjali za različnimi vrati. Res, ta pouk se ni končal po zvonenju... L C. Pogled na rasslavo p.onirjev 1. osnovne Sole na Viču VČERAJ DANES JUTRI v Ljubljani Drevi prva prireditev na Ljubljanici El Drevi ob 19.30 uri bo prva letošnja prireditev na Ljubljanici, in sicer bo to spominska Akcija prulskLh pionirjev v polastitev 20. obletnice OF. Pionirji bedo v spomin na aktiviste OF spustili pod Bralskim toastom 300 splavčkov, na katerih bodo konserve z gorečo nafto ter napisi »OF«. To akcijo organizira pionirski odsek pmlsikega Turistično-olepše-valnega društva. (A. N.) Orkester SF v Celovcu H3 V okviru kuilturne izme- j njave med Koroško in Slove- I nijo bo v petek, 28. aprila go- | gtoval v Celovcu simfonični I orkester Slovenske filharmo-1 nije pod vodstvom Sama Hu- s bada. Solist bo violinist Igor g Ozim, izvajali pa bodo Dvora- J fcovo uverturo »Karneval«, g Koncert za violino in orkester | Lucijana Marije Škerjanca in Čajkovskega 6. simfonijo, imenovano »Patetična«. (A. N.) Prale bedo okrasili za pionirske igre s Turistično olepševalno § društvo Prule organizira v povezavi s stanovanjsko skupnostjo in krajevno organizacijo SZDL okrasitev Prul za 1. maj ter v počastitev 20-1 et-nice revolucije. Zasadili bodo nove nasade ob cestah, uredili vrtove, skratka, prizadevajo si, da bi iz Prul napravili ljubljanski »cvetlični vrt«. (A. N.) Prva Prežihova slikarica li »Prvi maj« je prva slikanica s tekstom Prežihovega Voranca in je izšla v založbi »Mladinske knjige«, v zbirki »Solzice«. Zgodbo je ilustriral Milan Bizovičar. Slikanica ni namenjena le otrokom, temveč tudi vsem ljubiteljem lepe slovenske besede in spremne podobe. (V. M.) Praznila v gorah H V prvomajskih praznikih se bo gotovo veliko prijateljev planin napotilo v hribe. Izbire pri določanju smeri bodo imeli dovolj, saj bodo odprte vse planinske postojanke na Pohorju in v Zasavju, goste pa bodo sprejemale tudi koče ? Planinskega društva Ljubija- } na-Matica v Kamniški Bi- ■■ strici, Koča pri Savici, Dom na l Komni in Koča pri Triglav- | skih jezerih. Koča pri Triglav- j skih jezerih bo takoj po praz-nikih spet zaprta. Pred 1. ma- , jem pa bo pričel delati tudi Aljažev dom v Vratih. (P. G.) Prve češnje na trgu H Včeraj so prišle na ljubljanski trg prve češnje z Goriškega. Res. da jih je bilo zelo malo in so kmalu pošle, toda že v prihodnjih dneh pričakujejo nove pošiljke 400 do 500 kilogramov na dan s Koprskega in Goriškega. Cena češnjam je bila 180 din za kg, vendar pričakujejo, da se bo znižala. Pod arkadami je bilo moč ku- piti sveže sardele 200 din, girice 140 din, solato 70 din in jabolka od 90 do 100 din za kg. V pokriti tržnici so prodajali grah po 160 din. kislo zefje in repo po 60 in 50 din za kg ter jajca po 23 din. Cene špinači in zgodnji solati na odprtem fegu se vrtijo okrog 100 in 80 din za kg. Prav tako je mogoče dobiti vsakovrstno spomladansko cvetje ter pomaranče ln banane po običajnih cenah. Ljubljanski trg je v glavnem dobro založen, gospodinje po-ajo le še zgodnji krompir, pa bo v kratkem prišel v ‘a jo. 27. april in 1. maj v mariborskem okraju Veliko slavnostno zborovanje bo v nedeljo v Mariboru Obletnico ustanovitve OF — 27. april in delavski praznik 1. maj bodo v mariborskem okraju proslavili s številnimi akademijami, športnimi in kulturnimi prireditvami. Zunanji videz Maribora in drugih krajev kaže, da se delovni kolektivi, sindikalne organizacije in organizacije SZDL pripravljajo na čim dostojnejšo proslavitev obeh praznikov. Novomeška mladinska brigada odšla na avto cesto Novo mesto, 26. apr. Včeraj dopoldne je bil v Novem mestu zbor XV. novomeške mladinske delovne brigade »Vinka Simončiča-Gašperja«, ki je sinoči odpotovala na gradnjo avtomobilske ceste v LR Srbijo. Brigada, v kateri je 122 mladincev in mladink iz vrst kmečke in delavske mladine, bo ostala na avto cesti dva meseca. —r Učenci osnovne šole v Hočah so se napotili na partizanski pohod na Planico ia Pohorju, ki jo je okupator med vojno požgal. Bivši partizani in interniranci so jim pripovedovali svoje doživljanje, sami pa so pripravili ^pester kulturni program. Pionirski odred »Maks Rems« na osnovni šoli »Ivana Cankarja« II. je priredil svečano akademijo ob 1. maju, 20-letnici revolucije in odrednem prazniku v Domu JLA. Pionirji so prikazali vrsto uspelih pevskih, recitatorskih in igralskih točk. V Mariboru bosta odbor za proslavo 20-letnice revolucije in Muzej NOB odprla 27. aprila zvečer v Unionu razstavo »Okupatorjevi zapori in taborišča«. Sekcija internirancev koncentracijskega taborišča Dachau prireja tovariško srečanje ob 16. obletnici osvoboditve taborišča, ki bo 29. aprila pri »Braniku«. Okrajni odbor Socialistične zveze bo imel slavnostna sejo, ki bo posvečena obletnici ustanovitve OF in 1. maju. Organizacija SZDL, sindikata in vsi delovni kolektivi se pripravljajo na veliko zborovanje ob delovskem prazniku, ki bo V »INTEKSU« SO IZVOLILI SVETE EKONOMSKIH ENOT Kranj, 26. aprila. — Včeraj so v tekstilni tovarni »Inteks* izvolili obratne delavske svete petih ekonomskih enot, danes pa so se le-ti konstituirali. Pojutrišnjem bodo dobile vse ekonomske enote po sklepu osrednjega delavskega sveta odločbe o sredstvih, s katerimi bodo razpolagale. Osrednji delavski svet je prenesel na svete ekonomskih enot naslednja pooblastila: razpolagajo v celoti z ustvarjenimi osebnimi dohodki, same odrejajo merila učinika (norme in akorde). Dalje so ekonomske enote prevzele naslednja pooblastila s področja delovnih razmerij: sklenitev in razrešitev delovnega razmerja, odločanje o nadurnem delu in o dopustih ter sikrb za delovno disciplino. Ekonomske. enote razpolagajo tudi s sredstvi za higiensko tehnično varnost in so seveda tudi odgovorne zanjo. Razen tega so dodelili enotam tudi sredstva za plačilo prevozov delavcev na delo in z efela. Enote razpolagajo še s sredstvi za investicijsko vzdrževanje, nase so prevzele vse posle okrog planiranja ter skrbe za povečevanje in napredek proizvodnje. Ekonomska enota 30. aprila. Po bližnjih hribih bodo zagoreli kresovi. Z zborovanja bodo ljudje v sprevodu krenili po mestu. V Ravnah. Mežici, Dravogradu, Rušah in v nekaterih drugih krajih pripravljajo posebne proslave. Tudi v večini delovnih kolektivov pripravljajo proslave s kulturnim programom. Občinski komite LMS na Ravnah pripravlja posebno mladinsko proslavo v počastitev delavskega praznika. Delovni kolektivi bodo organizirali vrsto izletov na Poharje in v razne pomorske kraje v Sloveniji in Hrvatski. M. K. Na Jesenicah akademija v gledališču Na Jesenicah bodo prvomajske praznike proslavili zelo slovesno. Na dan pred 1/ majem bodo po vseh podjetjih jeseniške korhuns interne proslave. Na predvečer bo promenadni koncert na prostem, nato pa centralna akademija v gledališču. Zvečer bodo na bližnjih planinah zagoreli kresovi. Prvega maja zjutraj bo občane zbudila godba na pihala, nakar bodo odšli na izlete v jeseniške in javomiške rovte ali pa na Poljane, kjer bodo na centralni proslavi sodelovali modelarji, motoristi in zabavni ansambli. Mš LJUBLJANA, ‘26. aprila. Dopoldne ob 10. uri so v spodnjih prostorih vhodne dvorane na Gospodarskem razstavišču odprli razstavo »JLA 1941—1961«. Razstavo, ki jo je organiziral okrajni odbor ZROP, je odprl predsednik tega odbora Franci Kolar. Razdeljena je na tri dele, ki prikazujejo razvoj JLA od 1941 do 1945, življenje in delo JLA in ZROP v povojnih letih in pa sodobno oborožitev JLA. Otvoritve razstave so se udeležili predstavniki ZROP iz vse Slovenije, predstavniki TNZ, DZNS, JLA, ljudske oblasti in množičnih organizacij. Razstava bo odprta do 3. maja, nato pa bo obiskala vse večje slovenske kraje. IZ NAŠIH KOMUN LESIČNO uprave podjetja pa ima še normativ stroškov za reklamo in propagando, sejmov in razstav, za reprezentanco, potne stroške in dnevnice, v kolikor so nad predpisanimi. Slednjič nova šola Stara osnovna šola v Lesičnem je postala pretesna, razen tega pa je tudi povsem dotrajala. Zato se je občina Šmarje ob pomoči OLO odločila za ... gradnjo nove osnovne šole. SSE Le-ta bo imela 4 lepe učilnice, zasebni sobi od 320 do 630 dinarjev, odvisno pač od kategorizacije zasebnih sob. proslava 20-letnice ljudske revolucije, ki jo je priredila osnovna šola »Poljane«. Ves spored je bil prikaz razvoja našega delavskega gibanja. Vsega skupaj je nastopilo več kot 200 učencev, med njimi otroški, pionirski in mladinski pevski zbor. Med poslušalci pa so bili ostali učenci, starši, predstavniki šolskega odbora, profesorji in predstavniki podjetja »Centromerkur«, ki so pionirskemu odredu »Karla De-stovnika-Kajuha« podarili tudi pionirski prapor. Le-tega so pionirji ob koncu razvili, nato pa je predstavnik šolskega odbora podelil nagrade štirim učencem, ki so napisali oziro- ma narisali najboljše naloge včeraj in danes«. risbe na temo »Naš kraj Foto: S. Jerala ske enote letno z okrog, tri četrt milijarde-dinarjev. V. J. Obletnica delavskega samoupravljanja v »Gradbeniku« in « »1. maju« Iz®lski »Gradbenik, in koprski »1. maj«-, sta v soboto svečano proslavila 10-letnico samoupravljanja in obstoja. Podjetji sta se v tem času razvili iz obrtniških začetkov v dobro organizirani gradbeni enoti, ki sta doslej zgradili v koprskem okraju in tud; izven njega številne industrijske, stanovanjske in druge objekte. (ž) LENDAVA OB BUKOVNIŠKEM JEZERU SPET ŽIVAHNO Prebivalci Dobrovnika so v minulih tednih opravili mnogo prostovoljnega dela pri grad- ustrezne kabinete in še manjšo dvorano za prireditve. IMENO NOV MLIN Za potrebe Obsotelja so še nji ustrezne ceste od. njihove-prčcL leti z£ČflBSFB 'atov ga 'k£aj a 'b6-, Ka8 54. Dc6-r, Ka7 53. Dc74-, Ka8 56. Do8-r, Ka7 57. DcT+, Ka8 58. £5, Del 59. Dc8 r, Ka7 60. Dc7-r, Ka3 Gl. DC8+, Ka7 62- Dc5-f, Kb7 63. Db5r, Ka8 64. Dc6-r, Ka7 65. Dc5-i-, Kb7 66. Dd4, De2-r 67. Ka3, Dbo 68. fe, fe 69. Dc3, Dfil 70. Ka2, De2+ 7d. Kb3, DdDL— 72. Dc2, Dfl 73. Ka2, Db5 74. Ka3, Dfl 75. Dc3, Dbl 76. a6+, K:a6 77. Dc6-r, Ka7 78, Dd7-f-, Kb8 79. D:€6, Dal-f 80. Kb3, DdH + 81. KB2, Dd4-r 82. Ka2, D:b4 83. Dg8*. KC7 84. D g7 -f-, K<18 85. Df6+, De7 86» D«, De6 87. Kb2, Ke8 88. Da4~, Kf7 89. Df4+, KeS 90. Kc2 prekinjeno. Za hitrejši in boljši razvoj BEOGRAD, 26. apr. V dvorani Doma sindikatov se je danes začela konferenca Športne zveze Jugoslavije, na kateri razpravljajo o. načelih nadaljnjega organizacijskega razvoja športnega gibanja v naši državi To je hkrati tudi poslednja konferenca tega organa, katerega pristojnost bo zdaj prevzela nova Zveza organizacij za telesno kulturo, ki bo imela že jutri ustanovno konferenco. Uvodni referat o dosedanjem delu, problemih in nalogah je imel predsednik ŠZJ Mika Tripalo. Dejal je med drugim, da telesnovzgojno gibanje pri nas ne more temeljiti samo na množičnosti vpisanega članstva po raznih te-lesnovzgojnih organizacijah, pač pa na množičnosti, ki prihaja do veljave skozi sistem krajevnega in komunalnega tekmovanja v vseh športnih disciplinah, sistem Šolskih društev za telesno kulturo, skozi delavske igre in igre na vasi. Število osnovnih organizacij v 22 športnih zvezah je naraslo na blizu 8000, članov pa je nad 300.000. Porast mora biti v prihodnje še hitrejši z ustanavljanjem novih osnovnih organizacij. Kar zadeva uspehe naših športnikov v mednarodnih arenah, je tovariš Tripalo poudaril, da je napredek kljub temu počasen, če ga primerjamo z napredkom v mnogih državah po svetu. Razlogov za to je več. Predvsem gredo na račun nezadostne množične osnove v našem športnem gi- nega profesionalizma. Pri iskanju te nove rešitve je potrebno upoštevati družbene potrebe in koristnost vrhunskega športa in vrhunskih tekmovalcev. Ob zaključku poročila je tovariš Tripalo poudaril, da.se je danes izluščilo že dvoje vprašanj: najprej potreba popolne demokratizacije in decentralizacije športnega gibanja, nič manj pa ustanavljanje skupnih organov vseh organizacij za telesno kulturo v obliki Zveze organizacij za telesno kulturo. Prvo vprašanje se nanaša na prenos večine pristojnosti zveznih vodstev na republike in nižje organe, kar je popolnoma razumljivo glede na celotni družbeni razvoj v naši državi. Glede pristojnosti novega skupnega organa pa je tovariš Tripalo dejal, da bo le-ta šele prevzel vse pristojnosti Športne zveze. Ljubljana — NK Grafičar je priredil pod pokroviteljstvom ObZTV Ljubljana-Vič-Rudnik v proslavo občinskega praznika In v počasti- ______ _________ ^ ___ _ tev 20-ietnice vstaje nogometni ^ podcenjevanju pome- tumir, na katerem igrajo Hinj a, J - - Krim, Slovan in Grafičar iz Ljubljane. S tekmami so začeli včeraj, in sicer sta se v prvem srečanju pomerila Krim in Slovan. Po tradiciji je tudi tokrat zmagal Krim 4:l (1:1), V drugi tekmi sta se Ilirija in Grafičar razšla brez gola 0:0. S streljanjem enajstmetrovk pa je zmagala Ilirija, Id se bo danes v risalu pomerila s Krimom. Na krajši progi bo Ingolič že v prvem startu poskušal izboljšati Vipotnikov republiški rekord na tej progi, ki je sedaj pri 2:22,9. Mimogrede pa seveda ni nemogoče, da bo šla v arhiv še najboljša jugoslovanska znamka Murata — 2:21,7. Ingoličev trener prof. Sturm obljublja vsaj slovenski rekord, za kar ima Ingolič tudi vse pogoje, na razvoja vrhunskega športa. To nazorno kažejo njegovi zadnji Glede statusa kvalitettaih športnikov je tovariš Tripalo poudaril, da naši družbeni pogoji terjajo nov p**aviiLnik, ki bi ustrezal našim potrebam brez težnje, da bi ga delali po kalupu klasičnega amaterizma, profesionalizma ali celo držajv- DANES OTVORITVENA ATLETSKA REVIJA V ŠIŠKI NOV REKORD NA looo m? Danes ob 16. uri bo na stadionu Ljubljane v Šiški otvoritvena atletska revija sezone, ki jo vsako leto prireja AK Ljubljana. Odziv klubov je tokrat mnogo izdatnejši kakor doslej, tako da bo udeležba v vseh disciplinah zelo številna. Vse pove že podatek, da bodo startali najboljši Zagrebčani in skoraj vsi najuspešnejši slovenski atleti, med katerimi ne bo samo številnejšega zastopstva mariborskega Branika, ki se peha z velikimi finančnimi težavami. —- Spored je pomladansko prirejen, se pravi, da tekmujejo srednjeprogaši v neolimpijskih disciplinah — 1000 in 3000 metrov. Vidic temu pa bosta prav ti dve preizkušnji najprivlačnejši. progi. Mariborčan Cervan (8:14,7) in tekači Ljubljane Špan, Homan in Štros bodo v ospredju. Napovedovati rekord je sicer tvegano, saj je le malo verjeten, prav nemogoče (zlasti ob lepem vremenu) pa niti kaj takega ne bi bilo. Zelo zanimiva bo tudi preizkušnja na 400 m, kjer se bo po daljši dobi spet pokazal Stanovnik. Zagrebčani (Kovač, Miler) in Celjani (Smovršnlk) se bodo borili za primat v sprintu, na 110 m z ovirami pa Lorgerju ne bo mogel nihče n; v /'kv-v % X 3»- \ DANK ra PIONIRSKEM MARŠU VEČ RO 2000 PIONIRSKIH EKIP Lep uvod v praznične dne POSVET MLADIH PLANINCEV NA ŠMOHORJU Izleti plemenitijo Prijetna, toda odgovorna naloga v«dq rezultati s treningov, pa tudi nedeljski nastop v teku na 600 m, v katerem je zabeležil odličen čas. Ingolič bo imel tudi krepko kon- ogroziti prvega mesta, k uren co. saj bodo tekli z njim Ce- Kopica enakovrednih bojev bo ljan Naraks, pa Ljubljančani Pun- tudi med tehničnimi disciplinami, gerčič, Kvaternik in drugi. v skoku s palico se bosta - na pri- mer — pomerila Rojko (letos 440 Tek na 3000 m prav tako lahko cm) ln Lešek (v dvorani 430 cm), prinese zelo dobre rezultate. Celjan med meti pa bodo privlačni kar Važič. republiški rekorder na tej vsi trije, še posebej pa obračun s kladivom, v katerega se bo prvič letos vmešal tudi slovenski rekorder Stepišnik. Slabše zasedene bodo ženske discipline, čeprav lahko tudi v njih pričakujemo nekaj kvalitetnih rezultatov. Prvič bo v novem dresu (zagrebške Mladosti) startala Celjanka Sifcovfteva, znana mednarodna tekmovalka Babovićeva pa bo pa ovirah - Skušala odbiti naskok Mariborčanke Ostrovške. V skoku v višino bo startala tudi državna reprezentantka Jugova (Ml), standardna pa bo zasedba v metih. Danes ob 7. uri se prične množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov, sestavljene iz dijakov 1 in 5. razreda osnovnih šol in množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladinskih aktivov, sestavljene Iz dijakov 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Pred dnevi je bil na Šmohorju pri Celju pogjgBfc oačeflnifaEV «jg-drjrtških odsekov planinskih društev Iz SievrifiRte pod vddstvtiOi tovariša Milana Kristana. Navzoči ao pregledali doto *a poslovno obdobje zadnjih treh kat, njrto pa v pteKfad debati razpravljali o vseh problemih, * ketestati •• aročo^ejo mladi ptenincL ■opaziti čedalje več uspelih izi«rfcO\§, predavanj, hodov in podobnega, pa tudi •kgtije na terenu samem “ poti itd.) Glede na zaključke s skupščine Planinske zveze Slovenije, posvetov načelnikov mladinskih odsekov in napotil CK LM Slovenije je mladinska komisija že leta 1958 izdelala okvirni pravilnik o delu z mladino, pri čemer je veljal poudarek planinskim skupinam kot osnovnim organizacijskim enotam, ki lahko delujejo samostojno v šolah ali stanovanjskih skupnostih. O-snovno vodilo je bilo pri tem, naj se mlad človek usposablja za družbeno življenje in samoupravljanje. Tod ali tam se dogaja, da se prosvetni delavci zaradi varnosti težko odločajo za šolske izlete v gore, za kar kajpak zadeva krivda predvsem planinske organizacije, ki kažejo premalo aktivnih posegov tudi na področje stanovanjskih skupnosti. Prav zato je vzgoja mladih kadrov velikega komena in Je namen seminarjev usposobiti za vodje mladinskih odsekov Čim več udeležencev, ki naj bi pri delu pridno segali tudi po strokovnih priročnikih. Seveda pa se bo treba glede tega čim-prej lotiti načrtnega zbiranja različnega planinskega gradiva. V spodbudo mlađim planincem je uveden poseben znak »Mladinski vodnik« za v*e tiste, ki kažejo največ prizadevnosti ter strokovnega znanja v svojih društvih. »Dnevu mladosti« — 25. maj tudi mladi gorniki s posebno obliko dejavnosti z geslom »Gore in mladina« dajejo mnogo poudarka. Ocenjevanje njihovega dela r tekmovanju Je že obrodilo lepe sadove, pri čemer Tako tekmovanje, ki spodbuja mjariinn k resnemu in sistematičnemu delu in Jo s tem plemeniti, je nedvomno koristno.. Prav zato naj bi se društva še bolj oprijemala teh in podobnih metod dela, da bi tako pritegnila čimyeč mladih ljubiteljev medse. (9*U HAFNBB NE, TRSTENJAK DA Izntett znanih slovenskih atletov tokrat ne bo na starta ljubljanskega tekača Hafnerja, ki se Je pred dajevl poškodoval pri treningu teteraovatL Zato pft^bQ-z6k> Mpunlv bSaneana Trstenjaka, ki let mtuS v Ameriki (in te sedaj na specializaciji pri nas) v skoku t visino. Tudi 190 «m zanj haje ni nedosegljiv!!!.. Itee v vsem tmej — zanimiv miting . .. -rt Tekmovanje najmlajših pionirjev ju pionirk je pravzaprav uvod v praznične dni in veliki partizanski pohod, ki bo 7. maja. Dijaki 4. to 5. razredov bodo startali izpred hiše, kjer je bila pred 20 leti ustanovljena Osvobodilna fronta, njihova tekmovalna proga, ks bo potekala po Rožniku, je dolga 3 km, medtem ko bodo dijaki 6., 7. In 8. razredov prehodili 4 kan dolgo pot od osnovne šole »Valentina Vodnika-“ na Vodnikovi cesti to ob Šišenskem hribu do. letnega telovadišča, kjer bo skupni cfij za obe skupini. Za mlade tekmovalce pa bo tatjan ▼ Hublja« gfh prireditev, n. pc.: nunfgtop fltarit v Mlaffinsfcem ktau od 9130 do 14.80 ter matineja v kinu -Komuna“ ob 11. in 18. un otvoritveni miting slovenskih atletov na stadionu •Ljubljane“. Zaključna slovesnost bo popoldne ob 15. uit v dvorani kina “Union“, kjer bodo vsi pionirski odredi sprejeli spominske trakove na prapore, odredi pa, ki se bodo najštevilneje udeležili pohoda, pa še spominske plakete. Na tem zaključku bodo nastopili tudi mladinski pevski zbor RTV Ljubljana, folklorna skupina “France Marolt“ in najboljši slovenski športniki. Ves dan bo odprt tudi muzej NOB, ki si ga bodo pionirji prev gotovo z veseljem ogledali. Zla oba pohoda se je prijavilo rekordno število ekip: za tekmovahje na daljši. 1360 ekip, torej in dijakinj, za t 3 km pa 932 ekip ali 4660 dijakov ta cfijaMnj. V večini so dijaki (okrog 68 od-j, medtem ko je deklet 32 odstotkov. Fantje to dekleta so se aa nastop vestno pripravljali. Številni treningi in športi» tekme, ki so jih imeli v zadnjem času, so jim utrdili mišice to jim bodo prav gotovo prav prišli pri današnjem pohodu. Številni pionirski odredi so z mladim drevjem okrasili tekmovalno stezo, tako da bo ta pohod res lepa manifestacija naših otrok, ki s« bodo spustili ne le v plemenito športno borbo, ampak bodo na kraju samem podoživljali akcije svojih očetov, ki so se morali izogibati soncu to so le pod okriljem noči prehajali iz okupirane Ljubljane to vanjo. Mladim tekmovalcem želimo ob njihovem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« čtarveč uspeha, čimveč lepih vtisov to seveda prav posebej — lepo, sončno vreme. B. S. Italijanski košarkarski prvak v Ljubljani Košarkarskemu klubu Olympia Je uspelo pridobiti asa gostovanji v Ljubljani ekipo letošnjega Italijanskega prvaka Ignisa is Vare-sa. Jedro te ekipe sestavljajo Igralci, ki so Italiji priborih 4. NOVO PO TUJEM MEDNARODNI TURNIR 2ELE ZNICAJSJEV NA BLEDU OBE DOMICI ran T FINALU Boston — Na letošnjem tradicionalnem maratonskem teku v tön ameriškem mestu je zmagal Finec Oksaneeu Trst — Italijanski drugoligaš Triestina Je legatela nedeljsko ^ r«Do nògomfctoo tekmo v BLED, 25. aprila — V nadaljevanju V. mednarodnega turnirja železničarjev v namiznem tenisu 90 sinoči in danes nadaljevali s tekmami v posameznih skupinah. Psi tem so bili doseženi naslednji rezultati: Moški: I. skupina — Švica: Danska 2:5, NDR : Poljska JA Poljska : Švica 5:0, NDR : Danska 5:0. n. skupina — C SR : Anglija 5:1, Madžarska : Anglija 5:6, Madžarska : CSR 5:1. m. skupina — Bolgarija : Finska 2d, Jugoslavija : Švedska 5:4, Jugoslavija : Bolgarija 5:1, švedska : Finska 5:0. IV. skupina — Francija : Nizozemska 3 A, Avstrija : Francija 5:0, Avstrija : Nizozemska 5:0. Zenske: I skupina — NDR : CS8R 0:3. Poljska : Anglija 60, CSSR : Poljska 3:0, NDJR : Anglija 1:8. H. skupina — Madžarska : Švedska 1:3, Bolgarija : Danska 3:0, Bolgarija : Švedska 1:3, Madžarska : Jugoslavija 0:3, Bolgarija: Jugoslavija 1:3, Danska : Švedska 0:3, Jugoslavija : Danska 3.*0, Madžarska : Bolgarija 2:3. Pri moških so postali zmagovalci skupin NDR, Madžarska, Jugoslavija ln Avstrija, ki se bodo v petek pomerili za 1.—4. mesto, med ženskami pa bo o prvenstvu odločal dvoboj med Jugoslavijo in CSSR. Na Bled je iz Moskve prispel tudi evropski prvak Zoltan Bernik, ki bo v petek igral'” zaključnem delu turnirja, potem ko bodo vsi udeleženci imeli jutri prost dan. B. B. _____ VPUie Je V ,--5-«™ tekpii premagala izbrano nv8Wt> Severne Irske 322 (1:0). Gole afe Italijo sta zabila Stacchiiu ▼ 80. in 38. min. ter Sivori v 714. min., zadetka za goste pa sta prispevala Maldirii (avtogol) v 72. in Mac Parland V 73. min. igre. Los Angeles — 16-letm ameriški tekač Ted Nelson je pretekel 440 y v času 46,5, kar je izjemen rezultat in za tako mlade atlete gotovo svetovni rekord. Innsbruck — Kombinacijo dveh veleslalomov na Gurglu je dobil Avstrijec Burger, ki je bil v obeh preizkušnjah najhitrejši. Za njim so se plasirali rojaki Nenntng, Schranz ln Sfoegler, najboljši tujec Italijan Alberti pa je bil peti. Med ženskami je zmagala Avstrijka Jahn pred Hecherjevo. oba nov. Katro — Nemška telovadna reprezentanca je premagala ZAR 38M* : 877,96 Jožke. Med posamezniki sta bila najboljša Nemca Fflrst 67,55 in Lyhs 57,80, tretji pa je bil najboljši domačin Gori aim s 57,00 točkami. AJatpee — Mednarodno avtomobilsko dirko formule I je dobil svetovni prvak Avstralec Brabham, medtem ko je moral Moss zaradi okvare odstopiti. Mönchen — Nemški metalec krogle Urbaoh je znova popravil svoj državni rekord — tokrat na 17.83 m. turnirju v Rimo. Ker Italijani ne bodo igrali na evropskem prvenstvu v Beogradu, bo Ignis gostoval v Ljubljani v najmočnejši zasedbi. Domačini za to srečanje sicer ne bodo imeli na voljo državnih reprezentantov Daneva, Kan duša in Lokarja, zato pa bo igrala okrepljena z nekaterimi igralci iz drugih ljubljanskih klu- Ta privlačna tekma bo Ijo, 36. t. m. ob 19.30 uri na igrišču pod muzejem NOB. Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto od 12. do 15. ure v klubskih prostorih 01ympije, Poljanska 6-U. PO DOMAČIH KRAJIH PRVOMAJSKI VELESLALOM NA OKREŠLJU Smučarsko društvo Celje prireja tudi letos tradicionalni veleslalom na Okrešlju v počastitev Praznika dela. Tekmovalna proga poteka z vrha Savinjskega sedla in.se konča na Okrešlju. Tekmovanje bo v ponedeljek, 1. maja ob 10. uri. Prireditelj vabi k udeležbi vse alpske smučarje Slovenije. K. ‘J. CELJE. — Športno društvo učiteljišča je organiziralo v počastitev ustanovitve OF rokometni turnir, na katerem so odigrali tele tekme: gimnazija : učiteljišče 140?, gimnazija : TSS.1503 in učiteljišče : TSS - 82«. Vrstni redi: L zija, 2. učiteljišče, 3. TSS. IVANČNA GORICA. - Združenje Šoferjev in avtomehanikov je ze3e delavno. Te dni je priredilo z motornimi vozili izlet na Pristavo nad Stično (643 m). Udeleženci so sl ogledali novo cesto Stična — Pristava, kjer bo AMD iz * ‘ " pri Stični v počastitev dela priredilo velike gorske « Dirke bodo imele tudi turi — propagandni pomen, saj je $ Pristave izredno lep razgled pO okoliških hribih. V prihodnje bodo preuredili pot od tu še do BP-genšperka nad Litijo, kte-je znamenita Valvasorjeva graščjna.^ Obširna ribja lovišča ob Donavi Naše velike nižinske reke Sava, Drava, Tisa, Donava in še nekatere druge, so bogato naseljene z najrazličnejšimi vrstami sladkovodnih rib. V srednjih In spodnjih tokovih teh voda zies da ni žlahtnih rib (salmoni-dov) pač pa obilica ščuk, somov, kečig, smučev in belic. Največji, in najbogatejši ribolovni tereni v naši državi so v Okolici Apatina, zlasti med Do-navo in izlivom Drave na področju takoimenovanega Kopač-ko-biljskega rita, ki je obenem največje poplavno področje v Jugoslaviji. Letno tu ulove poklicni ribiči nad milijon kilogramov (100 vagonov) rib, ali en Bbič letno nekaj nad 8200 kg. Apatinski ribolovni revirji so-tudi med na j večja naravna Srednji Evropi. Ob kem deževju ko Do-bregove poplavi do 60.000 ha površine, samo na področju Korita 9.000 ha. na to področje *>. iz Donave in Dra-odlagajo ikre. Izvaljeni ima ogromno hrane in Mte. Po podatkih Ribo- lovnega centra Apatin je bilo na primer samp leta 1956 v Kopačko-biljskem ritu okoli 8,7 milijonov rib v teži blizu 1,5 milijonov kilogramov. Dalje so strokovnjaki izračunali, da je bilo iste pomladi na tem področju 15 milijonov mladeži kečige, 720.000 mladic smuča, 1,680.000 mladic soma, 1,200.000 ščukic, 1,950.0000 mladih krapov in okoli 25 milijonov zaroda raznih vrst belih rib. Iz tega se vidi, da je to področje nekak naravni rezervoar rib za vso Donavo, ki teče skozi našo državo. Po opravljeni drsti izlove matične ribe poklicni ribiči Apa- tinskega ribolovnega centra. Teh je okoli 140 in ujamejo, kakor že povedano, nad milijon kilogramov rib, katerih večji del gre za domačo potrošnjo, nekaj za predelavo, nekaj pa jih tudi izvozijo. Omenimo naj še, da se je zaradi ogromnega ribjega bogastva v tem predelu, razvila v Apatinu tudi ribja industrija za predelavo ribjega mesa v razne ribje proizvode. To nadvse bogato ribolovno področje pa je razen velikega gospodarskega pomena tudi pravi »eldorado« za športni ribolov. V Apatinu je nekaj nad 360 organiziranih športnih ribičev, mnogo pa jih prihaja sem lovit tudi iz drugih krajev. Poznavalci trdijo, da se v teh revirjih skupaj izživlja nad 2000 športnih ribičev, ki letno polove okrog 10.000 kg rib. Zaradi idealnih terenov in obilice ribjega bogastva, so (lani vsi pogoji za širok razmah športnega ribolova in ribolovne?'' * rizma na tem področju. 8 kg! Tudi sulcev ne manjka, doslej naj večjega pa so ujeli predlanskim. Tehtal je 20 kg! Vevški ribiči se trudijo, da bi bile njihove vode čimbolj bogate. Vsako leto vložijo vanje veliko ribjega podmladka. Sa- mo lansko leto so spustili v te vode 20.000 zaroda amerikanske postrvi, 10.000 zaroda in 1000 mladic potočnice, 5000 sulčkov ter nad 7500 krapov in linjev. Ker pa je vlaganje zaroda mnogo manj uspešno kakca: vlaga- nje mladic, saj ima nebogljen zarod nešteto sovražnikov, ki mu strežejo po življenju, se je odločila za ureditev ribjega vzgajališča pri Zgornjem Kašlju. Tu so namreč idealni izvirki čiste vode, ki jih bodo V Lmblianici uspeva o tudi postrvi Ribiška družina Vevče ima v svojem upravljanju ribje bogastvo Ljubljanice od zatvornice pod Karlovškim mostom v Ljubljani do ustja Besnice pod Zalogom, Sostrške Reke ln Besnice. Na tem področju se športno izživlja okrog 180 članov. Glavna njena športna voda ja Ljub- ljanica. ki je kljub precejšu, koncentraciji odpadnih voda in kanalizacije v tem delu. Se vedno ribovita. V zadnjem času so opazili, da dobro uspevajo tudi amerikanske postrvi in potočnice, saj so ribiči ujeli v 1959. in 1960. letu nekaj izredno veli-kih PMtei, M m tehtate tete *> Nedavno je mladinska sekcija Zveze ribiških družin Ljubljana skupaj s šolo narodnega heroja Staneta Kosca iz Šmartnega pod Šmarno goro organizirala ogled ribogojnice v Povodju, ki so se ga udeležili učenci šestega, sedmega in osmega razreda to iole. Pred ogledom že bila prikazana učencem v krajšem predavanja organizacija slovenskega sladkovodnega ribištva, ihtiolo-ška razdelitev voda, njihovi prebivalo! in način Beljenja, poahn sodobnega razmnoževanja žlahtnih rft>, športni ribolov itd. Po predavanju so gl učenci oglodali posamezne rfbogojne naprave ter ge zlasti zanimali zg valjenje iker, zarod ta mladice. Na sliki: učenci z zanima 1 o BMtetal Itetoc A. Koritnik preuredili, vanje vlagali v ribogojnicah kupljen zarod in gg redili do velikosti mladic, te pa vložili v športne vode. Dela še že bližajo koncu. Požrtvovalni vevški ribiči so doslej vložili ▼ ta obrat že nad 2500 ur prostovoljnega dela. -v- Velika mednarodna ribiška priieditev na Otočcu Kakor smo že poročali, bo 17. in 18. junija 1961 na Otočcu pri Novem mestu VIII. državno prvenstvo v metih obtežilnlka in umetne muhe ter v lovu rib, i mednarodno udeležbo. Organi-zacijske priprave, ki so poverjene Ribiški zvezi Slovenije ti Zvezi ribiških družin Novo md» sto, so v teku. Razen tekmovalnih ekip vseh ljudskih republik so na prvenstvo vabljeni tekmovalci Avstrije, Češkoslovaške, Bolgarije, Italije, Madžarske, Poljske in od funkcionarjev pa ; ČIPS (Mednarodne športni ribolov), francoske in poljske športni ribolov, kretar madžarske ribiške oizacije in drugi. Ta velika športna manifestacija bo brli dvoma pripomogla k nadaljnjemu zbližan ju športnih ribičev iz mnogih dežel. nitoS VIDMABJEVA HIŠA Dne 27. aprila 1941 je bila v hiši Josipa Vidmarja na Večni poti ustanovljena Osvobodilna fronta. To je bilo komaj mesec dni po silnih demonstracijah proti jugoslovanski vladi, ki je 25. marca podpisala sramoten pristop k silam trojnega pakta - ’Nemčiji, Italiji in Japonski. Minilo je komaj 14 dni od kapitulacije kraljevine Jugoslavije in razkosanja naše dežele. Prijazni nasmeh slovenske gospode, ki je sprejemala okupatorja z odprtimi rokami, še ni zamrl, že je bila tu Partija, ki je pozivala na boj za nacionalno in socialno osvoboditev. 27. aprila je zbrala okrog sebe napredne skupine demokratičnega krila Sokola, krščanskih socialistov in slovenskih kulturnih delavcev. Ustanovljena je bila skupna Fronta in sprejet njen program: združitev vseh naprednih sil za borbo proti okupatorju, osvoboditev in združitev slovenskega naroda in nastanek nove Jugoslavije na osnovi enakopravnosti vseh 'narodov in ljudske demokracije. Ustanovitev OF je pomenila začetek izredno hitrega razvoja osvobodilnega gibanja na Slovenskem. OF je s svojimi odbori že v nekaj mesecih zajela vso Ljubljano in ^ostala simbol boja proti okupatorju in njegovim pomagačem — domačim izdajalcem. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik se je zato s ponosom odloči! na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 in sprejel ODLOK o razglasitvi 27. aprila za občinski praznik občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Za občinski praznik in praznik dela čestitajo: gospodarske organizacije Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik zadruge občinske politične in družbene organizacije obrtne delavnice občinska društva gostinska podjetja občinske kultumoprosvetne in telesnovzgojne trgovska podjetja organizacije občinski zavodi in ustanove SPOMENIK PREO VIDMARJEVO HIŠO Občina.. I^jibljaiia-Vič-Rudnik oblega po' 2&ruzitVi območij bivših -cia Ljupijana-Vič,- - Ljubijana-udnik in bobrova 52.000 ha skup-s površine. Od celome površina Ipade na: njive 7.700 ha gozdove 23.750 ha, ravnike 12.200 ha. ostale površine 8.650 ha. Tudi po številu prebivalstva je -rdanja občina ena največjih v krajp Ljubljana, saj ima 54.000 irebivalcev in 191 naselij. Razmer-e med delavskim in kmečkim prebivalstvom se približuje 50:50°/#. V irimerjavi z drugimi občinami, ki o industrijsko bolj razvite je 'to breče j nezadovoljivo razmerje. Res je, da- je tudi v industrijskem pogledu postala sedanja občina ena izmed močnejših občin ljubljanskega okraja. Na svojem območju ima 12 večjih industrij--kih podjetij, od tega: štiri kovinska podjetja, dve živilski podjetji, dve lesni podjetji, in po eno nekovinsko, kemično, gradbeno in tobačno podjetje. Vendar pa na področju razvijanja industrije še niso izčrpane vse možnosti. V obrtni dejavnosti je bodoča občina dokaj močna, saj ima kar 561 obrtnih podjetij in delavnic. Pred vsemi prevladujeta obrt za predelovanje tekstila (82 delavnic) in obrt za predelovanje kovin s 86 podjetji oziroma delavnicama. Slede pa obrti za predelovanje lesa —.78, za predelovanje usnja — 49, živilska obrt — 43. obrt-no-gradbena dejavnost — 36, kemična obrt — 23, elektro obrtne dejavnosti — 13 itd. Od vseh teh obrtnih podjetij in delavnic jih je le 39 v družbenem sektorju, dočin jih je v privatnem sektorju 522. T. pomeni, da bo treba tudi tem. sektorju gospodarstva posvečal večjo pozornost. Ce upoštevam: da je v vseh obrtnih podjetjih i: delavnicah zaposlenih 1243 dela\ cev. in od tega v socialističnem sek torju 773, je jasno, da bo treb. družbeni sektor še okrepiti zlast v okviru stanovanjskih m vaški skupnosti. Na območju občine Ljubljane Vič-Rudnik posluje pst trgovskil podjetij z 61 poslovalnicami. Takt pride povprečno na eno posloval nico približno 890 prebivalcev. Približno tako je tudi z gostir skimi obrati..V novi občini imam-74 gostišč, tako da pride povpref no na eno gostišče cca 730 preb: valcev. Ce se ozremo na družbeni bru:< proizvod in na narodni dohode! vseh združenih občin, potem vidi mo, da znaša sedanji družben bruto proizvod več kot 22 milijard in da znaša narodni dohodek pre ko 10 milijard, kar je okoli 200.00 dinarjev na prebivalca. Tudi v kulturi in prosveti se j. z združitvijo znatno povečal obsej delovnega področja. V občini sedaj 34 osnovnih šol, nižja glas bena šola, umetniško-čipkarska šo La in gimnazija. Pri tako veliken številu šol bo morala sedanja obči na posvečati več pozornosti šc-1 stvu in delati predvsem v sodeic vanju s šolskimi odbori na terenu Glede na obseg dela in na velik' območje je jasno, da bo imela na ša občina ogromno dela, tako ■< strokovnem kot tudi v političnen pogledu. praznik občine Ljubljana- SUŠILNICA ZA SADJE IN ZELENJAVO V VINOCETtJ KOLEZUA - VELIKI BAZEA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V TRNOVEM KOZMETIČNI IZDELEK — NARTA TOBAČNA TOVARNA — NOVI STROJI OB 20. OBLETNICI VSTAJE IN ZA DELAVSKI PRAZNIK Vam poslovnim prijateljem, «trafikam in delovnemu ljudstvu čestita za 1. maj delovni kolektiv »GRADITELJ« GRADBENO PODJETJE KAMNIK »KAMIN« UUBUANA-JEŽICA Mala va• M Podjetje za Izdelovanje te montažo peči ta kaminov, Izdelovanje Samotnih grelcev in vseh vrst Samotnega izolacijskega materiala čestita za praznik dela — 1. Maj! MESARIJA ČRNUČE PRI UCBUANI Dnevno »veže meso im mesne izdelke modi cenjenim potrošnikom Kolektiv se priporoča in čestita za praznik dala — 1. mag BOUDMO, HITRO IH PO ZMERNIH CENAH HOTH SVOJE beluOe GRADBENO PODJETJE DOMŽALE Kolektiv se priporoča In čestita vsem svojim strankam in delovnemu ljudstva za 1. maj Kmetijska zadruga čmuče- Podgorica Črnuče pri Ljubljani z obrati: DOL m JEZICA Svojim odjemalcem, dobaviteljem, kmetom in vsemu delovnemu ljudstvu iskrene čestitke za 1. maj Trgovsko podjetje »KOLONIALE« ŠENTVID 20 Ljubljano S SVOJIMI POSLOVALNICAMI Čestita vsem cenj. strankam, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ZA PRAZNIK DELA — L MAJ Kolektiv se Se nadalje toplo priporoča Trgovsko podjetje »POLJ E« Ljubljona-Polje vas v svojih .številnih poslovalnicah hitro in solidno postreže z raznovrstnim mešanim blagom in živilskimi potrebščinami po zmernih cenah. Kolektiv čestita vsem cenjenim odjemalcem in delovnemu ljudstvu za praznik 1. maj GOSTINSKO PODJETJE ČRNUČE PRI LJUBLJANI Izborna kuhinja, točimo prvovrstna in sortna vina. Kolektiv se cenjenim gostom priporoča in čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj PODJETJE »M E S 0« KAMNIK • nudi vedno sveže • mesio in mesne • izdelke • Cenjenim strankam • in vsem delovnim « kolektivom čestita 9 za praznik dela — • 1. maj Elektrarna Medvode MEDVODE ■fo PROIZVAJA ELEKTRIČNO ENERGIJO £ za Široko in drobno potrošnjo. •fe kolektiv Čestita za praznik DELA — 1. MAJ — VSEM OBČANOM •t? IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Tovarna »SA MA« Kranj proizvaja avtomobilske plašče, plašče za kolesa, klinasta jermena, transportne trakove, prevleke valjev, prevleke koles, podplate, podpetnike, podplatne plošče, blago za dežne plašče, lepila itd. • Vsi izdelki, strokovno izgotovljeni, so priznani in iskani tudi v inozemstvu • Telefon št 20-71 do 20-74 Splošno gradbeno podjetje BLED gradi nizke in visoke stavbe, stolpnice, gospodarska poslopja, pohištvo itd. Dela izvršimo do določenega roka. Gradimo po konkurenčni ceni. Naše delo se razteza po vsem gorenjskem kotu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR ZWI OBČINSKI ODBOR ZROJ OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK Medvode Čestitajo za praznik dela — 1. maj VSEM DELOVNIM LJUDEM, PREDVSEM SVOJIM OBČANOM TER JIM ŽELIJO SE MNOGO PELOVNIH USPEHOV . HKRATI POŠILJAJO BORBENE POZDRAVE ' ZA 20. OBLETNICO VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NABODOV TOVARNA A ■* ČOKOLADE »Gorenjka« lesce 9 PRI BLEDU izdeluje vse vrste čokolade najboljše kakovosti. Naše čokoladne Izdelke je priznala vsa jugoslovanska javnost Zato je vedno povpraševanje za naš Čokoladni izdelek, ki ni samo kakovosten, temveč tudi cenejši od proizvodov drugih podjetij. Zahtevajte čokoladne izdelke naše tovarne »GORENJKA« »AVTOSERVIS«, Vir-Domžale lzde4ujeijn popravlja vse vrste karoserij osebnih in tovornih avtomobilov. — Kolektiv se cenjenim strankam priporoča in čestita vsem delovnim kolektivan m praznik dela — 1. maj Obrtno podjetje »Tamiz« MENGEŠ izdeluje stavimo, sobno in vse vrste tapeciranega pohištva. Razen mizarskih in tapetniških del Izdelujemo še tečaje za vrtljiva okna, ki so po svoji konstrukciji enostavni in ceneni. — Kolektiv pošilja pozdrave za 1. maj DELCTN1 KOLEKTIV PODJETJA »TERMIT« DOMŽALE grabita vsemu delovnemu ljudstvu in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. mej — ter za 20. Obletnico vstaje naših narodov Hkrati priporočamo svoje kakovostne izdelke, kot *o pomožne livarska sredstva in livarske peske »T E S N I L K A« TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS MEDVODE Vsem svojim delavcem in uslužbencem ls_- ostalim delovnim ljudem čestitamo za naš največji ---------------... — j maj Trgovsko podjetje Moda BLED ca VAM NUDI V SVOJIH TRGOVSKIH POSLO-co VALNICAH PRVOVRSTNO MANUFAKTURO, co GALANTERIJO IN KONFEKCIJO PO UGODNI ca CENI. — VSE BLAGO JE OD NAJBOLJ ca ZNANIH JUGOSLOVANSKIH TOVARN. — ca NAKUP BLAGA V NAŠIH TRGOVINAH JE ca NAJCENEJSI Elektro - Radio - Servis BLED Ima vedno v zalogi kakovostne električne potrebščine, radio aparate najboljše znamke, po zmerni* ceni s Podjetje opravlja montažo novih instalacij, popravila radio aparatov ter vsa dela, spadajoča v električno stroko • Usluge izvršimo takoj TRSOVIMA »CENTER« 4» C >S ČRNUČE pri L|ubqanl ★ 'm\ firatiita cenjenim odjjemal-cean In delovnemu ljudstvu za 1. maj in se še nadalje priporoča Vodna skupnost Gorenjske KRANJ GRADI VODOVODE, KANALIZACIJE, REGULIRA REKE, UREJA HUDOURNIKE PO VSEJ GORENJSKI • UPRAVA PODJETJA SE ZAHVALJUJE VSEM ČLANOM IN SODELAVCEM, KI NUDIJO POMOČ PRI IZVRŠEVANJU NAŠIH NALOG LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE RscIOfflljO Kolektiv se priporoča ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DELAVSKI PRAZNIK — L MAJ IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI PROIZVODI: ŽAGANIM LESOM IGLAVCEV IN LISTAVCEV, LESNO MOKO, KOSOVNIM POHIŠTVOM, DROBNO GALANTERIJO, LESNO EMBALAŽO, KRIVIMI FURNIRSKIMI IZDELKI ITD. LANENI cvet je znak kakovosti, zato pri nakupu zahtevajte izdelke iz zajamčena čistega lanu, LANENO in POLLANENO PERILO Jltd INDUPLATI JARŠE, p. Domžale Kolektiv »e priporoča in čestita vsem delovnim ljnđem in poslovnim prijateljem za praznik dela — L maj izvršujemo najrazličnejše mizarske usluge. Izdelujemo vse vrste pohištva, stavbna Ir mizarske izdelke, opremljamo razne lokale. Za kakovostne izdelke jamčimo eno leto. Kolektiv se cenjenim strankam priporoča In čestita, tako tudi poslovnim prijateljem ter vsemu delovnemu ljudstvu za praznik dela — 1. maj »Menina« splošno mizarstvo - KAMNIK PREDILNICA VOLNE NAKLO na Gorenjskem co priporoča svoje volnene trikotaže vsoti vrst. co Za naše izdelke se zanima širša javnost Naš co kolektiv se bo tudi v prihodnje trudil, da bo co strokovno Izvršil svojo nalogo TRGOVSKO PODJETJE »RAŠICA« — s svojimi posloval- — nicamd se kolektiv — priporoča cenjenim — odjemalcem in če- — stlta vsem delovnim — kolektivom za pra- — znik dela — 1. maj TRGOVSKO rODJh/IJfc. »K 0 Č N A« KAMNIK s svojimi poslovalni- cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu za praznik dela — 1. maj. — Kolektiv se še vnaprej toplo priporoča TOVARNE ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV Kolektiv BELINKA pozdravlja ob prazniku dela vse poslovne prijatelje In jim želi uspeh in napredek LJUBLJANA - ŠENTJAKOB OB SAVI »TOVARNA AVTOOPREME« - PTUJ i e s t i t a vsem delovnim ljudem ob l. MAJU in jim želi tudi v prihodnje nnogo uspehov Izvozno podjetje »»PERUTNINA« — PTUJ audi trgovski mreži, gostincem in ostalim potrošnikom dnevno sveže piščance Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa 15 s svojimi obrati in samostojnimi odseki: Gozdno upravo Ruše - Lovrenc, Podvelka, Oplotnica in Slov. Bistrica VZGAJA, NEGUJE IN EKSPLOATIRA GOZDOVE TER IZVAJA GRADNJE GOZDNIH KOMUNIKACIJ TOVARNA SUKANCEV IN POZAMENTERIJT MARIBOR-TEZNO Izdeluje: lanene sukance, bombažne večnitne sukance, bombažno In svileno pozamenterijo »S T R 0 J N A« tovarna strojev Maribor, Linhartova ni. 11 pošilja ob PRAZNIKU DELA vsem kovinarjem iskrene pozdrave in Čestitke. 1. MAJ naj bo vzpodbuda za nove delovne uspehe! JCmetLjskO’ g.CfSpadaKStvo KOŠAKI - MARIBOR NUDI KAKOVOSTNA VINA, PRVOVRSTNO SADJE IN ŽIVINO INDUSTRIJSKO TRGOVSKO PODJETJE »LES« - PTUJ s svojimi obrati: Žaga in mizarstvo — Ptuj, Ormož, Varaždinske . toplice, Središče in poslovalnico v Ptuju — Ormoška cesta proizvaja in prodaja vse vrste reza- 1 nega lesa, pohištva, kuriva in neko-vinskega gradbenega materiala ^ j' Avtobusni promet Maribor TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 41 s svojimi poslovalnicami: Maribor — Glavni trg 24, Potovalni urad, telefon 22-75. Ptuj — Rajšpova ulica 14, telefon 72, Murska Sobota, Ulica Stefana Kovača 27, telefon 59 priporoča potnikom usluge, ki jih nudi podjetje v svojih poslovalnicah OPEKARNA ŽABJAK pri PTUJU z obratom JANEŽOVCI IZDELUJE VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV TER SE SVOJIM ODJEMALCEM PRIPOROČA Križevske opekarne KRIŽEVCI pri Ljutomeru IZDELUJEMO: ZIDAKE, VOTLAKE, STROPNIKE, STRESNE ZAREZNIKE, BOBROVEC IN SLEMENJAKE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« MURSKA SOBOTA izvršuje vse vrste objektov visokih gradenj ter se za izvajanje del priporoča Svoje prihranke naložite varno in koristno pri »KOMUNALNI BANKI« V MURSKI SOBOTI Tajnost vlog zagotovljena MARIBORSKA OPEKARNA MARIBOR - KOŠAKI IZDELUJE VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV Občinski ljudski odbor OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ TER OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PO" ZDRAVLJAJO OB DELAVSKEM PRAZNIKU L MAJU SVOJE OBČANE IN OSTALE DELOVNE 'JUDI TER JIM ČESTITAJO ZA DOSEŽENE JSPEHE »GORNJERADGGNSKO OPEKARNIŠKO PODJETJE« GORNJA RADGONA IZDELUJE VSE VRSTE SODOBNIH OPEČNIH IZDELKOV. KOLEKTIV SE PRIPOROČA TER ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM »Gradbeno podjetje« GORNJA RADGONA IZVRŠUJE VSA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA ZA STANOVANJSKE, INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE GRADNJE TER OPRAVLJA VSA V NIZKE GRADNJE SPADAJOČA DELA OPEKARNA PRAGERSKO IZDELUJE OPEČNE IZDELKE VSEH VRST; KUPCEM PRIPOROČA STROPNE ELEMENTE, ZLASTI PA OPOZARJA NA NOSILNE PLOHE PREDNAPETIH STROPOV OBRTNO PODJETJE ŽAGA in MIZARSTVO ZG. BISTRICA, pošta Slovenska Bistrico izvršuje vse mizarske usluge po solidnih cenah OBRTNO PODJETJE »Agrotehnika • Servis« Ljutomer izdeluje transportna sredstva — prikolice ter priporoča razne usluge svoj« remontno servisne Službe TOVARNA ČOKOLADE, KEKSOV IN PECILNIH BONBONOV, PRAŠKOV SANA HOČE PROIZVAJA: KAKOVOSTNE PUDINGE, KEKSE, NAPOLITANKE, ČOKOLADNE IZDELKE TER SE PRIPOROČA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM OBIŠČITE ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI RADENSKA ZDRAVILNA SLATINA USPESNO ZDRAVI: SRCE, OŽILJE (KRVNI PRITISK), SKLEROZO, GIHT, BASEDOW, JETRA, LEDVICE, ŽIVCE IN ZENSKE BOLEZNI icbuuužiiče. s,, , RAĐENO 4&UW SLATINA »PANONIJA« industrijo kovinske galanterije MURSKA SOBOTA izdeluje in nudi razne predmete za gospodinjstvo, kmetijske naprave, vinogradniške škropilnice, žve-plalnike, brzo-parilnike, aluminijasto pohištvo za opremo restavracij in gostinskih vrtov Gradbeno podjetje »DRAVA« PTUJ IZVAJA NIZKE IN VISOKE GRADNJE VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI Zadružni hranilnici in V MURSKI SOBOTI Cenjenim odjemalcem nudimo kakovostno meso in mesne izdelke OBRTNO PROIZVAJALNO PODJETJE »MESNINE« PTUJ MIZARSTVO IN ŽAGA ČRNCI - APAČE ZDELUJE RAZNO VRSTNO SOBNO IN STAVBENO POHIŠTVO TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA SOBOTA PROIZVAJA KAKOVOSTNI MLEČNI IN JAJČNI PRAH TER GA NUDI PO SOLIDNIH CENAH VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM POŠILJAMO OB 1. MAJU — PRAZNIKU DELA iskrene Čestitke SLIKOPLESK MARIBOR, Tržaška cesta 44 Tovarna umetnih brusov MARIBOR Tržaška 60 Telefon: 20-58 proizvaja: UMETNE BRUSE z zašč'tnim znakom k** za vse panoge industrije m ooru, za poljedelstvo, gozdarstvo in široko potrošnjo T 20 m obletni gì wm trnja in prašnik »Ruda« IZOLA PROIZVODNJA OPEKE IN GRADBENEGA MATERIALA SE PRIPOROČA GRADBENIM PODJETJEM IN CENJENIM ODJEMALCEM — ČESTITA ZA PRAZNIK DELA PRVI MAJ MOTORNA VOZILA izdelkov tovarne Tomos in Pretiš, kakor tudi vse nadomestne dele za avtomobile, motorje in kolesa nudi svojim odjemalcem po ugodni ceni AVTOTRGOVINA, Krško Kočevarjev trg Za praznik dela 1. MAJ? čestita vsem avto-moto voznikom, kolektiv. Kovinsko-obrtno podjetje »ISTRAMETAL« Piran izdeluje kovinsko galanterijo — opravlja vsa vodo-.■odno-inštalaterska, ključavničarska in kleparska dela. Za delavski praznik — 1. maj čestita in se vljudno priporoča Kino »ZVEZDA« - Izole želi vsem svojim obiskovalcem radostno praznovanje PRVEGA MAJA — in priporoča obisk predvajanja kvalitetnih domačih in inozemskih filmov. TRGOVSKO PODJETJE »TtMAV« NRPEUE-KOZINA želi vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom prijetno praznovanje delavskega praznika in se vljudno priporočal ELEKTRO-SEŽANA’ Sežana z rajoni v Sežani, Postojni, Pivki. Ilirski Bistrici, Podgradu, Komnu, Divači in Kubedu — gradbenimi skupinami za D V, NNO in TP — elektro servisi v Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici in Kozini — čestita delovnim ljudem za praznik dela ter dvajseto obletnico ljudske revolucije in želi prijeten oddih im razvedrilo. TRGOVSKO PODJETJE »ISTRA-BENZ« KOPER s svojimi poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu, Bujah, Umagu, Novigradu, Kozini in Divači — čestita za delavski praznik PRVI MAJ — vsem svojim odjemalcem in se vljudno priporoča. Vsem svojim potrošnikom električne energije in poslovnim prijateljem čestita za praznik delovnega ljudstva — 1. MAJ ELEKTRO- KRŠKO V1DEM-KRŠKG ter se jim priporoča za nadaljnje sodelovanje GOSTINSKO PODJETJE »JELKA« Podjetje za rezanje in EŠKfiv Opekarna HOTEL IN KAVARNA »METROPOL« predelavo lesa Kozina — Vam nudi po zmernih cenah rezan les, splošno mizarske iz- Prečna NOVO MESTO delke in lesno galanterija. NOVO MESTO Vsem delovnim kolekti- čestita za praznik dela, ki naj pripomore, ČESTITA ZA PRAZNIK vom želi obilo sproščene- da se bodo delavske organizacije strnile DELA! ga veselja in oddiha za PRVI MAJ! v boju za socialistično preobrazbo sveta V novomeškem okraju je delavski razred v pravem pomenu besede nastajal šele po vojni. Danes, šestnajst let po osvoboditvi, Dolenjska, Bela krajina, Posavje niso več to, kar so bdld nekoč. V teh letih je zrastla industrija, ki je že premagala prve začetne težave. Tisoči ljudi, za katere je bil komaj kos kruha na zemlji, so zamenjali plug z modernim tovarniškim strojem. Pomamo kijivo šolsko izobrazbo nadomeščajo z novo, življenjsko šolo — delavskim samoupravljanjem Tudi na vasi se marsikaj sipreminja. Nastajajo sodobna družbena posestva, ki so vse bolj zgled, kako je treba napredno gospodariti. Kmetijske zadruge postajajo čedalje močnejše, tako da kmetje z zmerom večjim zaupanjem stopajo v nove proizvodne odnose. Vas postaja naprednejša, bogatejša. VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA, DRŽAVLJANOM JUGOSLAVIJE, DELAVCEM PO VSEM SVETU ČESTITA ZA 1. MAJ, DELAVSKI PRAZNIK, Z ŽELJO, DA BI DELO TUDI DRUGOD PO SVETU POSTALO TO, KAR JE PRI NAS — OSVOBOJENO MEZDNIH ODNOSOV OKRAJNI OKRAJNI OKRAJNI OKRAJNI OKRAJNI OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOMITE ZKS ODBOR SZDL KOMITE LMS ODBOR ZB SINDIKALNI SVET NOVO OBRTNO- KQMÜNALNA ZBORNICA OKRAJA KOPER ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM ‘ IN DELOVNIM LJUDEM .A PRAZNIK DELA IN JIM ZELI PRIJETEN ODDIH Ko praznujemo praznile dela —■ 1. MAJ so naše misli pri tovarišu Titu. M se mudi na poti miru po afriških deželah. Naše čestitke veljajo še posebno njemu, velikemu sinu jugoslovanskih narodov, naj večjemu poborniku miru v svetu! KOLEKTIV SPLOŠNO jRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO KOLEKTIV RUDNIKI NEKOVINSKIH RUDNIN »KREMEN« - Novo mesto ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Delovni kolektiv Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto s svojimi gozdnimi in kmetijskimi obrati Ai čestita za 1 maj — delavski praznik in želi, da bi delovni ljudje Jugoslavije tudi v prihodnje kot doslej dosegali take uspehe pr) graditvi lepšega življenja KOLEKTIV Ladjedelnice-Pira n ČESTITA ZA DELAVSKI PLAZNIK VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NASE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN HKRATI ZELI RADOSTNO PRAZNOVANJE. ZA DVAJSETLETNICO LJUDSKE REVOLUCIJE POZDRAVLJA P JSEDANJE USPEHE IN ZMAGE DELAVSKEGA RAZREDA DELOVNI KOLEKTIV IZVOZNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA Vino Brežice čestita vsem delovnim kolektivom za praznik dela — 1. maj, želeč jim mnogo delovnih uspehov. Hkrati priporočamo naša najboljša dolenjska In bizeljska vina iz kleti Brežice, Krško, Metlika, Ivančna gorica in Ljubljana »ELEKTRA RADIO« PIRAN IZVRŠUJE VSA ELEKTROINSTALATERSKA DELA IN POPRAVILA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV PO ZELO UGODNIH CENAH VSEM DELOVNIM LJUDEM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA rRGOVSKORODJEDE BOR- K<©PE’R opraivlja naslednje posl**' Trgovanje na debelo in na drobno z obdelanim in neobdelanim lesom, drvmi, premogom in gradbenim materialom. Svojim cenjenim odjemalcem se vljudno priporoča. Vsem delovnim ljudem želi prijetno praznovanje prvomajskih praznikov KINEMATOGRAFSKO PODJETJE PIRAN TEIEFON 52-., POSTNI PREDAI 4, KINEMATOGRAFSKO PODJETJE PIRAN p obrati: Garibaldi in letni kino v Piranu,' Ljudski dom in letni kino v Portorožu, kinom v Sečovljah in v Strunjanu — priporoča obisk kvalitetnih domačih in tujih ^filmov Ob dvajsetletnici ljudske revolucije naj bo vsem obiskovalcem in delovnim ljudem občine Piran praznovanje 1. maja prijetno razvedrilo in še prijetnejši oddih AGROSERVIS ZADRUŽNO OBRTNO PODJETJE BREŽICE POŠILJA ISKRENE POZDRAVE OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU GROSISTICNO-DETAJLISTICNO TRGOVSKO PODJETJF »PRESKRBA« - SEŽANA z vsemi svojimi poslovalnicami — čestita cenjenim potrošnikom, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem za praznik dela — Prvi maj — In za dvajsetletnico ljudske revolucije & Vljudno' se priporoča za nadaljnji obisk In naklonjenost KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA se ob prijetni zavesti, da so slovenski gozdovi, med NOB nudili borcem .varno kritje — spominja ob dvajsetletnici revolucije velikih in zmagovitih borb partizanskih brigad in odredov — in vsem preživelim borcem, aktivistom ln delovnim ljudem širom po domovini želi prav prijetno praznovanje In oddih za prvomajske praznike Zadružna hranilnica in posojilnica KOPER ČESTITA VSEM SVOJIM KOMITENTOM IN DELOVNIfc LJUDEM ZA PRAZNIK DELA — PRVI MAJ OKRAJNA KMETIJSKJ-GOZDARSKA ZBORNICA - OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG - KMETIJSKI ZAVOD Kuper ČESTITAJO VSEM SVOJIM ČLANOM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJI SOP ,GRADNJE1 POSTOJNA Izvršuje vsa gradbena dela solidno in hitro. Vsem poslovnim prijateljem želi radostno praznovanje PRVEGA MAJA! ★ OBČINSKI UBDSK1 ODBOR ★ OBČINSKI KOMITE ZKS ★ OBČINSKI ODBOR SZDL ★ OBČINSKI ODBOR ZB N0\' ★ OBČINSKI KOMITE LM ★ OBČINSKI ODBOR ZW1 Sevnica čestitajo za delavski praznik — 1. maj vsem svojim občanom in delovnemu ljudstvu in se pridružujejo prvomajskim manifestacijam in 20 obletnici vstaje D EL 0 V N I KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO živel 1. maj - praznik delavcev vseh petih kontinentov, belih, črnih in rumenih, toda z enako žuljavimi rokami, .odločnih, da si zgrade nov svet - svet brez izkoriščanja človeka po človeku MARIBOR DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 27. 4. 1961. lekarna -Tabor- Trg revolucije 3. KINO: UNION: jugoslovanski film: PREDSEDNIK CENTERFOR. PARTIZAN: franc. barv. cin. film: LJUBEZEN POD NADZORSTVOM. UDARNIK: slov. film: Tl LOVIŠ ob 20. uri: Nemški barv. film: PETROGRAJSKE NOCl. SLOV. NAR. GLEDALIŠČE Četrtek, 27. aprila ob 19.30: Raba-dan ENE HUDE NEVOLE Z MUTA VKO. Gostovanje v Ptuju — abonma izven. Ob 19.30: Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK. Gostovanje v Gornji Radgoni. RADIO MARIBOR 8.00 Domače vesti; 8.05 Objave, zabavna glasba in reklame; 8.30 Nekaj domačih napevov; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba -vmes obvestila in reklame; VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM KKICLANSKA ODRASLA družina išče gospodinjsko pomočnico brez znanja kuhe. Plača visoka. Ing. Pretoer, Štrekljeva S, Rožna dolina. 5773-1 FIAT 600, bel, 13.000 km, prodam. 800.000 din. Ponudbe pod -Lep-. 5771-3 GREM za gospodinjsko pomočnico k 2—3-članski družini. — Brenko, Gosposka 10-n, Ljubljana. 5767-1 ZATEKEL se je mlad ovčar. Lastnik ga dobi na Vodnikovi 310. 5766-8 KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje z vsemi pritiklinami, center Maribora, telefon, event. garaža, zamenjam za enako ali večje v Ljubljani, plačam selitvene stroške. — Ponudbe pod -Ostalo po dogovoru-. 5756-6 MOTOR HOREX, 350 ccm, lepo ohranjen, prodam. Berglez, Wol-fova 1, v trgovini. 5760-3 KONCERTNI radioaparat, skoraj nov, 9-cevni, prodam. Ponudbe pošljite pod -Blaupunkt- v ogl. odd. -Dela-. 5599-4 GRADBENI TEHNIK, arhitekt, z 10-letno prakso hi pooblastilom za projektiranje spremeni službo. Ponudbe pod -Stanovanje, garsonjera-. 5728-2 RAZTEGLJIVO MIZO prodam ali zamenjam za manjšo, lahko neraztegljivo. Praprotnik, Šentvid, Poljane 42. 5763-4 ENOINPOLSOBNO stanovanj e, visoko pritličje — vila — zamenjam za enako ali enosobno. Ponudbe pod -Bežigrad-. 5754-6 PRODAMO motorno kolo -Jawa-, 175 ccm, Upa 56. Prednost do nakupa imajo gospodarske organizacije. Kolikor ne bi bilo v 8 dneh interesentov s strani socialističnega sektorja, imajo pravico do nakupa zasebniki. Trgovsko podjetje Gorjanci, Šentjernej. 3513-3 VSE AVTOMOBILE družbenega sektorja kupuje in plača dobro: -Agencija Beograd-, Beograd, Do-sitej eva 21-ni, tel. 22-202. 3270-3 OBlSClTE MAGAZZINI FELICE — Trst, Carducci 41. Nudijo: nylon plašče, bunde, jopiče, hlače, srajce, trikotažo — vse po naj-nižjih cenah. 2293-4 PRODAM nov, italijanski športni voziček. Babnik. Tomačevo 51-a. OTROŠKI VOZIČEK, globok, kombiniran, dobro ohranjen prodam. Godnjavec, Koblarjeva 34, Kodeljevo. 5781-4 16. DO 20. APRILA izgubljeno zlato zapestnico, prosim, vrnite proti visoki nagradi v ogl. oddelek. UGODNO PRODAM dobro ohranjeni dve omari, dve postelji z žimnicami, les naravni oreh, kredenco, kuhinjsko mizo in stole. Ogled od petka dalje med 12. in 15. uro. Prešern, Ljubljana, Kersnikova ul. 8-3. 5776-4 KUPIMO NOV ali rabljen mizarski skobelni in poravnalni (kombiniran) stroj ter tračno žago. — Telefon 22-011. 5789-5 ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo enonadstropne hiše kupimo. Ponudbe pod -Ljubljana 1961-, 3520-3 KOT PRENOS OSNOVNIH sredstev dajemo brezplačno osebni avto. Ponudbe pod -Skoda 95.000 kilometrov-. 3518-3 GARAŽO VZAME V NAJEM podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod —Blizu centra—. 351876 PRODAM KOLO ALPES SPECIAL. Osolnik, Jarše, p. Domžale. 3522-4 PRODAM električni gramofon. Remic, Samova 14, Ljubljana. 5792-4 NUJNO potrebujem 300.000 din posojila — Dam obresti. Ponudbe pod -1394-. 5791-8 REALITETNA AGENCIJA Maribor proda v Ljubljani: vseljivo enostanovanjsko hišico, Nove Jarše; polovico dvostanovanjske z vse-fitvim trosobnim in enosobnim Stanovanjem, Bežigrad; vseljivo komfortno troinpolsob-Oo stanovanje v strogem centru; Stiriinpolsobno stanovanje in tpoinpolsobno z avto garažama ti zamenjavi v centru; Ijivo dvostanovanjsko hišo za igr adom; Ijivo zelo komfortno enodru-__ . vilo z zidanim dvoriščnim poslopjem na periferiji; več neuseljivih komfortnih stanovanj v 't predelih mesta, vseljivih in dj±vih hiš in vil ter zazid-_ parcel. Vse informacije od do 9. ure Ljubljana, tel. 23-009. 5793-7 KOMISIJA za namestitev in odpovedi delovnega razmerja pri OPP -Kamin-, Ljubljana, Ježica, Mala vas št. 50, razpisuje naslednja delovna mesta: kvalificiranega delavca za pečar- ska dela v delavnici, strojnega ključavničarja. Za pečarja zagotovljeno samsko stanovanje. R 3363 KOMISIJA za Imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Laško razpisuje mesto DIREKTORJA pri Mizarsko galanterijskem podjetju-Bor-, Laško. Pogoji: kandidat za razpisano mesto mora biti visokokvalificirani delavec — mojster mizarsko stnugarske stroke z najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih lesne stroke, ali visokokvalificirani delavec z najmanj 15-letno prakso na vodilnih mestih industrijskega podjetja. Pismene, pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom, iz katerega bo razvidna dosedanja zaposlitev in strokovna izobrazba, 'naj pošljejo kandidati oddelku za gospodarstvo in finance pri Občinskem Ij udskem odboru Laško, do 16. maja. 1961. R 3512 KOMISIJA za imenovanje in rešitev direktorjev gospodam organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Laško razpisuje mesto DIREKTORJA pri Krkefijskem gospodarstva Rimske Toplice. Pogoji: kandidat za razpisano mesto mora biti inženir agronomije z najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih kmetijske danske organizacije ali kme z najmanj 10 let enake Pismene, pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom, iz katerega bo razvidna dosedanja zaposlitev in strokovna izobrazba. naj pošljejo kandidati oddelku za gospodarstvo in finance ptri Občinskem ljudskem odboru Laško, do 15. maja 1961. R 3511 MIZARSKE POMOČNIKE - pohištvene, sprejmem. Samsko stanovanje zagotovljeno. Vrečar, Domžale, Kolodvorska 11. R 5784 FAKULTETNI SVET filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta: asistenta za dialektični materializem z logiko in spoznavno teorijo asistenta za zgodovino filozofije lektorja- za modemi italijanski jezik asistenta za italijanski jezik lektorja za modemi francoski jezik asistenta za geografijo asistenta za slovensko in jugoslovansko zgodovino asistenta za zgodovino srednjega veka asistenta za zgodovino novega veka pomožnega uslužbenca — kurirja Prijave sprejema tajništvo fakultete Trg revolucije 11-n 15 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu LRS. R 3515 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE sprejme takoj ali po dogovoru: 1. KALKULANTA 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod «-Dobri prejemki-«. R 3525 SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION: amer: barv. cinemascope film Cas življenja IN CAS SMRTI. Režija Douglas Sirk. Igrajo Gavin, Lilo Pilver. Predstave ob 17.30 in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: ital. film PEKEL V MESTU. Režija Renato Caste-lani. Igra Anna Magnani Tednik FN 16. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. url. Ob 11 uri matineja za udeležence pionirskega pohoda Ob žici Ljubljane. KINO VIC: ital. CS film VELIKA VOJNA., Režija Mario Moni celli. Igrajo Alberto Sordi, Silvano Mangano. Tednik FN 16. Predstave ob 15., 17.30 in 20. uri. KINO SLOGA: amer. barv. CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI. Predstave ob 16., 18.30 in 2L uri. KINO SISKA: angl. film POT V VISOKO DRUŽBO. Režija Jack Clayton. Igrajo Laurence Harvey, Simone Signoret. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9. do 11. ure in od 14. ure dalje. KINO TRIGLAV - LJUBLJANA: amer. barvni CS film NOČNI PREHOD. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. --MLADINSKI KINO: v sklopu JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER »Naš kraj včeraj-« slovenski film PARTIZANSKI DOKUMENTI. Predstave non-stop od 9. do 14. ure. KINO LITOSTROJ: ital. CS film PEKEL V MESTU, .Ob 20. uri. -Zadnjič. KINO SVOBODA ŠENTVID: poljski film KARIERA N. DIZME, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA ČRNUČE: ital. film SLAMNATI MOŽ, ob 19.30. KINO VEVČE: poljski film LIKVIDACIJA, ob 19. uri. KINO MENGEŠ: jugosl.-češki barv. film ZVEZDA POTUJE NA JUG, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: franc, barvni film SLEPI POTNIK, ob 18 in 20. url. KINO CERKNICA: franc, film RDEČELASA JULUA, ob 20. uri. KINO SVOBODA VIDEM-KRSKO: polj. film PEPEL IN DIAMANT, Ob 19.30. KINO BLED: jugoslov. barvni — part. film EDINI IZHOD, ob 20. uri. KINO »SVOBODA-«: domači fitoi NA SVOJI ZEMLJI, Ob 18 in 20. uri. LETNI KINO PARTIZAN: franc. W film PREVARANTI, ob 19.30. KINO »STORŽIČ-«: franc. W film PREVARANTI, ob 15 in 21. url. Amer. CS film NEMIRNA LETA, ob 17 in 19. uri. Matineja ob 10. uri. KINO SVOBODA TRBOVLJE H: amer. barvni CS film SLAB DAN V BLACK ROCKU, ob 17 in 19. uri. »DELAVSKI DOM« - TRBOVLJE: ital. film VOLARE, ob 18 in 20. uri. »CANKARJEV DOM« - VRHNIKA: japonski CS film SKRITA TRDNJAVA, ob 17. uri; angleški W film POPLAVE STRAHU, ob 20. uri. SVOBODA Šempeter v Sev. dol.: amer. barvni W film TROJE VROČEKRVNIH, ob 20. UXl KINO SVOBODA H, HRASTNIK: NEVARNE ZENSKE. KINO »DOM-« KAMNIK: ameriški film BEG V OKOVIH, ob 17.11. KINO ROG. SLATINA: amer. barv. W film ČLOVEK PROIZVAJALEC DEŽJA, ob 19.30. KINO »PARK-« MUK. SOBOTA: franc. W film VELIKE DRUŽINE, ob 17.30 in 20. urL KINO »SOČA« - KOPER: nemški film TRUE V VARIETEJU, ob 16, 18 in 20. uri. KINO »GARIBALDI-« — PIRAN: amer. barvni film NEOSTVAR-'LJIVE SANJE, ob 16, 18 in 20.15. »LJUDSKI DOM« - PORTOROŽ: nem. barvni film PLANET SMRTI, ob 18 in 20. uri. DOVJE: amer. barvni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE. PLAVŽ: amer. film ZLATA TROBENTA Predstave ob 18. in 20. RADIO: amer. barv. dnem. film NAJBOLJŠE OD VSEGA Ob. 18. in 20. uri. GrAJNICARKO s primemo izo-> sprejme trgovina z želez-»Okovje«, Ljubljana, Šent-R 5722 VALTFICraANE GA AV-in STROJNEGA DCAVNICARJA sprejmemo v službo. Dudbe pošljite na naslov: Fe-Ljubljana, Cankarjeva 5-IL R 3500 STHATORKO z znanjem in drugih pisarniških • Reševalna postaja v . 26. Trgovsko podjetje s tekstilom na debelo »VELETEKSTIL« Ljubljana, Nazorjeva 4, sporoča, da ne bo reševalo nikaMh prošenj v zvezi raznih nekomercialnih oglasov, dobitkov, raznih reklam na lepakih za športne prireditve in podobno. 3501 Za vedno na« je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja Frančiška Grat rojena JENKO Pogreb drage pokojnice bo v petek, 28. aprfla, oto 15. uri iz Škofljice na pokopališče v Šmarje, žalujoči: t ož Dionizij, hčerka Zofka z družino, sestri Mici in Ivanka, brata France in Tone, svakinja Roza z družino in ostalo sorodstvo. Škofljica, Ljubljana, dne 26. aprila 1061. DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 5.00—8.00 Dobro jutro! — 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Začetek poti (ponovitev) — 9.25 Iz dežele med morjem in planinami. (Spored komorne glasbe) — 10.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto — (Odlomki iz istoimenskega baleta) — 10.40 Blaž Arnič; Gozdovi, pojo, simfonična pesnitev — (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipd — 11.00 »Lepo je v naši domovini biti mlad« — Spored partizanskih in narodnih pesmi — 11J5 Reportaža o pohodu pionirjev Ob žid okupirane Ljubljane — 11.30 Mali koncert lahke glasbe — 11.52 Lepe melodije — 12.00 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad — 12.15 10 minut z Avseniki 12.25 Odlomki iz naših oper — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30. Za Praznik dela. .. (Prvomajski pozdravi) — 14.15 Heribert Svetel: Svobodna zemlja, kantata za dva solista, zbor in orkester — 14.35 Vsem sorodnikom, prijateljem im znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratkem topljenju zapustil naš najdražgi skrbni očka, tast 1» stole Josip Čepin davčni upravitelj v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 28 aprila 1961, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Globoko žalujoči: hčerka Bariča, zet Franjo in ostalo sorodstvo. Celje, Cesta na Ostrožno štev. 40. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni umrl v bolnišnici na Dunaju naš preljubi sin, brat, svak in stric FRANC ŽMITEK ml. Pogreb bo na Dunaju v četrtek dne 27. aprila ob 16. uri, 6e pa bo pokojni prepeljan v Boh. Bistrico, bomo čas pogreba javili naknadno. Žalujoči: starši, bratje, sestre la vsi ostali sorodniki. Bohinjska Bistrica, Kranj, Ljubljana, Beograd, Zagreb. Naši poslušalci če: o in po- zdravljajo — 15.16 o ves tila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Miško Kranjec: Očka, kaj si mi prinesel? — 16.00 Četrt ure z zabavnim zborom Sergija Rajnisa — 16.15 Zabaval vas bo trio Dor- ka Skobemeta — 16.30 Naši operni pevd za L maj — (Oddaja s čestitkami) — 17.00 Poročila in reportaža o zaključku pohoda pionirjev »Ob žid okupirane Ljubljane« 17J15 45 minut turizma in melodij — 18.00 Šopek slovenskih samospevov in drugih kratkih skladb — 18.30 Reportaža o ustanovitvi OF ln njenem razvoju do nadašnjlh dni — 19.08 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Partizanski miting 1961 — 20.45 V sonce bo hosta zapela — (literarni večer slovenske partizanske lirike) — 21.25 Bogo Leskovic : Domovina. Simfonija v enem stavku — SE. 15 Revija Jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe TELEVIZIJA LJUBLJANA 7.30 Prenos svečanega sprejema maršala Ttta v Ljubljani ZAGREB 9.00 TV v šoli — Približno ob 10.30 Prenos svečanega sprejema maršala Tita v Zagrebu BEOGRAD 16.30 »Potovanje predsednika* — filmana reportaža — 16.50 Prenos svečanega sprejema maršala Tita- v Beogradu LJUBLJANA 18.00 Razgled za mladi svet: Ce portreti ožive — 13.30 »Skopuh« — TV film iz serije Robin Hood — 19.00 »Oživljena preteklost v Dobovi« — poljudno znanstvena oddaja. — 19.30 TV Obzornik BEOGRAD 20.00 TV Dnevnik ,TJBLJANA 24.20 Pionir. -.1 PO-hod ob žid okupirane Ljublja-ilmana reportaža -r- 20.80 vrai?« — prenos Javne quiz oddaje iz Maribora ITALIJA 22-00 Prenos dela oddaje »Zvonik zvečer« — 22.30 Ci-nelandia — filmska oddaja DNE ČETRTEGA MAJA bo žrebanje srečk PRVOMAJSKE LOTERIJE DOBITKI IN PREMIJE OD 500 DO 5,000.000 DIN osebni avto Fiat 1100 - 103 - D (1959), v brezhibnem stanju - prodamo. Telefonske Informacije na štev. 20-649. — Zveza komunalnih bank LR Slovenijo, Ljubljana. 8496 Komisije za sklepanje In odpovedovanj« delovnih razmerij Tovarne motornih vozil ■TOMOS« - KOPER razpisuje delovno mesto ŠEFA prodajne organizacije Pogoji: Ekonomska fakulteta z 7-letao prakao v komerciali, ali popolna arednja Sola s 15-loteuo prakso na vodilnem mestu v komerciali. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plaža po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpolago v septembru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite na Oprave podjetja do 10. maja 1861. leta. 85610 XXVIH. MEDNARODNI KMETIJSKI FEJEM Novi Sad - Jugoslavija Od 29. IV. do 8. V. 1961 ZAHVALA Vsem, ki ste našega dragega JANKA ŽITNIKA v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepih vencev in cvetja, izrazili sožalj e ustno ali pismeno, se iskreno zahvaljujemo. • Posebno zahvalo smo dolžni občinskemu komiteju ZKS Grosuplje, Občinskemu odboru SZDL Grosuplje ln ostalim množičnim organizacijam na Grosupljem in v Žalni, kakor tudi učnemu osebju ln učencem Osnovne šole v 2alni in okoliških šoL predsedniku ObLO Grosuplje, godbi T-m, pevskemu zboru Elektrostrojnega podjetja n« Grosupljem, govornikoma in recitatorjem. Vsem iskrena hvala. Družini Žitnik in Koščak POGREB LAURE PLANINC bo danes, dne 27. aprila 1961 ob 16. uri iz mrliške vežice na Mestnem pokopališču v Celju. Očka, mamica in Luški POPRAVEK Pri osmrtnici Ivan Brelih, sodnik v pokoju iz Podmelca, so pomotoma zaradi telefonskega naročila izostali žalujoči: žena Marta, roj. Bevk in sin Andrej, družine Brelih, Kuštrin, Božič in Bavdek. RAZNAŠALKO(-CA) za dostavo j u t r a n j i k a »D EL 0« SPREJMEMO TAKOJ. PODRUŽNICA ČP »DELO- - KRANJ REMONTNO PODJETJE »LOŠKA DOLINA« PODCERKEV, p. STARI TRG PRI RAKEKU Izvršujemo vsa gr a c'.jena in stavbno mizarska dela. Proizvajamo prvovrstno zidno glineno opeko. — Kolektiv pošilja borbene pozdrave za 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu OBVESTILO Obveščamo vse investitorje, dobavitelje in ostalo javnost, da se je Komunalno obrtno podjetje VEKO - VELENJE, PREIMENOVALO V SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE VEGRAD - VELENJE s sedežem v Velenju, Celjska cesta 58. Hkrati obveščamo, da se je k temu podjetju priključil Gradbeni obrat EFE - ŠOŠTANJ (prej Gradbenik) Novo podjetje je prevzelo vse pravice In dolžnost1 bivšega podjetja. Priporočamo se za nadaljnje dobre poslovne odnose ? investitorji in dobavitelji. Obenem čestitamo vsem sodelavcem za 1. maj! — Kolektiv SGP VEGRAD — VELENJE. 3469 Lesna industrija »LIKO«- BOROVNICA RAZPISUJE ZASEDBO NASLEDNJIH DELOVNIH MEST: 1. REFERENTA prodaje v komerciali 2. TEHNIKA v pripravi dela 3. VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV POGOJI: POD I. SREDNJA SOLSKA IZOBRAZBA Z NEKAJ PRAKSE V KOMERCIALNI STROKI; POD 2. LESNI TEHNIK Z NEKAJ PRAKSE; POD 3. KVALIFICIRANI MIZAR Z IZPITOM. OSEBNI DOHODEK PO PRAVILNIKU O RAZDELJEVANJU OSEBNIH DOHODKOV. NASTOP SLUŽBE JE MOGOČ TAKOJ ALI PO DOGOVORU. Sporočamo žalostno vest, da je 26. aprila 1961 nenadoma preminil član našega kolektiva JOŽE SAJEVEC dolgoletni član Delavskega sveta in izvršnega odbora sindikalne podružnice Požrtvovalnega tovariša ter dobrega in vestnega delavca bo kolektiv ohranil v najlepšem spominu. Pogreb pokojnika bo v petek, 28. aprila 1961, ob 16. uri na pokopališče v Brestanici. DELAVSKI SVET — SINDIKALNA PODRUŽNICA IN UPRAVA TERMOELEKTRARNE BRESTANICA Za vedno je zaspala naša ljubljena žena, mama, stara mama, sestra, tašča MARIJA ŠVAJGER, roj. BERLIČ Pogreb nepozabne bo v petek, 28. aprila 1961, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Neutolažljivi: mož Anton, sin Mirko, hčerki Stana in Marija, vd. Hubad, snaha Zdravka, vnukinja Sonjica, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo Ljubljana, 26. aprila 1961. V 86. letu starosti je dotrpela naša zlata mama, stara mama in prababica IVANA MRČUN, roj. ŠUŠTAR (Pticova mama iz Drtije) Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 28. aprila 1961, ob 9. uri iz hiše žalosti, Drtija štev. 7, na farno pokopališče v Moravčah. Žalujoči: sinovi in' hčere Jože, France, Pavla, Matija, Ivan, Ivana, Viktor, Pepca in Ida, snahe, zetje, vnuki, vnukinje in pravnuki Moravče, Mošenik, Senožeti, Ljubljana, Maribor, Piran, Beograd, dne 26. aprila 1961. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 25. APRILA 1961 TRAGIČNO PREMINIL NAS USLUŽBENEC Slavko Humar GOZDARSKI TEHNIK DOBREGA TOVARIŠA BO KOLEKTIV OHRANIL V TRAJNEM SPOMINU. DIREKCIJA ZA POGOZDOVANJE KRASA SENTPETER PRI GORICI SEMTPETER PRI GORICI, DNE 26. APRILA 1961. ČESTITKE 2a inženirja kemije je diplomirala MARTINA PETROVČIČ. Iskreno čestitamo! DR- MITJI SILI in DR. JOŽETU BEDERNJAKU iskrene čestitke ob promociji. Franjo. BAZNO FILOLOŠKA FAKULTETA v Beogradu obvešča svoje redne in izredne študente, da bo sprejemala prijave za junijski izpitni rok od 3. do 13. maja 1961. leta. Za prijavo je potrebna izpitna prijava, kolkovana s 50 din državne takse in indeks na vpogled. Potrditev letnega semestra za redne študente bo od 22. maja do 3. junija po naslednjem razporedu : L letnik 22., 23. in 24. maja. n. letnik 25., 26. in 27. maja. HL letnik 29. in 30. maja, IV. letnik 1., 2. in 3. junija. Za potrditev je potreben semestralni list, kolkovan s 50 din državne takse in indeks z najmanj 12 urami, ki jih podpišejo predavatelji. Sprejem prijav in potrditev semestra bo od 7. do 10. ure. Iz sekretar. Filološke fakultete O 3529 DEKANAT FAKULTETE za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo zagovarjal svojo doktorsko disertacijo pod naslovom: »Karakterizacija Hilbertovega prostora z involucijo adjungiranih operatorjev- tOV. NIKO PRIJATELJ, in sicer dne 29. aprila 1961 ob 9. uri v sejni dvorani rektorata Univerze, Trg revolucije H. O 3523 NARODNA BANKA FLRJ, Centrala za LRS in njene podružnice bodo v nedeljo, 30. aprila 1961 redno poslovale s komitenti, medtem ko bodo od l. do vključno 3. maja zaprte. Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS, Ljubljana DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA - BEŽIORAD bo priredila po 8. maju seminar za pripravo kandidatov za vpis na univerzo za: 1. PRAVNO FAKULTETO Z. EKONOMSKO FAKULTETO 2. FILOZOFSKO FAKULTETO (katedra za sociologijo). Program seminarjev bo na podlagi programov, ki jih je odobril Rektorat univerze v Ljubljani. Učnina za posamezni predmet je 2.800 din ter se vplača ob vpisu, ki bo do vključno 29. aprila pri Delavski univerzi Ljubljana, Bežigrad, Ljubljana, Smoletova 16-1. VISOKA SOLA za telesno kulturo v Ljubljani bo priredila tečaj za tiste, ki si žele pridobiti srednjo strokovno izobrazbo za delo na področju telesne vzgoje. Kandidati morajo izpolnjevati osnovne pogoje za vpis v srednjo šolo in biti stari vsaj 18 let. Kandidati naj se prijavijo pismeno ali ustno tajništvu Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Tabor 14, kjer dobe vsa potrebna navodila glede poteka šolanja, tečajev, učbenikov in podobno. O 3521 AKADEMIJA ZA GLASBO V LJUBLJANI OBJAVLJA v soglasju s svetom za kulturo in prosveto LRS na podlagi 9. in 18. točke Odloka o razpisih in pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in umetniške akademije (Ur. list FLRJ, št. 12-59) v zvezi s l. členom Uredbe o organizaciji in delu Sveta za kulturo in prosveto LRS (Ur. 1. LRS. št. 17-57). RAZPIS za vpis slušateljev v prvi semester štud. leta 1961-62. V Stud. letu 1961-62 se uvaja na zavodu tristopenjski študij. Prva stopnja je zaključena učna celota, ki ima predvsem namen vzgajati kandidate za pedagoški glasbeni poklic, traja dve leti ter daje kvalifikacijo višje šolske izobrazbe. Druga stopnja traja prav tako dve leti, podiplomski študij traja od 1 do 2 let. Sprejemni pogoji so za vse kandidate enaki. V prvi semester Akademija za glasbo v Ljubljani se lahko vpišejo državljani le pod pogoji, ki 60 navedeni v tem razpisu. Vpišejo se lahko državljani, ki Imajo šolsko izobrazbo, kot jo zahteva 1. točka zgoraj cit. Odloka, pa tudi državljani, ki niso končali šol lz navedene točke, so pa bili vsaj štiri leta na uspešnem praktičnem delu v gospodarstvu ali v kakšni drugi družbeni dejavnosti ali pa so delali pri državnih organih, zavodih, gospodarskih in družbenih organizacijah. Ta določba ne velja za kandidate z nepopolno srednješolsko izobrazbo, če pokažejo na sprejemnem izpitu posebno nadarjenost za glasbeno stroko. Za vse kandidate Je obvezen sprejemni izpit. Program sprejemnega izpita obsega splošni in strokovni del. Državljani, ki so končali kakšno šolo iz 1. točke Odloka, so splošnega dela strokovnega - izpita oproščeni. Splošni del strokovnega izpita oteega: a) pismeno nalogo iz splošne teme ali iz stroke, ki jo želi kandidat na akademiji poslušati. Ta izpit naj pokaže splošno razgledanost kandidata ter logično m pravilno izražanje v materinem jeziku. Tudi državljani opravljajo ta izpit v enem izmed svetovnih jezikov. r> *? * r> < O * RAZNE ZANIMIVOSTI b) Ustmeni Izpit iz splošne kulturne zgodovine. Strokovni del sprejemnega izpita obsega preizkušnjo sposobnosti kandidata za glasbeno stroko in preizkušnjo znanja, ki ima poseben pomen za študij določenih predmetov na Akademiji za glasbo. In sicer: 4. Oddelek za kompozicijo in dirigiranje: a) Tri kompozicijska dela, ki Jih je treba predložiti obenem s prijavo, b) klavir stranski predmet, c) harmonija in kontrapunkt (pismeno in ustmeno) ter solfeggio z diktatom (troglasni, ustmeno), d) glasbeno oblikovanje in nauk o instrumentih (absolventi SGS oproščeni). 2. Oddelek za solopetj e: a) izpit iz sol opet j a, deklamacije ter solfeggia z diktatom. b) izpit iz klavirja, c) teorija, harmonija, glasbeno oblikoslovje in nauk o instrumentih (absolventi SGS oproščeni). 3. Oddelek za klavir, orgle in harfo: Za klavir in orgle: a) izpit iz klavirja kot glavnega predmeta, b) teorija, solfeggio z diktatom, harmonija, glasbeno oblikoslovje in nauk o instrumentih (absolventi SGS oproščeni). Za harfo: a) Izpit iz glavnega predmeta. b) izpit iz klavirja, c) teorija, solfeggio z diktatom, harmonija, glasbeno oblikoslovje in nauk o instrumentih (absolventi SGS oproščeni) 4. Oddelek za godalne Instrumente : a) izpit iz glavnega predmeta, b) in c) kot zgoraj. 5. Oddelek za pihala in trobila: a) izpit iz glavnega predmeta, b) in c) kot zgoraj. 6. Oddelek za glasb, zgodovino: a) izpit iz klavirja, b) teorija, solfeggio z diktatom in harmonija (absolventi SGS oproščeni). Kandidati za redni - junijski -vpisni rok morajo vložiti prijavo do 15. junija 1961, za izredni - septembrski — vpisni rok pa do 15. sept. 1961, na rektoratu Akademije za glasbo, Ljubljana, Gosposka ulica 8. V prijavi naj navedejo, na kateri oddelek se žele vpisati* priložen naj bo kratek življenjepis. Kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za sodopetje, morajo predložiti tudi zdravniško spričevalo, lz katerega naj bo razvidno njihovo zdravstveno stanje v celoti, zlasti. pa zdravstveno stanje govorilnih in Kalnih organov. Absolventom srednje glasbene šole, ki so končali oddelek za solopetje, tako spričevalo ni potrebno. Vsi kandidati morajo obenem s prijavo predložiti zadnje šolsko spričevalo oz. spričevalo o zaključnem izpitu; kandidati, ki se vpisujejo S> 5. H. Odloka, morajo predlo-tl potrdilo o štiriletni uspešni praksi. Prijava se kolku Je z državnim kolkom 50 din, priloge pa po SO dinarjev. Sprejemni Izpiti, bodo v dneh od 20. do 28. junija oz. Od 25. do 30. septembra 1961, o dnevu bodo prijavljeni kandidati pismeno obveščeni. Izpiti se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki Jih imenuje uprava akademije. V primeru, da izpolnjuje pogoje za sprejem več kandidatov, kakor jih akademija lahko sprejme, bodo sprejeti tisti kandidati, .Id so pri preizkušnji sposobnosti ža študij na aikademlji dosegli najboljši uspeh. Oh enakih pogojih se kandidati ponovno preizkusijo na osnovi izpitnega programa, pri čemer se uporabijo strožji kriteriji. Odločba o sprejemu oz. odklonitvi kandidata mu mora biti vročena najkasneje v desetih dneh po sprejemnem izpitu. Odločba o odklonitvi mora biti utemeljena. Odklonjeni kandidat ima pravico pritožbe v teku treh dni po vročitvi odločbe. Pritožba se vloži na rektoratu Akademije, rešuje pa jo uprava akademije. Njegova odločba Je dokončna. Rektorat Akademije za glasbo v Ljubljani UPRAVNI ODBOR stanovanjskega sklada ObLO Lii|bljana-Vi&-Rudnik razpisuje na podlagi sklepa 2. redne seje z dne 24. aprila 1961 III. NATEČAJ za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnlk L Stanovanjski sklad ObLO LJ ubij ana-Vič-Rudnik bo dajal iz sredstev stanovanjskega sklada posojila za dograditev hiš gospodarskim organizacijam in politično ter. enotam do' zneska IDO.000.000 dinarjev. 2. Za posojila po tem natečaju se lahko potegujejo družbene pravne osebe. 3. Posojila se morejo uporabiti samo za dograditev obstoječih stanovanjskih objektov v gradnji na območju občine Ljublja-na-Vič-Rudnik. 4. Najnižja obrestna mera je 2 %. 5. Najdaljši rok vračanja 25 let. 6. Lastna udeležba najmanj 50%. Prednost pri posojilu bodo imeli prosilci; — ki ponudijo večji delež lastne udeležbe, — ki ponudijo večjo obrestno mero, — ki ponudijo krajši odplačilni rok. Prosilec mora predložiti k prošnji za posojilo dokumentacijo kot to določa 24. in 25. člen pravil sklada. Pravila sklada dobe •interesenti na vpogled na stanovanjskem skladu ObLO Lj ubij ana-Vič-Rudnik, kjer interesenti tudi oddajo prošnje za posojilo s po- • trebno dokumentacijo v zapečateni kuverti opremlieni z oznako »Natečaj za posojilo pri stanovanjskem skladu ObLO L j ubij ana-Vič-Rudnik. Rok priglasitve do 3<>. mala 1961 0 izidu natečaja bodo irrosilci. katerih ponudbe bodo sprejete, obveščeni z odločbo, ostali pa s pism-'-'im obvestilom. Ljubi'--* amila 1961. Stanovanjski sklad ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik O 3506 UPRAVNI ODBOR stanovanjskega sklada ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik razpisuje na podlagi sklepa 2. redne seje z dne 24. aprila 1961 IV. NATEČAJ za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik 1. Stanovanjski sklad ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik bo dajal iz sredstev stanovanjskega sklada posojila za gradnjo stanovanjskih hiš do zneska 20,000.000 dinarjev. 2. Za posojila po tem natečaju se lahko potegujejo fizične osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju z njimi izenačene in ki so člani stanovanjske zadruge »Bober«. 3. Posojila se morejo uporabiti za gradnjo samo na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik. 4. Naj nižja obrestna mera je 1 %. 5. Najdaljši rok vračanja 30 let. 6. Lastna udeležba' najmanj 40%. Prosilec mora predložiti k prošnji za posojilo dokumentacijo kot to določa 24. in 25. člen pravil sklada. Prednost pri posojilu bodo' imeli prosilci: — ki ponudijo večji delež lastne udeležbe. — ki ponudijo :večjo obrestno mero, , — ki ponudijo krajši odplačilni rok. Pravila eklada dobe interesenti na vpogled na stanovanjskem skladu ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik. Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7-IV, kjer interesenti oddajo tudi prošnje za posojilo s potrebno dokumentacijo v zapečateni kuverti opremljeni z oznako »IV. Natečaj za posojilo, pri stanovanjskem skladu - ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik.-'' a - - -v. - Rok priglasitve^e do 30. maja 1961. O . izidu natečaja bodo prosilci, katerih ponudbe bodo sprelete, obveščeni z odločbo, ostali pa s pismenim obvestilom. Ljubljana, 25. aprila 1961. Stanovanjski sklad ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik O 3507 PEGE vam ob stalni uporabi zanesljivo odstrani EEGESAN krema. V drogerijah, parfumerijah in lekarnah. O PBESSVINJE Dr. Karl E. Zink, profesor na Indiana University, USA, bo predaval v četrtek, dne 27. aprila o temi: »The Beat Generation-*. — Predavanje bo ob 11. uri v Germanskem seminarju, vhod iz Gosposke ulice. Vstop prost. P SAGAT ZNAMKA ŠIVALNEGA STROJA daje i LETNO GARANCIJO i * DRAMA LJUBLJANA Četrtek, 27. aprila, ob 19.30: Gogolj: 2enitev. Abonma U. (Vstopnice so tudi v prodaji.) OPERA Četrtek, 27. aprila, ob 19.30: Rossini: ITALIJANKA v AL2IRU. Abonma E. (Vstopnice tudi v prodaji.) MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Četrtek, 27. aprila ob 19.30: F. Hru-bin, Nedelja v avgustu. Abonma Kolektivi A Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: B. Grabnar, Ob sedmih Pod trančo. Gostovanje v Škofji Loki. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 27. aprila ob 20: T. Bran-don: »Charleyeva teta-«, veseloigra. Red C. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 29. aprila ob 17: Fermaud: »Z vrati treskajo-«, komedija. — Gostovanje v Postojni. ob 20: Br. Nušić: »Pokojnik-«, komedija. Gostovanje v Dolskem. Ob 21: Fermaud: »Z vrati treskajo-«, komedija. Gostovanje v Piv- Rezervacije telefon 32-860. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Dvorana Soča Petek, 28. aprila ob 20: Moličre: IZSILJENA ŽENITEV. Mladinski abonma »B«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov trg 2 Četrtek,.27. aprila, ob 17.. uri: J. Malik: »Čarobna vrečka-«. — Zaključena predstava za tovarno »Saturnus-«. Sobota, 29. aprila, ob 17. uri: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30 uri: J. Dobeic: »Dva potepina«. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 17. aprila, .ob 16 in 20. uri: Shakespeare: Rihard EL Gostovanje v Trbovljah. PREŠERNOVO GLEDALIfCB KRANJ Četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: Lor-ca: MARIANA PINEDA. Uprizori DPD Svoboda iz Stražišča. — Izven. KONCERTI ZAHTEVAJTE VEDNO jZtteèeMz ČOKOLADO IN ČOKOLADNE SPECIALITETE Ne zamudite enkratnega gostovanja Krakovskih filharmonikov, ki bo danes zvečer ob 20.15 v filharmonični dvorani. - Dirigent Andrzej Markowski, solista Zo-fia Stachurska in Alfred Muller. Vstopnice so še v prodaj L ZAGREBŠKI KVARTET bo koncertiral jutri v Viteški dvorani Križank za modri abonma, začetek ob 20. uri. Abonente prosimo, naj prevzamejo v Filharmoniji vstopnice za Viteško dvorano. K S KUD »AKADEMIK« sporoča, da bo akademski pevski zbor -Tone Tomšič« priredil ob 16-letni-ci zbora in v počastitev 20-let-nice revolucije koncert, ki bo v petek, 28. aprila ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Na sporedu so dela Sivi ca.. Gobca, Soja. Orffa, Kodalvja, Simonitija, Srebotnjaka, Hristova, Arniča in Ukmarja ter kantata Simfonični epitaf Aleksandra Obra-doviča. Dirigent LOJZE LEBIČ. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Slovenske filharmonije od torka dalje. SÄPTur/st 1/AS VAB! na splosno zeljo potnikov vozijo avtobusi' podjetja SAP Turist v nedeljo, dne 30. 4. 1961 po voznem redu, ki velja ob delav-nlkili. Povratni avtobus za Piran pa bo odpeljal iz Ljubljane v nedeljo, dne 30. 4. 1961 ob 14. urt ta te v soboto kot običajno. V sredo, dne S. S. 1961 vozijo Sa-povi avtobusi po nedeljskem voz* nem redu. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bodo vse avtobusne proge v času praznikov ojačane. PRAZNIČNA ŠTEVILKA T T B0 V PRODAJI V LJUBLJANI ŽE V SOBOTO TEDENSKE TRIBUNE vdrugih krajih Slovenije pa V NEDELJ O Razen Bemiejeve žene Rachel in Kenove matere nd bilo v cerkvi nikogar in zdelo se je. da se vrste praznih sedežev zadaj v senci širijo v neskončnost; videti je bilo, da se temni strop boči v loku prav pod nebo. Za oltarjem je stalo štirinajst svečnikov in zlat križ. Na enem izmed oken, ki so bila sestavljena iz umazanih barvastih stekel, je bila podoba pastirja z jagnjetom, na drugem pa križanega Kristusa, s katerega izmučenega obraza je sijalo sočutje. Syl-viji se je zdelo, da je vse to zelo lepo. Glasbe ni bilo in zdelo se ji je. da je ni niti treba Star duhovnik z utrujenim obrazom je stopil na vzvišeni pedij pred oltarjem. Kenova mati je pričela jokati. Tiho je ihtela kakor ranjena živalca Rachel Andersen je stari gospe tolažilno položila roko na ramo -Draga zaljubljenca,- je rekel duhovnik, kj je bral iz majhnega, rdečega molitvenika, -zbrali smo se tukaj pred obličjem Gospodovim in pred vsemi temi ljudmi, da bi združili tega moža in to ženo v sveti rakon, ki je častitljiva ustanova .. .- Obred je bil kratek Duhovnikov glas je bil tih. a zveneč; nekje zunaj je zabrnel avtomobilski motor. Ken se je ozrl po Sylviji. Bila je bleda. »Da!« je je rekla z jasnim, toda tihim glasom, ki se je ostro ločil od Kenovega globokega basa »Da!« Ta je zazvenel po cerkvi kakor orgelska nota. »Molimo!« je rekel duhovnik. Po poroki so se Ken, Sylvia in Carla odpravili v Francijo, kjer je moral Ken pomagati Bemieju Andersonu. Ken je rekel, da jim bo leto dni ali dve v tujini dobro delo. otroka bosta pa tačas morda že dovolj odrasla, da bosta ob njihovi vrnitvi drugače mislila o tem. kar se je zgodilo. Sylviji je bilo hudo, ker ni mogla od nikoder zvedeti, kaj se dogaja z Johnom; utegnil bi zboleti in ona bi za to zvedela prepozno, da bi prišla k njemu še ob pravem času. Prepričana je bila. da bi si v primeru, če bi zbolel, zaželel, da bi prišla k njemu. Ponoči je jo včasih obsedla mora. da John umira in jo kliče k sebi. Tik pred odhodom v Francijo se ji je občutek, da mu grozi 'nesreča, tako stopnjeval, da je telefonirala v Colchester Academy, da bi se prepričala, ali je zdav. Tudi Kena je skrbelo za hčer, o kateri ni vedel ničesar, in je _tako po nenadnem nagibu pisal Mr. Caulfieldu in upraviteljici šole Bri-arwood Manor Mis Summerfield. naj ga naročita na šolske časopise, izvestja. literarna glasila — skratka na vse publikacije, kjer bi se utegnili pojaviti imeni njunih otrok. Kmalu po tistem, ko so se naselili v Parizu, je prispela pošiljka teh glasil in odtlej sta jih pr, jemala vsak mesec. Iz Colchester Academy Arrow sta vsa presenečena zvedela, da se je John, ki je bil zdaj v drugem letniku, uvrstil v boksarsko moštvo šole, in postal pevec in pianist šolskega plesnega orkestra. (»Hej. Bing Crosby in Frankie Sinatra, odstopita!« je pisal avtor šolske družabne kro- nike.) Bil je tudi na seznamu najboljših gojencev. Molly list njene šole ni dostikrat omenjal, pač pa je marca 1955 prispel izvod Briarwood Literary Review, kjer je bila objavljena tudi pesem, ki jo je napisala Molly Carter. Ken je ves presenečen bral naslednje vrstice: Molly Carter: NE Želim si včasih, da bi svet ne vedel, da sem, živim. Kot galeb neopažena bi zrla skoz meglo, zaman ti zreš za njim. Zavidam belemu medvedu sneg, metulju cvet, to zlitje živo. Hotela imeti bi zeleno barvo v-gozdu, v skalovju sivo. Ljubezen, nežnost išče si vsakdo, poljub mladosti. A vse preveč bolesti terja to; oprosti 1 »Ali ni naravnost neverjetno, da lahko dekle njene starosti napiše tako dobre stihe?!« je vprašal Ken Sylvijo. »Nikar ne pozabi, da je zdaj skoraj že šestnajst let stara,« je rekla Sylvia. »Ali nisi ti sam pisal latinskih verzov, ko si bil komaj kaj starejši ?« »Da,« je zmedeno rekel Ken. -vendar niso bili tako dobri, sicer pa nisem nikoli napisal pesmi z naslovom -Ne«. Moje pesmi so vse govorile .Da'.« Sylvia se je zasmejala -Molly je dekle« je rekla 22. Tisto leto je Molly napisala nič koliko pesmi. Tisto, kar je-globoko občutila, je laže izpovedala tako kakor pa v pismih. V šoli in internatu je bila precej osamljena in jo je marsikaj vznemirjalo. Predvsem je bila to priljubljenost Vsi so kar naprej pripovedovali, kako neznansko važno je, da si priljubljen, posebno na plesih, ki so jih enkrat na mesec prirejali skupaj z internatsko šolo za fante, Teaberry Academy, ki je bila v bližnjem virginijskem mestu. Ti plesi so bili za Molly prava muka. Ni šlo za to, da bi zmerom ostajala ob strani, še daleč ne. Cel kup fantov je bilo zmerom pripravljenih, da bi se potegovali zanjo. Prijatelje si je bilo lahko pridobiti, teže pa obdržati. Težko je bilo premagati lastno plahost. Med plesom se je držala Molly čisto togo in čeprav se je naučila pogovarjati se o malenkostih, ji je glas zvenel mehanično. Včasih jo je hotel kak fant pretesno stisniti k sebi ali pa jo objeti z roko tako daleč okrog pleč, da bi mu segla do njenih prsi. Ob takih priložnostih si ni znala 1 nagati drugače, kakor da se je v strahu grobo odrinila. Fantje so ji kar naprej pripovedovali, da je lepa, da je neznansko čedna, naravnost nepremagljiva, pa ni nikdar našla pravega odgovora. Sprva se ji je zdeio, da mora biti skromna, pa je zanikala »O. ne, nisem,« ali pa »Oh, daj no!« toda to je zvenelo zoprno. Potem se je zatekla k »Hvala!« ali pa »Lepa hvala!» ne da bi se zavedala, kako hladno izgovarja take besede. Za ples jo je zmerom prosilo dosti novih partnerjev, toda nobčden od njih ni prišel dostikrat in to je Molly bolelo. Seznanila se je z resnim fantom, ki je nosil naočnike in je rad navajal pesmi A. E. Hausmana, vendar je bil eden tistih, ki so mu roke zmerom drsele k njenim prsim in je to kmalu onemogočilo sleherni pogovor. Celo takrat, kadar sta zamudila ples in skupaj obsedela, se ji je zdelo, da je čustveno prenapet, in tako se ji je pričel podobno kot vsi ostali kmalu izogibati. Nekoč je na plesu slišala fanta, ki je rekel tovarišu: -Kajpada, sijajna ie. vendar mrzla kot led.* VSAK PO S0O£Af OKNO -POL VPP MORANO VZDRŽATI, rmNJ£M ™ S£ài/ Borja? delo * Četrtek 27. aprila i96i 0 ]/0ìkìZo Vpifo&m podobni poti, po kakršni smo hodili tudi mi. Titovo potovanje pomeni prispevek, k' hitrejšemu urejevanju odnosov po svetu. — -Ponosni smo na to — je končal dr. Bakarič ,-f ‘da\Ju-goslavija pod Tvojim , vodstvom danes uživa takšen ugled. Zato sma»srečni, da ti lahko čestitamo za uspehe na poti in Ti ponovno zaželimo dobrodošlico.« ---i Predsednik republike je. v, svojem govoru dejal: -Tovarišice in tovariši, pred-. vsem bi se vam rad v imenu nas vseh, ki smo »obiskali prijateljske afriške "države, najtopleje zah valif za ta izredno prisrčni sprejem, ki ste nam ga priredili. Tovarišu Bakari-ču se zahvaljujem za pozdrav, iz katerega tudi vidim,. da ste mislili na nas, ko smo ‘bili na tem potovanju. S tega mesta vam moram takoj sporočiti tudi pozdrave, ki so jih vam tukaj in vsem jugoslovanskim narodom poslali po nas narodi vseh držav, ki smo jih obiskali. Jugoslovanski narodi uživajo pri vseh afriških _ narodih' zelo velike simpatije. *Qči afriških narodov, ki se osvobajajo kolonialnega jamni, ali so že svobodni in se borijo s številnimi težavami, da bi premagali stoletno suženjstvo, v katerem so živeli, in da bi se otresli nerazvitosti in zaostalosti, so uprte v miroljubni svet in posebej v našo državo. V naši deželi vidijo resničnega prijatelja in zagovornika svojih interesov. Vedo, da je naša dežela prehodila enako trnovo pot, kot so jo prehodili oziroma po kateri hodijo tudi oni, vedo, da je ogromno žrtvovala za svobodo, da pa si še danes, čeprav tudi sama, še vedno premaguje velike težave, zelo prizadeva, da bi pomagala tudi njim, kolikor le more, v političnem, moralnem in materialnem pogledu. Prepričali smo se, de imajo narodi Afrike neomejeno zaupanje v našo deželo. Morda je zdaj prvič v novejši zgodovini, da je državnik oziroma delegacija na najvišji ravni prišla na obisk v afriške države in bila sprejeta tako toplo in iskreno in s tolikšnim navdušenjem, kakor smo bili sprejeti mi. Oni so v našem obiska videli izraz našega resničnega prijateljstva. Prizadevali smo si razložiti jim pot, ki jo je prehodila naša dežela, in povedali smo jim, da smo z njimi in da želimo, da bi jim tudi v prihodnje pomagali na mednarodnem poprišču za dokončno likvidacijo ostankov kolonializma in za onemogočanje neokolonializma v vseh njegovih oblikah, ki bi tako ali drugače hoteli spet sesti na pleča narodom, ki so si že pridobili neodvisnost. Tovariši in tovarišice, ti naši obiski v prijateljskih afriških državah so potekli v obdobju, ko je bil mednarodni položaj zelo napet. Ti obiski v .edanjem težkem času, čeprav >o bili zelo naporni, so ogromnega pomena in koristi. V teh Iržavah smo izmenjali mne-ija z njihovimi vodilnimi 1 jodni, seznanili smo se z njimi, poznali smo narode teh dr-av in njihove napore in teža-e in zdaj lahko rečemo, da >olje poznamo Afriko in živ->enje njenih narodov. Na nas se je napravila zelo velik vtis opnja politične zrelosti, ki so n že doslej dosegli ti daljni arodi Afrike, ki jim ni bila ana možnost, da bi se šolali se zdaj v ognju boja za lepšo ihodnost kalijo in politično :gajajo, zavedajoč se vloge, i jo že danes začenjajo igrati i mednarodnem poprišču. ako, tovariši in tovarišice, mi ’ vračamo z obiska v takšni friki in pri takšnih njenih trodih ter prinašamo vam in semu ljudstvu Jugoslavije najprisrčnejše pozdrave in naj- interesov Ponovno se vam zahvaljujem za ta veličastni sprejem in vam želim mnogo sreče v življenju!« Po mitingu se je predsednik republike Tito. s spremstvom odpeljal med navdušenimi pozdravi Puljčanov z motorno jahto »Podgorka« na Brione. Sprejem no Rrionih Brioni, 26. aprila. (Tanjug). Predsednik Tito je danes popoldne ob 17. v hotelu »Neptun-« na Brionih sprejel vse udeležence potovanja po afriških deželah. Ob začetku sprejema se je fotografiral s posameznimi skupinami: posadkami ladij in letal JVL, novinarji in predstavniki drugih ustanov ter služb, ki so bili na potovanju. Predsednik Tjto je ostal s svojimi gosti okoli dve uri. V razgovoru s posameznimi skupinami mornarjev je večkrat poudaril, da so posadke ladij pokazale izredno požrtvovalnost in iznajdljivost v izvrševan ju svojih nalog. Pohvalil-je tudi posadke letal, ki so sodelovale na tem potovanju. Med sprejemom se je - kontraadmiral Ljubo Truta zahvalil predsedniku Titu za izrečeno priznanje. Na slavnostnem političnem zborovanju je govoril Miha Marinko Ljubljana, 26. aprila — Glavno mesto Slovenije se že dalj časa pripravlja na jutrišnji praznik — 20-letnico ustanovitve Osvobod:lne fronte Slovenije. Vse hiše ob največjih ulicah so okrašene s partijskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami, na oknih in balkonih je polno cvetja in zelenja. Delovni kolektivi že nekaj dni proslavljajo ta praznik na posebnih prireditvah. Nocoj je bilo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča slavnostno politično zborovanje, ki sta ga priredila Glavni odbor SZDL Slovenije in Okrajni odbor SZDL Ljubljana. Zborovanja so se udeležili sekretar CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher s podpredsednikoma Viktorjem Avbljem in dr. Jožo Vilfanom, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, organizacijski sekretar CK ZK Slovenije Ivan* Maček, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec, predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Stane Kavčič, člani Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, Zoran Polič in Sergej Kraigher, generalpolkovnik Rado Pehaček in drugi predstavniki JLA, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Popit, predsednik Okrajnega odbora SZDL Ljub- ljana inž. Vitja Rode, predsednik OLO Ljubljana Boris Mi-koš ter številni drugi ugledni predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja. Zborovanje se je začelo z »Internacionalo« in »Bilečan-ko«. Govor ob 20-letnici Osvobodilne fronte Slovenije je imel sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, nato ,pa so združena zbora Slovenske filharmonije in ljubljanske Opere ter simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada izvajali Simonitijevo »Pesem o Titu«, Pahorjevega »Komandanta Staneta«, Gubčevo pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad« ter Hercigonjevo pesem »Novi Jugoslaviji«. (Slavnostni govor Mihe Marinka ob 20-letnici OF Slovenije objavljamo v prilogi na 3. in 4. strani} Obisk pri brazilskem zunanjem ministru RIO DE JANEIRO, 26 apr. iTanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Rio de Janeiru Danilo Lekič je danes obiskal brazilskega zunanjega ministra Mela Franca. Razgovarja-la sta se o mednarodnem položaju po dogodkih na Kubi. V razgovoru je prišla do izraza pripravljenost Brazilije in Jugoslavije, da prispevata vse napore za ohranitev miru na svetu na podlag: spoštovanja načel suverenosti narodov in njihove pravice do samoodločbe Tovariš Miha Marinko govori na slavnostnem zborovanja ob 20-letnici OF Konec puča v Alžiru Središče upornikov se je vdalo, ko so zatrli upor v Constantinu in Oranu - 50.000 obupanih kolonov na trgu pred vladno palačo - Snimi, Jouhaud in drugi pobegnili neznano kam - Goddard: »Preostane mi samo še samomor« - Danes vladata v Alžiru red in mir PARIZ, 26. apr. (Tanjug-AFP-AP). De Ganile je zatrl upor ultra-kolonialistov v Alžiru. Od polnoči je mesto Alžir, v katerem so pred štirimi dnevi upokojeni generali Challe, Zeller in Jouhaud izvedli udar, spet v rokah vladnih sil. Potem ko je francoski predsednik nekaj po polnoči prejel vest o zmagi, je zaključil svoja včerajšnja posvetovanja z najbližjimi svetovalci. Kabinet predsednika republike je izdal sporočilo, da se je general Challe predal francoski vladi. Mesto Alžir se je zelo naglo vdalo, potem ko sta se včeraj zjutraj vdali mesti Oran in Constantine. Do preokreta v Alžiru je prišlo že včeraj zjutraj, ko je neka križarka z opozorilnim streljanjem preprečila poskus padalcev, da bi zasedli pomorsko oporišče v Mers El Kebiru. Udar v Alžiru je bil zlomljen nekaj ur potem, ko je de Gaul-le ukazal vladi zvestim četam, naj zatro upor ultraških generalov. General Challe je zadnjikrat stopil na balkon vladne palače v Alžiru skupaj z generalom Raulom Salanom. Pred zbrano množico 50.000 ljudi na velikem trgu v središču mesta generala niti nista mogla imeti poslovilnih govorov. Mikrofoni na balkonu niso delovali in njune besede so se izgubile v zmedi, ki je zavladala na trgu V zadnjih trenutkih zmede je prišlo do streljanja med' vladnimi silami in pristaši upornih generalov. Poročajo, da so padli trije .policaji, ki so jih zadeli streli z oken bližnjih poslopij velikega trga v Alžiru. Do prvega preobrata je prišlo približno ob devetih zvečer, ko so enote žandarmerije in vladnih čet ob podpori tankov in blindiranih vozil krenile proti središču mesta. Vtem ko so previdno in sistematično napredovale proti poslopju generalne delegacije vlade, so začeli nanje iz posameznih hiš streljati. Pri tem je bilo ranjenih več vojakov. Radio Alžir, ki je bil še vedno v rokah upornikov, je obupno pozival državljane, naj gredo na ulice. Toda nekako ob 23.45 je osupla, zmedena množica francoskih kolonistov, ki so se odzvali temu pozivu, spet zaslišala radio Alžira ki pa je zdaj objavljal ukaze predsednika de Gaulla. Radijsko postajo so bile že prevzele vladne eno-‘e. Novi napovedovalec radia Alžir je pozval državljane, naj gredo domov in se doma »vdajo '-azmišijariju«. Polnoč je že minila. Uporni generali so bili še vedno v poslopju generalne delegacije vlade. Skozi osvetljena okna je bilo moč videti obrise njihovih sključenih postav. Vznemirjena, zaskrbljena in obupana množica alžirskih kolonistov je pozi- vala uporne generale, naj ji pojasnijo, kaj se dogaja. Pojasnila pa niso dobili. Približno ob pol enih so uporniški voditelji vstopili v kamion, ki jih je, kakor zatrjujejo, odpeljal v taborišče, kamor so po januarskem iiporu alžirskih ekstremistov odpeljali tuđi Lagaillarda. V kamion je vstopil tudi-bivši general Salan, o katerem so sinoči objavili, da je napravil samomor. Eden zadnjih upornikov, padalski polkovnik Goddard, je izjavil, da mu ne ostane nič drugega, kot da napravi samomor. Med večino evropskega prebivalstva in padalci je zavladal brezup, kar je bilo jasno znamenje, da je konec poskusov, da bi preprečili izpolnitev programa predsednika de Gaulla o ureditvi alžirskega problema. V Alžiru je bil davi red in mir. Na ulicah je bilo malo ljudi in sploh ni bilo kakih očitnih znamenj snočnjega zloma upora. KOŠARKA Jugoslavija : ZSSB 73:65 (38:26} VREME Napoved.-za četrtek: Spremenljivo oblačno vreme. Popoldne, zlasti v alpskem svetu krajevne plohe ah nevihte. Nočne temperature okoli 6, v Primorju 13. dnevne okoli U stopinj C. PO GENERALSKEM PUČU V AL21RU Alžirska lekcija Kratkotrajni generalski puč f Alžiriji je razbit. V torek, Meka} minut pred polnočjo je Štiridnevni -Radio Francija« postai zopet samo -Radio Alžirija«. V sredo okoli poldneva se je spustilo na pa-riSko letališče posebno voja-žko letalo: generala Chaila, vodjo upora so prepeljali v tapor Santé, ki so ga doslej spoznali številni alžirski nacionalisti. Kljub mnogim nevarnim elementom, ki jih je vseboval ta upor, se na srečo ni prelevil v tragedijo, marveč je pristal v vodvilu. O njegovi usodi je odločil predvsem en bistven činitelj: značaj in hitrost reagiranja centralne oblasti Nadaljevanje dosedanje de Gaullove omahljivosti in kompromisnosti bi bilo lahko vrglo Francijo v naročje fašistične diktature, njegova odločnost pa ji je odprla perspektive, là dopuščajo rešitev osrednjega problema — Alžirije. Nauk te ponovljene ekstremistične epizode je več kot jasen. Zadostovalo je znamenje, da se de Gaulle tokrat ne bo ustrašil in popustil grožnjam. S tem se namreč izčrpa v bistvu vsa razlika med lanskim in letošnjim alžirskim uporom. Podpora francoskih demokratičnih množic in naprednega javnega mnenja realistični rešitvi je bila v obeh primerih konstanta. Z likvidiranjem puča je dokončno kompromitirana doslej vztrajno precenjevana moč odpora tistih mjaških in političnih sil, ki nasprotujejo in ovirajo miroljubno rešitev alžirskega problema. Te -sile-so se razblinile, še predno je vlada praktično izvršila kateregakoli od napovedanih represivnih ukrepov. Morebitne prihodnje težnje za taktiziranjem in zavlačevanjem pogajanj s pristojnimi alžirskimi predstavniki je s tem izgubila vsako navidezno utemeljenost in upravičenost. Ponavljamo: nauk mora postati tokrat razumljiv tudi francoskemu vodstvu tako kot je bil razumljiv že davno mnogim pravim prijateljem Francije znotraj in izven njenih meja. Ta nauk pa je treba izkoristiti ter ga takoj brez najmanjšega odlašanja spremeniti v konkretne akcije, ki bo prinesla Alžiriji in Franciji sporazumni dogovor. Pot k temu cilju je sedaj popolnoma utrta. Vida Hreščak Laos za zeleno mizo Laoško vprašanje se bo preselilo z vojaškega na diplomatsko področje. Obe sovražni plati v Laosu sta sprejeli poziv Sovjetske zveze in Velike Britanije za prekinitev ognja, že te dni se sestane v Neto Delhiju komisija za nadzorovanje premirja (Indija, Kanada, Poljska), dvanajstega maja pa naj bi se o Ženevi začela konferenca 14 držav (Burma, Kambodža, Kanada, LR Kitajska, Severni in Južni Vietnam, Francija, Indija, Laos, Poljska, Tajska, Velika Britanija in ZDA) o bodoči ureditvi Laosa. Glede prekinitve ognja in dela komisije za nadzorstvo nad premirjem verjetno ne bo posebnih težav. Pač pa bodo težave skoraj brez dvoma nastale na konferenci v Ženevi, ko bodo razpravljali o tem, kakšni bodo odnosi med iosedanjimi nasprotniki in zlasti, kakšna naj bi bila nevtralnost Laosa, ki si jo vsaka stran predstavlja po svoje. Na konferenci bodo delovale v glavnem tri silnice. Vzhod. Zahod in neangažirane države. Zahod, h kateremu lahko prištejemo Kanado. Južni Vietnam, Britanijo. Francijo in ZDA, bo brez dvoma v najneugodnejšem položaju za dosego svojih ciljev Uporniška Bun Umova vlada je bila zadnje dni tik pred popolnim porazom. ZDA nosijo s seboj breme kubanske avanture, Francija je zgubila nekaj teže zaradi alžirskega puča — vrhu vsega pa so v glavnem ZDA krive vsega sedanjega zapleta v Laosu, ko so odločno podprli desničarski upor Nosavana Prav zato je malo verjetno, d', bi imel Zahod večje simpatije neangažiranih držav (Burme Indije, Kambodže/. Vzhod gr“ no konferenco s krediti iz si a liič ob kubanski krizi m z Gagarinom. V Laosu samem pa je položaj nodose ugoden za legalno vlado Suvana Fume -česar tudi ne bodo mogli prezreti v Ženevi. Glede na vse to m dvoma da bo konferenca težavno in verjetno dolga. Upati je le. da bo prevladala želja po uredit vi problema nad prestižnim In interesnim bojem velesil oziroma konferenca bo tem manj težavna, čim manj bo bititovskih trenj —af Challe na poti v zapor Varnostni ukrepi ukinjeni - Letalski promet spet normalno deluje - Joxe v Alžiru PARIZ, 26. aprila. (AP - Reuter). V Parizu so uradno objavili, da je bivši general Maurice Challe, eden izmed voditeljev upora v Alžiru, na poti iz Alžira v Francijo. Letalo s Challom bo pristalo danes na letališča v Villa-coubleju, od koder bodo upornika prepeljali v jetnišnico De la Santč. Challu bodo sodili za kaznivo dejanje organiziranje npora. Za to je določena smrtna kazen. O drugih uporniških voditeljih niso ničesar objavili Francoski minister za alžirska vprašanja Louis Jose je danes z letalom prispel iz Pariza v Alžir. Za njim je prispel tudi načelnik francoskega Sovjetska nota Britaniji zaradi odstopanja oporišč Bonnu London, 26. aprila (Reuter). Sovjetski veleposlanik v Londonu Soldatov je izročil namestniku britanskega zunanjega ministra Heathu noto, ki obtožuje britansko vlado, da pripravlja odstop oporišč Zahodni Nemčiji. Nota navaja, da britanska vlada direktno podpira tiste revanšistične za-hodnonemške kroge, ki hočejo nadaljevati tekmo v oboroževanju in povečat' mednarodno napetost. generalštaba Jean Olie. Minister Joxe in general Olie sta pred odhodom v Alžir obiskala francoskega premiera Michela Debre j a. Generalni delegat francoske vlade v Alžiru Jean Morin je danes opoldne prispel v Alžir iz Salaha, kjer je bil zaprt med štiridnevnim uporom. Jean Morin se je takoj sestal z ministrom Joxom in generalom Oliejem, ki sta medtem prispela iz Pariza v Alžir. Danes bo obnovljen ladijski potniški promet med Francijo in Alžirijo, ki je bil ustavljen drugi dan alžirskega upora. V neki eiektričnj centrali v Lionu je sinoči eksplodiral peklenski stroj. Človeških žrtev ni bilo. Električna centrala nekaj časa ni delala Varnostni ukrepi, ki so jih uvedli v Parizu zaradi dogodkov v Alžiru, so bili davi ob osmi uri ukinjeni Avtobuse, ki so jih parkirali zraven mostov in važnih križišč da bi jih po potrebi rabil' za ulične barika- de, so odstranili. Umikati so sr začeli tudi tanki in odredi varnostnih sil s krajev, kjer sr bili razpostavljeni. Letalski promet na letališču Orly je od danes zjutraj spet normalen. Madrid, 26. apr. — AFP poroča, sklicujoč se na vesti, ki so prispele v Madrid iz južne Španije, da so bivši generali ki so sodelovaii v alžirskem uporu, Salan, Jouhaud in Zeller, v Gibraltarju zaprosili za politični azil. Uradni britanski krogi v Gibraltarju pa so demantirali vesti, da je francosko transportno letalo z bivšimi voditelji upora pristalo na tem področju. Prvi posnetek iz Alžira: zadnji Salanov go vor z balkona vladne palače, s katerim se je hotel posloviti od 50.000 obupanih kol onov in od svojih sanj o francoski Alžiriji, Toda mikrofoni niso več delovali. Njegove besede so se izgubile v trušča de Ganila zvestih tankovskih enot, ki so takrat že pr odirale proti središča mesta. Telefoto Čombe aretiran v Coquilhatvillu Kotonški secesionist je bil prijet v Coquilhat-villu, tik preden bi naj odpotoval v Elisa-bethville COQUILHATVILLE, 26. sept. Kakor poroča AP, so enote leo-poldvill vlade danes v CoquilhatvilIu aretirale secesionlstič-nega katanškega predsednika Moiza Combeja v trenutka, ko naj bi se vkrcal v letalo in odletel v Katango. »Tujsko legijo je treba razpustiti« PARIZ, 26. aprila. (Tanjng). Razen splošnega zadovoljstva, da je bil nepričakovano naglo zlomljen vojaški upor v Alžiru, izražajo politične stranke in sindikalne centrale v svojih prvih reakcijah tudi zahteve, da je treba s korenitimi ukrepi odstraniti iz državnega aparata elemente, ki so s svojim aktivnim ali pasivnim sodelovanjem omogočili alžirsko pustolovščino bivših generalov. Združena socialistična stranka poudarja, da je neuspeh militarističnega udara rezultat enodušnega odgovora francoskih delavcev in lojalnost' enot redne vojske. Stranka zahteva, da je treba krivce kaznovati, tisti, ki so jih neposredno ali posredno podpirali, pa morajo odgovarjati. Predvsem pa se zdi stranki potrebno, da se »takoj, brez omahovanja, začno pogaiati z začasno alžirsko vlado«. KP Francije poudarja: "Neizprosno je treba kaznovati organizatorje vojaškega prevrata in njihove sodelavce.* V sporočilu KP je rečeno, da francosko ljudstvo ne bo dopustilo, da bi bilo oropano zmage, ki jo je izvojevalo, in da se tudi ne bo prenehalo zavzemati za pogajanja z začasno alžirsko vlado. KP zahteva, da je treba odstraniti ultraške elemente iz vojaškega in policijskega aparata ter razpustiti tujsko legijo in ostale najemniške vojaške enote. Tudi sindikalne centrale zahtevajo, da je treba v najkrajšem času začeti pogajanja z začasno alžirsko vlado. Da-višnji parišk* tisk posveča največji del prostora dramatičnemu zlomu štiridnevnega generalskega upora v Alžiru. Listi poročajo o tem pod naslovi -Tragičen konec upora*. »Upor zlomljen*. »Zmaga demokracije*. Le malo francoskih listov pa že komentira zadnji razvoj dogodkov, ker so vesti o pre- obratu prispele v Pariz šele po polnoči. List -Midi Libre* piše, da vlada ne sme spregledati tega, da je poraz upornih generalov, čeprav ga je deloma pripisati de Gaullovemu prestižu, še bolj rezultat odločenosti francoskega ljudstva, da se postavi po robu fašistični nevarnosti Vojaki leopoldvillske vlade so obkolili Combeja, njegovega zunanjega ministra Kimtoo in še dva civilista, ko so hoteli zapustiti letališko poslopje in se vkrcati v letalo, s katerim naj bi odpotovali v Elisa-bethville. Hkrati je oficir varnostne službe Ileove vlade preprečil vsem civilistom dostop v letališko poslopje in je ukazal skupini potnikov naj se vrnejo v mesto. Po zadnjih vesteh še ni jasno, kakšen je bil nagib za aretacijo secesioniste Combeja Tuje agencije poročajo, da je predsednik leopoldvillske marionetne vlade Ileo prispel na letališče v CoquilhatviIlu takoj po aretaciji Combeja in ga skušal osvoboditi. Doslej še ni bila izdana nikakršna uradna obrazložitev za aretacijo Combeja Po poročilih tujih agencij so Combeja zadržali, ko je hotel z letalom zapustiti CoquiIhatville, potem ko je predhodno izjavil, da so udeleženci konference -hoteli uničiti tisto, kar je bilo doseženo v Tananarivi«. Associated Press prenaša mnenje Mobutujevih vojaških oblasti v Leopoldvillu, da je bila aretacija Combeja samo -nujen in začasni ukrep, s čimer naj bi preprečili njegov odhod s konference*. Vest v tem smislu je nocoj oddajal tudi elisabethvillski radio. Agencija AP hkrati navaja, da so bile zveze s Coquilhatvillom prekinjene takoj po Combejevi aretaciji in da ni mogoče preveriti, če je še v zaporu. Iz Elisabethvilla poročajo, da je notranji minister Katan-ge Munongo sklenil prevzeti oblast in začeti sovražnosti proti leopoldvillskemu režimu predsednika Kasavubuja. Poučeni krogi poročalo, da je Munongo sprejel te sklep, ko je LAOS zvedel, da so vojaki leopold-villskega režima aretirali Moiza Combeja Po vesteh Iz Elisabethvilla sta dve diviziji katanške vojske, ki sta razporejeni v severni Katangi, ob podpori letal pripravljeni kreniti proti spodnjemu Kongu. Pričakujejo tudi, da bo nocoj v Elisabethvil-lu ustanovljen -ožji svet« pod predsedstvom Munonga Po uradnem sporočilu, da je bil Combe aretiran, je katan-ška vlada razglasila izredno stanje. Po ulicah Elisabethvilla patruljirajo motorizirane enote. Leopoldville, 26. aprila (Reuter). Med poveljstvom OZN in Heovo vlado v Leopoldvillu je bil dosežen sporazum, da bo Matadi, največja in najvažnejša luka, preko katere so se oskrbovale mednarodne sile v Kongu, vrnjena silam OZN. Davi je v Matadi odletel z letalom poveljnik leopoldvillske vojske Mobutu, da bi pripravi) miren in neoviran prihod nigerijskih enot iz sestave mednarodnih sil v to luko. »Kritika ameriškega prava« Washington, 26. aprila (Tanjug). Na povabilo pravnikov ameriškega glavnega mesta je prvi sekretar in pravni svetovalec jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu dr. Milan Bujalič sinoči govoril v radiu v okviru programa -Kritika ameriškega prava*. Osnovna tema oddaje je bila povezanost zločinov Adolfa Eich-manna, ki mu zdaj sodijo v Izraelu, z zločini, za katere je odgovoren bivši notranji minister tako imenovane NDH Andrija Artukovič, ki zdaj svobodno živi v Los Angelesu, zahvaljujoč med drugim tudi ameriškemu pravnemu sistemu. Bujalič je naglasil, da je Artukovič zločinec Eichman-novega kaTbra in da ga je zato treba izročiti Jugoslaviji, da mu bo sodila. Djokovič obiskal Keito Bamaco, 26 aprila (Tanjug)-Jugoslovanski veleposlanik v Bamacu Vojo Djakovič je obiskal predsednika republike Mali Modiba Keito in se je zadržal z njim v razgovoru. Danes sestanek trojne komisije Premier Debré o zaroti Pariz, 26. aprila. (AP-Reu-ter). Francoski premier Debre je nocoj po radiu in televiziji opozoril Francoze, da desničarska zarota v Alžiriji sili vlado, da zahteva od prebivalstva večjo disciplino. -Udarec, ki ga je pretrpela država, je rekel Debre, kaže, da v našem svetu in v našem času ni mogoče dovoliti pravil in običajev, ki bi dopuščali preveč popustljivosti v čemer koli, kar se tiče države*. Po njegovih besedah »so dobe, v katerih je lahko ubraniti narod in svobodo«, so pa tudi -obdobja, v katerih mora zaradi naroda in svobode biti zakon strožji in zahtevati več discipline*. Debre je nadalje rekel, da hitra vzpostavitev reda v Alžiriji ne pomeni, da bi bila nova zarota nemogoča. Zaslugo za udušitev generalske zarote je premier Debre pripisal de Gaullu in zaupanju, ki mu ga je dal francoski narod. Agencija France Presse poroča. da je bilo sklenjeno, da bo voditeljem puča v Alžiriji sodilo posebno sodišče. Uradno je bilo sporočeno, da sta bila včeraj pri spopadih v Alžiru dva mrtva in 10 ranjenih. Burgiba: Soul francoske Alžirije Tunis, 26. aprila. (AP). Tunizijski predsednik Habib Burgiba je nocoj izrazil zadovoljstvo nad uspehom, ki ga je dosegel general de Gaulle pri udušitvi alžirskega generalskega upora. -Smrt francoske Alžirije je zdaj dokončna, je rekel Burgiba. Zdaj je nujno, da ustvarimo prijateljsko Alžirijo. Zato ni ovir za pogajanja med začasno alžirsko vlado in francosko vlado. Incident v Goi Goa, 26. aprila. Agencija Reuter poroča, da je bilo preteklo noč izvršen oborožen napad na policijsko postajo na meji Goe. V spopadu sta bila mrtva dva kolonialna policaja princ Suvana Fuma nevtralno-vlado, sprejemljivo za vse zainteresirane strani. Za zdaj ni nobenih ovir, da bi mednarodna komisija za nadzorstvo nad premirjem ne NEW DELHI, 26. apr. (AFP). Po vesteh delhijske radijske postaje se bo mednarodna kontrolna komisija xa Laos sestala v New Delhiju že jutri namesto v petek, kot je bilo prej v načrtu. Predstavnika Poljske in Kanade, ki sta skupaj s predstavniki Indije v tej komisiji, sta že prispela v New Delhi. Kakor poroča Tanjug iz New Delhija ocenjujejo v indijski prestolnici zadnji razvoj v zvezi z Laosom po bri-tansko-sovjetskem poziva za prenehanje bojev kot zelo ugoden. Dejstvo, da sta obe strani privolili v opustitev sovražnosti, tolmačijo v New Delhiju kot bodrilno znamenje, da so našli pravilno ureditev laoške krize. Politični opazovalci poudarjajo pri tem prispevek Indije. Današnji »Statesman« piše, da je »Indija lahko samo srečna ker je sodelovala v urejanju tega zapletenega problema«. Vendar pa se nekolike boje, da se ta pozitivni razvoj ne bi zaustavil v trenutku, ko bodo sestavljali laoško vlado in delegacijo, ki bo zastopala Laos na konferenci 14 držav »Hindustan Time®«' piše s tem v zvezi, da bi lahko samo mogla takoj začeti uspešnega dela Vietnamska časopisna agencija poroča, da je predsednik zakonite laoške vlade prime Suvana Fuma prispel v Hanoj. Z njim je prispel tudi predsednik stranke Neo Lao Hak-sat princ Sufanuvong. Takoj po prihodu je premiera Suvano Fumo sprejel predsednik DR Vietnama Ho Ši Minh. Osvobodilno gibanje v Zahodnem Irianu DŽAKARTA, 26. apr. (Tanjug). Po vesteh indonezijskega tiska deluje v Zahodnem Irianu, delu Indonezije, ki je še vedno pod nizozemsko oblastjo, organizirano osvobodilno gibanje, katerega člani pogosto napadajo nizozemske varnostne sile. Uporniki so že organizirali svojo oblast v nekaterih delih tega področja. P B 0 C E S V JERUZALEMU Eichmann je pripravljal uničenje že leta 1937 Wisslitzenyjeve izpovedi - Eichmannovi pomočniki žive v Avstriji in Nemčiji - Gestapovski šefi so Eichmannu popolnoma zaupali J ERUZALEM, 26. apr. (AFP). Sodni proces proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu se je nadaljeval danes s 16. sejo, oa kateri so objavili sklep sodišča, da prizna avtentičnost dveh izjav, M jih je dal EIchmannov pomočnik Wisslitzeny pred usmrtitvijo v Češkoslovaški. Ti dve izjavi iz leta 1946 sta za otemeljitev obtožbe zelo važni. Wisslitzeny je v svoji izjavi poudaril, da je Eichmann »strahopetec, ki si prizadeva zvaliti vso odgovornost na šefe gestapa«. V izjavi je nadalje-rečeno, da je Eichmano tudi potem, ko je bilo jasno, da je Nemčija vojno izgubiia, pospešeno deloval za »aokonćn« rešitev židovskega vprašanja« Sodišče je tudi sklenilo, da oodo v dokaznem postopku prebrali dokumente i2 poljske ga državnega arhiva, v katerih govori nekdanji komandant taborišča v Auschwitzu Rudoii Hees o Eichmannovj vlogi Med drugimi dokumenti ki obremenjujejo Eichmanna te tudi Wisslitzenyjeva izjava v kateri je govora o zvezah gestapa z jeruzalemskim muftijo leta 1937. Eichmann je jeseni tega leta obiskal Palestino da ni podrobno proučil »ciomstič-no dejavnost« in da bi napravil skupni načrt o »popolnem uničenju Židov po zmagi si] osi«. Državni tožilec Hausner je danes zahteval, naj sprejmejo kot dokazila izjavo majorja SS Wilhelma HotUa. ki jo jp dal na procesu v NOrnbergu kakor tudi izjavo, ki jo je da! na istem procesu oodooikovniV SS Walter Juppenkotten Hottl ie zdaj v Avstriii medtem k-ie o Junpenko'tnu sam Eich mann po mikrofonu Doveda1 -voiermi zagovorniku. da ie šiiti da je v Zahodn' Nemči'' To?''ter je nrnentl tnd' te-»n»rpd hp Fberharda tron Taitena svetnika zirnantepn «niristr stva tratipna rsiha. zadolžene, ga za židovska vprašanja ki je zdaj v DflsseTdorfu. Zago- vornik je zahteval, naj vse priče osebno izpovedo pred sodiščem. Ker pa po izraelskem zakonu v Izraelu aretirajo vse pripadnike esesovskih čet in drugih nacističnih organizacij, bo sodišče na Servatiusovo zahtevo jutri objavilo sklep v tej zvezL Dokazi, ki jih je danes navedel tožilec, pomenijo najtež je obtožbe, ki so bile doslej navedene v dokaznem postopku. V izjavi Rudolfa flessa, nekdanjega komandanta taborišča smrti v Auschwitzu. ki je bil usmrčen leta 1947 na Poljskem. ie rečeno »Eichmann je bil vedno agilen niko’i ni mogel mirovati Rjj nenehno na nogah. Govoril ie da je treba »dokončno rešitev- napio uresničiti ker nihče ne "Q kako se bo vojna končala.* Se težja te Wisslitzenvieva obtožba ki DolasTtuje Etehman n«-v »uspeh» pri uničevanin mili ionov Židov e popolnim-zaupan tem 'r i so ga imeli vam nadreteni gestapovski šefi in s tem da te imet oblast nad vsemi lokalnimi pove' teteh Minister za oromet mu te da 'al prednost ori dnd„jtevan’u vagonov zg transport Med danafnin obr- vnavo st te Etehmann v svoti' steklen’ kabini nekai beležil ter te bt' videti živahnejše volje kot na začetku procesa. Adenauerjevo pismo Hruščeva Bonn, 26. apr. (AFP). — Za-hodnonemški kancler Adenauer je poslal sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščevu pismo, v katerem izraža željo, da bi vsa neurejena vprašanja v odnosih med Sovjetsko zvezo In Zahodne Nemčijo uredili -v duhu. ki ustreza koristim obeh držav-To pismo je odgovor na poslanico Hruščeva Adenauerju z dne 13. februarja. Adenauer je obljubil, da bo odgovoril na vprašanja splošnega značaja, ki jih je premier Hruščev načel v svoji poslanici, -kakor hitro bodo končana potrebna posvetovanja z ZDA. Veliko Britanijo in Francijo. Skupina teh borcev je v prvih mesecih tega lete osvobodila kraje Warior, Miei in Wandesi na področju zaliva Geelvmk. Ta skupina deluje zdaj na področju mesta Mano-kwari. Druga skupina je osvobodila več vasi v zalivih Etn* in Kiburu na južni obali Zahodnega Mama in zdaj deluje v neposredni bližini mesta Kaimame. To je povedal dopisnikom centralnih indonezijskih listov v Ambonu. glavnem mestu indonezijske pokrajine Molu-ku. ki meji na Zahodni Irian. Kuba izločena s sej sveta za medameriško obrambo Washington, 26. aprila. (AP--AFP). Svet za medameriško obrambo je danes sklenil izključiti Kubo ,s svojih tajnih sej. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da ima Kuba očitne zveze s sovjetskim blokom. VEČ KOT 900 UJETNIKOV NA KUB! HAVANA. 26. apr. (Prensa Latina). Kubanski premier Fidel Castro je na obisku v kubanskem ministrstvu za delo govoril o nedavni invaziji na Kubo. Izjavil je. da se ie število ujetih napadalcev povzpelo na več kot 990 Med ujetniki je tndi eden tesnih sodelavcev bivšega kubanskega diktatorja Batiste Candido Mora Premier Castro je med drugim dejal, da je skupina napadalcev -tako brezglavo bežala da je prispela na kubanski otok' Pinos in se izkrcala v prepričanju. da ie prišla v Portorico-Fidel Castro je dejal, ja bo 1o imena državljanov latinsko ameriških dežel, ki so padli i demonstracijah, ko so izraža.-■ailidarnost z bolem kubanskega ljudstva, prav tako vrezali na spomenik herojem domovine, ki ga bodo postavili v Cie-nagi de Zapata. Na Kubi nadalje javno zaslišujejo ujetnike Prvič po neuspehu invazi le na Kubo je včeraj iz Miamija odletelo v Havano potniško letalo neke ameriške letalske družbe New Turk, 26 aprila AFP) Kubanski begunski štah je ob-iavii. da se ie -znatno število-emfgrantskih vojakov vrnilo domov, da pa vojska kubanskih p roti revolucionarjev »ni razpuščena*. eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja v Zahodnem Irianu Paulus Mamor, ki je nedavno pobegnil iz Zahodnega Iriana v Indonezijo. Paulus Mamor je prebil tri lete v nizozemskem kazenskem taborišču v Tanah Merahu. kamor 90 ga poslali zaradi njegovega delovanja proti nizozemskim oblastem. Splošna mobilizacija aa Cejloaa Colom bo, 26. apr. (AP). Cejlonska vlad? je danes proglasila splošno mobilizacijo. V mobilizacijskem porivu je rečeno. da bodo vojaške enote uporabljene za ohranitev reda V deželi in za preprečitev nemirov. Kakor je znano, so na Cejlonu 18. aprila proglasih izredno stanje zarate gibanja državljanske nepokorščine Tamilska federalna stranka je objavila načrte o ustanovitvi posebne države. Cejlonska ministrska predsednica Sirimavo Bandaranaike je danes v govoru po radiu izjavila, da so sprejeli obvestilo o pripravah za strmoglavljenje vlade. Ogorčenje zaradi poskusa z atomsko bombo Akra, 26. aprila (Tanjug). V Gani so z največjim ogorčenjem sprejeli vest, da je Francija včeraj v Saihan izvedla četrto poskusno eksplozijo atomske bombe. Pet sto članov Stranke narodne konvencije je takoj sprejelo resolucijo. ki obsoja atomsko eksplozijo v Sahari in poziva vlado Gane in drugih afriških držav, n.: takoj ostro ukrepajo proti Franciji. Za danes popoldne je napovedana tudi seja ganskega odbora za atomsko razorožitev, na kateri bodo razpravljali o atomskih sih v Sahari