Ljubljana, nedelja, 19. maja 1957 LE«TO XXIII. Stev. 116 GLAVNI CN ODGOVORNI O RED NIK tVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhsjs nak dan razen petka - Cena l« dinarjev jfiuclsko* PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI »LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 1 OKTOBRA l»M - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVI DO L JULIJA l»M KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD l. JUNIJA 19U IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. IZJAVA AKADEMIKA PAVLA SAVICA 0 POSKUSIH Z ATOMSKIM OROŽJEM H .'MM Slovenska gimnazija v Celovcu in avstrijska I državna pogodba Celovec, 18. maja (Tanjug). -Kakor so sporočili predstavnikom • ■ m V zvezi z nedavnim pozivom predsednika Tita, naj bi prepovedali poskuse z atomskim orožjem, se je uredništvo »Borbe« obrnilo na akademika Pavla Saviča s prošnjo, naj pove svoje mnenje o odmevu, ki so ga vzbudili v naši in svetovni javnosti poskusi z atomskim orožjem. Prof. Savič - le l*JaVl1- , , ... . . ,, ., , na' neposredno opustošenje z upo- edini korak, ki ga je napravila Čedalje številnejši poskusi z tovna federacija znanstvenih de- rabQ atomskega orožja, marveč avstrijska vlada v dveh letih, raznimi vrstami atomskega orož- lavcev, skupina najuglednejših .. cenetjene in druge podob- odkar velja avstrijska državna Ta lei aIa X/-,/•! ni i o nnitncfaiD Tnonctiionib-nii 7aVinHno NJnmr^iiP .... t n ■« T _ v___•*_ (koroških Slovencev, so v Celovcu vorimo o pridobitvah vsega ti- ustanovili slovensko gimnazijo, stega, kar je človeštvo z velikim tna kateri se bo začel pouk v bliž-trudom že doseglo in kar tvori 'nji jeseni. Glasilo koroških Slo-našo sedanjo civilizacijo. Kadar vencev -Slovenski vestnik- pri-govorimo o katastrofalnih posle- pominja v tej zvezi, da je ustano-dicah, mislimo predvsem ne le vitev slovenske gimnazije prvi in i _ . . _ t • I a M Ja n • • —— a * Ji — a 1» a »»n 1 — 1*1 rl o i n o tM 1 B ne posledice, LJUDI JE TREBA POUČITI O LASTNOSTIH ATOMSKEGA JEDRA Pod specifičnimi lastnostmi ja, ki jih delajo čedalje pogosteje znanstvenikov Zahodne Nemčije in v čedalje večjem obsegu ZDA, v znani gottingenski deklaraciji ZSSR in Velika Britanija, kakor itd.). Radio in dnevni tisk sta po-tudi uvedba atomskega orožja za svetila temu svarilu javnosti mno-taktično uporabo v posameznih ge oddaje in precej prostora. Vse državah na Zahodu, vse to je to pa še zdaleč ne ustreza ukre-upravičeno vzbudilo zaskrbljenost pom, ki bi jih morali storiti, da najširših slojev po vsem svetu, bi, dokler je še možno, zavrli ne- fltomškega^o«^ir"razumerno ce-Vznemirjenje je prišlo do izraza odgovorno početje posameznih lotni‘ueinek žarčenja radioaktiv-v obliki množičnih protestov (Ja- vlad, dokler s svojim delom ne nib snov[ nastalega zaradi jedr-Ponska, Kitajska, Indija), dekla- sprožijo nepopravljivih posledic. skm reakcjj ‘ki povzročajo eks-racij uglednih znanstvenikov Te posledice pa bi bile nedvomno aji ’ki nastanejo zaradi (Schweizer) ali celih skupin stro- katastrofalne ne samo za naše, j^aj gre 7a tako imenovano kovnjakov na posameznih po- marveč tudi za življenje nedo- ,strate5'ko« ali »taktično« upo-dročjih atomskih znanosti (Sve- gledno daljnih rodov, da ne go- rabo atomskega orožja, za »atomsko« ali »vodikovo« poreklo, tl specifične za to 'pogodba. Vse ostale važnejše določbe pa še čakajo na to, da jih bodo uveljavili. -Ob tej priložnosti,- pravi časnik, -znova poudarjamo, da je čl. 7 pogodbe celota in da ga je treba uveljaviti čimprej v celoti. Razkosavanje tega člena in delno izpolnjevanje sta samo poskus, da bi zožili njegovo vsebino.« SKUPŠČINA STALNE KONFERENCE MEST ZAKLJUČENA Sklep: Sistem samostojnega finansiranja \ komunalnem življenju Zagreb, 18. maja (Tanjug). Z Izglasovanjem sklepov In izvolitvijo novega predsednika je bila zaključena skupščina Stalne konference mest. Skupščina je sprejela sklepe o osnovnih načelih samostojnega finansiranja v komunalnem življenju, v katerih je med drugim rečeno, da Je treba sprejeti načela sistema samostojnega finansiranja, predvsem načelo, naj bi skladom in službam družbenega standarda zagotovili sredstva za samostojno poslovanje in reprodukcijo. Ta sredstva morajo biti pra- Sklenili so, da bo prihodnja vilama vezana ha osebhe"dohod- ščina Stalne konference državir^aarU^an0Vr,ArfIr«uim?1 ore^ i n0 pojasnjevati dejstva in že pri nizaciiarn ’ nastali i Za noveSa predsednika Stalne dobljenih izkušenj, govoriti o do- odnrJ hi w mori konference mest je bil izvoljen seženih uspehih znanstvenih raz- spodbuiali niihovo zanimanie za PredsednIk Ljudskega odbora Sa- iskav, o vplivu žarčenja na orga- povečanje p^odukUvnostT zi na! j 03 sPremembe' dalinii gospodarski razvo za eo- stvo pa so bih izvolJeni predstav- ki jih prenaša organizem na nove snodarnliše iizkoriščanje razpo- ! niki Be°8rada, Zagreba, Ljubija- rodove. Ljudi je treba poučiti o ložlTivXdružben°h skladov “n za ne’ Skoplja, Osijeka, Nikšiča, lastnostih novega vira in blagi-hitreiše zbolišanle^ družbenega Tuzle' strumice- Zrenjanina, Kra- nje ali pa tudi uničenja, kakor r»j,,r,'?et"’oDnaf,rk”, delovanja ekonomskih zakonov., ,SSLImSTJES? »K Predsednik Tito je minuli petek sprejel delegacijo Ljudske mla-, dine Like STIKI MED ZAHODNO NEMČIJO IN SOVJETSKO ZVEZO Bonnska vlada vztraja na blokovski jedrski oborožitvi zahodnonemške vojske Nemčijo naj bi združili do zahodnem receptu, demilitarizirali pa — Vzhodno Nemčijo Bonn, 18. ninja (Tanjug). — V i sovjetska vlada pojasnila svoja vojaške napetosti v Evropi. učinki so isti in njihove posledice enako rušilne. Nobeni razlogi ne morejo upravičiti uporabe katerega koli atomskega orožja in v kakršne koli namene, če sploh je kakšen razlog za uporabo kateregakoli orožja za obrav-| navanje kateregakoli spornega vprašanja, ki v naših časih vznemirjajo svet. —.....j- ----------------------------------- ,.~j--------------------------------- , . .i, I Prostor dnevnika ne dopušča, Bonnu napovedujejo, da bo v no- gledišča o vprašanjih, načetih v Drugi sovjetski dokument, ki da bi podrobno pojasnili zamota- tah zahoanonemške vlade, ki jih tako imenovani bonnski sporne- naj nanj zdaj odgovori bonnska nost in raznolikost pojavov, ki jih namerava prihodnji teden poslati j nici o združitvi Nemčije. V tej vlada, je nedavni protest proti sproži v živem organizmu žarče- v Moskvo, zapopaden ne samo od-: spomenici je Adenauerjeva vlada ! njenemu namenu, da oboroži za- , nje radioaktivnih snovi. Zato tu- govor na sovjetsko kritiko bonn- | pojasnila, kako bi združitev Nem- j hodnonemško vojsko z atomskim 1 di ni treba pričakovati, da bo na- Jkih načrtov o oborožitvi zahod- čije lahko dosegli samo na pod-j orožjem in-proti njeni privolitvi, žel bralec tu vsa nujna pojasnila, nonemške vojske, marveč tudi lagi svobodnih volitev v obeh de- j da imajo ameriške čete svoja da bo v celoti doumel vso daljno- predlogi za ureditev nemškega lih dežele. Takrat so napovedali,! atomska sredstva na ozemlju Za-sežnost posledic nespametne, j vprašanja. Po večkratnem odla-1 da bi bila vlada v določenih po- hodne Nemčije, ignorantske in več ko škodljivft: šanju bo zahodnonemška vlada gojih pripravljena razpravljati | Tukajšnji obveščeni krogi _me- 1JA1L- J _ 1J___11»;- „1. j. 1 • 1 -___LAllleži\r . politike, ki jo uveljavljajo vlade odgovorila na sovjetsko noto z tudi o sistemu evropske kolčktiv- • nijo, da bo zahodnonemika vlada Ron- posameznih velesil. Treba je naj- dne' 22. oktobra 1956, v kateri je ne varnosti in o coni zmanjšane znova zavrnila sovjetski protest širšim slojem ljudstva sistematič- jn izjavila, da se ne more do- Prehod na sistem samostojnega finansiranja, je rečeno v sklepih, je proces, ki se ga je treba nemudoma lotiti. Pri tem je treba imeti pred očmi različne pogoje v posameznih krajih in komunah. Upoštevajoč posebni, težavnejši položaj manj razvitih Področij in komun, je skupščina mnenja, da jim je treba zagoto-yiti pomoč skupnosti. V današnjo razpravo o preskrbi mest je posegel tudi član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Skupščina je naročila predsed Bjeličič, I (Nadaljevanje no 2. tir.) Gospodarska stiska delovnih ljudi na Cipru pod britansko okupacijo Atene, 18. maja. (Tanjug) Ciprski etnarh Makarios je dal sodelavcu atenskega »Ekonomista« Izjavo, v kateri je poudaril, da je britanska okupacija pripravila Ciper v zelo težaven gospodarski FRANCOSKE TE2AVE Z ALŽIROM, SUEZOM IN NOVIMI DAVKI ALI BO GUY MOLLET do torka spet utrdil svoj položaj v zbornici? Pariz, 18. maja. (Tanjug) — Predsednik francoske vlade Mol-let je davi v poslanski zbornici zahteval zaupnico v zvezi z vlad- ------. * , nim načrtom novih davkov v zne- *tvu, naj na podlagi dela skup- sku 84 milijard frankov. Prvotno Sčine in predlogov delegatov je vja(ja zahtevala 98 milijard, Predlaga Zveznemu izvršnemu svetu, naj sprejme predpise in ukrepe glede organizacije preskrbe mest ter priporoči ljudskim °dborom, naj posvetijo več polnosti vprašanjem preskrbe. Skupščina je na koncu sprejela poročilo o delu Stalne kon toda zbornična finančna komisija je včeraj zavrnila ta načrt in odobrila samo dve milijardi novih davkov. Mollet je potem ponoči šestkrat posegel v debato v zbornici in pritiskal na spremembo stališča večine, zlasti skupine neodvisnih z desnice, ki so terjali govoru je poudaril, da bi padec operacij v Alžiru. Preden pa se vlade »ohrabril alžirske upornike, je mogla vlada izreči o tej poki so uprli oči v Pariz v pričako- [ nudbi, so z glasovi radikalov, kle-vanju politične krize v Franciji«.1 rikalcev in socialistov zavrnili Mollet je govoril tudi o sueškem osnutek te resolucije, komunisti vprašanju in dejal: »Drži, da smo pa so se glasovanja vzdržali, sueško ekspedicijo drago plačali, Ljudski republikanci se niso ho-prevzemam pa vso odgovornost za teli udeležiti debate. Razkol v ra-vse naše ukrepe in obžalujem, da dikalskl stranki pravzaprav pri-se je morala Francija ustaviti na , kazuje vse razpoloženje zbornice, pol poti.« j Mendčs-Franceova skupina, ki je Sklep vlade, da predloži v po- : zahtevala, naj radikalski ministri nedeljek sueško vprašanje znova 'zstopijo iz vlade, v celoti odo-Varnostnemu svetu, so sprejeli v i brava nujnost novih ukrepov in Hrence mest v lanskem letu. odgoditev debate, V zaključnem »Zadnji opomini« francoskega delavstva Molletovemu gospodarskemu režimu Pariz, 18. maja (Tanjug). Nad , cijam za izpolnitev gospodarskih 25-000 delavcev nacionalizirane in socialnih zahtev ®vtomobilske tovarne »Renault Je, danes ustavilo delo in dve Urj stavkalo. Delavci zahtevajo Zv'žanje mezd, obnovo 40-urnega de,la na teden in razdelitev pre-m'j. Stavko je organizirala Genialna konfederacija dela. Na z°orovanju je njen vodja Fran-c«°n pozval delavce k sindikal-ni enotnosti ter nadaljnjim ak- VBEMENSKfl NAPOVED z« nedeljo. IS. maja -..Sprva lasno, nato postopoma na-oblačnost. Temperature po-2pcl med 9 in 16. najvlije dnevne do S? stopinj C. Zjutral po kotlinah krat-«°trajna megla. STANJE VREMENA . Področje visokega zraCnega prlti-71* *e nad srednjo Evropo razkraja. 7"*ntske frontalne motnje se zelo Take stavke, ki jih označujejo za »zadnje ojKimine« vladi in kapitalistom za zvišanje mezd, se že dolgo vrstijo v francoski industriji, rudarstvu, prometu in drugih panogah gosjx>darstva. Stavkajoči delavci so se že večkrat spopadli s jiolicijo. Sindikati očitajo vladi, da je blokirala plače, vtem ko draginja že leto dni nezadržno narašča. Zato Generalna konfederacija dela in drugi sindikati groze z novimi splošnimi stavkami. Nacionalna zveza profesorjev in učiteljev je napovedala za 27. maj splošno stavko, ker vlada noče zvišati plač prosvetnim delavcem. Kovinarji pariškega področja bodo stavkali v ponedeljek, delavci nekaterih letal- - — — skih tovarn pa so prav tako ^h*dVPp™S*,n1llmTp«rd^k*. Iflare* ustavili delo, ker jim de- Alp* toplejši zrak. Ilodajalci nočejo zvišati mezd. Parizu z zelo različnimi tolmačenji in tudi z znatnimi pomisleki spričo Molletovega stališča, ki je zavrnil pobudo klerikalcev iz ljudskorepublikanskega gibanja za odgoditev finančne debate in za prehod na razpravo o sueškem vprašanju. Finančni minister Ramadier je imel ponoči deset sestankov s predstavniki posameznih skupin, na katerih si je prizadeval pridobiti poslance za vladne načrte o novih davkih. Po enem takšnem izrednih davkov, odločno pa se je izrekla proti zaupnici vladi iz političnih razlogov. Nasprotja med vladno politiko in finančnimi koristmi so sprožila sedanjo negotovost v parlamentu. Desne skupine so pripravljene tudi v prihodnje podpirati politiko vlade samo v primeru, če se spremeni finančna politika in kontrola nad deflacijo. Parlamentarna sredina in levica pa sta pripravljeni podpreti prizadevanje za zboljšanje končno odreči atomski oborožitvi, preden ne bo dosežen splošni sporazum o kontroliranju piepovedi vseh sredstev za množično uničevanje. Prav tako bo zavrnila protest proti temu, da imajo ameriške čete v okviru Atlantske zveze v Zahodni Nemčiji atomsko raketno orožje. V Bonnu za trdno računajo s tem, da bo vlada v nadaljevanju izmenjave gledišč o nemški združitvi znova poudarila svoje prejšnje teze. Gre v glavnem za svobodne volitve v obeh delih dežele, za imenovanje splošne nemške vlade, ki bi imela pravico J>oga-jati se o miru ter odločati o mednarodnem pravnem položaju dežele in o vprašanjih njenih meja. Na grobovih dobrovoljcev v Dobrudži Constanoa, 18. maja. (Tanjug) Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes v Medzldiji položila na spomenik borcem prve srbske dobrovoljske divizije, ki so padli v Dobrudži v bojih od 25. avgusta do 14. oktobra 1916. Pred tem so si naši parlamentarci ogledali tovarno rezervnih delov za traktorje: Zvečer so našim delegatom priredili v Constanci svečano večerjo, na kateri so izmenjali prijateljske zdravice. Naši zadružniki v Moskvi Moskva, 18. maja (Tanjug). — Sem je prispela delegacija Za- položaj. Ljudje na otoku so brezposelni ali le delno zaposleni, razen tega pa se morajo zlasti mladi ljudje iz gospodarskih razlogov v velikem številu seliti z otoka. V zadnjem času so opazili, da bolj uporabljajo delovno silo zgolj za izgradnjo vojaških objektov. Tudi to ne prispeva k ureditvi gospodarskih razmer. Makarios je potem opozoril na zelo težka davčna bremena za ciprsko prebivalstvo in poudaril, da odpade 80 odstotkov proračunskih dohodkov otoka na davke, od tega pa 75 odstotkov na vzdrževanje uprave in za britansko propagando. Posebno težaven je položaj kmetov, ki ne morejo prodati svojih pridelkov, zaradi česar naraščajo njih zadolžitve. Na koncu je dejal, da za delovno in socialno zaščito delavcev sploh ni poskrbljeno. »Ekonomist« in drugi grški časniki objavljajo tudi vest, da je Makarios te dni navezal stike z ameriškimi funkcionarji v Atenah, da bi dosegel miroljubna ureditev ciprskega vprašanja. Makarios je pripravljen sprejeti ureditev ciprskega vprašanja pod pokroviteljstvom OZN. Hkrati zavrača sleherno vmešavanje Atlantske zveze v ciprske zadeve. Vodstvo ciprskega gibanja je pri- 1 družne zveze Jugoslavije, ki jo pravljeno privoliti v Intervencijo vodi predsednik Zveze Paško Ro-ZDA v tem vprašanju samo pod mac. Razen v Moskvo bo delega- pogojem, da bo nazadnje urejeno pod pokroviteljstvom OZN. Časnik pravi na koncu, da bo Makarios po zaključku izrednega zasedanja grške poslanske zbornice poročal vladi in opoziciji o svojih razgovorih z Američani. cija potovala v Leningrad in v ermensko glavno mesto Erivan. Delegati si bodo ogledali kmetijske z.avode, se razgovarjali s kmetijskimi delavci in strokovnjaki in si ogledali več kmetijskih centrov. Aramburu se ]e premislil sestanku so objavili, da se bo državnih financ samo s pogojem, Francija kmalu začela pogajati z [ hi vlada opustila svojo desni-ZDA za novo posojilo. Po sklepu : čarsko politiko Zato so se mož-predsednika vlade, da bo zahte- nosti kompromisa v zadnjem tre-val zaupnico, so se odločili, da nutku zelo zmanjšale, bodo o njej in o davčnih zakonih glasovali v torek popoldne. Stališča političnih strank v zbornici se med to debato še niso spremenila. Na skrajni desnici Buenos Aires, 18. maja (AP). poujadisti in del kmetov odločno i žiačasni argentinski predsednik nasprotujejo slehernim novim edro Aramburu je izjavil, da na-davkom. Tudi komunisti na merava izpolniti svoj prvotni na-skrajni levici bodo glasovali pro- po katerem bodo 28. julija ti vladi. Predstavnik največje de- volitve za novo ustavodajno zbor-sničarske skupine neodvisnih po- n‘co, ki bo revidirala ustavo. Po slanec Pacquet je ponudil vladi Aramburovem načrtu bi zbornico kompromis, po katerem bi lahko potem razpustili, nove parlamen-odredila nove davke, toda s pogo- tarne volitve pa bi bile februarja jem, da bi se zavezala, da bo de- 11958. Arambura meni, da bi zablokirala cene in porabila nove | časni režim v deželi lahko uki-dohodke samo za potrebe vojnih nili v maju prihodnjega leta. Naročniki POZOR! -LJUDSKA PRAVICA« Vam je letos pripravila izredno presenečenje: Številnim naročnikom bomo letos omogočili brezplačne počitnice v raznih turističnih krajih Slovenije: na morju, v gorah in drugih lepih krajih. — Edini pogoj za dosego nagrade je, da ste naš naročnik In da imate v redu plačano naročnino. Nagrade bo razdelil žreb. Pripominjamo pa. da ne bodo prišli v poštev naročniki, ki bi med poletjem tudi le za krajšo dobo odpovedali -Ljudsko pravico«. Več o tem Vam bomo povedali naslednje dni. Uprava PHED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Delavsko samoupravljanje še bolj približati kolektivom Nova Gorica, 17. maja. Na današnji okrajni konferenci delavskih svetov industrijskih in gradbenih podjetij so si zastopniki teh panog izmenjali mnogo tehtnih misli, pobud in predlogov za nadaljnjo rast delavskega samoupravljanja, da bodo imeli delegati dovolj gradiva za dejavno sodelovanje na konferenci delavskih svetov v Beogradu. PO NEDAVNEM POZIVU PREDSEDNIKA TITA Uporaba jedrske energije v vojne namene prinaša samo splošno opustošenje, uničenje napadalca in napadenca J Kulturne VESTI \ zeta ge (Nadaljevanje t > strani) I takšnemu vplivu izpostavljeno rastlinske in mesne hrane pridejo Mimo osnovne ugotovitve, da tivov, ki so se v glavnem razvili me" so organizirali že mnogo razmeroma majhno število stro- v človeški organizem, je delavsko samoupravljanje po priključitvi in so še brez za- mednarodnih konferenc kongre- kovnjakov, rentgenologov in ra- tudi na Primorskem uveljavilo in dostnih izkušenj. To daje osrednji sov, zborovanj in drugih kolek- diologov. premagalo začetne težave, so na pečat dosedanjemu razvoju de-konferenci poudarili, da njegov lavskega samoupravljanja v gori-nadaljnji razvoj najbolj ovirata škem okraju. Delegati so menili, da bi bilo treba za nadaljnjo rast samoupravljanja predvsem razširiti samostojnost podjetij in skladno pomanjkanje strokovnega kadra in majhno splošno znanje kolek- =D\FV\IK tivnih manifestacij širokega obsega. ZLO JE TREBA PREPREČITI, DOKLER JE SE CAS Na tisoče strokovnjakov raznih strok je obveščalo svet o O ELEMENTU STRONCIJ Za primer naj omenim enega izmed proizvodov atomskih eksplozij, element stroncij — atom-slee teže 90. Akumulacija tega ele- ja količin radioaktivnih snovi, kate- kvadratni kilometer 0,8 milikiri- NEVARNOSTI PRI PROIZVODNJI ATOMSKEGA OROŽJA s tem povečati gmotne pristojno- u8P?hJh “ P°dro«u ustvarjalnosti delavskih svetov ter unostaviti «a Okoriščanja jedrske energije, sti delavskih svetov ter upostaviti y teh obvestilih 0 sadovlh znan_ SVETOZAR VUKMANOVIC JE GOVORIL včeraj v Novem Sadu na okrajnem zboru predstavnikov delavskih svetov kmetijskih posestev. Na tem zboru so izvolili delegate za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. REKORDNO PROIZVODNJO PREMOGA so dosegli v prvih štirih mesecih tega leta premogovniki v Sloveniji. V tem času so nakopali skupno 1,415 milijona ton premoga, kar je za skoraj 200.000 ton več kakor v istem obdobju lanskega leta. Najbolj je povečal proizvodnjo premoga rudnik lignita v Velenju. MEDNARODNEGA SEMINARJA V BUKAREŠTI, ki ga je organizirala specializirana ustanova OZN od 20. maja do 2. junija, se bodo udeležili tudi predstavniki Sveta kul-turno-prosvetnih zvez Jugoslavije. Seminarju bodo prisostvovali delegati iz več kot 20 evropskih dežel. Razpravljali bodo o vprašanjih v zvezi z izobraževanjem odraslih. RAZSTAVA LESNE INDUSTRIJE in modernega pohištva se je začela včeraj v Osijeku v okviru osiješkega velesejma. Okrog 100 razstav-ljalcev iz vseh krajev naše države je razstavilo polizdelke, končne izdelke, predelani' les, stroje ; *a predelavo lesa in vzorce modernega pohištva. Otvoritve' se je med drugim udeležil tudi član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je rekel novinarjem, da ta razstava priča o velikem napredku naše lesne industrije. ^2' d7močkTen%dpdtemkeaiememu ^ovekutudi'mi ob' tej priložnosti f LOJZE POTOKAR ODLIKOVAN ' Z REDOM DELA I. STOPNJE Igralca ljubljanske Drame Loj-, „eta Potokarja, ki je nedavno f praznoval visoko obletnico svojega '''umetniškega dela, je odlikoval te dni z Redom dela I. stopnje predsednik republike Josip Broz Tito. Visoko priznanje je prejel zaslužni slovenski umetnik kot priznanje za 75 let neumornega umetniškega udejstvovanja na področju, igralske umetnosti. Odlikovanje je zaradi gostovanja ljubljanske Drame na Poljskem podelil odlikovancu predsednik občine Center Lojze Ocepek včeraj. Lojzetu Potokarju, velikemu igralcu in soče ljudi v vsakdanjem delu, tpcnn in , nr v ten uDvesuun o sauovm nevarnost* da ^“nakopičenim na Polovico 19-9 let> le Potrebno Dnovii Čestitamo. tesno sodelovanje in stike z or- s*veneea Hela se ie odDirala ne- da mine več sto let, preden se; gani komun. Predsednik Okraj- dogledna D^SD^ktiva blaginje in ^ ^njegov vpliv zmanjša na tisočink KONCERT GODBE JLA nega sindikalnega sveta tov. Boris a°Sieana perspeKtiva Diaginje in genetične organe ta vpliv prenese . nrvotnp intenzivnosti žarčenla '• nh in Ferlat se ie v svoiem nornčiln napredka v razvoju in življenju tudi na porod. Spričo nevarnosti, K0 p"otne intenzivnosti zarcenja, Ob 50-letnici telesnovzgojnega zavzel za upostavitev zborov »udl ter n^lhovih bo« «°veških da bi po sedanji poti že v bližnji seveda s pogojem, da se ne nada- društva Partizan na Taboru v proizvajalcev ori občinskih liud- odnosov- Vzporedno s tem sve- prihodnosti spravljali na svet de- !juje n^e8ova akumulacija v svo- Ljubljani je bil sino&i, v soboto, Lh^Lrfh E. w . ™.ii “f. tlim in človekoljubnim delom, ki generirance vseh oblik, zahtevajo k°dne™J t« »'^M doormt na Taboru kon- v posameznih deželah (ZDA, SZ, Yilf' drug®čf Predano, če bi ta- cert godbe JLA pod vodstvom Velika Britanija, Francija in skih odborih, ki bi skrbeli za ta- . ________ o1fl. rBQn,„ __ ko sodelovanje. ^ dostopno slehernemu, pa s _ ui j i razvija v posameznih deželah Da bi delo samoupravnih or- morda §e bolj intenzivno, vseka-ganov še bolj približali kolekti- ^or pa zanje samo škodljivo za-vom bi morali njihovi člani svo- kulisno delo za mmni vpliv je sklepe in delo bolj razlagati atomskih virov energije. Za to delavstvu, pri delavskih svetih " bi v mednarodne kakršne koli vrste in nr»H«L nai koli namene (poskusne, ofenzivne, predpise o delovnih odnosih . v, . JJJr«, v ~ uslužbencev v podjetjih, ki delajo strateške, taktične itd.). Primer z radioaktivnimi snovmi, vklju- stroncija .mo omenili, ker je kot ’ J element kemijsko podoben kalci v kakršne je obsegal razen državne himne in otvoritvene koračnice ie Boschovo uverturo »Bogovi v izgnanstvuc, fantazijo Viktorja Parme -»Urh, grof Celjskit in Dvorakov Slovanski ples štev. t. Po odmoru so delavstvu pr delavskih svetih v delo zve javnost, ko je že pre- eili določene omejitve- Dreooved element kemijsko podoben kalcl večjih podjetjih pa naj bi po pri- p0zn0i k0 so že sprejeli sklep o da sta oba zakonca zaposlena s ^u’ Slavna sestavina kost meru novogoriške tovarne pohi- poskusni eksploziji ali ko so jo t,em delom da se zaDoslenost neSa tkiva in ena glavnih mine- zaigrali Bučarjevo >Zumberško štva osnovali razne komisije in neopaženo že opravili. Naj bo žensk omeli' na naimanišo mero ra'n*b sestavin slehernega orga- rapsodijo«, Hermanov »Potrkan odbore za proučevanje določenih moralna vrednost protestov v jn podobno. Ameriški nacionalni niz,ma' Ni s' težko misliti, kakšne plest, Učakar jevo > K on juh plani- vprašanj. javnosti, naj opuste te poskuse, odbor za zaščito ored žarčenlem ned°8ledne škodljive posledice bi nat in na koncu Jožeta Brumna Po skupni seji je konferenca je ta^0 velika, protesti ne zado- ie nredDisal kot skraino meio la^ko nastale s kopičenjem radio- koračnico *Hrastnik<. Zanimiv nadaljevala delo v odborih za stujejo, protesti niso učinkovito q 3 rentgenskih ekvivalentov na aktivnih elementov v središčih, spored je zaključila Internacio- analizo samoupravljanja v indu- sredstvo da zatremo zlo in ga §oveka (rem) za teden dni ali 15 kjer 80 viri Proizvodn^ krvnIh riala. striji in gradbeništvu. Tu se je o preprečimo, dokler 1e še čas. So- remov letno s oocoiem da dobi telesc, kakor je kostni mozeg. Ve- zaposleni v 40 letfh dela največ lika večina prebivalcev že ima v RAZSTAVA MILANA KERACA 600 remov. raznih problemih razvila živahna deč po vesteh, ki prihajajo v jav-razprava. V odboru za industrijo nost, so zaloge atomskega orožja naj omenimo zanimivo izvajanje v ZDA> ZSSR ln Ve!ikl Britaniji delegata iz podjetja »Elektro Go- že tako velikej da bl bUa v pri-rica«, ki se je zavzemal za večjo meru njihove uporabe katastrofa finančno in dejansko samostoj- za vge človeštvo neogibna, nost osnovnih elektrogospodar- Radioaktivne snovi, ki nasta- kosteh približno 0.1% i vsebine tega elementa. dopustne POSLEDICE ATOMSKIH EKSPLOZIJ V MALI GALERIJI i V ljubljanski Mali galeriji ODGOVORNOST LJUDL KI JIM MirrinMnv ..t Tnr £ Milana Keraca, slikarja in grafi- MILIJONOV LJUDI f ;.a ,z Novega Sada_ K‘erac £ nbi. O škodljivem vplivu žarčenja, tkoval Akademijo za likovno Ce primerjamo tako predpisa- skih enot, ki so zdaj strogo cen- nejo~ob“atomskih'Eksplozijah,' se no dozo s prejšnjo, ki je bila do- _ _ . ___________________ _________________ tralizirane v Elektrogospodarski razširiio po velikanskem prostoru Pustna za rentgenologe in radio- ki so mu bili izpostavljeni preži- umetnost v Beogradu in razstav- skupnosti Slovenije, kar hromi in pridejo prek vodnih raztopin, loge, vidimo, da se je zmanjšala veli prebivalci Hirošime in Naga- Uai gDOja dela na razstavah srb- tudi delo samoupravnih organov prehrane rastlin in živali v orga- ?a tretjino Japonski znanstvenik sakija, so objavili strokovnjaki že „kih in vojvodinskih slikarjev, ten podjetij. Delegati iz gradbe- nizem, nabirajo se v posameznih Sirogu Vatanabo je nedavno spo- ogromno gradiva, s katerim bi kakor tudi na razstavah tlikar- ništva pa so zlasti obširno raz- organih ali pa gredo začasno fočil, da je prinesel dež od marca bilo treba seznaniti čim širši krog 8kih kolonij v Vojvodini. Sodelo- pravljali o pomanjkanju strokov- skoznje. Ves ta čas se nadaljuje °° marca 1957 aktivnost od ljudi, zlasti ljudi, kakorkoli odgo- Val je ie tudi na razstavah v ino-nega kadra, ki na Primorskem z žarčenjem rušilni vpliv na za- am? J”*) atomskih eksplozij, vorne za varnost našega rodu. zemstvu: v Luonu, v Sofiji, na nejansko ogroža razvoj te obrti, motane organske spojine, ki se znaša 182 milikirov na kva- Gre predvsem za odgovorne jav-’ Kitajskem, v Burmi in Indiji. Sa- i? i°i ,ep za ,#z®°UsanJe razkrajajo in ustvarjajo nove dramo uro, od desetih sovjetskih ne delavce ter upravne in politič- mostojno ie razstavljal v Novem življenjskih in splošnih pogojev proizvode, kakršnih v normalnih Poskusov pa dvakrat toliko (raz- ne funkcionarje, ki jim je zaupa- Sadu in Beogradu. Njegova raz- delavcev, in se zavzeli, da bi grad- organizmih ni, proizvode, ki de- ^ posledica zemljepisne lege na usoda milijonov ljudi. Nesmi-_ stava, ki bo odprta do 29 maja, bemštvu s predpisi priznali težko iujejo kot strupi. Učinek žarče-1ln smeri vetrov). Agencija »Unl- selno je v naših časih, če zahteva- * obsega 28 grafik. naravo dela. nja na organizem po tej poti Je ^ Press« je 28. aprila poročala, mo od vsakega človeka v vsakem % Ob zaključku so izvolili štiri kumulativen, to se pravi, da na- ®e radioaktivnost v ozračju poslu določen strokovni mini-* NINO CARUSO - delegate za kongres delavskih staja sčasoma, zato tudi neznatne,na(1 /Francijo podvojila. Podobne mum, najosnovnejše poznavanje y fjrnpi^FVFM P4VJT IDA'T1 svetov Jugoslavije, tri za indu- količine radioaktivnih snovi po- vest* priobčujejo razne agencije dejstev, ki jih ta posel zahteva, stri j oj enega za gradbeništvo, vzročajo, če so dlje časa v orga- 0 veCJi aktivnosti nad MUnche- ne zahtevamo pa tega od najbolj Zanimanje za keramiko in. dru~ Poleg zadnjih bosta odpotovala nizmu, neozdravljive in smrto- "orn’ KjBbenhavnom, Oslom In odgovornih ljudi, od katerih so ge uporabnoumetnostne zvrsti je na kongres tudi delegata, ki sta nosne posledice. Zato Je bila zad-i drugimi mesti. Zdaj že lahko na- odvisna življenja celega rodu. Ni tudi pri nas, vzlic ne vedno ugod- iu ločeno izvolila delavska sveta nje čase doza dopustnega žarče-! tanko, ugotovimo ne le kraje, dvoma, da imajo narodi pravico nim pogojem, v zadnjem času v idrijskem rudniku živega sre- nja, ki ga sme dobiti človeški mafveč tudi čas eksplozije in zahtevati od svojih predstavni- precej poraslo. Zato bo razstava ■ i* . ■ m . « - - - irt*c t a 11 mai1® KI 4 am 4a 4 am« «1.1a i _ • _a j _ 11 _ f ■ *•. « Z.«« *. ■■ ■ ■ 7« — ■_ T_ *_ bra ter tovarna cementa In salo- organizem, zelo nita v Anhovem ob Soči. M. D. merjavi s prejšnjo, zmanjšana v pri- vrst^ uporabljenih atomskih sno- kov, da bolje spoznajo znanstveno rimskega keramika in kiparja šnjo ko Je bilo vi' Strokovnjaki so ugotovili, da ugotovljena dejstva in Iz njih iz- Nina Carusa, ki je bil rojen na ^ I 1 1 rt X A M AM A * I__1 _ 1 1 . . I « Cia«?* j.' M I mi A?. M • — T * Ta Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVCEV SLOVENIJE SOCIALNO SLUŽBO naj bi delno ločili od državne uprave Ljubljana, 18. maja. V nadaljevanju občnega zbora Društva socialnih delavcev Slovenije je danes tovarišica Nika Arkova prebrala obširen referat o organizaciji socialne službe, o katerem so udeleženci občnega zbora nato podrobno razpravljali v štirih skupinah. Nika Arkova je predvsem po- politiko socialnega varstva, zane- bodn*_ «_ lr, „ udarila, d. » organizacijo so- m.riali raz.oi praventlvn. iociaj- prf naSIlm M. N. cialne službe v Jugoslaviji zna- ne dejavnosti, preveč podrobno, a čilno, da je prvenstveno organi- nestrokovno pa so obravnavali po-zirana v državni upravi. Leta samezne primere. Prav zaradi te-1953 so bili v ljudskih republi- ga je tov. Nika Arkova v svojem kah formirani sveti za ljudsko referatu obširno razčlenila za-zdravstvo in socialno politiko. Z misel osnovanja centrov za so-zakonom o pristojnostih občin- cialno službo, ki naj bi delovali skih in okrajnih ljudskih odbo- na področju posamezne ali več rov pa so skoraj vse posle so- združenih občin. Vodili naj bi jih cialne službe prenesli na občinske socialni delavci, ki bl imeli še in okrajne ljudske odbore. Po «voje sodelavce, ustanovitvi raznih svetov po ob- V primerjavi z zdravstveno činah, ki zajemajo posamezna službo bi bil tak center analogen področja socialnega varstva, so zdravstvenemu domu. Center bl prevzele občine večino terenske- moral najtesneje sodelovati z ga dela, pomoč posameznikom, zdravstveno službo, prosvetnimi kakor tudi vso socialno-varstveno ustanovami in organi notranje preventivno dejavnost. Razen po uprave ter bi prevzel reševanje tej upravni liniji so socialno var- vseh individualnih primerov, kjer stvo vključile v svoj program je potrebna socialna pomoč. Sveti domala vse družbene organizaci- pri občinah pa bi prenesli težišče je, ki so dosegle pri svojem delu dela na splošno politiko social-predvsem po zaslugi številnih nega varstva, ter na predvsem prostovoljnih socialnih delavcev preventivno varstveno delo. Tako zelo lepe uspehe ter dale nešteto bi prišla bolj kot doslej do izraza pobud za delo na socialnem po- skrb celotne družbe, da do pere- v Evropi ni bilo še nobene eks- virajoče posledice, vsaj kadar plozije. Večjo aktivnost na Fran- operirajo z -atomskimi« argu-cijo, Nemčijo, Dansko, Norveško menti. Moč atomskih virov je ln ostalimi področji Evrope so to- prevelika in preveč nevarna, da rej prinesli vetrovi in atmosferne bi jih -ahko brez nedoglednih padavine iz krajev, kjer je prišlo škodljivin posledic za vse upo-do ameriških, angleških ln sovjet- rabljali tudi v diplomatskih raz-skih »poskusnih« eksplozij. Ce pravah, a to mejo so že močno primerjamo ogromna prostran- prekoračili. stva, ki nas ločijo od teh ekspe- Neznanje je bilo zmerom vir .. rimentalnih oporišč in dvojne zablod. Tako je tudi zdaj v polo-, k P:°bIenT- aktivnosti nad večjim delom žaju z uporabo jedrskega orožja.! činah HniJhpnf'po ob- Evrope, ni težko prikazati ljudem, Neovrgljiva dejstva govore za to,; vnrttvn i ^ i ,, v® zf ,kako ogromne količine radio- da prinaša uporaba jedrske ener- i Rt^n »n « f*13111® ®krb' aktivnih snovi, razpršenih po po- gije v vojne namene samo sploš-? “ šolstvo> sk’lsnih atomskih eksplozijah, gre no opustošenje in škodljive posle-' . . .lo .treba prav te organe v v tem primeru. Te spovi se raz- dice nedoglednega obsega, uniče- puste v obliki radioaktivnega nje napadalca In napadenca,« je prahu nad vso zemeljsko oblo, poudaril na koncu svoje Izjave pronicajo v organizme in prek akademik Pavle Savič. ž PISMO IZ BEOGRADA Siciliji, gotovo naletela na velik odmev. Mladi italijanski umetnik, pri katerem se je minulo leto študijsko izpopolnjeval naš kipar Drago Tršar, bo razstavil v Jakopičevem paviljonu blizu 70 keramičnih. del, predvsem vaze in krožnike. Razstava bo odprta o torek 21. maja ob 18. uri. ZANIMIVA PREDAVANJA »O PREHRANI OTROKA« sta te dni priredila Slovensko zdravniško društvo in njegova pediatrična sekcija v prostorih Doma Maksa Perca. Predavanj se je udeležilo mnogo zdravnikov in medicinskih sester. Energija kot činitelj za razvoj nerazvitih dežel Od 5. do 11. junija se bodo gimi bodo zastopane UNESCO, ““.i 1 T- Beogradu najuglednejši Mednarodna organizacija ze kme- tijstvo (FAO), OEEC, Mednarod-na banka za obnovo in razvoj J SVETOVNA TRIBUNA ZA IZMENJAVO GLEDIŠČ posameznih problemov. Čedalje bolj razvita industrija terja čedalje več energije. Praksa je pokazala, da nobeni uspehi na tem strokovnjaki sveta s področja mtanit' F' P<>sebneSa P? banka za obnovo in razvoi,1 Kot rečeno bo prva sekcija na UQ ^ pnppo-iin 6 konference za Mednarodna zveza za plin, Med- beograjski konferenci obravna- področju ne zadostujejo. Vsak nov »mufi/;;; *in-*rirPraV ' ° "arodna ^“'Jija za irigacijo in vala gospodarske strani energije napredek v industriji zahteva »ene«,j kot činitelju v razvoju renazo itd. V Beograd prispe tudi kot činitelja v razvoju nerazvitih ' ' nezadostno razvitih dežel«. kakih 50 tujih novinarjev, poseb- dežel. To je prvi primer, da bodo red nekaj leti sta Zvezni iz- nih dopisnikov mnogih časnikov na sestanku Svetovne konference dročju, Nika Arkova je ugotovila, da je precej pomanjkljivosti izhajale prav iz tega, ker je bila socialna služba organizirana prvenstveno v državni upravi nasprot- j no z zdravstveno ln prosvetno, ki se razvija prek ustanov izven i upravnega aparata. Vse tri službe pa so si po. svojem značaju tolikanj podobne, da bi morala neke čih socialnih primerov, kjer je že potrebna individualna socialna pomoč, sploh ne bi prišlo in bolj sistematično bi bilo moč preprečevati in odstranjati vzroke za vršni svet in Jugoslovanski med- in strokovnih publikacij, narodni odbor Svetovne konferen-1 ce za energijo predlagala tei med-1 narodni organizaciji, naj bi bil eden izmed njenih sestankov v1 Jugoslaviji. Svetovna konferenca za I za energijo izločili gospodarske ! strani kot poseben predmet raz-| prave. Pomen tegra ukrepa je v tem, da bo med drugim omogoče-Strokovnjaki za energetiko iz na bolj vsestranska razprava, ki DVE STO REFERATOV nove vire in energije kot nujni pogoj za nadaljnji napredek, to pa samo potrjuje ugotovitev, da je mednarodno sodelovanje na tem področju nujno potrebno. ;osIaviji. Svetovna konferenca 31 dežel so pripravili za XI. po- bo lahko prinesla tudi neposredne energijo je sprejela to vabilo sebni sestanek SKE 200 referatov, koristi. Tako bo beograjski sesta-oe asno odobrila iu?oslovanski 1 „ 1 . ... , ’___1. 1 -i_____ 1 in soglasno odobrila jugoslovanski predlog, da bi na beograjskem sestanku razpravljali o »Energiji kot činitelju v razvoju nezadostno razvitih dežel«. Število prijavlje v katerih iz raznih vidikov ob- nek prava tribuna za izmenjavo ravnavaio glavno temo. Referate gledišč in celotno obravnavanje POPRAVEK Na koncu našega včerajšnjega poročila o govoru podpredsednika Zveznega izvršnega sveta podobne oblike kot zdravstvena Edvarda Kardelja na so poslale tudi tri mednarodne or- tega važnega vprašanja, ganizacije. Vsi referati so natiska-.. . 1 , . . ■ ■ . .1» ni v štirih delovnih jezikih: an- mh delegatov in priprave na bliž-1 gibkem, francoskem, nemškem in nji sestanek kažejo veliko-zam- ruskem in poslali so jih vsem ude- m n n ip 1 . y tr m J . ... in prosvetna uvesti tudi socialna služba. skupščini Stalne konference mest se je vrinila pomenska pomota. Zadev- Družbeno upravljanje se je ni stavek se pravilno glasi: »Na uveljavilo tudi na področju so- koncu bi apeliral na vas da se cialnega varstva, vendarle je bilo ne lotite proučevanja teh vpra-pomanjkljivo to, da so družbeni šanj in upostavljanja stanovanj-organi marsikdaj skušali obrav- skih skupnosti kampanjsko ka-navati določene individualne pri- kor da bi bilo treba zdaj povsod mere, to pa na nestrokoven na- zbirati ljudi v stanovanjskih čin. Zaradi tega so družbeni or- skupnostih ne glede na stvarne gani marsikdaj puščali vnemar potrebe.« manje zanj. PET STO DELEGATOV ležencem. Konferenca bo delala v sedmih sekcijah. Prva bo proučila KAKO JE NASTALA SVETOVNA KONFERENCA ZA ENERGIJO Svetovna konferenca za ener- PRIPRAVE NA KONFERENCO Priprave na bližnji sestanek so v polnem razmahu. Po številu delegatov, pa tudi po pomenu bo XI. posebni sestanek Svetovne konference za energijo največje mednarodno zborovanje, kar jih je bilo doslej v naši državi. Urediti je bilo treba mnoga vprašanja in priprave so terjale mnogo napornega dela. Jugoslovanski nacionalni odbor SKE je priprave uspešno zaključil. Bližnja konfe- gospodarske strani energije kot gijo je bila ustanovljena leta 1924 izkoriščanj , . \ -t -------------------------*vr- .ie more sprejemati sklepov, ki bi ska zveza in druge bodo poslale silnih gonv, peta probleme jedr- bili za včlanjene dežele obvezni, na zasedanje po 50 ali še več ske energije, šesta vprašanje ener- vendar njena priporočila in gle- predstavnikov Razen tega se bo gije v kmetijstvu, sedma pa vpra- dišča vplivajo na prakso. Na zbo- udeležilo konference tudi več zelo Sanje energije za metalurške, ke- rih Svetovne konference za ener- uglednih strokovnjakov in znan- mijske in druge industrije neza- gijo sodelujejo najuglednejši stro- , , -..........- stvemkov. Za beograjski sestanek dostno razvitih dežel. Sestanek bo kovnjaki, katerih mnenje svetov- °Siedali naše najlepše turistične se zanimajo tudi mnoge medna- torej omogočil vsestransko obrav- na javnost ceni Izmenjava izku- ^raje in najpomembnejša indu-rodne organizacije in 12 rih pošlje. navaoje tega zelo perečega pro- šenj na njenih' sestankih lahko 8triiska področja naše dežele, v Beograd predstavnike. Med dru*1 blema našrri dni. I mnogo poman ori obravnavanju Nikola Knmanoni* izgradnji Ogledali si bodo lahko nekatera naša velika industrijska podjetja in elektrarne. Več tujih udeležencev konference bo ostalo nekaj časa v Jugoslaviji, da si bodo Dobro in slabo V ozračju, Id ga označujejo za dokaj optimistično, so se za deset dni razšli »razoroževalei« v Lon-donu. Stassen se je odpeljal na Poročanje in posvetovanje v Washlng-jon, Zorin v Moskvo. Kaže, da preložitev razgovorov tokrat ni izraz za-in »amo priznanje neuspeha, f« s? prerado dogaja, temveč da i, Položaj dozorel do trenutka, ko Je Ev. en odločilni korak. Iskanje širših pooblastil pri lastnih vladah lahko v tem primeru mnogo koristi. Vendar »ta v to optimistično razpoloženje, ki “tefne biti značilno za splošno obnavljanje zaupanja ln spravljivosti v J!*™, posegla dva dogodka, od katerih bi težko pričakovali spodbude za hitrejše pomirjenje. Na Božičnih otokih Je eksplodirala prva angleška uradni rezerviranosti vi»rt J b*la vodikova - francoska vnr.s P? Je sklenila Predložiti sueško prasanje Varnostnemu svetu OZN, bn?w ostala osamljena v svojem D°jkotu plovbe po prekopu. VODIKOVA DIPLOMACIJA Namen britanskih poskusov na Ti-nem oceanu, ki se bodo nadaljevali jujub vsem svarilom svetovne javnosti, risti za samo Francijo si tudi v Parizu ne upajo mnogo govoriti - o tem, koliko bo oviral postopno bistrenje med-narodnih voda, bodo dali odgovor bliž-nji dnevi. Vsekakor mu stoji nasproti nekaj zelo otipljivih dejstev, od angleške odločitve, da je bolje poslušati glas razuma, do obiska zastopnikov francoskih plovnih družb pri Molletu, ki so predsedniku vlade razložili, da je imelo francosko gospodarstvo doslej od bojkotiranja Sueškega prekopa več kot petdeset milijard izgube. Kot druga protiutež se pojavlja francoski notranji položaj, zmeden kot že dolgo ne. Kongresu radikalne stranke in Molletovemu odgovoru radikalom, ki nikogar ni zadovoljil, je sledil prvi neuspeh vlade v parlamentarni debati o finančnem položaju. V odgovor na ta notranji neuspeh - ki pa ni brez zveze z zunanjimi vprašanji - je Mollet demonstrativno napovedal odstop vlade - zaradi Sueza - lri se takoj, uklonil želji predsednika Cotyja, naj odstop umakne. Mnogi se zdaj sprašujejo, ali je korak pri Varnostnem svetu namenjen bolj zunanjemu ali notranjemu Izsiljevanju. Drži pa, da je zadeva presenetila vse po vrsti, od samih Fran-»""'ne javnosu, , cozov do Američanov, najbolj pa ne-Bit predsed- j mara Angleže, ki so se nekoliko poprej Rovorth “9 , -* bomo v raz- i odločili za razumnejšo pot pogajanj lem no,o ministrstva, ki koordinira delo |veznega parlamenta in vlade ter Zveznega sveta pokrajin (Bundes-rata), v katerem so predstavniki deželnih vlad. O tem ministru zatorej res lahko rečemo, da dobro P°zna stvari, ki se tičejo odnosov ^ed federacijo in pokrajinami. Ta minister pravi: v »Izražanje politične volje se f^dalje bolj odmika od volivcev * strankarski birokraciji in strankarskim funkcionarjem. Na teh Področjih vladajo zdaj strankarski stroji in funkcionarji, njihova 0rganizacija, tehnika in propaganda, in ti odvračajo drža vi ja-“ev od sodelovanja v življenju države. Tako stranke vzpodbujalo centralistične težnje in prispevajo k temu, da se bistvo politične soodgovornosti in demokratičnega državljanskega duha čedalje bolj Zgublja. Državljan izgublja pre-B‘ed nad političnimi sklepi in Prepušča svojo usodo logiki moderne demokracije...« Deželna vlada pred padcem ^sa ta razglabljanja ministra tem neobičajnem ministrstvu V zahodnonemškem federalizmu se zatika zuje škandal, ki je nastal te dni, vati sindikalne članarine, hoteli • i J- *■'" :-------------------pa bi uživati sadove boja sindi- kalnih članov ...« Seve je potem prišlo do zaželenega priliva novih članov. Res da velika večina tega »boja« sploh več ne občuti. Njihova stvar je, da plačujejo članarino, ostalo pa bodo ©pravili vi- cnl/ i f 1__! * _ _ ' ' _ . spričo neke, da jo tako imenujemo, strankarsko-finančne transakcije. V hessenskem deželnem parlamentu imajo socialni demokrati 44 mandatov, 45 pa jih ima koalicija demokristjanov in liberalcev. Četrta stranka, Blok beguncev, se je s svojimi sedmimi poslanci pri- jih pravnikov, ekonomistov ostalih strokovnjakov... Kaj pa je potem ostalo za deželne vlade in parlamente? Minister v neobičajnem ministrstvu, katerega naloga je vsklajevati odnose med federacijami in pokrajinami, je bržčas že spoznal, da je njegovo ministrstvo daleč soki sindikalni funkcionarji s po-, zaostalo za življenjem. Morda mu Peking, 18. maja. (Nova Kitajska) »Ta Kun Pao« poroča, da je . CK KP Kitajske proglasil pet na- enodružinske čel o sodelovanju med Partijo in drugimi demokratičnimi stranka-in mi v deželi. Komiteji KP Kitajske bodo imeli redne sestanke s predstavniki demokratičnih strank in na njih bodo obravnavali dolgoročno politiko koeksistence in vzajemnega nadzorovanja. »Ta, Kun Pao« pravi, da CK KP Ki- | tajske zahteva, naj jasno oprede- \ lijo naloge partijskih organizacij na eni in državne uprave ter vodstev podjetij na drugi strani. POLJSKA STANOVANJSKO VPRASANJB VarSava, 18. maja. (Radio Varšava). Sejmska komisija za gradbeništvo in komunalno gospodarstvo 1e sprejela osnutek zakona o prometu s stanovanjskimi poslopji, po katerem bodo hiSe izločili lz javna uprave, prav tako pa tudi hiše, ki pripadajo stanovanjskim zadrugam. Komisija je sprejela tudi osnutek zakona o prodaji stanovanjskih zgradb ln zem-ljiSč, ki jih bo prodajala država. S tem zakonom bo dovoljen nakup enodružinskih stanovanjskih hiš. Večstanovanjska poslopja bodo smele kupovati samo stanovanjske zadruge. KUVAIT INCIDENTI London, 18. maja. (Reuter). V ku-vaitskem šejkatu na severozahodni obali Perzijskega zaliva je nastal oborožen spopad med krajevnimi varnostnimi silami kuvaitske vlade ter člani šejkove družine. Ubitih Je bilo osem ljudi, pet pa Je bilo ranjenih. ZDA VIHARJI IN POPLAVE _____________________ MM , »vini- npin in u u New York, 18. maja. (Reuter). Ne- prišla na krmilo, se je Demokr- dajalcev ki jih bodo v teh stva-1 ko je nastopil v obrambo zahod- Kitajske se je' zavzel' tudi za neurje z^m^nim^aiM taTharnim” scanska stranka zateKla K neKon ren prav tako zastopali funkcio- nonemšk^ga federalizma in načel zboljšanje delovnih pogojev dr- vetrovi. Narasle reke so v Oklahomi i,~ ue. narj, njihovih združenj, ki imajo decentralizacije. žavnih uslužbencev, ki niso člani P°Pla.vlle ve4J* Povojne. J.e okrog sebe prav takšne štabe svo-1 Milan Bajec Partije. tijučila socialnim demokratom, ki i močjo celih štabov svojih stro-: iw> nekega dne v uteho to, da 'bo zamenjati ftfstenkovvodstev^v. so ji v povračilo odstopili nekaj , kovnjakov. S pogajanji, pritiskom j to potrdilo upravičenost njegovih državni upravi in industriji Tre-mest v svoji vladi. Vse to je bilo ' na stranke in javnost, z grožnja- opozoril pred »nevarnostjo preko- ba je okrepiti sistem kolektivnega doslej v okvirih poštene med- mi in ce o z napovedmi stavk: merne koncentracije moči v Zvez- vodstva, v katerem bo vsakdo od-strankarske politike, loda (la di bodo izsilili, kar jim gre, od delo- ni republiki«, kakor je sam dejal, eovar’al za svoie delo CK KP r\ ri £ 1 a n a lrrrnl lrv cp 1P I JPlTlOKr* nflTAlfPV lri i i Vi K/vrl/i ir 4oU rinn. L **■> • « ■ .... ko »učinkovitejšim* metodam. Deželno vodstvo demokristjanov je prek svojih poslovnih zvez ponudilo pokrajinskemu voditelju Bloka beguncev 1,2 milijona mark »za potrebe volilne kampanje«. Toda centrale omenjenih strank v Bonnu niso dovolile, da bi sklepali takšne pogodbe na nižjih stopnjah strankarske hierarhije. Saj bi to omajalo strankarsko disciplino! In predsedstvi obeh strank sta se domenili, da bo šel denar iz blagajne ene centrale v blagajno druge. Zdaj pričakujejo, da bo na Hessenskem, ker bo sedem poslancev prešlo v opozicijo, vlada padla ... Izvenstrankarska koncentracija moči Po pravici pogosto govore, da se samoupravnost dežel z vsemi njihovimi parlamenti in vladami čedalje bolj omejuje zgolj na prosvetno, kulturno, socialno in podobna področja, o najvažnejših stvareh pa da pravzaprav odločajo sarrio vrhovi delodajalskih in delavskih združenj. Nedavno se je ena izmed sindikalnih zvez sporazumela z delodajalci, da bodo izplačali delavcem kot enkratno pomoč določen dodatek k mesečnemu zaslužku. Hkrati pa so opo rorili delodajalca, da te pomoči ne bodo izplačafi delavcem, ki niso člani sindikata (v kar so delodajalci rade volje privolili), uradno pa so to obrazložili tako, da so moralo na stotine ljudi zapustiti svoje domove. *®ajo vendarle zgolj teoretski po-®en. y vsakdanjem političnem ^lvljenju se stvari urejajo na čisto »delavci, ki niso v sindikatu, na-“avaden poslovni način. To doka-, vadno paraziti, ki nočejo plače- FISMO IZ NEW YORKA Hissov račun z makartijevoi (Od našega stalnega dopisnika) New York, maja Višji uslužbenec ameriškega zunanjega ministrstva za časa Roosevelta in Trumana Alger Hiss, ki ga je bil svojčas obsodil predstavniški odbor za protiameriško dejavnost in je bil zaprt v Luisburgu v Penn-silvaniji, je napisal knjigo, ki je dne 7. maja, ko je izšla, zbudila precejšnjo senzacijo. Naslov knjige je »Pred sodiščem javnega mnenja«. Po naslovu in vsebini sodeč naj bi bila sodobna repriza znamenitega protesta: »J‘ascuse! — Obtožujem pred vestjo javnosti...«, ki ga je bilo pred toliko desetletji slišati v Franciji, ko je kapetan Dreyfus, ki so ga obdolžili izdaje in vohunstva, do konca zatrjeval, da je nedolžen in da je žrtev politične spletke. Težko bi bilo reči, kaj drži v vseh His-sovih obtožbah. Dejstvo pa je, da od prve do zadnje strani vztrajno zatrjuje, da je nedolžen, da so bile obdolžitve proti njemu lažne in da ne škodujejo samo njegovemu igledu in ugledu pokojnega predsednika Roosevelta, njegove Demokratske stranke in »New deala«, marveč tudi vsej zunanjepolitični dejavnosti ZDA ob koncu druge svetovne vojne, prizadevanjem za ustanovitev OZN in tudi tej svetovni organizaciji sami. Hiss zdaj odkrito obtožuje podpredsednika Nixona, senatorja Mundta in druge republikanske poslance v Kongresu, ki so za časa obravnave proti Hissu nadzorovali odbor za protiameriško dejavnost, obtožuje tožilce, ki so zastopali obtožnico, in sodnike, ki so ga obsodili ter preprečili revizijo procesa, prav tako pa tudi tisk, ki je, kakor pravi, s svojim pisanjem na senzacionalen način prejudiciral obsodbo v času protikomunistične histerije in vsakovrstnega sumničenja. Začelo se je leta 1948 Hiss je bil obtožen avgusta 1948. Glavna priča na obravnavi, Whitecker Chambers, ga je obtožil protiameriške dejavnosti kot nekdanjega člana KPZDA. Pozneje je Chambers razširil svojo obtožbo, češ da je Hiss vohunil za Sovjetsko zvezo v času, ko je bil v zunanjem ministrstvu. Hiss je vse zanikal. Junija 1949 so ga sodili, porota pa se ni mogla zediniti v tem, ali je kriv ali ne. Na ponovni obravnavi januarja 1950 je porota izjavila, da je kriv. Obsojen je bil na 5 let zapora, leto dni kasneje pa je prizivno sodišče ZDA obsodbo soglasno potrdilo. V marcu 1951 je Vrhovno sodišče v Washingtonu še zavrnilo zahtevo, da se proces obnovi. Tudi 1952. leta, ko je bil že v ječi v Luisburgu, je bila njegova ponovna zahteva spet zavrnjena. Po treh letih in 8 mesecih so ga zaradi -lepega vedenja- iz-Dustili. Vrnil se je v New York. kjer zdaj živi brez dela. Ni se mogel pomiriti: ves čas je pisal knjigo, o kateri za zdaj nihče izmed tistih, ki jih Hiss obtožuje, noče ničesar povedati. Molčijo tako Nixon kakor tudi načelnik federalnega preiskovalnega urada Hoover in dva sodnika, ki sta ga bila obsodila. Samo senator Mundt je zavrnil vse Hissove trditve, češ da so izmišljene. Hissove obtožbe Večina Hissove knjige (več kot 400 strani) je posvečena delu odbora in ravnanju tožilcev in sodnikov. Kakor trdi Hiss, je odbor pritiskal na porotnike in priče, pri čemer so pomagali tudi časniki, pa tudi tožilci in sodniki, ki so bili zelo pristranski. Hiss pravi, da je Chambers, ki ga je bil obtožil, dokazno gradivo podtaknil in da je svoje izjave večkrat spreminjal. “New York Times« je posvetil knjigi precej pozornosti, ne da bi se postavil na določeno stališče, njenega avtorja pa imenuje »spornega pisatelja«. Tako pišejo tudi nekateri drugi časniki. »New York Herald Tribune« piše v tej zvezi o potrebi po budnosti v vladnem aparatu, posebej v zunanjem ministrstvu, toda »brez kakršnekoli histerije«. Časnik ne izvzema možnosti, da se v sodstvu dogajajo napake. V ameriški javnosti je čedalje pogosteje slišati zahteve, da je treba obračunati z dediščino mračne makartistične dobe. Ali lahko torej verjamemo — glede na to, da so tiskali Hissovo knjigo, pa tudi na to, kako so jo sprejeli, in še glede na marsikaj drugega — da je makartistična doba v Ameriki minila? Blagoje Lazič OB EKSPLOZIJI BRITANSKE VODIKOVE BOMBE smmmss Z Božičnih koralskih otokov, med katerimi je minulo sredo eksplodirala britanska vodikova bomba, so že pred meseci prisilno odselili sicer maloštevilno domače prebivalstvo. Na sliki glavna stavba domačinov pred eksplozijo. Otočje je eksplozija razdejala eksploziji je v Londonu demonstriralo 2000 žena proti jedrskemu oboroževanju DVE LETI PO AVSTRIJSKI DRŽAVNI POGODBI Preziranje temeljnih pravic našin narodnostnih skupin na Koroškem in Gradiščanskem NaSa javnost Je zadnje čase večkrat izrazila veliko zaskrbljenost spričo položaja naših narodnostnih skupin v Avstriji. Prav te dni sta minili dve leti, odkar je bila podpisana državna pogodba, s katero Je postala Avstrija znova neodvisna država, vprašanje pravic naših narodnostnih skupin pa z zakoni še zmeraj ni urejeno. Posameznih pravic ne spoštujejo ln razne šovinistične organizacije uprizarjajo gonjo, da bi določb državne pogodbe ne uveljavili. To je med drugim pokazal tudi krajši obisk na Gradiščanskem ln nedavna polemika v avstrijskem tisku. V STIKAPRONU V vasi Stikapronu, 70 km južno od Dunaja, sem naletel na priimke Pavkovič, Lasakovič in Mezulič ter na imena Ive, Mate in Mirte. Ti ljudje govore v starem, toda prijetno zvenečem čakavskem narečju, kakor so govorili njihovi predniki, ki jih je usoda pred 400 leti zanesla v te kraje, kamor so jih avstrijski, ogrski in hrvatski mogotci preselili za tlačane na svojih posestvih na Gradiščanskem, ki so jih ogrožali Turki. Stikapronci ne vedo, ali so se njihovi dedi priselili iz Hrvatskega Primorja ali iz Istre, ohranili pa so spominek na dneve naporne selitve. Kip matere božje v njihovi cerkvi je obrnjen proti vzhodu v spomin na hrvatsko dekle, ki so jo Turki odgnali, pa se je rešila in vrnila v vas. Hrvatsko ime vasi Stika-pron se je ohranilo. Vsi vaščani, ki jih je kakih 1488, so Hrvati. In vendar pri vhodu v njihovo vas ni napisa v hrvatskem jeziku, kakor bi moral biti po določbah državne pogodbe. Vsi njihovi otroci govore hrvatski jezik, toda vas nima hrvatske šole, čeprav ima po isti državni pogodbi pravico do nje. Pouk je nemški, hrvaščino pa poučujejo samo nekaj ur tedensko kot predmet. V slikoviti pokrajini okrog Stikaprona so še druge hrvatske vasi — Boristein, Zelindorf, Zik-les, Zindorf itd. Na vsem Gradiščanskem živi na desettisoče Hrvatov. Njihovi predniki so doživeli marsikaj — vdore Turkov, selitev, tlačansko delo na grofovskih posestvih v tujini, madžarsko upravo pod avstro-ogrsko monarhijo, preživeli so prvo republiko, ki so ji bili priključeni po prvi svetovni vojni, prestali so nacistično nasilje in raznarodovanje, pa so vendar ohranili svoj jezik, svoje pesmi in narodne običaje. Ne omogočiti jim po vsem tem, da bi pošiljali svoje otroke v hrvatsko Š0I9, da bi uporabljali materin Jezik v izpolnjevanju svojih državljanskih dolžnosti in odrekati jim ostale priznane pravice, bi pomenilo kršiti mednarodno obveznost in odrekati etnični skupini njen na- , rodni značaj. KAJ PRAVI »DIE ZUKUNFT« Podobne težave, na kakršne zadevajo zdaj koroški Slovenci v Avstriji, zelo slikovito prikazuje nedavna polemika med Av- | strijci samimi. Predsednika koroške pokrajinske vlade Wedeniga, ki se je zadnja leta v javnih govorih večkrat zavzel za »miroljubno koeksistenco narodnostnih skupin na Koroškem«!, so nekateri časniki na Koroškem obdolžili, da je »izdajalec domovine«. Zanj se je nedavno zavzela socialistična »Zukunft«, ki je nastopila prbti raznarodovanju Slovencev na Koroškem in zahtevala, naj bo vendar že konec takšne politike. Članek zlasti opozarja na gonjo, ki jo uprizarjajo zadnje čase proti obveznemu učenju slovenskega jezika v koroških šolah, in na protislovensko dejavnost posameznih šovinističnih organizacij. Dvojezični pouk so uvedli v južni koroški z uvedbo pokrajinske vlade že leta 1945, toda — misija za narodnostna vprašanja v koroški deželni skupščini soglasno, torej tudi z glasovi socialistov, priporočila koroški vladi, naj dvojezični pouk na Koroškem ukine, čeprav j? socialistična »Zukunft« to oanačila za kršitev ustavne določbe, in pribila, da je treba dolačbe državne pogodbe o položaju naše narodnostne skupine uveljaviti samo v tistih občinah, v katerih se najmanj 30 % ljudi izreče, da pripada slovenski narodnostni skupini. Uresničenje prvega priporočila komisije bi pomenilo zožitev že veljavne pravice koroških Slovencev, drugega priporočila pa povsem samovoljno tolmačenje državne pogodbe in neposredno kratenje pravic, zajamčenih naši narodnostni skupinL • , SV. v ' C' 's * tVA‘"sV',,W PIONIRJI PRIJATELJSTVA (Nadaljevanje In konec) j V veliki dvorani mestnega avditorija je bilo naslednjega dne slovesno otvoritveno zasedanje. V častno predsedstvo so imenovali vse padle in pogrešane pripadnike bivše divizije »Italia« in njihove matere, v delovno pa razen bivšega komandanta Marasa še predsednika pripravljalnega odbora Cozzolina, predsednika pokrajinske Uprave inž. Carpeggismija, ferrarskega župana prof. Luiso Balborti, predsednika pokrajinskega odbora organizacije italijanskih partizanov (Associazione Nazionale Partigiani Italiani) Gellija in seveda našega Toneta Sturma. Poudarek zasedanja je bil prav na prijateljstvu med našima dvema državama Pokrajinski predsednik je v svojem govoru dejal, da bo šla Italija dalje po poti demokratičnega razvoja po poti prijateljskega sožitja in sodelovanja med narodi, vsi pa so poudarjali, da so prav pripadniki bivše garibaldinske divizije »Ita- (Obisk pri italijanskih partizanih) sprejem, nato pa je izčrpno orisal junaško pot italijanskih partizanov v Jugoslaviji in se zaustavil posebej pri razočaranju, ki so ga doživeli po vrnitvi v domovino. Pozval je vse italijanske partizane, naj strnejo svoje vrste in združeni v monolitni organizaciji dajd Vse za'dosego svojih pravic in priznanja. Mnogi imajo visoka jugoslovanska odlikovanja. le lastna domovina jim še ni dala za njihov veliki doprinos v borbi proti' nacifašizmu zasluženega priznanja. Vihamo pozdravljen je delegat zveznega odbora Zveze borcev Jugoslavije Anton Sturm sporočil zborovalcem pozdrave jugoslovanskih partizanov z željo, naj bi naše sodelovanje bilo še tesnejše. še plodnejše, v splošno korist obeh držav, ki imata pri tem naj večje interese. 2e med zasedanjem so prebrali cel kup pozdravnih brzojavk, ki so jih še med govori prinašali poštarji. Zbor so razen partizanov. ki se niso mogli sestanka udeležiti, pozdravili naši konzularni predstavniki v Italiji, pa tudi številni predstavniki javnega življenja v Italiji. Med njimi so bili kar štirje aktivni generali, član Politbiroja CK KPI Luiggi Longo. bivši minister Fer-ruccio Parri in številni drugi. Zborovalce je pozdravil tudi predsednik ANP1 Italije, poslanec Arrigo Boldrini, odlikovanec z zlato medaljo, z redom, ki nekako ustreza našemu redu Narodnega heroja Dejal ie, da so njegovi predgovorniki pravilno 1 imenovali pripadnike divizije »Italia« pionirje prijateljskega sožitja med Italijo in Jugoslavijo, da so v resnici most, čez katerega bomo razvijali nadaljnje odnose. Imenoval je zasedanje »srečanje za mir«, h koncu pa je predlagal, naj bi bil jeseni v Ri- , mu vsedržavni kongres Italijan- 1 skih partizanov, kar so navzoči sprejeli na znanje z živim odobravanjem. V soboto opoldne so na pokrajinski upravi priredili jugoslovanski delegaciji sprejem. Udeležili so se ga vsi zborovalci in še nekateri drugi povabljeni meščani. Enak sprejem je bil naslednjega dne opoldne na mestnem županstvu, večerje pa so bile v ožjem krogu. Bilo je veliko zdravic, prisrčnih razgovorov in mnogo partizanskih pesmi. V nedeljo dopoldne Je naša delegacija položila dva venca z jugoslovansko trobojnico: enega pred spomenik padlim patriotom sredi mesta, drugega pa na pokopališču. Ko smo nosili vence, je bil ustavljen ves promet in meščani so molče pozdravljali sprevod. Človek bi spričo iredentističnih plakatov, ki so se pojavili prejšnjo noč, pričakoval kakšen incident, vendar se ves čas ni pripetilo nič takega Pred koncem zborovanja je bilo izrečenih še veliko lepih in revolucionarnih besed v prid zapostavljenih in celo brezposelnih partizanov v Italiji, veliko besed o neugasnem prijateljstvu, o sodelovanju in borbi za mir. Zborovalci so se v glavnem razšli po prisrčnem objemu že v nedeljo zvečer. Za nas pa so prihranili še nekatera presenečenja. Obiskali smo nekatere največje občine v pokrajini in tamkajšne zadruge (Bondena in Argenta) in se ču- | dili intenzivnemu kmetijstvu. Vse obdelano, živine ne pasejo, pa vendarle daje veliko mleka — kar glasno smo si zaželeli, da bi to videli tudi naši kmetovalci. Kakor so nas lepo sprejeli, tako smo se tudi poslovili v zavesti, r # v*#«*tupuc Ob Vrbskem jezeru na Koroškem Na obisku v Argentl v Ferrarski pokrajini da je bil tudi ta sestanek čeprav ne tako pomemben po številu udeležencev, toliko bolj pa po vrsti razgovorov, po izgovorjenih besedah in svojem namenu. IC tem ljudem, preprostim in življenjskim, naj bi se šli učit treznega gledanja tisti prenapeteži, ki radi porabijo vsako priložnost za zastrupljanje sosedskih odnosov. Vsekakor so v manjšini in le sluge politike, ki tudi med italijanskim ljudstvom vedno bolj izgublja svoje pozicije. Rasto Bradaškja kakor ugotavlja »Zukunft« —I zdaj prikazujejo to uredbo kot I sramoto in nasilje nad Nemci. I Na Koroškem razglašajo »rodi- I teljsko pravo«, organizirajo proteste nemških staršev, groze 3 stavkami itd. Castoik zlasti obsoja J to, da je na kongresu Kmečke zveze konec lanskega leta v navzočnosti ministra Graafa eden izmed delegatov med ploskanjem J vzkliknil, da so »prebivalci južne | Koroške pripravljeni na pohod na Celovec, da bi izpričali svoje | negodovanje proti dvojezičnemu 1 pouku«. »Zukunft« pa poudarja, da koroška deželna skupščina ne more razveljaviti uredbe o dvojezičnem pouku iz leta 1945. ker jo je ustavno sodišče označilo za , ustavni zakon. Časnik poudarja, da vodi gonjo proti Slovencem na Koroškem »Koroška deželna zveza«, obnovljena v času, ko je bila sklenjena državna pogodba. Socialistični list pravi, da je edini cilj te organizacije boj proti slovenski narodnostni skupini in opozarja na to, da je treba v duhu državne pogodbe prepovedati vse organizacije, katerih cilj je vzeti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu narodnostne pravice. »Zukunft« pripominja »Komu na Koroškem je mar ta določba državne pogodbe?« V tem članku, objavljenem v glasilu avstrijskih socialistov, je izražena zelo pozitivna težnja, da bi ukrotili šovinistično gonjo proti koroškim Slovencem. Avstrijski časniki pa poročajo, da je ko- PRIT02BA NA VELEPOSLANIKE Veleposlanikom štirih držav na Dunaju, ki so bili 18 mesecev po uveljavljenju državne pogodbe pristojni za vsa vprašanja v zvezi z njenim tolmačenjem in izpolnjevanjem, so predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov že januarja izročili spomenico v kateri so jih opozorili, da še zmeraj niso uveljavljeni zakoni o izpolnitvi člena 7 pogodbe, ki zadeva naši narodnostni skupini. Na Dunaju zaseda poseben ministrski odbor, ki mu je avstrijska vlada naročila, naj pripravi te zakone. Ta odbor pa še ni prišel prek upravnih del o vprašanju šolstva in priporočila ministru pravosodja, naj pripravi zakon o prepovedi organizacij, katerih delovanje je naperjeno proti pravicam narodnostnih skupin. Izpolnitev določb mednarodne pogodbe, spoštovanje temeljnih človeških pravic in koristi dobrih stikov med našima deželama velevajo avstrijskim oblastem, naj ukrenejo vse potrebno za pravilno ureditev položaja naših narodnostnih skupin. Zadnja leta so se stiki med Avstrijo in Jugoslavijo krepili v obojestransko korist in v korist ureditve razmer v tem delu Evrope. Zato lahko upamo, da avstrijska vlada ne bo dopustila da bi se ti stiki zdaj skalili zaradi problema naših narodnostnih skupin v Avstriji. J. Almull Zborovale! sc zbirajo pred kinom Estense v Ferrari lia« pionirji prijateljstva in kon- I Btruktivnega sodelovanja med sosedama Italijo in Jugoslavijo. Prof. Balbonijeva je v svojem imenu in v imenu mestnega sve- : ta v svojem pozdravnem nagovoru izjavila, da Je srečna, ker ! so partizani, ki so se v Jugoslaviji borili za pravico, in. svobodo tudi italijanskega ljudstva, izbrali prav svobodoljubno in neodvisno, delavsko Ferraro, za mesto sedanjega sestanka, ki po svojem pomenu presega lokalne okvire. | Zaželela je zboru, naj bi ne bil samo spomin na nekdanjo borbo, marveč in predvsem tudi zgled za mlada pokolenja in močan kamen v zgradbi prijateljskega sodelovanja med narodi. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih tovarišev zaigrali in zapeli so divizijsko himno. Bivši poveljnik divizije Maraš se je v imenu zborovalcev zahvalil partizanski Ferarri. ki je sama dala v odporniKtem gibanju nad 500 žrtev, za gostoljubni Damask, v začetku maja Dva dni je bil Damask torišče srditih bojev. Dva dni je »najstarejše mesto na svetu« živelo v mrzličnem pričakovanju, sinoči so se ene nade razpršile, druge pa postale stvarnost. Ta stvarnost je hodila po mestnih ulicah in vzklikala: »Malki — Abdel Naser!« Iz avtobusov in limuzin je razigrana mladina mahala z robci, prepevala in vzklikala. Dolg sprevod, več sto fantov in deklet, je sredi mesta skandiral: »Riad Malki — Riad Malki!« V Damasku ni več mrzličnega pričakovanja. Ostala sta samo zmaga in pb-raz. Tu in še v treh mestih Sirije so bile volitve za štiri izpraznjena mesta v parlamentu. Povsod so zmagali nacionalisti, oziroma levi Sin lastnika hotela »Cassion« mi je dal sinoči ključ od sobe in rekel: »Pregazili smo jih « Štirje poslanci od vseh 142, kolikor jih je v parlamentu, to so komaj trije odstotki, in vendar so bile te volitve pomembnejše od izvolitve tistih 97 % — v drugačnih razmerah. Predigra teh volitev se Je odigrala lani 29 oktobra, v začetku Izraelskega napada na Egipt. Takrat se je Izjalovil državni prevrat Fašistično pobarvana ilegalna Na-rodno-socialistična arabska stranka, ki Je pred dvema letoma organizirala umor uglednega sirskega nacionalista polkovnika Adnana Malkija. je mislila, da je napad na Egipt ugodna priložnost za strmoglavljenje sedanjega režima in vlade sabrija Asalija. Zagovorniki, orožje in denar so bili zbrani v mestu Suedu in nekaterih drugih krajih. V pripravah na prevrat so DRAGAN D. MARKOVIČ Plebiscit proti doktrini sodelovali tudi nekateri člani parlamenta. Vlada in vojska pa sta prišli zaroti pravočasno na sled. Nekatere zarotnike so aretirali, drugi so zbežali. Med aretiranimi se bili tudi štirje poslanci. Približno pred dvema mesecema so prišli pred sodišče. Vse štiri je sodišče obsodilo na smrt, pozneje pa so jim smrtno kazen zamenjali z dolgoletno težko ječo. Med likvidacijo zarote, sodno obravnavo in volitvami so se odigrali na Bližnjem vzhodu važni dogodki. Med drugim je prišlo do državnega prevrata v Jordaniji in na krmilo Je prišla Ameriki naklonjena vlada. Na sirski meji pa so se zbrale turške čete. Ti dogodki naj bi neposredno vplivali tudi na izid volitev. V volilnem boju so trčile skupaj nacionalistične in leve sile s konservativno desnico. Predstavnik prvih je bil v najvažnejšem volilnem mestu Damasku brat ubitega polkovnika Adnana Malkija Riad Malki. Nasprotniki so postavili za kandidata predsednika »Muslimanskih bratov Mustafo Sabaija. Čeprav sta obe strani v volilnih programih odklanjali Eisenhowerjev načrt, je bila javna tajna, da ga »Muslimanski bratje« sprejemajo. Nasprotniki so bili zelo oprezni in niso poudarjali velikega pomena volitev. Domači in tuji politični krogi v Damasku pa so menili, da bodo te volitve pravzaprav plebiscit za sedanjo sirsko po- litično orientacijo ali proti njej. Kampanja pred volitvami je bila zelo ostra. Damask je bil poln slik kandidatov in lepakov. Volilna zborovanja so se kar vrstila. Bilo je tudi več spopadov in pred sedežem »Muslimanskih bratov« se je razpočila bomba. Bržčas so jo položili pripadniki te organizacije sami, da bi prejudicirali pogoje, v katerih se je bil predvolilni boj. V Siriji imajo volilno pravico vsi državljani, stari nad 18 let, izvzemši vojake in policijo. 2enske, ki hočejo vo- Pogled na Damask, glavno mesto Sirije liti, pa morajo, imeti potrdilo, da so končale osnovno šolo. Volilni strankarski stroji so posvetili posebno pozornost ženskam. Na posameznih voliščih si lahko videl dve sirski stvarnosti. Napredna mladina, organizirana večinoma v napredni Socialistični stranki BAS, je nastopila s programom, ki se bo za njegovo uresničenje boril njihov kandidat Malki: antiimperializem. an-tikolonializem. pravičnost, pozitivna nevtralnost. Nasprotniki niso imeli tako jasnega programa. Glasove so začeli šteti takoj po volitvah. V Damasku je zmagal kandidat levih Malki, ki je dobil 20.808 glasov, njegov nasprotnik Sibai pa 18.461. Tedaj so pripadniki »Muslimanskih bratov« zapustili ulice. Na njih so ostali samo pristaši levih, ki so še pozno v noč vzklikali neodvisni politiki pozitivne nevtralnosti. Dodatne volitve v Siriji so se končale z zmago sil, ki podpirajo sedanjo vlado Sabrija Asalija. Zmaga pa nikakor ni bila lahka. Neznatna razlika v številu glasov je mnoge ljudi vznemirila. Vznemirila jih je tudi dokaj pičla udeležba na volitvah. V Damasku je volilo samo kakih 33 % volivcev. Precej volivcev se ni hotelo odločiti ne za eno ne za drugo stran. Mnogo je bilo tudi primerov, da ženske niso bile vpisane v volilne imenike. Vzlic temu pa je bil za mnoge položaj dokaj jasen. Dan po volitvah mi je Riad Malki rekel: »Volitve v sedanjih razmerah, ko skušajo ZDA vsiliti Eisenhowerjevo doktrino, so bile ljudski plebiscit o tej doktrini-Sirija jo je še enkrat zavrnila.« Vode jim bodo pokorne Q koraj polovica Vojvodine je ^ poplavljena, če je deževno leto. Najhujša nesreča za Vojvo- S POTI PO VOJVODINI uspehov, ki so jih dosegli na poskusnih poljih. Teh polj je v vsej Vojvodini še malo. Vsa tudi dino pa je suša. Sušnih let je vode. Šele mokra tla rodijo tako, več kot polovica. Od teh je več kot si človek želi. kot tretjina takih, da suša uniči vse pridelke. Velikanski kon- USPEHI POSKUSOV trast: poplava in suša. Obe sta ,r . ,. , . , ... , . enako nevarni za plodna vojvo- , Vojvodinski kmetijski stro-dtnska tla. Človek se je desetlet- kovnjaki. so trditve o potrebi ja marljivo bil proti vremenskim Beprilikam in se ob dobrih letinah tolažil za sušna ali premokra leta. Tej bojazni pa je naposled sklenil napraviti konec. Velikanski načrt, da bi si človek Pokoril silo narave, je izdelan. Načrt je tudi odobren. Gre že za njegovo uresničenje. Prvi del tega načrta bodo uresničili tako, da bodo z velikanskim prekopom, ki bo od gornjega toka Donave Presekal Vojvodino na dva dela obirali vodo iz obeh delov. Drugi del izvedbe načrta pa Predvideva široko mrežo namakalnih prekopov. Človek bo odpravil drugo nesrečo — sušo. NAJBOLJŠE ZEMLJIŠČE, A ŠE ZMEROM PREMALO IZKORIŠČENO Vojvodinsko zemljišče sodi nied najbolj plodno na svetu. Hektarski donosi so najboljši v državi. Ce pa te donose primerjamo z razvitejšimi državami, so že zmerom slabi. Najhuje pa je, da se ti donosi menjajo iz leta v leto. Vzemimo za primer sušno leto 1952 in primerjajmo sedanji donos z donosom v letu 1953, ki m rsiifp I ; izdatne krme. In s tem prvim ukrepam se začne verižna reakcija: več krme, več živine, več Poskusna namakalna polja so gnoja, več pridelkov, zdaj urejena le na štirih, petih krajih. S sredstvi za napredek I 2E ZDAJ MORAMO SKRBETI kmetijstva so zgradili glavne, ZA NAŠE POTOMCE prekope, ki sečejo določeno pod- I v jugoslaviji nas je že zdaj ročje ne glede na lastnino. Naj- ^ muij0n0v, vsako leto pa na-več zemlje je last posestev m rase število prebivalstva za nekaj zadrug, vendar ima tudi mnogo sto tisočev. Zemlje imamo so-privatmkov svoje parcele tik ob razmerno malo. Zato moramo namakalnih napravah. Prva leta poskrbeti, da nam bo ta zemlja so vodo izkoriščala le dobro or- (jajaja dovolj pridelkov. In če-ganizirana kmetijska gospodar- prav nam Vojvodina daje že zdaj stva. Kmetovo nezaupanje je tudi najvef pšenice, koruze, sladkor-tu prišlo do izraza. Vendar se, ne pese, daje teh pridelkov še kmet hitro odloči, ko vidi, da bo | vecjno premalo. Še veliko pre-od novotarije imel korist. Tako \ bo tega čez nekaj let. Zato je bilo tudi z namakanjem. Po- ( moramo že zdaj poskrbeti, da sebno še ta leta, ko mu ni treba dohiteli sedanje potrebe in plačevati vode, ker je namaka- povečevali pridelke sorazmerno s nje še vedno poskusnega znača- poVečano potrošnjo. To pa lahko Zalivanje sladkorne pese v Vrbasu ja. Prav zato so se začeli kmetje že pogajati za vodo. KAJ RAČUNAJO DOSEČI Z NAMAKANJEM Predvsem povečati hektarske donose. Vendar voda sama ne more rešiti vsega. Voda lahko raztaplja mineralne in druge snovi, ki jih vsebuje plodna zemlja. Vendar se še tako plodno zemljišče prej ali slej izčrpa. Zato ga je treba gnojiti. Pri tem umetna gnojila precej pomagajo, vsega pa ni mogoče rešiti le z umetnim gnojenjem. Potreben je hlevski gnoj. Zdaj pa je v Vojvodini le toliko goveda, da z njegovim gnojem pognojijo njive povprečno le vsakih 13 let. Gno- naredimo le tako, da na istih površinah več pridelamo. Če bomo v tem dohiteli razvitejše dežele le bilo primemo mokro. Ugoto- niso urejena po vseh sodobnih, j iti pa bi jih morali vsaj vsaka vili bomo, da se je donos pšeni- načelih namakanja. Morda pa so I štiri leta. To je veriga, sestav- ee zvišal na 219 %, ječmena na 232 %, koruze na 303 %, sladkorne pese na 332 % in lucerne na sem razliko med doftosi pri raz- i skrbeti za povečanje števila ži- ličnih kulturah na poljih, ki so vine, vendar nima dovolj krme. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Škodljivi poskusi kartelnega dogovarjanja Prizadevanje za stabilizacijo cen In ln prodajnih pogojih: taklen je prhner tržnih razmer je v zadnjem letu prineslo tovarn jedilnega olja, ki so letos a. ja-kar lepe uspehe. S tem smo ustvarili po- nuarja sklenile dogovor o enotni pro-goje, da lahko gremo korak naprej glede dajnl ceni SIS din za kilogram franlco sprostitve administrativnih spon in do- razkladalna postaja, in to v Času, ko ja pustimo svobodneJSe in neposrednejše de- sprifio rastočih zalog nastopila za to-lovanje ekonomskih zakonov v okviru pro- varne nevarnost znižanja tržne cene. Pri porcev družbenega plana, tako da bo trž- tem so ceno v dogovoru celo za nekaj ni mehanizem ponudbe ln povpraševanja dinarjev zvišali, tovarno olja v Uroševcu oblikoval ceno blaga in usmerjal proizvod- pa so k pristopu prisilili z grožnjo, da njo glede količine, Izbire In kakovosti bla- bodo sicer na prodajnem podrodju uro-ga. Pri tem morajo vlogo regulatorja ševskega podjetja prodajali olje pod ceno. opravljati ekonomski Instrumenti, ne pa Zdaj je uveden postopek proti tovarnam, morda administrativni posegi. Te načelne ki so sklenile tak nedopusten dogovor, zahteve so nedavno prišle do izraza na Imamo še primer tovarn mila, ki so pred občnem zboru Trgovinske zbornice za meseci po ponovnih konferencah sklenile Slovenijo. Nedavno smo sprostili trgo- dogovor o zvišanju cen na ta način, da vino z žitom, čedalje nujnejša pa posta-vse tovarne zdaj posebej zaračunajo em-Ja sprostitev lesnega trga, ki mu je tre- balažo. Res je med tovarnami mila sel« ba zagotoviti enake pogoje za vse pod- močna konkurenca, toda temu prvem« ročje države. koraku k dogovarjanju lahko sledijo le drugi, kajti star pregovor pravi: apetit KARTELI IN KARTELOM PODOBNI „ poJavl med Jw!Jo. J# *** ^ DOOOVORI SO PREPOVEDANI skuse takega kartelnega dogovarjanja f NI morda naključje, da je bila hkrati kali zatreti, s zahtevo po sproščenejšem delovanju Številke so sicer zoprne, ker so navadno netočne in zato ne dajejo vedno povsem jasne slike, vendar, če primerjamo te Številke o povečanih prinoteih, si lahko ustvarimo približno sliko prav zaradi tega uspehi toliko | ljena iz tesno med seboj pove- ! Pšenica Je na namakalnih poljih že pred tedni visoko zrasla bolj zgovorni. Strokovnjaki so S zanih členov. Vojvodini je pofere-torej ugotavljali že nekaj let ben gnoj, zato mora najprej po po svetu, se nam ni treba bati, da bi bili lačni tudi takrat, ko nas bo v Jugoslaviji nekaj milijonov več. jih, namakali in na poljih, kjer, Strokovnjaki so ugotovili, da so kulture rasle brez dodatkov j bi lahko prav na kislih zemlji- k padavinam. Ugotovili so za po-j ščih z izpiranjem in z drugimi maa/t a v »vttt samezne kulture, da so hektar- agrotehničnimi ukrepi povečali USPEHI _ pri nam.ak.anju 0 tem, kaj pomeni za Vojvodino ski donosi tudi enkrat večji na j pridelovanje krme. Z namaka-prav voda. To pomeni, da za namakanih poljih. Zaradi teh' njem sploh bi lahko pridelali to- GOVORIJO ZA PREKOP Kakšno zvezo naj ima nama- Vojvodino ni plodno zemljišče uspelih poskusov so tudi mnogo liko krme, da bi se živina lahko kanje s prekopom Donava—Tisa vse; vojvodinska tla nujno po- bolj smelo zagovarjali načrte o prepasla večidel leta. Razen —Donava? Namakanje ni potreb-trebujejo tudi primemo količino namakanju. In to upravičeno. tega bi imela še za zimo dovolj no le v Vojvodini, namakali bi za veliko potrebo skoraj v vseh i kmetijskih področjih pri nas. IZ GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V POMURJU : Spomnimo se na primer sloven- | skega vrta-Istre. Tam se kmetom splača namakati povrtnino z I vodo iz vodovodne napeljave. I Vendar gre tu le za manjše površine. V Vojvodini gre za nekaj sto tisoč hektarov. Zemlja Sodarji so že premagali začetne pa je v Vojvodini plodnejša kot, težave, potrebujejo pa še boljši recimo, v Istri. Nekaj sto tisoč prostor od sedanjega za skupno hektarov pa ne moremo nama-delavnico. kati z vodovodi. Zato tudi po- Poznavalci tržišča pravijo, da treba po namakanju govori za je mnogo možnosti za poživitev velikansko izvedbo načrta o voj-nekaterih obrtnih panog v Po- vod inskem prekopu, murju. To bo koristilo tudi po- Ko bo vse to uresničeno — za trašnikom, ki mnogokrat ne mo- izvedbo načrta v celoti bo potreb-rejo dobiti v trgovini takih stva- [ nih nekaj desetletij — lahko pri-rl, kakršnih pomurski obrtniki' čakujemo, da nam bo plodna mnogokrat ne morejo prodati. Iz- vojvodinska zemlja v nekaj letih postava Zavoda za napredek obrti vrnila vložena sredstva. To pa bo zbirala vzorce takih izdelkov, lahko ne samo pričakujemo, pač ki jih bodo obrtniki lahko izde- pa z gotovostjo izračunamo, ker 1 ovali v večjih količinah za od- pridelki ne bodo več odvisni od daljena tržišča, in jih posredovala naravnih sil in vremenskih pri-trgovskim podjetjem. J. P. lik. 0rsm§S OBRTNIH IZDELKOV Pomurje nima močneje razvite industrije, lahko bi pa ustvarjalo več narodnega dohodka z obrtniško proizvodnjo. Nekatere panoge obrti so premalo razvite, da bi krile potrebe domačega prebivalstva, druge pa bi lahko prodajale svoje izdelke na oddaljena tržišča. Ker ne more imeti vsak obrtnik neposrednega stika s trgovci v oddaljenih mestih, je na pobudo Okrajne obrtne zbornice v Murski Soboti republiški Zavod za napredek obrti ustanovil v Pomurju svojo izpostavo. Razen pomoči pri prodaji obrtnih izdelkov bo nova ustanova v Murski Soboti skrbela tudi za strokovno izpopolnjevanje obrtnikov z literaturo ln ekskurzijami ter Jim nudila drugo pomoč. V Pomurju Je precej čevljar- ustanovil pred kratkim sodarsko Jev, lončarjev, sodarjev in obrt- delavnico, ki je že sklenila do-nikov podobnih poklicev, ki niso govor z »Vino-sadjem« v Ljub-Polno zaposleni v svoji delavnici, ijani in drugimi podobnimi pod-temveč se preživljajo tudi z dru- jetj i, da jih bo oskrbovala s sodi. Bim delom. Njihove izdelke bi radi kupili potrošniki v drugih krajih, toda kako jih spraviti do hjih. Čevljarje in lončarje najdete na sejmih, ki so po 50 ali celo 100 km oddaljeni od njiho-Vega bivališča. Blago pripeljejo havadno s konjsko vprego, manj-Be količine tudi z vlakam. Taka Prodaja pa je predraga, kajti ra-izgubljenega časa mnogo ] stane prevoz. Zaradi tega obisku- ! tejo sejme le bolj vztrajni, ki sl he morejo zagotoviti drugega za- , služka in sredstev za preživljale, medtem ko drugi opuščajo °brtno dejavnost. •konomilclh lakonov Izrečeni in v molu-cljah poudarjeni tudi kritika na račun nedovoljenega dogovarjanja cen. Tržni mehanizem lahko pravilno deluje le v pogojih zdravega tekmovanja med podjetji, kar mora biti gonilna tila na trgu. vaako vnaianja neekonomskih elementov v obliki dogovorov za izločitev konkurence pa pomeni oslabitev ali celo izključitev svobodnega delovanja tržnih zakonitosti ln omogoča ustvarjanja in zlorabo monopolnega položaja na Škodo potroi-nika. Hkrati se s takimi dogovori zadržuje proces tehničnega napredka in dvi- NSDOPUSTEN DOGOVO* MED ŽELEZARNAMI Prepoved dogovarjanja pa se ae nanaša le na cene in prodajna pogoje ter razdelitev trga. Prepovedani so tudi dogovori o prodaji blaga samo določenim potrošnikom. Tudi take primere krittve določb uredbe o trgovanju imuno. Najbolj tipičen je v tem oziru primer nallh železarn, ki se la niso otresle distributivnega načina prodaje svojih izdelkov, čeprav na trgu ne občutimo več toHHne deficitarnosti železarskih izdelkov. Dogovarjanja e cenah v železarski stroki ganj. produktivnosti del«. C. ni konku- 5|cer n( ker „ c,n< M tm ^ renče, podjetje tudi niso prisiljene laka* ti možnoett za zboljšanje proizvodnega plafonirane, pač pa eo železarne aklenil« . dogovor, da prodajajo »voj« izdelka samo procesa in racionalnejše poslovanje. Vrh do,o{anln1 tega pa pomeni izločitev konkurenčnega glranlm grosistom v državi, tako da boj«, da s. na trgu n. mor. močneje Mt>l) gro_ s katerimi s. lahko ustvari monopolni f>Jo ipoiobnaJ|lra pMj.tj«,, da wvl. položaj n. trgu (le Izjemno j. dopustno j>jo |voja polIovanJa. Kot razlog s, te dogovarjanj, v okviru zbornic po odo- ukrapa MvaJaj[) tahntfn, ralloga. Raa Ja> britvi pristojnega državnega organa). Kr- ža|azarna n, moraJo apra)Bnatl M. šitve navedenih predpisov se kaznujejo z „;u ,, majhn, koltflna, M „ nl|an], visokimi denarnimi kaznimi. Navzlic temu nls0 prlmerna Vandar tehlc0 ,atl opažamo, da se podjetja vendar dogo- doa8,ejo ba dru(| nai|n. n. pr. , tam, varjajo, največkrat brez pogodbe .11 za- da vaaka ,aiaIarna ^ ivoJlh Pisnika, recimo pri pogrnjeni mizi, ko se dolo{1 „,nim.ln. količin, za prodajo. Od-predstavniki podjetij zberejo v kaklnem Jem„CUi w Ja apoaoban kupltl mlnlraaln0 Javnem lokalu, čeprav tl primeri le niso kollj|no dolo{anaga lzdaIka. IalaIarn, n. pogosti, sl ne smemo zakriti oči pred >ma,a odrakatt dobava. C, pa doa)aj nevarnostjo takega dogovarjanja, saj nam groa|at, ^ dria„ „ u|og| vaaga aaor. Izkušnje v kapitalističnem svetu povedo, tlman4i ja bllo la posIedlc« dotadt. da se udeleženci tajnih kartelov včasih nJaga ,(atama obllkovanj, pUSna9a ,kU-dosledneje drže dogovorov, kakor če v trgovin, v do,aianeJ|a ^ bi bili sklenjeni Javno in pismeno. Tudi mata_ ki ja u.gov1no, d, j, držal, v naSih združenjih Industrijskih podjetij na „1^, Mmo kurantno blago. Po novih se v marsičem dogovarjajo, kar ni v pradplsih 0 dalitvi dohodka Ja t, razlog skladu z zgoraj navedenimi predpisi. odpadal ^ va{ja gro,iltie„, podjetja sam« odločila držati širši aaor- ZAKAJ JE PRIŠLO DO PODRAŽITVE tlman jaiMaraklh izdelkov. Zato Je skraj- NAMESTO DO POCENITVE OLJA n, faii da aa razveljavi tudi do- V zadnjem času imamo celo primere, govor med železarnami o omejitvi proda se podjetja brez vsake zadrege dogo- daje, ki pomeni kršitev predpisov o do-varjajo celo o enotnih prodajnih cenah govarjanju. F. 8. VELIKO ZANIMANJE ZA LETOVANJE OB MORJU Slovenski obali se letos obeta bogata turistična sezona Vse kale, da se letos obeta slovenski obali izredno bogata turistična sezona. Skoraj osa mesta o Portorožu, Piranu, Ankaranu in drugih turističnih krajih ob slovenski obali so oddana domačim in tujim, gostom. Hkrati je treba povedati, da se je tudi itevilo ležišč precej povečalo v primerjavi * prejšnjimi leti, saj je samo v Portorožu 2000 postelj več kot leta /955, ko smo dosegli največji turistični promet po osvoboditvi. Da se je letos prijavilo za vanja pristojnih organov so se ’ -1------------------------------------- začela šele konec aprila in v za- četku maja in bo treba res precej truda, če bodo hoteli v krat- kakor preskrbeti gostu zabavo, vih ugotovitev in predlogov. Ta- oskrbe z mesom, saj bodo le povsem zadovoljni ko so ugotovili, da so nekatere gosti za nas najboljša propagan-, pekarne na obalnem pasu slada in zagotovilo za dober obisk bo Klavnice na obalnem pasu (zlasti v Kopru) imajo majhno zmogljivost, hkra-na ti pa so tudi zastarele in ne ustrezajo več higienskim predpisom. Verjetno bi bila najboljša rešitev, da bi si pred sezono kem času vse urediti. Urediti tov, ki so se te dni zbrali na SKUPNE DELAVNICE letovanje na koprskem obalnem Z organizirano prodajo obrt- pasu tako veliko število gostov, ^th Izdelkov, s katero bi se je treba pripisati skrbnim pri- ukvarjalo le nekaj ljudi, take pravam, ki so se začele že lani . ---------- T -.c- težave lahko odpravijo. To so po- jeseni (določevanje cen, izdelava oskrbo pa je prav tako važno, svetovanju, so prišli do zanimi kazale Izkušnje povojnih let. Cev- prospektov, povezovanje s tujimi Harji so pred leti imeli svojo za- turističnimi biroji). Pomladi pa drugo, ki jih je oskrbovala z ma- so priprave nadaljevali (moder-terlalom in prevzemala izdelke, nizacija kopališča in urejevanje 8 so jo organizatorji pozneje opu- športnih igrišč v Portorožu, ak-BWll. To Je močno prizadelo pred- cija članov SZDL po vsem okraju kraj Turnišče, kjer je čev- za izboljšanje higienskih razmer •Jarstvo postalo že vaška obrt. in za lepši videz mest in vasi, ^udi tem bo pomagal Zavod za angažiranje orkestrov in pevcev Napredek obrti, da bodo spet iah- za večje medsezonske nastope in ko opravljali svoj poklic. podobno. Na pobudo Okrajne obrtne izrabljene (strunjanska v naslednjih letih. primer le 25 ®/o). Zato bodo le-te Najbolj pereča vprašanja so med sezono pomagale kriti po-oskrba gostov s kruhom, mesom, trebe. Hkrati so sklenili popra- s pijačo ter s sadjem in zelenja- viti nekatere izrabljene peči po pripravni vcujc ““S' mesa m vo. Zmogljivost pekarn v Kopru mestih, poskušali pa bodo tudi ter pn tem izkoristili dekan-je zelo majhna, medtem ko bi v specializirati svoje obrate za pe- sko hladilnico. Seveda tudi to ne Izoli in Piranu za silo krili po- ko le določenih vrst kruha, s bo^ lahka^stvar, ker ^na^tem^pod trebe. Zastopniki pekarskih obra bra- čimer nameravajo doseči večji j ročju primanjkuje hladilnih topo- učinek. vornjakov. Najbolj pereče pa je imi- Podoben je tudi položaj glede vprašanje oskrbe tega področja zbornice v Murski Soboti poizkušajo v Turnišču narediti mnogo več, kakor uvesti samo organizi-pano prodajo čevljev. Ze dalj ča-Ba se pripravljajo, da bi ustanovili skupno delavnico, za katero V POLETNIH MESECIH JE TREBA OSKRBETI 40.000 LJUDI VEČ KOT NAVADNO Toda ob vsem tem je še vedno le navdušena večina čevljarjev, ostalo odprto vprašanje oskrbe Okrajni ljudski odbor Murska gostov. Zmogljivost pekarn, mes-Sobota je obljubil 20 milijonov nic, mlekarn in drugih oskrbnih Investicijskega kredita. Ustanovi- obratov zadošča le za potrebe tev večje zadružne delavnice pa domačega prebivalstva, nikakor Bo ovirali v prvi vrsti pomisleki pa ne za potrebe glavne turistič-Mstih, ki bi morali jamčiti za vra- ne sezone, ko se bo število pre-*anje tako velikega investicijske- bivalstva povečalo v dveh mese-kredita. Rešitev iz zagate je cih za okrog 40 tisoč ljudi. Glede *e blizu — v teh dneh se s posre- na izkušnje iz leta 1955, ko je kovanjem Zavoda za napredek bilo na obalnem področju največ 2 njegovo pomočjo. moralo biti to vprašanje zdaj, ko V sosednjem kraju Lipi je smo na pragu še bolj obetajoče Občinski ljudski odbor Beltinci sezone, že rešeno. Toda j>osveto-( * i t ■ ■ % ■ Piran — starodavno mesto in pristanišče ribiških ladij s sadjem in zelenjavo. Čeprav je teh pridelkov v slovenski Istri dovolj, jih vendar vsa leta po vojni med sezono primanjkuje, ker je maloprodajna mreža slabo organizirana. O rešitvi tega vprašanja je govora vsako leto in tudi predlogov ne manjka, toda vsa stvar je še vedno na mrtvi točki. Prav bi bilo, da bi odkupovanje itn prodajo zelenjave in sadja zaupali posebnemu podjetju, zadruge pa bi mu pomagale kot nekakšni zbiralni centri. Razumljivo je, da bo v zvezi s tem potrebno rešiti tudi sistem nagrajevanja lradi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z oskrbo trga. Ko govorimo o pomanjkljivostih, ie potrebno omeniti tudi higienske razmere v posameznih lokalih in trgovinah ter izbiro jedil in pijač. Številni lokala na koprskem obalnem pasu še vedno nimajo higiensko urejenih kuhinj, skladišč, točilnic itd., v mnogih podjetjih pa tudi niso uredili vprašanja zdravstvene kontrole gostinskih uslužbencev. Tudi izbiro jedil in pijač bo potrebno izboljšati, zlasti pa se ne sme pripetiti, kar se je žal že večkrat, da bi nam sredi sezone zmanjkalo brezalkoholnih pijač KRATKE iz radgonske občine Izobraževalno delo radgonskih Sena ^e bilo letošnjo zimsko sezono nad vse uspešno. V občini je delovalo 6 kuhar-akih in 3 šiviljski tečaji z 216 udeleženkami, ki so trajali od 3 do 6 mesecev. Uspešno so bili končani kuharski tečaji v Apačah, 2epoovcih, Kapeli, Jan-ževem vrhu, Slatina Radencih in Spodnji Ščavnici, dobro organiziran šiviljski tečaj je pa bil v Gornji Radgoni. Zenske organizacije so priredile tudi 14 predavanj Iz področja prehrane, higiene, kmetijstva in vzgoje, katerih se je udeležilo 278 žena. Organizator zimsko-izobraževalnega dela je bil Center za gospodinjsko pospeševalno službo v Murski Soboti preko sekcij zadružnic pri kmetijskih zadrugah. KMETIJSKO TEKMOVANJE doseže lepe uspehe. Tekmuje 32 tekmovalnih skupin na 380 ha površin, v tekmovanje so pa vključene vse kmetijske zadruge in vsa državna posestva, s 678 tekmovalci-zadružniki. Največ skupin tekmuje v pridelovanju krompirja, 4 skupine v pridelovanju pšenice, ena skupina v pridelovanju koruze. Vinogradniški gospodarstvi Kapela in Gornja Radgona pa tekmujeta s tremi skupinami v obnovi viogradov na površini 30 ha. V tekmovanju za vzrejo prašičev tekmujeta 2 skupini, ki bosta priredili 550 prašičev s 66 tonami mesa. Formirane so tudi 4 skupine, ki tekmujejo v proizvodnji mleka. Kmetijski strokovnjaki se bodo redno sestajali s tekmovalnimi skupinami, zaradi nasvetov in strokovnih napotkov, za kar je poskrbela poslovna proizvajalna zveza v Gornji Radgoni. SAMI SO DOGRADILI GASILSKI DOM Prostovoljno gasilsko društvo Je eno najaktivnejših v Pomurju. V surovem stanju so sl sami, brez tuje pomoči z lastnimi prispevki vaščanov dogradili v surovem stanju poslopje gasilskega doma. Via dela po predračunu stanejo 5,700.000 din, vrednost že opravljenih del pa 2,600.000 din. DosedaJ so opravili preko 1600 prostovoljnih delovnih ur. Za organizacijo dela In uspešni razvoj društva ima glavno zaslugo predsednik Franc Saruga In člana Karl Kozar in Jože Adamič. Pri prostovoljnem delu so se pa razen ostalih izkazali najbolje mladinci Jož« Kokelj, Franc Slana In Franc Adamič. klavnico MODERNIZIRAJO Klavnica Gornja Radgona Je pričela v Jeseni obnavljati svojo obrate ter graditi nove hladilne naprave s kapaciteto 3 vagonov mesa, prostore za naravno hlajenje, skladišče, črevarno in sanitarije. Ta dela bodo stala ca 13 milijonov dinarjev in se med druigim dajejo iz investicijskega sklada občine. 2e nekaj let so se člani kolektiva odpovedovali delitvi plač iz dobička ter so sl iz teh sredstev že lani uredili predelovalnico, prekajevalnico in vodovod. Zdaj že odkupujejo živino iz vzhodnega področja Slovenskih goric, Apaške kotline, dela Murskega polja in Prekmurja. Proizvodni plan v minulem letu so dosegli s 115 odstotki, storilnost dela pa zvišali za 4 odstotke. Lani so prodali za vač ko 62 milijonov dinarjev me^a in mesnih izdelkov na mariborski trg. Podjetje bo končalo rekonstrukcijo predvidoma do meseca julija ter tako znatno zmanjšalo režijo in dvignilo kvaliteto predelavo. M. ZDAJ GRE PA ZARES Glavne prireditve letošnjega Mariborskega tedna bodo na novem razstavišču ob Dravi v bližini železniškega mostu Zelja po nujno potrebnih novih in sodobno urejenih razstavnih prostorih v industrijsko kaj razvitem Mariboru Je že zelo stara. Zastran tega je toliko bolj razveseljiva novica, da so se v minulih dneh na zanemarjenem obdravskem zemljišču streljaj od strogega mestnega središča naposled lotili zadnjih priprav za gradnjo prvih treh paviljonov, ki bodo seveda skozi vse leto služili tudi za zborovanja, predavanja, športne, kulturne in druge prireditve. Dela se odvijajo s precejšnjo naglico. Buldožerja sta del valovitega terena ob Dravi še zravnala v štiri terase. Več skupin delavcev je na povaljani krpi zemlje že pričelo postavljati 35 me- tudi gradivo že v glavnem na gradbišču in vse kaže, da bodo PLODNO DELO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V KOPRSKEM OKRAJU CimveC prednosti preventivni zdravstveni službi kak razstavni paviljon in tako . Koper, 18. maja - V občinski mesnimi primeri so nekateri člani urejene veselične prostore, da bo »mi. dvorani je bil včeraj letni pokazali kako so delavci tudi Mariborski teden v večji meri kot <*&». zbor okrajnega zavoda za daljšo dobo čakali na doslej pritegnil tudi pozornost socialno zavarovanje, ki pa se ga Razprava je pokazala, da nasta- domačih in tujih turistov. V). K. ^r mno^S ^asl S pa netočno dostavljajo zavodu podatke o obolelih delavcih. Skupščina zaradi tega priporoča, naj membnim začetkom dodali še Henih članov okrajne skupščine. Zajetno poročilo o Zvišane tarifne postavke ok-fajnega zavoda priča 0 tBnii da pri zasebnih obrtnikih ^ j6 v okraju v zadnjem obdobju Na zadnjem zasedanju ljudskega odbori zdravstvena služba zadovoljivo nove stavbe pokrite z aluminija- * mestne občine Tabor so odločali o tem, ka- razvila in da se je začelo zdrav- sto pločevino nekako do 10. ju- | *tveno stanje delovnih ljudi vid- lija, ko bodo vanje prihiteli prvi v«noiti. pn tem »o ugotovili, da >o ie- neje krepiti. Člani skupščine so se aranžerji razstavljavcev. tošnje pavšalne dajatve občutno višje od v razpravi najdalje zadržali ob lanskih, har utegne vplivati n. zvišanje cen potrditvi zaključka računa za mi- zlaati raznih obrtnih storitev. Da bi se 1 , ... « ‘__. ,______________- __ slednjemu nekako izognili, so na zasedanju nU'lO leto, ko SO iskali vzroke za sklenili, naj uslužbenci oddelka za finance prCSCŽCk izdatkov nad dohodki V In družbeni plan sestavijo v skladu z lan- 6? militonov rlinn.rTPV skimi zaključnimi računi In z gospodarsko o * c l j .“'TS mOČJo posameznih obrtnih obratov nov Iz- LgbtOVltve kažejo, da jC a6ilClt račun pavšalnih dajatev. Razen tega s6 nastal zaštran tega, KftT se je za- občinski odborniki sprejeli odločbo o siste- skraja lani le v manjši meri matizaciji delovnih mest v šol«h, vrtcih in dečjih Jaslih na Taboru ter odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev prosvetnih in socialnih ustanov, naposled pa so kmetijskim gospodarstvom dodelili še razpoložljiva zemljišča splošnega ljudskega premoženja. Vj. K. Pavšalno bodo plačevali obveznosti do skupnosti N* zadnji seji Okrajne obrtne zbornice Murska Sobota so sestavili tarifni pravilnik, po katerem bodo morali plačevati obrtne pomočnike zasebni mojstri. Ko so družbeni obrtni Obrati zvišali tale nastala večja razlika a™;I'3dcl' Ti * iim tako- da bodo posamezna podretjč TJL,določene vsem^_j.1®*”*1 začela resneje skrbeti za zdrav-podjetjem, ki SO imela nadpo - nTcvVilpTnn+ilcn Po «Vlr*nr prečni bolniški stalež. se v večji meri pa je deficit nastal 2aradi nepričakovano visokega izdatka za oskrbnine v bolnišnicah in de- prispevne bi postopoma in sprva vsaj večja podjetja začela izplačevati rurana-rino in to potem obračunavala z zavodom. Tako bi malone v celoti odpadel sedanji počasni administrativni postopek. Temeljiteje ie skupščina tudi analizirala predlog o določitvi posebne prispevne stopnje podjetij z nadpovprečnim bolniškim stale-žem. V načelu sodi skupščina, naj bo to ukrep, ki naj zlasti vpliva tako, da bodo posamezna podjetja stveno problematiko. Po sklepu prečni bolniški, stale*. Se. v večji bw,o v katerjh zna5a odstotek bolnikov nad 3,40, plače- loma tudi za storitve v zdravstvenih zavodih. Čeprav bo dobršen del deficita izravnan iz lanskega rezervnega sklada, so mno- gi člani skupščine vztrajali na ritne postavke, je naštela večja razlika tdm, da je treba podrobneje UgO-v prejemkih njihovih delavcev in usluž- : toviti, zakaj da so oskrbnine tako vala 4 “/o prispevka po posebni stopnji. Po sedanjem stanju bo ta prispevek plačevalo 62 podjetij z nad 50 zavarovanci, ki presegajo povprečje bolniškega staleža. Skupščina pa svetuje tem podjetjem, naj narede temeljito analizo o tem, zakaj imajo nadpovprečen bolniški stalež. Potem, ko je skupščina sprejela tudi letošnji proračun, so bencev ter pomočnikov pri zasebnikih, i visoke, zlasti še, ker napovedujejo Na seji, na kateri sta sodelovala tudi 1 __:xa-L zastopnik okrajnega sindikalnega sveta ; zvijanje. in inšpekcije dela, so sestavili enotni SkupŠOlDA je kot OTgdn druž- r_________F __ tarifni pravilnik za vse »troke in kvaii- benega upravljanja m&d drugim prav posebno poudarili, da bo tre-fikacije. Po novem pravilniku so se - r r r urne plače zvišale za nekaj dinarjev, največ za srednje kvalificirane delavce. Obrtnikom tudi priporočajo, naj dajejo vajencem, predvsem tistim v višjih letnikih. večje mesečne nagrade, kot na ročajo predpisi. J. postavila zahtevo, naj zavod za ba v še izrazitejši meri izvajati socialno zavarovanje, kakor tudi zlasti preventivno zdravstveno podjetja storijo vse. da ne bo več službo. Edino tako bo namreč mo-tistih zakasnelih izplačevanj hra- goče znižati izdatke im stroške za narine in drugih dajatev. S posa- zdravstveno službo. (ž) Takšna je še pred dnevi bila podoba obdravskega prostora med železniškim in glavnim mostom, kjer bodo že čez dobra dva meseca stale tri popolnoma urejene hale. trov visoko montažno iglo, ob pomoči katere bodo na treh mestih na širokih tračnicah zrasli trije premični in po kakih 30 metrov J Tolikšen je obseg gradbenih del za letošnji XIV. Mariborski teden, ki bo trajal od 26. julija . do 4. avgusta. Vendar glavno je NOVA GORICA: visoki žerjavi. Potem bo šele pri- vsekakor to, da je začetek novega vodnogospodarska uprav, » Sočo v čela prava tekma s časom: delavci tu. Konec koncev pa bo že letos n«vi Gorici razpolag« lato« » trinajit mi-mariborske grupe znanega vuhre- na razpolago okrog 3300 m* od- i&Sna 1^**0“,d^ob^bicTotm škega podjetja »Tehnogradnje« prtega razstavnega prostora, kar $ag, t«r ob mostu čez Hubelj v Ajdovščini, bodo v pičlih dveh mesecih vgra- nanese za približno tretjino več, »e nadalje bodo urejali strugo pri poko-dili v tri razstavne hale blizu sto kot je merilo razstavišče lani. V J {°^r%kJ*r ^^'T.cTiinjI vagonov cementa, železa, pločo- prihodnjih letih bodo bržčas sle- škodo, sodijo, da bodo letos to delo vine in drugega materiala. Graditelji dravskih hidroelektrarn bodo torej urno izpolnili svojo nalogo. Res je sicer, da gre za polmontažno konstrukcijo paviljonov, toda res je hkrati to, da ustrezne priprave pomenijo morda več kot pol uspeha. Tako je Od itsepaus dili nadaljnji koraki naprej. Te- glavnem zaključili. Na področju med modni bodo letočniim dnkal OO- stom v Cez*°ČJ ln nA Bovškem bodo aaj Doao letošnjim aoKaj po preusmerili strugo v prtrodni okvir, da bi j—.— Sočp ne poplavljal* obdelovalnih In pašnih površin in ne odlagala nepotrebnega proda. Dela trajajo v krajših presledkih Že skoraj deset let in imajo namen zaščititi približno 60 hektarov zemlje. D. M. Praznik Dolenjskih Toplic Občuten napredek gasilskih društev blejske občine Občinska gasilska zveza na Bledu združuje 10 prostovoljnih gasilskih drultev s Leu gospodarstvo pri- - — ... —__ ____ 110 člani In 87 članicami ter 36 mladinci 6elft flrsdjtl kamioni gordn0 cesto Kneža i ločala dnevne' cene, pomeniii pa «o se tudi najbrž septembra ali oktobra leto*. J?.. i? !' °?:^ *** -Prodi v Knežkih Grapah. Skupna dolžina ! o embalaži, o izboljlanju nagrajevanja *» ! Štejejo skupaj 124 plontjev n pionlrk. ce8tt ^ okrog g kilometrov, sedaj pa ja odkupovalce ter o prodaji blaga na odprti ŠTOR L S V zadnjem času so društva pokazala Drlhllsžno do ... brad- ! račun za kmetovalce. TOLMIN: 30 novih šoferjev ter tako že sedaj doseglo svoj letni plan. M. Koper. Zdaj so bili tl avtobusi, ki so čakali Društvo Je ustanovilo samostojno sek-v Piranu na odhod v Ljubljano, neizrablje- cljo v Apačah, kjer Je organiziran teni. Razen tega bo podjetje SAP uvedlo ra- čaj za šoferje s 26 tečajniki. Tako ten sedanjih 13 rednih prog Ljubljana- predvidevajo, da bo društvo Izšolalo Piran ie nedeljsko kopalno avtobusno progo že v prvem polletju tega leta več kot s popustom. ^ 50 novih šofer' V torek Je bila v Kopru Izredna seja koprske zadružne poslovne zvez«, ko so se MARIBOR* jo udeležili tudi predsedniki in upravniki 2*drug. Na dnevnem redu je bil« razprav* Svet Svobod ln prosvetnih drufitev ma- o odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov riborskega okraja pripravlja ustanovitev ln o ukrepih za ublažitev škode, k* sta jo novega delavskega odra v Mariboru. Za povzročili slana in pozeba. novo delavsko gledališče bodo preuredili Na seji so ugotovili, da so precejšnje dvorano v Strossmayerjevi ulici. Načrte za možnosti za plasma viškov kmetijskih pri- to imajo že gotove, preuredltvena dela pa delkov v tujini, zlasti pa v 2ahodn! Nem- bodo veljala okrog enajst milijonov din. čiji, Italiji in Holandski. Izvažali bi pred- Pri delavskem odru bodo prirejali tudi te-vsem paradižnike, žlahtne pulpe ter presno čaje za režiserje in tehnično osebje pode-sadje in zelenjavo. Zadružna poslovna zveza želskih amaterskih skupin ter koncerte in bo poskrbela, da bodo vse pridelke odkupili gostovanja kulturno-prosvetnih društev, ter plasirali na domača in tuja tržišča. V Ansambel delavskega odra »o že sestavili, zvezi s tem so določili komisijo, ki bo do- nOvo delavsko gledališče pa bodo odprli V spomin na boje in zmage L V AU nouiniiin no rf 1TQ ncl letih NOB praznuje delovalo 10 društev v| toborni ogenj, v kinu pa bodo nirskimj^ desetinami iartizanska | nato vrteli jugoslovanski film tekmn zgrajena približno do ene polovice. Gred-precejlnjo dejavno«« I^ nedaTOem tekmo- ,e ntpreduj, ,n j0 mlma dru- vanju v žolikih in praktičnih vajah Je so- . .. -. do.tooni teren. Ko mladinskimi in pio- gega ovira tudi težko dostopni teren. Ko bo cesta dograjena, pa bo vsekakor pre- Občlnaka^guUiica zveza Je ocenjevala po društvih opremo, domove in izurjenost ker * m omogočeno Izkoriščanje V Kompolah (prej Sentlovrenc) nad 1 Štorami imajo zeo delavno kulturno-pro-TRBOVLTE: zvetno društvo, ki «o mu domačini po osvo- J bodltvi dali ime po padli okrožni aekretarkl V Delavskem domu v Trbovljah so te SKOJ Cvetki Jerinovl. Društvo letos praznu- dnl razstavljali svoja dala Milan Rijavec j, 25-letnico obstoja. Nanjo se člani pridno Topliška dolina vsako leto 24. ma- Volčja noč. 24. maja bo ob osmih I gasilcev. Najbolje Je bilo ocenjeno blejsko J"1** l’ '*žk0 dostopni hgozd ov.R a f nna J o, in Aco Mavec iz Trbovelj ter indijski umet- pripravljajo, da bi Jo kar najlepše prosla- jaPkrajevni praznik Dolenjskih slavnostna seja kavnih oraani-. ^ia “ h— S iSfuT ^ Toplic. Tudi leto« sta krajevna zacij in društev v dvorani zadruž-, 0”utno pojavilo. Društva so at'lne VIorce- -......... .......... —„.i odbora ZB in SZDL pripravila za nega doma, po njej pa bodo na ’ vsestransko napredovala. Dokaz za to je »ra ZB in SZDL pripravila za nega doma, po njej pa bodo na vsestransko napredoval«: Dokaz za to je adlih, spomenike in njihovo uspešno sodelovanje pri gašenju nhAŽčlp rvAlAŽili požarov. Nekatera društva pa bodo v bo- piosce potožili doje morala izpopolniti opremo ln orodje. bodo ~ ..................... KOPER: Koprska lovtka družina ja imala v začetku tedna redno letno »kupščino, na ka- proevetnih delavcev sodelovalo tudi več aktivnih borcev iz NOV. Društvo šteje 56 aktivnih članov, med katerimi Je precej mladine ln delavcev. Imajo dramsko sekcijo, Letošnji krajevni praznik v Šmartnem megani pevski zbor, folklorno skupino in ŠMARTNO OB PAKI: ta dan lep spored. 23. maja zvečer grobove pa bo taborniška družina Zelenega pred spominske p r_____, ... _ ... _______ Roga pripravila v Toplicah javni vence. Ob pol devetih bodo v v“Gorjah Tn na ^upijemku^poTebujeJo nov'« terl so največ govorili o bogatitvi lovišč , Ja Pr>v d01^0 u»P»l. N* PrCdvečaf so va- c,cit,cljaki krožek, s katerimi sodelujejo b ^ F Pelkotovi hiši oHnrli občinski mu- motorke, razen tega pa bodo v Gorjah ln v na koprskem področju. Glede tega so Imeli t ščam gledali kulturni spored, na prazmk ^ vseh prireditvah ln proslavah v kraju rClKOlOvl H181 oapni ODCl SKl m mr. nm^nHn n*«iUHh lani Dreeel usDahov. ker so dobro oraani- | P4 80 razen drugega na pokopališču od- |n prirejajo samostojne nastope in igra. , krili spomenik petim neznanim borcem- Nedavno so uprizorili veseloigro »Dva ducata Paberki iz kmetijstva v celjskem okraju • TVT/~ID _________1,. „ Podhomu morali misliti na gradnjo gasilskih lani precej uspehov, ker so dobro organi zej INUB, nakaT DO povorka S domou. Najvažnejše delo bo zasedlj ure- tirali lov in uničili več roparic. Nabavili slavnostnim zborovanjem in kul- dltev vodnih zajetij v Bodeščah, v Podho " *..........- ----- turnim sporedom na prostem. Po- mu. V Gorjah ln v Ribnem. Na Selu so ga 1 , ' . zgradili letos in to največ s prostovoljnim poldne bodo Športna tekmovanja, delom. Otvoritev bazena bo 26. maja, ko IfAtrlianip in strelsko nagradno bo tudi to društvo praznovalo 50-letnico. kegljanje in sireisko nagraano t# ^ bo guU(ki praznjk vl# oKlne Tudl celjskem okraju umetno j tekmovanje. Manjkalo ne bo tudi prl pr0znovanju Dneva mladosti bodo so- av ali 33 odstotkov od gostoljubnega veselega Slavja delovali in to predvsem pionirske skupine. pred zadružnim domov. Topli- z* t0 ,0 ie .vnet0 pripravljajo, za marljivo _____________________ spomenik petim «o’tudi’'ato' fazanov ln"'iih'spustili' v""BO- 1 partizanom. Popoldne so prebivalci gledali 0 Lar.: so osemenili 10.662 krav skupnega števila. Porast v umetnem osemenjevanju je dosežen zlasti v zadnjih treh letih. V okraju Je na razpolago tudi 35 osemenjevalnih postaj, nekaj pa Jih nameravajo na novo urediti še letos. 0 štajerska kokoš se v okraju Celje čedalje bolj širi. Kmetijske zadruge in selekcijska postaja v Ločah so organizirale 120 rejskih m razmnoževalnih središč štajerske kokoši. S tem bodo tudi v glavnem zagotovili potrebne količine Jajc štajerskih kokoši za valilnico v Ločah in Mozirju. Vsak leto prodajo več deset tisoč enodnevnih piščancev - »Štajercev«. 0 Samo 32 kmetijskih zadrug v okraju ima svoje kmetijske strokovnjake. Ostalim zadrugam morajo zato pomagati strokovnjaki kmetijskih poslovnih zvez z nasveti in podobnim. Zadružne organizacije, ki še nimajo svojih strokovnjakov, bi morale vsekakor vztrajneje iskati nov kader. 0 Do konca letošnjega leta bo v celjskem okraju sajenega kakh 110 hektarov ribeza ter 80 hektarov malin, od tega na novo približno 300.000 sadik- 0 V 77 kmetijskih zadrugah na območju celjskega okraja deluje 59 strojnih odsekov.' Le-tl posedujejo 92 različnih traktorjev, od tega 3 goseničarje, nadalje 244 različnih traktorskih priključkov, 295 motornih »kropilnic In zaprašilcev, 213 ročnih prevoznih »kropilnic, 119 nahrbtnlh »kropilnic, 35 motornih ročnih kosilnic, 76 motornih mlatilnic. 194 elektromotorjev, 47 sejalnic za žito, 35 kamionov, kakih 100 prikolic, 44 eksplozivnih motorjev ter blizu 500 drugih motornih, vprežnih in ročnih strojev. K- Večja kontrola živil Okrajni higienski zavod v Celju posveča kontrolni službi zmerom večjo pozornost. Tako so med drugim lani v higiensko-kemičnem oddelku analizirali več kot 4000 rasnih vzorcev živil To je za četrtino več kot predlanskim. Bakteriološki oddelek pa j« v istem obdobju opravil več kot 104.000 bakterioloških raziskav. F. ŠALEK: Posebno lep Je bil dogodek IS m*Ja, v Domu onemoglih v Saleku pri Velenju. Kulturna skupina velenjske Svobode Je obiskala starčke s pestrim sporedom. Recitacije, tam-buraške točke ln harmonika, so toplr odjeknile v srcih starih Ploskanja ni bilo konca. Onemogli so 6e kul turni skupini toplo zahvalili za obisk ln željo, da bi rumene kolerabei Splnače ali su- ko, kumarice, belo meso ali jaj- rovih redkvic, 10 dkg pečenega krom- ca ali druge lahko prebavljive p«*. , t iiiriie ki delaio v nisar- s,'rl P*1 ur! M dk* S°v«le P«uč- jedl. Ljudje, Ki cieiajo v ne pečenke ali gosje pečenke, 28 dkg nah, naj tudi zjutraj jedo jedi, pečene race, 20 dkg slanikov, 10 dkg ki niso težko prebavljive. Ce prekajenega mesa, 25 dkg prekajene-: 7~~~ nnnnlnnma 8« Jezika, 25 dkg zajčje pečenke, 14 dkg pridejo potem domov popolnoma ieee ali 20 dkg grahovega pireja, 15 dkg sestradani, jim postrezite s KaK- kuhanega zelenega fižola, šno slaščico ali z močno mesno juho. Eno do dve uri: 10-20 dkg čiste vode, 22 dkg sifona, 20 dkg čaja, kave Pet do Sest ur: 10 dkg slanine. Sest do sedem ur: 15 dkg slanlkove ali Jastogove solate z majonezo, 20 dkg nenarezanih gob. Sedem do osem ur: 7.5 dkg sardin v olju. ovčje mleko. Zdravniki in znanstveniki pa so dokazali, da trdno zdravje in visoka starost bolgarskega naroda ni v ovčjem mleku, pač pa v mikroorganizmih jogurta. V našem črevesju in želodcu živi nešteto raznih bakterij, ki Doma pripravljen jogurt Jogurt pripravimo tudi doma. Mleko zavremo, ga odstavimo ln počakamo, da se ohladi, da ima približno 40 do 45 stopinj Celzija. Razdelimo ga v pripravljene kozarce in v vsak kozarec damo ie žlico Jogurta, ki smo ga kupili v mlekarni. Kozarce pokrijemo in jih pustimo stati na toplem mestu približno 4 do 5 ur. Nato pa ga postavimo na hladen prostor, da se ohladi. Ko Je le-ta dovolj hladen, ga že lahko uživamo. Drugi dan pa lahko za precepitev Jogurta uporabljamo kar domačega. Sele čez nekaj dni, ko se nam zdi, da se je okus spremenil, kupimo za precepitev spet kozarček jogurta v mlekarni. ugodno vpliva na možganske celice in pri napornem delu človeka spet poživi. Velikega pomena je v jogurtu beljakovina, ki posebno pri otrocih in starejših ljudeh ugodno vpliva na prebavo. Pri starejših ljudeh oslabe tudi kislinske tvorbe v želodcu, kar vpliva na to, da se ne zamore gnilobne bakterije v hrani, kakor se to dogaja pri mlajših ljudeh. Ce pa starejši ljudje uživajo jogurt, je s tem že poskrbljeno za redno in enakomerno čiščenje črevesja. Jogurt hranimo zmerom v hladnih prostorih in ga varujemo pred neposrednimi sončnimi žarki. Uživamo ga lahko ob vsakem dnevnem času. Lahko ga osladimo s sladkorjem ali marmelado. V mlekarnah pa ga dobimo mešanega z raznimi sadnimi in čokoladnimi dodatki. Uživanje jogurta je ceneno ljudsko zdravilo, je pa hkrati tudi važno živilo, ki vsebuje vse lastnosti, ki so našemu zdravju potrebne. uravnavajo prebavo, le-te so koristne in škodljive. Ce je v črevesju več škodljivih bakterij, povzročajo lahko tudi težavne prebavne motnje. V takih primerih se ne počutimo dobro, smo nervozni in utrujeni. To so strupi gnilobe, ki prihajajo skozi čre- j vesne stene v kri in povzročajo, da se ne počutimo dobro. Vse te motnje se ne pojavijo, če v želodcu prevladujejo koristne bakterije. Nedvomno je, da vplivajo bakterije jogurta ugodno na naše črevesje. V kozarcu jogurta je približno 7 g suhe beljakovine, v tej pa je lg snovi, ki jo pozna veda šele nekaj časa, to je gluta- bi se delale kepice minska kislina, ki je dragocena hrana možganskih celic. Le-ta Krpa pripeta na predpasnik Se vam ne zdi, da je tole ze- Zbiramo za vas ZBIRAJTE ZA NAS Kadar pečemo redkeJSe testo z nadevom, posipajmo pekač s kruhovimi drobtinami, ki vsrkavajo odviSno mokroto. ★ Zdrob pred uporabo dobro premešajmo ln pustimo še kako uro stati. Tako bo izdatnejši, bo bolj narasel ln bo hitreje kuhan. Ce kuhamo zdrob za dojenčka, ga najprej pomešajmo z malo mleka ln Sele nato prllijmo zavretemu mleku. Tako preprečimo, da Prehodna volnena obleka Tekač naj potuje Popolnoma napačno je, če bi preprogo, ki jo imamo položeno po stopnicah, pustili zmeraj na enem in istem mestu. Kadar kupujemo tekač za stopnice, ga kupimo dobršen kos več. Tekač mora potovati. Vsak mesec ga ob temeljitem čiščenju pomaknemo za kakšne centimetre naprej, tako se na robovih stopnic ne bo izrabil. Ves tekač bo enako- ; memo izrabljen in ga boste precej dlje lahko uporabljali kot; sicer. lo praktično? Na predpasnik prišijemo tri gumbe, nanje pa pri- piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiKgiiiii^ Manica: Vjak pok.£ic je vxe.de.n. časti! Zvečer, ko se pripravljajo na spanje kruh, ocvrte sladice, vso zelenjavo, ki ni prevrela v vodi, poper, Sorčica, paprika, redkvica, hren, trdo kuhana jajca in rumenjak, kava, vse alkoholne pijače in pijače, ki vsebujejo ogljikovo kislino. Slabo dražijo: mastno meso. ki smo ga dali kuhati v mrzlo vodo, kuhane riba, bel kruh. Prepečenec, prevreta zelenjava, aladkor, beljak, kisla voda, (mi- Sončno popoldne. Odpravila sem se na sprehod. Pot me je zanesla mimo neke vile, v kateri stanujejo moji znanci Dragarjevi. Opazili so me skozi okno in povabili na skodelico »turške«. V sobi je ob oknu sedel Dragar in premetaval neke slike, Prijazno me je sprejel. Kmalu me je prijetno poščegetal v nos vonj kuhane kave, ki jo je Milka postavila na mizo. Cez čas se v veži začujejo stopinje. V tem se že vrata odpro in v sobo stopi edini sin mojih gostiteljev, desetletni Tonek. Ob vstopu prijazno pozdravi in mi poda roko. »To je pa naš študent,« pojasnjuje mamica. Očka pa nato samo nekaj polglasno zamrmra. Tonek odloži knjige, si preobleče suknjič in odide. Trenutek pozneje ga že vidim skozi okno, kako nosi i? drvarnice v kuhinjo drva Nato sede tik pod okno, primakne k sebi košarico z narezano solato in zsrne trebiti. Ko tudi t-' opravi, se vrne v sobo. Vzame knjigo, vsede se ob peči na klop in se zatopi v knjigo. Čez čas ga vpraša mamica: »Tonek! Ali si bil danes v šoli kaj vprašan? Ali si znal?« »Da, bil sem vprašan. Nekaj sem znal, nekaj pa ne.< plaho odgovori deček. »Seveda. Cisto tebi podobno. Lenoba, sama lenoba,« za-rentači oče. »Ne, ne,« se upre mamica-»Len ni. Samo precej trde glave je za učenje, to je.« »O lenobi pa res ni govora,« priskočim zdaj še jaz mamici na pomoč. »Nasprotno. Opažam, da je fantiček prav dober in priden. Sčaso-, ma se bo že videlo, kako bo z njim. V primeru, da bi težko dojemal učenje, ne tišči z njim v šole! Morda ga bo pa veselila kakšna obrt. V tem primeru bi po osnovni šoli opravil še strokovno šolo in bi tako kmalu prišel do kruha.« »Jejno,« se oglasi Milka »saj jaz tudi tako pravim. In veš kai, on že zdaj fantazira o čevljarstvu. Pa kako rad flikne k našemu čevljarju in mu sledi z velikim zanimanjem. Zadnjič mu je čevljar posodil nekaj orodja in Tonek je moje in očkove čevlje kar dobro popravil.« Tedaj pa zarenči oče: »Tako, tako, Tonek! No, če nisi za drugo rabo in če te ni sram, pa Bodi .smolar". Vse življenje boš lizal smolo, krpal in premetaval po naročju stare, umazane, blatne škrpe-te — haha — dober tek!« Očetov nastop mi ni ugajal. Ce bi deček ne bil navzoč, bi mu bila rada povedala, kar mi je bilo na srcu. ln na srcu mi je bilo tolel Vsak pošten poklic je vreden časti. In tudi potreben. Vzemimo za prispodobo človeško telo. Kakor je glava sama brez ostalih udov nemogoča, prav tako je v življenjskem sistemu. Intelektualci kot n. pr. inženirji, doktorji itd. morajo biti, to je res. Tod« sami bi zamo^li opraviti bore malo Treba jim je pomočnikov, treba jim je zraven raznih stanov, raznih poklicev. Le tako so, vršeč vsak svoje opravilo, a združeni v eno celoto zmožni koristiti skupnosti in ji ustvarjati razne dobrine. Tudi čevljarji so nam potrebni. Pa še kako! Rada bi le videla Dragarjev obraz, če bi na primer v hudi zimi ostal brez čevljev, čevljarja pa daleč naokoli ne bi bilo. Vkljub vsej svoji učenosti bi si np znal napraviti obutve. In potem — če njegov fantič čuti nagib in veselje do čevljarstva, čemu mu smešiti in zaničevati ta stan! Raje naj mu ugodi. Fant se bo zaželene obrti gotovo temeljito izučil. Postal bo priden in spoštovan mojster in bo v življenju najbrž bolj zadovoljen in srečen kot L-. 'rsikdo, ki je absolviral visoke šole. Torej vzgajajmo pravilno! Skušajmo proučiti vso otrokovo bitnost. Prijazno razpravljajmo z njim in svetujmo mu po svojem najboljšem pre-udarku. Predvsem pa, če le dopuščajo razmere, pustimo o+tolcu prosto pot do poklica, do katerega im* veselje! pnemo ustrezno veliko krpo Iv frotlra. V njo sl brišemo roke ln tako ostane predpasnik dlje čist Obleka iz črtastega bombažnega blat* TELESNA KULTURA PORAZ NASE REPREZENTANCE V BRATISLAVI Zaslužena zmaga Čehoslovakov 1:0 Od »zagrebškega« moštva ]e blestel le Beara, vsi drugi se igrali povprečno Bratislava, 18. maja. - Dane* je na ■tadionu »Slovan« v Bratislavi češkoslovaška nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Jugoslavije z rezultatom 1:0 (0:0). Srečanju je prisostvovao 56.000 gledalcev. Vreme Je bilo lepo, sončno. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Beara, Spajič, Crnkovič, Santek (Mitič). Krstič. Boškov. Lipošino- vlč, Milutinovič, Vukas, Kostlč (Veselinovič), Zebec. Češkoslovaška: Staho, Hertl, Novak, Pluskal, Hlednlk, Mapust. Gajdoš. Morav-člk, Borovička, Molnar, Pešek. Strelec: Borovička v 57 minuti. Sodili so Grk Diamandopulos In Madžara Danko in Sranko kot stranska sodnika. ^1 Brzojavke— • PARIZ, 18. maja. (AFP). V teniškem srečanju za Davisov pokal v Manili vodijo Filipini : Japonski z 2:1. V drugem srečanju posameznikov, ki Je bilo včeraj prekinjeno zaradi mraka, Je Filipinec Delro premagal Japonskega prvaka Kama s 6:2, 4:6, 6:1, 2:6, 6:3. V igri parov pa Je zmagala Japonska dvojica Kamo-Mijadi nad parom Delro-Ampon. • PORT OF SPAIN (Trinidad), 18. maja. (AP). Teniska reprezentanca ZDA vodi v srečanju za Davisov pokal proti Zahodni Indiji z 2:0. Oba Američana Selxas in Bartzen sta gladko odpravila svoja nasprotnika. • BLACPOOL, 18. maja. (Heuter). Nizozemka Ada den Han Je preplavala 220 y prsno v času 2:52,6, kar Je za 3,8 sekunde bolje od svetovnega rekorda. Angležinja Margaret Edwards pa Je izenačila svetovni rekord na 110 yardov hrbtno s časom 1:13,5. Nizozemka Lenle Nis pa Je dosegla nov svetovni rekord na 220 yardov hrbtno z 2:38,5. • SKOPLJE, 18. maja. - Josip Cuk, evropski mladinski prvak v streljanju s precizno malokalibrsko puSko v stoječem položaju Je danes postavil v omenjeni disciplini nov Jugoslovanski rekord v senlorskl konkurenci. Cuk Je dosegel 383 krogov, kar Je za en krog bolje od dosedanjega MaSkovega rekorda. V vseh treh položajih Je Cuk dosegel 1162 krogov, kar Je letos najboljši rezultat pri nas. 0 Verona, 16. m«Ja (Reuter), v prvi etapi koleaarske dirke Glro cTItalia od Milana do Verone J« zmagal Belgijec Van Steenbergen, ki Je 191 km prevozil v času 4:16,01 • povprečno hitrostjo 44,761 km na uro. Drugi Je bil Spanec Poblet, tretji pa Italijan Bafft. ki tta prispela akupfl • ie deietorlco vozačev na cilj v Istem času kot zmagovalec. V dirki deluje 119 tekmovalcev, ki bodo v 21 etapah prevozili 4000 km. m 2rebanje denarne loterije RdeCega križa Slovenije bo jutri, v nedeljo, v Ljubljani, v mali dvorani Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici 5. Žrebanje bo Javno, začetek pa bo ob 11 dopoldne. Naši nogometaši šest dni po veliki zmagi nad »Azzuri« niso mogli ponoviti uspeha, češkoslovaška reprezentanca Je zmagala zasluženo, čeprav s tesnim rezultatom 1:0. Srednji napadalec Borovička je zabil gol z neubranljivim udarcem iz neposredne bližine. Toda domači so mnogo bolje Igrali od Jugoslovanov in bi po možnostih, ki so jih imeli, zasluzili bolj učinkovito zmago. Jugoslovanom bi se godilo mnogo huje, če ne bi njihova vrata branil Beara, ki mu je to bila 50. tekma za državno moštvo. Beara je bil danes res »veliki Vladimir«, saj je branil ne- ubranljive žoge. Češkoslovaški nogometaši so vso igro diktirali hiter tempo in takorekoč oblegali naša vrata. K temu jim Je res prispevala zmedena igra naše obrambe, ki ni našla ključa proti češkoslovaškemu sistemu -napad s štirimi izpostavljenimi igralci. V začetku igre je Spajič zamenjal mesto z Boškovom, tako, da Je Boškov igral desnega branilca, Spajič pa levega krilca in je pri tem pazil na najbolj nevarnega češkoslovaškega napadalca Moravčika. Toda po 20 minutah sta se oba naša igralca vrnila na svoji mesti, ker tudi tako ni šlo. V tem času so bila vrata Beare večkrat resno oblegana. Zmagi Marjanoviča in Vujačlča Atene, 18. maja. Na mednarodnem atletskem mitingu v Atenah sta jugoslovanska tekmovalca Marjanovič in Vujačič osvojila prvi mesti. Prvi je skočil v višino 190 cm, drugi pa Je vrgel kopje 65,93 m. V teku na 800 m Je bil Hočevar drugi v času 1:53,2, Zupančič pa je na 400 m ovire prav tako osvojil drugo mesto a 56,5 sek. Tudi Radoševič je bil drugi v metanju krogle s 14,79 m. Ostali jugoslovanski tekmovalci so se slabše plasirali. 2e v prvi minuti je Molnar pobegnil pred prazni gol In Moravčik je zakasnil le za delček sekunde. Beara se je prvikrat proslavil v deseti minuti, ko Je zaustavil izvrstni Molnarjev strel. Naši se nikakor niso mogli urediti in šele po 16 minutah so dali prvi strel na gol čehoslovakov. Toda udarec Milutinoviča Je bil prešibek za češkoslovaškega vratarja. Eno izmed najbolj ugodnih priložnosti so imeli Ceho-slovaki v 21. minuti. Gajdoš se Je prebil in je mimo Beare streljal v prazna vrata. Toda Boškov Je s požrtvovanlm padcem rešil situacijo na sami gol črti. Tri minute pozneje bi Molnar skoraj potresel mrežo z glavo. Ko je minilo pol ure igre, so se naši nogometaši uredili in v 33. minuti so imeli lepo šanso, ki pa jo je Milutinovič zamudil. Ta igralec je v 39. minuti za- ; mudil najbolj idealno možnost na tej tek- i mi. Uspešno je preigral Hledika in se znašel iz oči v oči pred vratarjem Stahom. \ Milutinovič Je preigral tudi njega, toda žogo je tako ležerno brcnil, da Jo Je ! Novak lahko rešil, tako kot deset minut | prej Boškov. Minuto pozneje Je sodnik občudoval domače nogometaše z enajstmetrovko. Spajič Je v kazenskem prostoru zrušil Gajdoša. To pa Je bila edina sodnikova napaka v tej tekmi. Po odmoru so čehoelovakl nadaljevali z obleganjem naših vrat, čeprav Je bilo videti, da so spremembe v našem moštvu osvežile in stabilizirale naše vrste. Vendar je Molnar dvakrat skušal premagati Bearo, toda slavljenec je bil tudi tokrat nepremagljiv. Podlegel je le Borovlčkl. Njegov strel pa je bil neubranljiv iz neposredne bližine v spodnji levi kot. Minuto pozneje jo Bešek zadel vratnico. Domači so potem prepustili Iniciativo našim nogometašem. Toda to ni imelo nobenih ugodnih posledic za naše moštvo, ker Je njegov napad popolnoma razočaral. Bilo je skoraj neverjetno, kako so isti nogometaši, ki so pred tednom dni tako zablesteli v Zagrebu, danes tako slabo igrali. , <& ... ^''M • %■ !f;66 ^ :if j# i KONFERENCA ŠPORTNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Več športnih naprav in potrebščin 5395 športnih organizacij v državi ima 2304 športnih objektov — Urediti bo treba vprašanje njihovega lastništva in vzdrževanja Beograd, 18. maja. Na današnji, konferenci Športne zveze Jugoslavije so predvsem razpravljali o materialnih problemih v Športnih organlzacl-1 jah. Na konferenci so ugotovili, da so sredstva za finansiranje centralnih Športnih zvez iz leta v leto večja in da jih Je letos dovolj za Izpolnitev programa, kar se tiče mednarodnih stl-j kov in ukrepov za napredek športa ln 1 za njegovo kvalitetno rast. Toda s finansiranjem dela okrajnih ln osnovnih Športnih organizacij ni tako. Tu nastajajo težave. Iz zveznih i sredstev ne morejo Se nadalje finansirati okrajnih in osnovnih organizacij. Te organizacije bi morale zbirati sredstva lz lokalnih virov, od ljudske oblasti, podjetij in od političnih ter družbenih organizacij, ki morajo skr- , beti za razvoj Športa na svojem pod- ■ ročJu. Zakon o fondih za telesno kulturo, ! Id bo skoraj v veljavi, bo nudil mnogo večje možnosti za razvoj Športa, za sistematično delo pri izvedbi nalog. Te fonde bodo formirali lz prispevkov I s tekmovanj, Izrednih prispevkov ln lz fondov preventivne zdravstvene zaščite, pa tudi lz proračunskih dotacij ln subvencij. Podjetja pa bodo morala prispevati lz fondov za prosto razpolaganje. Danes ima 5395 Športnih organizacij v Jugoslaviji vsega skupaj 2304 Športne objekte, od katerih Jih Je 1430 zgrajenih po vojni. To Število pa nikakor n(" ustreza. Žal pa nekateri od teh Športnih naprav niso popolnoma Izvrstni češkoslovaški vratar Staho spričo mlačnosti našega napada ni imel težkega dela. Slika prikazuje njegovo uspešno intervencijo z gostovanja njegovega moštva v Braziliji Drugo dejanje v Ljubljani Danes ob 16.30 se bo na stadionu Odreda začelo srečanje B nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Češkoslovaške — V predtekmi Slovenija : Hrvatska (mladinci) Danes popoldne ob 16.30 se bosta srečali na stadionu Odreda B-reprezentancl Jugoslavije in ČSR. Včeraj smo spet obiskali obe moštvi in zvedeli za nekatere spremembe, ki so nastale po zadnjih treningih. V našem moštvu ne bosta nastopila zaradi poškodbe srednji napadalec Papec in leva zveza Radovič, pri gostih pa desna Josef Kadraba. Reprezentanci sta dokončno sestavljeni. JUGOSLAVIJA B: Krivokuča, S Ikič, Tomič, Žanetlč, Milutinovič, Tasič, Mesa-roš, Mujič, Antič, Kaloperovlč ln Rudlnski. ČSR: Rufus, Stary, Mraz, Cadek, Rys, Kačay, Vojta, Dvorak, Cimra, Buhemik ln Dollnsky. Pri našem moštvu lahko pride do. eventualne spremembe, leer je trener Miloševič zaradi poškodbe nekaterih zgoraj omenjenih igralcev poklical v LJublJarto igralca beograjskega Radnlčkega Prllnče- viča. Na ta način bi iz moštva izpadel Žanetlč, njegovo mesto bi zavzel Kalope-rovIČ, Prlinčevlč bi za Igral levo zvezo. V našem moštvu vlada precej optimizma in vsi igralci so prepričani v zmago Jugoslavije. Trener reprezentance Slavko Ml- ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Montažno: Olimpija 75:71 (39:33) Zagreb, 18. maja. — v tekmi zvezne košarkarske liga je Montažno premagalo ljubljansko Olimpijo • 75:71 (SS:33). Najbolj zaslužen za zmago domaCIh Je reprezentant Miletič, ki je dosegel 39 koiev. Pri gostih (« Je odlikoval Krlstančlt, ki je dosegel sedem koiev. toda v začetku drugega polfass Je moral zapustiti teren zaradi osebnih napak. - ' Sodila sta zagrebška sodnika Strmo ln Mahovllč, ki sta večkrat oškodovala goste. (Tanjug) ' Olimpija : Svoboda 82:23 (42:12) Ljubljana, 18. maja. Včeraj zvečer Je bilo v okviru petega kola ženske , . . ... republiške koSarkarske lige prvenstve- Slovenski telovadci V CSR košarkaricami Ollm- plje ln Svobode. Po povprečni igri Je zmagala Olimpija z visoko razliko. -Največ košev za Olimpijo Je dosegla Mrakova. izkoriščeni. Po drugi plati pa imamo velike težave glede njihovega vzdrževanja. Potrebno bo začeti z bolj načrtno graditvijo Športnih naprav ln ' urediti vprašanje vzdrževanja ln nji- , hovega lastništva. Dvanajst podjetij za Športne po- j trebščlne izdeluje pri nas okoli 200 j raznih artiklov po dokaj visokih cenah, v glavnem pa z nezadovoljivo kvaliteto. Športne organizacije - tako I so sklenili na konferenci - bodo mo-j rale pripraviti spiske zlasti tistih po- I trebščin, ki Jih je treba uvažati lz tujine. Na konferenci so sprejeli pravilnike o kategorizaciji Športnikov, nji-1 hovem Štipendiranju ter o nazivih in plačah uslužbencev Športnih organizacij in ustanov. Vstopnice za današnje srečanje B reprezentanc ČSR in Jugoslavije se dobe danes na Gospodarskem razstavišču, od 13. ure dalje pa tudi pri blagajcah na stadionu Odreda loševtč je dejal: »Tekma bo zelo naporna. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bomo kos nasprotniku. Kakor za Čehe, bo tudi za naše igralce ovira trdo Igrišče, ker so vsi navajeni na travnate terene« Kapetan Tasič: »Že dvakrat sem igral v Ljubljani (proti Angliji In Nemčiji), obakrat smo zmagali, zakaj pa ne bi še sedaj.« žanetlč: »Samo s kolektivno igro lahko zmagamo.« Rudlnski: »To bo težka tekma.« Kaloperovlč: »Samo s požrtvovalno Igro lahko zmagamo.« Sik 16: »Prepričan sem v našo zmago.« Krivokuča: »Izjavo bom dal po tekmi.« Mujič: »Zaupam našemu moštvu.« Antič: »Igral sem že proti B reprezentanci ČSR. S skrajno požrtvovalnostjo, kot lani v Pragi, lahko zmagamo.« Milutinovič: »Vesel sem, ker Igram prvič v reprezentanci. Mislim, da bom opravičil zaupanje zveznega kapetana.« Tomič: »Prvič igram v B reprezentanci. Naj govorijo starejši.« Včeraj popoldne Je predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia sprejel Igralce in vodstvo obeh reprezentanc. V petek zvečer je odpotovala moška in ženska vrsta vrhunskih telovadcev in telovadk Slovenije na povratno tekmovanje v Češkoslovaško. Glavno srečanje bo v Moravski Ostravi, nato si bodo naši telovadci v 10-dnevnem bivanju med severnimi brati ogledali znamenitosti njihove zemlje in še kajkrat nastopili. Moško vrsto sestavljajo: Fnrlan. Poschl. Senica, Knšar, Skaza, Trngar. Urbanc in državni prvak Cerar, vodja vrste je Pečar. V zenski vrsti so po: j Cerar, Pogačnik, Prnsnik, Bevc, Vukič, | Poljak, Perko in vodnica vrste Rožman. Zastopnik Partizana Slovenije je Viktor , Senica. # ZAGREB, 18. maja. - LetoSnja »Trofejo Hrvatske* so dobili Rudolf Car, predsednik odbora za telesno kulturo Hrvatske, Ante Tešija, atletski delavec iz Karlovca ln Rudi Reš, plavalni funkcionar lz Dubrovnika. • SARAJEVO, 18. maja. - Na univerzitetnem nogometnem prvenstvu Jugoslavije Je zmagalo moštvo, novosadske univerze, ki je premagalo beograjsko moStvo s 3:1, sarajevsko 8 4:0, z zagrebškimi študenti pa j^ igralo 2:2. RAZPIS za sprejem dijakov na Tehniško srednjo usnjarsko šolo v Domžalah, ki bo sprejela v šolskem letu 1957-58 30 itftih dijakov(-lnj) Pogoji: Dovršena nižja gimnazija ali osemletka, vajenska šola sorodne stroke, starost do 17 let. Sprejemni izpit iz slovenskega (narodnega) jezika, matematike in kemije bo 11. in 12. junija 1957. Prošnji za vpis, kolkovani s 30 dinarji, je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. karakteristiko ravnateljstva zadnje šole, 4. zdravniško spričevalo, 5. kratek življenjepis. Na pismeno prijavo s priloženo znamko za .odgovor pošljemo natančnejša pojasnila o šoli in intprnatu. 1566 OBVESTILO Obveščamo vse interesente, \ prebivalce občine VIC in ostalih občin, da od 1. junija dalje v razširjeni zobi>5 ambulanti Zdravstvenega žoma Ljublja-na-Vič, vhod Tobačne ul. 1, izvršujemo vsa popravila zob ter vso zflbno protetiko. Pravico do zdravljenja imajo zavarovanci Zavoda za socialno zavarovanje ter vsi ostali prebivalci, vključno tudi samoplačniki. Ordinacija je od 10. do 19. ure. UPRAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJ AN A-Vlč Tiskoma Nar. banke sprejme v službo: finančnega knjigovodjo Pogoj: Večletna praksa v grafični stroki ali srednješolska izobrazba. vlagalke za knjigotiskarske stroje Javite se v tiskarni Narodne banke, Lepodvorska 23a, Šiška. Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto, bo letos proslavila 60-letnico ustanovitve prvega te-lesnovzgojnega društva. Bilo je 15. avgusta 189?, ko so pripadniki Ljubljanskega in Postojnskega tSokolat priredili te- lovadni nastop, ki je vzbudil veliko zanimanje med domačini. Gostje so se tedaj poslovili od Idrije z besedami: prihodnje leto se vidimo v Idriji pri krstu novega »Sokola*. Domačin Julče Novak, ki danes ie živi v Mariboru kot strokovnjak za dirkalni OB ŠESTDESETLETNICI T E L E S N O V Z G O J N E G A DRUŠTVA V IDRIJI Društvo - središče odpora proti zatiralcem slovenske narodnosti v Idriji in okolici šport in ki je ie prej telovadil pri »Ljubljanskem Sokolu<, pa je bil za telovadbo tako navdu- šen, da je ustanovitev novega društva v Idriji izpeljal ie 8. septembra 1897 z ustanovnim občnim zborom v gostilni pri Šinkovcu, katerega se je udele-iilo 42 članov ustanovnikov. S PRAPOROM SKOZI VIHRE IN TEŽAVE Nadaljnja zgodovina tega društva je zelo pestra in burna. Društvo je rastlo iz leta v leto. Leta 1903 so ustanovili samostojni ženski odsek, nato pa se je začelo v društvo vpisovati vedno več mladine. Kronika zaznamu-' je ie v tem letu 1907 — 89 telovadcev. le eno leto prej pa ie društvo razvilo svoj prapor, ki je nato spremljal idrijske telovadce po vseh bližnjih in daljnih krajih, kamor so hodili nastopat. Z njim so odšli nekateri člani na zadnji nastop po prvi svetovni vojni v Maribor, nazaj pa ga niso upali več prinesti in so ga spravili pri »Ljubljanskem Sokolu*. Tu so na njega skrbno pazili in ga prikrili okupatorju tudi v času naše narodno osvobodilne vojne. Lepo ohranjenega so ga Idrijčani letos odnesli domov, da ga bodo razstavili v času letošnjih prireditev. Člani idrijskega društva so največ pripomogli tudi k ustanovitvi novih društev, posebno v Zireh. Cerknem in Logatcu. Leta 1910 so na zborovanju v Dol. Logatcu ustanovili >ldrij-sko sokolsko iupot, ki je obsegala poleg idrijskega društva tudi društva Cerkno, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Postojna, Sp. Idrija, Št. Peter na Krasu in Žiri. Tedaj je začel izhajati v Idriji tudi »Vestnik idrijske sokolske župe<. Dne 4- septem- bra tega leta je bil tudi ie prvi župni zlet v Cerknici. Dne 28. junija je bil IV. župni zlet v Zireh, kjer j* domače društvo razvilo svoj prapor. Članstvo ■ se je tedaj pripravljalo na III. ' slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki bi moral biti od 15. do 17. avgusta, katerega pa je preprečila splošna mobilizacija. Na dan prepovedi nadaljnega delovanja je društvo imelo 115 članov in 87 članic. PROTESTNA STAVKA LETA 1918 K razvoju idrijskega društva \ in idrijske župe je mnogo pripo-Prišlo je usodno leto 1914. mogel tudi znani sokolski delavec mm Idrija Engelbert Gangl, ki je tedaj služboval kot učitelj v Idriji in je ■ zastavil vse sile za razvoj telesne vzgoje v sokolskem duhu ter je bil tudi izvoljen za prvega iup- I nega starosto, Idrijčanom je mobilizacija v veliki meri prizanesla, ker so bili rudarji oproščeni vojaške sluibe, toda Črno-žolta policija ie kmalu začela stikati za naprednimi elementi in vsi vodilni pripadniki društva so dobili oznako »p. v.t (politisch ver-dechtig) in so bili med prvimi mobilizirani. Starosta Gangl se je kmalu vrnil, ker si je bil ie na Mostu na Soči zlomil roko. Mnogo teijo usodo pa je preiivel načelnik Julče Novak, ki je večino vojaške dobe preiivel v zaporih p Trstu in Ljubljani. Pripadniki našega društva so bili tudi med prvimi povratniki, ki so ušli s fronte. Že leta 1918 so idrijski rudarji priredili protestno stavko, ki je trajala teden dni. Obhoda po mestu in protestnega zborovanja so se udeležili tudi sokoli v krojih in s praporom. ZA ČRNO-ZOLTO SE ITALIJANSKA POLICIJA Zanimivo in značilno je dejstvo, da je idrijsko društvo doseglo svoj največji razpon prav v povojni dobi. Ze novembra 1918. so bili zbrani okoli svojih vodi-1 teljev vsi oddelki, ki so začeli takoj s telovadbo. Prve dni decembra tega leta je bil tudi ie prvi povojni občni zbor. Članstvo, posebno pa mladina, je do zadnjega kotička napolnilo obe sobi »Delavskega bralnega društva«. Prav tedaj se je vrnil tudi Julče Novak in ko je stopil v sobo, so ga vsi burno pozdravili in takoj je bil izvoljen za novega starosto. Takega občnega zbora v Idriji zlepa niso imeli. Leta 1920 je bil doseien višek: društvo je tedaj štelo nad 700 pripadnikov, med njimi 105 telovadcev, 60 telovadk tn nad 300 naraščaja. V ospredje je vedno bolj silila mladina, ki je v društvo prinašala tudi naprednejši duh. Pted italijansko policijo so morali mnogi zbežati v staro Jugoslavijo, med njimi bivši starosta Gangl in načelnik Julče Novak. Toda na njihovo mesto so stopali vedno novi in mladi pripadniki. Italijanska tajna policija je vzela na piko predvsem društvene voditelje, kljub temu pa so se vpisali v društvo predvsem mnogi profesorji tedanje realke, ki so mnogo pripomogli tudi k idejni vzgoji članstva z mnogimi predavanji. Začele so se hišne preiskave v društvu in pri društvenih odbornikih. Pri nastopih so morali zamenjati telovadne kroje z belimi kroji, ki so jih nosili tudi italijanski telovadci. Tudi ime so morali spremeniti in nastalo je *Telovadno društvo*. LETA 1926 DRUŠTVO RAZPUŠČENO ZARADI » P ROT IITA LIJA NSKF.GA, DELOVANJA Zadnji občni zbor je bil 9. januarja 1926. Tega leta je bil tudi zadnji nastop. Avista 1926 je odšla na vsesokol& izlet v Pra- go še deputacija društva, ki pa ni mogla več javno nastopiti. Dne 15. oktobra 1926 je bilo društvo razpuščeno z utemeljitvijo, da razvija protiitalijansko delovanje. Pri vseh. vidnejših funkcionarjih so bile izvršene hišne preiskave, kjer je policija odnesla in uničila prav vse, kar je spominjalo na društveno delovanje, ker je okupator ielel zabrisati sledove vsega, kar je spominjalo na slovenski značaj pokrajine. Tedaj so gorele grmade slovenskih knjig in arhivov, ki so spominjale na srednjeveško inkvizicijo. Ob njih pa so vriskali in divjali fašisti, pijani navidezne zmage nad ubogim slovenskim ljudstvom. P1ROVA ZMAGA FAŠIZMA V svojem zmagoslavju pa so se temeljito zmotili. Ljudstvo ni moglo biti premagano. Člani društva so se še vedno sestajali na tajnih, pomenkih in kovali načrte za bodočnost. 13. januarja 1941 je prišel v Idrijo organizator Osvobodilne borbe Franc Platiša, ki je pozval k sodelovanju in v aktivno borbo tudi idrijske sokole. Naletel je na pripravljen teren in našel ljudi, ki so se takoj odzvali novemu klicu za borbo proti fašizmu. Idrija je bila tudi med prvimi, ki je takoj po vojni obnovila te-lesnovzgojne tradicije, ki so bile prepojene z novim duhom in novimi cilji, katere danes razvija predvsem dvoje telesnovzgojnih društev TVD >Partizant in SP •»Rudar*. Proslave 60-letnice pripravlja poseben odbor in se bodo začele dne il. maja ter končale v nedeljo 2. junija z raznimi okrajnimi tekmovanji in velikim javnim nastopom. na katerega so bila povabljena tudi osa društva »Partizan«, katerih predniki šo nekdaj pri izdali idrijski iupi. S. L. DNEVNE NOVICE Danes sveže morske ribe v ribarnici. zdravniška dežurna služba *a nujne obiske na bolnikovem domu °d 18. do 25 maja - nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan: Zdravstveni dom Center: dr. Trt-fUt Albert, telefon 20-456, Cankarjeva •t. 8/1., v odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 30-200. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Peče Henrik, Milčinskega 69, telefon 21-523. Zdravstveni dom Slška: dr. Sajevic Mihael, Černetova 31, telefon 21-131. Zdravstveni dom Vič: dr. Jagodič “bris. Rožna dolina cesta 15/Ia, telefon 22-437; v odsotnosti zdravnika klijte tel. št. 21-519 ali 23-372. Nedeljska °ežurna služba v ambulanti Mirje — "Imska cesta 31, od 8 do 14, tel. 21-797. Zdravstveni dom Rudnik: dr. Leskovic Bogdan, Opekarska 8, tel. 21-829, » odsotnosti zdravnika klicati telefon j-M 20-500. V soboto dežurna služba že °0 18 dalje. Zdravstveni dom Moste: dežurni ,„,ra.vnik dr. Kurbus Janja, Krekova 5, S*SJon 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300. MATERE IN OČETJE, PRISLUHNITE! Proti kozam bodo cepljeni vsi vaši otroci, rojeni leta 1956, 1955 ln starejši d° treh let. Cepljenje Izvajajo že do-E1*J otroški dispanzerji (posvetovalnice) občinskih zdravstvenih domov po razporedu, objavljenem v časopisih ?Be 5. maja 1957. Za cepljenje v občini Moste tn Rudnik objavljamo dodaten razpored cepljenja, ki ga lzve- tudi lz obvestil v ljubljanskem radiu. Kraj In čas je objavljen točno na vabilih, ki ste Jih večinoma prejeli za 8voje otroke. Občina Ljubljana - Moste: Zdrav-'Ivenl dom. Krekova ulica 5: Cepljenje: 20., 21. 22., 23. ln ln 24. maja od 15. do 17. ure. Občina Ljubljana-Rudnlk: Dom OE ~ Dolenjska cesta 35 b: Cepljenje: 20. ln 21. maja od 15. do 18. ure. Rudnik - osnovna šola: Cepljenje: «. maja od 15. do 18. ure. Barje - osnovna šola: Cepljenje: “• maja od 15. do 18. ure. Škofljica - ambulanta: Cepljenje: Z4- ln 25. maja od 15. do 18. ure. Ig - ambulanta: Cepljenje: 27. maja °d 15. do 17. ure. Iška vas - osnovna šola: Cepljenje: 27. maja od 18. do 19. ure. Tomlšelj - osnovna Sola: Ceplje- j nje: 28. maja od 14. do 15. ure. Žellmlje - osnovna šola: Cepljene: 28. maja od 16. do 17. ure. Golo - osnovna šola: Cepljenje: 2°. maja od 17. do 18. ure. Zapotok - osnovna šola: Cepljenje: J3. maja od 18. do 19. ure. Pregled cepljenih otrok in izdaja Potrdil bo na vsakem cepllnem mestu mčno po enem tednu. Tedaj bodo cepljeni tudi event. zamudniki. 2e sedaj opozarjamo vse starše, da bodo otroci P° štirih tednih poklicani za cepljenje Piotl davlcl ln tetanusu. Higienska postaja Ljubljana Ravnateljstvo Gozdarske srednje 'ole v Ljubljani, Milčinskega 7a, sporoča: Sprejemni Izpiti za vpis v I. letnik lz slovenščine, matematike ln botanike bodo dne 10. ln 11. junija ob 8 zjutraj, prošnjo (kolkovano s 30 din drž. takse ln 20 din takse OLO Ljubljana) je vložiti do 5. junija 1957. Prošnji Je priložiti: spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji, rojstni Ust, zdravniško PotrdilQ o sposobnosti za gozdarsko službo ln kratek življenjepis. Dopustna starost do 18 let. - Sprejeti bodo kandidati, ki bodo bolje Izpolnjevali sprejemne pogoje. Sola Ima svoj internat. - Ravnateljstvo. Pege z obraza zagotovo odpravite 8 kremo »EVELINE- proti pegami -Dobite Jo v drogerijah v Ljubljani, Mariboru ln Kranj ul Sprejem na srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Za sprejem v I. letnik Srednje vzgojiteljske šole lahko zaprosijo dijakinje, ki imajo veselje do vzgojiteljskega poklica (za predšolske otroke) in ki so vsaj z dobrim uspehom dovršile nižjo gimnazijo ali osem razredov obvezne Sole. Kandidatke naj vložijo prošnjo za sprejem na vzgojiteljsko šolo preko svoje šole, ki naj prošnji doda oceno o dijakovem razvoju. To prošnjo naj pošljejo potem preko občinskih svetov za prosveto na Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Občinski sveti pa naj tudi sami ocenijo primernost prosilke za I bodoči vzgojiteljski poklic. - Prošnje , morajo biti opremljene s kolkom 30 | dinarjev državne takse ln 20 din mest-| ne takse. Priloge: zadnje spričevalo, ' rojstni list in kratek življenjepis. Sole oziroma občinski sveti za prosveto naj Izpolnjene prošnje pošljejo na Srednjo vzgojiteljsko šolo, Ljubljana, Vodovodna cesta 27, do vključno 8. junija. Začetek sprejemnega Izpita (slovenščina, matematika, preizkušnja posluh ln zdravstveni pregled) bo 11. junija ob 8 zjutraj. Izpit traja štiri dni. - Ravnateljstvo. Pododbor ZROJ terena »Tone Tom- Aktiv ljubljanskih srednješolskih tič« poziva vse rezervne oficirje te- profesorjev glasbe vljudno vabi na rena na tekmovanje z zračno puško, koncert .mešanega pevskega zbora I. Tekmovanje bo od 20. do 22. mg j a gimnazije lz Celja, ki Je eden najbolj-v Domu JLA dnevno od 15 do 18. s šlh mladinskih mešanih zborov v Ju- sledečlm razporedom: za rezervne oficirje s priimkom od A-H 20. maja, od I-P 21. maja, od R-2 22. maja. Obveščamo cenjene goste, da ukinjamo z 18. majem 1957 nočni lokal. Vabimo k obisku vrta, kjer bo igral plesni orkester. Uprava gostinskega podjetja »Rio«. Nenadkrlljlva Je »ULTRAGIN« -šport krema. Poizkusi - primerjaj — povej drugim! »FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo. Objava pogojev za sprejem novincev v I. letnik Ekonomske srednje šole v Ljubljani, Prešernova c. 8, za šolsko leto 1957/58: 1. da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali zadnji razred osemletke, kar morajo dokazati z letnim spričevalom; 2. da so dopolnili najmanj 14 let starosti In da niso starejši od 17 let; 3. da se prijavijo k sprejemnemu Izpitu od 27. maja do 6. junija 1957 s pismeno prošnjo, ki Jo kolku-Jejo s kolkom za 30 din državne takse in za 20 din takse OLO Ljubljana. Poleg spričevala mora prošnji biti priložen tudi rojstni list; 4. da bodo v času od 10. do 12. Junija pri Ekonomski srednji šoli v Ljubljani uspešno opravili sprejemni Izpit iz slovenskega Jezika, matematike ln lz tujega Jezika, ki so se ga doslej v gimnaziji učili. V primeru velikega števila kandidatov bodo pri sprejemanju uživali prednost otroci borcev NOV ln žrtev fašističnega nasilja, dijaki z odličnim ln prav dobrim učnim uspehom. - Ravnateljstvo. Razpis natečaja fakultetnega sveta Medicinske fakultete v Ljubljani - v smislu 24., 27. in 59. člena splošnega zakona o univerzah za ponovne volitve univerzitetnih učiteljev, ki Je bil objavljen v »Ljudski pravici« dne 12. maja t. 1„ popravljamo v toliko, da razpisujemo mesto izrednega profesorja ali docenta za ustne bolezni ln parodontozo ter mesto izrednega profesorja ali docenta za fiksno protetlko - ln ne le mesti docentov za omenjena predmeta, kot j« bilo pomotoma navedeno v omenjem razpisu. — Dekanat Medicinske fakultete. PUTNIK SLOVENIM »Putnlk« Slovenija obvešča — Izleti po domovini: Plltvlčka Jezera: v soboto, 25. maja dvodnevni avtobusni Izlet z odhodom lz Ljubljane ob 3. Drugi dan Izleta počitek v Crlkvenlcl. - Logarska dolina: v nedeljo, 26. maja pričenjamo stalne enodnevne avtobusne Izlete. Odhod lz Ljubljane ob 7 zjutraj, povratek lz Logarske doline ob 17. -Prijave za Izlet v Logarsko dolino ln na Plltvlčka jezera- sprejema poslovalnica v Ljubljani do zaključnega števila udeležencev. Zato pohitite s prijavami. - Posebna ugodnost, V času vaših počitnic se udeležite šestdnevnega avtobusnega izleta v Makarsko, ki ga prirejamo od 2. do 7. Junija. Poleg bivanja v Makarskl boste videli tudi lepoto Plitvičklh jezer (18 Jezer), zanimivosti Šibenika ln Splita. Na potovanju lahko Izkoristite objavo za znižano vožnjo za letni odmor. Ne zamudite izredne priložnosti, prijavite se člmprej v najbližji poslovalnici Putnika Slovenljal - Potujte s Putnlkom Slovenljal predavanja Geografsko društvo Slovenije bo priredilo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20. url v balkonski dvorani na Univerzi predavanje z naslovom »Geografske regije Poljske«. Predaval bo goslavtjl. Koncert bo v ponedeljek, 20. maja ob 16 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Dirigent zbora je prof. Egon Kunej. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČI DRAMA Nedelja, 18. maja ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 20. maja: Zaprto. Torek, 21. maja ob 20: Potrč: »Krefll«. Gostovanje ljubljanske Drame na Sterljlnem pozorju v Novem Sadu. Sreda, 22. maja: Zaprto. OPEKA Nedelja, 18. maja ob 20: Verdi: »Trubadur«. - (Gostovanje sopranistke Hilde HOlzl ln tenorista Oskarja Zornika.) Izven ln za podeželje. — Ponedeljek, 20. maja ob 20. IL operni večer Akademije za glasbo, s sodelovanjem simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. (Vstopnice so v prodaji v Operi.) Torek, 21. maja ob 20: Verdi: »Travnata-. Izven ln za podeželje. Sreda, 22. maja ob 20: Puccini: ->Ma-dame Butterfly«. Gostovanje Valerije Heybalove. Izven in za podež. Za obe izvenabonmajski predstavi: Ti‘aviato« v torek ln »Madarhe But- KINO »UNION« Francoski barvni film Šentjernejska noč Brez tednika. Predstave ob 13.30, 16, 18.30 ln 21. Ob 10 le matineja Istega filma. V glavni vlogi Jeanne Moreau. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 12.30 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški fflni geogra- nes od 10.30 dalje. file na varšavski univerzi. Znani strokovnjak za probleme hl-potermlje in endokrinologije dr. A. S. Parkes, znanstveni sodelavec Nacionalnega Inštituta za medicinska razi- skavanja v Londonu ln član »Royal „ v Society«, bo Imel v okviru Prirodo- ® ^ ?ala_,? 20j Igor Torkar: KINO »SLOGA«: franc, film »Ko bi vsi fantje sveta«. Brez tednika. -Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 je matineja Istega filma. KINO »VIC«: premiera amer. barvnega filma »Poslednji Komanč«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Broderlck Cravvford. KINO »SOCa«: angl. film »2ena na ladji«. Predstave ob 16, 18 ln 20. - Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 do 11 ln od 14 dalje. LETNI KINO »BEZIGRA«: amer. barvni film »Kliči M za umor«. Predsta- Upornik Brez tednika. Predstave ob 18, IT, 18 ln 21. Ob 10 je matineja Istega filma. V glavni vlogi Gary Cooper ln Pa-trlcla Neal. Prodaja vstopnic od 8 do 11 ter od 14 dalje. va ob 20. V gl. vlogi Grace Kelly. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja poljski film »Pokolenje«. Predstave so danes ob 10, 15 ln 17. KINO »LITOSTROJ«: ameriški barvni film »Bosonoga grofica«. Predstavi ob 17 ln 20. V gl. vlogi Humphrey Bogart, Ava Gardner, E. 0’Brien ln Rossano Brazzl. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjič. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža slovnega društva dve predavanji v _ , „ . Ljubljani, in sicer v torek, 21. maja To3*> »Pozabljeni ljudje«. Izven. ob 19.30 v predavalnici Interne klinike Medicinske fakultete »O vplivu zelo nizkih temperatur na žive celice« in »Vselej sta dve možnosti«. Abonma red Torek večerni. - Vstopnice so tudi v prodaji. četrtek, 23. maja ob 19.30 v Patofizlo- Sreda, 22. maja ob 20: Anny Tlchy loškem inštitutu Medicinske fakultete - — -----------*—“ ------------- (vzhod z Zaloške ceste) »O hlajenju ln zmrzovanju celih živali«. Obe predavanji spremljajo film ln diapozitivi. Predavano bo v angleščini. Predavanje bo sproti prevajano oz. bo pred Nedelja, 19. maja ob 16: O. Stuarti »Vselej sta dve možnosti. Abonma ‘LMS II. šentjakobsko gleualiscb Ljubljana - Mestni dom predavanjem prečitan slovenski povzetek. - Vabimo vse zainteresirane (zdravnike, veterinarje, agronome, biologe 1. dr.), kakor tudi študente višjih letnikov, da se obeh Izredno zanimivih in aktualnih predavanj udeleže. Klub kulturnih delavcev In Društvo arhitektov vabita svoje člane na predavanje Ing. arch. Oskarja Payer-Ja: »Dle sozlale Wohnkultur in Wien«. ipredavanje (z diapozitivi) bo v torek, 21. maja ob 20. Filozofski oddelek Prtrodoslovno-■nate matične In filozofske fakultete vabi na predavanje, ki ga bo Imel znani lingvist prof. Glacomo Devoto, ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti našega ljubljenega moža in očka iea »vusa dentista sočustvovali z nami, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena hvala. , , Posebno se zahvaljujemo za ganljive besede predsedniku občine tovarišu Lojzetu Dularju, upravniku lekarne magistru Tonetu Malavašiču, Francu Lisičarju v imenu AMD, Ocepku v imenu smučarjev in Rudiju Matku v imenu osno ne partijske organizacije. ... . Zahvalo za izkazano pomoč smo dolžni Občinskemu ljudskemu odboru, upravnemu odboru lekarne, upravi Zdravstvenega doma, zdravnikom ter osebju splošne bolnišnice in ambulant, osnovni partijski organizaciji ZKS, SZDL, UKUJ, sindikalni podružnici zdravstvenih uslužbencev II. ln smučarskemu društvu Trbovlje. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni za takojšnjo nesebično in požrtvovalno pomoč Avto-moto društvu Trbovlje. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru »Zarja« in delavski godbi za žalostinke, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Žalujoča žena JOŽICA, sinova JURIJ in IGOR ter ostalo sorodstvo -Čudovite pustolovščine«, popoldanska predstava. Zadnjič. Izven. .Ob 20: F. Žižek; -Jezični dohtar Petelin«, burka. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje na telefon 82-860. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana Križanke - Viteška dvorana Nedelja, 19. maja ob 10. Sylvla Kam-merman - 4 enodejanke: »Semenke«, »Lev ln miš«. »Rdeča kapica«, -Sneguljčica«. Uprizoritev sta pripravila Rosanda z univerze v Firencl, v ponedeljek, Sajkova ln Milan Kalan s sodelova-20. maja ob 18 v zbornični dvorani njem rednih članov Mladinskega gle-unlverze. Naslov predavanja: »L’ex-1 dallšča. panslon des peuples indo-europčens Opozarjamo, da Je predstava prt-et les Balcans«. - Vstop prost. merna za najmlajše ln starejše obi- Slnvensko zdravniško društvo vabi skovalce. vse zdravnike in medicince višjih se- Vstopnice so v prodaji pri gledali-mestrov na predavanje ing. FUrnlssa Skl blagajni v Križankah (telefon St. Iz LUbecka: »Problemi moderne nar- 31-472) dnevno od 10 do 12 ln uro pred koze in umetnega dihanja z demon- predstavo, stracljo serllg najnovejših aparatov. - Predavanje bo v ponedeljek, 20. maja MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ob 19.30-v predavalnici Interne klinike vr MARIONETE v Ljubljani < Levstikov (Seotlakolnkl) trg » Slovensko kemijsko društvo, sek- , . *_____ clja za molekulsko spektroskopijo in Ne°fha, 19. maja ob 11: Pengov-spektroskemijo, obvešča svoje člane Simončič: »Zlata ribica«, ln vse zainteresirane, da bo v četrtek, Prodaja vstopnic pol ure pred pred- 23. maja predaval tovariš Ing. Janez stavo pri gledališki blagajni. Perman, strokovni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, o temi: Uporaba spektro- ROČNE LUTKE kemijskih metod v zapadnl Evropi. - Resiieva cesta 76 ncoa*Institut* KfNedelja, 19. maja ob 14.30: A. Papler: .“*• Kidrič«, Ljub- »Hudobni graščak«. Gostovanje v ljana, Hajdrihova 19» ob 18. uri. .Polhovem Gradcu. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Dj« j JDOJ za lastnino Tednik. V glavni vlogi John Derek ln Joan Ewans. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 In 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški film »Želim te«. «. • ™ j KINO »SISKA« Jugoslovanski film , DEKLICA IN HRAST V glavni vlogi Tamara Markovič ln Ljublvoje Tadič. Predstave ob 16, 18 ln 30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo Se danes ln Jutri. RON CEBTI H. operni večer AG (z orkestrom Radia Ljubljana) bo Jutri, 20. maja v opernem gledališču. Na sporedu Mozartova komična opera Bastien ln Ba-stlenne ter 3. dejanje Gounodovega Fausta. Ponedeljek, 20. maja ob 15: A. Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Selcah nad Škofjo Loko. Ob 18: Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Železnikih. VESTI IZ KRANJA PPREŠERNOVO gledališče .E21, SLOJSi.“In?:1* Hsdslja, 19. maja ob 16 In 20 Andre koncert Slovenske filharmonije. Na sporedu: Orff »Carmlna Burana« ln Borodln »Polovskl plesi« (s programa Italijanske turneje). - Dirigent Samo Hubad. Solisti: Nada Vidmarjeva, Janez Lipušček in Dušan Popovič. -Vstopnice od 200 do 80 din pri blagajni Slovenske filharmonije. Rousiin: »Otroci prihajajo«, komedija v štirih dejanjih. Gostovanja Mestnega gledališča 2 Jesenic. Izven ln za podeželje. Za mladino neprimerno. -STOR2IC- KINO ob 14 jugoslov. film: Nižja glasbena fiola Ljubljana- ??enlc®*- 1°b in 20 amer. barvni Center bo proslavila Dan mladosti s ... -Dolina maščevanja-«. Danes zad- tremi javnimi nastopi svojih učencev, $1,C* __ _______ ki bodo dne 21 22 in 23 mala in .ETNI KINO »PARTIZAN'«, ame- sicer vsakokrat ob 18 v mali dvorani jllSk! film »V koloradskih kanjonih«. Slovenske filharmonije. - Na prvem f.reiis1t1ava ob 20- Prodaja vstopnic od nastopu bodo nastopili učenci violin- 19 ^/e. . ... skega oddelka iz razreda prof. Frana NAKLO, nemški barvni flj Staniča ln učenci oddelka za harfo U _, ?bhaJa«. Predstavi ob Iz razreda prof. Bračka. Posebnost teh v vl°S* J- Klepura ln Ma: nastopov pa bo javni nastop 22. t. m„ __ . saj bomo s tem nastopom delno pri- 2 Bl.EDfl kazali mladinsko slovensko glasbeno tvornost. Na tretjem večeru pa bodo Slovenski film »Dolina miru«. -na sporedu prav tako dela slovenskih Predstave ob 14, 16, 18 ln 20.30. V gl. In Jugoslovanskih avtorjev, ln to kot vlogi John Kitzmiller, Evelyne Wohlf-nadaljevanje drugega nastopa. eiler in Tugo Štiglic. _ .»Zem- 7 ln 20. Egger. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Nedelja, 19. maja 1957: lekarna »Melje«, Meljska c. 2. Ponedeljek, 20. maja 1957: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO »PARTIZAN«: ameriški barv. film »Stekleni čeveljčki«. »UDARNIK«: ameriški film »Moj vohunček«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 19. maja ob 15: Dve zaljubljeni igri. Marlvaux: »Preizkušnja«. Anoullh: »Sola za očete«. Red U. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: nemški barv. film »Kamnito srce«. Predstave ob 10, 15, 17.30 ln 20. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE - PTUJ Nedelja, 19. maja ob 20: J. Lutowskl: »Dežurna služba«. Izven. Torek, 21. maja ob 18: J. Lutowskl: »Dežurna služba*. Red LMS-I. Ob 20: J. Lutowskl: »Dežurna služba*. Red B ln Izven. Četrtek, 23. maja ob 16: J. Lutowski: »Dežurna služba«. Red LMS-n. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 19. maja ob 14: Diego FaDbrt. »Zapeljivec«. Gostovanje v Topolšici. KINO »UNION«: amer. barvni clnema-6copski film »Med nebom in zemljo«. V glavni vlogi John Wayne. -METROPOL«: 1 talij, barvni film: »Atila«. V gl. vlogi Anthony Qulnn, Henri Vidal in Sophla Loren. 17 to A TINE Amer. barvni film »Gola ostroga«. V glavni vlogi Robert Ryan. (Z ŽALCA Italijanski barvni film »Lucrezla ! Borgia«. V glavni vlogi Martine Carol. Pedro Armendariz in Masslmo Serato. VESTI (2 TRBOVELJ »DELAVSKI DOM«: amer. barvni film »Marty«. V glavni vlogi Ernest Borghine. »SVOBODA« - TRBOVLJE n: ameriški barvni film »San Antonio«. V gl. vlogi Errol Flynn in Alexis Smith. Vesti z Jesenic in okolice MESTNO GLEDALIŠČE - JESENICE Nedelja, 19. maja ob 17. ln 20. uri: Andre Roussln: »Otroci prihajajo«. Komedija v štirih dejanjih. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Zdravniško dežurno službo Ima od 18. do 24. maja dr. Mirko Višnar, Prešernova cesta. Brivsko dežurno službo ima 19. maja dopoldne Urbar Anka, brivski salon, Gosposvetska cesta KINO »RADIO«: premiera mehišk. filma »Kadar bom odšel*. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 matineja nemškega filma Svetovno nogometno prvenstvo. »PLAV2«: amer. film »NasUJe«. -Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni,vlogi Van Heflln, Janet Lelgh in Robert Ryan. Ob 11 matineja nemškega filma -Svetovno nogometno prvenstvo«. ŽIROVNICA: švedski film »Samo mati«. Predstava ob 19. Ob 17 nemški film Svetovno nogometno prvenstvo. DOVJE-MOJSTRANA: avstr, film: »Dva v avtu«. Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Hans Moser ln W. Albach Retty. KOROŠKA BELA: mehiški film »Kadar bom odšel«. Predstavi ob 17 ln 19. MOZ 55 Sloan Wilson N SIVEM 5t|bi niso hoteli v zaklonišče, boječ se, da bi jih beatlr m lahko kdo okradel, njo pa so prisilili, je šla. Potem je v bližini eksplodirala bomba. Marija se Je splazila iz zaklonišča in ugledala domačo hišo v plamenih. Videla je očeta, ki je v brezglavem strahu z materjo v rokah bežal hiše oba pa je oblizoval plamen. Ljudje iz zaklonišča so jo zadržali, ko je hotela steči k staršem Oče se je zvrnil že po nekaj korakih. Marija je na lastne oči videla, kako so zgoreli njeni starši. Ko mu je to pripovedovala, je opisovala vsako podrobnost hladno kot dejstvo, ki se Hiu ni mogoče izogniti. Solzne oči je dobila šele takrat, ko je naglo pritisnil na zavoro in jo objel, ker je čutil, da jo mora pomiriti, čeprav je vedel, da za takšno tragedijo ni prave utehe. Jokala je deset minut, pri tem pa je stiskala zobe ln si grizla ustnice. Ko se je neko....o umirila, Je vzela 'z nor.ošene orbici ceneno imitacijo pozlačenega ogledala, ga odprla in si napudrala obraz. Nekaj seku.id se je ogledovala v zameglenem steklu. Kaj leniš, ali > lepa?« ga je vprašala. »Zelo lepa sl!« »Vendar ne dovolj lepa, da bi te lahko zadržala. Vsi prihajajo in spet gredo.« Ni ji hotel lagati, prav tako ji ni želel povedati trde resnice, zato ni ugovarjal. Niti besede ni rekel, le poljubil jo je, ona pa mu je vrnila poljub z vso strastjo, ki se je bila zbrala v tistih neslišno polzečih solzah. »Reci mi še enkrat, da sem lepa,« ga je prosila. Rekel ji je, ona pa je vzdihnila in dodala: »Dobro, peljiva se dalje!« Celo uro sta se vozila brez besede. Okoli poldneva sta postala lačna. Zavila sta na stransko cesto sredi gričevnate pokrajine in iskala prostor, kjer bi na suhem in v miru pojedla. Vozila sta se skoraj pol ure, preden sta prišla do zapuščene vile, katere vzhodni konec je bila močno poškodovala topovska granata. Dvorišče in prostor okoli vile je bil ves razrit, v malti so se poznali temni sledovi krogel iz strojnic. Počasi je zapeljal Tom okoli hiše ln mimo plavalnega bazena. S košarico v rokah sta se odpravila v hišo in stopila v dnevno sobo. Na desni strani so bila vsa okna brez šip, s sten je visela scefrana obloga, ki se je vanjo lovil veter. Vsepovsod so ležali kosi papirja, ‘kakor da bi razneslo cel urad. V kotu sta opazila razbit koncertni klavir, nato pa sta stopila v sosedni prostor. Po marmornatem ognjišču in policah sta sodila, da je bila tam nekoč majhna knjižnica. Skozi eno izmed obeh oken sta opazila bazen z belo marmornato vodno vilo v sredini. »Kar tule bova ostala,« je rekel Tom in odložil košarico. Prižgal je vžigalico in jo pritaknil k papirju. »Prijeten ogenj si bova napravila,« je rekel. Marija mu je pomagala nagrniti na kup papirja, on pa je poiskal iveri lesa in jih skrbno skladal na ogenj. Pokleknila je ob ognju in si pogrela roke, on pa je takrat prvič opazil, da so podobne rokam živčnega otroka in da si je bila grizla nohte. Pogledala ga je, brž stisnila prste v pest, da bi skrila nohte. Storila je to tako, kot napravi otrok, ki ga ujamejo pri kraji slaščic. Tom jo je prijel za desnico, ki jo je skrila v žep, jo stisnil med svoje dlani in poljubil. Marija pa je naslonila glavo na njegovo ramo. Takrat je Čutil, kako Marija drhti po vsem telesu. »Prelepa si, da bi te moralo biti sram teh rok,« ji je rekel. Začutil je, da je Marija že davno poprej pričakovala njegovo ljubeznivost, in ker je ni bilo, se je bala, da se je je morda naveličal ali da mu ni več všeč. Zato se ji je nasmehnil. Naslonila se je na njegova kolena, njegov nasmeh je našel v njenih očeh močan odmev. Nežno jo je gladil po laseh in po čelu, nekaj trenutkov se je zdel samemu sebi neizmerno miren. Nad njunimi glavami je letela skupina bombnikov. Prihajalo jih je čedalje več, navsezadnje je zrak kar podrhteval od njihovega grmenja. Poljubil jo je. Spočetka je bil poljub le izraz ljubeznivosti, že naslednji pa je postal nekaj več: »Oh, ljubim te!« ji je rekel. Ko je zdaj ležal v svoji sobi hotela Atlantic City, je nevoljno pogledal na uro. To je bila mladost, je ugotovil, in vojni čas, ki navzlic strahotam navadi človeka ceniti vsaj nekaj: minute. Kako različni sta Betsy in Marija, je razmišlja!. Betsyni starši niso mrtvi, nastanili so se v moderni hiši nekje v Kaliforniji, od koder pošiljajo hčeri fotografije o sebi, kako obirajo pomaranče in se smejejo. Betsy ni nikogar izgubila, prav nihče ni padel od tistih ljudi, ki jih je imela rada, nihče je ni zapustil za daljši čas. 2e kot dvanajstletnemu dekletu so ji govorili, da je lepa, toliko časa so ji govorili, da ji je bilo vse skupaj zoprno in ni več marala poslušati. Kdo ve, ali Mariji kdo zdaj pripoveduje, da je lepa, je razmišljal. Le kaj mi bo Cezar povedal o Mariji, ko bo Gina pisala svojim v Rim? Kaj bo storila Marija, če ji bo Cezar sporočil, kje živim in da sem po vsem videzu bogat? XXVI Ko se je Tom naslednjega dne vrnil v urad, je najprej po hišnem aparatu poklical Hopkinsa. »Zelo sem vesel, da ste se vrnili,« je vzkliknil Hopkins s tolikom navdušenjem, kakor da se je Tom vrnil s potovanja okoli sveta. »Ali ste prijetno potovali?« »Zelo dobro,« je odgovoril Tom. »Ali bi radi govorili z menoj?« »Da,« je odgovoril Hopkins. »Poslal vam bom po dekletu najnovejši osnutek govora, ki ga bom imel v Atlantic Cityju. Jutri bi skupaj obedovala, potem pa mi boste povedali, kaj mislite v govoru. Ali bi vam bilo prav ob enih?« Ob enih torej hoče, je spoznal Tom, zato je odgovoril: »Prav. Jutri ob enih bom prišel v vaš urad.« Uro kasneje mu je izredno lepo dekle z izzivalnim nasmehom izročilo velik ovitek, ki ga je bil poslal Hopkins. Tom ga je odprl in začel brati govor, ki se je bil občutno spremenil in zelo razširil, odkar ga on ni imel več v rokah. »V veliko veselje mi je, da sem danes med vami,« je bral. »To dragoceno priložnost bi rad izkoristil za razpravo o posebni zadevi, ki je po mojem mnenju velikega pomena za današnji svet.« 'v Občinski praznik občine Borovnica Pred petnajstimi leti Meglenega majskega jutra je bilo, ko so se razmestili borci druge čete Sercerjevega bataljona vzdolž železniške proge pod vasjo Preserje in napeto prisluškovali hropenju bližajočega se vlaka. Lokomotiva je udarila v zaseko in s truščem se je ustavil vojaški transport itailijanske soldaiteske, namenjene na vzhodno fronto. Mitraljezec Veljko je udaril prvi po njih, za njim pa vsi v zasedi. Do zob oboroženih fašistov pa je bilo za majhno četo vendarle preveč. V popoldanskih urah so se Sercerjevoi umaknili. Pod njihovo zaščito pa se je umaknilo pred krvi lačno čredo črnosrajčnikov tudi prebivalstvo vasi Kamnik, Preserja in okolice. Okupator je po-kaizal takrart, kaj zna! Vas Kamnik se je zavila v sam steber črnega dima, visoki ognjena zublji pa so rušili v prah dama&irje. Pol vasi je takrat pogorelo do tal. V plamenih je končalo življenje tudi šest starejših vaščanov, ki so morda podvomili v to, da bi jih okupator mogel tudi nedolžne sežgati pri živem telesu. To je bilo 19. maja 1942, in še istega dne je druga četa Sercerjevega bataljona krimskega odreda večkratno narasla. Dolga vrsta borcev se je pridružila četi. Vse do velike italijanske ofenzive je bilo skoraj vse področje bivše občine Preserje osvobojeno ali kontrolirano ozemlje, na katerem je izvrševal vso oblast izvoljeni narodnoosvobodilni odbor. Neustrašni borci druge čete — 35 po številu — so prve dni junija po celodnevni borbi za osvobojeno ozemlje pognali z jurišem tisoč dve sto Italijanov v paničen beg do Ljubljanice. Za to zmago sta v tej borbi padla njen komandir Pavle Mi-kuž-Bolte in mitraljezec Veljko. Njima kot ostalim padlim borcem v slavo, poznejšim rodovom pa v spomin, se dviga nad Preserjem obelisk z imeni borcev, padlih za svobodo, ki jih naš narod ne bo nikoli pozabil. Borovniški lesni kombinat Kmetijstvo in komunalna dejavnost V težnji, da se organizira les-no-industrijska proizvodnja od hlodovine do končnih izdelkov, je nujno potrebno, da se do sedaj raztreseni obrati osredotočijo v eno podjetje, predvsem pa, če obstoja surovinska baza. V Borovnici ima lesna industrija že tradicijo, saj je obratovalo že pred vojno na teritoriju občine šest polnojarmenikov in dve tovarni. Lega Borovnice je v središču gozdnega okolja in ob železniški progi. Zaradi boljšega izkoriščanja in gravitacije gozdnega zaledja v borovniško smer gradijo gozdno cesto Borovnica—Strmec—Be-glinje, pripravljajo pa tudi cesti Borovnica—Bakitna in Borovnica—Pokojišče. Take pogoje ima Lesnoindustrijski kombinat v Borovnici, katerega dograjuje podjetje LIP Ljubljana. Kombinat obsega štiri stavbe z lastnim parnim agregatom in lastno transformatorsko postajo. O boodči produkciji in obsegu pa nam je direktor LIP-a.tov. Madolt Anton povedal takole: V tem kombinatu nameravamo izdelovati nov tip standardnih lamelnih vrat, lamelni parket in furnirsko embalažo. Teh proizvodov pri nas še ne izdelujejo in imajo na tfr. lamelirana vrata to prednost, da je potrošnja lesa manjša, nastopajo manjše defor- kvadratnem metru za 1400 dinarjev cenejši od običajnega. Slabšo hlodovino bomo luščili v furnirje, iz katerih bomo na specialnih strojih izdelovali embalažo. Izkoristek hloda je pri tem postopku 82 odstoten, pri dosedanji izdelavi embalaže pa je bil v najboljšem slučaju 50 odstoten. Ta embalaža bo cenejša, ker bo lit«. Proizvodnja je danes še pol* industrijska, s preselitvijo v nove prostore pa bodo dani vsi pogoji za polno obratovanje. Izdelujejo: navaden črn bakelit za stiskanje, bakelit za brizganje, elektro bakelit in tekstilni bakelit, ki so vsi prvovrstne kvalite-te in se že sedaj zanimajo zanj kupci iz cele države, ker je tudi Predsednik občine tov. Janez Čerin j« prispeval naslednje: - Občina Borovnica je ena izmed manj-ilh in iteje 4533 prebivalcev, od teh 1833 kmetov. — Površinsko meri 10.111 ba. Od tega je 6045 ha gozda, 3732 ha njiv, travnikov in pašnikov, 334 ha pa je nerodovitnega aveta. — S kmetijstvom se preživlja v občini 40 •/* občanov, nad polovico pa jih živi od zaposlitve v industriji in drugih panogah gospodarstva. - Kar 60*/» površine je poraslo i gozdom, ki je močan vir dohodkov kmečkega prebivalstva. Zaostajata pa poljedelstvo hi živinoreja iz deloma razumljivih vzrokov. Umetna gnojila vse premalo uporabljamo in tudi kolobarjenje je še dokaj neznano. Traktor, ki bi nam na prvi pogled lahko mnogo koriatil, pa Je na močvirnih barjanskih tleh neuporaben. V živinoreji prevladuje govedoreja. Vso rkrb bo treba posvetiti višji molznostl krav, atere današnji povpreček se giblje med 1400 ln 1500 Utri. Da živinoreja ni na višji atopnjl, je glavni vzrok v nenačrtnem krmljenju živine, v premajhni uporabi močnih krmil, ln pa v slabih, nesodobnih hlevih. To so tudi vzroki obolelostim in pomanjkanju plemenske živine. Naše prizadevanje je usmerjeno tudi v strokovno Izobraževanje kmečkega prebivalstva, kar naj bi bila v bodoče ena najvažnejših nalog kmetijskih zadrug ter kmečko-nadaljev^lnih šol. Glede komunalne dejavnosti je tov. predsednik dejal: Vsem poznan borovniški viadukt Je med preteklo vojno prizadejal zlasti Borovnici precej težkih ur in mnogo škode. Ta objekt so neprestano bombardirali, kar Je povzročalo ogromno gospodarsko škodo posameznikom, kot tudi škodo Ba komunalnih napravah. Poleg tega Je okupator opustošil In požgal hribovske vasi. Svoboda Je našla Borovnico porušeno. Prebivalstvo se Je takrat z vso požrtvovalnostjo lotilo obnove hiš In gospodarskih poslopij. Da bi lahko odstranili viadukt in s tem tudi vse posledice, so začeli graditi takoj po osvobojenju tudi železniško progo Preserje Borovnica. S to gradnjo pa je na-atala zopet kopica problemov v zvezi z gospodarstvom in komunalo. Kot proga sama, tako tudi podvozi, mostovi, in poti ob njej zahtevajo predpise in odpise zemljišč, kar povzroča mnogo skrbi In tudi hude krvi. Takih težav in izdatkov, ki so bili sicer neobhodnl, ne pa tudi zaželeni, marsikje niso imeli ln so lahko Izboljševali to, kar j« že obstajalo, medtem ko je naša občina občini. Vodovod je ena najvažnejših komunalnih naprav v občini, ki pa bo terjala mnogo sredstev. Le, če bomo tesno povezani med seboj bomo kos tudi tej veliki in važni nalogi. Že dosedanje potrebe, posebno pa razširjanje same Borovnice in dograditev lea-nega kombinata odločno narekujejo gra- Prosvetnega osebja nam primanjkuje, sicer pa je učni uspeh v celotnem okviru zadovoljiv. Bil pa bi lahko še boljši, če. bi bila povezava staršev z vzgojitelji tesnejša. Iz vsega tega je razvidno, da so tako pred Občinski ljudski odbor kakor tudi pred naše občane na tem polju dejavnosti postavljene velike naloge, ki jim bomo psav . gotovo kos, če nas bo pri njihovem izpolnjevanju vodila misel razsodnosti In medsebojnega sodelovanja. V Borovnici je tov. Pavlovič o ta-mošnjem »Partizanu« dejal, da Je društvo sedaj prebredlo največje težave. Število aktivnega članstva stalno narašča, odkar so uredili telovadnico. Napredek Je zagotovljen. V programu imajo vrsto telovadnih prireditev In akademij. macije, lažja so in 20 % cenejša. Tudi pri lamelnem parketu bomo prihranili na surovinah, je pa aekorativnejši in pri položenem POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Sredi Borovnice, pod nekda- teh zemljišč. Aktivno in organi-njim viaduktom, kjer je še pred zirano delajo živinorejski, čebe-desetimi leti rasla trava, stoji larski, poljedelski in sadjarski dane« lepa stavba — zadružni odsek. Zadruge redno preskrbuje- Les, eden Izmed glavnih virov dohodkov kmečkega prebivalstva. . , ... . . i postopek boljši in plošče tanjše, cena — kljub enakovredni kako- dom. Začetek kmetijske zadruge jo svoje člane in okolico z umet- porabili bomo lahko tudi ves bu- vosti — nižja, kot uvoženemu je bil skromen, toda s pametnim nimi gnojili, semeni, kemičnimi Tov. Kocjan, predsednik Svobod« Podpeč dltev zdravstvenega doma, kar je prebivalstvo ocenilo pravilno In podprlo s tem, da Je prostovoljno prispevalo v ta namen že okoli 200 m* lesa. Občinski odbor Je namenil za dom 1 milijon dinarjev, prav tako vsoto pa tudi Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Prav tako bo potrebno v bodočnosti misliti tudi na zdravstveni dom v Podpeči, kjer ambulanti, ki se nahajata v sindikalnem domu, tudi nimata primernih prostorov. Tudi o našem šolstvu Je potrebno reči sekaj besed. V občini Imamo 1 nižjo gimnazijo, 3 osnovne šole In 1 otroški vrtec, obiskovalcev pa Je 592. Šolsko poslopje v Borovnici Je staro že nad 100 let. Po prvi svetovni vojni Je bilo dozidanih nekaj šol- Za občinski praznik Borovnice 19. maj 1957 čestitajo vsem občanom in jim želijo uspeha v bodočem delu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZR0 in delovni kolektivi podjetij na območju občine. kov les slabše kvalitete in pri- bakelitu. hranili les iglavcev, katerega že Predvidoma bo v končni fazi itak primanjkuje. celoten kcmbinat zaposloval 600 V eni izmed stavb kombinata do 700 ljudi, brutto promet pa bo se začasno nahaja »Obrat bake- znašal eno milijardo dinarjev. , V Lesna predelovalna industrija Podpeč Na levem bregu Ljubljanice so dvajsetega septembra istega leta razpostavljene v Podpeči stavbe je izvolilo 209 zaposlenih delav- Lesno predelovalne industrije, cev svoj prvi delavski svet, ki je Manjši obrat je bil na tein me- skupno z upravnim odborom na- stu že pred vojno. Takoj po vojni daljeval' in zaostril borbo za kasta začela obratovati štolama in kovost in večjo storilnost. Pove- polnojarmenik z okoli 50 zapos- Čanje proizvodnje pa ni posledica lenimi delavci. Od takrat se to- novih investicij, temveč neneh- ^ “ 1 ......varna neprestano veča in izpo- nega iskanja in Izkoriščanja no- gospodarjenjem je zadruga neza- preparati, nabavljajo plemensko polnjuje. Ze konec leta 1945 se tranjih rezerv. Brez dvoma je aržno rasla. Poleg zadružnega živino itd. Borovniška zadruga je število zaposlenih dvignilo na pripomogla k uspehu tudi stro- doma je bila zgrajena moderna pa je svojim čebelarjem posta- 140. Asortiment proizvodov sto- kovna in splošna vzgoja članov 1.1_____ 1_ I_J; 1 •___________tfiln in J! nlnmnnilnn r\/\_ 1 n f no < O Kil cn/uifiCK NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU • Razstavljajo razen Jugoslavije še Nemčija. Italija, ZDA. Avstralija, Anglija. Francija in Švica. • Videli boste vsa najmodernejša prometna sredstva za suhozemni. vodni in zračni proipet. • Na sejmu boste lahko dobili vso tehnično in komercialno ^ dokumentacijo ter sklepali tudi pogodbe za nakup. • IZKORISTITE 25 POPUST NA ŽELEZNICI! Nagradno žrebanie vstopnic — NAGRADA ROLER PUCH TOMOS — shranite vstopnice Llit izdala io tlaka Časopisno založniško podjetje -Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8. telefon 89-18) - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva I priti, telefon 20-507 m 22-021 — kulturna rubrika Nazorjeva ulica tl/II, telefon 21 887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 - Telefon za naročnino 31-030 ln oglase 31-358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna 'aročnlna 250 dtn. ca tultno 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina olnčana v gotovini - RokoDisov ne vračamo nje, če ne b naprav in 1-tudi ne M obratovanja FESTIVAL SESTANKI FILMSKIH IN TELEVIZIJSKIH AVTORJEV IZREDNA IGRA GIULIETTE MAŠINE JE SPET ZAŽIVEL Gluliette Mastne v »Kablrljinlh nočeh« Cannes, 11. maja. Filmski in televizijski avtorji naj bi na svojih sestankih ugotovili stopnjo in položaj filmske proizvodnje in televizije po svetu glede na njuno kulturno poslan-. stvo, ki se mora čedalje bolj boriti s komercializacijo. Jean Co-cteau je poudaril v uvodu pomen filma in televizije, ki ne smeta biti zgolj zabava, marveč resnična kulturna dejavnost, ki zlasti mladini pomaga oblikovati pogled na svet in jo vzgaja. Po njegovem mnenju išče mladina smisel živ* ljenja po raznih stranpoteh, utaplja svojo psihično razkrojenost v alkoholu ali se izživlja kako drugače. Prvi del razprave so posvetili programu televizijskih oddaj. V tem delu so najbolj uspeli Poljaki, ki so združili filmske ih televizijske avtorje v skupno organizacijo. Ruskih avtorjev na današnjem sestanku ni bilo, pač pa so se ga uledežili Castellani • Petruc- ci, Delanoy, Cocteau, Dassin in zastopniki televizije. Sinočnji filmski program je bil dober. Najprej so Francozi pokazali kratki film »Niok«. To je ljubka zgodba o slončku in njegovih otroških prijateljih. Posnel jo je Edmond Sechan, ki je napravil reportažno romanco brez izumetničenosti. Njegov film je rta j boljši med kratkimi, kar smo jih videli doslej. Američani so nastopili z odlično glasbeno komedijo »Smešno lice« z Audrey Hepburn, ki zna pod vodstvom režiserja Stanleya Donena prav vse: igrati, peti in plesati. V množici ameriških filmskih revij, kakršne znajo napraviti samo oni, je to kar dober film, snemalec pa je ujel krajine v barvne odtenke, kakor bi jih prenesel s slikarjevega platna. V popoldanskem programu smo videli zares najslabši film na Prizor iz ameriikega filma »Smešno lic«« AVTOMATIZACIJA V PRIHODNOSTI Na zasedanja mednarodne konference dela, ki bo letos junija, bodo posvetili posebno pozornost avtomatizaciji v bližnji prihodnosti. Ravnatelj mednarodnega urada za delo David A. Morse je izjavil v zvezi z zasedanjem, da bo morebiti najpomembnejša značilnost avtomatizacije v tem ker bo omogočila proizvodnjo v takem obsegu, kakrSne si v preteklosti ne bi mogli niti zamisliti. Jedrske raziskave na primer ne bi nikoli dosegle današnje stopnje, če ne bi iznašli avtomatičnih naprav in komand. Brez tega bi tudi ne bilo mogoče zagotoviti obratovanja velikanskih rafinerij bilo ob istem zaposlenih 200 ln več delavcev. Največji napredek glede tega so po svetu dosegli v avtomobilskih tovarnah; tako v ZDA zdaj praktično ni več tovarne motor-, jev, ki bi ne bila avtomatizirana.! V Fordovi tovarni v Clevelandu nadzira en sam delavec poseben stroj, ki opravlja 500 različnih dal in na ta način nadomestuje 35 do 70 delavcev. Prej so potrebovali 40 minut in 400 delavcev za izdelavo enega motorja, zdaj pa opravi to delo po zaslugi avtomatizacije 48 delavcev v 20 minutah. I V Sovjetski zvezi obdeluje popolnoma avtomatizirana tovarna aluminijastih batov za motorje težkih tovornih avtomobilov gradivo tako, da se jih ves čas niti za trenutek ne dotakne človeška roka. Celo opilke odstranjujejo avtomatično. Avtomatizacija je posebno pomembna v tistih podjetjih, kjer je možna ali celo nuj-»neprekinjena proizvodnja-: v Na tekofiem traku Izdelata dva delavca tisoč sprejemnikov dnevno transportu in pri rafineriji nafte, v kemični industriji vključno tudi atomsko, v industriji plastičnih snovi, barv, pijač, gume, v mlinski industriji, v industriji električne energije in v valjarnah Jekla. Sodobne rafinerije nafte so na primer že tako avtomatizirane, da ljudje v n,,... samo Se nadzirajo stroje in druge naprave. V zadnjem času Je zajel v obeh najbolj Industrializiranih državah — v Sovjetski zvezi in ZDA — proces avtomatizacije domala vsa poglavitna področja gospodarstva. Po mnenju ravnatelja mednarodnega urada za delo bo tehniški napredek v prihodnosti prived ?1 do »ploSnega povečanja realnih mezd, kar pomeni, da bo povečanje produktivnosti omogočilo zvišanje odškodnine za delo. Dvaindvajsetletna londonska tajnica Susan Burges ima sicer že Izpit za motornega pilota, vendar se še vedno najbolj navdušuje za padalske skoke. Doslej je skočila že nad petdesetkrat, med drugim tudi iz višine 800 m z zadržkom. festivalu, še slabšega od libanonskega, čeprav so ga izdelali Finci. »Čas žetve« skuša z nekakšnim neorealističnim prijemom pokazati nastanek dveh družin. Film je strašno dolgočasen, ljudje v dvorani so spali. Kdo bi jim zameril, nekje se morajo spočiti. Večerni film »Kabirijine noči« režiserja Federica Fellinija je bil lep, hkrati pa je sprožil mnogo misli o poti italijanskega neorea-lizma. Zgodba Fellinijevega filma je spletena na mnogokrat uporabljenem motivu prostitutke, ki bi rada šla drugo pot, pa jo življenje vselej kruto prevara. Nazadnje je zgodba že močno konstruirana, nekateri prizori učinkujejo kot posebne točke, ki pa so lepo realizirane. Tak je prizor o Kabirijini noči z Ama-deom Nazzarijem, Kabirijin nastop pod hipnozo Sn čudovit konec. V svojstvu neorealizma je sicer, da ustvarjalec zavestno izpostavi problem, neredko pa se je že zgodilo — in to je slepa ulica neorealizma — da postaja prikazovanje življenja nekako modno, da ga sprejema gledalec kot spektakel in se naslaja nad njim. To pa ie povsem drugačen učinek od tistega, ki so ga dosegli na primer »Tatovi koles««. Tako delo izgubi revolucionarno moč in je bolj ali manj sredstvo za artistične variacije na temo. Nekaj tega bi lahko očitali tudi Fellinijevemu filmu, izredna pa je v njem Giuliette Mašine, katere igra je res doživetje. Prav gotovo bo dobila veliko nagrado. Sovjeti so pokazali dokumentarni, pravzaprav kulturni film »Lovci z južnih morij«. Snemalec spremlja sovjetske ribiče pri lovu na kite. Posebno lepi so prizori na razdivjanem morju, vesele so scene s pingvini, film je dober, vendar je vsaj za četrtino predolg. F. S. PISATELJI NA TUJEM PREVODOV JE ČEDALJE VEČ OD TEG \ NAJVEČ V EVROPI Na parlSkem letališču Orly je pred dnevi pristala slovita črna pevka Ella Fitzgerald, ki jo na turneji po Evropi spremlja njen orkester nafte, kemičnih tovarn in jeklarn. Tudi številnih kemičnih spojin bi ne mogli uporabljati v industriji, če bi ne imeli na razpolago avtomatičnih naprav. Zaradi velike natančnosti avtomatičnih strojev se na tržišču pojavljajo zadnje čase številni novi izdelki, ki bi Jih sicer sploh ne bilo mogoče izdelati v tolikšnem številu. Štirinajst strojev za pihanje stekla, ki jih nadzira en sam človek, proizvaja devet desetin vseh žarnic, kolikor jih potrebujejo v ZDA, k temu pa še elektronske cevi za televizijske in radijske aparate. Takšnih primerov bi mogli naSteti še dolgo vrsto. Oglejmo sl naslednjega: ob tekočem traku, ki izdela na dan 1000 radijskih aparatov, sta zaposlena le dva delavca; vse potrebno delo opravijo • Prevajalska dejavnost je ▼ sodobnem sretu že tako • razvita, da znanstvena in književna dela niso več orne-' • jena na deželo ali na jezikovno področje, kjer so na- • stala, marveč sorazmerno zelo naglo prodro na vse konce • sveta. Zanimive podatke o tem je objavila UNESCO Ti • svoji publikaciji »Index Translationum«, ki izide vsako • leto. Pred kratkim je izšel osmi zvezek te publikacije, • ki posreduje podatke o prevodih v 15 deželah. Po teh podatkih je izšlo v | letu 1955 po vsem svetu skupno 24.274 prevodov raznih del. Največ prevodov je bilo v evropskih deželah; na prvem mestu je Sovjetska zveza, kjer jih je. izšlo 4282. Druga je Nemčija z nekaj nad 2000 prevodi. Okoli 1500 prevedenih Knjig sta izdali Francija in Češkoslovaška, za njima ] pa se zvrstijo Italija, Nizozem-1 ska. Švedska in Poljska (po 1000 j prevodov) ter Španija z 800 pre-I vedenimi deli. V Jugoslaviji je bilo lani tiskanih 738 prevodov, j V to število so vključeni tudi (prevodi domačih pisateljev v jezike narodnih manjšin. V Veliki Britaniji, na Norveškem, v Romuniji in Belgiji so prevedli okoli 600 del, na Portugalskem, Finskem, v Bolgariji in Švici okoli 500, na Madžarskem 400, v Avstriji in Grčiji a do 200 del. zija 125 in Siam (6), za ljudsko republiko Kitajsko pa ni podatkov. In kaj prevajajo po svetu? Od omenjenega števila prevodov zavzema 12.420 knjig beletristika, potem pride 2576 del s področja pravnih in družbenih znanosti, 2492 zgodovinskih in zemljepisnih del, 2463 tehničnih priročnikov, 1109 naravoslovnih razprav, 762 filozofskih del itd. Jugoslovanske pisatelje izda- jajo v inozemstvu še vedno soraz-merno poredko, vendar so izdali predlanskim v Italiji zbirko Ive Andriča, na Madžarskem Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, v Avstriji Stevana Sremca »Pop Cira i pop Spira«, v Nemčiji »Nečisto kri« Bore Stankoviča, v Angliji Prešernov Sonetni venec, v Sovjetski zvezi pa šenoov »Kmečki upor«, Prešernove »Izbrane pesmi« in Vojnovičev »Ekvinokcij«. na zadnjem mestu Avstralija, kjer so izšla vse predlansko leto samo štiri prevedena dela, in sicer biblija, zbirka in potopis, v Novi niso objavili niti enega Med afriškimi deželami vsebuje publikacija samo podatke o južnoafriški uniji, kjer je 10 prevodov, v Egiptu pa vetlli po nepotrjenih pet del. — V ZDA je v Kanadi pa samo 30 prevodov. Sorazmerno malo so prevajali v Latinski Ameriki, in sicer v Argentini 286, v Braziliji in Mehiki po 200, drugod pa največ 10 knjig. Azijske dežele imajo slabo razvito bibliografsko službo, zato tudi niso mogle postreči s točnimi podatki. Na prvem mestu je Japonska s 1200 prevodi (torej je na petem mestu v svetovnem merilu), za njo Indija (354), Pa- Z bananami večkrat pripeljejo Iz afriških dežel Škorpijone, katerih ugriz je zelo nevaren. Gornji posnetek kaže Skorpijonko, ki ao jo s mladiči na hrbtu naSIi nekem londonskem skladi- IAn InlnMB. MiUs Drobne ZANIMIVOSTI TELEVIZIJA PO SVETU Po najnovejših podatkih UNESCO Je zdaj v ZDA 39 milijonov televizijskih iprejemnikov, leta 1981 pa Jih Je bilo 12 milijonov. Na drugem meatu v svetovnem merilu Je Anglija s 6 milijoni, vse druge dežele skupaj pa imajo samo 10 odstotkov skupnega Števila televizijskih aparatov, od tega Zahodna Nemčija 450.000, Francija pa 320.000. SE VEDNO RASTE Devetindvajsetletni Poljak C. Smutniak le vedno raste, čeppav je visok že 2,19 m. Nedavno so ga začeli pregledovati na neki kliniki. VRAŽE V PARIZU Po podatkih francoske policije prihaja dnevno k vedeževalkam okoli 100.000 ljudi, ki bi radi izvedeli svojo bodočnost, srečo v ljubezni, loteriji Itd. PERLONSKA OGRAJA V Zahodnem Berlinu so že začeli obdajati travnate površine v javnih parkih s perlonskiml mrežami pomarančna barve. Pravijo, da bodo že letos nadomestili s perlonom vse dosedanje kovinske ograje. PES - ČASTNI VAŠČAN Psa Fida so pred kratkim izvolili za častnega vaščana planinske vasi Luco v Italiji. Gospodar tega psa je postal zadnje leto vojne žrtev letalskega napada na sosednjo vas. od tistih dni pa pes še vodno hodi vsak dan v vas in išče svojega gospodarja. NAJNOVEJSA IGRAČKA Na razstavi igračk v NUrnbergu — to mesto uživa sloves središča nemške industrije igrač - so pokazali tudi raketo, ki zleti 25 m visoko, nato eksplodira in se vrne na tla z lastnim avtomatičnim padalom. SLOVAR ZA REŠEVALCE KRIŽANK Pariška Larousse bo kmalu Izdala slovar za reševalce križank v dveh zvezkih. Vsi, ki navdušeno rešujejo križanke, bodo lahko v tem slovarju našli najootrebnejše besede. Te bodo sestavljene po številu črk in po abecednem redu. PES KOT AKROBAT V frankfurtskih kabaretih dosega zadnje Čast izreden uspeh dreser Farina s svojim psom Peggy-jem. Med prav posebne spretnosti tega psa sodi stoja na prednjih tacah na dreserjevi dlani. WHISKY V KANALIH Te dni bo steklo po kanalih večjih mest Velike Britanije okoli dva milijona hektolitrov whisyja, ker je destilacijska družba Izgubila pri vrhovnem sodišču tožbo za znižanje davčnih dajatev. Zaradi visokih taks ne gre whisky dobro v prodajo, zato ga bodo baje spustili v mestne kanale. TROJNO JAJCE Neki praški list je zapisal, da znese kura. iz Calakovic vsak teden po enkrat trojno jajce, se pravi takšno s tremi rumenjaki in beljaki, ki tehtajo skupno do 220 gr. Kokoš s trojnim jajcem so posneli tudi za filmski tednik. NAVADA ALI KLJUBOVALNOST V angleškem Leadsu Jt vložila neka žena tožbo za razvezo zakona Na razpravi ja dokazala, da se je mož pogosto zbujal ponoči, zahteval od nje, da mu je« kuhala, on sam pa je sredi noči navijal radio, tako da žena ni mogla spati. Sodišče Ja ugodilo njeni zahtevi in je razvezalo zakon. JEZERO JE IZGINILO Prebivalci novozelandskega mesteca so se nekega Jutra močno začudili, saj je Čez noč Izginilo njihovo Jezero. Ponoči so nekateri čutili lažj' potres. Verjetno Je nastala nekje na Jezerskem dnu velik« razpoka, skozi katero je v nekaj urah odtekla vsa voda. ŠVICARJI SE BODO VADILI V FRANCIJI Švicarsko ministrstvo za narodno obrambo bo v Franciji kupilo ali pa vzelo v najem primerno zemljišče, na katerem bodo Švicarski vojaki preizkusili sto novih tankov. Za to se Je obrambno ministrstvo odločilo potem ko švicarski kmetj« niso marali odstopiti državi »vojih zemljišč.