o. ji orrn t n fo* r^
j»ŠE DAJAN
TRIBUNA
KAZALO
Dvocevke
1 Hamfri
3 Slovenska država
10 Študentska zveza
16 Politični marketing
20 Dalajlama -portret
22 intervju
24 TRIBUNIN ŽUR
26 Stalinistična revolucija na Slovenskem
30 Ples v podzemlju 39 Atentat 42 Protokoli
44 O protokolih 47 Greenpeace
Ljube bralke in dragi bralci, pred Vami je »kon-gresna« TRIBUNA. Nekaterim ne bo všeč in to je seveda dobro. Republikancem ne kanimo delati reklame, saj so zanjo sami poskrbeli. Seciranje je mnogo bolj zabaven posel, pa še potreben povrliu.
Predvsem gre za dvojno vlogo erkajevskili šefov, ki se seveda že vidijo v ministerskili foteljili. Večina teh. gumpcev je namreč že članov ene stranke CZK)> sedaj pa bi radi imeli še svojo. In ker je partijska disciplina med komunisti še zmeraj aktualna reč, se človek resno vpraša, zakaj jili vendar ne zaženejo čez prag komunističnega raja? Če bi se ti fantje šli nekaj zelo nekomunističnega, bi to že zdavnaj storili. Mar to pomeni še eno komunistično stranko, takšno bolj promiskuitetno, ki se bo po malem parila še z zele-nimi in morda še s kom. Lep kupleraj, moji dragi!
Vprašanjem na to temo se Školjčevi pajdaši izogi-bajo kot hudič križu in pripovediijejo pravljice o ne-ekskluzivnosti članstva v novi stranki. Članstva že, dragi moji. Biti vodja ene in hkrati član druge, to pa je, priznate ali ne, malo hecno.
Dva izhoda sta, dragi republikanci: ali se Vaši šefi odpovejo vodilnim funkcijam v stranki ali pa neliajo svetohliniti in lepo priznajo oportnnost dvojnega članstva in najavijo ustanovitev novega »SKOJa«. Ne vem pa, kdo Vas bo potem volil. Mlajši od osemnajst let nimajo volilne pravice, starejši pa Vam ne bodo nasedli.
In tako bo ves denar, ki smo ga vsi mladinci s plače-vanjem članarine na nek način vložili v stranko, vržen skozi okno.
Lep pozdrav in mehke fotelje Vam želi,
Vaš Hamfri Bogart V IJubljani, 26. oktobra 1989                                        i
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448 • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro • Glavni urednik: Karli Erdlen • Odgovorni urednik: Tomi Drozg • Lektorica: Nives Klinc • Cena 35.000 din • Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-170/22. 4. 1973 • Naslednja številka izide 20. novembra • Fotografije na naslovni in zadnji strani
ter posterju: FOTODOKUMENTACIJA DELA.
Polovico TRIBUNE smo tokrat prvič v njeni zgodovini postavili na lastni računalnik in prihranili
mastne novce.
TRIBUNA
Nadaljevanje iz prejšnje številke
SLOVENSKA DRZAVA
FRONTA ZA SAJMOSTOJKTO SLOVENIJO
Toda panslovanstvo, sprva v vlogi rešitelja, se je po prvi vojski, po razpadu monarhije in njenega aparata, takoj poka-zalo v svoji pravi luči. Slovenci naj bi se bili zlili v slovanstvo ali v jugoslovanstvo, češ da kot majhen narod ne morejo vzdržati pred novimi nacionalizmi - fašizmom, na-cizmom, itd., ki so se pojavljali na politič-nem odru Evrope.
Toliko o naši nekoliko daljni zgodovini in takratnem pehanju za tujimi idejami; idejami, ki niso bile plod naših želja in za katere tudi naši predniki niso vedeli, za njih skrite in zahrbtne namene. In vendar se tudi danes po tolikih letih in slabih izkušnjah pojavljajo idejni konstrukti, ki so po vsebini drugačni, po učinku pa bodo lahko postali istovetni gornjemu primeru. Zakaj? Pojavljajo se v našem prostoru ideje, da bi biio pametno in pomembno, če bi se Slovenija vključila v ES, brez teme-ljite študije o potrebnosti in koristnosti ter pravilnosti tako temeljite in daljnosežne odločitve, kakor je vključitev Slovenije v to skupnost. Poiskati pa bi morali tudi tehtne argumente na vprašanje, kaj lahko Slovenija ponudi v zameno za vključitev v to skupnost. Bežanje z dežja pod kap ni nobena rešitev. Živimo v državi, ki nas omejuje in zavira v našem razvoju, in bi se radi tega jarma osvobodili, potem pa na vrat na nos skočili v drug jarem. Jarem kapitala, ki je edini smiselni namen zdru-ževanja držav v ES in ki je že tolikokrat zanikal vse tiste interese, ki so bili v na-sprotju z združevalnimi nameni kapitala, dokler se ni zrevoltiral proti samemu sebi in tudi sebe uničil. Ker nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kakšni so resnični nameni tujih idej, se jih ne smemo na vrat na nos okleniti. Ampak se moramo okleniti samo tistih političnih idej, ki so plod naših želja. Ali, povedano z drugimi besedami, se Slo-venec bori za njemu lastne ideje.
4. Mnogi zgodovinarji trdijo, da je sto-letje, v katerem živimo, eno izmed burnih stoletij v našem tisočletju. In ne brez ra-zloga. Človeštvo je v tem stoletju, ki pa ga še ni konec, že preživelo dvoje svetovnih vojn, ogromno lokalnih vojn, itd. Mnogo narodov, mednje sodi tudi slovenski, je v tem Času zamenjalo več držav. Slovenski narod je samo v dobi življenja povpreč-
nega človeka zamenjal pet držav. Toliko! Saj ne more biti res, pa vendar je. Kako? Vsaka izmed teh držav pa je imela svoje od prej - pred našo priključitvijo - prinešeno ustavno pravo in lastne temelje svoje dr-žavnosti, z izjemo povojne Jugoslavije in njenega revolucionarnega prava, ki je tako poglavje zase, kar smo mi enostavno prev-zeli, ker nismo imeli lastnega ustavnega prava in lastne temelje svoje državnosti in ker novonastala država, v katero smo se vključili, ni priznavala pra\a prejšnje dr-žave iz katere smo prišli. Stvari se bodo razjasnile, ko se bodo zgornje trditve obra-zložile v časovnem zaporedju, začenši z av-strijsko monarhijo in njenim ustavnim pra-vom. Po razpadu te monarhije je na Bal-kanu nastala nova država, imenovana SHS, in v katero se je bil primoran vklju-čiti tudi slovenski narod. ki je z vidovdan-sko ustavo 1.21 razveljavila prejšnje av-strijsko monarhistično ustavno pravo. Nova ustava je bila v precejšnji meri pov-zetek ustave prejšnje srbske države z neka-terimi popravki, ki so bili posledica zasta-relosti stare srbsk? ustave in ne, kot bi pričakovali, posledica upoštevanje naših ustavnih temcljev. Ko pa je med drugo svetovno vojno tudi ta država razpadla in so si slovensko deželo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska, je v posameznem delu veljalo pravo tiste države, h kateri je bil del slovenskega ozemlja priključen. Nobena od teh držav pa ni priznavala prava stare Jugoslavije. Da ne bo pomote, razčlenjujem vprašanje kontinuiranosti in nekontinuiranosti prava na slovenskem. Po koncu vojne se je na Balkanu ponovno ustanavljala država, takoimenovana FLRJ, ki je z Zakonom o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. malim travnom 1941 in med okupacijo, razvelja-vila celotno prejšnje pravo, ki je bilo do takrat sprejeto.
Sklep, ki ga lahko iz tega potegnemo ie ta, da je slovenski narod ostal brez konti-nuiranja ustavnega in državnega prava nasploh in še posebej svojega lastnega prava.
Nasproti temu stoji primer iz časov ka-rantanskega ustoličevanja izključno v slo-venskem jeziku od 1. 750 do 1. 1728. Če-prav je takratna Karantanija v 9. stoletju
izgubila doberšen del svoje samostojnosti v bojih z Bavarci, kar je pomenilo, da je morala priznati oblast Bavarcev posredno pa tudi nadoblast Frankov, se svojemu ustavnemu pravu ustoličevanja vojvod v slovenskem jeziku ni odrekla. Zmeraj, ko je prišlo do zamenjave oblasti, to po-meni, kadar je nastopil novi vladar, nad slovenskimi deželami se je moral novi vla-dar podrediti obredu ustoličevanja, če je hotel mirno prevzeti oblast na slovenskem, ker je v nasprotnem primeru lahko prida-koval upore in nemire v deželi. Zato lahko sšmo dejanje ustoličevanja služi kot zgle-den primer kontinuiranosti državniškega prava, saj je bilo za takratne čase v Karan-taniji to ustavnopravno dejanje, Ikakor je bilo po drugih deželah kronanje. Zavedati se moramo, da so takratni deželni stanovi smeli zavrniti vladarja in da so to» pravico tudi uporabili.
Ustoličevanje je bilo simbolična podeli-tev oblasti od kmeta, predstavniika ljud-stva, oz. dežele, in ki je v zgodlovinskih izročilih vsaj za stopnjo višja oblika ustav-nega prava v primerjavi z kronamjem. Za ustoličevanje lahko iz tega vzrokca mirno rečemo dvoje:
-  da je bil to obred, ki mu ni tbilo para na svetu;
-  da sta knežji kamen in vojvo<dski pre-stol neminljiva simbola slovenskejga ustav-nega prava in državnosti.
5. Spregovoriti o vojaški zgodovini Slo-vencev ni ne lahka ne prijetna naJloga, ker je vse preveč trpkih stvari v tej naiši zgodo-vini. Če je Slovenec postal pokoiren tujcu in to je bil velikokrat, se je vedno boril zgolj zanj in je bila vsakršna žrtew, ki jo je vojeval v korist samo tujcu, sebi pa če že ne v škodo pa vsaj v brezkorist. Njpr. kaj je dežela pridobila z bojem Slovenaev na so-ški fronti, v Alzaciji, na rusti fironti, na zahodni fronti in še marsikje drugjje. Če pa
TRIBUM
je ubral drugačne strune, tiste o samoorga-
K niziranju,   kakor  so  bili   kmečki   tabori
^P v boju proti Turkom, Maistrovi prosto-
voljci  in partizani  med drugo svetovno
vojno, potem je bilo za pričakovati, da
^L bodo prišli rezultati, ki bodo pomembni za
^F vso deželo.
Torej je potrebno stvari opisati s pravimi besedami. Z besedatni, ki govorijo o nepo-korščini, ki jo mora Slovenec vedno in
I! povsod izrekati in udejanjati, da se mu ne bo treba nikoli več boriti v tujih vojskah, da njegova vojaška noga v vojaškem škor-nju nikoli več ne bo tlačila tuje in lastne zemlje, ampak da se bo vedno in povsod boril za slovensko domovino. Z dejanjem nepokorščine - tako vojaške kakor civilne - ne bo mogel prizadejati gorja, krivic in nesreče ne sebi ne drugim in tudi ne bo kriv morije nad človekom (narodom) za-radi drugega človeka (naroda).
Skratka, to pomeni, da je Slovenec po-koren samo in edino Slovencu.
6. V drugi svetovni vojni je nad naro-dom zasijala najmočnejša in najsvetlejša zvezda svoje lastne vojaške moči. To je bil čas, ko se je rojevala slovenska vojska z vsemi elementi, ki so potrebni za vsako novodobno vojsko, rojevala se je iz po-trebe naroda po samoobrambi brez tuje pomoči, in potrebe po samodokazovanju in samopotrjevanju. In ko je že kazalo, da te vojske ne bo mogoče več uničiti in pora-ziti, je prišel poraz s tiste strani, od koder je bilo najmanj za pričakovati takšen uda-rec. Udarec je bil tej vojski zadan od samih južnih zaveznikov. Ko danes po tolikih [letih poskušamo analizirati vse tiste po-teze, ki so pripeljale do zloma, zmeraj znova ugotovimo eno in isto dejstvo; da je bil temeljni vzrok našega poraza v tem, da srao svoje vojaško poveljstvo podredili vr-hovnemu štabu. S pretvezo, da je boljše imeti skupno in enotno poveljstvo zaradi boljšega koordiniranja vojaških akcij, je bil
storjen ta usodni korak, ki je s postopnimi nadaljnimi koraki pomenil ukinjanje slo-venske vojske. Ukinjanje se je odvijalo s takšno bliskovito naglico, da smo konec vojne pričakovali brez lastne vojske. Na-mesto, da bi naša vojska stala na zmagoviti strani. Ker pa je lastna narodova vojska edino in najboljše jamstvo nacionalni suve-renosti in ozemeljski integriteti je zato po-trebno jasno,. enoglasno in ostro obsoditi vsakogar, ki bi se drznil spraviti slovensko poveljstvo v podrejen položaj komu dru-gemu razen slovenskemu vrhovnemu zboru, ki je najvišje politično telo v Slove-niji. Nihče nima pravice v imenu naroda podrediti slovensko vojsko tujemu povelj-stvu in je zato potrebno jasno povedati, da je vojaško zavezništvo možno samo in edino na enakopravni ravni, drugače gre za veleizdajo.
7. S pisanjem smo prišli do tiste točke, ki bo spregovorila o poteh in stranpoteh naše notranje družbene ureditve in našem družbeno demokratičnem ustroju. S tem imam v mislih predvsem nevarnosti s kate-rimi je soočena vsaka družbena skupnost, če so pristojnosti vojske prevelike. V tem primeru in ob pomanjkanju eivilnega nad-zora nad vojaškim aparatom lahko vojaški aparat privede družbo na rob demokracije, na rob prepada in v pozabo, saj se lahko zaradi nepravilnega reševanja družbeno notranjih sporov in problemov, začne no-tranji razkroj, ki družbo oslabi in jo naredi ranljivo. Vso to trditev sem zgradil ob treh predpostavkah in to: suvereni državi in oblasti in lastni vojski. Ker ni izpolnjen nobeden in ker morajo biti izpolnjeni vsi hkrati, je vse skupaj samo hipoteza. Zato ni smiselno govoriti o možnem vojaškem prevzemu oblasti na slovenskem ta trenu-tek. Ker pa je eden izmed namenov pisa-nja te knjižice tudi prebuditi pri ljudeh željo za izpolnitev teh treh predpostavk, je potrebno že danes določiti največje pristoj-
nosti, ki jih bo imela vojska, da se ne bo v prihodnosti zgodilo tisto, česar se vsak svobodnjak najbolj boji. To je vzpostavitev vojaške diktature na slovenskem. Kajti s tem dejanjem bi prizadejal narodu naj-večje zlo, ki ga lahko narod utrpi poleg bratomorne vojne seveda, saj bi trpel za-radi palice, ki bi zrasla iz istih korenin kakor on.
Da pa do tega ne bo prišlo, je potrebno vojski pristriči peruti zaletavosti in voja-škem reševanju sporov. Prav tako pa je potrebno vse niti vojske združiti v civilni osebi.
Poveljnik slovenske vojske mora pa biti pokoren in odgovoren samo in edino slo-venskemu vrhovnemu zboru, ki je najvišje politično telo v Sloveniji.
8. Ponovno se bom vrnil v čas druge svetovne vojne po snov, da bom pisal o ti-stem zlu, ki ga narod najtežje prenaša, ki mu zadaja najtežje rane, ki se najpočasneje celijo. Spregovoril bom o zlu, ki je v tistem času pripeljal nad nas zlo bratomorije. Čemu je bilo potrebno, da je Slovenec nasedel idejam, ki niso bila plod njegovih razmišljanj. Ideje, za katere se je tako zvesto boril, namesto da bi jih popravil in prilagodil na naša tla, je raje enostavno te ideje poskušal udejaniti takšne, kakršne je prinesel od drugod sam, ali pa jih je prine-sel tujec. Zaradi te nepremišljene poteze si je nakopal nasprotnike namesto zagovor-nike. In med njimi se je vnel boj za zmago, ki pa je bilo narodu samo v škodo in pogubo. Ideje, ki so pripeljale do tako usodnih trenutkov, so bile komunistični in protikomunistični boj in vsaka je imela zaslombo in zaveznike zunaj slovenskega prostora. Tragika ideje protikomunistič-nega boja je bila, da je imela za svojega zaveznika poznejšega poraženca, kar je imelo pogubne posledice za vse njene za-govornike.
Vso nasprotovanje, ki ga je bilo veliko skozi našo zgodovino, je bilo za nas zgolj nesreča, krivda in sovraštvo, pregon in izgon ter zapor in umor. Malo ali skoraj nič pa koristi, ki bi nam dajale uteho in zadoščenje, ponos in samozavest za stor-jena dejanja ter srečo in blagostanje. Kajti
Foto: Fotodokumentacija Delo
poznejši čas je pokazal, da ni nobeno sred-stvo in namen moglo opravičiti zla, ki ga je storil Slovenec Slovencu.
Da pa bo med nas zasijalo resnično pri-jateljstvo, moramo jasno povedati, da je zlo, ki ga Slovenec stori Slovencu kjerkoli in kadarkoli, enako zlu nad celotnim naro-dom.
9.  V tej točki bom prešel na bistvo naro-dovega   vztrajanja   in   življenja   na   tem koščku vesoljne zemlje. V čem se mi razli-kujemo od drugih? Po biološkem smislu smo  enaki   tako  v   Evropi   kakor  širše v Svetu, saj izviramo vsi iz istega skupnega prednika. Pa vendar so med nami razlike, vendar se te ne kažejo v biološkem ampak v družbenem smislu. To kar predstavlja za živalski in rastlinski svet raznolikost in pe-strost vrst, rodov, pasem,... predstavlja za človeka njegov jezik in izročilo. Zato bi-stvo človeka ni samo v obnavljanju svoje biološke vrste, ampak v ohranjanju in na-daljnem bogatenju lastnega jezika in izro-čila.   Če   bo  Slovenec  resnično  spoznal vrednost vsega  narodovega  bogastva  in bodo namesto sramu postale njegov po-nos, potem se mu ne bo treba bati stopiti v tretje tisočletje. Počutil se bo enak med enakimi kjerkoli že bo v svetu.  Ko bo namreč odhajal v svet, bo del teh vrednot odnesel s seboj v spominu in ne bo sledu o pretirani ponižanosti in sramu; vrednote bodo njegov ponos in samozavest. Ko bo Slovenec vzljubil svoje lastne vrednote, bo spoznal, da mora poleg teh braniti tudi lastne korenine. Zatorej mora Slovenec ohranjati izročilo in jezik svojih dedov.
10.  Kaj bi bilo danes z nami, če ne bi bilo knežjega kamna, vojvodskega pre-stola, če ne bi bilo reformacije, kmečkih
uporv in bojev proti Turkom, NOB___če
ne bi bilo vseh tistih znanih in spoštovanja vrednih Slovencev, kot so bili Trubar, Pe-
telin, Prešeren, Maister, Rozman___ bi
ostali še naprej hlapci in dekle in bi bila naša preteklost še naprej označevana kot suženjska. Tako pa smo lahko zaradi na-kopičenega bogastva naših dedov, ker je vse to predvsem delo človeških rok, upra-vičeno ponosni na to bogastvo in je odgo-vornost  do  prednikov velika,  saj  to je hrana za bodoče ustvarjalce slovenskega bogastva in so vredni resničenga spoštova-nja. Tista njihova dejanja, ki nam kori-stijp, nas utrjujejo. Medtem ko nam mo-rajo biti dejanja, ki nam škodujejo v po-duk, česa in katerih napak se moramo v prihodnje izogibati.
11.  V složnosti je moč in zato si mo-ramo med sabo pomagati, kajti s skupnimi močmi se veliko lažje premagujejo težave, ki  se  na  pot postavljajo.   Zato je  po-membno, da Slovenec nikoli ne odreče pomoči Slovencu.
12.  Ker so bili interesi politike vedno zazrti izven dežele, kar je pomenilo, da so se naši materialni in duhovni presežki pre-našali drugatn, pozabljalo pa se je na naše težave in probleme, je naš razvoj začel pešati, mi pa zaostajati za razvitim svetom.
Zaradi te nenacionalne politike je danes slovenska dežela prišla na rob material-nega in duhovnega zloma ter ekološke ka-tastrofe. Da se pa bomo te ujetosti na poti v propad rešili, je potrebno povedati, da se mora Slovenec zavzemati za duhovno in materialno blagostanje dežele in naroda.
13.  Ko bo v slovenskih krajih končno žasijala sreča, svoboda in sprava, bo po-trebno paziti, da se nakopičena energija - tako materialna kakor duhovna - ne bo sprevrgla v tiranijo nad drugimi narodi. Dober primer tega je Srbija, le-ta se je kornaj otresla turškega jarma, pa že po-skuša svojo voljo vsiljevati drugim naro-dom. Da ne bomo pozabili na vse tiste težke trenutke, ki smo jim zmeraj znova podvrženi in, ki so plod tujčevih dejanj, se je potrebno tega zavedati, da ne bomo še sami postali tirani, in se moramo boriti izključno za enakopravnost vseh narodov.
14.  S pisanjem smo prišli do tiste vred-note, od katere je odvisna v veliki meri naša nadaljna usoda. Prišli smo do družine in  njenega poslanstva.  Družina je  naj-manjša, toda najpomembnejša družbena celica. Nacionalna sloga racte iz družinske sloge, ravno tako je nacionalna na razdvo-jenost posledica družinske razdvojenosti. Če pa hočemo nacionalno slogo, potem mora družba poskrbeti za družino, to pa lahko stori na več načinov in s primerno politiko, ki bo v prid slovenski družini tako, da bo v družini dovolj finančnih sred-stev ob zaposlenosti samo enega izmed staršev, da bo družina z več otroki deležna posebnega družbenega varstva, da bo pre-vladovalo v praksi, da je nad vse po-membna zdrava družina brez alkoholizma, kajenja in ostalih nepravilnostih da bodo starejši ljudje deležni potrebne nege, da bo smisel v iskanju vrednot izvcn material-nega sveta, da bodo starši imeli razumeva-nje do idejne drugačnosti svojih otrok___
Vse to in več je potrebno doseči in preseči, zato pa se moramo vsi zavesti dejstva, da je družina steber slovenstva in mora po-stati deležna vse podpore in zaščite.
15.  Skozi ves spis se vleče nit o naših vrednotah, o našem bogastvu, kulturnem,
političnem, vojaškem___ki pa ima skupni
imenovalec slovenstvo. Vendar je to neiz-merno bogastvo potrebno zapustiti svojim otrokom; pa bodo dediči vredni tega boga-stva le, če bodo deležni prave vzgoje. Zato je potrebno otroke vzgajati v duhu in izro-čilu slovenstva.
16.   Kdor bo nasprotoval tem zapove-dim, bo postal nezaželen kjerkoli in kadar-koli. Ta zapoved namreč nikogar ne obve-zuje, zavezuje in prisiljuje, da se ravna po ostalih zapovedih. Zapovedi so samo pri-poročilo, možnost in priprava na lepše živ-ljenje v tretjem tisočletju, ki se počasi in nezadržno bliža. Zato zadnja zapoved ni-kogar ne ovira, da ne bi počel tistega, kar ga je volja. Poskuša pa ta zapoved onemo-gočati vsakogar, ki bo poskušal ravnati ali proti ljudem, ki se zavzemajo za uresniči-tev teh zapovedi, ali proti samim zapove-dim, ali pa bo njegovo dejanje uperjeno v zlorabo teh zapovedi zaradi osebnih se-bičnih koristi. Kdor je v sebi prepričan, da bi mogel koristiti narodu, lahko v skladu s svojim prepričanjem tudi dela. Vendar narodu ne bo koristil, če bo njegovo deja-nje osredotočeno na napadanje zagovorni-kov teh zapovedi. Slovenski prostor je do-volj velik, da kdorkoli želi, lahko koristi narodu tudi na drugačne načine, če kori-stenje   narodu   s   pomočjo   zapovedi   ni v skladu z njegovim prepričanjem.
Namen zapovedi je tudi v tem, da naj pometajo tuje usedline in navlako v našem življenju.
Neizpodbitno dejstvo iz druge svetovne vojne ostaja to, da so že takrat poskušali vplivati na značaj slovenskega Človeka, in
Foto: Fotodokumentacija Delo
to v znamenitem programu OF. V četrti točki tega programa je govor o preobliko-vanju značaja slovenskega človeka. Toda ves program ima hibo, ker ostaja nedore-čen v tem, da mora vsak program podati tudi opravičilo in zagotovilo za boj (upor) proti tistim, ki bi ga poskušali ali kršiti ali pa onemogočati. Te hibe pa te zapovedi nimajo, saj je z zadnjo zapovedjo upor zagotovljen.
Bolj zvesto, ko se bomo teh zapovedi držali, večje uspehe lahko pričakujemo. Zato je usoda predvsem v naših rokah in odvisna od trdnosti naše volje ter priprav-ljenosti na odrekanje, ker se brez vsega tega uspehov ne moremo nadejati.
5. Slovenske zapovedi
1.  Samo slovenski narod je edini lastnik nad samim sabo in nad svojo zemljo, mor-jem in nebom.
2.  Med zastavami, ki vihrajo pred OZN, mora vihrati tudi slovenska zastava.
3.   Slovenec se bori za njemu lastne ideje.
4.  Knežji kamen in vojvodski prestol sta neminljiva simbola slovenskega ustavnega prava in slovenske državnosti.
5.  Slovenec je pokoren samo in edino Slovencu.
6.  Vojaško zavezništvo slovenske vojska je možno samo in edino na enakopravni ravni, drugače gre za veleizdajo.
7.  Poveljnik slovenske vojske mora biti pokoren in odgovoren samo in edino slo-venskemu vrhovnemu zboru, ki je najvišja politično telo v Sloveniji.
8.  Slovenec, ki stori zlo Slovenku kjer-koli in kadarkoli, stori enako zlo celot-nemu narodu.
9.  Slovenec ohranja jezik in izročilo slo-venstva.
10.  Zasluga prednikov za slovenski na-rod je velika, zatorej so delažni vse časti in spoštovanja.
11.   Slovenec nikoli ne odreče pomoči Slovencu.
12.  Slovenec se zavzema za materialno in duhovno blagostanje slovenske dežele in naroda.
13.  Slovenec se bori za enakopravnost vseh narodov.
14.  Slovenska družina je steber sloven-stva in mora biti deležna vse podpore in zaščite.
15.  Otroke ja potrebno vzgajati v duhu in izročilo slovenstva.
16.   Kdor bo nasprotoval tem zapove-dim, bo postal nezaželen kjerkoli in kadar-koli.
6. Namesto sklepa
Menim, da sem o smislu teh zapovedi povedal dovolj, morda že preveč, zato bom namesto zaključka napisal berilo iz svetega pisma. Berilo je samogovor Boga izraelskemu ljudstvu takrat, ko jim je za-povedal deset zapovedi, ki jih morajo spo-štovati, če želijo, da bodo dolgo živeli v sreči in blagostanju. In danes so Izraelci ali Židje eden izmed narodov z najstarej-šim kulturnim izročilom, ki je kontinu-irano vsaj že tri tisočletja in ni govora ne bojazni o njihovem zatonu. Prav na-sprotno postajajo zmeraj močnejši.
Berilo pravi takole: Ko so Izraelci šli iz Egipta, jim je govoril: »Zakaj dežela, ki greš vanjo, da jo sprejmeš v last, ni kakor egiptovska dežela, iz katere ste izšli, ki si jo posejal s svojim semenom in potem namakal z vodo kakor zelenjavni vrt. Am-pak dežela, kamor greste, da jo sprejmete v last, je dežela hribov in dolin in pije vodo
izpod neba, je dežela, ki zanjo skrbi Go-spod tvoj Bog: oči gospoda, tvojega Boga, so vedno obrnjene vanjo od začetka leta do konca leta. Ako boste torej natančno pokorni mojim zapovedim, ki vam jjh da-nes dajem, in boste ljubili - Gospoda svo-jega Boga, ter mu služili z vsem srcem in vso dušo, bom dajal dežja vaši deželi o pra-vem času, zgodnjega in poznega, da spra-viš žito, vino in olje; tudi bom dajal travo na tvojem polju za tvojo živino in jedel boš in se nasitil. Varujte se, da se vaše srce ne bo dalo zapeljati in da ne odpadete in ne služite tujim bogovom in jih ne molite. Sicer bi se vnela Gospodova jeza zoper vas in bi zaprl nebo, da ne bi bilo dežja in zemlja ne bi dajala svojega obroda, potem bi vi hitro izginili iz lepe dežele, ki vam jo daje Gospod.«
NAROD IN NACIONALIZEM
Narod, razvit do te stopnje, da se zaveda svoje narodnosti in se prepoznava kot skupnost, ki se razlikuje od drugih naro-dov ter želi to različnost uveljaviti, lahko obstaja samo na dta načina: kot politično emancipiran narod z lastno državo, preko katere udejanja svojo suverenost - torej kot nacija, ali pa kot gibanje, ki ima za cilj takšne vrste državo. Slovenska država se potemtakem mora ponovno konstituirati!
Iz zgoraj zapisanega sledi torej nasled-nje: Slovenci moramo v kolikor seveda želimo ohraniti svojo samobitnost ter s tem uresničiti samega sebe, izoblikovati slo-vensko narodno gibanje za vzpostavitev lastne države. V kolikor nam ne bo uspelo izoblikovati takšnega gibanja, bomo eno-stavno izginili,  kakor že številni  narodi
pred nami.                    ,„            .,    ,  .._
v                                   (Konec pnhodnjič).
ŠTUDENTSKA POLITIKA
Zahteva za delegatsko mesto v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije.
Glede na to, da se je s besedilom 2. odstavka IX. amandmaja k Ustavi SR Slo-venrje »Znanje, ustvarjalnost in inovativ-nost so trajna podlaga človekovega in družbenega napredka« nadomestil četrti in peti odstavek III. razdelka temeljnih načel Ustave SR Slovenije menimo, da bi bilo potrebno posvetiti razdelitvi mest v zboru združenega dela skuščine SR Slovenije več pozornosti. Potrebno bi bilo odpreti ustrezno strokovno in javno razpravo s po-trebnimi argumenti.
Predvidena delitev delegatskih mest v ZZD vzbuja resne pomisleke. Ustvarjeni družbeni bruto proizvod je težko vzeti kot dopolnilni kriterij brez upoštevanja ali go-spodarska podjetja poslujejo uspešno ali ustvarjajo izgubo. Nadalje se zdi premalo upoštevana vloga družbenih dejavnosti, ki ne ustvarjajo neposredno merljivega do-hodka, vendar posredno odločujoče vpli-vajo na družbeni razvoj in celotno blago-stanje. Prav tako kmetom ni priznana po-membna varovalna vloga pri varstvu oko-lja, ki se sploh ne da izraziti v denarnem izračunu, vsekakor pa pomeni izjemno vrednoto slovenske krajine. Vsekakor me-nimo, da bi morala biti posebna delegatska mesta določena za delegate iz vrst obeh univerz in raziskovalnih inštitutov, da bi morale družbene dejavnosti dobiti več de-legatskih mest, kar velja tudi za podjetnike in. Kmete. Preprečiti je treba, da bi se vzpostavil v tem zboru lobby v interesu gospedarskih organizacij, ki ustvarjajo iz-gube in obenem še onesnažujejo okolje.
Prosimo vas, da o naši zahtevi razprav-Ijate in nas o rezultatih razprave kar najhi-treje obvestite, kajti študentje v vzgojno-izobraževalnem procesu sicer neposredno ne ustvarjajo nove vrednosti, vendar pa kljub temu s svojim študijskim delom ustvarjajo potencial za bodoče ustvarjanje nove vrednosti.
PUK ZSMS
PROTOKOLI
Žao mi što sam čuo da ste objelodanili »Protokol sionskih mudraca«. Dovoljno sam star da sam doživio strahote kuda vodi šovinizam. Danas me jeza hvata kada ču-jem novokomponirane četničko-ustaške pokliče.
Mrzim nacizam, - jer štujem njemačku književnost i kulturu,
Zazirem od fašizma, - jer volim Tali-jane,
Gnusi mi ustaštvo, - jer se smatram Hrvatom,
Gade mi se četnici, - jer sam srbofil,
Nemio mi je cionizam, - jer Židove za-sebno cijenim, itd., itd.
Smatram da je spomenuto objavljivanje, sramota za sve nas, a naročito za Sloveniju s kojom se Hrvatska najprije sjedinila, to je prije nego sa Srbijom.
Sloveniju, zbor svoje naprednosti po-sebno vole i poštuju svi jugoslavenski na-rodi, pa me rastužilo da joj kvarite svetao ugled.
Pozdrav Viktor Ružič, Reka
IZUMIRANJE DINOZAVROV
K prispevku »Izumiranje dinozavrov« iz 18. številke Tribune z dne 16. oktobra 1989 je smiselno naslednje dopolnilno po-jasnilo.
Ustavni amandma IX k Ustavi SR Slo-venije je dne 27. septembra 1989 razvelja-vil med drugim tudi četrti odstavek VI. razdelka Temeljnih načel. Ta, sedaj ne več veljavni odstavek, se je glasil:
»Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu kot osnovah znanstvenega so-cializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revoiucije, socialistične etike, samoupravnega demo-kratizma, socialističnega patriotizma, brat-stva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internaci-onalizma.«
Prednji odstavek je bil nadomeščen z novim besedilom, ki se glasi:
»Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti, humanizmu in patriotizmu in na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter enakopravnosti na-rodov in narodnosti.«
Razlika je lepo razvidna, zato je vsak komentar odveč. Od samih udeležencev vzgojnoizobraževalnega procesa od osnov-nega šolstva naprej vse do univerzitetnega študija sta odvisni vsebinska prilagoditev in dinamika sprovajanja novih ustavnih na-čel v praksi.
Lovro ŠTURM, Ljubljana
MINISMO ZA ŠTUDENTSKA
zve:
Leta 1974 se je Zveza mladine preimenovala v Zvezo socialistične mladine, hkrati pa je bila ukinjena Zveza študentov kot samostojna or-ganizacija. Ta zasuk v ideologijo mladinske organizacije je sledil nekaterim poskusom osamosvojitve v začetku sedemdesetih let, ki sami po sebi niso predstavljali radikalne prekinitve s staro prakso, vendar so nakazovali možnosti za širše odpiranje organizacije različnim slojem mladine.
Da bi praktično presegla vsaj nekatere zapreke inozkost, ki ji je bila vsiljena leta 1974, je ZSMS od 1981. naprej poskušala afumirati princip frontnosti v svojem delovanju. Ta prin-cip je vsaj približno zaživel na 12. kongresu v Krškem, ko je pritisk od spodaj, predvsem iz novih družbenih gibanj, oblikoval nekaj jasnih zahtev po civilni družbi. Vendar je praksa dela ZSMS po letu 1986 jasno dokazala, da je v tem trenutku mladinskaorganizacijska, funkcional-na in kadrovska struktura, od zunaj pa razni koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja, neformalne in formalizirane politične koor-dinacije, monopolizirani mediji, demokratični centralizem, ki deluje preko članov ZK v vodstvih ZSMS, kjer so običajno v večini in tako dalje..."
Tako lanski program Janeza Janše, oz."pro-gram sedemindvajsetih" (kandidatov za člane predsedstva RK ZSMS), oz. program ZMOG -Katedra, Tribuna, april 1988.
Univerzitetna organizacija ZSMS je nasled-nica v 70. letih prisilno ukinjene Zveze študen-tov. Spoštujoč njeno tradicijo smo se zadnja leta - pogosto skupaj z mariborskimi kolegi -trudili za demokratizacijo ZSMS in slovenske družbe. Tako smo lani podprli Janšev program in celo verjeli, da bodo Školč in kolegi ohranili demokratični razvoj slovenske mladinske or-ganizacije ter dopustili njeno preobrazbo v ideološko neobremenjeno zvezo mladinskih organizacij, skupin in gibanj. Po letošnjih dogodkih, ko kaže, da se bo slovenska družba končno otresla vsiljenega ji političnega moniz-ma, se nam zdi tak razvoj še bolj logičen.
Razvoj ZSMS v nasprotno smer -nazaj v organizacijo isto-mišljenikov, z navrženo ukinitvijo sedanje avtonomije njenih delov, celo tradicionalno povsem avtonomne študentske organizacije - pa nas bega.
Predlagajo nam, naj jesenski kongres dejansko ukine mladinsko organizacijo - pred-log, s katerim se ne strinjamo, a se ga da resno zagovarjati - namesto nje pa nam ponujajo stranko. Poudarjam: nič nimamo proti, če si del mladinske nomenklature, veseleč se pluraliz-ma, ustanavlja svojo stranko. Bog jim požegnaj. Ni pa nam všeč, da pri tem podjetju operirajo z imenom mladinske zveze in iz-rabljajo moralni kapital mladinskega gibanja slovenskih 80. let. Jasno je, za kaj gre: prehod-no obdobje do novega volilnega zakona in pravil o financiranju političnih strank hoče nova stranka ZSMS izkoristili, da bi požela koristi in prednosti, ki jih ima kot mladinska organizacija: ne le ugled, predvsem mladinski denar za lepe plače svojih voditeljev, aparat ter politično propagando, hkrati pa bi nova stranka podedovala nepremičnine in inventar sedanje mladinske organizacije.
Sicer nas veseli, da sedanji poklicni mladinci ne bodo začeli nove kariere dosti revnejši od sedanjih poklicnih socialistov, vendar nam je žal za mladinsko organizacijo. Njena lastnina je bila po našem mnenju dana tej generaciji le v začasno upravljanje, ne pa v trajno last. Tudi ne moremo pristati, da bi si ta nova stranka prilastila študentsko premoženje - in tako kon-ferenci SMS in potem kongresu predlagali, naj predlog statuta popravi v demokratičnem smis-lu - ter zahtevali, naj novemberski kongres raz-veljavi sklep kongresa iz svinčenega leta 1974 o združitvi Zveze študentov in Zveze mladine Slovenije.
Menimo, da ima avtonomna in demokratična mladinska organizacija, odprta za vse člane mlade generacije, svoj stnisel, čeprav bi njena ukinitev res široko odprla lovišče mladinskih organizacij starih in novih strank. Nekateri končno tudi v pluralistični družbi ne bomo želeli biti člani nobene stranke in nekatere težave in želje si delimo kljub različnim političnim prepričanjem.
ZAHTEVA
Alex Pečnik
ZA
DELEGATSKO MESTO V ZBORU ZDRIJZENEGA DELA SKUPSCINE SR
Glede na to da se je z besedilom 2. odstavka IX. amandmaja k Ustavi SR Slovenije "Znanje, ustvarjalnost in inovativnost so trajna podlaga človekovega in družbenega napredka" nadomestil četrti in peti odstavek III. razdelka temeljnih načel Ustave SR Slovenije menimo, da bi bilo potrebno posvetiti razdelitvi mest v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije večpozornosti. Potrebno bi bilo odpreti ustrez-no strokovno in javno razpravo s potrebnimi argumenti.
Predvidena delitev delegatskih mest v ZZD vzbuja resne pomisleke. Ustvarjeni družbeni bruto proizvod je težko vzeti kot dopolnilni kriterij brez upoštevanja ali gospodarska pod-jetja poslujejo uspešno ali ustvarjajo izgubo. Nadalje se zdi premalo upoštevana vloga družbenih dejavnosti, ki ne ustvarjajo nepos-redno merljivega dohodka, vendar posredno odločujoče vplivajo na družbeni razvoj in celot-no blagostanje. Prav tako kmetom ni priznana pomembna varovalna vloga pri varstvu okolja, ki se sploh ne da izraziti v denarnem izračunu, vsekakor pa pomeni izjemno vrednoto slovenske krajine. Vsekakor menimo, da bi morala biti posebna delegatska mesta določena za delegate iz vrst obeh univerz in raziskoval-nihinštitutov, dabi morale družbene dejavnosti dobiti več delegatskih mest, kar velja tudi za like in kmete. Preprečiti je treba, da bi se
vzpostavil v tem zboru lobby v interesu gospodarskih organizacij, ki ustvarjajo izgube in obenem še onesnažujejo okolje.
Prosimo vas, da v naši zahtevi razpravljate in nas o rezultatih razprave kar najhitreje obves-tite, kajti študentje v vzgojnoizobraževalnem procesu sicer neposredno ne ustvarjajo nove vrednosti vendar pa kljub temu s svojim študijskim delom ustvarjajo potencial za bodoče ustvarjanje nove vrednosti.
PUK ZSMS
ODPRTO PISMO NEKEMU UGLEDNEMU KULTURNIKU
Spoštovani,
v zvezi z najinima nedavnima pogovoroma o aferi Agrokomerc, ki jo je pred kratkim v sobotni prilogi Dela nekdo primerjal z Dreyfusovo afero, vam CILT želi posre-dovati naslednje. Mar ne bi bila bolj na mestu primerjava Agrokomerca s Panam-skim prekopom, ki je povzročil v zgodo-vini tako imenovanf »panamski škandal« (Scandale de Panama)? Če lahko verja-memo ugotovitvam poštenih zgodovinar-jev, so v bistvu v ozadju panamskega škad-nala vedrili ameriški politični krogi. Saj jim je seveda bilo veliko do tega, da za vsako ceno Francozu Ferdinandu de Les-sepsu kot njegovemu francoskemu po-djetju ne dovolijo, da se jima na ameriških tleh ponovi uspeh, ki sta ga poprej požela v Egiptu, z uresničitvijo znamenitega Sue-škega kanala...
Nekaj podobnega se dogaja z Agroko-mercem danes. Mar se njegovo vodstvo ni zamerilo prav zavoljo preveč uspešnega
poslovanja, ki je seveda v ostrem neso-glasju s splošnim zastojem, ki vlada nas-ploh v jugoslovanskem gospodarstvu. Inde irae! Od tod jeza in obtožbe, ki so se kar sipale na omenjeno vodstvo. čeprav je zdaj več kot očitno, da so bile od samega za-četka povsem neutemeljene, iz trte izvite. Mar v vsej tej zadevi tisk (kot druga mno-žična občila) ni odigral posebej nedo-stojne, da ne rečemo klavrne vloge, prav tisti tisk, ki zdaj obrača plašč po novem vetru in javnosti razgalja podrobnosti za-hrbtne nakane, katere žrtev naj bi bilo vodstvo Agrokomerca?
^aradLvsega tega se je torej CILT odlo-člLjtavti se na vas kot na izkušenega pfi^HBi, obenem pa uspešnega pesnika (K^^lvega nagrajenca!), ustanovitelja ^(Hbnk Agencije v Ljubljani, in ne na-zadnjllpomembnega člana Društva znan-stvenilfin tehničnih prevajalcev Slovenije, glede naslednjih dveh zadev:
Prvič: nezaslišanih kršitev človekovih pravic, katerih žrtev je že nekaj let pesnica Nelly Schuster.
Drugič: omalovaževanja pogodbe, ki jo je neka francoska založba podpisala z de-diči Vladimirja Bartola glede izplačila tan-tiem za objave Alamuta v različnih jezikih. Mar kršitev pogodbe s strani francoske založbe ni zadosten razlog, da vzpodbudi ustrezne postopke Avtorske Agencije v Ljubljani?
Izjemna in neponovljiva nadarjenost je Vladimiru Bartolu nakopala jezo in zavist ne enega poklicnega sobrata. Afi se nekaj podobnega danes ne bi dogajalo s pesnico Nelly Schuster (glej že omenjeno Kramlja-nje pod lipco)?
Z lepimi pozdravi,
Vodstvo CILT (COMITE INTER LUCIEN TESNIERE)
(avtorizirani prevod iz francoskega izvir-nika).
Clan PUK ZSMS je predstavil dejavnost UK ZSMS, ki bi naj privedla do graditve novega stolpiča v okviru ŠC v Ljubljani. Le-tos podobno kot lani - je brez postelje v ŠC kljub pozitivno rešenim prošnjam ostalo več kot 800 študentov. (O tem smo v Tribuni že pisali). Pri-stojni republiški organi se vse do letos niso zganili, zato je UK poskušal ta problem zo-pet aktualizirati. Izgradnja novega stolpiča v Rožni do-lini bo po mnenju PUK ZSMS ublažila eksistenčne probleme študentov vsaj ne-katerih (300-400 novih po-stelj). Začela bi reševati pro-blem mladih raziskovalcev, s tem bi lahko trajno uredili prostorske pogoje Radia Štu-dent, prav tako pa bi lahko zaklonišče tega stolpiča pre-uredili v prostore za interesne dejavnosti mladih. Možnosti za realizacijo projekta tičijo v pridobitvi sredstev, do ka-terih bi bilo moč priti preko prodaje tistih srednješolskih domov, ki že dlje časa ne iz-polnjujejo prvotnega namena iz povsem enostavnega ra-zloga - ker so prazni. Druga varianta pridobivanja sred-stev za izgradnjo študent-skega doma (v bodočnosti je verjetno zaželjena množina) pa predvideva preoblikova-nje fonda za prenovo. Zavo-dov za duševno, telesno in vedenjsko moteno mladino po izteku petletnega ob-dobja. Razprave o tej točki aktivnosti v UK ni bilo. Ome-niti velja le pripombe Ro-mana Lavtarja iz republiške mladine, ki je menil, da je potrebno izvršni svet Slove-nije prisiliti v iskanje sredstev za izgradnjo tega stolpiča.
Druga tema, ki je ta večer uspela malo razgreti duhove, je bilo izvajanje predmeta SLO in DSZ na fakultetah. Iz poročila Mihe Šetinca (pred-stavnika študentov stanoval-cev v ŠC pri UK ZSMS) smo lahko razbrali, da se po več-letnem križarskem pohodu proti temu predmetu še vedno ni nič premaknilo. Predmet se je izkazal za pov-sem odpornega, predvsem po zaslugi vojaškega vrha v Beo-gradu, ki ima edini kompe-tenco odločanja o usodi pred-meta. Tako prizadevanja Ljubljanske  Univerze  in  še
KONFERENCA UK ZSMS LJUBLJANA
ZACETEK
KONCA
Foto: Barbara Sršen
\/ torek, 24. oktobra se je v prostorih Univerze V odvijala konferenca univerzitetne mladeži. V ospredju je bila razprava o tekoči dejavnosti UK ZSMS Ljubljana, ter o prihajajočem vseslovenskem kongresu mladine v Portorožu, ki bi naj po skoraj dveh desetletjih več ali manj neuspešne zdruzbe štu-dentov in preostale socialistične mladine ponovno prinesel samostojno študentsko organizacijo. Konfe-renca se je začela z enournim časovnim zamikom, ki ga je zakrivila nesklepčnost. Po tem, ko se je končno nabralo zadostno število delegatov, se je začelo.
posebej katedre za obrambo-slovje na FSPN niso imela uspeha. Predmet je, razen nekaj kozmetičnih popravkov (npr. učbenik za SLO in DSZ se je preimenoval v skripto in podobno...), ostal nespre-menjen. Univerzitetni svet Lj. Univerze, ki je pristojen za izvajanje skupnih predme-tov na univerzitetnih člani-cah, je zato sprejel priporo-Čilo, ki bi naj fakultetam omogočil, da same odločajo o usodi tega predmeta. Toda predmet se še vedno izvaja. Miha je predlagal sklep kon-ference, ki bi UK zavezoval, da v primeru bojkota preda-vanj SLO in DSZ, nudi štu-dentom, oziroma fakulteti vso podporo.
Da pa okrog tega predmeta še vedno ni vse razjasneno je dokazal de.legat Filozofskega faksa. Govoril je o spre-membi načina in tudi vsebine predavanj spornega pred-meta na FF. Studentski parla-ment bi naj podpiral predmet SLO in DSZ v tej obliki, ki se jim danes predstavlja. Govo-ril je tudi o tem, da namera-vajo na njihovi fakulteti na predavanja vabiti tudi dru-gače misleče. Miha mu jeod-govoril, da ne gre za to, da se iz predmeta ustvari za vse sprejemljiva seansa. temveč za vzpostavitev programa, ki bi bil vreden univerze.
Glavna točka je prišla na koncu - izvolitev delegatov za portoroški kongres, na ka-terem naj bi prišlo do ločitve ZSMS in študentov. To loči-tev bi naj omogočala dva atnandmaja, ki jih je v pred-log novega statuta uspel vri-niti UK. V Predlogih doku-mentov XIII kongresa ZSMS še pred Uvodom v statut pre-beremo: »Izhajajoč iz v prete-klosti nasilne združitve mla-dinske in študentske organi-zacije v enotno mladinsko or-ganizacijo ter kot izraz priza-devanj za neodvisno in samo-stojno univerzo, na XIII. kongresu ponovno nastaneta dve medsebojno neodvisni in samostojni           organizaciji
- ZSMS in študentska organi-zacija«. V 28. točki pa »Štu-dentski organizaciji na Uni-verzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzi v Ma-riboru postaneta pravni na-slednici  univerzitetnih orga-
mmm
Roman Lavtar, republikanec in komunist
nizacij ZSMS, organiziranih po prejšnjem statutu.« Konferenca je delegate zavezala. naj vztrajajo na teh dveh amandmajih in s tem naredila verjetno odločilni korak nasproti študentski organizaciji.
Na tem mestu bi lahko pričakovali, da si bodo študentje ,in republikanci zaploskali in podali roko, saj se bodo prvi otresli mačehe, drugi pa večnega nergača. Toda temu ni bilo tako. Očitno vsem študentom ni pogodu transformacija mladine v poli-tično frakcijo. Pomisleki, ki so se ob tem pojavljali so kazali na nekonsistentnost po-skusa preoblikovanja mladine v politično
organizacijo. Večina predsedstva RK ZSMS je član partije zato se pojavlja vpra-šanje. čemu ti partijci, ki že imajo svojo politično organizacijo ustanavljajo še drugo. Zakaj sedijo kot se je slikovito izra-zil Samo Resnik na dveh stolih kot nekak-šen hemafrodit. Na te očitke je poskušal odgovoriti Roman Lavtar iz RK, toda po mojem mnenju je ostalo zgolj pri poskusu odgovora. Menil je, da ni pravjh razlogov za to, da nekdb ne bi mogel pripadati dvem političnim organizacijam hkrati. Oporo za svoja izvajanja je iskal v prete-klosti, ko se je RK uspel afirmirati kot samostojna politična sila kljub temu, da so njegovi člani bili zvečine komunisti. Na vprašanje ali bodo.tudi borci, ki so po-dobna politična skupnost kot ZSMS formi-rali sebe kot novo politično stranko ni odgovoril. Razpravo je presekala misel, da je potrebno ZSMS razpus^titi.
Kaj se bo na kongresu dogajalo bomo še videli. RK moramo priznati veščost v sa-moupravnih veščinah. V isti program, ki bi jo naj afirmiral kot sodobno politično zvezo, je zapisala pravico študentov do samostojne organizacije. Je to zadostno jamstvo, da bo kongres potekal v skladu z pričakovanji?
Saš Jovanovski, Radio Študent

delovno predsedstvo konfference: Marko Gospodarič, Gorazd 1 Drevenšček, Natalija Gorščak
univerza
L1
^k trah ima majhno diop-KJr trijo
Zavedajoč se prelomnega trenutka, UK ZSMS k delov-nemu besedilu predloga sta-tuta ZSMS predlaga amand-maje, med katerimi sta dva še posebej direktna.:
I. amandma: »Izhajajoč iz v preteklosti nasilne združi-tve mladinske in študentske organizacije v enotno mladin-sko organizaciip, ter kot izraz prizadevanj za neodvisno in samostojno univerzo, na XIII. kongresu ponovno na-staneta dve medsebojno ne-odvisni in samostojni organi-zaciji - ZSMS in Študentska organizacija.«
IV. amandma: »Študent-ski organizaciji na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzi v Mariboru posta-neta pravni naslednici Uni-verzitetnih organizacij ZSMS organiziranih po prejšnjem statutu.«
Stvar je jasno definirana. Toda kaj, ko ZSMS ni včeraj po juhi priplavala in ima v ce-lotni zadevi tudi svoje inte-rese - apetit po nedifinirani množici mladcev in mladenk, ter seveda objektih (K-4) in službah (Študentski servis). Ne boj, mesarsko klanje, bi obdobje portoroške evforije nostradamično komentiral Prešeren in se laično vprašal
-  čemu razcep?! Dejstvo je, da bo ZSMS postala samo-stoina    in    odprta     POLI-TICNA organizacija, v kateri (po  ugotovitvah  iniciatorjev ustanovitve ŠZS) oba UK-aja nimata pravega mesta, saj naj bi ŠZS kot stanovska organi-zacija študentov zastopala in-terese le-teh, vrh vsega pa ne temelji na nikakršnem poli-tičnem    programu    (seveda
- odnos do politike ni odnos do lesa).
m-f ačun brez krčmarja
Jm. m. Čeprav je vsa stvar po uvodnem tip-tapkanju vi-deti spremenljivo oblačna z možnimi pad-a-vi-na-mi (dešifrirajte ključno bak-ljavo), iniciativni odbor za ustanovitev ŠZS igra na karto, ki bo verjetno preteh-tala v nastali anarho-kampa-niji. To so (ste) študenti, »brezpravna šestdeset odstot-kov apolitična raja«, ki jih (v večini) bolj zanima, kje bo naslednji žur kot pa carski rez
SAMOSTOJNA - STANOVSKA - NEODVISNA
STUDENTSKA
ZVEZA SLOVENKE
Izganjanje politike z Univerze
Kersnikova 4, med 10. in 14. uro upajočega 23. oktobra, soba 106: razredčena četica predstavni-kovfaksovf ukajevci in žurnalisti BUM velika srca, neomajna odločnost, parapsihološki strah pred rdečimi skavti BUM bomo, ne bomo, moramo BUM tresla seje gora, rodil seje Statut TRESK.
š^ pt ze vse poletje (pa tudi jesen jim je naklo-JL ^. njena) z epicentra na Dalmatinovi najbolj osveščeni vrabčki čivkajo v najbolj zakotne luknje širše domovine, se bo po Dnevu mrtvih v Portorozu zgodil usodni kongres ZSMS? ki naj bi poleg koreni-tih sprememb v komsomoljsko zastavljeni mladinski zvezi (začetni vzdihljaji) in prehoda med politične stranke rešil tudi vprašanje obeh Univerzitetnih kon-ferenc. Datumsko post mrtvaški ples je torej lahko za nekoga naključje, za rojene skeptike pa seveda opo-zarjajoča metafora. Zakaj?
UK od ZSMS. In slednja si ob morebitnem statusu quo koplje že tako pripravljen grob. kajti spora s študenti si v tem trenutku ne more pri-voščiti. To je pravzaprav eden od glavnih adutov ŠZS na kongresnem bojišču, kjer bodo morali doseči vsaj mini-malni konsenz z RK ZSMS. Kaj je minimum, kaj je mak-simum in kaj je vmes, je vpra-
šaj, na katerega se obešajo diplomati, vsekakor pa je vključno s spodnjo Aiejo re-gularnosti - več kot nič.
Več kot nič (+0) je že sam statut, ki ima za seboj svojo goro papirja in številčno za-sedbo triper kombinacij, bo-disi nepretehtanih, pravno dvomljivih, ho-rukarskih, spodtakljivih ali nedifiniranih členčičev. Balast je ostal za
košarkaše, očiščena verzija (prosto po Drevenšku z nekaj lepotnimi popravki) pa se kratko - jedrnato pripravlja, da zagleda luč sveta.
mL   rčmar brez računa
JK.M. Jedrnatost statuta (saj ni res, pa je) je dvorezen meč. Če je dovolj jasen za registersko sodišče, še ne po-meni, da se v njem lahko naj-dejo tudi študentje. In obratno: če je kot zelenjavne ribe, se nanj poleg baze, ki sprejema mačka v žaklju, lahko obesi vsak potencialni oporečnež - po načelu: več členov. več možnih konflik-tov. Kakorkoli že, za globji vpogled med vrstice in člene, še kratek kurz »za hitrejše kapljanje v lijak«: članstvo je avtomatično - knjižica je in-deks (aktivno, oz. pasivno delovanje zavisi od sleher-nega individuma);
-  volitve   -   najprej    od-delčne,   predstavniki   oddel-kov tvorijo IO ŠZ na faksu, po določenem »razumskem« roku sledijo volitve predsed-stva IO, ki predstavlja štu-dentski  parlament  na  ravni faksa,   le-ta   voli    delegate v parlament ŠZS. (princip ne-posredne demokracije in de-legatskega sistema)»;
-ŠZS se bo ukvarjala predvsem s stanovskimi zade-vami študentov: vpliv na obliko in vsebino študija, skrb glede socialnih in eko-jiomskih problemov, vpliv na izbor predavateljev, skrb za obštudijsko dejavnost in po-ložaj študenta v družbi nas-ploh ter vse ostalo, kar za-deva študente;
-  vse to in še mnogo več takrat. ko bo tako kot se zrel sadež spomni gravitacije, tudi prihodnost     postala     real-nost...
R
ačun s krčmarjem
Preden pa se pre-damo aktivnemu sanjarjenu sredi padajočih rdečk na eni strani in velikih lačnih oči oblasti Zasvobodomislečih svetov na drugem gramo-fonu, lahko mirne vesti študi-ramo, žuriramo in špricamo spiritističme seanse ^LO-ja. Mimogrede, pravi krčmarji v svojem mrhovinarskem po-slanstvu &e čakajo..,
BOJAN KRAJNC
Sprožena je pobuda za preimenovanje Uni-verze. Na fakultetah so se pred kratkim pojavili plakati, ki zahtevajo ukinitev pred-meta SLO in DS na univerzi. Študenti prava v Ljubljani pa se ob koncu študija sreču-jejo z nesmislom, ki je nekje nad obema zgornjima pobu-dama. Utemeljil ga je tisti, čigar ime naj ne bi več stalo pred imenom ljubljanske Univerze; njegova ukinitev pa bi gotovo pripomogla k poneumljanju mladih juri-stov.
Da, na Pravni fakulteti je v četrtem letniku, kjer štu-dentje skoraj polovico izpitov IZBIRAJO po lastni želji v okviru različnih smeri (ka-zenska, gospodarska, medna-rodnopravna...) OBVEZEN predmet, ki sliši na ime TE-ORIJA IN PRAKSA SA-MOUPRAVLJANJA.
Predavanja trajajo en se-mester. Nato pa sledi izpit, na katerem je treba vedeti tnarsikaj (v najširšem po-menu te besede).
Zakaj se učiti, kako je Le-nin v b i s t v u delal katastro-falne napake, čeprav je bil fant in pol in je z občasnimi švicarskimi prebliski hotel mnogo dobrega.
Zakaj se tretjič ali četrtič učiti o popolnosti delavskega samoupravljanja in njegove sestre dvojčice - družbene lastnine. V bistvu gre kot pravijo, za idealno teorijo. Praksa sicer že nekaj deset let ne sledi in ni sposobna slediti
KARDELjARIJA
TEORIJA IN PRAKSA SAMOUPRAVLJANJA
ŠE EN PREDMET MANJ
* NOČEMO PREDMETA Kl PONEUMLJA
Študentje sloventkih untverz smo zahtevali nov predmet obramboslovnih »ed, ponudili so nam »olepjan« predmet SLO in OS
Zahlevamo, da te predmel umakn« iz urnikov, vse doklet ga ne bo obliKovala univcrza sama!
ŠTUDENTJE NOČEMO ORUGAČNEGA PREOMETA SIO IN DS, HOČEMO NOV PREDMET!
IN NE NAVAJA H KRITIČNEMU MIŠLJENJU !
teoriji, ker nekatere stvari v nekaterih pogojih eno-stavno niso mogoče.
Bistvo pa je nekje drugje.
Je le žalostna ugotovitev, da v času, ko bomo morali izdati priročnik ali politični vodič »Who is who« v poplavi zvez, ki bi želele biti stranke in strank, študentje na eni od fakultet na izpitu ponavljajo neumnosti, neresnice in nelo-gične izpeljave, ki jih priz-nava do neke mere celo pre-davatelj. V Moskvi baje ob-stajajo arhitekturne zasnove Rdečega trga BREZ zname-nitega mavzoleja. V deželi, kjer je vsako primerjanje s tako imenovanimi deželami realnega socializma največja žaljivka, pa se še vedno učimo na pamet definicije vojne, delavskega razreda in razrednega boja v toliko vari-jacijah, kolikor teoretikov trenutno priznavamo.
V prvem letniku na taisti fakulteti na Trgu osvoboditve v Ljubljani učijo o davnopo-kojnem Aristotelu. In slednji je štiri stoletja pred našim štetjem ugotavljal, da ljudje v demokratičnih Atenah no-čejo hoditi na njihovo skupš-čino (eklezijo) in tako uprav-Ijati in odločati. Raje so osta-jali doma in pridelovali vin-sko trto. Se jim je bolj spla-čalo.
Je že tako, da oblast ne motivira vsakogar. Večino ljudi motivira vino in ne sa-moupravljanje.
Vino lahko Ijudje pijejo!
Leonardo Peklar
VINARSTVO
62001 M A R I B O R-TRG SVOBODE 3
Ni denarja! je večni od-govor. »Cash« za iz-vajanje programa ID daje re-publiška Izobraževalka (RIS ali ISS) in ga je vako leto manj. (Vsaka asociacija na stanje v Jugi je čisto slučajna in zlonamerna!) DE ID ustvarja nekaj lastnih dohod-kov (z oddajanjem igrišč ipd.), vendar niso posebno »mastni«. Nazadnje je tu še UK ZSMS, ki sofinancira le določene tečaje in programe. Kje najti zlato jamo? Kako zadeti na loteriji? Kje je bo-gati stric iz Amerike (beri sponzor)?
»Ni intresa med študenti,« je tudi pogosta pripomba. »Nihče noče delati! Študentje dajo raje za pivo kot za vstop-nico!«
Smo res tako pasivni? Je med nami kdo, ki se s tem ne strinja? Na plan! Novi pred-logi, pripombe in kritike so dobrodošle. Bi radi sodelo-vali pri glasilu? Bi ustanovili dramsko skupino? Bi imeli v ŠC kino? Bi potovali na Mars? Pridite na pogovor in poskusite svoje ideje uresni-čiti! No, pa si oglejmo pro-gram. Začnimopri možnostih za športno udejstvovanje, ki so vseeno bolj konkretne od možnosti za kulturno udej-stvovanje, podobno kot je telo bolj konkretno od duha in po isti analogiji tudi veliko bolj obsežno. (Je to kriza duha?)
ŠPORT
ŠPORTNA REKREACIJA ŠTUDENTOV
STANOVALCEV
ŠTUDENTSKEGA
CENTRA V UUBUANI
ZA LETO 1989/90
1. Rožna dolina
Program športne rekreacije bo v zimskem semestru pote-kal med 09. 10. 1989 in 10. 01. 1990. Prijave sprejema vratar športne dvorane Štu-dentskega centra vsak dan od 01. 10. 1989 dalje med 8.00 in 22.00 uro. Pravico do prijave imajo vsi prebivalci Študent-skega centra (potrjena dom-ska izkaznica in slika). (glej tabelo!)
PROGRAM
INTERESNE DEJAVN0STI
ŠTUDENTSKEGA CENTRA
ro je gotovo tema, ki bi jo bilo vredno raziskati. Ampak recimo, da se malo rekre-ira, si ogleda kakšno kulturno prireditev in po-skrbi za svojo zabavo. To lahko počne v lastni režiji, lahko pa se vključi tudi v organizirane oblike obštudijske ali interesne dejavnosti. De-lovna enota »Interesne dejavnosti« v Študentskem centru (s sedezem v telovadnici v ŠN) se trudi zadeti okus tipičnega študenta. Na ialost ID veliko bolj skrbijo za zdravo telo kot zdravega duha, kar vam bo postalo bolj jasno, ko si boste ogledali razmerje med športnimi in kulturnimi priredi-tvami.
Kam ko ne študiraš?
2. Bežigrad -Pedagoška akademija
Program Športne rekreacije bo na Pedagoški akademiji potekal ob torkih in četrtkih med 20.00 in 23.00 uro. Pri-jave z domsko izkaznico spre-jemamo od 01. 10. 1989 dalje med 20.00 in 22.00 uro v avli športne dvorane na Pedago-ški akademiji. (glej Program!)
Pravico do prijave za aero-biko, jazz balet in stretching imajo tudi študentje, ki ne stanujejo v Študentskem cen-tru. Ob prijave rnorajo imeti s seboj indeks, sliko in 250.000 din, kar predstavlja, prispevek za zimski semester.
Predvidoma bo iz najbolj-ših udeleženk in udeležencev aerobike, jazz baleta in stre-atchinga sestavljena plesna skupina. ki bo...
Izmed udeležencev športne rekreacije se rekrutirajo tudi potencialni kandidati za športna prvenstva ŠC v ko-šarki. odbojki, malem nogo-metu, tenisu in veleslalomu (glej tudi smučarske tečaje).
Za tiste, ki imajo poleg gibčnosti še malo smisla za humor, so ob zaključku šol-skega leta organizirane Maj-ske igre. Žur!
Smučanje:
DE ID bo tudi letos organizi-raJa več smučarskih tečajev, od tega devet doma in štiri v tujini, skupaj na sedmih lokacijah:
Foto: Andrej Kos
Razpisi s podrobnejšimi in-formacijami bodo viseli na oglasnih deskah vseh domov in fakultet, objavljeni pa bodo tudi v Delu in na RGL-u (radio Glas LJubljane). Pri-jave in dodatne informacije
št. udele-žencev
Kope           2 x 50               100
Kranjska
gora             2 x 50               100
Krvavec        4 x 50               200
Kanin
(spomladi)         50                50
Nassfeld
(Avstrija)           50                50
Chamonix
(Francija)      2 x 50               100
Avoriaz
(Francija)           50               _50
650
v Prijavni pisarni v IV bloku, ob pon., sr., in čet. od 8-10, (v času prijav tudi ob sredah od 13-15), tel. 218-140.
Vstopnice za to početje dobite v pisarni ID v telovadnici, če se seveda izkažete z dom-sko izkaznico. Samo za stanovalce torej!
PROGRAM
-  košarka
-  košarka
-  odbojka
-  odbojka
-  namizni tenis
-  aerobika (250.000 din)
20.00-21.30 21.30-23.00 20.00-21.30 21.30-23.00 20.00-22.«) 20.00-21.30
50 50 40 40 30 50
torek četrtek torek četrtek torek. četrtek torek. četrtek
Predvidena je tudi organizacija desstih enodnevnih smučarskih izletov na Krva-vec. Prednost imajo stanovalci domov ŠC.
Bi radi smučali, pa nimate opreme? Brez panike! Lahko si jo sposodite v kleti bloka X.
Naj na tem mestu omenim še poletne tečaje, da boste vedeli za vse možnosti: plavanje. jadranje na deski, tenis, potap-ljanje, kanuistika, taborništvo, vodenje čolnov in jadrnic...
Tečaji bodo organizirani v Ljubljani, Ankaranu, na Lastovu, v Ribnem pri Bledu in še kje.
Poleg tega vam bo na razpolago še kak-šen planinski pohod, čolnarjenje, križarje-nje po Kornatih, splavarjenje po Tari in podobno.
Več o poletnih aktivnostih boste lahko zvedeli v drugem semestru.
Tenis:
Prvi tečaj tenisa bo organiziran že po-zimi in sicer za 30 udeležencev. Spomladi in poleti bo na voljo še več tečajev, predvi-doma za okoli 400 Ijudi. Tečaji so name-njeni vsem študentom.
Aprila se lahko novopečeni igralci tenisa in stari mački zagrebejo za sezonske karte za tenis. Študentje imajo 50% popusta na redno ceno. Prednost imajo stanovalci štu-dentskih domov.
Sauna, plavanje in drsanje:
ŠC tudi letos še nima bazena in saune in prav tako ne ledu razen v hladilnikih (in jih te tudi nekaj časa ne bo imel), zato lahko plavate, se znojite in drsate v Tivoliju. Uradne ure so tudi tu ob pon., sr., čet. od 8 do 10.
(Kdor si umišlja, da bo morda videl MM (Mišo Molk) v živo, se moti. Ne bo je videl, naj gleda kar televizijo!)
Cene vstopnic so okoli 20% nižje.
Če se sprašujete, zakaj so nekaterc ugodnosti za vse študente, drugi pa samo za stanovalce, je tukaj že odgovor: ID večina organizirajo aktivnosti samo za sta-novalce študentskih domov. Kadar gre za sofinanciranje tečajev s strani UK ZSMS. so pritegnjeni vsi študentje. Isto velja tudi za primere, ko stanovalci ne zapolnijo vseh predvidenih mest na tečajih.
POTOVANJA
Predvideni sta dve potovanji v Španijo; eno maja, eno septembra. Podrobnejši po-datki bodo na voljo, ko bodo potovanja bliže na obzorju. (Vprašajte tiste, ki so že potovali z ID, kako je bilo.)
Potrebujete pomoč pri organizaciji sku-pinskih izletov, ekskurzij, absolventskih izletov...?
Potrebujete nasvete za minimalne stro-ške organizacije?
Imate dobre ideje za potovanja?
Magična številka: 218140 (tov. Gerlo-vič)
KULTURA
Kulturna bera ID je zelo skromna:
1.   Četrtkovi   večeri   so  rezervirani   za predavanja. Zadnja leta je največ preda-vanj z diapozitivi s poti. Predavatelji vab-ljeni!
2.   Mala   dvorana   navadno   gosti   raz-stave.   Če  imate  primerne  materiale  se oglasite.
Koncerti pevskih zborov, rock sku-
• (Ideje!)
Nastopi dramskih, plesnih idr. sku-
3. pin.
4. pin.
5.   Predviden je tudi likovni tečaj, ven-dar je to odvisno od števila interesentov in od stroškov organizacije.
6.   Video projekcije so še vprašljive, ker bojda ni dovolj interesa med študenti. Kje ste, ljubitelji filmov? Kakšnih filmov, kate-rih filmov, čigavih filmov?
7.   ID planirajo nabavo vstopnic za ne-katere prireditve v Cankarjevem domu po nižji ceni.  O tem bodo sproti obveščali plakati po blokih. (Samo za stanovalce ŠC - potrebujete domsko izkaznico.)
Kje so zlati časi, ko so ID še lahko krile 50% ccne vstopnic?
DRUŽABNE DEJAVNOSTI IN ZABAVA
Pa se sprehodimo kar po dnevih v tednu.
Ob ponedeljkih zvcčcr so v mali dvorani na voljo plcsni tcčaji: začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni. Glej plakate, ki že stra-šijo okoli. Pokrovitelj Super Li je to sredo organiziral predstavitev dejavnosti plesne skupine. ki bo tečaje vodila, in predstavi-tev zmagovalnih parov. Tudi žur se obeta.
Ob torkih zvečer je vsak tretji teden predviden plesni večer ob živi glasbi.
Vsako sredo od 21. ure dalje v mali ali veliki dvorani DISCO!!!! Vstopnina 20000. Vsaj zaenkrat.
Pred Božičem se nam obeta Veliki No-voletni ples. Kdaj kasneje še kakšen drug veliki ples z glasbo v živo.
Za nekatere koncerte v Tivoliju (in drugje) bodo na voljo vstopnice s popu-stom. O tem bodo sproti obveščali plakati po blokih. Damska izkaznica.
Tako. Pri koncu smo. Upam, da vsaj za zabavo znate dobro poskrbeti.
Obvestilo?
Drugih tistih pet stanovakev Šc-ja, ki ste hkrati tudi obiskovalci knjiznice v bloku XI Moramo vas razočarati. Nd-daljni obstoj knjiinjice je pod vpraša-jem. Obiska ni. Kaj storiti? Bi imeli raje čitalnico? Katere revije? Mislite, da bi to priiegnilo študente? Javite se in povejte svoje mnenje!
Videli ste, kaj ponuja program ID. Če niste zadovoljni, pa tudi če ste, lahko pro-gram sooblikujete preko referentov ID v svojih blokih, ki imajo naloga, da na sejah Odbora ID zastopajo interese štu-dentov stanovalcev, potem pa s sej poro-čajo o delu Odbora ID na zbore stanoval-cev. Dregnite svojega referenta v bloku!
Za vse ieferente ID, stare in nove: 1. seja OID v šol. letu 1989/90 bo v sredo, 15.. 11. 1989 v sejni sobi bloka III, ob 19. uri. Vabljeni tudi drugi!
Oprostite preživelemu aktivizmu, ampak zanima me, če deluje.
Kačka Klopotačka
ST.
PROGRAM:             PANOGA           ČAS                    PRIJAV         DAN
-  košarka                  I. skupina            20.30-21.40          30                  ponedeljek
-  košarka                  11. skupina           21.40-22.50          30                  ponedeljek
-  košarka                  III. skupina          20.30-21.40          30                  četrtek
-  košarka                  IV. skupina          21.40-22.50          30                  četrtek
-  odbojka                  1. skupina             20.30-21.40          18                   ponedeljek
-  odbojka                  11. skupina           21.40-22.50          18                   ponedeljek
-  odbojka                  III. skupina          20.30-21.40          18                  četrtek
-  odbojka                  IV. skupina          21.40-22.50          18                  četrtek -jazzbalet               (250.000)              20.15-21.30          40                  torek. četrtek
-  streatching             1. skupina            20.45-22.00          30                  ponedeljek
-  streatching             II. skupina           21.15.-22.30         30                  sreda (plesna rekreacija)     (250.000)
-  karate                                               21.30-22.50          30                  ponedeljek, sreda
-  tenis                                                 20.30-22.00            6                  petek
-  namizni tenis                                     20.30-22.50          30                  ponedeljek. četrtek
-  dviganje uteži                                    21.40-22.50          20                  vse dni
-  aerobika                 (250.000)              19.40-20.45          50                  ponedeljek
-  aerobika                 (250.000)              20.25-21.15          50                  sreda
uimera
Cloveku se kar zavrti od naklučij in zgolj slu-čajnih dejstev. Vse, kar je bilo pred odhodom znanega, je bil naslov študijske izme-njave: »Environmental issues from a public policy perspec-tive«. Potovanje v veliko iz-kušnjo se je pričelo 15. julija, oziroma že dan prej na za-grebškem letališču.
To, da je zamuda vseh pra-voznih sredstev pri nas nekaj povsem nujnega, je bilo znano. Česa takega pa s kole-gico Ano nisva pričakovala od ugodne ameriške letalske družbe Pan Am. Pa sva kljub temu doživela. Odpovedan let v Frankfurtu in štiri ure zamude.
Pa vendar niso vse zamude na las enake. Če zamuja Pan American, pilot in vodja po-sadke ob opravičevanju spo-roči, da je zaradi težav, ki so nam jih povzročili, pijača »free«. Čudovita injekcija do-bre volje v pravem trenutku, bi lahko temu rekli.
Pa ne le to. Ker smo star-tali štiri ure kasneje, smo s približno tolikšno zamudo tudi pristali na J. F. Kennedy letališču v New Yorku. Se-veda smo zamudili vse lete, ki bi nas pripeljali do Južne Ka-roline. Pan Am se nam je še zadnjič odkupil. Na njegov račun smo si ogledali notra-njost JFK Plaza hotela. Prvi stik z ameriško civilizacijo je bil tako dokaj prijeten in še bolj udoben.
Po zajtrku, ki je šel še vedno na račun Pan Ameri-cana, smo 15. julija dopoldan končno odleteli z La Guar-dije proti Chartlotte in nato z majhnim letečim avtobu-som, ki me je spominjal na letalo tipa »ko to tamo pjeva«, proti Kolumbiji.
Coltimbia, University of South Carolina
Ob prihodu na letališče me je kot predstavnika slovenske smučarske klime pogrelo (tako in drugače). Subtrop-ska klima je nekaj podob-nega, kot če vas cele dneve spremlja ekipa, ki je oboro-žena s feni in vas »osvežuje« s toplim pišem. Vlažnost je bila strahotna, dež pa na-vadno med drugo in četrto uro popoldan.
Z istim letalom smo pri-speli Ana, Lazslo, Zoltan, Andrea in Lilla, ter seveda
IZMENJAVA
PF IN USA
PRAVNIFAKS UZIVA
.- . <lar
Pričelo se je med najbolj zivčnim ingotovo najtezjim izpitom na ndši fakulteti. Cakajoč na drugega od treh izpitov sem izvedel za moznost udeležbe v mednarodni izmenjavi študentov med poletnimi počitnicami. Amerika, bi zavpil kak teen-ager. In res je šlo za Ameriko - natančneje za Univerzo Juzne Karoline v Kolumbiji. Da pa bi bilo naključje še bolj neverjetno, sem kasneje izve-del, da je bil dopis najprej poslan na Univerzo v Beogradu. Ker pa tam niso reagirali pravo-Časno, so bistri Američani menili, da gotovo ni dovolj interesa in nov dopis poslali prof. dr. Jo-Žetu Mencingerju, katerega naslov so povsem slu-Čajno imeli, ker je pred leti po ne vem kakšnem naklučju sodeloval na nekajdnevnem seminarju na omenjeni univerzi.
moja melenkost. Manjkali so štirje študentje iz Bolgarije. Pan American je imel navado izgubljati tudi potnike, da o prtljagi ne govorimo.
Pa so prišli še isti večer. Po »bližnjici« Nevv York - Chi-cago - Charlotte - Columbia. Vendar brez prtijage, med katero je bila tudi celotna di-plomska naloga enega od štu-dentov. Raziskave na po-dročju hidrodinamike.
Direktorica          Projekta
Glenda L. Bunce in njena po-močnica Carol Peterson, obe ločeni emancipiranki zgod-njih štiridesetih let, sta nas pričakali na letališču in nas z univerzitetnim kombijem, ki smo si ga nato prisvojili za nekaj tednov, odpeljali do mesta. Columbia Hall je pi-salo nad vhodom stolpnice, v katero sta nas po najkraj-šem možnem času naselili. Šlo je seveda za stavbo štu-dentskega naselje, popularni »dorm«, z izgledom našega hotela solidne B kategorije. Tako je vsaj izgledalo v prit-ličju. Sobe se ne razlikujejo mnogo od naših študentskih domov. Res pa je, da vam v Kolumbiji za ceno petih do-larjev na dan zamenjujejo po-steljnino in brisače vsako-dnevno. Snažilke temne polti so zadolžene tudi za stalno čiščenje vaše kopalnice.
Po kratkem spoznavanju njihovih pip in tušev smo se prerojeni spustili z devetega nadstropja, kjer je hladilna naprava ustvarila pogoje, do-stojne za bivanje, na nečlove-ško »fenanje« in ogled Uni-verze ter mesta.
O sobah je potrebno reči še nekaj. Odpiranje oken zjutraj. ob sedmih je enako Šok tera-piji, kajti učinek je tak, kot bi navsezgodaj še pred vhodom v kopalnico odprli vratca pe-čice in se prepričali, če je do-volj topla. Tako smo kmalu spoznali, da je najdonosnejši poklic v Južni Karolini go-tovo prodajalec klimatskih naprav in velikih elis, ki so navadno nameščene pod strop v dnevnih prostorih.
Univerza v Južni Karolini je bila uistanovljena leta 1801. Bila je prva državna institu-cija za višjestopenjski študij, ki je bila financirana iz držav-nih virov. Pred državljansko vojno je bil to eden od najbolj cenjenih kolidžev v Združe-nih državah.
Po koncu vojne med severom in jugom je šla skozi šest različnih reorganizacij in tako izgubila na kvaliteti. Dokončno obliko, ki jo ima še danes, je dobila leta 1906.
Spada med tiste Univerze v Ameriki, ki vzgajajo kadre predvsem za potrebe zvezne države, v kateri se nahajajo.
Izjema je ekonomija in »Department for Government and International Studies«, katerega gostje smo bili.
Omenjeni deli sta dosegli svoj renome prav z mednarodnim povezovanjem. Ker pa je zadnje obdobje zlasti naklonjeno po-vezovanju in odpiranju na vzhod in ekolo« giji, so za letošnje poletje pripravili pro-gram, ki je temeljil na študiju ekologije in povabili študente iz vzhodne Evrope.
Univerzitetni prostor z vsemi pripadajo-čimi objekti zavzema toliko, kot ožji cen-ter Ljubljane (stara Ljubljana). Ta del je popolnoma ločen od ostalega mesta. Pre-povedan je vhod z avtomobili. Parki so zgledno urejeni. Trimske steze označene. Vožnja s kolesi dovoljena. (»Mountain bi-kes« so še vedno hit.) Stavbe so obnov-ljene in zgraiene po angleškem podežel-skem vzoru. Cutiti pa je močan vpliv stare južno ameriške arhitekture, ki sega v čas pred civilno vojno.
Centralni del univerze je park Horses-r hoe. Najlepša hiša na »Podkvi« je tako imenovana President's House - hiša v ka-teri živi predsednik študentske vlade (v našem jeziku UK) z najožjima sodelav-cema.
Ostale hiše v tem parku so namenjene boljšim študentom. Če torej spadaš v top-ten generacije v Kolumbiji, boš najverjet-neje živel na Podkvi, ki je popoln statusni simbol. Ne materialnega, paČ pa intelektu-alnega bogastva.
Naša predavanja so se pričenjala vsako dopoldne ob pol enajstih v humanističnem kompleksu (Humanities Complex) v stavbi, imenovani Gambrell Hall, ki je zgrajena kasneje in se na vklaplja najbolje v celoten kompleks.
Življenje se je na univerzi pričenjalo okrog desetih dopoldan. Takrat so priha-jali prvi študentje in ob kavi ter značilnih ameriških krofih (donuts) prebirali časo-pise. Ob tem so jih iz neposredne bližine opazovale veverice, ki jih na Kolumbijski univerzi res ne manjka. Pa prav nič plašne niso, saj jih študentje hranijo kar iz rok.
Predavanja so potekala od ponedeljka do četrtka. Vikend, ki se je tako začel že s petkom zjutraj je bil vselej odlično orga-niziran.
Po prvem tednu predavanj smo se mo-rali v nedeljo izseliti iz študentskega doma k družinam - gostiteljem. Zato smo preži-veli izven Kolumbije le en dan.
Morda pa je bil zato ta toliko bolj vzne-mirljiv. S kombijem smo se namreč odpe-ljali kakih osemdeset kilometrov proti jugu. Nekje k sredini toka reke Edisto, Reke, ki velja za popolnoma čisto. Tam so nas v lično urejenem parku že čakali vo-
diči. Odpravljali smo se namreč s kanuji po najbolj zanimivem, približno štirideset ki-lometrov dolgem delu reke.
Temperatura je občutno narasla, saj je za večino to predstavljalo prvi stik s to vrsto pustolovščin.
Zlasti še, ko so nam razdelili rešilne jopiče in nam zabičali, naj ne prijemljemo kač po vejah in rib s strupenimi bodicami na hrbtni plavuti. Za konec so nas potola-žili s tem, da krokodili v reki Edisto so, vendar jih navadno preplašijo zvoki iz ka-nujev in zaenkrat še nikogar niso pojedli. Vsaj celega ne. Kakšna roka ali noga že!
Z vsakim zaveslajem pa je napetost po-puščala. Vse do prve zožitve reke, kjer sta nam padla v vodo Ivan, ki je z glavo pristal na skali in staknil večjo buško in Lilla, ki jo je tok odnesel naprej, a sta jo fanta v čolnu št. 1 potegnila k sebi.
Ivan se je odločil, da ne bo več padal, zato pa je njegov kolega iz Sofije Stefan kar trikrat uspel pasti v vodo. Za nameček s fotoaparatom okrog vratu. Ko ga je kas-neje nesel popravit, je lastnik samo odki-maval z glavo ob pogledu na premočenega Zenitha.
Do konca se ni zgodilo nič pretreslji-vega. Vse, ki so padli v reko, smo pobrali pred kačami, ribami in krokodili, katerih - roko na srce - nismo videli prav veliko. Pravzaprav nobenega.                             '
Lepi vtisi, boleče mišice in zfagoreli obrazi so nas spominjali na našo prvo pu-stolovščino le en teden. Na vrsto je prišla res prava avantura.
Že naslednji vikend nas je Univerzitetni kombi s šoferjem Bobbyjem Phillipsom odpeljal v Nacionalni park Occonee!
Popoldne smo preživeli ob postavljanju šotorov in pripravljanju tortilj in tacov.
Noben od naših vodij pa ni bil ravno miren. Spomnim se le, da je Bobby ome-njal film Deliverance. In ker sem slučajno film s tem naslovom videl vsaj trikrat, moj spanec ni bil ravno trden.
Po zajtrku in zaključku debate o demo-kraciji tako in drugače so nam pod nos
pomolili list papirja, ki smo jim ga bili dolžni podpisati, če smo se želeli udeležiti raftinga - izleta z gumijstimi čolni po reki Chatooga.
Vse bi bilo lepo in prav, če že.v prvem stavku ne bi pisalo, da sami odgovarjamo za eventualne poškodbe in izgubljene predmete in celo za morebitno smrt. Raf-ting se je v trenutku spremenil v smrtno nevarno pustolovščino.
Vožnja iz parka do starta raftinga je minila brez veselih obrazov. Smrtno ob-sodbo smo podpisali prav vsi.
V majhni, lično urejeni hišici, so nam vodiči hitro razdelili rešilne jopiče, vesla, čelade in nasvete.
Ze ko so nam uvedli novo matematiko v osnovni šoli in kasneje usmerjeno izobra-ževanje v srednji šoli, sem grenko spoznal, da je naša generacija rojena za preizkuša-nje. Zato ni bilo nobeno presenečenje zame, ko je vodja izleta, če se temu lahko tako reče, naznanil novosti. To je njegov »first time« kot vodje raftinga in za name-ček nam manjkata še dva vodiča, tako bosta dva rafta ostala brez izkušenih vesla-čev. Besede so nam vzele še tisti kanček poguma, ki smo si ga prej ponosno nadeli na obraze, da bi drugim dokazali, kakšni »kerlci« smo.
Seveda ni bilo dvoma, Leon gre v raft brez vodiča. Sledila je vožnja z avtobusom starejšega letnika do izhodišča naše poti. Ker pa je kanjon reke ozek in strm, nas je še prej čakala pot, dolga pol milje. Kar tako za ogrevanje - v polni opremi in z rafti na ramenih. S seboj sem vzel tudi fotoaparat in tega mi nikoli ne bo žal. Carol mi je dan poprej preskrbela posebno »vvater proof« vrečo v katero sem položil kamero.
Začetek je bil bolj miren, kot smo priča-kovali. Nato pa se je pričelo. Prvi padci v vodo, prve odrgnine, prva izgubljana vesla in avanturisti v vodi. Neštetokrat smo nasedli na skale in bili mokri od nog do glave.
Prihodnjič bomo potovali dalje.
Leon Peklar
Pri nas se do Popitovega pisma CK ZKS (v ka-terem je CK seznanil s svojim odstopom s članstva) o njem ni kaj dosti govorilo, če pa se že je, je imel pojem izrazito negativen predznak. Popit je CK-ju, med drugim, očital tudi politični marketing. Mi-mogrede, pismo je še kako prav prišlo drugače mislečim širom Jugoslavije. Ponovno se je namreč »izkazalo«, kako nedemokratična, brezob-ziraa, provokativna in sploh, je uradna slovenska politika. Pa slednje v tem kontekstu niti ni pomembno.
Vse, kar mi je od pisma ostalo v spominu, je Popitovo prepričanje, da je politični marketing praksa manipulira-nja z ljudmi in njihovimi ču-stvi, ter da spreminja mno-žice v objekt politke, name-sto da bi bile ustvarjalni del političnih organizacij. Edina stvar torej, ki mu je ne gre očitati je, da je prvi med širšo, oziroma nestrokovno javnost uvrstil pojem, pa če-prav je do njega zavzel kri-tično stališče. Kljub vsem očitkom pa je prav on tisti, zaradi katerega je politični marketing postal predmet ra-ziskav tistih, ki se nanj spoz-najo in tistih, ki se ne. Tako politikov, ekonomistov, novi-narjev in celo nekakšnih »idejnih voditeljev« alterna-tivnega nočnega življenja (pa bi za slednje človek mirae duše dejal, da še najbolje vedo, kako se stvari streže). Torej, tudi s to stvarjo je bilo tako, kot je pri nas pač z vsako. Nekdo jo omeni in če ima zadeva poleg vsega še negativen predznak, po njej veselo »planejo« vsi, ki želijo biti »in«.
Skratka, pomembno je, da je politični marketing sploh postal predmet razprav. Kakšnih štirinajst dni po ob-javi Popitovega pisma je o njem, na prvem marketin-škem sejmu v Jugoslaviji, že glasno razmišljal član pred-sedstva RK ZSMS Dejan Verčič, potem pa isto zadevo (nekoliko obširneje) objavil še v prvi naslednji Sobotni prilogi.Dela. Do tu vse lepo in prav. Nič ni narobe, če je razmišljal o političnem mar-ketingu, toda zakaj govoriti o njem v ameriškem pro-storu, oziroma če že, zakaj se
VSISO GLUHI
POLITICNI
MARKETING
DEJAN VERČIČ, RK ZSMS Plagiat za oblast?
Foto: Barbara Sršen
'olitičnega marketinga s/ sevedti nismo iz-. ' mislili pri iuis. Tako kot ekonomski, se je tudi politični rodil \ Združenih drzavah Ame-rike, sc nadaljeval v Vvliki liritani/i, Franciji in drugih razviiih državah Zahodne Evrope.
ne obenem dotakniti tudi raz-mer pri nas? Sami po sebi se postavljata dve vprašanji; pr-vič, ali zato, ker marketinga v politiki sploh nimamo in drugič, ali morda zato, ker o njem Dejan Verčič ne ve ničesar, oziroma malo? Drži oboje, kajti (prvič) politič-nega marketinga pri nas res-nično nimamo. Če izhajam iz znanih dejstev, da se v politki skozi zgodovino parlamentar-nih demokracij pojavljajo trije politični koncepti (proiz-vodni, prodajni, marketin-ški), potem je politična situ-acija pred spomladanskimi volitvami še najbolj identična prodajnemu konceptu. Poli-tični subjekti bodo namreč (bolj kot ne) »prodajali« svoje programe, ki so jih predhodno »proizvedli« brez potrebnih javno mnenjskih raziskav. Tudi če predposta-vim, da sta Miloševič in Ku-čan (o katerih v zadnjem času radi govorimo, ko razmi-šljamo o pojavu pri nas) glavna akterja »konkurenč-nih političnih subjektov«, še vedno lahko zaključim, da njuna popularnost ni posle-dica zavestnega, organizira-nega delovanja »štaba ljudi«, ki bi jima narekoval kaj in kako naj počneta in se obna-šata za pridobitev večinskega javnega mnenja. Vse, kar počneta, je bolj rezultat, pri Miloševiču pretiranega narci-sizma, pri Kučanu pa uglaje-nega, zadržanega, neforsira-jočega ravnanja. Še posebej bistvena razlika med njima je ta, da prvi deluje v razmerah monolitnega, nepluralistič-nega režima, medtem ko se prostor, v katerem se pojavlja Kučan, že osvobaja teh pri-mesi in je politično bolj od-prt, ter vsaj navidezno plura-lističen. Sicer pa politični marketing načeloma ni stvar posameznikov, temveč zvez, strank, gibanj ali karkoli že hočete. Dejstvo pa vendarle je, da zunanjost, obnašanje, ravnanje in podobne karakte-ristike politikov - posamezni-kov nemalokrat vplivajo na uspeh celotne stranke na voli-tvah, ki so v bistvu pokazatelj uspešnosti, oziroma neuspeš-nosti predhodne angažirano-sti političnih subjektov.
Ce se vrnem k prej zastav-ljenem vprašanju (pod dru-gič), potem vam pri rešitvi
odgovora ponujam podatek, da stvar o ka-teri je govoril Dejan Verčič na Marketing klubu 89, ni plod njegovih lastnih razmi-šljanj. Vse, kar je storil za njeno predstavi-tev, je, da je prepisal članek iz tuje revije. Pri tem pa se niti potrudil ni, da bi ga primerjal s stanjem pri nas. Verjetno zato, ker mu stvar rie bi lla najbolje od rok. In ker ima vsaka medalja dve plati, je druga ta, da si je s prevedenim člankom pridobil sloves pionirja na področju teoretiziranja o političnem marketingu. Nekateri nje-govo predavanje ocenjujejo cel za zgodo-vinsko, kot na primer (na nedavni okrogli mizi na ljubljanski TV) Mile Šetinc, ki je dejal, da je D. Verčič postavil tezo, da pri marketingu v politiki ne gre toliko za pro-dajo zagotovljenih programov ter politike, ki jo je treba v čimbolj zanimivi obliki ponuditi volilcem, temveč za prilagajanje njihovim potrebam, oziroma, da jim ponu-diš tisto, kar hočejo. Ta »teza« vsekakor ni iznajdba Dejana Verčiča, saj na enaka raz-mišljanja in definicije naletimo pri oprede-ljevanju ekonomskega marketinga. Ra-zlični so le subjekti, ki se pojavljajo na trgu. V politiki so to stranke in njihovi programi na eni, ter volilci na drugi strani, medtem ko so v ekonomiji proizvajalci blaga in storitev, ter kupci oziroma potroš-niki. »Isto sranje, drugo pakovanje«, torej.
Tako trženje v ekonomiji kot v politiki
ni možno brez uporabe strategije, ki po-
meni znanstveno načrtovano raziskovanje
tistega, kar potencialni »potrošniki« želijo.
Kot že rečeno - tega pri nas nimamo in
očitno bo precej pestro, ko se bo začela
dirka za naklonjenost »neraziskanih« volil-
cev, ki se bodo spomladi prihodnje leto
odločali, kateremu subjektu bodo name-
nili   svoj   glas.   Pomembno   vlogo  bodo
v tako imenovanih predvolilnih bojih vse-
kakor odigrali mediji, kar pa še ne po-
meni, da je pojav političnih subjektov na
televiziji, radiu ali časopisu že tudi dovolj
za politični marketing. Sicer pa pojavljanje
v medijih  tudi   vzbuja  dodatne  dvome
v pravila igre t. i. »kampanj« pri nas. Če
izvzamem TV, je večina ostalih medijev
v glavnem v rokah SZDL. Le-ta kot usta-
novitelj ne bi smela predpisovati, koliko
prostora naj sredstva obveščanja namenijo
tej ali oni »stranki«. (Dobra šala?!) In če
ravno tisti, ki se s tem ta hip največ ukvar-
jajo, proklamirajo, da se bodo vsi subjekti
enakovredno pojavljali v medijih, ne glede
na program in razpoložljiva sredstva, vse
skupaj še naprej ostaja pod vprašanji. Tudi
zato, ker je Jure Pengov, urednik Informa-
tivnega programa na ljubljanski TV, mi-
nuli teden izjavil, da se bodo v političnih
ekonomsko propagandnih spotih v večji
meri pojavljali tisti, ki bodo več plačali.
Tistim, ki bodo imeli približno mesec dni
pred volitvami (ko bodo začeli s predvaja-
njem spotov) manj denarja, pa v tolažbo
nudijo garancijo, da se nihče izmed kandi-
datov ne bo pojavljal v TV »špicah« (op. a.
To je čas, ko največ ljudi spremlja pro-
gram, kar obenem tudi vpliva na odločitev
recipientov). Jasno pa je, da če se gremo trženje v pravem pomenu besede, potem bo imel avtomatično več možnosti za zmago tisti, ki se bo večkrat pojavil bodisi na televiziji, radiju ali časopisu.
Politični subjekti bodo torej v večji ali manjši meri ponujali volilcem tisto, kar se jim bo zdelo, da hočejo, pa čeprav jih nihče ni vprašal niti tega, ali si volitev sploh želijo.
Morda zato, ker so prepričani, da bo z volilci že kako. Bolj kot volilci so, očitno po njihovem mnenju, pomembni interesi politike, zato pa je v tem trenutku po-trebno na dolgo in široko govoriti o politič-nem marketingu ter s tem ustvarjati ilu-zijo, da se pri nas (končno?!) nekaj dogaja.
Odprto pa ostaja še vprašanje, ki ga je, na že prej omenjeni okrogli mizi, načel Mile Šetinc. Citiram: »Kako zaupati ljud-
stvu, da bo na volitvah izbralo pravega, če je pa to ljudstvo, kot bi rekel avstrijsko ameriški ekonomist Schumpeter, šibko, intelektualno nesposoben, nagnjeno k močnim iracionalnim vzgibom in če pov-prečen državljan reagira infantilno kot ne-kakšen primitivec« Morda bi bilo bolje, če bi zastavil vprašanje: »Kako naj ljudstvo zopet zaupa »novi« politiki?«
Ne glede na to, pa me od okrogle mize dalje neprestano spremlja občutek, da sem ena izmed tistih infantilnih bebcev, za ka-tere se še ne ve, če jim gre zaupati. Zato bom vsekakor temeljito premislila, za koga (če sploh) naj glasujem na prihodnjih volitvah. Sicer pa bodo svoje volilne lističe v skrinjico metali tudi prej omenjeni raz-pravljalci okrogle mize in s tem preverjali relevantnost Schumpetrove teze tudi na lastni koži.                           Mateja Šega
MAMA Tl JE PROVINCA
FUCK ME TENDER
Težko je biti mlad ali
Zvelenjsko-republikanska rapsodija adnje javno sejanje predsedstva RK ZSMS je poleg različnih točk dnevnega reda in raznobarvnih frizur cenjenih gostov imelo tudi en polprdeči kamenček spotike, t.j. točkooo, zaradi katere so v palači Sindikata gostovali tudi uporniki iz T. Velenja. Afera »Pismo« tudi prejšnji teden ni dobila svojega epiloga in če smo nekoliko zlobni, ga pravzprav ni bilo mogoče pričakovati vsaj iz dveh banalnih razlogov: prvič, domače igrišče (bojišče), drugič, domača publika in njej na ljubo velik motiv favorita dvoboja. Zato ni nič čudnega, da je Velenjčanom zmanjkalo intelektu-alne inspiracije in so se po desetih minutah brezuspešnega zoperstavljanja pobrali v Šaleški kot. Več kot vse, kar se je doslej govorilo, napihovalo in natolcevalo v zvezi z nastalim sporom, govori opazka, ki jo je ob velenjski kapitulaciji izrekel član predsedstva RK ZSMS (ne bomo spominjali imena (ulic)), citiramo: »Dejte se že skidat!«
Naj ne ve roka, kaj misli glava, je slogan, ki ga mladinska vrhuška že nekaj časa upošteva in če se pri tovrstnem početju naključno pripeti, da nadebudna roka nj. veličanstvo - mislečo glavo - prav nežno oplazi za vrat in ji kljub njeni politični strategiji da vedeti, kdo je njen rezervoar, kdo vazal in koliko marmelade ima okrog ušes, je kristalno nejasno, da bo tu nekdo (apriori določeno) popapcal svojega Štrumfa. Ali bolj konkretno zabeljeno: novonastala velenjska Združena opozicija, ki se druži v OK ZSMS (kdo pravi, da onanira) napada (je napadala in verjetno še bo) po liniji najmanjšega upora nadnaravnih statutarnih papirusov bivše idole - ufoteljizi-rane republikance in to tam, kjer kresoče se iskre dvomljivo artikulirajo tisto najvažnejše - argufnente. Bolj fair bi bilo, (tudi do PTT), če bi šef velenjske mladine lepo nadel kravato in se postavil pred svet mladcev (P RK) in jim brez pretirane pantomime zagrgral: »Lej ga, čuj...« Itd. Pejte se solit!                             BOJAN
Mladinska politika je samo delček samou-pravnega kozmosa, ki danes sam sebe vlači iz vode. Po-dobno kot partija vidi svojo možnost v političnem udeja-njanju. Po javno mnenjskih raziskavah, ki so jo zanje opravile različne službe, je spoznala, da ima v našem prostoru precejšen politični kapital, ki ga kani sedaj reali-ziraii. Kje in s kakšnimi ra-zlogi se pojavlja -nasprotova-nje temu naklepu?
Pred dobrim mesecem se je v Demokraciji pojavil članek izpod peresa Petra Koder-maca, ki je ostro rrapadel pre-oblikovanje ZSMS v poli-dčno stranko. Njegovi argu-menti so bili usmerjeni pred-vsem proti politizaciji. Zveze, ki je svoj kapital (politični) ustvarila predvsem kot naj-širša fronta mladih. Ta avtor se torej nekako zavzema za ohranitev ZSMS-takšne, kot je bila doslej. Sem lahko uvr-stimo tudi očitke P OK ZSMS Velenje, ki je nasto-pila s tem, da ji je dovolj de-mokratičnega centralizma predsedstva RK ZSMS, ki je temeljni nosilec represije in discipliniranja še aktivnega Čfenstva v ZSMS. V odprtem pismu je ta organizacija zasta-vila tri vprašanja: Ali je pred-sedstvo odgovorno članstvu, ali obratno, kdo od članov P RK ZSMS je član dveh or-ganizacij (ZSMS in ZK) in katera stališča zastopajo ti dvojni člani v organih ZSMS in koliko znaša predračun za portoroški kongres? Pričako-vana konfrontacija med Ve-lenjčani in republikanci je do sedaj izostala.
Druga vrsta očitkov na pre-oblikovanje ZSMS leti s strani partijske oblasti. Tako na primer Ciril Ribičič na posvetu s sekretarji OK ZSMS (Delo, Razcep na le-vici bi bil škodljiv) opozarja na nevarnost razcepa v slo-venski levici (v mislih je imel ZSMS, Klub 89, Zeleni. skratka vsi tisti politični de-javniki, ki ne stojijo za majni-ško deklaracijo). Gre torej za strah, da bi oblikovanje nove politične stranke razbilo soci-alistično levico.
Tukaj nanizani očitki preo-blikovanja kažejo na žalova-nje za vlogo, ki jo je nekdaj zavzemala ZSMS. Partija ža-
REPUBLIKANCI
NASVIDENJE V NASLEDNJEM KOMUNIZMU
IX Portorozu se bo od 3. do 5. novembra 1989 odvijal V kongres ZSMS. Če sodimo po izjavah večine republi-ških mladinskih veljakov-zgodovinski. ln kaj bi naj bilo tisto, kar naj bi iz tega dogodka zares naredilo dogodek, ki ga bodo pomnili prihodnji rodovi, ali pa v najslabšem primeru mi še kako leto. Zveza socialistične mladine Slove-nije, ta pogruntavščina partijske ideologije, se namerava preoblikovati v čisto ta pravo politiČno organizacijo. Orga-nizacijo, ki bi znala prisluhniti zahtevi časa. Njeno iskanje novih modelov delovanja pada v kontekst vsesplošne pre-nove socialističnih sil.
Partijski krogi so vrgli v obtok rumeno zvezdo. Sindikat, kijjg do nedavnega opravljal funkcijo partijskega policaja v vrstah delavskega razreda, se poskuša preoblikovati v ne-odvisni sindikat - x nekakšno slovensko izdajo Solidarnosti. Tildi borčevska organizacija je v svoj žargon vključila be-sedb< politični pluralizem. SZDL pa na ves glas obljublja, da bo sedaj postala resnična frontna organizacija^Slovenije, pravi naslednik OF. Je to zadostni pogoj ne za demokratiza-cifo temveč za demokracijo?
luje za svojim otrokom, ki na-merava začeti na svojo roko, kljub temu, da je preko par-tijske izkaznice še vedno za-vezan samoupravnemu ro-dovniku. Mladinci žalujejo za fronto, v kateri so po kon-gresu v Novem mestu našli
svoje mesto.
Po povedanem bi lahko po-tegnili podoben sklep, kot ga je Slavoj Žižek v članku Trije politični bloki na aktualni slo-venski sceni (Delo, 25. okto-ber). Član Kluba 89 v tem članku govori o treh politič-
nih blokih v naši stvarnosti: prvega predstavlja partija ha Čelu združene levice. drugi del predstavlja združena opo-zicija, zbrana okoli SDZ. nekje med ta dva pola pa je uvTStil ZSMS, ki se mu kaže kot tista prava tretja izbira. Afirmacija ZSMS kot tret-jega političnega dejavnika na volitvah bi naj bilo garant za politično stabilizacijo pplitič-nega prostora.
Menim, da je Žižkov sklep prehiter. Izhaja namreč iz tega, da se ZSMS afirmira kot nov politični faktor, kot nova tretja stranka. Kje so težave pri tem preoblikova-nju? Znotraj predlogov doku-mentov za XIII kongres ZSMS stvari še vedno niso jasno opredeljene. ZSMS se poskuša izogniti dokončnenru odgovoru na to, kaj bi naj pravzaprav bila. Še vedno po-skuša balansirati med svojim političnim in družbenim polo-žajem. Dejan Verčič na pri-mer trdi, da je bodočnost te organizacije v političnem de-lovanju, medtem ko na pri-mer Roman Lavtar priznava, da odnos med družbeno in politično noto organizacije še ni povsem jasen.
Ne morem se znebiti ob-čutka, da poskuša ZSMS. oziroma njeno vodstvo ne-prestano sedeti na dveh sto-lih. Mnogi njeni voditelji ra-čunajo na to, da se bo njihovo novo politično organizacijo jemalo resno kljub temu, da so hkrati člani partije, po drugi strani pa v vodstvu nove stranke. Kljub temu da republikanci zagotavljajo, da to za njih ne predstavlja pro-blema, bodo po mojem mne-nju o tem še morali razmisliti. Ker se kot volilec ne bom mogel izogniti vprašanju, kako naj jemljem resno poli-tično stranko, katere voditelji je ne jemljejo toliko resno, da bi bili samo njeni člani.
Menim, da je prišel čas, d; se hibridi politične organizi-ranosti samoupravnega go-spostva umaknejo in ukinejo kot politični dejavniki. ZSMS bo morala deliti usodo zveze borcev. Ali bo s političnega prizorišča odšla ali pa bo od-plaknjena. Mladež, ki je se daj znotraj te organizacije gradila svojo politično kari-ero, bi si politično prihodnost morala graditi drugje.
Silvo Zapečni
Obstoj in delovanje teh oblik združevanja mladih ni neodvisen od druž-benih sprememb, tako seda-njih, kot tistih v prihodnje, ki jih bo prinesel razvoj sloven-ske družbe. ZSMS sicer iz-stopa \z slovenske družbe kot krovna organizacija vseh mla-dih, vendar za seboj ne pušča praznega prostora. V prilog jutrišnjemu postavlja svoj predlog in zamisel oblikova-nja okvirja združevanja ra-zličnih oblik organiziranosti mladih, kateremu je v posa-meznih elementih predviden prevzem nekaterih funkcij ZSMS.
Okvir združevanja (na tem mestu ga imenujemo Svet) ne predstavlja okvirja enotnega političnega delovanja vseh mladih in nastopanja kot ene izmed političnih organizacij, niti ne kot kakšen mladinski parlament, ki bi načenjal raz-voj družbe iz opcij splošnih in večinsko pričakovanih karak-ternih lastnosti mladine kot generacijsko pogojene druž-bene skupine. Celo na-sprotno. Svet nima ambicije združevati vseh mladih, pred-videno in pričakovano član-stvo Sveta obsega oblike združevanja mladih, ki v Svet vstopajo kot kolektivni člani. Področje delovanja Sveta, in s tem njegov družbeni na-men, je na svojem notranjem področju delovanja osrni-šljerti kot institucionalni pro-stor stalnega srečevanja nje-govih članov, ter uveljavlja-nja akcij in projektov, ki bi na podlagi istovetnih ali sorod-nih interesov posameznih čla-nov presegali pomensko za-prtost posameznega projekta znotraj člana Sveta - nosilca projekta. Kot pomoč uveljav-ljanju takšnim projektom je predvidena možnost pridobi-vanja finančne pomoči iz Sveta.
Delovanje Sveta navzven prvenstveno usmerja svojo pozornost oblikovanjem in iz-vajanjem družbenih spre-memb, katerih pojav bi po-slabšal pravne, finančne, or-ganizacijske ali podobne po-goje obstoja in delovanja svo-jih članov. Osrednja ost je na-menjena (žal sedaj samo še v iniciativi) t.i. mladinskemu ministrstvu, vendar tudi vsem ostalim družbenim instituci-
MINISTRSTVO
V preobrazbo ZSMS iz sistemsko predvidenega ^J reprezentanta mlade populacije v politično or-ganizacijo z jasnimi izhodišči, za katere pa ni nujno, da so lastni vsem posameznikom, ZSMS dejansko izgublja vlogo edinega reprezentanta mlade popula-cije v Sloveniji. Osvobojeni iluzij o monolitnosti mladine je praktično nemogoče poiskati ustrezen okvir, ki bi predstavljal političnega, družbenega ali reprezentanta po drugih osnovah za vse posamez-nike, ki po svoji generacijski pripadnosti spadajo v mladino kot posebno, generacijsko pogojeno sku-pino znotraj druzbe. Vendar mladina kot družbena skupina obstaja, znotraj nje pa delujejo različne oblike združevanja, ki zdruzujejo mladepo različnih osnovah.
jam, katerih delovanje lahko vpliva na položaj članov Sveta in njihovo delovanje. S tem je vloga Sveta ozna-čena kot drugi pol t.i. mini-strstva za mladino, v celotni družbi pa kot korektor izvaja-nja zakonodajnih pogojev. Iz-vajanje konkretnih akcij in projektov Sveta na nivoju vseh članov izhaja iz potreb članov fn osnovnih izhodišč in namenov združevanja v Svet. Velik pomen, če že ne glav-nina takšnega delovanja, je
prenešen na stalne in začasne organizacijske oblike združe-vanja posameznih Članov v Svetu na podlagi istovetno-sti ali sorodnosti interesov, oblik sodelovanja in proble-mov. Funkcija reprezenta-tivne dejavnosti sveta zaob-jema tako promocijo oblik in vsebine delovanja vseh svojih članov kot tudi organiziranu pristopu pri zagotavljanju enakopravnejšega in stabil-nejšega mednarodnega sode-lovanja svojih članov.
Princip združevanja v Svet temelji na popolni odprtosti in ohranitvi avtonomnosti de-lovanja vsakega posamez-nega člatia Sveta. Vključeva-nje in delovanje v Svetu te-melji na enakopravnosti vseh članov na glede na njihovo velikost, moč ali števrlčnosl članstva. V tej luči so oprede-ljene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz članstva. Predv-sem, to je pomembno, izvaja-nje pravic s strani dela član-stva ne sme posegati ali ogro-žati pravice in neposredne in-terese drugega dela članstva. Organizacijska zasnova Sveta predvideva osrednje mesto oblikovanja in sprejemanja ključnih izhodišč za delovanje Sveta, izpeljava v izvršne in nadzorne organe predvideva osrednje izvršilno telo (Se-kretariat), nadzorni odbor. statutarno komisijo in Sklad Sveta kot finančno institucijo znotraj Sveta, ob tem pa zas-nova organiziranosti predvi-deva tudi oblikovanje že omenjenih stalnih ali začas-nih organizacijskih oblik združevanja članov v Svetu.
Osnova financiranja ob-stoja in delovanja Sveta je predvidena iz proračuna re-publike, oziroma proračun-skih sredstev pristojne druž-bene institucije, za stroške, ki so povezani z minimumom dejavnosti Sveta. Finančna sredstva za realizacijo posa-meznih konkretnih projektov Sveta naj bi bila omogočena na podlagi predložitve pro-grama konkretnega projekta in pripadajoče prošnje ustrezni družbeni instituciji. Istočasno naj bi se sredstva, zbrana iz članarine, prispev-kov članov in nečlanov Sveta ter lastne dejavnosti, kanali-zirala v Sklad Sveta za po-trebe finančnih stroškov tistih projektov, za katere Svet ne bi pridobil razumevanja v pri-stojnih družbenih instituci-jah, oziroma projektov, kate-rih nosilci bi bili posamezni člani Sveta, a pomen same realizacije projekta presega pomen in potrebe nosilca projekta.             Janez škulj
lniciativna skupina je imela svoj prvi sestanek 25. 10. 1989 v pro-storih KLUBA DELEGATOV, kjer so se predstavniki različnih skupin dogovorili za nadaljnje so-delovanje.
Uredništvo
ZA
MLAOINO
To pa ni edina izjava, s katero je dalajlama presenetil. Italijanski novi-narki Oriani Fallaci, ki ga je v Kašmirju obiskala leta 1968, je povedal, da pravza-prav ne verjame, da je utele-šenje trinajstega dalajlame. Ni nujno, da je tako. Lahko, da je utelešenje kakega dru-gega lame ali pa tudi prepro-stega kmeta. Mar je to sploh pomembno, se sprašuje Ten-zin Gyatso - mar verujemo v demokracijo ali ne? V pre-seljevanje duš pa neizpod-bitno veruje. Ni ga strah smrti, kajti ve, da se bo po njej znova utelesil. Reinkar-nacije zanj niso neka posebna skrivnost, temveč jih doživlja in veruje vanje kot v nekaj vsakdanjega, kot sta na pri-mer življenje in smrt.
Če ne bi bil dalajlama, po-tem bi bil verjetno mehanik ali elektrikar, rad pove Gy-atso. »Ne vem, kaj bi dal, da bi lahko potoval na Luno. Pa ne zato, da bi pristal na Luni, temveč da bi užival, ko bi vodil vesoljsko ladjo. Rad imam stroje.« Ko je bil dalaj-lama še majhen otrok, so mu podarili avtomobilček. Ta ga je popolnoma očaral in poču-til se je kot v pravljici. Nato je med svoje igračke uvrstil še električni vlak in letalo. Kot mladenič je na svojem dvoru odkril dva zastarela, »prava«, avtomobila. S prijateljem ju je popravil in se naučil šofi-rati.
»Zame je bilo to razbur-ljivo kot razprava o dialek-tiki«, je povedal dalajlama. Na dvoru je večkrat odpove-dal električni generator. Do-mači so mislili, da gre za ok-varo, v resnici pa je bil kriv mladi lama, ki ga je naskrivaj razstavljal.
»Na videz je Hruščov po-doben debelemu prašiču. Giblje se in diha kot prašič. Vendar je inteligenten, prisr-čen in simpatičen prašič. Lahko bi postal njegov prija-telj«, je bivšega sovjetskega voditelja nekoč označil dalaj-lama. V tej oceni prihaja do izraza njegov vzhodnjaški na-čin razmišljanja - Hruščova ne tehta po njegovi politični ali ekonomski teži, kot bi to storil Evropejec, temveč po njegovih psihofizičnih lastno-stih. Ču En Laja ni maral. Zdel se mu je preveč zvit, kar
PORTRET
TENZIN GVATSO
DALAJLAMA
POZLACENI BUDA - »ZRTEV KULTURNE REVOLL CIJE
Med nastopom pred TV kamerami, potem ko je prejel Nobelovo nagrado za mir, se je z roko drgnil po nosu in nič ni bil podoben dostojanstve-nemu tibetanskemu svečeniku, kot si jih Evropejci Mčajno predstavljamo. »Prav mogoče je, da sem Zti$iji dalajlama. To ne bo tragedija za nikogar. Žaradi tega nihče na svetu ne bo jokal ali trpel. Če se bo neka druga druzbena ureditev izkazala za ustreznejšo, bo tako tudi prav. S časom je treba iti v korak«, je dejal Tenzin Gyatso, štinajsti in morda zadnji dalajlama.
»Hruščov je bil inteligenten
prisrčen in simpatičen
prašič«
je spoznal po njegovem po-gledu. Njegovo inteligenco je imel za velikansko, vendar iz-prijeno. Nekajkrat se je Ten-zin Gyatso srečal z Mao Ze Dongom. Tudi nad njim ni bil navdušen. Zdel se mu je me-lanholičen, bolan in pri vsaki besedi neskončno pazljiv.
Nasploh je dalajlama v svo-jem življenju veliko več obče-val z komunističnimi voditelji kot s katerimikoli drugimi. Ko je bil leta 1982 ves za-hodni svet poln novic o »hudi bolezni« Leonida Brežnjeva, je Gyatso zbudil veliko po-zornost, ko je preko japon-skih budističnih posrednikov svojemu prijatelju Brežnjevu poslal čudežne tablete, ki bi naj ozdravile »vsako« bole-zen. Ali si je sovjetski voditelj z njimi za kak dan podaljšal življenje, ne vemo.
Prepoznal je predmete svoje prejšnje inkarnacije
Ko je leta 1937 umrl trinaj-sti dalajlama, so binze (budi-stični svečeniki) odšli na Sveto jezero, južno od glav-nega mesta Lase, da bi tam pričakali reinkamacijo no-vega dalajlame (živega Bude). Tam so čakali dve leti. Nato se jim je med medi-tacijo nekega dne prikazala revna kmečka hiša, po katere obliki so sklepali, da mora ležati v kitajski provinci Amdo. Odšli so tja in hišo resnično zagledali. Nasproti jim je prihitel štiriletni otrok, ki je vpil: »Lama... lama... lama... lama!« Dečka so ta-koj preizkusili. Pokazali so mu rožni venec, pclico in bo-ben, ki jih je nekoč uporabljal
13.  dalajlama in deček jih je takoj  prepoznal  (med  dru-gimi   podobnimi   predmeti). Tedaj ni bilo več dvoma, da gre za njegovo inkarnacijo. Otroka so odpeljali v palačo Patal v Lasi in ga ustoličili za
14.  dalajlamo.
Mladega Gyatsoja so naj-prej naučili pisati, nato pa ga začeli sistematično pouče* vati budistične religije. Obi^ skoval je najvišjo budistično šolo »Mahajana«, kjer se je pripravljal, da prevzame vlogo verskega poglavarja Ti-beta. Poleg religije je študiral tudi zvezdoslovje, poezijo, glasbo, medicino, metafiziko in psihologijo. Med letoma 1951 in 1959 je obiskoval Pe-king,   kjer  se  je   seznanjal
Foto: Karli Erdlen
z marxizmom in se učil angleščine. Rot smo že dejali, se je zanimal za moderno tehniko, posebej še za fotokamere in elek-trične aparate. Tako je mladi dalajlama pridobil izobrazbo, ki jo visoki položaj od njega prav gotovo terja.
Ko je leta 1950 kitajska »narodnoosvo-bodilna« vojska zavzela Laso, se je dalaj-lama umaknil v majhen samostan na indij-ski meji, kjer je čakal sedem mesecev. Leta 1951 se je vrnil v glavno mesto in s kitajsko vlado podpisal sporazum o prik-ljučitvi Tibeta h Kitajski. Takrat je Tibet dobil uradni naziv Tibetanska avtonomna oblast. Ustanovili so Komite za uresniče-vanje te pogodbe in dalajlama )Č postal njegov predsednik. Leta 1954 je kot pred-stavnik svoje dežele vstopil v Vsekitajsko narodno skupščino in bil kmalu zatem iz-bran za namestnika predsednika Komiteja Vsekitajske narodne skupščine. Leta 1956 je obiskal Indijo. Tibetanci pa se niso mo-gli sprijazniti s kitajsko nadoblastjo. Leta 1959 so se uprli, upor pa so Kitajci krvavo zatirali. Takrat je Tenzin Gyatso s svojimi najzvestejšimi privrženci preoblečen po-begnil v Indijo, kjer mu je Nehru ponudil politični azil. Od takrat živi na gori Da-ramšala, kjer moli, študira in premišljuje. Na tekočem je s svetovnimi dogajanji in neredko tudi potuje. Vse bolj pa vstopa v politično življenje.
Dalajlamov mirovni načrt
Na vprašanje Falaccijeve, kaj misli o ko-munizmu, je odgovoril, da tej ideologiji sploh ne nasprotuje in da spoštuje to, kar je prinesel naprednega. Zlo postane ko-munizem šele tedaj, kadar služi imperi-alizmu, kot na primer kitajski komunizem. Tenzin Gyatso nima nič proti, da Tibetanci vstopajo v komunistično partijo, vendar naj pri tem ne pozabijo, da so Tibetanci in predvsem Tibetanci.
Čeprav dalajlajna obsoja kitajski komu-nizem zaradi njegovih imperialističnih te-ženj, mu kljub vsemu ne odreka koristi, ki jih je prinesel v Tibet. Nekoč v tej deželi sploh niso poznali demokracije. Do neke mere jo je komunizem uvedel. Z določe-nim fenomenom pa se Tibet lahko ponaša že iz davnine: pri izbiri vladarja nikdar niso gledali, ali je ta iz revne ali bogate hiše.
Potem, ko je odrasel, je dalajlama začel pripravljati družbeno reformo: »V mislih sem imel dobro reformo, ne pa slab posne-tek kitajške družbene revolucije. Za nas so Kitajci prej osvajalci, kot pa prinašalci do-brih idej. Ko sem imel šestnajst let, sem začel uvajati reforme. Devet let sem se bojeval s Kitajci in pojasnjeval, da hočemo po svoji, ne pa po pekinški poti.« To je dalajlama vedno znova poudarjal Mao Ce Tungu. Ta, predvsem pa njegovi generali, tega niso upoštevali in so iz Tibeta hoteli narediti kolonijo. Proti temu je leta 1959 izbruhnil upor. Kitajci so ga označili za liberalno buržoaznega, dalajlama pa vedno znova poudarja, da je šlo za vseljud-ski upor.
Leta 1988 je pančelama, vodja Tibetan-cev, ki živi v domovini, sporočil, da se dalajlama lahko vrne na Kitajsko, vendar pod pogojem, da se odpove svoji ideji o neodvisnem Tibetu. »Zivega boga« je obtožil, da je septembra 1987 v Lasi zanetil nemire. Če se vrne, se bo moral vključiti v »skupni razvoj socialistične Kitajske in socialističnega Tibeta.« Pri tem še vedno velja sklep centralne vlade, po katerm pride dalajlama v tem primeru na položaj podpredsednika Stalnega komiteja Vseki-tajskega kongresa ljudskih predstavnikov. Sam se lahko odloči, ali bo živel v Lasi ali v Pekingu. Ne bodo pa trpeli njegove sepa-ratistične dejavnosti, je še posebej pouda-ril pančelama.
Vse bolj prekaljen v političnih igrah, se je dalajlama letos dokončno odrekel po-polni neodvisnosti Tibeta. Pristal je na ši-roko avtonomijo v okviru Kitajske, ki bi ji prepustil le zunanjepolitične in obrambne zadeve. Ta načrt želi uresničiti po mirni in
nenasilni poti, kar bi prispevalo k ohrani-tvi zgodovinske in kulturne dediščine na-roda. Obsodil je načrte tibetanskih ekstre-mistov, ki bi neodvisnost želeli doseči s po-močjo gverilskega boja. Tako začrtana li-nija mu je letos prinesla Nobelovo nagrado za mir, ki jo je dobil v konkurenci z Vacla-vom Havelom, Nelsonom Mandelo, Miha-ilom Gorbačovom in drugimi.
V svojem mirovnem načrtu dalajlama predlaga, naj Tibet postane območje miru brez vojaških enot, da se preneha z asimi-lacijo Tibetancev (s strani Kitajcev), da se uvedejo v Tibetu temeljne človekove pra-vice in svoboščine, da se v Tibetu lahko shranjujejo jedrski odpadki in da se obno-vijo pogajanja o položaju Tibeta v LR Kitajski.
Glede na Dengovo »tienanmensko« po-litiko pa je malo upanja, da bi načrt v do-glednem času tudi uresničili. Tenzina Gy-atsoja, (morda) zadnjega dalajlamo, čaka na tem področju Še veliko dela.
MATJAŽ ŠUEN
LE CLUB DE GENEVE
m m ruštvo »Ženevski klub«, v na-JLS daljnjem besedilu društvo, ima svoj sedei na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tako pravi 1. čleri statuta Ženevskega kluba,
ki bi ga želel predstaviti. Vanj so vklju-čeni študentje četrtega letnika, ki študi-rajo na mednarodnopravni ali zunanje-trgovinski smeri. Član pa lahko postane vsak driavljan Jugoslavije, če je diplo-miran pravnik, študent prava, oz- če strokovno deluje na področju delovanja društva.
S čim se ukvarjamo: če uporabim dik-cijo statuta, gre predvsem za strokovno, izobraževalno in raziskovalno delo na področju mednarodnih cdnosov, med-narodnih ekonomskih odnosov in med-narodnega prava.
Konkretneje rečeno, za organizacijo predavanj, okroglih miz s področja de-lovanja društva, strokovnih ekskurzij doma in v tujini, sodelovanje na doma-čih in tujih posvetovanjih, posredovanje štipendij in drugim strokovnim delom s področja delovanja.
Spiritus agens društva predstavljata dva profesorja, in sicer dr. Franjo Šti-blar in dr. Danilo Tiirk.
Brez njune pomoči bi društva zago-tovo ne bilo. Tako pa iivi in se vztrajno razvija. Za seboj ima več odtnevnih in nadvse koristnih strokovnih ekskurzij po zahodni Evropi, ki so študentom omogočile praktičen vpogled v delova-nje institucij mednarodnega prava.
In če društvo iivi, potem mu ne manjka načrtov in novih idej. Že v sre-dini novembra, natančneje od 12. do 16., se bo pribliino šestdeset študentov udelelilo strokovnega izleta na Dunaj. V prvi polovici poletnega semestra pa daljšo ekskurzijo v Pariz, Haag, Bruxel-les...
Vse, ki hočejo naprej, navadno spremljajo teiave finančne narave. Omenjene ekskurzije stanejo precejšnje vsote denarja. To pa predstavlja breme, ki ga sami ne zmoremo.
Zato ponujamo vsem zainteresiranim naše znanje v zameno za materialno po-moč. V obliki raziskav, elaboratov, strokovnih nasvetov...
Vse, ki jih naše delo zanima ali bi morda potrebovali našo pomoč, pozi-vamo, naj se nam oglasijo na naslov:
Pravna fakulteta Ljubljana
Ženevski klub (mladinska soba)
Trg osvoboditve 11
61000 Ljubljana
V__________________J
tntervju
Tudi med svojim obiskom v Ljubljani si predstavnik ALF Jim Ralf, s katerim smo posneli intervju, ni mogel kaj, da ne bi opljuval vseh izložb trgovin s krznom, ki jih je opazil.
JIM: Ime mi je Jim Ralf, sem član Animal Liberation Front v Veliki Britaniji. V Jugoslavijo sem prišel, ker imam tu že mnogo kontaktov, ljudi, ki si želijo naše pomoči, da bi lahko tukaj v Jugoslaviji zaustavili brezvezno eksperimentiranje z živalir.i. Želijo se učiti od nas, kajti neposredna akcija, v kateri smo sami precej dobro pod-kovani, je na žalost edina učin-kovita oblika reševanja te problematike.
TRIBUNA: Lahko začneš z opisom vaše organizacije v Angliji?
JIM: Delujemo že približno pet-najst let, združili pa smo se iz različnih organizacij, ki so se uk-varjale s preprečevanjem iz-koriščanja živali. Kmalu nato smo izgubili potrplenje z birok-ratskim načinom delovanja in njegovo nesposobnostjo spreminjanja sistema. Tako smo bili prisiljeni spremeniti naš način delovanja v smislu uvajan-ja "neposrednih akcij"; os-vobajamo            živali      iz
laboratorijev, Živalskih vrtov, uničujemo laboratorijsko opremo in uničujemo datoteke z rezultati poskusov na živalih, miniramo trgovine s krznom in podobno. Pogosto vlamljamo v laboratorije in se tako dokopljemo do informacij o pos-kusih za katere drugače ne bi nikoli izvedeli. Edino tako lahko dobimo zares zanesljive infor-macije, takorekoč iz prve roke.
TRIBUNA: Potem jejasno,da delujete predvsem v ilegali.
JIM: Da. Sedanji zakon ne daje živalim nikakršne zašžite, če pa zakon že govori o živalih, se glavnegaproblema izogiba, tako da je pri našem delu kakršnokoli opiranje na zakon nemogoče.
TRIBUNA: Ste to že kdaj pos-kusili?
ZIVALSKA FARMA
OBISK PREDSTAVNIKA "ANIMAL LIBERATION FRONT" V LJUBLJANI
Animal liberation front, organizacija, ki se bori proti vsem oblikam izkoriščanja in mučenja živali, imav Angliji že petnajstletno tradicijo in je torej starejša od vseh tovrstnih organizacij v Evropi. Anarhistična navdahnjenost je potegnila gibanje v ilegalo, karje iz določene perspektive pozitivno, saj tako organizacija ni zavezana delovanju v okviru pravil igre, kijih določa obstoječi zakon vAngliji. Meneverski prostor delovanjaALF (Animal Liberation Front) seje tako lahko razširil tudi yza predelovanje živalske kože, na reševanje živali iz laboratorijev in podobno.
JIM: Precej je organizacij, ki se ukvarjajo s tem, da bi spremenili zakon. Ena takih je na primer "The British Union for the Aboli-tion of Vivisection", ki se ukvar-ja s tem problemom že precej časa, uspeh pa je minimalen. Z enakim uspehom deluje tudi osveščenost ljudi, ki je relativno nizka, tako da ni masovnega pritiska na spremembo zakona. In ker živali pač nimajo volilne pravice, se ta zakon zelo verjetno tudi v prihodnje ne bo spremenil.
TRIBUNA: Prej si omenil "direct actions". Kaj je to?
JIM: To so akcije, ki jih ponavadi izvajamo v manjših skupinah v stilu mestne gverile. Napadamo vse, ki kakorkoli izkoriščajo živali; ponavadi so to inštituti, privatni laboratoriji... . Akcije potekajo po tem vrstnem redu: vlomimo, na primer, v laboratorij, osvobodimo živali, ki jih uporabljajo za poskuse, in razbijemo laboratorijsko opremo. Tako izkoriščevalce ekonomsko uničimo, kar se je še vedno izkazalo kot uspešno. Nekaj podobnega počnemo tudi v trgovinah z krznom. Zažigalne bombe ali eksloziv, ki ga nadomestimo, ob eksploziji sproži alarmne naprave, ki av-tomatsko obvestijo policijo in gasilce. Nastane pravi spektakel. Škode je ponavadi za več mil-jonov funtov, pri tem pomagajo tudi gasilci, ki naše bombe gasijo z nevemkakšnimi kemikalijami, ki prodajalno še dodatno demolirajo. Več takšnih zaporednih akcij finančno zlomi trgovino, zato se v veliko trgovinah že po prvi eksploziji odločijo, da krzna ne bodo več prodajali. Če stvar pogledamo v giobaii, vidimo, da.zmanjšanje naročil krzna v trgovinah povzroči tudi pomanjšanje proiz-vodnje...
TRIBUNA: Vaše delovanje me precej spominja na terorizem, bi ju lahko primerjal?
JIM: Mislim, da je razlika med nami in teroristi v tem, da mi nikdar ne ogrožamo življenja:, ne človeškega ne živalskega, medtem ko teroristi v glavnem ubijajo ali grozijo z ubijanjem.
inlervju
JIM: Vlada je naše gibanje vzela precej resno, ker so naše akcije zelo podobne akcijam IRA. Skupine, ki se hočejo pregristi skozi birokratski sistem in delovati politično, je zelo lahko vključiti v sam sistem. Potem obe strani začneta popuščati, le da vlada popušča po milimetrih. Tak način delovanja terja ogromno časa, ker morajo preprečevati Ijudi na vodilnih položajih, ti pa imajo računalniške možgane-programirane. Naš način delovanja je učin-kovitejši, a tudi bolj tvegan. Mnogo pripad-nikov ALF sedi po zaporih in prestaja dolge zaporne kazni. Kot posiljevalec ponavadi dobišleto dni zapora in si zunaj po šestih ali sedmih mesecih, če pa ti dokažejo, da si sodeloval pri akcijah ALF, si lahko srečen, če se izmažeš z desetimi leti. Živimo pač v družbi, kjer je denar pomembnejši od človekovega življenja, pa čeprav vsi po vrsti trdijo obratno.
TRIBUNA: Prav vprašanje človekovega življenja najpogosteje omenjajo v kritikah, ki letijo na vaše gibanje. Nasprotniki vas imenujejo Ijubitelje malih živali, ki niso sposobni videti pozicije človeka v tej družbi in ta pozicija je veliko težja od živalske; zatiranje demokratičnih tniciativ,"izničenje individua", policijsko mučenje in še bi lahko naštevali.
JIM: Lahko nas imenuješ tudi tako. To smo si pač izbrali za področje našega delovanja. Ven-dar pa moraš upoštevati, da veliko naših ljudi sodeluje v raznih drugih gibanjih za človekove pravice. Tako daleč, da bi minirali policijske postaje, pa še nismo uspeli priti. Obe problematiki imata seveda tudi stične točke. Navedel bom primer. Nastopamo tudi proti uživanju mesa. Zanimiv bo podatek, da bi lahko na zemljiščih, ki so potrebna za vzrejo govedi, pridelali desetkrat več poljščin, kar bi bilo dovolj za prehranitev celotne svetovne populacije. Polek tega so kemikalije, ki jih uporabljajo v mesni industriji, škodljiive za ozonsko plast, ki obdaja zemljo. Oba problema se torej do neke mere pokrivata. Da me ne boš prehitel, si bom sam zastavil vprašanje. Nasprotniki pogosto navajajo, da predelava mesa in izdelava krzna soupadata. To vsekakor velja za indijanska plemena, v Evropi pa ne * vidiš pogosto lisice na jedilnem listu, ali pa ljudi, ki bi hodili naokrog oblečeni v kokošje perje.
TRIBUNA: Da ne bova preveč teoretizirala. Si pripravljen opisati tudi kakšno konkretno akcijo?
JIM: Seveda. Precej zanimivo akcijo smo iz-vedli v Sheffildu na Sheffildski univerzi. Podatke o mučenju živali pri njih smo dobili, ko je nekaj naših članov vdrlo v skrivno banko podatkov rta univerzi. Tako smo izvedeli, da tam na živalih izvajajo neke precej grobe pos-kuse v zvezi s kajenjem, kasneje pa živali
secirajo. Nekaj naših ljudi je sklicalo demonstracijo pred univerzo, nekaj pa jih je vlomilo v laboratorij. Razbili smo opremo, uničili smo računalniške diskete in izpustili živali, ki so bile zaprte v umazanih kletkah. Izgledalo je, kot da jim nihče ni očistil kletke že več tednov. Bilo je celo huje, kot smo pred-videvali. To niso bile živali, ki bi bile vzrejene za poskuse. Bili so bivši hišni ljubljenčki. Nekateri psi so se odzivali na ukaze, kot so sedi, lezi.... Precej Ijudi v Angliji si danes služi denar tako, da kradejo domače živali in jih prodajajo laboratorijem. No, policija je prišla v laboratorij zelo hitro. Na srečo so se naši aktivisti lahko še pravočasno skrili med množico demonstrantov pred univerzo. To je bila precej odmevna akcija.
TRIBLINA: Sedaj sva pri koncu. Lahko točneje poveš, zakaj si pravzaprav prišel sem. Imate v Jugoslavijijte kaj članov?
JIM: Tu pri vas imam do sedaj že nekaj kontak-tov z ljudmi, ki hočejo sodelovati z nami in nastopiti proti izkoriščanju živali na domačem terenu v našem stilu. Mislim tudi, da je Jugos-lavija precej prijeten kraj. Tudi politična zavest je pri vas preeej visoka. Toda zavest o iz-koriščanju živali še ni visoko na političnem programu. Upoštevati moraš, da smo še vedno ilegalna organizacija in mislim, da še ni pravi trenutek za razkritje naših načrtov. Slišal sem tudi, da se je med vašimi politiki lovski šport kar precej razpasel - ubijanje za zabavo. Tudi proti temu bomo nastopili. Vse, kar bi hotel povedati, je, da neprestano nadzorujemo in opazujemo tudi izkoriščevalce živali pri vas, v Jugoslaviji. Dobroje, če vedo.da so opazovani.
TRIBUNA: Hvala za intervju. Se boš še kaj oglasil?
JIM: Seveda.
Bojan.K.
Darij Kreuh, ki l>i nul postal J ikipar, Nivcs kline. ki je I ilektorica in Kric Lutman       1
Dominik Šolar
STANE KOS
STALINISTIČNA
REVOLUCIJA NA
SLOVENSKEM 1941-1945
2. DEL
Kardeij si je zamislil pomladanski opera-tivni načrt za osvoboditev Gorenjske, ker naj bi bilo s tega terena možno politično obdelovati cčlo Slovenijo. Nemci so za ta načrt izvedeli, zato so na Gorenjskem okrepili svoje sile in s tem Kardeljevo na-mero preprečili.
Na Stajerskem je imelo partizanstvo (na prehodu 1941/42) le v skrajnem južnem delu, to je ob Savi in Savinji, skromne sile*°.
Na Primorskem so\ kot piše režimski tisk, čete, »ki jih je tjapošiljala 3. grupa... tam životarile in namesto, da bi naraščale in dobivale korenine, so se krčile in izgub-ljale orožje«81.
V   Sloveniji je partizanstvo v začetku pomladi   1942 le v Ljubljanski pokrajini nekaj pomenilo; »V vojaškem pogledu sto-jimo precej  na mrtvi točki.  Naša slaba stvar je defenzivni karakter naših akcij«*2, je sporočil Kardelju v Ljubljano tedanji politični komisar Glavnega poveljstva Ivan Maček.
V  tem času se je že pokazala značilna taktika partizanskega boja. Že omenjena italijanska kolona iz Polhovega gradca je npr. padla v zasedo Narodne zaščite (7. maja). Italijani so imeli izgube, partizani so se po napadu »strateško umaknili«, Ita-lijani so se pa nato surovo maščevali nad civilnim prebivalstvom.
Pomemben datum v revoluciji je bil 17. maj 1942, ko je odšel velik delpartijskega vodstva s Kidričem na čelu iz Ljubljane. Ustoličili so se nad Tisovcem v Suhi kra-jini. O svojih tedanjih srečanjih s partizani je Kardelj pripomnil: »Kolikor globlje grem na osvobojeno ozemlje, toliko bolj me boli glava«83.
Čez tri tedne se je vodstvo revolucije selilo v Kočevski Rog na roški vrh Kraljev kamen, na južnem področju Roga, da je bilo tako bliže hrvaškim partizanom.
Dober mesec kasneje je Ljubljano začu-dil in vznemiril partizanski napad na Vlak ljubljanskih internirancev, ki so jih Itali-jani peljali v eno svojih taborišč (v noči med 28. in 29. jun.). To je bila prava gverilska akcija. Partizanom je prišlo v roke 332 Ljubljančanov. Od teh so jih okrog 30 likvidirali; k njim se jih je prigla-silo 86, ostale so odpeljali V delavske bata-ljone na KoČevsko, nekaj pa jih je ušlo.
a so jih pozneje polovili Italijani in jih poslali v internacijo.
V tem času so partizani začeli uničevati strateško važna poslopja. Tako so npr. uničili grad Hmeljnik pri Novem mestu84.
»OSVOBOJENA OZEMUA«
Po ukazu vrhovnega štaba NOV in POJ naj bi slovenski partizani osvojili vsaj maj-hen kos slovenske zemlje in na njem vzpo-stavili revolucionarno oblast. S tem je ho-tela KPS dobiti možnost za »ustvarjanje ljudske oblasti«85 obenem pa dokazati, da je ona edina upornica proti okupatorju, in s tem spodnesti tla mihajlovičestvu.
To zadnje je partija dosegla vsaj v Ljub-ljani, v delu njene okolice in morda v nekaj večjih krajih. Pri tem so ji hotč ali nehotč pomagali Italijani, ki so proti dokaj skrom-nim partizanskim enotam valili velike vo-jaške sile. Zaradi takšnih italijanskih reak-cij so bili zavezniki prepričani, da vežejo partizani ogromno okupatorjevo vojaško moč. Zato sta Anglija in Severna Amerika priznali partizane za uporniško vojsko v Jugoslaviji (že 1943), poslali v njihov štab vojaški misiji (Angleži jun. 1943, Ameri-čani jan. 1944), začeli s pošiljanjem materi-alne pomoči ter jeli v tisku in po radiu primerno sfrizirano vedno več poročati o partizanskih zmagah.
»Osvobojena ozemlja« so bila posebne vrste farsa. Partizani so ozemlja »osvobo-dili« takrat, ko so se Italijani z njih uma-knili. Če so se ti slučajno za kakšno uro vrnili, so se partizani od tam spet »načrtno umaknili«.
»Osvoboditev« krajev se je redno začela z mitingom, na katerem so partijci obsodili »narodne izdajalce« in jih likvidirali. Po-tem so vabili v partizanske prostovoljce, če pa jih ni bilo, so fante in moške nasilno mobilizirali. Končno so rekvirirali živež.
Oblast na »osvobojenem« ozemlju je imel partizanski štab, po posameznih kra-jih pa terenski odbori OF, kasneje Narod-nosvobodilni odbori s pridruženima VOS in Narodno zaščito (po jun. 1942). Snub-ljenje v partizane se je vršilo zlepa ali zgrda: »Vabimo vas, tovariši, v naše vrste, v narodno slovensko vojsko... Kdor tega ne bo storil, je slovenski izdajalec in bo kot tak sojen«86. Vendar »tudi te besede niso zalegle v partizane je bil izredno slab«87.
Zahodno od bivše jugoslovansko-itali-janske meje »osvobojenih« ozemelj do je-seni 1943 ni bilo, ker se Italijani od tam pač niso umaknili.
Nekaj primerov »osvobojenih« ozemelj: Italijani so se umaknili iz Kočevske Reke in Mozlja za tri dni, iz Loške doline pa za en mesec (sredi maja 1942) in potem spet za tri tedne. VOS je bila v teh presled-kih »osvoboditve« krepko aktivna88. »IŽan-ska republika« je menjala gospodarja tri-krat. Partizani so v času svojega bivanja v njej mobilizirali 450 moških88a. Ko so se Italijani umaknili iz Sodražice (konec maja 1942), so jo takoj zasedli partizani.
REVOLUCIJSKI TEROR
Pomladi 1942 je stalinistična revolucija na Slovenskem bila na tem, da propade. Da se to ne bi zgodilo, so revolucionarji segli po najhujšem sredstvu. po terorju. Prav zaradi tega je bila ta doba najstraš-nejši čas revolucije. O tem je zapisal parti-zanski komandant: »Najhujša doba likvi-dacij je bila leta 1942 pred ofenzivo (itali-jansko, poleti 1942 - op. pisca)... Tako so tedaj prišli na vrsto tudi komunistični za-vezniki, krščanski socialisti in Sokoli. Lju-dje so začeli v trumah izginjati... Poleg pismenih zapovedi glede tega so bila dana partijcem navodila, naj se otresejo vsako-gar, ki bi jim utegnil biti nevaren. Ta navo-dila so dajali ustno. Bili so najstrašnejši dnevi komunističnega divjanja, ko ni nihče vedel, ali je pri partijcih v milosti ali nemi-losti«89. Številke takrat pobitih civilistov so naravnost neverjetno visoke90.
»Po poatkih, ki jih je bilo mogoče dobiti pri glavnem poveljstvu ,narodno-osvobo-dilne vojske'. je bilo pri teh čistkah pobitih najmanj 1500 članov ,vojske'«91.
80  Gl. prav tam. 408.
81  Prav tam. 409.
*2 Metod Mikuž. Pregled zgodovine NOB v Slove-niji. 2. knj.. Ljubljana 1961, 56. - Citiram: Mikuž, NOB II.
83 Jože Javoršek, Nevarna razmerja, Maribor 1979. 67.
84  Do srede 1944 so partizani uničili 44 gradov. ki jih Čb navaja z imeni. (Gl. Čb. 171.)
85   NOV, 266.
s* Mikuž, NOB II, 15.
s7 Prav tam.
* V tem času so tu postali žrtve partijskega terorja: Slavko Hribar. Franc Kraševec, Janez Nanut. sodnik dr. Muha. Frančiška Flos. Marija Truden (češ da je neozdravljivo bolna ). Janez Kandare (ki so mu pred umorom iztaknili oči). Andrej Mulc. (GL. Čb. 82). - »Zaradi teh nasilij so ljudje živeli v strahu noč in dan. Nihče ni bil varen življenja. Komaj so komunisti opra-vili svoje, so prišli kraljevj grenadirj in začeli v množi-cah streljati.« (Prav tam.)
88a Gl. janez Klemenčič. Leta strahote na Ižanskem, Buenos Aires 1973. 37.
89 Čb. 73-74. - Priča tega je bil komandant partizan-skega bataljona Janez Marn-Črtomir, ki se je kasneje (1. mar. 1944) pridružil četnikom gen. Prezlja.
w Po zapisniku Janeza Marna-Črtomira iz jeseni 1943 naj bi bilo samo spomladi in poleti 1942 likvidira-nih nad 3000 civilistov. (Gl. Čb. 71.) - Črne bukve
navajajo glavne kraje množičnih grobov iz istih dni (gl. 69):
-  Predel od Blatnega klanca do dolenjskega gradu Kleveža.
-  Gorjanski gozdovi, kjer je bil glavni likvidator Franc Pirkovič-Čort.
-  Blizu Suhorja v Beli krajini je 40 metrov globoka jama, v katero so metali partizani svoje žrtve.
-  Okrog Starega trga pri Kočevju.
-  V okolici Sv. Križa pri Litiji.
-  Na Notranjskem predvsem na Krimu, v Krvavi peči in na Robu.
-  V gozdovih med Kožljekom in Rakitno je krimska jama. v katero so metali partizani žrtve iz »vasi vse od Pokojišča do Begunj, od Sv. Vida do Blok, od Otav do Rakitne, Borovnice in Iga« (gl. Škerbec, Krivda II. 119).
-  Podbevškove jasli pod Tolstim vrhom blizu Vran-skega.
-  Na Velikem Osojniku leži 24 ujetnikov iz sept. 1943.
-  V Boncarjevem klancu je množično grobišče pobitih ciganov. njih ženš in otrok. Nekaj ciganov je bilo pobitih tudi na Ižanskem.
S tem so jih pa ravno pognali v goščo, zlasti zahodno od Save.
Na Štajerskem so poskušali komunisti znova formirati uničeni 1. štajerski bata-ljon. Nemci so za okupirano Štajersko de-kretirali mobilizacijo letnikov 1921 do 1924, fantov in deklet, tako za v vojsko kot za v delovno službo (24. mar.).
POMLADANSKA VSTAJA
Po pisanju režimskih virov naj bi bilo konec aprila 1942 v hribih okrog 2500 par-
tizanov. Čeprav je ta številka močno dvomna, je vendarle res, da je začelo šte-vilo partizanov pomladi hitro rasti, najbolj seveda v Ljubljanski pokrajini. V parti-zane so šli prostovoljno le iz Ljubljane, Novega mesta, sem in tja iz manjših trgov po Dolenjskem in Notranjskem, na pode-želju nekateri učitelji in učiteljice »libe-ralne«, »napredne« strani, pa »delomrz-neži, pijanci, zapravljivci, vlačugarji in znani tatovi, ki so šli s komunisti, da bi odstranili poštene ljudi in se polastili njih premoženja«74, kar vsaj delno prizna tudi režimski pisec, ko piše, da pride v NOV tudi »skrajno levi, tako imenovani lum-penproletariat«75.
Na kaj je partija lovila ljudi v partizane? »Eksponenti tretje internacionale so imeli naiogo, kaos po vsej sili povečati, ne glede na žrtve civilnega prebivalstva. Njihova glavna propaganda je bila, da bo vojne v nekaj mesecih konec. Tako je šlo mnogo mladih ljudi na pomlad v gozdove v veri, da bo vojne kmalu konec, in nihče ni hotel biti izpostavljen očitkom, da se ni boril proti okupatorju«76. V proglasu CK KPS za 1. maj stoji: »V najkrajšem času bo sloven-ski narod izvojeval svojo največjo in odlo-čilno   bitko77.   II.   vseslovanski   kongres
v Moskvi je ugotovil, »da bo leto 1942 - leto osvoboditve«78. Beg v partizane so posredno pospeševali tudi Italijani s svo-jimi šikanami proti slovenskemu civilnemu prebivalstvu, zlasti z deportacijami v inter-nacijo (od feb. 1942).
Po Titovih navodilih, ki jih je prinesel v Ljubljano Kardelj, je slcTenilo Glavno poveljstvo začeti (21. mar.) »v zvezi z na-stajajočo pomladjo, s predstoječo ofenzivo Rdeče armade na vzhodu in partizansko ofenzivo na jugu... enotno akcijo vseh partizanskih čet do narodne vstaje«79. Par-tizane je reorganiziralo v večje vojaške enote, odrede, te pa v grupe odredov, ki naj bi bile štiri: prva (gorenjski, kokrški, koroški odred), druga (savinjski, pohor-ski, dravski odred), tretja (dolenjski, belo-kranjski, notranjski odred), četrta (kozjan-ski, ptujski odred). Četrta grupa se ni for-mirala, pač pa se je pozneje tretja razdelila v dve.
196
Škerbec. Krivda II. 11. Dokumenti II. 238.
Vladimir Vauhnik. Nevidna fronta. Buenos Aires i. 394.
Dokumenti II. 48. Prav tam. 12. Mikuž. NOB 1: 393.
radtoGL4Sljubljqne
STEREO         VŽIVO
TUOI O VAŠIH PROBLEMIH
POKLIČITE NAS: 328-954*328-944
ri
^^ edaj, ko to berete, je VJ vsa stvar že za nami.
V  času, ko pa tole poročam, se je končal šele prvi, filmski del, zato bo zapis posvečen le njemu.   O   drugem,   teoret-skem delu, pa morda kaj pri-hodnjič.
Izbor prikazanih filmov je bil pester - od zgodnjih bur-lesk dvajsetih let, do še sve-žega filma iz lanske produk-cije. Gledalci so lahko videli po vrsti: Zeliga Woodyja Al-lena, Utapljanje po številkah Petra Greenawaya, film Bu-ster Keaton - Snemalec Ed-vvarda Sedgwicha, izbor bur-lesk dvajsetih let (med njimi filmčke Mabel v težavah, Ma-bel   za   volanom,   V   ringu,
V parku..., s samimi velikani - Charlesom Chaplinom, Ma-bel Normand, Busterjem Ke-atonom,  Roscoejem Arbuc-klom, Haroldom Lloydom), Ljubljence lune Otarja Iosse-lianija in na koncu na gala večeru filme Charlesa Cha-plina (Puško na rame, Otro-ške avtomobilske dirke v me-stu Venice, Kako se snemajo filmi, Luči velemesta) z živo glasbeno spremljavo Komor-nega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Carla Davisa.
Ljubiteljem filma je večina prikazanih del že znana. Ze-lig je bil pred leti že na red-nem kinoprogramu, neme burleske (vključno s Chapli-novimi) pa so slejkoprej ena stalnic kinotečnega sporeda. Kljub temu je bil (ponoven) ogled teh mojstrskih del užitka in smeha poln dogo-dek, s tem, da je poudarek na ogleda res vreden. Novosti sta torej bili predvajanji fil-mov Utapljanje po številkah (po informaciji organizatorja je šlo za jugoslovansko pre-miero) in Ljubljenci lune.
S filmom Utapljanje po šte-vilkah (Drovvning By Num-bers, 1988) scenarist in reži-ser Greenaway (Risarjeva pogodba, ZOO, Arhitektov trebuh) nadaljuje s svojim že znanim stilom in nenavad-nimi, bizarnimi zgodbami. Vsebino je še najbolje povzeti po uradnih informacijah, ki za začetek povedo dovolj. Film je torej »pripoved o treh ženskah z istim imenom, ki solidarno umorijo svoje može. Utopijo jih - enega v kovinski kadi, drugega v morju in tretjega v bazenu.
JESENSKA FILMSKA ŠOLA
TIŠINA, SMEIEMO SE
Peta JESENSKA FILMSKA ŠOLA (s polnim naslovom Mednarodni kolokvij filmske te-orije) je letos potekala od 17. do 26. oktobra. Gostil jo je, kot vedno do sedaj, Cankarjev dom, ki je skupaj z revijo Ekran in v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem tudi organizator te tradicionalne prireditve. Tema letošnje Sole je bila FILMSKA KOMEDIJA in tudi letošnja prireditev je bila razdeljena v dva dela - šest večerov filmskih projekcij je bilo pravzaprav le uvod v štiridnevna predavanja domačih in tujih filmskih teoretikov.
Njihov motiv lahko najbolje opišemo z nazadovoljenostjo.
Ženske so prepričane, da za svoje zločine ne bodo kaz-novane, ker so omrežile prei-skovalnega sodnika, ki je za-ljubljen v vsako od njih. Ali vsaj misli, da je. Prepričajo ga, da vsako smrt razglasi za nesrečo. Vendar so tukaj tudi priče. Ena utopitev je lahko naključna (incident), dve uto-pitvi sta lahko skladni (coin-cident), kaj pa tri utopitve?
Preiskovalni sodnik ima 13-letnega sina in oba sta strašno privržena igram ter vsakogar - prijatelje, sovraž-nike, ovce, pse in čebele - na-govarjata, naj sodelujejo v njunih metaforičnih igrah, ki se ukvarjajo s spolnostjo in smrtjo, zlasti s smrtjo. Prei-skovalni sodnik se poskuša s situacijo, v kateri so tri žen-ske, spolno in ljubezensko okoristiti, toda ženske so prav tako zvite kot on.
Ta zgodba ima kot ironično ozadje dnevni in nočni dekor rečnega ustja v jesenski an-gleški pokrajini. Preden pride zima in se številke iztečejo
-  z njimi je tudi konec filma
- protagonisti rešijo vse svoje težave. Na način, ki kaže, da dobri niso nagrajeni, hudobni pa redko  kaznovani  in  ne-dolžni vselej žrtve. Predvsem pa kaže, da je ženska zarota nepremagljiva.
Utapljanje po številkah je črna komedija, ki slavi angle-ško obsesijo z igrami in angle-ško ljubezen do pokrajine, kar je vse izraženo z duhovi-tostjo, zanosom in v tem je-ziku in slikovno večplastnem stilu, ki je značilen za Petra Greenawaya.«
Skoraj ni kaj dodati. Ljubi-telji in poznavalci so z avtor-jem že tako dovolj seznanjeni in vedo, kaj smejo pričako-vati, lahko pa bi bil ujet v ma-gijo filma Petra Greenawaya kak naključni gledalec (ne vem sicer, kako bi se to lahko zgodilo, da bi kdo postal gle-dalec tega filma po nak-ljučju), ki bi najbrž težko na-šei pot v film ali iz njega. Gre za delo za sladokusce. Os-novni zaplet, ki obeta krimi-nalko, se hitro razraste v psi-hološko dramo o strasteh, večplasten pomen in bistvo (poanto) pa je avtor dosegel «z vpeljavo iger (vsake vrste, tudi  »potezanje konopa« iz
Jadranskih susretov) v film. Tako vsa zgodba poteka po logiki iger - po strogih pravilih, kjer nekdo vedno izgubi in kjer so spodrsljaji pogubni. Ker so v ospredju iger s smrtjo, je Smutovo (13-letni sin) štetje mrtvih igra zase, hkrati pa rdeča nit zgodbe, s katero nas avtor pelje k dokaj pričakovanemu koncu. Z njo je ustvarjena napetost v pričakovanju konca, saj po za-četku, ko deklica šteje zvezde do sto, zvemo, da so za igro pomembne številke do sto (ostale stotice so le ponavljanje prve), in z zadnjo, stoto žrtvijo, je konec iger in tudi filma.
Film je prav zaradi številk iz naslova (in iger) odlično zgrajen in res domiselno izpe-ljan. Vsekakor je treba omeniti tudi teh-nično popolnost filma, pa ikonografijo (scenografija, kostumografija, fotografija Sache Viernjja, glasba Michaela Nymana (in nenazadnje tudi igralce. Sodnik je bil Bernard Hill, njegov sin Smut Jason Ed-wards, tri Cissie Colpitts pa Joan Plow-right, (I.), Juliet Stevenson (II.) in Joely Richardson (III.). Ob teh v filmu mrgoli še kup drugih »odtrganih« likov. Vsak zase je posebnež in njihovi obrazi in karakterji (pomanjkanje karakterizacije likov menda Greenawayu zelo očitajo) so nov vir Čr-nega humorja.
O tem delu bo najbrž rečeno in napisano še marsikaj (predavanje o njem je na letoš-nji filmski šoli prijavil Jure Mikuž), morda celo knjige. Naj še dodam, da gre za nov primer filma iz »delne distribucije« CD, kar pomeni, da ga bodo še nekajkrat pri-kazali, tako kot so Wendersova Nebesa nad Berlinom.
Ljubljenci lune (Les favoris de la lune, 1984) je tudi vse prej kot običajen film. Brez, vsaj na prvi pogled, osnovne premo-črtne zgodbe, je sestavljen iz drobcev, ra-zličnih anegdotk, ki se prepletajo, sreču-jejo in ločujejo in tako postopoma ustvar-jajo končno podobo, zaključeno celoto, ki pa je tako in tako ni nikoli konec. Življenje v francoskem mestu, njegovi najrazličnejši junaki in njih početje so slikani vzporedno brez medsebojne povezave. Vsi so ne-kakšni ljudje z roba, neznanci iz množice in gledalec dobi kljub visoki estetiki filma vtis, da gleda nekaj dokumentarnega. Usode junakov povezuje (čeprav ne nepo-sredno, saj se v bistvu nikoli ne spoznajo - ne identificirajo in zato ostanejo nez-nanci) obrobna zgodba o umetninah. Ključ filma najde gledalec sam, ko mu režiser ponudi v gledanje spremljanje romanja umetniških predmetov (slike ženskega akta, porcelanskega servisa, nakita z bri-ljanti) iz rok v roke. V glavni vlogi so pravzaprav ti predmeti in prek njih se sre-čujejo junaki filma, ki jim ni dano, da bi vedeli drug za drugega.
Ta prijeten film (scenarij zanj sta napi-sala režiser in Gerard Brach) je še ena odlična poživitev in obogatitev našega filmskega sporeda. Je nekomercialna stva-
ritev, po stilu in vsebini zelo nenavadna, a hkrati gledljiva in sveža. Ljubljenci lune šo leta 1984 na beneškem festivalu prejeli posebno nagradp žirije.
Morda še opomba glede komičnosti •omenjenih dveh filmov. Za nobenega ne velja, da je kakšna klasična komedija, predvsem pa ne to, kar si pod komedijo predstavlja današnji gledalec. Za Greena-waya ja značilen črni, »angleški« humor, ki predvsem pride do izraza v dialogih. Tra-gično-smešno pa je bistvo filma - usode junakov in njihova zavezanost igre do konca. Tu gre za močne poudarke 7. ra-zliko od dela Iosselianija, ki je sicer polno blagega humorja, ki pa izvira od c ugod. Slikanje življenja teh malih Parižarov po-teka mirno (lahko tudi zelo resno), a so
skega poročnika, Zmagovalci in Kralj Da-vid) je »uglasbil« Chaplinove neme filme Otroške avtomobilske dirke v mestu Ve-nice film, v katerem se Charlie prvič pojavi v vlogi potepuha), Kako se snemajo filmi (nekakšen igrani dokumentarec o Chapli-novem filmskem stadiju in delu v njem) in (uvodni) del kar slovitega filma Puško na rame (Shoulder Arms). Znan nam je sred-nji del s fronte, svojo zamisel o vojni trilo-giji pa Chaplin ni nikoli končal. Tako smo najprej videli uvodni del tega filma (Char-lie doma, poziv v vojsko) ob klavirski spremljavi Carla Davisa. Sledili so ome-njeni filmi ob zvokih komornega orkestra RTV Ljubljana^ vključno s projekcijo - koncertom Chaplinove mojstrovine Luči velemesta (City Lights, 1931) po originalni Chaplinovi glasbi za film.
humorne seveda tudi najbolj navadne živ-ljenjske dogodivščine. Takšna, resna je ve-čina filma, da pa ne bi ostalo pri tem, smo priča nekaterim prav burlesknim prizorom (takšni in drugačni teroristi), a še v teh je komičnost stvar sprejema gledalca in ne dogodka samega. To je režiser izpeljal zelo vešče in ob izraziti filmičnosti (minimalna uporaba dialogov, govora nasploh) je gled-Ijivost in kakovost dela pripisati prav temu občutku za mero.
Omeniti je treba še glasbeno-filmski ve-čer za zaključek filmskega dela Filmske šole. Predvajanje omenjenih del z živo glasbeno spremljavo je bil za Ljubljano kar zgodovinski dogodek. Mojster Carl Davis med drugim je napisal glasbo za TV nada-ljevanko Svet v vojni in filme Žena franco-
Kljub temu, da nimam možnosti primer-jave in da me je na trenutke malce motilo zaostajanje glasbe za sliko (kar pa je, kot vemo, nekaj naravnega in vsekakor bolje, če gre za zaostajanje kot za prehitevanje), lahko rečem, da je bilo »biti tam« lepo doživetje. Bis!
Projekcija je bila prispevek praznovanju stoletnice Chaplinovega rojstva in Ljub-ljana je bila za Londonom, New Yorkom in Pordenonom (pred tednom končni festi-val nemega filma) četrto mesto, ki je imelo čast slišati glasbo tako, kot jo je avtor napisal. Da je glasbena oprema na filmski kopiji nekaj drugega (čeprav ne dru-gačna), najbrž ni treba posebej omenjati.
Miran Koritnik
To je četrti film pri nas neznanega režiserja, rojenega v Hongkongu in iz-šolanega v ZDA. Snemalno kariero pa je začel spet doma. Osem mesecev je režiral po-sartiezne epizode neke TV se-rije in med drugim asistiral Robertu Clouseu /režiserju znanih kung-fu kriminalk/. Po vrnitvi v San Francisco je pokazal izrazit interes za avantgardni film in posnel ce-lovečerce Moški, ženska in morilec /A Man, A Woman And A Killer, 1974/, Chan je izginil /Chan Is Missing, 1981/, Delček srca /Dim Sum - A Little Bit of Heart, 1985/ ter leta 1987 še pričujoči Ples v podzemlju.
Film je posnet po scenariju Dona Opperja in je v osnovi kriminalistična zgodba, ki se vse bolj nagiba in izteka v tri-ler. Glavni junak je avant-gardni slikar in risar stripov C. C. Drood /igra ga Tom Hulce, znan kot Amadeus/. Ločen je od žene in hčerke in dneve preživlja v svojem ate-ljeju. Nekega dne najdejo njegovo ljubico mrtvo. Če-prav Drood za to zve šele od policije, je osumljen za umor prav on. Večnemu pasiv-nemu opazovalcu začnejo neznanci streči po življenju in ko nima več nikakršnega na-čina umika, le začne ukre-pati. Počasi odkriva skrivnost umora. Ugotovi, da je v vse skupaj vpletena tudi policija. Pregon brez milosti - ta sim-bolni ples v podzemlju - teče do konca filma.
Film je poln preobratov, s katerimi režiser uspe gle-dalca držati v napetosti skoraj do samega konca. Tako kot junaku tudi gledalcu ni znana skrivnost smrti junakove lju-bice in odkrivata jo skupaj. Še bolj sta povezana v čaka-nju na usodo junaka samega, saj je ta skoraj ves čas z eno nogo v grobu. To, da na koncu pokoplje sam sebe, je sicer spet svojevrsten preo-brat, a se na žalost izteče v preveč klasičen konec filma. Škoda - zaradi zanimi-vega zapleta in obetavnega razpletanja.
Končni vtis j.e ob ogledu tega dela ^kar zadovoljiv. Zgodba ni ravno vsakdanja in pritegne, a gre bistvene od-like iskati predvsem v nekate-
PLESV PODZEMLJU
/\ dam Ant v filmu pripoveduje vic. Gre ne-^Z. A kako takole: »Kupec vpraša prodajalca: »Imate obleke za kamuflazo?« Prodajalec odgovori: »Imamo, a jih ne moretno najti!«
Podobno bi lahko vprašali odgovorne Idistribu-terje, prikazovalce.. .1 za prikazovanje odkupljenih filmov pri nas: »Imate na zalogifilm Ples v Podzem-Iju ISlamdancel ameriško-hongkonškega režiserja Wayna Wanga?« Odgovor bi se po vsem sodeč moral glasiti: »Imamo, a ne vemo, kam smo ga založili!«
Ples v podzemlju je bil namreč na lanskem Festu 119881 in je bil ze takrat odkupljen za jugoslovansko kinematografsko mrežo /s strani Avala Profilma/, a je vseeno potreboval več kot leto in pol, da je prispel na Ijubljanski spored. A prispel je le, he, he...
rih režijskih prijemih. Neka-tere domislice delujejo zelo sveže in privlačno. Atmos-fera filma je vsaj v začetku
z*clo podobna tisti iz Beime-ixove Dive. Slikanje »under-grounda« skozi katerega po-tuje   melanholični,   mesečni
Drood, je fragmentarno, trdo in režiser je z zanimivimi rezi in mešanjem dosegel nekaj zelo dobrih učinkov (kontrast človek-okolje, v katerega ne spada). Ob prepričljivo reži-ranem nasilju, ki ga je v filmu na pretek in nekaterih hu-mornih točkah, ki jih je sicer bolj malo, a so prav simpa-tične, je omembe vredna še estetika filma. Kolikor je že film triler, je njegovo bistvo v atmosferi, ki jo prikazuje - še enkrat junakovo stanje in okolje v katerem se giblje. Ob že naštetem delu režiserja sta zato imela pomembno vlogo direktor fotografije Amir Mokri in avtor glasbe Mitchell Froom. Uspela sta doseči, da je gledalec z vidom in sluhom pri stvari.
Čeprav je igralska zasedba opremljena z tudi nam zna-nimi igralci (ob Hulceu igrajo še Mary Elizabeth Mastran-tonio, Harry Dean Stanton, Virginia Madsen, Adam Ant...), to nikakor ni film igralcev. Vsi liki v filmu na-mreč delujejo kot nekakšne lutke, nastopajo po nekem avtomatizmu, kot bi bili na nevidnih nitkah in bi njihova dejanja bila pogojena z vleče-njem teh nitk s strani nekoga, ki je nad vsemi (tudi dejansko je sicer v filmu tako - vsak dela tisto, kar nekdo drug hoče, želi), dokler si čisto na koncu le ne »premislijo« (končno zmaga volja, razum ali čustvo, tisto »nekaj moč-nejšega v njih«) in odreagi-rajo drugače. Drugače kot bi po toku pripovedi lahko skle-pali in smeli pričakovati. In tu smo spet pri že omenjenih preobratih, s katerimi režiser preseneča gledalce. Zato je Ples v podzemlju predvsem film režije in za igralske (za-pomnljive) kreacije ni pro-stora. Znana igralska imena pa so eden od davkov, ki jih morajo filmarji iz neodvisne produkcije plačati, ko zač-nejo snemati visokoproračun-ske filme. Tudi z Wangom je tako in ker je začel obetavno, lahko le upamo, da bo v pri-hodnje rešil še teh nekaj pro-blemov, ki mu jih bo naložil proračun. Nimam pa nič proti temu, da se vrne nazaj k ne-odvisni produkciji,, če lahko tam bolje dela, da bi le videli njegove filme.
Miran Koritnik
1
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Ponedeljek, 30. 10. 89 SENSO, Italija 1953. Režija: Luchino Visconti. Glav. vl.: Alida Valli. Farlev Granger. Massimo Girotti, Christian Mar-quand ( v barvah)
Torek. 31. 10. 89. VLAK (THETRAIN), ZDA, 1964. Re-žija: John Frankenhein - amer. Glav. vl.: Burt Lancaster, Paul Scofield, Jeanne Moreau, Mic-hael Simon
Sreda, 1. 11. 89. ČAROBNA PIŠČAL (TROLLFLČJTEN). Švedska, 1975. Režija: Ingmar Bergman. Glasba: W. A. Mo-zart. Glav. vl.: Josef Kostlinger, Irma Urrila, Hakan Hagegard, Ulrik Gold (v barvah)
Četrtek. 2. 11. 89. NOČNI PREMIKI (NIGHT MOVES). ZDA, 1975. Režija: Arthur Penn. Glav. vl.: Gene Hackman, Jennifer VVarren. Kenneth Mars (v barvah)
Petek, 3. 11. 89. AVANTU-RISTI (THE ADVENTU-RERS), ZDA, 1970. Režija: Le-wis Gilbert. Glav. vl.: Bekim Fehmiu, Alan Badel, Ernest Borgnine, Candice Bergen. Charles Aznavour, Fefnando Rey, Olivia de Havilland... (v barvah)
Sobota, 4. 11. 89. NEKOČ JE BILO V AMERIKI (ONCE UPON A TIME IN AME-ARICA), ZDA, 1984. Režija: Sergio Leone. GJasba: Ennio Morricone. Glav. vl.: Robert de Niro, James Woods, Elizabeth Mc Govern, Danny Aiello, Tues-day Weld, Treat NVilliams. Wil-liam Forsythe (v barvah)
Nedelja, 5. 11. 89. OLD SHATTERHAND (APACHES LAST BATTLE), ZRN-Italija-Francija, 1964. Režija: Hugo Fregonese. Glav. vl.: Pierre Brice, Lex Barker, Daliah Lavi, Guy Madison (v barvah)
Ponedeljek, 6. 11. 89. TAKO SEM SE VRNIL (IGY JOT-TEM) Madžarska, 1965. Režija: Miklos Jancso; PLAVI ANGEL (DER BLAUE ENGEL), Nem-čija. 1930. Režija: Joseph Von Sternberg. Glav, vl.: Emil Jan-nings, Marlene Dietrich, Kurt Gerron, Rosa Vatetti
Torek, 7. 11. 89. POLJUB SMRTI (KISS ME DEADLV), ZDA, 1955. Režija: Robert Al-drich. Glav. vl.: Ralph Meeker, Cloris Leachman
Sreda, 8. 11. 89. OBSEDE-NOST (OBSESSION), ZDA, 1976. Režija: Brian de Palma. Glav. vl.:• Cliff Robertson, Gene-vieve Bujold, John Lithgovv, Syl-via Williams (v barvah); TRI-JUMF VOUE (TRIUMPH DES     \VILLENS),     Nemčija,
BISERI ZA OGRLICO
A. L. T. M. A. S. H.
Sobota, 18. 11. 1989 PRIVIDI (Images 1972)
Robert Altman (letnik 1925) je hkrati tako zelo ameriški režiser, saj se je loteval snemanja najbolj »klasičnih« ameriških filmskih zvrsti (žanrov) in tudi tako zelo antiameriški - te klasične zvrsti je obdelal docela po svoje, jih prekrojil, včasih celo postavil na glavo. Kljub temu ni šlo za kakšne parodije, kot bi lahko pomislili, ampak le za drug pogled. Širši, družbenokritič-nejši.
Njegov odlični M. A. S. H. je proslavil njega in igralce (seveda predvsem Elliotta Goulda in Donalda Sutherlanda), nadaljevanje pa je bilo več kot zapomnljivo. Brewster McCloud, Kockar in prositutka (McCabe and Mrs. Miller). Privatni detektiv (The Long Goodbye), Vsi smo lopovi (Thieves Like Us), Kalifornijski poker (California Split), Svatba (A Wedding). da o mojstrovinah kot sta Nashville in Tri ženske (3 women) sploh ne govorimo. so navduševali. Ameriko, kot kaže. vse manj, zato pa Evropo vse bolj. In Američan je delal tudi v Evropi - evropski film - in to odlično.
Prividi so po krivici nekako odrinjen, pozabljen film tega mojstra. Čeprav je delo nekakšna vaja v slogu, miniatura, gre za odlično zasnovano in izpeljano psihološko dramo, v končrii fazi celo srhljivko. Naslov pove dovolj, junakinja Cathrvn doživlja privide pri belem dnevu - prikazuje se ji pokojni mož, celo sebe vidi vstopati v hišo, ko se sprehaja po hribu daleč od nje. Dezorientacija v. času in prostoru, mešanje podob sedanjosti in preteklosti, vse večja »izgubljenost« se stopnjuje do končne odre-šitve, ki to ni.
Odlični igralci, zelena Irska kot neverjeten kraj neverjetnega dogajanja in predvsem Altman in njegove domislice (S. York v filmu bere odlomke iz svoje knjige za otroke, igralci so dali likom svoja imena - le zamenjana so) kličejo k obvezenemu ogledu te mojstrovine, celo več, k ponovnem ogledu vsakič, ko jo že »preveč« pozabimo.                                                         M. K.
1935, dokumentarni film o zboru nacionalistične stranke. Režija: Leni Riefenstahl
Četrtek, 9. 11. 89. KORAKAJ ALI UMRI (MARCH OR DIE), Vel. Britanija, 1977. Re-žija: Dick Richards. Glav. vl.: Gene Hackman, Terence Hill (v barvah)
Petek, 10. 11. 89. ZADNJI TANGO V PARIZU (LAST TANGO IN PARIS), Francija-
Italija-ZDA, 1972. Režija: Ber-nardo Bertolucci. Glasba: Gato Barbieri. Glav. vl.: Marlon Brando, Maria Schneider, Jean-Pierre Leaud (v barvah)
Sobota, 11. 11. 89. BUNNY LAKE JE IZGINILA (BUNNY LAKE IS MISSING), ZDA, 1965. Režija: Otto Preminger. Glav. vl.: Carol Lynley, La-urence Olivier, Keir Dullea
Nedelja, 12. 11. 89. MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO (A MAN
WITH THE GOLDEN GUN), Vel. Britanija, 1972. Režija: Guy Hamilton. Glav. vl.: Roger Mo-ore (007), Maud Adams, Chri-stopher Lee, Britt Ekland (v bar-vah)
Ponedeljek, 13. 11. 89. ZVEZDE IN VOJAKI (CSIL-LAGOSOK,         KATONAK).
Madžarska, 52 1967. Režija: Mi-klos Jancso. Glav. vl.: Joszef Madaras, Andras Kozak, Tibor Molnar.; UUBEZEN IN SMRT (LOVE AND DEATH), ZDA, 1974/75. Scenarij in režija: Wo-ody Allen. Glav. vl.: Woody Al-len, Diane Keaton, Despo Di-amantidou. Georges Adet (v barvah)
Torek. 14. 11. 89. MODE-RATO CANTABILE, Francija-Italija, 1960. Režija: Peter Brook. Glav. vl.: Jeanne Mo-reau, Jean-Paul Belmondo, Di-dier Haudepin, Valerie Dobuzin-sky
Sreda, 15. 11. 89. DEKLE Z REVOLVERJEM, Italija-ZDA, 1967. Režija: Mario Moni-celli. Glav. vl.: Monica Vitti, Stanley Baker (v barvah)-SKRIVNOST PICASSO (LE MYSTERE PICASSO), Fran-cija, 1956, dokumentarni. Re-žija: Henri-Georges Clouzot.
Četrtek, 16. 11. 89. PLAVI ANGEL (BLUE ANGEL), ZDA, 1959. Režija: Edvvard Dmytryk. Glav. vl.: May Britt, Curd Jiirgens, Theodore Bikel (v barvah)
Petek, 17. 11. 89. KO SE ZMRAČI (HURRY SUN-DOWN), ZDA, 1967. Režija: Otto Preminger. Glav. vl.: Jane Fonda, Michael Caine, Hohn Philip Law, Faye Dunaway (v barvah)
Sobota, 18. 11. 89. PRIVIDI (IMAGES), Irska, 1972. Režija: Robert Altman. Glav. vl.: Susa-nah York, Rene Auberjonois, Marcel Bozzuffi, Catheryn Har-rison, Hugh Miilais (v barvah)
Nedelja, 19. 11. 89 POZEJ-DONOVA PUSTOLOVŠČINA (THE POSEIDON ADVEN-TURE), ZDA, 1972. Režija: Ronald Neame. Glav. vl.: Gene Hackman, Ernest Borgnine, Shelley VVinters, Stella Stevens, Roddy Mac Dovvall, Carol Lyn-ley... (v barvah)
Prosimo cei\jeno občinstvo, da ne za-muja predstav! Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
PRVIČ, BENETKE
Zagotovo je to mesto bolj ar-hitekturno od arhitekture same. Vendar je na začetku pomembnejše, da so Benetke mesto treh aspektov. Najprej je to seveda akrhitektura. Nekakšna fantazmičnost tega mesta je v prvi vrsti posledica občutka, da nekako nimamo občutka, kje pravzaprav smo. Ne gre za banalnost fizične orien-tacije, temveč za dejstvo, da trgi in uJice brez prometa sicer ponujajo interpretacijo ogromne Fussgarigerzone, ki pa se vedno znova stika s križanji kanalov. In njihovim gibanjem - pretakan-jem vode, kateremu pa ne vemo smeri. Tako je naš občutek pripadnosti            razdvojen
zemeljskost ulic in trgov ter pozidave, ki to strukturo ustvar-ja, ter nekako kozmično pretakanje vode (pravzaprav od nikoder v nikamor) ustvarjata kuliso podvojene nadčasovnosti. Dvojnost arhitekturnega doživljanja Benetk pa dodatno zapečati kontrast med skoraj že prostituiranim javnim življen-jem vseh palač, cerkva in podob-nih, skoraj že arheologij arhitekturne zgodovine; ler nezmožnostjo imaginacije resničnega življenja ter objek-tov. Pa ne le najbolj znanih palazzov, tudi čisto običajno bivanje stanovalca Benetk je večja enigma kakor recimo vsakdanjik Parižana.
Drugi aspekt mestnosti Benetk je "Art-trend-setting". In tudi na tem področju pravzaprav vodi arhitektura. Najsi bo to pos-kus z arhitekturnim bienalom, razstavne predstavitve arhitek-tov ali pa simopzij in kolokviji na to-takšno temo. Prav ta, razstavno-artističen del Benetk je najbolj podvržen nekakšni konkurenci. Tu sta vsaj še Dunaj in Pariz. Taka konkurenca in "vse je Art" kot geslo osem-desetih pripeljeta tudi do zanimivih dogodkov. Secesija se je tako razstavljala najprej v Benetkah, ne na Dunaju; Strada novissima je bila postavljena v okolje Arsenala, ki kot da je najavljalo militantnost gibanja, ki je zasvojilo arhitekte v minulem desetletju; konec kon-
BENETKE, PARIZ, BARCELONA
FANTAZMA
INVESTICIJA
PATOS
Foto: Miha Dobrin
Štirjepojmi so, ki zaokrozajo dandanšnjico arhitekture. In to so: mesto, hiša, "javni interier", ki načeloma sicer pripada hiši, vendar je običajno povsem avtonomna celota, ter knjiga. Moj namen danes je pisati o mestu. Vendar ne na način nekakšnega "traktata" ali podobne tirade, temveč skozi predstavitev treh evropskih mest, ki pravzaprav nakazujejo tri možnosti arhitekturne regeneracije, oziroma načine, kako skočiti v devetdeseta.
cev pa tudi razstava Futurizma je bila postavljena v mestu, ki ga je Marinetti kot leglo tradicionaliz-ma in akademiztna iz dna duše sovražil...
Tretjič pa so Benetke, zaradi svoje "nespremenjenosti", skoraj nostalgične podobe in nepres-tanega pridiha konca, za katerega pa vemo, da ga ne bo, mesto "večne mode"; ali drugače, mesto zaljubljencev in poetov. To je pač mesto, ki se že deset-letja vedno znova vrača v modo, oziroma sploh še ni bilo iz mode. Tu namreč vedno ista scenografija tolerira; zaradi svoje forme in dimenzije, ki pod-lega koncepciji sveta; kon-zumentom praktično vse.Od vulgarnega foto-sessiona ob Karnevalu, do gondolskih pol-jubov George Sandove in Alfreda de Musseta. In če je Baudelaire nekoč zapisal, da se niesta spreminjajo hitreje kot človeška srca, bi ga tu dopolnil le v toliko, da so Benetke to, kar so, prav zato, ker, so se pustile dohiteti človeškim srcem
DRUGIČ, PARIZ
Investiranje Pariza ko mesta, je bilo vedno investiranje v bodočnost. Najsi bo to baročnost velikega                    sistema,
metropol itanska vel ikopoteznost (takrat je to bilo še možno) Haussmanna, ali pa premišljeno (?) ohranjanje "kosov" svetovne razstave. Dejstvo pač je, da Pariz tudi danes postopa podobno. Glede na avreolo boemsko-umetniško-kultumega centra par exellence, in upoštevaje relativ-no zaključenost njegove fizične strukture znotraj meja, ki v Parizu veljajo kot Pariz, lahko zaključimo predvsem dvoje: Pariz kot mesto pravzaprav dobiva novo arhitekturo le kot tisto, kar naj bi že predstavljalo enaindvajseto stoletje; ostanek pa se "seli" ven, v satelitska naselja.
Double-coding kot iznajdba "zahajajoče" arhitekture se je Pariza izognil v elegantnem loku. Prav dobesedno. Nova mesta, ki nikakor niso več niti periferija, so sicer prava zaklad-nica oblik, barv, "arhitekturnih"
jezikov..., skratkak vsega, kar je minulo deset-letje prineslo. Niso pa prav nič francoska in še manj pariška.
Toda čisto drugače je v Parizu. Če bi bilo potrebno izreči oceno, kaj je spremljalo arhitek-turo zadnjih let, je zagotovo res samo eno: škandali! Politična iniciativa za monumentalne kulutme hrame se je začela s Pompidoujem. Nadaljevalo se je z različnimi imeni, rezultati pa ostajajo isti - arhitekture nastajajo. Najprej so bili realizirani Burenovi stebri pri Palais Royalu, potem je Gare d'Orsay postal muzej XIX. stoletja, še potem je Tschumi posejal ur-bani park XXI. stoletja, pa Pei postavil "svojo" piramido, na koncu pa bo še Bastillska oprema. Vsak od naštetih projektov je vzbudil nemalo ogorčenja, šlo je namreč za svetinje Pariza. Zdaj pa so spet vsi srečni.
Kulturno-umetniška poza in pozicija Pariza se je iz "vsakdanjega" življenjapreselila tudi na arhitekturo. Metropola, ki se je gradila velikopotezno, ko je (bodoči) čas to terjal, se danes zaveda, da je možna samo še fragmentar-na popolnitev mozaika, oziroma njegovih od-padlih delov. Akropola je v bistvu zgrajena, spreminjajo se samo svetišča. Vendar na drugačen način, kot je to npr. na Dunaju, za katerega je Podrecca nekoč izjavil, da takorekoč ne potrebuje več novih objektov. Pariz dokazuje, da so ti novi objekti (lahko) potrebni, problem je le v načinu, kako jih na mesto "projeciramo". In pariški koncept prcdstavlja dobro pot Na načelnem nivoju, kajti forma in izraz posamezne zgradbe, oziroma posega, je pač stvar druge obravnave.
Pariz prav na ta način namreč utrjuje položaj glavnega med glavnimi mesti. Tudi vse, kar je novega, je pariško - sicer brand new, a ob tem še vedno malce zdrsano in narnenjeno predvsem tistemu, ki to zna uporabiti. Ali, če spet zaključim z Baudelairjem:"...imam te rad o glavno mesto! Kurtizane in lopovi, vi vzbujate v vseh nas strasti, ki pa prostaku vedno ostanejo neznane."
TRETJIČ, BARCELONA
Mnogi med vami porečete, tretji bi ja moral biti Dunaj, London, kvečjemu še Rim! Razlog, da sem se odločil za Barcelono, je njena "običajnost", pravzaprav živo nasprotje etabliranih "Mest", kot sta to recimo Benetke in Pariz. Pisalo se je leto 1859, ko je Ildefonso Cerda pravzaprav postavil temelje Barcelonine običajnosti. Urbanistični načrt razvoja mesta na praktično enotni matrici ne obeta posebne atraktivnosti mestu. Prav tu pa se izkaže, da je mesto nekaj drugega kot športna prireditev, namreč, kvaliteta določene pozidane in posel-jene površine je prav njena homogenost, ki pravzaprav mestu daje identiteto, na podlagi katere je šele možen danes tako popularen "feeling".
Obenem Barcelona ne slovi kot zakladnica arhitektumih spomenikov. Obstaja sicer Gaudi, ponovno obstaja tudi Mies, vendar, vključno s temi velikimi imeni premore Arhitekturni vodič Barcelone dokaj borih 166 naslovov. Stanje se korenito ne bo spremenilo niti po Olimpiadi - vse skupaj je nakako "oddaljeno" na Montjuc, konec koncev pa je tudi dokaj nepomembno za bistvo tega mesta.
Pri Barceloni ne gre za metropolitansko in-ternacionalnost, niti za enciklopedijo biserov. To, kar jo povzdiguje v takšno "mesto", je namreč svojevrsten patos imaginativnega. Umetnost in imaginacije sta vsekakor pojma, ki sta v neposredni povezavi. Problem je samo v njunem medsebojnem odnosu, ali drugače, obstajajo mesta (in ta so v velikn večini), ki s svojo arhitekturo (umetnostjo) imaginacijo "omogočajo". Obstaja pa Barcelona, ki ustvar-jalno domišljijo posadi na krila in ji daje pros-tora. Medtem ,ko nas nedosegljiva sofisticiranost klasičnega v kakem italijanskem mestu s svojo realnostjo tako zadane, da nam pravzaprav odvzame tudi domišljijo; Barcelona s svojo, že omenjeno "skoraj banalnostjo" deluje tako realno, da nikakor ne obupujemo nad domišljijo, temveč obratno. Tu si lahko vse mislimo, oziroma si praktično vse tudi (moramo) misliti. In zato se pravzaprav šele, ko odpotujemo, zavemo, da nismo bili v nekakšnem vakuumu arhitektur, temveč na mestu sinteze.
Cerda je bil v letih, ko je "sprojektiral" Bar-celono, mnenja, da je urbani razvoj analogen razvoju demokracije. Pa prav Barcelona dokazuje, da sta si ti dve stvari dokaj narazen. Ali, kot je dejal Flaubert, celotne sanje o demokraciji so dvigniti proletaritat na tisto raven neumnosti, ki jo je dosegla buržuazija. In v Barceloni niso posebej izraziti niti proletarci niti buržuji.
Izrazit je samo patos imaginativnega. Tomaž Brate
U zakladnice JjubHeljev VELIKIH, razvpltib režiserjev.
SHINING
Režija Stanley Kubrick
Gl. vl.: Jack Nicholson, Shelley Duvall
Kubrick /Steze slave, Spartak, Lolita, Dr.Strangelove, 2001 - Odiseja v vesolju/je na lestvici International Film Guida o najboljših Glmih zadnjih 30 let edini zastopan z dvema v samem vrhu /zadnja dva našteta med 9/. Shin-ing seveda ni Odiseja, je pa grozljivka visoke stopnje, ekranizacija dela Stephena Kingd, Ijubljenca slovenske beroče publike. Dosledna režija že znanega perfekcionista, zanimiva tema /predvem seveda učinek odrezanosti od civilizacije na človeka/, odlični igralci in konec,
ki vse pokvari. Zaradi sladke napetosti pa je film vsekakor vreden ogleda. In še važnejše, naši distributerji s Kubrickom že dolgo niso v dobrih odnosih, zato si nekaj njegovih zadnjih del lahko ogledate le na videonačin. Shining je tudi med "prekletimi".
SALO OR THE 120 DAYS OF SODOM
/Sal6aIfl20dniSodome/
Režija: Pier Paolo Pasolini
Gl. VL: Paolo Bonacelli, Giorgjo Cataldi, Aldo Valetti
Tudi s Pasolinijem imamo pri nas bolj malo sreče. Kinoteka nima niti polovice njegovih del, tista, ki jih ima, pa so v bornem stanju. Salč pa ni bil za naSega "nezrelega" gledalca. Literarno predlogo markija de Sada smo lahko spoznali /zbirka Erotikon, Bg/. Pasolini pa je zadevo prenesel v čas 2.sv. vojne in potegnil paralelo s fažizmom. Natančno, a nedokončano, ker je bU med snemanjem filma ubit. Kljub temu je zapustil dober, močan iz-delek, ki je radovednemu slovenstvu preiz-
kušal moč živcev in trpežnost želodca. Dosedanja poskusa /enkrat kino Komuna in enkrat CD - obakrat predstavitev del tega av-torja/ sta pokazala, da Salč ni za vsakega. Toliko morda v opozorilo.
ROMA
/F ellinijev Rim/
Režija: Federico Fellini
Gl. vl.: Peter Gonzales, Fiona Florence, Britta Barnes...
Naslov pove vse, filin je igrano-dokumentar-na kronika slovitega mesta. Sproščen, igriv, neobvezen in sploh drugačen Fellini kot ga poznamo in njegovih "priznanih", nagrajevamh mojstrovin. Spet ni imel zgodbe /pravijo, da je pripovedovanje zgodb tako njegov veliki prob-lem/ in spet se je zelo lepo izvlekeL Ljubitelji take filme gledajo večkrat, za ostale pa je to res primeren uvod v spoznavanje "večnega mesta" in delo tega avtorja. Lahko bi rekli -Roma je "Fellini in Rim za začetnike". Zelo dobro.
MJC
Nič nenavadnega ni, če v zvezi s pojmom iz naslova omenim ime Macolm McLaren. Je pa toliko bolj nenavadno, če poleg tega rečem: "Pere Ubu"!
M.M. se je po burnih in bučnih peripetijah s skupino Sex Pistols odločil početi nekaj povsem drugačnega. Pop eksperimen-tator ali šarlatan? Verjetno eno in drugo.
Njegova zadnja plošča nosi naslov WALTZ DARLDMG, z njim pa je vsaj površno opredelil svoje glasbeno počerje - štan-coidne poskočnice, prepletene s Straussovimi evergrini, predstavljajo večino material na albumu. Zanimivo, vendar ideja uporabe klasike v popularni glasbi ni nova; M.M. torej ne ponuja novih rešitev. Odkriva pa nov marketinški vidik: cenenim podeželsko diskotečnitn ritmom dodaš cca. 5% dunajskih valčkov in uspeh je zagotovljen. Pojma sta sicer na prvi pogled nezdružljiva, vendar kaj kmalu ugotovimo, da gre v obeh primerih za enako sociološko strukturo odjemlce v- razlika je le v starostnih skupinah leteh. Isto muziko je uspešno prodal tudi tistim tam zgoraj, torej satelitom, ti pa, kot je vedno bolj jasno, uspešno dirigirajo evropski glas-beni okus. Vendar to še ni vse; M.M.-ju idej na manjka še od njegovih punk managerskih časov. S teksti se povsem zavestno podaja v svet visoke mode in pripadajočega glamour-ja, računajoč na še en segment potrošniško           usmerjene
(obremenjene) družbe. Tako je kot pevko uporabil celo neko Liso Marie, ki je baje "glavna" manekenka pri enem od vodilnih modnih kreatorjev Kalvinu Kleinu in ki ima velika "pljuča". Single, ki ga prepeva, zato nosi naslov Something's jumpin' in your shirt. Hecno in nič več kot to!
Na ovitku zasledimo še dve izstopajoči imeni: Jeff Beck in Dave Stewart (Eutytmics), ki pa kakšne posebne vrednosti glasbi ne dajeta. Ta ostaja torej le cenen pop in nič več.
ČUDNA STVAR
Nekaj več ali skoraj vse, kar ste o popu želeli vedeti (pa niste upali vprašari), ponujajo Pere Ubu. Clevelandski garažni rokerji so bili v naših trgovinah prisotni le s predzadnjo ploščo The Tenement Year, ki v nobenem elementu bistveno ne odstopa od glasbe njihovih začetkov v letu '77. Radikalen preobrat pa je opazen na zadnji plošči Cloudland. Vzrok je v veliki meri producent Stephen Hague, znan tudi po sodelovanju z New Order in Pet Shop Boys. Rezuitat tega sodelovanja je glasba, ki je nekanšen kompromis med surovo energijo garažnih Pere Ubu in srh vzbujajočo (kurjepoltno) sterilno produkcijo Pet Shop Boys. Kom-binacija je pop, ki mogoče rahlo spominja na The Jesus and Mary Chain, vendar jih presega ter zabava na dovolj nekonven-cionalen način. Tako ne postane dolgočasen in nezanimiv, ter po prvem poslušanju dosega ravno nasprotni učinek.
Album so P.U. imeli namen poimenovati Rosebud. Beseda vam je seveda znana iz Wellsovega filma Državljan Kane, mojstrovine, v kateri se celotno dogajanje vrti okoli pomena omenjene besede. Slednja je služila ustvarjalcu kot prispodoba nostalgije za srečnim otroštvom, obenem pa pomeni večno iskanje smisla življenja. Podobno so ploščo zastavili P.U. - nasiov Cloudland, so povzeli po rojstnem kraju pevca Davida Thomasa! Srečno otroštvo torej; sam pojem sreča se nato v tekstih kot tak pojavlja še naprej in ni potemtakem nič novega, novi pa so taki ali drugačni avtomobili, ki prav lahko služijo kot prispodoba iskanja. Ob vsem tetn P.U. ne bluzijo; jasno jim je, da gre za to, da nekam prideš...
Ker smo jih pred letom v Ljubljani že videli, bi jih bilo prav zanimivo videti po plošči, ki je na videz radikalen obrat v glas-benem smislu. P.U. pa grejo le s časom naprej. Novak je rekel, da je to idealna pop godba. Jaz se strinjam in upam, da bo pop devetdesetih vsaj približno tak.
Igor Ivanič

ri
^^ temi naslovi je vedno l±J hudič; sedaj ste gotovo prepričani, da se zgoraj citi-rani srbski rek nanaša na že-lezniško kompozicijo bratstva in enotnosti, kar sploh ni res. Ampak k tovrstnim dvoum-nim naslovom se moram zate-kati, ker so bolj običajni že vsi neštetokrat uporabljeni. Glejte: 18. septembra sem v Tribuni objavil člančič z na-slovom Nightclubbing in bil prepričan, da sem blazno ori-ginalen. Včeraj pa sem brskal po starih Tribunah in ugoto-vil, da sem isti naslov upora-bil že 14. marca letos!
S tokratnim naslovom imam v mislih tridnevno go-stovanje slavnega ansambla Milodajka Youneed v še bolj slavnem klubu K4. Kot ve-ste, so Miladojci sprva načr-tovali le dva nastopa, v četr-tek in petek. Oba dneva je bila blaziia gneča, tako da so imeli možnost kaj videti in slišati le nadebudneži v prvih vrstah, ki pa so se v zameno za ta luksuz dodobra skuhali in prekadili. Ker je oba dneva pred vrati kluba ostalo kup firbcev, ki niso uspeli priti do kart, je bila dokaj logična od-ločitev za dodatni koncert. ,V soboto je bil K4 prijetno prazen - publike je bilo ravno prav za normalno spremljanje koncerta. Tudi ozvočenje je delovalo kot se spodobi in sploh je bila sobota od vseh treh dnevov najprijetnejša. Toda organizatorji so hodili naokoli v dvomih, preštevali obiskovalce in mrmrali o mo-rebitni izgubi. Iz teh dejstev lahko izpeljemo naslednjo enačbo: dober koncert = kon-cert v optimalnih pogojih = nerentabilen koncert. Za-lostno!
No, vseeno je razveseljivo, da si je Miladojko v času splošnega propadanja in od-padanja (od zadnjič, ko smo o tem pisali, so propadli in odpadli še Uriah Heep) ogle-dalo čez tisoč ljudi. Glede na status, ki so si ga pridobili pred dvemi leti, je bilo nor-malno, da jih bo osveščena lokalna publika poslušala zelo kritično. Ampak povem
/VtlLADOJKA
»SVAKOG GOSTA ZA TRI DANA DOSTA«
vam, vse tisto natolcevanje o tem, ali je preveč vokala, ali bi rabili tri, pet ali sedem saxofonov, ali pa kar Jožeta Privška z orkestrom, je iska-nje dlake v jajcu. V soboto pa sem se (ponovno) prepričal. da ima Miladojka naaajvečja jajca tod okoli. To spoznanje me je sicer koštalo še kakšen promil sluha, ampak splačalo se je. (Kako vpliva vestno spremljanje koncertov, si lahko ogledate na priloženem avdiogramu: 20 decibelov iz-gube sluha pri 4KHz. Avdio-gram je seveda moj.) Sicer pa sem si v zadnjem času vse pogosteje prisiljen uničevati sluh. Minuli teden sem bil de-nimo trikrat v K4, s tem, da sem preskočil Doughboys. Ti so bili menda zelo v redu, ampak etiketa, s katero so jih označili, se mi zdi malo beda-sta; melodični hard core se mi sliši podobno kot brezalko-holni šnops. Pa pustimo to. Omenjenim trem koncertom moram prišteti še obisk sak-sofonskega kvarteta iz 29. ulice v Cankarjevem domu. Pred koncertom je Brane Rončel zagrozil še s kakšnim ducatom jazz koncertov, ki se imajo zgoditi v kratkem. Samo v K4 pa načrtujejo za november sedem ali osem koncertov, z 20. oktobrom je s koncerti štartal tudi KUD France Prešeren, nekaj se do-gaja v B 51... za povrh pri-dejo še Sugarcubes in Resi-dents, tako da se datumi pre-krivajo še samemu Iggyu Rocku, ki je glavni dobavitelj inozemnih alternativcev. Bomo videli, kako se bo vse skupaj izteklo - za publiko in za organizatorje.
kljub vsej tej koncertni de-javnosti pa je za šok meseca oktobra poskrbela televizija: video-jay Studia Ljubljana ni nihče drug kot nam vsem Ijubi Iggy V. Rock. S svojim nastopom je povsem zasenčil Sašo Gerdej in ostale Saše, tako da uredništvo razvedril-nega programa resno razmi-šlja, da bi ga najelo za vode-nje Videogodbe in Video-noči.
GARY GRAY
Na tem mestu, na dveh straneh, nam naj gre samo za dve stvari: za dve razstavi, ki sta se dogodili v zadnjem času: ena in prva v Sprejemni dvorani Cankar-jevega doma (z naslovom »Spominske podobe prihod-nosti«) in druga, ki je odprta očem še sedaj v Galeriji Skuc (z naslovom »Fragmenti - Zdrobljeno - Spregle-dati!«). Preden prepustimo besedo avtorju, podajmo kra-tek komentar o teh dveh do-godkih.
Gre za dve stvari, ki se ve-žeta na projekte s skupnim naslovom »Veš slikar svoj dolg« torej za dve razstavi, ki sta zavezani enaki preteklo-sti, istemu nizu in jih lahko gledamo predvsem kot del nekega širšega početja. Zakaj lahko govorimo o nizu? Prav zato, ker se pri obeh razsta-vah zarežejo pomembni pre-miki v relaciji do preteklih projektov »Veš, slikar, svoj dolg«, ki so zavezujoči. Na tem mestu jih zapišemo samo na kratko. Razstava »Spo-minske podobe prihodnosti« je pravzaprav razstava raz-stave. S tem mislimo na raz-stavo, ki očitno stoji na svo-jem mestu »zgolj« zato, da predstavlja druge že pretekle razstave in napoveduje nove. Na njej se dobesedno govori z usti, z besedo in sliko. Mno-žica fotografij, dokumentov, materialov, dvojnikov, spo-minkov in predmetov izgube spomina so se na zelo specifi-čen način nanašali, komenti-rali pretekle projekte, ki so se pojavljale pod skupnim ime-nom »Veš, slikar, svoj dolg«. Šlo je za specifično spominja-nje, uprizorjeno jasno in go-vorilo je skoraj sterilno v za-prti strukturi materiala, po-doba, beseda. Vse to je bilo raz-ločno postavljeno po ma-tematičnem vzorcu rene-sančne perspektive, natančno razporejeno po ločenih pro-storih v simetriji. Razstava o razstavah je zato nenehno odsevala neko dvojnost v po-stavitvi in z deli, ki so hkrati tudi svoj komentar. Vzela si je možnost, da z lastno be-sedo, oz. sliko izpelje di-skurz, ki sicer ni kritiški ali teoretični, vendar kljub temu fabricira resnico in laži in si
DVAKRAT NA DVEH MESTIH
Nasproti resnici in pogledu
tako   omogoča   svoj   zapis v čas.
Kar nas takoj zbode v oči
pri drugi postavitvi v Galeriji
Skuc z naslovom »Fragmenti
- Zdrobljeno - Spregledati!«
je, kako razstava ni več to-
talni ambient, kako ne gre
več za prostore slike ali sliko
v prostoru, ker se učinki pro-
stora in tisti učinki, ki so prej
delovali   kot   vdor   podobe
v prostor, zdaj manifestirajo
zgoščeni in zgoščeno v samih
slikah/izdelkih. Prej je slika
v strukturi razstave bila po-
polnoma podrejena celoti, to-
talnemu učinku razstave, to-
talnemu pogledu Vsega, v ka-
terem se posamično in Eno
izgublja,   utaplja   v   celoti.
Zdaj, v tej zadnji postavitvi,
pa je izpostavljen prav detalj,
fragment,  Eno nasproti ce-
loti, nasproti Vsemu. Ta par-
celiran,   izobčen  in  izoliran
pogled se realizira prav v po-
samičnih kosih razstave, sli-
kah, objektih, skulpturah. Na
prvi in drugi razstavi »Veš,
slikar, svoj dolg«, je bilo telo
tisto zamreženo in ujeto v ne-
jasna razmerja videzov, zdaj
je pa zamrežen in ponižan
sam  pogled.   Izdelki  (slike,
kipi,  objekti,   reliefi...)  so
zgolj  črni  ali  beli,  srebrni,
grafitni. Torej taki, da pogled
radikalno odbijajo ali »poži-
rajo« in gledalcu s tem ne
omogočajo  videnja   ali   raz-
kritja. Vse, kar se prikazuje,
se prikazuje v prikritju. Raz-
stava se dogaja v popolnoma
črno-belem prostoru, v kate-
rem je barva kot barvilo izg-
nana (in ne izgubljena). In
v kontekstu tega zadnji pro-
stor galerije funkcionira kot
nasprotje,   kot   tujek,    kot
drugo. V njem (vanj stopiš
skozi črn prostor, kjer stekla
na zidu in na tleh odbijajo
lastno podobo) je perspektiva
razstave     sprevržena.      Ne
samo, da je cel prostor preti-
rano barvit, na slikah je barv-
nost prignana do skrajnosti
- celo svetloba je obarvana,
kar vse kaže na zavestno in
namerno nedoslednost. Ven-
dar gre v tem primeru za do-
sledno nedoslednost, za pozi-
cijo, ki vključuje kar največ
obratov, zamikov, nasproio-
vanj ali če že hočeta - prese-
nečenj.
RAZSTAVA RAZSTAVE
(Spominske podobe prihodnosti)
Po dolgotrajnem opazovanju in gledanju v življenje sem videl, da se svet stvari komaj kaj spreminja. Za človeka in njegov čas se spremi-nja le v sedanjosti, preteklost in prihodnost, zato sedanjost ostaja nespremenjena.
Zajeti lastne spomine, loviti lastni prah, zapi-čiti se v lastno telo, vidim, da je jaz nekaj, kar najmanj vem, da je moja zgodovina nekaj, v kar ne morem biti čisto prepričan. To, kar živiš najglobje, je hkrati tisto, kar se ti najbolj izmika in to od česar si vedno najdalj, si ravno ti sam, daleč od samega sebe, izgubljen na robu svoje zunanjosti.
Ko kopičiš v predmetih svoj čas, seveda nujno opaziš, da se je prav ta čas prelil, iztekel v nekaj čisto realnega, kljub temu pa ne moremo reči, da se ni izgubil in izgubili smo ga ravno na meji med stvarjo in ničem. Krog je hkrati zaključen in neskončen, brez začetka in brez konca. Ven-dar se vseeno zdi, da konec obstaja pred začet-kom, kar pomeni, da čas ni enoten in da je razstegljiv. Čas se da manipulirati, ga ustavljati, zamrzniti, po njemu potovati, premikati naprej nazaj. Vendar ga nikoli ni mogoče pridobiti, ohraniti ali celo ohranjati. Ča je nek tnoment, pri katerem vedno izgubimo, je neka skrajna entiteta, nekaj čisto tujega, nekaj skrajno različ-nega od nas samih. Naša resnica.
Zato dokumenti niso nekaj znotraj časovnega (čas nas ujame ravno tako, da ga zgrešimo), niti niso priče nekega trenutka, dokazi neke zgodo-vinske resnice, ker resnic o zgodovini za nas radikalno ne obstaja. Dokumenti pač niso niti resnični niti lažni. Dokument je izginotje in ne kot se misli oživljanje: je telo in so oči in roke. Ča je izgubljanje časa in vse obstaja samo sedaj: si tukaj, ker si samo v sedanjosti. Nič ne ostane.
Vse drugo, vsi viri, zgodovina, spomin so besede in besedne zveze, govoreče glave in hiše iz črk. Spomin na prihodnost ali preteklost se lahko dotika dela, se lovi za njegov rob, sledi robu, vendar nikoli ne zdrsne v njegovo notra-njost. V stvar se ne da potopiti in dokumentu ostane zunanji prostor slepe prisotnosti.
Največja zmota je, da nam umetnost prinaša življenje. Prav tako nam življenje ne prinaša umetnosti ampak smrt. Prav tako nam doku-ment ne pričara življenja in komaj gre za neko drugi življenje smrti: nikoli ne bom umrl, ker sem že mrtev. In dokument je v bistvu širjenje področja te smrti. Konec, končna točka skrajno-sti in edino mesto resničnega prehoda je seveda smrt, ki pa šele omogoči neko drugo življenja. Razbliniti je treba enostavno nasprotje teh dveh svetov. Delam za preteklost in ne za prihodnost, treba je iti nazaj, ker tam ni še vse izrečeno. Prihodnost je kot taka neka popolnoma nesmi-selna entiteta. Kaj je potem dialektika preteklo-sti? Tisto, kar je izgubljeno mora biti izgub-ljeno. Zanima me nekaj, kar se približuje mr-tvemu času, čas ki nikoli ne mine in pravzaprav čas, ki ga nikoli ni bilo, dokumenti nečesa česar nikoli ni bilo in kar tudi ne bo. Celo to občestvo, cel Ja post-katastrofičen univerzum gre naprej in naprej samo zato, ker je izgubil formulo kako bi se ustavil. Vendar čas je treba na novo začeti in končati.
»FRAGMETNI
- ZDOBUEMO
- SPREGLEDATI!«
VSE
Oprimo se torej na tem mestu bruhanju besed skozi usta. Govoriti - skozi usta. Stvar je pre-prosta: iskal je besede in jih nekaj tudi našel. Vendar, treba bi bilo govoriti o tem. kar nisem. Vse ni dobro in vse ne gre naprej. Kaj ima umetnost sploh opraviti z življenjem? Č'e kaj obstaja, je to kaos čustev in vtisov, nekakšno neprepoznavno nasilje, neskončna zmeda, igra slik in sličic... kjer je vse simultano resnično in lažno. Vprašanje fragmenta sredi slepila je. kako ENO zlomith zdrobiti v VSE, kako ENO. ki stoji nasproti VSEMU, narediti za celo, nare-diti za VSE, brez preostanka. Ta parceliran, izobčen pogled je treba izdelati in ne samo doseči, potrebno je ponarediti (ponarejati), iz-misliti  (izmišljevati), skriti  (skrivati),  izginiti,
prikriti___ in s tem doseči. Doseči umetnost
tajne pisave, šifrirati sporočilo. Sporočilo je skrito, kjer je oko zmedeno in zavedeno med dojemanjem vsega in zaznavanjem detalja. Dvojno prekrivajoče se sporočilo. Sporočilo je skrito. Govoriti dvojni jezik, hkrati jasen, razlo-čen, razumljiv, enostaven, preprost in zmešan, težak, nerazločen. Govoriti dobro, lepo, pra-vično in hkrati zlobno, strupeno, grdo, krivično. Preseči poenostavljeno razlikovanje tned do-brim in slabim. Dvojna skrivnost z njo ti uspe oslepariti in prevarati, v njej je vse eno in drugo.
ENO
Imeti povsod oči in z užitkom gledati. Zave-dati se svojega pogleda in se z njim pogrezniti v srce, da se napolni s solzami. Nekaj, kar gledalec okusi v svojem telesu. Ko ugasneš luč in se odložiš v temu se nič več ne ve. Kaj moreš potem videti, ko odpreš oči? Slika deluje v prvi vrsti najprej z molkom kot neke vrste tiha senca. Skuša verbalizirati nekaj, kar je po svoji naravi nemo in to se zaveda perspektive, zaradi katere se mora slika nujno izteči v besedo. Poteze besed in črte glasov v molčečnosti motiva. Ko odpreš oči, prideš v svojo misel. Poglej potem v sliko, dokler ne izgubiš zavesti in misli.
IN
Na platnu gosto mreženje pogledov, gosta navzočnost, pred očmi iz oči v oči, pogled v po-gled. Pod rokami dotik neznanega, roka polo-žena v čas. V ravnini oči je os sveta, vendar ti govoriš skozi usta. Pogled se giblje od teme do najbolj žarečih slik barve, od bodic do nežnega dotika. Od začetka do konca. Od enega k vsemu. Od začetka k začetku.
DRUGO
Ob vsej krotkosti, skromnosti in poštehosti. Jaz se ne izražam v svojih slikah. Moja umetnost je svet izdaje in laži. To niso slike duše, temveč slike brez duše, kar pomeni, da ne gre več za lepo dušo, ker je zdaj duša že umrla. Zato so to slike mrtvih duš. Ne čutim nič znotraj mene. In v meni ni ničesar in znotraj nič več ne obstaja. Samo praznina.
Sprejetje amandmajev k slovenski ustavi je še vedno vroča tema v Srbiji. Tako v NON-u, glasilu RK ZSM Srbije, Saša Vučinič piše o ustavni krizi, ki jo je povzročila Slovenija. »Res je sicer, da se strokovnjakom naše najbolj severne repu-blike mora priznati fanta-stično prizadevanje, da amandmaje, s katerimi se de-jansko uvaja asimetrična fe-deracija, argumentirano obrazložijo.
Potrebno je tudi priznati, da argumentov ni.« Po Vuči-ničevem mnenju je »pravni-ška reprezentacija Slovenije po dolgotrajnih pripravah stekla na igrišče, dosegla gol iz nedovoljenega položaja in začela igrati bunker...« S tem je Slovenija speljala Ju-goslavijo na konfederalistična pota, nadaljuje avtor, hkrati pa zahteva priključitev k Evropi. »Prav na tem mestu se vidi cinizem ljubljanskih političnih čarovnikov, ki pred seboj, svojimi volilci in pred nami izvajajo trik magičnega obstoja - sad ga vidiš, a sad ga ne vidiš.« Cinično je pe-hati državo v konfederalizem in zahtevati vstop v Evropo. ugotavlja Vučinič. »Po eni strani pomeni vstop v Evropo izgubo dela suverenosti, po drugi pa se federacija hitro demontira in razstavlja z obrazložitvijo, da se to počne zaradi strahu pred Ve-likim bratom iz Beograda.«
Tudi zveznemu Ustavnemu sodišču se pišejo črni dnevi, saj je za to po avtorjevem mnenju kriv član tega sodišča iz Slovenije, profesor Kri-stan. Ta je že na neki TV tribuni pokazal samo to, »da se zna prepirati in kričati kot vsi ostali samoupravljalci na zboru delavcev, na katerem razpravljajo o plačah. Zato lahko pričakujemo, da bo Kristan poslal na Ustavno so-dišče video-kaseto, na kateri je ovekovečil svoj televizijski nastop.«
Centralizacija in diferenciacija - pot do neodvisnega sodstva v Srbiji
V isti številki NON-a je ob-javljen pogovor z Draganom Saponjičem, srbskim mini-strom za pravosodje in upravo. Na začetku pogovora Šaponjič ugotavlja, da je ne-
DRUGI O NAS
»S pravnega stališča, ustavni amandmaji se lahko pojasnijo s strahom pred Slobodanom Miloševi-čern, hudo zimo ali epidemijo črnih koz. Vseeno je - oni so lahko ustavni ali neustavni.«
NON, 15. oktobra
odvisnost sodstva in sodnikov zelo pomembna, če želimo doseči pravno državo, kateri smo se - po njegovem mne-nju - približali, toda ne do-volj. »Zaradi tega smo mi, v Srbiji, v času tako težkih ekonomskih razmer, izbor sodnikov premaknili z lo-kalne ravni, tako da se bo izbor vseh sodnikov, tudi ob-činskih, vršil v skupščini Sr-bije.« Če bodo v Srbiji s tem dosegli popolno neodvisnost sodstva od politike, gre ta zgled posnemati. Da se s tako potezo funkcije sodstva v bi-stvu centralizirajo, niti ni tako pomembno.
V srbskem sodstvu je vrsto let prevladovala negativna kadrovska selekcija, »zato se je začela zelo resna diferenci-acija na naših sodiščih - toda izključno diferenciacija na te-melju moralnih, delovnih in strokovnih kriterijev.« V ka-tero kategorijo sodi sodnik - Albanec, ki je že a priori nepošten (nemoralen), tega minister za pravosodje ni po-vedal. Kriterij moralnosti, t.j. kriterij moralno-politične primernosti je na prvem me-stu.
Minister ugotavlja, da se pritiski na sodišča izvajajo, vendar so zelo prefinjeni. Iz-vaja jih Partija, vendar ne preko sodnikov-članov ZK, temveč prek občinskih komi-tejev. Kar se tiče izolacij, Ša-ponjič ni prejel niti ene pri-tožbe državljanov Srbije, da bi pooblaščene sebe (koman-dirji straž v zaporih) kršili svoja pooblastila. Torej do-kler sam ne prejme pritožbe človeka, ki je bil v izolaciji in pretepen, je vse v redu. Prei-skavo pa so kljub temu spro-žili, »ker želijo spoznati res-nico.«
O političnem procesu proti Azemu Vllasiju je novinar, ki je predhodno karal Slovenijo zaradi političnega cinizma, postavil samo vprašanje o in-gerencah republiškega sekre-tariata za .pravosodje. Mini-ster mu je odgovoril: »Repu-bliški sekretariat nima v tem primeru nikakršne ingerence. To je stvar okrožnega sodišča v T. Mitrovici.« S takšnim ci-ničnim odgovorom pa je Ša-: ponjič zasejal dvom o verodo-i stojnosti vseh njegovih izjav. »Ko to kaže, ko to laže, da sudija narodu laže...«
BRANKO ČAKARMIŠ
Foto: Miha Dobrin
Predsednikova vožnja skozi Sarajevo, ki je bila sestavni del protokola, se je začela okoli 10. ure do-poldne, ko je šest avtomobi-lov predsednikove povorke zapeljalo precej hitro v center mesta. Miloševičeva pot do mestne hiše je vodila po Apelnem nabrežju, cesti na bregu reke Miljacke. Poraz-deljeni na 300 metrih v mno-žici, ki je obkrožala cesto in navdušeno              vzklikala
»voždu«, je sedem mož ča-kalo z več kot običajnim zani-manjem.
Ob 10.10 se je predsednik, oblečen v srbsko narodno nošo in s šajkačo na glavi, pripeljal sede v drugem odpr-tem avtu. Poleg njega je se-dela soproga Mirjana, v beli obleki in belih rokavicah, z belim sončnikom in cveti-cami na pasu.
Miloševičev avto je zapeljal varno mimo prvih dveh aten-tatorjev. Mladoletna A. V. in G. J. sta se ustrašila. Nato pa je mladoletni F. Z. vrgel svojo granato, ki je zadela havbo predsednikovega avta, se strkljala pod naslednjega in eksplodirala, pri čemer je ranila člane spremstva in ne-kaj gledalcev. Vžigalna ka-pica je rahlo oprasnila Mirja-nin vrat. Mladoletni F. Z. je požrl ciankalij in skočil v Mi-ljacko, vendar ga je izbruhal, tako da ga je policija ujela.
Potem, ko se je kolona av-tomobilov ustavila, da bi ugo-tovili, če je vse v redu, so na Miloševičevo izrecno zahtevo nadaljevali vožnjo proti mestni hiši. Med množico, ki je te dogodke opazovala z vo-gala, je bil tudi Princ Gavro, član ilegalne Nove srbske ko-munistične partije (NSKP) - tako kot vsi ostali atenta-torji. Samo trije metri so ga ločili od tarče. Princ Gavro je potegnil revolver in ustrelil dvakrat. Njegov prvi strel je zadel Miloševiča v junaške prsi. Druga krogla je zadela Mirjano v trebuh - v ta sim-bol srbskega materinstva. Nato je predsednikov avto pocuknil in Mirjanino ne-gibno telo je padlo na nje-nega soproga. Medtem ko mu je kri curljala iz ust, je zajecljal: »Mirjana, Mirjana, ne umri!« Predsednikov pri-bočnik ga je vprašal, ali je hudo   ranjen.   »Nič   hudega
LEPŠA PRIHODNOST
ATENTAT
VSARAJEVU
1990?
ARAJEVO, 29. jnnija - Včeraj popoidne sta zu posledicami strelnih run tmgično umrla predsednik srbske driave Slobodan \lilo~ ševič in njegova soproga Mirjana Murkovie. Predsednik Miloševič je bil to nedcijo na urnd-nem in prijateljskem ohisku \ sosednji hraiski državi liosni in Hercegovini, vendar so njegov obisk prekinili atentatorjevi strcli.
life is life
ni,« je odgovoril in to ponovil šestkrat z vedno tišjim gla-som.
Oba so z rešilcem prepe-ljali v sarajevsko kliniko, toda žal prepozno. Umrla sta ob treh in pet minut.
Seveda so atentatorja na kraju gnusnega zločina takoj prijeli. Poleg zgoraj navede-nih so sodelovali še mlado-letni H. F. , DŽ. M. in K. LJ. Ta skupina je bila priprav-ljena za izvršitev atentata, če bi njihovim predhodnikom poskus spodletel. Vsi so člani ilegalne in protiustavne NSKP. ki deluje s pozicij bi-rokratizma, antimiloševi-čizma in antijoguraštva. Sam atentator - Princ Gavro, pa je že slovel po kriminalističnih dejanjih, tako kot njegova ožja in širša družina. Naj omenimo samo, da je bil nje-gov oče še leta 1987 predsed-nik občinske skupščine v Te-merinu.
Zastavlja se tudi vprašanje zagotavljanja primernih var-nostnih ukrepov, ki niso bili zadostni. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da za tem tiči spor med sarajevsko policijo in srbsko Službo državne var-nosti. O tem je že stekla razi-skava.
Med neštetimi žalnimi br-zojavkami, ki so prispele na naslov srbske skupščine, lahko omenimo brzojavko predsednika slovenske repu-blike dr. Franceta Bučarja, v katerem med drugim piše, »da je ves slovenski narod globoko presunjen ob tragič-nem dogodku, ki presega meje razuma«. Ob koncu br-zojava pa sporoča, da bo jutri v Ljubljani veliki miting žalo-sti in solidarnosti s srbskim narodom.
Žalno brzojavko je poslal tudi generalni sekretar skupš-čine OZN Perez de Cuellar, v kateri med drugim piše, »da je sarajevski atentat ponovno dokazal, da se iz zgodovine lahko naučimo le to, da se iz nje ne moremo ničesar na-učiti«. Jutri bo v Nevv Yorku žalno zasedanje skupščine OZN, sarajevski atentat pa bo tudi na dnevnem redu izredne seje Varnostnega sveta.
od posebnega dopisnika
Tribune
Krste Plavevski
life is life
Na meji sva. Nikjer ni videti kaj več vojakov, kot je to za mejhne prehode običajno. No, že nekaj kilometrov iz Dera-ja pa te pozdravijo zamaskirane kupole, izpod katerih zJovešče molijo konice raket. Najbrž so uperjene proti Izraelu...
Po nekajurnem pojasnjevanju in prerekanju okoli vize, ki naj bi že potekla, sva navsezadnje še srečna, ko nama dovolijo zamen-jati sto ameriških dolarjev v njihovo valuto. Na obvezno menjavo s va bila že pripravljena, toda da je tako oderuška!?
Za sto dolarjev dobiš na meji kar polovico manj kot v banki, če kasneje seveda raje ne koristiš črnega trga, ki ti nudi štiri do petkrat boljšo menjavo kot uniformiranci na meji. Če hočeš v državo, pač ne gre drugače. Razen če si diplomat ali pa te sem pripeljejo pod okriljem kake turistične agencije.
Po obvezni menjavi te doleti v hotelu naslednji šok, ker je treba plačevati hotele v ameriških dolarjih in te že najbolj bedna luknja, običajno brez toplega tuša, stane vsaj tri do štiri dolarje. Na srečo so v nekaj krajih Youth Hostli, kjer lahko plačaš celo s sirijskimi funti.
Hrana, prevozi itd. so lahko zelo poceni, še posebno, če prvih sto dolarjev računaš kot darilo vladi in po nekako štirinajstih dnevih, ko ti zmanjka "podržal-jenih" funtov, menjaš denar na čmo. Pri tem je treba biti malo bolj previden, saj menda povsod mrgoli tajne policije, ki opreza za sovražniki države.
Prvič sva se ob iskanju prevoza malce nervozno ozirala po pisanih avtobusih, na katerih je običajno edini napis v latinici le znamka vozila. Na srečo sva se lahko takoj prepričala v prijaznost domačinov, ki so nama mimogrede poiskali ustrezen avtobus in se na vsak način skušali zaplesti v pogovor. ZaČuda so nama priskrbeli tudi proste sedeže, pa čeprav je bilo vozilo že nabito polno. Na cenenih starinskih av-
POTOPIS
SIRIJA
Foto: Mira Goričan
Li irija je domala vsakodnevno omenjana v zvezi s jj spopadi v Beirutu. Marsikdo v "civilizirani" Evropi misli, da je potovanje v to bližnjevzhodno deželo zagotovo nevarno početje. Še celo popotniški "vsevedi", ki svajih srečevala napotepanjupo Egiptu, so modrovali: "Ja, v Sirijijepa treba bitipreviden." Seveda oni se niso bili tam, ampak prijateljev znanec...
Ravno dovolj informacij za malce dvomov, kijih tudi spodbudne vrstice popotniške biblije - vodiča, niso čisto razblinile.
tobusih sva bila kasneje kar redno deležna takšne pozornosti.
"Hop, hop" je simpatičen, a na žalost tudi zgovoren vzdevek za male avtobuse, ne ravno naj-novejšega datuma. Vozilo na neravni cesti običajno divje pos-kakuje, saj blažilci že davno niso več kos svoji nalogi. Po prvi takSni vožnji sem že premišljeval o nekaj dražjih, a tudi udobnejših "Karnak" avtobusih. Čeprav nisem Gorenjec, sem kar ostal pri skakajoči varianti, saj si tako ves čas v stiku z najpreprostješimi domačini.
Če prihajaš iz Jordanije, se v Bosri prvič srečaš z ostanki starejših civilizacij. Bosra se namreč ponaša z enim najlepše ohranjenih rimskih gledališč, ki ga oklepa utrdba, v kateri si je prostor izboril tudi nekakšen Youth Hostel v orientalskem stilu. Za zgodovinarje žal od nekoč cvetočega rimskega mesta ni ostalo kaj dosti. Med raz-valinami se nahaja preprosto naselje, katerega hiše so nizke, škatlaste oblike in praviloma skoraj vse grajene iz sivih kam-nitih biokov, ki so nekoč pripadali bolj razkošnim zgrad-bam.
S hop-hopom sva priskakala do Damaska. Prestolnica Sirije je prav zanimivo mesto polno nasprotij med modernim in tradicionalnim, vzhodom in zahodom. Molitveni klici mujezinov se mešajo z moderno glasbo uličnih prodajalcev in hrupom prometnih ulic. Pozor-nost ti takoj pritegnejo stare ameriške limuzine iz petdesetih in šestdesetih let, ki si utirajo pot tned novejšimi modeli pločevine. Nov avto je za povprečnega državljana pravo razkošje, če že ne le sanje.
V mestu srečuješ ženske v tradicionalnih oblekah in s tančico preko obraza, kakor tudi druge, obiečene po evropski modi. Moški v dolgih obtekah galabejah, z rdečimi ali črnobelimi rutami ne vzbujajo prav nič večje pozornosti, kot tisti v klasičnih zahodnjaških oblekah.
Kakor vsako večje arabsko mesto, se tudi Damask ponaša z ogromno pokrito tržnico, ki je s pisanimi stojnicami, vsiljivimi trgovci in rokodelci prava paša za oči. Blago iste vrste prodajajo skupaj, tako da v enem delu tržnice bežiš pred vonjem klavnice, drugje občuduješ raznovrsten nakit, spet tretji konec vabi z raz-nimi dišavami, začimbami,... Malo nerodna zadeva, če se ne znajdeš najbolje in obupano iščeš sadje v predelu, kjer kraljujejo slaščičarji. Tudi v mestu so trgovine razdeljene podobno. Poseben del je namenjen v glavnem le ženski garderobi, drugje se nahajajo trgovine z moškimi oblekami. Malo stran naletiš na ulico avtomehanikov pa vulkanizerjev in že je tu ulica krojačev, ki ti zašijejo kak kos garderobe kar pod vedrim nebom. Med množico ljudi delajo še večjo gnečo številni preprodajalci, ki brezskrbno ponujajo pretihotapljeno blago na najbolj prometnih ulicah. Naprodaj so tuje cigarete, cenene ure, banane, toaletni papir... Blago, ki prihaja iz bližnjega Libanona imajo razstavljeno na zložljivih mizah, ki jih lahko po potrebi v trenutku zaprejo in se poženejo v beg. "Štrajk, vojna, revolucija?" sem se spraševal, ko sem prvič videl preprodajalce, ki so se pog-nali v beg pred policijo in je o njihovi prisot-nosti pričal le še kak kos izgubljenega vročega blaga. Menda so taki prizori bolj redki, saj vlada prekupčevanja ne preganja preveč zagrizeno. Verjetno so temu vzrok tudi podkupnine na pravem tnestu...
Povsod po mestu so naju spremljale slike Asada in državne zastave, ki so napovedale bližajoči se državni praznik. Na televiziji so ga pospremili s prikazovanjem najmodemejšega orožja. Tudi brez tega sem dobil občutek, da so mnogi zelo potiosni na moč njihove armade. Velikanski izdatki za orožje pa zagotovo močno vplivajo na nezavidljivo stanje sirijske ekonomije.
Nedaleč iz Damaska leži zanimiva vasica Maalula, kamor sva ubežala pred hrupom živahne prestolnice. Pisane hiše, do katerih vodijo ozke stopnice, se kot grozd oklepajo strmega pobočja pod skalnim previsom. Ponoči ima malo naselje še poseben čar, ko se na ravnih strehah prižgejo številni osvetljeni križi. Prebivalci so večinoma grški ortodoksi, vendar pa si je v krščansko vasico utrla pot tudi mošeja, brez katere v muslimanski deželi pač ne gre.
Homs je precej veliko, a nezanimivo mesto, nekje sredi bolj obljudenega zahodnega dela Sirije. Tu sva ostala le zaradi zanikrnega Youth Hostla, ki nama je nudil najcenejše možno prenočišče. Dolgočasno mesto je krasno iz-hodišče za enodnevne potepe po bolj zanimivih okoliških krajih.
Široka avtocesta, ob kateri na bolj prometnih odsekih ponujajo tihotapljeno blago in sveže ribe, vodi do pristaniškega   mesta Tartus.
life is life
Sramežljivo sonce je končno zamenjalo mrzle deževne dneve, ki sva jih bila sredi novembra deležna v izobilju. S skupino otrok, katerih šolske uniforme so močno spominjale na vojaške, sva se zdrenjala na malo barkačo. Prav nič prijeten ni bil občutek na leseni lupini, ki se je prebijala med visokimi valovi in grozečimi tankerji, ki so nedaleč od obale čakali, da se rešijo težkega tovora. Pripluli smo na mali otoček Arwad. Otok je pozidan skoraj od zadnjega kotička in le ob obali je še nekaj prostora za ribiče, ki gradijo lesene barke in krpajo mreže. Med stisnjenimi hišami se vijejo ozke ulice, katerih vsaka ti pokaže kaj novega. Na žalost se za marsikaterim vogalom prikažejo kupi smeti, ki ti kamlu preženejo vsako željo po nadaljnem raziskovanju bolj skritih kotičkov.
Dolgočasno vožnjo proti Hami so prekinili policaji v civilu, ki so z orožjem v rokah pregledali avtobus. Preverili so tudi spisek pot-nikov, ki ga mora narediti šofer pred vsako vožnjo. Takšni pregledi so tnenda kar pogosti,
Med rekama Orontes in Evfrat se razprostira puščava, sredi katere leži oaza Palmyra. V času karavan, ki so tovorile svilo in drugo eksotično blago iz Kitajske v Evropo, je tu zraslo mogočno mesto. Oaza je bila tudi pomembna postojanka na poti karavan med Sredozemljem in Mezopotamijo. Danes ostanki stare civilizacije skorajda samevajo. V kakšni bolj turistični deželi bi bile ruševine gotovo preplavljene s trumami turistov, tu pa sva naletela le na družino beduinov, ki živijo v mali hiši nedaleč od starodavnega svetišča. Pregnal naju je šele dež, ki je tu bolj redek pojav. Zavetje sva našla pod šotorom prodajalcev dateljnov, kjer sva si ob toplem čaju hladila jezo nad muhastim vremenom.
Aleppo, moderno trgovsko mesto blizu turške meje, me je še najbolj navdušilo z velikansko pokrito tržnico. Cim prestopiš prag enega izmed vhodov, te pogoltne pravi labirint neštetih ozkih prehodov med trgovinami in stoj-nicami. Tržnica je kraj, kjer še posebno starejši
saj tudi Asadova vlada, ki $e je v nemirnih vodah sirijske politike uspela obdržati že skoraj dvajset let, ne uživa le simpatij. Tajna policija je prisotna povsod.
V Hami se je leta 1982 začel protivladni upor, ki pa ga je vojska krvavo zatrla. V spopadih je življenje izgubilo okoli 20 000 ljudi! O neljubih dogodkih danes ni skoraj nobenih sledov več.
Danes v mestu vzbujajo pozomost velika vodna kolesa, ki so nekoč služila za oskrbovanje z vodo. Lesena kolesa ob reki se vrtijo še danes in zaradi trenja povzročajo nadvse čudne škripajoče glasove.
Ta del države eden najbolj konzervativnih v Siriji, kar potrjujejo tudi mnoge ženske, ki imajo glavo pokrito s črno ruto, brez najmanjše odprtine za oči.
domačini, nevajeni nakupov v modernejših trgovinah, dobijo prav vse od mesa do dragocene svile.
Ko sva se samo iz radovednosti zanimala za ceno svile, so naju trgovci zasuli s hvaljenjem svojega blaga. Slučajni mimoidoči nama je hotel pomagati pri barantanju, pa so ga trgovci grobo napodili. "He is a very bad man," sva dobila pojasnilo najbolj zagretega, ki je mislil, da ga čaka dober posel. Le stežka sva se ga rešila in poslej za cene raje nisva več spraševala.
Na zapuščenem mejnem prehodu sva srečala le avtobus iranskih turistov, ki so menda že celo večnost čakali, da jih spustijo naprej. Še zadnji žig in lahko sva se poslovila od poslednje arabske dežele na poti proti domu...
Igor Fabjan
lifeis life !
7ELJT0N
PROTOKOLI
SIONSKIH
MODBECEV
Da bi bolj prodrli v ustanove, smo veli-kemu številu upravljalcev obljubili pravico do skupne državne uprave, brez vsakršne kontrole, pod pogojem, da nam aktivno pomagajo pri ustvarjanju pretvez za neza-dovoljstvo z ustavami in na ta način pripra-vijo pot za nastanek republike v njihovi državi. Republike nam bodo dale prestol sveta. Zaenkrat smo samo zamenjali vpliv liberalnih vlad z našo močjo: z zlatom.
Dandanes se noben minister ne more obdržati na oblasti, če nima naše podpore in navidezne ljudske podpore, ki jo mi za kulisami pripravimo.
Šesta seja (1)
RAZVOJ REPUBLIKANSKE DRŽAVE
Vsaka republika gre skozi tri faze: prva je podobna prvim dnevom stekline pri člo-veku, ki je oslepel in se ogorčeno meče v levo in desno, druga faza je demagogija, ki povzroči anarhijo, ta pa neizbežno vodi v despotizem, vendar ne k vidnemu in zakonitemu in s tem odgovornemu, tem-več k tajnemu, nevidnemu, ki svoje delo opravlja bolj cinično, saj ga izvajajo vseh vrst agenti, ki se brez hrupa zamenjujejo - to pa je v prid naši tajni moči, ki jo osvobaja skrbi, da bi nagrajevala dolgo-trajne zasluge. (3)
SVOBODA IN VERA V BOGA - ZRUŠITI JU
Priznati moramo, da bi bila svoboda lahko neranljiva in trajna, če bi temeljila rfa načelih vere v Boga, človeškega brat-
(1)  Zapisnik franc. rokopisa: 4. seje pri NILUSU
(2)   Polj. in italj.: Faze republike
(3)  Tu je pri NILUSU sledeči odstavek: Tajno delova-nje lož po vsem svetu. Kdo ali kaj bi lahko zrušilo nevidno moč? Ta pa je prav naša vlada. Masonska loža ima po vsetn svetu vlogo maske. ki prekriva naš cilj, ne da bi se tega zavedala. Kako pa se bomo mi s to močjo okoristili v našem naČrtu in na naših področjih, bo ustalo drugim na veke prikrito.
stva, brez ideje enakosti - ta je proti narav-nim zakonom, ki zahtevajo oblast. (5) Na-rod, ki bi živel v taki veri, bi skromno in mirno užival zaščito svojih županij, podlo-žen božjim pravilom, ki bi odrejala nje-govo usodo na zemlji. Zato moramo vero spodkopati, iztrgati iz duš GOIMOV vsako misel na Boga in dušo in vse nado-mestiti z matematičnimi formulami, pohle-pom in materialnimi interesi.
TRGOVINA IN
INDUSTRIJA.
ŠPEKULACIJA
Da GOIMI ne bi imeli časa za razmišlja-nje in opazovanje, jih moramo s pomočjo industrije in trgovine usmerjati v pohlep po dobičku. Tako bodo posamezniki in narodi iskali svoje lastne dobičke. Zaple-teni v ta boj, ne bodo niti opazili svojega skupnega sovražnika: naš interes. Da pa bi svoboda lahko razmajala družbo GO-IMOV, moramo špekulacijo postaviti kot bazo industrije.
Od tod sledi, da bo bogastvo, ki ga bo industrija potegnila iz dežele, prešlo v špe-kulacijo, t.j. napolnilo bo naše blagajne, ker bodo vse niti špekulacije v naših ro-kah.
ZLATO TELE
Strdit boj za supremacijo in ekonomski pretresi bodo ljudstva razočarali, postala bodo egoistična, brezsrčna in zagabila se jim bosta vera in politika. Njihov edini vodja bo številka. Oboževala bodo zlato, zaradi materialnih užitkov, ki jih omo-goča. Tako bodo dokončno padla v naše suženjstvo. Na ta način bodo, ko nam bo
(4)  Polj. in italj.: Svoboda in vera
(5)  NILUS: Podložnost.
(6)  Polj.: Mednarodna konkurenca trgovine in indu-strije - vloga špekulacije. italj.: Trgovina. indu-strija - špekulacija.
(7)  Polj.: Oboževanje zlata.
(8)  NILUS: Takrat se nam bodo nižji stanovi pridružili proti našim nasprotnikom - priviligiranim poga-nom, brez kakšnega večjega cilja, niti ne iz Ijubezni do bogastva, temveč iz čistega sovraštva do višjih slojev.
potrebno izvesti državni udar, nižji sloji GOIMOV nastopili proti našim konkuren-tom na oblasti - proti GOIMOVIM inte-lektualcem.
SEDMA SEJA (1) Pravniki in odvetniki (2)
Odvetniški poklic naredi tiste, ki ga opravljajo, hladne, okrutne, trdokožne, navadne formaliste, brez načel. Razen na svojo korist, ki jim jo prinaša obramba, ne gledajo splošne družbene koristi, ki bi jo z obrambo lahko dosegli. Zaradi tega spre-jemajo vse pravde, brez razlik in za vsako ceno zahtevajo milost za zločince. V. ta namen se poslužujejo tudi najneznatnejših pravnih zvijač in s tem demoralizirajo so-dišče ter njegovo veljavo in namen. (3)
(1) 21. zapisnik franc. rokopisa: 17 seja pri NILUSU.
(2)  Polj. in italj.: Odvetniki
(3)  V izdaji \z leta 1901 ni sledečih vrstic, ki so pri NILUSU: »Torej bomo odvetnikom omejili delovno področje s tem, da jih bomo izenačili z upravnimi oblastmi, katere so zadolžene za izvajanje zakonov. Odvetniki ne bodo imeli pravice dogovarjanja s svojimi klienti. tako kot je nimajo sodniki. niti ne bodo dobi-vali njihovih spisov prej, kot takrat ko jim bo sodišče določilo kliente. Te spise bodo pregledovali samo na podlagi poročil in dokumentov. kliente pa bodo branili šele potem. ko jih bo sodišče izprašalo in bo njihova obramba slonela na rezultatih tega prvega zaslišanja. Pristojbine jim bodo določene brez ozira na uspeh ali neuspeh obrambe. Na ta način bodo postali navadni izvajalci dela obrambe kot protiutež tožilcu, ki bo glasnik obtožbe.
Na ta način bo sodni postopek znatno skrajšan, dobili pa bomo tudi pošteno in nepristransko obrambo, katere ne bodo vodili materialni interesi, temveč od-vetnikovo globoko prepričanje. To nam bo prineslo še to korist. da bosta preprečena podkupovanje in korup-cija, ki se sedaj vrinjata v sodišča nekaterih držav.
Diskreditiranje GOIMOVIH duhovnikov.
(4)
Poskrbeli smo, da smo diskreditirali GOIMOVO duhovščino in zrušili njegovo poslanstvo, ki bi nam bilo lahko v oviro. Vpliv duhovščine na ljudstvo je vsak dan manjši.
Svoboda  vesti.  Propad  krščanstva.  Ne-sramni hrup. (5)
Svoboda vesti je že povsod proglašena; dejansko nas le še nekaj let loči od pro-pada krščanske vere, našega najhujšega sovražnika, zaradi njene Teorije o nadna-ravnem bodočem življenju. Lahko bomo premagali druge zapreke, toda ne posku-šajmo tega, dokler nismo premagali te. Klerikalizmu smo tako zožili delokrog, da bo njegov vpliv ravno nasproten doseda-njemu.
Žido-masonski načrt proti Vatikanu. (6)
Ko bo napočil čas, da začnemo rušiti papeževo kraljestvo, bo prst nevidne roke pokazal ljudskim množicam Vatikan in ko bodo te navalile, se bomo prikazali kot njegovi zaščitniki, da preprečimo preve-liko prelivanje krvi. To dejanje nam bo odprlo vrata, ko pa bomo vstopili, bomo tam ostali vse dotlej, dokler ne zrušimo vso moč, ki tam še obstaja.
Židovski kralj, pravi papež in patriarh vesoljne cerkve. (7)
Židovski kralj bo to, kar je zdaj papež. Postal bo vesoljni patriarh internacionalne cerkve, katero bomo ustanovili. Dokler pa ne prevzgojimo mladine, tako, da jo bomo s prehodnim verovanjem pripeljali v našo vero, se ne bomo niti nasilno niti odkrito obregovali ob obstoječo cerkev. Rušili jo bomo s kritiko, izvirom neenotnosti in raz-dora.
Razdiralni cilji židovskega tiska. (8)
Na splošno bo naš tisk razkrival delova-nje države in vere ter nesposobnost GO-IMOV, ki niso z nami. To bo opravjl z naj-bolj prostaškimi izrazi ki bodo poniževali kristjane, tako, kot so oni skozi stoletja poniževali našo raso.
(4)    Polj.: Vpliv klera GOIMOV; italj.: Antikleri-kalizem.
(5)  Italj.: Konec GOIMOVIH religij.
(6)Polj.: Papežev dvor., italij.: Proti Vatikanu.
(7)Polj.: Židovski kralj, pravi papež in patriarh; ita.lij.: Pravi papež in patriarh sveta.
(8) Polj.: Cilji sodobnega tiska; italij.: tiskovna služba.
iffiii ::;1W
Organizacija policije (9)
Mi bomo o vsem obveščeni brez pomoči uradne policije. (10) Policija, katero smo organiziraJi GOIMOM obstaja samo zato, da prepreči njihovim vladam spoznati res-nico.
Po našem vzgojnem programu, bo tret-jina naših podložnikov prostovoljno nadzi-rala druge po čutu dolžnosti; kar mora biti načelo vsakega uradnika. Tako zdaj dela tretjina naših BRATOV, ki pazi na druge in prijavlja, kar izve. Špijonažna služba in okoriščanje z ovaduštvom, je za nas častno delo. (11) V bodočnosti bo to načelo splošno.
Tisti, ki ne prijavi političnih ali drugih pojavov, o katerih je kaj izvedel, bo sma-tran kot sokrivec, če se mu dokaže, da je za to vedel.
Kahal, vzor špijonaže
Tako kot so danes naši bratje dolžni, da nas opozorijo na odpadništvo pri Kahalu, tako bodo morali na njihovo lastno odgo-vornost delati vsi naši podložniki, če bodo hoteli izpolnjevati svojo dolžnost do dr-žave. Zloraba uradniške oblasti (12)
S tem, ko nudimo Goimom vabo libera-lizma in nevestnosti, smo razvili egoizem in pohlep pri agentih, ki naj bi ustvarili red. V njih smo razvili razdiralne nagnje-nosti med katerimi je najvažnejša napit-nina. V višjih krogih smo ustvarili nerede, ki so pri nižjih izzvali nezadovoljstvo in splošne spore (13)
OSMA SEJA (1)
Oblast in zakoni Goima izgubijo vsako
spoštovanje (2)
Po naših zaslugah je uporaba zakonov Goima omejena le na najnujnejše. Njihov ugled smo spodkopali, ko smo uvedli libe-ralna tolmačenja.  Najvažnejša vprašanja
(9)  Pri NILUSU se ta odstavek začenja: Naša vlada bo slična hindustanskemu bogu VIŠNU.  Vsaka od naših sto rok bo držala en vzvod državnega sociainega mehanizma.
(10)  NILUS:.. .ki smo jo pokvarili. da bi škodovali poganom.
(11)  Pri NILUSU: »Na drugi strani pa bodo strogo kaznovani nosilci lažnih vesti, da tako preprečimo zlo-rabo privilegijev špijonaže. Naše agente bomo izbrali v višjih in nižjih slojih družbe. Jemali jih bomo med upravniki, izdajatelji, knjigarnarji, tiskarji. uradniki, kočijaži, služabniki itd. Ta policijska moč ne bo mogla ničesar samostojno opraviti, niti ne bo mogla kaj ukre-niti po svoji volji, saj bo dosledna dolžnost te nebog-Ijene policije edino v tem, da obvešča in nastopa kot priča. Preverjanje njenih obvestil in eventualne areta-cije, bo delo skupine odgovornih policajev. Aretacije bodo izvajali žandarji in občinska policija.
(12)  Polj. in italij.: Zloraba oblasti
(13)  Pri Nilusu: Takšna organizacija kot je naša. bo izkoreninila vse zlorabe oblasti, kakor tudi vsa podku-povanja in korupcijo. Porušila bo vse ideje, s kateimi smo opoganili življenje poganov z našimi  teorijami o nadčloveških pravicah.
Kako bi sicer lahko dosegli cilj. da ustvarimo v upravnih poganskih ustanovah nered, če ne s takimi sredstvi. Med najvažnejša sredstva, s katerimi bomo pokvarili njihove ustanove, moramo prišteti agente, ki so zaradi svoje razdiralne dejavnosti zmožni pokvariti druge s tem, da jim razkrivajo in v njih razvijajo svoje pokvarjene namere, kot so zloraba oblasti in nesramno kupovanje vesti.
političnih in moralnih načel rešujejo so-dišča v smislu naših navodil. Razsojajo razprave s stališč, katera jim mi preko svojih »slamnatih mož«, tiska ali drugih sredstev, za katera se ne ve, da jih uporab-ljamo, vsilimo. Celo samo senatorji in višja uprava slepo sledijo našim nasvetom in navodilom. Tu vam nudim nov dokaz rev-ščine živalskih možganov Goima, nespo-sobnih, da bi razčlenili, zaznali ali še več, da bi predvideli posledice takega stanja.
Izvoljeno Ijudstvo
Duh Goimov je živalski: vidi, toda ne predvideva in njegovi zaključki so iz-ključno materialni. Iz vsega tega sledi, da nas je narava sama predvidela, da vodimo Goime in prevladamo svetu.
DEVETA SEJA (1) Prodani uradniki
Kadar vlada, republikanska ali avtokrat-ska sprejema odločitve, se opira na za-kone. Zaradi tega moramo vso skrb posve-titi iskanju struje, ki je sposobna, da jih iznakazi, zamaskira ali podvomi. S spremi-njanjem zakonov v liberalnem smislu, po-stanejo nove zahteve navada; neizpolnitev pa vodi v razpustitev in anarhijo. Takrat bomo naš despotizem, sicer že močan kot dejanski suvereni sveta, pravzaprav kralji, čeprav ne okronani, učvrstili, saj je nevi-den in zato tudi neodgovoren. Namesto da bi padla odgovornost na nas, bo padla na predstavnike ljudstva, ki nezavedno in ne da bi poznali cilj izvajajo naš program, toda ker jih mi ščitimo, ker poslušajo naše nasvete, jih njihova odgovornost izpostav-lja samo menjavi službe v upravi ali v za-časni suspenziji; v primeru protesta proti našim navodilom pa bi bili obsojeni na večni pokoj. (prevajalec tu spominja fran-coskega predsednika Carnota, ki je bil po-slan v večni pokoj z nožem, Mac Kinley s kroglo, Feliks Faure pa s strupom, kot še toliko drugih poznanih in nepoznanih pro-tižidovskih borcev.)
(1)  13. zapisnik francoskega rokopisa; del 15. seje pri Nilusu
(2)  Polj.: Propadanje prestiža zakonov in autoritete Italij.: Anarhija Goimov
(1) 3. zapisnik francoskega rokopisa: 2.  seja pri Nilusu, deloma.
(2) Polj.: uprava »pročelja in tajni svetniki« lta'ij.: vlada pročelja in tajna vlada
Vse te polemike okoli objave Protokolov v »Tribuni« pa se vrtijo predvsem okoli naslednjih vprašanj: Ali so Protokoli po-narejena in dokazana laž, ali so Slovenci antisemiti in komu koristi izdajanje Proto-kolov, oziroma je izdajanje Protokolov pametno? Zelim odgovoriti na vsa ta vpraša-nja, toliko izčrpno, koliko mi je pač mogoče zaradi omeje-nega prostora. Začnimo naj-prej s prvim vprašanjem...
SO PROTOKOLl ZLOBEN PONAREDEK?
Ali so protokoli avtentični in kakšna zlobna druščina je napravila te načrte za »uniče-nje sveta?« se je vpraševal že »Times« 8. maja. Takrat je ogorčeno zapisal, da po tem, ko je angleški narod moral zbrati vse sile, da bi se ubra-nil germanske zarote (Pax Germanica), je sedaj padel v judovsko zaroto (Pax Juda-ica). Nato je pozval angleške intelektualce, naj pridejo temu do dna, da se organizira komisija, ki bo to razčistila. To se je tudi zgodilo in od takrat naprej so bili vsaj za pametne Angleže Protokoli rešen problem. »Times« je kasneje tudi razkril, da so Protokoli pravzaprav groba kopija pamfleta proti Napole-onu III., ki ga je 1870 leta napisal Maurice Joly. Ta na-pad na despotizem Napole-ona III., ki je bil napisan v se-riji 25. dialogov, je bil napi-san kot dialog med Montes-qujem in Machiavellijem. Montesque je predstavljal stvar liberalizma, Machiavelli pa je zagovarjal avtoritativni režim. Kruta ironija je, da je ta dialog naperjen proti Na-poleonu III, ki je hotel napo-vedati avtoritatizem 20. stol., briljantno obrambo libera-lizma. S tem je postal podlaga najbolj reakcionarnega tek-sta, ki je sploh kdaj preplavil svet. Joly namreč v briljant-nem stilu piše, kako so ideje liberalizma pravzaprav pov-zročile despotizem, ki je bil vedno nemoralen in nekriti-čen. Machiavelli napada libe-ralizem s tako elokvenco in tako obširno, da je njegov na-pad prevladal ostale dele pamfleta.
Tako so Protokoli dejan-sko brezsramen plagiat, saj
PROTOKOU
ALIJE OBJAVA
PAMETNA?
5e ena razmišljanja o protokolih sionskih mo-drecev in o svetovni »judovski« zaroti.
Kritike, polemike, protesti in pritožbe, ki jih je vzbudila objava Protokolov sionskih modrecev v Tribuni, zbujajo zelo zanimivo in tudi poučno razmišljanje. Razni načini reagiranja na objavo tega eksplozivnega, kontraverznega, v 20.stol. politično najbolj vplivnega teksta, ki je bil preveden v vse evropske jezike in pri posameznih narodih izšel tudi v po desetih zaporednih izdajah, so bolj zanimivi kot sama objava Protokolov.                        .
160 odlomkov protokolov (dve petini celotnega teksta) temelji na Jolyjevem izvir-niku. Zelo verjetno je, da so bili Protokoli napravljeni nekje med leti 1874 in 1899. Dežela je bila brez dvoma Francija. Predpostavljalo se je, da je bil to Pariz. Napisani so bili sredi Dreyfusove afere, nekje v času med zapo-rom Alfreda Dreyfussa 1894 in njegovo oprostitvijo 1899 leta. Verjetno v času samega vrha velike debate, ki je raz-delila Francijo. Ponaredek je brez dvoma delo Rusa, ki je bil usmerjen k ruski desnici. Skoraj gotovo je bilo naprav-Ijeno pod direktivami zlob-nega in kriminalnega Rack-kovskega, ki je vodil rusko obveščevalno              službo
v Evropi. Protokole je ver-jetno napisal eminentni fizi-ologist in politični žurnalist Ellie de Cyon v Franciji. Spise v glavnem pripisujejo de Cyonu, ki je bil sam po rojstvu Jud. In če pomislimo, da se v Rusiji de Cyon čita kot Tsion, oziroma Sion, ima naslov Protokoli modrecev Siona še dodatno poanto kot privatna šala, ki bi bila zato v stilu Rackkovskega. Ver-jetna je torej hipoteza, da je satiro na Napoleona III., de Cvon po naročilu Rackkov-' skega spremenil v Protokole sionskih modrecev.
Vendar marsikaj nepojas-njenega     in     misterioznega ostaja in ni verjetno, da bi bilo   možno   vse   razjasniti. Protokoli so se rodili v čud-nem,    že    minulem    svetu, v svetu protirevolucionarnihj agentov   in   psevdomistikov,] ki so cveteli v dekadentni car-1 ski Rusiji. Eden prvih, ki je; posedoval Protokole in jih za-| čel razširjati že leta 1905, je bil Rus Nilus in ve se, da jej bil fanatičen pristaš ruske or-i todoksne cerkve, velik mistikj in antiracionalist.
KAJJE NAVDIHNILO POA NAREJEVALCE PROTO-i KOLOV, KAJ JIH DELA\ PREPRIČUIVE?
Razlog, da zbujajo takšnoj verjetnost še danes, pa izhaja] iz judovsko-kraščanske apc kalipse. Tisto, kar je navdih-nilo pisce protokolov, je pre-| rokovanje apokaliptičnegal konca sveta in prihoda anti-J krista. Po tej prerokbi bo po|
drugem prihodu Kristusa in v poslednji sodbi sledila pojava antikrista, človeka greha. On bo zahteval, da se ga časti kot boga in po čudežih, ki jih bo počel s Hudi-čevo pomočjo, bo vse zapeljal. Antikrist bo ustanovil svojo vlado čez ves svet, do-kler ga Kristus ne bo uničil z dihom svojih ust. Jasno je, da so si razlagali to prerokbo tako, da bo antikrist Jud. In ta vera je ena od podlag za verjetnost Protokolov, da Protokolom verjamejo. Ta vera se pojavlja v nekaterih reakcijah na Protokole tudi pri nas. To je iracionalizem, do katerega ni-smo še danes v Sloveniji popolnoma imuni.
Sicer pa, kdor bi še dvomil o tem, da so protokoli zloben ponaredek in bi še kaj več hotel vedetio pravljici, o mitu judovske svetovne zarote, si naj prebere knjigo Nor-mana Cohna z naslovom »Warrant for Ge-nocide«, Penguin Books 1967, 1970, Ve-lika Britanija. Knjiga na več kot 300 stra-neh ima naslednja poglavja:
1.  Izvor mita  (mit o svetovni judovski konspiraciji)
2.  Proti Satanu in izraelski univerzalni ali-ansi
3.  Protokoli in dialogi v peklu (diskusija med Machiavellijem in Montesqujem)
4.  Tajna policija in okultizem
5.  Protokoli in Rusija
6.  Protokoli pridejo v Nemčijo
7.  Protokoli krožijo po svetu
8.  Nemški rasizem, Hitler in Protokoli
9.  Mit (o svetovni judovski zaroti) in naci-stična propaganda
lO.Ponarejevalci na sodišču ll.Antisemitska internacionala
Knjiga zaključuje s študijo o vzrokih ko-lektivne psihopatologije. Ima še naslednje dodatke: Rabijeve govore, Paralelni pri-kaz odlomkov iz Protokolov in dialogov v peklu, Odlomke iz Protokolov, ki ne temeljijo na Dialogih v peklu in zadnji dodatek o Prihodu antikrista. Zraven je še dodatek popolne bibliografije vseh izdaj Protokolov na svetu, (1929 je izšla v Šibe-niku, 1934 in 1939 v Beogradu) med njimi ni omenjena niti ena izdaja v Sloveniji, medtem ko je pri nekaterih narodih tudi po deset izdaj.
Očitno imajo nekateri, ki pripravljajo še dolge eseje o protokolih, naperjenih proti objavi v »Tribuni«, to knjigo v posesti, saj so jo nekateri od njih videli pri meni. Na žalost mi je knjiga na skrivnostni način izginila in omenjene navedbe črpam iz svo-jih izpiskov.
Pa še to: pred nekaj leti se je med našimi ekonomisti že pojavilo vneto zanimanje za te protokole in takrat so se nekateri obrnili name. Ko sem jim omenjeno knjigo dal, se je njihova vnema polegla.
ALl SO SLOVENCI ANTISEMITI?
Smo Slovenci antisemiti, ali pa obratno, se z Judi identificiramo? Se morda bojimo, da nas druži z njimi ista usoda nekdaj najbolj izkoriščanega in preganjanega na-roda v Evropi? Kakšno je bilo razpolože-nje v Sloveniji v času prve izraelske vojne z Arabci? Smo bili z Izraelci ali na strani Egipta? Smo se kot skupnost 100 % solida-lizirali s takratno našo jugoslovansko poli-tiko do Izraela? Ali ne prihajajo prav iz Slovenije nenehne pobude, da bi Jugosla-
iMk
vija z Izraelom vspostavila normalne diplo-matske odnose? Ali nismo v Ljubljani imeli že nekaj mednarodnih simpozijev na temo narodnih manjšin, kjer so bili obrav-navani tudi Judje in to nikakor ne antise-mitsko? Ali nismo imeli celo poseben sim-pozij o problemih Judov in o preganjanju manjšin, ki je predvsem pozicijo sloven-skih Korošcev v Avstriji primerjal s pozi-cijo Judov? Ali nismo imeli na SAZU sim-pozij o Posvetni eshatologiji in komercialni etiki pri malih narodih, kjer smo prav Jude in njihovo komercialno etiko in posvetno eshatologijo dali za vzgled podjetništvu, ki se na Slovenskem razvija?
Kaj torej smo? Smo proti Judom ali smo za Jude? Čeprav jih v Sloveniji ni mnogo in čeprav beseda Jud tradicionalno nima ne-gativnega prizvoka, beseda Žid pa še sploh ne (pomeni prej nekaj finega, prestiž-nega), pa vendar nismo zaljubljeni v Jude. Nikoli nisem namreč slišal, da bi se Slo-venci podobno kot Angleži s ponosom imeli za izgubljeno izraelsko pleme. Nikoli še nisem slišal, da bi želeli zgraditi novi Izrael (kvečjemu kraliestvo božje po kato-liškem modelu). Naš največji ideolog slo-venskega kulturnega poslanstva Josip Vid-mar je želel, da Ljubljana postane Atene Evrope, nikakor pa ne evropski Izrael (če-prav imamo v Slovenskih goricah kraj Je-ruzalem). Tudi Kocbekova alergija do me-sijanizma ne kaže ravno, da smo Slovenci pravilno razumeli mistiko trpljenja, ki jo izraelsko ljudstvo obvlada. To je mistika, ki je prisotna tudi v Srbstvu in njihovem akutnem občutku poslanstva. Ali je po-manjkanje tega pri Slovencih vzrok nji-hove premajhne samozavesti in občutka
DACHAUSKIPROCESI
Na željo raziskovalne skupine DACHAUSKIH PROCESOV (delovni naslov knjige), dr. Ljuba Bavcona, dr. Dušana Nečaka, dr. Petra Kobeta in Martina Ivaniča, nekaterih udeležencev, ter Raziskovalne skupnosti Slovenije in drugih, bi v letu 1989 izdali omenjeno knjigo.
Knjiga vsebuje celotno dokumentacijo in komentar raziskovalne skupine in boobsegala predvidoma 950 tiskanih strani, formata 14 * 20 cm.
Zaradi finančne situacije, sredstev za izdajo nismo sposobni v celoti zagotoviti. Vabimo vas k sodelovanju tako, da na podlagi sponzorstva omogočite izdajo knjige.
Knjigo, ki obsega 980 tiskanih strani, lahko
naročite na naslov: Komunist Ljubljana, Ljubljana, Zarnikova 3, ali po
telefonu 323-061 in 327-071.
1  • Jjj .  .        ¦ • •    . ¦:.:; ¦:i:::i:jSi:*|jJiiiW:;:;:-:i :::::P:::J||^|:^^i:Y::-xliS|!^SSSli|i)^i^|!C|>S
svetovnozgodovinskega poslanstva?Ali je kaj drugega v Slovenstvu, ki je razlog, da smo Slovenci imuni do Judovstva, da se z njim nikoli nismo ukvarjali? Ali pa je razlog samo v tem, ker smo tako veliki solipsisti, da nas zunanji svet nikoli dovolj močno ne razgiblje.
Končno, zakaj se Judje v Sloveniji, koli-kor jih je že, niso nikoli zavestno organizi-rali in šli s slovenskim kulturnim okoljem polemiko, temveč so se z njim obratno harmonično, organsko spajali. Spomnimo se samo Griinain drugih. Tukaj je prilož-nost, da postavim neko svojo tezo, ki jo bodo Slovenci sprejeli ali pa tudi ne. Toda v trenutku, ko smo končno sicer z veliko zamudo objavili protokole tudi pri nas in ko grozi blovenstvu in tudi »Tribuni« ob-tožba antisemitizma, se mi zdi ta teza aktu-alna.
Po mojem Slovenci živimo geopolitično na podobnem izpostavljenem ozemlju, kot so v pradavnih časih živeli Judje. Pradavni Izrael je bil takrat obkrožen z velikimi dominantnimi narodi, oziroma državami, kot je to bil Babilon, Egipt, antična Grčija in na koncu Rimski imperij. Te domi-nantne države so jih okupirale, kot na primer Rim, in zatirale, jih pregnale v su-ženjstvo kot Egipt in Babilon. Vvsakem oziru pa jim ukinjale njihovo državnost, predvsem pa njihov vladujoči, gospodujoči razred. In tako judovstvo ni znotraj svo-jega naroda ustvarilo nikoli naravne hi-erarhije, razrede, ki bi bi!i medsebojrto izolirani. Njihovo vladujočo aristokratsko plast so tujci vedno sistematsko uničili, njihove kralje pobili. In tako so Judje po-stali med seboj enakopravni in niso imeli izraziti suženjskih plasti. Njihova resnična aristokracija so bili preroki, ki so bili prav-zaprav edini legitimni voditelji naroda. Slovenci so podobno obkroženi z velikimi dominantnimi narodi, ki Slovence po moči in številu znatno presegajo. Slovencem so podobno tujci stalno uničevali, preganjali in iztrebljali njihovo zgornjo plast, kolikor se je le-ta sploh lahko zaradi stalne tujske nadvlade sploh lahko ustvarila. Slovensko avtohtono plemstvo je bilo uničeno že po kralju Samu. Za poznejše tuje plemstvo, ki pa se je dokaj identificiralo s slovenskim geografskim in tudi kulturnim prostorom. Od celjskih grofov naprej pa Slovenci ni-koli niso mnogo marali in obremenjevali našega zgodovinskega spomina. To de-lamo tudi danes. Zdi se, da ne zavidamo pretirano Črnogorcem, ko le-ti z velikim ponosom pokopavajo svojega kralja in na te pogrebe vabijo evropsko plemstvo in aristokracijo. V času, ko v Jugoslaviji vlada gospodarska kriza, Slovenci ne iš-
čemo ponosa v slavni preteklosti, temveč smo raje ponosni na svoje delo in pridnost v sedanjosti. Mnogi mislijo, da bi Slovenci morali malo več dati na svoje slavne celj-ske grofe in na Turjake, ki so jih imeli za strah Turkov. Vendar očitno nas to ne gane. Morda nam ni do srca segla tudi proslava obletnice Kosovske bitke. Ne znamo ali nočemo razumeti mistike trplje-nja poraženih junakov. Zato tudi nimamo smisla, da bi mistificirali in slavili naše lastne poraze in trpljenje, da bi se s trplje-njem ponašali. Smo preveliki racionalisti in nas je trpljenja strah. Ali smo res, kot pravi Cankar narod hlapcev, narod brez svoje gospode, narod brez dominantne vladujoče plasti; brez svoje resnične drža-votvorne elite, kar nas že loči tudi od Hrvatov, ki menijo, da je vsa njihova inte-
ligenca, posebno ta, ki se pri priimkih končuje na ic, po socialnem poreklu po-tomka nekdanjega plemstva in zato daleč nad običajnim narodom in zato legitimna, da mu vlada.
Vsak tujec, ki pride v takšen družbeno nediferenciiran slovenski narod, čuti to odsotnost lastne slovenske dominantne plasti, kjer se ni treba pred nobenim Slo-vencem pretirano globoko priklanjati, čuti se bolj enakopravnega kot doma. Ne čuti se ogroženega in si zato ne rabi ustvarjati organizacije, da bi se pred Slovenci zašči-til. Ni več skrivnost, da tudi najbolj soci-alni neprilagodljivi elementi, ki prihajajo iz vseh krajev sveta, in ki jih lastno okolje izriva na rob, najdejo v Sloveniji svoj dom, svojo streho. In ker v Sloveniji ne najdejo zelo dominantne oblastne družbene plasti, večkrat skušajo tukaj zagospodovati.
Vprašanje o antisemitizmu na Sloven-skem (antisemitizem najdemo pri vseh na-rodih) je torej dokaj zapletena stvar.
KOMU KORISTI OBJAVLJANJE PRO-TOKOLOV V SLOVENIJI, OZIROMA, ALIJE TO PAMETNO?
Situacija, iz katere so nastali Protokoli v Evropi, in situacija danes v Jugoslaviji sta si na moč podobni.
Protokoli sionskih modrecev so rezultat mita o judovski svetovni konspiraciji. Ta mit ima, kot že rečeno, že dolgo zgodovino v Evropi, se pa je ponovno akutno pojavil s francosko revolucijo na prehodu 19. stol. kot izraz novih socialnih napetosti.
Evropa je doživela takrat velike *pre-membe. To je čas, ko so se tradicionalne vrednote majale. Podedovani privilegiji niso bili več svete stvari. Stare vrednote in verovanja so postale vprašljive. Konzerva-tivno življenje agrarnega podeželja in agrarne družbe je ogrožala nova dina-mična urbana civilizacija, ki je bila dina-mična in predana inovacijam. Demokra-cija, liberalizem, sekularizem, so bile sile, ki jih je bilo potrebno upoštevati. V tem času so Judje postali identični z vsem, kar je bilo novega in modernega. Bili so naj-višje utelešenje modernosti, demokracije in liberalizma.
Jude, ki so bili identični s temi inovacM jami, so začeli preganjati. Da bi to svojea preganjanje napravili legitimno, so ustva-rili mit o svetovni zaroti Judov in v ta namen ustvarjali ponaredke, ki bi naj bili dokazno gradivo za to njihovo zaroto.
Tudi v Jugoslaviji se bije bolj med kon-zervativnimi in naprednimi silami. Nosilci liberalizma, demokradje in vrste inovacij so predvsem Slovenci. To jim manj na-predni jug zameri in nevamost obstaja, da se Slovencem, podobno kot nekoč v Evropi Judom, nalepijo izmišljene po-tvorbe in ustvari mit o slovenski zaroti. S tem bi bili pritiski na Slovence legitimni.
Eden od razpravljalcev o Protokolih si-onskih modrecev je zato upravičeno opo-zoril na analogijo s podobnimi izmišljenimi dokumenti, ki krožijo danes po Jugoslaviji od albanskega načrta za vstajo do razgla-sov domnevne fronte v Ljubljani. Tudi slovenskim ustavnim amandmajem, ne da bi jih kdo natančno racionalno preanalizi-ral, so pripisali zaroto proti Jugoslaviji.
V tem smislu je objava* Protokolov v »Tribuni« pametna in služi kot opozorilo na nevarnost v Jugoslaviji, ki jo vsi pona-redki ravno zato, ker so ponaredki, v sebi nosijo, in ki lahko sprožijo iracionalna na-silja.
Milan Štante
DEM0KRM3JK
lifeis life
Fora Cleaner Earth
Ekologija nas uČi, da človeštvo NI središče življenja na naŠem planetu.
Ekoiogija nam govori, da je celotna Zemlja del našega "telesa" in da se jo moramo naučiti spoštovati tako, kot spoštujemo sami sebe. Tako kot čutimo zase, moramo čutiti za vsa živa bitja, za vse oblike življenja - za kite,
tjulnje
za morja in zagozdove.
Strahovita lepota ekološke miselnosti je v tem,
da nam kaže pot nazaj k razumevanju in sprejemanju življenja samega; razumevanju in sprejemanju, ki sta imperativ tej posebni poti življenja in
v življenje.
Tako kot s kiti in tjulnji, mora biti življenje rešeno z nenasilnimi konfrontacijami in s, kakor pravijo Kvekerji (protestantje), Ijudmi,
ki bodo pripravljeni pričati za življenje.
Oseba, ki je pripravljena pričati (bearing witness)
mora sprejeti odgovornost zavedati se nepravičnost.
Ta ista oseba nato izbira, ali bo stala ob strani ali pa bo reagirala;
ne sme pa se obrniti proč izgovarjajoč se na svojo ncvednost.
Etika Greenpeacea ni le, da osebno priča o zlobi in
krutosti zoper življenje, temveč da se loti neposrednih akcij,
da to življenje zaščiti. Medtem ko morajo biti akcije takojšnje in neposredne,
je prav tako nujno, da so nenasilne. Zaustaviti moramo krivico in nepravičnost brez uporabe osebnega nasilja zoper krivce.
Naša največja moč mora biti ŽIVLJENJE
samo in naša obveza
USMERITJ NAŠA LASTNA ŽIVLJENJA V ZAŠCITO ŽIVLJENJ DRUGIH!
GREENPEACE
l'.(). li«.v.n2(K \\ashingHMi. IU . 2(MMI7
^^^^^^^^^^^^^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_____I
RADIRANCI
zapečateni z usodo, po megli svoji tavamo. tavamo po davnini toplih dni. dni, ki v spominu zapustili smo si noč strahu. strahu smo se nalezli tu, tu znotraj. znotraj, kjer je mrak, kjer je tišina, ki mori. mori...
Tomšič Zoran
COMBAT
odpade cvetje roži,
jelenu ponos,
takrat postaneš tog,
izpraznjen.
tiste rdeče kaplje gledaš,
puščaš sapo na cevi,
naložiš kakšno truplo,
zastrmiš.
okrog te tujki neresnični
objemajo, omamljajo te!
vsakič, se končno
pokončaš.
Tomšič Zoran
•  7 >    . , I <o w