uredništvo in oprava«
LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 do 55-25
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSEBATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
Sijajni uspehi kmečke obdelovalne zadruge „Jože Lacko“ pri dviganju hektarskega donosa žita
Med starejšimi kmečkimi obdelovalnimi zadrugami je zadruga »Jože Lacko« med najvidnejšimi borci za dvig kmetijske proizvodnje in višje hektarske donose. Poleg drugega se prav tam izraža v tej zadrugi pravilna linija socialističnega kmetijstva. V bližnji in daljni okolici je Lackova zadruga kakor močan svetilnik, ki kaže zadružnemu kmeti jskemu sektorju in pa vsem kmetom, ki še vsak zase gospodarijo, kako je treba z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in znanstvenih izsledkov čedalje bolj dvigati kmetijsko proizvodnjo. To, kar se že tri leta zaporedoma dogaja v Lackovi zadrugi, niso prazne besede, ampak močna in otipljiva dejstva, ki presunljivo odpirajo kmetom oči, kam in kako je treba kreniti, da bo naše kmetijstvo boljše, naprednejše, da bo več dajalo kljub manjši uporabi delovne sile.
Že lani je vzbudila Lackova zadruga veliko pozornost s svojimi hektarskimi donosi žita, ki so bili znatno višji, kakor v letu 1947. Z vseh strani je takrat dobivala zadruga vprašanja in pisma, naj vendar povedo, kako jim je vse to uspelo. Marsikateri kmet je očitno, drugi pa nekako skrivoma povprašal tega ali drugega zadružnika, kako in kaj delajo, da jim žito obrodi in da da dvakrat več kakor drugim kmetom. Ob letošnji žetvi in mlačvi pa je Lackova zadruga še bolj presenetila z do seženimi uspehi. Naslednja razpredelnica nam kaže hektarske donose Lackove zadruge leta 194S in leta 1949, pri čemer je že na prvi viden znaten napredek v primerjavi med letoma 1948 in 1949.
Kultura donos q na ha 1943	1949
Cz. ječmen	24	26.23
Pšenica	15.75	29-31
Rž	16.81	21.82
Jari ječmen	13.56	19.45
Navedene številke jasno pričajo, kako neprestano rase v Lackovi zadrugi kmetijska proizvodnost in kako dosezajo čedalje višje hektarske donose. .. .	_	..
Na lha 1356 kg več pšenice
V primerjavi i. lanskim letom so letos pridelali v Lackovi zadrugi na 1 ha 1356 kg več pšenice. Pred setvijo pšenice, ki so jo sejali po plodore-du za krompirjem in heierozno koruzo, so s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi dobro pripravili zemljo. Orali so na 22 cm globine. Seme je bilo vzorno očiščeno in temeljito razkuženo. Sejali so s sejalnim strojem v vrste v razdalji 12 cm. in sicer pšenico Sorte »Profilik« in »Beitinka«.
se gnojni s cHSKim soutrom teli pred okopavanjem. Takoj po setvi so površino zaradi vladajoče suše dodobra povaljali z lahkim lesenim valjarjem. V jesenski rasti niso izvršili nobenega agrotehničnega ukrepa, pač pa so spomladi povaljali, ker posevki niso bili čez zimo pokriti s snegom. Umetna gnojila so uporabili predvsem zato, ker spričo še ne dovolj
razvite živinoreje niso imeli dovolj
hlevskega gnoja.
589 kg več jarega ječmena
Površino, ki so jo posejali z jarim ječmenom, so jeseni 1948 globoko preorali, pozimi kalcif’.cirali, spomladi pa pred setvijo s krožno brano ponovno preorali. Sejali so domače očiščeno in razkuženo stirivrstno sorto. Setev je bila opravljena s sejalni-kom, zaradi medposevka lucerne pa je bila redkejša (ilOkg na ha). Po setvi je bila njiva samo povaljana. Donos je v primerjavi z lanskim letom precej večji, bil bi pa brez dvoma še večji, če bi bil posevek strnjen in če bi uporabili hlevski gnoj.
501 kg več rži
Rž so v Lackovi zadrugi sejali po olodoredu, in sicer za krmilno peso :n letno praho. Predkultura ni bila gnojena s hlevskim gnojem, kar je seveda tudi vplivalo na hektarski donos rži. Sejali so s strojem v vrste y razdalji 12 cm, po setvi pa so zaradi suše površino dobro povaljali. Sorta rži »Dreger«. Naglavnega spomladanskega gnojenja niso izvršili, pred setvijo pa so gnojili samo s superfo-sfatom in kalijevo soljo. Ker ni bilo pozimi snežne odeje in ker je bilo med cvetno dobo precej padavin, je bil donos nekoliko manjši, kakor so pričakovali, vendar pa znatno presega lanskega.
In 223 kg več ozimnega ječmena
Po plodoredu so sejali zimni ječmen za ozimno pšenico. Po lanski žetvi pšenice so površino sprašili. pred setvijo pa globoko preorali. Sejali so s sejalnikom v vrste na razdaljo 12 cm in ]>o setvi njivo povaljali. Ker ni bilo hlevskega gnoja, so pognojili s 300 kg superfosfata in 150 kg čilskega solitra na 1 ha. Tudi predkultura ni bila pognojena s hlevskim gnojem. Seme: šestvrstna sorta z drž. posestva Šentjanž na Ptujskem polju.
V pridelku pšenice je dosegla Lackova zadruga, sijajen uspeh,, ki visoko presega povprečje donosa na 1 ha v Sloveniji Prav lepi in zadovoljivi so tudi doseženi donosi ozimnega in jarega ječmena in rži, ki vsi znatno nadkriljujejo povprečje hektarskega donosa v Sloveniji. V primerjavi s hektarskimi donosi kmečkih gospodarstev je Lackova zadruga dosegla v vsej daljni svoji okolici največji in najboljši uspeh. Obdelovanje na večjih in skupnih površinah je dalo neprimerno boljši rezultat, kakor ga pa daje obdelovanje na razkosanih, majhnih kmečkih njivicah. Na skupnih površinah so v Lackovi zadrugi posejali 6.20 ha ozimnega ječmena,
9.30	ha pšenice, 11 ha rži in 5.62 ha jarega ječmena. Če bi imeli za vse žitne vrste dovolj hlevskega gnoja, hi bili donosi neprimerno večji. Verino hlevskega gnoja so namreč porabili za velike površine vrtnin. Z jačeno živinorejo pa bodo, kakor sami pravijo, dosegli prihodnje leto še večje uspehe v boju za višjo kmetijsko proizvodnost
iipolßlii SK5Ö S® odstotkov plana odkuoa lita
Odkup belega žita, ki je še pred nekaj dnevi nihal okoli 40 % izpolnjenega plana, je do danes narasel na 56 96-2e iz tega vidimo, da je v zadnjih dn-eh odkup zavzel širši obseg in se bliža izpolnitvi plana. Lepo napreduje tudi v doslej slabi mariborski oblasti, kjer so do torka izpolnili šele 35 % plana, včeraj pa z že 42 %. Vendar v mariborski oblasti še vedno niso dosegli takih uspehov, kakor v ljubljan-ljanski in goriški. V goriški oblasti so izpolnili 58 % plana, v ljubljanski, ki je najboljša, pa 88 %. V ljubljanski oblasti je že več kakor polovica okrajev presegla plan odkupa. V vsej Sloveniji smo dosegli 56%, deset okrajev pa je planirano količino že doseglo ali preseglo.
Ljubljanska oblast izvaja odkup že od vsega začetka dobro organizacijo na osnovi pravilnih obremenitev in s pomočjo velikega števila oblastnih in okrajnih aktivistov. Najbolj je preseglo plan mesto Ljubljana, kjer je močno razvito zadružništvo, ki je bilo velika opora odkupnemu aparatu. Plan so presegli še naslednji okraji: Trbovlje, Trebnje, Kranj, Kočevje, Jesenice, Črnomelj in Celje-mesto. Najboljšo organizacijo odkupne mreže ima okraj Kamnik, pa tudi Celje-mesto in Trbovlje sta dobra, samo evidenca šepa. Najslabši okraj v ljubljanski oblasti je Novo mesto, ki je doslej izpolnilo plan le z 41 %. V nekaj dneh bosta dosegla plan tudi okraja Krško in Kamnik.
Kljub temu, da se je odkup žita v
Movi veleposlanik FLRJ
v ©slu
Beograd, 7. sept. Na predlog vlade FLRJ	Prezidij Ljudske skupščine
FLP'	-r- t—	poslani-
ka in pooblaščenega ministra v Oslu, bivšega veleposlanika FLRJ v Mehiki Srečka Siioviča.
mariborski oblasti izboljšal, še vedno ni zadovoljiv. Najslabša okraja sta Murska Sobota in Dravograd. V Murski Soboti so bile obemenitve nepra-v*}n? so i';il morali ponovno spreminjati. Vendar se je tudi v Murski Soboti odkup zelo izboljšal, saj je znašala še pred dnevi izpolnitev plana komaj 10 %, sedaj pa so dosegli 22 %.
Edini okraj v mariborski oblasti, ki je plan že presegel je Maribor-mesto. Po uspehih mu sledijo Poljčane, Lendava, Ljutomer in Ptuj. Okraj Radgona pa opleta prav na koncu repa, dosegel je šele 29 % plana.
Glavni vzrok, da se je odkup v mariborski oblasti zakasnil, so nepravilne obremenitve, ki so jih morali večkrat popravljati. V nekaterih okrajih kmetom niso vnašali v obvezno oddajo mlatične merice, v prekmurskih okrajih so tako puščali tudi po več sto kilogramov žita od mlatilniške merice. Zato so morali okraji te napake popraviti, odkup pa se je zakasnil. Mariborska oblast je poslala na teren večkrat tudi slabe aktiviste, ki niso bili kos odkupnim nalogam. V okraju Lendava so prevoz žita slabo organizirali; namesto 10 železniških vagonov so dobil na razpolago le dva.
Goriška oblast je izpolnila plan obvezne oddaje žita z 58 %. Slab okraj, in lahko rečemo najslabši v Sloveniji, je Postojna, kjer so izpolnili le 19 % plana. Odkupni aparat je delal vse po svoji glavi, za direktive se ni brigal in doživljal poraz za porazom. Sele v zadnjih dveh dneh so se spametovali in začeli s sistematičnim delom. V dveh dneh so zvišali izpolnitev plana za 6 %. Najboljši okraj goriške oblasti je Sežana, ki je edini že presegel plan. Zanimivo je, da imamo v Sežani samo male in revne kmete. Naglo se razvija odkup tudi v okraju Tolmin, ki se je začel šele prvega septembra, pa je dosegel za 49 %,
Senovskl rudarji se lahko merijo z najboljšimi v državi
Preteklo nedeljo so se medbri-gadneinu tekmovanju za čim večjo storilnost pri delu priključili tudi rudarji premogovnika Senovo. Sprva je bila za nedeljsko tekmovanje določena ena brigada, toda ostali rudarji niso vzdržali, da bi samo opazovali napore peščice mož, ampak so se jim pridružili ter organizirali še dve novi brigadi.
Zadnje dni pred nedeljo je bilo življenje v jami kakor tudi zunaj jame zelo razgibano. Rudarji — zbrani v posameznih brigadah — so se tiho pripravljali na nedeljski podvig. Težko je bilo dobiti od njih kakršnih koli izjav. Na skupnem posvetovanju brigadirjev v petek pred tekmovanjem so skupaj s tehničnim vodstvom pripravili vse za organizacijo nedeljskega dela. Izdelali so podroben načrt, kako naj bi potekalo delo. Bojazen večine brigadirjev je bila, da bo tekmovanje oviral izvoz. Izvozne poti so namreč zelo dolge in imajo sorazmerno majhno zmogljivost, ki ustreza normalni proizvodnji. Brigadirje pa je potolažil tov. inženir; glede izvoza se jim ni treba bati, njih skrb naj bo le delo na deloviščih, medtem ko bo skrb za redni izvoz prevzelo tehnično vodstvo. Ob zaključku posvetovanja je eden izmed brigadirjev prišel na dan z besedo, ki so jo imeli v mislih prav vsi brigadirji: »Bomo videli, kako se bomo odrezali v primeri s trboveljskimi, zagorskimi in hrastniškimi rudarji. Skoda, da se ne moremo pomeriti s Trboveljčani, kajti oni tekmujejo na mehaniziranih širokih čelih, mi pa tekmujemo na pol-mehaniziranih prečnih odkopih, kjer ne moremo doseči enakega učinka!«
Nedeljsko tekmovanje ni bilo izključno stvar jamskega obrata. Rudarjem so se priključili tudi uslužbenci, ki so bili pripravljeni pomagati, kjer bo potrebno. V nedeljo je morala normalno obratovati separacija, kajti vsak zastoj pri separiranju premoga ter pij odvozu na postajo, bi oviral delo brigad na deloviščih. In ravno skrb za odvoz so prevzeli uslužbenci!
V	nedeljo se je ob pol šesti uri zjutraj podala v jamo majhna brigada pod vodstvom jamskega nadzornika tov. Cirila Štravsa; člani brigade so bili Martin Cešek, Karl Jazbec in Alojz Les. Brigada se je lotila dela na prečnem odkopu v zahodnem^ polju jamskega oddelka Zakov. Delo" je potekalo nemoteno. Lopate so pele svojo pesem vseh osem ur in je za trenutek prenehala le v odmorih, ko je bilo potreba odpeljati polni voziček »buliča ter se vrniti s praznim. Tudi pa dvakratni odstrelitvi si brigada ni dovolila daljšega odmora, ampak je nadaljevala delo, čeprav je bilo delovišče še zadimljeno. Jamske lokomotive so nenehno odvažale polne vozičke ter dovažale prazne.
Dva kopača sta dala 117 ton
Vsi so pričakovali, da bo brigada nakopala in naložila največ 70 do 80 vozičkov premoga, toda ob zaključku dela ob 14. uri je bilo naloženih 99 vozičkov premoga, kar znaša 117 ton. Tako je tov. Traus postavil prvi rekord na senovškem premogovniku. Dva kopača — Štravs in Cešek — sta torej osmih urah nakopala vsak po 58.5 ton premoga, pri tem pa sta še pomagala ostalima dvema brigadirjema naložiti premog. Ce upoštevamo vsa kopaška dela: kopanje premoga, tesarsko delo (postaviti je bilo treba 6 opornikov in zavarovati strop s krajniki), nakladanje premoga in odvoz do bližnjega izogibališča, je dosegla brigada storilnost 29.5 tone rov-nega premoga na posameznega brigadirja.
V	času, ko se je brigada tov. Štravsa borila za napolnitev zadnjih vozičkov, sta se že odpravljali v jamo novi hrV gadi, ki sta začeli delo ob 14. uri. Prva
brigada, ki sta jo vodila tov. Karl Kozinc in Cižmek, je štela 6 mož. Delala je v jamskem oddelku Reštanj v polju D in to na dveh prečnih odkopih. Drugo brigado sta vodila tov. Alojz Novak in Anton Zupančič. Ta brigada je štela 7 mož in je delala v jamskem oddelku Reštanj v polju A na treh deloviščih.
Obe brigadi sta zastavili vse sile, da bi se čimbolj približali uspehu dopoldanskih tovarišev. Delovni pogoji v oddelku Reštanj so bili nekoliko slabši, in to zaradi izvoza po daljših strašnih progah. Obe brigadi sta vozili nakopani premog vsaka v svoj presip-ni jašek, iz katerih je bilo treba premog nakladati v večje jamske vozičke in;te nato dvigati po enotirnem 120 m dolgem vpadniku. Delo v obeh brigadah je potekalo ves čas nemoteno. Delovišča so bila ves čas pod kontrolo inženirja in jamskih nadzornikov. Izvoz premoga ni niti za trenutek zastal, kar je stalno nadzoroval direktor premogovnika.
Popoldanski brigadi sta nakopali 56 ozir. 60 ton na kopača
Tudi popoldanski brigadi sta dosegli velik uspeh. Brigada tov. Kozinca in
Cižmeka je dala 215 ton premoga; dosežena storilnost na kopača je znašala
56,2	tone rovnega premoga, na posameznega brigadirja pa 23,7 tone. Brigada tov. Novaka in Zupančiča pa je nakopala in izvozila celo 276 ton premoga in dosegla storilnost 60,3 tone na kopača oziroma 30,5 tone na posameznega brigadirja.
Po prihodu iz jame so se zbrali na obratu vsi brigadirji in drugi rudarji, člani uprave premogovnika in člani upravnega odbora sindikalne podružnice. To je bil velik praznik kolektiva senovških rudarjev. Brigadirji so ugotavljali, da današnje tekmovanje ne bo zadnje. Pokazalo jim je, kako se je treba lotili dela ob prihodnjih tekmovanjih. Soglasna želja vseh brigadirjev, ki so ta dan tekmovali, je bila, da bi še ta mesec povabili v senovško jamo brigadi tov. Sirotanoviča in tov. Petka, da bi senovškim rudarjem pokazali njihov način dela, s katerim so dosegli tako velike uspehe. 2e z nedeljskimi rezultati pa so senovški rudarji pokazali, da se lahko merijo z najboljšimi rudarji v Jugoslaviji. Znova so potrdili, da je kolektiv rudnika Senovo eden izmed najboljših o držayi in da neomajno stopajo V prvih vrstah bor“ cev za socializem.
REKORDI MINERJEV V MEŽICI
S mukova brigada Je prekosila Kapunovo za 23%
Drugi posnemalec Alije Sirotinoviča v Mežici, šestkratni udarnik Franc Smuk je s svojo brigado včeraj zaključil tridnevno tekmovanje. Preden je pred tremi dnevi stopil v jamo, je dejal, do bo pokazal Kapunu, kaj zna. Nekateri so kar zmajevali z glavami po teh besedah, saj so vedeli, da so Kapunovi uspehi skoraj nedosegljivi. Toda že prvega dne se je Smuk na čelu svoje brigade ponosno vrnil iz jame, kajti Kapunov rekord v vrtanju je že presegel za 7 metrov. Naslednjega» dne je potegnil še za 1 meter, tretji, zadnji dan tekmovanja pa je posekal Kapuna za celih 13 metrov. Tako je samo tretjega dne brigada poslala v topilnico 52 ton rude. Pri tem je Franc Smuk izpolnil normo z 203%, vozači Jože Dolinšek s 170%, Franc Plaž, ki doslej ni bil niti udar-181%, Karel Plečko s 178%. Skupno so prekosili Kapunovo brigado za 25 %.
Te številke niso sicer tako visoke kakor v premogovnikih v drugih rudnikih, vendar pa so strokovnjaki mnenja, da je 65 metrov vrtalnih lukenj, z miniranjem v takšni kamenini, kakršna je mežiška, nov svetovni rekord. Toda Smuk in Kapun nista edina Si-rotanovičeva posnemalea v Mežici. Za
tridnevno tekmovanje se je prijavila tudi Horvatova brigada. Vsa Mežica ugiba, kakšen uspeh bo dosegla, ker je Horvat v primeri s prvima dvema še zelo mlad rudar.
Podelitev prehodnih zastav za uspehe v delovnem tekmovanju
Predvčerajšnjim je ob priliki podelitve nagrade 165.000 din in prehodne zastave, obiskal delovni kolektiv tovarne volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru podpredsednik vlade in minister za lahko industrijo LRS dr. Marijan Brecelj. Terezija Prevorčič, katere brigada je v nedeljskem tekmovanju presegla dnevno normo za 86 V», je prejeja zastavo, denarno nagrado, diplomo pa predsednik sindikalne organizacije. Obljubila sta, da, bo delovni kolektiv storil vse, da- si bo vnovič pridcbil priznanje.
Istega dne je dr. Marijan Brecelj obiskal tovarno umetnih in naravnih brusov, ki je prejela prehodno zastavo od ministrstva za lahko industrijo LRS. Delovni kolektiv te tovarne je napovedal tekmovanje kemični industriji v Libojah, v katerem se zavezuje, da bo izpolnil plan do 29. novembra^
Ff>ih®dnie leto bomo Izdelali 15 domačih iimefiiüdlt filmov
V prostorih zveznega komiteja za kinematografijo je bila preteklo soboto zaključena dvodnevna konferenca direktorjev vseh 'podjetij za proizvodnjo filmov iz vseh kinotehničnih podjetij ob navzočnosti predsednika komiteja Vladislava Ribnikarja ter predsednikov vseh republiških komisij za kinematografijo in njihovih namestnikov. Na konferenci so razpravljali predvsem o proizvodnem planu, za prihodnje leto, o povečanju števila filmskih ateljejev, o koordinaciji dela in medsebojni pomoči filmskih podjetij, o filmski tehniki in o ureditvi novih kinematografov v vsej državi.
Naša podjetja filmske Industrije bodo jjrihodnje leto izdelala 15 umetniških filmov in začela proizvodnjo nadaljnjih 13 filmov, ki bodo končani
v začetku L 1951. S tem bo petletni plan proizvodnje filmov v naši državi y celoti uresničen.
Konferenca je nadalje ugotovila, da lahko v naši državi razen kinoprojektorjev, ki jih že izdeluje tovarna v Kranju, izdelamo v mehaničnih delavnicah podjetij tudi vrsto strojev in orodja za potrebe filmske industrije. Vse te naprave smo morali doslej uvažati iz inozemstva in jih drago plačevati Tako bodo v delavnicah Triglav-filma izdelovali tonske kamere, v delavnicah Zvezda-filma reflektorje, v kinotehničnem podjetju v Beogradu pa nekatere druge naprave za proizvodnjo filmov. Doma bomo začeli izdelovati tudi rezervne dele za razne tipe obstoječih kinoaparatur v kinematografih.
V veliki livarni tovarne težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribara v Železniku pri Beogradu Vlivajo iz jekla tudi največje dele težkih orodnih strojev. Na «liki vidimo kako dvigajo pravkar vliti del velikega stroja
Maršal Tito Je sprejel predstavnike sindikatov usnjarske in krznarske industrije
Predsednik zvezne vlade, maršal Jev sip Broz-Tito je sprejel v Beogradu predstavnike sindikatov usnjarska in krznarske industrije. Sprejemu je prisostvoval član centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Grda Janez, sprejeti pa so bili predsednik sindikata Todor Ulmek, predstavnik delovnega kolektiva »2iri« v Sloveniji Viktor Gruden in predstavnik delovnega kolektiva Jugoslovanske krznarska industrije v Indjiji Stojan Djom djevič.
Čedalje več rudarjev tekmuje v našem največjem rudniku železne rude
V	velikem rudniku železne rude Ljubija pri Prijedoru je Sirotanoviče-vo gibanje za visoko produktivnost dela zajelo že veliko število rudarjev. Ob koncu preteklega tedna je rudar Ivo Pavlovič s svojo brigado dosegel nov rekord. Brigada je v 8 urah nakopala 520 toni železne rude in s tem presegla prejšnji rekord za 63 ton. Tudi brigadi Marka Briševca in Boža Matanoviča dosegata vsak dan višjo storilnost. Po zgledu teh najboljših rudarjev so začeli tudi drugi rudarji ustanavljati tekmovalne brigade. Nedavno ustanovljena brigada Luke Pra-njiča je že prvi dan presegla normo za 178%, drugi dan pa za 196%. Ustanavljajo pa se še nove brigade.
Tekmovanje je že v avgustu pripomoglo, da je rudnik izpolnil mesečni plan 2 dnf pred rokom. V brzojavki maršalu Titu so se rudarji zavezali, da bodo septembrski plan izpolnili 3 dni pred rokom, letni plan pa že do 15. decembra. Med rudarji Ljubije in Va-reša se je razvilo živo tekmovanje, v katerem skušajo vareški rudarji prekositi rekord Ive Pavloviča.
Tekmovanje vojaških podjetij pred Dnevom Jugoslovanske armade
V	počastitev 22. decembra — dneva Jugoslovanske armade — bodo že v teh dneh začeli tekmovati delovni kolektivi vojaških podjetij. Kolektiv podjetja »Krušik« je sprejel poziv na tekmovanje od najboljšega kolektiva vojne industrije »Crvena zvezda«. V pismu, ki ga je ob tej priložnosti poslal kolektiv maršalu Titu, je rečeno:
»Kolektiv »Krušika« Vam pošilja svoje pozdrave in obljublja, da bo pomembne obveznosti v počastitev dneva Jugoslovanske armade v celoti izpolnil.«
Tekmovanje teh dveh kolektivov je začetek velikih tekmovanj med kolektivi podjetij in delavnic naše armade.
Pri Zaprešiču gradijo tovarno za sanitarno keramiko in porcelan
Gradbeno montažno podjetje »Jugo-beton« je začelo v Pojatni pri Zaprešiču graditi tovarno za sanitarno keramiko in porcelan. To bo prva specialna tovarna te vrste v naši državi, ki bo izdelovala tako nujno potrebne keramične predmete za opremo novih stanovanjskih hiš zlasti umivalnike in straniščne školjke pa tudi druge predmete iz porcelana za gospodinjstvo. Hkrati z gradnjo tovarne so začeli graditi tudi stanovanjsko naselje in 3 km dolgo industrijsko progo do nove tovarne. Štiri pritlične zgradbe s trisobnimi stanovanji so že pod streho, osem enonadstropnih stanovanjskih hiš pa še gradijo. V celoti bodo zgradili 80 industrijskih, stanovanjskih in kul-tumo-prosvetnih objektov. Stanovanjsko naselje bo dovolj veliko za vse delavce nove tovarne.
Doma bomo začeli izdelovati logaritmična računala
Za potrebe naših inženirjev in tehnikov ter tehničnih šol potrebujemo veliko število logaritmičnih računal, ki jih doma ne izdelujemo in jih moramo drago plačevati v inozemstvu. Sarajevskemu inženirju Aliji Saliho-viču pa je uspelo izdelati postopek za domačo izdelavo takih računal po mnogo nižji ceni, ki bo znašala okrog 200 din- Inž. Salihovič, ki je sedaj profesor na geodetski srednji tehnični šoli v Sarajevu, je že 1. 1947. izdelal prvo tako računalo za potrebe geodetov. Lani pa je izdelal tudi logaritmična računala za druge tehnične stroke. Komisija je ugotovila, da njegova računala nič ne zaostajajo za inozemskimi, na kar je bilo sklenjeno, da se uredi v Sarajevu posebna delavnica za proizvodnjo logaritmičnih računal.
Tovarna aluminija v Lozovcu visoko presega svoje planske naloge
Odkar so v tovarni glinice in aluminija v Lozovcu pri Šibeniku zboljšali in pospešili proizvodni postopek, se je znatno dvignila proizvodnja tovarne. Pretekli mesec je tovarna, izpolnila svoj plan že s 130°/», in sicer plan proizvodnje glinice s 1140/©, plan proizvodnje aluminija pa s 145,5«/o.
Resnica in delo — naše najmočnejše orožje
CK KPS pošiljajo delovni kolektivi evoje spomenice, s katerimi prevzemajo nove delovne obveznosti, da bi tako odgovorili našim nasprotnikom.
Delovni kolektiv Kemične tovarne v Domžalah je ob prevzemu prehodne zastave in častnega naslova najboljšega delovnega kolektiva kemične industrije LR Slovenije zagotovil, da bo plan izpolnil do 29. novembra in tako dostojno proslavil ta praznik z vidnimi uspehi svojega dela. Dosedanji uspehi — presega plana s 105,11 % dajejo kolektivu novega poguma in nado, da bo obdržal prehodno zastavo In časten naslov.
Voditelji železniških edinic direkcije V Ljubljani so zagotovili na svojem delovnem posvetovanju, da bodo petletne planske naloge izvršene v 4 letih in naj bo ta sklep odgovor vsem obrekovalcem naših narodov in našega vodstva ter izraz zaupanja naši Partiji in maršalu Titu. Ponosni smo na naSe vodstvo, ki junaško brani pravico pred napadi od vseh strani, in delali bomo z vsemi silami ter še bolj vztrajno kot doslej, je naglašeno v pismu.
Delovni kolektiv bombažne tkalnice v Vižmarjih odločno obsoja vse laži in obrekovanja in vsi člani se zavedajo, da bodo s. svojim delom dosegli lepše in boljše življenje, hkrati pa vsem našim nasprotnikom dokazali, da so vse njihove trditve prazne in krivične in da nas ne morejo z njimi ntti motiti niti preplašiti.
Kolektiv glavne direkcije grafične Industrije naglasa:	»Zbrani okrog
slavne KPJ in našega modrega voditelja maršala Tita, odgovarjamo na vse laži s povečano budnostjo, s poja-čenim delom pri graditvi socializma, s še trdnejšim zaupanjem v KPJ in naše vodstvo in z neuklonljivo voljo doseči naš cilj ne glede na napade naših nasprotnikov«.
Uslužbenci ministrstva za državne
cab3ve so na svojem množičnem se-
stanku zagotovlili, da bodo po zgledu drugih delovnih kolektivov podvojili svoje napore, da bi s pravilno odkupno politiko delovnemu ljudstvu zagor tovili potrebno preskrbo in tudi pomagali pri socialistični preobrazbi naše vasi. Pot, ki nam jo kaže naša Partija, Je edino pravilna in po tej poti bomo šli odločno naprej kljub vsem oviram od vzhoda in zapada.
Sindikalna podružnica kovinarjev glavne direkcije za elektroindustrijo izraža neomajno zaupanje do državnega in partijskega vodstva ter bo to zaupanje dokazala s pospešeno borbo za plan, z večjo udeležbo pri prostovoljnem delu in z novimi delovnimi obveznostmi.
Delovni kolektiv medicinske fakultete obljublja, da bo podvojil vse svoje sile ter z delom dokazal neomajno zaupanje do CK KPJ in maršala Tita. — Učiteljstvo okraja Grosuplje je na svoji okrajni konferenci obljubilo, da bo mladino vzgajalo v zavedne borce socializma, sebe pa ideološko zgradilo ter strokovno temeljito usposobilo.
Delvno ljudstvo Dolnje Lendave je ugotovilo na svojem protestnem zborovanju, da mu je dobro znano, kako uporno so se naše delegacije pod vodstvom tov. Kardelja borile na mednarodnih konferencah za naše pravice. Resnica je naše močno orožje, prav tako pa je naše močno orožje tudi delo in ko iz vrst našega delavskega razreda vjstajajo novi Sirotanoviči, Petki in drugi junaki dela, vemo, da smo na pravi poti. — Člani Fronte v Lenartu v Slovenskih goricah pa pišejo: »Danes že ves svet ve, kako daleč se je spozabila Sovjetska zveza, naši narodi pa vedo, da je politika KPJ in naše vlade s tovarišem Titom na čelu edino pravilna. Resnice ni mogoče prikriti in delovni uspehi dokazujejo visoko zavednost našega delovnega ljudstva«.
Člani partijske organizacije S. G. P. »Projekt« v Kranju so naglasili, da
bomo z zgraditvijo socializma omogočili našemu delovnemu človeku boljše življenje, hkrati pa tudi pomagali pravični borbi vsega zavednega prole-teriata. — Celica KP okrajnega ljudskega odbora v Kranju zagotavlja, da bo vsak njen član na svojem področju dela uresničeval dnevne naloge, ki služijo izpolnitvi plana.
Deiovni kolektiv trgovskega podjetja »Mleko« v Ljubljani navaja v svoji resoluciji: »Odklanjamo vsako vmešavanje Sovjetske zveze in tako imenovanih demokratičnih držav v naše notranje zadeve, kajti, ko gradimo socializem v naši domovini, se dobro zavedamo, da smo poverili vodstvo nove Jugoslavije tovarišem, v ketere imamo popolno zaupanje«.
Odgovor mladih rudarjev na izzivanje madžarske vlade
Kakor mnoge druge mladinske organizacije in mladinski delovni kolektivi so tudi mladi rudarji rudnika Breze razpravljali o ravnanju madžarske vlade, ki je preprečila naši mladini udeležbo na mednarodni mladinski prireditvi. Po svojem zborovanju so mladi rudarji sestavili brigade ter začeli tekmovati pri kopanju premoga na zunanjem kopu rudnika Breze. Brigada, ki jo je vodil Srdjan Djurič, je v 6 urah izkopala in odpeljala 81 vagenčkov premoga ter tako zmagala pri tekmovanju. Mladinske brigade so delale samo 6 ur in je Djuričeva brigada v tem času za 9 vagončkov presegla osemurno normo najboljših rudarjev Breze.
Naslednjega dne pa so tekmovale mladinske brigade gradbenega rudniškega odseka ter brigada Ismai! Be-govič in brigada učencev rudarske šole. Tudi to tekmovanje je bilo zelo uspešno. Pri rudniku Brezi se čedalje več mladincev, ki so delali doslej na zunanjem kopu, priglaša za delo v rovih.
i^/fetska zveza bo dobavila Angliji ml-jan f an žita
London, 7. sept. Uradno sporočilo pravi, da je bil med Sovjetsko zvejo in Veliko Britanijo podpisan sporazum, po katerem bo poslala Sovjetska zveza Veliki Britaniji milijon ton žitaric, in sicer 500.000 ton ječmena,
400.000	ton koruze in 100.000 ton ovsa. Ta dogovor je stopil v veljavo
1. septembra. Ekonomski sodelavec Radia London piše, da je bil podpisan ta sporazum izven širšega trgovinskega sporazuma med obema državama, o katerem se še vedno pogajajo v Londonu. Prve pošiljke žita bodo začeli takoj nakladati v sovjetskih pristaniščih.
Investiranje tujega kapitala v zahodui Nenn"
Berlin, 7. sept. (Tanjug; zvezi s poročilom o sporazumu predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije o razveljavitvi prepovedi investiranja tujega kapitala v gospodarstvo zahodne Nemčije piše »Berliner Zeitung«, da temelji omenjeni sporazum na osnutku, ki je bil izdelan v ameriškem zunanjem ministrstvu s skupino ameriških vplivnih industrijcev in finančnikov. Po tem osnutku bodo ameriškim družbam in zasebnim kapitalistom, ki bodo investirali v podjetja zahodne -Nemčiie, zahodnonem-ška podjetje zajamčila posebne pravice in privilegije. Med drugim določa osnutek, da mora zahodno-nem-Ska zvezna vlada zagotoviti določeni minimum dobičkov ameriškim investitorjem ne glede nn dejanske dohodke nemških podjetij. Ameriške zasebne investicije v zahodni Nemčiji so proste vseh davkov, ki jih morajo plačevati zahodnonemška podjetja v zvezi z obveznostmi Nemčije kot države, ki je brezpogojno kapitulirala. Osnutek prav tako določa sistem nadzorstva, ki ga bodo posamezne družbe in kapitalisti izvajali nad nemškimi podjetji.
S svoje strani je ameriško zunanje
ministrstvo vnaprej zajamčilo ameriškim finančnim krogom, da bo vlada v Bonnu izposlovala »sporazum«, ki ga nameravajo ZDA skleniti z njo, brž ko bo sestavljena.
Češkoslovaško-mehiška trgovinska pogajanja
Praga, 8. sept. (Tanjug) V Mehiko Je prispela češkoslovaška trgovinska delegacija a pooblaščenim ministrom za zunanjo -trgovino Františkom Lan-do na čelu, ki bo pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma med Češkoslovaško in Mehiko.
Češkoslovaški protest pri veleposlaništvu ZDA
Praga, 8. sept. (Tanjug) Zunanje ministrstvo je izročilo včeraj protestno noto ameriškemu veleposlaništvu v Pragi spričo dogodka, da so ameriški vojaki nasilno odpeljali v Nemčijo vojaški kamion z delovno skupino 22 vojakov in enim dečkom.
Dne 27. avgusta so oboroženi ameriški vojaki prešli v občini Ceske Nove Domky na češkoslovaško ozemlje in prisilili delovno skupino 22 vojakov ter nekega 9 letnega dečka, da so morali s kamionom oditi na nemško ozemlje; kjer so v kraju Weiben izvajali pritisk na vojake, naj izdajo vojaške tajnosti in ostanejo v Nemčiji. Ker niso imele niti grožnje niti izsiljevanje nobenega učinka, so ameriške okupacijske oblasti izročile delovno skupino in dečka nemškim organom, ki so jih naslednji dan izročili češkoslovaškim carinikom v obmejnem kraju Razvodovu.
V noti češkoslovaške vlade se zahteva kaznovanje krivcev za to grobo provokacijo nasproti Češkoslovaški.
Zmanjšanje proizvodnje v francoski industriji
Pariz, 8. sept. (Tanjug) V vseh krajih Francije so zabeležili nazadovanje proizvodnje v industrijskih podjetjih. Tako so v podjetjih kovinske industrije v Hautmontu pri Lillu, specializiranih za popravilo lokomotiv, odpustili veliko število delavcev, ker je železniška direkcija preklicala naročila. Znižanje proizvodnje v teh podjetjih bo vplivalo tudi na druge tovarne. Tovarna letalskih motorjev v Lillu je skrčila delovni čas za dve uri na dan.
Čedalje večja brezposelnost je povzročila ojačene akcije delavskih sindikatov zoper odpuste in brezposelnost.
ni
Člani teroristične skupine v CSR obsojeni. Državno sodišče v Melniku je obsodilo skupino devetih oseb, ki so bile obtožene veleizdaje in vrste kaznivih dejanj. Vodja te teroristične skupine Jiri Kala je bil obsojen na smrtno kazen, ki so mu jo spremenili v težko dosmrtno ječo, drugih osem članov skupine pa je bilo obsojenih na težko ječo od 4 do 25 let. Skupina je pričela z zločinskim delovanjem že
1948.	leta. Razpečavali so letake s proti državno vsebino, kradli razni material in orožje, podirali brzojavne drogove in z orožjem napadali organe ijudske oblasti ter vdirali v javne ustanove.
Industrijska kriza na Bavarskem.
Radio sovjetske cone Berlina poroča, da se zaostruje kriza v industriji usnjarskih izdelkov na Bavarskem (ameriška okupacijska cona) z veliko naglico, ki preti industriji s skorajšnjim uničenjem. Od 14. tovarn usnjenih izdelkov, ki so konec lanskega leta obratovale na Bavarskem s polno zmogljivostjo, obratujejo danes samo 3 tovarne, in še te v skrčenem obsegu. Število delavcev, zaposlenih v tej industriji, je padlo od konca lanskega leta za skoraj petkrat. Vzrok propadanja industrije usnjenih izdelkov na Bavarskem je ameriška politika osiromašenja Nemčije in odstranjevanja nemške konkurence na svetovnem trgu.
Povečanje proračunskega primanjkljaja ZDA. Po poročilu časopisa »New York World Telegram« je dosegel v dveh mesecih, odkar se je začelo novo proračunsko leto, t. j. od I .julija, proračunski primanjkljaj ZDA dve milijardi dolarjev. Številni kritiki proračunske viadne politike mislijo, da bo dosegel skupni proračunski primanjkljaj ZDA v tekočem letu najmanj 6 milijard dolarjev.
Kriza v Grški industriji železa. Grška industrija železa preživlja težko krizo. V velikih tovarnah v Pireju so odpuštili nad dve tretjini delavcev in je tovarna zaradi maršalizacije grškega gospodarstva znatno zmanjšala obratovanje. Industrijci Izjavljajo, da bodo v kratkem prisiljeni zapreti še tiste tovarne, ki sedaj obratujejo. Na nedavnem sestanku v Pireju so industrijci poudarili, da naročila v industriji železa stalno padajo, ker popravljajo grške ladje v britanskih in italijanskih ladjedelnicah.
Fron to vol Karlovca
bodo zgradili 25 hiš
za delavce
V	Karlovcu so na slovesni akademiji razdelili frontovcem nagrade in pohvale, najboljša osnovna organizacija pa je dobila prehodno zastavo. V 8 mesecih so imeli člani Fronte blizu
149.000	prostovoljnih delovnih ur na mestni ekonomiji, na stavbiščih delavskih stanovanj, pri graditvi zadružnih domov in pri popravljanju cest v samem Karlovcu. Člani brigad, ki so imeli največ prostovoljnih delovnih ur, so dobili denarne nagrade. Z akademije so poslali maršalu Titu pismo, v katerem obljubljajo, da bodo v odgovor na laži in obrekovanja povečali svojo delavnost. Tako bodo še do konca leta zgradili v Karlovcu 25 delavskih hiš, v katerih bo imelo stanovanje 50 delavskih družin.
Delovni uspehi lokalnih frontnih brigad v Dalmaciji
V	Splitu so ustanovili 117 lokalnih frontnih brigad, ki imajo nad 18.000 članov. Te brigade delajo na raznih gradbiščih podjetij, na stavbiščih in tudi pri graditvi nove ceste na južni strani Marjana. V zadnjem tednu so imele lokalne splitske brigade na 32 gradbiščih 51.000 prostovoljnih delovnih ur. Od 29. avgusta do 4. septembra so frontne organizacije v Splitu organizirale »udarni teden« in je že prvi dan stopilo v brigade nad 3000 novih članov. Dnevna udeležba članov pri delu na raznih gradbiščih se je povečala od 1100 na 1600 ljudi. Da bi se povečali delovni uspehi lokalnih brigad, so bil^ ustanovljene tudi brigade strokovnih delavcev. Inženirji in tehniki imajo svojo posebno brigado, v zadnjih dneh pa so tako brigado ustanovili tudi obrtniki. V Šibeniku je 60, v Dubrovniku 32, v Zadru pa 46 lokalnih brigad. V teh brigadah je delalo nad 9000 članov, ki so opravili do konca avgusta nad 17.000 prostovoljnih delovnih ur. Po dalmatinskih vaseh pomagajo pri graditvi zadružnih domov posebne brigade. V imot-skem okraju je bilo doslej organiziranih 6 takih brigad z 2112 člani, ki so opravili že nad 80.000 prostovoljnih delovnih ur pri graditvi zadružnih domov pa tudi pri melioracijskih delih.
I deološko ■ vzgojno delo Fronte v Makedoniji
Frontne organizacije v Makedoniji so dosegle lepe uspehe pri ideološko-vzgojnem delu in pri dviganju politične zavednosti ljudstva. V vseh štirih rajonih Skoplja je bilo več predavanj, prirejali pa so tudi seminarje pri vseh osnovnih organizacijah, sindikalnih podružnicah in organizacijah AFZ. Na ljudskih univerzah so bila predavanja o nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji v luči narodno osvobodilne borbe. Na seminarjih in študijskih sestankih pa so predvsem obravnavali govore maršala Tita. Taka predavanja so bila tudi v Bitolju, Tetovu, Titovem Velesu ter v raznih drugih krajih. Vsa predavanja so bila množično • obiskana.
Priprave za Teden matere in otroka v mostarskem okraju
Med organizacijami AFZ v mostarskem okraju se je razvilo živahno tekmovanje pred Tednom matere in otroka. Na prvem mestu so zdaj organizacije okraja Stolac, ki so pri 35 kmečkih zadrugah ustanovile otroška zavetišča. Tudi v drugih okrajih je bilo ustanovljeno večje število otroških zavetišč, za katera so žene zbrale tudi precej opreme in živil. Po mnogih vaseh so ustanovljeni aktivi, ki bodo prirejali predavanja in tečaje o negi otrok. Vsa pozornost je posvečena tudi strokovni izobrazbi osebja otroških zavetišč. V samem Mostarju sta bila dva tečaja za voditeljice Domov igre in dela.
Uspehi AFŽ v Subotici
Subotiški mestni odbor AFZ je ocenil delovne uspehe svojih osnovnih organizacij v prvi polovici leta ter priznal prehodno zastavo organizaciji AFZ iz Bajmoka, ki je vključila največ svojih članic v kmečke obdelovalne zadruge ter tudi sama ustanovila eno zadrugo. V šestih mesecih je imela velike uspehe tudi organizacija v Bačkih Vinogradih, ki je pri raznih delovnih akcijah vključila toliko svojih članic, da so opravile nad 8000 prostovoljnih delovnih ur. Na tretjem mestu je bila organizacija AFZ iz Hajdukova.
V železniških šolah se je letos
izšolalo nad 2000 strokovnjakov
Pred vojno je bila v Jugoslaviji samo ena železniška prometna šola za vlakovne odpravnike, v kateri se je na leto usposobilo okrog 100 odpravnikov. Potem je bilo še 5 železniških obrtnih šol, ki so imele okrog 300 učencev, in to je bilo vse nekdanje železničarsko strokovno šolstvo. Ob osvoboditvi je bilo v naši železniški službi veliko pomanjkanje strokovnjakov. Najprej so odprli železniško pro-metno-komercialno šolo v Novem Sadu, ki je sprejela 120 učencev, za narar ščaj pa so odprli še 5 železniških obrtnih šol. Ko je bil sprejet zakon o petletnem gospodarskem planu, so bile železniške obrtne šole spremenjene v industrijske in število učencev se je dvignilo na 1500. Hkrati so odprli tudi železniške tehnik ume v Beogradu, Za-
grebu, Ljubljani, Sarajevu, Nišu ln Subotici, za odpravnike vlakov pa so bile odprte šole v Vižmarjih, Kastavu, Sarajevu, Skcplju in Novem Sadu. Ob priključitvi k Jugoslaviji je tudi Istra dobila svoj železniški tehnikum, delavski tehnikumi pa so bili ustanovljeni v Mariboru, Zagrebu in Nišu.
Tako je nastala v štirih letih velika mreža železniških strokovnih šol in tečajev. Zdaj deluje že 33 takih šol, ki imajo nad 7000 učencev. Samo letos se je v teh šolah izšolalo nad 2090 železniških strokovnjakov. Razne tečaje je lani obiskavalo nad 23.290 uslužbencev in nad 7300 železniških delavcev. Kmalu bo odprta tudi prometna fakulteta na visoki tehnični šoli v Beogradu za izobrazbo visoko kvalificiranih strokovnjakov.
Kirni« bo dograjena velika tovarna za elektronke, rentgenske fn radijske
aparate
Sredi preteklega leta so v bližini Niša začeli graditi objekte za novo veliko tovarno elektronk ter röntgen-skih in radijskih aparatov. Zgrajena je že velika dvorana, v kateri sedaj postavljajo orodne stroje, prav tako je postavljeno centralno skladišče. V kratkem bodo dograjene tudi zgradbe za konstrukcijski biro, za laboratorij, industrijske šole itd. Naglo se dvigajo tudi zidovi glavne zgradbe, na kateri bodo do zime izvršili vsa zunanja dela, tako da bodo med zimo lahko končali tudi vsa dela v notranjosti. Prihodnje leto bodo postavili še eno enako veliko zgradbo, ki bo namenjena izključno serijski proizvodnji elektronk in delov radijskih aparatov. Prav tako bodo prihodnje leto še zgradili internat za 300 učencev industrijske šole, sindikalni dom, jasli, ambulanto in športni stadion z velikim parkom.
Da bo mogoče prihodnje leto takoj začeti serijsko proizvodnjo, so hkrati z gradnjo nove tovarne uredili v bližnji vasi Berčinac začasno delavnico in v njej postavili stroje, da se čim-prej začne poizkusna proizvodnja. V tej delavnici so v kratkem času do-
segli že prve delovne zmage. Konstruirali so dva tipa elektronk za radijske aparate, en tip cevi za rönt-genski aparat, kakor tudi prototip samega röntgenskega aparata. Tako bodo v tovarni že prihodnje leto lahko začeli serijsko izdelovati elektronke za radijske aparate in röntenske cevi.
Naši strokovnjaki so premagali vse težave, ki so trenutno nastopile po objavi resolucije Informbiroja. Madžarska bi nam morala dobaviti potrebne stroje in naprave za novo tovarno, vendar nam jih ni dobavila. Sovjetske okupacijske oblasti pa so onemogočile nabavo strojev iz vzhodne cone Nemčije. To je sicer sprva zaviralo dela, vendar ni moglo preprečiti razvoja te nove industrijske panoge. Sedaj imajo na razpolago že vrsto finih orodnih strojev za izsekavanje cevi in radijskih cevi, rentgenskih cevi in radijskih aparatov in tudi druge naprave, ki so potrebne za bodočo proizvodnjo. Vzporedno z gradnjo velike tovarne pa se usposabljajo visoko kvalificirani delavci. Samo letos bo v tečajih usposobljenih 362 delavcev.
V Zrenjaninu gradijo velik kosubinai živilske industrije in termoelektrarno
Odkar je bilo gradbišče velikega kombinata živilske industrije pri Zrenjaninu v maju uvrščeno med prioritetne gradbene objekte, je začela gradnja tega objekta hitreje napredovati. Glavni surovini, ki jih bo kombinat prideloval,-bosta koruza in sladkorna pesa. Iz teh dveh surovin bodo pridobivali melaso, kristalno glikozo, grozdni sladkor in sirup. V posebnem velikem obratu bodo iz koruznih klic pridobivali tehnično olje, razen tega pa bodo iz odpadkov izdelovali močno krmo za živino. Potrebne stroje in naprave bo izdelala domača industrija.
Doslej so zgradili dva dela velike tovarniške zgradbe, velik silos, kjer bo mogoče spraviti 9000 ton koruze in skladišče za močno krmo, koruzne kali in suhe rezance. Zgradili bodo še en velik silos, skladišče za sladkor in druge zgradbe. Hkrati gradijo tudi veliko kalorično centralo, k’ bo dajala pogonsko energijo ne le
novemu kombinatu, marveč tudi mestom in drugim naseljem v Banatu.' 3 štirimi turboagregati bo imela no-1 va termoelektrarna zmogljivost 10 tisoč kilovatov. Turbine za elektrarno so že prispele na gradbišče.
Ta kombinat bo velikega pomena nele za dvig življenjskega standarda naših ljudi, marveč tudi za izvoz, ker bomo del proizvodov iz koruze tudi izvažali v inozemstvo. Kombinat bo dograjen in bo začel obratovati prihodnje leto.
Na gradbišču bodo do oktobra delale poleg strokovnih delavcev tudi frontne brigade. Gradbeno podjetje »Trudbenik« si sedaj prizadeva dobiti čim več gradbenega materiala, zlasti lesa. Mariborska lesna industrija bi morala gradbišču dobaviti 400 kubikov rezanega lesa, pohorske žage pa bi morale poslati 150 kubikov, pa doslej svojih obveznosti še niso izpolnile.
726 obdelovalnih zadrug v Bosni in Hercegovini
Gibanje in ustanovitev kmečkih obdelovalnih zadrug v Bosni in Hercegovini se je v zadnjem času pod vtisom kampanje informbirojskih držav še bolj razširilo. Ob koncu lanskega leta je imela Bosna in Hercegovina 118 obdelovalnih zadrug, do konca prvega četrtletja je to število naraslo na 200, potem pa se je do konca avgusta povečalo kar na 726. Najbolj množičen obseg so zavzele obdelovalne zadruge v trebinjskem okraju, kjer je sedaj v 54 zadrugah včlanjena več kakor polovica vsega prebivalstva. Nad 40 % prebivalstva se je včlanilo v obdelovalne zadruge v okrajih Bileča in Stolac. Močno so se razvile obdelovalne zadruge v tuzlanski oblasti, kjer je njih število naraslo že na 221.
Howe frentne organizacije Črne gore so pred rokom izpolnile plan
Številne organizacije Ljudske fronte v Orni gori so izpolnile svoje plane pred rokom. Okrajna organizacija Flevlje je izpolnila svoj mesečni plan že 25. avgusta. Pri lokalnih delovnih akcijah so njeni člani opravili blizu
95.000	prostovoljnih delovnih ur. V pomoč kmečkim zadrugam so ustanovili 22 stalnih brigad, ki so opravile nad 62.000 delovnih ur. Frontovci so popravili tudi 17 poškodovanih hiš. Frontovci okraja Bjelo polje so imeli nad 20.000 prostovoljnih delovnih ur pri ureditvi vaških cest ter na stavbiščih zadružnih domov. V okraju Danilovgrad je delalo na stavbiščih 6284 frontovcev.
Kal ie učit Lsnin o odnosih med socialističnimi državami
V »Komunistu« št 5. je objavil Milovan Djilas, član Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in minister zvezne vlade razpravo z naslovom »Lenin o odnosih med socialističnimi državami«. Ker je vsa razprava zaradi sedanjega spora med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije — čigar bistvo ji vprašanje ureditve odnosa med socialističnimi državami — izred ne važnosti, objavljamo Djilaso va izvajanja v izvlečku.
Borba, ki jo je vodstvo Vsezvezne Komunistične partije boljševikov ii: Sovjetske zveze vsililo Komuiiističn partiji Jugoslavije in delovnim tuno žicam Jugoslavije, spravlja vsak dan z nenavadno in neustavljivo silo n; površje vsebino spora: vprašanje od nosov med socialističnimi državami.
Obrekovalci KPJ doslej niso poskušali, da bi vsaj malo teoretični pojasnili bodisi spor med našo Partijo in VKP(b) bodisi odnose med socialističnimi državumi. Oni tudi ni so zmožni, da bi to storili, zarad enostavnega razloga, ker se dobro zavedajo, da njihovo ravnanje ne sn mo ni v skladu z Mnrvovimi in Leninovi nauki o i/dno-sih med sociali stičnimi državami in delavskimi Par-
tijami, ampak da je tudi direktm. n zavestna revizija teh naukov. Pfav zaradi tega, ker se zavedajo, da spreminjajo te nauke, so se morali, da oi pred svetovno demokratično jav-lostjo prikrili in moralno opravičili svoje ravnanje, izmisliti laž, da je Jugoslavija prešla h kapitalizmu in ' imperialistični tabor. Marksizem-leni-nizem jim namreč ni nudil in tud ai mogel nuditi moralnega opraviči-a, da se poslužujejo proti sociali-stični državi klevetniške gonje, katere ozadje je — kakor je razvidno — vztrajno prizadevanje CKVKP(b) in vlade ZSSR, da vsilita drugim socia ističnim državam in delavskim gi-■anjam neenakopravne odnose.
Socializem ni več samo stvai jrakse ene same dežele, ampak stvai vrste držav in vprašanju ureditvi idnosov med socialističnimi državam e ni mogoče izogniti in to zaradi -godovinske stvarnosti, v kateri živino in ki v najrazličnejših oblikah postavlja ta problem na dnevni red. Ker sedanji voditelji sovjetske države ta problem napačno rešujejo, je važno, tako poudarja tov. Milovan Djilas, seznaniti se z Leninovim jaukom glede navedenih vprašanj
Lenin se je vprašanja odnosov med oeialistifnimi državami vedno lotil stališča razvoja in krepitve proletarske
revolucije, s stališča zmage socializma Jblike odnosov, način ureditve medsebojnih vprašanj socialističnih držav ;o in morajo biti po Leninu najožje Kivezani z vprašanji nadaljnega razvoja proletarske revolucije in kre-litve socializma. Za proletarsko parijo je poglavitno — strmoglavljenje kapitalizma, izgradnja socializma, vse Irugo — kakor pravi Lenin, pa je zanjo postranskega pomena in podre-ieno navedenemu osnovnemu cilju. Kakor rdeča nit se vleče skozi mnogoštevilna Leninova dela o nacional-lem vprašanju misel o nujni povezanosti vprašanja odnosov med soci-dističnimi državami z vprašanjem proletarske revolucije in krepitvijo socializma, z vprašanjem nadaljnje uspešne borbe proti kapitalizmu.
Ako torej gibanju kot celoti na ■emelju pravilne ocenitve mednarodnih odnosov, odgovarja takšna ali akšna oblika državnih odnosov, potem mora proletarska partija izbrati avno ono obliko, ki gibanje krepi kot celoto.
Pravica narodov do samoodločbe ni niti najmanj ogrožena s takšnim stališčem proletarske partije, kajti po Leninu stvarni interesi kakšnega naroda ne morejo biti v socializmu nasprotni interesom drugih narodov Ravnajoč se po teh načelih, je Lenin ravno zaradi tega, ker je bil dosleden internacionalist in neizprosen nasprotnik vsake nacionalne omeje ir.sti in vsake cepitve delovnih Iju Ji, dopuščal možnost odcepitve posu-
lieznih narodov v posebne sociali-Jične države. Lenin je to možnost dopuščal ne samo za narode zunaj carske Rusije, ampak tudi za narode same carske Rusije.
V času, ko se je moglo videti, da bo v vrsti velikih evropskih držav istočasno zmagala revolucija in se razvila v »svetovno revolucijo«, iz česar bi edino tudi lahko vzklila »svetovna federativna sovjetska republika«, v času, ko je še trajala borba za zmago revolucije v enem delu carske Rusije — v Ukrajini, v tem času se ni Lenin niti »čudil«, niti »strašil« možnosti, »da ukrajinski delavci in kmetje poskusijo različne sisteme in v teku nekaj let v praks roučijo tako povezovanje z RSFSR, akor ločevanje od nje v posebno samostojno ZSSR in razne oblike njihove tesne zveze«.
Medtem pa ni tako s klevetniki KPJ, posebno z onimi iz ZSSR. Njim ;o, mnogo bolj kakor nam, zelo do bro znana omenjena Leninova sta iišča, prav tako pa tudi dejstvo, da je Jugoslavija socialistična država in la z veliko naglico gradi socializem Voditelji ZSSR smatrajo, da se mora Jugoslavija kot država podrediti :n da mora svojo gospodarsko politiko in sploh svoj razvoj podrediti >vodeči« socialistični državi, to jo ZSSR. Istočasno so oni s svoje strani orisilili tudi druge socialistične drža-ve, da jih v tem podpro in prekršijo (n, kar je Lenin, kot smo videli, sina Hal kot obvezno za komuniste vseh
držav, če nočejo izdati komunizem, to je tesno gospodarsko zvezo: t vrsto nasilnih in provokatorskih ravnanj pa so privedli obstoječe vojne zveze nred Jugoslavijo in drugimi socialističnimi državami na nič.
V načrtnem pripravljanju za 'akšna protileninistična,_ protisoc.a.i-itična in protidemokratična ravnanja so si izmislili, hoteč prikriti revizijo Leninovih naukov, laž, da Jugoslavija ni socialistična država in da ne gra-li socializma- S to lažjo so mislili lobiti pred mednarodnim proletar-■kim in demokratičnim javnim mnenjem moralno opravičilo za svoja avnanja proti Jugoslaviji. Toda ne-zprosna stvarnost izdaja prozornost tudi te neresnice: niti proti eni kapitalistični pa tudi fašistični držav 'n. pr. ’Španiji ali Grčiji) voditelj ZSSR ne uporabljajo metod, kate rih se na široko in brezobzirno poslužujejo nasproti »kapitalistični« socialistični Jugoslaviji. To odkriva lejstvo, da jim je bilo mnogo vet lo podreditve socialistične Jiigosln vije, kakor do zmage demokracije in iocializma v kapitalističnem svetu Načelo brezpogojne prostovoljnosti ki ga je Lenin poudarjal kot osnovi 'a rešitev medsebojnih odnosov so balističnih držav, je neobhodno in nujno prav zaradi tega, ker je pro-itovoljnost edini način, da se narodi Tvarno zbližajo v socializmu. Brez uporabe načela prostovoljnosti v vprašanju odnosov med socialističnimi državami ni,, niti ne more biti
stvarnega zbliževanja med delavci ich držav. Zbliževanj« narodov, vse--transko in vse tesnejše povezovanje delovnih ljudi raznih narodnosti, odpravljanje razlik med njimi pa je tudi končni cilj komunizma.
V nasprotju z voditelji ZSSR 'zla--ti v odnosu do Jugoslavije ter mednarodnega delavskega in demokratičnega gibanja) Lenin ni nikoli eno govoril, drugo delal, a tretje mislil. Med njegovimi besedami in deli, med njegovo teorijo in prakso nikoli ni bilo neskladnosti In to je bil vzrok, la nikoli ni postavljal pravice naro-la do samoodločbe in prostovoljnosti v vprašanju državnih odnosov z drugimi državami kot formalno pravico, ki jo razglaša tudi buržoazna demokracija (n. pr. i Wilson v prvi i Fhurchill in Roosevelt v drugi sve-ovni vojni), temveč je to postavljal kot stvarno pravico, ki jo je mogoče uresničiti samo v resnični, socialistični demokraciji. Tisti, ki si danes pri-ivajajo monopol, da so edini (!) Leninovi pravi učenci in nasledniki, ne Medijo Leninu. Dočim javno še govore o pravici naroda do samoodločbe in o prostovoljnosti v vprašanju odnosov poedinih narodov proti drugim državam,, uporabljajo v praksi nasilne metode proti socialističnim državam ter izigravajo stvarno prostovoljnost narodov. Pri njih je v največji obliki prišlo do nasprotja med besedami in deli, med teorijo in irakso.
(Nadaljevanje pride), j
SLOVENSKI
EOKOCETAIEO
STRAN S
8T. 212 7 PETEK 9. SEPTEMBRA 1949
Rekordna storilnost delavk v tovarni emajlirane posode in tkalnici hlaievine v Celju
Gibanje za večjo storilnost, ki ga Je začel slavni rudar Alija Sirota-Uovic, ni šlo neopaženo mimo celj-aki-i delovnih kolektivov. Čedalje več Je podjetij, kjer delavci ustanavljajo posebne brigade za večjo storilnost dela. Dosegli so že prve pomembne uspehe. Največji je bil vsekakor uspeh martinarjev v Štorah, ki so Skrajšali čas pri polnjenju Siemens-Martinovih pečeh od 3 ur 30 minut na 57 minut, pozneje pa so ta rekord ie izboljšali na 38 minut.
Pomembno zmago so dolegli tudi V tovarni emajlirane posode. Delavci v tem podjetju so pri izpolnjevanju tvojih planskih nalog živo občutili gospodarski pritisk informbirojskih držav pri preskrbi z nekaterimi surovinami. Ko se je dotok surovin izboljšal, so delavci pregledali vso možnost, kako bi pospešili delo. Odločili so se za posebne brigade, ki bodo tekmovale za največjo storilnost.
Na čelo borcev za večjo produktivnost je stopila tovarniška mladina. Mladinska brigada »Slavka Rabuze, ki ji načeluje odlikovanka z medaljo dela 17 letna Fanika Velenškova, se je zavezala, da bo po zgledu Alije Sirotanovlča z dobro organizacijo dela presegla vse dosedanje delovne uspehe. Ta brigada je bila že dvakrat razglašena za udarno, ker je presegala nove tehnične norme za 45'%.
Tekmovanje se je začelo 2. septembra ob 4. uri zjutraj. 2e v prvi uri Je brigada emajlirala 682 kosov posode, medtem ko znaša norma 365 kosov. Izgotavljena posoda se je kopičila in so morali poklicati še enega delavca, da so jo sproti odpeljali. Mlade delavke so do devetih že dosegle celotni dnevni učinek. Po kratkem odmoru so nadaljevale z delom do konca osemurnega delavnika. Tako da to v sedmih urah in 5 minut efektivnega dela presegli dnevno proizvodnjo za 88%. Kljub povečani storilnosti pa kvaliteta izdelkov ni prav nič zaostajala.
Ta doslej največji delovni učinek tovarne emajlirane posode je dal pobudo za ustanovitev novih brigad, ki bodo tekmovale za večjo storilnost. 2e naslednji dan sta začeli tekmovati dve novi brigadi. Zmagovita brigada »Slavka Rabuze« pa je zastopnikom uprave in sindikata, ki so ji čestitali, 'obljubila, da bo svoj prvi rekord še izboljšala, ker hoče nadalje ostati v prvi vrsti borcev za večjo storilnost.
To obljubo je tudi držala. Naslednji dan je nastopila tekmovanje brigada Toneta Kosa, ki je presegla dnevno normo za 86%. Ta teden tekmujejo med seboj tri brigade v emaj-lirnici. Brigada »Aleša Beblerja« je v ponedeljek presegla dnevno proizvodno nalogo za 112%. Toda že v sredo je ponovno tekmovala brigada »Slavka Rabuze«, ki je ta dan presegla vse doslej dosežene rekorde. V 3 urah in 49 minut so mladinke dosegle storilnost osemurnega delavnika, do konca delovnega časa pa so emajlirali 4956 kosov posoSe, medtem ko Je norma 2106 kosov. Tako so presegle normo za 134%.
Vse tri brigade bodo nadaljevale tekmovanje za čim večji delovni učinek do konca tedna. Za prihodnji teden pa se pripravljajo na tekmovanje vse brigade v emajlimici.
Vzporedno s tekmovanjem v tovarni emajlirane posode je teklo tekmovanje v tkalnici hlačevir.e, kjer sta se štiričlanski brigadi Helene Mihe-lakove in Ane Kristanikove zavezali prekoračiti v medsebojnem tekmovanju glede izkoriščanja strojev vse dosedanje uspehe tkalnic v državi.
Borba za največji učinek se je začela 31. avgusta. V obeh brigadah so tkalke uporabile izkušnje, pridobljene pri dosedanjem delu v številčno večjih brigadah. Borba za čim večjo storilnost na 24 različnih strojih, od tipa Jackuard do navadnih ozkih statev, je terjala velike napore in snu» terno organizacijo dela. Prvi dan so brigadirke ugotovile, pri katerem delu »e posameznica najbolj obnese: ena pri menjanju čolničkov, druga pri polnjenju, tretja pa je pokazala največjo spretnost pri popravljanju, kadar se pretrga preja. Naslednji dan je že vsaka opravljala delo, pri katerem je pokazala največji uspeh.
Brigada tov. Miheiakove je natkala prvi dan 1.501.000 niti in dosegla 84 odstotno izkoriščanje strojev. Brigada Kristanškove pa je imela 12.000 niti več, čeprav so normo zvišali za 6 %.
Vsak dan sta brigadi dvigali proizvodnjo za novih 100 votkov. Med učinki brigad je bila le malenkostna razlika, z vsakim dnem pa je rasla storilnost brigad. Tretji dan je brigada Mihelaikove presegla vsa pričakovanja. Postavljeno normo je presegla za 269 votkov oziroma za 19.3% ter dosegla 93.1 odstotno izkoriščenje strojev, medtem ko določa norma 87.1 odstot. S tem je presegla postavljene normative za 29.3%. Štiri tkalke so na 24 navadnih statvah opravile delo, ki je preračunano za 30 stalov pod pogojem, da z njimi delajo najboljše
tkalke. Ze prva dva dneva sta obe brigadi natkali blizu 1000 m blaga več kakor povprečne druge tkalke.
S tem uspehom, ki je doslej najboljši v državi, se je kolektiv tkalnice hlačevine dostojno pripravil na izročitev prehodne zastave glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in resornega ministra za uspehe, dosežene v prvem polletju. Izkušnje zmagovitih brigad Helene Miheiakove in Ane Kristanškove bodo bistveno pripomogli k nadaljnjemu razvoju novega načina dela in stalnemu dviganju storilnosti.	J. P.
PO SLOVENIJI
POSTOJNA. Veliko pozornost Je vzbudila vest, da bodo v Postojni zgradili moderen hotel z restavracijo, To Je bila za Postojno, ki sedaj nima nobenega pravega hotela, najnujnejša potreba. Za-zdaj bodo zvišali ju prenovili bivši Paternostrov hotel, ki je bil med vojno izropan in zelo poškodovan. Ker tujski promet zaradi obiska jame z vsakim dnem narašča in ker so v Postojni kot začasnem sedežu goriške oblasti vedno konference, posvetovanja Itd., bi Postojna potrebovala vsaj dva hotela s tujskimi sobami.	J. B.
Angela Ameževa — najboljša tkalka v tržllkl tkalnici
Teikmovanje, ki ga je začelo delavstvo kranjskih tekstilnih tovarn, je zajelo delovni kolektiv tržiške bombažne predilnice in tkalnice. Na pobudo celice KP je ustanovil prvo brigado, ki je začela boj za večjo produktivnost dela. Devetkratna udarnica in odlikovanka z redom dela Angela Arnež se je odločila, da bo na desetih tkalskih strojih dosegla najvišjo dosegljivost norme in zmogljivost strojev. Začela je veliko tekmovanje, ki je presenetilo vse opazovalce. Ameževa pa se z doseženimi uspehi še ni zadovoljila. Med delom so ji morali prepustiti še dva stroja, tako da je hkrati delala z dvanajstimi stroji brez pomočnice. Uspeh je bil presenetljiv. Po končanem osemurnem delu je presegla normo za 131.1%, kar je doslej najboljši rezultat tkalnice. Stroje, s katerimi je delala, je izkoristila z 98.4%. Čolničke na strojih je menjavala, ne da bi stroje ustav-
gada »Peter Ahačič«, imenovana po prvem padlem borcu iz Tržiča. Ta brigada je presegla normo za 127.7%, stroje je pa izkoristila s 94 %. V tej brigadi so delale delavke Jelka Konjar, 6 kratna udarnica, ki je presegla normo za 131.6% in izkoristila stroje s 96.8 %, osemkratna udarnica Helena Aljančič, ki je presegla normo za 125.9% in izkoristila stroje z 92.4%, Helena Cvek, ki je presegla normo za 127.5% in izkoristila stroje z 92.6 o/0 ter Stanko Sova, dvakratni udarnik, ki je presegel normo za 125.70/0 ter izkoristil stroje z 92.3%. Brigada je tekmovala na 32 tkalskih strojih brez pomočnic. Na vsakega člana brigade je prišlo povprečno 426 m blaga gostote 20, medtem ko je Ameževa izdelala 450 in blaga gostote 20. Izračunali so, da je med tekmovanjem vsak stroj v osmih urah stal samo štiri minute. Po končanem delu je ves delovni kolektiv navdu-
SEŽANA. Preteklo nedeljo so v sežanskem okraju slovesno odprli krajevno opekarno Klanec. Prebivalstvo Klanca in sosednjih vasi je kljub deževnemu vremenu prišlo v velikem številu, da pro-,, .	.	.......
slavi ta dan. Opekarno je otvoril tovariš ^ s svojo malomarnostjo m brezbnž
Zaradi brezvestnosti odkupovalcev je najslabši odkup mleka v Trbovljah
O preskrbi prebivalstva z mlekom smo že veliko pisali, vendar mnogo-kje še vedno šepa. Odkupni aparat ne nudi potrošnikom dovolj mleka. V naših industrijskih središčih se delavci borijo za zmagovito izpolnitev petletke, rudarji so z novim poletom začeli borbo za visoko produktivnost dela, marsikje posamezniki delajo 10 in več ur na dan, mleka, do katerega so upravičeni, pa primanjkuje. Mirno lahko rečemo, da je saboter tudi tisti,
ljala in je s tem izredno veliko pri- j seno pozdravil, čestital in obdaroval dobila na času.	zmagovalko Arneževo in ostale bri-
Za Arneževo ni dosti zaostajala bri- gadirje.	A. P.
Gabrijel Modere s tein, da je prerezal 7. zelenjem pripravljeni venec pred vrati peči. S tem je izročil opekarno v roke uprave ter v izkoriščanje vsemu prebivalstvu, Tako je torej sežanski okraj prišel do svoje prve opekarne. Je to sicer samo majhna poljska opekarna z dvema lopama za snšilni.-e m pečjo na dve celici z zmogljivostjo (0 do 7# tisoč kosov opeke in strešnikov mesečno. Vendar je opekarna z ozirom na potrebo opeke in strešnikov za zadružne gradnje ter obnovo podeželja velikega pomena. Ležišče gline je precej razsežno. Kakovost gline pa je odlična, zlasti v globokih slojih, to je dva do tri metre pod zemljo. Po prvih preizkušnjah in merjenju terena Je ugotovljeno, da znaša zmogljivost ležišča gline preko 2(1 milijonov zidakov in strešnikov, to je za zmogljivost opekarne dovolj za 12 do 14 let obratovanja. Temeljitejša preiskava terena pa bo poka. zala še večje bogastvo nahajališča gline. Z ozirom ne dobro kvaliteto gline je ugotovljeno, da bo mogoče izdelovati iz nje tudi strešnike (korce). Delajo že tudi prve poizkuse v izdelavi votljakov za ogrevanje peči.	J. N.
KRKAVČE (Istra). Daleč Je bilo včasih od Krkavrev do Kopra,- celili 19 km, do Trsta pa še dalj. Ponoči Je bilo že treba iti zdnina, če je kdo hotel peljati svoj pridelek na prodaj. Pa si sHabo prodal ali pa še prodal nisi. Danes je drugače. Dolga pot je prihranjena, ker so si Krkavčani zgradili v svoji kmetijski zadrugi primerno skladišče za 290 stotov in še -več blaga. Poslovalnica v vasi zbere pri kmetih blago, ga spravi v skladišče in odtod na trg. Letos Je obilo sadja in bodo Krkavčani lepo zaslužili V bodoče imajo Krkavčani še velike načrte. Vodovod in elektriko hočejo zgraditi. To dvoje bo vasi dalo novo podobo. KrkavčanOm pa pobudo za nadaljnji napredek.
Velike priprave za zagrebški velesejem
V vseh paviljonih zagrebškega vele- I čih tovarn. Tovarna »Zmaj«, bo poleg sejma, zlasti v novih paviljonih na velikega rotacijskega kopača z dvema
desni strani Savske ceste se živo pripravljajo na skorajšnji začetek tretjega zagrebškega velesejma. Naši najboljši delovni kolektivi hočejo pokazati velikanske uspehe svojih naporov v prvi polovici petletke. Tako bo ta velesejem mogočna revija velikih gospodarskih uspehov naših delovnih ljudi.
Letošnji zagrebški velesejem bo po številu razstavljalcev in razstavnih predmetov, kakor tudi po površini razstavnega prostora mnogo večji kakor lanski in predlanski. Letos je treba računati še z mnogo večjim obiskom kakor je bil lani, ko. je razstavo obiskalo nad 300.000 ljudi. Zato je uprava zagrebškega velesejma začela spomladi graditi nove velike paviljone onstran Savske ceste nasproti že obstoječim paviljonom, kar bo na eni strani omogočilo udeležbo večjega števila razstavljalcev, na drugi strani pa bo sejem hkrati lahko sprejel večje število obiskovalcev. V nekaj mesecih je nastal nov del velesejma, ki obsega nad 8000 mL
V velikem paviljonu F, ki je namenjen izključno težki industriji in okrog tega paviljona so že postavili velikanske parne kotle, vodne turbine, lokomotive, avtomobile, motorje, stružnice, avtomatske telefonske centrale, in druge stroje, ki pričajo o delovnem junaštvu naših narodov in o njihovi trdni odločnosti, izpolniti vse planske naloge ter zgraditi socializem. Na sejmišču je že postavljen velik rotacijski kopač in 55 ton težki parni bager, ki ga je konstruiral znani konstruktor inž. Sel, izdelala pa ga je tovarna Djuro Djakovič. Tu so že postavljeni doma izdelani žerjavi, gradbeni stroji in veliki serijsko izdelani potniški vagoni »Tovarna Prvomajska« je spravila na velesejemski prostor svojo največjo stružnico TES-4, ki je originalna konstrukcija znanega inž. Lisija ter velik univerzalni rezkalni stroj D-4. Generalna direkcija zvezne direkcije industrije motorjev je pripeljala prvi kamion docela domače konstrukcije »Prvenec« ter prvi doma konstruirani in izdelani traktor ki ga bomo že prihodnje leto serijsko izdelovali. Veliko zanimanje bodo vzbudili na velesejmu tudi doma izdelani pervibratorji za nabijanje betona.
Na obsežni odprti del sejmišča in v paviljon F dovažajo vsak dan nove kmetijske stroje, izdelke naših doma-
rotorjema ki ga je konstruiral major Bešlin, pokazala nov mlatilni stroj, ki je konstruiran za naše potrebe. Tovarna »Pobjeda« bo pokazala selektor na motorni pogon, ki je boljši od avstrijskih in nemških selektorjev in je hkrati opremljen z aparatom za pra-šitev semena. Osiješka livarna in tovarna kmetijskih strojev je že pripeljala na velesejem nov sejalni stroj za žito, nadalje kombiniran sejalni stroj, ki hkrati tudi razsipa umetno gnojilo, pa tudi vprežne grablje, ki opravijo delo 50 delavcev.
Seveda ne bodo zaostajale druge industrijske panoge. Zlasti močno bodo zastopane elektroindustrija in industrija usnja in gumija. Kovinska industrija bo poleg kovinske galenterije pokazala domače pisalne stroje, stroje za računanje, kuhinjsko posodo, bicikle in motocikle. Odlično bo zastopana tudi naša živilska industrija. V paviljonu C-2 pripravlja veliko razstavo naša kemična industrija, ki bo razstavila najnovejša sredstva za zaščito rastlin, nove barve, lake in fir-neže, proizvode suhe destilacije lesa, fotograski papir itd.
Ves paviljon M pa je zasedla tekstilna industrija, ki bo pokazala bogat asortiment svojih proizvodov iz bombaža, svile, volne, lanu in konoplje. Tu bodo naše tovarne pokazale svoje najnovejše vzorce tkanin za obleke.
Prav posebna privlačnost letošnjega zagrebškega velesejma pa bo nudil velik paviljon D, v katerem je zadnji dve leti razstavljala Sovjetska zveza. V tem paviljonu se mrzlično pripravljajo, da bodo prikazali najlepše uspehe naše lokalne industrije in obrtništva ter domače in umetne obrti, kakor tudi uslužnostne in re-paraturne delavnosti iz vseh ljudskih republik. Čeprav je to razmeroma velik paviljon, ne bo mogel sprejeti obilice razstavnih predmetov, ki so jih izdelala podjetja naše lokalne industrije in naši obrtniki. Razstavili bodo predvsem tiste predmete, ki se odlikujejo po stseji izredni kakovosti ali po tem, da so izdelani iz lokalnih virov surovin oziroma odpadkov, in predmeti, s katerimi naša mlada, naglo razvijajoča se lokalna proizvodnja krije nujne potrebe potrošnikov in so velikega pomena za dvig življenjskega standarda širokih delovnih množic.
Do posebne veljave pa bodo tu pri-
šli racionalizatorji in novatorji iz lokalne industrije in obrtništva, kar bo velikega pomena za izmenjavo njihovih izkušenj in za splošno uveljavljanje njihovih izumov. Tej izmenjavi izkušenj pa bodo služile tudi posebne konference, ki bodo med velesejmom prirejene za posamezne stroke lokalne industrije in obrtništva.
V zvezi s to razstavo bo v veliki dvorani zagrebškega Delavskega doma vsak večer velika revija sodobnega oblačenja, na katerem bodo sodelovale vse ljudske republike in kjer bodo prikazani najkvalitetnejši izdelki naših lokalnih podjetij usnjarske in tekstilne stroke, kakor tudi naših krojačev, šivilj, čevljarjev, torbarjev in galanteristov.
nostjo zavira preskrbo z mlekom. Tako ravnanje je tudi skrajno brezdušno nasproti delovnim ljudem, ki dajejo vse svoje moči za boljše in lepše življenje nas vseh. Se bolj brezdušno pa je, če zaradi malomarnosti uslužbencev odkupnih postaj ostanejo brez mleka celo dojenčki, ki jim je mleko edina hrana, ali pa majhni otroci in bolniki. Zato moramo biti nasproti nekaterim jposameznikom, ki zavirajo odkup mleka, neprizanesljivi. Dojenčki, otroci, bolniki in težki delavci morajo dnevno prejemati določene količine mleka! Trditve, da je na deželi premalo mleka, ne drže in so oportunistične. Mleka je dovolj, nekatera podjetja celo brezobzirno dopuščajo, da se kvari.
Seveda niso vsi okraji tako slabi. Lep primer je okraj Idrija, ki je plan odkupa mleka presegel za 10'9t>. Zato imajo v Idriji vsako popoldne mleko tudi v prosti prodaji, otroci in bolniki ga imajo dovolj in idrijski rudarji ne hodijo na delo zgolj ob črni kavi. Tudi v okrajih Maribor, Kranj, Jesenice in Celje je preskrba z mlekom zadovoljiva, četudi ni najboljša.
Najslabša pa je preskrba z mlekom v okraju Trbovlje. Medtem ko izpolnjuje okraj Idrija plan odkupa s-110 odstotki, okraj Jesenice s 84 %, Kranj z 78 %, ga izpolnjuje okraj Trbovlje le z 31 %, čeprav so v tem okraju potrebe velike, saj je to naše največje rudarsko središče, ki se odlikuje po svojih borcih za socializem. Ravno tam, kjer bi morala biti preskrba z mlekom najboljša, je najslabša. Kaj je vzrok, da odkupno podjetje za mleko v Trhovljah ne izpolnjuje svoje naloge? Zdi se, da se niti ne potrudijo doseči boljše uspehe. Ce je manj mleka, je tudi manj skrbi in manj dela. Toda
odkupno podjetje še povrhu dopušča, da se mleko na odkupnih postajah kvari, medtem ko morajo potrošniki piti črno kavo.
Okraj Trbovlje odkupuje mleko tudi v okrajih Poljčane in Krško, ker sam ne krije vseh potreb. Toda kako izvršuje odkup v svojem območju? Avtomobile pošiljajo na zbiralnice mleka namesto ob pol petih zjutraj, ob
17.	ali celo 19. uri. Mleko pa ne čaka avtomobila, prej se skisa in postane neužitno za potrošnike. Uporabljajo ga lahko samo še za slab sir. Tako gre v izgubo tudi 500 ali celo 1000 L mleka. Kmetje, ki ga prinašajo pravočasno v zbiralnice, zaman čakajo odkupovalce. Zato ni čudno, da sprašujejo odkupovalce: »Včeraj smo toliko časa čakali, da se je mleko skvarilo. Zakaj naj ga potem prinašamo na postajo, če pa ne vemo, kdaj pridete?« Jasno je, da tako ravnanje odkupovalcev porazno vpliva na oddajalce mleka. Ce bi odkupovalci prišli na postajo pravočasno, bi dobili dobro in sveže mleko. Šofer, ki vozi mleko iz poljčan-skega okraja, divja z avtomobilom tako brezobzirno, da se mleko razliva in se posode kvarijo. Ob takih pogojih res ni čudno, da se izpolnjuje plan odkupa mleka v Poljčanah le * 15 %, v Krškem pa z 49 %.
Okrajna odkupna postaja v Trbovljah je glavni krivec, da se mleko kmetom kvari in ga zato nečejo več oddajati, potrošniki pa so brez njega. Tudi okrajni ljudski odbor je za to malomarnost soodgovoren. Na vprašanja potrošnikov odgovarjajo uslužbenci ljudskega odbora: »Mi nimamo časa misliti na mleko. Imamo drugih skrbi dovolj.« Celotni odkup prepuščajo peščici ljudi, ki jih zaradi slabega poslovanja ne kličejo na odgovornost in ne kaznujejo. Več bi se morala zanimati za odkup mleka tudi poverjeništva za državne nabave ter za trgovino in preskrbo.
Odkupna podjetja, oddelki za državne nabave ter za trgovino in preskrbo morajo v bodoče poskrbeti, da bodo potrošniki dobili dovolj mleka. Sele potem bodo nasproti ljudstvu storili svojo dolžnost. Malomarneže, ki povzročajo zastoj pri odkupu, pa morajo pozvati na odgovornost.
Abiturient! gimnazij, vpisujte se na
Leta 1947. je bila v Ljubljani ustanovljena Višja pedagoška šola, ki naj bi vzgajala predmetne učitelje za nižje razrede gimnazij ali višje razrede sedemletk. V življenje jo je poklical petletni plan, po katerem mora 75 % naše mladine doseči nižjo srednješolsko izobrazbo in s tem temeljito pripravo za srednje strokovne šole.
Sindikalna brigada Franceta Židana uspešno seka drva na Mokrcu
Direkcija gostinskih podjetij je sestavila s člani svojih sindikalnih podružnic brigado Franceta Zidana, ki je odšla 3. avgusta sekat drva v Mokre. Brigada, ki dela z geslom: Noben član sindikata ne sme ostati brez kurjave, je od dneva svojega prihoda v gozd pa do danes izdelala že 600 m3 bukovih drv. Brigadirji ne ostajajo osamljeni, saj delajo skupaj z njimi vsak dan tudi mnogi drugi člani sindikata gostinskih podjetij. Prihajajo s kamioni, ostajajo čez dan v gozdu, zvečer pa se prijetno utrujeni od dela vračajo. Isti kamion, ki pripelje prostovoljce, odvaža potem izdelana drva v skladišče MLO-ja pri Figovcu. Polno skladišče dokazuje, da Židanovi brigadirji dobro delajo.
Vedno gostejša mreža nižjih gimnazij in sedemletk, ki jih ustanavlja ministrstvo za prosveto, zahteva novih prosvetnih delavcev, ki bodo uresničili velike prosvetne načrte naše ljudske države.
Sola traja dve leti; vendar Višja pedagoška šola ni nikaka polovična fakulteta, temveč utanova z določenimi nalogami in s specifičnim učnim načrtom. Vsak slušatelj dobi na šoli zaključeno znanje skupine predmetov, za katere se je odločil; diplomski izpit pa opravlja vsak obsoivent le iz prvega ali drugega predmeta v skupini kot glavnega strokovnega predmeta.
Ministrstvo za prosveto bo dovoljevalo diplomiranim slušateljem tudi prehod na univerzo kot rednim ali izrednim slušateljem, pri čemer jim bodo priznani 4 semestri Višje pedagoške šole in del izpitov.
Predmetne skupine so naslednje: slovenski in ruski jezik, slovenski in srbski ali hrvatski jezik, srbski ali hrvatski in ruski jezik, zgodovina in zemljepis, biologija in kemija, fizika in kemija, matematika in rizika.
Majhno število slušateljev v posameznih skupinah omogoča predavatelju zelo tesen stik s slušatelji in skrb za vsakega 'posameznika. Prav tako skrbi mladinska, organizacija s svojimi strokovnimi krožki in kolektivnim študijem za uspešno in pravočasno opravljanje kolokvijev in izpitov. Mladinska organizacija tudi vestno skrbi za ideološko izobrazbo in dviganje svojih članov, ki dobe na VPS vse pogoje, da se oblikujejo v borbene in napredne predmetne učitelje. Zaradi vestnega opravljanja izpitov svojih članov in zaradi drugih nalog, ki jih je uspešno izvršila v preteklem šolskem letu, je prejela prehodno zastavico mladinska organizacija ljubljanske univerze.
Podrobnejše informacije o vpisu na VPS, kakor tudi o vlaganju prošenj za sprejem v študentske domove in za štipendije, dobite v pisarni VPS, Šubičeva 1. Vpisovanje do 11. sept-
KULTURNI PREGLED * *
ČEŠKI FILM
Češkoslovaškim kolaboracionističnim filmom z »romantičnimi« naslovi kakor »Čokoladne oči«, »Modra tančica«, »Car reke«, »Prstan«, pa tudi povojnemu filmu »Gosli in sanje«, se je zdaj pridružil še film »Slutnja«, ki že s svojim naslovom da »slutiti«, da bo s filmom nekaj narobe. In ta »nekaj narobe«, ki ga potem gledaš na platnu, potrdi tvojo slutnjo, in uvršča film ne le zaradi naslova, marveč zaradi vsebinske in idejne praznote, med gornje filme.
Kaj bi nam prav za prav radi povedali scenarist, režiser in češkoslovaški državni film, ki so izdelali film? Zgodba, ki bi menda rada obravna-vala psihološke zaplete pubertetnice, je taka: Studenti preživljajo v tovariški slogi in koristnem delu v Lionovu, na obali reke, svoje počitnice. Med njimi je mlado dekle Jarmila, ki se komaj prebuja iz svoje pubertete in je v nevarnosti, da jo bo zapeljal pustolovec, ki se izdaja za urednika nekakšnega abstraktnega časopisa (pred vojno bi se najbrže izdajal za barona). Odkod se je pojavila ta skrivnostna oseba in kaj išče tod, seveda ne zvemo, kakor tudi ne, odkod Ima hišo v gozdu in zakaj prav v gozdu .(zdi se, da se Je pojavila z njim vred
»S LIJ TIS J A«
kakor »mizica, pogrni se«, ali bolje, »hišica, postavi se«, sam,o zato, da bi sploh lahko naredili film). Na kratko: nevarno je, da bo ta anonimni izprijenec iztrgal dekleta iz njene tovarišije in ga spravil na kriva pota. Scenarist si očitno ne zna pomagati iz zagate drugače kakor s slutnjami. In glej: sluti Jarmila, sluti njena mati, ves film je prepreden s slutnjami, nazadnje ostanejo starši nepoškodovani ob železniški nesreči in Jarmila se spet pobota s pametjo in se vrne k tovarišem. Slutnje so »razvozljale« vse-probleme: Ideja filma pa je ta, da so slutnje nadvse koristne za rešitev morale mladega dekleta. Tak je konec te docela nepotrebne filmske zgodbe, ki sta jo scenarist in režiser napihnila in raztegnila na vse strani. S tem je povedano prav za prav vse.
Iz podobnih čeških filmov že prav dobro poznamo vso sentimentalno, nepristno čustveno opremo, kakor tudi vse rekvizite od gozdov, ptičkov, rek do bliskov, grmenja in neviht, ki ustrezajo viharju v dušah junakov.
Novi duh in naprednost mladih ljudi iz filma »Slutnja« pa se kaže v tem, da družno igrajo odbojko, korakajo po cesti in obirajo hmelj.
Edino, kar moremo šteti filmu v
prid, je to, da vse te slutnje ne obremenjujejo dolgo spomina in da jih skoraj pri priči pozabiš.
Film »Slutnja«, ki bo v kratkem na programu v naših kinematografih, ne pomeni niti obogatitve češkoslovaške filmske kulture, niti ne bo pridobitev za naše gledalce. Blanka Janc
Jugo8lovanska kronika
Pod koncem avgusta so v beograjskem umetniškem paviljonu razstavljaj amaterji iz likovno - umetniških sekcij posameznih kultumo-prosvetnih društev LR Srbije. To je bila prva tovrstna razstava v Beogradu. Dosegla je lep uspeh, saj je 43 razstavljalcev prispevalo 186 del, slikarskih in kiparskih. Nekatera amaterska dela so pomenila pravo presenečenje. Prav na isti način je v zvezi s festivalom kul-turno-prosvetnih društev LR Hrvatske, ki je te dni v Zagrebu, v Umetniškem paviljonu na Zrinjevcu prirejena razstava umetniških del hrvatskih slikarjev in kiparjev-amaterjev. Zastopana so najpomembnejša zagrebška društva. Razstavljenih je čez 200 del, tudi keramika.
V najnovejši (julij-avgust) številki beograjske »Književnosti« referira B. K. o novi knjigi srbohrvatskega narodnega pesništva, ki jo je pod naslovom »Poesia popolare serbo-croatta« izdal v Padovi znani slavist Arthuro Cronia. Knjiga obaega 169 »tränt Pji-
■agnmiiinpiiaeimBSHn
naša 13 epskih in 18 lirskih narodnih pesmi. Izbor je po mnenju referenta dober, le da v epskih pesmih ni nobene »iz hajduško-uskoškega, muslimanskega, črnogorskega in vstaškega cikla«. »Hasanaginica« je natisnjena v Fortisovi verziji, ki se razlikuje od Vukove. Zanimivo je ob tej priložnoti opozoriti, da je to že deseta knjiga srbskih in hrvatskih narodnih pesmi v italijanščini v zadnjih 120 letih. Prva (Canti slavi tradotti in versi italiani) je izšla v Benetkah 1. 1829. Pozneje so več knjig oskrbeli Tommmaseo, Cara-ra, Nikolič, Kasandrič in še nekateri. Prav tako je v tej številki »Književnosti« govora o studiji P. G. Scolardija o Petru Križaniču (Krijanich, Messager de 1‘ Unite des Chretiens et Pere du Panslavisme), ki je še 1947. 1. izšla v francoščini v Parizu na 262 straneh. V njej je porabljenega veliko novega gradiva iz vatikanskih arhivov, toda s svojevrstnimi zaključki patra Scolardija.
V razstavnem salonu »Likum« v Ilici v Zagrebu razstavlja te dni znana bolgarska slikarica Maša Živkova. Pred meseci je razstavljala v Beogradu. Po vojni je delala v samostanu Ivanovo Rusensko, kjer je restavrirala stare freske. Pred tremi leti pa je slikala motive električne centrale v Rostroju. Znana je tudi v inozemstvu saj je že pred vojno razstavljala po vseh večjih evropskih prestolnicah.
Prlhodnj« dni bedo y Zagrebu »čeli
prvič vrteti za občinstvo novi, drugi umetniški film »Jadran« produkcije, ki ima naslov »Zastava«. Scenarij zanj je napisal Joža Horvat, prikazuje pa dogodbe iz narodnoosvobodilne borbe v severni Hrvatski, v Zagorju in na Kalniku, leta 1942. T. P.
Zapiski
Arturo Toscanini je 3. septembra odprl glasbeni festival v Benetkah v gledališču »Fenice«. 82-letni dirigent že več kot pol stoletja predstavlja eno najvidnejših imen italijanskega glasbenega življenja. Orkestru »Scale« je dirigiral dela Cherubinija (Anakre-ont), Beethovna (Pastoralna simfonija), Straussa (Don Juan), Smetane (Vltava), Francka (Eolides) in Wagner ja (Mojstri pevci niirnberški). Dveumi program je Toscanini zmagal brez najmanjšega znaka utrujenosti. Navdušeni poslušalci so mu priredili dolgotrajne ovacije.
Louis Aragon je napisal nov roman »Les Comunistes«, izšel bo v »La Bi-bliothžke Francaise« v Parizu; v tem delu je opisana in analizirana vloga komunistov v naši dobi.
Finski narodni ep »Kalavala« praznuje letos stoletnico, odkar je bil prvič v celoti objavljen. Društvo književnikov Finske je v ta namen pripravilo več proslav. Kalavala pomeni ,oče junakov* ter je podoben kralju Matjažu in kraljeviču Marku, seveda 1* oddaleč. Ep »Kalavala« ima dva
r-n-T-i 11? n • i -
dela — v njem pa je naslikana finska svatba in z njo zvezani običaji. Ob tej svečanosti se pojo narodne pesmi. V epu najdemo sliko severnih krajev, epizode pa so polne vsebinsko bogatih in' čustvenih lirskih pesmi. Ves spev je napisan v troheju ter ga ljudstvo še danes prepeva. Kot že omenjeno, je prva popolna izdaja tega epa izšla leta 1849; v celoti ima 50 pesmi ali 22.793 stihov. Delo je prevedeno tudi v švedščino, francoščino in ruščino in tudi v srbohrvaščino (dr. Ivan Sajko-vič v Helsinkih). V zadnjem času je nastal znanstven spor glede nastanka tega epa. Nekateri sodijo, da je »Kar lavala« plod fevdalnih zahodnofinskih dvorcev. Pisatelj Kuusinen, ki je pripravil letošnjo jubilejno izdajo, je razložil socialno ozadje tega epa. Pesmi Kalavaie so nastale v prastarem družbenem redu v prvotni družbi. Kuusinen dokazuje tudi, da je Kalavala nastala v vzhodni Kareliji ter bi naj potemtakem pomenila prastaro zvezo med finsko in rusko kulturo.
Razvoj indijskega tiska. V Indiji izhaja 3000 dnevnih in periodičnih listov
• nakladi 7 milijonov izvodov. Od tega števila pa izhaja v indijskih jezikih samo 2000. Prvi indijski list v domačem jeziku je izšel leta 1818 z naslor vom »Digdarsan«.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Nova obzorja. Štev. 7.-8, 9. H. letBik.
Maribor 1949.
POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE
Zaradi rastoče porabe električne energije v večerni lučni konici, t. j. od nastopa mraka do 21, omejite po-raDo električne energije. V tem času je kuhanje in uporaba električnih grelnih aparatov zabranjena. Razsvetljavo omejite na najpotrebnejše.
V koliko se temu pozivu potrošniki ne bodo disciplinirano odzvali, se bo izvedlo kontingentiranje električne
energije poedincem, ter bo uporaba električne energije za kuhanje in uporaba električnih grelnih aparatov onemogočena ves dan.
V interesu potrošnikov je, da so disciplinirani in si s tem zagotove redno razsvetljavo v večernih urah.
Generalna direkcija elektrogospodarstva — LRS
SPORT
Iitiitslrlpkl mnt»gobo) najitmožlšnepa iMcufteita prireditev
Velika skrb naše Partije in ljudske oblasti za delovno ljudstvo še posebno za delavce v industriji, se odraža tudi v fizkulturi. Tudi na tem področju naši delavci-športniki energično zavračajo vse težke krivice, ki nam jih nenehno povzročajo obrekovalci naše Partije in države.
Da bi se fizkulturno delo v industrijskih središčih še bolj poživilo, je Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenijo v sodelovanju s telovadno organizacijo in športnih zvez razpisalo letos tekmovanja v posameznih športnih panogah. Tako n. pr. je samo v nogometu sodelovalo 140 aktivov; med njimi je bilo več kakor 1000 neverificiranih igralcev. Množičnost se je pokazala tudi v odbojkaštih tekmah, kjer je tekmovalo 300 aktivov. Množično udejstvovanje v fizkulturi pa je prišlo do vidnejšega izraza v industrijskem mnogoboju, kjer je doslej nastopilo več tisoč članov sindikalnih podružnic.
Prihodnjo nedeljo pa bodo na. letnem telovadišču v Tivoliju finalna tekmovanja v industrijskem mnogoboju v okviru sindikalnega republiškega prvenstva Slovenije, člani bodo tekmovali na ICO, 1500 m, v metu krogle, skoku v daljino, plezanju po vrvi in prostih vajah; članice: 60 m, v metu krogle, skoku v daljino in v prostih vajah; mladinci: 60 in 1000 m, v metu krogle, skoku v daljino, plezanju po vrvi in prostih vajah; mla-
dinke: 60 m, v metu krogle, skoku v daljino In prostih vajah. Industrijski mnogoboj bo hkrati veljal tudi za tekmovanje za fizkulturno značko. Od doslej 300 nastopajočih kolektivov, se bo v finalu pomerilo 15 najboljših moških ter po 10 ženskih in mladinskih ekip.
Na dosedanjih prvenstvih so pokazali največ uspeha celjski delavci, izmed katerih se večina prej sploh ni bavila s fizkulturo. Ti uspehi bi bili nedvomno še večji, če bi tekmovalci imeli na razpolago dovolj rekvizitov, kakor tudi strokovnih moči.
Prihodnjo nedeljo bo v finalu tekmovalo 350 fizkulturnikov iz vrst rudarjev, kovinarjev, železničarjev, stavbnih delavcev itd. Prireditev se začne ob 10. dopoldne in bo nedvomne ena najmnožičnejših športnih manifestacij v letošnjem letu. Najboljše plasirani kolektiv bo prejel od Glavnega odbora Zveze sindikatov prehodno zastavo, ki jo ima sedaj kolektiv jeseniške železarne. Najboljšim posameznikom pa bodo razdelili okoli 200 nagrad.
MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA
Zmagal je Italijan
Zisscoii
Prc-ekli torek je bila v Zagrebu pred približno 25.0C0 gledalci mednarodna kolesarska (kriterij) dirka, na kateri so v glavnem nastopili vsi vozači mednarodne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Tekmovanje je bilo na krožni progi, ki je bila dolga 830 m. Vozili so 100 krogov, ocenjevali pa so rezultate vsakega 10 kroga. Od Jugoslovanov niso med drugimi ncstopili Zorič, Varga in Todorovič. Zmagovalci ,v posameznih sprintih so naslednji:	prvi sprint Malabrocea (I).
drugi Prcvotal (Fr), tretji Prevotal, 4. So-lman, 5 Solila (STO). 6., 7. in 8. 6print Bonac-y (Fr), deveti Zuccotti in zadnji sprint jo bil ocenjen z 10 točkami z razliko od ostalih, ki so bili točkovani s petimi točkami. V zadnjem sprintu je zmagal Zueooti, Končni vrstni Ted vo. začev:
1. Zr.ecotti TI) 17 točk, 2. Deutsch (Avstrija) 15, 3. Zollia (STO) 25, 4. Mal. lafcroeca 15, 5. Poredski 15, 6. Bonneyl5, 7. Bzik 11, 8. Strain IB, S. Šolman 9, 18.
Bosek S točk.
PRVENSTVO NM V PLAVANJU
Ekipa BiH osvojila prvo mesto
Na plavališču v Dubrovniku je bilo preteklo soboto in nedeljo prvenstvo Narodne milice v plavanju. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh ljudskih republik. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Bosne in Hercegovine 24S5 točk. drugo mesto je zasedla ekipa Hrvatske 1770, tretje pa ekipa Slovenije 1091- točk itd.
Lokomotiva : Partizan 0 : 0
V	okviru proslave stoletnice naših že-
leznic, je bila preteklo sredo odigrana v Zagrebu nogometna tekma med Partizanom in Lokomotivo. V prvem polčasu jo bil Partizan boljši nasprotnik, medtem ko je imela Lokomotiva odlično obrambno vrsto, ki je uspešno odvračala nasprotnikove prodore. V drugem poi-cv ■;	'• h\lr. Lokomotiva v premoči, ločin
zaradi netočnega streljanja na gol, se je tekma končala brez golov.
Sarajevo : Metalac 3 :2
V	Beogradu je bila v sredo prijateljska nogometna tekma med novim članom I. z.ezne lige Sarajevom in domačim Metalcem, ki se jo končala z zmago Sarajeva 3:2 (0:0).
Tekma je bila zanimiva in borbena. Oba nasprotnika sta zapravila več ugodnih priložnosti za gol.
Izbirne strelske tekme v Celju
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Celju izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo v streljanju. Udeležili so se ga najboljši strelci iz Celja. Doseženi so bili srednji rezultati. Vrstni red najboljših strelcev:
Člani:
vojaška puška: 1. gmon, 2. Cocej,
3. Divjak.
vojaška pištola: 1. Cater, 2. Majerič 3. Gobelnik.
Mladinci:
yojaäka puška: 1. Teržan, 2. Vagner, 3. Majerič.
Članice:
malokalibrska puška: l. Cater, 2. Bandek, 3. Skočir.
Fizkultumi dan šole NM v Begunjah
Fizkulturno gibanje zavzema med pripadniki Narodne milice vidno mesto. Njihovi uspehi se odražajo več ali manj v vseh Športnih panogah.
Posebno marljivost in smisel do fiz-kulture pa kažejo gojenci šole Narodne milice v Begunjah, ki sicer nimajo v svojih vrstah kvalitetnih športnikov, vendar pa se vsestransko in množično udejstvujejo na tem področju. Tudi letos hočejo pokazati sadove svojega neumornega dela, ki je bilo letos še prav posebno uspešno. Med tem ko so bile prireditve fizkulturnega dneva preteklo leto na prostem, bodo v nedeljo na novem zstadionu, ki so ga gradili sami go jenci šole. Stadion ima dve nogometni igrišči, te kal išče, igrišče za odbojko-, košarko in tenis.
Poleg njih bo v nedeljo nastopil tudi ljubljanski 'Miličnik ter fizkultumiki tovarne »Elan«. Na sporedu so množična tekmovanja v atletiki, telovadbi, nogometu, boksu, nadalje bojne igre, patrolni marš ter tekme v odbojki in košarki.
Začetek slovesnosti bo ob 9. dopoldne s celodnevnim sporedom.
Goriški fizkätifairmiki napredujejo
V Goriškem okraju se zadovoljivo razvija fizkulturno življenje na ■ vasi. Letos so ustanovili 6 novih telovadnih društev, tako da v okraju obstoja že 17 telovadnih in 3 športna društva, kjer je vključenih že 2000 članov in mladincev. Te dni so ustanovili prvo telovadno društvo v Goriških Brdih ter telovadni vod v Bukovci.
Ob zaključku prvega polletja je bil v Šempetru pri Gorici prvi fizkulturni Alert, na katerem je sodelovalo nad 1000 fizkulturnikov. V tem času je pokazalo največ napredka TD Miren, ki je uredilo telovadnico s prostovoljnim, delom. Imeli so tudi dve fizkultumi akademiji in redne vaje, za svoj uspeh pa so bili pohvaljeni in nagrajeni od glavnega odbora telovadnih društev Jugoslavije. Od športnih društev pa sta najuspešnejša Železničar, Nova Gorica in Branik.
Ttldi v plavalnih in kajak tekmah so se fizkultumiki goriškega okraja izkazali. Dneva športov na vodi, se je udeležilo 63 tekmovalcev, in sicer 48 tekmovalcev v plavanju in 25 v kajak tekmah.
Te prve športne manifestacije na vodah se je udeležilo tudi številno občinstvo iz Nove Gorice.
Drobne
Kegljaška sekcija SŠD železničar obvešča vse svoje člane, da bo v soboto 10. t. m. ob 20 v prostorih restavracije Slavija v lovski sobi (bivši Slamič) razglasitev izidov prvenstvenih tekmovanj sekcije za 1. 1949. in porazdelitev plaket.
Prijavljene kegljaške sekcije naj takoj začno s treningi, ker jo 15. t. m. začetek prvenstva
Smučarji in smučarke Enotnosti! Danes ob 17.30 obvezni trening v Tivoliju.
Kolesarski klub Sava.Krško priredi v
nedeljo 11. t. m ob 14 medrepubliške dirke na. gtadionii Matije Gubca. 2247-n
Planinci! V nedeljo 11. t. m. bo v Vratih planinski tabor, združen z izleti iz različnih smeri na Triglav. Vsi reflek-tanti, posebno pa so vabljene sindikalne podružnice, da organizirajo množične izlete in pošljejo skupne prijave Putniku.
Za plavalno prvenstvo Gorenjske na
Bledu, ki bo 10. in 11. t. m. je določena naslednja žirija:	dr. Kordelič, Kavšek,
Ahačič, Potokar, Kobal, Bak, Vovk, Setu nig. Keržan Dana, Celestina Prezelj. — Ounod z vlakom jutri ob tl.10.
Nogometno tekmovanje za memorial Pepeta Zornade se začne 18. t. m. Mladinski svet pri NZS opozarja, vsa društva, da se na tekmovanje pripravijo.
TENIS
Sindikalno prvenstvo LRS
Ljubljanski Železničar (teniški odsek) bo priredil pod pokroviteljstvom GO Enotnih Sindikatov Slovenije prvo teniško sindikalno prvenstvo v dneh od 16. do 18. t. m. v okviru proslave lOOletnice železnic.
Pravico nastopa na tem prvenstvu imajo le člani Sindikatov. Tekmovanje obsega prvenstvo članov, članic, članov v dvoje in mešanih parov. Prijave sprejema do 12. t m. teniški odsek SSD Železničarja, Ljubljana, Šercerjev dom, Drenikova 32.

Pionirji tekmujejo v brodarstvu
Tekmovanje, ki ga je napovedalo Pomorsko brodarsko društvo Solkan vsem ustanovam in podjetjem ter organized, jam Ljudsko tehnike Slovenije, je vzbudilo na Primorskem veliko zanimanje, posebno pa med našimi najmlajšimi. Tekmovanju se je med prvimi oglasil pionirski odred iz Kojskega, ki ima doslej najlepše uspehe v goriškem okraju. Ti mladi tehniki so dovršili fotoamater-6ki in aviomodelarski tečaj, v prihodnjih dneh pa bode absolvirali tečaj o radiotclcgrafiji. Nadarjeni in ukaželjni pionirji so tudi sklenili, da bodo tekmovali z izkušenimi in starejšimi tovariši Brodarskega društva v Solkanu.
Krim premagal Metalca
Preteklo sredo je bilo v Opatiji odigrano tretje kolo državnega moštvenega šahovskega prvenstva. Ljubljanski Krim so je tokrat pomeril z beograjskim Metalcem, katerega je premagal z visokim rezultatom 6:1 (1). Rezultati posameznih partij:
Puc-Karaklajiö 1:0, Preinfalk-Mu-zdeka remi, Gabrovšek-Živanov 1:0, Germek-Sabadoä 1:0, Slokan-Kažič 1:0, Mlinar-Malerovič 1:0. Levačič-Ha-movič remi, Sikošek-Dobrojevič ponovno prekinjena v boljšem položaju za Sikoška. Rezultati ostalih dvobojev :
Partizan : Polet 7:1. Sloga : Zagreb 6:2, BUŠK : Mladost 7:1.
Rezultati prekinjenih partij lz pr- . vih dveh kol:
Mladost : Sloga 4 ln pol : 3 In pol, Zagreb : Mladost 5 In pol : 2 in pol, BUŠK : Metalac 5:3. Stanje po tretjem kolu:
Partizan 18 In pol tpčke, BUŠK 16 ln pol (1), Krim 13	(1). Sloga 13,
Mladost 11. Zagreb 8 in pol. Metalac 8 (2), Polet ö ln pol.
Sindikalno prvenstvo Ljubljane
Letošnje šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic Ljubljane bo zanimivejše od lamsikega, kajti zanimanje za šah se pri vseh sindikalnih podružnicah stopnjuje.
V	letošnjem tekmovanju bo imela vsaka
podružnica možnost postaviti po eno moško, žensko in mladinsko ekipo. Moštva bodo tekmovala v posebnih skupinah, moške ekipe pa bodo tekmovale v I. in II. ligi.	v
Po prvenstvu posameznih sindikalnih podružnic bo tekmovanje reprezentančnih moštev posameznih strok KOS mesta Ljubljane.
Sindikalne podružnice Ljubljane naj imenoma prijavijo vse šahiste, ki pridejo za tekmovanja v poštev. Ženske in mladince je treba prijaviti posebej. Prijave sprejema KSS (Delavski dom). Ob tej priložnosti naj vsaka podružnica navede število članov, ki obvladajo šahovsko igro. Prijave je treba poslati čim prej.
Turnir pionirjev za prvenstvo LR Slovenije
V	okviru republiških pionirskih tekmovanj, je bil preteklo sredo odigran v šahovskem domu v Ljubljani moštveni pionirski turnir za prvenstvo Slovenije. Sodelovala so moštva: Ljubljana - mesto ter moštva iz ljubljanske, mariborske in primorske oblasti. Zmagalo je Ljubljana-mesto z 21 točkami pred moštvom ljubljanske. 13, mariborske 10 in primorske oblasti 4 točke. Vsako moštvo je sestavljalo 8 pionirjev, izmed katerih so nekateri pokazali v< liko nadarjenost.
MEDNARODNI TURNIR V CSR
Szabo še vedno vodi
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Trenčlanskih Toplicah je bilo odigrano 10. kolo. Rezultati so tile: Šaj-tar-Rossolimot remi. Ujtelky-Szilly 1:0, Kottauer-Ojanen remi, Prins-Ro-haček remi, Erdelyi-Bolbotzan 1:0, Szabo-Stahlberg remi, Paoli-Platto 0:1, O’Kelly-Wlde 1:0. Golombek-Foltys 0:1
Po 10. kolu še nadalje vodi Szabo 8, Pachman ln Foltys 6 in pol (1), Stahlberg 6 ln pol, O’Kelly In Rosso-limot 6, Bolbotzan 5 in pol, Golombek 5 (1), Prina in Szilly 5 In pol itd.
IZGUBILA SEM RJAVO DENARNICO z denarjem ln živilsko karto na Ime Plevel Saša. Albanska 18. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na prednji naslov proti nagradi.
KOLEDAR -
Petek, 9. septembra: Sergij.
Sobota, 10. septembra: Nikita.
SPOMINSKI DNEVI
9.IX. 1944.' — Bolgarska Domovinska fronta prevzame oblast.
9. IX. 1943. — šercerjeva in Gorenjska brigada zavzeli plavogardistično postojanko Grčarice.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
*
Sporočamo vsetu izvoljenim članom Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za ljubljansko oblast, da se udeleže seje Iz. vršilnega oblastnega odbora Osvobodilne fronte 10. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani RZKZ, Miklošičeva 6, Ljubljana.	2237-n
Gozdna uprava Jezersko v Preddvoru poziva vse dobavitelje živil in blaga sindikalni brigadi Janka Rudolfa, Podstor-žič da preulože svoje terjatve ia račune do 9. septembra. Fozneje dospeli računi se ne bodo poravnavali.	2244-r.
PRIHOD KOLONIJE iz Kraljevice 9. septembra ob 13.05.	2251-n
Poverjeništvo zä stanovanjske zadeve
RLO IV sklicuje zbor svetov hišnih stanovalcev, hišnih upraviteljev in hišnikov rajona IV., Vič, ki bo 9. sept. ob 19.30 v dvorani bivšega Trgovskega doma, Gregorčičeva 27-1 (nasproti vladne palače) z naslednjim dnevnim redom: volitve terenskih svetov hišnih stanovalcev; popis stanovanjskega fonda: požarnovarnostni teden; slučajnosti Udeležba za člane svetov obvezna!
Vsem članom Planinskega društva, Ljubljana! Vsak član nagega društva ima tudi dolžnosti do društva! Potrebujemo nujno delovno silo za elek-trovod za Komno! Prijavite se pravočasno v brigado ali pa vsaj za vsakotedenski izlet z udarniškim delom. Društvo bo vodilo evidenco svojih zavednih članov. — Planinsko društvo Ljubljana.	2249-n
Opozarjamo vse ljubitelje planin, da se vrti ta teden v kinu Union tednik o strmi alpinistikl v naših gorah. Planinci, alpinisti, oglejte film! — Planinsko društvo, Ljubljana. 2250-n Izletniki v Aljažev Dom! Ker nameravani posebni vlak 11. septembra iz tehničnih ozirov ne bo vozil, bo redni vlak ob 5.20 toliko ojačen, da bo prepeljal vso za Mojstrano določeno frekvenco. Cena Izleta za vožnjo v obe smeri ter kosilo — 110 din. Prijave sprejema Putnik.	224S-n
Pevsko društvo Slavec v Ljubljani ima občni zbor v torek 13. sept. v prostorih društva, Gosposvetska c. 9 (bivša .evang. dvorana) ob 20. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.	2253-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE — OPERA Prireditve v okviru proslave 100 letnice železnic:
TOREK, 13. sept. ob 20.: Moliere: Tartuffe. Uprizori žel. KUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta.
ČETRTEK, 15. sept. ob 20.: Pavčič: Pamet V glavo. Uprizori žel. KUD »Vinko Jedjut« iz Zagreba. PETEK. 16. sept. ob 20.: Gorki: Vasa Zeljeznova. Uprizori žel. KUD »Branko Cvetkovič iz Beograda. Vstopnice bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi po .cenah od 30 din navzdol.
PLANINCU
V NEDELJO VSI V ALJAŽEV DOM! POSEBEN VLAK V MOJSTRANO!
n o : • I
Ljubljana union- avstrijski nun
»Proces«. V alpskih stenah. Predstave ob 16., 18.15 in 20,30 uri. — MOSKVA: sovjetski film »Sodišče časti«. Mesečnik JA 8. — SLOGA: češki film »Sirena«, FN 185. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. — TIVOLI: sovjetski film »Fant iz našega kraja«. Srbski mesečnik 18. — TRIGLAV:	ameriški	film
»Državljan Kane«, športni pregled 10.
—	ŠIŠKA: sovjet, film »Zigmund Ko-losovski«. Delo naše kinematografije. Predstava ob 20 uri.
MARIBOR PARTIZAN: avstrijski film »Dolga pot«. Mesečnik 14 — UDARNIK: ameriški film »Straža na Renu«. Obzornik 35. — LETNI: sovjetski film »Gavroclie«. Pregled 6.
CELJE METROPOL: amer. film »Tarzanov zaklad«. Delavska letovišča — DOM: premieri, amer. filma »Plinska luč«. Obzornik 36.
KRANJ STORŽIČ: sovjetski film »Na. sredin v Buhari« Črnogorski mes. 2.
—	SVOBODA: poljski film »Jeklena srca«. V. kongres KPJ.
JESENICE MESTNI:	ameriški film
»Bruca v Oxl'ordu«, tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri.
PTUJ: sovjetski film »Mieurin«. Uničujmo koloradskega hrošča«.
NOVO MESTO:	sovjetski film:	»Vlak
pelje na vzhod«. Predstavi ob 18. in 20. uri.
K Ö N :C;rfeoR T
Železničarska SKUD-a Ang^l Besednjak iz Maribora in Tino Kožanc iz Ljubljane koncertirata v nedeljo 11. sept. _ ob_ 20 y Unionu. Na sporedu &o mešani in ženski zbori, recitacijo in nastopi folklornih skupin. Predprodaja Knjigarna muzi kalij, Kongresni trg.	2246-n
ŠOLSTVO
RAVNATELJSTVOM GIMNAZIJ, UČITELJIŠČ, SEDEMLETK IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL
V soboto 18. septembra ob 8 bo govoril po radiu za začetek šolskega leta minister za prosveto.
Ravnatelji srednjih šol naj poskrbijo, da bodo govor tov. ministra poslušali vsi učenci in profesorji. Interne proslave za začetek šolskega leta naj bodo po ministrovem govoru.
•
Vse predavatelje slovenskega jezika, prijavljene za poglobitveni tečaj, ki naj
i>i bil od 3. do 15, oktobra obveščamo,- da je tečaj preložen na poznejši čas. Začetek tečaja bo pravočasno objavljen Ostali poglobitveni tečaji bodo v rokih, ki so navedeni v Objavah št. 3. Iz ministrstva za prosveto.	2245-n
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 8. septembra: Od Skandinavije do Severne Afrike se je ustvarila čez Srednjo Evropo močna dolina nizkega zračnega tlaka, ki jo na vzhodu omejuje ruski, na zapadu pa azorski anticiklon. Po tem žlebu pritekajo v ta del Evrope hladne zračne mase, skl anticiklon. Po tem žlebu pritekajo čano oblačnost in pad temperature.
VREMENSKA NAPOVED ZA PETEK 9. SEPTEMBRA: Spremenljiva oblačnost z rahlimi krajevnimi padavinami. Temperatura do 220 c.
Obvestila
POZIV ZA PREDLOŽITEV GOTOVINSKEGA PLANA ZA. IV. TROMESEČJE
1949.
Vse obvezne imetnike tekočih računov pozivamo, da predložijo predloge goto. vinskega plana za IV. tromesečje 1949 na dosedanji način od 12. do 16. septembra, in sicer v roku, ki ga je določilo vsakemu obvezniku kreditno podjetje na obrazcu Kp-1 in Kp-2.
Zoper obvezne predlagatelje predlogov gotovinskega plana, ki ne bi predložili predloga gotovinskega plana v določenem roku, uo uveden posiopeK po čl. 12 Uredbe o planski uporabi gotovino v gospodarstvu. — Narodna banka 1LRJ, centrala za LRS.	3699-1
•
Na podlagi navodil, izdanih po Uradu za informacije PVLRS, objavljamo nastopno
OBVESTILO
Zaridi realnega planiranja tiskovin za leto 1950 naprošamo vsa Ministrstva, Ko. miteje, Oblastne, Mestne in Okrajne izvršilne odbore, nadrejena operativno npravna vodstva vseh državnih in za. družnih podjetij, ter izvršilne odbore vseh množičnih organizacij, da takoj sestavijo sezname tiskovin 2» svoje potrebo, kakor tudi za potrebe podrejenih edinie.
V kolikor obrazci za iste svrhe v vsaki posamezni veji dejavnosti niso za vse edinice enotni, naj jih vodstva takoj poenotijo. Tako sestavljene sezname z označbami formatov in vrste papirja tor tiska (enostrinski-dvostranski) ter skupne teže papirja in števila tiskovin in obrazcev potrebnih za eno leto, pošljejo zgoraj omenjena vodstva Državni založbi Slovenije, ki bo nato skupno planirala vse tiskovine za LRS.
Podrobna navodila in pojasnila o planiranju obrazcev bo dala Državna založba Slovenije na delovnem sestanku, ki bo 12. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Ministrstva za prosveto, Ljubljana, Kongresni trg.
Sestanka naj se vsekakor udeležijo zastopniki vseh vabljenih ustanov itd. Kot zastopnika naj ustanovo itd. določijo osebo, ki bo prevzela tudi v bodoče od. govomost za oskrbo ustanovo s tiskovinami.	S691-I
Umrli sos
Sporočamo, da nam Je umrla naša ljubljena mama, stara mama in sestra Marija Kokot. Pogreb drage pokojnice bo v petek ob 9. iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Trojice. Rogaška Slatina, 7. sept 1949. Žalujoči mož, Terezija, hči; Janez, sin In ostalo sorodstvo.	37OO-I
Umrl nam je dobri oče Stelan Krušeč, posestnik v št Vidu nad Ljubljano 13. Pogreb bo v petek, 9. septembra ob 8 zjutraj na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. — Žalujoči sinovi In ostalo sorodstvo. 3705-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas jo za vedno zapustil naš dobri mož, oče, svak, stric dr. Janko Drnovšek, šef primarij bolnice. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 10. septembra 1949 ob 15.30 uri Iz mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor. Ljubljana, Beograd, Budimpešta,
8.	septembra 1949. žalujoči: žena Darinka, sinovi Dušan in Marko, hčerka Minka ter ostale sorodstvo. 370 6-1
Zahvale
Zahvala. Vsem, ki so spremili na zadnji poti pokojnega moža Antona Korenjaka se iskreno zahvaljujem Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
3702-I
Hvala vsem, ki so ob izgubi mojega moža in predobrega ateka Matije Majcna, zemljiško knjižnega referenta v Ptuju, z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti, poklonili vence in cvetje: izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pri-sedniku okraj, sodišča M. Rubinu in per. p. Altu za njuno naklonjenost v času dolgotrajne bolezni, stanovskim tovarišem, ki so ga ponesli de groba, kakor tudi vsem, ki so mi bili v pomoč in tolažbo, žalujoča žena Leopoldina ln sineva Aleksander in Marjan.	3701-1
Umrla je v visoki starosti 94 let Terezija Jančič. Srčna hvala vsem, ki so ji v težkem času pomagali, posebno rodbinam Franci, Jerman, Onifi, Kolarič. Mešiček. — žalujoči sin Rihard Jančič in ostalo sorodstvo. 3704-1 Vsem, ki so našo mamo Marijo Za-noškar spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in se je kakorkoli spomnili, iskrena zahvala. — žalujoči otroci.	3703-I
»Tovariš« št. 36
je v celoti posvečen stoletnici železnic um naših tleh in prinaša na čelni strani po. snetek lokometjve na Tyräovi cesti, nato razvoj prometa od poštnega voza do parne kočije, sliko prvih vlakov od Stephensona do aanašnjia dni slike o graonji zeiezc:-ee preko Semmeringa na jug, gradnjo in obnovo mostov v Sloveniji, prizore iz življenja naših železničarjev, njihovo uveljavljanje v kulturi in fizkulturi tor končno staro knjižno podoho naše železnice.
V besedilu čitamo dva izčrpna članka, ki prikazujeta, kako se j'e gradila železni-ca, ki teče po slovenskih tleh in članek o prometu na cesti in vodi do prve železnice v Sloveniji. Za dodatek prinaša ilustrirano Prešernovo pesem »Od železne ceste«, na koncu številke pa karikaturo skladatelja Vasilija Mirka,' ki je tesno povezan s kulturnim delom slovenskih
železničarjev.
»Tovariš« izide vsak petek in stane mesečno 25 din, posamezna številka 8.— din. Uprava jo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5, tel. 3S-96
Spored za petek
Poročila 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.C9 uri.
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Jutranji koncert; 12.00 Operne medigre; 12.45 Lahka glasba; 13.00 Oddaja za ljudska odbore: O uspehih in izkušnjah dosedanje, ga dela za vključevanje nove delovne sile; 13.20 Stevan Mokranjae:	IX. rukovet, in
Stevan Mokranjae: Kozar; 13.30 Igra Stojan srenov'c: s svojo kapelo; 14.0(1 Jugoslovanska vokalna jn instrumentalna glasba;
14.45	Gabriel Faurč: Peleas ia Melisam da; 15.00 kulturni pregled; 15.10 Iz sodobne klavirske glasbe — na sporedu: Osterc, Pahor, Škerjanc in Matičič; 1S.30 Pogovor s pionirji; 19.00 Janko Gregorc: KorcSši rej — Viktor Parma: Nazaj v planinski rij; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Oddaja ob planinskem tednu: 20.15 Popularni večerni koncert: 21.00 Poje komorni zbor iz trda p. v. Ubalda Vrabca; 21.30 Plesna glasba;
22.30	Igrajo mali orkestri; 23.00 Komorna ura klasične glasbe.
ČEBELARJI! Kupimo večle število obljudenih AŽ panjev in kranjičev, sposobnih za prezimijenje in vosek. Ponudbe na F. Kobal. Ljubljana, poštni predal 281.	17457-6
DVOSOBNO STANOVANJE v Goi-njem gradu zamenjam za enako ali enosobno s kabinetom v Celju. — Radivoj Žigič, Gornji grad.. 17459.10 TROSOBNO stanovanje, pritikline, vrt v Kranju zamenjam za dvosobno v Ljubljani, ponudbe pod Cisto na podružnico Slov. poročevalca Kranj.	17446-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in kuhinjo v Beogradu zamenjam za slično v Ljubljani. Vprašati: Grablovičeva št 18, IX.nad. stropje. Kumer.	17442-10
NAJDITELJA DENARNICE v Novem mestu; v kateri je bila kolesarska knjižica, znamka kolesa Victoria, št. okvirja 1292654, OF in OM izkaznica ter knjižica za učenes v gospodarstvu na ime Miha Gregorič, prosim, vrniti na naslov: Janez Gregorič, Podzemlje 15, p. Gradec v Beli Krajini.	17453-14
DNE 5. SEPTEMBRA sem izgubila spričevalo o višjem tečajnem izpitu na ime Kovačič Marija ■— gimnazija Jesenice, na poti za jezerom od Zake do Lergetporerja na Bledu (mimo Fizkulturnega doma). Pošte, nega najditelja prosim, da ga odda pri MLO Bled (spodaj). 17463-14 IZGUBIL SEM legitimacijo Litostroja, na ime Anton Offermann. Vrniti: Al Ja ševa cv- 2o, Siska..-— 174C2 14
V	ČETRTEK 1. septembra zvečer sem Izgubila 2 ključa, od kamnoseka Novaka v Št. Vidu do tramvajske postaje. Poštenega najditelja prosim. da odda na ogl. odd. 17455-14
PREKLICUJEM žalivke, ki sem jih izrekel o Kramar Stanku. — Blazine Vinko.	17450-14
MOJ MOŽ Volferl Franc, Celje, Slom. škov trg 4, ni upravičen prodajati predmetov, ter so vse kupčije, katere sklene brez moje vednosti, neveljavne. Obenem ne priznavam nobenega dolga, katerega imenovani napravi. — Volferl Ivana, Ce. lje.	1744S-14
OSEBO, ki je odpeljala v nedeljo 4. sept. moško modro športno kolo iz veseličnega prostora v vasi Pcd-reča, opozarjamo, da kolo takoj pripelje nazaj. V nasprotnem primeru se bo postopalo po organih _Xa-rodne milice.	17447-14
DNE 4. SEPTEMBRA sem pozabil pri skladišču kolodvor Zagorje, aktovko z d.okumenti in odlikovanjem za red dela. Prosim poštenega najditelja, da vme proti nagradi. — Pristav Grad. podjetje. Zidar, Trbovlje.	17444.14
KUPIMO ZRAČNE PUŠKE. Ponudbe ogl odd. pod Zračne puške. 17441-6
V	NEDELJO 4. SEPTEMBRA se je
izgubil pes, temnosiv, dolgodlak, trdo priviti rep. Sliši na ime Muki. Kdor ga izsledi, naj javi proti nagradi rta I. Cvajnar, klepar. Medvode.	17440-14
NAJDENA je jopica v Stepanji vasi. Dobi se v Ljubljani, Krekov trg št. 10-11. (balkon).	17443-14
AKTOVKA s čevlji, nogavicami, izgubljena 7. sept. ob 16.30 na cesti Zalog-Polje. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi: NM Polje ali Glavno skladišče, Zalog. 17456-14 DNE 7. JUNIJA je neznano kam odšla iz internata v Šmihelu, Slak Sonja, stara 15 let, visoke postave, ostriženih las (kostanjevih). Kdor. koli kaj ve o njej, naj to javi njeni teti proti nagradi — Saje Heleni. Brod št. 12, KLO Šmihel pri Novem mestu.	17449-15
Jacques Roumain
S4
Vladarji rose

V hiši se Je oglasil zbor žalovalk. Zajetna Destina se Je vrtela na petah, ploskala z rokami in kričala, kakor da Je ob pamet.
—	AJ, ti dobri bost Ljubi Je tn; prijatelji, glejte Ljubega!
—	Manuel? vpraša z brezbarvnim glasom starec.
Delira se je obupno opirala obeni.
Da, očka, da, Ljubi, dragi očka: najin sin, najin edini sinko, uteha najini starosti.
Vaščani so jima naredili prostor, žene so rjovele.
—	Nesreče ne vabimo, modruje Anton. — Pride, sede brez dovoljenja za mizo in poje vse, razen koščic.
Ljubi ogleduje mrliča. Stari Ljubi ni jokal, toda najbolj zakrknjeni so odvrnili pogled od njegovega obraza ln so silovito zakašljali. Kar na lepem se starec zamaje. Vaščani so priskočili.
—	Pustite me, jim veli in jih odrine.
Sel je iz hiše. Sčdel je ves sključen na stopnico pred hodnikom, kakor da so mu zmečkali- ramena. Roke so se mu tresle v oblaku prahu.
... Sonce zahaja; dan se mora pač končati. Silni oblaki plavajo z zažganimi jadri pro*: zarji na obzorju. Čreda volov obstane kakor iz kamna na savani. Kokoši že krilijo s peruti ha grlj&rkah.
Eni vaščani prihajajo, drugi odhajajo. Treba je pogledati, kaj je doma z zamorčki, in kaj prigrizniti. Vrnejo se, fia prečujejo pri mrliču noč. Na dvorišču so že razposta-
vili nekaj v soseščini izposojenih miz in stolov. Siri se vonj po kavi in cimetnem čaju. Laurelien je posodil dva piastra — vse kar Je imel —, da so kupili žganja. Delira ima še točno toliko denarja, da plača domačega duhovna, da pride, prečita molitve in blagoslovi truplo. Nimajo s čim plačati cerkvenega pokopa. Je predrag in cerkev ne da nesrečnikom nič na up; to vendar ni trgovina, temveč božja hiša.
Tožbe so se umirile. Nastopila Je noč s težo teme in tihote. Zdaj pa zdaj še vzdihne kaka žena: naj, Jezus in Marija devica,« a le bolj zavoljo češ; človek se končno naveliča tudi tuge.
Delira sedi pri Manuelu. Ne izpusti ga iz oči In včasih Je podoba, da mu tiho govori. Nihče ne razume, kaj-mu pravi.
Analza je odšla. Morala bo pojasniti Rosani stvari. To ne bo lahko.
Ljubi je kar obsedčl; glava mu počiva v rokah na kolenih. Ali spi? Tega nihče ne ve; in nihče ga ne moti.
Laurelien se ukvarja s krsto. Pred svojo hišo žaga In zabija. Mlajši brat Anzelm mu sveti s smolnico.
Saj to ni kdo ve kakšno delo: tri deske in pokrov; tako odnesti v zemljo tistega, ki mu je bil prijatelj.
Kakšen črnec je bil to, razmišlja, kakšen domačin! V vsem kraju ga ni boljšega. Ali smrt prebira,. kakor si izbira slepec na trgu mangovčeve sadove; ona tipa, dokler ne pride do dobrih, slabe pa pusti. Taka je resnica in to ni pravično.
— Daj mi žeblje, veli Anzelmu.
Njegovi gibi so ?e ponavljali v velikih iznakaženih sencah po zidu.
Anzelm šele stopa v moško dobo. Ce bi mu pripovedoval Mandelove besede, bi jih bržčas ne razumel. »Videl sem ga plesti slamnike in je govoril; Pride dan... tedaj ustanovimo veliki kolektiv vseh poljedelcev, da odpravimo revščino in položimo temelje novemu življenju. Nič
ne boš videl tistega dneva, vodja, predčasno si odšel, a zapustil si nas z upanjem in pogumom.«
»Se en žebelj, še eden, primakni luč, Anzelm, še eden. Krsta je gotova, pokrov se prilega. Končal sem in, prijatelj Manuel, da povem po pravici, to ti je usluga, ki ne zasluži zahvale.a
Ogleduje svoje delo: dolg, docela preprost zaboj. »Pretenak In premehak les, ki ga zemlja pri priči pregloda. Ce bi bil mogel dobiti vsaj nekaj mahagonijevih desk in morda še okovje, kakršno prodajajo pri gospoda Paulmi v trgu; kaj ko je tako drago in ne zmoremo.«
—	Ze pojo nabožne pesmi, ga opozori Anzelm.
—	Cujem, odgovori Laurelien.
Petje se je žalostno razlegalo v noč. »S kakšno preveliko dobroto si prevzel nase breme naših grehov; prebil si grozno smrt, da si nas rešil smrti.«
Ko je popustilo, ga je visok in drhteč, pekoliko počen ženski glas iznova povzel, zbral druge glasove in spev se je v soglasnem poletu na novo razvil.
Cas je, da gredo na čujenje.
V prvi sobi hiše je postavila Delira na bel prt razpelo, prižgane sveče in cvetlice, kolikor so jih pač mogli dobiti v tej suši, to se pravi: ne mnogo.
»In sedaj, gospod, pustiš, da odide tvoj služabnik v miru, po tvoji besedi.«
Vaščani prepevajo speve pred tem oltarjem. Stiskajo se drug k drugemu in svečna svetloba jim meče bleščeče odseve na potna črna lica.
Na srečo imajo žganje, da Jih osveži, in Antonu se vidi, da si ga Je že preveč privoščil. Nič več ni čvrst v nofah in poje na vse grlo. Kadar povzdigne hripavi in mogočni glas, preseže vse druge. Kakor ponevedoma ga dregne Destina s komolcem naravnost v želodec in toliko da ga ne zaduši kolcanje.
—	Spotakljivka, se jezi malo na to sam pri sebi na dvorišču, — še do pokojnega Manuela nima spoštovanja.
Nato nadaljuje z grozečim glasom:
—	Ze prav. Pesem zložim nanjo, da bi jo plent!...
Tedaj se pa spomni, da je na čujenju in pogoltne nazaj
strašno nespodobnost, ki mu je težila jezik.
Na vsako mizo postavijo plamenico in tako se pokažejo na dvorišču svetlobni otočki. Naokoli sede domačini in igrajo treset. Kvarte drže v obliki pabljače in imajo zamišljene obraze. So že pozabili Manuela? Ej, tega ni treba verjeti. Toda mi moški ne moremo vpiti kakor ženske. Ženam je to uteha. Dečki imajo več poguma, da prenašajo bol v tihoti. Sicer je pa navada taka, da možje ob čujenju kvartajo. Karo devet, režem.
Ljubi je kakor telo brez duše. Vstopi v sobo, kjer po čiva Manuel. S praznim, ugaslim pogledom ga za trenutek pogleda. Gre na dvorišče, hodi mimo miz, nagovarjajo ga, on ne odgovori. Po dolgih prošnjah in moledovanju mu je Delira vsilila nekoliko juhe. Pustil je skoraj vso na krožniku.
—	Uničen človek, meni Anton. — Po njem bol
Vrnila se je Anaiza. Izpovedala se je bila Rosani. Rosana se je na vso moč zadirala in jo obsipala z vsemi moa gofimi priimki.
—	Te ni sram? je vpila.
—	Ne, je odvrnila Anaiza.
—	Vlačuga si, brez vesti in časti.
—	Ne, njegova žena sem. Bil je najboljši črnec 119 svetu. Bil Je pošten, bil je dober. Ni me dobil ne z zvijačo ne s silo. Sama sem hotela.
—	Le kako si se mogla sestajati z njim, ko smo si bili vendar taki sovražniki?
—	Ljubil me je in jaz njega. Najini poti sta se križati.
Snela si je srebrne uhane. Oblekla se Je v črno. Glavi
si je pokrila z belo ruto.
—	Nikamor ne pojdeš!
Rosana se je postavila pred vrata.
—	Sama tuga me je, mati, je zastokala Anaiza.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5/II. — Telefon uredništva In uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave ža ljubljanske naročnike štev. 38-23. 3 Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, gg fcjlgoyo:
urednik Cene Kranjc