Poštnina plačana v gotovini-
Leto LXVIL, št. 69
Ljubljana, ponedeljek 26. marca I934
Cena Din 1.-
irhftjH vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već ji lnseratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, maeratni lave k posebej. — >Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5
Telefon it. 3122, 3123» 3134, 3125 in 3136
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon it. 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351.
Leteča Norvežana sta zmagala
Norvežana brata Birger in Sigmnnd Ruud sta skočila na 92 in 95 metrov, kar pomeni v športnem svetu ogromne
senzacijo
Ljubljana. 26. marca. Velike skakalne tekme v Planici, športna prireditev, ki setra daleč iz okvira obi-čamih športnih dogodkov, ie za nami. Morda preskromna reklama, morda pa tudi na-*a prevelika zaspanost in brezbrižnost v t?m posledu ie kriva, da ie bila široka javnost vse premalo opozorjena, kai nam pri pravlja SK Ilirija v Planici. Mnogo pretiho in preskromno, skorai bi rekli samo mimogrede smo zadnie dni čitali, da bomo imeli na naših tleh elito smuških skakačev. Vsa ka drusa država bi se bila spričo teca dogodka zganila in mu dala uinoeo dostoine5-ši pa tudi mnogo večji in sijajneiši okvir, kot smo mu ga mi dali. Res sta sport in zunanji bl*sk težko združljiva, toda zavedati bi se morali, da so prireditve tako velikega obseea obenem najmočnejše in najučinkovitejše propagandno sredstvo, ki ea znajo drugod po svetu mnogo bolje izkoristiti  To naj nam bo svarilo za bodoča.
Birger   Kuud,   zmagovalec včerajAnjib takem v Planici.
Posebni vlaki
Ljubljanski glavni kolodvor v jutranjih urah že dolgo ni nudil tako impozantne slike kakor včeraj. Že davno pred napovedanim odhodom posebnega vlaka je zavladala na peronu v vestibulu ln pred postajo pravcata gneča, vršalo je kakor v panju. Mesec gre sicer že h kraju in marsikdo je moral zaradi kače v žepu resigni-rati na izlet v Planico, a kljub temu je bil na posebni vlak velik naval, da je bil že pred odhodom nabito poln ln se je morala železniška uprava odločiti, da krene za prvim takoj drugi posebni vlak. S prvim ob 6.30 se je odpeljalo 800 izletnikov, drugi jih je pa potegnil 600. skupaj torej 1400 Tudi redni gorenjski vlak je imel ojačeno garnituro, z njim se je odpeljalo mnogo zamudnikov, največ pa takih, ki imajo režijsko vožnjo ali pa druge ugodnosti na železnici. Potem je prišel še tretji posebni vlak iz Zagreba, za katerega so bili skoraj do zadnjega v dvomih. Toda tudi Zagrebčani se niso hoteli odreči ugodnosti znižane vožnje, v prvi vrsti pa tekmovanju, kakršnih Je malo in zato je bil tudi zagrebški posebni vlak dobro zaseden. Pripeljalo se je 500 Zagrebčanov, ki se jim je še v Ljubljani pridružilo mnogo smučarjev, nekaj so jih pa pobrali še na gorenjskih postajah. Ojačene in nabito polne so bile tudi garniture vlakov  iz Bohinja.
Mnogo Gledalcev je prišlo iz Avstrije, culi smo pa v Planici med množico tudi govorico Cehov in Italijanov, ki jih je prišlo precej izza bližnje meje. nekaj pa tudi iz Trsta
Odlični gostje
Smuškj skoki, posebno ce se obetaj* svetovni rekordi, so že tudi pri nas dovoli močna privlačnost, da zbero za naše razmere veliko število gledalcev, dasi moramo na drugi strani priznati, da bi iib bila lahko sprejela Planica včeraj še mnogo več. Posebno smo pogr^ali mnogo vidnejših predstavnikov naše javnosti, ki niso v tako slabem gmotnem po loža in. da bi ne mogli žrtvovati m-kai dinarjev, pa se jim menda ni zdelo vredno prisostvovati dogodku, ki bo močno odjeknil po vsem ©vetu in z slo dvismil uuled nase države. S tem več i 1 m na-vdjšeniem so na pohitel^ včeraj v Planico množice naših smučarjev. Tekmam so prisostvovali ban in predsednik JZSS dr. Ma rušič. zastopnik ministra za telesno vzooio načelnik tehničnega odbora JZSS dr. Bero*, zastopnika  voiske podpolkovnik  Popovi? in
! neralštabni major MihiČ. minister n. r. in narodni poslan ?c Tvan Mohorič. zastopnik Z^eze za tujski promet dr Tičar. treski nasilnik iz Radovljice dr Vrečar, c&stonmk tvstrifeke   smučarske zveze ine Bildstein
zastopnika JZSP dr. Pavlin in generalni ta i '?k Goreč, zastopnik mestne občine lfub ">rneAze dr.  Šubic in še    mnogo vidnejših
-odsravnikov naše lavnoarl v^&nama vne-
tih smučarjev.   RaČunaio. da te bilo vs?h
gledalcev nad 4f)00.
Vrvenje pod skakalnico
Takoj po prihodu prvega pos-ebnega vlaka ie itak razgibana Planica močno oživela. Eni na smučeh, drjgi brez njih 60 hiteli proti skakalnici, kjer jp bilo kmalu na ravnini pod strmim hribom pravo ljudsko taborišče, da je hotel >Cipernik- kar škripal pod pritiskom žeinih in lačnih ©muca riev. Do začetka tekem je bilo še daleč, saj so nam iih napovedovali z zakasnitvijo zaradi poznega prihoda posebnih vlakov za 11.45. Toda ljudje so £a kobacali po hudi strmini na obeh straneh skakalnice, vsak si ie hotel priboriti čim ugodnejši prostorček, da bi videl letečega iunaka dneva brez kril. Mnogi so splezali na bukve in smrekA ob skakalnici, na d ^bel^iših drevesih so čepele kar cele gruče podjetnih lednlcev. Po prihodi dnigegn in tret'^a posebnega vlaka se ie zgrnila silna množica smuČariev in pr1-iateliev tega krasnega sporta v velikem krogu pod skaknlmco ;n v nestrpnem pričakovanju se je bližal trenutek, ko pridrvi po naletu prvi skakač in se požene visoko gr>ri nad strmeče gledalce, da pade v nasledniem hipu na gladko strmino skakalnica in smuk-n** doli na ravnino. kr°r se v elegantni kristffanlii ustav" in ozre rra svn? uspeh.
Prvi skoki — razočaranje
Se malo zakasnitve in mnogo nestrpnosti. Ozreš se :zpod naleta doli po skakalnici in kar groza te obide rn misli, da se bodo zdaj začel; spuščat: ;z silnih višin živj !judje tja doli nekam v beli prepad. Končno se začuje s.gnal, napovedovalec pove. da bo prvi skoči! Avstrijo« VVeisenbacher. In že zdrči z vrha naleta prvi junak dneva. Ce ga gledaš od spodaj, je majhen, kakor mačka, in tudi tako se pritisne k tlom toda samo za trenutek, kajti že ea rožene silni zalet visoko gori nad osuple gledalce, ki jim kar sapa zastaja, ko vdijo, da plava po zraku človek in da bo padal globoko dol: na strmino, po kateri bi se navaden č'ovek bal celo hoditi. Do 60 m jo skočil prvi, potem so mu pa sledili ro vrsti Guttormsen na 69, Palme na 55. S6renson na 71, Sigmund Ruud na 68.5, Novšek na 48. Birger Ruud na 69. Alstad na 59, Jonson na 71, Maver na 59. H611 na 74. Ulland na 71 in Lassen Urdah! Udi na 71.
skanje in živio klici so bili tem močnejši, navdušenje tem večje, čim več metrov je pustil za seboj tekmovalec. Zmagovalec Sigmund Ruud. k; je dosege: s S6.5 m v konkurenci prvenstvo in poofl i> tem dosedanji svetovni rekord za 4.5 m. je bi! seveda takoj ljubljenec gledalcev, ki bi se bili najraje prerinil: do nje^a in ga dvignili na ramena. Norvežan: so bili sploh rredmet nedeijen:h sdjnpatf, zeio veliko je bilo pa tudi navdušenje za Avstrijce, ki so pokazali presenetljivo tehniko in eleganco v skokih
Sigmund Ruud se vrača na start
Skoki izven konkurence
Sledili so skoki izven konkurence, ki so bili za široko publiko skoraj še večja senzacija kakor skoki v konkurenci. Sigmund Ruud je skočil na 95 m s padcem, ki ga je pa takoj izravnal; njegov skok ie za 9 m daljši od dosedanjega najdaljšega skoka. Sigmundov brat Birger je dosege! s sijajno izpeljanim skokom na 92 m najdaljši skok, kar jih je bilo kdaj doseženih brez padca in za 534 m daljši od včeraj postavljenega svetovnega rekorda. Avstrijec Holl je skočil na £4.5 in se plasiral kot najboljši srednjeevropec. kakor tudi s skokom na 89 m s padcem. Jonson je skočil 84 m in 88.5 m s padcem. Gutormsen na 85.5 in 74 m, Hoff na 78 m, Lassen Urdahl na 79, VVeisenbacher na 65 s padcem in 71 m. Albin Novšak ie pa dosegel s stoječim skokom na 64 m in 66 m nov jugo-slovenskl rekord. Od skoka do skoka je naraščala napetost, z njo pa tudi navdušenje, ki se je izpremenilo v pravcati vihar, ko so po skoku Sigmunda Ruuda izobesil5 na tribuni številko 95.
Razdelitev nagrad
podpredsednik dr. Pavlin, Ki 5« izrazil svoje veselje, da je bil svetovni rekord dosežen baš v Jugoslaviji in da je bil tudi znatno izboljšan jugoslovanski državni rekord, čestital je tekmovalcem in želel, da l>i se večkrat prišli v naše kraje.
Velepomembno, dozdaj nedvonniio največjo mednarodno športno prireditev v naši državi, je zaključil predsednik SK Ilirije dr. Lapajne s prisrčno zahvalo vsem, ki so sodelovali ter obenem predlagal, naj se pošlje ministru za telesno vzgojo dr. Hanžeku pozdravna brzojavka, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Iz tisočerih grl je zaoril krepki »smok« in mogočna armada smučarjev se je začela razhajati, že prvi redni vlak ob 17.10 jih je odpeljal okrog 500, ogromen je bil pa seveda naval na vse tri posebne vlake.
Organizacija prireditve
Veliko mednarodno tekmovanje v Planici je zahtevalo seveda temeljite priprave. Kakor vedno, je tudi to pot izvrstna organizatorična sposobnost SK »Ilirije mnogo pripomogla do tako velikega uspeha. Vse to ogromno delo je ležalo več kakor teden dni samo na ramenih nekaterih požrtvovalnih, žilavih članov SK Ilirije, med katerimi naj v prvi vrsti omenimo načelnika smučarske sekcije g. Gojka Pi-penbacherja, ki je poleg g. Gorca sprejemal smučarje, vodil propagando v radiu, pripravljal reklamo za liste, interveniral glede redoih in posebnih vlakov ter imel sploh dela čez glavo.
A neumorno in prav v potu svojega obraza je kakor vedno delal tudi inž. g. Stanko Bloudek, ki je skrbel, da je bila skakalnica v brezhibn?-m redu tej pomagal s svojimi nasveti na vseh koncih in krajih. Prav tako odgovorno in skrbi polno delo je pa prevzel tudi tretji član odbora smuške sekcije g. Komar, ki je skrbel za vremenska in najnovejša športna poročila s treningov, njegova briga so bili pa tudi vlaki in voani listki. Pri celotni organizaciji, zlasti pri kontroli vlakov, je pa sodeloval znani športni delavec železniški uradnik g. Cimperman, ki mu gre nedvomno zasluga, da je slo tudi po železir vse v vzornem redu. Prezreti pa ne smemo tudi našega železniškega osobja, ki je zopet pokazalo vse svoje sposobnosti in discipliniranost.
V Planici sami so poleg požrtvovalnega članstva SK Ilirije vestno sodelovali vrli naši graničar ji, ki so popolnoma zaprli dohod na Slatno, a pohvaliti je treba tudi pozornost orožništva in pa finančnih organov.
Tekmovalci s Sigmund 001 Ruud oni gredo na start k skoku izven konkurence. (Vse tri fotografije nam je dal na razpolago znani amater g. Ante Kovnic)
Safmliak in sol na skakalnico
Od mnogih tisočev, ka so prisostvovali veličastni prireditvi v Planici, pač nihče ni vedel, koliko truda je bilo potrebno, da je bila skakalnica v takem stanju, da bo bili nedeljski rezultati sploh mogoči. Dež in pa solnce sta seveda močno vplivala na sneg in so v Ljubljani močno dvomili, da bo tekmovanje sploh mogoče. Graditelj skakalnice g. Rozman pa je storil vse po trebno. Doskočišče so poškropili s saLmi-jakom in potresli s soljo, tako da je Wla snežna skorja za ta poletni čas naravnost
idealna. Čemur so se čudili ttidi topogtedn c > razvajeni Norvežani I ~~
Zgodovina smuških skokov
Za primerjavo včeraj doseženega svetovnega rekorda, naj na kratko navedemo zgodovino    *i«iiJflcih    skokov in skakanja
sploh. Prvi so, kot rečeno, pred vojno za čeli  skakati    Norvežani,    največje dalja ve so bile dosežene do 30 m. Ze takrat je to vzbudilo pozornost po s\ etu. Po vojni se je skakanje    \> razvilo,   kar je hila naj večja zasluga    norveške   skakalne    ^ole >. Kongsbergu.    od koder so  prišli najbolj-skakači, ki jim je dal svet ime »leteči Nor vezani«.    Daljave so po vojni polagoma rasle do   50 m   ter   se   je to smatralo za skrajni maksimum, kar človek iahko dose že Potem je šlo rapidno navzgor in kmalu v 4 do 5 letih so bile dosežene marke 60. 70. celo 80 m, a grob svetovnega rekorda je bila včeraj niša Planica, ki se je postavila kar s 95 m.
Ljubljanski stuvbnik Rozman, ki Je zgradil skakalnico v Planici po načrtih lnženjerja Bloudka
In pri nas • • •
V naš: držav; so pričoii skakata L 14*^1. ko je b^l še ves naš smučark, sport v povojih. Eden naših največ h pionirjev smučarskega sporta dr. Ciril 2ižek. ki ie včeraj tud; prisostvoval triumiuinerrru krstu veličastne ilirijanske skakalnice, >e prvi zgrad;! majhno skakalnico v Bohinju in sam skočil — 9 m. Skromno se bere ta rezultat a pomisliti je treba, cL je b.a skakalnica zelo majhna, primitivna, da nismo imeli ne sole, ne trenerjev in da smo oil/i v tem pogledu res avtodidakti. Prvo državno prvenstvo si je priboril pokojni Joško Pogačar z marko 14 m, počas: smo pa vendar stisnili do 30 m, in sicer na skakalnici v Mojstrani. Ko je bila pa zgrajena v Bohinju moderna Hansenova skakalnica, ki dovoljuje skoke nad 50 m, je naša marka že skočila na 48 m in s tem je bila tudi zaključena sezona 1931-32. Lani pa smo se postavili v Harachovem na Češkoslovaškem, kjer se je naš Srame' odlično uveljavil s 54 metrskim skokom. CM lani do letos — od 54 na 66 — je vsekakor velik napredek, k ga tudi popre>e največji optimist: niso pričakovali.
Oslo klicalo Ljubljano
i ako>. jo :ekmi v Pianic c Birger Ruud vos srečen na kratko brzojavi! domov in pa v Oslo redakciji glavnega lista naslednjo: >Birger Ruud postavil svetovni rekord na 92 m, Sigmund na 95. pade!.-
Odmev tega je sledil seveda takoj zvečer. Iz Osla so ob 1. ponoči telefon.čno kiicali Ljubiano in zahteval; zvezo z največjim dnevnikom »Jutrom«. Športni referent »Jutra« g. Anton Zobec je oddal daljše poročilo, ki m) ga današnji norveški listi seveda 'zč-ipno objavili.
Zanimivo }e. da so b.»le snoč: £c vse redakcije dunajskih listov obveščene o presenetljivem uspehu v Planici, da je rezultate ^noči odoa>ai dunajsk. radio m da je današnji »Sporttagblatt* priobčil ž« obzirno roroč:,o
Zmagovalci v Ljubljani
Zvečer ob pol 7. uri se zbero smučarji Ilirij-e pred Mestnim domom, od koder odidejo z vojaško godbo na glavni kolodvor k sprejemu Norvežanov,  svetovnih rekorderjev. Na peronu bo oficielni pozdrav, nakar   odide povorka po Miklošičevi cesti. Tavčarjevi ulici, Tvršev   cest- do Zvezde, kjer bo zabavn: večer v velik: dvorani Kazine. Vstop je prost.   Vabimo ljubljansk' občinstvo, da se udeltž1 sprejema na ko '.odvoru in da pozdravi tekmovalca, ki s dose.gr!-;  v  naši  državi tako  velike u?-tudi v sprevodu, ko poidejo po Ijtithlin- ■ ulicah!
Sigmnnd Ruud v poletu na 95 on
Rekordni skoki
Občinstvo, ki ie obstalo in utihniio, kakor ob najsvečanejši priliki, ko je švignil v zrak  prvi skakač, je bilo razočarano. Pričakovalo je več,   ssj    smo slišali po prvih treningih,   da   nam   obetajo zlasti Norvežani  svetovni   rekord.    Pa  so tako slabo odrezali da jih je potolkel Avstrijec Holl s krasnim elegantnim, preciznim skokom, da je bilo navdušenje občinstva razumljivo. Toda to je bila šele priprava na prave skoke, rjitro so bi'i tekmovalci nazaj in že se ie tekmovanje v konkurenc nadaljevalo. Drugič je skočil Birger Ruu-na 79. Sigmund Ruud na 86.5, Gregor Uo na 81. Ollaf Ulland na 76, Radmar Sčrer sen na 75. Per Jonson na 80, Sverre Le sen Urdahl na 71« Elvin Alsad na 66. Re: dar Hoff na 58.  Viktor VVeisenbacher n: 63. Gust! Maver na 60. Sigmund Gutormsen na 82 (s padcem).   Albin  Novšak  na j 57.5 in Fran Palme na 66 m (s padcem).
Občinstvo j« pnik) na svoj račun, pto- 1
Pred domom ©o s? zorah" tekmoval«, kjer eo bili v prifiotno&ti ogromneea števil« gledalcem razšla5eni rezultati in razdeli-ena darila. Splošne pozornosti ie bil deležen seveda junak dneva Birger Ruud, ki ie baš v nedeljo praznoval 231?tnico evoiesa roistva in ie na ta dan dosesr^l ravno š*irlkrat dališi »kok kot znaša nieeova ©barost. 92 m ie pač nekai veličastnega. Priboril ©i ie prvo darilo z 218.2 ločkami. Preiel i« zlato aa postno uro m in istra za t?lesno vzsoio dr. Hanžeka. Nfagov brat Sigmund ie kot d rud z 217.2 točkami prejel kraono varao bana dr. Marušiča in za najdaljši skok v konkurenci tudi pokal župana dr. Puca. G resor HoH (214.7) ie m evoie 3. mesto prejel lep pokal SK Ilirije. Bohiničan Novšak pa kot naiboliš? plasirani Jusosloven, ki ie ob?ncm postavil či 66 m nov državni rekord, pekal dr. Marušiča. Ostali tekmovalci so prejeli spominske plakete. S tem ie bil oficii^ni del prireditv? 7 a kliničen.
Pozdrav ministru dr. Hanžeku
Po razdelitvi daril zmagovalcem je naj rej spregovoril v imenu avstrijske smu arske zveze inž. Bildstein, bivši dolgo 'tni avstrijski smučarski prvak in oder. ajznamenitejših Internacionalnih sodni ov, ki je doslej sorlil skoraj na vseh pri editvan FIS. Podčrtal je izreden pomen cerajšnjega -dne, poudarjajoč, da se je do • lej  v  mednarodnem    smučarskem svetu
skoraj neznana Jugoslavija postavila krep io v ospredje. Govoril je še o pomemu športa za zbližan je narodov tn zaključil 6 prisrčnimi čestitkami prireditelju SK Iliriji, ki je lahko po nravici ponosna na ta uspeh in pa JZSS.
V imenu JZSS je čestital tekmovalcem
Stran 2.
✓suuvEivsrei   rv a n o o«, me ztj. marca
stev 69
Sodniška ocena skakačev
Prav zanimiva je sodniška ocena posameznih skakačev. Mojstra v stilu, sta vsekakor brata Birger in Sigmund Ruud, ki vse ostale v tem pogledu znatno prekašata, čeprav so jima glede dolžine prav blizu posebno simpatični Avstrijec Holl iz Mallnitza. Dočlm dosega večina skakačev dolžino z mogočnim od rivom in izdatnim predklonom, imata brata Ruud prav posebno in svojevrstno tehniko. Mogočen zračni odpor regulirata tako, kakor je to pri jadralnem letenju. Opazovalci, ki so stali blizu doskočišča, so lahko videli, kako sta med letom v zraku s smučmi delala plavajoče gibe, ki so izdatno pripomogli do večje daljine. To je seveda mogoče le pri mojstrib takega obsega, kot sta brata Ruud, pri katerih kaže, da sta ua smučkah zrasla.
Nepoučeni so se vsekakor čudili končni oceni pri konkurenčnih skokih. Tako je Sigmund   Ruud,  ki  je  dosegel   s   86.5 m uajdaljši   skok  v  konkurenci,  prišel šele na drugo mesto, in tudi Holl, ki je dosegel izdatno daljša skoka kot prvoplasira ni Birger, Je bil šele tretji. Pri skoku ni namreč za oceno najvažnejša dolžina, tem več izvedba, to je stil skoka. Skoki zrna govalca  Birgerja  Ruuda so bili najbol.n ocenjeni. Za prvi skok je prejel za stil 19 točk, za drugi pa celo 20, kar je sploh maksimum, ki se more dati v pogledu stila. Tudi njegov brat Sigmund je prejel za prvi skok stilno oceno 19, za drugi pa točko manj, dočim so sodniki Hollu prisodili za prvi skok 17.5, za drugi  pa 18.5 točk. Ocene za daljavo je imel seveda najboljše Holl, in sicer za prvi skok 17.5, za drugi pa 1S.9 točk.
Stilno krasne skoke, čeprav z manjšo dolžino, so izvedli predvsem Ulland, Ur-dahl in Sorrensen, ki so vsi dobili stilno oceno izmed 17 do 19 točk. Naša skakača Palme in Novšak sta seveda za temi mojstri v skakanju glede stila zaostajala. Tako je prejel naš novi rekorder Novšak obakrat oceno 12, Palme pa 15 in 11. Potrebno bi bilo še omeniti, da sodniki — sodili so od naših gg. Goreč in Gnidovec, ter znani internacionalni avstrijski sodnik inž. Bildstein — v oceni skoro niso prav nič diferirali. Razlika v presojevanju je bila tako malenkostna, da je inž. Bild-ste^n po skokih, ko so primerjali sodniške pole izjavil, da kaj takega ni videl niti pri Fisinih tekmah, ko sodijo same priznane sodniške veličine. Iz tega je najbolje razvidno, da lahko naši sodro iki prevzamejo sojenje tudi pri največjih mednarodnih skakalnih prireditvah.
Takoj po  tekmovanju  se je sestavila posebna sodniška komisija, ki je ponovno pregledala in premerila skakalnico v pogledu   pravilnega    standarda,    kakor ga predpisuje Fis. Izkazalo se je, da so bile dolžine na doskočišču pravilno odmerjene iti so tudi vse skoke, posebno pa rekordne, zmerili s predpisanim jeklenim meri lom. Ugotovilo se je, da je bilo delo merilcev dolžine posebno pri najdaljših sko kih v spodnjem delu doskočišča brez pritvora. Na podlagi tega se je komisija iz rekla za pravilnost postavljenih rekordov Ta protokol so podpisali Sepp Weissenba cher (Beljak),  izprašani avstrijski sodnik in član odbora za sport in avstrijskega smučarskega saveza ter Herbert Werner, tudi avstrijski mednarodni sodnik. Za sodniški  zbor pa so podpisali  inž. Bildstein ter naši sodniki Goreč, Gnidovec, Pelan, Tavčar in kapetan Tauber. S tem so dani vsi pogoji, da bodo rekordni skoki nedeljskih tekem v Planici priznani tudi od mednarodnega foruma.
Joso Goreč o tekmah
Smuški saom so prjšli skoraj istočasno, ko se je z.5če! uvajat: smučarski sport. Prinesli so iih Norvežan:, ki so jih sprva sami gojili, pozneje so jih pa prevzeli tudi drugi narodi V vodstvu smuškega sporta se že rie*caj :et vodi velika debata, ali so sploh mi^-tii skok: nad 50 m ali ne. Toda vedno, kadar so pri FIS razpravlia-H o netrmesmosl skokov nad 50 m. je pokazala praK-<a da ta ugotovitev FIS ne drži. Naihu <• zagovcrniki tega stališča so b\: Švedi, kakor ironija usode pa je. da s. sami zgrid letos v Solofteji skakalnico, ki dopušča skoke nad 70 m.
Ko ;c r> '.c pred tremi leti na kongresu FIS v Pan?-. skien'tno, da na njenih prireditvah ne bodo dovoljenj skoki nad 50 metrov, so bili rczUtati prvega tekmovanja po tem kongiesu v Oberhoffu — nad 60 m. Zore' se ;e vodila o tem perečem vprašanju ogorčena bitka, pa je priše Innsbruck. ki j- ian4 prjnese! skoke nad 70 m. a za !nnsbr;jCKom sta postavila brata Ruuda v Villarsn skoke do S6 m
Leto*; so v Solloftej: po prireditvah FIS zopet razp.avj3.li o skokih nad 50 m m končno rr:Ši- ac zaključka, da bo v bodoče potrebno, da se za skakalnice, ki dovoljujejo »Roke uad 70 m. pred oricetkom gradnje predloži načrt FIS-i v odobritev. A letos so prišt JugoslovenL in pokazali, da so skoki mc^oc tudi preko °0 m in FIS ne bo moi.!a več dolgo vzdrževati svojega sta'-išča Ce so skakalnice pravilno zgrajene, skačejo tekmovalci danes nad SO m z isto sigurnost;© kakor svoje-časno na 50 m Ves problem pa leži po mojem mnenit« v tem. da skoki v trenutku, ko smo dor>:,i veliko skakalnico, ne morejo bjti skok:. temveč so samo še letanje po zraku uo aerodinamičnem zakonu. \ hipu, ko je skakalnica tako zgrajena, da odgovarja tem toletom in ne skokom, so skoki tudi preks S0- m lahka stvar, kar je najboljše dokazalo včerajšnje tekmovanje, ko ie bilo zihe eženrh 28 skokov preko 70 metrov in skoraj brez padcev. Sigmundov skok na 95 m 'ahko smatramo za izpeljan, dasi velja ro pravilih kot padec. Sigmund je pri doskoku obstal in šele nato ga je izpodneslo. zato praktično tega skoraj ne moremo smatrati kot skok s padcem, kakor so običajno vidni.
Dejstvo, da le na naših tleh in na skakalnici, ki smo si jo sami zgradili in po lastnih načrt'h. dosežen skok 92 in 95 m. pomeni * športnem svetu tako ogromno senzacijo da bo o tej stvari ne samo sedaj poročalo vse svetovno ča-sopisje, temveč se bodo o nji pisale cele razprave kajti še nikoli, odkar obstoji svet, ni človek letel 95 m po zraku brez vsakih drugih pripomočkov razen smuči na nogah Propagandna važnost tejra je za naSo dr-♦avo tako pomembna, đa to skoro Tahko
primerjamo z uspehom Fincev na olimpijadi v Amsterdamu, ko se je pričel ves svet zanimati za malo finsko državo zaradi njenih uspehov v lahki atletiku
Kaj pravijo tekmovalci
Okoli velike mize v jedilnici smučarskega doma so posedli inozemski tekmovalci, Norvežani in Avstrijci. Težko je bilo priti do njih. navdušeno občinstvo jih je kakor trdnjavo oblegalo za autograme. Posebno naša brhka dekleta in dražestne dame so kar tekmovale med seboj, katera bo deležna večje časti in pozornosti. Novinarska dolžnost nam je nalagala, da po-izvemo od ekteriev samih, kaj pravijo o tekmovanju, o skakalnici in o naših tekmovalcih. Med pisanjem avtogramov so po vrsti odgovarjali na vprašanja.
Birger Ruud, zmagovalec v konkurenci in junak dneva z izvoženim skokom 92 m, najdaljšim, kar jih je svet kdaj videl, je seveda navdušen. Pravi, da je skakalnica po izvršeni korekturi, most so namreč pred tekmovanjem skrajšali za 3 m, ena izmed najboljših in tehnično ena izmed najdovršenejših. kar jih je videl. Že v soboto je bjl prepričan, da bo padel svetovni rekord in je šlo samo zato. kdo izmed tekmovalcev ga bo postavil. Največ šans je dajal svojemu bratu Sigmundu, ki je bil vso letošnjo sezono v izredni formi. V soboto si ie Birger pri padcu poškodoval koleno in je pri tekmovanju nastopil z močno oteklino in s ščitnikom za koleno ter trdo bandažo. Orj^anjzacija je bila ro njegovem brezhibna, sprejem tako prijateljski kakor je mogoče le pri Slovanih. Škoda, da vaši najboljši niso mogli nastopiti. Pri treningu sem videl, da imate velike talente, ki jim pa manjka šola. poguma imajo dovolj. Za tako veliko skakalnico jim manjka potrebna rutina. Sicer pa, kaj hočete še več. jo smeje končal, zmago
in najdaljši skok sem dosegel z jugoslo-venskimi smučkami, ki mi jih je posodil Dečmau. ker sem si svoje zlomil.
Sigmund Ruud: — Ne vprašujte za skakalnico. Sami ste videli. V konkurenci sta bila samo dva padca, kar priča, da je skakalnica prvovrstna. Pozneje smo forsirali in skakali na dolžino ter so bili padci neizogibni. Poglavje zase je vaša publika. Čutili so z nami, za vsak naš skok so bili bolj v skrbeh kot mi sami. Priznati moram, da še pri nobenem tekmovanju nisem .bil tako v kontaktu z gledalci, kot tukaj pri vas. Kolikšnega pomena je to za tekmovalce, presodijo lahko najboljše skakači sami. Prav rad se bom v bodoče povrnil.
Gregor Holl: Jugoslavija, najmlajša smuška država, ima pa največjo skakalnico na svetu: kdo bi si to mislil! V veliko zadoščenje in čast mi je, da sem bil na to veličastno prireditev povablien. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da so sodniki sodili pošteno in dobro, čeprav sem nekoliko časa mislil, da se bom zaradi dolžine mojih skokov najboljše plasiral. Vem, da Birgerja in Sigmunda v pogledu stila nihče ne dosega. Vaša publika je gentlemanska. počutil sem se kakor doma.
Tudi vsi ostali tekmovalci so polni hvale naše skakalnice, organizacije in publike. Se nikdar niso da-li toliko avtogramov kot sedai. Radi so jih dajali, ker so čutili, da ni to samo zbiralska strast, temveč nekaj več. Od naših je bil zelo nesrečen dolgoletni prvak Šramel. Imel je smolo, da se je pri treningu poškodoval. Kakor vsi drugI, je tudi on prepričan, da so Se nasi skakači mnogo naučili. Novšak, simpatični Bohinjčan. ki mu na dosedanjih tekmovanjih sreča ni bila preveč naklonjena, je seveda žarel od veselja in ponosa, da se mu je posrečilo za 6 m zboljšati jugoslo-venski rekord. Prav kratek je bil: »Tudi mi nismo od muh« — in že se je obrnil k svojim bohinjskim prijateljem.
Pomen
včerajsn
em za nas
Ves svet se je začel včeraj zanimati za Slovenijo, danes pa gleda na Planico z občudovanjem
Ljubljana, 26. marca.
Vsak dan poudarjamo, kako je zaradi svojih, lepot ln zaradi ^ilno ugodne lege na križišču glavnih poti Evrope s severa na jug ter z vzhoda na zapad naša mala domovina primerna za tujski promet, vendar pa nimamo dosti sredstev, da bi z vsestransko propagando po vsem svetu razglasili ta naša bogastva in neprecenljive zaklade. Slovenski tujsko-prometni faktorji se sicer trudijo, kolikor je pri skromnih sredstvih pač mogoče, in res smo dosegli že tudi prav znatne uspehe, da prinaša vedno več tujcev v našo države svoje navdušenje za pokrajinske lepote, obenem pa seveda tudi prav dosti zaslužka za vse prebivalstvo naših krajev.
Vsa propaganda naših oficijelnih in privatnih tujsko-prometnih krogov se pa z uspehi, ki jih imajo v tem pogledu včerajšnje smuške prireditve v Planici, uprav malenkostni, saj so že včeraj vse radio-oddajne postaje sveta imenovale našo Planico kot največjo senzacijo. Milijoni in milijoni športnikov po vsem svetu iščejo danes na zemljevidu malo Jugoslavijo, ki. so jo dosedaj poznali komaj po imenu. In, kar je še slajši občutek, je pa dejstvo, da danes ves svet gleda na Planico s spoštovanjem in tudi zavistjo, saj ni na vsem svetu mesta s takim športnim dogodkom, kakor so včerajšnji svetovni rekordi v smuških skokih. V tisočih in tisočih listov po vseh delih sveta bodo zgovorno opisane smuške tekme in povsod bodo na slikah iz Planice občudovali danes svetovno slavni športni naš paradiž ter se divili rajski lepoti in mogočnosti naših planin. Ves svet se je včeraj pričel zanimati za Slovenijo in po vsem svetu se je v najširših krogih porodila želja, da bi tudi videli to z lovoriem svetovnih rekordov ovenčano skakalnico, ki nad njo ponosno plapola zastava Jugoslavije.
Z včerajšnjim propagandnim uspehom lahko primerjamo samo svetovni šahovski turnir na Bledu, ki je zanimal predvsem le šahiste. Imamo sicer tudi svetovno znane umetnike in znanstvenike in imamo tudi Meštrovića. a število občudovalcev teh naših veličin izginja pred neštevilno množico športnikov, ki se z neopisljivim zanosom in navdušenjem pridružuje zmagoslavju v Planici. Tudi naS dobri prijatelj Kugy je s svojimi nenadkriljivimi deli in
s pomočjo naših fotoamaterskih umetnikov napravil ogromno propagando za naš planinski paradiž, vendar pa ta propaganda učinkuje predvsem le v nemškem svetu in zato so z vseh strani gledano včerajšnji naši uspehi za naše kraje tudi rekordni skoki v propagandnem pogledu, kakršnih niso mogli pričakovati niti najbolj optimistični in sebi laskajoči tujsko-prometni krogi.
2e pred tekmo je zastopnik avstrijske smučarske zveze ing. Bildstein po radiu razglasil vsemu svetu, da obiskuje smučarske tekme že 30 let in tako pozni tudi vse največje in najlepše skakalnice, vendar je pa proglasiI našo skakalnico za najpopolnejšo in najmogočnejšo. Ta mož, ki je gotovo v svoji stroki kapaciteta in prav vplivna avtoriteta, je Izjavil, da je dosedaj svetu skoraj neznana Jugoslavija postala torišče svetovnih dogodkov, zato je pa lahko tudi prav od srca čestital naši Iliriji in JZSS. Ker naši tujsko-prometni voditelji niso bili prisotni v Planici, so morda vsaj po radiu čuli besede tega moža, ki je s proroškim pogledom v bodočnost javil vsemu svetu, naj naša grandi-jozna skakalnica spaja športnike vseh narodov. Svetovni prvak Sigmund Kuud je tudi pred tekmo najprej v norveškem jeziku sporočil svojim rojakom v domovini na severu, nato pa tudi našim organizatorjem smuških svečanosti v imenu Norveške smuške zveze svoje občudovanje nad našo efostoliubnost jo in nad našo vnemo za smuški sport, ki jo tako veličastno dokazuje skakalnica v Planici Tudi ta avtoriteta svetovne fasone ie po radiu svečano Izjavila, da je naša skakalnica v Pla-
nici najlepša in najpopolnejša na svetu. Tako so se izražali tudi vsi drugi Norvežani in Avstrijci, zlasti pa je izrazil inž. Bildstein željo, da bi avstrijski smučarji, zlasti pa bližnji koroški skakalci imeli priliko za treniranje na skakalnici v Planici. Prav veseli nas, da je inž. Bildstein že dolgo prav ozko zvezan v našim inž. B 1 o u d k o m, danes tudi svetovno slavnim projektantom naše skakalnice. Kot letalska konstrukterja sta delovala skupaj v Dunajskem Novem mestu, danes pa delujeta oba na prvih mestih v Avstriji in Jugoslaviji za napredek zimskega sporta. Čeprav je ing. Bildstein pri avtomobilski nesreči leta 1929 izgubil nogo, vendar sedaj še vedno smuča s protezo! Ponosni smo na čestitke Avstrijske smučarske zveze, zlasti nas pa izpodbuja čestitka Norveške smučarske zveze, ki jo je z naj-laskavejšimi besedami izrazil Sigmund Rudolfa Marna.
Kako naj izkažemo svojo hvaležnost norveškim in avstrijskim zmagovalcem in kako naj izkažemo svojo hvaležnost »Iliriji: z ing. Bloudkom in JZSS? Sploh so naši smučarji v teh organizacijah in pa v Smučarskem klubu Ljubljana, ki so med drugi zgradili tudi prvi naš alpinski hotel na Pokljuki, storili toliko za tujski promet, da se z njihovimi uspehi tujsko-prometni krogi niti primerjati ne morejo. Tudi naši Gorenjci, ki imajo ogromno korist od zimskega sporta, če pogledamo kmeta, ki boljše proda svoj pridelke, ali pa gostilničarja, naj se končno zavedo, kolike so dolžni zimskemu sportu, zato naj pa nikar ne ovirajo njih dela, kakor se to dogaja dan za dnem pri nakupih parcel itd. Prebivalstvo in tujskoprometni faktorji naj se pa sedaj potrudijo, da bo vse pripravljeno za nov dotok tujcev, ki so ga v naše kraje vsmerili zimski športniki.
Od včerajšnjega triumfa v Planici bo pa imela korist tudi vsa Jugoslavija, zato naj pa pri razdelitvi podpor državne oblasti pravično presodijo, kdo podporo v resnici
zasluži!
Dve značilni izjavi
V podkrepilo svojih izvajanj navajamo izjavi oficijelnih voditeljev tujskega prometa, in sicer banovinskega referenta za tujski promet g. dr. štera in predsednika Zveze za tujski promet načelnika g. dr. Uudolfa Marna.
Izdajemo propagandne brošure z najlepšimi slikami naših pokrajin, izdajemo krasne ilustrirane revije v tujih jezikih, izdajemo lepake in letake, priobčujemo v glavnih inozemskih časopisih spise in slike naših krajev, udeležujemo se razstav v ino-zemtvu s tujskopromernim materijalom — za vse to trošim j . drŽavi sto in stotisoče, vendar vsa niša nropaganda ne pride pred oči stotisočemu delu inozemskih interesentov za poset našil krajev.
Pa se vrši takale tekma, kakor, je bila včeraj — postavijo se neverjetni svetovni rekordi. Nc samo naše. vse inozemsko časopisje piše v zvezi s to tekmo o krasoti kraja, o pokrajini in državi, kjer so se dosegli ti rekordi in vsak deseti čita o tem in se prične zanimati za te kraje.
To je ogromna reklama za na^e kraje, za naš tujski promet, ki jc ne odtehtajo nvlijoni dinarjev.
To sem hotel povedati in se v imenu naše tujsko-prometne propagande zahvaliti prirediteljem tekme. Napravili so tako delo kakor bi ga tujsko-prometne organizacije nikoli ne zmogle.
Dr. R. Mam.
Smučarska tekma v Planici je dogodek, ki ;ma za vso Jugoslavijo, v prvi vrsti pa za dravsko banovino prav izreden oomen. Bo!i kot vse naše propagandne brošure bo uspeh v Planici «:« ^n^niJ «irni svet z naravnimi prednostmi naše države.
Dejstvo, dn sc je izvojevala ta tekma v najlepšem delu naSc domovine,    kjer so
mogli po vsem svetu znani smučarski prvaki občudovati naravno usposobljenost naše zemlje za smučarski sport, resno in vztrajno delo naših ljudi na tem polju ter poleg tega še naravne krasote naše zemlje, katsre sloves bodo razširjali po vsem sve tu, vse to je dogodek, ki bo služil v največji meri pospeševanju našega tujskega prometa.
Navdušenje smučarskih prvakov, katerim je bilo usojeno ravno pri nas doseči tako odlične uspehe, jih bo spremljalo na nadaljnih tekmah, kjer jim bo težko ali vsaj ne tako lahko uspelo prekositi rekor de, katere so dosegli na slovenski skakal niči.
Prireditelji naj pa smatrajo kot bogato plačilo zavest, da so 8 svojim delom, katerega nihče ne bo mogel podcenjevati, na najuspešneji način podprli napore naših tujsko prometnih organizacij za napredek našega  tujskega prometa.
Dr. Fran Stcr.
HANES VESELA KOMEDIJA >TASTA BURIAK kot
REVIZOR IZ PETROGRADA
Smeh, zabava, dovtipi, godba Predstave ob 4. in 9% uri zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do ]-13.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24
Sefa senata
Beograd, 26. marca. p. Senat je včeraj zasedal ves dan pozno v noč ter je po celodnevni razpravi odobril proračune notranjega, vojnega, socialnega in prometnega ministrstva. Med drugimi sta govorila tudi senatorja gg. dr. Fran Novak, ki se je toplo zavzel za olajšanje položaja podeželskim občinam, in dr. Valentin Rožič, ki se je zavzel za izenačenje banovinskih uslužbencev z državnimi v pogledu ugodnosti, zlasti pa glede znižanja vožnje na železnici. Danes je senat razpravljal na dopoldanski seji o proračunu gradbenega ministrstva. V debati je med drugimi govoril senator g. dr. Janko Rajar, ki se je zavzel za čimprejšnjo zgraditev zasavske ceste in opozarjal na izredno važnost te nujno potrebne zveze med Ljubljano in Zagrebom. Minister dr. Srkulj pa je opozoril na to, da gre tu za banovinsko cesto in da je torej predvsem stvar dravske banovine. Po sprejetju proračuna gradbenega ministrstva se je dopoldne pričela razprava o proračunu kmetijskega ministrstva V debati bo govoril senator g. dr. Rajar. Popoldne je na dnevnem redu proračun trgovinskega ministrstva, pri katerem bo govoril senator dr. Valentin Rožič, prav tako pa bosta še danes sprejeta proračuna ministrstva za šume in rude in ministrstva za telesno vzgojo.
Danes monumentalni velefilm
V znamenju križa
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9*4 uri zvečer Cene 4, 6 in S Din
Požar v Naklem
Naklo, 24. marca.
Dno '21. t m ob 23.30 uri ie nastal v vasi v**»ik požar. Goreti ie začel Policajev poj, ki i e stal 4 m od šolskega poslopja. Osmini zublji so že švigali proti nebu, da se :e vid-M plftm?n daleč naokrog, obiemali so že tudi severovzhodni rob strelif tjkaišnie šole. K sreči sta pravočasno opazili požar Tomazinovi mladenki gg. Pavla in Agala, ki sta se boš pripravljali k počitku. Napol oblečeni sta pohiteli z mat^rio na cesto klical vaščane na pomoč in bit plat zvona, da bi se zbrali gasilci. Ta klic \* zbudi! v prvem nadstropiu šole tudi šolskega upravitelja, ki ie hitro skočil na noče in opazil da «e spalnica sveti kot podnevi. lMam?ni so Šviuali okoli velikih šolskih oken, na katerih so vela pokati ste-kla. in zato ni čuda. da ie nastala v šoli prava panika. Šolski ufpravitelj ie pobral naipotrebneiše ter zbežal z otroci na varno k sosedovim.
Glas zvona pa ie ©klical na pomoč tukajšnje vrle casilee, ki so r?s z vnemo in poir-tvovailnostio storili svoio dolžnost. Brizgajoč proti šolski strehi curke vode so oceni hitro lokalizirali in tako preprečili veliko nesrečo, ki ie pretila upraviteljevi družini in šolskemu poslopju.
Zahvaliti se imamo tudi tihemu in mirnemu vr?menu, kajti drugare- bi bilo, če bi pihala burja. Tedaj bi švisali plameni s-ko-zi okna naravnost v šolsko stanovanjTako bi nastala še hiiša zmešnjava. Vsa tast gasilnemu društvu v Naklem in pa bratskima društvoma v Kranju in Dupljah, ki sta takoj prihitela na pomoči
Vsako gasilsko prireditev in veselico bi morali vsi varani, ne ozirar? ee na politično mišljenje, obiskovati in podpirati, ker služi nesebičnemu in Movokoliubnemu na-monu.
Naše Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 2fi. marca: Lepa Vida. Prireditev dijakov drž. učiteljske šole. Tz-ven. Znižane cene.
Torek, 27. marca: zapito.
Sreda, 28. marca: INKI. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Četrtek, 21*. marca: £NBI. Izven. Znižano cono od 20 Din navzdol.
Petek, 30 marca: ob 16. uri TNRI. Tzve^n. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Premijera veledela »Bratje Karama-
zovi« v dramatizaciji g. Cirila Debevca, ki delo tudi montira na oder, bo na velikonočno nedeljo zvečer ob 20. uri. Opozarjamo na ta sonzaeijonalni večer, ki bo brez dvoma tvoril eneara viškov letošnje sezone.  Predstava je  izeo abonmana.
OPERA , Začetek ob 20. uri
Ponedeljek. 26. marca: zaprto.
Torek 27 marca: Halka. Svečana predstava v proslavo godu predsednika poljske republike maršala Pilsudskecra
Sreda, 28. marca: zaprto.
(Vtrtek. 29 marca: zaprto.
Petek 30 marca: ob 13. url Parsifal. Izven. Znižane cene
VVagnerjev »Parsifal«  se poje prvič v tej  sezoni  na  veliki petek ob  19. uri
zvečer. Začetek vsakega dejanja bodo naznanjale fanfare z balkona opere. Vsled dolžine dela je po L dejanju 40mlnuttia pavza. Edima ponovitev »Parsifala« bo v nedeljo ob 15. uri popolne, na kar prav posebno opozarjamo poBetnike z dežele, ki uživajo za to predstavo 25% popust, ako se Izkažejo * žigrom domačega župnLftca ali šolskega upraviieljstva. Obe predstavi sta izven a bon/maja.
Svečana predstava »Halke« bo v to-rek dne 27. t. m. Predstavi bo prisostvoval poslanik na našem dvoru g. Schwarz-iuirg-Giinther, ki bo pred predstavo tu*; spregovoril o pomenu poljskega narodne ?a praznika. Predstava so vrši itveoi abonmaja po znižanih cenah.
KOLEDAR. . 1J*nes:  Ponedeljek,  26.  rnaiva katoličani: DiZima, Emanttei. pravoslavni 13, mar<\T DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; i; v (>r iz Petro^rad^. Kino Ideal: V Enamenfu križa. Kino Dvor: Mumija,
ZKD: Spanefea muha oh 14.15 v kinu
Matici.
Kino Šiška: Nj. vprodafaHca,
Javna produkcija cojeurev drtavm»ca kon^erraloriia ob 18. v Fiihermonicm dvorani.
Športni družabni verer a n'^om ob 20
v fiornjih prostori h Kazino
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Kurait,    Oo*po*ve<«ka r^+n
10 in Sušnik. Mari im tre 5.
{fxn*>*$ sita
Primerilo se je ie, du je umrl berač, p* so našli po njegovi smrti kje v postelji ali pod njo toliko tisočakov, da bi bil mož lahko brezskrbno ži\-cl in še drugim dafal miloščino. Xi se pa menda Se primerilo, da bi davkoplačevalec tarnal, da ne zmore davčnih bremen, pa bi imel tudi skritifi toliko tisočakov, dn bi lahko plačeval dav ke se za druge. Toda na svetu se zgodt vse, in tako se je zgodilo tudi to nekje v naši ožji domovini, baje v Štajerski deželi med Savo in Celjem.
Tam živi zenica   gori v hribih,   ki je dolžna na davkih menda /c dva jurja in \c nekaj stotakov povrhu, pa tarna, da ne more in ne more plačati. Pravi, da še suhih krh Ijev ni, ker ni bila letos letina za jabolka. So pa so prišli k nji, da bi pogledali, ka ko je z njenimi križi in težavami v resnici. In kaj mislite, da se zgodilo? Sikrbno zamotan zavitek se je zavalil izpod dehteče plenice na postelji in v njem so našli 200 jurjev. Iz Amerike je prišla dedščina v do larjih in v domovini se je pojurjila. Ženica pa zdaj menda ne bo več   tarnala,   da ne zmore davkov.
Dan«* premiera senzacionalnega filma
„MUMIJA"
V glavni vlogi Bori« Karloff ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. ln 9. uri zvečer Cene 2, 4, 6 8 Din
V prepiru 2a je zabodel
Kranj, 26. marca.
Mirna vas Tenetise v občini Predoalje pri Kranju je bila včeraj proti večeru p zorišče krvavega zločina, ki je zahteval življenje mladega človeka, a druga žrtrv se bori s smrtjo v ljubljanski bolnici. Tragično pri dogodku je zlasrti to, da M a oba prizadeta brata.
V Primoževi gostilni v TenetiAah je bila zbrana snoči večja družba fantov. Preveč žlahtne kapljice jim je stopilo v glavo in menda je nastal hud prepir zaradi nekega dekleta.- Roblekov Lojze je že delj fissa kuhal jezo na 24-letnega delavca Pet m Markoviča, zaposlenega v tovarni :Sem perit« v Kranju. Začela sta se prepirati, v hudi jezi je pa Roblek potegnil nož in nesrečnega Petra .štirikrat sunil v trebuh, da se je smrtno ranjen zgrudil.
Ko je brat Rudolf videl, kaj je storil Roblek, je priskočil bratu na pomoč, a divjaški napadalec je tudi njega sunil r takšno silo z nožem v prva, da je bil Rudnif pri priči mrtev. V gostilni je seveda nastala huda panika in v sploSni zmedi se je zločincu posrečilo pobegniti. Tekel je na orožniško postajo, kjer je prijavil zločin in so ga aretirali.
Pokojnega Rudolfa so prepeljali v mrtvašnico in bo danes obdukcija njegovega trupla, a Petra so še snoči prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Nesrečnež ima preparan trebuh in Štiri smrtno nevarne rane, zato zdravniki nimajo mnogo upanja, da bo okreval. strašnem zločinu je bilo davi obveSč^no tudi sresko naćelstvo v Kranju.
Razočarani vlomilci
T>iubliana. "Jrt. irtatroa. Kai takega m podiirttni vlomilci prav gotovo niso mislili, ko so lotili veliki jiCOT rw več moderne železne blacain* v lokaJn znane veletvrdkfe z uffni»em Moskovi«*- na Jurčičevem tnru pri Čevljarskem mostu. V noči od eobote na nedeljo ko **e namreč oplazili ali vtihotapili v lokal vlomilci in so lotili blacrain-^, katero en od strani navrla!i. Gotovo *=o morali več ur naporno delati. <la so prišli do trosorja, kjer iih i3 pa čakalo razočaranje. V blacajni |e bilo namro?-. *ia-mo — 85 Din. Z jezo in dolgim nosom sr> «o nato vlomikn pobrie*li. za slovo pa so vz-li s se bo i Se delovni plašč, ki i" visel ob vratih.
Vlom i3 bil opažen ?ele davi in te bila o njem obveščena policija, ki zda i poizve-dur? za podietaiimi svedrovci.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2309.85 _ 2*11.21 Berlin 135058 — 1370 38. Bruselj 799.41 — 808.35. Curih 1108.35 - 1113.85. London. 174.42 — 176.02. N?wyork 3402.72—3430.9«. Pariz 225.R8—227.—. Pra?a 142.29—143.15. Trst 293.79 290.19 (premiia 28.5 odst.). Avstrijski sMlin? v privatnom klirintru 9.10 — 9.20.
INOZEMSKE BORZE. Curih. 26. marca. Pariz 20.38. London lo.77 Nevvvork 3o9.5 Bnueerli 72.125. Milam 26.5.1 Madrid 42.?0. Amsterdam 208.40, Berlin 122.85, Dunai 56.30. Prana 12.845, Varšava 58.325. Bukarešta 3.05.
-tev 69
/SLOVENSKI NAROD«, dbo 26. marca 1934
Stran 3.
DNEVNE VESTI
— Knez Pavle dosmrtni predsednik Du-navskega kola jahačev. Dunavsko kolo ja-hačev je imelo včeraj bvoj občni zbor, na katerem je glede na velike zasluge, ki si jih je pridobil za društvo, izvolilo kneza Pavla soglasno za dosmrtnega predsednika in ga v posebni brzojavki naprosilo, naj blagovoli sprejeti izvolitev.
— Dr. Marušie na dopustu. Gospod ban dr. Draso Maruši? ie z današnjim dniin zopet nastopil svoi delni letni odmor, ki na ie iz službenih razlogov moral prekiniti. Za časa n jeirove odsotnosti ca nadomešča pomočnik bana dr. Pirkmaier.
_ Profesorski izpit ie opravil pred stalno izpitno komisiio za srednješolske profesorske izpita na ljubljanski univerzi i g. Repovi Iran. suplent glasbe na drž. učiteljski šoli v Liubliani. On ie prvi izmed absolventov liublianskeoa konservatorija, ki ie po opravljenem državnem izpita iz glasb? napravil profesorski izpit na tukajšnji univerzi. Vzornemu pedagogu in odličnemu vod vi mladinskih zborov iskieno Čestitamo!
— Napredovanje. S kraljevim ukazom je napredoval za višjega pristava šolske poliklinike v Ljubljani dosedanji pristav sr. dr. Slavo Kristan.
— Stavbniki proti inženjerjem. Včeraj sta se vršili v Beogradu letni glavni skupščini inženjerskih zbornic in udruženja stavbnikov. Na zborovanju zastopnikov inženjerskih zbornic so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se pooštre gradbeni predpisi tako. da bo samo inženjer-jem dovoljeno delati stavbne načrte in nadzirati gradbena dela. To svojo zahtevo utemeljujejo z vedno večjo brezposelnostjo inženjerjev. Docela nasprotno stališče zavzemajo stavbniki, ki nasprotno zahtevajo, naj se sedanji zakonski predpisi revidirajo in ukinejo določbe, ki omejujejo delokrog stavbnikov. Pre< sem naj se odvzame privilegij inženjerjem, češ, da to le podražuje gradbene stroške. Prav tako so se stavbniki odločno izjavili proti kartelom in zlasti zahtevajo ukinitev kartela cementnih tovarn in železarn. Državna podjetja naj bi prodajala železo po lastni eeni, kar bi gradbene stroške zelo pocenilo. V svrho pospeševanja gradbene delavnosti zahtevajo stavbniki tudi uvedbo posebne takse za stare hiše in nezazidane stavbne parcele.
— Kongr«*^ glavne zadružne zveze s> 3? :>r.'r?] včeraj v dvorani  beograjske univer-
Konsresu predseduje podpredsednik Voia Piordievič. Ni. Vel. kralja zastopa polkovnik Leko. navzoči pa so tudi zastopniki vfaeh gospodarskih ministrstev. Pred začetkom razprav* ie bila odposlan« Ni. Vel. kralju vdannstr.a brzojavka, nakar ie podal upravnik glavne zadružn* zveze Diordievič obširen referat o krizi zadružništva tor o JK>trc'bi primarnih zaščitnih ukrepov. \ debati ie govorilo '20 govornikov, ki so vsi ivvdrrtavali nuino potrebo poglobitve zadružnega dela zlasti v svrho izboljšanja kmečke proizvodnih in olajšanja prodajo. Posam<"*zni •jovorniki so tudi zahtevali, da se denarne .» inme izvzanvMo iz določb zakona o zaščiti kmetov. Prav tako zahtevajo reviziio obrtnega zakona, poleg t^ga pa na i se do-vo'iio zadrugam davčne in druge ugodnosti.
— <irska šola v Beogradu. Včeraj se ie vršila v Reocrrndu l vpa svečanost grškega Inštva Riea od Fere, na kateri i? predsednik Mukopulos med drugim sporočil, da bo v kratkem otvorjena v P»eogra<lu grška os-novna Šola. ker so oblasti Se izdale potrebno dovolile.
_ Avtobusna podjetja v »a>-ki banovini
bodo ustavila promet. Zaradi povišanja taks na vozn? listke in razne dnige dajatve, ki ogrožajo vsako rentabilnost avtobusnih podjetij, so avtobusni podjetniki v savski banovini zaprosili bansko upravo, da jim dovoli nstaivitev prometa od 24. t. m. dalie. Na ta način bo 3.50n km avtobisnih prog (»slalo brez vsake zveze. Prizadetih ie nad •    avtobusnih podjetij.
— Kongres geometrov iz vse države je bil včeraj otvor jen v Splitu. Udeležujejo se ca geometri ln geodeti iz vseh krajev Jugoslavije. Predseduje mu predsednik splitske sekcije inž. Dobrič. S kongresa je bila poslana vilanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Poročila funkcijonarjev so bila sprejota z odobravanjem, ker je iz njih razvidno, da si jo udruženje zelo prizadevalo za zabito interesov tega stanu. Danes je kongres razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih, jutri pa bodo udeleženci, ki jih je nad priredili izlet po Jadranu.
— Zakon o mestnih občinah. Na včerajšnji seji senata je notranji minister g. ?.ika I.azič ob priliki razprave o proračunu njegovega resora izjavil, da bo vlada še pred poletnimi počitnicami parlamentu predložila novi zakon o mestnih oblinah, tako da bo še letos končana, organizacija samouprav, ker namerava vlada ?rav tako še letos izdati tudi zakon o banovinskih samoupravah. Zato je verjetno, :a bomo še letos imeli volitve tudi v mestih, kjer jih še ni bilo, kakor n. pr. v 'oubljani,  Mariboru, Celju itd.
— Sto let hrvatske umetnosti. Včeraj je bila v Zagrebu v prostorih Jugosloven-j-ke akademije znanosti otvorjena zanimiva razstava pod geslom -Sto let hrvatske umetnostiif ki prikazuje razvoj umetnosti v zadnjih sto letih in veliko vlogo umetniškega ustvarjanja za zgraditev jugoslovanske kulture.
— Tudi rekord. \'č:rai je bila v Beo<Iradu zaključen:) l dna skupščina udnižcnia beograjskih krojač) v. Začela se fe 25. januarja in s<^ ie vsako nedeljo nadaljevala t?r is bila š?le včeraj končana. Razpravljali so predvsem o zaščiti svoiih interesov in so spr?jeli celo vrsto sklepov, ki rih bodo predložili pristornim oblastvom. Predvsem zahtevara zaščito pr-?d konkurenco oblačilne industrije, da se ne bi tudi kroiaoem godilo tako. kakor se godi cevliari^rn. ki jih je kor.kjrenca tovarn docela uničila. To ie eotovo najdalje trajajoča skupščina in so bfosrraiefci krotaei 8 tem postavili svojevrsten rekord.
«— Sprememba radi o-programa; Ponedeljek. 26. marca: 20.00: Reproduciran simfonični koncert. 20.45: Resni in religiozni spevi, poje Jože Gostič. 21.20: Ra-dio-orkester 22.00: čas, poročila, lahka glasba. — Torek. 27. marca: 21.30: Radio-orkester.
— Za velikonočna voščila rabite Ciril Metodove razglednicel Podpirajte CM družbo, revno Šolsko deco in domačo obrt!
— Ali ie treba, da se gospodinja muči? Koliko olaišav ima dandanes že gospodinja v mestu in na kmetih: šivam? etroie v bi-51, štedilnike v kuhtnii. v pralnici pa se vedno tiste srednjeveške priprave: mencac* krtačo in perilnik! Ali ie zgornie vprašanje se upravičeno? Ne! Nobeni gospodin i i ni
treba dandanes tožiti, da io križ boli in da ima izjedene roke, odkar imamo samodejni Schichtov Radion za to, da peremo br-?z truda. Z njim si gospodinja prihrani težavno delo in si obvaruje perilo.
— Opozarjamo v*e trgovske, obrtniške in industrijske kroge, da si zamorejo pustiti še nadalje tipkati račune za svoje potrebe v tiskarnah kot doslej edino & to spremembo, da morajo biti računi rezani v blokih ter jih mora stranka pred uportbo predložiti davčni upravi v kolkovanje.
— Nov grob. V Sarajevu je po kratki bolezni dne 23. t. m. umrl Gradimir P e r-š i č, 2 leti 4 mesece star edini sinček poštnega svetnika Joška Peršiča. Težko prizadetim naše iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno spremenljivo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 22.3, v Skuplju 21, v Splitu 19, v Zagrebu IS, v Mariboru 17.2, v Ljubljani 15.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala 5.3.
— Najdena vtopljenka iz Tržiča. Poročali smo ž?, da sta 13. t. m. odšli od doma v Tržiču dve tovarniški delavki, namreč 261etna Ana Debevčcva in 221etna Mariia ^arabonova in s? nista več vrnili. Vsi so sumili, da sta mladenki šli v smrt in vČ^-ral zjutraj ie železniški čuvaj pri nadzorovanju progo in mostr«. ki vodi čez Savo pri Globokem pri Otočah. res v vodi zagledal naplavljeno truplo, ki so ljudje v njem spoznali mrtvo Marijo Sarabon. a trupla ni*n* tovarišice io niso nn-i: nikjer.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu,t povečanju sčitne žleze in postanku solše, je uravnava delovanja Črevesja z uporabo naravne »Fraiiz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehava jo s pomočjo »Fmnz Josefove« vode, nc da bi se pojavilo driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčioa se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trsrovinah.
Iz Ljubljane
— li Društvo prijateljem Polj-ke vabi prijatelje Poljake k udeležbi pri proslavi eo-du marszalka republik^ Poljske. Jožifa Pil-sudskeaa. ki jo priredi sk.»pno 7_ upravo Narodnega gledališča v torek dne 2*. marca ob 20. uri zvečer. Protektorat slavnosti ie prevzel izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Poljske v Jugoslaviji g. dr. Vladislav Solnvarzburg-Oiinther. ki bo imel govor o nnmenu tetza poljskega narodnezn praznika. Po crovor» po predstava popularne poljsk-1 onere Moniuszkecrn -,Halka".
—lj Zasilno ograjo ob Ljubljanici bomo vendar dobili. Graditi so io začeli v.o jeseni na Poljanskem nasipi, čim ie oa zapadel suea. so prenohali d.dati. Zdaj io postavljajo na Sv. Petra nasipu, kier ie tudi najbolj potrebna, ker so ustavljajo tam kmetje z vozovi in ie bilo tudi že največ nesreč. Zelo je potrebna seveda tudi ob rukrarni. kjer je najožji nasip rn io bodo tudi postavili. Vendar zasdna lesena oizraia ne vzdrži huišega sunka, n pr. ob zaletu z vozom, zaito ne more varovati absolutno pred nezgodami, toda bolje je kot nič. Staln^ o^raie najbrž ne bodo zgradili še tako hitro. Stroški za ograio niso vrač.mani v vseli za regulacijo Ljubljanice, zato ie največja težava s finančnim vprašanjem.
—lj Svetiljke na Cevliar-kem mostu so se izkazale nepraktične. Stoječa svetila v kovinskih nastavkih so že eešce razpokal:! pozimi zaradi ledu. ki se nabira ob_ njih Tudi zda i ie uničeno eno svetilo. Kaže, da bo treba montirati svetila drugače, sicer bodo v^čna popravila
—lj Butar je bilo mnojro preveč. Tudi prejšnja 1 e-tn so tožili prodajalci butar, da ie bila slaba kupčiia. letos ie pa bila še slabša, ker ie pač bilo mnogo več teh pira-nih izdelkov. V soboto in t.idi še včerai dopoldne ie bila velika izbira, zato so se butare zelo pocenile. Celo nailepše 60 prodajali po dinarju zadnje ure. a kljub temi u niso mosfli vseh prodati. Zato so nekateri oe-kubili butare, da so jim ostale leskove Šibe ki jih bodo lahko še porabili za prihodnie lc'o. Danes dopoldne i" ležalo ob tromost tu zn voz okraskov butar, pa tudi v Ljubljanici ie bilo vs-e pisano
FOTO-AMATERJI!
Obiščite skioptično predavanje
s preko 150 diapozitivi o Leici kot univerzalni kameri, katero bo imel g. Anton Bau-mann od tt. Leitz danes ob 30.30 v dvorani I>elavske zbornice. — Brezplačne vstopniee v vseh fototrgovinah.
—lj Lep. zanimiv spored se bo izvaial na nocoišnii favni produkciji gojencev dri. konserva tori ia. ki začne ob 18. uri v Fil-harmonieni dvorani. Na sporedu so skladbe Miloie Miloieviča. dr. Svare, Maksa Brucha in Mozarta, ki je zastopan z dvema komornima skladbama. 1 pesmijo in 1 ariio. Nastopajo gojenci Dermelj Albert, Iglic Jelka Leskovic Leopoldina^ Veber Hugo. Marin Slavko in Lovše Majda, poleg tega še iz dramatične šole gdč. Tgličeva. Slugova in Šimence v a ter gdč. Lovšetova. Zao^tek toč-no ob IS. tiri. dvorana Filharnionične dražbe, vstop prost proti nakumi sooreda^ ki stane 2 Din.
—lj Poleg moravskih učiteljev je praSka Smetana naiboliši moški zbor. To društvo koncertira v Liubliani z izbranim sporedom v četrtek dne 6. aprila v veliki unionski dvorani. Vse podrobnosti objavimo še tekom tega tedna, danes pa opozarjamo vse oriiatelie zborovskega petja na ta koncert
_ Tenis. LTprava t^niSkih igrišč SK Ilirije v Liubliani sporoča vsemi članom in prijateljem belega sporta, da se sprejemajo prijave v<=ak dan od 1. do 2 ure v kavarni Evropi, članarina ie ista kakor lansko leto Polovica igrišč bo ureiena že prihodnii teden, taiko da se bo z ieraniem ob kolikor ugodnem vremenu začelo Posebna pozor-nost bo letos posvečena predvsem družabnim igralcem, katerim bodo na razpolago poleig trenerja g. Haftla   tudi klubski in-
straktorii, bodisi kot trenerji ali kot partnerji. Ilirija razpolaga z osmimi odlično urejenimi prostori, obširno gardeirobo in prhami ter nudi še tako razvajenemu športniku vse potrebne hieijensfce prednosti in udobnosti. Hitite s prijavami, vse podrobn-e. informacije dobite v kavarni Evropi vsak dan od 1. do *2. ure.
—li Samar i janke in samarijani. Predavanje v šoli pri Sv. Jakobu bo v torak 27. t. m. ob 19.30 uri. V torek 3. aprila ne bo predavanja zaradi čiščenja prostorov.
—lj Predice. ki ročno predejo in stanujejo v Ljubljani a:li v neposredni bl'žini. naj iaviio svoi naslov Drž. oeredniemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubiani.
—li Današnja predstava ob 71/« v Elitnem kinu Matici zaradi koncerta odpade-
—li >Sofa«. Odbornikom naznanjamo, da seia glavnega odbora danes odpade, vrši se pa v *redo -Pri levu«. Predsedstvo.
lj Fine damske svilene nogavice v vseh modnih barvah dobite po brezkonkurenčnih cenah pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22.
Organizacija nezaposlenih
ustanovljena
Ustanovitev društva „Delo in eksistenca44 — Kako bi se
dala brezposelnost omiliti
še na veliki petek
dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna
JOS. REICH
—li PcvsUj zbor Glasbene Matice. Dre-vi ob 30, -]ri vaja \^?cra mešanega zbora. — Odbor.
— lj Foto-ainaterji. skioptično predavanje se vrši dane- oi> 90.88 v dvorani Delavsko zbornice, dne 2^. marca ob 20.30 pa v Zadružni gospodarski banki v Mariboru.
—lj Zopet > junaštvo«. V noči od sobote na nedeljo se Je nekdo pretepal z mlini na veter v Tivoliju v drevoredu nad .ibni-kom. Izruval in polomil je štiri klopi. Pri pameti u<.'d\<>mno ni Ml; če so m«'d nami ljudje s takšnimi instinkti, smo res labku v skrbeh. Človek bi mislil, da se sprehajajo Ponoči po našem mestu duševno bolni na svojem vsak ianjem oMiodu. Vreba bi jih bilo poslati razbijat kamenje ua cesto, da bi se jim unesla energija, če že ni prostora za nje na Studencu.
—li Srajce, modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice kupite najbolje pri .Miloš Karničnik. Stari tr- o..
Iz Maribora
— Nezgoda v tovarni. V petek dopoldne se je ponesrečila v tovarni Thoma v Mlinski ulici tkalka Marija Urbaničeva. Pri delu je po lastni neprevidnosti tako nesrečno padla, da si je močno poškodovala obe nogi v kolenih. Poškodovanka je zaradi silnih bolečin izgubila zavest. Na pomoč so prišli reševalci, ki so jo prepeljali v bolnico.
— Oj ta nesrečni hazard. Pravijo, da prepovedan sad najbolj diši. To je spoznal tudi mladi Paidolf S. iz Maribora, ki je strasten ljubitelj hazardne igre. če le more, zbere svoje tovoriše, pa hajd v kako zakotno gostilno. Tako je napravil Rudolf tudi v četrtek zvečer. V neki gostilni je skubil svoje tovariše s hazardno igro kar na debelo. Pa je nenadoma vstopil mož postave in napovedal Rudolfu in tovarišem aretacijo.
— Pečenke *e mu /ljubilo, pa je ukradel svinjo. V Velikem Mufiču je vini-čar Vindiš Luka, ki prav rad je pečenko. No, pa takih je več. Pa on si zna pomagati na načine, ki niso vsakomur priporočljivi. Tako je v noči na S. januar vlomil v svinjak svoje sosede in ukradel mladega prašička, pripravnega za pečenko. Kar na hrbet si je naložil nožu namenjeno žival, pa jo mahnil v bližnji gozd. Tam je ukradeno svinjo zaklal in se z mesom vrnil domov. Bil je pa toliko neprevideD, da ni zabrisal krvnih sledov, ki so vodili prav do njegove hiše. Ti krvni madeži so izdali prijatelja tujih svinj in tako je sedel v soboto na zatožni klopi pred malim senatom. Na vse načine se je izvijal in tajil dejanje. Pravil je, da je tako dobrosrčen, da ne more ubiti niti kače, kaj šele prase. Nato ga je iznenadil državni tožilec z vprašanjem, koliko sovražnikov je ustrelil v vojni. Nekoliko je Vindiš pomislil, nato pa odgovoril, da itak ne zna streljati. Kljub temu, da je obtoženec dejanje odločno tajil, sa je senat prepričal o njegovi krivdi. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Ker pa je še neoporočen. je sodišče izreklo kazen pogojno za 2 leti.
— Onemoglost na ulici. V petek se je i 56-letni Kermaut Tereziji v Sodni ulici nenadoma zaradi slabosti stemnilo pred očmi in se je nezavestna zgrudila. Na kraju dogodka se je zbralo mnogo ljudi, ki so skušali zbuditi žensko iz nezavesti, kar pa se jim ni posrečilo. Poklicani reševalci so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali na njen dom v Krjavčevo ulico.
Iz Celfa
—c Na LjudsKem vseučilišču bi> predaval danes ub -(j. glavni urednik »Večerui-ka^ in pisatelj g. Radivoj Rehar iz Maribora o nemškem narodnem socializmu in njegovem pomenu za Evropo. To bo zadnje predavanje v letošnji sezoni Ljudskega vseučilišča v Celju.
—c V celjski bolnišnici je umrla v soboto 24. t. m, 481etna posestnikova Lena Elizabeta Herčkova iz Škofije pri Podplatu —c Nedeljaki nogomet. V nedeljo 25. t. m. dopoldne je bila na Glaziji ob prisotnosti približno 300 gledalcev odigrana trening tekma med SK Celjem io celjskim vojaškim teamom z rezultatom 2:2 (2:2). Popoldne je rezerva SK Celja v predtekml porazila rezervo Atletikov v razmerju 2:0 (1:0). Sledila je ob prisotnosti okrog 600 gledalcev otvoritvena drugorazredna tekma med SK Olimpom in SK Atletikov SK Olimp je zasluženo zmagal v razmerju 6:2 (2:0) in prevzel vodstvo na tabeli pred dosedanjim prvakom SK Atletikov. S to zmago si je SK Olimp takorekoč že zago tovil letošnje prvenstvo v celjskem okrožju. Tekmo je sodil g. Lukeždč iz Ljubljane objektivno in precizno.
Pozna jth.
— Kako si pa spoznala, mamica, da me hoče Miha vzeti?
— Poznati moraš moške. Cim ti začne govoriti, da si mu všeč v najcenejši obleki, misli resno.
Ljubljana. 26. marca.
»Nezaposleni vseh stanov, organizirajte se!« je govoril včeraj lepak na vratih salona »Pri levu«, kjer so se zbirali nezaposleni na ustanovni občni zbor družita »Delo in eksistenca«. In res so se zbrali nezaposleni ročni i umski delavci. mladi absolventi srednjih šoU stradajoči sezonski delavci, odpuščeni industrijski delavci ter zasebni nameščenci — sploh nezaposleni veh poklicnih panog; vse je združilo eno in isto. vsi so prišli do spoznanja, da so delavci, ki morajo odločno in složno zahtevati od družbe delo ter eksistenco.
Predsednik pripravljalnega odbora Drago Kosem je pozdravil zastopnike ustanov in organizacij, ki jih je odbor povabil k sodelovanju z novim društvom, in sicer zastopnika mestne občine magistrat-nega direktorja Fr. Jančigaja, predsednika DZ Sedeja; za strokovno komisijo Čeleš-nika. za PZ artmana. predsednika društva »šola in dom« dr. Lončarja, zastopnika odseka nezaposlenih učiteljev JU U Ramovša, zastopnico ženstva Pavlo Hoče-varjevo in zastopnike akademskih društev. Prepričevalno je utemeljeval potrebo ustanovitve novega društva.
»Delo in eksistenca« stopa v življenje iz žive potrebe. Mnogo je sicer društev, ki se bavijo s socijalnimi vprašanji ter ilasti z vprašanjem, kako spraviti množice nezaposlenih do kruha, toda ne morejo se posvetiti dovolj temu, ker imajo čez glavo še drugih nalog. Novo društvo se bo posvetilo izključno in z vsem elanom delu za nezaposlene vseh strok, tistim množicam, ki so pozabljene kljub strašni, tako očitni bedi, ki štejejo pri nas stotisoče nezaposlenih. Društvo bo posvetilo vso pozornost pojavom v javne i življenju, ki kriec oo remeduri. Podjetja prelagajo bremena krize na delovne sloje, ki morajo edini trpeti zaradi gospodarskega zastoja. Odločno se je treba že ustaviti neprestanemu odpuščanju delavstva na račun nekakšnega saniranja podjetij. Tudi nezaposleni z borni r zaslužki so neprestano v nevarnosti da 'zgute eksistenco. Nezaposleni pa ne morejo več čakati, nekaj jc treba nujno ukrenit!* seveda društvo ne more odpraviti primarnega vzroka krize in sc ne ustanavlja zato. hoče pa praktično delovati za omiljenje nezaposlenosti. Pri nas se mnogo preveč teoretizira, od besed pa nc preidemo k dejanjem; nezaposleni nc morejo čakati na to, da se bo zrušil seda-p j. gespocarski red.
Mnogo sc lahko doseže tudi v dan'.h razmerah z odpravo večkratnega zastez-kar-t-a, z odpravo zaposlitve vpokojeoc :i" ■— kdor ie vpi-kojen za en posti, naj bo fa vse! — s sistematičnim odpravljanja n vseh tistih neštetih malih vzrokov, da nista delo :n zaslužek razdeljena med vse enakomerno. Glede zaposlenih žensk ie zavzel govornik stališče, da jc treba odpustiti poročene ženske — aH može — •/> služb v primerih, ko zaslužita oba zakonca preveč. Zasebnim nameščencem bi bilo tudi precej pomagano, če bi zavodi in podjetja odpustili one, ki bi jim ne bilo treba odjedati nezaposlenim kruha in če bi zaposlili toliko nameščencev, kolikor jih potrebujejo. Najbrž ni niti enega podjetja, ki bi nc imelo takšntga greha. Društvo vabi vse k sodelovanju nc glede na politično prepričanje, vse socijalno čuteče in pomoči potrebne, vse, ki lahko pomagajo z delom ali moralno podporo.
Po toplo sprejetem predsednikovem govoru je govoril o nezaposleni mladini, njenem brezciljnem životarjenju ter trpljenjem prof. Štrukelj, ki je sam brez službe. Ostro je obsodil sedanjo družbo, ki je tako krivična vsem, ki si morajo služiti kruh z delom ali, ki so obsojeni propadati nezaposleni. Naglasil je, da se zdaj ročni in umski delavec ne delita, ampak imata skupna stremljenja ter da trpita oba kot proletarea. Glede odpomoči nezaposlenim se govornikovi predlogi krijejo s predsednikovimi.
Besedo je povzel preprost, inteligenten delavec ter izrekel ostro kritiko ravnanja socijalnih ustanov z nezaposlenimi. Zahteval je od novega odbora društva moralne odgovornosti, da bo res ščitil nezaposlene, ne glede na to, kako je nezaposleni oblečeni Glede statistike o nezaposlenih je dejal, da ne more biti točna, saj se mnogi nezaposleni ne prijavljajo na Borzi dela, češ, jaz se nisem, da me nimajo v evidenci kot nevarnega elementa! Organizirati je treba vse nezaposlene, tudi one bedne kočarje po deželi, ki stradajo v revnih vaseh in ki se ne smejo ganiti nikamor iz domovnih občin. Nezaposlenih je čedalje več, kmalu jih ne bodo mogli več izganjati v domovne občine in nihče se ne bo mogel več norčevati iz njih, saj bomo vsi nezaposleni.
Tudi drugi nezaposleni preprosti delavec je povedal nekaj misli drastično, da so mu vsi viharno pritrjevali. Dejal je, da so se zbrali kot preganjana divjačina pred divjimi uničevalci. Eno jih druži — sila, lakota, ki je najboljša organizacija; vse bo prisilila prej ali slej, da se bodo združili, kar je njihova edina rešitev. 40 let sem delal, 9 držav sem prehodil — peš — za kruhom in zdaj je moja pokojnina, da me imenujejo delomržneža, je dejal preprosto. In da bi bilo drugače, če bi delovni sloji bili organizirani tudi v resnici, ne le, da jih druži glad. »V kalnem ribarijo in nas love reuke . . . Nič nimam proti vpokojen-cem in zaposlenim ženskam, pravim le, naj si služijo kruh, toda naj ga dajo tudi nam, saj če lahko vzamejo za nje, zakaj bi ne mogli tudi za nas^. . .?! Kriza? Zakaj je pa ne poznajo vsi? Zakaj so skladišča polna blaga?«
O nezaposlenosti med zasebnimi nameščenci je obširno poročal g. Kreutzer. Po uradni statistiki je bilo od 1. 1930 v gospodarskih podjetjih odpuščeno okrog 25^ zasebnih nameščencev, kar dovolj dokazuje. Sicer so pa zasebni nameščenci mnogo slabše socijalno zaščiteni kot državni in samoupravni Govornik je jedrnato orisal položaj zasebnega nameščenstva, nakar je končno predlagal med drugim, naj se uve-d~io za zasebne nameščence posebne legitimacije, ki jih dobe samo oni. ki so potrebni zaslužka, delodajalci bi smeli name-Sčati samo nameščence, ki se lahko izkažejo z legitimacijami.
O težnjah absolventov univerze je govor'' g. Viher, naglastijoč, da morajo priti
do kruha mladi ljudje, ki so se tako dolgi) in s takšnimi žrtvami pripravljali na življenje in da Li koristili družbi. — Tajnik organizacije grafičnega delavstva g. Mru' kelj je poročal o položaju delavstva v državi, o številu nezaposlenih in o ukrepih proti nezaposlenosti, in sicer po poročilu B. klrckiea. ki ga je podal nedavno na anketi o nezaposlenosti v Beogradu. — Sprožen je bil predlog, da društvo nastopi tudi proti akordnemu delu.
Obširnejše poročilo je še podal geomc-ter Klepec. in sicer o potih in načinih odpravljanja krize. Odločno je ožigosal bre/ plodno teoretiziranje o nezaposlenosti in pa-vnost v teh dolgih letih, da nezaposleni še vedno gladujejo. Zavzel se je uvedbo velikih javnih dej ter za smotreno odpravljanje nezaposlenosti. — Zelo ognjevito je govoril Berščak, naglašujoe, da v tem sistemu (denarnem) ni rešitve za delovne sloje ter da so takšni ukrepi le injekcija bolniku na smrtni postelji. Po njegovem bi bilo treba odpraviti zlato valuto in uvesti blagovno. — Hočevarjeva se je zavzela za ženske pravice, češ. da ima žena pravico udejstvovati se v vseh poklicih ter da ji tega nc sine nihče kratiti kor nekratijn pravice delati kmetici in delavki. — Prcdgovornikom je stvarno odgovarjal predsednik, nakar je obrazložil pravila.
Izvoljeni so bili po večini odborniki pripravljalnega odbora. Odbor >e konstituira jutri na prvi seji.
Občni zbor je pokazal na najbolj poreče sedanje vpr.išanie tako /ivo, da bo m > ral najti odmev.
Zaposlitev delavcev v februarju
Ljubiiana. '28. man.t. Po ftatkrtičuih podatkih OUZD v Liubliani &e položaj industrije na področju u . ki od januarja ni bi**tv?<no iziprvunenil. V po-gledu koniutikhirneca napredovanja i« na prvem nuv! i še vedno tekstilna iadtatrija z letnim prirardkoni 2428 delovnih mod. Nji slede eradnfa železni«, oeM in vodnih /uradih /. k-tnini prirastkom ti2(.K Znaten abbOluh'ii prirast izkazuj? še industrija kamenja in zemlja in eioer 337. Največje kon-funJctumo nazadovanje izkaziuk industrija za predelovanje le**a in rezbarstvo i letnim padcem 6"V7 delovnih moči. Nji eledi trgovina z letnim padcem 007 in gradnje nad zemljo z letnim padcem 302. V poeledu &e-/ij^keca razvoja ie treba omeniti, da ne iskazuje v februarju nobena indj^trija niti pomembneisesra e*ezij6k?iia napredka, niti nazadovimja. cezija f»e prične šele v mareu počasi razviiati.
Po podatkih OUZD je bilo v februarrii zaposlenih v industriji v r>odročhi orada povprečno 70.822 delavcev, absolutni prirast ie znašal v febr.iarju 2221 »li 3.14 od .-t., dočim i'^ znašal v januarju samo 231 ali 0.:J3 odet
Iz Metlike
— Precepljanje kostanja. Banska uprava je razdelila med posamezne posestnike erozdov eepiče maronov, s katerimi sedaj naše kostanje marljivo preeepljajo. Le ce-pičev je žal premalo, da bi bilo mo^ vse kostanje oplemeniti.
— Napredno gospodarstvo v filmu. V nedeljo se je vršilo v čitalnični dvorani kmetijsko predavanje s predvajanjem gospodarskih filmov. Predavala sta tajnik Kmetijske družbe iz Ljubljane g. Fran Ka-fol in ravnatelj agrokemičnega instituta i/ Zagreba g. Pučnik. S predavanjem in filmom so bili poslušalci zelo zadovoljni, ker so se naučili marsikaj novega, kar jim bo pri njihovih gospodarstvih Se lahko koristilo. Udeležba je bila zelo dobra, kakor so tudi sicer vedmo dobro obiskana vsa predavanja i« poučni gospodarski tečaji v naših krajih. Vsem udeležencem so bile razdeljene brošure o gnojenju sploh in zlasti o smotrenem gnojenju vinogradov, kar pri nas prihaja pač. najbolj v poštev. Naši gospodarji si žele še večkrat takih predavanj in so predavateljem prisrčno hvaležni za njihove koristne ln poučne besede. Le žal nimamo v Metliki večje dvorane, pripravne za proiciranje filmov, ki bi mogla sprejeti vse ukaželjne posluSalre.
Z Jesenic
— Cenj. občinstvu naznanjam, da bom
po smrti svojega moža Jožeta sama vodila vrtnarsko obrt. Preskrbela bom vedno sveže cvetje za društvene prireditve, šopke za poroke in godovanja ter žalne vence promptno Po najnižjih cen Ah. Se priporoča Ana Brečko, trgovska vrtnarija, Jesenice, poleg osnovne sole.
— Seja mestnega občinskega odbora bo
v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu so personalne zadeve. Seja je tijna.
— Zanimive rokoborbe v Delavskem domu. V petek so se vršile v dvorani delavskega doma rokoborbe profesijomainih rokoborcev in amaterjev, ki so bile s strani občinstva lepo obiskane. Kot prvi par sta nastopila Herzog, prvak Jugoslavije, in Zupan Tine, amaterski rokoborec z Je*e nic Borba je ostala po treh rucdah neodločena. Herzog je fizično mnogo silnejSi in težji kot Zupan, a ga ni mogel poraziti, ker ima Zupan silno dobre Živce in sijajno tehniko. Kot drugi par sta nastopila bivši svetovni prvak, Cehoslovak Fr. Mrna, proti proti Italijanu Abateju. Slednji je v tretji rundi podlegel. Mrna se je boril zelo surovo, zato je občinstvo burno protestirale. Kot zadnja sta se borila Madžar Cza-ja, bivši svetovni prvak in nazvao ogrski bik. in J±nez šotler, amaterski rokoborec iz Ljubljane. Srdita borba je trajala 37 minut in je končno šotler podlegel ogrskemu orjaku, ki se je boril silno surovo. Kot sodnika sta fungirala domačina Ažman Drago in Svetina Viktor, ki pa orjakov nista imela v oblasti. Najlepša borba Je bila vsekakor med Herzogom ln domačinom Zupanom, ki se našemu državnemu prvaku ni dal pritisniti k tlom.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 26. marca 1934
te* t)Q
"oosoo do Terrail
n
psa?
Zdravnikova tajna
Roman
Srnca je pritrdila.
— Zakaj   si   pa ustrelil lordovega jo je vprašal namestnik državnega tožilca.
— Ustrelil sem ga zato, — je odgovorila Srnca, — ker je lord tekel za menoj, da bi mi iztrgal pismo gospodične Bene, ki sem ga moral izročiti gospodu Hektorju.
— Dobro.
— Videč, da me ne more dohiteti, je naščuval name svojega psa in pes me je ugriznil. Kar poglejte...
In Srnca je zavihala hlače ter pokazala težke sledove ostrih pasjih zob.
— Tedaj, — je nadaljevala, — sem segel po puški, ker nisem imel drugega sredstva, da bi se ubranil psa.
S tem priprostim in iskrenim pripovedovanjem si je Srnca na mah pridobila simpatije namestnika državnega tožiica.
— No. in kaj bi rad, prijatelj? — ie dejal prijazno.
— Prinašam vam dokaz, da je gospod Hektor nedolžen.
In ko sta jo oba presenečeno pogledala, je nadaljevala:
— Ce se hočete potruditi z menoj, vam pokažem, da ni mogel biti gospod I lektor tisti, ki ie lorda ustrelil.
— Kaj pa veš o tem? — je vprašal namestnik državnega tožilca.
— Ko boste videli, kar sem videl jaz, boste takoj pritrdili mojim besedam, — je odgovorila Srnca s tako pre-pričevalnostjo. da sta postala grof in namestnik državnega tožilca še bolj pozorna.
— Ne oklevajte, gospod. — je vzkliknil grof.
—In kam naju hočeš odvesti? — je vprašal namestnik državnega tožilca.
— Tja. kjer je bil zločin storjen, — je odgovorila Srnca.
— Saj to je dve milji daleč.
Sedla je na pručico, položila eno nogo na koleno druge in odvila cunje, s katerimi je bila ovita. Grof in namestnik državnega tožilca sta krikni-la od groze, ko sta zagledala razmesarjeno .nogo.
— Ubogo dete, — je dejal grof.
— Glejta, kaj moram pretrpeti, — je dejala Srnca in če bi se ne premagoval, bi kričal na vsakem koraku. Vendar sem pa šel tja in pripravljen sem iti še enkrat.
Iz njenega glasu je odmevala tako globoka udanost in požrtvovalnost, da je končno prepričala namestnika državnega tožilca.
— Kaj nama pa pokažeš tam? — jo je vprašal.
— Samo pojdita, bosta že videla.
— Ali bi nama ne mogel vsai povedati, kaj si videl tam?
— Ne. ne razumela bi me.
Grof se je proseče ozrl na namestnika državnega tožilca. Le-ta je vstal.
— Pa na. bo. s teboj pojdeva. — je dejal.
Cez dobre četrt ure sta Hektor in r>o zapisnikarju obveščeni orožniški stražmojster stopila iz sobe, kjer je bil Hektor od jutra zaprt. Hektor je mislil, da ga hočejo prepeljati v ječo v Orleans; ko je pa zagledal Srnco. je zadrhte!
Srnca mu je pa zaklicala:
— Pogum, gospod Hektor! Ta dva gospoda sta pripravljena iti z menoj in jaz jima dokažem, da niste krivi!
Ta nočni dogodek je spravil na noge vse grajske prebivalce. Grof de la
Fre&naie je strogo zabičii sJužinčadi, da ne sme nihče za njim v gozd.
Ko je bUa družba že pripravljena na pot, ie stopila Srnca k namestniku državnega tožilca, rekoč:
— Ali ni imel gospod Hektor snoči, ko je odšel z doma, puške?
— Seveda sem jo imel, — je odgovoril Hektor. — saj brez puške nikoli ne grem z doma.
— Vprašajte torej gospoda Hektor-ja. kakšno puško je imel.
— Cemu to vprašanje? — se je začudil sodnik.
^ — V gradu je pet pušk. dve sta očetovi, dve pa moji.
— A peta?
— Peta je vsakega in nobenega. To je stara puška, vedno nabasana.
—Dobro, — je pripomnila Srnca, — bas to puško bi rad videl.
— Toda... — je dejal namestnik državnega tožilca, pripravljen ugovarjati.
— Za božjo voljo, gospod, ugodite želji tega fanta; če gre za ugotovitev resnice, ne smemo ničesar opustiti.
Namestnik državnega tožHoa je prikimal
— Puška, ki sem jo omenil, — je dejal Hektor. — visi v sobi moje matere v kotu pri peči.
Na povelje namestnika državnega tožilca je odšel sluga po puško. Bila je nabasana.
— Gospod orožnik. — je dejala Srnca, — poglejte, če je puška že dolgo nabasana.
Stražmojster je vzel puško, vtaknil prst v obe cevi. napel petelina in zagleda! na kapicah plast rje.
— Najmanj pol leta. — je odgovoril.
— Torej s to puško lord ni bil ustreljen?
— To je izključeno, — je odgovoril orožnik.
Namestnik državnega tožilca se je sklonil k zapisnikarjevemu ušesu, rekoč:
— Med preiskavo smo na nekaj važnega pozabili.
— Na kaj pa?
— Pozabili smo ugotoviti, kakšno orožje je rabil morilec.
Srnca je pa pripomnila:
— Zdaj bi oa rada videla še druge puške.
— Druge puške, — je dejal Hektor začudeno, — so na svojem običajnem mestu, vise v jedilnici.
— Moram jih videti, — je ponovila Srnca.
IV.
To je bil čuden položaj.
Zdelo se ie, da zdaj Srnca vodi preiskavo in išče dokaze proti Hektorju, Čigar nedolžnost je hotela dokazati.
Iz kuhinje so odšli v jedilnico.
Na steni sta viseli dve puški kalibra dvajset in dve kalibra šestnajst. Na Srnčin poziv je orožniški stražmojster pregledal sistem pušk. Zahteval je celo. naj dobro pregleda spodnji del cevi, kamor se vtikajo naboji.
Nihče, niti grof de la Fresnaie, ni vedel, kam Srnca meri. Vsi so pa napeto poslušali, saj jim je šlo za to. da pride resnica na dan.
— Zdai pa lahko gremo, — je dejala.
Proti volji grofa de la Fresnaie sta odšla za njimi dva najstarejša grajska služabnika, ki sta videla Hektorja rasti od mladih nog in ki sta ga ljubila kot sina.
Srnca in grof de la Fresnaie sta šla spredaj. Hektor pa z orožniškim straž-mojstrom. Za njimi je stopal namestnik državnega tožilca s svojim zapisnikarjem,   zadnja pa oba služabnika.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
čudne razmere
v francoskih ministrstvih — V afero poseže ravnatelj „Volante44 Albert Dubarry
Volilna bitka je bila dobljena, kakor je Staviskv želel, njegovi ljudje so prišli na mesta, kjer jih je potreboval in s tem trenutkom se začenja stopnjevati njegovo delovanje na vseh straneh v takih obsegih, da se dajo le z velikim trudom ugotoviti vsi njegovi podvigi in poskusi ter ujeti njihova zelo zamotana zveza.
Prva skrb je bila, kako dvigniti zanimanje za bavonneske bone. Povedali smo že, kako je imela družba S ta vis k y-Garat-Guedin v rokah vse možnosti, da je
v pljntmi količini fabricirala zastavljal niške bone.
Zdaj je šlo za to, kako plasirati jih., ko je al o za deset- in stomili jonske zneske in ko so združeni sleparji potrebovali denar do neskončnosti. Guebin, kakor vemo, jih je plasiral, kjer je le mogel v raznih zavarovalnicah, na katere je imel vpliv. To je bilo pa malo, saj so potrebovali mnogo, mnogo več. Pa so prišli na imeniten pripomoček.
Zakon iz leta 1930 je nalagal zavodom socialnega zavarovanja, naj na-nalagajo svoje rezervne fonde v obliki posojil javnim podjetjem, še starejši zakon je pa priznaval mestne zastavljalnice za javna podjetja in služeča javnemu blagru. Šlo je torej samo za to, kako izposlovati od naklonjene vlade, da bd pritisnila na socialne zavarovalnice v prid bavonneskih bonov. In dela se je lotil najprej Garat,
prijatelj ministra javnih del in socialnega skrbstva Dalamiera.
Takoj po volitvah mu je pisal obširno pismo o pomenu in izgledih bonov ter se mu ponudil, da mu bo osebno vse to podrobneje pojasnil. Dobro, Dalamier nima nič proti temu, da bi mu stari tovariš potožil, kje ga čevelj žuli. Bo že videl, kaj bi se dalo storiti. In ko sta se sestala, je Dalamier pojasnil, da bi bil pripravljen storiti nekaj za zastavljalnico, Če bi dobil za to pobudo iz drugega ministrstva/ ki se ga to tiče, namreč iz trgovinskega ministrstva. Saj veste, človek mora imeti zavarovan hrbet. Toda v trgovinskem ministrstvu sedi kolega Julien Durand, a ć"\ tega se pa že najde stezica.
Ali se je našla ali ne? Trdovratno trdijo nekatere priče, da je
Ju Hi en Durand takrat obedoval s Staviskim,
kar je bila najpriljubljenejša oblika Staviskega, kako spraviti kakšno akcijo v tek. Jullien Durand pa za žive in mrtve zatrjuje, da se s Staviskim nikoli ni sestal. Toda 14. junija 1932 mu je pisal Garat pismo s prošnjo, naj priporoči ministrstvu javnih del akcijo v prid bonov. Istega dne je pisal Garat Dalamiera, da piše Durandu in prilaga kopijo dotične prošnje. Cez dva dni je že romal iz trgovinskega ministrstva v ministrstvo javnih del uraden akt, v katerem se opozarja na to, da bi bilo dobro pozvati socialne zavarovalnice, naj plasirajo del svojih fondov v zastavijaln i ski h bonih zaradi njihove popolne varnosti, obenem se pa pripominja, da mnogi poslanci v svojih interpelacijah naglaša-jo, da kažejo socialne zavarovalnice malo zanimanja za interese samoupravnih zavarovalnic. To je bilo 16. junija in že 20. junija je poslalo trgovinsko ministrstvo ministru javnih del nov opomin
s priporočilom, naj znova posreduje v prid zastavljalnic, češ,
da je to splošno koristna zadeva.
25. junija je minister javnih del Dalamier odredil, naj se odstopi akt generalnemu ravnateljstvu socialnega zavarovanja s pripombo, da trgovinsko ministrstvo pritiska na to.
Ravnateljstvo socialnega zavarovanja je odgovorilo 1. julija, da je zavarovalnicam znana ona stara določba o nalaganju rezervnih fondov in da tudi že imajo v zastavi j alniških bonih naloženih nad 100 milijonov frankov. To je torej stvarno pomenilo konec akcije Garata in Staviskega, Moža se pa nista udala in na jesen sta poskusila znova, a v boj sta poslala to pot moža. ki bo živel v zgodovini te afere kot najsijaj-nejši posredovalec. Bil je to ravnatelj >Volonte« Albert Dubarrv.
Dubarrv je v septembru 1932 Dala-mieru zgovorno in zapeljivo pojasnil, zakaj bi moral storiti nekaj posebej za Garatov zavod. Tu moramo omeniti, da bavonneska zastavljalnica na povelje Staviskega ni smela vstopiti v organizacijo splošnih zastavljalnic, ker je bila tam kontrola stroga. Iz tega je Dubarrv sklepal, da naj bi minister pokrenil kakšno akcijo izrecno v podporo tega zavoda, ki da je kot neorganiziran zapostavljen. Dalamier se je branil, češ, da se avtonomna uprava socialnega zavarovanja upira takim intervencijam.
Lisjak Dubarrv je pa našel ovinek
ali bolje rečeno tisto pretvezo, ki je bila v posvetovanjih priprege že izumljena: da bi dal minister po svoji uradni dolžnosti zadevo samostojno urediti v upravi socialnih fondov, poleg tega pa, da bi podal ravnatelju bavonneske zastavljalnice Tissieru svoje pojasnilo o tem, da je ta zastavljalnica upravičena plasirati svoje bone pri zastavljalnicah. Dočim se je torej ravnateljstvo socialnega zavarovanja še cele tedne in mesece posvetovalo, kako to zadevo stvarno in formalno urediti, je dobil ravnatelj bavonneske zastavljalnice uraden akt ministrstva javnih del in socialnega skrbstva z dne 23. septembra, ki je bil uradno naslovljen: »gospodu ravnatelju« in kjer je bilo v zelo uradnem slogu rečeno v bistvu tole:
1. Da § 31 odstavek 1. in 2a zakona z dne 30. aprila 1930 določa, da lahko socialne zavarovalnice nalagajo svoje fonde v posojilih javnih zavodov.
2. Da so bile zastavljalnice po teh in teh predpisih in po sklepu najvišjega sodišča priznane za javne zavode in da lahko torej zavarovalnice sprejemajo njihove bone.
3. Da pa imajo socialne zavarovalnice popolno svobodo v tem, kako hočejo naložiti svoje rezerve.
4. Da se mora mestna zastavljaLnica v Bavonne sama pri emisiji bonov obrniti, neposredno na zastavljalnico.
5. In ker ni mogoče dvomiti o ugodnosti tako varno naloženega kapitala, ne dvomimo o tem, da bodo upravni sveti zavarovalnic z odobravanjem sprejeli take ponudbe.
Podpisan: minister Dalamier.
Ta dopis prav za prav ni nič dragega nego vljudno pojasnilo ravnatelju nekega zavoda, kakšne so njegove možnosti Če pa ne veste, da je to odgovor in komu je namenjen,   če pustite zgoraj
»gospod ravnatelj«, spodaj pa »minister«, dobite takoj iz tega priporočilno pismo, ki bi bilo lahko prav tako naslovljeno ravnatelju socialne zavarovalnice. In ta imenitni trik je banda Staviskega storila. Dala je to pismo Tissieru razmnožiti kot okrožnico ministrstva vsem ravnateljstvom socialnih zavarovalnic in takoj je začela pri njih intervenirati za vpisovanje.
Ta čas se je vleklo uradno poslovanje v centralni upravi socialnega zavarovanja in zaključilo se je zopet z ugotovitvijo, da se na poedine zavode ne sme pritiskati in da lahko bavonneska zastavljalnica sama stavi ponudbe. Dalamier je o tem obvestil Dubbarrvja s pismom, ki ga v njem zopet titulira »gospod ravnatelja, ne pa kakor sicer »dragi prijatelj«. To prav za prav odklonilno pismo je pa zopet pisano tako, da ga lahko agenti Staviskega samo prepišejo in znova pokažejo ravnateljem zavarovalnic
kot novo priporočilno pismo.
V rokah bande sta bila ta dva dopisa močno orožje, s katerim so znali spraviti v promet bonov za težke milijone. Iz vidika ministra je bilo uradno poslovanje brezhibno in za Staviskega se je končalo neugodno. Ali je bila to igra? AU sta bila ministra žrtvi neprevidnosti in zaupljivosti? Javnost, ogorčena nad toliko korupcijo okrog Staviskega, ni bila potrpežljiva napram tem hladno premišljenim podrobnostim. Vrgla je Dalamiera, vrgla Duranda, vrgla ves kabinet. Njeno ogorčenje je padlo
na vso vlado kot giljotina.
In to je neizogibni konec vsakega režima, ki dovoli korupciji, da se razmahne v vseh svojih oblikah, tudi v manj kričečih.
Veliki knez pometa ulice
Velik: knez Sergej Vladimir Vla&imi-iovič je zdaj v Bukarešti pomožni cestni pometač. Javnosti bi bila najbrž ostala njegova težka usoda prikrita, da se ni pojavil radovedni novinar, ki je na kolodvora videl, kako si neki tujec zaman prizadeva pojasniti redarju nekaj v francoščini. Kar je prišel cestni pometač in dal tujcu potrebne informacije v brezhibni francoščini, potem je pn hitro odšel.
Novinar jo je ubral za njim in pri k -zarcu vina je zvedel, kdo je izobraženi cestni pometač.   Mladost je preživel v razkošju, njegov oče je bil sadnji i ski guverner na Kavkazu. Kot mlad veliki knez je stopil v elitni polk, kot častnik se je udeležil svetovne vojne, po n voiuciji se je pa pridružil VVranglovi madi. Po njenem porazu je pobegnil v Constanco, kjer je odprl gostimo, pa je prišel kmalu na beraško palico. Nekaj časa se je preživljal s prodajanjem vžigalic, letos je bilo pa v Bukarešti i go snega, ki ga je kidal, da je vsaj kaj zaslužil. Posrečilo se mu je koi, dobiti mesto pomožnega cestn^sa pome taca in zdaj upa, da si bo s pridno in vztrajnostjo pomagal tako daleč, da dobi službo stalnega cestn**^ pometa ča.
Delaj in varćuj.
Škot, ki se mu je zdelo škoda denarja za krovca, je sam popravljal streho svoje hišice. Pa je izgubil ravnotežje in strmoglavil z glavo navzdol na dvorišče. Ko je letel mimo odprtega kuhinjskega okna, je zaklical:
— Elis, danes pa nikar ne skuhaj toliko, ker ne bom z vami obedoval.
MOŠKE MODE
Kamgarne, flanele, fresco za moške obleke, double trenchcoats za površnike in plašče
Angleški in domači proizvodi
že od Din 98.— naprej
najlepši vzorci — ogromna izbira za fino perilo, moderni tricolin, popelin. twist itd.
ZA SRAJCE
razstavljeno v 10 izložbah.
Ogled in nakup pri nas vam bo užitek:
Specialna trgovina
NOVAK - LJUBLJANA
KONGRESNI TRG iS
(PRI NUNSKI CERKVI)
Tudi Vaša obleka
bo kak"-nova,
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA,
Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — svetlollkalnica
JAFFA POMARANČE
sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja
LJUBLJANA,   Tvraeva cesta
ZAHVALA
Ob priliki smrti moje kuharice, gospodične
Jožefe Hočevar
se tem potom vsem udeležencem pogreba toplo zahvaljujem, posebno pa ČČ. sestram za požrtvovalno postrežbo in častitim gg. salezijancem za tolažbo v bolezni in spremstvo na zadnji poti. ' ^ubijana, 26. marca 1934.
IVANA GORČE, „Novi svet"
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
P0S0JIU
KDOR POSODI DIN 800.—,
mu vrnem v petih mesecih 1000 dinarjev. — B., Jezica 85. 1345
PRODAM
NAPRODAJ
dobro ohranjen mali tovorni Fordov avtomobil, takoj uporabljiv. — Vprašati: Gostilna, Frankopanova 39, Maribor.
1336
GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR »ROŽNIK« najrodovitnejši   in popolnoma zdrav, dobavlja — Kmetijska okrajna zadruga v Kranju.
1306
OREHOVA JEDRCA
in cele orehe nudi — Sever £ Kom p., LJubljana, Gosposvet-
ska cesta 5.
1335
OGLAŠUJTE
V »SLOVENSKEM NARODU«. VSAKA BESEDA V MALEM OGLASNIKU STANE SAMO 50 PARA IN OGLASNI DA-
ZELO POCENI
se oblačite pri
PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim  in  slabotnim osebam
POHIŠTVO
moderno (orehove korenine) iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave dobite po znižanih cenah pri — Andlovic, Pomenskega ulica 34. 1274
ZAHVALA
Ob smrti dragega nam soproga, bra ta, strica in svaka, gospoda
Jožefa Brečka
tn
.ovskega vrtnarja na Jesenicah
ki smo ga dne 19. t. m. položili k večnemu počitku v Zagrebu, se najiskrene-je zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih urah izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo Zadrugi vrtnarjev v Ljubljani za poklonjen krasen venec.
Jesenice na Gor., dne 24. m. 1934.
Ana Brečko, soproga in ostali sorodniki.
Večja množina
makulaturnega papir p
naprodaj po zelo ugodni cen?
Naslov nov* oprava ^lover.skps-a Varodn
Urejuje: Josip Zupančič Se »Narodno tiskamo«: Preo J
— Ka oprave in
tm de* nate: otoe ^nristof — v« e l,ju manj