iBbajajo vsak torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke IO r. — Po pošti se list ne pošli
Naia meja proti Italiji*
Ljubljana, 'dinje 10. aprila,
Iz Pariza je dospio situacijsko poročilo enega • naših odposlancev, M sodelujejo pri .določitvi mej Jugoslavije. Poročilo pravi :	'S- e verna m e j a
stoji d o b r o, Celovec in Maribor naša. Beljak zahtevat» na vsak način Italijani. Glede južnozahod-ne meje Sproti Italiji) je položaj trienotno ta-le: Italijani so nekoliko odnehali, ker Amerika in Japonska ter 'deloma Angleška z vso silo zahtevajo, da se mora Jugoslovanom ugoditi.: Italijanski delegati so sedaj predložili načrt te-Ie meje: Beljak—'Triglav— Sv« Lucija—Ajdovščina—Divača—Učka gora. Beljak bi bil italijanski, Triglav, Sv, Lucija, Ajdovščina, Divača in Učka gora jugoslovanski. Reka bi bila nepristranska luka, a pod jugoslovansko upravo. Dalmacija z otoki vred ostane jugoslovanska. Gorica in Trst in Pola pridejo pod Lahe,
To je žalostno poročilo. Uradno Še sicer ni potrjeno, a bojimo se, da bo res. Naš Živ jugoslovanski tod V Primorju tega ne bo mogel mirno preboleli,.. In tudi mi ne, '	,
Prireditve y Mariboru
Stiri leta nečloveške vojske smo bili Slovenci v 'Mariboru brez vsake narodne prireditve. Narodni dom, naše kulturno središče, so zasedli vojaki, kjer so gospodarili kakor kakšni tartari. Treba samo pogledati, kako izgleda velika in mala dvorana Nar | doma! Cp je kateri želel kakšnega razvedrila, moral je v nemško gledališče ali v nemški kinematograf i, t, d.
_ No, hvala Bogu, ti Žalostni časi so mimo. Sloveno^ smo imeli v zadnjem času v Mariboru prav-lep© in ©ad vse dobro uspele prireditve., Opomin jamo se samo pozdravnega večera na čast Srbom,, dru -žabnegavvečera, ki ga je priredila Čitalnica, koncerta vojaške godbe v Gotzoyi pivovarni, Balokovi -čevega koncerta v Narodnem dòmu, koncerta Diruzor vičeve zasebne pevske šole itd. Tudi včeraj zvečer smo imeli v Götzovi pivovarni nad vse lep večer. Poslušali smo prvega jugoslovanskega umetnika na gosji, Balokoviča, poslušali umetno vojaško godbo pod vodstvom kapelnika Hercoga.
■ Lepe so vs© te prireditve in prav je, da še Vr-Sljo, saj mora čldveški duh iskati po trdem in res -nem delu tudi razvedrila,, A nekaj je, kar, nam pri teh prireditvah ne ugaja in ne bo nikdar ugajalo — zlasti pri dveh koncertih v, Götzovi pivojVabni — to so: previsoke cene;. Vemo, kakšna draginja je zdaj, vemo, da so stroški prireditve (dvorana, razsvetlja - S tiskovine itd.) ogromni,' a vseeno simo mnenja, da je .vstopnMa previsoka in zaradi tega tudi koncerti — prepogosti.
Poglejmo si uradnika, učitelja, profesorja* ali kogar si bodi, ki ne spade med vojne dobičkarje, pa ima večjo družino, in računamo, Recimo, da se hd-loči, da gre h koncertu., Sam. oe. sme iti, soproga mora biti zraven ; zdaj pa še ima dve ali tri odrasle hčerke, ki bi seveda tudi radie slišale lepo godbo, je torej pet oseb, V zadnji yrsti ne more sedeti,- '’saj spada med „boljše“ sloje, ■ če pa sedi v, prvih vrstah, je pa — predrago, Za pet oseb je namreč treba plačati 75 K in čez 14 dni je mogoče že drug koncert » zopet 75 K, skupno 150 K ; kjeypa je hrana, stano vanje, obleka in drugo.	•
Iz tega stališča nam ti. koncerti ne dopa'déjo. Zato smo tudi opazili pri včerajšnji prireditvi,^ - da obisk ni bil več tako povoljen kakor prvič. Saj ni mogoče! In kakor slišimo,, namerava v kratkem (prirediti tudi veliki orkester Srbske Kraljeve .Garde , ki je sedaj v Ljubljani, tuica-j v Mariboru koncert. Veselimo se in želimo slišati to godbo, a bojimo se, da bo obisk še slabši kot včeraj;: zato opozarjamo že sedaj merodajne oblasti, naj delajo na to, da bodo cene zmerne.
V tem oziru nam je res ugajal koncert, /ki,ga je priredil v nedeljo prof. Druzovič. Saj so bile cene tako nizke, 'da je pač bilo mogoče vsakemu plačati vstopnino. In takšna naj bi bila vedno vstopnina, 'ki ne omogoči vstopa samo vojnim dobičkarjem, temveč tudi srednjim in nižjim slojem. TO smo hoteli pov© -r dati, če tudi mogoče komu ne bo prav.
Na naslov šolskih oblasti
Citali smo, da je v Šolskem okolišu mesja Ma -ribora bilo odpuščenih toliko in toliko moških in žen-I skih učiteljskih moči. Prav tako. Tudi to je praiv, da-j se misli, kakor smo izvedeli;, dve izmed teh zopet j sprejeti; dotični osebi sta v narodaem oziru v resnici bili mirni in njiju značaj jamči, da bosta izpit iz slovenščine naredili in da narodnega miru ne bosta \ kalili. Ali nedoumno nam je, da se ni Odslovilo uči-I teljice Izabele Sarkov©. Ta žeflška ni bila santo , ena 5 izmed eajstrastnejih sovražnih! in psovàlk vségà, j kar je slovensko, ampak brezdvomno izmed vseh naj-strastmeja, naravnoč besna, to to ves čas, kar je služila v Mariboru, Kar so Mravlagg, rO rosei, Kramer, J ahn v javnosti, to je bila Sarkova v šoli. Saj so učenke vedno največ vedele pripovedovati o gdč, S ar ko vi. Kakor rečeno, bilo-nam je uedoumuo* da se te ženske ni odpustilo in smo zato pričakovali, aa še pride na vrsto. Ali izvedeli smo to iz zanesljive-, ga vira, da se to ne misli zgoditi* In zakaj ne ? Čujte in strmite ! Ker ima izpit iz slovenščine« Zares ne vemo, kaj bi na to djali? Ali je šolska oblast že celo pozabila, da je odpustila velo vrsto nemškutars -Mh učiteljskih moči, ki so vse bile lormalnb usposobljene za slovenske šole? Ne, ne, tako se ne sme delati, Zasebniku Slovencu se ne more braniti, da si sovražnika redi,- toda iz 'davčnega^enarja države ju-goslovahske vzdržavati naj strupen e j šega nasprotnika narodnega, to nikakor ni dovoljene* in zoper to v imenu ljudstva odločno protestiramo.
Črtice iz neodrešene domačine.
Jugoslovanka:- .„Koliko časa mislite pa Se tukaj ostati? Dolgo gotovo ne!1“1
Italijan: „Kaj pa vprašujete takol neumno? — (Nikdar: več ne gremo od tu. Prišli smo zmagovito tu semkai in tukaj ostanemo. To bo del velike Italije.“ Jugoslovanka: „.Toda pomisliti morate, da (Ju-, goslavija ne bo trpela, da ostanejo njeni sinovi -pod Italijo! Enkrat bodo udarili gotovo uà vas in vas šiloma pregnali. Le pomislite na ‘Srbel. Ne veste še, kako se oni bojujejo. Za pasom nosijo bodala in samokrese, ko pa naskakujejo, si vtaknejo bodala, v lista, v levico vzamejo samokres, v desnico pa ostro sabljo.“
Italijanski vojaki pridejo mimo-in se ustavno . Slišali so pa le zadnje besede, ker je eden med njih prosil, naj' jih: ponovi.
Jugoslovanka mu ponovi. Ko konča., začno vsi: J), mama mia!“, kakor da bi imeli že Srbe tu pred sabo.
Eden pa reče: „No, proti takim pa že ne opravimo ničesar! Kakor hitro začne kaj streljati in se dožene, da so to Srbi, ne kaže drugega, kakor jo popihali. Saj to so zlo'dji.“
V Postojno pridie malo opit, a ne pijan Slove -nec iz krčme in začne kričati:
„Živela Jugoslavija! Ven s svinjami!“
(Takoj je italijanska patrulja pri njem, ga vrže na tla in začne vezati. Ko se malo zave, s kom ima opraviti, začne spet::
.„Živela Jugoslavija! Dol z Italijani!“
Laški vojak:, „Molči, .ali ti razbijem glavo s kopitom!“
■©h: „Ubijte me, peljite me, kamor' hočete, jaz pa ne jenjam. Dokler imam še kaj sape v sebi bom kričal;: Živela Jugoslavija!: Ven s psi!“
.j	- f* ■■ iiJ >
V Prevalje na Koroškem se je pred ,n.ek:ia> 20 leti preselil iz Berneggia pri Gradcu nemški prote stani Dittler ter tamkaj pokupil obširna zemljišča, krasne gozdove in tudi bogate rudnike. Od dohodkov, teh posestev, je brezskrbno živel in se mu ni bilo potreba brigati za vsakdanji kruh. Kraj jo tako vzljubil, da ga Še tudi takrat, ko je že pripadal k 'j>u|gjo-slaviji, ni maral zapustiti,! Pred nedavno ga je pa dohitela smrt. Na pogreb, so prišli sorodniki iz Nemške Avstrije in tudi, pastor iz Gradca, Predno so ga prepeljali v Nemško Avstrijo, so ga po proteštantov-Skem običaju z obutimi čevlji položili na trebuh ležečega v rakev, Poklicani protestantovski pastor ni, kakor,, bi se biilo pričakovalo od olikanega človeka, prosil za dovoljenje nobene slovenske oblasti, da sme imeti nemški nagrobni govor v Jugoslaviji! ker tudi noben slov,ejnski duhovnik «e sme imeti slovenskega, nagrobnega govora v: Nemški Avstriji brez tozadevnega oblastvenega dovoljenja, 'Sldvenske oblasti so iz človečanskih ozirov do sorodnikov umrlega ter iz spoštovanja pietete do Smrti ' pripustile, da je smel protestantovski pastor imeti nagrobni govor, v katerem je slikal umrlega kot velikega Nemca pred Bogom in. ljudmi, ki si je. zdel biti ki zadnjemu počitku položen j,in die süsse deutsche Erde“ v, Perneggu pri Gradcu Sklepčno je'protestantovski pastor, nad katerim in pred katerim so plapolale slovenske trobojf nice, vsldiknil: „Überführen wir also den VerMi -ebenen in die süsse deutsche Erde“ -r prepeljimo u-mrlega v sladko nemško zemljo.. 'S tem je torej pastor priznal, da so tla, na katerih je imel politični .na grobni govor brez oblastvenega dovoljenja — slovenska zemlja in da Nemci, ki bivalo tukaj, uživajo le — slovensko gostoljubnost.

V Logatec pride nekaj Slovenk, ki so namenjene v Jugoslavijo. Na postaji jih čakalo ženske iz Lo- j galea in jih srčno pozdravljajo. Ena,izmed njih za- I čne tožiti, da so ji oidpelj ali moža in dva sinova v I-talijo, ne da bi vedela zakaj.
Druga: „Kaj boš tarnala? Saj dolgo itak, ne morejo ostati tu in ko se bodo umaknili,, jim pokaže- ‘ mo lahko tudi me pot v blaženo Italijo, ni treba, da j so ravno moški. Ako za drugo ne, smo dobre za me- j tlo vihteti nad njihovimi butioami,“
Prva:i „Molči vendar, za božjo voljo! Ako te slišijo, si izgubljena,“
Druga: „Naj me čuje.;o! In Če ne razumejo in želijo vedeti, jim dam še raztolmačiti. Naj gredo, od koder so prišli in naj nam vrnejo naše očete, može, brate in sinove, potem bomo molčali, prej pa ne, in če nas na vse zadnje še obesijo.“
. Ker ni nihče izmed odraslih varen, če govori prelgilasno; o Jugoslaviji, pošiljajo zavedni Slovenci male otroke na cesto,, ko prihajajo italijanski vbj.aki od vaj ter, jim rečejo kričati: „(Živela Jugoslavija!“, kar otroci jako radi store.
Nekoč so otroci spet kričali na cesti, ko-so Ali vojaki mimo. Italijanski častnik stopi k enemu med j njih1 in mu natakne italijansko kokardo na prša.
Otrok začuden: „Kaj je to?“	j
Italijainski Častnik: „'To je jugoslovanska ko- ž karda!“	,	!
Otrok: „Ne, to ni jugoslovanska! fJugoslov.au- J ska ima belo, plavo, ^deče, ta pa nima. Ta ima zeu leno, jugoslovanska nima zeleno. Ta ni jugoslovanska!“ in jo strže ter vrže na tla, Italijan pa je odšel osramočen-	<
Katoliško delavsko društvo poživlja delavstvo, f železničarje, rokodelske pomočnike, nastavljenee ‘ v I trgovinah, in. obrtih, posle, | posebno pa še naše de lavsko ž nstvo in somišljenicč, da pridejo na Cvetno nedeljo, dne 13. aprila, popoldan ob 0. uri, polnoštevilno in zanesljivo na važen shod v dvorano K atol.
•: delavskega društva (Flössier-ulica ,4).
Jugosl. Strokovna Zveza. Vsi,, M so bili pred I vojsko pri mariborski skupini Jugoslovanske Stroko-i vne Zveze, se poživljajo šečnkrat, dà se javijo vsaj do Velike noči ali med tednom v uredništvu „Slovenskega 'Gospodarja“ ali v nedeljo predpoldne v dvorani Katoliškega delavskega druš'tvjai XFlösser-uli'ca' 4),, Kdor se do takrat ne javi, se ga ne bo več opominjalo in izgubi vplačane zneske'.
Balokovlčev koncert včeraj, zvečer je uspel nadvse dobro in lepo. Mladi' umetnik je pokazal, da ne pozna nobenih tehničnih - težkoČ in je žel obilo hvalo občinstva. Bilo bi. želeti, dia pride občinstvo pravočasno, da se potem prireditev ne zavleče pre -dolgo v noč. Pri drugi . točki: Gam. Salnt-Šaenš:' III. koncert (H-mol) bi bilo- dobro, da bi na vspore -du bilo omenjeno, da ima ta točka tri dele, ker, tako'' je bilo občinstvo, prepričano, da je že tretja točka končana in je vse odišlo iz dvorane. Sicer, pa je to i le nekaj formalnega, koncert' sam je brezdvomno za-I đovolji! vse poslušalce. 'Želeli bi večkrat take prire-’ ! ditve, à pri bolj -- zmernih cenah.
Švahski železničarji h am grozijo z Italijani,
■ Proti našim slovenskim železničarjem v Leitersbergu-hujskata in begata na vše mogoče načine Jan. Hei-dič in Ana 'Jakope. Akórévno že imajo ti hujskači I obvestilo, da bodo morali zvezati culico in se podati f. tja, kamor jih srce vleče, vendar še hočejo igrali hr
mod nami diplomate in sodnik©- fiaS© mlad© držav© Jugoslavije. Grozijo nam, da bodo prišli Italijani, ki bodo razorožili naäe jugoslovanske, vojake- in ' da' bo-QO morali pobegniti vsi jugoslovanski narpdnjaki iz svoje domače grude, posebno pä iz Maribora. Po m non ju teh modrijanov je Maribor nemško mesto in tako tudi ostane, Na ta način bodo rešeni Švabi in nemčur.ji svoj,egia pogina. Tem hujskačem bo treba po]rn.7.ati našo, jsrepko. jugoslovansko pest. PoLcija. jih naj požene Čez mejo v nemško republiko, tja kamor njih šrce želi. Tako bo enkrat za vselej, konec; huj-slcanjh nemčurjev. To zahtevamo vsi narodni jugo-slovanski železničarji. 'Slovenski krtih .nemčurjem ligi vedin,o.gVerujemo. Le ven s Šuntarji in hujskači iz nače hiše ! — Jugoslovanski železničar.
Nepoboljšljivi so. Preteklo nedelja . popoldne sta šla dvà slovenska dijaka proti Radvanju. Imela sta prilIebu majhno slovensko tr©bojnicolt V, takozvani Koloniji-jü haihruli nèki Maks Reinisch, Uslužbenec in mizar južne železnice v delavnici, z grdimi psovkami, kot „Windische Hunde !“ itd, Reiniscbu se je še pridružil nek drugi nemškutar, ki se je zadrl: ,.Hau nieder den. Windischen ! “ Dijaka nista spregovorila besedice ter sta zadevo javita državni policiji. Ce še’ pripomnimo,, da. je Reinisch: podanik Nemške Avstrije, doma iz Nemškega LonČa, se bi mune zgodila nobena krivica, ako bi mu oblasti pripomogle , da se mož čimpreje vrne tje, odkoder je prišel,
Klepar Jellek v Vilandovi ulici ju prepovedal svoji žlužinčadd slovensko govoriti. Slovensko peri-, co 'je takoj odslovil.
Iiep">iaččk! Na Tegethofovi cesti blizu kolodvora stanuje nek .Maček,, po. stand železničar. Te dni je Mačku umrla mati Slovenka. Duhovnik je na grohu molil slovensko. Maček in Mačekovca sta vsled tega strašno mijavkala, češ, da je velik škandal, da se Zdrzne duhovnik brez njunega dovoljenja moliti slovensko. Ali niso to drzneži?
Nek Rolko prodaja v mali uti na Glavnem'trgu razne je§tvihé. Uta je mestna.; Roiko ima same nemške napise.J Govori samo nemški. Nad, Slovenkami se zdira, bo to dolgo trajalo? Roiko je Še nedavno bolj prijet o!d okrajnega glavarstva, ker je utihotap-lial piščance,; purane in face v Nemško Avstrijo.
Prebivalstvo Oh meji se ponovno opozarja,, da ]G prevoz živil in gospodinjskih potrebščin na vse postaje proge Maribor—Spilje—Ljutomer, dovoljen le proti prevoznicanij ki jih izdajajo pristojba okrajna glavarstva. Vsa živila in gospodinjislke potrebščin© manufakturno blago, sukanec-,, milo itd.)'* M ni krito s takimit prevoznicami, Se zapleni in zapade brez bd*-škodnifie”v prid države/ Posebej ©e opozarja, ‘da je uvoz v’ nevtralno ozemlje (tudi v Radgono), istotako prepovedan, kakor uvoz v Nemško, Avstrijo,
Službe vlakovnih preglednikov, Pri bosanskih železnicah so prosta tri mesta vlakovnih pregledni -kov. Za to službo pridejo v poštev vpokojeni vlakovna pregledniki ali za to službo zmožni vpokojeni nad-spr e vodniki jugoslovanske narodnosti, k! so še za to službo, sposobni. Prijave sprejema do vštevši 10.: t, m. Obratno nadzorništvo južne železnice vt Ljubljani (belgijska Vojašnica, objekt IV,).
Izjava. Jiaz Jože! Škof, posestnik v G. Kungoti, izjavljam, da nisem v nobeni zvezi s) tihotapci, ki spravlj ajo živila v Nemško Avstrijo. Jjaz tudi nisem gonil Prahove živine čez Plač,, kakor se) je poročalo-v .„Malih Novicah." Izjafvjjam tudi, da nisem v ni-kaki zvezi z orožniki zaradi, tihotapstva, — jJožef Škof mlajši,, posestnik na Plintovcu 194.
Nameščenci mestne občine Maribor, M so svoje premogovne izkaznice za zimsko dobo svojčas od-dah, g.- namestniku župana Nasko, naj iste dvignejo V pisarni mestne premogovne komisije na Rotovškem
trgu Št. 6, in sicer dnevno od 9, do 12, ure predpot* dne, Ker zimska kurjava z 12, aprilom t, 1. preneha, bi premogovne izkaznice v slučaju. ;.nepravoeasn,eg,a. odvzema premoga zapadle.	-, - ->.*■
Izdaja sladkoi’ja. Posrečilo se je dobiti za mesto Maribor eden vagon sladkorja,. Sladkor je že. tu, in se je začel voziti k trgovcem^vendar) ©..prodajo se Še mora čakati,‘ker ni znana'cena. Predajati se ho začel sladkor, kadar dospe račun, IT a sladkor se bo izdajal na izkaznice in sicer se bodeta od izkaznic odtrgala oba, aprilova odrf-zk.ai: 2;^, katera gei be izf dalo po % kg sladkorja: Pravico. do tega sladkorja ; imajo seveda tudi otroci in bolniki, tudi če, so„ že dobili po 1 kg. Sladkor ni V vrečah iz jute, ampak v papirnatih. 'Oddaj ajnicam za sladkor se tokrat vsJed tega ne more odobriti nikak primanjkljaj -in se mora prejeta množina sladkorja,pokriti- z izkaznicami»
Dostavljarije pistm eb nedeljah v Maribora. Od 13 t. m. naprej pismonoše v Maribora ne bodo vrt dostavljali pisemskih pošiljale' ob nedeljah. Stranite, ki pričakujejo nujne pošiljatve in jih bočijo sprt jeti, nsj pridejo same na glavno pošto ali pa naj pr Sije jo po nje. Vročevale se bedo vprašaje č nt strankam došle pošiijatve pri okenca oddelka za pbmotH še ter dajale prjasfcila.
Plemenitega roda, neplemenitega mišljenja je mari - orato baren ’Iwcki, »asinik Ukozvaae gostil re »Zur Barg«, feaiero smo zadnjič «značili kot -.sio pr p irr cita vredno gostilno. Pred dnevi je Sla. *-o venska -zskoa -ka dvojna vprašat barona Twi cv-<* !», ako jima da v najem imenovano gostilno. BI ž se je srdito cbrrgoil ter rckei, da gostilne ne ca v- rajem r obenem uSicyeneu. Ta plemenitaš še bržčas ne ve, da se nabaja v Jaguslaviji upamo pa, d» ga bo o tern piar kmalu poučila izvedla agrarne reforme.
Glas slovenskega delavca v Maribora. Brali smo v Viieu- listo, da preskrba moke in kruha gr» lepo izpod rok. Tisto je res Zavaliti se imamo z» to našemu komisarju dr. Pfeiferju in njegovim uradnikom. Nas uboge delavce pa nekaj druga tlači, ker nam ni mogoče pri našem malem zaslužku kopiti moke in kruha. Mi ne zaslužim? n* ds n več ko 3 do 8 K Kako je nam mogoče s» kedaj do sitega najesti ? Tisti vojni dobičkarji pa, kateri nič ne delajo in. ki imajo polne žepe de» narja se nam smejejo in pravijo: Zdaj imamo i» beli kruh in žemlja. Ena žemlja velja 60 ▼ Kako je nam mogoče delati in stradati? Mi ubogi delavci želimo, da hi se za nas cena za moko in. kruh znižala, drugim pa zato zvišala, ker po tej ceni mm ni mogoče več delati. Lakoto trpeti pa tudi ne moremo; prosimo, pomagajte nami Mi smo že izstradani, da kt maj hodimo. Štiriletna vojsk* nas ni tako izstradala, kakor draginja in malo plačilo.^ Na Glavnem trgu moramo gledati» kako drugi bogati ljudje kupujejo in dobro jedo, pa nič ne delajo. Naj naša oblast malo pogleda, kako nas dobičkarji goljufajo in prodajajo liter moko po 8 K, Mi pa za 8 K moke ne moremo kupiti. Kako moremo mi ubogi ljudje dalje živeti? Gospodje, povejte, nami Pomagajte nam! Poglejte na trg kako se godi!
Stavbenik Kiffman v Melju je velik Nemec im velik neprijatelj delavstva. : Pri njem še moramo-
delavci delati vedno 10 ar Na naredbe n&ša vlade ae Kiffnaann ne ozira.
Trgovec Potschiwanscheggg na novem Glavnem trga agitira v svoji trgovini proli niši državi. Opozarjamo oblast na to Potsfb \van?chegggg je dne 27. januarja bil med nemškimi demonstranti
Nov slovenski čevljar se je naselil v Maribora. To je Ciril Lovec, na Glavnem trga št. 4 na dvo riSSo. Priporočamo!
Uredništvo vojnega albuma prejšnjega pešpolka št. 87 plača vsem naročnikom albama vplačano svoto nazaj. Zneski, ki ae bodo zahtevani od dne razglaSenja v dobi šestih mesecev, pripadejo inva lidnemn fonda celjskega pešpolka.
Za državne uslužbence. Delegat finančnega mi nisba je v sporazuma s predsednikom Deželne vlade odredil, da je državnim uslužbencem, ki imajo po dosedanjih predpisih pravico do draginj skih doklad — izvzemši uradnike od Vil činov-nega razreda naprej — izplačati na račun poviška teh doklad naslednje zneske in sicer K 100— v prvem, K 150'— v drugem de petem in K 200‘— ■ Šestem do osmem družinskem razredu. Za de lavstvo tobačne tovarne se zadeva posebej uredi.
Največja lesena ladja na sveto. Dosedaj šobile lesene ladje s 1000 tonami nekaj redkega. Pred
kratkem so pa zgradili v Ameriki leseno ladjo a prostornino 4700 ton, ki je torej največja lesena ladja i»a svetu. Do ga je 98 in široka 15 metrov.
Najstarejše mesto na svetu. Najstarejše mesto na sveta, je brezdvonrao mesto Damask v Siriji, ki nam je znano že iz sv, pisma. Mosto je obstojalo že leta 1400 pred Kristusom. Dantisk, ime novan »Biser Vzhoda«, je bil pozorifiče vednih bojev in drugih važnih dogodkov. Pri obleganju in zavzetja mesta po kralju Davida je padlo 22.000 mož. Naj večja lepota mesta in okolice so krasni vrtovi in vinogradi, vsled česar imenujejo Evropejci Damask »mesto vrtov«.
" Narodi, ki izumirajo. Južnoameriška plemena Indijance v kot Oats, Joghius, Tobas in Ala confi, ki so leta 1880 še štela vsaka okrog 8000 daš, štejejo sedaj komaj vsaka okrog 200 duš. Pleme Jahgans, ki je leta 1360 še štelo 3000 dol, štej * sedaj komaj 10 do 15 ljudi. Pleme Tbehnsleheo, ki je prèd kakimi 60 leti šo štelo okrog 6000 duš, šteje sedaj samo še 600—700 oseb. Preračunali so, da bo v Jažni Ameriki v 50 do 100 letih popolnoma izumrlo 8 južnoameriških plemen Indijancev.
Slivovko,
«•/,— «*/, in
vinsko žganje, (Geiag«-)
''’60%— 66% •»-»
Ant. Haas p IMaribor
agentura in komisije Šilerjeva ulica 10.
Naznanilo.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem s 1. aprilom t. 1. otvoril
agenturo im komisijo v Mariboru y Silerjevi ulici št. 10
ter se priporočam za obilen obisk.
675	Anton Haas.
Ferdo Babič ** Franc Mahni?
ključavničarski mojster y Mariboru v Flosarjevi ulici št. 3
se priporoča vsem Slovencem in znancem. e93
Pohištvo,
spalne sobe, jedilne in gosp)ike sobe, kuhinjske oprava, podlo tki, modroci, otomane, spalni in dekoracijitd divani, postelje, omare, mise in stoli is mehkega in trdega lesa, želesne postelje in umivalniki ter rie vrste lesenega, železnega in tapeoiranege pohištva v vsakem sloga, od proste do najfin. izvršitve po jako niskih eenah.
pri tvrdki za pohištvo, KAREL PREIS,
Maribor, Stolni trg 4.	**»
ivoboden ogledi	Ceniki isitnjI
Nailenši Irinč za verande, balkone, sa fifcna M jiajivpsi nmt biezdTomiio moji s vetovnoii»*-
m gorskiViseći nagelj il. Razpošiljanje na vse strani. —-
brezplačno. Roman Brc z o č n i k.
Razpošiljalnica gorskih visečih nageljnov, Maribor. 0C* Gratsriel Hakelgaese 3.	640
Kolje sa vinograde se prodaja dokler jih bo v zalogi v Meljski cesti 87, Maribor.	661
Učenec za mlin se Sprejme takoj v parnem mlina v Kaniti pri Pes niči.	685
Pridno dekle za pokišoo ceid in k otrokom se takoj sprejme v dobri hiši pri g. M. Krautsdoifer, Maribor, Bankalarigaise 4.	664
Trgovski ufieneo se sprejme Mi g. A. Pinter, trg. « mešanim Ma- • gom, Slov. ]8ii,trica, ,	• IO
SOO H. nagrade tistemn, kateri mi preskrbi gostilno ali kantiao. Ponudbe na M. Vrbnik, Slivnisa pri Maribora.	11
Slovenske liste v vsako hiSo!
Proda 86 novi poletna uniforma za častnika, ■J....11., ., s=r več vojaških bluz, 1 suknja ia 1 častniška nabija. Tržaška cesta 83, Maribor. Vpraša ■e popoldne od 3—6 ure.	694_8
Izdajatelj ia založnik: Katoliško tiskovno drnitvo. Odgovorni
diplom, živinozdravpik ordinira
Glavni trg 12, CELJE, Glavni trg 12..
1	.1	i.. I I I I ■■■■■■■. .■■!	■■■■■——■ -Ml r'	H	ipifš
urednik : Franjo Zebo*.	Tilk tiskarne sv. Cirila v Maribor,