LETO XIV., ŠTEV. 133 SLOVENSKI Izdaja ćasopisno-založniško podjetje SZDL »Maš tisk« — Direktort Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-5% — Uprava: Ljubljana, Čopova ni. 30-III., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, xa zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-1W — Mesečna naročnina 200 din Cena 10 din NAJLE1PSII DAN V PREKMURJU V slavnostnem delu prekmurskega festivala je obiskal Prekmurje predsednik izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko in v svojem govoru med drugim napovedal volitve in zakon o gozdovih - V veličastni povorki nad 3000, na političnem zborovanju pa 15.000 ljudi Murska Sobota, 7. junija. Ze zarana so v sončnem jutru Prekmurci iz ravnin ob Muri in z Goričkega danes zaživeli v Murski Soboti svoj letošnji najlepši praznik. Iz vseh krajev Prekmurja je do devetih navrelo v Mursko Soboto na tisoče ljudi, ki so prišli proslavljat svoje kulturno delo in hkrati v sami povorki pokazati Sloveniji in Jugoslaviji, kako Prekmurje sedaj v svobodnih pogojih široko gospodarsko in kulturno diha ter si iz lastnih sil prizadeva, postati v vsakem oziru napredni del naše domovine. Kmalu po 9. uri je krenila 8 telovadišča Partizana in iz sosednih ulic lepo organizirana povorka. Posamezne skupine, ki so korakale ali pa se vozile, so tvorile organsko celoto, takorekoč življenje, ki ga zdaj živi Prekmurje, ko z dvigom svoje gospodarske osnove ustvarja pogoje za najširši kulturni in prosvetni razmah. Medtem ko se je jela po So-botoških ulicah viti povorka, so prišli na manjšo tribuno pred gimnazijo nekaj pred 10. uro slavnostni gostje, med njimi predsednik izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko v spremstvu državnega podsekretarja dr. Toneta Vratoše in narodnega heroja Edija Brajnika ter sekretarja OK ZKS Bele Brgleza. Gostje so ves čas gledali mimohod pisane povorke, korajžni prekmurski pionirji pa so izročili tov. Marinku lepe šopke cvetja. V povorki, kjer je sodelovalo okrog 3000 ljudi iz vsega Prekmurja, so bili poleg kmečkih ljudi in zadružnikov, ki so tvorili pravzaprav jedro povorke, še pionirji, mladina, člani Partizana, več godb na pihala, četa predvojaške vzgoje in protiletalske zaščite ter sanitete, člani Ljudske tehnike in drugi. V jedru povorke so bili zadružniki iz vseh krajev Prekmurja. Po uri mimohoda, v kateri je brnela tudi vrsta traktorjv in raznih kmetijskih strojev, je povorko zaključilo veselo gosttivanje iz Bogojine. S povorko vred se je nato zbralo na travniku pred gim- V Mariboru se je začel kongres bibliotekarjev J ugoslavije Maribor, 7. junija. Danes dopoldne je začel v Mariboru II. kongres bibliotekarjev Jugoslavije. Pr:sostvuje mu 100 delega. tov iz vse države. Kongres sta pozdravila sekretar MKZKS tov. Vlado Majcen, v imenu kulturnih delavcev Maribora pa prof. Bogo Teply. O delu društva bibliotekarjev Jugoslavije je poročala predsednica Milica Prodanovič. Navedla je, da ima društvo 809 članov, govorila o nalogah, ki čakajo bibliotekarje ob uvajanju samoupravljanja knjižnic ter o pomenu vzgoje knjižničarskega osebja. Novo zdravilišče na Pohorju Maribor, 7. junija. Na Pohorju so danes odprli novo zdravilišče za tuberkulozne. Zdravilišče ima prostora za 115 bolnikov in nosi ime dr. Ivana Mravljaka, ki je 1943. 1. kot zdravnik in borec I. Pohorskega bataljona padel v borbi z nacisti. Poleg zdravilišča na Golniku, Topolščici in Novem Celju je to ena modernejših zdravstvenih ustanov, v kateri bo delovalo nekoliko najznamenitejših zdravnikov-špecialistov. Beograd, 7, junija. (Tanjug). Na madžarsiko-jugoslovainski meji je prišlo včeraj do novega obmejnega incidenta, k» so ga organizirale madžarske oblasti. Popoldne ob četrt na 6- sta se severozahodno od Horgoša, 60 m v globino madžarskega o-zenrlja, pojavili dve osebi v ci-vš/'mih oblekah in oboroženi s puškam, in streljali na jugoslovanskega graničarja Ranka Lukiča ter ga ranili. Jugoslovanski graničar se je nahajal na obmejni: opazovalnici, ki jo iila oddaljena okoli 150 m od ne je. Ko je slišal strele, je naš dr- lavljao Antal Pyru, ki je nazijo okrog 15.000 ljudi na politično zborovanje in na kulturno prosvetni nastop. Na častni tribuni so se med tem zbrali poleg tov. Miha Marinka predstavniki ljudske oblasti, JLA in političnih ter množičnih organizacij. S pozdravi prekmurskemu ljudstvu in S skandiranjem Tito-Ma-rinko in prisrčnimi pozdravi so nato Prekmurci sprejeli tov. Miha Marinka, ko je stopil pred mikrofon. V svojem govoru je tov Miha Marinko izrazil veselje, da prisostvuje tej veliki manifestaciji gospodarskih in kulturnih naporov Prekmurja, nato pa je med drugim ugotovil: »V Vaši današnji manifestaciji čutim vašo skrb, kako ustvariti zdravo podlago, trdne gmotne pogoje, ki v naši smeri vodijo v socializem. Na drugi strani pa kaže ta vaša manifestacija željo, da se človek po trdem delu razvedri, da se izobražuje, kulturno dviga in tudi tako ustvarja sebi lepše življenje. Čeprav je Prekmurje na robu meje, izpostavljeno raznim vplivom, noče zaostajati za drugimi pokrajinami v naši domovini. Vaša današnja manifestacija je tudi poudarjena z momentom zdravega patriotizma, ki je v vašem izpostavljenem položaju zelo potreben. Razumljivo je, da je naloga vas vseh. čim tesneje povezati se v delu, naporih, razvedrilu in Izobrazbi ter v polnem tempu korakati z vsemi ljudmi v naši državi. Naše organizacije imajo zatorej ogromno nalogo, da dvigajo in utrjujejo trdno zavest ljudi... Vse naše ukrepe tolmačijo naši nasprotniki po svoje. Kdor ni trden v svoji zavesti, lahko podleže takim vplivom. Vsem je lahko v dragocen loval svojo njivo v bližini opazovalnice, pohitel k ranjenemu Lukiču, da bi mu mudil prvo pomoč. Tnda tudi nanj sta isti osebi iz madžarskega ozemlja streljali, toda nista ga zadeli. Ranjenega Lukiča s0 prenesli v subotiško bolnico. Ta drzni in zakamoflirani napad z madžarskega ozemlja na življenje jugoslovanskih graničarjev in državljanov je še en dokaz, da madžarski službeni organu pripravljajo in Izvajajo incidente, da bi na ta način podaljšali nenormalno stanje ma jugoslovansko-mad- častnim gostom je veliko politično zborovanje odpri tov. Brglez, ki je prebral pismo, katerega je s toplimi željami poslal Prekmurcem tov. Edvard Kardelj, ki se zaradi neogibnih državnih poslov ni mogel odzvati vabilu na festival. nauk, da so se doslej vsi tuji in domači komentarji in odmevi vedno izkazali ničevi in prazni. V Prekmurju ste predvsem kmetje. Kakšni vse so bili komentarji, ko je zvezni izvršni svet izdal uredbo o imovinskih odnosih v zadrugah, ko je bil maršal Tito na obisku v Londonu, da je vse to na pritisk od zunaj in da se mora naša vlada pokoravati silam od zunaj. Vsakomur je jasno, da so družbeni odnosi popolnoma naša notranja zadeva. Tu je dovolj izražena želja, da se kmetje svobodno združujejo. Res je po tej uredbi izstopilo iz zadrug nekaj ljudi. Toda večji del zadrug je ostal, ostalo je vzajemno delo v zavesti, da se ljudje združeno trudijo za napredek in svojo usodo. Dokaz, da je bila ta uredba pravilna, je zakon o zemljiškem fondu, ki določa maksimum zasebne zemljiške posesti od 10 do 15 ha. Iz ostale zemlje pa se ustvari socialistični zemljiški fond in da v upravljanje kmetijskim pridelovalcem. Ta zakon je logično povezan s prvo uredbo in tvori celoto, saj bi sicer ostale možnosti, da bi močnejši element še dalje izkoriščal HO let dela zgodovinskega, društva in Študijske knjižnice v Mariboru Maribor, 7. junija. Danes dopoldne je bila v viteški dvorani v Mariboru proslava 50-letnice zgodovinskega društva in študij, ske knjižnice v Mariboru. Proslavi je prisostvovalo mnogo prosvetnih, kulturnih, političnih in znanstvenih delavcev iz vse države, med njimi delegati II. kongresa bibliotekarjev Jugoslavije. O delu društva in študijske knjižnice je govoril na slavnostni seji ravnatelj muzeja profesor Bogo Teply. Proslavo so pozdravili predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS univ. prof. Anton Melik, univ. prof. in akademik Anton Badalič iz Zagreba, tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Milko Kos, rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter, predsednica društva bibliotekarjev Milica Prodanovič in Mirko Ru. pel. Ob tej priložnosti so počastili tudi 60-letnico ravnatelja knjižnice pesnika Janko Gla. serja ter mu poklonili darila in ■ v delovnega človeka na vasi. V Sloveniji bomo v okviru zveznega zakona sprejeli še republiški zakon, da izpopolnimo razne vrzeli in tako odpravimo srednjeveške odnose, ki niso v skladu s socialističnimi načeli. Prav tako pripravljamo tudi zakon o gozdovih, ki je potreben zato, da obvarujemo svoje gozdno bogastvo pred špekulantskim izsekavanjem. Pred bodočim rodom smo odgovorni za to dediščino. Vse to pa je jasen dokaz, da naše državno vodstvo ni pod nobenim pritiskom od zunaj in dokaz, da bi se karkoli pri nas vrnilo na staro. Tu je torej nov dokaz, kako so se vsi všteti v svojih komentarjih. Slišijo se glasovi: »S to politiko bodo voditelji upropastili naše kmetijstvo. Kje le znata mali in srednji kmet gospodariti? Mali kmet je pijanec, lenuh itd. Samo mi magnati znamo gospodariti na vasi.« Kmetje, ki sami obdelujejo svojo zemljo, so dragoceni za socializem Prav ti glasovi pa so ponoven dokaz, kako je naša zakonodaja pravilna. Slo je vendar le za to, da nihče ne more obogatiti na tuj račun. Prav to Prekmurci posebno dobro poznate, ko ste nekoč hodili v tisočih garat veleposestnikom, da ste zaslužili trdo skorjo kruha in na jesen prinesli domov reven zaslužek. Ti glasovi vam žele isto takšno usodo, kot ste jo nekoč že imeli. Naša socialistična država pa kaj takega ne more trpeti. Ni res, da sta ogrožena mali in srednji kmet, ki sama obdelujeta svojo zemljo. Zakon jasno določa, da je kmetu maksimum od 10 do 15 ha zasigu-ran, da mu zemlje nihče ne bo vzel in ga nihče ne bo motil v njegovem gospodarjenju. Kmetje, ki sami obdelujejo svojo zemljo, niso nič nevarni, ampak prav dragoceni za naš socializem. Vsi jim bomo pomagali izboljševati proizvodnjo. Na vaši sedanji razstavi kmetijskih strojev vidite, koliko popusta daje država, da bi omogočila napredek našega kmetijstva. V organizacijah SZDL naj vas podrobno poučijo, kako država pomaga kmetu. Vi pa tudi povejte, kako mislite, da bi mogli še bolj uspešno napredovati. Tu imate jasen dokaz socialistične poti, ki ne more biti strah za delovnega kmeta, ampak v pomoč za njegov napredek. V kmetovem interesu je torej, da sodeluje v organizacijah in se tu uveljavi v graditvi naše skupnosti. Vplivi od zunaj bi nam bili lahko nevarni, če bi ne bilo budnosti. Vselej se izkaže, da so sovražne napovedi zgrešene. Radi bi nas s temi napovedmi odtegovali od dela, nam jemali voljo do dela. To je njihov namen. Vi zahtevajte od organizacij SZDL, da vam dajo več pouka in vam vedno tolmačijo, kako je v Jugoslaviji, kako je z našimi odnosi do vseh sosedov. Naglašam, da smo uspešno premagali silni pritisk iz vzhoda. Prekmurci ob madžarski meji ste ga še posebno občutili. Ustvarili pa smo tudi zdravo in pravo zavezništvo. Če se danes spreminja odnos informbiro-jevskih držav, ne vem, videli bomo. S tem še ni rečeno, da smo pozabili na vse, kar so nam prizadejali. Maršal Tito je v svojem govoru na Bataj-nici poudaril, da želimo normalne odnose. Ne gremo pa v medvedov objem. Kar je bilo, je za nas zdrava izkušnja.« Nato je tov. Marinko v svojem govoru poudaril žrtve, ki jih dajemo v svojo obrambo, ki so sicer težke, vendar pa se nam bogato povračajo. To nam daje v svetu možnost, da čvrsto vztrajamo na pozicijah socializma in neodvisnosti in nam prinaša še druge ugodnosti. Zatem pa je prešel spet na domača politična vprašanja in nadaljeval: »Naš smoter je, da nihče ne bo izkoriščan od tujca ali domačega špekulanta, ampak bo (Nadaljevanje na 2. strani), Govor tovariša Mihe Marinka Kljub Sing Man Uljevim spletkam, optimizem glede korejskega premirja V kratkem podpis premirja — Načelen sporazum na plenarnem sestanku — Obsedno stanje v Jušni Koreji — Grožnje južnokorejske skupščine _ ______ Seul, 7. junija (AFP). Pričakujejo, da bosta šef delegacije združene komande general Harrison in šef kitajsko-severno ko rejske delegacije general Nam II čez nekaj dni, morda pa že v torek, parafirala končni načrt sporazuma o premirju na Koreji. Kopije parafiranih tekstov bodo poslane v Tokio, Fenjang In Peking. Vrhovni komandant sil združene komande bo poslal načrt doseženega sporazuma takoj v Washington na proučevanje. V istem času pa bosta tudi vrhovna komandanta severnokorejskih in kitaj skih čet na Koreji generala Kim Ir Sen ln Peng Te Huaj še enkrat pregledala parafirane tekste. Menijo, da bodo premirje podpisali v Pan Mun Jo-mu vrhovni komandanti voju-jočih se strank generali Mark Clark, Kirn Ir Sen in Peng Te Huaj. Kakor se je zvedelo, bo premirje podpisano 25. junija, na dan tretje obletnice korejske vojne, če le ne bo politični položaj v Južni Koreji privedel do preložitve tega datuma. Predstavniki združene komande in kitajsko-korejskih čet v Pan Mun Jornu so danes sklenili preložiti sejo na jutri. Do tega sklepa je prišlo po dveh prekinitvah današnjega sestanka, najprej za 30, potem pa za 15 minut, ki ju je zahtevala sevemokorej-sko-kitajska delegacija. Današnji sestanek v Pan Murn Jomu je tra- jal le 15 minut. Obe strani nista dali v razgovorih nobenih pojasnil, tako da se ne ve niti o čem so govorili, niti zakaj je bila seja preložena. Tudi današnji seji ni prisostvoval noben južnokorejski predstavnik. Kakor pa se je zvedelo iz krogov združene komande, je bil na današnjem plenarnem sestanku dosežen načelen sporazum, kar potrjuje možnost skorajšnjega podpisa premirja na Koreji. Nasleden sestanek bo ju. tri. Seul, 7. junija (Reuter). Predsednik Južnokorejske republike Sing Man Ri je proglasil davi obsedno stanje v vsej državi. Vsi dopusti južnokorejskih vojakov so ukinjeni, 15 generalom, ki bi morali odpotovati v Ameriko, pa Je ukazano, da ostanejo v državi. Ri je prav tako ukazal, da se šef štaba južnokorejske vojske general Pajk Su Jup, ki je trenutno v ZDA, takoj vrne v državo skupno z drugimi južnokorejskimi častniki, ki so v inozemstvu. Ko je objavljal te ukaze, je seulski radio prenašal tudi apel Sing Man Ria južnokorejskemu prebivalstvu, v katerem ga poziva, da se drži vladnih odredb, ker se za državo — kakor pravi — trenutno postavlja vprašanje »življenja ali smrti«. Vlada se je odločila za proglasitev obsednega stanja na izredni seji, ki jo je imela v Seulu, v zgradbi, strogo zavarovani z južnokorejskimi četami. Pet zunanjepolitičnih točk predsednikov vlad Britanske skupnosti Na konferenci v Tiondonu zahtevajo, da predstavniki Kritanske skupnosti narodov sodelujejo na politični konferenci glede Koreje London, 7. junija. (AFP). Kakor se je izvedelo iz verodostojnih virov, so predsedniki vlad držav Britanske skupnosti narodov, ki konferirajo v Londonu, dosegli popolno soglasje glede politike, ki bi jo bilo treba voditi do držav sovjetskega bloka. Glavne linije te politike je podal že predsednik britanske vlade Cburcbill v govoru, ki ga je imel v zadnji debati o zunanji politiki v britanskem Spodnjem domu. Po poročilih iz istih virov so predsedniki vlad država Britanske skupnosti dosegli soglasje v naslednjih vprašanjih: Prvič, konferenca štirih naj bi bila čimprej, najkasneje do jeseni. Churchill bo zastopal to stališče w kSfešgei ^ # SgSS#- Drugič, kitajsko - severnokorejski protipredlogi za sklenitev sporazuma o premirju morajo biti sprejeti, ker je njihovo proučevanje dokazalo, da je težnja Kitajcev in Severnokorejcev po sporazumu iskrena. Tretjič, po podpisu premirja naj bi takoj prišlo do politične konference, vendar pa bi pogajanja na le-tej ne smele voditi samo ameriške vojaške osebnosti. Britanska skupnost narodov bi v teh razgovorih morala sodelovati. Četrtič, predsedniki vlad držav Britanske skupnosti narodov so soglasni, da se ni treba ozirati na ugovore južnokorejske vlade. Petič, po političnih pogajanjih bi bilo treba sprejeti Kitajsko v PZN. _ Odločitev Sing Man Rija o proglasitvi obsednega stanja v Južni Koreji je izzvala presenečenje v washingtonskih uradnih krogih. Ameriško zunanje ministrstvo je odklonilo komentirati korak juž-nokorejskega predsednika. Tu se je sicer pričakovalo, da bo Sing Min Ri okrepil svoj odpor proti sklenitvi premirja, ni se pa mislilo, da bo storil kaj več od verbalnih protestov. O najnovejšem položaju v Južni Koreji bodo danes znova razpravljali najvišji ameriški funkcionarji. V krogih Združenih narodov vlada zaskrbljenost zaradi najnovejših poročil iz Seula, še posebno zaradi tega, ker so vesti iz Pan Mun Joma vedno bolj ugodne. Vendar pa ti krogi vseeno upajo, da ukrepi Sing Man Rija ne bodo mogli vplivati na podpis sporazuma o premirju, do katerega bo verjetno prišlo v bližnji bodočnosti. Današnji »New York Herald Tribune« piše, da bi mogle južnokorejske čete zagospodariti nad celotnim polotokom le v primeru, če bi imele proti sebi samo severnokorejsko vojsko. Vendar pa list meni, da bi se Kitajska zoperstavila z vojsko vsakemu poskusu združevanja Koreje z orožjem, kar bi moralo biti vsekakor jasno tudi južnokorejskemu predsedniku. Cilju neodvisne Koreje, pravi list r.-a koncu, se sicer nikakor ne sme odreči, vendar pa se ga lahko doseže samo na diplomatskem polju, po sklenitvi premirja. Danes je nenadno dopotoval iz Tokia v Seul komandant sil Združene komande general Clark. Razgovarjal je z južnokorejskim predsednikom, vendar pa menijo, da ni imel veliko uspeha v poskusih pridobiti Sing Man Rija za podpis predvidenega sporazuma v Pan Mun Jomu. Menijo, da je general Clark^edal Sing Man Riju tudi osebno pismo predsednika Eisenhowra. Podpredsednik južnokorejske skupščine je danes izjavil, da bo parlament sprejel v torek ali sredo resolucijo, v kateri bo med drugim tudi zahteva, naj Južna Koreja napove vojno Indiji, če bodo njeni vojaki stonili na tla Južne Koreje z namenom nadzorstva nad vojnimi ujetniki. Prav tako bo resolucija zahtevala, naj se takoj osvobode vsi tisti severnokorejski ujetniki, ki se nočejo vrniti v Severno Korejo. (Nadaljevanje na 2. strani). Volitve v Italiji Prvi so volili redovniki in kominformisti Rim, 7. junija (r) Danes zjutraj so se v Italiji začele volitve v skupščino in senat. Volišča so se odprla ob 8. uri, ob 22. uri pa bodo prekinili z glasovanjem, ki se bo nadaljevalo jutri zjutraj ob 7. uri in končalo ob 14. uri. Najbolj zgodaj so volili duhovniki in redovniki vseh redov, ki so seveda oddali svoje glasove za krščanske demokrate. Enako kakor krščanski demokrati so bili disciplinirani tudi kominformovci, ki so volili zelo zgodaj. Ministrski predsednik De Gasperi je prišel volit v Rimu ob 10.15. Vseh volišč v državi je 50.000. Udeležba volivcev je zelo močna in krščanski demokrati upajo, da bodo zaradi tega dosegli skupno s strankami centra nad 50% glasov, kar bi jim po novem volilnem zakonu zagotovilo v skupščini najmanj 380 od skupnih 590 poslanskih mest. Kakor poročajo, doslej še ni bilo nobenih incidentov. Trst, 7. junija (tel.) Paria, mentame volitve v Gorici in okolici v redu potekajo. Volišči so odprli ob 8. uri zjutraj, ostala pa uro kasneje zaradi priprav in ureditve raznih formalnosti. Dopoldne je bila udeležba zaradi dežja slaba in je volilo do 12. ure šele okoli 20% volivcev. Popoldne je bila udeležba bolj. ta in so bile m nekaterih volu ščih celo vrste. Po vsem tem pričakujejo, da bo do večera že večina volivcev volila in bodo zaključili volitve. Tudi iz osta. lih mest in pokrajin Italije poročajo, da volitve potekajo v redu in da ni prišlo do inciden. tov. Na splošno je bila tudi v Italiji udeležba zaradi dežja in slabega vremena dopoldne slabša kot popoldne. Po vsej Italiji je oblačno in ponekod močno dežuje. V Milanu je bila do 16. ure udeležba okoli 60 do 70%. Podobna je bila tudi udeležba v Genovi. V Neaplu je do 18. ure volilo nekaj manj kot 40%. V Bariju popoldne na splošno 55%, v Genovi pa okoli 19. ure že približno 65%. Uspel nastop jugoslovanskega ansambla v Trstu Trst, 7. junija. Danes popoldne ob 16. uri je nastopil ansambel jugoslovanskih ljudskih plesov na štadionu Prvi maj in kljub dežju je bila udeležba dobra. Ansambel je imel velik uspeh in je navdušil gledalce. Na splošno je veliko zanimanje za nastop ansambla in v soboto, ko so prodajali karte za ponedeljek, so bile v kratkem času vse razprodane. Nastopili bodo v avditoriju. Madžari podaljšujejo nenormalno stanje na jug.-madžarski meji Južnokorejsko vlado tudi zadnja Eisenhowerjeva spomenica ne zadovoljuje Sing Man Hi spletkari naprej — Koga bodo poslušale južnokorejske enotef Anglo-egiptovska se bodo obnovila ZDA so se začele približevati egiptovskemu stališču tednika ZDA Eisenhowerja, ki jo je poslal Sing Man Riju, se je sella juinokorejska vlada na popoldansko sejo, po kateri je začasni ministrski predsednik Pjung Min Tai izjavil, da poslanica Eisenho-wra ni zadovoljiva za Južno Korejo. Ameriške vojaške oblasti v Koreji menijo, da se bodo v primeru podpisa premirja komandanti južnokorejskih voja- pogajanja v razgovorih z generalom Nagibom na kraju samem spoznati z vsemi problemi Sueškega prekopa. Kakor se je zvedelo v wa-shingtonskih diplomatskih krogih, je predsednik egiptovske vlade general Nagib razložil John Foster Dullesu ob njegovem obisku Kairu egipčanski program za rešitev sueškega problema. Prav tako se je zvedelo, da ima Dulles »zelo ugoden vtis« o egiptovskem predlogu. Ameriški minister zunanjih zadev je med svojim obiskom v New Delhiju naje zaprosil indijskega predsednika vlade Nehruja, naj vpliva na sir Winstona Churchilla in mu ob priliki kronskih svečanosti v Londonu predloži, da popusti v svojem »nepopustljivem stališču«. Bidanltn prorokujejo boljši uspeta ških enot podrejevali ukazom združene komande, kljub nasprotnim direktivam Sing Man Rija. Nasproti temu pa izjavljajo uradne osebnosti južno-korejskega obrambnega ministrstva, da bodo južnokorejske enote izpolnjevale ukaze Sing Man Rija, če bi po sklenitvi premirja prišlo do nesoglasij med južnokorejsko vlado in združeno komando. (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je danes objavil, tekst zadnje poslanice, ki jo je dobil od predsednika Eisen-howra. V tej poslanici izraža Eisenhower pripravljenost ZDA pomagati Koreji na obnovi in na zedinjenju države na miren način. Vendar pa zahteva od Južne Koreje, da ne uporabi sile pri uresničevanju teh ciljev, kakor je to storila Severna Koreja. Razen tega Eisenhower izraža pripravljenost za sklenitev sporazuma z Južno Korejo o vzajemni obrambi, sporazuma, ki bi bil podoben tistim pogodbam, ki so jih ZDA sklenile že s Filipini, Avstralijo in Novo Zelandijo. Prav tako bodo Združene države pripravljene, nadaljevati v mejah kreditov, ki jih bo Kongres odobril, ekonomsko pomoč Južni Koreji. Predsednik ZDA še poudarja, da predstavlja premirje, ki ga je predložila kitajsko-korejska delegacija, jasno zapuščanje vseh plodov agresije in da daje Južnokorejski republiki neomejeno oblast na še večjem ozemlju, kakor ga je imela pred začetkom vojne. Predsednik ZDA hkrati zagotavlja Sing Man Rija, da bi bilo »tragično, če bi V Londonu ugibajo o Malikovem obisku Churchillu Longon, 7. junija (T.anj'ig).V Londonu še vedno ugibajo o ne. davnem obisku sovjetskega ambasadorja Malika pri s:ru Win. Stonu Churchillu. Nekateri britanski listi trdijo, da je Malik predal Churchillu sporočilo, v katerem ga Malenkov vabi v Moskvo in to v tem ali prihodnjem letu. »Sunday Chronicle« trdi, da je Churchill načelno sprejel Malenkovo povabilo, vendar pa odgovoril, da se mora najprej posvetovati z drugimi zahodnimi državniki. List meni, da Moskva predvsem želi, da bi prišlo do sestanka med Malen, kovim in Churchillom že pred sestankom na Bermudskih otokih. Drugi britanski listi pa so davi zastopali stališče, da je Malik v glavnem izrazil nezadovoljstvo sovjetske vlade zaradi sestanka velikih treh, ker Moskva smatra, da se bo na Ber. mudih prišlo do skupnega anglo. ameriško-francoskega stališča do Sovjetske zveze, da bi se na ta način okrepile zahodne pozicije v hladni vojni. Priprave za proslavo srbske vstaje Beograd, 6. jun. Na seji sekretariata glavnega odbora Zveze borcev Srbije so razpravljali o pripravah za proslavo Dneva vstaje srbskega naroda 7. julija in za proslavo obletnice ustanovitve srbskih brigad. Ob tej priliki bodo zlasti poskrbeli za otroke in družine padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki jim bo Zveza borcev Srbije razdelila 4 milijone dinarjev, Svet za socialno skrbstvo LR Srbije pa bo zbral otroke, ki se niso mogli normalno šolati, v posebnem domu, kjer bodo dobili srednje-strokovno izobrazbo. Mestni odbor Zveze borcev v Beogradu se trudi, da bi nad vsemi otroci padlih borcev prevzela patronat posamezna podjetja, ki bi skrbela za njihove materialne pogoje in šolanje. Demantirana dediščina iz Amerike Sarajevo, 7. jun. Današnji sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« je demantiral svoje prvo poročilo o milijonskem nasledstvu, katerega je baje »dobil« kapetan Vašo Antonič po umrli teti iz Amerike. Po prvi verziji je kapetan Antonič podedoval 5 milijonov dolarjev. »Oslobodjenje« poudarja, da so po naknadnih poizvedbah ugotovili, da so vsi ti podatki netočni. Zaradi rega. ker je Antonič dajal zastopnikom tiska neresnične izjave, so ga poklicali na odgovornost. se ZDA in Južna Koreja v tem trenutku« razdvojile in izraža prepričanje, da morata obe dve državi ostati skupaj. Fusan, 7. junija (r) Takoj po prejemu najnovejše poslanice pred- Kairo, 7. junija (Reuter). Kakor poroča današnji kairski list »Al Ahram«, se bodo an-glo-egiptovski razgovori o evakuaciji področja Sueškega prekopa verjetno nadaljevali okoli 20. junija. Pričakujejo, da se bo sir Robertson, eden od britanskih predstavnikov v teh pogajanjih, vrnil 10. junija iz Londona v Kairo. Tudi v Londonu verujejo, da se bodo obnovila pogajanja o Sueškem prekopu, vendar menijo, da bodo ZDA podvze-le korake za obnovitev teh razgovorov. S tem v zvezi izjavljajo, da bo predsednik ZDA Eisenhower razpravljal o tem vprašanju z britanskim premierom Churchillom na Bermudih. Baza ameriškega stališča bo brez dvoma poročilo zunanjega ministra Dul-lesa z njegove poti po Bližnjem vzhodu. Vendar pa menijo, da se je Dulles vrnil s tega obiska veliko bolj skeptičen glede možnosti za dosego skorajšnje Tudi v Avstriji spremembe v sovjetski upravi Moskva, 7. junija. Kakor javlja sovjetska uradna agencija, je sovjetska vlada odločila razdvojiti funkcije komandanta sovjetskih zasedbenih čet v Avstriji od funkcije visokega komisarja v tej državi. Vlada je imenovala dosedanjega ambasadorja Ujičeva za novega sovjetskega visokega komisarja. Dosedanji visoki komisar general Sviridov bo odslej opravljal samo dolžnost komandanta sovjetskih zasedbenih sil v Avstriji. Vest, da je sovjetska vlada postavila diplomata za svojega visokega komisarja v Avstriji, namesto generala Sviridova, v avstrijskih uradnih krogih ni izzvala presenečenja. Na Dunaju so, še posebno po zadnjih podobnih spremembah v Vzhodni Nemčiji, pričakovali, da bo sovjetska vlada izvedla v Avstriji to spremembo. Odločna beseda novinarjev Srbije Beograd, 7. junija. Danes dopoldne je bila v Beogradu letna skupščina Društva novinarjev Srbije. Prisostvovalo ji je okrog 200 delegatov in veliko število članstva ter predstavniki novinarskih društev Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Cme gore. V poročilu predsednika upravnega odbora je bilo poudarjeno, da se mnogokrat pozablja na to, da se tisk in radijske postaje ne mo. rejo imenovati socialistične, če odločno ne branijo in ne razvijajo onega, brez česar si ne moremo zamisliti izgradnje so. cializma, a to so moralno poli. tična enotnost delovnega ljud. stva, socialistični pogledi ne samo na važna principielna vprašanja, marveč tudi na vsakodnevne drobne življenjske pojave. Na predlog skupine novinarjev je skupščina izključila iz novinarskega društva one člane, ki so zlorabljali novinarski poklic preko raznih lističev, ki so se v zadnjem času pojavili, prenašali tuj vpliv in vršili tujo propagando. Skupščina je pozvala vse svoje organizacije, da mobilizirajo članstvo v borbi proti populariziranju zakotnih lističev, s katerimi se skuša oslabiti politična budnost naših ljudi. takšne rešitve, ki bi zadovoljila obe strani. Po drugi strani pa se vidi iz poročil, ki prihajajo v London, da v ameriških uradnih krogih vlada prepričanje, da bi bilo treba sueški problem rešiti z direktnimi pogajanji med Veliko Britanijo in Egiptom. Zaradi - tega se v diplomatskih krogih tudi postavlja vprašanje, v čem naj bi pravzaprav bila najavljena ameriška iniciativa. Verujejo, da bi se ZDA lotile danes tega problema z večjim razumevanjem za egipčansko tezo, ker se je Dulles mogel Pariz, 7. junija. Kakor poroča AFP, ima Georges Bidault, ki je včeraj sprejel mandat za sestavo vlade, precej izgledov, da dobi večino v skupščini pri glasovanju o investituri. Menijo, da bodo Bi-daulta podprti tisti elementi, ki so podpirali že vlado Rene Ma-yerja. Ne izključujejo tudi možnosti, da bo degolistična skupina sodelovala v vladi Bidaulta. Socialisti, ki so podprli Mendčs-Francea, bodo, kakor vse kaže, ostali v opoziciji vsaj do kongresa stranke, ki bo prihodnji mesec. Kar se pa tiče Bidaulta, bo pred glasovanjem v skupščini nastopil z geslom »avtoriteta in varčevanje«. Meni namreč, da bo Francija, če bo sprejela njegov program varčevanja in če bo dala skupščina vladi dovolj avtoritete, lahko izpolnila svoje dolžnosti v Minister Gruber zadovoljen z razgovori v Londonu Dunaj, 7. junija (Tanjug). Med svojim obiskom v Londonu, kjer so prisostvovali svečanostim kronanja, so člani avstrijske delegacije z ministrom za zunanje zadeve Gruberjem na čelu, razpravljali z britanskimi politiki tudi o problemih Avstrije. Ob vrnitvi na Dunaj je minister Gruber včeraj popoldne izjavil, da so povsod v Londonu naleteli na veliko razume, vanje za avstrijska vprašanja. Dodal je, da so bili razgovori z premierom Churchillom popolnoma zadovoljivi. Minister Gruber in državni sekretar Kreisky so raztovarjali tudi z britanskim ministrom Selwynom Lloy. dom, dr. Kreisky pa še z generalnim sekretarjem laburistične stranke Morganom Philippsom. Zaplemba avstrijskega lista Dunaj, 7. junija (Tanjug). — Zaradi uvodnika »Tri mesece po Stalinovi smrti« so sovjetske oblasti v Avstriji zaplenile v vseh sovjetskih .področjih Dunaja in Avstrije osrednji organ socialistične stranke Avstrije »Arbeiter Zeitung«. Vzrok zaplenitvi je bila ugotovitev članka, »da nova sovjetska ofenziva miru ni rezultat iskrene želje po miru in poštenih namenov sovjetskih voditeljev, ampak zgolj njihove potrebe, da obdrže notranji sistem, ki preživlja hudo krizo.« Spominska plošča padlim borcem v Mariboru Maribor, 6. jun. Nocoj bo te-lesno-vzgojno društvo »Železničar« v Mariboru na letnem telovadišču ob Cesti zmage odkrilo spominsko ploščo svojim članom, ki so padli v boju za svobodo kot borci, talci ali interniranci. Med drugimi so na spominski plošči tudi imena znanih borcev za nacionalne in delavske pravice Jožeta Kerenčiča, Slavke Klavore in drugih. Svečanosti se je udeležilo okoli 2000 ljudi, med njimi predstavniki MLO, mestnega komiteja ZK, Zveze borcev. Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugi. Ploščo je med žalno svečanostjo odkril predsednik društva tov. Lavoslav Krajnčič. Borci JLA so izstrelili salve, Spominsko ploščo je postavilo društvo, železniška delavnica »Boris Kidrič« pa je ob tej pri-ložnosti poklonila društvu 5000 dinarjev, svetu, ne da bi pri tem spravila v negotovost svoje sedanje politične ustanove. Ali bo Francijo zastopal na Bermudih Auriol? New York, 7. junija (Reuter). Današnji »New York Times« poroča, da bo predsednik Francoske republike Vincent Auriol zastopal Francijo na konferenci treh na Bermudskih otokih, če dotlej ne bo rešena kriza francoske vlade. List dodaja, da se bo konferenca začela 29. t. m. Ameriški senat proti pomoči slabo razvitim deželam New York, 7. junija (Tanjug). Finančni odbor ameriškega sena» ta je zahteval od direktorja uprave za vzajemno varnost Harolda Stasena, da ne predloži nobenega programa za pomoč inozemstvu, kakor tudi, da takšne programe ne izvaja brez predhodnega izrecnega dovoljenja, ker — po mnenju odbora — ZDA ne smejo finančno pomagati slabo nerazvitim deželam vse dotlej, dokler te dežele ne bodo dale ameriškemu privatnemu kapitalu točno odrejene garancije. Mirnodobski invalidi Jugoslavije se sestanejo 14. junija Beograd, 7. junija. Na prvem sestanku sekcije mirnodobskih vojnih invalidov je bil sprejet predlog, da se 14. junija t. 1. vrši v Beogradu konferenca mirnodobskih invalidov vse države. Na tej konferenci bodo izvolili stalno zvezno sekcijo mirnodobskih invalidov, ki jo bodo sestavljali predstavniki vseh republik. Zanimiva izkopavanja v Črni gori Cetinje, 7. junija. Ekipa redakcije Jugoslovanske enciklopedije se nahaja na potovanju po Crni gori, kjer zbira podatke o kulturno - zgodovinskih spomenikih in arheoloških izkopaninah. Kot poročajo, bosta v kratkem prišli tja še dve ekipi. Prva bo pod vodstvom prof. Djura Boškoviča nadaljevala arheološka raziskovanja v Starem Baru, druga skupina pa bo v Budvi nadaljevala lanskoletne izkopanine rimskih grobov. Arheologi smatrajo, da se pod tem grobiščem nahaja grško pokopališče iz stoletij pred našo ero. Ko so kopali temelje za hotel Budvo, so odkrili sledove takega ookopališča in našli na stotine predmetov iz stekla, zlata in starogrške keramike. Cesta Zagreb—Reka Zagreb, 7. junija. Te dni se je začelo asfaltiranje prve delnice avtomobilske ceste iz Karlovca na Reko. Na tem sektorju in še na nekaterih od Karlovca dalje, je zaposlenih nad 5.000 delavcev. Obenem se nadaljujejo tudi dela na cesti od Karlovca proti Plitvičkim jezerom, ki bo zaenkrat izdelana iz kockaste kaldrme. Kakor računajo, bo še letos dograjena približno polovica avtomobilske ceste od Zagreba do Reke. Pomlad naše manjšine Daruvar, 7. junija. Danes dopoldne je bil tukaj zlet mladine češkoslovaške manjšine z nazivom »Pomlad naše manjšine«. Na tej lepi prireditvi, ki je bila zelo dobro organizirana, je bil izveden pester kulturni spored, v katerem so sodelovale številne mladinske organizacije iz Daruvara in okolica, Grosu pl e dobilo zdravstveni dom Včeraj so o Grosupljem slovesno odprli zdravstveni dom. To je velik uspeh organizacije RK in vseh požrtvovalnih članov, zlasti pa zdravnika dr. Podkoritnika. Prebivale em Grosuplja čestitamo k njihovemu uspehu Gospodarski krogi o obisku naše delegacife v Egiptu Beograd, 7. junija. Pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška bo odpotovala jutri v Egipt skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki bodo imeli razgovore z tamkajšnjimi gospodarskimi funkcionarji o možnosti gospodarskega sodelovanja obeh držav. V naših gospodarskih krogih je bila pot jugoslovanskih strokovnjakov sprejeta z odobravanjem, ker obstoji tako v Jugoslaviji kot v Egiptu želja za povečanje blagovne izmenjave in poglobitvijo ekonomskih odnosov. Po oceni ekspertov je Egipt zainteresiran za vrsto proizvodov jugoslovanske proizvodnje, zlasti za les in finalne proizvode lesne industrije, za prehrambene in kmetijske pridelke, za široko izbiro kemičnih proizvodov, za proizvode industrije usnja in gume, stekla, za proizvodnjo papirja itd. Prav tako je jugoslovanska industrija sposobna zadovoljiti egiptovski trg z različnimi proizvo- di metalno-predelovalne, elek-tro-industrije ter strojegradnje. Kar se tičd jugoslovanskih potreb, je egiptovsko tržišče zelo povoljno za nakup večjih količin bombaža. Prav tako pride v poštev za uvoz iz Egipta riž, južno sadje, fosfati in drugo blago. Iz vseh teh razlogov je potovanje jugoslovanskih gospodar- Rakek, 7. junija. Danes dopoldne so v Rakeku svečano odkrili spomenik 50 padlim borcem, med njimi tudi narodnemu heroju Ivanu Turšiču-Istoku. Spomenik stoji pred železniško postajo in predstavlja skulpturo metalke bombe. Odkritju spomenika so prisostvovali tudi svojci padlih borcev. Nova Gorica, 7. junija. V obmejni vasi Orehovi je pri Mirnu so danes slovesno odkrili spome- stvenikov izzvalo živo interesiranje jugoslovanskih ekspertov za zunanjo trgovino, zlasti ša zaradi tega, ker |g pričakuje, da bodo ob zakljiBcu razgovorov podpisani novi gospodarski sporazumi in drugi aranžmani. Čeprav še ni uradno potrjeno, da bo ista gospodarska delegacija po razgovorih v Egiptu obiskala še nekoliko držav. nik 25 borcem in žrtvam NOB. S tem je Zveza borcev izpolnila eno svojih obveznosti v okviru priprav za deseto obletnico ustanovitve primor kih brigad. Spomenik so zgradili ob podpori vsega tamkajšnjega prebivalstva in krajevnih gospodarskih podjetij Mirna. Izdelan je iz belega in črnega kraškega marmorja. Vrednost spo"?nika znaša nad 1,200.000 dinarjev. J. P. V znamenju priprav za 10. obletnico primorskih brigad Družbeni odnosi so samo naša notranja zadeva (Marinko) (Nadaljevanje s 1. strani) njegovo delo v korist. Poskrbeti je treba, da bo vsakdo prišel do veljave v SZDL. Tu je mesto vsakemu delovnemu človeku in konstruktivnemu državljanu. Tu se lahko vsak usposobi za upravljanje in delo v ljudski oblasti. Vrsta nalog je, med njimi tudi odpravljanje nepravilnosti v ljudski oblasti, v kmetijskih zadrugah, v gospodarstvu, pri vzgoji mladine, da jo zavarujemo pred črno reakcijo, da poskrbimo za stare in onemogle. Vse to so naloge SZDL. Resno je treba pretresti, koga boste volili Danes stojimo pred razpravljanjem o volitvah v zvezno in republiško skupščino, ki bodo konec oktobra ali v začetku novembra in bodo najbrž povezane tudi z volitvami v okrajne zbore proizvajalcev. Vaša naloga je, da izbirate, koga boste volili v skupščino in kdo vas bo zastopal v okrajnem zboru proizvajalcev, kjer se bo odločalo o tem, kako se bodo delili uspehi vašega dela in kako uporabili. Resno bo treba pretresti, koga izbrati in kdo bo zastopal vaše interese v republiki. v okraju, kdo in kakšno politiko bo vodil, kdo vam bo pomagal, da si upravljate sami. Izredno važna stvar je pri vas kmetijska proizvodna zmogljivost. Posameznik si ne more nabaviti stroja. Kdor bi si ga pa le nabavil, se mu to ne bo izplačalo, ker ga na mali zemlji ne more zadosti izkoristiti. Lahko pa to napravi zadruga, ki ima še posebne prednosti pri materialni in strokovni pomoči, kjer se le pokaže, da bodo ta sredstva pravilno izkoriščana. Okrajna skupščina SZDL v Novem mestu Novo mesto, 7. junij'a. V soboto je bila v Novem mestu okrajna skupščina SZDL, katere so se poleg delegatov iz vsega okraja ter gostov udeležili tudi organizacijski sekretar CK ZKS tov. Vida Tomšičeva in dr. Franc Hočevar ter France Pirkovič. Po izčrpnem poročilu predsednika okrajnega odbora tov. Jožeta Borštnerja se je razvila živahna razprava, v kateri je med drugim sodelovala tudi tov. Vida Tomšičeva in nakazala vrsto novih problemov, ki čakajo reševanja pri SZDL. Skupščina je trajala skoraj ves dan. Pred zaključkom je bil izvoljen nov 35-članski okrajni odbor s predsednikom narodnim herojem Jožetom Borštnerjem in sekretarjem tov. Jožetom Plavcem. Darilo rojstni vasi Nikole Tesla Zagreb, 7. junija. Tovarna Nikola Tesla v Zagrebu, ki izdeluje avtomatske telefonske centrale, je poklonila ob 10. letnici smrti našega velikega znanstvenega delavca Nikole Tesle njegovemu rojstnemu mestu v Smiljanu pri Gospiču majhno telefonsko centralo. Kongres vojnih invalidov Hrvatske Zagreb, 7. junija. III. kongres Zveze vojnih invalidov je danes. nadaljeval svoje delo. Burno pozdravljena je vstopila dopoldne v dvorano Doma JLA delegacija vojnih invalidov Finske z general lajtnantom Val-vejem na čelu. — Po izmenjavi pozdravnih nagovorov je delegacija Finske poklonila Zvezi lep dar. Za tem je začela živahna razprava, v kateri je sodelovalo večje število delegatov. Zvečer bo kongres zaključil de» le. Pri vas je tudi vprašanje, kako zaposliti odvišno delovno silo. Z iniciativo SZDL se da še najti nešteto odprtih možnosti. Pomisliti je treba, kako bi surove proizvode predelali in podobno. Z novim delom nastopa nova zaposlitev, se najde kruh za mnoge, ki ga zdaj iščejo. V tej smeri se da najti mnogo pobud, čim so ljudje na tem zainteresirani in o tem premišljuje več glav. Včasih se čuje negodovanje, češ da redko kdo pride med vas iz Ljubljane. Prav je, da želite takšno pomoč. Imate pa sami popolno svobodo ustvarjalne iniciative, kaj boste sejali in česar ne boste sejali. S samostojnim delom bo vaša veljava še večja, ne samo v Prekmurju, v vsej naši socialistični domovini.« Med burnim aplavzom in vzklikanjem se je tov. Bela Brglez zahvalil tov. Mihi Marinku za govor, nakar je državni podsekretar Tone Vratuša v krajšem govoru orisal Prekmurcem nekatere vidnejše uspehe naše zunanje politike. Navedel je razloge, zakaj naša razmeroma mala Jugoslavija danes toliko pomeni v svetu. Ko je govoril o politiki dobrega sosedstva je poudaril, kako je ta politika važna tudi za Prekmurje, ki je izpostavljena iz ene in druge strani. Naštel je pozitivne rezultate s sporazumevanja z Avstrijo, ki jih v obmejnem pasu čutijo zdaj vsak dan tudi Prekmurci. Revija prosvetnega dela Ob zaključku velikega političnega zborovanja je tovariš Brglez prebral prisrčno pismo, ki ga Prekmurje pošilja tov. Kardelju, in brzojavko, s katero Prekmurje čestita pisatelju Mišku Kranjcu k izvolitvi za člana Akademije znanosti in umetnosti. Po zborovanju je sledil množični kulturni prosvetni nastop, na katerem je pelo okoli 700 pionirjev. Nastopili so folklorni skupini iz Beltincev in Lendave, pevski zbor in orkester, igrale združene godbe na pihala, slednjič pa so množični pevski zbori ob spremljavi godbe zapeli nekaj udarnih pesmi in zaključili svečano prireditev. Popoldne je bilo še nekaj fizkulturnih nastopov ter nogometna tekma Sobota : 2e- Dvomesečni seminarij učiteljev Skoplje, 7. junija. Na iniciativo Združenja makedonskih učiteljev bodo organizirali v času letnih počitnic v Skoplju, Bitoiju in Stipu več dvomesečnih šemi. narjev, na katerih bo okoli 1200 učiteljev iz vse republike izpopolnjevalo svoje strokovno znanje. Po končanih seminarjih, bodo slušatelji polagali izpite iz posameznih predmetov. Revija za izseljence Skoplje, 7. junija. Iz tiska je izšla kot organ izseljeniške matice Makedonije prva številka ilustrirane revije »Makedonije«. Revija je namenjena makedonskim izseljencem v ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugod. Izhajala bo mesečno. Makedonsko gledališče v Beogradu Skoplje, 7. junija. Ansambel Drame makedonskega narodnega gledališča je odpotoval danes zjutraj iz Skoplja v Beograd, kjer bo v enotedenskem gostovanju prikazal štiri drame svojega repertoarja. Makedonski gostje se bodo predstavili beograjski publiki z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«. Poleg drame »Dekleta brez dote« od Ostrovskega in »Mlajše sestre«, bo ansambel skopljanske Drame prikazal tudi prvo nacionalno dramo v stihih »Coce« Venka Markovskega. Trebušni tifus v Beli krajini Prvi vročinski val, ki je ko. nec maja zajel Slovenijo, je v Beli krajini povzročil prvi pojav tifusa. Zbolelo je 8 otrok na šoli v Vinici. Takoj so bili pod-vzeti potrebni ukrepi, da se epidemija omeji. Zgoden pojav te nevarne nalezljive bolezni kaže, kako potrebna je v Beli krajini graditev vodovodov in pa tudi zgraditev primernih šol, To posebno še na Vinici, kjer so sredstva za začetek gradnje šole sicer že odobrenai toda z gradnjo še niso začeli.’ lezničar, ki je privabila na igrišče številne gledalce in navijače. Ves dan je bila Murska Sobota slavnostno razpoložena, v njej pa so se Prekmurci veselili svojega velikega praznika. (ž) :----1 Izvoz iz Makedonije V prvih treh mesecih letošnjega leta je Makedonija izvo. žila za dobrih 741 milijonov dinarjev svojih izdelkov, pridelkov in rud. Izvoz je bil naj. večji meseca marca, ko je bil po vrednosti skoraj trikrat večji kakor februarja oziroma januarja letos. Po vrednosti je izvoz letos v prvem četrtletju za 6.5% večji kakor lani v istem času, in sicer predvsem zarad”-povečanega izvoza živine in kmetijskih pridelkov. Kljub temu predstavlja tobak še vedno glavni izvozni artikel Makedonije. Makedonija je v prvih treh mesecih letos izvozila 1136 ton tobaka v vrednosti skoraj 355 milijonov dinarjev. Izmed rud je izvozila največ kromove rude. Okoli 40% izvoženega blaga je iz Makedonije uvozila Italija, okoli 25.6% so uvozile Združene države Amerike, 16.3% je uvozila Zahodna Nemčija, Avstrija pa 4.5%. Se v letošnjem letu pričakujejo v Makedoniji povečanje izvoza v Turčijo, Egipt in nekatere države BI ž-njega vzhoda. D. M. Nova prekooceanska ladja »Romanija« Reka, 5. junija. V ladjedelnici »3. maj« na Reki so dokončali novo prekooceansko ladjo »Romanija«, ki bo po poskusni vožnji na Jadranu kmalu izročena jugoslovanski linijski plovbi. »Romanija« je zadnja ladja iz prve serije treh plovnih enot tipa »Avala«. Prvi dve ladji iz te serije — »Avala« in »Dinara« — že obratujeta na stalnih progah s Severno Evropo. Nosilnost teh ladij znaša 4200 ton, njihova hitrost pa nad 15 milj na uro. V polnem teku so dela na novi seriji treh plovnih enot tipa »Triglav« z nosilnostjo 4700 ton. Vse tri ladje tega tipa bodo dokončane prihodnje leto. Nova planinska pot Pridni Trentarji so začeli na-delovati jubilejno planinsko pot po grebenih Prisojnika od enega k drugemu prirodnemu oknu tja k Srbini v Zadnjem Prisojniku (Mlinarici). Delo na tej poti bo trajalo do 20. julija, ko bo izročena svojemu namenu. Delavci, ki bodo zavarovali to pot bodo morali opraviti veliko in naporno ter nevarno delo. V živo skalo bodo zabijali kline in napeljali jeklene vrvi, rušili kamenje, tako na južni kakor tudi na severnozapadno stran grebena, ki poteka z vrha Prisojnika preko Zvodnikov dalje do Zadnjega Prisojnika. Po tej poti resno opozarjamo vse izletnike in plezalce, da upoštevajo te nevarnosti in naj se nikar po nepotrebnem 09 izpostavljajo nesreči. «S£~ Nov slovenski rekord celjskih daljnogled... atletOV Na 4 X 200 metrov 1 : 31,8 Cei noč je zaslovel Šerpa Tensing Sirdar, ki se je s Hillaryjem zmagovito povzpel na Mount Everest. Ne da ne bi poznali njegovega imena. Toda dokler ni dosegel vrha himalajskih višav, ime ni imelo tistega sijaja, kakor ga ima danes. Tensing Sirdar je najslavnejši nosač v himalajskem pogorju. Planinski rod Šerpa. iz katerega izhaja, prebiva v srednji Himalaji, je žilav in odporen. Ženskam je malenkost prenašati 50 kg težka bremena, moški pa neso po 70 kg kilometre daleč. Prvič je Tensinga svet pobliže spoznal, ko je lani z Lambertom dosegel dotedanjo rekordno višino 8682 m. Od tod je do vrha le še malenkost, saj je Mount Everest visok *komaj* 8922 m. Toda ta kratki vzpon se je obnesel šele letos. Kajti... . . . kajti vzpon od južnega sedla do vrha Mount Everesta planinarsko sicer ni najhujši, toda prav tu se pričenja >smrtna conac. Od 8600 m dalje je le še malo kisika o zraku in tu razsajajo najhujši vetrovi, ki jih imajo Ser pasi za demone, čuvarje svetega vrha. V ssmrtni coni* se ni mogoče eibati brez umetnega dihanja. Dihalni aparat tehta 9.8 kg, njegova vsebina zadošča komaj za 5 ur. In ta kratki rok je moral zadoščati, da sta Hillary in Tensing premagala ysmrtno cono*, dosegla vrh in podarila svojo zmago kraljici Elizabeti II. kot najlepše darilo h kronanju. Star kranjski dovtip pravi, da vi-lot gor vlača, kadar dol pade. Nekaj podobnega se je zgodilo nedavno pri dirkah v Avstriji, kjer je 20 tisoč ljudi zavpilo, ko je nemški tekmovalec zdrvel s svojim dirkalnim avtom o ograjo. Prvi vtis je bil stra- hoten. Nato pa se je izkazalo, da je sicer prednji del voza razbit, vozač pa je k sreči ostal nepoškodovan. Po nesreči je rekel Ahrens: >Kdaj pa kdaj se mi mora kaj takega zgoditi, ker je moj poklic ta, da zbiram in prodajam staro železo Sam torej dam najlepši zgled, če razbijem lastni voz . . * Nič ni lepšega, kakor če trguješ z lastnimi proizoodil Sredi največjih priprav za kronanje je bil na Angleškem dogodek, o katerem so govorili v mestu, na vasi. po vsem športnem svetu. To je bil senzacionalni finale med Black-poolom in Boltonom. V 87. minuti je bilo še stanje 3:2 za Bolton, na koncu pa je zmagal Blackpool s 4:3. >Kaj takega ne pomnimo*, so rekli najstarejši londonski nogometni tigri in zapeli himne na čast Stanu Matthemsu. Da, Matthems je bil junak dneva v tern dramatičnem pokalnem finalu Alan Hoby je zapisal p Sunday Expressu: >In na krilu je igral tisti mož z darovi orjaka, tisti polbog v nogometnih čevljih, tisto svojevrstno telo, v katerem je nogometni talent, ki pomeni angleškemu narodu prav toliko, kakor cigara Vinstona Churchill i. >In Stan Matthews?* >.Y aipretresljivejši so bili menda trenutki, ko so nam Bolton-ci spontano in odkrito čestitali. Kraljica mi je nekaj rekla, ko mi je izročila kolajno turnirja, toda o razburjenju in sredi tuleče množice nisem razumel niti besede.* Pravijo, da bo Matthews kot gentlmnan na igrišču in izven njega in kot najvidnejša nogometna zvezda povišan v plemiča. Čestitamo, sir Stanley . .. Predsednik angleškega združenja Nottingham Forest, mister Jack Brendnall je za glasbo prao tako navdušen kakor za nogomet. Ker ima precej ypnd palcem*, se mu je nedavno posrečilo, da je kupil pristne Stradivarijeve gosli. Ponosno je pokazal sijajno godalo svojemu prijatelju in rekel: yTaksnih Stradivari-isvih gosli je na svetu kvečjemu pet. Pa sem zanje plačal kljub temu le toliko, da si za ta znesek ne bi mogel kupiti niti povprečnega igralca za svoje■ rezervno moštvo. Prijatelj, aU ni Čuden čas. v katerem danes živimo?! . . . Vidite, mister Jack je res moder in razsoden mož, Rekord, rekord, rekord . . . Vsepovsod jih iščejo, vsak dan pišejo o njih, vsako nedeljo poslušamo o njih po radiu in beremo o njih o pone-deljskih listih. Kaj vse danes ni rekord! Nu, naj vam tu za robom navedemo vsaj enega, najnovejšega, se veda, iz Amerike. Celje. 7 ftmija. Danes dopoldne so Imeli etfleti KLadWarja dru. š tv etn i miting, na katerem so tekač: Kopše, Zupančič. Urbajs in Lorger dosegla v štafeti 4x200 m nov republiški rekord v času 1:31.8. Zanimivo je bilo tudi tere- Vujadjn lioskov zentanca Beograda je igrala v te-le postavi: Stojanovič, Belin, Crnkovič, Spajič, Milovanov. Boskov, Rajkov. Mitič, Milutinovič, Čonč, Zebec. Beograjčani so igrali tokrat nekoliko boljše kakor v Carigradu. Pokazali so več prizadevnosti, ostreje startali in hitreje igrali, tako da ostra in poletna igra Turkov ni utegnila priti do izraza, kakor v Carigradu. R«prezentanca Ankare je precej slabša ekipa od turške državne reprezentance, vendar je navzlic temu znana po svoji borbenosti in vztraj-uosti. TURKI NISO USPELI V SVOJI TAKTIKI Naši igralci so grešili s tem, ker so po nepotrebnem kombinirali, tako, da je turška obramba s svojimi ostrimi starti uspevala v svojih razdiralnih akcijah. Opazilo se je, da naše moštvo ni bilo dovolj homogeno, saj so se posamezni igralci takorekoč iskali drug drugega na igrišču, pri čemer so večkrat napačno podajali žogo. Turki so hoteli ponoviti igro iz Carigrada, v čemer so večkrat tudi uspeli. Prvih deset minut so izvedli nekoliko hitrih, toda nenevarnih prodorov, medtem ko so bile naše napadalne akcije redkejše, toda odločnejše. Stojanovič je moral v začetku budno paziti na svoja vrata, kajti Turki so drug za drugim poslali več strelov na gol. Od tedaj dalje pa so Jugoslovani začeli s Telovadni nastop v Novem mestu Novo mesto, 7. junBa. V No-vem -mestu je b*iO d-anes okrožni teloivedini ne.-stotp. ki ga je orga_ nteimafl okrožni odlbor TVD Partizan in na katerem je nastopite oko1! 400 mladiih telovadcev iz vrst mladine in pnontrjev. včla_ nnen/ih v Partizanu čmomeljske-ga in novomeškeiga okraja. V športnem tekmovanju ki ga jo oneanizirail okrajni odbor vo-jašknlh vojnih invaJidov v okviru Invalidskega festivala v Novem mpstu. ie v streljanju zmagate novomeška ekir*a. v šahu in ke-glianju ra so beli najboljši invalidi iz Ljubljane. krnska odbojkarska tekma med ekipo Partzana iz Novega mesta in vr^to lUririe iz Ljubljane. ki je bite v nedeljo dopoldne v Novem mestu. se ie konte! a z gladko zmago domačih odbojkaric 3:0. smotrnejšo igro. V 25. minuti je turški vratar po čudežnem naključju s krasno parado ubranil Zebecevo »bombo« — žoga je bila usmerjena v desni zgornji kot. V 29. minuti je Boškov prodrl v neposredno bližino turških vrat in streljal na gol. Vratar je žogo odbil proti Milutinoviču, ki jo je poslal v mrežo. Nadaljnjih 10 minut je bilo naše moštvo v znatni premoči, ki so jo izkoristili s ponovnim golom Milutinoviča. V predzadnji minuti so Turki zmanjšali rezultat na 2:1. Gol je dosegel Mustafa iz kazenskega strela. EKSHIBICIJA NAŠEGA MOŠTVA V drugem polčasu je igra izgubila na svoji zanimivosti, ker sta nasprotnika popustila v tempu. To je ustrezalo Jugoslovanom, ki so še povedali svojo premoč in so v tem delu igre prikazali ekshibicijo, kar je občinstvo burno pozdravljalo. K temu je precej prispevala odsotnost Milutinoviča, katerega je zamenjal Cone, medtem ko je na krilo odšel Belin, Horvat pa v ožjo obrambo. Naš napad je postal učinkovitejši, saj je dosegel še štiri gole, medtem ko so bile tri priložnosti zapravljene. Turki so skušali tudi po odmoru z ostro igro, kar pa se jim ni posrečilo. Na Stojanovičeva vrata so poslali le nekaj strelov, Tei pa jih je naš' vratar ubranil. Od 15. minute dalje so Beograjčani popolnoma zagospodarili na igrišču, pri čemer je v 22. minuti Conč povišal na 3:1- minuto pozneje pa je Mitič dodal naslednjega. Najlepši gol pa je dosegel v 35. minuti Belin po lepo izvedenem kotu Zebeca. V naslednjih napadih je imel Mitič lepo priložnost, ki pa jo je zamudil zaradi obotavljanja, tik pred koncem tekme pa je popravil svojo napako, ko je s približno enakega položaja postavil končni rezultat. V Grški sodnik Cicis je slabo vodil tekmo in je v svojih odločitvah večkrat oškodoval Beograjčane. Zmaga Beograjčanov je popolnoma zaslužena. Po tekmi so funkcionarji turške nogometne federacije izjavili* da so navdušeni nad lepo nogometno igro Jugoslovanov in hkrati čestitali k lepemu športnemu vedenju gostov. Predzadnja prvenstvena n edelja v hrvatsko-slovenskl ligi je prinesla slovenskim ude ležencem pol uspeha in pol neuspeha. Najvidnejši predstavnik Slovenije je moral včeraj na gostovanje v Varaždin. Tek ma, ki ga je čakala tamkaj, je bila bolj ali manj prestižn ega pomena, toda zdi se, da so Odredov« to pot svojo nalogo vzeli čisto resno in so brez vsakega ugovora zasluženo no požrtvovalnostjo ugnali te-doma. Ljubljanski Železničar je imel nekoliko lažjo nalogo, ker je pač imel prednost doma čega igrišča. Njegov nasprotnik iz Zagreba jo je v tem tek movanju zagodel že marsikomu in zato tudi Železničarska enajstorica v tej tekmi ni bila kdo ve kako sigurna zmag e. Dogodki na igrišču so se razvili drugače. Borbena in poletna ekipa domačih se ni dala ustaviti in je z borbe no požrtvovalnostjo uonala tega nasprotnika, kar s štiri mi goli razlike. Enako prednost domačega travnika je imel tudi mariborski Branik, ki pa ni imel enake sreče. Vodilna enajstorica Pro-Ieterja je — kakor se zdi — imela ves čas podrejeno vlogo, tik pred koncem pa je storila toliko, da se je iz Maribora vrnila še z dvema točkama v dobro. Rudarji iz Trbovelj so šli gostovat v Karlovac in so tam gladko izgubili s tremi goli razlike, ne da bi bili sami pokazali, kako se delajo goli. Res je, da tudi njim ta tekma ni mogla spremeniti položaja n a dnu tabele, toda konec koncev so imeli ta dan vendarle uasprotnika, s katerim bi se bili lahko spoprijeli kot z enakovrednim. Reški Kvarner Je v tem kolu igral z nevarno enajstorico Šibenika, ki si tudi na reškem igrišču ni dala odvzeti vsega izkupička. Zaključno kolo bo odigrano prihodnjo nedeljo z naslednjimi tekmami: Rudar : Metalac v Trbovljah, železničar : Šibenik v Ljubljani, Slavija : Proleter v Karlovcu, Kvarner : Odred na Reki in Branik: Tekstilac v Mariboru. Tudi teh pet tekem po 'sej verjetnosti ne bo več prevrglo vrstnega reda, ki daje največ perspektiv na vrhu, kjer je prvi Proleter drugi Odred in tretji (?) Šibenik... Lep uspeh Železničarja LJUBLJANA, 7. junija. Za danal-njo tekmo h rvatsko-slo venske lige med domačim Železničarjem in zagrebškim Metalcem je bilo nekoliko mani zanimanja kot običajno, saj se te zbralo na stadionu v Šiški le do->rih 2000 gledalcev. Tekma se je končala z zasluženo zmago Železničarja 4:0 (2:0). Zagrebški gostje so se pod vse večjim pritiskom domačih igralcev izkazali za zelo nedisciplinirane. Kot enega najboljših igralcev je treba posebej omeniti Perhariča iz Železničarja. Ze prve minute igre so pokazale, da je Matalac dobro tehnično moštvo, ki zanesljivo obvlada žogo, je pa pred golom premalo učinkovito, medtem ko so Železničarji spet potrdili da so skrajno borbena enajstorica, ki hoče tehnične pomanjkljivosti nadomeščati z veliko požrtvovalnostjo. Ze kmalu po začetku igre je prišlo do neljube nezgode, tako da je moral eden zagrebških igralcev zaradi trčenja z Mogušo zapustiti igrišče. Igra je bila ves čas živahna, razvijala pa se je stalno ▼ tem znamenju, da je bil Železničar silno nevaren pri streljanju na vrata, medtem ko so Metalci igrali lepo le do kazenskega prostora, tam pa dosledno odpovedali. V enem teh napadov je sodnik zaradi prekrška nad Podobnikom prisodil enajstmetrovko, ki jo je Sočan spremenil v prvi gol za domače. Metalac je bil še vedno tehnično močnejši, toda to ni zadrževalo izredno borbenih napadalcev Železničarja, da bi ne poskušali orrr»7i*i njecoveea tr^la. Tako je Marjanovič pri eni takih prilik nenadoma prodrl in zabil še drugi gol za svoje. Pozneje je imel isti igralec Še več takih priložnosti, vendar je zaradi neefektnega zaključka pred golom vse do odmora ostalo pri tem rezultatu. Zelo mnogo koristi je imelo moštvo od Per- NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE Korotan in Kladivar- dva prvaka Spet Je bila zaključena v slovenskem prvenstvu ena prvenstvena sezona, za obdobje 1952-53, v katerem je nastopalo 16 slovenskih nogometnih moštev našega standardnega razreda, nad katerim so se v tej sezoni povzpeli v višjo, medrepubliško konkurenco še štirje predstavniki nogometne Slovenije. Štirinajst dolgih nedelj je trajala ta borba in nešteto zaplet-ljajev in zadreg je doletelo nastopajoče na tej naporni in pestri poti, tem bolj, ker so bila letos v to prvenstvo vključena tudi nekatera moštva iz STO, ki so v zahodni skupini močno poživila zanimanje za njen razplet. Ze od vsega početka se je tudi v tem tekmovanju — kakor je med tako različnimi kandidati skoraj neizbežno — konkurenca razdelila v dva že od daleč vidna tabora, v zgornjo in spodnjo hišo. Medtem ko so pristaši zgornje hiše bili neizprosen boj za vsak gol in za vsako točko, so člani spodnje hiše od nedelje do nedelje bolj ali manj samo trepetali in računali, kako bodo čim ceneje zaključili račune s svojimi nasprotniki. Včerajšnja zadnja prvenstvena nedelja — po naključju je prišlo tako, da je tekma med Izolo in Krimom še nedoigrana, ker je bila prva zaradi nerednosti na Vzhodna skupina: Kovinar St. : Kovinar M. 2:4 (1:4) Kladivar : Drava 14:0 (7:0) Mura : Železničar 2:1 (1:1) Aluminij — Nafta 2:0 (1:0: Zahodna skupina: Korotan : Gregorčič 9:0 (4:0) Krim : Proletarec 3:2 (1:1) Izola : Slavija 4:1 (1:1) Železničar : Postojna 4:4 (3:1) igrišču pred kratkim razveljavljena, kar sega v teh zaključnih iesedah tako daleč, da ne moremo z gotovostjo imenovati prvaka zahodne skupine, čeprav ima Izola samo teoretične možnosti, da bi to postala — se je končala brez velikih pretreslja-jev za udeležence. Vsekakor je najbolj značilna po tem, da je v vsaki skupini po ena tekma prinesla rezultate, ki med kandidati enakega razreda niso običajni. Prvi junak te vrste je bil celjski Kladivar, ki je pregazil ptujsko Dravo, drugo nenavadno številčno lovoriko, pa je spravil Korotan iz Kranja, ki je svojim sosedom z Jesenic tudi nasul celih devet golov. Presenetljiva je tudi vest, da je enajstorica Železničarja na vročih tleh v Murski Soboti pustila obe točki in z njima zaigrata prvo mesto v svoji skupini, medtem, ko so drugi nogometni predstavniki Prekmurja igralci Nafte iz Lendave delili usodo Mariborčanov v Kidričevem. Za majhno uteho so si mariborski Kovinarji v Štorah pridobili proti vsem pri- čakovanjem še dve točki, v ostalih dvobojih pa so zmagali favoriti, medtem ko je tekma med Železničarjem zadovoljila z na. slednjim, v zahodni skupini pa je — kakor rečeno — položaj na papirju še nerazčiščen, vendar je za zdaj z dvema točkama na boljšem na čelu kranjski Korotan tik za njim pa Izola, ki ima še tekmo na boljšem, v kateri pa bi morala zmagati s komaj izračunljivo razliko golov, da bi s končno razliko in enakim številom točk ostala prvak te skupine. Ljubljana: Železničar Varaždin: Odred : Tekstilac 3 Maribor: Proleter : Branik 2 Karlovac: Slavija : Rudar 3 : Reka: Kvarner Metalac 4 : O (2 , : 1 (1 : D : 1 (O : 1) O (1 : O) Šibenik 1 f 1 (1 : O) O) LESTVICA ZAHODNE SKUPINE Korotan 14 7 5 2 53:17 19 Izola 13 6 5 2 38:13 17 Železničar 14 6 5 3 39:31 17 Krim 13 7 2 4 28:20 16 Postojna 14 7 1 6 26:38 15 Gregorič 14 4 3 7 21:38 11 Proletarec 14 3 3 8 22:48 9 Slavi fa 14 2 2 10 19:41 6 LESTVICA VZHODNE SKUPINE Kladivar 14 12 1 1 86:17 25 Železničar 14 11 1 2 62:13 23 Nafta 14 7 1 6 35:21 15 Mura 13 7 1 5 48:39 15 Aluminij 14 7 1 6 38:34 15 Drava 14 4 1 9 23-78 9 Kovinar St. 14 1 1 12 21:71 3 Kovinar M. 13 1 1 11 10:50 3 Nemške atletinje v Zagrebu Zagreb, 7. junija. Danes so v Zagrebu gostovale nemške atletinje iz društva Jahn iz Miinchna, in sicer v dvoboju z atletinjami domačega Dinama. Nemški gostje so kljub temu, da po kvaliteti ne sodijo v najvišje razrede, pokazale precej izenačeno formo in so bile tudi dovolj močne, da so nad domačinkami zmagale 59:45. Najboljša domača atletinja je bila članica Dinama Galičeva, ki je v skoku v daljino dosegla -letošnji drugi najboljši rezultat z znamko SLOVENSKA LIGA V KOŠARKI Slavija : Železničar (M) 57:49 (30:23) Maribor. 7 junija. Košarrkerji ljubljanske Slavij e so tukaj zasluženo premagali domačega Železničarja, igra je bila zelo lepa in borbena. Pri Ljubljančanih so se odlikovali Štepec, Starman in Vblkar, pa tudi ostala niso bili slabi. Pri Mariborčanih je pokazal svojo realizatorsko sposobnost Ciretr. V Celju je Rudar premagal ZSD Celje 66:63 (29:20). Pri Rudarju so bi Id najboljši Jelen. Mahkovec in Hodej. pil Celjanih pa Ritma jeT. 5.39. Izven konkurence je znana atletinja Milka Babovič tekla na 1000 metrov 12.6 sek., kar je tudi najboljši letošnji rezultat v tej disciplini v državi. • Nov svetovni rekord v metu krogle je dosegel O'Brien (2DA) z rezultatom 18.04 m. O'Brien je prejšnji mesec vrgel kroglo točno 18 m. Odbojkarska reprezentanca Tunisa je doma premagala zagrebško Mladost 3 : 1 (10:15 15:11, 17:15. 15:10). V prijateljskem boksarskem dvoboju v Mariboru je včeraj ekipa Branika premagala 2elezničarja z 10:8. SAH Hud poraz Rudarja Karlovac, 7. junija. Pred 1500 gledalci, ki so danes zelo zadovoljni zapuščali igrišče, je danes domača Slavija v predzadnji prvenstveni tekmi hrvatsko-slovenske lige porazila enajstorico Rudarja iz Trbovelj 3:0 (1:0). Zmaga domačega moštva je bila zaslužena. Tekmo je sodil Cahun iz Duge Rese. Branik klonil v zadnji minuti Maribor. 7. junija Na igrišču v Ljudskem vrtu je bila danes odigrana prvenstvena tekma v hr-vatsko-slovenski ligi med vodečim vodstvom Proleterja iz Osijeka in domačim Branikom, ki jo je obiskalo rekordno število 3000 gledalcev. Po prikazani igri bi bili morah to srečanje domačini odločiti v svojo korist, ki so bili posebno po odmoru boljši, vendar so v tem času zamudili več zrelih priložnosti za dosego gola. Zanimivo je, da so gostje šeie 7 minut pred koncem rezultat 1:0 v korist Branika izenačili, nato pa eno minuto pozneje dosegli še zmagoviti gol in si z njim pridom bili obe točki. Branik je imel najboljše moči v obrambi, medtem ko je napadalna vrsta žogo preveč zadTže-va-la v kazenskem prostoru. Gostje so izenačena in homogena celota, ki je pokazala na splošno lepo in prodorno, pa tudi fair igro. Oba gola za Osiječane je zabil Rupnik, vodeči — in na koncu tudi te«tni gol za Branik pa je dal Vitek. Tekmo je z napakama sodil Janežič iz Ljubljane. hariča, ki se je nenavadno naglo vživel v celoto. V drugi polovici igre se je situacija bistveno spremenila. Ze takoj v začetku je po kombinaciji Marjanovič—Čekov nastala razburljiva situacija pred zagrebškim golom, ki se je samo zaradi izredne prisebnosti vratarja končala brez škode za goste. Zagrebška obramba je imela tudi pozneje zelo mnogo posla, saj so jo napadalci Železničarja, ki so imeli na levi strani boljši del, stalno in nevarno zaposljevali. Gostje so pod tem pritiskom začeli ubirati ostrejši ton. hkrati z njim pa je zaostril svoje sojenje tudi sodnik Kukanja iz Murske Sobote, ki je vsak najmanjši poskus nedovoljene igre zatrl v kali. Ozračje na igrišču je postajalo vse bolj napeto in nič Čudnega Zmagali mariborski dijaki Ljubljana, 7. junija. Danes je bilo v Ljubljani zaključno tekmovanje odprtega moštvenega pionirskega prvenstva Slovenije, na katerem je sodelovalo 22 ekip po 5 pionirjev. Končni vrstni red je tale: 1. V. gimnazija Maribor, 2. Gluhonemnica, 3. Kranj, 4. Litija, 5. Gorica, 6. Hrastnik, 7. Kočevje, 8. Glu- honemnica II., 9. Domžale, 18. klasična gimnazija (Lj) itd. Osem najboljših ekip je prejelo darila Zveze prijateljev mladine in šahovske zveze. Poleg tega je zmagovalec prejel prehodni pokal. Po tekmovanjih sta mednarodna mojstra Vasja Pirc in inž. Vidmar ter Branko Grosek odigrali s pionirji simultanke. Uspela akcija vratarja Razboraika ni, če so temu sledile tudi posledice. Ko je Marjanovič dosegel še tretji gol za domače, so začeli gostje nastopati vedno ostreje, dokler ni prišlo do resnega spora, v katerem je sodnik posegel po najhujši kazni in izključil enega gostov. V protest proti temu ukrepu, je zapustil igrišče tudi srednji napadalec Metalca, ki ga sodnik, čeprav se je hotel kmalu nato spet vrniti v igro, ni pustil več na teren. Vrzeli v vrstah gostov je seveda spretno izkoristil Železničar, ki je v tem razdobju zabil še četrti gol. Sodnik Kukanja iz Murske Sobote je bil morda na trenutke preoster, toda to je bila edina pot, da mu je uspelo obdržati igro v svojih rokah. l± SLAVOLOK ERICH MARIA REMARQUE ZMAGE“ »Ste tili kdaj operirani?« »Ne, to je...« Ravic ni več poslušal. Odprl je okno. »Precej se bo izkadilo. Pokadite cigareto medtem.« Šel je v kopalnico in odprl pipe. V ogledalu je zagledal svoj obraz. Nekaj ur pred tem je že stal tako. Medtem je umrl človek. Nič ni na tem. Vsak trenutek umira na tisoče ljudi. Saj poznamo statistike o tem. Nič ni na tem. Za tistega pa, ki je umrl, je bilo to vse in važnejše kakor ves svet, ki še dalje kroži. Sedel je na rob kadi in sezul čevlje. To je ostalo zmerom isto. Reči in njihova nema nujnost. Trivialnost, plehka navada v vsem tem kresničastem oddrsavanju. Cvetoči breg srca ob vodah ljubezni; — toda bodisi kdor koli, pesnik, polbog ali bebec — vsakih nekaj ur te vrže iz tvojih nebes, da moraš urinirati. Temu se ni moči ogniti! Ironija narave. Romantična mavrica nad refleksi žlez in črevesja. Organi zamaknjenja, hkrati diabolično organizirani za izločanje. Ravic je vrgel čevlje v kot. Hudičeva navada slačenja! Celo temu se ni moči ogniti. Samo kdor sam živi, razume to. Neka prekleta vdanost, neki samorazkroj je v tem. Večkrat je že oblečen legel spat, da bt se ognil temu; toda to je bil samo odlog. Ni se mn moči ogniti. Odprl je prho. Mrzla voda mu je oblila kožo. Dihal je globoko in se otrl. Uteha majhnih stvari. Voda, dih, večerni dež. Edino, kdor je sam, pozna tudi le-te. Hvaležna koža, lahna, po temnih kanaJih poljoča kri. Ležati kje na travniku. Breze. Beli poletni oblaki. Nebo mladosti. Kje so ostale pustolovščine srca? Ubite od mračnih pustolovščin življenja. Vrnil se je v sobo. Ženska je čepela v kotu zofe, z odejo visoko privito okrog sebe. ;■ »Mraz?« je vprašal. Odmajala je z glavo. »Strah?« Pokimala je. »Pred menoj?« »Ne.« »Pred zunaj?« »Da.« Ravic je zaprl okno. »Hvala,« je rekla. Pogledal je na tilnik pred seboj. Rame. Nekaj, kar diha. Trohica tujega življenja — a življenje. Toplota. Ne kako otrplo telo. Kaj si človek pač more dati drugega, kakor košček toplote? In kaj je več? Ženska se je zganila. Vztrepetala je. Ozrla se je v Ravica. Začutil je, kako usiha val. Prišel je globoki hlad brez teže. Napetost je minila. Prišla je širina. Bilo je, kakor da se je vrnil iz noči na nekem tujem planetu. Vse je postalo kakor bi trenil preprosto, to jutro, ta žereka — ničesar več ni bilo treba misliti. »Pridi,« je rekel. Zastrmela se je vanj. »Pridi,« je rekel nestrpna ni. Prebudil se je. Imel je občutek, da ga nekdo gleda. Ženska je bila oblečena in je sedela na zofi. Vendar pa ga ni gledala; gledala je (skozi okno. Pričakoval je, da je že zdavnaj odšla. Bilo mu je nerodno, da je še tu. Zjutraj ni mogel prenašati ljudi okrog sebe. Premišljeval je, ali naj poskusi dalje spati; toda motilo ga je, da bi ga mogla opazovati. Sklenil se je je naglo otresti. Če čaka na denar, je to zelo preprosto. Tudi sicer bi bilo preprosto. Vzpel se je. »Ste že dolgo pokonci?« Ženska se je prestrašila in se okrenila. »Nisem mogla več ■'pati. Hudo mi je, če sem vas zbudila.« »Niste me zbudili.« Vstala je. »Hotela sem oditi. Sama ne vem, zakaj sem obsedela tu.« »Čakajte. Takoj bom oblečen. Zajtrk morate še dobiti. Znamenito kavo našega hotela. Dotlej bova že še utegnila.« Vstal je in pozvonil. Nato je šel v kopalnico. Videl je, da jo je ženska uporabila; toda vse je bilo spet v redu pospravljeno, celo frotirke, ki jih je rabila. Ko si je snažil zobe, je slišal dekle, ki je prišlo z zajtrkom. Podvizal se je. »Je bilo neprijetno?« je vprašal, ko je stopil v sobo. »Kaj?« »Da vas je sobarica videla. Nisem pomislil na to.« »Ne. Tudi presenečena ni bila.« Ženska je pogledala na pladenj. Bilo je za dve osebi, ne da bi bil Ravic kaj rekel. »Gotovo ne. Zato smo v Parizu. Tukaj je vaša kava. Vas boli ?« »Ne.< »Prav. Mene malo boli. Ä to bo ▼ eni uri prešlo. Tu so briochi,« »Ne morem jesti,< j glava?«