262. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. novembra._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan «ve>e>r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za avetro-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 eld., za Četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po r> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U P r a v n i s t v u naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. vse administrativne stvari. Dve znameniti seji. V petek in v soboto razpravljalo se je v državnem zbora o Blovenskih šolah v obče, zlasti pa o ljudskih šolali na Koroškem, in ker sta ti dve seji velikanske politične važnosti, hočemo o njih poročati obširneje. Pri razpravi o proračunu naučnega minister-stva in sicer pri točki 20. „Ljudske šole" oglasil se je za besedo poslanec K lun: Nenemški narodi v Avstriji žele" , da bi se njih deca na ljudskih šolah poučevala v materinem jeziku. (Glasno odobravanje na desnici.) Tej želji se najbolj upira mestni magistrat v Trstu, ki je okužen z iredenti-stičnim duhom. (Čujte! na desni.) Tam silijo slovensko deco, da hodi v nemške in italijanske šole, dočim slovenskih ondu niti ni. Mestni zbor Ljubljanski prisilil je minister, da je ustanovil nemško ljudsko šolo. Čudno, da vlada neče nasproti Trstu porabiti taisti zakon, ki je služil v Ljubljani tako izvrstno. (Odobravanje na desni.) Žalostne so razmere koroških Slovencev. Učni načrt, ki je veljaven za ondotne šole, je prava ironija šolskih zakonov in predpisov. Slovenščina ni niti na utrakvističnih šolah reden učni predmet. Na mnogih koroških Šolah nastavljeni so učitelji, kateri slovenskega jezika sploh ne znajo. (Čujte! Čujte! na desni.) To si je mogoče raztol-mačiti le s tem, da na Celovškem učiteljišči slovenščina ni obligaten predmet. (Čujte! Čujte! na desni.) Učitelji, kateri se bavijo z učenjem slovenskega jezika, izpostavljeni so šikanom ne samo stanovništva, ampak tudi naučnih organov. (Čujte! na desni.) Učitelji pa, kateri se prištevajo sovražnikom slovenskega jezika, smejo si dovoljevati največje moralne izgrede (Posl. Steinvvender: Oho ! Posl. Gotz: Zategadelj že ne!) ne da bi so jim kaj zgodilo. Takšen slučaj primeril se je zadnje dni. (Posl. Ste i n we n d e r: Vi fajmoštri glejte sami nase !) Ako se hoče zboljšati šolske razmere na Koroškem, treba je reorganizovati učiteljišče. Treba je nastaviti profesorjev, kateri so zmožni slovenskega jezika. (Posl. Gregorec: Takih tam sploh listek. Kneginja Ligovska. (Odlomek romati a M..F. Le r m o n t o v a , poslov. V r banov. 111. Poglavje. Cenjeni čitatelji sto gotovo le takrat videli Fenol I o, vsi sto močno rokoploHkali Novički in Ilollandu, zatorej jaz preskočim tukaj ostale tri nastope in vzdignem svojo zaveso bal v onem tre-notju, ko pade zavesa Aleksandrinskoga gledališča. Omenim le, da se je Pečoriti malo zanimal za predstavo, bil je razstresen in je celo pozabil na zanimivo ložo, na katero je bil sklenil, da več ne pogleda. GlaBna in vesela tolpa gledalcev hitela je po zavitih stopnicah izhoda. Spodaj so je razlegal krik Žandarmov, strežot. Dame, zavijajoče si in stiska joče k stenam, so naslonjene z medvedjimi kožuhi mož in očetov pred predrznimi pogledi mladine, so trepetale od mraza in smehljale se znancem. Častniki in državui uradniki z lorneti hodili so gori in doli, prvi so rezljali s sabljami in ostrogami, poslednji pa s fikornjami. Bogate dame visokega staun so napravljalo posebno skupin > na nižjih pragih paradnih stopnjic, smejale so se in obračale zlate ni!) Končno je treba deželnemu šolskemu avetu ukazati, da se drži strogo šolskih zakonov. Nihče si ne more predstaviti, s kakšnimi izgovori zame-tuje dež. šolski svet koroški peticije koroških občin za slovenski pouk. Dokaz tega šolska občina v Št. Jakobu. (Nemir na levici. Posl. Steinvvender: To je stara stvar! Posl. Povše: Ali vedno nova! Posl. Steinvvender: Pripovedovali ste jo že stokrat! Posl. Spinčič: To je zastarela krivica! Posl. Moro Pogreto zelje ! Posl. Tir o j a n : To je grozovitost!) Posl. Klun: Prosim ne motite me! Že 1. 1878. storila je ta občina korake, da bi se na ondotni šoli uvedla slovenščina kot učni jezik , ali ta prošnja se je z vsemi mogočimi sredstvi zavirala in zadrževala. Tekom dvanajstletnega boja se tej občini ni posrečilo urediti šolo tako, da bi od nje obiskujoči jo otroci imeli kako korist. Isto tako se ravna z drugimi občinami. Učna uprava imela bi narediti konec temu nasilnemu ravnanju deželnega šolskega sveta s slovenskim prebivalstvom. Deželni šolski svet ima pri ministerstvu vse drugo zaupanje, kakor n. pr. kranjski dež. šolski svet. Okrajni šolski nadzornik v Kočevji je bil odstavljen, ne da bi bil deželni šolski svet kranjski kaj vedel o tem! (Čujte! Čujte! na desni.) Deželni predsednik odgovoril je na interpelacijo, stavljeno v tej zadevi v deželnem zboru kranjskem, da mu niso znani uzroki, zakaj je bil odstavljen oni šolski nadzornik. (Čujte! Cujte! na desni). Na Ljubljanskem učiteljišči imenovan je bil učitelj godbe, kateri slovenščine ni zmožen, dočim je deželni šolski svet kranjski za to mesto predložil tri kompetente, ki so bili ve šči slovenskega jezika. Proti takemu ponižujočemu ravnanju z deželnim šolskim svetom moramo glasno in odločno protestovati. (Burno odobravanje na desnici). Poslanec Schvvegel ne pozna razmer na Gorenjskem, kajti kar je govoril pred nekaterimi dnevi, da si stanovnik i ne žele nove gimnazije v Kranj i, ampak mesto nje rajši kako obrtno ali trgovinsko Šolo, je neresnično. Proti takim šolam je prebivalstvo odločno prote8tovalo. Tako je torej z narodnim mirom v zemljah, kjer stanujejo Slovenci. — Nemci, lornete na druge dame, navadne ruske plemenitnice. Drugo so drugim skrivaj zavidalo; prvo nenavadue lepoto navadnim, druge navadne pa blesk, bogastvo in veljavo nen-ivadnim. Oboje so imele svoje kavalirje; prve visoko in imenitne, druge pa prijazno in včasih malo nerodne! .... V sredini so ho rinili ljudje neveljavni, neznani niti s temi ni z onimi, navadni gledalci Kupci in prosti narod Ali so iz gledališka pri drugih vratih. Tukaj je bda v malem podoba vse peter-burške družbe. Pečorin, zaviti v plašč, jo s klobukom na oči pomaknenim skušal prodreti do vrat. Prišel je do Elizabete Nikolajevne Negurov; na prijazen pozdrav odgovoril jo z ravnodušnim p »klonom. Hotel je iti mimo, pa ga jo zadržalo sledeče uprašanjo : Zakaj'ste tako resni, monsieur George? ste li nezadovoljni s predstavo V „ Nasprotno, jaz h cm na vso moč rokoploukal Ilollandu0. — Novička je jako mila, kaj ne!a »Prav pravite." — Vi ste zanjo naudušeni." „Jaz sem redkokdaj nauduSen". — S tem vi nikogar ne razvaselite! — rekla je nevoljno in ironično se nasmejala. ki hočejo hegemonijo svojega plemena, so s takim mirom seveda zadovoljni, toda vladi ne more biti vsejedno, jeli biva v teh zemljah zdrav in čil narod ali pa, ako bivajo tam duševni mrliči. (Burna pohvala na drsni). Prehvaljeni narodni mir na Koroškem je za narod slovenski grobni mir. Ali zapomnite si, živih nas ne bode te pokopali, in če mislite, da ste slovenski narod na Koroškem žo k miru prisilili, se motite hudo; narod ni mrtev, samo spi še, toda začel se je vzbujati, že ustaja iz svojega groba in praznoval bode dan probude, kadar se bode vlada prepričala, da ni pametno, ne politično in ne pravično, ako se nadarjenega naroda duševni napredek šiloma zavira. (Burno odobranje na desni in mej češkimi poslanci). Naučni minister Gautach: Visoka zbornica! Neposrednega mojega predgovornika izvajanja so me prisilila, da se udeležim razprave. Najprej potegniti se mi je za dež. šolski svet koroški in za tiste naučne organe, ki nimajo tukaj dražega zagovornika kakor mene, in katere je gospod poslanec za kmetske občine Ljubljanske napadel. Učna uprava odloča, kadar je to treba, o vseh ukrepih in ukazih šolskih oblasti in šolskih organov in odbiti mi je insinuvacijo, da so ti organi ali ta obla-stva v šolskih zadevah pristranska. To očitanje se mi zdi ravno tako neopravičeno, kakor gosp. govornika zagovarjanje deželnega šolskega sveta kranjskega. Predno bodem govoril o glavni stvari, ki jo je razpravljal gosp. poslanec, pokazati hočem, kako pristranski bo popisane nekatere stvari, ki jih je povedal g. govornik, in ki so se vršile povsem drugače. G. poslanec povedal je mej drugim, da je učna uprava vsled nekaterih pomislekov, ki jih je imela zoper objektivnost nekega okrajnega šolskega nadzornika, tega odstavila. To je gotovo jako blago povedano, a umevno mi je, zakaj se jo gosp. poslanec ravno v tem slučaji tako blago izrazil. Povedati pa moram nekoliko več: omenjeni okrajni šolski nadzornik se je odstavil, ker se je uradno konRtatov;ilo, da ni izvajal „Za nikoga ne vem, ki bi potreboval mojega razveseljevanja" . . . odgovoril je Pečorin malomarno. »In naudušenjo npkaj otročjega ..." — Vaše misli in besede bo čudna menjajo . . . mari jo davno? „Kaj pa . . . Pečorin ni poslušal. Njegovo oči so se prizadevalo prodreti steno kožuhov, ženskih plaščev in klobukov. Zdelo so mu jo, da je tam za stebri zagledal obraz mu znan, posebno znan . . . Ta tre-notek zaklical je žandar, za njim pa ponovil Btrežo : Voz kneza Ligovskega. Z obupljivim napenjanjem svojih sil jo Pečorin rat rival ljudi in hitel k vratim. Z* kake štiri ljudi pred njim je švignil ložuorudeči plašč, zaškripali čevljički. Strežo je posadil rožnorudeči plašč v pre-kraa1 n voz, potem je pa za njim se v voz skobacal medvedji kožuh. Vratica so so zalopnile. „Na Morsko vozi !" Zanimiv voz zamenil jo drugi, morda nič manj zanimiv, pa ne na Pečorina. Stal je kakor okameneli. Mučna misel mu jo rojila po glavi. Ta loža, v katero jo bil sklonil, da več ne pogleda . . . Knjeginja jo sedela v njej, njena rožuubojua roka je počivala na temnorudečem žametu. Njena oči so se pogosto upirala vanj, ali on si ni obrnil. Magne-tična sila ljubljene Žensko pogleda ni uplivalo na svojega deželnega šolskega obla9tva ukazov. Če je g. poslanec omenil govora deželnega predsednika v deželnem zboru kranjskem, moral bi bil popolnejše citirati in povedati, da je deželni predsednik v dotićni seji deželnega zbora kranjskega na mojo prošnjo izjavil, da bode učna uprava tudi v bodoče jednako ravnala z vsakim okrajnim šolskim nadzornikom, ako bode kaj jednakega zakrivil. Dovolite, da omenim še drugi slučaj : imenovanje učitelja glasbe na učiteljišči v Ljubljani. Tudi ta slučaj ni takšen, kakor jo bilo povedano. Začetkom tekočega šolskega leta popolniti je bilo na učiteljišči Ljubljanskem mesto učitelja glasbe, katero se je praviloma razpisalo. Oglasilo se je petero prosilcev: trije niso imeli preskušnje a znali so slovenski, dva sta bila presknšena za glasbo a slovenščine nista znala. To je bila situvacija, katero je imela rešili učna uprava. Ker je dotičnik, ki sem ga imenoval, zmožen češkega, torej slovanskega jezika, ker je učni jezik na učiteljišči nemški, in ker je imenovanj« samo provizorično, je očitanje gosp. poslanca neopravičeno. Glavni predmet, s katerim se jo bavil gosp. poslanec, so šolske razmere na Koroškem. Večina navedenih podrobnostij znana je že iz prejšnjih govorov tega gospoda, dovolite, da pojasnim tudi jaz, povsem na kratko, šolske razmere na Koroškem. Na Koroškem so tri vrste šol: nemške, utra-kvistične in v jedni šoli, kakor je povedal gosp poslanec, namreč na Jezera, je učni jezik slovenščina. Na nemške šole se tu z ozirom na govor g. poslanca ni treba ozirati. Tu se gro največ za utrakvistične šole, kajti tudi v bodoče, in če bi se še tako strogo izvrševal zakon, in če se ne bode oziralo na druge razmero, dati bode nemško šolo tisti občini, ki jo bode zahtevala. Glede utrakvističnih šol se nam je povedalo, da je ura za pouk slovenskega jezika brez izjeme postavljena na konec šolskega pouka, da slovenščina 11 i obligatni učni predmet in več takih stvarij. Te razmere rodile so se 1. 1883, ko je deželni šolski svet na podlagi novele o ljudskih šolah izdal moditikovane učne črteže. V resnici so se pa te določbe že korenito premonile in dež. šolskega sveta koroškega ukrepi razveljavijo vse pritožbo g. poslanca. V rokah imam okrožnico dež. šolskega sveta koroškega z dne i), t. m., s katero se določa, da je razvrstiti ure za pouk slovenskega in nemškega jezika tako, kakor je primerno krajevnim potrebam. V bodoče niso torej ure za pouk slovenščine nič več zadnje. Deželni šolski svet je nadalje določil, da je na vseh šolali pouk drugega deželnega jezika, torej slovenščine, za vse otroke obligaten, izvzemši tiste, ki izrecno zahtevajo, da bodo tega oproščeni, in katerih z ozirom na § državnega osnovnega zakona v to ni smeti siliti. — Deželni šolski svet storil je še več. Da bi že v naprej ovrgel trditev, da so otroci na takih šolah z delom preobloženi vsled pouka v nemškem in slovenskem jeziku, določil je dež. šolski svet vsled jednoglasnoga sklepa, da je takim otrokom odpustiti po jedno po učnem načrtu za risanje in telovadbo določenih ur. Iz tega ukrepa deželne šolske oblasti prepričala se bode zbornica, da nimajo šolska oblastva nobenega sovraštva proti pouku v drugem deželnem jeziku in s tem so tudi ovržene trditve gospoda poehinca. njegove močue živce. O, tega sebi nikdar no odpusti I Razjarjen šel jo po tlaku, poiskal svojo san1, sunil kočijaža, da ga jo zbudil, ležečega in pokritega z medvedovo kožo, ter udpelial so jo domov. Mi so pa obruimo k Elizabeti Nikolajevni Njegurovni in pojdimo zanjo. Ko jo sedla v voz, začel jej je oče delati dolgo prepoved o mladih ljudeh sodaujega časa. — Le poglejmo na primer Pečorina, rekol jo — ne da bi so oglasil pri meni ali pa pri Katrici (Katrica bila jo petdesetletna žena njegova). Ne, še pogleda naju ne! . . . Kako je bilo, ko sva bila midva mlada V Če so zaljubil mladenič, skušal jo ustreči roditeljem, vsaj rodbini ... ni jo pa zalezoval po raznih oglih in šepetal ž njo . . . Kako jo pa sedaj — kar sram me je! Pa tudi dekleta ueso bila taka! ... Če si rekel kako besedo odveč, za-uidola jo in besedo nosi dobil od nje. Sedaj bo pa petindvajsetletna dsvojka že kur na vrat obešala Omožiti bo kar hoče ! . . Elizabeta Nikolajevim je hotela odgovoriti. Solzo bo jej stopile v oči iu niti besedo pregovoriti ni mogla. Katarina Ivanovim potegnila se je zanjo. (Daljo prili.) Gospod poslanec razložil nam je tudi obširno usodo nekaterih rekurzov, katere so uložile posamne občine proti določbam dež. šolskega sveta. Baš sedaj ima ministerstvo dva taka rekurza v rokah, jed-nega je poslala občina Št. Jakob, ki želi, da je slovenščina izključni učni jezik, nemščina pa neobligaten predmet, drugega pa občini Tolsti vrh in Blato, ki hočeta, da je nemščina obligaten predmet v četrtem oziroma petem razredu. Vzlic temu, da seje g. posl. toplo potegoval za te rekurze, ne morem, ker mi je soditi o njih po veljavnih zakonih, ničesar drugega reči in le omenim, da se bode tem občinam, ako z mojo razsodbo ne bodo zadovoljne, obrniti kam drugam. Razen teh rekurzov došlo je pa ministerstvu še 33 drugih prošenj koroških občin, katere je vse predložilo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem." (Posl. Ghon: Torej ne občine same!) Učna uprava odstopila je te prošnje kompetentnemu šolskemu oblastvu. Morda je pa upravičeno uprašanje: Kako je to, da je „ K a t o I i š k o politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" zbirališče za te prošnjo 33 občin o organizaciji šolstva? daz tega uprašanja ne stavljam. Sodim, da se bode to uprašanje stavilo na drugem mestu, kjer imajo moč, ne samo odgovoriti nego tudi storiti kar treba. (Silno pritrjevanje na levi.) S svojega stališča mi je pa vender še nekaj povedati. Ako pregledamo vse te prošnjo in vse to, kar se je glede šolstva na Koroškem povedalo, zdi se nam, kakor da je vse narejeno in pripravljeno po posebnem načrtu, ki je mirnemu življenju obeh narodov nevaren in škodljiv razširjevanju in negovanju nemškega jezika. Znanje vsem izobražencem umevnega jezika, to je znanje nemščine, je pa v Avstriji nepobitna potreba. (Živo pritrjevanje na levi, odločno ugovarjanje na desni. Posl. Svoboda: Je prav koristno. Posl. Ferjančič: To ni naloga ljudske šole. Tosl. Svoboda: Prav zdravo je, če znate nemški. Posl. Šuklje: Vaših nasvetov ne potrebujemo, gospod kolega.) Naučni minister Gautsch: Pravim, znanje vsem izobražencem umevnega jezika, to je znanje nemščine, je v Avstriji nepobitna potreba, katero bi morali resni politiki toliko bolj poštevati, ker je ljudstvu samemu v korist, ako se tej terjatvi zadošča. Sodim, da je negovanje in poznavanje takega vkup nega jezika jedino sredstvo varovati šolstvo, ki se v narodnem oziru vedno krepkeje razvija, osamljenja, ki bi uničilo ves cvet duševnega delovanja. Na Koroškem jemati je pa še druge okolščine v poštev. Vsak, kdor pozna Koroške razmere — naj bodo to Slovenci ali Nemci — in g. poslanec je to sam priznal, so v tem jedini, da je za koroške Slovence znanje nemškega jezika potrebno tudi iz gospodarskih razlogov. Morda bodo kdaj tisti, ki zahtevajo z vsemi mogočimi sredstvi, sklicevaje se na zakonske določbe, preosnovo koroških šol, to še obžalovali. Ministerstvo razsodilo bodo o predloženih prošnjah in rekurzih po zakonu, naglašam pa, da tisti, ki zahtevajo izpremembe sedanje ureditve, prevzamejo veliko odgovornost, katere ne bodo mogli odkloniti, in katero je presoditi po tem, kar sem navedel. Šolska organizacija, kakor se zahteva, ne bi bila v korist ampak na očitno škodo. Gautschev govor naredil je v vsej zbornici velikansk utisek. Slovenski poslanci, tudi najkonservativnejši, h i t e 1 i s o k Mlad o-čehominklicali:„Mi no o s t a n e m o d a 1 j e v večini, mi pristopimo k Vam v opozicijo. — Tega ne smemo mirno pretrpeti! T oje sramota!" Komaj je končal Gautscli, hiteli so Mladočehi trum orna k predsedništvu in se opisovali v zapisnik govornikov, da bi nastopili proti Gautschu in se potegnili z a Slovence. V sobotni seji govoril jo kot glavni govornik posl. Šuklje proti predlogi. Posl. Šuklje izjavlja, da zmatra izvolitov za generalnega govornika za posebno čast , in ne za slučaj. Vodilni list levice rekel je upravičeno, da je govornik mej svojimi tovariši jeden najbolj zmernih. Morda sem bil baš zato izvoljen, da vzlic tej umerjouosti svoji v imenu razžaljenega naroda spregovorim nekoliko besed v obrambo (Pritrjevanje mej Slovenci in Mladočehi) in da za- vrnem očitanja, ki so se dvignila proti nam z vladne strani, in katera slovenski poslanci niso niti pričakovali še manj pa od te vlade zaslužili. (Pritrjevanje mej konservativci.) Potrudil se bodem govoriti mirno, tembolj, ker je naučni minister govoril z veliko in neosnovano, morda bi se dalo reči strastno razburjenostjo. Stvarnega povedal je naučni minister bore malo. Pustil je vse vspodbudbe —. in teh je bilo mnogo — pustil je vse velike probleme ravnodušno na strani. Vse njegovo govorjenje je bilo, kakor da je pred njim govoril jedini poslanec Klun in tudi pri tem ravnal se je po jako čudnem eklekticizmu. Posl. Klun povedal je mnogo, čemur ni odrokati stvarnega značaja. (Živo odobravanje mej Slovenci, Mladočehi in češkimi veleposestniki.) Naučni minister se jih je dotaknil le površno. S svoje olimpične visočino se ni oziral na to, jeli z avstrijskega stališča prav in dobro, da ob zeleni Adriji živeči slovenski narod v težkem svojom boji za obstanek pogine. (Živo odobravanje mej Slovenci in Mladočehi.) Kaj je minister prav za prav povedal? Ana-lizujmo njegov govor. Tretjina govora posvečena je malen kostnim zadevam ki jih je poslanec Klun omenil, in zasoljena je ta tretjina z nekaterimi zelo cenenimi dovtipi. (Prav dobro! mej Slovenci.) Za temi prišli so izvestni izreki, ki so deloma brez pomembe, deloma za avstrijske nenemško naroilo žaljivi. (Živo odobravanje mej Slovenci iu češkimi veleposestniki.) In konec — borni konec navaja stvari, glode katerih more pedagog le z rameni zmajati, gledo katerih se pa politik ne more pre-čuditi, da je mogoče, da v pravni državi kakor je Avstrija (Posl. dr. Herold: Kakor bi imela biti !) da v pravni državi, ki po ustavi vsem narodom jamči ravnopravnost, razvija zastopnik vlade nazore, ki žalijo v skrajni meri pravno čustvo avstrijskih narodov. (£ivo odobravanje mej Mladočehi, konservativci in češkimi veleposetniki.) Kaj je bil uzrok tej silni razburjenosti nauč-nega ministra? Jeli bil posl. Klun tako grozuo poželjiv? Jeli morda za koroške Slovence zahteval Bog vć koliko visokih šol in akademij znanosti? Drugega ni zahteval, nego da obvelja tudi za koroške ljudske šole državni osnovni zakon. Po členu 19, odstavku 3 tega zakona je določeno, da je v tistih deželah, kjer prebiva več narodov, urediti učne zavode tako, dani nikogar siliti, naj se uči drugemu deželnemu jeziku, ampak vsak narod naj ima priliko izobraževati se ua podlagi svojega jezika. Govornik polemizoval je na to z ministrom glede rekurza občino St. Jakob in potem rekel: Jaz nisem sentimentalne naravi, odkrito pa izpovem, da me je trinajstletni težki boj te občine za zakonito zajamčno pravice, boj, ki je nekaterni kom liberalne barve povod k slabim do-vtipom, močno ganil. Minister naredil je včeraj nekaj takih dovtipov, ki jih je posebno slastno pogoltnil posl. Svoboda. Vzlic laktu mu, da se ta občina že trinajst let bori za svoje pravo, očital je minister posl. Klimu, da dolži naučne organe pristranosti. Vajen sem zmatrati avstrijske ministre za čuvarje zakona. Tu se pa gre za tlagrant.no kršenje zakona in minister zavrača vender pritožbo, da se ravna pristranski. Govornik pojasnjeval je na to šolske razmere na Koroškem ter omenil, da je došlo ministerstvu 33 prošenj gledo učnega jezika. Naučni minister ni o vsebini teh peticij črhnil niti besedice, naglašal je samo to, da jih je izročilo „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem." Kar jo o tem govoril minister, ni drugega nič, nego gola in navadna grožnja, a Slovencev no oplaše niti grožnje niti nasilstva. (Živo pritrjovanje in ploskanje mej Slovenci, Čehi in češkimi veleposestniki.) Minister govoril je o postopanji, ki se vrši po gotovem načrtu in temu pritrjam popolnoma. V zadevah, ki so tičejo naših rojakov na Koroškem, postopali bodemo vselej po načrtu. (Odobravanje mej Slovenci in Mladočehi.) Zastopali bodemo pravice svojega naroda v zmislu ustave, na katero je prisegel tudi minister, o čemer je pa bilo v včerajšnjem njegovem govoru bore malo malo čutiti. (Odobrovanje mej Slovenci in Mladočehi. Posl. Gregorec: Na zatožno klop ž njim!) Posl. Šuklje: Glavna misel ministrovega govora, ako jo cenimo po svoji pravi vrednosti in z nekimi utesnitvami, je obče pripoznana res- Dalje v prilogi. ~W Priloga ^Slovenskemu Narodn" Bt*262, dnć 16. novembra 1891. niča; v tej obliki, kakor jo je iznesel včeraj minister pred zbornico, je silno pretirana. Minister je govoril o neobhodni potrebi, da zna v Avstriji vsak izobraženec nemški jezik. Pripravljen sem, pripoznati to tudi v tej meri. Mi nismo sovražniki nemškemu jeziku in zahtevamo, da ga umeje veak izobraženec. A v kaki zvezi je to z organizacijo koroških ljudskih šol ? Boče-li minister, da bodi vsakdo, ki pohaja koroške ljudske šole, tudi drugega deželnega jezika, torej nemščine, zmožen? Ali misli, da kmetovaloc, ki v kal*i samotni dolini orje zemljo •svojo, ne more živeti brez znanja tiste bore nemščine, ki si jo je osvojil v šo'? S tem degradujo šolo v navadne učilnice za jezike. (Odobrovanje mej Slovenci.) Čudna je usoda naše Avstrije, in mi Slovenci jo čutimo v tem trenotku. Ko so se letos na spomlad odprli ti prostori novovoljenim zastopnikom narodov, pozdravil nas je svetli cesar z nagovorom, v katerem je priporočal, da začasno popustimo svoje posebne želje in d i se posvetimo rešitvi nujnih in volevažnih rečij. Slovenski po-slauci ustregli so temu pozivu z lojalno in patri-jotično udano&tjo. Čudovito mirni in malo-be sedni smo postali zadnji čas in rai-storski predsednik bode priznal, da mu je pritiskanje Slovencev motilo Spftnje le malo. Storili nismo tega lahkim srcem. Težak je boj, ki nam ga je bojevati in pasivno ulogo svojo v tej hiši plačujemo doma s svojo popularnostjo (Tako je! mej Slovenci.) Silno težakje naš boj pr o t i j a v n e m u mnenju, ki vedno silneje iu odločneje zahteva, da prestopimo v tabor Mlado-Čehov. Doslej odbili smo vse napade. Sedaj pausul sejo čeznasvčerajšnjigovor in z v 1 a d n e a t r a n i se takorekoč odobravajo tiste agitacije, ki so nam nevarne in ki trde, da od sedanje vlade ni Slovencem pričakovati ničesar in da za slovenske poslance ni drugod mesta, nego na strani ekstremne i n brezozirne opozicije. Poleg drugih zaslug, katere rad pripuzuam, ima naučni minister tudi zaslugo, na katero opozarjam njegovega bijografa. da podpira s posebrim uspehom skrajne stranke. (Smeh mej Mladočehi.) Propad staročeške stranke začel se je s tistim nesrečnim ukazom o dislokacijah in nezadovoljstvo, ki se je iz tega rodilo, odločevalo je pri mladočeškik volilnih zmagah. Ali ta uspeh se ne zadošča naučnemu mi nistru, in par force imel bi rad poleg Mladoče-h ov tudi Mladoslovenco uamestu nas zmernih Slo-vencev, ki smo se, službujoč sedanjemu sistemu, obrabili in katerim so vsled včerajšnjega govora postala tla prevroča. Skromne terjatve koroških Slovencev, kakor jih jo formuliral včeraj posl. Klun, razburilo so ministra; kaj bodo šele počel, a k o b o d o naši nasledniki formulovali svoje torjatve na podlagi jugoslovanskega državnega prava? (Oho I na lovi, pritrjanje na desni.) Mi tega no bodemo storili, za nami pa bodo prišli drugi, ki bodo to storili. Včerajšnji govor no bode ostal brez izvest nih konsekvencij, ki so bodo izvajalo v tem ali v onem zmislu , govor pa na vsak način ne bodo ostal brez posledic. Ni mi znano, v kateri meri se misli sedanja vlada n Ic111 i I i k 11 v a 11 z nazori naučnega ministra ; mogoče, da nas čaka boj. Mi so ga no bojimo, (Burno odobravanje mej Slovenci iu Mladočehi), vsprejeli ga bodemo ne lahkomiselno ali tudi brez bojazni. (Dobro! dobro! mej Slovenci. Posl. T i ser: Vknpno z zavezniki.) Spominjam se besed Calderonovih: „Čast je duši najsvetejša stvar, a dušo vladar jo Bog". Dobro, gospoda moja! Mi slovenski p o s 1 a n c i b o d o m o tako ravnali in vos narod bodo z nami. Ha v n ali bodemo tako, kakor nam ukazuje narodna čast — konec je v božjih rokah in up a 01, da Bog poštenoga n a š o g a naroda ne b o ti e dal ugonobiti. (Živo odobravanje mej Slovenci, Mladočehi in konservativci.) Za Šukljejem govoril je še glavni govornik za predlog, koroški poslance Ghon in trdil, da bode naučnega ministra govor utrdil narodni mir na Koroškem in da bodo koroški Slovenci vesolja vriskali, ako se jim pove kaj je minister govoril. Ghon trdil je nadalje, da jo slovenščina v vsaki vasi drugačna, da je knuzoškof Missia sam rekel, da Slovenci pismenega jezika niti nimajo in dolžil narodno stranko umora Podkloštrom, skratka oremleval vse to. kar *mn ie tisoč in tisočkrat čitati v nemških novinah. Po kratkem a dobrem stvarnem popravku Klima in izjavi posl. Ebenhocha, da se konservativci strinjajo s Slovenci, končala se je razprava o tej stvari. Državni zbor. Xa Dauaji 11. novembra. tKouec; Posl. Ilajek zahteva pri tej točki Btrokovnih šol za južno Češko in Šlezko, Po lak pa želi, da se ustanove potovalne Sole za čevljarstvo. Posl. Ha bor man n mcui, naj se da tehnikom, dovršivšim svoje studije, doktorsko dostojanstvo, ali vsaj pravice ž njim zvezane. Into tako utemeljujeta poslanca B ar w i as ki in Rose r različne krajne želje glede strokovnih Sol, Minister Gautsch izjavlja, da bo je na južnem Češkem mnogo storilo za obrti, Bosebno v zadnjem času. Tudi na Galsko obrnila jo uprava svojo pozornost. Minister mom, da bi ue bilo nikakor opravičeno ustanavljati obrtne zavode po številu prebivalstva, nego da so krajne razmere dosti bolj morodajne za presojo Le utvari. Na to so preide k točki „ljudsko šole", h kateri ne oglasi pred&rlski posl. K o h 1 e r. Njemu se vidi vera v nevarnosti. Skrajno verska šola pod izključno verskim nadzorstvom in uplivom vidi se mu izve-ličevalna. Dokler ne bode versko šole, ne bode miru iu radi tega uprašanja bode moral i Gautsch izpreči: ure so mu že štete. Predarlčaui resili bodo Avstrijo strašnega stanja, versko stiske in priborili zmagouosno vsem narodom verBko šolo. Oni so jedini pravi liberalci in njihova bode konečna zmaga. Pri učiteljih bode se moral pričeti preustroj iu te s pomočjo cerkvene cenzure, mače ne bode možna režite v. Obravnavanje se na to |uekine. Posl. Fer-i s nti c in Kluu uložita interpelacijo do lumi-sterstva notranjih zadev radi postopanja političnih oblaBtev uasproti družbi sv. Cirila in Metoda. Seja se na to ob 4'/a uri pe poludnevu zaključi. Ob istem času je zborovala tudi goBpodska zbornica, v kateri so prvič sedeli vladike Soluogra-ški, Kliki in Vratislavski, ki so storili obljubo. Ob 12' 4 uri otvoril je grel Trauttmanns-dorf prvo sejo tek. zasedanja V otvornem govoiu c minil je smrt kneza Czartoivskega iu nuznauil imena novoimenovanih udov zbornice, potem pa prešel na dnevni red. Prvi nasvet o državni podpori za delavska stanovanja se je odkloud, ako,.ram ga je poslanišku zbornica vspiejela. Grot C h o r i u s k y ugovarjal je prenaredbi postave, kakor se je predložila po tinančni komi siji, pa tudi z besedilom, sklenjenim v poalamški zbornici, ni ^adovoljeu ter predlaga, da 8e predru gači ah pa vrue iinaučui komisiji. Poročevalec Beck se protivi temu predlogu iu pravi, da to, kar je poslanička zbornica opustila, iahko popolnijo deželni ^lori ter prosi za neizpro-menjen vsprejem predloga. Grof Bele redi opozarja, da je uprašanje težavno Sicer bi pa stvar nerešeno i obfciue same izvesti morale, če imajo dobro voljo, kar bo pa vselej no bodo zgodilo. Ker niso vsi dež. in občinski redi in zakoni jednaki, bila bi prireditev skoro ueizved-Ijiva, radi česar nasvetuje pristavek, da se izvede ondu postava popolnoma, kjer jo ue zabranjuje deželni zakoui iu občinski red. Minister Steinbacb pravi, da je izvedeuje le formalna stvar. Komisija bo jo uprašanju izoguila, ker ga ni potrebno rešiti --- gospodska zbornica naj isto stori. Sicer pa zavira uresničenja zakoua tudi predlog Belcredijov. Grof C bor In sk v izjavi, da ui hotel državnopravnoga uprašanja izzvati, Belcredi pa vidi v odgovoru ministrovem posredno odobravanje svojega govora. Proti predlogu poročevalca se odkloni zakon z 29 od 54 glasov. Grof Falkenhavn predlaga, da so uaBvot z Deieredijevim priatavkom vrne komisiji, kar se tudi zgodi. KoueČno vol i zbornica delegata namesto umrlega Czartorvskega, in sicer grofa Montecuc-cul i j a. Ob 2l/> ur' popoludue se zaključi Blabo obiskana aeja. ___ Slovensko šolstvo. lovor poslanca Karola K luna v t>4. seji državnega zbora dnu 0. novembra 1891. I Konec) Stav d bi torej do visoke učne uprave nujno prošnjo, da odpravi kakor hitro mogočo te nedostatke in priredi za novoustanovljeno spodnjo giin-uazijo Ljubljansko novo prostore, ki bodo zadoščali vsem zahtevam higijeno in znanosti ter bi prav krepko prosil, da so ne odlaša dalje zgradba novega giiunazijaluega poslopja. Če nam je visoka učna uprava blagovolila predložiti naknadno kredite, in sicer za zgradbo ljudske in meščanske šole v Trstu s 25.000 gld., za zgradbo učiteljske pripravnico v Galiciji z .'»6.000 gld., visoka vlada pač ne bode n a.'.! a izgovorov, da no bi zahtevala jednacega naknadnega kredita za zgradbo gimnazijskega poslopja, ki uaj bi so postavilo v Ljubljani. A še jedne hude posledice morum ouieuiti, katero je prouzročilo razpuščenje Kranjske gimnazijo iu ta se tiče bolj duševnega, nego telesnega blagobiauja naših otrok, o kuttrein sem baš govoril. Omenil sem že, da se z ustanovljenjem uove gimnazije v Ljubljani pač razbremeni tamošnja višja gimnazija, da se pa množi število učeucev, odkar se je razpustila kranjska gimnazija, tako da obo Ljubljanski gimnaziji ne zadoščata več temu številu. Kaj jo posledica tega veduega naraščanja? Da bo učenci, katerih je preveliko število, izredno strogo klasilikujejo, da se pri vsprejemu zahteva prav mnogo od njih ter du se ta načiu odstrani od studiranja mnogo, morebiti uadarjeuih mladeuičev, ki bi pozneje morda bili postali diko za deželo in za zuanubt, kajti zuano je, da se pri muogih mladih ljudeh razvija duh pozneje, nego pri drugih. To je nedostatek, kateremu bi se odponioglo 8 tem, da se spodnja gimnazija v Kranj i reaktiviru zopet, za katero se nahaja -e popolnoma pripravno gimnazijsko poslopje iu za katero bi ue trebalo državni blagajnici trošiti toliko, kukoi za zgradbo nove spodnje gimnazije v Ljubljani. Se drugi učni zavod mi je omenjati, ki je naj* večje važnosti za slovansko prebivalstvo, t. j. spodnja gimnazija v Pazinu. Žo v prejšnjih sesijah opozarjali smo ua to, da bi gotovo bilo pravo in primerno, če se osnuje za hrvatsko in slovensko prebivalstvo Istre srednja šola. Gospoda moja! Nedavno čuli smo iz ust goap. ministerskega predsednika, ko je odgovarjal nu interpelacijo poslanca Spinčiča, da nemški jezik v l«tn ni v deželi običajen jezik, iu vender je tam za uemžko prebivalstvo, uajboij samo za uradniške rudbinc v Pulji, nemška gimuazija. italijansko prebivalstvo ima svojo gimuazijo v Kopru, akopram stvarja le manjšino prebivalstvu Istro. Ali torej ni prav in opravičeno, da se za 160.000 Hrvatov in Slovence? ustanovi posebna srednja šola, in sicer nižja gimnazija, in sicer v Pazinu (Popolnoma pravo! na desni), kjer je bila že prej cela gimnazija, ki se jo i>remestila v Pulj. Priporočal bi torej to zadevo na novo Vaši blagohotuosti, visoko učno upravo pa bi prosil, da ustanovi spodnjo gimnazijo v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom in da reaktivira spodujo gimnazijo v Kranji, da ue bi bilo videti, kakor du so slovanskemu prebivalstvu meri z drugo mero, nego pa nemškemu (Tako je! ua desni) Nemška naselbina v Kočevji, ki broji veudor le samo 15.000 duš, ima svojo gimnazijo (Čujte! na desni), katere jim mi ue zavidamo iu jo jim puščamo prav radi, uko-pram je baš domačiuci ue obiskujejo posebno dobro. Ali prosim, privoščite vender 160,000 slovanskim prebivalcem Istro svoj zavod, in dajte nazaj Kranjsko gimnazijo 1U0.OOO prebivalcem naše lepe Gorenjske, katera ima štiri mesta, več važnih trgov iu prav mnogo vasi ter prebivalstvo, ki glede inteligence presega marsikatero drugo. Zatorej prosim šo jeden-kiat visoko vlado, da reaktivira Kranjsko spodujo gimnazijo, dobička ue bodo imela samo kranjska dežela, nego gotovo tudi visoka državua upruva. Saj imamo v vseh strokah javnega službovanja po-manjkanji moči, ki se bodo čutilo še bolj, ako se bodo odpravljali zavodi, ali pa se omejevali, kakor so godi pn nas. Sklepam s tem iu prosim Njega ckscelenco, naj nam prilično pove, katero stališče zavzema viBoka učnu uprava nasproti uprašanjem, o katerih sem govoril. (Priznanje in ploskanje z rokami na deani. — Govorniku se čestita z raznih t,trftnii 1 ----------—i Politični razgled. iHotrsiiijc tfežćle. V Ljubljani, 16 novembra. deska sodba o Gaučereni govoru. Govor Gaučev, ki je vzbudil toliko senzacijo in z jednim udarcem podrl vso fantastično okičene sofizme dosedanjih zagovornikov vlade grofa TaBfTea in Huhenvvartovega kluba, prouzročil je tudi moj češkimi našimi brati, da ga kri h kujejo po svoji vrednosti in vse izjave čeških novin potrjajo z nova uaše prepričanje, da bi naše poslance podpirali češkega naroda zastopniki vsekdar in povsod m naše interese ideutifikovali s svojimi. .Politika" pišo glede izjave ministra GauČa : „Mej desnico zmatra se sedanja situacija za jako resno in povsod prevladuje nazor, da jo Gauč svoj govor nalašč tako ostro in zbadljivo prikrojil, da bi parlamentarni položaj zasukal tako, da bode levici v korist Ako IIohenwartov klub razpade, potem je samo jedna večina,jedna vladna stranka mogoča in nemško liberalni stranki se v zvezi s Poljaki ni boriti z ničemur več. Grof Taafte, ki je sodeloval, ko se je stvarjal Ilohenwartov klub, naj zahvali svojega kolego. — O toj isti stvari pišejo „Nar. Listv" nastopno : Desetletna vlada grofa Taallea bila je doba obljub, zapeljav in prevar in ni jej bil sojen drug konec, kakor ga je doživela v tej seji. Pokazalo se je končno, da se ta Sra ni razločevala od starega tradicionalnega avstrijskega zistema v ničemur. Samo za nekaj časa odvila se je zavesa da se je moglo v tmici toli hitreje in uspešneje delati za germanizacijo in centralizajo. Zdaj so zaveso zopet zvili in v kot postavili. Ministra Gauča govor odprl je oei celo tistim, ki so se dosihdob zvesto držali škrijcev grofa Taatfea. Kar je govoril naučni minister v državnem zboru, to je tudi princip, na podlagi katerega se je delala sprava. Nemški jezik je v tej državi prvi jezik, drugi jeziki ao idijomi nižje vrste, katere treba iztrebiti. To je torej stališče, na katero se je postavila vlada. To niso fraze, to je odkrita istina. Po tem govoru naučnega ministra je razvrstitev parlamentarnih sil neizogibna, zakaj ta govor moral je tudi poslednjega vladnega Mobikanca poučiti o tem, je li sme še nadalje zaupati Caki vladi in jo podpirati. To je gotovo jasno govorjeno in mi prtrju-jemo temu od srca. 11*1 jaki in situvacija. „Czas" prinaša že nekaj časa Dunajske dopise, ki se no strinjajo z dosedanjimi nazori tega lista in kateri svedočijo, da se je stranka, stoječa za njim, začela ozirati po stalnih zaveznikih, ki bi poljsko prijateljstvo bolje plačevala, nego grof TaafFe. „Czas" pravi, da je minola sesija dokazala, da je sedanja razvrstitev strank za delj časa nemogoča. Začetek bodočemu grupovaoju strank je razlika mej zmernimi strankami, ki hočejo podpirati vladni program, kakor je bit razložen v prestol nem govoru, in mej radikalnimi elementi, kateri temu programu uasprotujejo. V tekoči sezoni ni pričakovati te konsolidacije, ker imajo samo Mladočehi pogum nazvati se opozicijo in jo resno tirati. Za vlado je vsaka velikih tri h strank istovredna iu jednako važua. Kartelna stalna večina so ne more več dolgo odlašati, a razmerje mej zavezniki mogla bi biti samo nepolitično, a politika proste roke ni v korist niti vladi niti strankam niti državi. "Dceen t ra l i zaci ja državne železnice. Poljski poslanci hoteli so šiloma primorati vlado, da decentralizuje državne železnice, oziroma du osamosvoji one proge, ki tečejo skozi Gališko. To željo svojo podpirali so Poljaki prav krepko in celo pretili i opozicijo, ako se jim ne ustreže. Vzlic temu izrekel se je, kakor smo mej brzojavi sporočili, ministerski svet proti temu predlogu. Radovedni smo, kaj poreko na to Poljaki. V ojiozicijo zategadelj ne pojdejo, bržkone si bodo izprosili za svojo poslušnost kako drugo mastno koncesijo, katere jim grof Taaflfo ne bode odrekel. V n a u j c dr/air. Kviza v Humaniji. V 1 .uk uri-'tu ue vrše dan na dan ministerske konferencije, katerim jtredseduje kralj sam in ki imajo namen dognati ministersko krizo. MiniBterski predsednik FloreBCu se sicer ni odpovedal, a mini-ter lavoranu odstopil bode definitivno, ker njegovih političnih nazorov ni mogoče spraviti v sklad z nazori in načeli sedanje vlade. Vsa zadeva se bode kaj težko rešila, ker so tu ne gre samo za oBob-nosti in za pesamne nazore, nego za načela in v prvi vrsti za načelo, kako jo voditi vnanjo politiko. I3aš za Uumunijo jo vnauja politika odločivna točka, zlasti zato, ker jo mej sedanjim pravcem, katerega glavni zagovornik je kralj sam, in mej Željo naroda velik in čuten razloček. / ta t ija n ske ra z nt ere se nikakor ne morejo konsolidovati in jedna stranka napada in pobija drugo s toliko strastjo, da že to vsakemu treznomislečeinu človeku svedoči, da ni vse tako, kakor bi imelo bili. — Zlasti skuša sedanja vlada pobiti Crispiju šo predno je stopil zopet v javnost, samo zato, ker je videti, da bi utegnil Crispi prevzeti vodutvo opozicije, ki bi vsled tega mnogo pridobila. Oficijozni listi priobčili 10 nedavno tega neko brzojavko Crispijevo, v kateri leta izraža nado, da bode demokracija, oe pozabivši slavnih za preporod Italije bojev 1. 1848 in 18G8 ustala proti sedaujim mogotcem, ki niso svojega življenja nikdar izpostavili nevarnosti, niti sicer kaj žrtvovali za domovino. Oficijozni listi očitajo Crispiju, da pozivlje b to brzojavko kar naravnost k revoluciji in ga zavračajo ostro. Nemškega cesarja pravni tiazorl. Nemški cesar Viljem ima o svoji cesarski veljavi nazore, ki so, kakor naglašajo nemški listi, v nasprotji z nemško ustavo. Pred kratkim, ko se je mudil v Monakovu, zapisal je v spominsko knjižico rek: „Suprema lex regis voluntas." To isto misel izrazil je nemški cesar že večkrat, akopram vselej z drugimi besedami. Na znanem podpisu ua cesarjevi sliki za naučno ministerstvo čitati so besede: „Sic volo, sic jubeo". Pri nekem banketu je rekel: „Kdor se mi ustavlja pri delu, tega uničeni" in pri neki drugi priliki: „ Jeden je v deželi gospodar, in to sem Jaz. Nikogar drugega ne trpim poleg sebe." - Na koga je naperjen rek, ki ga je zapisal cesar Viljem v Monakovu? Jeli hoče s tem namiginiti Bavarcem, ki ga ne marajo, da je nad voljo njihovega kralja volja cesarjeva? Dvomimo, da bi Nemci bili voljni udati se brepogojoi tem načelom, ker njih posledica je izražana v znanem dovtipu: „Je veux ou je ne veux pas, voila ma politique." Sicer jo pa zauimivo, da so te dni pozdravljali Bismarcka v Berolinu s klicem: „Salus puhlica suprema lex*. Domače stvari. — (Odlični narodnjak koroški",) kakor je blagovolila imenovati „SUJst. Post" pisatelja svojega druzega proti nam naperjenega članka, nam je prav dobro znan iz časov, ko je še bival v uaši sredini! Ko bi ga „S(ldst. Post" poznala tako dobro, kakor ga poznamo mi, javaljne bi mu dajala naslov, ki mu nikakor ne pristaja. Saj je mož sam nedavno tožil, da ga zdaj nikdo ue vidi iu noče poznati, po smrti pa se mu bodo stavili velikanski spomeniki (! ?), od katerih pa on ne bode imel ničesar! O saneta simplicitas! Komentara ne treba. Sploh pa bi ta „odlični narodnjak" imel veliko hvaležneje polje za svoje delovanje, če bi ua-mestu tacih člankov, kakor je omenjeni, raje pisal o drugih potrebnih stvareh, katerih se žulibog ne manjka. Toliko za danes, ker nas oi volja se nadalje pravdati s tem „odličnim narodnjakom". „Šiidst. Post" prav od srca privoščimo njenega „hervorrageoden Parteigenossen" (!), ker sta res drug druzega vredna. Prositi — (Dr. Matko Laginja,) novi isterski poslanec, se brani, kakor se nam poroča, ustopiti v Hohenvvartov klub, kar je gotovo „signum temporis*. — (iz Kamnika) se nam piše: Živela slovenska štajerska inteligenca, živio pisatelj članka iz Celja v Vašem cenjenem listu, dne 13. novembra. — Tako jo prav, hinavščino ne trebamo. Z vele-spoštovanjem v Kamniku bivajoči štajerski rojaki. — (Dnevui red) seji občinskega sveta Ljubljanskega v torek 17. dan novembra 1891 ob (j. uri zvečer v mestni dvorani. I. Ozua-uila predsedstva II. Pravnega in personalnega odseka poročilo: a) o izpremembi pravil mestne hranilnice; b) o mestne hranilnice dopisu gledn poslovno dobe upravnega odbora; c) o peticiji mesta Opave glede obdačenja bančnih podružnic. III. Po ročilo glede stavišča za poštno in telegrafsko poslopje. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o skon-trovanji mestnih blagajnic iu fondov dne 2. junija 1.1.; b) o podjioruega društva za slovensko visokošolee Dunajske prošnji za donesek; c) o nakupu zemljišča Marije Kubolke za kopanje gramoza; č) o pozivu odbora dolenjskih železnic na zvišanje subskribira-nega zneska glavinskih delnic za 5000 gld. V. Stav-binskega odseka poročilo o makadamizovanji Starega, Mestnega in Marijinoga trga. VI. Istega od-Hcka posebni nasvet glede trotosrja iz asfalta na Mestnem trgu. VII Vodovodnega ravnateljstva poročilo : a) o došlih ofertih za naročbo druzega parnega stroja v Klečah; b) o prošnji upraviteljstva otroške bolnice za znižanje troška navrtalnih del ; c) o znižanji pristojbino za večjo porabo vode v mestni klavnici. VIII. Sprejem občanov in meščauov. — (Iz odbor o ve seje „Sokola" Ljubljanskega.) V zadnji soji odloČilo bo je, da priredi „Sokol" do novega leta tri zabavne večere in sicer dne 21. t. m, to je v soboto, prvi jour-fixe 8 sodelovanjem peiskega kluba „Sokola" in vojaške godbo. Večer priredi odbor. Dne 5. decembra običajni »Miklavžev večer", kateremu bodeta reditelja brata Franjo Hribar in Vernik. Dne 17. decembra pa družhiiibki večer, pri katerem nastopi prvikrat „tamburaški zbor" „Sokola" in sodeluje pevski klub „Sokola". Reditelja temu večeru bodeta brata Josip Nolli in Skale. Prvi jour-fixe v soboto bode v steklenem salonu čitalnice, ostala dva pa v dvorani čitalaiški. Več o vsporedu pojedinih večerov poročali bodemo prilično. — (Potrjena volitev.) C. kr. trgovinsko ministerstvo potrdilo je volitev g. Iv. Perdana predsednikom in g. Ant. Kl e i na podpredsednikom trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Slovensko gledališče.) „Ženski boj" je igra, kateri se na prvi hip pozna, da ni jednotno delo, nego da so jo po kolikor toliko duhovitem načrtu Scribe-a spisali njegovi pomočniki, katerih je imel celo vrsto. Posamne uloge te iz samih spletk sestavljene igre ao za glumce jako hvaležne, nekatere pa prav površno izdelane, tako da jih je težko dobro igrati. Dandanes se je dramatika a la Scribe že preživela in ne preuzroča več onega utiska, kakor nekoč. Igralo se je vsekozi prav dobro, in gro g. Borštnikovi in g. Danilovi, kakor tudi gospodom Danilo, Borštnik in Sršen vsa hvala. — (Čudna spekulacija.) Nemškega gledališča predstave so navadno kaj slabo obiskane in g. ravnatelj Freund je v velikih škripcih, ker ne ve, s čim bi privabil občinstvo. Toda g. Freund je glasom svaril, ki so jih razposlali razni c. in kr. konzulati, jako „spreten" podjetnik, kateri si zna pomagati tudi v največji zadregi. Da so ta poročila kolikor toliko osnovana, kaže nam zadnja genijalna misel tega gospoda; dal je namreč s svojimi listki prelepiti naznanila o slovenski predstavi, nadejajo se, da bode s tem nekoliko ljudij premotil in k sebi privabil, kar se mu pa ni posrečilo. Zadaja beseda glede te spekulacije g. Freunda govorila se bode na drugem, v to pristojnem mestu. — (Prof. dr. Oskar Gratzy,) neprostovoljni humorist, ima smolo, naj se loti česar koli. To nam potrjuje nastopna tragikomična dogodbica. Dne 4. novembra vršil se je, kakor vsako leto, glavni raport častnikov. Gosp. prof. dr. Gratzv bil je tudi navzočen, in ker se mu je videla prilika jako ugodna, stopil je junaško pred polkovnika in e patetičnim glasom, kakor ga govori samo on v velikih momentih, prosil dovoljenja, da povabi vse gg. častnike na večerjo v kazinsko restavracijo iu da sodeluje vojaška godba. Gosp. polkovnik privolil je rad in g. prof. dr. O. Gratzy odstopil je ponosno. Godba prišla je na lice mesta točno ob '/« na 8« uro in Čakala do 9. ure a — „ura bije, človeka pa ni!" Ob 9. uri pride v restavracijo g. polkovnik, neki g. major in prof. dr. O. Gratzv, kmalu za temi tudi zapovedujoči g. general, toda — povabljenega gosta ni bilo nijednoga. Gosp. polkovnik videl je koj, kakšna je situacija in poslal je godbo domov, g. Gratzv pa je odrinil žalostnega srca in temne misli so mu rojile po glavi, ker si ni mogel razložiti ogromne — odsotnosti svojih povabljencev. To je dogodbice komična Btran, tragična pa je tožba, ki jo je baje naperil restavratdr kazine proti gosp. prof. dr Gratzvju zaradi — odškodnine. — (Št. J a k o b s k o - T r n o v s k a podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) napravi v nedeljo dne 22. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v prostorih Virantove hiše občni zbor z nastopnim dnevnim redom! 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev podružničnega načelništva. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. Po dovršenem zborovanju domača zabava, srečkaojo in petje. K temu zborovanju najuljudneje vabi člane in prijatelje društva odbor. — (Mesečni shod muzejskega društva) bode prihodnjo sredo (13. t m.) ob šesti uri zvečer v bralni sobi Rudolfinuma. Predava) bode gosp. Viljem Vos8 o predmetu: „Dolina Podkoren-ske Save v mineralogičnem oziri.4* Poslušat smejo priti tudi neudje. — (Kmetovalec) ima v Stev. 21. nastopno vsebino: Praktično orodje za robkanje turšice. — „Blak-Rot" ali »črna rja" na trtah. — Nekaj letošnjih izkušenj. — Tisa. — Pod katero žito se z najboljšim uspehom seje rdeča ali štajerska detelja. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — („Znamenita drevesa.") Prijatelj našega lista poslal nam je nastopni dodatek k listku, ki smo ga pod gorenjim naslovom priobčili pred kratkim: Učeni g. podlistkar nam je popisoval orjaška in znamenita drevesa po vseh delih sveta. Opozoril nas je tudi pri tej priliki na drevo, ki je po pisateljevem mnenji najstarejše na vsi evropski celini. To je kisa, ki raue v vasi Strane, dve mali uri od Postojine ali jedno uro od nekdanjega Erazmovega grada proti Nanosu. Znamenito drevo meri pri tleh 3*22 m. v obsegu in so razrašča dva metra od tal na deset kakor mož debelih vrhov, ki so še precej simetrično razpeti na vse strani in so do dvanajst metrov dolgi. Od daleč vidi so tisa prav taka, kakor star brinjev grm. Navidezno je naša tisa šo čvrsta, zdrava, če jo pa natančno opazuješ, zapaziš pri tleh precej dolgo Špranjo in ob njej po leti nekoliko hudih vojakov — sršenov na straži, celo potno palico lahko utakne š v duplino Kavno sedaj je njena zunanjost starikava, ker se osiplje; precej po Božiči pa začne dobivati novo igle iu droben sadek in Stranci pravijo, da je v pfotu najlepša. Prav ta njena zgodnja Bvatovska obleka je kriva, da jo za cvetno nedeljo kosmajo, da je joj; po vsi obsežui Hrenoviški Župniji romajo blagoslovljene njene vejice. Nekoliko jo krivo to, nekoljko pa škarpa, ki jo na južni strani le dober meter od tiso oddaljena, da tisa m kaj let sem vidno hira. V „Tisovcu" sodaj ne najdeš nobene tise vee, dobo se pa šo mlada drevesca po pašnikih in po mejah. — Postojinaki fotograf, marljivi gosp. Makso Šeber, obljubil mi je, da bode drage volje posnel znamenito tiso, kakor hitro se bodo oblekla v fipoinladno obleko. — (Martinova veselica,) katero je priredila sinoči čitalnica v SiSki pri KoHlerji, imela je poleg zabavo tudi lep uspeh pevskega zbora —> Pet moških in mešanih zborov morali so vrli izvršitelji ponavljati. Vso priznanje vodji g. naduči-telju Javoršoku in marljivim pevkam in pevcem! Burko »Bratranec" igrali so odlični člani „Dramu-tičnego društva" dovršeuo, zato pa želi burno zahvalo. V nekaljenem' redu zabavalo ■ se je obilo došlih društvenikov in gostov pri dobri postrežbi. Vojaška godba svirala je prav izborno, kakor vedno. — (Pritožba.) Občinski odbor v Medvodah izvoljen je bil žd pred petimi leti in posluje še dunoB, kar jo proti zakonskim določbam. Nekateri občani t-e naprosili, da iznesemo to v javnost, ker upajo, da bo bode ua ta način neredil konec sedanjim neznosnim razmeram v občini. — (Odlikovanje.) Župana mesta Loža g. Gregorja Laha odlikoval je cesar z zlatim križcem za zasluge. — (Vabilo na veseli co,) katero priredita „Bralno društvo" in „Zagorski Sokol" v nedeljo dno 22. novembra 1881. v prostorih gospoda pod-staroBte \Veiubeigerja v Zagorji na korist društvene telovadnice. — Vspored: 1. Tombola. 2. Petje. 3. Šaljiva loterija. 4. Ples. o. Čiru m, Ca rum, Curu m. Začetek ob G. uri popoludue. — (Dolenjsko pevsko društvo) priredi koncert za Prešernovo slavnost v narodnem domu Novomeškem v soboto dne 28. t. m. Vspored prijavimo o priliki. — (Narodna čitalnica v Vinici) priredi veselico v nedeljo 22. t. m. z deklamacijo, petjem iu gledališko igro »Bob iz Kranja". — (Občinske volitve v Črnomlji.) Županom bil jo izvoljeu g. Livoslav Škubic, za odbornika pa gg. A. L a k n e r, J. M U I i e r, A. Kune in J. Seliwoiger. — (Obsodba.) Odgovorni urednik Celjske „Deutsche Wach t" g. Moric Duitschmid bil je obsojen pri c. kr. mestno-delegovanem sodišči v Celji, ker ni hotel vsprejeti necega popravka dr. Dečka glede zadnje SokolBke pravde. Plačati mora 10 gld. globe iu stroške pravdo ter mora list prijaviti popravek v prihoduji številki. — (Povodenj na Koroškem.) Okolu Kabla nastala je velika povodenj vsled deževja in južnega vremena. Rudarji delajo neprestano, da odstranijo opasnoBt. Cesta je na več krajih pretrgana in mnogo hiš je v veliki nevarnosti. i" — (Dr. Jurij Tušar f.) V Gorici umrl je v soboto upokojeni c. kr. gimnazijalni profesor g. dr. Jurij Tušar po daljši bolezni v 7G. letu svoje starosti. Stareji obiskovalci Ljubljanske gimnazije bodo se ga gotovo spominjali. Lahka mu zemljica! — (Konfiskacije.) Pretekli teden, ko nas je v kratkem doletela dvakratna konfiskacija, tudi za Tržaško slovansko časopisje ni bil srečen. Zaplenjeni sta bili poslednji številki „Naše Slogo" in »Slovanskega Sveta". — (Slovenske šole v Gorici.) O tem predmetu piše .Nova Soča": Slogini učni zavodi so našim ljubim laškim sosedom hud trn v neti; radi bi jih uničili, ako bi mogli. Pretekli teden prišla sta te zavode pregledovat dva magistratova poslanca, ki sta natančno premerila vso sobe in določila tako-le: 1.) Okna v sobah otroškega vrta morajo se povečati, Število otrok pa zmanjšati na 45. 2.) V II. razredu število učenk ne sme prese gati 45. Te določbe je slavni naš municipij potrdil ter „Slogi" naročil, naj v teku L'ga meseca to naredbo zvrši. Z našimi učnimi zavodi se torej ravna po najstrožjih postavnih določbah, dasi se ima v ta namen mani opravičenega uzroka, nego ua katerikoli mestni šoli ali v mestnih šolskih vrtih. V mestni šoli na Generališču (Kllingov prehod) so otroci natlačeni kakor slaniki v sodu, a tamkaj se otroci ne podu iz šolo. Tuli nekateri otroški vrti po mestu so mnogo bolj temni in napolnjeni nego „Slngin" otroški vrt, a ž njimi se ima vse potrpljenje. — Učenk mej letom pa ni mogoče puščati iz Bole, ker celo leto ne morejo biti brez pouka — v mestno itak že prenapolnjene šole pa ne gredo! — Z ito bo „Sloga" proti tako strogim določbam mestne go-Bpode najbrže ugovarjala na višjo mesto. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Gradec 15. novembra. Državni poslanec Kari on je težko obolel. Vsled notranjega krvavenja je trajno v nezavesti. Berolin 15. novembra, „lleichsanzeiger" javlja, da je v včeranji [Konferenci nemških in italijanskih delegatov v Monako vem se podpisal paragrufovani zapisnik. Dunaj 16. novembra. Budgetni odsek državnozborske delegacije pričel opoludne razpravo o ministerstvu vnanjih zadev. Chluuieckv uprašal glede splošnega položaja trgovinsko-političnih obravnav, Suess o razmerah v Uu-inuniji. Potem je predložil Kalnokv svoj ekspose, ki prične sklicovaje se na znano včeranjo izjavo v ogerskem odseku. — Vojni odsek oger-ski pod predsestvom Ludo vika Tisze pričel ob 10. uri zjutraj posvetovanja o vojnem budgetu. Navzoči B.n.uer, Kallav, Fejervarv, Szogyeny, "VVeckerle. Dunaj 10. novembra. „ \Viener Tagblatt" prijavlja prošnjo do državnega pravdništva, naj prične preiskavo zaradi vesti o avdijenci Ja-vorskega pri cesarji, objavljeni dne 14. t. in. ter prosi borzno zbornico, da podpira to prošnjo. Dunaj IG. novembra. Jutranji bnletin o zdravji nadvojvodine Margarete : Jutranja remisija groznice 37*6. Abdominelne prikazni ponehujejo, Utotako oteklina vranice; splošno stanje povoljno. Praga 16. novembra. Grof Kihard Klam-Martinic umrl včeraj na graščini Smečna. Razne vesti. * (Velik potr os na Japonskem) naredil je več. Akode, nego se je iz početka mislilo. Najmočnejši sunek trajal je skoro dve minuti in pro-uzročil mnogo požarjev. Na tisoče ljuli je poginilo, železnice in mostovi so daleč okoli razdrti. Na mnogih krajih odprle so se globoke razpokliue in pretrgalo vsa občila Na mnogih krajih nastali ao zemljski usedi. Po poročilih angleškega jioslan-stva poginilo je 6500 ljudij in okoli 900 bilo je ranjenih. Potres je razrušil 75000 hiš in vrhu tega je še mnogo drugih poškodoval. * (Nesreča v rudniku.) V Kbsou bilo je v jami „kralj Ludnvik" vsled eksplozije ubitih 11 rudarjev, dva pa ranjena. * (Velika tatvina v cerkvi.) V Antver-penu ulomili bo tatovi v cerkev sv. Jakoba ter pokradli cerkvenih dragocenosti v vrednosti 100.000 frankov. * (Umor na ulici.) V Tridentu umoril je neki delavec blizu stolne cerkve izdelovalca noda-vode Mazzi-a. Zabodel ga je vekrat z nožem. To je v štirih dneh drugi umor, ki so je pripetil na javni cesti. * (Požar.) V Benetkah pogorela je pretekli teden deloma palača „Durazzo." Škoda je velika. V veliki nevarnosti je bila bljižna palača .ltezzo-nico.M Posrečilo se je ogenj omejiti. * (Potres.) V Kragujevačkem okraji v Srbiji bil je pretekli četrtek hud potres. Tudi iz Hercegovine se poroča o potresih. * (Hud vihar) divjal je pretekli teden tudi v Parizu in napravil veliko Škode. Plinove kandelabre je kar podiral, vozove prevračal in demoliral več kioskov. Podirajoči se dimniki ranili bo več oseb teško jedno pa ubili. * (Nesreča ns železnici.) Blizu postaje 01ju8 na progi Ivaugornd - SoBnovico na RuBkem skočil je vlak b tira. Trije vojaki so bili mrtvi, petdeset pa raujenih. * (Kolera v D a m as k □) razsaja prav hudo. Pretekli teden je bilo 276 mrtvih. Napadi bolezni so tako hudi, da ljudje kar na ulici padajo. I "'.rok okužen j i je baje slaba voda. * (Požar petrolejskih virov.) I/ llikua poroča se, da gore viri petrolja. Dozdaj zgorelo je dveslotsoč funtov nafte. Imenik podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. (Daljo.) IV. Primorsko. a) OoriSko: I. Gorlika molka: I. Dr. Anton Gregorčič, prof. bogoslovja; 2. Anton Šantelj, gimn. profesor; Ud Valentin Kancler, učitelj. Namestniki: I.Josip Ivančič, gimnas. profesor; 2. Franc Furlaui in .1. Franc I.oban, poštna uradniku. Pokrovitelj 1. ustanovni kov 14 letnikov 82, Podpornikov 17, skupaj lil. Gld. 02 72. 2. Šompafi I. Iv. Kodro, vikar v Oacku ; 2. Jernej Raj ar, nadučitelj; .'I.Josip Rijavec, posestnik. Namestniki: I. A. Slokar, 2. Ivan Batič, 8. Jernej Battd. UBtanovnika 2, letnikov 19, podpornikov i>, skupaj 80. Gld. —•—. 3" Ajdovska z okolico: 1. Ivan Dugulin, župnik; 2. Fr. IVtrii', .'t. Anton Terčelj. Namestniki: 1. A. Lokar, 9 J. Budihna, 8. Dragutin Kravs. Ustanovnik 1, letnikov K. podpornikov 7, skupaj 5 1. Gld. 104'—. ■1. Kobarid: t. Jakob Fon, vikarij v Kredu; 2. Anton Pipan, vikar: 3. ~- Pokrovit. lj 1, ustanonikov 8, letnikov 18. podpornika 2, skupaj 2'.*. Gld. 03 07. !V Boleo : I* Fran Ilovar, dekan ; 2. Adolf Komar, učitelj; 3. Gregor Suhič., kontrolor Namestniki: I.Alojzij Sorč. c. kr. poštar; 2. — ; 3. Fran Pečenko ol)činski tajnik. Ustanovnikov 0, letnikov .'18. podpornika 2, skupaj 40. Gld. 84*—, ii. Dornborg Prvačlna in Gradlsčo: 1. Pil. Kramar, lUpnik*, 2, Vinko Gregorič; .'1. Josip Poljšak, župnik. Namestniki: 1, Simon Givgorčič : 2. Igu. Krizman ml.; 3. Josip Orel. Pstanovniki ."I, letnikov 81, podporu. 110, ■kupaj lil Gld. 17*—. 7. Cerkljanski okraj (Cerkno): l. Musgr. 401, Je ram, dekan; 2. Anton Kosmač.** 3 Josip Kosec, kapelan. Namestniki: 1. Josip Šejbul ; 2. Mohor Sedej. Ustanovnik J, letnikov 24, podpornikov 50, skupaj T.">. Gld. 8*26. H. Frlska. sedež v Blljanl: 1. I.ovro Juvančič, župnik; 2. Andrej Širok nadučitelj; .'!. Hrabroalav Volarič. učitelj. Namestniki: 1. — ; 2. Anton Skolaris. 8. M. Zaiuar. Istanovnikov 7, letnikov 30, podpornikov 20, skupaj 67, Gld. ;ir» —. 0. Goriška ženska: 1. Josipina Freinrov; 2. Marija Jug .'). Pavla Koren, Namestnice: 1. Avgusta Sante]; 2. Marija Kiavžur; 8. Amalija Drulla. Ustoiovnio 18, letnic 1 r>7. Podpornic lGli. skupaj 341. Gld. $00' -. 10. Naklo na Krasu: 1. - ; 2. J. Kumar, 8. Ant. Pakiž, Namestnik: Jan. štrukelj. Sknpnj 881 Gld.--. 11. Tolmin: 1. Jubip Kragolj, dekan ; 2. Kr Ilrat.iua, nadučitelj; 3. Ivan Jug, sodnijski sluga. Namestniki: l. Jos. Ivanč.ič O, kr notar; 2. Andrej Vrtovec, učitelj: 3. Fran Kavčič. Ustanovnikov 6, letnikov 26, skupaj 80. Gld. 100 — 12. Komenski okraj: 1 Adol. llannel, dekan v Komen 11; 2. Alojzij Štrekelj, podžupan; 3 Edvard Štrekelj, duhovni pomočnik. Namestniki: 1. Alojzij Luznik, učit. ij bkrblni ; 2. Josip Štrekelj učitelj 1111 Gorjan-skcin; 3. Josip Kovači?., žup.m v Komenu. I istanovnikov 0, letnikov 17, podporo. SO, skupaj 186. Gld. —'—. (Osnov INJU.) 18, Kanal: V osnovi. b| Trst: I. Tržaška moika: 1. Mite Mundič, deželni poslanec; 2. L. Far lani, 8. —. Namestniki: 1. Fr. Žitko, 2. dr1 II. Turna. B. F. Barte.l. Pokrovitelji 1. ustanovnikov 40. letnikov 186, skupaj 179. Gld. 167'26, 2. Triaika ženska: 1 Natalija Truden, 2. Marija Nad-hsek, 8, Ljudmila Mankoč. Namestnice. 1. Justina Michelli, 2. Josipina Delkin, 8. Ana Ščuka. Pokroviteljica t, ubtanovnic 17, letale 101, skupaj 170. Gld. 71 -tki. 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: 1. Ivan M Vatovec trgovec; 2 Anton Trohec; 8, Josip Gašperfiič, Namestnik: 1. Štefan Nadlisek. Ustanovnikov 10, letnikov 30, podpornika 2. skupaj .r»l. Gld. 33--. 4" Greta pri Trstu: 1 Dragotin Martelanec, zasebnik; "2. Vatroslav Počivalnik, kapelan; 3. Anton Škaliar. Namestniki: 1 - ~, 2. Josip Požar, 3. Fran Dolcnec. Ustanovnikov ti, letnikov 8S, podpornikov 21, skupaj 115. Old. ——. o) Istra: 1. Podgrad: 1. Anton Kogač, dekan v Hrusici; 2. Ivan Nekerman, nadučitelj; 8. Fran Vajšclj, učitelj. Namestniki: 1. Slav.j Jenko, nadžupan; 2. Ivan Uencdik, župnik; 3. Ivan Makarovič. Pokrovitalja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj .r>7. Gld. 84'—. Dražba 'sv. Cirila in Metoda torej staje o VI. veliki skupščini 98 podružnic Družbenikov je naznanjenih: za Kranjsko: (10 pokroviteljev pri vodstvu): Pokroviteljev B4, ustanovnikov 373, letnikov 1486, podpornikov 172, ■kopu 2144; za Btajereko: Pokroviteljev 10. ustanovnikov 221, letnikov K>07, podpornikov 828, skupaj 2066] za Koroško: Pokrovitelj 1, ustanovnikov .r>2, letnikov 663, podpornikov 1384, skupaj 1900; 88 Goriško: Pokrovitelju 2, ustanovnikov 74, letnikov f>17, podpornikov 403, skupaj 1130; za Tržaško: Pokroviteljev 5, ustanovnikov 73, letnikov 423, podpornikov 23, skupaj 624; za Istro: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikvv 42, podpornikov 0, skupaj 57. Po vseh deželah torej : Pokroviteljev 64, ustanovnikov 800, letnikov 4027, podpornikov 8176, v»eh družbenikov 8217. OPAZKA: Pri onih podružnicah, ki svojih udov niso (»o kategorijah naznanile, privzeli smo jih k /.adnji vsoti. — Slavna načelništva so tako natisnona, kakor so bila vodstvu na zadnje objavljena. s- Aualheriiiova ustna voia iu zobni prašek 3 Ohranil u*ta, krupča čeljustno meso tor odpravlja slabo sapo iz ust. Jodna steklenica ustno vodo volja 40 kr.; jedna škatlja uibuuga praška 20 kr.; 12 Btuklmiio 4 gld.; 12 Skatoli samo 9 gld. (81 — 141) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila so izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVOK" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl : 15. novembra. Pri Malici : (Jerstl, LoDjKel, Schvveinberger, Fakler, Ruhraan, Tomasi, Ltfwy, Schink, Buchshaiim z Dunaja. — Goldenstein iz Gradca. — Pevič iz Pulja. — Kavčič iz Šola. — Semen z Vrhnike. — Fischman iz Budimpešte. — 1: h i n ir iz InomoBta. Pri Nlnnni Wuhlnint.li. Ilumel, Beidel, Bienenfeld, Kreidol c Dunaja. — Stern, Ilauner iz Zagreba. — Tnkinz iz Velike Kaniže. — Floinrich iz Kranja. — Stern iz Gradca. — Globočnik iz Velikih I.asć. — Petna iz Mokronoga. — Bauer iz Florenco. Pri mvstrl|Mkem cesarji: Albrecht od sv. Ane. Umrli so r I Jiil»ljanl: 14. novembra: Terezija Kavčič, državnega pravdnika Buhatituta Zona, 33 let, Regij uva cesta S t. 9, j etika. V d ez o In i bolnici: 13. novembra: Ivan Novak, meftetar, 47 let, jetika. Tržne cene r IJ ubijan I dne 14. novembra t. 1. 1 fl. kr Cl. kr.] Plenica, hktl. * K lil Spoli povojen, kgr. . M—1641 Rei, ti Hi) Surovo maslo, „ i—'68. Jocaaen, , • * »j 4 5« Jajce, jedno : . , . H 8 0'«s, * * • 8 0- Mleko, liter . . . . H 8 Ajoa, „ • • » f> B6 Goveje meso, kgr. li- 62; Proso, > • • 4 66 Telečje „ , — 62 B\oruza, , 5 30 Svinjsko , „ — 54 Krompir, , • • • 2 32 Koltruuovo , , ''-ko, Leća, n • • » 10 Pišanee...... ,;-|3o: Grah, 10 — Golob...... Fiiol, » • • . 8 — Seno, 100 kilo . . . !| 1«7 Maslo, kgr. , 82 Slama, „ , . . . 187 Mast, ■ i— OH Drva trda, 4 [Tuietr. i. 7160 Spe h Irišen 1— 64 „ mehka, 4 , j 4 20 Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanja barometra v mm. Tem peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v umi. 15. nov. 14 nov. 7. zjutraj 2. popof. 0. zvečer 727 3 mm. 724 6 na. 727 1 mu. 130" C 15 6° C 10 4° C el. jzh. obl. si. jzh.l obl. si. jzh. obl. 7 50 s«, dežja. 7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer 728 G bdi. 72h'7 bdi. 730-3 nn. 1 4-2° C 13 0° C 8-8° C brez v. t megla si. jzh.| d-jas. si izb. i obl. i i 000 bb. 1 Srednja temperatura 13-0* in 8'7», za 918 in 6*1*11*4 uormalom. dne* IG. novembra t. I. (Izvirno lelajrrafieiio poročilo.) Srebrna renta .... Zlata renta..... r>' „ marčna renta . . . Akcijo narodne rmiiko Kreditne akcije .... London ...... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini ..... Nnmiko marke .... 4° državno srečke ix I. 18.' Državno srečke iz I 1M04 včeraj — ftHM«1» gld. 88 55 — «ld. 89 90 ■ 88 35 83 M) ■ U>8 15 n 108 3."* loi 86 101 85 n 99fi — n 996 — n 263 hO * 266-25 n 118 30 t II8-K) • 9 39 n 939 • h 61 B 63 fi810 — , 58 02'/, 260 gld. 134 g M. 25 kr. lOo . 181 m ~~" ■ D »2 n m n 99 . 75 . Dunasa rog. Brucke 5°/0 . . . 100 gld. Zoinl|. olič. avstr. 4*;i"/0 zlati ia»t. listi . . Kreditu« srečke......100 gld. Rudolfove sročke..... 10 „ Akcije anglo-avNtr. banke . . 120 . 121 110 184 1 i 140 25 fiO Mejnarodna PANOEAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. l'Nt<»|»iiliia za osebo 20 kr. G ustopnio se dobi za OO kr. Otroci lO kr. Od ponedeljka dne IG. t. ni. do nalete »rede due 1H. t. m.: II. serija: (986-3) Pogledi Pariškega mesta in novi obrazi čudesne jame Lurške Matere Božje. = Kadija ni veo! = Ntaro In prelaknienu do« iusre sdrnvilo so prh,tni -—rT^*^6*- ki presenetljivo hitro upliva jo proti k »nIj u, brlnnvostl, zasll-zeuju i. t. d. Že izborna sestava mojih bonbonov jo porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime «*•?«»* Tiftr*' in na , .tVbsif«© »mat—km"r ker se prodajajo posnetki, ki so brez vredaoatl ali celo MluMlIJlvl. — V sveftajlh a 9Q in 40 kr. Glavna maloga: Lekar F. Križan, Krom er I i. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih a špecerijskim blagom. V LJubljani pri: V. pl> Trnkde«y-|u leksrjn in I*. Cireeel-au, lekarjn. (918-7) KAROL TILL Spitalske ulice 10. Ljub\jana> Špitalske ulice 10. Plani papir in zavitki v kasetah in zavojih. Če-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski alt napisi. Vialtnlee« litografovane ali tiskane (najbolj moderna oblika). Vsakovrstna potrebielie sa pl< Harnlee ali pisalne mlse: podloge za pisanje, tintniki. podstavki za držala, obtetniki, ravniki, au-Ailni zvitki, pečatila iz proievine, sušilni kartoni itd. itd. Trgovske knjige, kopirne knjige, be-ležnlve, glavne knjige, ozke atrazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetne knjige, knjige beleznice, beležnice za perilo. Ljudski koledarji,, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (456 6) Dr. Frideriki« Ijenglel-n Brezov balzam. Že sam raatlinaki sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po* tom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. ^Bfl WP Be n*ulHie zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, oel|o se te drngt dan ne-■aatae lnakine od polil, a\l postane vsled tega elnto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge oesnažnoiti na polti. — Cena vr£u z navodom vred gld. l.SO. (119—17) Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MILO. NajmilejSo in najdobrodejnejše milo, za kožo nalasd pripravljeno, 1 komad €IO kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkoeajr.Ja lekarni in v vaeh večjih lekarnah. — Postna naročila vsprejema W. Heun, Dunaj, X. Š. 20561. Ustanove. (938-8> Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat Ljubljanski sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku 8035 gld. I 2. Jurij Thalmeinerjevo B „ 86-2G gld. 8. Jos. Jak Schillingovo „ „ . 8610 gld. 4. Jan. Josfc Weberjovo „ v . i)0 92 gld., do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih me- i 9. ščanov, ki so uboge, poltenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. KraSkovieevo v znesku 79 80 gld., j 10. do katere ima pravico ubogo v St. Petereki fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 6720 gld., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta ! 11. meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos Feliks. Sinnovo v znesku 48*30 gld., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 12. 8. H. Ant. Raabovo v znesku . . 205-— gld., Do ene polovice te ustanove ima pravico nbožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico oboi na, dobro vzgojena hči Ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. Mihael Pakič-evo v znesku . . 120*— gld., do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih ndove. Jan. Nep. Kovačevo v znesku . 151-20 gld., katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in nhoštva niso sami krivi. Hel. Valentinijevo v znesku 84'— gld., katero je razdeliti med otroke, rojene v Frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. Ustanovo za posle v znesku 5040 gld., katero je razdeliti med štiri uboge posle. ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Trsuiway-druAt. volj. 170 ^'d. ».v. . . . 217 Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu do 30> novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 29. dan oktobra 1891. leta. Župan : ClraMNelll, 1. r. i* i i Dr. Jakob Kavčič, e. kr. državnega pravdnika nmnestnik, javlja v svojem in v imenu svojih otrok Stanka in Danloe pretuzno vest, da je njih nepozabna iu uenadomustna soproga, oziroma mati, gospa TEEEHNA KAVCIC boj. KOTNIG sinoči ob 10. uri, po dolgotrajni mučni bolezni, prujemfii svete zakramente za iiiuirarjoću in udana v voljo Najvišega, v 33. lotu svoje d6be, mirno izdihnila svojo blago dudo. 1'ogrob predrage ranjec bodo v ponedeljek, dno 10. novembra, ob i"4>