Ljubljana, četrtek 29« septembra I932
Cena 1 Din
Naročnina znaša mesečno O in 25.—, za inozemstvo Din 40.—»
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 8122, 3123, 8124, 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon Št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. Tel. et 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Grozote potresne
katastrofe na Grškem
Okrog 20 vasi in nad 3.000 hiš v razvalinah — Število žrtev gre v stotine — Potresi se nadaljujejo
Atene, 28. septembra p. Po vesteh iz I kovniakov trajali še dalj časa. Kljub
....... " ' " vsem pomirjevalnim akcijam pa vlada
med prebivalstvom še vedno velika panika in vsak, četudi le neznaten potresni sunek, vzbuja novo vznemirjenje.
Otok Amogiani izginil
Atene, 28. septembra s. Šele sedaj se doznava, da je ob priliki potresne katastrofe popolnoma izginil majhni otok Amoginani, ki leži pred polotokom Ahal-kidike in na katerem je bilo naseljenih približno 200 grških rodbin iz Male Azije. Obstoji bojazen, da je samo tukaj našlo smrt 600 do 800 oseb. Število onih, ki so ostali brez strehe, presega 10.000. Telefonska zveza med Soiunom in goro Atos je prekinjena.
Tudi zgodovinski samostan na gori Atos je močno poškodovan. Že prvi potresni sunek, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje, je povzročil veliko škodo. Zidovje je močno razpokalo in bojijo se, da se bo del samostana porušil.
Solun, 28. septembra s. Po poročilu guvernerja Makedonije iz potresnega ozemlja je bilo 241 oseb ubitih, 403 so ranjene, med njimi 50 hudo. Pet krajev je popolnoma uničenih, 10 krajev je ostalo brez strehe.
Ženeva, 28. septembra p. Vest o katastrofalnem potresu v Grčiji je izzvala tudi v tukajšnjih krogih splošno sočutje s težko prizadetim prebivalstvom. Na današnji seji Društva narodov je japonski delegat Jošisava v imenu cele skupščine izrekel Grčiji sožalje in ji zagotovil simpatije vsega sveta. Predsednik zasedanja, grški poslanik v Parizu Politis, se je iskreno zahvalil za ta dokaz simpatij in obenem naslovil na Društvo narodov apel, naj upošteva to nesrečo ob priliki razprave o finančni pomoči Grčiji, ki pomoč sedaj še tem bolj potrebuje in zasluži.
Beograd, 28. septembra p. Potreso-merna postaja javlja, da se po katastrofalnem potresu v ponedeljek zvečer ponavljajo v čim dalje večjih presledkih manjši potresi, ki so posledica nadaljnjega sesedanja zemeljskih plasti. V zadnjih 20 urah je bilo zabeleženih 11 manjših potresnih sunkov, ki pa niso povzročili nobene škode.
KRIZA V ANGLEŠKI VLADI
potresnega ozemlja je katastrofa, ki jo je povzročil predvčerajšnji potres, mnogo večja kakor se je sprva mislilo. Več vasi je dobesedno porušenih in ni ostal kamen na kamnu. Nad 3.000 hiš je potres razdejal tako, da ni ostalo drugega nego žalostne razvaline, pod katerimi je našlo smrt na stotine ljudi. Okrog 10.000 ljudi je brez strehe in prebiva na prostem v stalnem strahu, da se katastrofa ne ponovi in znova zamajejo tla pod nogami. Med begunci vlada velika beda, ker nimajo ne živil ne obleke. Presenečeni sredi noči so večinoma samo v nočnih oblekah zapustili svoje domove in v paničnem begu iskali rešitve. Med be-frunci se odigravajo pretresljivi prizori. Otroci iščejo svoje starše, starši otroke, žene svoje može in mnogi jih iščejo zaman! Kolikor so mogli dosedaj ugotoviti, so ostale pod ruševinami razdejanih domov večinoma ženske in otroci. Po dosedanjih ugotovitvah je na polotoku Kaikidiku, ki je od potresa najbolj prizadet, že nad 350 mrtvih. Vsekakor pa bo število smrtnih žrtev mnogo večje, ker niso pregledali in preiskali še niti polovice razdejanih vasi, a begunci sami so prijavili že nad 2000 oseb, ki jih pogrešajo. Najhuje so prizadete vasi Pa-riaki, Neahoria in Nerodov. Vsega je potres uničil okrog 20 grških vasi. Samo v Nerodovu so do danes opoldne izkopali izpod razvalin 50 mrtvih in nad 200 hudo ranjenih.
Vlada se je takoj po prvih poročilih o nesreči sestala k seji in sklenila nujno podporo za prizadeto prebivalstvo. Vojni minister je odposlal cel polk vojakov na avtomobilih v potresno ozemlje. da pomagaj pri reševanju in organizira prehrano beguncev. Danes sta odpotovala v potresno ozemlje vojni minister in minister za narodno zdravje, da se osebno prepričata o obsegu katastrofe m izdasta potrebna navodila. Grčijo, M itak preživlja hudo finančno krizo, je ta nesreča seveda zadela tem huje. Kljub hudi finančni stiski pa bo vlada dala na razpolago vsa razpoložljiva sredstva, da pomaga prebivalstvu in mu zasigura za zino vsaj zasilna bivališča.
Manjši potresni sunki se še neprestano ponavljajo in bodo po izjavah stro-
Strašen orkan v Ameriki
Na oickm Portorico je mnogo mest in naselbin popolnoma uničenih - 200 mrtvih in nad 1000 ljudi ranjenih
N
Včeraj so demisijonirali ministri Snowden, Herbert Samuel in Sinclair, ki se ne strinjajo s sklepi ottawske konference
London, 28. septembra. AA. O pol 11. dopoldne se je začela množica radovednežev zbirati pred nizkim por-talom palače štev. 10 na Dovvning-Streetu, kjer se je vršila seja vlade, ki je odločila o usodi kabineta. Nad 30 fotografov se je že pol ure pred napovedano uro zbralo za policijskim kordono-m, ki je zadrževal množico, da je ohranil prosto pot ministrom.
Okoli tri četrt na 11. so začeli prihajati državni tajiniiki. Baldvvin in Chamberlam s/ta prišla pri stranskih vratih, da sta se izognila množici. Prvi je prišel John Simon v spremstvu lorda in lady Snovvden, lorda Samlkeya in Runcimana, kmalu nato pa so prišli kmetijski minister Gilmour. minister za zdravstvo Young, vojni minister Hailsham, minister za kolonije Cunliffe Lister, državni tajnik za škotsko Sinclair in naposled v poslednji skupini Thomas, Herbert Samuel ter državni tajmik za Indijo Samuel Hoare. Pet minut pred začetkom seie so bili zbrani v palači že vsi ministri in državni tajniki.
Prvič po več mesecih so bili na tej seji zbrani vsi mmistri — razen bolnega Winstooa Churchilla, ki mu je zdravnik prepovedal vstati.
Včeraj sta Macdonaid in Baldwin ponovno intervenirala pri Herbert« Samuelu, na] ne poda ostavke in ne razbije kabineta narodne sloge. Toda vse prigovarjanje je ostalo zaman. Na dopoldanski seji vlade so ministri Snowden (pravosodje), Herbert Samuel (notranje zadeve) in Archibald
Sinclair (državni tajnik za Škotsko) podan ostavko, čim je večina vlade odklonila odgoditev razprave o sprejetju ottawskih skJepov v parlamentu.
Liberalni ministri utemeltjujejo svoj korak v pismu Macdonaldu tako-le:
Glavne pobude, ki so nas privedle do ostavke- so: 1. politika trgovskega barantanja med vladami posameznih delov angleškega imperija je docela zmotna; 2. ottavvska pogodba nalaga angleškemu parlamentu, da gotovo dobo let ne more znižati carin za uvoz blaga iz drugih držav; 3. svetovna gospodarska konferenca mora nuditi Angliji možnost, da pristopi k vsem tistim ukrepom, ki bodo pospešili in poglobili njeno trgovino z drugimi državami; 4. carinske koncesije dominijonom in Indiji bodo brez dvoma pospešile posle nekih naših trgovinskih panog, toda te ugodnosti bodo bistveno odtehtane z naraščanjem naše brezposelnosti; 5. mnoge carine in omejitve bodo kvarno vplivale na življenjski standard revnejlših slojev in bodo omejile tudi delovanje domače produkcije. Nadalje ie treba računati s tem, da bodo ottawski sklepi naložili angleški vladi, da odpove nadaljnjo trgovinsko pogodbo z Rusijo in da ne bo smela več s to državo skleniti ugodnejše pogodbe, tako da bo tudi to dejstvo povzročilo angleški trgovini veliko škodo.
Vlada se je popoMne o pol 5. sestala ponovno k seji. Navzoči so bili vsi ministri razen onih, ki so dopoldme demisijonirali. Na seji so v glavnem razpravljali o predložitvi ottawskih
sklepov parlamentu, o razorožitvi in q indijskem vprašanju.
London, 28. sept. g. Razširjene so govorice, da je nameraval podati ostavko tudi ministrski predsednik Macdonaid. da bi tako omogoči-i popolno rekonstrukcijo vlade, konservativni ministri pa so dosegli, da je opustil to namero. Za novo zasedbo izpraznjenih ministrstev so se že v prvih popoldanskih urah pričela pogajanja.
London, 28. seipt č. Nekateri listi so objavili že kombinacije o sestavi nove vlade* v kateri nai bi bili ministrski predsednik Macdonaid, zumanji minister Simon, notranji minister Hailsham, pravosodni minister Eliott, finančni minister lord Allen itd.
Vprašanje pa je, ali bo Simon v novi vladu prevzel zun anj e -poli t ičn i portfelj, ker se je njegov položaj zaradi protestov velikega dela angleških političnih krogov proti njegovi politiki v Ženevi in zlasti proti njegovi poslednji noti o nemški enakopravnosti v oboroževanju zelo poslabšal.
Prvi znaki kri<ze angleške vlade so se pokazali že včeraj, ko so se na Downiing-Streetu ves dan vršile konference vodilnih osebnosti angleških političnih strank. Teh sestankov se je udeležil tudi zunanji minister Simon, ki se je vrnil iz Ženeve v London. Kakor znano, so Simonovi liberalci zahtevali za svoje nadaljnje sodelovanje v vladi, da naj bi vlada izvršila sklepe intperijske konference v Ottawi šele pq zaključitvi svetovne gosipo-daTske konference.
Pred razcišcenjem položaja v Ženevi
Danes bo Herriot v skupščini Društva narodov označil francoske zahteve v razmerju z Nemčijo
Ženeva. 28. sept. č Na zasedanju Društva narodov se je dopoldne pričela splošna razprava. Pred prehodom na dnevni red je bila krajša debata o sporu med Bolivijo in Pa-gvajem. Zastopnik Bolivije je izjavil, da pozdravlja njegova država vsakršno mirno rešitev spora, če bo le Boliviji zajamčena varnost in če se bodo priznale njene pravice. Zastopnik Paragvaja je naglašal, da sprejema njegova vlada vsako odločitev Društva narodov za mirno ureditev spora in za uvedbo arbitražnega postopka. Skupščina je sprejela obe izjavi z odobravanjem na znanje in je pozdravila prizadevanje zastopnikov obeh ameriških republik za mirno rešitev medsebojnih nasprotstev.
Nato je imel kraiši govor švicarski zvezni predsednik dr. Motta, ki je branil prestiž Društva narodov. Dejal je, da je Društvo narodov zamišljeno kot trajna organizacija za sodelovanje v vprašanjih mednarod-no-političnega značaja. Društvo narodov mora biti vedno čvrst steber za ohranitev mednarodnega miru in je dolžnost vsake države in naroda, da ga podpira.
Po govoru Motte je povzel besedo predsednik skupščine Politis, ki je sporočil, da je govornik, ki bi po listi moral nastopiti za Motto, izrazil željo, naj bi prišel na vrsto šele jutri dopoldne. Politični krogi trdijo, da je to željo izrazil predsednik francoske vlade, ki ima namen v generalni debati označiti francosko stališče napram odgovoru državnega kancelarja Papena v zadevi nemške enakopravnosti v oboroževanju. Odgoditev Herriotovega govora presojajo kot taktično potezo, da bi nemški zunanii minister Neurath ostal še nekai časa v Zene.-vi. Nemški zunanji minister ima namreč na-
men, ostati v Ženevi do Herriotovega eovo-ra in šele elede na njegovo vsebino odločiti, ali bo sploh zapustil Ženevo in se vrnil v Berlin.
Ženevaf 28. septembra. AA. Po današnjem sestanku francoske delegacije je Herriot sporočil, da bo jutri posegel v debato na zasedanju skupščine Društva narodov. Svoj sklep je predsednik francoske vlade in šef francoske delegacije sporočil tudi na današnji dopoldanski seji predsedništva Društva narodov.
Novica se je hitro raznesla med vsemi ženevskimi diplomatskimi krogi in zbudila živo zanimanje. Vsi ee izprašujejo, kaj bo zdaj storil nemški zunanji minister, ki je prvotno nameraval že drevi odpotovati v Berlin.
V Društvu narodov splošno odobravajo Herriotov sklep in naglašaio, da pomeni taka odločitev zaradi sedanjih zapletenih razmer velik dogodek. Splsšno pričakujejo, da se bo retoriki francoskega državnika posrečilo, s tribune Društva narodov razpršiti pesimistično razpoloženje sveta in nezaupanje do ženevske ustanove.
Ženeva, 28. septembra, s. Nemški zunanji minister Neurath je danes odpotoval v Berlin, kjer bo v petek seja ministrskega sveta. Kdaj s bo vrnil v Ženevo, še ni znano. Vodstvo nemške deleeacije je začasno prevzel poslanik Rosenberg. Odhod Neuratha je bil sklenjen, ker se je izkazalo, da bo za jutri v skupščini Društva narodov napovedani Herriotov govor najbrže le splošnega značaja in da ni računati z razeovori o zahtevah Nemčije po enakopravnosti. Henderson bo nadaljeval 9voje posredovanje ter o tem sproti obveščal Nemčijo.
Papenov odgovor Herriotu
Opravičevanje nemške zahteve po enakopravnosti v
oboroževanju
Hitlerjevci proti nemškim nacijonalcem
Krv avi izgredi na shodu nemških nacionalcev v Vratislavi — Tiskarska stavka v podjetjih Scherlovega koncema
Leto XIII., štev. 227
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova m cesta št. 13. — Telefon št. 2455. M
Podružnica Celje: Kocenova ulica H št. 2. — Telefon št. 190.	^
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
New York, 28. septembra, s. V noči na torek je nad otokom Portorico divjal strahovit vihar. Po dosedanjih vesteb je bilo približno 200 oseb ubitih, nad 1000 pa je ranjenih. Mislijo pa. da je število žrtev še mnogo večje. Orkan je dosegel hitrost 150 km na uro. Spremljali so ga velikanski nalivi. V nekaj minutah je voda poplavila v^e ceste, kar je zelo oviralo beg in rešitev prebivalstva.
San Juan (Portorico). 28. sentembra, s. Glavno mesto nudi žalostno sliko opustošenja. Mesto je ostalo brez vode, brez luči in brez telefonskih zvez. Orkan je odnesel strehe skladišč v Krki. Nalivi so zaradi tega uničili mnogo bla^a. Instrumente meteorološke postaje je odneslo, postaja sama m je popolnoma poplavljen«. Šole in cerkve so preuredili v begunska taborišča.
Vratislitva. 28. sept. č. Na manifestacij-skem zborovanju nem§kih nacijonalcev, ki s« je vršilo snoči v Vratislavi, je prišlo do ostrih obračunavanj med njimi in narodnimi socialisti, ki govornikom niso pustili govoriti. Narodni socialisti, ki so se zbrali v velikem številu, so povzročili tak hrup, d*? ni bilo čuti niti besede posamezmih govornikov. Morala je posredovati policija, Vi je odstranila demonstrante iz dvorane. Tedaj so na več krajih v lokalu nenadoma eksplodirale bombe in petarde s plinom za solzenje. Obračunavanje med nemškimi nacijonalci in hitlerjevci se je nato nadaljevalo na cesti. Sk-upina hitlerjevcev je napadla nekaj članov »Stahlhelma« in iih pobila. Policijski organi so prepodili hitler-jevce z gumijevkami. Anetiranih je bilo 30 narodnih socialistov, med niimi ie bila neka ženska.
O včerajšnjih spopadih med nemškimi nncijonalci in narodnimi socialisti ob priliki zborovanja v Vratislavi poročajo še naslednje podrobnosti: Na zborovanju je nastopil podpredsednik parlamenta, nemški nacijonalec Graf. ki ga demonstrantje celo uro niso pustili govoriti. Šele. ko le posredovala policija in je bila dvorana na pol izpraznjena, je mogel Graf začeti svoj govor. Izjavil je, da se še nikoli ni zgodilo. da bi se voditelji kakega pokreta izneverili svojim lastnim pristašem, kakor Je to storil Hitler napram narodnim socialistom. Če se sedaj narodini socialisti upirajo, je to le znak njihovega strahu pred

Razen v glavnem mestu je divjal orkan zlasti v Arecibu in Fajardu. Med Fajardom in Karolino je bilo več mest popolnoma uničenih. Materijalna škoda sega v milijone. Obstoja bojazen, da bo orkan, ki je okrog 11. ure ponoči divjal nad San Jua-nom, danes dosegel San Domingo. Orkan je na prizadetem ozemlju divjal celih šest ut. Nalivi so bili tako silni, da je stala voda nad pol metra visoko. Poplava je sil* no ovirala reševanje ljudi. Pomožna akcija je bila organizirana tako. da so rešili najprej deco in žene, ki so našli zavetišče v javnih zgradbah, šolah, cerkvah itd. Orkan je porušil mnogo vasi do tal. Podrtih je okrog 20.000 hiš. Tudi vsa žetev je uničena. Telefonske in telegrafske vezi so prekinjene.
polomom svojih lastnih vrst Hitler je ponovno prelomil besedo. Že na skupščini v Harzburgu je pokazal, da ne ostane zvest svojim obljubam. Graf ie nato s ponosom izjavil, da je predsednik države z ostrim zamahom presekal hitlerjevski vozel. Za Crafom se je oglasil k besedi poslanec Loringhofen, ki je v svojem govoru naglašal, da narodno-socialistični pokret Nemčiji šikoduje im jo tira v komunizem. Med zborovanjem so hitlerjevci burno vzklikali: »Hugenberg na vešala!« Ko so eksplodirale bombe, je bilo 7 ljudi hudo ranjenih
Berlin, 28. sept. AA. Vsi stavci ln tlskar-
niški nameščenci Scherlovega koncema stopilo v stavko. Podjetje Scherl tedaja Hugenbergove nemško-nacdana.lističine lis*« in revije ter zaposluje okoli 3000 tiipoCTs-fov in tiskamiških nameščencev. V stavko so stopili, ker so jJim znižali plače. Večina listov in pn-blii-kacij tega podjetja dane« ni izšla. V/e »Lokalanzeiger« je bil tedan 1« še ta list so tiskali v nekii drug.i tiskarni. Vse kaže, da se bo stavka razširila tudi na druge tiskarne.
Mednarodna konferenca za emigracijo
Beograd, 28. sept. AA. Na sklep upravnega odbora mednarodnega urada za delo se sestane v ženevi te dni mednarodna
konferenca statistikov, da napravi statistiko iizseljenstva po enotnem načrtu.
Berlin, 28. septembra, d. Državni kancelar Papen je včeraj sprejel glavnega urednika Wolffovega urada, kateremu je izjavil, da vidi v nedeljskem govoru francoskega ministrskega predsednika Herriota v Gramatu o nemški zahtevi po enakopravnosti v oborožitvi novo otežkočenje sporazuma in potrdilo popolnoma negativnega tolmačenja francoske note od 11. te-ga meseca Da Francija ne želi nobenega sporazuma, mu je bilo jasno že tedaj, ko je Herriot prvi nemški korak za pričetek pogajar; objavil javno in sporočil, še preden je odgovoril nemški vladi, njeno pobudo večjemu številu drugih držav, ne da bi si za to izposloval prej pri njej dovo-lienje, kakor bi zahteva'« to lojalnost ali vsaj kurtoazija. Nadalje je Papen poudar« jal. da ne gre za nemško oborožitev, temveč za izvršitev obljube o razorožitvi drugih držav. O nemški razorožitvi ne more biti govora, temveč samo o nemški enakopravnosti. Nemčija ni izbrala trenutka za Taznravo o tem vprašanju, temveč ie razorožitvena konferenca proti njeni volji sprejela sklepe, zaradi katerih je postalo vprašanje nemške enakopravnosti pereče. Vprašanje, ki ie bilo postavljeno in na katero ni bilo odgovorjeno niti v francoski niti v angleški izjavi, se glasi, kako
se bodo uporabljali sklepi razorožitvene konference za Nemčijo. Nemčija zahteva, kar je samo po sebi umevno, da se mora razorožitvena konvencija, na katero čaka svet že toliko časa. uporabljati zanjo v isti meri kakor za druge države. Nemške praktične zahteve, zaradi katerih se Nemčija po krivici sumniči, da se hoče oborožiti. ne pomeni io ničesar drugega, kakor da hoče dobiti Nemčija v okviru konvencije isto svobodo za prilagoditev oborožitve lastnim socialnim in narodnim potre« bam. kakor jo ima vsaka druga država. Pravice do obrambe ni mogel Nemčiji odrekati nihče, tudi Herriot ne. Višek nemških zahtev je. da sme Nemčija izvrševati to temeljno pravico vsakega naroda. Nemčija ni nikdar zahtevala, da bi se smela oborožiti v enakem obsegu, kakor »o Francija in druge države. Stremi le po izenačenju oborožitve z znižan iem splošnega oborožitvenega stanja. NemČije vedno poudarjala, da ji je vsaka omejitev oborožitve pTav, ako bo uveljavljen* za vse.
Papen je izjavil končno, da c pravni argumentaciji francoske in angleške vlade noče govoriti, ker se mu zdi popolnoma nevzdržna. Svoje zahteve ne utemeljuje nemšk« v'ada v z*«biji meri s členom R pakta Društva narodov, ki se navaja tudi
na nasprotni strani, zahteva pa, da naj njegove določbe veljajo v enakem obsegu za vse države, kar smatra za povsem nemogoče, da bi 6e moglo v okviru Društva na« rodov uporabi jati dvojno pravo.
Italijanske devizne omejitve v prometu z Jugoslavijo
Rim, 28. sept ž. V uradnem listu »Gaz-zetta Ufficiale« je bil objavljen dekret finančnega ministrstva o plačevanju blaga, ki se uvaža v Italijo iz Jugoslavije. Dekret obsega osem členov in bo stopil v veljavo 1. oktobra t L
V smislu dekreta dobo ameK italijanski uvozniki poravnati jugoslovenska račune za dobavljeno blago izključno po posredovanju Nacionalnega instituta za devizni promet z inozemstvom. Le 10 odst. navedenih faktur bodo smeli plačati v lirah. Ta postopek bo od 1. oktobra dalje veljal tudi retroaktivno za vse še neporavnan« fakture. Dekret določa stroge sankcije in kazni za one, ki bi kršili nove določbe f deviznem prometu z Jugoslavijo.
Po volitvah v Graji
Atene, 28. sept č. r. Notranje ministr* stvo je objavilo volilne rezultate na podlagi končnega štetja in razporeditve mandatov po volilnem zakonu. Venizelisti (liberalci) so dobili 102, narodnjaki (Kalda-risti) pa % mandatov. Novi parlament se sestane 24. oktobra. Dotlej bodo gotovo končana posvetovanja za sestavo nove koalicijske republikanske vlade. Če pa ne bi bilo mogoče sestaviti take vlade, bo parlament razipuščen in bodo razpisane nov volitve.
Bodoča madžarska vlada
Budimpešta, 27. sept g. V političnih krogih se že kolportira domnevna lista nove vte<Je, ki bi Ha sestavljena takole: P.redse<toilk ministrskega sveta in minister narodne obrambe Jufii Gombos; finančni minister dr. Imredi, ravna teli madžarske narodne banlke; trgovinski minister pil. Kozma, predsednik upravnega odbora madžarske telegrafske agencije; kmetijski minister Purgli; prosvetni minister dr. Hotnan, gdavni ravnatdj narodnega muzeja ali pa dosedami minister Karafiad; notranji mimis*er Keresstes-Fi-šer: zunanji minste«r narodini poslanec crr, TomcanjL Kandidat za pravosodnega ministra še ni znan.
Ostavka Titulesca odklonjena
Pariz, 28. septembra AA. Iz Bukarešte poročajo, da vlada nI sprejela ostavke ru-munskega poslanika na angleškem dvoru Titulesca. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo notranji minister Mihalake odpotoval v London in skušal pregovoriti Titulesca, naj umakne 6Vojo ostavko.
Iz športnega Sveta
Praga, 28. septembra. AA. Tu se je vr-Sil dvoboj med lahkimi atleti Poljske in češkoslovaške, češkoslovaški atlet Douda je postavil nov svetovni rekord z metom krogle. Vrgel jo je 16.20 m. Dosedanji rekord je imel Poljak Heliasz s 16.05 m.
N©wyo?k, 28. septembra.. AA. Snoči se je nemška boksač Scirmelmg boril z bivšim prvakom srednje teže Mickey Wal-kerjem. Dogovorila sta se za 15 krogov. Sehmeling pa je premagal svojega nasprotnika že v osmem krog-u s knockoutom.
Usodni dnevi
Vztrajni glasovi o izboljšanju svetovne gospodarske krize se srečujejo z ena ko vztrajnimi glasovi o poslabšanju mednarodnega političnega položaja. Medtem ko se na eni strani dviga optimizem, volja do podjetnosti in vera v uspešnost gospodarskega stvar jen ja, se z druge strani kopičijo temne sile, ki utegnejo vročično temperaturo današnjega sveta pognati visoko navzgor. Napor, da se reši razorožitvena konferenca v Ženevi, je ena največjih in najznačilnejših političnih akcij zadnjega časa. Vse svetovno javno mnenje zasleduje z napeto pozornostjo intervencijsko prizadevanje Herriota iD Hendersona. Danes ni več dvoma, da se v 2enevi odigrava pretresljiva drama mednarodne ga zaupanja. Predsednik odbora za zunanje zadeve v francoskem senatu, Hen-ri Beranger, je te dni objavil članek o sedanjem mednarodnem položaju, ki v njem ne prikriva dejstva, da se v teh dneh odločuje bodočnost Evrope. Če bo Nemčija odklonila prepotrebni kompromis glede svojega stališča o tako zvani enakopravnosti v oboroževanju in če bo vztrajala pri svojih oboroževalnih ukre pih, ki pomenijo kršitev mednarodnih obvez, je jasno, da bi bili vsi sklepi razorožitvene konference samo šop papirja, ki bi ga raznesel prvi vihar. Mimo in preko morebitnega sporazuma, ki je brez Nemčije iluzoren, bi se države strastno oboroževale in ustvarile v Evropi ozracie oboroženega miru, v katerem bi nedolžno netivo lahko sprožilo nedosledno katastrofo. Ne prikrivajmo si: neuspeh razorožitvene konference bi bil najusodnejši dogodek po svetovni vojni.
Umljivo je tedaj, da javno mnenje vsega sveta reagira kakor seismosrraf na vsako politično dejanje v Ženevi, tem bolj, ker bi s polomom razorožitvene konference stopilo na plan tudi vprašanje Društva narodov. Ali kaže vzdrževati veliko meddržavno organizacijo, če se države ne morejo sporazumeti v onih vprašanjih, ki so temeljnega pomena in najbolj pereča? Ogromen del svetovnega tiska manifestira v teh dneh mirovno voljo narodov. Skrb za mir, strah zaradi morebitnega poloma razorožitvene konference polnita stolpce francoskih, angleških, ameriških in drugih listov. Celo v državah, kjer so mirovna stremljenja mani očitna, ali kjer je javno mnenie podrejeno volji vlade, ni mogoče prikriti bridke in moreče skrbi za bodočnost Evrone ki je po usodnosti več kot geografski pojem. Vodje italijanskega fašizma so se vzlic machi-avellistični demagogiji z militarizmom in vzlic taktičnemu manevriranju z mednarodnimi pogodbami že ponovno izrekli za evropski mir. V Nemčiji je danes vnetih za mir več milijonov ljudi nego jih je bilo leta 1914.; vzlic skrajni to-posti nemške mentalitete, tako malo dovzetne za izkušnje preteklega časa, so se široke množice delovnega ljudstva mnogo naučile v svetovni vojni, dasi premalo za ves narod. Aktivnejša mirovna vloga Velike Britanije v kontinentalni politiki in zavzeta volja Zedinjenih
držav, da posredujejo in vplivajo, velik miroljubni orkester njihovega tiska, vse to sc znaki, ki pričajo o živahnem mirovnem delu in bolj bedečem javnem mnenju nego je bilo L 1914. Posebno mesto pa zavzema Francija. Najnovejši Herriotovi govori pričajo, da je Francija dobila v tem bistroumnem politiku dostojnega Briandovega naslednika. Izjave Herriota in drugih odgovornih francoskih politikov so v jarkem nasprotju z izjavami Papena ali generala Schlei-cherja: kontrast, ki prepričevalne je od kateregakoli v današnji dobi označuje usodnost sedanjega razpotja v Ženevi,
Oči sveta so uprte v Nemčijo. Sila, s katero se nemški narod otresa medna-rodnega nadzorstva in odpravlja spomine na svoj poraz v svetovni vojni, bi morda kljub samovšečni silovitosti in brutalnosti v marsikom vzbujala simpatije, če bi bila nekoliko etična in psihološka. Zaman je: svet je začel tudi v politiki iskati etično odgovornost in spoštovati vsaj do neke mere človeška čuv-stva. To novo politično zavest opažamo na vsem zapadu kot plod stoletnega razvoja in neštetih krvavih izkušenj. Najmanjša je danes v Italiji in Nemčiji. Italijani so dali svetu najjačje teorije proti morali v politiki, Nemci pa so ponovno dokazali, da so vzlic svoji sloveči filozofiji izredno topi psihologi. Tudi v sedanjem položaju so si, kakor piše senator Beranger, izbrali za svojo prestižno politiko psihološko kar najslabši trenutek. Pod vodstvom maršala, ki je doživel poraz samonemške teze o izvoljenem narodu in se na strašnih bojiščih prepričal o obupni izoliranosti takega stremljenja, sprejemajo na se odgovornost za novo, enako brezupno borbo proti imperialističnemu mesijanstvu nemškega naroda. Strme se vprašuje ves ostali svet, izvzemši kakšne trabante, n. pr. na Madžarskem, ki pristavljajo pi-sker svojih namišljenih nadlog k velikemu nemškemu kotlu, s kakšno pravico otežkoča ali onemogoča Nemčija trajnejše, če ne trajno pomirjen je Evrope?! Zopet enkrat stoji svetovno javno mnenje pred dejstvom, da velik narod, ki bi lahko živel v miru z drugimi narodi, pripravlja ustoličenje Sile na mestu Pravice in tako ruši civilizacijo v temeljih.
Usodni sc sedanji dnevi. Ne dajejo nam povoda za prešerne upe, a ne smejo nas tudi navdati s pesimizmom. Sedanji položaj zahteva močnih živcev in če jih bodo imeli politični voditelji današnjega sveta, bodo narodi prestali tudi to preskušnjo. Volja do miru in sporazuma mora prebiti kordone nemških revanžistov in vsiliti nemškemu narodu zavest težke soodgovornosti za usodo Evrope. Velike in težke naloge čakajo mlado nemško demokracijo, ki jo reakcija pritiska k zidu. Nemške republikanske sile so še vedno nositelj mirovne volje v nemškem ljduslvu, iz njih utegne priti moč, ki b« ukrotila razdivjano nemško samopašnost. Če je čas ne izda in ne prehiti...
prišla vrsta na Irsko prvič zasvopa De Va-
lile v ženevi
Tudi svetovni jirousst občnti gospodarsko krizo — Vse države šteilljo — Moralna deprimiranost — Razočaranje nad De Valero — Predsednik Politis
Ženeva, 27. septembra. Nekaka dušeča atmosfera leži nad
letošnjim rednim zasedamjem plenarne skupščine Društva narodov. V ponedeljek je bil prvi dan zasedanja in ob enem prvi dan slabega vremena za Ženevo in njeno prekrasno okolico. Mnogo hudomušnih zbadljivk kroži po ženevskih lokalih na ta račun. In pa na račun slovite številke 13. ker ie sedanje zasedanje trinajsto redno zasedan-ie, odkar je začelo Društvo narodov poslovati.
Pa tudi če bi z vsega sveta zbranim 'diplomatom in delegatom ne kvaril večni dež ženevskih dni, katerih se je marsikdo na tihem veselil in tudi če bi zasedanje ne bilo ravno trinajsto, bi bilo še vedno dovolj neprijetno in neprijazno. Pred vsem stoji prav zelo v znamenju gospodarske krize. Res Švica z Ženevo vred krize skoraj še ne občuti in tvori nekako oazo v evropski puščavi. Tem bolj pa jo občutijo vse druge države, ki 3o poslale svoje zastopnike v ženevski svetovni parlament Ko je včeraj dopoldne irski revolucionar De Valera otvoril prvo sejo, je nudil pogled v ogromno dvorano približno tako sliko, kakoršnih smo vajeni pri n?.s v Sloveniji pri umetniških koncertih. Galerije in balkoni, določeni za publiko, so bili polnii, parter pa, kjer so sedeži za delegate in njihove namestnike, je bil okupiran komaj za dobro polovico.
Vsaka država, ki je članica Društva narodov, ima ne glede na obseg svojega ozemM? in število svojega prebivalstva pravico, da pošlje na plenarno skupščino tri delegate in poljubno število namestnikov in ekspertov. V prejšnjih, lepših časih so se države te pravice v izdatni meri posluževale in celo z drugega konca sveta, iz Južn^ Afrike in Južne Amerike, pa tam iz Avstralije in Vzhodne Azije, so prihaiale vsako jesen v ^vioo cele eks-pedicije. Letos pa je stiska v državnih Magajmah orrsiPila celo vrsto vlad. da so reducirale tudi fzdatlke za ženevsko reprezentanco. Tri države — Argentina. Honduras m Dominikanska republika — soloh niso poslale na zasedanje nilkakeea zastopstva, med ostalimi 53 Slanicami pa iih je le malo. ki bi bile zastopane po kompletni delegaciji. Oddaljene izvenev-ropske države so po večini poverile z
zastopstvom svoje londonske in parilške moslanike. le nekatere so poslale po enega ali največ diva delegata diirekifcno iz domovine. Evropske države so z redkimi izjemami poslale sicer po lin o število de-llezatov. torei do tri, skrčile na so število njihovih namestnikov, ekspertov ln tajnikov. Tako se je zgodilo, da je v sejni dvorani ostala skoro polovica sedežev praz-nih. Tako pa se je tudi zgodilo, da dobite v ženevskih hotelih, ki so bili prejšnja leta ob tem času navadno prenapolnjeni. leto- sob, kolikor jiih hočgte.
Očividno pa so mnoge države reducirala' budžete še za te, po številu že itak zreducirane delegacije. Seveda so to ftvari, o katerih se ne da ničesar točnega izvedeti. Da pa se sklepati iz raznih znakov. Že lani so se začeli nekateri delegati seliti iz znanih kosmopolntskih in zato izredno dragih hotelov v cenejše; ietos se opaža ta pojav še v večji meri. V najdražjih reprezentativnih hotelih stanujejo večinoma le še šefi delegacij, dočim so se ostali Člani nastanili po depan-dnnsah ali bližnjih hotelih. Oni, ki poznajo zasedanja za več let nazaj, pravijo, da se pozna kriza letos tudi pri avtomobilih. Dočim si ie prejšnja leta vsaka delegacija najela kar do več stalnih avtomobilov. :majo letos le večje delegacije po enega jli dva, drugi delesati pa se vozijo s cenejšimi taksSji ali hodijo celo peš. To bi bilo nekdaj nemogoče.
Nemogoče pa bi bilo nekdaj tudi to, da bi Društvo narodov kot institucijo trle finančne skrbi. Letos pa je prišlo tako dal eč. Ena najvažnejših točk na dnevnem redu sedanjega zasedanja je razprava in sklepanje o finansirarrju Društva narodov m njegpvih institucij. Komaj dobro polovico tega so prispevale države, kar bi morale in kar Društvo narodov rabi pri sedanjem obsegu svojega dela in — sedanjih prejemkih svojih nameščencev. Cela serija kočlijivih problemov bo nastala i 1 tega m gotovo nj prijetna naloga, k» Je naložena včeraj izvoljeni finančni komisiji; našo državo zastopate v njej pomočnik zunanjega ministra g. Fotič hi kot njegov namestnik g. dr. Perne.
Še hujše pa so druge sence, M padajo na zbrane zastopnike narodov. Mamdžur-ski konflikt Je formalno sicer odložen, je
pa na jezika hi v milili vsem. Mnosrl oa-
lo mislijo, da se bo o njem govorilo, čeprav na na dnevnem redu. Vsi pa vidijo v načinu njegovega obravnavanja dokaz, da j« Društvo narodov še mnogo preslabo, da bi moglo zaiamčiti mir na sveta in deliti nekako mednarodno pravico. Bodri-len ta občutek gotovo ni. Tem mani, ker se mu pridružuje še moralna deprimiranost zaradi neuspeha konferenc v OttawI in Stressi, zaradi brezupnega stadija, v katerem se nahaja problem razorožitve, zaradi enako slabih izgledov za bodočo svetovno gospodarsko konferenco, pa še zaradi situacije v Nemčiji, večnih revolucij in vojn v Srednji in Južni Ameriki in kar je še sličnih neveselih pojavo\. Zato res ni čudno, da otvoritven tpilije v Ženevi ni prav nič svečan in optimističen Prvi polovici otvoritvene seje je predsedoval De Valera, ki n« je pripadla ta funkcija kot predsedniku sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov. V Svetu zastopane države se vrstijo v predsedstvu po abecednem redu in slučaj je na-nesel, da je prvi ravno lete.*, ko jo
lera. Umlijivo je, da je po dogodkih letošnjega leta ženevska premiera ekstrem-nega Irca vzbujala veliko pozornost. In ko se je na zadnji seji Sveta spravil nad Japonce na način, ki ni običajen s predsedniškega mes'.a, so mnoji pričakovali in napovedovali senzacijo tudi za njegov včerajšnji otvoritveni govor. Bili pa so razočarani že takoj v začetku, ko je De Valera po uvodnih formalnostih vzel v roke lepo povezan zvezek in začel svoj govor čatati. Ko so ob enem uslužbenci Društva narodov razdeli! ned delegate že natiskani francoski prevod govora — De Valera je govoril seveda angleško — je bilo jasno, da v govoru ne bo nikakih presenečenj. Tem bolj prijafcno in hvaležno pa mu je ob zaključka njegovega ka-tedrsko monotonega referata stisnil roko vrhovni režiser svetovnega parlamenta, generalni tajnik Društva narodov g. Drum-momd, kii molče sedi ves čas poleg vsakokratnega predsednika.
De Valera je izročil predsedstvo šefu grške delegacije Nikoli PoKtisu, ki je bil v tajnem glasovanju po listkih izvoli«n za predsednika letošnjega zasedanja skoro soglasno. Pozdravljen je bil s toplim aplavzom, saj je eden oniih redkih delegatov, ki je zastopal svojo dtižavo že menda na vseh dosedanjih ženevskih skupščinah. Poleg tega je sijajen govornik, rutin;ran parlamentarec in baje eden prvih mednarodnih turistov. Sedaj Je grški poslanik v Parizu, ob enem pa Je profesor pirava na pariškii Sorbonni. Ker Je običaj, da se predsedstvo plenarnega zasedanja poveri odličnemu predstavniku kake manjše države, ki v Svetu ni zastopana, Je padla odfločitev krogov, kii z& kulisami vodijo režijo Društvo narodov, letos na g. Politisa. \Da je bi!,a izbira srečna, je pokazalo dejstvo, da je bil izvoljen brez protikandidata. Tudi one, ki ga poprej še n:iso poznali, si je pridobi že takoj na prvih sejah s svojim topKm, po vsebini in formi dovršenim nastopnim govorom in s svojim spretnim in jasnim vodsitvom razprave. — SV.
Odobreno od Min. soc. pol. i nar. zdrav. S. Br. 14.579 od 19./8. 1932.
Pet milijonm sa socialne namene
Ljubljana skrbi za voje revne in male ljudi — Proraam mestnega socialnega urada za 1. 1933. predlaga skoro 5 milijonov za socialne
in humane namene
Slovo predsednika dr. Rogine
Ljubljana, 28. septembra.
V zborni dvorani višjega deželnega sodišča se je ob 11.30 vršila slavnostna gre-mijalna seja, ki so ji prisostvovali vsi ape-lacijski sodniki in šel višiaga državnega tožilstva dr. Grasselli. Novo imenovani predsednik viš. dež. sodišča g. Ivan Vran-čič se je po otvoritvi seje v imenu sodniškega zbora v toplem, prisrčnem nagovoru poslovil od dosedanjega, v pokoj odhajajočega g. predsednika dr. Antona Rogine, podčrtal je njegove odlične vrline in zasluge za naše sodstvo in tega organiza cijo, dalje niegovo strogo objektivno ura dovanje in globoko kolegijalnost G -predsednik dr. Anton Rogina se je globoko gi-njen zahvalil za izkazano počastitev, nagla šujoč, da se je vedno počutil srečnega med svojimi stanovskimi tovariši-sodniki m sodelavci, med katerimi je vladala vedno neomajna kolegijalnost in harmonija, vse v interesu justice in države. Po seji so »e vsi navzoči prijateljsko poslovili od bivšega šefa.
Ob priliki upokojitve je bil g. dr. Anton Rogina odlikovan z redom Jugoslovenske krone H. vrste za velike zasluge, katerim je bilo tudi že za časa njegovega aktivnega službovanja podano najvišje priznanje v odlikovanjih z redi Sv. Save III. in II. vrste.
Prof. Milan Mencinger f
Krško, 28. septembra.
Davi ob 7. je v Krškem umrl g. profesor Milan Mencinger, sin odvetnika in pi satelja dr. Janeza Mencingerja, brat dr Janka Mencingerja, odvetnika v Krškem, banovinskega svetnika Toneta Mencingerja in inapektoria inž. Leona Mencingerja Rodil se je 1872 na Bledu. Gimnazijske študije je dovršil na novomeški gimnaziji, filozofske pa v Gradcu. Služboval je potem na gimnaziji v Ljubljani in Kočevju. Med dijaki je bil zelo priljubljen, med kolegi pa visoko cenjen kot poznan filolog za latinščino in grščino.
Bilo mu pa žal ni usojeno, se dalje Saša udejstvovati na tem področju. Zaradi trdovratne bolezni se je moral predčasno še pred vojno odpovedati aktivni službi bi stopiti v pokoj na veliko žalost učencev in Škodo znanosti. Bavil se je pa §e tudi v pokoju s filologijo in je marljivo prebiral latinske in grške klasike. Leta pokoja je preživel med svojimi krškimi prijatelji od vseh čislan zaradi blagega značafa h) ljubljen zaradi dobrega srca m velike ra-dodamostL Blag mu apominl
Premestitve v železniški službi
Beograd, 28. septembra p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: AL bert Kobai, odoijal strojnega oddelka ljubljanske direkcije v splošni oddelek; Joslm Vene, oficiial sploSnesa oddelka ljubljanske direkcije v kurilnico Ljubljana gi. kol.
Včeraj se je na magistratu vršila seja socialno-političnega odseka občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil predvsom proračunski predlog za socialno skrbstvo v letu 1933."
Spričo težkih gospodarskih razmer in rastoče bede predlaga proračun za 1. 1933 za sociaino skrbstvo mestne občine 4 milijone 996.728 Din (za okroglo 674.500 Din več kakor letos) Najbolj je zrasla postav-kav madinskem skrbstvu: za ta naslov je predlaganih 1,149.505 Din, za 147.000 dinaijev več kakor letos. Za mladinsko skrbstvo bo morala mestna občina v novem letu žrtvovati toliko več. ker ji je doslej banska uprava precej prispevala v ta ramen, zdaj pa je banovina izčrpala svoja sredstva. Pod poglavjem »mladinsko skrbstvo« daje mestna občna največjo pomoč za počitniške kolonije, za katere je predla,gna postavka — 693.024 Din (za 44.000 Din več kakor letos). Potem eledijo: redne podpore (382.820 Din), oskrba otrok po zavodih (221000 Din), dnevna zavetišča (217.704 Din), rejnine za deoo revnih in izgubljenih mater (162.600 Din); potem pridejo pa še razne izredne podpore, pod« pore šolskim otrokom za obleko, obutev in za šolske potrebščine itd.
Najtežja postavka v predlaganem proračunu je za starostno preskrbo: 2.968.590 dinarjev. Za onemogle 6tarčke in starke bo morala mestna oMHna žrtvovati večje vsote predvsem zaradi tega. ker so razne bolnice in zdravstveni zavodi v sni osni zadregi za prostor zadnji čas izvedli precej strogo remeduro ter so orlsl-ovili iz svoje oskrbe vse one stare ljudi, ki siceT niso bolni, temveč so fimo onemogli pod pezo
let in bednega življenja. Najvišja vsota je namenjena zavetišču za onemogle: I.jOO.OOO Din (zrasla za 2UG.OOO). Zrasle"pa so tudi vse druge najvažnejše postavke, redne podpore (nad l milijon), oskrba v zavodih (396.000), izredne podpore itd.
Ker grozi, da bo letošnjo zimo brezposelnost še hujša, kakor je bila doslej, je znatno zvišana tudi postavka za delavsko skrbstvo: 287.949 Din (za 52.000 Din več). Tu so vključene podpore brezposelnim delavcem, ki so pristojni v Ljubljano, dajatve za ogrevainico in azil, za oskrbo v Ljubljano pristojnih obrtniških vajencev itd. Končno so predlagani večji ali manjši zneski za Gortanov fond, za zdravljenje ubogih in za specialno zdravljenje, za zdravila revnim itd. — Za ustanove dijakom je predlaganih 16.519 Din.
Proračun mestnega socialnega urada kakor priča, da vodstvo naše mestne občine borbe s socialno bedo naših dni v bodoče nikakor ne misli zanemarjati, temveč se budno pripravlja tudi na najhujše, kar lahko pride.
Razen predlaganega proračuna je soci-alno=politični odsek na svoji seji pretresal še razna druga aktualna vprašanja, zlasti vprašanje letošnje zimske pomožne akcije. Po izkušnjah, ki jih je prinesla lanska zadovoljivo uspela akcija, so bili stavljeni razni predlogi; vse pa kaže, da se bo letos treba lotiti tega prepotrebnega socialnega dela še z večjo energijo. Občina je pripravljena mobilizirati vse svoje rezerve. zlasti pa bo morala naša javnost letos prispevati več. kakor je lani. Nekatera znamenja namreč kažejo, da bo be<3a letošnjo zimo dosejjVi svoj višek.
Letalski major Oskar Umek f
Beograd, 28. sept. p. Včeraj je tragična nesreča zahtevala življenje letalskega majorja Oskarja Umska, poveljnika skupine 6. zrakoplovnega polka v Zemunu. Pokojnik je bil po rodu iz Istre ter je bil na glasu kot eden naših najodličnejših letalskih oficirjev, ki se je ponovno odlikoval pri raznih poletih in je tudi kot tovarIS užival vsestranske simpatije. To je pričal zlasti njegov pogreb, ki je bil danes dopoldne. Poleg velikega števila oficirjev ga je spremila na zadnji noti tudi množica občinstva. Pred odprtim grobom se je po. 8lovil od pokojnega tovariša letalski tnaioj Sergij Sebalin. Nad pokopališčem je krožila ietalska eskadrila, ki ji je Umek poveljeval, ter vrgla na grob krasen venet Uonek zapušča mlado ženo in dvoje otrok
Smrt dveh vrlih Zagor janov
Zagorje, 28. septembra.
V	Kisovcu je v ponedeljek zvečer po kratki bolezni preminil 701etni Ivan Gri-čar, upokojeni rudniški strojnik, ki je služboval pri rudniku polnih 52 let. v pokoj
£a je stopil šele leto« v junifu. Pokojnik ie il priča najvažnejše razvojne dobe našega rudnika. Delati je začel v primitivnih razmerah, vztrajal je dolga leta v 12 in I6urnem delavniku, bil na je deležen tudi vseh bridkosti pomanjkanja dela in zaslužka. Pri svoji težki službi se je vsa leta posvečal tudi narodnim organizacijam tn javnim trstanovaim. Sodeloval je pri ustanovitvi zagorskega Sokola in je s po-Bebno požrtvovalnostjo "zbiral pri"»pevk» za soJcolsiko zastavo. V dobrem polstoletju njegovega službovanja ni izdala bolniška blagajna zanj niti beliča, ker se ni nikdar javil bolnega. Blagi pokojnik je zapusti! Seno m 6 že preskrbljenih otrok, med katerimi je sin Ivan tajnik rudniškega ravnateljstva. Zaslužnega moža in veterana dela 90 danes ob pol 17. ob veliki udeležbi prebivalstva položili k večnemu počitka.
V	ponedeljek dopoldne pa smo spremljali na večni poti 801etnega uglednega trgovca in gostilničarja Lamberta Maltyja, ki je umrl v soboto na Izlakah. Pokojnik, po rodu i* Tržiča, se je pred 50 leti naselil v zagorski dolini ter si uredil trgovino v Zagorju in na Loikah. Pred 401et» je kupfi posestvo na Izlakah, kj«r si je uredil lepe poskmie lokale ter si s svojo podjetnostjo pridobil dobro premoženje. Vedno Je očetovsko skrbel za svoje pomočnike. Enemu je izdatno pomagal, da se je osamosvojil, drugega pa je sprejel za svojega družabnika in je ime! na stara leta največ veselja v družbi njegovih otrok. Mnogo je potoval po svetu in je vsa svoja izkustva posvetil napredku domačega kraja. Radodarno je podpiral razna društva in tudi v svoji oporoki se Je spomnil Sokolov tn gasilcev. Njegovo usmiljenje do revežev je tudi izraženo s precejšnjim zapuščinskim volilom. Blagemu možu je zapelo v slovo pevsko društvo »Loški glas«, poleg zastopnikov drugih društev pa so ga spremljali na zadnji poti tudi Sokoli iz Zagorja in Izlak ter gasilci u Izlak, Lok in Zagorja.
Napredovanja v poštni službi
Beograd, 2S. sept o. Z odlokom prometnega ministra so napredovali v višjo skupino: srvetnik poštne direkcije v Ljubljani dr. Janko Tavzes, poštni uradniki in uradnice Marija Dobeljak in Miroslava Hočevar v Celju. Marica Fuks in Ljudmila Strniša v Mariboru, Josip Jakša. Ciril Lileg, Marija Mesojedec. Štefanija Matevs in Janko Kocmur v Ljubljani I, Jo6ip Tomaž Ljubliana JI, Agata Januš ▼ Domžalah, Josip Krivec v Slov. Bistrici, Anton Pevec v Ormožu, Josip Stegemšek pri Sv. Jurju ob juž. žel., Julijana Helmih v Zagorj« ob Savi, Blaž Os t rožnik v Zidanem mostu, Gabrijela Sfiligoj v St. Ilju v Slov. goricah, Cirila Novak v Šmarju pri Jelšah, Rihard Gselman in Slavko Sfcurm v Mariboru, Josip Rurmik v Ljubljani, SreSko Štaut in Albina della Mea v Celju ter Davorin Štefane o v Mariboru-
Avstrijska ladja pod jugoslovensko zastavo
»Lidovč Novnny« poročajo dne 27. t. m. z Dtmaja, da je pred nedavnim časom ustanovljena pa ropi ovna družba »Oesterreicbi-Bcher Llovd« dobila svojo prvo ladjo, ki je bila spuščena v morje v Cardiffu dne 23. t m. Novi parnik rma 7800 ton nosilnosti in je dobil ime »\Vien«. Plul bo pod jugoslovensko zastavo, ki se je že pojavila on njegovem jamboru. Baje je italijanska viada že protestirala pri dunajski vladi, češ da mora fašistična Italija smatrati čin »Avstrijskega Lkrvda« koS n ©prijateljski fcorak, naperjen proti interesom Italije. Nova avstrijska paroplovna družba da škoduje s tem italijanski paroplovbi, pa tudi avstrijskemu gospodarstvu. V prekomor-skih krajih pa bo novi »Avstrijski .Llovd« nanravil zmešnjavo, ker je pravi naslednik nekdanjega »Avstrijskega T,!oyda« 1« »Llovd Triestino«.
Angleška tekstflna stavka končana
London, 28. seipt. AA. Starrka tekstilnih delavcev v Lancashlru se je danes končala.
Vre!R*m!ca itanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Poloblačno ali vedro, stalnejse vreme, podnevi toplo, ponoči hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu depresije, ki se je umaknila proti vzhodu, je nastopil v naši državi višji pritisk, ki se je razširil nad vso južno Evropo z Oceana. Zalo se je prijelo vreme vedriti. Zjutraj je običajno megleno. Pritisk je padel le v skrajnem iuž-Primorju za 0.1 do 11 mm. na severu ie po-rastel za 0.1 do 5 mm. najbolj v Sloveniji >n zapadni Hrvatski, najmanj nad vzhodnimi in centralnimi kraji ter srednjim Primor-jem. Temperature so v splošnem ostale ne-izpremeniene posebno na jueu in v srednjem Primorju, v notranjih delih države pa so padle za 1 do 6.6 stopenj, najboli v Liki in Gorskem Kotaru. manj v Sloveniji in v vzhodnih krajih.
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Oblačno vreme brez posebnih padavin, kmalu zopet manj oblačno.
Maši kraji in ljudje
Štirideset let opernega poslopja v Ljubljani
Pred štiridesetimi leti, dne 29. septembra 1892, je bilo v Ljubljani otvorjeno novo za tiste čase impozantno gledališče, v katerem ima sedaj prostore naša opera. Današnja štiridesetletnica, ki jo bo slovensko gledališče proslavilo s svečano otvoritveno predstavo, nas spominja nekdanjih bojev -za našo kulturno enakopravnost, dolgih borb za slovensko narodno gledališče. Ko je pred štiridesetimi leti kranjski deželni zbor dogradil novo gledališko poslopje, ki naj bi nadomestilo 1. 1887. pogorelo stanovsko gledališče, so se tudi slovenski gledališki umetnosti odprli širši in lepši vidiki. V stanovskem gledališču so slovenske predstave, ki je za nje skrbelo 1. 1876. ustanovljeno Dramatično društvo, ■cavisele od milosti Nemcev. Slovenci so ,<cazpolaga!i s skromnimi sredstvi, ipredsta-?ve so Bile šibke, literarno in igralsko dile-•iantske, tako da so zlasti pri izobraženimi težko tekmovale z nemškim repertoarjem. Naraščajoča narodna zavest in kulturna aktivnost Slovencev pa sta nujno Sdicali po samostojnem slovenskemu tea-Jtrru. S požarom stanovskega gledališča je stopilo gledališko vprašanje Ljubljane v novo fazo, v kateri je slovenski značaj dežele vidno stopal v ospredje. Kranjski deželni zbor, ki je štel med svoje člane mno-£o naših narodnih voditeljev, se je dne 22. oktobra 1888 odločil, da bo ob deželnih stroških zgradil v Ljubljani novo gledališče. Obenem je sprejel sklep, da se razčisti zasebno-pravno razmerje posestnikov lož, ki so bili pod nemškim vplivom in so v prejšnjem poslopju močno__ ovirali razmah slovenskega gledališča. Kranjski deželni zbor je ob istem času tudi odklonil ponudbo nemškega gledališkega društva. da bi le-to izgradilo gledališče za 2*X) tisoč goldinarjev, če bi dežela prispevala polovico in prepustila nemškemu društvu vpliv na upravo ter bi za dobo dvajsetih r,.v^^f<yv!la prejšnjim posestnikom lož neomei .no pravico v novem poslopju. Zdaj je bil led končno prebit.
Načrte za novo gledališko poslopje so predložili arhitekt "Vladimir \Valter iz Ce-I ia in skupno ing. J. V. Hraskv in arh. A. J Hrubv. Po izjavi dunajskih veščakov (arhitektov Fellnerja in Hellmeria se je deželni odbor odločil za načrt Hraskega in Hrubega. Izvedba načrta čeških strok o v-njakov pa je bila združena s previsokimi s*roški in sta projektanta dobila naročijo, ca izdelata nov načrt, čigar izvedba ne bo j-re^eaala dovoljenega zneska 190.000 gld. Začele so se spletke zaradi prostora, ki ga je zastonj odstopila ljubljanska mestna občina. Ko je bilo tudi to vprašanje srečno rešeno, so začeli z delom na stavbišču. Dne 19. oktobra 1800 je bil položen temelj-r-i kamen. V dvostenskem pločevinastem zakrovu so shranili ustanovno listino s stavbenimi načrti in novci. Temeljni kamen je vložen v portalnem stebru na desni strani.
Zidanje novega gledališča }e prevzela tvrdka Tonnies, ki pa ga ni mogla spraviti fi-od streho do 1. novembra 1890, kalkor je bilo dogovorjeno. Med tem je deželni zbor odobril nove kredite, odklonil pa predlog takratnega poslanca Ivana Hribaria, da bi se uvedla električna razsvetljava. Razpisala po se dela za umetniško opremo: k ima rek a dela so poverili takrat na Dunaju bivajo-čemu kiparju Alojziju Ganglu, ki danes živi v Pragi, slikanje velike zavese pa češkemu slikarju prof. Liebscherju v Pragi. Gradnja in notranja oprema novega gledališča je napredovala dokaj počasi. Pri delu so bile udeležene poleg dveh dunajskih tudi nekatere domače tvrdke. Tako čitamo v kroniki tega gledališča, da je največja takratna ključavničarska tvrdka v Lhibljani Avg. Rabkar izvršila izdelavo železnega strojevja zgornjega in spodnjega odra za 6000 gld. ceneje od ponudbe sloveče duna jske Ig. Gridla. Tapete in dra-perije je izvršil F. Doberle. bronaste svetilke pa tvrdka Tratnik. Tako se je pri tem delu, ki se je do podrobnosti izvrševalo po načrtih obeh projektantov, že v znatni meri uveljavila podjetnost slovenskih obrtnikov, ki so sicer takrat še tlež-ko tekmovali z renomiranimi nemškimi tvrdkami.
Po vsem tem je napočil radostni dan otvoritve novega, krasnega gledališča. Otvoritev je bila zelo -slovesna in vsi takratni časniški glasovi so bili polni hvale o novem poslopju, ki je postalo največji arhitektonski kras nove Ljubljane. Gledališča se je otvorilo s tragedijo »Veronika Deseniška«, ki jo je po Jurčiču priredil Ignacij Borštnik. Decembra istega leta je bila prem;era nove slovenske onere »Teharski plemiči«, skladbe dr. Benjamina Ipavica. Tako se je slovensko gledališče, ki ga je vzdrževalo Dramatično društvo in ki ie od 1R87 — 1892 imelo prostore v mali oitalniški dvorani v Šelenburgovi ulici, preselilo v nove, lepe, dostojne prostore deželnega gledališča. A tudi zdaj mu niso bila vremena preveč ugodna. Slovenske .predstave so se vršile samo dvakrat tedensko. Razen Borštnika, ki ga je dalo Dramatično društvo izšolati ra Dunaju, so v drami igrali po večini diletantje, v operi pa so si pomagali s hrvaškimi, češkimi in poljskimi pevci. V zboru so bili mladi slovenski obrtniki, za orkester pa je skrbela vojaška godba, če ni bila — zadržana drugod. Dve leti pozneje je prevzel vodstvo drame Čeh Rudolf Inemann, vodstvo opere in operete pa po Franu Gerbiču Hila-rij Benišek. Začela se je nova razvojna faza slovenskega gledališča, ki je dobivalo
v novem poslopju vedno večji razmah. "Kmalu so postali gospodarji Slovenci; slovenske predstave so se okrog 1. 1910. vršile že petkrat na teden in Nemci so naposled občutili, da jim je v gledališču popolnoma zmanjkalo tal. L. 1911. so si zgradili novo gledališče — (poslopje, v katerem je danes slovenska drama. Tu so morali opustiti opero, ker je med tem slovenska opera tolikanj napredovala, da niso mogli ž njo več tekmovati. Kakšen preokret v dveh desetletjih!
Po prevratu so se slovenskemu gledališču odprli še lepši vidiki. V svobodna narodni državi je gledališče v Ljubljani postalo poleg beograjskega in zagrebškega osrednje državno gledališče. Poslopje ob sedanji Aleksandrovi cesti je dobila opera in v njem je naša odrska glasba doživela že mnogo triumfov — z domačimi umetniki, pretežno domačim orkestrom in v blesku, kakršnega si Slovenci nekoč nismo mogli in smeli privoščiti. Gledališko poslopje, ki so ga danes pred štiridesetimi leti izročili javnosti deželni glavar Oton Detela, z deželnimi odborniki Ivanom Mur-nikom, dr. Francem Papežem in dr. Josipom Vošnjakom, stoji na eni najlepših točk Ljubljane kot impozanten spomenik naših bojev in zmag v borbi za kulturno samostojnost. Okolica tega renesančnega poslopja se je v zadnjem desetletju močno izpremenila. Aleksandrova cesta je dobila velikomestni videz in krasno perspektivo v preurejeni park; spominski sohi dveh velikih pionirjev naše gledališke umetnosti, Borštnika in Verovška, nemo govorita o zgodovini naše kulture. Oiperno gledališče je bilo v zadnjem času prenovljeno na zunaj in na znotraj, a časi, ko so v njem svetili s plinom, ker se je električna naprava videla predraga in preveč moderna, so že dolgo za nam L Tako bo pred štiridesetimi leti otvorjeno gledališče ie dolgo trdna vez med našo preteklostjo in sedanjostjo, hram naših muz in ponos našega mesta.
Ivan Škerli na mrtvaškem odru
Novo me*fo, 28. septembra.
Včeraj cflcrog 16. ure je v svoji vili na Trdinovi cesti po daljšem mučnem trpljenju preminil višji sodni svetnik v pokoju g. Škerlj Ivan. Častitljivi starček se je rodil 1848 v vipavski dolini, v Vrhpolju. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani je študiral pravo na Dunaju in bil vnet član »Slo-
venije«. Prvo službo Je nastopil v Ljubljani, nato pa je služboval še v Škofji Loki, Črnomlju, Kranju, Žužemberku in v Novem mestu, kjer je stopil v zasluženi pokoj. V Ljubljani si je izbral svojo življenjsko družico gdč. Ano Trdinovo, so-rodnioo pisatelja Janeza Trdine. V srečnem zakonu se mu je rodilo pet sinov ln hčerka: Milan je univerzitetni profesor v Ljubljani, Vladimir je umrl star šele 23 let, ko je dokončal baš medicinski študij, Amad, ravnatelj novomeške gimnazije, je umrl 1927, hčerka Ana, ki je bila očetu-vdovcu največja opora in duša družine, je umrla 1929, Ivan je gimnazijski profesor v Ljubljani, a Stanko je docent na beograjski univerzi.
Pokojnik, ki je imel široko duševno obzorje in je bil zaveden Slovan, je kot dijak preživel taborsko dobo. V Kranju je bil član znanega krožka, nazvanega »Jour fix«, katerega duša je bil sam Janez Mencinger. Bil je predsednik čitalnice v Kranju in v Novem mestu, poleg tega še član neštetih drugih narodno obrambnih društev, ki ga bodo gotovo ohranila v kar najlepšem spominu. Z veliko pozornostjo je zasledoval literarno gibanje doma in na tujem, o čemer priča njegova krasna knjižnica. Ko je prišel leta 1886. v No^o mesto, se je v njem mahoma uživel in si zgradil lastni dom. Usoda njegovega rojstnega kraja, kamor ga je pot prej čestokrat vodila, pa je starčka po vojni hudo zadela. V .pokoju je užival med ljubljenimi otroki zavidanja vredno družinsko srečo, ali po smrti zadnjih dveh otrok je postajal bolj in bolj potrt, kar ga je slednjič tudi priklenilo na bolniško posteljo. Pogreb splošno priljubljenega, uglednega moža bo v četrtek ob pol 16. popoldne na farno pokopališče v Šmihelu, kjer tudi počiva pokojna žena in umrli otroci. Preostalim naše globoko sožalje!
Grenčica Hnnyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Miroslav Ambrožič načelnik Sokola KJ
Načelništvo našega Sokolstva prehaja iz Izvežbanih rok dosedanjega načelnika br. Ivana Bajžlja v roke preizkušenega sokolskega delavca Miroslava Ambrežiča, ki je tako rekoč vse svoje življenje preživel v sokolskem delu. Telovadil je že kot na. raščajnik v svojem rojstnem mestu Kranju, postal tamkaj z 18. leti duštveni načelnik in je bil s pokojnim Evgenom Sa-jovicem duša sokolskega pokreta vse Gorenjske. že takrat sta izdajala vestnik gorenjske župe, vsemu Sokolstvu pa je bil namenjen »Slovenski sokolski koledar«, ki izhaja še sedaj pod imenom »Jugosloven-ski sokolski koledar«. Ko je bila v Ljubljani pred vojno ustanovljena Slovenska sokolska zveza, je postal br. Ambrožič član njenega tehničnega odbora pod načelstvom br. dr. Murnika.
Po svojem odhodu v Trst, kjer je bil zaposlen kot stavec, jx>zneje kot faktor in slednjič kot ravnatelj tiskarne »Edinosti«, je posvetil vse sile popolni reoiganizaciji Sokolstva v Trstu ln našem Primorju. Njegovo smotreno delo je pokazalo izredno velike uspehe in lahko trdimo, da je bila tr-žaSka župa pred vojno ena najboljših v slovenskem Sokolstvu. Hkratu je br. Ambrožič izdajal tudi v Tratu župni vestnik, sodeloval pa je tudi pri »Slovenskem Sokolu«, vodil sokolsko rubriko pri dnevniku »Edinosti« in se sploh močno literarno udejstvoval v sokolski stroki. Tik pred
TerpenHn .
i i l /J v*- razkraja
nesnago se hitreje....
v spojitvi Zv močno se penečim
ALBUS-
milom.
AiBUS-lerpeniinovo milo
ie zanesljiva pomoč pri pranju Vašega doma čega perila. ALBUS-terpentinovo milo se
močno peni in lahko razkraja nesnago. ALBUS- terpentinovo milo varčuje Vase perilo in Vam olajša pranje.
prevratom se je vrnil iz vojaške službe v Trst in vodil tamkajšnje sokolsko društvo tudi še po prevratu kljub težkim dnevom. Za časa prevrata je bil načelnik varnost^ straže vse do vkorakanja italijanske vojske. Ko so kasneje Italijani pričeli ovirati sokolsko delo in so med drugim zaplenili tudi njegovo brošuro o Sokolstvu, je bil to italijanskim oblastvom povod, da so pričeli br. Ambrožiča preganjati. Leta 1920. je bil po požigu Narodnega doma, kjer je izgubil vse svoje imetje, pregnan v Ljubljano. Tudi tukaj je posvetil vse odlične sposobnosti Sokolstvu, postal je načelnik ljubljanske sokolske župe in podnačelnik Jugoslovenskega sokolskega saveza. Pozneje je kot načelnik Saveza nekaj let vodil vse tehnično delo v našem Sokolstvu. Urejeval je tudi »Sokolski Glasnik«, sa-vezno glasilo, in pa strokovni list »Pred-njak« za vaditeljstvo. Kmalu jx> osnovanju Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je bil imenovan za namestnika načelnika br. Bajžlja, sedaj po odstopu njegovem pa za saveznega načelnika. Lani je izdal krasno knjigo »Metodika sokolske vzgoje«.
Br. Miroslav Ambrožič se je rodil 17. julija 1885 v Kranju kot sin kiparja in pozlatarja. Oče ga je namenil duhovniškemu poklicu; vendar je mladi Miroslav po dovršeni srednji gimnaziji rajši vstopil v Lampretovo tiskamo ter postal stavec, nato faktor in ravnatelj tiskarne »Edinrsti« v Trstu ter po svojem odhodu iz Trsta ravnatelj ljubljanske Delniške tiskarne.
Med tem časom je pričel izdajati tudi odlično revijo »Slovenski tisk«.
Pozdravljamo br. Ambrožiča na načel-
Danes in še par dni!
Richard
v svojem najnovejšem filmu
SIMFONIJA LIUBEZNI
Tauber kot Cavaradossi v »Tosci«
Predstave ob 4., 5,48 in % 10 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124

niškem mestu celotnega našega Sokolstva ter želimo, da bi mu s svr jim delom pripomogel do največjega razmaha. Zdravo!
Požar v Dolenjem Logatca
Logatec, 28. septembra.
Turobno piskanje tovarniške sirene in plat zvona pri obeh cerkvah je skalilo v torek zvečer nočni mir in oznanilo preplašenemu prebivalstvu, da zopet gori nekje gori. S strahom so iskali ljudje grozeče znamenje in videli, kako se vali proti nočnemu nebu s poš&stno krvavo svetlobo ozarjeni gosti steber dima. Vnela se je na Brodu žaga g. Gabriela Oblaka, bivšega dolenjelogaškega župana.
Na mestu nesreč'' se je mahoma nabralo mnogo ljudstva in intervenirali so tudi gasilci obeh gasilskih društev, vendar poslopja ni bilo mogoče več oteti plamenom. Zato so se gasilci omejili bolj na obrambo zraven stoječe strojnice, kjer je bila do nedavnega električna centrala, in na varstvo v bližini stoječih drugih objektov. Kako je nastal ogenj, ni točno znane. Podnevi je žaga še obratovala. Gospodar je utrpel s požarom občutno škodo, ki pa bo najbrž vsaj delno krita z zavarovalnino.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. — Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Težavna preiskava zločina
v Jagodini
Novo mesto, 28. septembra.
Kakor smo poročali, je bil v soboto 17. t. m. ponoči izvršen v naselju Jagodini pr4 Hmeljnifcu zavraten napad in je postal žrtev napadalcev ZTletni bosanski drvar Štefan Djak. Naboji lovske puške so mu šestkrat prestrelili čreva in je bilo stanje nesrečnega Bosanca obupno, ko so ga šele po dveh dneh prinesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Preizkušeni roki znanega kirurga, primarija bolnice g. dr. Pavlica pa je uspela silno težka operacija in bo ranjenec, če ne nastopijo komplikacnje. okreval.
Takoj po napadu se je raznesla vest, da je bil nesrečni delavec obstreljen po nesrečnem naključku. Napad je bil baje namenjen neki drugi osebi. Takoj po napadu so orožniki aretirali dva sumljiva mladeniča in sicer brata Martina in Jožeta Gačnika i z Podturna, ki pa zanikata vsako krivdo ter trdita, da sta vso noč prespala doma na svislih. Napad je bil izvršen v temi in napadalci so bili po izjavi ranjenega Djaka in njegovega spremljevalca, ki je bil tudi lažje ranjen, vsi maskirani. Težavna preiskava se vrši z veliko vnemo.
KULTURNI PREGLED
Režiser Delak o operi I »Hlapec Jernej"
Režijo hi inscenacijo opere Mahovskega »Hlapec Jernej« je prevzel režiser g. Delak. 0 delu in o svoji režiji nam je izjavil približno to-le:
_ Pokojni Alfred Mahovsky je sam priredil operni libreto, in sicer po tekstu gospe Jirku, ki je — kakor znano — prevela v nemščino Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Izvzemši tekst za zbor ob koncu opere. Ma-hovsky skoraj nikjer ne rabi besed, ki jih ne bi rabil Cankar. Ta libreto je prevel v slovenščino g. Mile Klopčič, ki se je absolutno držal Cankarja; na nekaterih mestih sta prevajalec in g. ravnatelj Polič to ali ono stvar muzikalno retuširala, samo da je ostalo izvirno Cankarjevo besedilo. Vsekakor je literarna pot »Hlapca Jerneja« v naši operni literaturi kaj redek pojav: slovenska novela se vrača k nam kot nemška opera, čiie libreto je treba zopet prevesti v slovenščino. — Seveda, skladatelj si je dovolil, da je po svoje razvrstil vloge in nekatere situacije izoblikoval tako, kakor se prilegajo njegovim opernim namenom. Tako je posebno omeniti prizor pred cerkvijo, ki ie dokaj nezavisen od Cankarja. Sicer obsega opera »Hlapec Jernej« sedem slik. Prva ee dogaja na Sitarjevem domu, druga pred županom, tretja ob srečanju Jerneja s študentom, četrta na hodnika ljubljanske
sodnije, peta v zaporu, šesta pred cerkvijo, sedma pa zaključuje opero s požarom.
— Kako je Mabovsky doumel in prikazal hlapca Jerneja? Ne kot revolucionarja, marveč kot trpina, reveža, ki ga povsod preganjajo. Tako umevanje je v toliko nevar-
no, ker bi Jernej utegnil postati smešen. Zato je potrebna opreznost in režija mora omiliti vsako stvar, ki bi se videla pretirana. Sicer je Mahovsky dramatično izoblikoval samo Jerneja, ki je v vsakem prizoru absolutno osrednja figura, vse ostale osebe so bolj ali manj karikatura. V Brnu so jih take tudi postavili na oder, n. pr. oblečene v naše narodne noše. V moji režiji je to ublaženo. Naš Jernej je popolnoma človeški, ostale osebe pa so bolj naznačene nego karikature in se samo nekako odbijajo od Jerneja kot nositelia vsega dejanja. Tako se je pri nas delo Mahovskega približalo dramski operi. — Scenično ie opera dokai stili-zirana, kar je bilo potrebno zaradi Jerneja, ki zahteva poantiranje. Sicer pa rabim kar najbolj preprosta sredstva in ne obtežujem dejanja s premočnimi sceničnimi efekti. Priznati pa je treba, da je ta opera sestavljena s precejšnjim poznavanjem odra, tako da že sama vsiljuje igralcu logično igranje; t'idi glasba je temu prikladna.
Kakor dirigent g. dr. Švara (glej včerajšnje »Jutro«), ie tudi režiser g. Delak preverjen. da si bo Mahovskega »Hlapec Jernej« osvojil naše občinstvo.
„Pravica do greha"
in „Beii Uon]"
Zagrebško eledališkn pismo
Zagreb. 27. septembra
V Malem gledališču smo imeli premiero komedije češkega avtorja Vilema Wernerji »Pravica do greha«. Pisec ni položil težišča y situacijeko komiko, marveč je skušal dati
vso komiko v dialogu. Zategadelj je nemara prvo dejanje najboljše, ker se v njem — kakor v pravi ekspoziciji — največ dogaja. Tu vidimo, kako se mlad zdravnik ob odsotnosti svoje žene, ki je odšla na letovišče, zabava z njeno najboljšo prijateljico. Nadalje vidimo, da se zdravnikova žena nenadno vrne in njena tekmovalka se komaj utegne rešiti, pri tem pa pozabi svojo pod-veznico. Tako najde žena »corpus delieti«-Nastane afera, ki se vleče skozi ostala dva akta; posihmal zelo mnogo, morda celo preveč razpravljajo o tem. ali ima mož pravico do greha ali ne. Glavno besedo si pri-svojo mati zdravnikove žene. ki je prav neizčrpna v svoji dogmatiki o moževi zvestobi. Skratka., mati skozi dva akta tolikanj modruje, razpravlja in govori, da naposled pomiri mlado ženo z nienim soprogom in obenem tudi občinstvo, ki si zares odahne. ko so se zaključile neskončne filozofsko-hu-moristične debate. Vsekakor pa drama ni brez duha in se občinstvo ponekod dobro zabava.
Operetna revija »Beli konj« je veliki »šlager« inozemskih gledališč. V zadnjem Času ima ta komad vprav senzacionalne uspehe in doživlja stotine, tisoče izvedb. Vse to dokazuje, da ima opereta nenavadno mikavnost in da se le-ta ne zmanjša, četudi je »Beli konj« že ne vem kolikokrat tekel čez oder. Če pogledamo temu »Belemu konju« zobe, vidimo, da je še prav mlad in vendar ima za seboj že toliko zmag. Res je tudi to, da se ta komad naslanja na staro komedijo Blummenthala in Kadelburga, ki je srečno propadla celo v Zagrebu, kjer so
AKUPA SREČK
so tu!
milijonov dinarjev, ki bodo razdeljeni v novem kolu med igralce v državni razredni loteriji. Tudi Vam bi bil večji dobi tek dobrodošel, zato ne ostanite brez srečke!
Kupiti jo moreto v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19
ce vesti
♦	Velik javen političen shod JRKD za Krško dolino bo v nedeljo v Dolenjskih To-p ieah na kopališkem trgu. Govorili bodo poleg ministra g. Puclja tudi drugi narodni poslanci. Shod je namenjen vsej tostranski Krški dolini Ker bo to prvi večji shod v tem srezu in izven Krškega na •Dolenjskem, se ga udeleže zastopniki vse Krške doline.
♦	Delovanje JRKD v šmarskem srezu. V nedeljo ob 9. bo seja širšega sreskega odbora JRKD v Šmarju pri Jelšah v tajniških prostorih (v posojilnlški hiši). Dnevni red: poročila narodnega poslanca g. Spindler ja, tajnika in blagajnika, akcija za občine, prizadete po suši in toči, določitev prosvetnih tečajev in razne tekoče zadeve. Popoldne se bo vršil shod na Donački gori. I>ne 9. oktobra dopoldne po prvi maši bo shod in ustanovitev krajevne organizacije v Kostrivniei. Dne 16. oktobra dopoldne pa shod in ustanovitev na Sladki gori. Na vseh shodih bo poročal g. narodni poslanec iSpiDdler o delovanju v narodni skupščini ter o političnem položaju.
♦	Delo JRKD v ptujskem srezu. Nova vsenarodna in vsedržavma stranka beleži lope uspehe tudi v ptujskem srezu. Zasluga za to gre predvsem narodnemu poslancu g. Lovni Petovarju in pa tamkajšnjim sre-skiim in krajevnim organizacijam. KeT je organizatorno delo v srezu končano, se je sreska organizacija odločila, da priredi nekoliko manjših manifestacijskilh shodov in tako informira pristaše o političnem Ln gospodarskem stanju v državi. Tak shod se bo vršil tudi v nedeljo, 2. oktobra, po rani maši na trgu v Vurbergu.
♦	Osebna vest. Pomočnilk direktorja državnih železnic v Ljubljani g. Svetolik Ga-Jič je premeščen v direkcijo jugoslovenske rečne plovbe v Beogradu.
♦	Iz banovinske in državne službe. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani so imenovani: Karol Vrisk za banovinskcga ekonom a-vrši! ca dolžnosti sreskega kmetijskega referenta za novomeški srez; Franc Colarič za banovlnskega cestnega nadzornika-uradniškega pripravnika pri cestnem odboru v -MursM Soboti ter Antonija Prebil za avamičnico 3. stopnje pri banski upravi v Ljubljani. Zdraivnik-urad-mlški pripravnik v splošni bolnici v Mariboru dr. Mirko Sesardič je podal ostavko na državno službo. Z odlokom kr. bans&e uprave so imenovani: uridniški pripravnik Konrad Čeh za žigo s ač a pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstrvu v Mariboru levi bresr; dnevničar Vladimir Zorzmt za uradniškega pripravnika pri dr^ žavmi bolnici v Ljubljani; Karol Krašovec J pa za služitelja 2. položajne skupine pri državni bolnici v Ljubljani. Trajno sta upokojena policijska stražnika 1. razreda Josip Benulič pri upravi policije v Ljubljani in Anton Vrtovec pri predstojništvu msetne policije v Mariboru.
♦	Vojaške vesti. Na službovanje sta prrdeljena žandarmerijski kapetan 1. razreda Milan Kovinčič, doslej komandir mursko-sOboške čete kot komandir bečke-reSkj geti, žandarmerijski major Vladimir Narandžič, doslej v Velikem Bečkereku, kot komandir mursko-sob oš k i četi, pehotni nared.nik-vodnik 2. razreda Franc Vonči-na pa je upokojen. — Kapetan korvete Vladko Naglic je imenovan za komandanta kr. broda »Orao« poleg dosedanje redne s'i!5bo na pomorskii vojni akademiji v Dubrovniku.
♦	Imenovanje. Za oblastnega uipravni-ka humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je imenovan z odlokom prometnega ministrstva svetnik železniške direkciie s. Julij Bučar.
♦	Povratek v domovino iz Argentine. V
zadnjem času vlagajo razne stranke, ki nimajo sredstev za pot iz Argentine v domovino, same ali po svojcih v domovini prošnje na različna ministrstva in celo na divorao pisarno Nj. Vel. kralja, da bi se jim omogočil povratek im naj bi domača oblastva plačale prevozne stroške. Kr. poslaništvo v Buenos Airesu opozarja vse prizadete, da ie edini možni način, če hoče kdo spraviti svojega rojaka Argentine nazaj v domovino, ta, da mu kupi vozni listek in ga pošlje v Buenos Aires. Prevozne karte za pot iz Argentine (od Buenos Alresa do potnikovega bivališča) se morejo kupiti pri glavnih zastopstvih, ki imajo svoj sedež t Zagrebu) naslednjih koncesijoniTanih parobrodnih društev: »Chargeurs Reunis«, »Cosulich Line«, Kr. Holandski Lloyd«, vltalja«, »Norddeutsciher Lloyd«, »Royal Mali Line«, »Societe Generale des Tramsiports Maritimes.«
♦	Slovenec iz Jeruzalema, frančiškan P. Tomaž Perovšek, je po šestnajstletni odsotnosti prispel te dni na dvomesečni dopust v staro domovino.
♦	Vasja Pire v Karlovcu. Šahovski klub v Karlovcu je povabil na dvodnevno gostovanje Vasjo Pirca, ki je priredil *'lmulta-no produkcijo. Pred početkom je g. Plrca pozdravil predsednik šahovskega kluba ter omenil, da je g. Pire baš v Karlovcu napravil prvi korak k svoji mojstrski kari-jeri. V simultanki, ki je trajala M ure, je dobil 16 partij proti 25 igralcem, 8 j;h je remiziral, 1 pa je izgubil. Predvčerajšnjim je Pire v dvorani mestne hiše igral slepo partijo proti šestim igralcem in pet p ar bit) dobil, eno pa je Izgubil.
♦	Obletnica smrti Iva Severja. Iz Zagreba nam pišejo: Te dni bo obletnica smrti Iva Severja, slovenskega kritika in pisatelja, znanega po »Samorodnosti« in drugih kritičnih delih. Njegovo dobro srce vedo ceniti posebno njegovi mnogobrojnl prijatelji in znanci v Zagrebu. V spomin njegove smrti so sklenili zagrebški sloven. ski pevci zapeti 30. t. m. ob 16.30 na njegovem grobu nekaj žalostimfe. Upamo, da počastimo vsi, iki smo našega idealnega in nesebičnega narodnega delavca poznali, njegovo obletnico tako tragične smrti. Zbirališče bo na Mirogojm ob 16.15 pred novo kapelico. Zadušnica za pokojnikom bo v ponedeljek ob pol 7. v cerkvi Sv. Roka.
Krasne in divne so cvetne girlande in lepe so rože v vrtičku, še lepše pri Slamiču onkraj verande je v kmetsko-gorenjskem kotičku.
♦	Ustanovitev katastrske uprave v Radovljici. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da bo novo usta novi i e-na katastrska uprava v Radovljici začela poslovati 3. oktobra za teritorialno območ« je sreskega načelstva v Radovljici. Vsi interesenti na tem področju naj se odslej obračajo v svojih zadevah na novo upravo in ne več na ono v Kranju.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 77. številki: Pojasnilo k tarifna postavki 47. zakona o taksah in k členu 56. zakona o zadrugah državnih uslužbencev; odpoved trgovinske in p.lovitvene pogodbe po Nemčiji; odredbo o imenovanju komisij za pregled in razredbo sadja ter obja.ve banske upraive o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
♦	Požar. V žikarcih pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je 23. t. m. ob 13. pri vdovi Potočnikovi začelo goreti. Hud veter je zanesel gorečo slamo na Brezniko-
va dva lepa hrama. Ker je pa bilo vse kri to s slamo in ueloma leseno je vse požrl plamen. Velika je bila nevarnost za ves vrh, barborški gasilci z domačini so jedva preprečili nadaljnje razširjanje ognja.. Zavarovano je bilo za malenkost. Govore, da Je bilo zažgano iz maščevanja.
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti
CISTEN
(nI vnetljivo). Zalogo img staroznana
Drogerija Kane, židovska 1
♦	Pretep na svatbi. Nekje v okolici Vurberga so se svatje nalezli rujne kapljice in se stepLi. Posestnik Alojz Blanc je zabodel z nožem v prsi svojega tovariša Mikliča. Ranjenca, ki ima močno poškodovana pljuča, so prepeljali v (ptujsko bolnico.
JUGOLUTZ PEČI, Ljubljana, Šiška.
♦	Kuriva 33%, jeze 100<>/o Ti prištedi Lutzovka!
♦	Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Rei*ch.
Življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvica) dobro funkcijonira-jo, če sta vaše telo in kri prosta tujih snovi, kar se zgodi s Saylehnerjevo gren-čico HUNYADI JANOS, izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
Iz Ljubljane
u_ Zanimivosti z živilskega trga. Drugače ob sredah živahni živilski trg je bil bil včeraj skoro mrtev, le sadni trg se je ta teden spremenil v pravcati sadna sejem. Na šentpeterskem nasipu se je včeraj pojavila večja množina zelja, pripeljanega z Ižanskega. Vsega je bilo 24 voz glav, drobnih, ker je pač tudi na Igu, kjer raste najlepše zelje, letošnja dolgotrajna suša močno škodovala pridelkom. Na Igu so sprva pokupovalj glave po 0.90 Dim kg, cene -pa so na mestu zadnji čas močno padle. Zato so Ižancl sedaj zelje raje pripeljali v Ljubljano, pa tudi tu so bile cene nizke. Zelje je bilo sicer vse ipokupljeno, toda po 0.60 do 0.75 Din kg. Svojčas so 'Ižanci izredno mnogo zelja izvozili v Idrijo, Ajdovščino in po drugi kraških krajih. Na sadnem trgu je prevladovalo belokrajinsko grozdje. Metličani, v prvi vrsti pa kmetice iz Kamenja pri Bubnarcih so postavili na trg nad 150 velikih košar lepega grozdja. Cene so bile 2 do 4 Din kg, smederev-sko grozdje pa po 6, a štajerski hambur-žan, k>i ga je bilo prav malo, na debelo po 6, na drobno pa po 8 Din. Sezona za češplje pojenjuje. Prvovrstne bosanske sliive-cep-ljenke so bile drage, po 6 Din kg, bosanske sliive In domače češplje pa po 1.50 do 2.50 Din. Prav mnogo je bilo lepih in žlahtnih jabolk po 3 Din, slabše kakovosti celo po 0.50 Din. Rediko je večja množina žlahtnih hrušk na trgu. Na prodaj so bile navadne domače Maslenke pa so bile po 6 do 7 Din Zaradi neugodnega vremona je bilo prav malo gob. Neka kmetica iz smied.niške okolice je prinesla malo košaro gob, ki so bile mahoma prodane po 12 Dim kg.
u— Preporodaši! Danes bo tov. France Gerželj predaval o celjski resoluciji. Pri-četek ob 18. Vsi in točno! _ V nedeljo, 2. oktobra bo ob 9. dopoldne v društveai čitalnici 23. redni občni zbor. Udeležba je strogo obvezna! Tovariši, ki bodo neopravičeno izostali, bodo črtani iz članstva!
u— Udruženje ljubljanskih konservato. ristov ima svojo redno letno skupščino v ponedeljek 3. oktobra ob 20. v pos opju Glasbene Matice (Hubadova dvorana).
u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo
predaval na članskem sestanku (priznan predavatelj o narodnih manjšinah v Italiji, člani in prijatelji iskreno vabljeni!
u— Gledališki list. Za otvoritveno operno predstavo »Hlapec Jernej« izide povečana številka Gledališkega lista, ki bo prinesla razno interesantno gradivo, nanašajoče se na premijero in tudi na na-še 40-letno udejstvovanje v opernem poslopju prejšnjega Deželnega gledališča. Priobčene bodo tudi slike raznih oseb. ki so v ozki zvezi z delom v našem gledališču. Ta številka obsega 20 strani in stane 3 Din. Dobi se pri blagajni in pri bilje-terjih.
u_ Mestna plinarna priredi drevi ob 20. v Prečni ulici v prostorih kuhinje Kralji-« ce Marije predavanje o pl/mski kuhi, zvezano z brezplačno poskušnjo pripravljenih jedil. Vstop prost.
u— Zveza bivših salezijanskih goje-icev na Rakovniku bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 2. oktobra ob 9. na Rakov-
Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
jo nred vojno uprizorili v lokalizirani priredbi. Imenovala je »Kozjak« in se je dogajala na Plitvičkih jezerih. Sedaj pa se je Hans Miiller «r>omnil te komedije, jo malo predelal, osvežil, prišil ji novih čipk, stare nadomestil z novimi in vse to spretno zlikal; tako je dobil komad, ki je v polnem smislu besede »užgak. In kaj mu je prav za prav doneslo takšen uspeh? Kie tiči niegova mikavnost? V glasbi? V plesih? V besedilu? V situaciji? V okolju? V čem?
Ta vprašanja ti prihajajo kar nehote. Zakaj ta »Beli konje ima vsesa nekaj, a od mnogega — nič. Če mu vzamemo sijajne revialne plese in prizore, ostane samo bledo in revno dejnnje brez duha in dovtipno-sti: šablonsko. stokrat na novo premlače-no in prežvefotno dejanje. In s takimi figurami je t<-rko ustvariti komične situariie in zapletliaje. Samo v nekaterih postranskih vlogah je nekoliko resničnega humoria. 3 tu stoje ra prvem mestu Sigissmnnd, Klanca in — pikolo. No. vzlir temu gledalcu kaj liitro in prijetno mineva čas. In prav v tem je čudo te operetne roviie: Tisto nič, ki je prav za r>rav v nie<*ovi vsebini, se s. sodobno gledališko tehniko izDreminia v nekaj; komad raste in pada, stoii in gre in na koncu pripelje občinstvo, kakor pravimo, žejno čez jezero. Kaj se je zgodilo? Ničesar ni bilo. Samo malo peska so nam nasuli v oči, lepe gole nožice g i risov so zopet zbistrile pogled, in tako se dogaja skozi vsa tri dejanja: ni ti pusto, a tudi preveč zabavno ne. Tako po noli t? je: kakor da nisi ne suh niti moker Razen nlesov ni v tej reviji ničesar kar bi na človeka vplivalo silneje. tudi v tistem smislu ne, kakor ga lahko pričakuješ pri operetni reviji in v katerem bo,
postavimo. »Trije mušketirji« nedvomno učinkovali in zmagali.
Benatzkega glasba ima nekoliko duhovitih aluzij in posrečenih »šlagerjev«, ki so že do dobrega popularni. Boljšega komentarja tej glasbi ni treba, dasi bi mogli obsežno debatirati v njeni kvaliteti, ki je daleč Dod »operetnim nivojem« in o njeni in-strumentaciii. Poudariti pa je treba to, da ie glasba stilno v velikem nasprotju s časom. v katerem 6e dejanje odigrava.
Izvedba je bila za naše razmere dobra, vendar ie vprašanje, ali je bila absolutno potrebna. Niena »absolutna potreba« bi bila dokazana samo tedaj, če bo imel ta »Beli koni« 6rečo. ki jo radi pričakujemo od belega konja, namreč, če bo polnil gledališko blagajno. V tem smislu bi toplo pozdravili njegov prihod, a njegovo glavo bi okrasili z najlepšim nakitom. Ce pa uvažujemo. da ta komad stoji in pade s svojo blestelo oDremo in da si te<?a v naših razmerah ni mogoče privoščiti toliko kot v inozemstvu, kier računaio z izvedbami en snite, tedaj tudi vprašanje »Belega konja« postane nekoliko nroblematično. Treba pa je priznati, da eo nri nas mnogo storili v njegov prid in da v naših razmerah skorai nismo pričakovali take izvedbe. Toda krizo si čutil vzlic temu: gijlsi so nekajkrat nastopali v istih kostumih, med tem ko se n. pr. v Bu-dimnešti ali na Dunaju 30—40krat preoble-čejo. V naši izvedbi so bile črtane nekatere scene, toda slavni salzburški »Schnirl-regen« je ostal- Po moji sodbi bi imel komad večji uspeh, če bi ga dali lokalizirane-ga na katero naše jezero, z našimi tipi. z glorifikacijo naših krajev. Pri nas bi po vsej verjetnosti našli še srečnejših tipov kakor
so ti Josefi, Leopoldi. Giesecke. Otilije in kakor se že imenujejo. Z druge strani pa ima lokalizacija to slabo stran, da se taka glasba z naših jezer ne oglaša. No, mimo tega tega bi želeli — zlasti po velikem trudu, ki je bil potreben za izvedbo tega komada. — da bi »Beli konj« srečno potegnil našo izčrpano gledališko blagajno iz klanca finančnih neorilik.	Žiea Hirschler.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1_10,
7.	vrsta padavin, 8. padavine v mm. _ Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge naimtžjo temperaturo.
27. septembra Ljubljana 7, 764.7, 15.0, 90, miinno, 10, 13.8, dež; Ljubljana 13, 7fi5.3, 2il.0, 70, mirno, 5, —, Maribor 7, 762.5, 15.0, 80. SW1, 8, —, —; Zagreb 7, 764.5, 15.0, 90, NW1, 9, —, —; Beograd 7, 764.0, 19.0, 70, mirno, jasno, —, Sarajevo 7, 766.2, 14.0, 70. mirno, jasno, —, —; Skoplje 7, 763.9, 17.0. 80, mirno, 3, —, —; Split 7, 762.3, 24.0, 60, NN1E4.
I,	—, —; Kumbor 7, 760.7, 22.0, 70, miimo, jasno, —, Rab 7, 765.0, 20.0, 70, mirno,
8,	—
Temperatura: Ljubljana 21.0, 15.0; Maribor 23.0, 14.0; Zagreb 28.0, 14.0; Beograd 32.0, 17.0; Sarajevo 31.0, 12.0; Skoplje 34.0
II.0;	Split. 30.0, 22.0; Kumbor —, 20.0; Rab _, 18.0.
Sonce vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.52. Luna ivohaja ob 3.20, zahaja 17.2.
nikn. Vabljeni so tndj tisti tovariši, ki še niso včlanjeni v Zvezi.
u_ Poroke. V vseh ljubljanskih župnijah je bilo avgusta letos 62 porok in sricer: v stolnici 2, pri frančiškanih 19, pri Sv. Petru 15, pri Sv. Jakobu 8, v Trnovem 8, v Šiški 8, na Viču 2.
u— Zar2dj detomora 1 mesec pogojno. Pred sodnikom poedincem dež. sodišča s. o. s. g. Jakobom Jermanom je bila včeraj neka 53 letna posestnica z Moravske gore obsojena zaradi detomora na 1 mesec zapora, pogojno za 1 leto. Kratka razprava je razgalila pravo družinsko dramo. Mož je v Kanadi že 2 leti. žena pa je 10. maja letos porodila žensko dete, ki ga je zadušila tako, da mu je vtaknila prst v usta.
u_ žalostna zadeva. Včeraj je na policiji prijavil delavec Alojzij, da je imela njegova 21 letna sestra ljubavno razmerje z nekim mizarskim pomočnikom, ki pa je znal dekle pregovoriti za odpravo plo?u. Po splavu se je pa začelo dekletu mešati im so jo morali dati v umobolnico, kjer se nahaja še sedaj. Epilog te zadeve, v katero je zapletena tudi neka babica, bo pred sodiščem.
u— Aretacija mladega pustolovca. Včeraj zjutraj je policija aretirala 25 ' »tnega Antona B., rojenega v Benkovcn v Da ma-ciji in pristojnega v Maribor, ki je osumljen, da je neki kuharici na Cetinju izmaknil 2400 Din. Fant, ki je sicer nekoliko zmešan in se tudi rad izdaja za mediclnca, tatvino zanika.
u— Tatvine. Izpred garaže »Triumph-auto« na Celovški cesti je nekdo v torek odpeljal kolo Maksu Lebnn iz št. Vida. Kolo je vredno okrog 1000 Din. V de'avni-co krojaškega mojstra Franca Jerasa na Glincah se je splazil neki lopov ln mu odnesel dva para hlač v vrednosti 600 Din.
u_ Zahvala. Osrednje društvo nn"žj'h
poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana se občinstvu iskreno zahvaljuje za naklonjenost ob priliki tombole. Osobito se zahvaljuje tngovstzu za krasne dobitke. Hvala tudi uradnim organom ter sploh vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev 'epo uspela. — Odbor.
u_ Nov zdravnik. Dr. Danilo Brezigar, zdravnik v Ljubljanri, je bil dne 16. t. m. vpisan v imenik zdravniške zbornice.
u— Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in za posameznike. Prijave od 6__7. zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. Je-ras-Guinot
u— Katja Delakova. pri nas že znana umetnica otvori v LJubljani moderno in vsem Mgijenskim zahtevam odgovarjajočo šolo za ritmično gimnastiko in plesno umetnost. Umetnica, ki je svoje študije skončala na Dunaju, kjer je vodila svojo lastno šolo, ;e ljubljanskemu občinstvu dobro znana kot plesalka prvovrstnih kvalitet. šola obsega naslednje tečaje: gimnastiko za otroke, ritmična gimnastika in telesna kultura, umetniški ples; stilni, ljudski ln nacijonalni plesi, baletni ekser-c.ise in gledališki ples. Da bo šola dostopna vseon, je pouk mogoč tudi posameznikom in zaključenim družbam; eospe rn. ki hočejo ohraniti aii pridobiti vitko linijo bodo imele svoj posebni tečaj. Otvoritc-v šole bo 1. oktobra od 10. do 11. dopoldne in od pol 17. do t>ol 18. v palači »Grafika« na Masarykovi c^sti, peto nadstropje (dvigalo). Vstop v šolo je mogoč ob vsakem času. Tako dobi sedaj tudi Ljubljana moderno šolo za telesno kulturo.
u_ Flesalka Meta Vidmarjeva, učenka Marv Wigman, sprejema učence (dame, gospode, otroke) vsak dan med 18. in 19. Stari trg 19-1.
u— Gospodinjska šola Mladika«. Vplso-sovanje se bo vršilo 29. In 30. t. m. od 9. do 12. ure v poslopju »Mladike.« Pouk se prične 1. oktobra ob 8. uri.
u_ Tečaj ja esperanto bo otvoril K'ub esiperanttstov v Ljubljani v torek 4. okt' ob 19.30 v šentjakobski šoli. Učni,na 20 Din, za dijake 10 Din mesečno. Preglase sprejema vodstvo kluba v šoli navedenega dne.
♦ Na avtobusni progi LJublJana-Vodice-Cerklje-Kranj in obratno se iiapremenl s 1. oktobrom dosedanji vozni red v toliko, da je ob nedeljah in praznikih odhod iz Kranja namesto ob 9.30 ob 9. ter namesto ob 15.35, ob 15.45, iz Ljubljane pa namesto ob 17.30, ob 17.45. Ves ostali dosedanji vozni red ostane netapremenjen.
u_ Trgovina Ign. žargi, Sv. Petra cesta št. 3 se je preselila v lastno hišo ia Sv. Petra cesti št. 11., ter se priporoča cenj. odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost
u_ Prvovrstna portugalka se toči v gostilni »Pr| Jerneju«.
u— Prvovrstna postrežba, znižane cene v česalnem salonu E. & H. Fettich-Frank-heim.
u_ Plesne vaje na Taboru. Začetek 2.
oktobra. Vstop samo z vabili. Reklamacije vabil v pisarni Sokola »I. Tabor, vsak dan od 17. do 20.
Iz Celja
e_ Ožji odbor za pomožno akcijo v
mestni in okolišiki občini tvorijo naslednji gg.: Mr. Posavec in dr. Skobrne kot zastopnika mestne občine, (namestnika Mar. čič im Voglar), Pečuh ln Fr. Vltavski kot zastopnika okoliške občine (namestnika župan Vinko Kukovec in Janežič), Oset in MSkeln kot zastopnika delavskih strokovnih organizacij (namestnika Hriberšek In Kocmur), prokurist Pečar kot zastopnik industrije ( namestnik dr. Richa) ter ga Stermecka in dr. Gantar kot zastopnfka
kradla kokoši. Dva njitma pajdaša, 23fet-nega delavca Martina Reberšaka iz Verač pri Sonarju in 201etaega delavca Jožeta Vegiina iz Višnje vasi pri Vojniku, pa so prijeti na podlagi izpovedb prvih dveh are-tirancev. Ta štiripere^na deteljica ;e kradla perutnino vse od Šmarja do Cdja. Samo v teharskem in štorskem okolišu so jikrafflT ourog 50 kokoši :m piščancev. Vsi oškodovanci naj prijavijo kakšno bližnji orožniški postaiS ali pa policiji.
e— Tatvina kolesa. V torek med 19. in 20. je neznan tat ukradel mizarju g. Pod-pečanai iz neke veže na Ljubljanski cesti 1000 Rn vredno, črno pleskano kolo znamke »Pengeot«.
e— V celjski bolnici je uimri v torek 53 letni dninar Ivan Turk z Gomilskega. V Šentgotardu pri Planini se je 40 letni Invalid Anton Kunstelj pri padcu občutno poškodoval po prsih. V šmartnem ob Dreti je neki fant 26. t m. napadel 19 letnega dninarja Antona Skoka ter ga z nožem težko ranil po levi rami in rOkah. Kunstelj in Skok se zdra/vita v celjski bolnici.
e— Ne pozabite na svojo srečo, ki se vam nudi, ako kupite srečke drž. razredne loterije, ki jih dobute v podružnici »Jutrac v Celju.
e_ Mestni kino bo predvajal danes ob 20.30 izvrstno kriminalno dramo >13. porotnik« in dva zvočna žurnala.
Iz Maribora
a— Vse naročnike »Jutra« b »Mariborskega Večernika Jutra« obveščamo, da so Se preselila tudi uprava obeh listov v Gosposko ulico 11, dvorišče, desno, L nadstr. in posluje z današnjim dnem že v novih prostorih, kjer je tudi že uredništvo ofceii listov.
a— Jubilej zavednega narodnjaka. Pet« desetletnico praznuje danes upokojeni višji stražnik Ivan Jarec. Zavedni aa-od-n\ak je naročnik »Jutra«, odkar izhaja. Zvestemu prijatelju želimo še mnogo srečnih let ob strani zveste ira družice Katice in sina Marjana.
a— Mariborski mestni svet je na seji v torek zivečer podelil nasledmtja gradibena dovolj eno a: Ignaciju Ozvatiču za g rad bo enonad&tropne stanovanjske hiše ob Vrba-novi u-fici, Ivanki Rebernikovi za gradbo tobačnega paviljona ob vogalu Gosposret-ske in Vrtne ulice, Matiji Obrann za grad-bo Jesene iope z zidano pralnico pri hiš! Lo§ka ulica št 15, tvrdki »Jugosvila« za gradbo tkalnice za svilo ob Meljski cesti, Gubčevi in Principovi ulici ter Mariborski tekstilni tvornici za gradbo kotlarne, d-veh odprtih lop, skladišča z garažo ter stranišč v Motherjevi trtici. Uporabna dovoljenja so bila izidana Francu in Jožefi Snoj za enonadstropno stanovanjsko hišo v Kettejevi irlSci, Mirku Blazuifcu za visoko-pritlično stanovanjsko hišo v Beograjski ulici in Ljubomiru in Emiliji Savič za eno-nadstropno stanovanjsko hišo v Kosarlevj uiKci.
a— Prvi letošnji premijeri v mariborskem Narodnem gledališču bosta v soboto L in v nedeljo 2. oktobra ob 20. Otvoritvena predstava sezone 1932/33 bo v soboto zvečer Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« v režiji Joška Kovica. Sodeluje ves dramski ansambl, scenerijo je po režiserjevem navodilu naslikal G. Ussar. V nedeljo 2. oktobra ob 20. bo premijera Goldonijeve komedije ^Zvedave žene« v isti režiji.
a— Glasbeni obisk Ljubljančanov. Dre 10. oktobra bosta nustopSa v Narodnem gtfeda! išou mSada, priznana slovenska umetnika, basist lfiubljamske opere g. Marijan Rus, ki je izvrsten učenec mojstra gosn. Be-tetta im g. Karlo Rupel, tudi v inozemstvu priznani virtuoz aa goslih. Na klavirju In bo spremTjal kape lirik Sjubljanske cverc g. dr. DaniCo Svara.
a— Cercle fran^ais. Francoski krožek v Mariboru otvarja s 1. oktobrom naslednje francoske tečaje: 1. francoski otroški vrtec za otroke od 5. do 10 leta, ou ponedeljkih in sredah in petkih od 15. do 16. v Cankarjevi ulici 5; 2. pomavljalne kurze za mladino, ki se uči francoščine v šoli, ob ponedeljtoih in četrtkih od 14. do 16. v Cankarjev,! ulici 5 im ob sredah in petkih od 8. do 10. ure v Grajski ulici 5; 3. štiri stopnjujoče se kurze za odrasle ob torkih in petikih od 18. do 19. v realna gimnaziji in 4. komvenzacijske sestanke ob .petkih od 18. do pol 20. v društveni čitalnici, Grajska uilica 5. Vpisovanje bo od 1. do 15. oktobra v kurzih samih ob zgoraj označenih urah. Mesečni prispevek znaša 40 Din za kurze pod točkami 1. do 3, 30 Dim, za .ponavljalne kurze za šolsiko mladino in 20 Din za, koavarzaaijske sestanke. Ako se udeleži kurza več članov iste družine, se prispevek lahko primeroma zniža. V oktobru se plača namesto mesečnega prispevka članarina za leto 1932-33, bi znaša z vpisnino 50 Din.
a— Sadna razstava. Pod pokrov tsij-stvom župana dr. Lipolda bo v dneh 5., 6. in 7. novembra v okviru velike prireditve »Maribor v jeseni« razstava vseh vrst sadja v večjem obsegu na verandi unijnske pivovarne. Tam bo tudi perutninarska -n čebelarska razstava ter vinska poskusna, v veliki unionski dvorani pa bo pevski zbor JUU priredil v proslavo 70 lettrce prvega slovenskega koncerta v Mi-'boru
karitatiivmth društev (namestnika Mihel-čič in I. Zupančičeva). Nadzorstvo tvorijo I velik koncert, na katerega bo prišlo okroc gig. Svetek, Mihelčič in Kocmur. Predse d- 800 učiteljev iz vse dravske banovine.
n:lk širšega akcij, odbora je mestni župan g. dr. Goričam, podpredsednik okoliški župan g. Kukovec, posle vodetš podpredsednik pa magistratni ravnatelj g. Ivo šubic.
e— Gasilsko predavanje. Snoči se je vršilo v prostorih celjskega gasilnega dru-šitva zanimivo in poučno predavanje o plinskih maskah. Predaval je g. iirrž. M»n-zig, predsednik udruženja gasilcev v Avstriji. Po predavanju se je vršil družabni večer v hotelu »Evropa«.
e— šahovski turnir. V nedeljo dopoldne ?e bo vršil v prostorih delavskega kultur nega društva »Svobode« v Celju šahovski turnir med Svobodo ta SK Jugoslavijo \v Celja.
e— Davčne prijave dohodkov od zgradb.
Navodila so razividna s poziva, ki je nabit na uradni deski pristojnega občinskega urada odmosno davčne uprave.
e— Šffroktopctczffa akcija kurjih tatov.
Poročafi smo že. da je celjska policija 26. t m. aretirala 23 letnega že kaznovanega graverja Pajika iz Kranja, ki se je najprej izdajal za absolventa puškarske šole, in nekega Metnega dečka s Teharja, ker sta
Udruženje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru, Jurčičeva ulica 8fll, je soglasno sklenilo, da se udeleži razstave in vabi vse 6voje člane kakor tudi nemarne, da se prijavijo kot razstavljavci pismeno ali ust-meno najkasneje do 10. oktobra.
a— Gostilnlčarrtka nadaljevalna šola ▼ Mariboru ima vpisovanje za vse tri razrede v soboto 1. oktobra in v nedeljo 2. oktobra, obakrat od 10. do 12. v šoli na Zrimjskega trgu št 1 I. nadstr., vrata 31. Ponavljata! izpiti bodo 3. in 4. oktobra, redlni pouk pa se bo pričel v sredo 5. oktobra ob 17. Vse ostalo izvedo učenci ia tičetiike v šoti.
a— Oremljalna trgovska nacžaljevalnal šola v Mariboru ima vpisovanje v vse razrede v soboto 1. in v nedelo 2. oktobra, obakrat od 10. do 12. v šoli na Zrirnjskega trgu St 1, I. nadistr., vrata St. 31.
a— čudež narave v jeseni je nedvomno kostanjevo drevo nasproti vhoda v restavracijo Frančeka Trafemika pri Uirionu, ki se je sfcoro novo ponovno odeto r zelena
©Meiko in se v vsej kroni razcvetlo. Mariborski hudomušneži pravijo, da daie cvetoče in zeleno drevo prav tako novo upanje na boljše razmere m življenje, kakor izborna Frančekova klet in kuhinja nasproti njega.
a— Nočni požar nad Mariborom. Pred-Sinočnrm je okrog 19. izbruhni)! požar na stanovanjskem poslopju mizarja Kodriča na hribu Jdovcu št. 36 pri Bresternici nad Mariborom. Ogenj, čigar mogočni žar ie bil viden tudi v Mariboru, je objel tudi bližnjo mizarsko delavnico in je kmalu uničil oba objekta do tal. Sosedje, ki so ogenj še pravočasno opazili, so rešili iz obeh poslopij vse, kar se je pač rešiti dalo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kamni-ce in Maribora s težko motorno brizgalno, ■vendar pa niso mogli stopiti v akcijo zaradi nedostopnega strmega terena. Skoda je znatna in je le deloma krita
a— V zadevi konkurza Kmetijske eks-portne zadruge v Mariboru je bila pritožba bivših članov uprave Krišto-fiča, Zun-koviča in Kede zoper otvoritev konkurza pri Stolu sedmorice v Zagrebu zavrnjena. Vsi, ki imajo kake terjatve napram zadrugi, morajo vložiti zadevne prijave do 30. t. m. pri okrožnem sodišču v Maribora. Pri razdelitvi konlkurzine mase se pravočasno neprijavljene terjatve ne bodo vpoštevale. Ugotovitveni narok ne bo 6. oktobra, temveč 24. oktobra ob pol 10. v sobi št. 84 na mariborskem okrožnem sodišču.
a— Razvoj avtomobilizma le nedvomno potreben iai ga morajo vse oma-sti podpirati, prepovedati pa je treba pravcate avtomobilske hitrostne dirke po cestah in ulicah v veliko življenjsko nevarnost tisočerih pasantov. Včeraj je prišlo okrog 11. dopoldne skoro do težke nesreče pred glavno pošto, ko je neki avtomobilist skoro povozil gručo ljudi na ovinteu. Isti avtomobilist se je že prejšnji dan odlikoval s podobnimi eksperimenti na raznih mariborskih cestah. Večina avtomobilistov ie itak obzirna napram pešcem in splošnemu mestnemu prometu, ostale »dirkače« pa bo mora*a policija nekoliko strožie nadzorovati.
a— K zagonetni smrti delavca Alojzija Repa iz Spodnjega Dupleka, o kateri smo poročali včeraj, izvemo naknadno, da je bil pokojni Rep star 58 let in da je bil zelo vdan pijači. Obdukcija trupla je ugotovila, da je zadobil Rep v nedeljo popoldne mnogoštevilne krepke udarce po vsem telesu, ima pa tudi počeno lobanjo, kar je povzročilo njegovo smrt Kako je prišlo do teh poškodb, preiskuje orožništvo.
Iz Kranja
r— Mladinski pevski zbor iz Trbovelj v Kranju. Pod pokroviteljstvom krajevnega odbora Rdečega križa v Kranju priredi mladinski pevski zbor iz Trbovelj v nedeljo, dne 2. oktobra dopoldne v sokolski telovadnici Narodnega doma v Kranju vokalni koncert sodobne jugoslovenake mladinske glasbe, in sicer za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob 9. uri, za meščane in okoličane pa ob 11. uri po sporedu, ki je drugačen za šolsko mladino, kakor za odrasle. Vstopnice za mladino so po 2 Din, za odrasle so pa numerirani sedeži po raznih cenah, ki so v Kranju za tovrstne koncerte že običajne. Čisti dobiček obeh koncertov je namenjen za revno rudarsko deco mladinskega pevskega zbora. V mestu Kranju in v okolici se šolska mladina kakor tudi odrasli izredno zanimajo za ta mladinski koncert, saj jim je iz časopisnih pcročil znano, da so »Trboveljski slavčki« s svojimi koncerti že odlično uspeli v Beogradu, Ljubljani in drugod po Jugoslaviji.
Goi
Pasivnost našega delavskega zavarovanja
Glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev >Radnička zaščita* je pravkar objavilo podrobne podatke o poslovnem rezultatu delavskega zavarovanja v preteklem letu, ki je bilo kakor znano hudo pasivno. Pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju znaša samo za preteklo leto primanjkljaj vseh organov Osrednjega urada 36.6 milijona Din. Iz članka, ki ga je v isti številki revije objavil ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Bohinjec posnemamo naslednji značilni odstavek:
»Po računskih zaključkih Osrednjega ura: da znašajo deficiti p bolniški in nezgodni panogi skupaj 8S milijonov Din. rezervni fondi pri osrednjem uradu in pri vseh okrožnih uradih pa samo 55 milijonov Din, ki pa niso niti likvidno na razpolago, ker leže v zaostankih na neplačanih prispevkih v znesku 170 milijonov Din. Tako stanje našega delavskega zavarovanja ne dopušča niti "dneva odlašanja reforme, temveč zahteva globokih ukrepov, da se zavarovanje reši. V resno nevarnost prihaja likvidnost nezgodnih rent, kajti dajatve v bolniškem zavarovanju omogočajo danes samo še krediti pri nezgodno-zavarovalni panogi, ki zaradi pasivnosti bolniško-zavarovalne panoge na povračilo teh kreditov ne more nič računati«.
To veliko pasivnost, ki ogroža torej obstoj zavarovanja je na ena strani povzročilo
jgi&fo
in bele, mehke roke dobiie z redno vporabo
Obraz in roke dobe svežo, negovano poli, če jih nadr^nete in na lahko masiraie redno zvečer in predno se podasle na prosto z Nivea-creme. Nivea>ereme nadomešča polom eueerila maščobo kože. ki se je izgubila in hrani ter jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da postane koža zopel čisla, mehka, gladka in mladostno sveža
Nivea-creme: Din 5.00 - 22.00
Ju$osl. P. BEIEBSDOPF <S CO. d.s.o.i.. MAPIBOP
Gregorčičeva ul. 24
a— Nesreča med delom. Predivčeral-
šmjim se je med delom ponesrečili 351etni delavec Ivan Časar iz Maribora. Padel ie na neki oster kos železa tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval v levem komolcu. Zdravniško pomoč je moral poiskati v bolnici.
a— Tatvina v gostilni. Predslnočniim fe neznan dolgoprstnež odnesel v neki tukajšnji gostilni delavcu Rudolfu Pešaku suknjič, v katerem je imel listnico z raznimi dokumenti in cnkrog 100 Dim gotovine.
Tauberjev film
Ljubljana, 28. septembra.
Včeraj smo v Elitnem kinu Matici zopet z največjim užitkom poslušali sloveče-ga pevca Richarda Tauberja in sicer v enem njegovih najnovejših filmov, v »'Simfonija ljubezni«. Njegovo ime je med prijateljicami in prijatelji filma tako utrjeno. da je menda vsak nadaljnji poudarek vrlin njegovega prožnega in lepega flasu odveč. V »Simfoniji ljubezni« igra Tauber slavnega komornega pevca Hoff« manna. Tauber doživlja, kar poje. in to je tudi velika pevčeva prednost, ki mora vneti občinstvo.
Ako uvažujemo Se prisrčno vsebino, ki spremlja Tauberjevo petje, mora biti »Simfonija ljubezni« deležna največjega obiska. Hoffmann, vdovec, živi le če za petje in svojo hčerkico Glorio. Z njo in svojim svakom, ki ga igra znani komik Szoke Szakall. potuje po gostovanjih in se zagleda v zapeljivo Lili. Njeni starši so v finančnih težavah in Lili, dasi ima ljubimca komponista Ervina, pristane r.a to, da pojde z bogatim pevcem Hoffmannom v Ameriko. Med tem se mala Gloria seznani z prisrčno mladenko Ešo in jo hoče na vsak način imeti vedno pri 6ebi. Ko se izkaže, da Lili ljubi le Ervina in da je Hoffmannovim ponudbam ustregla le zaradi njegovega denarja, je Hoffmann ves obupan, dokler mu velika ljubezen do hčerke ne odpre oči za pravo ljubezen Ešino do njega. Vse dejanje teče neprisiljeno rn veže gledalca do zadnje scene. V tisitem silnem obupu je moral Hoffmann nastopiti v »Toski« v vlo«i Cavara-f'ossija in smo tako imeli priliko slišati Tauberja v slove® ariji »Ko so zvezde sijale«.
Dvorana Matice fro nedvomno ves Čas, ko se bo predvajala »Simfonija ljubezni«, katere naslov nam točno obeležuje snov tega zvočnega traka, nabito polna. Tau-berjevi filmi niso tako pogosti, da bi aneli lo lepo priliko zamuditi.
zmanjšanje števila zavarovancev in zmanjšanje zavarovane mezde (na 24.€0 Din, to je za 2 Din manj nego 1. 1930.) na drugi strani pa dejstvo, da delavci zaradi nezaposlenosti izkoriščajo bolezensko zavarovanje do skrajnih meja. Prispevki in primanjkljaji bolniškega in nezgodnega zavarovanja so se 1. 1930. in 1931. gibali takole (v milijonih Din): bolniško	ne«K>dn0 zavarovanje prisp. priman. prisp. priman.
1930	308.0 3.8 87.0 11.8
1931	301.6 31.2 87.8 5.5
Primanjkljaj bolniškega zavarovanja se ie torej povečal od 3.8 miljona Din v 1. 1930. na 81.2 milijona Din v pret. letu. Za tekoče leto pa je računati, da bo znašal primanjkljaj po izjavi generalnega direktorja Su-zora g. Glaserja nadaljnjih 10 do 15 milijonov Din.'Pri tem je treba še upoštevati, da je po bilanci bolniškega zavarovanja ta panoga dolžna nezgodni panogi že ogromen znesek 145 milijonov Din.
V nezgodni panogi je lanski primanjkljaj znašal 5-5 milijona Din. Ce temu deficitu dodamo še nekrite primanjkljaje iz prejšnih let, tedaj vidimo, da je znašal ob koncu pret leta nekrit deficit te panoge zavarovanja že 37.5 milijona Din., ta deficit pa se bo v teku letošniega leta povečal še za nadaljnjih 10 milijonov.
>Radnička zaščita« objavlja tudi obširne statistične tabele glede na poslovanje posameznih okrožnih uradov. Ti podatki nam med drugim kažejo, kateri okrožni uradi in organi so najbolj deficitni. Poslovni uspeh posameznih organov Suzorja je bil lani naslednji (številke nam kažejo kosmati višek odnosno primanjkljaj):
višek odn- v % vseh primanjklj. izdatkov
Trgovsko bolniško in
podpr. dr. Ljublj. +0.3milij. Din + 9-0*/. »Omladina« Beogr. +0.0 » » + 0.1% OUZD Novi Sad —0.2 » » — 1."% » Ljubljana —1.4 » » — 3.2 % » Vel. Rečkerek -0-4 » » — 3.7% »Merkur« Zagreb —1.1 » » — 6.8®/» OUZD Tuzla	—0.7 » » — 8.5%
» Niš	—1.0 » » —10.4°/«
» Zagreb	-5.1 » » -12.5»/.
» Dubrovnik —1.6 » » -13-3% » Beograd —6.6 » » —13.8% » Osijek	-3.4 » » —l!v2%
» Sombor —1.0 » » —15.7% » Bania Luka —1.6 » » -16.2"/« » Skoplje	—1.8 > » —17.1%
» Sarajevo —2.5 » » —17.9% » Split	—2.8 » » —23.9%
» Karlovac —1.5 » » —24.6*/« » Sušak	—2.2 » » —35.8%
> Subotica —2.6 » » —37.7°'« Gornja tabela je prav poučna, sai nam pove, da je pasivnost prav različna. Ako bi vsi organi tako poslovali, kakor privatno
Iz Trbovelj
t— Sokolska drama ima sestanek v če« trtek 29. L m. 06 8. zvečer v Sokolskem domu. na katerem se bodo razdelile uloge Dolžnost vseh igralk in igralcev je. da se sestanka sigurno udeleže, da se pričetek gledališke sezone ne bo zavlekel.
Iz Novega mesti*
n— Kino »Dom« ▼ Sokolskem domu
otvarja sezono 1932/33 z največjim zvočnim filmom sedanjosti »Ben - Hur«.. Predstave bodo v petek 30. t. m. ki soboto 1 oktobra obakrat ob 20.15 ter v nedelio oh 15., 18. in 20.30 uri.
Iz Ptula
j— Francoski krožek v Ptuju začne v začetku oktobra redne tečaje francoskega jezika. Za meščane se bosta vršila dva tečaja. tečaj za začetuike in nadaljevalni kon-verzaoij&ki tečaj. Učnina bo znašala 20 Din mesečno za 2 tedenski uri. Prijave za obn tečaja sprejema g. Dušan Šestan učitelj na meščanski šoli. — Knjižnica krožka je odprta vsako sredo ob pol 18. v sobi krožka. — Občni zbor krožka bo 21. oktobra ob 18. uri v sobi krožka.
društvene blagajne in tudi OUZD v Ljubljani. Novem Sadu in Vel. Bečkereku, bi bil primanjkljaj le malenkosten. Absolutno največji primanjkljaj imata okrožna urada v Beogradu in Zagrebu ("skupaj okoli 12 milijonov Din). Pri nekaterih uradih doseže primanjkljaj eno četrtino in celo eno petino vseh izdatkov.
Odstotek izdatkov za posamezne dajatve je prav različen. Tako znaša prj uradu na Sušaku hranarina 61% vseh izdatkov, (OUZD Ljubljana 2.8%). račun upravnih srroškov pa pri uradu v Subotici 26.7%, pri uradu v Nišu 25.6%, pri uradu v Skoplju celo 31 °/o. dočim znaSa pri uradu v Ljubljani !e 16 6%, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani pa komai 8-8%. Tabelarični pregled nam nudi nebro? sličnega gradiva, ki kaže, da niso "-prenizki prispevki« vedno vzrok pasivnosti.
Zanimivi so končno podatki iz letnega poročila glede zastankov na prispevkih. Ti znašajo pri »Merkurju« (Zagreb) 14-7%. pri Trg. boln. podpr. društvu v Ljubljani 18.1%, pri OUZD v Ljubljani 24.7%: vsi ostali organi irnnio večje zaostanke, ki znašajo pri OUZD v Skopilu cHo 82.6%, pri OUZD v Nišu 70.6%, pri OUZD v Beogradu 67.2% in pri OUZD v Subotici 61-2%. Tako ogromni zaostanki morejo biti le posledica malomarnosti v poslovanju in kažejo da naše delavsko zavarovanje ne bo prišlo prej v red.' dokler se v poslovanju posameznih uradov ne napravi red. Potem bodo tudi izginili veliki primanjkljaji-
Veliko Kborovanfe befokra* linsklfe vlno£ra4taikov
Metlika. 25. septembra
Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani je skupaj z vinarsko zadrugo »Belokranjska klet« v Ljubljani sklicalo pret. nedeljo sestanek belokrajinskih vinogradnikov v Metliki. Temu pozivu se je odzvalo prav veliko število vinogradnikov, tako da so bile zastopane vse vinske gorice širne okolice Metlike. Zborovanja so sa iz Ljubljane udeležili gg. dr. Riko Fux, dr. Miha Kambič, tajnik Kmetijske družbe Fr. Kafol, ki ie znan strokovnjak in poznavalec belokrajin-ekega kmetijstva, in Martin Cesar, podpredsednik zadruge. Od strani oblasti je zborovanje posetil sreski načelnik g. Karlvaris in kmetijski referent g. Konda. Gledališka dvorana v šoli je b'la premajhna, da bi sprejela vse vinogradnike, zato so morali mnogi poslušati zunaj dvorane. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Fux, ki je pojasnil pomen sestanka. Opisal je delovanje društva VRela Krajina« v Ljubljani, ki si je nadelo nalogo, da v teh najtežjih gospodarskih časih, gospodarsko probndi to doslej vedno zanemarjeno in samo sebi prepuščeno Belo Kraiino in da preosnuje gospodarsko življenje Belokrajincev. Iz tega društva s*3 je porodila v Ljubljani vinarska zadruga >Belokrajinska klet«, ki je začela poslovati !5 septembra. Zadruga bo razprodaj da pristno in izključno le belokrajinsko vino. Uspeh društva se je pokazal že ob priliki pomladnega in jesenskega veleseima; belo-krajinsko vino ie doseglo ono priznanje, ki mu po vsej pravici pripada. Zato se naj vinogradniki zadruge okleneio, ker je to njihova zadruga. Tajnik Kmetijske družbe gosp. Kafol je nato podal strokovnjaško predavanje z navodili za izdelovanje vina, kletarienja, zdravljenje vina in sploh vsa pojasnila glede ohranitve dobrega jina, ki se da spraviti na trg. Očrtal je položaj vinogradništva in stanje letošniega pridelka vina v Jugoslaviji, kakor tudi stanje vinogradov v Evropi sploh.
V	debati, ki se ie nato razvila, ie govoril sreski kmetijski referent g. Konda, poleg številnih drugih kmetovalcev. Za tem ie dr. Kambič predaval o potrebi pogozdovanja Bele Krajine, kjer ie povojna ugodna lesna koniunktura naravnost izronala naše gozdove. Da se ne zgodi z Belo Krajino kakor s Krasom, ie potrebno to pravočasno preprečiti že sedaj s pogozdovanjem. Tudi to delo naj se izvrši in naj se ustanove po občinah pogozdovalne zadruge, ki naj bi začele že sedaj poslovati, da bi se s pogozdovanjem lahko pričelo že prih. spomlad. Predsednik je nato oozval vinogradnike., da se oklenejo domače zadruge in da se v vsaki zadevi obračajo le na vinarsko zadrugo. Končno je bil določen dan oričetka trgatve, ki ie že tudi oblastveno določen za 10. oktober, in se je hidi razpravljalo o prodajni ceni za novi pridelek. Zbor je nadalje sklenil poslati resolucijo g. banu, v kateri vinogradniki naprošajo, da se pristopi k izvedbi načrta belokraiinskega vodovoda in elektrifikacije Bele Krajine- Zborovanje ie trajalo tri ure. Izvajanja predavateljev in poročevalcev so bila živahno aklamirana, številna udeležba pa pomeni gospodarski preobrat v življenju belokrajinskih vinogradnikov.
V	Beli Krajini se staro vino sedai plačuje po 2.50—3.25 Din liter. Grozdje (od Portugalke) kupujejo po 2.25—2.60 Din kg, ostalo grozdje na po 1.80—2.50 Din. T>»oo namizno grozdje se ponuja po 2.80—3.25 Din za kg.__
Gospodarje vesti
= Nemifiia b« Tivedla kontingente *a nvoz agrarnih proizvodov. Pod pritiskom zahtev agrarcev in glede na skorajšnje dr-žavno-zborske volitve se ie nemška vlada po dolgem ni);rn,,!'i sedai vendar odločila uvesti sistem	kontingentov za goto-
ve agrarne proizvode, kakor je to napove-
Izmed 10 ljudi jih ima
7zobni kamen
...dobi ga pa lahko vsak!
Če je zobni kamen uničil zobe, je ze pre-
t
pozno I Kar ne more nobena zobna pasta, naredi Kalodont: on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Doktor Braunlichu, in to ga dela tako zelo učinkovitega.
\(AL0 D OMr
dal nemški minister za prehrano Braun na letnem zborovanju organizacije bavarskih kmetovalcev. Minister Braun je sklep vlade utemeljil takole. Pod carinsko zaščito se je pridelovanje žita v Nemčiji tako povečalo, da je sedaj že v glavnem pokrita domača potreba. Zaostala pa je živinoreja poleg pridelovanja sočivja, sadja itd. Če bo preo-rientacija na pridelovanje žita šla v sedanjem tempu naprej, se je bati, da bo Nemčija v nekai letih primorana izvažati znatne količine žita. kar bi povzročilo znatao obremenitev državnih financ za držanje dosedanjih cen. Zato se je vlada odločila ustvariti pogoje za večjo produkcijo drugih kmetijskih proizvodov, in sicer s tem, da bo uvedla naslednje uvozne kontingente: za zelje, paradižnike, čebulo, grah, grozdje, naj-raznejše sadje, govedo za klanje, slanino, mast, sirovo maslo, sir, pa tudi za rezan les od igličastega drevja in brusni les
—	Poravnalno postopanje je uvedeno c imovini naslednjih dolžnikov: Kresa-1 Ivanka, trgovka z meš. bi.. Rožna dolina cesta IV.-4 p. Vič pri Ljubljani (poravnalno upravnik dr. Henrik Turna, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 5. nov ob 9., prijavni rok do 1. nov.); Ogrizek Josip, elektrotehnik in trgovec v Novem mestu (poravnalni upravitelj dr. Furlan odvetnik v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu 29. oktobra ob pol 11, — prijavni rok do 24. oktobra); Horvat Urban, trg. v Novem mestu ( porav. upr. dr. Adrijan Zupančič, odv. v Novem mestu; narok za sklepanje poraivmaive pri okrožnem sodišču v Novem mestu 27. oktobra ob pol 11, prijavni rok do 22. okt.).
—	Konkurz je razglašen o 4<movini §te-feta Cirila, trg. z meš. bi. t Kranju (uipr. mase dr. Igo Šilar, odv. v Kranj«; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Kranju 8 oktobra ob 9., prijavni rok do 10. novembra, ogotov. najrok 17. nov.) in o imovin Antona Zupanca, trg. z lesom v Stari Fužini št. 92 (prvii zbor npnnkov pri okr. sod v Radovljici 6. oktobra narok 17. nov. ob 10.).
Hmelj
Žalec. Hmeljsko društvo za Slovenijo poroča 27. t. m.: Od našega zadnjega poročila je vnovič oživel nas trg in se za ostalih 20 do 25% letošnjega pridelka ponuja po kakovosti do Din 19 za kg. Naši hmeljarji, posebno večji, pa ne oddajajo blaga po navedeni ceni in upajo glede na odlično kakovost hmelja še na izboljšanje cen. V javni oznamovalnici so do danes signirali 808 težke bale po 150 kg.
Žale«, 28. septembra- Zelo živahno povpraševanje po neizpremenjenih cenah. Kupčije razmerno redke, ker se hmeljarji nadejajo dviga cen. Položaj prav čvrst
Borze
28. septembra.
Na ljubljanski borzi ni zaznamovati sprememb v deviznih tečajih, razen devizo Bruselj, ki se ie malo okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet popustila in ee je trgovala za kaso, za okt. in december po 178. Ostali tečaji so nespremenjeni. Do zaključkov je prišlo v 7% Blair pri višjem tečaju 42 in v 7®/» investicijskem posojiiu po 50-50 in 51.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2309.29 — 2320.65, Berlin 13665.41—1376.21, Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.35—1113.85. London 198.30—199 90, Newyork 5730 47—5758.73. Parir 225.29—226.41, Praga 170.12—170.98, Trst 294.46.-296.86.
Zagreb. Amsterdam 2309.29 — 2320.55. Berlin 1365.41—1376.21, Bruselj 797.74 do 801.68, London 19830—19990. Milan 294.46 do 296.86, New-York kabel 5752.47—5780.73, New-York ček 5730.47—5758.73. Pariz 225-29 do 226.41. Praga 170.12 — 170.98, Curih 1108.35—1113.85.
Cnrih. Pariz 20.3250. London 17.90, Nerv Vork 518.87. Bruselj 72.0250, Milan 26.60. Madrid 42.45. Amsterdam 20835, Berlin 123 4250. Stockholm 92. Oslo 90.10, Koben-havn 92.90. Sofiia 3.73. Praga 15.36, Varšava 58.13, Bukarešta 3.06.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vofna Skoda 177—178, za okt. 174—178, za dee. 177 do 178, 7% investicijsko posojilo 50—52, 7% Blair 41.50—41.75, 8% Blair 43—46. 7% posojilo Hip banke 46.50—48. 6% begluške 33—33.50; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den.. Priv. agrarna banka 220 den.
Beograd. Vojna škoda 179. 175 zaklj-, 7,a okt. 174 zaklj.. 7% investicijsko posojilo 50.50 zaklj.. 6% begluške 33.75, 33.50 zaklj., 7% Blair 42 zaklj., 7*/o posojilo Drž. hip-
banke 46 bi.. Narodna banka 4000—4100, Priv. agrarna banka 225 zaklj.
Dunaj: Trboveljska 23^50, Alpfina-Mont 13.25.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 28. sept- Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 54.25, za maj 59.375; koruza: za dec. 28.375, za marc 33.50; oves: za dec. 17.875; rž: za dec. 36-
+ Winnipeg, 28. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 60.25. za dec. 62.375, za jau. 57.375.
+ Novosadska blagovna borza (28. t m.) Tendenca slaba. Promet 41 vagonov. Pšenica (nova, 76 kg): baška, okolica Novi Sai, okolica Sombor, srednjebaška, gornjebaška 140—142.50; baška potiska 142-50—145, baška, ladja Tisa 145-147.50; baška, ladj.i Bege j 142.50—145: gornje banatska 135 do 137.50. banatska, pariteta Vršac 132.50—135; sremska 140—142.50. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 90—92, baška okol. Sombor 91—93. banatska 87—89. sremska 91—93, sremska par. Vršac 92—94. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg« 225 do 235; »2« 207-50—215; »5« 185—195; »6« 155 do 165; »7< 135—145; »8« 82-50-86.50. Otrobi; baški in sremski, v jutasUh vrečah. 57.50 do 60; banatski. v jutastib vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. beli, 102.50—107.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (23-t m.) Tendenca slabša. Pšenica: za okt-12.49—12.50. za marc 13.92—13.93, za maj 14.45—14.50; rž: za okt. 766—768, za marc 9.06—9.07; koruza: za maj 8.82—8.84.
Zimski vozm red
V nedeljo stopi na vseh naših železni" ških progah zimski vozni red v veljavo. Glavne spremembe so naslednje:
Nočni brzi vlak Dunaj — Maribor — Ljubljana — Trst, ki je odhajal iz Maribora ob 125, odpelje iz Maribora ob 3.02, prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.01 ter odhaja ob 6.06. S tem brzim vlakom odhaja iz Maribora tudi zagrebški del, ki odpelje iz Zidanega mosta ob 5.07 minuit ter dospe v Zagreb gl. kol. ob 7.10.
Nočni brzi vlak Zagreb — Maribor — Dunaj: odhod Zagreb gi. koL ob 21.30, ter prihod v Maribor gl. kol ob 1.20 izostane. Vozil bo namesto tega novi brzi vlak iz Zagreba gL kol. ob 23.10 ter prihajal na Zidani most ob 1.08, kjer se priklopi še postoječemu brzemu vlaku Trst — Ljubljana — Dunaj, ki odhaja iz Ljubljane gL kol. ob 0.23 in dosoe v Maribor gl. kol. ob 3.22.
Dnevni brzi vlak Tist — Ljubljana — Dunaj, ki odpelje iz Ljubljane gl. kol. ob 12.38, na postaji Grobelno nima postanka.
Nočni brzi vlak Kotoriba — Pragersko, odhod Kotoriba ob 23.50 in prihod Prager-sko ob 1-38 izostane ter vozi namesto tega novi brzi vlak iz Kotoribe ob 1.05 in dospe na Pragersko ob 2.53, kjer se priklopi brzemu vlaku za Ljubljano, ki odhaia s Pragerskega ob 3.34.
Na progi Maribor gl. kol. — Št. llj ima« jo, počenši z 2. oktobrom vsd avstrijski potniški vlaki postanek tudi v Pesnici in Cirknici ter smejo vse te vlake uporabljati tudi naši potniki za potovanje v medsebojnem lokalnem prometu na progi Maribor gl. kol. — Št. Ilj. Nikakor pa se ne more s temi vlaki potovati iz Pesnice, Cirkniice ali Št. Ilja v Avstrijo odnosao pri potovanju iz Avstrije v teh postajah izstopati. Le za lokalne potnike sta v vsaki avstrijski garnituri določena dva voza tretjega razreda. Iz Maribora gl. kol. odhajajo proti Št. IIiu vlaki ob 6.50. ob 10.35. ob 13.06. ob 18.25 in ob 20.16. Iz Št. Ilja odhajajo proti Maribor vlaki ob 7.16, ob 8.05, ob 12.05. ob 17.55 in ob 21.31,
Na progi Rogatec — Grobelno izostane potniški vlak z odhodom iz Rogaške Slatine ob 9.04 in z odhodom z Grobelnega ob 10.50
Na progi Pragersko — Cakovec vozita potniška vlaka št. 1118 in 1121. t. j. odhod s Pragerskega ob 22.48 in odhod iz Ca-kovca 4.35 tudi v zimski dobi: isto tako vozita še nadalje tudi v zimski dobi potniška vlaka št. 9212 in 9215 na progi Lrab-Ijana gl. kol. — Novo mesto, in sicer cd* hod iz Novega mesta ob 4 16 m odhod »z Lhrblian- gl. kol. ob 11.36
Izletniška vlaka Ljubliana — Metlika vozita še nadalje do preklica ob nedel«ah
in praznikih.	.	,
Vozni red uvel ia vi jen s 1. septembrom 1932 na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik, ostane nespremenjen.
Iz življenja in sveta
Maščevalni mrtveci
Raziskovanje jonosfere
Jonosfera se imenuje v znanstvenem jeziku tista ozračna plast, ki se začenja nekako v višini 70 km in leži torej nad stratosfero. Sega pa do višine 1000 km. Tu je predvsem področje polarnih sijev in drugih važnih pojavov naših najvišjih zračnih plasti.
Da raziščejo to plast, pripravljajo Nemci kupaj z Norvežani v okviru polarnega leta ekspedicijo v Tromso (Norveška), ki jo bodo tvorili profesorji Harang in dr. Tonsberg z observatorija za polarne sije v Tromsoju. ter dr. Kreielsheimer (zavod Heinricha Hertza v Beriinu) in dr. Bauer (Fctofizikalni zavod v Gdansku).
Namen ekspedicije je opazovanje sončnih peg. merjenje višine severnih sijev, raziskovanje odklona brezžičnih valov pri pojavu severnih sijev, merjenje višine ta-
ko zvane heavysidestke plasti, ki s svojim uklanjanjem električnih valov omogoča brezžični sprejem na daljavo, fotografiranje severnih sijev itd.
Ekšpedicija je za te nalcge opremljena z deloma čisto novimi aparati, tako s posebnimi kamerami s silno močno optiko za navadno in barvno snemanje polarnih sijev; z aparatom, ki beleži s pomočjo dveh svetlobnih celic, tudi najmanjše spremembe svetlobe; s posebnim električno-akustičnim grezalom za merjenje višine heavysideske plasti itd. Odpotovala bo 1. oktobra in bo bržkone delovala še preko aprila prihodnjega leta. Nje pomen seveda ni samo znanstven, temveč tudi eminent-no praktičen. Tako bodo njeni rezultati lahko odločili celo vrsto vprašanj, od katerih zavisi razvoj brezžične telegrafije in telefonije.
Jesensko zasedanje Društva narodov v ženevi
Mož na svojem mesta
Pogled na otvoritveno sejo. V sredi predsednik Irske De Valera (X), levo od njega Paul Boncour, drugi desno od njega John Simson. Levo spodaj Politis
Ura rojstva in človeška usoda
Po naziranju astrologov ima sonce odločilen vpliv na usodo človeka in že po rojstni uri si lahko celo laik izračuna potek življenja.
Kdor se n. pr. rodi ob sončnem vzhodu, bo običajno močan in stremljiv značaj, ki bo tudi dosegel bolj ali manj dominanten položaj v življenju. Kdor se rodi samo pol ure pozneje, bo imel v mladosti mnogo skrbi in bolezni, prve predpoldanske ure pa ustvarjajo spet življenje, ki ga lajšajo vplivni prijatelji in naklonjene!.
Poldan je najugodnejša ura rojstva, ker vpliva takrat sonce na najvišji točki svoje dnevne poti, da bo novi zemljan pravi otrok sreče. Prevladoval bo v vsaki poziciji življenja, dosegel bo najvišje časti — in pri tem niti ni treba, da bi bil poseben bistreč, če bi se rodil eno samo uro pozneje, bi bil morda filozof, ki bi ga navzlic
njegovim zmožnostim cenil le njegov najožji krog.
Pozne popoldanske ure ustvarjajo spet ljudi, ki se dvignejo iz mase, znane politike, odvetnike itd. Po sončnem zatonu se rode bolj ljudje, ki nimajo posebnih uspehov. Najmanj prikladna pa je polnočna ura, kajti tedaj sonce nima več moči in človeka, ki se je rodil v njej, zadevajo nesreče in ovire, ki se vlečejo skozi vse življenje. često jim posije sreča šele tik ob koncu življenja, n. pr. v tej obliki, da zvedo v hiralnici, da so postali dediči po bogatem stricu v Ameriki.
Tako se da po mnenju astrologov že po sami uri rojstva določiti, kakšna usoda čaka novega zemljaa. Priznavajo pa, da velja tudi tukaj stari rek: cum grano salis, in da vplivajo na človekovo usodo še premnogi drugi činitelji.
Prohibicija in blaznost
Zadnje poročilo ameriškega »Narodnega odbora za duševno higieno«, ki obsega leta od 1910 do 1930., ugotavlja, da so primeri blaznosti v prvih letih po uvedbi pro-hibicije zelo nazadovali. Takrat je prohibicija uživala podporo najširših ljudskih plasti. V istem razmerju, kakor so se množice p:tem obračale proti prchibiciji, se je blaznost spet razširjala. Kar se tiče telesnih obolenj, so ta po uvedbi prchibicije stalno naraščala, to pa predvsem zaradi uživanja manj vrednih ali strupenih alkoholnih pijač.
Nižnji Novgorod — Mesto Maksima Gorkega
Ruski Nižnji Novgorod, ki je znan v svetu posebno po svojih znamenitih sejmih, se bo odslej imenoval Mesto Maksima Gorkega. Gorkij (Aleksander Plir--škov) je namreč bil v Nižjem Novgoro-du rojen rn je te dni obhajal 40 letnico pisateljskega dela.
Iz beležnice Antona čehova
Pred kratkim so izdali v Moskvi iz osta-line Antona čehova novo knjigo, iz katere posnemamo naslednje utrinke.
*
Narodne znanosti ni, kakor ni narodne poštevanke. Kar je narodnega, ne pripada več znanosti.
Za občutek sreče zadostuje toliko časa,
kolikor ga potrebuješ, da naviješ uro. *
»Tri klaftre zemlje potrebuje človek.« Ne človek, temveč truplo, človek potrebuje vso zemeljsko oblo.
*
če si žejen, meniš, da bi spil celo morje: to je
vera. Ko piješ, zadostuje nekoliko
kozarcev: to je znanost.
*
če vpijemo »Naprej!«, mramo označiti tudi smer za pohod, če vržemo to besedo istočasno menihu in revolucionarju, ne da označimo smer, bosta vendar izbrala popolnoma različna pota.
Ljubezen. Bodisi da je ostanek nečesa Izumirajočega, nekoč velikega, ali del nečesa, kar se bo nekoč še mogočno -razbohotilo — v sedanjosti z ljubeznijo nismo nikoli za dc vrlini. daje nam manj, nego pričakujemo od nje.
Dobra vzgoja nI samo v tem. da ne streseš omake na mizni prt, temveč da te nezgode ne opaziš pri tujcih.
življenje skušamo preobličiti, da bi bili potomci srečnejši, in potomci bodo trdili kakor vedno: »Prej je bilo bolje, življenje Je dandanes dosti Slabše.«
Novinski dogodek
V Londonu se splošno govori o dogodku, kakršnega ne beleži zgodovina angleškega novinstva že od L 1788. S 1. oktobrom t. 1. se spremeni glava največjega angleškega dnevnika »Times«. Doslej je bila v gotici, poslej bo postavljena z latinskimi črkami. Več tehnikov je za to priliko ustvarilo poseben tip črk, ki se bodo pojavile v ponedeljek prvič v stolpcih najbolj razširjenega angleškega lista. V tehničnem pogledu bo ta tip najpopolnejši od vseh dosedanjih tipov. Sedaija glava angleškega vodilnega dnevnika da* tira še i z leta 1788.
Jesenska setev v Rusiji — neuspeh
Kakor poročajo iz Moskve. je letošnja jesenska setev popolnoma odpovedala. Do 20. septembra so kmetje posejali komaj 51% zemlje, ki bi morala biti do tega dneva že obdelana. Namestu 9 milijonov ha površine so posejali samo 4.8 milijonov ha. Najslabše se je v tem pogledu odrezala Ukrajina, dalje severni Kavkaz m spodnja Volga. V teh treh kmetijskih okrožjih so izgeldi za prihodnjo letino najslabši, kar si je mogoče misliti.
Predzadnjo nedeljo je odkrila italijanska vlada v Rimu spomenik, ki je povzročil mnogo nerazpoloženja v Vatikanskem mestu. Spomenik stoji ob zidu Vatikana, na mestu, kjer so bersaljerji 1. 1870. vdrli v popeževo državo
Katastrofa angleškega avtomobilskega dirkača
Pri zadnjih avtomobilskih dirkah na brooklandskem dirkališču pri Londonu se je smrtno ponesrečil dirkač Clive-Dunfee (desni kot zgoraj). Strmoglavil je čez cesto v elobino 21 m in obležal na mestu mrtev. Nesreča je tem bolj tragična, ker -U no. kojnik obljubil svoji mladi ženi, da bo to njegova zadnja dirka
Usoda, ki zasleduje no vsej priliki raziskovalce staroegiptskih grobov, je zahtevala v preteklih letih mnogoštevilne žrtve. Znano je, kako so končali lord Carnarvon in njegovi nasledniki, ki so rili po Tutan-kamonovi grobnici. Stara ljudska legenda v Egiptu veli, da umre vsakdo strašne smrti, ki se dotakne grobov pradavnih vladarjev. Ta legenda je dobila novo potrdilo v dveh skrivnostnih smrtnih primerih.
Glasgowski inženjer Hess in londonski trgovec Duffil sta odšla L 1927. v ozemlje ob Rdečem morju, da bi našla grobove hi-ksoških kraljev, ki so kakšnih 1500 let pred našim štetjem vdrli v Egipt in ga vladali več stoletij. Cela leta sta oba prijatelja zaman iskala teh grobov, pač pa sta našla prastar rudnik zlata, ki so ga po vsej priliki izkoriščali že egiptski fa-
raoni. Sledila sta z uspehom močni £iii dragocene kovine, ko je Hess nenadoma obolel za skrivnostno boleznijo. Mogel ni ne jesti ne spati in je strašno shujšal, pred nekoliko dnevi pa je umrl v naročju svojega prijatelja.
Ta smrt je vplivala na Duffila tako porazno, da se mu je bržkone zmešalo. Nič ni hotel slišati o tem, da bi pokopali truplo mrtvega inženjerja, dan in noč je sedel pred njim in mu gledal v obraz. Ko se je začel širiti neznosen smrad trohno-be, so domačini Duffila končno prisilili, da je privolil v pokop. A ko so truplo zagre-bli, si je nekoliko korakov od groba pognal kroglo v glavo. Angleška vlada namerava sedaj trupli obeh raziskovalcev prepeljati v domovino in ju tam svečano pokopati.
Tekma balonov v Baslu
Ministrski predsednik Herriot, ki ga zaradi njegovega nedeljskega domoljubnega govora srdito napada nemški tisk
Krmilni stroji v živalskem vrtu
Uprava londonskega živalskega vrta si je izmislila praktično novost, da usmeri poželjenje publike po krmljenju živali v prave tire. Navzlic vsem svarilnim tablam si občinstvo ni moglo zapomniti, da preveč krme ali napačna krma živalim škoduje, po drugi strani pa ni mogoče zahtevati, da bi otroci, ki imajo za to krmljenje največ veselja, prinašali n. pr. sirove ribe za mrože z doma. Tako si je uprava izmislila avtomat, ki zaluči mrožem takšne ribe sam, če vržeš vanj majhen denar. Najprvo zatuli sirena, ki jo živali že poznajo kot znamenje, da se morajo zbrati za krmljenje, potem pa zletijo ribe iz avtomata v velikem loku v bazen z mroži. Uprava je imela s tem izumom veliko uspeha: prvič je publika zadovoljna, drugič dobe živali hrano, ki jo prenesejo, tretjič publika pomaga, da se zmanjšalo stroški uprave za krmljenje. Občinstvo se z velikim veseljem poslužuje umne priprave, ki je vrhu tega toliko poštena, da denar vrne, če ji zmanjka rib. Ta uspeh je upravo živalskega vrta napotil k temu, da je začela postavljati slične avtomate s primerno hrano tudi pred kletke drugih živali.
Zračni taksameter
Na tempelhofskem letališču pri Beriinu sta te dni startaia prva zračna taksija, letali »Si kol« in »Kobilica«. Prvega žene motor tipa »Argus«, ki razvija 200 k. s. Njegova brzina je 255 km na uro. S »Sokolom« prileti potnik iz Berlina v London v štirih in pol urah, iz Berlina na Dunaj pa v polovici tega časa. Kilometer vožnje s tem taksijem stane okoli 5 Din. Ker je »Sokol« najhitrejše evropsko prometno letalo, je vožnja razmeroma poceni.
Drugi zračni taksi »Kobilica« vozi s hitrostjo 158 km na uro, a ima zato druge vrline, ki jih pogreša »Sokol«. Seveda sta ta dva zračna taksametra še daleč od idealnega taksija za zračne vožnje, kajti Amerika razpolaga že danes s tipi te vrste, ki napravijo do 350 km na uro. Vendar pa pomenita berlinska zračna taksija začetek nove dobe v evropskem zračnem osebnem prometu. Zračni taksameter te vrste stane zaenkrat četrt milijona Din in si ga torej še ne bo mogel omislita vsak avtomo-bilist, ki bi rad zamenjal svoje vozilo za zračne pereti s strojnim pogonom.
čuden spomenik
V ponedeljek se je začela v švicarskem Baslu originalna tekma balonov, ki so startali s 60.000 pismi in dopisnicami v navzočnosti 1000 gledalcev. Tekmuje 17 balonov iz 8
držav, ki so odpluli na negotovo daljno pot
Diamantomanija Joralja vžigalic"
Pred tedni so se v svet^rnem časopisju pojavile vesti o odkritju skritega zaklada
hrbtu lik odaliske po Ingrescvj 6likš.
Nadalje so se našli v tajnem Kreuger-jevem predalu mnogi dragulji iz zakladnice nekdanjega turškega sultana Abdula Hamida. Tudi niz smaragdov, ki jih je nosila pri kronanju zadnja ruska carica, je imel Kreuger v svoji miznici. Te dragulje je prodala sovjetska vLada v Parizu, kjer jih je Kreuger kupil. Veliko dragocenost predstavlja tudi biserni nakit nesrečne mehikanske cesarice Šarlote. NesreČnica jih je nosila L 1866., ko je prišla interve« nirat v Rim k papežu Piju IX. Revica je bila tedaj že n<j roKu blaznosti in j-e dragulje ponujala cerkvenemu poglavarju z motivacijo, naj okrasi z njimi kip Ma-done.
To so najvažnejši zakladi Kreugerjeve diamentomanije. Ni dvoma, da bodo, kakor ostala zapuščina »kralja vžigalic«, prišli na javno dražbo.
KARIKATURA
pOS __________..
kovalo naravnost senzacional 10 — tembolj. ker so vsi domnevali, di i h 'e Kreuger razdal. preden je izvrš:l samomor Pokojni »kralj vžigalic«, ki &o se mu ▼ življenju vsi klanjali, kakor ga po smrti vsi črnijo, je bil velik IjubitJlj dragocenih redkosti in žlahtnih kamnov. Snlante. bisere i.i druge žlahtne kamne je zrrrsl z vso strastjo svoje duše. Hrani i'h je v miznici pisalne mize. da jih ie lahko V6ak trenutek odprl in se jim divil.
Najdba pa je pomembna rudi v pogle du vrednosti. Ceniio jo namreč na 12 m'» lijOnov frankov. Najzanimivejši predmet zbirke predstavlja izredno fin dragulj než-nozelene barve, brušen na poseben način v obliki trapeca. Strokovnjaki ga krstili z imenom »Premier mai«. in sicer zaradi njegove barve. Svojčas ie bil »Premier mai« last markize Pompedou/r. Darovala ga ji je avstrijska cesarica Mariia Terezija za neko uspešno diplomatsko posredovanje na francoskem dvoru.
Markis de Merignv, brat madame Pom-padour, je postal lastnik tega dragulji z ne povsem čistimi sredstvi. Ko je nekoč bival v Rimu z znanim arhitektom Gabri* elom, stavba r jem kralja Louisa XV., ga je prodal knezu Borgheseju. Napoleon pa si ga je pridobil in ga je nosil pri svojem kronanju za cesarja.
Ivan Kreuger je kupil ta kamen v Švici. Dal ga je v Amsterdamu obrusiti na moderen način ter ga je dal v Parizu vdelati v pokrov cigaretne doze. ki ima na
Obleke in površnike
za dijake nabavite najugodneje pri domači tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Katastrofa na podmornici
ji
se je primerila os francoski podmornici »Persee« katastrofa, ki je zahtevala doslej šest človeških življenj. Na podmornici, kateri še manjkajo priprave za potapljanje, je mod morsko vožnjo eksplodiral stroj. Pri tem je buhnil s;ien plamen, ki je v trenutku ovil ladjo v dim Podmornica se }e močno stresla Dogodek je povzročil velikansko raz-bur;enje, vendar je Imel poveljnik kije toliko prisotnosti duha, da je nsmutvma organiziral rešilno službo. Neki ipžienier je bi! takoj mrtev, 25 mož posadke pa ie bile hudo ranjenih. Ranjence so obvezali, a pet jih je kljub temu po preveza v bolnico izdihnilo. Med njimi so 5t'rje mehaniki Nesreča bi bila mogoče še večja, da ni poveljnik ladje zahteval takoj pomogi. Pr.efTečencem sta se pripeljala na p«rmoč dva hidroplana. dva vlačilca, dva torpe-doflovca in dve podmornici. Ponesrečeno momico so zavlekli naravnost v Cher-rg kajti nesreča se je primerila 18 miij pred hiko.
Strašna nesreča pri poljskem delu
V Weizenkirchnu ee je pred dnevi primerila nenavadna nezgoda 60 letnemu hlapcu Enzlmiillerju pri delu na poliu. Branal je njivo s pari>m mladih volov. Po končanem delu je brano postavil pokonci, vola pa sta jo vrgla na tia in njen žeblji so ee zarili v telo starega hlapca. Ker je hlapec poklical na pomoč, sta se vola
»plašila, zdirjak z brano in vlekla nanje-	______
nege hlapca kakšnih sto metrov daleč. Z o- I »Ne moreš si misliti, kako nesrečna sem bje brane so hlapcu raztrgali prsni koš in J bila v tvoji odsotnosti! Na tilniku se mi Enzbnulier je izdihnil t strašnih mukah. 1 je naredil kar velik gnojni tur...«
Če h Donda,
svetovni prvak v metanju krogle
ANEKDOTA
»Ali mi lahko poveste imena nekata-rih zvezd?« je vprašal učitelj. »Nogometnih ali filmskih?« se je oglasil vprašanec.
Vsak dan ena
jtllchel Z6vaco:
155
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
16
Pardaillan je s svojimi dolgimi, prožnimi koraki kmalu dospel na nekdanje morišče. Krenil je naravnost k razvalinam. Kraj je bil še vedno poln vojakov in kmetov. Nekateri so iskali človeških ostankov, drugi so pa stražili tiste, ki so jih bili že pobrali.
Seveda je vse govorilo o strašnem dogodku. 2e po prvih besedah je Pardaillan zvedel to, kar mu je bilo še neznano, namreč, da se je bil sin sam spustil v zrak. Vzravnal se je in oko mu je za-žarelo.
»O, vraga,« je zamrmral, »potem je stvar nekoliko drugačna... Ako se je spustil v zrak, je moral imeti smodnik; rn ker gotovo ni slutil, kaj bo, m torej ni mogel izpremeniti morišča v smodnišnico, si ni moči misliti drugega, kakor da je našel votlino, kjer je bilo orožje in streljivo... V takem primeru mora biti živ in zdrav... Razen če... Takoj se moram prepričati!«
Opazil je častnika in ga vljudno ogovoril. Btl je prav tisti poročnik. ki mu je bil Saetta ovadil Jehana m ki je poveljeval vojakom vse do kapitanovega prihoda. V trenutku, ko je nesrečni kapitan stopil v moriščno zgradbo, se je moral on oddaljiti, da je nekaj ukazal. Tem nekaj korakom je bil dolžnik za svoje življenje.
Pardaillan ne bi bil mogel najti boljšega vira za pojasnila, ki jih Je iskal. Poročnik mu je ustrežljivo povedal vse, kar se je bilo zgodilo od začetka do konca.
Ko je poslušal zgodbo o pravljičnem boju mladega človeka, so se Pardaillanu oči kar iskrile od zadovoljstva.
»Hudimana,« je mislil sam pri sebi, »zdi se mi, da Pardaillanov ne dela sramote svojemu očetu!«
»Odkod so vzeli ti ljudje pod moriščem strelno orožje in smodnik? Morišče vendar ni orožarna!« je rekel na glas.
»To se tudi mi vprašujemo, a nihče ne ve odgovora. Morišče ni več služilo svojemu namenu. Že dolgo časa ni bila stopila vanj živa duša. Nihče ne pomni, da bi bil kdo hranil v njem smodnik. Edina možnost, ki ostane, je ta, da so ga uporniki sami prinesli.«
Pardaillan je vedel, kar je hotel. Zahvalil se je častniku in z malomarnim obrazom odšel.
Jehan Hrabri je bil opozoril kapitana, da se tisti, ki bodo vdrii v morišče, ne bodo živi vrnili Nato je zaprl vrata, se spustil skozi kiknjo in obstal na stopnicah. Samo glava miu je gledala iz skrivališča.
Ko je videl, da se vrata lomijo pod udarci sovražnikov, je za-žgal smodnik, ki ga je bil natresel v žleb, in skočil na stopnico, ki je zapirala kamenito loputnico. V naslednjem trenutku ga je ločila debela plošča od vnanjega sveta.
Z nekaj skoki je predirjal podzemeljski hodnik. Ko je morišče zletelo v zrak, je bil že v votlini, sredi tovarišev, ki so se baM za njegovo življenje bolj od njega samega.
Vsi štirje so se vrgli na tla in ležali tako nekaj trenutkov, ne da bi bil kateri črhnil besedico. Vzlic svojemu pogumu so bili dokaj bledi in teh nekaj sekund se jim je zdelo večnost. Čutili so. kako se je zemlja zazibala okoli njih. To je bilo vse. Vstali so. Trojica fopreobrnjenih rokovnjačev se je spogledala in buhnila v divji gro-hot.»
»Tako ml greha!« jte vzkKknfl Escargasse. >Z<fi se mi, 'da jih
vidim, kako letijo pod oblake!«
»Sploščili se bodo kakor krastače!« je zavriskaJ Gringaille.
»Kaša se bo naredila iz njih!« je zarajal Carcagne.
»Mir!« je tiho ukazal Jehan.
Id z mračnim obrazom je polglasno dodal:
»Saj sem jih svaril, siromake!... Kaj sem pa hotel? Svojo kožo sem moral braniti... Vsak človek ima to pravico. Tudi ona mi je tako rekla.«
Trojica, ki ga je slišala, se je osuplo spogledala. Niso ga razumeli. Ta vražji Jehan jih je spet in spet presenečal s svojimi novimi nazori!
Ob pogledu na njihove obraze se je sikesal, da jih je bil nehote tako poparil. Otresel se je in se zasmejal:
»Povejte mi, kako je bilo mogoče, da smo se prav v tem trenutku spet našli? Ali ste mar tukaj stanovali? In v kakšnem stanovanju vas vidim, za Boga?«
Jeli so mu pripovedovati svojo žalostno zgodbo in dajati duška veselju, da so bili našli to pribežališče, ki ni pomenilo samo njihove, ampak tudi Jehanovo rešitev.
Povedali so mu vse, še svojo večerjo pri CoHini Golle. Jehan jih je pazljivo poslušal in se jim od srca smejal.
»Siromaki!« je mislil sam pri sebi. »Vse to pomanjkanje so si naložili zaradi mene. Da ni bilo tega, ne bi bili zašli v tolikšno bedo. Kako naj se jim oddolžim za toliko vdanosti ki zvestobe?«
Od razstrelbe je bilo minilo že več kakor dve uri. Trojica je imela veliko povedati, in ker jih je Jehan v svoji ganjenosti potrpežljivo poslušal, jim je bilo kakor v nebesih in besedovanja ni bilo konca ne kraja.
^Haarglanz" je enakega pomena za lasno higieno. Kako
c:taneiu lasje zdravi? Z rednim izpira-Ejem s sredstvom »črna glava« — Haar-gLanzc po vsakem umivanju glave. Sred-ptrvo >Haarglanz« ravna in proži omehčane lase tn odstrani vse alkalične ostanke v laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zablestijo v čistem Bijaju. Za lase je to prava podla j evalna kopel. »Haarglanz« Ja priložen vsakemu zavojčku »črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umivanje glave z odprtimi očmi.	6

Sokol Šiška. Vsem, ki so pripomogli, da
ae je izvršila slavnostna otvoritev našega Sokolskega doma tako veličastno, se najsrčnejše zahvaljujemo e prošnjo, da nam ostanete tudi nadalje tako blagohotno naklonjeni. Zdravo! — Odbor.
Prvi sokolski na.ftop na Polšniku bo v nedeljo dopoldne. Najmlajšo sokolsko četo v Zasavju obiščejo Litijani, Zagorjani tn drugi gostje. Vabljeni zlasti planinci. Na sporedu je ob 20. igra v šoli. nato telovadni nastop Litijanov in Zagorjaaov. Od postaje Sava je na Polšnik le dve uri sprehoda po krasni pokrajini. Vodstvo prireditve je v rok^h šolskega upravitelja in polšniškega stareš;ne delavnega Joška Aničioa.
Ljutomerski Sokol je na primeren na*
fcui otvori: letošnjo zimso delovno sezono. 17. septembra se je vršila prav lepa proslava Tvrševe 100 letnice. Nastopil je sokolski pevski zbor in sokolski orkester; o Tvršu ie temeljito poročal prosvetar br. Karbaš, o vsesokolskem izletu pa je poda"! živo sliko načelnik br. Lubej. Obe predavanji so nagradili mnogoštevilni poslušalci s toplim priznanjem. V o-ocitnicah s: je Sokol nabavil lutkovno gledališče v spomin aa umrlega pridnega Sokoliča Zdenka Stojana. Še ta mesec začne 6 predstavami, ki bodo razveseljevale našo mladino. V nedeljo 2. oktobra bo gledališka predstava »Pri belem konjičku«. Sklenjeno pa je, da se v zimski sezoni uprizorijo tudi dela domačih avtorjev. Na letnem telovad.išču in v telovadnici je dnevno polno življenja in je duševna in teles« ca vzgoja mladine v polnem razmahu.
Končna ureditev strahovskega stadiona v Pragi. Tamkaj, kjer se je let<>s v Pragi vrši' vsesokolski z!et na strahovskem stadionu, so sicer izginile vse lesene tribune in slačilnice. toda samo. da napravijo prostor permanentn:m stavbam. Kakor je bila še za časa zle te napravljena glavna tr-buri a v sredini že iz zeležobetona, so danes postavljeni že okrajki v.a vogalih ogromnega stadiona sledila pa bo dozidava glavne tribune in potem vseh ostalih treh in garderob. Ves stadion postane državna las"1, ker bo tudi država izvedla vsa dela Nato pa bo upravljal stadion posebni kons<>rcij iz zastopnikov prizadetih ministrstev 'n zastopnikov vseh češkoslovaških telesno« vzgojnih organizacij. Vsekakor se bodo va Strahovu vršili tudi prihodnji zleti Delavskih telovadnih enot leta 1934. in pa najbrž tudi Orlov. Deseti vsesokolski zlet pa bo mogoče tudi za strahovski stadion že preogromcri. kakor se je to izkazalo letos na vseh zletnih dneh.
SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKFM PISEMSKEM PA°TP.TU»
Šport na deželi
Na Rakeku je gostoval v nedeljo ljubljanski Hermes. Zmagal je Javornik s 6:4. V napadu domačinov se je posebno odlikoval Iglič, ki je zabil dva lepa gola. V kriiski vrsti je bil Skuk edeu najboljših. Branilca sigurna. novi vratar škulj je krasno ubranil mnogo nevarnih strelov. Ka lepem igrišču Javornika se bo 2. oktobra. odigral odločilni boj z dolenjskim prvakom Elanora iz Novega mesta. Občinstvo že danes opozarjamo na ta važen do godek, od zastopnikov notranjskega nogo-«rc:a pa pričakujemo epo in uspešno igro.
V Domžalah sta kot prva para za prvenstvo v n.b razredu nastopila v nedeljo SK Domžale proti SK Svobod, Vič m SK Disk proti SK Reki v Domžalah. Reka je (zmagala s 3:1, rezultat bi bil lahko tudi sbraten, ako bi igral Disk le nekoliko smiselno. V ce'oti je napravilo moštvo Diska ^rtist velike raztrganosti, sijajni vratar in Sesni branilec sta ga rešila še hujšega po-fraza. Tekmo je sodil odlično g. Deržaj. p K Domžale je zmagal nad SK Svobodo Vič s 7:0. Moštvo je predvedlo požrtvo-valno in lepo igro ter ostavilo v Ljubljani najboljši vtis. Tekmo je sodil prav dobro g. Vidic.
V	Kamnika je priljubljena nogometna tekma med starimi ln mladimi nogometni-ki končala z zmago mladih v razmerju 2:0 (2:0). Stara garda se je dobro držala in je bila v igri celo v premoči, le v napadu ni znala izkoristiti Številnih ugodnih pozicij. Oba gola sta padla iz zmešnjave pred golom.
V	Zagorju se je vršla v nedeljo prvenstvena tekma med SK Amaterjem (Trbovlje) in domačim SK Zagorjem. Zmagal je Amater, ki je že osem let prvak Zasavja, 3 3:2 (2:1). Po svcji, za cel razred boljši tehniki in vigranosti bi moral zmagati s še večjo razliko, če ne bi imel izredne smole v streljanju. Zagorjanom manjka dobrih strelcev in trening. Sodnik g. Zupan '.z Ljubljane je bil odličen. — SK Amater rez. : SK Zagorje rez. 4:0 (1:0). Mlade juni-orje Zagorja je rešil večjega poraza izredni vratar Uirych. Sodil je g. Božič iz Trbovelj.
V	Hrastniku sta igrala prvenstveno tek mo SK Rudar in SK Retje 2:1. SK Retje uživa z mirno in lepo igro mnogo simpa-fcij, ki jih je z zadnjo tekmo še bolj potrdilo. Moštvo bo kljub porazu igralo v prvenstvenem tekmovanju še važno vlcgo. Ves potek igre je zelo zadovoljil Hrastni-čane. Sodnik g. Janežič je bil objektiven in smo bili z njim prav zadovoljni. Predtek-ma rezerv obeh moštev se je končala z 2:0 v prid SK Rudarja.
V	Murskj soboti je v nedeljo SK Mura odigrala prvo jesensko prvenstveno tekmo s Pustakovečkim SK in zmagala s 4:2 (2:2). Igra je bila fair. Dober je bil vra. tar Mure in ob branilca. Sodil je g. Ber-gant iz Maribora zelo dobro.
Ljubljanski plavalni podsavez. Strogo obvezna seja upravnega odbora da&es ob 18.30 v Evropi.
Kolesarska dirka na Brdu bo 2. oktobra. Prijave do petka 30. t m. na Brdu št 62 (poleg kapelice). — Pripravljalni odbor.
Tab!e-4enis SK Ilirije. Jutri bo seja na-oelstva točno ob 20 30 v kavarni Evropi, obvezna za vse odbornike.
TKD Atena — Hazena sekcija. V petek dne 30. septembra t. 1. ob 19. uri zvečer obvezen sestanek za vse hazenašice. — Načelnica.
SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 20.
važna odborova seja. Udeležba vseh čla* nov načelstva in nadzorstva dolžnost.
SK »Svoboda« (Vič). Drevi sestanek celokupnega članstva. Udeležba strogo obvezna za-radii nedeljske prvenstvene tekme v Domžalah.
Repertoarji
i
Drama.
Začetek ob 20. Četrtek, 29.: zaprto. Petek, 30.: Roksi. Red C. Sobota, 1. okt: Zločin in kazen. Red D. Nedelja, 2.: Marij. Izven.
Opera.
Začetek ob 20. Četrtek, 29-: Hlapec Jernej in njegova pravica. Premijera. Slavnostna predstava v proslavo 40:etnice opernega gledališča. Petek, 30.: zaprto.
Sobota, 1. okt: Fra Diavolo. Premi jera. Izven.
Abonente reda D opozarjamo, da imajo prvo predstavo v letošnjem abonmaju v soboto, dne 1. oktobra. Vprizori se Dostojevskega roman »Zločin in kazen« v d r am a ti za ci ji K r a s n op o-lij sk ega.
Slavnostna otvoritvena predstava operne sezone 1932-33, ki bo obenem spominska predstava na 401etirico otvoritve našega opernega gledališča, bo v četrtek, 29. septembra ob 20. uri. Najprvo zaigra operni orkester Bravničairjevo slavnostno uverturo »Hyn?nus Slavicus«. Uvertura se ie prvfč javno izvaiala na letošnjem festivalnem koncertu in je imela izreden uspeh ter je kakor nalašč primerna za naše slavnostne prilike. Za tem se izvaja Mahov-skega opera »Hlapec Jernej« pod taktirko dr. D. Svare in v režiji F. Delaka. Kakor smo že navedbi, poje vefiko in težko naslovno partijo barrtorrist g. Primožič. Ostala zasedba vlog je naslednja: g. Betetto poje potepuha, g. Marčec mladega Sitarja, njegovo ženo ga. Kog&ieva, študent je g. Banovec župan g. Magolič, g. Marijan Rtts poje tri vioge: Salandra, sodnika in župnika. Beračica je ga. Bernot-Golobova. V ostalih vlogah nastopijo gg. Mišičeva, Str-niševa, Skeletova in Škrjaračeva, ter gg. Bekš, PerkoM Josip Rus. Sekula io Simon-čič. Delo ie v vsaiketn o®iru izredno zanimivo. Je moderno, a ima polato prekrasnih mest in tud< arij, ki se dajo pevsko v resnici izredno lepo predmašati, tako da deto mora imeti lep nspeh. K slavnostni predstavi vabimo vse prijatelje našega gleda-fišča. Predstava je izven abonmana.
Druga operna noviteta letošnje sezone bo komična opera »Fra Diavolo«. Napisal jo j« genfiaftii Francoz Auber in se nje-
govo delo prišteva k najfoolišim operam francoske literature. To potrjuje predvsem dejstvo, da se ie delo obdržalo 102 leti na repertoarju vseh svetovnih gledališč. Glav na svoistva te opere so prekrasne melodije, zanimivi ritmi, interesamtne harmonije in blesteča duhovita instrumentarija Premijera bo v soboto 1. oktobra.
Izvleček iz programov
Četrtek 29. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45 Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. 18: Salonski kvintet. _ 19: Slike iz nara ve. — 19.30: Gospodarske krize in karteli
—	20: Akademski poklici. — 20-30: Muzika 40. p. p. polka Triglavskega, dirigira višji kapelnik g. Wimer. — 22.30:: Cas, poročila
Petek 30. septembra
LJUBLJANA 12-15: Piošče- — 12.45 Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. 18: Salonski kvintet. — 19: Nekaj iz vzso-jeslovja. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20 Plošče. — 20.30: PTenoe iz Beograda. 22.30: Cas, poročila.
BEOGRAD 11-05: Radio-orkester. —17.30 Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralen kon cert. — 21.30: Plesna glasba. — 21.50 Operni dueti. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert tria. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22 40: Plošče. _ PRAGA 19: Pe smi. — 20: Plesna glasba. — 21: Koncert iz Brna — 22.20: Plošče. - BRNO 19.25 Pesmi. — 20: Prenos iz Prage. — 21: Iz galantne dobe. — 22.20: Plošče. - VARŠAVA 18-20: Plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert iz filharmonije. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet
—	16.30: Operetna glasba na ploščah- — 18 55: Wagnerjeva opera »Lohengrin«. — Lahka glasba. — BERLIN 20: Zabaven program. — 2110: Koncert godalnega tria. — KoNIGSBERG 20: Nemška romantična glasba. - 21.20: Sluhoigra. — MCrHLACKER 19.30: Koncert zbora harmonik. — 20: Zbor Donskih kozakov. — 22.45: Nočni koncert
—	BUDIMPEŠTA 17.30: Pesmi. — 20-35: Odlomki Puccinijevih oper. — Lahka glasba. — RLM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Večer lahke glasbe.
Ljubljana, Mestni trg 5 ★
Elegantni kroji v lastni delavnici izdelanih krznenih plaščev v obilni izberi in nizki ceni.
Zahvala
Ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega sinčka in bratca
Peterčha
šolarčka. osnovne šole na Viča
nam je došlo od vseh strani mnogo iskrenih izrazov sočutja, zato nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Tudi pogreba se je udeležilo lepo število občinstva, zlasti pa mnogo malih Petrčkovih prijateljčkov in prijateljic, šolskih otrok osnovne šole na Viču. Vsem tem naša najprisrčnejša zahvala. Posebno zahvalo pa izrekamo učiteljskemu zboru osnovne šole na Viču, gg. duhovnikom ter vsem, ki so darovali vence in šopke na krsto našega malčka. Prav prisrčno se zahvaljujemo Petrčkovim tovarišem in tovariši cam, ki so mu ljubko peli ob polaganju k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zlasti gospodu učitelju, ki je učil male pevce peti. Se enkrat, hvala vsem!
Vič, 29. septembra 1932.
Globoko žalujoča rodbina MATIJE JEREBOVE. I
Vite&ova Vare&ina
pere snežno belo, varuje perilo, prihrani kuhanje perila, s tem prihranite na kurjavi in času.
!deca megla
je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pn upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—
'—\r<, >~\\i >-\> i\Xj JJr\\i >-\ >—\ <ll~\\'l 'Jr\\'i
I>obro
urejeno
orno zase
z dvema polnojarmenikoma, za ugodno in povoljno dobavo zlasti bukovega lesa, iščem za dolgoletno najemnino event. tudi kupim. — Ponudbe pod „ Šifro K. V." na oglas. odd. „Jutra"
11719
Zahvala
Za izkazana sožalja, ki smo Jih prejeli povodom smrti našega ljubljenega družabnika, brata, strica, svaka, gospoda
Stamfata T!taCCya
trgovca in posestnika v Izlakah
se tem potom prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo žup. uprav. č. g. Osolniku, Sokolu Zagorja in Izlak, gasilnim društvom Zagorja, Lok in Izlak, pevskemu društvu »Loški glas« iz Lok za v srce segajoče žalostinke, gremiju trgovcev, gostil, zadrugi .darovalcem vencev in končno vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji pott
Medija—Izlake, Ljubljana, Tržič, dne 27. septembra 1932.
Žalujoči ostali
11768
Brez poeebnega obveetil*
Po dolgi ln mučni bolezni nam je danes preminul naš dobri, blagi brat
Milan Mencinger
gimnazijski profesor v pokoju
Pogreb bo v petek ob 16. uri na domače pokopališče na Krškem
Prosi se tihega sožalja!
Krško — LJubljana, dne 28. septembra 1932.
11800
Bratje: Janko, Anton, Leon.
* i: , t
- ' . ■ .V*.
V svojem in v imena ostalih sorodnikov naznajamo, da je naš blagi oče, gospod
Ivan Skerlj
višji sodni svetnik v pokoju
dne 27. septembra 1932 v Novem mestu umri.
Pogreb bo v četrtek, dne 29. septembra ob pol 4. uri popoldne od domače hiše v Kandiji na pokopališče v Smihelu.
L
Sv. maša zadušnica bo 30. septembra ob 7. uri zjutraj v šmihelski župni cerkvi.
Novo mesto, dne 28. septembra 1932.
Milan, Ivan, Stanko, sinovi
11797
t
Cene malim oglasom
2mttvm In d opisovan jai rsake torda Din 2.— ter enkratna pristojbina sa iifro ali ta dajanja naslova Din 5.—\ Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din /.—s Po Z>n i.— u besedo se vračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kom«, »Auto-moto*, »Kapital*, •I' najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*. »Živali*. »Obrtc in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-tekc. ie se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača ta
vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din L—
za besedo, se saračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH aa dajanje naslova. Vek ostali oglasi socialnega tnačaja te računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. Najmanfil znesek pri oglasih po 50 par za besedo, /e Din 10.—>
oglasih po 1 Din za besedo pa Dut 15j—>. Vse pristojbine za male oglase fe plačah pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlah v pismo obenem t naročilom.
Službo dpbi
V*Lka beseda 50 par j u dajanje naslove ali u iifro pa S Dia. fl)
Mesar, pomočnika
vajenega tudi prekajeva-nja. sprejme Franc Golob. Ljuibliana VII, Jernejeva St. 47.	S).W1
Služkinjo
izvožbano, sprejmem takoj k 5 mesecev staremu otroku. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30eS9 -3
Frizerko in brivskega pomočnika
samo dobro izorioma sprejme ta k o.j v službo St-jepan Kralj, brivec. Dunajska e. St. 58. Ljubljana. 39200-1
Iščemo osebo
i dar,um govora. z« ob-tskovani-e privatnih strank v Ljubljani. Ponudbe pod »Vztrajen« na oglas. delek »Juitra«. 39305-1
Trg. učenec
priden in pošten, išče mesto v diobni špecerijski ali manu fakturni trgovini. Naslov ptdve oglas, oddelek »Jutra«.	39301-44
Čevljar, učenca
z oskrbo v hiši sprejme Jos. Andol išek, čevljarski mojster v Mirni štev. 23.
33315-44
Učenko
za trgovino mešanega blaga, z oskrbo v biši sprejme takoj Marija Andoljšek — Mirna 23. 39344-44
Tkalnega moistra
s tka"sko šolo. dobro :x-nrj-eneea, za razno bombažno in svileno robo. izdelamo na »Seha.ft«. »Revolver« in »Jaquard« strojih, sprejmemo. Ponudb** s plačilnimi zahtevami in navedbo nastopa na Puhlici-tas. Zasrreb, Eica 9. ood »R. P. Z.«	30255-1
Fant
revnih staršev, se želi Izučiti ključavničarske ali kovaške obrti. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten«.
39260-44
Učenca
zd.T3vega in močnega, dobrega računa rja, poštenih staršev, sprejme trgovina A. Cok, St. Hj pri Velenju 391Č7-44
Fran?ais
enseignž par fran^aise Md-thode pratique et rapide. Dunajska cesta št. la/UI.
38156-4
Francaise
Cherche Ie^ona	pr&s en-fants e>t jeunes	filles eous »Nouvelle« na	oglas, oddelek »Jutra«.	39318-4
Mlajša potsrežnica
vajena kube in vseh drugih domačih del, poštena in zanesljiva, z boljšim dobrim spričevalom, išče zaposl-enje. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Ju>tra« pod »Iščem dela« 390S2-2
Klavirski pouk
prvovrsten in nemško kon-
veirzacijio nudim po zmerni ceni. Pod Trančo 2/JI, desno.	39310-4
Prodam
Ogia« ttng. tnačaja pa 1 Din beseda; za da janje nasiovo ali sa Šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega roačaja vsaka beseda 50 par: ca dajanje naslova sJj sa Šifro p« S Din. (6)
Samostojno
kuharico
z leto5™; spričevali, sprejmem proti dobri plači k 2 osebam. Nasloiv v Ogl. oddelku »Jutra«. 38553-1
Dekle
poštenih staršev, bi se šla rada učit v trgovino ali damski salon, kjer bi imela vso oskrbo v biši. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Zanesljiva«.
39059-44
Natakarico
lepe zunanjosti. t znanjem tudi nemščine, staro čez 22 let. sprejmem v večjem kraju Gorenjske. Ponudbe s sliko na »g'as-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko 123«.
39123-1
Pisarn, nraktikanta
• ""•e;mo d-enami zavod v T/;irbl jani. Rojeni v Ljub liani ima;o prednost. — Lastnoročno pisano oforte fa ogiaisn.i oddelek Jutra pod »Pisarniški praktika n-t« 39312-1
Trg. sl"sro
m'adejra. po možnosti z listnim kolesom, sprejmem Predstaviti s» 'e v lokalu S. Mir teč, Gradišče št. 4.
39331-1
Natakarico
* kavcij-o irirejm^m takoj. N-ia'av v oglasnem oddelku »Juitra«.	39:327-1
Mlajšo po?frežn'co
t-^čp-m za par ur dopoldne. N-i^lo^- v oglasnem oddf-lku »Jutra«. ~	39319-1
Služkinjo
V" zna tudi šiva ti. siprej-ircm za vsa hišna dela v T/ubl:ani, Fl-orijamsika nI.
St. 16.	' 39331-1
Dobro sh»?bo dobi
goar^a. go-podična alt eo-s»y>d. ki posodi 20.ooo Din
in ima še nekaj kap;rala. Ponudbe na podmiž. Jutra v Celju pM značiko »Do. bra eksistenca«. 39313-1
Kdor !šč0 zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; sa naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d 1 zaslužak, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Pletilje in šivilje
dobe trajno delo v tovarni pletenim J. Kušlan, Kranj 39347 -3
Šivilja
izvežbana v perilu, otro škilh obleka.h in popravilu starega, se po zmerni ceni priporoča damam po hišah. Nasionr v oglasnem oddelku »Jutra«. 39281-3
Bese-ia 1 Din; za dajanje naslova aii za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajanje naslova 8 Din. (4)
Pouk v klavirju
prvcvrsiten — dajem po zmeirni ceni. Grem tudi na dom. Duoajska cesta 35 (Livarska ulica štev. 9), Pčeljnikova.	39234-4
Steparico
zeiegan^no d-olo sp-ejme t.nkoi .4 IfonT Za--nik. modno čevljarstvo, Ga:"va 9.
39346-1
Frizersko vaienko
č dne zunanjosti, ki se je že učila eno ali d-ve leti, sprejme boljši salon v cen-t-a m-esta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boljši salon«. 39233-44
50 Din dobi
ti^ti. ki preskrbi do 15. oktobra "M etra mladenk! mesto učenke pri šivilji, k e-r bi se iz uči'a, in sicer v bližnji ok-oliei Ljubljane a'i Maribora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v L;nbljaird.	3.0344-44
Šivilje in nešivilje!
Krojenje in izdelovanje damske garderobe po lahko razumljivi mot-odi in preizkušenih krojili se poučuje v tečajih Strokovnega krojnega učiteljišča na šmartin-ski cesti štev. 24 (preje Stari trg 16). Vsaki dan je v današnji kriz! poleg šivanja neobhodno potrebno znanje krojenja in modeliranja. Tečaj 15. oktobra! Kroji po meri in sliki zunanjim poštno-obratm-o! Vpisovanje še sedaj!	39264-4
Miklošičeva 7,11
Predavatelji z višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, nemščine in ruščine Uspeh zajamčen. Prijave med 10. in 12. ter 18. in 20. uro.	39075-4
Ga. Orthaberjeva
sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Go-sposvetska 12. dvorišče. 10—12; 14—20. Ist-o-tam vodijo kompetentne moči tečaje francoščine, angleščine in nemščine za odrasle.	38647-4
Klavirski in teoretičen pouk
po zmerni ceni. LJubljana VII. — podaljšek Verovškove ulice 24.
34608-4
Stroj za gumbnice
(Knoipflocbmascbine) in črpalko za petrolej proda Vokač, Krekov trg 10/11.
Traktor s plugom
v dobrem stanju proda uprava Habhach — pošta Trzin.	39246-6
Registri r. blagajno
s 6 predali, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39253 6
Dekle
k; zna šivati in opravljati vsa hišna dola, išče celo-dnevno zaposlenje. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra 39465-2
Biagajničarka-
kontoristinia
z znanjem nemščine, išče nameščenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39U50-2
Mesto postrežnice
obenem kuharice, iščem do 4. nre popoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.	30.149 2
Dekle
vajeno kuhe in hišniih del. išče službo. Ponudbe ped »Staierka« na oglasni oddelek »Juitra«. 39308-2
Novinarsko
Spiegelreflex Kamero Zeise Tessa 1:4.5 F = 15, Schlitzverscbluss. poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S8085-6
Razna oprava
postelje, omare, ogledala, šiv. stroj, pupo za krojače in mnogo drugih predmetov ln nekaj starinskih stvari poceni naprodaj. Ogleda se lahko vsak dan med 10. ln 12. uro dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Siegl, Reslje-va c. 20,1., levo.
38854-6
Lutzovo peč
dobro ohranjeno ugodno proda R. Oroszv, Ljublja na, Tavčarjeva ulica 2.
39154-6
Službe išče
Vsaka boseda 50 par: za dajonje naslova aH
zs šifro pa 3 Din. (2)
Pošteno dekle
z izvrstnim spričevalom gospodinjske šole, išče mesto pri boljiši družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39256-2
Stenotipistinja
s petle-tn-o prakso, s per-fektnim znanjem slovenskega, nemškega in srbo-hrvatskega jezika, slovenske im nemške stenografije ter drugih pisarniških poslov, išče nameščen, je. — Oenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena«.	39240-2
Samostojna
kuharica
starelSa, zmožna slov. in nemškega jezika, želi službo pri starejšem gospodu ali dami, orir. pri starejši d-ruSiini. Gre tudi k bolniku. Nas'ov v oglasnem oddelku »Juitra«. 39257-2
Boljše dekle
in učene v šivanju in prijateljica otrok, išče službo v pomoč gospodinji. Po-mtdbe n« p odru*. »Juitra« 'na Jesenicah pod značko »Marljiva«.	39261-2
Pri mizar, podjetju
iščem delo. Vajen sem mizarskih sitTojev. Valentin Šinbic. Tacen 81, pošta St. Vid nad Ljubljano.
392U2-2
Postrežnica
išče zaposl enja za dopoldanske ali popoldanske ure. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
38755-2
Edgar Rir.e Bnrronghs:
Tarzan, kralj džungle
Sem strokovniak
zm-ožen vseh pisarniških in blagaeniišfctiih del, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »42«.	39314-2
Plačilna natakarica
mlada in inteligentna, z znamje-m nemščine in zm-ož. na kavcije, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inteligentna« 39315-21
Samostojna
kuharica
starejša, želi službo pri finančni kontroli aii pri orožnikih. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. 39326-2
Natakarica
želi mesto za takoj. Gre tudi v kuhinjo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Mlada natakarica«.	3&330-2
Aiftjif, moto
Vsaka beseda 1 Dio j Za dajanje naslova sli u Šifro pa S Din. (10)
Ford limuzino
prodam ali zamenjam za ma.nufalkit.uro. Ponudbe na ogla«, oddolek »Ju-tra« pod šifro »Mao/u-faktura«.
39286-10
Motor »Peugeot«
1.50 om, prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 39302-10
100.000 Din posojila
potrebujemo. Garancija je absolutno varna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital«.
38972-16
Do 50.000 Din
posojila
proti dobrim obrestim išče dobro idoče podjetje v letoviškem kraju. Sigu-m-o kritje v velikem posestvu. Takoj samo 20.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39I132J16
Veleposestnik
in trgovec
mlad in neodvisen, v lepem kraju na deželi, na bivšem Štajerskem, išče trgovsko naobraženo dru-žabnico, ki razpolaga s približno 100.000 Din. za povečanje trgovine. Oenj. jio-nudbe prosi na podruž niico »Jutra« v Mariboru pod »Lep d»-bič<-k in varno naložen kapital«.
39342-16
{Vtrčdjtidte
Gostilno z mesarijo
pri farni cerkvi, za Din 110.000 — kakiir tudi
posestva ali hiše
od 30.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Ma ribo-r. Frančiškanska ulica št. 31.	38712-20
Posamezna
stanovanja
prodam v novozgradbah
ponudbe pod »Proti goto. vini« na oglasni oddelek »Jutra«.	39168-20
Dvostanovanj. hišo
ob glavni c-es.ti v	najbližji
periferiji mesta	prodam
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	39034-20
■ * k a	i Din;
ea dajanje oa»|i>T® ali 5'fro Tn 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senati
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka beaeila j Din; »a dajanje naslova sli ra iifro pa 5 Din. (12)
Postelje
že rabljene, nočne omarice. umivalnike, omare tn drugo, iz mehkega lesa, vse v dobrem stanju proda V o k a e, Krekov trg št. 10/11.	39170-12
Omaro za obleko
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zajamčeno čista«.
39335-12
Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išč-e prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. fi4) Trgorski egia^ i ISa
Več tovornih
avtomobilov
zamenjam za špecerijsko blago, drva, premog ali vino. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro Seliteiv«.	39:^1-10
Štirisedežen avto
odprt, malo rabljen, dobro ohranjen, z majhno uporabo bencina proda Oran, Ljubljana, Mestni trg 1'1.
39336-10
Kupim
Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; t« dajanja naslova ali sa Šifro S Dim. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje oaalova sli za Bfrs pa i Dim. (7)
Bolniški stol
(fotelj) udoben, kuipim ali si proti odškodnini izposodim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pnd šifro »■Popolnoma snažen«.
39279-7
Smirna preprogo
najmanjša velikost 2.50 X 3.50 kupim. Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 39338-7
B2SHS1
Vsaka beseda 1 Din; ta lajanje naslova sil ia Šifro pa 5 Dim. fl«)
Gospodične
prejmem na dobro domačo brano po 10 Diin dnevno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3937M4
j Vsak« beseda	1	Din.* (j
n da Jaajs m«		al y
I aa Attro pa S Dia.		f«) jf
Vsaka Ow>nda | Din; «a dajanj* aaalova ali
t» b tro p« i Dia. (00)
Gostilno
dobro idočo, z gospodarskim poslopjem in vrtom proda.m na prom-etnem kra ju v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 39300-19
Trgovino
diobro vpeljano, v lepem mestu Slovenije, dobro sortirano v manu fakturi, železnimi, galanteriji, špece-rijrl. steklu, porcelanu itd. takoj odda-m radi selitve. Zalo.ee za 4<>0.000 Din. Potreben ka,pital 150.000 Din. ostanek na večletno odplačevanje, i garancijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Velika sreča«.	39352-19
Poslovni lokal
takoj oddamo na M'k.lo. šičevi cesti. Ponudbe pod šifro »Lokal 72« ne oglas, oddelek »Jutra«. 39266-19
Lokal
za november oddam na Dunaiski cesti 36. Telefon št. 2:66.	38906-19
Svetel lokal
moderen, za mesarijo ali trgovino, s sobico oddam na Dunaijski cesti št. 37.
39340-19
Tri lokale
primerne za d-elarvniico ali skladišče oddam v centru m"sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39349-19
Vsaka beseda 1 Dvn; ta lajanje naslova ali u iifro pa 5 Din. (16)
Usnjarsko podjetje
večje — z lastno vodno močjo, v večjem mestu na Gorenjskem oddam v najem ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39146-17
Enostanovanj. hišo
z vrtom. 5 mih>u,t od kolo-drvora v Dev. M. v Polju oddam v najem s 1. oktobrom. Pojasnila daje Ivana Ambrož, D. M. v Polju št. 12.	3934il-17
Bukova drva
kupujemo v večjih in manjšilh mmoižimah. — Ponudbe, pos-etun« za prvo-, drugo- in tretjevrstno blago na naslov: »K-orotan« i Man-zer, Zagreb, Maksimirata 117.	39350-16
Gostilno ali vinotoč
v naj-em ali na račun želi vzoti zakonski par z osebno pravico. Ponudbe pod šifro »75« na oglasni oddelek »Jutra«. 39313-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (33)
Suhe in sveže gobe
stalno kupuje Peter Setina Radeče - Zidani most.
236-33
tPosesi
DRUGI DEL
71.
Kasneje, ko je jahta po Isti poti odplula domov, nI bilo nič čudnega, da sta potovala med drugimi lordovimi gosti tudi ta nova prijatelja. Ob lepem vremenu so dospeli v tiste vode, kjer je bil Tarzan izginil. Janina prijateljica je omenila ta dogodek in pokazala nekaj fotografij izginulega, ki jih je bila napravila v svojo zabavo.
100.000 Din posojila
išče za takoj solidno industrijsko podjetje, proti popolnoma sigurni garanciji in dobrim obrestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped značko »Industrija 1933«. 39288-16
Kdor posodi
1500 Din dobi brano in vsak dan 50 Din nazaj. — Dopise na oglasni oddelek »Juitra-« pod »Denar«.
39332-16
Vsaka beseda 1 Dtn: a dajanj« aaefarva
ta litra pa 6 Dia. (80)
V letovišču Laško
prodam enonadstropno hišo z lepotičinim in z-elenjad-niim vrtom. Gerkman Fra-njo, Laško.	39345-20
Stanovanjske hiše
nova poslopja, trgovske hiše kakor tudi vinograd v Halozah naprodaj. Po-jasmiila daje agent,u.ra G. Pichler, Ptuj. Vošnja.kova ulica.	38468-20
Desk
smrekovih in jeloviih, ter
bukovih drv
lepih in suhih, večje množin« kupim. Polovic« plačam t vložkom Prve hrv. štedione, ostanek v gotovini. Ponudbe na naslov: Viktor Schmidit. drvotriec v Zagrebu. Zerjavičeva ltl 391r;9-15
Stanovanje
Vsaka beoofe 1 Dta; as dajamjs	J
ta Iifro pa t Din. (30)
Dvosob. stanovanje
s prittiklinaimi za 600 Din oddam takoj ali s 1. novembrom v Levčevi ulici št. 11.	39270-21
Stanovanje
d vrv ali trisobno, t najmodernejšim kiomforto-m, verando im vrtom, v s-olnč-ni vili oddam na Mirju — Hajdribova 16. 39l86-2J
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico im vsemi pnitikiiimamii oddam s 1. novembrom pri Stadionu. Naslov pove oglas, oddelek »Juitra.«. 39291-31
Trisob. stanovanje
removirano, s kopalnico, plinom in elektriko, nasproti opere oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39306-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, v novi hiši takoj oddam v Rožni dolini, cesta VIII/,13. 39320-21
Več stanovanj
v sredini mee-ta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39337-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, s pritiklinami oddam tak.oj j«o zmerni ceni Poizve se v Mizarski zadrugi na Glimcah, ITI/3.
3934--3!
Dijaške sobe
Sobo
oddam za Bežigradom. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39363-23
Čisto sobico
s pr»s*bni/m vhodom takoj oddam v Uranovi ulici 12.
39359-23
Sobo
lepo oprem-lj-eno takoj oddam stalni gospodični v Rožni ulici štev. 17/1.
39287-33
Vsaka boseda 50 par; sa dajanje naslova aH aa šifro 3 Din. (22)
Akademika
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39.82-22
2 visokošolca (ki)
ali srednješolca sprejmem v dobro oskrbo. Velika in s-oinčna soba ter kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39103-22
Dva dijaka (inji)
ali gospoda (gospodični) sprejmim na stanovanje v lepo in zračno sobo s po sebnim vhodom. Na ra-zpo-la-ffo tudi klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 39311-22
Sobo
s posebnem vbodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39339-23
Onremljeno sobo
oddam 2 eospodoima a,M gospodičnama zraven univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 392?l>23
Prazno sobo
elegantno, z uporabo kopalnico in verando oddam v vili na Mirju, Ha.d.rilho. va št. 16.	39287-23
Solno no sobo
s separatnim vbodom, blizu tehnike oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39275-33
Dva dijaka
sprevmem v vso oskrbo sredi mesita. blizu vseh šol Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39350 22
Stanovanja
Vsaka beaeda SO par. aa dajanja naslova ali
aa lUra • Din. (21-a)
Stanovanje
dvo- aii trisobno išče za november stranka brez otrok. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna cena«. 39268-31/a
Stanovanje
1 aii 2 sob in kuhinje, najraje sredi mesta išče ves dan odsotna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za pozneje«. 39119t31/a
Dvosob. stanovanje
s pritiklioaimi; iščem za takoj v Sentpeterskem okraju. Ponudbe z naved bo cene na ogia-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.	3S067-23ia
Onremlieno "?obo
z vhodom s stopnjic. elektriko im paTketi, odHsm takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 3911-1-23
® CVeselie ® m zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgam ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine
Hjubljana, Aiemtni (r| 22,
©Priznano najugodnejši jMk nakup dobrih kvalitet
Gramofon
z 1S ploščami, skoraj še nerabljen, prodam. Naslov v oglasnem odd-elku Jutra 39336 26
Nov pianino
z»lo poceoi naprodaj. Naslov pove: Dežela, poštni predal 101, Ljubljana.
38930-26
Živali
Dijaka ali mlajšega gospoda
»prejmem v vso oskrbo loVo hrano za 650 Din
lopo im solnčno sobo sredi mosta. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 39206-23
Veliko pisarn, sobo
v cenim mesta oddam najem s 1. novembrom. — Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39174-23
Opremljeno sobo
r nosebnim vbodom takoj oddam. Na«lov v og'asnem oddelku »Jutra«. 39166-23
Prazno sobo
s pos-nbnim vbodom takoj oddam v Aljažeivi ulici 3 39316-23
Sobo
lepo opremljeno, t posebnim vbodom takoj odda Zor v Florijanski al. 16/1.
39317-23
r/7/
aa dajanja
aa liho « Dim. (83-a)
Prazno sobico
majhno in poceni, iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro Sobica«.	39272-23/a
Visokošolec
išče v bližani univerze sobo 9 popolno oskrbo. Ponudbe na oglaisni oddelek Ju-tra« pod šifro »Naved ba cene«.	39358-23/a
Sobo odda
Vsska beseda 90 par, aa dajanje naato^ Ji
ta titr. I D«. (88)
Opremljeno sobo
event. z vso oskrbo od dam stalnemu gospodu na Rimski cest; štev. 12/m. desno.	39262-23
Solnčno stanovanje
6 sob s kopalnico, centru mesta oddam. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutrat pod »Komfortno«.	38912-21
Trisob. stanovanje
e parketom, plinom in elektriko, v centru mesita. vse pod emiim ključem, oddam s 1. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Solnčno«.
38307-31
Zapustil nas je predobri soprog oziroma oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
FRANC KOS
posestnik
sinoči po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 83. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Moravčah.	11799
"^ešnjice pri Moravčah, dne 28. septembra 1932.
Rodbina KOS in sorodniki.
Lepo sobo
novoopremljeno, 8 poseb-im vhodom, elektriko, parketom in kopalnico, pranjem perila, zajtrkom, event. t hraino ali brez poceni oddam 2 boljšima ospba-ma. Poiasni'a daje Stana Avsenilk, Emonska št. 2.	39332-23
Opremljen kabinet
(majhen) m 110 Din oddam s 1. oktobrom v Koleziji, Valjaivčova ulva št. 19/1.
39292-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje t vso oskrbo ali brez. Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39276-23
Solnčno sobo
opremljeno, oddam. Nasl-ov v ogl. odd. »Jutra«.
39267-23
Zračno sobo
lepo in »olnčno, s poseb nim vh-odoim. v centru mesta odda Faminger, Sv. Petna cesta 32. 39007-33
Sobo
kirn« Matice takoj oddam. Dvorni trg M. 1/HT 39277-33
Sostanovalca
sinrojmem v lepo »nbo. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30274-33
Prazno sobo
lepo im solnčno. s popolnoma s epa riTa nim vbod'nm v novi vili oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 391-12 23
Lepo sobo
opremljeno, separirano, od dam samo fini in solidni gospodični Pod Trančo 2 II. nadstr. des-no. 39300-23
Podstrešno sobico
čisto in solnčno, s poseb nim vhodiom, opremljeno ali prazno oddam mirni gospodični. Ogleda se lah ko vsaki dan med 3. in 4. uro popoldne. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra 393-26-23
Opremlieno sobo
oddam boljPemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39304-23
Prazno sobo
solnčno. z Elektriko, par keitiom in posebnim vho dom s stopnji« oddam solidni eospodičmi uradnici Pred hitšo tramvajsko postajališče. Naslorv: Smalc, Tržaška cesta štev. 36-11.
39335-23
Dva gospoda
sprejmem v lepo in zračno sobo na Dvornem trgu 3/1 (nasproti univerze).
39328-28
Opremlieno sobo
poceni oddam dvema po spodoma ali gospodičnama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39329-23
Lepo sobo
z v»o oskrbo in posebnim vlvid<-.m. blizu gi'avne pošte oddam. Sprejmem pa
več oseb
na dobro domačo hrano.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39334-23
Svetlo sobico
prazno, z elektriko, za SCO Din mesečno oddam na Dunajski cesifti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39340-23
Separiran kabinet
v novi vili nasproti »v. Krištofa cerkve oddam. — Na,slov v oglasnem oddelku »Juitra«.	39347-33
Lepo sobo
norvoopr-em' jene, t posebnim vhodiom, v enodružinski vili m 350 Dim takoj oddam v Prulab, Sredina 5 39348-23
Dopisi
Vsakm beaeda I m dajanje Kbo pa S DU.
«N»
Darovalki citer
in gospodu, ki mi je daroval 30 Din. prisTčn« hvala. — Sleipa. 39296-24
Glasbila
Vsaka beasdm 1 Unj aa dajanja a« si na m M Mn pa • Dia. (M)
Vsaka beseda ta dajanj* ia Iifro pa 6
Vsaka beeeda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37)
Pes jazbečar, brak
podoben mojemu še ne najdenemu (brandinu), mi je bil pripeljan. Nahaja se pod mojim nadzorstvom, dokler se ne oglasi lastnik. — Friderik Burger. Hrastnik.	39:93-27
Pes volčjak
napadaj. Naslov v oglas, oddelkju »Juitra«. 39.99-27
Vsaka tK*»e<la 1 Din, za -lajanje naslova aH ia Šifro os 5 Din. (29)
Za mešanje betona
kupim dobro ohranjen stroj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »330«.
39243-29
Mizarsfke stroje
prodam aii pa zamenjam z* les. Stroji so malo rabljeni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36929-29
Dražbe
Vsaka boseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Iifro pa 5 Din. (32)
Javna dražba
ključavničarske delavnice, ležeče v Mengšu, z njivo, stroji >n priitikiiinami, se vrši pri okrajnem sodišču v Kamniku dmo 3. oktobra 1933 ob % 10. uri, soba št. 6. Najmanjši po-nudek 30X100 Dim.
39223-36
Cvetje v najhujši zimi
boste im-eli, ako pooadito
že sedaj gomolje biacamt, katere nudi Sever & Kooip v Ljubljani. Zahtevaj:« cenik!	39305-37
DRVA IN 3 PREMOG
pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon št 2951
Usnje
Čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri
Viktor Legati
trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača sDunav«.
327
Cenjenemu občinstva se priporoča
MODNO KBOJAŠTVO
za gospoae.
Franc Rožič
Kongresni trg
štev. 7.
11801
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Iifro pa 3 Din. (28)
Kratka siva boa
je bila izgubljena v torek zvečer od Ro-žnika skozi park do velesejma. — Pošten rajdit-elj naj jo proti nagradi odda v Rožni dolini, cesta VI/I. 39278-28
Trboveljski
premog
suha drva, angleški koks
iobavlja na dom
Kurivo iio.z.
Dunajska c. 33 Telef. 34—34 nj
253 Vsake vrste
ZLATO m SREBRO
kupuje
F. Čuden, Prešernova l
Harmoniko
m seno zamemia MartSn-
šek, Streliška ulica St. 10.
39237-26
NARODNA BANKA
otkupljuje
predratni srebrni novac
po sledečim cenama:
1. Srebrne dinare
Din 13.40 za 1 kom. od 5 Din Din 5.— za 1 kom. od 2 Din Din 2.50 za 1 kom. od 1 Din Din 1.25 za 1 kom. od —.50 Din
Po ovim cenama otkupljuje i ostali predratni srebrni novac iskovan po pro-pisima latinske konvencije (Fr. franke, it. lire, rum. leje, bug. leve, grčke drahme.
2.	Srebrne austro-ugarske krone
Din 13.— za 1 kom. od 5.— kruna Din 5.— za 1 kom. od 2.— kruna Din 2.50 za 1 kom. od 1.— kruna Po ovim cenama otkupljuje i srebrne perpere.
3.	Srebrne austro-ugarske forinte Din 6.60 za 1 komad.
4.	Srebrne talire Marije Terezije Din 14.— za 1 komad.
5. Srebrne ruske rublje
(iskovane pre i posle 1886. god.) Din 10.70 za 1 kom od 1 rublje 5.40 za 1 kom. od 0.50 rublje
6. Srebrne nemačke marke
Din 14.50 za 1 kom. od 5.— marakj Din 8.70 za 1 kom. od 3.— marke Din 5.80 za 1 kom. od 2.— marke Din 2.90 za 1 kom. od 1.— marke Din 1.50 za 1 kom. od 0.50 marke
337-rr
Urejuje Davorin Kavljeo. Izdaja «a konzorcij »Jutra« AdoJU ftibnikai. Z*a Narodno tiskamo <L d. kot cisfcarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val c Lgimjam