OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXL
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 2, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 149
Novi grobovi
john kirin
v Strabane, Pa., je umrl 27. julija John Kirin, star 86 let. Pokojni je bil doma iz Koritni-ce. V Ameriko je prvič prišel pred več leti, nakar se je še dvakrat povrnil v staro domovino in nazaj v Ameriko. Zadnjič je prišel nazaj v Ameriko pred 18 leti.
Tu v Clevelandu zapušča pokojni sina Johna Kern, 18618 Woodrow Ave., v Strabane, Pa., štiri hčere; Mrs. Mary Tomšič, Mrs. Ivana Krulc, Mrs. Frances Časnik in Mrs. Antonia Senkinc, v Enon Valley, Pa., hčer Mrs. Julia Melle, v stari domovini pa dve hčeri Mrs. Amelijo Samsa in Mrs. Karolino Urbančič, brata Antona in več sorodnikov. Žena mu je umrla v Strabane, Pa., leta 1935.
Pogreb se je vršil v četrtek
29. julija v Strabane.
*
Mary knizovic
Včeraj zjutraj je preminila na svojemu domu na 4133 E. 139 St. Mary Knizovič, rojena Mogar, stara 61 let. Bila je vdova. Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Theresa Przybys in Mrs. Mary Toplovich, v Chicagu, 111., hčer Mrs. Anna Sarich in sina Steve Kovach, vnuke, pravnuke in več sorodnikov. Pogreb se bo Vršil iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na
Highland park pokopališče.
#
john popai^ky
Včeraj zjutraj je umrl John Popalsky (Paul), star 48 let, stanujoč na 3030 E. 79 St. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni Zavod.
*
Mary zalar
Pokojna Mrs. Mary Zalar, katere pogreb se je vršil danes, je bila članica društva Mir št. 142 SNPJ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete.
m
john hočevar
Po kratki bolezni je umrl na svojemu domu John Hočevar, star 56 let. Doma je bil iz vasi Ambrus pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Stanoval j e na 4393 Bradley Rd. in je delal pri Har-shaw Chemical Co. Bil je član društva Brooklyn št. 135 SNPJ-
Tukaj zapušča soprogo Anno, Sedem sinov: Johna, Josepha, Anthony, Edwarda, Williama, Victorja in Roberta, hčeri Mrs. Anna Kalemba in Frances, ene-Sa vnuka, brata Josepha in Victorja ter sestro Mrs. Mary Slak. Pogreb se bo vršil v torek zju-''^j ob 9. uri iz Woells pogrebnega zavoda na 4491 Broadview pod vodstvom Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev ^nr Lady of Good Counsel, na-to pa na pokopališče Calvary.
Zapadne države v manjšini na konferenci v Beogradu
Višinski jim je že povedal, da se bodo morale pokoriti sklepom večine
BEOGRAD, 31. julija—Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski je danes na konferenci glede plovbe na Donavi obvestil predstavnike zapadnih držav, da bodo morali sprejeti sklepe večine ali pa odditi.
države*
obisku
V soboto so prišli iz St. Catherines, Ontario, Canada, in Mrs. Joe Krajc in sino-na obisk k sorodnikom in prijateljem. Mr. Krajc je doma '2 Grahovega pri Cerknici, p. d.
Ta starih", Mrs. Krajc pa je doma iz Dragatoža v Beli kraji-Za časa njih bivanja tu se nahajajo pri Mr. in Mrs. Frank Sober, 1288 E. 168 St., kjer jih ^anci lahko obiščejo ali pokličejo telefonično IV 2034. Mno-zabave v naši metropoli!
Sovjetska zveza in vzhodne Evrope imajo veliko večino glasov na tej konferenci in verjetno je, da bodo sprejete odločitve, ki bodo v soglasju s sovjetskimi načrti.
"Vrata so vam bila odprta, da pridete na konferenco. Vrata pa so odprta, da lahko tudi odidete," je povedal Višinski delegatom zapadnih držav.
Do ostrih izjav francoskega delegata je prišlo, ko je francoski delegat naznanil, da Francija ne bo sprejela nobenih sklepov konference, ki bi ne priznali pravice Francije v zvezi s plovbo na Donavi. Francoskega delegata pa je podprl tudi angleški.
Jugoslavija podpira stališče Sovjetske zveze
Višinski je izjavo francoskega delegata označil za ultimatum. Rekel je, da se takšnih ultimatov enostavno ne bo vpošte-valo in da Sovjetska zveza ne bo razmotrivala o nobenem vprašanju pod pritiskom. Obtožil je zapadne sile, da dnevno kršijo mednarodne sporazume.
Opazovalci na konferenci sodijo, da nameravajo države vzhodne Evrope izključiti zapadne države iz vsake bodoče administracije Donave. Češkoslovaški delegat je že izjavil, da vzhodno-evropske države ne bodo mogle sprejeti idejo o pravicah na Donavi, ki so jih zapadne države dobile potom prejšnjih, predvojnih sporazumov. /
Na otvoritveni seji je že postalo jasno, da je Višinski prevzel vodstvo bloka vzhodnih držav vključno Jugoslavije, katere delegacija mu sledi brez obotavljanja.
Višinski zagovarja posebne pravice Jugoslavije
To je prva važna mednarodna konferenca, na kateri imajo Sovjetska zveza in države vzhodne Evrope, tako zvane ljudske demokracije, večino, da lahko nadglasujejo zapadne države. V vzhodnem bloku se poleg So vjetske zveze in Jugoslavije nahajajo še Ukrajina, Bolgarija, Romunija, Češkoslovaška in Madžarska. Od zapadnih držav so na konferenci zastopane Ze-dinjene države, Francija in Anglija. Kljub protestom zapadnih držav se bo konferenca verjetno vršila pod geslom: "Donavo podonavskim državam."
^®dna seja
članice podr. št. 14 SŽZ so Rabljene, da se udeleže redne v torek (jutri) ob osmih Zvečer v Slov. društvenem do-niu na Recher Ave.
na delo, čeprav mala manjšina ne bi s tem soglašala."
Sovjetska zveza ima posebne interese glede plovbe na Donavi, kajti s podonavskimi državami je sklenila sporazume o ustanovitvi skupne korporacije za rečni promet na Donavi. Jugoslovanski komunisti so sicer ob priliki svojega nesoglasja s Kominformo izrazili željo, da bi rajši imeli svojo lastno korpora-cijo, toda doslej ni nobenih znakov, da nameravajo na tekoči konvenciji nasprotovati Sovjetski zvezi.
Belgrajski časopisi so danes naznanili, da je Višinski posetil jugoslovanskega zunanjega ministra Stanoje Simila.
prvo poizkusno glasovanje za predsednika
PRINCETON, N. J., 31. julija—Takozvani Gallup Poll, ki je izvršil prvo poizkusno glasovanje glede sentimenta o jesenskih predsedniških volitvah, izkazuje, da, ako bi se volitve vršile danes, bi DeWey dobil 48 odstotkov glasov. Truman 37, Wallace pa 5. Nobenega mnenja ni izrazilo 10 odstotkov volil-cev.
Dramsko društvo "Ivan Cankar"
Članstvo dramskega društva "Ivan Cankar" je prošeno, da se gotovo udeleži važne seje v torek zvečer ob osmih na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Med drugimi važnimi zadevami se bo ukrepalo tudi o prihodnji igri.
Cigarete se podražile
Cena cigaretam se je povišala za 1 cent pri zavojčku.
Stavkovni nemiri v Daytonu; governer posreduje v sporu
DAYTON, O., 2. avg. — Koncem minulega tedna je prišlo pred tovarno Univis Lens Co., kjer so že dva meseca in pol na stavki člani unije električnih delavcev CIO, do ponovnih nemirov, tekom katerih je bilo več delavcev aretiranih.
Stavka je bila oklicana kot protest proti volitvam delavskih zaupnikov, pri katerih je bila unija poražena, nakar je družba naznanila, da se bo pogajala le z zastopniki takozvane samostojne unije.
Situacija je pred par dnevi postala tako napeta, da je v mesto dospel gov. Thomas Herbert, ki se je preko nedelje posvetoval s predstavniki CIO in samostojne unije ter zastopniki korporacije.
Tekom včerajšnjega dneva je bilo poročano, da je bila na konferenci dosežena kompromisna poravnava in da se bo obrat v tovarni danes obnovil, danes zjutraj pa je prišlo drugo poročilo, po katerem se je konferenca razbila in da bodo člani CIO obnovili masno piketiranje.
Istočasno se javlja, da so bili uradniki unije in njihovi odvetniki uradno pozvani, da pridejo pričat pred pododsek kongresnega delavskega odseka, ki je dospel v Dayton. Predsednik pododseka, kongresnik Clare E. Hoffman iz Michigana, je izjavil, da je bil ta korak podvzet, da se dožene, ako je bila v stavki kršena kaka^ .določba Taft-Hartleyeve postave.
Pogajanja za izravnan je spora so se očividno razbila, ker so se razširile govorice, da se namerava poslati v mesto državno milico, kar pa je gov. Herbert zanikal.
Diplomati zapadnih sil v Moskvi se poskušajo sestati s Stalinom
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 30. julija pri Mr. in Mrs. Charles Eržen, 14706 Dover Ave., E-Cleveland, in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. S tem sta postala petič stari oče in stara mati Mr. in Mrs. John Gercar, Shawnee Ave., Mr. Karl Eržen iz Evangeline Ave. pa je postal četrtič stari oče. Naše čestitke!
FRANCOSKO POTNIŠKO LETALO Z 52 OSEBAMI NA KROVU SE IZGUBILO
PARIZ, 1. avg.—Tukaj je bilo naznanjeno, da se je na poletu iz Martinika proti francoski Zapadni Afriki izgubilo šest-motorno preko-atlantsko letalo s 40 potniki in 12 člani posadke.
Zadnje radijsko poročilo je prišlo. nekje z Atlantika,, ki je javilo, da se letalo nahaja v stis-ii, ampak pozicija letala ni bila navedena. Poročilo je ujela ne-(a ameriška radijska postaja na Azorskih otokih, ki je obvestila ambasado Zedinjenih držav v Parizu.
Izgubljeno letalo je eno izmed petih velikih letal, ki so bila zgrajena v Franciji izza vojne za preko-oceansko potniško službo.
Vse ladje na Atlantskem oceanu so bile obveščene in na po-zorišče se je podalo več francoskih mornariških letal.
Jugoslovanski komunisti so ponovno izvolili Tita za svojega voditelja
BEOGRAiD, 30. julija—Jugo- gli obtožbe Kominforme, toda slovanski komunisti so na svo-1 obenem tudi izrazili svojo ljube-jem petem kongresu ponovno iz- zen do Sovjetske zveze in Sta-volili maršala Tita za glavnega lina.
tajnika stranke in tako potrdili, j	*
da se ne želijo odzvati pozivu Jugoslovanski ambasador Kominforme, da zamenjajo se- v Romuniji odpuščen
BEOGRAD, 1. avg!—Jugoslovanska časnikarska agencija
dan je vodstvo.
Poleg Tita so v Centralni odbor stranke bili izvoljeni tudi i "Tanjug" je danes naznanila, da ostali voditelji, ki so bili tarča je bil jugoslovanski ambasador Na konferenci bo odločeno o j	Kominforme, namreč v Romuniji Radonja Golubovič
bodoči kontroli Donave, ki j® jp^^pj-emier Edvard Kardelj, no-'odpuščen iz službe.
dolga 1,800 milj in je glavna	minister Aleksander Ran-1 "Tanjug" pravi, da so uradni-
prometna žila srednje Evrope.
Značilno je, da je Višinski kljub nedavni kritiki Kominforme proti vodstvu jugoslovanskih komunistov, zahteval posebne privilegije za Jugoslavijo. Rekel je, da bi se jo moralo vključiti med države, ki so konferenco sprožile, kajti "brez njenega vabila, bi mi ne mogli priti sem (v Beograd)."
Višinski posetil zunanjega ministra Jugoslavije
Sovjetski delegat Višinski j6 zbranim delegatom ob priliki otvoritve konference naznanil:
"Mi bomo tu imeli konvencijo o Donavi in ta konvencija bo šla
kovic in šef propagandnega od- ki jugoslovanske ambasade v seka stranke Milovan Djilas. ; Bukarešti obtožili Goluboviča, Politbiro (izvršni odbor) da je "izdajalec" in da se ni stranke se je razširil od pet na hotel vrniti v Jugoslavijo, am-devet članov. Poleg omenjenih pak se je postavil pod zaščito so bili izvoljeni še: pomožni romunjskih oblasti.
obrambni minister lieut. gen. j Iz Bukarešta pa poročajo, da Ivan Gošnjak, načelnik držav- je Golubovič podal ostavko kot ne načrtne komisije Boris Kid-1 protest proti stališču, ki ga je
rič, Franc Leskovšek, premier ljudske republike Srbije Blago-doje Neškovič in podpredsednik državnega presidiuma Moša Pi-jade.
Z izvolitvijo novega Centralnega odbora so jugoslovanski komunisti zaključili svoj kongres, na kateremu so sicer zavr-
zavzela jugoslovanska vlada v zvezi s kritiko Kominforme.
Uradniki jugoslovanske ambasade so tudi izjavili, da je Go lubovič večkrat dobil ukor komunistični stranke. Obtožujejo ga, da se je v vojni obnašal kot "strahopetnež in da ni dostojen naziva 'komunističnega borca'."
MOŽ. KI JE ZAŽGAL MILIJARDE' DOLARJEV, GRE V POKOJ
WASiUNGTON, 31. julija. — Mož, ki je za plačo zažgal več denarja kot pa kateri koli drugi, bo danes odšel v pokoj. Ta mož je Benton C. Gardner, načelnik oddelka državne zakladnice za nadomestitev starih bankovcev.
Gardner si je 46 let služil kruh z zažiganjem bankovcev, ki so bili tako uničeni, da so ih morali umakniti iz prometa. V teku svoje službe je uničil na vago- ' ne dolarjev. Koliko milijard je spremenil v pepel, nihče ne bo nikoli vedel. Računa se, da je samo lansko leto uničil več kot $5,-000,000,000.
Na sestanku se ima govoriti o rešitvi berlinske krize; predvideva se tudi, da bo prišlo do konference štirih sil
LONDON, 1. avgusta—Dobro obveščeni diplomatski krogi pravijo, da so ameriški francoski in angleški diplomati v Moskvi zaprosili za sestanek s sovjetskim premier-jem Stalinom v naporu, da se poravnajo razlike ne samo v Nemčiji, ampak tudi v celi Evropi.
Doslej še ni znano, če je Sta-*
lin pristal na takšen sestanek. Sovjetsko zvezo in zapadnimi si-Vse, kar se ve je, da zahteve lami, ne samo kar se tiče Nem-za sestanek še ni zavrgel.	I čije, ampak tudi kar se tiče cele
Soglasno s poročili iz diplo- Evrope. Izgleda pa, da je glavni matskih krogov so diplomatski predpogoj za takšno konferen-predstavniki zapadnih sil za-1 co, da Sovjeti ukinejo blokado prosili za sestanek s Stalinom' Berlina.
na včerajšnji konferenci, ki so! Dejstvo, da se je Molotov vr-jo imeli s sovjetskim zunanjim nil s počitnic in takoj sprejel di-ministrom Molotovom.	I plomatske predstavnike zapad-
Londonski "Daily Mail" poro-'nih sil, se tolmači kot znak, da če v svoji ponedeljkovi izdaji, je Sovjetska zveza pripravljena da je Molotov obljubil, da bo ^ na pogajanja.
razmotrival o zahtevi zapadnih j	-
diplomatov in da se bo z njimi ^	... , ,
ponovno sestal v teku prihod-1 1 Ogliattl pOOal njih 24 ur.
izjavo o atentatu
Pričakuje se, da bo prišlo j
do konference štirih sil	j
j RIM, 1. avg.—Voditelj itali-
"Daily Mail" pristavlja v svo- janskih komunistov Palmiro jem poročilu, da se bo na po- ^Togliatti je danes izjavil, da je no vnem sestanku z Molotovom atentat, ki je bil storjen na nje-definitivno zvedelo, če se bo ga 14. julija, pokazal, da so v Stalin priključil diskusijam gle- j "Italiji na delu sile, ki želijo za-de nesporazumov v Nemčiji in' netiti civilno vojno."
možno v celi Evropi.	j To je prva javna izjava, ki jo
Domneva se tudi, da bo prišlo je podal Togliatti, odkar je neki do nove konference štirih veli- sicilijanski študent v poskusu, kih sil, na kateri se bo posku-; da ga umori, oddal v njega pet šalo rešiti tako zvano "berlinsko' strelov iz revolverja. V svoji da-krizO."	'našnji izjavi je posebno okrcal
, cii. ' notranjega ministra de Gasperi-Glede samega sestanka s Sta-■. , °	„ ,, , . ,
, . v . . v jeve vlade Mana Scelbo, ki da hnom pa doslej se ni jasno, ce
Mrs. Zakrajšek pozvana k resignaciji
Okrajna ženska organizacija demokratske stranke je v soboto pozvala Mrs. Josephine Zakrajšek, da položi resignacijo kot podpredsednica dotične organizacije, potem ko se je zvedelo, da je Mrs. Zakrajšek na konferenci Progresivne stranke v Filadelfiji sprejela urad orga-nizatorice za Wallace-a.
Mrs. Anne Donnelly, ki je predsednica okrajne demokratske ženske organizacije, je rekla, da je Mrs. Zakrajšek sprejela urad podpredsednice že potem, ko je postala aktivna v Wallace-ovem gibanju in da je istotako sprejela urad podpredsednice v organizaciji narodnostnih skupin demokratske stranke.
Mrs. Zakrajšek je izjavila, da se je definitivno odločila za Wallacea v Filadelfiji, in da ne more biti za predsednika Tru-mana, ker ne zastopa politike predsednika Roosevelta, pač pa je še vedno za Franka J. Lau-scheta, ki je demokratski kandidat za govemerja.
Mrs. Tillie Bacik, ki je predsednica ženske demokratske narodnostne organizacije v okraju Cuyahoga, je rekla, da se Mrs. Zakrajšek ni udeležila nobene seje, odkar je bila izvoljena za podpredsednico, in da je organizacija za Trumana*
želijo ameriški ambasador Walter Bedell Smith, francoski poslanik Yves Chataigneau ali pa posebni angleški poslanec Frank Roberts imeti pogovor posamezno ali pa skupno. Smith in Roberts sta se včeraj sestala z Molotovom posamezno in mu ob tej priliki izročila predloge zapadnih sil, ki so v zvezi z berlinsko krizo bili izdelani na konferenci v Londonu.
Iz francoskih virov pa poročajo, da se je tudi Chataigneau sestal z Molotovom,, ko se je fllednji vrnil s počitnic.
Trije zapadni diplomati so baje na konferencah z Molotovom pripravili teren za širšo konferenco, na kateri bi se poskušalo poravnati razlike med
bi "moral prvi med odgovornimi podati ostavko."
Togliatti je včeraj zapustil bolnišnico. Toda v svojem članku v glasilu stranke "L'Unita" je naznanil, da se bo umaknil iz politike, dokler ne bo popolnoma okreval od dobljenih ran.
Vodstvo italijanske komunistične stranke sta začasno prevzela senator Pietro Secchia in poslanec Luigi Longo.
Pozdravi
Poznani Mr. Thomas Krašo-vec, ki se je pred kratkim za stalno naselil v solnčno Califor-nijo, pozdravlja vse svoje znance in prijatelje v Clevelandu. Njegov novi naslov je: 1740 Valley Blvd.. Fontana, Cal.
Kominforma pravi, da je Wall Street financiral napad na Palmira Togliattija
BUKAREŠTA, 30. julija—V izdaji za avgust je glasilo Komunističnega informacijskega urada obtožilo Zedinjene države, da so odgovorne za atentate, ki so bili storjeni proti voditelju italijanske in voditelju japonske komunistične stranke.
V članku je rečeno, da je revolver, s katerim je sicilijanski študent streljal na Palmiro Togliattija bil kupljen z, denarjem Wall Streeta. Kar se tiče napada na japonskega komunističnega voditelja Kyuichi Tokudo, pravi Kominforma, da se napadalec sploh ni poskušal skriti pod krinko fanatika, ampak da je takoj odšel ameriški obveščevalni službi po svojo plačo. Dalje pravi, da je objava seznama
vodilnih komunistov na svetu s strani ameriškega kongresnega pododbora bila znak, da se poskuša umoriti Togliattija.
Med ostalim avgustovska izdaja buletina Kominforme ponovno napada jugoslovanskega premierja maršala Tita, katerega dolži, da želi Jugoslavijo spraviti v odvisnost od ameriških imperialistov. Glasilo dalje pravi, da želi Tito postati diktator in da Titova mladina, Titova stranka in Titova Jugoslavija nimajo nič skupnega z marksizmom in leninizmom.
V buletinu je objavljena tudi izjava češkoslovaške komunistične stranke, da bo od 1. oktobra do 1. decembra izvršena čistka v stranki.
stran 2
enakopravnost
2. avgusta 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemslce države): For One Year—(Za eno leto) ——-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
POLITIČNI MEŠETARJI SO ŽE NA DELU ...
Komentatorji in časnikarji, katerih naloga je, da ustavijo v predvolilni kampanji pohod nove Progresivne stranke istovetijo program te stranke s programom ameriške komunistične stranke. Pravijo, da je na splošnem bil odobren program, ki soglaša s tako zvano "komunistično linijo." Te trditve spadajo v propagando, ki temelji na rdeči histeriji. Nič ni bolj popularno kot obtožiti posameznike, organizacije in cele stranke, da sledijo komunistični liniji. Taksne obtožbe so postale naravnost fantastične, kajti danes se lahko že označi za komunista ali pa najmanj sopotnika vsakega, ki veruje, da je na primer sedanja monarhistična vlada Grčije fašistična, ne pa demokratična, kajti ameriški komunisti tudi verujejo, da je sedanji režim v Grčiji fašistični. Ce ste prepričani, da je draginja v Ameriki dosegla pretirano raven, vas se tudi lahko obtoži, da soglašate z ameriškimi komunisti.
Očitki proti posameznikom in celim organizacijam, da sledijo komunistični liniji temeljijo na zagotovilu, da je vsako zagovarjanje progresa in miru na svetu nevarno za stvar "prave demokracije." Ce želite biti pravi Američan in pravi borec za demokracijo, morate nasprotovati tej tako zvani "komunistični liniji." Ob vsaki priliki morate trditi prav nasprotno od tistega, kar trdijo komunisti. S tem boste najboljše dokazali, da ne soglašate s komunisti pri raznih vprašanjih, naj bo zunanje ali pa notranje politike.
Ce vzamemo za osnovo program nove Progresivne stranke, katerega predstavniki ameriških monopolov in ameriške reakcije istlHK^o; s programom komunistične stranke, potem bi prava arneriška proti-komunistična stranka morala sprejeti program, ki bi se stoodstotno razlikoval od programa Progresivne stranke. Principi takšne stranke bi sloneli na domnevi, da viri naše dežele pripadajo le nekaterim privilegiranim slojem in da je svoboda in prilika le monopol majhnega števila Američanov.
V svojem programu Progresivna stranka zagotavlja, da obstojajo možnosti za iskrena pogajanja v cilju odklanjanja osnovnih razlik med Sovjetsko zvezo in Zedinje-nimi državami in da se mir lahko doseže potom miroljubnih poravnav. Prava ameriška stranka osvobojena "komunistične linije" bi morala zagovarjati vojno kot edino rešitev, kajti z zagovarjanjem miru se nujno postavlja v isto linijo s komunisti. Progresivna stranka podpira borbo azijskih ljudstev za neodvisnost, obsoja vojaško in ekonomsko vmešavanje v zadeve teh ljudstev in priporoča, da se jih vključi v skupnost svobodnih narodov. Prava "proti-komunistična" stranka Amerike bi nujno morala zagovarjati vojaško in ekonomsko vmešavanje v zadeve azijskih ljudstev, sodelovati pri zatiranju osvobodilnih gibanj in nasprotovati vključitvi kolonijalnih ljudstev v skupnost "svobodnih^ narodov." Progresivna stranka obsoja Ciang Kaj-šekovo diktaturo, prava'"ameriška" stranka bi morala javno priznati, da podpira ne samo Ciang kajšekovo diktaturo, ampak vse diktature — v Španiji, Turčiji, Argentint itd itd. Proti-komunistična stranka bi ne smela nikakor zagovarjati pravice za vse Američane, za zamorce, Žide, in Američane "drugorazrednih" narodnosti. Boriti bi se morala za ohranitev diskriminacije, za ohranitev volilnega davka in proti federalnemu prosvetnemu programu. Prava ameriška stranka bi dalje morala v svojem programu javno obljubiti, da bo uničila ustavne pravice in zanikala svobodo izražanja, tiska in zborovanja posameznikom in organizacijam, ki ne soglašajo z njenim programom.
Dozdeva, se, da takšne ameriške stranke z nekaterimi najbolj značilnimi odlikami "proti-komunističnega programa" ni. Dejansko pa že obstoja. Pod krinko "komunistične nevarnosti" se zatira svobodo in neodvisnost drugih narodov, zanikajo se ustavne pravice ameriškemu ljudstvu. Tisti, ki pravijo, da je program Progresivne stranke prav za prav program ameriške komunistične stranke, vedo zelo dobro komu služijo in kakšnemu programu se upirajo. Služijo onim, ki ne verujejo v "demokracijo," na katero se tako radi sklicujejo in za katere obrambo oborožujejo diktatorske in reakcionarne režime širom sveta v prepričanju, da so to njihovi najboljši zavezniki. Upirajo pa se programu, ki želi principe prave in resnične demokracije uve-| Ijaviti v praski in tistim, ki smatrajo, da ni dovolj izgovo-j riti ali pa napisati par fraz o demokraciji, svobodi, enako-j pravnosti, blagostanju in miru, ampak da je potrebno z ak-'
Sklep Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke o izključitvi Hebranga in Žujoviča iz stranke
Na podlagi sklepa plenuraa Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije z dne 13. aprila 1948 o ustanovitvi partijske komisije, v kateri so bili tovariši B. Neškovič, I. Goš-njak in V. Tomšičeva, ki naj bi preiskali antipartijsko delovanje Sretena Žujoviča in Andrije Hebranga, je komisija delo končala in odposlala Politbiroju Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije poročilo ter predloge o antipartijski dejavnosti Žujoviča in Hebranga.
Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije v celoti sprejema sklepe in predloge partijske komisije glede antipartijske dejavnosti Žujoviča in Hebranga in sklene, da se Andrija Hebranga in Sre-ten Žujoviča izključita iz Partije.
V prilog se dostavlja članstvu poročilo in predlog partijs^^e komisije o antipartijskem delovanju S. Žujoviča in A. Hebranga, kakor tudi sklep Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije glede glede A. Hebranga in S. Žujoviča z dne 19. aprila 1946. leta.
1.	a) Daje bil A. Hebrang, ko je prestajal robijo, kaznovan z ukorom za radi svojega frakci-onaškega delovanja.
b)	Daje A. Hebranga 1941 leta Central komite Komunistične partije Jugoslavije kaznoval z opominom (ker takrat ni povedal, da je bil prej kaznovan z ukorom), ker ni bil buden spričo poizkusov rušenja enotnosti Partije in ker ni izpolnjeval navodil Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije za organiziranje vse-Ijudskega upora.
c)	Da je bil A. Hebrang leta 1944 odstranjen s položaja sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske zaradi" šovinističnih nastopov proti Srbom v Hrvatski, zaradi napačne politike Ljudske fronte, zaradi napačne politike do množic, ki so bile pod vplivom Hrvatske seljačka stranke, in zaradi odstopanja od borbe proti ustašem.
d)	Da je bil A. Hebrang 1944. leta kaznovan z izključitvijo iz Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in partijsko kaznijo strogega ukora ter hkrati razrešen funkcije predsednika gospodarskega sveta zaradi poskusov, da bi svoje nesoglasje z gospodarsko politiko Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in vlade Pederatvni ljudske republike Jugoslavije prikril z osebno nestrpnostjo tovariša Tita napram njemu.
2.	a) Da je po aretaciji A. Hebranga prišlo do provale v partijski organizaciji na Hrvatskem, ki so jo spravljali v zvezi z izdajo A. Hebranga, kar tudi potrjuje poznejša izjava D. Govorušiča, s katerim je bil Hebrang v osebnih stikih, in iz katere je razvidno, da ga je Hebrang obremenjeval.
d) Da je bil Hebrang leta 1942 kot ustašem znani visoki
funkcionar Komunistične partije Jugoslavije zamenjan v zelo sumljivih okoliščinah, kar je edinstven primer v naši državi.
3. A. Hebrang je po prihodu iz ustaškega zapora leta 1942 spletkaril in vodil frakcionaško borbo proti posameznim članom Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, posebno pa proti tovarišu Titu; onemogočal je izvajanje linije Partije v gospodarstvu, pri čemer je zavestno širil demorali-zacijo v svoji sredi in vodil šovinistično politiko. Komisija je omenjeno ugotovila na podlagi številnih dejstev, izmed katerih navajamo naslednja:
a) A. Hebrang je otežkočal pravočasno sprejetje petletnega plana. Ko je bilo 1945. leta dano navodilo, da se prične izdelovati petletni plan po gospodarskih resorih je bil A. Hebrang mnenja, da je treba najprej napraviti "generalni plan," ko pa so gospodarski resori iz-' delali svoje petletne plane, je I Hebrang te plane zadrževal po i šest mesecev v svojih predalih. Konec 1946. leta, ko je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije dal direktivo, da se naj takoj prične izdelovati generalni petletni plan, je začel A. Hebrang zagovarjati stališče, ki je bilo nasprotno njegovemu prejšnjemu mnenju, da ni mogoče izdelati generalnega petletnega plana, ampak da je treba ; izdelati samo enoletni plan.
I b) A. Hebrang je glede kme-itov v celoti cinično predlagal I take sovražne ukrepe, ki so bili I v tem, da bi morali nasproti i kmetom podvzeti represivne ; ukrepe, brž ko bi naleteli na te-: žave, po drugi strani pa je ozna-I čeval linijo Centralnega komite-Ija v vprašanju zadružništva kot čist oportunizem.
i c) A. Hebrang je pustil za j seboj v gospodarskem svetu in v planski komisiji zmedo, za delo republiških planskih komisij pa se sploh ni zanimal.
d) A. Hebrang je skušal uveljaviti gospodarsko politiko državnega kapitalizma. Ves čas, dokler je bil na položaju predsednika gospodarskega sveta in planske komisije, je sabotiral vsak resen ukrep, ki bi zares pomenil vzpostavitev socialistične metode planiranja v našem gospodarstvu, in ni podvze-mal ustreznih organizacijskih ukrepov v skladu s potrebami soc^lističnega sektorja kot osnovnega in najmočnejšega v naši državi, še več, upiral se je sklepom Centralnega komiteja, ki so bili v to usmerjeni. Ko je bilo A. Hebrangu v drugi polovici leta 1947 naročeno, naj bi planska komisija začela izdelovati metodologijo planiranja, je I to stvar odlašal do konca leta, tedaj pa je sporočil, da tega ne more izdelati, ker mora začeti izdelovati plan za 1948. leto.
Ko pa so posamezni resori izdelali plan za leto 1948, je izjavil ,da so ti načrti nerealni in da ni možnosti, da bi se uresničili, v praksi pa je otežkočal in onemogočal izdelavo plana za 1948 leto. Zaradi tega ni bil plan
cijo dokazati, da programi niso samo voiilni letaki in kos papirja.	*
V tekoči mrzli vojni, ki še vedno grozi, da bi se lahko spremenila v dejansko vojno in v tekoči rdeči histeriji, ki divja v naši dčželi, bo naloga vsakega Američana, da se osvobodi vseh možnih vplivov propagande, če bo pri prihodnjih novembrskih volitvah res želel voliti za mir, blagostanje in progres. Kajti v teku je ena najbolj umazanih kompeticij na ameriškem trgu političnih programov treh glavnih strank. Nova Progresivna stranka je ponudila ameriškemu ljudstvu svoj lastni program, politični mešetarji dveh starih strank, izvežbani v svojem delu, pa se poslužujejo vseh sredstev, vključno najbolj umazanih, da bi novega političnega tekmovalca spravili v bankrot in ga prisilili na umik.
za 1948. leto pravočasno izdan in zaradi tega niso imeli naši gospodarisk resori jasno določenega plana prav do konca prvega četrtletja 1948. leta. S tem je A. Hebrang povzročil našemu gospodarstvu in naši državi velikansko gmotno škodo.
e)	A. Hebrang je poskušal na razne načine onemogočiti graditev avtomobilske ceste "Brat-stvo-enotnost" Beograd-Zagreb.
f)	A. Hebrang je poskušal onemogočiti izgraditev proge Brčko-Banoviči in Šamac-Sara-jevo.
g)	A. Hebrang je skušal de-moralizirati odgovorne partijske in državne funkcionarje z izjavami kot na primer da bomo kopali kanal Donava-Tisa-Donaya samo z lopatami in da •ga torej ne bomo mogli zgraditi. Da ni mogoče prav nič planirati v zvezi z individualnimi kmečkimi gospodarstvi in da naj zato opustimo poskus, da bi izpolnili petletni plan v poljedelstvu, da je treba črtati iz plana vse tisto, pri izvajanju česar bi imeli težave, kar je Hebrang tudi poskušal storiti itd., itd.
h)	Hebrang je s svojim škodljivim delovanjem netil šovinizem in s tem skušal razbijati s krvjo pridobljeno bratstvo in enotnost naših narodov, kar je razvidno iz vrste njegovih ukrepov: govoril je, da bi moral biti ves Srem v okviru Hrvatske, in tako zastopal znano ustaško stališče itd.
4. Hebrang je lažno prikazoval stanje v naši državi in blatil Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in posamezne. člane Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije vpričo naših prijateljev iz Sovjetske zveze in vpričo drugih, ki je z njimi prišel v stik. Tako je hotel prikriti svoje sovražne proti-partijske in frak-cionaške tendence pod svojim hlinjenim prijateljstvom do Sovjetske zveze.
Končno je komisija razpolagala z dokumenti iz najnovejših časov, iz katerih je razvidno, da je Hebrang takrat, ko ga je 1942. leta aretirala ustaška policija v Zagrebu, ravnal izdajalsko in se pri tem zavežal, da bo delal za ustaški režim in ustaško policijo.
Komisija sklepa na temelju vsega zgoraj navedenega, da je vodil Andrija Hebrang do vojne, med vojno in po vojni frakcionaško borbo v naši Partiji, da je po izmenjavi 1942. leta prevaril Partijo o svojem delu in mu je tako uspelo dokopati se do odgovornih partijskih in državnih funkcij, da je bil 1948. leta kooptiran v Centralni komite in Politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, da je med vojno uganjal šovinistično politiko in politiko razbijanja Ljudske fronte in da je po osvoboditvi zaviral izgradnjo države in sabotiral linijo Centralnega komi-jteja v gospodarskih vprašanjih.
I Prav tako je komisija prišla do zaključka po omenjenih dokumentih in po zaslišanju Hebranga pred komisijo, da njegovo vedenje pred ustaško policijo ni bilo samo izdajalsko in kapitu-lantsko, temveč da vzbuja upravičen sum, da se je udinjal ustaški policiji.
Komisija je ugotovila o Sre-tenu Žujoviču naslednje:
1. Da je Zujovič zakrknjen frakcionaš iz gorkičevskega tabora in da je Žujovič ves čas prikrito rovaril zoper Komunistično partijo Jugoslavije, Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita.
(Dalje 'prihodnjič)
BORBA PROTI NEPISMENOSTI V LJUDSKI REPUBLIKI BOSNI IN HERCEGOVINI
V Bosni in Hercegovini je bil pred vojno velik del prebivalstva nepismen. Sicer nepopolne statistike govore o tem, da je bilo okoli 75% nepismenih. V nekaterih krajih pa je bil odstotek nepismenih še večji. Takšne stanjo je bilo posledica politike, ki so jo vodili v Bosni in Hercegovini razni okupatorji. Vendar pa se niti pozneje v predaprilski Jugoslaviji kulturno življenje ni izboljšalo. Politika stare Jugoslavije se v svojem bistvu ni razlikovala od politike bivše avstroogrske monarhije, ki je preprečevala, da bi se širila prosveta med ljudstvom, ker se je bala, da ee ne bi kulturno in politično zavedne množice uprle nasiljii. Tečaje za pismenost so smeli voditi le učitelji, ki so bili v državni službi. Teh pa je bilo mnogo premalo, da bi zmogli odpraviti ali vsaj znižati odstotek nepismenih.
Prav tako je bilo tudi šol premalo, da je število nepismenih celo naraščalo. Kulturne ustanove in šole so bile omejene le na mesta in večje vasi. Dogajalo se je celo, da so bile cele pokrajine, kjer ni bilo niti ene šole.
T a^k o je ljudstvo obdržalo prav za prav isto miselnost in obliko življenja kot za časa turškega gospostva. Avstrijske oblasti i n protiljudski režimi stare Jugoslavije pa so to zaostalost še podpirale.
O Bosni in njenem prebivalstvu, ki je razdeljeno na tri vere in razkropljeno po gmajnah in visokih bosenskih planinah, so se širili preko njenih meja različni pojmi, ki so odgovarjali težnjam avstrijskih koloniza-torjev. Ti so Bosno in Hercegovino pokrili s plaščem eksoti-ke in ustvarjali iz nje privlačno deželo za turiste ter skušali za tem prikriti svoje imperialistične in izkoriščevalne namene.
Po podatkih, s katerimi razpolaga ljudska oblast, je bilo v republiki Bosni in Hercegovini ob koncu vojne okoli 1,200,000 nepismenih. Organi ljudske pro-svete so takoj po osvoboditvi in še preje za časa narodno-osvo-bodilne borbe začeli načrtno odpravljati nepismenost in dvigati kulturno raven delovnih množic. V polni meri se namreč ljudska oblast zaveda, da je kazalo
kulture vsake dežele ravno stopnja izobrazbe delovnih množic, število znanstvenih in kulturnih ustanov ter zlasti odstotek pismenosti.
Tako je v petletnem načrtu predvideno, da do 1951 leta ne bo niti enega v starosti do 45 let, ki ne bi znal pisati. Zato ne bodo skrbele le prosvetne oblasti, marveč jim bodo pri tej težki nalogi pomagale vse množične organizacije. Ljudska oblast bo poskrbela zlasti za to, da se dvigne število šolskega kadra. V številnih tečajih se vzgajajo v naprednem duhu novi vzgojitelji, ki bodo ponesli med ljudstvo luč prosvete, katero je tlačanski državni red stare Jugoslavije obsodil na nepismenost. S pomočjo učiteljev je bil organiziran niz tečajev za pomožne učitelje, katerih se je v glavnem udeležila mladina. Oblasti so popravile številna šolska poslopja ter vzele v najem zasebne zgradbe z namenom, da bodo morali obiskovati osnovno šolo vso za šolo dorasli otroci.
V letu 1945 in v prvi polovici 1946 je bila izvedena prva organizirana borba proti nepismenosti. V teku te borbe se je naučilo brati in pisati okoli 60,000 ljudi. Na jesen 1946 in v zimi 1947 pa so prosvetne oblasti v okviru splošnega načrta za ljudsko prosveto določile, da se bo udeležilo 100,000 ljudi raznih tečajev za nepismene. To število pa je v veliki meri prekoračeno, ker se je tečajev za nepismene v tem času udeležilo že 133,888 tečajnikov ter jih z uspehom dovršilo. Sedaj je v teku kampanja, ki ima za cilj, da se nauči, pisati 200,000 ljudi. Po poročilih je razvidno, da borba proti nepismenosti z uspehom napreduje in da se ljudstvo zaveda, kaj pomeni kultura in izobrazba. Ljudje se vse bolj zanimajo za te tečaje in jih je v približno štirih mesecih obiskalo že 145,161 ljudi, na tečajih pa je še vedno 67,371.
Tako bo v Bosni in Hercegovini praktično popolnoma odpravljena nepismenost kot družbeni pojav. Ljudstva pa, ki se je samo osvobodilo narodnostnega, gospodarskega in kulturnega suženjstva, ne bo mogel več nihče izkoriščati in graditi na njihovi zaostalosti niti političnega niti gospodarskega kapitala.
PRIMORSKE VESTI
Kam vodi potuha šovinistom
Politika angle ameriških oblastnikov v Trsau prinaša zmerom zmede in poživlja ^jave fašističnega šovinizma ter izzi-vašlva. Prebivalci pri Sv. Jakobu so bili te dni priča dogodku, ki neovrgljivo izpričuje, kako žalostni, obsodbe vredni so nasledki neodgovorne, pristranske politike tržaške kolonialne uprave. Fašisti, ki čutijo to po-tuho, menijo, da lahko brez kazni vznemirjajo in izzivajo demokratično prebivalstvo z še davno izrabljenimi fašističnimi vzkliki. O tem je bil prepričan tudi 35—40 let stari moški, ki je prepeval po Istrski cesti "Giovi-nezza" in vzklikal "Dučeju". Šentjakobsko ljudstvo je začutilo ob teh vzklikih težko žalitev in je fašističnega izzivalca pošteno premikastilo. Seveda se je brž pojavila civilna policija in rešila izzivalca pred ljudskim ogorčenjem s tem, da ga je odpeljala. Ni pa pozabila aretirati 55-letnega Karla Erbisa, ker je bil v skupini ljudi, ki so hoteli kaznovati fašističnega izzivalca; Ta dogodek naj bo resen opomin vsem, ki živijo v prepričanju, da si lahko privoščijo poživljanje fašističnih gesel in metod brez skrbi za posledice. Ljudstvo samo bo odgovarjalo na takšna in podobna izzivanja, če se oblast za to ne
zmeni. Nikdar ne bomo dovolili, da bi se še kdaj vrnila preteklost z vsemi svojimi krutostmi in strahotami.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji ostane zvesta svojemu programu
Spričo klevetniških laži, ki so se pojavile ob objavi resolucije Informbiroja Komun i s t i č n i h partij, se je sestal v Gorici Izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji in odločno zavrnil zločesto namero neodgovornih elementov, razbiti enotnost Slovencev v Italiji. Izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji izjavlja, da ostane zvesta svojemu programu, sprejetemu na ustanovnem kongresu 10. aprila 1. 1947. Tudi nadalje bo preprečevala vsak poizkus razbiti enot-j nost Slovencev ter povzročiti j odtujitev slovenske manjšine v I Italiji narodom nove Jugoslavije. Vztrajno bo nadaljevala borbo za bratstvo med slovenskim ter italijanskim narodom, ki živita na tem ozemlju, in za mir na svetu. S to svojo izjavo je Izvršilni odbor prekrižal račune vsem onim temnim elementom, ki bi radi v sedanjem položaju ribarili v kalnem in z izzivanjem razdvajali trdno povezano skupnost goriških, beneških in kanalskih Slovencev-
(SANS—Chicago)
2. avgusta 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAPS
rijin:
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje)
Zgodba o zakladu
Kaj naj bi zdaj napravili? Kako bi prišli do skrinje?
Pridobniki so predložili sovjetski vladi, naj bi jim odstopila magnetno nepravilnost v kurski guberniji, jim jo dala v zakup.
Sovjetska vlada je ta predlog odklonila.
Nato so ji pridobniki predložili nekaj drugega: sovjetska vlada naj odkupi od njih Lei-stov zemljevid za nekaj milijonov zlatih rubljev. Tudi ta predlog je vlada odklonila. Ni hotela dati denarja za ključ od svoje 'astne skrinje.
A zgodba z zakladom tudi s še ni končana. Pravilneje J"! bilo reči, da se je prav za prav začela.
Zadeva se ni razvijala več v tisti smeri kakor dotlej.
Vlada je sklenila: dežela po-trebuje železa. Magnatna nepravilnost je zakladnica, v kateri '®2ijo velikanske zaloge železa. ^ ključ je bil ukraden. Treba je izdelati nov ključ.
Komu naj se naloži ta naloga? Najvišji znanstveni ustanovi "^^žele: Akademiji znanosti.
Predsednik sveta ljudskih ko-■nisarjev Lenin se je obrnil na Akademijo znanosti.
Akademija je sklicala učenja-geologe, geofizike, matema-Wke in rudarske inženirje.
Leist je delal sam. Zdaj se je lotila dela cela četa učenjakov, ^ist je bil izveden v eni sami v^di. Zdaj so se lotili dela pred-®tavniki mnogih ved.
17. julija 1919 se je od-l"^avila prva skupina raziskovalcev v kursko gubernijo. Akademik Lazarev podrobno ^ pripoveduje, kako so delali ti ^''vi raziskovalci.
. Delo ni bilo lahko. Še je div-|ala državljanska vojna. Tik po-% je bila fronta. Marsikateri-r&t so delali med obstreljeva-
njem. Zgodilo se je, da je skupina učenjakov zašla v sredo med fronto belih in fronto rdečih. Le s težavo se je rešila. Med tamošnjimi kmeti se je razširila govorica, da so skupino poslali beli, da bi obnovila oblast po-mješčikov. Učenjaki so morali sklicati zborovanje kmetov in pojasniti, da čudni aparati, s katerimi je prišla ekspedi-cija, niso nobena vrsta orožja, marveč znanstvena orodja in da ekspedicije niso poslali beli, temveč sovjetska oblast.
Ekspedicija se je morala boriti še z drugimi težavami: vreme je bilo tisto poletje izredno slabo. V juliju je bilo mogoče delati samo enajst dni. Dobava hrane je bila pogosto pretrgana, ker je bila fronta blizu. Bil je čas lakote. Tudi v tiste kraje se je razširila pegavica in je zanjo nekaj članov ekspedicije obolelo.
In vendar se je posrečilo eks-pediciji opraviti mnogo dela, več kakor ga je Leist opravil v nekaj letih. Za prvo skupino učenjakov so prišle še druge. Po dveh letih je bilo na zemeljevidu že na tisoče pik. Nato so začeli vrtati v zemljo. In leta 1923 so zadeli v globini 162 metrov na magnetni železovec.
Danes je magnetna nepravilnost v kurski guberniji raziskana v vseh smereh. Ugotovili so, da je tam v globini poldrug sto metrov nad sto milijonov ton izvrstne rude. Prvi jašek so že začeli kopati. Mogoče nam bosta že prav kmalu kurska ruda in donecki premog dobavljala surovo železo in jeklo za našo socialistično gradnjo.
Sli poročajo
Nihče še ni bil v središču! zemlje. Dlje kakor nekaj sto metrov v notranjost zemeljske krogle ljudje niso prodrli. In vendar govore učenjaki o zgradbi in sestavu našega planeta tako, kakor da bi ga bili razrezali
na dve polovici in si ga natančno ogledali.
Kako pa so zvedeli, kaj se godi v nedostopnih globinah?
Mnogo sredstev imajo na razpolago v ta namen. Največ pa so jim povedali potresi.
Če se kjer koli strese zemeljska skorja, čuti to vsa zemelj-ska'krogla.
Valovi tresljajev gredo po vsem telesu planeta. Eni gredo po površju, drugi skozi notranjost. Valovi, ki pridejo na površje iz daljnih globin, lahko mnogo povedo o tem, kaj se godi v osrčju zemlje. Moramo le njihova poročila poslušati in zapisovati.
To delajo v potresnih opazovalnicah. Tam imajo posebno občutljive aparate—seizmogra-' fe, ki hitro zapisujejo bežna in kratka poročila mimo bežečih valov.
Vsak val spravi težko nihalo seizmografa v drget ,ki ga zapiše pero pišočega aparata.
Najprej pridejo v opazovalnico najhitrejši valovi, tisti, ki tečejo po najkrajši poti. Pero seizmografa jih zabeleži z nekaj črtami sem in tja. Potpm imamo tri do štiri minute miru in spet začne pero čečkati po papirju. Prispela je druga vrsta valov. Zakasnila se je, ker ni šla naravnost—nekje je spotoma prispela iz globine na površje zemlje, se odbila od nje kakor od stroja ig stekla dalje.
Nato je spet mir in spet pridejo valovi.
Ti so se zakasnili še bolj, njihova pot je bila še daljša.
Najhitrejši valovi so minili. Na vrsti so tisti, ki gredo počasneje. Prihajajo drug za drugim in poročajo o tem, kar se je zgodilo.
Končno je "seizmogram" gotov. Treba ga je prebrati. Učenjaki se lotijo dela. Kje je bil potres? Ali v naši deželi ali kje daleč proč, mogoče na drugi pohiti? Ali je bil tak potres, ki ie porušil cela mesta, ali pa lahen sunek, zaradi katerega so za-zvenkljala samo okna po hišah?
Vse to nam pove seizmogram.
Če pritečejo valovi v dolgi.
/
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
AM£mA*S SaCUR/TY
^ /S yo(/fi secuRirr! ENAKOPRAVNOST
Ti/. /, offic/.; 17. s. r„»m,y .dveTth,ment-prep>rei under auspices of Treasury Department tni Advertising CouBcU.
raztegnjeni vrsti—eni naprej, drugi daleč zadaj, vemo, da je kraj potresa oddaljen mnogo tisoč kilometrov. V tem primeru traja njihovo poročanje malone kake pol ure.
Če pa pridejo valovi vsi skupaj in začno drugi poročati že, ko so prvi komaj umolknili, tedaj je bil potres prav blizu.
Na osnovi seizmograma lahko takoj povemo, kje je bil potres — daleč ali blizu, in tudi, kakšen je bil—močan ali šibek.
Pri močnem potresu so zamahi nihala večji in njegovo pero riše dolge črte sem in tja.
Pri šibkem potresu so zamahi manjši in črte krajše. ■
Pri oddaljenem potresu pero med posameznimi skupinami črt počiva in so na papirnatem traku med njimi veliki presledki.
Pri bližnjem potresu pero ne utegne spočiti in riše črte brez presledka.
Tako poročajo valovi, ki tečejo po zemlji, vsem deželam in vsem narodom o nesreči, ki je doletela neki narod in neko deželo. ,
Hkrati pa poročajo ti valovi še o nečem drugem. Poročajo o globinah zemlje, iz katerih prihajajo.
Kaj je tam? Ognjena in tekoča magma ali trdno jedro? Kakšne snovi so tam v globini ?
Valovi potresov odgovarjajo na ta vprašanja. Pri proučevanju seizmogramov so učenjaki opazili, da se tisti valovi, ki gredo skozi osrčje zemlje, zelo zakasnijo v primeri s tistimi, ki gredo skozi njen zunanji ovoj.
Seizmologi so sledili valovom po poti skozi osrčje zemlje in preračunali njihovo hitrost. In prišli so do zaključka, da je v središču zemlje trdno, težko je-tro iz železa in niklja. Zemlja je torej kamnita jagoda s pečko iz Kovine!
Tako daleč se je posrečilo seizmologom najti železo! Prav v središču zemlje, mnogo tisoč kilometrov globoko.
Če pa je tako, ali ne bi mogli seizmologi pomagati tudi raiz-kovalcem, ki iščejo rude? (Nadaljevanje )
^rimorske vesti
sprejele ljudske množice z navdušenjem, je gromko zadonela pesem številnih zborov iz breš-kih vasi in združenih tržaških zborov ter združila naše zavedno ljudstvo v zavesti in manifestaciji pravilnosti naše borbe.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St., N. W..
Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave..
New York 22, N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
Društveni koledar
Tako misli naše demokratično ljudstvo
Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje zbira demokratične ljudske množice na velikih taborih, ki se vrstijo po tržaški okolici. Tudi na prijetnem pobočju izpod Mačkovelj smo ime-i mogočni ljudski tabor, kamor je prihitelo zavedno ljudstvo z vseh vasi Brega, iz Trsta ter iz številnih bolj oddaljenih vasi Tržaškega ozemlja. To ljudstvo je hotelo slišati iz ust vodilnih predstavnikov Osvobodilne fronte iskreno besedo o vseh perečih vprašanjih našega časa. Pozorno je prisluhnilo besedi, ki jo je spregovoril v imenu Osvo-aodilne fronte za Tržaško ozemlje tov. Pahor. Opozoril je na dogodke v Arsenalu, kjer so šo vinisti v službi reakcije napa dli slovenske napise, pa so za to dobili pravilen odgovor ne le s strani slovenskih, ampak tudi italijanskih delavcev. Tako se je zopet izkazalo, da ni slovansko italijansko bratstvo samo puhla beseda, temveč da je to bratstvo globoko zasidrano v našem zdravem ljudstvu. Glede na resolucijo Informbiroja komunističnih partij, je dejal tov. Pahor, da ne more biti govora o izdajstvu, če pomislimo da smo se borili pod Titovim vodstvom za boljšo, lepšo bodočnost, ter izrazil prepričanje, da bomo najbolje ustregli Stalinu ter vsej družini demokratičnih narodov po vsem svetu, če bomo ostali trdno na svojih pozicijah in če bomo složno, kakor doslej vodili svojo borbo ter obdržali jekleno in granitno čvrsto slovensko italijansko bratstvo. To je glavni temelj naše borbe, glavno jamstvo naše zmage. Po govoru, ki so ga
AVGUSTA
8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na*Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
29. avgusta, nedelja—P i k n i k farmskega odbora na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
5. septembra, nedelja. — Piknik
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v' SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _
28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
19. decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. ^ Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
JANUARJA — 1H9
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društv» Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
ženskega odseka Doma za- j padnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd. 19. Sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd. 26. septembra, nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave.
dram. društva Naša zvezda v 3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road	'
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
Yi. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov šek" v SDD, Waterloo Rd.
17.	oktobra, nedelja. — Jesenski konvert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St.
23. oktobra, sobota — Društvo
ZAVABOVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Ut!Lt/.K
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
2. avgusta. 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Atarščikov je voščil lahko noč in res odšel, ne da bi še kaj spregovoril. Za trenutek ga je pritegnilo k odkritemu pomen-ku, dvignil je konček tiste črne zavese neznanega, kar vsakdo skriva pred drugimi, in ga spet spustil.
Listnickega je zoprno dražilo, da ni razkril tuje skrivnosti. Pokadil je, malo poležal, uprto strmel v sivo, mehko temo, se nepričakovano domislil Aksinje, dni dopusta, ki so je bili zvrho-ma polni. Zaspal je, ker so ga pomirile misli in slučajni, raztrgani spomini na ženske, katerih pota so se že kdaj križala z njegovimi.
12
V stotniji Listnickega je bil kozak Ivan Lagutin i z buka-novskega okraja. Ob prvih volitvah je prišel med člene pol-kovnega vojaško- revolucionarnega odbora; pred prihodom polka v Petrograd se ni pokazal v ničemer posebnem, zadnje dni julija pa je vodni častnik sporo čil Listnickemu, da je Lagutin v vojaškem odseku petrograj-skega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev, povezan verjetno s sovjetom, kajti opa žiti je bilo, da se pogosto pomenkuje s kozaki svojega voda in slabo vpliva nanje. Stotnija je imela že dva primera odklonitve določene straže in obhod-nice. Vodni častnik je pripisoval ta primera Lagutihovemu vplivu na kozake.
Listnickij je sklenil, da mora neogibno kakor koli pobliže spoznati Lagutina in ga pretipati. Poklicati kozaka na odkrit pogovor bi bilo neumno in neprevidno, zato je Listnickij sklenil počakati. Ugoden trenutek je kmalu prišel. Konec julija je moral tretji vod po vrsti ponoči stražiti ceste, dotikajoče se Putilove tovarne.
— Jaz pojdem s kozaki, — je prehitel vodnega častnika Listnickij, — Naročite, naj mi osedlajo vranca.
Listnickij je imal dva konja
— "za vsak primer", kakor jej pravil. S pomočjo strežnika sel je oblekel in odšel na dvorišče. Vod je bil na konjih. V megleni, z lučmi pretkani temi so prejezdili nekaj ulic. Listnickij je namenoma zaostal in poklical od zadaj Lagutina. Ta je prijezdil in obračaje svojega neznatnega konjiča, od strani pričakujoče pogledal stotnika.
—	Kaj je novega pri vas v odboru? — je vprašal Listnickij.
—	Nič takega.
—	Iz katerega okraja si, Lagutin ?
—	Iz bukanovskega.
—	Iz vasi?
Mitkin.
Zdaj sta šla njuna konja vštric. Listnickij je ob luči svetilk od strani opazoval bradati kozakov obraz. Lagutinu so izpod čepice viseli gladki prameni las, po napetih licih mu je neenakomerno rasla kodeljasta brada, pametne, premetene oči so ždele globoko, zakrite s sr-šatimi loki obrvi.
—	Na videz preprost, pust — a kaj skriva v duši? Verjetno me sovraži kakor vse, kar je povezano s starim režimom, s "kaplarjevo palico" ... — je pomislil Listnickij in kdo ve zakaj se mu je zahotelo, da bi zvedel kaj o Lagutinovi preteklosti. *
—	Poročen?
—	Tako je. Imam ženo in dva otročka.
—	In kmetija?
—	Kakšna kmetija neki? -je posmehljivo, z odtenkom obžalovanja dejal Lagutin. — Živimo tako tako. Vol na kozaka, a kozak na vola — tako se vrtimo svoj živ dan . . . Svet je pri nas peščen, — je čez nekaj časa ostro pristavil.
Listnickij se je bil že nekoč peljal n a postajo Sebrjakovo čez Bukanovsko. Živo se je domislil tega pustega kraja, stoječega vstran od večje naselbine, od juga zakritega z ravnimi, nepreglednimi pašniki, opasane-ga z muhastimi okljuki Hopra.
Tedaj je že z grebena, z jelan-ske meje, dvanajst vrst stran, zagledal zeleni zračni privid sadovnjakov v nižini in beli oglodani steber visokega zvonika,
—	Prodnato je pri nas, — je vzdihnil Lagutin,
—	Gotovo te vleče domov, kaj?
—	Pa kako, gospod stotnik! Vsekakor bi se že spodobilo, da bi se kmalu vrnili. V vojski smo prebili ne malo nadlog.
—	Ne verjamem, brat, da se bo mogoče kmalu vrniti . . .
—	Bo.
—	Bo.
—	Saj še nismo končali vojske?
—	Skoraj jo bomo. Kmalu bomo doma, — je trmasto vztrajal Lagutin.
—	Še med seboj se bo treba vojskovati. Kako misliš ?
Lagutin ni dvignil povešenih oči z loke, pomolčal je, potem vprašal:
—	S kom neki?
—	Kaj vem s kom . . , Menda z boljševiki.
In spet je Lagutin dolgo molčal, kakor da je zadremal ob jasnem pritrkujočem udarjanju kopit. Tri minute sta molče jahala. Potem je Lagutin dejal, počasi postavljate besede:
—	Nimamo kaj deliti z njimi.
—	In zemlja?
—	Zemlja je za vse.
—	Ali veš, kaj hočejo boljše viki?
—	Nekaj je bilo slišati , , .
—	Kaj naj torej napravimo po tvoje, če nas bodo boljševiki napadli, da bi pograbili našo zemljo in da bi zasužnjili ko zake? Z Nemci si se vendar vojskoval, branil si Rusijo?
—	Nemec je nekaj drugega
—	In boljševiki?
—	Glejte, gospod stotnik, je spregovoril Lagutin vidno od-ločneje, dvignil je oči in vztrajno iskal pogled Listnickega: boljševiki mi ne bodo vzeli zadnjega koščka zemlje. Ravno en oral imam, njim moja zemlja ni potrebna . . . A poglejte, na pri mer — samo nikar ne bodite užaljeni! — vaš očka ima deset tisoč desetin . . .
—	Ne deset, ampak štiri.
—	No, nič ne de, kaj je ne mara štiri majhen kos? Kakšen red je to, ali mi lahko poveste? In poglejte po Rusiji; takih, kakršen je vaš očka, je še zelo ve liko. Sami veste, gospod stotnik, da vsaka usta hočejo svoj Iiošček. Vi hočete jesti, pa tudi vsi drugi ljudje hočejo jesti. Saj je tisti cigan učil kobilo, da bi ne žrla, češ: naj se navadi krme, In ona, srečna, se je nava
LET S EXPLORE OHI
Sixth Ohioaft to be člčA&d President of the United States was William McKinJey, son of a foun-dryman of Niles, The year was 1896.
Forced to leave school at the age of 17, he at once got a job teaching school! His ambition was to be a soldier, and at the age of 18 he enlisted for the Civil War! He rose to major, and at the age of 22, became a lawyer in Canton.
Two years later, he was elected prosecuting attorney of Stark County and soon went to Congress, where he served 14 years. Then he became Governor of Ohio and was promptly- nominated for President.
Inaugurated the twenty-fifth President on March 4, 1897, he Was re-elected a second term by the largest plurality ever given a candidate up to that time. Few Americans have had such a rapid rise to fame!
The United States grew to be a world power during his terms of Cflfic*; Hawaii was annexed, we fought the Spanish-American War in Cuba and the Philippines, and We established the "Open Door" in China after the Boxer Rebellion.
' Then his good fortune turned; while attending a meeting on trade end shipping expansion at the Pan-American Exposition in Buffalo in September, 1901, he was assassinated. He died at the age of 58, generally recognized as pne of the most gracious and tactful politicians of the nation.
There are three memorials to McKinley in Ohio.
WILUAM MCKINLEY
Sixth Ohio President
c0OMi*v«wt ST«ND*nt> oaco.roMio)
The national McKinley iwemo« rial it) Canton, where the Presi* dent is buried, is in a beautiful park setting, with a long flight of wide steps up to the tomb. Terraced gardens and sparkling fountains surround it.
The second is a memorial in Doric style near his birthplace in Niles, not far from the fantastic stone formations and caverns of Nelson's Ledges.
The third is the statue of McKinley at the entrance to the State Capitol grounds at Columbus.
Most of the relics of his career are now on display at Niles; the chair he occupied as President; the old grand piano which his mother played; the desk from his law office in Canton and the "heath stone" doorsteps from the land of his Irish forebears!
Not fair from Niles are Warren and Youngstown, two of the great steel centers of the state, and the foothill* of the Allegheny Moun>
WARREN
NILES
YOUNGSTOWlf
TO-CANTON
tains, with their delightful scenery and drives.
» • •
(Another ttory in the series on Ohio Presidents will appear in an early issue. Watch for it.)
dila, navadila, deseti dan pa je legla in poginila . . . Slab red je ?il pod carjem, za revno ljudstvo presneto grčasto . . . Vašemu očku so odrezali, vidite, kakor kos pogače štiri tisoč, pa saj vendar ne je z dvemi usti, ampak ima kakor mi, preprosti ljudje, eno samo grlo. Ljudstvo se res človeku smili! . . . Boljševiki se kar prav ravnajo, vi pa pravite — vojska . . .
Listnickij ga je poslušal z za drževanim razburjenjem. O b koncu je že spoznal, da je brez moči, da bi postavil nasproti kakršen koli tehten razlog, čutil je, da ga je kozak z nezamota-nimi, bedasto preprostimi dokazi pritisnil ob steno, in ker se je predramila globoko skrita zavest lastne krivičnosti, se je Listnickij zmedel in ujezil.
—	Kaj si nemara — boljše-vik?
—	Za ime pri tem ne gre . . — je posmehljivo in zateglo odgovoril Lagutin. — Ni važno ime, ampak pravica. L;judstvo je potrebno pravice, a vsi jo zakopavajo, zagrebajo. Pravijo, da je že zdavnaj umrla.
—	S tem so te torej natlačili boljševiki iz sovjeta . . . Videti je, da ne tičis z njimi zaman.
—	Ej, gospod stotnik, nas potrpežljive je že življenje natla-čUo, boljševiki bodo samo vrvco prižgali . . .
—	Pusti te svoje primere! Ni čas za čenčanje! — je že jezno spregovoril Listnickij. — Povej mi; ko si prejle govoril o zemlji mojega očeta, na splošno o posestniški zemlji, saj to je vendar lastnina, če imaš dve srajci, jaz pa še ene ne — kaj moram potem, po tvoje, eno vzeti?
Listnickij ni videl, a po La-gutinovem glasu je spoznal, da se oni smeje.
—	Jaz sam oddam odvečno srajco. In sem jo tudi oddal, ne odvečno, ampak zadnjo, plašč sem nosil na golem telesu, vidite, žemljice pa živa duša ne oddeli . . .
—	Kaj nisi že sit zemlje? Je nimaš zadosti? — je Listnickij zvišal glas.
Prebledeli Lagutin je v odgovor skoraj zavpil in razburjeno zasopel:
—	Kaj morebiti misliš, da me zaradi sebe srce boli? Bili smo na Poljskem — kako živijo tam ljudje? Si videl ali ne? In okoli nas kako živijo mužiki? . . . Jaz sem videl! Kri mi je udarila v glavo! . . . Kaj misliš, da se mi ne smilijo, ka-li? . . . Morebiti sem tam, na Poljskem, ves zbolel, ko sem gledal njihovo revno zemljo.
Listnickij je hotel reči nekaj strupenega, toda od sivih, golih skladov Putilovuje tovarne je zadonel preglusljiv klic "stoj!" Bobneče je zatopotalo konjsko peketanje, strel je pre-rezal sluh. Listnickij je švignil z bičem in spustil konja.
Z Lagutinom sta hkrati pri-dirjala do voda, ki se je zgrnil ob križišču. Kozaki so poskakali s konj, sablje so jim zvenčale, sredi njih je bil človek, ki so ga bili prijeli.
—	Kaj? Kaj je? — je zarjul Listnickij in zajezdil s konjem v gručo.
—	Ta lopov je kamen . . .
—	Vrgel in stekel.
—	Daj ga, Aržanov!
—	He, ti, mrcina! Ali si se žogal ?
Vodnik desetnik Aržanov se je nagibal s sedla in držal za vrat majhnega moža, oblečenega v črno, neprepasano srajco. Trije kozaki pešči so mu vili roke.
—	Kdo si? — je zavpil Listnickij, ne da bi se obvladal.
Prijeti je dvignil glavo, na motnobelem obrazu so se spači-la in tesno stisnila molčeča usta.
—	Kdo si? — je ponovil Listnickij vprašanje. — Kamenje mečeš, capin? No? Molčiš? Aržanov . . .
Aržanov je skočil s konja, izpustil iz roke ovratnik prijetega in ga z zamahom udaril po obrazu.
—	Dajte ga! — je velel Listnickij in ostro obrnil konja.
Trije ali štirje kozaki, ki so bili razsedlani, so, podrli zvezanega človeka in ga bili z biči. Lagutin je planil iz sedla in k Listnickemu:
—	Gospod stotnik! . . . Kaj delate? . . . Gospod stotnik! — Prijel je stotnikovo koleno s krčevito trepetajočimi, suhimi prsti in vpil: — Nikar tako! . . Saj je človek! . . . Kaj počnete?
Listnickij je brzdal konja z vajetmi in molčal. Lagutin je skočil h kozakom, objel Arža-nova čez pas, se spotikal ob sabljo z nogami, omahoval in ga hotel potisniti vstran. Ta se je upiral in godrnjal:
—	Ne ženi se tako! Ne ženi! On nas bo s kamenjem obmetaval, mi pa njemu nič?! . . , Nikar! . . . Nikar, ti pravim zlepa! . . .
Eden izmed kozakov se je odmaknil, snel z rame puško in treskal po mehko poka jočem životu podrtega moškega s kopitom. Cez trenutek se je nizek, živalsko divji krik oglasil s tlaka.
Čez nekaj sekund molčanja spet isti glas, a že krhek, otroški, hlipajoč, razbit od bolečine; med hropenjem. za udarci je bilo slišati kratke vzkrike:
—	Glej, da ne pljunem vate! — je zasikal Listnickij in spad-bodel konja proti Lagutinu.
—	Bratci! — je zavpil ta in stekel h kozakom, stoječim ob strani. — član polkovnega revolucionarnega odbora sem . . . Ukazujem vam: rešite človeka smrti! . . . Odgovor . . . odgovor boste dajali! . . . Niso več stari časi! . . .
Blazno, slepo sovraštvo je divje prevzelo Listnickega. Švrknil je konja z bičem med ušesa in proti Lagutinu. Na obraz mu je pritisnil črni, po strojnem olju smrdeči držaj samokresa in se hripeče zadri:
—	Molči -i-i-i, izdajalec! Bolj-ševik! Ustrelil te bom!
S silnim naporom volje je odtrgal prst s sprožila pri samokresu, potegnil konja, da se je vzpel, in oddirjal.
(Dalje prihodnjič)
' SOBO IN GARAŽO SE ODDA V NAJEM
VPRAŠA SE NA
1081 East 66th Si.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
— Sodrga; . revolucionarji! . . . Aaaaa! . .
. Kontra . . . Bijte! 0-oh!
Hak! Hak! Hak! — so vmes pokali udarci.
Lagutin je stekel k Listnickemu; tesno se mu, je prižel h kolenu, praskal z nohti krilo sedla in se dušil.
—	Usmili se!
—	Zgini!
—	Stotnik! . . . Listnickij! Slišiš? Odgovarjal boš!
IŠČE SE STANOVANJE
s 4 ALI 5 SOBAMI. MIRNA DRUŽINA Z DEVET-LET-NIM SINOM.
Pokličite
UL 1-0396 ali RE 5179
IŠČE SE DVE ALI TRI SOBE
za dvojico brez otrok; oba zaposlena. Sporočite na
LUDVIK VADNAL 12012 Corlett
PRILETNA ŽENSKA
želi dobiti sobo med E. 55 in E. 74 St. pri slovenski družini; da bi lahko tudi rabila kuhinjo. Kdor ima za oddati naj pokliče
BO 6949 ali WO 6156
NATAKARICA
vljudna in zanesljiva dobi dobro delo. Zahteva se priporočila. Zgla-site se v
GORDON GRILL 928 East 72nd St.
Dr. "Carniola Hive" St. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1948 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1287 E. 169 St., IV. 2048; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sre- • do v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Farmer's Poultry
Zidarji za jeklarno-Pomočniki zidarjem
dobe delo v jeklarni na zapadni obali. Slovenska naselbina. Za-stopnik družbe se sedaj nahaja v Clevelandu za razgovor glede plače, delovnih razmer, transportacije, in življenjskih razmer tamkaj. Pisite v slovensčini ali angleščini na
C. H. WILSON — c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave.. Cleveland 3, Ohio
ali pa po I. avgustu pokličite po telefonu TOwer 1-8000 Vprašajte za Mr. C. H. Wilson
TAKOJŠNJO IN STALNO DELO IN PLAČANA TRANSPORTACIJA
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
Išče se M 0,Š K E
ZA 1. IN 2. ŠIFT Čas in pol za delo nad 40 ur
LESNI ODDELEK KOVINSKI ODDELEK
Bazična plača poleg premije bonus za 2. šift Na uslugo je kafeterija Uposlimo tudi nedavno došle imigrante
WHITE SEWING MACHINE CORP. 1231 MAIN AVE.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo In se izselilo, doČim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. trogal E. e2nd St.; vhod mamo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
POŠILJANJE MOKE IN ŽIVEŽNIH
PAKETOV v Jugoslavijo
Pričeli smo ponovno s sprejemanjem naročil za moko v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 Ibs) na razn?h^oseb	mogoče poslati pet vreč z isto ladjo na pet
Cena za eno vrečo moke (100 lbs.) je ^13. y tei ceni ie vključena zavarovalnina in vsi ostali stroški do mesta prejemnika.
STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebmo teh paketov vprašajte za naš cenik m naročilne liste (order forms).
čaju^^en^&ir.	garantirana. V nasprotnem slu-
loss	nanaša na žgubo celotnega paketa (total
Pripominjamo, da z naročilom postane blago last nošiliatelin
^MkSnSr"	aasksmiki nwd Poaijatiy^^TL^iukglSM^i
čeki in Money Orders naj se glase na "Dobrovoljni Odbor "
DOBROVOUNI ODBOR
245 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4—9016
CT.i»umi»iaCT3B)at8aaa6MatMacMat%^t^^
NOVICA
IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo
brezpi
acno