ODBOB PETIH DE2&V JE IMEL PBVO SEJO Odborniki so staknili glave Večina na londonski konferenci {e dala odboru nalogo, naj stopi v stik z egiptovsko vlado — Osem točk načrta, ki naj bi ga predložili Naserju — Konferenca se je končala brez splošnega sporazuma o bistvu problema London, 24. avg. (Tanjug.) - Odbor petih je imel danes svoj prvi sestanek, ki je trajal uro in 20 minut. Predsednik odbora avstralski premier Menzies je izjavil, da se bo telo po skupnem sklepu imenovalo »Odbor za sueški prekop«. Delegati petih držav so razpravljali o vprašanjih postopka in izvolili za tajnika odbora funkcionarja ameriškega veleposlaništva v Lon- aktivnost. Zahodne sile im ostalih 15 držav razpravljajo o vprašanju, ki si ga danes zastavljajo v Londonu vsi, namreč, kakšni bodo prihodnji koraki, če bo egiptovska vlada odfclo- bistvu problema- Edini- skupni sklep vseh 22 udeleženk kotaffc. renče je bil, da je treba Egiptu uradno poslati zapisnike s konference, torej tudi predloge držav, ki niso'podprle načrte veči- donu Rogerja Kirka. Kot je znano, je večina na londonski k on- nila Duillesov načrt kot podlago ne. KJ.jub temu pa je osnovno ferenci dala odboru nalogo, da stopi v neposreden stik z egip- za pogajanja dn če se sploh ne tovsko vlado. Poleg Avstralije so v njem še Etiopija, Iran, bo hotela raztovarjati z odibo-Svedska in ZDA. Po sestanku je Menzies po- pravic Egipta; udaril, da bo delo odbora te$oto-. nadauuie gradnja nekatexih cest, Pa.iania -r -TUcHrvf «.r« Pn niodmrom SO*lfce -1^ HI O Sodelovali IU TOV. S03TlS:l*ZaClll lil OnClKaC*!]- i- -7_. __ . - •_ 'xr. Sožalje predsednika Tita Vlada Segrtu Brioni, 24. avg! (Tanjug). — gajanja z -Egiptom. Po njegovem godite -iz bojev in o sodelovanju rov, righa^lizacrd in. onemtac'.!j- mnenju krši ameriški predlog zaledja s partizansko vojsko. —— — ... egiptovsko suvereniteto. 1 Vse Najdlje je bil na poti. Pohorsko 1 " arabske države so pripravljene bataljon, ki so ga sestavljali ta- brani-tj svojo svobodo im neodv-i- bor ruki rodu »Visoki mecesen« ;z snost proti tem grožnjam. Sirij- Tezna pri Mariboru. Na pot pro- ___________________ ste . minister je povedal, da bo hi Kumrovcu je krenil z bojišča Predsednik republike Josip _______________________________________________ r.IT.,...- v kratkem sestanek političnega .pohorskega batalijona, prehodil Broz Tito je poslal članu iz- ded bo 9S0 miU.jonov dinc -jev. odbora Arabske lige, ki bo premnoge kurirske pon po Po- -vršnega sveta Bosne in Her- Odsek med Senjem in Karloba- skleps.l o skupnem stališču arab- horj-u- Pot je bila -dolga 173 Jeno- cegovine Vladu Segrtu nasled- gom j« najtežji dri -jadranske mačkih držav do sklepov londonske metrov. Koroški odred m rudar- njc brzojavko: ' gistrale, ker gre trasa čez plani- je konferenca omogočila udele- kc.nfeTence- Indijski predlog za i* ‘zClTf. Pri Prevaljah so piv- »Zvedel som za tragičen do- „o Velebit. V teku je tudi pro- žencem. da so v pomirljivem du- rešitev spora j® edina primerna hod»lipm vso pot od Crne do sodek, ki je s smrtjo Tvoje ' jekti-ran-je v ostalih odsekih. Stro- ITALIJA Italijanski zunanji Martino je izjavil dopisniku agencije ANSA, da je konferenca o Suezu dala po njegovem mnei^ju pozitivne in važne rezultate. »Namen konference ni mogel biti. da bj rešila zapleten položaj, -ki ni brez nevarnosti,« je dejal Martino in d-odal, da ki so pomembne za turizem. Na jadranski magistrali od Reke do Ulcinja delajo intenzivno v odseku med Senjem in Karlobagom. Računajo, da bodo do konca leta izročili tu v promet 40 kilometrov-prvovrstne ceste. Vrednost teh PO KONFERENCI Preden so se razšli, so predstavniki držav udeleženk londonskega posvetovanja soglasno sprejeli sklep, ki pravi: »Zastopniki 22 držav udeleženk konference o Suezu naročajo svojemu predsedniku, naj egiptovsko vlado seznani s celotnim zapisnikom o njihovih sklepih-« Ta kompromisna in soglasno sprejeta proceduralna resolucija hu presodili razna mnenja. — Me.rtino je poudaril, da še je večina na konferenci izrazila za predlog petih držav in da se je vprašanje kaj potem, ko b» • l™" predsednik Naser odgovoril na poslane mu, v zapisniku zabe- podir-^a za pogajanja. di’a za zbližan j e nasprotnih stališč INDONEZIJA Indonezijski minister za informacije Suibjo je predlagal danes, naj bi na sestanku držav kovnjaki računajo, da bi mogla biti ob zagotovitvi materialnih sredstev ja-diranska magistrala dograjena v petih ali šestih letih. Na cesti Karlovac — Flitvička jezera, ki je zelo pomembna za ležene predloge, ko bo dal odgovor, o katerem ni dvoma kako se bo glasil in kaj bo smatral kot edino možno podlago za bodoče razgovore: ameriški predloS, ki želi Egipt oropati suverenosti ali indijski, ki ne samo v besedah, ampak tudi v resnici upošteva in spoštuje su- ri um ro' ca, ki je bila dolga 270 hčerke zadel Tebe in Tvotfo kilometrov. Dolenjski odred — družino. Sprejmi moje in Jo- gorjanski taborniki iz Novega vankino globoko sožalje.« mesta — so biii na pohodu pet dni. Obiskali so dolenjske part— ' DilllOS UJMI - ia?yiuwnu -»ux- ----- —, — —----S*11* N°Ye?a . mesta do,Kr- toadsa, 24. avg,- (Reuter). ,»4. Italijani so želeli olajšati Colombo (Indija, Burma, Ind-o- ^®Sa- » seboj so uneli pracez fei pred odhodom v Washiiigton je turizem, so modernizirali 42 fci- definicijo formule za izkorišča- nezija, Pakistan in Cejlon) raz- i" . >c OSK Jjf1; s hrano in skr- ameriški, zunanji minister Dul- lometrov dolg odsek. Računajo, nje te važne morske potj v pravljali o položaju po londo-n- bet za prenočišča. Iz t_.elja^.pa ^je les na londonskem letališču iz- da bo že letos končano delo do Slunija, tako da bi do Plitvlc preostalo še 34 kilometrov, in da bo cesta od Karlovca do Plitvic zgrajena do konca leta 195S, nakar bi delo nadaljevali v sme«i proti Senju. nje mednarodni plovbi. 6ki konferenci. Vprašanje je po- 20. avgusta krenil odred XIV. di- razil prepričanje, ' da se bo sebno važno, ker se je londonska vizije, katere komandant je bil »odboru za sueški prekop« po- _______ konferenca končala brez uspeha. Marjan Jerin, nekdanji koman- srečilo začeti pogajanja z eSip- Zuoanjepolitččni odbor dan- Na sestanku bi govorili tudi o dane kocjanskega odreda. -Preko- tovskim predsednikom Naserjem v,„ možnosti nove konference azij-' dd je pot XIV. divizije od rtu-. 0 mednarodnem nadzorstvu nad skih in afriških držav. dinje do Sedlarjevega, kjer je Sueškim prekopom. ’ DANSKA je pravzaprav največji uspeh, verenost mlade egiptovske reki ga je londonska konferenca publike. desebedno v zadnjem trenutku eprejela, uspeh, ki je preprečil, da bi prišlo do glasovanja o drugih, nasprotujočih si predlogih in s tem do razcepa konference ter poskusov vsiliti xnaiqjšini sklepe večine, že za- Konferenca ni dala glavnega skega parlamenta se bo sestal v torek na razpravo o rezultatih londonske konference. Predsednik danska vlade Hs.nsen, ki se je pravkar vrnil iz Londona, je izjavil, da bo po njegovem mne odgovora kako razplesti sueški nju predsednik Naser snrejel zaplet, ni prispevala k temu, da hi se zmanjšala resnost položaja, ki je nastal ob angleških in francoskih vojaških ter gospodarskih ukrepih ob izbruhu pogajanja na podlagi zahodnega načrta. Rekel je, da so med sta- S IH Mešani občutbl po konferenci Zmeren optimizem v Združenih narodih — V Indiji delno olajSanje zaradi kompromisnega sklepa — »Timesa sodi, da so predlogi večine »zelo pomirljiva ponudba« radi njega ni mogoče reči, da sueške krize. Nasprotno, ob bi bil londonski sestanek v ce- predlogu večine so se ponovno loti nekoristen, popolnoma ne. pojavile vesti o raznih vojaških uspešen, čeprav je seveda res, paradah, o ekonomskih in d ruda ni rodil nič kaj velikega, gih sankcijah, pilotih, ki so nič takega, kar bi. svet s po- ostali zvesti stari sueški družbi 'sebnim olajšanjem pozdravil. in se ne nameravajo vrniti v Kaj prav posebno pozitivneSa Egipt, vesti, ki kažejo, da je londonska konferenca tudi ni glede pritiska, ki ga ponekod še mogla dati, zlasti še, če upošte- vedno žele izvajati na Egipt, vamo, kako nesrečno je bila položaj prav tako resen kakor sklicana, koga sc nanjo pova- je bil takrat, ko so sklicali bili, kakšni so biii prvotni na- londonsko konferenco. , meni njenih sklicateljev. V tem pogledu londonska kon- Londonskt sestanek, ki Je zla- ferenca ni uspela- Lahko pa bi, ati v svojem prvem delu poka- če b{ zahodne države in tisti, aal prizadevanja po mirni re- ki so jih podprle realnejše šitvi sueškega spora, sicer ni presodili položaj in se v tej NEW YORK, 24. avg. (Reuter) Funkcionarji in diplomati v Združenih naroum ;zr azajo po pozorni proučitvi re»u.t-iuv londonske, konference zmeren oPtimizem p možnosti bodočih pogajanj z Egiptom glede sueškega prekopa. .V diplomatskih krogih držav srednjega vzhoda sodijo, da-imajo pogajanja zahodnih držav s Egiptom upanje na uspeh samo pod pogojem, če boč- t—I- nrjvi— E gin ta do •'»cion»,,-’cii- d-i»ž. be sueškega prekopa in se bodo ta poganja v okviru konvencije o sutiAem *. i»„ -'Sft «- krogih sodijo, da pogajanj ne bo mogoče doseči na podlagi londonskih razprav, kajti na tej konferenci Egipta ni bilo in zato ni mogel povedati svojega mnenja. » utrl za vse sprejemljive poti. toda kljub temu potrdil to, kar Je bilo že od vsega začetka jasno: da vprašanje Sueza ni mogoče rešiti brez udeležbe Egipta, brez udeležbe drugih prizadetih drž?.v, brez upoštevanja javne-*a mnenja. Tudi v tem je korist londonske konference, saj so se na njej vsi izrekli za pogajanja ali oni obliki izrekli za indijski kompromisni predlog, sa predlog, ki edini omogoča tisto za Egipt sprejemljivo rešitev, ki bi vsem, v vsakem pogledu in v vsakem času zagotovila neuspeh in svoboden prehod skozi Suez. Reševanje sueškega problema stopa sedaj v drugo obdobje. Rezultati XI. kola: mg. Gabrovšek : Vukovič 1:0. Puc : Smigovc prekinjeno v negotovem položaju. Vukčevič : Ugrinovič 0:1, Cuderman : Marič 1:0, Jancšerič : Petek prekinjeno v boljšem položaju za belega, Horvat ; Kozomara 0:1, Suvalič : Jovčič 0:1. Kukinaki : Vuletič remi Prekinjene partije — vnj. kolo: Ugrinovič : Smigovc ponovno prekinjeno JovSič ; Cuderman 1:0: IX kolo: Puc : Marič 1:0, Smi-govč : Vukovič ponovno p-ek.; X. kolo: Smigovc ; ing Gabrovšek ponov. prek.. Petek : Cuderman 1:0. Stanje p® IX. kolu: Puc 8 (1). Cuderman in Kozomara 7, Marič 6.5. UerinoVČ 6 (1' Suvalič 6. ing Gabrovšek 5 (1). Smigovc 4.5 (4) uT^vkfn^^^^Jovčič^'5°Horvat bi našli miroljubno rešitev in končno rešila sueško vprašanje. 4. Vukčevič 3.5 in Vuletič s točke, da je v Londonu prišla do izra- V Delhiju sodijo, da je po vsem. ■ za solidarnost zahodnih zavez- kar se je zgodilo v Londonu, ■ nikov. V francoskih finančnih neposredna nevarnost vojne cd- krogih poudarjajo, da je treba siranjena, čeprav ni mogoče .donski konferenci, da bi odklo- Telegraph pa v svojem članku nitev predloga večine za rešitev poudarja, da je večina na lon-sueškega vprašanja povzročila donski konferenci formulirala veliko težav .in hudo napetost na Srednjem • vzhodu. »Times« sodi, da ' so predlogi večine, ki jih bq odbor petih izročil Naserju, »zelo pomirljiva ponudba« in da bi utegnilo priti do hude napetosti, če bi jih egiptovski predsednik odklonil, »News Chronicle« odločno od- V krogih, ki so blizu francoski vladi, so zadovoljni z rezultati londonske konference. Poudarjajo. da je konferenca pokazala željo vseh udeležencev, da najti podlago za na daljna poga- taka načela za mednarodno nadzorstvo, »ki ne pomenijo kršitve egiptovske suverenosti«. Moskovska »Izvestija« pišejo v. svoji današnji številki o londonski konferenci-in poudarjajo, da načrti zahodnih sil, za katere pravi, da so jih med razpravo označili za kolonialistične, niso uspeli. »Cas, ko so tako- klanja uporabo gospodarskih janja samo v celotnem materia- •san^ciJ. Ce: bi Egipt odklonil zvane elitne države reševaie lu, poslanem iz Londona. Indija fr 0® ,Y ”e' f. ’ usodo drugih narodov in razpoki ga britanska vlada lahko za- tiasral- , pravzaprav ni pričakovala, da bo londonska konferenca do- '1EME vzame v tem primeru je, da ce_ lo ■ zadevo izroči Združenim narodom. Laburistični »Daiily He-rald« upa v miroljubno rešitev in poziva vlado naj jasno pove. da ie njen glavni namen reSitev lagale z njihovo lastnino tako, kot je ustrezal njihovim koristim, je minil,« piše-list.’ Neodvisnim državam na Vzhodu ni mogoče več groziti. »1'zvestija« sodijo, da brez udeležbe Egiptu ih brez upoštevanja njegovih Egiptom, za mirno rešitev udeležbi Egipta, ob pomoči •pora, proti uporabi nasilja kot drugih prizadetih držav ga bo ■krajnega sredstva. mogoče uspešno ln vsem v prid To je v glavnem tisto pozitiv- rešiti, če je na nasprotni strani rto, kar je dalo londonsko *bo- v resnici volja, da w ga reši rovanje 22 držav. Toda konfe- na miren način in ob spoštova- geaca ni odgovorila na osnovno n^u ***P*«vsk* suverenosti, -d Stanje 24. avgusta: Od B’«kai-•kega zaliva Da do severne Evrope se zadržuje v višinah močno struj anje. k' dovaja proti kon-t:n«ntu hladne zračne gmote, v krsie južno od Alp pa je vdrl zelo tooel zrak. ki s® pomika proti vzhodu. Naiooved za soboto; PrecM oblačno vreme, zlasti v zahodni in «e”*erni Slovenil' še nekaj padavin. V lužni Slovenil! prehodna razjasnitev Temperature nonoči od 8 do 13. v Primorju 15 čez dan do J3. v Primoriu 25 stopinj C. EiutraJ no kotlinah megla ali nizka oblačnost. počakati na stališče predsednika reči. da bj bila kriza manj ‘ re- brez vojne. »Manchester Guar- nacionalnih koristi ni mogoče - - - - - __ - /4 4,ta n ® ervri, H«« Jh Thlrv ctnfl — ° Naserja in da je zdaj vse od- sna. kot ie bila. V zvezi s tem visno od reakcije Egipta na^ido- dodajajo, da bo v nadaljnjem sežene sklepe. ^ razvoju položaja vsaka država V Indiji j® čutiti delno olaj- lahko uvidela, kako važna je šanje zaradi kompromisnega sporazumna rešitev, 'sprejem-sklepa londonske konference, da ljiva tako za Egipt kot za drle treba poslati egiptovski vi a- žave. ki uporabljajo' prekop, di celotno dokumentacijo kon- . Uradni krogi menijo, da je zdaj ference. Kljub temu pa ne ver- očitno, da take rešitve Egiptu iamejo, da bo predsednik Na- nj mogoče vsiliti. dian« sodi. da j« zelo verjetno. • da bo Egipt odklonil načrt večine z londonske konference. Dalje pravi, da bi bila najslabša rešitev, če bi ta načrt Egiptu vsilili In svetuje 'naj zadevo izročijo Združenim narodom, če bi pogajanja prišla na mrtvo točko. »Kolikor bolj jasno bomo izrazili našo' vdanost Zdru- doseči primerne rešitve za Suez. Zastopniki ' Indije, Sovjetske zveze ,Cejlona in Indonezije, so pokazali, da je še drug način, ki bi bil sprejemljiv tako za Egipt kot za druge zainteresirane države. Na koncu »Izvestija« grajajo britanski list, ker j« grozil Indiji in Cejlonu zato, ker sta nasprotovala Dullesovim ser sprejel sklepe večine, tem- Davišnji britanski listi piše- ženim narodom,, toliko bolje«, predlogom za rešitev sueškega vef sodijo, da bi bilo mogoča |o V. svojih komentarjih po Ion- P1*- «?1 list- Koa^vativni Daily vprašanja. LETO XTTU ŠTEV. 200 Izdaja in tiska Casopisno-zalotniško podjetje Slovenski poročevalec — Direktor; Rudi Janhuba — Glavni. In odgovorni urednik: Sergej Vočnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. l in S, telefon Stev. 23-522 do 23-528 — Uprava; Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. l-Il, telefon štev. 23-522 do 23-526 — Oglasni eddeleki Ljubljana. Titova cesta štev. 7. telefon štev 21-586, za ljubljanske naročnike 26-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tek. r sd-KB 5 2-3S7 — Mesečna naročnina 26« din r« ■*. / ILOTBRSn poioavnse 1 avgusta mm Organizacija znanstvenega dela Sipippn komisija zvozns sknpidiiM In iranofo IzvrSnoga svata Jo isdslida pndsabt »ukona o znanstvenih organizacijah Skupna komisija zvezne ljud-tike skupščine In zvezne*« izvršnega sveta j« jzdelala pred-načrt zakona o. znanstvenih ct-ganizacijah, ki ga je že dostavila vsem prizadetim ustanovam v.obravnavo. Končna redakcija prednačrta bo Izvršena Sele v oktobru, po proučitvi pobud. ki bodo jxw»Wn« do tega fcasa. Novost v tel** ■aairtu so določbe o organizaciji akademij znanosti In o uvedbi »veta za znanstveno delo. Na drugi strani v načrt niso sprejeli vprašanja o statusu znanstvenih kadrov, ki ga proučuj^ posebna podkomisij®, fcaV6r tudi vprašanje nadzorstva nad delom znanstvenih organizacij, ki zahteva prej te paSebno proučevanje. V uvodnem delu prednairta je poleg glavnih določb o znanstvenih organizacijah tudi poseben člen, po katerem so znanstvene ustanove zaradi pravilnega izkoriščanja znanstvenih moči, opreme in materialnih sredstev dolžne sodelovati med seboj v naj primerne j« obliki združevanja. Prednačrt predvideva možnost. da' postanejo akademije znanosti in. umetnosti, katerih delo in organizacijo urejajo republiški zakoni, najviSje znanstvene ustanove tudi za dve ali več ljudskih republik, kar bi bilo odvisno od dogovora med republiškimi fzvrSnimi sveti. Po posebnem zveznem 'zakonu bi se mogle ustanavljati tudi nove akademije za posamezna ali sorodna znanstvena področja — prlrodne, družbene. tehnissce El Fč#*ra| in AtJinvs Ameriška trgovinska delegacija na Beki Reka, 24. avg. Ameriška trgovinska delegacija ki se je muci'la zadnje dni v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu je pri- Epela sinoči na' dvodnevni obisk v ©pati j o. Ameriški gospodarstveniki so obiskali danes pred^ sedn&a okrajnega ljudskega cdbora na Reki Eda Jard as a in fcmeli z njim dalj Si razgovor. Kavzoči so bili tradi ljudski poslanec Rade Kesič in zastopniki rtške trgovinske zbornice. Svoj obisk na Reto in v Opa-fcji so ameraški trgovinski strokovnjaki izkoristili za proučitev posameznih gospodarskih panog v teh krajih ter razpravljal skupno z zastopniki rešikega gospodarstva o možnostih za povečanje blagovne izmenjave. Prvi uradni sestanek te vrste je bol nocoj v trgovinski zbornici. Clanj ameriške trgovinske delegacije. ki jo vodi g. Anthony Buchar, si bodo ogledali tudi Tvtovo ladjedeln:Co v Kraljeviči, re-;:ko luko, eno izmed ladij Jugoslovanske lin'j3ke plovbe ln nekatera druga reška podjetja. Ecmisija z a proučevanje djerdepske soteske BeojTad, 24. avg. Zvezni iz— vrani svet je imenoval posebno komisijo, ki bo proučevala vse probleme, iki so v zvezi s plovbo, melioracijami in načrti za elektrarno v Djerdaipski soteski. V teij komisija so poleg drugih tudi zastopniki' električnega go-ssp-cd-arstva, rečnega brodarstva in vodnega gospodarstva. Za predsednika komisije je bal imenovan San izvršnega sveta Srbije Milenko Bojan ec. Ben makedonskih rudarjev Skoplje 24. avg. Dan makedonskih rudarjev 28. avgusta bodo slovesno proslavili po vsej republiki. Poleg slavnostnih akademij bodo rudarski kolefc-t vi priredili razstave, zabave, kulturno-umetniške, fizkultume to druge prireditve. Največja proslavi bo v rudniku Zletovo. Posameznim rudarjem bodo na ta dan razdelili diplome kot priznanj e za 20-letno delo v rudmi-fekih jamah. Otroci bivših borcev na Jadranu Selce, 24. avg. - Skupina 64 ®trok iz 15 evropskih in izv en -evropskih držav, ki so bili tri tedne na počitnicah v letovišču »Jadranka« v Selcu, je odpotovala iz naie države. Počitnice teh otrok na Jadranu so organizirale Svetovna federacija biv-Sih borcev, Zveza borcev NOB in Zveza vojnih voj a škili invalidov JuRosdaviij«. V vili »Jadranka« je še sfcu-pioa 24 otrok iz mesta Bnfield v Amalij!, ki letujejo tukaj kot gosti predsednika Tita. Truplo pogrešanega planinca so naili Mojstrana, 24. avg. Gorski reševalci z Jesenic in iz Mojstrane so našli v severna steni Triglava blizu Pr?včevega izstopa posmrtna ostan&e francoskega državljana Han^a Kirchgantner-ja, ki so ga pogrešali od lanske jeseni. Ponesrečeni je oktobra 1855 pri sestopu s Kredarice čez. Piag v Vrata zgrešil pot in padel v stono, vendar so btila vsa iskanja za njim doslej zaman. Včeraj ?e slučajno zadela na razpadajoče truplo neka plezal-r-a navsza iz Stuttgarta in obvestila reševalce. Kljub slabemu vremenu so se t davd navsezgodaj odpravili v steno in prenesli ostanke1 ponesrečenega do> Aljaževega doma in dalje v mrtvašnico na Dovjem. Hudo neurje v Srbiji Nii, 24. avg. V južno-vzhodni Srbiji je sinoč divjalo hudo neurje. Vihar je imel brzino nad j00 km na uro. Največjo škodo je utrpela telefonska napeljava u Nišu, kjer je vihar potrgal okoli 50 odstotkov prog, 70 odstotkov medkrajevnih prog, pa ‘udi mednarodno progo Beograd-Solun. Tehnično esebje direkcije PTT v Nižu in okrajnih pošt že rbnavlja telefonski promet. Mednarodna in glavne medkrajevne proge so bile do \ ečera že obnovljene. Nevihta ie poškodovala tudi mnoge električne napeljave v Ni&u. Nov rečni tanker za nafto Vse večji razvoj rafinerije nafte v Sisku, ki ima sedaj zmogljivost za predelavo 330.000 ton nafte,, zahteva tud: večje število vagonskih, cistern in tankerjev za prevoz nafte. Trije tankerji so že izdelani, četrti pa je te dni na poti iz Pulja na Črno morje, kjer bo natovoril nafto čn prispel po Donavi in Savi v Sisak. Gradnja večjega števila tankerjev za prevoz nafte bo mnogo razbremenila železniški promet ln medicinske znanosti. Medtem pa akademije znanosti ume. Ki-imajo nalogo obravnavati glavna vpraianja določene discipline, prodajajo svoje mnenje o njih, proučujejo dela svojih članov in podpirajo razvoj^ znanstvene misli, morejo pa 'tu-' *■ Prednačrt di ustanavljati lastne ustanove za raziskavanja in opravljanje dVugih nalog. Zelo podrobno le obdelan v prednačrtu problem sestave in upravljanja akademij. Clen 13-določa na primer, da sestavljajo’ akademijo znastveniki, k; so s svojimi objavljenimi deli in . drugimi strokovnimi dejanji zaslu*ni za napredek znanstvene misU ali prakse. Po 61. 14. Blede katerega je postavljena tudi alternativa. morejo biti člani akademije redni in častn! oziroma redni v delovnem sestavu in izven nie-sja. častni in dopisni. Zanimivo je. da morejo biti Inozemski znanstveniki na podlagi istega člena izvoljeni za častne Slane oziroma v alternativi tudi za redne člane izven delovnega sestava, kakor tudi za dopisne čl!»ne izven delovnega sestava. Članstvo v akademijah zn-an^ist* 1e dosmrtno. Volitev rednih članov in kandidatov (ki se volijo za pet let) je vsaki dve Jeti na predlog bodis! treh 61anov akademije bodis! fakultetnih svetov, zveze strokovnih zdvuSenj ali znanstvenih dru-Stev. katerih delavnost je razširjena tudi na vse jugoslovansko ozemlje. Po prednačrtu skupne komisije upravlja akademijo skupščina, ki jo tvorijo vsi člani in častni Slani, ter svet, ki se kot uprav-in organ akademije voli za tri leta. Predsednik sveta je obenem tudi predsednik akademije. Prednačrt ureja tudi naloge in ustanavljanje znanstvenih ustanov, kakor so instituti, zavodi. raziskovalni centri itd. Te ustanove se morejo ustanoviti tudi v sestavi akademije znanosti, univerz ali fakultet, pri gospodarski organizaciji ali ustanovi. pri državnem organu eli ustanovi. Prednačrt izrecno na-glaša. da se ne morejo Ikot znanstvene ustanove smatrati one ustanove, ki se bavijo s tehničnim nadzorstvom nad gospodarskimi obrati, strokovno analizo, ekspertizo in uslugami, izdelavo orojektov in načrtov ali pa služijo izključno za učne in demonstracijske namene. Znanstveno ustanovo upravlja svet članov, ki jih voli kolektiv ustanovi, in Članov, ki jih imenuj« ustanovitelj Iz vrst znanstvenih in Javnih delavcev, ter upravnik oziroma direktor. Svet znanstvene ustanove se voli oziroma imenuj« za dobo dveh let. predvideva tudi uvedbo v Jugoslaviji doslej še neznane ustanove, sveta za znanstveno delo. Ta ustanova s stausom samostojne znastvene organizacije bi imela zelo zapleteno nalogo. Predvsem bi podpirala fundamentalna in uporabna raziskavanja, ki imajo namen, proučevati problematiko gospodarskega in kulturnega razvoja, pospeševati nezadostno razvite znanstvene panoge in področja, medsebojno sodelovanje in zbliževanje znanstvenih ustanov, kakor tudi sodelovanje in povezovanje znanstvenih ustanov z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter ustanovami. Razen tega more svetu za znanstveno delo po-verjati zvezni izvršni svet posebne posle znastvene ga značaja. Stimulativna vloga nove ustanove bi se uveljavljala poleg drugega tudi z razpisovanjem natečajev za znanstvena dela. izdelavo znastvenih pro-. j ek tov ln načrtov velikih gospodarskih . A**- ! g lija, Čile, JtSkJA Afrjka.Bolga- Za vina z dodatki, to je de zertna vina pa »o prejeli zlate medalje tudi vzorci nujah držav — udeleženk razstave. To so dejstva, ki bi nujno morala vplivati na ugoden odmev v svetu in povečati naš izvoz vin. Pripomniti moramo še, da bi bil uspeh te mednarodne vinske razstave še več ji t če ne bi izostali nekateri važni jugoslovanski proizvajalci vin, ker so s tem zamudili izredno priliko za uveljavitev njjihovih vin na mednarodnem tržišču. To je pomembno toliko bolj, ker proizvodnja vina ' •< V V v svetovnem merilu narašča,’ medtem ko je ostala potrošnja na približno isti ravni. To seveda zahteva, da se okrepi propaganda za izvoz naših vin kjerkoli se more. Kot nalašč imamo še to izredno ugodnost, da se mednarodna razstava vin vrši v naši držav:. NajboljSa propaganda za naš izvoz pa je udeležba v močni konkurenci proizvajalcev naj- rija, Madžarska, Romunija, Ciper, Avstralija in li od Jia-SJ-il Peta žrtev eksploziie OPEKLINAM JE PODLEGEL TUDI OCE, MATI SE BORI S SMRTJO, DVA NAJMLAJSA OTROKA BODO BK2KONE KESILI Maribor, 24. »v*. - Družinska previdno. Iztočno cev v stano- eksplozija plina v novozgrajeni hiSi delavca Jan«ra Bencika v Petišovoih pri Lendavi, je zahtevala deslej ie pet smrtnih žrtev. Danes j« v mariborski boilnišnici podlegel poSkodbsm tudi Jane® Bencik. Njegova žena Katarina se še bora s smrtjo in zdravniki kljub vsemu prizadevanju, transfuziji krvi in uporabi najmodemejSi-h pripomočkov nimajo upanja, da bi Jo ohranili pri življenju. — Trtje otroci — dvanajstletna Valerija, osemletni Zlatam in petletna Zlata — so umrli že včeraj v frakovaki bolniSnici, kj-er je tudi Štiriletna Estera. Upajo, da j-i bodo rešili življenje- V mariborski bolnišnici je še triletna Hermina, ki je dobila nekoliko manj hude opekline. Tudi njo upajo rešiti. Tako bosta ostala živa od osemčlanske družine le dva najmiajša otroka. Tajništvo za notranje zadev« v Murski Soboti poRrobmo preiskuje, 'kako je nastala ta tra-gi-čna -nesreča. - Kakor pripovedujejo ljudje, je ravnal Bencik pri napeljavi plina skrajno n«- izmenjava s Francijo Potrebna Je odstranitev ovir za sodelovanje na čim širši podlagi CDELEŽITE SE VELIKE ZAKLJUČNE TABORNIŠKE SVEČANOSTI V KUMROVCL’, V NEDELJO, 2«. AVGUSTA OB 10. URI DOPOLDNE. OD GROBLJEGA DO KUMROVCA IN N/ ^AJ BODO VOZILI KAMIONI ZA OSEBNI PREVOZ. PWOD IZ GROBELJNA JE V NEDELJO OB 7. URL — CENA PREVOZA JE 150 DIN. Sredi leta 1955 so podpisali v Parizu sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo, ki na.j bi rizširil podlago za bodoče mednarodne gospodaj-ske odmošaje, medtem pa ni bilo konkretnejših rezultatov zaradi relativno dolgega parlamentarnega postopka pri izglasovanju francoskega dela sredstev za ta namen. V prvi polovici leta 1956 blagovna izmenjava med obema državama ni bila zadovoljiva. Poleg neugodne strukture (tobak in barvne kovine predstavljajo okoli 70 odstotkov izvoza v Francijo, žagan les pa okoli 9 odstotkov izvoza v Severno Afriko) je jugoslovanski izvoz nazadoval za okoli 10 odstotkov v primerjavi z istim časom preisnijega leta. To Je v glavnem posledica zmanjšanja dobav tobaka, tako da je izvoz v Francijo dosegel vsoto 6 milijonov dolarjev, v Severno Afriko pa 1>5 miJUjona dolarjev. Skupni izvoz iz Francoske unije se je v prvih šestih mesecih le-toj povečal v primerjavi z isto dobo liani za okoli 50 odstotkov in je dosegel vrednost 9 milijonov dolarjev. Primanjkljaj v plajčiini bilanci je že boi.j neugoden zaradi plačevanja zapadlih obrokov investicijskega kredita (»porabljenega v času od leta 1951 do 1953), ki znaša okoli 3,5 milijona dolarjev oziroma približno 7 odstotkov sredstev, dobljenih z jugoslovanskim izvozom v prvi polovici letos. To stam.je, ki Se. sedaj obtežuje normalno razvijanje blagovne izmenjave med obema državama, bo dobilo še bolj neugodne oblike v drugem polletju zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev, pa tudi zaradi odplačevanja kratkoročnih poso’j-1 Narodne banke V jugoslovanskih gospodarskih krogih menijo, da bi znatno olajšaj a sedanji pokužaj konverzija jugoslovanskega dolga v Franciji oziroma enakomernejši razpored letnih odplačil. Zahtevo po konverziji je Jugoslavija predložil* letos meseca marca in je nažla, kakor poudarjajo, polno razumevanje pri francoski vladi, ki je uradno izjavila pripravljenost za ugodno rešitev te zadeve. Ker p* doslei niso bili doseženi nobeni rezultati, je Jugoslavija že odplačala skoro 50 odstotkov dolga, kar je povzročilo debalans v Jugoslovanskih plasilnih možnosti. Jugoslovanski gospodarstveniki poudarjajo, da bi bilo zmanjšanje izmenjave med obema državama v nasprotju s splošnim razvojem . medsebojnega sodelovanja. Obenem nagi asa jo, da je na obeh straneh ne- samo želja po odstranitvi sedanjih težav,, temveč budi pozneje priključiti plinsko peč, ni predpisano zavaroval, marveč jo, (je zamažii z navadnim plutovinastim zamaškom. Seveda je zato plin v velikih, množinah uhajal. Ker pa Je metan brez barve in vonja, uhajanje plina ni nihda opazil in je zato n®sta!la nesreča. Ljudje sočustvujejo z nesrečno družino, ki si je z velikim trudom in požrtvovalnostjo postavila lasten dom, ki pa je sedaj uničen. Seveda pa je glavni vzrok nesreče lastna neprevidnost, ki se je v tem primeru bridko ma-Sftevala. V Lemdavi din v vseh okoliških krajih že leta uporabljajo ta plin za kurjavo in ogrevanje stanovanj. Ker pa so bile napeljave plina strokovno izvršene, ni Se nikjer drugod bilo kake nesreče. R. O. Komandant burmanske vojske na Jadranu Split. 24. avg. Komandant burmanske vojske generalni polkovnik Ne Vin, ki je 22. t. m. prispel; ..iz Dubrovnika v Split, je danes odpotoval v Pulj. Med dvodnevnim bivamjem v Splitu in okolčci je generalni polkovnik Ne Vin obiskal elektronski center Jugoslov- vojne mornarice v Divuljah in splitsko ladjedelnico, kjer so mu podarili album fotografij te najmodernejše ladjadetlnice v naši državi. Ogledal si je tudi kulturno zgodovinske spomenike Splita, tovarno Jugovinil v Kaštehi Su-čurcu in tovarno lahkih kovin »Boris Kidrič« v Razmah hi niso odvisni zgolj od nasji^ želja, temveč od pogevev, k* ustrezajo kupcem našega blaga, Z—ek Nezgoda »Proleterke« Zadar, 24. avS. PotodSka ladd« »Prolet-erfca«, ki je plula na redni progi_ »Kotoi—Split—Reka—Benetke*, je sinoči ob 24. ut! lah.no nasedla s prednjim delom na ‘nlitvii.no na 'i e v i strani vhoda v Zadarsko luko, dn ~&im cer ob obali »Put mornarice«. Nesreča se je pripetila med ma— nevrkamjem ladje, ko je hotela zapluti v Itako. Na ladji je bilo 700 potnikov, tet so j!h tatooj po nezgodi izkrcali na obalo. Ranjen ni bil niihče. Ko je ladja nasedla, je bflm oseka. Sel« davi med plimo s-o začeli vlačiti ladjo z morskih tal- To delo so končali okoli 7. zjutraj s pomočjo ladij »Ore-s« in »Brado«, nakar je »Proleter-ka« pristala ob obali v Zad.ru, Preden je nasedla, je vozila počasi, morsfko dno pa je-bilo ravno, zaradi česair nji bilo hujših posledic. Pri preiskovanju ladje so ugotovili, da ni nobenih poškodb. Po ugotovitvi vzrokov nezgod« je nadaljevala pot proti Reki« SEJA SVETA ZA ZDRAVSTVO 0L0 LJUBLJANE O nalezljivih boleznih LJublJajia, 24. avg. Dopoldne je bila v klubski dvorani v Kresiji enajsta seija sveta za zdravstvo OLO Ljubljane. Člani sveta so najprej razpravljali o mestni porodnišnici, in sicer o njenem pravilniku in sistematizaciji delovnih mest. Ker se je otvoritev mestne porodnišnice zaradi neznanih vzrokov zakasnil«, je bil svet mnenja, naj tajništvo sveta zbere podatke, zaikaij ni bila otvoritev te po- posojil FLRJ. kar bo vsekakor imelo za posledico znatno zoževanj* zla- težnja r>o nad ali j nji okrepitvi so- rodni šnice, katere glavni namen sti jugoslovanskega uvoza, ako ne delovanja na čim lirSi podllagi. V j® razbremeniti ginekološko kli- Slaba kakovost uvoženega blaga namenjenega obrtništva — Kako na| bi oskrbovali obrt z orodjem in reprodukcijskim materialom iz uvoza bodo žarv. medtem odstranili teh te- Cedalja bolj pogosti so očitki proti kaikovoatd in izbiri uvoženega blaga, kakor tudi proti uvozni politiki. Ne gre nararit samo za cene uvoženih izdelkov, ki jdh draže pr.i avkcijah, temveč tudi za nepotrebno . razsipanje deviz za ijvoz tudi takega blaga, fci ga izdelujemo doma bolje in po nižjih cenah. Talka uvozna politika je resne prizadela, vsaj kar se tiče orodja dn reprodukcijskega materiala, tudii naše obrtništvo, ku si doslej ni moglo zagotoviti iz Uvoza potrebnega orodja in reprodukcijskega materiala. Oo uvozu tega blaga namreč niso upoštevali potreb obtništva n-U niso zaslišali obrtniških orga-isTlzartij. Posledica je bila, da • V-voženl predmeti ne ustrezajo potrebam obrtnikov, zaradi česar so bile devdze, enostavna rečeno, odvržene v zrak. Tako so na primer uvozili, — da se zadržimo samo pn eni obrtn! panogi, podobnih primerov pa Je tudi! v drugih panogah, — 15.000 strojev za striženje, 18.00*, britev in 7000 šlearij, pa so mislili, da bo s tem ublaženo pomanjkanje brivskega pribora. .Toda nedavna razprava med brivci in frizerji v Beogradu je pokazala, da so ti predmeti zelo slabe kakovosti in da jih ne morejo uporabljati. Ob uvozu blaga za Široko poti of njo niso upoštevali, da imamo doma mnogo boljše blago, k» je tudi cenejše. Tako so na pr.-mer na nedavni skupščini Obrtne zbornice Hrvatske opozorili’, da so mnogi naši-obrtniški delki boljši kakor uvoženi, m so navedli tudi mnoge konkretne primere. Pomanjkljiva uvozna politika je dovedla po mnenju obrtnih oigamiizacij tudi 'do uvoza blaga za široko potrošnjo, ki ga iziu-mjejo dovolj boljšega in po nižjih* cenah domači? obrtniki. Namesto, da bi uvažali def -citne predmete in - reprodukcijski material za izdelavo konCn.-b izdelkov, uvažamo blago, s katerim je trg nasičen, kakor na primer ovraitnice. spalne srajce posamezne vrste perila .in drVo-no blago, ki ga potrebujejo g") spodim J stva. Zaradi teh okoMS&in in uvozne politike, ki Se nadalje opušči obrtnike brez potrebnega orodja in ga zato napravlja nekonkurenčnega glede na uvoženo inozemsko blago, so obrtni krogi mnenja, da bi hilo potrebno irz,-premeniiti uvozno politiko, kolikor se tiče obrtništva. Ker j« obrtniško orodje izrabljeno in ker ga je treba zamenjati z no-viim, kar hi obenem vplivalo tudi na cene, in ker je potrebn« več načrtnosti pn uvozu reprodukcijskega materiala, naj b: ustanovili poseben devizni kr“>g za obrtništvo. Sedaj se potrebo obrtništva zadovoljuje v krogu široke potrošnje, pa obrtne organizacije ne morejo z uspehom nastopati pri avkcijah, ker. nimajo na razpolago dovolj 1!-nančnih srelstev Ako bi ta predlog sprejeli, bi obrtniki dobivali reprodukcijski material po znait.no nižjih cenah in bi s* mogli na trgu pojavljati z nižjimi cenami. Šele v takih okoliščinah bi mogli konkurirati z uvoženim blagom in na ta način prispevati k zboljšanju pro-•Tvodnje ter izbire. — V seda-r jih razmerah trpe le Škodo, kajti sredstev, ka so jim .namenjena, ne morejo izkoristiti, ter ne ustrezajo po svoji kako v os ti. — 19 Almanah kemične industrije Zveza kemikov .- tehnologov FL.RJ Je pred kratkim izdala pomembno industrijsko publikacijo — almanah kemične industrije in sorodnih industrijskih panog. Poleg desetletnega razvoja kemične industrije v Jugoslaviji pr:naša almanah tudi vse potrebne podatke o kemičnih podjetjih in njihovih izdelkih. Tako prvj del knjige govori mičn: industriji v Jugoslavij drugi del pa o kemičnih tutih, zavodih, laboratorijih, birojih, bibliotekah in o društvih kemikov v Jugoslaviji. — Tretji del vsebuje adresar podjetij. četrti pa prinaša pregled izdelkov kemjčne industrije z vsemi njihovimi karakteristikami, s podatki o uporabi, pakiranju in o njihovih proizvajalcih. Knjiga j« velikega formaita (21 x 29 con), bogato Ilustrirana, tiskana v latinici na brezlesnem papirju in dostopna 'tudi s svojo ceino. Baj v piano vezana stane le 2000 dinarjev. Knjiga je pirva tovrstna publikacija v državi ta bo lahko koristno služila vsem industrijskem podjetjem in tehnlCnim ustanovam, zlasti onim lz k*-mlča« ta i* »orodnih. tem smislu je treba presojati tudi niflco, 1- julija, temveč bo šele sfcorajJnji sestanek mešane rugo- v prvdh dneh oktobra, slovansko-francoske blagovne ko- Pri drugi točki dnevnega re-misije. ki bo poleg drugega prouči- da so navzoči razpravljali o na-la tudi možnosti »a nadaljnji ra*-- lepljivih boleznih, ki se v zad-voj jugoslovanskih gospodarsfeih njem času pojavljajo v X.jub- zvez tako s Francijo, kakor tudi z ostalimi deželami, kier je frank plačilno sredstvo. Nedavna odobritev rervolv’ng-kredita 5 milijonov dolarjev t francoskem parlamentu, ki je namenjen za finansiranje gospodarskega in tehničnega sodelovanja z Jugoslavijo, ie pomemben korak v tej smeri. f T«:»resl ljani. Tako je bilo več prime-rov meningitisa, otroške paralize, tifusa, paratifusa itd. Slednji se je pojavil, kakor smo že poročali, tudi v otroškem okrevališču na Rakitni. Vse kaže, da je zanesel to bolezen tja že okuženi otrok, v pri katerem ja izbruhnila bolezen šele v okrevališču. vendar pa sta vodstvo kolonije dn sanitarna inšpekciji* takoj ukrenila vse .potrebno zrn omejitev bolezni. Danes okrevališče že lahko sprejme novo skupino otrok, vendar je bil svet mnenja, da otrok še ni mogoče poslati v okrevališče, dokler ne bo bolezen tudi v vasi popolno-rraa zatrta. Svet j« tudi- sklenil, naj sanitarna inšpekcija OLO Ljubljane čim-prej poskrbi za asanaoijo v vasi sami, kjer imajo pri vseh hišah še neurejene greznice in odteka gnojnica ob vsakem deževju z vodo vred. Nato je svet razpravljal še a problema biki privatne zdravniške prakse. Te ne bo mogoč« ukiniti vse dotlej, dokler ne bo vsakemu posamezniku zagotovljeno popolno, zadostno in kakovostno zdravljenje v javni zdravniški službi. V. K« Zanimivosti z vsega sveta prinaSa ►TEDENSKA TRIBUNA« »s k 3mm Gradnji in obnovi cest posvečamo zadnji čas pri nas vse večjo skrb. Tako obnavlja te dni Okrajna uprava za ceste Ljabljus s posebno proUpraino obdelavo lokalno cesto Črnuče_________ Šentjakob ub Savi 1» Šentjakob—Domžale. Celotna doliina otmavljaaa cest* bo okrog S km- nisovem proglasu, toi umik Hardingovega uiti brezpogojni vdaji. Po lista se ne more nobena tka vlada pogaijati na zunanji minister Sepilov je med londonska konferenco to veleposlaništvo tudi francoskega zunanjega ministra lik v Veliki Britaniji Jakob Malik ' opravlja Sepilovu je tudi navzce (drugi z desne strani) Uvertura v desno Parlamentarne počitnice v Italiji se bližajo koncu, s tem pa tudi relativno zatišje: stranke se pripravljajo na nove borbe v parlamentu in brusijo orožje, iz predpriprav samih pa se medlo že luščijo tildi obrisi nove politične konstelacije, smer novih političnih prizadevanj. V tej zvezi pade v oči sprememba v uredništvu krščan-sko-dernokratskega lista »II Popolo Venetov, ki je bil doslej glasnik progresivne struje v krščansko-demokratski stranki in se je v okviru stranke ofenzivno zavzemal za socialni program in za tako-imenovani »naklon v levo«, kar pomeni široko sodelovanje mekstremističnih levičarskih skupin za uresničitev socialnega programa. Dosedanjega direktorja dr. Donga ja zamenjala osebnost, ki je bliže pojmovanjem sekretarja krščansko-demokratske stranke Fanfanija. Rokada je bila seve izvedena v imenu enotnosti stranke, toda ob tem je značilno, da Fanfanijev kabinet na Piazza del Gesi1 ni ukrenil ničesar proti skrajni desnici stranke, ki s svojimi ultrakonservativnimi stališči nenehno napada strankino uradno linijo in s tem seve tudi »razbija enotnost« ... Dejstvo je že samo zgovoren uradni kažipot za smer želja in ofenzivnih prizadevanj vodstva krščansko-demokrat-ske stranke! Nevarno približanje skrajni desnici so pokazali liberalci s sporočilom, da bo njihova parlamentarna skupina zahtevala revizijo tistih ustavnih določb, ki govore o pokrajinskih avtonomijah. Popolna istovetnost gledišč (na tem področju) s skrajno desnico (MSI), ki je pobomik ■strogo centralizirane uprave, ni samo udarec samoupravnim težnjam nekaterih pokrajin s posebnim položajem (n. pr. Furlanija in Julijska krajina), marveč jo je moč smatrati tudi kot udarec, naperjen avtoriteti predsednika Republike. Nobena tajnost namreč ni, da se Gronchi zavzeto prizadeva, da bi zakon o avtonomiji, ki ga je Senat že potrdil, presadili tudi v prakso. Gronchi pa je tudi eden tistih vplivnih politikov, ki postavljajo socialni program na prioritetno listo. Zato niso nobeno presenečenje poizkusi, z najrazličnejšimi sredstvi pripraviti predsednika republike, da se iz arene konkretnega političnega dogajava in odločanja umakne na megleni Olimp politične nebogljenosti in reprezentativnosti __ M. Š. Opozicija v Seulu Dr. John Cang, podpredsednik Koreje, se je morda nekoliko preveč zaletel. Res, da je v opoziciji Sing Man Riju, še bolj je res, da so njegove obtožbe resnične, toda to mu ne bo mnogo pomagalo. Razen če trenutni razlogi ne pričajo v prilog nasprotnemu, ga bodo vodilni funkcionarji Sing Man Rijeve liberalne stranke obsodili (obtožili so ga že), in parlament, ki je v njihovih rokah, lahko na najbolj demokratičen način odstrani nad-ležneža. Kako je z opozicijo v Južni Koreji, je najbolje videti po zadnjih občinskih volitvah, ko so v neštetih okrajih organizacije opozicije protestirale zaradi nepravilnosti pri volitvah. Dejstvo, da so protestirale, je dokaz, da imajo v Južni Koreji demokratično ureditev (to imponira zlasti Washingtonu), dejstvo, da je Sing Man Ri dal zapreti tiste, ki so najbolj protestirali, pa dokazuje, kakšno je Rijevo mnenje o opoziciji. Kot rečeno, ima dr. Cang prav. Koreja, ki je bila včasih na četrtem mestu v proizvodnji riža, je sedaj absolutno deficitna in Južni Koreji grozi lakota in brezposelnost. V tako slabem položaju je kljub dejstvu, da dobiva več ameriške pomoči kot katera koli azijska država. Vse to starca iz Seula ne moti, da ne bi vodil najbolj agresivne politike, kar jih svet pozna — v skladu z geslom: čim bolj si glasen, tem bolj te ljudje opazijo in spoštujejo. Toda to geslo Koreje ne bo rešilo revščine, še manj pa odpravilo nesposobne ljudi v vladi. Pravijo, da Južnokorejci vedno bolj zavidajo tistim na severu ... Ni dvoma, da Sing Man Ri prav lahko obračuna s sedanjo legalno opozicijo, tudi z dr. Cangom. Toda opozicije, .neregistrirane, je vedno več in morda se bo le-ta pokazala tnevamejša kot je dr. Cang. A. Furlan BASKI TISK SOGLASNO OBSOJA HARDUTGOV ULTIMAT Zvestoba izročila »Vima« piše, da se Britanci brezsrčno držijo rimskega zakona »Gorje premagancem« — Harding je za tri mesece podaljšal službo žet in enot letalstva na Cipra Atene, 24. avg. Agencija Atena poroča, da današnji grški tisk pozdravlja odgovor poveljnika ciprskega gibanja odpora, polkovnika Digenisa, na poziv za vdajo v določenem roku. ki ga je borcem gibanja EOKA poslal britanski guverner Harding. Digenis je v svojem odgovora odločno odklonil Hardin-govo zahtevo, naj člani EOKA brezpogojno odložijo orožje pred začetkom pogajanj, ki jih je ponudil Digenis. V zvezi s tem piše vladni list »Katimerini«, da je Digenis z odgovorom »pridite dn vzemite nam orožje« ostal zvest grškemu Izročilu. Neodvisni »Vima« poudarja, da se Britanci brezsrčno držijo rimskega zakona »gorje premaganim« v svojem odnosu do junaških ciprskih borcev. List pozdravlja Dige-nlsov odgovor in poudarja pravico 'Grkov, da se borijo za svobodo kljub premoči sovražnih sil. Vsi listi enotno obsojajo Hav- dingov korak in poudarjajo, da pomeni ultimat, fci ga EOKA ne more sprejeti. »Katinrerini« po- KONGRES KMETIJSKIH DELAVCEV Frankfurt, 24. avg. (AFP.) Na današnjem zaikij učnem zasedanju kongresa mednarodne federacije kmetijskih delavcev v Frankfurtu so sprejeli tri resolucije. V prvi resoluciji zahtevajo dvig življenjskega standarda kmetijskih delavcev na isto višino z industrijskimi in -poudarjaijo, da je delovni čas kmetijskih delavcev precej daljši kot v industriji. V resoluciji Kmalu proces proti Ottu Johnu Karlsruhe, 24. avg. (AF!P) — Zahcdnonemški državni tožilec dr. Max Gedde je danes obtožil veleizdaje bivšega šefa zahod-nonemške obveščevalne službe dr. Otta Johna. Tožilec je poslal obtožnico ustavnemu sodišču v Karlsruhe. Proces proti Johnu se bo najbrž začel sredi oktobra. Kot je znano, je Otto John 20. jul. 1954 zbežal v Vzh. Nemčijo, dvanajstega decembra .lani pa se je vrnil in se -prijavil za-hodnonemškim oblastem. Od ta>-kr-at je v zaporu v Mannheimu. Preiskovalna sodniki pravijo, da je dbtcžen v glavnem ilegalnega prehoda v Vzhodno Nemčijo dn da se obtožnica n.e ukvarja dosti s poli-tličnimi izjavami, ki jih je takrat dajal proti zvezni republiki. Preiskava in nov požar Bruselj, 24. avg. (AFP). Na današnji seji belgijskega mi-.nistrskega sveta so sklenili, da ho septembra zasedanje parlamentarnih odborov za gospodarstvo in za delo, ki bosta razpravljala o okoliščinah, zaradi katerih je priš-io do katastrofe v Marcinellu. Pričakovali so, da se bo preiskava začela te dni, toda vlada je sklenila, da je treba prej zbrati vse potrebne podatke. Zato pa je treta še nekaj časa. Kot je znano, je bilo v Marcinellu 270 mrtvih. Medtem ko reševanje še traja, je v bližnjem premogovniku Saint Charles izbruhnil požar. Ko je začelo goreti, je bilo v jami 48 rudarjev, od katerih so jih doslej rešili 28. Nepoitena senatorka Manila, 24. avg. (AP). Filipinsko senatorko Pacito Ma-dritgo Gonzales so obtožili zaradi poneverb in finančnih malverzacij. Obtožnica pravi, da. si je senatorka Gonzalesova v dveh letih, ko je vodila upravo za socialno zavarovanje, prisvojila več kot 200.000 dolarjev. Preiskavo so 'začeli zahtevajo, da je treba na dnevni red mednarodne konference za delo, ki bo leta 1958, postaviti tudi vprašanje delovnega časa v kmetijstvu V drugi resoluciji zahtevajo spremembo življenjskih pogojev gozdnih delavcev in -priporočajo ustaroo-vitev profesionalne zveze, izenačenje gozdnih delavcev z industrijskimi v soc. zavarovanju in 40-urni delovni teden brez zmanjšanja dohodkov. Tudi ta vprašanja naj bj rešil kongres mednarodne organizacije dela. S tretjo resolucijo priporočajo nacionalnim organizacijam kmetijskih delavcev, naj od svojih vlad zahtevajo moralno in finančno podporo za FAO (Organizacijo za prehrano in kmetijstvo pri OZN). Protest Severne Jforeje Pjongjang, 24. avg. (Tass) — Sekretarji vojne komisije za premirje na Koreji, so se včeraj sestali na zahtevo Kitajske in Sev. Koreje. Zastopnikom komisije so izročili protest zaradi-kr-šenja zračnega prostora Severne Koreje po ameriških vojaških letalih. V protestu piše, da so ameriška letala ta meseč petkrat kršila severnokorejski zračni prostor. Sev. Koreja zahteva, naj komišija preišče zadevo in doseže, da se incidenti ne bodo več ponavljali* udarja, da je Hardingov ultimat »surovost, brez primere in premišljen manever Britancev«. List poudarja, da je bil predlog polkovnika Digenisa edinstvena priložnost za mirno in pošteno rešitev ciprskega problema, medtem ko Britanci v odgovor ponujajo zgolj brezpogojno vdajo. Opozicijski list »Elefterija« imenuj« Hardingovo izjavo strahotni jn predrzen dokument, ki odklanja pošteno rešitev ciprskega vprašanja brez uporabe nasilja, in poziva ciprske Grke, naj nadailj ujejo boj, Ikajti po vsem videzu je .bila ponudba za premirje zgrešena, .ker Britanci razumejo samo silo. Laburistični »Daily Herald« ostro kritizira britansko vlado zaradi njene ciprske politike im zahteva takojšnjo izpustitev nadškofa Maikariosa. List sodi, da je bili odgovor vlade na ponudbo EOKA »neroden«, ker je zdaj nevarnost, da bodo ciprski nacionalisti nadaljevali z bojem-Vlada je s to potezo zamudila priložnost za izboljšanje političnega ozračja na otoku. Po drugi strani ,pa poziva laburistični organ vlado, naj odkloni pogoje ciprskega osvobodilnega gibanja, objavljene v včerajšnjem Dige-nisovem proglasu, kd zahteva umik Hardineoveea ultimata o brezpogojni vdaji. Fo mnenju lista se ne more nobena britanska vlada pogajati na podlagi pogojev, »teroristov*. Guverner Cipra feldmaršal Harding je podpisal uikaiz, s katerim je za tri mesece podaljšal službo čet in enot britanskega letalstva na otoku. Ukaz je bil objavljen danes v uradnem listu. 'V njem piše, da položaj na Cipru nujno zahteva ta ukrep in da ga je odobrilo britansko ministrstvo za kolonije. Kitajci bodo izpustili Američane Peking, 24. avg. (AFP). Sovjetski ▼ sovjetsko veleposlanik v o Suezu povabil na kosilo Pineauja. Na sliki. Sovjetski rožo v gumbnici. — Pinean Kriket fe bolj zanimiv... Von Brentano hvali londonsko konferenco kot zgled zrelega razpravljanja, zahodnonemški tisk pa sodi drugače — »Težišče se je preselilo iz Londona v Kairo« Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca* Berlin, 24. avg (Po telefonu). Fred odhodom iz Londona, kjer je kot šef zahodncnemške delegacije prisostvoval sueški konferenci, je bonnskt zunanji minister Heinrich von Brentano 'izjavil, da- je sestanek predstavnikov 22 držav v britanski prestolnici »vzgled, kako se je treba razgovarjati o razlikah v stališčih«. Izrazil je upanje, da se bo nekega dne tako razpravljalo tudi o problemu nemške združitve. Niti eden od udeležencev londonske konference — je nadaljeval bonnski diplomat — ni nameraval postavljati kakršnega koli ultimata polkovniku Naserju. Nasprotno. Vsi s? resnično in re3no želeli priti do dobre in sprejemljive rešitve. Zaključek konference — je zaključil von Brentano — je zadovoljil veliko večino udeležencev. Ce je res, da je večina londonskih delegatov skupaj s von Brentanom včeraj odhajala iz Lancaster Housa v prepričanju, V . da se je konferenca uspešno za-dobro obveščenih kitajskih ključila, pa ne bi mogli reči te-krogih potrjujejo, da bodo v • ga za tisti del zahodnonemškega kratkem izpustili 5 ameriških tiska, ki- je danes smatral za po-državljanav, ki so še V kitaj- trebno komentirati rezultate »kih zaporih. enotedenskih razgovorov. Edini Konec občinskih počitnic Od našega stalnega dopisnika v Trstu Trst, 24. avg. Pereče politično vprašanje v Trstu Je prva seja novega občinskega sveta. Zupan in večina svetovalcev so sedaj na dopustu, pričakujejo pa, da se bodo vrnili vsaj do konca avgusta. Občlnsse počitnice so se prejšnja leta začele mnogo prej, letos pa jih je zavleklo do nedavna še nerešeno vprašanje župana in občinskega odbora. Novi občinski svet se bo moral nemudoma lotiti reševanja raznih vprašanj, med katerimi so nekatera zanimive politične narave. Prvo važno vprašanje bo moralo biti stališče občinsikega sveta do pritožbe, ki jo je pred letošnjim^ volitvami vložila neodvisna stranka, ki ni mogla nastopiti zaradi formalne pomanjkljivosti v prošnji za udeležbo na volitvah. Po volilnih predpisih bi moral občinski svet razpravljati- in zavzeti stališče do te pritožbe najpozneje do 31. avgusta. V primeru, da tega ne bi naredil, bo prešla rešitev prošnje v pristojnost pokrajinskega sveta. Komunistična stranka poudarja, da je dolžnost občinskega sveta, da se kakorkoli sestane do konca t. m. in sme izogniti prevzetim odgovornostim in da je tržašiki župan na eni od zadnjih sej sveta obljubil, da bo pritožba vnešena v dnevni red seje. Po najmovejših glasovih, ki so deloma že uradno potrjeni pa kaže, da bo seja sveta - šele prve dni septembra, v času torej, ko glede na obstoječi postopek ne bo več možno razpravljati o neodvisni stranki. Ce bi do tega prišlo, bi se lahko sklepalo — pravijo zastopniki skrajne levice — da je občinski svet zavrnil razpravljanje o pritožbi navedene stranke v znamenju podcenjevanja njene politične vloge in preziranja njenih simpatizerjev. Kaže, da se zastopniki neodvisne stranke trudijo, da hi se o njihovi pritožb j diskutiralo v občinskem svetu, češ da je to znano, da se socialni demokrati potegujejo za Dulcija ih poudarjajo, da bi izvolitev socialdemokrata še konkretneje potrdila uveljavitev sredinsko levičarskih teženj, ki so se pokazale na volitvah in pri pogajanjih za župana in občinski odbor. Krščanski demokrati pa so baje osredotočili svoje napore na dosedanjega župana Višin,tina. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokratske stranke bo premlevalo to vprašanje šele prve dni septembra, ko se vrhe z dopusta tajnik stranke Romano. Za temi tremi pa se pojavljajo v Trstu gospodarska vprašanja, predvsem sprejetje proračuna za občinsko podjetje ACEGAT, ki je na j večje v Trstu ,n je vseskozi deficitno. čeprav se steka v njegovo blagajno dobiček tramvajskega in trolejbusnega parka, električnega iin plinskega omrežja ter mestnega vodovoda. M. K. pozitivni element, ki ga vidijo nemški uvodničarji v protokolu londonske konference, je sprejem teze, da je edino z razgovori mogoče doseči rešitev tega problema, zaradi katerega je bilo v zadnjih tednih toliko vznemirjanja. Ža razliko od ministra von Brentana, ki je dejal, da ni nihče. nameravat postaviti ultimata egiptski vladi. poudarjajo listi Zvezne republike, da je zamisel o razgovorih zmagala med metodami ultimatov dn groženj. Miinchen-ski list »Siid-deutsche Zetitung* piše, da je imel sovjetski zunanji minister Sepilov prav, ko je londonsko konferenco še pred njenim začetkom ocenil kot pro-vizorno. »Konferenca ni prinesla nobenih končnih sklepov, toda odprla je poit hovdm možnostim«. Isti Mst se bavii tudi z vprašanjem tako • imenovanega razcepa med bandunškimi državami (mnogi nemški zahodnoevropski dopisniki iz Londona so tolmačili stališče Turčije. Irana dn Pakistana kot začetek razcepa ne samo bandunškega paleta, temveč tudi bandunškega duha). »Siid-deutsche Zeitung« omenja, da se te tri države niti v Bandungu niso pridružile načelom »svetovno političnega ns-vtralizma« in da so že tedaj ostale zveste svojim obveznostim do Zahoda v okviru Bagdadskega pakta. Socialdemokratski »Telegraph« začenja svoj komentar z ugotovitvijo, da ;e avstralski premier Meuzies pred zadnjo sejo londonske konferen-oe kazal večje zanimanje za ________ _______ da sprejme diskusijo o tem pred petimi meseci na z ah te- vprašanju. List »Un.ita« piše med najneposrednejši zastopnik tr-vo predsednika Magsaysaya. - , drugim.'da se občinski svet ne žaškega prebivalstva. Druge stranke še niso zavzele do tega vprašanja jasnega stališča verjetno v skladu z zaključkom, da pomeni neodvisno gibanje v dosedanjih pogojih preživelo podpiranje gesla, ki ni več aktualno Po končni rešitvi tržaškega vprašanja. ' Drugo vprašanje, ki- bo označilo začetek dela novega občinskega sveta, bo diskusija o Pa-lamarinem odloku št. 264, s katerim *e je razširila na Trst veljavnost italijanskega zakona 703 o uvajanju posrednih davkov na določene potresne predmete. Zakon so skušali uveljaviti že 1952. leta, v času anglo-ameriške uprave, na koncu pa so ga zavrnili glede na Tedanje neurejene gospodarske razmere. Tudi za obravnavo tega zakona je generalni komisar v Trstu predvidel rok do 1. septembra. Sinoči pa so se sporazumeli za podaljšanje roka, češ ea je do 1. septembra baje problematična udeležba zadostnega števila svetovalcev. O tem vprašanju imajo stranke različna mišljenja. Levičarji poudarjajo, da se tržaške gospodarske razmere niso popravile In da bi uvajanje davkov zaostrilo sedanje težave. Vladne m provladne stranke pa so hočeš nočeš za uzakonitev odloka 264. »Corriere di Trieste« pravi, da bo moral občinski > svet pazljivo -razpravljati o tem zakonu In skrbeti za to, da se posredni davek predvidi v glavnem za predmete, ki docela ne spadajo v široko potrošnjo. Tretje vprašanje pa se nanaša na dodelitev mest članom občinskega odbora in na imenovanje podžupana* Za podžupana ja Poskusni balon? Egiptovski predsednik Naser je v palači Tabira priredil slovesno večerjo na čast arabskih delegatov, ki so prišli na konferenco političnega odbora Arabske lige ▼ Kaira v zvezi s Sueško krizo. Na sliki: predsednik Nase- (na levi) se rokuje s sudanskim ministrom m zunanje zadeve El Sajed. Mohamed Ahmed Mabgubom. _______________________________________ Francoska agencija AFP poro. 6a, da je britanski desničarski list Daily SKetch eh javil načrt za nevtralizacijo Egipta, ki ga je — talko piše list — v štirih točkah obrazložil Saleh Salem, direktor lista El Saab, ki je v Londona slpremljal potek konference o Suezu. Načrt praivi: 1. Egipt bi postal nevtralna de-šela kot Švica.- Njegovo nevtralnost bi Jamčile vse države na svetu. 2. sueški kanal bi postal del te nevtralne države pod zaščito vseh držav. 3. Kakor Švica bi tudi Egipt obdržal oborožen« sile. Egiptovska vlada pa bi ipre-vzela obveznost, da se bo vzdržala sleherne vojaške akcije ali sklepanja kakršnih kodi individualnih sporazumov ali zvez z drugimi državami. 4. Podrobnosti tega načrta bi proučili In potrdili na široki konferenci OZN, ki bi bila v Švici. Tako Dailjr Skettch, ki pripisuje Satlebu Salernu tudi naslednje besede: Britanski .premier Edem Je govoril o internacionalizaciji. Mi Egipčani bi raje govorili o nevtralizaciji. ne samo Sueškega prekopa, marveč vse naše dežele. Srvica že 149 let živi v miru. Ali Egipt ne bi mogel imeti istih možnosti? Britanci so dovolj široki, da mu jih dajo.« Izvoz CSR v SZ Praga. 24. avg. (Tanjug) — Po podatkih, ki eo jih objavili, odpade 35 o/o letošnjega češkoslovaškega izvoza na Sovjetsko zvezo. Več kot polovica te količine zajemajo stroji. Za svoje izdelke -uvaža CSR Iz SZ surovine (več kot polovico vsega uvoza) nato živila (Vi uvoza) ter razne stroje rn transportna sredstva (Vi uvoza). Sodijo, da so dobri pogoji za nadaljnjo razširitev ■ trgovinske izmenjave med CSR in SZ. Ni Jasno ali -gre n avtentično izjavo bivšega ministra za nacio. najino orientacijo ali ne, in če gre. ali je načrt plod osmih razmišljanj ali postavka, na katero računa Kairo kot na eventualno možnost za rešitev sueške krize. Ce intervju ni avtentičen, potem je jasno, da gre za poizkus, izolirati Naserja v arabskem svetu in mu od tegniti absolutno podporo arabskih dežel, češ Kairo s« za vašim hrbtom pogaja za nevtralnost švicarskega stila in vi 'ne morete računati na njegovo podporo, potem, ko bo ta nevtralnost gotova stvar. Ce pa je nevtralizacija, kakršno je obrazložil Salem Saleh eden izmed načrtov za rešitev sueške krize, potem si je težko zamišljati, kako bo Kairo tako nevtralnost vskladil s svojimi prizadevanji m težnjami v arabskem svetu. TELEGRAMI NEW DELHI — Premier Nehru je . izjavil pred parlamentom, da bodo zadruge podlaga petletnega načrta za razvoj kmetijstva v Indiji. Letos bodo ustanovili okrog 500 poskusnih kmetijskih zadrug. D JAK AKT A — Indonezijska ar. mada je sporočila, da so zadnje mesece na zahodnem delu lave Ubili 237 upornikov, medtem ko so imele enote indonezijske armade 5» mrtvih- Sporočilo pravi, da so uporniki požgali več kot 20«e hiš in da znaša škoda U milijonov rupij. LONDON — Britanska admira-liteta Je siporoMla, da je križarka »Newfoundiland« danes bombardirala uporniške položaje na malajski Obali. To je bila v zadnjih dveh mesecih prva večja akcMa te vrste. LIZBONA — 'Vulkan Iona na zahodni obali Afrike . Je danes začel bruhati. TAVGER — VodltežJ maroške stranke Isti klal Al sl el Fašt je danes odpotoval v Rabat zaradi vladne krite. Odstopili so ministri, člani njegove stranke. Zvedelo se Je, da bo El Fast imel vrsto ' posvetovanj s krajevnimi fankofcmarji fUkUla. , mednarodno srečanje v kriketu ' med ekipami Avstralije in Anglije, kot pa za dz:d razgovorov-. dn da je nerad stopil iz avtomobila, kjer je opazoval teknr.o na televizijskem platnu. Pisec tega uvodnika pojasnjuje, da udeleženci londonske konference niso uspeli . redčgfrrati niti enega skupnega stališča, j Manjka bilanca, -ki je doslej sledila vsem mednarodnim konferencam ne glede na razliike v mišljenju«. »Telegraph«z zadovoljstvom ugotavlja, da v londonskem protokolu m govora o tem, kaj ni ss zgodilo, če bi polkovnrk Naser zavrnil iniciativo večine in zaključuje: »Diplomatska aktiv- nost se je preselila iz Londona v Kaiiro. Oča vsega svteta so uprte v Naserja«. L. Davičo j Oster napad na Sing Man Bija Seal, ?4. avg. (Reuter). Podpredsednik Južne Koreje John Chang, ki je v opoziciji proti .predsedniku republike Sing Man Riju, je obtožil Rija zlorabo oblasti, njegovo upravo pa. da je kriva težavnega stanja v državi. V prvi izjavi, ki jo je dal po svoji izvolitvi, za podpredsednika, poudarja doktor Chang, da je Sing Man Rijeva vladavina .zanesla strah med ljudstvo in da je gospodarski položaj tako težaven, da mnogim ljudem grozi lakota in brezposelnost. Enajst let je že minilo od osvoboditve Koreje, je dejal Chang, v dTŽa- vi pa še vedno vladaita strah in revščina. Obtožbe dr. Changa so sprožile vrsto odkritih napadov proti njemu. Vladna liberalna stranka je predlagala parlamentu, naj sprejme resolucijo, po kateri bi obtožbe podpredsednika Changa na račun Sing Man Rija in njegove uprave, označili za »blatenje države«. Spet incident Jeruzalem, 24. avg. (AP). — Zastopnik izraelske armade je sporočil, da sta davi dve egiptovski vojaški. enoti iz različnih smeri vdrli na izraelsko ozemlje pri Kisufimu. v puščavi Negev. Izraelske sile so začele streljati. Opoldne so se Egipčani umaknili. Na izraelski strani sta bila ranjena dva vojaka. Davi je prišlo tudi do manjšega incidenta pri Gazi, toda žrtev ni bilo. Grški poslanci v SZ Moskva, 24. avg. (Tanjug.) V Moskvo je .prispela grška parlamentarna organizacija pod vodstvom biv. finančnega ministra Eftaksiasa. Delegacijo je sprejel predsednik zveznega 'Sveta Vrhovnega Sovjeta ZSSR Lebanov, ki je izrazil prepričanje, da bo njihov prihod v Sovjetsko zvezo pripomogel k boljšemu razumevanju in razširitvi prijateljskih, gospodarskih in kulturnih zvez. Grška parlamenta ma delegacija hi se med obiskom rada seznanila z velikimi gradnjami in industrijo SZ. Grški poslanci bodo ostali v SZ tri tedne. Egiptovska osvobodilna armada Kalroi 24. avg. (AFP-Reuter) Egiptovske oblasti so danes, poklicale učitelje na službo v narodni osvobodilni armadi, kjer bodo služili kot inštruktorji. V pomožne službe narodne armada so vpoklicala tudfi ženske. Po poročilih današnjih kairskih listov je program vežbanja osvobodilne armade v polnem teku. Egiptovsko notranje ministrstvo je ustanovilo tritedenski tečaj za policijo, na katerem aa bodo policaji uapoaobOl za vojaško alužbo, r i itt / novam moavnn 7 atootta »• PUB ZieCTKOM SOLSDB1 PODU Ko kupujemo šolske Se dober teden in zopet bomo lahko videli mnogo mladih ljudi na cestah, ki peljejo proti osnovnim šolam, gimnazijam, nižjim in srednjim strokovnim Solarn. Začetek šolskega leta jel Te dni je čas razmišljati. kak_ fine šolske knjige, koliko zvezkov in drugih potrebščin bo treha nakupiti, nič manj pa ni tudi važno, da zainteresirana javnost pravočasno zve, kakšno je stanje glede šolskih knjig in učbenikov, učil, šolskih potrebščin in tiskovin za vse vrste šol. Po informacijah, ki jih je dobilo naše uredništvo pri Državni založbi Slovenije, moremo zaključiti, da bo ob pričetku pouka na splošno izobraževalnih šolah v glavnem na razpolago dovolj šolskih knjig, učil in šolskih potrebščin . Velika večina šolskih knjig bo ostala še nadalje veljavna, nekaj ponatisov bo spremenjenih oziroma bolje rečeno skrajšanih, dobili pa bomo tudi nekaj popolnoma novih šolskih knjig In učbenikov. Za osnovno šolo je naprodaj radostna količina čitank in ra-čunic. Ponatisnili so v 90.000 Izvodih le dosedanjo prvo in drugo čitanko, ter računico za drugi in tretji razred, medtem ko ■*a bodo dijaki pogrešali učbenike za. organsko kemijo', obči zemljepis, gospodarsko geografijo in novejšo zgodovino. V prihodnjem letu bo po zagotovilih Državne založbe Slovenije naprodaj tudi Kuščar-Moljkova IMzika. Le-ta bo lahko koristila tudi dijakom strokovnih šol in višje pedagoške šole. Tudi strokovne Sole bodo dobile več novih šolskih knjig. Do. slej so že izšle Splošno stroje-slovje. Armirani beton in Farmakologija. medtem ko so v tisku Strokovno računstvo za kovinarje. Slovenska stenografija (predelana), Mizarska tehnologi- njih obvestilih primanjkovalo Šolskih atlasov. Ko govorimo o Šolskih potrebah mladine ne smemo tudi pozabiti na potrebe Sol, zlasti po sodobnih učnih-pripomočnih za nazorni šolski pouk. Res je. da more Sola nabavitj učila v okviru svojih finančnih' možnosti, gre pa za to, da prenekatera vodstva š.ol ne znajo najprime-r-dove Italijanske vadnice ter . ne j e tn najbolj racionalno izko- ja (ponatis). Priročnik za delo v dispanzerjih za žene. Gospodarska matematika, Ekonomika FLRJ za ekonomske šole, Železniška vozila (ponatis) in Izbrani pedagoški teksti. Razen učbenikov in Šolskih knjig sta Izšla med priročniki še Oris razvoja kemije in Ven A bis Z, pripravljajo pa tudi ponatis I. dela Esperanta in Gra- novo Izdajo II. dela Esperanta, Lavrenčičeve Vesele tekme. Ritmične vaje. Metodiko pevskega pouka za tretji in četrti razred osnovnih šol, Botanične učne ure itd. Nadalje je v tisku tudi pet slovarjev: slovensko -francoski (izide februarja 1957), francosko-slovenski, angleško -slovenski, slovensko-nemšk 1 m Ltalijansko-slovenski (vsi ostali bodo tiskani v prihodnjem letu). Šolskih protrebščin, kakce zvezkov, ' svinčnikov, peres, barvnih svinčnikov, vodenih barvic, ravnil, šestil kotoroe-rov Itd. je dovolj na zalogi. Zvezki (črtani in nečrtani) bodo imeli večinoma do 40 .listov, le malenkost bo 60-listnih. Kariraste zvezke za osnovne Sole in nižje gimnazije odgovorni zdravstveni strokovnjaki odkla. ristiti svojega denarja. V skladišču Državne založbe Slovenije so naprodaj mnoga najmodernejša učila (magnetofoni, diaprojektorji z več sto diafilmi od 20 do 25 slik- — tja od biologije. zgodovine umetnosti, geografije, tehnike, fizike, kemije, zgodovine, astronomije, zdravstva do kmetijskega gospodarstva in zadružništva — episko-pi, mikroskop! itd.) Sploh bi bilo zelo koristno, da bi si odgovorni ljudje na šolah pred naročilom ogledali omenjeno skladišče. Prav gotovo bi našli tn videli nešteto učil, ki bi jih nujno potrebovali. Razen tega m lahko tudi ugotovili, da je že močno in kakovostno narasla domača proizvodnja učil. Pri tem je treba poudariti, da so se celo v nekaterih drugih drža- njajo. Nobene bojazni tudi niza • vah zanimali za naše prototipe šolske tiskovine . Na šolskem Solsikih učil. knjižnem trgu bo po doseda- B. E. Zmanjšano število obolenj Dosedanja uporaba zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev je pokazala, kakor izjavljajo v Zveznem zav-odu za socialno zavarovanje, pozitivne rezultate, čeprav je bil čas prekratek, da bi mogli iz tega izvajati kakšne' popolnejše splošne sklepe. Čeprav pa družbeni činitelji ter organizacijsko-tehnični in drugi ukrepi še niso prišli do popolnega izraza in niso na razpolago popolnejši podatki o gibanju zdravstvenega stanja- zavarovancev in o zdravstveni zaščiti, se vendar more poudariti, da je že dosedanja uporaba zakona pripomogla k zmanjšanju izostankov z dala in k učinkovitejšemu izkoriščanju zdravstvene zaščite. Izostanki z dela ao najbolj značilni podatki za ocenjevanje zdravstvenega stanja aktivnih zavarovancev in kažejo, da v zadnjih dveh letih nazadujejo v primerjavi s prejšnjimi leti. Vse do leta 1954 so izostanki vsako leto naraščali, od leta 1954, nekoliko Pred ugrabljanjem novega zakona, pa *o 7=a' čeli nazadovati. Povprečni izostanki v zadnjih petih letih kažejo da je znašal njihov odsto-teh v FLRJ v letih 1951 in 1962 PET MINUT PRED DVANAJSTO ALI 2E PO POLNOČI? ’ Na sestanku dne 28. junija, na katerem j:e občinski ljudski odbor Koper z obrtniki razpravljal o letošnjih planskih inštrumentih in o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se zagotovi izpolnitev plana za letošnje leto v občini Koper, je predsednik ObLO Mirko Je-lerčič med drugim omenil, da ima ObLO do gospodarskih organiizacij ,,a svojem področju za 87 milijonov dinarjev obveznosti, in sicer 57 milijonov izgub in 30 milijonov za investicije porabljenih obratnih sredstev. 2e takrat se je vedelo, da predstavljajo »najmočnejšo« postavko v tem znesku tova-ma ščetk in metel »Istra« v Kopru -in to z zneskom 30 milijonov din izgube. Ce vemo, da je znašala lani vrednost celotne proizvodnje v tej tovarni komaj 43 milijonov din, potem se lahko samo pridružimo tistemu članu zbora proizvajalcev OLO Koper, ki je na seji tega zbora dne 17. avgusta dejal: ne morem pa , ne morem razumeti, kako je mogoče napraviti pri 43 milijonih proizvodnje nad 30 milijonov din izgube. No, če preberemo zapisnik že omenjene seje, se nam pokaže vprašanje »Istre«, ki »se vleče že nekaj let«, vendarle v neki določeni luči. Navedimo nekaj odlomkov! »Zadeva okrog izgube v • tovarni »Istra« se je vlekla v nedogled. Stalno smo razpravljali čas pijančeval. Komisija je med drugim zahtevala uvedbo prisilne uprave.« »Vzroke za takšno stanje je treba'iskati tudi v strokovni nesposobnosti vodilnih uslužbencev; bivši tehnični vodja tovarne je bil frizer in ni imel z delom v tovarni prav nobenih izkušenj. Med delavci ni bilo lani niti enega kvalificiranega ščetkarja (zaradi pomanjkanja stanovanj; z nastalo izgubo bi lahko zgradili vsaj 10 stanovanj !).« »Ob koncu lanskega leta so zavestno .prikazovali lažne račune. To sta priznala direktor in računovodja, z opravičilom, češ ko bomo začeli novo proizvodnjo, bomo izgubo že krili.« Več članov zbora proizvajalcev je predlagalo, naj zahteva zbor kot tak temeljito' analizo, ki naj pokaže, ali je podjetje sploh potrebno on kakšne koristi ima družba od tega, če ga umetno vzdržuje. Ta predlog je bil tudi sprejet in posebna komisija bo do prihodnje seje zbora pripravila poročilo o ukrepih, ki so potrebni. Kaj pa za nazaij? Nek odbornik je jasno povedal, da 30-mili jonska izguba pri samo 43 milijonski proizvodnji - ne more biti samo rezultat slabega poslovanja, ampak da gre pni tem po njegovem mnenju za vprašanje kriminala. Kako naj se družba sprijazni s trditvijo (na 6. strani zapisnika), češ od prejš 4.6 odstotkov, 1963 leta, 4.7 odstotkov, 1954 leta 4.3 odstotkov, 1955. leta pa 4 odstotke. Zboljšanje splošnega zdravstvenega stanja zavarovancev in vpliv drugih činiteljev ata privedla tudi do zmanjšanja števila bolezenskih dni zavarovancev. Tako je n. pr. na posameznega delavca v Jugoslaviji odpadlo leta 1954 13.4 bolezenskih dni, že leta 1955 pa se je to število zmanjšalo na 12.5 To zmanjšanje znaša v primerjavi z letom 1951 celih 13.2 odstotkov. Zmanjšanje bolezenskih dni Po 1-tu 1954, potem ko je bil dosežen maksimum 14.6 bolezenskih dni v letu 1953, je pomembno tudi zaradi tega. ker je bila dosežena v tem letu taka stopnja, ki je v skladu z zdravstvenim stanjem pri nas in je enaka stanju v drugih razvitih državah, tako da bi vsako bodoče zmanjšanj* zahtevalo zelo resne ukrepe. Poleg zmanjšanja bolezenskih dni sploh se je zmanjšalo tudi število kratkotrajnih obolenj. Medtem ko so leta 1963 gospodarske in druge organizacije izplačevale 33.2 odstotka vseh odškodnin, so jih leta 1955 plačale samo 30.9 odstotka. Medtem ko se na en.l strani zmanjšujejo dajatve na račun odškodnine zaradi odsotnosti z dela. pa naraščajo izdatki socialnega zavarovanja, kar kaže. da trajajo sedaj obolenja' dalje. Izpre-memba razmerja na škodo socialnega zavarovanja je posledica stalne težnje po zmanjšanju krajših izostankov, ker so na eni strani vplivale na to zmanjšanje hranarine na 80 odstotkov prejemkov, zaradi česar zavarovanci zarad-' 1-aži’h i->!=o Izostal z dela, na drugi strani pa so vplivale tudi gospodarske organizacije same, ker so morale na svoj račun plačevati hra-narino v prvih sedmih dneh obolenj. Po mnenju zastopnikov Zve*- C ECLTOBN1 RAZ4JLEDI D SH1H CHEN: Slovenski oktet je orkester nega zavoda za socialno zavarovanje je na tak potek obolenj vplivalo zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, zboljšanje splošnega zdravstvenega stanja, izprememb* v organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja (načelo upravljanja, finančni instumenti, p‘osebne stopnje, plačevanj« hranarine za 7 dni bolezni po gospodarskih in drugih organizacijah teT ustanovah) ln ureditev službe socialnega zavarovanja v celoti. Daši je zboljšanje službe socialnega zavarovanja pomemben čini-telj. je vendarle res, da je zmanjšanje izostankov od leta 1954 na leto 1956 znatno jn znaša 3 promile, kar kaže, da. je poleg drugih činiteljev pTecej vplival na tak razvoj tudi zakon sam. Predvsem je učinkovala uvedba hranarin« namesto plače v višini 80 oziroma 90 odstotkov trimesečnega povprečja plač«. Podatki, s katerimi razpolag# Zvezni zavod za socialno zavarovanje, tudi kažejo nagel skok trajanja posameznih bolezni v 1963. To povečanj« se je pokazalo že takrat, ko Je bila materialna oskrba za čas obolenja izpod sedmih dni prenešena na breme plačnega sklada in ko so gospodarske organizacije jn delovni kolektivi začeli vplivati na zmanjšanje nepotrebnih izostankov,. Trajanje posameznih bolezni kaže začasno nazadovanje v letu 1954 in se še močneje kaže v letu 1965. Medtem ko j e V letu 1953 trajalo povprečno obolenje 16.6 dneva, se je v prihodnjem letu zmanjšalo na 16.2, v letu 1953 pa na 15.4. Vendar pa je zmanjšanje trajapja posameznega obolenja mnogo počasneje kakor skupno zmanjšanj« izostankov. To pa na drugi strani priča o večjem uspehu zdravstvene zaSčite v oeloti. v letu 1953 pa o pozitivnem učinkovanju zakona samega. — IS In tako so se včeraj naši fantje, Slovenski oktet — a da ne pozabimo tudi dekleta, našo operno prvakinjo Vilmo Bukovčevo — vrnili s 6-tedenske turneje'po Kitajski spet v domovino: nav- dušeni nad deželo, ki so jo obiskali, in — povejmo odkrito — tudi samozavestni zaradi svojega uspeha. »Vračamo se bogati novih spoznanj, ugotovitev in zadovoljni, da smo se srečali z ogromnim številom tamkajšnjih kulturnih in drugih delavcev, ki si žele iskrenega sodelovanja, poln: smo zahvale za veliko kitajsko gostoljubnost,« je' .pripovedoval vodja okteta Boris Trampuš in hkrati dodal: »Ko so naši zapeli, jim je navdušeno občinstvo ploskalo kot na nogometu tekmi.« Kako je bilo z našimi umetniki, potem ko eno .jih zadnjič pustili v Kantonu? Dva uspeha koncerta, a temperatura 45 stopinj Celzija. Toliko bolj ao zato cenili za polovico nižjo temperaturo, ko so izsto,p:U iz letala na naslednja postaji turneje — t mestu Kunmiin. Poleg tega, da »o priredili tri toplo sprejete koncerte, so tod spoznali marsikatero zanimivost tega mesta večne pomladi, središča pokrajin« Junan, ki ima 140 raizn.:h nadomgjnih manjšin: čudovit park z lotosovimi poljanami in kitajskimi mostički, stalno razstavo in akademijo narodnostnih manjšin, naselje k:taj5kih pionirjev ln st marsikaj, da ne pozabimo samega malega dvorca, last nekdanjega visokega uradnika, z vrtičem, vodometi in. zoološkimi kletkami, ki so ga. jim dali na razpolago kot bivališče. . In ipotem — Cunkin, 'glavno mesto pokrajine Sesuan! Tu so priredili dva koncerta, ki se jih je udeležilo 8 tisoč obiskovalcev. Med bivanjem v tem kraju, so doživljali promet na velereki Jangce Kiamg, obiskali so artistični cirkus in še marsikaj. Nato spet nazaj v Peking; vmes je b’lo seveda spet letalo, cvetje slovesa, zanomirta pokrajina iz ptičje perspektive. Pekinški prijatelji 90 jim pripravili prijetno presenečenje: celodnevni izlet k znamenitemu 2 tisoč let staremu in 5 tisoč kilometrov dolgemu kitajskemu zidu. Koliko prastare zgodovine krvavih borb je zapisano v teh zidovih, zdaj pa so se naši fantje objestno postavljali nanj; eden češ: »Jaz sem prvi Dolenje na Kiitaj- nitev ljudske glasbe. Na drugem koncu velikega mesta so imeli sestanek s kitajskimi pevskimi solisti dn člani maloštevilnega pred kradem ustanovljenega moškega zbora. Prijateljski in strokovni pogovori so bili pomešani z vzajemnimi nastopi, polni toplega navdušenja. Potem še sipreijem in petje na našem veleposlaništvu, pa zaključni sprejem, kj ga je priredil v Pekingu predsednik kitajske vlade Ču En Laj, in prav o*b koncu,— ko je zvečer vsakdo prišel v svojo sobo, je našel na postelji diskretno položeno spominsko darilo. V 33 dneh brvaunja v LR Kitajski »o jugoslovanski umetniki, mod njimi Slovenski oktet ter prijateljstva ju| od ovansk ega ljudstva kitajskim ljudem.« Med solisti je žela Vilma Bukovčeva posebej veliko priznanja. Zlasti je po ocenah sodeč navdušila z Ipavčevo »Ce na ,poljane rosa pade«, z a.ri;o iz »Ma-dam Buterf!y« tn z dvema kitarskima pesmima. Največ besed pa je bilo napisanih seveda o oktetu, ki je bil za Kitajce nekaj povsem novega. »Po premieru jugoslovanskih umetnikov v Šanghaju je bila njihova bogata umetnost in odlična izvedba predmet razprav med vsemi šan.ghajskisni umetniki. Delavci, študentje in drugi uslužbenci. fci so prisostvovali programu, so bili polni hvale o umetno- Slavni general Cu - d« čestita jugoslovanskim umetnikom Madžarska in Bolgarija na Zagrebškem velesejmu o nekih izgubah te tovarne, o - tujega kolektiva je ostala v podjetju le kakšna tretjina delavcev im nameščencev in ni mogoče nikogar prijeti za storjeno izgubo? ' — Po mnenju nekega drugega odbornika, naj' bi izgubo krila občina Koper in ne okraj. Kakor da je za družbo v tem kakšna razlika? Dodati je treba le 5e tole: Dejanska izguba presega 30 mi-. Lijonov dinarjev. K temu znesku je_ treba prišteti v&»j še tisti dobiček, ki bi ga podjetje bilo moralo doseči, pa ga n; doseglo. Velika pa Je tudi politična škoda; do (eaa takega pride hitro, popraviti pa Je mnogo tete. gg. vprašanju novih investicij, da bi bila tovarna rentabilna in podobno. Najprej je bilo izgube za 8 milijonov din, nato za 15 milijonov, nato za 24 milijonov, eedaj pa vidimo v zaključnem računu, da znaša izguba 30 mi-kjonov dinarjev.« »Direktor se je izgovarjal, da J« za stanje v podjetju kriv otkraj, .komisija, ki je ob začetku leta pregledala podjetje, pa je bila mnenja, da je krivo vodstvo podjetja. Direktor se je namreč ukvarjal z najrazličnejšimi zadevami; le svojega dela *e ni lotil. Knjigovodja podjetja J« n- pr. neopravičeno izostal s dala kar mesec dni in j« ve* Med 25 državami, ki bodo sodelovale na Zagrebškem velesejmu od 7. do 20- septembra, je tudi ljudska republika Madžarska. Zastopalo jo bo 15 zunanjetrgovinskih in izvoznih podjetij, ki bodo razstavljala na 1600 m*. Po dalij šem presledku se bo ljudska republika Madžarska to pot drugič udeležila Za&rebškega velesejma in madžarski gospodarstveniki. »o se potrudili, da bodo prikazali res vse novitet« madžarske industrije. Med razstavljenimi madžarskimi artikli bodo predvsem stroji in industrijske naprave, prav tako Pa tudi razne surovine in izdelki za široko potrošnjo. Na razstavni 'listini so razni orodni stroji, stroji za izdelovanje kablov, kalorični aparati, rudarske in industrijske lokomotive, drobilci za kamenje. motorna voziila, nadalje izdelki kemične in tekstilne industrije, izdelki radijske in elektroindustrije itd. Med tekstilnimi stroja bodo tudi oni, ki so bil razstavljeni že na Lesko-vačkem sejmu in s pomočjo katerih je mogoče najbolj' natančno proučevati moč in kvaliteto miti in ostalih tekstilnih izdelkov. Ljudska republika Bolgarija W bo po vojni prvič razstavljal? na Zagrebškem v*’o«ejmu. zs wtaj še ne ho imela lastnega paviljona in bo zato razstavljala v onem paviljonu kot lani Ce-ikosiovafika. Bolgarija bo roo- VHma Bukovčeva, priredili 26 nastopov, poslušalo jih je/ najmanj 50 tisoč ljudi v dvoranah, ne da bi račumaLi one, ki so ostali brez vstopnic in so poslušali sporede preko radijskih postaj. In ocene teh nastopov? Prebiram kopico kitajskih časopisov z zavitimi črkami, fotografijama in risbami naših umetnikov ter Izvlečke v angleškem jeziku. Jugoslovanski umetniki, prvaki baleta, operna solisti, med njimi Vilma Bukovčeva, ter naš Slovenski cfctet, šo dosegli po splošni oceni popolen umetniški, pa tud1: propagandni uspeh. »Kot da bi sonce oblilo Ljudski dom zmage, kijar je bil koncert, z zlatim pramenom, tako se je navdušeno občinstvo vlivalo v močnem curku v dvorano, da pozdravi jugoslovanske umetnike«, V. Bukovčeva in člani Slovenskega okteta pri ogledu nekdanjega simskega dvora v Pekingu rtavljala predvsem vrsto elek-tričnih jn kmetijskih strojev, nadalje pa še izdelke kemične in prehrambene industrije,. izdelke metalurške industrije in industrije aluminija, zastopano pa bo tudi bolgarsko rutino bogastvo in izdelki iz stekla ter porcelana. Upravnik bolgarske razstave na velesejmu tov. Radev je dejal, da si od velesjma, za katerega so se dobro pripravili, obetajo novih trgovskih zvez in novih kupcev. »Naši razstavljeni predmeti so merilo naše proizvodne moč; in ta naš prvi nastop je gotovo tudi pričetek rednega sodelovanja med nami. kajti možnosti gospodarskega sodelovanja med našima dvema državama so precejšnje.« Na Jesenicah potrebujejo kopališče V zadnjih letih je občinski svet ta komunalno dejavnost uredil nekaj parkov, sprehajališč in drugo, precej pa je pozabljal na kopališče. Pred let; smo sicer imeli na Jesenicah lepo urejeno in prostor-r-0 kopališče z vsemi napravami. Danes pa je zapuščeno in neuporabno Zaradi tega se vsi kopalci zatekajo v zelo majhno in staro kopališče v strugi Ukove. ki pa nikakor ne odgovarja zahtevam m potrebam Sava nad Jesenicami ni primerna za kopanje, Blejsko jezero pa je predaleč. Zaradi tega bi morala občina s pomočjo organizacij čimprej pristopiti k uresničevanju že izdelanih načrtov za gradnjo letnega in zimskega kopališča, za katero je določena ie tudi lokacija. Tako" kopališče pa ie vsekakor upravičena zahteva vseh delovnih ljudi tega Industrijskega •ndte V A skem zidu«, drugi »Jaz pirvi Primorec«, tretji »Jaz prvi Trnovčan«. Mimogrede so sr ogledali tudi spominske stavbe nad gro-bafvi stare cesarske družine Ming. Zvečer so prisostvovali koncertu k:tajakega armadnega zbora in orkestra, naslednji dan pa obiskali člane kitajske klasične opere. Jugoslovanski koncert v domu armade je doživel silen uspeh. j« poetično začel poročevalec enega izmed kunminških listov. »Program j‘e bil odličen ln je prinesel ljudem iiz Kunminga brezmejno srečo in veselje. Hkrati pa je prinesel s seboj tudi pozdrave *ti, ki jliih je :prevrela,« je napisal v uvodu glavni list kitajske KP v Šanghaju »Cieh Fang Jih Pao«. »Občinstvo so jugoslovanski umetniki naravnost omamili«, je pribil šanghajska »Shin Wan Jih Pao«. »Pestni Slovenskega okteta so omogočile občinstvu, da je uživalo v najboljši plati njihove umetnosti«, ugotavlja kritik iz Kunminga. »Umetnost tega zbora je kolektivna umetnost. Sleherni član zbora mora razvijati svoj glas in vlogo v skladu z ostalima. Cilj najboljšega zborovskega petja pa je lahko doseči samo ra krat, če hkrati vsak razčleni :n razume, kaj želi skladatelj. Slovenski oktet je ta cilj v celoti dosegel . . . Njihova c-dhčna umetnost temelji na njihovi narodni umetnosti, ki je vsrkala napredne izkušnje in tehniko iz drugih dežel. Na ta način je dosegla sijajne uspehe in to se moramo pni njih učiti-« Neki drug kritik, Tsai Shao-tsu, ja zapisal: »Osem Slovencev poje tako lepo in prikupno, naravno in s- tolikšnim občutkom, da so si ,po pravici piridoibilLi odobravanje občinstva prav od srca.« Znani kritik Chih Chan pa v posebnem članku ugotavlja, da ;e bil oktet za Kitajce' novost. Z njihovim nastopom so Jugoslovani »podarili Kitajski pravi zaklad«. Brez spremljave glasbil Ja vokalni oktet sam po sebi »orkester, sijajen orkester . . . « »Glasovi slovenskega okteta so me poltrdih v prepričanju, da je vokalna glasba najboljša glasba«. Kritik lista »Ha; Rin Pao« TsaJl Chaii-j’u, ki je posvetil veliko pozornosti tudi nastopu našega Kola, je hvalil- zlgsti tenor v oktetu in pribil: »Od osvoboditve dalje naši ljudje srečno žiive in imeli bj marsikaj povedati o vokalni glasbi. Mislim, da so nam prav nastopi okteta v tem oziru prinesli razsvetlitev.« Tako je bila razsvetlitev res — vzajjemna. bp SNG v času Mariborskega ledna Slovensko naro-dmo gledališče v v., • , • • '1 _ , „ .. •>_ Mariboru je priredilo v dneh le- clanice kitajske armade v uni t or- tešnjega Mariborskega tedna šemah so pravkar poklanjale sop- dem opernih predstav in en ve- solcpl esaleo čer opernih arij ter uspelo pevsko tekmovanje, katerega se 1« udeležilo 7 poklicnih pevcev in 14 amaterjev. Uprava SNG Je dvema pevcema in eni pevki po-nudiia. aganžma v opernem zboru. Verdijeva »Traiviata« Je bila uprizorjena dvakrat ln sicer 23. tn 31. Julija, obakrat na Rotovškem trgu. Gostovala je naša stara znanka ln nedvomno najboljša slovenska Violeta Nada Vidmarjeva iz Ljubljane. Ker je ke našim umetnikom, ko se pojavil na odru sam popularni Cu De in zahvaljujoč se, začel prisrčno st iskati roke Jugoslovanom. Tretji dan bivanja v Pekingu jih je seznani! z delom pred dvema letoma ustanovljenega os redni)ega' kitajskega folklornega inštituta. Vsi njihovi zapisi, bodisi zvočni ali pismeni, dokazujejo veliko te- ... • j • - t___ Vidmarjeva iz izumljam e. *»>=» j« meljttost v prizadevanju za Otira- domagj tenorist Lado Rakovec n ' »i —— oboleti, Je gostoval v vlogi Al- freda teno-rist beograjske Opere Drago Starc, Mariborčan jia -rodu ln nam podal enega najboljših Alfredo-v. kar »mo jih slišali in videli pri nas. Druga predstava Traviate je bila šteta predstava te opere v Mariboru, to-rej zanimiv jubilej. Imela je tudi najštevilnejši obisk izmed vseh predstav v dneh letošnjega Mariborskega tedna. Gotovčev »Ero z onega sveta« je bil uprizorjen 29. julija na Rotovškem trgu, 4. avgusta pa v gledališču. V vlogi Era je gostoval Josip Sutej, prvi tenor re-ške Opere, zaključno kolo pa sta ognjevito .povedla koreografinja in šef mariborskega baleta jitka Ivelja ter solotplesalec beograjskega baleta Ivica Ganza In dosti pripomogla k sijajnemu finalu te priljubljene opere. Mascagnijeva opera »CavaMeria rusticana« ln Baranovičev balet •Srce iz lecta« sta doživela 2 uprizoritvi. V CavaMeriJl rnsti-csnl Je gostoval nekdanji ljubljenec mariborskega opernega občinstva tenorist Jernej Plahuta, ki Je sedaj angažiran v Augs- Švedski strokovnjak snema v Jugoslaviji V Dubrovniku se je za nekaj časa ustavil filmski snemalec Raymon Nelson iz Stockholma, ki snema film o Jugoslaviji. FiJcn se ne bo omejil le na turistične privlačnosti, temveč bo našo državo skušal prikazati kot gospodarsko in kulturno celoto, po- udaril napredek, ki ga naša država izpričuje, obenem pa tudi predstavil Švedom vse zanimivosti naše domovine. Avtor filma je poudaril, da njegov film žal ne bo mogel prikazati vsega, kan je v Jugoslaviji videl, saj ic sno--vi preveč za en sam, čeprav dokg film. Rajmond Nelson je izrazil Presenečenje nad velikim napredkom, ki ga izp-rlčutc naše . go- , . • 1_________m, ki je sedaj angažiran v aurs J soodarstvo in posebno burgu v Zapadmi Nemčiji, v »Sr, prijateljsko gostoljubja •u J* lecta« pa Je plesal glasno vi ogo Ivica Ganza, beograjskega baleta. »Večer opernih arij«, ltl je bU 30. julija na Rotovškem trgu, J* znova potrdil, kako priljubljene so priredi.tve te vrste pri Mariborčanih. Peii so sopranistka Nada Vidmarjeva in basist La-dtko Korošec iz Ljubljane, tenorist Josip Suteij jz Reke in baritonist Marcel OstaševrJci iz Maribora. — Ta večer, kakor tudi pri vseh c)? era ih predstavah na Rotov, škem trgu. smo ponovno občutili sijajno akustiko tega prostora. Boljšega prostora za gledališke predstave in koncerte n* prostem, bi v Mariboru res ne mogli najti. Skoraj popolnoma zaprt trg z lepim ozadjem (poslopje magistrata), ustrezni stranski prositori, neip-osreidna bližina gledališča (če nagaja vreme, katkor je leitos) in gotovo najmanjši stroški za ureditev tega proistora v ta namen, so prednosti Rotovškega trga. Merodajni činitelji (OLO, občina Center, Turistično društvo. M arih or skl teden. SNG. MF, Koncertna poslovalnica in Zveza 'mariborskih kulturnih delavcev) bi mo-rali nuntno pristopiti k rešiibv'1 tega problema, morda v etapah, tako da bi bil do prihodnjega leta vsaj trg tlakovan in nabavljeni novi sedeži. Sedania začasna im primitivna ureditev ne dela časti Mariboru, gospodarskemu in kulturnemu centru ob severovzhodni državni meji. Zadnja epema predstava v le. boš n jem mariborskem tedmu J« bila 5. avgusta v gledališču. Uprizorili so Giordamovo oipero »Andr- Chenier«. Naslovno vlogo je pel novcpjugačirani tenor Oskar Zornik. Dw s? mu je po umo po Mbl sabteva toett »notno organizacijo da poapaša— vanje kmetijske proizvodnje "na tem območju. Zato bi bilo razumno, če bi ustanovili tudi enotno kmetijsko - pnolrvaJafl.no -poslovno zvezo aa barjanski predel. Neenotna organ zadjaka ureditev occiroma istočasni ofaatod - dveh ali več poslovnih tvea bi nedvomno samo komplici ralo organizacijo in pospeševanje kmetijske proizvodnje, oviralo reševanje važnih skupnih problemov, brez potrebe povečevalo in podraževalo strokovni aparat poslovnih zvez, cepilo strokovne moči, ki Jih nimamo preveč, ter drobilo finančna sredstva za reševanj« »kupnih pnoblemov kmetijske proiavod-nje. Potemtakem, ja ustanovitev poslovne zveze za Ljubljansko barje dokaj odgovorna m zahtevna naloga. Orgonizacifa kmetijske proizvodnjo in n|ono pospeševanje Praktično delo poslovne zveza za Ljubljansko barje se bo nedvomni precej razlikovalo od dela poslovnih zvez za druga območja, zlasti po svojem obsegu, številu in zahtevnosti kmetijskih problemov. Kako organizirati kmetijsko proizvodnjo na Barju pri njegovem sedanjem stanju melioracij ih razdrobilo enih .površinah, da bi njeno pospeševanje dalo ustrezne rezultate, bo dokaj težka naloga v poslovno zvezo vključenih zadrug. Kakšne organizacijske oblik* pospeševanj a kmetijske proizvodnje na Barju,' bi glede na njegove proizvajalne možnosti ustrezale, je sedaj še težko reči. Sicer pa bo to stva'r same poslovne zveze in njenega programa dela, ko bo enkrat, ustanovljena. Namen tega sestavka je bil namreč samo ta, da pokaže na nekatere probleme, ki so povezani z ustanavljanjem kmetijsko - proizvajalnih poslovnih zvez za tako obdelovalno območje, koit je na primer Ljubljansko barja. Z-ek- Ko .ajda tfveta Sklodliča n kmetijsko pridelke potrebujejo Ptuj, 25. avgusta. — Dopd-dn« J« M ustanovni občne dbor foapodaiak« posdovn* av«za, na katerem mo delegati sprejeli okvirni gospodarski načrt. V gospodarsko poslovno zvezo so se vključila trgovska podjetja _ Kmetovalec, Les, Zadružnik in' Mesnina iz Ptuja, mlekarna Pt^j, oljarna Središče, in usluž-noatno podjetja Obnova v Ptuju. Clanl iniciativnega odbora so menili, da Je treba v Ptuju fcimprej zgraditi skupna skla-di*ča večjega obsega 9 hlad 1-nimi napravami. Le tako bo mogoč« ohraniti večje količine pokvarljivega blaga, ki sedaj v neustreznih skladiščih propada. Prav tako »o na občnem zboru razpravljali o potrebi gradnje nove klavnice v Ptuju, ker so naprave ▼ sedanji klavnici zastarel« in ne ustrezajo higienskim in tehničnim predpisom. Gospodarska poslovna zveza bo ukrenila razen tega vse potrebno y* gradnjo sadne sušilnice, ki j« za. gospodarstvo ptujskega okraja velikega pomena. P** končanem občnem zboru s* je izvoljeni upravni odbor poslovna zveze konstiuiraH io izvolil iz svoje sredine za predsednika Ivana Vobiča, a za podpredsednika Janeza Petroviča. M. B. Rezultati letošnje žetve v Pomurju NaSa želja je prikazati kmetijskim. zadrugam in članom kmetijskih zadrug kmetovalcem prednosti uporabe preizkušenih sort v primeri z domačim nepo-žlahtnenim semenom, hkrati pa tudi prednosti smotrne in pravočasne porabe gnojil. Vsa to delamo z namenom, da s širjenjem sort in z uvajanjem sodobnih ukrepov čimbolj povečamo proizvodnjo žit. 'V naše poizkuse smo vključili yse obetajoče sorte, za katere lahko na podlagi dosedanjih raziskav in prakse trdimo, da so boljše od domačih sort. V poskusih so bile poleg krajevno razširjenih sort še naslednje: Beltinka 831, Bankut, Kadoiška in U 1. Tam, kjer so kmetovalci upoštevali naša navodila, to bili pos&vki dobro negovani. Zatiranje plevela je bilo obvezno; herbicide so uporabljali na žalost le na manjšem številu polj. Vsa naša prizadevanja so potrdila pravilnost trditev, da je uporaba kvalitetnega semena eden osnovnih činiteljev za povečanje pridelka, seveda s pogojem, da upoštevamo tudi ostala načela sodobne agrotehnike. V Pomurju so poJeg sortmosti in kvalitete semena vplivali na razmeroma zadovoljivo povprečje še naslednji čini telji: pravočasna ali vsaj ne prepozna setev, fcolobanjenje — izbira primernih njiv z ustreznimi prejšnjimi posevki .in pravilna nega posevkov • posebnim j»* šilili Motiv i Ljubljanskega barja KAJ BOMO DELALI PRIHODNJI TESEN V KMETIJSTVU (Od 27. 8. do 2. 9. 1956) V sadjarstvu pazljivo obirajmo in pripravljajmo zrele sorte zgodnjega sadja. Obtolčena plodove predelamo doma za marmelado ali sadjcvec. Sedaj nastopa pravi čas za sajenje vrtnih jagod na dobro pripravljeno zemljo. V, tem času posajene jagode dajo že prihod- tje leto dokaj dober pridelek. D&la v rodmih vinogradih “=o eo -trgatve v glavnem končane; ponekod morajo edino opraviti te lil. kop. Kot prvo namizno grozdje trgamo čabski biser, ki je že dozorel. S trganjem ne čakajmo predolgo, da ne segnije in, da ga ne spijejo ose ali pozobljejo ptiči. Trsrtice lin mlade (enoletne) Vinogradniške nasade škropimo proti psronospori. V matičnja-kih odstranjujemo zalistnike ir>. pinoiramo mladice. Zaradi boljšega dozorevanja jih pri kopi' pognojimo tudi s superfosfatom. V čebelarstvu v času ajdove paše ne odpiiajmo panjev, da ne bi povzročili ropanja. Ce čebel nimamo na paši ali je deževno vreme, jih dražilno krm’ • mo. Poklada-mo jim sladkorno razstopino. Do ropanja ne bo prišlo in manj dela bomo imeli, če jim dajemo suh sladkor. Slsd_ kor v kristalu nasujemo žival-ii m- družinam v pločerivnaste ali takozvane Vukeličeve p.italm&e. Iz Like in severna Dalmacije poročajo, da je 15. avgusta izdatneje deževalo. Sele odtlej je izpolnjen osnovni pogoj za medenje šetraja in jesenske rese. Ponekod so se pojavile v veliki množini gosenice na zeljo. Zatiramo jih z 0.2 odstotno raztopino Lindana ali 1 odstotkom Pantakana ali jih prašimo z Ps-peinom ali Lindanom v prahu. V poljedeljstvu izkapamo krompir, ki je določen za sem? še predno se zasuži rozga. Po cbilnih plohah zbito zemljo je potrebno zrahljati. Za predsio-iečo sestev skrbno izberite semena. Kmetijski inštitut Sloveni j« j 1 njihovim združevanjem v poslovne zveze. Nova uredba o kmetijskih zadrugah zahteva združitev najmanj petih zadrug za ustanovitev ene poslovne zveze. Ljubljansko barje je .po svoji prcblemat ki, kot je bilo razvidno že ‘iz spredaj navedenega, enotno gospodarsko področje. Za vse zadruge, razvrščene ob. robu Barja, so problemi kmetijske proizivodn.je v bistvu isti. čeprav s *(>m'ie kot doslej, so se g pogodbo zavezali, da bodo obdelovali kultvlrani del zemlje skupno. Takih dogovorov za skupno obdelavo zemlje a pomočjo agrotehničnih pripomoii- udarkom na pravočasno zatiranje plevelov. Z uporabo gnojil, smo odločilno vplivali na povečanje^ pridelka zrnja. Največje povečanja pridelka smo dosegli na njivah, katere smo gnojili z apnenim dušikom, superfosfatom in s ka~ Ujevo soljo, spomladi pa dopolnilno z apnenim amonijevim solitrom (kombinirana — jesenska in spomladanska — poraba gnojil). — Uporabljena gnojila niso vplivala samo na povečanje pridelka zrnja, temveč tudi na povečanje povprečnega pridelka slame. Nadaljnja ugotovitev je, da sorta Bankut ni bila napadena od prašne sneti, medtem ko sto bile ostale sorte: Kadolška, Be.l-tinka 831, U 1 in tudi domače več ali manj napadene od te rje. Za borbo proti prašnati sneti j» predviden nakup naprav za toplovodno razkuževanje. semena, ki je pole.g pravočasnega izločanj a napadenih klasov (pred cvetenjem) in vzgoje odpbmih sort edini do-sedaj znani ukrep proti tej bolezni. V času zorenja žit smo imeli v Pomurju precej padavin, zaradi katerih je prišlo na vsern kov za večji hektarski donos in področju do razmeroma močne- cenejšo obdelavo, je čedalje več, Skratka, strojna poslovna zveza, ki bi razpolagala s potrebnimi stroji, bi imela dovolj nalog. Posneje bi lahko delala tudi strojne obdelovalne usluge posameznim »proizvodnim poslovnim zvezam, kar bi bbžlelavo gotovo pocenilo. . Za vodstvo proizvodnih za- ciružn h poslovnih zvez bo OZZ poslala na strokovno izpopolnitev štiri tovariše v šolo v Maribor. (<") OGLASE za »Slovenski poročevalec« sprejemajo na podeželju tudi poštni uradi io pismonoše. ga napada rje. Na podlagi opažanj ugotavljamo, da so biile vse sort© bolj ali manj prizadeta od rje. Vredno je omeniti, da je bili a Kadolška pšenica od vseh »ort najmanj napadena in je .po ocenah srednje do precej odporna za rjo. Ker smo njive gnojili razmeroma močno s fosforjem in kalijem, je b:io vkljub'uporabljenemu dušiku in slabemu bremenu zabeleženih le ma'o po-leganj. Ugotavljamo, da so bila vzrok poleganij v večini primerov močnejša neurja in le v posameznih primerih uporabljeni dušik. V naslednjem prikazujemo podatke* o povprečnih pridelkih posameznih aort ozimnih in ja-rih žit: Kraj Sorta Hektarski donosi mtc na ha KAKO BOMO POMAGALI POZEBLIM OLJKAM V ISTIH rel je treba porezati do teme- nabira potrebne moči; da bo ob lene poganjke, ki rastejo v go- Gnojimo tisto površino zemlje, Lja' z ostrim nožem tudi vse določenem času pognalo po- st h šopih, moramo razredčiti, ki je pod drevesno krono ah Minula zima je napravila istrskemu oljars-tvu izredno veliko škodo. Zavedajoč se, kaj pomeni to za naše gospodarstvo, je Zavod za jadranske kulture v Kopru sklical sestanek kmetijskih strokovnjakov in prakt kov. Na tem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se prepove vsako ne. ostale mladike ki rastejo pod trebno mladje. Redčiti ne smemo več kot le nekaj več. tem nastanejo.’pomažemo s ce- 3. Določen odstotek drevja ima toliko, da lahko pride mednje Na drevo bomo dali približno piln.m voskom. V neposredni zgrbančeno ali razpokano lub- sončna svetloba. Ta svetloba je na^edjije ^kol cine. gnoji^ bližini mladike postavimo raven je in suh les. To drevje je mr- potrebna, da poganjki še pred " " “**" spametno obrezovanje in seka- vanju je dobro oljčna drevesca Mlado drevje, katerega veje koHček “ nTkatfTrega privežemo tv o" Najbolje je, da gačimpreje zimo dozorijo. Redčenje zelenih merijo do približno 1 meter mladiko, da ravno raste in da posekamo. Za posek takega su- po©am.j » » 20 KG M. Sobota » » » 18 KG Grad m » » 23 KG Lendava Oz. pesnica Bankut £5 ZKG Cepinci » » » 13 KG Rakičan » » » '24 SP Beltinci > » Belt. 831 22 SP Beltinci » » Kadolška 22 SP Beltinci » »' Bankut 20 SP Beltinci » »Ul 20 KG M. Sobota » » Bankut 22 KG C-mci-Apače Jara pšenica Regent 18 VG Ljutomer Oz. ječmen Peragis 20 VG Ljutomer Jari ječmen domači 14 KG Rakičan Oz. ječmen Peragis 25 SP Beltinci Oz. ječmen Peragis 28 VG Radgona-Negova Jari oves Flemingstr. 32 KDZ Zepovci > » Zlati dež 18 ftl pregoste- zelene poganjke. na o do zime zadostno dozo- močno prizadeto in zato v miru debla in 1« tal. odrežemo. Z e- sipljemo po povržju zemlje, drevju škodovalo. zemljo ke poganjke z velikim ;n tem- A. V. Anketa cveznega izvršnega sveta o žitnrodnlh krojita Sekcija za kmetijstvo pri zveznem izvršnem svetu se !• -lotila velike popisne akcije, s katero bodo zbrali podatke o kmetijstvu in o imovinskih od-, nosih na vasi. Rezultati ankete, s katero bodo vključili vse ž to-rodne kraje v državi, bodo služili zveznemu, zavodu za statistiko in republiškim sekretariatom za kmetijstvo leot material za Stud: j novih ekmomricih in pol-itiCrMii uk repo'* pri f&rmi-ronju delovnih ta imovinslrifa odnosov na vasL Razumljivo je, da so dale njive posameznih posestnikov manjše donose v pr.meru, če so bila polja slabo obdelana ali zemlja neprimerna! Na podlagi doseženih povprečnih in maksimalnih pridelkov lahko trdimo, da obstojajo precejšnje možnosti za povečanje proizvodnje žit v Pomurju. Ni pretirana trditev, da lahko pride- . lamo s porabo kvalitetnega semena (v primerjavi z domačimi izrojenimi sortami) in umetnih gnojil ter z izvajanjem potrebnih agrotehničnih ukrepov že v bližn-ii bodočnosti povprečno 3® do 40 mtc. na hektar v slabših primerih' 20 do 30 mtc, kar pomeni več pridelka in več hran« T Pomurju. Ing. U J. , za samostojno razpolaganj* predvsem tja, kjer bi!imeli samd največ koristi. Take težnje je treba kar najbolj grčati. Za tiste, kj so takorekoč brez strehe, bi le moraji imeti, več čuta! Upajmo, da bo tudi v tem v bodoče bolje. Občinska ljudska odbor* v Dobrovi in Medvodah sta se dogovorila za ureditev- okrog kilometer dolge ceste Osredek—Topole. Avtomobilska cesta na tem odseku bii omogočila promet med Dobravo in Soro, kar bi bilo res zelo koristno in potrebno. Ta cesta bi namreč povezovala med seboj več priznanih turističnih, postojank in ljudem skrajšala pot do Medvod. Ker ne bi bila potrebna za uresničitev dogovora niti dva milijona, b: bilo vsekakor prav, da bi- ga čimprej uresničili. V občini so doslej obnovili in uredili že tudi številne ceste in mostove. Le stari leseni most čez Soro v Medvodah še čaka, da ga zamenja betonski. Družbeni plan predvideva to že letos. Ker imajo deloma, že zbran material morda le ni več daleč čas, ko ga bodo zgradili. Omenimo naj še. da so lani zgradili novo šolo na Topoli, poleg tega pa so bile doslej deležne popravil tudi ostale šole v občini. prapor. Po raznih govorih so razdelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim članom društva. Na gasilskem domu so odkrili tudi spominsko ploščo šestim padlim bor.cem-ga-silcem. Ob koncu so priredili še lepo uspelo povorko, ki so se je udeležili tudi mladinci in mladinke v narodnih nošah. -ab i Tekmovanje traktoristov Pod pokroviteljstvom okrajnega ljudskega odbora je bilo te dni v Kopru tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji in kvaliteti oranja. Tekmovanje je skupno z okrajno zadružno zvezo organizirala kmetijsko - tehnična komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike v počastitev 10-letni-ce LT in 100-letnice rojstva Nikole Tesle. Vsi, ki so tekmovali, so se najprej udeležili parade po mestu, v kateri so sodelovali tudi motoristi podjetja TOMOS. Med seboj se je pomerilo 20 traktoristov, 5 najboljših pa je prejelo denarne nagrade. Tekmovanju je sledil še ustanovni občni zbor društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, na katerem so se pogovorili o bodočem delu, sprejeli pravilnik ter izvolili odbor in delegate za republiško skupščino. V. M. tošnjem prvem polletju 613 nesreč. Največ Jih je bilo v Rudniku rjavega premoga v Kočevju, sledi pa gozdarstvo, lesno predelovalna industrija itd. Po ugotovitvah zavoda ln inšpekcije za delo je glavni vzrok nesreč premajhna pozornost za higiensko tehnično službo in dejstvo, da prihajajo v industrijo mladi nepoučehl delavci. Da bi Se število nesreč zmanjšalo so sklenili prirejati po podjetjih predavanja o higiensko - tehnični službi. 50-LETNICA KOCE NA KAMNIŠKEM SEDLO so oiriskovalct v koči dobro postreženi. Kamniški planinci vabijo k proslavi so-letnlce koče vse ljutčtedje planin. B. F. Planinsko društvo v Kamniku bo 26. avgusta proslavilo 50-letni-co otvoritve koče na Klmniškem sedlu. Dograjena je bila leta 1906. Ker ni ustrezala vremen-s ki.m razmeram so jo po prvi svetovni vojni preuredili. Kočo je ponovno prevzelo v oskrbo planinsko društvo v Kamniku lete. 19« in Jo doslej že znamo povečalo. Med drugim so dogradili zimsko sobe za alpiniste in novo jetlfnico. Danes v njej lahko Tifočip,x; tufii c! o sto p*lane ne e v. Društvo skrbi, da so poti do koče vedno dobro nadelane In da Gradnje v Novi Gorici Gor;ca. Te zgradbe naj bi letos dogradili v surovem stanju. Gradili pa bodo tudi dva do pet^oziroma šest stanovanjska bloka za potrebe okrajnega ljudskega odbora, dva dvojčka za Elektro-Gorica in stanovanjski blok za potrebe gradb. podjetja. Poleg tega bodo dogradili nekaj že začetih stanovanjskih blokov, pred' dograditvijo pa jo tudi sodobna mestna pekama z lokali ter prostori za upravi Obrtne in Trgovinske zbornice. Prav bi bilo, da bi čimprej dogradili tudi mestno kavarno in restavracijo, za katere je bilo doslej investiranih že okoli 58 milijonov. -jp V Novi Gorici je v zadnjem času precej oživela gradbena dejavnost, saj so odprli več novih gradbišč. Največ gradbenih del je prevzelo Splošno gradbeno podjetje, ki se je izkazalo kot najboljši ponudnik. Zaenkrat ima podjetje za 120 milijonov prevzetih del. prevzelo pa jih bo verjetno še za okrog 100 milijonov. Letos gradijo predvsem gospodarske organizacije in druge ustanove. Predvidevajo, da bodo letos povsem dokončali dela v vrednosti za okrog 150 milijonov. Do kcnca oktobra bo urejen na cesta skozi predor v Pa-novcu, ki bo povezala Soško dolino s Sp. Vipavsko in morjem. Trenutno utrjujejo cestišče pred predorom in v smeri Rožne doline, pri delavskem naselju pa zasipavajo prostor, ki je bil predviden za ribnik, dejansko pa je predstavljal le smrdljivo mlako. Ob tej cesti - magistrali - bodo kmalu začeli graditi poslopje Državnega zavarovalnega zavoda ter okrajne uprave za gozdarstvo, v kateri bo našlo svoje prostore tudi gozdno gospodarstvo UMETNI SATELITI. Ameriški kongres bo moral odobriti še 19,362.000 dolarjev, ki jih bodo potrebovali za izstrelitev 12 umetnih satelitov. Umetni sateliti bodo krožili okrog zemlje s hitrostjo približno 29 tisoč kilometrov. Opremljeni pa bodo z instrumenti, tako da bodo strokovnjaki obveščeni o raz_ nih pojavh v atmosferi. To bo ameriški prispevek k mednarodnemu fizikalnemu letu 1957-58. PTIČI NA JAPONSKIH OTOKIH. Od 400 različnih vrst ptičev, ki živijo na japonskih. otok-h, jih je samo petnajst vrst, ki živijo samo na teh otokih. 25 odaiotkov ptičev, ki živijo na Japonskem iaiiko najdemo tudi v drugih c-ceanih, med tem ko jih 60 odstotkov živi na azijskem kontinentu. Najbolj značilna ptiča sta zeleni in bakreni fazan, nadalje japonska taščica, zeleni golob, žolna in galeb a črnim repom. Japonski galeb, k: se ga je lahko našlo povsod na Japonskem je sedaj- zelo redka ptica. Japonska taščica je podobna evropski, živi pa daleč cd naselij v gozdovih. Fazan: so zelo razširjeni v jugovzhodni Aziji, zeleni in bakreni fazan pa se nahajata samo na Japonskem. | SPOMINSKA PLOSCA POSTRVI. V Nevi Zelandiji so od!kr:li spominsko ploščo v botaničnem vrtu v Dunedinu v spomin na začetek gojitve postrvi. Prve sladkovodne ribe je prinesel tja leta 1868 C. CLifford. Pravijo, da je sedaj Nova Zelandija s postrvmi med najbogaitejšimi deželam: na svetu. Mnoge postrvi dosežejo težo do 4,5 kilograma. Po novozelandskih predpisih mora biti postrv najmanj 35 cm dolga, da je sme ribič pote gniti iz vode. Postrvi pa lahko lovi kdor hoče, če plača malenkostno letno takso. 'ZRAČNI AVTOBUSI. Med letališčem Vnukovo in Manj ežnim trgom v ’ Moskvi bodo kmalu začeli leliati helikopterji za poštni in osebni promet. Poštni helikopterji bodo, prenašali pošto iz letališča na streho nove pošte, ki jo sedaj gradijo v Moskvi. HUD MRAZ NA ANTARKTIKI. Julija letos so na Antarktiki registrirali najnižjo temperaturo v vsem času raziskovanja tega kontinenta: minus 62.5 stopinj Celzija. To temperaturo so registrirali ob 13 urj na sovjetski znanstveni postaji »Pionirska«, ki se nahaja 375 km daleč od antarktične oba«, le na 2.700 m nadmorske višin*. Dosedaj je najnižjo temperaturo minus 61,1 stopinj Celzija registrirala ameriška ekspedicija leta 1943. GASTRONOMSKI STROJ. V posebnem oddelku tovarne »Arlrmedes« v Wroclawu so začeli izdelovati univerzalni gastronomski sčroj. Ta stroj bo vršil v*č operacij hkrati. Tako bo pripravljal kreme in slaščice, rezal bo. na kose kruh jn sekal pečeno meso. mlel kavo -td. V eni uri bo pripravil kotletov is 70 k« mesa. Lovska koča na Toškem čelu Na živilskem trgu ustaljene cene Mariborski Ziviliski trg Je. v zadnjem času vseskozi doDro založen. Široko zaledje in sorazmerno dobra letina pa tudi naraščajoča preusmeritev kmetijske proizvodnje na potrebe trga vplivajo na večji dovoz fcktaga in na stabilizacijo cen. Polagoma se tudi na živilskem trgu opažajo oosledice nove ekonomske poli- ti:k.e. V cenah, se vectno i>olj icaže tendenca padanja, znatnejše znižanje pa je pričakovati v jesenskih mesecih, ko se bo, dovoz blaga Se znatno povečal, zlasti še. č« bedo tudi kmetijske zadruge m državna posestva postavile več blaga na trg kot doslej. Na trgu je vedno več sadja, ki je vsekakor zalo važen sestavni del prehrane mestnega prebivalstva Trenutno so take-ie cene: krompir 12 do 14 din, stročji fižol 2-3 do 25 din, čebula 35 do 40 din, (drž. sektor 4« din.'J paprika 60 din. paradižnik 50 do co din. (drž. sektor 45 din), zelje 13 do 15 din, česen 100 do 140 dim, cvetača 50 etn. ohrovt 30 do 35 din, za kg. Sadje: breskve 60 do 80 din, hruške 35 do 45 din, jabolka 15 do 30 din, slive 14 do 40 din 7] kg Cene mleku in mlečnim izdelkom so stalne in sicer mleko 50 do 35 din surovo maslo 450 do 500 din. skuta 80 do 120 din kg. Jesenski pridelki kažejo dobro in gospodinje ne bodo imele skrbi za ozimnico. - -nt. V torek 20. t. m. Je praznoval svoj 50. rojstni dan zaslužni borec za pravice delavskega razreda Jernej Urbanija, šef prometa pri Električni cestni železnici v Ljubljani. Kot eden izmed devetih otrok siromašnega Kmeta na Vačah pri Litiji je že s štirinajstimi leti moral s trebuhom za kruhom, zaradi česar je kaj kmalu spoznal tudi krivice tedanjega ka. pttalisti&nega sveta in se vključil v napredno delavsko gibanje. Pri EC2 v Ejulr jo ni, kij fr je bil zaposlen kot voznik, je našel delavstvo razbito kar na tri strokovne organizacije. S svojo vztrajnostjo in priljubi le.nest jo je skupaj s peščico svojih soborcev dosegel, da se je delavstvo združilo v eno samo napredno delavsko organizacijo ter bil trudi na čelu znane stavke uslužbencev EC2 leta 1936, ko so le_ti kljub močnim policijskim oddelkom takrat zasedli remizo in v dveh dneh dosegli, kar so zahtevali. Se istega leta je bil zaradi svoje odločnosti, poštenosti in preda, nosti delavskemu razredu sprejet tudi v takratno Ilegalno Komunistično partijo, nakar je vse do vojne posredoval širokemu krogu cev je opravilo nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega pa so še domačini darovali les in naredili lovcem precej uslug. Načrte za kočo je izdelal član družine Dane Cuk. Na sončni verandi, prostorni kuhinja in udobnih ležiščih v zgornji spalnici bodo naslii prijetno zatočišče poleg lovcev tud.j drugi ljubitelji planin, gozdov in divijadi. S. T. Lovska družina 'iz Šentvida je po dvoletnem prizadevanju zgradila lično lovsko kočo na jugovzhodnem po-bočju Toškega čela, ki nudi lep razgled na Ljubljano Jn okolico. Ob otvoritvi je predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Beniger pohvalil šentviške lovce in jim čestital k lepemu •uspehu. - Poseben gradbeni odbor je vseskozi uspešno vodil delo. 38 lov- ;j Osnovni predpis za vaša lepoto \ Mladostno sveže negovana koža 30000000000' Kopalna sezona v Kopru Kopalna sezona ob našem morju tud' v Kopru - je na višku. Prav gotovo lani vse poletje nismo ienelj toliko sonca, kot smo ga imeli letos že doslej. Nič čudnega, da je kopališče dan za dnem polno; najbolj mi so tam že ob 8. uri z.jutraij, dovolj pa je tudi tak 'h, ki se pridejo ohladit šele pozno zvečer. Skratka, dovolj prilike ob katerikoli uri dneva, da vidiš to in ono. Sladkovodni tuši an pope, ki brizgajo pitno vodo pokončno v zrak, v obmorsk h kopališčih gotovo niso luksus. Vendar so mnogim, zlasti otrokccn, pravi trn v peti: pipe odpirajo kakor za stavo, na vse protege in se » pritiskom dlani ali prstov nad odprtino škropijo med seboj. Za spremembo »obdelajo« s poštenim curkom kdaj ,pa kdaj tud- kakšnega odraslega, nič hudega slutečega, mimoidočega ali. kje blizu ležečega kopalca. Te »prijetne« igre otrok trajajo vsaj polovico, Časa, kolikor je kopališče odprto in prav redko se najde kdo, ki bi otroke opozoril na njihovo napačno početje. Za to j* namreč potreben že kar prc-c*?m po«m. NA SONCU IN VETRU NEGUJTE SVOJO KOZO Z NIVEA KREMO — IN TO REDNO. REDNA NI-VEA-NEGA ČUVA VASO KOZO PRED IZSUSE-N.JEM TER JO NAPRAVI GIBČNO IN BAR2UNA-STO MEHKO. svojih tovarišev vso Ilegalno, pol-legatao in legalno partijsko literaturo ter vohlil delavstvo EC2 v številnih akcijah, ki jih je takrat organizirala Partija. Ze pred vojno je bil tudi agilen 61an delavskega kulturnega društva »Svoboda« in kasneje »Vzajemnost« v Ljubljani, oziroma v Šiški. Zvest borbi delavskega razreda se je takoj v začetku okupacije vključil v organizirane vrste Osvobodilne fronte in bil terenski aktivist vse do leta 1944. ko so ga. Nemci zaprli in odgna- j li v taborišče. Po osvoboditvi Je j bil večkratni sekretar osnovne j partijske organizacije, član de- j lovskega sveta in upravnega od- ’ bora ter odbornik v številnih te-; renskih množičnih organizacijah. • Tovarišu Urbaniji ob njegovem j jubileju obUo zdravja in uspeha! j i SAMO NIVEA KREMA | VSEBUJE K02I SORO-j DEN EUCERIT, KI PO-£ MLAJUJE KOZO. NIVEACREME pnitnfcviSTi 197. — NjUH prijatelji so nekoč sklenili, da se bodo kopali ponoči. Toliko so le slišali o prijetnostih in lepotah plavanja v mesečini, da so se nekega, lepega večera odločili in stekli v morje, ki jih je pozdravljalo s svojimi od mesečnih žarkov posrebrenimi valovi. 196. — Največje veselje pa so imeli na8i prijatelji s gladko desko, ki je — pripeta s verigo na skalo — plavala na gladini. Na njej je bilo zelo teiko obdržati ravnotežje. Kadar pa se j; deska prevesila, so vsi, ki so bili na njej, zdrčali v morje. Smeha in sabave je bilo tako vedno dovolj. Proti pegam samo PEGESAN krema. Dobi se v vseh drogerijah in v Nami pred Pošto. OPREMLJENO SOBO, vhod la stopnišča, oddam inteligentu — saimcu. Ponudbe v ogl. odd pod »Redita prilika«. 17673-9 MIRNO DEKLE išče stanovanje, pomaga pri vsakem gospodinjskem delu. Ponudbe pod »Marljiva« v egi. odd. 17668-9 OPREMLJENO SOBO zamenjam . za enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe ped »Visoka nagrada« v ogl. odd. 17660-9 USLUŽBENKA POTOVALNEGA URADA išče sobo. Plača dobro. Pismene ponudbe- v ogl. odd pori. »Nujno«. 17575-9 IZGUBLJENO ZENSKO ROČNO URO 23 . 8 . 56. popoldne proti Šiški, mestu. Streliški aii Zla gradom vrnite, prosim, za nagrado v ogl. odd. 17714-11 INOZEMSKI RADIO Z UKW, 8-cevni, ugodno prodam, Lunder, Rimska 7, vrata 5. . 17729-4 SOSTANOVALKO, najraje upoJc. učiteljico, vzgojiteljico ali slično. sprejmem h gimnazijki v veliko opremljeno sobo v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Posojilo 15.000«. 17726-9 DKW-F8 (Luxu=ca.brloleit) prodam. Ljubišič. Delčeva 3 (Kodeljevo). 17760-4 GORENJSKA PREDILNICA V ŠKOFJI LOKI proda motorno kolo 350 ccm. Vozilo jev dobrem stanju. 1775S-4 PLE5KANO SPALNICO ugodno prodaim. Na ogled v soboto iai nedeljo-: Kamno-goriška 52 — Dravlje. 17748-4 CETRTIN5KO VIOLINO kupim. — Goršič Mivka 2 Trnovo. 17741-5 VAJENCE ZA LIVARJE, modelnega mizarja in galvanizerja sprejme takoj podjetje »Unl-tas«, Ljubljana, Ostlovška c 224.' 17793-1 PRODAM SAKSA NOVE LEŽAJE, gume 25x2.25, 19x2.53, verigo gitrlibe za NSU 98, tri brzine, Mileusnič Peter, Titova 45 m d. 17771-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Ponudbe pod »Zobarsko« v ogl. Odid. 1777S-4 ZIMO EN ZENSKO KOLO prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska 31. 17788.4 SOBO IN VELIKO KUHINJO V Trnovem zamenjam za manjše, najraje na Kodeljevem ali Poljanah. Naslov v ogl. odd. 1777S-9 MED IZOLO IN PORTOROŽEM sem v nedeljo -popoldne izgubil listnico s 6.000 dinarji _in osebno izkaznico. Pošteni najditelj naj vrne proti nagradi na naslov Sfečič Ivan, Portorož, ul. Fieso Arse 361. 17792-19 FOTO HOLTNSKI, Cankarjeva 8, slilke za legitimacije najhitreje. FOTO HOLYNSKI, Cankarjeva 8, se priporoča podjetjem in zasebnikom za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Telefon 21-689. 17064-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z lastnim’stanovanjem sprejmem. Dr Kunst, Vatvaizoraeva l-I. 17713-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem s 1. septembrom. Plača po dogovoru. Predstavite se popoldne. — Naslov v ogl. odd. 17585-1 UPOKOJENKO ALI RESNO IN POŠTENO 2ENO Iščem za var. stvo dveh otrok, predpoldne, blizu kolodvora Šiška. Naslov v Ogl. Odd. 17715-2 DVA MARLJIVA FANTA do 23 let starosti sprejmemo za dva meseca. Lesni izdelki. Celovška Št. 246. 17657-2 singer Šivalni stroj, pq-• grezljiv, prodam. Naslov v ogl. oddelku 17539-4 ŠIVALNI STROJ znamke »Adria« prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17674-4 OTROŠKO ITALIJANSKO KOLO, 3—7 let, m športni voziček prodam. Cigaletova 11, vis. priti, levo. 17639-4 LJUBITELJU PSOV poceni prodam mladega, lepega, svilenega pinča. Ogled od 16—20. šiška, Aleševčeva 74. Filipovič. 17634-4 RADIO »LORENC« poceni prodam. Jernejeva 14. 17625.4 ZAPRAVLJIVČEK prodam. Kupim tehtnico »Berkel«. Naslov v ogl. odd. - 17618-4 TRGOVSKO OPREMO, kompletno, v Trgovskem domu »Zarja«, Ljutomer, prodaim. Poizvedbe: Matko Seršen. Ljutomer. 17606-4 KRAVO .BREJO IN TELICO prodam. Šmartno 23 pod šmarno goro. 17596- 4 »FIAT 1100«, generalno ' popravljen, novejšega tipa., naprodaj najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Fiat« v ogl. odd. 17581-4 DVA ENAKA MOTORJA isto-smemega toka 35 do 50 KW kupi »Javor«, tovarna vezanih plošč jn furnirjev,, Pivka, LRS. MORALE, SMREKOVE, SUHE, kupimo, dim. 400X10X8 cm ali 400X10X7 cm. Stavbeno ih pohištveno mizarstvo »Ob Ljubljanici«,'Ljubljana. Poljanski na. sio 40 , - , 17682-5 ENONADSTROPNO HIŠO' v Ma-ritx>ru, Cesta zmage 15. z lepim vrtom, ugodno prodam. Hiša ne spada pod stanovanjsko Skupnost. Informacije pri Velak, Maribor, Cesta zmage 16. 17648-7 IŠČEMO SKLADIŠČE za več vagonov blaga. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jugoiporcelan«. 17544-8 KDOR MI PRISKRBI ENODRUŽINSKO STANOVANJE, kjerkoli v Ljubljani, dobi lepo nagrado. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Glas«. 17676-9 AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SIP TURIST-BffiO LJUBLJANA SPOROČA: Se Je čas, da se prijavit« za 4 dnevni izlet v MUNCHEN z ogledom tradicionalnega »Oktoberfeste«. Cena samo 10.800 din. Naši izleti a DNI PO JADRANU ostanejo v spominu vsakemu našemu izletniku. IZKORISTITE SINDIKALNE OBJAVE! Izlet je na relaciji: Ljubljana — Reka — Split — Dubrovnik — La-pad — Dubrovnik — Split — Šibenik — Slapovi Krke — Reka — Ljubljana. Vsi prevozi, vlak, parnik, avtobus itd. z vso prehrano in prenočevanjem so reklamno nizki — 11.500 din. Naslednji izlet se prične 28. avgusta! Ze sedaj sprejemamo prijave za obisk jesenskega ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Mednarodna nogometna tekma MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA v Beogradu — tudi za to izredno priliko smo že rezervirali vstopnice našim izletnikom, ki bodo potovali na ogled tekme z našimi udobnimi avtobusi. Ce potrebujete potni list, morda tudi železniško, parobrodsko ali avijonsko vozovnico, hotelsko rezervacijo, menjavo deviz, prenočišča, nabavo dokumentov za potne liste ali strokovni nasvet za potovanje po domovini in inozemstvu — vse to Vam nudi SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA Kolektivi! Zahtevajte informacije in ponudbe za svoje izlete! VEDNO IN POVSOD VAM JE NA USLUGO SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA , telefon 30-645 Sobota, 25. avgusta. Dežurna lekarna: »Studenci« —* Gorkega ul. 18. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 20: Milan Begovič »Brez tretjega«. — Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Tn» sta. — Izven. RADIO 5.00 do 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00 do 8.10 Zabavna glasba, vmes objave; 8.10 do. 8.30 Slovenske zborovske pesmi; 8.30 do . 8.40 Mariborski feljton; 8.40 do s.00 Moderne napeve igra kvartet Tipel, poje Pavla Svagelj; 11.00 do 14.40 .Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.40 do 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Čjubljana; 17-00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.15 Zabavna glasba — vmes objave;, 17.15 do 17.35 Slovenske narodne v priredbi. Oskarja Deva poje vokalni kvintet Anton Neffat; 17.35 do 23.00 Preno« sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava srbske sodobne grafik« Je odprta od 10. do 18. ure. $INO Ptuj: amer. barvni film »Hondo«. Murska Sobota: amer. barvni fiing »Nori podvig«. S0LSTV0 RAZPIS Upravni odbor Tovarne kovanega orodja Kamnik razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah, Ur. list FLRJ 32/55. naslednje štipendije: 2 za Tehnično srednjo šolo in Delovodsko šolo — kovaški oddelek. : štipendije bodo podeljene v višini kot jih predpisuje »Temeljni zakon o štipendijah«. Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo. Prošnji priložite kratek življenjepis in podatke o šolski izobrazbi. Prednost pri enakih pogojih imajo sinovi delavcev NOB in otroci padlih borcev NOV. Prošnje dostavite najkasneje do 5. septembra 1956 na naslov Tovarne kovanega orodja Kamnik- Upravni odbor KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA razpisuje ^ ;; mesto RACUN0V0DJE(-KINJE) • - . - *»' Pogoji: srednja ekonomska šola ali nepopolna sred- ;; nja šola z ustrezno 5-letno prakso v računovodstvu. ;; Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene vloge z- J J življenjepisom, navedbo šolske izobrazbe In ostalih ;; kvalifikacij ter navedbo dosedanjega dela, pošljite I ; do 1. septembra 1956 na naslov: Komunalno gospo- ; I darstvo Mengeš. 'I Nastop službe takoj. I r * «1t. I SLOVENSKI POROCEV&IC J St. »o - m. avgusta um ZAČETEK UL EVROPSKEGA PRVENSTVA V VESLANJU ZA ZENSKE NA BLEDU I*vvtfi 23 čwiffOr — na cilju VČERAJ SO BILA IZBIRNA TEKMOVANJA V TREH DISCIPLINAH TER V ŠESTIH SKUPINAH — ZMAGOVITE EKIPE SZ IN MADŽARSKE (V ČETVERCU S), MADŽARSKE IN SZ (V 5KCFD) IN SZ TEK NEMČIJE (V DOUBLE SCULLU) GREDO V NEDELJSKE FINALE — NA TEKMAH JE OKROG 140 V ESLAVK V 35 EKIPAH Bled. 24. avg. (Ob 17.30 ari) (Popoldne ob 15.4S uri se Je nraeiuo začelo tekmovanje za evrotpsko prvenstvo v veslanju za Jenske, na katerem bo tri dni v peklih disciplinah teiKmo*vaio okrog 140 veilavk v 35 ekipah iz 13 držav. Tekmovanje bo na novo urejeni prog* na jezeru, o k2.te.rj so ss tudi medMKHUi' strokovnjak,; izrekli z najusodnejšimi izjavam,!. Za to prvenstvo so prireditelji zgra-žčlj nekaj objektov in mames-til; tudi vsa ,po- _ iv ■_____ n-> I a mTAvM .119 r EU jjn«euiioui y'S‘ —11 ...» -—— ” —- * » trezne tehnaine prJprave. Tekmovanje spremlja okrog SO no«* narjev in več radijskih reporterjev. TEHNIČNI IZIDI ČETVEREC S KRMARJEM:. I. sikmpina: SZ 3:43,9, Pcljska 3:44,7, Romunija 3:53,9, Danska 3:59.3 — H. skupina: Madžarska 3:41,5, Finsika 3:41-7, Nemčija 3:42, JUGOSLAVIJA 3:52.4. SKIFF: I. Skupina: Madžarska 3:52.*, Nemčija 3:54.8. Avstrija 4:02.3, JUGOSLAVIJA 4:31.9. — H. skupina: SZ 4:09.8, CSR 4:11.5, BelgOja 4:18,3, DamčC-sa 4:20.2. DOUBLE SCULL: I. skupina: SZ 3:58, CSR 4:06.3, Pramdija 4: tl, K.oimiai'ia 4:27. — n. skupina: Nemčija 3:5«.3, Avsrtrnja 4:00.6, JUGOSLAVIJA 4:07.2. Nekaiko ot> napovedanem času •e je predsednik Mednarodne ve-EteSlcs zverc G-aston Mullegg s kratkimi besedami zalival!! prireditelj em za to izredno uspejo organizacijo šsmpions-ta. Taikoj za tem se ,1e začelo tekmovanje. — Vreme je bilo oblačno in precej tveže (okrog IS stopinj C), izped oblakov pa je rahlo rosrlo. Prehuda preizkušnja za naša Vsega je bilo danes na sporedu gest to5k Za izbiro prvi h Sest fi-nr3.i~.tov v četvercu s knr.arjsm, 6kr/ffu in double-scull-j. Frcpczi- c-j.ts so take, cin bodo čoir.i na naslednjih mestiil tekmoval, j utr.: že enkrat v polfinalih. Neš- trije 6o'tl1 so danes — da ne rečTOio — ^-rip-ovedHii, vsekaikoT pa naše c 1' ir>C' niso DO*k3zaIe forme s kakršno b; isftko re=no po-sesle v to evropsko konkurenco. V vseh treh kategorijah so se morale — opešš^-ns m utrujene radovcljiti z zadnjimi mesti Najuspešnejše so bile v teh izbirnih tekmovanjih veslavke Sovjetske CTJZe. ki so v vseh treh disci'i>l-'mah zanesljivo zasedle pr-Vo me^to V zelo rtobri luči so se pckazEile 'tudi zaistcp-n'ce Madžarske. k; so bile prve v četvercu Bled -prožnje oblečen Bled, 24. avg. »Kdor govoriti kaj ne ve, ta o vremenu veže«, talko je zapisal nekdo nekje in prav bojim se, da me bodo imeli za Angleža, če bom to reportažo spet 7. n-čel z vremenskim poročilom. xn vendar se vsi pogosto ozirajo pod nebo. kaj jim pripravljajo vremenarji v teh dneh, kajti cd tega je v precejšnji meri odvisen zunanji uspeh prire-ditve. V petek zjutraj se nam Je Triglav zasmejal ožarjen v veselem soncu, Rjavlna pa je kazala sive škrbine :n zdelo se je, da želi vse to pred nami komaj za dober streljaj. Cs nD bi bilo prav po gorenjsko »frišno«, bi človek ml- in skiffu, medtem ko je šesto ..... pnTo mesto y danasnjjin nasto^n srn-o v najlspši pc-miadi. osvojila nemška dvojica v double- saj nas niiti nič drugega še ne CP11 lil 11 p,r\/\rrt,in^>i ri n m n n V> iTvI1 i Vil i»7 2 i O _ scullu. NEKAJ O POTEKU Med posamezni.mil skupinami čolnov so bile vse borbe prav zanimive. To velja za prv0 skupino spominja na melanholijo bližajoče se jeseni. Ves Bled je praiznično oblečen. Zastave nastopajočih držav vihrajo po blejski promenadi, po ulicah srečuješ številne skupine četvercev, kjer sta se spopauii tekmovalcev v treniiikah in funk- in Poljska, dokler niso Rusinje^v cionarjev z značkaimi. F*o jezeru Izrednem flinišu zmaga-le. Morca pa ^ VSSj^ č2iS spusti v dir ta ali še zanimivejša ie bila naslednja on^ teikmovalni coln in od daleč sfcupitna četvercev, kjer sojjili tik zamira rezeik glas lt.rmar.1a, ki pred ciljem še vsi tr.rje čolni v sproti popravlja delo svojih ve- Črti in ie šele framski posnetek slavk. pokazal zcr.-aigovaCike — Madžarke. Včeraj je bilo opravljeno teh- V sk;lfu je v prvi skupini lan- tsnjp krmark, ki ne smejo telit ati ska zmagovalka Sl-kova po 750 m manj kot 50 kg. Ce so lažje, jim položila o-rožje, ker je videla, da se z Madžarko ^*aP in Nemko ne more kosati. V drugi skupini ski-ffistk je bi-la f avoniitin j a Rusinja Čumakova ki je z lahkoto zasedla najboljše mesto. V double-seullu SZ v prv^ sku-pini ni imelia prave konkurence, medtem k0 sta imeli Nemki v drugi preizkušnji nekoliko trše delo z Avstrijkami. Tekmovanje se nadaltfuie .1utri ob 17. uri s t-remf poEfi-nalnimi tekimov?«'* i v istih disci-olianah. Organizacija je do slehem« po-^rc-bnositi ■\'ZOm4. dajo v čoln vrečico pesika. ki naj izravna manjkajo-6o težo. Zapečateno vrečico morajo seveda poikč-zati pred začetkom, na startu in po prihodu spet na cilju. KJE SO RUSKI ČOLNI? Najbolj neutrudni na prvenstvu so vspksjkor novinarji, domači ;n tuji. Radovedni so vs2k za 15 triletnih otrcik (in še osem opic povrhu). iščejo intervjuje, zalezujejo. posamezne ekipe, stikajo za zanimivimi »kostmi« in prav hvaležno se jim je ponudila vsega radovednim novica, da ruskih čolnov od nikoder ni in so' se iz- HITRO STRELJANJE Z VOJAŠKO PUŠKO Nov državni rekord Drinčiča LJUBLJANA, M. asrg. Sedmi dan XI. drž£iva«ga prvenstva v Btreljanja sz je najprej kcnčalo takmevadje v bitre n s/iretjanju z vc-jj:ll\3 ;p'ašk-o. ZVIcid p.osacnezta^&i Je zansigal DrtoSii (Srb.), ki je imel deset zaiSeilCoov ic 91 __kro_ gciv To je c lip ti -.‘A n-oiv državni reikord v tcij ka*«isrc‘rii;i. Tiudi v lromkiairEmcl rr.rji eiK^paml Je zmagala STis.l>ja, ki 'ie dasegia 43 za-de*kr.v in 347 krogev. Dmsa Je bita Hrvait^ia — 49 zaidei^ov 327 krosov, trtuya B-ostia im Horcego. vtna — 4S z3i4e«iov, 32S krogov, Cejtrta Mskeiiiccirja — 43 z-sd^tkciv 298 krc.;;nv.. prc^rcaič-Ti^a Slciveinija s 45 zaifieiUkii in 275 k regi, ten zaid. raja Crna gera — 44 zaideilikciv 223 krogov. DriaSiSev urip-eh je zelo pomn^ijen. saj je dniffo mesto zaeeSel v to! ks^-ccrorTi Pmiliarrt (Krv.) z d e.-1: !: zaii^i.Cii ioi 73 Krc^i. Treiiiis me+o moi pesaratemik^ v teij k".‘cT.~r lrl si Je z."^.'Tlžil Mršrk z 10 z?iJe‘liki ia 77 kregi. četrto Uk rnill) 13—75 in peto Djordjevi':- BiH 19—77. Na strcfli&čTi na Dolemljskl ceall se lc'i;iiiilj eiaihSaiii ta vremena jasni raarvTstiiEiv n£i;i>cO.;ah strelcev na te^n firžatra-tm ra-rven-rilim. Zlasti z vojaško pD.I.ko so biil 1 tieseženi, kakor stno že pisaii, c-5i.'i'&ni re-zuit-ci. &trer:jr.riie na Titovi tarči vedja za ziaCko in o'oen&m za reikcrd, med:era ko strei »anje za znalko ne vsOJa za rekord. P!a-ninčov Aržar.ini rcikcrd, ki jP zna-Sai 4S1 krcigev, Je bil večkrat iz. brisan, mrd drugim tmdi tako, da novi krogi > verzijo, se pravi na Tiloii tarža; Tujdi trener naša državne reprez;nMiiice im eden naših najstarci;Sili strelcev Pero Cestnik je klijoiib 62 letom si jo — na Igriščih pod Cekinovim gradom. Preditekma eno -uro pororej. med odmorom žrebanje vstmpmlc. Prankoviča. Vzlic temu so Jugoslovani šP vedno prevladovali in bili ob odmoru z golom prednosti zmagoviti. 2e v prvi minuti drugega dela so domačini izenačili in kratko za tem prevzeli tudi vodstvo. Njihova premoč je trajala še naprej in rezultat se je kmalu glasil 4:2. Štiri minute pred koncem je Frsnkovič znižal na 4:3, toda vsi poznejši naperi, da bi bili rešili vsaj eno točko, so bili zaman. Jugoslovani so v tem srečanju opravičili svoj sloves. V predtekmi je B ekipa Jugoslavije -zgubila proti ustrezni ekipi Italije 2:3 (1:2). Tega poraza j« bila kriva res s=>s'ba igra. * Hcilamidslka plairalika Jams Ko. ster je izboljšala svetovni rekord v plavanju na 1500 m prosto s časom 20:22.8. Avstrijska plavalka Craippova je izboljšala svetovni rekord na 440 yardov s časom 4:55.8. mt v mm Propagandni boksarska nastop t>D v nedeljo ob 20 v dvorani celjskega Narodnega doma med dvema ekipama iz Maribora in Zrenj anina. Trboveljski Rudar je preteklo sredo gostoval v Celju, kjer je odigral prijateljsko tekmo z enajsterico iC-adivarja in izgubil 1:2 (1:2). V predtekmi so pionirji Kla-divarja porazili mlade nogometaše Olimpa 2:0. (J.K.) Prijateljska nogometna tekma "med Krimom in Slovanom bo jutri ob 10. uri na igrišču Slovana. V predtekmi bodo nastopili mladinci obeh moštev. Igrailec Sarajeva Suad Svraka Je bil kaznovan z dve-ma mesecema prepoved] igranja, ker je žalil stranskega sodnika na zadnji prvenstveni tekmi s Crveno zvezdo. V Dolenjskih Toplicah je domača kegljaška družina v prijateljskem srečanju premagala kegljače iz. Karlovca z 29 (keglji TURISTIČNI VESTNIK št. 9-56 V rokah imamo 9. (septembrsko) številko glasila Turistične zveze Slovenije — »Turističnega vestnika«, ki je to pot nekoliko obilnejša kakor sicer. Pa ne samo to — tudi vsebinsko se je nekako zavihtela nad povprečje . . . Za to sctlbio ste nfim Wla odločilna uvodna prispevka Jožeta Dularja »Bela kraj='na ima turistično mesto« (mišljena je Metlika) ln nekaj tehtnih misij prof. Franja Baša o vtisih z enega letošnjih najza-n.imlvejših turističnih tednov — v Idriji. V ostalem pa je imelo .Uredništvo tudj pri uvrstitvi ostalega gradiva prav srečno roko. Samosvoj in- temeljit je zgodovinski oris gradnje bohinjske železnice ki slavi lejos petdesetletnico obratovanja, izpod peresa Ludvika Zorzutn. Med ostalimi prispev- * ki omenjamo: Turistično gospo- darske misli o našem Posavju (Jožko Sottler). Popularizacija turizma na Poljskem (Marek Arc-zyn«=ki). Brez dobri- organizacije in propagande nj turizma (Dušan Rlher). Zanimiv ost: Primorskega krasa (Rudn Gcljak). Po partizanskih stopinjah (Lojze Sunčič) itd. Prijetno branje .ie tudi feMtonski prispevek uredniki »Med Krko in Dolenjskim gričevjem«. StevMke dc