PROLETARCI VSEH D E 2 E L , Z D R U 2 I T E SE! PRVA IZDAJA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 12. MARCA 1971 LETO XIII. • ŠTEVILKA 68 t CENA 1 DINAR • DELO. IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI -LJUDSKE PRAVICE-. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI. UREDNIK JAK KOPRIVC ^Pogovor z bralci: Vedno krivi? (3 stran) - Volilni slap strasti (4. stran) - Pisani petek - Priloga RTV § SZDLJ o Predsedstvo in IO zvezne konference SZDLJ o pripravah na konferenco BEOGRAD, 11. marca — Na skupni seji predsedstva tn izvrSnega odbora zvezne konference Socialistične zve ze so razpravljali o pripravah na sedmo sejo zvezne konference, ki bo 16. in 17. marca. Veljko Miiatovič je dejal, da bomo na zvezni konferenca morah najprej odgovoriti na vprašanje, kaj ustavne spremembe pomenijo za nadaljnji razvoj samoupravljanja. za enakopravnost naših narodov in narodnosti in za razvoj neposredne demokracije. Socialistična zveza ima Vlago nosilke in organizatorice javne razprave o ustavnih spremembah jn je dolžna omogočiti vsem organiza-ciJu in ustanovam, da ▼ njej povedo svoje mnenje. Referat o osnutku ustavnih dopolnil bo na konferenci verjetno preibral Miloš Mi-nič, podpredsednik zvezne skupščine. Podrobno poročilo o skupni seji na 2. strani. Republiški izvršni svet je na včerajšnji seji razen o davčni politiki razpravljal tudi o izobraževanju v SR Sloveniji LJUBLJANA, 11. marca. Republiški izvršni svet je na MMOV** ' ^H|i današnji seji pod predsedstvom podpredsednika dr. IjaHP" Franceta Hočevarja obravnaval aktualno problematiko BBf izvajanja davčne politike in družbeno negativnih poj a- W J vov, ki se v zvezi s tem pojavljajo. § fg ----------------------- Ko. poa.W , ^ovo L -1 Pnofni/ni*#) ***finance ^ javno to- if jHkp I UwllVUI a žilstvo Slovenije. V zadnjem j . WP%1 ■ WWIM času so odgovorni republiški L , M J* m m mm m ■ ■ organi začeli koordinirano l 'UP' 5 m%mA Mlill akcijo za dosledno izvajanje UM JjF' - \ > |1| I IVI IT II zakonitih predpisov na tem Ht, * " • M 1» “ 1 I>11 lil področju in prvi pozitivni re- HL " 9 zultati se že kažejo. Dikininii iivrini — j- n-5*** 1 i KIDICICU ssslsl°žsss Hk: * A . skupnost si je po njegovem mtm Sprejel je zastopnike mnenju v svojem dosedanjem proizvajalcev orožja in delovanju zelo prizadevala, da turistične delavce bi razpoložljfva finančna JHk JHBH sredstva vlagana smotrno. - BEOGRAD 11. marca (Ta- Podrobneje na 2. strani 1 FRANCE HOČEVAR RAZDEJANJE PO SPOPADIH — Po zadnjih neredih in spopadih v glavnem mestu Vzhodnega Pakistana Daki ie do ulicah ostalo veliko razdejanje in tragična bilanca več sto smrtnih žrtev. Telefoto: UPI Ford povabljen k Heathu LONDON, U. marca (Tanjug) — Ameriški avtomobilski magnat Henry Ford je sprejel povabilo, naj obišče rezidenco britanskega premiera. Poleg Heatha se bodo sestanita udeležili ministri za finance, za zaposlovanje, za trgovino in industrijo. V Londonu pravijo, da bo od tega srečanja v precejšnji meri odvisno, kaj bo s Fordovimi tovarnami v Veliki Britaniji. Britanske ministre je vznemirila nedavna Fordova izjava. da njegova družba v bodoči ekspanziji ne računa več na Britanijo. Zdaj ga bodo skušah prepričati, da bo storil napako, če bo Brlta- Mudžibur Rahman je pozval U Tanta, naj posreduje zaradi zbiranja čet v Vzhodnem Pakistanu - Buto predlaga spravo Sabri: ZAR se ne odreka možnostim za mirno rešitev bližnjevzhodne krize DAKA, 11. marca (AP, UPI, Reuter). Voditelj v2žiodnopakistanske stranke Avami Mudžibur Rahman je pozval generalnega sekretarja U Tanta, naj posreduje, ker se v Vzhodnem Pakistanu zbirajo čete, in tako prepreči genocid. Mudžibur, čigar stranka je pravzaprav (prevzela civilno oblast v Vzhodnem Pakistanu, kjer je bilo v nemirih ubitih 300 ljudi, trdi, da zbiranje vojaštva zbuja vtis terorja. Voditelj zahodnopakistan-ske stranke Ali Buto je predlagal Rahmanu sestanek, da bi naredili konec politične zmede v državi in preprečili razcepitev Pakistana. Spor KAIRO, 11. marca (APP, Tanjug). Egiptovski podpredsednik Sabri je izjavil, da s€t ne bodo popohioriia odrekli možnostim za politično rešitev krize na Bližnjem vzhodu, kljub temu, da je Izrael proti vsaki taki pobudi. ZAR bo imela še nadalje stike z gneraJnim sekretarjem OZN, z odposlancem Jarringom in velesilami, ven- med Rahmanom in Butom je nastal zaradi nasprotij pri ustavnih vprašanjih. Buto je voditelja vzhodnopaldstanskč stranke opozoril, da je razdor že tako daleč, da se morata nemudoma sporazumeti. Voditelj zahodnopakistan-ske lige Avami Khurshid se je v Daki sestal s predsednikom Jahjem Kanom. Opazovalci menijo, da bo nekdanji obrambni minister morda v imenu predsednika posredoval pri Rahmanu. ha Tel Aiviv in se bo Izrael umaknil z vsega zasedenega arabskega ozemlja. Uradni egiptovski predstavnik pa je zanikal trditev ameriškega zunanjega ministra Rogersa, da so na arabskem ozemlju sovjetske čete, ki bi se morale umakniti. Akcijski prostor vse ožji ze večina V Ženevi se pogajalci zavzemajo za delno prepoved jedrskih poskusov ŽENEVA, 11. marca (UPI). Na konferenci za razorožitev v Ženevi je italijanski pogajalec Caracciolo pozval, naj bi začeli resne pogovore o delni prepovedi jedrskih poizkusov pod zemljo, namesto da čakajo, kdaj bi lahko eksplozije popolnoma prepovedali. Italija je tako sledila bri- man pristale na delno prepo tanskemu vzgledu. Kanadi in ved podzemeljskih jedrski! Japonski, ki so se zavzele, naj poizkusov, čeprav so mnenja bi se pogovorih o taki mož- ^ ^ seizmološke naprave za , n^Sr0t^V^i odkrivanje eksplozij še dovolj ZDA. Češkoslovaški delegat _ , Vejvoda, ki se je tudi udele- napredovale, da bi lahko 2 tU razprave, je menil, da bi njimi nadzorovali popolne socialistične države »nemudo- prepoved poizkusov. Po dosedanjih poročilih je vladajoča kongresna stranka dobila absolutno večino v novem indijskem parlamentu NEW DELHI, ’11. marca (Tanjug, Reuter). Vladajoča kongresna stranka je po dosedanjih izidih dobila absolutno večino v novem indijskem parlamentu. rajši glasujejo samo za Izrazite, skrajne desničarske stranke. Slabše kaže tudi za obe komunistični, za ljudsko socialistično in druge leve stranke. Nekdanji njihovi volivca so se očitno rajši odločili za kongresno stranko, odkar Jim je bolj na široko Leskinen o evropski konferenci DUNAJ. 11. marca (Tanjug) — Finski zunanji minister Leskinen, ki je na uradnem obisku na Dunaju, je dejal, da so večstranske priprave na evropsko konferenco o varnosti trenutno obsojene na neuspeh, ker so se mednarodni odnosi poslabšali. Bruce edini šef na včerajšnji seji pariške konference o Vietnamu OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 11. marca — Manevrski prostor na pariški konferenci o Vietnamu postaja vse ožja. Sef hanojske delegacije Xuan Thuy je v protest proti ameriškim vojnim dejanjem zoper DR Vietnam bojkotiral tudi današnjo sejo. V odsotnosti ministrice Nguyen Thi Binh in šefa saj-gonske delegacije je bil tako ameriški ambasador David Bruce edini šef delegacij, ki je bil na seji navzoč. Po seji je predstavnik začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama na pogovoru z novinarji opozoril na »skrajno nevaren položaj«, ki je nastal zaradi ameriške razširitve vojne na vso Indo-kino. B. POGAČNIK Ce hoče vlada Indire Gan-dhi doseči poglavitni cilj, zaradi katerega se je odločila za izredne volitve, to je absolutno večino v spodnjem domu parlamenta, si mora zagotoviti samo še 32 poslanskih mest. Opazovalci sodijo, da bo kongresna stranka dosegla ne samo to. temveč morda celo dvotretjinsko večino (346 poslanskih mest). To bi bilo izredno pomembno, saj vlada Indire Gamdhi namerava spremeniti ustavo ter odpreti pot reformam in enakomernejši delitvi nacionalnega bogastva. Pri teh akcijah bi stranka lahko računala tudi na podporo drugih naprednih sil, čeprav ta podpora doslej ni bila dovolj učinkovita, zlasti ne ob nacionalizaciji bank, sprejemanju ukrepov za doslednejšo agrarno reformo ali odpravi dar pa so možna tudi druga sredstva, celo vojna. Vlada ZAR je pripravljena obnoviti diplomatske stike z Washing-tonom, če bodo ZDA vplivale Severnovietnamski premier očitno izraža željo vlade, da ohrani ravnovesje v odnosih s Pekingom in Moskvo OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 11. marca. Predsednik sevemovietnamske vlade Pham Van Don g je dal za sovjetski radio in televizijo izjavo, v kateri je SZ izrazil največje priznanje in globoko hvaležnost za podporo in pomoč, ki jo daje vietnamskemu ljudstvu. Po besedah Pham Van I--------------------------I Včeraj je sovjetski tisk v Donga obstajajo med Vietna- najkrajši možni obliki zabe- mom in SZ neporušne vezi ■ f ^ ■ B ležil vest, da se je mudil v bratstva in bojnega tovarišt- 11 # 11 f 1 fl/1 Hanoju kitajski ministrski va_ M mm Bili predsednik Cu En Laj. Pham Van Doogova izjava je for- mv - . _ m mutirana kot pozdrav bliž- jBMtfjiBflfbAC a I m ■ ■ njemu 24. Kongresu KP SZ, VmH |lllW|U| IffilB* očitno pa izraža predvsem WT' m*m m W željo hanojske vlade, da iHjt ~ ^ * 9 ohrani ravnovesje v svojih A. I ______B * odnosih s Pekingom in z Moskvo. Politika v Vietnamu je dejansko ena izmed najbolj bolečih točk v sporih med SZ in Kitajsko. SZ, ki še povečuje svojo gospodarsko in vojaško pomoč Severnemu Vietnamu. Je morala v zadnjem času večkrat odgovarjati na kitajske insinuacije. Kitajska propaganda namreč tudi vojno v Indokini povzdiguje kot boj proti vsem imperializmom, se pravi kot boj proti ameriškim napadalcem in proti sovjetskemu vplivu v tem delu Azije. TIT VIDMAR i .%At Volilno pravico bodo dobili državljani že z osemnajstim letom WASHINGTON, 11. marca (UPI) — Ameriški senat je odobril ustavni amandma o uvedbi glasovalne pravice na vseh volitvah za državljane od 18. leta starosti dalje. Pričakujejo, da bo amandma sprejel tudi predstavniški Govorila sta o obisku premiera Chabana-Oelmasa v Jugoslaviji PARIZ, V perujski džungli je ostalo brez strehe najmanj 20.000 ljudi LIMA, 11. marca (AP) — Narasla reka Ucayali (pritok Amazonke) je preplavila 75 vasi v perujski džungli. Brez strehe je ostalo najmanj 20.000 ljudi. Poginilo je veliko živine, pridelek pa je popolnoma uničen. V prizadeto pokrajino Ucayali so poslali kot nujno pomoč več ton živil. H marca — Francoski zunanji minister Mau-rtce Schumann je sprejel našega veleposlanika v Parizu Iva Vojvodo. Govorila sta predvsem o bližnjem obisku predsednika francoske vlade Jacquesa Chabana-Delmasa in Schumanna v Jugoslaviji. Obisk bo v prvi polovici aprila. B. P. V NENEHNI PRIPRAVLJENOSTI — Na sliki je posadka letala MIG-21 »nekje v Egiptu«. Oborožene sile na otoeh straneh Sueškega prekopa so v nenehni pripravljenosti. Telefoto: UPI PHAM VAN DON G * * ' 1 f ’■ f Enotnost glede osnovnega Te dni se je začela v jugoslovanskih republikah in pokrajinah razprava o osnutku ustavnih amandmajev, ki jih je predložila koordinacijska komisija skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja. že zdaj je očitno, da razprava ni formalna, kot so nekateri morda pričakovali, temveč resnično vsebinska. Pri tem je opaziti povsod enotno podporo temeljnim vprašanjem, ki jih vsebujejo predložene ustavne spremembe. Tu imamo v mislih zlasti položaj in vlogo republik ter federacije in njenih organov, zagotavljanje enotnega jugoslovanskega trga, sporazumno urejanje zadev, ki so življenjskega pomena za vse narode in narodnosti v jugoslovanski državni in samoupravni socialistični skupnosti, prav tako pa tudi utrjevanje položaja delovnega človeka v vseh oblikah združenega dela. Slovenska ustavna komisija, ki je ta teden tudi razpravljala o osnutku amandmajev, sprejema osnovo in smer, ki sta nakazani. Poudarja pa, da bo še precej dela, da bi v javni razpravi besedilo še izboljšali ter dopolnili. To se nanaša zlasti na probleme financiranja federacije in kompenzacij, na družbeni načrt Jugoslavije, na natančnejšo opredelitev funkcij federacije, na vprašanje, kako usklajevati stališča o tistih zadevah, kjer je predvideno soglasje republik in pokrajin ter morda še na katera. Nova vloga republike v federaciji, novi odnosi med republikami, nova vloga federacije in vseh njenih organov naj da občanom vseh naših narodov in narodnosti možnost, da bodo uveljavljali svoje suverene pravice v republiki, seveda razen tistih z novo ustavo zajamčenih pravic, ki jih uveljavljajo v federaciji in prek njenih organov. Ustavne spremembe uveljavljajo republiko tudi kot državno samoupravno skupnost delavskega razreda in Fseh delovnih ljudi. Koristi delovnega človeka v združenem delu in kot pripadnika naroda oziroma narodnosti — to je tista osnovna smer, na kateri temelji politični sporazum, zasnovan v predloženih ustavnih amandmajih. V dosedanjih začetnih razpravah o amandmajih so to temeljno izhodišče ustavnih sprememb povsod enotno podprli. Vsekakor je pomembno, da bi bile vse razprave, ki so o tem še pred nami, strpne, argumentirane in še posebej take, da bi prispevale h krepitvi naše skupne države, k ustvarjalnemu sožitju med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. MARKO JAKŠE Nosilec interesov delavca *Moralizatorske popevke, ki jih zadnje čase beremo v Komunistu in Delu, dokazujejo, da pletemo okoli vrele kote, vendar si ne upamo izdreti bolnega zoba,* je dejal Janez Hočevar. predsednik komisije CK ZKS za razvoj in statutarna vprašanja, ko so člani komisije razpravljali o organiziranosti in učinkovitosti Zveze komunistov Slovenije. Zveza komunistov, ki naj bi bila nosilec interesov delavca, uresničevalec njegovih življenjskih, delovnih in samoupravnih pogojev, izgublja namreč v svojem članstvu prav tega delavca, neposrednega proizvajalca, zaradi česar bi se utegnila spremeniti v partijo birokracije, funkcionarjev in privilegirancev. Nihče ne zanika velike dejavnosti vodstev Zveze komunistov v preteklem obdobju, so poudarili na seji komisije, vendar je očiten premajhen stik med vodstvi in članstvom To nikakor ne pomeni. da bi si kdo želel uvedbo »močne roke*. • narobe, gre za to. da se Zveza komunistov uveljavi kot učinkovit reševalec družbenih nasprotij. Kljub tem hotenjem pa odkrivamo družbene deformacije, ki se kažejo v zlorabi uradnega položaja, pri nakupu družbenih stanovanj, raznih podkupninah in podobnem. Z moraliziranjem 'ne bomo dosegli ničesar, dokler bomo v Zvezi komunistov trpeti posameznike, ki so se tako ali drugače diskreditirali. proti njim pa nihče ne ukrepa. Zategadelj so delovni ljudje začeli ponekod izgubljati vero. voljo in pripravljenost, da bi sodelovali v družbenem samoupraviianju. ki se lahko zaradi tovrstnih deformacij spremeni v samoupravljanje posameznikov ali skupin. V zdajšnji javni razpravi o ustavnih spremembah pa bo imela Zveza komunistov nedvomno posebno priložnost, da se poveže z delovnimi ljudmi in postane dejanski uresničevalec njihovih interesov. BERT SAVODN1K Postelje brez strehe Se bodo ponovili dogodki preteklih let? Bodo spel prišli turisti,.kt bodo ostali brez strehe nad glavo, čeprav so pravočasno rezervirali in plačali hotelsko sobo? Podatki z jadranske obale kažejo, da vprašanja niso neumestna. Rezerviranih je približno petnajst tisoč postelj v hotelih, ki še niso dograjeni. In malo upanja je, da jih bodo dogradili do pričetka glavne turističjie sezone. Gradbeni stroški so se od konca leta 1969 povečali .za približno 30 odstotkov. Hoteli. ki so jih začeli graditi lani, so približno za toliko prekoračili predvidene investicije. Verjetno ne samo zaradi podražitev. Bržčas so botrovali nepredvidenim podražitvam tudi nepopolni in slabo proučeni projekti. Z ukinitvijo vnaprej plačanih 'konstruktivni kompromis« med različnimi stališči, ki bo v prihodnje krepil tako trdnost zveze kot republike in pokrajini, s tem pa med drugim »podružbil« tudi politiko kot pravico in dolžnost občanov SFRJ. V omenjeni komisiji je v | zveš*. bolj ali manj resničnih dilemah, ali naj se nova federacija v spremenjenih okoliščinah imenuje federacija ah konfederacija, postalo kmalu jasno, da v poštev ne pride nobena od teh teorij, kajti novi koncept federacije je takšen, da v njem republike in pokrajine postanejo element te federacije, ter da v nekaterih primerih vzpostavljajo konkretna razmerja med sabo brez posredovanja Zakaj je Čajavec izstopil iz Ei Niš Nesoglasja so nastala zlasti zaradi razvojnega programa banjaluške tovarne, ki bo zaposlila nad 5.000 delavcev Po dveh letih integracije z Elektronsko industrijo Niš se je banjaluška tovarna »Rudi Cajavec« konec februarja izločila iz te integracije in znova postala samostojno podjetje. Delavski svet Ei Niš je 25. februarja pristal na izločitev, potem ko je odklonil, da bi banjaluška tovarna dobila status pravne osebe z lastnim žiro računom. Nesoglasja z Nišem so nastala predvsem zaradi zaradi razvojnega programa banja-luške tovarne, ki so ga odobrili najvišj: organi družbenega samoupravljanja v skla- Dodatne obresti in dobiček Zavarovalnica Maribor jih bo izplačala za življenjsko zavarovanje MARIBOR. 11. marca — Direktor Zavarovalnice Maribor Jože Gričar je v zvezi z vprašanji novinarjev in zavarovancev dal naslednjo izjavo: »Zavarovalnica Maribor obvešča vse svoje življenjske zavarovance, da jim pri izteku zavarovanja oziroma pri izplačilu življenjskih zavarovanj izplačuje razen glavnice po polici še 23 odstotkov obresti na glavnico, vplačano do 24. januarja 1971 (to so obresti dveh devalvacij dinarja*. Razen teh obresti izplačuje zavarovalnica še 5 odstotkov na glavnico po polici kot delež življenjskih zava-rovacnev na čistem delu dohodka, ki ga je prigospodaril kolektiv zavarovalnice. 5-od-stotnega deleža na čistem dohodku so deleAi naši življenjski zavarovanci pri izteku zavarovanja, ali pri odkupu zavarovanja. če sklenejo hkrati novo. v šje življenjsko zavarovanje.« MARJAN KOS du s perspektivnim programom banjaluške občine. Po tsm programu naj bi tovarna »Rudi Cajavec« s hi'rejšim ^pzvojem zagotovila zaposlitev novih 5000 delavcev. Banjaluška »vama je dobila posebno nalogo, da ne samo v Banjaluki ampak tudi na širšem nerazvitem območju v krajih Celinac, Srbac, Lak-taši in v Bosanski Gradiški ustanovi nove obrate ali nove specializirane tovarne. Za izpolnitev te naloge je nujno potrebno, da tovarna dobi status pravne osebe, kar so zahtevale tudi banke in drugi soinvestitorji programa. V razvojnem programu je predvideno, da bo podjetje razvilo profesionakio elektro- | ni ko. proizvodnjo električne opreme za avtomobile, ko-mercialne elektronike ter nekaterih novih proizvodov m podvojilo proizvodnjo televizorjev na 100.000 aparatov letno, nato pa prešlo na barvno televizijo. Z investicijami okrog 400 milijonov din hočejo povečati bruto produkt na 1,5 milijarde din, število zaooslenih pa od sedanjih 3.500 na 9.000 delavcev. Med novimi proizvodi bi zavzeli posebno mesto elementi avtomatike za gospo-, dinjske aparate (hladilnike, pralne stroje), ki se po večini uvažajo, in pa električna oprema za jugoslovansko avtomobilsko industrijo, pa tudi za tovarne v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. V Bartjlauki poudarjajo, da hočejo pogoltniti dosedanje uspešno sodelovanje z »Iskro« in navezati tesnejše stike z »Energoinvestom«, »Unisom« in »Famosom«. Trajni partner banjaluške tovarne pa ostane Elektronska industrija Niš. s katero ima komplementarni proizvodni program. K temu ambicioznemu razvojnemu programu pripominjajo v Banjaluki, da bo le deloma financira iz sredstev sklada za obnovo Banjaluke, v glavnem pa z angažiranjem tujega kapitala in s komercialnimi krediti. Bolj kakor sredstva za uresničevanje razvojnega pfpgrama pa bodo potrebni visokokvalificirani strokovni kadri. Znano je da so leta 1969 zaradi slabe perspektive zapustili ba-njaiuško« podjetje mnogi strokovnjaki, ki so jih zamenjali mlajši kadri, lci zdaj vodijo boj za sodobno proizvodnjo in tehnologijo. Ob zboljšanju osebnih dohodkov za visokokvalificirane kadre se zdaj vračajo v tovarno strokovnjaki, ki so jo prej zapustili, -vključujejo pa se tudi novi, tako da bo podjetje ob koncu 1975 imelo namesto -sedanjih 100 kar 600 inženirjev. FRANCE SEUNIG Napredek se kaže torej v tem, da republike in pokrajini uresničujejo le en del svojih interesov preko zveznih organov, večji del, se pravi najpomembnejši del, pa uresničujejo s pomočjo konkretnih dogovorov med republikami, občinami in drugimi družbeno-poldtičnimi skupnostmi — znotraj same republike, je dejal Janko Cesnik na seji republiške ustavne komisije, ko ji je poročal o stališčih, za katera se je zavzemal v telesih zvezne ustavne komisije. Le ena oblika zveznega zakona V takih razmerah so kajpada na novo razmejene tudi upravne funkcije federacije: pri tem se Je izhajalo iz načela, da ni več mogoča hierarhična odvisnost posameznih upravnih organov, da so zvezni -in republiški upravni organi popolnoma samostojni in da izvajajo svoje začrtane funkcije, čeprav bo med njimi seveda Se nadalje navzoče medsebojno sodelovanje in obveščanje. Ce so npr. takšni zvezni organi doslej opravljali tudi nadzorstvo nad republiškimi, v nekaterih primerih celo reševali »njihove zadeve«, potem se jim takšna funkcija zdaj docela odreka. Ukinja se prav tako dosedanja kategorizacija zveznih zakonov na splošne, temeljne in popolne, daje pa se le en model takšnih zakonov. Po drugi strani republike in pokrajine zaupajo svoje pristojnosti zvezi v nekaterih primerih, in sicer, kadar je njihovo uresničenje pogojeno na soglasje vseh republik oeiroma republiških skupščin oziroma republiških organov Kot dve bistveni zadevi, ki ju je treba reševati s pomočjo takšnega soglasja, .sta mcfrebitna sprememba zvezne ustave in sprejetje mednarodnih pogodb, ki bi terjale spremembo nekaterih | republiških predpisov, za-| konov Preostale pristojnosti, | kot so monetarni sistem, , carina, emisija denarja, devizni sistem, zunanjetrgovinski sistem in nekatere druge, pa naj bi se reševale po posebnem postopku, ’ pa naj bi republika nastopala kot enakopraven udeleženec takšnega dejanja na zvezni ravni. Elementi državnosti republike Pomemben .element državnosti vsake republik« *e zrcali meiH-dtugim^KiM t nje? ni pravici, da v okviru začrtane jugoslovanske politike nastopajo tudi na zunanjepolitičnem področju. Smisel tega je v tem, da se republiki kot pomembnemu državnemu subjektu kljub temu, da je zvezi načeilno prepuščeno opravljanje zunanjepolitičnih zadev, jamči možnost, da v sklopu svojih pravic in dolžnosti zasleduje svoje interese, ki so v skladu z interesi vseh jugoslovanskih narodov. - Podobno je tudi na področju narodne obrambe. Tu je poleg tega prišla v ustavo teorija oziroma koncept vseljudske obrambe. S tem se dopušča možnost, da se na novo formulira pojem JLA, hkrati pa tudi vloga narodnega jezika v njej: posamezni oddelki Jugoslovanske ljudske armade naj bi uporabljali svoj jezik tako pri urjenju kot pri poveljevanju ter v šolstvu. Kar zadeva državno varnost, je bilo v glavnem sprejeto stališče, da je nosilec funkcij državne varnosti, tako pravic kot dolžnosti na tem področju, republika in ne zveza. Pri tej stvari je šlo v bistvu za troje funkcij, in sicer, da naj federacija na tem področju ureja le osnove sistema zaščite ustavne ureditve ter da naj usklaja delo organov, ki bodo opravljali zadeve državne varnosti, poleg tega pa skrbi za nemoteno delo zveznih organov. Ob vsem tem gre tudi za spremembe na področju družbenih služb; to področje je skoraj v celoti v republiški pristojnosti, saj gre za stvari, kot so kultura, prosveta, znanost, socialno varstvo idr. V tem načelu je očitno izjema le vprašanje zaščite borcev in invalidov. V zvezni pristojnosti je ob tem nekaj zakonodajnih funkcij, predvsem tiste, ki določajo osnove enotnega trga ter uresničevanje ustavnih pravic državljanov pod enakimi pogoji v vsej državi. Takšno enotno urejanje z zveznimi predpisi ne bo krnilo samostojnosti republike, nasprotno, uveljavljalo bo njeno enakopravnost m suverenost, zlasti v pogojih, ki se določajo v zvezi z usklajevanjem določenih aktov, ki govorijo o temeljih lastninsko-pravnih odnosov, obligacijskih osnov, temelje kazenskega prava in enotnih postopkov na tem področju. Uspela razstava JUTRO 71 Na njej so v enem tednu sklenili za 15 milijonov dinarjev pogodb LJUBLJANA, 11. marca — Drugo mednarodno razstavo trgovinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme na Gospodarskem razstavišču »JUTRO 71« je v enem tednu obiskalo nad 25.000 obiskovalcev, po večini iz trgovinsko gostinskih poslovnih krogov iz Jugoslavije in tujine. Na razstavi so sklenili za 15,000.000 dinarjev pogodb; vrednost preliminarnih pogodb ln ponudb pa znaša nad 30 milijonov. Obeta se torej, da se bo ta specializirana razstava uvrstila med najpomembnejše sejemske prireditve pri nas in si ob razstavi Euroshop v DUSseldorfu pridobila tudi evropski ugled. Bo živinorejcem odleglo? Odgovor izvršnega sveta Slovenije p omurskim kmetijskim organizačijam o najnujnejših ukrepih, s katerimi naj bi normalizirali položaj v živinoreji Komite za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu Slovenije je danes poslal | brili tudi sredstva federacije enajstim kmetijskim organizacijam in obratom v Pomurju odgovor na njihovo pismo, v katerem so pred nedavnim po skupnem sestanku v Gornji Radgoni opozorili na težaven položaj kmetijstva, zlasti še živinoreje. Pomurska kmetijska gospodarstva so zlasti poudarila zahtevo, da bi odpravili huda neskladja cen, opozorila pa so tudi na ureditev cen za mleko in nekatere druge kmetijske proizvode. J Komite za kmetijstvo in go- | tivno za leto 1970 za največ zdarstvo v svojem pismu . trideset par pri litru paste-ugotavlja, da je republiški | riziranega konzumnega mle- izvršni svet o teh vprašanjih razpravljal že novembra lani ln tudi posredoval zveznemu izvršnemu svetu predloge za nekatere najnujnejše ukrepe, s katerimi naj bi normalizirali položaj v živinoreji. Tako je zvezni izvršni svet že proti koncu minulega leta prepovedal izvoz krmil, odobril je blagovni kontingent za uvoz 400 tisoč ton zrnate hrane, ne glede na splošno zamrznitev cen pa je že decembra lani povišal maloprodajne cene mleka kurmila- ka, da bi tako prispeval k povečanju proizvodnje mleka, ki je bila zaradi povišanja proizvodnih stroškov o-grožena. Izvršni svet skupščine Slovenije je v začetku februarja letos predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj v okviru stabilizacijskih ukrepov sprejme dodatne administrativne m materialne intervencijske u-krepe za umiritev trga v živili. Dalje je republiški izvršni svet zahteval, naj zvezni organi takoj raziščejo ozad- | dov. V zvezi s tem so odo- je kvalitete ih cen prvega kontingenta intervencijskega uvoza koruze. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo u-gotavlja, da so nekatere predlagane ukrepe zvezni organi že sprejeli. Tako je te dni Z1S z odlokom povečal minimalno odkupno ceno mleka na 0,40 dinarjev za tolščobno stopnjo, podaljšal je veljavnost zveznih premij in regresov iz , ,, ... iz leta 1970 za prvo trime- i kra““ffi1 obširno razpravljala sečje leta 1971, sprejel pa je i 'Jepubl,lška skup?iina po ^ra tudi bilanco zveznega sklada dlvu' kl ga že dal-i casa Pri za pospeševanje izvoza živine in živinorejskih proizvo- tega sklada. Razen tega so zvezni organi odobrili tudi dodaten uvoz nekaterih živil in krmil. " V svojem pismu komite za kmetijstvo' in gozdarstvo tudi napoveduje skorajšnje korekture cen za druge kmetijske pridelke, za katere velja sistem zajamčenih in minimalnih cen. Po mnenju komiteja bodo omenjeni, že sprejeti in napovedani ukrepi, odločno prispevali k normalizaciji razmer v živinoreji in ’ ji omogočili nadaljnji razvoj. O položaju vinogradništva pa naj bi v skladu s sklepom gospodarskega zbora v pravljajo pristojni republiški organi. BORO BOROVIC Pogovor z bralci • - *' /r tki . ’-y ■ -s Vedno krivi? Pred dobrima dvema mesecema sem v prvem pogovoru z bralci poskusil opisati nekatere svoje poglede na urejanje časnika in na njegovo politiko. Vedel sem, da se izpostavljam in zavezujem. To sem storil zavestno, prepričan, da moram tako kot vsak med nami izbrati neko pot in »hoditi po njej — javno in odgovorno. Nikoli nisem imel iluzij, da je urejanje časnika idilično. Kljub temu se mi zdi, da zaslužijo nekatera vprašanja, ki se ob tem porajajo, javno obravnavo. Vprašanja, o katerih razmišljam, ne zadevajo le Dela ali le mene kot urednika. To so v mno-gočem vprašanja vseh množičnih občil, po svoje pa tudi vprašanja te družbe. Ta, ki jih naštevam, gotovo niso vsa. Toda pišem le o tistih, ki sem jih v tem kratkem času spoznal. -? Ni novo, da se ljudje jezijo na tisk. Česa vsega ni kriv! Novinarji iz tega največkrat delajo šale. Po svoje imajo morda celo prav, ko pravijo: Kaj bi se razburjali, saj smo tako ali tako vedno vsega krivi mi. Prepričan pa sem, da to ni dobro, saj v novinarjih' lahko popolnoma uspava samokritičnost. Prav nič namreč ni res, da novinarji niso nikoli bili ničesar krivi. Toda prav zato se je treba pogovarjati naravnost in nedvoumno. Primeri? Samo nekaj najbolj svežih. Novinar pride na sejo občinske skupščine. Seja ni sklepčna. Dve uri je navzoč pri pošiljanju kurirjev na domove odbornikov, ki jih ni na sejo. Potem to napiše. Urednik objavi. Drugi dan se v uredništvu počutimo kot pravi grešniki. »Delamo paniko« , »vznemirjamo ljudi«, »podiramo zaupanje v skupščine« itd. Kdo? Mi? Zato, ker smo pisali z namenom opozoriti na resen družbeni problem; ker smo hoteli opozoriti volilefe in njilio-1 ve delegate ter jih tako poklicati na odgovornost? Lahko bi rekli, da je to malenkost. Morda. Toda v trenutku, ko nekateri odgovorni ljudje, tudi javni funkcionarji, vidijo temeljni problem v časopisu, ne pa v tem, da neki problem obstaja v življenju in da ga časnik mora zabeležiti, oceniti in komentirati, ta malenkost ni več malenkost. Z neke seje, vseeno s katere, smo poročali to, kar smo tam slišali. Verno, točno, pošteno. Toda ne^zgodi se ravno redko, da na sejah govore vse mogoče, ko pa to preberejo v časopisu, sebe nočejo več spoznati. Napisana beseda ima pač svojo težo. No, in zato, ker smo napisali resnico, smo čez štirinajst dni dobili pismo, v katerem nam udeleženci seje očitajo, da smo senzacionalisti. Pismo so seveda poslali v vednost tudi političnim osebnostim svojega kraja, najbrž zato, da bi vsi videli, kako je za težave, k{ so nastale kot posledica razprave na seji, kriv časnik, ne pa razpravljalen Poročila seveda dan po objavi ni nihče preklical. Nihče nam ni poslal pojasnila, nihče nas ni javno, v našem časniku napadel, da širimo neresnico. Toda tudi zato je pri roki opravičilo. »Ce bi to storili, bi zadevo samo napihnili«, pravijo. Razmišljanje ima svojo logiko, še posebej, če ne more biti nobenega dvoma, da je edini krivec časnik. Smo nekako med mlinskima kamnoma. Glejte! Ko smo zvedeli, da se bodo cene elektrike, pošte, železnice in bencina kljub vsemu govorjenju o stabilizaciji in o tem, da se cene ne smejo spreminjati, vendarle spremenile, smo to napisali na prvi strani, z naslovom, ki je izražal ta ukrep zvezne vlade in ki je bil grafično skladen s podobo lista. Nekateri bralci so nam nemudoma očitali, da z velikostjo naslova vznemirjamo ljudi in delamo politič- PIŠE: MITJA GORJUP no škodo. Tako, ljudi torej vznemirja velikost naslova, ne pa dejstvo, da so bile zvišane cene. Za nezadovoljstvo je tako kriv časnik. Medalja pa imh tudi drugo plat. Sodelavci v Delu se spominjajo, da so jih bralci pred časom hudo kritizirali, češ da so za zvišanje cen zavestno uporabljali izraz »sprememba« cen. To naj bi bil namreč dokaz, da v časniku olepšujemo resnico. V resnici pa smo tako prvič kot drugič pisali le o dejstvih. Razglasili smo odprtost čašo-* piša. Tudi to gotovo ni nobena novost. Navsezadnje živimo v družbi, ki se prav tako razglaša za odprto in v mnogočem tudi je povsem odprta. Toda kako zelo različno si to odprtost predstavljajo nekateri ljucfje! In kako malo so jo pripravljeni soustvarjati, zagotavljati. Kako malo so se ljudje, delavci v tovarnah, pa javni in družbeni delavci, znanstveniki in kulturni delavci, pripravljeni v sredstvih informiranja javno in odprto pogovarjati, braniti svoja mnenja, odgovorno kritizirati mnenja drugih. Toda hkrati, ko vsevprek odklanjajo takšno javno nastopanje, kritizirajo dozdevno zaprtost časopisov. Najbolj tipično in aktualno se nam zdi stališče nekaterih gospodarskih organizacij. Trikrat so nezadovoljne z nami. Prvič, ker da smo sploh slabi, premalo kritični, premalo odprti, premalo resnicoljubni; drugič, ker da nič ne pišemo o njih; tretjič zato, ker takrat, ko pišemo o njih, 'pišemo steveda tisto, kar sami vidimo, spoznamo in ocenimo, ne pa tistega, kar naj bi v prid kogarkoli morali videti in morali pisati. Da bi bilo »objektivno«, seveda. Nič posebnega, boste rekli. Ce odmislimo, da je za nas, ki takšne reči vsak dan doživljamo, podobna praksa vsaj neprijetna, potem to za časnikarstvo samo najbrž ni res nič posebnega. Vredno pa se mi zdi opozoriti na nekaj drugega, kar ima, po mojem mnenju, tudi pomembne družbene razsežnosti. Stvarem je treba pogledati v obraz. Naj resnica še tako boli, boljša je od laži, od polresnic, od prikritih namigovanj. Ne zakrivajmo si oči pred tistim, kar doživljamo vsak dan. Ce ne poznamo dejstev, pravega razpoloženja ljudi, resničnih problemov in dilem, ni mogoče ne načrtovati ne uveljavljati nobene politike, ki bi bila demokratično sprejeta, učinkovita in dolgoročna. Za svoje napake dolžiti druge, svojo odgovornost odlagati na tuja ramena — to sicer lahko nekaj časa prinaša celo uspehe. Ne pa trainih in ne trdnih. Polna usta imamo demokracije, odgovornosti, javnosti. Prave demokracije, dejanske odgovornosti in prave javnosti pa se marsikdo boji. Velikokrat ne. čutimo demokratično, še manj pa tako ravnamo. Tudi zato ne, ker jih je veliko med nami premalo poštenih — do sebe in do drugih. Pa tudi jato, ker je tako, žal, še vedno mogoče poceni uspevati, dobivati »zvezdice« in »čebelice« v kartoteko vsakovrstnih ambicij. Novinarji nismo nezmotljivi. Nobene mesijanske želje deliti abstraktno pravičnost in abstraktno poštenost ni v nas. Toda svoie delo hočemo opravljati dobro in pošteno. Kar sem napisal, zato noče biti prazna in cenena moralka, je le opozarjanje naw ovire, ki so’nam napoti. Pa ne samo nam novinarjem. ČOKOLADA SiuAo/ul v 145 let na tržišču vsega sveta Ponovno v Jugoslaviji Vodilna znamka — jamstvo za kakovost Nenavaden položaj na madžarski meji Jugoslovanski državljani so doslej morali ob vsakem prestopu madžarske meje menjati 60 dinarjev — razen v primeru, ko so lahko pokazali kreditna pisma ali čeke za madžarsko državno banko. Ta ukrep so madžarske oblasti sprejeli pred leti, da bi omejile prekupčevanje z madžarsko valuto, ki je zaradi razlike med uradnim in svobodnim tečajem forinta precej razširjeno. Včeraj smo objavili vest našega dopisnika iz Murske Sobote, da so madžarske oblasti povišale vsoto, ki jo morajo menjati na meji na Si državljani na 120 dinarjev. Ta ukrep bo nedvomno prizadel maloobmejrd promet, zlasti tiste občane iz pomurskih občin, ki za krajši čas odhajajo čez mejo na obiske ali izlete. Špekulanti — bilo bi nesmiselno trditi, da jih ni — pa zaradi tega gotovo ne bodo prizadeti. Poleg tega je z najnovejšim povišanjem obvezne menjave na meji nastal čuden pravni položaj. Po naših predpisih smejo jugoslovanski državljani nesti čez mejo le 100 dinarjev, po madžarskih predpisih pa morajo na meji menjati 120 dinarjev. Razlika resda ni velika, načelno pa je stvar vendarle zapletena. Pomeni namreč, da bodo vsi naši državljani, ki bodo odslej tli na Madžarskb, morali kršiti naše predpise, če pa bodo naši carinski organi dosledno izvajali določilo o dovoljenih 100 dinarjev, bodo odslej lahko jntovali na Madžarsko samo listi, ki bodo šli na pot službeno. Madžari seveda vedo za naše predpise in ko so prvič uvedli obvezno menjavo, so zahtevali od naših držav Ijanov SO dinarjev — torej toliko, kot so takrat smeli nesti čez mejo. Zdaj pa so to vsoto povišali nad mejo. ki je našim državljanom določena z našimi predpisi. Težko si je misliti, zakaj so to storili; v pomoto skoraj ne moremo verjeti, prav tako pa tudi ne. da bi hoteli zavestno omejevati mejni promet. Morda računajo na tolerantnost naše carine. Toda tudi tolerantnost ima svoje meje in težko je sprejeti vsiljevanje takih pravil igre, ki bi tako očitno ih praktično uradno spreminjala vsakega našega državljana, ki potuje na Madžarsko v kršilca naših predpisov. Položaj, ki je nastal z najnovejšim madžarskim ukrepom, je močno nenavaden in zanimivo bi bilo vedeti, kaj mislijo o tem naši pristojni organi. J. STANIČ Sirija voli Danes bo v Siriji referendum. na katerem bodo izvolili novega predsednika republike. Edini kandidat je predsednik vlade in obrambni minister general Hafez Asad. ki ju 16. novembra lani prevzel oblast in pomedel iz političnega vrha ekstremno levo krilo Baas. Z Asadovim prihodom na olfast so -po Damasku zaveli bolj sveži politični vetrovi. Visoki letalski general, ki je \ preživel vse spremembe poli tičneoa vodstva v minulih letih. je v zadnjih mesecih storil marsikai. s čimer je razbil večletno izolacijo Baas doma. in Sirije r svetu. Z rstopom v četrerno unijo ZAR. Sudana. Libiie in Sirije je Asad jasno pokazal, da želi vključiti državo v osrednji krop arabskih držav Z obnovitviio diplomatskih stikov s Tunizijo in Marokom in z oživitvijo stikov s sosednim Libanonom na je normaliziral odnose praktično z vsem arabskim svetom Tenu primemo je Asad prilagodil tudi dogo Sirije v arabsko-izraelskem sporu. Sirija ni sprejela resolucije varnostnega sveta in ekstremno krilo prejšnje vladajoče ekipe se je upiralo poskusom Enipta in Jordaniie. da bi rešila k-izo na miren način. Asad je ubral druoe strune. Damask sicer javno ne izraža podpore Kairu, vendar z ničimer ne omejuje njegovih političnih prizade-vani; zadovoljuje se zgolj z verbalnimi napadi na Izrael, oziroma še bolj na ZDA •Očitno je. da sovražnik, proti kateremu se borimo ni sionistična baza v okv-tirani Palestini, kajti ta ne bi mogla kljubovati sretu brez podpore ZDA.« je izjavil Asad v ponedeljek v govoru ob osmi obletnici prihoda baasi-stor na oblast. Z liberalizacijo v gospodarstvii. poživitvijo drobne zasebne delavnosti in ožlritvim embrionn’neoa parlamentarizma. ki ie zalet vse politične skupine. *i je Asad utrdil pozicije tudi med širšimi sloji domačega prebivalstva. Zaradi tega izvolitev tega spretnega vojaka in politika. ki ne skriva želje, da bi po Naserjevi smrti postal ena od vidnejših figur arabskega sveta, za predsednika strske republike najbrž ne bo le izraz formalnega glasovanja. A. NOVAK MAULDIN: Ml VAS, VI NAS mm/**** »Vi nas lahko uničite 50-krat, mi pa vas samo 49-krat!« »Chicago Sun-Times«, Chicago Volilni slap strasti V Indiji so se končale splošne volitv e - Nemiri v vrsti držav so otežkočali izvedbo volitev - Glede spopadov je na prvem mestu Zahodna Bengalija Za veliko trojko Socialist Bertoldi: Sodelovanje treh velikih strank, kr-ščansko-demokratske, socialistične ter komunistične! OD NAŠEGA RIMSKE G*A DOPISNIKA RIM. 11. marca (teleac). Premier Colombo je začasno prevzel tudi listnico pravosodnega ministra, ki so mu jo minuli teden z izstopom iz vlade zapustili republikanci. Pol:ačno življenje naj bi se s tem vnovič vrnilo v normalno strugo in parlament bo ta teden nadaljeval razpravo o davčni in šolski reformi. Hkrati s tem pa so davi javnost seznanili z nekaterimi statističnimi podatki, ki govore o stanju v gospodarstvu. To stanje pa — povedano na kratko — ni najbolj zadovoljivo. J V primerjavi z minulim letom je industrijska proizvodnja manjša za 2.4 odstotka in zazdaj prav nič ne kaže, da si bo kmalu opomogla. Težave so tudi z zaposlovanjem: v letu 1971 naj bi se število zaposlenih povečalo za 1,4 odstotka, vendar se bo po vsej priliki zmanjšalo — statistiki so namreč iz obračuna stanja na trgu delovne sile izvzeli gradbenike, ki se jim piše črna usoda. Zarodi upada konjunkture na tem področju naj bi letos izgubil delo vsak deseti delavec v gradbeništvu (na Severu nekaj manj, medtem ko bo na Jugu ostal brez dela vsak šesti gradbeni delavec). Odpuščanje delavcev se Je začelo in nanj Je prav predvčerajšnjim s samomorom opozoril štiriinštiridesetletni delavec iz Milana. Vlada upa, da bo stanovanjska reforma popravila položaj v tej delov- | no ekstenzivni panogi, kaže ' pa, da letos blagodejnih : učinkov reforme še ni moč pričakovati. Za gospodarstvo kot celoto pa velja ugotovitev, da je kapitala sicer do- I volj na voljo, da pa podjetni- I ki niso pripravljeni tvegati novih naložb. Italijanska socialistična stranka je dopolnila svojo oceno političnega položaja v deželi in perspektive vlade levega centra. Socialisti, so, kot je znano, tisti del vlade, ki vztrajno vleče v levo in skuša izsiliti sodelovanje s komunisti. O tem Je dovolj jasno govoril sekretar stranke Mancini ob neuradni krizi vlade minuli teden in dokazal, da je politika socialistov precej drugačna Dd politike socialnih demokratov m republikancev. ki so za stal- Spodrezani frak ... Bivši brazilski predsednik general Costa e Silva je svojčas rekel: »Preden sem prišel na oblast, je bila Brazilija na robu propada. Potem je zavladal nacionalni vojaški svet in dežela je napravila korak naprej ...« ... V času nedavnega obiska italijanskega zunanjega ministra v Izraelu je italijanski list »Corrie-re delta Sera« zapisal tole: »Moro je prvi zunanji minister rimske vlade, ki je prispel v Jeruzalem vse od časov cesarja Tita naprej . ..« Cesar Tit je pred 1900 leti prišel v Jeruzalem, ga zavzel in razrušil... nost formule levega centra in zoper sodelovanje s komunisti, ter krščanskih demokratov, ki se najraje skrivajo za dvoumnimi izjavami. Vodja socialistične skupine i v parlamentu Bertoldi je v : intervjuju za tednik »II Mon-! do« takšno stališče potrdil. , Socialisti bodo ostali v vladi i in sodijo, da je bila formula j levega centra potrebna kot | orodje za likvidacijo eentri-i stičnih formul. Svojo nalogo | je opravila in politična pri-I hodnost Italije je v sodelovanju treh velikih množičnih strank — krščanskodemo-kratske. socialistične in * komunistične. Pač pa Bertoldi formule levega centra ne spravi povsem ad acta. Po njegovem je celo nenadomestljiva vse dotlej, dokler se krščansko demokratska stranka ne bo odločila, da krene skupaj s socialisti in komunisti. Bertoldijev članek tolmačijo kot deklaracijo, ki naj javnosti pove, da mislijo socialisti še nadalje graditi platformo za prihod komunistov v vladno sfero, da pa letos ne bodo izsiljevali politične krtze zaradi tega vprašanja. Bertoldi namreč jasno pove, da je zaradi omahljivosti krščanske demokracije takšen premik zazdaj nemogoč In da bi ga lahko realizirali šele po predsedniških volitvah konec tega leta, če bi bil novi šef države pripravljen razpisati predčasne parlamentarne volitve. MARJAN SEDMAK Medtem ko iz Indije prihajajo prve agencijske vesti o rezultatih splošnih parlamentarnih volitev, na katerih bo skorajda gotovo zmagala vladajoča kongresna stranka Indire Gandhi, pa si je ob tem vredno ogledati še spremljajoči pojav indijskih volitev, tb je predvolilne in volilne spopade in nerede. V tem pogledu je med osemnajstimi indijskimi državami na prvem mestu Zahodna Bengalija, čeprav tudi drugod ni potekalo vse gladko. t Zaradi spopadov so morali prejšnji teden preložiti volitve v nekaterih okrožjih držav Utar Pradeš, Bihar in Kerala. Seveda je do netenja strasti prišlo tudi drugod, vendar to v indijskih razmerah ni pomenilo kdo-vekaj, tako da so volitve potekale večidel po vnaprej začrtanem »umiku«. Poseben primer je država Zahodna Bengalija, v 'kateri že izvršene volitve same po sebi predstavljajo uispeh. Po dosedanjih podatkih je v tej državi pred in med volitvami izgubilo življenje več sto ljudi, med njimi tudi štirje kandidati za indijski oziroma lokalni parlament. V Bengaliji so namreč istočasno volili v osrednji in lokalni parlament. Za zadnje spopade in pokole v Kalkuti obtožujejo naksaiite, ki se sami imenujejo marksistično-lendnistič-na komunistična partija. Sestavljena je iz raznorodnih ZDA ne ■ ■ izzivajo Kitajcev McCloskey: »Operacije v Laosu niso naperjene zoper LR Kitajsko!« WASHINGTON, 11. marca (Reuter) — ZDA so ponovno zagotovile, da nimajo v načrtu nikakršne akcije v Indo-kini, ki bi ogrožala DR Kitajsko. Predstavnik State De-partmenta McCloskey je dejal, da so »ponovna ameriška zagotovila kar najbolj iskrena in da upajo, da so jih Kitajci razumeli.« »Operacije v Laosu niso naperjene proti kitajskemu ljudstvu in menimo, da to ni nikakršna grožnja Kitajcem,« je dejal McCloskey. ROBERT MCCLOSKEY: Nočemo groziti Kitajcem... Politični duh v tovarnah Obisk Jugoslovanov v pekinški tovarni okrasnih predmetov in preprog - Z žadom in slonovino se ukvarjajo srednješolci - Poldruga ura za izobraževanje POSEBEN TANJUGOV DOPIS PEKING, 11. marca. Jugoslovani, zaposleni v Pekingu, so imeli priložnost obiskati več kitajskih tovarn, občin in šol. Pred kratkim so pripravili ogled v tovarni okrasnih predmetov in tovarni preprog v Pekingu. Ti tovarni poleg mnogih drugih delata za izvoz in njune izdelke cenijo marsikod po svetu. V tovarni okrasnih predmetov so nas peljali v konferenčno dvorano. V vitrinah so razstavili izdelke tovarne, ki je edina te vrste v Pekingu. Občudovali smo umetniško izdelano okrasje iz vseh vrst žada, dragocenega porcelana in pozlačene medenine ter slonovine. V eni od vitrin imajo dragoceno knjigo, katere listi so iz najfinejšega belega žada — to so pesmi predsednika Mao Ce Tunga. V tovarni je zaposlenih 800 ljudi, večinoma srednješolcev, ki jim pri delu pomagajo starejši in bolj izkušeni mojstri. Na Kitajskem velja splošno pravilo, da srednješolec ne more na univerzo, če prej ne bd tol nekaj let zaposlen v proizvodnji; šele zatem se lahko vpiše na univerzo ali visoko šoto, odvisno od ocen in priporočil podjetja, v katerem je delal. Ker v tej tovarni izdelujejo predmetfe, za katere je treba precej nadarjenosti, izkušenj in strokovnosti, smo vprašali, koliko njihovih uslužbencev ima univerzitetno izobrazbo. Povedali so nam, da imajo 20 takih ljudi. Zatem smo si ogledali tovarno. Nekdaj so delali le ročno, sedaj imajo precej strojev, delovna storilnost pa se je zelo povečam. Nekdaj so vaze sušili v običajnih pečeh, sedaj uporabljajo velike električne peči. Stekel je pogovor. Zanimivi so bili odgovori na vprašanja o političnoideolo-škem delu, ki mu na Kitajskem posvečajo največ pozornosti. Povedali so nam. da delavci po osemurnem delu posvete uro in poi ideološko-političnemu izobraževanju. V tovarni preprog je zaposlenih 1800 delavcev. Tudi tu so posebej opozorili na pomembnost ideološtco-politič-nega dela. Predstavnik revo-laciona rega komiteja nam je dajal, da vsak dan proučujejo Mačve misli in tekočo politiko. Pogovor v tej tovarni je popestril naše izkušnje o življenju in delu na Kitajskem. Zanimalo nas je, kje delavci stanujejo. »Samskim dajemo stanovanje, družine pa žive v mestu tako kot drugi.« »Koliko plačujejo stanarine?« »Zelo malo, samski 0,4 odstotka plače, družine pa od 2 do 3 odstotke. V tovarniški kantini stane kosilo 0,20 ju- ana (približno 1,2 novega dinarja), povprečna plača pa je približno 60 juanov na mesec. Zanimalo nas je, po kakšnih merilih dolcčajo plače. Odgovor je bil natančen: Na prvem mestu je ideolo-ško-politična dejavnost in p edarjost Maovi proletarski politiki, na drugem delovna doba, na tretjem poklicna usposobljenost.« Ta vrstni red se popolnoma ujema z Maov.m pojmovanjem, da sta ideologija in politika »vodilni postavki« v vsakem, tudi proizvodnem delu, praktičnim izkušnjam pa je treba dajati prednost pred šolskim in knjižnim znanjem. STJEPAN PTJCAK elementov, od intelektualcev, I niih delovnih ur v bnidajd od' študentov pa do navadnih ' pade na Bengalijo, kar je razumljivo ------" -------■*— kriminalcev, ki so pripravljeni za nekaj rupij storiti tako rekoč vse — tudi umor. Ta stranka nima izdelanega programa, vodilo vseh njenih akcij je ugotovitev, da je centralna vlada nesposobna rešiti državo iz kaotičnega stanja. Iz tega pa izhaja, da je rešitev možna le z radikalno spremembo sedanjega stanja in sicer z odkritim bojem z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Samo v lanskem letu je bilo v Bengaliji več kot 1300 žrtev spopadov, ki so jih zanetili večinoma naksalitd. Za sedanje volitve pa je centralna vlada poslala v državo okrog 100.000 vojakov in policije, da so lahko volitve speljali do konca. V Kalkuti, ki jo nekateri imenujejo kar »peklensko metropolo«, pa poleg naksailitov deluje še šest- manjših ekstremnih levih grupacij. Najmočnejša politična stranka v Bengaliji je marksistična komunistična partija (MCP), ki je imela največ možnosti tudi na teh volitvah. Resda se številni spopadi v Bengaliji dogajajo na videz brez pravega vzroka, trajajo nekaj dna in potem nenadoma uplahnejo, vendar imajo kljub spontanosti in kaotičnosti globljo osnovo. Najprej je treba upoštevati, da je to ena najbolj zaostalih indijskih držav. Računajo, da je okrog 4 milijone ljudi brezposelnih, okrog 80 odstotkov aktivnega prebivalstva je le delno zaposleno, ali pa je sploh brez dela. Zaslužek večine mezdnih delavcev je zelo slaib (2—3 rupije dnevno: indijska rupija velja nekaj več kot 60 starih dinarjev), povprečne mesečne plače pa se gibljejo od 170 do 300 rupij. Osnovna prehrana — riž je v Kalkuti racionaliziran, poleg tega pa je relativno drag, saj stane en kilogram riža 2,4 rupije. Skoraj dve tretjini izgublje- zaradi pogostnih stavk, ki pretresajo glavno mesto. Politična nestabilnost in socialni nemiri onemogo- kalkuitskem pristanišču v zadnjih štirih letih upadel za 40 odstotkov, število delovnih mest v industrija pa prepočasi narašča. Vse to so samo nekateri žgoči problemi, ki tarejo Bengalijo in 9m po svoje dodajajo netivo neprestanim izbruhom spopadov v tem delu indijskega podkantinen-ta. Nemiri, ki jim vlada v New Delhiju še nd našla čajo normalno gospodarsko j '^akovitega zdravila, življenje. Tako je promet v 1 AVGUST PUDGAR Rokada v sindikalnem vrhu ČSSR Jana Pillerj'a na čelu češkoslovaških sindikatov zamenjal Hofman PRAGA, 11. marca (Reuter) —- Češkoslovaška tiskovna agencija je sporočila, da je bivši član predsedstva češkoslovaške partije Jan Piller včeraj odstopil s položaja predsednika češkoslovaških sindikatov. Hkrati je dalo ostavko še osem drugih sindikalnih funkcionarjev. Vodstvo sindikatov je za novega predsednika izvolilo Karla Hofmana, kandidata za člana prezidija KPC. Pillerjevo ostavko so pričakovali že ves čas, odkar je prejšnji mesec izstopil iz prezidija KPC. Sodijo, da je ta korak tesno povezan z neko partijsko analizo češkoslovaških dogodkov v letu 1968, v kateri je rečeno, da je Piller kot član VELIKI INDIJSKI KOTEL — Med volitvami je najbolj vrelo v Zahodni Bengaliji... (desno zgoraj New Delhi, spodaj Indira Gandhi) Brez barantanja Egipt umaknil predlog o odprtju Sueškega prekopa - Brez kompromisov KAIRO. 11. marca (UPI). Egipt je umaknil svoj predlog, da naj bi Sueški prekop ponovno odprli za mednarodni promet. Pogoj za uresničitev tega predloga je bil delen umik Izraelcev s Sinajskega polotoka oziroma z vzhodnega brega Sueškega prekopa. Oživljena Hirošima Za 300 dolarjev je moč kupiti ali pa si za 5.0 dolarjev mesečno sposoditi prvi dokumentarni film o posledicah atomske bombe nad Hirošimo leta 1945. Ta grozljivi dokument o jedrskem razdejanju, ki ga je takoj po atomski eksploziji posnela skupina japonskih fotografov, so ameriške okupacijske oblasti zaplenile, tako da je šele zdaj postal dostopen javnosti. Hkrati s tem filmom velja omeniti tudi nedavno objavljeno poročilo hirošimske atomske bolnišnice, v kateri se je od ustanovitve leta 1956 zdravilo 50 tisoč Japoncev za. boleznimi, ki so jih povzročile posledice jedrske eksplozije: lani je za posledicami bombe umrlo 70 ljudi, 44 jih je imelo zločestne tvore, zdravijo pa še vedno 92 ljudi, ki so zboleli za levkemijo. Ker po nedavno izvedeni anketi celo v sami Hirošimi kar 10 odstotkov prebivalstva ne ve, kaj se je bilo zgodilo v njihovem mestu 6. avgusta 1945, bo film zares učinkovito pričevanje o tem, kakšne strahote lahko povzroči jedrsko orožje. Predstavnik egiptovske vlade Munir Hafez je v sporočilu za tisk k pariški novici, da Izrael razpravlja o možnosti, da bi se za 25 km umaknil od prekopa, s čimer bi baje že omogočili čiščenje te vodne poti in obnovitev plovbe. Egipt je svoj predlog umaknil zato, ker Izrael ni pripravljen zapustiti vseh zasedenih arabskih ozemelj, Je rekel Hafez. »Tukaj gre za odpravo posledice izraelske osvajalne vojne in za umik z zasedenih ozemelj. Izrael pozablja, da je Egipt predlagal obnovitev plovbe po prekopu kot prvo točko uresničevanja resolucije varnostnega sveta, po kateri naj bi prišle na vrsto še vse druge.« »Zdaj, ko je Izrael z uradnim dokumentom, poslanim na OZN, potrdil, da se ne bo pokoraval določbam te resolucije, je svoje stališče jasno razložil in zaprl vrata miroljubnim prizadevanjem. Kadar gre za lastno zemljo, se ni mogoče pogajati ali delati kompromisov.« KITAJSKI DELAVCI MED ODMOROM — Plačo določa v prvi vrsti proletarska in revolucionarna zavest. Foto: Arhiv Dela JAN PILLER: En odstop za drugim ... prezidija glasoval za resolucijo, ki je obsodila vojaško intervencijo držav varšavskega pakta. Zoper proizvajalce mamil WASHINGTON, 11. marca (Reuter) — V ameriškem senatu so sprejeli zakonski os- ( nutek, ki predvideva, da bo- : do nemudoma ukinili ameriške pomoči državam, ki ne bodo ustrezno nadzorovale nezakonite proizvodnje heroina in pošiljanja v ZTfA. Senator Church, ki je pojasnjeval ta zakonski osnutek, katerega so kot amandma sprejeli k zakonu o pomoči tujini, je dejal, da to velja zlasti za Turčijo in države Bližnjega in Daljnega vzhoda, od koder prihaja največ mamil. Lenuhi se že ogrevajo za delo Strah pred strogim zakonom proti brezdelnežem in postopačem na Kubi MEXICO, 11. marca (Tanjug) — Okrog 43.000 brezposelnih in delomrznih delavcev se je zadnja dva meseca priglasilo pri pristojnih kubanskih organih, da bi jim dali delo. Dobili so ga vsi. Razlog za takšno »delovno vnemo« te pkupine Kubancev je gotovo bližnji zakon proti postopačem in lenuhom, ki ga je sprožil Fidel Castro in v katerem bodo za vse, ki jim delo ne diši, določene zelo ostre kazni; celo zapor do dveh let. Javna razprava o tem zakonu se je pravkar končala. Obravnavali so ga na 113.000 sestankih, ki se jih je udeležilo čez 3 milijone Kubancev. Ljudstvo je zakon podprlo in ministrski svet ga bo že te dni sprejel. Veljati bo začel 15. marca letos. Jetniki prihajajo na prostost Doslej je mehiška vlada spustila 40 udeležencev demonstracij iz 1968 MEXICO, 11. marca (Tanjug) — Mehiška vlada je včeraj izpustila 16 političnih jetnikov, obsojenih zaradi udeležbe v krvavih študentskih nemirih oktobra 1968. Tako je v zadnjih treh mesecih prišlo na prostost že 40 udeležencev omenjenih študentskih demonstracij. Vseh jetnikov je bilo 85. Pred nekaj meseci,' ravno pred prihodom sedanjega predsednika Ludsa Echever-ria na oblast, je rektor vsedržavne univerze Pablo Casanova, ki so ga podprli študenti in profesorji, a tudi lev:čarske politične sile, zahteval pomilostitev za vse obsojence iz leta 1968. Vlada doslej na to zahtevo ni odgovorila. Kaže, da bo namesto splošne pomilostitve študente rajši kar tako postopoma izpuščala iz zapora. Iranslurist 5 K O K J A - L O K A VOGEL- BOHINJ I5.marca - 22.marca 1971 ******** ljubljanska banka NAHOC. Cit A so KSZC99VO ZAVi-OVA\! PB1 ZAVAROVALNIC! SAVA linilllllllllllllinilllllllllllllllli:illlllll||||||||||||||||!!||||||||||||||||||||n!||||||!lll!|||||||!!|||!t|||||||||!!||||||||||||||||||||||| RAZGLAS o javnem natečaju za oddajo stavbnih zemljišč za blokovno gradnjo na Vrhniki Po čl. 21. Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 14/66) * razpisuje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA JAVNI NATEČAJ / za oddajo stavbnih zemljišč za blokovno gradnjo na Vrhniki ob Ulici 6. maja Skupna površina zemljišč pare. št. 2094/12, 2089/1, 2087/1, 2088, 469, 3085/1 in 2084/2 k. o. Vrhnika znaša: 4183 in je na njih predvidena izgradnja 73 stanovanj POGOJI NATEČAJA SO NASLEDNJI: 1. izklicna cena: uporaba stavbnega zemljišča priprava stavbnega zemljišča in oprema s komunalnimi objekti: vodovod, kanalizacija, TP in kabelsko razvodno omrežje, asfaltirane ceste, telefon, zelenice skupaj: 4183 m* x 296,45 ND/m- = 1.240.037.20 2. Rok za začetek je 30. 5. 1971 Rok dograditve je 30. 6. 1972 3. Zazidava in tipi blokov morajo biti v skladu z izdelanim zazidalnim načrtom. 4. Plačilni pogoji: 40 % celotnega zneska 15. 4. 1971 40 % celotnega zneska 15.12. 1971 •20 % celotnega zneska 15. 511972 OPOMBA: Ti stroški so predvideni kot začetni izklicni delež. Rok za položitev zapečatenih pismenih ponudb ie do 30. 3. 1971 do 12. ure. Udeleženci javnega natečaja morajo ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini v višni 1.000,00 Ndin, ki jo nakažite Komunalno stanovanjskemu podjetju Vrhnika na tekoči račun št. 5011-1-37 pri SDK VRHNIKA. Neuspelemu ponudniku bomo varščini vrnili, uspelemu pa upoštevali v račun natečajne vrednosti. Podrobnejše informacije, pogoje in grafične prikaze podatke, dobite pri Komunalno stanovanjskem podjetju Vrhnika, Cankarjev trg 4/1. 2021 / Novice v »V S' _ % ^ 'W ». _ J02E BABIC REŽIRA ČEHOVA — Jutri bo t Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani premiera slovite drame Antona Pavloviča Čehova »Tri sestre« (v prevodu Avgusta in Dušana Pirjevca). To izredno zanimivo delo, ki ga nekateri postavljajo v začetek modeme evropske drame 20. stoletja, režira Jože Babič, scenograf je Sveta Jovanovič, kostumografinja Alenka Bartlova, glasbeni vodja Brane Demšar, lektor pa Mirko Mahnič. V naslovnih vlogah nastopajo: Ivana Mežanova (Olga), Iva Zupančičeva (Maša) in Marija Benkova (Irina), ob njih pa še Jurij Souček, Duša Počkajeva. Maks Bajc, Janez Albreht, Tone Slodnjak, Rudi Kosmač, Tone Homar, Ali Raner, Tone Gogala, Vinjco Hrastelj in Sava Severjeva. Vlogo Natalije je študijsko pripravila Svetlana Makarovičeva, figuro Irine Lučka Drolc Uršičeva. Nastopili bosta na reprizah. Z- novo uprizoritvijo »Treh sester« se gledališkemu občinstvu vsekakor obeta izredno zanimiv dogodek. Na sliki: prizor s Součkom, Zupančičevo in Albrehtom. LJUBLJANA: Čajkovski in balet v Vaši matineji — V nedeljski Vaši matineji, 14. marca ob 10.30 v MGL se bodo mladi obiskovalci srečali z baletnimi odlomki iz del P. I. Čajkovskega. Srečanje je pripravil Peter Bedjan-nič, RTV Ljubljana. Izvajalci bodo člani baletnega ansambla SNG; na sporedu pa bodo odlomki iz baletov Romeo in Julija, Labodje jezero in Tmjulčica. Predstavili se bodo Lidija Sotlar, Danila Svarova. Vida Volpijeva, Janez Mejač in Mijo Basailovič. Napovedovala bo Marjana Brec- . ljeva. LJUBLJANA: beograjski festival na TV — Ljubljanska televizija uvršča v svoj program oddajo, ki je bila pred časom že uveljavljena. Mozaik kratkega filma. Dre višnja (ob 19. uri) bo posvečena beograjskemu festivalu kratkega m dokumentarnega filma. Predvajali bodo nagrajence tega festivala. Uvod za to oddajo je pripravila Jovita Podgornik. TRBOVLJE: premiera v gledališču — Amatersko gledališče DPD Svoboda-Center Trbovlje je pripravilo novo premiero. Jutri se bo trboveljskemu občinstvu predstavilo v gledališki dvorani delavskega doma s komedijo Mira Stefanca »Večna lovišča«. Delo je režiral dolgoletni gledališki delavec in nosilec Linhartove spomenice Rado Cešnovar; zelo funkcionalno sceno sta pripravila Antonin švagelj in Janez Seme. avtor songov je Jože Škrinjar. V komediji nastopajo mlajši člani gledališča, predvsem dijaki trboveljske gimnazije. BEVERLT HILLS (ZDA): slovo starega komika — V 77. letu starosti je po daljšem bolehanju umrl eden velikih igralcev klasične filmske komedije Harold Lloyd, ki je v obdobju nemega filma v ZDA uspešno tekmoval s Chaplinovo priljubljenostjo. Oblikoval je lik tipičnega ameriškega podeželana, ki se trmasto spoprijema z grozotami civilizacije, ne da bi pri tem pozabil na eleganco majhnega gizdalina, kakršnega je karikirala že njegova stalna filmska maska: slamnik in naočniki z roževina-stim okvirom. Lfoyd je bil eden redkih komikov »zlatega obdobja«, ki so vzdržali tudi v zvočnem filmu, čeprav nekdanje popularnosti niso več dosegli. Nove priredbe starih komedij pa obujajo spomin nanj, saj mimo njegovih komičnih parad ne more nobena antologija filmskega smeha. CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA. KOPITARJEVA 2 objavlja prosti delovni mesti POSLOVODJE knjigarne in papirnice deljen delovni čas POGOJ: visoko kvalificirana delavka knjigotrško papirniške stroke oz. poslovodska šola s 5-letno prakso. KURIRJA - raznašalca knjig V poštev pridejo mlajši upokojenci Pismene ponudbe sprejema podjetje 10 dni po objavi. 1916 Turisti C n« »ganctj* f ■ Ljubljana- traruport • IIMIKM V r,— IZKORISTITE LEPE POMLADANSKE DNI IN POTUJTE Z NAMI: RIM — 2 dni: izlet z letalom v večno mesto 27. 3. TORINO — 5 dni: vinsko gastronomska tura. letalo 18. 3. PADOVA — od 20. 3. vsako soboto v Padovo: ogled mesta, obisk botaničnega vrta, nakupovanje s posebnim popustom v izbranih trgovinah ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE SMO PRIPRAVILI: HOLANDIJA: 6 dni ŠVICA: GRČIJA: DUNAJ: BOLOGNA: mov in odhod letala 20. 4. 5 dni odhod avtobusa 29. 4. 5 dni odhod letala 29. 4. 3 dni odhod avtobusa 1. 5. 3 dni: ogled salona parfu-kozmetičnih preparatov, odhod avtobusa 1. 5. Prodajamo vstopnice za revijo najboljših drsalcev, Id bo 19. 3. v Hali Tivoli. Vse podrobnejše Informacije in programe dobite v naših poslovalnicah TURIST-a v Ljubljani, Šentvidu, Domžalah, Kamniku, na Vrhniki, v Ljutomeru in Zagrebu. 1766 Egipt pod arkadami Naposled tudi pri nas razstava egiptovske kulture - 92 mesecev neizkoriščenih štipendij za študij egiptologije Jugoslovanska umetnost se je začasno odselila v Pariz, k nam pa se bo preselil delček iz bogate zakladnice egiptovske kulture. Osnovno geslo razstave, ki bo odprta v začetku prihodnjega leta pod ljubljanskimi arkadami in se bo nato selila po Jugoslaviji, bo enako kot v pariškem Grand Palais — od prazgodovine do današnjih dni. Zakaj pišem«? Okrogla miza mednarodnega Pen kluba na to temo - Prireditev bo od 7. do 12. maja v Portorožu Skupnost jugoslovanskih centrov PEN-kluba je povabila mednarodni PEN-klub na posvetovanje za okroglo mizo. ki bo v Piranu letošnjo pomlad od 7. do 12. maja. To pisateljsko srečanje bo potekalo podobno kot vsakoletna pisateljska srečanja v domu pisateljev, ki so ga skupaj ustanovili slovenski in češkoslovaški pisatelji. Prejšnja leta je slovenski center PEN-kluba samo sodeloval z Društvom slovenskih pisateljev na teh srečanjih, katerih namen je bil predvsem sodelovanje pisateljev iz bližnjih dežel. Letos pa prireja Skupnost jugoslovanskih centrov PEN-kluba to srečanje na pomembni mednarodni ravni, zato pričakujejo jugoslovanski pisatelji številne znane pisatelje z vseh strani sveta. Tema okrogle mize bo »Zakaj pišemo?« Tema, ki išče veljavni odgovor na vprašanje o smislu ' pisateljevega dela, bo splošen okvir posvetovanja, dopolnjena pa bo z razpravo o naslednjih vprašanjih: 1. Ustvarjalno pisanje kot subjektiven izraz ali kot sredstvo moralne in socialne akcije, 2. Pisanje kot negacija smrti in pozabe. Trajnost kot kriterij vrednosti, 3. Literatura kot nadomestilo za religijo ali moralne sisteme, 4. Ustvarjalno pisanje kot sredstvo za navezovanje človeških stikov skozi čas in prostor. Skupnost jugoslovanskih centrov PEN-kluba je že izdelala začasen program, ki poleg razprav o navedenih temah obsega še razne kulturne in družabne prireditve. Pripravljalni odbor, za mednarodno pisateljsko okroglo mizo je že prejel prijave nekaterih svetovno znanih pisateljev. Med drugimi se bo prireditve v Portorožu in Piranu udeležil predsednik Mednarodnega PEN-kluba Pierre Emanuel, znani nemški pisatelj Heinrich Boli, avstrijski pisatelj Ernst Fischer, znana pisateljica Han Suyn, nobelovec Miguel Asturias, Carlo Casolla, Mario Soldati in še mnoga druga znana imena. Ce se bo udeležil okrogle mize tudi naš nobelovec Ivo Andric, kakor je obljubil, potem bo to prvič, da se bosta pri nas srečala kar dva nobelovca na nekem pisateljskem srečanju. Iz povedanega je razvidno, da bo pomen okrogle mize mednarodnega PEN-kluba v Portorožu prerasel okvire Slovenije in Jugoslavije. Mislimo, da je upravičeno pričakovanje, da bo beseda pisateljev iz Pirana odmevala v širši prostor in še bolj povezala literarne ustvarjalce raznih jezikov, dežel in kultur. FRANCE NO VSAK Avtorji napovedujejo SASA VUGA, pisatelj, je oddal založbi Lipa v Kopru roman Vseenost, obširno pripoved o naši zdajšnosti, v katero je vkomponiral refleksije na preteklost. Delo je pisal dve leti, medtem pa je za televizijo dramatiziral tudi šestnajst Boccacciovih novel ter Vorančev Judenburg. MITJA MEJAK, esejist in književni kritik, je za knjižno zbirko Naša beseda pri Mladinski knjigi pripravil izbor iz del pisatelja Juša Kozaka, napisal pa je tudi scenarij za televizijsko igro po Kozakovem delu Leteči angel ter literarne uvode v štiri pesniške zbirke, ki bodo izšle pri Partizanski knjigi. To so izbori poezije pesnikov Mateja Bora, Petra Levca, Ivana Minattija in Jožeta Šmita. JOŽE SNOJ, novinar bo pri mariborski Založbi Obzorja v kratkem izdal roman »Negativ Gojka Mrča«, pri Cankarjevi založbi pesniško zbirko »Nenadoma v velikem prostoru sami« ter pri Mladinski Knjigi zbirko pesmi za otroke »Lajna drajna«. FRANCE ŠTIGLIC, filmski režiser, bo po nekajletnem premoru, v katerem je delal predvsem za televizijo (Bratovščina Sinjega galeba, nadaljevanje serije o VOS), spet stopil za filmsko kamero. Posnel bo film po scenariju Frančka Rudolfa, ki nosi ■ delovni naslov »Praznovanje j pomladi«. Scenarij je komisija republiškega filmskega sklada ocenila kot najboljši letošnji slovenski filmski načrt. Fabulativno se film vrača v čas Marije Terezije in v staro, pogansko mistično obredje kurentovanja. RAJKO RANFL, televizijski režiser, avtor uspelih kratkih filmov »Venus« in »Mon-strum«, bo letošnji debutant v slovenskem celovečernem igranem filmu. Predstavil se bo kot oblikovalec mikavne zvrsti fantastičnega filma »Črna ladja«, za katerega je tudi sam napisal scenarij. • IVO PETRIČ, komponist, je pravkar končal (svoj prvi) klavirski koncert. Skladbo je napisal na željo znanega solista Acija Bertonclja, ki bo še v letošnji sezoni z orke--strom RTV Ljubljana skladbo tudi posnel. Avtor pričakuje, da bo koncert v prihodnji sezoni tudi javno izveden, in sicer ga ima namen dati v spored simfonični orkester RTV Ljubljana. MARJAN DOVJAK slikar, ki je pred kratkim z velikim uspehom "razstavljal v ljubljanski Mestni galeriji, te dni razstavlja svoja dela v bolnišnici za duševne bolezni na Polju. Razstavlja na povabilo vodstva bolnišnice, ki je pred tem priredilo že razstavi Franceta Slane, Franceta Per-šina in Jožeta Horvata-Jakija. P. BREŠČAK »Razstava egiptovske kulture skoraj neogibno sodi v okvir delovanja vsake količkaj razgibane kulturne sredine,« je povedala v pogovoru v Kairu dr. Bernarda Perc, naša edina doktorica egiptologije, ki že več mesecev opravlja »tehnične« posle v zvezi z razstavo. »Mi na to razstavo čakamo že petnajst let in zdaj jo bo slovensko društvo muzealcev ob finančni podpori zveznega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti priredilo kot nekakšno posvetilo petnajstletnemu sodelovanju med ZAR in Jugoslavijo. Podobno razstavo sb imele že mnoge evropske države in seveda tudi še druge — Japonska, na primer, kar trikrat. Pri nas pa v egiptologiji, ki je sicer v svetu zelo čislana, nimamo posebne tradicije in zato so organizacijske priprave za tako razstavo težavne. To pa •ne pomeni, da za razstavo pri nas ni zanimanja — poleg Ljubljane bi jo radi videli še v Beogradu, Skopju, Zadru in drugih jugoslovanskih mestih, tako da. upam, da jo bomo imeli v Jugoslaviji kar pol leta.« Odbor za spomenike pri egiptovskem ministrstvu za "Kulturo, ki bdi nad egiptovsko kulturno dediščino: je 20. januarja prižgal zeleno luč za našo razstavo in zdaj so priprave stekle bolj intenzivno. Dr. Perčeva je že izbrala vrsto predmetov, ki jih bo za razstavo prispeval egiptovski muzej iz Kaira. Ti predmeti bodo seveda osrednji del razstave, precej pa bodo prispevali tudi naši in drugi evropski muzeji. Zagrebški muzej bo »posodil« del svoje bogate staroegip-tovske zbirke, med drugim edino mumijo; poleg tega pa so sklenjene pogodbe o sodelovanju z dvanajstimi tujimi muzeji, med dri^gim z oudim-peškim, dunajskim, miinchen-skim ... Samo eksponati kairskega muzeja so vredni okrog pol milijona egiptovskih • funtov (1 funt — 35 dinarjev). Najdragocenejši predmet na razstavi bo triada iz dobe Mi-kerinos, ki je vredna 125.000 funtov. Med predmeti pa bo tudi zlata maska iz obdobja šešong, vredna 15.000 funtov. »Namen razstave ne bo zgolj predstaviti egiptovsko kulturo naši javnosti, marveč to kulturo in sploh Egipt približati našim ljudem in oživiti egiptologijo tako na strokovni kakor tudi na poljubni ravni,« pravi dr. Perčeva. »Strokovno plat bo obogatil mednarodni simpozij o vplivu staroegiptovske kulture zunaj Egipta, zlasti pri nas. širši javnosti pa bodo namenjene razne akcije, ki bodo spremljale razstavo in pri katerih bo sodelovala večina naših podjetij, ki delajo v ZAR. Ljubljanski 'Intertra-de se je, na primer, že obvezal, da bo za to priložnost uvozil kvalitetne spominke — odbrane kopije originalnih zgodovinskih predmetov. Razen tega upamo, da bo razstava poživila zanimanje j:a potovanja v Egipt, ki so zdaj razmeroma zelo poceni, kakor tudi za študij egiptologije, ki je pri nas še na zelo skromni ravni. Za piiner naj povem le to, da imamo Jugoslovani odobrenih na vsaki dve leti za 92 mesecev štipendij za študij egiptologije, a te štipendije ostajajo skoraj v celoti neizkoriščene. Večina drugih držav je v tem pred nami — naj navedem le primer Poljakov in Cehoslo-vakov, ki že dolgo sodelujejo pri izkopavanju in restavracijskih delih v Egiptu in imajo v Kairu tudi svoja inštituta za orientalistiko. Mislim, da bi moral biti to tudi naš končni cilj in sama si že prizadevam, da bi se nam ta želja uresničila.« ANDREJ NOVAK Trebnje Letos Jugoslovanski salon" Prireditve Tabora slovenskih likovnih samorastnikov — Ugodne ocene sedanjega dela - Tabor,ni periferen pojav Trebnje ni s svojim Taborom nikakršen periferen pojav v naši naivi, piše zagrebški Vjesnik u srijedu pod naslovom »Pouka iz Trebnja«. Ta in druge misli iz zapisa so novo priznanje organizatorjem, ki za letos pripravljajo še bolj pisan in bogat spored likovnih prireditev, katerih osnova je »na-inva umetnost«. V začetku aprila bosta v avli osnovne šole razstavljala znana samorastnika Jože in Konrad Peternelj, mojstra žirovske šole. V juliju bo imel v Trebnjem samostojno retrospektivno razstavo Jože Horvat-Jaki. novembra -bo samostojno razstavljal Ivan Lackovič-Croata. Vmes bodo še nekatere druge likovne prireditve. Od 7. do 25. avgusta bo v Trebnjem odprt »Salon 11-' kovnih samorastnikov Jugoslavije«, ki bo, kpt /ocenjujejo, najbolj reprezentativna razstava tovrstnih dosežkov pri nas. Doslej se 'je zanjo prijavilo že čez 50 ustvarjalcev iz vse Jugoslavije. Ker je prostor omejen, bo umetniški svet, ki ga vodi Zoran Kržišnik, še posebej poostril merila, tako da bodo razstavljena najbolj kvalitetna dela. V avgustu bo tako kot že tri leta doslej delovno srečanje likovnih samorastnikov. Deset dni bo v Trebnjem delalo deset ustvarjal- KIPAR PETAR HADŽI BOSKOV V SVOJEM ATELJEJU Likovna umetnost Abstraktne kiparske študije Petar Hadži Boškov razstavlja v ljubljanski Mali galeriji Vodilni ali najpomembnejši kipar zdaj že srednje generacije makedonskih likovnih umetnikov Petar Hadži Boškov je leta 1953 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Zdaj nam je s samostojno razstavo svojih najnovejših plastik in grafik nekako položil račune, kako je obračal nekoč pri nas sprejeti kapital, kaj je nastalo iz nekoč nadarjenega študenta. Okolje, v katerem deluje, je zanimivo in po svoje' narekuje , kakšno stališče skorajda mora zavzeti sodobni, zlasti še mladi makedonski likovni delavec. Značilno je zavračanje, ignoriranje bogatega narodnega likovnega izročila, ker je bilo pač nekaj stoletij povezano s folkloro in narodno umetnostjo, zlasti s krasilnimi panogami, kar še danes marsikateri makedonski kulturnik in razumnik povezuje s pojmom zaostalosti. Zato je razumljiva težnja po odpiranju vrat v svet, ki se v likovni umetnosti izraža v včasih ne povsem razumljenem in še manj doživetem svetovljanstvu. Izjem je seveda precej/in posebno mladi igrajo v procesu izenačevanja cen vrednot vse bolj pomembno vlogo. Med revijami Pestro Nova Sodobnost: ‘Beno Zupančič, Franci Zagoričnik, Adam Schaff cev iz Slovenije, sedem iz drugih republik in trije iz Češkoslovaške oziroma Poljske. Svoja dela bodo darovali galeriji v Trebnjem, ki že ima večjo zbirko in za katero že pripravljajo stalne razstavne prostore, tako da ne bo treba več gostovati v avli osnovne šole. Ko že govorimo o letošnjem programu, naj opozorimo še na vse večji posluh delovnih organizacij v občini in zunaj nje, ki pomagajo plačevati stroške razstav in prireditev. Tudi v tem bi bilo Trebnje in njegov Tabor slovenskih likovnih samorastnikov lahko marsikomu zgled. MARJAN LEGAN Nova, 3. številka Sodobnosti nosi poudarek na literaturi.' Tu je odlomek dz novega romana Bena Zupančiča »Potres«, literatura, ki se vrača k sodobni problematiki in ki pri tem uporablja podobno pisateljsko optiko kot avtorjeva »Meglica«: mozaik, sestavljen iz kratkih, tako rekoč fragmentarnih, a slikovito napisanih fragmentov. Nova osrednja nota je kriticizem in lirizem, pač v tistem spoju, ki ga je znal avtor spretno uveljavljati že v drugih svojih tekstih. Tu je nadaljevanje Božičevega romana »Jaz sem ubil Anito«, pesmi Marka Kravosa in Francija Zagoričnika, tu je izbor iz najnovejše poljske poezije s kratko spremno besedo Eugeniusa Czap-lejevvicza ter v prevodih Dušana Pirca, tu« je ob stodvaj-setletinci smrti Stanka Vraza pregled tega, kar je o njem ugotovila slovenska in hrvaška literarna zgodovina (razpravo je napisa]^Lojze Krakar), tu je nazadnje nekaj kratkih glos, posvečenih filmu in knjigam, mitologiji pri Slovencih, o tem, da se je jugoslovanski zunanji minister Tepavac pogovarjal z Morom v Benetkah in da v delegaciji ni bilo niti enega Slovenca, čeprav so bili predmet razgovora predvsem problemi, ki nadevajo slednje. Med publicističnimi prispevki velja aposfcrofiratl razpravo Janka Kosa »Slovenska kultura in modema civilizacija« (nadaljevanje iz prejšnje številke), avtorju pa gre tu za opredelitev tistega temeljnega statusa, ki ga je kultura v slovenskem duhovnem proštom zavzemala v preteklosti, ter seveda njene perspektive v modemi industrijski ali celo postindustrijski civilizaciji. Na vprašanje, »ali ima dosedanja slovenska kultura v modemi civilizaciji na Slovenskem lahko še tisto vlogo, ki jo normalno mora • imeti vsaka duljpvna kultura znotraj civilizacije, v kateri se pojavlja,« bodo odgovorila nova nadaljevanja. Zanimivo je tudi ’ nadaljevanje razprave Janka Jerija o problemih slovenske zahodne meje »Pred šestnajstimi leti rešeno vprašanje«, pred- vsem pa seveda razmišljanje poljskega filozofa Adama Schaffa »Zakaj pišemo zgodovino vedno znova?« A. I. Petar Hadži Boškov je očitno ubral pri svojem oblikovnem izpovedovanju skrajno moderno, osebno smer. Njegove plastike iz varjenih kovinskih plošč posredujejo elementarno spreminjanje osnovnih vrednot materije — enkrat temne, hrapave kovinske površine z navarjeno površinsko strukturo, drugič spet neenake skupke lomov, ki blešče v brušenih površinah. Kompozicije so preproste, navpičnice ali ločne pritlehnice. Govorica teh skulptur je izrazito osebna, intimna, kot da bil edini namen pri njihovem ustvarjanju zasledovanje spreminjanja napetosti v kiparju samem ob nastajanju vsakega posameznega kosa. Zelo svobodno polje za gledalca, ki si mora ob teh delih z Očitno pomanjkljivo nakazano umetniško vizijo "izdatno pomagati s svojim tvornim domišljijskim sodelovanjem. Grafični listi, sestavljeni iz risb ene ali več podrobnosti njegovih plastik, včasih v ka-setiTanem razporedu na rdeči podlagi so bolj zanimivi in delujejo na gledalca z jasnim dekorativnim občutjem avtorja za ploskovno organizacijo. ' JANEZ MESESNEL Televizija 1:0 za mali ekran Ob oddaji »Vaš ekran«, ki jo pripravlja in vodi Helena Kodrova Treba je priznati tako avtorici Heleni Kodrov! kot televiziji sami: »Vaš ekran« je spodobna, dinamična, komu-nikativna> do neke mere celo samokritična, vsekakor pa dovolj refleksivna oddaja, in najbolj zanimivo pri njej je prav to, da je njena misel usmerjena tudi na samo sebe, to je, da televizija javno premišlja o televiziji, o svojih predstavah, hotenjih, možnostih, če k temu dodamo še spretno izvedbo, ki .zna poseči po različnih in obenem tipično televizijskih sredstvih, potem smo tako rekoč rekli vse, kar je o televizijski oddaji mogoče dobrega reči, vsaj kar zadeva njen jezik in izraz. Zadnja iz serije teh štirinajstdnevnih oddaj — v sredo zvečer — je poskušala premisliti o razmerju med filritam na televiziji in v kinematografski dvorani. Dotaknila se je torej znanega spora, ki se je začel (približno) pred pol leta in je med drugim fmel za posledico tudi »Mestece Peyton« v tistem nedeljskem terminu, kjer smo sicer gledali filme. Spor je bil seveda spor na temelju financ, saj so kinematografska podjetja malone enotno trdila, da jim preobsežni filmski spored na televiziji zmanjšuie obisk v kinematografih. Televizija je popustila v sporu, a seveda s premeteno taktično repertoarno potezo —a »Mestecem Fey-ton«, in kino je seveda potegnil kratko. To je bila prva razsežnost »Vašega ekrana«. Druga je bila v tistih anketah, ki jih je na improvizirani način pripravila avtorica v zvezi s tem srečno-nesrečnim »Mestecem Fey tonom«. Zdaj, v nedeljo, se namreč cela reč zaključuje (happy end), nova serija pa je, kakor vse kaže, dolga več kot leto dni, tako da je dilema, ali hi jo še ali je ne bi več privoščili spozabe in užitka in zgodb želinim prebivalcem slovenskih dežela. To je dilema za televizijo, za gledalce v veliki večini, po vsem videzu, precej manj. To je med drugim pokazala tudi anketa. Zato ie televizija pač sprejela tu-. di' novo, ddlgo, neskončno zgodbo na repertoar, a v ' drugem terminu. .V nedeljo bo film. iru to »družinski film«, kakor 'temu učeno pravilo na televiziji. Kakšen je tak »družinski« film, za zdaj še nihče ne ve (razen seveda na TV. kjer so si izmislili prav duhovite eoitetone k posameznim zvrstem). Bitka s kinematografi se nadaljuje? Najbrž proti volji televizije in prav tako kina, usoda sveta. Tako se ie oddaia »Vaš ekran« končala dovolj spodbudno. kliub bojazni nastopajočih sociologov: tu je še zmerom Pevton in televizija, ki zna spretno prisluhniti in spretno nnorabiti najrazličnejša stališča, tgko tista pro kot ona contra. ' a. r. Glasbeni dogodki Petrič, Chopin in Bartok Z orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil poljski pianist Adam Harasievvicz — Dirigent Bogo Leskovic Na minulem simfoničnem > zlasti, če vrednotimo delo v | tako orkestru kot dirigentu koncertu orkestra Slovenske celoti, skupaj z orkestralnim filharmonije smo slišali tri I dedom, ki ni enakovreden koncertne skladbe, ki so si ' klavirskemu. Poljski pianist po obliki sorodne, po stilu in kompozicijski obdelavi pa vendarle nadvse kontrastne. Obe modernejši skladbi sta oklepali romantični klavirski koncert, ki je že sam po sebi pritegnil tudi tisti del občinstva, ki sicer zanemarja ustvarjalnost poznejših rodov, ne da bd si bil na jasnem — zakaj. Tako je dirigent. Bogo Leskovic najprej predstavil Cancerto grasso za godalni orkester Iva Petriča. To je zgodnje skladateljevo delo, saj je nastalo leta 1955, ko je bil avtor še študent Akademije za glasbo. V njem pa že lahko zaslutimo skladateljevo poznejšo usmeritev, ki se je oblikovala postopoma in v skladu z razvojno potjo. Petrič je v tem delu bolj prepričljiv kot ustvarjalec liričnih razpoloženj, gibčni stavki pa so še nekoliko okorni. Zanimiva je kompozicijska gradacija prvega stavka, v izvedbi pa sem pogrešal jasno in sproščeno poseganje solističnih godal v Adam Harasievvicz je v prvem stavku ostal pri figurativnem nizanju posameznih glasbenih misli, kjer je bila v ospredju tehnična izdelava tonskega ndansiranja. Sproščeno in muzikalno dognano igro je pokazal v Larghettu, zaključni rondo (Allegro vivace) pa je bil razigran, tekoč in tehnično briljanten. pianist je za dodatek zaigral še nekaj Chopinovih klavirskih skladb.. V teh dodanih skladbah smo občutili, kako si pianist zamišlja interpretacijo mojstrovih klavirskih skladb. Poudarjena je lahkotnejše zasnovana interpretacija, v kateri so romantično zategnjeni zaključki tematike (Valček v As-duru, op. 69, št. 1) potisnjeni v stran. Ta način interpretacije ni slučajen, ampak zavestno grajen. Med dvema osnovnima variantama podajanja — verna interpretacija v neokrnjenem stilnem dojemanju in svojsko oblikovanje Chopinovih skladb s primesjo občutja, ki je v pašem času izgubilo orkestralno tvorbo. V živemJ del romantike — se je Adam in polifono grajenem drugem stavku je tematičoa izdelava zaostajala za formalno. Najlepši pa je bil tretji stavek, ki ga odlikuje bogata inven-cdja liričnega karakterja. Zadnji stavek je bil živ in tekoč — tipični finale. Chopinov Koncert za klavir in orkester v f-molu ne dosega poznejših skladateljevih Harasiewicz odločil za slednjo. Orkester solistu ni nudil prave podpore, saj je bila igra nenatančna, v obeh obrobnih stavkih pa tudi izrazno prazna. V drugem delu koncerta smo slišali znameniti Bartokov Koncert za orkester. Delo, ki sodi med Bartokove velike zahteve. Dirigent Bogo Leskovic se je v prvem stavku uspešno spoprijel z izdelavo arhitektonske celovitosti, premalo pa je posvetil pozornosti tehnični pripravljenosti orkestra (trobila). Duhovito šaljiv je bil drugi stavek. V njem so pihala, ki zavzemajo pomembno vlogo, povsem zadovoljila. V tretjem stavku je dirigent obstal na pol poti. Ni mu namreč uspelo uravnovesiti zvoka orkestra, saj je prepletanje pasaž . v pihalih izzvenelo kot preigravanje. Četrta stavek je bil vzoren v vsakem pogledu, enoten in muzikalno logičen. Peti stavek — Finale — pa je dirigent izpeljal živo in zanosno, vendar bi moral več skrbi posvetiti tehnični pripravljenosti orkestra. PAVEL MIHELČIČ klavirskih del. To velja še | najboljše Sityarditve, postavlja Avtopodjetje TRANSPORT IL. BISTRICA razglaša prosto delovno me$to SKLADIŠČNIKA POGOJI: KV delavec s prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu Zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece. Rok prijave je 8 dni po objavi. - 2052 ) V nekaj vrstah Murska Sobota ___ SESTANEK MLADINSKEGA AKTIVA — Na prvem sestanku mladinskega aktiva tovarne oblačil »Mura« so sprejeli bogat program dela. Ta daje poseben poudarek izobraževanju mladih. Ustanovili so že dramsko sekcijo, pripravili pa bodo tudi tečaj za šivilje. Ptuj POROČILI SO SE — Franc Ačko, ključavničar in Majda Kristovič, vrtnarita; Franc Fajfar, elektrolizer in Marija Krošelj. gospodinja; Josef Gobald, zidar iz Avstrije in Terezija Arnuš, delavka; Anton Kovačič, kmetijski tehnik in Senada Sejdič. tekstilni tehnik; Albin Meglič, elektro-inženir in Ana Horvat, delavka. Maribor POGREBI — Magdalena Butalen, 79 let. upokojenka: Marjeta Gamzer. 85 let. upokojenka; Anton Silak, 78 let. upokojenec; Kristina Slaus, 80 let. upokojenka; Justina Koželj. 63 let, gospodinja. h drugih izda[ VELENJE Republiško tekmovanje ekip prve pomoči V soboto. 19. junija bodo v Velenju tekmovale najboljše ekipe prve pomoči iz vseh slovenskih občin. Na letošnjem tekmovanju, ki bo že tretje zapovrstjo, bosta nastopili tudi dve ekipi prve pomoči iz Gradca v Avstriji. RADOVLJICA Zasebna zobozdravstvena ordinacija Svet za zdravstvo pri občinski skupščini Radovljica je pred štirinajstimi dnevi dovolil odpreti na Bledu zasebno zabozdravstveno ordinacijo. Ta odločitev pa je vzbudila živahno razpravo na seji občinske skupščine. Na tej seji Je predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Bohinc v imenu družbenopolitičnih organizacij v občini vprašal, kaj Je vodilo svet pri tej odločitvi. Povedal je. da v vodstvih družbenopolitičnih organizacij nasprotujejo zasebni zobozdravstveni praksi. To utemeljujejo predvsem s tem. da je na Bledu dovolj razvita zobozdravstvena služba v okviru zobozdravstvenega doma. Zadnji čas ugotavljajo, da se je kakovost dela te službe izboljšala in pacientom tudi ni treba več čakati. Semen je premalo Letos prodanih 10.000 ton gnojil več • MARIBOR. 11. marca. Na sestanku kmetijskih inšpektorjev občin severovzhodne Slovenije so ocenili delo v lanskem letu, preskrbo s semeni in gnojili za pomladansko setev ter izvajanje zimskega škropljenja sadnega drevja. Dejavnost kmetijskih Inšpektorjev je po posameznih občinah zelo različna. V 27 občinah lani niso prijavili nobenega prestopka ali prekrška. Najmanj prijav Je bilo tam. kjer so občinski kmetijski inšpektorji hkrati tudi referenti. Preskrba z gnojili in semeni je podobna skoraj v vseh občinah. Vrtnih semen Je dovoli, premalo pa Je hibridne koruze, ječmena in krompirja ter ponekod ovsa. Zastopnik Semenarne v Mariboru Je na sestanku povedal. da bo semena hibridne koruze približno za 20 odstotkov manj, kot bi potrebovali. S semenskim krompirjem bedo prikrili približno le polovico potreb. Semen jarega ječmena in ovsa pa Se imajo nekaj, čeprav so jih nekateri kmetje začeli kupovati že v začetku leta. Gnojila prodajo sproti, kot jih dobijo. Za pomladansko gnojen ie so v vsej Sloveniji prodali okrog 51.000 ton gnojil, kar je za skoraj 10.000 ton več Lffiia je nova. 5. <460.) Številka Naših razgledov. Dr. Sate Cva.ve: Zdravstveno stanje slovenske populacije- Stane Krašovec: »Izumiranje« prebivalstva? Tone Ferenc: Knnga. ki nas Je ze"o vznemirila (»Spominska knjiga mrtvih nemški!: Spodnje Štajercev). Lojze Sočan: Vzroki krize in zahteve za uspeh (go-snodarstvo in devalvacija'. Vinko Mlakar: Urbani sistem Slovenije. Dr. Aleksander Nardin: Eho za HE Kobirid Dimit«4! Rupel: Blagor in težave urbanizacije. Hanka S-ular: Zaklad potopljene ladje. Tone Zom: Preporod ovci proti Avstriji. Pogovor Naših razgledov: o raziskavi »proučevanje sprejemnih meril za vpis novih študentov na univerzo« govori doc. dr. Leon Zorman Živi Orfej — prvi dei ankete o »veliki antologiji slovenske poezije« (Tokrat sodelujejo: France Bemik. Andrej Inkret. Taras Kermauner. Lino Legite. Mitja Mejak). Bojan Stih: Jutro v Airrtensu (Paradigme 71). Herman Vogel: Literarni pregled — uoezija (Krakar. Kokot. Kalanova). Tolka Milič: Zaprem oči (premišljanle o Kovičevi knjigi »Tekma ati kake Je arhitekt Nikolaj preživel konec tedt na«) Miha Mate: Roman o večni človeški nesreči 'Mete Selimovič: »Trdnjava« >. Veno Tauler. Vitra: eov »Viktor ali otroci na oblasti« » Eksperimentalnem gledališču Glej. Niko Go.-šič: Baletni večer Sergeja Lifarja (Zapiski po premic ri in reprizah). Andrej Rijavec: Rozinova simfonija (Ob izidu študijske partiture) Toše Pogačnik: Očitki na napačen naslov iPo’r mika). Milo* Mikeln- Nismo ne tv ni (Namesto odgovora Dragi Ahačiče« ) Aleksander Bat sin: Likovni zapiski (Slikarska rojaka iz zamejstva. Gostje iz Furlanije in Julijske Benečije. Skulpture Petra Hadžija Bogkova) _ Razgledi po svetu: Le Monde. AFP: Revolucija In petrolej^ L Human«« — Vres Mcteau: Suve reno dejanje. Relazioni Intemazio-n«U _ Franco Garino: Teheranski petrolejski sporazum. Der S megel. »Vem. da nas goljufajo« Pravda: Razvoj narodnega gospodarstva. Le Monde - J««l-i^ArrmIr1c: Povprečnež ln oblast. Rčalltčs — Regine Gabber ženske se opiralo. Fortune — VSTaPer Mcfluade: Vse sa ljubo žhrlJeo*e! Rinasciia - Le Duan: Korak za kOiakom Le Bom Misli in izreki. L Humanitč — Jean-Ermle Vidal Rablji v Vietnamu __ konec podlistka. • Die Slidden- dratsche Zeitung — Claus Bahne Bahnson. M. WoIf: Rak — na--ljevanje podlistka. kot lani. Zdaj ni večjega pomanjkanja razen dušičnih gnojil. Dobavitelji obljubljajo, da bodo z majhno zamudo ustregli vsem naročnikom. Kmetijski inšpektorji bodo morali kontrolirati uporabo škropiv za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Kmetijstvo se namreč ne more odreči uporabi pesticidov, ker so zelo pomembni za povečevanje pridelkov. Uporabljati pa jih bo treba tako, da se bodo razkrojili orel, kot bi z živili in krmili lahko prišli v človeški in živalski organizem. J. F. Deset let uspehov Mariborski zavod za urbanizem slavi desetletnico obstoja MARIBOR, 11. marca — Danes je bila v mariborskem zavodu za urbanizem slovesnost ob 10. obletnici tega zavoda. Direktor inž. Marjan Skerbinc je orisal prizadevanja zavoda za urbanistični in regionalni razvoj Maribora ter širše severovzhodne Slovenije. Republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš je poudaril izreden pomen tega zavoda ne le za mesto in mariborsko občino, temveč za vso severthrzhodno Slovenijo. Svojo dejavnost je zavod razširil tudi zunaj meja. Pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem dr. Miro Saje je poudaril, da je dobil zavod v Mariboru za svojo plodno in vsestransko dejavnost zlato značko — najvišje odlikovanje za urbani zem v državi. Vrsto predlogov zavoda so upoštevali pri oblikovanju urbanističnih rešitev in zakonodaji v republiškem in zveznem merilu. Direktor urbanističnega inštituta Slovenije inž. Marjan Tepina je čestital zavodu k jubileju. Predsednik mariborske ob črnske skupščiae Mirko Žlender je dobro ocenil delo zavoda pri oblikovanju urbani stičnih rešitev in na področju regionalnega planiranja ter se zahvalil vsem sodelavcem zavoda, kakor tudi prvemu direktorju Erminu Kržičniku, ki je s svojim koncep tom in smelimi pogledi pred desetimi leti začel orati ledino na tem področju. Na slovesnosti je Ermin Kržičnik poudaril, da ima Maribor pomembno vlogo in mesto v slovenskem prostoru ter številne možnosti za razvoj, ki jih bo treba čimbolje izkoristiti ob upoštevanju koncepta policentričnega razvoja Slovenije. Po slovesnosti so se udeleženci odpeljali na letališče v Slivnici, odkoder so z letalom odleteli na ogled mariborske občine. Posebej so Jim pokazali urbanizacijo posameznih naselij, pohorski turistični center, cesto Maribor — Šentilj in nekatere druge J objekte. M. KOS I % Padel v globino Pri graditvi šoštanjške termoeiektrane prihaja do hudih delovnih nesreč — Tokrat ponesrečenec hudo ranjen ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove Šoštanj ske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38 metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hi-dromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču’ izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. Nova termoelektrarna v Šoštanju sodi med največje tovrstne objekte v državi, saj konstrukcija kotlovnice, kjer se nesreče dogajajo dosega višino sto metrov. Po mnenju monterjev mariborske Hidiromontaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega ob delavec nepreviden in žrtev nesrečnih okoliščin. Mirta) Špilman, vodja gradbišča Hidromomtaže tudi, da je ta objekt po težavnosti najtežji od vseh, toair jiih je doslej delal. Poudaril je, da se doslej nd. pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času ali ponoči. Prti tem ugotavlja, da se nobena buj- jekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je zaščita pri delu na gradbišču dobra, vendar še tata dobra zaščit- ša nesreča nd pripetila v času, ta je balo delo najtežje, to je pri montaži skeleta, ko so billd monterji izpostavljeni naj večji nevarnosti zaradi ledu in snega in so na sredstva odpovedo, če je I delali brez odrov. Mirto Vračun, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnji za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar je bdilo v primeru Mujiča, kd je izgubil življenje, ko je nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal; takoj zatem pa sleda kot vzrok nesreč neizkušenost in drznost mladih monterjev. Girid Roškar, ‘ varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov. Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, vendar je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča nepopolna. Delovodje sicer zahtevajo primemo zaščito pri delu, vendar predvsem mlajši delavci med delom te zaščite ne marajo, žrtve so praviloma delavci, ki še niso dolgio zaposleni. J. SEVER Kritično do smernic Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Maribor je razpravljalo o osnutku smernic za razvoj občine Maribor MALOMARNO VZDRŽEVANJE — Že veliko kritik je bilo izrečenih o neonskih napisih v Mariboru. Velikokrat so razsvetljene samo nekatere črke, nekateri napisi pa tudi razpadajo kot tale na kavarni Astoriji (na sliki), s katerega lahko vsak trenutek pade na mimoidočega pešca kovinska črka napisa. Foto: B. Čerin MARIBOR, 11. marca. Sinoči je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Maribor razpravljalo o osnutku smernic za razvoj občine Maribor v letošnjem letu. V precepu nelikvidnosti Predstavniki soboških podjetij so razpravljali o položaju in nalogah gospodarstva - Uresničenje finančnih programov podjetij, ki so jih večinoma že bili sprejeli, pa bo zelo trda preizkušnja MURSKA SOBOTA, 11. marca. Komisija za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK v Murski Soboti je sinoči obravnavala položaj domačega gospodarstva po devalvaciji in po doslej sprejetih sistemskih ukrepih. Po besedah Janeza Lanšča-ka, ki je vodil razpravo, je večina soboških podjetij že oblikovala na tej podlagi svoje finančne programe, katerih uresničevanje bo pomenilo trdo preizkušnjo tudi za ekonomsko najbolj trdna podjetja. Zlasti predvideni premiki cen v tem letu utegnejo odločilno vplivati na proizvodne in storitvene stroške, na investicijsko politiko in na osebne dohodke zaposlenih. Po njegovih ugotovitvah pa zlasti zbuja skrbi vse večja nelikvidnost podjetij. Člani komisije so menili, da nosijo dobršen del krivde sia tako stanje sedanji neekonomski odno9i med industrijo in trgovino, saj ta zahte- va čedalje večje popuste in do skrajnosti zavlačuje plačevanje računov. V odgovor na ta očitek pa sta predstavnika trgovskih Danes v Mariboru Gledališče: ob 19.30 Georg Buchner: »Dantonova smrt« — predstava za abonma red eele. ni. Razstave: v razstavnem salonu Rotovž Je odprta razstava »Fotografija mariborskega kroga«. V umetnostni galeriji je od. prta razstava »NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije«. Radio: ob 16.40 reportaža Srečka Goloba: »Avtomobilsko zavarovanje z očmi zavarovancev in zavarovalnice«. Ob 17.30 zlasbena oddaja: »Radio masažna. rnpiao zmanjšuje stop-amrrtulacije,' nato se bo podjetij »Potrošnik« in »Merkur« navedla, da je med drugim treba iskati vzroke za neažurna izplačila predvsem v nagU rasti storitvenih stroškov trgovine (za več kot 40 od stot.tov v zadnjem letu) kar njd' morala trgovina že v tem letni kljub' prepotrebni modernizaciji odpovedati večini že napovedanih naložb. Predstavniki tovarne Mura so zagotovili, da se je to podjetje kljub težavnemu položaju naše tekstilne industrije znašlo v ugodnejšem položaju, kar velja zlasti za izvoz. Ce se ne bo sprožil' val povečanja cen za surovine in storitve, potem se tudi proizvodni stroški ne bi sme- li bistveno povečati. Ce pa bomo popustili’zahtevam po zvišanju cen, potem bo morala tudi tekstilna industrija prevaliti breme na porabnike, ker da v podjetju ni več nobenih možnosti za kakršnekoli kompenzacije. Bolj povzroča skrbi položaj kovinsko predelovalne industrije v Murski Soboti, kjer sta se združena partnerja Panonija in Ločilka znašla tudi pri urejanju novega kompleksa kovinske predelovalne industrije. S spremembami strukture kalkulacij, z bolj racionalnim izkoriščanjem opreme in s podobnimi ukrepi bo sicer kovinska predelovalna industrija prebrodila težave, vendar je to v marsičem odvisno tudi od zahtev bazične industrije, ki stalno zvišuje cene za surovine. Tako vztraja skopska železarna kar pri 20-odstot-nem zvišanju cen, kot zna- čilen primer pa so navedli pocinkano pločevino, ki se je podražila kar od 3,80 na 6,50 dinarjev za kilogram. B. BOROVIC Ugotovili so, da so dobili osnutek predloga smernic tako pozno, da v postavljenem roku ni bilo mogoče po normalni poti posredovati stališč organov te organizacije do predloga. To po mnenju predsedstva znova dokazuje, da programiranje razprav o posameznih pomembnejših dokumentih ni dobro pripravljeno ali izpeljano in da nekatere dejavnike kot so delovne organizacije, pa tudi sindikalne organizacije pri tem zanemarjajo. Predsedstvo sodi, da predloženi dokument kvalitetno ne predstavlja nobenega napredka glede na podobne resolucije dosedanjega odboDja. | ga položaja. Smernice bi morale biti postavljene na raven realnih možnosti družbene akcije občinskih dejavnikov, ne pa, da se postavljajo na raven republiških in zveznih nalog ter obveznosti. Smernice ne bi smele biti tako posplošene, da zelo malo zavezujejo posamezne občinske dejavnike na konkretno realizacijo. Po mnenju predsedstva bi morali s tem dokumentom opredeliti tudi politiko občinske proračunske jn izvenproračunske potrošnje v letu 1971 glede na stabilizacijske ukrepe. Ugotoviti bi morali, kakšne so možnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine. V dokumentu bi morali preučiti tudi gmotni in družbeni položaj občanov v letu 1971 in ugotoviti, v katero smer bi morali za-staviti delo za zboljšanje te-M. K. Prizadeti spregovorili Vse daljši seznam kaznivih dejanj obratovodje I. Žabote iz Razkrižja pri Ljutomeru - Brezvestno izkoriščanje ljudi Zapisek s poti MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že poročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjetjih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje ohrata ljubljanske Emone v Razkrižju pri Ljutomeru in njegove sodelavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. bi se s tem onemogočili in ne bi več dobili dela v podjetju. Razen tega je Žabot oško- Korenine so trdne Kmetije v Levanjcih urejajo brez večjih zadolžitev - Pomoč družbe je potrebna predvsem za začetek - Ker ni zadružnih strojev, mora imeti vsak svoje Kmetije urejajo brez velikih zadolžitev — Pomoč je potrebna predvsem za začetek — Ker ni zadružnih strojev, mora imeti vsak svoje. Levanjci, manjša vas v Slovenskih goricah, so podobni mnogim sosednjim krajem. Pa le po zunanji podobi. Perbivalci se v marsičem ločijo od sosedov. V 36 hišah živi prav toliko kmečkih ali polkmečkih družin — lani pa je bil iz vse vasi ie en zdomec v tuji državi. vanje s kombinatom Perutnina v Ptuju, ki mu je gmotno pomagal pri reji piščancev. Pozneje si je uredil hlev tornih kosilnic. Šest kmetij ima tudi svoj vodovod. žam-pa pa še doda: »Nobeden izmed teh kmetov pa nima za goveda, lani pa je začel I pralnega stroja, ne električ- drv»roiQ*> u'*’*v*vi*vi detektivske službe. Takoj pa seveda dostavljam, da naša zakonodaja daje vse možnosti za Dopolno delovanie in uveljavljanje že obsto!eč«i pravosodnih organov Ti (torej tud; tožilstva! so imovinskih zadevah ali davčnih napovedih, kot je to navada tudi v Amerik:. Detektivsko službo si predstavljam kot formirano pod. jetje občanov (tako kot ima- j srce in posluh za svoj potno na primer podjetja za j sel. če že ne bi imel izobraz-raziskavo tržišča), ki je v | be « za intuicijo. Znanje in prakso bi moral mati kombinirati. Spoznati bi se moral na kriminalistiko. Jaz bi imel skoraj raje, da bi imel detektiv pomoč pravosodju. Detektiv bi težko imel svobodni no-kl:c, kajti že na prvi pogled ni osnove zanj. Se najbolje bi bilo. če bi se s tem ukvarjali mlajši upokojenci uprave javne varnosti. Detektiv ne bi mogel imeti n: kakih pooblastil javnega pomena. Bil bi kot časnikar, ki samo raziskuje, beleži in poroča — ukrepa pa ne. Imel pa b: dovoljenje za nošenje orožja. Bil bi seveda strogo vezan na zakon; tako bi ne smel klevetati ali kakorkoi: spletkar ti. Kakor sem te rekel: zbiral bi le podatke, najsi bo za oškodovanca alj za odvetnika. Toda še nekaj je: če se bo detektivska služba uveljavila, bodo imeli oškodovanci precej večjo vlogo. Detektive bodo namreč lahko dobro plačevali le tisti, ki bodo imeli kaj ped palcem. Gledano s te plati, vidite, bo morebitna detektivska služba spravila ljudi v veliko neenakopravnost.« Srce in posluh Dr. AVGUŠTIN GERDEN. ODVETNIK: »Se nič nisem slišal o tem in težko jg kaj določnega reči. Predvsem je ----j .------- m«Jiuv.icgn icwi. r i dolžni raziskati kak sodn: pri- ! d0st; odvisno od ljudi, k; mer ali po obremenilni ali bi se te službe lotili. Vem po razbremenilni poti. Kljub ! pa, da to menda ni povsem temu pa ne vidim ovire, da bi se detektivi ne mo gU uveljaviti. Področje njihovega delovanja bi bilo nemara koristno pri obravnavanju rodbinskega prava, pri ugotavljanju pogojev za razvezo zakona, vprašanjih očetovstva. pa tudi pri raznovrstnih Telefoniranje V Splitu je ie 22 javnih telefonskih govorilnic, a letos jih bodo postavili Se 40. Ze vnaprej pa se boje, da ne bodo denarja vrgli o veter. Neprilagojeni meSčam jim namreč iz avtomatov kradejo denar. telefonske slušalke, razbijajo govorilnice . .. Vsak dan povzroče najmanj za petsto dinarjev Škode. Miličniki nasilnikom niso kos. Nove telefonske govorilnice bo zato nadzorovala posebna služba. v skladu z našo družbeno ureditvijo. Toda detektivi bi lahko bili v veliko pomoč pravosodnim in varnostnim organom. Po mojem bi morali imeti legitimnost, četudi ne bi imeli oblastvenih izvršilnih pristojnosti. Detektiv naj bi imel tudi dostop do arhiva. Takoj bi lahko stopil v akcijo. To bi bilo v veliko pomoč upravi javne varnosti, ki mora zaradi prevelike obremenjenosti včasih odlašati z delom. Kajpak, morali bi imeti o-rožje, če naj bi bili učinkoviti. Tak posel bi bil včasih nevaren. Pri tem pa bi morali v prvi vrsti gledati na osebno plat. Seveda pa zlorabe ni moč preprečiti. Predvsem je jasno: čim več izobrazbe bi detektiv imel. tem več usp?ha bi lahko od njega pričakovali. Toda tu gre celo več kot za izobrazbo samo. ki je zgolj količina zbranih dejstev in podatkov. Gre še posebej za sposobnost njihove uporabe, gre za »nos«. Še kaj več kot »X-100« IVAN WTNXLER, NAČELNIK LJUBLJANSKE UPRAVE JAVNE VARNOSTI: »Ne bom naravnost odgovoril, ker za to nimam podlage Ne vem namreč, kaj je to zasebni detektiv? V obstoječi pozitivni zakonodaji nisem nikjer ničesar zasledil o tem vprašanju — kljub temu. da ga zakon tudi nikjer ne izključuje. Ne vem. kdo bi lahko bil detektiv in kakšne bi bile njegove pravice in dolžnosti? Poznal sem sicer nekoga, ki se je resno zanimal za to službo. Vendar razen tega, da je morda prebral nekaj romanov »X-100«. drugih kvalifikacij menda ni imel. Vsem u-stanovam. ki na tem področju delajo, so pristojnosti zelo jasne in z zakonom podpisane. To velja za službo javne varnosti in za sodišča, za tožilstva in za advokature. Vsaka med temi službami Je pred nekom odgovorna. Ce pa družba resnično čuti potrebo po dodatni službi, ki naj bi se imenovala detektivska pisarna ali kakorkoli že. potem ne vidim razloga, da bi take službe v prihodnje ne bilo. Glede na to, da poznam našo službo, poznam tudi stroške in se sprašujem, kdo bi bil tisti, ki bi si lahko privoščil razkošje, da za takšno ali drugačno »potrebo« najame zasebnega »detektiva«, že tako imamo dovolj takih »amaterjev«. Ne glede na vse. kar so strokovnjaki povedali, se vseeno vsiljuje misel, da detektivi vendarle ne bi bili popolnoma odveč. Kot kaže, je verjetno edina sitnost v tem, da Im jih lahko plačevali le premožnejši državljani, kar bi vse druge odrivalo v neenakopravnost. Toda. če gre človek h krojaču in plača za obleko več kot sto jurjev, mar ni tudi to neenakopravnost do tistih. ki morajo obleko kupiti pač v konfekciji? žaljivo bi bilo, če bi našo zakonodajo kakorkoli vzporejal s konfekcijo. A dejansko gre prav za to- kdor bi hotel biti tako nečimeren. da bi raje plačeval detektiva, kot da bi se zanesel na naše pravosodne in varnostne organe, naj ga pa plača! »AKVAREL« Foto: Metka Vergnion Fotoamaterke Tiha doživetja Po uspeli prvi razstavi slovenskih fotoamaterk v Ljubljani govori njen pobudnik in organizator, mojster fotografije Vlastja Simončič — Še kdaj! Od ideje do uresničitve sta minili dve leti: v teh dveh letih so se navdušile in izpopolnile prve slovenske fotoamaterke in priredile svojo prvo razstavo. Malone skrita v potrošniškem centru Zavoda za napredek gospodinjstva pod arkadami ljubljanske Ajdovščine, je razstava v dneh od 5. do 9. marca vendarle doživela zavidljiv uspeh spričo obiska in pozitivnih ocen, kakršnih se ni nadejal niti sam njen pobudnik ln organizator, mojster fotografije Vlastja Simončič. je žirija Naše žene izbrala nad razstavo. 70 za razstavo. Naša žena — 1 — Potemtakem se Sloven- njej gre najlepša zahvala i ke z veseljem in množično tudi za trud, da nam je na- 1 spreminjajo v fotoamaterke? — Zelo sem zadovoljen, da ne rečem kar srečen. Kako šele so zadovoljne same udeleženke! Na razpis se jih je odzvalo 48, poslale pa so ANDREJ ARKO 138 fotografij in od tega jih šla razstavne prostore — je prevzela namreč patronat Mamila enti na oiiaii Hudsona Francoska pravna policija bo imela odslej več svojih agentov za boj proti trgovcem z mamili v New Yorku, ameriški biro za narkotike £a v Marseillu in Parizu - Prvi uspehi sodelovanja Kdo bo zaustavil »karavane mamil« na njihovi poti po najrazličnejših kanalih od Istanbula preko Marseilla do New Yorka? To je bilo osrednje vprašanje, ko sta se konec februarja sestala v Parizu ameriški pravosodni minister John MUchell in francoski notranji minister Raymond MarceUin. ki sta tudi uradno podpisala »protokola o sodelovanju med lovom na trgovce z mamili. To sodelovanje se je pravzaprav začelo že konec leta 1969. Dva francoska agenta sta ne prestano med pristaniškimi doki ob reki Hudson, kjer je končni cilj mnogih francoskih ladij, ki so izbrale New York kot svoje izhodišče za dobičkonosno trgovino z mamili na ameriški celini. Seveda je povsem očitno tudi, da nekaj kanalov od Istanbula do Marseilla teče po jugoslovanskem ozemlju. Zalo sta francoska m ameriška vlada v zadnjem času pokazali precej zanimanja za še tesnejše sodelovanje z jugoslovanskimi carinskimi službami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem prometa mamil med Djevdjelijo in Sežano. Pariški dnevnik »Le Monde« je 27. februarja objavil aanimive podatke o izredno uspešnem sodeiovan iu med ameriškim birojem za mamila in francosko pravno poli-, cijo, kajti od 1. avgusta 1969. ko so začeli izmenjavati agente, so v Marseillu, ki ie evropsko središče za mamila, že zaplenili 143 kg -leroina, 616 kg opija, 737 kg morfija, 827 kg kašiša, 149 ampul morfija in 5.715 doz LSD. To je seveda vzpodbuda za še načrtnejše delo. Ameriški biro. ki je pravzaprav »podružnica« FBI. bo imel odslej v f*anzu in Marseillu 10 svojih agentov. Marseille - vmesna postaja Marseille je vmesna. Iran sitna postaja na dolgem potovanju mamil od makovih polj v Turčiji do potrošniškega centra v New Vorku. Ameriški biro za narkotike Je objavil analizo, po kateri naj bi prihajalo v ZDA vsa- je, da je Pil Marseille i da je moč njihovo »sjpeoiali- '/»IffOt cftmn irmncno ' __-j:«.. :_________ ... »» • tov© tudi tokrat samo vmesna postaja. kjer v laboratorijih predelajo morfij v heroin pred njegovim potovanjem v New York. John Mitchell je med svojo tiskovno konferenco v Parizu izjavil: »Včeraj smo v okolici Marseilla razbili zadnji člen v obsežnem sistemu, ki je zagotavljal 50 odstotkov mamil New Yorku in 70 odstotkov mamil Chicagu. Teleprinterske Informacije so bile v veliko pomoč.« ko leto približno 3.500 do ■ najpomembnejši datum 24 5.000 kg mamil, medtem ko februar 1971, ko so v bližini Višje cene V ZDA »proizvajalci« v Turčiji ! Marseilla, tam na izlivu reke 1 * 80 odstotkov), Mehiki (15) in na Bližnjem vzh->du (5) Marseille m Pariz sta poglavitna člena v razpletn) mreži trgovine z mamili, saj so tam v času od 1. avgusta 1969 do 18. februarja 1971 aretirali 679 preprodajalcev mamil. Ameriški pravosodni minister John Mitchell je že več krat poudaril, kakšne težave imajo v sodelovanju s črnsko vlado, da oi preprečili trgovino z mamili že na sa mem »izvoru«. Zato |e seve da še bolj razumljivo, zakaj je svetovni tisk s tolikšnim poudarkom zabeležil novico o ameriško- f rancoskem sporazumu. Aretacija na jahti V dramatični kroniki uspehov dosedanjega ><>de. iva nja med ameriškim birojem za narkotike in francosko I terju iz Istanbula? To so za-pravno policijo je nedvomno I nimiva vprašanja. Toda go- Rhone v Sredozemsko morje, j Najboljša ilustracija, kako odkrili tovor 358 kg mamil ispešno je sodelovanje med na krovu jahte z imenom »La Francijo in ZDA v zadnjem Rieusea. ki je bila zasidrana lasu, je tudi precej višja cena odprtem morju. To ie do *ja mamil na oni strani Atlan-slej naj večja količina mor- til53- John Ingersoll, direktor fija, ki so jo zaplenili v ameriškega biroje za narko-Franciji. Carinske oblasti v ! tike, je na vprašanje franco-kraju Port Saint Louis du I skih novinarjev, zakaj niso Rhone so dobile signal iz Pa ! Poglavitna tarča ameriških tu riža in na jahti so skupaj s I francoskimi preprodajalci j aretirali tudi mornarja s tur i ske tovorne ladje »Divan Ba ■ siril«, ki je nedvomno pripe '< ijala ta dragoceni tovor iz 1 Turčije. Ali je bila ta aretacija povsem slučajna? Posledica tega. da je nek ribič našel v svoji mreži »vrečko z morfijem«. kar je očitno tudi do kaz. da so odvrgli tovor z ladje »Divan Bakirii« pred njenim pristajanjem v Mar seiliu? Ali pa je prišei »sig nal« že popre je po teleprtn- rijl za predelavo morfija v okolici Marseilla, odgovoril: »S tem. da bomo zaustavili živahen promet mamil iz Turčije v ZDA, bomo pravzaprav zaustavili tudi delo v laboratorijih v okolici Marseilla.« V zadnjem desetletju Je francoska pravna policija odkrila namreč samo 13 takšnih laboratorijev, posebno zato, ker so v večini primerov to pravzaprav Izredno mobilni iaboratoriji. In John Ingersoll je tudi prepričan, da so trgovci z mamili v svojem poslu dosegli še takšno tehnično opremljenost, organizacijo m tihotapsko tehniko, zacijo« primerjata s tehničnim razvojem FBI v zadnjih letih. — Fotografija je nesporno najbolj razširjen konjiček na svetu, tudi pri nas ni drugače. Le da je premalo klubov, kjer bi se lahko izpopolnjevale. Pa vendar fotoamaterke tudi brez temnic in drugih aparatov delajo že prave čudeže. Med tistimi, ki so razstavljale, najdete vse mogoče poklice, od zdravnic in profesoric mimo medicinskih sester in gospodinj do kurirk. Ena od njih je poslala svoje fotografije celo Iz Bosne, kjer je omožena, seveda z motivi iz Slovenije, češ da so ti najlepši. Druge pa so recimo iz Maribora, Ljutomera, Lesc, Dekanov, Sent Petra v Sav. dolini, Semiča, a seveda največ iz Ljubljane. — V Ljubljani je morda Odmev Lektorski zmaji? Sramota jeziku in narodu - in časnikom -pa nemara tudi naročnikom so: reklame Kdo drug se je priglasil k besedi na naš članek »RTV, časniki: slovenščina« kot sam lektor Dela Janez Dular. »Ljubi urednik sedme strani, v torkovem članku ste v mojem odgovoru bralcu Kožuhu spustili bistven odstavek o nemoči časopisnega lektorja pred jezikovno revščino mogočnih reklam! Naj bralci slišijo tudi to — in presodijo!« Zatorej, tukaj je očitani odstavek: »No, delno moram popra vit: izjavo o letktorsko nedotaknjenih prispevkih. Nekaj vendarle sproti polektorira-mo: reklame in oglase — pa ne preveč Kajti so podjetja ki postavijo pogoj: ali naj reklama izide taka. kakor smo jo sestavili v propagand nem oddelku našega podjet je, al: pa je sploh ne naročimo! Časopis (pa tudi RTV) je gospodarska organizacija in mu ni vseeno, če kdo reklamo odpove, saj je potem seveda ne plača. Tako nam torej časopisno slovenščino oblikujejo tudi po podjetjih. Propagandisti pa se ne ozirajo preveč na jezikovno pravilnost, slogovno primernost, vsebinsko globino ali vsaj logičnost in podobna načela; imeti hočejo »učinkovito ekonomsko propagando«. In jo imajo Večinoma prevzeto po ameriških tudi kak klub? — V foto klubih Janez Puhar in Planinske zveze Slovenije (ki ju Vlastja Simončič vodi in ju je tudi ustanovil)' imamo sestanke, kjer se pogovarjamo o fotografski tehniki, napakah, vzorih, izbiramo dela za razne razstave doma in tujem, saj redno sodelujemo z italijanskimi in avstrijskimi klubi. Skratka: tudi ta razstava fotoamaterk je rezultat take načrtne fotografske vzgoje, za kakršno bi rad spodbudil še druga slovenska mesta. Samo nekaj let in potem, morda, bi se tudi ta ženska razstava lahko razmahnila v mednarodno areno, kot so se že druge naše razstave. — To potem ni več samo igračkanje s kamero? — Začne se z igračkanjem, kajpak. Tako bi amaterke ločil v nekaj kategorij — prve navdušeno fotografirajo le družinske izlete, druge, zlasti mlajše, izbirajo mikavne planinske motive, višja stopnja, ki je že amatersko šolana, pa se ukvarja s portretom in z eksperimentiranjem Toda vse skupaj, navzlic svoji skromnosti, držijo življenju zrcalo, sproščajo svojo ustvarjalno domišljijo, čarajo z lučjo in kamero, ki je orodje njihovega umetniškega ustvarjanja. In vse po vrsti ugotavljajo, da je življenje okoli njih bogatejše na čudežih, kakor se zdi. Razen tega fotografija zbližuje ljudi in jih duhovno bogati tudi pod starost. Naši amaterji prirejajo domače večere barvnih diapozitivov. Fotografija jih zvabi na izlete v naravo, brž ko požene prvo popje. Kamera jim je zvesta prijateljica v samotnih urah. — Toda vse to, fotografiranje in razstave, tudi nekaj stane? — Stane in ne stane. V naših klubih delamo brez subvencij, naprosimo pri kakem .podjetju za papir, drugod pa kak dinar za filme. Za razstave iščemo podpornike. Ta ženska razstava bi recimo lahko potovala po vsej Sloveniji, če bj se zanjo receptih. Njeno poglavitno na ______________________________ čelo je: ponavljati, ponavlja | zavrela ženska društva Ali ti ln še ponavljati ime izdel- pa kakšna druga združenja, ka, dokler ga porabnikom ne vbiješ v oči, ušesa in možgane. Jezikovno dobre in slogovno izvirne reklame so bele vrane. Vem pa za gospo-dinjo, ki je nehala kupovati pralni prašek »miksalkivsebu-jebiooksllan« — ker jo je vsiljiva in primitivna reklama tako »izmelizirala«. da ji je že ime praška postalo zoprno! Učinkovita ekonomska propaganda! Bela vrana? Vzbudila bi zanimanje, vabila k posnemanju in ko smo že pri ženskah — ta množica, ki bi se ukvarjala z najlepšim konjičkom, bi se koristno borila zoper kič. sebi in drugim privzgajala okus in umetniški čut. Mar se spričo tega ne obrestuje vsak dinarček? — Žlahtna misel. Kaj pravite na to. ženske? OLGA RATEJ Čez mejo v Šentilju je hotel pretihotapiti blizu 40 kilogramov hašiša MARIBOR, 11. marca. Minulo soboto zvečer je pripeljal na mednarodni mejni prehod v Šentilju turški državljan Yavuz Abdurahman z avtomobilom buickom jordanske registracije. Hotel je v Avstrijo. Pri običajnem carinskem pregledu je na vprašanje carinika, če ima kaj za prijaviti, odgovoril nikalno. Carinik je v prtljažniku njegovega avtomobila pregledal tudi rezervna kolesa in opazil, da so čudno težka. Ko so opravili natančnejši pregled, so v plaščih obe-h rezervnih koles odkrili skoraj štirideset kilogramov hašiša v ploščicah. Bile so v plastičnih vrečkah. Na zaslišanju je Yavuz izjavil, da je s prijateljem pripotoval čez Bolgarijo, da pa je p.ijaitelij v Zagrebu izstopil. Pri tem mu je naročil, naj avtomobil pripelje v Zvezno republiko Nemčijo. Za uslugo mu Je obljubil tudi lepo nagrado. Dejal je tudi, da ni natančno vedel, kaj je v gumah. Povedal je, da sta s prijateljem prevozila bolgarsko mejo tako, da sta kdlesa, napolnjena s hašišem, tik pred mejo montirala na avto in tako nekaj kilometrov vozila počasi do meje. Na vprašanje, kje je sedaj njegov prijatelj, ki je tudi lastnik avtomobila, je dejal, da je iz Zagreba odpotoval z letalom v Nemčijo. Ker je Yavuz Abdurahman s tihotapljenjem hašiša storil carinski prekršek, ga je komisija za carinske prekrške pri mariborski carinarnici kaznovala s 100.000 dinarji denarne kazni. Odvzeli pa so mu tudi hašiš in buick. Yavuz je zdaj v zaporu. Obenem so predlagali uvedbo kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja — prometa z mamili. Vrednost zaplenjenega hašiša je po ocenah naših carinskih organov 378.000 dinarjev. Na zahodnem trgu pa je mamilo v ilegalni prodaji še nekajkrat dražje. Mariborska carinarnica je v postopek pritegnila tudi mariborsko kriminalistično službo. Ta se je hitro lotila Zgorela Je hiša KOČEVJE. 11. marca — Danes nekaj pred 5. uro je začela goreti lesena stanovanjska hiša na Rešk: cesti 25 v Kočevju. Gasilcem je uspelo rešiti le okoli petino hiše. Škodo cenijo na okoli 30.000 dinarjev. Hiša je bila last Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje, v njej pa je stanovala družina Kastelic. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi slabih dimnih naprav, deloma pa lahko tudi zaradi malomarnosti pri kurjenju. J. P. akcije, zakaj sumijo, da je Yavuz Abdurahman delal za organizacijo, ki se ukvarja zgolj s prepovedano trgovino z mamili. , MARJAN ŠRIMPF Tek pod kolesa MARIBOR, 11. marec — Včeraj se je na Lackovi cesti v Mariboru pripetila huda prometna nesreča. ■ Voznik osebnega avtomobila Franc Simonič iz Rač je peljal proti pohorski vzpenjači. Na Lackovi cesti je nenadoma z leve stran: pritekla na cesto šestletna Sonja Sever iz Maribora. Voznik je sicer močno zavrl, vendar je kljub temu zbil dekletce po vozišču, kjer je z glavo zadela v rob pločnika. S hudimi poškodbami so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. S. M. Z avtomobilom v zid SEŽANA, 11. marca — Včeraj ob 8.50 uri je voznik osebnega avtomobila Giorgio Zol-dan iz Trsta vozil iz Sežane proti Lokvi. V Sežani pri hiši št. 21 je zapeljal v kamniti zid na levi strani ceste. Ob njem je drsel kakih 25 metrov nato pa se je z avtomobilom prevrnil na levi bok. Obstal je zunaj ceste. Lažje poškodovanega voznika so odpeljali v tržaško bolnišnico. Škode je 20 tisoč din. D. G. Velika škoda iz dimnika PTUJ, H. marec — Včeraj je pričelo goreti stanovanjsko poslopje Maksa Skledarja v Cmožečah pri Majšperku. Pogorelo je celotno ostrešje. Tam je bilo dvoje stanovanj m je pogorela stanovanjska oprema. Ogenj je upepelil 400 kilogramov svinjskega mesa in druga živila. Skupno škodo cenijo na 90.000 dinarjev. Menijo, da je požar nastal, ker so se vnele saje v dimniku, in se je nato vžgal še prečni tram. S. M. Krc;~ši avtomobilov so zašiti v zaporu Beograjski miličniki zaprli 15 tihotapcev in prekupčevalcev avtomobilov BEOGRAD, 11. marca (Tanjug). Kriminalistični inšpektorji 7. miličniške postaje v Beogradu so vtaknili za zapahe 15 tihotapcev in preprodajalcev avtomobilov, ki so v kratkem času, konec lanskega leta in v začetku tega leta, z nezakonito nabavo in preprodajo 18 »mercedesov« in »opel rekordov« spravili v žep več kot milijon dinarjev. Gre pa najbrž še za precej več kot samo 18 avtomobilov. Vodje te druščine so bili poslovodja prodajalne »Nafta-gas« iz Beograda Milič Napi-jalo, samostojni referent »Slovenija prometa« iz Beograda Aleksandar Damjanovič, avtomehanik iz Kneževca Milo-rad Kolarevič in šofer mestnega stanovanjskega podjetja v Beogradu Branislav Seno-vič. Zdaj so v preiskovalnem zaporu. Proti enajsterici njihovih pomagačev pa so vložene kazenske prijave. Skupina je na »Odpadu« in v carinarnah v Beogradu in Nišu kupovala karambolira-ne osebne avtomobile. Potem pa so na še nepojasnjen način nabavljali nove avtomobile, »mercedese« in »opel rekorde«, na katere so pritrjevali tablice s karambolira-nih, za majhen denar kupljenih vozil, ter ponarejali dokumente zanje. Tihotapca so potem prodajali ta vozila po veljavnih cenah in si tako nagrabili velik dobiček. Načelnik oddelka mestne- | ga sekretariata notranjih zadev za informacije Dragan Tomič je povedal, da so imeli inšpektorji, ko so prišli na sled tej skupini, pre- cejšnje težave in so jih pri izpolnjevanju dolžnosti ovirali ljudje, »katerih dolžnost bi bila, da jim pomagajo«. Tako je na primer pomočnik direktorja »Slovenija prometa« dr. Velizar Najman — kakor je povedal Tomič — vrgel skozi- vrata inšpektorje, ko so z uradnimi pooblastili prišli v podjetje, da bi aretirali Aleksandra Damjanoviča in zaplenili ponarejene dokumente, ki jih je imel v svoji delovni mizi. V bolnišnici IZOLA, H. marca — Danes, nekaj po sedmi uri je Ferru-ccio Delise iz Izole vodil konjsko vprego iz Izole proti Kopru. Med benzinsko ' ipal-ko in »Rudo« je za njim pripeljal voznik avtiiomobila Manjolo Laketa iz Nevesmja in pričel prehitevati vprego. Med prehitevanjem je zadel Deliseja, ki je hodil ob vozu. Ta je padel in se pri tem hudo ranil, da so ga morali prepeljati v izolsko bolnišnico. D. G. Led, potem avtobus MARIBOR, 11. marec — Včeraj zvečer se je na Ljubljanski cesti v Mariboru zgodila huda prometna nesreča. Terezija Iršič iz Maribora je prečkala cesto. Namenila se je proti avtobusnemu postajališču. Tam ji je zaradi ledu spodrsnilo. PadHa je. V tistem hipu je pripeljal avtobus, ld ga je vozil Franjo Dragovič. Voznik je zaviral, vendair se mu zaradi poledenele ceste ni posrečilo ustaviti vozila; zapeljal je čez ležečo žensko, ki je dobila hude rane. Š. M. SPREMLJAJTE PROGRAM Z REVIJO ni#p V ROKI \ 30 km Kalan Začelo se je XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih — Prvo zlato domačinu, srebro Dretniku, bron pa Mlinarju GORJE, 11. marca. Ob lepem, vendar nekoliko hladnem vremenu se je s teki članov na 30 km začelo XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih. Med 22 prijavljenimi tekmovalci jih je Start alo le 16, iz drugih republik so bili samo trije tekači iz Delnic. . Poglavitni favorit! so bili Ker-itajn. Mlinar. Kobilica in Kalan. Napovedi so se uresničile ie po prvih 10 kilometrih. Mladi Kalan ia GortJ si Je pridobil več kot minuto prednosti. Presenetil pa Je Ravenčan Dretnik z zanesljivim drugim mestom, saj doslej v teku na 30 km še ni dosegel vidnih uspehov. Slabo sta začela Jeseničana MMnar in Kerštajn. ki sta bila na 4. in 5. mestu. V drugem krogu ni prišlo do bistvenih sprememb. Kalan si Je kljub nalomljeni smučki pridobil fte 40 sekund prednosti, sledil.pa mu je Dretnik. Mlinar se je v tem progu prebil s petega na tret. Je mesto. V zadnjih desetih kilometrih je Kalan obdržal prednost, pa tudi Dretnik ni izpustil drugega mesta. V fini$u so se od tretjega do petega mesta razvrstili Mlinar. Ker-štajn in Kobilica. Velik uspeh sta dosegla tudi veterana smučarskih tekov Roman Seljak in Jaka Reš, ki sta zasedla 6. in 7. mesto. Proge so bile dobro pripravljene, sneg je bil trd in hiter, zato so bili doseženi tudi dobri rezultati. Jutri imajo tekmovalci prost dan. v soboto pa se bo ob 8.30 začelo republiško in državno prvenstvo za vse kategorije. Rezultati: 1. Kalan (Gorje j 1:24.06. 2. Dretnik (Puž) 1:25.49. Skupščina ZNTS | NOVO NA TUJEM______________ | LJUBU ANA — Zveza nogomet-VAKESE — V prvt polfinalni j rtih trenerjev Slovenije bo imela tekmi za pokal evropskih košar- v soboto. 20. marca. XII. redno karskih prvakov je Igrna prema- letno skupščino. Začetek bo ob gaia madridski Real z 82:59 1 16. uri v dvorani krajevne skup-(«7:221. . nosti Tabor v Ljubljani, Rozma- ^Usluga" poštarjev Telovadca Kersnič in Havelka v Londonu — Dober začetek nove sezone LJUBLJANA — V ponedeljek je bilo v londoi*SKem »Crjstal PaZacu« mednarodno gimnastično tekmovanje, ki ga je organizirala britanska gimnastična zveza s pomočjo dnevnika »Sunday Times«. Tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno, so se udeležili telovadci Švedske. Norveške. Finske. Nlaoeemske. Danake in Jugoslavije. Prireditelji so upali, da bo udeležba precej močnejša, toda zaradi stavke poštnih uslužbencev se niso mogli dogovoriti še z drugimi zvezami' Zaradi lažje organizacije smo v preskoku in na krogih nastopil le popoldne, vendar se je zvečer tekmovanje vseeno arlo zavleklo. Za večino je bil nastop v Londonu začetek nore tekmovalne sezone, kljub temu pa Je bila kvaliteta na zadovoljivi ravni. Pri moških je zmagal veteran Storhang (Norveška), ki je z elegantno in zanesljivo telovadbo dokazal, da kljub dolgoletnem tekmovalnem stažu še vedno sodi v vrh evropske gimnastike. S svojim nastopom nisem zadovoljen, kljub temu, da je bil to moj prvi letošnji nastop. Morilo me je časovno razvlečeno tekmovanje, ki terja precejšnjo vzdržljivost. Na koncu mi je zato zmanjkalo moči. Na krogih in bradlji sem imel manjša spodrsljaja, v parterju pa zaradi neustrezne podlage nisem mogel bolje izvesti vaje. Med ženskami Nizozemka Ans van Gerwen nadaljuje z zmagami, čeprav njena telovadba precej zaostaja za vajami. kakršnih smo navajeni pri telovadkah iz vzhodnih držav Naša Havelka je tekmovala solidno, spodrsljaj na gradi pa ji je preprečil še višjo uvrstitev. REZULTATI — moški: 1. Storhang (Nor) 54HO. 2. Niel-s« (Dan) 53JBD. 3. Johanssen (Šved) 53.30. 4. Wild (VB) 5345, 5. Kersnič (Jug) 53.00. 6. Smulders (Niz) 52.80. 7. Hei-tmonrn (Fin) 52.60: ženske: 1. Ans van Gerwen (Niz) 34.50. 2. Haas« (Nor) 33,40. 3. Fradnk&san 3340. 4. Havelka (Jug) 32,80, 5. Traagbaer (Dan) 30.50. 6. Hopkins (VB) »JO- MILENKO KERSNIČ 3. Mlinar (Jes) 1:2640. 4. Ker-štajn (Jes) 1:16,51. 5. Kobilica (Gorje) 1:2749. 6. Seljak (Alplee) 1:30.00, 7 Reš (Rad) 1:30,47 . 6. Karpač (Puž) 1:31,02. 9. KrišelJ (Alples) 1:31.51. 10. Lotrič (Tr) 1:33.34. J. PAVČIČ I ŠAH JUDO Mladinci le odpotovali na EP LJUBLJANA. 11. marca — Za slovenske judoiste, ki so se uvrstili v državno reprezentanco, so le zbrali dovolj sredstev, da so lahko odpotovali na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 12. do 14. t. m. v Neaplju. Razen Firerja (Impol). ki te moral na operacijo, so danes iz Ljubljane odpotovali vsi naši zastopniki. SLOVITA ČEŠKA BAŽUTERIJA SPET NA IZBIRO Nova kolekcija OGRLIC IN ZAPESTNIC iz poldragega in umetnega kamenja v barvah letošnje modne palete pri trgovskem podjetju N »nama« Ljubljana - Škofja Loka-Kočevje R. Jovanovič : Vreeken 0:1 BEOGRAD, 11. marca — V derbiju 3. kola ženskega mednarodnega šahovskega turnirja je Nizozemka Vreeken premagal*? Ru-žico Jovanovič irt obdržala vodstvo na lestvici. Rezultati: GeprlndaSvlll : Bela. manč l:u, Jttrgen : Sokolov remi, Asenova : K. Jovanovič remi, Bi-lek : Živkovič remi. N ivolau : Vujanovič 1:0, R. Jovanovič : Vreeken 0:1, G. Jovanovič : Todo-rescu prek. Vodi Vreefcnova s 2,5 točke pred svetovno prvakinjo GaprindaSvili 2 (1) itd. V Talinu vodi Keres TAUNN, 11. marca — Na mednarodnem šahovskem turnirju vodi velemojster Keres, ki je v 13. kolih zbral 10,5 točke. Točko manj in prekinjeno partijo ima Bron-štejn, bivši svetovni prvak Tal J. ki je dolgo časa rodil, pa je po porazu s Furmanom popustil in trna le 9.5 točke. Rezultati 13. kola: Furman : Mjagmarsur*»n 1:0. Keres : Zajcev 1:0, Nej : TalJ 0:1, Stejn : Woo-remaa 1:0, Wade : Broni tej n remi, Saidy : Barcza remi. R. JOVANOVIČ : VREEKEN 0:1 Kušnirjeva prvakinja SZ MOSKVA — Ala Kušnir je prvič postala prvakinja SZ. potepi ko Je v dvoboju premagala Majo Ranni-ku s 4:3. Ti dve igralki sta na lanskem šampionatu podelili prvo me-sto, dvoboj šestih partij pa se je končal neodločeno. V podaljšku do prve zmage je bila uspešnejša Kušnirjeva. GIMNASTIKA V Velenju — vsi razen Cerarja LJUBLJANA — Za veliko tekmo-vanje naših telovadcev in telovadk — »Pokal Gimnastike«, ki bo v soboto v Velenju, so se prijsuflt najboljši telovadci in telovadke tudi iz drugih republik. Od najboljših ne bo tekmoval Miro Cerar, ki zaradi zdravljenja poškodbe Se ni začel z resnimi treningi. Zato pa bodo tekmovali v dvorani rudarskega športnega centra vsi drugi najboljši telovadci s Kersnl-čem. Brodnikom in Vratičem na čelu V ženski konkurenci pa se bo poleg domačih in drugih telovadk prvikrat potegovala za lovoriko državna prvakinja Nataša Sljepica. Vsega skupaj bo tekmovalo 30 telovadcev in telovadk. Posameaia društva so prijavila naslednje telovadce in telovadke: Partizan Narodni dom: Marlenko Kovač ter Brodnika, Keraniča. Šrota. Sporna. Plestenjaka ter Na-st rana: Partizan Železničar Maribor: Gordano Kmič in Šoštariča, Spendla. Vernika. Drama. Ko6iJa; Partizan Sp. Šiška: Vratiča in Simončiča: Partizan Novo mesto: Majo Dokl in Anito Gajič; Partizan Zelena jama. Vido Peršič, Bredo Končnik. Marijo Težak. Prijave iz drugih reoublik: Anič in Ingo Poje. Ema Havelka ter Mala Labovič (Zgb), Ivanovič (Sub.), Nevenka PuSkarovič (Som-bor), Hmeljevec in Ema Nalič (Sar.). Olga Bumbič (Bgd.). Nataša Bajin-Sljeolca (N. Sad). »III. pokal Gimnastike« bo za Tineta Šrota zadnja tekma v njegovi dolgoletni in bogati tekmovalni karieri. Prav tako se bo ob tej priložnost! poslovil od tekmovanj Avgust KILvsel, čeprav ne bo nastooil. Njegova zadnja tekma Je bila torej uspešen nastop na SGP 70. D. K. ISTOR — O NAL (7398 m) posnet s Tirič Mira leta 1965. Desno zadaj naj b: vodila prva, po srednjem rebru pa druga varianta vzpona na vrh. Čili - Istor- o - Nal Desetčlanska odprava v organizaciji PD Kranj pojde v Hindukuš 25. aprila — Cilj tehnično zahteven in lep KRANJ — Kranjski planinci, 'ki so tri leta pripravljali alpinistično odpravo v azijske gore, so morali odstopiti od prvotnega cilja. Broad Peacka in* Ma-lubitinga jim pakistanske oblasti namreč iz neznanih vzrokov niso odobrile. Toda niso popustili in po številnih prošnjah so 3. marca letos naposled le dobili dovoljenje asa področje Chitrala v Pakistanu, kjer se dvigujejo najvišji hindukuški vrhovi. Njihov cilj je južni del skupine Istor-o-Nal. Računajo, da bodo za pot do baznega taborišča porabili mesec dni. Iz Kranja proti Ravalp:n- (hju bodo odpotovali v štirimi vozili _____ trije v kabini tovornjaka TAM 2o00, po dva v dostav, nih citroenih in trije v popularni »katrci«. Vozila so jim posodile tovarna TAM, TOMOS in Lito. stroj. Od Ravalpdndija do Chitrala računajo na lokalno letalo, ki bi Jim prihranilo precej časa, naprej pa bodo morali z lokalnimi prevoznimi sredstvi Najprej s kamionom, ha to s konji ali »h, najtežji del poti pa jih čaka z nosači. Ekipa je že sestavljena. Iz Kranja bodo štirje; dr Ivo Valič (42), ]d bo vodja in zdravnik obenem. Iztok Belehar (29), Franci Ekar <28> :n inž. Tomaž Jamnik. Iz Mojstrane bodo tačas naSa najuspešnejša naveza — Janko Ažman (26), Janez Brojan (24) in Zvone Koflar (27), izmed elanov APD pa so vključili inž. Petra Sčetimna (36) in Sandija Blažino (44) iz Izole, ki bo namestnik vodje Kot fotoreporter bo sodeloval Joco Žnidaršič (Tovariš). Odprava zlasti žely da bi po jugovzhodnem ledeniku, ki še ni raziskan, prišla v veliko krnico sredi skupine Istor-o Nal To bi, bila idealna možnost ki bi jim omogočila osvojiti 7276 m visoki severovzhodni in 7100 m visoki vzhodni vrh. Kot vse kaže je neosvojen tudi bližnji »Vrh 105«, visok 6620 m Alpinistično zanimivo pa bi Dilo tudi prečenje treh nevernih vrhov (7370 m, 7340 m. 7310 m). Po drugi varianti imajo v načrtu prvenstveno direktno smei na glavni vrh (7398 m) po grebenu s juga, kar bi bil prav tako prvi poskus. In če ne bo mogoče uresničiti teh načrtov, ostane še iredno možnost ponovitve vzpona na glavni vrh, zasoljena z nekaterimi ponovitvami. Preo odhodom jih čaka še veliko dela. Pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, ima v načrtih akcijo pozdravnih razglednic, loterije in predavanja, s katerimi nameravajo zagotoviti manjkajoča sredstva. Čeprav odprava ne do imela posebnih dogovorov s Časopisnimi podjetji, je vodja dr. Ivo Valič obljubil, da bo naš list redno obveščal o pripra- *» o '• ~ -n možnosti tudi o potovanju ter bivanju v gorah. FRANCI SAVENC Dva veleslaloma Drugič zapored državno prvenstvo v alpskih disciplinah brez smuka - Favorit Jakopič, pri. dekletih Mariborčanki LJUBLJANA — Prireditelji državnih prvenstev v alpskih disciplinah zadnja leta zares nimajo sreče. Lani je na Zelenici vreme tako ponagajalo, da sploh ni bilo mogoče izvesti smuka, 1969 pa v Kranjski gori tudi ni bilo dosti bolje. Letos bo že drugič zapored (tretjič v povojnih prvenstvih) jugoslovansko prvenstvo brez smuka. KOPER — Na strelskem tekmovanju v počastitev Dneva žena. «e tekmovalo 15 strelk. Najboljši sta bili predstavnici Tomosa Jakopičeva s 136 krogi in Kovačeva s 135. j. k. Državno člansko prvenstvo na Pohorju bo vseeno ostalo v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja kot posebnost. Prvikrat se bodo udeleženci šampienata pomerili za naslov v veleslalomu na dveh progah. Na adnjih prvenstvih Jugoslavije je bilo precej pripomb. češ da bi morali naposled tudi na najpomembnejšem domačem tekmovanju člani Štartati po novem. Hkrati bo državno prvenstvo preskus nove veleslalomske trase, ki Jo mariborski smučarski delavci pripravljajo za tradicionalno pohorsko žensko A tekmovanje. Med člani ima največ možnosti Jeseničan Blaž Jaopič, ki Je lani na Zelenici ostal brez naslova. Jakopič Je poglavitni favorit v obeh disciplinah, še zlasti, ker ne bo okrnjen samo spored tekmovanja,, ampak tudi konkurenca. Na Startu ne bo lanskega eržavnega prvaka v slalomu Marka Kavčiča in balkanskega prvaka v slalomu Jožeta Gazvode, ki sta z Jugoslovansko študentsko reprezentanco odpotovala v DAZ. Čeprav konkurenca ne bo popolna, pa Jakopič vse- eno ne bo imel lahkega dela. ženski del tekmovanja bo verjetno v znamenju mariborskega obračuna med Cizejevo in Pirnatovo. Tanja Cizej bo prav gotovo z vso močjo štartala na svoj prvi naslov in ima lepe možnosti, da podaljša seznam članskih državnih prvakov V zadnjih desetih letih so na državnih prvenstvih zmagovali — člani — 1961 — smuk: šumi, slalom: Jamnik, veleslalom: Lakota. 1962 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Detiček. 1063 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Detiček, 196» — smuk: A. Klinar, slalom: Soklič, veleslalom: Lakota. 1965 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: M. Klinar, 1966 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom; M. Klinar, 1967 — smuk: Jakopič, slalom: Jakopič, veleslalom: A. Klinar, 1968 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Jakopič. 1969 — smuk: Jakopič, slalom: Lakota, veleslalom: Jakopič. 1970 — slalom: Kavčič, veleslalom: M. Klinar. Zenske — 1961 — smuk: Zupančič. slalom: Ankele. veleslalom: Fa- Ferlež in Dermolova V Velenju so prvič izbrali športnika in športnico leta — Naslova sta osvojila kotalkarica in avtomobilski dirkač VELENJE — Zadnja leta sta se v šaleški dolini šport in telesna kultura tako razmahnila, da predstavljata eno izmed najpomembnejših področij dejavnosti mladih. Ti se množično vključujejo v sekcije, klube in društva, ki jih je v velenjski občini 21 in združujejo približno 2.000 športnikov in športnic. Pri vključevanju mladih v društva imajo pomembno vlogo šolska športna društva pa tudi dokaj zadovoljive možnosti za delo oziroma vadbo. Iz te množice so tufi: » Velenju zrasli številni športniki in športnice, ki so segli po najvišjih uvrstitvah v Sloveniji in Jugoslaviji. Izjemen. vzpon doži/lja vrhunski šport v Velenju zlasti zadnji čas. Zato se je uredništvo krajevnega časnika »Šaleški rudar'- tudi odločilo. da prvikrat proglasi najboljše športnike velenjske občine. Tako so na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi zastopniki občinske skupščine, občinskih vodstev dnrtbepo-političnih organizacij in društev, proglasili prvikrat najboljše športnike v občini za leto 1970. Urednik »Šaleškega rudarja« Ljuban Naraks je orisal položaj športa v Šaleški do- lini ter prizadevanja, da bi s pomočjo delovnih kolektivov zgradili v prihodnjih letih še vse tiste objekte, ki bi omogočili še večji razmah telesnokulturne dejavnosti. Nato pa je razglasil odločitev posebne žirije. Za športnico leta 1970 v Velenju je žirija »Šaleškega rudarja« izbra la Natašo Derraol, za športnika pa Karla Ferleža. Nataša Dermol, dijakinja velenjske gimnazije. Je članica kotalkarslco-drsalnega kluba Rudar ▼ Velenju vse od njegove ustanovitve, lani pa je osvojila naslov republiške »n državne članske prvakinje v kotalkanju. Avtomobilist Karel Ferlež je lani v skupni uvrstitvi zasedel drugo me- sto na dirkah za državno prvenstvo, v Sloveniji pa prvo. Med najboljšimi športniki Velenja za leto 1970 so že: plesni par Drago Sulek — Verena Trofenik, ki Je zadnja tri leta absolutni prvak Jugoslavije v športnih plesih, republiška prvakinja v peteroboju pri mlajših mladinkah Majda Pesjak, najuspešnejši strelec in eden izmed najboljših igralcev košarkarskega kluba Elektra Šoštanj Rudi Jerič, eden najboljših igralcev rokometnega kluba Partizan Šoštanj Miran Požun, najboljši velenjski judoist Anton škripač, državni mladinski prvak v karateju Bruno Borovnik, republiški prvak v dviganju uteži v težki kategoriji in četrti na državnem prvenstvu Franc Melanšek, in pa Dušan Kukovec, ki Je bil v prvi jugoslovanski odpravi, ki je preplezala severno steno Eigerja, lani pa je vodil prvo slovensko alpinistično odpravo na Norveško. Uredništvo »Šaleškega rudarja« je izročilo kotalkarju Franciju Blatniku, večletnemu prvemu jugoslovanskemu kotalkarju, posebno priznanje kot naiusoešnejšemu športniku mesta Velenje. M L. NOVO! NOVO! V IZDAJI SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH PTT JE »GEOKARTA« BEOGRAD TISKALA NOVO POŠTNO KARTO JUGOSLAVIJE v kateri je spisek pošt s pripadajočimi poštnimi številkami Karta je tiskana v razmerju l:600.QpO v 8 barvah. Prodajna cena kaširane na platnu je 100 din, nekačirane 60 din. Karta je opremljena s kovinskimi trakovi in držali. Naročila sprejemajo vsa PTT podjetja v SFRJ, ki bodo sprejemala naročila in pošiljala te karte. ZAVOD ZA KARTOGRAFIJO »GEOKARTA« BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišiča 39 1909 nedl, 1962 — smuk: Ankele, slalom: Fanedl, veleslalom: Ankele, 1963 — smuk: Klofutar, slalom: Fanedl, veleslalom: Fanedl, 1964 — smuk: aFnedl, slalofn: Ankele, veleslalom: Ankele, 965 — smukr Fanedl, slalom: Fanedl, veleslalom: Ankele, 1966 — smuk: Fanedl, slalom: Fanedl, veleslalom: Fanedl. 1967 — smuk: Ankele, slalom: Ankele. veleslalom: .unekele, 1?>6X -*kmuk: Fanedl. slalom: Ankele, veleslalom: Ankele. 1969 — smuk: Pirnat, slalom: 'Tevž, veleslalom: Tevž, 1970 — slalom: Pirnat, veleslalom: Tevž. J. DEKLEVA | IVER DNEVA . Hajduk se bo pritožil Uprava splitskega Hajduka se bo pritožila na odločitev tekmovalne komisije NZJ, ki je prekinjeno tekmo med Celinom in Hajdukom v Zenici registrirala z 1:0 za Čelik. V Splitu pravijo, da je bilo realno pričakovati novo tekmo, ker bi le na ta način postopali po veljavnih predpisih In ne bi oškodovali nobene izmed ekip. »Tekmovalna komisija je še enkrat pokazala svojo nenačelnost in ni lazmišljala o tem. kako bo njeno odločitev sprejela športna javnos* « pravijo v upravi Hajduka. Na »netopirje« s splitske tekme med Hajdikom in Beogradom so očitno že vsi pozabili NOGOMET _! Svet - r Dinamo (M) 27. maja MOSKVA — Predsednik mednarodne nogometne zveze Rous je obvestil nogometno federacijo SZ, da soglaša z dvobojem med moskovskim Dinamom in svetovno reprezentanco, ki naj bi bil v slovo kapetanu reprezentance sveta Levu Jašinu. Organizacijo tekme je prevzela nogometna federacija SZ, ki je na pobudo Jašina v svetovno reprezentanco povabila 22 nogometašev, med katerimi je tudi naš Džajič. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Everton : Panathinaikos 1:1 (0:0) Gornik : Manchester C. 2:0 (2:0) Leeds : Vitoria (Setubal) 2:1 (1:1) Liverpool : Bayern 3:0 (1:0) POKAL POKALNIH PRVAKOV Cardiff : Real (Madrid) 1:0 (1:0) Bruges (Belg) : Chelsea 2:0 (2:0) PSV (Niz) : Vorvvartz 2:0 (0:0) POKAL SEJEMSKIH MEST Arsenal : Koln 2:1 (1:1) Ajax : Celtic 3:0 (0:0) Atletico : Legija 1:0 (1:0) Snežana Hrepevnikova med prvimi favoritinjami skoka v višino na evropskem atletskem-prvenstvu v dvorani — v Sofiji SOFIJA — V festivalni dvorani bo v soboto in nedeljo evropsko atletsko prvenstvo v zaprtih prostorih, šele od lanskega Dunaja je to prvenstvo uradno, vse prejšnje prireditve — začenši z letom 1966 — pa so bile neuradne, imenovali so jih evropske atletske igre v dvorani. Štiriindvajset držav Je prijavilo več ko 250 tekmovalcev in tekmovalk, najštevilnejše zastopane pa bodo spet evropske atletske velesile NDR, SZ, ZRN, Poljska m Francija. Jugoslavijo bo zastopalo pet tekmovalcev in dve tekmovalki. Lani na Dunaju je izmed Jugoslovanov dosegel največji uspeh Jože Medjimurec, ki je' v teku na 800 m osvojil bronasto kolajno in pustil za seboj tudi tako slovita tekača kot sta Kemper (ZRN) in Irec Caroll, ki je na dvoranskih evropskih igrah trikrat zapored zmagal v teku na 800 m. Dobro — na 5. mesto — se je uvrstila tudi skakalka v višino Hrepevnikova, ki pa Je za zmagovalko zaostala kar 12 cm. Prav Hrepevnikova bo letos naše najmočnejše orožje. Ustalila se je na višini okrog 184 cm in vsaj ena kolajna bi morala biti njena. Seveda pa s tem ni * rečeno, da bo prvakinja. Vzhodna Nemka Rita Schmidt ima letos v dvorani za 1 cm boljši rezultat kot naša atletinja (186:185), letvico pa bodo od 176 ero dvigovali zmeraj za 2 cm, tako da utegne odločati prav višina, ki je Hrepevnikova v dvorani še ni preskočila, na prostem pa lani že. živčno vedno ne najbolj zbrana. Schmidtova seveda tudi ne bo njena edina tek- Hrepevnikova okrevala BEOGRAD -r- Naša rekorderka v skoku v višino Snežana Hrepevnik bo odpotovala v Sofijo šele drevi z letalom. Po vrnitvi iz ZDA je namreč zbolela in šele pred dvema dnevoma je spet prvič trenirala, tako da je bil njen odhod na EP negotov. Zvezni trener Račič in Snežanin trener Vasiljevič sta včeraj le odločila, da Hrepevnikova nastopi v Sofiji, kjer ima kljub preboleli gripi vse možnosti, da osvoji eno izmed kolajn. mica, marveč je treba računati zlasti še z Bolgarko Blago j e vo, Romunko Popescu in tudi nekaterimi zahodnoevropskimi tekmovalkami, ki so se s flopom zelo povzpele. Ni pa zanesljivo ali bo nastopila branilka naslova Avstrijka Gusenbauer, ki je lani na Dunaju postavila s 188 cm dvoranski PISMO IZ TRSTA Nepričakovan poraz Odbokarji Krasa so izgubili zaostalo tekmo z Dall’Acquo na svojem igrišču TRST — V zaostali tekmi so odbojkarji Krasa v skupini C nepričakovano izgubili na svojem igrišču proti ekipi Dall'Acqua iz Trevisa. Odbojkarji Bora igrajo vedno bolje. V predzadnji prvenstveni tekmi so gladko premagali goste iz Bergama, v zadnji tekmi pa bodo igrali z ekipo Petrarce, ki je doslej še vse tekme odločila v svojo korist. V skupini D je bilo na programu zadnje, 9. kolo. Igralci Brega se niso mogli resneje upirati ekipi PAV iz Vidma m so izgubili z 0:3. Rezultati — Kras: Dall'Acqua Treviso 0:3 (-1, -11, -10), Bor : Čelana Bergamo 3:0 (1, 6. 6). Štiri slovenske ženske ekipe, ki igrajo v drugi italijanski ligi, letos ne žanjejo uspehov. Igralke Brega, ki nimajo več možnosti za prvo mesto, so le s težavo premagale odbojkarice Primavera Marzotto. Bora je v Valdagnu izgubil z zadnjeuvrščeno ekipo Do-polavoro Marzotto. Tržačanke so bile v začetku enakovredne, v zadnjih dveh nizih pa so povsem popustile. Slovenski derbi med Sokolom in Zarjo se je končal z zmago igralk iz Nabrežine, ki so se tako oddolžile odbojkaricam Zarja za poraz v prvem delu prvenstva. Rezultati — Dopolavoro Marzotto: Bor 3:2, Breg : Primavera Marzotto 3:2, Sokol : Zarja 3r2. AD: PISMO 2 V nedeljskem kolu so igrali le nogometaši I. in II. amaterske lige. Nezanimiva tekma med kandidatoma za izpad Libertasom in Vesno se je končala z delitvijo KOŠARKA Dober trening LJUBLJANA — Nan^ggto treninga so košarkarji Olimpije in Maribora 66 odigrali priipteljsko tekmo. Olimpijo čaka v soboto favorizirana Lokomotiva, Mariborčani pa bodo tudi kmalu začeli novo prvenstvo, zato je bila tekma za obdje zelo koristna, magala je Olimpija s 105:60 (50:34). točke. Enako se je končala tudi tekma med Primorjem in Italo. Goriška zastopnika v III. amaterski ligi Juventina in Sovodnje sta tekmi odločila v svojo korist. Medtem ko so si nogometaši Ju-ventine zagotovili zmago že pred odmorom, pa je bila zmaga nogometašev Sovodnje negotova do konca tekme. Rezultati — Libertas : Vesna 1:1, Itala : Primorje 0:0, Sudest : Juventina 0:2, Sovodnje : Libertas Montesanto 3:2. Košarkarji Bora so na svojem igrišču izgubili proti ekipi Zuc-cheri iz Bologne z 41:47. Zmaga gostov je zaslužena, saj so bili ves čas boljši. I. FURLANIC svetovni rekord, in je bila pred nedavnim nekaj časa na pripravah v Ameriki — as prvim ciljem: pravo evropsko prvenstvo v Helsinkih, avgusta. Medjimurec je letos izbral progo 1d00 m. Zdi se dovolj pripravljen in utegne ob svojem znanem finlšu presenetiti tudi tokrat. Izredno zanimiv pa bo tudi. nastop našega rekorderja v skoku v višino Celjana Vivoda. Ce bi "»ujel« dober dan, bi v Sofiji morebiti lahko izboljšal tudi svoj državni rekord (214 cm). Drugi naši zastopniki — Vukomanovič (150 m), Spasojevič (daljava),' Stojičevič (ovire) in Gakova (šprint) bržčas nimajp realnih možnosti za najvišjo uvrstitev. E. BERGANT HOKEJ NA LEDU NDR: Italija 11:0 (5:0, 1:0, 5:0) Japonska : Poljska 6:4 (2:0, 1:2, 3:2) 1 Švica 2. NDR 3. Norveška 4. Poljski 5. Japonska 6. Jugoslavija 7. Italija 8. Avstrija 4310 19:12 T 29:14 6 22:10 6 0 0 1 1 21:16 5 1 1 20:19 5 0 3 14:20 2 1 3 8:28 1 0 4 6:20 0 PO DOMAČIH KRAJIH MARIBOR — V nadaljevanju drugega dela prve in občinske namiznoteniške lige še naprej vodi TAM I z dvema točkama prednosti pred svojo tretjo ekipo. V drugi ligi pa je na čelu ekipa Primat pred TSN II in Veterinarsko postajo. Ta je v 19. kolu presenetljivo zgubila z Gradisom s 4:5. D. Z. UTRINKI SPET ATENE — Grčija je MOP^ poslala kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1980. V Atenah so bile leta 1896 prve moderne olimpijske igre. SLOVO — Dolgoletna državna reprezentantka in košarkarica zagrebške Industromontaže Ružiča Meglaj je prenehala igrati. Njeno uradno slovo so sicer pripravljali za 20. marec, toda po tekmi z Željezmčarjem je vodstvu kluba sporočila, da je bila to njena zadnja tekma. KAZEN — Norveški hokejist Ol-sen, ki je na SP v šivici proti Jugoslaviji dosegel dva gola. se je v nekem bernskem baru dodobra napil. Zjutraj še ni bil povsem trezen, ko se je s »pozdravom« vodstva reprezentance že peljal proti Oslu. Pravica močnejšega BERN, 111 marca. — (Po telefonu). , Jutrišnji dan je namenjen odmoru za vse udeležence SP v hokeju, le direk-.orat LIGH zaseda skoraj brez prekinitve. Na dnevnem redu jq, reševanje tekočih proble-nov, ki jih ni -.11310. Upravičene pritožbe zoper večino sodnikov in naraščajoče nezadovoljstvo vodstev nekaterih ekip, ki se ne morejo ubraniti vtisa, da se v. posameznih reprezentancah vse bolj poslužujejo nedovoljenih poživil, so na rešetu enajsterice vrhovnega štaba LIHG kot glavni kamen spotike. O slabi organizaciji tekem v La Chauxu de Foundsu je tudi dosti govora. Predsednik direktorata, Finec Lindblatt je ogorčen nad nesposobnostjo ali neobjektivnostjo posameznih sodnikov, toda te stvari sodijo predvsem v pristojnost doajena vseh tukajšnjih arbitrov, domačina g. tiauserja. Kaže, da noben protest prav nič ne zaleže. Tudi nekateri nepristranski tujci, ki so si ogledali tekmo med Švico in Jugoslavijo, so našim sami od sebe posredovali svoja zapažanja. Kako nemogoče je na primer razumeti, da so si Švicarji, v začetku povsem zmedeni in utrujeni, med prvima dvema tre:;imama dovolili kar 20 minut odmora, v zadnji pa so napadali tako sveže in brez oddiha Kot da bi pravkar začeli tekmo. G. Lindblatt je res v hudih škripcih. Neprestano se posvetuje in predlaga že zahtevano zdravniško kori-rolo, toda kaj, ko mu tisti, ?»i ; se temu ra- di ognili, mahajo $od nos s pomanjkljivimi tekmovalnimi pravili, medtem ko prireditelj vztrajno zatrjuje, da ustreznih rehničnih naprav ni more dobiti . . . Zato je Finec potihem zaupal svojim somišljenikom. se bo jutri telefonično pogovoril s predsednikom LIHG Aheamom. pa naj on odloči. A prvenstvo je že skoraj pri : 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 Rad imam glasbo (Studio Maribor); 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.10 Človek in zdravje; 1720 Operni koncert; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Dve Beethovnovi klavirski sonati; 18.50 Ogledalo naSega časa; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila; 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni kranjti; 1935 Pet minut za EP: 19.30 Radijski dnevnik 1. programa; 20.00 »Naj narodi po Jo . . 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih; 22.00 Vremenska napoved, poročila, našim rojakom po svetu tn pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih; 23.00 Vremenska napoved in poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jaas pred polnočjo: 24 00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9 30 TV V SOLI; TV vrtec. Delamo iz lesa. Celica. Kmetijstvo Jugoslavije, Povratni glagol — ponovitev ob 14.40 (Zgi 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) 16.10 TV V SOLI: Kalifornija 18.15 OBZORNIK (Tj) 1830 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zg) 18.45 VARIETE (Zg) 19.00 MOZAIK KRATKEGA PTT .M A (TJ) 19.50 CIKCAK (Lj> 20.00 TV DNEVNIK (TJ) 20.25 3-2-1 (Li) 20.35 TOTO. PEPPINO IN SLADKO ŽIVLJENJE — italijanski film (Lj) 22.10 IZKAŽIMO SE — quiz TV Beograd (Tj) 23.10 POROČILA (Tj) Drugj spored: 17.30 POROČITA (Zg) 17.35 VELIKI IN MAJHNI (Zg) 18.15 KRONIKA (Zg) 18.30 GTASBENA ODDAJA (Zg) 18.45 VARIETE (Zg) 19.00 V PETEK OB 19. Uri (Zg) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: 16.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Bg) 1730 POROČITA (Bg) 20.35 IZKAŽIMO SE (Bg) 22.05 SERIJSKI FILM (Zg) 22.55 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zg) 23.15 ODPRTA UNIVERZA (Bg) 12.00 Poročila, obvestila; 12.05— 13.00 Glasbeni avtomat; 16.00 — .Glasba iz studia; 16.05 Novice, aktualnosti; 16 15 Študent — ustvarjalec in potrošnik kulture — nadaljevanje; 16.30—18.00 Top 30 RS in Mladine. 188M Kino SPORED ZA PETEK FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE: amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV. Režija Robert Števen son. Igrajo: (Valter Brennan. Matthev Garber. Karen Dotrice. Producentska hiša pokojnega Walt Disneva je na Ulmskem traku oživela novelo slovitega ameriškega književnika Uptona Stnclaira in ustvarila dober film za otroke in odrasle. Predstava danes samo ob 18. un. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: J* 15__Jn 17- uri amer. barv. fcltn DOGODIVŠČINE HUCKL BERRVJA FINNA. Režija — Ml-tiiael Curtiz. Igrajo: Tony Ran. dali. Eddte Hodges. Arhcie Mo-ore. Neviile Brand. °*> 19 in 21. uri amer. film GOSPOD DEEDS POTUJE V MESTO. Režija Frank Capra. — Igrata: Gary Cooper. Jean Ar-thur. Protfaja vstopnic od 14. ure dalje Prosimo cenjene obiskovalke in obiskovalce, da ne zamujajo predstav! KINO UNION: ob 15. in 17. uri amer barv. CS risanka GOSPODIČNA IN POTE. PUH. Walt Disney vabi vas in vaše otroke. Predfilm: Jerry mu-■ketir. Ob 1» in 21. un amer. barv. CS »kcijska drama ČRNI SERIF — Me*ro-Co:dwjm-Mayer 1969 G raz-ljrvo ozračje rasizma na jugu ZDA' Režija Ralpb Nelson. Igra-jo: Jim Brom. George Kennedy. Frederick Marcb in drugi. Tednik številka 9. KINO KOMUNA: premiera slovenskega barv. WS družb, filma RDEČE KLASJE po motivih romana »Na kmetih« Ivana Potrča Režija Zivojin Pav. lomi. Igrajo: Rade SerbedLJa. Majda Potokar. Majda Grbec. Irena Glonar. Arnold Tovornik. Jože Zupan tn drugi. Tednik *t. 10. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Ob 10. uri matineja amer barv kavbojke PON V EXPRESS s slavno družino iz »Bonanze«. KINO SLOGA: amer barv. pust. film TRIJE MUŠKETIRJI. Režija — George Sidney. Igrajo: Lana Turner. Gene Kel]y. June Alison. Van Het. Im in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 in 2030. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO VIC: Parada najboljših 1970 — *. dan: amer barv. CS liubez. drama DOKTOR ŽIVAGO. Režija David Leon. Igrajo: Omar Sharif. Julie Christie. Rod Steiger i. dr. Pred- stavi ob 15JO in 19. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane! Samo danes! KINO SISKA: premiera slovenskega barv. WS družb, filma RDEČE KLASJE po motivih »Na kmetih« Ivana Potrča. Režija živojin Pavlovič. Ig-rajo: Majda Potokar. Rade Ser-bedžžja. Majda Grbac, Arnold Tovornik, Irena Glonar. Jože Zupan in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20 uri. KINO SAVA: franc. barv. CS pust. film KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA. Igrajo: Le* Berker, Senta Berger, Claudine Auger in drugi. Tednik št. 8. Predstavi ob 17. in 19JO. Predvidoma zadnjikrat! Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom. KINO TRIGLAV: angl. barv. CS kriro. komedija JAMES BOND 007 — CASINO ROVALE. ob 16.. 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic — od 15 ure dalje. KINO VEVČE: franc.-ital. bara. CS komedija — 2ANDAR SE ŽENI. ob 20. uri. Igra Louis de Funes. KINO VRHNIKA: angl barv. krira. film SVETNIK PROTI MAFIJI, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: amer barv CS film DOKTOR 21VAGO. ob 20. uri. KINO BLED: amer. barv. pustolovsk: film — LOVCI NA SKALPE, ob 17. m 20. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: franc. barv. film UMOR V BAZENU. ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA: ital barv krim. film ZLOČIN V TENIS KLUBU, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer barv kavbojka MOZ Z rMENOM »KONJ«, ob 16. in 18 uri. Nastop ansambla LOJZE SLAK. ob 20 20. KINO STORŽIČ — KRANJ: slov. barv tilm po motivih romana »Na kmetih« Ivana Potrča RDEČE KLASJE, ob 16.. 18. in 20. uri. KINO TRŽIČ: Nastopa ansambel — LOJZETA SLAKA, ob 18. uri. Amer. barv. CS pust. film LE GIJA TUJCEV, ob 20. uri. KINO DOM — KAMNIK: premiera amer. barv. glasbene*:, filma — ZID ŽELJA, ob 17.30 in 19.30 KINO ČRNOMELJ: angl .-ital .-franc, film NA VRSTI SI. DA UMREŠ, ob 20. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS film DESPARA DOSI, ob 17. in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer barv CS film PRERIJA V PLAMENU, ob 19.30. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer. barv. Cim MORILEC V VRSTAH, ob 18. in 20. uri. KINO SOČA — NOVA GORICA: ahgl.-japonski barv. film SKRIVNOSTNI AGENT 101. ob 18. in 20. uri. KINO KRKA — .NOVO MESTO: . ni kinopredstav. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: Revija filmov Richarda Brooksa: Ob 15.45, 18. in 20.15 ameriški kinotečni film POROČNO KOSILO. Režija Richard Brooks. Igrajo: Bette Davis. Ernest Borg-nine, Debbie Reynolds, Rod Tay-lor. KINO UNION: ob 15.30 ital. barv. krim. film GIBLJIVA TARČA. Ob 17.30 in 20. uri amer. barvni CS vvestern DIVJA HORDA. Igrajo- Wiil.am Holden, Ernest Borgmne. Robert Ryan. Cene zvišane! KINO PARTIZAN: ob 15.30. 17.45 in 20. ur: slovenski barv film NA KLANCU. Igrajo: Štefka Drolc, Janez Ber-mež. Lučka Drolc — Uršič. Tone Kuntner. KINO UDARNIK: ob 15.30 in 17.45 ital.-nem. barv CS liubez. film MADAME BO VARY. Film ni primeren za otroke! Zadnjikrat! Ob 20. uri j^emiera nem.-amer. barv. VV krim. filma SMRTONOSNI STRELI NA BROAD-WAYU. Režija: Herald Reinl. — Igrajo — Georg Nader. Heinz Weiss. Hekly Botalen, Miha Baloh. KINO POBREŽJE: ob 17.45 in 20. uri amer.-ital. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK. Igrata Omar Sharif in Anouk A:mee. Ori&via6 |e vaš zanesljivi zaščitnik in kozmetični dobrotnik, ne le poleti na modrih obalah Jadrana. temveč prav posebno sedaj, na višinskem soncu belih gora. Lekarne - Parfumerije 373b Predavanje SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO vabi na ogled geoloških in paleontoloških zbirk. Razlagal bo prof. dr. Anton Ramovš v soboto ob 9. uri na Katedri za geologijo in paleontologijo, Aškerčeva 12 — pritličje desno. Obvestila 7325-P SADNE SADIKE ima v prodaji Drevesnica Kmetijskega zavoda — Ljubljana, ki je na Studencu pri Ljubljani (smer Ljubljana—Polje). Na voljo so prvovrstne sadike jablan. hrušk, sliv, breskev, marelic, češenj, višenj, črnega in rdečega ribeza. Prodaja od 8. do 16. ure, sobota od 8. ao 12. ure. 1824-0 KOMPAS 16. marca —, MONCHEN, obrtniški velesejem, 3 dni, Cena 550.— Din. še nekaj prostih mest: 18. marca — MONCHEN, obrtniški velesejem. 3 dni. še nekaj prostih mest; 26 marca — KOBENHAVEN. 4-dnevno. potovanje z letalom na ogled SKANDINAVSKE GRADBENE RAZSTAVE; 25. maja — DANSKA—S VEDSKA, strokovno potovanje za farmacevte 5-dnevno potovanje z letalom in vlakom; 27. maja — MILANO, mednarodni sejem IPACK IMA, 3 dni; SPOMLADANSKA POTOVANJA: 3. aprila — BENETKE—SAN MARINO. 2 dni; 16. aprila — MOSKVA—LENINGRAD, izredno potovanje. 6 dni, letalo; 17. aprila — ŠPANIJA — Tunis — Malta — Italija, 15-dnevno krožno potovanje z ladjo »Jugoslavija«; 22. aprila — HOLANDIJA — PA-RIZ, 12-dnevno potovanje z ogledom cvetlične povorke; 22. aprila — MOSKVA — LENINGRAD, 8 dni. z letalom; 24. aprila — PRAGA 4-dnevno avtobusno potovanje po izredni ceni; 10. maja — ŠPANIJA, 13-dnevno potovanje in ogled prvenstva v gimnastiki V Madridu. Zahtevajte programe potovanj za prvomajske praznike v najbližji KOMPASOVI poslovalnici KOMPAS vam nudi prodajo vseh vrst železniških, letaliških in ladijskih vozovnic za tu in inozemstvo. o XEROX KOPIRANJE — Kopiram tekste, dokumente, poročila, diplo. me. skice, formularje v listih, po najsodobnejši metodi. Kvalitetno, najceneje in takoj! Vsak dan od 9. do 14. ure N. Kadunc, Mestni trg 4-II. 6999-0 Ljubljana. Trg OF 15 tel. 311 542. 314 889 VAS VABI NA STROKOVNE EKSKURZIJE; 17. marca — MONCHEN, mednarodni obrtniški sejem — 4 dni z avtobusom 19. marca — VERONA, mednarodni kmetijski sejem — 3 dni z avtobusom DRUGA POTOVANJA — PRVOMAJSKE IZLETE: 19. aprila — VELEHRAD—CZE-STOCHOWA — 7-dnevu o romanje z avtobusom 25 aprila in 22. maja — GRADE2 — BARBANA — OGLEJ — UDI-NE—KANALSKA DOLINA — 1-dnevna avtobusna izleta 26. aprila — RIM—NEAPELJ—CAPRI — 8 dni z avtobusom 29. aprila — CARIGRAD — ekumensko romanje po srbskih in bolgarskih samostanih z ogledom Carigrada — 8 dni z avtobusom 1. maja — BUDIMPEŠTA — DUNAJ — prvomajski izlet 3 dni z avtobusom 1. maja — HEILIGENBLUT — GROSSGLOCKNER — DOLOMITI — 3 dni z avtobusom 1. maja — SOTTO IL MONTE — OROPA — TORINO — ASTI — PAVIA — 3-dnevno romanje z avtobusom 29. maja — ŠPANIJA — 12-dnevno potovanje z avtobusom -O LJUBLJANA turizem in gostinstvo Ljubljana. Titova c. 38 PRIPOROČAMO POTOVANJA — Z LETALI: 2. aprila — 4-dnevna strokovna ekskurzija v PARIZ; mednarodna razstava elektronskih sestavnih delov, cena po osebi 1614 novih dinarjev 27. aprila ter 11. in 25/ maja — 8-dnevno potovanje v MOSKVO in LENINGRAD. Ogled mesta z avtobusom — Leninov muzej — Kremelj — Dvorec orožja. Tretjakovska galerija in stalna razstava ekonomskih in tehničnih dosežkov narodov SSSR — cena po osebi 2290 Ndin. 29. aprila —- počitnice v TUNISU Za prvomajske praznike 8-dne v ne počitnice v Tunisu — kopa nje in ogled znamenitosti: Ham mamet. Nabeul. Kairouan, Men. zel Bourguiba. Bizerto. Sidi bou Said. itd. Cena po osebi s celodnevno oskrbo: 1920 Ndin. 3 in 10. maja v TOKIO 10-dnevnp potovanje na Japonsko 7xiruženo z ogledom dežele samurajev in tehničnih dosežkov: Tokio. Jokohama. Samakura. Full. Hakone. Kowakidani. Kioto, Na-ra — cena po osebi od 6430 Ndin dalje. Na voljo so pismeni programi in informacije v poslovalnici SAP — Ljubiiana Titova c. 38. tel. 314 92? in 315 342 -O Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19 do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad Kržičeva c. 10. telefon 310 533 Center- Miklošičeva c. 24. telefon 313 063 Moste—Polje: Prvomajska ulica 5. te let on 116 155 Šiška—Šentvid: Derčeva ul. 5. za občinsko sr avbo, telefon 55 221 Medvode: Medvode, telefon 71215 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78 439, telefon LM št 87 402 , 77 141 in 78 464 Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč — telef. štev 314 317, Dobrova — Polhov Gradec. Vnanje gorice. Horjul in Ve like Lašče. Nočna nedeljska in praznična rte turna zobna ambulanta Je v zobn ambulanti v Nebotičniku, Kidriče va 1, II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih ves dan. LJUBLJANA Centralna lekarna MARIBOR Tabor. Trg revolucije 3 BLAGO PRODAJAMO ZA DINARJE 1 dinar=1,70 šilinga (k',TiTinii:,Ulini) Graz Feldbach Leibnitz Mali oglasi FIAT 750, letnik 1968 prodam. Poizvedbe: Miklošičeva 17, Renta-car od 13. ure dalje. 7212-3 TRIJE mirni študentje iščejo eno ali dve ogrevani sobi s souporabo kopalnice ali garsonjero. Ponudbe pod »Dobro plačamo«. 7214-6 j TAKOJ sprejmem delavca, plača 1 po dogovoru. Milan Kovač, mi- * zarstvo, Vižmarje, Meciveščko- j va 6. Ljubljana. 7208-1 PRODAM 140 1 hladilnik m 80 1 : bojler, uvožen, kombiniran na ! centralno kurjavo. Tacenska 74. 7206-4 ! SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družim. Ugodni pogoji. Skerlep, Titova 103, telefon 311-514. 7198-1 BETONSKI mešalec nad 70 1 z elektromotorjem kupim takoj. Ponudbe pod »Dobro plačam*. 7193-5 BODOČA zakonca nujno iščeta opremljeno ali neopremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani. Po možnosti kuhanja, plačam dobro, , tudi vnaprej. Ponudbe pod »Nuj- ; no«. 7173-6 ODDAM avgusta vseljivo komfortno enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Predplačilo takoj«. 7153-6 FRIZERKO, samostojno m dobro moč nujno iščem. Nastop takoj ali s 1. aprilom. Možnost kasnejšega prevzema obrti. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 6908-1 ŠTUDENT išče sobo do konca septembra, po možnosti v Centru, s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačam do 350.00«. STANOVANJE (ali večjo sobo) iščeta mirna zakonca kjerkoli v Ljubljani, Kamniku, Črnučah, Trzinu, Mengšu, Mostah, Komendi, Homcu. Smarci. Ponudbe pod »Navedite pogoje«. 7031-6 PRODAM motor CZ 175 šport, letnik 70, 6000 km, odlično ohranjen. Naslov: Boris Suhadolc, c. na Vrhovce 2, Ljubljana. 7326-3 PRODAM skoraj nov italijanski otroški voziček — globok in športni del — zložljiv. Informacije po tel. 317-291, od 15. ure naprej. 7324-4 VIKEND, nov, komfortno opremljen s kuhinjo za 8 oseb v Ankaranu, oddam za tri mesece v sezoni. Plačilo vnaprej. Ponudbe pod »Najboljšemu ponudniku«. 7151-6 FIAT 750, dobro ohranjen, registriran za 1971, ugodno prodam — 750.000 Sdin. Ogled v soboto in v nedeljo. Tomšič, Rova, pošta Radomlje. • 7024-3 I UGODNO prodam kuhinjsko kredenco, TV anteno za I. prog., električni štedilnik in bele ploščice lesonit. Naslov: Eli Tumaz, M. Pijade 43. Lj. Ogled v četrtek od 15. ure dalje. 7242-4 PRODAM otroški športni voziček (italijanski). Tomanič, celovška 332, 61210 Ljubljana-Senrvid. 7243-4 TAPETE vam položim hitro in solidno. Telefon 341-180. 7247-8 1SCEM neopremljeno sobo ali garsonjero — Dravlje — Šiška. Ponudbe pod »15. marec«. * ' 72486 V NAJEM dam garažo v Goriški ulici v Spodnji Šiški (ob železnici). Ponudbe s ceno pod »Varnost avtomobila«. 7250-3 MIREN FANT išče sobo, lahko neopremljena. Ponudbe pod »Center, Šiška, Šentvid«. 7251-6 POPRAVILO streh opravljam hitro in solidno. Ponudbe pod »Takoj«. 7257-8 MIRNA ŠTUDENTKA išče ogrevano opremljeno sobo, po možnosti v bližim Filozofske fakultete. Majda Kaučič. Študentsko naselje VIII/2, Ljubljana. 7260-6 FANT išče honorarno delo, lahko delam 7 ur dnevno ali po dogovoru. Ponudbe pod »Poceni«. 7263-2 NUJNO potrebujem 10.000,00 din. Solidna garancija in nagrada ter visoke obresti. Vrnem v dogovorjenem roku. Ponudbe pod »Prosim — nujno je«. 7270-8 PODOFICIR mlad — neporočen, išče sobo ali garsonjero. Ponudbe pod »Poseben vhod«. 7276-6 DVA MIRNA fanta iščeta stanovanje v Ljubljani. Branko Petrovič, Pivovarna »Union«, Liub-ljana. 7277-6 ŠTUDENTKI iščeta sobo. Ponudbe pod »Mimi«. 7278-6 OPEL Kadett Caravan 1969 — 30.000 km, prodam. Tel. 57-854. 7286-3 ZAKONCA s 4-letno hčerko nujno iščeta kakršnokoli stanovanje, garsonjero ali večjo sobo — neopremljeno. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Mirna družina«. 7287-6 MIRNIMA študentkama (nekadilkama) oddamo krasno, ogrevano sobo. Telefon. kopalnica. Ponudbe pod »Petsto«. 7292-6 IZGUBIL se je škotski ovčar (Lesi). Kdor ga je našel, naj javi po tel. 313-044 interna 25-37 med 7. in 14. uro. 7291-8 ZAZIDLJIVO parcelo v Tacnu prodam zaradi odhoda v tujino. Samo resne ponudbe pošljite pod »4.500 Sdin m2«. 7310-7 POUČUJEM NEMŠČINO in nemško poslovno korenspondenco. Dr. Cemjak, LJ.-Murgle (Trnovo). Pod topoli 49. 6343-8 MIRNA študentka išče sobo, po možnosti v središču mesta. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 7314-6 LEPO PROSIM očividce nesreče, ki se je zgodila-26. 2. 1971 popoldne na Žalah pri izstopu iz mestnega avtobusa, naj se javijo na naslov: Grilc, Belokranj- ska 12. Stroške povrnem! 6964-8 PREKLIC. MILAN LUKIČ, stanujoč v Hrastniku — Ulica prvoborcev 23, preklicujem vse žaljive besede, ki sem Jih izrekel na zboru volilcev v dvorani delavskega doma v Hrastniku dne 19. 2. 1971 zoper direktorja rudnika Hrastnik Ivanu Petrovu. dipl. inž. rud. Do obrekovanja je prišlo zaradi moje nepoučenosti in nepoznavanja dejanskega stanja. Tako sem imenovanemu z javnim obrekovanjem kratil njegovo osebno čast in poštenje. S tem se mu javno opravičujem in zahvaljujem, ker je sprejel moje opravičilo in je odstopil od tožbenega postopka. 493-8 KUPIM garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Gotovina«. 7344-7 PRODAM poceni pralni stroj pol-avtomat AEG Lavalux z odlično centrifugo, premestljiv. Moste Ob železnici l-II, Ogrin. 7340-4 IZŠLA JE VČERAJ J U GOS LOVAN SKA MODNA REVIJA E L L E KUPIM TAKOJ — zazidljivo parcelo v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj«. 7025-7 KUPIM 1400 kg betonskega železa, premer 10. «in 300 kg, premer 6. Kupim gradbeno parcelo 500 m. Ponudbe pod »Ljubljana takoj«. 7073-5 POŠTENA zakonca iščeta skromno sobico v Ljubljani ali okolici, najraje v Gameljnah. Plačamo po dogovoru. Ponudbe pod »Takoj/«. 7079-6 UGODNO prodam lasuljo NARTA-LAS, svetlokostanjevo. Naslov: Kos, Poljanski nasip 48, Ljubljana. 7081-4 RAD bi se naučil nemškega jezika po hitri metodi. Cenjene ponudbe pod »Učenje«. 7082-8 KUHARICA in natakarica dobita službo takoj. Plača dobra, oskrba vsa v hiši. Zglasite se osebno v gostilni »Nikolič« 61230 Domžale, Perkova 2 (Rodica). 7094-1 PARCELO 3673 kv. m. prodam na zelo lepem kraju, blizu Dolenjskega mosta. Ponudbe pod »Nizka cena«. 7138-7 PRODAM: cdrkular z motorjem 8 KS, motorno kolo *»Rumi« (300.—) — nevozno. Informacije tel. Št. 72-778. 6920-4 KNJIG ARJI POZOR! Prodam računski stroj. Informacije tel. št. 72-778 . 6919-4 PRODAM dva kavča, dva fotelja in dve mizi za dnevno sobo, zelo malo rabljeno po ugodni ceni. Martin Smuk, Grabloviče-va 34, za vojaško bolnico. 7256-4 MIREN ŠTUDENT išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Plačam dobro. Ponudbe pod »Center«. 7215-6 ŠTUDENT išče sobo s prvim aprilom. Ponudbe pod »Do 300 Ndin«. 7200-6 UGODNO prodam karamboliran Fiat 750. Ogled: Bizoviška 56, Bizovik. Ljubljana. 7217-3 KUPIM dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Denar takoj«. 7221-7 NATAKARICO začetnico ali kvalificirano sprejme takoj, plača dobra, stanovanje v hiši. Gostilna Novak, Litijska c. 1, Ljubljana 7225-1 FANT in dekle iščeta opremljeno sobo. Po možnosti s posebnim vhodom. Lahko kjerkoli v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite na naslov Zinka Hudournik, Roška 21. Ljubljana. 7233-6 PRODAM dobro ohranjen osebni avtomobil NSU 110. letnik 1967, z dodatno opremo. Informacije po telefonu 317-907 v soboto popoldne. 7234-3 ODDAM stanovanje v stolpiču (20 km iz Ljubljane proti Gorenjski). Prometne zveze odlične. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«. 7235-6 PES — škotski ovčar 'Lesie) ime Samo, se je zatekel. Prosim najditelja. da ga proti nagradi izroči na naslov. Anton Košir, Pri mostiščarjih 13. MIRNA študentka išče sostanovalko v ogrevano sobo v Rožni dolini. Ponudbe pod »Skupno«. 7237-6 KUPIM rabljen volkswagen 1200. Ponudbe pod »Folči«. 7238-3 POCENI prodam kombi DKW, letnik 1959. Pur kat, Tržaška cesta 18, Vrhnika. 7264-3 ODDAM sobo dvema študentoma ali študentkama. Ponudbe pod »Takoj Nove Jarše«. 7290-6 IŠČEMO žensko za varstvo otroka na domu. Ponudbe pošljite pod »Varstvo otroka«. 7299-1 KUPIM tovorni avto skupaj z delom na mesečno odplačevanje ali pa kombi VW za prevoz ljudi. Ponudbe pod »Takoj««. 7301-3 ODDAM opremljeno sobo samski osebi proti predplačilu za eno leto — 3600 Ndin. Zglasite se popoldne na naslov: Zorka Petrič, Pod ježami 20 . 7303-6 PRODAM hišo v Ljubljani okolici (Dolnice). Ponudbe pod »Gotovina/«. 7307-7 ZAPOSLIM — honorarno, delavca v parketarstvu. Ponudbe pod »Delo s strojem«. 7313-1 Magazzini FELK E TRST, Via Carducci 41 (nasproti pokrite tržnice) so ponovno odprti in popolnoma obnovljeni. V veliki izbiri: moška in ženska konfekcija, jopiči, hlače, moške srajce v modnih krojih, dežni plašči, vetrni jopiči, bunde itd. PRODAM Škodo 1000 MB, letnik 1966, po generalni 2000 km, z rezervnim strojem in 8 letnih in 2 zimski gumi. Cena — 11000.00 din. Tel. 323-358 7336-3 IŠČEM sobo kjerkoli v Ljubljani. Izmenično pomagam v gospodinjstvu ali plačam. Ponudbe pod »Sigurna«. 7320-6 IŠČEM sobo kjerkoli v Ljubljani. Po .možnosti s posebnim vhodom. Plačam vnaprej. Ponudbe pod »Poštena«. 7321-6 MIRNA, mlada uslužbenka išče sobo, možnost nekaj predplačila. Ponudbe pošljite pod »Mirna«. 7322-6 ŠVEDSKE REVIJE za moške dobite proti predplačilu: barvne 20 DM ali 150 Sch ali 5 USA dolarjev, črno bele pa 40,00 Ndin. AMOR BOX 309, 12103 Jo-hanneshov 3, Stockholm, Swe-den. 1000-8 OSNOVNA ŠOLA DR. VITA KRAIGHERJA Ljubi jana-Bežigrail Trg 9. maja 1 razpisuje delovno mesto UČITELJA za oddelek PB za nedoločen čas. POGOJ: PRU ali P z nekajletno prakso. Nastop: 33. 3. 1971. 2020 PAPAGAJČKA — sliši na ime Jaka vrnite prosim proti nagradi na naslov: Jeršek, Ljubljana, šišenska 17, tel. 55-561. 7339-8 POZOR! Razmnožujem ciklostil matrice in razmnoženi material tudi spenjam. Fatur, Hradecke-ga 40, Ljubljana, tel. 23-711 dopoldne. 7335-8 10. MARCA med 18. in 19. uro sem na poti iz šiške po Celovški preko Tivolija in centra (po pasaži mimo Name) na Vič (avt. 6) izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Naslov: Vesenjak, Tržaška 55/b. 7330-8 ZAPOSLIM delavca v Kovinostru-garstvu. Ponudbe pod »Dobro plačam«. 7328-1 BRIVSKO POMOČ sprejmem takoj v službo. Anton Munih, Ljubljanska 4, Idrija. 1988-1 PRIDNEMU dekletu nudimo vso oskrbo za dopoldansko ali izmenično pomoč v gospodinjstvu. Možnost večernega šolanja. Doktor Farčnik Franc, Podjunska 16a. Ljubljana, tel. 56-705. 6942-1 SOBO — garsonjero potrebujeta fant in dekle pred poroko. Ponudbe pod »Dobra plačnika«. 7J86-6 ZAKONCA z dojenčkom nujno potrebujeta sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Cenjene ponudbe pošljite pod »Zelo nujno«. 7175-6 »KLIMA« CELJE Komisija za kadre objavlja prosto delovno mesto administratorja lil POGOJI: nižja strokovna izobrazba — dveletna administrativna ali njej ustrezna šola, z znanjem strojepisja in 1 leto delovne prakse. Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas, s poskusnim delom 1 mesec. V poštev pridejo samo kandidati s področja Ljubljana. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov »KLIMA« Celje — sektor Ljubljana, Zakotnikova ulica št. 1. 2055 ZA STANOVANJE z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Sporazum«. 7167-6 MIRNA bodoča zakonca nujno potrebujeta večjo prazno sobo, lahko podstrešno ali kletno, možnost kuhanja in pranja, s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Takoj«. 7154-6 NUJNO potrebujem 10.000,00 Ndin posojila. Vrnem v 15 mesecih. Visoke obresti. Ponudbe pod »Cimprej«. 7142-8 FORD Taunus 1600 L nov, prodam ali zamenjam za nov AMI 8 z doplačilom. Ponudbe pod »Gotovina«. 7129-3 POTREBUJEM sobo in kuhinjo, poseben vhod, za dobo 2 leti. za eno leto plačam vnaprej. Ponudbe pod »Cimprej«. 7128-6 KUPIM enosobno starejše stanovanje. Ponudbe pod »Gotovina«. 7126-7 UGODNO prodam kombiniran otroški vozicečk za dvojčke. In formacije vsak dopoldne Anton svete »Fenolit« Borovnica, tel. štev. 74-637. 7374-4 UGODNO prodam stoječo barako v izmeri 6 x 5 m. Rožič, Ižanska c. 46. 7372-7 DVA mirna študenta iščeta sobo. Ponudbe pod »Takoj««. 7368-6 IŠČEM prevajalca za nemški jezik za krajšo zasebno kore-spodenco. Ponudba pod »Občasno«. 7371-8 IZGUBIL se je škotski ovčar 10. marca od 21.30 na Starem trgu 11. Prosimo najtiitelja, da ga pripelje na naslov: Kastelic, Stari trg 11. 7347-8 OPREMJENO sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Ponudbe pod »Center«. 7361-6 VIKEND garsonjero na morju oddam v najem. Ponudbe pod »Savudrij a«. 7362-6 AUDI 60 — prodam. Letnik 1969 51.000 km, odlično ohranjen Eventualno zamenjam tudi za Arni 8 ali*R-4. Informacije tel. 46-118. 7363-3 R 4 po delih naprodaj, letnik 1968 Ponudbe pod »R 4«. 7365-3 NUJNO potrebujem enosobno stanovanje, najraje v bloku. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »Takoj«. 7379-6 Vsako nedeljo v DELU —-—. VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA darVil \ _ _ 'j—_j Jugoslovanska loterija Poročilo o-žrebanju srečk 10. kola, 11. marca 1971 Srečke s končnicami 0 so zadele din 6 01910 2.006 89260 506 718260 10.006 41 30 71 20 601 50 29831 1.000 046301 10.000 484681 10.000 32 20 34972 500 44732 520 158972 10.000 63 10 73 10 0683 200 441833 '150.000 778023 10.000 4 6 30934 506 38424 ' 506 489484 10.006 715914 10.006 195 100 04545 1.000 67965 500 468375 10.000 510475 10.000 86 10 30026 500 35U66 1.000 121246 10.000 285496 10.000 * 7 6 27527 506 43497 1.006 334567 50.006 612467 10.006 38 10 3568« 2.000 85468 500 512448 10.000 653418 10.000 49 10 1889 200 44359 1.U00 56069 500 282709 10.000 362419 10.000 VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI: 2.000. — din v Ljubljani na štev. 504545 in v Ljubljani 243497 1.000. — din na Jesenicah na štev. 529831 in v Mariboru na štev. 243497 Loto 9. kolo — l. Končno poročilo 1. žrebanje Žrebanje je bilo 2. III. 1971. 4 -4- 1 12.630,— din Četverke 526,25 din Trojke 19,10 din Rok za izplačevanje poteče 13. maja 1971. 2. Začasno poročilo za 10. kolo — I. žrebanje Žrebanje je bilo 9. III. 1971. Izžrebane številke: 2, 7, 11, 21, 23 in dodatna 16. Vrednost dobitkov po začasnem poročilu: 4-|-l 12.475,— din Četverke 457,80 din Trojke (končna vredn.) 17,30 din DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke: Ljubljana 1 E 676792-2 1 K 020562-4 1 K 021703-4 1 K 021912-4 1 K 022920-4 1 K 705337-4 13 — 926498-4 Maribor 56 O 677658-4 3. Končno poročilo za 9. kolo — II. žrebanje Žrebanje je bilo 2. III., 1971. 4 -4- 1 32.786,— din • Četverke 489,35 din Trojke 22,— din Rok za izplačevanje je do 11. maja 1971. 4. Začasno poročilo za 10. kolo — II. žrebanje Žrebanje je bilo 9. III. 1971. Izžrebane številke: 5, 14, 20, 28, 34 in dod. 16. Začasna vrednost dobitkov: 4 + 1 32.385,— din Četverke 599,70 din Trojke (konč. vredn.) 21,45 din DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke: Ljubljana 1 K 021691-4 9 K 031030-4 13-926482 4 15 K 024533-4 Ptuj: 70-655406-4 PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI razpisuje reetno delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas Prijavo, kolkovano s kolkom 1 din, v kateri navedite kratek potek dosedanjega dela, pošljite najkasneje v 10 dneh po objavi tega razpisa na naslov; Pedagoška akademija v Ljubljani, Stari trg 34. Kot •poseben pogoj je poskusno delo za dobo treh mesecev. O izidu razpisa bomo vse kandidate pismeno obvestili najkasneje v enem mesecu po zaključku zbiranja prijav. Nastop dela takoj. Upravni odbor Pedagoške akademije v Ljubljani 2017 llllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH!llllllllllllllllllll!lllllll!lllll|l||l!|||||||||||l|||l|||||| Razpisna komisija delavskega sveta podjetja GOSTINSKO PODJETJE OJSTRICA CELJE r a z p i.s u j e po 125. členu statuta zaradi reelekcije delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje; 1. da ima višjo šolo z najmanj 5 leti prakse v stroka, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih, 2. da ima srednjo šolo ekonomskih smeri z najmanj 10 leti prakse v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih, 3. da je visoko kvalificiran delavec gostinske stroke z 10 leti prakse v stroki, od tega vsaj tri leta na vodstvenih delovnih mestih. Rok, do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisano delovno mesto, je 15 dni od dneva objave v časopisu Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Gostinsko podjetje Ojstrica, Celje, Stanetova 27. 2054 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii:iii!i!iiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii! Sadje zelenjava C0D:£T’€ Za PSOME: SKiariSČEN :£ !•» SSECE.A-O $*CJA IN ZELENJAVE I j u b I j a n a objavlja — glede na razširitev poslovanja, prosta delovna mestja za: VRTNARSKEGA TEHNIKA Pogoj: vrtnarski tehnik ali VKV vrtnar — cvetličar PRODAJALKE Pogoj: KV prodajalke — cvetličarke za prodajo cvetlic PRODAJALKE Pogoj: KV prodajalke živilske stroke za prodajo sadja, zelenjave in špecerijskega blaga PRODAJALCEV Pogoj: KV delavci živilske stroke za prodajo blaga na terenu STROJNIKA Pogoj; strojni tehnik ali VKV strojni ključavničar. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe ali se zglase osebno v kadrovskem oddelku podjetja »Sadje zelenjava«, Ljubljana, Poljanska cesta 46/a. Rok za sprejem ponudb je do 1. 4. 1971. 2004 IZDAJA l.N TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23 522 DO 23 52b OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21 K9b - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897 POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 321-489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — 21RO RAČUN PRI SLUŽB] DRU 2 BEN EGA KNJIOOVOD STVA LJUBLJANA 501-1 10T/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 Do trpela je naša predraga žena, mama, babica in sestra MARJETA KOSEC roj. 2ontar Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 13. marca 1971 ob 15.15 iz Janezove mrliške vežice na Žalah žalujoči: mož Anton, hčerki Silva por. Pungeršek. Boža por. Stare, zeta Ivan in Edo. vnuka Bojan in Alenka ter drugo sorodstvo Ljubljana, 10. marca 1971 N Sporočamo žalostno vest, da se je pri delu smrtno ponesrečil naš dolgoletni delavec LJUBO LAVRIČ visoko kvalificirani elektromonter in član Sveta poslovne enote Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 12. marca 1971, ob 16. uri iz hiše žalosti Grosuplje, Hribska pot, na pokopališče v Grosuplje • Iskrenega tovariša in vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv in sindikalna podružnica Elektro Ljubljana. PE okolica Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš mladi sodelavec MARJAN VUČKO hišni mojster hotela Špik v Gozd Martuljku Pogreb pokojnega sodelavca bo v petek. 12. marca 1971, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Bršljinu štev. 18 na pokopališče v Ločni Vzornega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v naj lepšem spominu Delovni kolektiv prometnega, turističnega in gostinskega podjetja Ljubljana transport, poslovna enota Jesenice V neizmerni žalosti sporočamo, da se je v prometni nezgodi pri Veliki Plani smrtno ponesrečil naš sodelavec STANE VRECEL šofer tovornega vozila Pogreb preminulega tovariša bo v soboto, 13. marca 1971, ob 11. uri Pokopan bo na pokopališču v Šentilju pod Turjakom v Mislinjski dolini Vestnega in vzornega delavca bomo ohranili v lepem spominu Kolektiv prometnega podjetja "SAP« Ljubljana ZAHVAL A Tiho je za vedno odšla moja mama. tašča in stara mama MUKOtICa 23 Prisrčna nvata vsem zaravniKom m strežnemu osebju bolnice Uoinilc, družini dr. Kerne in vsem drugim Pogreb je bil dne 11. marca 1971, ob 13.45 Za pjo žalujejo: hči Minka z možem Franjom Tekavc in vnukinja Mihela Ravnikar ZAHVAL A Ob nenadni in boleči izgubi moje drage mame. stare mame, prababice, sestre, tete in tašče se iz srca iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Ji darovali cvetje ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v tej žalosti nudili mnogo pomoči. Zahvala tudi tovarišici upravnici in strežnemu osebju v Pianini za nadvse veliko skrb in pomoč v zadnjih dnevih življenja moje mame. Žalujoči! hčerka Kina z družino in drugi sorodniki Lož pri Starem trgu, 7. marca 1971 ZAHVALA Ob smrti najine drage mame Marije Cankar rojene REBOLJ se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujeva osebju doma na Bokalcah za res požrtvovalno nego ob njeni hudi bolezni, kakor tudi hišnim stanovalcem za venec. Žalujoča! hčerka Ivica in sin Marijan z družino V 87. letu starosti je umrla naša draga mama in stara mama Marjeta Bračko rojena VREMŠAK Pogreb bo v soboto, 13. marca 1971, ob 15. uri iz hiše žalosti v Škofji loki Z a 1 u j o či: sin Janko z ženo Marico, vnuka Metka in Janko , ter drugo sorodstvo Škofja Loka, 11. marca 1971 NENADOMA JE UMRL MOJ LJUBI MOž IN OČKA Ivan Dvoržak PRAVNIK POGREB DRAGEGA POKOJNIKA9 BO V SOBOTO, DNE 13. MARCA 1971, OB 16. URI IZ JAKOBOVE MRLIŠKE VEŽE NA ŽALAH GLOBOKO ŽALUJOČA ZENA SILVA Z ROSANCO IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 11.'MARCA 1971 lllllllllllllllll!l!!lll!ll!n!llillllllllllllUII!!llllill'illll!IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllll!llllllllllllll!IIIIIIIRI!lll Razpisna komisija delovne organizacije »PLAMA« PODGRAD razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 5-letna praksa v gospodarstvu, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; — višja izobrazba tehnične smeri in 5-letna praksa v gospodarstvu, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; — srednješolska izobrazba z 8-letno prakso v gospodarstvu, od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu; Delo bodočega delavca bo predvsem obravnavanje in razpravljanje skupnih problemov vseh proizvodnih obratov, skrb za napredek proizvodne tehnologije, koordiniranje dela med proizvodnim sektorjem in strokovnimi službami podjetja ter nudenje potrebne garancije za uresničitev zastavljenega proizvodnega programa podjetja. Zato se daje prednost kandidatu, ki obvlada en svetovni jezik, ki je moralno in politično neoporečen, ki ima prakso na področju poliuretanskih penastih mas in ekstrudiranih izdelkov. K prijavi morajo kandidati predložiti poleg življenjepisa še dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev oz. o svojem dotedanjem delu v drugih delovnih organizacijah. % Osebni dohodki po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Kandidate, ki se prijavijo na razpis, bomo o izbiri pismeno obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. 2049 Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi mož, oče, sin, brat in svak Ljubo Lavrič elektromonter Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 12. marca 1971, ob 16. uri izpred lAiše žalosti na pokopališče v Grosuplje žalujoči: žena Tončka z otroci in drugo sorodstvo Grosuplje, Ljubljana, Draga, Otočec, Stična, Ivančna Gorica, Domžale, 9. marca 1971 ■'iiMiiiiiiiiiiiiiitiniiitiiiiiiiiiiimHiniiiiniiiimiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit .. "... . v PIK »SLJEME« — ZAGREB SESVETE Delovna enota za komercialne posle OGLASA prosto delovno mesto ŠEFA SKLADIŠČA V LJUBLJANI Pogoji: ekonomska fakulteta ali višja ekonomsko-komercialna šola s prakso najmanj 4 leta pri prodaji mesnih izdelkov. « Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Zaželeno je, da ima kandidat svoj avtomobil. Ponudbe pošljite na naslov: PIK »SLJEME« Zagreb — Sesvete" — RJ za komercialne posle — Oddelek za splošne in kadrovske posle — Zagreb, Heinzelova ulica 53, v 15 dneh od dneva objave. 2009 , ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame; tašče, sestre in tete Jožefe Doler rojene VIŠNAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in tolažbo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala dr. Butu, ki ji je lajšal zadnje dni življenja; hvala tudi g. duhovniku Zagaju in pevcem Vsem še enkrat iskrena hvala žalujoči: hčerke Vida, Zora in Vikica z družinama in drugo sorodstvo Moizirje, 8. marca 1971 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš ljubi mož, oče, brat, tast in stari oče Alojzij Pavlin posestnik Pogreb bo v soboto, 13. marca 1971, ob 10. uri iz hiše žalosti Rtiče 1 na pokopališče v Podkumu žalujoči: žena Alojzija, sina Franci in Lojze, hčerke Minka, Lojzka in Angelca z družinami in drugo sorodstvo Podkum, Radovljica, Zagorje, Litija, 11. marca 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil 'ljubi mož, ata, stari ata, brat FRANC POGLAJEN - Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 13. marca 1971, ob 14.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah žalujoči : žena Pat la, hčerki Fani in Metka, sin Tone z družinami, brati in sestre ter drugo sorodstvo Ljubljana, Gradiške Laze, Litija, Vrhnika, Škofja Loka, Sodna vas, Vrbnje SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA JE PREMINILA NASA DELAVKA UPOKOJENKA POGREB POKOJNICE BO V PETEK, 12. MARCA 1971, OB 14.45 IZ MRLIŠKE VEŽICE V POLJU DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SATURNUS Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je v cvetju mladosti tragično preminil naš ljubi sin MARJAN VUČKO Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 12. marca 1971, ob 16. uri na novomeškem pokopališču v Ločni Žalujoči: ■nama Marija, oče Ignac, brat Mirko in drugo sorodstvo Novo mesto, Dolenjske Toplice, Konjice, Kočevje, Koper, 11. marca 1971 ZAHVALA Ob smrti našega dragega, nepozabnega dipl. ing. FRANJA SLANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in stanovskim tovarišem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko prekrasnega cvetja in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni Sekciji za vleko Reka, govornikom za tople besede izrečene v njegov spomin, č. g. duhovniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala Slanov! ANČKA BERČIČ Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec FRANC POGLAJEN telefonist Na zadnji poti ga bomo spremili 13. marca 1971, ob 14.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah Poštenega, dobrega in vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovna skupnost in sindikalna podružnica republiškega sekretariata za gospodarstvo Sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni umrl naš član JANEZ KOKAIJ aktivist in borec NOV, rezervni poročnik, intendant zaščitnega bataljona Obkoma za Gorenjsko, nosilec več odlikovanj, član Krajevnih političnih organizacij Nove Jarše Pogreb zaslužnega tovariša bo v petek, dne 12. marca 1971, ob 15.30 iz Nikolajeve vežice na Žalah Vzglednega tovariša in borca bomo obranili v trajnem spominu Krajevne organizacije ZZB NOV, ZK, SZDL Ljubljana, Nove Jarše Prenehalo je utripati skrbno in ljubeče srce moje mame JOSIPINE LORENCAK Pokopali jo bomo na Sladki gori v soboto, 13. marca 1971, ob 14.30 Žalujoči: sin Milan z družino, sestre Malčka, Roza, Angela, Micka, Milka * in drugo sorodstvo Lemberg, 12. marca 1971 ZAHVALA Ob boleča izgubi našega očka in dedka ing. FRANJA RENDLA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu prinesli vencev in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo prof. Stanku Grebencu za lepe poslovilne besede in očetovim poklicnim kolegom, Gradbeni tehniški šoli in vsem dijakom, ki so se tako množično poslovili od svojega učitelja Otroci z družinami Ljubljana, 9. marca 1971 NASI DELAVCI PRI PALMEJU — Švedski premier Olof Palme Je sprejel predstavnike Jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni na Švedskem. Pogovor s švedskim premierom je bil namenjen tudi problemom naših delavcev v tej državi, predvsem pa boljši zaščiti pred delovanjem raznih emigrantskih skupin. Kot je znano, je švedska vlada obljubila, da bo v prihodnje ustaškim emigrantom bolj stopila na prste. Telefoto: Tanjug VEDNO VE C NASILJA NA SEVERNEM IRSKEM — Zadnji zločin, ki se je zgodil v predmestju Belfasta, je eden najhujših na tem območju. V obcestnem jarku so našli umorjene tri mlade britanske vojake, ki so bili na dvodnevnem dopustu. Policija in pripadniki britanske vojske intenzivno iščejo krivce za ta zločin. Pred tem pa je policija že izjavila, da je za zločin gotovo odgovorna Irska republikanska armada. Telefoto: UPI SANREMSKA ZMAGOVALKA V LJUBLJANI — Hotel Union je včeraj gostil 18-letno italijansko pevko Nado, ki se je odzvala vabilu revije Stop. Nastopila je na javni radijski oddaji Radio klub ter obiskala Stop klub Mladinskega centra Tivoli. Foto: Edi šelhaus Prizadevanje ZAR V ospredju konference v DSZZ zanimanje za Bližnji vzhod in Indokino — O Titovem obisku v Italiji ni nič novega OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 11. marca. Stopnjevanje vojne v Indokini in ocena položaja na Bližnjem vzhodu sta bili vprašanji, ki sta si na današnji novinarski konferenci v protokolu DSZZ priborili središčno mesto. Dopisniku MENA, ki je vnaprej poslal svoje vprašanje, je Dragoljub Vidica v izredno dolgem odgovoru med drugim pohvalno ocenil maksimalno prizadevanje vlade ZAR za dosego pravične in trajne rešitve krize, medtem ko je za izraelski negativni odgovor na Jarringove predloge m zavračanje zahteve o umiku z zasedenih ozemelj poudaril, da nosijo krivdo za to. da je Jamngova misija vnovič pripeljala v slepo ulico. S tem je Izrael — kot je dejal Vujiča . — dokazal, da ne teži k urejanju odnosov z arabskimi državami, marveč k ozemeljski ekspanziji, in to z izgovorom, da ga sili k takšnemu ravnanju zagotavljanje državne varnosti. Po Vujiči je zgodovina potrdila ravno nasprotno: da prilaščanje tujih ozemelj ni element varnosti in urejanja meddržavnih odnosov, marveč element nesigumosti in podaljševanja konfliktov, saj se noben narod ni voljan sprijazniti s spodkopavanjem svoje ozemeljske nedotakljivosti. Vlada ZAR je pokazala SOBOTNA PRILOGA Aktualnosti SPREMENJEN POLOŽAJ DELOVNEGA ČLOVEKA Pogovor »Dela« s Sergejem Kraigherjem o ustavnih spremembah * Slavko Fras GERHARD DANELIUS Portret tedna • Intervju POTREBEN JE NEOKRNJEN ČLOVEK Govori prof. dr. Vladimir Truhlar • Aco Pastemjak PRVI »POSKUSNI BALONČEK« * GEORGA MCGOVERNA Predsedniški kandidati v ZDA * Ivan Franko VELIKE SILE V INDIJSKEM OCEANU Vojaško-politični komentar • Vanda Škodnik ŽIVLJENJE — ZAPISANO REVOLUCIJI Pred rojstnim dnem Lidije Sentjurčeve * Marjan Debelak RESNICA O HE KOBARID Mnenje in kritika skrajno potrpeti j ivost v prizadevanju, da se položaj ne bi poslabšal in zato ni dvoma, da bo le vlada Izraela kriva za morebitno novo zaostrovanje razmer. V zvezi s stopnjevanjem vojne v Indokini se je predstavnik DSZZ skliceval na •izjavo vlade SFRJ ob invaziji na Laos, ki jo je tudi obširno citiral. Med drugim pa je še dodal, da nas skrbi obnovljeno bombardiranje Severnega Vietnama in vse bolj pogosto omenjanje možnosti vojaške intervencije v DR Vietnam, kar bi neogibno pripeljalo do posledic, ki jih sploh ni mogoče predvideti in to ne samo za mir v Aziji marveč v celem svetu. Zasluži zatorej obsojanje vsako opogumljanje priprav za vojaško intervencijo, oziroma agresijo na suvereno, neodvisno državo kakršna je DR Vietnam. -Edina pot k miru je le prekinitev vsake tuje intervencije, popoln in brezpogojen umik čet ZDA in- njihovi^ zaveznikov iz Indokine. Zaprošen, da da podrobnejše podatke o obisku Ha-ramije na Madžarskem, je Dragoljub Vujiča dejal, da so se v pogovorih dotaknili notranjega razvoja na Ma- Obtožnica proti ustašema GOTEBORG, 11. marca (Tanjug) — Goteborški javni tožilec je vložil obtožnico proti teroristoma Blagoju Miku-lidu in Ivanu Vukičeviču, ker sta nezakonito vdrla v poslopje jugoslovanskega' konzulata ter odvzela prostost hišniku Petru Iliču, njegovi ženi Dragani in knjigovodje v. ženi Pavici Gabriči in jim grozila s smrtjo. Hkrati je v obtožnici poudarjeno, da ste terorista nezakonito imela pri sebi orožje in precej streliva. Terorista sta lahko za kazenska dejanja, ki sta jih zagrešila, obsojena na 10 let ječe in na izgon iz Švedske. Pričakujejo, da bo razprava še pred koncem tega meseca. Kooperacija v strojni industriji BUDIMPEŠTA, 11. marca. (Tanjug) — Tukaj se je končalo osemdnevno zasedanje stalne komisije SEV' za strojno industrijo, ki so se ga poleg članic SEV udeležili tudi predstavniki Jugoslavije. Med drugim so obravnavali predloge za nadaljnji razvoj specializacije in kooperacije pri' proizvodnji energetskih strojev in naprav, strojev za transport materiala, skladiščnih naprav itd. Na mariborskem območju ni prašičje kuge MARIBOR, 11. marca. Veterinarski inšpektorji občin severovzhodne Slovenije so na posvetovanju v Mariboru ugotovili, da na njihovem območju še ni bilo nobenega pojava prašičje kuge. Sklenili pa so, da bodo uvedli varnostne ukrepe za preprečevanje te kužne bolezni Rejci prašičev, ki uporabljajo za krmljenje ostanke hrane in pomije iz gostišč in javnih kuhinj, morajo cepita vse svoje prašiče. Drugim rejcem prašičev pa bodo priporočili previdnost, kajti bolezen se lahko prinese od drugod s pripeljanimi prašiči ali mesom. J. P. džarskem, v Jugoslaviji in v Hrvatski, ter vsestranskega sodelovanja Hrvatske s svojim severnim sosedam. Pri tem je Vujiča menil, da ti uspešni pogovori ne bodo v prid samo sodelovanju med Hrvatsko in Madžarsko, marveč bodo koristili Jugoslaviji kot celoti. Dopisniku AP, ki se je zanimal ali so v Budimpešti govorili tudi o naftovodu od Bakra do Budimpešte, je Vujiča rekel, da mu žal ni znano s katerimi konkretnimi praktičnimi vprašanji so se ukvarjali. Glede datuma " Titovega obiska v Italiji še ni nič novega, so pa v toku diplomatski stiki med obema vladama v zvezi s tem. Predstavnik DSZZ ni znal povedati ničesar niti o tem, kdaj bi se utegnili nadaljevati jugoslovansko-bolgarski pogovori, oziroma kdaj bi lahko pričakovali v Jugoslaviji prihod bolgarske delegacije v zvezi s tem. Ob koncu je predstavnik DSZZ na prošnjo, da pove kaj več o obisku jugoslovanskih delavcev pri švedskem premieru dejal, da sicer ne ve za kakšne neobjavljene podrobnosti, da pa želi poudariti kako v Beogradu cenimo zanimanje, ki ga je premier Palme pokazal za življenjske in delovne pogoje naših delavcev, zlasti pa cenimo obljubo, da bodo švedske oblasti v prihodnje storile vse potrebno, da bi preprečile nezakonito dejavnost teroristične emigracije. V. HFJEŠCAK Zaupna naloga končana Obveščevalec Czecho-wich se je iz Svobodne Evrope vrnil na Poljsko VARŠAVA, 11. marca (Tanjug) — Mnogi domači in tuji časnikarji v Varšavi so imeli sinoči nevsakdanjo priložnost, da so se srečali z zelo mladim, a očitno tudi zelo zmožnim poljsjdm obveščevalcem. Na konferenci za tisk, ki sta jo skoraj v celoti prenašala poljski radio in televizija, se je časnikarjem predstavil 34-letni stotnik obveščevalne službe Andrzej Ozechowicz, kateremu so pred osmimi Jeti zaupali izredno pomembno poslanstvo. Stotnik Czechowicz je. fakultetno izobražen in se je zaposlil v tako imenovani poljski sekciji znane propagandne radijske postaje Svobodna Evropa v Miinchnu ter si pridobil zaupanje direkcije te postaje. V šestih letih delovanja v tem »središču ideološke: diverzije« se je seznanil z orga-. nizacijo in metodami zbiranjh podatkov, ki so jih pozneje uporabljali za protikonfhni-stično propagando. Czechowicz je pokazal časnikarjem fotokopije dokumentov, s katerimi je dokazal, da se za delovanjem Svobodne Evrope »skriva ameriška obveščevalna služba CIA«. Dejal je, da bo vse, kar je izvedel, natančno popisal v knjigi, ki jo sedaj pripravila za tisk. Czechowicz je odšel na zasebni obisk v Anglijo, nato pa odpotoval v Zahodno Nemčijo ter tam zaprosil za politični azil. Nekaj časa so ga zadržali v taborišču, nato je delal pri britanski vojski v Po Iz včerajšnje zadnje izdaje Palme: zaščita Premier sprejel delegacijo zveze združenj Jugoslovanov in klubov na Švedskem STOCKHOLM, 10. marca (Tanjug), švedski premier Olof Palme je sprejel danes popoldne v svojem kabinetu v parlamentu delegacijo Zveze združenj in klubov Jugoslovanov na švedskem, ki ga je seznanila z nasiljem, ki ga skupinice teroristov vršijo nad jugoslovanskimi delavci. Člani delegacije so predložili večje število dokumentiranih primerov groženj, a-tentatov, nasilja, pa tudi ubojev. Zaprosili so švedskega premiera, naj zagotovi jugoslovanskim delavcem varnost življenja in dela. Povedali so tudi, da je bilo tudi večje število neznanih primerov strahovanja posameznih Jugoslovanov, ki pa v strahu pred maščevanjem tega nišo upali prijaviti. - Po sorejamjj je delegacija sporočila,' da je bil švedski premier že seznanjen s strani državne policije o takih pojavih in je izjavil, da jugoslovanski delavci lahko brez strahu prijavljajo take »(primere policaji. Premier Palme je prav tako dejal, da bodo sprejeli ustrezne ukre- pe proti tistim, ki prihajajo v navkriž s švedskimi demokratskimi predpisi. De Martino predsednik socialistične stranke RIM, 10. marca (UPI) — Centralni komite socialistične stranke Italije je izvolil nocoj podpredsednika vlade Francesca de Martina za predsednika stranke. Mesto predsednika ni bilo zasedeno 22 mesecev, ko se je umaknil Pietro Nenni zaradi nesoglasij v partijskem vodstvu. Od tedaj se je Nenni popolnoma umaknil iz političnega življenja ter je bil imenovan za dosmrtnega senatorja. Nasilje narašča Umor treh britanskih vojakov blizu Belfasta — So krivci pripadniki IRA? OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA Prvič resno o zdomcih Zvezni poslanci opozarjajo na nujnost odločnih ukrepov, ki bi naj spodbudili vračanje naših delavcev iz tujine BEOGRAD, 11. marca. »Položaj in varstvo jugoslovanskih delavcev v tujini«, to je bila edina točka dnevnega reda na skupni seji zunanjepolitičnih odborov zbora narodov in družbenopolitičnega zbora. Z verzni poslanci so se tokrat prvič resno spopadli s problemom naših delavcev, »začasno« zaposlenih v tujini. Vse analize dokazujejo, da smo dosegli z milijonom državljanov v tujini najvišjo dopustno točko. Zdaj bi morali naše najjore usmerjati k vračanju zdomcev. Toda pri tem imamo po besedah podpredsednika zvezne skupščine Josipa Djerd-je, ki je govoril predvsem kot predstavnik Hrvatske, nevarne iluzije, ko pričakujemo nekakšno čarobno gospodarsko ekspanzijo, ki naj bi šele omogočila vračanje delavcev. Teza je po njegovem nevarna in neobstojna. »Po Beogradu prosjačim pri obrtnikih za drobne storitve, na tristotih kilometrih dalmatinske obale imamo le pet avtomobilskih servisov, naše obrtnike pa zaradi nemogočih plač, davkov in politike do zasebnega dela držimo zunaj; v celih proizvodnih panogah vodijo podjetja .priučeni ljudje, ki nočejo dojeti in priznati, da bi jim bili nujno potrebni strokovnjaki,« Je poudaril Josip Djerdja. Odločno je zahteval, da bi bilo treba del • dvižnih prihrankov odvajati na območja. s katerih so odšli v tujino naši delavci; zakaj, dru- gače bomb ustvarjali večne rezervate delovne sile. Medtem ko so se hrvatski in slovenski poslanci zavzemali za temeljite in skorajšnje carinske in druge olajšave za zdomce pa predstavnik Srbije pri tem ni skrival pomislekov rekoč, da bi bilo treba pri tem zahtevati LONDON, 11. marca. Severnoirski premier Chicester Clark »je bil pretresen in se je zgrozil«, ko je zvedel za novico, predstavnik britanske armade v Ulstru pa je izjavil, da »je zelo, zelo jezen« zaradi umora treh renju, v začetku leta 19(55 pa mladih britanskih vojakov, ki so jih ponoči našli ustre-se je’zaposlil na radijski po- ljetne v jarku ob samotni cesti v predmestju Belfasta, staji Svobodna Evropa. . , , , Trije vojaki, od katerih sta dva brata, stara 17 in 18 let, so bili v civilu in na dvodnevnem dopustu. Policija, ki danes mrzlično raziskuje umor s pomočjo britanske armade, je že izjavila, da je popolnoma prepričana, da so tri mlade vojake umorili člani Irske republikanske armade. Umor treh vojakov je doslej najhujši zločin v stopnjevanju nasilja in sovraštva, ki ne razdvaja samo protestantov in katoličanov, ampak v zadnjem času tudi čedalje bolj katoličane. Razcep v vrstah irske republikanske armade, ki se bori za združitev vsega irskega otoka v neodvisni republiki je — kakor vse kaže — dokončen in neusmiljen. Obe krili se tako sovražita, da sta se le z največjo težavo sporazumeli o tridnevnem premirju. To se je zgodilo šele potem, ko so trije neznanci ustrelili v glavo Thomasa Cahilla, ko je raznašal mleko. Cahill je visok funkcionar, ekstremnega krila irske republikanske armade in oče sedmih otrok. Za hip sta se obe krili streznili, saj toliko, da sta sklenili tridnevno premirje, ki pa je že poteklo. Prihodnost severne Irske ni bila še nikoli videti tako negotova in mračna kot je zdaj. Danes Je pričakovati v londonskem parlamentu izjavo notranjega ministra Mau- • dlinga o zločinu v Belfastu, Laburistična opozicija bo verjetno zahtevala debato o celotnem položaju v Ulstru. B. PAHOR Zanrebški teden DUNAJ, 11. marca. (Tanjug) — Med zagrebškim gastronomskim tednom v dunajskem hotelu Intercomti-nental se je srečala tudi vrsta političnih predstavnikov ln poslovnih ljudi z Dunaja in iz Zagreba. ustrezne devizne naložbe zdomcev v naših bankah. Član ZIS Ivo Jerkič je že na začetku obvestil poslance, da v istem hipu tudi zvezna vlada zavzema stališče o predlaganih carinskih olajšavah; toda očitno ga je razprava sama privedla do tega, da je telefoniral v Novi Beograd in predlagal, naj bi ZIS odložil razpravo, ker so po njegovem predlagane olajšave za zdomce preskromne. ANTON RUPNIK Odkrite besede Volilni partijski sestanki na Poljskem - Janiurek podsekretar za informacije VARŠAVA, 11. marca (Tanjug). Vrsta volilnih partijskih sestankov, ki je bila odprta s široko publiciranim govorom Edwarda Giereka na vojvodski konferenci v Katowicah, se je znašla v središču poljskih političnih dogajanj. Končali sta se tudi predvolilni zborovanji v poznanj-skem in olsztynskem vojvodstvu,. na-katerih so bili sprejeti dveletni programi krajevnih partijskih organizacij, osnovani na smernicah VIII. plenuma CK PZDP. Udeleženci konference v Poznanju so med zelo živahno razpravo ostro napadli stare metode partijskega dela. K besedi so se prigla-šali navadni, skorajda brezimni člani partije, ker so spre- videli, da jim je dana možnost za odkrit in iskren nastop z lastnimi stališči. Po včerajšnjem sklepu politbiroja CK PZDP o razvoju sistema informiranja javnosti je bilo danes sporočeno, da je bil na pravkar ustanovljeni položaj državnega podsekretarja za informacije postavljen 47-letni Wlodzimierz Janiurek, katerega dolžnost bo, da bo javnost redno seznanjal z načrti in delom državnega vodstva. Telegrami DELEGACIJA ZAR POJDE NA KITAJSKO — KAIRO. Egiptovski minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Mohamed Marzaban bo vodil gospodarsko delegacijo, ki bo 26. marca odpotovala v LR Kitajsko na pogovore o trgovinskih in gospodarskih stikih. PARTIJSKA KONFERENCA — MOSKVA. Včeraj se je v Moskvi začela mestna partijska konferenca, ki se je udeležujejo najvišji voditelji KP SZ na čelu z Brežnjevom, Kosiginom in Podgomim. Med drugim razpravljajo o osnutku direktiv za novi petletni razvojni plan. OBISK VOJAŠKIH OBJEKTOV V SZ — TOKIO. Japonska- agencija’ za obrambo bo konec aprila poslala v Sovjetsko zvezo skupino strokovnjakov, ki bodo obiskali več vojaških objektov, tako vesoljski center v Bajkonuru, območje na meji s Kitajsko in pomorsko oporišče v Vladivostoku. NGUYEN THI BINH V ROMUNIJI — BUKAREŠTA. Sinoči je na povabilo romunske partije prispela v Bukarešto delegacija začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama pod vodstvom zunanje ministrice Nguyen Thi Binh. MAD2ARSKO-ROMUNSKA TRGOVINA — BUDIMPEŠTA. V, prihodnjih petih letih naj bi se zunanja trgovinska menjava med Madžarsko in Romunijo povečala za 90 odstotkov. sporazum o tem sta podpisala ministra za zunanjo trgovino dr. Jozsef Biro in Comel Burtica. ZUNANJA TRGOVINA EFTA — ŽENEVA. Devet držav, ki so članice evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA), je lani doseglo rekordno vrednost zunanjetrgovinske menjave v znesku nad 106 milijard dolarjev. Ker pa je uvoz naraščal hitreje od izvoza, so imele članice EFTA 7,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja. AMERIŠKO POSOJILO GRČIJI — LONDON. Konzorcij, v katerem je deset velikih ameriških poslovnih bank, je dal grški osrednji banki šestletno posojilo v znesku 60 milijonov dolarjev za izpopolnitev monetarnih rezejv in za pokritje nekaterih grških dolgov. 1,7 MILIJONA IZGUBLJENIH DNI — PARIZ. V Franciji, je šlo lani zaradi stavk v izgubo 1,7 milijona • delovnih dni. To je sicer najmanj od leta 1965. Predlanskim so izgubili 2,2 milijona, leta 1968 pa kar 150 milijonov delovnih dni. BREZPOSELNOST V ČILU — SANTIA-GO. Čilski predsednik Salvador Allende je obljubil voditeljem centrale enotnih sindikatov (CUT), da bo skušal s »temeljitimi ukrepi« odpraviti brezposelnost v državi. V ta namen bodo odprli nova industrijska in agrarno-industrijska podjetja ter zaposlili ljudi tudi pri javnih delih. V Čilu je zdaj brez dela 10 odstotkov gospodarsko aktivnega prebivalstva. BOJ PROTI KORUPCIJI — DŽAKARTA. Od indonezijskega parlamenta so zahtevali, da da vlada širša pooblastila za zatiranje korupcije. Največjo kazen za korupcijo naj bi spremenili iz 12 let zapora v dosmrtno ječo. SMRTNA OBSODBA — DŽAKARTA. Bivšega generalnega sekretarja indonezijske mladinske komunistične organizacije Sukatna so obsodili na smrt. Obtožili so ga, da je skušal oživiti prepovedano KP in strmoglaviti vlado. EKSPLOZIJA — ATENE. V tiskarni atenskega desničarskega dnevnika »Estia« je eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo škodo, Ta list je znan p0 ostrih napadih na nasprotnike sedanjega grškega režima. BRAZILIJA PROT ISTRIPOM — SAO PAULO. Racman Donald in miška Miki že dolga leta zabavata bralce stripov v Braziliji, zdaj pa je nacionalna komisija za izdajanje stripov sklenila sprejeti ukrepe, s katerimi bi zajezila poplavo tujih stripov. Komisija je nedavno poslala vladi zahtevo, da je treba uvesti strog nadzor nad uvozom stripov in zaščititi domače karikaturiste. Pa še to-. DOMAČE VZDUŠJE — Na včerajšnji seji v skupščinskih zunanjepolitičnih odborih je poslanec Marijah Barišič omenil, da je v tujini zaposlenih že 27.000 gostinskih delavcev (torej 2.000 več kot doma). Je mar čudno, če naši ljudje vedno raje odhajajo na dopust v tujino, kjer se počutijo čisto domače — saj jim strežejo naši natakarji! SONCE VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 12. marec 1971 ob 0,7. uri vzide 6.20 zaide 18.01 LUNA vzide 18.42 zaide 6.14 STOCKHOLM # /^**^OSKVA Vreme in temperatura 11. marca 1971 kraji vreme ob 7. uri °c vreme ob 13. uri °c Ljubljana jasno —5 jasno 5 Planica jasno —14 poloblačno 5 Brnik jasno —6 jasno 5 Kredarica jasno —15 jasno —11 Maribor poloblačno poloblačno 8 Sl. Gradec poloblačno —8 jasno 5 Celje poloblačno —9 poloblačno 3 Novo mesto jasno —5 poloblačno 7 Koper jasno 3 poloblačno 9 Reka jasno 1 poloblačno 10 Pulj jasno —1 poloblačno 10 Hvar poloblačno 4 oblačno 11 Dubrovnik jasno 2 jasno 9 Zagreb jasno —5 oblačno 4 Beograd jasno —6 jasno 3 Sarajevo jasno —9 jasno 3 ritograd jasno 2 jasno 3 Skoplje oblačno —5 jasno —3 Celovec jasno —7 oblačno 6 Gradec poloblačno —6 oblačno 6 Dunaj oblačno 2 oblačno 2 Benetke jasno —2 oblačno 7 Milano poloblačno —2 poloblačno 10 Genova poloblačno 7 jasno 13 Mlinchen sneži 0 oblačno —1 ZUrich jasno —3 oblačno 2 Rim jasno 0 jasno 12 Pariz oblačno 2 oblačno 7 Berlin jasno —3 snežna ploha 0 Stockholm — — poloblačno —1 Moskva sneži —8 sneži —5 SNEŽNE RAZMERE — žičnica na Veliko planino: —8, Jasno, 176 cm, naprave obratujejo — Žičnica na Zelenico: —9, jasno, 200 cm, naprave obratujejo — Ljubelj-predor: —8, jasno, 50 cm — Žičnica na Vogel: —5, jasno, 290 cm, naprave obratujejo — Žičnica na Španov vrh: —5, jasno, 90 cm, naprave obratujejo — Vlečnica Rateče: —12, jasno, 8 cm, vlečnica obratuje — Martuljk: —13, jasno, 35 cm, drsališče uporabno, vlečnica obratuje — Kranjska gora: —12, jasno/65 cm, drsališče uporabno, naprave obratujejo — Napoved za danes: SLOVENIJA Deloma jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje nočne temperature okoli —4, na Gorenjskem do —10, v Primorju 1, najvišje dnevne med 5 in 10. JUGOSLAVIJA t Spremenljivo oblačno bo, vzdolž Jadrana slaba burja. VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope prevladujejo severozanodni zračni tokovi, ki občasno dovajajo manjše frontalne valove; ti pa povzročajo v Sloveniji le prehodne pooblači-tve. Zaradi dotoka hladnega zraka se bo zadrževalo še razmeroma hladno vreme. Pohorska vzpenjača: —6, jasno, 70 cm, naprave obratujejo — Lokve: —l, rahlo oblačno, 10 cm, naprave obratujejo — Z *»’- —5. jasno, spodaj 5 cm, zgoraj 50 cm, zgornja in srednja vlečnica obr. — Stari vrh nad školjo Loko: —1, jasno, spodaj 20 cm sredina 75 cm, vrh 110 cm, proge urejene,, žičnice obratujejo — Jezersko: —13, Jasno, 8 cm — Slovenj - gradec: —8, zmerno oblačno. 4 -—9, zmerno oblačno — Murska Sobota: —10, oblačno — Triglav-Kredanca: —12, pretežno jasno. V razdobju od 3. do 9. marca so bile srednje dnevne temperature od 5 do 10 stopinj pod dolgoletnim povprečjem. Naj. hladnejši dan je bil petek, ko'so bile naj. nižje nočne temperature med —12 in —18 stopinj Celzija. Na Kredarici so umerili temperaturo —28 stopinj. S tem je bil dosežen absolutni minimum ki je nastopil januarja 1963. leta. Minimalna temperatura —7 stopinj, opazovana v Primorju, je absolutni minimum za mesec marec v zadnjih 25 letih. To mrzlo vreme je pri nas povzročilo obsežno jedro hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem. V Sredozemlju pa so nastajala plitva območja nizkega zračnega pritiska, ki so zaradi južne poti povzro- TEMPERATURE OD 3. DO 9. MARCA M: najviijm m: najnižja ST: srednja dnevna DP: dolgoletno povprečje marec LJUBLJANA M m ST DP M MARIBOR m ST DP M KOPER m ST DP KREDARICA M m ST DP 3 - 1 —5 —2 2 A 0 —7 —4 2.3 6 —3 2 6,9 —11 —18 —15 —7.7 4 —1 —7 —4 2.5 —6 —8 —7 2.3 4 —2 1 7.0 —18 —23 -20 —7.6 5 —3 —12 —8 2.5 —6 —14 —10 2.4 0 —7 —4 7.0 —24 —28 —26 —7.6 6 —5 —9 —7 2.6 —6 —10 —8 2.5 0 —8 —3 7.2 —18 —27 —23 —7.5 7 0 —8 —4 2.9 —2 —7 —5 2.6 6 —4 1 7.3 —14 —21 —17 —7,5 8 1 —7 —3 8.0 1 —15 —7 2.6 6 —2 2 7.4 —12 —18 —15 —7,4 9 1 —5 —2 3,2 0 —6 —3 3.0 5 0 3 7.5 —13 —16 —14 —7,3 VETRNICA lep hlad kroji nw čala pri nas le manjše padavine. Največ snega je zapadlo v soboto in v noči na nedeljo v’ severovzhodni Sloveniji, in sicer od 15 do 20 cm. Drugod po Sloveniji je zapadlo le nekaj cm snega, kar je po-vzročilo na cestah poledico. V zadnjih dneh se je najhladnejši zrak umaknil proti Jugozahodu, naši kraji so prišli v območje severozahodnih vetrov. Mraz je popustil,, zlasti so se zvišale dnevne temperature, ki so bile v sredo že med 5 in 8 stopanj. Tudi v naslednjih dneh bodo naši kraji v območju severozahodnih vetrov, ki dovajajo nad Balkan hladen zrak. Frontalni sistemi se bodo pomikali čez srednjo Evropo proti jugovzhodu in bodo povzročali pri nas le prehodne pooblačitve. Do pričetka naslednjega tedna bo prevladovalo suho in precej sončno vreme. Nočne temperature bodo še pod —5, dne. vne pa se lahko dvignejo že do 10 stopinj Celzija. Ljubljana petek, 19. marca ob 17. uri: ekshibicijski nastop letošnjih svetovnih prvakov v umetnostnem drsanju v bali Tivoli. Murska Sobota sobota. 13. marca ob 20. uri: »Merkurjev ples« v hotelu Diana. Pela bosta Toni le-skovar in Biserka Spevec. ^ . Ljutomer sobota, 13. marca ob 20. mi: »Obrtniški ples« ' v Mladin- skem domu. Pravijo, da v Ljutomeru obrtniški še ni cehovski, torej bo to ples za vse. Pohorje sobota. 13. marca ob 8 JO uri: slalom za moške za naslov državnega prvaka, ob 12.30 se bodo za naslov v isti disciplini potegovale ženske, nedelja, 14. marca ob 9. url: veleslalom za ženske, pol ure kasneje za moške na držav, nem prvenstvu. Bohinj torek, 16. marca ob 17. uri: hokejska tekma v copatah in z metlami pred hotelom Zlatorog na IV. državnem srečanju novinarjev - smučarjev. KAKO JE ZARADI ŠPANSKE ABECEDE IZDIHNILO DVAJSET MILIJONOV DUŠ Gripa ali influenca je akutno nalezljivo obolenje, ki se pojavlja po vsem svetu. Obolijo posamezniki aJli pa kar večina prebivalcev manjših ali večjih zemljepisnih območij. V drugem primeru govorimo o epidemiji aJi pandemiji. v žerjavici slabosti 2e Hipokrat je v 5 6tol. p.n.š. opisal bolezen, podob-no današnji influenci. V 16. stoletju so jo opazovali v An-gliji in jo imenovali »angleška bolezen mojenja«. Da-našnje ime gripa izvira iz francoske le grippe (gripper — zgabrta). a, b in c v kapljicah Žarišča influence, ki ima-jo naravo pandemične razširitev, zasledimo v Aziji. V 18. in 19. stoletju se je bolezen razširila iz Kitajske čez Rusijo v Evropo. Imenovala se je »azijska«, »španska« pa je kosila med prvo svetovno vojno. Zahtevala je 20 milijonov smrtnih žrtev, med prebivalci od 20—40 let. Zadnja pandemija se je začela 1957. leta na Kitajskem. Od takrat naprej se v manjših epidemijah ali posamič pojavi skoraj vsako leto. Povzročitelj te bolezni je srednje velik virus. Izolirali so ga pri številnih bolnikih, ki so bolehail za tipično epi- DIAGNOZA domsko influenco. Ugotovili so, da obstaja več vrst virusa in jih zaznamovali z velikimi črkami A, B in C. Odkrivajo še nove vrste. Virus gripe ima tudi to lastnost, da se zelo hitro spreminja. Obolenje se širi s kapljično infekcijo. Zato je širjenje bolezni hitrejše, kjer je gostota prebivalcev velika, ali kjer živijo ljudje stisnjeni v manjših prostorih; tako je v me-stih, internatih, šolah in vojašnicah. Na razširitev bolezni vplivajo tudi prevozno sredstvo, kot so vlaki, avtomobili, letala. pred virusom vsi enaki Sprejemljivost za influen-oo je splošna. Obolijo lahko ljudje vseh starosti. Slika bolezni pa je pri starejših ljudeh težja kot pri otrocih. Največ posameznih primerov zasledimo v hladnih zimskih mesecih. Tudi epidemije se držijo tega letnega časa; le pandemije se širijo, ne glede na letni čas. Virus se naseli na sluznici dihalnih poti. Tu povzroča vnetje. Po enem dnevu do treh dneh od naselitve povzročitelja naglo naraste temperatura, in to do 39° C, navadno z mrzlico. Bolnik se čuti močno bol- nega Utrujen je, boli ga v vseh udih, v hrbtu in v prsih Pojavi se nahod, lahko tudi krvavitev iz nosu in suh in neprijeten kašelj. Obraz bolnika je rdeč in zabuhel, oči se mu sodzijo. Včasih čuta. bolečine v trebuhu in je neješč. Lahko mu je tudi slabo in bruha. hude stvari v pljučih in ušesih Po treh do šestih dneh bolnik ozdravi. Gripa sama je nenevarno obolenje, vendar se mlajši ljudje običajno popravijo hitreje. Pri starejših ljudeh se lahko dlje časa obdržita telesna utrujenost in duševno malodušje. Smrtni primeri gripe gredo največkrat na račun komplikacij. Sluznica, ki jo virusi okvarijo, so ugodna tla za naselitev drugih bakterij. Te lahko povzročijo težko pluč-nico, vnetje obnosnih votlih in vnetje srednjega ušesa. Lahko pa pride tudi do okvare živi jensko važnih centrov v možganih, vnetje žilnih sten z zaonašitvijo žile, vnetje srčne mišice, vnetje živcev in duševne motnje. desant v nos Kot varstveno sredstvo proti gripi uporabljajo cepljenje prebivalstva z živim virusom, ki pa ne more povzročiti bolezni. S posebnim razpršilcem vbrizgajo 0,5 ml tekoče vakcine v nos. Pošto, pek je enostaven in primeren za množično uporabo. Otroke do 10 leta ne cepimo. Tako cepljenje povzroči kratkotrajno reakcijo organizma: približno en dan trajajoč rahel glavobol, nahod -in nekoliko zvišano temperaturo.' Drugi način cepljenja je uporaba mrtvega virusa z in-jdoiranjem pod kožo. Ta način uporabljamo pri ogrože- Nos je preveč (Foto: E. Selhaus) nih ljudeh, kot so srčni bolniki, astmatiki in rekonvalescenti po drugih obolenjih. Ta vrsta cepljenja namreč ne povzroča posledične reakcije. zdravje na rjuhah 2e prej omenjena lastnost, po kateri se virus zelo hitro spreminja, povzroča pri cepljenju, ustrezne težave. Vsako leto je treba v naprej napovedati, kateri tip virusa naj bi bil tokrat povzročitelj obolenja. Sele zatem lahko izdelajo vakcino. Zato je tu- di potrebno vsakoletno vnovično cepljenje. Danes še ne poznamo specifičnega zdravljenja gripe. Vsekakor bolnik sodi v posteljo. Potrebna mu je dobra nega, topli termofor in lahka kalorična hrana z veliko tople tekočine. Od zdravil uporabljamo predvsem taka, ki znižujejo temperaturo in ki ublažijo bolečine. Koristne so tudi večje količina vitamina C. šele, če nastopijo preje opisane bakterielne infekcije, pričnemo jemati antibiotike kat so penicilin in drugi. B. L. NEKOČ JE BILO... 12. MAREC 1863 — rojen italijanski pesnik, romanopisec in dramatik Gabriele dAnnunzlo, simpatizer fašizma, ki se je skušal spektakularno mešati tudi v politiko (»da nunciada« na Reki) 1880 — rojen Mustafa Kemal Paša, preporoditelj nove Turčije. znan kot Kemal Atatiirk 1917 — zmaga demokratske revolucije v Rusiji; nova vlada pod vodstvom kneza Lvova ni znala rešiti problemov razrahljane države 1925 — umri kitajski revolucionarni voditelj Sun Yat-sen 13. MAREC 1860 — rojen v Slovenjem Gradcu Hugo Wolf, eden najpomembnejših skladateljev samospevov 1781 — astronom Willia.n Herschel odkrije planet Uran 14. MAREC 1879 — rojen nemški fizik Albert Einstein, tvorec relativnostne teorije " 1883 — umrl v Londonu nemški filozof in politični ekonomist Kari Manc, utemeljitev marksizma in znanstve nega socializma 1939 — Slovaška se razglasi za neodvisno državo Enako srečna!? (Foto: J. Žnidaršič) OTROŠKI RAZKORAK Kar malce strah me je, ker spet pišem. Zadnjič sem se namreč malce pohvalil, pa bolj za korajžo kot zaradi domišljavosti, a že se je oglasil nek bralec Pisanega petka in mi očital, da duhovičim in podobne prijaznosti. Njegova kritika mi je šla seveda do srca in ker drugih posebnih pisem ni bilo (resnici na ljubo je treba priznati, da si nekateri še vseeno želijo noža, toda zgolj zaradi formata) menim, da so se bralci Pisanega petka vendarle privadili povečanemu novorojenčku. Torej, Pisani petek ima (po novem) tri tedne. In zato, je treba tega dojenčka seveda tudi previti. Morda mi boste očitali, da sem slaba mati, ampak za časopis vseeno ne veljajo ista pravila kot za otroke. Takq je nov Pisani petek v tretjem tednu že doživel prvo spremembo. Križanka in quiz sem z zadnje strani preselil na peto stran. Enaka usoda je doletela ob- ljubljeni test, ki se je znašel na tretji strani, medtem ko je rubrika Vas zanima odšla na gostovanje k mladini. Ves prostor, ki smo ga na zadnji strani tako pridobili, pa smo dali na voljo šolarjem za njihove prispevke. Kajti, ti naše uredništvo še kar naprej oblegajo z goro risb in prostih spisov. In prav vesel sem tega, saj se po svoji volji do pisanja precej razlikujejo od starejše, za vsako ceno resnobne generacije, katere najserioznejši predstavniki so celo odpovedali sodelovanje v Pisanem petku in to — zaradi naslovov. No, na srečo je med našimi sodelavci vendarle več tistih, ki vedo, da o naslovu od Guttenberga naprej navadno odločajo redakcije. Pisani petek bomo v prihodnje kot dobri starši še previjali — ampak naslovi ostanejo. BOGO SAJOVIC 15. MAREC 44 pred n. i. — umorjen rimski državnik in vojskovodja Julij Cezar 1824 — rojen srbski pesnik Branko Radičevič, ki je prinesel v srbsko poezijo novega duha in novih motivov 1848 — začetek revolucije na Madžarskem; v bojih, ki so ji sledili, je padel največji madžarski pesnik San-dor Petofi 1939 — predsednik CSR Hacha je prisiljen podpisati pogodbo o nemškem »protektoratu« nad Češko in Moravsko 16. MAREC 1881 — umrl veliki ruski skladatelj Modest Petrovič Mu-sorgski (opere »Boris Godunov«, »Hovanščina«, »Soročinski sejem«) 1940 — umrla švedska pisateljica Solma Lagerlof, Nobelova nagrajenka za književnost leta 1909 (»Gosta Ber-ling«) 17. MAREC 1787 — rojen angleški igralec Edmund Kean, eden največjih interpretov Shakespeara 1834 — rojen nemški inženir Gottlieb Daimler, poleg C. F. Benza tvorec avtomobila 18. MAREC 1414 — ustoličen na knežjem kamnu zadnji koroški vojvoda 1818 — rojen hrvaški pesnik Petar Preradovič. najplodnejši in najpopularnejši pesnik ilirizma 1844 — rojen ruski skladatelj Nikolaj A. Rimski Korsakov (»Šeherezada«) 1871 — začetek pariške komune, prve diktature proletariata v svetovni zgodovini 1904 — rojen Srečko'Kosovel, pesnik intimnih liričnih doživetij kraške pokrajine razpolovitev krvi Včasih se zgodi, da se trojica za sodno mizo počuti nemočna v presoji. Ne gre namreč več za pravično razsojo, ampak ta blažitev nezaslišanih socialnih razmer, ki bi jo najbrž morala izpeljati kaka druga ustanova in ne sodišče. . Ločitev med tem zakoncema ni več sporna. Ona je lahka ženska, ki že leto dni živi z drugimi, on vdan pijači. V njunem zakonu pa sta se rodili dve deklici in dva dečka in nekomu je zdaj treba dodeliti otroke. Na razpravo so poklicali tudi stari materi. Sodnik zaslišuje naglušno, priletno ženico, ki zdaj preživlja na kmetiji štiri hčerine otroke. »Koliko postelj imata pri hiši?« skoraj vpije, da bi ga ženska razumela. Vendar zaman. »Kar ostali bodo pri hiši,« ponavlja. »Saj jih vendar težko preživljate, ali ne?« poskuša sodnik. »Kaj bi pa tam, ko stari tudi pije in divja po hiši. Tam ni za otroke.« »Kaj boste govorili!« poskoči druga stara mati. »Saj je vaš tudi pil!« •Je, pa Je zdaj hvalabogu pod rušo in je mdr. In otrok ne damo!« Med obema taščama začnejo leteti očitki za nekaj kolen nazaj: da je ta k) ta bila tudi vlačuga, da je oni tudi pil in da Je ta in ta pretepač in brezdelnež. Druga drugi si oporekata zmožnost vzgajati otroke. . Vmešajo se še starši. On ji vrže v obraz, da jo je starejša hči videla z ljubčkom na seniku in da vlačuga, kakršna je, ne more vzgajati otrok. Ona mu vrne: da jo je vpričo otrok silil k občevanju, da jo je pretepal in da je vsega kriv. Sodnik komaj ustavi prepir. Opomni jih, naj vendar že nehajo s svojimi računi, ko pa gre samo še aa otroke. In vpraša njega, kaj misli. »Dajte mi sinova,« prosi in dviga dva prsta. »Prisežem, da ne bom več pil. Dajte mi sinova, hčeri pa naj ostaneta pri njej in postaneta to, kar je ona ...« Ona zavpije, da ne bo dala niti enega otroka pijancu, ki jih je že prej pretepal. In da ji ne more nič očitati, ker zdaj nima nobenega moškega. Spet se vname surovo obkladanje z obeh strani. Naglušna tašča kljub vpitju ničesar ne razume in ponavlja samo to, da bodo vnuki ostali še naprej pri njej. Sodnik pošlje vse skupaj na hodnik. Zadeva naj bi bila zrela za razsojo. Pred nami je listina občinske socialne službe, v kateri je zapisano, da je mati lahka »»-»-v- - deliti njej. Razsodimo: ' dečka dodelimo očetu, deklici dobi v skrbništvo materina mati. Vse skupaj naj nadzira socialna služba. To sklenemo soglasno. Sodba bo izšla pismeno. Spreleti me dvom: kaj res tista ženska, kakršnakoli že Je, ni sposobna biti mati svojim otrokom? Smo imeli to pravico? PETER DREN porotnik MOJ SIN, MOJ SIN, TO NI ROMAN, PRISEGAMO! V SR Sloveniji Je po oceni približno 3000 posvojenih otrok. Posvojitve so bile številnejše le po drugi svetovni vojni, ko je precej otrok ostalo brez staršev In so jih posvojile tuje družine. Pozneje se je letno število posvojitev nekako ustalilo; v Sloveniji posvojimo na leto približno 100 otrok; od tega je skoraj dve tretjini nezakonskih. Leto Število posvojitev 1959 129 1960 117 1961 111 1962 139 1963 94 1964 104 1965 105 1966 109 1967 113 1968 87 1969 104 Posvojitev je socialno-dru-žinsko-pravna institucija in oblika družbenega varstva predvsem za socialno ogrožene otroke in za otroke brez staršev. Na podlagi tega nastane med posvojencem in posvojiteljem podobno razmerje kot med starši in njihovimi lastnimi otroki. Te odnose ureja poseben zakon. Poglejmo nekaj določil tega zakona! Posvojiti je moč samo mladoletno osebo in to samb, če pristojen skrbstveni organ ugotovi, da je posvojitev otroku v prid. Posvojitelj mora biti od posvojenca starejši najmanj 18 let. Ni pa mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti in tudi ne sestre ali brata. Ce je posvojenec starejši od 10 let. mora v posvojitev privoliti. Za otroka je seveda najbolje, če ga posvojijo še v rani mladosti. Cim mlajši je otrok. tem lažje se prilagodi novemu okolju. In res je do dopolnjenega drugega leta starosti posvojenih že četrtina, do dopolnjenega sedmega leta pa že tri četrtine otrok. Napačno je mnenje, da pogosto posvajajo otroke brez staršev. Taki primeri so namreč zelo redki (2 odst.), pač pa pri več kot polovici posvojenih otrok ni znan oče. Matere posvojenih otrok so najpogosteje nekvalificirane in polkvalificirane delavke, gospodinje ter kmetovalke. Njihova poprečna starost ob otrokovi posvojitvi je med 30 . (matere nezakonskih otrok) in 37 (matere zakonskih otrok) leti. Posvojitelji so običajno starejši; večina jih je starih med 35 in 45 leti. Kdo in zakaj posvaja? Ce ne upoštevamo primerov, ko mož posvoji ženinega, največkrat nezakonskega otroka, potem posvojijo največ otrok zakonski pari. Posvojitelji so: zakonca mož in žena 34,1% posvojitelj je sam 1,7% posvojiteljica je sama 4,1% mati je žena posvojitelja 58,8% oče , je mož posvojiteljice 0,5% drugo in neznan odnos 0,8% E E O vzrokih za posvojitev otroka je razen takrat, ko mož posvoji ženinega otroka, težko govoriti. Vsekakor pa je lahko posvojitev tujega otroka za posvojitelje, ki nimajo lastnih otrok, pomemben vir življenjskega zadovoljstva. VOJKA SIRCEU MOZ je glava DOMA naj bo PRIJETNO je biti SPRETEN šofer pozna AVTO ni ie ZA ZABAVO naj vam bo OLIKA je odlika MOŽ OBJAVA ŠT. 9 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE objavlja POTREBE PO DELAVCIH, ki so jih prijavile delovne organizacije ali zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve Objavljene potrebe so odprte do zasedbe. Interesenti naj vlagajo svoje ponudbe neposredno pri delovnih organizacijah. Informacije o objavljenih potrebah dajejo' tudi pristojni komunalni zavodi za zaposlovanje, ki so navedeni v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je .treba le na objavljeno registrsko številko prijave. diplomirani inženir gozdarstva 1 za vodjo obrata žage Rogoznica. OD okoli din 2.000. stanovanja ni: LES. Ptuj (KZZ MB 552.896) elektroinženirji za jaki tok 5 za konstruktorje, enoletna praksa. OD okoli din ■'1.800. stanovanj ni: EKERGOI.NVEST. Ljubljana (KZZ LJ 453.013—«53.017) diplomirani gradbeni inženir 1 za gradbenega inšpektorja, petletna praksa OD okoli din 2.300. stanovanja ni: OBALNI SVET KOPER. Koper. Verdijeva 10 (KZZ KP 251.446) diplomirani ekonomisti 1 za strokovnega svetovalca za planiranje in programiranje. petletna praksa. OD okoli din 2.600, stanovanja ni: OBALNI SVET KOPER. Koper, Verdijeva IS (KZZ KP 2S1.444) 5 za samostojno opravljanje komercialnih poslov, triletna praksa. OD okoli din 2.266, stanovanj ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.678 do 455.682) 1 z enoletno prakso. OD okoli din 1.800, stanovanja ni: ENERGOINVEST. Ljubljana (KZZ LJ 453.010) diplomirani pravniki 1 za vodjo pravne službe, petletna praksa. OD okoli din 1.C00. stanovanja ni: STANOVANJSKO PODJETJE. Maribor. Grajska 7 (KZZ MB 552.140) za delo v splošnem sektorju, trimesečni poskusni rok. lahko pa tudi pripravnik. OD okoli din 2.500, stanovanja ni: TRANSTLRIST. Škofja Loka (KZZ KR 352356) diplomirani inženir organizacije dela 1 za kadrovske posle, triletna praksa. OD okoli din 2.266, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.686) diplomirani inženir sistema avtomatske obdelave podatkov 3 (ekonomisti, fiziki, matematiki) triletna praksa, OD okoli din 2.093, stanovanj ni: SLOVENIJA-VINO. Ljubljana (KZZ LJ 455.687, 455.688 in 455.690) profesor biologije 1 OD okoli din 1.950. stanovanja ni: GIMNAZIJA TOLMIN, Tolmin. Trg maršala Tita 9 (KZZ NG 751.093) zdravniki 1 za delo v splošnih ambulantah Prosenjakovci in Križevci. OD okoli din 2.375. enoletna praksa, družinsko stanovanje, 1 za šefa teritorialne enote Gornja Radgona, štiriletna praksa. OD okoli din 2.700. stanovanja ni, in 1 za delo v šolskem dispanzerju, enoletna praksa. OD okoli din 2.334. stanovanja ni: ZDRAVSTVENI DOM. Murska Sobota (KZZ MS 650.848—650.850) dokumentalist 1 (lahko tudi ekonomski tehnik), triletna praksa. OD okoli din 1.720, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.696) strojni inženir tehnolog 1 za pripravnika, obvezna udeležba na dvodnevnem seminarju. CD okoli din 579, samsko stanovanje: TAM. Maribor (KZZ MB 552.415) strojni inženir energetik 1 za konstruktorja, enoletna praksa, lahko tudi strojni tehnik s štiriletno prakso, preskus sposobnosti in 50—70-dnevno poskusno delo. OD okoli din 1.800. stanovanja ni: MARIBORSKA LIVARNA. Maribor (KZZ MB 551.349) gradbeni inženirji 2 za vodji gradbišč. 3 do 5-letna praksa, dvomesečno poskusno delo. OD okoli din 2.002. stanovanja ni: CESTNO PODJETJE. Maribor. Iztokova 30 (KZZ MB 552.474 in 542.475) ekonomist komercialist 1 za samostojno opravljanje komercialnih poslov, triletna praksa. OD okoli din 2.148, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.683) ekonomisti 2 za komercialna referenta, petletna praksa. OD okoli din 1.600, stanovanj ni: Trgovsko podjetje ZARJA. Maribor (KZZ MB 550.489 in 550.490) 1 za samostojno opravljanje komercialnih poslov, triletna praksa. OD okoli din 1.338. stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO. Ljubljana (KZZ LJ 455.697) 1 za šefa plansko analitske službe, triletna praksa. OD okoli din 2 500. stanovanja ni: PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ IN STROJEV. Nova Gorica IKZZ NG 751.024) ekonomist finančnik 1 za glavnega računovodjo, petletna praksa (lahko tudi ekonomski tehnik, toda z 10-letno prakso), OD okoli din 2.450, stanovanja ni: ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA. Ljubljana. Kržlčeva 10 (KZZ LJ 456.268) inženir organizacije dela 1 kot referent za izobraževanje kadrov, triletna praksa, OD okoli din 1.720, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.695) učitelj za razredni pouk 1 za podružnično šolo Log—Zaplana. OD okoli din 1.269. družinsko stanovanje: Osnovna šola JANEZ MRAK. Vrhnika (KZZ LJ 465.526) predmetni učitelj slovenščine 1 kot referent za šolstvo, lahko pa tudi predmetni učitelj za katerikoli predmet, ker gre za organizacijsko delo. dveletna praksa. OD okoli din 2.135, samsko stanovanje; družinsko pa po dogovoru: KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM. Dob pri Mimi (KZZ NM 851.626) predmetni učitelji matematike in fizike 2 (eden za določen čas). OD okoli din 1.445. stanovanja ni: Osnovna šola JANEZ MRAK. Vrhnika (KZZ LJ 455 525 in 455.529) predmetni učitelji tehniške vzgoje in fizike 2 (eden za poučevanje v posebnem oddelku). OD okoli din 1.444, stanovanj ni: Osnovna šola JANEZ MRAK. Vrhnika (KZZ LJ 455.527 in 455.528) višji medicinski tehnik 1 za glavno sestro zavoda, opravljen strokovni izpit in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. OD okoli din 1.875, samsko stanovanje: BOLNICA IVANA REGENTA. Sežana (KZZ KP 251.544) višji rentgenski tehnik 1 za asistenta zdravniku ftiziologu. OD okoli din 1.645. stanovanja ni: ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA. Ljubljana. Kržlčeva 10 (KZZ LJ 456.267) (Nadaljevanje na IS. strani) ŠKOLJKA PREPREČUJE ROJSTVO ENOOKCEV Kadar pogledaš skozi kamero, se nasloniš z okolico očeea ob gumijasto školjko. Ta je tako narejena, da preprečuje zunanji svetlobi pristop do očesa in je po drugi plati zelo važna za zdravje snemalca. Ni vsak sinko, ki ga snemaš, prihodnji duhovnik. Zelo veliko je dirigentov, boksarjev ali nogometašev. t>volj Je, če ti žogo brcne v kamero, in če takrat ni mehkega vmesnega člena med kpvinsko kamero in očesom, sprejmeš invalidsko zavarovanje in se lahko greš pirata s črno obvezo čez oko. natikanje dioptrije Zdaj so pogruntalj celo sodobno inačico te gumijaste školjke. 2e res, da ima dobra kamera možnost prilagoditi se vsaki očesni dioptriji. Toda stric Matic mora vseeno vedno, kadar odmakne oči od kamere. sj>et natikati svojo dioptrijo. In tako gre stokrat in tisočkrat, očala gor. očala dol. To lahko postane dolgočasno; zato so nekatere gumijaste školjke narejene tako. da jih lahko obrneš kot dežnik v vetru in lahko gle- daš skozi kamero kar v očalih. Ni kaj reči, proizvajalci kamer so postali zelo uvidevni. Morda bo naslednji model že popravljal zobe ali pa ga bomo lahko uporabljali za masažo hrbta. Pri tem pa niti ne razumem, zakaj proizvajalci kamer tako zelo poudarjajo, 4 DRUŽINSKI ALBUM Kamera mora seveda .pokazati, koliko traku ima še notri. To pove ponavadi v metrih in s tem, da te v iskalu opozori na to, da je zvitek v zadnjih vzdihljajih in da je čas samo še za napis — »konec«. Ker proizvajalci kamer vedo, da se filmskim ljubiteljem izven delovnega časa, ker nimajo računskih strojev) ne ljubi veliko računati. 4 da sličica v iskalu ne miglja. Kakor da bi to kaj motilo. če oko opazi, da se sličica v sekundi Štiriindvajset -krat prekine. tako umira trak Traku pri sodobnih kamerah skoraj ne vidiš več. Skrit je v kaseti. Iz nje se prikaže pri zgornji odprtini in potem spet brž izgine nazaj v kaseto. Vodimo ga samo v dolžini ’ šestih sličic. Toda to je dovolj, da počne kamera z njim vse, kar je potrebno za snemanje naprej ali nazaj. odgovor je 2x8 Prosim za tehnične podatke in prospekte o kameri Bolex. Trojar Izidor, Jesenice Kamera katere sliko ste nam poslali je starejši tip, narejen ie po sistema 2x8. Rečemo Ji tudi »normalna oamica«. Teh kamer ne delajo več. Seveda zato tudi prospektov za njih ne morete več dobiti. Tehniko »2 x 8« pa lahko zelo ugodno kupimo po oglasu v časopisju, posebno v tujini. Trenutno izdeluje Bolex tele osem milimetrske kamere: »7,5«, »155« m »160« Macro- zom«. Zadnja je najbolj popolna in ima naslednje tehnične lastnosti: • Objektiv »Paillard-Bolex Ma-zoom 1:1,9 (f 8,5—30 mm) < Zoom torej lahko skoraj štirikrat poveča sliko) • Zoom je na motor. Sproti se s pritiskom na gumb. • Snema lahko od 3 cm do neskončnosti, brez predleč. • Najmanjše slikovno polje: 24:18 mm • Zelo svetlo refleksno iskalo. • Slikovne frekvence: 18, 34, 36 sličic na rekundo. • Enohodni pogon (snemanje sličice za sličico). s • Držalo za naslove, napise, dokumente in diapozitive, ki jih hočemo posneti. Letos spomladi pridejo na tržišče še sledeče kamere: »280 Macroaoom«. »245« in »233 Compact«. Prvi dve imata zoom z lastnim motorjem na dve hitrosti. Zoom prve poveča sedemkrat, druge pa štiri in pol-krat, tretje tri in polkrat. Posebnost tretje kamere Je, da je zelo očka in majhna, pripravna za v žep. Prospekte dobite, če pišete na naslov: Bolex International S. A. Service de publicitč 15, route de Lausanne, 1400 Y verdon /Suisse Prišli ste domov slabe volje; toda ali mora biti vaš partner strelovod in prenesti vse. dokler vam ne odleže? Prišli ste razigrani (ona), njega pa tarejo problemi, ali mora res prenašati vaše neslanosti? Prišli ste utrujeni, ali naj se vaš dom spremeni nemudoma v mrliško vežico in otroški smeh naj utihne vse dotlej, dokler se ne boste spočili? prvi nazor brez maske Dvoj« nasprotujočih si nadzorov prevevata ta preprosta vprašanja. Prvo je nazor, jo Je), ODNOSI Po prvem nazoru se ravna-vsi (večinoma so to moi-ki pojmujejo svoj položaj v. družini kot os reden. Oni so »glava družine«. Običajno odločajo o vseh važnejših vprašanjih, kakor tudi o denarju. Zena ima močno podrejeno vlogo, včasih samo na videz, saj večinoma postane odličen strateg za doseganje svojih ciljev. Nekateri psihologi trdijo, da taka vloga možu tudi biološko odgovarja, saj bi z izgubo dominantnega položaja izgubil tudi občutek gotovosti, kar baje povzroča vrsto spolnih težav, ali celo beg. ne gledati ekstremistično! Mnenja smo, da problema ne kaže prikazovati v skrajnostih. Ljudje smo pač dokaj prilagodljivi: Včasih je dovolj le spoznanje in pripravljeni smo popravljati stališča in postopke Obzirnost moža ne bo imela nujno za da je dom edini kraj, kjer se človeku ni treba pretvarjati, kjer lahko vedno spontano reagira. Na drugi strani pa je nazor, da je treba biti doma tudi obziren, saj ima vsakdo svoje probleme in težave; morda jih bomo uspešneje rešili, če ne bo nihče s svojimi pretiraval. vloge. Ni rečeno da ne bo žena z majhnim taktičnim podvigom uspela bolje, kakor z odkritim napadom?! vse odtehta toplota Zakonci, ki se ravnajo po drugem nazoru, pokažejo s IZURJEN IZ TREH ŠKATEL Danes sta na vrsti škatli za elektriko in barvanje oziroma pleskanje. Največ orodja, ki ga potrebujete pri popravilu elek- LEKSIKON SPRETNEŽEV l trične napeljave, boste našli v prvi škatli. V škatli z električnim orodjem In priborom bo torej le dodatno orodje. Pri skoraj vseh konjičkih potrebujemo tok, za- to velja to škatlo skrbno napolniti. Dobro izolirane kombinirane klešče prav gotovo ne smejo manj Kati Lahko so tudi dvojne, različnih veliko sti, seveda. Merilnik (voltmeter) za merjenje napetosti do 380 voltov, kabel za nad ali pod omet no napeljavo, nekaj metrov trižilnega kabla, neka; metrov navadne dvožilne žice, nekaj vtičnic, razdeli! nik, več šuko vtikačev, naj pogostejše žarnice in varo valke, pa je škatla za prv< silo dovolj polna. V škatli naj bo še izolimi trak, ba nama nekaj metrov tanke žice in še kak drug droben, potrošni predmet. vgrajujejo vedno bolj pogosto v kamere avtomatiko za preliv. Ko ga hočešč imeti, pritisneš na gumb in kamera sama zapira sektor in s tem temni sličico. Ko je sektor čisto zaprt, se ustavi in gre nazaj do tiste sličice, kjer se je sektor začel zapirati. Zdaj moraš samo še uperiti kamero v tisti »izrez«, ki bo nadomestil s prelivom prejšnjega sprožiti in kamera bo sama spet odpirala sektor in ti v iskalu javila, kdaj je preliv končan; lahko začneš, recimo, z zoo-mom. (Rollei SL 84 in druge.). Izdelovalci kamer so ugotovili, da se življenje uporabnikov njihovih kamer ne neha s sončnim zahodom, ko gredo običajno kure spat, ampak se to življenje marsikdaj ob tem času šele. začne. Vsakdo se spominja, kako je kdaj ponoči občudoval lepo osvetljeno mesto, s sijočo katedralo in drugimi arhitekturami, užival v migotanju raznobarvnih svetlobnih reklam in obžaloval, da tega prizora ne more posneti. nago dekle v luni Zdaj so napravili kamere za nočno življenje; zmorejo osvetljevati posamezne sličice tudi do ene minute, to je dovolj, da dobiš na trak nudistko ob luninem siju, seveda, če je pri miru. Za osvetljeno mesto pa je to že veliko preveč in moraš čas osvetlitve skrajšati. Jasno, vozečih avtomobilov tudi zdaj še ne ujameš. Pač pa samo njihove luči. Medtem, ko kamera vse to snema, se lahko pogovarjaš, ali pa tudi piješ na terasi. Seveda, stojala nikakor 'ne smeš pozabiti doma. MAKO SAJKO bistvo kožne elektrike Pika, Ljubljana — Zelo bi Vam bila hvaležna za nekaj nasvetov o rokovanju. Moje delo zahteva nenehno kontalc-tiranje z ljudmi, vendar moram odkrito priznati, da sem vedno v zadregi, kadar se moram rokovati, še zlasti če je družba večja in če gre za ženske in moške osebe hkrati; le-te pa so različnih položajev in starosti. Zanima me predvsem vrstni red seganja v roko. Seči v roko je nedvomno eno po glavitnih znamenj prijaznosti. Nekateri celo menijo; rokovanje je nastalo tako, da je hotel človek ob srečanju pokazati, da daje desnico, da torej v njej nima niti krepelca niti bodala, se "-avi, da so njegovi namen? miroljubni. Stisk roke je dandanašnji še veliko več: premagovanje odtujenosti, prenašanje topline s človeka na človeka. Sami pa ste že najbrž opazili, kako različni so stiski rok. Čvrsti in krčeviti, mlahavi in hladni. Jasno, ob seganju v roko je neogiben pogoj, da sočloveku pogledamo v oči in s tem potrdimo iskrenost svojih namenov ne le s stiskom roke, marveč tudi s pogledom. Kar zadeva pravila pri rokovanju, sem za to, da so kolikor se da sproščena. Vendar vseeno drži in bo držalo, da ima ženski rod pravico (ali privilegij) seči v roko ali ne seči, toda te pravice ne sme zlorabljati. Ob seznanjanju, predstavitvi bodo ženske to nedvomno storile, ob naključnih srečanjih, ko spregovorimo nekaj vsakdanjih besed, pa rokovanje ni potrebno. Zenskemu svetu tudi ob rokovanju ni treba sneti rokavic, razen če je roko ponudila v pozdrav starejša žena. In še o vrstnem redu pri rokovanju. Ce je družba manjša, boste seve PRGIŠČE PRIJAZNOSTI pazili, da boste — kot ženska — dali roko starejšim in šele nato pozdravili mladi rod. Ce pa je družba večja in bi rokovanje po nekih strogih pravilih prednosti utegnilo postati zamotano (in celo rahlo smešno), greste lepo po vrsti, funkcionalno, od leve proti desni. Komur se pote roke, je večkrat v zadregi: bi dal roko ali ne bi dal. No, v' eri osvežilnih robčkov in številnih vrst mila se da tudi temu bolj ali manj odpomoči. Sicer pa velja: bolje nobenega rokovanja, če bi bilo le-to mlačno, brezvoljno, kiselkasto in klavrno. VAS AMICUS SKOK IZ GOZDA NA POKROV Koliko nesreč se pri na« primeri zaradi živali na cesti ne vem, jih je pa veliko. Zato svetujemo previdno vožnjo posebno tam, kjer prometni znak opozarja na to nevarnost. Edini učinkovit ukrep bi bil postavitev mrež ob cestah, kakršne ste že videli ob mnogih____avtomobil- GLAVA DRUŽINE GIUOTINIRANA tem, da so socialno in čustveno zrele osebnosti; to pomeni, da znajo spoštovati tudi osebnosti in posebnosti drugih člankov družine. Odnosi v taki družini so topli in pristni, četudi bi jih marsikdo obsodil za pretvarjanje. Je res pretvarjanje, če zakonec namesto afektiv-nega izbruha mimo razloži svoje stališče? Je res pretvarjanje, če navzlic utrujenosti skuša obdržati veder videz ali, če v trenutku svoje sreče vpraša partnerja po njegovih težavah? otroci odnesejo kodeks Tak odnos zahteva veliko mero samomadzorstva in seveda tudi nekaj malega spretnosti in taktike. Te lastnosti so nam potrebne v vsakdanjem življenju. Vse življenje se jih učimo, zakaj bi potem veljala drugačna merila, posledico tudi izgubo njegove’ znotraj družinskega kroga? Obzirnost, ki jo znata zakonca ljubeče posvečati drug drugemu in tudi svojim otrokom bodo sprejeli zlasti otroci. Ponesli jo bodo na svojo življenjsko pot kot etični kodeks. v katerem ni dvojnosti ali dvoličnosti SASA MICKI V tretji škatli naj bo tako orodje, da lahko z njim na zidu in lesu popravite vse poškodbe, ki smo jih naredili pri delu z orodjem iz prvih dveh škatel. Torej zavitek mavca, nekaj Staniči ne za polnilo, gumijast lonček, nekaj vodne barve, k: se pripravi z vodo (juboflor. jugoflor), nekaj škatel raznih lakirnih barv, terpentin, ne kaj čopičev, krpe za čdšče ije in' nitrorazredčiio. V treh škatlah imate tako lovolj orodja za najpogostej-’>a popravila po hiši, pa tudi ■e vašega konjiška Morda si boste kupili še cevne klešče m tesnila, če popravljate sami tudi vodovodno napeljavo. V. «■ skih cestah v tujini, toda kaj takega pri nas še ni tako kmalu pričakovati. Zato, kaj morate vedeti, da bi preprečili trčenje z živalmi? • bodite oprezni posebno zgodaj spomladi in jeseni; • nedelja je nevaren dan, ker se takrat bolj vozimo po gozdnih cestah; • ob zgodnjih večerih so živali najbolj živahne; • opazujte rob gozda skozi katerega vozite; • podvojite pozornost, če ste peljali mimo znaka »divjačina na cesti«. In kako ravnati, da do trčenja ne bo prišlo, oziroma bi bile posledice čim manjše? Ko vozite proti gozdu z dolgo lučjo, prižgite zasenčeno iuč, čim zapeljete v gozd. Zaslepljene živali najpogosteje obstojijo, kot okamenele Računajte tudi s tem, da srne in jeleni živijo v tropih. Kadar vidite pred seboj eno žival, jih morate pričakovati še več. Srnjak ali jelen, ki se pojavi tik pred avtom, lahko povzroči najhujše. Ne storite napake. Krepko primite za volan in zavirajte. Manevriranje z volanom je lahko uso- dno. Kaj lahko na mokri in spolzki, pa tudi suhi cesti, izgubite oblast nad .vozilom in nesreča je neizbežna. Pa še ena neprijetnost: Ce žival ni zapustila sledov, ne bosta mogli dokazati, da ste se ji umikali. Kaj storiti po nesreči? Avto je poškodovan, žival mrtva, vam pa se na’ srečo ni zgodilo nič hujšega. Takoj zavarujte kraj nesreče, da v mrtvo žival ali v vaš avto ne bo trčil še kdo. Nato pa takoj pokličite prometno milico. Njej tudi sporočite, v katero smer je pobegnila ranjena žival, da bo miličnik obvestil tamkajšnjo lovsko družino. NA ŠTIRIH KOLESIH Se eno pravilo si velja zapomniti! Gmotne škode za nesrečo, ki se primeri na odseku, kjer na divjačino opozarja prometni znak, zavarovalnica ne bo izplačala. MAGNETIZEM ZA ŠTIRI STENE Pohištvo iz posameznih elementov je zadnje čase ne le v modi, ampak je tudi praktično, saj nam omogoča, da ga lahko kolikor toliko prilagajamo stanovanju. Mladi arhitekt Miha Jazbin-šek pa je šel še dalje Skonstruiral je pohištvo, ki ga lahko po mili volji sestavljamo in prilagajamo prostoru Imenoval ga je »igra — se nior« ali igrača za starejše Bistvo tega sistema so stan dardizirane plošče, ki jih zla gamo s pomočjo komaj dva in pol centimetra majhne vezne kocke v obliki vijaka. »Pri klasičnem pohištvu že ena sama omara zahteva skoraj deset različnih osnovnih elementov, pri mojem siste mu pa so za opremo oelot nega stanovanja potrebne sa mo inačice ene in iste plo ščice,« je pojasnil Miha Jaz binšek, ki je za prototip te ga sistema opremil svojo sobo. Plošče lahko poljubno zlagamo, nalagamo vodoravno, navpično ali počez. Vse je muha na granati Kaj bomo občudovali snežinka pešec muha jezdec kolesar čebela kaplja dežji tovorni vlak potniški vlak poštni golob motoma ladja dirkalni konj kolesaf-dirkaleš smučar-tekač brzi vlak lastovka motocikel zvok krogla iz puške topovska krogla potresno valovanji Zemlja okoli Sonca 0,2 m/sek 1,2 m/sek 1.6 m/sek 1.7 m/sek 5.5 m/sek 6.5 m/sek 11.0 m/sek 12,5 m/sek 14.0 m/sek 20.0 m/sek 24.0 m/sek 25.0 m/sek 35.0 m/sek 35.0 m/sek 44.0 m/sek 60.0 m/sek 80.0 m/sek 333 m/sek 300,0 m/sek 1500 m/sek 3600 m /sek 29.600 m/sek odvisno od prostora in naše domišljije; možne so namreč tudi povsem skulpturalne oblike. Ce bi hoteli s tem sistemom pohištva opremiti celotno stanovanje od karnis do postelj ali zibelke, bi potrebovali največ 25 plošč. Presenetljivo je predvsem to, da iz enega kosa lahko kasneje, ko se ga naveličamo ali ga ne potrebujemo več, sestavimo povsem drug kos pohištva. Iz omare lahko na primer sestavimo ležišče. »Iz plošč lahko sestavimo sleherni kos pohištva, ki je na trgu, ali pa tudi takega, ki ga v trgovinah ni. Tako ni noben problem napraviti iz plošče omaro, ki je postavljena sredi prostora in ga razmejuje,« poudarja oblikovalec Miha Jazbinšek. Serijsko izdelovanje takšnega sistema pohištva bi bilo za industrijo idealno. Plošče iz iverice, pa enostaven prevoz m malenkostna embalaža bi nedvomno prispevali k dostopnim cenam na trgu. Lesna industrija oziroma tovarna pohištva »Meblo« ima, kot kaže, posluh za novosti, saj je decembra od konstruktorja odkupila patent. Tako bomo prvo tako pohištvo verjetno prvič videli junija na lesnem sejmu v Ljubljani, ali pa jeseni na Jugoslovanskem bienalu industrijskega oblikovanja. ŽENA je okras DRUŽINE zavetje so OTROK ima naj trdno ZDRAVJE redna je PREHRANA pazi naj na MODO vodi LEPOTA je adut ZENA PROSTA DELOVNA MESTA povrtninarski tehnik 1 kot referent za kooperacijo in nabavo surovin, triletna praksa. OD okoli din 2210, stanovanja ni: ŽIVILSKA INDUSTRIJA, Kamnik (KZZ LJ 456.098) gozdarski tehnik 1 za skladiščnika hlodovine na žagi Rogoznica, stanovanja ni: LES. Ptuj (KZZ MB 552.897) kemijski tehnik 1 za vodjo obrata »trda pena«, petletna praksa. OD okoli din 1.610, stanovanja ni: PLAMA, Podgrad (KZZ KP 251.470) strojni delovodja 1 za vodjo oddelka pralnice, praksa 3—5 let, OD okoli din 1.500 (lahko tudi delavec s poklicno šolo strojne ali elektrostroke), stanovanja ni: KEMO-TEKS. Koper (KZZ KP 251.553) avtomehanični delovodje 3 za servisne mehanike, petletna praksa, enomesečno poskusno delo, OD okoli din 1.346, stanovanj ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.810 in 552211 ter 552.494) elektrotehniki za jaki tok 3 za konstruktorja, obratovodjo navijalnice in referenta za vhodno dokumentacijo, dveletna praksa, OD okoli din 1.450, stanovanja ni: ENERGOIN-VEST. Ljubljana (KZZ LJ 453.005. 453.006 in 453.010) gradbeni tehniki 1 za vodjo gradbišča, štiriletna praksa, OD okoli din 1547. (KZZ MB 552.476) in 1 tehnika v DE Murska Sobota. OD okoli din 1574. stanovanj ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MS 650.853) 1 z izpitom za visoke in nizke gradnje. 5 do 10-letna praksa, OD okoli din 1.800. stanovanja ni: POTROŠNIK. Murska Sobota (KZZ MS 650.874) gradbeni delovodja 1 za delovodjo, petetlna praksa, enomesečno poskusno delo, OD okoli din 1.456, stanovanja ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.495) tkalski tehnik 1 OD okoli din 1300, stanovanja ni: MTT, Maribor, Kraljeviča Marka 19 (KZZ MB 551.883) . ' tekstilno-kemijski tehnik 1 za vodjo oddelka kemijske čistilnice, 3 do 5-letna praksa, OD okoli din 1500, stanovanja ni: KEMO-TEKS, Koper (KZZ KP 251.552) živilski tehnik 1 za delo v laboratoriju, OD okoli din 2.100, stanovanja ni: ŽIVILSKA INDUSTRIJA, Kamnik (KZZ LJ 456.099) živilski tehnik - tehnolog predelave 1 za vodjo izmene, OD okoli din 2.300, stanovanja ni: ŽIVILSKA INDUSTRIJA. Kamnik (KZZ LJ 456.096) prometni tehniki 1 za delo v avtoparku, štiriletna praksa, OD okoli din 1.720, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (455.694) 2 za dispončnta v tovornem prometu oz. za prometnika na avtobusni postaji v Škofji Loki. dvomesečno poskusno delo (lahko tudi pripravnika, toda za 8-mesečno pripravniško dobo), OD okoli din 1570,* stanovanj ni: TRANSTURIST, Škofja Loka (KZZ KR 352558 in 352558) komercialni tehnik 1 za kontrolorja, začetek dela ob 4. uri zjutraj, stanovanje v Ljubljani, popolno obvladanje slovenščine, dveletna praksa. OD okoli din 1.800, stanovanja ni: SADJE-ZELENJAVA, Ljubljana, Poljanska 46 a (KZZ LJ 455.772) recepcioner 1 za šefa recepcije, srednja ekonomska ali hotelska šola. petletna praksa, OD okoli din 1500, stanovanja ni: IZLETNIK — HOTEL CELEIA, Celje (KZZ CE 151.717) poslovodja strežbe 1 z znanjem nemščine in italijanščine, desetletna praksa, OD okoli din 1544, stanovanja ni: Gostinsko podjetje NOVI SVET, Maribor, Koroška 172 (KZZ MB 552547) finančni tehniki 1 za finančnega knjigovodjo, triletna praksa in enomesečno poskusno delo. OD okoli din 1525, stanovanja ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.809) 1 za finančnega knjigovodjo, dveletna praksa, OD okoli din 1.450, stanovanja ni: ENERGOINVEST, Ljubljana (KZZ LJ 453.008) 2 za delo v finančnem sektorju, triletna praksa, OD okoli din 1.474. stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.692 in 455.693) ekonomski tehniki 1 za računovodsko in administrativno delo, dveletna praksa, OD okoli din 1500, stanovanja ni: OBALNI SVET KOPER, Koper. Verdijeva 10 (KZZ KP 251.445) 1 za korespondenta z znanjem nemščine, triletna praksa, OD okoli din 1500, stanovanja ni: AUTO-COMMERCE, predstavništvo Murska Sobota (KZZ MS 650523) 1 za blagajnika, dveletna praksa. OD okoli din 1539. stanovanje samsko ali družinsko: KPD, Dob pri Mirni (KZZ NM 851.627) 1 materialnega knjigovodjo, dveletna praksa, OD okoli din 1500, stanovanja nit ALMA, Maribor, Strossmaverjeva 26 (KZZ MB 550558) 2 pripravnika za fakturista, stanovanja ni: Veletrgovina VEMA. Maribor (KZZ MB 551585 in 551586) 1 za blagajnika in administratorja, OD okoli din 900, stanovanja ni: ŽELEZNIŠKI DIJAŠKI DOM, Maribor — Studenci (KZZ MB 552.413) 1 za analitika, dveletna praksa, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: PODJETJE ZA ELEKTRIFIKACIJO PROG. Ljubljana. Prešernova 35 (KZZ LJ 455.742) 1 za vodjo mehanografije. petletna praksa, OD okoli din 1.625, stanovanja^ ni: VOLAN, Ljubljana, Kersnikova 6 (KZZ LJ 455573) 2 za delo v finančno-računskem sektorju. OD okoli din 1500, stanovanj ni: Podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana. Celovška 6 (KZZ LJ 456.190 in 456.191) 1 za saldakontista v obratu Savlje, OD okoli din 1500, stanovanja ni: UNIŠ ROG, Ljubljana, Trubarjeva 72 (KZZ LJ 455.906) 1 kot referent za potrošniške kredite, OD okoli din 1500. stanovanja ni: CENTROM ER KUR, Ljubljana, Trubarjeva 1—3 (KZZ LJ 456.073) 1 za pripravnika na knjigovodskih strojih. OD okoli din 1550, stanovanja ni: COMMERCE, Ljubljana Titova 81 (KZZ LJ 456589) '1 za obračun repromateriala, 'OD okoli din 1.900 (lahko tudi pripravnik), stanovanja ni: ŽIVILSKA INDUSTRIJA. Kamnik (KZZ LJ 456.097) 1 za knjigovodjo osnovnih sredstev in drobnega inventarja. OD okoli din 1558, stanovanja ni: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana (KZZ LJ 456545) 1 za blagajnika in administratorja. OD okoli din 1500. stanovanja ni: TURIST PROGRES P. Z. ENGI-NEERING. Radovljica, Gorenjska cesta 26 (KZZ KR 352502) 1 za nabavnega referenta, triletna praksa, OD okoli din 1500 (lahko tudi delavec s poklicno šolo kovinarske stroke), stanovanja ni: Podjetje za po- pravilo vos in strojev. Nova Gorica (KZZ NG 751523) administrativni tehnik 1 za delo v splošnem sektorju, OD okoli din 1.050 do 1^00, stanovanja ni: Trgovsko podjetje ZARJA, Maribor (KZZ MB 551.603) ,1 za finančnega kartotekarja, dveletna praksa, OD okoli din 1.450, stanovanja ni: ENERGOINVEST, Ljubljana (KZZ LJ 453.000) (Nadaljevanje na 16. strani) PRIDIGA IZ VROČE PONVE Rino rad poučuje (Foto: E. Selhausj MISS S ŠKARJAMI IN KRTAČO Pomlad prihaja letos nekam samozavestno, brezobzirno pritiska v kot simo. Morda celo prehiteva. Zato nekateri dvomijo v njeno zgodqtost, drugim naglica prija?" Nikoli se 'jim pomlad ne zdf prehitra. Želijo sd njenih lepot, novega brstenja in svežih barv. Ze od nekdaj je oboževana boginja, miss med letnimi časi. Prisvajajo si jo' pesniki; kot model pozira slikarjem. Toda umetnost večkrat ljubi ideale, ki imajo malo skupnega z resničnostjo. Realna doba pomladi bi pravzaprav morala prikazovati vrtne škarje in vrečo gnojila, visoko lestev, drog za iztepavanje preprog, vedro z vodo in krtačo. Gospodinjam je delo danes precej olajšano, saj so kuhinje sodobno opremljene. Na voljo imamo vrsto gospodinjskih pripomočkov. Statistike ugotavljajo, da je zaradi izboljšav današnji gospodinji v 25 letnem oskrbovanju 4 članske družine prihranjenih vsaj 5 let dela. In kljub temu je pomlad v gospodinjskih očeh birič, neprijeten priganjač, ki delovni dan raztegne na 12 in celo na 14 ur. Kdor namreč spomladi ne pomiva in drgne, ne sesa ali pleska in premetava zemlje na vrtu, ta mora biti svojevrsten posebnež, pravi umazanec ali lenuh, ki ne ceni čistoče, urejenosti in svežine. Na nasprotnem koncu sveta se ljudje spomladi pripravljajo na počitek. Zapirajo vrata, ko pri nas nasprotno, na stežaj pozdravljamo prve sončne žarke. Komaj se toplomer nekoliko dvigne, že tajamo sledove zime in pravi plaz domačih del se začne valiti čez hiše in stanovanja po mestih in na deželi. Vrtičkarji zažigajo o-s tanke posušenih paradižnikovih in fižolovih stebel, po zraku priplava duh po bele-žu in oljni barvi, mladina popravlja in maže svoja vo- »A, ne, ne, brez halje pa se ne bomo sukali okoli štedilnika,« me je opozoril šef kuhinje v Turistu Mirko Da-rovec in mi jo brž nataknil. Medtem pa se je kuharski mojster iz pobratenega mesta Rigo Qualiott; odobravajoče nasmihal. »Pa dajva; tu je kladivo! Kar po mesu! Ah, ne ... bolj nežno, bolj nežno!« Nehala sem misliti na urednika in bolj milo obdelovala meso za parmsko specialiteto — telečje zvitke s skuto in gra-hom: pa mi vse skupaj ni šlo v glavo... namreč to, da me poučuje moški; doslej so me učile umetnosti kuhanja ženske, s spremenljivo srečo. »Da, kuhanje je res umetnost,« sva se z znanim kuharjem iz luksuzne parmske restavracije Maxim’s pogovarjala, ter složno tolkla po mesu, medtem ko je pomočnica ribala sir, znani parmezan. »Kuhinja je vse___________ okrog jedi se vse vrti in se* veda, tudi ljubezen gre skozi želodec.« Torej, ste vf gospodar tudi v domači kuhinji? »A, ne, ne, tam pa ima besedo samo moja .žena. Veste tudi ona dobro kuha. Sicer pa nadaljujva s pripravljanjem najinih zrezkov. Tu je skuta, potresite jo z malo, ampak zares čisto malo soli, napravite male kupčke Pa ne tako velike, za božjo voljo ... Tako, tako!« Zvitki s skuto! Zvila sva jih, jih nataknila na palico in že so romali v olje z nekoliko surovega masla — »Surovo maslo daje posebno mehkoto in okus zato ga povsod uporabljam« — Tako! To zapišem! Medtem mi kuharski mojster kaže specialitete, ki so jih pripeljali iz Parme. To so razne salame, pršut, parmezan, svinjske noge, nadevane s hrenom itd. Mojstrove kombinacije pa meso, sir in zelenjave. »Brez makaronov pa si naše kuhinje vseeno ne moremo zamisliti!« poudari mojster in mi kaže razne makarone, torteline, nadevane z zelenjavo, s sirom, z jajci... makarone na stoinen način. Osnofflbo za parmsko kuhinjo so makaroni in’ sir. Najini zvitki se pečejo in prav lepo dišijo. Da ne pozabim, popra naš kuhar sploh ne uporablja in pravi, da se poprajo radi Francozi, Ves teden mojster pripravlja parmske specialitete. »Včeraj sem pripravil med drugim zapečene testenine z ragujem, svinjsko zarebrnico z jabolki, tole pa so nadevana telečja prša s stročjim fižolom.« S čim nadevljete prsi? »Z drobtinami, sirom in jajci.« Pa to je nešteto kombinacij! Kako si vse to zapomnite! »Ja, ja kombinacij je res nešteto in kar je važno, še vedno se učim. Znanje o kuharski umetnosti ni nikoli končano...« No, če mi to pravi tako znani kuharski mojster kot je naš gost iz Parme, pa se ne bom več pritoževala, kako ne znam kuhati ... ker končno vsi potem ne mamo kuhati! Lepa tolažba in opravičilo. Za ženske, pa tudi za moške! Klepetala sva, mojster je obračal zvitke in mešal oma-'vke, jaz pa sem se le s strahom dotikala njegovih mojstrovin, saj veste, kako je s kuhanjem, že maj ima napaka je lahko usodna. Ampak kuhala pa sva le skupaj_________ PODBEVŠEK MUDI SE! •- — Telečji zrezek rahlo potolče te, potem razrežete parmezan na rezine, ki so enako dolge kot zrezek in jih položite na malo posoljeno meso. Na sredino zrezka položite svež olupljen paradižnik in vse skupaj daste za nekaj minut, toliko, da se sir raztopi, v peč in zrezki so pripravljeni. NE MUDI SE! — Nažagano telečjo golenico z mozgom popeči te na olju in surovem maslu. Potem to polijte z belim vinom, nekoliko posolite in natresite v ponev grah. Zalijte z vodo in pustite pri zmernem ognju, da se kuha uro in pol. Parmske čarovnije (Foto• E. šelhaus) LASNE BIUKE IN MOŠKI SPOL žila, po dvoriščih plapolajo sveže oprane zavese. droga z neba Prenatrpanosti opravkov se pridruži spomladanska utrujenost, čutimo pomanjkanje - sonca in araka, zdravniki priporočajo počitek in poživila. Kdo ne bi jfDslušal teh nasvetov in se zavalil v ležalnik ter mežikal v toplo jasnino? Toda kako? Kam naj sedemo? Balkom je poln praznih cvetličnih zabojev, stol prašen, blago preperelo. Odločimo se za nekaj zazna, hov s krpo, pošijemo pokvarjena mesta in že sprožimo verižno reakcijo del, ki nam ne dajo počivati. Umazan ni samo stol, črna je tudi ograja, saje so z meglo poiskale slednjo luknjo in se skrile vanjo. Treba bo temeljiteje začeti. Toda že prvi prikloni in počepi na« segrejejo, iz vrečk potegnemo lažjo garderobo. Na njihovo mesto bo prišla zimska. Neoprana? Umazana in z madeži? Brez naftalinskih kroglic? Ko delu pokažemo prst, zagrabi vso roko. In že smo v vrtincu praškov, čistil, loščil, in tako naprej, dokler se vse ne sveti in ne diha s prečiščenimi pljuči. Končno stojijo na polici spet na novo poravnane knjige, belijo se rese pri preprogah in oblazinjenj stoli in ležišča so za odtenek živahnejši. M. P. pranje možgan - Kadar pri] žgane, Je dobro;—da ' Jih olupimo in jim odstranimo vrhnje žile. To najlaže storimo, če jih prej oan^oči-zno v mlačno vodo. *• odtajani C beži Z vitamini se pozimi lahko zalagamo tudi z zmrznjeno zelenjavo, le da moramo biti zelo pazljive. Takoj ko zelenjavo kupimo. jo odnesimo domov še preden se nam stopi in jo damo v hladilnik in to v zmrzovalnik. Iz hladilnika jo vzamemo tik preden jo uporabimo, tako da jo damo v lonec še zmrznjeno. Pri tem dolijmo nekoliko vode. Najslabše je, če zelenjavo pustimo v kuhinji, da se nam stopi preden jo uporabimo. Pri tem namreč zelenjava izgubi do deset odstotkov vitamina C. olje proti radiaciji Pozimi je koža izpostavljena zdaj mrzlemu, zdaj toplemu zraku. Na kožo moramo biti zlasti pozorne, če imamo doma centralno ogrevanje z radiatorji, ker tak zrak preveč suši kožo. Da bi koža dobila več vlage, se moramo mazati z oljem ali mastno kremo, ki jo dobro vtremo v kožo. Po možnosti to storimo nekajkrat tedensko. predor skozi jajce Ce potrebujemo samo be ljak, potem preluknjamo jajce s šivanko uv 2 koncih in beljak bo stekel iz lu-kine. Tako nam ostane rumenjak v jajčni lupini, Nkjer lahko ostane povsem 'svež še nekaj dni. potunkana šunka Takšno je običajno kmečko suho meso. Ce želimo odstraniti odvečno sol, ga čer noč potunkamo v mleko, ki ne sme biti mast-no. Navadili smo se na to, da lasje pri moških še zdaleč niso nekaj tako opevanega kot pri ženskah. To pa še ne pomeni, da nam je vseeno, če ima moški lepe, urejene lase, ali pa, če jim prav nasprotno, posveča premalo pozornosti. Samo oblikovanje pričeske je spremenljivo, glede na modo, lri velja za sezono. Vendar pa ne glede na obliko in dolžino pričeske velja, da morajo biti lasje pri moškem skrbno umiti in počesani. Lase umivajte enkrat na teden z najboljšim šamponom, ki ga sperete z las s kar največ čiste vode. Lase sušite zatem pri zmerni temperaturi, saj previsoka temperatura kvarno vpliva na lase. Osušene lase počešete v želeno pričesko z .vlažnim glavnikom in pričnete z naslednjo nego lasišča: -Ločimo suhe in mastne vrste lasišča ter take s prhljajem, poleg tega pa še lasišča, ki so nagnjena k pre ZRCALCE POVEJ! tiranemu izpadanju las. Suho lasišče negujemo vsak večer tako, da vtremo po prečah tonik za lasišče in ga nekaj minut vtiramo. Enako ravnamo z lasiščem, ki je nagnjeno jr pretiranemu izpadanju las. Takrat je najboljši koprivni tonik iz lekarne. Pomaga pa samo v primeru, če opravimo masažo prav vsak večer pred spanjem. Masiramo toliko časa, dokler se lasišče ne ogreje in ni več sledu o toniku na lasišču. Masaža lasišča je izredno pomembna za nego las. Pospešuje prekrvavitev in vpitje preparata v lasišče ter ugodno deluje na celotno počutje. Z masažo preprečujemo nastanek plešavosti in utrjujemo lase. Za suho la- sišče in za lase, ki izpadajo, je zelo priporočljivo tudi temeljito ščetkanje las s ščetko iz naravnih ščetin. S tem se maščoba, ki je ob korenu lasu, enakomerno razporedi po laseh. Lasje dobijo svilnat lesk. Mastno lasišče perete enkrat na teden s šamponom proti mastnim lasem. Med dvema pranjema pa mastne lase osvežite s šamponom za suho pranije las, tako da ga enakomerno razpršite po laseh, počakate pet minut, zatem pa skrtačite iz las. Po nekajmesečni redni vmesni negi las -s suhim šamponom, postanejo lasje manj mastni in s tem lepši, na pogled. Mastno lasišče masiramo samo v primeru, če lasje izpadajo. Masaža pa mora biti rahla, samo s konci prstov. Namesto sklepa še nekaj o letošnji modi za moške: dovoljene so prav vse variante, samo da vam kar najbolj pristajajo. Ph. MANJA PEČNIK. VOVKOVA STE DRUŽABNI ALI SAMOTARSKI 1. Pozno zvečer ste sami do-. ma. Nenadoma pozvoni. Kaj naredite? a) Pomislite: »Čudovito — obiski« in odprete vrata. b) . Stopite k vratom, poslušate, kdo bi bil in šele potem odprete. c) Sploh ne odprete vrat, ker ne marate obiskov. 2. Ravno gledate televizijo, ko pregori, varovalka v stanovanju. a) Prižgete si svečo in berete časopis. b) greste k sosedu in ga prosite, naj vam pomaga odstraniti okvaro. c) Začnete glasno javkati od strahu. 3. Povabili ste na večerjo prijatelje . .. a) Sami vse lepo pripravite. b) Pozabili ste na obisk in ko pride, nimate še nič pripravljenega. c) V naglici pripravite nekaj hrane iz konzerv. 4. Zmanjkalo vam je denarja. a) Poskusite na hitro kaj zaslužiti (v študentskem servisu ali podobno). b) Odrečete se vsemu, kar m nujno potrebno. c) Prosite starše, da vam pomagajo iz stiske. 5. S prijateljem ste se zmeni- li, da gresta v mesto, a ni prišel po vas__ a) Počutite se prevarano, a tolažite se z glasbo s plošč. b) Povabite druge prijatelje, da ne mislite ves čas na razočaranje. c) Sedite sami v sobi in se kujate. 6. Na obisk pridejo sorodni- ki, soba pa je vsa v neredu __ a) V naglici nekoliko pospravite. b) Sprašujete jih, kako jo sploh mogoče vzdrževati red. c) Pritožujete se, da imate preveč dela. rezultat testa Ce ste večinoma odgovorili z A: Ste človek, ki se zna sam znajti v življenju, vendar ne pretiravajte s tem, da se vas ne bi začeli drugi izogibati. Če ste večinoma odgovorili z B: Samo na pol ste samostojni. Lahko ste tedne in tedne sami, potem pa vas nenadoma »nekaj« zgrabi in ne zdržite več brez družbe. NAŠ TEST Ce ste večinoma odgovorili s C: Potrudite se, da premagate svoje pogosto nerazpolo-ženje in pritoževanje in bodite Srečni, da imate svoj lastni kotiček. MODNI METEŽ NAD DRAVO Mariborska tekstilna tovarna je pred dnevi presenetila svoje poslovne partnerje z ekskluzivno modno revijo v železničarskem domu na Pohorju, kjer so manekenke Centra za sodobno oblačenje in opremo iz Ljubljane prikazale okoli sto modelov za letošnje poletje, za jesen ter za zimo 1971/72. Vse modele je kreirala ko-stumografinja Vlasta Hege-dušič. Obrat Merinka sa je pred* stavil s 100 odstotnimi kam-gami in mešanicami volne in umetnih vlaken v najrazličnejših desenih. Obrat Merinka se je pred-novo kolekcijo teksturiranih poliestemih jerseyev, tkanine iz mešanice trevira — volne in umetnih vlaken v najrazličnejših desenih. Obrat Melje pa se je predstavil v vrsto novih vzorcev iz lahkih tiskanih in enobarvnih tkanin v 100 odstotnih poliestemih materialih ter v mešanicah poliestra ter bombaža. Ta obrat je prikazal tudi vrsto svojih izdelkov za moške srajce iz mešanice poliester I —bombaž, značilnih po tržnih imenih Pik As in Zlati grb. Nekatere vrste blaga bodo v trgovinah že letos spomladi, druge pa v drugi polovici leta. Na modni reviji so prikazali tudi srajce iz trevire in bombaža, za katere je MTT letos na sejmu mode v Ljubljani prejela »zlatega zmaja«. Modno revijo je popestril nastop znanega graškega a-ranžerja Alfreda Haasa, ki je na reviji ustvarjal modele na živi lutki — manekenki. Modele so izdelali v šolskem centru za oblačilno stroko Maribor, modelarski šoli Maribor, podjetju Kroj Maribor, v konfekcijskih podjetjih Delta Ptuj, Pik Maribor in Toper Celje ter v centru za sodobno oblačenje Ljubljana. M. K. PETEK SOBOTA NEDELJA Kosilo: Krompirjeva juha z brstičnim ohrovtom, mesni svaljki, dušen riž, solata. Večerja: S kruhom pražena jajca, solata, mleko. krompirjeva juha z brstičnim ohrovtom 2 debelejša krompirja. 1 koren, kos čebule. 11/21 vode, 3 dkg surovega masla ali olja, 10 dkg brstičnega ohrovta, sol, poper, majaron, žlička sesekljanega peter Kosilo: Jetrna juha z rižem, krompir s peteršiljem, endivija, sadje. Večerja: Opečena slanina s čebulo, kruh.solata s fižolom, čaj. Kosilo: Goveja juha z vra. ničnim rižem, mrežna pečenka, kruhov cmok v prtiču, dušeno kislo zelje, kavni krapki, sadje. Večerja: Kruh s skutinim namazom, čaj ali mleko. DOBER TEK! &11J&, 1 do 2 žlici smetane. Olupljen krompir narežemo na majhne kocke, korenje naribamo, čebulo sesekljamo; vse zalijemo z vodo In pokrito kuhamo do mehkega. Na surovem maslu dušimo očiščen, razrezan brstični ohrovt. Mehkega pridamo k juhi, ki Jo osolimo, začinimo, ponovno prevremo In nazadnje izboljšamo s sesekljanim zelenim peteršiljem in smetano. mesni svaljki 30 dkg kuhane govedine in košček pečene teletine ali kuretine; 2 dkg surovega masla ali olja, kos ''•obule, malo moke. pol žemlje, malo popra, ščepec majarona, pol žličke sesekljanega peteršilja. 3 do 4 žlice mleka, 1 jajce, sol; žlica moke, 1 jajce. 3 žlice drobtin, olje za pečenje. ----- Meso zmeljemo; na surovem ma slu prepražimo sesekljano čebulo, moko. namočeno ožeto žemljo, dodamo začimbe, zmes zalijemo z mrzLim mlekom, jo prevremo, odstavimo in shladimo. Nato dodamo zmleto meso in razžvrkljano jajce ter osolimo. Iz dobro vgnetene zmesi napravimo za prst debele svaljke. Jih povaljamo v moki, raztepenem Jajcu in drobnih drobtinah. Svaljke opečemo na olju. jetrna juha z rižem 10 dkg telečjih ali mladih govejih Jeter, žlica olja, košček čebule, voda, 10 dkg riža 11/41 vode, jušna kocka, sol, malo bazi- PONEDELJEK Kosilo: Korenjeva juha na hitro, testenine s telečjo sekanico, mešana solata. Večerja: Mlečen riž z jabolki. šipkov čaj z limono. like, žlička sesekljanega peteršilja, žlica naribanega sira. Opranim jetrom odstranimo kožico in jih narežemo na prav majhne koščke. Jetra z oljem in naribano ali drobno zrezano čebulo prepražimo, prav malo zalijemo in pokrito dušimo. V vrelo vodo zakuhamo prebran, opran riž; mehkemu dodamo jušno kocko, dušena jetra, sol, malo bazilike, nazadnje pa sesekljan peteršilj in nariban sir. opečena slanina s čebulo 2 čebuli, 2 žlici olja. 25 dkg slanine, nekaj kapljic kisa. Cebu- TOREK SREDA ČETRTEK Kosilo: Ribji brodet, po- lenta, radič v solati, prepečenec z vinom. Večerja: Dušen por s hrenovko, kruh, bela kava. Io narežemo na tanke rezine, jo v olju zlato rumeno prepražimo, pridamo slanino, narezano na rezine, jih mald* opečemo in pokapamo s kisom. Tako pripravljeno slanino ponudimo takoj, biti mora vroča in hrustava. kavni krapki 1/8 1 vode, 6 dkg surovega masla, sol, 9 dkg moke, 2 jajci. Nadev: 5 dkg čokolade, črna kava, 2 decilitra sladke smetane. Paljeno testo: vodo, maslo in sol zavremo, v to stresemo vso moko naenkrat in s kuhalnico toliko časa stepamo na štedilniku, da je testo gladko in se loči od kuhalnice in kozice. V shlajeno testo primešamo jajci eno za dru- Kosilo: Svinina z rumeno kolerabo, slan krompir, solata, surova jabolčna kašica. Večerja: Zdrobov praženec, kompot. gim. Po vsakem jajcu testo gladko zmešamo in ga pustimo 1 uro počivati. Iz popolnoma ohlajenega testa oblikujemo z, žlico, namočeno v beljak, kupčke na pomazano pločevino, jih pomažemo z beljakom in pečemo v vroči pečici, ki je po nepotrebnem ne odpiramo. Krhko pečene polagoma ohlajamo in popolnoma ohlajene samo ob eni strani prerežemo, jih nadevamo in potrosimo s sladkorno moko. Pravilno pečeni krapki so v sredini votli. Nadev: čokolado raztopimo nad soparo in ji prilijemo toliko močne črne kave, da je gosto tekoča. Ohlajeno čokolado polagoma vlivamo v stepeno, sladko smetano in rahlo zmešamo. Kosilo: Ješprenčkova juha z gobami, mesna štručka, krompirjev pire, sladka repa v omaki, sadje. Večerja: Sna jan nadevom, kakao. kolač mesna štručka 1/2 kg mesa, 3 dkg prekajene slanine, žlica olja, čebula, žemlja, zelen peteršilj, majaron, bazilika, sol, poper, jajce, 5 dkg prekajenega jezika, 5 dkg prekajene sanine, olje za pečenje. Meso in slanino zrežemo v mesa* reznici. V olju prepražimo sesekljano Čebulo, nato omočeno, ožeto žemljo, ko se ohladi dodamo zmletemu mesu, začinimo in primešamo jajce, na kocke zrezan prekajen jezik in slanino ter vse skupaj dobro zgnetemo. Iz zmesi napravimo štručke, jih položimo v pekač, namažemo z beljakom in spečemo. KMET živi na POLJU brat je VRT neguje DOBER GOSPODAR si kupi TRAKTOR nova je ŽIVINA rada gre v GOZD skrbno čuva KMET PROSTA DELOVNA MESTA 1 za inozemskega korespondenta, znanje italijanščine (aktivno) ter angleščine ali nemščine (pasivno) in strojepisja, triletna praksa. OD okoli din 1.720, stanovanja ni: COMMERCE, Ljubljana, Titova 81 (KZZ LJ 456.288) 1 za administratorja, dveletna praksa, OD okoli din 1.400, stanovanja ni: SLOVENIJA-AVTO, Ljubljana Prešernova 40 (KZZ LJ 45S.054) 1 za administratorja, dveletna praksa, OD okoli din 1-338, stanovanja ni: SLOVENIJA-VINO, Ljubljana (KZZ LJ 455.691) ribič 1 za delo v ribogojnici, stanovanja ni: AGROKOMBINAT, obrat RIBE, Maribor (KZZ MB 552.652) kemijski laborant 1 za delo v laboratoriju, OD okoli din 1.220, stanovanja ni: P LAMA. Podgrad (KZZ KP 251.480) ključavničarji 1 s poklicno šool, OD okoli din 1.000, stanovanja ni-MTT. Maribor (KZZ MB 552.206) 2 za montiranje in popravila, dveletna praksa, CO okoli din 980. skupinsko stanovanje: METALNA, Maribor (KZZ MB 552.857 in 552.858) 2 za montiranje in popravila, dveletna praksa. OD mesečno poskusno delo, OD okoli din 1.118—1328 stanovanj ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.477 in 552.493) 2 s poklicno šolo. za enega samsko stanovanje: TAM, Maribor (KZZ MB 50.901 in 551.325) orodjar 1 za preddelavca v obratu Senožeče, ustrezna praksa, OD okoli din 1.300. samsko stanovanje: TOMOS, Koper (KZZ KP 251.383) strugarji 2 s poklicno šolo, delo za določen čas, triletna praksa, OD okoli din 1.242, stanovanja ni: Tovarna kovinske opreme PRIMAT, Maribor (KZZ MB 552 828 in 552.829) 1 s poklicno šolo, dveletna praksa, OD okoli din 870, skupinsko stanovanje: METALNA, Maribor (KZZ MB 551.448) 1 s poklicno šolo, triletna praksa, OD okoli din 1.299, stanovanja ni: ELEKTROGOSPODARSTVO MARIBOR. Dravske elektrarne, enota ELKOV, Laško (KZZ CE 151.762) avtomobilski klepar 1 s poklicno šolo, samsko stanovanje: TAM, Maribor (KZZ MB 550.899) strojni ključavničar 1 s poklicno šolo, navijalec, dveletna praksa, OD okoli din 819, stanovanja ni: P LAMA, Podgrad (KZZ KP 251.478) avtomehanik 1 s poklicno šolo, samsko stanovanje: TAM, Maribor (KZZ MB 550.892) gradbeni strojniki 4 s poklicno šolo, delo s srednjimi gradbenimi stroji, triletna praksa. OD okoli din 1.001, stanovanja ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552 497 do 552.500) elektroinštalaterji 2 s poklicno šolo, vzdrževanje električnih naprav, dveletna praksa, stanovanja ni: T2V BORIS KIDRIČ, Maribor (KZZ MB 550.845 in 550.846) elektromonter visokonapetostnih omrežij 1 za vodilnega monterja, sedemletna praksa, OD okoli din 1.800, stanovanja ni: DRAVSKE ELEKTRARNE, enota prenosa, Laško (KZZ CE 151.562) obratovni električar 2 za serviserja-monterja. triletna praksa, OD okoli din 1305, stanovanja ni: Tovarna kovinske opreme PRIMAT, Maribor (KZZ MB 552.826 in 552.827) avtoelektričar 1 s poklicno šolo, samsko stanovanje: TAM, Maribor (KZZ MB 551.326) zidarji 2 s poklicno šolo, štiriletna praksa in dvomesečno poskusno delo. OD okoli din 1.110, stanovanja ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552 470 in 552.471) 3 s poklicno šolo, lahko pa tudi priučeni, OD okoli din 1340, stanovanja ni: OBRTNO PODJETJE, Cerklje (KZZ KR 352.05 in 352.0051 ter 352.052) železokrivec 1 s poklicno šolo, štiriletna praksa in enomesečno poskusno delo, OD okoli din 1.110, skupinsko stanovanje: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.472) mizarji ' ' 2 s poklicno šolo, petletna praksa, OD okoli din 1.250, stanovanja ni: SPLOSNO MIZARSTVO, Radovljica (KZZ KR 352.166 in 352.167) pohištveni mizarji 3 s poklicno Solo. OD okoli din 1380, stanovanj ni: OPREMA, Celje, Babno 3 (KZZ CE 151378—151.380) stavbni mizarji 2 s poklicno šolo, OD okoli din 1380. stanovanj ni: OPREMA, Celje, Babno 3 (KZZ CE 151.381 in 151384) strojni mizarji 2 s poklicno šolo, OD okoli din 1380, stanovanj ni: OPREMA, Celje, Babno 3 (KZZ CE 151.385 in 151.386) krojač moških oblek 1 s poklicno šolo, normi rec časa, triletna praksa in dvomesečno poskusno delo, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: MODNA OBLAČILA, Ljubljana (KZZ LJ 451.799) krojač ženskih oblek J s poklicno šolo, normirec časa, triletna praksa in dvomesečno poskusno delo, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: MODNA OBLAČILA, Ljubljana (KZZ LJ 451.798) frizer za ženske 1 s poklicno šolo. OD okoli din 800, samsko stanovanje: Frizerski salon VIKTOR FERLAN, Gorenja vas 145 (KZZ KR 352.134) skladiščnik 1 za delo v skladišču surovin, dveletna praksa, OD okoli din 1.071, stanovanja ni: P LAMA, Podgrad (KZZ KP 251.481) vozniki tovornjakov 3 s poklicno šolo in izpitom C in E kategorije, triletna praksa. OD okoli din 2.000, stanovanj ni: TRANSPORT, Maribor (KZZ MB 550.599- 550.601) prodajalec 1 s poklicno šolo. prodaja sadja in zelenjave v novi poslovalnici v Zg. Bistrici, OD okoli din 920, stanovanja ni: POVRTNINA, Maribor (KZZ MB 550.888) natakar 1 s poklicno šolo. OD okoli din 1.100. samsko stanovanje: HOTEL KANDIJA, Novo mesto (KZZ NM 851310) poslovni administratorji 1 za delo v marketingu, preskus sposobnosti. OD okoli din 1.100, stanovanja ni: MARIBORSKA LIVARNA, Maribor (KZZ MB 552.204) 1 za materialnega knjigovodjo, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: KZ KRKA, EE kooperacija. Novo mesto (KZZ NM 851.635) gradbeni delavci 3 priučeni, dveletna praksa, enomesečno poskusno delo. OD okoli din 910, stanovanja ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.478, 552.479 in 552.494) 6 priučeni, enoletna praksa. OD okoli din 950, skupinsko stanovanje: NIGRAD, Maribor (KZZ 552.703 do 552.707) parketarji 2 OD okoli din 1300, stanovanja ni: OPREMA, Celje (KZZ CE 151373 in 151374) (Nadaljevanje na (ran) zimska obreza Vsak lep sončni dan, ko n# zmrzuje, moramo izrabiti, da opravimo v sadovnjaku zimsko rez. Cas Je, da obredemo vse sadne vrste. v*tev*i Jagodičj«. Ob reeovati začenjamo starejka drevesa in šele nato mlajša, ker so mlada drevesa bolj občutljiva za morebitne pozebe, kakor starejša. M. J. čas cepičev Cepiče režemo v mesecu januarju in februarju, to je preden se začnejo po drevesu pretakati sokovi. Re*emo Jih le na zdravih, bujnih in rodnih drevesih. Za cepič odrežemo endet no mladiko, ki ima dozorel les in dobro razvite lesne brste; vendar ne sme biti pretanka niti premehka. Tudi vodeni poganjki niso primerni za cepiče. Odre zane mladike, namenjene za cepljenje, povežemo v snopiče po sortah. Snopiče označimo z etiketo. Tako pripravljene snopiče sp ra mmo v hladno, a dovolj vlažno klet, kjer jih postavimo pokonci in do polovice zasujemo z mokro mivko, da se ne bi izsu-M. J. kmetje se štejejo Delež umeri iškega prebivalstva (v odstotkih) v nekaterih evropskih državah in Sloveniji: i Italija 24,1 Slovenija 24,0 Francija 16,6 Luksemburg 13,0 Nizozemska 8,3 Belgija 5,8 Velika Britanija 3,1 R. O. Nekoč je bila kuga (Foto: S. Busič) ■ V Sloveniji je nad 7.000 čebelarjev z okoli 110.000 panji. Iz Slovenije le-ti izvozijo 40 do 50 vagonov medu, ki gre v celoti na konvertibilno tržišče. ■ Nek znanstvenik v Kaliforniji je vzgojil kokoš brez perja. Prvotno so bili mnenja, da bodo te kokoši ce nejše, ker potrebujejo manj hrane. Poizkusi so pokazali, da so kokoši brez perja preveč občutljive za prepih in mraz in da so zato neprimerne za današnje rejske- razmere. ■ Ljubljanske mlekarne odkupijo od kmetov iz kamniške občine 100.000 litrov mleka mesečno, medtem ko na to območje dostavljajo le 32.000 litrov mlel^. Kmetje dobivajo (potem ko je kamniška občinska skupščina sklenila registrirati mleko) 1,35 dinarjev za liter prodanega mleka. ■ Zvezna komisija za priznavanje sort je priznala štiri nove sorte hmelja, ki so jih vzgojili na hmeljarskem inštitutu v Žalcu. 'Od novih sort hmelja, do katerih so prišli s triletnim raziskovanjem, pričakujejo pred vsem večje in kvalitetnejši pridelke. POSPEŠEK V PLASTIČNEM TUNELU Zelja vsakega vrtičkarja je, da zgodaj spomladi čim-prej pobira razne vrste solate z domačega vrta. Da pa je možno zgodnje pobiranje različne solate moramo za to poskrbeti že v jeseni. Ce hočemo na vrtu prej pobirati zelo lepo razvite rastline, jih pokrivamo s plastično folijo. S plastično folijo rastline zavarujemo pred mrazom, slano in vetrom in pospešimo rast. Pod folijo je zjutraj navadno za 1—3 stopinje C topleje kot na prostem, Ce pa izberemo zavetno lego, potem je na pokriti gredi tudi do 5 stopinj C topleje kot na prostem. Rast se zato pod folijo začne bolj zgodaj, zato tudi prej pobiramo. !■ MOTOVILEC, ki smo ga seja-li prejšnje leto v avgustu, smo lahko pokrili s folijo še pred prvim snegom, ali pa MESNATI DOLARJI I d c -S ■ Tj O <£> 'O > > 39.527.168 8.328.339 5.772.414 1.281.100 1.029.044 650.221 •§ Italija Grčija Švica Izrael Anglija švedska ŠKROBNA UGANKA 30.133 8.413 3.693 2:207 1.252 551 V minulem letu smo iz Jugoslavije, izvozili največ mesa v Italijo. Manjše količine mesa smo izvozili še v Avstrijo (23,6 ton), Francijo (6,6 ton) in Zahodno Nemčijo (51 ton). Med kupci našega mesa sta bili tudi nemška (562 ton) in italijanska vojska (159 ton). R. O. tudi sedaj. Na pokritih gredicah bomo lahko pobirali motovilec v vsakem vremenu, tudi če bo zunaj nekoliko bolj hladno. Temperaturo —5 stopinj C bo motovilec zelo dobro prenesel in ne bo imel zmrznjenih listov. Vendar pa moramo vedeti, da je treba motovilec nabirati takrat, ko je bolj toplo, to je običajno popoldne ali opoldne. Ce ga bomo pobirali zjutraj, bo imel pri temperaturi pod 0 stopinj C zmrznjene zunanje liste, če bo temperatura zunaj pod —10 stopinj C potem tisti dan motovilca ne pobiramo. ■ Ce smo RAl5lC sejali v ■juniju ali juliju, je naredil do jeseni v zemlji močne korenine, iz katerih bo v toplih razmerah v tunelu kmalu začel poganjati liste. Ce niso listi poškodovani od mraza, potem tudj te lahko porežemo. Ce ste. radič pokrili že pred prvim snegom, potem ga je pod folijo že sedaj možno pobirati. Na Primorskem in Goriškem radič vso zimo pobirajo. Ce ga v takih pogojih kot so letos še pokrijemo s plastično folijo, potem je pridelek radiča 2 do 3 krat večji, kot če ga pobiramo z nepokrite grede. Pod folijo je goriški radič 15 — 20 cm visok, posamezna rastlina pa tehta lahko od 15 — 20 dkg. Na prostem . pa zraste 4—6 cm visok, pa tehta 5 — 7 dkg. Za pridelovanje pod folijo sta primerni še vrsti castelfranco in verona. Sorta verona naredi bolj temno rdečo široko rozeto ali pa rahlo sklenjeno glavico. Sorta castelfranco pa oblikuje zelo lepo razvito glavico, rdeče belo pisane barve. Ker pod folijo radič bolj hitro zraste, zato je mehkejši in manj intenzivno rdeče obarvan kot na prostem. Ce imamo posejano zelo majhno gredico radiča. porežemo le . zunanje liste, iz sredine pa poganjajo novi listi. ■ Zimsko solato pokrijemo lahko že pred prvim snegom, lahko pa tudi • sedaj. Prepo-zno pokrita solata ne da dovolj zgodnjega pridelka v primerjavi s pravočasno, .-to je že pozimi pokrito solato. V toplih predelih Goriške je priporočljivo pokriti solato že v decembru, če presajar Vse vrste krme za domače živali vsebujejo hranilne sestavine: beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Te sestavine rabi žival za obstoj in rast svojega organizma in za proizvodnjo mleka in jajc. S škrobnimi enotami si pomagamo pri določanju prehrambenih normativov, sestavljanju krmnih obrokov in ocenjevanju kvalitete krme in njene denarne vrednosti. Mnogokrat se pokaže potreba, da moramo primerjatidve ali več vrst krme, glede na ceno škrobne enote. To lahko storimo, če izračunamo, koliko stane ena škrobna enota v določeni krmi. Za ta račun sta potrebna podatka o ceni in o škrobni vrednosti krmila. Za primer vzemimo koruzno zrnje in drobni krompir za krmo. Koruza vsebuje 0.82 kg škrobne vrednosti in stane, recimo 1.00 din, drobni krompir pa ima okrog 0.15 kg škrobne vrednosti ter stane 0,30 din. Kilogram škrobne vrednosti v koruznem zrnju stane 135 din, v drobnem krompirju pa kar 2,00 din. Pri naveuenih cenah koruze in krompirja je enota hranilne vrednosti v koruzi mnogo cenejša kot v krompirju. Ce bi se morali odločiti, kaj naj nakupimo za pitanje živali, da bi dobili čim cenejšo krmo, potem bi morali vzeti ko ruzo. poležano seno je drago Kot naslednji primer naredimo primerjavo med senom in močnim krmilom, z 12 do 14 odstotki surovih beljakovin. Močno krmilo vsebuje 0.65 kg škrobne vrednosti in stane 1,05 din, medtem ko se no, prav dobre kvalitete, vsebuje 032 kg škrobne vrednosti ter stane 0,40 din za 1 kg. Cena za 1 kg škrobne vrednosti je pri močnem krmilu 1,61 din, pri senu pa le 1,25 din. Pri kvalitetnem senu je eno ta hranilne vrednosti cenejša kot pri močnem krmilu. Ce pa vzamemo slabo, staro in izprano seno z 0.22 kg škrobu^ vrednosti, je sicer njegova proizvodna cena prav tako 0,40 din za kg, cena za 1 kg škrobne vrednosti pa znaša kar 1,72 din, torej več kot v močnem krmilu, čeprav je cena za kg sena enaka, se pa cena za kilogram šKrobne vrednosti v senu lahko zelo razlikuje, odvisno od kvalitete sena. Cilj vsakega gospodarnega živinorejca, mora biti, da krmi živino s krmo, ki ima poceni hranilno vrednost. Ce upoštevamo, da rabi živina za dosego določene proizvodnje vedno isto število škrobnih enot, potem bo proizvodnja toliko cenejša, kolikor cenejši bo škrob v krmi. Pri določenih vrstah krme, kot so razno žitno zrnje in stranski proizvodi živilske industrije (oljne tropine, mlev-ski izdelki), je njihova škrobna vrednost precej stalna in njena cena zavisi od trenutne tržne cene. Velike pa so razlike pri domači, voluminozni krmi, kjer se kvaliteta zelo razlikuje, prav tako pa tudi cena za kg škrobne vrednosti. zaklad v livadi Najcenejši je kg škrobne vrednosti v sveži, kvalitetni zeleni krmi, zato je prehrana živine s tako krmo najeenej-ša. Prednjači paša. V dobri mo sadike sorte majniška kraljica sredi novembra. Tako zgodaj pokrita solata da za 24 dni prej pridelek kot nepokrita solata. Ce solato v toplih predelih pokrijemo šele v februarju, potem dozori pod folijo samo 14 dni prej kot na prostem. Zimsko solato v toplih predelih pobiramo pod folijo že v začetku aprila, na prostem pa konec aprila ali v začetku maja. Na 1 m2 pridelamo od 1,5 — 2 kg solate. Solata, ki jo pridelamo pod folijo ima lepo oblikovane glave, ki pa niso tako trdne, kot če raste solata na prostem. Je pa tako pridelana solata mehkejša in okusnejša od tiste, ki raste na prostem. Ce hočemo, da bo zimska solata tudi pod folijo imela bolj kompaktne, trde glave, potem jo 14 dni pred pobiranjem prenehamo pokrivati. MIHELA ČERNE pašni travi stane kilogram škrobne vrednosti le 0.70—0,80 din. Košena trava je dražja, stane namreč 0,80—0,90 din za kg škrobne vrednosti. Podobna cena je tudi pri drugih vrstah zelene krme. Pri silažah je hranilna vrednost dražja zaradi večje količine vloženega dela in izgub pri siliranju. Pri travni silaži stane 1 kg škrobne vrednosti 1,20 din, pri koruzni pa 1,10 do 1,20 din. Pri senu se zaradi večjih stroškov sušenja in izgub hranilna vrednost še nadalje podraži. Pri današnji ceni sena, ki znaša okrog 0,40 din za 1 kg, je cena za kilogram škrobne vrednosti v kvalitetnem senu okrog 1,20—1,25 din, v srednjem senu okrog f,20 din in v slabem senu kar 1,70 din. Hranilna vrednost je v slabem senu dražja kot v močnih krmilih, v prav dobrem senu pa občutno cenejša. To nam kaže, da je pridelovanje res kvalitetnega se na in seveda tudi njegova poraba v prehrani govedi, naj boljša pot k rentabilni govedoreji. FRANC GRUM GOSRISKI KOLEDAR POSEBNO P0R0GI10 0 TEHTANJU PRAZNME Goriška Brda ao znana po izredno dobrih vinih. Tod dobro uspevajo tokaj, rebula, malvazija in merlot. Mnogo dobrega se sliši tudi o Jelko Kodrmac 6 glav živine 2 kravl 3 telice 1 bikec 4 svinje živina Od tega kmetijski zadrugi Dobrovo, ki je uspela navezati s kmeti bolj ali manj zadovoljive pridelovalne odnose. V Dobrovem stoji moderna klet. V njej so vsi sodobni stroji za predelavo. To zagotavlja vrhunsko kvaliteto. Proizvodnjo so uredil: tako, da kmetje grozdje oddajajo. Plačujejo jih po odstotku sladkorja. Vinogradniki, ki so s pogodbo zvezani z zadrugo, so tudi soudeleženi pri končni delitvi dohodka. Poleg tega, da imajo briški vinogradniki zagotovljen odkup in še nekatere druge ugodnosti, pa kljub temu ni so vsi docela zadovoljni. Pritožujejo se predvsem zaradi nizkih odkupnih cen grozdja grozdje na pisarniškem simpoziju Ko smo obiskali Jelka Ko drmaca iz Fojane št. 32, nas je le-ta najprej povabil v pi samo. Vsekakor moramo po jasniti, da ima Jelko v svoji pisarni zajetno število sodov Vsebino smo tudi strokovno ocenili. Jelko je povedal, da so sod: večjidel prazni, ker grozdje oddaja zadrugi. Doma ga obdrži le toliko, da napra vi nekaj sto litrov vina za domače potrebe. — Ste zadovoljni z odku pom gozdja? »Sem in nisem. Zadovoljen sem v toliko, ker ni dodatnih ■težav in dela s predelavo grozdja in pozneje s prodajo (200 q) dohodek in davek 40.000 din grozdje breskve (50 q) 7.500 din živina (1 glava) 3.500 din žganje (200 litrov) 3.000 din koruza (10 q) 1.300 din jajca, mleko in ostalo 2.000 din Skupaj: 57.300 din Davek: 3.600 din PRI DOBREM GOSPODARJU vina. Pa tudi denar, ki pride skupaj, nekaj pomeni. Nisem pa zadovoljen zavoljo nizke odkupne cene. Mislim, da bi lahko zadruga glede na to, da ekonomsko dobro stoji grozdje boljše plačevala.« — Kaj pa udeležba pri končni delitvi dohodka? »Ma, znaste ... To je samo toliko, da lahko napišete, da pač le-ta obstaja. Zadruga Je v zadnjih letih vlagala preveč denarja v nabavo strojev, na nas kooperante pa je često pozabljala.« — Koliko ste dobili lani od kg grozdja? »Povprečno 2 dinarja.« — Koliko bi dobili, če bi grozdje predelali in prodali vino? »To je različno, odvisno od sorte. Rebulo prodajamo po 4 din, merlot po 6, tokaj pa po 5 dinarjev.« — Ali po zadrugi prodaja-i te tudi druge pridelke? »Da. Predvsem breskve.« , — Ste z odkupno ceno breskev zadovoljni? »Ja, pač vzameš toliko, kot dajo. Lani so bile po 1,50 dinarja za kilogram.« — Kakšne ugodnosti imate pri zadrugi, kot njen kooperant? »Predvsem v kreditih, stalnih odkupih, strokovni pomoči, dobavah mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev in še kaj.« Baklovi križi (Foto R. Ocepek) zemlja 10 ha skupne zemlje.‘Od tega 4 ha gozda 6 ha obdelovalne zemlje, od tega 2,50 ha vinograda 1.00 ha pašnika 0,50 ha sadovnjaka Cbre skvej 2.00 ha njiv, od tega 0,50 ha deteljišča 1,30 ha koruze 0,20 ha krompirja. živi podporniki »Se *ne. Upam pa, da bo to mlajši sin Zoran, star 15 let. Vendar ga najprej čaka še srednja šola.« — Katera srednja šola? »Veseli ga strojni poklic.« Na Kodrmacovi kmetiji živi šest ljudi. Poleg gospodarja so tu še žena Draga, dva sinova, očim Ludvik, star 73 let in mati Hermina, stara 70 let. izdatki mineralna gnojila (5000 kg) 3.500 din škropiva 1.800 din družinske potrebščine 25.000 din ostali stroški 15.000 din Skupaj 45.300 din — 2e imate naslednika za kmetijo? — Mislite, da bo po kon čani šoli ostal doma? »Ja, moja največja želja je, da bi ostal doma. Mislim pa, da bo o tem sam presodil. Torej, če bo videi na kmetiji perspektivo bo ostal, drugače ne.« gleda tudi iz politike Jelku Kodrmacu pa kmetovanje ni prva in zadnja skrb. Rado ga pritegne tudi v družbeno politično delo. Pred časom je bil član odbo ra za zadružništvo pri go spodarski zbornici SRS. Trenutno ima cel kup funkcij. Pravi, da ima zaradi tega premalo časa za družinsko življenje, za razvedrilo, za branje časopisov, za gledanje televizije in celo za opravilo najnujnejših kmečkih del Ker je Jelko Kodermac zelo razgledan kmet, smo mu zastavili še nekaj vprašanj s čisto agrarno političnega področja. — Kaj je treba storiti, da bodo mladi ostajal; na kmetiji? »Prvo in najvažnejše je, da bomo izboljšali življenjske pogoje kmečkega sloja. Kmetijski poklic bo zanimiv šele takrat, ko ne bo razlik med mestom in vasjo. Torej takrat, ko bodo imeli kmetje pokojnino, več prostega časa in krajši delovni dan.« — Kaj je po vašem naro be pri prodaji kmetovih pridelkov? »Smatram, da kmet dobi od pridelka premalo, potrošnik pa plača preveliko.« — Kakšen problem trenutno kmeta najbolj tare? iskanje izgubljene sape »Vsekakor pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kmetje morajo postati enakovredni državljani. Kmetje dajemo družbi mnogo več, kot povprečni državljan, dobimo pa — nič. Vedno ’ bolj so kmetje tud: obremenjeni z dodatnimi dajatvami. Plačevanje prispevka za socialno in po novem tudi za starostno zavarovanje, bo za kmetijo, ob današnjih cenah in možnostih prodaje, pretežko breme. Sodim, da bo nujna družbena pomoč.« — Se eno vprašanje. Zanima nas, kakšne ugodnosti imate zaradi bližine italijanske meje? »Ma znaste, nekatere prednosti so res. Med nje lahko štejem možnosti za hitro dobavo sodobnih strojev, novih varstvenih sredstev in repro-materiala. Pri tem je narobe le to, da je carina previsoka. Kmetje v bližini meje vnovčimo tudi nekaj pridelkov, kot jajca, žganje, vino . . .« RAJKO OCEPEK stroji traktor — Ferguson (s priključki) kosilnica — Bertolini atomizer za škropljenje v vinogradu škropilnica (traktorska) puhalnik mlin za koruzo stiskalnica cirkularka motorna žaga je PRIMERJAVA je možna z IZBIRO *scemo NA TRGU se rodi CENA je različna ZA IZDELEK je potrebno ZNANJE dober je 12. III. 1971 NAKUP BITKA. TOLPA. SVOJAT VZTt- ItllCA Kliti ST ARIN slstaMV ] 11S Um. (•S JA J KIAUA riitcu NAfl MAVRIČIH BARV 3(S OH MtlVi »A RIllIEM VZ HODU NABAV- LJANJE URADNIK |j ?:sun St* u RABO! NAJVEČJI SESALEC NEGATIVE! 101 (£cs It * - BELO SORTNO VINO INDIJSKI OROBIŽ ČRNILO PREB. EVR. OTOČIIE DRŽAVE * žrpaiCiC VELIKA OPICA MIJE -v- LEO MARTil OESERISKA ASGl ROM. PESNIK (IONIH EIBIJ IZRASTEK RA GLAVI puS nun«™ ŽIVEČA SREBRA "•'m” VZKLIK RENU j TJUtljt t. IME <§> SC 20011 FOGAR acnio- TENIlSKA EROTA it pismu (CARLI) IVAH KRILO/ votla MERA PISA1EUICA METALI00S REDKA 3'ViA koza AFRIŠKA DRŽAVA vrsta PECIVI Čuvar ca JABOLKA V GRŠKI mitologij; LJUBIJA«. FILMSKI IGRALEC (TORE) RAS SKLADATELJ LAHKE GL. (BOJAN) NEOA ARNERIČ SItAKA V60IA AR-GC KAV TO V "SSA C KOVAČE KRATKA KRIVA TURSKA SABLJA TEHTNICA MEOMET LIRSKA PESEM Španski spolrik MESTO V ZDA | starorim. p:zjRav JEZERO V SZ GOETHEJEVA MATI ULICA EDVARD BENES • VELEBLA- GOVNICA VZKLIK PRI KARTANJU I NAJLAŽJA KO VIRA j ; liTKIlD L PREBLK SESTAVIL! 1. KOREIT JESTVINE, HRANA IZ TAL SEVAJO DVOJNIK chromoden Kompletiran lak, pakiran v kartonski škatli je na voljo v večjem kompletu za 14 kvadratnih, metrov in v manjšem za 7 kvadratnih metrov. LJUBLJANA • Chemo: za 14 m2 — — 93,50 din; za 7 m2 — 46,00 din KOPER • Soča: za 7 m2 — 57,00 . din glasurit Lak z zelo visokim leskom, uvožen iz Nemčije. Ne potrebujete dodatkov, ker je že kompletiran. CELJE • Tehnomercator poslovalnica Mavrica — 82,00 din za 2,5 kg laka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Samarija. Prometej. Akropola. Atene, ej. kinik. nart. GB (Great Britain). kaj. JA. radirka, Rab. členar. T. M., a ve. ikt. Eire. model. Jaro. Oton. utica. anomalija, rok. Ind. Nara. kapa. štirke. trg. lot. SK. bedro. Odile. tonus, asepsa. N. S.. Aro sa. rabat, bit. Rem. rokomet, kna. letalec, ajd. Ita, Ava. poizkusite: SE! ' - 1. Kateri glasbeni instrument je največ ji tako po dimenzijah kot po obsegu glasov? 2 Kako se imenuje veliko a plitvo jezero pri Subo tiči? 3. Kaj pomeni latinski izrek »Sic transit gloria mun dte? 4. Warren Beatty je brat znane igralke. Katere? 5. Na katere države maji Perzija? 6. »Kiss me Kate« in »My Fair Lady«. popularna ame- riška musicala, ki smo Ju videli tudi na filmskem traku, imata za predlogi dve znani deli svetovne dramske literature. Kateri? 7 Koliko bi bil star narodni heroj Ivo-Lola Ribar, če bi ®e živel? Katero je tretje največje mesto Združenih držav Amerike za New Yorkom in Chicagom? 9 Katera država ima uradni naziv »Vasrileion tes EUados«? 10. Koliko metrov proge imata tekmovalca pri štafetnih tekih na razpolago, da si izmenjajta palico? odgovor 1. Orgle. 2. Paličko jezero. 3. Tako mine slava sveta. 4. Shlrley Mcl>ane. 5. Irak. Turčija, ZSSR, Afganistan. Paki stan. 6. Shakesnr-n-cena trmoglavka« ln Shaw. »Pygmalion«. 7. Star 55 let. 8. Los Angeles z 2,782.400 prebivale!. 9. Kraljevina Grčija. 10. Dvajset metrov. *. 'V <=Ud 2LCL JE VELIKAN, KER ZASTOPA VELIKANE Lesena parketna tla so pojem že stoletja. Zadnja leta jim močno konkurirajo igla-ne najlonske talne obloge, znane z imeni: tapisom, ful-da, caril ipd. Pri nas eo prava moda. Marsikateri lep, ali še čisto novi parket se je moral sramežljivo skriti pred njimi. Po svetu pa so lepa parketna tla za marsikoga nedosegljiv luksius. Ljubitelji »tapisama« bodo takoj poskočili: »Tako enostavno ga čistim, samo s sesalnikom, pa je.« No pustimo jih ob njihovem enostavnem čiščenju in raje poglejmo, kaj lahko poenostavijo tisti, ki se še niso odrekli lesku negovanega arketa. ali deščice slepijo? Marsikdo še vedno živi v prepričanju, da doseže naj-lepši videz parketa z voskanjem in loščenjem. Po njihovem je lakiran pod preveč gladek in bleščeč. Bojijo se, da bo na njem preveč drčalo in da pod ne bo več naravno dihal. In sploh je tako lepo in čisto potem, ko se je mama ves popoldan plazila po kolenih in loščila parket. življenje na pomarančni lupini Lak za pod lahko izberete tako, da bo imel parket visoki lesk, ala pa povsem medlega. Na lakiranem podu korak nič bolj ne drsi. Nasprotno, premaz napravi na podu trd, hrapav film, podoben pomarančni lupini. Zmanjšuje drsnost, v primerjavi z luščenim parketom, kar za 20 —40 odstotkov. Pod kljub laku še vedno diha, saj ima zaprto samo zgornjo ploskev, medtem, ko je vseh drugih peit še vedno odprtih. Kaj boste pridobili z lakiranim podom? S sesalnikom ali omelom poberete prah in obrišete še z vlažno krpo. Lakiranega poda ne loščite! Pod, ki ga boste lakirali, mora biti suh, čist, brez prahu in brez ostankov maščob. Nov pod pred lakiranjem pazljivo obrusite z grobim, nato s finejšim in nazadnje z najfinejšim brusilnim papirjem. Nazadnje odstranite s sesalnikom in v vlažno krpo ves prah. če imate star parket, ki ste ga negovali s parketnim loščilom, ga morate oetružiti tako globoko, da bo zamaščena plast povsem odstranjena. Ko je pod ostrugan, ga obrusite tako kot novega, potem odstranite še prah. Ce je vaš parket že lakiran, a bi ga radi znova lakirali, morate odstraniti star premaz s posebnim topilom ali pasto; tako boste raztopili staro krpo plast in jo s krpo sproti odstranjevali naprej. špranje iii morebitne poškodbe, raze, vdrtine in luknjice zakitajte z nevtralnim kitom. Na,redite ga iz lesne moke in laka. Mešanica naj bo tako gosta kot testo. dve komponenti na tleh Laki za tla so dvokompo-nentni. Sestavljeni so iz laka in iz trdilca. Nekateri laki, (Ideal, Bukoldt) imajo obe komponenti ločeni. Posebej morate kupiti lak in posebej trdilec. Pred uporabo jih morate sami zmešati. Pri drugih lakih (Sinko matt in super Ideal) pa je trdilec že primešan samemu laku. Ce se nam pri mazanju zdi, da je mešanica pregosta, jo redčimo z razredčil-cem, ki ga moramo seveda kupiti k vsakemu laku posebej in to enake, znamke. s čopičem skozi meglo Pode lakirate navadno z mazanjem, saj je to najbolj ekonomično in enostavno. Lak nanašate s širokim, 8-centimetrskim čopičem iz mehke dlake. Kadar je megleno, lakiranje ne bo učinkovito. Temperatura v prostoru, kjer lakirate pod mora biti od 15 do 20“ C in ne sme pasti pod 10° C. Tudi pri gosti megli,, hudi vlagi, dežju in zmrzali, ne lakirajte, razen, če je prostor ogrevan. Lak se namreč slabo suši, postane krhek in zmanjša se njegova oprijemljivost in odpornost. Svež lak namreč vsrkava iz ozračja vlago, ki nasploh kvari lak. deluje dvestodvajset Lak nanašajte vedno ■ v tenki pltjsfci. Dobro ga razmažite, da ne bi nastali mehurčki, da se ne bi poznali sledovi čopiča, in da se na posamičnih kancih ne bi pokazali debelejše plasti laka. Zato morate imeti tudi zadosti razredčen lak, boljše je, če je bolj redek, kot pa pregost. Redčite brez strahu. Lak se posuši v 1 do 2 urah. Za brušenje in nanašanje v drugi plasti pa je pripraven' šele po 8 urah ali naslednji dan. Prvi premaz po osušibvi obrusite z brusnim papirjerp št. 220 in to z roko ali s bukolit Posebej so embalirani lak, trdilec in razredčilo. Komplet je na voljo: CELJE • Chemo: lak 20,70 din; trdilec 20,70 din; in razredčilo 16,80 din KRANJ • Astra: 3 kg — trdilec, lak in razredčilo veljajo skupaj 70,00 din. IZBIRAMO ZA VAS strojem. Na obrušeni prvi premaz nanesite nekoliko debelejšo in gostejšo drugo plast. Naslednji dan nanesite še tanek tretji premaz. hrast ne mara marmelade Najmanj laka boste porabili za hrastov parket, več ga bo šlo za bukov, in največ za pode iz mehkega lesa. Poprečno boste porabili za en premaz 1 kg laka, za od 8—16 m2 površine. Za 2—3 premaze boste porabili 1 kg laka in to za okoli 10 m2, ali 200 g laka za 1 m2. Lakirate lahko tudi pode iz drugega materiala. Ni rečeno, da lahko lakirate samo parketna tla. Lakirate lahko tudi leso-vinske plošče, linolej, asfaltna tlak, pode iz' umetne smole, stragulo, umetni ali naravni kamen ter gumija! ste in polivinilaste pode. Pri ADRIJI lahko kupite izdelke znane LITTON INDUSTRIJE, njeni člani so: MONROE INTERNATIONAL. ROYAL TYPEWRITER, SVVEDA INTERNATIONAL, ELECTRONIC BUSSINES Sl-STEMS, TRIUMPH in McBEE, ADRIA zastopa tudi številne druge velike firme. ADRIA uvaža stroje teh proizvaj*alcev, ki opravljajo obdelavo podatkov v vsemirskih raziskovanjih letalstvu svetovnih trgovskih poslih sinteko matt (uvožen iz Švedske) Lak je na voljo v plastični posodici. V njej je 15 kg laka, ob njej pa £e 1 kg razredčila. Lak ni svetleč. LJUBLJANA • Chemo: 496,00 din (1 kilogram stane 31,00 din. zadostuje pa za 4 m2) CELJE • Chemo: 447,75 din (posodica s 15 kg dvokom-poneptnega laka) superideal Je dvokomponentni lak: trdilec je že primešan v lak, za redčenje pa je treba dokupiti še razredčilo. Na voljo je: LJUBLJANA • Chemo: 30,165 din CELJE • Tehnomercator poslovalnica Mavrica: 29,20 din, razredčilo pa še dodatnih 4,85 din • Merkur: 29,60 din, razredčilo pa še dodatnih 5,60 din ideal Posebej so embaliram lak, trdilec. in razredčilo. Komplet je na voljo: LJUBLJANA • Chemo: 25,10 din (od tega je lak IDEAL 21,50 din) • Mavrica: 25,40 din CELJE • Chemo: 25,00 din (od tega je lak 20,90, trdilec 1.20 in razredčilo 3,25 din) • Tehnomercator poslovalnica Mavrica: 24,80 din KOPER • Soča: 26,50 din KRANJ • Astra: 25,00 din MARIBOR • blag. K vik: 26,80 din • blag. Merkur: 25,10 din Pridelek NOVOSADSKA BORZA cena za 100 Kg stanje na borzi mehka pšenica ,126 — trda pšenica 129—130 — koruza 134—135 0 umetno sušena koruza 123—125 0 oves 125 — rž 123 ječmen za krmo 130 — pšenični otrobi 71 — pšenična krmna moka SO — pivovarniški ječmen 145 — ječmen za krmo 130 — pšenična moka (tip 400) 224 0 pšenična moka (tip 1000) 143 * 0 balirano seno 65 0 junci — plemenski (400 kg) 1050 0 svinje iz kooperacije 760 + svinje iz farm 770 4- Legenda: — večje povpraševanje od ponudbe + večja ponudba od povpraševanja 0 usklajena ponudba in povpraševanje V zadnjem tednu so na novosadski živilski borzi zabeležili porast cen pri koruzi in padec cen pri prašičih. Pri ostalih proizvodih ni prišlo do bistvenih sprememb. Zarad slabih prometnih pogojev se je nekoliko zmanjšala ponudba koruze, kar je vplivalo tudi na njeno ceno. Najvišja dosedanja borzna cena je bila dosežena za 150 .pitanih juncev, ki so jih prodajali po 10,50 za kg. ADRIA uvaža * ADRIA organizira ADRIA programira ADRIA servisira V ADRIJI DELA 120 STROKOVNJAKOV S FAKULTETO IN DIPLOMO Razen centrale v Beogradu, Ima ADRIA IB predstavništev v Jugoslaviji in lastno firmo v Zahodni Nemčiji INTER.ADR1A. tZLCL PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO - BEOGRAD Vsa pojasnila na: 340-948 in 645-699 PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB, Mažuraničev trg 3, tel. 418-448 DESET VRHUNSKIH MATEMATIKOV ali PREGLED TRŽNIH 10. MARCA 1971 A rt i k e 1 LJUBLJANA MARIBOR NOVO MESTO KRANJ KOPER M. SOBOTA CELJE CVETAČA 8 4—5 5 4—5 6 5,50 4,80 - ČEBULA 2—4 2—3 2 2,50 3 2.50 1.50—2 ČESEN 6—12 10 8 . 9—10 8 8 9 FIŽOL 7 5—6 5-7 6—7 7—8.50 5,50—5,70 6—7 KROMPIR 1,20 1—1,30 1 1 1,20 0,80—1 1,50 KOLERABA 4 2 3 2 KORENJE 6—10 2—4 6 4 6 1,80—7 2—7 MOTOVILEC 24 12—14 6-8 8—10 OHROVT 4—5 2,50—4 4 4 2,50 2,80 2,50 OHROVT — brstični 5,50 PESA 4 3—4 2,80 2—2 50 3 1.90 2—3 POR 8—10 4—5 3,50 3 7 3,50 3 PETERŠILJ 30 10—15 8 4—5 6 4—7,20 PARADIŽNIK 12 8,50 11 REPA 2 3 2 0,80—1 REPA — KISLA 4 3,50 4 3 3,20 1,80 3 RADIČ 20—24 8—14 12 10 8 9 SOLATA — endivija 7—10 4—5 6 8—10 6,50 6,50 5,10 ŠPINAČA 20 12—14 10 10 5,50 8 ZELJE 2,70-4 2,50—3 2,60 3 2,50 2,50 2,40 ZELJE — kislo 4 3.50 3,50 4 3,50 2,80 3 ZELENA 8—10 5—7 8 3 4 6,50 4 FIGE — suhe 6—8 6—7 8 12—14 4,50 7 GROZDJE 4,80—6 6 6 7 IRUSKE 6 6 6 6,50 4,20 i ABOLK.A 2—4,20 1—4,60 4 2,8 4,50 1,50—3,60 2—3,80 ,.IMONE 5—6 5 5,50 6 5 5,20 5,10 OREHI 7—8 8 10 7 OREHI — jedrca 25 18—24 20 26—23 36 30 32 POMARANČE 4,60—5,50 4,50 5 5,4 5 5 5 SLIVE — suhe 3.50 3—4 4 3,50 5,50 5 4 BANANE 6 6 5,60 6 5,50 6 6 JAJCA 0,50—0,70 0,45—0,60 0,60—0,70 0,60 0,70 . 0,45 0,55—0,60 METANA 12 10 16 12 10 SIRČEK (skuta) fr—10 7—8 6 6 8 IZLET je kos TURIZMA cilj ni le GOSTILNA ?e boljša kot hotel (še vsak ni ZNAMENITOST) vaba je POTI nas vodijo PO SVETU gremo na 12. III. 1971 IZLET TURISTIČNE INFORMACIJE Ljubljana z okoHco: V Ljubljani je zasedeno pr en o čišče Ljubljana transport. Hotel štor Je tudi v ■■■ehnih turističnih sobah. V letoviških hišicah na Ježici in v motelu Medno je dovolj prostora. Prostor Je v Kamniku ill V Kamniški BiMJICi. V hotelu Šimnovec na Veliki plani* ni je med tednom dovolj prostora. ob sobotah in nedeljah pa priporočajo rezervacije. Prostor je ▼ Domžalah. Litiji, na Vrhniki in v Logatcu. PRIRKDITVE: V ljubljanskih muzejih in galerijah so odprte stalne in občasne zbirke. Med drugim je v razstavišču Arkade do 17. marca odprta razstava orožja. V Slovenskem etnografskem muzeju gostuje štajerski etnografski muzej iz Gradca, ki prikazuje tamkajšnje lectarst-vo in svečarstvo. V Moderni galeriji se predstavljajo s svojimi deli mladi kiparji in slikarji iz Bosne in Hercegovine. V Mestni galeriji Je odprta razstava o mestu Parmi. V Mestni galeriji je razstava, ki prikazuje izbor del 4. In 5. slikarskega tedna **•* gradu Retzhof v Avstriji. Ob gostinsko turističnem tednu mesta Parme. Iti traja v Ljubljani do 14. marca, so v restavraciji hotela Turist na voljo specialitete parmske kuhinje. V dvorani Tivoli bo 13. marca ob 19.30 tekma v košarki med Olimpijo in Lokomotivo. V tivolski dvorani bo 19. marca ob 17. uri ekshibicijski nastop svetovnih prvakov v umetnostnem drsa Ojn. Na Veffld planini bo ▼ soboto ob 8. uri začetek tekmovanja v smuku in slalomu papirniških delavcev Slovenije: tekmovanje bo trajalo ves dan. Gorenjska: V Bohinju so zasedeni hotel Zlatorog, hotel na Voglu in brunarice na Voglu. Hotel Triglav je zaprt. V drugih hotelih in v zasebnih turističnih sobah je dovolj prostora. Ka Pokljuki je prostor v vil! Jelka. Žičnice na Vogel redno obratujejo. V BataFsh je prostor pn zasebnikih in v zasebnih gostilnah. Prenočišča v gostišču 2er javu so zasedena. Prostor je tudi v počitniškem domu Gorenjka Planinska koča v Tamarju je oskrbovana. Obratujeta vlečnica »Rateče« in vlečnica »Slatna«. V Kranju je dovolj prostora ▼ hotelih in pri zasebnikih. Zimsko kopališče v Kranju je odprto. Dovolj prostora je v Preddvoru. Odprt je ribolov na postrvi pri jezeru Cmava v Preddvoru. Dovolilnice so na voljo v hotelu Grad Hrib. Na Jezerskem je dovolj prostora. Planšarsko jezero na Jezerskem je zamrznjeno in primemo za drsanje. Dovoli prostora je na Krvavcu. Vse žičnice na Krvavcu obratujejo, nočna smučarska proga je osvetljena. PRIREDITVE: V Ratečah bo v nedeljo 21. marca ob 9. uri tekmovanje v smučarskih tekih za Rožičev memorial. V Planici bo v nedeljo 28. marca mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 90-mctrski skakalnici. Tekmovali bodo za Poldov memorial. Na Krvavcu bodo od 13. dft 15. marca 15 jubilejne zimske športne :gTP pod naslovom »ZSS A ELEKTRAi. Prireditelj je Elektro Kranj. Nastopilo bo približno 250 tekmovalcev iz vse Slovenije. Dolenjska: V Novem mestu je pro6tor v obeh .hotelih. Prostor je na Otočcu. V šmarjeških in Dolenjskih Toplicah je dovolj prostora. V Cateških Toplicah je zaseden hotel Toplice, prostor pa imajo v depandansi in letoviških hišicah. Dovolj prostora je v gradu Mokrice. Prostor je v Črnomlju. Metliki. Brežicah, Krškem. Sevnici in Trebnjem. V planinskih domovih na lisci. Bohorju, Frati in Mirni gori je še prostor, vendar priporočajo rezervacije za skupine. Domova Gospodična in Prf .Miklavžu sta zaprta. V Kočevju je prostor v hotelu Pugled. V motelu Jasnica pri Kočevju je dovolj prostora. Dnevni penzion v motelu stane 65.50 dinarja. Enoposteljna soba je na voljo za prenočevanje za 57.50 dinarja, dvoposteljna za 67.50 dinarja. tnposteljna soba za 90 dinarjev in apartman za 127.50 dinarja. Dovolj prostora je v gostilnah v Osilnici in Fari. Prostor je tudi v koči Kostel v Kostelu ob Kolpi. PRIREDITVE: V likovnem salonu v Kočevju razstavlja slikar Jure Cihlar. Mote! Jasnica pri Kočevju sporoča, da do narliljnjcga ne bodo imeli barskega programa. Štajerska: V Mariboru bo od 16. do 18. marca zaseden hotel Sla vi Ja Dovolj prostora je v drugih hotelih ln v zasebnih turističnih sobah. Na Mariborskem Pohorju bo do 14. marca zaseden hotel Bellevue. Za Poštarski dom priporočajo rezervacije. V drugih hotelih ln domovih je Se dovolj prostora. Prostor je v Lovrencu na Pohorju. Ptuju, v Slovenski Bistrici in Ormožu. Grad Štatenberg je zaprt. Dovolj prostora je v Celju, v Ro-galfci Slatini, na Dobrni, v Lai-ketn. Velenju in Mozirju. Prostor je tudi v Logarski dolini. Solčavi. Lučah, na Ljubnem in v f.omjrm gradu. Za Kajuhov dom v Šoštanju priporočajo rezervacije. Na Goi teh je vse zasedeno Med planinskimi domovi so odprti dom v Podolše\i. Mozirska koča. dom na Gori Oljki. Celjska koča. dom na Svetini in dom na Slemenu nad Šoštanjem. Žičnice na Golteh redno obratujejo. Odprta sta koralna bazena ra Dobrni in v— Primorska: V Kopru in Zusterni je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih PRIREDITVE: V prostorih muzeja revolucije v Celju je do 14. marca odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure razstava o Vietnamu. V Likovnem salonu v Celju razstavlja Melita Vov-k-Stih. V Umet nostni galeriji v Mariboru Je od prta razstava pod naslovom »Osvo bodlim boj v delih Jugoslovan skih umetnikove; izbor Je iz zbir ke galerije doma JLA v Beogra du Razstava bo odprta do 31. marca vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Na Maribor Sketn Pohorju bo 13. in 14. mar ca 26. državno prvenstvo za člane in članice v slalomu in veleslalomu. Prireditev bo v soboto od 8-30 do 13. ure. V nedeljo pa od 9. do QJ0. V hotelu Siavija v Mariboru Je do 31. marca odprta madžarska restavracija gostinskega podjetja Panonia iz Budimpešte. Madžarski kuharji- pripravljajo vse - vrste specialitet madžarske kuhinje, natakarji pa strežejo e narodnih nošah. V restavraciji igra tudi ciganski orkester. Pomurje: V Mumki Soboti je prostor » obeh hotelih. Prostor je tudi ▼ zdravilišču v Radencih, vendar priporočajo rezervariV. Dovolj "rostora je v Gornji Rad coni. Moravcih. Ljutomeru. Martincih. Lendavi. Gornjih Petrovclh in Cankovi. Notranjska: V Cerknici in okolici Je dovolj PRIREDITVE: prostora v gostilnah in v zaseb- v hotelu Diana v Murski Sobotah turističnih sobah Prostor Je ti bodo imeli v soboto 13. marca tudi v Domu na Slivnici. Gostu- zvečer »Merkurjev ples«. V Mia na v Rakovem Škocjanu je za- d inskem domu v Lfutomeru bo v prta. soboto 13. marca obrtniški ples. PROSTA DELOVNA MESTA spremljevalec tovornjakov 1 priučen, enoletna praksa, delo v obratu Mlekarna od 4. ure zjutraj, OD okoli din 1.150, stanovanja ni: KZK KRANJ, Kranj, Cesta JLA 2 (KZZ KR 352.176) cestarji 13 priučeni, dveletna praksa na cestnih delih, OD okoli din 910, stanovanj ni: CESTNO PODJETJE, Maribor (KZZ MB 552.469, 552.480—552.489 in 552 491 ter 552.492) priučeni prodajalci 5 za prodajo za določen čas v Lescah, na Bledu in pri Sobcu, znanje vsaj enega tujega jezika, OD okoli din 1300, stanovanja ni: Trgovsko podjetje MURKA. Radovljica (KZZ KR 352.026—352.028 ter 352 035 in 352.036) pomožni gostinski delavci 5 za kuhinjske pomivalke, OD okoli din 900, 4 za točaje, enoletna praksa, OD okoli din 1.000 in 6 za kuhinjske pomočnice, praksa zaželjena, OD okoli din 900, vse za določen čas, stanovanj ni: HOTEL JELOVICA. Bled (KZZ KR 352.205—352.209 352.201—352.204, 352.194 ter 352.196—352.200) sobarice 7 priučene, delo za določen čas, praksa zaželjena, znanje vsaj enega tujega jezika, OD okoli din l.ooo! stanovanj ni: HOTEL JELOVICA, Bled (KZZ KR 352.212, 352.214—352-219) hotelski vratarji 3 priučeni, delo za določen čas, praksa zaželjena, znanje vsaj enega tujega jezika. OD okoli din 800, stanovanja ni: HOTEL JELOVICA, Bled (KZZ KR 352.220—352.222) priučeni administrator 1 za materialno knjigovodstvo, mezdne liste in drugo administracijo, štiriletna praksa, OD okoli din 1.200. stanovanja ni: Krojaško podjetje KROJAČ, Novo mesto (KZZ NM 851.205) evidentičarji * 2 delo za določen čas, praksa zaželjena, OD okoli din 900. stanovanja ni: HOTEL JELOVICA Bled (KZZ KR 352.189 in 352.190) nepriučeni delavci 2 za paznika — pripravnika v zaporih Koper oz. Nova Gorica, dokončana osemletka in odslužen vojaški rok, OD okoli din 1.000—1.100, stanovanja ni: RSPOU — ZAPORI KOPER (KZZ KP 251.647 ln 251.648) 94 za delo pri gradnjah, OD okgli din 800—900, praksa zaželjena, skupinska stanovanja: NIGRAD, podjetje za nizke gradnje, Maribor (KZZ MB 552.420—552.460, 552.679—552.701 in 552.709—552.738) NAPOLEONU NI BILO DOLGČAS Zadnje čase hodimo malo manj nakupovat v Trst in Gorico, a čez mejo nas še vedno vleče. Morda pa bomo MRZLI BOM NA MIRNI PLANINI Ne le turistični delavci — kot je videti, ti še najmanj, — in nedeljski smučarji, še I ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE ki nudijo obiskovalcem: • zdravljenje vseh vrst kroničnega revmatizma s . pomočjo balnoterapije, s fizikalno terapijo in z drugimi sodobnimi medicinskimi sredstvi • kepanje v termalnih pokritih bazenib in v posebnih kabinah • kompletne penzione z odlično in izdatno hrano po ugodnih cenah • možnost ribolova, lova na visoko divjad ter izletov '• slikovito okolico • ob sobotah ples ob odličnem orkestru Rezervacije in informacije tel. (068) 85-701 in (068) 85-716. 1551 kdo drug lahko pove, da je Crai vrh nad Jesenicami ali primerek turistične malomarnosti. Ce bi izpustili to, da leži prav blizu avstrijske meje, deviz pa se menda nihče ne brani, pa ostane še mnenje, da je smučišče idealno za tiste, ki znajo še kaj več kot voziti plug. Toda. urejeno smučišče ni vse kar sodi zraven. Se slabše je z gostinskimi objekti. Dom pod Golico v vasi Planina pod Golico, pravijo mu tudi hotel, nima le smrdljivih sanitarij, ,nasploh je zanemarjen. Sobe so neogrevane, topla je edino voda v kopalnici. Penzion velja 40 dinarjev, samo prenočišče pa 19 Hrana ni bogvekakšna. In prav nobene rezervacije, jasno niso potrebne. Menda je prejšnji teden sanitarna inšpekcija rekla zadnjo besedo. Ob postaji sedežnice je prijetna koča Ljubljana-trans-porta. Prenočišče stane 12 dinarjev, ves penzion pa 38. V sobah kurijo; tudi toplo vodo imajo. Cene hrane niso pretirane, vendar je potrebno nekaj dni prej prihod prijaviti, ker sicer kuhajo le za svoje osebje. Na črnem vrhu Ima kočo jeseniški Sport-metal. Prenočišče v dvo- in troposteljni sobi stane 12, v skupinski pa 8 dinar- Beseda "bo o dveh mostovih, dveh danskih velikanih preko katerih boste najbrž kdaj potovali. Prvi, večji most, so Danci zgradili takoj po zadnji vojni med otokoma Palster in Sjaeland. Nekaj časa je veljal celo za najdaljši evropski most. saj je dolg 3211 metrov. Povezuje mesti Vordingborg ra Sjaeiandu in Orehoved na Falstru. Preko mostu gre tudi železniška proga, čez most teče najbližja cesta, ki povezuje Dansko s središčem Evrope. Drugi večji most preko katerega tudi teče naš predlog smeri za pot po Danski je napet med celino in otokom Fyn. med krajema Fredericio in Middelfartom. Dolg je 1178 metrov. Na nobenem od teh mostov ni treba plačati mostnine. Na Danskem je razen teh dveh še več drugih mostov ki so dolgi manj kakor kilometer ln povezujejo med seboj posa-^ obeh omenjenih mostovih ni dvostezno, jc pa dovolj široko za disciplinirane voznike. jev, ves penzion 48. Sobe imajo tekočo, mrzlo vodo, v umivalnici pa je topla. Hrana, domača, pa še dobra povrhu. Prenočišče je mogoče dobiti šp v vasi pri zasebnikih v Planini pod Golico. Turistično društvo .je bolj v razsulu, v vasi se pa tako ali tako vsi poznajo med seboj. Cena prenočišča se suče okoli 12 dinarjerv. Sedežnica, zgrajena 1964, dela običajno od 9. do 17. ure, dolga je 1630 metrov (do Španovega vrha), višinska razlika 379 metrov. Zmogljivost — 288 do 404 oseb na uro. Dnevnih kart ni. DANSKA: ČEŠNJEVA JUHA S SMETANO Danska ima dva deRt, celinski (polotok Jyliand) in otoke. Slednji so za turista zelo zanimivi. Smer potovanja: Do Hamburga in Lii becka po avtomobilski cesti, potem pa po manjšem mostu na nemški otok Feh-mam. v Puttgardnu Starta trajekt, ki vas v poldrugi uri prepelje v Rodbyhavn na ETR0LI LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA AVTOPARK razglaša prosta delovna mesta za VEČ ŠOFERJEV C — E KATEGORIJE z najmanj 2-letno prakso Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: PETROL — Poslovna enota Avtopark, Ljubljana, Smartinska c. 64. 2007 EVROPA JE MAJHNA danskem otoku Lollandu. Cesta naprej do metropole je dobra. Kobenhavn je čudovit kraj, živ in miren, starinski in moderen; če boste navdušeni za ogledovanje, potem ne pozabite na Thorvaldsonov muzej (umetnost); v Narodnem muzeju imajo dansko zgodovino in narodopisje, v gradu Rosenborg pa so shranjeni kraljevi zakladi (tudi dvorski dragulji). Zanimiva sta še grad Christianborg (znotraj) in Amalienborg (zunaj). Posebnost Kobenhavna je zabavni park Tivoli, ki je v poletnem in jesenskem času odprt od zgodnjega večera do pozne noči. Najlepše sprehajališče v mestu je Langelinie ob morskam nabrežju, kjer se nahaja tudi kip Andersenove morske de- PETR0L LJUBLJANA sprejme STROJEPISKO za določen čas Kandidati naj pošljejo svo-je ponudbe na naslov: PETROL, Ljubljana, Vošnjakova 2 2006 trajekt Od števHnih trajektov, ki jih je na Danskem kakor toče, pride posebej v poštev trajekt iz Nemčije na Dansko, med oto koma Fehmam in Lolland. Trajekt plove 90 minut, vsaj 24 krat dnevno, pre voz avtomobila stane okrog 35 nemških mark. prevoz osebe pa 10 mark. Med danskima otokoma Sjae land ln Fyn plove trajekt 85 minut. Izhodišči sta na Siaelandu Haiskov ln Kor s8r. na Fynu pa Nyborg in Knudshoven. Prevoz ’ stane za avto okrog 40 danskih kron, za osebo pa 10 kron. Trajekti vozijo tu nenehno. so pa kartice za 42,50 dinarjev, 100 pik, 22,50 dinarjev 50 pik, kar je približno vsaj 8 voženj in kartice s 25 pikami za 12,50 dinarjev. Otroci do štirinajstega leta imajo 50-odstotni popust. Proga je težka, pa ne prav dobro teptana. r Da ne pozabimo. Z avtobusne postaje na Jesenicah sopejo po zdelani cesti na Planino pod Golico avtobusi Ljubljana-transporta. Cena n: pretirana, 1,50 dinarja, vožnja pa traja dobre četrt ure. Ce odmislimo nemarni Dom pod Golico, je Planina pod Golico prijetna, predvsem pa mirna vasica. Kakšne posebne zabave resda ni, ostane zato le počitek in smuka. M. R. OBIŠČITE ^ zdravilišče čateške toplice ki nudijo: • kopanje v odprtih termalnih bazenih, kjer se temperatura vode uravnava s temperaturo zraka, tako da je kopanje možno vse leto • prenočitve v hotelih: Zdraviliški dom, Toplice ter v sodobno urejenem naselju počitniških hišic • posebne ugodnosti za skupinske obiske, seminarje, konference, srečanja Ipd. Rezervacije in informacije: tel. (068) 72-011 in 72-010 1358 • Predel (po italijansko Predil) je eden nižjih in lažjih prelazov v Julijskih Alpah. Cesta se tu povzpne v višino komaj 1156 nse-trov. V zadnjem času so jo asfaltirali, vendar spada med ožje ceste, saj ponekod ni širša od 4,5 metrov. Na italijanski strani je kmalu pod prelazom precej neroden predor v katerem je dokaj oster ovinek. Pozimi je cesta navadno plužena, le če pade preveč snega, je prelaz navadno za nekaj dni zaprt. Kar zadeva strmino ni nikjer hujša od 14 odstotkov (pod vasjo Strmec). Izhodišče za prelaz je na eni strani Bovec (483 m), od koder je do vrha 17 kilometrov, na drugi strani pa je Trbiž, od koder je do vrha le 13 kilometrov (redna avtobusna zveza). S ceste (ni razgledišč!) je lep pogled na dolino Koritnice ter na Jalovec, na drugi strani pa je mejni prehod ter planinska koča z restavracijo in nekaj tujskimi sobami. Smuških terenov na prelazu ni, tudi ni prelaz izhodišče za kake planinske ture. Dober kilometer pod prelazom se na jugoslovanski strani odcepi gorska cesta na Mangartsko sedlo (2072 m), odprta je le poleti in takrat na vrhu »deluje« tudi planinska koča. sedaj nakupovanje nadomestili z izleti v kotičke Trsta in okrog njega, kamor prej zaradi omenjene vneme nismo utegnili? Okrog Trsta — in v njem samem — je vse polno lepih, zanimivih in tudi malo znanih kotičkov. Ce se peljete skozi Fernetiče proti Trstu, morate skozi Opčine. Ko ie središče kraja za vami, se naenkrat znajdete na velikem cestnem križišču. Peljete se naravnost čezenj, toda le malo. Cesta naenkrat zavije navzdol protj mestu, ki se nenadoma pokaže pred nami kakor na dlani. Tik predno cesta zavije je ob njej obelisk in tam so na vadno parkirani avtomobili. Ne hitite in raje poskusite parkirati. Prav tu se pričenja ena najlepših razglednih cest na tem področju. Avto morate pustiti pri obelisku in se napotiti po cesti peš. Imenuje se »Napoleonova cesta«. Verjetno so imeli francoski vojaki, ko so zasedli in držali te kraje, kaj opraviti z njo. Teče prav po kraškem robu, je prijetna in je z nje prečudovit in širen razgled ne le na sam Trst, ki leži pred nami kakor na zemljevidu, temveč prav na vso tržaško obalo. Pogled seže mimo Barkovelj in Mi-ramara protj Tržiču in izlivu Soče. Ob lepem vremenu so zelo lepo vidi tudi Gradež. Na južno stran pa se pogled širi preko celega tržaškega pristanišča in zaliva proti Miljam do Debelega rtiča. Cesta je dolga približno pet kilometrov, saj pelje od obe- IZLET TEDNA liska mimo nove modernistične cerkve prav do Proseka. Ce niste z avtomobilom in ste se v Trst peljali z vlakom ali avtobusom, potem se lahko do obeliska peljete iz mesta s tramvajem, s Proseka pa se lahko potem vrnete v mesto z lokalnim avtobusom. Seveda pa ta izlet ni primeren za tiste dni, ko piha prehuda burja. DRAGO KRALJ VEČNA ERJAVČEVA Erjavčevo kočo na Vršiču upravlja planinsko društvo z Jesenic. Odprta je vse leto. Sprejemajo tudi penzionske goste. Dom stoji na prijazni kopici pod zadnjo seipemtino ceste, ki s severa vodi iz Kranjske gore v Trento. Zgradili so jo že leta 1901 in sicer s Sredstvi nemško-avstrij-skega. Alpenvereina, zato Slovenci v njej niso bali zaže-Ijeni. Po razpadu Avstrije je prešla v last SPD. Razširili so jo in jo imenovali po našem naravoslovcu Franu ter-javcu. Po osvoboditvi so vanjo napeljali električni tok in jo z dolino povezali s telefonom (064-84-506). V koči imajo dve tri in tri štiriposteljne sobe; 30 postelj je v večjih sobah, na skupnih ležiščih pa se lahko stisne tudi do 30 planincev.. Posebnost koče je prekrasen razgled, ki se širi izpred nje: zahodno ostenje Prisojnika z »Ajdovsko deklico« in »Hudičevim žlebom« ter naj- klice Peljite se še na sever do Helsingorja, kjer stoji grad Kronborg za katerega slavo je kriv Shakespeare. Povratek v domovino; skozi starodavni Roskilde, kjer je v katedrali grobnica danskih kraljev, do Korsorja, odkoder rabimo s trajektom poldrugo uro na otok Fyn. Tam štoji prijetno in zanimivo mestece Odense v katerem je muzej — rojstna hiša pisatelja pravljic H. C. • Bohinjski piedor je dolg skoraj 6,4 kilometre in povezuje Bohinj z Baško ' grapo. Na tej progi danes vozijo le lokalni vlaki; zveze niso prepogostne, a tudi ne preredke. V zadnjih letih so začeli skozi predor in po grapi prevažati tudi avtomobile. Postaje seveda niso najbolje opremljene, toda če "'pridete vsaj pol ure pred odhodom, vas najbrž ne bodo zavrnili. Avtomobile prevažajo tako med postajama ob obeh vhodih v predor, kakor tudi do, oziroma iz Mostu na Soči. Iz Mostu na Soči do Podbrda je 24 kilometrov ne predobre ceste. Prevoz med Mostom in Bohinjem traja približno 40 minut. Odhodi iz Bohinjske Bistrice: 6.58, 12.02. 15.01 in 19.03. Odhodi iz Mostu na Soči: 7:48, 11.40, 15.27 in 9.51. Zaenkrat promet ni prevelik. Med B. Bistrico in Podbrdom (in obratno) morate za prevoz plačati za avtomobil do 600 kg 30,00 din, do 800 kg 35.00 din, do 1000 kg 45.00 din, za težja vozila pa po 70,00 din. Za prevoz med B. Bistrico in Mostom na Soči pa morate plačati za avtomobil do 600 kg po 40,00 din, do 800 kg po 50,00 din, za vozilo do 1000 kg po 65,00 din in za vozila, težja od ene tone po 90,00 din. Cene (nove!) res niso vzpodbudne, a so še kar sprejemljive, če vemo, koliko si s tem skrajšamo pot. Andersena, z otoka Fyn na celino je speljan most. Ko boste na celin; pa kakor bosta dopuščala denar in čas: obe večji mesti Arhus in Alborg sta zanimivi, sta pa bolj modemi. Danska je na splošno nekoliko dražja kakor Nemčija. Veliko je manjših in cenejših prenočišč. Tudi kampin-gov in ferijainih mladinskih domov je poleti dosti. Ne hodite na pot brez dežnika in puloverja, tudi poleti. Lačni ne boste, če si boste vzeli Dance za vzgled. Največ pojedo sendvičev (smorrebrdd), katerih je 187 vrst (veliko je sladkih!). Med narodnimi jedili lahko tvegate pokušnjo »rbdgrod med f!5d« (češnjeva juha s smetano). D. K. Iskra Commerce Ljubljana Kotnikova 6, v Združenem , podjetju Iskra Kranj išče nekaj novih sodelavcev za ZUNANJETRGOVINSKO DEJAVNOST predvsem za naslednja delovna mesta: KOMERCIALISTA — I. stopnja ekonomsko-komercialne smeri PRODAJNEGA INŽENIRJA — VS II. ali I. stopnja ekonomske ali tehnične smeri — el. VODJO IZVOZNEGA ODDELKA — VS II. ali I. stopnje ekonomske ali tehnične smeri — el. STROKOVNEGA SODELAVCA — VS II. ali I. stopnja ekonomske ali tehnične smeri. — el. Delo na teh delovnih mestih zahteva znanje vsaj enega tujega jezika in smisel za komercialno dejavnost — po možnosti z nekaj izkušnjami. Nudimo izredne osebne razvojne možnosti v centrali ISKRA COMMERCE v Ljubljani ali rKanju ter obstoječih in novih inozemskih firmah in predstavništvih ISKRE po vsem svetu. Osebni dohodki so primerni znanju, izkušnjam in uspešnosti pri delu. Interesente prosimo, da svoje vloge pošljejo v Kadrovsko službo ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Ma-sarykova 15, za vse informacije oz. pojasnila pa se povežejo z vodstvom Izvoza, Ljubljana, Kotnikova 6. bolj oddaljeno rajdo vrhov od Rogljiče, Rakove špice, Škrlatice, Oltarjev, Martulj-ških Ponc in špika. Ob tem, da je vršič eno naših najbolj obljudenih visokogorskih področij, tako poleti kot celo pozami pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati. • DOSTOPI: Od začetka maja do novembra z avtomobilom ali rednim avtobusom. Pozimi, ko ceste žal ne pdu-žijo, se navadno lahko pripeljemo le do hotela Erika iz Kranjske gore, oziroma do zadnjih kmetij v Trenti iz Bovca. Z malo sreče alj če nismo preobčutljivi za rohnenje motorja, pa tudi višje, čeprav so potem problemi z obračanjem. Peš pridemo iz Kranjske gore v 3 urah, od Erike pa tudi v dveh. Za Mihovim domom se prično bližnjice, ki se izognejo Koči na Gozdu. Iz Trente (izvir Soče) po bli-žnicah prav tako 3 ure. • IZLETI — TURE: Do ličarjevega doma (1650 m), ki je odprt poleti, pozimi pa le občasno, na južni strani prelaza je manj kot pol ure, do Poštarske koče (1725 m, oskrbovana le poleti) pod Solno glavo pa nekaj več hoje. ■ Na Prisojnik (2547 m) po južnem pobočju (skozi Okno je »zračna« in težka tura) dobre 4 ure. Dalje po jubilejni poti — na Kriške pode ali še bolje spodaj (transverzala) prek Mlinarice 6 ur. ■ Na Mojstrovko (2332 m) čez Vratca in po severni strani (zavarovana plezalna pot) 3 ure, po stezi čez škrbino pa okoli 2 uri. ■ Mimo zavetišča pod špičkom (2050 m) na Jalovec (2643 m) je dokaj zahtevna tura (transverzala), ki tudi ni brez orientacijskih težav. Izvedljiva je le pole-leti, ko je zavetišče vsaj zasilno oskrbovano (6 ur). ■ V Tamar čez Vratca in Sleme (3 ure) je prijetna letna tura, pozimi pa zanimiv turni smuk . Paziti pa moramo na snežne razmere zaradi nevarnosti plazov gremo čimbolj po zunanjem robu (nad Malo Pišnico). • Frtala je svojevrstna primorska jed, ki ni pretirano znana, a Jo tu in tafti le še pripravljajo. Gostilna, kjer jo lahko dobite je verjetno kar samo ena: Gostišče »Jezero« »v Modreju, tik nad cesto med Mostom na Soči in Tolminom (101 kilometer od Ljubljane!). Frtala je narejena iz jajc, pršuta in sira, malo je zraven tudi moke in mleka, vse ostalo -- priprava — pa je skrivnost. Porcija frtale stane v omenjeni gostilni 27,00 dinarjev; zadostuje pa za 3 do 4 jedce. • SMUČANJE. Ko je še povsod drugod skoraj brez snega, se na Vršiču (pod Solno glavo — za Lovsko bajto) že lahko smučamo. Kasneje se tereni razširijo še na drugo stran ceste in ko ga v dolini že zmanjka, ga je tod še vedno dovolj (do srede maja). Ce želite smučati sredi poletja, morate nižje do Koče na Gozdu in na plaz pod Prisojnik. Za smučanje je razen smuke po cesti v Kranjsko goro zanimiv tudi izlet v Krnico in pod Kriško steno (2— 3 ure). S ceste zavijemo pri Koči na Goedu ali Mihovem domu (obe postojanki sta pozimi odprti ob sobotah, nedeljah in praznikih) in se spustimo na planino v Klinu, prek katere nadaljujemo pot navzgor v smeri Kriške stene. FRANCI SAVENC Razen na slovenski obali, se lahko kopate -^pod streho in v morski (topli) vodi — tudi drugje. V Istri v Umagu, Pulju, Poreču in Rovinju. V Kvarnerju v Opatiji, tudi ob obali pa še v Crikve-nici in Primoštenu, v Zadru in Vodicah, v Splitu in na Hvaru. Na Korčuli (Vela luka), pa še v Dobrovniku na Črnogorskem primorju. *V Opatiji je po kopanju najbolj znamenit Adriatik (bazen imajo tudi v dražjem Ambasadorju), ki ima kar precejšen (vendar ne prevelik) bazen v svojem zgornjem nadstropju. Zanimivo je, da so zimske cene kar dostopne. Kopalni »konec tedna« v Opatiji stane 150,00 din (v petek večerja in prenočišče, v soboto cel penzion, v nedeljo pa zajtrk in kosilo). Tridnevno bivanje (datum po izbiri) stane 190,00 din. Enotedensko bivanje (datum po izbiri) pa stane 390,00 din. Sobe so dvoposteljne s tuši in straniščem. Za večje družine (po istih cenah) apartmaji. V ceno so vštete vse takse in kopanje. Otroci do sedmega leta 20 odstotni popust. Rezervacije v Ljubljani sprejema Yugo-tours (322-458). Gostje lahko vzamejo s seboj tudi smuči, ker je možnost vsakodnevnega prevoza na Platak (38 km). Tam je dovolj snega in vlečnica. DELO UOOONOST ZA NAROČNIKE DELA! NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA NC ODLAŠAJTE M CIM PREJ NAROČITE DELO SE UPATE ZDRSNITI Z 2,5 KM? Sneg ob vlečnicah v dolini postaja gnil in počasi kopni. Vedno bolj nas vabijo še vedno zasnežene gore, smuči pa nam odpirajo pot do njih. 2e poleti so gore res lepe, še lepše pa so pozimi in spomladi, ko smučarju in planincu nudijo zadovoljstvo, ki ga je težko primerjati s smuko ob vlečnicah. V zadnjih letih gore pozimi in spomladi vse bolj oživljajo. Boljše znanje smučanja, ki iz leta v leto napreduje z neustavljivo močjo, preganja strah. Marsikdo pa si še vedno ne predstavlja, da je mogoče poprečnemu smučarju priti na smučeh prav pod vrh Triglava. Bes je, navzgor je treba iti peš. Nekaj pa vendarle moramo storiti za svojo telesno nego, za svojo telesno zmogljivost in za izgubo odvečnih kilogramov. Pogled z vrha, zadovoljstvo nad »z lastnimi nogami« priborjeno zmago in nepozabni spusti v dolino odtehtajo ves trud in vso slabo voljo, ki se kdaj pa kdaj pojavlja ob vzpenjanju. Tumo smučanje nudi nešteto doživetij in kdorkoli je le enkrat užival lepote turnega smuka s Kredarice v dolino Krme ali s Kanjavca v dolino sedmerih jezer, ta si vedno :eli ponoviti to edinstveno do-ivetje. Naj omenimo, da dr. Lo-entz, glede na zdravstveno n fiziološko vrednost, uvršča urno smučanje v gorah med lajbolj učinkovite zvrsti sortnega udejstvovanja. Tudi hojo v gore poleti bi težko enakovredno primerjali s turnim smučanjem. Tumo smučanje skriva v se. bi vrsto doživetij, ki jih gorska turistika poleti ne pozna. Naj omenimo le to, da moramo poleti navzdol peš, pozimi pa se spuščamo na smučeh v dolgih lokih preko širnih zasneženih planjav, ki jih ne premore nobeno steptano smučišče v dolini. Tumo smučanje je aktivnost, ki jo lahko goji vsa družina ne glede na starost. Potrebno je zgolj poprečno znanje smučanja. Manj izurjeni smučarji se lahko podajo le na krajše izlete, v bližnjo okolico planinske koče, bolj izurjeni in vzdr- SOS MOJSTRI Človek je kljub vsej visoko razviti tehniki neprestano v nevarnosti, da ga vrže ta ali ona katastrofa iz varnega doma v divjino, ga loči od velike skupnosti. Reši ga signali zacija — klic na pomoč. V velikih katastrofah pa so za nekoliko ur prekinjene vse druge zveze — in tedaj so posebno potrebni ljudje, ki z enostavnimi sredstvi signalizirajo v daljavo in kličejo na pomoč. Najvažnejši so Mor-zejevi znaki. Vsak tabornik jih mora znati dobro uporabljati! Neki prijatelj partizanov je z nabijanjem obročev na sod z Morzejevimi znaki obveščal četo o gibanju nasprotnika. V neki veliki bitki je strojevodja iz svoje onesposobljene lokomotive čez široko reko z žvižgi brzojavil domačim borcem važna poročila z bojišča. S plinskim vžigalnikom je ne ki ponesrečeni planinec z visokih gorah v vetrovni noči signaliziral v dolino po pomoč! Vse pride prav: ogledalce v sončnem dnevu, močno kadeči se ogenj, plameni, močna piščalka, streli iz pištole, klici, pisane rute ali nalašč za to narejene zastavice iz rdeče-belega blaga. V pragozdovih še danes uporab ljajo za primitivno signaliziranje votla debla. Ponoči odlično služi električna baterija. Za vajo doma in med tovariši pa uporabljaj tudi oči, če mežikaš zdaj z enim, zdaj z drugim očesom, in je levo oko »pika«, desno pa »črta«, lahko odlično signaliziraš. Taborniki in vsak drugi pa naj bi poznali tudi mednarodne Morzejeve znake. PAVEL KUNAVER žljivejši pa se bodo lotili daljših tur. « Najugodnejši vremenski pogoji so, če relativno toplim, sončnim dnem, ko se sneg usede, slede mrzle noči s temperaturo pod ničlo. Tedaj je možnost plazov manjša, smučamo pa lahko po zrnatem snegu (fimu), ki ga turni smučarji najbolj cenijo. Nikdar na pot v novo-zapadlem snegu ali v močni odjugi! Tedaj so plazovi pogostejši. Bolj izkušeni planinci in smučarji se lahko sami podajajo na izlete in ture (vendar vedno v skupini!), manj izkušenim pa priporočamo, da se udeležijo turnih smukov, ki jih prireja komisija za turno smučanje pri Planinski zvezi Slovenije. Najbolj znane in v tem letnem času oskrbovane izhodiščne postojanke za turne smučarje so Vogel, Kom. na, Vršič, Krvavec in Velika planina. Tudi Pohorje nudi obilo možnosti za krajše' in daljše izlete na smučeh. Planinska • društva obljubljajo, da bodo odprla tudi nekatere druge postojanke (Vodnikova koča, Staničeva koča), Planinska društva pa bodo morala zimskim markacijam posvetiti več pozornosti kot doslej, da ne bi mar 'terega turnega smučarja spravila v slabo voljo in ga odvrnila od nameravanega visokogorskega izleta. o pljučnih ■ ■ ■ podmornicah Morda boste začudeni, toda kljub marcu se mi zdi nekaj besed o vzdrževanju podvodne opreme pomembnih. Ce ste pozabili nanjo, bi bilo škoda, ker ste jo najbrž kupili za aTag denar, nepazljivost pa ji lahko hudo škodi. Torej: Masko umijte v sladki vodi in jo posujte s smukcem. Enako naredite z neoprensko obleko (če jo imate) in plavutmi. Obleko dajte na obešalnik, ne zvijajte jo, ali kakorkoli zlagajte. Pregibnine, ki nastanejo, so začetek konca. Puške namažite s silikonsko alj drugo mastjo, isto velja za puščice in podvodne svetilke. Pri puškah na vzmet morate vzmet izvleči iz puške in jo dobro namastiti, nato pa obesiti v suhem prostoru. Pri puškah na komprimiran zrak zamenjajte olje in popustite pritisk zraka na minimum. Sebe vzdržujte z rednim smučanjem in drugimi športi, ne jejte preveč, ker salo trebušno prepono pritiska navzgor, kar vam bo otežkočalo dobro nadihava-nje in daljše zadrževanje zraka med potapljanjem. Ce hočete uživati 15 ah več dni dopusta s potapljanjem, podvodnim ribolovom, fotografijo itd. morate na to misliti že nekaj mesecev prej. Podobno kot tisti gurmani, ki par dni pred predvideno gostijo, primemo ne preveč stradajo. K. PETROVIČ Peter B.. 41, komercialist Janez O., 21, študent 1. Ženi sem kupil rože in nekaj za njeno čisto osebno uporabo. V »oštarije« pa ne zahajava. 2. Obdarujem jo za Novo leto, rojstni dan tn dan žena. 1. Dekletu sem kupil bonboniero in rože. Ker delam, je ne bom mogel peljati ven. Najbrž bo šla sama, pa nimam nič proti. 2. Za enakopravnost sem. Zato samo ob praznikih. 3. Naklonjenosti pa z denarjem prav zares ni mogoče kupiti. Ce si jo že lahko pridobiš, si Jo kot človek, dober mož. 3. Kupiti se je ne da. Lahko pa se prilizneš, če ga kaj polomiš. Ce mi ona kaj kupi kar tako, je to že sumljivo. 4. Nežen moraš biti, nežen. Od časa do časa pa moraš tudi pokazat] zobe. Meni moja pravi, da sem še zmeraj pre malo nežen. 4. Moški ne sme biti copata, ženska mu bo hitro zlezla čez glavo. Meni se zdi, da tudi ženske rade vidijo, če si strog. o. ivtoraa sem starokopiten, mislim pa, da ni dobra tista žena, ki hoče kar naprej lumpa-ti. Pa tudi mož ni dober, če ne pozna svojih meja. 5. V posteljo ravno ne sme, kar pri poljubčku naj ostane. Od špijoma je odvisno, če bom pa jaz tole mejo spoštoval. 6. Nežna je, dobra mati in gospodinja. Znati je treba napraviti pravo vzdušje. S svojo ženo sem zadovoljen. 6. Ideala nimam. Moja ženska naj ne b0 prelepa, saj so potem same sitnosti. Mora biti inteligentna, pa ne bolj od mene. Ne ve se, ali je bilo marčevsko razpoloženje krivo, ali pa so naši" moški res tisti, ki ženskih src ne kupujejo. Teorijo ravnanja z njimi znajo, priznavajo še celo njene pomanjkljivosti. Ljubosumni kot da niso — pa saj je 8. marec enkrat na leto, meje ženskega veselja pa so tako ali tako trd(n)o postavljene: ime, starost, poklic 1. Kaj ste kupili svoji ženi oziroma dekletu za 8. marec? Kam ste jo peljali? 2. Obdarite ženo ali dekle, jo peljete ven le ob praznikih, ali pa tudi ob navadnih dneh? 3. Je mogoče naklonje. nost kupiti tn, ali pričakujete kakšno povračilo? 4. Kako je treba ravnati z ženskami, kako se ta vaša teorija izkaže v praksi? 5. Kje so meje ženske sproščenosti? Ali vi sami te meje spoštujete? 6. Kakšen je vaš ženski ideal? Je vaša žena ali dekle blizu temu idealu? Brane C., 23, prodajalec 1. Dekletu sem kupil kozmetično kolekcijo. Ven bo šla s svojo družbo. Vseeno mi je, če gre z njimi; njen praznik je. ve pa tudi, kaj počne. 2. Brez skrbi, tudi ob navadnih dneh dobi, kar ji gre. *. • \ 3. Mislim, da se lahko, danes še posebej. Povračila pa ne pričakujem, saj tudi ničesar ne kupujem. 1 4. Tega ni mogoče v enern stavku povedati. Odvisno od ženske. 5. Prav vsaka .bo vedtla, do kod sme. Ce meje spoštujem, je odvisno samo od nje. ' 6. Kot v tisti TV reklami: nežna, inteligentna in negovana. Mojemu dekletu manjka do tega še 70 odstotkov. Pa bo že bolje. Tomaž J., - . . 31. uradnik 1. 2eni sem kupil ogrlico. Peljal je pa nisem nikamor. Sva bila kar doma. 2. Ne ravnd pogosto. Ce imam kaj na vesti, potem pa že. 3. Lahko, je pa na tak način pridobljena naklonjenost dvomljive vrednosti. Kupuje se pa menda vedno za protivrednost? 4. Biti moraš tak kot tiste prve dni. Samo zato se mi zakon obnese. 5. Enakopravnosti v takih primerih ne priznavam. Prav zato tudi ne spoštujem mej. 6. Prijetna naj bo na pogled, pametna in razgledana. Moja ženka se pa temu približuje. Štefan P., 37, kmet 1. Kakšen šopek ji bom že kupil, ženi. Ven pa ne greva. .Boljša večerja bo, kaj bi še? 2. Vem, kaj potrebuje, pa naj bo to delavnik ali praznik. 3. Kupi. že. Samo to ni kaj dosti vredno. Mora biti že še kaj naklonjenosti pred tem. Mislim, da pričakuješ veselje, kakšnega povračila pa najbrž ne. 4. Na kratko jo je treba držati, pravijo. Jaz mislim, da se je treba pogovarjali. Ona ima včasih še bolj prav kot jaz. 5. ženske so ženske in morajo biti drugačne tudi, če se veselijo. Pa če je moja žena med njimi, ali pa če gre za čisto tuje. 6. Biti mora dobra mati, čedna in prijazna. Tudi zvesta naj bo. Moja žena je dobra mati, prijazna in čedna. Ne bi je zamenjal. Miran K., 46, politik 1. Prispeval sem nekaj denarja, da si je žena kupila plašč. Peljal je nisem nikamor, nisem imel časa. 2. Seveda, tudi ob drugih dneh, vedno se najde primerna priložnost. 3. Ne, saj ni dovolj, samo materialna plat. 4. Pustiti jim je treba, da so svobodne v svojih odločitvah in hotenjih. 5. Ne bi mogel odgovoriti na to vprašanje. 6. Biti mora dobra mati in žena. O moji ženi lahko zato govorim kot o idealu. Tumo smučanje spet v modi jFoto: P. Kunaver) Nit za običajno žensko nogavico je dolga okoli 10 kilometrov. V deželah zahodne Evrope pripravijo vsako leto okoli 500.000 ton globoko zmrznjenih obrokov hrane. S tem se ukvarja več kot 600 velikih specializiranih proizvodnih organizacij. Thomas Alva ‘Edison je nekega večera v hudem nalivu naletel na dekle, premočeno do kože. Ponudil ji je svoj dežnik in jo spremil domov. Cez nekaj mesecev je postala njegova žena. V Frankfurtu so odkrili »vodo v prahu«. Gre ea neko silicijevo spojino, ki je izredno hi-droLlna: vsak mikroskopski delec te snovi veže 9-krat večjo količino vode. kot je sam velik. tako da vsebuje liter tega prahu kar 90 odstotkov vode. ki jo je brez težav mogoče ločiti od zrnc, če vse skupaj segrejemo. Največ časopisnega papirja porabijo na prebivalca vsako leto v Združenih državah Amerike: 214 kg. Na Nizozemskem pride na državljana 105 kg, v Franciji 72 kg, v Italiji pa 46 kg. Ob koncu 19. stoletja so priredili v New Torku tekmovanje za najdaljše ženske lase: zmagala je neka miss Ovvens. ki je imela kar 2.51 metra dolgo gr.vo. LADI ljubijo PLES ni trda SOLA zahteva VAJE lepšajo TELO se krepi S ŠPORTOM se dobi KONDICIJO imajo 12. in. 1971 MLADI Nestle ALI »KAKO JE ŠVICA OSVOJILA SVET" Ne, ni pomota. Švica je na tradicionalni, miroljubni način osvojila svet - s čokolado Nestle, ki jo danes izdelujejo v 111 državah v svetu. Vprašate, zakaj prav s čokolado Nestle? Zato, ker je Nestle povsod Nestle čokolada, vedno istega izrednega okusa in arome. Zato, ker švicarski strokovnjaki kontrolirajo formulo in jamčijo za visoke »Nestle« standarde. Zato, ker je proizvodnja Nestlč čokolade dovoljena samo na podlagi posebne tehnologije, ki je tudi danes najbolj stroga tajnost. Zato, ker pomeni Nestle čokolada v svetu samo eno -čokolada garantirane vrhunske kvalitete. NTŠTLE Z Z jP V1 VAS ZANIMA? SARABANDA V STOMETERSKEM PASU UGANKA težka je NALOGA mamice je PRAVLJICA ima naj RISBE so v (skandinavski) KRIŽANKI pomaga QIJIZ težji je kot TEST lahka je BBSii UGANKA SEVER Hi MEDVED Ob rojstvu ni večji kot majhen maček. Toda ko zraste, je severni medved dolg okoli tri metre in tehta 500 kg! V toplem letnem času si privošči vse dobrote, ki mu jih ponuja morje. Pozimi, ko hrane primanjkuje, pa se mora zadovoljiti tudi z uvelimi jagodami. Sicer pa je vztrajen lovec, divji in popadljiv, vendar tudi po svoje miroljuben, prijazen, celo nekoliko smešen, posebno kadar se drsa po ledu. Čeprav kralj Arktike marsikdaj nima kaj za pod zob, mu leden mraz njegove domovine ne more do živega, kajti pod kožo ima debelo plast maščobe, čudoviti kožuh pa mu sega prav do podplatov. Medvedka pripravlja gnezdo za mladiče. Jeseni se uleže po dolgem kje nakakem pobočju, tam kjer vetrovi odpihajo prvi sneg. Tod, v vedno debelejši snežni odeji si napravi ležišče. Kaj kmalu vzame medvedka svoja mladiča v šolo in ju uči plavati in loviti. Na sliki vidiš, kako praktična sta mladiča. Le dvoje repov in dvoje gobčkov zadostuje, da vsi trije plavajo kot en sam medved. Januarja se skotita dva še slepa medvedka, ki nista večja kakor podgani in tehtata komaj po 750 gramov. Krdelo strašnih ork je presenetilo severna medveda, ki sta se zatekla na ledeno goro. Toda pr^stradani kiti ne odnehajo in kar v krogu se pode in preže na plen. Prav nič ne vemo, kako se bo to končalo. Severni medved preži na ledeni plošči in čaka, da se iz vode prikaže tjulenj in zajame zrak. Celo tako zvit je, da si s šapo zakrije črni smrček, ki bi v beli pokrajini lahko izdal njegovo navzočnost. Ce je medved lačen, ga njegov dobri nos pripelje že iz velike daljave k lovcem in šotorom. Ce človek tedaj nima pri sebi orožja, ga bo divja zver raztrgala. MAMIN PRAZNIK Mamica bo praznovala, kaj le neki bi ji dala? Kje naj bi denar dobila? Kaj le naj bi ji kupila? Kam se naj bi obrnila, da b! za denar prosila; nočem, da bi vedel kdo, kako mi je sedaj hudo. Rožice ji bom nabrala, šopek s trakom povezala, srčece ji svoje dala in z njo se radovala. VANJA LJUBIC, Ka-menče pri Braslovčah MAMIN PRAZNIK MAMIN PRAZNIK - Narisala: Metka Celcer, 2. b razred osnovne šole Ravne na Koroškem Tl-Tfl Nekoč je bila urna družina, ki se je imenovala družina Ti-Ta. Tu je bil najprej očka Ti-Ta, potem mama Ti-Ta, dve hčerkici Ti-Ta in srčkan fantiček Ti-Ta. Vsa družina je bila zelo srečna in je ves ljubi dan veselo prepevala tik in tak pa tak in tik. Nekega dne pa je mama Ti-ta opazila, da fantiček Ti-ta ni več prepeval tik-tak, tik-tak. Čisto tiho je stal tam, bil je čisto žalosten. Tedaj je mama kriknila: »Moj fantiček je bolan!« in je jela bridko jokati. A ko sta videli mamo jokati, sta jeli jokati še hčerkici Ti-Ta. Očka Ti-Ta jih je oštel in zakričal: »Nehajte! Nehajte! Saj boste zarjavele!« Vendar so le še huje zajokale. Očka Ti-Ta je rekel: »Vekanje prav nič ne pomaga, Ti-Ta mora k zdravniku.« Urni zdravnik je vzel malega Ti-Taja, potrkal po njem in rekel: »Ne, ne, vaš mali sploh ni bolan. Samo naviti so ga pozabili.« In je navil malega Ti-Taja in mali Ti-Ta je začel veselo tiktakati. Tedaj je mama Ti-Ta nehala jokati in tudi sestrici Ti-Ta sta nehali jokati. Očka Ti-Ta je bil zadovoljen in vsa družina je spet ves ljubi dan veselo prepevala tik in tak pa tak in tik pa tik-tak, tik-tak, tiktak, tiktak. MOJI MAMICI JE IME MAJDA. V ŠOLI UČI UČENCE SLOVENŠČINO. KMALU BO IMELA PRAZNIK. OB DNEVU ŽENA JO BOM RAZVESELIL. PRI TEM BOM PROSIL OČKA ZA POMOČ. TUDI NA TOVARIŠICO NE BOM POZABIL. AMOR PUČKO, 1. b osnovne šole, Negova Moja mamica je skrbna. Vsak dan lepo in natančno pospravi stanovanje. Ima zelo veliko dela, saj pospravi kar sedem prostorov vsega skupaj. Zjutraj, ko vstane, najprej pospravi dnevno soba. V tej sobi ima veliko dela, ker pa je hitra, se kmalu odpravi še v spalnico, otroško sobo, predsobo. stranišče, kuhinjo in nazadnje še v kopalnico. Ko je to opravljeno, včasih še lika ali šiva, umije okno ali pa gre v trgovino. Okoli pol dvanajstih pa prične kuhati kosilo. Kmalu zatem, ko gre sestrica spat. odide mamica v službo. Trudna se zvečer vrne domov in ker ji včasih ne pomi-jem posode, mora še pozno v noč bedeti ‘in pospravljati po kuhinji. Ker je natančna, tudi od mene zahteva natančnost. A ker sem svojeglava, naredim po svoje. MARJETKA PODBREGAR, 4. razred osn. šole Franceta Bevka, Bežigrad-Ljubljana Gotovo je ne poznate, zato vam Jo bom zdajle opisal. Moja mama je majhna žena, srednjih let in ima močno postavo. Obraz, zame najlepši, obkrožajo temni lasje. Med njimi se kdaj zasveti kak bel las. Zakaj bel, od kod? Povzročile so ga skrbi in težave, delo. Dvoje .sivih oči se sveti na prikupnem obrazu in ko se zasmeje, se je na licih pojavita dve jamici, ki jo naredita še bolj prikupno. In njena obleka? Včasih nosi krilo, pa bluze, predpasnike ali obleke. Vedno je okusno in praktično oblečena. Zdaj, ko je mrzlo, obuje najraje volnene copate. Ne vem. zakaj je tako delavna in skrbna. Morda je to njena velika ljubezen do mene. Res, mama me ima zelo rada. Jaz ji ljubezen vračam, vendar vem, da ji njenega truda zame ne bom mogel nikoli poplačati. Zaposlena je v litijski osnovni šoli in je vsak dan veliko zdoma. Domov pride utrujena in ne mine dan. da me ne bi vprašala, kako mi je, mi pogledala domače naloge in me pogladila s toplo roko. Nikoli pa tudi ne bom pozabil njenega trpečega in žalostnega obraza, kadar je ne ubogam ali če jo užalim. Za tak spodrsljaj se ji opravičim in sem potem še bolj priden. Takšna je moja mama z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. A prav takšna, kakršna je. me privablja in sprejema v svoje okolje. SREČO VAVTAR, literarni krožek osnovne šole Šmartno pri Litiji Na svetu mi je najdražja mama. Mama me ima zelo rada. Kadar jo užalim, mi je potem hudo. Pomislim, kako bi bilo, če mame ne bi bilo. Naskrivaj opravim kakšno delo. da jo zopet razveselim. Potem je spet vesela in me ima še raje. Kadar sem bolna, mi vse prinese, kar želim. Ko ozdravim, mi ne pusti, da bi kaj težkega delala. Vsa moja dela opravi ona, čeprav je utrujena. Ko je otrok še majhen, je prva njegova beseda »mama«. Če mu je hudo, sili k njej. Koliko noči je prečula mama, ko sem bila bolna! Ko sem začela hoditi v šolo. mi je pripovedovala, kako bo lepo, če se bom pridno učila. Prav mamica me je navdušila za učenje in še zdaj se rada učim. Mamico bom imela vedno rada in ji bom pomagala. Želim, da bi še dolgo živela in da bi bila zdrava in srečna. VERI ŠTRUKELJC, 4. a razred osn. šole, novinarski krožek, Šentrupert MOJA MAMA JE SONČEK C ŠOPEK ZA VSE MAMICE Narisal: DARKO ŠTRAKL 1. razred osnovne šole »Ivan Cankar«, Ljutomer Strme pečine so ga rodile, vode deroče na breg odložile. (uauiex) Vsak dan prinese iz dalje neznane k nam domov kupe novic, . pa se niti iz sobe ne gane -kdo je ta stric? (oipea) Noge, povezalo, jezik razvezalo, srce napolnilo, g'avo izpraznilo. (ou!A) Čim večja je, tem krajše noqe ima, čim qrša je, tem lepše se smehlia. (?e-|) Bila sta dva očeta in dva sinova -skupaj so šli na dolgo pot. Ko je sonce proti poldnevu že prehudo pripekalo, so posedli ood senčnato drevo in odvili popotnico. Med seboj so si razdelili tri pečene kokoši. Le kako so to naredili, da ie vsak od njih dobil celo kokoš? (iuis -330 - pap :afzoui aluj ouies os i|!8) «1 *A MM MWMA HaPKD Narisal Marko Fakin, učenec 2. razreda Moja mamica dela v tovarni Tekstilindus Kranj. Kadar ne znam napisati naloge, mi pomaga. Včasih mi dovoli, da grem z njo v trgovino. Včasih mi reče, naj jo pridem pred tovarno počakat, da greva v mesto. V mestu mi kupi tudi avto, ki se mu odprejo vrata, ker delam zbirko. Zvečer, ko grem spat, mi reče lahko noč. Zmeraj skrbi, da imam čisto obleko. Zjutraj mi skuha zajtrk. Včasih mi pregleda tudi šolsko torbo. Skrbi pa tudi, da grem pravočasno v šolo. Mamica, rad te imam. MARKO DIJAK, 3.č razred osnovne šole »Lucijan Seljak«, Kranj Moja mati bo stara oseminštirideset let. Ime ji je Marija. Je zelo skrbna in dobra mati, zato jo imam rada. Moja mati mora trdo delati, ker ji otroci malo pomagamo. Vsako leto vzredi dva prašiča. Ker ima oče bolj majhno plačo, si veliko stvari pripravimo doma. Največ teh stvari mora pripraviti mati. Ker je moja mati tudi šivilja, mi naredi kar precej lepih oblek. Šiva tudi za druge ljudi in pravijo, da jih nikoli ne ogoljufa. Je zelo pravična in zato jo v vasi vsi spoštujejo. Svoje matere ne bi dala za noben denar, ker tako lepo skrbi zame in za ostale člane naše družine. BREDA PIRH, 5.b razred osnovne šole Šentrupert Drago uredništvo! Hodim v 6. c razred osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Star sem že 13 let. Rad prebiram knjige, rišem, posebno pa zelo rad pojem. Zato samostojno pišem razne otroške pesmice. Pošiljam vam eno od svojih pesmi. Ker je praznik žena, sem o tem prazniku napisal tudi pesmico. Glasi se takole. 8. MAREC - DAN ŽENA Osmi marec dan žena, mama zopet bo doma, vaša mama tudi, ker se večno trudi. Vsem materam sveta, mi misli bredejo v daljavo, to pesem jim poklanjam iz srca, da bi zdrave in vesele vedno bile le doma. Bom vaš zvesti bralec. Lep pozdrav od Bojana Moja mama je učiteljica: Uči tudi mene. Če sem v šoli poreden, me opominja. Če je bolna in leži, jaz malo pospravim in ji kaj skuham. A nikoli ni tako pospravljeno, kot pospravi ona. Ko vstane, pravi, da z menoj ne bo nič, ko bom velik. Meni je zelo hudo, čeprav vem, da mama nič hudega ne misli. Mama je zelo skrbna, redna in snažna. Želi, da bi bil tudi jaz tak. Za vso družino skrbi sama. Če gre na sestanek, včasih jaz pospravim kuhinjo. Ko pride domov, je zelo vesela in me vedno pohvali. Mamo imam zelo rad. MIRO BREZOVAR, 4. a razred osn. šole, Šentrupert, novinarski krožek Moja mama je srednje postave. Ima črne lase in rjave oči. Obraz ima podolgovat. Mama skrbi za nas, da smo čisti in da nismo lačni. Je dobrosrčna. Tudi doma je delavna, mora prati in pospravljati. Ko pride z dela, jo čaka veliko dela. Mama je redko kdaj slabe volje. Zato moramo starše tibogati. Zdaj se bliža osmi marec, zato bomo z očkom in bratom kupili lepo darilo. INES SEMENIČ, 4. a razred osn. šole, Postojna Mama, to je čudovita beseda, ki mi pomeni nekaj najdražjega in najlepšega. Truda in dobre volje in razumevanja, ki mi ga daje, ji nikol* ne bom mogla povrniti. V družini nas je pet, zato ima mamica veliko dela in skrbi. Ko sem bila še čisto majhna, sem se že zavedala, kako je dobra in kako me ljubi. Vsako jutro, ko moram v šolo, me prebudi in pripravi zajtrk. Ko pa pridem domov iz šole, me že čaka kosilo. Toda to je samo tisto, kar opazim tako mimogrede. Koliko pa je še vsega drugega, kar mora mama nositi na svojih plečih, in tega ne znam izraziti s svojimi besedami. Svojo ljubezen nam izkazuje, kadar le more. Vliva nam poguma. Daje nam zgled. Ali ji bom lahko to kdaj povrnila? Ji bom lahko kdaj naredila kaj dobrega? Želim samo, da moja ljubezen do nje ne bo nikoli ugasnila. Da jo bom kdaj lahko razveselila in ji podarila rože. Tudi naš največji partizanski pesnik je vzvišeno ljubil svojo mater. Ko so ga sovražniki mučili in tepli, in ko dalj časa ni imel zveze z domom, se je goreče spominjal svoje matere in ji poklonil najlepšo pesem, ki se glasi: »O, mama, če bi davi tu bila, bi moj krvavi obraz v dlani zajela in tiho, tiho pesem mi zapela.« Tudi jaz nadvse ljubim svojo 'mater in želim, da bi ljubezen med nama ostala vedno taka, kot je sedaj. Želim, da bi še mnogo let živela med nami in mi dajala dobro vzgojo in kazala pravo pot v življenje. BERNARDKA DETELBAH, 6. a razred osn. šole Tišina v Prekmurju Spoštovano uredništvo! Z veseljem smo sprejeli novo stran v vašem dnevniku. Tako jo bodo z zanimanjem otroci prebirali. Za otroke našega zavoda to sicer ne velja, ker ne znajo brati. So namreč mentalno prizadeti. Izredno pa radi riše-| jo. Posebno pa radi rišejo na temo, ki ste i jo najprej predlagali. Mamice imajo zelo radi. Bojan, čigar risbico vem tokrat pošiljamo, ima mamico posebno rad takrat, ka-rar ga pride obiskat. Zato ji je tudi narisal torbico. Upamo, da vam bo risbica všeč in presrečni bomo, če jo boste objavili. Vas pozdravlja BOJAN in vsa III. skupina, Zavod za delovno usposabljanje mladine. Črna na Koroškem MOJA MAMICA S TORBICO Naslikal: BOJAN SLAPŠAK, III.a skupina Zavoda za delovno usposabljanje mladine. Črna na Koroškem Odslej več za varstvo Starši v Velenju bodo plačevali v vrtcih 140 dinarjev Svet za dnevno varstvo otrok pri TIS Velenje je spremenil merila za soudeležbo temeljne izobraževalne skupnosti pri stroških v zve-K z dnevnim varstvom otrok. Ker je mogoče sredstva skupnosti otroškega varstva Izjemoma uporabljati tudi za financiranje storitev v zvezi z dnevnim varstvom otrok, so v Velenju izkoristili to možnost. Lam je znašala oskrbnina 95 dinarjev, starši pa so — kakršne dohodke pač imajo — prispevali 25, 57 oz. 78 dinarjev, razliko pa je krila TIS. Zaradi večjih stroškov in podražitev se je polna oskrbnina, in to za 8-urao varstvo, zvišala od 95 na 140 dinarjev na mesec. Svet za dnevno varstvo otrok je sklenil. da bodo za malčke iz družin, kjer dohodek na člana ne dosega 100 dinarjev, krili vse stroške. Družine pa. kjer presega dohodek na družinskega člana 600 dinarjev na mesec, pa bodo morale plačati same polno oskrbnino. to je 140 dinarjev. Za 5-umo varstvo pa velja polna oskrbnina 120 dinarjev. V Velenju bo TIS iz sredstev skupnosti otroškega varstva tudi v prihodnje dajala denar za osebne dohodke zaposlenih ter za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme starši pa bodo plačevali stroške za oskrbo, vzgojo In varstvo. M. L. Tekma za SOS Junija v Velenju republiško tekmovanje ekip prve pomoči - Sodelovale bodo ekipe iz Avstrije - Pokrovitelj: Gorenje Zadnja leta si številne organizacije RK prizadevajo usposobiti kar največ naših občanov za nudenje prve pomoči. Ena od oblik preverjanja znanja občanov, predvsem pa ekip, so občinska, območna in republiška tekmovanja ekip prve pomoči. Na občinskem odboru EK Velenje smo izvedeli, da je bilo za prizorišče letošnjega III. republiškega tekmovanja ekip prve pomoči izbrano Velenje, središče šaleške doline. Tekmovanje bo v soboto, 19. junija, popoldne. Nastopile bodo najboljše ekipe prve pomoči iz vseh 60 slovenskih občin. Domačine bosta zastopali dve ekipi. Na letošnjem tekmovanju bosta na- stopili tudi dve ekipi prve pomoči iz avstrijskega Gradca. Velenjsko III. republiško tekmovanje ekip prve pomoči so si zamislili tako, naj bi v soboto prikazale ekipe znanje in usposobljenost, v nedeljo dopoldne pa naj bi po slavnostnem sprevodu vseh udeležencev III. republiškega tekmovanja najboljše ekipe pokazale svoje znanje drugim ekipam prve pomoči. Pokroviteljstvo nad letošnjim III. republiškim tekmovanjem ekip prve pomoči je prevzelo Gorenje. Kot je povedal sekretar občinskega odbora RK Velenje, Tomo Hudoletnjak, bodo v Velenju v začetku maja pripravili občinsko tekmovat nje ekip prve pomoči. V želji, da bi se kar najbolje pripravili na republiško tekmovanje, tudi po organizacijski plati, pa bodo pripravili še območna tekmovanja ekip prve pomoči; nanj bodo povabili zmagovalce občinskih prvenstev iz občin širšega celjskega območja. M. L. Padel v gictiino Pri graditvi šoštanjske termoelektrane prihaja do hudih delovnih nesreč — Tokrat ponesrečenec hudo ranjen , ."'~S •'*' * T—— _ gfe DENAR ZA STOLETNO CESTO — Vodstvo GLIN iz Nazarij je namenilo za letošnja dela pri nadaljnji gradnji gozdne ceste iz Podvolovljeka do Kranjskega Raka več stotisoč dinarjev. S tem denarjem in pa s prispevki občanov naj bi letos nadaljevali delo, ki se je zdaj ustavilo v grabnu nad Obcirjevimi njivami. Tako bi Gornjesavinjčani končno le dobili cestno povezavo tudi v Zgornjem delu. Cesta bi vodila iz Luč do Raka na kranjski strani. Z one strani naj bi gradnjo financirala kamniška občina. Foto: J. Sever Danes v Celju Kino Union: amer. barvni film »Peklenska steza v Indianapolisu«. Metropol: ob 16.30 norv. f:!m »4 dolarje za mi-S6evanje«. ob 18.30 in 30.30 pa nem barv. film »Vitez Buri- Dom: ob 16. uri amer. barv. risanka »Knjiga o džungli«, ob 18. m 30 pa francoski barvni Cim »Mamilo«. SLG: ob 19.30 »Veronika De-sentika«. gostovanje v Žalcu. - Knjižnice: študijska in DPD Svoboda sta odprti ves dan. mestna pa popoldne. Drsališče: od 19. do 31. ure odprto tudi za rekreativno drsanje. flS zasluži kolajno Skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti v Celju je ugodno ocenila poslovanje — Vprašanje osnovne šole v Vojniku bo treba čimprej rešiti CELJE, 11. marca. Dejavnost temeljne izobraževalne skupnosti je bila lani zelo uspešna. V celoti se je namreč ujela s sprejetim republiškim programom o ozdravitvi gmotnega položaja šolstva kot rudi z reševanjem odprtih kadrovskih in drugih vsebinskih vprašanj. Izobraževalna skupnost je imela 22 milijonov 309 tisoč din dohodka. Ob realizaciji v višini 19 milijonov 79 tisoč din pa je dosegla za 11,4 odstotke več od napovedanih dohodkov. To je bila ena glavnih ugotovitev na današnji seji skupščine izobraževalne skupnosti. Na njej so poudarili, da gre zasluga za tako uspešno poslovanje tako občinski skupščini, kot vsem drugim dejavnikom, s katerimi so organi skupnosti sodelovali. Razširitev zmogljivosti je omogočila, da so v Celju vključili v predšolsko vzgojo 15,3 odstotka otrok. Učni us- V nekaj vrstah Celje DVOJE PREDAVANJ NA OSNOVNI SOLI FRANJA VRUNČA — Osnovna šola Franja Vrunča na Hudinji pri Celju prireja v torek. 16. marca ob 17. uri dvoje predavanj za starše. Za starše otrok četrtih razredov bo predavala prof. Ana Tomič iz Ljubljane o vplivu TV filma in knjige na otrokov razvoj. Staršem otrok sedmih razredov pa bo govorila mladinska sodnica Lulik Peteme-lova — Zakaj zahajajo mladi na kriva pota. Vodstvo šole je povabilo znanega pedagoga dr. prof. Franca Pedička. ki naj bi v aprilu govoril staršem o vzgojnih problemih pubertetnikov. OD ISLANDA DO BAHAMOV — Novinar Dela Drago Kralj je svojemu predavanju, ki bo v ponedeljek, 15. marca ob 19,30 v Narodnem domu, dal naslov »Od Islan-da do Bahamov«. Predavatelj ima to predavanje bogato opremljeno z barvnimi diapozitivi iz Bahamskega otočja. ŽdlCG ZAKAJ LETOS NI PREDAVANJ — V lanski sezoni je bi-lo v občini Žalec precej poljudno-znanstvenih predavanj. Predavanja so organizirale Krajevne skupnosti SZDL in mladinske organizacije. Letos pa še ru bilo na terenu nobenega predavanja. Občani se sprašujejo, kaj je temu vzrok: ali preslaba organizacija ali pa je za tovrstno dejavnost zmanjkalo sredstev? Velenje MATURANTSKI PLES V »PAKI« — V petek. 12. marca bo ob 20. uri v prostorih hotela »Paka« v Velenju maturantski ples. Poleg maturantov in njihovih staršev ter profesorjev, se bodo plesa udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in podjetij. Iz drugih izdaj MARIBOR Epidemija gripe Center za dežurno službo pri zdravstvenem domu Maribor ugotavlja, da se je v zadnjih dneh močno povečalo število zdravniških obiskov na domu, tako v mestu. kot tudi v okolici. .Klicanje zdravnikov k bolnikom na dom se je sicer začelo množiti že konec februarja, vendar je doseglo vrhunec — več kot 200 obiskov dnevno — v torek, 9. trn. Pomočnik ravnatelja zdravstvenega doma dr. Rudolf Lovrenc meni, da gre za epidemijo gripe, ki pa je prizadela pred vsem mlajše otroke. V osnovni Soli Prežihov Voranc so morali zapreti dva razreda, vendar sedaj pouk že spet teče normalno. RADOVLJICA Zasebna zobozdravstvena ordinacija Svet za zdravstvo pn občinski skupščini Radovljica je pred štirinajstimi dnevi dovolil odpreti na Bledu zasebno zabozdravstveno ordinacijo. Ta odločitev pa je vzbudila živahno razpravo na seji občinske skupščine. Na tej seji je predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Bohinc v imenu družbenopolitičnih organiza cij v občini vprašal, kaj je vodilo svet pri tej odlo čitvi. Povedal je, da v vodstvih družbenopolitičnih or ganizacij nasprotujejo zasebni zobozdravstveni praksi To utemeljujejo predvsem s tem. da je na Bledu do volj razvita zobozdravstvena služba v okviru zobo zdravstvenega doma Zadnji čas ugotavljajo, da se je kakovost dela te službe Izboljšala in pacientom tud) ni treba več čakati. petii se vidno zboljšujejo (lani so bili za 6 ocbsottkov boljši kot predlani). S tem, ko se je posrečilo izboljšati kadrovsko strukturo, opremiti šole s sodobnejšimi učili, uvesti kabinetni pouk in dati dodatno pomoč učencem itd., se je izboljšala tudi kakovost pouka. Večina učencev ima možnost sodelovati v svobodnih aktivnostih. Temeljna izobraževalna skupnost je poskrbela tudi za obnovo nekaterih šol. Graditev posebne in pete osnovne šole (gradbeni načrti so že pripravljeni) bo v Celju omogočila 1,5 izmenični pouk in s tem kvalitetnejše šolsko delo. ’ • V razpravi so udeleženci med drugim opozorili, da bi morali male šole uzakoniti in za reševanje dnevnega varstva otrok pritignifci k so-delovanju tudi delovne organizacije. Izobraževalna skupnost naj bi še izdatneje podprla šole v naravi. Nadalje bo treba čimprej rešiti vprašanje osnovne šole v Vojniku., Tu imajo na nižji stopnji že tri izmene, otrclv pa bo zaradi številnih novogradenj vedno več. Temeljna izobraževalna skupnost, tako je .bilo rečeno, sofinancira tudi nekatere investipije v srednjem šolstvu ir» /.dijaških domovih. Čeprav gre ra manjše vsote, bo treba ta problem nujno urediti v okviru republiške izobraževalne skupnosti. V Celju predlagajo, naj bi skupnost prepustila amortizacijo občinam, ki jo ustvarjajo. DRAGO HRIBAR Celje: odjuga za sejmišče CELJE, 11. marca — Iniciativni odbor za gradnjo sejmišča in drugih objektov za rekreacijo v Celju se je včeraj sestal na sedežu poslovnega združenja »Agens« in razpravljal o neposrednih nalogah okrog priprave projektov in finančne konstrukcije za financiranje gradnje sejmišča po prvi etapi. Predstavnik občine je ob tej priložnosti med drugim seznanil odbor s pripravljenostjo občine Celje, da projekt tudi finančno podpre in prevzame tudi del anuitet, saj gre v tem primeru za izredno pomembne pridobitve za samo mesto. O podrobnostih bo v najkrajšem času razpravljalo tudi predsedstvo občine, potlej pa še občinska skupščina'. Priprave za zgraditev sejmišča v Celju naj bi tekle čimbolj normalno, tako da pri samem Startu ne bi nastali zadržki ali zamude. F. K. ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove šoštanjske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38 metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hidromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. Zapisek s poti gCoresiine. so trdi® Kmetije v Levanjcih urejajo brez večjih zadolžitev - Pomoč družbe je potrebna predvsem za začetek - Ker ni zadružnih strojev, mora imeti vsak svoje Nova termoelektrarna v Šoštanju sodi med največje tovrstne objekte v državi, saj konstrukcija kotlovnice, kjer se nesreče dogajajo dosega višino sto metrov. Po mnenju monterjev mariborske Hidromontaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega objekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je zaščita pri delu na gradbišču dobra, vendar še tako dobra zaščit- delavec nepreviden in žrtev nesrečnih okoliščin. Mirko špilman, vodja gradbišča Hidromontaže trdi, da je ta objekt po težavnosti najtežji od vseh, kar jih je doslej delal. Poudaril je, da se doslej ni pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času ali ponoči. Pri tem ugotavlja, da se nobena hujša nesreča ni pripetila v času, ko je bilo delo najtežje, to je pri montaži skeleta, ko so bili monterji izpostavljeni največja nevarnosti zaraef ledu in snega in so na sredstva odpovedo, če je I delali brez odrov. Mirko Vračam, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnji za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar je bilo v primeru Mujiča, ki je izgubil življenje, ko je nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal; takoj zatem pa sledi kot vzrok nesreč neizkušenost in drz-. nost mladih monterjev. Ciril Roškar, varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov. • Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, vendar je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča nepopolna. Delovodje sicer zahtevajo primerno zaščito pri delu, vendar predvsem mlajši delavci med delom te zaščite ne marajo, žrtve so praviloma delavci, ki še niso dolgo zaposleni. J. SEVER Prizadeti spregovorili Vse daljši seznam kaznivih dejanj obratovodje I. Žabote iz Razkrižja pri Ljutomeru - Brezvestno izkoriščanje ljudi MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že poročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjetjih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje obrata ljubljanske Emone v Razkrižju pri Ljutomeru in njegove sodelavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. Kmetije urejajo brez velikih zadolžitev — Pomoč je potreona predvsem za začetek — Ker ni zadružnih strojev, mora imeti vsak svoje. Levanjci, manjša vas v Slovenskih goricah, so podobni mnogim sosednjim krajem. Pa le po zunanji podobi. Perbivalci se v marsičem ločijo od sosedov. V 36 hišah živi prav toliko kmečkih ali polkmečkih družin — lani pa je bil iz vse vasi te en zdomec v tuji državi. Veg kot po šest hektarov kmetijskih zemljišč ima le enajst družm. To pa je po mnenju nekaterih najmanj, kolikor potrebuje kmet, da bi družino preživljal le z de-, lom na kmetiji. Tako so si levarjjski kmetje nekako izoblikovali mnenje, kako naj se kmetijstvo razvija v njihovi vasi. ne ie pri posameznikih Manjši kmetje si iščejo dodatne zaposlitve in dohodke, večji kmetje pa opremljajo svoje kmetije za sodobno gospodarjenje. Ivan Zampa — pionir med levanjskimi kmeti Nekakšen pionir med le vanjskimi kmeti je Ivan Zampa. Njegova kmetija obstaja pod takim družinskim imenom že 133 let. Ves ta čas je bila tudi približno enako velika kot zdaj. ko Je blizu zemljiškega maksimuma Njen sedanji gospodar se je odloči) za temeljite izboljšave pred petimi leti, ko se je prepričal, da družba spet bolj ceni kmete, kot Jih je nekaj časa pred tem v nekakšnem prehodnem obdobju. Odločil se je za sodelovanje s kombinatom Perutnina v Ptuju, ki mu je gmotno pomagal pri reji piščancev. Pozneje si Je uredi) hlev za goveda, lani pa je začel dograjevati še manjšega za teleta. Gospodarsko poslopje je precej -preuredil in povečal postopoma in v lastni režiji, da so bili stroški manjši. Zato tudi ni čakal na kredit kot mnogi kmetje, ki bi radi preuredili svoje kmetije, pa zanje ni dovolj denarja niti v bankah niti pri kmetijskih organizacijah. »Najtežje je začeti.« pravi Zampa. »Ko kmet že nekaj izboljša, se mu dohodki zvišujejo in priteka več denarja za nove investicije. Zato bi Dilo treba pomagati kmetom z družbenimi sredstvi predvsem za začetek' izboljšav.« Ne čakajo le na pomoč od drugod Podobno menijo tudi drugi kmetje v Levanjcih. Pa ne čakajo le na pomoč. Zato se jih je že veliko več lotilo p-eurejanja kmetij kot v sosednjih vaseh. Uspehi so otipljivi, čeprav še ne tako veliki kot pri Zampi, ki je povedal; »V treh letih sem povečal govejo čredo na 18 glav. Pred zadnjo vojno smo na posestvu priredili in prodali letno za okoli 2000 kilogramov goved, lani pa že za 4500 kg! Prašičev smo zredili 20, lani pa smo imeli štiri plemenske svinje s 36 odojki.« živino redi v glavnem z lastno krmo in je za toliko povečal tudi pridelek sena, koruze in drugih krmil V Levanjcih je šest zasebnih traktorjev in devet motornih kosilnic. Sest kmetij ima tudi svoj vodovod. Zampa pa še doda: »Nobeden izmed teh kmetov pa nima pralnega stroja, ne električnega štedilnika in drugih dražjih gospodinjskih pripomočkov. Ves denar ki ga prigospodarimo, vlagamo v proizvodnjo. Ugodno posojilo je težko dobiti. Sicer pa se tudi ne maramo preveč | zadolžiti.« Dohodki z lastnih gospodarstev Gospodarjenje zboljšujemo postopoma, a vztrajno. Ne z zaslužkom v tujini, temveč z dohodki lastnih gospodarstev in z manjšimi posojili. Ne marajo usode nekaterih kmetijskih organizacij, ki so se tako zainvestirale, da ne zmorejo anuitet, čeprav jim je družba bolj naklonjena kot zasebnikom. P>»ivijo, da se kmetijstvo — in drugo gospodarstvo — še m toliko stabiliziralo, da bi ši upali prevzeti večje tveganje 1 z zadolžitvijo za velike investicije. Pridelati bi že znali in prirediti več živine. To pa še ni dovolj za uspešno gospodarjenje, če bodo cene na trgu še naprej tako nihale, skakale ter padale kot v minulih letih. Zlasti ne, kadar je treba vračati velika posojila. V kmetijskih zadrugah so odločali sami Za Konec je Zampa še povedal: »Kmetje si želijo enake pravice, kot. jih imajo drugi delovni ljudje. Radi bi imeli ustrezno organizacijo Ne trdim, da nam sedanje kmetijske organizacije ne pomagajo nič. Z nekdanjimi kmetijskimi zadrugami pa smo bili kmetje le bolj zadovoljni imeli smo jih za svoje, saj smo v njihovem okviru delali in odločali. Pri delu smo si pomagali z zadružnimi stroji. Nameravali smo jih kupiti še več. Po združitvah v večje zadruge m nazadnje v kmetijski kombinat pa so novi upravljavci razprodala še tiste stroje, ki smo jih včasih kupili mi. Zdaj si mora vsak kmet sam kupiiti stroje. Seveda, kdor to zmore. Mnogi ne morejo, pa tudi ne bi imeli dovolj dela zanje.« Kmetijske organizacije pomagajo le redkim Precej let po vojni so bili skoraj vsi kmetje zadružniki. Kmetijstvo je napredovalo skoraj enako na malih kot na' večjih kmetijah. Zdaj pa kmetijske organizacije izdatno pomagajo le redkim kmetom. Za vse nimajo denarja, ne strokovnjakov. Nekateri podjetnejši kmetje samorastniško izboljšujejo svoje kmetije, mnogi pa so obtičali sredi nekdanjega razvoja ali zaradi pomanjkanja potrebne organizacije celo nazadovali. Kmetje v Levanjcih se uvrščajo med samorastnike. Zlasti tisti, ki po svojih računih sklepajo, da bodo lahko še naprej in še dolga leta ostali kmetje. Menijo, da bo družljp potrebovala kmete tako dolgo, dokler se ne bo odločila za odpravo kmetijstva. Tega pa ne bodo dočakali. JOŽE PETEK Kot smo poročali, je Žabot z raznimi protipravnimi dejanji oškodoval svoje podjetje za več deset tisoč dinarjev. Nadaljnje ugotovitve pa utemeljuje sum, da je obra-tovodja v času od leta 1966 do letos zlorabljal svoj položaj tudi z izkoriščanjem delavcev, ki so bili sezonsko zaposleni v enoti ljubljanske Emone. Tako so kriminalisti med drugim ugotovili, da je Žabot izkoriščal najete delavce te enote tudi za razna dela na svoji kmetiji. Po dosedanjih ugotovitvah so delavci opravili na njegovem posestvu 'najmanj stopetdeset delovnih dni, delali pa so največkrat od zore do mraka. Tudi s tem početjem je Žabot občutno oškodoval svoje podjetje. Sicer pa so tudi pri hišni preiskavi našli anonimno pismo, v katerem je neznanec že pred časom očital Žabotu izkoriščanje delavcev iz obrata. Tudi to opozorilo nepoštenega obratovodje, kj je sicer zelo premožen kmet, ni spametovalo. Podobna pisma so prihajala v zadnjem času na UJV v Murski Soboti. Ko so se delavci UJV poza-! nimali med prizadetimi ljud-! mi, zakaj se Žabotu pri tem j kaznivem početju niso uprli, jih je večina povedala, da bi se s tem onemogočili in ne bi več dobili dela v podjetju. Razen tega je Žabot oškodoval tudi približno 180 delavcev, ki so delali začasno na tem obratu, tako da jih preprosto m prijavil na socialnem zavarovanju. S tem je prizadel tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje, prizadeti delavci pasov več primerih zaradi poškodb na delu sami poravnali stroške zdravljenja. Žabot je po- skušal prikriti to svoje delovanje tako, da je poškodovanim delavcem, ki so bili na plačilnem seznamu podjetja, sam vrnil del stroškov za zdravljenje. Seveda pa je levji delež tako prigoljufanega denarja vtaknil v svoj žep. Soboška UJV nadaljuje z odkrivanjem kaznivih dejanj in z zbiranjem obvestil, zakaj vse kaže, da s tem seznam kaznivih dejanj Ivana Žabota še ni izčrpan. B. B. Konec inifonov Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Henrika Fermiška na šest let strogega zapora CELJE, 11. marca. Včeraj je veliki senat okrožnega sodišča v Celju končal obravnavo zoper 52-letnega Henrika Fermiška in njegovo 26-letno ženo Heleno; oba sta bila trgovska potnika, doma iz Kranja. Obtožnica ju je bremenila, da sta skupaj, ali pa sam Fermišek, izmamljala od raznih občanov denar pod pretvezo, da gre za posojila. Toda denarja v celoti nista nikoli vrnila. Z izposojanjem denarja, sta »nujno« potrebovala večje vsote, dvakrat skoraj dva stara milijona, sta začela že aprila leta 1967. Takrat sta sd od Kira Trajkovskega iz Bitole izposodila za »nabavo materiala« 6000 din. Enako vsoto sta si izposodila še od Rafaela Šoberja z Jesenic in od Rada Jeza, gostilničarja iz Jagnjenice. Karlo Mezgec z Reke je bil še bolj zaupljiv in jima je posodil kar 10.000, Tone Kukovič iz Rogaške pa skoraj poldrugi milijon starih dinarjev. Največ denarja sta izmamila od Dušana Švegla V pritličju: TEDEN KENVE 1’lcme \Vakamba uporablja pri izdelovanju svojih umetnin najprimitivnejša orodja: nože, pile, kamnita dleta ... in s tem ustvarjajo prečudovite umetnine 4> V jirodaji: — figurice iz! mahagonija, ebenovine in afriškega hrasta — kože zebre in antilope — bobni in ščiti prevlečeni z bivoijo kožo V drugem nadstropju: ® PRALNI STROJI • POMIVALNI STROJI • HLADILNIKI • KUHINJSKE NAPE • SESALCI ZA PRAH • PRAŽILCI ZA KRUH • ... in še marsikaj iz Novega mesta. Posodil jima je okrogla dva milijona. Vsem sta obljubljala visoke obresti in jim tvezi!a o svojih visokih dohodkih, žrtve, gre za skoraj 20 občanov, so bili v glavnem taksisti, ki so ju prevažali po državi, pa portirji 'hotelov, gostilničarji, v nekaj primerih pa celo njuni kupci, Henrik Fermišek se je zagovarjal, da sta hotela denar vrniti. Denar je moral dajati neznancem, ki so ga izsiljevali. Govoril je o štirih izsiljevalcih, ki naj bi jim škodoval takrat, ko je bil še zaposlen kot miličnik. Trdil je celo, da so mu grozili, da se bodo sicer znesli nad ženo in njegovimi otroci. Senat okrožnega sodišča Je menil, da obtožencev zago-govor o izsiljevanju m prepričljiv. Obdolženec ga ni mogel podpreti z imeni »izsiljevalcev«. Senat je Fermiška obsodil na 6 let strogega zapora, njegovo ženo Heleno pa na poldrugo leto zapora. pogojno za dobo treh let. Senat je med drugim upošteval olajševalne okoliščine, da imata zakonca majhna otroka. J SEVER lllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU NAROČNIKI DELA NEZGODNO ZAVASC PRI ZAVAPOVALNICISAVA (iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih GORIŠKA Gozdni požari Gozdni požari zavzemajo kot druga leta, tudi dejstvo, vse vetji obseg. Zadnje tedne da kmetovalci Umi marsikje skoraj vsak dan sirene zate- niso pokosili travnikov. Zdaj gnjeno kličejo gasilce na po- žele požgati staro suho tra-moč. Požari se Urijo od že- vo, da bodo imeli ob novi koš-lezniikih prog tudi v odda- nji spet čiste* travnike. Pri Ijene gozdove. Gozdarski tem večkrat ne morejo ob-strokovnjaki vedo povedati, vladati ognja, ki ga povzroče da se Skoda dviga v stotiso- na svojih travnikih in se raz-čake. Poleg drugega je pnza- Siri v bližnje gozdove. det ih Se več hektarov mladih gozdov v nafaoljši rasti. Saj bo kakorkoli. Treba je povedati, da je gozdarska Pojav je do neke mere jo- s[u£ba leta precej sto_ dober, pojavom iz preSfnjih rila za pogozditev jalovih po- trt. Zaradi suhega vremena prJjn Ma„ikje ra3to mladi in pogoste burje sta trava in listje lahko vnetljiva. Zadostuje te majhna iskra iz lokomotive ali pa neprevidno ravnanje kmetovalcev z vžigalicami in že zajamejo plameni velike površine. Strah pred Škodo m krivdo je pogostokrat vzrok, da prizadeti ali povzročitelji požarov ne iglasti gozdovi, ki sjrreminja-jo videz narave. In marsikje jih tudi uničujejo ognjem jeziki. Toda ne gre le za Škodo. ki jo na ta način utrpi družba. Gasilci izgubljajo tudi dragoceni čas na delovnih mestih. •Kaj storiti, da bi prepre- pokličejo pravočasno gasilcev čili veliko družbeno Skodo?e ter tako puste, da se požari smo vpraševali zainteresira-Se bolj razširijo Strokovnja- ne. »Brez moči smo!* se je ki pravijo, da je treba pri- glasil odgovor. »Svetujte vsem Steli med vzroke za letošnje da je treba z vžigalicami pre-precej večje Število požarov vidno ravnati!* % L. K. V nekaj vrstah Ajdovščina AMBULANTNO ZGRADBO SO PRODALI — Zgradbo, v kateri je poslovala obratna ambulanta Fructala in Tekstila je Fructal prodal zasebniku. Kupec je moral zgradbo porušiti in gradbeni material odpeljati v petih dneh. Stavba je že porušena, tramovje, kamenje, zidaki in strešniki pa odpeljani. Ambulanta je stala sredi velikega dvorišča. kjer zdaj delavci gozdne uprave podirajo stare topole m drugo drevje. Fructal bo na tem mestu zgradil obsežna pokrita skladišča. • Kanal SKROMNA UDELEŽBA NA ZBORU VOLIVCEV — Minuli torek je bil v Kanalu zbor volivcev, na katerem so govonli o smernicah za izvajanje politike gospodarskega in družbenega razvoja občine Nova Gorica v letu 1971 in 0 občinskem proračunu za leto 1971. Udeležba na zboru volivcev je bila zelo skromna. NOVO IMENOVANJE ULIC — Zaradi boljše razporeditve ulic so se v Kanalu odločili za nekaj sprememb v imenovanju ulic. Tako je del Gregorčičeve ulice postal Trg svobode, bivši Gradnikov trg je sedaj .prednikova ulica. Pot na Gred pa Grajska cesta. Novo naselje pod gradom je sedaj Cargova ulica, imenovana po akademskem slikarju Ivanu Čargu, kanalskem rojaku. VODOVOD BODO GRADILI — Kmalu bodo imeli Kanalci dovolj čiste pitne vode. Prihodnji teden bo podjetje »Primorje« Ajdovščina- začelo z delom pri novem rezervoarju. Njegova zmogljivost bo zadoščala za povečano število porabnikov bodočega naselja na Gradu. Lož GODBENIKI KOVINOPLASTIKE PRIDNO VADIJO — Pri godbi na pihala osnovne^ organizacije sindikata Kovinoplastike Lož trenutno sodeluje 30 godbenikov. Najmlaj-, ši član je star 14 let. najstarejši pa 42 let. Člani imajo redne vaje dvakrat tedensko po tri ure. V počastitev dneva žena so priredili v domu kulture v Starem trgu samostojni koncert, vestno pa se pripravljajo na proslavo 1 maja in pa na revijo pihalnih godb. ki bo junija v Kopru. !z drugih izdaj MARIBOR Epidemija gripe Center za dežurno službo pri zdravstvenem domu Maribor ugotavlja, da se je v zadnjih dneh močno povečalo število zdravniških obiskov na domu, tako v mestu, kot tudi v okolici Klicanje zdravnikov k bolnikom na dom se je sicer začelo množiti že konec februarja, vendar je doseglo vrhunec — več kot 200 obiskov dnevno — v torek. 9. t.m. Pomočnik ravna tel ja zdravstvenega doma dr. Rudoll Lovrenc meni. da gre za epidemijo gripe, ki pa je prizadela pred vsem mlajše otroke V osnovni šoli Prežihov Voranc so morali zapreti dva razreda, vendar sedaj pouk že spet teče normalno. RADOVLJICA Zasebna zobozdravstvena ordinacija Svet za zdravstvo pn občinski skupščini Radovljica je pred štirinajstimi dnevi dovolil odpreti na Bledu zasebno zabozdravstveno ordinacijo. Ta odločitev pa je vzbudila živahno razpravo na seji občinske skupščine Na te) seji je predsednik občinskega sindikalnega sve ta Jože Bohinc v imenu družbenopolitičnih organiza cij v občini vprašal, kaj Je vodilo svet pri tej odlo atvl. Povedal je, da v vodstvih družbenopolitičnih or ganizacij nasprotujejo zasebni zobozdravstveni praksi To utemeljujejo predvsem s tem. da je na Bledu do volj razvita zobozdravstvena služba v okviru zobo zdravstvenega doma Zadnji čas ugotavljajo, da se je kakovost dela te službe izboljšala in pacientom tudi ni treba več čakati VELENJE Republiško tekmovanje ekip prve pomoči V soboto. 19. junija bodo v Velenju tekmovale naj-, boljše ekipe prve pomoči iz vseh slovenskih občin. Na letošnjem tekmovanju, ki bo že tretje zapovrstjo, bosta nastopili tudi dve ekipi prve pomoči iz Gradca v Avstriji. Padel v globino Pri graditvi šoštanjske termoelektrane prihaja do hudih delovnih nesreč — Tokrat ponesrečenec hudo ranjen ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove šoštanjske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38 metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hi-dromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. Nova termoedekitraima v Šoštanju sodi med največje tovrstne objekte v državi, IZ MAGAZINA KNJ12NICA — V starem rudniškem magazinu v Idriji so začeli urejati prvo nadstropje (na sliki), v drugem nadstropju pa sta že galerija in mladinski klub. 350 kvadratnih metrov v prvem nadstropju je dokaj primernih za novo mesto knjižnico. Vanjo bo prost pristop, imela bo čitalnico za mladino in odrasle. Preureditvena dela vodita krajevna skupnost in Mestni muzej. Načrt je izdelala dipl. inž. Ela Likar. Knjižnico bodo predvidoma odprli za prvomajske praznike. / Še enkrat: skriv Profesorica iz ajdovske gimnazije »Veno Pilon« govori o razgovorih o spolnosti, ki jih na njihovem zavodu že dva meseca vodijo z dijaki in njih starši Denar ni ovira Razvoj kmečkega turizma na Starem vrhu — Pomoč: občina Škofja Loka in Ljubljanska banka STARI VRH, 11. marca. Občinska skupščina v Škofji Loki je prejšnji mesec pripravila stališča za načrt o razvoju turizma. V njem zavzema Stari vrh z okolico pomembno mesto. Z ureditvijo zimsko-športnih naprav so se lani odprle ugodne možnosti. Na smučiščih ,se zadržuje že veliko smučarjev in turistov, ki pa pogrešajo gostinskih in drugih storitev. Mnogi bi si radi zagotoviti tudi daljše bivanje v bližini smučarskih terenov. Z veliko pozornostjo in odobravanjem sem prebral v Delu 9. marca na 6. strani odgovor profesorja Demšarja na vprašanje, kaj sodi o seksualni revoluciji. Rekel je: »To je krik, ki se bo polegel. Mnori vidijo na tem več, kot je res. Tudi v solidni franejožefovski družbi je bilo veliko tega, vendar na to ljudje, posebno starejši, radi pozabljajo.« Branje »Razkrite skrivnosti«, od tod je tudi zgornji citat, me je spodbudilo, da seznanim jaivnost o pedagoš-kem podvigu, ki se ga je na j ajdovski gimnaziji »Veno Pilon« lotila profesorica Mira Novak 2e diva meseca vodi med dijaki in starši razgovore o spolnosti. Vsak četrtek se zbere petnajst dijakov, ki pripeljejo s sabo tudi matere in očete. Posedejo v popolnem krogu in vodja s kakim drznim vprašanjem začne razgovor. Najprej s hitrimi in vpadajočimi dialogi ocenijo zadnjo televizijsko oddajo »Vzgoja za življenje v dvoje«, nato pa svobodno in do krqja Odkrito govorijo o vsejfl, Ar je v zvezi s spolnostjo. Pri tem se p/o-fesorica Novakova kot vodja razgovora med starši in dijaki poslužuje metode skupinske dinamike. Profesorici smo zastavili nekaj vprašanj, da bi nam kaj več povedala o razgovorih in njihovem namenu. Kako potekajo razgovo- Bližnji kmetje kažejo veliko pripravljenost, ' da bi preusmerili svoje kmetije tudi v prijetna domovanja turistov. Pri tem so naleteli na prvi pogled na nepremostljivo oviro — denar. Dejavniki v občini so našli stik z banko in pripravili pogovor o možnostih kreditiranja Včeraj so se zbrali na Sta rem vrhu s kmeti predstavniki občine, Ljubljanske banke, Transturista in kmetij- ske zadruj® ter sklenili konkreten dogovor. Predstavniki Ljubljanske banke so obljubili za obnovo 11 kmetij 450.000 dinarjev, občina pa bo regresirala obrestno mero in prihodnjo zimsko sezono turisti in smučarji že lahko pričakujejo, da bedo razmere na Starem vrhu boljše kot letos. Kmetje predvidevajo, da bodo v prvi etapi zagotovili 120 postelj J. G. Avtobusna rošada Kočevje: avtobusna postaja v bližini sedanje. postajališče pa pri železniški postaji? V Kočevju je bilo v zadnjem obdobju že več razprav o graditvi nove avtobusno postaje v .mestu in o preusmeritvi avtobusnega prometa iz sedanje Ljubljanske ceste na Kolodvorsko in Tomšičevo cesto. Kljub vsem razpravam, ki trajajo že dalj časa, pa je še vse po starem. Kaže, da se z graditvijo nove postaje in preusmeritvijo prometa nočejo prenagliti. Nova avtobusna postaja naj bi po vseh sedanjih treh inačicah stala v parku med sedanjo avtobusno postajo pri hotelu »Pugled« in staro »Bračičevo« šolo. Vse tri mačice idejnega načrta se med seboj ra^ikujejo le v tem, kako bodo speljani dostopi m dovozi na novo postajo. Letos nameravajo dokonča-ti v zvez: z novo avtobusno postajo vse razprave, naročiti dokončne načrte in opraviti vse druge priprave za graditev, ki bi jo nato lahko iz- peljali že v prihodnjem letu. Za graditev nove postaje se zanima podjetje SAP. Na sedanji kočevski avtobusni postaji je vedno večji promet, še večji pa bo, ko bo posodobljena cesta proti Brodu e ri? — V debato se vkjučujejo vsi, starejši in mlajša, in silno zanimivo je to, kako se stališča starejše in mlajše generacije soočajo, kako pridemo do Spoznanja, kaj je vredno, kaj ni vredno. Zaključek sleherne debate je ponavadi ta: šola bi morala za vzgojo, posebno še za spolno vzgojo, storiti več. Pri tej skupinski dinamiki se med člani spletajo akcije in interakcije, ljudje se sproščajo, svobodno povedo to, kar mislijo. Mnogokrat pa so tudi prisiljeni spremeniti svoje, stališče. © Vam gre pri tej novi obliki dela predvsem za pouk ali za vzgojo? — Pri tej novi obliki dela nam gre predvsem za vzgojo. Prvič za vzgojo, da se ljudje sploh naučijo pogovarjati se, ponuditi drug drugemu pomoč, potrditi drug drugemu, da je morda pravilno njegovo mišljenje, in pa drug drugemu pomagati, da se ne ču- Utemeljene zahteve Potrebe financiranja temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin veliko večje od predvidenih proračunov KOPER, H. marca. Materialni položaj v prosveti zaposlenih je že nekaj let zlasti v ospredju ob pripravljanju proračunov. Tudi sinočnja seja temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin je bila v glavnem v znamenju razreševanja velikega protislovja: kako najti Izhod iz utemeljeno višjih potreb za šolstvo in za povišanje 10,8 odstotka večjih občinskih proračunov. V osnutkih proračunov so . Kopra 1,580.000 dinarjev in v vse tri obalne občine pred vi- < piranski občini 420.000 dinar-dele za financiranje temeljne jev), če bi hoteli uskladiti izobraževalne skupnosti znatnejše povečanje kot je priporočila republika. To pa še vedno ne zadošča ze. kritje potreb, predvsem pa ne za ustrezno povišanje osebnih dohodkov v šolstvu zaposlenih. Po teh predlogih bi temeljni izobraževalni skupnosti manjkalo 2,28 milijona dinarjev, (na območju občine Izola 283.000 dinarjev. osebne dohodke prosvetnih delavcev, tako da bi dobili 90 odstotkov v katalogu označenih osebnih dohodkov glede na šolsko izobrazbo zaposlenih. Na seji so bili mnenja, da bi morali upoštevati stalno neskladje mea dohodki tistih, ki so zaposleni v šolstvu in med tistimi iz drugih panog, če pa limitira- no občinski proračuni ne prenesejo takega povišanja, ki je v okviru povišanja življenjskih stroškov, potem je njujno, da dobijo vsi na občinska sredstva vezani potrošniki ustrezno manj za osebne dohodke kot določa katalog. Nikakor pa ni prav, da bi se ta omejitev poznala le nekaterim. Prav zdaj so na vseh občinah zbori volivcev, na katerih pretresajo proračune. Skupščina TIS je priporočila članom in prosvetnim kolektivom. da se na zborih volivcev zavzemajo za enakopravno vrednotenj« dela prosvetnih delavcev in temu ustrezne spremembe v osnutkih občinskih proračunov. G. GUZEJ predavanje. • Katero psihično sposoo-nost si pri tem dijaki najbolj razvijajo? — Najbolj sl razvijajo sposobnost dialoga in dela v skupini. Saj vemo, da današnje delo na katerem koli področju sloni na dialogu in potem na delu v skupini. nfct^i l ‘ima tako osamljene, kakor Se vedno tudi ni uresničen predlog in zahteva komisije za varnost prometa, da bi avtobusni promet preusmerili z Ljubljanske ceste na Kolo. dvorsko in Tomšičevo cesto. 2e zdaj tovom promet ne sme po Ljubljanski cesti, ampak po obvozni Tomšičevi-; cesti. Ljubljanska cesta, ki | je ena glavnih kočevskih cest, I je zelo prometna, a ozka in zato nevarna. Tudi most pri cerkvi ne bi več dolgo zrno j gel težkega prometa. Razen tega imajo zdaj avtobusn: postajališči na parkirnih prostorih pred pošto in občinsko skupščino. Prometni predpisi pa ne dovoljujejo, da bi bila postajališča na parkirnih prostorih. Po novem predlogu naj bi bilo ' postajališče poslej — se pravi, ko bo preusmerje promet — pri železniški postaji. Pri postaji ali v »Kolodvorski restavrac:ji» je tudi dovolj pokritega prostora, . da potnikom ne bo treba čakati na avtobuse na cesti. V dosedanji razpravi so nekateri občani napačno razumeli, da bo pri železniški postaji nova avtobusna postaja. Vendar bo tu le postajališče, medtem ko bo nova avtobusna postaja — če bo osvojen eden .z-med sedanjih predlogov — stala v neposredni bližini sedanje avtobusne postaje. ® In kakšen je končni cilj takšnega dela? — Končni oilj takšnega dela je socializacija posameznika. Socializacija pa je proces prisvajanja skupnih vrednot, prisvajanje vzorcev vedenja tako, da posameznik postane sposoben za sožitje v določeni skupini, konkretno pri nas: za sožitje -v socialistični družbi. MARJAN TOMŠIČ Suša na Goriškem NOVA GORICA, 11. marca — Za ta letni čas je na Soriškem nenavadno sušno vreme. Ponekod že čutijo tudi pomanjkanje vode. Tako so morali ajdovski gasilci Ž3 večkrat napolniti vaške vodnjake na Otlici, na Planini in v Tevčah. Delavci novogoriškega komunalnega podjetja pa so s svojimi cisternami v zadnjih dneh peljali vodo na Trnovo, v Gradišče ter v nekatera naselja spodnjega krasa. Spričo slabega vremena so precej zaostala tudi kmečka dela. Medtem ko so prejšnja leta imeli v tem času kmetje že posajen krompir, je letos zemlja marsikje še vedno za-mrzla. L. K. saj konstrukcija kotlovnice, kjer se nesreče dogajajo do- NOVA GORICA Vlak se je obnesel NOVA GORICA, 11. marca — Na progi Jesenice—Sežana je izvedlo danes 2TP- Postojna preizkus diesel motornega vlaka znane italijanske tovarne Fiat iz Torina. Poizkus sodi v okviru načrta za zamenjavo parne z diesel vleko na tej progi, ki sodi z več kot 19 kilometri predorov ter do 25 promilov vzponov med najtežavnejše proge pri nas. Motorni vlak je pokazal tako po tehničnih značilnostih kot po udobnosti in hitrosti vožnje vrsto prednosti v primerjavi z našimi rrfotomimi vlaki tovarne Goša, s katerimi so pred časom že izvedli podoben 'poizkus na. tej progi. 2elezniško transportno podjetje Postojna namerava nabavita sedem vlečnih lokomotiv za tovorni promet ter pet parov motornih potniških vlakov. Kdaj jim ho uspelo preusmeriti parno v diesel vleko, bo precej odvisno od sredstev podjetja ter pripravljenosti lokalnega gospodarstva. LOJZE KANTE sega višimo sto metrov. Po mnenju monterjev mariborske Hidramomtaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega objekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je zaščita pri delu na gradbišču dobra, vendar še tako dobra zaščitna sredstva odpovedo, če je delavec nepreviden in žrtev nesrečnih okoliščin. Mirko špilman, vodja gradbišča Hidromantaže trdi, da je ta objekt po težavnosti najtežji od vseh, kar jih je doslej delal. Poudaril je, da se doslej ni pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času ali ponoči. Pri tem ugotavlja, da se nobena hujša nesreča ni pripetila v času, ko je bilo delo najtežje, to je pri montaži skeleta, ko so bili monterji izpostavljeni največji nevarnosti zaradi ledu in snega in so delali brez odrov. Mirko Vračun, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnji za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal; takoj zatem pa sledi kot vzrok nesreč neizkušenost in drznost mladih monterjev. Ciril Roškar, varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov. Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, vendair je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča nepopolna. Delovodje sicer zahtevajo primemo zaščito pri delu, vendar predvsem mlajši delavci med delom te zaščite ne marajo. Žrtve so praviloma delavci, ki še niso dolgo zaposleni. J. SEVER Zakaj tako Nered pri postaji lastniki zemljišč v bližini železniške postaje Ajdovščina godrnjajo, ker so njihove njive in travniki polni odpadne papirnate, kartonske, plastične in druge embalaže. To prinaša burja od skladišč Mlinotesta. Zdaj je v glavnem razmetano za grmovjem, v dolžim kakšnih tisoč metrov, vendar jo bo pomladi itp poleti veter raznašal po travi, ki je tod običajno zelo visoka. Prav to moti kmete. Lastniki pravijo, da so že večkrat očistili, vendar se isti nered pojavlja že več let. Zato želijo, da bi v skladiščih Mlinotesta napravili je bilo v primeru Mujiča, ki | red glede odvišne odpadne je izgubil življenje, ko je ! embalaže. F. H. Vse daljši seznam kaznivih dejanj obratovodje I. Žabote iz Razkrlžja pri Ljutomeru - Brezvestno izkoriščanje ljudi MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že po- -ročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti j razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjet- j jih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva : dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje obrata ljubljan- ’ ske Emone v Razkrižju pri Ljutomeru in njegove so- ; delavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. ' , Kot smo poročali, je 2abot z raznimi protipravnimi dejanji oškodoval svoje podjetje za več deset tisoč dinarjev. Nadaljnje ugotovitve pa Utemeljuje sum, da je obra-tovodja v času od leta 1966 do letos zlorabljal svoj položaj tudi z izkoriščanjem delavcev, ki so bili sezonsko zaposleni v enota ljubljanske Emone. Tako so kriminalisti med drugim ugotovili, da je 2a-bot izkoriščal najete delavce te enote tudi za razna dela na svoji kmetiji. Po dosedanjih ugotovitvah so delavci opravili na njegovem posestvu najmanj stopetdeset delovnih dni, delali pa so največkrat od zore do mraka. Tudi s tem početjem je 2a-bot občutno oškodoval svoje podjetje. Semič: tovarna kondenzatorjev Iskra slavi aprila 20-letnico obstoja - Graditev gostinskega objekta SEMIČ, 11. marca. Danes je direktor tovarne kondenzatorjev v Semiču Franc Košir s sodelavci sklical tiskovno konferenco, kjer je obvestil predstavnike tiska, da nameravajo 20-letiiico obstoja kolektiva 1. aprila počastiti ne samo s proslavo, temveč tudi z začetkom graditve velikega gostinskega, objekta. Iskra, ki je v vseh 20 letih obstoja dala celotnemu območju Semiča nov utrip živ-ljenja tako z nenehnim pose mnogokrat ali kakor se ! večevanjem zaposlenih kot z vedno, če gre samo za golo graditvijo stanovanjskih blo- TOLMIN Priprave na zbor mladih samoupravljavcev TOLMIN, 11. marca — Sinoči so se tukaj sestali predstavniki mladinskih aktivov ajdovskega Fructala, novogoriškega Mebla, anhovskega Salonita, Idrijskega rudnika živega srebra ter tolminskega Avtoelektra. Obravnavali so zadnje priprave na regionalni zbor mladih proizvajalcev, ki bo v soboto popoldne na Mostu na Soči. Na zboru, ki se ga bodo udeležili poleg kakih sto mladih delavcev tudi poslanci, predstavniki občinskih skupščin in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter delegati za zbor samoupravljavcev, bodo govorili o mestu mladih v samoupravnih mehanizmih ter razvojnih perspektivah goriške regije. L. K. kov, cest, otroškega vrtca, itd., bo tudi gostišče gradila z namenom, da bi predstavljalo osnovo razvoju semi-škega turizma, obenem pa primeren oddih zaposlenim v tovarni. Gostinski objekt, ki bo stal čez 3,5 milijona dinarjev, bo imel tudi dvostez-no avtomatsko kegljišče. Bo prvi tovrsten športni objekt v Beli krajini, odprt pa bo za krajevni praznik v oktobru. Razen tega bo kolektiv Iskre v letošnjem letu dogradil 12-stanovanjski blok s samopostrežno trgovino. Zelo lep napredek se v letu 1971 obeta tudi v proizvodnji, ki bo za 22 odstotkov večja kot v minulem letu, celotni dohodek pa bo znašal že blizu 80 milijonov dinarjev. Kakšen uspeh je naredila tovarna zlasti v zadnjih 10 letih, pove podatek, da so število zaposlenih povečali za 2,8-krat, vrednost proizvodnje je 10-krat večja, produktivnost na zaposlenega pa se je povečala za 3,5-krat. Pred 8 leti so se prvič spustili v izvoz, letošnji devizni priliv pa bo znašal že 1 milijon 500 tisoč dolarje«’. V Iskri vsa leta veliko po zomost posvečajo štipendiranju, saj je kolektiv glede tega največ naredil v vsej črnomaljski občini. Nadalje je v veliki meri skrbel za standard zaposlenih Podjet- je razpolaga še s 60 lastnimi stanovanji, poleg tega so dali 46 članom kolektiva posojilo za graditev nove hiše, 33 članov pa je dobilo posojilo za popravilo stanovanjskega poslopja. Kolektiv Iskre bo dan obletnice bolj skromno počastil, večje slavje pa pripravljajo 11. julija na Smuku, ki je znana izletniška in partizanska točka nad Semičem. Takrat se bo zbralo tudi številnejše zastopstvo drugih Iskrinih tovarn. RIA BACER Sicer pa so tudi pri hišni preiskavi našli anonimno pismo, v katerem je neznanec že pred časom očital 2abotu izkoriščanje delavcev iz obrata. Tudi to opozorilo nepoštenega obratovodje, ki je sicer zelo premožen kmet, ni spametovalo. Podobna pisma so prihajala v zadnjem času na UJV v Murski Soboti. Ko so se delavci UJV pozanimali med prizadetimi ljudmi, zakaj se 2abotu pri tem kaznivem početju niso uprli, jih je večina povedala, da bi se s tem onemogočili in ne bi več dobili dela v podjetju. Razen tega je Žabot oškodoval tudi približno 180 delavcev, ki so delali začasno na tem obratu, tako da jih preprosto ni prijavil na socialnem zavarovanju. S tem je prizadel tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje, prizadeti delavci pa so v več primerih zaradi poškodb na delu sami poravnaLi stroške zdravljenja. 2abot je poskušal prikriti to svoje delovanje tako, da je poškodovanim delavcem, ki so bili na plačilnem seznamu podjetja, sam vrnil del stroškov za zdravljenje. Seveda pa je levji delež tako prigoljufa nega denarja vtaknil v svoj žep. Soboška UJV nadaljuje z odkrivanjem kaznivih dejanj in z zbiranjem obvestil, zakaj vse kaže, da s tem seznam kaznivih dejanj Ivana 2abota še ni izčrpan. B. B. Razstava umetniških fotografij KOPER, 11. marca — V koprski galeriji Loggia so sinoči odprli razstavo fotografij umetnostnega zgodovinarja Janeza Mikuža, ki je doslej obogatil fototeko pokrajinskega muzeja v Kopru s približno 3000 fotografijami s področja kulture, umetnostne zgodovine in arhitekture. naši razgledi Izšla je nova, S. (460.) številka Naših razgledov. Dr. Saša Cvahte: Zdravstveno stanje slovenske populacije. Stane Krašovec: »Izumiranje« prebivalstva? Tone Ferenc: Knuga, ki nas je zeTo vznemirila (»Spominska knjiga mrtvih nemških Spodnje-štajercev). Lojze Sočan: Vzroki krize iri zahteve za uspeh (gospodarstvo in devalvacija). Vinko Mlakar: Urbani sistem Slovenije. Dr. Aleksander Nardin: Eho za HE Kobarid. Dimitrij Rupel: Blagor in težave urbanizacije. Hanka Sruiar: Zaklad potopljene ladie. Tone Zorn: Preporodov^; proti Avstriji. Pogovor Naših razgledov: o raziskavi »proačev »r.je sprejemnih meril za vpis novih študentov na univerzo« govori doc. dr. Leon Zorman. Živi Orfej — prvi d^i ankete o »veliki antologiji slovenske poezije« (Tokrat sodelujejo: France Bernik, Andrej Inkret, Taras Kermauner, Lino Legiša. Mitja Mejak). Bojan Stih: Jutro v Amiensu (Paradigme 71). Herman Vogel: Literarni pregled — ooezjja (Krakar, Kokot. Kalanova). Jolka Milič: Zaprem oči (premišljanle o Kovičevi kniigi »Tekma nli kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna« > Miha M^te P-»man o vp^ni človeški nesreči (Meša Selimovič: »Trdniava«) Veno Taufer: Vitra: cov »Viktor ali otroci na oblasti« v Eksperimentalnem gledališču Glej. Niko Goršič: Baletni večer Sergeja Lifarja (Zapiski po premieri in reprizah). Andrej Rijavec: Kozinova simfonija (Ob izidu študijske partiture). Jože Pogačnik: Očitki na nanačen naslov (Polemika). Miloš Mikeln: Nismo naivni (Namesto odgovora Dragi Ahačičev!). Aleksander Bassin: Likovni zapiski (Slikarska rojaka iz zamejstva. Gostje iz Furlanije in Julijske Benečije. Skulpture Petra Hadžija Boškova). Razgledi po svetu; Le Monde. AFP: Revolucija in petrolej. L* Humanitč — Vves Mc.reau: Suvereno dejanje. Relazioni intemazio-r%!i — Franco Garino: Teheranski oetrolejskl sporazum. Der Spiegel: »Vem. da nas goljufajo«. Pravda: Razvoj narodnega gospodarstva. Le Monde — Jacqa?s Amalric: Povprečnež in oblast. Rčalitčs —- Rč-gine Gaobey: Zenske se upirajo. Fortune — Walter McQuade: Vse za ljubo življen5e! Rinascita — Le Duan: Korak za koiakom. Le Bon: Misli in izreki. L'Humanitč — Jean-Emile Vidal: Rablji v Vietnamu — konec nodlistka. Die Siidden-deutsche Zeitung — Claus Bahne Bahnson. M. Wolf: Rak — nada-'fevanle podlistka. supermarket e Ljubljana ODPRT OD 7,30 DO Jl.URE V pritličju: TEDEN 14 E Pleme Vlakamba uporablja pri izdelovanju svojih umetnin najprimitivnejša orodja: nože, pile, kamnita dleta ... in s tem ustvarjajo prečudovite umetnine V prodaji: — figurice iz mahagonija, ebenovine in afriškega hrasta — kože zebre in antilope — bobni in ščiti prevlečeni z bivoijo kožo V V drugem nadstropju: • PRALNI STROJI • POMIVALNI STROJI • HLADILNIKI • KUHINJSKE NAPE • SESALCI ZA PRAH • PRAŽILCI ZA KRUH • ... in še marsikaj DOLENJSKA Odpoklic le na papirju Da si dobrega, učinkovitega delovanja občinske skupščine ni mogoče predstavljati brez sodelovanja vseh odbornikov. je stara resnica, pa vendltr se iz leta v leto ponavlja isto. Del odbornikov, ki je sicer prostovoljno pristal na opravljanje odbor-niške dolžnosti, se kot temu pravilno: pasiviziru in ne prihaja niti n azasedanja. Iz leta o leto pa se ponavlja ie nekaj: nihče tekih odbornikov resneje ne pokliče na odgovor, kaj Jele. da bi zahteval odpoklic. Vzemimo primer iz trebanjske občine, ki trna spo-snemalces tudi drugod. Eden od odbornikov je na lanskih enajstih zasedanjih manjkal nič manj kot desetkrat, dva sta manjkala sedemkrat. Sest pa petkrat. Čeprav je gotovo. da sedenje na sejah ni najvažnejša odbornikova naloga. odnos vendarle pokaže, da nekateri ne jemljejo dovolj resno svojih dolžnosti. Velik del izostankov je namreč neupravičenih Izostajanje s sej na srečo n* splošen pojav. Večina izvoljenih predstavnikov voliv- cev se zasedanj udeležuje, zatorej bi bil ukrep proti posameznikom, ki hromijo delo skupičine. Ie bolj na mestu. Toda kdo naj kliče k odgovornosti* Predsednik občinske skupSčine je prvi med enakimi in nima te pravice, čeravno predsedstvo skupičine ugotavlja, da s takimi odborniki ni mogoče delati Po zakonu lahko volivca odpokliče tisti, ki ga je izvolil, torej volivci sami ali po spodbudi organizacije SZDL, JH je vodila kandidacijski postopek. Čeprav bi moral odpoklic odbornika postati običajen izraz nezadovoljstva s slabim odbornikom, se tega skorajda nikjer ne poslužujejo. Verjetno k temu pripo-morej otudi stroSki in dodatno delo, ki ga zahteva zahteva zamenjava odbornika. Karkoli: ker je znano, da nekateri odborniki slabo opravljajo tvojo dolžnost, N ta v prihodnje morali posluževati tudi odpoklicev. sicer Infko pričakujemo, da se bo učinkovitost tn aktivnost skupSčine prej zmanjšala kot povečala. U . LEGAN V nekaj vrstah Trebnje KMALU USTANOVNA SKUPŠČINA — Do 25. marca morajo zainteresirane organizacije, ki bodo imele predstavnike v skupščini kulturne skupnosti, izvoliti svc.ie zastop- . n ute. Tako je sklenil iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti v občini Trebnje na svoji zadnji seji. Razen skupSčine. ki se bo prvič sestala v začetku apriia. bo kulturna skupnost imela tudi 7-člansko predsedstvo, ki bo operativno telo. Sevnica GRADITEV VALILNICE — Na nedavni letni konferenci rlbiSke družine, ki nosi ime narodnega heroja Maroka, so govorili tudi o dograditvi valilnice v Zapužah pri Sevnici, ki bo velika pridobitev za družino. Sklenili so, da bodo napravo naredili do letošnjega dneva republike. Na konferenci so izvolili novo vodstvo družine, razen tega pa so dovolili ribičem sosednjin družin, da bodo lahko lovili v Savi tudi na območju SevniSke družine. SE PREDELAVA MESA — SevniSk: kmetijski kombinat »Zasavje« namerava pri svoji klavnici urediti Se predelavo mesa. Ker svojega denarja v ta namen nima dovolj, bo zaprosi] tudi za posojilo. Malkovec IMELI BODO DRUŽBENI PROSTOR — Kmetijski kombinat »Zasavje« iz Sevnice je družbenopolitičnim organi-zacijam na Malkovcu odstopil nekdanjo sušilnico Stavbo bo treba delno preurediti in popraviti, pa bo lahko služila za potrebe organizacij. Šentrupert SKUPNI KOMBAJN — Kmetje iz Šentruperta m okolice nameravajo kupiti žitni kombajn sami ali v sodelovanju s kmetijskim gospodarstvom Slovenska vas. To bi bil drugi žitni kombajn v Mirenski dolini. Kombatn ima zdaj le obrat KZ Trebnje, vendar ima ob žetvi toliko dela, da ne morejo priti vsi lastniki polj na vrsto. Šmihel pri Novem mestu CENTRALNA KURJAVA V DIJAŠKEM DOMU — Sredi letošnjega leta bodo v dijaškem domu »Majde Sile« uredil: centralno kurjavo, uredili pa bodo tudi nove kopalnice in umivalnice. Za obnovitvena dela je dijaški dom namenil bl:zu 1 milijon dinarjev, k: so jih zbrali sami, nekaj pa je tudi posojil. , Žužemberk PREDVIDENA GRADITEV KANALIZACIJE — Predlog programa krajevne skupnosti za leto 1971 bodo v kratkem sprejeli. Med drugim so predvideli začetek graditve kanalizacije na levem bregu Žužemberka. Načrt za izvedbo je že naročen. Ta investicija predstavlja za letos največje vlaganje na območju krajevne skupnosti. Graditev bodo nadaljevali v letih 1972 in 1973. Pred jubilejem Semič: tovarna kondenzatorjev Iskra slavi aprila 20-letnico obstoja - Graditev gostinskega objekta SEMIČ, 11. marca. Danes je direktor tovarne kondenzatorjev v Semiču Prane Košir s sodelavci sklical tiskovno konferenco, kjer je obvestil predstavnike tiska, da nameravajo 2U-letnico obstoja kolektiva :. aprila počastiti ne samo s proslavo, temveč tudi z začetkom graditve velikega gostinskega objekta. Iskra, ki je v vseh 20 letih obstoja dala celotnemu območju Semiča nov utrip živ-Ijenja tako z nenehnim povečevanjem zaposlenih kot z graditvijo stanovanjskih blokov, cest. otroškega vrtca, itd., bo tudi gpstišče gradila s namenom, da bi predstavljalo osnovo razvoju selniškega turizma, obenem pa primeren oddih zaposlenim v tovarni. Gostinski objekt, ki bo stal čez 3.5 milijona dinarjev, bo imel tudi dvostez-no avtomatsko kegljišče. Bo prvi tovrsten športni objekt v Beli krajin:, odprt pa bo za krajevni praznik v oktobru. Razen tega bo kolektiv Iskre v letošnjem letu dogradil 12-stanovanjski blok s samopostrežno trgovino. Zelo lep napredek se v letu 1971 obeta tudj v proizvodnji, ki bo sa 22 odstotkov večja kot v minulem letu. celotni dohodek pa bo znašal že blizu 89 milijonov dinarjev Kak šen uspeh je naredila tovarna zlasti v zadnjih 10 letih, pove podatek, da so število zaposlenih povečali za 2.8-krat. vrednost proizvodnje je 10-krat večja, produktivnost na zaposlenega pa se je povečala za 3,5Jtrat. Pred 8 leti so se prvič spustili v izvoz, letošnji devizni priliv pa bo znašal že 1 milijon 500 tisoč dolarjev. V Iskri vsa leta. veliko po soraost posvečajo štipendira nju, saj je kolektiv glede tega največ naredil v vsej črnomaljski občini. Nadalje je v veliki meri skrbel za standard zaposlenih. Podjetje razpolaga še s 60 lastnimi stanovanji, poleg tega so dali DELA BODOČIH UMETNIKOV? — V avli osnovne šole v Kočevju visijo na stenah risbe učencev. Nekatere med njimi kažejo veliko nadarjenost mladih avtorjev za risanje. Foto: S. Dokl Šolstvo Skrbi za dograditev dveh novih novomeških osnovnih šol - Sklad je zbral doslej že nekaj nad 9,455.700 dinarjev - V jeseni 1300 novih šolskih stolov Občinska skupščina v Novem mestu je-minuli teden med drugim sprejela sklep O ustanovitvi osnovnih šol na Grmu in v Bršlinu ter imenovala ravnatelja obeh šol v ustanavljanju. Na zborih volivcev bodo občani še ta mesec razpravljali tudi o območjih štirih osnovnih šol, kolikor jih bo imelo mesto od letošnje Jeseni dalje (na Grmu in v Bršlinu novi stavbi, v mestu in v Šmihelu dosedanji šoli). Podružnična šola na Malem Slatniku naj bi ostala v območju sedanje osnovne šole Katje Rupena, saj kaže, da bo v nekaj letih prerasla v samostojno popolno osnovno šolo. Starši v Dol. Kardeljevem in v Prečni pa bodo ta mesec razpravljali tudi o predlogu, da bi tamkajšnji sedanji podružnični šoli ukinili in otroke prešolali v mesto. V jeseni torej kar 1300 novih šolskih stolov. Takega vpisa novih učencev kljub razveseljivi gospodarski in ostali rasti Novega mesta seveda ne- pričakujemo, zgodilo pa se bo nekaj bolj pomembnega: vse kaže, da bo Imelo Novo mesto že z novim šolskim letom enoizmenski pouk, sedanji »mravljišči«, kar osnovni šoli sredi mesta m v Šmihelu dejansko sta, pa se bosta spremenili v šoli z normalnimi razmerami. Dejstvo je, da zidarji in drugi obrtniki SGP Pionir ter njegovih kooperantov na moč hite, da bo nova šola na Grmu gotovo že do konca julija. Nekoliko zaostajajo dela v novi šoli v Bršlinu, čeprav je hkrati res, da to predvidevajo tudi pogodbe. Tako se uresničujejo napovedi in načrti za odpravo dosedanje šolske stiske. nikakor ni majhen. Februarja letos je potekel rok za plačevanje podaljšanega krajevnega samoprispevka za novi osnovni šoli v mestu, do konca decembra 1970 pa so zbrali zaposleni delavci, upokojenci ter kmetijski in obrtni zavezanci že nekaj nad 3,497.977 dinarjev. Delovne organizacije so medtem prispevale 5,274.474 dinarjev, drugih dohodkov pa je bilo 583.264 dinarjev. Precej kolektivov je že poravnalo svoj delež, še vedno pa jih je veliko, k: niso namenili za novi šoli niti dinarja — a bodo prav otroci njihovih delavcev imeli v urejenih šolskih' razmerah največ koristi. Skupni delež, ki ga mesto samo prispeva za dve novi šoli, naj bi znašal približno 12 milijonov dinarjev. Svet za prosveto in kulturo močjih v mestu. Skupščina je sklenila, da naj povedo zadnjo besedo starši sami na zborih volilcev, na katerih bodo še ta mesec razpravljali tudi o novem občinskem proračunu. Nov: osnovni šoli bodo poimenovali za letošnji oktobrski občinski praznik. Na predlog zavoda za šolstvo SRS bodo ustanovili na novi šoli na Grmu po 2 hospitacijška oddelka od 1. do 5. 'razreda, pa seveda tudi za predmetni pouk. Občinska skupščina je medtem že priporočila sporazumno razporeditev učiteljev na štiip šole, za manjkajoča mesta ‘pa bodo objavili v kratkem razpise. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi priporočilu o združevanju strokovnih ad-ministrativno-finančnih in drugih služb bodočih štirih osnovnih šol, kot tudi združevanju sredstev skladov. Zlasti z amortizacijo obeh novih Šol bi s pametno skupno go Pretirane razlike Komunisti v brežiški občini se zavzemajo za odpravo pretiranih socialnih razlik - Odmev priporočil v podjetjih šestnajstega marca se bodo člani občinske konference ZK v Brežicah zbrali na redni seji, za katero bodo prejeli gradivo o strokovni sestavi zaposlenih. Pregled zasedbe delovnih mest, naj bi spodbudil komunist« za temeljito razpravo o nagrajevanju, o odpravljanju pretiranih socialnih razlik in posluhu za tiste z najnižjimi 46 članom kolektiva posojilo za graditev nove hiše, 33 članov pa je dobilo posojilo za popravilo stanovanjskega poslopja. Kolektiv Iskre bo dan obletnice bolj skromno počastil, večje slavje pa pripravljajo 11. julija na Smuku, ki je znana izletniška in partizanska točka nad Semičem. Takrat se bo zbralo tudi številnejše zastopstvo drugih Iskrinih tovarn. RIA BACER GROSUPLJE Pet milijonov za izobraževanje Temeljna izobraževalno skupnost Grosuplje je ena Ustih slovenskih občin, katerim primakne republika svoj delež za izobraževanje. Po izračunih republiške izobraževalne skupnosti mora grosupeljska občina zagotoviti TIS za financiranje redne dejavnosti 5218.000 dinarjev. Po odloku za zbiranje sredstev za vzgojo in izobraževanje znaša stopnja prispevkov 3,75 odstotka. V odloku je novo predvsem določilo, da mo ra TIS 0.55 odstotka sredstev iz prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v celoti uporabiti za investicije na področju vzgoje in Izobraževanja. Z neuporabljenim denarjem iz lanskega leta bodo zagotovili 4200.000 dinarjev. Tako bo občina izpolnila pogoje republiške izobraževalne skup-" nosti za dopolnilna sredstva P. O. Iz drugih izdaj MARIBOR Epidemija gripe * Center za dežurno službo pri zdravstvenem domu Ma ribor ugotavlja, da se te v zadnjih dneh močno pove č&lo števno zdravniških obiskov na domil, tako v me stu. kot tudi v okolici Klicanje zdravnikov k bolni kom na dom se Je sicer začelo množiti že konec fe bruarja vendar je doseglo vrhunec — več kot 200 obiskov dnevno — v torek. 9 t.m Pomočnik ravna telia zdravstvenega doma dr Rudolf Lovrenc meni da gre za epidemjjo gripe ki pa ]e prizadela pred vsem mlajše otroke V osnovni šoli Prežihov Voranc so morati zapreti dva razreda, vendar sedaj pouk že spet teče normalno RADOVLJICA Zasebna zobozdravstvena ordinacija Svet za zdravstvo pn občinski skupščini Radovljica je pred štirinajstimi dnevi dovolil odpreti na Bledu za sebno zabozdravstveno ordinacijo Ta odločitev pa je vzbudila živahno razpravo na seji občinske skupščine No tej seji je predsednik občinskega sindikalnega pve ca Jože Bohinc v imenu družbenopolitičnih orgariiza cij v občini vprašal. Kaj je vodilo svet pri tei odlo čitvi. Povedal je da v vodstvih družbenopolitičnih or ganizacij nasprotujejo zasebni zobozdravstveni praksi To utemeljujejo predvsem s tem. da le na Bledu do vol) razvita zobozdravstvena služba v okviru zobo zdravstvenega doma Zadnji čas ugotavljalo, da se je kakovost, dela te službe izboljšala tn pacientom tudi m treba več čakati VELENJE Republiško tekmovanje ekiD orve oomoči V soboto. 19. Junija bodo v Velenju tekmovale najboljše ekipe prve pomoči iz vseh slovenskih občin. Na letošnjem tekmovanju, ki bo že tretje zapovrstjo, bosta nastopili tudi dve ekipi prve pomoči iz Gradca v Avstriji. osebnimi prejemki. Tokrat bodo člani zvedeli, kako so v podjetjih izboljšali odnos osebnih dohodkov med kvalificiranimi delavci in upravnici uslužbenci, ki za tiste v proizvodnji še pred letom dni ni bil nič kaj spodbuden. Komite občinske konference ZK ^je od fiodjetij zahteval, naj 'zabeležijo, koliko delavcev prejema manj kot 800 dinarjev na mesec in hkrati proučijo vzroke za tako nizke dohodke. Do konc^ minulega leta naj bi delovne organizacije zvišale najnižji osebni dohodek vsaj na 800 dinarjev. Sekretar komiteja občinske konlerence ZK Franci Skin-der je povedal, da je bilo septembra 1969 v brežiški občini še 947 delavcev, ki so zaslužili manj kot 80 dinarjev. Septembra lani se je to število znižalo na 388, ta mesec pa pričakujejo, da jih ne bo niti sto. To pomeni, da so priporočila komunistov imela odmev v delovnih organizacijah. Tam, kjer so delavci najbolj prizadeti, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dvigajo najnižjo mejo osebnih prejemkov. Ob tem pa ne bi smeli zanemariti spodbudnejšega nagrajevanja strokovnjakov, ki jih v brežiški občini težko dobijo. V delovnih organizacijah se že začenja uveljavljati miselnost, da Je treba popraviti pravilnike o delitvi osebnih dohodkov tako, da bodo upoštevali oboje, večje prejemke za najnlžjo skupino zaposlenih in več za Izobrazbo. Torej ni več direktorjeva plača najvišja, ampak v nekaterih manjših delovnih organizacijah celo že predlagajo, da bodo dali strokovnjaku z višjo izobrazbo večje prejemke. Komunisti ta preobrat v misel nosti občanov pozdravljajo, ker vliva upanje na boljši odnos do zaposlovanja strokov no usposobljenih ljudi in do štipendiranja. spodarsko politiko lahko veliko pomagali nezadvidljivemu materialnemu položaju sedanje šole Katje Rupene in Milke Sobar-Nataše. Sem sodi še skrb za sestavo in izvajanje delovnih programov šol v mestu, za vsklajevanje pedagoškega režima vseh šol, kot njihovih širših akcij v družbenem okolju. Skupne strokovne službe (psiholog, pedagog, socialni delavec in podobno) bodo zdaj lahko še bolj racionalne. Morda bodo potrebe in nadaljnji razvoj kmalu narekovale tudi ustanovitev skupnosti osnovnih šol v mestu, pri vsem tem pa bo seveda vsaka šola ostala samostojno vzgojno telo. TONE GOŠNIK RIBNICA Pobuda za kulturno skupnost V Ribnici so se že zelo zgodaj začeli pripravljati na ustanovitev kulturne skupnosti. Iniciativni odbor je bil imenovan že pred več meseci. Posamezne skupine so izdelale okvirni načrt dela ter osnutek statuta. Iniciativni odbor se bo sestal 11. marca in razpravljal o osnutku statuta, načrtu dela in o sklicu ustanovne skupščine. Skupščina kulturne skupnosti bo predvidoma štela 21 članov, v njej pa bodo predstavniki šol, kulturnih organizacij,' delovnih in drugih organizacij in večjih skupnosti. Padel v glo Pri graditvi šoštanjske term oelektrane prihaja do hudih delovnih nesreč — Tokrat ponesrečenec hudo ranjen ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove šoštanjske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38 metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hi-dromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. Nova termoelektrarna v Šoštanju sodi med naj večje tovrstne objekte v državi, saj konstrukcija kotlovnice, kjer se nesreče dogajajo dosega višino sto metrov. Po mnenju monterjev mariborske Hid.romontaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega objekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je zaščita pri delu na gradbišču dobra, vendar še tako dobra zaščitna sredstva odpovedo, če je delavec nepreviden in . žrtev nesrečnih okoliščin. Mirko Spilman, vodja gradbišča Hidromontaže trdi, da je ta objekt po težavnosti najtežji od vseh, kar jih je doslej delal. Poudaril je, da se doslej ni pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času alj ponoči. Pri tein ugotavlja, da se nobena hujša nesreča ni pripetila v času, ko je bilo delo najtežje, to je pri montaža skeleta, ko so biM monterji izpostavljeni največja nevarnosti zaradi ledu in snega in so delali brez odrov. Mirko Vračun, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnja za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar je bilo v primeru Mujiča, ki je izgubil življenje, ko je nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal; takoj zatem pa sledi kot vzrok nesreč neizkušenost in drznost mladih monterjev. Ciril Roškar, varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov. Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, • vendar je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča nepopolna. Delovodje sicer zahtevajo primerno zaščito pri delu, vendar predvsem mlajši delavci med delom te zaščite ne marajo, žrtve so praviloma delavci, ki še niso dolgo zaposleni. J. SEVER ČRNOMELJ Veliko jih čaka na sprejem Doslej je bilo na območju črnomaljske občine kategoriziranih že 239 otrok. Ker so moteni v duševnem ali telesnem razvoju, spadajo v posebne šole in zavode, toda za vse ni bilo mogoče poskrbeti. Lani je bilo v posebnih šolah v raznih krajih Slovenije 82 otrok, v zavodih so jih imeli 15, medtem ko 16 huje prizadetih še čaka na primemo šolanje ali nego doma. Precej kategoriziranih otrok še obiskuje redno osemletko, kar povzroča pri pouku hude težave. Z ustanovitvijo posebne šole v Črnomlju se bo čez leta stanje občutno popravilo, vendar bo treba takoj nadaljevati z gradnjo posebne šole, ker za zdaj lahko sprejme samo 60 učencev. Ce upoštevamo, da je veliko interesentov za posebno šolanje še iz metliške občine, potem je razumljivo, zakaj si v Črnomlju tako prizadevajo dobiti potrebna sredstva, da bi posebno šolo lahko gradili naprej. R. B. rizadeti sprs Vse daljši seznam kaznivih dejanj ohratovodje I. Žabote iz Razkrižja pri Ljutomeru - Brezvestno izkoriščanje ljudi MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že poročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjetjih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje obrata ljubljanske Emone v Razkrižju pri Ljutomeru in njegove sodelavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. Kot smo poročali, je Žabot z raznimi protipravnimi dejanji oškodoval svoje podjetje za več deset tisoč dinarjev. Nadaljnje ugotovitve pa utemeljuje sum, da je obra-tovodja v času od leta 1966 do letos zlorabljal svoj položaj tudi z izkoriščanjem delavcev, ki so bili sezonsko zaposleni v enoti ' ljubljanske Emone. Tako so kriminalisti med drugim ugotovili, da je Žabot izkoriščal najete delavce te enote tudi za razna dela na svoji kmetiji. Po dosedanjih ugotovitvah so delavci opravili na njegovem posestvu najmanj stopetdeset delovnih dni, delali pa so največkrat od zore do mraka. Tudi s tem početjem je Žabot občutno oškodoval svoje podjetje. Sicer pa so tudi pri hišni preiskavi našli anonimno pismo, v katerem je neznanec že pred časom očital Žabotu izkoriščanje delavcev iz obrata Tudi to opozorilo nepoštenega obratovodje, ki je sicer zelo premožen kmet, ni spametovalo. Podobna pisma so prihajala v zadnjem času na UJV v Murski Soboti. Ko so se delavci UJV poza nimali med prizadetimi ljudmi, zakaj se Žabotu pri tem kaznivem početju niso uprli, jih je večina povedala, da bi se s tem onemogočili in ne bi več dobili dela v podjetju. Razen tega je Žabot oškodoval tudi približno 180 delavcev, ki so delali začasno na tem obratu, tako da jih preprosto nj prijavil na socialnem zavarovanju. S tem je prizadel tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje, prizadeti delavci pa so v več primerih zaradi poškodb na delu sami poravnali stroške zdravljenja. Žabot je poskušal prikriti to svoje delovanje tako, da je poškodovanim deiavcem, ki so bili na plačilnem seznamu podjetja, sam vrnil del stroškov za zdravljenje. Seveda pa je levji delež tako prigoljufanega denarja vtaknil ir svoj žep. Soboška UJV nadaljuje z odkrivanjem kaznivih dejanj in z zbiranjem obvestil, zakaj vse kaže, da s tem sez- s nam kaznivih dejanj Žabota še ni izčrpan. Ivana B. B. naši razgledi Zaradi pomanjkanja krvi bo letos potrebna večja organizirana skrb za širjenje krvodajalstva na območju N. mesta NOVO MESTO, 11. marca. Danes dopoldne je bilo pri občinskem odboru RK področno posvetovanje predstavnikov občinskih odborov RK Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto s predstavniki republiškega odbora RK ter zastopniki zdravstvene, prosvetne in socialne službe. Ugotovili so, da krvodajalstvo na tem območju še vedno ne zajema vseh zdravih prebivalcev, da potrebe novomeške bolnišnice po krvi vedno bolj naraščajo in krvi, ki je nujno potrebna, večkrat primanjkuje. Zaradi tega so sklenili, da je treba širjenju krvodajalstva v letošnjem letu povse-titl še več skrbi in pri tem uporabiti ves propagandni material, ki ie za to na raz-polago. Republiški odbor pa bo do aprila pripravi] serijo diplom, ki jih bodo prejemali zasluženi krvodajalci S tem bodo seznanili tudi zdravstveno osebje v bolnišnicah, ki bo tudi poskrbelo, da bodo ta propagandna sredstva prejeli vsi krvodajalci. Predstavniki na posvetovanju so bili tudi mnenja. i da bo ta material, ki ga bodo širili tudi med učenci na osnovnih šolah, pripomogel, da se bo med krvodajalce vključevalo tudi več kmečke ga prebivalstva, ki je bilo doslej pretežno zelo slabo zastopano. Sklenili so tudi, da je za širjenje krvodajalstva potrebno zadolžiti vse družbene organizacije. Predstavniki republiškega odbora RK so namreč seznanili tudi s potekom III. republiškega tekmovanja ekip prve pomoči, ki bo 19. in 20 maia v Velenju. Vse ekipe bodo tekmovale 19 maja popoldne, 20. maja pe bo nastop najboljših ekip Slovenije, predstavili pa se bosta tudi dve ekipi iz Avstrije Ob tem so ugotovili, da J. TEPPEY! je program izobraževanja o prvi pomoči zadnja leta zelo porasel; strokovni kader pa je ostal ponekod celo ena-koštevilen kot prej, zaradi česar sedaj primanjkuje strokovnjakov za predavanja o prvi pomoči. Dogovorili so se tudi, naj bi bilo v vsa.ki občini vsaj po ena stalna ekipa prve pomoči, ki bi bila zadovoljivo usposobljena in opremljena. Dogovorili so se tudi o programu za teden Rdečega križa, ki bo od 2. do 9. maja V tem tednu bo v Ljubljani osrednja jugoslovanska prireditev v počastitev 8. maja, katere pokrovitelj bo Edvard Kardelj. Za predavanja v šolah ob tem tednu pa je republiški odbor RK pripravil obširno gradivo. V tem tednu bo tudi več oddaj o delu in pomenu RK na radiu in televiziji, posamezni občinski odbor RK bodo za svoje zaslužne delavce organiziran sprejeme, na osnovnih šolah pa bodo organizirali sprejeme, učencev v organizacije RK. ANA VITKOVIC Izšla je nova, S. (460.) številka Naših razgledov. Dr. Saša Cvahre: Zdravstveno stanje slovenske popuiacije.. Stana Krašovec: »Izumiranje« prebivalstvi? Tone Ferenc: Knuga, ki nas je ze’o vznemirila (»Spominska knjiga mrtvih nemških Spodnje-štajercev). Lojze Sočan: Vzroki krize in zahteve za uspeh (gospodarstvo m devalvacija). Vinko Mlakar: Urbani sistem Slovenije. Dr. Aleksander Nardin: Eho za HE Kobarid Dimitrij Rupei: Blagor in težave urbanizacije. Hanka šruiar: Zaklad potopljene ladje. Tone Zorn: Preporodov''; proti Avstriji. Pogovor NaSih razgledov: o raziskavi »proučevanje sorejemnih meril za vpis novih študentov na univerzo« govori doc dr. Leon Zorman. Živi Orfej — prvi dci ankete o »veliki antologiji slovenske poezije« (Tokrat sodelujejo: France Bernik, Andrej Inkret. Taras Kermauner, Lino Legiša. Mitja Me-lak) Bojan Stih: Jutro v Amiensu J, NEZGODNO ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNICI SAVA liilllllllllllllllllllllllllll!illlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllinillllllllillllllllll!lll!llllllllllllli||||lllllllilllllllll RAZGLAS o javnem natečaju za oddajo stavbnih zemljišč za blokovno gradnjo na Vrhniki Po čl. 21. Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. l4y66) razpisuje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za blokovno gradnjo na Vrhniki ob Ulici 6. maja Skupna površina zemljišč pare. št. 2094/12, 2089/1, 2087/1, 2088, 469, 2-085/1 'in 2084/2 k. o. Vrhnika znaša: 4183 in je na njih predvidena izgradnja 73 stanovanj POGOJI NATEČAJA SO NASLEDNJI: 1. izklicna cena: uporaba stavbnega zemljišča priprava stavbnega zemljišča in oprema s komunalnimi objekti: vodovod, kanali-zacija, TP in kabelsko razvodno omrežje, asfaltirane ceste, telefon, zelenice skupaj: 4183 m2 x 296,45 ND/m2 = 1.240.037,20 2. Rok za začetek je 30. 5. 1971 Rok dograditve je 30. 6. 1972 3. Zazidava in tipi blokov morajo biti v skladu z izdelanim zazidalnim načrtom. 4. Plačilni pogoji: 40 °/o celotnega zneska 15. 4. 1971 40 °/o celotnega zneska 15. 12.1971 20 % celotnega zneska 15. 5. 1972 OPOMBA: Ti stroški so predvideni kot začetni izklicni delgž. Rok za položitev zapečatenih pismenih ponudb le do 30. 3. 1971 do 12. ure. Udeleženci javnega natečaja morajo ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini v višni 1.000,00 Ndin, ki jo nakažite Komunalno stanovanjskemu podjetju Vrhnika na tekoči račun št. 5011-1-37 pri SDK VRHNIKA. • Neuspelemu ponudniku bomo varščino vrnili, uspelemu pa upoštevali v račun natečajne vrednosti. Podrobnejše informacije, pogoje in grafične prikaze — podatke, dobite pri Komunalno stanovanjskem podjetju Vrhnika, Cankarjev trg 4/1. 2021 t V nekaj vrstah Škofja Loka TEČAJ STROJNEGA PLETENJA — Zaradi velike«* sani. manj« za strouno pletenje je delavska univerza v Škofji Loki organizirala v gasilskem domu v Škofji Loki tedaj Krojnega pletenja in krojenja pletenih izdelkov. Prvi tedaj bo trajal +4 ur. udeležuje pa se ga 16 žensk. OSNUTEK ZA ZNAMKE — Filatelistično društvo Škofja Loka je na svoji seji v zadetku marca sklenilo, da ae osnuje posebna komisija, ki naj bi pripravila osnutek za izdajo posebne znamke za 1000-lecnico Škofje Loke. Radovljica RAZPRAVA O ZAZIDALNIH NAČRTIH — Svet za urbanizem. gradbene in komunalne zadeve je na zadnji seji razpravljal o zazidalnih načrtih za Dobe III in Rečico na Bledu, za vikend naselje v Polj ah v Bohinju, potrdil pa tudi načrte za Zasip, Riboo m vikend naselje na Pokljuki. Seveda bo o posameznih zazidalnih načrtih razpravljala Se občinska skupščina. Tržič KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA — Minuli torek zvečer je bil v osnovni šoli heroja Grajzerja koncert akademskega pevskega zbora iz Kranja. Ta koncert je priredila osnovna Sola heroja Grajzerja s posredovanjem Zveze kuliumo-prosvetnih organizacij iz Kranja, namenjen pa je bil materam učencev te šole za dan žena. Trbovlje GLEDALIŠKI PREDSTAVI — Gledališče Svoboda-cen ter bo izvedlo 12. in 13. marca v gledališki dvorani delavskega doma igrico Mira Stefanca Večna lovišča. Glasbeno spremljavo je pripravil Jože Skrinar. režira pa Rado Cesnovar. V petek. 12. marca bo predstava za mladino v soboto pa za odrasle. Gabrovka UCENCI UPRIZORILI KEKCA — Učenci tukajšnje Sole imajo dramski krožek, ki ga vodi učiteljica Ana Svršina. V letošnjem šolskem letu so pripravili dramsko delo Kekec po znam povesti Josipa Vandota. S to predstavo so nastopili dvakrat na domačem odru, sedaj pa gostujejo po okoliških vaseh. Moravče GOSTOVANJE PEVCEV IZ DOMŽAL — V nedeljo 14. marca bo v Partizanskem domu v Moravčah koncert’ m& Sanega pevskega zbora Dolžale. Zbor. ki se pripravlja na vsakoletni koncert v Domžalah — koncert bo letos v mu-■eju Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi — bo Morav-čanom zapel 15 pesmi. Pred jubilejem Semič: tovarna kondenzatorjev Iskra slavi aprila 20-!etnico obstoja — Graditev gostinskega objekta SEMIČ, 11. marca. Danes je direktor tovarne kondenzatorjev v Semiču Franc Košir s sodelavci sklical tiskovno konferenco, kjer je obvestil predstavnike tiska, da nameravajo 2U-letnico obstoja kolektiva 1. ap. nia počastiti ne samo s proslavo, temveč tudi z začetkom graditve velikega gostinskega objekta. Iskra, ki je v vseh 20 letih obstoja dala celotnemu območju Semiča nov utrip življenja tako z nenehnim po- naši razgledi Iz&la je nova. S. (460.) številka Na&h razgledov. Dr. Saša C varu e: Zdravstveno •tanje slovenske populacije Stane Krašovec: »Izumiranje« prebivalst va? Tone Ferenc- Xn»‘ga. ki nas Je ze o vznemirila (»Spominska knjiga mrtvih nemških Spodnje Štajercev). Lofze Sočan: Vzroki krize in zahteve za uspeli (go spodarstvo »n devafvsctja) Vinica Mlakar: Urbani sistem Slovenije Dr. Aleksander Nardin Eho za HE Kobirid DimitrM Rupel: Bla gor in težave urbanizacije Hanka 6'uiar: Zaklad potopljene lad:e Tone Zorn: Preoorodov'*. proti Av •triJi- Pogovor Naših razgledov: o raziskavi wproa*~’r *nje sme temnih meril za vpis novih *tud»ntov n> univerzo« govori doc dr t*or Zorman 2in Orfej — prvi d?» ankete c avellki antologiji slover.ske ooezi Je« (Tokrat sodelujejo: France Bernik. Andrej Tnicvt. Taras Ker maur.er. lino Leeifa. Mitfa Me Jak» Bojan Stih: .Inr.-o v Amiensu (Paradigme 7!>. Herman Vogel: L! terami pregled — uoezifa (Krakar Kokot. Kalanova) ToDja Milič: Za prem oči fprem*?iante o Kovičevi kn*igi »Tekma ili kako fe tek* N:ko!aj prež: ve! konec ted-Miha M»fp 17 trm- n tr.***i človeški nesreč; 'Me«a Selimovič* ■Trdnlava«) Vero Taufer- Vitra: oov »Viktor ali otroci na oblasti« v Eksperimentalnem gledališču CleJ. Niko Soršič: Baletni reče-Sergeja Ufa rja (Zaotsk? do oremir* ri in reprizah* Andrej Rilavec-Kozinova simforiia »Ob tzidu šfu diiske partiture* Tofe Pogačnik Očitki na nao»*en ns«lov uv*« mika). Miloš Bfxan: Korak o> akom Le Bon Misli in irreki LT^omanit# — Jean Emile Vi dal- Rabi H v V***",um» — konec oorflis*ka IV** R«4(Vw»-deutsche Zeituog — Claun Bab***’ Bahnson. V Wolf: Rak — nada llmranle ondH«*ka večevanjem zaposlenih kot z graditvijo stanovanjskih blokov, cest, otroškega vrtca, itd., bo tudi gostišče gradila z namenom, de bi predstav* ljaio osnovo razvoju setni škega turizma, obenem pa primeren oddih zaposlenim v tovarni. Gostinski objekt ki bo stal čez 35 milijona’ dinarjev, bo imel tudi dvostez-no avtomatsko kegljišče. Bo prvi tovrsten športni objekt v Beli krajini, odprt pa bo za krajevni praznik v oktobru Razen tega bo kolektiv Iskre v letošnjem letu dogradil 12-stanovanjski blok s samopostrežno trgovino. Zelo lep napredek se v'letu 1971 obe ta tudi v proizvodnji, ki bo za 22 odstotkov večja kot v minulem letu, celotni dohodek pa bo znašal že blizu 80 milijonov dinarjev. Kak Sen uspeh je naredila tovarna zlasti v zadnjih 10 letih, pove podatek, da so število zaposlenih povečali za 2,8-krat, vrednost proizvodnje je 10-krat večja, produktivnost na zaposlenega pa se je povečala za 35-krat. Pred 8 leti so se prvič spustili v izvoz. letošnji devizni priliv pa bo znašal te 1 milijon 500 tisoč dolarjev. V Iskri vsa leta veliko po zornost posvečajo štipendiranju. saj je kolektiv glede te ga največ naredil v vsej črnomaljski občini. Nadalje je v veliki men skrbel za standard zaposlenih. Podjetje razpolaga še s 60 lastnimi stanovanji, poleg tega so dali 46 članom kolektiva posojilo za graditev nove hiše, 33 članov pa Je dobilo posojilo za popravilo stanovanjskega poslopja. Kolektiv Iskre bo dan obletnice bolj skromno počastil, večje slavje pa pripravljajo 11. julija na Smuku, ki je znana izletniška in partizanska točka nad Semičem. Takrat se bo zbralo tudi številnejše zastopstvo drugih Iskrinih tovarn. RIA BAGER KA?OČV,a ZkA so NtZGCEt.O ZAVAROVANI , • _______ — jšf PR! ZAVAROVALNIC! SAVA /z drugih izdaj MARIBOR Epidemija gripe Center za dežurno službo pn zdravstvenem domu Maribor ugotavlja, da se je v zadnjih dneh močno pove čalo število zdravniških obiskov na domu, tako v ,me s tu. kot tudi v okolici Klicanje zdravnikov k bolni kom na dom se je sicer začelo množiti že konec te bruarja. vendar je doseglo vrhunec — več kot 200 obiskov dnevno — v torek. 9 t.m. Pomočnik ravna telja zdravstvenega doma dr. Rudolf Lovrenc meni. da gre za epidemijo gripe, ki pa je prizadela pred vsem mlajše otroke V osnovni šoli Prežihov Voranc so morali zapreti dva razreda, vendar sedaj pouk že spet teče normalno VELENJE Republiško tekmovanje ekip prve pomoči V soboto, 19. junija bodo v Velenju tekmovale najboljše ekipe prve pomoči iz vseh slovenskih občin. Na letošnjem tekmovanju, ki bo že tretje zapovrstjo, bosta nastopili tudi dve ekipi prve pomoči iz Gradca v Avstriji. NOV SMUČARSKI CENTER — Na Zatmiku pri Bledu namerava blejski zavod za pospeševanje turizma zgraditi do prihodnje jeseni (če bo šlo vse po sreči) nov smučarski center, kamor bi se lahko prišlo smučat okrog štiri tisoč smučarjev. Zgradili bodo štiri vlečnice in sedežnico,• ki bi bila koristna tudi za izletnike poleti. Na sliki: gozdarji izsekujejo pobočja za smučarske proge. Foto: A. Podbevšek ZALOG Copatarji bodo praznovali Kot vsako leto, bodo tudi letos copatarji iz Zaloga praznovali svoj praznik. Klub copatarjev, kakor se imenuje »združenje zatiranih mož« iz Zaloga in bližnje okolice, bo imel svoj občni zbor v soboto 13. 3. 1971 pred Zadružnim domom Zalog. Letos Senat peterice copatarjev, ki pripravlja občni zbor, pričakuje rekordno udeležbo. Članarina za nevoz-nike bo 15 dinarjev, medtem ko so šoferji oproščeni plačevanja članarine. Senat vabi vse, ki se počutijo zatirane, da pridejo v soboto ob 16. uri v Zalog, kajti čim več jih bo, tem lažje si bodo priborili svoje pravice. Geslo občnega zbora pa je: En dan življenja brez žene — sem se oženil, se kesam!« S. S. V litijski občini so kmetje na zborih volivcev negodovali zaradi povečanih dajatev za zdravstveno zavarovanje - V občini več kot 400 socialno šibkih kmetov Kmetje v litijski občini so na zadnjih zborih volivcev negodovali zaradi povečanih dajatev za zdravstveno zavarovanje. Tudi občinska skupščina je imela na zadnji seji več pripomb in ni v celoti podpisala pogodbe s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana za sofinanciranje socialno ogroženih kmetov. Kmetje so izračunali, da bi morali letos odšteti enkrat več denarja za zdravstveno zavarovanje, pa čeprav je komunalna skupnost zmanjšala prispevek na člana družine od 178 na 118 dinarjev. Problemov s plačevanjem obveznosti je bilo precej že lani, ko je bilo treba prispevati za zdravstveno zavarovanje 200 dinarjev - na kmetijsko gospodarstvo. Letos bo odpadel na gospodarstvo povprečno 401 dinar. K temu pa je treba prišteti še enkratno povečanje obveznosti, prav tako za zdravstveno zavarovanje, glede na kataster-ski dohodek in osnove od poseka lesa. Razmere v kmetijstvu kažejo na to, da mnogo kmetov v litijski občini ne zmore plačati tolikšnih obveznosti. V občini imajo več kot 400 socialno ogroženih kmetov. Samo njim je občinska Sušno Ž6IJ3 V proračunu občine Radovljica bodo imeli letos 18 milijonov dinarjev — Za mnogo potreb bo premalo denarja RADOVLJICA, 11. marca. Stabilizacijski ukrepi bodo letos krepko posegli v občinsko blagajno. V proračunu, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji občinske skupščine, bodo imeli na razpolago 18 milijonov dinarjev, kar je le za 6 odstotkov več kot lani. Doslej so bili vajeni, da je bila razlika vsako leto vsaj dvakrat tolikšna, zato bo letos v občim primanjkovalo denarja. dinarjev. Skoraj pol milijo-1 na jim bo zmanjkalo ' Čanje Ker so morali za nekatere osnovne dejavnosti, za katere jim skrb nalagajo predpisi. predvideti precej več sredstev, je bilo drugje treba krepko poseči po Škarjah. Za socialno skrbstvo so. na primer, namenili za dobro četrtino več denarja kot lani, za zdravstvo pa kar tretjino več. Pri občinski upravi in drugih državnih organih. ki so največji porabniki v občinskem proračunu. so šli navzgor za 11 odstotkov. * Po drugi strani pa so morali predvideni obseg komunalne dejavnosti skrčiti na polovico. Za vzdrževanje cest. za kar so lani porabili 690.000 dinarjev, nimajo letos niti dinarja. Prav tako so morali črtati delež občinskega proračuna pri graditvi cest. ki je lani znašal 400.000 za vra- posojil, prispevek ob-,čine za Klinične bolnice v Ljubljani pa so zmanjšali od 400 na 200 tisoč dinarjev. Sicer pa v smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine, ki so jih prav tako sprejeli včeraj, predvidevajo razmeroma ugodne rezultate. Tako naj bi narodni dohodek povečali za 16 odstotkov, oziroma za kakih 6 do 7 odstotkov, če odštejemo vpliv povišanih oen. Podjetja se bodo letos močneje usmerila v izvoz, ki ga bodo povečali za četrtino. Od 9 milijonov dolarjev, kolikor naj bi za svoje blago dobili na tujem trgu, jih bo kar 8 v trdnih valutah. Velik korak naprej napovedujejo v modernizaciji proizvodnje, ki jo v nekaterih podjetjih že lani dobila močnejši zamah. Ob industriji pa velja vsa pozornost turizmu, kjer se prav tako obetajo precejšnje novosti. Na Bledu bodo letos obnovili in povdčali štiri hotele, v Bohinju pa bodo začeli graditi največjega doslej. LADO STRUŽNI K KAMNIK Premalo počitniških domov Večina kamniških podjetij nima dovolj urejene rekreacije svojih delavcev. Le pet kolektivov ima svoje počitniške domove ob morju, kar je za tak industrijski center premalo. Ob ugotovitvi, da delavci preživljajo svoje dopuste zvečina doma in dejstvu, da cene turističnim storitvam letos rastejo, bi kazalo razmisliti o načrtnejšem preživljanju letnih dopustov. O vsem tem so govorili na občnih zborih sindikatov skupščina v preteklem letu odpisala za okoli 280.000 dinarjev davkov, medtem ko kmetje dolgujejo (brez prispevkov za zdravstveno zavarovanje) še okoli 400.000 dinarjev. V Litiij so se lotili primerjav in ugotovili, da z zmanjšanjem obremenitev in nekaterimi olajšavami, ki jih je Kazen za mlade vlomilce predpisala občinska skupščina zaradi povečanja obveznosti kmetov do zdravstvenega zavarovanja ne bodo v kmetijstvu dosegli učinkov, kot so jih pričakovali. Občina Litija je udeležena le s četrtino v obveznostih kmetov, ostalo so prispevki zdravstvenega zavarovanja in drugih. Po drugi strani pa občina tako ali drugače vrne del denarja kmetom. Letos se je, na primer, občinska skupščina na novo odločila, da bo 25 odstotkov občinskega prispevka iz kmetijstva vložila v sklad za pospeševanje kmetijstva. P. BURKEUC! Denar ni ovira Razvoj kmečkega turizma na Starem vrhu - Pomoč: občina Škofja Loka in Ljubljanska banka STARI VRH, 11. marca. Občinska skupščina v Škofji Loki je prejšnji mesec pripravila stališča za načrt o razvoju turizma. V njem zavzema Stari vrh z okolico pomembno mesto. Z ureditvijo zimsko-športnih naprav so se lani odprle ugodne možnosti. Na smučiščih se zadržyje že veliko smučarjev in turistov, ki pa pogrešajo gostinskih in drugih storitev. Mnogi bi si radi zagotoviti tudi daljše bivanje v bližini smučarskih terenov. * Bližnji kmetje kažejo veliko pripravljenost, da bd preusmerili svoje kmetije tudi v prijetna domovanja turistov. Pri tem so naleteli na prvi pogled na nepremostljivo oviro — denar. Dejavniki v občini so našli stik z banko in pripravili pogovor o možnostih kreditiranja Včeraj so se zbrali na Starem vrhu s kmeti predstavniki občine, Ljubljanske banke, Transturista in kmetij- ske zadruge ter sklenili konkreten dogovor. Predstavniki Ljubljanske banke so obljubili za obnovo 11 kmetij 450.000 dinarjev, občina pa bo regresirala obrestno mero in prihodnjo zimsko sezono turisti in smučarji že lahko pričakujejo, da bodo razmere na Starem vrhu bolj. še kot letos. Kmetje predvidevajo, da bodo v prvi etapi zagotovili 120 postelj. J. G. onov Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Henrika Fermiška na šest let strogega zapora CELJE, 11. marca. Včeraj je veliki senat okrožnega sodišča v Celju končal obravnavo zoper 52-letnega Henrika Fermiška in njegovcr26-letno ženo Heleno; oba sta bila trgovska potnika, doma iz Kranja. Obtožnica ju je bremenila, da sta skupaj, ali pa sam Fermišek, izrnamljala od raznih občanov denar pod pretvezo, da gre za posojila. Toda denarja v celoti nista nikoli vrnila. Z izposojanjem denarja, sta »nujno« potrebovala večje vsote, dvakrat skoraj dva stara milijona, sta začela že aprila leta 1967. Takrat sta sd od Kira Trajkovskega iz Bitole izposodila za »nabavo materiala« 6000 din. Enako vsoto sta si izposodila še od Rafaela Šobarja z Jesenic ir. od Rada Jeza, gostilničarja iz Jagnjenice. Karlo Mezgec z Reke je bil še bolj zaupljiv in jima le posodil kar 10.000, Tone Kukovič iz Rogaške pa skoraj poldrugi milijon starih dinarjev. Največ denarja sta izmamdla od Dušana Švegla iz Novega mesta. Posodil jima je okrogla dva milijona. Vsem sta obljubLjala visoke obresti in jim tvezila o svojih visokih dohodkih, žrtve, gre za skoraj 20 občanov so bili v glavnem taksisti, ki so ju prevažali po državi, pa portirji hotelov, gostilničarji. v nekaj primerih pa celo njuni kupci. Henrik Fermišek se je zagovarjal, da sta hotela denar vrniti. Denar je moral dajati neznancem, ki so ga izsiljevali. Govoril je o štirih izsiljevalcih, ki naj bi jim škodoval takrat, ko je bil še zaposlen kot miličnik. Trdil je celo, da so mu grozili, da se bodo sicer znesli nad ženo in njegovimi otroci. Senat okrožnega sodišča J9 menil, da obtožencev zago-govor o izsiljevanju m prepričljiv. Obdolženec ga ni mogel podpreti z imeni »izsiljevalcev«. Senat je Fermiška obsodil na 6 let strogega zapora, njegovo ženo Heleno pa na poldrugo leto zapora, pogojno za dobo treh let. Senat je med drugim upošteval olajševalne okoliščine, da imata zakonca majhna otroka. J. SEVER KRANJ, 11. marca — Na Okrožnem sodišču je bila danes obravnava proti četverici mladih Kranjčanov, ki so v noči od 28. na 29. november lani sodelovali pri vlomu v kiosk v Stražišču. Trije so dobili le pogojne kazni, 19-let-ni Jože Frlič pa je bil obsojen na poldrugo leto zapora. Prlič je imel pri omenjenem vlomu glavno vlogo. Poleg tega pa ima na vesti tudi nekaj manjših tatvin. Med drugim je lani poleti z nekega pritličnega balkona v Va-ljavčevi ulici pobral puloverja, nogavice in robce, ki so se sušili. Doslej je bil že večkrat pred okrožnim sodiščem zaradi tatvin in »sposojanja« motorni vozil, zaradi česar je bil nekaj časa v vzgojno popravnem domu. Tudi drugi trije J. fantje imajo za sabo že več kaznivih dejanj in prekrškov, vendar jih kazni še niso spreobrnile. L. S. Pri graditvi šoštanjske termoelektrane prihaja do hudih delovnih nesreč — Tokrat ponesrečenec hudo ranjen ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove šoštanjske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38„ metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hi-dromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. V kamniški občini so razpisali referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka - Občani se bodo odločili 28. t. m. KAMNIK, 11. marca. Na včerajšnji seji občinske Skupščine so odborniki sprejeli pomemben sklep; ob splošni podpori občanov so razpisali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Kamnik. Občani bodo v nedeljo 28. m^rca odločali ali so za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bi ga odslej plačevali po 1 odstotek od svojih osebnih dohodkov. V Kamniku so samoprispe vek uvedli že leta 1965 in ponovno l®ta 1963. Obakrat so občani prispevali po dva odstotka od svojih osebnih dohodkov za graditev pomembnih komunalnih objektov in šol. Samo v zadnjih treh letih so občani s samoprispevkom zbrali 6,4 milijona dinarjev, kar predstavlja enako vsoto kot občinski proračun. Dolg je seznam objektov, ki so bili zgrajeni z denarjem iz krajevnega samoprispevka. Skupna vrednost objektov, ki so bili zgrajeni v tem času, pa je precej večja od vrednosti samoprispevka, sej so tako zbranemu denarju občani in delovne organizacije prispevale še svojega. Poleg tega ne smemo prezreti, da so v vaških krajevnih skupnostih številna dela opravili občani sam: s prostovoljnim delom. O uvedbi novega krajevnega samoprispevka, ki bi bil polovico nižji kot do sedaj in bi veljal za 5 let, so razpravljali vsi zbori volivcev in predlog tudi podprli, številni zbori so celo predlagali višji odstotek. Na zborih volivcev pa so občani razpravljali tudi o programih krajevnih skupnosti za nadaljnjih pet let. Ker bodo ves denar samoprispevka obdržale krajevne skupnosti m z njim tudi razpolagale po svojih programih, je med občani pripravljenost še večja- Do dneva glasovanja o uvedbi samoprispevka bodo v kamniški občini še številne politične akcije. Socialistična zveza, kj je nosilec akcije v krajevni skupnosti, je že pripravila številne posvete. O samoprispevku je sklepala tudi občinska konferenca socialistične zveze, ki je poudarila vse večje zanimanje občanov za urejanje komunalnih problemov. Tik pred referendumom pa se bo v Kamniku sestal družbenopolitični zbor občine in ocenil politično akcijo. T. JANČAR Razstava umetniških fotografij KOPER, 11. marca — V koprski galeriji Loggia so sinoči odprli razstavo fotografij umetnostnega zgodovinarja Janeza Mikuža, ki je doslej obogatil fototeko pokrajinskega muzeja v Kopru s približno 3000 fotografijami s področja kulture, umetnostne | zgodovine in arhitekture. Nova termoelektrarna v Šoštanju sodi med največje tovrstne objekte v državi, saj konstrukcija kotlovnice, kjer se nesreče dogajajo dosega višino sto metrov. Po mnenju monterjev mariborske Ilidromontaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega objekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je Vse daljši seznam kaznivih dejanj obratovodje I. Žabote iz Razkrižja pri Ljutomeru - Brezvestno izkoriščanje ljudi MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že poročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjetjih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje obrata ljubljanske Emone v Razkrižju pri Ljutomeru in njegove sodelavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. Kot smo poročali, je Žabot z raznimi protipravnimi .dejanj: oškodoval svoje podjetje za več deset tisoč dinarjev. Nadaljnje ugotovitve pa utemeljuje sum, da je obra-tovodja v času od leta 1966 do letos zlorabljal svoj položaj tudi z izkoriščanjem delavcev, ki so bili sezonsko zaposleni v enoti ljubljanske Emone. Tako so kriminalisti med drugim ugotovili, da je Žabot izkoriščal najete delavce te enote tudi za razna dela na svoji kmetiji. Po dosedanjih ugotovitvah so delavci opra vili na njegovem posestvu najmanj stopetdeset delovnih dni, delali pa so največkrat od zore do mraka. Tudi s tem početjem je Žabot občutno oškodoval svoje podjetje. Sicer pa so tudi pri hišni preiskavi našli anonimno pismo, v katerem je neznanec že pred časom očital Žabotu izkoriščanje delavcev iz obrata Tudi to opozorilo nepoštenega obratovodje, ki je sicer zelo premožen kmet, ni spametovalo. Podobna pisma so prihajala v aadnjgm času na UJV v Murski Soboti. Ko so se delavci UJV pozanimali med prizadetimi ljudmi, zakaj se Žabotu pri tem kaznivem početju niso uprli, jih je večina povedala, da bi se s tem onemogočili in več dobili dela v pod- ne bi jetju. Razen tega je Žabot oškodoval tudi približno 180 delavcev, ki so delali začasno na tem obratu, tako da jih preprosto ni prijavil ha so cialnem zavarovanju. S tem je prizadel tudi komunalni zavod za' socialno zavarovanje, prizadeti delavci pa so v ^supermarket IrtirafVVl -V več primerih zaradi poškodb na delu sami poravnali stroške zdravljenja. Žabot je poskušal prikriti to svoje delovanje tako, da je poškodo vanim delavcem, ki so bili na plačilnem seznamu podjetja, sam vrnil del stroškov za zdravljenje. Seveda pa je levji delež tako origoljufa-nega denarja vtaknil v svoj žep. Soboška UJV nadaljuje z odkrivanjem kaznivih dejanj in z zbiranjem obvestil, zakaj vse kaže, da s tem seznam kaznivih dejanj Ivana Žabota še ni izčrpan. B B. pri delu na gradbišču dobra, vendar še tako dobra zaščitna sredstva odpovedo, če je delavec nepreviden in žrtev nesrečnih okoMščdn. Mirko špilman, vodja gradbišča Hidromontaže trdi, da je ta objekt po težavnosti najtežji od vseh, kar jih je doslej delal. Poudaril je da se doslej ni pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času ali ponoči Pn tem ugotavlja, da se nobena hujša nesreča ni pripetila v času, ko je. bilo delo naj-zaščita I težje, to je pri montaži ske- ------ ! leta, ko so bili monterji iz- ! postavljeni največji nevarnosti zaradi ledu in snega in so delali brez odrov. Mirko Vračun, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnji za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar je bilo v pr;meru Mujiča, ki je izgubil življenje, ko je nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal: takoj zatem pa sledi kot vzrok nesreč neizkušenost m drznost mladih monterjev Ciril Roškar, varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov. Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, vendar je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča nepopolna. Delovodje sicer zahtevajo primemo zaščito pri delu, vendar predvsem mlajši delavci med delom te zaščite ne marajo. Žrtve so praviloma delavoi, ki še niso dolgo zaposleni. J. SEVER © V pritličju: ■ rienie Uakamba uporablja pri izdelovanju svojih umetnin mijprimitivnejša orodja: nože, pile, kamnita dleta ... in s tem ustvarjajo prečudovite umetnine V prodaji: — figurice iz mahagonija, ebenovine in afriškega hrasta — kože zebre in antilope —• bobni in ščiti prevlečeni z bivoljo kožo V drugem nadstropju: , • PRALNI STROJI • POMIVALNI STROJI • HLADILNIKI • KUHINJSKE NAPE • SESALCI ZA PRAH • PRAŽILCI ZA KRUH • ... in še marsikaj ( 3® lem Kalan \. Začelo se je XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih — Prvo zlato domačinu, srebro Dretniku, bron pa Mlinarju GORJE, 11. marca. Ob lepem, vendar nekoliko hladnem vremenu • se je s teki članov na 30 km začelo XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih. Med 22 prijavljenimi tekmovalci jih je štartalo le 16, iz drugih republik so bili samo trije tekači iz Delnic. Poglavitni favoriti so bili Ker-fttajn. Mlinar. Kobilica in Kalan. Napovedi so se uresničile ie po prvih 10 tolometnh. Mlad: Kalan ir Gortj si Je pridobil več kot minuto prednosti. Presenetil pa je Ravenčan Dretnik z zanesljivim drugam mestom, saj doslej v teku na 30 km še n: dosegel vidnih uspehov. Slabo sta začela Jeseničana Mlinar in Kerštajn, ki sta bila na 4. in 5. mestu. V drugem krogu ni prišlo do bistvenih sprememb. Kalan si je kljub nalomljeni smučki pridobil Se 40 sekund prednosti, sledil pa mu je Dretnik. Mlinar se je v :«n progu prebil s'petega na tretje mesto. NOVO NA TUJEM VARESE — V orvi polfinalni tekmi za pokal evropskih košarkarskih prvakov je Tgnis premagala madridski Real z 82:59 147:22). V zadnjih desetih kilometrih je Kalan obdržal prednost, pa tudi Dretnik ni izpustil drugega mesta. V finišu so se od tretjega do petega mesta razvrstili Mlinar. Ker-Stajn in Kobilica. Velik uspeh sta dosegla tudi veterana smučarskih tekov Roman Seljak in Jaka Reš, ki sta zasedla 6. in 7. mesto. Proge so bile dobro pripravljene. sneg je bil trd in hiter, zato so bili doseženi tudi dobri rezultati. Jutri imajo tekmovalci prost dan. v soboto pa se bo ob 8.30 začelo republiško in državno prvenstvo za vse kategorije. Rezultati: 1. Kalan (Gorje) 1:24.06, 2. Dretnik (Puž) 1:25.49, Skupščina ZNTS LJUBLJANA — Zveza nogometnih trenerjev Slovenije bo imela v soboto. 20. marca, XII. redno letno skupščino. Začetek bo ob 16. uri v dvorani krajevne skupnosti Tabor v Ljubljani, Rozma- 3. Mlinar (Jes) 1:26,20 . 4. Ker-štajn (Jes) 1:26.51, 5. Kobilica (Gorje) 1:27.29. 6. Seljak 'Alples) 1:30.00, 7 Reš (Rad) 1:30.47. 8 Karpač (Puž) 1:31,02. 9. KriSelj (Alples) 1:31,51, 10. Lotrič (Tr) 1:33,34. J. PAVČIČ „Usluga“ pošta Telovadca Kersnič in Havelka v Londonu - Dober začetek nove sezone LJUBLJANA — V ponedeljek je bilo v londonskem »Crystal Palacu« mednarodno gimnastično tekmovanje, ki ga je organizirala butanska gimnastična zveza s pomočjo dnevnika »Sunday Times«. Tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno, so se udeležili telovadci Švedske. Norveške, Finske. Nizozemske, Danske in Jugoslavije. Prireditelji so upali, da bo udeležba precej močnejša, toda zaradi stavke poštnih uslužbencev se niso mogli dogovorita še z drugimi gimnastičnimi zvezami! Zaradi lažje organizacije smo v preskoku in na krogih nastopil že popoldne, vendar se je zvečer tekmovanje vseeno zelo zavleklo. Za večino je bil nastop v Londonu začetek nove tekmovalne sezone, kljub temu pa je bila kvaliteta na zadovoljivi ravni. Pri moških je zmagal veteran Storhang (Norveška), ki je z elegantno in zanesljivo telovadbo dokazal, da kljub dolgoletnem tekmovalnem stažu še vedno sodi v vrh evropske gimnastike. S svojim nastopom nisem zadovoljen, kljub temu, da je bil to moj.prvi letošnji nastop. Motilo me je časovno razvlečeno tekmovanje, ki terja precejšnjo vzdržljivost. Na koncu mi je zato zmanjkalo moči. Na krogih in bradlji sem imel manjša spodrsljaja, v parterju pa zaradi neustrezne podlage nisem mogel bolje izvesti vaje. Med ženskami Nizozemka Ans van Gerwen nadaljuje z zmagami, čeprav njena telovadba precej zaostaja za vajami. kakršnih smo navajeni pri telovadkah iz vzhodnih držav. Naša Havelka je tekmovala solidno, spodrsljaj na gredi pa ji je prepreči! Se višjo uvrstitev. REZULTATI — moški: 1. Storhang (Nor) 54.20, 2. Niel-sen 'Dan) 53.80, 3. Johanssen (Šved) 53.30. 4. Wild (VB) 53.15. 5. Kersnič (Jug) 53.00, 6. Smulders (Niz) 52.80. 7. Hei-nnonen (Fin) 52,60; ženske: 1. Ans van Gervven (Niz) 34,50, 2. Hansen (Nor) 33,40, 3. Fredriksson (Šved) 33.20. 4. Havelka (Jug) 32,80, 5. Trangbaer (Dan) 30,50. 6. Hopkins (VB) 30,20. MILENKO KERSNIC ŠAH J JUDO Mladinci ie odpotovali na EP LJUBLJANA. 11. marca — Za slovenske judoiste, ki sc se uvrstili v državno reprezentanco, so le zbrali dovolj sredstev, da so lahko odpotovali na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 12. do 14. t. m. v Neaplju. Razen Firerja (Impol). ki ie moral na operacijo, so danes iz Ljubljane odpotovali vsi naši zastopniki. SLOVITA ČEŠKA BAŽUTERiJA SPET NA IZBIRO R. Jovanovič : Vreeken 0:1 BEOGRAD, 11. marca — V derbiju 3. kola ženskega mednarodnega šahovskega turnirja Je Nizozemka Vreeken premagala Ruki co Jovanovič in obdržala vodstvo na lestvici Rezultati: Gaprlndašvlll : Bela-manč 1:0, JOrgen : Sokolov remi, Asenova : K. Jovanovič remi, Bi-lek : 2ivkovič remi, Nivolau : Vujanovič 1 A, R. Jovanovič : Vreeken 0:1, G. Jovanovič : Todo-rescu prek. Vodi Vreeknova z 2.5 točke pred svetovno prvakinjo Gaprindašvili 2 (1) itd. V Taliinu vodi Keres TALLIN, 11. marca — Na mednarodnem šahovskem turnirju vodi velemojster Keres, ki je v 13. kolih zbral 10,5 točke. Točko manj in prekinjeno partijo ima Bron-štejn, bivši svetovni prvak TalJ. ki je dolgo časa vodil, pa Je po porazu s Furmanom popustil in ima le 9.5 točke. Rezultati 13. kola: Furman : M j agm arsuren 1:0, Keres : Zajcev 1:0. Nej : TalJ 0:1, Stejn : Woo-remaa 1:0, Wade : Bronštejn remi, Saidy : Barcza remi. R. JOVANOVIČ : VREEKEN 0:1 Žensko prvenstvo Ljubljane LJUBLJANA — Šahovski klub ZMAJ Ljubljana prireja odprto žensko prvenstvo Ljubljane. Začetek bo danes ob 17. uri v šahovskem domu. Prijave sprejemajo še petnajst minut pred prvim kolom. GIMNASTIKA ] V Velenju — vsi razen Cerarja LJUBLJANA — Za veliko tekmovanje naših telovadcev in telovadk — »Pokal Gimnastike«« ki bo v soboto v Velenju, so se prijavili najboljši telovadci in telovadke tudi iz drugih republik. Od najboljših ne bo tekmoval Miro Cerar, ki zaradi zdravljenja poškodbe še ni začel z resnimi treningi. Zato pa bodo tekmovali v dvorani rudarskega športnega centra vsi drugi najboljši telovadci s Kersni-čem. Brodnikom in Vratičem na čelu V ženski konkurenci pa se bo poleg domačih in drugih telovadk prvikrat potegovala za lovoriko državna prvakinja Nataša Sljepica. Vsega skupaj bo tekmovalo 30 telovadcev in telovadk. Posamezna društva so prijavila naslednje telovadce in telovadke: Partizan Narodni dom: Marlenko Kovač ter Brodnika, Kersniča, Šrota. Sporna. Plestenjaka ter Na-, st rana: Partizan Železničar Maribor: Gordano Kmič in Šoštariča, Spendla, Vernika. Drama. Kosija: Partizan Sp. Šiška: Vratiča in Simončiča: Partizan Novo mesto: Majo Dokl in Anito Gajič: Partizan Zelena jama. Vido Peršič, Bredo Končnik. Marijo Težak. Prijave iz drugih republik: Anlč in Ingo Poje, Ema Havelka ter Maja Labovič (Zgb). Ivanovič (Sub.), Nevenka PuSkarovič (Som-bor), Hmeljevec in Ema Nalič (Sar.). O.ga Bumbič (Bgd.). Na-taša Bajin-Sljepica (N. Sad). »III. pokal Gimnastike« bo za Tineta Šrota zadnja tekma v njegovi dolgoletni m bogati tekmovalni karieri. Prav tako se bo ob tej priložnosti poslovil od tekmovanj Avgust Ktissel, čeprav ne bo nastoml. Njegova zadnja tekma je bila torej uspešen nastop na SGP 70. D. K. KOPER — Na strelskem tekmovanju v počastitev Dneva žena, .le tekmovalo 15 strelk. Najboljši sta bili predstavnici Tomosa Jakobi-1 čeva s 136 krogi m Kovačeva s j 135. J. K. ISTOR — O NAL .(7398 m) posnet s Tirič Mira leta 1965. Desno zadaj naj b: vodila prva, po srednjem rebru pa druga varianta vzpona na vrh. €ii§ " Istop-o-Nal Desetčlanska odprava v organizaciji PD Kranj pojde v Hindukuš 25. aprila — Cilj tehnično zahteven in lep KRANJ — Kranjski planinci, ki so tri leta pripravljali alpinistično odpravo v , azijske gore, so morali odstopiti od prvotnega cilja. Broad! Peacka in Ma-lubitinga jim pakistanske oblasti namreč iz neznanih vzrokov niso odobrile. Toda niso popustili in po številnih prošnjah so 3. marca letos naposled le dobili dovoljenje aa področje Chitrala v Pakistanu, kjer se dvigujejo najvišji hindukuški vrhovi. Njihov cilj je južni del skupine Istor-o-Nal. Računajo, da bodo za pot do baznega taborišča poiabili mesec'dn*. Iz Kranja proti Ravalpm-diju bodo odpotovali v štirimi vozili — trije v kabin: tovornjaka TAM 2o00, po dva v dostavnih citroenih in trije v popularni »katrci«. vozila so jim posodile tovarna TAM. TOMOS in Litostroj Od Ravalpinaija do Cnitrala računajo na lokalno leta'o. kj Di jim prihranilo precej časa, naprej pa bodo morali z lokalnimi prevoznimi sredstvi Najprej s kamionom, nato s konji ali Dsli. najtežji del poti pa jih čaka z nosači. Ekipa je že sestavljena. Iz Kranja bodo štirje: dr Ivo Valič (42), lej bo vodja m zdravnik obenem, Iztok Belehar (29), Franci Ekar (28) in inž. Tomaž Jamnik, iz Mojstrane bodo tačas naša najuspešnejša naveza — Janko Ažman (26), Janez Brojan (24) in Zvone Koflar (27), izmed članov APD. pa so vključili inž. Petra Sčetmina (36) m Sandija Blažmo (44) iz Izole, ki bo namestnik vodje Kot fotoreporter bo sodeloval Joco Žnidaršič ‘(Tovariš) Odprava zlasti želi, da bi po jugovzhodnem ledeniku, ki še ni raziskan, prišla v veliko krnico sredi skupine Istor-o-Nai To bi bila idealna možnost ki bi Jim omogočila osvojiti 7276 m visok5 severovzhodni m 7100 m visoki vzhodni vrh Ko* vse kaže je neosvojen tudi bližnji »Vrn 105«, visok 6620 m Alpinistično zanimivo pa bi Dilo tudi prečenje treh ^vernih vrhov (7370 m, 7340 m, 7310 m). Po drugi varianti nmtjo v načrtu prvenstveno direktno smer na glavni'vrh (7398 m) po grebenu s juga, kar bi bil prav tako prvi poskus. In če ae bo mogoče uresničiti teh načrtov, ostane še /edno možnost ponovitve vzpona na glavni vrh, zasoljena z nekaterimi ponovitvami. Pred odhodom jih čaka še veliko dela. Pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik občinske deupščine Slavko Zalokar, ima v načrtih akcijo pozdravnih razglednic, loterije in predavanja, 5 katerimi nameravajo zagotoviti manjkajoča sredstva. Čeprav odprava ne bo imela posebnih dogovorov s časopisnimi podjetji, je vodja dr. Ivo Valič obljubil, da bo naš list redno obveščal o pnpra-u-h 5 ri '• o!*- možnosti tudi o potovanju ter bivanju v gorah. FRANCI SAVENU emi pr Naši hokejisti so na SP igrali z Italijo samo 4:4 (2:2, 1:1, 1:1) — Gole so dosegli R. Hiti 2, F. Smolej in I. Jan BERN, 11. marca (po telefonu). Drsališče Allniend, gledalcev 7000, sodnika Egusa (Japonska) in Kochen-dorfes (NDR). STRELCI: 1:0 — F. Smolej (8), 2:0 — R. Hiti (13), 2:1 — Constantini (16), 2:2 — A. Da Rin (17), 3:2 — R. Hiti (25), 3:3 — R. De Toni (40), 4:3 — I. Jan (44), 4:4 — Verocai (56). KAZENSKE MINUTE: Jugoslavija 8, Italija 16 (in 10 minut disciplinske kazni). JUGOSLAVIJA: Gale, I. Jan, B. Jan, Krmelj, Rataj, Be-ravs, Gojanovič, R. Hiti, F. Smolej, Tišler, Felc, G. Hiti, Mlakar, Poljanšek. ITALIJA: Viaie, Verocai, Brugnoli, G. Da Rin, Constantini, Ko-stner, Vattai, R. De Toru, Rudatis-Gallo, Insam, Savaris, Mastel, Benedetti, Poltoni, 6. De Toni, A. Da Rin, Benvenuti. Drugič zapored državno prvenstvo v alpskih disciplinah brez smuka - Favorit Jakopič, pr? dekletih Mariborčanki LJUBLJANA — Prireditelji državnih prvenstev v alpskih disciplinah zadnja leta zares nimajo sreče. Lani je na Zelenici vreme tako ponagajalo, da sploh ni bilo mogoče izvesti smuka, 1969 pa v Kranjski gori tudi ni bilo dosti bolje. Letos bo že drugič zapored (tretjič v povojnih prvenstvih) jugoslovansko prvenstvo brez smuka. Državno člansko prvenstvo na Pohorju bo vseeno ostalo v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja kot posebnost. Prvikrat se bodo udeleženci šampicnata pomerili za naslov v veleslalomu na dveh progah. Na adnjih prvenstvih Jugoslavije je bilo precej pripomb, češ da bi morali naposled tudi na najpomembnejšem domačem tekmovanju člani štartati po novem. Hkrati bo državno prvenstvo preskus nove veleslalomske trase, ki jo mariborski smučarski delavci pripravljajo za tradicionalno pohorsko žensko A tekmovanje. Med člani ima največ možnosti Jeseničan Blaž Jaopič, ki je lam na Zelenici ostal brez naslova. Jakopič Je poglavitiu favorit v obeh disciplinah, še clasti. ker ne bo okrnjen samo spored tekmovanja, ampak tudi konkurenca. Na startu ne bo lanskega eržavnega prvaka v slalomu Marka Kavčiča in balkanskega prvaka v slalomu Jožeta Gazvode, ki »ta z Jugoslovansko študentsko reprezentanco odpotovala v DAZ. Čeprav konkuren- ca ne bo popoln^, pa Jakopič vseeno ne bo imel lahkega dela. Ženski del tekmovanja bo verjetno v znamenju mariborskega obračuna med Cizejevo in Pirnatovo. Tanja Cizej bo prav gotovo z vso močjo štartala na svoj prvi naslov in ima lepe možnosti, da podaljša seznam članskih državnih prvakov V zadnjih desetih letih so na državnih prvenstvih zmagovali — člani — 1961 — smuk: Sumi, slalom: Jamnik, veleslalom: Lakota, 1962 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Detiček, 1963 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Detiček, 196* — smuk: A. Klinar, slalom: Soklič, veleslalom: Lakota, 1965 — smuk: Lakota. slalom: Lakota, veleslalom:. M. Klinar, 1966 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: M. Klinar, 1967 — smuk: Jakopič, slalom: Jakopič, veleslalom: A. Klinar, 1968 — smuk: Lakota, slalom: Lakota, veleslalom: Jakopič. 1969 — smuk: Jikopič, slalom: Lakota, veleslalom: Jakopič, 1970 — slalom: Kavčič, veleslalom: M. Klinar. Nova kolekcija OGRLIC IN ZAPESTNIC iz poldragega in umetnega kamenja v barvah letošnje modne palete Ženske — 1961 — smuk: Zupančič, slalom: Ankele, veleslalom: Fa-nedl, 1962 — smuk: Ankele, slalom: Fanedl. veleslalom: Ankele, 1963 — smuk: Kljčuar, slalom: Fanedl, veleslalom: Fanedl. 1964 — smuk: aFnedl, slalom. Ankele, ve-, leslalom: Ankele, 9C5 —> smuk: Fanedl, slalom: Fanedl. veleslalom: Ankele, 1966 — smuk: Fanedl, slalom: Fanedl, veleslalom: Fanedl. 1967 — smuk: Ankele, slalom: Ankele, veleslalom: .i.iekele. 1968 — smuk: Fanedl. slalom: Ankele, veleslalom: Ankele, 1969 — smuk: Pirnat, slalom: Tevž, veleslalom: Tevž, 1970 — slalom: Pirnat, veleslalom: Tevž. J. DEKLEVA IVER DNEVA Hajduk se bo pritožil Uprava splitskega Hajduka ie bo pritožila na odločitev tekmovalne komisije NZJ, ki je prekinjeno tekmo med Celinom in Hajdukom v Zenici registrirata z 1:0 za Čelik. V Splitu pravijo, da je bilo realno pričakovati novo tekmo, ker bi le na ta način postopali po veljavnih predpisih in ne bi oškodovali nobene izmed ekip. »Tekmovalna komisija je še enkrat pokazal svojo nenačelnost in ni lazmišl.iala o tem. kako bo njeno odločitev sprejela športna javnos* « pravijo v upravi Hajduka. Na »netopirje« s splitske tekme med Hajdikim in Beogradom so očitno že vsi pozabili Jugoslovani in Italijani so bili dapes nadvse pomemben, nemara pa tudi odločilen boj. Zavedajoč se tega sta se nasprotnika spustila v ogorčen spopad za biti ali ne biti — vseh 60 minut. Težko je opisati vse podrobnosti, saj je potekalo srečanje v skrajni ostrosti, ki so jo diktirali predvsem Dojeviti sosedje. Nihče ni štedil z močmi. Vsi so se razdajali do zadnjega atoma, nazadnje pa so Uili Italijani bolje poplačani kot mi. Ze tako težaven položaj so trenerju Klinarju zagrenile še poškodbe, saj nista mogla igrati Ravnik in R. Smolej. A vseeno je kazalo, da bodo Jugoslovani srečno preskočili vsaj to, na papirju najlažjo oviro. Bila pa je vse prej kot lahka. Na izredno napadalnost so naši odgovorili z enakim orožjem, le da so biie akcije bolje organizirane, čeprav so si Italijani sprva Boškov je optimist NOVI SAD — »Nemcev se nam ni treba bati,« po vrnitvi iz NDR je izjavil v. d. zveznega kapetana Boškov, ki si je ogledal srečanje Carl Zeiss — Crvena zvezda. Boškov je v tem videl hrbtenico reprezentance NDR, s katero se bo Jugoslavija v okviru turnirja narodov maja srečala v Leipzigu. Pravi, da so nemški nogometaši hitri, da je njihova naj večja moč v nasprotnih napadih. »Mislim, da se nam jih ni treba bati. Naši nogometaši so boljši. Nevaren je samo Paul Ducke, srednji napadalec Carl Zeissa, ki zna presenetiti vratarja z močnimi udarci. Poleg tega igra grobo, kar smo videli tudi na srečanju z Beograjčani,« je še dejal Vujadin Boškov. B. O. Zmaga Željezničarja SARAJEVO, 11. marca — V okviru proslave ob 50-letnici ŠD 2e-ljezničar, so domači nogometaši odigrali prijateljsko tekmo z moskovsko Lokomotivo. Zeljezničar je zmagal s 3:1. Pred 2.000 gledalci sta gole za domačine dosegla Jankovič 2 in Derakovič, za Lokomotivo pa Popkov. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Leeds : Vitoria (Setubal)'2:1 (1:1) Liverpool : Bayern 3:0 (1:0) POKAL POKALNIH PRVAKOV Cardiff : Real (Madrid) 1:0 (1:0) Bruges (Belg) : Chelsea 2:0 (2:0) PSV (Niz) : Vorvvartz 2:0 (0:0) POKAL SEJEMSKIH MEST Ajax : Celtic 3:0 (0:0) Atletico : Legija 1:0 (1:0) priborili rahlo terepsko premoč. Posebno dobro je igral jeseniški napad, ki je kmalu potegnil za sabo še druge. Toda obetajoči začetek ob vodstvu 2:0 je kmalu splahnel. Naši v uničujočem tempu niso bili več zbrani. Seveda tudi ne Italijani, vendar so bili sosedje tako neumorni, da se jim je to splačalo. V slabi minuti so z dvema zadetkoma izsilili ravnotežje. To je bilo dovolj, da so preprečevali vse nadaljnje poskusa Jugoslovanov, ki niso znali izkoristiti niti večkratne številčne premoči. Kar sedemkrat so imeli igralca več na ledu, a vselej brez uspeha! V nepopisnih gnečah se niso več znašli. Napade so začenjali še kar preudarno, v sklepnih potezah pa so izgubljali nadzor nad dogajanji. Kje je nekdanja Tiš-lerjeva igra in njegovi uničujoči streli!? Felc in Franci Smolej sta zelo pogTešala njegovo prodornost, predvsem pa sodelovanje. Od neuigranega Mlakarja, še manj pa od neizkušenega Poljanška nismo mogli pričakovati več. Sicer pa ta čas ni lahko urediti vseh vtisov in objektivno nakazati vseh slabosti za klavrn in zaskrbljujoč konec ogorčenega spopada. Niti grob spodrsljaj sodnikov, ki sta pri tretjem zadetku spregledala očiten offside, ne opravičuje težko priborjenega remija. Jugoslovani so se znašli v skrajno nevarni coni m le velika sreča Jih lahko reši najhujšega. Do konca SP nas čakata še Poljska in Japonska, Italijane pa Avstrija in Švica. Ob točki prednosti potrebuje Jugoslavija vsaj še eno, da bi se obdržala v skupini. Vsak drug izid nas lahko vrže v skupino C. S. LIPAR NDR: Italija 11:0 (5:0, 1:0, 5:0) Japonska : Poljska 1 Švica 2. NDR 3. Norveška 4. Poljski 5. Japonska 6. Jugoslavija 7. Italija 8. Avstrija’ Pravica močnejšega BERN, 11. marca. — (Po tele .onu). Jutrišnji dan je namenjen odmoru vse udeležence S-t* v hokeju, le diiek-.oral LiGH naseda skoraj brez prekinitve. Na dnevnem redu je reševanje tekočih problemov, Ki jin ni naio. Upravičene pritozoe zoper večino sodnikov in naraščajoče ^ nezadovoljstvo vodstev nekaterih ekip, ki se ne morejo ubraniti vtisa, da se v posameznih reprezentancah vse bolj poslužujejo nedovoljenih poživil, so na rešetu enajsterice vrhovnega štaba LIHG kot glavni kamen spotike. O slabi organizaciji tekem v La Chauxu de Foundsu je tudi dosti govora. Predsednik direktorata, Finec Lindblatt je ogjrčen nad nesposobnostjo ali neobjektivnostjo posameznih sodnikov, toda te stvari sodijo predvsem v pristojnost doajena vseh tukajšnjih arbitrov, domačina g. tiauserja. Kaže, da noben protest prav nič ne zaleže. Tudi nekateri nepristranski tujci, ki so si ogledali tekmo med Švico in Jugoslavijo, so našim sami od sebe posredovali svoja zapažanja. Kako nemogoče je na primer razumeti, da so si Švicarji, v začetku povsem zmedeni in utrujeni, med prvima dvema tretjinama dovolili kai; 20 minut odmora, v zadnji pa so napadali tako sveže in orez oddiha kot da bi pravkar začeli tekmo. G. Lindbiatt je ies v hudih škripcih. Neorestano se posvetuje in predlaga že zahtevano zdravniško kon-rolo, toda kaj, ko mu tisti, ?.i : se temu ra- d1 ognili, mahajo ♦jod nos s pomanjkljivimi tekmovalnimi pravili, medtem ko prireditelj vztrajno zatrjuje, da ustreznih rr*’.ničnih naprav n: more dobiti . . Zato je Finec potihem zaupal svojim somišljenikom da se bo jutri telefonično pogovori! s predsednikom LIHG Aheamom, pa naj on odloči. A prvenstvo je že skoraj .pri ».raju, s favorizirano švicarsko ekipo pri vrhu je.stvice . . . S. LIPAR j ROKOBORBA 1 :2 , 3:2) 4 3 1 U 19:12 7 4 3 0 1 29:14 6 4 3 0 1 22:10 ( 4 2 1 1 21:16 5 4 2 1 1 20:19 f 5 1 1 3 18:24 3 5 0 2 3 12:32 2 4 0 0 4 6:20 C UTRINKI SPET ATENE — Grčija je MOK poslala kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1980. V Atenah so bile leta 1896 prve moderne olimpijske igre. SLOVO — Dolgoletna .državna reprezentantka in košarkarica zagrebške Industromontaže Ružiča Meglaj je prenehala igrati. Njeno uradno slovo so sicer pripravljali za 20. marec, toda po tekmi z želj ezručar jem je vodstvu kluba sporočila, da je bila to njena zad nja tekma. KAZEN — Norveški hokejist Ol-sen, ki je na SP v šivici proti Jugoslaviji dosegel dva gola, se je v nekem bernskem baru dodobra napil. Zjutraj še ni bil povsem trezen, ko se je s »pozdravom« vodstva reprezentance že peljal proti Oslu. Olimpija starta proti Splitu LJUBLJANA — V nedeljo, 14. t. m začnejo tekmovati rokoborci v II. zvezni ligi. Ljubljanska Olimpija se je letos uvrstila v to tekmovanje po -daljših in dobrih pripravah. V prvem kolu bo Olimpija spre-jela v goste 'taoštvo Splita ali pa se bosta pomerili na blazinah v telovadnici osnovne šole Mirana , Jarca v Ipavčevi ulici. Trener ljubljanskega moštva Joco Klobučar ,e pripravli moštvo za vseh 10 kategorij. Pravi, da med njimi sicer ni nobenih zvezd, ampak da so to mladi, nadarjeni rokoborci, ki bodo med tekmovanjem v II. zvezni ligi pridobili na rutini in tudi na moči. Začetek bo ob 10. uri. Klub vabi ljubitelie rokoborbe, da pridejo za Bežigrad. BRIDGE Začetniški tečaj DRK Slovan LJUBLJANA — Družabno rekreativni klub Slovan bo v svojih prostorih Koblerjeva 34 priredil začetniški tečaj v bridgeu. Začel se bo 25. t. m. ob 19. uri in bo nato še pet naslednjih četrtkov ob isti uri. Prijave sprejemajo pisemno ali na telefon 322-144 do 22. t. m. Za člane je tečaj brezplačen, študentje in dijaki bodo plačali 10 dinarjev, vsi drugi pa 30 dinarjev. t • " KAKO PROTI VOJVODINI? — Nogometaše Olimpije čaka po izvrstni zmagi nad Partizanom težak nasprotnik Vojvodina, ki bo skušala po neuspehu proti Slobodi nadomestiti izgubljeno. Tradicija zadnjih tekem je sicer krepko na strani Ljubljančanov, toda... Veliko bo odvisno od zeleno-belih napadalcev Pejoviča in Popi-vode (na sliki pred vratarjem Partizana), ki sta v dobri formi. Vstopnice za zanimivo tekmo, ki bo v nedeljo ob 15. uri, so že v prodaji po 25, 20 in 15 dinarjev ter 3 dinarje za otroke do 14 let. Foto: BUSIC | AVTOMOTO [ Vidic in Novak v Italiji LJUBLJANA — Na tretjem avto-mobilističnem reliju, k’ šteje za evropsko prvenstvo konstruktorjev (tekmovanje bo od 15. do 17. t. m. v Italiji), bosta kot edina Jugoslovana sodelovala tudi Andrej Vidic in Janez Novak. Ljubljančana, ki tekmujeta z avtomobilom saab, sta sodelovala že na reliju Monte Carlo, vendar sta morala pred koncem odstopiti. Reli v — 111 zmL mm * \%i& mamrnUm Hrepevnikova med prvimi favoritinjami skoka v višino evropskem atletskem prvenstvu v dvorani — v So 50FT.TA - V fP^tiVAlni dunmni hn \T cnKntn rmrlAl ; n Ho o<1 V7K /.m ^ SOFIJA — V festivalni dvorani bo v soboto in nedeljo evropsko atletsko prvenstvo v zaprtih prostorih, šele od lanskega Dunaja je to prvenstvo uradno, vse prejšnje prireditve — začenši z letom 1966 — pa so bile neuradne, imenovali so jih evropske atletske igre v dvorani. Štiriindvajset držav Je prijavilo več ko 250 tekmovalcev in tekmovalk, najštevilnejše zastopane pa bodo spet evropske atletske velesile NDR. SZ, ZRN, Poljska in Francija. Jugoslavijo bo zastopalo pet tekmovalcev in dve tekmovalki. Lam na Dunaju je izmed Jugoslovanov dosegel naj večji uspeh Jože Medjimurec, ki je v teku na 800 m osvojil bronasto kolajno in pustil za seboj tudi tako slovita tekača kot sta Kemper (ZRN) in Irec Caroll, ki je na dvoranskih evropskih igrah trikrat zapored zmagal v teku na 800 m. Dobro — na 5. mesto — se je uvrstila tudi skakalka v višino Hre-pevnikova, ki pa Je za zmagovalko zaostala kar 12 cm. Prav Hrepevnikova bo letos naše najmočnejše orožje. Ustalila se je na višini okrog 184 cm in vsaj ena kolajna oi morala biti njena. Seveda pa s tem ni rečeno, da bo prvakinja. Vzhodna Nemka Ri- ta Schmidt ima letos v dvorani za 1 cm boljši rezultat kot naša atletinja (186:185), letvico pa bo- Hrepevnikova okrevala BEOGRAD — Naža rekorderka v skoku v višino Snežana Hrepevnik bo odpotovala v Sofijo šele drevi z letalom. Po vrnitvi iz ZDA je namreč zbolela in šele pred dvema dnevoma je spet prvič trenirala, tako da je bil njen odhod na EP negotov. Zvezni trener Račič in Snežanin trenfer Vasiljevič sta včeraj le odločila, da Hrepevnikova nastopi v Sofiji, kjer ima kljub preboleli gripi vse možnosti, da osvoji eno izmed kolajn. do od 176 cm dvigovali zmeraj za 2 cm, tako da utegne odločati prav višina, ki je Hrepevnikova v dvorani še ni preskočila, na prostem pa lani že. Živčno vedno ne najbolj zbrana. Schmidtova seveda tudi ne bo njena edina tekmica, marveč Je treba računati zlasti še z Bolgarko Blagojevo, Romunko Popescu in tudi nekaterimi zahodnoevropskimi tekmo- valkami, ki so se s flopom zelo povzpele. Ni pa zanesljivo ali bo nastopila branilka naslova Avstrijka Gusenbauer, ki je lani na Dunaju postavila s 188 cm dvoranski svetovni rekord, in je bila pred nedavnim nekaj časa na pripravah v Ameriki- —as prvim ciljem: pravo evropsko prvenstvo v Hel- sinkih, avgusta. Medjimurec je -letos izbral' progo 1500 m. Zdi se dovolj pripravljen in utegne ob svojem znanem finišu presenetiti tudi tokrat. Izredno zanimiv pa bo tudi nastop našega rekorderja v skoku v višino Celjana Vivoda. Ce bi »ujel« dober dan. bi v Sofiji morebiti lahko izboljšal tudi svoj državni rekord (214 cm). Drugi naši zastopniki — Vukomanovič (1500 m), Spasojevič (daljava), Stojičevič (ovire) in Gakova (Sprint) bržčas nimajo realnih možnosti za najvišjo uvrstitev. E. BERGANT pri trgovskem podjetju .minimo N »nama« Ljubljana • Škofja Loka-Kočevje NOVO! NOVO! V IZDAJI SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH PTT JE »GEOKARTA« BEOGRAD TISKALA NOVO POŠTNO KARTO JUGOSLAVIJE v kateri je spisek pošt s pripadajočimi poštnimi številkami Karta je tiskana v razmerju 1:600.000 v 8 barvah. Prodajna cena kaširane na platnu je 100 din, nekaširane 60 din. Karta je opremljena s kovinskimi trakovi in držali. Naročila sprejemajo vsa PTT podjetja v SFRJ, ki bodo sprejemala naročila rn pošiljala te karte. ZAVOD ZA KARTOGRAFIJO »GEOKARTA« BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišiča 39 1909 ANDREJ VIDIC Italiji bo zaradi novega snega zelo naporen. Tekmovalci bodo morali prevoziti skupno 2.500 km, seveda pa bo tudi več hitrostnih presku-šenj. Vidicu je sodelovanje na reliju omogočila tovarna Rašica. D. KLARIČ E (n B R L f) l R to o ! i ^ zo^RippHl^j,^N ZA MASTNE LASE ,N ^ NORMALIZIRA DELOVANJE ŽLEZ LOJNIC PREPREČUJE PREHITRO ZAMAŠČANJE LAS. Z DODATKOM AKTIVNE KOMPO — jlfe NENTE USPEŠNO ODSTRANJUJE PRHLJAJ m en/a IN PREPREČUJE PONOVEN PRHLJAJ. ZAGREB KAŠI DELAVCI PRI PALMEJU — švedski premier Olaf Palme je sprejel predstavnike jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni na Švedskem. Pogovor s Švedskim premierom Je bil namenjen tudi problemom naših delavcev v tej državi, predvsem pa boljši zaščiti pred delovanjem raznih emigrantskih skupin. Kot je znano, je švedska vlada obljubila, da bo v prihodnje ustaškim emigrantom bolj stopila na prste. Telefoto: Tanjug VEDNO VE C NASILJA NA SEVERNEM IRSKEM — Zadnji zločin, ki se je zgodil v predmestju Belfasta, je eden najhujših na tem območju. V obcestnem jarku so našli umorjene tri mlade britanske vojake, ki so bili na dvodnevnem dopustu. Policija in pripadniki britanske vojske intenzivno iščejo krivce za ta zločin. Pred tem pa je policija že izjavila, da je za zločin gotovo odgovorna Irska republikanska armada. Telefoto: UPI SANREMSKA ZMAGOVALKA V. LJUBLJANI — Hotel UrSon je včeraj gostil 18-letno italijansko pevko Nado, ki se je odzvala vabilu revije Stop. Nastopila je na javni radijski oddaji Radio klub ter obiskala Stop klub Mladinskega centra Tivoli. Foto: Edi šelhaus Prizadevanje ZAR V ospredju konference v DSZZ zanimanje za Bližnji vzhod in Indokino — O Titovem obisku v Italiji ni nič novega OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 11. marca. Stopnjevanje vojne v Indoklni in ocena položaja na Bližnjem vzhodu sta bili vprašanji, ki sta si na današnji novinarski konferenci ▼ protokolu DSZZ priborili središčno mesto. Dopisniku MENA, ki je vnaprej poslal svoje vprašanje, je Dragoljub Vujiča v izredno dolgem odgovoru med drugim pohvalno ocenil maksimalno prizadevanje vlade ZAR za dosego pravične in trajne rešitve krize, medtem ko je za izraelski negativni odgovor na Jarringove predloge in zavračanje zahteve o umiku z zasedenih ozemelj poudaril, da nosijo krivdo za to, da je Jarnngava misija vnovič pripeljala v slepo ulico. S tem je Izrael — kot je dejal Vujiča — dokazal, da ne teži k urejanju odnosov z arabskimi državami, marveč k ozemeljski ekspanziji, in to z izgovorom, da ga Bil: k takšnemu ravnanju zagotavljanje državne varnosti. Po Vujiči je zgodovina potrdila ravno nasprotno: da prilaščanje tujih ozemelj ni element varnosti in urejanja meddržavnih odnosov, marveč element nesigumosti in podaljševanja konfliktov, saj 6e noben narod ni voljan sprijazniti s spodkopavanjem svoje ozemeljske nedotakljivosti. Vlada ZAR je pokazala SOBOTNA PRILOGA Aktualnosti SPREMENJEN POLOŽAJ DELOVNEGA ČLOVEKA Pogovor »Dela« s Sergejem Kraigherjem o ustavnih spremembah • Slavko Fras GERUAKD DANELIUS Portret tedna Intervju POTREBEN JE NEOKRNJEN ČLOVEK Govori prof. dr. Vladimir Truhlar • Aco Pasternjak PRVI »POSKUSNI BALONČEK« GEORGA MCGO VERNA Predsedniški kandidati v ZDA • Ivan Franko VELIKE SILE V INDIJSKEM OCEANU Vojaško-politični komentar Vanda Škodnik ŽIVLJENJE — ZAPISANO REVOLUCIJI Pred rojstnim dnem Lidije Sentjurčeve • Marjan Debelak RESNICA O HE KOBARID Mnenje in kritika skrajno potrpežljivost v prizadevanju, da se položaj ne bi poslabšal Si zato m dvoma, da bo le vlada Izraela kriva za morebitno novo zaostrovanje razmer. V zvezi s stopnjevanjem vojne v Indoklni se je predstavnik DSZZ skliceval na izjavo vlade SFRJ ob invaziji na Laos, ki Jo je tudi obširno citiral. Med drugim pa je še dodal, da nas skrbi obnovljeno bombardiranje Severnega Vietnama in vse bolj pogosto omenjanje možnosti vojaške intervencije v DR Vietnam, kar bi neogibno pripeljalo do posledic, ki jih sploh ni mogoče predvideti in to ne samo za mir v Aziji marveč v celem svetu. Zasluži zatorej obsojanje vsako opogumljanje priprav za vojaško intervencijo, oziroma agresijo na suvereno, neodvisno državo kakršna je DR Vietnam. Edina pot k miru je le prekinitev vsake tuje intervencije, popoln in brezpogojen umik čet ZDA in njihovih zaveznikov iz Indokine. Zaprošen, da da podrobnejše podatke o obisku Ha-ramije na Madžarskem, je Dragoljub Vujiča dejal, da so se v pogovorih dotaknili notranjega razvoja na Ms- Stavka v Bitolju BITOLJ, 11. marca (Tanjug) — Profesorji ekonomske šole »Jane Sandansld« v Bitolju so danes prekinili delo, z zahtevo, naj njihove plače uskladijo z dohodki drugih, ki Jih plačujejo iz občinskega proračuna. džarskem, v Jugoslaviji in v Hrvatski, ter vsestranskega sodelovanja Hrvatske s svojim severnim sosedom. Pri tem je Vujiča menil, da ti uspešni pogovori ne bodo v prid samo sodelovanju med Hrvatsko in Madžarsko, marveč bodo koristili Jugoslaviji kot celoti. Dopisniku AP, ki se je zanimal ali so v Budimpešti govorili tudi o naftovodu od Bakra do Budimpešte, je Vujiča rekel, da mu žal ni znano s katerimi konkretnimi praktičnimi vprašanji so se ukvarjali. Glede datuma Titovega obiska v Italiji še ni nič novega, so pa v toku diplomatski stiki med obema vladama v zvezi s tem. Predstavnik DSZZ ni znal povedati ničesar niti o tem, kdaj bi se utegnili nadaljevati jugoslovansko-bolgarski pogovori, oziroma kdaj bi lahko pričakovali v Jugoslaviji prihod bolgarske delegacije v zvezi s tem. Ob koncu je predstavnik DSZZ na prošnjo, da pove kaj več o obisku jugoslovanskih delavcev pri švedskem premiero dejal, da sicer ne ve za kakšne neobjavljene podrobnosti, da pa želi poudariti kako v Beogradu cenimo zanimanje, ki ga je premier Palme pokazal za življenjske in delovne pogoje naših delavcev, zlasti pa cenimo obljubo, da bodo švedske oblasti v prihodnje storile vse potrebno, da bd preprečile nezakonito dejavnost teroristične emigracije. V. HFJESCAK Zaupna naloga končana Obveščevalec Czecho-wich se je iz Svobodne Evrope vrnil na Poljsko VARŠAVA, 11. marca (Tanjug) — Mnogi domači in tuji časnikarji v Varšavi so imeli sinoči nevsakdanjo priložnost, da so se srečali z zelo mladim, a očitno tudi zelo zmožnim poljskim obveščevalcem. Na konferenci za tisk, ki sta jo skoraj v celoti prenašala poljski radio in televizija, se je časnikarjem predstavil 34-letni stotnik obveščevalne službe Andrzej Ozechowicz, kateremu so pred osmimi leti zaupali izredno pomembno poslanstvo. Stotnik Czechowicz je fakultetno izobražen in se je zaposlil v tako imenovani poljski sekciji znane propagandne radijske postaje Svobodna Evropa v Miinchnu ter si pridobil zaupanje direkcije te postaje. V šestih letih delovanja v tem »središču ideološke diverzije« se je seznanil z organizacijo in metodami zbiranja podatkov, ki so jih pozneje uporabljali za protikomunistično propagando. Czechouricz je pokazal časnikarjem fotokopije dokumentov, s katerimi je dokazal, da se za delovanjem Svobodne Evrope »skriva ameriška obveščevalna služba CIA«. Dejal je, da bo vse, kar je izvedel, natančno popisal v knjigi, ki jo sedaj pripravlja za tisk. Czechowicz je odšel na zasebni obisk v Anglijo, nato pa odpotoval v Zahodno Nemčijo ter tam zaprosil za politični azil. Nekaj časa so ga zadržali v taborišču nato je delal pri britanski vojski v Porenju, v začetku leta 1965 pa se je zaposlil na radijski postaji Svobodna Evropa. Prvič resno o zdomcih Zvezni poslanci opozarjajo na nujnost odločnih ukrepov, ki bi naj spodbudili vračanje naših delavcev iz tujine BEOGRAD, 11. marca. »Položaj ln varstvo jugoslovanskih delavcev v tujini«, to je bila edina točka dnevnega reda na skupni seji zunanjepolitičnih odborov zbora narodov in družbenopolitičnega zbora. Zvesti poslanci so se to-1 krat prvič resno spopadli s problemom naših delavcev, »začasno« zaposlenih v tujini. Vse analize dokazujejo, da smo dosegli z milijonom' državljanov v tujini najvišjo dopustno točko. Zdaj bi morali naše napore usmerjati k vračanju zdomcev. Toda pri tem imamo po besedah podpredsednika zvezne skupščine Josipa Djerd-je, ki je govoril predvsem kot predstavnik Hrvatske, nevarne iluzije, ko pričakujemo nekakšno čarobno gospodarsko ekspanzijo, ki naj bj šele omogočila vračanje delavcev. Teza je po njegovem nevarna in neobstojna. »Po Beogradu prosjačim pri obrtnikih za drobne storitve, na tristotih kilometrih dalmatinske obale imamo le pet avtomobilskih servisov, naše obrtnike pa zaradi nemogočih plač, davkov m politike do zasebnega dela držimo zunaj; v celih proizvodnih panogah vodijo podjetje priučeni ljudje, ki nočejo dojeti in primati, da bi jim bdi: nujno potrebni strokovnjaki,« )e poudaril Josip Djerdja. Odločno je zahtevaj, da bd bilo treba del <>viznih prihrankov odvajati na območja. s katerih so odšli v tujino naši delavci; zakaj, dru- gače bomo ustvarjali večne rezervate delovne sile. Medtem ko so se hrvatski in slovenski poslanci zavzemali za temeljite in skorajšnje carinske in druge olajšave za zdomce pa predstavnik Srbije pri tem nd skrival pomislekov rekoč, da bd bilo treba pri tem zahtevati ustrezne devizne naložbe zdomcev v naših bankah. Član ZIS Ivo Jerkič je že na začetku obvestil poslance, da v istem hipu tudi zvezna vlada zavzema stališče o predlaganih carinskih olajšavah; toda očitno ga je razprava sama privedla do tega, da je telefoniral v Novi Beograd in predlagal, naj bi ZIS odložil razpravo, ker so po njegovem predlagane olajšave za zdomce preskromne. ANTON RUPNIK Odkrita besede Volilni partijski sestanki na Poljskem - Janiurek podsekretar za informacije VARŠAVA, 11. marca (Tanjug). Vrsta volilnih partijskih sestankov, ki je bila odprta s široko publiciranim govorom Edvvarda Giereka na vojvodski konferenci v Katowicah; se je znašla v središču poljskih političnih dogajanj. Končali sta se tudi predvolilni zborovanji v poznanj-skem in olsztynskem vojvodstvu, na katerih so bili sprejeti dveletni programi krajevnih partijskih organizacij, osnovani na smernicah VIII. plenuma CK PZD>P. Udeleženci konference v Poznanju so med zelo živahno razpravo ostro napadli stare metode partijskega dela. K besedi so se pngla-šali navadni, skorajda brezimni člani partije, ker so spre- videli, da jim je dana možnost za odkrit in iskren nastop z lastnimi stališči Po včerajšnjem sklepu politbiroja CK PZDP o razvoju sistema informiranja javnosti je bilo danes sporočeno, da je bil na pravkar ustanovljeni položaj državnega podsekretarja za informacije po stavljen 47-letni Wlodzimierz Janiurek, katerega dolžnost bo, da bo javnost redno seznanjal z načrti in delom državnega vodstva. Zadnje vesti Skoraj na pol? Maršal Kan: Vzhodni Pakistan se bo ločil če Avami liga ne bo takoj dobila oblasti KARAČI, 11. marca (AFP). Maršal Azga Kan je danes po povratku iz Dake izjavil, da se bo Vzhodni Pakistan zagotovo ločil od ostalega dela države, če ne bodo oblasti izročili v roke večinski avtonomistični stranki, Avami ligi. Rekel je še, da šejk Mudžiburi Rahman ne bo več zmogel obdržati reda, če tega takoj ne storijo. Maršal Kan, ki je sodeloval pri odstranitvi Ajuba Kana pred dvema letoma, je hkrati rekel, da je vzhodna pakistanska provinca »duhovno že ločena od zahodnega dela in da je v njej šejk Mudžiburi že pravi šef države«. Po uradnih virih iz Karačija bo Janja Kan jutri govoril z Alijem Butom, v ponedeljek pa bo odpotoval v Dako, kjer se bo skušal sporazumeti z voditelji Avami lige. Vendar Krome v Sarajevu SARAJEVO, 11. marca — (Tanjug). Veleposlanik DR Nemčije Krome je prispel na dvodnevni obisk v Sarajevo, kjer ga je sprejel predsednik CK ZK Bosne in Hercegovine Mikulič, nato pa je obiskal še generalnega direktorja »Energoinvesta« Emerika Bluma in direktorja RTV Sarajevo Uzelca. Indirina valika zmaga Po dozdajšnjih rezultatih dobila kongresna stranka 264 od 521 mest NEW DELHI, 11. marca (Tanjug) — Kongresna stranka indijske predsednice vlade Indire Gandhi, je kot vse kaže, prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah. Po dozdajšnjih rezultatih je kongresna stranka osvojila 264 od skupno 521 poslanskih mest v parlamentu, kar pomeni, da je že osvojila absolutno večino, cenijo pa, da bo po preštetju preostalih glasov dobila celo dvotretjinsko večino. Ko je izvedela za te rezultate, je Indira Gandhi rekla, da bo nova vlada takoj začela reševati najvažnejše indijske tegobe, med katerimi je na prvem mestu brezposelnost. Indira Gandhi je v svojem volilnem okrožju dobila 183 tisoč glasov, njen nasprotnik pa samo 70.000. Od 28 volilnih okrožij, v katerih so prešteli glasovnice, je kongresna stranka zmagala v 27. Zadušeni zdomci PARIZ, 11. marca (Tanjug) — V bližini mesta Evreux so se z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz-stare peči v baraki, zadušile tri ženske in 12-ietna deklica. Pišejo se Rodič, Miloševič m Stojmirovič in so prispele z možmi iz Jugoslavije v Francijo pred dvema letoma. , Binh v Bukarešti BUKAREŠTA, 11. marca — (Tanjug). Nocoj je v Bukarešto prispela na enotedenski obisk zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyen Ti Binh. Med tem njenim prvim obiskom v Romuniji bo imela uradne razgovore z voditelji, govorila pa bo tudi na mitingu. pa isti krogi pravijo, da je Jahja Kan pod močnim pritiskom vojske, ki ima glavno besedo v Zahodnem Pakistanu, po drugi' strani pa v Vzhodnem Pakistanu dvomijo, da bi Mudžiburiju njegovi sodelavci dopustili, da sprejme kakšen kompromis. Zaradi vse hujše krize med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom so Bengalci danes dobesedno preplavil letališče v Karačiju, v želji, da se vrnejo v Vzhodni Pakistan. Mladina pri Titu BEOGRAD, 11. marca (Tanjug) — Predsednik Tito je sprejel danes v Belem dvoru delegacijo zveze mladine Jugoslavije na čelu s predsednikom Janezom Kocijančičem. V delegaciji so bili člani predsedstva ZM Jugoslavije in mladinski predstavniki iz vseh republik in pokrajin. Delovna paraliza v Italiji Stavka 200 tisoč uradnikov v poldržavnih službah — Danes tudi peki RIM, II. marca (UPI) — Danes je začelo stavkati dve. sto tisoč italijanskih uradnikov v poldržavnih .družbah, kot so zdravstveno zavarovanje, Rdeči križ, pa tudi muzeji in druge kulturne ustanove. Zahtevajo višje plače in boljše 'delovne pogoje. Minister za delo Donat-Cattin je pozval voditelje stavkajočih, naj bi na sestanku v Rimu zgladili vse spore. Za jutri so napovedali stavko tudi rimski peki. Generalov odstop VARŠAVA, 11. marca (PAP) — Namestnik, poljskega obrambnega ministra general Korczinski je iz zdravstvenih razlogov odstopil in bo imenovan na drug položaj General Korczinski je bil zadolžen za enote notranje varnosti. Baje že od januarja ni več Opravljal svojih dolžnosti. S ton za stavke STOCKHOLM, 11. marca (UPI) — švedski parlament je sprejel po hitrem postopku zakon o prepovedi vseh stavk za obdobje naslednjih šestih tednov S tem so prisilno končali stavko 47 tisoč zaposlenih v javnih službah. Za je glasovalo 279, proti 32 poslancev, predvsem komunisti. Shod Palestincev BEJRUT, 11. marca (Tanjug) — Prihodnji teden se bo v »neki arabski državi« sestal izvršni komite palestinske osvobodilne organizacije, je danes poveda njegov predstavnik Kamal Naser in dodal, da bodo govorili o lorepitvi enotnosti med gibanji glede na prihodnje »važne naloge«. Telegrami DELEGACIJA ZAR POJDE NA KITAJSKO — KAIRO. Egiptovski minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Mohamed Mr.rzaban bo vodil gospodarsko delegacijo, ki bo 26. marca odpotovala v LR Kitajsko na pogovore o trgovinskih in gospodarskih stikih. . PARTIJSKA KONFERENCA — MOSKVA. Včeraj se je v Moskvi začela mestna partijska konferenca, ki se je udeležujejo najvišji voditelji 'KP SZ na čelu z Brežnjevom, Kosiginom in Podgomim. Med drugim razpravljajo o osnutku direktiv za novi petletni razvojni plan. OBISK VOJAŠKIH OBJEKTOV V SZ — TOKIO. Japonska agencija za obrambo bo konec aprila poslala v Sovjetsko zvezo skupino strokovnjakov, ki bodo obiskali več vojaških objektov, tako vesoljski center v Bajkonuru, območje na meji s Kitajsko in pomorsko oporišče v Vladivostoku. NGUYEN THT BINH V ROMUNIJI — BUKAREŠTA. Sinoči je na povabilo romunske partije prispela v Bukarešto delegacija začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama pod vodstvom zunanje ministrice Nguyen Thi Binh. MADŽARSKO-ROMUNSKA TRGOVINA — BUDIMPEŠTA. V prihodnjih petih letih naj bi se zunanja trgovinska menjava med Madžarsko in Romunijo povečala za 90 odstotkov. Sporazum o tem sta podpisala ministra za zunanjo trgovino dr. Jozsef Biro in Cornel Burtica. ZUNANJA TRGOVINA EFTA — ŽENEVA. Devet držav, ki so članice evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA), je lani doseglo rekordno vrednost zunanjetrgovinske menjave v znesku nad 106 milijard dolarjev. Ker pa je uvoz naraščal hitreje od izvoza, so imele članice EFTA 7,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja. AMERIŠKO POSOJILO GRČIJI — LONDON. Konzorcij, v katerem je deset velikih ameriških poslovnih bank, je dal grški ocrednii banki šestletno posojilo v znesku RO milijonov dolarjev za izpopolnitev monetarnih rezerv in za pokritje nekaterih -"•'"kih dolgov. 1,7 MILIJONA IZGUBLJENIH DNI — PARIZ. V-Franciji je šlo lani zaradi stavk v izgubo 1,7 milijona delovnih dni. To je sicer najmanj od leta 1965. Predlanskim so izgubili 2,2 milijona, leta 1968 pa kar 150 milijonov delovnih dni. BREZPOSELNOST V ČILU — SANTIA-GO. Čilski predsednik Salvador Allende ja obljubil voditeljem centrale enotnih sindikatov (CUT), da bo skušal s »temeljitimi ukrepi« odpraviti brezposelnost v državi. V ta namen bodo odprli nova industrijska in agrarno-industrijska podjetja ter zaposlili ljudi tudi pri javnih delih. V Čilu je zdaj brez dela 10 odstotkov gospodarsko aktivnega prebivalstva. BOJ PROTI KORUPCIJI — DŽAKARTA. Od indonezijskega parlamenta so zahtevali, da dd vlada širša pooblastila za zatiranje korupcije. Največjo kazen za korupcijo naj bi spremenili iz 12 let zapora v dosmrtno ječo. SMRTNA OBSODBA — DŽAKARTA. Bivšega generalnega sekretarja indonezijske mladinske komunistične organizacije Sukatna so obsodili na smrt. Obtožili so ga, da je skušal oživiti prepovedano KP in strmoglaviti vlado. EKSPLOZIJA — ATENE. V tiskarni atenskega desničarskega dnevnika »Estia« je eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo škodo. Ta list je znan p0 ostrih napadih na nasprotnike sedanjega grškega režima. BRAZILIJA PROT ISTRIPOM — SAO PAULO. Racman Donald in miška Miki že dolga leta zabavata braloe stripov v Braziliji, zdaj pa je nacionalna komisija za izdajanje stripov sklenila sprejeti ukrepe, 3 katerimi bi zajezila poplavo tujih stripov. Komisija je nedavno poslala vladi zahtevo, da je treba uvesti strog nadzor nad uvozom stripov in zaščititi domače karikaturiste. Pa še to; DOMAČE VZDUŠJE — Na včerajšnji seji v skupščinskih zunanjepolitičnih odborih je poslanec Marijan Barišič omenil, da je v tujini zaposlenih že 27.000 gostinskih delavcev (torej 2.000 več kot doma). Je mar čudno, če naši ljudje vedno raje odhajajo na dopust v tujino, kjer se počutijo čisto domače — saj jim strežejo naši natakarji! SONCE vzide 6-20 zaide 18.01 VREMENSKO POROČILO LUNA vzide 18.42 zaide 6.14 > Prognostična karta za 12. marec 1971 ob 0,7. uri sončno oblačno oblačno ^ dež nevihte sneg megla barja ^ jugo topla fronta hladna ▼ fronta okluzija V- - / ‘ središče: c^'on^l « / ^ A- anticiklona !l ■ o 7 Vreme in temperatura 11. marca 1971 kraji vreme ob 7. uri “C vreme ob 13. uri •c Ljubljana jasno —5 jasno -5 Planica jasno —14 poloblačno 5 Brnik jasno —8 jasno 5 Kredarica jasno —15 jasno —11 Maribor poloblačno —6 poloblačno 8 Sl Gradec poloblačno —8 jasno 5 Celje poloblačno —9 poloblačno 3 Novo mesto jasno —5 poloblačno 7 Koper jasno 3 poloblačno 9 Reka jasno 1 poloblačno 10 Pulj jasno —1 poloblačno 10 Hvar poloblačno 4 oblačno 11 Dubrovnik jasno 2 jasno 9 Zagreb jasno —5 oblačno 4 Beograd jasno —6 jasno 3 Sarajevo jasno —9 jasno 3 ruograd jasno 2 jasno 3 Skoplje oblačno —5 jasno Celovec jasno —7 oblačno 6 Gradec poloblačno —6 oblačno 6 Dunaj oblačno 2 oblačno 2 Benetke jasno —2 oblačno 7 Milano poloblačno —2 poloblačno 10 Genova poloblačno 7 jasno 13 Miinchen sneži 0 oblačno —1 ZUrich jasno —3 oblačno 2 Rim jasno 0 jasno 12 Pariz oblačno 2 oblačno 7 Berlin jasno —3 snežna ploha 0 Stockholm — — poloblačno —1 Moskva sneži —8 sneži —5 Napoved za danes: SLOVENIJA Deloma jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje nočne temperature okoli —4, na Gorenjskem do —10, v Primorju 1, naj višje dnevne med 5 in 10. JUGOSLAVIJA Spremenljivo oblačno bo, vzdolž Jadrana slaba burja. VREMENSKA SLIKA Nad več jun delom Evrope prevladujejo severozanodni zračni tokovi, ki občasno dovajajo manjše frontalne valove; ti pa povzročajo v Sloveniji le prehodne pooblači-tve. Zaradi dotoka hladnega zraka se bo zadrževalo še razmeroma hladno vreme. SNEŽNE RAZMERE — Žičnica na Veliko planino: —8, jasno, 175 cm, naprave obratujejo — Žičnica na Zelenico: —9, jasno, 200 cm naprave obratujejo — Ljubelj-predor: —8, jasno, 50 cm — Žičnica na Vogel: —5, jasno, 290 cm, naprave ooratujejo — žičnica na Španov vrh: —5, jasno, 90 cm, naprave obratujejo — Vlečnica Rateče: —12, jasno. 8 cm, vlečnica obratuje — Martuljk: —13, jasno, 35 cm, drsališče uporabno, vlečnica obratuje — Kranjska gora: —12, jasno, 65 cm, drsališče uporabno, naprave obratujejo — Pohorska vzpenjača: —b, jasno, 70 cm, naprave obratujejo — Lokve: —1, rahlo oblačno, 10 cm naprave obratu jeio jasno spodaj 5 cm zgoraj 50 cm, zgornja ln srednja vlečnica obr. — Stari vrh nad Skotjo Loico. —l, jasno, spodaj zO cm sredina 75 cm, vrh 110 cm, proge urejene, žičnice obratujejo — Jezersko: —13, jasno, 8 cm — Slovenj- gradec: —8. zmerno oblačno —9, zmerno oblačno — Murska Sobota: —10, oblačno — Triglav-Kredarica- —12. pretežno jasno. Občanov barometer Stečaj in turizem Sama Stupico se včasih težko najde, kajti njegova služba v mestni upravi, kjer je svetovalec za protokol in med mestne zadeve, ga red kokdaj pušča v pisarni Poleg tega pa je Stupi ca še odbornik bežigraj ske občinske skupščine, pri tej skupščini Je še predsednik komisije za družben nadzor, pa še tajnik sveta za urbanizem pri mestni skupščini je. Nekam veliko dolžnosti, kaj ... • • Vam vse to puiča sploh ie kaf prostega časa? iMofun ga najti. Ce imaš tudi izven službenega dasa dolžnosti, za katere si pripravljen žrtvovati nekaj ur:r. pa sploh.« • In zares prosti tas? »Takrat grem pa na sprehod.« • Ljudje se večkrat oprašujejo, kaj sploh je ta komisija za družbem nadzor tn kaj dela? »Njena naloga je odkrivati nezakonito poslovanje v početjih tn to ne samo finančne napake, ampak tudi nepravilnost:, ki se danes Cesto dogajajo, pravimo jim nezdravi notranji odnosi med delavci.« O Kakšne možnosti ima komisija, ko nekaj razišče in kako lahko ukrepa? »Začel bi malo drugače. Marsikje nam očitajo policijske metode, zato ker ni naša dolžnost, da se prav v vse vtaknemo. Hočemo pa najbolj objekuvno oceniti vsak primer Hitro in lahko naredimo škodo podjetju s prenaglo odločitvijo, zelo težko pa bo »obsojenec« spe: pridobil dooer glas. Lahke pa rečem, da se marsikje pod krinko samouprave skrivajo hude stvari. Drugače pa izvršne moči naša komisija nima, svoja poročila in predloge daje vedno občinssi skupščini, ki potem odloča.« • Po eni strani ste občinski, po drugi pa mestni mož Se vam kdaj zgodi, da so na primer občinske zadeve o nasprotju z mestnimi ali obratno? »Pri delu, fa ga imam, se mi kaj takega še ni zgodilo. Kot odbornik si prizadevam za dobro občanov, naš svet za turizem pa je nasploh bolj mestna zadeva In lahko rečem, da ne sedim na dveh stolih.« • Ko smo ie pri turizmu, česa mu v Ljubljani najbolj mamka? »Sodelovanja, sodelovanja in še enkrat sodelovanja. In to med vsemi tunstičmn, agencijami, ki jih imamo v mestu. Medtem ko gostinci že kar pridno delajo skupaj, se agencije prav nič ne trudijo.« • Je torej vaš svet za turizem nemočen? »Ne bi rekel, da je brez moči. ampak ko smo skušal: organizirati sestanek predstavnikov vseh agencij ta našega sveta, je od povabljen* ljudi prišla le četrtina.« • Bi Ljubljana pridobila, Ce bi jih recimo nekdo prisili! k sodelovanju? »Seveda bi. Sedaj gre dobro tem našim agencijam, če pa ta sodelovale, bi jim labka šlo še bolje.* • In kaj bi vi zahtevali od njih? »Cim več tujih ta domačih turistov naj pripeljejo v Lubliano. ne pa da jih vozijo v druge kraje.« • Kako to. da Ljubljana nima organizirane vodniške službe, sat je naše mesto pravzajtrav polno stvari, ki bt Hh tujci radi videli, če bi jih le kdo hotel pe Ijati? »Mestna skupščina pripravlja odlok o organizaciji vodniške službe v Ljubljani. Naš svet pa se zaenkrat še m odločil, kateri agenciji oziroma podjetju zaupati to nalogo « • Pa še kar vprašajte. »Ne bi vprašal, rad pa bi še nekaj povedal o ko. misijah za družbeni nadzor. Predvsem bi rad videl, da bi jih ljudje ne gledali kot strašilo za vrabce. Našega dela je pre) premalo kot pa preveč. Največkrat »bolnike« le zdravimo, namesto da bi že prej bolezen preprečili. Največkrat pridemo šele takrat, ko Je situacija ie taka. da nam ne ostane nič drugega, kot da predlagamo prisilno upravo. To pa zato. ker so to odbomiške komisije, članov Imajo malo. občinske uprave pa nanavadi nimajo človeka oziroma strokovne službe ki bi bila sposobna v pravem času »signalizirati«. »1 tem podjetju ali ustanovi nekaj škriplje. Rgzlščlte'« Da nas pri preiskavi marsikje na vse mo. g oče načine ovirajo, je po mojem vsakomur jasno.« KSAVER DOLENC Ljubljanska kronika PREBIVALSTVO ROJSTVA — V sredo so mamice v obeh porodnišnicah povile 11 deklic in 9 dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta se rodila v klinični porodnišnici — punčka je tehtala 5125 gramov, najtežji fantek pa 4175 gramov. POGREBI — Ob 14.45 se bodo na pokopališču Polje svojci poslovili od 66 letne upokojenke Ane Berčič. Janeza Kokalja. 56-letnega mesarja, pa bodo ob 15.30 pospremili v zadnji dom na žalsko pokopališče. HOTELI MATACIC IN NADA V. GOSTEH — Sinoči sta bila polna hotela Ljubljana transport in Turist. Ilirija je bila 85 odstotno zasedena. V 80 odstotno zasedenem Unionu je prenočevala tudi letošnja zmagovalka sanremskega popevkarskega festivala Nada. Hotel Slon je bil tričetrtno zaseden. Lev pa 60 odstotno. Imel je v gosteh slovitega dirigenta ta skladatelja, našega rojaka Lovra Matačiča. Hotel Belle-vue je bil sinoči le 30 odstotno zaseden. Ljubljana na današnji dan P0L02AJ LJUBLJANSKIH AKADEMIKOV Od 204 revnih dijakov na ljubljanski univerzi je brez vsakta sredstev 101. brez zajtrka 128, brez najpotrebnejše obleke 145, brez perila 149, brez obuvala 139. Z instruk-cijami si pomaga 53 akademikov, mnogo jih je, ki zaman čakajo na ta zaslužek. Neprimerno ta nezdravo stanovanje jih ima 124. brez knjig je 195, zadolženih 77. To so grozne številke! (Jutro) 2\ed petindvajsetimi leti PLAKATI PROTI ČRNI BORZI Zadruga na I. moški državni gimnaziji v Ljubljani Je nalepila 640 plakatov proti črni borzi, 398 dijakov pa je obdarovala s 679 predmeti. Zadruga Je poslala primorski mladini 950 knjig, zvezke ta svinčnike. V časopise so poslali 11 člankov, priredili so razstavo umetniških slik, risb, stenčasov ta letalskih modelov. (Slovenski poročevalec) Ljubljanski podatek DRAGOCENI CESTNI DINAR Vsako leto poberejo v Ljubljani 12,4 milijona dinarjev pristojbin za cestna motorna vozila. Pol od tega dobi republika, drugo polovico, to Je 6,2 milijona pa ljubljanske občine. Da to ne zadostuje niti za stroške vzdrževanja, nam pove podatek, da so občine v zadnjih petih letih potrošile za popravila cest I., II. ta III. reda 70 milijonov dinarjev. Izračunali so tudi da znesejo v letu dni samo stroški vzdrževanja mestnih ulic to cest IV. reda v Ljubljani 15 milijonov dinarjev. Kako naj torej ljubljanske občine same vzdržujejo še vpadnice? DUHOVNA IN TELESNA PASA Foto: Edi Selhaus Meglen Kritične pripombe sveta za stanovanjsko gospodarstvo pri skupščini mesta Ljubljane na besedilo resolucije o stanovanjskem gospodarstvu v SRS LJUBLJANA. 11. marca. Ko jc svet za stanovanjsko gospodarstvo pri skupščini mesta Ljubljane precej časa razpravljal o -najpomembnejši točki dnevnega reda — resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v SRS — so govorniki menili, da je novo besedilo resolucije pravzaprav zbir želja in da je besedilo zlasti pri temeljnih problemih -precej megleno in ohlapno. 2e prvi govornik, inž. Marjan Prezelj, je med drugim menil, da bi v resoluciji morali biti vsaj nakazani materialni pogoji za postopno likvidacijo stanovanjskega primanjkljaja. Menil je tudi, da v resoluciji ni dovolj pozornosti posvečeno najemnim stanovanjem, zavzel pa se je za prerazdelitev narodnega dohodka. Franc Rupert je poudaril, da je v bistvenih poglavjih resolucija kompromisarska. saj nekatere ključne probleme (na primer vprašanje koordinacije) odpravi le z nekaj stavki. Tudi finančna vprašanja so pomanjkljivo 'obdelana. med drugim na primer, kako financirati gradnjo najemnih stanovanj. Nekatere formulacije o stanarinah so po njegovem mnenju obdelane precej nestrokovno. Menil je, da bi morali poglavitna stališča, kot Je na primer družbena pomoč m merila zanjo, povedati v resoluciji zelo jasno ta nedvoumno. Tudi drugi govorniki so razpravljali v tem smislu, češ da bi morali biti vsaj glede temeljnih vprašanj, kot so na primer likvidacija stanovanjskega primanjkljaja, gradnja najemnih stanovanj, koordinacija v občinah, družbena pomoč, solidarnostni skladi, družbene dogovarjanje na tem področju in podobno. zelo točni in precizni Slišali smo tudi, da smo imeli o smernicah za sestavo resolucije lani v Sloveniji ur naši razgledi Izšla Je nova. t. <460 » številki. Naših razgledov Dr. Saša C vame: Zdravstveno stanje slovenske popu.acije Stane KraSovec: »Izumiranje« prebiva!st va? Tone Ferenc. Krnga ki nas Je ze'o v*nejn*rila <*Spomin*k: knjiga mrtvih nemSkl:» Spodnje Štajercev). Lojze Sočan Vzrok) krize in zahteve ta uspeh raziskavi »proatav »n’e soreiemnib meril za vpis novih Študentov na univerzo« govori doc dr. Leor Zorman 2ivl Orfej — prvi d»» ankete « »veliki antologiji slovenske poeri ie« (Tokrat sodelujejo: France Bernik. Andrej Tnkr-»t Taras Ker matiner. Lino Levita Mitja Me i*k> Bolan A*ih- Juvo v Amlensr (Paradigme 71) Herman Vogel: L! teraml pregled — uoezija (Kraka* Kokot. Kalanova). Jolka Milič: Za prem oči (premSAllanle o Kovičev« to*««*) •«Te,rrna s H Vak^ le a*+*4 tokt Nikola! preživel konec ted ns*’ Miha M~te n'Mn»r% n «pčn» človetal nesreč« (Meta Selimovč* •Trdnjava«) Veno Taufer* Vitra: cov »Viktoi al) otroci na oblasti« v Eksperimentalnem gledališči -Olel Ni ko OorSič* Baletni večc Sergeja Llfarla (ZtDiskf oo oremlf ri in reprizah! Andrei Rijavec Kozinova simfonija Izidu §tu dliske partiture) Tota Pogačnik Očitki na nanatan n' «*ot> (P"’ mika) Milni M«ke\i: Nismo nalv ni (Namesto odgovora Dragi Ah* čičevl) Aleksander ftazstnr Likov n* zapiski (.Slikarska mlaka - w ■**» melstve Oostv iz T^urlanlle in Ju lilske Benečlle. Skulpture Petra ftadfll* BoAkovn) Razgledi oo svetu Le Monde AFP Revoludla in petrolej L’ Humanltč — Vves titreau? Suve reno delanfe Rai*»innt Intemaaio nf)| — Franco Ostino* Teh*«an*v-petrolejski sporazum Der Soieeel* »Vem. da nas goljufate« Pravda Rarvol namdneva eospodarstv* Le Monde Jnco i*«* Amslrlc* Po vorečne* 'p oblast Rčnlftčs — Rč gin« Gaobev* Zenske se npiralo Fortune — MeOuade* Vse za Hubo *iv!j*n'e» IMnaseita — Le JDtmi Korak sa ko»akom Le Bon Misli in Izreki L Trumani tč — Jean EmHe Vldal* Rablji v Vietnam’* — konec podlistka Dl e Slidden 7»*.»,«., _ Hjmu Rahnson’ M Wolf* Rak — narta Ifevante podlistka •tniifiimimiiiiiinmimiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiH' PRI ZAVAROVALNICI SAVA iiiuiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin Prejeli smo Kavarna samo za mladino? Ce sedeš v na novo preurejeno kavarno s starozna-nim imenom »Union«, se ti odpre res nov svet. Med sem in tja švigajočo mladino v midi, mini in maksi opaziš še marsikaj. Predvsem se fl takoj zazdi, da nekako nerodno sediš. Ko se presedaš, da bi se vendarle udobneje namestil, se ti to nikakor noče posrečiti. Seveda, saj sediš v šolski klopi in klop ni stol, ki ga lahko po mili volji prilagajaš svojemu razpoloženju. Resnici na ljubo — tudi stoli so tu, pravzaprav stolčki — majhni, ljubki, pravi stolčki za palčke brez naslonjala. No. na njih se lahko preseliš tudi v drugo mladost, a kaj ko moraš ključiti kot starček. če ždiš na takem mini stolčku vsaj malo več kot 5 minut. Zo pa pravijo, da ni dobro za hrbtenico. No, rekli boste: malo več potrpljenja — vsemu se človek -privadi. Nekdanji »stari obiskovalci« te kavarne naj bodo kar tiho m veseli, da vse tako lepo teče. Saj mladini ni dosti za to, da bi kaj prebrala, raje pač malo poklepeta, popije džus ali po-mlaska kakšno sadno kupico m že da prostor svojim bratcem In tako je prav, saj komercialni uspeh je geslo. Nezadovoljni stari gostje naj pa kar godrnjajo, kdo jih pa sliši in sploh posluša V. D. dokaj plodne javne razprave s konkretnimi pobudami, zdaj pa v besedilu resolucije teh konkretnih predlogov, ki so vznikli v javnih razpravah, skoraj ni videti. Eden izmed govornikov je celo menil, da vse, kar je bilo v stanovanjskem gospodarstvu slabega, resolucija pripisuje občinam in delovnim organi- zacijam, prav ničesar pa slabostim celotnega sistema. Med drugim smo ponovno sli-. šali, da bi morala resolucija odločneje podpreti gradnjo najemnih stanovanj, ne pa videti zgolj etažno stanovanjsko lastnino in zasebno družinsko gradnjo, ki je za našo družbo zelo draga, predvsem zaradi odvzemanja velikih in dragocenih površin, da sploh ne govorimo o draga komunalni ureditvi. Svet je končno soglašal, da bi morali besedilo resolucije precej popraviti. IGOR PREŠERN Kar tri muhe na mah To drži, da so telefonske zveze v Ljubljani šibke in škrtajoče, tako zanič pa najbrž niso, da bi se pripr^vljalci razstav ne mogli dogovoriti za primernejši čas otvoritev razstav. Včeraj sta bili namreč istočasno (ob 18) odprti: razstava del sarajevskih umetnikov v Modemi galeriji in razstava del nekaterih jugoslovanskih, italijanskih ter avstrijskih umetnikov, ki so sodelovali zadnja leta v slikarski koloniji na gradu Retz-hof pri Gradcu. Da je bila mera polna, je bjlo v Slovenskem etnografskem muzeju predavanje o liudski kulturi avstrijske Štajerske — prav tako ob 18. uri! Vsi tri.ie dogodki kajpak. zaslužijo pozornost, zaradi nerodnega časa pa nanje ne bo moglo biti toliko odmevov kot običajno. Ustavne spremembe Ljubljančani bodo v razpravi o ustavnih spremembah segli tudi dlje, menijo na Mestni konferenci SZDL Ljubljana LJUBLJANA, 11. marca. Na novo ustanovljena sekcija za politični sistem pri mestni konferenci SZDL Ljubljana se je danes lotila priprav za javno razpravo o ustavnih spremembah. Podčrtali so svoje nestrinjanje z dokaj razširjeno oceno, da predlogom ustavnih sprememb ni več kaj dodati, oziroma svojo naklonjenost oceni, da mora biti javna razprava tvorna, vsebinska in da ji je treba dati dovolj politične teže. Menili so, da bi morala biti ravno Ljubljana pobudnik in nosilec ustvarjalnih predlogov, ki naj bi prispevali h »krepitvi slovenske državnosti in avtnomnosti-i (inž. Drago Lipič). Da razprava »ne bi smela nositi pečata vnaprej dobljenega plebiscita, ki ga je treba izpeljati le zaradi zunanjega videza in forme« (Jože Pacek). Vprašali so se, kaj bodo »uvodničarji« dejali občanom, ki jih bo razprava spodbudila k razgrinjanju (ne)slabosti ljubljanskega komunalnega in družbeno-političnega sistema (Franc Sladič). Ob tem so menili (Niko Toš), da ljildje razumljivo doživljajo sistem kot celoto in da bodo mnenja nujno odsevala z ravni na raven. Izkazalo se je, da je Franc Sladic s svojim pomislekom dregnil v sršenje gnezdo, saj tudi stališča članov sekcije «-kar zadeva ur u»oen.o politično ureditev Ljubljane — niso povsem enaka. Strinjali pa so se s predlogom, da javne razprave ne gre kakorkoli omejevati in da je treba dopusti--ti tudi razprave, ki segajo v »drugo fazo«, oziroma v »drugo rundo«. To so storili kljub temu, da drug drugemu niso zamolčali bojazni, da bodo »nekateri krogi v Ljubljani« skušali izkoristiti javno razpravo za spodbujanje starih ljubljanskih sporov. Kar 7- --—i organizacijo javne razprave je žel predlog inž. Draga Lipiča nekaj pripomb in pomislekov. Lipič je dejal, naj bo občinska organizacija SZDL osnovni nosi- i Iec javne razprave, krajevna organizacija pa neka »najnižja« raven razprav. Sekcija naj bi bila nekakšen »pokrov« pri organizaciji javne razprave, ki bi spodbudila le-te vse do vrha — do priprav v občinskih in mestnem splošnem zboru. Izkazalo se je, da imajo sindikati nekoliko drugačen program in pristop, da bo treba še veliko razmišljanja, da koordinirajo programe družbe-no-političnih organizacij in da se celo uglasijo ljubljanski programi s programom republiške konference SZDL Slovenije. IVAN VIDIC Copatarji bodo praznovali Klub copatarjev, kakor se imenuje »združenje zatira<-nih mož« iz Zaloga in bližnje okolice, bo imel svoj občni zbor v soboto 13. 3. 1971 pred Zadružnim domom Zalog. Senat vabi vse, ki se počutijo zatirane, da pridejo v soboto ob 16. uri v Zalog, S. S. m Vič-Rudnik: Sanacija podjetja Galanterija Podpeč - Ustanovitelj službe za družbeno pomoč osamljenim in ostarelim ljudem - Skrb za udeležence NOV LJUBLJANA, 11. marca Na današnji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik so soglasno sprejeli predlog o sanacijskem elaboratu za podjetje Galanterija Podpeč. Po večdesetietni tradiciji je Galanterija specializiran proizvajalec obešalnikov ter svoje izdelke izključno izvaža na konvertibilno tržišče. skoraj Vendar obešalnik na trgu ne obstaja kot vabljiv artikel, zato ga je podjetje primorano prodajati ob nekaterih neugodnih pogojih. Prav to in še precejšen razkorak med cenami na domačem in tujem trgu je privedlo omenjeno podjetje v resno krizo. Za rešitev iz te stiske je podjetje izdelalo več ukrepov, ki so nujno vezani na dodatna investicijska vlaganja. Skupščina se je tako izrekla za sanacijo izgube, id je ob koncu lanskega leta bila 2290 tisoč dinarjev, podjetje pa bo znižalo proizvodne stroške. Zelo živahno razpravo Je na današnji seji sprožila obravnava načrta zb družbeno skrb za starejše občane In analize o družbeni denarni pomoči Odborniki so sprejeli predlog o ustanovitvi službe za družbeno pomoč pri oskrbi in' negi osamljenih in ostarelih občanov, ki ga )e izdelal občinski zavod za socialno varstvo. Družbena denarna pomoč naj bi se v letošnjem letu dvignila za upravičence, ki Jim je ta podpora edini vir dohodka, na 400 din oziroma za podpirance na podeželju na 300 din mesečno. Sprejeli so tudi predlog o pomoči pri gradnji zavodov za ostarele. Tudi zdravstveno zavarovanju kmetov predstavlia za občino enega najbolj kočljivih vprašanj, zato naj bi v prihodnje začeli z reševanjem teh težav. Na dnevnem redu Je bila Se ena »socialna« točka, ki pa se Je nanašala na predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove člane, ter predlog pravilnika o kriterijih in merilih za določanje obseva in višine posamezne oblike družbene pomoči za borce. V občini Je 4500 članov ZB NOV, od katerih Je kar 250 upravičencev za dopolnilno pomoč, čeorav so predvideli 20 odst. povečanje, je to še vedno relativno, če vemo, da je povprečna mesečna priznavalnina v povprečju 300 dinarjev. Zato so se soglasno' zavzeli za čimprejšnje reševanje teh vprašanj. Obravnava poročila o obrti je znova potrdila pomanjkljivosti storitvene obrti Sprejeli so sklepe, ki se nanašajo na davčne olajšave in odobritev primernih lokacij za razvoj storitvene obrti. Zaradi natrpanega dnevne- Pojasnilo V Delu z dne 11. marca 1971 smo na 6. strani objavili kratek članek Podelitev Orožnovih nagrad, v katerega so se vrinile neljube pomote: imeni mladih nagrajenih zdravnic se pravilno glasita: Meta Derganc in Martina ŽmucTomori. Zdravnicama in bralcem se opravičujemo. ga reda so poročilo o vzdrževanju cest IV. reda in mestnih ulic preložila na naslednjo skupščinsko sejo. JANJA DOMITROVIC l_ Iz današnji^ L^l LITIJA Kmetje nezadovoljni Kmetje v litijski občina so na zadnjih zborih volivcev negodovali zaradi povečanih dajatev za zdravstveno zavarovanje. Izračunali so, da bi morali letos odšteti enkrat več denarja za zdravstveno zavarovanje, pa čeprav je komunalna skupnost zmanjšala prispevek na člana družine od 178 na 118 dinarjev. Razmere v kmetijstvu kažejo na to, da mnogo, kmetov v litijski občini ne zmore plačati tolikšnih ob vernosti. V Litiji so se tako lotili priprav in ugootovili, da z zmanjšanjem obremenitev in nekaterimi olajšavami, ki jih je predpisala občinska skupščina zaradi povečanja obvez, nosti kmetov do zdravstvenega zavarovanja, ne bodo v kmetijstvu dosegli učinkov, kot so jih pričakovali. KAMNIK Glasovali bodo o uvedbi novega samoprispevka Ob splošni podpori občanov so kamniški odborniki razpisali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. To bi bila v Kamniku že tretja uvedba samoprispevka v zadnjih šestih letih. Do dneva, ko bo glasovanje o uvedbi samoprispevka, bodo v kamniški občini še številne politične akcije. RADOVLJICA Zasebna zobozdravstvena ordinacija Svet za zdravstvo pri občinski skupščini Radovljica je pred štirinajstimi dnevi dovoli) odpreti na Bledu zasebno zabozdravstveno ordinacijo. Ta odločitev pa je vzbudila živahno razpravo na seji občinske skupščine Na tej seji je predsednik občinskega sindikalnega sve t& Jože Bohinc v imenu družbenopolitičnih organiza cij v občini vprašal, kaj Je vodilo svet pri tej odlo čitvi. Povedal je, da v vodstvih družbenopolitičnih or ganizacij nasprotujejo zasebni zobozdravstveni praksi To utemeljujejo predvsem s tem, da ie na Bledu do volj razvita zobozdravstvena služba v 9kviru zobozdravstvenega doma Zadnji čas ugotavljajo, da se je kakovost dela te službe izboljšala in pacientom tudi ni treba več čakati Pri gradnji šoštanjske termoelektrarne se večkrat dogajajo hude delovne nesreče ŠOŠTANJ, 11. marca. Na gradbišču nove šoštanjske termoelektrarne je prišlo zopet do hude delovne nesreče. Pred dvema dnevoma je namreč z 38 metrov padel v globino Marko Brkič, delavec mariborske Hi-dromontaže, doma iz okolice Knina in se hudo ranil. Pred enim mesecem je na istem gradbišču izgubil življenje Redžep Mujič, doma iz Vrbanje pri Banjaluki, lani maja pa Stjepan Tepež, doma iz Huma na Sutli. Po mnenju monterjev mariborske Ilidromontaže, s katerimi smo se v torek popoldne v Šoštanju pogovarjali in ki montirajo železni skelet tega gigantskega objekta, je vzrok za nesreče izredna težavnost dela. Tako delavci kot vodstvo gradbišča zatrjujejo, da je zaščita pri delu na gradbišču dobra, vendar še tako dobra zaščitna sredstva odpovedo, če je delavec nepreviden in žrtev nesrečnih okoliščin. Mirko špilman, vodja gradbišča Hidromontaže trdi, da je t# objekt po težavnosti najtežji od vseh, kar jih je doslej-delal. Poudaril je da se doslej ni pripetila nobena nesreča zaradi preutrujenosti, alkohola, v popoldanskem času ali ponoči Pri tem ugotavlja, da se nobena huj- | nepopolna ša nesreča ni pripetila v času, ko je bilo delo naj. težje,' to je pri montaži skeleta, ko so bili monterji i& postavljeni naj večji nevarnosti zaradi ledu in snega in so delali brez odrov Mirko Vračun, sekretar gradbišča, ugotavlja, da gre pri gradnji za izredno težavno delo. Kot vzroke pa navaja nesrečne okoliščine, kar je bilo v primeru Mujiča, ki je izgubil življenje, ko je nosilna vrv podrla oder, na katerem je nesrečnik stal. Ciril Roškar, varnostni tehnik gradbišča pa zatrjuje, da se nesreče dogajajo zaradi neupoštevanja predpisov Kršilce sicer opozarjajo, pogosto tudi odstranjujejo z delovišča, vendar je kontrola zaradi razsežnosti gradbišča J. SEVER Razklenjena veriga Vse daljši seznam kaznivih dejanj obrato- vodje I. Žabote iz Razkrižja pri Ljutomeru MURSKA SOBOTA, 11. marca. Pred dnevi smo že poročali, da je Uprava javne varnosti v Murski Soboti razklenila verigo kaznivih dejanj v pomurskih podjetjih. Preiskovalci sedaj zlasti pozorno odkrivajo kazniva dejanja 46-letnega Ivana Žabote, vodje obrata ljubljanske Emone v Razknžju pri Ljutomeru in njegove so-delavke, 27-letne Anice Pergar, knjigovodje v tej enoti. Kot smo poročali, je Žabot z raznim] protipravnimi dejanj: ‘oškodoval svoje podjetje za več deset tisoč dinarjev Nadaljnje ugotovitve pa utemeljuje sum, da je obra tovodja v času od leta 1966 do letos zlorabljal svoj položaj tudi z izkoriščanjem delavcev, ki so bili sezonsko zaposleni v enoti ljubljanske Emone. Tako so kriminalisti med drugim ugotovili, da je Žabot izkoriščal najeto delavce te enote tudi za razna dela na svoji kmetiji. Po dosedanjih ugotovitvah so delavci opra vili na njegovem .posestvu najmanj stopetdeset delovnih dni, delali pa so največkrat od zore do mraka Sicer pa so tudi pri hišni preiskavi našli anonimno pismo, v katerem je neznanec že pred časom očital Žabotu izkoriščanje delavcev iz ob. rata Tudi to opozorilo nepoštenega obratovodje, ki ja sicer zelo premožen kmet, ni spametovalo. Razen tega je Žabot oško-davai tudi približno 180 de. lavcev. ki so delali začasno na tem obratu, tako da jilj preprosto nj prijavil na socialnem zavarovanju. S tem je prizadel tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje, prizadeti delavci pa so v več primerih zaradi poškodb na delu sama poravnali stroške zdravljenja. Žabot je poskušal prikriti to svoje delovanje tako, da je poškodovanim delavcem, ki so bili na plačilnem seznamu podjetja, sam vrnil del stroškov za zdravljenje. Seveda pa j« levji delež tako prigoljufanega denarja vtaknil v svoj žep B B. V pritličju: TEDEN KEIMVE ‘ l*leme VVakamba uporablja pri izdelovanju svojih umetnin najprimitivnejša orodja: nože, pile, kamnita dleta ... in s tem ustvarjajo prečudovite umetnine V prodaji: — figurice iz mahagonija, ebenovine in afriškega hrasta — kože zebre in antilope — bobni in ščiti prevlečeni z bivoljo kožo V drugem nadstropju: • PRALNI STROJI • POMIVALNI STROJI HINJSKE NAPE • SESALCI ZA PRAH • ... in še marsikaj • HLADILNIKI • KU-PRAŽILCI ZA KRUH •