Ljubljana, nedelja 1$. maja 19)2 Cena 2 Din upravoištvo; L oljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratrri oddelek: LJubljana, Selca-Hurgov* oL 3. — TeL 3492 te 2401 Podružnic« Maribor: Aleksandrova cest« št 13. — Te>foa it 2455. Podružnica Celje: Koceoov* »lica št 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praha čislo 78.180, VV;^ ;t ir>s 241 Naročnina sami* mesečao tb-— i>w, za taozenmtvo 40-— Oa Uredništvo: Ljubljana, Knafljev« -riict 5. Telefo« it 3122. 3123 3121 3125 ia 3126. Maribor. Aleksandrov« cest« 13. To- lefoo it 2440 (pono« 2582). CeHc Kocenova H S Telet St 100. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifa ff Jutro" — oder s katerega se naše trgovstvo predstavlja kupujočemu občinstvu, ki se rado odzivi je modernim trgovskim oglasom. „Mali oglasnik" ima danes 544 ponudb in povpraševanj. m sin Zločinci so ga umorili, še predno jim je Lindbergh izplačal §0.000 dolarjev odkupnine Nevr Yo>rk, 14. meja, d. Polkovnik Lind-bergh je izvedel za snrrt svojega sinčka na ladji Charlesa H. Curtisa iz Norfolka, 6 katero je odplul na morje, da bi zopet zasledoval roparje 6vojega otroka. Njegova žena se je šele v sredo vrnila iz New Yor-ka s posestva svojega umrlega očeta v Ho-pewell. Oba je vest o strašni smrti otroka hudo pri- rresla. Vsa javnost je silno ogorčena rn zahteva najs.ro >ž je ukrepe proti roparjem. Bržkone bo kongres že v kratkem določil za ugrabitev otrok smrtno ka^en. Zasledovanje zločincev je postalo sedaj stvar vsega ameriškega naroda Velika garaža v bližini Lindberghove hiše se je izpremenila v glavni stan zastopnikov ameriškega tiska. Velike časopisne agenture in listi so si napravili la6tne telefonske napeljave in sko-ro vsako uro izidejo v večjih mestih posebne izdaje o vseh podrobnostih žalostne na i ribe. Truplo malega. Lrndbergh« »o našli le 25 metrov daleč od telefonske napeljave, ki jo je pustila svoječasno napraviti policija, da bi olajšala iskanje otroka Po izjavah zdravnikov je bil otrok najmanje že dva meseca mrtev. Umorjen je bil približno li dni po ugrabljen ju in preden je Lind-Vrgh izplačal zahtevanih 50.000 dolarjev od'<;ipn:ne. Zdravniška obdukcija je dognala, da je bil otrok ubit z revolverskim strelom. Včeraj je polkovnik Lindbergh prispel t Trenton v New Jerseyu. Pri tej priliki j« izrazil željo, da bi videl truplo svojega otroka, preden končno zapro krsto. Lindbergh je pustil odstraniti s trupla pokrivalo ter je ostal več trenutkov sam v sobi s posmrtnimi ostanki svojega otroka. Kmalu nato je mrtvaški avtomobil prepeljal truplo v krematorij Linden, kjer je bilo že vpepeljeno. Predsednik Hoover je pozval zvezno policijo, daj stori vse, da izsledi zločince in naj ničesar ne opusti za zadostitev pravici. Pri poizvedbah za morilci »o prišli na domnevo, ki predstavlja višek te tiagedije. Sumijo namre\, da so roparji otroka z namenom umorili in mu nato slekli spalno 6rajoo, ki jo je eden izmed njih izročil Lindberghovemu zastopniku dr. Condonu kot dokaz, da je otrok v resnici v rokah onih, ki zahtevajo za njegovo vrnitev 50 tisoč dolarjev, katere so tudi dobili. Pogajanja za vrnatev otroka so se torej vršila v času, ko je bil že umorjen. Spalna srajca otroka, ki naj bd bila dokaz njegove skrbne nege, je bila v resnici dokaz izvršenega umora. Pariz, 14. maja, d. ParSki občinski »vet je Lindberghu in njegovi ženi poslal v imenu mesta in prebivalstva Pariza sožalno brzojavko povodom najdbe trupla ugrabljenega sina. Dollfussova pogajanja pred zaključkom Nova avstrijska vlada bo sestavljena iz zastopnikov vseh meščanskih strank Dunaj, 14. maja <1 Ceprarr Je nastal r parlamentu 7.araxJg hinkoštn ih prasmikov o- :.-ir razgovori m#>d posameznimi vo-ofteljj strank za sestavo nove vlade Se na/iailjurejo. Vse kaže, da se bo design ira-nerau zveznemu kanoelarju dr. DoAlfussn posrečilo v torek zvečer sestaviti vlado, v kateri bodo zastopane vse štiri meščanske stranke. V sadnjih pogajanjih se je govorilo tndil o depolitiizacioi v arstv enega miti Isff.rstva, pni čemer je bil deloma, že dosegi ež en sporazuma. Kot resneea kandidata za 'o mesto imenudejo poveljnika osrednje šole avstrijskega orožništva v Gradon, orož-niš\eea podKlirektorja dr. ArnoMa I^chema v. L5wenbourga. Velenemci povzročajo te-ž-koče zaraidfi trgovinskega ministrstva, ki je bilo skoro 10 let v njihovih rokah, vendar upajo, rta p<> ho Heimatiblook zadovoljil iz moriistrstrvom za pravosodije, ki naj bi ga prevzel kot najrasnejši kandidat odvetnik dr. G»rtd-> Jalkonoig v Lnomo^rtn. Kot prosvetni minister priharta v postav etgornSe avstrijski deželni .poslanec, direktor ©ko-ffijsfrega učiteljskega seminarja, Josip Pfenebenger v Linzu. tako da bi bila Dohl-fussova vlada, če prfde do sporazuma z velenemci in HeknafiJblocfkom, sestavljena taikole: Zvezni kancelar ta tometljatmo dr. bert Dollfues, podkancalar in notranje zadeve inž. Fr. WAnklar, zunamiM min. dežetal glavar prof. dr. Anton Rintelen, minister za pravosodje dr. G-vMo Ja&oncig, prosvetni minister direktor Josiip Pfenebergar, miniister sa socljalno skirfostrvo dr. Josip Resch, finančni minister dr. Krart Scfcnsch-niigg, fcrgovinsfki minister dr. Hans Schtir-ff, vojni miini«yter Kani Vauigota, varnostni minister orožmišfki podidireCctor dr. ArnoM Lichem v. Lovvenbourg. Finančna stiska Avstrije Prošnja zveznega kancelar j a dr. Bnrescha Društvu narodov za nujno finančno pomoč DRUGI DAN BEOGRAJSKE KONFERENCE MALE ANTANTE Včeraj so zunanji ministri Male antante razpravljali v prvi vrsti o težavnem reparacijskem problemu, danes bo konferenca končana Beograd, 14* maja. M. O današnji seji ministrov Male antante, hi se je vršila dopoldne in popoldne je bil izdan naslednji komunike: Na današnjih dveh sejah so trije zunanji ministri Male antante razpravljali o vprašanjih, ki bodo predmet razprav prihodnje lausannske konference. Ugotovili so v tem pogledu, da je položaj vsake izmed treh držav drugačen, ker so odgovarjajoči interesi angažirani na razne načine, kar se je pokazalo že 1. 1929. v Haagu in l. 1930, v Parizu, Ker pa ta raz-ličnost interesov ne tvori nasprotstva v skupnih interesih, so se vsi trije zunanji ministri sporazu-meli, da zavzamejo enako stališče, kakor so to storili v Haagu s tem, da se bodo medsebojno podpirali* Prehajajoč na proučevanje raznih eventualnosti, ki bi se lahko pojavile na lausannski konferenci, in upoštevajoč vse možne rezultate te konference, so določili skupno stališče v vsakem pričakovanem primeru. Konec današnje seje je bil posvečen proučevanju gospodarskih vprašanj, zlasti pa proučevanju načrta za gospodarsko sodelovanje podunavskih držav. Razprava o tem se bo še jutri nadaljevala* Dunaj. 14. maila AA. V pleron. katero )e rvoslal tfeneraJnemu tajnllku DN Eriku Hnimrnondn 9. t m. se avstrijski kancelar s Buresieh med drupftm slkLioaJe na sporne-ni r, dne 7. avgusta 1931. v kateri prosi Avstrija pomoči zaradii finančnih težkoč, v katerih se nahaja Dr. Buresch prav L, da po bodo plodovi posamezndh akcij, začetih ■na temerjn raznih poročil finančnega odlbora DN pokarzaM šele čez nekaji mesecev, toda Avstrija ne more čakati cele mesece iprekrižanih rok. Zato namerava v kratkem predložiti podunavisfcim ln drnigim državam konkretne predloge za uvedlbo trgovinsk«> ornlitičnih pogajanj, iu sicer v duhu akcije, k.? so jo uvedle velesile. Finančni odbor DN, prarri «Sr. Bnresrth j" trikrat priporočil podelitev posofil Avstriji; preden pa jih bo Avstrija dobila, bo poteklo še dalje časa Toda devizno stanje avstriijsfke Narodne banke je tako, da te je treba naglo odločiti, ali naj se nadaljuje sedanji način razdeljevanja dervls aM pa naj se nkilne podeljevanje deviz za zajamčena vračanja državnih dolgov. če bi se sedanje razdeljevanje devi® nadaljevalo, bi postalo problematično budi "pra^anje povračila kredita Angleški ban-kil in Banki za mednarodna plačila, prav tako pa bi tudi trpel nvoi nekaterega bla-?a, kar je za avstrijsko gospodarstvo življenjskega pomena. Zato bi bilo pot.rerfbno, da DrnStv® narodov pr 'zna upravičenost rfkrtndtrve vračanja tujih dolgov, da ne bo trpel uigled Avstrije. Pilimo se končuje « p.ripomfbo, da »e Avstrija obrača na finančni odbor Društva narodov v silno resnem trenutku. 7ene\'a, 14. maja. g. Glavno tajništvo Društva narodov je obS^0 danes noto -rcfnjske vlade. Avstrijski korak v Ženevi pa ni izzval nobenega presenečenja, ker so ga v splošnem pričakovali že mnogo prej. V krogih tajništva Društva narodov primerjajo avstrijsko noto s svoječasninul izjavami Veni zel osa v finančnem odboru in z nedavnim govorom dr. Bruninga, ki so vsi merili na to, da bi ustvarili za sko- rajšnjo lausantnsko konferenco ugodno atmosfero. O vsebini note sc za sedaj nočejo izjaviti, ker ne bi radi prehiteli mnenja finančnega odbora, splošno pa prevladuje mnenje, da se da iz nje razbrati, da bi dunajska vlada raje ^idefla francoski podonavski načrt v nekoliko bolj elastični obliki. Očividno je njen namen, da bi se gospodarsko sanirale ne samo podunavske države, temveč tudi ostale države v srednji Evropi. Nov reparacijski načrt Nexvyork, 14. maja. g. Sedem največjih železniških družb je predložilo predsedniku Hoovru reparacijski npčrt, ki določa 251etni moratorij za plačilo reparacij in vojnih dolgov, po poteku te dobe pa črtanje dolgov v primeru, če bi dotične države dolžnice dosegle odgovarjajočo izravnavo izvoza ameriškega blaga. Od celotnega dolga vsake države dolžnice naj bi se vsakokrat odtegnila četrtina letnega uvoza. Železniške družbe zahtevajo, naj se ta načrt sprejme v interesu splošnega gospodarstva in nadaljnjega normalnega funkcija ni ran j a prometa na železnicah, ker bodo v nasprotnem primera prisiljene, zahtevati od vlade podporo za brezposelne. Emisifa francoskih zakladnic Pariz, 14. maja g. Emisija francoskih zakladnic v višini dveh milijard frankov Je bila podpisana v 24 urah preko razpisane višine. Kongres prefrooceatisMh letalcev Rim, 14. maja g. Dne 22. t m. se bo vršil tukaj prvi svetovni kongTes preko-oceanskih letalcev. Na kongresu bo zastopanih 12 narodov, ki so že zag-otovili italijanskemu Aeroklubu svojo udeležbo. Na kongTes bodo prišli prekooceanski letalci iz Francije, Nemčije, Anglije, Španije, Portugalske, Amerike, Madžarske, Ho-landske, Irske, Brazilije, Uruguaya ter domači letalci. Beograd, 14. mata p. Zunanji natatetri Male antante so dopoldne tn popoldne nadaljevali svoja posvetovanja. Dopoldne se je vršila konferenca od 10.30 do 12.30, popoldne pa so se posvetovali atmanji ministri od 17. do 19.30. Jutri ob 10.S0 dopoldne bo zaključna seja konference M&le antante. Dr. BeneS in knez Ghika bosta zvečer že odpotovala iz BeogTada. Sprejem novinarjev Prvotno je bilo nameravano, da bodo zunanji ministri Male antante sprejeli novinarje po končani fereiid In jim podali izjave o delu in sklepih konference. Ker pa je prišlo v Beograd nenavadno veliko število inozemskih novinarjev, predvsem iz držav, kjer praznujejo katoliške binkoštne praznike in kjer listi v ponedeljek ne bodo izšli, so se zunanji ministri Male antante odločili, da že danes sprejmejo novinarje ta izdajo pojasnila o konferenci. Sprejem se Je vršil v svečani dvorani zunanjega ministrstva. K sprejem*! so prišli ne samo novinarji Male antante^ marveč tudi vsi številni dopisniki inozemskih listov ter posebni poročevalci, ki so prispeli na konferenco Male antante v Beograd, še za nobeno konferenco ni vladalo toliko zanimanje kakor tokrat Kmalu po 13. bo storpCH v dvorano ziidsp nji ministri dr. Marinkovlč, dr. Beneš in knez Ghika. Novinarji, med katerimi so bili večinoma že stari znanci, ki redno prihajajo na vse konference Male antante, so ministre živahno pcadravljaH. Prvi je nato povzel besedo dr. Voja Marlnkovič ki je kot predsednik tokratne konference Male antante pojasnil, zakaj Je bil tepre-m en j en program ln določen sprejem novinarjev že pred zaključkom konference. -Vaglasil je, da bi j5m tudi jutri ministri ne mogli povedati ničesar bolj novega kakor danes. Prehajajo« m delo konference, JB dr. Marinkovič v svojem nadaljnjem govora izjavil: V teku dosedanjega dela smo Se enkrat ugotovili, da je •olidarno6t naših interesov taka, da je vse naše delo prav za prav samo v tem, da najdemo skupno obliko za izražanje politike treh držav Male antante, ki v vsem popolnoma soglašajo. Nismo razpravljali ničesar drugega kakor o metodah, ki so za izdajanje te politike v sedanjih okoliščinah potrebne. O osnovnih vprašanjih nismo niti razpravljali, ker obstoja glede tega že od prej popoln sporazum. To ni nrč čudnega, kajti naša zajednica ni šele od včeraj, temveč obstoja že mnogo let Najlažje vam opišem položaj v Mali antanti na primeru iz vsakdanjega življenja. Naša zveza ni n.ič drugega nego zakon, sklenjen iz ljubezni, za katerega so bili podani vsi pogoji in »o ga odobrili tudi roditelji Kakor v vsakem zakonu, so se v začetku tudi med nami pojavljali mali nesporazumi in prepirčki. Ko pa smo se medsebojno eš bolj spoznali, smo postali že v par letih še bolj složni. Vse to je bilo tako kakor v srečnem zakonu, kjer se po par letih zakonca sporazumevata že s par besedami brez velikih debat Tudi nasa zveza je že v tej etapi taka, da se spora-zumemo že poprej, še preden se snidemo. Povsem naravno je. da je razvoj mednarodnega življenja v zadnjem času izzval potrebo, da se naši sestanki pomnože. Četudi to ni docela statutarni sestanek, ker določa statut redne sestanke vsako spomlad in vsako jesen, smo se vendar sestali, da izmenjamo svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Letos smo se sestali že meseca februarja v ženevi. Ker pa nismo vsi trije ostali v Ženevi, smo bili vedno v najožjih stikih n se informirali o vsem, kar se je dogajalo. To nam je mnogo pomagalo, tako da smo se prav lahko sporazumeli glgde metod naše politike v novem položaju. Haito )e jkjtoI besedo čeSkoskrvaSki zunanji minister dr. Edvard BeneS Nasmejan, rvedno doibro razpoložen te vedtao opttofetičen. Jo todH tcfcrat ■ na>-vočjtim optimieanom g)ov*>rll o dehi fa a&tfe Male antante. Med druigdm je lajavdl: Pred vsem hočem opozoriti na eno de»J-strvo. Vsi veste, da karaktarizira eplošnc mednarodno eitnactijo dn notranje politično situacijo vsake posamezne države velik« goepodar^ka kn finančna kriza. Ko eem po odhodu dr. Marinfeovdča ta knez« Ghtke oetol še nekaj časa v Zenervl, sem Imel prt-ttk*> govorit'' 8 poeaaneznlmil državniki Evrope. Stpoznal sem. da vis! 8 sterfojo gledajo na težkoče sodobne Evrope in njenega položaja. Popolnoma iskreno moram reči, da sem »iz naših razgvorov, kakor dosedaj še ob priliki veaflte (konference Male antante čnpal nov optimizem. Ker že imam repu/taci Jo, da sem optimnist, si a® morem kaj, da ne bi terazH todi pri t«J prlltel evo jeg>a popolnega zaidovol<'stjva a dekan to fcratne konference Male antante. Nedvomno je. da Je uplošni poioftaj zete resen. Gospodarska in finančna kriza J* spdošna. V takih prilikah je reševanje r®-lltičmlh problemov še mnogo težje, Ker jih bomplicira kriza na goapo-larakiin ia 111 nančnem podUu. Na naših sestamfcta smo xwuxi arv?1all tudi o raaorožitvenam pnofalerrsa ta laihfko ugotovim, da smo ponovno wv,Meli, da bo na-Si Interesi solidarni ta da moremo vsa vprašanja, ki eo starv^jerji na dnevni red v ženevi, raizprarriUjafti z mtano, vesdrlno te lahkoto v Skupnem eporaraonm. Se enkrat smo TBgctovlU, ,kalko zelo so naši Interesi v teto vprašanjih (identični. Proučili bomo še, kako daleč lahfteo gremo v posameznik vprašanjih in v koliko jmajo naše .tri dr-žajve Interes na tem. da se ta vprašanja zadovoljivo rešijo. To mi samo zaradi nas, nego zaradi vse EJvrope. Z drugilmi bese dajmd pomeni to, da gremo za tem, da se najde razumna, zmerna in progresivna eo-Silicija, da ho mogla Dvropa najt! izhod i« sedanje nea-voeanosfcl ta da se naijde način, ki ho omogočal ta d! ,v eedamJl .težki dObl evofliuciijo posamezm^ narodov ln dr&arr. V tej Bvezi smo mogli ponovno naotovrttl, da Je naša politika, četmda konservativna, istočaisno tttdfi pragresf^vma ta konetruiktiv-na. Moč naše ®v«ze Je »načina Kar ss konference t Lansanni, se ho na njej raizp-ravljailo o "važnih gospodarskih ta finančnih vprašanjih, že pri naših prejšnjih raizprarvah smo vtkleli, kako težavno Je delati sklepe v naprej. Finančna ln gospodarska vprašanja, M danes dominiraije ivi, je ugotovljeno, da je njen dragi zakon neveljaven, ker mu nasprotuje absoluten zakonski zadržek obstoječe zakonske vezi (§ 62 odz.). Ta zakon je bil sicer sklenjen v inozemstvu, a je bil soprog naš državljan. Vrhu tega je bil sklenjen ta zakon v inozemstvu le zato, ker bi drugje ne bilo mogoče dobiti dispenze Imela sta r>a oba že prej namen 6talno prebivati v Mariboru. Ta drugi zakon naj je ime! tedaj vse pravne nasledke v naši državi. Z ozirom na to j« uporabiti določila §§ 4 in 37 odz. ter je bilo izreki zakon z ozirom na §§ 62 in 111 odz. neveljaven. Na priziv branitefja drugega (dunajskega) zakona pa se ie moralo s stvarjo pečati še višje deželno sodišče v Ljubljani, k: je pa izreklo nasprotno sod>K/> da je Kam reč drugi zakon veljaven. V utemelie-vaniu tega na^aia atvelaciisko sodišče: Soreglede zakonsk;h zadržkov i-maio izdelati upravna obiastva po 6vobodnem pre- bile več kot sosedske: nastale so "iz programatičnega hotenja, izmenjavati med seboj glasbene dobrine, se vzajemno zbliževati in pripravljati duhovno edinstvo. O sodelovanju s Cehi se lahko v naši glasbeni zgodovini spiše celo poglavje. Naša umetnost je bila torej politika. Ta politika je imela že zgodaj pred očrni važni smoter: premagovati dejstvo. da smo majhni, ne samo z duhom in s kvaliteto, marveč tudi z ozko naslonitvijo na najsorodnejše kulture. Novejša zgodovina naše glasbe je obenem zgodovina slovanske misli in ju-goslovenskega duhovnega pronicanja in sodelovanja. Naša glasba ni rastla samo za nas: to. kar je našega, svojske-ga, smo hoteli razviti zaradi tega, da bi izpopolnili neko bodočo celoto, ki so jo naši kulturni pionirji slutili docela zavestno. Baš glasbena umetnost nasprotuje slehrni izolaciji: glasba je živeli. ki se širi, ki hoče prostora, ki ima v sebi ekspanzivno silo. Prav zaradi te lastnosti so morali slovanski narodi potrošiti mnogo energije, da so premagali ekspanzijo tuje glasbe, ki je bila sil-ne.iša, geniialnejša in popolnejša. Danes je tudi pri nas že za nami borba s to sladko ekspanzijo tujega melo-sa. Naša glasba se je v teh šestdesetih letih — v nemali meri po zaslugi Glasbene Matice — razvila do onega stanja, ko začenja sama postajati ekspanzivma. Naša glasbena samoraslost stremi po tem. da se uveljav' tudi v sferah drugih kultur in narodov. Njeno najširše polje, kjer naieteva na najmanj ovir, so srbski in hrvaški deli naše domovine. Tu se je dejansko že tako uveljavila, da je postala organi-čen, živ, nerazdeljiv del celotne jugoslovenske glasbe. V glasbi smo najlepše zedinjeni. Baš tu se nam prepričevalno kaže, da politika našega duhovnega zedinjevanja ne vodi k uničenju obstoječe samoraslosti in svojstvenosti, marveč da hoče vse naše žive, dejavne, pozitivno stvarjajoče sile usmeriti v tako duhovno edinstvo, ki teh sil ne absorbira, ne izenačuje, ne uničuje, marveč jih samo zbira in vodi .k nadaljnjemu smotrn. Ta smoter so slovansko sodelovanje ln občni cilji človeške kulture. Tako torej ob prazniku siovenslke glasbe, ki je hkrati praznik vse naše kulture, slavimo preteklost, sedanjost ln bodočnost našega narodnega življenja. S polno pravico smemo verovati, da nam narodna država odpira še širše polje, še večja obzorja in da je v nji dovolj prostora za vse, kar je v nas svojskega in živega. Pogled nazaj pa naj nam pokaže, koliko sadov je obrodilo drobno delo, združeno z osebno požrtvovalnostjo. AiJi nam ga je danes manj treba? Vzgled pionirjev na$e kulture bodi vzpodbuda vsem, ki jih v teh težkih, zamračenih dneh grize črv ma-lodušja, dvoma in nezaupanja. Ostani med nami, duh stvaritelj 1 naznanja da izplačuje nove vloge vsak čas In v vsakem znesku« Ravnateljstvo. o spre- naspro- vdaiku. Pravnomočno Izdani ukrep feiedu je zato splošno obvezen, tudi ti sodiščem. O veljavnosti in neveljavnosti spregledov sodišča sploh nimajo soditi, marveč o veljavnosti aH neveljavnosti sklenjenega zakona- Ako je bil torej dosežen veljaven spregled, potem tudi zakonu, ki je bil sklenjen s pomočjo tega spregleda, ni moči odrekati veljavnosti. Za avstrijsko ozemlje, kjer je bil dosežen spregled zadržka, je torej drugi zakon na vsak način veljaven. Pa tudi naš odz. ne ustanavlja prav nobenega zakonskega zadržka, ki bi mu bilo odreši spregled. Po § 83 odz. je dano prevdarku pristojnega upravnega obiastva, da dovoli spregled ali ga pa odkloni. Zato je tudi spregled zadržka po § 62 odz. pri nas mogoč. Zoper to drugo sodbo je vložil branitelj prvega ljubljanskega zakona reviz.ijo na Stol sedmorke v Zagrebu. Revizijsko sodišče je drugoinštančno sodbo tako spremenilo, da je vzpostavilo prvo mariborsko sodbo, kajti »potem ko je sklenila soproga kot katoličanka svoj prvi brak z možem, ki še sedaj živi, ni mogla doseči kasneje, ko je sklen;la drugo bračno zvezo, odprave zadržka katolicizma, določenega v § 111 odz., ker je ta zadržek javnega značaja in je kot tak neodpravljiv, kakor to sledi iz besedila §§ 84 in 98 odz. Res je ugotovljeno, da je soproga neposredno pred drugo bračno zvezo postala avstrijska državljanka in obenem prestopila v evangeljsko vero. Toda vse to je storila, kakor je ugotovljeno, v nameri, da obide zakonodajo našega kraja, ki brezpogojno zahranjuje drugo bračno zvezo, dokler bracni drug iz prve zveze še živi, ker pač stoji, da je bila soproga pri sklepu prve bračne zveze katoličanka. Naj si je po zakonih avstrijske republike po soprogi zadobljen* dispenza veljavna ali pa ne. po naših zakonih ista v predmetnem primeru ne more imeti nobenega učinka, ko temu nasprotuje jasno besedilo § 111 odz., ki ustvari« isvni zadržek; ta pa je absolutno neodpravljiv. Drugo bračno zve^o je tedaj smatrati za neveljavno in je bilo vzpostavita sodbo prvega sodišča.« Rimske proslave Rim, 74. mala. g. V prvilh dme#i junija se bo zbralo v Rimu \i vseh mokrajlin država do 20.000 lovcev, da priredijo Mussolmiju manifestacije ob turilild desetletnice fašistične revolucije. Na dan obletnice vstopa Italije v svetovno voimo dne 24. maja bodo s Piazze Venezie v Rimiu na znamenje ministrskega predsednika spustili 30.000 golobov pisunonoš. To manifestacijo za Musso-linija so si omislili italijanski gojitelji golobov tmmonoS. Vremenska nanoved Donaiska vremenska napoved rn nedeljo: Pretežno jasno; ponekod nevihte. Toplo: kraievni vetrovi. V ponedeljek morda bolj hladno $ severnovzhodnimi vetrovi Ljubljana, 14. maja Vsa pomlajena m slavnostno okrašena rejema Ljubljana goste prvega sloven-ega glasbenega festivala. Hiše so okrašene s trobojkami. Živahno vrvenje je po vseh ulicah, pršli so že mnogi gostje iz raznih krajev države. Posebno je opažati tudi mnogo mladine, ki je izkoristila bm-koštne počitnice, da bo deležna ene naših najznamenitejših prireditev. Na glavnem kolodvoru posluje stanovanjski urad in Je za vse dobro pe l.rbljeno. Valovi množice se nenehoma usmerjajo proti Vegovi ulici Ln na Kongresni trg, kjer se bo vršil naj-svečanejši del festivala. V dveh dolgih vrstah so vzdolž Vegove ulice postavljeni rdeči drogovi, na katerih plapolajo zastave, vsaka posamič v drugi barvi: v rdečem, belem in modrem. Suhe osmcrlh naših zaslužnih skladateljev, postavljene na belo stebre pred poslopjem Glasbene Matice, ki so že sinoči vzbujale mnogo občudovanja, so danes zakrite in čakajo slavnostnega odkritja, ki se bo izvršilo v ponedeljek dopoldne. Na Kongresnem trgu je že postavljen velik oder, na katerem se bodo na binkoštno nedeljo popoldne predstavili tisoč-glavamu občinstvu proslavljeni pevski zbori. Glavne festivalske svečano«« so m pričele danes dopoldne z otvoritvijo veliko glasbene razstave v Narodnem domu. o Čemer poročamo posebej. Zelo živahen in prisrčen je bil sprejem na Glavnem kolodvoru, ko so ob 13.45 prispeli naša dragi severni bratje, člani pevskega društva »Hla-holac iz Prage. Prišli so na naš lestival po uspešni turneji po Jugoslaviji hi prav ntc ne dvomimo, da bo njihov nastop v Ljubljani krona njihove poti po naii državi. Goste je sprejela velika množica občinstva in jih toplo pozdravljala. Zelo številno so bili navzočni člam vseh ljubljanskih pevskih društev. Ob prihodu vlada je za'gra!a godba »Sloge« in goste je prvi pozdravil s toplim nagovorom predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. Sil vin Pečenko, takoj za njim pa poslevodeči podpredsednik JČ-lige g. dr. Egon Stare, ki je prišel k sprejemu v spremstvu Jiginih odbornikov pisatelja Frana Govekarja, novinarja Borka, lektorja dr. Buriana in got,pe Milene Mohoričeve. V imenu Hubadove pevske žu-pe je nadalje pozdravil brate s severa predsednik dr. Švigelj, v imenu mestne občino jim je izrekel dobrodošlico občinski svetnik dr. Joža Bohinjec, v imenu banske uprave pa g. banski svetnik Kofcn;k. Svoje rojake je pozdravil tuda predsednik Češke pevske zveze g. Jerabek, ki je prispel v Ljubljano že včeraj. Za vse te tople pozdrave in izraze simpatij se je zahvalil podpredsednik »Hlahola« g. Stanislav. Pevce so nato spremili v hotel Union m k Mikll-6u. Po kratkem odpoč tku so si gostje ogledali mesto, kd je posebno v večernih urah vzvalovilo kakor vse'sj na predvečer pomembnih svečanosti Svečana ctvoiftev glasbene razstave Glasbena Matica je imela srečno m^l, da ob priliki svoje čOletnice in ž njo zvezanega prvega slovenskega festivala zbere vse, kar je v neposredni in celo posredni zvezi z našim glasbenim življenjem. Trud priznanega veščaka dr. Mantuanija in njegovih sodelavcev je obrodil lep sad: v veliki dvorani Narodnega doma otvorjena glasbena razstava je presenetljivo zanimiva in n e dvomimo, da bo mnogo pripomogla k propagandi slovenske glasbe in k spoznavanju našs glasbene tradicije. K otvoritvi razstave so se zbraili ▼ Narodnem domu številni predstavniki oblasti in korporacij, mnogi ugledni glasbeniki in zastopnice ženstva. Tako smo opazili pomočnika prosvetnega ministra iz Beograda Dragana Djordjeviča, načelnika banske uprave dr. Vončino, ki je zastopal bana, mestnega župana dr. Puca, rektorja dr. šer-ka, vse tukajšnje konzule, poslanca poljskega sejma Szuztnskega, ki je prispel kot predsednik Vseslovanske pevske zveze la Poznanja, predsednika Češke obce peveckfi Jeraleka, predsednika Južnoslovenskega pe-vačkega saveza univ. prof. dr. Viktorja Novaka z vsem predsedstvom saveza, upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča, zastopnike prosvetne uprave inšpektorja dr. Kotnika, predsednika Odvetniške zbornice dr. Žirovnika, podpredsednika Ju-goslov.-češkoslovaške lige dr. Egona Sta-reta z odborniki nadsv. Govekarjem, prof. dr. Burianom in prof. Vavpotičem, starosto skladateljev p. Hugolina Sattnerja in mnoge druge naše glasbenike, med njimi svet Oskairja Deva iz i^Iaribora. Častno zastopani so bili tudi glasbeni kritiki: Kosta Ma-nojlovič in Mil oje Milojevič iz Beograda, Žiga Hirschler iz Zagreba. Prav številni so bili drugi kulturni delavci: skratka, razstavni prostor je bil častno zaseden z odličnim občinstvom iz vseh krogov naše druž-bc. Gosto Je pozdravil predsednik Glasben« Matice senator dr. Vladimir Ravnikar z lepim nagovorom, v katerem je med drugim isciavil: Ta razstava nazorno dokazuje, da se je nam Slovencem posrečilp, izviti se iz tujih spon ter ustvariti nekaj samolast-nega in samoraslega, slovenski in a tem slovanski duši in čudi prikrojenega. Zato nam ta razstava zaznamuje odločno smei naše poti v bodočnosti Pomočnik prosvetnega ministra Dragan Gjorgjevič je v svojem otvoritvenem govo-*»' oaglašal. kakšno vlogo je imela pesem v preteklost* vseh Jugoslovenov in je Izreke! ▼ imenu prosvetnega ministra priznanje in hvalo Glasbena Matici, ki je priredila razstavo. Ko je zastopnik prosvetnega ministra Gjorgjevič otroril razstavo, je izpregovo-ril še nje organizator dr. Josip Mantuanl, dovmski pomen in njene poglavitne zanimivosti. Na to je povabil navzoče k podrobnemu ogledu, pri katerem je bil na razpolago s svojimi 6trokovniaškimi pojasnili. R izstava je obsežno in okusno aranžirana; pove več kot cela knjiga o naši glasbeni preteklosti. Zastopane so vse panoge glasbenega življenja, na posebnih tabelah pa je opisana z markantnimi stavki naša glasbena zgodovina od prvih sledov v 5. stoletju, ko so Slovenke plesale pred Huni. do najnovejšega časa. Posebna znamenitost razstave so portreti vseh naših glasbenikov, k: iih je nari-sal izredno srečno neumorni slikar in skladatelj prof. Saša Santel. Ti portreti bodo izšli v posebnem albumu. Ker bomo priobčili o razstavi še podrobno poročilo, se za sedaj omejujemo na ugotovitev: Soglasna sodba vseh, ki so videli to razstavo, je priznanje in polno zadoščenje! Siahoftrvtiost* in hletSoci nzniinni * »^»t ■ ■ »« n i« .auje a^etita in ?!*ba prebava Z apor*i>o »PLANTNKA« (OnrrtlM^i fe»« rMJepotfm« *p«tH, ri pr^bsTo in i primerom brano 10Bfž"mo ra?eljeni uspeh. Za bl^vajt« t lekarnah samo pravi >P I ■ ■ 1 ■ k m tdravllnj čaj, H »• ■« p»*>daja »dprto. fus ianvo t plombiranih pake-tih po Diii 20.— i napisom proizvajale*: LAanu M r. L. B A H O V E C, Ljublja Današnje in jutrišnje festivalne prireditve Nedelja, 15. t. m.: 1. ob 9. se začne v HuJbadovl pevski dvorani komgres JužnosJoveiiske pevske eveze, ki se g-a udeleže delegati vda^esiiih društev iz vse države z zvezano upravo na čelu. Iti je poinoštevlino prisotna v LrjubI3s.nL Kongres počasti s svojo prisotnostjo predsedstvo Pevske zveze češikoslovaške. — 2. Ob pol 10. ibo v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Pri vhodih se bo ddbivaJ spored koncerta. Gostje naj pridejo v cerkev pri vratih na Miklošičevi cesti; mesta so zanje rezervirana. Koncert bo pri svečani dopoldanski sl/užbi božji. — 3. Točno oh pol 12. bo v Filharmonični dvorani Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene Macice. Na sporedu bo 10 GaJl-usovih ma-drigulov. Koncert bo trajal približno eno UTO- — 4. Ob 15. bo koncert sCovaneflce pesmi na Kongresnem trgm. Program bodo izvajali »Hlahol« iz Prag-e (131 članov), »Stankovič« iz Beograda (90 članov), >Li-simski« iz ZagTeba (80 članov) in pevski zbor učiteljstva dravske banovine (80 članov). Ponovno poudarjamo, naj se kupijo vstopnice za ta koncert že v prodaj v naprej; kolikor bo sedežev preostalo, se bodo dobili pri Kazini, v Woifovi, Gosposki in Vegovi ulici in v Gradišču bodo poslovale blag-ajne samo za stofšča. Kongresni tpg bo izpraznjen. Rediteljstvo so prevzeli iz ljubeznive naklonjenosti člani ljubljanske gasilske župe. Razpored sedežev pred Nunsko cerkvijo bo enak kakor pri lanskih saptemiberskih prireditvah. Koncert se bo nehal ekrog 17. — 5. Operna predstava se začne točno ob 20. Izvajala se bo B ravni-Carjeva opera »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«. Ponedeljek, 16. t. m.! 1. Izredni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske. Točno ob 9. zapoje zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča Lajovčev mešani zbor »Zeleni Jurij« kot uvod k občnem« 2iboru, katerega o tvori dr. Vladimir Ravnihar. Takoj po predsednikovem pozdravnem govoru sledi tajniško poročilo, zatem bo blagoslovil škof g. dr. Gregor Rožman novo zastavo Glasbene Matice, katero Je poklonil Glasbeni Maitici Nj. Vel. kralj Aleksander. V imenu kralja bo kumoval zastavi kot njegov pooblaščenec poveljnik dravske divizije divi-zijaki general g. Eič. G. ministra prosvete bo zastopal njegov oficijelmi delegat, pomočnik ministra prosvete g. Gjorgjevič. Brez dvoma bodo počastili občni zbor najvišji predstavniki naših upravnih in samoupravnih oblasteiv in zastopniki naših kulturnih organizacij. Na občnem zboru bodo prisotni zastopniki pevskih zvez: vseslovanske iz Poznanja, češke iz Prage, jugoslovenske iz Beograda itd. Posebna vabila za občni zbor se niso izdajala, vabljen je vsakdo, kar izrečno pripominjamo. Občni zbor zaključi pevski zbor Glasbene Matice z državno hinjno. — 2. Ljubljanski pevski zbori in drugi zastopniki naj se zbero, v kolikor ne gredo k sprejemu pevskih društev, ki pridejo z mariborskim vlakom v Ljubljano, pred poslopjem Filharmonične družbe. Ko prispejo društva s kolodvora, se razvrste v kratek sprevod, ki pojde v Vegovo ulico k odkritju spomenikov jugoslovanskih skladateljev, katere je mojstrsko izvršil akademični kipar g. Lojze Doli-nar. Pod vodstvom župnega zborovodje g. Prelovca zapoje moški zbor Adamičevo »Molitev«, nato odkrije spomenike predsednik g. dT. Ravnihar ter zaprosi žuoana, dr. Dinka Puca, da jih sprejme ljubljansko mesto v svoje varstvo. Po končani otvoritvi zapojo zbori »Hej Slovani«. 3. Točno ob pol 13. se začne tekma slovenskih pri-trkovaleev. Pritrkovalci naj se zbero takoj po 12. na velesejmskem prostoru. Vrstni red nastopa imajo v rokah. Taura bodo zastopniki Glasbene Matice, ki bodo dajali vsa pojasnila. Tekma bo končana pred 16. uro. 4. Točno ob 16. uri se začne v paviljonu »K« tekma pevskih zJborov dravske banovine. Razpored za tekmo napravi zvezni društvoma na kongTesu že ▼ nedeljo zjutraj. Vstopnice k tekmi stanejo 5 Din in se bodo dobile pri blagajni ob vhodu v Latter-manovem drevoredu (ne pri glavnem vele-sejmskem vhodu). V paviljonu »K« bodo postavljeni tudi sedeži, ki se dobe pred paviljonom. po 10 Dm. Po izvršen h tekmah pa se začne presta zabava, pri kateri bodo sodelovali godba »Sloge« in razni pevski zbori. 5. Legitimacije za vozne olajšave se bodo žigosale v nedeljo 15. t. m. od 14. do IS. ure pred poslopjem Filharmonične družbe, v ponedeljek 16. t. m. dopoldne v veži Filharmonične družbe, popoldne pa na ve-lesejničkem prostoru. /> T,!"! • Oblikovanja V povodu letošnjega kongresa JPS Je odlikoval Nj. Vel. kralj razna v JPS včlanjena društva in njihove zaslužne delavce. Odlikovanja bo na kongresu izročil pomočnik mimstra prosvete g. Djordjevič. Odlikovani so: z redom sv. Save II. stopnje: Muzičko društvo Stankovič v Beogradu, z redem sv. Save IV. stopnje Jugoslovenski pevački savez Beograd; Srpsko pe-vačko društvo Zagreb; Srpska crkvena pe-vačka družina Sombor; Srpsko pevačko društvo »Javor«, Vukovar; Pevačko društvo »Vardar«; Skoplje; Pevačko društvo »Mokranjac«, Skoplje; Pevačko društvo »Binički«, Tetovo; Srpsko pevačko društvo »Graničar«, Subotica; Muzičko društvo Novi Sad; Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«; Pevski zbor mariborske Glasbene Matice; odvetnik dr. Dušan Putnik, predsednik »Stankoviča« in prvi podpredsednik JPS v Beogradu: Radom.iT Elezovič, uradnik v p, predsednik Prvega beograjskega pevrkega društva in drugi podpredsednik JPS v Beogradu; direktor Konstantin Teo-dorovič. predsednik Srbske Obrtne in prosvetne zadruge v Zemunu: prof. Svet i slav Stančič, zborovodja Srps^ega pevskega društva v Zagrebu: odvetnik Bogdan Njeročič, predsednik »Stroeisimayerja< v Za^ grebu; Tur.a Perkovič, podpredsednik »Li-simskega« v Zagrebu in Zorko Prelovec. zborovodja »Ljubljanskega Zvona«. Z redom Ju »rosic venske krone IV. stopnje je odlikovano Prvo beograjsko pevačko društvo, z redom »v. S^ve V. stopnje pa: Srpsko crkveno pevačko društvo v Starem Bočeju, Glasbeno društvo »Blato« na ostr-vu Korčuli, Pevsko društvo >S'avee« v Ljubljani; Srpska zanatlijska pevsčka i prosvetna zadruga v Zemunu, Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah, dr. LjiMevit Kiš, zborovodja siiteke cerkvene pevs.ke družine v Somboru; Mihajlo Vuk-dragovič, skladatelj in zborovodja »Stankoviča« v Beogradu; Jovan Pandor, skladatelj tn zborovodja srbskegra cerkvenega pev.?kpga društva v Pančevu, pref. Ljubo Baje, zborovodja srbskega pevskega društva »Sloge« v Sarajevu: Salomon Mcšič, podpredsednik erb-akega židovskega pevskega druStva v Beogradu; Svetolik PaSčan. skladatelj ta zborovodja ženskega glasibenega. društva v Novem Sadu, Mina i P Jukačkaski, aboro-vodja »Njegoša« na CetSnju. V ponedeljek pa bedo !zroč«ra »a nos^nem občnem zbora Glasbene Matžcs ljubljanske naslednja visoka odlikovanja: red sv. Save L stopnjo prejme Glasbena Matica ljubljanska, JutgcslTvensko krono ITI. stopnje senator dr. Vladimir Ravn^ar, Jugoslovensko krono IV. stopnje dr. Janko Sirovn.ik, Anton Lajovfc in dr. Jos;id Man-fcr.anL, red sv. Save IV. stopr je Julij Fer-jančič in Ivan Zsvršan, Jugoslovensko krono V. stopnje: Karel Mahkota, Mirko PoKS, Silvaa Pečenko, dr. Ivan Karlin, Jan Slais ln Lucijan M. Skerjanc, red sv. Save V. stopnje pa ICotilda Praprotnfkova. Na razstavi fotografskih umetnin ISadi Fotcklub Ljubljana se casn v Jakopičevem paviljonu predstavlja a skrono pripravljeno revijo izbranih fotografij. Polne so stene vseh treh dvoran Nabira motivov kar najpestrejša, kakovost zares odlična, močno privlačna. Klub obstoj šele dobrega pol leta. Da ie zmogel takšno razstavo, je pač dokaz, da je bila potrebna samo enovita organizacijska usmerjenost, zakaj dobrih fotoamaterjev imamo že zelo lepo število ln so me njimi mojstri, ki »o že doslej pobirali prve nagrade na velikih mednarodnih razstavah v inozemstvu, K otvoritvi se je zbralo dokaj lepo število povabljene gospode, med prvimi sta prispela g. župan dr. Dinko Puc in zastopnik drvizionarja g. polkovnik Novakovič, nadsu Ije član konzularnega zbora, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, predsednik SPD tir. Josip Pretnar, ter Se drugI zastopniki korporacij društev in tiska. V daljšem govora je navzočno družbo pozdravil predsednik Fotokluba g. Pengul, opisal dosedanja prizadevanja in naposled veliko jesensko razstavo fotografij na velesejmu Gostje »o sprejeli njegova zanimiva, mnogo novega dela obetajoča izvajanja na znanje. Takoj nato je obiskovalce razstave navezala nase mnogolična lepota posnetkov in se je naposled razvnemal med skupinami občudovalcev živahen razgovor, ki Je ia-zveneval v splošnem odobravanju. Ker so slike na prodaj, je bila takoj sklenjena lepa vrsta kupčij. Razstava, kakršne ▼ Ljubljani £e iriamo imeli, ostane odprta do prihodnje nedelje in ogled toplo priporočamo tudi vsem gostom. ki jih binkoštne slavnosti dovede jo v Ljubljano. Novi grobovi «.. . , — . . ---.—v,. ..ttopjiru ✓--a. LCUVIIIU iiojjji a v l fiVW.ll I luuMIimi UI la j e IZ jedrnatimi stavki orisal njen zgo- odbor, ki ga bo izročil potem posameznim no sožalje: V Podčetrtku de umrl g. mag. ph. !>>▼-ro Jurše. Občina Podčetrtek s tem veliko izgubo, saj je pokojmik bil vzorno delaven mož in je svoje sposobnosti pokazal kot ž/rman, načelnik gasilske župe kozjanske, kot vnet prosvetni delavec :n spreten organizator. Pogreb uglednega in vsestransko spoštovanega nokoJnika bo jutri ob 15. Na Raba j© ramrl g. Peter W e !b o r, deflovodja tovarne »Titan« t Kamniku. Po-kojnrika so ob izredno častni udeležbi kiopall na srta.rološkem pokomailišča. _ Pokojnim blag apmin, žalujočim naše iskre- Anton Lajovie: Umetnostna kultura, družba in država Ob prelomu 19. v 20. stoletje, prelomu, M je dosegel svoj višek s svetovno vojno, ni bilo socialne vrednote, ki bi bala doživela tako težko krizo, kot jo je socialna vrednota države. V 19. stoletju je v evropska rrteelno-sfci država prišla do vrhunca svoje moči in pomembnosti Praktično se je ta moč pokazAla v absolutističnih državnih oblikah, miselno pa v tem, da je 19. stoletje, v mnogočem bistveno vplivano po Heglovi filozofiji in njej sledečemu mar- teizmu —, M je državo ocenjeval čisto po hegiovsko — državo obdalo z mistično giorijoio božanstva e. ji v zveza, s tem pripisovala nadnaravno moč in oblast. Skladno s takim glodanjem na državo je bohotno zaživela misel o suverenosti države, ki naj je obstajala v tam, da države, kadar se ji je zdelo potrebno. ni omejevala nobena niti pravna niti moralna obveznost. Ob taki nad-moči države se je zdelo, da je vse ostalo javno življenje podrejene vrednosti in neznatne važnosti Ko pa je duhovni Sovefc tiste dobe vendarle čutil globoko važnost duhovne kulture, ne da bi mogel dovoljno razbrati njeno razmerje nasproti državi, se zatekel k obrambi z enakim orožjem, katerim se je bila za utrditev svoje • oči opremila država. Krt si je država na vSkn svoje moS dala mistični nimbus božanstva — primerjajte, da katoliška cerkev sama sebe tudi smatra za »mistično telo Kristusovo« — tako se je v dobi romantike tudi začutila potreba dati umetniku mističen sijaj. Romantika je umetnika označila za proroka, ki mu je ntisnjen žig božjega poslanstva in ki mu je od boga navdahnjena posebna jasnovidnost in bi-strovidnost. Umetniki naj so narodu vodci in vidcL Toda navaden občan, M je bel občutljiv naravno predvsem za veliko moč in težak pritisk države, katero je v njenih institucijah srečava! tako rekoč na vsakem koraku, in je zanj pomenila realno in nesporno silo, ni mogel imeti pravega respekta in odnosa do duhovnih vrednot, kojih moč razproznati mu ni bilo dano., Ker m mu je »delo, da Jahfeo febaja brez takih duhovnih zvez — če je bol klasično izobražen, se je spomnil latinskega izreka: najprej živeti, potem fi-Jozofirati — je vso umetnostno kulturo kratkomalo označil za lnksns. In glejte čudo! V sodobnem umetniku živita oboji ti zrelišči kar obenem, najsi sta si tudi 'tako nasprotni Ko so se s prevratom po svetove! vr>j-fti zrušile one države, M so bile najb-razitejše predstavnice absolutizma, in se je po nujnosti razmer in zlasti po nezaslišanem razvoju tehnike razvila med evropskimi narodi tako intenzivna komunikacija bodisi v duhovnem, bodisi v gospodarskem pogledu, je vse to imelo za nujno posledico, da so države zgubile oni mistični značaj božanstvenosti in vsemogočnosti. Delo v Društvu narodov je državam vzelo atribut, ki se je prej iedel najbolj nedotakljiv, namreč njihovo aljsolutno suverenost. Iz prejšnjih nadbitij so se države v tej globoko ido-či pr€!Ostvaritvi življenja tako rekoč počlovečile. Široko se razmahnivša ideja demokracije je države prevrednotila v čisto navadne človeške organizacije, obdarovane z vsemi hibami in vrlinami človeškega duha in njegovega konkretnega nivoja. Bi se li MIo čuditi, če naj M vrednotenje duhovne in zlasti umetnostne kulture ob tako velikem podoru prejšnjih državnih vrednot, ne doživelo tudi globoko idočega preobraženja ? Jeli se je poslej mogla vzdržati ideja o mističnem nadnaravnem poslanstvu umetnika in zopet tej kontradiktorno nasprotujoča ideja, da naj je umetnost samo luksus? Zdi se mi, da je ba5 po prevratu nastalo silno pereče vprašanje, kaj naj je v resnici duhovno življenje in predvsem umetnostno življenje v narodu, kakšna je njegova vloga, kakšna njegova pozicija in kakšna njegova vrednost? Cerkev je svojemu verniku dala za življenje generalno smernico: Moli in delaj! Delo naj se pri tem očividno nanaša na pridobitev materijalnih dobrin, a molitev naj ustvarja duhovno proti- utež s tem, da obrne rrdsll vernika v transcedentnost. Če bi hotel podobno smernico dati človeku na pot v umetnostnem življenju, bi rekel; Delaj in raduj se! S tako smernico bi poudaril, da je treba človekovemu naporu poleg dela za ohranitev fizičnega življenja, duševne kompenzacije v tem, da se njegov duh spočije, razvedri in povzdigne ob umetnosti in se tako duši ohrani ona svežost in vedrina, M je človeku potrebna za vsak bodisi telesni ali duhovni napor in katera naj mu garantira uspešnost njegovega življenjskega prizadevanja. Tako gledanje bi umetnosti dalo podobno rekreativno vlogo in nalogo, kot jo za človekovo fizis pomenja spanje. Dalo bi ji torej smisel in smoter nekake duhovne higijeue. Toda s tem bi po moJBi mfeJSh ncdrv H5 le majhen del tega, kar naj tvori ceno in vrednost umetnostne kulture. Tako gledanje bd bilo čisto individualistično in bi prezrlo komponente, ki po tehtnosti in važnosti daleč presegajo tak individualistični pogled. Če je za življenje družbe najbolj značilno to, da je ona ustvariteljica skupnostmh idealov, je gotovo, da pri ustvarjanju kulturnih idealov doprinaša ustvarjajoče umetni-štvo najpomembnejši, najdragocenejši svoj del in dar. In če to velja za mnetnlSko tvorbo T splošnem pogledu, pa je treba poudariti, 8a t naroda, tako glasbo ljubečem, kot smo mi Slovenci, pomenja baš glasbeno atvariteljsko delo in življenje sociabilen faktor, M po svoji tajnostni, čarobni privlačnosti presega vsakega drugega. Ko je glasba po sebi kot umetnost globoko oddaljena od vsega materijal-nega — kar se ne da reči v enaki meri o nobeni drugi umetnosti. — ko so njene sile in izrazne oblike čisto transee-dentalne, brez vsake tvarne primesi in ko se prav vsled tega ne morejo obračati na nobeno drugo stran človeškega duhovnega življenja kot edinole na čustveno, je zato tudi triumfalna zmago-vitost njenih tvorb edinstvena in nepri-spodobljiva z nobeno drugo. Zato se po družbotvorni energiji ne da primerjati z glasbo nobena druga umetnost. Če pa je to tako, je glasbena naša kultura najtrdnejši cement, M veže naš narod duševno v tem trdnejšo zgradbo, čim intenzivnejša in ekstenzivnejša je njegova glasbena kultura in navezanost In ker je moč vsake države v natančnem sozvoku z duhovno močjo naroda, je baš glasbeno razvito življenje smatrati za enega najmočnejših temeljev našega sožitja v narodu in državi Ko je jubilantka Glasbena Matica tekom dolge dobe 60 let z neumorno vztrajnostjo, discipliniranostjo in zvestobo, po vseh svojih močeh in kolikor se je dalo ob danih prilikah služila idealu, da čim bolj poglobi naše glasbeno kulturno življenje, je vredno in dostojno, da ves narod proslavi to delo kot eminentao eociabilno delo, darovano in kipeče v na j vrednejS cilj našega narodnega življenja: v poglobitev, ojače-nje in poduhovljenje vseh čustvenih vezi in vzajemmostnih simpatij celega slovenskega naroda. Zisaanf! ministri Male antanfe Zbrani po prvi konferenci v prijateljskem pomenku na oddihu v parku hotela »Avale« na istoimenskem hribu, kjer je grob našega Neznanega vojaka. Levo je naš predsednik vlade g. dr. Voja Harter kovič, v sredini rum noski zunanji minist. princ Ghica, desno češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Varajo infekcije ter ugonobi nosilce infekcije. 211-4 Dva sveža s&kolska groba Novo mesto, 14. meja. Z žalostjo je odjeknila ▼ eokolskih vrstah vest, da je vneta in agiltna sokolska članica, sestra Draga Stepišnikova, še pred par dnevi čila in zdrava, postala žrtev po prehladu nastale hitre pljučnice. Sestra Draga je bila med najvnetejšimd »okolski-mi delavkami, ki se je oprijela dela z vsem Draga Stepišnikova žarom srca. Med »okobko deeo se }e stila ieta 1919., nakar se je po naraščajai-ški dobi v vrstah članic razvila ▼ eno najdejavnejših. Bila je članica društvenega prednjaškega zbora in župmega tehniškega zbora. Kot dobra telovadkinja se je večkrat udeležila sokolskih tekem, tako leta 1930 v Beogradu, kjer je dosegla med vsemi tekmovalkami peto mesto. Lansko leto pa je dosegla pri župnSh tekmah eno prvih mest Zeleč vzgajati sokolski naraščaj je položila letos v februarju tudi dr»-štveni prednjaški izpit. Nepozabna pokojnica, ki nn Je zapustila v cvetu mladosti, saj je štela jedva 20 let, je bila vzor pridnosti, kar se je zlasti pokazalo ob nastopu njene bolezni ko je nič hudega sluteč, še vedno do zadnjega vršila sokolske naloge. Ko pa jo je položila neizprosna bolezen na posteljo, in je sprevidela, da najbrž ne bo več prestopila praga telovadnice, so ji v bridki boli solze zalile obraz. Odjeknili so turobni glasovi zvonov in oznanili, da se je sestra Draga preselila v večnost. K pogrebu se ie zbrala množica pred hI5o žalosti. Zadonele so poslovilne besede br. staroste M, Marinčeka. polne bridkosti, a poveličujoče požrtvovalno, plemenito mlado Sokolico. Oglasila se je turobna pesem. Vzdignili so bratje Sokoli krsto, za potrtimi svoici se je vrstil dolg sprevod, v katerem so bili tudi predstavniki uradov in gg. oficirji. Solze so mo.čile sveži grob. Gorje, 14. maja. V cvetu mladotrti (17 in pol leta stara) se je splošno priljubljena Ivana Kunstlje-va preselila r večnost Na posledicah šena je po kratkem, hudem trpljenju umrla na praznik Vnebohoda ob 2. uri zjutraj v ljubljanski bolnici. Turobna novica se je bliskovito razširjala po Gorjah in vsej okolici. Vse je sočustvovalo a hudo prizadeto družino. Ko jo doma ležala na mrtvaškem odru, ■o jo hodile množice kropit Premnogo cvetja so ji prinesli vaška dekleta in fantje, Sokoli, učiteljice in razna društva, katerih članica je bila. Ko se je v nedeljo popoldne oglasila žalostimka gasilske godbe, ni ostalo nobeno oko več suho. Pevci iz Zasipa so svoji članici zapeli »Vigred« in aablje častne straže ter zastava Gasilnega društva so klonile na krsto v pozdrav, nakar se je ob zvokih žalne koračnico začel premikati sprevod proti farni cerkvi Pred krsto šolska deca pod vodstvom učiteljstva, godba gasilnega društva te gasilci Sokoli, pevci in člani Prosvetnega društva v Zasipu, nosilke, cvetja tn vencev ter duhovnika. Za krsto, ob kateri »o tvorili Sokoli častno stražo, so sledili globoko užaloščeni starši, sestre in bratje in nato sorodniki tor ostali udeleženci iz Ivanka Kunstljeva vse okolice. G. SoL upravitelj jo imel ob groba v imena Sokola ganljiv nagovor. Godba j« zaigrala žalostinko, pevci so zapeli »Pozdrav sestrici« in začele »o padati grude na krsto. Kako zelo je bila mlada Ivanka priljubljena, je pričalo krasno in številno cvetje, velik obisk ob njenem mrtvaškem odru in nad vse velika udeležba pri pogrebu, saj Gorje tako lepega pogreba že dolgo niso videle. Naj ji bo žemljica lahka, ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Zoknl kamen pod povečalom Zrahljana aeatav* tobnega kamne Razpad robnega kamna, Odstranrto robni kamen — povzročitelja mnogih hudih obcienj rob — z rednirri negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. BrHunlichu. Polagoma razkroji organsko substanco, ki tvorijo robni kamen, njegova sestava so zrahlja, oi> začno razpadati, izgubi svojo oporišč«, so zdrobi in so povsem lahko odstrani 9 trdo Sčetko za robo. Uporabljajte redno Sargov Kafodonft Tudi Vaš zobozdravnik Vam bo dal ta svet, ker on dobro ve, kako nevaren ja. zobni kamen za zobat Proti zobnemu kamnu dr. Foksove brvi Kamna gorica, 14. maja. Karrvuogorfčarri so se z veseljem pripravljali, da vredno proslave novo zvezo med Kamno gorico in Radovljico. Moški so postavljali mlaje in zastave in slavoloke, ki naj bi pri prestopu v faro in v vas pozdravili prijatelje, dekleta so plela vence, fantje pa so nosili drva za veliki kres. V soboto zvečer, ko je bilo nebo že precej naklonjeno, so prišli prvi gostje iz Ljubljane, nekaj pa iz okolice in vse je bilo dobro razpoloženo, posebno na Pečeh, kjer je gorel velik kres. Nato je bilo v pensionu Jelovica veselo rajanie. V nedeljo zjutraj pa je bilo že zgodaj videti da bo bržčas proti volji domačinov in izletnikov skušal dež sam blagosloviti novo zvezo. Toda kljub temu je odšlo k brvi mnogo Kamnogoričanov. Do prihoda onih, ki so se pripeljali v Radovljico z vlakom, se Je zbralo mnogo okoličanov. Največ ljudi pa je prišlo seveda z godbo. Za red so skrbeli kamnogoriški gasilci. Ob desetih je stopil na brv ljubljanski magistratni tajnik Riko Fuks, pozdravil posetnike in povedal pomen brvi, ki na j bi bila nova vez z lepo lipniško dolino. Nato je kamnogoriški župnik g. Zorko opravil obred v latinskem in slovenskem jeziku. Kvartet Glasbene Matice je zapel prekrasno Mirkovo >Jutro<. Menda se še nikjer ni tako prilegala ta pesem kakor vprav tukaj, nad valovi Save. Solo gospoda Završa- na je bil kakor velika moli ter v večno lepi prirodl Nato je izpregovoril zastopnik bana, sreski načelnik iz Radovljice dr. Vidmar. Iz njegovih besed je zvenela skrb za okraj in veliki pomen turizma za vso Gorenjsko. Ko je dr. Fuks otvoril brv, ga je nagovorila mala Kamnogoričanka Jelka Sušteršiče-va, se mu zahvalila za veliko skrb in ljubezen do Kamne gorice ter mu poklonila šopek gozdnega cvetja. Pred zaključkom je pojasnjeval zgodovino brvi in okolice, poudarjajoč posebno savske prehode, domačin Vlado Kapus. Predlagal je, naj se na željo domačinov imenuje nova zveza dr. Fuksova brv. Koma4 je zaključil svoj govor, se je že odprlo nebo in jelo je liti Vsi posetniki otvoritve so bili premočeni do kože. Toda kljub temu se je zbralo popoldne v Kamni gorici še precej ljudi, ki si niso dali vzeti veselega razpoloženja. Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Msmeinni® UMAiradl a najboljše tn naJduhoviteJSe pristno slovenske Izreke, M bodo služIli k vzpodbudi fotoamaterske umetnosti v tem, da poudarjajo potrebo in koristi fotografije. Na primer: Kdor fotografira, ne pozna dolgočasja v življenju. Na gole prevode nemških in drugih izrekov se ne bo ozirala UDELEŽBA PROSTA VSAKOMUR! Nagrade tovarn: ACJFA: Rollfnm-Standard kamera 6.5X11 cm, F:7.7. CERTO: Somny kamera 4.5X6 cm, F:4.5. DREM: Svetlomer Dremo. GEVAERT: 4 nagrade v blagu; S po Din 50.—, 1 po Din 100._. KODAK: Folding Hawk-Eye kamera 6X9 cm, F:6.3 in 3 Kodak filmi. KRAFT & STEUDEL: 10 nagrad (po izbiri v blagu) v vrednosti po Din 80—, LUMIERE: Dialux Kamera 6X9 cm, F:4.5 cm. PERUTZ: 12 nagrad (po izbiri v blagu) v vrednosti po Din 100._. VOIGTLANDER: 3 nagrade v gotovini, 1 po Din 500.—, 2 po Din 250_w ZEISS IKON: Ikonta kamera 6X9 cm, F:6.3. Prvih 8 nagrajencev si more Izbrati katerokoli od nagrad. RAZSODIŠČE so iz prijaznosti prevzeli gospodje: L Godlna, C. M., urednik; prof. Božidar Jakac, akad. slikar in prof. B. Hrovat. Rešitve naj se vpošljejo v zaprtih kuvertih do 30. junija t. L na nižje navedeni naslov. Na reSitvi 3me biti označeno le geslo (n. pr. Sava), naslov tekmovalca pa v posebni zalepljeni kuverti ki nosi zunaj isto geslo! Razsodišče foto-natečaja, Fote-posvetovalnica DROGERIJE GREGORIČ LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5. Zahtevajte podrobno obrazloženi, brezplačni razpisi Ram se gremo zdravit, okrepit ln na oddih? Pojme t nai stari te priljubljeni taristovski center mednarodno ptdattk« §d%aviCiiče (Hoga&fio SCatino katere nadmorska višina znaža 288 m, a podnebjo J« »nbalpinsko te milo. Zdravilna mineralna roda »Tempele, >Styri&« in »Donat« z indikacijo sa Bdrav-tjenje želodca, črevesja, jeter, obtoka in bolezni krvi, ledvic, mehurja tn živčnih bolezni itd. — Normalno zdravljenje v kopališču: S nedelje. A pred in po tem zdravljenju pijmo njeno vodo doma.! Moderna hidro-elektro- in mehano-terapija. — ROntgen. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki specijaHatL — Kopališčna godba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni Izleti itd. Sezona: od 1. maja do 1 oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejši obisk kopališča radi udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. 170 Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenj«. OlajSave ra. neimovite! Zveze: po železnici via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ueni karte. Zahtevajte prospekte! Črnomelj in Metlika po legi in zgodovin! Ljubljana, 14. maja. Našega nianega predavatelja gosp. dr. Jožeta Rusa, ki je že pri društva ljubljanskih Dolenjcev predaval o dolenjskih mestih, je povabil tudi rojaški klub >Bela Krajina« v svojo sredo, da je v sredo zvečer na številno obiskanem sestanku pri Slonu seznanil bele rojake z njihovima prikupnima starinskima metropolama v geografskega in zgodovinskega zrelišča ter označil njun svojstveni tip. Zbrano družbo je toplo pozdravil predsednik dr. Jure Koče, nakar je takoj povzel besedo predavatelj. Evo v naslednjem glavne misli njegovih vseskozi tehtnih izvajanj, ki kažejo, da ribniški >kniižni molji in popotnik« na Las natanko pozna sicer le še preslabo poznano Belo Krajino. Med slovenskimi mesti, ki so zgrajena na pomolih, sta tudi belokrajinski mesteci Črnomelj in Metlika. Črnomelj stoji na tesnem ©MJuku, M ga delata Dobličanka tn Lahinja. Slednja se zajeda v svetle apnence, čeprav je prav blizu struge mehka zemlja, kjer kopljejo premog. Pri vasi Kočevje tvori še en okljuk, kjer so tndi nastala prva človeška bivališča. MetTika ima podobno lego: na eni strani jo oklepa globoki dol Obrha, na drogi pa Drage e Su-horom. Da so s! ljud}« tebraH tabo lego evojfh mest, je popolnoma ranljivo. Bilo jim )e v prvi vrsti na tem, da ee zavarujejo proti so-vražnikom in dajo zavetja prebivalstvu okolice. In kaj bi jih moglo bolj ščititi, kot globok jarek, po katerem teče voda. Iz lege lahko sklepamo na starost teh mest Gotovo je ,da so nastala pred 15. stoletjem, ko ljudje še niso poznali ne smodnika ne strelnega orožja. Do srede 12. stoletja je bila Bela Krajina še del M Hrvaške. Šele tedaj so začeli koroški vojvode Spanheiml, ki so gospodovali v Kostanjevici, prodirati proti jugu in eo zasedli Zumberak in Belo Krajina Skupno z njimi so prodirali tudi Višnjam, ki so imeli v posesti grad Meho-vo, a so kmatn izumrli. Zadnja njihovega rodu je bila Zofija Višnjegorska, vdova po grofu Andechs - Meranu, ki je leta 1228. ustanovila župnijo sv. Petra v Črnomlju. In to je prva letnica, s katero se imenuje v zgodovini Črnomelj in Bela Krajina. Ali Bela Krajina takrat še ni imela svojega današnjega imena, pač pa so jo imenovali >regio, tjuae Medlica dicitur«, torej je bilo takrat ime Metlika raztegnjeno preko vse Bele Krajine. Tudi Valvasor še ne pozna imena Bela Krajina, ker to ime po beli noši je dobila deželica komaj pred dobrimi sto leti, znan mu je le »Metliški kraje V 13. stoletju so se umaknfM hi Jeruzalema vitezi križevniškega reda in se nastanili najprej v Benetkah, od tn pa so prišli kmalu na slovenska tla. Bili so dobrodošli, ker so biM hkrati duhovniki in vojaki, ki so branili mejo pred sovražniki. In Bela Krajina je bila obmejna dežela. Ta red je razširil svojo oblast tudi proti vzhodnji Štajerski. Takrat so nastale sorodnosti med Belo Krajino in Vzhodno štajersko, kakor tudi med Pivko, Krasom ln Istro. Ce primerjamo vaške cerkvice t Beli Krajini in Istri, vidimo veliko sličnost sloga (cerkvene lope). Tndi priimki kažejo tja; jezik je soroden istrskemu po svojem besedišču. L. 1374. so prvotni gospodarji, ki so vladali Istri, Krasu in Beli Krajini, Izumrli in dediči so postali Habsburžani, vendar je Bela Krajina obdržala svoje privilegije še nadalje, saj je imela celo svoie posebne deželne glavarje, ki so imeli svoj sedež v Metliki, tja do leta 1556., ko se je Bela Krajina končno pridružila pod enega glavarja v Ljubljani. V 14. stotetju se je začela nova doba na vsem Balkanu. Prišel je Tnrk v Galipoli ln prodiral proti zahodu. Vrgel je bolgarsko državo, carstvo Dušana Silnega: L 1463. Je padla Bosna in tako se je približal Turek tudi Beli Krajini. S tem sta dobili mesti Metlika in Črnomelj velik pomen kot sprednja branika slovenskih dežel proti Turkom. L. 1408. so prišli Turki prvič v Belo Krajino. Takrat je bila Metlika, kakor tudi vsa druga^ mesta, še lesena in Turki so jo po-so bežali ljudje iz Bosne proti severu, prav tako pa so bežali ljudje iz Bele Krajine še dalje proti severu in v Beli Krajini so se naselili Srbi in Hrvatje, v Zumberku najbolj na gosto. Bili so pravoslavne vere. ali polagoma so prestopili v katoliško in deloma unijatsko, samo Bojančani so obdržali še do danes pravoslavje. Lega Črnomlja in Metlike Je i ozirom na daljno okolico proti jugu sijajna. Iz Črnomlja pridemo do Vinice po ravnih Dolgih dra-gah, ki jih oklepa na eni strani strma Poljanska gora, na drugi položnejše Veliko Bukovlje. Ključ do vrat v to ulico ima Črnomelj. Metlika ima sličen položaj, ona zapira celo vhod v dve ulici nižjega zemljišča, braj-ško in ribniško. Na sredi med Črnomljem in Metliko leži tudi na okliuku, ki je še posebno lep, grad Gradac, do njega drži od juga pobreška ulica. Kdaj sta dobili mesti mestne pravice, ne Temo. L. 1377. sta bila še trga, leta 1407. pa se imenujeta že kot mesti. S tem jim je bila dana pravica, napraviti obzidje. Zaceli so zidati, in sicer najprej cerkvena in svetna gosposka. Zato imamo v obeh mestih po dvoje znatnejših stavb, grad in komendo. V Črnomlju sta oba ob suhih vratih, v Metliki Delavski oder pripravlja »Hlapca Jerneja« Ljubljana, 14 maja. »Začnimo a novimi pridobitvami oa polju gledališko umetnosti,« je bilo geslo delavske kulturne in telovadne zveze »Svobode« fei njenega delavskega odra. Golcu-hova »Kriza«, Tolstega »Vstajenje« in Gorkega »Na dnu«, ki jih je uprizoril delavski oder »Svobode«, so pokazali njegovo umetniško moč, ki potrebuje samo dobro oblikujoče roke režiserja. Na delavskih prosvetnih večerih so pod režijo Fer-da Delaika govorni zbori pokazali nove pridobitve gledališke umetnosti, kako se dajo uresničiti in kako učinkujejo. Pokažejo življenje dejansko in simbolično, da gledalec zaživi * igralci, z življenjem in dejanjem, ki je na deskah. Naj zaživi hlapec Jernej hi njegova pravica — so rekli člani delavskega odra »Svobode« — kakor je napisan in mišljen. Ti, režiser, zgneti kvas in testo in naj vzhaja delavski oder z novim večjim in še bolj umetniškim poletom kakor dose-daji In režiser Ferdo Delak so Je odzval. On j©, kakor sam pravi, »vagabundaril« za fledaliskkn zmanjem po svetu: po Avstriji, ranciji, Švici, Nemčiji, Češki in povsod gledal znamenita gledališča, njih življenje in udejstvovanje. Prav gotovo bo pod njegovo režijo delavski oder »Svobode« po kazal »Hlapca Jerneja« ▼ vsej lepoti ta simboliki Novo gledališče, nova gledališka umetnost zahteva sedaj »človeka a svojim kolektivom in ne več človeka s »vojo zasebno usodo«. In to je osnovna ideja inscenaclje »Hlapca Jerneja«. Z vso energijo in veseljem so se lotili delavci tovarn in obratov umetniškega oblikovanja te dramo. Drugi ponedeljek 23. t m. oh 30. uri bo delavski oder »Svobode« v ljubljanski operi uprizoril »Hlapca Jerneja—SD Doc r g 1a t a i *«&ija od 73—80 to •otekla tsiertnikom m sodi prehran« ia lU »»Tanje po o&jnižjiii c«Daix. — OpraTa oadi pavšalno bi-vinje proti meseiaim »bro^-o-m Vat pojasnila daj« trcr&v« frotela »Z A K A« ni, saj oo bo Imela s tem prar nobenih stroškov. Skrb za javno varnost potnikov pa zahteva, da se to 5im prej zgodi. II. festivalni koncert Dragi festivalski koncert Gaaefoetie Matico, ki je bil v petek v dvorani Filharmo-nifine družbe, Je še stopnjeval odlični vtia, ki ga je že .prvi koncert nazpraviL Prvi slovenski komorni kvartet, ki ga tvorijo koo-servatoristi Leon Rfeifer (L violina), Fran Stanič (H. violina), Vinko Sušteršič (viola) ln Oton Bajde (violončelo), je odlično uvedel ln tevežbal vodja komorne glasbo drž. konservatorija, prof. Jan šlaJB. Tehnična izvežbanost ln popolnost Je prvi pogoj za dovršeno lavajanje v komornem udruženju, in ta pogoj so ti taivajajlci že dodobra doseglL Odlično so vigraml ln vsak obvlada svoj lnsitmmant z zmatmo tehniko. Zato pa izvajana dela v taki Izvedbi dose-zajo visOiCO stopnjo popoikiosti ln morejo vplivati neposredno s svojo mtEikakio vsebino na poslušalce. Ta koncert je prinese! nefcaj zanimivih novosti, na prvem mestu .prvenca v kost orni glasbi nadarjenega komserv&torl --1 a Marjana Lfcpovška, godalni kvartet v f-moliu. Skladba, ki je pisana ponajveč v prostem kontrapunktičnem slogu, očitajo v prvem ln zadnjem stavikia sanatno obliko, ki jo poživi ln poizanfendvi v tretjem stavfku fugirana ekspozicija (prvi tema). Posamezni glasovi so JaJko razgibani ln dajal docela samostojno, dasl ponekod malce brezobzirno, skladba pa v celoti ftlroko zasnovana ter se odlikuje po posebni res-nobi ln a^ketičnosti. V tej Interpretaciji, ki je podčrtala vse važne trenutke, jo delo vplivalo globoko na vse navzočo, Irt so mladega Skladatelja burno ■^-lc-rrH-r^tj ter ga. ponovno zvali na oder. Binkoštni golob m naši planinci Se so žrvefi naši očetje, ko je po kmet-eki-h izbah vladal sveti Duh. Golobček, bel kakor srebro, se je zibal tam sredi izbe tik ob stropu, razprostiral je krila in je gledal s svojimi rdečkastimi očmi po izibi, po ljudeh, ki so v svetem miru in bogabo-ječih mislih živeli pod domačo streho, živeli drug kraj drugega in se ljubili, kakor zapoveduje božja postava. Na veliki praznik svetega Duha pa je postal golobček še bolj bel in njegove oči 60 gledale še bolj svetlo po kmetskem domu, zakaj gospodi-n ia je bila stopila na visoko mizo in ga e cedila z belo krpico da na bilo najmanjšega madeža na njem. Na vsako perut mu jo položila mežikelj, ki je bil zatevetel praf oni dan, m po izbi je prijetno zadehtek kakor da je stopila v zatohlo izfco pomlad, stopila zato, ker je danes veliki praznik svetega Duha. Praznik pomladi, praznfk plantnskege cvetja in planinskega sonca. Brsteče zelenje, mkopano v sveži rosi, ki se je vlivala vso noč naravnost z nemirnih zvezdd, je oklenilo vso gorsko dolino, kakor da j< hoče čuvati pred zimskim mrazom, ki se še vedno zvija gori po zasneženih planinah. A sonce se ziblje nad dolinami, ono majni-sko sonce, ki ravno na praznik svetega Du-La doseže najlepši pomladni čar, in ono diha v zelenje, da je toplo in močno in lahko kljubuje mrazu m mrzlim vetrovom, ki se tu pa tam sunkoma zažene jo z gora. Beli golobSki so izginili iz kmetslkih izb, sam Bog ve, kam jih je potisnila mrzla ro- ka na podstrešju, kjer »e dolgočasi vsa stara šara, ki je bila nekoč našim očetom pisano življenje in svet njihovih najskri-iejših in očitnih misli. Praznik svetega Duha in praznik pomladnega planinskega cvetja pa je še ostal, saj mu še vedno pri trkava jo zagorski zvonovi, saj mu kade svoj vonj najlepše rože, kakršne more priklicati v življenje samo planinska svet, ko za-sope v pomladi in toplem hrepenenju. Dih svetega Duha in dih pomladi je na planinah večen in je vedno isti, pa čeprav se ob stropu v kimetskih izbah ne zibljejo več golobSki, okrašeni z rumenimi, dehtečimi mežrklji. Praznik pomladi, praznik pastirčkov. Živina 6e je dolgočasila ves dan ▼ ozkem hleva in je mukala in beketal«, ker je vedela, da je zainaj sonce in blesk najlepše pomladi. Pastirčki p« »o se potepali po samotnih doibravah, majili so iz vrbinih vejic glasne piščalke m umetne trobce; piskanje »e je razlegalo po vsej dolini in /si položna obronki okrog dolinice eo bili polni tega piskanja in vriskanja. A tudi tega veselja jo bilo naposled konec. Pastirčki so se razkropi H po strmem skalovju, koder so nabirali najlepših in najbolj dehte-čih rož. Povijali so šopke in najlepšega so izbrali za pastiričioo, ki jim jo bila najbolj pri srcu. Neopaženo so ga vtihotapili na okenice njene kamrice — šopek je dehtel tam in govoril mali pastiričici, da ga ji je prinesel pobič, ker hoče, da postane ona njegova ljuba, kadar odrasteta in se bosta lahko rada imela. In pastiričioo je bilo sram. Šopek je zagnala skozi okence, tam ga je zvečer pobral pastirček in je bil na vso moč žalosten. V soncu in prazničnem veselju eo hodili kmetje ves dan po svojem polju, kjer so v deviškem vonju brstele vse setve. Zeleno je Wlo polje, kamor je seglo oko, zeleno je bilo kmetovo srce, zeleno od upanja in veselih rad. Prekrižali pri vsakem tretjem koraku, prekrižala sebe in klijoče njive. Ozirali so se na nefco in na planine, nad katerimi so se sukali drobni oblački, pa se niso upali spustiti proti dolini in 6oncu. Saj so vedeli, da danes svetega Duha ni nikjer v nebesih. Njegov praznik je danes in on mora plavati nad zemljo, ker eo ga priklicali ljudje s svojimi molitvami, s svojim čeSčenjem. Kmet ga vidi vsepovsod — med setvijo na polju, v slabotnih bilkah na travniku, nad svojim domom, ko ga kot bel golob obletava in poseda na hišnem slemenu. Fant in dekle sta m sprehajal* nekoč po samotnih gorskih gajih, ki so se greli v prijetnih žarkih in se kopali v vonju planinskih rož. Praznik jime je dehtel od vsepovsod, ljufcezen jima je govorila v tisočerih glasovih, saj jo je žuborelo oelo novo listje na vejah pravkar razhrstelega drevja Držala sta se za roke in molčala, ker jima je srce neprestano govorilo. Nad njima eo se svetile bele gore, zavijajoče se v srebrno belino, škrjaroSid so gostoleb' krog in krog, gnili! je divji goloh zalrubljeno pesem in kukavica je klioala svojo ljubezen. Fant in dekle sta se spogledala in 6ta vedela, d« je veliki praznik božjega Duha, ki je danes razprostrt tudi nad njtrno ljubeznijo, kakor nad vsem Širnim planinskim svetom. Zvonovi so glasno pritrkavafi doti v samotni vasi; vsa dolina je prepevala v tean zvon en ju, prepevale so tudi skalnate gore, ker se je glas zvonov stokratno odbijal od njihovih mitvih sten. Kamor pa sežejo glasovi zvonov, tam j« praznik, zapovedan že zato, ker ga oznanjajo blagoslovljeni zvonovi Srebrna golob se je dvignil tudi nad planine, saj tako so nekoč verovali naši ljudje po gorskih krajih. Na današnji dan si videl divje koze na peščenih višinah, mirno so stale tam in strmele z začudenimi očmi v jasnino neba, kjer se je zibalo nekaj nerazločnega ki nemirnega. A to ni bil jastreb, ljudje so trdili hi verovali, da je to binkoštni »veti golob, ld se je razprostrl nad planinami, da ga vMitc in bodo srečne kakor sleherna stvar ne svetu, ki je polna žive vere. Stari ljudje so posedovali za hišami u nerodnih klopeh. Pelo so oguljene jagode na molku in ustnice so se jim gibale v neprestani molitvi. A oči so jim iskale neprestano po prozornem zraku. Če je zaprhuta-lo nad njimi, so se stresli v skrivni grozi. Ce se je zasvetilo v ozračju kaj belega, kar' tor da golob jadroo hiti preko vasi, so se jim zasvetilo oči, zakaj vedeli so. da jo binkoštni sveti golob pravkar šini mimo njih in jih vide! r vsej njihovi nadlož-nosti in revščini, pa jih je okrepil, da bodo lahkotno prenašali še leto dni nadloge Še dan dane« pritrkavajo gorski zvonovi in pomlad se blesti po planinskem svetu kakor pred "rt pred sto leti. Vse je isto. kakor je bilo neko?. Samo človeka i1 x ki bi gledal r jasnino neha m s krotkim srcem pričakoval, kdaj vzplahuta nad n?;m binkoštni sveti gclob. Morda je pa vendar še danes razprostrt nad gorskim svrtom Josip Vandoi. dtarozn&m najpriljubijenejSi hotel Bie-da nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Dir 75.—, zr 5 dni Din 350.—, za. 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor . na kolodvor. 74 Priljubljeno MvaHSča častilcev Bleda. ICcmfortr?o urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijzjkih cenah. 75 Hotel »Cesirak Bled " r<4«iw St. Si. Teirf-oc »i. K. icooT&ao, tZfc. jetersst> fcn-M* m vrt, bov«';- fcrtbi, * lepe ; o I n * n « tobt 1 razgledom ca jeraro. Cen* ia so^B oa -i o® »et/i>ni . . 15—20 Dzn 1 prehrano peM is po »e®dn* . . 40—60 Dmi Oooe. te »ob« r iz »vjfusU . . SO—26 » pretirano t jttiijB Ul »rg-iists . . 60—» Dfa SaU li t«6>o droibe imajo taateo p»p a t ti — Pi*wpe£ti brespiačno. Se priporoma Josipina SciM Sledile so &t3ai Osterčeve pesmi po Qi«d_ mkoviSi poezijah za kontraait hi godaini kvartet Solistavski part je z obsežnim in voksnainoETitm glasom ter primemo pate-tičnostjo podala ga Bemot-Golcbova. Ta elklacšbe so bile že Izvajane ter so to£ to pot nameravale globok vtis, osobito tretja (Pesem dekleta), ki je dostopna tndi ▼ zadnjo moderno glasbo manj poglobljenim poslušalcem. Novost pa je bil spet ciklus Štirih pesmi po H. Heineiu, ki jih je kcxm-panirai Slavko Osterc za glas s spremljavo godalnega tovarteta, ki sicer v četrt-tonsdiem Stavo. TTvcdoma je apostol četrt-tonske glasbe, gosrt Alojzij Hžbd, naslovB nekaj pozdravni!* besedi na skladatelja Osterca in prisotne publiko ter podal nekaj agodovindkih podaitfcov o početku te razvoju ter Utemeljenosti četrt&onsko glasbe. Njegrrva Izvajanja, je po vsebini pretolimači! na slovenščino konservatorist O. Fraako. Aicfeij Hab& je bil prisrčno pozdravljen po dokaj števOni publiki, ki je posetila koncert te izvajanju sledila z napetostjo te zanimanjem. Pesmi v četrttem-dkem stava je zapela konservatoristtta Herta Arkova te vsi so se kaj lepo vživeli ▼ to vrsto glasbe, ki zahteva posebno ten-koshzšnosL Pri večjih intervalih je četrt-tonske razdalje težje zaznati, posebno očitne pa med poltonMami Intervali, ki JCi režejo mod seboj — igranje je v tem slučaju pač bel j apreteimativao, kakor zanesljivo. Skoda da a! Osterc kot po*£ag-a nI izibra" kakšnih slovenskih originalov: prevod Heinejevih pesmi rte doseza po ostrini te spretnosti v izražanju. Pesmi pa eo — po muzikakii plati — vzbtrdfile mnogo zanin-anja in skladatelj se je moral po-eLavao zahvaljevati sa navdlušemo odobravanje publike. Kot poslednja točka Je bH Izvajan moj godaini kvartet, »Scnatina da camera«, ki smo ga že vefikrat čull Po prvem stavten tega dela je bil odličnemu komornemu udruženju, ki je poklicano, ia-polniti že dolgo zevajoča vrzel v naši gian-beni reprodukciji to na katero moremo staviti najiboljše ta najupravičenejše n&de za bodočnost, pcklonjesa lovorjev venec. Koncert so poleg mnogoštevilne domačo tn-bHke pcsotai tudi že vnanjl gostje festivala L. M. ft. Odkritje spominske plošče Franu Šavmku Kraojsfca po<5rcft^ca SPD jo odkrite na praznik na VaSvazorJevi koči pod Stckmi spomdnsftro p&oSfto svojemn dolgoletnemu načefindlcu, lekarnarju Prann šavn3ku. Pokojnikovo neumorno delo za. razvoj planinstva v našem kraju je tako dobilo javno priznanje. OdiknLtje ploSč« se je vsrtSSo prav na obletnico Savn5kove smrf. Nebo ni bHo naMocjeoo, zato so prišli k odkritja le najbližji sorodn-iM, prijatelji in nekaj drugih znancev. Na predvečer je za izvod v spominsko slavje zagorel pred kočo velik kres, r gosto meglo pa so črnile rakete. Zjutraj ob 9. je v koči daroval za pokojnikom mašo njegov bližnji prijatelj profesor g. Wate3. Ko so se popoldne megle nekoliko razpršile, se je vršilo slavnostno odkritja Načelnik podružnice učitelj g. Andrej Raje, je orisal kremenit značsj to delo pokojnika za kranjsko podružnico SPD. Po odikriitju je v imenu 0Wastev !n TuiSko-pmosnetnega društva Lzpregovorii v pokojnikov spomin vladni svetnik g. dr. Fran Ogrfn, sreski načelnik te Kranja, ki je podčrtal važnost planinstva za naše kraje ta nesebično delo planinskih pionirjev, zlasti pokojnika. Za osrednji odbor SPD je govoril odvetnik g. dr. Stanovnlk, za podružnic« pa g. Pučnik te Ljubljane. Odkritju Je prisostvoval tudi najbližji pokojnikov sodelavec ta častni član kranjske podružnice ravnatelj gimnazije v Celju g. Zupan. Pri odkritju Jo sodelovaSo pevsteo ta tam-bura&co društvo »Sto!« te Žirovnice pod vodstvom g. Jakoba Kozlja. Lačna spominska plošča Je delo domačega mojstra g. Rudolfa Jegiiča, Kranj i« kranjski srez v pokrajinski in tujsko prometni oceni Tugca vabi lepota, nara-va ln zgodovinska zanimivost krajjev ter ugodno podnebij. Zato prihajajo na letovanje »lasti t nafte planinske predele kakor je Gorenjska. T pokrajinskem, na/ramm posledm nudi kramjskii sres vse, kar zahteva ramaijen post in letoviščar. Naj malo opišem posra-jfcimSke zanimivosti lin krasote. Po sr«di srečka teče pila.ninfika hči, Pava. ne bi gledal kar naprej ntjene široke, plohOke stirutge, ki jo obrobljajo tm travniki Ki polia, ta.m šum™ gozdovi! Po njeni aareKi veje svež veter, poigravajoč se s Sarrinirai valovi in vaički, ki hite nizdoL i» vernem, neustavljivem poletn. T7prav romantična je dolina Kokre. Nizko doli med skalami brz< gorski potok, šn-»neč in pesn-eč se, mimo Kranja. Ko se na-gvase ow ob teti drfvmi sliki z mostu pri Prianis/kovam, gledajoč v globino 40 metrov, in kreneš navzgor, si med hladnimi gozdovi, ljubkimi tratami, mičnimii naselji. Skozi nje šinra: poskočna Kokra, zdarj prarv nizko med skalovjem, zdaj višje. In si pred gor-eCao pregrajo, skozi katero si je v teku tisočletij naredila pot. V ozki dolini se vije, da je prostora le že za belo cesto. Nad njo pa se skiia.n j »j o gozdnati gorski bregovi in gole stene mogočne Kokrske Kočne (2539 metrov). Pa vaideš iz te objemajoče prlro-rie in se zadiviš ob širši gorski dolini, na JeizerSkem si C906,). Prelep kotiček sveta! Kakor r sanjah leži tu c«b beli ce-stii sredi sveže zelenih travnikov in gozdičeiv, strmeče r sive stene Savinjskih Alp. Kdo še ni prehodil podgorja od Preddvora do Gorič dn Tmsteniika tla do Tržiča ob šumeč; Tržiški Bistrici in Ljntoeijiskega prelaza? Nad tebaj se spenjajo gorski veli-kaaii s Storžičean (2132 m), pod njimi pa jbubore potoki, se razraščajo eeleni gozdovi in vrste bele cerkvice in vasice tja v dolino in raivao. Pa etaroslaviai Kranj! Ob sotočja Sare te Kokre na mali višini stoluje. S mojimi stavbami, preostalim starim mestnim obzidjem in cerkvenimi stolipi napravlja, »lasti, ako ga zreš z jtiga, mogočen utis. S posameznih točk t mestu ln v neposredni Okolici se ti nudi prelep razgled na vse tram i: na Sarvinjske planine z Grlntavcem 12568), Karavanke in Julijske Alpe s Triglavom (2865). Ponosni Stcraič pa gleda izza Karavank prav doli na kranjsko glavno uilioo; proti jugu in vzhodu ee odpira pogled na prostrano ravan, ki p »Kazni je 8 svojimi menčaoočimi se gozdiči, travniki, tečnimi -star okoli vrelca očistiti. Takrat je bilo vrtanje vrelca zelo nevarno, ker niso imeli takih priprav kakor dandanes. Po 4-Iet-nem trudapolnom delu je bil vrelec dovršen m leta 1869. je začel vreti iz zemlje današnji »zdravilni vrelec«, izprva imenovan Radenska slatina Prva uradna anaKza leta 1871. po prof. dr. J. Mitteregerju v Celovca j« presenetila zdravnike, saj je voda vsebo'»;la največ natronove kisline v vsej Evropi. Takoj leta 1871. so začeli z razpošiljanjem vode v druge kraje. Železnice še ni bilo in tako so morali voziti z vozovi do najbližje postaje Špilje. Transport je hitro naraščal in tako se je začelo tudi z zidavo potrebnih objektov. Z mladeniškim navdušenjem je sezidal sivolasi dr. Henn najprej Anin dvor in nato Karlo* dvor. Za skladišče je služil sedanji preurejeni Zdraviliški dom. Pa tudi kopališču so bili ustvarjeni prvi temelji. Zal je dr. Henma jtmrt v njegovih stremljenjih 1877 iztrgala iz naše srede. Kot ustanovitelju Slatine Radencev mu bo ohranjen vedno čaiten in hvaležen spomin. Naslednik Roma« Hemt, ki Je prevzel posestvo, je dozidal započeto ter zgradil iv švicarskem slogu prostor »a eksport vode. Leta 1882., torej ravno pred 50 leti, je privabil prve goste v naše kraje, ki so začeli s kopanjem. Pod njegovim vodstvom je tudi bila pridobljena Očeslavslka Slatina in Ščavniška dolina. Ker so pa ti vrelci preveč oddaljeni, n« pridejo za enkrat ▼ poštev, čeprav po ugotovitvah naših izvedencev ne zaostajajo za radenskimi. Leta 1885. je bila zgrajena lokalna železnica od Špilja do Radgone in je bila 5 let pozneje podaljšana do Ljutomera. Tako so dobili tudi Radenci lastno postajo. Od te dobe daj« fares truda VSem ItOVinaRl najlepši sija}! Ost ta Stedljtv v upu rabi. dalje datira veliki porast r razpošiljanja mineralne vode in v obiska letovišča. Zopet se je zidalo. Leta 1891. je nastala vila Hildebrand. 1893 poštna vila, 1894 Marijin dvor, nastalo pa je tudi več zasebnih hiš. Leta 1895. so sezidali kapelico sv. Ane, ki služi mašnikom letoviščarjem. 1883 je nastala Petanjska Slatina, ki je po vsej državi in na Madžarskem dobro znana. Sedanja posestnika Josip m Ivan Vogler, ki sta jo nrevzela od svojega očeta profesorja Voglerja, sta tej zdravilni vodi ustvarila svetovni sloves. Tistih dob sta bila tudi otvorjena svetovno znana Kraljev m Gizelin vrelec in še nekaj drugih virov, ki s>e pa niso izrabljali. Pred leti je neki profesor ugotovil 46 vrelcev, od katerih bi se jih dala več ko polovica uporabiti, kar pa zaradi nadprodukcije ni potrebno. 1897 je prevzel vodstvo zdravilišči g. Hildebrand, ki se ga sedanji rod še dobro spominja. Moderniziranje vrelcev je bila njegova največja zasluga. 1902 je uprava kupila Boračevsko Slatino. Pod Hildebran-•dovim vodstvom so se vrelci na novo otvar-jali: 190S Gtzefcnov, 1^12 Kraljev it-Jnrjev vrelec, 1913 so sezidali Zdravilni vrelec v današnji obliki. Vrtanje ni bilo enostavno. Spominjamo le katastrofo 1908 v Borače-vi, kjer je nad 4 vagone prodca bruhnilo več metrov visoko. Voda je bila večkrat analizirana. Kot dober trgovec se je iznal Hildebrand spretno uveljaviti. Uredil je moderno izvažlnje in je poskrbel za popularnost radenske vode. Po 20-letnem njegovem trudapolnem delovanja je prešlo podjetje v posest zedinjenih tvomic stekla. V tesni zvezi s kroniko Radencev Je nadalje dr. Josip H&hm, vm.utk ustaaioivteJja, ki se je 1892 naselil tu kot kopališki zdravnik. Bil je zelo priljubljen med gosti in prebivalstvom. On je uvedel ogljikove kapeli in določil pitne odredbe. Po mnogih poskusih je dosegel res lepe uspehe v zdravljenju. Leta l9l7. ga je v polnem razmahu delovanja pobrala smrt. 1919 je prevzel od steklarne posestvo g. Franc NVieltscihnig. Vojna doba je tudi tn zapustila močne sledove. Wieltsclinig se ni ustrašil. Mladeniško 69 se je lotil novih nalog. Začel je organizirati ponovno razpošiljanje vode, leta 1920. pa je spet otvoril sezijo. Ko je bila 1925 otvorjena železnica Ljutomer—Ormož s« j« začelo razpošiljanje vode v velikem obsegu. Z izredno sposobnostjo si je znal pokojni Wieltschnig pridobiti odjem, ki še danes marsikomu nudi zaslužek. Začel je v velikem obnavljati zdravilišče. Leta 1923. Je oredil električno centralo, moderniziral obrat m podesetorfi razpošiljanje vode. V največjem delu, ko so bile oči vsega prebivalstva uprte v njegovo delovanje, ga je ugrabila srčna kap. Vodstvo zdravilišča sta nato prcrzefl vdova in hčerka. Bili smo skeptični, češ: žena je slabotna, ne bo zmogla takega obrata Toda premoščene so bile hitro vse ovire in skupno z direktorjem zdravilišča g. Karlom Janžekom se je veliko delo razvijalo smotreno m uspešno. 1923 sta zrasla vila Hohn m Slatineld dom, preuredili so Karlov dvorec za bivališče gostov in r©-novirali park. Lani je slednjič bil ustvarjen tudi električni daljnovod od Gornje Radgone do SSatine Radiencev. S to napravo je bilo ustreženo tudi vsemu prebival- stvo. Letos so na novo navrtali vrtni vrelec, kri bo letoviščarjem nudil pitno vodo. Delovanje sedanjih voditeljev jamči za nadaljnji razvoj. Pohvalno naj poudarimo, da morda edino to podjetje v današnji krizi ni klonilo in opuščalo dela. Zaposlen je stalni kader delavcev pozimi fci poleti, čeprav je izvoz vode v inozemstvo zaradi deviznih težkoč nekoliko nazadoval. Želimo sedanjemu vodstvu, da vztraja še nadalje na začrtani poti ter deluje za blagor prebivalstva in v prospeh ljudskega zarav-jf- *=« Sfcr Sfof iRta/ Sfer »S ijs^-i SS W5SS 5X5 SE5 5SS £H 5 Pristopajte, k Vodnikovi družbi Lepi uspehi razstave sadjevca v Laškem Isško, 10. maja- Velike mnoHce sadjarjev in drugih obiskovalcev so se zbirale v nedeljo 8. t. m. pred laško šolo. V mali, toda okusno m prikupi jivo opremljeni sobi gospodiniske šole so bile na mizah razstavljene enotne steklenice raznih velikosti, polne sadjevca čiste zlatorumene barve iz najrazličnejših sadnih sort Iz etiket je bilo posneti, da so bili razstavljalci zastopani iz najražto-nejših krajev okolice Laškega. V drugi sobi sta bila nameščena poknše-rakiica in kupčijska posredovalnica, kjer jo bilo razstavljeno tudi razno kletarsko orodje. Tu je pred mnogoštevilnim občinstvom predaval o pravilni napravi sadjevca tukajšnji kmetijski referent g. Ivan Zi»-pan. Po poučnem predavanju se je priče! ogled razstave s pokušnjo razstavljenih pijač. Ves dan so prihajale množice, z vlaki pa so se od raznih strani pripeljali številni kupčijki interesenti. Razstava je dosegla svoj namen. Opc®>-rila je razstavljalce na visoko zahteve sadne trgovine, v katero »pada tudi sadjevec, dokazal je velik napredek tukajšnjega sadjarstva, nudila lep pregled o kvaliteti sadnih pijač ter vzpodbudila razstavljale® k nadaljnjemu izpopolnjevanju v pogledu na* prave sadjevca Razstavljenih Je bilo 47 sort sadjevca, katero je razstavilo 33 sadjarjev. V svrho kvalitativne ocenitve je poslovala posebna ocenjevalna komisija, ki je ugotovila naslednje: Prvo oceno so prejeli': Deželak Matevž (Lože), Gaberšek Ivan (Globoko), Kne® Matevž (Selo), Pavčnik Jože (Lože), Po£in Franc (Globoko) in Sej ti Alojzij (Tevče). Drugo oceno so prejeli: Bolčna Jožo (Plazovje), Domik Franc (Sevci), Dremšak Martin (Povčeno), F!is Matija' (Jagoče), Hrastnik Miha (Brstnik), inž. Josip. Kloc, Petek Anton (Strmca), Poteko Martin (Jagoče), Sipkova Antonija (Rečica) šoperjeva Marija (Gora), Terbovc Josip (Sv. Krištof), Užmah Luka (Rečica) in Zi-kovšek Miha (Žikovca). Tretjo oceno so dobili: Gotter Franc (Tremarje), Kladnik Marko (Harje), Knez Franc (Malo Graho-šo), Senica Jakob (Mulenca), Topole Martin (Jagoče) in Vorina Karel (Strmca). —• Ostali razstavljalci so ostali brez ocen*. Majhen paradiž ob Bohinjskem fesm je hotel Sv. Janes s svojo idilično okolica Njegov sloves gre daleč po državi in svetu in se da kratko označiti tako-le: Kdor j« potreben oddiha v tišini in v najčistejšem zraku, pri tem pa željan prvovrstne oskrbe, bo našel v hotelu pri Sv. Janezu 6voj drugi doto. Že vsa zunanja in notranja oprema ustvarja vtis najprijetnejše domačnosti, red in snaga v tem hotelu sta posebno na glasu. Kuhinja zadovolji prav vsakogar. V neposredni bližini je jezero, ki s svojo tiho melanholijo mirno blažeče vpliva na dušo mestnega človeka. In ko si se dovolj odpočil pri solnčenju ob jezera ali izuril mišice z veslanjem, se ti odpirajo pota po ravnini in v hribovje. Lagodna romantična je pot k slapu Savico, slovite so triglavske in ostale ture — ali tudi tik za hotelom Sv. Janezom se vzpne gozd in vabi na šetnjo v svoje osrčje, prepolno vonjav in tišine Zares moremo vsem, ki jih črpa delo, dati glede poletnega odmora le en nasvet: K Sv. Janeza v Bohinj 1 POMLAD v Grand hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem Jezero« Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, poŠta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovan« sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno. 181 WMWll eSca modrin, kjer se Vam te s preprostim uravnan jem vdelanega merilca razdalje uravna tudi ostrina objektiva. AJto pa Imate start model Leica-kamere, Vam ga damo v tovarni Leitz, Wetzlar, predelali y nov modri in renovirati, čigar neverjetna prednost Vas stane le Din 1.000.— bo kamera flfceraem kakor nova! Oddati jo morete do 25. L m. pri nas! DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešerrova ulica 5. (Drago Oorup & •Mi&tošiceva cesta "ič Najmodernejše pomladanske oMeke t t*- liki izbiri solidno in poceni. Za hladne dne-MadrffCp^« ve lepi plaščL Pripravili smo veliko izbiro T h® Delniške tiskarne (Bambergova 13 Binkoštne praznike. Oglejte si našo hiša) zalogo. 5954 Blnkoštna številka »Jutra« obsega 24 strani. Zaradi praznikov izide prihodnja, ponedeljska izdaja »Jutra« v torek. ♦ Imenovanja v aocbiop isam iški službi. Dosedanji »odruop isarn iš ki služiteljii-ice so postavljeni za avaničnike-ice na svojih sedanjih službenih mestih: Angela Zlm-fetdov«, višje deželno sodišče v Ljubljani.; Joeipina Srtnlctnova, Vinko Jeločnik in Olga Markičev«, deželno »od/išče v Ljubljani; Anica Jerebova, Litija; Ivo Berčič ia Erna Garbrunova, SkoSja Loka; Marica Majce-nova, Kostanjevica; Josip Hočevar, Velike Lašče; Marija Križmanlčeva, Josip Dolenc, Anica Velkavtrhova in Konrad Tovornik, ofcrožno sodišče Celje; Hilda Dr-žajeva, Brežice; Kristina Smolnikarjev a, šoštani; Vaiter Sand, Josip Stalzer, Ivan Celhar 4n Fran Ralca, okrožno sodišče Maribor; Ire&a Apatičeva ln Matija šoe-mea, Doi. Lendava; Anjtonija Drašlerjeva, Marer-berg; Simon Zeiezuiik. Srečko Podkovali 5, LeopokJlna Mirova hi Dora Weis-•ensteitKrva, Pttuj; Ivan Košmerlj, Sv. i^e-nart v Slovenskšh goricah. ♦ Vefflt javen shod J K RT) bo v ponede-SJek 10. t. m. ob 14. v Središču v Sokolskem domin. Poročali bodo poslanci gg. Janko Barle, Josip Benfeo, Hajdinjak, Per-ko, Lovro Petovar, dr. Rape in Milan Mravlje. Udeležite se shoda polnoštevilno! fceleziniške zveze zelo ugodne. ♦ Dva shoda JRKD v Poljanski dolini. V nedeljo 22. t m. bosta v Poljanski dolini dva shoda JRKD: v Poljanah ob 9. v go-stiinl pri Vidmar?« ta v Gorenji vasi, ob U. dopoldne pa, na dvorišča g. Jelovčana (t primera slabega vremena v Sokolskem donm). Za oba shoda, k; ju prirej narodni posk^nec g. Janko Barle, vlada med tukajšnjimi občani veliiko zanimanje. Dobro bi hilo, da bd se Istega dne vršil še tretji shod, tn sicar občini Oselici ca Fužinah. » Pred s4cve«no otvoritvijo ljubnišk« koče, Ljulbniška koča, ki bo 22. t m. na najsloveanejšl način izročena svojemu vzvišenemu. namenu, je izgotovljena. Koča, ki ngrajena tik pod vrhom gosi nate 1027 m visoke gore, nudi izletniku prekrasen raasgled. Dohod na. Ljubufik je proti konca poti precej strm, vsa ostala pot pa vodi !Wana 7, 765.0, 11.6, 80, mirno, jasno, Ljubljana 14. 761.6, 22.6, 47, SI, 0.4, —, —; Maribor 7, 764.3, 13.0, 80, N3 02, — Zagreb 7, 764.0, 15.0, 80, SI, 0.2, —, _; Beograd 7, 761.7, 13.0, 80, NTV1, 0.5, Sarajevo 7, 764.2, 11.0, 70, mirno, 10, —, —; Slroplde 7, 762.0, 9.0, 70, NW1, 10, —, _ Temperatur?.: Ljubljana 22.2, 10.2; Maribor 20 0, 10.0; Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 20.0, 9.0; Sarajevo 17.0, 8.0; Skoplje 17.0, tl.0. tudi! v fikofji L6kt Poskrbljeno bo aa prireditvi v polni meri aa okrepčila. ♦ Mednarodna razstava tiska v Kožicah. Med 21. avgustom in 11. septembrom bo v Košicah, enem najlepših mest Češkoslovaške ln središču vzhodne Slovaške, otvorje-na svetovna razstava sodobnega tiska. Prireditelji razstave so dobili že mnogo zanimivega gradiva, ia Rumunlje, Poljske, švedske, Finske, Lltaveke, Danske, Severne te Južne Afrike, iz vseh ameriških dežel, Perzije, Kitajske ln Jaiponske, ostale dežele pa bodo še poslale svoje gradivo. Obisk so obljubili mnogi odlični publicisti tn novinark % vseh strani sverta. Pojeta kom razstave se nudi ugodna prilika, da se ob tej priliki seznanijo x lepotami Slo-raške, zlasti Tater, z znamenito jamo v Dernanovi, gejrairom v Herlanyh In a eno niajvečjih znamenitosti Slovaške, jamo >Domica<. Pripravljalni otTbor v Košicah z generalom šnejdarekom na čelu bo storil vse, da posetniikom te velike razstave sodobnega tiska oJajša bivanje na Slova-šikem. i 4 9 ln 5«! unij a | zsmfmsi ♦ Slovenska Matica objavlja. Letošnji knjižni dar Je Izredno zadovoljil slovensko javnost. Na številne želje članov se veže 1. zvezek Spektorskega »Zgodovine socialne filozofije« zaradi obsežnosti (306 + Vm str.) tudi sam zase, ne torej, kakor Je bilo prvotno določeno, skupino z drugim zaključnim zvezkom, ki izide prihodnje leto. Vezava Je gotova. Člani lahko dobe letos dve vezani knjigi (>Vojna in mir< ta Spektor-torskega »Zgodovino«). Vezava v izvirne platnice stane aa vsako knjiigo 12 Din. člani, ki so že prejeK broširano knjigo Spektorskega, Jo lahko zamenjajo za vezano cjzit. Jo lahko oddajo v vezavo Matični pisarni za enako ceno. Dobe se pa lahko tudi platnice po 8 Din izvod. Novi člani se še vedno lahko priglašajo ah v pisarni SM na Kongresnem trgu št, 7 ah pri poverjenikih, tudi pismeno po dopisnici. Članarina za broširane trt knjige (nad 54 tlak. pol = 867 str.) ostane nezvišana 50 Din. So torej najcenejše knjige. Ljubljanski Sani hn člani, bivajoči ▼ ljubljanski okolici se naprošajo. da dvignejo knjige ▼ Matični pisarni najkasneje do konca maja. Od L junija naprej »e bodo knjige dostavljale na dom proti dostavnini 3 Din. ILUSTRIRAJ KATALOG GRATIS! Športna tn n Vižmarje delavnica St. Vid n. Lj. £ Kjerkoli Izognite se fo@Iezmm, ©Isramte si telesno moč, pijfte r sdss o samo Slsaško mineralno vodo! ♦ Skup«! kongres Jugoeiovonskega tn češkoslovaškega ortopedskega društva bo 3. ki 4. oktobra v Zagreba. Kongresa, ki bo .obravnaval za naše zdravstvene, socialne in kulturne prilike važna vprašanja, bo predsedoval g. dr. Božidar Spdšifi p«>-fesor ortopedije na zagrebški mediotnelkl fakulteti. ♦ Prijava gostilnIčanskth toCHnlh obratov. Priglasitev vseh. vrat goetilničarsAdh in točilnih obrti v smislu predpisov novega obrtnega zakona se ima izvršiti do 9. Junija- Kdor bi ▼ tem času tem predpisom ne zadostil, ga zadenejo posledice in nevarnost izgube pravic. O zakonitih predipisih k pre-uredibaim, ki se morajo po obrtniih oblastvih izvršiti, se je že mnogo rarasLašalo ln morajo biti vsakomur znane. Komur pa niso podpisi znani, naj se »glasi pri pristojni zadrugi, da dobi ondi pravilna pojasnila ln izvrši predpisane dolžnosti. ♦ Ustanovitev nove zadrug« >Moj dom«. Preteklo nedeljo se je vršil v natbito polni dvorani restavracije pri >Levu< v Ljubljani ustanovni občni zbor Stavbne posojilnice in hranilnice Moj dom, reg. z. z o. z. z namenom, da bo dajala članom posojila za agTadJbo lastnih domov ln za razbremenjevanje zadolženih posestev. Vsak član, ki želi prejeti posojilo, je dolžan vračevat! mesečno po 1.50 za vsaMh 1000 Din, ki si jih želi izposoditi. Upravičen prejeti poeotfiilo postane z dnem, ko je dosegel z vračevalnimrf vplačili 10% željene-ga posojila; lahko vlaga tudi večje obroke, ali pa vplača vseh 10% naenkrat Po prejemu posojila pa mora vračati po 5 Din od vsakih 1000 Din. Član, ki je n. pr. prejel 100.000, Din, je dolžan zadrugi Se 90.000 Din, ker je 10.000 Din že vplačal z varčevanjem. Dolg 90.006 Din poravna v 15 letih x vračanjem po 5&5 Din mesečno, to je po 500 Din za odplačilo ln 95 Din sa 2Vi%, ki jih računa zadruga za upravne stroške in za ustanovitev lastnega rezervnega zaklada Ako želi član posojilo naid 100.000 Din, mora Imeti na prihrankih vplačanih aa vsakih 50.000 Din po 2% več tako na pr. 16% za 250.000 Din, kar je najvišja vsota, M 9i jo član lahko Izposodi. Posojila daje zadruga samo proti vknjižbi na prvo mesto. Ravno tako so tudi vloge članov popolnoma vame ln zaščitene ter je ves denar, ki ©e ne nahaja v kroženju, naložen v pupilarno varnih zavodih. ♦ Dobrovoljcf! V četrftefe 19. t. m. ob 20 sestanek v dvorani hotela .Miklič v Ljub-Idanii. Zadeva: spomenik dobrovolijskemu pokretu v obliki naselja Udeležba obvezna. Odbor. trpite, libt-eraHe pred n&knpom caS oa j novejši, bretpl*-6«n manai&k turni eeotk, da m prepričate o nadvse skrajno milanih eenah. Belo platno m Din 5.5«, oksford Din 7.75, modrovina fDruck) m Din 8.25, delen m Din 10__, volneni delen m Din 29___ hlačevina m Din 9.50, 24— ln 28.—, &tof m Din 27___ 36.—, 40__Itd Itd. Prvi gorenjtka raat>oži!:al*r!c» rVAN SAVN1K, KRANJ ST. S8. 5901-1 Roag« n obrata „CENDRE DE ROSE" „ROUGE MANDARINE" fal Se nadaljnih dvanajst prekrasnih nijaj« od PARFUMERIJE B0LRJ0IS-PARIS •o »piofee prignana svetom« majiiia. • Vinski jsakon in kletarski vedež. Andrej fanavc, ravnatelj vinarske šole v pokoju ln vršilec dolžnosti kletarškega nadzornika dravske banovine v Maribora, Je izdal knjigo pod naslovom »Vinski zakon in kletarski vedež«. Knjiga vsebuje zanimiv uvod. ki navaja razmere v našem vinarstvu ŽUPNI ZLET ln kletarstvu, nadalje zakaj se lani v naši ban o-,dni ni fcdalo splošno dovoljenje za slajenje mošta. V devetih mesecih lani (od L aprila dalje) je bilo v naši banovini 76 tožb zaradi nad 100.000 hI oporečnih vinskih proizvodov. Nadalje vsebuje knjiga celoten zakon o vinu s strokovnimi pojasnili ia pravitaIk za izvrševanje zakona o vlnm. Naposled ima knjiga celo vrsto strokovnih razprav, med katerimi navajamo »Saimorodnice najhirge zlo«, »Kletarjenje po vinskem zakonu«, »Vinske bolezni in Ako Vam Je imeti lepo elegantno obleko — dobro ln poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini N0¥AK, LJubljassa, KONGRESNI TRG 1§ nasproti nunski cerkvi napake«, »Sodi, klet in usušak«, »čiščenje aH bistrenje vina«, »Kletarski drobiž«, »Beseda točiicem«, »Kletareskl koledar« in »Pristno vino bož'1 dar«. Knjiga je izšla v samozaložbi pisca ta stane vezana 50 Din. ♦ Pe«zijsld imstitert notarskega društva (»a Dunaju bo imel 28. t m ob 3. popoldne v evojfl palači: IX oteraj, Watortngejsfera»-ee 16 svoj občni zbor, na katerem ee bo sklepalo o dogovorih gJede razločitve članov, ki bivajo r nasledBtvenih državah. Na to se ^^pozarjajo vsi gg. notarji, M so bi Ki zavarovani pri tem institutu. ♦ Brezposelnost v Dalmaciji. Spttfcsfea delavska zbornica je objavila statistiko o brezposelnosti na svojem področju. Ta star tistika beleži 6659 brezposelnih delavcev, od kajterih odpade na cementno industrijo 1000, na prirvatmo mornarico 600, na razne obrti 700 delavcev, ostalo število pa na razi« druge stroke. ♦ Zgradba obale v Bakru. Zaradi slabega materijala ln nesolidnega dela ae je nedavno »rušil del obale v Bakru. Mestna občina si je prizadevala, dobiti kreditt za nova PsIho-gra£ol©g Karmah ti pojaand Tvoj značaj. Tvoje življenje in Tvoj cilj. Obiske sprejema v hotelu »Soča«. 506? ▼ znanih različnih okusnih arom ah! j Izboroo zagrebško PIVO! Priznano najboljši izbrani zendviči in zajamčeno pristno sortirano buteljčno vino liter Din 10.— in Din 12.—. Nafinejša ANANAS - BOVLA! AVTOMATIČNI BUFFET »RIO« Selenburgova ulica 4. — TeL 28-63. MM*™™«« BINKOŠTNI PONEDELJEK v hotelu ,BelIevue' »vira go'fl nedopustnega pretlplsovanja ln faster-jevenja tatas. Rassprava na porllaga te to®>« so pričakuje a veBfktm aanimamjem. Na raropravi bo nastopilo nad 20 prič ne «amo fas Kovegra Sada, tenrveč ta*H ia Beaaradat in F trmfcora. pomaga nurass očisti hun od prhljaja, Trllfslu zaustavlja Izpadanje taa, Trilysin vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, ctroge- rijah, parfumerijah in boljših brivskih saionih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmami, Zagreb, Mo-šinskoga 5. ♦ K etetomoru v Velikem Mlačevem. V popoldne je bila v Velikem Mlače-vem, kakor smo že poročali, sodna komisija, ki je pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Rajlka Lederhasa izvršila obdukcijo novorojenčka, kri ga je zadušila nezakonska mati, delavka Maitilda. Zdravnika dr. Suher in dr. Kalan sta ugotovila, da je bil novorojenček izredno krepak ln močno razvit deček. Na truplu ni bilo ni-kajkih zunanjih znakov nasilne smrti, pač pa sta zdravnika pri raztelesenjn dognala, da je bil otrok na ta način zadušen, da ga je mati z vso močjo pritisnila na prsnd koš. Mati je preiskovalnemu sodniku priznala, da je otroka umorila Vzrok socI-jalne in družinske prilike Mati skrbi že za enega nezakonskega otroka Sodnik je odredil, da je mati ostala na svobodi iz razloga ker je bolna ♦ Uboj v Radohi. V RadoM ktthajo delavci oglje. Med dvema delavcema je nastal prepir, v katerem je eden pograbil nož ter ga svojemu naiSprotnikU porinil v prša. Sunek je bil tako silen, da je napadeni po nekaj trenutkih izdihnil. ♦ Tatovi koles so se pojavili todi v Dolenji Dobraivi in odnesli v noči na 9. t m. novo dirkalno kolo znamke »Stadion« Pavlu Kavčiču. Prešnji večer je Kavčič zaradi dežja spravil svoje kolo v gostilni pri Potočniku v Dolenji Dobravi. Naslednjega dne so mu sporočiH, da so neznani zlikovci vdrii skozi okno v skladišče ia odnesli kolo. ♦ Roparskj umor 92 letnega berača. V nekem gozdu blizu Subotice 6o našli obešenega 92 letnega berača Ivana Gajerja. Najprej so mislili, da si je starec sam vzel življenje, obdukcija njegovega trupla pa je sedaj dognala, da je bil nesrečnež ubit in potem že mrtev obešen od neznanih zločincev. O starem beraču se je po okolici govorilo, da nosi s seboj precej denarja in je na'brž ta govorica dovedla do roparskega umora ♦ Lastnik etabllsmaja Malernlgg ob Vrbskem jezeru, na katerega okrevališče zaradi prekrasne lege, zmernih cen in udobnosti v našem oglasnem delu posebej opozarjamo, je znani kirurg za eubiotiko in kosmetiko dr. Viktor Ohmacht, ki po-služi posetuikom s prijaznimi nasveti v ?«eh kosmetično-kšrurgiških vprašanjih. ♦ Prijave za potovanje v Prago na Sokolski zlet od 30. junija do 9. julija sprejema »Putuik« Ljubljana, Dunajska cesta 1, do 31. t m., kjer se dobe natančnejše informacije in programi. ♦ Večtarvne diplome za društva in kor-poracije, večbarvne etikete za steklenice, nčna pisma in druge tiskovine za obrtndke in tombolske karte se dobe samo pri J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg št. 10. ♦ Novi vozni red >Ekspres« je Izšel. ♦ »Franz-Josef« grenčica da dobro podlago, vedro glavo in mirno spanje. ♦ Med. univ. dr. Tone Hočevar ordinira t Kočevju 85 od 9. do 11. in od 15. do 17. ♦ Ma|j žepni vozni red (Kolmanov) tri-de takoj po praznikih. Vse cenjene odjemalce vljudno obveščam, da za Ljubljano ne bom več razpošiljal po pošti, temveč se isti iahko dobijo po vseh knjigarnah in trafikah ter pri iadajateiju KoLmanu, Ljubljana Pražakova 8. ♦ Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Bakrene, medene In aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. ♦ Svojim Magopokojnb« boste postavi« nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice ki album Izvršenih spomenikov pri znani najcenejši ki najsolidnejšd doba-viteljioi spomenikov kamaosesšiko-kiparskl tvrdki Pran Kunovar, pokopališče Sv. Kril Ljubljana, telefon 27-87. ♦ Dame, po^or! Opozarjamo cenjen« dsr-me, da pn na&upu naših Btmpatlčmilh domačih »Maja« opank pazijo na za&m&o »Maja«, ki Je vtisnjena r podplat in Be vidfi tudi na zrananjfi strani Škatle Pristni so samo izdelki a to smamiko. Opozorilo 7« potrebno aaratči velike prilj^kijenoetl pravtih »Maja« opank, ki no saradS specialne izdelave ter Izredno elegantne forme favorit poletne sezone ♦ Darujte podpornem« družtva sžepth, Ljubljana, Pod Trančo 2-11L Iz LfuMjaii® Peter N. DoJ>rynitj f. Rskžco kolonijo r LjuhTjani je zadela b acortjo Petra Nakolajeviča Dobrjulat, ki je oanri 12. maja, teZka tag-oba. Po dovrši tri tiso-učili? Sa sr. Vladimira v Kijevu Je v»tap*l v sodno služJba Pred odhodom r emigracijo je bil drnža-vni tažitesj kijevSkec* okrožnega sokUščo. Ko je bil prisiljen pustitl domovhio, je zeiio energično defco-ral r ruskih kuMurrnih organisejcifiah Prage Ibi Lj«S)-ljane Po ustanovitrvfl ruskega odldelka Društna Rdečega križa r Ljub-Qand »e fs začel aikti-mo adejatvovutl v tej organizacij tet etjenem de^a. NsjvečJSi aasiug pa si Je prSdofoll sa K^sko Matico kost njen adS>omik, odnosno tajnik ia kajiž-ničar. Knjižni«! Pjneke Matice se je posvetil a -rogledno vnemo. Njeaori energiji gre tovai*, da Je moged preakrbljatl s ro-Skknt kntfigsami čltajte^}-® ae tsamo v ijand in o&olici, merTeč o^lo v oddaljenih krajih Jutsoslarrije Neopeženo in skromno jo opravljal zalo koristno delo. Celo t eaidnjih tremmtkih svojega iKr^jenJa, ko Je trpel sa tciko bolesmio«^ ai kaša! rCss-td aa ee, marveč za druge tn slasti «a Puisfc« Matico. Pokojnik ni imel in ni mogel imeftj sovražnikov. Vsi, ki so ga poznali, bodo dolgo ohraniti v spomina tet'a Ph-tvička jezera« in najnovejši Fo- xov zvočni tednik! Vstopnice kupite že v predprodaji! Predstav« na oba praznika ob in 9. «4 uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 i. ,. w u— Vesela prireditev mladiške osnovne iole. V sredo 18. t m. ob pol 17. nprizore ačenko ljulbljjansfce mladifike cenovne šole v dvorani Delavske dborndce dve zabavni igrici naše mane in ugledne mulaminsfee esnice gdč. Marije Grošljeve in sicer - le.ka Nevedka in Bacilčkl Rogovil-6>i< in enodejamtaj >Anča Pomaranča tn Nada čokolada, 'mladi mamici<, Nadalje nastopijo mlade umetnice r dtvesh ljubkih ba-leit.ih: »DekMce plešejo s svojimi punčkami in >Kr esniček je iučko izgubil«, oboje pod rodlstvom avtorice ge. Marije Ježem [k-Winr.lerjerve, xnane pisateljice pravljic in odlične koreografke. Vsakoletne prireditve te šole nživaoo zaslužen ugled v naSem mestu, zato jih tjo ni potreba 6e posebej hvaliti in priporočati V sredo popoldne torej vsi v Delavsko zbornico po smeh in čar mladih src! u— Udruženja Jugostovensklh Inženjer-Jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vahl na članski sestanek, ki «e bo vršil v četrtek 19 t. m. oh 145. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1, II. nad str. Na dnevnem redu bo raragovor glede predlogov sekcije za glavno skupščino v Skopju in določitev delegatov. Vozne olajšave aa tpdeležnike »o dovoljene tn sicer za člane četrtinsika, za spremljevalce pa polovična vožnja. Damske pomladne plašče, trenčkoat«, volnene obleke, vsakovrstna krila, velika izbira poplinastih in svilenih bluz, perilnih oblek, itd. nudi po jako nizkih cenah F. L GOKIČAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. 5991 Poseben oddelek za damsko konfekcijo! u__Promenadnl koocert godbe >Sioge< bo jutri v Zvezdi. Spored: Kasparek: >SJavnostnri pohod presidenta Masaryka<; Titi: »Uvertura po slovanskih napevih«; "VVagner: »Mojstri peverf nflrnberški«; Smetana: >Dali.bor< — operni potpur.i; Pro-kofijev: koračnica iz opere »ZaJju/bljen v tri oranže«: LeripoM: »Hrvatski dom< — ven-ček narodnih pesmi; Beran: »Slavnostna koračnica*. Začetek po odkritju spomenika slovenskih glasbenikov. Dirigent g. Heri SveteL u— JAD »Triglav« * Ljubljani. Na te- rednem občnem zfoorn 12. t. m. je bH is-voiijen za predsednika Žagar Ignac, cand. iur., in za blagajnika Svetlin Arno, stud. teobn. Ostali odibor je neizpremenjen. u— Kolo jugoslovenskih sester naznanja, da se bo preložena efektna loterija vršila nepreklicno 12. junija in prosi spoštovane prodajalke srečk, naj jrih te dni še pridno ra,zipečavajo. S posebno toplo prošnjo ee obrača odbor še do cenjenega občinstva, naj srečk ne zavrača zaradi blagega namena, kajti čisti dobiček je namenjen v podporo nbosrim in počitniški koloniji okrepčila potrebne dece. u_ Posredovalnica za stužbe ra gospodinjske pomočnice se ofcvonl v četrtek 19. t. m. v šelenbnrgovi ulica 7, prvo naidstr. in se priporoča cenjenim gospodinjam za obisk. u— Podutik - Dolnice. Mestni avtobus vozi ob nedeljah in praznikih v Podutik in Dolnice. Odthod iz Ljubljane izpred kavarne Evrope ob 8., 10., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. u— Nočni požar. V petek po pol 23. Je nastal ogenj v gosopdarskem poslopju mesarja Marinška na Poljanski cesti 55 nasproti podkovske šole in se je razvil v silen požar. Vojaki, ki so balincali na bliž njem dvorišču, so nemudno o^ i teli v kasarno alarmirat nekaj moštva. Prihiteli so tudi gasilci z motorko in nato še s tren-skim vozom. Požar je izbruhnil v prostora za vozove, kjer je bila po tleh nastlana tudi slama, ki jo je kupil Marinšek nedavno od vojaštva Ogenj je zajel tudi okrog 4000 kilogramov sena v sosednjem prostoru In pa OKrog 500 kg snhe sJame, last mesarja Avblja. Vojaki in gasilci so se trudili sila požrtvovalno. V zadnjem trenutku so potegnili izpod strehe vozove in spravili iz hleva Marinšlkovega konja. Znositi so morali lz stanovanja mesarja Avblja tudi nekaj pohištva. Slednjič se je vendarle posrečilo preprečiti katastrofo, da ni ogenj zajel tudi okoliških poslopij. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, Na podstrešje hodi v seno spat že več mesecev hlapec Anton Godina, ki se je rešil pred ognjem v zadnjem trenutikn. NI izključeno, da so bili tu ln tam nepoklicani prenočevalci spodaj v slami odnosno, da je bil poža.r naravnost podltaknjeu. škode je za okroglih 45.000 Din. u— Sleparski agent. Ravnatelj zavarovalnice »Karitas« Jeglič je prijavil oblast-vom nekega Maksa G., bivšega agenta omenjene zavarovalnice. G. je sleparil ljudi na ta način, da je s svinčnikom vpisoval na pogodbene tiskovine večje vsote, ki bi jih projeLi zavarovanci v raznih primerih. Te številke pa je G. pozneje izbrisal ln vpi-saval prava števila Slepar je neznano kam izginil. u— Usodna hazardna Igra. PredsinočnJIm je prihitej na policijsko upravo čevloar P., doma iz Tržiča in obupan izjavil, da je padel v roke dvema sleparskima igralcema, ki sta ga obrala za 7000 Din. čevljar P. se je odpeljal iz Tržiča v Ljubljano po opravkih in nameraval potovati še dalje v Zagreb. Za njegov prihod v Ljubljano sta zvedela sejmar 42 letni Alojizčj P. ter 28 letni mešetar Ivan K. Takoo sta ga opila in nato zapeljala v neko kavarno, kjer eo soditi najprej k nedolžni igri. Kimalu pa. sta ga premotila hn začelii ©o igrati »ferbel«. Policija je slepars/ka hajzandista aretirala u_ Velika tatvina perila. V priUlčno stanovanje Jelice šmitkove, stanujoče v Zar-nikovi ulici 16, se je vtihotapil neznan ne-poštemjaik ter jj odnesel več kosov sveže opranega perila dn neftaj volnenih oblek. Na sumu, da je Izvršil tatvino, je neki okrog So letni moški, ki je po hiži prosjačil. -•^"•r1* ■ -Ive ■V**«-'"t ■■ Zvočni kino Ideal Danes premiera! Vesela in zabavna šaloigra s petjem in baletom Zaročenka fdowa V glavnih vlogah dražestna su-breta budimpeštanske opere MARTA EGGERT Fritz Kampero in Georg Aleksander Predstave na oba praznika ob S., 5-, 7. in 9. nrt zvečer u— Za weekend sj preskrbite najnovejše pevske in plesne šlagerje v specijalni trgovini z gramofoni Iv. Bonač. Trgovina bo danes dopoldne odprt*. Prvovrsten gramofon z lepimi ploščam.' Je najprikladnejše darilo za birmo. Cene globoko znižane. w— Našla se je denarnica z manjšo vsota Lastnik naj se zglasd v trgovini pri zvona, Ljufbljana, Pogač ar je v trg 3. u— Pristno metliško vino liter po 10 Din v Aškerčevi ulici 1. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. a— Naši zbori na ljubljanskem festivalu. Jutri se odpeljejo s prvim jutranjim vlakom Ob 5.20 pevski zbori: »Drava«, Glasbena matica, »Jadran« in >Luna< na prvi slovenski festival v Ljubljano. Spotoma se jim pridružijo še ptujska. Glasbena matica, Celjsko pevsko društvo in »Oijfka«. Želimo jim mnogo uspeha! a— Zahvala. Marfbonsteo skrvenriko fcen-sko društvo se najsrčneje zahvaljuje rav-nateljstvu in učiteljskemu zboru I. dekliške meščanske šole za prireditev proslave Materinskega dneva v Narodnem gledališču. Prav posebej se pa zahvaljuje strokovnim učiteljicam gospod,ičnam Fabjanovi čemetovi, Lečnikovj in ša.ntlovi, ki so vodile vaje in režijo igre ter prevzele sprem-Ijevanje glasbenih točk. Iskrena zahvala tudi tvrdki Hutter, ki je z darovanim blagom znatno doprinesla k gmotnemu uspehu prireditve, čisti dobiček znaša približno 2300 Din. Društvo je povodom Materinskega dneva porazdelilo med revne matere 3250 Din. Obdarovalo je večinoma matere, ki so jih priporočala šolska vodstva. Vsem, ki so to omogočili, še enkrat hva.la. a— Mam'zelle Nitouche, znana Herveje-va opereta, 6e uprizori v sredo 18. t. m. v korist fonda Udruženja gledaliških igral- iiifi Batteiino Angelo Ljubljana VIL, Aljaževa ul. 35, telefon 3339 se priporoča za vsa v stavbeniško stroko spadajoča dela. Cementne cevi vseh profilov vedno na zalogi. eev. KeKtra g. Radberger, dlrtglra g. Hep-aog, nastopi sboro vse članstvo. PosetVte predstavo in podprite igralsko stanovsko organizacijo! Gledališke abonente, posebne pa lastnike blokov prosi gledališka uprava, da poravnajo zastanke na abonmanu. a— Ljudska univerza. V petek 20. t. m. bo zadnje predavanje tekoče sezone. O po menu in razvoju ljubljanske univerze bo predaval g. cand. phil. Petre. Skiioptične slike! V nedeljo 22. t. m. bo Izlet na Remšnik ln Sv. Pankracij pod vodstvom g. prof. Baša. Odhod z jutranjim vlakom. Vsakdo se lahko udeleži izleta. Pismene prijave je nasloviti na Ljudsko univerzo v Mariboru, Krekova ulica št. 18. a_ Uradni naziv vodilnega uradnika pri ekspozituri OUZD v Mariboru nii »ravnatelj«, temveč upravitelj, kar naj pri posJo-vanju velja za vso javnost. a_ Današnjega dopoldanskega koncerta v mestnem parku zaradi birme ne bo, pač pa bo jutri običajni koncert. a— T.-agična smrt. Z okna drugega nadstropja neke hiše v Cankarjevi ulici se je pognal v duševni zmedenosti 42 letni zasebnik Maks L. in obležal na tlaku s hudimi notranjima poškodbami. Nezavestnega so spravili v stanovanje in poklicali zdravnika dr. Wankmullerja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt zaradii notranje izkrvavitve. a_ Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58, lastnik in vodja kiT rurg dr. černič. Najimoderneje nrejen za operacije, zdravilni a/oarati, višinsko soln-oe, diatermija. tonizator, žarnica »Hala«, Enterocleaner zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne! a_ Dr. Zdenko Matjašič ordindra spet redno v Mariboru. Slomškov trg 6. a_ Ginekolog dr. Fr. Toplak ordinira odslej zasebno od 9. do 11. in od pol 14. do pol 16. Glavni trg 18. Iz Celja e— Pripravljalni odbor JRKD za celjsko okolico priredi 18. t. m. ob 20. v gostilni g. Brenikoviča ("Vobner) na Sp. Hudinji širši članski sestanek, na katerega se vabijo vsi somišljeniki. V soboto 21. t m. bo v Per-mozerjevi gostilni v Gabrju širši sestanek članov in somišljenikov JRKD za celjsko okolico, na katerem bo poročal o današnjem političnem položaju, o delu narodne skupščine, o novih zakonih in o vzrokih današnje gospodarske krize narodni poslanec celjskega okraja g. Ivan Prekoršek. Pridite! 5. junija 1932 5694 Prostovoljnega gasilnega društva Celje. e— Pogreb g. Ernesta Marinca, lesnega trgovca in veleposestnika, se je vršil včeraj ob veliki udeležbi občinstva, predvsem celjskega in okoliškega trgovstva iz hiše žalosti do Stigerjeve vile, kjer so se po-grebci iskreno poslovili od nepozabnega društvenega sodelavca in prijatelja. Krsta s truplom pokojnika je biia nato prepeljana v njegov rojstni kraj št. Pavel pri Preboldu, kjer je bila položena na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Pogreba v št_ Pavlu so se udeležili tudi številni pokojnikovi prijatelji iz Celja. Dragega prijatelja in tovariša bomo hranili v trajnem, častnem spominu. e— Poostritev kontrole tujcev. Mestna policija opozarja prebivalstvo, da mora vsakega tujca aLi pa domačina, ki mu izda stanovanie, brez odloga najpozneje v 24 urah prijaviti s predpisano in točno izpolnjeno prijavnico zglaševalnemu oddelku policije. Isto je treba 6toriti tudi z od-javnico, čim se najemnik sobe aizseli. V bodoče se bo vodila v tem pogledu najstrožja kontrola e— Namestu venca na krsto g. Marin ca je darovala celjska restavraterka ga. Ana Plešivčnikova Dijaški kuhinji 150 Din. Srčna hvala! e— Nemudoma obnovite srečke d razreda razredne loterije, ker so že prispele in bo žrebanje že 19. t. m. e— Iz celjske bolnice. V petek sta umrla 70-letni Jakob Mastek iz Jurkloštra in 38-letna žena pekovskega pomočnika Marija Mramorjeva iz Konjic. Blag jima spomin! e— NesrePe. V četrtek se je spodtak-nil konj 21 letnemu posestnikovemu sinu Gračnerju iz Krajnčic pri Sv. Juriju in mu padel na desno nogo tako težko, da mu }o je zlomil pod kolenom. Istega dne je padel 38 letni kovaški pomočnik Joče Jamšek z Ločnice pri Celju na neko pločevino tako nesrečno, da si je prerezal kite na levi roki. Oba ponesrečenca »e zdravita v bolnici. Odvetniška pisarna v Celfn se preseli s 1. junijem v Prešernovo ulico št. 6-L (nad Kmetsko posojilnico). 5891 V zasledovanju vlomilcev, ki so te- vršili v preteklem tednu kar pet vlomor v Celju, se je policijska preiskava obrnila v pozitivno smer. Upati je, da bo policija drzne vlomilce v najkrajšem času spravila na varno. Mestni kino bo predvajal danes ln jutri ob pol 17., pol 19. in pol 21. krasni alpski športni zvočni velefiim »Bela opojnost«. Zvočna .predigra. Z Jesenic Nova pomožna učna knjiga za osnovne šole. V založbi Šolske Matice v Ljubljani je izšla 190 strani broječa knjiga *Drugi osnovni razred«. V luči sedanjih vzgojno-didaktičnih načel spisal g. Leon Piibrovec, upravitelj osnovne šole na Jesenicah. V knjigi je na jako poljuden in razumljiv način obdelana tvarina sodobne vzgoje osnovnošolske mladine po principih nove modeme delovne šole, katero je avtor proučeval več let na delovnih šolah na Dunaju, v Berlinu, v Leipzigu in v drugih nemških mestih. Ben-Hur, najsilnejši film vseh časov se predvaja v binkoštnih pra?nikfb v ktmi »Radio« kot zvočni film. Pcedstave oba praznika vselej ob 15. in 30. Iz Tržiča Važna seja občinskega odbora bo v torek 17. t. m. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je med drugim tudi nova pogodba za javno razsvetljavo z elektrarno veleposestnika Borna, dalje ukrepi glede kamnoloma v Preski, ustanovitev krajevna zaščite dece in zala- Ne prigovarjajte SoSerJis! Mister Willson je M daleč In Sirom znan kot pošten in soliden trgovec, a poleg tega tudi kot velik prijatelj avtomobilov. Kupil si je avto ne iz kakega luksusa... nego zato, ker ga je potreboval. V njegovem poslu mu je bil avto vse. Bil je kri njegovega poslovanja, a brez krvi ni življenja. In kakor vsak korekten in pedanten trgovec, tako je tudi mister Willson vodil točno evidenco glede izdatkov svojega avtomobila. Na koncu leta je ugotovil, da ga je avto stal več, kakor je zaslužil. Sumljivi so mu bili izdatki za bencin, za manjše ter večje reparature, a najbolj sumljivi so se mu zdeli izdatki za gume. »O .. o .. sem gum smo izmenjali tekom leta...« se je zadri na šoferja. »Vi niste zame!« pa mu je od poved aL Vzel je drugega šoferja. Dnevi in meseci so prešli, mister Willson se je vozil kot poprej in vse bolj se je čudil svojemu vozu, kakor da je s šoferom zamenjal tudi voz. Vozil se je prijetno, nič več ni tre- sel njegov voz, in nI mu bilo treba vsak trenutek zbog defekta gume postatL Na koncu leča je pogledal bilanco izdatkov za avto in se je začudil: »Samo tri gume smo letos porabili!« je dejal vzhičen svoji ženicL Pozove Šoferja in ga vpraša: »Kako je to, da smo lani porabili osem gum, ietoa pa samo tri? Vi ste res čudo šoferja.« »Vi, gospod šef, mislite... da sem jaz. ^ pravi užaljeno šofer, nevednež.« »Oprostite ...« r »Ne oproščam ... odvrne srdito Šofer. »Vi še ne veste, da ste se vse leto vozili s Dunlop-gumami ? Vi ne veste, da so Dun-lop-gume najboljše, najtrpežnejše in najzanesljivejše? In zato rabim jaz kot praktičen človek Dunlop-gume samo, da im^nt ž njimi manj posla, ker nimani gotovo nikdar nobenega defekta.« In tako je mister Willson izvedel od svojega šoferja, da so Dunlop-gume vsekako najboljše. dine. V tajni seji se bo izvršila z ozirom na skrajšane dohodke nova razdelitev ubož-nih podpor, rešilo se bo več prošenj za do-movinstvo itd. To je v prvem četrtletju druga seja občinskega odbora. č— Prvi avtomobil je prišel preko ljUtoei-skega prelaza v četrtek. Na koroški strani je še toliko snega, da je morala ondotna cestna uprava napraviti par sto metrov dolg prekop, da je odprta ljiibelsko cesto. Sedaj se promet vrši neovirano. Vsako leto pasira Ljuibelj okoli 3000 motornih vozil, s katerih pregledom ima finančna upra~ va preko poletja dosti posla. č— Pevski zbor Bralnega dradtva se udeleži ljulbljanskih festivalskih slavnosti s številno d epu taci jo. Glasbena Matica je namreč častni član Bralnega, društva. Pevske tekme se zaradi tehničnih ovir ne more udeležiti. č— Uvedba blokov za podporo pomoči potreibnim in brezposelnim bi bila tudi v Tržiču potrebna. O tem je raapravljal na svoji zadnji seji tudi finančni in utoožni odsek in prišel do prepričanja, da je to edina pot, ki bo pomagala zajeziti vsakotedenski dotok p ros j altov iz bližnje in daljne okolice. Mestno županstvo bo pozvalo vse stranke, naj se teh blokov vedno tudi poslužujejo. Iz škofje Loke 51— Odhod zaslužne sokolsko sestro. Te dni zapušča naše mesto gdč. Angela Poljan-čeva, ki odhaja na no?o službeno mesto v Banjo Luko. Sestra Poljančeva je bila med prvimi, ki so leta 1918 pomagale Sokolu do postavitve ženskih telovadnih oddeikov. Neomajno je vztrajala v telovadnici vsa leta »a ie bi;a med najvnetejšimi telovadkami prav do zadnjega. Svojega sodelovanja tudi v drugih odsekih ni nikoli odrekla. Odhajajoči so priredile članice lep poslovilni večer, na katerem je v imenu 6esier izpregovorila sestra G usti Gaberščikova. Sestri Poljančevi želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva. ši— Sokolova knjižniea šteje 2293 slovenskih knjig, 170 nemških in 137 drugih, skupno 2680 izvodov. Izposojevalcerv je 175. Za nakup 154- knjig in revij se je porabilo #365 Din. Knjižnico, ki je med največjimi v oknu ju, toplo priporočamo. Odprta je ob nel^Ijah od 9.—10. Kniižničar je br. Rudolf Horvat! šl— Nedavnega informativnega sestanka za ustanovitev organizacije jugoslovenski h emigrantov v Škofji Loki Se je udeležilo veliko število Primorcev, domačinov in gostov. Zbor ie vodil akademik g. Srnk •Borut, smernice organizacije pa je očr-tal akademik g. Fiigar iz Ljubljane. V debati, ki se je razvila po predavanju, so bila mnenja glede umestnosti nove>ga društva v Skofji Loki precej deljena, a je nar posled večina izglasovala, da se organizacija ustanovi. V pripravljalnem odboru so gg. Berdon Ivan, Rojic Jakob, Zega Milen, Berdon Danilo, Gaberščik Gusti in Sin k Borut šl— Poroka. Na binkoštni ponedeljek so poroči v Feketiču-Sekiča v dunavski banovini prometni uradnik g. Karel Mlejnik iz Škofje Loke z gdč. Kristino Bellmannovo, hčerko uglednega posestnika iz Feketiča. Bilo srečno} šl— Prijatel]« neprisiljene zabave opozarjamo na oldboJ nogometno tekmo, ki bo v ponedeljek ob 15. na letnem telovadišča Sokola V goste pridejo »stare zvezde« SK »Jadrana« iz Ljubljane. Vstop prost! šl— Kino »Sokol« bo predvajal za binkošti dva izvrstna filma V nedeljo se bo Igral »Tabu« in v ponedeljek »Erotikon« s glavno ulogo rojakinje g. Ide K ravan je. Iz Kamnika ka— Ubožni odsek mestne občine je 9 uspehom izvedel akcijo za popolno preskrbo kamniških siromakov. Meščani eo s mesečnimi prispevki omogočali, da je občina lepo preuredila siromašrmoo in adaptirala nekaj sob in kuhinjo. V siroenažni-cd bodo sedaj siromaki imeli hrano ia postrežbo ter jim ne bo treba reč nadlegovati meščanov z beračenjem. Mestna občina je beračenje sploh prepovedala ta j« dobil vsak hišni posestnik, ki se je odkupil r mesečnim prispevkom, tablico z napisom: »Beračenje za L 1932. odkupljeno.« Hvale vreden ukrep zlasti za. tajsko sezono! Na binkoštno nedeljo ob pol 12. bo otvoritev in kolavdacija novfh prostorov ▼ mestni siromašnrei. kn— Kako uspeva kino »Kanmflts. oovni stroški podjetja so 65.12$ dinarjev. V prvem polletja je imelo pod>-jetje pri predstavah skupno 12.558 Din čistega dobička Ker mora sedaj zaradi skromnega obiska predstav pri marsikaterem filmu doplačati, bo primerno de nadalje obdržati dosedanjo cene, p«£ pa bo znižalo pristojbine za predvajanje reklam na 30 aH 40 Din. Za ponedeljske predstave je uveden abonma s 25 odst. popustom pri oenaiL Podjetje si jo zagotovilo večja Število najboljših nemih fikaov Za binkošti bo predvajalo velefikn »feon Hut*. Posečajte kino ki podpirajte gasilno dro-štvo in Rdeči križ, ki sta lastnika kina! ka— Kamniška mestna godba je imela pred kratkim izredni občni zbor, na katerem so bil asprejeta nova pravda Lani ustanovljeno godbeno društvo Stoje 33 godcev, Id pod vodstvom kapekrika dbičin-skega tajnika g. Uknana vidno napredujejo. Godba si je letos nabavila nore instrumente in uniformo ter je priredila ža več promenadnih koncertov. Pihalni kvartet mestne godbe (gg. Pocfbrežmk, Rema, Uknan, Vidmar) bo igral na binkoštno nedeljo pri glavni maši v Frančiškanski ce»-kvi Jamo z nptn izlete t Ker imam aamoprodajo Edison Be?l gramofonov ta ptofiC, je vsakomur omogočalo, da si GBAMOFON in PLOS6B nabavi po zelo nizkih cenah. Velika izbira koles »DOrkopp«, tenis raketo«; nogometnih žog Ltd. »TEHNIK« JOSIP BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20l — Palača Ofcro^. nega urada. 5984 Dresnra psov Vsi, ki se iz zanimanja, v prvi vrsti pa seveda iz ljubezni mnogo ukvarjajo z živalmi, vede, da se živali z izredno lahkoto marsičesa priuče in da se na primeren način dosežejo z dresuro nenavadno veliki uspehi. O tem vedo marsikaj povedat! uslužbenci velikih živalskih parkov, kakor je na primer Hagenbeckov, ki obstoja že pol stoletja. Vsi ljubitelji živali pa soglašajo tudi v tem, da se največ doseže s p«ii Pes velja že od nekdaj za najboljšega čuvarja in spremljevalca človeka, njegova naklonjenost in bistrost pa se da še v veliko večji meri izkoristiti, kalkor se navadno to doseže pri dobrih gospodarjih, ki cer vedo ceniti bistrost in vrednost svojih psov, nimajo pa v dresuri potrebnega i» kustva. V Ljubljani je iz lastnega nagiba in po svojih mnogoletnih izkušnjah g. Ivan Klemančič ustanovil pravo odgajališče psov in je s svojimi gojenci dosegel že izredne uspehe, kar priznajo vsi, ki so mu ie izročili svoje pse v varstvo m šolo. G. Ivan Klemeneič, idrijski rojak, ki stanuje na Cesti v Mestni log št 33, ima prirojen talent za dreserja, njegovi uspehi ga pa sami najboljše priporočajo. Slika nam kaže g. Kle-mančiča med psi, ki sledijo vsakemu njo-govemu migljaju. etijska Matica Je edina književna družba slovenskega kmeta, ki nudi svojim članom leto za letom po 4 knjige predvsem kmetijsko-strokovne vsebine. Za borili Din 20.— prejmejo letošnji člani sledeče knjige: 1. Inž. Teržan: »Več dobre krme!c Knjiga o modernem travništvu, okruten* a Številnimi slikami, je izšla in jo člani dobijo na željo vnaprej. 2. Miloš štibler: »Zadružništvo«, 2. del, bo dobrodošel v prvi vrsti zadrugam in zadrugarjem, pa tudi učiteljem in slehernemu kmetskemu gospodarju. 3. Ivan Albreht: »Dom na Slemena« je izvirna povest, zajeta iz življenja slovenskega kmeta med in po vojni. 4. Veliki koledar Kmetijske Matloe za leto 1933 bo posvečen občinski upravi tn bo obravnaval njene najvažnejše probleme, kakor obč. proračun, obč. doklade, davke, vojaške zadeve itd. Prijavite se za člana pri domačem poverjeniku Kmetijske Matico aH pa pi- Mte na njen naslov: Kmetijska Matica v LJubljani, Kolodvorska ulica 7. ka— Olepšava mesta je r zadnjih letih Kamničanom zelo pn srcu. Mnogo se je napravilo zlasti letos. Pred župno cerkvijo so nadomestili 15 starih akacij z novimi. Lepo 60 urejeni tudi vrtiček okrog vremenske hišce na Glavnem trgu, Keršman-čev in mestni park. Skrajni čas pa je bil, da se je pričela regulacija prostora vzdolž Bistrice ob novotržkem mostu. Ob Bistrici se je nasadila vrbova ograja in ob njej se bo napravil hodnik za pešce; prav tako tudi pod kostanji. Prostor, kjer je zdaj čraslovina, bo zasejan s travo, med kostanji pa bo postavljenih več klopjc. Iz zali emarjenega, blatnega dela Šutne bo tako vstal v teku tega leta ce! park. ki bo mnogo pripomogel k lepoti mesta. Javni vodnjak pred Zoretovo kovačnioo bodo odstranili, ker imajo že vse hiše v tem delu mesta vodno napeljavo. Iz Radeč n— Občinski odbor. Imenovani so bili naslednji novi odborniki, gg.: ITaller Žane iz Radeč, Medved Hinko iz Svbna, Bau .Dominik iz Jagnjenice, Zidar Josip iz Pra- f>rema, Stmad Alojznj iz Brianka in Peonik van iz Radeč. Na občinski seji 11. t m. so »e izpopolnili razni odseki ter je bil izvoljen za novega blagajnika g. Pečnik Ivan, šolski upravitelj. Iz poročil računskih preglednikov, ki so našli vse račune v redu, je razvidno, da se je v preteklem letu prav varčno gospodarilo, za kar je izrekel odbor županu g. Polancu in bivšemu blagajniku g. Rozmanu Josipu zahvalo. ra— Sestanek občanov v Št. Juriju pod Kumom bo v nedeljo 39. t. m. po prvi maši. Na sestanku bosta govorila senator g. dr. Rajar in pa narodni poslanec g. Aloj-rij I>rmelj o političnem položaju in bosta dajala pojasnila na vprašanja. Iz Litije 1— Ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD za litijski srez bo nepreklicno 26. t. 1. ob pol 15. v restavracijskih prostorih »Pri pošti« v Litji. Udeležba delegatov po čl. 16 organizacijskega statutu določenih funkcijomarjev obvezna! i— Odhod priljubljenega zdravnika. Te dni je odšel iz Litije okrajni zdravnik dr. Tone Hočevar na novo službeno mesto v Kočevje. Dr. Hočevar se je udejstvoval v rašem Sokolu kot predavatelj ob priliki iprednjaškega tečaja in je bil tudi načelnik zdravstvenega odseka SKJ. Njegova gospa soproga pa je bila posebno vneta smučarka. Priljubljenima družabnikoma so priredili Litijani odhodnico pri Mešku Na novem službenem kraju želimo g. okrajnemu zdravniku mnogo zadovoljstva! i— Po uspeli razsta\'i litijskega *Foto-klubfi-r je ta priredil predzadnjo soboto zvečer v dvoranii Sokolskega doma družabni večer. Dvorana je bila za številne goste premajhna. Kakor čujemo, se bo dvorana v kratkem povečala. Pri prireditvi je nastopil salonski orkester »Lipe«, ki se je po komaj dobrem k tu obstoja pod vodstvom požrtvovalnega učitelja g. M lana Pertota povzpel na lepo višino. 12. julija priredi pevsko društvo >Lipa« pevski koncert s spremi j evanjem orke-stira. Koncert bo vo-diil pevovodja »Lipe« učitelj g. Pertot. — 14. avgusta proslavi »Lipa« 40-letnico. odkar službuj* v Litiji kot vbčinski tajnik in organist znani skladatelj g. Peter Jereb, ki je tudi že 40 let član pevskega društva »Line« in je bil tudi njen dolgoletni predsednik in pevovodja. Za pevsko društvo »Lipa«, kakor tudi za ostala napredna društva si je v teku dolgoletnega b:vanj.a med nami pridobil mnogo zaslug. Pridite! GLEPALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. ari Jtedelja. 15.: Gospoda Glenibajevi. Izven. Znižane cene. FV>nedeljek. 16.: Kar hočete. Izven. Znižane cene. Torek, 17.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. ari Fedelja. 15.: Pohujšanje v dolini šentflori- janski. Novo naštudirano. Izven. Ponedeljek, 16.: Turandot Izven. Torek, 17.: Zaprto. Ljubljanska drama. Drevi ob 20. se ponovi >Gospoda Glenibajevi, ki prikazuje razkroj današnjega družabnega življenja. Izven abonmaja po znižanih cenah. V ponedeljek zvečer se uprizori Shakespearejeva komedija »Kar hočete«, pri kateri sodelujejo najodličneiše moči dramskega ansambla Obe predstavi režira dr. Gavella. Zunanje posetnike opozarjamo, da ob tej priliki ne lamude prilike seznaniti se s slovenskim gledališčem. Ljubljanska opera. Danes se irprizort v okviru festivalskih prireditev izvirna slovenska ope»-a j Pohujšanie v dolini šentflo-rijanskic. Kot libreto služi znana Cankarjeva farsa istega imena, uglasbil pa jo ie mladi nadarjeni Bravničar. — Velika opera Piiceiniieva »Turandot« se uprizori v ponedeljek. V ulogi princese Turandote bo gostovala oriliubljena pevka Vilfan - Run-čeva. sužnjo Liu bo pela Zlata Giungjenac-Gavellova. neznanega princa tenorist Ivič, ki se pravkar pripravlja na gostovanje v Pragi, tatarskega kneza Rumpel. Sodelujem še Janko. Ivelja in Moborič. Mnzikalno vodstvo je v rokah kapelnika Neffata, scenski aranžnm pa vodi profesor Šest. Izven abonmaja. Občinstvo si lahko rezervira vstop-nire no pismenem potu ali pa telefonično (22-31). Mariborsko gledališče Začet*!? ob 20, Do srede, 18.: Zaprto. Sreda. 18.: Mam'zelle Nitouche. Predstava ▼ korist Udruženja gledaliških igralcev. i— Knjige Slovenske šolske matice so dospele in 6e dobe pri poverjeniku, litijskem učitelju g. Jožetu Zupančiču. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče. V nedeljo je uprizorilo sokolsko gledališče dr Dobovi-škovo burko »Radikalna kura«. Klub temu, da je bil čisti dohodek namenjen fondu za prehrano brezposelnih, je bil obisk dokaj slab. Lprizoritev je bi'a zvezana z velikimi težkooami. Pianista je moralo dobiti društvo iz Ljubljane, nosilca glavne vloge pa &e je posrečilo dobiti v zadnjem momentu pred pričetkom predstave. Vse to je vplivalo na uprizoritev. Sokol mora zastaviti vso svojo avtoriteto, da postane naš oder zopet to, kar je bil, ponos dru štva. t— Izlet. Sokol priredi v nedeljo 29. tega meseca pešizlet k Sv. Katarini Izleta se udeleži članstvo, naraščaj m deca. Vabljeni tudi starši in prijatelji Sokola. Ostala društva opozarjamo že danes na ta izlet, da se vedo ravnati pri svojih prireditvah. t— Nova konfekcijska trgovina. Konfekcijsko podjetje »Tivar« je o tvorilo svojo podružnico tudi v Trbovljah. t— Nesreče: V torek je padel % lestve »posestnik in izdelovatelj harmonik g. Anton Mervar in se precej močno poškodoval. Zdravi se doma. Na obratu Neža je ponesrečil delavec Alojz Jaklič. Pri pr ©obračanju železnega vozička ga je vrglo precej daleč in je dobil pri padcu težke poškodbe na glavi. Oddan je bil v rudniško bolnico t— £upim 5 obveznic vojne Škode. Na slov v podružnici »Jvtra«. Iz Hrastnika h— Agilen dramatičen odsek našega sokolskega društva je uprizoril pretečeno soboto Golarjevi »Dve nevesti«. Naši odlični igralci, pod izborno režijo br. inž. Preverja, so odiigrali igro tako dovršeno, da je bila publika prav zadovoljna. h— Krajevna pro ti tuber ku I ozna H ga priredi v nedeljo 22. t. m. ob 11. v dvorani rudarskega konsumnega društva za članstvo poučno predavanje o j etiki s ski optičnimi slikami, ki jih bo tolmačil g. dr. Amšek. Predavanje brez vstopnine. h— Florijanovo nedeljo eo prav ne prav praznovali pri nas letos samo gasilci tz steklarne. S steklarsko godbo in zastavo so se podali dopoldne v našo zasilno cerkev. Zakusko po maši je plačala steklarna. h— Ob sklepu obrtno-trgovske nadaljevalne šole bo v nedeljo 22. L m. ves dan v deški šoli razstava risarskih in. pismenih izdelkov vajencev in vajemk, ki bodo razstavili tudi nekatera svoja dela iz delavnic. h— Prireditve. Kino Narodni dom predvaja danes ob 15. in 20. film »Flirt«. Dramatični odsek Svobode II. uprizori danes ob 16. v dvorani rudarskega konzuranega društva igro »Tragedija v kleti«:. Pevci Svobode I. priredijo jutri izlet v Rimske To plice in tam popoldne v dvorani »Nove po ste« koncert pod vodstvom g. Podlogarja. Javen nastop našega Sokolskega društva bo v nedeljo 22. t. m. popoldne na Pi.ntarjcv h bajerjihl Iz Laškega 1— Tombola Sokola v Laškem se bo vršila v nedeljo 22. t. m. ob 16. Iz Rogaške Slatine w>— Poroka. Danes se poročita v Rogaški Slatini g. Ivan Koražija. bivši poslovodja tvrdke Meinl, d. d., in gdč. Nežiki Vre-šakova, trgovka v Kraški Slatini. Obilo sreče! Rogaška Slatina Ncrri zdraviliški Ton-kino v RogaSJrf Slatini objavlja za Bmkošti sledeči spored: Sobota, 14. maja ob 8. uri zvečer »Viktorija in njen huzar«. — V nedeljo: ob 3. popoldne in ob 8. zvečer »Roda Strajkuje -— V ponedeljek ob 3. popoldne in ob 8. zvečer »Pechvogel Smolkovič«. — Razen tega pri vseh predstavah razni Šaljivi ta poučljivi ton filmski dodatki. 5074 Iz Šoštanja i— Opereta »Mežnarjeva Lizika«. V soboto in nedeljo ram je sokolski oder vpri-zoril »Mežnarjcr/o Liziko«, ki je bila prva opereta, izvajana v Šoštanju z domačimi močmi Obe predstavi sta pokazali, da je bila »Mežnarjeva Lizika« na študirana temeljito. Obakrat je bila dvorana polna navdušenega občinstva. Opereto je naštu-diral br. Vraže, ki je pa teden dni pred predstavo zbolel in je moral namesto njega prevzeti vlogo mežnarja g. Strne j z Slo-venjgradca. režijo pa br. Robinščak. Od posameznih igralcev velja omeniti Liziko gdč. Schneiderjeve, ki je posebno v pevskem o žiru zelo ugajala. Lepo nas je presenetil g. Kovač v vlogi dr. Svita Br. Rejec je bil kot bogati Leni zopet enkrat v svojem elementu. Enako br. Verstovšek kot profesor Šolar na letovišču. Gorski vodnik Janez br. Robinščaka in gostilničar pri »Zlati goski« .br. Sušela sta bila prav dobro podana? Mnogo aplavza sta žela 6. Natekova kot Cilček in br. Perovec kot le-toviščar Krof. ki sta morala vse pevske točke ponavljati. Tudi ostale vloge eo bile prav razdeljene. Orkester je pod taktirko br Koritzkega vse kuplete spremljal jako dobro in marsikateremu pevcu pomagal preko težkoč. Moralni in materijalni uspeh sta ugodna »Mežnarjevi Liziki« bo baje sledila velezabavna opereta »Mamselle Nitouche š— Gasilski praznik. Gasilci vz mesta, Druauiirja in Weschn«iggove tovarne so tudi letos proslavili svoj piwznik pri Sv Flo-rijanu prav svečano. Kmalu zjutraj ie odkorakala lepa četa uniformiranega članstva m godbo »Zarje« proti wifM Br. Ptarfja- na, kjer j« bral katehet g. Caal svečano mašo in imel primeren nagovor na gasilstvo. Med mašo so peli pevci tovarniškega gasilnega društva in igrali godbeniki »Zarje«. Po opravilu se je razvila prijetna zabava na prostem. Iz Slovenlgradca . — Slovanski večer, katerega prlre- dil Sokol, je sijajno uspel. Po zanimivem predavanju o češkoslovaški republiki, ki ga je podal poslanec g. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora, je sledif animiran večer s sodelovanjem salonskega orkestra in pevskega društva. sg— 'Obrtne vesti. Na Celjski cesti je odprl novo ključavničarsko delavnico gospod Ivan Ring. Iz Slovenske Bistrice ffb— Slovenjebistriška podružnica SPD je imela 10. t m. v hotelu »Beogradu« razmeroma dobro obiskan občni ZDor, ki ga je posetil tudi nadzornik podružnic g. dr. Senjor iz Maribora. Iz poročil funk-cijcnarjev posnemamo, da je podružnica v preteklem letu razvila v odsekih razveseljivo delavnost. Število članstva se je skrčilo na 65. Fotoamaterski odsek je organiziral posebni oddelek na jesenski tujsko-prometni razstavi v Ljubljani. Markacij-ski odsek je obnovil vse stare markacije in zaznamoval nekatera nova pota na južnem pobočju Pohorja. Zimskosportni odsek, ki je bil na novo osnovan, je priredil smučarsko tekmo na Tinju. Projektirana tombola v korist zgradbi planinske koče na Velikem vrhu se zaradi krize mi iuogla izvesti, pač pa je odbor kupil preko 2 orala zemljišča pri Sv. Treh kraljih, tako da je stavbišče zagotovljeno. Imovina podružnice je nanistla od 16.0j0 na preko 23.000 D in. Tujska knjiga v Šrnartnem izkazuje 1725, na Tinju pa 595 obiskovalcev. V bodoče hoče podružnica zastaviti vse sile za zbiranje gradbenega fonda in poživiti tudi delo v odsekih, ki bo usmerjeno zlasti za dvig tujskega prometa in turizma okrog Sv. Martina ki Tinja na Pohorju. Odibor pod predsedstvom g. Ivana Zuraja tokrat ni bil izpremenjen. Sb— Kocert CPD. Dne 7. t m. je t okviru turneje absolviralo Celjsko pevsko društvo koncert v Slov. Bistrici. Spored koncerta je obsegal v prvem delu mešane zbore novoakordovske in moderne dobe. V največji meri eo bili zastopani Adamič, za njim Lajovic. Celjan dr. Schwab in Premrl. Drugi del je bil sestavljen iz priredb zanimivih narodoih motivov in harmoni-zacij. Zastopani so bili Dev, Savin. Zganjec, Rus Česnokov, Bolgar Knstev, Mokranj-ac in dr. Kimovec Pri vseh točkah je bilo opaziti, da je dirigent pravilno pojmoval Vhižnost ali težino fraze, ki r ziboru v tem ali onem glasu trenutno donrnira. Pevovodja g. Šegula je s koncertom dokazal, da je društvo pod sedanjim vodstvom ostalo zvesto svojim 38 letnim tradicijam in da goji našo pesem z istim resnim stremljenjem kakor pod nekdanjimi dirigent« Antonom Lajovicem, dr. Schwabom in Se-rajoikom. Prepričani smo, da bodo Celjani deležni povsod, kamorkoli pridejo, istega, če ne še večjega priznanja kakor v Slovenski Bistrici. Iz Lfctesnera T)— Občinska uprave je v svoji seji 9. t. m. razpravljala o manj važnih zadevah. Uvodoma je g. župan poročal, da se je županstvo poklonilo novemu sreskemu načelniku g. dr. Farčniku, ki je obljubil občini svojo naklonjenost. Nato je poročal gospodarski odsek o sestavi inventure občinskih premičnin, ki še ni dovršena, in da bo poseben paznik za malo nagrado nadznral gozdove Babjega ložiča. Mestna občina bo svojo trsnico s prihodnjim letom opustila. Socialni odsek je nato poročal o treh prošnjah za znižanje najemnine, ki jih je odboT odkloniL Finančni odsek je predložil poročilo k proračunu za tekoče leto, ki se je brez izpremembe odobrilo. Brez velikih i-zprememb je bil sprejet tudi poslovnik občinskega zastopa. Glede občinskih trošarin na alkoholne pijače je odbor sklenil, da se pogodi z gostilničarjem A. St tolarjem za pavšal, zaradi pobiranja trošarine pri drugih gostilničarjih pa se bo sporazumel s finančno kontrolo. Nato je odobril pogodbo z gostilničarji o pavša'.iTanju prenočnine ter izvolil za predsednika občinskega kmetijskega odbora g. Sumaka. Pri slučajnostih je občinski odbor rešil nekatere prošnje ter sklenil, da se mora službovanje nočnih čuvajev točneje kontrolirati in da še enkrat urgira rešitev akta o imenovanju mestnih ulic in cest. lj— Sokolska tombola. Sokolsko druStvo bo svojo običajno veliko tombolo priredilo .v nedeljo 22. t. m. pomoldne ni telovadb za Sokolskim domom. Pri če tek ob 3. Razen petih glavrrh dobitkov ("2000 Din.' 1000 dinarjev, 600 Din. moška in ženska obleka) je še veliko število lepih manjših dobitkov. Iz Ptnfa •e otrdel ▼ prosti naravi sbrefl tn n j« nudila gostom kakor strelcem zakuska, pa kateri je napil zdravico predsednik strelske družine podpolkovnik Ditz, želeč vsem tekmovalcem najboljše uspehe. Orisal je tudi r kratk:h besedah pomen strelske družine. Nato se je oglasil k besedi banski svetnik Orehek in je deloma v humorističnem, deloma v resnem govoru bodril strelce k intenzivnemu delu. Le prehitro je minil za vse ta dan, toda zrno je padlo na rodovitna tla m bo, kakor kaže, obrodilo obilen sad. Glavno zaslugo za procvit te družin« pa ima podpolkovnik Ditz: on je z neumornim delom vzbudil to družino, ki je spaia več let spanje pravičnega, k delu. Iz Prekmcrja pm— Odhod. Te dni odide Iz Murske Sobote poročnik g. Ilič, ki je ves čas bivanja v Murski Soboti aktivno sodeloval Pri Sokolu, imel številna predavanja in bil tudi nekaj časa član društvene uprave. Sokol in drugi številni njegovi prijatelji mu belijo na novem službenem mestu v Mariboru mnogo zadovoljstva. pm— Proslava materinskega dne. KJ5 ▼ Murski Soboti je zadnjo nedeljo leno proslavilo praznik naših mater. V Szapervje-vem zimskem vrtu so priredili akademijo, ki je dobro uspela. Ljubki nastopi osnovnošolske mlad ne in otroškega vrtca so zelo ugajali. Prav tako pevske točike. Po akademiji je. bila čajanka, pri kater je igral polnoštevilni jazz-orkesterr Sokola. Da" je bil dosežen tako velik moralen efekt, gre zasluga razen članicam K.TS' tudi šolskemu upravitelju g. Gabrijelčiču in vsemu učiteljstvu kakoT tudi gojenkam gospodinjskega tečaja in njenim voditeljicam. pm— Zaradi parkljevke tn slinavke v Medmurju so se tudi za murskosobošJd srez izdali zaščitni ukrepL Zadnji sejem v Murski Soboti j« to kaj aodoe ofc&rtfl, m) >e bi vsak dogon žlv«e »branjen Sedaj pa je ministrstvo za kmetijstvo brzojavno odredilo, da se s rez Murska Sobota no smatra več za ogrožen po slinavki in parkljevki. S tem je tudi trgovinski promet z živino dovoljen. Pač pa do preklica še niso dovoljeni živinski sejmi. Pod zaporo še ostaneta srez Dolnja Lendava in Medmuirje. V teh krajih je vsak promet z živino prepovedan. Prepovedan je tudi promet s parkljarji dvolastnikov proti Madžarski. pm— Fantovski pretepi. K našemu poročilu o krvavem proščenju v Črensovcih še dodajamo, da je bil večji pretep v Bauerjevi gostilni v Črensovcih, kier so se stepli fantje in možje. Hujše poškodbe je dobil zlasti Kreslin Izidor, ki so mu zlomili nogo. Pretep se je vršil tudi zunaj gostilne in so se pretepači valjali po jarkih polnih vode. Vbode z noži so dobili še štirje drugi fantje, dva iz Crensovcev in dva iz Žižkov. Koliko je pa poškodovancev z manjšimi poškodbami, se ne ve. V desetih letih je bilo v Čren-sovski fari dvanajst ubojev, in to po večini ob priliki proščenja. pm— Alkohol je povzročil smrt. Te dni }e umrl v Lendavskih goricah zaradi preveč zaužitega alkohola Vereš Ludovik, bivši mizar. Mrtvega so ga našli pred neko kletjo. Vereš zadnja leta sploh ni več opravljal nobenega dela, ampak je samo popival, kar mu je prineslo prezgodnjo smrt pm— Tihotapci na l>e>?rn. Ir naših krater smo že ponovno poročali o zelo tragičnih primerih tihotapstva, ki ga ljudje kljub vsemu ne opuste. Dasi so na meji stroge straže, prestopajo nekateri strastni tihotapci mejo in tihotapijo zlasti tobak ir Madžarsko. To dni so obmejne straže topet obstreMle r Pr*>-cah tihotapca, ki pa je še mogel uiti čez Muro. Namestu tihotapca pa je dobil od obmej. nih stražnikov hujše poškodbe n«kf občaa iz Pinica, stvijenfa 11 BANJALOKA PRI KOČEVJU. Tukaj- , KOČEVJE, fcreje«* as blago _ r in ji PRK je priTedrl na vnebohod t Bo H nico, evetiolika&ico, fcomlČco čiščenje Osebna vest. MTtoar Anton, rvanič-nik sreskega cestnega odbora v Ptuju je premeščen v svojstvu izvrševalca cestnega, nadzornika v Ormož. J— Omiljen je pasjega zapora. Ker se v Z3dred-sednik PRK, ki je predavanje pojasnjeval s slikami. Občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem. H koncu je bilo razdeljenih okoli 200 letakov o jetilci. BOC. Kakor na povelje smo hiteli 8. t ra. k slavnostni otvoritvi sicer že davno otvorje-ne restavracije SPD pri Sv. Miklavžu. Vreme je bilo zjutraj čisto v redu in ni nihč® mislil, da si bo Boč opoldne privoščil svoto vremensko kapico. Poldnevm turisti bo se že ob vznožju delno premočeni vračali k prvim vlakom, a oni, kolikor nas je doseglo svoj cilj, smo postali bočki ujetniki ter so vrnili v Maribor šele drugega dne. Ledeni možje so za letos hkratu opravili svoj posel sicer brez vidne škode v naravi, zato lahko upravičeno upamo, da bo divni Boč nudil za binkošti vsem toliko več pomladnega razvedrila. CERKLJE PRI KRANJU 00 doiga leta osamljene životarile sredii ravnine med Kranjem in Kamnikom. Sanjarili smo sicer že o železmici, ki naj bi tekla od Kamnika mimo Cerkelj proti Skofji Loki, a sanje so nam motile Domžale, la so novo progo priklepale nase zaradi svojih industrijskih podjetij. No, pa so nam avtobusne proge om | jočile zvezo s svetom. Dobili smo kar dve zvezi, eno preko Mengša, drugo preko Vodic. Obe bi nam bili dobro došH, če bJ bil promet urejen po potirebaih prebivalstva in turistov. Čudimo se da ablastva dov<»-liujejo brezkoristno teUcmovanje na cesn Cerklje-Kranj. Da opoldne hkratni istočasno vozita dva težka avtomobila drug t* drugim v Kramj in nazaj, je samo potrata. Poštni (Žužkov) avV je reden, vezan na čas, ki ga ne more svojevoljno izpreminjati, dočim drugega ničesar ne veže, občani pa nimamo prav nikaikin zvez z gorenjskimi vlaki. Ce hočeš pr ti popaldne iz Škofje Loke domov, kakor je bilo to prej mogoče, so moraš peljati na Ljubljano ali pa v St Vidu čakati na večerni avto, ker ti v Kranju oba avtomobila hirata odkurita izgred nosa. Naj se napravi red, ki bo ustrezal splošnim potrebam! DOLENJSKE TOPLICE. Sokol )e priredil v nedeljo 8. t m. prvi koncert novoustanovljenega jazz-orkestra pod vodstvom br. Serb-ca, šolskega upravitelja iz Črmošnjic. Koncert, W je bil napovedan zaradi zunanjih gostov že ob 15., se je zaradi slabega vremena vršil šele v večernih urah v kopališki restavraciji in |e zelo dobro uspeL Pod spretnim vodstvom br. Serbeca so zaigrali več komadov prav dobro in želi za lepo igranje obilo priznanja. S tem, da si je Sokol umlslil lastno godbo, je rešeno važno vprašanje kopališča, orkester nadomešča kopališko godbo. — Premičnine in nepremičnine umrlega posestnika Goršeta. ki se ie pred leti vrnil iz Amerike in kupil na Toplicah posestvo, so bile preteklo nedeljo prodane na javni dražbi, kakor so želeli sorodniki pokojnega, ki so ostali še v Ameriki in se ne mislijo vrniti v domači kraj. — Preteklo nedeljo dopoldne je tudi nad topliško dolino divjala huda nevihta. Vihar Je bil tako hud, da Je v kopališkem parku polomil nekaj dreves. Druge škode sicer ni napravil, dež sam pa je bil zelo blagodejen, ker je bil že nujno potreben. V torek pa se je okrog poldneva u9ula gosta toča, ki pa je bila k sreči precej drobna in ni napravila občutne škode. Tudi snežilo je precej časa. V bližnjih kočevskih hribih, zlasti v Rogu, je padk> do 20 cm sne-gjL Sneg ie kmalu izginil. DRAVOGRAD. Olepševalno in tujsko-promteno društvo je nabavilo 10 klopi in dalo no k varjene klopi popraviti m jih namestiti na raznih izprehajališčih okoli trga. Poleg tega je društvo uredilo veliki do-sedaj neobdelani vrt sredii Dravograda, pri čemer gre velika zasluga in zahvala rašim damam, tako gospem Bernardijevi, Verd-nikovi, Glogovškovi. Glavanovi, Novakovi in drugim Kolašicam. Po raznih gostilnah m trgovinah je društvo namestilo nabiralne skrinjice za prostovoljne prispevke. Društvo se zelo trudi, da bi bila trg ki okolica lepša in da bi čim več nudila le-toviščariem. GORENJA VAS - POLJANE. Sokol priredi danes ob 15. v Sokolskem domu veseloigro »Dve nevest'«. Vabljeni! GORNJA LENDAVA. Tukajšnja sokolska četa je priredila ra praznik vnebohoda igro »Revček Andrejček«, kri je prav dobro irepela. Režija je bila res v pravih rokah br. Staniča. Ženske vloge so bile nad vse pričakovanje prav dobro oodane. samo pevske tooke so bile še šibke. Tokrat je hH trud igralcev res obilno pop'ačan z obiskom. Scenerijo bo po možnostih treba barvanje. Ivan Lovšin, trafika, Kočevje. ORMOŽ. Je v Skrvenlji otesso, o kaž^-rem skoro nikdar n« čitamo in sa k&tof se ne dela nikaka tu>sio-p!K>meSna propo-gamdo, vendar jo žc mnogo uglednih taj-cev odkrilo lepo mesto Ormož ki pn&o sem ca počitnice. Ormoč ksži na hrabčka cod Dravo io žekasaižko progo. Mestec® je starodavno, 000 nstjstaTejSh t bc&š krajih, kar priča nebroj z§cdovk»idh ostankov in izkopanin. Po aro)i legi jo podobno tolikim manjšim skmsnskjm n>©. 6tom, kakor Kranju. Novescra mesrai ta dragim. V okolici je ofcf lo lepili tsprebodom^ starinskih gradov, lepo are jenih šet&l idiličnih potov ob Dravi vinorodnih hribčkov, takoj preko mosta pa je če sosedna Hrvatska, t kateri tajec ena&o lahko najde lepih krajev ob daij&h ta krajfefa iz prehodih. BiLca 00 Verašdin, čfckcrrec, Ptuj in še več starinskih, lepih mest Na 6a.mii Dravi prav sedaj zidajo novo kopališče, v katero bo vsteo vsakomur brsa vstopnine dovoljen. V mestu sta zvočni kino in knjrišnka 0 Stalnico. Klana >0 bia^ z malo deževja. Meščani se rriKiijo, da imajo njih gosti čim več cdobnost: .Ta počitek. Podjetni hotelir g. Rajh je rrtvovaj velike zneske, da je po rrx?d©mih higijca-skih predpisih renoviral svoj hotel, dogradil nove tujske sobe in v vsako »vodeč te^ kočo vodo, tako da bo todi bolj m.Tra»e-ni-m tn občutljivim gostom ostrežeao. Za hotelom pa je uredil lep park a klopna. Skozi park !ehko gostje v pižamah pridejo do kopališka na Drsvi. Ornvožn res Lahko čestitamo, ker je ta hotel zgrajen po vseh modernih principih hotelske industrije. Potrebno bi bik>. da odločilni finitelji rodi Ormotžu posvete več pozornosti v pogleda njegov« tujsko-prometne propaganda. SEMIČ. Materfcfflfid dan rano tudi pri nas dostojno proslavili. Za Šolsko mladino Jo učiteljstvo že v soboto avečer priredilo primerno predavanje, potem pa eo eo feolaerj podali na pokopaliftie teT tam položili trt krasne vence umrlim materam v opomiav V Domu Je v nedetljo nastopDa šolska mladina z deklamacijami, petjem in igro »Dva računa«, g. župnik pa je govoril o poeneao dneva ter recitiral Cankarjevo črtico >Sko-dellca črne kave-t in MeSkovo »Matic Po prireditvi so otroci obdarovali matere s šopki, nakar je bila !espa in pomenabna sisv-nost zaključena. TRATA. Na občasfcs scfl 4, t. m. ofc- čiinsk' odbor odobril letni račun c>b-Hea Trate, ki izkazuje 13325 Din prabftka, ki katerega so se nakazale razne podpore lokalnim društvom in drugim. Le žal, da občinski odbor ni up<>števal prošnje Sokola_ Na seji je bil odbit predlog za pristop k novi žumanski zvezi. VELIKA PTRE51GA. telovadni atop Sokolskega društva s »odelovanjera •bratskih društev bo prihodnjo nedeljo popoldne na dvorišču staromane gostilno »Fervcga«. Vsa bratska društva od blizu in 'daleč ter prijatelje sokolske ideje vnbhn« V zeleno Veliko Pi resic o. da se okrepi naše mlado kmečko društvo, ki se mora boriti še z velikimi zaprekami, a ne kleni tenv več širi sokolsko misel po naših selih! Na svidenje! VIŠNJA GORA T torek mol 11. in 12. flonoldne Je prihrumela nerrOita tudi nai niš kral Temperatura se Je kar v sikoklh nižala ln so termometri kazali v dolinah le -f 4. Iz temnih oblakov se je vsipela drobna toča, okoliške griče je pa pobelil sneg, ki je sicer kmalu po neurju zginili, le planota pri Sv. Duhu se Je že naslednji dan košato razka2ovala v beli odeji. _ Te dni Je zasedla na n?šl šoM po g. Mlnk! Koporčevl izpraznjeno mesto učiteljica eo- spa Marija Hetzel-Lahrmamova. _ Dne 16. t. m. bo občni zbor Tufek op rom otnega ln olepševalnega društva v Višnji gori z običajtaim dnevnim redom., poročil' funk-cijonarjev ln volitvijo novega odbora ŽERJAV PRI PREVALJAH Naši vrli diletantje so po daljšem presledku 7. in 8. t. m. uprizorilo Blumental-Kadelbur«o-vo komedijo »Pri belem konjičku«. Režijo je vodil br. Mauchler, inscenira! pa io je br. Dodič. Komedija je za podeželske od~o nekol ko pretežka, vendar so se igralci rr>-trudili m ustvarili nekaj prav prepričevalnih in naravnih tipov. Znanje in maski-ranje je bilo prav dobro, interpretacij ji tudi po voljna Vsekakor moramo priznati, da so igralci pokazali mnogo volje do dele in eo zadostili zahtevam tega obmejnem industrijskega kraia. ki mu je slovp<«znej« kot primarij je deloval v Gradcu, kjer j« umrl 20. decembra 1909. Slovansko glasbo je začel gojiti L 1850 Slovenci, kakor vsi Jugoslovani im Slovani sploh, so glasbeno nadarjeni. O tem priča neprecenljiv zaklad, ki ga hrani — narodna pesem. To nadarjenost to prednost ki jo imamo pred drugimi narodi, kultivirati, je dolžnost vseh za gojitev in za širjenje ljudske prosvete odgovornih čiiniteljev. Slovenci, stisnjeni med močne sosede s starimi kulturami, smo bili v nevarnosti, da podležemo tem kulturam, da nas raznarodijo duševno m duhovno. Svoio vplivnost je kazala nemška, talijanska umetna pesem, pesem tuje miselnosti, tujega čustvovanja. BiH smo že tako daleč, da smo mislili, da pojemo slovenski, če tuji skladbi zamenjamo nemško ali italijansko s slovenskim besedilom. Prepojeni s temi tujimi glasbenimi kulturami bi postali nesposobni ustvarjati nekaj samoraslega, našemu narodu lastnega. Naša glasbena nadarjenost bi nam bila v tem pogledu v pogubo, kakor nam je bila v pogubo naša nadarjenost za tuie jezike. Naš narod bi se odtujil samemu sebi, ako bi tujo glasbeno kulturo sprejel za svojo. Nevarnost je bila velika, saj smo sami bili šibki, naša inteligenca redka, sredstva skromna, našim prizadevanjem nasprotujoče sile pa so delovale z ogromnim pritiskom. Z ustanovitvijo Glasbene Matice je nastala ločitev duhov. Našli smo samega sebe. Ohraniti narodno pesem, izdajati jo v tisku, prav tako pa izdajati umetne, posvetne in cerkvene skladbe, to je bila prvotna misel, ki so jo bili imeli pred svojimi duševnimi očmi naši očetie, ko so v letu 1872. položili temelj Glasbeni Matici. V prvih pravilih je ta misel jasno izražena. Prvo desetletje društvenega obstoja je bilo posvečeno samo tej misli. Že sama pobuda za izdajanje muzikalij nam je izkopavala iz naroda več in več talentov — skladateljev. S svojimi proizvodi so oplajali našo glasbeno literaturo. Do večjega in večjega razmaha je naraščala skladateljska produktivnost, kosi je bila Glasbena Matica osvojila koncertno dvorano. Svoji prvenstveni nalogi — izdajanje muzikalij — je ostala Glasbena Matica zvesta vse do današnjih dni. Danes, ko ne manika založ-ništev in odjemalcev, bolj iz tradicijo-nelnega in prestižnega nagiba. Zbiranje narodnega blaga pa je rodilo neverjeten uspeh. Zbranih je na tisoče narodnih pesmi in njihovih inačic. Zbirka čaka samo še svojega urednika in — mecena, ki naj jo iz temnega arhiva dvigne na svitlo. Glasbena Matica se ob zasledovanju svoje kulturne politike ni zaustavila ob prvotnih sredstvih za dosego svojega namena. 2e deseto leto po svoji ustanovitvi je priklicala v življenje glasbeno šolo, da s sistematičnim poukom širi glasbeno izobrazbo. Tiho in od zunanjega sveta malodane neopaže-no, zato pa tem resnejše in solidnejše je bilo to delovanje. Šoli, katera je od svojega postanka sem hrbtenica našemu društvu, smo žrtvovali vsa svoja .materialna sredstva, dobro se zavedajoč. da tako naloženi kapital obljublja najlepše moralno obrestovanie. Šola Glasbene Matice nam je vzgojila pevce, glasbenike, skladatelje, bila je rezervoar za potrebe našega gledališča, razkrila nam je talente, umetnike, med njimi take po božji volji. Za solidno delo Matične šole govori neomajno dejstvo, da smo jo takoj po osvobojenju našega naroda mogli kronati z ustanovitvijo glasbene visoke šole, konservatorija. Svoj zunanji blesk je dobila Glasbena Matica še-le z nastopi svojega pevskega zbora. Odlika tega pevskega zbora je nerazvozljivo združena z imenom, ki naj je s častno izjemo imenujem v tem svojem sestavku — Matej Hubad. Pevskemu zboru Glasbene Matice sem bil nekoč nadel pridevek: zunanja reprezentanca Glasbene Matice. A ni bil samo reprezentanca Glasbene Matice, marveč predstavnik kulturnega nivoja nas Slovencev, in po našem osvobojenju tudi državna reprezentanca pred kritično tujino. Pa brez samohvale. Da ni Glasbetna Matica storila nič drugega, kakor da je v najnujnejšem trenotku nastala, je prevzela rn odigrala prevaž-no historično vlogo v življenju našega naroda. Da pa je poleg tega vršila pomembno, in za glasbeni kulturni razvoj našega naroda odločilno kulturno poslanstvo — kdo bi jej mogel to oporekati! Lojze Dolisaaff in njegovo najjuovefše del® Ustvarite! j osmTi bronastih poprsij pomembnih jugYisUoven.5k:h glasbenikov, ki bodo odkriti med festivalskimi svečanostmi, je Ljubljančan Lojze Dolinar. Sodeč po njegovih dosedanjih delih, bi ga moral uvrstiti med našo starejšo umetniško generacijo. Saj je število njegovih del toliko, da bi povsem izpolnilo življenje ustvarja-jočega umetnika. Toda Dolinar je pravkar dosegel 39. leto in je ves njegov uspeh in trud pripisovati poleg1 izrazite nadarjenosti za plastično obliko njegovi mladosti tn nenavadno žilavi defiavnostL, skoro edini med našimi upodabljajočimi umetniki. Njes-ova pot do uspeha je bOa teta knt ■meh pravih umetnikov. Priznanje, ki ga danes uživa ne le doma in v državi, temveč todi v zapadtno-evrofpskih državah in ▼ Ameriki, si Je priboril sam s svojim deiom in umetnostjo. Brez meeeinatstva, podpor in reklame zavzema med Jugosloveriffeimi kiparji eno prvih mest. Smisel za plastično <*>Ttk» aft Je Jjofm Dolinar pričel Izobraževati leta 1905—1910 v kiparski šoli prof. Repiča, pri katerem so skoro brezizjemno dobili trdno podlago svoje umetnosti vsi naši kiparji Od leta 1910.—1920. pa je izpopolnjeval sveje znanje na akademijah na Dunaju tn v Mona-kovem, nakar je v Ljubljani pet let tiho ukvarjal, dokler ga niso za leto dni poklicali k vojakom v Judenburg. Seveda budi to leto nI miroval in Je dovršil več portretov v kamen in nekaj pomembnih plastik v bronu, od katerih je »Putifarka« last Narodne galerije. Kmalu po svetova! vojni se je »Speljal ▼ Ameriko, kjer je s kiparko Hofmanovo delaj na spomeniku padlim dijakom newyor- ške univerze. Kljub uspehom pa. rgn Je I Narodni gaimis%, je ferfelal mceiTrmesrtaln* t&mkaj&nj« življenje utrudilo in »e/ je čea | plastfifce za javraa poi^oroja, teko 10 relie-leto dni bolan vrnil domov, kjer je | fov za pročelje ki frits za zbornico Jadrarv« efce banka v Beograda, 2 reliefa za ljubljanski Okrožni urad za zavarovance de« levcev, 6 reliefov za Ljubljanski dvor. ved reliefov ln p)a<3t3fc za Delavsko zbornico, bronasto plastiko Jurfa za Pokojninski zavod, pia£it:ke za Narodno skupščino v Beogradu, spamenSi kra.l^u Petru v LtubCjaci itd. Poleg teh fetevDaiih naročil pa je umet-cdk našel večino Se dovrlj časa za svoj« svobodno ustvarjajoče delo dajih deHh ja kazal neko baročno moroimentafcosst, novega dela pa senerljo v širdko cK=kor»t>v-Bost kot mi^toa posledica številnih del za artrBtekitaro. Foprsja že pc&ajnei g?«EJbera®rorr j® de?aJ po fotografijah, risbah in starih bakrorezih, skladatelja, Mateja IfoibaKia in P. Ha-g"oEina Sattnerja pa po naravi NI treba poudarjati, da »o k^pl zsk> podobe!, pa* pa (to, da veje te vseh cbraracv Meaina za-nasStost, ki kaže, da Je DdKnar dešLJ ra njih z veliko ljubeznijo, resamievanjam ia znanjem. Nobenega dvoma ni, da bodo spr>-merrkit v vsakem pog-le&i zanimivost za naše mesto. Plemenitost materiala prihaja povsem do veljave v umeferfgko prenovljenem okolju Glasbene Matice, ki se Je a temi deM za svoj Jubilej sama n-ajlepše odlikovala. LJubljana jI je labko hvaležna. s podvojenimi močmi ustvarjal S'i dokon^ čaval umetnine eno za drugo. Poleg številnih del portretom fromoo-zlcij, ki so v zasebni lasti, nefcats ra tudi ▼ Fran Gerbič njen napredek in s tem tudi za prospeh glasbenega, življenja Slovencev. Fran Gerbic se je rodil 5. oktobra 1840 ▼ Cerknici Dovršil je učiteljišče, kjer ga je vzgujal v glasbi Kamiio Mašek. Glasbeno se je izpopolnjeval na praškem konser-vatoriju in je po dovršenih študijah postal tenorist praškega Narodnega divadla. Kmalu pa je sprejel ang-ažman v Zagrebu 1n ostal devet sezon solist tamošnje opere. Eno sezono je bil ang-ažiran v Ulmu (Vir-tesnberška) ln eno v Lvovu, kjer je nato sprejel službo učitelja na konservatoriju. L 1886. se je preselil lz Lvova v Ljubljano, kamor ga je povabila »Glasbena Matica«. Postal je vodja njene glasbene šoJe, obenem pa pevovodja čitalnlškega pevskega zbora in kapelnik »Dramatičnega društva«. Glasbeno-pedagoško je deloval tudi Matej Hubad na učSteljKčn. V sfražM KHaftoene Matic©« Je bil nad 30 let, ln sicer kot učitelj solo- petja in zlborovnega petja, glasbene teorije, harmonije in klavirja, obenem pa kot vodja celotne šole. Tako je Gerbicevo ime ozko zvezano s žolo »Glasbene Matice« in pod njegovim vodstvom si je ta zavod pridobil lep sloves. Gerbic je bil to® plod ovit skladatelj. Spisal je dolgo vrsto skladb, zlasti samospevov s klavirjem tn zborov, večje Število instrumentalnih skladb in dve operi (»Kres« in »Nabor«) ter mnogo cerkveno-glasbenih kompozicij. Izdajal je budi list »Glasbena Zora«, sodeloval - pri »Novih akordih«, spisal »Metodiko pevskega pouka«. Za velike zaslug« na glasbenem polja sta ga zagrebško gledališče ln Glasbena Matica v Ljubljani Izvolila za častnega člana. Fran Gerbic je umrl dne 29. marca 1 1917. v Ljubljani Mate! Hubad Za razvoj Glasbene Matice v zadnjih desetletjih in posebej še za njeno sedanjo glasbeno višino in slavo si Je pridobil največ zaslug njen dolgoletni vodja, sedanji ravnatelj konservatorija v Ljubljani, Matej Hubad. Njegova popularnost je tolika, Vatroslav ULsinski Jakob Peteiin-GaJlus glasbena stremljenja ln tefejo po Hm večji umetnostni povadlgl. L. 1896. mu js Gl. M. dovolila dveletni dopust, ki ga je izkoristil za to, da je na Dunaju dovršil svoje glasbene študije, kajpak z odSičnlm uspehom Nato je prepotoval dobršen del srednje Evrope, da se je v večjih mestih (Praga, Monakovo, Leipzig, Berlin, Varšava, Krakov) podrobno seznami z organizacijo glasbenega življenja in z glasbenimi razmerami sploh. Tako si je Matej Hubad razširil obzorje tudi v praktično stran in se 1 1898, vrnil v Ljubljano s temeljitim znanjem in mnogimi izkustvi. Pod njegovim vodstvom se je šola Glasbene Matice razširila v nekak srednješolski glasbe- toot povenudja jfitovonfjec. ©roje B&aOb« je feadal v več z?vezfc£h, delno z bratom Gustavom. L. 1862. so v ljubljanski Čitalnici prvič peli njegovo opereto »Tičnik«. Dr. Benjamin Ipa/vie je bil zvest sotrudrrfk Gl Matice, ki je teidaua več zveckov njegovih skladb (»MHoHnke«, »Zvončki ubrani«, »Koncertna kadrllja«). Sodeloval je tudi v »Novih Akordih«, kjer so izšle nekatero njegove najboljše skladbe za en glas s klavirjem. Poleg skladb za solopetje, zbor, klavir fn orkester je zložil lirično opero »Teharski pftemiči«, ki so jo peli 1 1892. tn še nekajkrat pozneje v Ljubljani 1 1895. pa r Brno. Z iJnbljanHtrtaa fcipota dr, Benjamina IJpa-vca je počaščen tudi eponiln njegovega brata Gustava, M Je bil takisto plodovit Davorin Jenko jsenjaimn Ipavlo Dd zavod, ki rm je Hubad po GeiblCewl ' smrti L 1917. postal ravnatelj. Po prevratu se je po Huibadcvem prizadevanj« i o tvoril pri Glastbeni Matici konservatoT. I j ^ kateremu je Hubad postal ravnatelj. Kot učitelj solofetja nam je oA- Eftrao vrsto koncertnih in opernih »»ePk ki pevcev; skozi njegovo šoJo sta šla 33 stetto j in Križaj, Irrna Polakova ln Josip Kijavec i ln mnogi drugI Nevenljive so Hul odo»ve | zasluge za ziborevno petje. Iz pe^ fckega i zbora »Glasbene Matice« je ustvaril j zbor, j ki so ga že v prejšnji monarfrji štefo med j najboljše v državi in ki se mu dane*i/v Ju-■ gcslaiviji lahko primerja le redk« kateri i pevski zbor: tolik je še vedno Hi ibae ta jo vsaj do neke mere zavestno uresničil ta tako vsem poznejšim jugoslovenskim glasbenikom pokazal njih edino ta pravo nalogo v zgodovini splošne kulture.« Stevan Mokranjas Srbsko gteusfco, ki Je imela ▼ Slovenco Davorinu Jenku vnetega organizatorja ta delavca, zastopa med spomeniki Glasbene Matice skladatelj Stevan Mokranjac. Kip, ki mu ga postavlja Ljubljana, je prvi njegov spomenik v vsej državi; ne pozabimo, da so v Ljubljani izšle dolgo pred vojno prve edicije Mokranjčevfh skladb. Ljubljanska Glasbena Matica je na svojih koncertih očitno pospeševala tega nadarjenega skladatelja. Stevan Mokranjac se Je rodil 28. decembra 1855 v NegotLoo. Po dovršeni gimnaziji je študiral na beograjski visoki šoH prtrodne vede ta matematiko. Ker je Imel veliko veselje z glasbo, ga je »Beogracisko pevačko društvo« poslalo v Monakovo, odkoder se je čez nekaj časa preselil v Rim aii nwiw uiioarjgval gradbene študije. Leto dnL je študiral glasbo tudi ▼ Lipakem. Leta 1£«$7. je bil imenovan za glasbenega učite t|ja r Beogradu in obenem za pevovodjo »I Raogradskega pevačkega društva«. Nje-gtm zbor se je dvignil na lepo višino in .?ztrl deli so še vedno na koncertnih programih. Kot skladatelj pa Mokranjac ni bil plodovit ta tudi ne posebno originalen. Njegov pomen je predvsem v veliki vktgii, ki jo je tatel v razvoju glasbene umetnosti med Srbi kot pevovodja, orga-niz&i or in pedagog, pa tudi v tem, da se je kot i skladatelj posebno priljubil Slovencem ta tako pospeševal glasbeno zbližanje s SrtlL Jakob Peteiin-GaHns MM začetnike našega glasbenega življenja i štejemo Jakoba Peteltoa-Gallusa, ki pa h na s Slovenci Skupno samo poreklo. Rodil, se je namreč nekje na Kranjskem; kje, tega ne vemo. Znan je pod imenom »Gallus«, kar utegne biti latinski prevod njejravega prvotnega priimka Petelin, vendar j s tudi to samo podmena Po vsej verjetna ?ti se je vzgajal v Stični pri cisterci-jaotaii, bil pa je vse življenje v zveza s sarcioi;tani. Deloval je v glavnem na Mo-rav;tk sm in češkem, tako da je bližji češki kultuimi sferi kakor slovenski; njegove skladi oe so bile izdane v latinščini, nekatere \pa poznamo tudi iz nemških zbirk. Rod il se je 1. 1550. to umrl v Pragi leta 159L Nekaj časa je pel v pridvorni kapeli na l^vmaju. bival pa je kot glasbenik v Za-brdcrvicah, Olomoucu, Kromerižu, Pragi, Rak Krnicah, Vratislavi ta drugod. Bil je nekaj Ig t kapelnik škofa Stanislava Pawlow-skega. v Olomoucu, odkoder je 1. 1585. odšel 'Prago, kjer so tiskali njegove skladbe. Wcxlii je zbor v cerkvi sv. Janeza na šteti med velike glasbenike slovenskega rodu. Zato dobiva Gallus po pravici svoj kip v Ljubljani, obenem pa v programu prvega slovenskega festivala zaključen koncert. Spomin na tega glasbenika iz 16. stoletja bo živel trajno med nami! P. Hagolin Sattner Drugi živeči slovenski glasbenik, ki dobiva svoj kip v Ljubljaai, je skladatelj pater Hugolin Sattner. Ko je lani praznoval SO-letnico, se je mogel prepričati, da ves narod spoštuje njegovo osebo in ceni delo, lci je z njim obilno prispeval k napredku slovenske glasbe, Hugolin Sattner se Je roda 29. novembra 1S51 v Kandiji pri Novem mestu. Vstopil je v frančiškanski red in postal 1. 1874. duhovnik. 2e zgodaj se je vneto posvečal glasbi in svoje študije sistematično nadaljeval. V skladateljski tehniki je našel dobra svetovalca v Antonu Foersterju in M. Hubadu. P. Hugolin Sattner si je pridobtl velSMh zaslug na polju slovenske cerkvene glasbe. V posvetni glasbi so znane zlasti njegove velike skladbe, n. pr. »Oljki«, »Jeftejeva prisega« i. dr, priljubljene pa so tudi manjše skladbe. Poleg oratorija Asuimptio je zložil opero »Tajda«, ki so jo pred leti peli v Ljubljani. Njegova glasba je prijetna; preveva jo neka svojevrstna miloba, ponekod pa se povzperija tudi do mogočnosti in pretresljivoštL Med živečimi slovenskimi glasbeniki zavzema p. Hugolin kot njihov nestor tudi v umetnostnem pogledu vidno mesto. 99 Stankovič" lit ..Lisinski" V v6eraj5n$ številki smo priobčili pozdravni članek odličnemu gostu našega festivala, praškemu »Hlaho-lu«. Danes izrekamo iskreno dcbro-doSllco dvema nadaljniima gostoma, pevskemu zboru »Lasinskega« iz Za-. greha ta pevskemu zboru »Stanko-viča« iz Beograda. Prinašamo članka, ki naj seznanita naše občinstvo z delovanjem obeh predstaviteljev hrvaška, odnosmo srbske glasbe v široki jugoslovensfki glasbeni kulturi. Uredništvo. Zb<&glasbenega dmštva „Stanlc©vis" £e iMesbotolce je prihitel na Prvi slovenski fe.aival zbor Glasbenega društva »Stankovi čjne je »Stankovič« sijajno napredoval v umetnostnem pogledu. Izvajanje Haj-dincn-ih »Sedmih Kristovih besed«, oratorija tlStvarjanje sveta« in Beethovnove Devete - simfonije — to so poglavitni momenti iz. umetnostnega delovanja »Stamko-viča« v 'tem razdobju, če dostavimo še izvajanje sedanji artistični voditelj ,»Lt- SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE Dobrodelnega društva Sv. Vincencija v Beogradu Žrebanje 31. avgusta 1932 JRALE Glavni dobitek: Dinarjev 5,000.000 Najmanjši dobitek: Dinarjev 10.000 SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE -Jc&ot dvojna srečka cela polovica 50.-; četrtina Din 200.-, 100.-, SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE _ Dobivajo se pri vseh župnih uradih, kolekttrrah itd. SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE Enkratno žrebanje — enkratna vloga SREČKE ZA ZGRADI® KATEDRALE Najmanjši riziko — največja možnost dobitka Glavna uprava: Beograd, Ulica Jovana Hsfifii tO Prodajna po: Ma?aa glasbeni program. — 21: Simfoničen koa-eert — 22.10: Lahka glasba. Torek H. m LTOBLJAJTA 11.80: 8olska un*t O por«. nu in namenu Jadranske Straže. _ 12.1 t« Plošče. — 12.45: Dnevno varti, — IS: plošče, borza. — 18: Otroški koti1-si. -18.15: Skupni panevrooaki meenng. Gcvon» dr. M. VrdarHČ, dr. NinSS hi dr. Gosar prenos iz Zagreba, _ 19.30: Nem^Sna. — "20s Esperanteko predavani«. — 20.30: Prenos ia Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila BEOGRAD G: Radio - «*rkes**T. — 17| Popoldanski koncert. — 20.30: Prtnos ra Zagreba — 22.30: Poročila. _ Jazz. — ZAGREB 12.30: PioSfe. _ 20.30: Prencs dolinskega koncerta z Dunaja. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 18X0: Uspavanka. --19.20: Lahka glasba. — 20.15: Prenos r* Brna. — 21: Ha7dnovi godalni kvarteti. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 20.15: V spomin na Vlktona Dyka. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Poljuden glasbeni večer. — 22.10: Klavir?!:« skladbe. _ 22.50: Plesna glasba. _ i, U.\ A J 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošča. — 15.20: Violinski ln klavirski koncert — 17: Orkester. — 20.10: Orkestralen hi pev-kl koncert — 21.10: Lahka godba. — 22.-^5: Plesna glasba — BERLIN 20.35: Mešan p-u-gram. — K5NTGSBERG 16.30: Popoldanski koncert, — 18.30'. Virtuozne violinske skladbe. — 20.S0: Kabaretni program iz Berlina. — MljHLACKER 17: Orkester. — . 20.C0j Koncert na eitre. — 21.30: Lahka g;w3lw. — 22.45: Pesmi — 23.15: Godba za ples. —. BUDIMPEŠTA 18.45: Ciganska godbp. 20.15: Finski večer. — Sreda, 13. maja. LJUBLJANA 12.15: Fk>š5e. — n.i^t Dnevne vesti. -— 13: čas, plošče, beva. —• 18: Salonski kvintet — 19: RušSaa. — 19.30: Literarna ura. — 2f>: Glasbeno pre-is-vanje, — 20.30: Samospevi gosp. J. Li koviča. — 21: Samospevi ge. Helene Laparie. — 21.30: Salonski kvintet — 22: Čas, poročila. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — lTt Lahka glasba. — 20.45: Narodne pesmi. —. 21.35: Godalni kvartet — 22.05: Prenašanja tujih postaj. _ ZAGREB 12.30: Plošče. -17: Popoldanski koncert — 20.30: Orkest«s mandolin in kitar. — 21.45: Orkester. —. 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19: Prenos opere »Turandot« lz gledališča. — BRNO 19.30: Prenos opere >2idovka« iz gledališča, — VARŠAVA 17X5: Lahka glasba. — 2(h Plesna glasba — 21.15: Zborovske petia — 23: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: G o dalni kvartet — 12.40: Plošče. — 16.45: F»> srni. — 17.45: Dan dobre volje — 19.45: Orkestralen koncert — 20.45: StrindbenzTV večer. _ 21.10: Tragikomedlja. — 22.25« Lahka godba. _ BERLIN 20.30: Meirtn glasbeni program. — Plesna glasba. — KvV NIGSBERG 17: Popoldanski koncert. — 18.50: Pevska ura. — 20: Beethovnovi klavirski koncert — 21.10: Glasbeno literar« program. — Plesna glasba. — MCHLACK: U 17: Orkestralen tn pevski koncert. — 20t Operni večer. — 22.4=5: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Pesmi in klavir. -19.30: Orkester. — 20.35: Igralski večer. -Lahka glasba — RIM 17.30: Vokalen in in. strumentalen koncert — 20.45: Operni v«-čer. ING j tmpuoNn 381 STrilTI f LJUlUfi T^evstikova ulica na Vrtači Nenavadna smrt V Faramansu pri Lyonu je kazal neki 45-letni samec že dalj časa znake umobol-nostL Pred kratkim je pripovedoval kmetom v sosedstvu, da je nezadovoljen z delom Društva narodov to da hoče umreti na podoben način kakor Devica Orleanska. Te dni je res zažgal svojo hišo to zgoreJ pri živem telesu. Med razvalinami pogorišča so našli pozneie samo še njegovo zoel^-pelo truplo Igale Na zapadne-m robu ljubljanskega obzorja kipi naš Fujijama — poLhovgrajski '"(-Se — t pomladno nebo. Kadar 6e mu ovija oblaček okrog ostrega vrha, me obhaja misel, da bo zdajci zabobnelo v njegovi notranjosti in da bo bruhnil žveplo in 9genj iz skritega žrela. Pa je Tošc tih, miren in nedolžen in le njegova ognjeniška pojava vzbuja včasih takele prazne misli. — Na drugem koncu sedi na strmem Osolniku cerkvica svetega Mohorja in si ogleduje beli samostan in starodavne hiše škofjeloškega mesta, ki leži med obema Sorama oh -ijenem vznožju. Med Tošcem ; Osol- fflHI Polhovgrajska Grmada z Gont ni kom valovijo pogozderri in goli griči, cela vrsta kop in vrhov, ki 6puščajo strme grebene in izrastke v Ločnioo in nekoliko bolj položne na drugo stran proti Hraste-niči. To so Iga!e, pozabljen svet sredi pol-hovgrajsfkega hribovja; samoten in malo obiskan morda zato, ker ni na vseh Iga-kh gostilne in komaj par kmetij nudi skromno zatočišče in malo mleka v potrebi; samoten znabiti tudi zato, ker so vsi dohodi na l^aie težko vidni i>n malo znani in jih le polagoma odkriva potrpežljivi in yztrajni popotnik. Do čim ta m nasproti na, Grapčah m na Topolu hrumi življenje, vriska harmouika in odmevajo vrhovi od petja in veselih krikov razigrane miadine, je na Igalah tudi ob nedeljah mirno in samotno. Tu pa tam, le redkokdaj poseda zaljubljen par med telohi in resjem in gleda za oblaki, ki jih pomladni veter goni po nebu. Včasih zafrfota divji petelin v grmovju, zajoka kanja v visoki bukvi. V strmih rebrih dehte in blešče tisočeri cveti Daphne Bla-gajane, belo rum enega igalskega volčina, ki mu je pokrajina dala domače ime. V zgodnji pomladi, ko cvete igalka in polni ozračje s s-vojim plemenitim vonjem, je težko iti mimo Igal; še težje se je ločiti od njih, če si eno ali dve uri počival med zadrugami bla^ajane rn si, nekoliko omamljen od njih opojnega dehtenja, v lenivo drema vem razpoloženju izgubil voljo in moč za nadaljnjo pot. Dostopov v igale J® preceij. Po vsaki grapi iz Ločrrice aH Hrastenice dospež n« vrh, če vztrajno rineš navzgor in se nc zbojiš strmine in znoja. Poleg tega vodi par prav rložnrh potov v sredino igalskega gričevja. Recrmo s sedla pod Osolnikom; pot je celo zaznamovana. Na 6edlu ee 'loči prijaven kolovoz, zavije v gozd m se precej časa — lep in bel kot rožniske poti — dviga ob obronkih igalskih vrhov. Nenadoma pa moraš zapustiti kolovoz in kreniti skozi gošoo v levo strmo navzigor. <"iez par minut si na grebenu, ki mu slediš kratek čas. nato pa se ti odpre prostorna do!ir>a. Id ima na !?redi razvalino nek dan le km-tske hiše; to dolino prekoračiš, se na drugi strani zopet dvigneš n« drag greben in kmalu nato si že na Babnem vrhu nad Koz je kom. Na Babnem vrhu pase svoje ovce Kozjekov Janez, podjeten in zgovoren dečko. Če ti Jiubi posedeti tam gori, ti bo delal druščino in ti pojasnil vse, kar boš želel. Nazadnje pa bo še priznal, da Fe boji »mrkača« (ovna), kajti mrrina pe jraleti vanj ob vsaki priliki in po navadi na najbolj nerodnih obronkih. Lepo je približati se Igalasm po dofmi Ločnice. Slišal som nroenja, da je Ločnica dolgočasna; ne morem razumeti, kako je mogla nastati taka krivična sodba, V teh pomladnih časih, ko ločniški potok žene 6voj>e narasle, s. bistre in čiste vode nizdol proti Sori, je v dolini veselo in živahno. Kazorane rebri, kjer je svoj čas razdivjana vodai potrgala zemljo, in široka polja na-nešenega grušča pripovedujejo strahotne zgodbe o nekdanjih pogubnih poplavah, ki jih je opetovano povzročil na videz pohlevni potoček. Z vseh bregov ob straneh mu hitijo studenci in potoki v naročje; nekateri padajo stop njem a v slapovih z vrha igalskih grebenov, drugi 6e polagoma priplazijo iz stranskih dolin, postajajo in gi-nejo v močvirnih tleh in se končno malone nevidno izlijejo v Ločnico. Bregovi ob poti so prekriti s pomladnim cvetjem. Med belimi vetrnicami, rumenimi lopaticami, ostrolistimi pljučni ki tiče ne-beškomodri jetrniki; voleiri širi svoj stru-peno-opojni vonj, vmes se bori za prostor rumeno-zeleno tavje. V močvirnem svetu ob Ločnici sedi, do vratu pogreznjen v vodo, rožnati repuh; lahna struja mu poziba-va čokati cvet. Iz suhega dračja pogleduje srvomodra luskavka, ki črpa svojo moč iz preperelega vejevja. Pomešane med ostalo cvetje sijejo vsepovsodi jasnosinje mačje oči, v senčnih krajih so se naselile številne družbe zelenkastega vraničnika. Po vrbovju plezajo gostokosmate mačice, leske in drugo grmiaje brsti in poganja in malone slišno se pretaka mladi sok po ozelenelih rastlinah. Pa pravijo, da ni lepo v Ločnici! Kakšne pol ure za Soro zavije iz Ločni-oe navzgor kolovoz proti Govejku, mali vasici gori pod Osolnikom. Strmo razpoložen gozd nas spremlja na desni, na levi leži grapa, pa kateri b;stro šumi in poskaklja potok brez imena. Onstran grape breg in poseka in na njej vse zeleno divjega česna, ki še ne cvete, a že z vonjem svojega listja opominja, da ni šmarnica, kot bi 6odil človek na prvi pogled. Ob potoku rinemo nazgor do podrtine starega govejiškega mlina, kjer zapustimo kolovoz in hodimo dalje po stezi ob potoku. Voda šumi in buči po zoženi 6trugi; pot nam zapre slap. ki Tošc (na desni spodaj Gonte) v dveh močnih curkih drvi čez pečine; vHje gori drugi vodopad: v drobnih, tankih stru-jah. Kot razpuščeni ženski lasje se razpredajo in vsipljejo vode čez mahovito skalovje. Še par sto korakov strmo in brez poti skozi bukov gozd. ki ga odeva prvo nežno zelenje, in že srno na poti, ki vodi od Govejka po »zunanjih Igalah« do spodnje Krekove hiše in dalje gori ob Obronkih feafck* Na rumene grebenuie in modre rveacde danskega svišča. Mimo Noževega posestva hodimo dalje, prekoračimo ie par grebenov in dospemo do »Belega plaza«, kjer se prepereli »vet neprestano ruši ki odira; pa tudi tu je prehod lahek. Zavijemo navzgor po grebenu, stopimo mimo ogljanske bajte v gozd, prevalimo dve. tri konte, kjer ae v senčnih kotih še vedno drži 6neg, in že se dolina razširi; mogočna smreka stoji tam na sredi in vabi k počitku. Na vrhu Igal smo, v dolinici, ki nosi ime na Novih Igale in Spodnje Gonte Gutah; gori na robu pada pogled mimo Velikega Babnika, ki je najvišji vrh iva Igalah, čez široko Glavno doli v Ločnico. Na drugi strani 6toji vitki Tošc, do temena pokrit z redkim gozdom; kolovoz, ki vodi iz Gont na Škofjo Loko, mu vodoravno seka široke boke. Poleg Tošca se košati večnolepa Grmada: če jo gledam z Igal. se mi zdi podobna psu, ki se je potuhnil na prednje šape in preži na nevidnega nasprotnika. In doline na Novšh Outajh suto kar naenkrat pri Kozjeku; če imamo srečo, dobimo tu mleko, če ga pa ni pri hiši, pa gotovo privoščijo prijazno besedo ki je tudi nekaj vredna. — Od Kozjeka dalje stopi steza v gozd in pride na piano na spodnjih obronkih Tošca, tik nad Gontami, kjer bo čez par tednov vse rudeče od blagodišečih cvetov jožefovke. Kako ee iz Gont pride pod Grmado llja čez na Grapče aH Topol, pa itak vsi veste. Ker to je že ona sirom znana romarska steza, ki jo hodijo trume ljubljanskih izletnikov ob nedeljah in praznikih. In vendar smo na tej poti srečali zadnjič par mladih in čednih deklic, ki so strumno korakale proti Tošcu in Škofji Loki in so nas koTajtžtao vprašale, če ta pot pelje proti Ljubljani. Mi smo jim seveda hiteli razlagati, da hodijo bas v nasprotno smer in da morajo po teh stezah m po onih potih, če hočejo na vlak in domov. Šele pozneje, ko ®o že davno krenile proti Ločnici in Medvodah, nam je prišlo na misel, da bržčas nismo razumeli vprašanja in da je bil znabiti napačen naš odgovor _.. Dr. A, B. Bo bnffcev, kostanji, lipa ta hrast oeelene ln stoje naši listnati gozdovi ▼ novi, &ve&, zelenosvetM pomladni obleki, tedaj šele, navadno sredi ali koncem maja, se vrne k nam stari znanec in prijatelj našega kmet-skega ljudstva kobilar, v pravem pomenu besede binkoštni pevec v naših listnatih šumah, v sadovnjakih, v grajskih, mestnih ln podeželskih drevoredih in nasadih. če si imel kdaj priltko — in te ne manjka — poslušati izlvajočo glasno, včasi kričečo in nekam izzivajočo pesem po selnč-nih Brdih tam za Gorico aH v smokovnja-Mh, hrastju ln vinogradu na Krasu okoli Tomaja ali doli v Istri, se Je glasila njegova pesem tako pristno slovenska ali hrvatska, da si si Jo moral zapomniti. »Fllgu-fiigu jedu; ftigu jedu«. Poje, žvižga in piska jo tako glasno, da se čuje iz ene vasi v drugo, z enega hriba na drugega in da prevpije tudi najglasnejše pesmi, žvižge in piske vseh drugih naših ptičev. Ta »fiigu-jev« naših Primorcev, ki ga, d asi Jim vsako leto poje mnogo svežih, sladkih smokev in drugega sadja, vedno prav radi poslušajo, je naš kobilacr. V listnatih gozdovih, ▼ Titovih ki nasadih Savske in Savinjske, Dravske ln Dravinjske doline, kjer goji naš kmet poleg poljedelstva tudi zlasti živino — in konjerejo in kjer se posebno gorenjski fantje tn pa tam nič kaj radi ne pokoravajo različnim cerkvenim zapovedim, si je svojo po- trdadzio btaferoštno pesem neflLuHJra hpr^ menil, njen nape v, njeno vsebino; tndi podaljšal Jo J« nekoliko. Morebiti Jo Je nalašč prikrojil onemu femetsikemu ljudstvu na ljubo, med kaoerim bo preživel kratko dobo svojega letovanja; zelo kratko dobo; kajti kakor hitro zredi svoj mladi rod, da Je sposoben ra polet v Južne kraje, kjer najde tudi pozimi dosti žuželk, pa tudi dosti aiaidkega, sočnega sadeža. 2e koncem avgusta nas bo — občutljiv pred mrazom in razvajen ▼ hrami kot maldkaiteri drogi ptič — kot prvi med vsemi pticami pevkami zapustiL Sedaj pa o binkoštih, ko samica Se svetlobeHh, pikčastih Jajee miti zlegla ni, Imata oba, samec tn samica, časa dovolj, da od Jutra do večera kllčeta in dražita soseda: »Jurij, si gbvo kobilo vidu — Jttr, kobtUm vidu«. Včasl se glasi ta slovenska pesem kakor vprašanje, potem zopet kot veselo naznanilo, da »o izgubljeno kobilo že našli. Pa če zagleda na bin-tooštno nedeljo mladeniča, ki že petdeset dnd po Veliki noči ni opravil vseh svojih velikonočnih dolžnosti, tedaj ga javno pred celo vasjo pokara in osramoti: »Kje M biu? Nisi biu! Pri velikonočni spovedi nisi bhi_« In fant jo zavije skoz stegnSee ob živi meji v temen gozd, da ga nihče ne vidi; nekaj kakor slaba vest se Je v njem zbudilo. Poslušaj ga, kjerkoli ga hočeš, povsod na Slovenskem, ne samo v Prefcmurja In Sf^P BOURJOIS PONOVNO DARUJE... Kupite si škatlico priljubljenega »POUDRE MOST PARFUM« v specijalni opremi, pa dobite v dar stekleničico parfema »Mon Parfum« v elegantnem etuiju. Samo od 15. maja do 15. julija. 5899 PARFUMEUR - PARIŠ v SBovenekSi goricah, prav povsod raswJ». va r svojem narečju, ▼ besedi, v nagiaša-nju tn v tagovarjavi, nekaj pristno >Pr-leškega«, ki te povrh v Ljutomerskih in Jeruzalemskih goricah živo spominja na prelepe pesmi slovenskega pesnika ljudskega Volkmarja. »Viiga, Viiga, Vllga—vtiha, viiha.« Tako se glasi, pravilno zapisano, besedilo pomladne pesmi in bJnkoštnega napeva našega kobilarja, povsod, posebno pa v Volkmarjevl domovini. Po pravici nosi torej tudi ime >Vuga«. Plašijiv je kakor kukavica; če ga zasleduješ, se ma prav gotov ne boš mogel približati tako blizu, da bi ga mogel ugledali in opazovati Pri tem pa Je živahen ln glasen kakor nobeden drug ptič v naših domačih vrtovih in gozdovih. Cim višja so drevesa, v katerih živi m gnezdi, tem ljubša so mu. V njih se spušča sedaj navzdol, kar nato pa zopet navzgor; kmalu nato zletl Iz krošnje visokega topola v vejevje bffžnje Jagnedi; potem se zopet samec ln •asnlca z velikim hroščem in truSčem podita preko raaproertrane senožetl iz enega sadovnjaka v drugega, pojeta, vrfsbajta, žvižgata in pteikata na ves glaa, pa se tudi brez vsakega ozira na mirne sosede prepirata, razgrajata, renčita ln Jezno rohnita, da hitro spravita vse druge pevce ln eeio okolico v nered tn na noge. Ako ga hočeš zvabiti v svojo hir/ihto, Je nmo treba, da z žvižganjem, pil čemer moraš ustnice široko zaokrožiti, ponašaš njegov na/pev, žvižg to pisflc, po prleSko, po goren^ko, po primorsko; Je vseeno, v katerem narečju; če al le koCčkaj gretem, te bo takoj razumel ln se tvojemu vaMLu tudi hStro odzval. Niti trenutek bo že sedel v vteoki kroStnji nad teboj, pa bo s Jezcdm kričanjem začel razodevati svojo nejevoljo, da ne vidi ne najde tovariša, ki ga Je vabil ln klical. Tedaj si njega Sn njo, ki je priletela tudi z nJim, lahko ogledaš. Samec nosi rumeno perje na uflem trupa; pristriženi rep in perutnice pa so črne: pravi kontrast med črno ln rumeno barvo. Samica Je zetenkasto-rumenkasta, spodaj pa belo in temno lisasta; po postavi tn velikosti sta oba podobna koso ali drozgu. Opazujoč pomladno življenje ptic si prispel pod visok, star in košat hrast. Na mah se oglasi r njegovi najvišji krošnji kobilar, srdito to Jezno kriči ta renči; pa ne odleti nikamor To Je dokaz, da trna tam gori gneado; ko v nJem sedi to vali samica, tedaj sedi ta preži na vejici pred nJim samec na straži. Kakor hitro zapazi nevarnost, začne besno kričati ta žvižgati ta tako fcada sebe, svojo dnrHco ta svoje gnezdo. To gnezdo nI položeno v rogovfflo, tmumfi Je na njo obešeno, da prosto visi kakor na rogovilo privezana vrečica. Ta vrečica Je iz bilk, vlaken in hiifcnja tako umetno in močno spletena, da je niti hude pomladne sape ne morejo poškodovati ali odtrgati. Ko minejo btokofitl ta pride čas, da J« treba skrbeti sa mladi rod, utihne koMlar-jeva pesem; rogovilež se umiri; in še preden razpihajo prve jesenske sapice skozi naše vrtove, sadovnjake in drevorede, že koncem avgusta, nas bo zopet zapustil naš ijmM ta dragi bimkoštni pevec. Dr. Franc MISiS. Ereugerjeva zadnja ljubezen Stockholm^ka kriminalna policija se tata zahraahti za svoje uspehe pri preiskovanju Kreogerjeve afere v prvi vrsti ženski, ki Je doslej nesznsna v Javnosti V Stockhol-mn ljudje vsak dam bolj ugibalo, kdo Je ta ženska. Pravijo, da Je zelo lepa, velika odMi&iica finskega pokolenja. Pri mnogih zasliševanjih prič Je bila zraven ta po vsem, kar vedo o njej, sodeč, je bHa zadnja ljubezen, ki si jo je bil privoščil švedski kralj vžigalic pred smrtjo. Ivar Kreuger 3e Je bil seznanil e njo šele zadnjo zimo. Spremljala ga Je na vožnji v New Tork, bila Je pri njem, ko Je ležal bolan v svojem ameriškem stanovanji ta ga Je budi tolažila, ko se Je boril z vsemi silami svoje avtoritete za posojilo dveh milijonov dolarjev, da bi z njimi vsaj za silo zadostil zapadlim obveznostim. V družbi lepe neznanke se je bSl Kreuger tndi vrnil iz Amerike v Evropo ta se ustavil v Parizu. Zvečer 11. marca, na dan pred svojo smrtjo. Je bfl v njeni družbi fca veseljačil do rane zore. Po katastrofi so Jo povabDI k poBcijo v Stockholmu, kjer Je odtlej na razpolago policiji, da bi pomagala razvozlati razne indicije. Ta dama menja vsak dan hotel to ne prenočuje dvakrat pod teto streho. Policija Ji gre pri tem na roko, da Jo zaščiti pred Javno zvedavostjo. Po vsej priliki je ta ženska najbrž plačana od ameriškega bogataša Morgarta, da Je sleiila Kreugerju korak za korakom. Ta sum potrjuje posebno dejstvo, da se je Kreuger seznanil z lepo severjanko na nekem banketa ameriških finančnikov. V sedanjem procesu proti ravnateljem Kreugerjevega koncema se bo neznanka gotovo zopet pojavila med pričami to takrat bo svet mogoče kaj več Izvedel o njeni osebnosti. Janko Kač: vSam JTh povabim. Meni ne bodo odreklL Tebi se pa poniževati ne to treba!« Tona je na tihem občudoval očetovo bistroumnost, rekel pa ni nič. Takoj je poklical Matija hlapca in dal ž njim pošto vaškemu fantovskemu vodji, rdečeličnemu Rojnikovemu Froncu, da naj pride k njemu. ISIavijat, Crikvenica, Lastnik Albin Starešina. T8 NOVI V2NODOL 145 Palače hotel Lišan), Komfortno urejen hotel v bližini kope lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar za naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskrtv nejša solidna postrežba. Tekoča topla to hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalja Zahtevajte prospekte! Hotel »Draga" Malinska na KRKU na lepem kraju Miza morja. Lep vrt. Terasa za sotočenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene Vsa pojasnila to prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič. 98 Kopališče Baska na otoku Krku V treh urah prijetne vožnje z Ladjo, ki odhaja s Sušaka, dospeš v lepo in romantično kopališče Baško na Krku. To zgodovinsko ribiško in trgovsko mesto ima 3000 prebivalcev in leži v divnem morskem zalivu, ki spominja na ogromno planinsko jezero. 1600 m dolga peščena obala je znana kot najlepša in najdaljša na našetn Jadranu. 2e pred vojno je bilo to kopaKščc zaradi sto je x>rirod nosti, romantične lege in subtropske vegetacije cilj mnogih češkoslovaških in nemških turistov, ki so prihajali na Jadran. A po vojni stalno narašča število stalnih gostov r Baski. Tja prihajajo jugoslovenski domačini prav tako radi kakor prebivalci sosednih držav, ki si žele oddiha od velemestnega hrupa te odmora v tem idiličnem kopališču. Pripomniti pa treba, da Baška ni samo najcenejše in najhvaležnejše kopališče na gornjem Jadranu, ki je zelo prikladno tudi za bivanje x otroki na morju. Tukaj nd tiste moudenosti, ki sšlii drugod povsod v ospredje. Družabnih oJ^veroxwtJ tako rekoč ni, vse je domače. Vsak gost je prost; privošči si lahko poljubno zabavo te če se mu ljubi, pohaja lahko ves dan v kopalna Obleki V potujoče občinstvo se prav rado nastani v hotela »SIarija« (Jozerič), ki nudi gostom vso domačnost, izvrstno prenočišče v lep«, komfortno urejenih sobah ter okusno hrano kuhano na dunajski ali dalmatinski način. Gostje imajo najbližjo pot do znamenitosti Splita, do morja do pristanišča, na krasni Marjan in v kopališče. Cene za penzljske oskrbe, to je za vso prehrano in sobo so prav nizka kakor so tndi prav solidne sa or^hruno po naročita. Hotel »SIarija« je tndi zbirališče v Splita bivajočih in tja potujočih Slovencev, A § K A HOTSL VOLAHIC »VILA na MORJU« POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROETH) Z VSEMI TAKSAMI OD 1. IV. DO SL v- DIN 55-- IZ SOBE NARAV- j^j NOST V 6Tlt Hotel — Pensfan Zagreb Prvorazredno in renomirano podjetje z odlično kuhinjo. Neposredno na morju. — Krasen razgled na otok Lušin. Cene zelo zmerne. Prospekti na zahtevo brezplačna Vsa oskrba dnevno Din 60.— do 65.—* 126 RESTAVRACIJA IN KAVARNA »Riviera" na Rabu Slovi kot najtevrstnerSa kuhinja Ob najnižjih cenah. Domača ta dunaj-,ka kuhinja Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki »robivajo na Raba. 96 Polna penzija c vsemi taksami te postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekta 96 Slovenski hotel ^varaer" Malinska - otok Krk pod novo upravo. Krasna tega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalja 199 *Mttzfinsšsa iJCf/c HOTEL „SLAVUA" S novozgrajeno dependanso v velikem lepem parku na samem kopališču. Sobe z balkoni ta razgledom na morje. Idealno sončenje ta kopanje. Izleti Domača ta tuja kuhinja. Dnevna zveza s Sušakom. Penzija Din 60. Zahtevajte prospekte. Lastnik M. Radi«. 214 Hotel LOPUD Penzion ^Lopnd" Kuljevan odprt vse leto. Otok oddaljen 1 nro od Dubrovnika Vsakodnevna zveza s parobrodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morje. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo to vsemi taksami ta pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan. 119 Zelo važna je, zlasti za otroke, peščina. Južno sonce in kristalno čisto morje vsebuje velik odstotek joda, morsko dno pa poleriva mehka sipa. Zdravnik je vedno navzoč in na željo lahko vsak čas postreže gostom. Pred dvema letoma je bfi zigrajen v Ba^ki vodovod, istočasno je bila napeljana električna razsvetljava. Baška ima tudi izvrstno pitno vodo tn je v tem pogledu najbogatejše področje na Jadranu. Slovita so domača vina, med nj-lani Voiaričeva de-sertna in kipeča vina. Tistim, ki si žeel odmora te zsdbave, tndi Baška poljufbne izlete po kopnu in morju Gostem so na razpolago tudi športna igrišča. Vodilni hoteli so: Hotel Volarič, hotel Grandič, hotel Velebflt, hotel Baška in več pensijonov. Hoteli razpolagajo z dunajsko kuhinjo, iz mnogih je mogoč dohod iz sob naravnost v morje. Kdor si torej želi mirnega, idiličnega in zatišnega kopališča brez mondene navlaka bo gotovo dal prednost Baški, o kateri ne kroži zaman med tujci glas, da se v njenem naročju človek lahko odpočino ta navžije v^eh dobrot ter nabere svežih sil za bodočnost. Omfc,, Hotel »Benevnec Ta hotel nSva urejenih sob, hotei v g^tte pon»tzar>d te citron, ograjen s agavansi ta drugimi tropičntari rastlinami Senčnata veranda. —• Izvrstna oskrba po najnižjih perujskih cenah. 121 o« JA Malinska Na krasnem prostoru tik ob nsorjt«. Lopo urejene sobe z električno razsveCj3.ro ta lepo teraso. Vsa izvrstna oskrDa ta z vsemi taksami te kopanjem v lepem kopališča Din 10.— dnevno. Prospekte ta pojasnila na zahtevo brezpiačna 79 Hotel KOVAČIČ EHnmtsko tžmsfeo zdrsviSSCs in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne ta lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladja za 1»-iete. Koncert. Tople te hladno morska kopeli Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vsa leta Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam poSlje hotelir Peto: Novak, imrr JlLHiiU li 99 V sredi mesta ta obenem najbHSJI kopališču. Krasna terasa za sotočenje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača ta dunajska kuhinja Cene pensionu najnižja Pojasnila ta prospekte pošilja brezplačno iasteik B. Kovačevič, Hvar. 80 Din! -ia 10 dm toklu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali Koncerti danetag, šport, tenis HOTE! Zahtevajte graflg prospekte! Korčola JUŽNA DALMACIJA 4 trre do SpH-ta, 3 ure do Dubrovnika. Brzojavi: Andreis, Eorčnla 87 Jadran naš« zdravje mode Trotteurski plašči Težavne denarne razmere silijo tudi najbolj razvajeno damo k štedenju. Vendar pa so gotovi garderobni komadi, brez katerth tudi pri največji štedljivosti ne moremo izhajati. Tu imamo seveda v mislih le one »nevtralne« modele, ki se prilagodijo vsaki priložnosti in h katerim prištevamo predvsem strapacne plašče. Rabimo jih ne samo ob deževnem ali hladnem vremenu v mestu, temveč tudi v športne svrhe, na izletih in ra poletnem potovanju. Bodisi da se odločimo prebiti dopust v gorah ali da si zaželi-rao počitnic na morju — trotteurskega plašča ne moremo nikjer pogrešati. Zato je v tem pogledu največjega pomena že gori omenjena »nevtralnost«; da jo poudarimo, ne rnie biti tvorivo takega plašča preveč izrazite barve ali vsiljivo vzorčasio. 'zogibati pa se moramo tudi neobičajnih kro-;ev. Le na ta način dobi model tisto elegantno skromnost, ki omogoča, da ga z malenkostnimi izpremembami nosimo po več let ta namen so poleg enobarvnega tvoriva jako uporabna diskretno vzorčasta blaga, ki so manj občutljiva za vlago in prah. Seveda morajo biti taki plašči šh-oki ta udobno ukrojeni, da nas ne ovirajo v giba-i. Navzlic predpisani enostavnosti se sme-o poslužiti kake učinkovite podrobnosti, kakor so n. pr. letos priljubljeni široki re-verji, ravni, elegantni šali in razni kepi, paziti pa moramo, da pri vsem tem plašč ne sgubi strogo sportnegc sloga. Naša prva sHka kaže, kako lepo bo prilega keo tudi k štrapacnemu plašču. Tu gre za raven model z globoko položeno, kratko gubo na zadnji strani. Kep pritrdimo z gumbi, tako da moremo nositi plašč tudi brez nJega kot enostaven paletot. Usnjen pas s široko kovinasto zaponko poudarja športni značaj modela. Klobuk in čevlji soglašajo v barvi s tvorivom plašča. Naša druga skica predstavlja izredno eleganten plašč iz velblodje dlake. Ravni ovratnik in moderni široki reverji »o pripeti z usnjenimi gumbi. Enaki gumbi zapenjajo tudi stranske dele plašča, ki tvorijo obenem globoke žepe. Najbolj priljubljena pa so razna »diagonalna« blaga, ki eo izredno učinkovita. Če ukrojimo dele plašča tako, da so črte bla, praktičnih delovnih hlačah, a ni več časa, da bi se preoblekle. Evo rešitve, ki je prav tako enostavna kakor originalna: Vrtna delovna obleka naj bo iz pestro vzorčastih hlačk z naramnicami in iz bele platnene bluze. V najkrajšem času pa spremenimo to opremo v domačo obleko, če si preko hlačk Kopalne sandale čudovito sličijo obutvi klasične antike hi zdi se, da bodo letos zmagovito izpodrinile vse druge vrste kopalnih čevljev. Sandale imajo napol visoke pete in so prepete z dvema usnjenima progama, ali pa so brez pet in jih pritrdimo na nogi s širokim in živobarv-nim platnenim trakom. Zdravniška posvetovalnica Sinke. 1.) Dobro bi bilo, da obiščete ob priliki ambulatorij ženske bolnice v Ljubljani. Do tistega časa uDorabljajte svetlorde-čo raztopino Kolijevega hipermangana. 2.) Umivajte se samo z alkoholom in posipajte nato obolela mesta s pudrom. Ko boste v Ljubljani, pa se predstaviti v ambulatoriju za kožne bolezni splošne bolnice. — M. 8. » Lj. Znamenja se lahko odpravijo v kozmetičnem zavodu, ki so v vseh večjih mestih. — H. g. Srčna nervoza je običajno samo del splošne nervoze Treba je torej zdraviti cel organizem, v težkih primerih najbolje v kakem sanatoriju. _ I. G. v G. Za ischias pridejo v poštev: Krapinske toplice. Toplice pri Novem mestu. Dobrna, Topusko. — Splav, če se je po splavu maternica popolnoma izpraznila, se ni bati posledic. Pri drugi nosečnosti se mora pač paziti, da ne pride do takih mehaničnih insultov. — Porod. Po porodu zanosi žena običajno lahko takrat, ko nastopi zopet mesečno perilo. — Koze. Koze se lahko cepijo na vsakem delu kože; na rokah je pač najbolj praktično. Na nogah 6e cepi običajno otrokom ženskega spola tz kozmetičnih razlogov. — Nabrekle roke. Pojav, ki ga opisujete, medicinsko še ni popolnoma dognan. Bo naibrž živčnega izvora. — Posledica influence. Pri vsaki bolezni, ki je združena z visoko temperaturo, lahko nastopi trenutna duševna zmedenost; prekomerno uživanje alkohola to pojav lahko pospeši. — Nosečnost. Včasih se zgodi, da tudi pri obstoječi nosečnosti še nastopi perilo, običajno pa v manjši meri. Ugotoviti se pa da nosečnost samo potom zdravniške preiskave, v novejšem času že v prvih mesecih potom posebnih reakcij. — Sen. Proti šenu se lahko očuvate samo z največjo čistoto. — Zaslu-ženje. Poskusite s spremembo zraka, najbolje ie. če greste za nekaj tednov na morje. — Malarija, če je Vaše stanje posledica malarije, se da ugotoviti potom preiskave krvt — Krčne žile. Krčne žile so pri Vas posledica poklica. Nosite vedno elastične povoje na nogah. Z injekcijami se dajo odpraviti žile, morate pa potem še vedno nositi povoje, da se bolezen ne povrne. — Paratifus. Ta bolezen se razlikuje od tifusa samo v tem, da jo povzroča druga vrsta bakterij. Slika bolezni in pa zdravljenje je pa prilično ista kot pri tifusu. Važnost vitaminov za človeški organizem Da je prehrana eminentne važnosti za človeški organizem, o tem pač danes nibfie več ne dvomi Ves človekov razvoj, telesno in duševno življenje zavisi od nje. In vendar, kako malo smrtnikov misli na to, kaj in koliko pojedo. Kakor s« pokvari človeški organizem, če mu ne dovajamo potrebne količine hrane, ki 6estoji iz vseh važnih snovi, da se lahko presnavlja in utrjuje, take kvaren pa je tudi lahko vpliv hrane, ki je premočna in vsebuje preveč hranilnih snoH, tako da jih organizem ne more predelati in zatorej zastajajo v želodca in Črevesju, kjer prično gniti in s tem zastrupljajo kri. Vsaka poljubna hrana Dima enake vrednosti. V tem pogledi je naj!bolj§a ona, ki sestoji iz dovol/j hranilnih snovi (beljakovine, oglikovih hidratov in maščob. Poleg tega mora vsebovati tudi dovolj mineralnih snovi in vitaminov. Tako n. pr. je m naš organizem zelo nevarna hrana, ki vsebuje samo hranive snovi, nima pa mineralnih snovi jn vitaminov. V Jugoslaviji umira mnogo več ljudi, noga v drugih kulturnih državah. Povprečno }e v Angliji, Ameriki. Franciji in Nemčiji živijenje ljudi približno eno tretjino daljše, nego pri nas. Od 1000 prebivalcev jah umre v Švici le 12, pri nas pa 22. Večina jih umre pri nas vsled kužnih bolezni, da-Ue vsled elkohoLa ali pa napačne prehrane. S tem pa mi rečeno, da je naša deca o4> rojstvu slabotnejiša ali pa zaostalejša v primeri z deco, ki se rodi po drugih kulturnih državah! Ne to, nego to pomeni, da so pri nas kultura zdravja, skrb za higijeno in pa sploh stanovanjske ki življenjske prilike na mnogo nižji stopnji nego drugod Osredotočiti se hočemo to pot samo na prehrano, oz. najvažnejšo njeno sestavino — na vitamine. Dolgo časa niso mogli dognati vzroka, zakaj človek kljub prehrani ki ima dovolj hranmh snovi, vendarle ni mogel živeti in je vedno bolj propadal. Ko pa se je posrečilo odkriti v hrani vitamine, je bila ta uganka rešena. Vitamini so torej materija, ki jc neobhodno potrebna človeškemu organizmu. Njihovo delovanje pa si razlagamo tako, da delujejo na pravilno porazdelitev hranivih snovi in njih popolno izkoriščanje. Regulirajo rast in splošen razvoj organizma ter Čistijo kri. Omogočajo in pospešujejo nastajanje notranjih sokov (hormonov), katere pa izločujejo v kri gotove žleze v človeškem telesu. Na pr.: Trebušna slinavka (pankreas), golša, ledvične žleze, spolne žleze itd Vitamini dallje preprečujejo ali pa zmanjšujejo težja obolenja in jih leči jo. Tako veMk je torej vpliv vitaminov na Človeški organizem Ta vpliv pa stopa v akcijo že prav od prvega početka t. j. že tedaj, ko se dete nahaja še v materinem telesu, torej po- sredno potom matere, nadaljuje ae na isti način med dojenjem in končno neposredno z uživanjem hrane. Zato moramo skrbne paziti na materino prehrano začasa nosečnosti. kakor tudi med dojenjem in dovajati predvsem takšno hrano, ki vsebuje dovolj vitaminov. S tem pa ni rečeno, da naj 6e hrani mati s nekako specijalno hrano. Cisto preprosto ali kot rečeno dovolj vitaminov! Znanstveni poiskusi 60 zadnje čase dognali. da* prehajajo vitamini iz materine hrane tudi v njeno mleko in na ta način torej tudi v organizem deteta. In baš materino mleko je zelo bogato na vitaminih! Ako v hrani, katero zauživa mati. ni dovolj vitaminov, tedaj prehajajo ostanki vitaminov, ki so še v njenem telesu v mleko, tako dolgo dokler ni njih zaloga popolnoma izčrpana in nastopi popolna onemoglost matere. Takih slučajev je bilo mnogo zlasti za časa svetovne vojne v Nemčiji in Avstriji, kjer je bilo pomanjkanje tečne hrane največje Posebne važnosti za razvoj deteta je vitamin D. Imenuje se tudi D-antirahitičcn. To pa zato, ker deluje na pravilen razvoj in utrditev kosti. Predvsem je važen za pravilen razvoj deteta vitamin D (antirahiticen). Medicini 6e je z dolgimi raziskavanji posrečilo dokazati, da so otroci, ki 60 hranjeni z tako materino hrano, ki je zelo bogata na vitaminih D, mnogo boljše razrviti, imajo močnejše, odpornejše kosti in tudi znatno večje težo. Zato pa 6e mora torej mati ves čas in to za časa nosečnosti, kakor tudi dojenje hraniti predvsem z zelenjavo, sadjem, krav- jim mlekom, jajci, ribjim oljem itd. TafcSoa hrana je torej bogata na vitaminih D (Vi-gantol). Nič manj važen pa tri za noseče oz. doječe matere vitamin A. Td vi tam it se nahaja predvsem v svežem mleku, skuti, surovem maslu, siru. v jajcih, pšeničnem kruhu špinači, paradižnikih, glavnati salati, zelenem grahu, maiancanih, bučah, breskvah, jabolkih, bananasu in oranžah. Ako zavživamo hrano, ki vsebuje vitamine D in A, prihajajo v naš organizem s to hrano tudi drugi vitamini, ki se v njej nahajajo. To so vitamini B in C. Vitamin C (antiskorbuten) je tudi zelo važen. Ako dete izgublja na teži in je s tem otežkočana njegova rast mu moramo dovajati dovoijno množino sokov na pr.: od oranž, eitron, ja- Dalje moramo dete hraniti 6 špinačo bolk, malin, paradižnikov ananasa itd. Dalje moramo dete hraniti s špinačo, zeljem, glavnato 6alato, grahom, repo in krompirjem. če te vrste hrano dovajamo otroku, se bo hitro popraviL Vitamin B se nahaja v mleku, skuti, svežem 6iru, kruhu, špinači. paradižnikih, ealati in sploh v vsej zelenjavi. Iz tega sledi, da maramo torej dete hraniti in to dokler Se ni rojeno, indirektno potom matere, pozneje pa direktno samo s tako hrano, ki vsebune vse naštete vitamine in to v njih prirodnern stanju. Posrečilo se je zadnie čase iznajti umetni način proizvajanja vitaminov D in C, in sicer v kristalni formi kot preparat, k! ee more jemati torej po potrebi. (Da»Je prfbodfajifi) Križaljka ^Tarzanov bof1 Vodoravno: T. kratica; S. francoski medmet; 4. kemijska kratica; 5. gs; 6. fizikalna kratica; 7. kratica; 9. fre. zaimek; 10. osebni zaimek; 1L turška utež; 13. dvoglas-nik; 15. pogojni veznik; 16. plačilna obveznica; 17. ozir. zaimek; 18. rimski denar; 21. dalmatinski otok; 22. kratica; 23. hvalospev; 27. prevozno sredstvo- 29. kemijska kratica; 30. frc. reka; 31. sloven. slovnicar; 33. nikalnica: 34. ilirski pesnik; 36. moško krstno ime; 39. italj. zaimek; 41. zver; 42. mera za električni upor; 44. kratica; 45. nemška trdilnica: 46. španski naziv; 48. kratica; 50. vretenčar; 52. ne; 54. lat. ad-verb.; 56. zaslužen slov. športnik (t); 57. drevo; 61. železen drobec; 62. latinski pesnik; 63. frc. nikalnica; 64. angleško moško ime (fonetično); 65. italij. pristanišče;; 66. kem. kratica; 67. kratica; 69. zrak (frc.); 70. družabna igra; 72. kratica; 73. ameriško gorovje. Navpično: 1. Tarzanov naeprotnfk; 2. angleško mesto; 8. poglavar Tarzanovega rodu; 10. ruska reka; 11. medmet; 12. nemško pristanišče; 13. kratica; 14. frc. zaimek; 15. zbor pevcev; 16. turški oblastnik; 17. posoda; 19. metrična stopica; 20. medmet; 21. kem. kratica; 22. kratica; 24. špansko pogorje; 25. dvor (arabsko); 26. frc. spolnik; 27. srbohrv. veznik: 28. zemeljski jezik; 31. kratica; 82. ka; 35. afriSka reka; 88. ški predlog; 37. kratica; 38. prvina; 40. kamenina; 4L nebesno telo; 43. prometna sredstvo; 47. afriška reka; 49. poljsko orodje; 50. obrtnik; 51. fiz. kratiea; 53. otaro-grška pokrajina; 55. kovina; 58. mefa ploskve; 59. izumitelj; 60. grška črka: 68. dej jezdne opreme; 68. športna kratica; 69. aral* ski konj; 7L kem. kratica. f I Rešitev zfogovnlee Mol grob Je Širok, moj grofe Jo teman, kdor ima svoj obraz, mu ga raztrgam jaz, ocean. ROBERT LOUIS STEVENSON ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tigra^Cjen n na. 3 te pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. John Newnham: Napredovanje V očeh vseh, ki so ga poznali, je velja! Joe Binks za človeka, ki se je rodil pod srečno zvezdo. Joe pa je o tem mislil drugače. Štirinajst let star je prišel k podjetju za sla. Obljubili so mu deset šilingov tedenske plače. Vsota res ni bila visoka, toda zanj. ki ni še nikjer ničesar zaslužil, je pomenila ministrsko nagrado. Bil je uren in marljiv in predstojniki 50 to kmalu opazili. Nič čudnega, da je kmalu bil msd prvimi sli pri podjetju. Dosegel je plačo 25 šilingov tedensko, ki se mu je videla knežja nagrada Nekega dne ga je predstojnik poklical v pisarno. »Zelo sem zadovoljen z vami«, ga je nagovoril. »Potrudil se bom. da boste zadovoljni tud: v bodoče«, se je zahvali* Bmks. Sporočiti vam imam. da smo se spričo vaše pridnosti odločili premestiti vas v pešamo«, ie dejal predstojnik. »Iskrena hvala za vašo ijubeznjivo uvidevnost!« ie dejal Binks. »Seveda, začeti boste moral/i kot prak-tikant z osemnajstimi šilingi na teden. Se strinjate s tem?« »Seveda«, je dejal Binks. BH£3 Začel je torej kot praktikant z osemnajstimi šilingi tedenske plače. Poldrugo leto je služil za ta denar, potem so mu plačo zvišali na petdeset šilingov tedensko. Bilo pa je vsem jasno, da je Joe preveč uporabna moč, da bi vse življenje gara! za praktikarotove groše. Nekega dne ga je pozval predstojnik k sebi in mu rekel: »Veseli me, da vas zopet vidiim tukaj. Prosim, sedite. Dosegli ste najvišjo plačo, ki jo lahko doseže praktikanit. Sklenili smo, da vam odpremo pot do boljše pozicije. Premestili vas bomo v knjigovodstvo. Imaite kaj proti temu?« Oči so se mu zasvetile od tihe hvaležnosti. Binks se je zahvalil za pozornost, ki mu jo izkazujejo predstojniki. »Seveda«, je pripomnil predstojnik v knjigovodstvu boste morali zičetti kakor vsak začetnik. Začetna plača je devet in dvajset šilingov«. Binks je nemo prikimal. Zdaj je is dobil svojo mizo ln je delal še bolj marljivo kakor prej. Postal je glavni knjigovodja in slednjič nadicnjigovodja. Prejemal je tedensko po devetdeset šilingov plače. Potem ga je nekega dne predstojnik zopet poklica! k sebi. »Z vami smo tako zadovoljni«, $5 dejail, ko je stal pred nJim,« da smo vas ' povišali do najvišje stopnje, ki jo lahko doseže uradnik v knjigovodstvu. Smatramo pa, da je za podjetje izguba, če ima tako sposobnega in delovnega moža za v knjigovodstvu. Premestili vas bomo v oddelek za organizacijo. Seveda to lahko odklonite, če se ne strinjate z mojim predlogom. Pripominjam pa. da so v organizacijskem oddelku plače mnogo višje kakor v knjig sodstvu«. »Popolnoma se skrinjam s predlogom, gospod predstojnik,« je dejail Binks. Prosim le pojasnila, kakšna začetna plača se mi obeta v novem oddelku?« »Šestdeset šilingov tedensko,« je dejal predstojnik. »Sprejemam,« je dejal Joe resignira-no. Nastopil je službo v organizacijska pisarni. Napel je vse sile. zastavil vse moči, da bi zadovoljil svoje predstojnike. V nekaj letih je dosegel plačo 160 šilingov tedensko. Ta vsota pa je tedaj predstavljala najmanjši znesek, ki mu je bil potreben za preživljanje družine. Imel je namreč ženo in štiri otroke. Vsi so Študirali. Izdatki so bili veliki. Stošestdeset Šilingov je jedva zadostovalo za skromno življenje, Vsak pennv je prišel prnv, da se je zamašila, kakšna vrzel, ki je zevala v gospodinjskem proračunu. In zgodilo se je, da ga je predstojnik vnovič poklical v svojo pisarno. V organizacijskem oddelku ste se sijajno obnesli!« mu je rekel. Mislim pa, da ne izdam skrivnosti, če vam povem, da se nam zdi škoda vaših moči v tem oddelku. Predlagam vam sklep družbe, da sprejmete mesto ravnatelja pri kakšnem našem zunanjem zastopstvu. Seveda, če hočete sami...« Joe je skomignil z rameni. »Hvala,« je dejal, »z mojo sedanjo službo sem prav zadovoljen in si ne želim nobenega napredovanja več«. Predstojnik je debelo pogledal. »Tako?« je dejal. »Ali pa se tudi zavedate. kakšnim ugodnostim ste se odpovedali s tem? Kot ravnatelj kakšne podružnice lahko zaslužite do 300 šilingov tedensko«. Joe je odkimal. »Hvala, vse vem. Ce pa naravnost ne zahtevate od mene, da nastopim službo zastopnika podjetja kje v inozemstvu, prosim, da me ne silite k temu. Ljubše mi je, da ostanem na svojem sedanjem mestu«. Tako je prišlo, da je dobil mesto ravnatelja neke podružnice v inozemstvu drugi, ki ni bil ne tako delaven ne sposoben kakor Joe. Joe s5 ni mogel dovo- liti tega, da bi šel s prejemki pod sto-šestdeset šilingov na teden, čeprav se mu je obetala možnost, da doseže 300 šilingov tedenske plače. Njegova družina je zahtevala od njega žrtev, on pa ji ni smel odkrhniti niti pennyja. * »Tega Binks a prav za prav ne razt>-mem«, je dejal predstojnik na sestanHn družbinih delničarjev. Prej je bil vedno tako vnet za povišanje v službi Nikoli ni odrekel. Zdaj pa se zdi, kakor da mu ni nič več do tega. Nu, če hoče, naj ostane tam, kjer je. Ampak škoda ga je. In jaz res ne razumem, kako je mogel odkloniti«. »Tudi nam se zdi ta reč zelo čwdna in je ne razumemo«, so pripomnili delničarji in začeli razpravljati o drugih poslovnih zadevah. RadTopostaJe v Rusiji Nova ruska petletka predvideva tud! zgraditev 63 oddajnih radio postaj. Njih skupna kapaciteta bo zašala 2600 kw. Največja oddajna posta i* bo stala v Moskvi, njena kapaciteta bo 500 lcw. če bodo dopuščala sredstva, celo 1000 kw. Ta postaja bo služila izključno za inozemsko propagando. Istočasno namerava sovjetska vlada po staviti Se dve veliki oddajni postaji z veliko kapaciteto. Prva bo oddajala ve6ti v japonskem, druga pa v kitajskem jezika. > JUTRO« ft, 133 :s = NcSdJtL, 35. T. 1881 Predsednik Lebrtm y rodbinskem krogn Na desni sedi Lebrun s svojo vnučko Ano Marijo, poJeg njega pa njegova žena. Za njo t ozadju slike na levi stoji Lebrunov zet Jean Freysse-Linarad, tik njega je njegova žena, Lebranova hči s sinčkom Petrom in Lebrunov sin Jean Brzinski rekordi v živalskem svetu Ptice selivke so na.jboijBi letaflcl, kar Je razumljivo, če upoštevamo ogromne daljave, ki jih morajo prelete ti v najkrajšem času brez odmora tel hrane. Selilni nagon je mogočen nagon, ki se pojavi hipoma, ko so dane prilike zanj. Razdalje tisočev kilometrov premagujejo tedaj ptice brez napora in večinoma brez odmora. Gatke poroča da opravi višnjeva taSJH-ca pri pomladnem poletu 3000 km dolgo pot od Egipta do Helgodanda v 9 urah, kar bi bdlo prilično 340 km na uro. Pri tem leti v višini 3000 do 5000 m. Višnjeva taščica preleti po teh podatkih 93 m na sekundo, Gatke pa je opazoval na Helgo-landu ptice, ki so opravile skoraj 112 m na sekundo. A to še vedno ni rekord. Vif-ginska pivka preleti razdaljo od Labradorja. do severne brazilsko obale (6000 km) v eni noči z brzino 415.5 tem na uro ali 115.5 m na sekmndo. O hudourniku trdtjo, da leti c luateo 137.5 m na sekundo, na uro slkoraj 495 km! Proti tej brzini brate« navadnih lastovk te golobov, ki JSh smatramo za izredno rae letalce, naravnost izganja. Najhitrejši med golobi, golob pismonoša, preleti na sekundo povprečno 20 do 30 m, v »ajbol^em prtenera 51.5 m, Movtei povprečno 58 m, lastovka ptismooaša p« r najboljšem primeru 90 m. Med najhitrejše letalce spadajo nadalje slavec, siva vrana, sokol selec, gaga, črna burjevfca. Siva vrana opravi po Gatkejevih opazovanjih na sekundo do 55 m. Pri tem n« spada toliko med hitre, koEfcor vztrajne letalce. Med temi bo pač albatros v prvi vrsti. Zanimivo je, da ptice seTMce term potovalnega časa nikakor rte letaka rano^o. Tako Je n. pr. s štorkljo, ki spajda med najhitreje letalce, a se v času, ko rikrbi za novi zarod, oddalji od gnezda le toliko, kolikor mora zaradi hrane. Med pticami, ki ne »padajo med brae letalce, so spet rekorderji, kar se tiče števSla odarcev s perutmi, da lahko letijo, šampion med šampioni bo ta naš vrabec s približno 13 udarci na sekamdo, divja raca jih napravi 9, domači golob 8, golob pdsmonoša pa S ki pol. žuželke imajo tu vsekakor prednost Kačji pastir udari s terfll 28-krat na sekundo, osa 200-^krat. čmrlj 250 do 300-krat malha kakšnih 350-krat, čebela celo do 400-fcrat. Slonovka ln slonič Fotografija na dalfavo Ixwao«fflhl >Thnes« so priobčile pred nekaj dnevi velezanimiv celoten pogled na francosfko obalo iz Dovra. Fotografija je bila posneta nekega dne, ko je bil razgled precej zameglen in moten. Za fotografiranje so se fotografi poslužili posebne kamere, ki je bila v notranjosti razsvetljena % infrardečimi žarki, kateri, kakor znano, prodirajo skozi meglo. Navzlic precej gosti megli se je slika popolnoma posrečila. Objava te slike je Obudila v Franciji razumljivo razburjenja V monakovskem zoološkem vrtu Hellabrun }e slonovka skotila mladiča, ki je pri rojstvu tehtal natančno en stot tn je visok 81 cm. Milanska Scala v krizi Nori ravnatelj milanske Scale Trenti-naglia, je zaradi k nize odstopil iti se ne bo več vrnil na svoje mesto. Kriza tega nekoč slavnega zavoda je nastala naprej zaradi slavnega Toscaninija, potem pa še po prizadevanju upravnega sveta institucije, ki si je prizadeval, da bi odpustil vse tiste, ki so delali pod Toscan.ini jem. V zadnjem času so bile predstave zelo slabo obiskane, dvorana je bila včasi prazna. Letošnji primanjkljaj znaša nad 4 milijone lir, medtem ko se je lanska sezija pod vodstvom bivše Toscan-rnijeve tajnice gdč. Colombo, zaključila s prebitkom 3 milijone l'r. Shakespeare in matere Angleški raziskovalec Shakespearea, sir Artur QuiUer-Couch je opozoril v svojih predavanjih o Shakespeareu v Britski akademiji na zanimivo stvar, ki je doslej po čudnem naključju ušla vsem Shakespeareo-slovcem. Učenjak si Je bil namreč iTftrai za letošnje predavanje temo »Očetovstvo pri Shakespeareu« in je utemeljil svoj ciklus z ugotovitvijo, da igra pri angleškem dramatiku očetovstvo ogromno vlogo, dočim Je odmerjen materinstvu le skop prostor in še tedaj, ko se govori o njem, ni pesnik povsem pravičen. Ne Dezdemona, ne Ofelija, ne Kordelija. ne Jessica, ne Kre-sida, ne Kleopatra nimajo matere, da bi jim stala kot svetovalka ob strani. Odsotnost materinstva pri tako velikem pesniku se čiuti naravnost kakor pomanjkljivost Quiller-Couch domneva, da si to dejstvo lahko razlagamo kot reakcijo na srednjeveško oboževanje Madone. Ta kult je v srednjem veku po zaslugi cerkve postavil mater na posebno visok piedestaL V re-nesanci, ki je obnovila antične ideale, pa je dobdia mati zopet drugovrstni pomen, na njeno mesto pa je stopil oče. Čeprav niso dramatiki elizabetinske dobe v tem sporu aktivno sodeiovaii, se jim vendarle pozna duh časa v tem, da so stavili pomen očetovstva nad pomen materinstva. V tem pogledu je torej bil tudi Shakespeare otrok svojega časa. Odlično spremstvo Za krsto predsednika Doumerja stopajo (od leve proti desni): Aostotski vojvoda, princ Waleški, princ Pavel Karagjorgjevič in in anamski cesar Občutljivost paradižnikov Ameriški pi-ofesor Croker je pretekn-ševal rastline v pogledu občutljivosti strupenih plinov. Dognal je. da je za strupene pJine najobčutljivejši paradižnik, Iti izgubi liste že pri najrahlejši strupeni sestavini iz zraka. Paradižnik je petdesetkrat občutljivejši od najboljšega doslej znanega aparata za merjenje strupenih plinov. Zato so začeli zdaj na ameriških torpedov-kah in podmornicah gojiti paradižnike, ki bodo poslej vršili službo nekakšnih čuvajev pred strupenimi plini. Smrtonosna zvedavost Na londonskem vojaškem vežbališču se je primerila huda nesreča. Pri streljanju z ostrimi naboji ni hotela takoj funkcionirati mitraljeza. Neki vojak, ki Je bil v oklopnem stolpu tanka, je pogledal skozi lino, da bi videl, kaj Fe je zgodilo. Tedajci se je strojnica sprožila in pogodila vojaka do smrti. Petnajst krogel je končalo njegovo življenje. omamhbm> • x -TfnB—p ISSv OBLEKE, apartne angleške ln češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Brago Schwab, LJubljana Mrzle kopeli na Japonskem Pristaši sintsike vere na Japonskem verujejo, da bodo vse leto obvarovana bolečin v nogah — in razen tega tudi ogromnih stroškov za zdravniško pomoč in primerno hrano — če se okopi je jo v mrzlem potoku, ki ga obkoljuje svetišče. Tujcem se seveda prav redko posreči, da bi bili lahko navzoči pri tej čudni slovesnosti. Celo Evropci, ki žive že več desetletij med Japonci, še niso imeli prilike, da bi lahko vstopili v svetišče, kadar se opravlja obred mrzle kopeli. Avtorica teh vrstic je imela srečo, da Je opazovala to slovesnost v Kiotu. Dasi se »svečanost mrzle kopeli« prične običajno šele ob 9. zvečer, je prišla pred svetišče poldrugo uro prej. Prekmalu ni bilo. kajti s prosti račama pokrite rezervirane sedeže so že zasedli številni domačini. Ko se je bela družba vsedla na prostirače, je stopil pred njo Japonec in z vljudno kretnjo pokazal na njihove noge. Naglo so vsi sezuli čevlje in jih postavili poleg sebe na tla! Sploh je priporočljivo, da človek na Japonskem nosa čiste in skrbno pošite nogavice. Orientalci so vljudni ljudje in so kmalu za Evropce našli stole. Nedaleč od rdeče lakiranega svetišča s temnorjavim vhodom teče potok z ledenomrzlo vodo. Rezervirani sedeži so segali tik do potoka, kjer bo po vseh znakih sodeč najbrž središče večerne svečanosti. Na bregovih rastejo visoki topoli. Debla so z deskami povezana med se- boj, tako da gledalcem ne grozi nevarnost, da bi zdrsnili v potok. Drobna japonska deca šviga med vrstami navzočih, da bi lahko videla vse do zadnjega, japonski stražnik pa hiti stalno za njo, da bi jo pregnal Končno se usmili tudi otrok in jih nažene na stojišče ob strani. Na nasprotnem bregu potoka čaka brrj-Aa množica moških, žensk in otrok, ki jih stra .ži oko postave. Med njimi je tudi veliko število orjaških gledaliških igralcev, ki so oblečeni kot borilci. Nekateri so veliki in silno močni, drugi pa neznatni in slabotni Sredi potoka je zgrajen nekakšen lesen oder, na katerem je postavljenih 48 kratkih in dve dolgi puščici. Končno, ob 9. zvečer, pridejo svečeniki, dva v rumenih in štirje v belih oblačilih. Najprej korakajo večkrat okoli svetišča, nato pa zložijo vsa darila v rižu, vinu in mesu na aitar, ki je ob spodnjem toku potoka. Ko so vsa darila zbrana, planejo atleti z druge strani potoka — ne da bi čakali na kakršnokoli znamenje — v ledeno mrzlo vodo po puščico. Sedaj se vname divja bitka! Po 15 minutah se vrneio borci zopet na svoje mesto; povsod jim lije kri iz telesa. Petdeset med njimi je osvojilo puščice, ki jih dvigajo v zrak. ostali pa so se vrnili praznih rok Sedal se prične prava svečanost! Srečne zmagovalce obkoli množica, da bi kupila od ntih puščice, ki so odslej svete. Kdor ima takšno puščico — tako verujejo Japonci — ne bo imel nikoli bolečin v nogah in razen tega vsaj leto dni tudi v svojih poslovnih opravkih ne bo imel smole. Med onimi, ki se potegujejo za puščice, je največ pohabljencev, ki hodijo ob ber- glah ali palicah. Cene, puščic so vedno višje in največ ponujajo kupci za oni dolgi puščici, ki sta baje še prav posebno koristni. Ko je prodaja puščic končana, dvigne vsa množica oblačila in gazi — do pasu gola — po leden omrzli, sveti vodi sem in tja v potoku, če se vrši svečanost v avgustu, je učinek za vse bolezni v nogah neizogiben; posebno dragoceno sredstvo pa je ta mrzla kopel zoper tako zvano beriberij-sko bolezen, neke vrste živčno bolezen, ki jo povzroča nezmerno uživanje poliranega riža. Včasi Je takšnih kopalcev v vodi na stotine. Matero, ki pripeljejo po dva ali tri otroke s seboj, namakajo novorojenčke v sveto vodo. Sicer pa so zastopani ljudje vseh starosti obojega spola: moški, stare ženske, mladi parčki, dečki in deklice. Največ med njimi je več ali manj pohabljenih. Ko je slovesnost s kopanjem zaključena, je družba redkih Evropcev, ki jo je mogla opazovati, odš^a po širokem drevoredu proti svetišču. Pot razsvetljujejo številni barvasti lampioni. Ob obeh straneh stoji vrsta stojnic, na katerih prodajajo razna lepoti-la, kreme, lamoione. lonce za kuhanje čaja. obleke, skratka vse, kar si človek zaželi. Dasi Je srintska vera na Japonskem javno priznana, je njeno glavno načelo vendarle samo spoštovanje in čaščenje prednikov. Budhisti in celo kristjani se sklan^o pred sintskimi altarit da bi tako pokarali spoštovanje pred lastnostmi svojih prednikov. Svetišča, ki jih imenujejo sintska ali torijska vrata, so vidna že na zunaj, ker so često rdeče lakirana. Pristaši te vre udarjajo pred altarjem trikrat z rokami. 2alni sprevod na pohodu čez Plače de la Concorde last line se hranilo z živalmi U rastlina vrhn tega zavije v list Del žica izk>-čuie rteki prebavni sok, podoben našemu želodčnemu soku, ki prebavljive dele živa-lice razkroji in raztopi. Roška ima žlici podobne Mste s rdečkastima dlačicami, ki končujejo v žlezo. Zleze rziočujejo lepko tekočino, na katero s« žuželka spnme. Dlačice se potem zvijejo nadnjo kakor lovke. Zadušeno živ«.! ob'ije prebavni sok. ki )o raz-kroji v nekoliko dneh. Zanimivo je, da se rasthn« ne d* premotiti, če položiš na nje list namesto mesa (ali koščka jajca) kamenček oziroma kakšno drugo neprebavljivo stvar. Dlačice se spočetka sicer sklonijo nad kamenček, a se kmaiu vrnejo v prvotno lego. Mesojedka mora torej dobro razločevati pravo od nepravega, ker je podčrtal že Darwtn. Ena tened raSSh, fe recDrih meso jod k, lovi maflhne vodne žrvske z neko vrsto loputnice. Mesojedke t Ameriki hn Ajrjl so znatno večje od naših in tudi njib l^v vilne priprave so irrrwx*o bolj rafirira-nA. »\enerina past« iz Karoane ima n nr^ liste ki se končujejo v nekakšno Školjko.* V njeni notranjosti so občutljiv« dlač:c jajo. v V Ameriki trenutno rssftnrrja duhove zgodba bivše študentke, poznejše advokatske žene m rs Mary Oracket ki je prišla pred sodišče, ki se bo v kratkem bavilo z ločitvijo njenega zakona. O tej da .mi se šušljajo v San Franctaau najneverjetnejše reči. Mrs Craoket je preživela štiri leta na nekem odiljudnem otoku južnega morja. To priznava tudi sama, noče pa pojasniti, kje leži ta otok. Na njem se je bila naselila pred petimi leti, ko ji je začelo presedati življenje v Ameriki in študij na univerzi. Šla je tja z namenom, da bo tam lahko živela kakor kakšen ženski Robinzon. Ker je pred svojim odhodom podedovala po sa-oji umrli materi veliko premoženje, ji ni bilo treba trpeti pomanjkanja. Bogato se je založila z vsakovrstnimi potrebščinami, čez par tednov življenja na odljudnem otoku pa Je morala ugotoviti, da ni sama, ampak da živi v tem kraju še ostanek prastarega ljudstva s patriarhalnimi običaji. Peščici ostankov izumirajočega vofti Je gospodoval visok. rjav. mlad poglavar, ki se je na prvi pogled zaljubil v priseljenko ter jo je ugrabil in odpeljal v svoj šotor. Ker je bila kraljica njegovega srca hladna in nedostopna, ji je dal zgraditi krasno kočo. Dal ji je tudi naslov princese južnega morja in je prisilil svoje ljudstvo, da Ji je izkazovalo božanstveno čast in Ji prinašalo razne tribute. štiri leta je živela Američanka med divjaki v časti in ljubezni. Ljudstvo jo je molilo kakor se moli bo-g-lnja. Polagoma se Je njeno življenje tako zlilo z življenjem ljudstveca, da je privzela vse domačinske šege in običaje. Hodila Je po zgledu prvih staršev v paradižu, se udeleževala divjih plesov ta vpletala ven-čke iz cvetlic v svoje lase. Sčasoma pa se ji je ta način življenja uprL V njeni duši se je porodilo zopet hrepenenje po domovini in civilizaciji. Pri neki svečanosti, ko je bilo ljudstvece pijano veselja in hrupa, je pobegnila z otoka v ravno istem čolnu, ki jo je bil prinesel med divjake. Odšla pa nfl prazna rofe_ OdnesSa Jb s seboj bcgtrte bisere, ki jih je prinesaa po veKldfc ovia>-kih v San Francisco. Tam se je semaciitk z bogatim odvetnikom, M Jo Je prosil, naj mu postane žena. PrivolOa je v to. anapak v zakonu se je pokazala od svoje divjaSk« srtrani. Doma ni hodila ne v kknomi. ne v spalnem plašču, ampak takšr*a, kakor Jo je bil Bog ustvarit Mož, strog puritanca, je izprva mi&M, da se f. meša. Polagoma pa je sprevidei da fi Je prešel ta. način življenja v meso in kri in da se ne da izkoreniniti. Mrs Cracket tudi ni jedla kakor civiliziranci. Zajemala Je Juho * rokami, goste jecii pa s prsti. Poleg tega Je včas-ih prepevala divjaške pesmi, ki so navdajale njenega moža in fflužinčad z osuplostjo. Slednjič Je priznala možu, kje ae je navzela tega. Ajdvokat se ni mogel načuditi njenemu pripovedovanje, a kot Sovek, ki mu je dostojnost nad vse, je šel in vložil tožbo za ločitev, ker rnu je kot nevesta cv molčala nečastno preteklost Sodišče bo moževi prošnji seveda ngodOa, mrs Cra-cket pa zaradi tega menda ne bo aesre&i* vse življenje, kaj« že zdaj Jo srsnfcci ofosW pajo z najvabljivejSiml porascSbaml. Značilna simbola Dra«o plačano deto Magistrat v Oršllijl (Ontario) Je (feJe- nil, da bo oddajal dela pri mestnih podjetjih samo oženjenim moškim in je svoj sklep javno razglasil čim je bil razglas olakatiran po mestu so začele prihajati v urad za sklepanje zakonov trume moških in žensk da registrirajo svojo zvezo. Takoj ko jim je urad izdal poročni list. so šB moški z njim na magistrat, da so jih vpisali v seznam moških, ki pridejo v poštev za delo. Tako se godi danes brezposelnim v bogati Ameriki. Po katastrof! v Lyonn Žrtev lvonske katastrofe še doslej niso potegnili do kraja izpod razvalin. Gasilci, ojačeni z vojaštvom, so še vedno na delu, da bi spravili na varno vsaj človeška trupla, kar pa je silno težavno. Med temi deli pa so se začele na hribu trgati nove plasti zemlje, ki grozijo še bolj zasuti porušeni hiši. Vojaška oblast je zategadelj dala nalog topništvu, naj razstreli hrib. Artiljeriia je takoj šla na delo in otvorila ogenj iz treh topov, ki bodo odstrelili hribu glavo. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja razmočena zemlja, so morali v ob-ližiu katastrofnega ozemlja izprazniti še nadaljnjih 13 hiš. Prizor lz govora Mussolinija italijanskim vseučiliščnikom, katerim je pokazal fašistični vodja puško in knjigo Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Fran« Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh specerij. trgovinah. Iz življenja Pogreb predsednika Donm*r)a Ifnž. Milan Lenarčič: Vprašanje notranje razdelitve Jngoslovenskega izvoza mehkega lesa Sa imdbo kontroliranega izron rwiMmi in tesanega mehkega lesa ▼ smisla nasvetov ženevske konference je važna interna razdelitev kontingentov po produkcijskih področjih. Kot baza za notranjo razdelitev jugosiovenskega izvoznega kontingenta po produkcijskih področjih more služiti edino detajlna statistika državnih železnic d® leta 1329. Leto 1930. že ne da prave slike, ker se je na področjih Ljubljane. Zagreba in Sarajeva v L 1930. iz znanih vzrokov nesorazmerno znižalo obratno poslovanje, med drugim tudi pod vplivom ostro vnanje konkurence. Če vzamemo torej ra podlago statistiko državnih železnic, todaj moramo upoštevati, da je Slovenija pri tem prikrajšana za tz-vesten odstotek, ker v statistiki državnih železnic ni upoštevana ona množina lesa, ki je bila splavljena po Dravi in Savinji. Plovbo je treba tedaj dodati k statistiki državnih železnic. Pri tej bazi pride do izraza r po«ameznih področjih efektivno uatovorjen« b!?.go, torej produkcija in ne izvoz, ki se na podlagi obstoječih izvozno prometnih statistik ne da ločiti po področjih. Osobito Izvoz preko Ink je popolnoma nepregleden glede provenijence lesa. ker se luk poslužujejo vsa produkcijska področja. Tako n. pr. izkazuje L 1929. direkcija Zagreb skupno natovorje-nfh 503.300 ton tesanega in rezanega lesa; izvoz te direkcije preko obmejnih posta* ln preko luk pa je izkazan s 491.660 tonami. tako da bi Ma podjetja aa področju direkcije Zagreb, če se samo njim pripiše ta Izvoz, izvozila 98*/» svoje produkcije, kar Je notorično nemogoče. V tesanem in rezanem lesa ni razlikovati med eksportno m neeksportno robo, ker si blago išče svoje kupce doma ali t ekspor+u edino le po ponudenih cenah in je razen malenkostne količine najslabejše robe vsa sposobna za izvoz. Naši mali posestniki v Dravski dolini n. pr. izvažajo večino blaga, ki ga zrežejo na vodnih žagah, na Madžarsko ali pa v Italijo in v Avstrijo. Po železniški statistiki je bilo L 1929. na-tovorjeno mehkega in trdega tesanega to rezanega lesa v direkcijah: Ljubljana 793.300 ton aH 42.8* Zagreb Sarajevo 503.300 555.980 27.2 •/• 30.0 •/. Produkcija L 1929 Ljabljiai Easrreb Saraj»»o PreneSeno na skupni izvoz tem aR *ft ton f93.300 42.8 666.848 503.300 27.2 860.237 \ 655.980 SO.O 897.320 / tako da znaša produkcija skupaj 1,850.000 ton aH 100 •/• od tega pa je bflo izvoženo skupaj 1 milijon 824.403 tone. Ker je znaSal po eartnskl statistiki Izvoz trdega lesa povprečno 25 •/» skupnega izvora tesanega in rezanega lesa in ker je ta trdi le« prišel skoraj izključno iz področij Zagreba in Sarajeva je treba to množino odšteti od skupnega izvoza posameznih produkcijskih področij, da se dobi njih udeležba na eks-portu mehkega rezanega in tesanega lesa. Statistika kaže tedaj naslednjo sliko:i Od izvoza odpada Ostane izvos na trdi lea mehkega lesa ton ton aH — 20X«0 — 888.849 65-08 — 831.200 — 456.357 «4.91 1,850.600 100.0 L324.400 Zb Mo 1928, dobimo naslednjo statistik«« 831.2)00 093.200 1000 Produkcija L JP28 Ltabljans Zagreb Sarajevo toa 850.008 5.35.508 433.409 PreneSeap m skupni izroa aH *f» ton 46.7 686.025 29.4 43L888 \ 23.9 851.092 / .Od izvoza odpada Ostane teme aa trdi kis mehkega lesa ton ton aH fi 26.000 — «61.023 60.0 — 842551 — 440.729 40.0 1,818.923 100.0 1,469.006 807.281 1401.754 100.0 Fdelefba Slorenije aa i*vww rezanega !a tetinega mehkega lesa je izražena t visoki številki povprečno 57.53'/« rwega jugosioren-sk< s;a izvoza rezanega in tesanega mehkega le«a Tej visoki številki odgovarja tudi so-ei j • Lna in gospodarska važnost lesne produkcije ra vso Slovenijo. V Sloveniji imam« 13:1.000 gozdnih posestev. Ker je vseh kmetij pri nas 145.000. je torej le okrog 6000 kmetij. ki nimajo gozda. Vprašan]« prosperitete srozda ie tedaj pri nas eminentno vprašanje >.-ega našega naroda. Temu primerno so izvedene tudi mnoge instalacije in imamo pri nas 'SO polnojarmenikov ter okrog 2000 ma-lih žag; nadalje je pri nas 1200 trgovcev s «< m in med njimi — kakor se ceni — menda 300 izvoznikov. Nehote se moramo vpraSati, zakaj pomen fe moč slovenske lesne produkcije do seda j, ▼ okviru jugoslovenske produkcije, ni prišla do primernega izraza in priznanja. Na eni fftrairi ni bflo xara gulativne) hranilnice obstojale % maHmi izjemami le ▼ Sloveniji hi Dalmaciji. Zadnja leta pa opažamo tudi ▼ drugih predelih naše države živahno prizadevanje za ustanovitev takih denarnih zavodov, ki so povsod pokazali najlepše uspehe. Zlasti v sedanji finančni krizi so vlagatelji pokazali nasproti komunalnim hranilnicam veliko zaupanje, kar je deloma pripisati tudi okolno-sti, da se ▼ komunalne hranilnice stekajo večinoma dolgoročne hranilne vloge in ne toliko začasne in kratkoročne vloge. Po najnovejši statistiki, ki jo je objavil včerajšnji »Jugoslovenski Lloydc, so znašale hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune pri vseh jugoslovenskih komunalnih hranilnicah ob koncu pret leta 2266 milijonov Din nasproti 2149 milijonom. Navzlic denarni krizi se je torej skupno stanje vlog pri komunalnih hranilnicah ▼ teku pret leta povečalo za 117 milijonov Din. To Je tem razveseljivegše, ker izkazuje istočasna statistika vseh hranilnih vlog ▼ Jugoslaviji nazadovanje za 2 milijardi na 12 milijard Din. Gibanje hranilnih vlog pri komunalnih hranilnicah v posameznih banovinah je bilo v zadnjem letu naslednje (▼ milijonih Din): število stanje vlog 31. dec. banovina zavodov 193CL 1931. dravska 29 1182.0 1262.4 savska 8 680.2 694.9 dunavska 8 133.7 137.0 drinska 1 72.9 71.2 primorska 10 55.9 60.4 Beograd 1 18.9 32.9 zetska__1_55_7.4 58 2149.1 2266.2 HavzHc okolnosrtt, da se je število zavodov izven dravske banovine t zadnjih letih pomnožilo, predstavljajo vloge pri regul a tirnih hranilnicah v Sloveniji še vedno 55 % vseh vlog pri jugoslovenskih komunalnih hranilnicah. Nagli razvoj komunalnih hranilnic pa postavlja vedno bolj v ospredje vprašanje enotnega zakona o komunalnih hranilnicah, ki naj postavi enotne principe za poslovanje teh zavedov in naj ustvari bazo za njihovo nadaljnje ustanavljanje. _ Likvidacija Sakserjeve banke. O Kk- Tidaciji Sakserjeve banke nami poroča g. dr. čeme Ivan iz I^uiblflane: aprflla Je pričel likvidator Sakserjeve banke t NewyorBoa z teplačevanoem prvega obroka, to je 50% visaJkega t knjigah zabeleženega zineslka. Kdor je prijavil svojo terjatev, je že dobil pred pjebližno trenil meseci veor-oe »Prošnja za oibročmo plačilo«, ki jo je bilo treba z ar ajdi overovfljenjia podpisati ipci motanju aLi sodišču ali spdoh pri kakem oblasftjvu, nato pa vrniti. 2e od pričetka tega meseca so za>čelli prihajati čeki z označbo >Prvo obročno plačilo« ln s imenom izdajatelja, to je vrhovnega nadizornlka bank države Newyork v varstvo vložnikov bi upnikov. Sakser Sitate Bank v likvidaciji. Izstavljeni so trt čeki na 50% v tonrfiigah ze-beležene vilotge ter se glase na New York Ttrust C-ljanl sklicuje za 18. maj svoj občni zbor v Trgovskem domu. Vabila za zbor so prejeli tiudi obrtniki, ki se pečajo s prodajo v svojo stroko »padajočih predmetov ter so zaradi tega dolžni biti tudi člani gremija. Gremij pobira 12% doklado od predpisane pridobnine, ne glede nato, da je pridobni-na predpisana na osnovi skupnega dohodka od obratovanja. Dolžnost obrtnikov-trgov-cev je, da se občnega z±>ora udeleže v čim večjem številu, kjer naj razpravljajo o tem, na kakšni osnovi naj se gremijalna doklada odmeri za obrtnike-trgovce. Mnenja smo, da bi gremij smel nalagati gremijalno doklado samo na osnovi dohodkov, ki jih imajo obrfcnikl-trgovci od prometa v trgovini, nikakor pa ne od vsega dohodka, torej tudi od dohodkov za izvršena dela proti naročilu. Na pritožbe obrtnikov pri obrtni oblasti, je bilo priporočeno, naj se ta zadeva razčisti najprej na občnem zboru gremi ja. Prav zato je potrebna čim večja udeležba obrtnikov-trgovcev na občnem zboru, da pride do razčiščenla. Stališče gresmija trgovcev je za obrtnike-trgovce pri predpisu doMad na imenovani način vsekakor krivično. D Protest! anrtrfjskfh trgtrveer proti ■voznim omejitvam. Kakor poročajo z Dunaja, so se tudi trgovske korporacije v posameznih avstrijskih deželah priključile protestni akciji dunajskih trgovcev proti najnovejšim avstrijskim uvoznim omejitvam in prepovedim, odnosno proti sistemu uvoznih dovoljenj. Gremiia trgovcev v Grazu ln Linzu sta prerida že protestna zborovanja. Enako zborovanje se bo ▼ nekaj dneh vršilo ▼ Innsbrucku, kjer je tamošnji gremij sklical izredni občni zbor. Da bo imel protest viden izraz, bodo na dan zborovanja trgovine ves dan zaprte. —* Avstrija predlaga preferentaa carine ■a podlagi največjih ugodnosti med podonavskimi državami. Avstrijska vlada bo ▼ kratkem stavila Društvu narodov predlog za ureditev preferenčnega režima v podu-navskih državah. Po tem predlogu naj bi s« uvedla posebna klavzula o največjih ugodnostih za preferenčne carine med petimi podunavskhni državami Ugodnostne carine, ki bi jih ena podunavska država priznala drugi, naj bi po tem predlogu avtomatično veljale za vse podunavske države, tako da bi bila vsaka neenakost v uživanja preferenčnih ugodnosti v okvira Podunav-ja izključena. — Perutninarska razstava aa velesejma bo obsegala: 1.) Oddelek za živali: a) se-lekeijonirana Štajerska kokoš: standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov; b) štajerska kokoš drugih rej; e) različna pasme perutnine, M ffh gojTjo rejci ▼ dravski banovini; č) druga perutnina (race, gosi, purani); d) kapuni. 2. Oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo preutnine. 3. Oddelek: bolezni perutnine. Istočasno bo prirejena tudi razstava kuncev čistih pasem, ki bo obsegala: 1. oddelek: živali; 2. oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine; 3. oddelek: razno orodje, posode in kletke; 4. oddelek: strokovna literatura, slike itd. = Olajšave udeležencem XII. ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija v pomorskem prometu. Jadranska trovltba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XK. ljubljanskega velesejma vozno olajšavo na ta način, da se vozi;"o v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ta oJajsava velja za dopotovanje od 1. do 13. in za no-vrateik od 5. do 20. junija. Iste usodnosti je prizna,la tod i Dubrovaoka pLovntba d. d. Brodcrska a. d. »Boka« je dovolila 50% pop0<4< in »0gg< 230 do 240; >2< 205 — 215; ;>5c 1S0 — 200- »St 175 — 185: >7< 145 — 150: >8. 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 — 85. + Budimpeštanska termfn?fca b^rza (14, t. m.) Tendenca slabša, promet miren. Plenica: za maj 11.78 — 11.79, za hrafc 11.83 do 11.89; rž: za maj 13.90 — 14, za junij 14 — 14.05; koruza; za maj 16.10 — 16.15. ))Derby« ESrija : Primorje Danes ob 16.15 na Igrišču Prinrorj a Danes s« bo odigrala zadnja podsavezma Irgina tekma, ki pomeni višek nogometno sezone. Srečala se bosta oba lokaina rrva-la ASK Primorje in Ilirija. Zc samo srečanj« teh naših vodečih kluboT vzbuja izredno zanimanje. Res je, da od tzAda dansSnj« tekme tri odvisen placement v prvenstveni tabeli, kajti Ilirija si j« s zmago nad Mariborom zagotovila prvo mesto, Primorje pa drugo Vendar bosta o6a kluba iz prestižnih razlogov poslala v borbo svojo najboljše moči Zato je pričakovati napete in zanimive borbe, ki bo privlekla dovolj našo spontne pjbkke na igrišče. Doznavaono, da bosta Muba nastopila % naslednjimi igraici: tilrija; Jakšič-Janez, Berglez-Belak, Varčič, Pogačnik-Unterrei-ter. Košak, Svetic, Dcfofriet, P^pan Primorje: Jančigaj-Jug EI, Hasl-ZerolJaJc, Slamič, I^sek I-Jug I, Erman, Senica, Zal ar, Uršič. Predtdkma Hirfrjat rez. t Primorjo rez. prične o£> 14.30. Nogometni brzotiirnfr Jutri na igrišču Primorca ob 14.45 Pri brzo turnir ju sodelujejo ASK Primorje, SK Ilirija, SK Svoboda in ŽSK Hermes. iVsaka tekma traja po 30 min., odigra se skupno 6 tekem. Redosled tekem: Hermes : Svoboda, Ilirija : Svoboda, Ilirija : Primorje, Svoboda : Primorje, Hermes : Tl». rija, Hermes : Primorje. Turnir se odigra ob vsakem vremenu. Rediteljska sluiba pri nogometnem br zoturnirju v ponedeljek. Naprošajo se sodelujoči klubi, da postavi vsak po 4 reditelje, ki morajo biti ob 13.45 na igršou ASK Priimorja. Opozarjajo se reditelji, da so točno ob navedand uri na igrišču, ker so prepozno došli ne bodo pripustili na igrišče. Blagajno vodi g. Erlih. (Hermes). *Jutrova« štafeta odgodeina. Tradldo nelna »Jutrovac štafeta, ki bi se morala vršiti na binkoštni ponedeljek, je iz tehničnih vzrokov odgodena. Nogomet v Trbovljah. Vodiflna kluiba v triioveljskem okrožju SK Amater in SK Trbovlje sta povabila za binkošti prvorazredno moštvo SK Slovana. SK Slovan je prvak I. razreda. Moštvo tvori homogeno enoto, je dobro vkjrano ter goji napol visoko igro z do'g:mi pasi. V moštvu nastopa več izbonciih igralcev, med katerimi je omemiti oba brata Marehiotti in srednjega krilca Volkarja. Rezultati, ki jih je moštvo doseglo v jesenski in spomladanski sezoni, so za klub nad vse ugodni. Znana ambicija in požrtvovalnost enajstorice jih je letos spravila na prvo mesto I. razreda. Moštvi Amaterja in Trbovelj bosta morala napeti vse sile, ako bosta hoteli doseči časten rezultat napram costu. Ker sta obe moštvi v i zborni kondiciji, je pričakovati napete in lepe igre. Števi!na trboveljska športna publika bo zaradi tega prišla brez- | dvomno na svoj račun. Na binkoštno nedeljo igra Slovan : Trbovlje ob 10.30 dopoldne. Slovan : Amater pa na binkoštni ponedeljek ob 16.30. V ponedeljek 6e bo vrš;la tudi predtekma rezerv Amaterja in Trbovelj ob 15. Vse tekme se odigrajo na igrišču SK Trbovlja. ASK Primorje (Nogometna sekcMa) Reditelji: Rančič, Jorntes, Fuks. Zaje, Pe-trič I. in II.. Snncin Gvido morajo biti na igri*ču ob 14. -Ob 14.15 naslednji i«rfl.lcl: Miha. Lojze. Usek, Šcnkovec. Sočan, Pišek. IT, Baum. Golob, Trafkovid, Caleari, Peterim, Strnad. Ob 16. Jančigaj, Svetic, Jug H, ZemTjak, Pisf^k: T, Hasl, Erma«, Senica, Jug I, Uršič. — (Lahkcatletska sekcija). Opozarjajo se atleti, da se redni in obvezni trendngi vrše za vse vsak ponedeljek, sredo in petek, od 17. naprej. Poleg tega se vrše dnevno od 17. naprej. Opozarjajo se vsi junktrji in atleti letnika 1013 na juniorski miting, ki ga *.ris, Slapničar Slavko, Podhinšek, Štrekelj Zvonimir, Je5 Alojzij in ostali. SK. Ilirija (nogometna sekcija). Za današnji prvenstveni tekmi s Primorjem naj bo rezerva v garderobi na igrišču Primerja točno ob 14.15, prvo moštvo pa istotam točno ob 16. Jutri sodelujemo pri tumirm na igrišču Primorja v treh igrah po 30 minut Določeno moštvo se mora javiti točno ob 1430 g. Jakšiču v garderob; na rgri-ščiu Primorja. Sestave moštev so objavljene v članski knjigi v »Evropi« in v garderobi, na kar se posebno opozarjajo igr. Ker-vin.a, Mavec, Kveder, Sre>cLny, Unter, Svetic Raf., Žitnik I., Čemne D. — (Table tenis.) Za današnji medmestni turnir Zagireb-Ljuib-ljana naj bo vse članstvo sekcije, sigurno pa naslednji ob 10. v klubskem lokalu: Griinfeld Janez in Franc, \Veissbacher. Ds-nes, Lokovšok Mirko in Ivan, Stopar, Dji-novski. Peče, Dobrič ter gdč. Dačmsnova. Geržiničeva in Paverjeva. Na turnirju sodelujejo štiri zagrebške reprezentance ter štiri ljubljanske. Tekmuje se po »Swayth-ling cupu«, ki predvideva moštvo treh gospodov in ene dame. Tri ljubljanske reprezentance sestavljajo igrači in igračke SK Ilirije, eno pa člani ŽSK Hermesa. ZSK Hermes. (Nogometna sekciia.) Danes igra lb moštvo s SK Disk v Domžalah. Naslednje moštvo naj bo ob 13.30 na gorenjskem kolodvoru: Pozenel, Simčič I in H, Kovačič, Lasič, Legovič, Erlih. Pri-mar fl, Sterle, Kerpan, Močnik. Hirkič. Ferjan. V ponedeljek ob 10. trening tekma s SK Reko na našem igrišču. Naslednje moštvo naj bo točno ob 9. v garderobi: Poženel, Klngenstein, Poreber. Klembas, Hirkič, I^sič, Prirnar. Sterle, Močnik, Krpan, Legovič in Simčič I. S K Svoboda, Ljubljana. Na binkoštni ponedeljek ob 8.30 naj bodo na igrišču ASK Primorje sledeči igralci: Krivačič, Jože, Marjet:č, Janežič II, Milko, Senše, Su-šteršič, jakše, Drnovšek, Jeršek, Boncl, Ha-biht H in Kržan. Popoldne ob 14. uri pa na! pridejo na isti prostor v svrho udeležbe na brzotumirju igralci Naiimovič, Boncl, Potekal, Zemljak, Habiht I, Bogme, S ar-man, Janežič, Rudi. Bončar. Brvar. Pridejo naj tudi določene rezerve. — Predsednik. SK Reka. Jutri ob 9. naj bodo na igrišču Hermesa: Eržen, Debevc, Bojan, Tipko, Ico, Češnik, Piko, Ane. Končan, Sovražnik in Tesar. Opremo preskrbi gospodar. Koturaški savez kraljevine Jugosla\-lfe, pododbor Ljubljana. Celodnevni pododborov izlet se bo vršil na binkoštni ponedeljek v Županovo jamo pri Grosupljem. Zbirališče točno ob 9.30 na Dolenjski cesti pri gostilni Plankar. Istočasno bo podod-borova dirka na proai LiubHana-Grosuplje Zupanova jama. Snart ob 11.30 na Dolenjski cesti pri km 3. čili nri Zupanovi iami kjer bodo izletniki pričakali dohoda dirka« če v, nakar bo ogled jame. Prijatelji kolesarskega športa vabljeni. Cene nudim oglasom Žonttve trn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta iifro ali sa dajanje naslova Din i.—. Oglasi trgovskega M reklamnega značaja: vsaka beseda Dot L—* Po Din J,— ta besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, mKapital«, »V najemc, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« bi »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in •Zašlo-tek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki m zaračunajo po Din tram besedo, srn zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH sa dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega tnačzja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, snaia Din 3.—v NafrnanJB znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—^ tri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. V se pristojbine za male oglase fe plačati pri pred a p naročila, oziroma fih fe vposlati r pisma obrnem s naročilom. Službo dobi Vsak« beseda 50 par; u da** n j® naslova »li xa iifro p« 8 Din. (1) Mesar, pomočnika ali praktikanta •prejmem s 1. julijem. Na »lov pove oglasni oddelek »Jut-a« 7 Ljubljani. 17553-1 Živil], pomočnico samo prvovrstno moč spre j »»m takoj v stalno službo Pismene ponudb« izključe ne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 173S5-1 Sobarico ki m Si vati in itn« nA* otrok«, na dežel« »prejme Ivana pl. K iepach, Ramo bor — Zagreb. 17424-1 Trgovske pomočnik mešane str/*«, « prakso v ormoškem. Ijutomer. ali ptujskem okraju dobi (d'iž bo g 1. junijem v trgovini Ivan Veselič, Ormož. 17316-1 Učenko »drav« ln moAno, poSteuft staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hčerke železničarjev imajo prednost,. Ponndbe ped »TVidnnot in poštenje« ra podružnico »Jutra« v Trbovljah 17381-1 Vajenca m T^e*kar=ko in ka-rsko orvrt takoj sprejmem. Tvan Hoir.ar. Kamnik, »Vbo-s!ikar i® pleslkar. 17A34-1 Mesar, vajenca od kmečkih staršev, zdrave?* in spremem. Pnizve se v oglasnem odd. »Jutra«. 17627-1 Strežnica mlajBa moč 6« »prejme takoj. Zgladiti s« j« oeebno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra c. 17618-1 Gospodinja dobra kuharica, snažna ln poštena dobi prijetno stalno mest« pri samen. Ponudbe z vsemi osebnimi navedbami kakor tndi dosedanje službovanje pod »Nastop poljubno« na oglasni ->dd. »Jutra«. 17568-1 Vajenca ta trgovino i me&nmn blagom v večjem kraju m deželi, zdravega, močnega, « primerno Šolsko izobrazbo sprejmem takoj. Oferte na oe-iasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oskrba v hiši«. 17543-1 Tapetniškega vajenca *pr*Vnw> Ant«n čerin, pristaniška 3, Maribor. 17S9B-1 Za vabljiva zava rovanja, posojila in druge predmete, sprejme gospoda (gospodično) »Zadruga« v Ljubljani — poštni predal 307. 14668-1 Mlada gospodična lepe mnanjosti, sposobna ienkasantinja. dol« službo Ponudbe s sliko na ogla« ■jddelek »Jutra« pod šifro »Eneirfdčna«. 17073-1 Vajenca s hrame in stan-cva-niem T h iS »prejme Franc Rogelj »trojno m "Tiare tvo, Tnpalče r*vd Kranjem. 17334-1 Zelezostrugar dobro izurjen, t ključavničarsko prakso, zmožen repa-ratur pri parnem stroju. dobd stalilo zaposlenje. Ponudlie k navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki na oglasni oddelek Jutra« ood šifro »Zanes Ifv 99«.' 17301 Dve učenki in pomočnico za vezenje, zlasti dobro izurjeno v »toledu«, sprejme Milena Zor-Ježek palača Kreditne banke 1 IV. nadstr. 17442- 2 mizar, vajenca sprejme takoj Mizarska zadruga v Trnovem, Jerano-v» ulic* 14. 176111-1 Učenko i TBO oskrbo T MSI fproj me takoj modni salo« Ma ri-ea Sok-lič, Bled-Zagori ee št. 40. 17373-1 Hišnik o^enjea, treien te piMwi dobi mesto. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Stev. 100«. 17453-1 Čevljar, šteparico 8 stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Karo] Kisilak, Rogaševci, Prek m ur je. 174254 Vajenca zdravega ln močnega kateri Ima veselje do trgovine, s 6 do 3 raz redno osnovno šolo sprejme takoj Vinko Savrilk, manufftfrtnra ln galanterija, Radovljica. 17593- £ayar Rice Burrough** Tarzan, ftralf džungle 226 Jane se Je zavedala, da Jo reiltefj ne«« s seboj kot Jetnico. Obupno ee Je branila. A Tarzanove modne roke so jo stiskale ie še krepkeje. Enkrat ji je pogledal v oči in se nasmehnil. Obraz, ki ga je videla nad seboj, je bil nenavadno lep. Kmalu nato se je vzpel z njo v vrhove dreves. Tako sta prepotovala mnogo mdlj. 227 Zdaj »ta bila prišla do eltja. Tarzan Jo Je s svojimi močnimi rokami mehko položil v zeleno travo. Videla Je njegovo silno postavo, ki se je sklanjala nad njo, in njegovo zalo glavo nad širokimi rameni. Spoznala je, da ne more imeti nizkih ali okrutnih namenov. Vajenec priden ln poštenih staršev se sprejme za Inštalacijsko ter kleparsko obrt pri R. Jakelj Slovenjgradec. 17588-1 Damsko frizerko perfektno, katera zna dobro ondullratl, mani klra-tt, vodno trajno kodra ti, Iščem. Nastop 12 maja. Ponudbe na Marija Mežan, Jesenice, Gorenjsko. 17592-1 Mlajšega uradnika lzvežbanega v knjigovodstvu Iščemo za takojšen nastop. Prednost imajo oni z znanjem srbohrvatskega ln nemškega jezika. Služba Je stalna. Ponudbe z navedbo študij, prakse ln plačnlh zahtevkov na ogl. odd. »Jutra« pod »Tovarna«. 17600-1 Večja tovarna čevljev sprejme dobrega, verzi ranega potnika čevl-ljarske stroke. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »ČevlJU. 17598-1 Gospodično kot pomoč gospodinji vajeno pisarniških del slovenske ln nemške korespondence ta prijateljico otrok Iščem za 1. julija. Oferte na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro preskrbljena«. 17597-1 Eksistenco nudimo osebi, ka hi založila 15.000 Din. ali ako pristopi kot družabnik. — Dopise na oglasni oddel-ek »Jntra« pod mačke »Mala kidu-s-trija«. 17710->1 2 pomočnika za slikarsko in pleskarske delo sprejme takoj Josip Set-ina. soboslfikar v Zg. Šiški It. 143. 17715.1 Šiviljske pomočnice p-rvovr^+m« sprejme ateije Hitv, Kongiresmi trg št. 13 17767 -1 šivilje fn vezflje iS?« ateli« »Juljann« v Rož,n.i dolini, eesta VITI. 17720-1 Samostojno šivilfo i S 6 e sakm Elys6e. Novi trg št. 5/IH. 17679-41 Kuharico perfektno in popolnoma ba- nesijiivo t p r e j m e hotel »Ballevue« v Ljubljana. ■17732-1 Vrtnar, pomočnika in vajenca mladega in zanesljivega, kateri Je služIl v trg. vrtnarstvu, sprejme takoj Adolf Vatovac umetno ln trg. vrtnarstvo. Ambrožev trg 3, Ljubljana. 17754-1 Stalno vzamem prodajalko, veščo v mlekarski stroki, s kavcijo po dogovoru. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 17760-1 Zastopnike ki obiskujejo stavbne tvrd-k« in stranke, ki nameravajo zidati, in ki bi bili pripravljeni vzeti sabo važen gradbeni materija!, iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra provizija«. 170-13-1 Šofer - kolar ki bi tudi, kadar ne bi bolo vožnje, opravljal tolarska ali mizarska dela, išče slu-žbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober mehanik«. 17631-2 Fant pošten in marljiv rt dežele, absolvent mešč. in trgovske šole v Zagrebu, želi primerno nameščenje kot praktikant h kakšnemu podjetju ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem odde] ku »Jutra«. 17554-3 Kuharico-natakarico f-edno in zanesljivo sprejmem takoj. — Ponud.be na oglas. odde*«fc »Jntra« pod »Razumljiv« ia poštena«. 17677-1 Skladiščnika vestnega ln poštenega, s trgovsko predlzobrazbo ln znanjem nemščine, ki Je bil v tej lastnosti že zaposlen. Iščemo. Reflek-tiramo na moč, ki je v stanju voditi samostojno skladiščne knjige ln vršiti skladiščne manuel-ne posle. Ponudbe z zahtevki nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »čimprej«. 17762-1 Trgovski pomočnik mlad, agilen, išče mes*a v mestu Ljubljani, Mariboru aH Ceilju, izučen š-pererije ter železnine; v-e?č nemščine. Zeli meniati mesto za-Ta-d-i nadaljnje izobrazbe. Da na?rado 2^0 I»-n one-mn. ki mn pripomore do me*fa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošte»n 132«. 17122-2 Dekle ki sna Šivati, kuhati ln opravlja vsa hišna dela, dobi dobro službo. — Sprejme se samo take, ki so služIle že v mestu. Lahko tudi postrežnlco za čez dan. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17795-1 Sodelavca- fotografa 14.000 Dtn gotovine Iščem za lep postranski zaslužek. Pontidbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Fotokino«. 1779G-1 Praktikant aH v«č mladih JJndI ki bi irneJi veselje ia rejo plernemitih kožuharje-v sprejme takoj Zndmsa. Škofljica. 17834-1 Boljša gospa srednjih let, ki gevori sk>- vensko -in madjarsko, bi eproj-eia mesto gospodinje pri boljšem starejšem gospodu. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 17805-1 Dobro frizerko proti dobri plači! »prejmran v letovišče. Nastop takoj aR po d ogorkom. Naslov v oglasnem odd-elk« »JutTa«. 17810-1 SJvffJo-pomočni co prvovrstno, samostojno, sprejmem. Naslov se Izve v ogl. odd. »Jutra« 17816-1 Vsaka bee-eda 50 pa.r: za dajanje naslova aH za šifro p« 3 Din. (X) Orodničar absolvent str. del. šole, z večletno prakso, išče službo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen«. 17354-2 Zakonski par brez otrok, išče s i u ž b o kravarja — vajen molže, žena vajena hišnega dela. kuhanja io poljskih del. Pobrežje-Maribor, Gubčeva ulica 18. 17365-2 Mesar, pomočnik prekajevalee, staj 34 let, neoženjen, 8 5000 Din kavcije, išče slu-žbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17438-2 Vajenca mofcnoga.. zdravega 'm p»- štemdh staršev, za mesarsko in prekajeo-alsko obrt sprejme Zalar Fran-c, Ljubljana, Pleteršn-ikova ul. 25. 17691-1 Fotografskega pomočnika (co) za sezono P.led. lahko tudi amater, dober re-tušer, koplst, sprejmpm event. oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kopist«. 17707-1 Šofer z ToSeteo praks«, dober mehanik, oženjen, a brez otrok, brez vsakih sredstev. želi namt-atenje proti kakršnikoli plači. Na-s-lov [>ove Zignn. Rožna dolina. Telefon '2555- 17426-2 228 Tarzan se Je skokoma pognal v dreve-ea in izginil. Ali jo je bil sredi džungle prepustil usodi?... A že je začula nenaden, rahel šum!.. . Tarzan je obstal pred njo s polnim naročjem sočnega, zrelega uadja. Pobožal ji je lase, izkušaje jo potolažiti in pomiriti Veščo kuharico in gospodinjo zdrave ln lepe zunanjosti, z gospodinjsko ali meščansko šolo. v starosti 18 do 36 let, pošteno vzgojena, sprejme 1. ju nlja v službo proti dobri plači Slovenec Kari škobeme, upravitelj vzorneea veleposestva v Selci-Dlakovo, Slnvonija. ponudbi s sliko na vesti življenjepis ln dosedanje službe. 17728-1 Plefiliskega mojstra aH dobro izveShanegs r>le-tilea sprejmem k pletilne-mu Rašel strehi. Razumeti se mora tndi na druge motorne stroje. — Zmožen mora bW tudi sestavljanja barv kakor tudi kombini ranja vzorcev — sploh samostojnega vodstva obrata Ponndbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Pletileo«. 17221-1 500.— Din nagrade dam tistemu, kateri mi preskrbi mesto trg. pomočnika. Vešč sem trgovine z mešamim blagom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jut-ra« pod »Dobro mesto«. 174.19-2 Postrežnica pridna i« zanesljiva WSe službo za dopoldne in popoldne za 1. junij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«." H7638-2 Perfektna stenografinia in strojepiska, zmožna knjigovodstva, korespondence, blagajničarke, prosi za kakršnokoli nameščen je. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektna«. 17641-2 Postrežnica i5če zaposienja. C<*njf-ne ponndbe na oglasm' oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 1764V2 Natakarica t osebno pravico išče zapodi en ja kjerkoli. Naslov v oglasn-em oddelku »Jutra«. 17682-2 Zagovodja v«rriran v v^h patvvyah lesne stroke išče namešč-c-nja. God »Dolgoletna praksa« na oglasni ©dd-elefo »Jutra«. Mladenič star 98 let x vojaškim Šoferskim izpitiom ž"li službe kot pomočnik k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. V prostem času b: opravljal tudi druga dela. Vajen je tndi vseh popravfl. Naslov s« izve v podruižnici »Jutra« r Ceijn. rmi-z Advokata pro"?i absolv. trg. šole za pisarniško mesto. Ponudbe poslati s pogoji na oglas, oddelek »Jutra« pod številko »111«. 17517 -ž Absolventinja trgovske šole, začetnica, išče mpsta v pisarni a! i kot blagajničarfra. Zmožna nemščine, srbohrvaščine, slovenščine Jm deloma nemške stenografije in strojepisja. Gre dva meseca brezplačno. Ce.njene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Blizu aH ▼ Ljubljani«. 17*533-2 Blaga jničarka zač-etmina, išče nameščemje kjerkoli. Ponndbe n« ogi. odd. »Ju-fcra« pod »Kjerkoli«. -17400-2 Mladenka dobra kuharica — vajena vseh hišnih del, pridna in poltena, želi sluibo pri manjši družini v Ljubljani Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna in snažna 105«. 17369-2 Maserka specijalistka za madei« in mozolje, hodi na dom. — Pismena naročila na naslov: T. Antonova, Vrazov trg št. 4. 174.3-2 Kot skladiščnik sluga ali kaj primernega iščem službo za takoj. 28 let star. Inteligenten, 5 let crožniške službe brez kazni, vedenje zelo dobro. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17802-2 Ključavničar vešč v avtogenlčnem va-renju, vodovodnih Inštalacijah ln električnih napeljavah, priden delavec Išče primerne službe. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Ključavničar 269«. 17850-2 Trg. pomočnfk vojaščine proot. verni i»n manufakturist, modne, galanterijske tTsro-vniTve. z znanjem nemščine, srbohrvaščine, želi podobno mesto. PoSt-en frn zanesljiv. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Lahko takoj« 17607-2 Boljše dekle zmožno kuhe ln hlSnlh del išče službe. Naslov pove ogl. odd. »Jutra*. 17586-2 Natakarica h' »dnjlh let Išče službe. Pismene ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor pod »Kardje smo^na«. 17585-2 Samostojna knjigovodinja korespondentinja, vešča vseh pisarniških del, z znanjem nemščln3, išče službe kjerkoli, najraje na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj«. 17733-2 Drž. upokojenec govori slovensko, srbo-hrvatsko, nemščino ln Italijanščino, želi službe hotelskega vratarja na Bledu ali drugje, skladiščnika, oskrbnika ali kaj sličnega. Ože-njen brez otrok, star 44 let. Naslov v oglasnem odd. »Jutra*. 17719-2 2000 din nagrade dam tistemu, ki ml pomaga do službe sluge, inkasanta, vratarja ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožen 202«. 17689-2 Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslon ali šifro S Din. — KdoT o u d i zaslužek, p.a za vsako besedo l Din. dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) 1000 Din nagrade da fant, pošten, zanesljiv, tistemu, ki mu preskrbi stalno službo vratarja. služltelja ali karkoli sličnega. Prijazne ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštenjak«. 17662-2 Mlada vdova vešča več Jezikov, z znanjem klavirja ln gospodinjstva išče mesto pri kaki dami kot spremljevalka ali pomoč pri gospodinjstvu. Gre tudi kot (BeschlUsserln) kak penslon. Cenj. ponudbe na ogL oddelek »Jurt-ra« pod »Zmožna in zanesljiva«. 17713-2 Zastopnike manufakturiste, že verrl-rane v prodaji mannfaktu re na obroke, sprejme rečja tvrdka za Ljubijan-o n okolico. Naslov v ogl. >dielku »Jutra«. 17359-3 Mnogo denarja se da že zaslužiti s prodajo praktičnih novosti nepogrešljivih gospodinjskih predmetov, maiih patentov in galanterijskih predmetov. Agente proti fi.ksumn in proviziji takoj sprejme^ mo. Komisijski biro .Zapira. Dunajska cesta 36. 17436-8 Entlanje 1 m 1 Din vse -rn>t-e vezenje jn mo-nogrami od 1.50 Din dalj«. Ve-lika izbira vzorc«rv pred Sekan i«. — Individualni osnutki, če vezenina, k: ste jo Ugotovili vjnfte. jo s posebnim postopkom prav pncerr popravimo. — Pa^ča Kreditn« banke *t. 1aTV. 17443-S Šoler U !'jhb ln sjanerfjlv zač z dveletno prakso zmožen popravila Išče slu?be. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17581-2 Bofjša ženska starejša. Išče mesta sobarice k starejši dami ali gospodu. Ponudbe pod »Boljša ženska« na ogL odd. »Jutra«. 17602-2 Dekle - postrežnica išče zaposlen je za ves dam — M Inka, Kotaafctwa ttMca M. 6. 17792-2 Šofer 98 »tar, teli preBKvri^ eluAHo k osebnemu alt tovornem« avtomobilu do SI. maja. po motnosti tu d i pre j. Ponudbe na po-družnic-o ».Tnt-ra« Jesenice pod mačko »Popolnoma tjezem šofer*. 1673! -2 1000 Din AoM 4Sst1, ki mi pre^rbi stalno pisarniško službo. Sem tndi vdjoiinist-kapcln-ik Ponudbe na pod-mi. Jutra v Celja pod šifro »1000«. 178411 -2 Le nič strahu, če te skrbi morijo — ponudb je sto za sleherno kupčijo! A morejo ti brez nagrad jih dati le v „Jutru" mnogo brani inserati!! Inteligent srednje starosti, s peirfekt- nim znanjem »ngle^&jtie, deloma nemšči/ne in z lepo piaavo, želi zaposlitve kot praktikant v pisarni, sluga, portir ali karkoli. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ru-sv-bee«. 17507-2 Prodajalka I Šofer izučen a tudi v kuhinji,; z večletno piaiso, eam- išče službe. Nastopi lah- j skl, vešč vseh popravil, ko takoj. Ponudbe pod, izurjen na veleposestvih, »Prodajalka« na oglas- i govori več jezikov. Išče ni odd. »Jutra«. 17604-2 službo za takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na Pozor! Potujem stalno ZagreT)-Beograd. Kdor ima kaj opravila tam, mu Jaz po možnosti opravim za mai denar. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. »Jutra« pod značko j Beograd«. 17696-3 ru> Ogla« trg. značaja pe 1 Din beseda; za da janje aasiova ali ta šifro S Din. — Oglaai socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ea dajanje na^lo^* »Jj M šifro p» 3 Din. (6) Črno prst (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Maurič. Duna>kac. št. 38. Telefon 3382'. 17570-6 2 rabljeni Izložbi z vrati, tz mece«TK'vega lesa, z železnimi roleti, v zel« dobrem stanju poceni proda Iva^i Strojanšek. trgovina pri »Zvonu«. Po gačarjev trg 3. 17185-6 Otroški voziček fin, na vzmetih, naprodaj na Rimski cesti št. 18/FI. 17470-C Amerikanske citre nove, več moških novih oblek po nizki ceni prodam. Ulaga, Dunajska cesta 35. ITCft^-d Električen lestenec zavese, žake-t, smoking in rjava moška obleka naprodaj v Gorupovi ulici 16 I. 17492-6 Barve, lake. firnež in druge potrebščine nu-11 po zelo ugodni ceni in t prvovrstni kvaliteti »Lu-stra« V. Laznik, Gospo-svetska e. 12. lo953-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka oL 4 f na sproti gledališča). 114 6 Cenj. damam sporočam, da so čiirto Ihie letne gnm-i-nogaviee že dospele. — Adela Besednik. Ljubljana, Seleobcrgova 6 17522-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eesta 16. t-ed. 33-13 Žagar drv W dela M-ti»> tn poeesil firtivwiči. Močnik J^fM. Trža-ška cesta 16, teWrm šrt. 3318. 17737-3 Kdi-v iščv mesto pomnika, pU-ia ia vsako besedo 50 par; aa dajanje naslov« »Ji ca šifro 3 Din. — Kdor sprejema potoik«, plača b«\sedio po 1 Dinj Za dajanje naslova ah ia Šifro pa 6 Dm. (5) Agente, prodajalce in potnike tWo velik zaslužek, morna indratri ia, Komenskega ulica. 117. 17445-5 Potnika za prodajo livalnfl) Birojev in koles (.prejmemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plača in proriaija«. 117487-5 Potnika za Slovenijo Jd h« tudi fc>flra< išče veliko podjetje branše življenjskih potrebščin. Obširne ponudbe z referencami poslati pod »Potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 16507-5 tieaed«. 1 Din; za dajanje naslona aii ca šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tostrnkoij«, pJa-6a)o vsako besedo 50 par j za šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Za pouk italijanščine :??«■ dobrega učitelja. — Pismene ponudbe z navedbo honorarja in usposobljenosti ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Večerne 17251-4 Gozdna delavca vešča kuhanja oglja, podiranja drevja m pripravljanja drv. iščeta delo. — Marke!j Ivan. Kovača vas. Slovenska Bistrica. 17.567-2 Dekle nridrvo tn pošteno, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek •»Jutra« pod šifro »Pridna in po&tena«. 17278-2 Šofer-mehanik z enoletno prakso, zmožen vseh popravil, prost vojaščine, išče službo za takoj. Naslo-v v oglasnem oddelka »Jntra«. 17244-2 Pek. pomočnik išče stalno službo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17464-2 Mesarski in preka-Jevalski pomočnik išče službo — najraje v Ljnbljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro •Marljiv pomočnik«. 17*85-2 Dekle z dežele staro 18 in pol leta. pridno ln pošteno, vajeno meščansko kuhe in vseh hišnih del, želi službo prt boljši družini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Delavna«. 17771-2 Hotebki sluga z lepimi sprlčevaii išče službo za sezono. Naslov: Sv. Petra c. 51, Anton Zavrl. 17595-2 Knjigovodja i dolgoletno prakso v industrijskih pmijetjoh. želi n&me-ščemje s 1. junijem ali pozueje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. fl.7705-2 Samostojna kuharica išče slcflbo na Bledu aH v kakem drugem letovišču. Gre tndi v pension. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 211«. 17608-2 ogl. odd. »Jutra« pod »Monter 236«. 17749-2 Perfektna kuharica kd govori tudi nemško, gre k majhni družini ali k enemu gospodu kot gospodinja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17723-2 Peki! Orvm kM poslovodja aii pomočnik. Sposoben sem vsega dela in imam obrtni list. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pek 190«. 17657-2 Ključavničar dober tehtničar, » znanjem avtogeničnega varjenja in elektr. del, išče službo. _ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17672-2 Trgovski pomočnik verziran v mešani stroki želi službe kjerkoli. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Vojaščine prost 24«. 17772-2 Šofersko mesto želi mladenič, vojaščine prost, neoženjen, k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Vešč Je tudi vseh popravil. Naslov: Heric Rudolf, Ivanskl vrh, p. Ivancl pri Radgoni. 17843-2 Vrtnarski pomočnik mlad, priden in pošten, vajen vseh vrtnarskih del Išče službe s 1. junijem. Plača po dogovoru. Naslov: Ivan M&n-delc, Ambrožev trg 3. 17836-2 Stavbni tehnik absolvent višje stavbne šole, z 2-letno prakso ln z redom Ia, Išče v stroki nizkih, visokih ter cestnih in cerkvenih stavbnih podjetjih nastavitve. Za naelov se izve v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tehnik«. 17858-2 Službo šoferja iščem. Govorim več jezikov in sem vešč popravljanja vseh vrst šivalnih strojev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1,7061-2 Inštrukcije dajem učencem ljudske, meščanske ki nižje srednje Aole iz vseh vret predmetov sedaj in čez počitnice. Pomudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Učiteljica«. 1742(7-4 Pouk na citre dajem veai/anur % dobre razlago po zmerrrf ceni. — Grem tudi na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17646-4 Jecljanja se temeljito in trajno odvadi. Najboljše referenc«. Pouk se začne sedaj. Vpi-sovanie dnevno od 1. do S. Pavla Kovač, Miklošičeva 22mi. 174P1-4 Puhasto perje čisto, čohaoo. kg po 48 Din dmga vrsta k^ po 38 D«, čisto belo gfosje kg po 130 Din tn čisti pib kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetja L. Brozovfi. Zagreb. Dioa 82. 22-6 Vrtne stole zloBJrre. proda Tribo4. f?'rnc«. Tržaška eesta 6 — telefon 86f*5. 176-6 Premog fn drva prodaja Jazariti, Vodmat. 200 Mizarji! IfaJeeneJS« ln nsJboTTSo suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »TTKOD«, Sušak-LJublJana. Dunajska c. 31. dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini Zahtevajte cer.^k. 129-6 Volno za medroce zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje štev. 5/1. ' 15955-i Plinski štediintk modern, in nerabljene električne svetil jke prodam. — Nas'ov t oglasnem 0-^'leTV« »Jutra«. 1799:4 Železen štedilnik skoraj nov, po ugodni ceni prodam. Dravi j« št. 3, nasproti gostilne Kovač. 1'849-fl Po nizki cen? ppoclam 8 kom. nih šln. 24 nastavkov, 12 šJp ln šteCaSe. NtjiloT v ogL odd. »Jutrsr. 17845-» Otroški voziček dob-o ohranjen proda IN. Belič, Ljubljana TIH — Janševa t. Plinsko peč etsrefSe-ra ai-riena, po ogodni ceni prodam. N* oc!ed pri Vodnika. krimr%-eeštka industrija pri cem kolodvom. 17454-® Kočijo * k»«)8k» opremo h ter razno pohištvo radi »elHve pooen< tsapro daj v Maribom. Pukovnik Radovanorrič, Maribor, Stri tarjeva nlica Ster. 80. 17397-6 Stroj za pranje perila in m&nj&o atoipao m« predam. Lmbra, L^abljana VIL 1744&-6 A. 2. panje toda nekoliko siabej-6« iadolAve irud' po zelo nizki ceni društvena čebe-iarna, LjubJjiuna, Vošniafco-v» ulica 4. Ista se priporoča tudi ia nakup prvovrstnih čebelarskih potrebščin in lajaimčeno pristnih ea-tni«. — Za-htevajte Krez-plačan eemik. 17374-6 Otroški voziček moderen, pootkljan, malo rabdjen, ugodivo prodam. Pnbao, KodeSjevo, Pod baj-akaani, Steipanja va-s št. 124. 17634-6 Novo garnituro z« novorojenčka, obiačšJea in zibelko prodam za mol derar. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17500-6 ! >obi krize primerne cene 06ari.1v damski rvileni flor 18 Din, svilene kravate 8 Din, nw>ške kratke noga-vi«e 10 Din, svilene čepice (10 Din, rja pr-ost jedilni pribor, 94 komadov 9 kaseto 300 Din. Garnitura igeL 100 kosov 8 Din; patentni Madkorni razsšpač 20 Drn. Velika izbiTa v gospodinjskih predmetih za vsakdanjo po+rebo. Katalogi gratis. Trgovska hiša Sapira, Dunajska cesta 36. 17485-6 Nove žimnice vlo 4 mm, rasne žel eznlSto« tračnice in en nov ročni voziček na Štirih kolfs-slh, s^rol za mešanj« cemeint-a na ročni pogon proda MIh. Kavčič, Zg. Slška. 17.577-« Dvovnrežn! vrrr dobrio ohranjen, ntns« njam za vino. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17591 Stoječe ogledajo pozlačen t»teno9 fc šivai- ni stroj poceiai prodam. — Naslov v t^iaMjem oč'-5-ev» Si. &TL 17603-« Omara Hi 2.40 viisoia, tw liro} CemtlaTica) naproša.} na Tr&ovskea; pristan-a 92. Coin s 4 vesH ▼ najboljšem rtaaj«« Trvnr*- daj pri oskrbniku v Veliki 6oln«tr»ki ulici 30. 170854 Vrtne klopi pe asri Dim dobite v vartri Smole. LjnKjan« — Opekarska 33- 176474 Nova roleta fn pudet s no nafeodaj. Ponudbe po4 šifro ».Dobro in ceno« aa oeiasni oddelek »Jutra«. 17',704 Čebele rw**tni pro-ia Ivaa V« ftt. 33. 176W4 II A-Ž panjev močno obljudenih, b delanlm satjem ter enoletno družino I.-eghorrv-kokošl. 12 komadov prodam. Cena r>o dosrovora. Jerše. Naklo. 17717-6 Pristno bučno olje po 14 Dšn Eter, vedno sr«- že dobite v -vnaki airidtinl pri E. Resmaii, Flori jonska, ulica 22. 177744 Otroške vozičke vseh vrst, pod lastmo radi preselitve ra-rproda tvrdka Jože K veder. FLori-janska 32. 177774 Učiteljska abiturijentka daje fnstrukcij« v vseh predmetih za ljudske in meščansko šolo, in sicer v Ljubljani. Od ure 5 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vestna inštruktorica«. 17544-4 Dama (učiteljica), solidna. Inteligentna želi prosto letovil^e proti nemSkl konverzaetji (ure) v klavirju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17803-4 Dame, pozor! Pouk v krojnem risanju ln prikrojevanju danskih oblek se vrši v krojnem učllišču in modnem ateljeju Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nadst. Istotam se Izvršuj ojo damske obleke. pla?čL kostumi Itd. Kroji po meri ln sliki. 17829-4 Razprodaja čevljev vseh vrst po nizkih cenah. »Doko«, Prešernova ulica št. S, dvorišče. 17494-6 Opravo za vinotoč kompdetreo tn amerikanske pisalno mizo prodam. — Vprašati: »Gajev hram«. 17)149-6 Izložbena okna stara, vrata tn oleandre po nizki eeoi prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17407-6 Nov čoln (Kielboot) po ngodrrf peni proda in sprejema popravila Ivan Sede j, Ljubljana Mala čolnarska ulica št. 5 17484-6 Slaščičarji! Po ugodni cent prodam 5 različnih klešč za va-felne (Wafelzangen), kompletno peč in forme za biskvite. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17664-6 štedilnik ■na 8 plošče, dobro nbra-njen, po nizki cen« naprodaj v gostilni Zvezda na Celovški cesti štev. 72. 177804 Vrtno garnituro razloži jivo, slike, srebro in gardine proda-m. Nasjor v oglasnem oddelku Jutra 1762^4 Soboslikar. orodje vzorci, voziček, vrči itd. se bo razprodaja-!o v gostilni pri Jurju (Marenče) Dolenjska cesta. 177434 Portal 475 X 400. z 2 izložba n.*, dobro ohranjen, z novimi pojiikljanimi stojali in šipami ugodno prodam. — Dopise na oglasni odd»l<=lc »Jutra« pod šifro »Julij«. 171754 Drobilec za kamenje v najboljšem stanju, kakor tudi mlin za peseS ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ekonom i ia«. 17800-« »JUTRO« Bi 113 19 He3eQb, S. T. 1932 Lep pavfljon prodam n* veseličnem prostoru velesejma. Cena zelo ugodna. Poizve •e t ogl. odi. »Jutra«. 17747-6 Vrtnice, marelice *isoiti ta nizke, v najnovejših različnih barvah prodi Ivan Brec-elnik v Yeliki Coinaj-ski mltci štev. 21. 17067-9 Nova vrata r, slaščičarji! Dobro ohranjen BtroJ, rezervar ln voziček za ■ladoied s stekleno omaro za. slaščice vsled od-potovanja ugodno prodam. Polzve se od 12. do 1 t gostilni Tržaška cesta št. 11. 17785-6 Mlinarji KTtnafce kamne vseh Trst mlinska sita, Jermena ln vss ostalo mL potrebščine po zmemln cenah nudi: Brcar & Co. — Ljubljana, Kolodvorska 35. 17328-6 Ia gonilna Jermena Šivalna jermen ca, lesene Jermenlc® po zmernih eenafc nudi Brear & Co., LJubljana, Kolodvorska 35. 17827-6 Trgovina M arija Rogeij, Ljubljana, Bv. Petra cesta 26 priporoča: erilo, dllen, kambrik, zastore, brisače, belo ln rjavo platno za rjuhe, šllon, cefir, oks-fort, gTadl za žimnlce, damsko ln moško perilo, ki-avate, nogavice po EUitno znižanih cenah. 17822-6 OgUtS trg. roič»;'a po 1 I>ta i*. &v- ja^je ali a Sk(t« S Dta. — Ogla«! socialnega sna<čn.;a v sati beseda 50 par; a. | daja/uj« naslova aH o. i fcfr« p« 8 Din. (7) Blagajno 'Wertbeim, rablieno kunim Xm1w pove Aloma Com-panv, anončna dražba v i^obljaaL 17^S5-7 Polzefenih steklenic od cognaca 0.7 in 0.25 1, racijenA, kupimo vsako »snoitao. Naslov v oglasnem oddelks »Jutra«. 174TO-7 Stare avtomobile nerabljene, kakor tudi kakor drugo rarmo že-lezje kupim. Ponudbe na M. Kavčič Zg. šiška. 17579-7 2 železna okna -imerna sa skladišče, kost približno 90 X crr> hi železna vrata, v .i-cost približno 200 S 220 cm kv.plm. Ponudbe na naslov: Ciril Sajo-vic, trgovec. Velesovo pri Kranju. 17594-7 Ciriaste krožnike Ftsre, ia znajolfk« ktrptai. Ponudbe na ias'w: Rudolf IDebš, trgovec, Kranj 17709-7 Otroški voziček Aofcr« ohranjen kupim. Pori nd ne s ceno Ln oirvsom na oglasni oddelek »Jutra«. 17703-7 Večji nagrobnik dobro ohrani jen kiHem. — Ponudbe ca oglas, oddelek ►Jutra« pod »Grobnica«. 17656-7 Kino - aparat ro ob ranjen, vzamem t najem. kupna po- godba ai izključena. Ponudbe in zahteve je poslati na og'as. oddelek Jntra pod šifro »Ktao-aparat«. 17045-7 VelTk usnja i kovče? dobro ohranjen. kupim. — Ponudbe i navedbo velikosti in r«?vf> na oglasni oddelek »Jntra« ped Šifro »Eiecanten«. 17735-7 Staro železo meden no. baker. bron. ahi-mšnij. gttme in razno kupuje Anton Brercee, Celje, telefon št. 202. 15898-7 r""'1—- I O^ria 1 D Oglasi trg. značaja po 1 Din be-seda; da 'anj-e naslova al: vt Šifro 5 Din. — Oglasi »obalnega Htačn ia pa vsaka bes^la 50 par; sa dajanje naslov« ali sa Šifro p« 3 Din. (5TI t »ZABAVNI LIST« tednik t grati« slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna Številka samo 1 Dna. Za htervajte brezplačne ogledne Številke! Ml Prodam knjige •ei?na inac. rn Kulturge-echichte, ca 40 knjig naj-aove.šii iidaj. popolnoma iK>ve. — Dopise pod Šifro: »SexTuilwisse*Mchaft« na oglasni oddeiek »Jutrac. 17326-8 Vsaka boseda 1 Din Sa (LijoLaje oarfo-ra ali sa iiiro pa 5 Din. (10) ! Motorno kolo »amke Wandeirer, popoi-ivotui t dobrem stanju prodam n 2500 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Sova pnevmatika«. 1754)1-10 Tovorni avto 3 ln pol tone nosilnosti, malo rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo prevoženih kilometrov na »Slavlja« paromlln Vu-ko7at- 17674-10 Motorno koto popolnoma novo, angleške tipe, ■ prikolico, zamenjam za dvoeedežen avto. '— Florljanska 22, LJublJ«na. 17776-10 Motorno kolo James 175 cm, še skoraj novo, ugodno prodam. Ogled samo od četrt na 13.—13. ure. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 17789-10 Zastoi>stvo Cftroena Ljubljana, Gosposvertska 13 dobavlja vse avtomobile promptno lz svojega skladišča nod najugodnejšimi pogoti. 17765-10 Avto brem Bta,ajn prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«. 17801-10 Avtomotor raMi-ee, kupim. Naslone po=lati na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Motor t?67«. 17848-10 Motorno kolo 500 ali 350 ccm, dobro ohranjeno, 30 ali 32 model, kupim. Franc Jer ko, Cmuče pri Llublja-nl. 17809-10 dobri!) ohraajen. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod iifro »Dober 240«. 17757-10 Harley Davidson 3500 HW t brezhibnem stanju zaradi odpotova-nja poceni nrodam. Naslov v ogl is. oddelku »Jutra«. 17764-1 Avto Fiat 501 Stiriftedežea. t najboljšem stanju prodam radi od potovanja do 25. maja. — Brale J-očk«, Krška vaj S2. 16S87-10 7, up&Vf m. beead«. Oglaal t» cijalnega snaoaja po 50 par beseda. Ta da janfe naslova aii ra šifro S Din, oziroma 5 Din. (11) Rabljen motocfkel vzamem kot zameno modeme nemške biblioteke, vredne 16.000 Din. luksuzno vezane, ilu-strovane, samo za odrasle. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamena«. 17813-10 Avto Chevrolet tOTomi, popoltioma ii^atrten, poceni proda R. Perdan. srfto - delavnica v C-fi Marrbors-ka št. l!l. 17842-10 F. N. motorno kok) r-cm. 5«nerali» poprav-T?en>o. ra 5500 Din proda R. PTdan, avto-delnvnirs v Celjn. 17844-10 Zamenjam fino poHtirano spalnice sa motemo kolo B. S. A. ali »Ariel«, 350 eom, dobro ohranjeno. Naslov pri po-druin-iti »Jutra« t Celjn. 8031 Avto t^l« Kiirtjen. nove.Be sn«m- ke, proti takojšnji gotovini kopi trg. firma J. KiiSlaH t Kranja. 17481-10 Avtomobili T rvtogaraži S t n p t e Slomškova 6 »o naprodaj: 1 poltOTornl avto snamke Awstro-Fiat; 1 dvoeedežoi avto rnamke Renauld; 1 štiriaedežn-i »vt« znamk« Rfnanld, ItanTralna- 1 pet-sedežni enamke Fiat 500, odprt. 17230-10 Avto za 5000 Din dvvieed-eSen, pripraven ra ebrtrrlk« t orovind, »ta-reiše trp«, takoj proda Tempo, Gledališka T^ioa 4 17360-10 Tovorni avto Tft tonski t »tanja tn 6f.iri»ed ežnl odprti !uk«c; zaradi prefci-ni^ve obrti zelo ugodno na|modaj. N"ack »Jutra« pod Srfro »PoltOTomi«. 17699-dO Pozor! kupim 6- do 7 sedežni avto, odnrt. V pošte v pridejo tipe od 1. 1928. Navesti Je zadnjo ceno in natančen ot>!s voza. Ciril Grajzar, Kranl. 17676-10 Kolesarji, pozor! Prodaja raznovrstnih novih koles in rezervnih delov. — Ugodno naprodaj malo rabljena moška in ženska kole-aa v najboljšem stanju in po najnižja ceni. — Popi Karmelj, Celovška e. št 200. 17573-11 Avto »Fssex« oetpedežna lTmuiwna 1fV!>0 Ks. 6 en!., prav malo rabljem. r>oce*)i naprodaj. — Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Fl^sei«. 17740-10 Motorno kolo Ch»t«r-l>a 550 ccm. z rezervnimi d»li. tako da je motor obnovljen — kolesa med !whoj zamenljiva 'Steckachse). z elektr. raz sveti;avo. primerno za priklopni vot — kakor fnd! avto Torino Fiat 509 A. ▼ fzvro na deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17440-14 Dva otroka sprejmem v popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17746-14 Vsaka beseda 1 Din; ia lajanje naslova ali sa Šifro pa S Din. (16) Jesenov les posekan, pripraveE za skij prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17368-15 Večjo množino desk lepih jesenovih, smrekovih m jagnjetovib za mizarje ter lepe jesenove plohe za kolarje proda Fric Granda, Vransko. 17395-15 Za tekočo dobavo se Išče: topolovlna. 11-povlna, Jelševlna, vrbo-vlna, Jaenetovlna ln podobno v hlodih od 40 centimetrov naprej bres grč. Les mora biti raven in zdrav. Le resne ponudbe s ceno je poslati na ogl. rdd. »Jutra« pod šifro »Lep les«. 17667-15 Rezan les lipov, javorjev, jesenov hi Ia hruškove hlode kupuje R. Sohenk. Snšak. 17220-15 Odpadke od i&gc dota* oaoeeo«, kntt« tx- gan«, v vsaki »nožjni prodaja Parna iaga Ljubljana, giavai kolodvor (nasproti tovarne Ivan Sieka) Metelkova nlica 8ter. 4. — Istotam »e dobi žaganje »d trdega lesa v vsaki množini. 16239-15 Brusni hi celulozni les kopajo vsako mnofl« 1 in 2 mtr. dolgi od 9 do 40 em debeli frank« vagon po najvišji ceni Franc K olar ič, Brei; ee. 16682-15 Dncžabo&a (oo) f qpr«jm« atai** podjetja. — Ponadbe sa ogi. odd. »Jata*« pod »Vpeljano«. Ponudb« je poslati na aaa&ev: Kočevje, počuti predal 13. 17616-16 Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanj« aa-aiova ali za šifro 5 Dir. Oglasi »oc-ialuega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (18) Narodno nošo event todi posamezne dele in 2 moška telovnika proda Marija Kurnik v Pražakovi ulici štev. 3/n. 17462-13 Več oblek in otmtev. do>hro ohranjeno pocemi proda 7.idan5k v Svabičovi uLioi štev. 15. 17793-13 M!5os tiva! VaJ krzneni olašč x.«z poletje najekrbneje konzervira tvrdka L. Rot. L.lublja nA. Mestni trg 9. Obenem istega tekom poletja po-I*ravi in mo-iernizira za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 15656-13 Vsaka buseda l Dio, za lajanje naslova s-li za Šifro pa 5 Din. (16) 20.000 Din posojila išče podjetje, ki vkljub krizii dobro uspeva in bo le bolje uspevalo. Naloživa sigurna proti visokim ob-restim. Pisma na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobiček krize«. 17421-16 Družabnika (co) ki ima cca. 100.000 Din kapitala, iščem za večjo industrijo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma-rboru pod značk« »Brez konkurence«. 17402-16 Trgovec z la«tno hišo, sprejme trgovk« v družabništvo. — Ponudbe na oglas. odJdeSc »Jntra« pod »Redkost«. 17538-16 Družabnika sprejmem v dobro vpeljano industrijsko pedjetj« v Sloveniji, juk« rentabilno, s stalnimi odjemalc-i, a-delki v dnevni rabi vseih stanov, zastoj odtoka izključen. Potreben kapital 500.000 Din, ki &e književno zavaruje, aktivno sodelovanje zaželjeco, re.ndar m pogoj. Dopise »a ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Zavaruj kapital«. 17320-16 Vložim 20.000 Din v gotovini, v zdra-1*«, po-polftoma vam« podjetje pod pogojeni stalne službe. — Ponudbe na oglasna odd<^"k »Jutra« pod šifro »Marljiv mi na tanč-esn«. 17633-16 Drnžabnico sprejmem v do>bro IA"®« gostilno fr>. na posesrt.v«, katera trna veselj-e do gostiln e, e primfernim kani-talom. Pismene ponndbe na podr. »Jutra« MarTbor nod šifro »100.000«. 17S99-16 Kdor posodi '10.000 IMn obrtnika za pol leta, dob! vrnjen« 12.000 Din, ali mesečno po 2000 Din. Ponudbe na oglasa; oddelek »Jutra« pod šifro »Obntniik ta trgovec«. 17820-16 Družabnika z veijim kapitalom sprejmem za dobro vpeljano re-p-ta-vracijo. event. tudi za kavarno in trgovino. Ponudbe na og>!as,n,i oddelek »Jutra« pod »Restavraoija-kovarna-trgovina«. 17f8S-18 Rabim 45.000 Din za dograditev hiše. že na pol gotove. Popolna sigurnost, poroštvo, ln-tabuladja, dobro naložen denar Itd. Naslov pove ogl. odd »Jutra«. 17811-16 Delavnica za emaiVrranj« srprejme družabnika z malim kapitalom in strokovnim znanjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Kmajl«. 17515416 Gospodično aH mlado vdovo prosim za po-sojilo v svrh-o patentiran ia nove iznajdbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Hrabro srce«. 17527-16 Dobra industrija sprejme cca. 200.000 D!'n posojila na sigurno vknjižbo s pogodbeno klavzulo za eventuelno inflacijo ali znižanje dinarja brez izgube. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra signrnost«. 16851-16 Družabnika z večjim kapitalom v tovini. išče večje rn doVo vpeljano industrijsko podjetje, z event. -videlova-njem. Ponudbe rta podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Rentabilno«. 17398-16 Obl. fronc. Informacijski zavod T. IHerčrm, Reprezentanca, Maribor, Gregorčičeva nlica 6., dale lnfor-maoite o kreditni zmož-nosrfel. r»revzema lnkaso trgovskih terjatev, posreduje pri sodnfh ln Izvensodnih poravnavah dolžnikov z nllhovlml upniki itd. Polasnila so brezplačna. 17584-16 Obrtnikom daje maajie kredite 8ploi-no kreditno društvo, Alek sandrova eeata štev. 5. 17633-H6 Posojilo iščem na orvo mesto hipoteke nove vile v Ljubljani za t p ko J ali čez dva meseca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Din 40.000 ali 80.000«. 17666-16 Družabnika z večjo vsoto denarja išče vsled Izplačila večje dobro vpeljano trgovsko podjetje. Nudi se prilika za zelo sigurno naložbo, ki se dobro obrestuje. ter soudeležba na dobičku. Eventuelno se lahko pristopi kot tihi ali Javni družabnik. Cenjene ponudbe pod »Kapital 242« na oglas, odd. »Jutra«. 17759-16 Družabnika za dobro vpeljano galanterijsko in modno trgovino na zelo prometni cesti v LJubljani se vsled bolezni sprejme takoj ali trgovina odda. Ponudba na og'. oddelek »Jutra« pod »Kompa-njon«. 17752-16 Brezobrestna posojila za zgradbo hfše ali razbremenitve svojega posestva daje Zadruga, Ljubljana, poštni predal 807. 17030-16 Družabnika sprejmem v dobro vpeljano trgovino na prometnem kraju v LJubljani. — Ponudbe pod ■»Družabnik« na oglas, odd »Jutra«. 17794-16 Brezobrestna posoiila za odkrrp zemljiškoknjižnega dolga ln nakup posestva podellule: Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike! 218-16 mmttM Vs»k» beseda 1 Din: n dajanj« BMliOVt za Šifro pa 6 Dva. (17) Vsaka beseda 1 Din; ■a dajanj« naslov« a* sa iifro pa 6 Din. (18) Vino čez ulico prvovrstno Sibeniško črn« 7 Din, prvovrsttto Sibeniško belo 8 Din io Štajersko belo s Din, priporoča vinska U«t Tomai Mencinger Sv. Petra eesta štev. 43, na dvoriSčn. Odprto vsaki dan od & do ^4. nre. 1740H-18 Pozor! Fina Štajerska in dahna tinska vina po 6, 7, 8 in 9 Din liter dobit« v vino-točn An« Franzot v Sp. Šiški, Frankopacska 26. 17501-18 Kam ra Binkošti? v gostiln« n« »Friškovcn«, Prisojna 5 (poleg kapelice), kjer bo otia praznika koncert Jaza-banda »P.irsifal«, ki bo poleg najboljših vinskih dobrot in dobrih prigrizkov preskrbel gostom najprimernejšo zabav«! Se na;vljudnej« priporoča gostilničar Stanko Grčar. 17 Binkoštni ples priredim v ze»»m}i dvorani svoje restavracije na binkoštni ponedeljek. Godba, izvrstna knh;nia. Vabim. Iv. Ca rman, Zg. 17497J18 Na Strelišče pod Rožnik m dmfcr« kapljico i,n prigrizek vljudno vaV goetil-na pd Štefana. 17661/a-n8 Pozor! Kara pa danes vsi? K Ravbarju za Bežigrad. Otvoritev novo preurejenega vrta s koncertom, kjer se točijo samo pristna domala vina. 17697-18 Gostilno dobro id o *>, i vso aalogn in feventarjem oddam v naiem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro Moča«. 17484-17 Trgovino z manufakturnim in k**n- fekcdjsktm blagom, prvovrstno in dobro vpeljano o-idam vsled bolezni v najem z zalogo — eca. Din 400.000. V poštev pridejo le agilal trgovci. KmIsv v oglasnem sddeikn »Jutra« 17406-17 Pekarflo dc%ro fdoSo odda take} ▼ naj«m P r « • t e r 1 Anton, Ljubno, poŠta Podnart 17339-17 Foto atelje aH podražmico * svojo koncesijo vzamem v najeim im sprejmem enega pomočmika. Pomudbe na: »Foto., Graben 41, Kamnik. Kranjsko« 17181-17 Trgovski lokal v Industrijskem krafn oddam v najem za 300 dinarjev mesečna. Lipove, Koroška Bela 65. 17590-17 Lastnikom vinogradov! V prijaznem mestu na Gorenjskem oddam na glavnom trgu vinsko klet v najem, kjer bi toči« lastno vino čez ulioo. Naslov v oglas nem odd »Jutra«. 17658-17 Lokale Zaradi starce ti oddam v najem za restavracijo in dellkateso. I.okall se nahajajo na najpromet-nejšl točki v lepem mestu z mesečnim prometom 150.000 Din. Ponudbe je poslati na poštni predal 292, LJub-'Ja-na- 17654-17 Lokal z aH hr*n stanovanja oddam v najem v Floriiain-ski afici Si. 22. 17775-17 Trgovski lokal v sredini mesta oddam takoj po zmerni eeni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«. 17155-17 Gostilno prvovrstno — na glavnem trgu Novega mesta oddam takoj v najem ali na račun. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod Šifro »Glavni trg« 17216-17 Pekarno dobre Močo odikuol aR vzame v najem strokovni. ki je tudi slaščičar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Sfr« »Pekarna 1932«. 1TO7S-17 Hotel »Stara oošta« v Kranju, t restavracij« in kavarno oddam v najem. Cas prevzem« po dogovoru. — Pojasnila daje Fran« Gorjan« ▼ Kranjn. 16849-17 Trgovino v lepe« kraju na oddam t zalog« t najem. NisIioft t oglasnem eddeTkn »Jutra«. 17804-17 V najem vzamem ffosrfllno, mlekarno ali dellkateso v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometna točka«. 17856-17 Na binkoštni ponedeljek val b motor alm čolnom Podoeč ra ga, Samoborsta cesta štev. 38. 17735-19 Zidan atelje prodam po ugodni ceni. Atelje stoji v neposredni bližini centra LJubljane, primeren za slikarja, kiparja, arhitekta ali fotografa. Podrobnosti od srede dalle na Bleiwelsovl cesti št. 18. oritllčje desno, od 13. do 15. ura. 17808-19 Lokal takoj oddam. Staro vpe ljano špecerijsko trgovino. Prednost Imajo trgovsko naobraženl. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17831-19 Vsaka beseda I Dtot aa n}e oobstora afl sa fcfrs pa i Dte. (20) Parcelo pribfffo© 700 m- vefflbs kapi m r severnem deta Ljubljano. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Beži gT »d-Šiška«. 17361-30 Pozor! — Ugodna prilika! Sedlar, pomočniki Delavni©« v brezkonku rejičnem kraju prodam za polovično cema orodja tn nekaj blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17423-19 Špecerijska trgovina v eentra Zagreba, mnogo let obst«}e>ča, dobro uveden obrat i stalnim krogom kupcev s« proda. — Ponudbe na Interre.klam d. d., Zagreb, Marrafl. poror! V SelenhtrrgovS ulici oddam r»"**tor za zaradbo '^V e-ra atejjeifl. — Ponudbe na o "las. oddelek »Jntra« pod »Fotosrf«. 1746B-19 Po«'o^trf lokal 'dve »ohf) oddam « 1. »v-v JtelerSuTaov* ttV "»nnftc na n«oddeteV ».Tutra« T»od rnaft« »TVre °obi avgrrst«. 1T467-T9 Strofn« nletarna nn prorrptpem kraln se -fldl bolo^l velo nroda. Perdo -itiiVot Maribor . 17587-9 Trgovski V>kal ra modoo »H msTinfak-triT no trffc^ino oddflim v strogem cer>f rn. P*v*n*Tbe orlas. oddetetr »Jnt'-*« ooi' šifro »Junj^ 26K«. 17816-14 Radi prevzema večjega posestva, se proda na javni prostovoljni dražbi dtie 18. maja. na binkoštno nedeljo med 3. ta 4. aro popoldne hiša s trgovino in pekarijo. Obrta »o dobro vpeljane ln v prometnem industrijskem krajn. Promet zasiguran. Izklicna cena 90.000 Din. Izpod cene se ne odda. — Natančna pojasnila daje lastnik Oraniž. Kot. Bela St. 68 pri Jesenicah. 16473-20 lep« Me«« viie, veija «r govoka bite, ki as dobro obrestuje, eeatiam, ia manjša atanovanjska Uh, hiša z gostilo« ia trgovin«, dvostanovanjska, možna takojšnja vselitev pod Rožnikom. Poslopje za peka ali slaščičarja, ugodna cena. Stavbne parcel« v Šiški tik mitnic« v »meri 700 do 800 kv. metrov. Na Kodeijevem 400 do 500 m1, pri tobačni tovarni cca 1300 m5; zelo lope lege in ugodne cene imam na prodaj. — Razpolaga k one. poered. Ivan Sušna, Krekov trg 10. 17628-90 Hišico z ti (mm v lepi »onč-M legi, 5 rrvnnt od kolodvora Kamnik v dobrem stanju, davka prosto, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17644-20 Posestvo <*> tekoSi vodi, presadol-ženo ali na dolgo izplačevanje. najljubše ob železnici. Sčem. Podrobne po-nud:H» pod »Rodovitno. arondira.no« na oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljana. 117626-90 Posestvo z vTikim sadnim vrtom, redijo se tri glave živin«; zaradi preselitve prodam. Jsjiez Homar, Kamnik -Perone 6. 17025-90 Prodam vilo 10 Biimut od središča Bleda. davka prosto, sest o ječo iz 8 prostorov, zasajen vrt Cena 57.000 Din. Naslov ▼ o-glasnem oddeJk« ».Tutra«. S722S-20 Kapital pozor! Stavbna parcela v izmeri 30.000 kv. metrov, a naravnim parkom, v najbolj obiskanem MovIJkem kraja, 15 minut od železniške postaj« na krasni legi, primerna za zasebnike kakor hotelska podjetja, se proda za 1C5.000 Din. Narfov ir oglasnem oddelka »Jntra«. metr-so ■I ■ m.tm - iigvnn DKS r prosnetneat kraja birvše Štajerske j« pod zrfo ugodnimi pogodi naprodaj. Ponudb« prosna pod »Velik promet« aa podružnico »Jutra« v Mariboru. 17560-90 Parcelo 3500 m1 velik«, v visoki šolnini legi prodam, event. tndi dvema interesentoma Pojasnila daje Burgar Va-lentia v Tacna. 17338-20 Velika trg. hiša na najproacetnejši cesti v Maribora naprodaj. Informacij« v odvetniški pisarni dr. Lipold, Maribor, Cankarjeva ulica štev. 1. 17B19-20 Za 34.000 Din naprodaj nova hišica s vrtom pri železnici. Potrebna gotovina same 18.000 Din. Realitetna pisarna GraS^fc, Ljubljana, Kolodvorska 24. 17650-2« Hišo krajn. «1» sesti, ▼ Dravski dolini, ali okolici Maribora, pripravno za trgovino, kupim v ceni do 40.000 Din. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usodna lega«. 17041-30 Kmečko posestvo grunta, gozd. hiša. hlev in gospodarsko poslopje naprodaj. Ponndbe na oeri. oddelek »Jutra« pod šifro »150.000«. 17183-20 Parcela na Vodovodni cesti ntfed-no naoroda1'. Poizve se na Rimski eesti štev. .1RH. T7409-20 Dvostanovanj. vilo po tri sobe, kupim na periferij proti takojšnjem* plačilu. Ponndbe t» oglas. odd»lek ».Tutra« ped šifro Din 300/100«. 6.7432-20 Dve parceli oa Gorenjskem, r lunejl H300 kv. metrov h «00 kv. metrov, v nailepSem kra'« Bohinja v b!i«ni Jezera. Primerni na zidavo hotela kakor tndi Va/ke^a dmcpffa rentabilnega poslopja. V lepi legi x izvidom na jezero ta Kareuvanke, na,prodaJ. Cen« primerna. — NatančneiJe lnfornva<^}« s« prori na naslov: RokHč, realitetna pisarn« Bled. 17327-80 Amerfkand pozort Prodam hab« s gost/lno, mesariie, tnj^rimi sobami ta celim hrventariem v prometnem kraju bfizra Kamnik«. pojasnila daje 3kof Emeei, Kamnik hi Hranil-ri ta posojHni dom v Ltab-Ji*«*. 17485-20 Pfcreele TdS lepih, stavbnih, w BB-rembs v Zg. Sškl i»gov« •glasni oddelek »J-o- vr-B&ao Parcelo ▼ teerf 0-4000 o* fcnfftn v DravfVh. ftt. VM«, VJJta aH pod Roisfit««. Ponndbe na og4asa< oddelek Jtrfr« pod Stro »«93«. HT8T1-30 Lepo posestvo z renovirano gostilno, v centru mesta naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Besni reflekt-antje na1 pošljejo ponudbe pod Slfro »Centrnm 7« na ogL odd. »Jutra«. 17603-20 Večje podjetje valjani mto ta fetga na stalni vodi, v aelo prometnem krajn ob železnici, se proda pod ugodnlmft pogoji- Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Večje podjetje«. 17509-20 Majhno posestvo v CoranSah pri Ic-nfcljani prodan aa 85.000 Die. Poizve se na Oiineafc, Trih-Ska eeeta IW — LjnbVana A3SS0-30 Stavbno parcelo krasno, v Vižmarjih prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17742-20 Novo hišo vlsokopritlično, tristano vanjsko, prodam v Zg Slškl v bližini tramvaja Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17767-20 Več parcel solnčno, suhe, ▼ Ljubljani ln okoUcl poceni naprodaj. — Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. 17029-2C Hišo v Mariboru v ooni do 100.000 Din ka-pim proti gotovini. Eveat. prevzamem tudJ primerno hipoteko. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna kupčija«. 14S«6 20 Dve parceli 590 ta 1033 m«, na V»« ob Tržaški eesti, poleg ba-no^inske garaže naprodaj. Pojasnila daje g. dr. Al j. Vrtačnik. odvetnik. Selen-bnrgova olica 7. J^25S-20 Trg. hišo na Bledu prav ngodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek .Jntra«. 16599-90 Posestva, hiše, vile od 35.000 Dta naprej, ter gostilne in trgovine od 90.OO0 Din naprej, kakor tudi gozd na-grašči neka posestva prodaja Pooredovalrttaa r Maribora. Sodna »lica 80. 17675-20 Lepa hiša naprodaj! EnostanovanJ— ska hiša v Zg. SiSki št. 94 bo prodana na Javni dražbi dne 24. 5. 1932 ob 9. uri pri sodišču v LJubljani, soba št. 16. Cenllna vrednost in najmanjši ponudek Din 45.600.—^ Stavblšče meri 129 m*, vrt pa 369 m«. 17798-20 Parcele ▼ Zg. Šiški esem niiMt od tmnvajek« proge v Zg. 5vaci proda Albin Artar, Celovca at& *L 80. nf&y&> Stavbna parcela naprodaj v cente« Dew. Mar. v Polj«. BjAt pw» oglasni oddeiek »Jtrtra«. HTMlMO Parcelo ca rem-Ijeno otamovanje 3 sob ta kuhinje. Plačljivo za ene leito naprej. Poc udb« pod »Sredi mesta 258« na ogL oddelek »JtiUa«. 17821-21 V vili v Tivoliju oddam z majem stranki brez otrok solnčno manzardno stanovanje dveh sob, kuhinje ln pritiklin ■ souporabo kopalnioe ta pralnice. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 10834-21 Dvosob. stanovanje z balkonom ta pritiklinami! lepo in soinčno. oddam s 1. ali 15. junijem mirni stranki brerz otrok. — Na ogled vsaki dan med S. ia 6. ur« v vili Barborič, Domobranska eeeta. 17*471-31 Stanovanje obstoječe h sobe ln kuhinje. uporabno tudi za poslovne prostore, v sredini mesta >ddamo s 1. juni-iem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra< pod šifro »Dvoriščno poslopie«. 16839-21 Stanovanje obstoječe iz 4 sob. kopalnice. predsobe, kuhinj«, jedilne shrambe. sobe za služkinjo ta ostalih pritiklin, oddamo s 15. majem t. 1. v palači »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti 7. — Pojasnila daje tajništvo med nrsdniml uram! 8.—13. 17150-21 Realitetna pisarna Jože Grašek LJsbljana. Kolodvorska 24 nosreduie najem iti oddajo »tanovanj. mesečnih sob, '•rg. ta obrtnih lokalov t»od igodmml irvgoji. 152 21 Dve štirisobnl stanovanji v vili (center) oddam 1. avgusta 1932. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17535-21 Dvosob. stanovanje •okt&na, t eentra mee-ta •dda« t Mini hiU. Ni riov pere ♦glasni oddelek •Jati««. 17534-21 Trlsob. stanovanje »otačn-e, t centru mesta oddam. Naslov t oglasnem cddelk« »Jutra«. 17533-211 Stanovanje A »ob«, kuhinj« in priti-fcjin oddam t 1. junijem m Viču, Tržaška cesta 100. 17643-21 Moderno oprem, stanovanje •betoječ« i« dveh sončoih »o* v eentrumu mesta z uporabo kopalnic« odd.im takoj boljšemu gospodu. O^Ied od 5. d« 6. popoldne. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 17S17-31 Komfortno stanovanje f x vnemi pritiklinami oddam 1. avgusta t Selen-burgovi nlici št. 4. — Primerno za zdravnika aii odvetnika. Več pove »Crn-a-tša«. 174<58-21 Stanovanje ■rtii'1. kuhinje fci shrambe. I eflektriko in vodorvodom oddam » !. junijem v Z>-leni jagii, Zvpr,na nliea 10 17333-21 Stanovanje t »wt>. kuhinje in pritfklfa tffl-k^j oddam v Levčev-i »rlioi 11 — po* T Re?-io do'ino. "I74-TO-21 Stanovanje S »ob. kaV;r«ta. kuMnje. predsobe in pri riklin. oddam « 1. junijem. Ogledati med 12. Iti 13. t^r mM tS. in 1f>. ur« -t Pedl:m-nliei 5*rx. 41!. 173-18-21 Stanovanje B »ob s kuhcnjo t I. nadstr. po4"ei^ kavarne Kvr.epa oddam s 1. »••vjrnst-nm t. i. ▼ na:ero. Vpra.Sanja ped: »M. F.« na oglasni oddelek »Jutra«. 17609-21 Mafhno stanovanie oddam a 1. junijem na Olfncah. cesta IX ft- 14a. 17530-21 Dvosob. stanovanje ■ kuhinj« fn pritiklinami, parketom, elektriko i.n vodovodom oddam s 1. av-fm?'"m t Rožni dolini — eesta X'-S, Podrož.n'k. 17477-21 Stanovanje ■ »ob. ku-hinj« in kopalni-ee oddam pri Stadionu — PoosT-skes* ulic« štev. 9. 17502-21 Trfsob. stanovanje c kopalnico, parkeitom in elektriko oddam s 1. av-od značko »Snažna«. 17412-91/a Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami iščem z avgustom za dve o=ehi. Ponudbe na oglasni eddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 17337-21/a Stanovanje 2—S sob in kuhinjo, po možnosti s kopalnici), v okoiiei ali ne daleč od centra išče višji častnik. Stanovanie Mfce ia kuhinje ifc&et« *»« goopodični. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Enosobno«. 17766-Sl/a [ Komfortno sobo pr«M»e aii opremljeno oddam, ia sprejjnean gospodično t too oekrbo. Pruie — Piivo« št. 11/11, lev-o. 17665-23 Majhna družina odraslih išče 4 aLi 3aobno stanovanje za avgust. Ponudbe s eeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »R«. 17338-21/a Stanovanje sobe in kuhinje iščeta dve ves dan odsotni osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 1712S-21/a Stanovanje 1—g sob jn kopalnice, aH stanovanje za samca iščem 1. junijem t. 1. v novi stavbi. Po.nudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro ».Samec«. 1767-3-21/a Stanovanje eno ali dvosobno Iščem za avgust ali prej. Ponudbe in ceno stanovanja poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »železniški uradnik«. 17819-21a Sobo in kuhinjo išče zakonska par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro .Dober olačnik«. 17S3!)-21/a Vseka beseda 60 par: za dajanj« naslova ali u bik* 8 M». (23) Sobo s pooebnim vhodom i« hrano ali brez iste, blizu tramvaja poceni oddam. Spodnja Šiška, Cernetova ulica št. 31. 17769-23 Lepo prazno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17051-23 Solnčno sobo s posebnim vhod*>m, opreim- Sobo f ■ peocfoniia vbodoaa, atefc- triko ia vodovodom takoj oddam ▼ Roini doli m, ee-»U VUI/22. 17S52-23 Lepo sobo parketiraae in ■ posobsara vbod^nn takoj oddam v bližini tramvajske postaje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17834-23 Sostanovalka išče poceni sta-novanj-e. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jako mirna 270«. 17851-23 Opremljeno sobo popolnoma sepa-rira.no — Ijemo za 2 osebi, z uporabo solnčno in mirno, tik Kon- koipalTiice takoj oddam na Mirju. Naslon pove og'as. oddeJek »Jutra«. 17668-23 Opremljeno sobo odda-m i^totam sprejmem sostanovalca Židovska ulica štev. 6. 17797-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru oddam boljšemu go-sr>odu na Starem trgu 5t. lila/I. 17786-2:1 grr-=nega trga oddam s 1. junijem stalni osebi. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 17857-23 Svetlo sobo oddam 3 ali 2 osebama takoj ali pozneje. Poseben vhod. r Gregorčičema nI. 7/IT stanova,nje" 13. 17S37-23 Dopisi Vsaka beaeda t Dia: aa 4» jMh aM Kb« ps t Dia. (54) Novost! Nega lopo te po najnovejšem giitemu. Popolnoma odstrani sončne in jeterne pege, mozolje in sojedee. Kura za »hujšanje po najnovejšem sistemu. Kozmetič na izobrazha. Magda P-ap, Zagreb, Jelačičev trg 61. 17413-24 Gospod srednJHi let. bi mpa ti? e^, išče trajno, diskretno nese-bvx.no znanj« i gospodično ali gospo v zakonn nesrečno. sredn ji-h let. Mol če-čnost častna zadeva. Ponudbe « polnim naslovom na podružnico »Jutra« Peljn pod mačko »T^kieno Gospode sprejmero tsa hra.no te stanovanje t Sodareki sterf t. 2. 17763-23 Prijazno sobico .z električno razsvetljavo in Ponudbe na oclas. oddelek dobro domačo hrano od-»Jutra« pod »S:d in mati« dam solidnem* gospodu. 17362-21/a | Xa=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17551-23 1 sobno stanovanje ako mogoče v pritlič.in, sončno šn suho ! pritikii- 2 pisarniški sobi v sredini m-esta takoj od- nami i?če ta 1. aH 15. ju- dam. Naslov "pove oglasni n:j v pomerim mesta mirna ^d^.);. »J^tra«. 17483-23 »franka bm. otrnik. snaz-_______ na in toična v plačilu. Popije na: Kenda. L:nbljana VIL, Aljaževa S. 9-7437-Ha Dvosob. stanovanje takoj odda™ v Povšet-ovi triied it. 39 — Kodoljevo. 17661-21 Trisob. stanovanje »^TTČOO. i najmodernejšim komfortom io eentr. kurjavo oddam v Levsrikovi ■nliei St. 1 g 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17683-211 Stirisob. stanovanje odda takoj Tribuč, Glinre. Tržaška ceeta 6. telefon it. 2C03. 17731-21 Stanovanje t eob, kabineta, kuhinje ir vseh pritiklin t.ikoj oddam v vili. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17730121 Stanovanja ■ 1. ! in 3 sobami ter pri-tfklinami, v Novem Vod-jnatu po 5350 in 600 p:n. v Rtočicah pa za 200 P'n oddam. Naslov pove oirlas. oddelek »Jutra«. 17741-21 Veliko prazno sobo tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem odde-lk-u »Jutra«. 17533-23 Stanovanie , _ .... dvo«obne « kabinetom in Dve lepi SOOl sobo za slnžkinjo. aii tri- v strogem centru oddam obno. «ončno. zračno. cti- za pisarno, ordinacijo ali ho, parketirano. s pritikli- | obrt. Naslov v oglasnem nam!, vrt dobrodošel, o-b j oddelku »Jntra«. 173.53-23 TieriferiM iščem za avsru-st. Ponndhe na oglasni oddelek »Jutra« T>o.i »Solidna uradniška družina*. 17636-Sla Stanovanje 3 kuhinje, kopaimce. sobo za služki-njo in <*=ta-l'h oritfklin iščem. Ponudbe nnd --V. V.« na osla sni oddelek »Jutra«. 170il9-21a Stanovanje zra^.ne sobe, ka'b"!neodružn:ro ».Tirt-ra« v pnpravno t.udi ia pisamo, Mnrlbnru nod šifro »Dve oddam. Poljanska e. :13^m. osebi«, ozir. se lahko oo- I 17633--5S izve na«lov v upravi ».Tn-tra« v Mariboru. ' 17230-2!a Stanovanje 2 sob kuhinj« e pritiklinami v sredini mesta do 1. julija ali do 1. avgn9t.& v I. nadstropju išče starejši zakonski par brez otrok. Po- I nndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »800—900«. 17.531-21 a Gospodično kot sostanovalk« t hrano sprejmem. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 17630-35 Sobo •premljeno oobo s predsobo, z izhodom na stopnjice. Naslov oove podruž. »Jutra« v Celju. 17296-23 Prazno sobo v pritličju h55e v centru mesta odda.m za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. H 7750-23 Trisob. stanovanje i Prazno sobo električno razsvetljavo. | Iwtst-e5no z elektriko oddam Ulica na grad št. 51. Stanovanie a fi .obami in tspiti kom-foi-tom. v c p n t r u me?'a odda.m ra av^risf. r-;mer-TW> rn zd-avntka. odvefr1-k> itd. Naslov pove no-du za Rimskim zidom 25. n. nadstr. 17606-2S Opremljeno sobo brez aH s vso oskrbo tn- koi odd.nm v Olpdalisiri ulici 12TIT. levo. vrata desno. 17547-23 Ooremlleno sobo ob trsmvalskl prood »fitiričlansika 35« na oslasni oddelek »Jutra«. 17613J?1a Stanovanje kuhinje in pribiVHn r5če mati s sinom. Ponudbe na o^as-nt rvidf^lek »Jutra« pod »Točen in rede—'h"kl5n. »v. s VnnaTnicn. :;?Ce ma;hna ;n m:-na stranl-a v bHWu; ^■ičetka Pv. P^>tra co^e. »Ve«t »ri 15. 1un'1ern solidni rvse-b' v vjsoirern vritllčju vile. Groharjeva 7. 17580-23 Elesrantno sobo zračno. mirno. lepo opreml.teno. oddam boll-51 gosrDodič-nl. NpsIov pove ogl. odd. »Jutra«. 17575-2? T.eoa prazna soba kabinet, kopalnica. v centru mesta, Stross-mnlerleva ulica 4 T. se odda 2 zakoncema bre^ otrok. 17601-2? Sobo z 2twsteTiama elektriko fn hr*n« aH Vrez oddam t 1. turrHern. Po. izve s« r restavracij ?loča na 5v. Petra 176R7-2" Sobo " fofipfi^iin vbodom »n brano. overit, z vac oskrbe "dd.sm v VeTTkovški -nI. t ^Vodovodna). 17653-23 17830-2IM St. 9/L Onremtieno sobo ' parkotom i„ elpkitTlVo ed-da solidni TV> Pjre7>ova.r, Glince, e«^ta T Dva gospoda sprejmem na stanovanj« s hrano ki oskrbe v Rožni ulici št. 27/11. 17341-23 Prijazno sobico z električno razsvetljavo in dobro domačo hrano oddam solidnemu gospodu. Naslov pov« o7»i» i_»Jutra« pod zji-ačko »Zelo Ski ▼ Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17782-23 Separirano sobo s krasnim ra.zgledom na Miklošičevo cesto oddam blizu kolodvora. Sonpora-ba kopalnice, iift. Naslov v oglasnem oddeikn Jutra 17817-23 Prazno sobo separirano, « parketom jn eleiktriko oddam takoj ali poizm-eje. iKtotam sprejmem tudi sostanovalca, t ali brea oskrbe. Stemhal. Ve-gertna olioa 8 — dvorišče. H781&-23 Opremljeno sobo oddam MtksMiskeimi paru brea otrok, ki j« ves dan o<1sot«n. Event. z uporabo štedilnika. Lj»iWjnna ATT, Cerneto>va aJica štev. 9. . 17838-23 Sobo i 8 S « mirna uradnic«. Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« -nod »•Mi™« 54H«. 17756-28/a Veliko prazno sobo solnčno, v Silil, l?če zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Ljubljana VII«. _ 17788-23a Uradnik :5če ■ i. avgustom »obe i kuihrajo aa S osebi. Ponudbe na oglasni oddelek i»Jutra« pod mačko »Broi otrok £560«. 17833-23/a Nameščeno stanovanje s iutrtnjo iščem ▼ mestu. Ponudbe pod značko »Cisto« na ogl. odd. »Jutra«. 17833-23a Kdor hoče nabaviti dobro kolo po niz Id ceni, naj si kupi prvovrstni francoski fabrikat ZASTOPSTVO: VIKTOB BOHINEC LJUBLJ.1NA, Dunajska cesta 21. Cesnik brezplačno. Olajšilni plačani pogoji po dogovoru. 5875 Preprost gospod star 60 let 8 stalno eksistenco. kot vojni invalid nesrečen v zakonu, želi zr.anstvo ( v »vrho «kupne-•rospodin jstva) s starejšo, zdravo in ve.tno ž°nsko. Popise j« poslatj na podružnico »Jutra« v Oeljn nod značko »Vestna m ali holjSitn trgovcem, starim do 50 let. — Ponwfbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro «Povo do 34 let staro Slovenko. Brez dote. Lepe preteklosti. Ponudbe na »Venus«, posredovalni zavod, Beograd, Pruškogor-ška ulica 1. Diskrecija zagotovljena. 17136-25 Kmetski fant st«r 27 let, lepe zunanjosti, čiste preteklosti z 50 tisoč dinarjev se želi poročiti z gospodično, katera ima posestvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« s sliko pod »Gorenje«. 173S8-S5 Izgubljeno' Vsaka besed« 50 par: 2jl dajanj« naslova ali z« šifro pa 3 Din. (26) Zgubil sem 8 ključev na rinkci. Prosim najditelja, da jih odda proti nagradi v Streliški uiici 18, pritličje, levo, prva vrata, Jerše. 17635-28 Mlad trgovec in posestn-lk želi spoznati v svrho takojšnje ženitve gospodično iz trgovskih ali veleposestniških rodbin, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Resne poeind-he pod »Lopi dom« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 17559-25 Mladenič 30 hfft »tar, sredo}« fcepe postave, teli v svrho ženitve znanja z gosr>odično pos«stnico aK trgovko. — Natančne ponudbe n« ocl. oddelek »Jutra« pod Srfro Titi«. 17446-25 Dmžlco z ue*a1 premoženja nad 35 let staro Išče pospod v stalni služtrf. Dor>Lse na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Ženita«. 17582-25 Zlat uhan sem bgubil«. Kar j« dragocen spomin, naprošam poštenega najditelja, da istega proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 17-536-25 Glasbila Tamboraške instrumente po agodnl coni prodam. — Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra«. 17694-26 Kovčeg-gramofon dobro ohranjen poceni naprodaj v Kolegijski al. 19 17753-26 Nov pianino s krasnim glasom, pod ceno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Ju'ra«. 17669-36 Vsaka fceseda 1 Dtn: za dajan}« naslov« aii i« šifro pa 6 Dia. (26) Vsaka beseda 1 Din: j a« daj*nj« naslova ta Šifro Da S Din. (27~j >in: 1 (2T< | Nov pianino eleganten Lanverger Glose proda Bokan v Mariboru, Sodna nlioa 1®. 17566-36 Kontrabas gitaro dobro, iupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kitara«. 17807-26 Poročffi žefim takoj pošteno dekle, katera Ima vsaj 'T.000 Din premožen J v ptara do 30 let. Poseduje n novo hišo s strojnim podjetjem na zelo prometnem kraju Gorenjske. Star sem 27 let. Ponudbe s sllio na Informacijski zavod »Sokllč« — Bled. Diskrecija zajamčena. ITT00-5 Diplom, fnfenjter 30 let star. Seli »poznati lmovlto. ali vendar enostavno gospodično, dobro gospodinjo, od 18 do 30 let zaradi ženitve. Cenj. ponudbe proelm 1 ■poslati po rnoSnosta s fotografijo, M se takoj vrne, na osrl. odd. »Jutra« pod »S 48«. Klavirji Tovem* ia zaloga Havtr- jer, prvovrstnih inštnnneji-tov raziiČTiSi tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddeJek za popravila. — Oglaševanje in popravila za konsorvatorij. Glasben« Matice in druge institucije neotovija moja tvrdka. Gre tudi n* deželo. Točna postrežba in «neme cene, tndi n* obroke. Izdelovale« klavirjev R. Warbinok, LjnWiana, 0r« vS ' U »itro m S Dia. (80v f Za birmo! Oem* gospodarski krili primerno globoko sniiaue. — Foto Holjnski, Ljubi jaa«. Dunajska cesta itev. S. 1724S-SC Vaše birmance in prvoobhajance pofijito tetogra-fir«« t fcto-Ije Hogon Hibier, Ljub-Ijaa«, Sv. Petra eeeta Si. Cen« znižan«. 16219-30 Ovratne rute najnovejša sestava. ž«pnl robčki, razni predtiskanl prtiči pri Matek & Mikeš L*ubljana — poleg hote!« štrukelj. Entel raznovrsten 'akoj. ažar, vezeni« in pred tisk. 14-S08-30 Botri in botree! NajlepS spomin z« Vašega birmanca je fotografi i« Atelje D. Rovšek, KoJo-dvo-ska ulica St. Vam ;amči sa nafboljgi iizd-plek Cen« t« bi-nkošti mižane. 154M30 Fotoamaterjem breziačeo »o»ik. R«rrfk, koprra ia poveč« po najnižji ceni D. Rovg«i, Kolodvorska nlica ki. 35. V svoji trgovini držim voosttljanL 1I7GC7-S0 CIRilin MILO OtrvesiHo aadruga v Tm» vem, Jeranov« IA, tdeSoo 3032, fevršuH« v i« strok* »padajoč« Ma kot etavlmo, portaino te poM-Stveme mizarstvo rajeo-lrld-neje in po najnižjih konkurenčnih conah. Za »Vrs n»roSla se najvijndnejše priporoča Miiarsfea zadrnsra r. *. i «. Lj"ih;'ana.. Tw»ot«, Jeraoova ulVa 14. ivo-0-30 Damske slamnil» 100 kg tiO-varria laneneg« olja Horvat & Komp^ Ljubljajia. pisarna: l»rrie.y fka c^st« la-HI; tovamat liofite pri Ljittbljani. TIPA V. 5. 5/25 KS. Z FRONTALNIM POGONOM IN PPl-EGIBNTMI OSMI $ENZH€!J. AUT0-IZL02BE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU TIPA V. 5. 5^5 KS. Z FRONTALNIM POGONOM SODELUJEJO PRI »CONCURS D'ELEGANCE« S 3 VOZMI IN SI OSVOJE 3 PRVE NAGRADE IN ZLATO VRVICO TIPA V. 5. Z FRONTALNIM POGONOM JE ZE 2 LETIT V JAVNEM PROMETU IN NJEGOVE ODLIČNE PREDNOSTI IN LASTNOSTI DOKAZALA NA VSEH CESTAH SVETA BRZINA MODELA V. 5. DO 130 KLM. NA URO POTROSEK BENCINA cca. 8.5 L. DRŽAVNI DAVEK ZA VSE LETO cca DIN 800.— GENERALNO 17663-23 I ZASTOPSTVO 6932 ZAGREB • SMICIklASOVA 22 - TEL. 86-97 «ioer smo dosegli Autobuspromet Magister - $t. Vid nad Ljubljano 10. aprila 1932. Gospod J. Žirovnik, generalni zastopnik India Tyre & Rubber Co. za Jugoslavijo Lj ublj ana. Glede na rabljeno India pnevmatiko, ki smo jo Vam na Vašo željo izročili v reklamne svrhe, Vam s tem potrjujemo, da je ista prevozila na našem velikem Fiat avtobusu tekom 2 let preko efektivnih 82.000 km, večinoma na zadnjih kolesih, česar pri našem podjetju v celi petletni dobi obstoja še ni dosegla nobena druga znamka. S to gumo tudi nismo imeli nobenega popravila niti defekta in je platno na notranji strani še vedno celo. Pa tudi z India pnevmatikami najboljše rezultate. S spoštovanjem s Autopodjetje Magister Pr. Magister , 1. r. Suha smrčke A 'mavrobe) ku nuje Sevei & iLjub svetska e. 5. 16477-So Vino lastni pridelek, prt odjemu 10 litrov po 4 in 5 Din liter. Maribor, Zrlriskega trg £t. 6. 17306-33 Vaška 0&sb'la 1 Du, , is lajanj« m^lova a!"' ! ca šifro r>» " Din. C291 j Pietilns stroje H. 10, dolgost 100, 12/100 i-} 1-i'lOO, t dobr-;m stanju tr m takoj. Ponudbe na e .?. oddelek »Jutra« po-d »P>t.l:;i stroj«. 17357-29 Čevljarske stroje raznih vr?t. dobro ohranjene prodam zaradi opustitve tovarne. Naslov pove ogl. oddelek jJutra«. 17490-29 Reminsion ptealti stroj, novejši _ mo-d«l. poc«™ naprodaj. — I>x»t!e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Remin^ton«. 17451-29 Pisalni stroj ®M?h«n. prenosljiv, k-trplm P-orvudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod lifro »Dnber stroj«. 17708-29 Šivalni stroj nojMvlTiofna nov. ki £:va naprej fa naraj, po lelo njn-dni ceni naprodaj Nadov v oddelku »Jutra«. " 17773-29 Šivalni stroj pcrvlnoma nov. po telo ugodni ceni naorodaj na M:Wo5;f««vi ?t. 7/TTI. vh.-vd Delavske pe- kače. 1772H-29 Ba^ka Penslonre^tan-ant »Trielnv« v Baški na otokn Krku oh prMs-niSJu rudi eost-o-m čiste Jn iraSne »obe r razgledani na mnrie. Dn-mifi in dnnaj>ka kuhinja. ribe ved Bo na ra^poln^o. penzija ^ plavnl seriji -65 Din dnevno. V p-ed in po se-lii? m od 50—55 D;n — Prospekti zastonj. 197-38 Penc*on 7°n'er gv. Pnvel prf Preholdn Dravska banovina. Zračne s^be. Izvrstna hra ca sončno zračenje ln vodne kopelji v Savinji, te-nis, smrekov gozd. iz l<«ti v Savinjske planine Cena penziji od Din 40 do Din 5o. Na ieljo r»ro •pekti. 207-38 Pension restavracijo t Inventarjem tak«} prodam. Sobe za tujce v lepem kopališkem me?tn. na najlftpS! poziciji, dober pro-Evt. zraven tudi vpeljana trsrovina z delikatesami ala Vifet. Najemnina nizka. — Pomene — ponudbe: Selce. Hrv. Primorje. Toštni r>r"-dal 10. 17417-38 Halo! I etovIščarU hi tnrlsti Hotel Pensinn Orvnld. Žirovnlra Ki kr.isnem prostoru, tik pnri Sf"lom. 10 min. od T>o-ifafe ?irovm>a. zdravniško priznano na:h-oliši gorski zrak. i lepimi na novo 00-eml'on'mi ^^bam*. re-vrt s ke?ljl-"en^natim parkom, v ■v=eh "o = 'avTae?;ekte. Oh»nem vab? ce- f i^p tro«f« 7.*t b-nko^+ne pra.znike na domače šrwr-galm«. 17420-36 Sobe čez poletje oddam v lepem zdravem kraja pri Mariboru. Tudi vso oskrbo. Cena dnevno za osebo 30 Din. 17556-38 Bled, hote! »Grad« Najlepša izietni?ka točka, razgled na okolico, Julijske Alpe, Karavanke. — Kompletni penzioc pr»d in po sezoni 40 Din, julij ln avgust 60 Din. Turisti, ekskurzije. šolski izletniki 26 do 30 Din. — Zahtevajte prospekt. — Oprava. 17327-38 (losti!na na Jezerskem vrhu odprta! Krasna izletna točka na drž. meji. l21Sm visoko. Za vožnje v Avstrijo raz-r»ola?3mo e 2 šestsedežni-mi avtomobili ter 24?edež nim avtnhiisom. Peodni poboji. Ob pram-kih izlet v Kl.icrpnfurt. Vrb?ko jezero. Oseba 100—150 Din. po 5'eviln. Avtopromet Jezersko. dru*ha z o. z.. Kranj felefon 10. 17222-38 1 Vsaka boseda 1 Din; za dajanje naslova aji j za Šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG "V suha drv3 POOACMK Bohoričeva allca §t. 5 Ščitnike za vrata iz eeiuloKla, po m»n, v -iznih barvah tn oblikah ter celuloidne plošče do bite pri rvTdk! Ivaa Babo vec, Štarl trg Stev. 20. — Zahtevajte prospekt. 142-37 Trajsss kodiranje na najnovejšem Hen-ielnovem aparatu model 19o2 po primermfi cenah. Mirko Zaletel, Mzer. Vogal Kimsk;-ceste 24. 478« Velika izbira v vseh modnih barvah, gladka tn vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze to perilo. Gsnutkar za kenuniio, pohištvo, ro-kiamo, dekoracijo, črno-belo ali v barvah, išče zveze z arhitekti, obrtniki ter raznimi obrati. Povprašati z .navedbo specifičnega dela na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osnutkar«. 17243-37 Prevozništvo s tovornim vozom poceni! abavlja garaža Kopnč na Dunaiski cesti. 17744-37 Čebelarji! !6 praznih panjev nrariSke mere, »koraj novih usrodno zamenjam za noje. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 17688-37 Vas kritično opazuje, kadar se prikažete na cesti v novi obleki! — Zato se »glasite za poletno >bleko v ateljeju, k! bo toaleto vlil na Vaše telo po nizki ceni Josipina Igfič Ljubljana Palača »Viktor!*« in. Posebni kroji za korpuientne dam«! Ležalne stole 150, po porzethi 130 Spalne fotelje ln sončnike izvršuje najtočieje pri tvrdki A. Gastraus Prešernova ulica 42 5855 patent, divane, otomane. garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nuda najceneje Rudolf Radovan tapetnik Mestni trg štev. 13 Ne nosejo ga vež noge, ve« sključen že jo, i gosli mu še vedno kot nekdaj done. 1 Milijon odjemalcev Ima Ivomlca glasbil Meir.^i & Herold, torej več ko vse druge glasbene firmevjugo-slaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni in zalo zahtevajte tudi Vi predvsem KATALOG !e tvrdke, ki ga dobil® brezplačno. Nudi se Vam direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladišča: Violina od Din 69 — Ročne harmoniko , m 69"— Mandolin« « , 1S3'— Gilaro . . 159 — Havajske gl!are, saksofone kromalične harmonike lid. MimiBOR it. 101 Stavbna mizarska dela po najmodernejših asfftft izvršuje lastnikom kakor to di vsem stavbenikom: edino Albert Čeme Zg. Šiška, pil remlzl kjer dobite tudi to« oetalo pohištvo po kookuroočnih cenah. 385 Vsaka varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila za pranje perila samo Vitekovo „Varekino" ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilu, na kurjavi in zamudi časa. »VA-KEKINA« pere snežno belo, perilu absolutno ne škodi. Dobi se povsod. 4613 PRALNICA 5872 NA PARO v Dalmaciji, najmoderneje opremljena vedno zaposlena po nizki ceni na prodaj. Ponudbe na »Pralnica na paro K-1964« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne .dete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Dr. med. Jordan, G. m. b. H., Kassel 332, Nemčija. 3716 Najcenejše domače kopališče CATEŽKE TOPLICE pri Brežicah. Radioaktivna akratoterma 46® C. Rev-matizem, išias, ženske bolezni. Pred-sezona od 15. maja do 15. junija. Cene znižane. Zahtevajte prospekte. 5751 ZLOŽLJIVA patentna k a.i sa kopanje s povzetjem Din 900.— preprodajalcem popust! Zahtevajte opla! Karlo Deutseh, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 SoiastntieG s kapitalom 1,000.000 do 1,500.000 Din ali hipotekarno posojilo izplačljivo tudi v knjižicah ljubljanskih denarnih zavodov iščem za rentabilno podjetje in posestvo. Sigurno štirikratno kritje! Lepo gosposko komfortno stanovanje in trgovski lokali takoj na razpolago. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 5995a Čitaite tedsissko reviio r,fW WW. iN SVET« ZA ZDRAVLJENJE HEMOROIDOV Odstranjuje takoj srbečico ln bolečine. Hemoroidi se takoj omilijo. — Zdravniško preizkušeno. — Dobi se v vseh lekarnah. Cena 60.— Din. — Izdelki: Merz & CoM Chemische Fabrik, Frankfurt a/M. — Zastopnik: Dr. Leo Neumann, Zagreb, Mošinsko-ga ulica br. 14. 4790 Odobren« ed ministrstva »ocijalne politike hi narodnega zdravja. S. br. 329. 27. m. 1932. Ustanovljeno 1860 KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik Ljubljana KOLODVORSKA ULICA 8TEV 84 (nasproti glavnega kolodvora) Velika zaloga preko 400 nagrobnih spomenikov vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah dokler traja zaloga. 5972 Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. Sporočite naslov, da Vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. Louis Adamič v LiubHaai Ljubljana, 14. maja. Sinoči je s svojo soprogo prispel v Ljubljano ugledni, po vsem kulturnem svetu znani ameriški pisatelj Louis Adanvč, slovenski rojak z Blata pri Grosupljem. Pripotoval ie iz New Yorka preko Portugalske, Sredozemskega morja. Dubrovnika m Trsta v namenu, da obišče za nekaj mesecev svojo staro domovino, potem pa prepotuje še vrsto evropskih držav. Za praznike se bo pomudil v svojem rojstnem kraju, potem se Ho za nekaj dni vrnil v Ljubljano, kjer mu bo med drugim Penklub priredil večer, pozneje pa se bo po vsej verjetnosti za nekaj mesecev nastanil kje na Gorenjskem, da dovrši svoj najnovejši roman. Louis Adamič, kakor tudi njegova gospa, ki je rojena Američanka, sta polna navdušene hvale nad lepotami naše zemlje, zlasti Dalmacije in Dubrovnika, o Sloveniji pa pravita, da je dežela brez primere na svetu. Uglednega gosta m njegovo soprogo iskreno pozdravljamo v svoji sredi in mu želimo, da bi mu bivanje v domovini dalo bogatih pobud za njegovo veliko delo. ki jt: njemu Ln vsem nam v čast. Državno prvenstvo v sabljanja Včeraj ot> 14.30 6e je pričelo v dvorani OUZD prvenstvo Jugoslavije v sabljanju in se bo danes nadaljevalo ves dan Jutri se bo nato vršil sabljaški dvomatch med reprezentančnima ekipama Češkoslovaške in Jugoslavije. Češkoslovaška ekipa je prispela v Ljubljano že včeraj preko Jesenic s popoldanskim brzovlakom. Na kolodvo-ni so jo sprejeli v imenu JČL dr. E. Stare in dr. Burian in češkoslovaški konzul inž. Sevčik. Dalje so bili navzoči zastopniki MačevaLackega saveza in SK Ilirije. Tekmovanje, ki je bilo dobro cbiskano, je z nagovorom otvoril načelnik Mbljaške j sekcije podpolkovnik v p, g. CvetKo. Nastopili so najpreje seniorji v epeejn, pet po številu. Tekmovanje še ni končano in se bo tknes nadaljevalo. Favorit ie Pod-hraški (Concordi-a, Zagreb), ki :e dosedaj odnesel 3 zmage brez poraba, Č;ka (Con-cordia) ima 2 zmagi in 1 poraz, Tretinjak (Con.) 1 z. 1 p., Freund (Con.) in Seunik Stane (I.) po 2 poraza. Izredno zanimiva je borba namSSvn.lkov v floretu. Posebno so se odlikovali mladi borilci iv Vel. Bečkereka. Vodi Nikolič Bojan (Obilič, Vel. Bečikerek) s 3 zmagami, Nikola Nikolič (Obilic) 2 zimagi, 1 poraz, Pengov (Ilirija) 1 z., 2 p.. Cvetko (Ilirija) 3 p. Skupno je 6 tekmovalcev. Zaključila se je že borba juniork ▼ floretu (5 tekmovalk). Državna prvakinja je postala gdč. Sondič (Concordia) s 3 zmagami, 1 poraz pred gdč. Galefotta (Boračka škola Split), ki ima isto število zmag in porazov, vendar manj assaujev. 3. Paver (Ilirija) 2 iz., 2 p., 4. Bele (Ilirija), 5 Mijo-vič (Maraton, Maribor). Seniorke floret (4). Vod! državna prr«-kinja Kristian (Obilic) z 2 zmagama. Slede Strlžič (Bor. škola Fabjanec, Zagreb) 1 zmaga, 1 poraz; Tavčar (Ilirija) 2 poraza, Mulier (Makabi, Zagreb) nastopi žele danes. Seniorji floret (9). Tekmovanje .«« bflo že včeraj končano in je vrstni red naslednji: 1. Podihraški (Ccricordia) 7 zmag, 1 poraz, 2. Kristian (Obilič) 6 i,, 2 p, 3. Pengov (Ilirija) 5 t, 3 p, 4. mž. Amstein (Makabi, Zagreb) 5 t., 3 p. (manj assaujev), 5. Freund (Concordia) 4 4 p. 6. Cika (Čonoordia), 7. Ivančič (Bor. šk>!& Fabjanec), 8. Raunaher (Ilirija), 9. Tretinjak (Concordia). Prvi štirje tekmovalci K> nudili najlepše borbe. Snoči 6e je ob 21. vrSll v ho-tehi Bellem« pozdravni večer na čast češkoslovaške ekrpe. Grozen samomor slovenskega rojaka v Prilepa V mesecu aprilu letos nas je os oda privedla v Macedonijo. Komaj mesec dni so je in aha j.al tu g. Arlič Ivan podpreglednik finančne kontrole in že ga ni več med njimi, Dne 6. t. m. se je vrnil zvečer z večdnevnega službenega potovanja na oddelek in je moral iti takoj v bolnico v Pri-iepu. Nalezel se je malarije kar v prvem mesecu tukajšnjega službovanja. Rad bi bi ldosegel premestitev nazaj ▼ dravsko banovino, pa se mu ni posrečilo, kar ga je zelo bolelo. V nedeljo 8. t. m. dopoldne se Je zaprl v stranišče prilepske bolnice, spisal oporoko na vrata in si nato zadal z nožem 12 smrtnih vbodov. Porezal si je žile na nogah in rokah, vbodel se večkrat v glavo pod brado :n v levo stran prsi, tako da je moral v nekaj minutah izdihniti Bolniški stre-žaji so siromaka našli že mrtvega. V oporoki je nesrečnik izjavil, da gre v prostovoljno smrt, ker ne more doseči pw mestitve. v domače kraje. Prosil je, naj z *CtCi fioecte bkuilatil Kupite si neškodljivo sredstvo 4dhg FUCABOBA v bližnji lekarni ali naročit« tz s lekarne KRAJCOVlC, Vukovar 1 III IZDFLUJH PO MERI » FIVtflF NOVI TRO LL 1 J L L preje TURJAŠKI TRG 5 Avtomatičen preizkuševalec jajc nepogrešljiv za mlekarne, jajčarne, trgovine z maslom in mešanim blagom, restavracije, pekarije i. t. d. Dobavlja R. Schenk, Sušak. Spretne zastopnike in potnike sprejmem. 5963 njegovim denarjem poplačajo vse pogrebne stroške. % ostalo naj pošljejo njegovi hčerki v Slovenijo. Denarja je imel tusaj okrog 15.000 Din in je bil torej zelo varčen miadenii. Kakor pravijo njegovi tovariši, je rsenda imel v doiuo\ini zaročenko. § katero se je nameraval poročiti, pa mu je premestitev za enkrat onemogočila poroko. Tudi v oporoki omenjena hčerka bo gotovo od zaročenke Podrobnejš; podatki o tra-g čno preminilem mladeniču tu niso znani. Pogreb se je vrši! v torek 10. t m dopoldne v Prilenu brez cerkvenih obredov, ker je bitoljski katoliški župnik odkloni! prošnjo za cerkveni pogreb. Števiini tukajšnji njegovi tovariš, so vest o njegovi smrti prejeli prepozno, zarad česar se nismo mogli udeležiti njegovega pogreba. \ V treh dneh tri obdukcije V listju zakopan novorojenček Utija, 14. maja V treh dneh tri sodne obdukcije. V četrtek ogled trupla mlade Rozalije šinkov-čeve od Sv. Križa, žrtve nesrečne ljubezni. Včeraj je pohitela sodna komisija na Vače. kjer je nenadno umrl čevljar Ocepek s Potoka. Domnev? domačinov, da je Martin podlegel poškodbam iz nedavnega pretepa, je bila po zdravniškem izvidu ovr-žena. Fant je dobil pred nedavnim močno ušesno vnetje. Ker se ni prepustil zdravniški negi, mu je udarilo obolenje v notranjost, nakar je sledilo vnetje možganov. V velikih mukah je izd;imil in pt kopali so ga na Vačah. Ko se je sodna komisija vračala domov, je pribrzel na motorju v Litijo komandir svetokrižke orož-nižke postaje g. Karo, Id je sporočil nov žalosten dogodek. Vaščani z Moravč so že nekaj dni opazovali čudno vedenje posestnike F. Včeraj popoldne je prišla iz hiše z zakrito košarico in krenila v gozd. Daleč v osrčju gozda se je spustila v giobel ln je pričela kopati. Nato Je vzela iz košarice zavitek, ga položila v svežo jamo, ki jo je zakopala m pokrila z listjem. Frav oprezno se je vrnila na dom misleč, da je ni videl nihče. Ženo pa so sosedje opazovali. Odprli so jamo in v njej našli otroško trupelce. Sledila je aretacija, a posestnica se zagovarja, da Je otroče prišlo že mrtvo na svet. Iz strahu in zaradi sramote ga je skrivala že tri dirii v omari in ga šele včeraj nesla v gozd. Poročena je, a njen mož biva že tri leta v Ameriki. Zadnje leto se je spoznala z nekim delavcem. Danes je odšla k Sv. Križu spet sodna komisija, ki bo dbducirala trupelce novorojenčka. Domača babica je izjavila, da je bilo dekletce rojeno v zdravem stanju. Vremenski pregled Ledeni možje so se dobro obnesTI, namreč prav v onem smislu, kakor smemo in moremo pričakovati od njih. Ne szre za to, da se ravno na dneve sveteea Pankraclia, Servacija in Bonifacija vrne zimski mraz, marveč za to, da so mrzle reakcije v tem času zelo pogostne, še prav posebno pa najbolj škodljive. Mrzle reakcije &e v vremena vrstijo takorekoč vso pomlad, toda v ma]-niku je rastje in cvetje najbolj občutljivo zanje, zaka,i to je čas, ko se more temperatura še prav naglo znižati pod ničlo in — slana ter pozeba je tu. Ia zaradi tega so mrzle reakcije majnika dobile tak hud sloves. Letos, kakor mnogokrat, je niso prinesli ledeni možje dobesedno, marveč je nastopila dva, tri dni poprej. Pa prav temeljito. Vremenske karte nam razložijo prav zgovorno. kako se je to zgodilo. Veliko območje nizkega zračnega tlaka, ki nam ie pret-šnji teden tako trdovratno kvarilo vrem-, se je počasi prestavljalo proti vzhodni Evropi; ob odhajanju nas je ta depresija oplazila s svojo zadnjo stranjo, v kateri ima hladno servernn zračno strujo. Potem pa jo je mahnila proti severu, na Baltiško mone, čez Finsko na Belo morje. S tem se je Rusija obvarovala pred poplavo severnega bladu; 6everna smer depresije ie celo povečala dotok toplega iužne^a zraka na rusko nižavje. Rusija je tedaj ohranila ze'o visoko toplino, ki ni več spomladanska- Potem pa se je zgodilo nekaj prav inte-resantnega. Ker se je bil nad Črnim morjem razvil samostojen vetrovni vrtine? t obliki depresije, ie nastal nov zračni tok, usmerjen od Ru?i.je proti Karpatom in f'o-dunavju ter Balkanu. Ali z drugimi besedami: poletno topli ruski zrak je pričel preplavljali pokrajine zapadno od Rusije ter tamkaj kar na hitro napravil konec neprijetnemu hladu. Pri nas se je topli ru°ki zrak pričel uveljavljati že v četrtek, v petek pa je prevladal popolnoma in gosoodu-je tudi še v soboto. In tako smo takorekoS čez noč dobili pravo poletno vročino, pa ne, kakor običajno s Sredozemskega morja, marveč iz Rusije, odkoder nam navadno po-i'1'ajo najhujši mraz Kako dolgo se bo držala ruska poplava s poletno vročino, je težko reči. Zakaj zapadno Evropo je že od srede dalje pričela preplavljati nova atlantska depresija, ki ie spravila pod svoj vpliv že n. pr. Francijo in zapadno Nemčijo ter povzročila tamkai oblačno, zelo vetrovno vreme, pa tudi že dež. Stara tradicija je, da se tako slabo vr>-me seli od zapada proti vzhodu in da^ je potemtakem namenjeno tudi nam. Naši kraji pa so za enkrat še na meji med vplivom atlantske in črnomorske depresije, in na tet meji je še prav prijetno. Ne le upanje, celo verjetno je, da se nam i*lantska »leorpfriia čez praznike še ne bo pieooasno približala. — sigurno pa seveda — ni. f Žalostnim srcem naznanjamo, da nam je umrla naša ljubljena mati, gospa pocestnica in gostilničarka v Mostah Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 4. uri k Sv. Križu. Ljubljana, 14. maja 1932. Žalujoči otroci: STANKO, VOJ-TEH, BERTA, DRAGA in ostalo sorodstvo. ■ Pozor, fenlni in neveste! E 208 Gospodinje, rabite samo Dr. Oetkerjeve proizvode Lepo oblikovane in zdrave ooge Bolečine v no- posteljne mreže, 2e-tezne zložljive poste-Je, otomane, spalne Šivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF EA DOVAN tapetnik Mestni trg S t. IX. Žima, morska trava, Dlago za modroce to prevleko pohištva v veliki (zbiri po najnižji ceni. 328 gah izginejo na čudežen način na en mah. ladostnj«. <}» raztopit« malo količino *oU sv. Roka za noge v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mlečnato tekočino, v kateri kopljemo svoje noge približno 10 minut. Po tem času ponehajo utrujenost nog. njih žgoči občutek, oteklost gležnjev tekom par sekund, tako da za-moremo nositi za eno številko manjše čevlje. Dobrodejna, z gorivo snovjo nasičena voda pro-n!kne v pore. in pekoče utrujene noge so kakor prerojene. Tiščanje čevljev, bolečine v gležnjih ponehajo, kurja očesa postanejo na ta način mehka, tako da jih z roko lahko odstranimo. Od prenapora izčrpane ln oslabljene noge dobe novo moč, in so zopet sposobne za nove napore. Dobiva se v drogerijah ln lekarnah. 5971 VrA ® 0SKI9 POZOR! Spolno slabost odatra-oH« i uporabo neškodljive« ar«4-»cv» ss »krepitev »i« Epo«-c. delnj« t vsaJd ftloveški doM s presaiMitJji^am o»p«-bom. Vzdržuje »«ksua.!ao mož d-o jk»bo.k« sta.ro«ti. N» fclso&e pninanj. — Ceaa €0 Din. moiinejSa 100 Dia. Havelkova ordinačnl la bora to t Po« t. geti ranica k. T7, CSR. Praha - Nnste, Božetecbova nI. 10 Din. ker >iku pamo Ujrotov •jeno pletpm) bla?« »iačamo mm?p»>kte na: Do-tnačo pleta-rsko h»-lustrijo 5ttepni(i a sedežem v Mariboru, ta čas v štabi službi prevzame zastopstvo veletvrdk koiom-jalne stroke, tovarn, vrvarn in potskih mlinov. Zajamčeno vestno delo. nadzorovanje komisijskih zalog in prvovrstnih referenc. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, podr. Maribor pod »Agentura 96«. 5970 spal/ni poleni fotelj stane o!b 1300 Liefeituhl priltičas n It i»r.i« • in > bodo pazljivo prečJtaR, bodo prišH do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenjske radosti. — Ne odlašajte in pišite še danes! Ernest Pasternack, BerHn SO MIchaeJMrehplatz Nr. 13, Abt 87 Zahvala Povodom nenadomestljiv« Izgube naSe nad vse TJob-ljene matere, stare matere in sestre, gospe roj. EndHcher došlo nam Je toliko dokazov sočutja, da m čutimo dolžne tem potom izreči najiskreneJSo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, pevskemu društvu n v srce segajoče nagrobnlce, gasilnemu društvu, gg. trgovcem lz Brežic in Cerkelj ter ostalemu mnogo-brojnemu občinstva za častno spremstvo kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Krškavas, dne 12. maja 1932. 5964 Žalujoča rodbina Rudman Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem žalostno vest, da nas Je naš ljubi oče, stari oče, brat, stric, gospod fcmc UPRAVNIK POŠTE V POKOJU danes ob %8. zjutraj v 80. letu starosti nenadoma zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 3. uri izpred hiše žalosti — kolodvor — na litijsko pokopališče. Litija-Graz-SL Radenci, Zagreb, dne 14. maja 1932. Žalujoče rodbine: KOSCHELL, SANDER, FETTKE, TURK, HU- DOWSKY. 5987 Ravnateljstvo Kranjskih tovarn železne, ključavničarske in kovinske robe »TITAN« d. d. ▼ Kamniku javlja tužno vest, da je na Raba preminul po kratki mučni bolezni velezaslužni naš nameščenec, gospod Weber Peter višji delovodja Blagem a pokojniku, ki Je dolgo let sodeloval pri nažem podjetju ohranimo trajen hvaležen spomin. 5969 »JUTRO« it, 113 23 Nedelja, 15. T, 1932 VDciiei Zfrracot 42 Pardaillanov sin Zgodovinski roma*. »Oh, poveretta, misMa si, da se bora umaknfl. Ne poznal me.., Te voglio, te vogiiol Moja moraš biti!« Vzpela se je ra nagnila glavo nazaj, da je oe bi mogd poljubiti Stisnila je pesti in udarila, kamor je padlo. On pa jo je pritisnil k sebi in se smejal: cLe tolci... le griži... le praskaj... Tvoji udarci so m! božanje!« Vendar se j! je posrečilo, da se mn je IrrSa iz objema. Le ena misel jo je vso prevzela: da bi pridobila nekaj časa — čeprav le minuto — in prišla do vrat. In potem? Kaj bo potem, še pomislila ni. Morda se zgodi čudež... Morda se je usmilijo možje, ki so prej pokazali, da ji niso sovražniki... Med bojem se je umaknila k mafim vratom. Ce se ta vrata od-pro, bo morda rešena. Poskusila jih je odpreti. Bila so zaklenjena in ključa ni bilo v ključavnici. Kaj Če bi poskusila priti do velikih vrat? Toda iti bi morala mimo postelje. Kakšna pot! In ob njej je prežala zver in iztezala kremplje, da jo zgrabi in več ne izpusti. Vso moč je zbrala in se odločila, da poskusi poslednje. Pognala •e je proti njemu, prevrnila vse, kar ji je bilo na poti. Vedela je. če pade, če se onesvesti, je izgubljena. On pa se ji je bližal nalik zlovešči prikazni. Oči so se ji široko razprl e in kriknila je: »Pomagaj te! Pomagajte!« Tedaj jo je zgrabil in stisnil k sebi. T besu strasfl je hropel hi jo pcriskal proti postelji In brez zveze je z nečloveškim glasom ponavljal: »/-loja boš ... moja bc<5 .. ** S poslednjimi močmi se mu je iztrgala. Zaman. Os se Je spet b5?žai. Spet je jel iztegovati roke po njej. Dvoje rok ji je padlo na rame m se ji zasadilo vanje kakor klešče. In tisti strašni glas, ki je neprestano ponavljal: »Moja boš... moja bc&.. * Mrzel pot jI je pokril čelo. Vsa Je drhtela hi moči so jo jele zapuščati. Njegove roke so se je oklenile kakor tipalke morske pošasti, ki človeka zaduši. Očd so se mu lesketale kakor zveri, ki ubija svoj plen. VkJ-efca je, da se ae nore reč reSBL Tedaj fe »Jehan! Pomagaj mi! Jehan!« Blodne sanje? Privid? Zdelo se j! Je, da Soje od daleč gtes, ki trga nočno tišino: »Že prihajam! 2e prihajam 1« Da, le sanje so bile. Čudež se m zgodiL Od a&oder nt bflo rešitelja. In pošast ji je puhala svojo vročo sapo v obraz, da Jo Je dušik). In režala se je: »Le kliči!... Nihče te ne bo čo!... Nikogar ne bo na pomoč... Na ga, ki bi te mogel iztrgati iz mojega objema..*« Vendar so ji sanje vrnile hladno kri m z njo noro moč. Sfce* se mu je jela upirati, spet ga je bila z rokami, grizla, suvala, in spet Je kriknila, še bolj obupno: »Jehan! Pomagaj mi! Jehan!« Concini je zbral vse svoje močL Objem Je postal še tesne® in naposled jo je pririnil do postelje. »Tvoj Jehan? V Chateletu je... v Ch^eletti, fl pravim, vfcovan v ječi, in ne bodo mu odprli, dokler ga ne odpeljejo na morišče.« Ko je izgovoril te besede, pa se je nenadoma začui za njim glas: »Motiš se, Concini!... Jehana ni v GhSteJetu... Jehan Je tu!« Tedaj je Concinija strašno zabolelo. Jehanov čevelj se je seznanil z zadnjico kraljičinega ljubljenca. Udarec je bi! tako silen, tako dobro merjen, da se Je Conchti zvalil na tla. Bil je presenečen, da v prvem trenutku še krikniti ni mogel. Bertflle, H se ira je izvila Iz objema, se Je zatekla za re&teljev hrbet. Jehanu pa ta udarec nI bil dovolj. Sklonil se Je hi njegova pest je udarila ob Concinijevo čeljust, da je obležal brez zavesti. 14. Jehan se je obnnš k dekletu in nežno dejal; »Nikar se ne bojte!« Vzdrhtela je in se onesvestila. Napori posledhjlh trenutkov, boj s poblaznelim Comcinijem je bil zanjo prehuda preizkušnja. Pri-roda je terjala svoje. Komaj je še razprostrt roke, da jo Je prestregel »Moj Bog, ali je mrtva?« se je prestrašil. S sovražnim pogledom, ki je kričal po maščevanju. Je pogledal Concinija, ki je ležal na tleh, in kriknil: »Ce se ji kaj zgodi, gorje tebi!« Tedaj pa je že odprla oči m se mn nasmehnila. Ta nasmešek ga je upijanil. Prebledel je kakor stena m nekaj mu je stisnilo grto Komaj Je tepregovorfl: »Tako sem »e bal!« Kako ga Je občudovala! Saj ta lev ne pozna strahu. AR se ril oprl petdesetim, ne da bi z očmi trenil? Ali ni ta predrznež z mečem grozil najmogočnejšemu vladarju sveta? Ali ga ni spremljal do Louvra, čeprav bd bila morda ta pot lahko pomenila smrt? Ia upal se je vdreti v Concinijev brlog, da bi rešil njo... Zdaj pa pravi, da se je bal, ker se je onesvestila. Kje so besede, ki bi mogle bolj jasno odkriti ljubezen, ljubezen do nje. Srce ji je vzdrhtelo. O, dobro je razumela te besede! Spet je zaživela. Obraz se ji je zjasnil in rdečica ji je zalila obraz. V očeh ji je zažarel ogenj. Ustnice so ji drgetale in blažen nasmešek jih je obkrožal. Pogled Je dajal odgovor na njegove besede... Prvič sta govorila in vendar so vse besede, tudi tiste, ki so bfle daleč od vseh čuvstev, na glas kričale o ljubezni. In vse njune kretnje so govorile le o njej. Oba sta bila mlada m očarljiva v svojem mladostnem kfpenju. Vedela sta, da sta ustvarjena drug za drugega, za zmerom. C emu bi govorila besede, ko so govorile oči m nasmešek, tako lepo, da jih ni besed, ki bi mogle več povedati. Tako sta si stala naproti, le prevrnjen stol, ki ga Je slučaj vrgel na tla, ju je ločil. S pogledom sta se objemala, drug drugega sta občudovala. Jehanu se je zdelo, da Je ▼ raja. Hotel je, da bi se ta trenutek sreče raztegnil v brezmejnost Pozabil je, kje sta se našla... pozabil je, da je siromak... pozabil je, da je ona kraljeva h pozabil je, da Je na zemlfl — Iz zamaknjenosti se je prebudil šele tedaj, ko Je začal šum za seboj. Nagio 9e Je otmriL Condrfja tA b3o več ▼ sobi Tako* Je vedel, da je pobegnil in zaklenil predsobje. Podzavestno se Je zatekla k ujema. V očeti j Je agasnfi ogenj ln v njih je čital le §e strah, grozo. Pokazala je oa vrafta, kjer je bH Jehan prišel m šepnila: »Beživa!« Nasmehnil se Je te Jo pamhfh »Ne bojte se! Jaz sem ob voSI strani.« ---------------*v ---- — --- Ko sta <1 stala nemo nasproti, se Je bS Coctal zbudil iz nezavesti Najprej Je mfsffl, da ga Je mučila strašna mora. Toda boleča čeljust mu Je takoj povedala, da ni bil samo igrača ha. Obrtsed s! Jo >5 te pograbf! ra bo- cenjeoo občinstvo na staro znano G kjer točim najizbranejša zajamčeno originalna dalmatinska vina ter nudim vsakovrstna mrzla in gorka jedila in vedno sveže morske ribe. V soboto 14. maja sem otvorfl moderno urejeno turSko kavarno, kjer je cenj. občinstvo postreženo z pravo originalno turško kavo, čevabčiči in ražniči. V kavarni točim razen drugih delikates, prvovrstni Štajerski jerazaleinec. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se vljudno priporoča M. S, Radilovič. Važno xa vinogradnike In sadjarje! je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izborno sred- stvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. Brozga se danes že splošno uporablja v ŠVICI in NEMČIJI. Doni »j pri: ANTON JURCA naslednik MILKO SENCAH tovarna žv epi enih izdelkov, ustanovljena 1860. Izdeluje se tudi: fcvepleni zakad ln juti ln na azbestu. Zaloga žvepla za vinogradnike. 6838 ,,MAJAM epankasss fe seda] doba m treba se fe požurati z nakn-pam, ako želite biti za majhen čsnaz elegantna« fevaraa: PANČEVO, Čara Dušana« II ¥©!© ejs »is ?!«> »i® «!« si® »I* na gradu Zgornji Ptuj odprt Izvrstna vlastelinska vina. Krasen razgled. Liter vina po 4, 5 ln 6 dinarjev. 5966 Telefon 20-43 Kako se veselim noči ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil prij^^ tvrdki Franc Jager tapetnih, Sv. Petra nasip št. 29. 5877 Novmt J čevljarji Novost! Patent Peta neprekosljlv za pritrditev usnja na lesenih petah. Strokovnjaško preizkušeno. Dobiva se pri tvrdki JAKOB FLIGL, dediči, LJUBLJANA Gregorčičeva uL 5 5867 Rimska cesta 2 Telefon 3S53 Zahtevajte potnika. Telefon SS83 Otvoritveno nam T©vsiiniM J©So Mendh da Ja otvuDa spreJemsJiSčo MM&L©Šn©BYI eb »ajMofeen. sicer TraenM) deaarl Tteo«i ieo ;>otTjaje>o mgfi fn ».neeljiv nspf*i tepa sredstva, kakor to<9 p«. TračnioS* no «d<*vo4j«t»» Di«krwtm» p« pofttL Kavelkova ordinačni la bora to? ;>raha-Nusle, H »žete c bova al. M. . J. 54. Poit. (Chraaka t ti, osa. 888 VGŠ&trgcasna u&pattx, (Prtsišz&a »TRIBUNA« F. B. Lk, tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljubljana, KarlovSka c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in 'grač-nih vozičkov, tri iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika lz bira. Najnižje cene Ceniki franko. vseh vrst za vino, žganje, mast, med, zelje, kakor tudi za barve in kolomaz, različno posodo kadi, čebre, škafe in drugo leseno posodo, priporoča za izdelovanje po najnižjih cenah. SODARSKA ZADRUGA NA ČEŠNJICI pošta Železniki. 4985 Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga. Nada avtomatsko-električna omara za hlajenje sistem »LINDE« brez vode in amonljaka, Je ne- nadkriljiva. Amortizacija v 2 do 3 letih, ker rabi minimalno količino toka. V pogonu J« v vseh krajih država. Poceni jih izdelujejo Jn dobavljajo BRACA GOLDNER, Subotica tovarna omar za led, lesene opreme in isovinaste zobe. t hrastov« tn bukove dobavljamo tn Izvršujemo pokladanje po najugodnejših pogojih. — Ponudbe zahtevati. — Telefon 22-90. družba 2t o. z., jGfubffatta, cccs czieca OtroSka postelja iz Jeklenih eo-vi belo emajlirana B žičnim VloSkom velikost 70X140 cm Dtn 1000.— franko vsaka ž©. teznfSka poetaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. Z67 SPOSOBNE RAJONSKE STOPNIKE za prodajo radium-blaztnic tn radlum-emanatorjev išče Radiosan Zagreb, Pre-radovideva ulica 18. 5894 Vsakdanja povest • • (Resničen dogodek) Gospa Ivanka Je stala pred ogledalom in ni bila zadovoljna. Vendar se nI užalostila. Zapustila je zrcalo in pisala svoji prijateljici Vidi, ki je bila zmeraj lepa, mlada in katero so zato vsi zavidali. Gospa Ivanka zopet stoji pred ogledalom in je zadovoljna. Ona zdaj uporablja, tako kot njena prijateljica Vida, za dnevno negovanje zdravja ln lepote: Fellerjevo Elsa-pomado n —flOto Bos In kože, katera, izdelana po vseh pravilih medicinske kozmetike, zanesljivo deluje proti sončnim pegam, ravno tako kot proti drugim nedostatkom kože. Fellerjevo Elsa-pomado m rast ha proti Izpadanju in prezgodnji osivelosti las, proti prhljaju itd. Po pošti 2 lončka franke m ▼ naprej poslanih 40 Din, kajti povzetje stane 10 Din več. FeDojera Elm mile rtratja ia lepote (lilijino mlečno, lflijino kreme, rumenjako-vo, glicerinsko, boraksovo, ^atranovo in milo za britje) 5 kosov ▼ poljubni izberi 52 Dio. Lahko se naroČi, da se doda Se: Elsa-lilijino mleko IS Din 20, Elsa-Shampoon 3 Din 30, Elsadont krema za zobe 8 Din 80, ELsa-voda za usta 16 Din 50. Poskusite enkrat ln zadovoljni boste! Naročite v Elsafltdd tovarni: Engen V. Feller, Stublca Dem Ja, Elsatrg 245. CSavska banovina}. dvojno liapregulraroi usufata sUeSna lepenka LEPENKA ZA IZOLACIJO dvojno lepljene strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo Vsi ti produkt! so izdelani iz Čistega, naravnega meksikanskega Bitumena. BITUMEN v originalnih sodih *.ESNI CEMENT KARB0LIHEUM Dobavlja t vsaki množini Jos. R. PUM LJUBLJANA E w GRADA8KA UL. 22 TELEF. 2513 Priporoča se 212 JOSIP R splošno ključavničarstvo URJBLHKA, CasAa^o^o rrbrežjft št. 9 Odpočfjte si svoje nog:e v naši udobni, lahki in zračni letni obutvi. 39.- 49.- Vel. 19-24 Vrsta 4441-05 Nosite naše zračne hi f o ve vložke. 1 par stane Din 5.— 49.- Za deklice: Zračni, 'ahkl platneni polčevlji z gumijastim podplatom ln okusno obliko. Neobhodno potrebni za poletje. Vrsta 2944-00 Sandale, ki ne žulijo niti neg niti žepa. Otroške št. 22—26 Din 39.—, št. 27—34 Din 49.—. Ženske št. 35—38 Din 59.—. Moške št. 39—46 Din 59.—. Vrsta 4435-00 Udobni polčevlji iz sivega, platna z elastičnim gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toplih solnčnih dneh. Vrsta 2145-09 Lahki tn udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in elastičnim gumijastim podplatom. Za mai denar veliko zadovoljstva. Lahke moške sandalete iz x elastičnim usnjatim podpl gumijasto peto. V vseh naših prodajalnah dobite dobre in cenene nogavice. Moške Din 5.—, ženske Din 9.—. r/rsta 2927-7T rjavega DOKsa atom in nizko Ju 17 S. The Birmingham Srna/ Arms Co. LtcL Birmingham, Anglija 167 B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. E3ue Star naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materifala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. št. 22, tel. 2gl3 modeli »f* IM5 & h It* C e, j£|S«&/|C8f»C3 cesta £af 5873 kokošje, pnrje. gosje, j* ^ v - | 'Si. "d/* . • • m. _ naravno in n strojem L J* čiščeno, dobavlja v vsaki ' ' množini ! Telefon številka 59, 4, 3, 60 oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje in celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osivevanje in izpadanje las takoj zajamčeno preneha, ako zavžijete okrepčujoči preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost.* Preparat ni nikako barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je. da so se celo plešastim začeli lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahvaL Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. O čuvaj le si svoje lase. Cena Din 80, za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Harelka, Praha-Vinohrady, Slezka 116, odd. O. Češkoslovaška. jgjjf& & km Preiskava las brezplačna. 182 ■■nu BiP^llifl Hi naravnim., orth.-meh. potom je mogoče brez operacije, brez bolečin brez ovire v poklicu, samo z uporabo mojega AVSTRIJSKEGA PATENTA 5871 Rf-iplaSr*«, n«©bvesn«> predvajam RMn o*ebj»» ▼ sledeSifc krajih: BELJAK (ViJlach): r hiši gostil m »Zom Lamm« 041 £laT»«sa tr gn: t torek, 5M. maja, od 8.—č. are. SPIELFELD-STRASS: v hiši gostilne Kaschl r špiljt»: ▼ p»n«deijek, 30. maja, od 8.—1. ure. GRAZ: Bahihofgiirtel 65, v hiši gostilne i*Dnjra.ri®ib svojim T2 letom in kljub temu, da «m bil ie «nfcr»t ®po- riran, (kiia se ja zopet pojavila) j« moja desnos-transka kila z uporabo Streifenederjevega patenta popolnoma izginila. Mod z&ravtje-njt-m nisem imej mkakih težkoč in me tudi ni oviralo pri delu. Uspeh me dela srečnega in hvaležnega. AFRTTZ, dne 16. februarja 1932. — FERDINAND H 0 K E R. Potrjono po občinskem uradu s pripombo, da j« Hof-er ▼ letini popolnoma rešen dolgotrajnega trpljenja. — Pečat in podpis župana. Dovoii m, da vam pošljem svoj« pojasnjujoč« ilnstrovano brošuro proti vposlatvi dvojnega pisemskega porta brezobvezno in brezplačno. — Previdnost pred potvorbamil F. G. Streifeneder, Fiirstenfeldbruek bel MUnchen, SchongeisLngerstrasse 36 Danes je največja domača odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji kr. dvor. dobavitelj izdelovalec glasbil in pribora ZAGHEB, Nikoličeva 12 Zahtevajte brezplačni cenik s poukom, ker boste tudi vi kot ostali naročniki dobili najboljša glasbila po najnižjih cenah. Violine od 88.— Din dalje, mandoline od Din 125.— dalje, kitare od Din 178.— dalje, fine havajske kitare, harmonike, najboljši saksofoni, jazz harmonike itd. 5.934 DnaOLHJLUJUULDrT^ JC1 r Savinjska podružnica Slov. Planinskega tfrnStva t Celja — *£čb<5J mnnmnnnDnnDnaDnnonDnnnonnannnn[x]nonnnnnnnn! .V.-:i v - 112 močite se pri poneftanin periode in motnja!!. Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PEKIODOLEV po prof. dr. Larry-jn. Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek. Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo Ord. Institut za dame W. Havelka Praha XIII., Vršovice, Ruskš, 12—V. G. (Pozor na naslov.) Pišite takoj. Zajamčeno gotova pomoč. 103 izdati več denarja za slabše blago? Mar ste dolžni, da plačate reklamo onesfa predmeta, ki si dela z reklamo kvaliteto? Danes to ni več potrebno, ker je gumasti podpetnik znamke kvalitativno nenadkriljiv a vendar znatno cenejši. Pri prvem poskusu z gumastim podpetnikom ] svoj novo zgrajeni, moderno opremljeni □ PLANINSKI DOM V LOGARSKI DOLINI □ n z dependanso »Tlllerjeve koče« ln prostorno avto-garažo. V □ obeh stavbah je 60 postelj. Ponudbe do L jur'ja t. L podražil niči v Celju, ki daje vsa potrebna pojasnila. 5927 □ □_ OiXO JLltJLOJLJIJULIUIJJLJLJUUL1JUUL1 J-JJUL .ULJL.llL' ./L* J1. J[TT n □ □ □ p □ □ □ T MESTNI TESARSKI MOJSTER boste tudi vi uvideli, da se da s kakovostjo delati reklamo. cesa ne sinem®, ako se hočemo dobro počutiti? Ne smemo *je«1i j>rera«lo kuhan« j«di. Ne smemo požirati slabo prežvečen« hmji«. Ne smemo naglo in provpč je^ti. N« smemo čutiti odvratnosti do j<*H. Ne smerno trpeti, da nam leži brana »epre-Hs-v-ljena težko v želodcu. Ne smemo imeti želodčnih bolečim, »gag« in krčev Ne smemo imeti vz peha vanja in ne smemo se čutiti napete, temveč je treba, da se pobrigamo za dobro prebavo in urejeno stolioo, brez katerih ni do-voljne eirkulac»ije krvi, a zaradi tega tudi ni zdravja. Ako smo nezadovoljni s prebavo tn z delovanjem črevesja, nam bodo dobro dele Fellerjeve ElM-pilule, 6 Škatlic Din 30.—, 12 škatlic Din 50.— in Elsa švedske kapljice (2 »te&lp.mof 9n RS) t*« l« s pakovanjem in poštnino pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsa trg 245 — Savska banovina. Odobr«T>o od mmistr. »orijal. poj. in »ar. zdravja Sp. br. 509 od 24. HI. 1952 5079 Zdravstvene knjige Dr. Mantegazza: Higijena ljubezni Din 6.— Dr. Adam: Zablode ljubavnega življenja......... 6.— Dr. Gerling: Dekleta, ki niso za zakon.......... io,— Dr. Miiller: Higijena prve poročne noči . .........> 6.— Dr. Hollander: Kako naj se žena obvaruje spočetja in nosečnosti, VIII. ilustrovani natisk . > 20.— Dr. Fischer Defoj: Kako se obvarujemo vseh bolezni. Odkritje skrivnosti o podaljšanju življenja .......... io,— Dr. Gerling: Zdravje spolnega življenja .......... io,— Iščite naš brezplačni veliki katalog najlepših slovenskih knjig, koje dajemo na odplačilo. Naročila sprejema 4887 Pucka Nakladna Knjižara ZAGREB n., Radišina ulica 17. LJssblfana, Kodeljevo štev. 19 se priporoča eenjenemti občinstva za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. 189 (prceilcena t$dafa $a&cna o tafz&aft s pravi£ni&h Sestavljena je >Prečiščena izdaja zakona e taksah< 3 pravilniki, z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami, z določbami iz pristojbinskega zakona, z vsemi važnejšimi pojasnili, navodili in načelnimi odločbami, kakor tudi z vsemi določbami specijalnih zakonov, ki se tičejo taksnega zakona. — »Prečiščena izdaja zakona o taksahe, ki je izdelana točno po uradnih podatkih, je bila, preden je šla v tisk, odobrena od strani finančnega ministra (pod št. 32.852-31). Sestavili so jo: Petar Petrovič, višji svetnik davčnega oddelka finančnega ministrstva Rad. Marinkovič in Drag. Pavlovič, višja tajnika finančnega ministrstva in referenta za takse v davčnem oddelku. »Prečiščeno izdanje zakona o taksah« bo dotiskano do konca tek. meseca. Cena knjigi: v mehki vezavi 80 Din, trdo v platno vezana 100 Din. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Petar Petrovič, Beograd XIII., Kozjačka ulica 28. 58P0 JUGOSLOV. GRADBENA IN KREDITNA ZADRUGA reg. zadr. z omiej. zav. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35« Ustanovljena: 1930. Daje v skladu njenih hranilnih in posojilnih pogojev posojila za zidavo in nakup lastnih domov ter za odkup hipotek. Sprejema hranihie vloge po ugodnih pogojih. Po rednem vplačilu hranilnih vlog pravico do izplačila poljubnih zneskov. Najboljši gradbeno hranilni sistem v EvropL Zakonom zaščiten! Do sedaj izplačanih odn. pripravljenih posojil v znesku ca. iy2 milijona Din. Pravila 5 Din; za pismena pojasnila priložiti znamko za odgovor. 5870 >SLAVIJA< • ■ ; i JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12, telefon štev. 2270. 266 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Pozor! Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Selenborgova nlica 4 (dvorišče) in Vic cesta IX., št. 9. 173 Urejuje Davorin Havljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnam Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi r Ljubljani.