GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 19. maja 1959 LETO VE, štev. 38 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 200. Na podlagi 4. člena odredbe o 8Premembah in dopolnitvah odredbe 0 določitvi skočnine za javne•plenie-“Jakc (Ur. list LRS št. 3/38). 8., 10. člena statuta občine Ljubljuna-Siška je svet za industrijo, gradbe-n‘slv°, kmetijstvo in promet občin-8kega ljudskega odboru Ljubljana-®'^ka na seji dne 10. februarja 1059 sprejel ODREDBO 0 uvedbi umetnega osemenjevanja krav 1. , Odreja se umetno osemenjevali e krav in telic nn vsem območju ob-f||le Ljubijana-šiška. 2 Pri rodno pripuščanje no območju °*)l‘jne ni več dovoljeno. . Veterinarski zavod v Ljubljani po pogodbi dolžan zagotoviti red-nP vsakodnevno osemenjevanje na °bmočju vse občine. 4. . Ta odredba velja od dneva ob-Jove v »Glasniku«, uradnem vest-n'ku okraja Ljubljana. Štev.: 03/1 -VE-l 1/1-39. , Predsednik bcinskega ljudskega odbora: Marijan Jenko I. r. Predsednik sveta za industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo in promet: Bernard Rode I. r. x OBČINA UUBLJANA-BEŽIGRAD „ N® Podlagi I. odstavka 34 člena ci'1 oe o postopku za izvedbo m-^'"»l.uavue zgradb in gradbenih c« " . ' objavlja Oddelek za finan-liin' Občinskem ljudskem odboru iunu-Bežigrnd. da je izrlal '..'o. ° ugotovitvi naeMinaliznciie Ohč;,n *^oiljitra v katastrskih Kih,!111.1 P<*h‘rsko predmestje I. del, Šl;,, r,'1 o predmestje, Snodnja ši-h,,n' Bril,je in Dravlje ožjega grad-k*1 okoliš« občine Ljubljana-Bežigrad Pri)stranka in vsaka druga 6i,lsV:;«a oseba lahko v pisarni oliva . V.f’a ljudskega odbora Parmo-8tevU‘Ca štev. 33, trakt II., sobo • pregleda lo odločbo. Priv.,i 11 stranka in vsaka druga oseba lahko vloži v tri-hj( " 1 1 ooeli od dneva, ko je bil nato f. ,.s "« občinsko desko. zoper 'iodsl-- ',T pritožim m Okrajni v kobil ,u "or. tajništvo za finimve, tožnikor se odločba nanaša nu pri- Pritož.ba ne zadrži izvršitve odločbe. Štev.: 04/13-3063/1-59. Ljubljana, dne 13. maja 1959. Načelnik oddelku za finance: Ivica Velikonja zanj: Anton Gerden I. r. OBČINA LOŠKA DOLINA 201. Nn podlagi 3. in 5. člena ter I. in 2. odstavka 47. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. lisi FLRJ št. 26/54), 27. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52.57) in t. točke odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Ur. list LRS št. 2 59) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zboru in ha seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel ODREDBO o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze in bruceloze na območju občine Loška dolina Zaradi preprečevanja in zatiranja goveje tuberkuloze in bruceloze in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora nn območju občine Loška dolina preiskati vsa goveja živina stara nad I mesec zaradi ugotovitve tuberkuloze In bruceloze. Preiskavo opravi področni veterinar s pomočjo tuherkulinizncije oziroma odvzemom krvi, ki in mora izvesti v skladu z. nnjnnvejšimi ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovno nadrejenih organov. 2. Tnberkulinizacija (cepljenje) in. odvzem krvi se opravilu po hlevih. Tnberkulinizacija in odvzem krvi se opravita na stroški- lastnikov živine in znašajo zn I glavo: zn tuber-kulinizacijo 100 din, za odvzem krvi zaradi ugotovitve bruceloze 200 din. Stroške plačajo lastniki v gotovini takoj po izvršenem veterinarskem ukrepu. 4. Živali, ki bi na tubcrkulinizacijo ali odvzem krvi reagirale pozitivno, mora pristojni veterinar označiti v skladu z navodili nadrejenih strokovnih organov in nato glede njih ukrepati po veljavnih predpisih. Vsa gove: živina, ki jn lastniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo, da ni reagirala pozitivno na tuberkulin in nu brucelozo. Kolikor takega potrdila nima, se moja taka živina tuberkulinizirati in pregledati na brucelozo v 14 dneh po nabavi. 6. Kdor ne dopusti tuberkulinizaci-je in odvzema krvi zaradi ugotovitve bruceloze svoje živine, se kaznuje za prekršek po 72. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. .Tu odredba začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljati odredba o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju občine Loška dolina (»Glasnik« št. 99/57). Štev.: 01/2-559/1-59. Stari trg 18. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar l. r. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po vnaprej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi Vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov in dovozov. 202 Na podlagi L odstavka 1. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LRS o usmerjanju stanovanjske gradnje (Ur. 1. LRS št. 22/58) je sprejel občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. IV 1959 ODLOK o usmer/anju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Loška dolina. SPI.OSNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh sredstev sc smejo zidati stanovanjske hiše^fv nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanja na območju občine Loška dolina samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člert Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih' gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš. kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim-večja gostota prebivalstva na 1 ha; v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 700 m4. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava posameznih zemljišč v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo, če je v skladu s potrjenim urbanističnim programom. • 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Ce ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm5 se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabljajo. 5. člen Hiše morajo bitt priključene na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo, kjer obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. >- 6. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, za preskrbo naselja, za družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v »takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore začasno potrebuje v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišču, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobna STRAN 174 GLASNIH Ce se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere naprave, kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena V potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na Isti način obravnava ekonomičnost Investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Loška dolina ni potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kot' 5 etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti stanovanjski skupnosti odnosno zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih "hiš, ali pa v posebnem bbjektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom, oziroma z investicijskim programom V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na številp odraslih družinskih članov tako. da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4-Člangke družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s Strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja jzgradnjo stanovanj na svojem ob- močju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom se predpiše izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri 2 ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (gar-sonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezovati s sosednjim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsoniera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. 14. člen V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvadratnimi metri čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico in instalacijo z možnostjo namestitve prhe ali kadi za kopanje. Stanovanja grajena do vključno za 4 rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 in večlanske družine pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave in sicer: na trdo gorivo in na elektriko. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč, kakor sledi: ležišča 1 2 3 4 5 6 Največja bruto etažna površina stanovanju — 51 66 til 97 1.09 garsonjere 28 37 — — — — Najmanjša Čista površina stanovanja — 32 42 52 62 72 garsonjere 20 24 — — — — Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le "konstrukcije, ki izkazujejo najekonomič' nejšo uporabo lesa. Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti- podstrešja, garaže itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50 %, pri loggiah s 100 % v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj 1 sobo z najmanj 14 m-’ čiste površine, druge sobe z 2 ali 1 ležiščem naj bi merile 12 m2, oziroma 8 m2 čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m2 oziroma 6 m2. Pri tem se štejeta za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacije in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10 % površine iz 16. člena tega odloka. III. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene Izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 19. člen . Organizacije iz prejšnjega člena se lahke združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektivne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazali) nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsli konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2,7(1 ali 2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov nc sme biti manjša od 2,40 m. Za podometne inštalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekovanje reg ni dovoljeno. Stopnišča 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno V stopnišče. Širina stopniščnih rafij sme biti 1,20 m. Stopnice morajo bit1 proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopnišči" ni dopustno. Višina in širina stopnic naj sc približuje izmeri 17,5 X 29 ciu Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Sirinj? vrat je za glavne prostore 90 ali cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200cfii Svetloba oken (šipe) ne smejo presegati ene šestine tlorisne površin6 pjrostora, v bivalnem prostoru pa ie lahko večja. Električne instalacije 24. člen Električni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilei morajo biti" Pril' viloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za Posamezno stanovanje s priključkofi1 v stopnišče. ' V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem dosez® večje prihranke na električna insta laciji. Za električne instalacije se lob* uporabljajo vodi iz plastične rnf>s v ometu. Vodovodne instalacije 25. člen Instalacije za vodo in kanal iz*' eijo morajo biti združene v encu1 sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po e navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče naj sc vU dovodna inštalacija naredi znotr ob zidu. la odpadne cevi je mogo* uporabljati tudi izdelke iz plastic" Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti konceh trirano v hiši ali izven nje v p°se nih objektih, nikakor pa nc na st°p niščih ali vhodnih Vertikalni jaški smeti so dopustni več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kur mora biti na eneip mestu za vs«1 , stopnišče, In sicer na tisti sti'n kjer je dovoz do stavbe. vežah, za pri hišah s odmetavaj Ta odlok začne veljati osmi ' po objavi v »Glasniku«, uradu vestniku okraja Ljubljana. ftt. 01/1-143-1 30 aprila 1959. Predsednik - občinskega ljudskega odb«>r Jože Mlakar 1. r. glasnik STRAN 175 203 Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za grad-ujo stanovanjskih hiš in upravnih zgradb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Ur. 1. LRS Št. 22/58) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbo-ra in na seji zbora proizvajalcev dne !8. IV. 1959 sprejel ODLOK o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Loška dolina. 1. člen Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih Za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarsko organizacije, stanovanjske skup-nosti, stanovanjske zadruge in dru-8e družbene organizacije. Za družbena sredstva se štejejo tildi lastna sredstva delavcev in Uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski Prispevek, če organi in organizacije lz L odstavka vlagajo del svojih Sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 2. člen Družbena sredstva se smejo upodabljati za gradbena in obrtniška nola za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odlo-*a)> in sicer: za dvoležiščno stanovanje 1,150.000, Za troležiščna stanovanja 1,600.000, Za štiriležiščno stanovanje 2,000.000, Za Petležiščno stanovanje 2,200.000, Za šestležiščno stanovanje 2,400.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor, in sicer nba zbora enakopravno, lahko dovoli, urbanistični pogoji, lokacije in "Umernba hiše oziroma stanovanja Zahtevajo posebne naprave, opremo, Obdelavo in podobna, da se uporabna družbena sredstva največ do _ % nad cene za posamezno stano-j anje iz prejšnjega odstavka na pod-agi predloženega investicijskega pr°erama. 3. člen lo ^tiu^bena sredstva se uporabi j a-tu Pri gradnji stanovanj in naselij" m Za gradnjo objektov s potrebni-j. Prostori za pranje, sušenje in li-0,n-10 Perila, za hišno delavnico, za d/lv O varstvo, za servise ter za Uzbeno delovanje hišnih svetov in n°vanjskih skupnosti. 4. člen Družbena sredstva uporabi j a-in naselij tud?r gradnji stanovanj t0v za zgraditev stanovanjskih ponj i (est- ureditev nasadov, zele-roh. n otroških igrišč, za stroške moža 1,novnnjska pota in ceste po ^ njem odstavku se šteielo tista tie),'. 'n ceste, ki pretežno služijo poant prebivalcev naselja. Vorh ' priključke se štejejo: vodo-V()v ' Priključki od konsumnega čekan'n cl° Priključka na vodomer; ga !lizacljski priključki od glnvne-hat) !s,npKa kanala do hiše; nizko-raz,| !,°?tni električni priključki do klji,'i;.lnih omaric; telefonski pri-blšl'h' oc* Priključni!) omaric na a° telefonskega aparata. 5. člen Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4 člena tega odloka smejo biti zajeti v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15 % predračunske vrednosti hiš. Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20 % predračunske vrednosti hiš, to pa če se poprej občina sporazume z investitorji. 6. člen Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje. Ce investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti,- morh plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«), Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je^ko-munalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil. Banka mora kontrolirati namensko uporabo sredstev. Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če se te naprave ne morejo takoj zgraditi ali pa se bodo gradile predvidene kdaj kasneje. .i 7. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogbče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno. Ce nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu. 8. člen Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave in drugo) se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka, se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 % celokupnih sredstev sklada. , 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad v korist svojih delavnic in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada sta- novanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih. Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše, kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja. 10. člen Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorijalnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladov s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati tiste naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada. Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev 11. člen Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namenskih naložb. V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odijosi. 12. člen Za namenske naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij iz 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev). Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi. 13. člen Za organizacije in izvrševanje služb namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka, se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji poedine pogodbe- o namenskih naložbah njihovih sredstev. " 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. 01/1-143-1. 30. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar 1. r. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o Občinskih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS št. 19-88/52). 12. Člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-550/57) ter I. in 2. člena in 1. odstavka (>. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse (Lir. list M It J št. 19/55, 10/58 in 52/58) je občinski 50.000 dinarjev 60.000 dinarjev 80.000 dinarjev 90.000 dinarjev ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o uvedbi občinskih faks 1. člen V odloku o nvedl^i občinskih taks (Glasnik št. 67/58) se v 11. delu tarifa spremeni in dopolni tar. št. 5 in se glasi: Tar. št. 5 — Taksa na firmo: Vsaka fizična in pravna oseba, ki mi območju občine opravlja kakršnokoli vrsto gospodarske dejavnosti. plača letno takso na firmo po naslednji lestvici: Če znaša letni promet do 50.000 dinarjev, se plača letna taksa na firmo, ki znaša 500 dinarjev; nad 50.000 do 40.000 dinarjev — 800 dinarjev; nad 40.000 do 1100 dinarjev; nad 50.000 do 1400 dinarjev; nad 60.000 do 70.000 dinarjev — 1700 dinarjev; nad 70.000 do 2000 dinar jev; nad 80.000 do 2500 dinarjev; nad 90.000 do 100.000 dinarjev — 2600 dinarjev; nad 100.000 do 150.000 dinarjev — 2900 dinarjev; nad 150.000 dinarjev — 5000 dinar iv v. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarju vsakega leta /a celo koledarsko loto naprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v trotovi ni pri občinski upravi za dohodki*. Ce se gospodarska dejavnost prične med letom, se taksa plača po sestavi zaključnega računa oziroma po ugotovitvi Celotnega dohodka. Za leto 1959 velja rok za prijavo in plavilo 50 dni od dneva objave tega odloka v .Glasniku«. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 02/1-685/1-59. Stari Irg. 20. aprila 1959. Predsednik občinskega liui' ’ ega odbora: Jože Mlakar 1. r. OBČINA RIBNICA 205. Na podlagi 16. člena zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (l!r. list LRS št. 6/59), 2. in tl. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list F! R.l št. r't '55) in 26. člena statuta občine Ribnica je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. aprila 1959 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi velerinarske postaje Ribnica 1. Zaradi opravljanja strokovno operativnih veterinarskih nalog na STRAN 176 GLASNIH območju občine Ribnica se ustanov. .Veterinarska postaja Ribnica (v nu-<)aljnem besedilu zavod) kot finančno samostojni zavod. 2. Operativno območje zavoda oh-gega celotno območje občine Ribnica. 5. Sedež zavoda je v Ribnici. 4. Zavod ima zlasti tele naloge: a) strokovno sodeluje pri zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni, zajedaiskih in vzrejnih bolezni, kolikor izvajanje posameznih ukrepov ni izrecno pridržano veterinarskemu inšpektorju, zlasti pa Opravlja: varstveno, razpoznavno in Zdravilno cepljenje živali in diagnostični postopek zaradi ugotavljanja kužnih, zajedaiskih in vzrejnih bolezni; b) z izvajanjem veterinarsko-liigicnskih ukrepov skrbi tudi za preprečevanje drugih živalskih bolezni; c) zdravi bolne živali; č) izvršuje osemenjevanje in ukrepe za zatiranje jalovosti; d) kastrira domače živali; e) proučuje možnosti sanacije nezdravih predelov v cilju zatiranja živalskih kužnih in drugih bolezni; f) skrbi za strokovno izpopolnjevanje pomožnega veterinarskega osebja; g) seznanja živinorejce z veteri-narsko-higienskimi ukrepi za varstvo zdravju živali, posebno glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih, zajedaiskih in vzrejnih bolezni; h) vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o živalskih kužnih in zajedaiskih boleznih ter druge predpisane evidence; i) opravlja konjaško službo. 3. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga sam Ustvari s svojim poslovanjem. 6. Organa zavodu sta upravni odbor in upravnik. Upravni odbor šteje 5 članov; sestavljajo ga 3 elani, (d jih imenuje izmed veterinarskih in živinorejskih strokovnjakov, javnih delavcev in državljanov ustanovitelj zavoda na predlog sveta občinskega ljudskega odbora ki je pristojen za kmetijstvo, en član. ki ga imenuje izmed uslužbencev zavoda ustanovitelj zavoda na predlog kolektiva zavoda, in upravnik zavoda. . . Upravnika zavoda imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor Ribnica, 7. Zavod ima tele sklade: a) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev,in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev); h) sklad za nagrado delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade). 8. Plače uslužbencev zavoda se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju javnih uslužbencev, plače delavcev pa po predpisih o plavali delavcev, zaposlenih pri državnih uradih. 9. Za zadeve in naloge zavodu je pristojen svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Ribnica. 10. Tu odločba se objavi v »Glasniku«., uracinem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01-1117/1-39. Dne 10. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Ilc 1. r. 206. Na podlagi 52. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. aprila 1959 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi svetov potrošnikov na območju občine Ribnica 1. Na območju občine Ribnica se ustanovijo sveti potrošnikov pri vseh trgovskih poslovalnicah, mesarijah in pekarijah. 2. Sveti potrošnikov kot organi družbene kontrole imajo pravico kontrolirati poslovanje poslovalnic oziroma prodajaln in predlagati ukrepe za izboljšanje njihovega poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice: 1. dajejo pritrditev k sklepu organa poslovalnice oziroma prodajalne o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil poslovalnice oziroma prodajalne; 2. imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore in blago: 3. so dolžni o ugotovljenih nepravilnostih obvestiti pristojni državni organ. 5. Svet potrošnikov šteje 3 do 5 članov. Svet Obl.O. ki je pristojen za gospodarstvo, določi število članov sveta potrošnikov, upoštevajoč pri tem število potrošnikov, ki jih* za jema posamezna poslovalnica oziroma prodajalna. 4. Člani sveta potrošnikov sc volijo iz vrst potrošnikov poslovalnice oziroma prodajalne nu sestanku zbora potrošnikov. Volitve organizira in izvede poslovodja poslovalnice oziroma prodajalne. 5. Poslovna doba za člane svetov potrošnikov traja eno leto ter sc na predlog posameznega sveta lahko podaljša največ za dve koledarski leti. 6. Sveti potrošnikov se morajo sestajati najmanj enkrat mesečno in morajo poročati dvakrat na leto (v mesecu januarju in juliju) zboru potrošnikov o svojem delu in ukrepih. ki so jih v tem času podv/ch. 7. Ta odločba se objavi v »Glasniku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01-1204/1-39. Ribnica, dne It. aprila 1939 Predsednik občinskega ljudskega Odbora: Stane Ilc 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 207. Na podlagi 39. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 31-398/56 in (i-398/57) in 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marcu 1959 sprejel ODLOK 0 delu lastnih sredstev, ki jih morajo zagotoviti prosilci za posojilo iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Zagorje ob Savi 1. člen Iz kreditnega skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Zagorje ob Savi se lahko dovoljuje posojilo tistim interesentom iz uredbe za izvrševanje zakonu o stanovanjskem prispevku, ki vložijo za zidanje, dozidavo in dovršitev novih oziroma za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš tudi del. lastnih sredstev, ki sc izračuna po predračunski vrednosti gradbenih in obrtniških del objekta. Ta del mora znašati najmanj: a) za zunanjetrgovinske (uvozne, izvozne ter zastopniške) gospodarske organizacije 60*/o; b) /.a trgovinska podjetja na debelo neživilske stroke 50°/«; c) za industrijske in prometne gospodarske organizacije, tiskarne, banke ter hranilnice 30 "Vo; č) za časopisna založniška podjetja 20 ‘/o: d) za ostala trgovinska podjetja in trgovine na drobno 20°/e; e) za gradbena podjetja ter podjetja industrije gradbenega materiala 20 ° 'e; f) zn obrtne organizacije, gostinska in komunalna podjetja 13 %>. 2. člen Stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim, ki gradijo večstanovanjsko hišo ali blok, kateri ostane v družbeni lasti, ali gradijo enodružinske vrstne hiše (najmanj štiri hiše), ki Ostanejo v družbeni lastnini, se lutiko da posojilo do višine vrednosti gradbenih in obrtniških del objekta, izračunane na podlagi predpisanih gradbenih normativov. Če sodelujejo pri taki gradnji gospodarske organizmuie. finančno samostojni zavodi, oolitično-teritori-alne enote ali družbene organizacije. morajo tildi vložiti lastna sredstva v Višini, kol je to določeno za posame/ne organizacije v I členu tega tufloka. pod točkami od u) in do f). 3 člen Stanovanjskim zadrugam, ki gradijo vrstne hiše katere ostanejo v zasebni lastnini in delavcem in uslužbencem ki gradijo eno- ali dvodružinske hiše ali novi stanovali iški nroslor v že obstoječi enodružinski stnnovnni«ki hiši. se lahko da oosoiilo