vsak petek izide TVoKNO 68D Koroška .?.?, 4000 Kranj tet.: 04 12H0 10 40. 280 10 17. 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www.gbd.si, injo (agbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i sirokovHotí \ donosnost UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka J podlubom Če imaš cilj, boš našel i m/i pol. Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 18 - CENA 180 SIT (14 HRK) ^^^^ Foto: Gorazd Kavčič Kranj, torek, 4. marca 2003 Izzivalci nesreče Kakor je že /aledenelo jezero pravi blagoslov za blejski /imski turizem, tako so si te dni številni domačini od srca oddahnili. Konec ledu, konec strahu. Konec nevarnosti za pretirano lahkomiselne sprehajalce in drsalce. Ledena skorja na Blejskem otoku je bila letos sploh muhasta, /lasti tam, kjer se otoški vodi primeša toplejša, je je komaj bilo kaj. drugje spet je bila trdna. A kako vedeti, kje je varno in kje ne'.' Na blejski občini so sicer dali namestiti opozorilne table, da hoja po Blejskem jezeru ni varna, da vsak to počne na lastno odgovornost, ob obali so bili "pri roki" tudi gumijasti obroči, pa vendarle; formalna (ne)odgovornost je nekaj povsem drugega kot nesreča, ki lahko pride vsak hip, nenapovedana. Letos k sreči tragedije ni bilo, čeprav so člani blejskega društva podvodnih reševalcev in gasilci hiteli pomagat neprevidnežem, ki jim je zmanjkalo ledu pod nogami. Tudi vajo reševanja so pripravili. Če že hodijo, naj bodo vsaj v skupini, nikar sami. saj preden kdo sploh opazi boj za preživetje, je lahko že prepozno, so opozarjali reševalci. A je malo zaleglo. Videl si razposajeno mladež na drsalkah pa tudi mlade družine z dojenčki v vozičkih ali naročjih, kako sojo mahali prek jezera. Človek se vpraša, kaj je z nami, Slovenci, tako hudo narobe, da neprestano izzivamo smrt: na cestah, v gorah, na jezeru. Gre za hoteni adrenalin, ali pa - kljub pogosto ponavljanim opozorilom - za golo neumnost, morda celo domišljavost, češ meni se ne more zgoditi nič? Led, po katerem so v Zaki drsali še v četrtek, je klonil. Hvala bogu, le z nekaj nepredvidenimi kopanji. Pred enajstimi leti sta pod skorjo izginili deklici, štiri leta kasneje so reševalci po dolgotrajnem trudu s helikopterjem zadnji hip izvlekli moža. Do poletja, ko bo spet nevarno ljudem, bo jezero počivalo. Helena Jelovčan Po pustu post Osovnikar z državnim rekordom Kranj - Pust je osvojil Gorenjsko. Od sobote do danes so bile po večini gorenjskih krajev številne prireditve, na katerih so se veselili mladi in stari. Z maskami so si dali duška in na šaljiv način bičali napake in neumnosti države in njene oblasti. V pustnih dneh in pod masko je dovoljeno več kot v običajnem življenju. Pust je čas veselja in radosti in priložnost za pozabo vsakodnevnih skrbi. Danes, ko bodo v številnih krajih spremili pusta na zadnjo pol, se bodo pustne norčije končale. Jutri bo pepelnica, ko se začenja postni čas in naj bi bili zadržani tako pri hrani kot veseljačenju. Na pepelnico naj bi se posuli s pepelom in pokesali za vse neumnosti, ki smo jih storili v življenju. J.K., slika Gorazd Kavčič Kurilno olje evropske kakovosti ★ Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več . možnost plačila do 9 obrokov. PETROL Državni prvaki so postali atleti Matic Osovnikar, Rožlje Prezelj in Tina Carman, namiznoteniška igralka Martina Safran in sankač Borut Kralj. Kranj - /a nami je dinamičen športni konec tedna, v katerem so bili zelo uspešni tudi gorenjski športniki. Med najodmevnejše dosežke zagotovo sodi novi državni rekord na 60 metrov (6,63), ki ga je na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani postavil Lo-čan Matic Osovnikar. Zmagala sta tudi atleta kranjskega Triglava - Tina Čarman (skok v daljino) in Rožle Prezelj (skok v višino). Martina Safran (na fotografiji) je nova članska državna prvakinja v namiznem tenisu, potem ko je v finalnem obračunu v športni dvorani v Komendi premagala reprezentančno kolegico Petro Derma-stijo (4:2). Safranova je bila v Komendi edina, ki je obranila lanski naslov državnega prvaka, ji pa tega ni uspelo v mešanih dvojicah in ženskih dvojicah. . Na Soriški planini je potekalo državno prvenstvo v sankanju na naravni progi, kjer je v oslabljeni konkurenci prepričljivo zmagal letos najboljši slovenski sankač Borut Kralj iz Podljubelja, ki je pred dvema tednoma zmagal na finalni tekmi svetovnega pokala v italijanskem Olangu. Konec tedna se je izteklo nordijsko svetovno prvenstvo, s katerega se slovenska reprezentanca ni vrnila z osvojenim odličjem, kljub temu pa je dosegla nekaj vrhunskih rezulta- Čigav bo direktor občinske uprave Radovljica - Radovljiška občina je po upokojitvi direktorja občinske uprave Jožeta Rebca še vedno brez direktorja. Izbira novega buri strankarske duhove in z njo se je ukvarjal celo Urad za preprečevanje korupcije. Občinski svetnik in poslanec državnega zbora Bogomir Vnučcc (SMS) v pismu radovljiškemu županu Janku S. Stušku očita vnaprejšnjo dodelitev tega mesta določeni stranki, za mnenje o zakonitosti takega dejanja pa je zaprosil celo Urad za preprečevanje korupcije. "Menim, da dogovarjanje in način izbire vnaprej, pred razpisom, ni v duhu veljavne zakonodaje, ki določa, da je direktor občinske uprave javni delavec. Zanj veljajo natančno določena pravila imenovanja, njihov bistveni element je javni razpis, na podlagi le-tega je mogoča izbira," je še zapisal Vnučcc. Po koalicijski pogodbi med ZLSD in LDS naj bi mesto direktorja pripadlo Liberalni demokraciji Slovenije. Zanj, se je zanimal Boris Mar-četič, ki je bil komandir Policijske postaje Kranj, po- tov v režiji Petre smučeh in Kr Kranjca v smuč; Več na Simon Snbic, tem direktor blejske občinske uprave, zdaj pa dela na uradu za šport. Tihemu in zakulisnemu dogovarjanju nasprotuje tudi direktor Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko, ki bo še naprej spremljal izbiro novega direktorja. Radovljiški župan Janko S. Stušek je minuli petek ostro zavrnil očitke o nezakoniti izbiri novega direktorja, saj je občina po vseh pravilih objavila razpis za omenjeno delovno mesto. Jutri bodo znana imena vseh kandidatov za to delovno mesto. Stušek ni zanikal pogovora z Marčetičem, ki ga je predlagala LDS, svojega kandidata pa je predlagala tudi stranka SMS. "Direktor občinske uprave je županova desna roka. Jasno je, da bom želel imeti ob sebi človeka, ki mora imeti strokovne reference in mu bom lahko zaupal. Novega direktorja še nismo izbrali, odločil se bom, ko bodo znana imena vseh kandidatov. Pri omenjenem protestu gre za politično akcijo in poskus pritiska," je dejal Stušek. Renata Škrjanc Majdič v teku na lnjčana Roberta irskih skokih. H), in 11. strani, foto: Samo Vidic U HONDA 9770352666018 Trgovci hočejo zbirati podpise za referendum Zahtevo za določitev roka za zbiranje podpisov za referendum je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izročil sekretar sindikata delavcev trgovine Sandi Bartol. Ljubljana - Predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju je zahtevo z 2000 podpisi v petek izročil sekretar trgovskega sindikata Sandi Bartol in ga prosil, naj določi rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. Odločitev, ali je bila zahteva pravilno vložena in kdaj naj hi se začelo zbiranje podpisov, mora biti znana ta teden. V parlamentarni zakonodajni in pravni službi so nedeljah in praznikih, zahtevali predhodni zakonodajni referendum, ni nova. Zahtevo, da naj bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih odprte le izjemoma, je podprl tudi del politike, poslanska skupina Nove Slovenije pa je januarja vložila v postopek predlog dopolnitve zakona o trgovini. Ker kolegij predsednika državnega zbora predloga za spremembo zakona ni uvrstil na februarsko sejo Poslanca Nove Slovenije dr. Jože Bernik in mag. Janez Drobnič. vlagatelje zahteve že opozorili, da so v njihovem primeru nekatera sporna vprašanja. Grožnja sindikata zaposlenih v trgovini, da bodo glede delovnega časa v trgovinah in plačila dela ob državnega zbora, se je sindikat odločil za zbiranje podpisov. Poslanska skupina Nove Slovenije s prvopodpisanim poslancem mag. Janezom Drobničem ocenjuje, da je sedanja ureditev, da sme trgovec ob nedeljah in praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh določiti obratovanje samo v soglasju z zaposlenimi, le navidezna. V razmerah, ko je v trgovski dejavnosti težko dobiti zaposlitev in lažje izgubiti se bodo namreč le redki upali upreti delodajalčevi odločitvi za delo ob nedeljah in praznikih. Zaposleni v trgovini, med katerimi so večinoma ženske, bodo še naprej preobremenjeni in prikrajšani za družinsko življenje. Poslanci Nove Slovenije so prepričani, daje treba z, zakonom izrecno prepovedati obratovanje trgovin ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih prostih dneh. Izjeme naj bi bile res redke. Raziskave javnega mnenja kažejo, da večina vprašanih nasprotuje odprtju trgovin ob nedeljah in praznikih. Večina vprašanih v teh dneh tudi ne kupuje. Večina vprašanih v takih nakupih ne zapravi veliko denarja, ampak gré večinoma za manjše vsote. Sindikat delavcev v trgovini je prepričan, da imajo delodajalci zaradi odprtja trgovin v nedeljah in praznikih več škode kot koristi. Nova Slovenija je v dopolnitvi zakona predlagala, da bi v 17. člen zapisali: Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajalne ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih. Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za le- Parlament, vrata med državljani in vlado Predsednik državnega sveta Janez Sušnik se je udeležil 4. srečanja evropskih senatov v Madridu, na katerem je govoril o razmerju med državnim svetom in vlado. Ljubljana - Misel, da je "parlament vrata med državljani in vla-' do", je izrekel gostitelj, predsednik španskega senata Juan Jose Lucas. V Združenju evropskih senatov so senati iz 15 držav, med katerimi je tudi slovenski državni svet. Predsednik slovenskega državnega sveta Janez Sušnik je bil med govorniki v Madridu. Tema njegovega govora je bilo razmerje med državnim svetom in vlado. Med drugim je dejal, da ustavno med državnim svetom in vlado ni določenega razmerja, kljub temu pa pristojnosti državnega sveta silijo vlado v vzposta- vitev določenih stikov. Res je sicer, da je stvar državnega zbora, ali mnenje državnega sveta upošteva ali ne, res pa je tudi, daje odločitev o tem lahko za vlado zelo pomembna. Zato je vlada zainteresirana, da skuša pri oblikovanju mnenj vplivati ne samo na državni zbor, ampak tudi na državni svet. Zaveda se namreč, da ji lahko odločitve državnega sveta povzročajo težave, zato skuša pri posameznih zakonih prepričati svetnike, naj ne vložijo odložilnega veta, je dejal med drugim Janez Sušnik. Slovenski državni svet pa nima nadzorne vloge nad delom vlade. Na sestanku v Madridu so menili, da lahko dvodomni parlamenti okrepijo učinkovit nadzor nad delom vlade. J.K. KUPON ZA MALI OGLAS 00 10 BESED -BREZPLACNO" Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči meseci Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustim za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Kupon ne velja za pravne osebe.(d.o.o. - s.p.) Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Janez Sušnik Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku. i Nove članice mladinskega sveta Kranj - Na skupščini mladinskega sveta Kranj se je sedanjim sedmim članicam pridružilo šest novih. Tako je sedaj v mladinskem svetu 13 mladinskih organizacij, ki združujejo nad 12.000 mladih, starih od 15 do 29 let. Svet si bo še naprej prizadeval za razvoj mladinskih organizacij in za aktivno udeležbo mladih v javnem življenju. Utrjeval bo sodelovanje z mestnim svetom in vplival na oblikovanje mladinske politike. Sodeloval bo s sorodnimi organizacijami doma in na tujem ter si prizadeval, da bo mladinski kulturni center na Tomšičevi 21 v Kranju čim prej zaživel. Prepričani smo, da bomo te cilje dosegli, saj nas v naših prizadevanjih podpirata mestna občina Kranj kot tudi ugledno podjetje Iskratel iz Kranja, je zapisal v sporočilu za javnost Andrej Dolenc, podpredsednik mladinskega sveta. J.K. taw> Mtn karne, prodajalne v bolnišnicah in hotelih ter na transportnih terminalih in za bencinske servise s prodajno površino, omejeno na največ 80 kvadratnih metrov. Ne glede na omejitev lahko trgovec Ceste so pomembne Škofja Loka - Janez Ferlan je v imenu koordinacije občinskih odborov Slovenske ljudske stranke Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Ziri sporočil, da se je koordinacija sestala v Školji Loki, udeležil pa se jo je tudi predsednik regijskega odbora Slovenske ljudske stranke. Na seji so obravnavali državni proračun za leti 2003 in 2004 s posebnim poudarkom na obnovi in gradnji cest na območju teh občin. Zadovoljni so ugotovili, da so prizadevanja stranke, odborov in posameznikov s tega območja rodila sadove, saj je v proračunih namenjen denar za načrte in odkupe zemljišč za poljansko obvoznico, za gradnjo odsekov Hotavlje - Tre-bija in Podlubnik - Klančar, za izgradnjo cestišča in opornega zidu v Selcih in za gradnjo križišča na Češnjici v Železnikih. Dela na odseku Grenc - Žabnica in v Železnikih (Trnje z Antonovim trgom) pa so se že začela. Stranka bo še bolj intenzivno pomagala svojim županom tudi na drugih področjih. Predsedniki odborov stranke so se dogovorili za redna mesečna srečanja, saj ni dovolj, da ljudi povezujejo samo dobre ceste, ampak jih mora celotno gospodarsko in družbeno življenje. J.K. določi obratovalni čas za največ šest nedelj oziroma praznikov v koledarskem letu. Trgovec sme dovoliti obratovanje v nočnem času, če je predhodno od pristojnega organa oziroma organizacije pridobil strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom, po kateri prodajalna izpolnjuje pogoje za obratovanje v času med 22. uro in 6. uro naslednjega dne. Sindikat delavcev v trgovini je nezadovoljen s plačilom, ki so ga delodajalci pripravljeni plačati za delo ob nedeljah in praznikih. Vsota nekaj sto tolarjev na dan je zanje žaljiva in nesprejemljiva. Jože Košnjek Največji problem so odpadki Ljubljana - Vlada je sprejela poročilo o stanju okolja v letu 2002, ki upošteva sistem poročanja v državah Evropske unije. Kakovost vodotokov se je v obdobju 1992 - 2000 /.boljšala. Delež vodotokov v drugem kakovostnem razredu (dobro stanje) se je povečal na račun močno onesnaženih. Gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov poteka po načrtu. Do leta 2005 je predvidena izgradnja večine velikih čistilnih naprav (Maribor. Ljubljana, Celje) in povečanje čistilnih naprav v Kopru in Izoli. Delež, očiščene odpadne vode se bo bistveno povečal. V letih 1997 - 2000 je bilo najbolj kritično onesnaževanje podzemne vode s pesticidi in nitrati. Pri nitratih se je naraščanje ustavilo, vendar so mejne vrednosti še vedno marsikje presežene in bo nujen sprejem ustreznih ukrepov. Glede na leto so se izpusti žveplovega dioksida v zrak zmanjšali za 47 odstotkov, največ v energetiki. Povprečne dnevne koncentracije so občasno prevelike le še v okolici termoelektrarne Šoštanj. Izpusti toplogrednih plinov so se v zadnjih petih letih ustalili. Za približno 90 odstotkov se je zmanjšala poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča. Največji problem postajajo komunalni in nevarni odpadki. Letno nastane v Sloveniji okrog 450 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, v sistem rednega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov pa je bilo lani vključenih 93,4 odstotka prebivalcev ali dobrih 17 odstotkov več kot leta 1995. Povečujejo se gozdne in pozidane površine, delež kmetijskih površin pa se na račun pozidave in zaraščanja zmanjšuje. Pri onesnaženosti tal so dovoljene osebnosti težkih kovin presežene v okolici večjih industrijskih središč, na Gorenjskem posebej okoli Jesenic. Zavarovana območja obsegajo le 8 odstotkov ozemlja Slovenije, medtem ko je evropsko povprečje 13 odstotkov. Z razglasitvijo krajinskega parka Goričko in območja Natura se bo odstotek v Sloveniji povišal. Najbolj ogroženi drevesni vrsti sta jelka med iglavci in hrast med listavci. Razveseljivo je, da od leta 1997 spet narašča poraba sredstev za varstvo rastlin. Jože Košnjek Kaznovalni nalog namesto obravnave Ljubljana - Zaradi odprave neskladnosti zakona o kazenskem postopku z. ustavo, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določa nov razlog za izločitev sodnika, drugačno ureditev izločanja nedovoljenih dokazov in pogoje za vpogled sodišča v tako izločene dokaze, pogoje in postopek za opravo formalnega policijskega zaslišanja osumljenca ter drugačno ureditev dolžnosti pričevanja privilegiranih prič. Hkrati so predlagane spremembe, ki bodo pripomogle k pospešitvi in boljši učinkovitosti kazenskih postopkov. Navedeni sklop sprememb in dopolnitev v večji meri pomeni le dopolnjevanje že uveljavljenih institutov zakona o kazenskem postopku. Hkrati je poleg obstoječega skrajšanega postopka pred okrajnimi sodišči predlagan še poseben postopek za izdajo kaznovalnega na- loga. Ureditev postopka za izdajo kaznovalnega naloga je predlagana tako, da bo državni tožilec smel ob vložitvi obtožnega predloga'(za kazniva dejanja z zagroženo denarno kaznijo ali kaznijo zapora do treh let - pristojnost okrajnih sodišč) sodišču predlagati izdajo kaznovalnega naloga, s katerim bo obdolžencu izreklo predlagano kazensko sankcijo ali ukrep brez opravljene glavne obravnave. Določene so tudi kazenske sankcije in ukrepi, ki jih državni tožilec v tem postopku lahko predlaga (denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojna obsodba z. določeno denarno kaznijo ali kaznijo zapora do šestih mesecev, sodni opomin, odvzem predmetov in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem). Opredelitev le-teh je ustrezno ožja kot pa v primeru, ko okrajno sodišče odloča na glavni obravnavi. Če bo sodnik menil, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo predlaganega kaznovalnega naloga, ali se ne bo strinjal z izrekom sankcije, ki jo bo predlagal državni tožilec, bo določil glavno obravnavo. Če se bo s predlogi državnega tožilca strinjal, bo izdal kaznovalni nalog. Seveda bo obdolženec imel pravico do ugovora zoper kaznovalni nalog. Kot posledica dovoljenega in pravočasnega ugovora bo razpisana glavna obravnava. Naslednji večji sklop sprememb in dopolnitev je predlagan zaradi odprave nejasnosti, napak v sklicevanjih in nedoslednosti, ki so nastale ali bile spregledane ob dosedanjih spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, ali pa se je potreba po takih spremembah pokazala ob uporabi določb zakona v praksi. J.K. Pogrešajo predvsem mlade, ki se želijo samozaposliti Program vavčerskega svetovanja je nacionalni program, s katerim država podpira podjetništvo. Namenjen je že delujočim podjetjem, brezposelnim ter potencialnim podjetnikom. Škofja Loka - Program na Gorenjskem izvajajo Ragor, BSC Kranj in Razvojna agencija Sora in poteka dobro leto. Namenjen je brezposelnim osebam, mladim po končanem izobraževanju, kmetom in zaposlenim, ki bi se radi samozaposlili na eni strani ter malim in srednje velikim podjetjem in kmetijam, ki opravljajo osnovno ali dopolnilno dejavnost na drugi strani. V zadnjem letu se je v podjetniško svetovanje v RS Sora vključilo 40 interesentov, jned njimi prevladujejo že delujoča podjetja, predvsem tista, ki imajo razvojne projekte. "Program vavčerskega sistema je svetovalna podpora države na področju podjetništva. Osnovni namen programa je zagotavljanje kakovostnih, lokacijsko ter cenovno dostopnih storitev splošnih in specialističnih podjetniških svetovanj ali usposabljanj. Lahko so samostojna ali skupinska, namenjena pa so različnim ciljnim skupinam," nam je povedala Julija Primožič iz Razvojne agencije Sora. Naročniki programa so štiri ministrstva: za gospodarstvo, za delo, družino in socialne zadeve, za kmetijstvo in za informacijsko družbo. Partnerji pri izvajanju programa pa so še Gospodarska Julija Primožič zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Dostop do vavčerjev zagotavlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo v sodelovanju z mrežo 37 lokalnih in regionalnih podjetniških centrov, med njimi Razvojna agencija Sora pokriva območje občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane. Železniki in Žiri. Program je namenjen malim in srednje velikim podjetjem in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za samostojno pot podjetništva. Julija Primožič: "Med potencialne podjetnike spadajo brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje ter mladi nad 18 let po končanem izobraževanju, še zaposlene osebe, tisti, ki niso zaposleni in niso prijavljeni na zavodu kot brezposelni in podzaposleni in brezposelni na kmetijah." Med delujoča podjetja pa uvrščamo mala in srednja podjetja v začetnem obdobju rasti (do 3 leta poslovanja) ter podjetja z razvojnim projektom, s poslovnim problemom in kmetije, ki opravljajo osnovno ali dopolnilno dejavnost. "Osrednja storitev je podjetniško svetovanje na dveh ravneh - splošno in specialistično, program pa nudi tudi druge oblike podpore, kot je informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanja rasti in reševanja poslovnih problemov," pojasnjuje Primožičeva. Podjetniki v okviru vavčerskega svetovanja lahko koristijo brezplačne oziroma delno subvencionirane storitve individualnega in splošnega podjetniškega svetovanja ter usposabljanja z. različnih področij, kot so preveritve poslovne ideje, priprava poslovnega ali investicijskega načrta, finančno ali investicijsko svetovanje, trženje in promocija, pravno svetovanje, razvoj človeških virov, proizvodnja, tehnologija in sistemi kakovosti in e - poslovanje. V okviru programa poznamo dve vrsti svetovalcev, ki se delijo na generaliste za splošna področja in specialiste za specialistična področja svetovanja. Vsi morajo biti uvrščeni v katalog svetovalcev, pogoj za uvrstitev pa je uspešno opravljen strokovni preizkus znanja za generaliste oziroma za specialiste na podlagi delovnih izkušenj na določenem področju. "Pomembno je, da uporabnik programa sam izbere svetovalca iz. kataloga," pravi Primožičeva. Vse cene storitev programa so subvencionirane. Višina le tega pa je odvisna od ciljne skupine, v katero je uporabnik vključen. Tako imajo brezposelne osebe in ostale ciljne skupine iz skupine potencialnih podjetnikov brezplačno svetovanje, že delujoča podjetja pa morajo kriti 50 odstotkov vrednosti svetovanja. "Brezposelne osebe, prijavljene za Zavodu za zaposlovanje, so upravičene do svetovanja v višini dveh minimalnih mesečnih plač na dan sklenitve pogodbe o vključitvi v program. Potencialni podjetniki so upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v višini treh minimalnih mesečnih plač, delujoča podjetja pa po pogodbi o vključitvi v program vavčerskega svetovanja, ki se sklepa za obdobje dveh let, do Potencialni podjetniki lahko izkoristijo pomoč brezplačno, medtem ko morajo delujoča podjetja plačati polovico svetovanja. 300.000 tolarjev bruto," je pojasnila Julija Primožič. Obveznosti uporabnikov svetovanja se razlikujejo. Potencialni podjetniki se morajo v roku šestih mesecev od sklenitve pogodbe samozaposliti in ostati zaposleni najmanj dve leti. Delujoča podjetja pa imajo sredstva na voljo dve leti ter se obvezujejo, da bodo polovico cene plačali sami. "Program poteka dobro leto dni, vanj pa se je pri Razvojni agenciji Sora vključilo 40 udeležencev. Najbolj pogrešamo mlade in mlade zaposlene, ki se želijo samozaposliti, najbrž zato, ker o programu ne vedo dovolj," je razložila Primožičeva in dodaja, da veliko obveščajo prek poslovnih seznamov, na katerih pa mladih ni. "Sodelujemo tudi z Območno obrtno zbornico Škofja Loka, vendar menimo, da premalo. Kmetje so se posluževali predvsem prijav na Sapard, naši svetovalci so jim pripravili poslovne načrte, izpolnili obrazce in podobno ali /a kredite," o dosedanjih izkušnjah pravi Primožičeva. O izkušnjah pri sodelovanju v Programu vavčerskega svetovanja nam je več povedal Bojan Stano-nik i/ poljanskega podjetja Klik inženiring. Za takšno obliko svetovanja je izvedel prek Območne obrtne zbornice Škofja Loka. o pozitivnih izkušnjah pa nam je povedal: "Gre za povsem nove projekte, ki jih še nismo vajeni. V podjetju smo ugotovili, da je vse preveč papirnate vojske, ki jo tež- Vojna ali mir Svetovne množice so vse bolj enotne v svoji načelni opredelitvi in trdni odločitvi, da so veliko raje za slab mir kot za kakršno koli vojno. Kdo le bi si upal trditi drugače? Slovenija in njeni ljudje se prav v ničemer ne razlikujemo od drugih Evropejcev in sprejemamo ter negujejo enake vrednote, ki prevladujejo v EU in NATO. Tudi Turčija, ki je kandidatka za EU (še) brez datuma začetka po- gajanj in za mnoge ugledne politike (še) ni del Evrope, po ocenah in izjavah drugih pa tudi nikoli ne bo (Valerie Giscard d'Estaing) del EU ne razmišlja in ne ravna dosti drugače. Te dni sem se v Bruslju v času konvencije o prihodnosti Evrope pogovarjal z mnogimi kolegi, tako predstavniki vlad kot parlamentov in vedno znova ugotavljal kako živ in aktualen je njihov zgo- Brez večjih pripom na proračun Žiri - Odbor za negospodarstvo in družbene dejavnosti je povedal, da je za šolo potrebno zagotoviti zadostna sredstva v več postavkah. V proračunu je denarja zaenkrat premalo, sklenili pa so, da obiščejo Solo in se prepričajo o nujnosti vlaganj. Ta so potrebna predvsem zaradi novih programov, uvedbe devetletke in za vzdrževanje in obnovo. Na postavki za šport so opozorili, da je sredstev manj, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Predlagajo povišanje postavke za šport za inflacijsko stopnjo, razen tega pa bi morali za šport nameniti tudi kupnino lani prodanega zemljišča v Fazani. Razen tega predvidevajo, da bo Zavod za šport Slovenije sofinanciral gradnjo skakalnice v vrednosti 40 milijonov tolarjev, v občinskem proračunu pa bi morali v ta namen primakniti 10 milijonov. Opozorili so tudi, daje bila zadnja investicija v šport leta 1978, zato je že skrajni čas, da se Zimska rekreacijska cona (kjer leži tudi skakalnica) uredi in zaživi. Glede kulture svetniki menijo, da je znesek namenjen delovanju društev pravi. Dali pa so pobudo županu, da se dogovori z KGZ M -Sora za znižanje najemnine knjižnici in za prostore pihalne godbe, hkrati pa želijo povečanje postavke z 1,2 na 1,8 milijona tolarjev za investicijsko vzdrževanje, saj morajo v kratkem zamenjati okna in vrata. Premalo je tudi sredstev za obnovo muzeja v letu 2004. Tudi odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami je Podal nekaj predlogov za spremembe. Na prvem mestu bo potrebna Prekategorizacija ceste čez Račevo proti Ljubljani, vprašali so se o trenutni smiselnosti gradnje obvoznice Žiri, vseeno pa priporočili občinski upravi, da ohrani neposcljcn koridor na bodoči trasi. Boštjan Bogataj dovinski spomin. Vsi so mi govorili o drugi svetovni vojni, o svojih (bridkih) izkušnjah z Nemci in o zadregi, ki jo občutijo zdaj, ko ima Nemčija nenadoma svoje poglede na zunanjo politiko. Doslej so vedno videli nemško zunanjo politiko kot del evropske politike, zdaj pa ne vedo več, kako naj si obrat razložijo. Bo zdaj Nemčija krenila po svoji poti, uveljavila samostojno zunanjo politiko in se iztrgala Evropi? Pri tem se vsi sprašujejo o prihodnosti Evrope v luči ameriškega oddaljevanja od Evrope, ko bodo evropske države bolj kot doslej obsojene reševati svoje probleme same, pri čemer bodo obsojene iskati kompromise med velikimi in manj velikimi drŽavami Evrope. NATO je doslej vselej pomagal blažiti te in take zadrege in blokade, zdaj pa se nekaterim, zlasti manjšim zdi, da ga je vse manj, čeprav temu še zdaleč ni tako. Zanimivi so odzivi na Chiracovo oziroma francosko grobo zmerjanje in žuganje med državami kandidatkami za vstop v EU. Med baltskimi državami je njegova izjava povzročila pravo ogorčenje ob presenetljivem spoznanju, da jih niti v Moskvi niso prav pogosto oštevali in poučevali na tako grob način. Estonci, Latvijci in Litvanci, ki so v SZ v času 2. svetovne vojne vstopili "prostovoljno ", se danes odkrito sprašujejo v kakšno EU pravzaprav vstopajo? Tudi oni bodo imeli referendume o vstopu v EU, toda stopnja podpore za ta zgodovinski prostovoljni korak je po Chiracovem ukoru občutno padla. Ne vedo kakšen bo izid in resnično strah jih je, da bi morebitni NE kje drugje (Malta, Slovenija in Češka) lahko še bolj zamajal že itak razdvojeno javno mnenje doma. Za njih je NATO vse bolj rešilna bilka, zavarovanje in rešilni izhod za primer novih neprijetnih presenečenj. Tudi Bal-ti so za mir, toda za mir v NATO in z jamstvom NATO. V.Evropi se vse bolj bojijo, da bodo ZDA prav kmalu občutno zmanjšale svojo vojaško prisotnost na naši celini. Za nekatere poglede to ni slabo, povsod tam, kjer pa ameriške baze zagotavljajo veliko delovnih mest, pa so posledice njihovega sedanjega odhajanja v luči strahu, da jih nikoli ne bi bilo več nazaj, v pogojih trenutne ekonomske recesije na lokalni ravni zastrašujoče in uničujoče. Nas bi morala skrbeti predvsem morebitna zmanjšana prisotnost ameriške vojske v BiH in na Kosovu, kjer je prav ameriška (kopenska) vojska dajala in daje kredibilnost operacijama SEOR in KEOR. Ob tem, ko vsi zgoraj omenjeni razmišljajo predvsem o lastni varnosti, o lastni prihodnosti, o svojih odnosih s sosedi in posledicah za celotno Evropo, pa se mi zdi, da se pri nas obnašamo in odločamo bolj kot Mahatma Gandhi, ki je in ko je živel v Indiji, mnogo manj pa nas skrbi Evropa in naš položaj v njej. Zdaj, ko smo dobili novo staro vlado v Avstriji se mi vse bolj zdi, da bi (nikakor) ne bilo slabo, če bi avstrijska Koroška pa tudi južna soseda mejili na novo članico zveze NATO. Ob tem, ko smo vse bolj in bolj za mir, pa se pojavlja vse večja zadrega ob vprašanju, kaj je, oziroma kaj postaja simbol miru.' Odvračanje vojaškega reševanja iraške krize se vse bolj spreminja v obrambo in podporo režimu Sa-dama Huseina, pa če to hočemo priznati ali ne! Bo mar eden najbolj krutih režimov na svetu zlezel v našo podzavest in se nam naslikal kot nedolžna žrtev ameriških ali bolje rečeno Rumsfeldovih pritiskov z vojaško silo? Vse na kar je iraški režim pristal do sedaj, se je zgodilo kot posledica grožnje z vojaškim posredovanjem, ki postaja učinkovita šele takrat, ko tisti, ki mu je namenjena po dolgih letih ugotovi, da gre tokrat za res. Sliši se neverjetno, toda razorožitev Iraka ter posledični mir bosta morda dosegljiva le pod pogojem, če bodo ZDA dovolj trmaste in bodo vztrajale in stopnjevale vojaški pritisk vsem protestom in drugačnim pogledom navkljub. Le tako bo Varnostni svet OZN lahko presojal o morebitnem napredku, posamezniki pa bodo lahko protestirali v podporo miru. Za pogoje in kvaliteto življenja iraškega prebivalstva, pa se žal Z.ani-ma bistveno manj ljudi. Bede pa ni mogoíe preseči brez korenitih sprememb v Bagdadu, ki bi se morale zgoditi, a se kar same po sebi verjetno ne bodo zgodile brez pritiska, pomoči in posledic od zunaj. Primer Miloševiča in ZRJ je za nas lahko razumljiv primer odločitve med vojno in mirom. Jelko Kacin ko obvladujemo. Svetovanje potrebujemo predvsem za pridobitev standarda ISO 9001, kar je dolgotrajen in zapleten postopek. S pomočjo svetovalca pa nam gre veliko lažje." S proizvodnjo stavbnega okovja, sobnih reflektorjev in montažo luči za avtomobilske industrije oziroma industrijo drobnih kovinskih predmetov certifikat ISO 9001 nujno potrebujejo. Kot nam je še povedal Stanonik. najprej niso niti vedeli, da so lahko prejemniki sredstev oziroma lahko prihranijo 50 odstotkov vrednosti svetovanja, sedaj pa bodo najbrž sodelovali tudi pri drugih projektih vavčer programa. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki in B.B. Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Ceste, razsvetljava, voda Na seji občinskega sveta v Komendi so brez posebnih pripomb podprli načrtovani proračun za letos. Sprejeli ga bodo marca. Komenda - Kaže, da v občini Komenda, kjer so v začetku tedna obravnavali načrtovani občinski proračun /a letos, pri sprejemanju predloga konec marca ne bodo imeli posebnih težav. Blizu pičlih 600 milijonov so namreč razporedili tako, da so že v osnutku nekako ustregli letošnjim pričakovanjem. Želja je seveda tako kot povsod veliko več, vendar pa tudi razumevanje, da denarja seveda ni na pretek. Najbolj aktualne so v vsakem proračunu seveda tako imenovane komunalne storitve; tisto, kar se vidi in s čimer se vsak dan sreču- jemo kot problem ali dobra rešitev. V občini Komenda zato ob vseh drugih potrebah na področju izobraževanja, vzgoje, kulture in različnih drugih aktivnosti v različnih društvih, ni nič drugače. Zato je pomembna opredelitev in odločitev o že lani načrtovani gradnji mostu čez. Pšato na Gmaj-niči. Gradnja se je zavlekla v letošnje leto zaradi pridobivanja potrebnih soglasij, v proračunu pa je za most predvidenih dobrih 35 milijonov tolarjev. Druga večja komunalna investicija pa bo gradnja pločnika na Glavarjevi cesti. Pločnik namera- vajo zgraditi od vrtca v Komendi, do gostilne pri Kralju v Mostah. Izgradnja pa bo odvisna od prodaje zemljišč v občini. Če namreč načrtovane prodaje občinskih zemljišč občina ne bo uresničila do sredine leta, bodo morali gradnjo tega sicer zelo potrebnega pločnika za varnost, za katerega je izračunana vrednost 25 milijonov tolarjev, preložiti v prihodnje leto. Pri investicijah na področju oskrbe z vodo izstopata vodovod v naselju Breg in na Mlaki, kjer ni nobenega požarnega hidranta. S povečanjem cevi bodo zagotovili Zupan Draksler ni kralj Druga seja občinskega sveta v Škofji Loki se je po slabih dveh mesecih in treh prekinitvah zaključila s potrditvijo odborov. Škofja Loka - Naj spomnimo, da so bile prejšnje seje prekinjene zaradi obstrukcije opozicije, zaradi sprejetega odloka, ki pa je začel veljati šele po objavi v uradnem listu, ter po konstituiranju stalne mandatno volilne komisije. V tem času se je oblikovala tudi koalicija SLS, SDS in NSi ter dodatno še z SMS, kar županu Igorju Drakslerju omogoča večino v svetu v razmerju 15 proti 13 glasov. Pred glasovanjem o odborih je Blaž Kavčič iz vrst LDS povedal, da so bili njihovi predlogi potrjeni le v treljinskem obsegu, kar odstopa od normalnih demokratičnih pravil: "Izražam protest in globoko razočaranje, saj tako oblikovani odbori ne bodo dobro vplivali na razvoj Škofje Loke. Izrazito smo nezadovoljni s tem. saj niste upoštevali števila mandatov v občinskem svetu, ki jih ima opozicija." Pridružil se mu je tudi strankarski kolega Andrej Pipp: "Sestava odborov že meji na politično higieno. Očitno politična koalicija deluje tudi po volitvah, s tem pa dokazujete, da niste župan vseh občanov in občank." Zupan Igor Draksler ni ostal ravnodušen in je povedal.'da ima vso pravico in dolžnost uresniče- vati svoj program: "Do programskih vprašanj še nismo prišli, že dolgo pa čakam na pobude LDS. Zgled za takšno delovanje so tudi izkušnje iz preteklih mandatov, ko ste bili proti projektom v korist vseh v Škof j i Loki. Tudi zato bo sedaj takšna sestava odborov." Oglasil se je še Andrej Novak iz LDS, ki je župana pozval, da odločanje o odborih prekine, v vmesnem času pa se bodo dogovorili o tvornem sodelovanju: "Ne zapirajte se takšnega ne ozke okvire. Kaj poznamo nikjer Sloveniji. To ni demokratično!" Župan mu je odgovoril da je podobno v Radovljici ter da o kadrovskih zadevah odloča občinski svet in ne župan. "Nisem kralj!" je ob koncu razprave povedal župan. V nadaljevanju so svetniki 9 3HC0E11 «flSRME Glavni trg 6 Telefon blagajne 04/20 10 200 4000 Kranj, Slovenija Faks 04/2804910 Telefon uprave 04/2804900 e-mail: presern-gled@s5.net www. presernovogledalisce. com petek, 7. mar., ob 19.30 rokgre: BLOK, za ABONMA PETEK 1, IZVEN in KONTO. 33. TEDEN SLOVENSKE DRAME 8. -18. mar. 2003 Sobota, 8. mar., ob 19.00 Slavnostna otvoritev 33.TSD Podelitev Grumove nagrade in Grun-Filipičevega priznanja; 19.30 - rokgre: BLOK, premiera za IZVEN in KONTO, Režija: Matjaž Latin. Nedelja, 9. mar., ob 17.00 Okrogla miza z mednarodno udeležbo: OBJAVLJANJE IN PROMOCIJA DRAMATIKE, Pogovor vodi Petra Pogorevc; 19.30 - A. R. - Roza: BRUCKA, V LJUBLJANI (KUD France Prešeren Ljubljana), za IZVEN in KONTO. Ponedeljek, 10. mar., ob 19.30 I.Lovrič: VRTOGLAVICA, (Gledališče Glej), za IZVEN in KONTO. Torek, 11. mar., ob 19.30 M. Jesih: SREBRNO REBRO, (MGL Ljubljana), za IZVEN in KONTO. Sreda, 12. mar., ob 17.00 Okrogla miza v sodelovanju z Gledališčem Ptuj: MLADA DRAMATIKA V SLOVENSKEM GLEDALIŠKEM PROSTORU; 19.30 - G. Strniša: LJUDOŽERCI, (SNG Drama Ljubljana). Ogled predstave v SNG Drama Ljubljana. Brezplačni avtobusni prevoz izpred hotela Creina v Kranju ob 18.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 13. mar., ob 19.30 Z, Hočevar: 'M TE UBU! (PDG Nova Gorica) za IZVEN in KONTO Petek, 14. mar., ob 19.30 E. Flisar: SUTRA ČE BITI BOLJE (JUTRI BO LEPŠE) (Narodno pozorište Niš, Srbija), za IZVEN in KONTO. Sobota, 15. mar., ob 17.00 Okrogla miza z mednarodno udeležbo: NOVI TRENDI V NOVI EVROPSKI DRAMATIKI. Pogovor vodi Petra Pogorevc. 19.30 -1 Cankar ZA NARODOV BLAGOR (SLG Celje) za IZVEN in KONTO. Nedelja, 16. mar. ob 19.30 D. Potočnjak: KALEA (Roma Theater Pralipe, Nemčija) Prvi del predstave bo odigran v Prešernovem gledališču, drugi pa v Hotelu Creina, kjer bodo nastopili tudi člani glasbene skupine Šukar. Za IZVEN. Ponedeljek, 17. mar. ob 19.30 A.T. Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI, (LG Ljubljana), za IZVEN. Torek, 18. mar. ob 17.00 Koncertna izvedba Grumovega nagrajenca 2003, 19.00 - Zaključna slovesnost in podelitev Velike nagrade. 19.30 - Z. Hočevar: TE MATARE! ('M TE UBU!) (Teatro La Machina, Čile), za IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200 vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.30 do 11. ure. potrdili odbor za družbene dejavnosti, za gospodarske javne službe, za kmetijstvo, za gospodarstvo, obrt in turizem, za urejanje prostora, za stanovanjsko gospodarstvo in mladinsko dejavnost ter komisije za pobratenje in mednarodne odnose, statutarno pravno komisijo ter komisijo za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč. Na podlagi sklepa s prve seje in pooblastila župana je mandatno volilna komisija, ki ji predseduje Anton Peršin, predlagala še listo članov za Nadzorni odbor Občine Škofja Loka. V petčlanski odbor je komisija od osmih predlogov predlagala štiri: Špela Bernik, Srečko Erznožnik. Klemen Štibelj in Jožica Žnidarič so bili tudi potrjeni. Petega člana odbora bodo potrdili ob predložitvi dokazil o izkušnjah na finančno računovodskem področju, saj do takrat komisija ne more kvalitetno odločati. Boštjan Bogataj Razprava o zazidalnem načrtu Komenda - Občinski svet je na seji minuli teden sprejel osnutek odloka o zazidalnem načrtu na območju Sloge v Mostah. Po strokovni razlagi in precej živahni razpravi zaradi nekaterih ekološko varstvenih pogojev, predvsem kar zadeva hrup, so sprejeli predlagano javno razgrnitev. Načrt bo razstavljen od 4. marca do 4. aprila v uradnih urah ob ponedeljkih, sredah in petkih v prostorih občine v Komendi na Zajčevi 23, vsako sredo od 17. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure pa v prostorih nekdanje krajevne skupnosti in mlekarne v Mostah. Javna obravnava osnutka zazidalnega načrta pa bo v petek, 28. marca, ob 19. uri v Osnovni šoli Komen-da-Moste v Mostah A.Z. boljšo oskrbo prebivalcev Mlake z vodo in ureditev hidrantov. Lani so v občini na novo postavili 90 svetilk javne razsvetljave. Med razpravo proračuna je bilo slišati sicer nekaj posameznih pripomb, da jih je ponekod morda preveč, drugod premalo, vendar je prevladala nekako ocena, da so tako strokovno postavljene. Javno razsvetljavo pa bo letos dobil tudi novi most na Gmajnici in pločnik od vrtca do Most, če bo zgrajen. V proračunu je 10 milijonov tolarjev. Kar nekaj del pa je bilo opravljenih že lani pred koncem leta, plačali pa jih bodo letos. Tako bodo dobrih 46 milijonov odšteli za pločnik od mrliških vežic do cerkve v Komendi, 12 milijonov za ureditev pločnika Moste -Žeje, 7 milijonov za postavitev sedmih avtobusnih čakalnic na Križu, v Mostah, Komendi in v Nasovčah. V proračunu pa na primer predvidevajo tudi 121.000 tolarjev za sofinanciranje letnih kart za park Arboretum v Volčjem Potoku za prebivalce Komende. Andrej Žalar Prvič izvolili podžupana Gorenja vas - Podžupana občine Gorenja vas - Poljane sta postala Izidor Mrak iz Delnic in Marko Ušeničnik iz Gorenje vasi. Opozicija prvega opisuje kot včerajšnjega rušitelja občine, drugega pa kot premalo podkovanega in izkušenega. Občina Gorenja vas - Poljane ima prvič v svoji zgodovini podžupana, celo dva. Na februarski seji, kije bila minuli četrtek, je namreč občinski svet z enajstimi glasovi za, petimi proti in enim vzdržanim potrdil imenovanje Izidorja Mraka za podžupana za gospodarske dejavnosti in Marka Ušeničnika za družbene dejavnosti. Kandidata sta morala pred imenovanjem požreti marsikatero grenko na svoj račun, predvsem iz. vrst največje opozicijske stranke LDS. Nezadovoljstvo s županovim predlogom je Dušan Marc takole pojasnil: "Pri izbiri kandidatov niste imeli srečne roke, verjetno bi se odločili drugače, če vas ne bi stisnili v kot. Kandidata sta za nas neprimerna, saj ima eden premalo strokovnih in političnih izkušenj, drugi kandidat pa je še pred letom dni rušil obstoječo občino in tudi vas osebno, sedaj pa imate opravke z. njim." Izidor Mrak je v zagovor dejal, da kot predsednik KS Poljane ni rušil občine, ampak je krajevni svet le želel urediti določene stvari in razmerja med krajevnimi skupnostmi v občini. "Želeli smo le, da bodo vsi občani zadovoljni. Dali smo le možnost ljudem, da se sami odločijo, da ne bi kasneje poslušali očitkov," je pojasnil Mrak in dodal, da uspešno vodi krajevno skupnost, da bo županu pomagal z vso vnemo in da bo konstruktivno sodeloval z vsemi političnimi strankami. Marko Ušeničnik, ki je moral požreti tudi očitek, da je predlagan za podžupana le zato, ker ga zaradi neustrezne izobrazbe niso uspeli postaviti na mesto občinskega tajnika (tako Bogo Zun), je zavrnil očitke o neizkušenosti. "Tudi na področju družbenih dejavnosti mora nekdo delati in pomagati županu, saj zadovoljstva ljudem ne prinaša le gospodarstvo, ampak tudi kultura. Gorenja vas ne sme biti le spalno naselje," je med drugim dejal Ušeničnik, 32-letni absolvent glasbe in predsednik KUD Trata. Župan je še dejal, da sta oba kandidata pristala na imenovanje za podžupana iz. želje, da mu pomagata in ne zaradi zaslužka. Kot smo izvedeli, se jima podžupanovanje v žepu res ne bo bistveno poznalo, saj bo občina zanju mesečno odštela skupno trideset odstotkov županove plače, čeprav vsakemu po pravilniku o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev pripada do 40 odstotkov županove plače, medtem ko Jože Bogataj kot nepoklicni župan prejema 50 odstotkov plače, ki sicer pripada županu. Simon Šubic Zmanjšati hrup leškega letališča Radovljiški naravovarstven i ki si bodo tudi v prihodnje prizadevali za zmanjšanje hrupa, ki ga stanovalcem povzroča letališče v Lescah in za sprejemljivejšo traso avtoceste. Radovljica - Dolina Drage - ekološka iniciativa in Društvo za varstvo okolja Radovljica preraščata mestne meje ter razširjata svoj program in članstvo na celotno radovljiško občino. To je bil tudi eden od predlogov predstavnikov krajevnih skupnosti na rednem letnem občnem zboru, ki sta ga minuli četrtek, v dvorani radovljiške obrtne zbornice, pripravila omenjeno društvo in ekološka iniciativa. Čisto okolje in kakovost bivanja postajata čedalje pomembnejši vrednoti, kar je s svojo udeležbo potrdilo več kot šestdeset udeležencev občnega zbora, med njimi so bili tudi predstavniki občine in krajevnih skupnosti. Društvo za varstvo okolja Radovljica bo tudi v prihodnje vodil Vojteh Kučina, kije med drugim dejal, da je bilo lansko leto uspešno, saj so izpeljali več odmevnih akcij, med njimi protest proti onesnaževanju okolja Sukna v Zapužah, čistili so potok Zgoša in pripravili zgibanko o gozdni učni poti v Predtrškem gozdu, ki se ji zaradi gradnje avtoceste obeta uničenje. Zaskrbljujoče so tudi nekatere meritve sevanj postaj za mobilne telefone, ki v okolici vrtca na Brezjah presegajo dovoljeno mejo, na gluha ušesa pa so naletele tudi pritožbe stanovalcev zaradi hrupa leškega letališča in trase avtoceste. "Iskali smo stike s predstavniki J Vojteh Kučina ministrstva za promet, da se ne bi tudi v Radovljici ponovila nakel-ska zgodba, ko je avtocesta stanovalcem prinesla veliko večji hrup od predvidenega in zaščitne ograje ne zadoščajo. O letališkem hrupu smo obvestili tudi inšpektorja, vendar želenega učinka ni bilo. Kljub temu si bomo tudi v prihodnje prizadevali za dialog z letališčem in za omejitev hrupa," je dejal Vojteh Kučina. Vitomir Rems je ob tem predlagal, naj krajevna skupnost Lesce prouči možnosti za zmanjšanje hrupa in večjo kakovost bivalnega okolja, saj je poletov čedalje več. Člani društva in iniciative bodo skupaj s krajani, skavti, lovci in ribiči aprila čistili strugo potoka Zgoša, nadaljevali projekt Cindi, si prizadevali za povezovanje šolskih ekoloških krožkov, zmanjšanje hrupa leškega letališča in za sprejemljivejšo traso avtoceste, spremljali sanacijo gramoznice, skupaj z. radovljiškimi osnovnošolci in lovci pa bodo očistili tudi gozdno učno pot. Radovljiški občini bodo predlagali ureditev javnega stranišča v Radovljici ter Karel Lipič Višje cene pomoči na domu Jesenice - Po podatkih z začetka januarja letos v jeseniški občini 71 ljudi potrebuje pomoč na domu. Med njimi so starostniki, invalidi, kronično bolni odrasli ter zelo bolni otroci in otroci s hudo motnjo v telesnem ali duševnem razvoju. Prispevek uporabnikov je bil doslej odvisen od višine dohodka na družinskega člana in je znašal največ 553 tolarjev na uro. Z novim predpisom pa se oblikuje cena efektivne ure, ki bo od 1. aprila predvidoma znašala 1.761 tolarjev na uro. Po sklepu občinskega sveta 27. februarja bodo uporabniki za pomoč na domu plačevali 40 odstot-manj od polne cene, to je kov 1.057 tolarjev na uro, saj bo razliko 704 tolarje pokrila občina. Še naprej pa bodo ostali nespreme- njeni pogoji za uveljavljanje oprostitve plačila. Ta je odvisna od vrednosti opravljene storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti in plačilne sposobnosti upravičenca. Center za socialno delo vsako leto 1. aprila preveri, ali upravičenci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje, in na novo določi višino oprostitve. Najkasneje do konca marca naj bi se za uporabnike jeseniške občine začela izvajati še ena storitev - varovanje na daljavo, ki obsega celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma. Tako je starejšim ljudem in ljudem s posebnimi potrebami omogočeno, da čim dalj samostojno in varno živijo v svojem domačem okolju. Uporabniki storitve potre- bujejo telefonsko linijo, na katero priključijo poseben telefon za varovanje, ki je povezan s centrom za pomoč na domu. Občina Jesenice si je zadnja leta sicer prizadevala za zagon regijskega tovrstnega centra, vendar dogovori z. drugimi občinami niso bili uspešni. Zato so se za izvajanje 24-urne pomoči na daljavo dogovorili z Zavodom za oskrbo na domu v Ljubljani in ob prispevku 2,5 milijona tolarjev zagotovili 20 telefonskih priključkov. Predvidena mesečna cena na uporabnika bo 20.861 tolarjev. Občina Jesenice bo prispevala polovico, tako da bo občan, ki se bo za to storitev odločil, mesečno plačeval 10.430 tolarjev. Tudi za to storitev bo možno uveljavljati oprostitev plačila. Mendi Kokot pripravo programa varstva okolja. Občnega zbora, ki ga je vodil Mirko Medved, se je udeležil tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, ki je obljubil pomoč pri Čiščenju gozdne učne poti in pri določanju trase avtoceste ter dejal, da nas bo Evropska unija prisilila k hitrejšemu reševanju ekoloških vprašanj. Spodbuden je podatek, da je radovljiška Srednja gostinska šola postala eko šola, Avgust Mencinger, dr. med., je predstavil pomen gibanja za zdravje, Metod Rogelj z Zavoda za varstvo naravne dediščine je ob diapozitivih predstavil radovljiško naravno dediščino, sedmošolci radovljiške osnovne šole Tomaža Linharta pa ekološki projekt Gi-nyko Biloba. Renata Škrjanc, foto: R.Š. Proračun potrjen Gorenja vas - V sprejetem proračunu občine Gorenja vas - Poljane za leto 2003 je načrtovanih 1,052 milijarde tolarjev prihodkov, po drugi strani pa načrtujejo za 1,235 milijarde tolarjev odhodkov. Proračunski primanjkljaj torej znaša 182,7 milijona tolarjev, z dodatnimi 16 milijoni, ki jih bo občina dala za kreditiranje drobnega gospodarstva preko Medobčinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva ter za naložbi v STC Stari vrh in loško Klavnico, pa primanjkljaj znaša 198,7 milijona tolarjev. Tega bodo pokrili s prenosom neporabljenih sredstev iz prejšnjega proračuna (134,7 milijona tolarjev) in zadolževanjem v višini 64 milijonov tolarjev. Občina se bo zadolževala le v primeru, da bodo letos začeli z gradnjo telovadnice, zunanjega igrišča in učilnice pri Osnovni šoli Poljane, sicer pa bo letošnji proračun povsem izravnan. Po pojasnilu župana Jožeta Bogataja, je slovenska vlada 20. februarja sprejela sklep, da je investicija v Poljanah uvrščena v državni proračun. Tako bo občina lahko po sprejetju dopolnjenega državnega proračuna za leto 2004 vložila prošnjo za soglasje ministrstva za finance. Simon §ubic Svetnikom nižje nagrade Kranj - Pobudo kranjske mestne svetnice Vlaste Sagadin, ki se je spotaknila ob visoke nagrade članov občinskega sveta, so v občinski upravi vzeli zares. Pripravljajo osnutek sprememb sklepa o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, s katerim bodo nagrade znižali. Predlog spremenjenega sklepa bodo svetnikom posredovali na eno prihodnjih sej. H.J. Dojenčkom po 50 tisoč tolarjev pomoči Kranjska Gora - Na predlog stranke Nove Slovenije so občinski svetniki Kranjske Gore na minuli seji sklenili, da se vsem novorojencem v občini oziroma njihovim staršem ob rojstvu nameni denarna pomoč. Občina Kranjska Gora je ena redkih občin, ki takega prispevka Se nima. Po pravilniku, ki so ga sprejeli, se staršem ob rojstvu otroka tako pomaga pri premagovanju finančnih stroškov, ki so povezani z rojstvom otroka. Prvotni znesek 30 tisoč tolarjev so na seji zvišali na 50 tisoč tolarjev ali vsaj na toliko - kot smo slišali v razpravi - kolikor znaša njihova sejnina. Zanimivo je, da so enkratni prispevek za pomoč staršem za novorojenca primerjali z njihovo sejnino, ki jo mesečno dobi vsak svetnik. Če so znesek že primerjali s sejnino, pa so v dokaj živahni razpravi gladko preslišali predlog svetnice Klavdije Gomboc, ki je predlagala, da bi novorojenčkom namenili vsaj še eno mesečno Sejnino svetnikov oziroma da bi se odpovedali eni mesečni sejnini. Prispevek se izplačuje kot enkratna denarna socialna pomoč. V kranjskogorski občini se je od leta 1997 do 2001 rodilo povprečno 36 otrok letno, medtem ko jih je bilo od leta 1992 do 1996 47. Skupno povprečje desetih let znaša 41 rojstev letno. Ocenili so, naj bi v proračunu za leto 2003 potrebovali milijon 500 tisoč tolarjev. D.S. Na Jesenicah ostaja en podžupan Jesenice - Minuli četrtek je bil na dnevnem redu seje jeseniškega občinskega sveta že tretjič zapored predlog za imenovanje podžupanov, tokrat še dveh - za negospodarsko področje ter za varstvo okolja in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Jeseniška občina od decembra sicer že ima prvega podžupana Branka Noča (LDS), prvenstveno zadolženega za gospodarske dejavnosti. Zupan Boris Bregant je tedaj predlagal tudi drugega podžupana Tomaža Mencingerja iz vrst Združene liste socialnih demokratov, ki bi pokrival negospodarsko področje, vendar svetniki predloga niso izglasovali. Z dnevnega reda januarske seje so točko umaknili in tokrat v obravnavo prejeli razširjen predlog še za tretjega podžupana, ki bi se ukvarjal s prostorskimi vprašanji. Zupan je med januarsko in februarsko sejo občinskega sveta poskušal s predstavniki političnih strank, ki imajo svetnike v občinskem svetu, uskladiti predlog, da za drugega podžupana imenujejo Tomaža Mencingerja. Prav tako je upošteval željo tako imenovanih pomladnih strank, da bi tudi iz njihovih vrst imenovali tretjega podžupana, za kar so predlagali Andreja Černeta (N.Si), ki se tudi sicer strokovno ukvarja s prostorom. Svetniki so se odločili, da bodo za oba kandidata glasovali v paketu in na predlog Roberta Pesjaka (LDS) tajno. Čeprav je kazalo, da sta predloga za oba podžupana dorečena, imenovanji niso izglasovali. Zupan Boris Bregant je ob tem povedal, da bo naloge podžupana, razširjene še na področji negospodarstva in prostora, do nadaljnjega opravljal Branko Noč. Zupan in podžupan bosta svoji funkciji opravljala nepoklicno. Tomaž Mencingerje še opozoril, da tudi postopek imenovanja prvega podžupana naj ne bi bil pravilen in bi bilo treba imenovanje ponoviti. Občina je za presojo zaprosila Urad za lokalno samoupravo. Mendi Kokot Janšev čebelnjak obnovljen Obnovitev Janševega čebelnjaka poteka po načrtih. Dostopna pot je urejena, čebelnjak postavljen, panjske končnice bodo nameščene ob otvoritvi. Čebelarska zveza gornje Gorenjske se prijavlja na čebelarski kongres. Večina gradbenih del in ureditve okolice je že dokončana, manjka še zaščita lesenih delov, ograj in okolice, rekonstrukcija panjskih končnic, ozelenitev okolice in postavitev označevalnih informacijskih tabel, je povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze zgornje Gorenjske. "Vse to naj bi bilo narejeno do 22. junija letos, ko načrtujemo slavnostno otvoritev, na katero bomo povabili domače in tuje goste. Na ta dan bodo rekonstruirane panjske končnice tudi prvič nameščene v čebelnjak, s čimer bo čebelnjak uradno odprt. Do 1. maja bodo vsa gradbena dela in ozelenitev končana. Na slavnostni dogodek se pripravlja tudi občina Žirovnica, saj bo otvoritev v času spominskega dne ustrelitve talcev leta 1943 v Mostah in dneva slovenske državnosti. Glede Svetovnega čebelarskega kongresa Apimondie, ki bo v Sloveniji zadnji teden v avgustu, je Boštjan Noč povedal razveseljivo novico, da so občine Zgornje Gorenjske Jesenice, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica pristopile v skupen projekt promocije predstavitve čebelarstva in turistične ponudbe na tem območju. Ravno v tem času potekajo intenzivni pogovori o izdaji propagandnega materiala, ki ne bo namenjen samo času Apimondie, ampak tudi za kasneje. Poudarek bo na zgodovini čebelarstva, delu in življenju Aniona Janše, čebelarskem muzeju in turističnih znamenitostih tega območja. "Zavedati se moramo, da sta čebelarstvo in Kranjska čebela doma prav na Gorenjskem! TU so doma osnove čebelarstva in najbogatejša zgodovina Čebelarstva. Izredno zanimiv je podatek, daje bila prva čebelarska organizacija na svetu registrirana leta 1781 na Rodinah! Iz tega območja je doma tudi prvi čebelarski učitelj," je poudaril Boštjan Noč. V času Apimondie bo Ljubljana gostila od 5.000 do 10.000 kon-grešnikov. Večina jih bo obiskala Gorenjsko, da spoznajo zgodovino čebelarstva in druge turistične zanimivosti. Gre za prvi čebelarski kongres v Sloveniji in obenem tudi največji od vseh kongresov. Do takrat se bodo posvetili tudi /nameniti čebelarski postaji Zelenica, ki je ena najbolj znanih ple-menilnih postaj za Kranjsko čebelo na svetu. Tu poteka vzreja matic, čiste kranjske sivke. Postajo bodo predstavili tudi gostom kongresa, saj gre za eno najbolj znanih in z največjo tradicijo v Sloveniji. Katja Dolenc Priznanja Civilne zaščite Ob dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, je bila v petek v Kranju slovesnost, na kateri je poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Franc Nadižar podelil priznanja. Kranj - Ob tej priložnosti je Franc Nadižar spregovoril tudi o nekaterih pomembnejših dogodkih in delu enot Civilne zaščite v minulem letu, ki so ga zaznamovali številni marčevski požari v naravi, poletne nesreče v gorah, majska in junijska suša ter neurja v juliju in avgustu. Spregovoril je tudi o reorganizaciji oddelkov za zaščito in reševanje v upravah za obrambo, ki omogoča večjo operativnost in učinkovitost celotnega sistema reševanja in pomoči ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako je bilo vzporedno z novo dokumentov o aktiviranju opera-upravno teritorialno organizira- tivnih gasilskih enot in drugih re-nostjo ministrstva za obrambo sevalnih služb. S pomočjo geo- ustanovljenih trinajst izpostav uprave RS za zaščito in reševanje, med njimi tudi v Kranju. Sestavljajo jo strokovne službe, zadolžene za operativno strokovno delo zaščite, reševanja in pomoči, regijski center za obveščanje in regijsko logistično središče. "Lani smo nadaljevali s posodabljanjem sistema spremljanja nevarnosti, obveščanja in alarmiranja na vsej Gorenjski, zagotovili redno ažuriranje dokumentov o obveščanju v občinah in regiji ter grafsko orientiranih baz podatkov seje izboljšala podpora operativnim odločitvam," je med drugim Železnikov, Ludvik Mekuč iz Kranja, Hugo Oitzl iz Kranjske Gore, postaja GRS Tržič in prostovoljno gasilsko društvo Kropa. Dobitnika srebrnega znaka Civilne zaščite sta Jože Žlebir iz Cerkelj in Prostovoljno gasilsko društvo StražiŠče, zlati znak Civilne zaščite pa sta prejela Gasilsko reševalna služba Kranj in Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica. Bojan Kopač je podelil tudi bronaste znake reševalcem, ki jih je za posebne zasluge predlagal Biserna poroka Mare in Albina Pogačnik Kranj - V času, ko življenje teče nevzdržno hitro, se menjavajo poslovni trendi in je ločitev skoraj toliko kot porok, je biserna poroka zares nekaj nevsakdanjega. Pred natanko šestdesetimi leti, 28. februarja 1943, sta se vzela Mara, rojena Poličar z Bleda in Albin Pogačnik z Labor. Minuli petek so v družinski hiši Pogačnikovih na Laborah pripravili srečanje in obeležili izjemen družinski dogodek, biserno poroko. V krogu družine je cerkveni obred opravil šmartinski župnik Ciril Berglez in dejal, da sta Albin in Mara zanesljivo velik dar, dar za življenje, dar za njuna otroka in 2a vse, ki se z njima veselijo velikega jubileja. Mara in Albin sta se za takratne čase hitro poročila in po smrti Albinove mame skupaj skrbela za družino. Albin je bil prisiljen prevzeti družinsko tiskarno Ko-•cktor. Družinska tiskarna je bila v tistem času zelo poznana, tiskarska obrt pa povsem drugačna od sedanje. Na Gorenjskem so b'Ie takrat le dve tiskarski družbi "i tri zasebne delavnice. Po drugi svetovni vojni so Pogačnikovo tiskarno Kolcktor nacionalizirali, kasneje celo zaprli. Tako je moral Albin poiskati novo zaposlitev. Zadnjih 16 let pred upokojitvijo je služboval v Gorenjskem tisku, kjer je bil tehnični urednik in je prevzel nekaj vodilnih mest. Mara in Albin imata dva sinova. Starejši Marko zdaj živi v Šempa-su, mlajši Miha pa v Hamburgu. Oba sta svetovno znana kulturnika in pri nas poznana že od zgodnje mladosti. Marko je bil glavni pobudnik in ustanovitelj takrat avantgardno umetniške skupine OHO, ki se je zbirala predvsem v krogu kranjske Gimnazije. Postal je akademski kipar, zdaj pa se ukvarja z zdravljenjem Zemlje, li-topunkturo, akupunkturo Zemlje. Njegove knjige o litopunkturi in Gorenjski dobitniki letošnjih priznanj Civilne zaščite. Pogačnikova s šmartinskim župnikom Cirilom Berglezom. dejal Franc Nadižar in še posebej poudaril pomen rednega usposabljanja štabov, enot in služb Civilne zaščite. Ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, je Franc Na-dižai podelil več priznanj Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, zaslužnim za razvijanje in krepitev pripravljenosti, zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Bronasli znak civilne zaščite so prejeli Matjaž Lušina i/ poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. Potapljača Igor Detela in Jure Češarek sta znak dobila za reševanje v Črni gori, gorski reševalci Matija Perko, Roman Hartman, Pavle Logonder in Zvone Korenjak pa za pomoč pri odpravljanju posledic plazu v Logu pod Mangartom. Kranjčan Zlato Brzin je plaketo Civilne zaščite prejel na včerajšnji osrednji svečanosti v Ljubljani. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Biseroporočenca Mara in Albin s sinovoma Markom in Mihom. tej temi so že sedaj prevedene v šestnajst evropskih jezikov. Mlajši sin Miha pa je zapisan glasbi. Pri petih se je začel učiti igranja violine, končal srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in visoko glasbeno šolo v Kòlnu pri slovenskem profesorju Igorju Ozimu. Podiplomski študij je Marko Pogačnik končal na Univerzi v Bloomingto-nu v Ameriki in nato začel s samostojnim koncertiranjem. V krogu najdražjih sta Albin in Mara Pogačnik povedala, da sta dosegla svoj življenjski cilj. Oba sinova krepko hodita po svojih umetniških poteh in imata sedem vnukov in štiri pravnuke. Žalostno je le, da se mama družine, Mara Pogačnik zadnjih sedem let sooča z boleznijo. Ganljiv je bil nagovor in zahvala sina Marka, ki seje staršema zahvalil za življenje in da so v vseh trenutkih lahko obogatili drug drugega. Miha pa je družino nagovoril s 17 minut dolgo sonato Choconno, J.S. Bacha. Sonata govori o 33 različ- nih variacijah in Miha sonato imenuje velika, junačka biografija z velikim ozadjem in prijetnim razvojem teh različnih tem. Kot hi sonata govorila o življenju slavlje-nih Mare in Albina Pogačnika. Gorazd Šinik, foto: G.Š. Popravek V članku z naslovom S skakalnico nismo obogateli v petkovi številki Gorenjskega glasa jo je zagodel tiskarski škrat. V navedbi Zofije Kert glede cene odkupa drugega gozda je pravilno 35 mark za kv. meter in ne 85 mark, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo. Bolj okusni. Bolj zdravi. Bolj prepoznavni. iogurt Sadni jogurti v novi, zeleni embalaži Ljubljanskih mlekarn odslej s še več sadja, z novimi okusi in v različicah z manj maščobe. © ^IfflWRMIlflMMItl^- Ljubljanski mlekarne, d.d.. Tolstojeva 63.1000 Ljubljana LJUBLJANSKE MLEKARNE Tradiciji. Skrb. Zmmljrvo« Pomoč v gmotnih in duhovnih stiskah Škofijska Karitas Ljubljana je lani zbrala nad 160 milijonov tolarjev. Na škofijski in v župnijskih Karitas, ki imajo 1500 sodelavcev, je iskalo pomoč blizu 10.000 ljudi. Ljubljana - S sveto mašo v kapeli seje v soboto, l. marca, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu začel občni zbor župnijske Karitas Ljubljana. Direktor Karitas Stane Kerin je v razlagi poročila o lanskem delu ugotovil, da je bilo storjeno veliko dobrega. Karitas in njegovi sodelavci rešujejo tisto kar lahko rešimo. To so kot kristjani dolžni storiti. Število prosilcev za pomoč se je lani povečalo, med njimi pa je vedno več ljudi z duševnimi motnjami, odvisnikov od drog in brezdomcev, ki zaradi pomanjkanja hrane in strehe nad glavo tudi umirajo. Vsi ti problemi so še posebej ostri v Ljubljani in na Gorenjskem. Mnogi iskalci pomoči pa je iščejo le hrano in oblačila, ampak tudi prijateljsko in spoštljivo besede. Za vsakogar, ki išče pomoč, je treba najti čas. Škofijska Karitas in ljubljanska mesta občina sta omogočila začetek delovanja prve ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Štepanjskem Delovno predsedstvo občnega zbora škofijske Karitas. Desetletnica škofovske konference Ljubljana - V sredo in četrtek pretekli teden je minilo deset let od potrditve ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference in njenega statuta. To je bilo storjeno v Vatikanu, ki sla ga takrat prvič uradno obiskala takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle. Samostojnost Slovenije pa je Vatikan priznal 13. januarja leta 1992. Kot je ob desetletnici samostojnosti povedal ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Rode, segajo prizadevanja za ustanovitev samostojne konference že v sredino osemdesetih letih, ko seje sam, ko je služboval v Vatikanu, pogovarjal o možnosti samostojne konference, vendar je bila pobuda zavrnjena. Razmere v takratni Jugoslaviji so se že zaostrovale in Vatikan s priznanjem samostojne škofovske konference za Slovenijo ni želel dajati vtisa, da sodeluje pri rušenju Jugoslavije. Razmere pa je spremljal in analiziral in po priznanju samostojne države Slovenije tudi ustanovitev samostojne škofovske konference ni bila več problem. Na pomislek, da je od priznanja države do ustanovitve konference preteklo eno leto, je nadškof dr. Franc Rode odgovoril, da se Sveti sedež za vsako potezo odloči premišljeno, ko stvari dozorijo. Slovenska škofovska konferenca je že sedaj enakopravna v evropski škofovski konferenci, s članstvom Slovenije v evropski uniji pa se bo njen pomen še povečal. V Evropski uniji so škofovske konference držav članic še posebej povezane. Jože Košnjek Stane Kerin naselju. V njej prostovoljno svetuje in pomaga 56 zdravnikov. V vzorno pripravljeno poročilo o delu so zapisali, da v okviru Karitas ljubljanske nadškofije deluje 121 župnijskih Karitas, ki imajo skupno blizu 1500 sodelavcev prostovoljcev, redno zaposlenih pa je pet. Blizu 10.000 ljudi je lani iskalo pomoč. Posebne skrbi so deležni brezdomci. V devetih ljubljanskih župnijah jih živi več kot 400. Zunaj Ljubljane pa Karitas skrbi za skoraj 100 brezdomcev, med drugim tudi v Škof j i Loki. Lani so darovi za delovanje škofijske Karitas znašali dobrih 160 milijonov tolarjev. Darovalci so bili različni, tudi iz tujine, še zlasti iz Mainza v Nemčiji. Če je treba, pa se tudi naša Karitas vključi v mednarodno pomoč. Karitas je med drugim zbirala pomoč za revne slovenske družine v Argentini, kjer so še posebno starejši v hudih stiskah, in za Log pod Mangartom, ki ga je prizadel plaz. Lanski izdatki pa so znašali nad 110 milijonov tolarjev. Načela delovanja Karitas so celostna pomoč, spoznavanje bistva in vzrokov za stisko ljudi, dvig zavesti o socialnih stiskah v okviru cerkve, usposabljanje ljudi za svetovalno pomoč in izmenjavo izkušenj, prizadevanja za pravično in človeku bolj naklonjeno socialno politiko in delo za duhovno poglabljanje. Karitas je cerkvena in civilno pravno priznana organizacija, ki pospešuje in razvija socialno zavest ter delovanje med ljudmi. Karitas je občestvo kristjanov, ki odkriva stisko ljudi, išče vzroke zanjo in si prizadeva najti primerne rešitve. Karitas to dela v okviru trojnega poslanstva cerkve: oznanjevanja, liturgije in dia-konije. Jože Košnjek Društvo sv. Modesta Ljubljana - Sredi meseca so v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu ustanovili društvo sv. Modesta oziroma društvo prijateljev vojaških duhovnikov. Za predsednico je bila izvoljena Julijana Lesko-vec, ki bo svoje delo opravljala skupaj vojaškim vikarjem, polkovnikom msgr. dr. Jožetom Plutom in kaplanoma podpolkovnikom Matejem Jakopičem in majorjem Aleksandrom Urekom, ki so duhovniki in delujejo v Slovenski vojski. Društvo sv. Modesta naj bi postalo sčasoma duhovno središče, v katerem se bodo srečevali razen duhovnikov tudi ljudje, ki na različne načine služijo domovini, njihove družine in drugi člani. Tak središča so v tujini zelo poznana in priljubljena. Na ustanovnem zboru so povedali, da mora biti član društva vzoren državljan in človek, ki stremi za življenjem po krščanskih vrednotah, in je zvest bogu in domovini, kar je vodilo slovenskih vojaških duhovnikov. J.K. Živahno na Koroški Beli Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela, ki deluje že peto leto, je tudi za marec pripravilo bogat program. V soboto so imeli občni zbor. V kulturnem programu so sodelovali Drobtinice in Jernej Arh s harmoniko in fotograf Branko Čušin mlajši. V nedeljo pa so organizirali pustno rajanje. V soboto, 8. marca, ob 18. uri bo v kulturnem hramu srečanje animatorjev, v nedeljo, 9. marca, pa bo med 9. in 12. uro srečanje za otroke. V soboto, 15. marca, bodo odprli razstavo fotografij Janeza Pipana, naslednjo soboto, 22. marca, pa bo za materinski dan recital Ljubezen in življenje ženske. V soboto, 29. marcà, bo režiji Gregorja Čušina premiera komedije Županova Micka. Pripravljajo tudi več delavnic za starejše in mlajše: o slikanju na steklo in barvanju na svilo, o risanju, družabnih igrah, kuhanju in podobno. J.K. Prazniki in godovi Štirideset mučenih vojščakov V tednu, ki ga začenjamo, je nekaj zanimivih praznikov. Včeraj je minilo 24 let od začetka molitve rožnega venca papeža Janeza Pavla II. na Radiu Vatikan vsako prvo soboto v mesecu. Jutri, 5. marca, bo pepelnica, na katere dan je zapovedan strogi post. Na jutrišnji dan sta običaj blagoslovitev pepela in pepeljenje, pepelnica pa je tudi začetek postnega časa. Jutri bo minilo 6 let od imenovanja dr. Franceta Rodeta za novega ljubljanskega nadškofa in metropolità slovenske cerkvene pokrajine. V petek, 7. marca, bo svetovni ekumenski molitveni dan žensk, ki bodo praznovale naslednji dan, 8. marca mednarodni dan žena. Danes, 4. marca, je spominski dan Kazimira, poljskega kraljeviča, Arkadija, škofa in mučenca, in mučenca Hadrijana Škotskega. Kazimir je bil sin poljskega kralja Kazimira IV. in kraljice Elizabete Avstrijske. Bil je eden od trinajstih otrok tega kraljevskega para. Bil je veren in se je brez težav odpovedal ogrski kroni, zató pa je do zgodnje smrti pomagal ljudem. Kazimir je zavetnik Poljakov in Litovcev, upodabljajo pa ga v poljski narodni noši z lilijo, simbolom čistosti, v roki. Jutri, 5. marca, bodo godovali mučenec Hadrijan, redovnik Janez Jožef od Križa, mučenec Evzebij in mučenka Olivija (Livija). Hadrijan je bil eden zadnjih palestinskih mučencev. V četrtek po pe-pelnici, 6. marca, bo spominski dan opata Fridolina (Miroslava), redovnice Kolete (Nikolete, Nike) in mučenca Marcijana. Fridolin, rojen na Irskem, je zavetnik živinorejcev in krojačev, na pomoč pa ga kličejo tudi ob po-vodnji in slabem vremenu. V kraju Sackingen ob meji Nemčije in Švice priredijo njemu v čast vsako leto veliko procesijo. V tem mestu je Fridolin ustanovil opatijo. V petek, 7. marca, bo spominski dan mučenk Perpetue in Felicite in redovnice Terezije Redi. V soboto, 8. marca, godujeta redovni ustanovitelj Janez od boga in mučenec Filemon. Janez od boga se je rodil leta 1495 na Portugalskem in se je, ko je bil star 8 let, pridružil duhovniku, ki je potoval skozi njihove kraje in je odlično pridigal. Za njim se je zgubila vsaka sled. Najprej je bil pastir, nato pa se je izšolal in postal oskrbnik posestva. Ni se hotel poročiti. Odšel je v Afriko, kjer je pomagal ujetim kristjanom. Ustanovil je družbo za strežbo bolnikom, ki se imenuje red usmiljenih bratov. Je zavetnik bolnišnic, bolnikov in bolniškega osebja. V nedeljo, 9. marca, na prvo postno nedeljo, bosta praznovala redovnica Frančiška Rimska in škof Bruno Kverfurtski. V ponedeljek, 10. marca, bo praznik štiridesetih mučencev iz Sebaste. Številni kristjani so bili tudi rimski vojaki, nekateri celo v najbolj elitnih enotah, kot je bila na primer dvanajsta rimska legija. Rim je zahteval odpoved veri in čaščenje poganskih bogov, tega pa nekateri vojaki niso hoteli storiti. Tudi štirideset vojakov te slavne legije v Sebasti, današnjem Sivasu v Turčiji, ne. Vztrajali so v veri kljub obljubljenim odlikovanjem in nagradam. Zasliševali so jih in se odločili za kruto smrt: brez obleke so jih zaprli na zamrznjen ribnik v Armeniji, nato pa so jim polomili roke in noge ter jih sežgali na grmadi. V Sloveniji je god mučencev tudi vremenski mejnik. Pregovor pravi: Če na štiridesetih mučencev dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. Jože Košnjek Resnica o šeriatu Jesenice - V petek, 7. marca, bo obiskal Jesenice eden vodilnih evropskih šeriatskih pravnikov dr. Fikret Karčič. Predavanje bo ob 19. uri v dvorani kulturnega društva muslimanov Biser ob športni dvorani Podmežakra na Jesenicah. Po predavanju, na katerega so povabili predstavnike medijev in javnega ter kulturnega življenja Jesenic in okolice, bo ugledni strokovnjak odgovarjal na vprašanja občinstva. Vprašanje položaja islama in šeriatskega prava je zelo pomembno in aktualno, posebej v Sloveniji, kjer se krešejo mnenja o gradnji džamije oziroma islamskega kulturnega središča v Ljubljani. Dr. Fikret Karčič se je rodil v Višegradu v Bosni in Hercegovi- ni. Leta 1978 je diplomiral je na pravni fakulteti v Sarajevu, leta 1985 pa magistriral na pravni fakulteti v Beogradu na temo Šeri-atska sodišča v Jugoslaviji 1918 -1941. Doktoriral je leta 1989, prav tako na beograjski pravni fakulteti s temo o družbenih in pravnih vidikih islamskega reformi stičnega gibanja in njegov vpliv v Jugoslaviji v prvi polovici 20. stoletja. Doslej je predaval na islamski teološki fakulteti v Sarajevu in ne islamskih fakultetah v tujini. J.K. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Nepozabni škof Abraham V letu, ko se spominjamo 200-letnice ukinitve loš-' kega gospostva freisinških Škofov, je prav, da se spominjamo tudi prvega gospoda tega gospostva - Škofa Abrahama. O njem smo v tem podlistku le pisali. Kdaj in kje se je rodil, ni znano, umrl je v Freisingu 7. junija 993 ali 994, škofje bil od 957. V njegovem pontifikalu (obredni knjigi) so našli slovite Brižin-ske spomenike, on je bil tisti, kije leta 973 od cesarja Otona II. dobil v dar loško posest. Ali je bil sam kdaj na U>škem, je bil res slovenskega (karantan-skega) rodu, so bila najstarejša nam ohranjena li-turgična besedila v praslovenščini napisana prav zanj? Na ta vprašanja zanesljivih odgovorov ne poznamo. To pot omenimo samo še eno žlahtno podrobnost. Zdi se, da je škof kmalu po prejemu loškega gospostva zapadel pri cesarju v nemilost. Menda gaje bavarski vladar vojvoda Henrik Prepirljivec vpletel v Ol.A.v>>)(.nt' Ttofr J*í)K>cíi milcímu H|ÉH H|IÍl'»fW lumifi" m- I vucni m i* m* li* !, •r |·iir.in< «íi \ il|>rt vurri ii T J.......*S« ni "ii nI 11, hil. crH'Urn- ( vXtm 1>vftif Brižinski spomeniki, praslovenski rokopis iz 10. stoletja. kralj. " Spodaj sledi: "Naj torej ve prizadevnost vseh naših, namreč sedanjih in prihodnjih zvestih podložnikov, kako smo ponižno naprošeni po primernih in zelo spoštljivih prošnjah naše ljube matere Teofane in našega nadvse dragega nečaka, karantan-skega vojvode Henrika, častite mu možu Abrahamu, škofu svete freisinške cerkve, ki ga z nami druži spoštljivo prijateljstvo, neki del naše posesti, ki leži v pokrajini, z ljudskim izrazom imenovani Kranjska, in v marki vojvode Henrika in v grofiji grofa Walsilona, prav tam, kjer začenja izvirati potok Žabnica, takoj nato proti zahodu gorske vrhove in vmes ležeče gozdove do Pečane in tako naprej do meja teh gora; nadalje od tam, kjer izvira potok Hota- veljščica, pa do tistega kraja, kjer se izliva v reko Soro, in naprej čez Soro do vrha same gore, ki leži ob Sori in se širi proti vzhodu, in naprej po tej gori in po dolinah do gradu, ki se po ljudsko imenuje Bo- sisen, in takoj nato od istega gradu tja do potoka, ki se imenuje Gotzthe, pa do vrhov gora ob Sori in potem, kjer se omenjeni potok na južni strani izliva v Soro, in tako nepretrgoma do tam, kjer se Sora izliva v Savo, in kolikor je tam krajev med obema po-sestima, namreč škofa Abrahama in grofa Werhar-da, izvzemši Pribislavovo lastnino, ki mu je bila podarjena po naši kraljevski izročitvi, vse to, kar je v celoti pripadalo nam, smo dali podariti v last škofu Abrahamu in breg ob Sori, kolikor daleč seže dolžina enega orala, do plitvine, ki se po ljudsko imenuje Stresov brod, ter od tam na drugo stran te reke proti zahodu do poti, ki se imenuje pot Kranjcev, in navzgor po tej poti vse polje, kolikor ga leži na južni strani te poti, tako da te meje zajemajo območje Praš in gozdič, ki se v ljudskem jeziku imenuje Sorska Dobrava, ter da po sredi razdelijo svet, ki leži med Prašami in Mavčičami, in naprej do prej omenjenega potoka Zabnice - po naši kraljevski oblasti podelili in za trdno prepustili v lastno uporabo z obdelano in neobdelano zemljo, s travniki, pašniki, gozdovi, stavbami, vodami in vodnimi tokovi ter z že omenjenim gozdom, z lovišči, ribniki, mlini, premičninami in nepremičninami, s prehodnim in neprehodnim svetom, z dohodki in izdatki, s prejšnjimi in prihodnjimi terjatvami in vsem, kar spada zraven po pravu in zakonih." (Objavljeno v Loških razgledih 44, 1997, str. 25-26; sklepni del dokumenta in komentar bomo objavili naslednjič.) Lesene stebre tovorne žičnice zamenjali kovinski Ob koncu leta 2002 je Planinsko društvo Radovljica štelo 1731 članov. Največja investicija društva je bila v zadnjih letih obnova tovorne žičnice Trenta - Kriški podi. Radovljica - V petek je Planinsko društvo Radovljica pripravilo redni občni zbor v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Zbora so se med drugim udeležili predstavniki upravnega odbora planinskega društva, častni člani društva, nekateri predsedniki sosednjih planinskih društev, župan občine Radovljica Janko S. Stušek, za zabavnejši del občnega zbora pa je poskrbela tudi otroška pevska skupina Hitri polži. Planinsko društvo Radovljica je ob tej priložnosti izdalo tudi planinski bilten, kjer posamezniki lahko najdejo različne koristne informacije. Preden so se predstavniki planinskega društva lotili resnejših stvari, kot so poročila, razprave na poročila, sprejem in potrditev zaključnega računa, volitev upravnega odbora, predsednika planinskega društva, nadzornega odbora ter častnega sodišča, so predstavili v polurnem uvodu v občni zbor ob diapozitivih potek obnove tovorne žičnice Trenta -Kriški podi. Planinsko društvo Radovljica je največje športno rekreacijsko društvo v občini Radovljica in eno največjih planinskih društev v Sloveniji. V društvu deluje osem samostojnih odsekov: alpinistični, mladinski, športno plezalni, vodniški, propagandni, gospodarski, markacijski in Postaja Gorske reševalne službe Slovenije. Delujejo po samostojnih, za vsak odsek posebnih programih. Društvo upravlja s tremi planinskimi postojankami: Roblekovim domom na Be-gunjščici, Valvasorjevim pod Stolom, Pogačnikovim na Kriških podih in tovorno žičnico, ki služi za oskrbovanje Pogačnikovcga doma. Najbolj zanimiv del občnega zbora je verjetno predstavljala ravno predstavitev poteka in obnove tovorne žičnice Trenta - Kriški podi. Predsednik Planinskega društva Radovljica Miro Pogačar je sliko dopolnil tudi z. besedo. Obnova tovorne žičnice Trenta - Kriški podi Med 1980 in 1985 so člani društva zgradili tovorno žičnico iz Zadnjice na Kriške pode, ki je služila oskrbovanju in vzdrževanju Pogačnikovcga doma. Žičnica obstaja še danes, vendar so jo dodobra obnovili. Njena obnova je predstavljala eno večjih investicij društva, kot tudi potrdila pregovor V slogi jc moč. Dolžina žičnice je skoraj tri kilometre z višinsko razliko 1300 metrov. Že na začetku so po nekaj letih morali smrekove nosilne stebre zamenjati s kostanjevimi, ki so zdržali do konca tisočletja. Zob časa pa je načel tudi jeklene dele žičnice. Leta 2000 je Planinsko društvo Radovljica vložilo na upravni enoti v Tolminu vlogo za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za legalizacijo žičnice in njeno temeljito obnovo. Istega leta so naročili tudi projekte za gradbeni in stroj- mm Nočemo stroge, prepisane zakonodaje Škofja Loka - V sredo je Gobarsko društvo Škofja Loka pripravilo okroglo mizo, na kateri so člani izmenjali mnenja o zakonodaji, izkoriščanju in varstvu gozdne flore v Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo ter informacije o izobraževanju članov. Na začetku so predstavili zgodovino društva. Vsa gobarska društva se združujejo v Zvezo gobarskih društev Slovenije, ki delujejo v javnem interesu s statusom, ki ne daje denarnih ugodnosti. Vzdržujejo se le s članarino in občinskimi sredstvi. Čez leto dni bo društvo praznovalo 30 let dela, sedež imajo v KS Trata, izobražujejo pa se na predavanjih, mesečnih ekskurzijah in tedenskih večerih. Društvo vodi Marta Novljan. Menijo, da se za njihovo dejavnost premalo zanimajo šole, ki učence pri peljejo na letno razstavo gob, žal pa je to tudi vse. Prav tako menijo, da le togo prepisovanje zakonov nam najbližjih članic, Avstrije in Italije, brez upoštevanja naših posebnosti ne more biti sprejemljivo. Predpisi naj bi bili taki, da ne bi po nepotrebnem razburjali ljudi, ampak jih rajši vzgajali s pravilnim odnosom do narave. Stroga zakonodaja pri sosedih in naši nepopolni predpisi danes omogočajo ropanje naših rastišč gob. Društvo sicer ne zagovarja togega in neživljenjske-ga sistema dovolilnic, a vseeno naj bi vsakdo opravil izpit o osnovnem znanju gobarjenja in ga potem vsako leto podaljševal s plačevanjem članarine. Člani naj bi v prihodnje na podlagi svojega znanja in izkušenj rekreativne gobarje opozarjali na nepravilnosti in prekrške. B.B. Bogato jubilejno leto Nadaljevali bodo z usposabljanjem in urejanjem garaže. Stražišče - Lani so v Prostovoljnem gasilskem društvu Stražišče. ki ima nad 130 članov, s številnimi uspehi in slovesno parado po ulicah Stražišča proslavili stoletnico delovanja. Na občnem zboru konec tedna so ocenili, da jc bilo leto v zadnjem mandatu vodstva zares bogato. Dejavni jeseniški planinci Jesenice - Kjer je veliko volje, so tudi dobri rezultati. Tako lahko na kratko označimo letošnji občni zbor Planinskega društva Jesenice, ki je bil v petek, 28. februarja, v Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. Ne gre prezreti dela mladih planincev, vrstijo se organizirani pohodi in izleti, člani postaje GRS so ponosni na nove prostore. Veliko skrbi namenjajo štirim planinskim postojankam, kjer jc v ospredju varstvo okolja. Na občnem zboru so si zastavili velike cilje pri nadaljnji obnovi postojank. Letos se bodo vključili v praznovanja 100-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski sodni okraj. V slavnostnem delu občnega zbora je predsednik društva Branko Bergant skupaj z županom občine Jesenice Borisom Brcgantom izročil svečano listino Planinske zveze Slovenije Pavlu Dimitrovu za izreden prispevek pri delu društva v več kot polstoletni zgodovini. J.R. ni del žičnice. Maja 2001 jc bilo izdano lokacijsko dovoljenje in nekaj mesecev kasneje še gradbeno. Septembra pa so že začeli z zemeljskimi deli za postavitev novih kovinskih stebrov v betonskih temeljih. Pred začetkom letošnje planinske sezone so zamenjali obračalno kolo na zgornji postaji in jekleni del skoraj v celoti prenovili ter prepleskali. Naredili so tudi nekaj izboljšav na spodnji pogonski postaji in nekaj dodelav na napenjalni postaji ter obe prepleskali. V začetku novembra so iz Italije pripeljali naročene nove žične vrvi, ki so/bodo prezimile ob spodnji postaji in počakale na montažo. Obnova tovorne žičnice Trenta - Kriški podi se je tako uspešno zaključila oziroma se zaključuje. " Določene malenkosti bo še potrebno urediti, pa tudi kaka manjša, večja dela se bodo v prihodnjih letih verjetno še pokazala, drugače pa naj bi nova žičnica zdržala nekaj deset let," je zaključil svoj polurni opis obnove Miro Pogačar, v biltenu pa zapisal: "Z zamenjavo žičnih vrvi bodo v prihodnjem poletju zaključena dela pri obnovi tovorne žičnice na Kriške pode. Starost naših planinskih postojank se vrti okoli srečanja z Abrahamom. Vzdrževali smo jih, obnavljali in dograjevali. Jedro je ostalo staro. Prilagoditi jih moramo sedanjim potrebam in dahniti v njihove prostore novo svežino in svetlobo. Upamo, da se bo podoba Valvasorjevega doma pričela spreminjati že letošnje leto. Jedro upravnega odbora našega planinskega društva ostaja isto. Še sreča, da imamo samo dvoletni mandat, saj bi ob koncu štiriletnega, ob sedanjem tempu, morali napisati celo knjigo." Alenka Brun Janez Jančar, novi predsednik Lani so namreč prenovili fasado doma in stolp, prepleskali so vrata in napušč, imeli demonstracijsko in sektorsko vajo, srečanja članic, kviz. za mladino, orientacijski pohod in še več drugih akcij. Opravljenih je bilo ogromno prostovoljnih delovnih ur, sodelovali so pri urejanju Baragovega trga in prestavitvi kapelice, varovali so kres na Joštu, pregledali so vse hidrante, bili uspešni na tekmovanjih. Trije člani so dobili naslov nižjega gasilskega častnika, dva pa sta napredovala. Letos bodo z deli nadaljevali in bodo med drugim urejali garažo. Opremili bodo pionirsko desetino, nadaljevali s programom mladi gasilec in nabavili osebno opremo za gasilce. Na občnem zboru so se še posebej zahvalili dosedanjemu predsedniku društva Vojku Mraku za 19-letno vodenje društva. Priznanje mu je izročil tudi predsednik KS Rok Žibert. Za novega predsednika so izvolili Janeza Jančarja, za poveljnika pa Jožeta Tiringerja. Podelili so tudi priznanja. Za petdesetletno delo v društvu so jih dobili Milan Knez, Ivan Hafnar, Vid Liebhart in Pavle Jekovec, za 40-letno delo pa Stane Vilfan in Edvard Renko. Priznanja III. stopnje Gasilske zveze MO Kranj pa so dobili Matevž Bitenc, Boštjan Bitenc in Martin Habjanič. Andrej Zalar Prepeljali že 62 tisoč litrov vode Gasilci v Šmartnem bodo letos proslavili 95-letnico. Šmartno v Tuhinju - Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Tuhinju v občini Kamnik, ki ima 186 članov, so ugotovili, da so lani in tudi v zadnjem petletnem obdobju uresničili vse večje programske naloge. Ugotovili so, da so imeli v petih letih en velik požar v vasi Hruševka, ki je uničil stanovanjsko hišo, trikrat pa so posredovali zaradi poplav. Nabavili so tudi novo avtocisterno, s katero pa so v sušnem obdobju krajanom na njihovem območju prepeljali 62.500 litrov čiste pitne vode. Predsednik društva je ugotovil, da so bile stalnica aktivnosti zadnjih petih let poleg varovanja m gašenja tudi Florijanova maša, udeležba na tekmovanjih, sodelo-vanje mladine na različnih prireditvah na območju Gasilske zveze Kamnik, uspešno izobraževanje 'n izpopolnjevanje. Med posebno uspešnimi akcijami je bila mdi opremljanje gospodinjstev z gasilnimi aparati. Letos bodo v društvu nadaljevali z. izobraževanjem in usposabljanjem, sodelovali bodo na tekmovanjih in še bolj spodbudili delo v društvu mladi gasilec. Tečaj za vodje skupin v sektorju Delo z mladino prva naloga Planinsko društvo Žirovnica je na rednem letnem občnem zboru v petek, 28. februarja, razpravljalo o opravljenem delu v preteklem letu in novih načrtih. Delo z mladimi ostaja prva naloga, posvetili se bodo še urejanju dokumentov za možni odkup planinskega doma na Izviru pri Završnici in rednim nalogam. Franc Resnik, predsednik Tuhinjske doline se začenja že ta teden. Ob stalni pripravljenosti za posredovanje in reševanje pa bo letos osrednji in najbolj svečan dogodek v Šmartnem proslavitev 95-letnice društva. Proslava s parado in pregledom delovanja društva, s srečanjem z drugimi društvi (vsako leto imajo tudi srečanje gasilcev iz. krajev Šmartno v Sloveniji) pa bo 15. avgusta. Ivan Hribar, poveljnik Na zboru so ponovno izvolili za predsednika društva dosedanjega predsednika Franca Resnika, za poveljnika pa prav tako dosedanjega poveljnika društva Ivana Hribarja. Podelili pa so tudi priznanja za večletno delo in odličja. Priznanje za 50-letno delo je dobil Franc Pavlic, za 40-letno delo Anton Klemen, veteranski plaketi in znački pa Blaž Narat in Alojz Dolar. Andrej Zalar Breznica - Devetdeset navzočih članov je vse sklepe in vsa poročila o delu potrdilo soglasno, prav tako načrte za naprej. Predsednik društva Dušan Rajgelj je povedal, da so minulo leto posvetili obnavljanju Doma pri izviru Za-vršnice, pri čemer so v 50 akcijah in 1500 urah opravili izjemno veliko število prostovoljnih delovnih ur. Izjemen udarniški duh, ki je danes že prava redkost. Ureditev doma, ki ga imajo v najemu od Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, je tudi glavna gospodarska dejavnost, v katerega obnovo so sprva vložili štiri milijone tolarjev, v zadnjih treh letih pa vrednost narasla na 15. Ob koncu leta se je s spremembo pravnih temeljev za upravljane z nepremičninami v državni lasti odprla možnost odkupa, a žal brez klavzule predkupne pravice. Zato bodo letos bolj kol zaključni fazi obnove doma, skušali vse napore vključiti v pravni pristop k varianti odkupa doma takoj, ko bo zanj zaključen postopek denacionalizacije. Gre za večjo finančno investicijo, a v društvu upajo, da jim bosta pomagali lokalna skupnost in občina Žirovnica, ki jih skupaj z županom Francem Pfaj farjem podpirata že vsa leta. Glavni cilj v tem letu ostaja delo z mladimi. Lani so z Osnovno šolo Žirovnica dobro sodelovali, zato so se mlade sekcije v šoli številčno zelo povečale. Šola organizira vsako leto za vse razrede planinski športni dan, ki ga društvo načrtuje in s svojimi vodniki vodi skozi osemletko. Zastonj nastopi v višjih razredih in prvih letnikih srednje šole, zato se bodo posvetili delu in metodam, ki bodo otroke pritegnile. Svojim članom, ki jih je kar 638 in je v občini Žirovnica drugo najmočnejše društvo za Društvom upokojencev, pa želijo ponuditi raznovrstne dejavnosti, v katerih bo vsak našel nekaj zase. Ukvarjali se bodo tudi z varstvom narave, organizirali množične prireditve in pohodne izlete po Sloveniji in v tujini. Z 11 vodniki so nad slovenskim povprečjem. Prvomajski shod planincev pri izviru Završnice ostaja stalnica, ob spominskem dnevu občine konec junija pa bo pohod občanov na najvišji hrib v občini - Stol. Katja Dolenc OBVESTILA 50 let - Društvo upokojencev Preddvor bo 8. marca 2003, ob 15. uri. v Domu krajanov v Preddvoru praznovalo petdesetletnico. V okviru praznovanja bo skupina za ročna dela pri Društvu upokojencev Preddvor pripravila razstavo ročnih del. Razstava bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. marca, od 9. do 18. ure, v prostorih Turistične poslovalnice v Preddvoru. Odprtje razstave bo v soboto, 8. marca, ob 9. uri. Obrazi Himalaje - Slovenski alpinist Tone Škarja je pripravil razstavo fotografij z. naslovom Obrazi Himalaje; Gore - dežele - ljudje. Razstavo bodo odprli danes od 19. uri v Galeriji TR/3, na Trgu republike 3 v Ljubljani. Razstava prikazuje ljudi, pokrajino in življenje v Nepalu, Sikimu, Tibetu in Indiji. Dotakne se tudi alpinističnih odprav v časovnih presekih med letom 1965 in 2002. A.B. Beneške maske, kurenti brez njih V hotelu Bellevue na Šmarjetni gori so na debeli četrtek odprli razstavo ljubiteljskega slikarja Alojza Štirna Beneške maske. Avtor predstavlja izbor lepih beneških mask, ki jih slika že več kot deset let, na ogled pa je postavil tudi kurente. V prihodnosti želi ustvariti celo kolekcijo zanimivih slovenskih mask. Šmarjetna Gora, Britof - Alojz Štirn je ljubiteljski slikar iz Brito-fa. Učil se je pri Ljubu Ravnikarju, v Likovnem društvu Kranj pri Milanu Batisti in kot član likovnikov pri Bežigrajski galeriji pri Izidorju Urbančiču. Danes je član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana in Likovnega društva Rajko Slapernik. Za svoje slike je prejel že številne nagrade. Z razstavo v Galeriji Commerce v Ljubljani v začetku februarja obeležil 50 let slikarskega ustvarjanja, v katerem je ustvaril okrog tajlov je izdelanih na maskah," je navdušen Alojz, "razkošne in prešerne maske sem poizkušal tudi sam naslikati. Pri slikanju lahko uporabim vse barve. Poudarek sem dal tudi značilnemu beneškemu ozadju. Prekmurski kurenti pa so na ravnino vezane maske in nimajo bogatega ozadja. Maska je delno živalska, delno groteskna in poudarja močan moški naboj mla-deničev." Nastale so lepe beneške pustne podobe z značilnim beneškim ozadjem, odraz novih slikarskih spoznanj, ki po mnenju umetnostne zgodovinarke Maruše Avguštin "...kažejo na eni strani v izbrani živi barvni skali, na drugi pa v novih kompozicijskih oprijemih. Monumentalno zasnovane, v središče kompozicije postavljene figure in v diagonalni črti razpoteg-njene stavbe v ozadju, ustvarjajo v sliki dinamično napetost, ki je prav tako odraz slikarjevih novih 4000 slik, ki se nahajajo v domačih in tujih privatnih zbirkah. Naslikal je številne motive v risbah, akvarelih, oljih in akrilih, med njimi predvsem gorske in morske, zadnjih petnajst let pa ga zanima tudi pisani svet pustnih mask. Kolektiv hotela Bellevue na Šmarjet- ni Gori se je zato odločil, da v pustnem času na debeli četrtek, 27. februarja, postavi na ogled Štirnove podobe beneških mask in kurentov, ki so nastali v novejšem času. Alojz Štirn je rad opazoval ljudi, kako se pretvarjajo in dajejo na obraze razne maske. Slovenske maske so groteskne, grozljive in kar malo divje, Štirn pa je hotel v maskah odkriti nekaj lepega, zato je letu 1988 začel hoditi v Benetke na karneval. Maske je fotografiral in skiciral, doma pa je izbral motiv. "Včasih se čudiš koliko de- V svetu realnosti in domišljije Založba Mladika letošnje knjižno leto začenja s štirimi izvirnimi slovenskimi deli mladinske literature. Ljubljana - Družinska založba Mladika, pod tem imenom deluje že trinajsto leto, sicer pa je naslednica nekdanje založbe Borec, je pred nedavnim predstavila štiri nova izvirna dela mladinske literature. V zbirki Trepetlika sta izšli knjigi Muc Langus & čarovnička Gajka Vinka Mòderndorferja in Leteča Ladja Mateta Dolenca, zbirka Stopinje je bogatejša za mladinski roman Bela Lendava, knjižni prvenec Jožeta Horvata, zbirka Liščki pa najmlajšim prinaša knjigo Njune zgodbe, Miroslava Košute. Tržaški Slovenec Miroslav Košuta je v zadnjem času eden najbolj pogosto izdajamo avtorjev na področju mladinske literature, tako poezije kot proze. Njegova ustvarjalna pot sega nazaj v leta poklicnega udejstvovanja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je bil 21 let ravnatelj in umetniški vodja, izdajanju tako proznih del kot poezije pa se bolj posveča v zadnjem času. Tokrat prvič pri Mladiki je tako izšla knjiga kratkih zgodbic z. naslovom Njune zgodbe. Kot je povedal se z njo po obdobju poezije spet vrača k pisanju proze na nek način pa jo posveča vnuku. Zgodbe so namreč utrinki iz življenja očeta in sina, odlikujejo pa jih humorni dialogi, polni za avtorja značilnih besednih iger. Knjigo je z izvirnimi ilustracijami, ki so zgodbicam pisane na kožo, opremil eden obetavnejših ilustratorjev mlajše generacije Adriano Janežič. Zbirka trepetlika prinaša dve novi knjigi. Mate Dolenc je morske zgodbe zbral pod naslovom Leteča ladja, knjiga Muc Langus in čarovnička Gajka pa je delo Vinka Mòderndorferja. Dolenčeva ladja "leti" preko sedmih morij in prinaša zgodbe in legende različnih narodov sveta, od Japonske preko Norveške, Škotske do Dalmacije ... Pisec, tudi sam velik ljubitelj morja, še kako dobro pozna zgodbe o nenavadnih morskih pojavih, prikaznih, legendah, ki jih v sebi skrivata morje in domišljija morjeplovcev. Knjiga je opremljena z ilustracijami Andreja Čakša. Modcrndorferjev fantazijski svet mlade bralce popelje k deklici Gaji in mucu Mikiju, ki vsakodnevne težave premagujeta z domišljijo. Gaja se spremeni v čarovnico Gajko, muc Miki pa v muca Langusa. Zares jima ni dolgčas. Razgibano pripoved, ta je bila predhodno objavljena tudi v literarni reviji za mlade Kckec, ki izhaja prav pri Mladiki, dopolnjujejo številni songi in izvrstna ilustracija Jelke Godec Schmidt. Roman Bela Lendava je knjižni prvenec Jožeta Horvata, ki je oblikovalskih prijemov in vnaša v sliko neko surrealistično občutje." Alojz bo v prihodnje svojo pozornost posvetil tudi drugim maskam, modernim ter tradicionalnim z značilnih območij Slovenije in zamejstva. Predstavljale bi nadaljevanje in počasi bi nastala večja zbirka, zanimiva pustna kolekcija. Njegove slike krasijo poslopje Petrola na Zlatem polju v Kranju, Zdravstveni dom Medvode, Šport hotel na Pokljuki, Bolnico na Jesenicah, Dom na Kredarici, kjer so jih razstavili ob 100-letnici doma, ob isti priložnosti pa je na stropu Aljaževega stolpa na vrhu Triglava naslikal tudi panoramo gora. Ženi Slavici, kije ob stotem letniku Planinskega vestnika leta 2000 izdala zbirko pesmi Bele sanje, Kamnita resničnost, pa je v knjigi napravil likovno opremo. Katja Dolenc To je Strip Core V Galeriji loškega muzeja na gradu in v Galeriji Ivana Groharja se skupina Strip Core predstavlja s štirimi avtorji, ki v skupini sodelujejo od vsega začetka. pred več kot petindvajsetimi leti izhajal kot podlistek v časniku Delo. Gre za fantazijsko zgodbo na realistični podlagi, ki se navezuje na Prckmurje v času med 2. svetovno vojno. Bela Lendava, sicer ime za otroško igro, je kot rdeča nit zgodbe, ki jo je avtor napisal z očmi otroka, ki skupaj mamo, babico in prababico vsak dan pričakuje očetovo vrnitev iz vojne, kamor je bil poslan kot madžarski vojak. Ob slovenskih izdajah pa je pri Mladiki v zbirki Krtkove velike slikanice izšla še sedma knjiga o malem krtku, ki so ga najmlajši najprej spoznali na tv ekranih, v originalu pa je tako dosegljiv tudi v knjižni obliki. Zgodbico Krtek in raketa je napisal in ilustriral češki avtor Zdenek Miler. Igor Kavčič Skupina Strip Core, ustanovljena konec leta 1989 že od samega zavzetja Metelkove deluje v njenem okviru in je v devetdesetih dejavno sokreirala podobo tega velikega kulturno umetniškega ateljeja Ljubljane. Eden pomembnejših razpoznavnih znakov Strip Corea je nedvomno naša edina prava revija za strip Stripburger. Tako v okviru razstave lahko spoznamo tudi nekatere stripovske zbirke, ki so oziroma še izhajajo v okviru revije, ter založniške projekte, ki vključujejo tudi dela predstavljenih avtorjev. Najbolj prepoznavne so najbrž fotografije Damjana Kocjančiča, ki obkrožajo avtonomni kulturni center Metelkova mesto, na njih pa je v velikem planu razvrstil protagoniste Metelkove. Tokrat je na ogled postavil tudi cikel fotografij Lice II. Ilija Terrah se v ambientu predstavlja s kinetičnimi svetili in slikami (slike ali kolaži) v slogu poparta. Večmedijski ustvarjalec Andrej Štular iz Kranja se predstavlja s slikami opremljenimi v rabljene okvirje in malimi plastikami, keramičnimi portreti, ki jih kombinira z najdenimi predmeti. Četrti soavtor razstave Rok Sie-berer - Kuri se predstavlja z dvema video deloma Media terror in Tišina, prosim. Vohamo! Razstava bo na ogled do 16. marca. I.K., foto: Gorazd Kavčič Duhovite podobe očeta in sina v knjigi Njune zgodbe je prispeval ilustrator Adriano Janežič. Tudi letos tečaj grafike Kranj - S prvim terminom se bo v četrtek, 6. marca, v okviru JSKD, območne izpostave Kranj, začel letošnji tečaj grafike, ki ga bo tudi tokrat vodil grafik specialist, akademski slikar in grafik Boge Dimovski. Program tečaja "Grafike" je namenjen vsem, ki bi radi spoznali tehnike visokega in globokega tiska, kako izdelati matrice iz različnih materialov, slušatelji pa bodo spoznali tudi tisk na grafični preši. Tečaj bo potekal ob četrtkih, skupaj je predvideno 6 terminov, in se bo zaključil 10. aprila. Sledil bo prvi izmed foto seminarjev, kijih bo tudi letos vodil fotograf Boštjan Gunčar. Tokrat se bodo slušatelji spoprijeli s portretno fotografijo, seminar pa bo potekal dva dni v četrtek in petek, na JSKD OI Kranj, Sejmišče 4 pa že sprejemajo prijave. Ï.K. Piše Eva Senčar S knjigo o Miheličev kurent - zgodba o živem mitu, Milček Komelj, zbirka Mojstri likovne umetnosti, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2002, 232 str., 8.960 sit. Kurenti v davnini niso bili pustne maske, pač pa so spremljali boginjo Kibelo (frigijska boginja gora in zemlje, gospodarica narave in darovalka življenja in plodnosti); ta razlaga kosmatega bitja, ki v preprečevanju pozabe starih kultur hkrati spominja na žival, nezem-sko bitje in človeka, je trenutno še najbolj prepričljiva, menijo teoretiki, o njej pa je prvi spregovoril arheolog Slavko Ciglenečki. Čaščenje azijske boginje, o čemer danes pričajo izkopanine v Emoni, Celeji in Petoviji, so še pred prihodom Kristusa prevzeli Rimljani, potem pa se je pretopilo v krščansko verovanje, Kristusovo velikonočno vstajenje. Pred kurentom klone zima. Ko obuja spečo naravo, ko preganja spanje kot simbol smrti, ne pooseblja razcvetanja, lepote in nežnega porajanja, pač pa je demon, strašljiv in odmaknjen, privlačen in odbijajoč, grotesken in smešen. Komelj ga imenuje živ relikt davne zgodovine, "kar je videti že iz njegove skrajno sugestivne zunanje podobe, saj se zdi kot nekakšen splet ali fantastična sinteza sestavin iz realnega življenja, spremenjen v magično fascinantno masko z opravo, ki človeka, potem ko si jo nadene, uroči, da postane nenadoma le še glasnik zemeljskih moči, ki s svojimi nenapisanimi pravili govorijo iz nepregledne, najbrž res še poganske daljave. " Kurent je metamorfoza moči, ki se te prilasti, je življenjska sila, je maska, ki zagospodari, ko pristaneš v njeni zaščiti, eros in smrt v enem. Kurent postane zaščitna znamka za odnos do življenja Jožetu Javoršku, svoj pariški dnevnik pa naslovi Kurent na zapadu. V Okušanju smrti opiše, kako kurentovsko se je počutil, ko si je med vojno za kamuflažo oblačil duhovniško oblačilo in pod masko postal popolnoma drug človek, maska je delovala na njegovo notranjost in "jo na čisto poseben način terorizirala". Etnologu Niku Kuretu so fantje na Ptujskem polju zatrjevali, da čim si nadenejo kurentovo masko, in dokler jo nosijo, morajo ves čas poskakovati, - kar je skrajno čudno, racionalno nepojasnljivo. Toda v starodavnem ljudskem izročilu kurent ni le pošast, pač pa čudežni godec, slavni umetnik, močan mož, ki lahko premaga smrt, veseljak, po Cankarju pa nerazumljen posebnež, kije pofaustovsko prodal dušo hudiču, da bi kupil gosli. Tudi Hinko Smrekar in Saša Šantel sta ga, med drugimi, upodobila z violino na ramenih. Kaj je kurent storil Francetu Miheliču, kako ga je zasvojil, da si ga je izbral za svoj sinonim, likovno znamenje, ki mu je ves čas svojega ustvarjanja popolnoma pripadal? Svoj Življenjski nazor je z lastnimi besedami izrazil približno takole: življenje dobiva skozi prizmo smrti neko strahotno pomenljivost; in izjavljal, da je iskanje smisla življenja osnova vsake umetnosti. Celo v delih, namenjenih otrokom, Miheličev! travniki in gozdovi oživijo, drevesa postajajo strahovi, razpokana debla sršeči kurenti, preberemo v knjigi, ki je posvečena pred štirimi leti umrlemu upodabl-javcu fantastike', ki je nastajala pod vplivom njegove razgledanosti nad modernim slikarstvom, pa tudi stoletja nazaj do Hieron-ima Boscha. Knjiga Miheličev Kurent je nastala kot plod Komeljevega širokega poznavanja umetnosti in kulture ter osebnega poznanstva s slikarjem; govori o kurentovi zgodovinski podobi, njegovem mestu v umetnosti in nenazadnje - Miheličevem kurentu. Kuko se je un s tavelko glavo zvrnu! Pisano druščino pustnih mask, ki se je v nedeljo popoldne pomerila na veleslalomu Starih jezerskih korenin so sestavljali predstavniki različnih oblasti, živalskih vrst, teroristi, obrtniki, palčki in tetka Jaga Baba. Vražja babura je delala zmedo in "čistila" progo. Jezersko - Maske so odpeljale veleslalom šemasto, pa vseeno je bilo za določena "prevozna sredstva" potrebno kar nekaj kondicij-ske pripravljenosti. Nekdo si je omislil tekmovanje v veleslalomu med petimi vrati na kombinaciji deske in smuči, druga maska si je nadela originalne smuči in čevlje izpred štiridesetih let, tretji se je odpeljal med vratci bolj po eni, kot obeh lesenih smučeh. Stare korenine je prireditev, ki jo Jezerjani poznajo že toliko časa, da sploh ne vedo več, kako daleč nazaj segajo njeni začetki. Palčki so se pripravljali na tekmo. Vsak tretji je rekel, naj se o začetkih pozanimam pri še starejšem domačinu. Včasih je bila prireditev namenjena predstavitvi stare smučarske opreme, obleke, starim smučarjem. Danes je obdržala ime, še vedno je namenjena druženju, ker pa je vsako leto na pustno nedeljo, je njen namen predvsem nasmejano občinstvo. Kopica smešnih dogodkov Okoliški kuža seje odločil, da si ho tudi on ogledal veleslalom. Njegov gospodar je to odkril še pravi čas in ga poskušal spraviti domov. Ni vrag, da se je mrcina zatekla na prve sedeže Tininega avtomobila. Vrata avtomobila so bila odprta, Tina je ravno z zadnjih sedežev pobirala fotografske pripomočke in preden je lahko kaj rekla, je bil pes že za volanom. Z odprtimi usti in ušesi je gledala dogodek. Drugače menda kuža o vožnji z avtom sploh slišati noče. Nekaj trenutkov kasneje je sledil mimohod mask. Otroška maska Palček je veselo zijala okoli sebe in se zaletela v stransko ogledalo avtomobila. Potem so si naju obiskovalci in navijači prireditve dodobra ogledali, nakar me je ena izmed mask bojazljivo vprašala, ali jaz. tudi predstavljam masko, ko imam na bundi našito Jaga Baba je delala red. Uredili so smučišče Imeli so vesele počitnice, z urejanjem smučišča pa bodo nadaljevali. Gorenjski glas. Precej mask je imelo namreč svoj pomen razjasnjen tako, da jim je na obleki z večjimi ali manjšimi črkami pisalo, kaj predstavljajo. Veleslalom so odprli palčki in Jaga Baba, ki je s svojo pojavo zelo nasmejala občinstvo. Osebno sem prireditev "odprla" že kako minuto prej, ko mi je ena od Sester ne da bi me sploh spraševala) ponudila medico. Glede na to, da je bila precej oblastna maska, odgovor "ne hvala", ni prišel do izraza. Dobre volje je nasmejana blondinka s "štamprlom" v roki na smučeh odvijugala do naslednje žrtve. Veleslalom med petimi vratci Gospod in Gospa iz obrtniških Merkurjevih vrst sta na sredini odpeljane proge ustavila in se odločila, da bosta kar tam naredila klopco. Nekaj lesa, žebljev, kladivo, ženske roke in moška navodila bi res kaj ustvarile, vendar bi vse skupaj trajalo. Še dobro, daje stvar vzela v roke Jaga Baba in ju "zjagala" do cilja. Med vratci se je peljala tudi starejša kratkovidna šolarka, ki je komajda "vdela" vratca; vrana, ki je na trenutke kvakala namesto krakala in Sestra, ki se je pri vsakem zavoju ustavila, "odštamfala" do roba in "pokušvala" vse moško okoli sebe. Med vratci se je spustila tudi Turistka z. dvema velikima kovčkoma v rokah, pa Bin Laden, starec z velikim nosom, ki je namesto smučarskih palic uporabljal korenino. Vodstvo športnega društva je poskrbelo tudi za okrepčilo. Gorjuše - Športno društvo Ko-Privnik Gorjuše je letošnjo zimo razveselilo številne najmlajše pa mdi starejše ljubitelje zimskega veselja in predvsem seveda smučanja. Naredili so namreč tako imenovani zimski poligon, kotili so se poseka lesa Janka Çudna podrtega zaradi vetroloma m uredili teren za smučišče. Opravili so kar 1800 prostovoljnih delovnih ur (brez traktorskih in drugih strojnih ur) za ureditev smučišča. Pri tem pa so jim polagali tudi dolgoletni donatorji z Bleda in Gori j. Letos se namerava Športno društvo, ki mu predseduje Srečko °ez.nik, prijaviti na razpis mi-n'strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ureditev smučišč. Krajevna skupnost ima namreč ta del tudi v programu CRPOV. Potreben denar bi zagotovili po ključu: polovico krajevna skupnost (500.000) in občina Bohinj (500.000), polovico (milijon) pa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seveda pa bodo morali za celoten projekt pridobiti tudi vso potrebno dokumentacijo. Med letošnjimi zimskimi počitnicami je bilo na smučišču, ki so ga poskusno že usposobili, veselo. Na njem so bili šolarji s Ko-privnika in Gorjuš, pa z Bleda, Jesenic in nekaterih drugih krajev Gorenjske. Snega je bilo pred dobrim tednom še slabe pol metra, ker pa je smučišče na senčni strani, upajo, da bo smuka tudi še marca. Andrej Žalar S "kufri" se je turistka odpravila po klancu navzdol. Velika pustna glava, ki je predstavljala enega Gorenjskih županov je že na startu prevagala telo in maska se je usedla na zadnjo plat. Županovi maski so delale družbo še druge znane maske iz. političnih vod, kar so dokazovali predvsem polepljeni hrbti, kjer je točno pisalo, kaj oziroma koga maska predstavlja. Udeležba "županov" na Starih koreninah na Jezerskem je bila tako številna glede udeležbe drugih vrst mask. Domači župan Milan Kocjan se ni nič posebno našemil, se je pa vseeno z drugimi maskami udeležil veleslaloma. Štiričlansko masko je predstavljala le še skupinska maska, ki so jo sestavljale Slovenija in Duhovnik v belem, Nato v vojaških barvah in Evropska unija v poslovnem kostimu. Na koncu sta Evropska unija in Nato vzela v svojo sredino nevesto Slovenijo. Vse tri maske so pokleknile in duhovnik jih je poročil. Razglasil jih je za "prvo evropsko veledružino" pustne nedelje na Jezerskem. Po poroki pa je vse prisotne in udeležence Starih korenin povabil na "sedmino" h Grabnarju. Na progi je kar naprej "letala" Jaga Baba in delala red. Njena oprava je bila vredna svojega imena. Oblečena je bila v pisano oblačilo, obuta v moderne zelene pancerje, opletala pa s staro brezovo metlo ter namazanim jezikom. "Ne želte si, da ukol pridem!" je odgovarjala na izzivanja otroških pustnih mask in posamezne kepe, ki sojo poskušale zadeti. Sem ter tja so jo otroci domačinov poklicali kar po imenu. Če je bilo to njeno pravo ime, potem sva so-imenjakinji in lahko rečem le: toliko o Jagih Babah. Alenka Brun, foto: Tina Doki Sam Bir Hladen zril progo Besniški Rokovnjači so v Hlipovi drči pod Rovnikom že sedmič organizirali Noč dolgih poletov. Tekmovanje brez primere je privabilo k sodelovanju številne maškare, ki so se pomerile na 200-decimetrski skakalnici. Najdaljši in najboljši v obeh serijah Tiger. Za nagrado prejel dve pečeni pujskovi glavi. Zgornja Besnica - V soju ba-kel, z vso potrebno tekmovalno opremo, gostinsko ponudbo in servisom je "Organizacijski komite" Rekreativnega društva Rokovnjači Besnica priredil veselo tekmovanje skokov v maškarah, ki je privabila k ogledu veliko navdušenih maškar in obiskovalcev. Po uvodnem pozdravu maskote Rokovnjačev in poskusnem skoku najbolj pridnega arestanta iz kaznilnice Dob pri Ljubljani, so sledili skoki na 200-decimctrski skakalnici, ki so potekali v dveh serijah in v dveh skupinah: Moški brez in Maškare. Najprej so skočili Moški brez, ki pa zaradi "navadne" obleke še zdaleč niso bili tako zanimivi kot Maškare. Pomerili so se Letalec, dedek Mraz, Smrt, Grizli, Miličnik in Tiger, ki je poletel 125 de-cimetrov, kar je bilo za tekmovalno komisijo preveč, zato so tekmo prekini in se sestali. Ko je jugose-vernik ponehal, naleta niso skrajševali, zato so lahko skočili še Kuhar, Sestra, Čebelica, Klovn, Gusar, Nuklcarcc, Hudič, Vojak in Sam Bir Hladen, ki pa je padel že na odskoku, zril in skoraj zrušil odskočno desko, tako daje bila tekma ponovno prekinjena. To- krat za dalj časa, saj so bile posledice Bir Hladnove akcije, v njegovem slogu seveda, precej rušilne. Medtem, ko so organizatorji popravljali progo, so gledalcem ponudili storitve Hudičevega servisa, iz katerega seje iskrilo in treslo. Možje so lahko svojim ženam po zelo konkurenčnih cenah privoščili brušenje, krajšanje, polira-nje, tanjšanje in mehčanje najbolj strupenega organa. Ko je bil nalet končno usposobljen, so skočili še Rabelj s sekiro, Debeluh požeruh, Merlin Menson, Viking s planine, Veliki klovn, Črnček, Cinka, Čarovnica, Gusar, Indijanka, Indijanec, Klovn, Mladi Indijanec in Starejši Indijanec. Sledil je kratek kulturni program, v katerem je maskota Rokovnjačev deklamirala Prešernovo Lepo Vido v ruščini, nemščini, italijanščini, angleščini in pristni žgečkljivi gorenjščini. Na prizorišču pa je stala tudi dža- mija, ki bo nekoč v Ljubljani, a ker se še niso odločili, kje bo, so za ta čas prišli v Besnico. V zahvalo so popi postregli z burekom in pijačo, ob uri pa odmolili Alahu. Sledila je druga serija, ki je minila brez večjih zapletov in prekinitev, razen pobiranja lasulj, klobukov in banan. Na koncu so bili zmagovalci naslednji: v skupni Moški brez je bil najboljši Robert Justin, drugo mesto je zasedel Miha Eržen, tretje pa Jure Valja-vec; med maškarami, pa se je najbolj odrezal Tiger, drugo mesto je osvojil Še vedno živ, tretje pa Sestra. Tiger je kot najboljši skakalec za prvo mesto prejel pečeno pujskovo glavo, v kategoriji generalno najbolje opravljenega poleta pa si je zaslužil še eno. Podelili so še nagrade najboljšim maškaram: pečeno pujskovo glavo so prejeli brhka Sneguljčica in sedem palčkov, drugo nagrado Rdeča kapica in volk, tretjo pa Družina črncev. Na koncu so zakurili še pustni kres, da smo si ogreli ohlajene ude. Katja Dolenc, foto: Samo Vidic Kam v naslednjih dneh? Prijatelji rekreacije! Naj za vašo rekreacijski dogodek izzve vsa Gorenjska! Naj slišijo zai\j tudi izven Gorenjske. Uvajamo rubriko Kam v naslednjih dneh, kjer bomo v torkovih številkah časopisa Gorenjski glas objavljali ure, dneve, datume večjih rekreativnih srečanj, pohodov, tekmovanj na Gorenjskem. Obvestite nas, kako je z rekreativnostjo pozimi in poleti, v dvorani ali na prostem, v bazenu ali visoko v gorah, v vaših krajih. Obvestite nas o vsem, kar bi bilo zanimivo za širše množice in bi si jo lahko ljudje ogledali ali zraven celo sodelovali. Z vašo pomočjo bomo rubriko sčasoma izpopolnili. Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditev nas obvestite o njih na naslednje načine: faks - 04/ 201 42 13, telefon- 04/ 201 42 00, elektronska pošta - alenka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali pa na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj. Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica Gorenjska Cesta 13 4240 RADOVLJICA telefon: (04) 537 35 00, fax: (04) 531 22 41 objavlja razpis za zasedbo delovnega mesta UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas s polnim delovnim časom od 26. 3. 2003 do 31. 8. 2003, (možnost podaljšanja) Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom, sklepom o določitvi kadrovskih pogojev, ter vzgojnoizobraževalnimi programi, za katere šola izobražuje, določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Kamničani niso oddali niti niza V drugem četrtfinalnem spopadu končnice državnega prvenstva v odbojki med gorenjskima ekipama Merkurjem Lipom Bledom in Calcitom Kamnikom so gladko zmagali gostje, ki se bodo v polfinalu pomerili s Fužinarjem. ODBOJKA Radovljica - V povratnem srečanju četrtfinala končnice državnega prvenstva v odbojki med Merkurjem Lipom Bledom in Calcitom Kamnikom so še drugič zmagali aktualni državni prvaki z 0:3 (-15, -17, -19). V radovljiški športni dvorani so Kamničani odigrali enodejanko, saj Blejcem, lanskim finalistom državnega prvenstva, ni uspevalo praktično ničesar. Blejci, tudi tokrat oslabljeni zaradi odsotnosti prvega podajalca Jerale, so v prvih dveh nizih napravili preveč napak pri servisu in sprejemu, tako da so razpoloženim gostom obakrat sledili le v začetnih točkah, nato pa so Kamničani pritisnili na plin in brez težav zmagali v obeh nizih. V tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. Po izenačenju na 17:17 pa so se gostje odlepili od Blcjcev in zasluženo zmagali ter se uvrstili v polfinale. kjer jih čaka težji zalogaj - ravenski Fužinar, ki ima za nameček prednost tekme več na domačem igrišču. "Prav presenečen sem nad tako gladko zmago, a kot kaže, so v današnji tekmi prevagale naše izkušnje in resen pristop k igri. Po gladki zmagi v prvem nizu, sem se nekoliko zbal, da bodo igralci zaspali, saj se je letos kar nekajkrat zgodilo, da smo po lahko osvojenem začetnem nizu padli v igri. Tokrat sem igralcem zabičal, Blejec Rastko Oderlap poskuša preigrati kamniški blok. da morajo igrati resno, saj se tekma konča šele z. zadnjim sodnikovim žvižgom. Čeprav je Fužinar težek nasprotnik in ima prednost tekme na domačem igrišču, upam, da se bomo uvrstili v finale," je po tekmi dejal trener gostov Gregor Hribar. Blejski trener Tilen Kozamer-nik pa je dejal: "Kamnik ima v tem trenutku trdo igro, saj ima takšnih kar šest do sedem igral- cev. Glede na to, da smo zadnji dve tekmi igrali brez prvega podajalca, nam je bilo težko igrati, saj za graditev dobrega podajalca potrebuješ eno leto časa, ne pa štirinajst dni. Škoda je tudi, da danes nismo znali dobro odigrati tistih prvin, v katerih smo dobri, torej servis in sprejem." Blejci so se tako predčasno poslovili od državnega prvenstva. "Pred sezono smo imeli cilj, da se po rednem delu uvrstimo na četrto mesto. To nam sicer ni uspelo, saj smo končali na šestem mestu, vendar z malo zaostanka za tretjim mestom. V končnici smo imeli še smolo, saj smo takoj naleteli na Kamničane. Z doseženim v slovenskem pokalu pa smo zadovoljni," je Kozamernik še ocenil letošnje rezultate blejske ekjpe. Simon Šubic, foto: Tina Doki NOGOMET Safranova drugič zapored prvakinja Igralka kranjskega Merkurja Martina Safran je na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Komendi zmagala v kategoriji članic, v mešanih dvojicah pa je bila tretja. Na prvenstvu je nastopilo več kot sto igralcev in igralk. Komenda - 23-lelna igralka Merkurja iz Kranja Martina Safran je v nedeljo v športni dvorani v Komendi postala nova državna prvakinja v namiznem tenisu in tako edina obranila lanski naslov državnega prvaka. Safranova je sicer branila tudi naslova v ženskih dvojicah in mešanih dvojicah, vendar v teh igrah ni bila tako uspešna. Potem ko je Safranova v polfinalu premagala Heleno Halas (Ilirija), jo je v finalu pričakovala največja nasprotnica in reprezentančna kolegica Petra Dermasti-ja, ki je v polfinalu izločila prav tako reprezentantko Biljano To-dorovič. Branilka naslova je finalni obračun dobro začela in povedala s 3:0, nato pa se je Derma-stija zbrala in s spremembo taktike rezultat znižala na 3:2, šesti niz pa je znova pripadel Merkurjevi igralki, ki je tako v finalu slavila s 4:2. Uspeh Safranove je še toliko večji ob podatku, da je Dermasti-ja trenutno v zelo dobri formi, kar je dokazala pred tednom dni, ko je v ligi prvakov premagala najboljšo evropsko igralko Hrvatico Tamaro Boroš. "O nasprotnicah ne razmišljam, pomembno je le, da jim vsilim svojo igro, kar mi je uspelo tudi v današnjem finalu. Zaradi velikih nihanj s svojo igro še nisem povsem zadovoljna," je po zmagi dejala Martina Safran, ki jo po zadnjih dveh krogih državnega prvenstva čaka nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Med moškimi je že tretjič doslej državni prvak postal 29-letni re-prezentant Saša Ignjatovič. potem ko je v odsotnosti trikratnega državnega prvaka Bojana Tokiča v finalu premagal izkušenega Gregorja Komca s 4:1. "Zmago na državnem prvsenstvu je sicer pričakovalo deset igralcev, a s Komcem sva pokazala, da bodo morali mladi nekaj časa še počakati," si je dal duška igralec tret-jeligaša iz Lendave. Do zapleta je prišlo pri moških dvojicah, kjer sta se Gregor Škafar in Marjan Hribar prebila v finale, v katerem bi se morala pomeriti z Matejem Petarom in Tomažem Kusom, vendar sta se slednja pritožila, ker je bil Škafar prepozno prijavljen za nastop v moških dvojicah. Tako finala sploh niso odigrali, kdo bo postal letošnji državni prvak, pa bo morala naknadno odločiti Namizno-teniška zveza Slovenije. V ženskih dvojicah sta slavili Helena Halas in Biljana Todoro-vič, ki sta s 3:2 premagali Špelo Burgar iz mengeškega Edigsa in Petro Dermasljo. V mešanih dvojicah sta državna prvaka postala Komac in Todorovičeva, ki sta bila s 3:2 v finalu boljša od presenečenja prvanstva - dvojice Zvon-ko Plohi in Špela Polončič (Merkur Kranj). Tina Safran je v tan-demu s Sašo Ignjatovičcm končala na tretjem mestu, kakor tudi dvojica Gregor Škafar/Petra Der-mastija. Simon Šubic Gorenjke In Gorenjci Poslušamo 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net Olimpija odpihnila Koper Ljubljana - Minuli konec tedna se je začel spomladanski del v nogometni ligi Si.mobil. Vodilna Vega Olimpija za Bežigradom povozila Koper Šport Line z 3:0, Era Šmartno je z 1:0 ugnal Gorico, Maribor Pivovarna Laško je z 2:1 premagal Dravograd, Primor-je z 1:0 Rudar Velenje, Relax Korotan je doma z 0:5 izgubil s CMC Publikumom, Ljubljana Viator&Viator pa je v Murski Soboti odpravila Muro z 1:2. Na lestvici vodi Vega Olimpija z 39 točkami, Publikum ima 37 točk, Koper S.L. 32, Maribor P.L. 31, ERA Šmartno 27, Ljubljana 25, Primorje 24, Rudar Velenje 22, Dravograd 20, Gorica 19," Mura 17 in Relax Korotan 9 S.Š. VATERPOLO_ Kranjčani ne popuščajo Kranj - Zaradi priprav članske reprezentance v ZDA je bilo državno prvenstvo prekinjeno skoraj mesec dni, sedaj pa se bo prvenstvo odvijalo zelo hitro, saj bo že jutri, 5. marca, na vrsti 3. krog, medtem ko se bo drugi del DP zaključil 15. marca. Nato reprezentanca odpotuje na turnirja v Franciji in na Slovaškem, v začetku aprila pa se bo odigrala končnica DP. 2. krog DP, 1. marca: Triglav Živila - Branik 13:7 (4:2, 4:2, 4:0, 1:3), strelci za Triglav Živila: J. Nastran 3, Bečič 3, Troppan 2, Balderman 2, Vehovec 1, Pera-novič 1, Švegelj 1. Koper -Olimpija 11:9. Na lestvici vodi Triglav Živila z 8 točkami, pred Branikom 5, Koprom 3 in Olim-pijo 2. J.M. Znana polfinalna para V četrtfinalnih parih državnega prvenstva v odbojki ni prišlo do presenečenj, zato so znani že vsi polfinalisti. Odbojkarji Calcita se bodo v polfinalu pomerili s Fužinarjem Mctalom z Raven, prva, tretja in morebitna peta tekma pa bosta na Ravnah. Drugi polfinalni par je Salonit Anhovo : Maribor Stavbar IGM. Polfinale v moški konkurenci se začne s tekmami v sredo, 12. marca. V ženski konkurenci prve lige sta do konca rednega dela preostala le še dva kroga. Igralke Varstva Broline so gostovale pri vodilni ekipi HIT Nova Gorica in seveda ostale brez točk - HIT Nova Gorica : Varstvo Broline 3:0 (9, 14, 21). Bolj kot ta tekma pa je bilo zanimivo na nekaterih preostalih srečanjih, razplet pa je dokončno potrdil ekipe za končnico - HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik, Sladki greh Ljubljana in Benedikt. Po zmagi Formisa s 3:2 pa bo očitno potrebno počakati prav na zadnji krog, ki nam bo prinesel podatek, katera od ekip se poleg Kamničank seli v 2. DOL (Forrmis ali Vital). V moški konkurenci 2. DOL pa jc vse bolj očitno, da se odbojkarji Flycom Žirovnice ne bodo rešili. Tudi neposredni dvoboj z Žniders Hočami so Žirovničani izgubili s 3:0 (25, 25, 16). Poraz je bil sicer tesen, a to Žirovničanom ni prav v veliko tolažbo, saj so štiri kroge pred koncem zdrsnili na zadnje mesto. Bolj uspešni pa so igralci Termo Lubnika. Tudi s težkega gostovanja na Brezovici se Škofjeločani vračajo s polnim izkupičkom - Brezovica : Termo Lubnik 0:3 (-24, -19, -18). Termo Lubnik jc trenutno na drugem mestu, v taboru Škof-jeločanov pa se nervoza zagotovo stopnjuje, saj se z veliko hitrostjo bliža sobota, ko v neposrednem dvoboju s Krko odločajo o napredovanju v prvo ligo. Škotjeločanom bi ob zares ugodnem razpletu v zadnjih treh krogih v soboto zadoščal celo minimalne poraz, a odbojkarji Termo Lubnika bodo zagotovo šli na zmago. V ženski konkurenci so Blejke dobro namučile tretjeuvrščeno Mislinjo. Po odlični igri obeh ekip, ki pa jo je večkrat dobro pokvaril prvi sodnik, so Mislinj-čanke s tremi točkami ohranile možnosti za napredovanje, Blejke pa so pokazale, da bi bile lahko uvrščene tudi precej višje. Trenutno je Bled na 7. mestu, prednost pred zasledovalci pa ni več tako velika, tako da bodo blejke morela v nadaljevanju vknjižiti še nekaj točk. V moški konkurenci 3. DOL so odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa v gosteh s 3:0 premagali Bled-Žirovnico in si že zagotovili najmanj 4. mesto, z zares dobrim finišom, pa se jim odpira celo možnost preboja vse do drugega mesta, ki ga trenutno držj Kamnik II. Prvo mesto ima že zagotovljen Logatec, odbojkarji Bled-Žirovnice pa so šesti. Pri ženskah so igralke Pizzeric Morena zmagale v NoviGorici z 0:3, Je-seničanke so bile s 3:0 doma boljše od Bohinja, ZOK Partizan Šk. Loka pa je po porazu v Kopru (3:2) izgubil realne možnosti za drugo mesto. Ker Mladi Jesenice potrebujejo v naslednjih štirih krogih le še dve točki, lahko že z zagotovostjo trdimo, da so Jeseničanke nove dru-goligašice. ŽOK Partizan Šk.Loka je na četrtem mestu, Pizzeria Morena na sedmem, Bohinj pa na dvanajstem mestu. B.M. ROKOMET__ Zmagali le Radovljičani Kranj - Minuli rokometni konec tedna je bil spet eden tistih, ki ga bodo gorenjski rokometni ligaši želeli čimprej pozabiti. Zmage so se tokrat veselili le v Radovljici. V ligi Siol je Termo gostoval na obali in izgubil s Koprom. Ločani so ostali na šestem mestu, kljub nekaterim presenetljivim izidom v Velenju in Ljubljani. Oba ženska prvoligaša sta spet izgubila in ostajata prikovana na rep lestvice. Ločanke so izgubile v Ljubljani, Kranjčan-ke pa v Škofijah. CHIO je izgubil v Grosupljem, a ostal na prvem mestu. Deli ga skupaj s Sevničani in Novomeščani. Dolenjci so dobili derbi kroga v Ormožu, Sevnica pa je uspela minimalno zmagati v Gorišnici. S končnico so začele tudi 1B ligašice, ki igrajo za uvrstitev od 7. do 15. mesta. Planina G. Radojevič je izgubila z golom razlike. V drugi moški ligi so zanesljivo zmagali Radovljičani. Kar za 16 golov so bili boljši od Krima. Izgubili so Cerkljanci, a pošteno namučili vodilno ekipo druge lige. Rezultati: liga Siol - moški: Cimos Koper - Termo 28 : 23; Slovan -Trebnje 33 : 33; Gorenje - Rudar 24 : 26; Prevent - Pivka perut. 31 : 28; Inles Riko - Mobitel Prule 67 24 : 39; Celje P.L. - V. Nedelja 38 : 26; 1. liga - ženske: Olimpija - Loka kava Jelovica 26 : 21; Burja -Sava Kranj 32 : 14; M. Degro Malizia Piran - Izola Bori KMO 35 : 25; 1. B liga ženske (od 7. do 15. mesta): Millenium - Planina G. Radojevič 27 : 26; Branik - Jadran Hrpelje 26 : 28; VIAS Šentjernej - Sevnica 38 : 13; N. Mesto - Celje 29 : 31; 1. B liga moški: Ormož - No-voles 24 : 25; Črnomelj - Mi tol Pro Mak Sežana 30 : 29; Gorišnica -Sevnica 30 : 31; Pekarna Grosuplje - CHIO Kranj 32 : 29; Gorica Le-asing - Dobova 29 : 22; 2. liga moški: Drava - Razkrižje 40 : 28; Radovljica - Krim 36 : 20; Mokerc KIG - Ajdovščina 29 : 24; Sviš - Cerklje 27 : 24; Arcont Radgona - Atom Krško 29 : 24; Šmartno 99 - Grča Kočevje 25 : 19. M.D. KEGLJANJE___ Uspešen konec tedna za Gorenjce Kranj - Minulo soboto in nedeljo so kcgljači in kegljačice v slovenskih ligah odigrali 16. krog. V l.A ligi za ženske je ekipa Ljubelja premagala Gradnje Igem 6:2, ekipa Triglava pa je bila 6:2 boljša od ekipe Rudarja. Na lestvici vodijo kegljačice Miroteksa z. 28 točkami, Triglavanke na 3. mestu imajo 22 točk, Ljubeljčanke na 4. mestu pa 19 točk. V 18. krogu, ki bo na sporedu 15. marca bodo Triglavanke gostovale pri Miroteksu, Ljubeljčanke pa pri Rudarju. Novo zmago v l.A ligi za moške si je priigrala tudi ekipa Iskraemeca, ki je doma 7:1 ugnala ekipo Rudarja. Hkipa Silika je v Litiji igrala izenačeno 4:4. Na lestvici vodi ekipa Iskraemeca, ki je z 32 točkami že dve koli pred koncem prvenstva osvojila nov naslov državnih prvakov, saj ima ekipa konstruktorja na 2. mestu 27 točk. Ekipa Silika na 4. mestu ima 15 točk. V 18. krogu bo gorenjski derbi med ekipama Silika in Iskraemecom. V l.B ligi za moške je ekipa Hidra 5:3 premagala Kočevje, ekipa Ljubelja je bila 6:2 boljša od Gorice, le ekipa Jesenic je 3:5 izgubila pri Rudniku. Na lestvici vodi ekipa Radenske z 22 točkami, Ljubelj in Hidro ima po 21 točk, Jesenice na 10. mestu pa 10 točk. 16. krog so odigrali tudi kegljači v 2. ligi - zahod. Ekipa Come je 5:3 premagala Lokomotivo, ekipa Simona Jenka je bila 2:6 boljša pri Beli Krajini, ekipa Triglava pa je doma 7:1 ugnala Novo mesto. Na lestvici s po 20. točkami vodijo ekipe Simona Jenka, Pivke in Adrije. Coma na 5. mestu ima 18 točk, Triglav na 6. mestu pa 17 točk. V 3. ligi - zahod je ekipa Železnikov gostovala pri LPP in zmagala 1:7, ekipa Termo Poleta je doma 7:1 premagala Calcit, ekipa Jesenic je 1:7 izgubila s Proteusom, ekipa Ljubelja pa 3:5 s Prosol Stikingom. Na lestvici vodi ekipa Termo Poleta s 26 točkami, Proteus na 2. mestu ima 22 točk, Ljubelja na 3. mestu 20 točk, Železniki si delijo 4. - 5. mesto s 17 točkami, Jesenice pa so na 8. mestu z 12 točkami. V.S. Borut Kralj še državni prvak Borut Kralj iz Podljubelja je svojo najuspešnejšo sezono zaključil še z zmago na državnem prvenstvu v sankanju na naravni progi na Soriški planini. Soriška planina - Na Soriški Planini je bilo v nedeljo, 2. marca, sklepno dejanje letošnje sezone sankanja na naravni progi. Na državnem prvenstvu za leto 2003, ki gaje pripravilo domače Sankaško društvo Domel Železniki je med člani slavil letos najboljši slovenski sankač Borut Kralj iz Podlju-bclja, ki je na isti progi v začetku februarja dosegel najboljši slovenski rezultat v zgodovini svetovnih prvenstev - 6. mesto. Na letošnjem državnem prvenstvu, Borut Kralj dvanajstem po vrsti, je bila konkurenca zelo zdesetkana, saj je dolga sankaška sezona med člani terjala svoj davek. Tako je poškodba onemogočila nastop tudi domačinu Borutu Fejfarju. Zmaga Boruta Kralja je bila tako tudi glede na njegove zadnje rezultate pričakovana. Se ne 23-letni študent je bil na dobro pripravljeni progi Drauh najhitrejši že v prvem teku (57,96 s), svojo dobro pripravljenost pa je z najboljšim časom potrdil še v drugi vožnji (58,80), tako da je drugouvrščeni Jeseničan Grega Spendov na koncu zaostal za njim za slabo poldrugo sekundo, tretjeuvrščeni Gašper Benedik iz Železnikov pa sekundo in pol. Podljubeljčan je z naslovom državnega prvaka zaključil svojo najuspešnejšo sezono doslej, v kateri je v skupnem seštevku svetovnega pokala končal na 11. mestu. Še odmevnejša od končnega mesta je bila njegova zmaga na tekmi svetovnega pokala v italijanskem Olangu, s katero je postal prvi zmagovalec tekme svetovnega pokala v zgodovini sankanja na naravni progi, ki ne prihaja iz Avstrije ali Italije, iz. reprezentanc, ki dominirata v sankaškem športu. "Moram priznati, da sem v Olangu računal na ponovitev re- zultata s svetovnega prvenstva na Soriški planini. Na koncu pa mi jc uspelo celo zmagati, pa čeprav so nastopili vsi najboljši sankači," je dejal Kralj, ki je na nekaterih zadnjih tekmah v januarju in februarju pokazal dobro formo. "Že cel teden pred tekmo v Olangu sem imel dober občutek, verjetno pa je k dobremu nastopu pripomogla tudi tamkajšnja proga, ki je z dolgimi ovinki in ravninami ustrezala nastavitvi njegovih sani." "Avstrijci so bili po moji zmagi zelo razočarani, zato pa so bili toliko bolj veseli sankači iz. drugih, malih reprezentanc, saj je končno zmagal nekdo, ki ne prihaja iz. Avstrije ali Italije," se še spominja Kralj svojega velikega uspeha pred dvema tednoma in se verjetno že veseli nove sezone. REZULTATI D P na Soriški planini: člani - I. Kralj (Podljubelj) 1:56.76, 2. Špendov (Jesenice), 3. Benedik (Domel Železniki), 4. Meglic (Jesenice); starejši člani -1. Lavtižar (Jesenice); mlajši mladinci - 1. Mam (Podljubelj), 2. Pa-gon (Podljubelj), 3. Potočnik (Domel Železniki); mlajši dečki - I. Švab (Podljubelj); starejše mladinke - Kralj (Podljubelj), mlajše mladinke - 1. Jane (Podljubelj), deklice 1. Bučinel (Podljubelj), cicibanke - 1. Dragičevič (Podljubelj). Simon Šubic, foto: Tina Doki HOKEJ_ Do končnice še dva kroga Jesenice - Hokejisti Acronija Jesenic so v petkovem srečanju 10. kroga drugega dela DP premagali Slavijo M Optimo s 5:1 (3:0, 2:0, 0:1), Blejci pa so bili prešibak nasprotnik za vodečo ekipo ZM Olimpijo -1:10 (0:4, 0:2, 1:4). V skupini B je Triglav kot "domačin" v Ljubljani izgubil proti Marcu Interierijem z 2:4. Danes železarji ob 18. uri gostijo Bled, Olimpija pa igra v Zalogu ob 18.30 uri. V B skupini je prav tako danes na vrsti 26. krog, tekmi se začneta ob 18. uri: Hit Casino Kranjska Gora gre v goste k Marcu In terierijem, v Mariboru se bosta spopadla Maribor in Triglav. S.Š. Naši najmlajši hokejisti uspešni v Kanadi Kranj - Prejšnji teden se je iz kanadskega Quebecka vrnila najmlajša slovenska hokejska reprezentanca do 12 let, ki je uspešno nastopala na turnirju PEE WEE, neuradnem svetovnem prvenstvu za mlade hokejiste. Na turnirju je nastopalo 111 ekip z vseh koncev sveta, razvrščene pa so bile po različnih skupinah. Ekipa Slovenije je nastopala v skupini "Internacional B" in dosegla lep uspeh. V prvi tekmi so namreč naši najmlajši reptezentanlje premagali ekipo Connecticuta z rezultatom 1:8. v drugi tekmi pa so bili boljši od ekipe Charlesbourga 0:7. Tako so se uvrstili v četrtfinale tekmovanja, kjer pa so 4:1 izgubili z ekipo Lac St. - Jean Esta. Poleg tega so odigrali tudi tri prijateljske tekme in ekipo St. Georga premagali 3:12, z. ekipo Chicaga Blackhawks izgubili 5:3, z ekipo Detroit Red Wingsov pa 4:3. "Nastopiti na tako velikem turnirju, pred štiri tisoč gledalci, je bilo za mlado ekipo veliko doživetje, zelo pa smo zadovoljni tudi z njihovo igro in rezultatom. Prav vsi so si zaslužili igranje v reprezentanci in dokazali, da se lahko kosajo tudi z ekipami najslavnejših klubov, kot so Detroit Red Wings ali Chicago Blackhawks. Poleg tega, da so mla- Kranjec najboljši Slovenec Na minulem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju je bila najuspešnejša reprezentanca Norveška. Primož Peterka 18., Robert Kranjec 21. na petkovi tekmi na mali skakalnici (K-95). ALPSKO SMUČANJE Val di Fiemme - S presenetljivo zmago Čeha Martina Koukala na 50 kilometrov prosto se je v Italiji končalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Najuspešnejša država zadnjega svetovnega prvenstva je Norveška s 16 osvojenimi odličji (5 zlatih, 4 srebrne, 7 bronastih), za njo Nemčija z. 8 odličji (3 zlate, 5 srebrnih), na tretjem mestu najuspešnejših reprezentanc, pa jc bila Švedska s 6 osvojenimi kolajnami (2 zlati, 1 srebrna in 3 bronasta). Osemnajst kompletov odličij, ki so bili na voljo v Val di Fiemmu, sije sicer med sabo razdelilo enajst reprezentanc. Slovenska reprezentanca tokrat n' posegla po najžlahtnejših niestih, kljub temu pa je dosegla nekaj odličnih rezultatov, predvsem po zaslugi tekačice Petre Majdič in skakalca Roberta Kranjca. Majdičeva se je v vseh nastopih uvrstila v najboljšo dese-terieo, in sicer na sedmo mesto na '0 kilometrov klasično, osma je bila na 15 kilometrov klasično ter deseta na kombiniranem teku 5 km klasično in 5 km prosto. Na tej ATLETIKA tekmi je bila Nataša Lačen 34., Črnjanka pa je bila tudi 18. na 30 kilometrov prosto. Tudi v šprintu sta tekača dosegla solidni uvrstitvi: Blejec Matej Soklič je bil trinajsti, kamniška biatlonka Andreja Mali pa dvajseta. Skakalna reprezentanca jc v postavi Peter Žonta, Rok Benkovič, Primož Peterka in Robert Kranjec osvojila šesto mesto na ekipni tekmi, Kranjčan Robert Kranjec je s šestim mestom dobro odskakal tudi tekmo na veliki skakalnici, njegov klubski kolega Primož Peterka je bil petnajsti, Benkovič 23., Žonta pa 29.. Na mali skakalnici našim minuli petek ni šlo po načrtih, tako da je bil še najboljši z osemnajstim mestom Peterka (na svoj 24. rojstni dan), Kranjec pa jc z utrujenimi nogami pristal na 21. mestu. Triglavanoma je po prvi seriji kazalo bolje, a sta v drugi nazadovala za pet mest. Kranjčan Andrej Jezeršek se je s tekmovanj v nordijski kombinaciji v domovino vrnil z 22. in 36. mestom. S.Š. V slalomu dobro, slabše v veleslalomu Jongpjong - Moška alpska smučarska karavana se je preselila v Južno Korejo, kjer so v nedeljo nastopili v slalomu, v soboto pa v veleslalomu. V sobotnem veleslalomu je zmagal Švicar Michael von Griiningen, v slalomu pa Finec Kalle Palander. Naši so nadaljevali s povprečnimi nastopi. V veleslalomu se nihče od četverice nastopajočih ni uvrstil v finale - Aleš Gorza je bil 34., Mitja Dragšič 47., medtem ko sta Mitja Valenčič in Drago Grubelnik odstopila. V slalomu se je med žive z desetim mestom vrnil Mitja Kune, dober je bil tudi Korošec Rene Mlekuž na štirinajstem mestu. Mitja Dragšič, Jure Košir in Andrej Šporn v prvi vožnji niso pripeljali do cilja, Mitja Valenčič (30. po prvem teku) in Drago Grubelnik (26. po prvem teku) sta odstopila v drugi vožnji, Aleš Gorza pa se ni uvrstil v trideseterico. Smučarke so v Innsbrucku vozile superveleslaloma in smuk, na katerih pa ni bilo slovenske reprezentance. V petkovem superveleslalo-mu je zmagala Avstrijka Renata Gòtschl, v nedeljskem njena reprezentančna kolegica Brigitte Obermoser, avstrijsko nadvlado pa je z zmago v sobotnem smuku dopolnila še Michaela Dorfmeister. S.Š. Sedmič v Lein spomin Osovnikar z novim rekordom Ljubljana - Matic Osovnikar iz Škofje Loke, sicer član atletskega kluba Mass iz Ljubljane, je v soboto na državnem dvoranskem atletskem prvenstvu v Ljubljani zmagal v teku na 60 metrov in s časom 6,63 sekunde za dve stotinki izboljšal dobro leto star državni rekord klubskega tekmeca Roka Predaniča. Osovnikar bo kljub Zmagi in rekordu nastopil na svetovnem dvoranskem prvenstvu v ^irminghamu od 14. do 16. marca le v teku na 200 metrov. Atletinje in atleti kranjskega Triglava so na državnem prvenstvu osvojili tri kolajne, od tega dve zlati. Tina Čarman je že v prvem Poskusu skočila v daljino 6,22 metra, s tem rezultatom pa je zadržala vodstvo do konca tekmovanja. Rožle Prezelj je v ne preveč močni konkurenci skočil v višino 2,16 metra in osvojil še drugi naslov za Triglav. Čarmanova je zlatu v skoku v daljino dodala še srebro v doskoku (12,70), kjer je zmagala rekorderka Anja Valant (13,43). Na četrto mesto so se uvrstili Spela Voršič (11,82) in David Celar v troskoku (14,25 - osebni rekord) ter Eva Prezelj v skoku v daljino C565). Prezljeva je bila še peta v troskoku (11,60), šesto mesto so os-v°jili Anja Ažman v teku na 60 metrov (7,90), Špela Verovšek v troskoku (11,69) ip David Celar v skoku v daljino (6,89 - osebni rckord), sedmo mesto pa je zasedla Kristina Gornik v troskoku 00,60). Brigita Langerholc (Triglav) je v petek nastopila v Karlsruheju v Nemčiji, kjer je v teku na 800 metrov osvojila četrto mesto (2.03,51). ^niagala je Jolanda Čeplak s časom 1.59,82, kar je četrti najboljši re'ultat letošnje zimske atletske sezone. CZ. Lea Ribarič Stari vrh - Smučarski klub Alpetour je bil minulo nedeljo na Starem vrhu organizator 7. memo-rialnega slaloma Lee Ribarič, ki je štel tudi za točke FIS. Na njem je nastopilo blizu petdeset tekmovalk iz Slovenije in tujine, med njimi večina naših najboljših slalomistk. Zmagala je Mojca Rataj pred Leo Dabič (obe SLO), tretja pa je bila Avstrijka Marija Grabner. Med petnajsterico najboljših so se od Slovenk uvrstile še Lea Lozar na 5. mesto, Urška Torkar na 8. mesto, Polona Jakelj na 9. mesto, Vesna Tanko na 10. mesto, Maja Deklcva na 11. mesto, Mateja Terseglav na 12. mesto. Dijana Vukičevič na 13. mesto in Mojca Mesojedec na 15. mesto. V prvi vožnji je odstopila Alenka Dovžan, tekmi pa se je zaradi bolezni odpovedala Špela Pretnar. Smučarski klub Alpetour bo naslednji konec tedna organiziral tudi slalomsko tekmo v spomin Jožeta Kuralta. V.S. KOŠARKA_ Po treh zmagah poraz Kranj - Košarkarji kranjskega Triglava so v 20. krogu 1. slovenske košarkarske lige po treh zaporednih uspehih izgubili v gosteh proti Al-posu Kemoplastu (86:81), tako da je na lestvici znova zdrsnil na predzadnje mesto, tako da se bodo morali še pošteno potruditi za obstanek v elitni skupini. Uspešnejši je bil v Sežani domžalski Helios, ki je premagal Kraški Zidar s 87:91. Domžalčani so četrti z 28 točkami, Triglav 10. s 25 točkami, vodi pa Geoplin Slovan - 37 točk. V l.B ligi je Loka kava TCG v Ljubljani porazila Union Olimpijo ml. s 86:94, Radovljica pa je klonila v Novi Gorici (85:82). Vodi Unika TTI Postojna (18:1), Radovljica je peta (12:7), Loka kava TCG pa deli šesto mesto z Rudarjem (10:9). Srečanje 5. kroga drugega dela 1. slovenske lige med košarkaricami Jesenic in Odeje bo jutri, 5. marca, na Jesenicah. S.Š. Najmlajša reprezentanca naših risov se je v Kanadi dobro odrezala. di nastopali, pa smo si ogledali tudi tekmo v Qebeck Major Júnior Hockey League," jc po vrnitvi v Kranj povedal trener Mitja Kern. Za najmlajše slovenske rise so v Kanadi nastopali: Rok Stojanovič, Miha Ahačič, Aljaž Novak, Jure Bajželj, Gašper Jordan, Klemen Grilanc, Miha Mulej (vsi Triglav Kranj), David Mire, Andraž Šmid (oba Acroni Jesenice), David Sefič, Blaž Novak (oba Bled), Rok Koželj (Slavija M Optima), Luka Koletnik, Jaka Grošelj, Blaž Novak, David Kač, Anže Ropret, Luka Bašič (vsi ZM Olimpija), Matej Soline, Žiga Grahut in Davor Rakanovič (vsi Celje). V.S. V finalu mladincev Triglav in Olimpija Kranj - Kljub temu da so hokejisti kranjskega Triglava že celo leto brez domače ledene ploskve, pridno trenirajo in igrajo po vsej Sloveniji. Odlično gre v državnem prvenstvu zlasti ekipi mladincev, ki je prejšnji teden v odločilnih polfinalnih tekmah dvakrat premagala mladince Acroni Jesenic. Na prvi tekmi so Triglavani zmagali 0:5 (0:3, 0:1, 0:1), na drugi pa 6:4(2:3, 1:0,3:1). Tako se bodo perspektivni mladinci Triglava, ki upajo, da letos zadnjič igrajo odločilne finalne tekme na tujih ledenih ploskvah in da bodo drugo leto pomladi že nastopali na kranjskem ledu. v velikem finalu za naslov državnih prvakov pomerili z. ekipo ZM Olimpije. Ekipa ZM Olimpije je namreč v polfinalu dvakrat z rezultatom 5:1 ugnala Slavijo M Optimo. Prva finalna tekma bo na sporedu že jutri, 5. marca, v Tivoliju. V tekmi za 3. mesto se bosta jutri na Jesenicah prvič pomerili ekipi Jesenic in Slavije M Optime. V.S. BIATLON_\_______ Biatlonci ostali brez odličja Forni Alvoltri - V italijanski Forni Alvoltri je minule dni potekalo evropsko prvenstvo v biatlonu. V štafetni tekmi je slovenska moška reprezentanca v okrnjeni konkurenci pristala na četrtem mestu. Na evropskem prvenstvu v Italiji, zadnji večji preizkušnji pred svetovnim prvenstvom v ruskem Hantiju Mansijsku, je bila moška biatlonska reprezentanca na štafetni tekmi četrta. Janez Ožbolt, Tomas Globoč-nik, Janez Maric in Marko Dolenc so z enim kazenskim krogom za zmagovalno nemško reprezentanco zaostali minuto in 27 sekund. Nemci so nastopili z mlado ekipo, zato je bila njihova zmaga presenečenje, vsega 0,4 sekunde za njimi so v cilj pritekli Rusi. s 35 sekundami zaostanka pa so bili tretji favoriti lekme Belorusi. ki so nastopili v najmočnejši postavi. Poleg slovenske in beloruske reprezentance so / najboljšimi tekmovalci nastopili le še Ukrajinci. V slovenski vrsti so vsi reprezentantje imeli težave s streljanjem, še največje pa je imel v zadnji predaji Marko Dolenc, ki je moral odteči ka ženski krog, vendar je kljub temu zadržal četrto mesto, ki gaje Slovenija zasedala pred njegovim nastopom. Slovenski mladinci, ki so tekli v postavi Gregor Brvar, Peter Doki, Klemen Lauseger in Peter Šem-rov, so bili sedmi. Zmagali so Čehi pred Belorusi in Rusi. Slovenske biatlonce pred nastopom na svetovnem prvenstvu (15. - 23. marec) čaka še državno prvenstvo na Pokljuki, kjer se bodo 5. marca pomerili v individualnih tekmah, 8. marcu pa še v skupinskem startu. S.Š. DESKANJE NA SNEGU _____ Košir drugi v skupnem seštevku Sapporo - Na predzadnjem paralelnem slalomu svetovnega pokala v deskanju na snegu v japonskem Sapporu je Dejan Košir zasedel šesto mesto. Koširja so pestile bolečine zaradi zadnje poškodbe križa, a je stisnil zobe in se s šestim mestom prebil na drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. V drugem krogu finala je najboljši slovenski deskar izpadel proti Francozu Mathieuju Bozz.ettu, ki je na koncu tudi zmagal. S.Š. Kranjskogorski prometni kaos Kranjskogorske žičnice nimajo niti enega parkirišča. Občina bo že jeseni zgradila okoli 600 novih parkirišč, ki bodo tik pod smučišči in pod sedežnico Vitranc. Kranjska Gora - V času zimske sezone, še posebej, če je dovolj snega in smučarjev, so v središču Kranjske Gore neizmerne težave s parkirišči. Vozniki - smučarji parkirajo vsepovsod in seveda čim-bližje smučišču, tako da prevoznost skozi vas, mimo trgovin in pošte zagotavljata le dva redarja, ki po ves dan pazita, da kdo ne parkira prav sredi ceste. Vožnja skozi vas je pravi podvig. Tudi to je dovoljeno, kajti obiskovalci nimajo kje drugje parkirati. Najhuje je pred marketom, kjer parkirajo zaposleni in seveda tudi tisti srečni smučarji, ki pridejo dovolj zgodaj. Ti, ki pustijo avto pred marketom. so za ves dan zasedli parkirno mesto, ki ga potrebujejo kupci, ki prihajajo v trgovino in stranke lokalov in pošte. ZatO ni čudno, da občani razmišljajo, da bodo počasi morali središče vasi zapreti in po zgledu drugih mest napravili posebno cono, namenjeno le dostavi in tistim, ki bodo imeli posebne nalep- ke. Pred marketom je zdaj 34 parkirnih mest, ki so zasedena od jutra do večera, zato nimajo kupci niti približno nobene možnosti, da bi med sezono parkirali med trgovino ali pošto. Na žalost si kranjskogorske žičnice v preteklosti nikoli niso zagotovile parkirnih mest. Danes, ko je prometna gneča katastrofalna in razmere obupne predvsem za lokalno prebivalstvo, ki se z avtom po lastnem kraju niti premakniti ne more, ugotavljajo, da žičnice nimajo niti enega parkirnega mesta! lluzorno bi bilo pričakovati, da bi ga v prihodnje /gradile, kajti žičničai ji bodo morali morebitni letošnji dobiček nameniti za poplačilo preteklih obveznosti, ki jih nimajo malo. Razumljivo je, da so hotelirji pred svojimi hoteli svoja parkirišča za goste Kranjske Gore in kranjskogorskih smučišč zaprli, saj hotel s štirimi zvezdicami ne more biti do kraja tako dobrohoten, da mu nameni svoja parkirišča, lastni gostje pa bi ostali brez parkirnih mest. Največja gneča je torej pred marketom in med Prisankom ter Garni hotelom, kjer parkirajo vsevprek pa seveda pod smučišči do nekdanje Petrolove črpalke pod enosedežnico Vitranc. Vse, kar je bilo v zadnjih letih novega, je parkirišče med policijsko postajo in črpalko in parkirišče severno od Zdravstvenega doma. Vendar je parkirišče pri policijski postaji še neasfaltirano in ko odleze sneg, so take luže in tako mehak teren zemlje, da je pri priči do kolen umazan vsak, ki tam zleze iz avtomobila. Kot smo videli, so prav zaradi tega zdaj to parkirišče že zaprli. Jure Žerjav Ali bo v Kranjski Gori kdaj bolje? Tako smo vprašali župana Jureta Žerjava in občinskega inšpektorja Alojza Mertlja? "Prometne zagate bomo že v prihodnji Vse do Garnija stojijo avtomobili... turistični sezoni poskušali omiliti, kajti parkirišč je res občutno premalo,'1 pravi župan Jure Žerjav. "Na občini je pripravljena prometna študija, posegi pa ne bodo terjali velikih sredstev. Prva stvar, ki jo bomo naredili je dogovor s Petrolom za najem zemljišča, ki jc v njegovi lasti in kjer bo približno 150 do 200 parkirnih mest. Razen tega naj bi na drugi strani policijske postaje, vse do glavne magistralne ceste in cestnega odseka v Kranjsko Goro, na občinski zemlji zgradili okoli 300 do 350 novih parkirišč. In ne nazadnje: pod enosedežnico Vitranc bomo po nekdanji železniški progi vse do čuvajnice proti Podkorenu lahko pridobili veliko novih Pred marketom nikoli ni praznega parkirnega prostora. parkirnih mest. namenjenih zgolj smučarjem. S tem bo občina nedvomno podprla turizem in prispevala k temu. da med turisti ne bo več toliko nezadovoljstva." Tako bo torej občina Kranjska Gora reševala problem, saj bo za parkirišča namenila tista svoja stavbna zemljišča, kijih lahko nameni. V bližini je več kmetijskih zemljišč, ki jih za parkirišča ne more uporabiti, zato pridejo v poštev le stavbna zemljišča. Če bodo vse to zgradili, kar predvideva prometna študija, potem se obeta okoli 600 novih parkirnih mest. Vsa so tik ob smučiščih in tako bodo žičničarji še vedno lahko računali na tiste goste, ki ljubijo smučišče, na katera se pripeljejo z avtom. Ni jih namreč malo, ki jih privablja Kranjska Gora samo zato, ker se z osebnim avtomobilom lahko neposredno pripeljejo skoraj na smučišče. Z izgradnjo novih parkirišč bodo prometno razbremenili središče Kranjske Gore, kjer jc danes ob dobrem smučarskem obisku, še posebej ob šolskih počitnicah, pravi kaos. Darinka Sedej Odgovor na domnevno povezanost z Grilčevo navezo 1% M~ • • A 1 I -A ■ 1 S Igor Bavdek je doma Manj pntOZD KOt laill Ne vem, kdo me povezuje z Ivanom Grilcem in kdo natolcuje, da sem zaprt v Italiji, se huduje Kranjčan Igor Bavdek. Kranj - Koso kriminalisti 19. februarja pri Šenčurju prijeli Ivana Grilca. Gorana Mai janoviča in Franca Bogataja, osumljene prometa z. 28 kilogrami marihua-ne, hkrati pa povedali, da so od oktobra lani sledili najmanj petim Slovencem in več tujcem, je sum na povezanost s skupino padel tudi na Kranjčana Igorja Bavdka, ki naj bi ga oktobra aretirali Italijani. Na novinarski konferenci Policijske uprave Kranj, o kateri smo poročali tudi v Gorenjskem glasu, je na novinarsko vprašanje, kakšno vlogo naj bi v razkriti Grilčevi navezi imel Igor Bavdek in ali je zaprošena njegova izročitev Sloveniji, načelnik urada kriminalistične policije Simon Velički odgovoril, da Bavdka niso povezali s "primerom Cirile" in da tudi niso zaprosili za izročitev. Igor Bavdek se je oglasil sam in povedal isto. "Doma sem," je dejal. "Res so me v Vareseju. kjer sva se z. ženo ustavila na poti v Švico, 21. oktobra aretirali. Avto se je pokvaril, zapeljal sem na servis, tam so naju aretirali. V avtu naj bi domnevno našli 40 gramov heroina in ne nekaj deset kilogramov, kol ste pisali. Ves čas, kar so ga pregledovali, sva bila / /eno kakšnih deset metrov stran. Žena se je po treh dneh vrnila domov, mene pa so spustili po 26 dneh. To je vse." je zatrdil Igor Bavdek in zanikal, da bi bil kakor koli povezan z osumljenci, ki jih preiskujejo v Kranju. Po objavi o njegovi domnevni vpletenosti se je sprožil val vprašanj prijateljev in znancev, tako da se je odločil za javno zanikanje. Helena Jelovčan Spremembe v postajnih vodstvih Kranj - SI. marcem je prišlo do kadrovskih sprememb v vodstvih treh gorenjskih policijskih postaj. Andrej Zakrajšek, pred tem pomočnik komandirja postaje letališke policije na Brniku, je postal komandir radovljiške postaje, kjer je zamenjal Mirana Oštirja. Ta jc zdaj komandir na kranjski postaji, dosedanji kranjski komandir Franci Iranlar pa je na Brniku zamenjal Zakrajška. H.J. Leta 2002 se je nad postopki policistov po podatkih generalne policijske uprave pritožilo 1053 državljanov, kar je za 15 odstotkov manj kot leta 2001. Zaradi časovnega zamika pri reševanju in različne metodologije pri poročanju oddelka za pritožbe GPU pa podatki najbrž niso še povsem natančni. Kranj - Lani so tako na seji senata obravnavali 520 pritožb, postopek je bil v 166 primerih ustavljen, pet pritožb pa je senat odstopil v reševanje drugim državnim organom, medlem ko so v 88 primerih ugotovili, da je bila pritožba utemeljena. V primerjavi z letom 2001 je število pritožbenih zahtevkov upadlo, porasel pa je delež utemeljenih pritožb glede na število obravnavanih primerov (v letu 2001 13,5 odstotka, v letu 2002 pa 16,9 odstotka). Kakor je pokazala analiza, se je največje število rešenih pritožb nanašalo na delo policistov pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Od 359 pritožb je bilo 57 upravičenih, kar znaša 15,8 odstotka (v letu 2001 14,6 odstotka), sledi področje dela zagotavljanja javnega reda in miru s 60 pritožbami, od katerih je bilo 12 utemeljenih. Rešene pritožbe, obravnavane na seji senata, so vsebovale 2208 pritožbenih razlogov. Upravičene pritožbe so se v 84 primerih nanašale na pooblastila (leta 2001 98 primerov), sedem na prisilna sredstva (leta 2001 pet primerov) ter 174 na druge vzroke. V letu 2002 je bilo na ministra za notranje zadeve naslovljenih 188 pritožb, pri katerih smo od policije zahtevali poročilo oziroma povratni odgovor, v letu 2003 pa je do sedaj ministrstvo prejelo 48 pritožb, poroča notranje ministrstvo. Nadzori nad policijo Poglejmo še, kakšni so bili rezultati rednih in izrednih nadzorov policije, ki jih je posre- dovalo notranje ministrstvo. Po znanih podatkih je lani Urad za usmerjanje in nadzor policije izvedel dva izredna in en reden nadzor nad delom policije. Julija je potekal izredni nadzor nad delom Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, v katerem so ugotavljali skladnost opravljanja nalog policije pri izvajanju ukrepa nadzora telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem (1. točka prvega odstavka 150. člena Zakona o kazenskem postopku -ZKP) z določili prvega in drugega odstavka 152. člena Zakona o kazenskem postopku. V nadzoruje bilo ugotovljeno, da ni odstopanj v izvajanju ukrepa po I. točki prvega odstavka 150. člena ZKP z določili prvega in drugega odstavka 152. člena ZKP. Drugi izredni nadzor nad zakonitostjo izvajanja določil Zakona o policiji in drugih predpisov s področja delovnih razmerij in varstva pravic posameznika so izvedli decembra v kadrovski službi generalne policijske uprave in Policijski upravi Slovenj Gradec. Ugotavljali so zakonitost začasnih razporejanj ali napotitev policistov na delo na podlagi 1. in 2. odstavka 77. člena Zakona policiji, zaposlovanje delavcev za določen in nedoločen čas za obdobje devetih mesecev leta 2002. Minister je generalni policijski upravi i/dal usmeritve za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. V rednem nadzoru, ki je bil izveden septembra in oktobra, so pregledovali zakonitost obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah. Nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov, varovanjem zbirk osebnih po- datkov in uporabi teh je zajel evidenco identifikacij, evidenco daktiloskopiranih in fotografiranih oseb in evidenco DNK preiskav. Nadzor so opravili v generalni policijski upravi, in sicer v upravi kriminalistične policije, upravi uniformirane policije, službi za informatiko in telekomunikacije ter na dveh vzorčnih policijskih upravah. Nadzorna skupina je ugotovila, da policija upravlja evidenco identifikacij v skladu z. Zakonom o policiji in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pri evidenci daktiloskopiranih in fotografiranih oseb in evidenci DNK preiskav je nadzorna skupina ugotovila nekaj sistemskih pomanjkljivosti. Policija nima celovitih navodil, ki bi opredeljevala postopke zbiranja, shranjevanja, uporabo in iznos podatkov iz države, je pa to opredeljeno v posameznih delovnih usmeritvah in delnih navodilih. Ker evidenca ni centralizirana, podatki pa se obdelujejo z informacijsko tehnologijo in tudi ročno, je preglednost, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu in na kakšni podlagi, otežena, so ugotovili. To pomanjkljivost bodo odpravili šele, ko bo končano usklajevanje podatkov, ki se vodijo ročno, s podatki, ki se obdelujejo z. avtomatsko obdelavo odvzetih prstnih odtisov in najdenih sledi kaznivih dejanj (sistem AFIS). Na podlagi ugotovitev vseh nadzorov, jc minister za notranje zadeve Rado Bohinc generalnemu direktorju policije Marku Pogorevc u izdal usmeritve za odpravo v nadzoru ugotovljenih pomanjkljivosti. Simon Šubic ]orej^4. marca 2003 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si gorenjski glas • 13. stran Vleka ploha v Spodnji Upnici usodna za devetletnega Klemena Oblaka Norčavi Pust je neutolažljivo zajokal V nedeljo je s Pustom zarajala domala vsa Slovenija. Tudi v Spodnji Upnici so ob dveh popoldne s konca vasi popeljali 27 metrov dolg plohz napisoma Hostarija 03 in Ploh 03 proti penzionu Krona na drugi strani ceste, kjer naj bi se domačini skupaj poveselili. Spodnja Lipnica - Predsednik krajevne skupnosti Lancovo Uroš Fister pravi, da so po šestih, sedmih letih, kar so zadnjikrat vlekli Ploh, skušali dogajanje v Lipniški dolini spet nekoliko popestriti, se pozabavati, morda privabiti tudi kakšnega gosta od drugod. Precej na hitro so se fantje dogovorili za ploh, ki so ga po starem Pustnem običaju vlekli, če se nobena mladenka v vasi tisto leto ni Poročila. Pa se je v nedeljo popoldne veselje sprevrglo v globoko žalost, jok. Kar 27 metrov dolg ploh, deblo Mogočne smreke, težke približno Poldrugo, je s konca Spodnje Lipice, v kateri živi komaj 150 ljudi. Povlekla Bistra, krepka kobila iz vasi. Pred prvo postajo, kjer naj "i bila šranga, pa je prišlo do tragedije. Med otroškimi maškora-Ha. ki so seveda zvedavo spremljale dogajanje, je bil tudi devetimi Klemen Oblak, našemljen v ninjo. Tekal jc ob desni strani ploha, naloženega na tridelni voz. Nihče pravzaprav ni natančno v'del, kaj seje zgodilo. Domnevajo, da seje zaradi dolžine voza pri zavijanju v desno Prostor na dečkovi strani zožil, ob cesti pa je bil tudi kup snega. Klemen je očitno prišel preblizu srednjemu delu voza. Desno kolo ga je zagrabilo za levo nogo, izgubil Je ravnotežje in padel naprej na trebuh. Kolo je zapeljalo čez njegovo levo nogo, hrbet in glavo. Milan Potočnik, ki je snemal prireditev, ga je sicer naglo potegnil stran, vendar je bilo za Klemena že prepozno. Umrl je na kraju nesreče. Gospodar Bistre je, tako kot vsi sovaščani, s sklonjeno glavo pripovedoval. "Zdelo se mi je, da je močneje potegnila, kot bi naletela na oviro..." Bistra je še kakšno uro, dve po nesreči privezana stala ob bližnji ogradi, ne zavedajoč se, kaj se je zgodilo. Nič kriva. Tako kot nihče drug. To, da prireditve niso uradno prijavili, ker so se zanjo dogovorili tako rekoč tik pred zdajci -v petek so v bližini vasi posekali smreko, jo omajili in okrasili, za prijavo oziroma dovoljenje pa bi se morali vsaj pet dni prej, niti ni pomembno. Kot rečeno, krivca ni, čeprav kriminalisti še ugotavljajo morebitno odgovornost. Bila je Usoda, ki se je krivično poigrala s Klemenom, njegovo družino in sovaščani. Ploha naslednje leto verjetno ne bo, pa še kakšno leto kasneje najbrž tudi ne. Na kraju nesreče je bila komisija urada kriminalistične policije iz Kranja, prišla sta dežurni preiskovalni sodnik Igor Mokorel in dežurni okrožni državni tožilec Stane Boštjančič. Se preden so do kraja opravili ogled, sije dečkovo trupelec ogledal tudi dežurni zdravnik iz Radovljice, za njim je prišel pogrebnik. Zbrani okrog ploha, ki je žalostno obstal na vaški cesti, so se tiho pomenkovali, še več pa molčali. Kako se je moglo to zgoditi, so nemo spraševali. Na parkirišču pred Krono, na drugi strani ceste; ki pelje iz Pod-narta, Lipnice, Kamne Gorice proti Lancovcmu in Radovljici, naj bi bila končna postaja Hosta-rije. TU so bili zbrani možje iz Upniško Hostarijo je v nedeljo popoldne prekinila tragedija. Zgornje Lipnice, ki so od daleč opazovali dogajanje, čakajoč na, bog ve koga in kaj. Malega Klemena, ki jc bil, kot vsak fantič njegovih let, morda preveč radoveden in premalo previden, na žalost ne bo nič priklicalo nazaj. Helena Jelovčan NESREČE Konj brcnil sankača Spodnja Lipnica - 44-letni Radovljičan F.A. je prejšnji torek na policijski postaji v Radovljici prijavil, da gaje 13. januarja letos hudo ranil konj. Takrat je njegova družina odšla sankat po cesti med Spodnjo Lipnico in Goško ravnijo. Žena je z. njegovim avtom vlekla navkreber dvoje sani, na katerih so sedeli družinski člani. Dohiteli so dva jezdeca na konjih. Prvi se je umaknil v levo, drugi v desno. Ko je voznica peljala mimo drugega, se je konj očitno preplašil in F.A. močno brcnil v glavo, daje padel s sani. Žena gaje, hudo ranjenega po glavi, takoj odpeljala v jeseniško bolnišnico, naslednji dan pa so ga prepeljali v klinični center. Policisti bodo o dogodku poročali državnemu tožilstvu. Lestev je zdrsnila Železniki - 34-letni J.L. je v petek, 28. februarja, opoldne na ganku svoje hiše v Rudnem pri Železnikih oblagal les s pločevino. Stal je na lestvi, ki pa je stala nekoliko preveč položno. Zaradi nagiba lestve, visečega terena in asfaltne podlage je lestev zdrsnila, J.L. je padel kakšna 2,5 metra globoko na tla in se poškodoval po glavi ter levem zapestju. Odpeljali so ga v zdravstveni dom v Železnike, od tam pa na urgenco v Klinični center. Helikopter letel po turno smučarko Stol - V petek, 1. marca, dopoldne se je 30-letna M.P. z leto starejšim prijateljem s turnimi smučmi odpravila iz doline Završnice proti sedlu Belščica ter naprej proti Stolu. Približno ob enih jo je med vzponom na strmem zasneženem pobočju med sedlom Belščica in Stolom na ledeni ploskvi spodneslo. S smučmi na nogah je drsela kakšnih 130 metrov navzdol, udarjala ob skale in se hudo ranila. Zdravnik ji je pomagal na kraju, nakar jo je posadka policijskega helikopterja odpeljala do jeseniške bolnišnice. S kombijem v levo Reteče - 19-letni U.P. iz Škofje Loke je v nedeljo, 2. marca, ob 6.35 s kombijem peljal po regionalni cesti od Jeprce proti Škofji Loki. V levem preglednem ovinku pri Retečah je zavil na nasprotno smerno vozišče, po katerem je takrat z osebnim avtom pripeljal 55-letni P.J. K. iz. Škofje Loke. Čeprav je ta zaviral in se umikal, sta vozili čelno trčili. V kombiju je bil huje ranjen 44-letni sopotnik V. P. iz Škofje Loke, ki so ga iz vozila rešili gasilci, reševalci pa so ga odpeljali v klinični center. Škode na vozilih je za približno 3,7 milijona tolarjev. KRIMINAL Tatovi na delu Škofja Loka - V noči s 1. na 2. marec sta z osebnega avta opel corsa, parkiranega ob stanovanjski stolpnici na Partizanski cesti, izginili registrski tablici KR D7-061. Kranj - V soboto popoldne je neznanec iz. predala v pisarni turističnega društva v Kranju ukradel denar in radiokasetofon aivva. Škode je za okroglih sto tisočakov. Bled - Neznanec je v soboto med osmo in deseto zvečer vlomil v stanovanjsko hišo v Krnici ter odnesel usnjeno denarnico z denarjem, vredno 23.000 tolarjev. Naklo - 26. ali 27. februarja je nekdo izkoristil nepazljivost zaposlenih v Merkurju ter prišel v odklenjeno pisarno. Iz pisalne mize je ukradel prenosni računalnik campaq evo N600C črne barve, reden pol milijona tolarjev. H.J. Gasilsko reševalna služba Kranj posreduje povprečno enainpolkrat na dan Poklicni gasilci se še ogibajo Cerkelj Lani je kranjska gasilsko reševalna služba posredovala v 557 različnih intervencijah, kar je v zadnjih šestih, sedmih letih že kar stalnica. Na požare v občino Cerklje tudi lani niso hodili, ker jih občina ne sofinancira. Razmišljanja o gorenjskem centru za gašenje in reševanje. Kranj - Strokovni vodja gasilsko reševalne službe Janko Kle-"lenčič pravi, da njihovi možje posredujejo povprečno enainpolkrat na dan. Gre za različne intervencije; lani je bilo slabih 28 odstotkov požarov, 30 odstotkov prometnih nesreč in tehničnih intervencij, skoraj šest odstotkov požarnih alarmov in skoraj sedem nesreč z nevarnimi snovmi. Tudi ta razmerja se zadnja leta bistveno ne spreminjajo, res pa je, da se služba iz gasilske vse bolj Preusmerja v tehnično reševalno, kar pa je značilno tudi za druge v Sloveniji. Tüdi ogenj ni več, kar je bil, bi dejali v šali. Šaliti se seveda ne gre, res pa je, ^a posebno velikih požarov zadnja leta ni več. Po eni strani gre to pripisati manj problematičnim tovarniškim proizvodnjam, po drugi pa tudi večji varnostni pa tudi večji 0sveščenosti. Od 184 požarov jih Je bilo lani kar 151 v mestni obči-111 Kranj, kar je po svoje razumljivo, saj je občina največja in najštevilčnejša od vseh petih, kar jih Pokriva gasilsko reševalna služba Kranj. Po dnevih je število inter-yencij približno enako, izstopa le spbota v Kranju, kjer poklicni gasilci v zgodnjih jutranjih urah pogosto gasijo koše za smeti ali kontejnerje za odpadke. Razmaki so komaj desetminutni na poti od ^lavnega trga do Planine. V na-sProtni smeri, od Glavnega trga. Prek Partizanske do Primskovega gasilci zapirajo vodo na zuna-nJih hidrantih. Pač objestna mla-dež, ki se v zgodnjem sobotnem Jutru iz lokalov vrača domov. y lanskih 557 intervencijah so '•ajeti vsi večji in manjši požari, požarni alarmi, prometne nesreče, reševanje ljudi z višin in iz globin, iz vode in dvigal, posredovanja ob ekoloških nesrečah in Janko nesrečah z nevar- Klemenčič nimi snovmi," pojasnjuje strokovni vodja Janko Klemenčič. Kranjske poklicne gasilce, ki sodijo med najbolje opremljene in usposobljene v državi, ljudje seveda kličejo na pomoč še za druge, bolj običajne težave; za zapiranje in črpanje vode, odpiranje zaklenjenih stanovanj in avtomobilov, odstranjevanje nagnjenih dreves, polomljenih vej, ledenih sveč s streh, reševanje in dvigal in podobno. Cerklje črna lisa Okroglo osemdeset odstotkov intervencij kranjski poklicni gasilci in reševalci opravijo v mestni občini Kranj, preostale v sosednjih občinah Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko. Cerklje so izvzete, razen za pomoč v prometnih nesrečah, ki se sofinancirajo iz drugih virov, saj občina Cerklje ni pristopila k ponujenemu sporazumu o zagotavljanju požarne varnosti med občinami. Direktor gasilsko reševalne službe Kranj Janez Osojnik pravi, da mestna občina Kranj po V občini Cerklje kranjski poklicni gasilci posredujejo le na cestah. V petek so gasili tovornjak iveco evro cargo v bližini picerije Botana v Lahovčah. Pod kabino je nekaj po drugi popoldne počilo in zagorelo. 31-letni voznik, doma iz okolice Murske Sobote, je lahko upal le na pomoč gasilcev. V požaru je zgorel prednji del tovornjaka, škode pa je za najmanj tri milijone tolarjev. Cesta je bila za promet zaprta do 16.10 -Foto: Tina Doki Direktor Janez Osojnik (levi) je v petek za GRS prevzel zlati znak Civilne zaščite. - Foto: Tina Doki ključu pol odstotka prihodkov občinskega letnega proračuna za delo službe prispeva več kot 200 milijonov tolarjev, vse štiri preostale občine skupaj pa manj kot deset milijonov tolarjev. "V Cerkljah ne gasimo že vse lansko leto, v tem času smo iz regijskega centra za obveščanje sicer dobili en klic, vendar smo odgovorili, da Cerklje pač ne sodijo v naš požar- ni okoliš. Varstvo pred požari je naloga občine, ki jo v Cerkljah rešujejo s prostovoljnimi gasilci." Kot kaže, za zdaj uspešno, vprašanje pa je, kaj se utegne zgoditi ob velikem požaru ali kakšni drugi nesreči, v kateri igra glavno vlogo hitrost, opremljenost in usposobljenost reševalcev. Spomnimo le na lansko tragično smrt štajerskega fanta v jašku vodnja- ka, iz. katerega ga slabo opremljeni domači prostovoljni gasilci niso mogli potegniti, mariborski poklicni pa niso prišli (pravočasno) zaradi enakih sofinancerskih razmerij, kot veljajo med občino Cerklje in kranjsko poklicno službo... Zamisli o skupnem gorenjskem centru Z ustanovitvijo gorenjske regije bo po besedah Janeza Osojnika postala aktualna tudi zamisel o skupnem gorenjskem centru za gašenje in reševanje. Samo za mestno občino Kranj bi bil tak center predrag zaradi velikih stroškov, kijih zahteva sodobna oprema in dežurstev poklicnih ekip. "Smiseln pa bi bil tak center v Kranju za vso Gorenjsko, pri čemer bi kazalo lokacijsko ohraniti jeseniški del, saj je dokazano, da je reševanje učinkovito z razdalje največ petnajst do dvajset kilometrov," pravi Janez Osojnik. Pomeni, da bi kot tretja lokacija morda prišla v poštev tudi Škofja Loka, kjer sicer ni poklicne enote. Helena Jelovčan barcaffe Pozabljeni pisatelj Janez Jalen V teh dneh sta izšli knjigi Janez Jalen: Previsi, niz dogodkov in Marjeta Žebovec: Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence, dokončana pa je tudi videokaseta z dokumentarnim filmom o Jalnu in njegovo burko Sladoled. V veliko pomoč je bil Žebovčevi Janez Mulej, pisateljev nečak, ki še zmeraj skrbi za njegovo zapuščino. Sodelavca pri snemanju filma sta bila igralec Pavle Ravnohrib in snemalec Matej Križnik, ki je bil, med drugim, nagrajen za snemanje filma Šelestenje. Zanjo sem slišala povsem po naključju. Pavle Ravnohrib jo je za-tožil. Nekaj čudovitega počne, je dejal ves navdušen in potem je kar vrelo iz njega, kako je iz nič začela ustvarjati projekt o Janezu Jalnu, o njenem optimizmu in neskončni volji, da pisatelja, ki so ga Slovenci po krivici postavili na stranski tir, ponovno obudi in mu da mesto, ki si ga zasluži. Da ima polno idej, ki jih je počasi, korak za korakom, tudi realizirala od filma, pa do knjig. Prav zato je Marjeto Zebovec nemogoče stlačiti v nekaj suhoparnih vrstic. V prvi vrsti je najprej mama. Še zmeraj, skoraj vsako noč vstaja, ker gre njen najmlajši večkrat lu-lat. Velika družina je bila njena želja že v mladosti. V kranjski gimnaziji so se ji smejali, ko je pripovedovala, da bo imela pet ali šest otrok. Sedaj jih ima celo nekaj več, osem. Otroci vzgajajo drug drugega, med seboj se učijo strpnosti, potrpežljivosti in sobi-vanja predvsem s tem, ko so drug z drugim in morajo sprejemati drugačnosti že od rojstva. Včasih ne gre drugače, kot da komu navi-je ušesa. Čeprav vem, da to s sodobno vzgojo nima dosti skupnega, pripomni in se nasmeje. Otroci tudi pozorno spremljajo njeno delo. Trije ji celo aktivno pomagajo. Kdaj ste nazadnje dali noge na mizo, v roke knjigo, se naslonili nazaj in uživali v tišini dneva? "Da bi bila cel dan sama zdoma, se ne zgodi. Včasih grem na obisk k svoji najboljši prijateljici, mislim, da mi ni nič hudega. Nisem idealna gospodinja, vendar me to ne moti več toliko, odkar sem nekje zasledila misel, da so perfekt-ne gospodinje tiste, ki nimajo počeli kaj drugega." Potem ste se zaljubili v Janeza Jalna? "Njegova dela so bila doslej Slovencem bolj slabo poznana. Pred vojno so izhajala v revijah Kakšni so bili spomini pričevalcev? "Predvsem so bila to osebna doživetja. Jalen je bil ljudem zelo blizu, ker je bil zelo preprost in nikoli se ni obnašal, da bi bil kaj posebnega. Nihče ni omenil, da bi bil zaradi tega, ker je bil pisatelj in to že zelo znan, domišljav ali nadut. Celotna ekipa: člani Farnega kulturnega društva Koroška Bela (stojijo zadaj), Pavle Ravnohrib, Marta Žebovec, Gregor Čušin, režiser burke Sladoled, Marjeta Žebovec ob snemanju Sladoleda. Dom in' svet, Mentor, Mladika, Zdravje, Mohorjevkah in v Slo-venčevih koledarjih. Po vojni je izšla samo ena ali dve knjigi. O njem sem razmišljala že v mladosti. Bil je moj najljubši pisatelj, kot absolventka sem ga vzela za diplomsko nalogo. Naša soseda Rezi iz. Radovljice je bila njegova nečakinja in kadar mi je pripovedovala o svojem stricu, sem jo poslušala z odprtimi usti. Pred šestimi leti sem za Kristjanova obzorja napisala članek z naslovom Janez Jalen pripoveduje o dobrih starših. V istem času sem napisala osnutek za filmski scenarij. Lani sem potem na poseben način začutila, da je čas, da se ga slovenski javnosti predstavi tako, kol si zasluži." Jalnovo življenje ste preštudirali do potankosti. Kakšen je bil kot človek? "O Jalnu se ve, da se je zelo hitro razjezil. To je bila posledica živčne bolezni iz prve svetovne vojne, ko je služil kot kurat v znanem taborišču Lubrick, ki je imelo ljudsko ime "Stradališčc". V eni izmed kratkih pripovedi celo Janez Jalen kot osmošolec kranjske gimnazije leta 1911. piše, koliko ljudi je umrlo zaradi lakote. Leta 1933 so ga upokojili, vendar je še naprej opravljal duhovniško delo. Večino časa do konca 2. svetovne vojne je posvečal pisanju. Je bil res tudi trmast in vase zagledan? /smeh/ "Res, prava gorenjska grča. Del projekta, ki ga bomo predstavili v kratkem, je tudi film, ki je sicer že posnet, le na dokončno montažo še čakamo. V njem bo prikazano pisateljevo življenje. Igralec Pavle Ravnohrib bo z vezno besedo v svojem značilnem slogu pripovedoval o njegovem življenju, k sodelovanju pa smo povabili še vse tiste, ki so ga poznali. Pri zbiranju dejstev o pisateljevem življenju sem se seveda obrnila tudi na župnije, kjer je deloval, na Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Bogoslovno semenišče v Ljubljani, zlasti na njegovega ravnatelja msgr. Antona Slabeta, ki mi je z veseljem pomagal in je tudi eden izmed prvih bralcev življenjepisa. Kot informatorje o Jalnovem življenju moram omeniti še njegovo nečakinjo Rezi Kozinc iz Radovljice, Janka Modra, Terezijo Telič in Toneta Lunko iz Žerovnice pri Grahovem, Marijo in Toneta Jakopin iz. Grahovega, Zdravka Bahorja, upokojenega duhovnika iz Skaručne, Edvarda Eberla, župnika iz Stopič, Franceta Urbanijo, župnika z Dovjega, Mimico Markošek iz Ljubnega, ki je pisatelju tipkala in še veliko drugih. Veliko spominov nanj hranijo Bohinjci, ki jih v filmu zastopa prof. Minka Cvetek. Gledališka skupina farnega kulturnega društva s Koroške Bele jc v režiji Igorja Čušina člana Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorila burko Sladoled." Kurat med prvo svetovno vojno Lubrick. Povedali so tudi veliko smešnih dogodkov, saj je bil pisatelj zelo duhovit. Mogoče se to v daljših delih ne pokaže, v krajših je ta nota zelo izrazita. Zlasti se je rad ponorčeval iz svojega priimka, saj v eni izmed črtic piše o dogodku, ko sta šla z župnikom iz Bohinjske Bistrice na lov, pa ta ni'ničesar ulovil. Pisatelj je ves čas po-kašljeval in ko ga, domov grede, župnik pobara zakaj, mu Jalen odgovori, da bi bilo zelo nerodno, čc bi namesto srnjaka prinesel domov krščenega mrtvega jelena." Bil je tudi planinec, sodeloval pri gledališču ? "Med preprostimi ljudmi je bil zelo spoštovan in cenjen. Višji krogi so bili do njega bolj nezaupljivi. Povojni čas je bilo zanj zelo težak, saj družba duhovnikom, četudi so bili znani pisatelji, ni bil naklonjena. Kljub temu da je pred vojno dobil veliko nagrad za svoje literarno delo. Najbolj je odmevala tista, ki jo je dobil za zbirko kratkih pripovedi PREVISI, to je bila odmevna nagrada mestne občine Ljubljane. Isto nagrado je dobil še za Trop brez zvoncev, Cvetkovo Cilko in Bobre, kar se je zgodilo že leta 1944." Je kaj znanega, če se je na podlagi mladostnih doživetij odločil za duhovniški poklic? "Rodil se je 26. maja 1891 na Rodinah. Bil je najmlajši v druži- ni, desetnik, in v svojih starših je imel velik zgled. Zelo lepo ju predstavi zlasti v svojih krajših pripovedih. Bil je tudi lovec in velik ljubitelj narave. Oče gaje velikokrat jemal s seboj v hribe, kjer sta spoznavala gozd in živali, zato ga je njegova smrt zelo prizadela." Ali je pisal tudi poezijo? "Mogoče jih je, vendar jih ni izdajal. Izbrskala sem naslednjo zgodbo. Pred 1. sv. vojno je plačal, da so na Rodinah uredili vodovod. V znak hvaležnosti so mu omogočili, da je dobil zemljišče, kjer si je postavil manjšo kočo. O svojem skromnem domu je napisal edino meni znano pesem Sem puntar bil rojen, bom pun-tar ostal, po svoje bom hodil, po svoje glavtal. So srne sestrice In gams mi je brat, Lisjak mi pa hodi na rob praga srat. Pa brcnem ga doli, Sušiti pustim, Če s črko ne zmorem Naj z drekom učim. Je žalostna zgodba, človeka je sram, Zato tele bajte za svet ves, ne dam. V tej pesmici se je krasno predstavil, kakšen je in kakšen je njegov pogled na svet. Z lisjakom je mislil na tisto gospodo in oblastnike, ki jim ni mar človek." Na Tromostovju v Ljubljani z nečakinjo in gospodinjo Roško Mulej. zlasti potem, ko je napisal Bobre. Tudi v času mojega študija, se kritika v zvezi z Jalnom ni dosti oglašala. Vzrok za njegovo zapostavljenost je v njegovem optimističnem pogledu na svetu in načinu reševanja problemov. Svoje junake pripelje do kakovostnega konca, ne morem reči do "srečnega". Njegov moto je bil, da si mora kakovostni konec vsaka njegova oseba sama izboriti, da lahko osebnostno zraste. V njegovi zapuščini je tudi zvezek, v katerega je zapisoval svoje misli na duhovnih vajah v marcu 1941 pri očetih trapistih v Brestanici. Jani Mulej in Marjeta Žebovec v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah. Ali je kdaj komu tudi pomagal? Velikokrat, zlasti materialno. Med 2. sv. vojno.je domačim stalno stal ob strani. Sodeč po dokumentih, je imel kar dobre dohodke, z njimi je naredil precej koristnega. Veliko denarja je šlo iz njegovega žepa za potrebe župnije. Zlasti v Ljubnem, kjer je bival vse do svoje smrti." Kaj pa literarni kritiki? So mu bili naklonjeni? "Zanj se je bolj malo zanimalo. Obstaja precej člankov iz dnevnega časopisja, ki so mu peli slavo, Piše: "Bog je bogastvo nepojmljive lepote. Če nisi sam v bogu bogat, boš kaj revno znal v leposlovju prikazovati lepoto ljudem. Kar nič več ne morem dvomiti 0 tem, da meje pokojni župnik Tomaž Potočnik predvsem zato poslal v šole, da bi kdaj Slovencem pisal zdrave besede življenja." Ta del je ključen za razumevanje njegove literature." Milena MiklavčiČ, foto: Marjan Dvornik, Klemen Dvornik Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza Torek, 21. 1. 2003 Kar ne morem spati. Očitno bom rabila nekaj dni, da se spravim v red. Danes sva se z Leigh zmenili, da bova poskusili najti slavno rusko parilko. To je mokra savna, kjer uporabljajo veje različnih dreves in se "parijo" - tepejo s temi vejami. Skoraj vsaka hiša na deželi ima tako banjo -parilko in v mestu so baje tudi na gosto posejane. Antti pa danes odhaja domov - za nekaj dni in potem takoj v Nemčijo k svoji punci. Sicer si je najel sobo za 130 dolarjev na mesec in je srečen buržuj s pralnim strojem, pečico in normalnim WC-jem in tušem. In le petnajst minut hoje do Akademije. Tudi Chris se baje seli - najprej šiba za kaka dva tedna v Estonijo in malce potovat, potem pa si bo z angleško govorečimi prijatelji našel stanovanje. In očitno bom ostala kar sama tukajle v študentu. Sicer pa sem nadvse zadovoljna: tale šola je super in zdi se mi, da nisem preživela niti ene same nezanimive minute. Le vas pogrešam... in dom. Igra je resnično eden izmed težjih poklicev. Tega si nisem mislila prej, a tu, ko moraš ne glede na vse držati koncentracijo brez. opravičil. Eden lepših momentov včeraj je bil po izpitu, ko so se vsi že razkropili in nas je ostalo le nekaj študnetov, Čerkaski, Galina Mihajlovna, Tolshein. Galina Mihajlovna nam je dala nekaj nasvetov, kam med počitnicami, Sergej Di-mitrič pa se je medtem usedel v staro, staro lado in jo nekajkrat poskušal vžga-ti, preden je zahrumela mašina. Pa smo se poslovili, Galina Mihajlovna je pri-sedla k možu in sta se odpeljala. Njena drža je kraljevska, doma iz palače, njen mož fantastičen režiser, oba na visoki kulturni izobrazbeni ravni, delata pa cele dneve in se potem usedeta v tako malo razsuto mašino. In jima ni mar. Ker to ne šteje, ni tako važno. Važne so druge reči. Nekako se mi zdi, daje v našem svetu ali vsaj z našimi generacijami zunanje postalo bolj važno kot človeške stvari, stvari, ki so resnično pomembne. Danes sem se pogovarjala z Leigh, ki ima nenehne probleme s težo. Izgleda Čisto normalno. In vse, ampak je neprestano zaskrbljena, če je debela ali ne. V Ameriki je vse skupaj še bolj ekstremno. Večina mladostnikov ima eating disorder probleme - probleme s hranjenjem, normalno je, da jih dajo na tablete, na anti-depresive, k terapevtom ... Leigh je šele tukaj v Rusiji prenehala jemati antidepre-sive. In v končni fazi ni tako pomembno, kaj sam misliš, kaj je pomembno zate, ampak v prvi vrsti, kaj misli družba. Zdi se mi, da tukaj v Rusiji niso tako močni ti vzroci zunanjega videza, ampak bolj notranjost. Mediji še niso tako močni, niti ni še toliko reklam, da bi ti iz vsakega kotička kričali, kakšen moraš biti, kaj moraš jesti, kaj moraš kupiti. Verjetno pa je odvisno tudi od generacije - predvsem moja in mlajša generacija je izgubila tisto notranjo gotovost, ker ni več pravil, na katera bi se lahko oprli. Patriarhalni sistem nas ne obkroža več, treba je biti svoboden, neodvisen, individualist. Na primer stvar z Bogom - v Sloveniji je okrog tega ogromno predsodkov, v neverujočih in verujočih ljudeh. Boga smo prizemljili, ga spolitizirali, opredmetili. To, da si kristjan, ima določene atribute. Beseda ima prizvoke, asociacije. Verovanje ni nad, je zemeljsko, te opredeljuje. In zato imamo predsodke. Vsaj jaz. tukaj pa ni važno. Pred izpitom mi je nekaj študentov reklo - Z.Bogom! In jaz sem odgovorila: Z Bogom! In sem pri tem mislila resno. Ne s predsodki. Kar ne pomeni, da sem kristjanka v stereotipnem pomenu besede. Ampak, da nam naj tu pomaga nekaj višjega, kot smo mi ... Kakorkoli že, drugače je. A, tu v Rusiji imajo nekaj, kar smo mi izgubili s starimi vzorci: soštovanje... Ruska duša me preseneča iz dneva v dan. Z Leigh sva se ponovno lotili iskanja ruske parilke. In sva jo tudi našli, ampak na žalost so bili moški dnevi. Tako bova jutri zjutraj šli, ko so ženski dnevi. Verjetno se bova tepli z brezovimi vejami in bo zabavno. Nikakor se ne morem odpočiti. Danes sem spala šest ur po koščkih in sem se zjutraj zbudila utrujena. Prav rabim premor, da se sprostim. Leigh sem opisovala Slovenijo in je rekla, da pride za počitnice, če bo le lahko. S Kostjo. Po moje bosta navdušena. Naša deželica je res prelepa. Rada bi šla za nekaj dni v gore. Rada bi šla na Lubnik. Rada bi šla na mojre. In do Bohinja. Zdaj pa na žehto! Prala nisem že kar dolgo časa in sedajte me čaka nekaj ur ribanja in razžrtih rok. Pa pospravljanje sobe. In če ne bo že pozna noč - branja dram v ruskem jeziku. Trenutno se prebiram skozi Aristofanove Žabe in bore malo razumem. Če bi vsaj vedela približno vsebino, bi bilo lažje. No, bo že šlo počasi. Jao, nori Rusi! Zdaj ko je zunaj nad ničlo, so radiatorji čisto vroči. Prej pa v nemogočem mrazu so bili komajda mlačni. Ne razumem. Se nadaljuje Pomagali bodo gorenjski gradbeniki šele ko je zmanjkalo denarja in je prišel nov direktor, se je odkrilo, da SGP Tržič že nekaj let gradi izgubo. Upajo, da bodo našli rešitev v povezavi z drugimi gorenjskimi gradbeniki. GOSPODARSKI KOMENTAR Tržič - Sredi februarja je bila v Uradnem listu objavljena prisilna poravnava za SGP Tržič, jasen znak za to, da je podjetje zabredlo v izgube. Decembra lani je vodenje podjetja prevzel Brane Zakrajšek iz svetovalnega podjetja Vis A Vis, podjetja, ki prevzema vodenje podjetij, sanacije in prisilne poravnave. Imenovanega "direktorja na posodo" smo povprašali, kakšno stanje je ugotovil v SGP Tržič in kakšne rešitve za to stanje načrtuje. Prepričan je, da stečaj ni rešitev, pač pa sanacija, ki pa je možna le ob sodelovanju gorenjskih gradbenikov. SGP Tržič ima težave v poslovanju že dalj časa, lani pa so se pokazale tudi skozi težave z likvidnostjo. Že prvi pregledi v decembru so po besedah Braneta Za-krajška pokazali, da je položaj zelo slab, z veliki dolgov, brez denarja, brez dela in pred zimo, kije v gradbeništvu mrtva sezona. Ocenjuje, da se izguba v poslovanju vleče že tri ali štiri leta, vendar je bila prikrita s prevrednote- pa je bilo potrebno dodati še okoli 35 milijonov odpisanih terjatev in za 70 milijonov so morali pri čiščenju razmer zmanjšali vrednost osnovnih sredstev. Čeprav končnih podatkov še ni, vse kaže na to, da bo na koncu okoli 230 milijonov izgube. To pa je že izredno visoka številka, če je bil lanski skupni promet SGP Tržič okoli 700 milijonov tolarjev, torej tretjina letne realizacije. SGP Tržič bo moral prodati tudi svojo upravno stavbo. njem osnovnih sredstev, zalog, napihnjenih situacij in še lanski devetmesečni obračun z le 60 milijoni tolarjev izgube ni kazal resničnega stanja. Ko so preizkusili izterljivost terjatev, so ugotovili, da praktično ničesar ni mogoče izterjati. Tako so izgube že konec leta. ko so izčistili zaloge, narasle na 130 milijonov tolarjev, k temu V SGP Tržič je bilo lani ob zaposlenih približno devetdeset, vendar so to število letos že zmanjšali na približno 75. Poseben problem podjetja je visok delež režije - približno tretjina, in veliko (osem) invalidov. Prekinili so delovna razmerja za določen čas in se za nekaj delavcev blizu upokojitve ob sodelovanju sindi- Brane Zakrajšek kata dogovorili, da preidejo na Zavod za zaposlovanje, za okoli pet delavcev postopki še tečejo. Ker je čas zime, dela ni mogoče dobiti in obrnili so se na pomoč drugih gradbenih podjetij na Gorenjskem. Ob skupaj z obrestmi okoli 250 milijonov obveznosti namreč vsekakor ni realno pričakovati uspešne samostojne sanacije, poleg tega pa ugotavljajo, da so za približno 20 odstotkov predragi, slabo organizirani, z nizko produktivnostjo, tudi slabo disciplino, poseben problem pa je tudi velik delež bolniške, tiste prave in, kot ocenjuje Zakrajšek, tudi namišljene. Zanimivo je, da so bila vse do lanskega novembra izplačila plač redna, 18. v mesecu, čeprav približno 15 odstotkov pod kolektivno pogodbo. SGP Tržič je gradilo predvsem lokalne investicije, med njimi pogosto tudi tiste, katerih naročnik je bila občina, strojni park je že precej zastarel in oprema se ni posodabljala. Trenutno položaj rešujejo tako, da delavci delajo pri drugih gorenjskih gradbenih podjetjih. Trenutno tako razumljivo stojita le separacija in betonarna. Tu pa je tudi vrsta fiksnih stroškov, kot upravna stavba, ki je le tretjino zasedena in lokacija Mlaka, kjer imamo tudi mizarske in železokrivske delavnice. Skupaj Brane Zakrajšek ocenjuje, da je pokritih okoli 80 odstotkov teko čih stroškov. Hkrati s omenjenim pripravljajo program že objavljene prisilne poravnave, pri čemer pričakujejo, da bo mogoče upnikom v enem letu poplačati približno petino terjatev, za petino naj bi upniki svoje terjatve kapita-lizirali v vložkih, potrebno pa bo tudi močnp dezinvestirati: verjetno prodati upravno stavbo in samski dom. Firma se bo verjetno v celoti selila na Mlako, kjer naj bi kapacitete zapolnili tudi v sodelovanju z drugimi gorenjskimi gradbenimi firmami. Katerimi, Zakrajšek zaenkrat ni želel razkriti. Dosedanji pogovori v okviru gorenjskega gradbeništva gredo v smer določene specializacije, kar bi lahko dvignilo produktivnost, povezana nabava pa bi tudi lahko zaradi večjih količin izboljšala nabavne pogoje. Računajo, da se mora pridobili 20 odstotkov, 15 s produktivnostjo in 5 z. nižjimi nabavnimi cenami. Okoli 25. marca bo sklicana skupščina delničarjev, ki bo obravnavala zaključni račun, predlog prisilne poravnave in sanacijski program. Alternativa je seveda stečaj, vendar so delničarji - v tretjini so to delavci, zainteresirani za ohranitev vsaj dela kapitala in delovnih mest, ocenjujemo pa tudi, da se bo delo našlo. Omeniti je potrebno tudi to, da je večina osnovnih sredstev pod hipoteko, kar pomeni, da bi v primeru stečaja večina premoženja šlo le za poplačilo hipotek. Na splošno rečeno, pravi Zakrajšek, njihove ocene za bodoče kažejo na to, da bodo morali gorenjski gradbinci delovati v več lokalnih podjetjih povezano, rešitev za velike gradbene firme, ko bo postopoma prenehal avtocestni program, pa bo vsekakor delo v tujini. Štefan Žargi Iskratelove centrale v Irak? Kranj - Pretekli teden je slovenske medije in javnost presenetila novica in afera o tem, da je kranjski Iskratel s prodajo telefonskih central kršil emabrgo izvoza v Irak. Novico so prvi objavili nemški časniki, saj v koncernu Siemens poteka o tem preiskava državnega tožilstva, medtem ko se pri nas s tem očitno ukvarjajo obveščevalne službe. V Iskratelu so se po nekaj nasprotujočih si izjavah zavili v popolni molk. Na podlagi poročanja nemškega lednika Fokus o tem, da münchensko državno tožilstvo preiskuje podatke o pošiljki 14 digitalnih telefonskih central Sie-niensa preko Iskratela v Irak, seje v pretekli teden v slovenskih medijih odprlo vprašanje o tem, ali je kranjska družba Iskratel, ki jc sicer v večinski lasti Siemensa, krmila embargo prodaje izdelkov, ki jih jc mogoče uporabiti tudi v vojaške namene. Direktor Iskratela Andrej Polenec je za eno od TV Postaj dejal, da je šlo za posel v okviru humanitarnih projektov Pod okriljem Združenih narodov za iraško pošlo in telekom preko avstrijskega podjetja Avanteca, P''odajni direktor Iskratela Dušan Mitič pa na TVS, da Iskratel v Ifak direktno ne prodaja ničesar, Pač pa ponuja digitalne telefonske centrale preko partnerskih podje-Na tak način da so prodali 50 central v vrednosti 5 milijonov dolarjev, centrale pa omogočajo klasično telefoniranje in so upo-rabne le za civilne namene. Dodal Jc ^e, da so bile centrale skrbno Pregledane s strani komisije Združenih narodov in da dvojna upora-°a ni možna, torej po programu Nafta za hrano, ki so ga leta 1995 ustanovili združeni narodi. Poleg teh preverljivih novic in izjav pa po poročanju Fokusa münchensko državno tožilstvo nadaljuje s preiskavo o prodaji 13 milijonov vredne opreme, ki naj bi jih iz Iskratela v letu 1998 preko moskovske podružnice poslali v Irak, kar potrjuje tudi neimenovani vir TVS, ki še dodaja, da je bila pogodba med Iraško pošto in moskovsko podružnico Iskratela sestavljena v Sloveniji. V Iskratelu v Kranju so povedali, da so dobili prošnjo preiskovalnih ustanov, da naj predstavniki korpora-cije Siemens in povezanih družb do konca preiskave ne dajejo izjav. Iz urada generalne državne tožilke Republike Slovenije so sporočili, da v zvezi z morebitnim kršenjem embarga proti Iraku pri njih ne teče noben postopek, so se. pa že povezali s tožilstvom v Münchnu za podatke o tem, ali bo potrebno takšne postopke začeti tudi pri nas. Slovensko tožilstvo in kriminalisti se z zadevo za zdaj ne ukvarjajo, pač pa je obveščevalna agencija SOVA za TV Slovenija potrdila, da kršitve mednarodnih dogovorov pri izvozu sodijo v njihov delokrog, da pa zaupnih podatkov ne morejo posredovati. Neuradno pa je TVS izvedela, da seje začela SOVA s primerom Iskratel ukvarjati avgusta lani. Na državnem tožilstvu v Celovcu so po nedavnih navedbah Dela potrdili, da teče preiskava proti lastnikoma družbe Avenlec Han-dels, Produktions und Beratungs- EKOLOŠKO KURILNO OLJE Svetovno gospodarstvo na koncu z živci Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Zaskrbljenost je hudo nalezljivo reč, še posebno v finančnem svetu. Ko se diplomatska pogajanja za rešitev iraške "krize" prevešajo v zadnja fazo in je stvar ameriške invazije v to državo na sotočju rek Ev frata in Tigrisa samo še vprašanje nekaj tednov, se finančni trgi po svetu sprašujejo, kakšnen vpliv bo imela vojna na že tako krliko svetovno gospodarstvo. Tri leta potem, ko so "medvedi" zavzeli borze v Evropi. Ameriki in na Japonskem, so ti trgi bolj nestanovitni kot kdaj-koli prej. Skoraj vsak ekonomski podatek in vsak kanček novice o bližajoči se vojni potisne cene delnic navzdol. Evropske borze so pretekli teden dosegle najnižjo raven v zadnjih šestih letih, objavljeni podatki o upadlem zaupanju ameriških potrošnikov pa .so še povečali živčnost investitorjev. Enako se dogaja na valutnih trgih. Dolar je od svoje najvišje vrednosti pred dvema letoma proti evru izgubil ž.e četrtino svoji1 vrednosti, samo ukrepi japonske centralne banke pa so preprečili, da se isto ni zgodilo tudi na Japonskem. In mogoče še najbolj pomembno, cena nafte še naprej močno narašča. Naftni trgoiri .so zaskrbljeni glede učinka vojne na dobavo te surovine, še bolj zaskrbljujoč pa je bil malezijski predlog o popotnem prenehanju dobav nafte iz islamskih dežel zahodnim potrošnikom, svoje pa je naredila tudi mrzla zima na severni polobli, kije močno povečala porabo. Vse pretekle izkušnje pa kažejo, da imajo visoki skoki cen nafte negativen vpliv na gospodarsko aktivnost. Nestanovitnost in živčnost na svetovnem gospodarskem odru je neizogibna posledica sedanjega geopolitičnega položaja. Očitno ni več vprašanje, ali vojna ho. ampak kako uspešna bo in koliko časa ho trajala. Predsednik ameriške centralne banke Greenspan je optimist, ko pravi, da bi konec sedanje negotovosti (beri: vojna) lahko prinesle blagodejen vpliv na ameriško gospodarstvo. Pri tem je pozabil omeniti, da so prav ZDA v preteklih nekaj mesecih največ prispevale k tej negotovosti. Tudi Evropa za svoje prekipevajoče gospodarske težave rada krivi sedanjo negotovost. Nenavdušujoča gospodarska predstava evro območja je v zadnjih nekaj letih naredila EU mnogo bolj ranljivo na nepričakovane šoke - najprej upočasnitev ameriškega gospodarstva v letu 2001, nato padajoče cene delnic na borzah, zdaj pa še grozeča vojna. Pri tem se evropska podjetja sprašujejo še, ali bo imel spor med ZDA in "staro Evropo" kakšne bolj resne gospodarske posledice, še posebno v luči razgovorov v ameriškem Kongresu, ki naj bi zaradi njene diplomatske "neposlušnosti" blokiral uvoz iz. Evrope. Ameriški kongresu i ki so očitno pozabili na osnovne lekcije iz politične in gospo darske demokracije. Gospod Greenspan ima prav, ko meni, da trenutna zaskrbljenost m negotovost povzročata zmedo. V vsakem primeru je vojna, ali vsaj grožnja z njo, zelo uporaben izgovor pri (ne)reševanju dolgoročnih problemov, tako političnih kot gospodarskih. A bilo bi skrajno nespametno, če bi si, kakor to zdaj počne gospod George W. Bush in njegova druščina, mislili, da bodo takšni in drugačni problemi po vojni km-izpuhteli. Sava uresničila načrte Po nerevidiranih poslovnih rezultatih Save, d.d., je bila dosežena načrtovana rast prihodkov in dobička ter visoka rast vrednosti delnice. Kranj - Iz delniške družbe Sava, obvladujoče družbe Poslovne skupine Sava, ki upravlja 20 hčerinskih družb s področij gumur-stva, kemije, trgovine, turizma in nepremičninske dejavnosti, ob tem pa pomemben prispevek k poslovni uspešnosti družbe predstavlja njena dejavnost na področju finančnih naložb, so sporočili, da so po nerevidiranih poslovnih rezultatih za lani dosegli načrtovano rast prihodkov in dobička. gesellschaft Tomažu Lazarju in Martinu Peschaulu. Tožilstvo ugotavlja, ali sta vsaj delno obšla embargo ZN, ki prepoveduje izvoz nekaterih naprav in snovi v Irak. Podrobnosti državni tožilec Gottfried Kranz, pristojen za preiskovalni postopek, ni hotel razkriti. Napovedal pa je, da bo preiskava predvidoma končana v dveh, najpozneje treh tednih. Neuradno se je tudi izvedelo, da naj bi se v petek sestala uprava Iskratela, ki so seje udeležili tudi predstavniki nemškega koncema Siemens. O sestanku, na katerem naj bi bila afera s prodajo centra v Irak pomembna tema, ni bilo mogoče izvedeti ničesar, saj v Iskratelu še naprej zavračajo kakršnekoli izjave in komentarje. Š.Ž. TECO OIL· 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Sava, ki se je z izločitvijo gumarskih programov v samostojno družbo Savatech, d.o.o., lani preoblikovala v holding, je v letu 2002 ustvarila 2 milijardi 986 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je na nivoju načrtovane vrednosti. Osnovni viri doseženih čistih prihodkov od prodaje Save kol holdinške družbe so bili tako v letu 2002 prihodki od dajanja osnovnih sredstev v najem, prihodki od prodaje surovin ter prihodki od opravljanja drugih storitev tako za družbe v okviru Poslovne skupine Sava kot za nekatere družbe izven nje. Za razliko od preteklih let pa čisti prihodki od prodaje Save d.d. za leto 2002 ne vključujejo več prihodkov od prodaje izdelkov in storitev gumarskih dejavnosti, saj so le ti zajeti v računovodskih izkazih družbe Savatech, d.o.o.. Delniška družba Sava je tudi v letu 2002 veliko investirala. Za investicije v osnovna sredstva je namenila 2,4 milijarde tolarjev, kar je 35 odstotkov več kot leta 2001. Pretežni del investiranih sredstev je bil namenjen uspešno zaključeni prenovi Grand Hotela Toplice na Bledu ter investicijam v izboljšanje tehnologije gumarskih pro- gramov. Vrednost neto investicij v dolgoročne finančne naložbe je bila še višja, in sicer je znašala 8,6 milijarde tolarjev. Delniška družba Sava kot hoklinška družba je v letu 2002 realizirala presežek finančnih prihodkov nad finančnimi odhodki v višini 3 milijarde 185 milijonov tolarjev, ki je na menjen tudi pokrivanju dela stroškov iz poslovanja. Ustvarjeni čisti poslovni izid iz rednega delovanja v višini I milijarde 680 milijonov tolarjev je 2 odstotka nad načrtovano vrednostjo. Čisti dobiček v višini 1 milijarde 583 milijonov tolarjev je na ravni lanskoletnega in v skladu / načrti. Uprava Save, d.d., je 791. 4 milijone tolarjev čistega dobička leta 2002 namenila /a oblikovanje drugih rezerv i/ dobička, s čimer je soglašal tudi na nadzorni svet na svoji seji 6. februarja letos. Ob tem pa smo v Savi zadovoljili tudi / rastjo tržne vrednosti delnice Save, ki je v letu 2002 porasla kar za 72 odstotkov o/iroma na 28.462 tolarjev ob koncu lela. S tem se je enotni tečaj delnice družbe, še bolj približal njeni knjigovodski vrednosti, ki je v letu 2002 porasla na 30.271 tolarjev. Š.Ž. "...Mir imamo vsi ali pa $a nima nihče..." Natofon 080 Zl 22, http://nato.50v.si Natonabiialnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana M i lan Kučan Veliko transakcij že po elektronski poti Gorenjska banka dobro posluje, so pretekli teden slišali člani nadzornega sveta te banke, ko je bila beseda o lanskih poslovnih rezultatih. Postopek prodaje vrednostnih papirjev in stroški Kranj - Poleg neposrednih finančnih rezultatov pa smo o poslovanju banke v pogovoru s predsednikom uprave Zlatkom Kavčičem izvedeli še več novega. Banka že nekaj let posodablja svoje poslovanje z občani in pravnimi osebami, kar se kaže tudi v naložbah v računalniško infrastrukturo. Že tretje leto omogoča poslovanje po elektronski poti, kjer se odvija večji del transakcij zlasti s pravnimi osebami. Razen tega vlagajo tudi v posodobitev osrednje poslovne stavbe. Nekatere občine imajo v svojih proračunih določena sredstva namenjena subvencioniranju posojil poslovnežem, ki bodisi začenjajo bodisi imajo zanimive razvojne programe. Več let zapored je Gorenjska banka v povezavi z občinami realizirala vrsto posojil z občinami Jesenice, Radovljica in Kranjska Gora, kar poteka tako, da občina del sredstev nameni za to, da ima komitent nižjo obrestno mero, banka pa da na razpolago denar za kredit in opravi ves ostali servis. Posojilo tudi izterja in nosi riziko morebitnega nevračanja. "To je oblika, ki pospešuje razvoj v nekaterih okoljih in mislim, da smo lahko obojestransko zadovoljni: komitent dobi nižjo obrestno mero, občina hitrejši razvoj, banka pa posel. Tudi lokalna razvojna agencija BSC je z. nami v poslu in odobravamo kredite tistim, ki jim oni dajejo garancije, tako da se je tovrstno sodelovanje kar ustrezno razmahnilo," povezavo z lokalnimi skupnostmi komentira predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič in dodaja, da se nekatere občine odločajo tudi za subvencioniranje stanovanjskih posojil, zlasti v primerih obnove starih mestnih jeder, energetskih sanacij in podobno. Prav tako je banka vključena v stanovanjsko kreditiranje. Že lani je bila, pa tudi letos bo vključena v nacionalno stanovanjsko shemo. Ljudje lahko pričakujejo zadostno število lotov, saj se je za- četno navdušenje že malce poleglo in bo ponudba bolj usklajena s povpraševanjem kot v preteklosti. Sodobnejše bančno poslovanje Po približno desetletju, ko jc Gorenjska banka posvečala pozornost obnovi ekspozitur po vsej Gorenjski in odpirala nove v Ljubljani in Domžalah, se je lani lotila obnove osrednje poslovne stavbe, ki bo končana letos. Posodobili so jo zlasti z. vidika inštalacij in varnosti, preuredili so prostor za stranke, ki jc sedaj sodobnejši, ustvarili so pogoje za bančno svetovanje. Lani so tudi v celoti obnovili računalnike na področju poslovanja z občani. Letos bodo skupaj z. Ljubljansko banko posodobili tudi programsko opremo, tako da bo poslovanje popolnoma preurejeno. Brez tega si sodobnega bančništva ni več moč predstavljati, pravi Zlatko Kavčič. Podvojili so tudi kapacitete centralnih računalnikov in dodatno s strežniki podprli elektronsko bančništvo, tako da je banka tehnološko zelo sodobna. Tretje leto že teče sistem elektronskega bančnega poslovanja, prek sistemov LINK. LINK + In LINKc. Vsi so zelo uspešni, pa naj gre za posle z. občani, pravnimi osebami ( I.INK+ ), ki je v državi in s tujino zajel že 80 odstotkov vseh transakcij prek elektronskih poti. LINKc pa je bil posebej priprav- ljen za manjša podjetja. Je nekoliko enostavnejši, namenjen je zasebnikom, ki imajo manjšo količino nalogov in je uporabniško prijaznejši. Skupna pokojninska družba Lani je Gorenjska banka skupaj z Ljubljansko banko, zavarovalnico Triglav in še nekaterimi ustanovila skupno pokojninsko družbo. Omenjena trojica se je dogovorila za enakopravni položaj. Gorenjska banka je imela v njej najprej 25 odstotkov, sedaj pa ima 25,1 odstotka, kar je kontrolni paket in je pomemben mejnik, saj jo postavlja kot najpomembnejšega partnerja v družbi, ki je največja v Sloveniji. "Upamo, da bo tudi najuspešnejša, kar se bo pokazalo na dolgi rok," meni Zlatko Kavčič. "Mi smo se odločili organizirati tako, da bo v korist zavarovancem. Sredstva, ki se zbirajo, so zelo previdno nala-gana in ne pride nam na misel, da bi jih usmerjali v kakšne drugačne namene, za kar so predpisani. Ta nevarnost preti v kaki drugi družbi, ki ljudem obljublja več. To govorim zato, da ne bi bili ljudje razočarani, ko bi dolga leta varčevali, na koncu pa dobili manj kot drugi v kaki drugi družbi. Naše zagotovilo jej da je politika skupne pokojninske družbe izjemno transparentna, pod veliko kontrolo in ker smo največja družba, si ne moremo privoščiti kakih stranpoti." "Druga stvar je nacinalna finančna družba (NFD). ki upravlja z investicijsko družbo NFD I in pooblaščeno investicijsko družbo (PID) NFD2. Skupaj z A-banko imamo mi v tej družbi 44 odstotkov. Na borzi se vidi, kakšna je vrednost delnice: NFD1 se giblje okoli 200 tolarjev za delni- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA. d. č. 9 mes., do 0703 03; PUKA IN MAZ-REKU DNO., LJUBLJANSKA C. 1A. KRANJ; št. del. mest: 4 SKLADIŠČNO TRANSPORTNI DELAVEC ŠOFER K0MBIJA; ned č , 6 mes del izk., kat. B. do 07 03 03; R0BIS D.O.O , C TONETA TOMŠIČA 11, JESENICE POMOŽNI DELAVEC POM DELA PRI BARVANJU; d. č. 6 mes; 6 mes. del. izk, kat. B; do 07.03.03, PETERUN ZVONE S P, GORENJA VAS 244, GORENJA VAS PESKANJE IN DELO NA VIŠINI, d. c. 6 mes kat B; do 07.03.03; PETERUN ZVONE S.P., GORENJA VAS 244, GORENJA VAS; št del. mest 3 MIZAR ZAHT. PRIUČ DELA - GROBA MONTAŽA JADRALNIH LETAL, d.č. 12mes.;do07.03.03;AMS-FUGHTDOO U PEBEGUNJE, BEGUNJE 1, BEGUNJE FINIŠ JADRALNIH LETAL; d. Č. 12 mes., do 0703 03 AMS -FUGHT D 0.0. U . PE BEGUNJE, BEGUNJE I, BEGUNJE MIZAR - MODELAR, d. č 12 mes; do 07.03 03 AMS -FUGHT D.O.O. U„ PE BEGUNJE, BEGUNJE 1, BEGUNJE KLJUČAVNIČAR DEL. Z ZNANJEM VARJENJA; d. c. 3 mes ; 31 del izk kat B, do 17.03.03; ZORMAN FRANC S.P., PRAPROTNAPOLICA 18, CERKLJE KLJUČAVNIČAR - VARILEC; d č 12 mes; do 07 03 03 AMS - FUGHT D 0 0 U , PE BEGUNJE. BEGUNJE 1, BEGUNJE MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREV NAPRAV; d. 4 6 mes; 31, del izk kat B do 04.03.03; ENSO D.O.O., VRBNJE 19B, RADOVLJICA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK, d č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis kat B do 05.03.03; AG GANTAR D.O.O., UL. BRATOV PRAPROTIM 10, NAKLO AVIOMEHANIK • ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; d. t 6 mes; 1 I. del. izk., do 11 03.03, HRIBAR BLESK D 00, SAVSKA C 34, KRANJ; st del. mest: 2 ELEKTROINŠTALATER HIŠNIK - ŠOFER; ned č ; 51. del. izk , slov. j. -gov. in pts.; kat. B. obvezna nastanitev v služb stanovanju v šoli; do 11.03.03; OŠ TONETA ČUFARJA, C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE' AVTOELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC • AVTOELEKTRIKAR; d c 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 06 03 03; AERODROM D D U . ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM ELEKTRIKAR ELEKTRONIK AVTOELEKTRIČAR - ELEKTRONIK; ned. č.; 31, del izk, lahko avtomehanik z znaniem elektronike; do 23.03.03; ALPETOUR REMONT PO KR, LJUBLJANSKA C 22, KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR, d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk , slov. j - gov. in pis ; kat. B, do 04.03 03; DILCA D.O.O., SMLEDNISKA 128, KRANJ TESAR TESAR; d č 6 mes. do 04.03.03; MUMINOVIC FIKRET S P, PIPANOVA 78, ŠENČUR, št del. mest: 3 TESAR, KROVEC, GRADB. DELAVEC; ned. 6.; kat. B, do 18.03.03; GALE RADO SP, GLAVNA C. 58, NAKLO ZIDAR LAHKO TUDI PRIUČEN; d. č. 3 mes ; kat. B; do 07.03.03; PETERUN ZVONE S.P., GORENJA VAS 244, GORENJA VAS ZIDAR NA OBMOČJU TRŽIŠKE OBČINE; d. č. 6 mes.; 31, del. izk.; kat. B; do 11.03.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD, GRAJSKA C 44. BLED PK ZIDAR NA OBMOČJU TRŽIŠKE OBČINE; d. č. 6 mes; 31, del izk,; kat B;do 11.03.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD, GRAJSKA C, 44, BLED VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d č. 12 mes ; 1 I del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov; kat. B.C.E; do 14.03.03; SANDI D 0.0, DOVJE 60, MOJSTRANA VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kal. B,C,E; možnost podaljšanja del. razmerja; do 02.04.03; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE PRODAJALEC SKLADIŠČNIK; d č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; angl. |. - gov.; urei. besedil -osn.; kat. B;; do 04.03.03; SLOVENUALES GRADB. MAT. U„ PROD. MESTO KRANJ, MIRKA VAD-NOVA 9, KRANJ, pisne vloge poslati na SLOVENUALES D.D. SEKTOR ZA KADR. ORG. IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22, 1511 LJUBLJANA PRODAJALEC; d. č. 6 mes; 6 mes. del. izk.; angl. j. -gov.; urej besedil - osn.; kat. B; do 04.03.03; SLOVENI-JALES GRADB. MAT. U., PROD. MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ, pisne vloge poslati na SLOVENUALES D.D. SEKTOR ZA KADR. ORG. IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22, 1511 LJUBLJANA KUHAR KUHAR; ned. č.; 51, del. izk., do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ KUHAR, d č. 3 mes., do 07.03.03; TERZIC-KRAUČ AMELA S P, POOBREZJE 127. NAKLO KUHAR - VODJA KUHINJE, ned č ; 31. del. izk.; slov. j. - gov m pis; delo je v rest Tunst - Slov Javornik; do 07 03 03; KRE-ON GOSTINSTVO D.O.O . INDUSTRUSKA 2. JESENICE NATAKAR NATAKAR; ned. c.; 51, del izk ; do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ NATAKARICA; d. 6 12 mes.; 31, del. izk.; kat. B; do 11 03.03; BANTALE COMMERCE D 0 0 SEUAKOVO NAS 60, KRANJ STROJNI TEHNIK ORODJAR, d č 12 mes, angl i - gov; urej. besedil m delo s preglednicami - osn , do 12 03 03 ISKRA MEHANIZMI D D . UPNICA 8, KROPA, št. del mest: 2 GRADBENI DELOVODJA GRADB DELOVODJA NA PODR. TRŽIŠKE OBČINE; d. c 6 mes.; 31, del izk ; kat B; do 11.03 03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD, GRAJSKA C 44, BLED GRADBENI TEHNIK GRADB TEH ZA DELA NA TERENU; d. č 12 mes.; 2 I del izk.; kat B; do 15 03 03; PROTEO D 0.0, REŠEVA UL. 4A, KRANJ GRADB TEH; d. č. 12 mes; delo z bazami pod. - osn., poznavanje operac. sistemov - zaht.; kat. B; do 15.03.03; PROTEO D.O.O, REŠEVA UL 4A, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK VODJA RAČUNOVODSTVA; d č 12mes.; 51 del. izk.; slov. ( -gov m pis. angl j - gov. delo s preglednicami - zaht, uporaba l-neta - osn ; kat. B; pisne prošnje z dokazili in življenjepis, do 09.03.03; SESJAK D.O.O., HAFNERJEVO NAS. 17. ŠK. LOKA FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT; ned 6 ; slov. |, • gov in pis.; delo z bazami podatkov - osn.; opravljen tečaj RNO BOBATH, do 11 03.03; OZG KRANJ. ZDRAVSTVENI DOM ŠK LOKA, STARA C 10, ŠK LOKA UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SAMOST. STROK. SOD ZA PLASTIKO; d č. 6 mes.; 51, del. izk., angl. |. m nem |. - gov m pis., urej besedil-zaht., delo s preglednicami - osn.; do 12.03.03, ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA SAMOST. STROK SOD. ZA KOVINE; ned. č.; angl. j. in nem. j - gov in pis, urei besedil m delo s preglednicami - osn; do 12.03.03; ISKRA MEHANIZMI D D , UPNICA 8, KROPA VODJA PROIZV. PODROČJA, d. č, 5 mes.; 51, del. izk.; angl. |. in nem j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht; kat B; do 0703.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ, ELEKTROTEHNIKE SAMOST. STROK. SOD. ZA PROGRAM. OPREMO ka Pro, vodja proizvodnje: "Lahko bi dejali, da se stavka že od lanskega poletja. Večkrat sem že rekla, da so grožnje s stavko nesmiselne, saj v bistvu že stavkajo. Če nočejo šivati, jih pri strojih ni n;goče nadomestiti." Ana Miklavčič nam je ob vsem tem še očital: 'Saj ne delate, jaz pa vas kljub temu plačujem', kot da nam plačilo za dopust, pa čeprav prisilni, sploh ne bi pripadalo. Verjemite, da ni prijetno biti doma in brez denarja, saj so tudi izplačila plač začela zaostajati. O našem predlogu za vsaj 70-odstotne plače ni hotel nič slišati." lxini ob polletju, ko je Loka Pro dobila pomoč države, se je problem plač razrešil? "Težko bi rekli, da seje razrešil. Že februarja lani so nam bile obljubljene le minimalne plače, nato tudi teh ni bilo. Pomoč države je zaostanek zmanjšala na pol plače, zaostajati so začela tudi plačila povrnitve stroškov za prevoz na delo in prehrano." Koliko je v povprečju znašala plača in koliko minimalna plača? "Pred začetkom težav je bilo povprečje plač okoli 90 tisočakov in precej odvisno tudi od opravljenega dela. Lani spomladi so bile individualne norme tlela ukinjene, prešle smo le na skupinsko normo, minimalna plača pa znaša 65 tisočakov. Začeli pa so se vse pogostejši očitki o tem, da naredimo premalo, čeprav pojasnila o tem, ali je vse narejeno, ali so morda zaostanki pri naročilih, nismo dobile. Ko smo predlagale zopet posamične norme, da bi delale na normo, kot smo bile vseskozi navajene, nam je odgovoril, da bi bil to samo nepotrebni strošek." Podatki direktorja kažejo, da se je glede na skupinske norme resnično manj naredilo? "Tudi me poznamo te podatke in rečem le lahko, da bi bilo potrebno ob tem povedati ne samo število sešitih komadov oblačil, pač pa tudi za kakšna oblačila, s koliko potrebnega dela je šlo. Že številke o izdelanih komadih in odstotki doseganja norme se ne ujemajo. Pomembno je tudi, kako velika serija enakih oblačil je, saj je od tega odvisna navajenost in s tem učinkovitost tlela. Rečem lahko, da je začela organizacija dela vse bolj šepati, saj ni bil redek primer, ko smo šele v dt,' ivnici ugotavlja- li in iskali najboljši način, kako se nekega modela lotiti. Jasno je, da so delavke v posameznih fazah ostale brez dela, tudi po več dni čakala na delo, vse to pa je seveda vplivalo in izpolnjevanje norm. Dogajalo seje tudi, da ni bilo potrebnih materialov, na primer zadrg ali sukanca, kar je tudi povzročalo zamude. V Kroju smo imeli temeljito pripravo dela, tega v Loka Pro ni bilo." Direktor vam zelo očita dve enodnevni lanski stavki na najbolj občutljivi dan odpreme izdelkov naročniku. "Obe stavki sta bili predvsem zaradi tega, ker nam ni hotel pojasniti položaja in izgledov za naprej, čeprav smo ga za to večkrat prosile in opozarjale. Obe stavki sta bili s precejšnjo mero strahu precej spontani, ko smo preprosto menile, tla, če smo ostale že brez denarja, imamo pravico izvedeti vsaj to, kdaj bo kaj bolje. Tudi lani v jeseni, ko smo ponudile sklenitev socialnega sporazuma, ki bi zagotavljal vsaj redna izplačila minimalnih plač, se o tem ni hotel niti pogovarjati. Enako velja tudi za letošnjo stavko: štirinajst dni pred začetkom smo želele pogovora, pogajanja, ali vsaj pojasnila, vrstile so se neizpolnjene obljube o izplačilih, pa smo odhajale domov brez, da bi sploh vedele, kdaj bo. Edino kar zna, je zmerjanje. Sodu je za sedanjo stavko izbila dno zahteva po podaljšanem delavniku, ob tem pa nikakršnega odgovora o tem, daj bomo dobile dve in pol zaostali plači. Lahko verjamemo, da so tudi težave in zamude plačil naročnikov, vendar je za to dobil državno pomoč, za katero sedaj ni jasno, za kaj je bila porabljena." V izjavi mu tudi očitate nov avtomobil, potovanje v Egipt, smučanje in jahto na Jadranu, čeprav vam je zagotovil, da tudi on prejema le minimalno plačo. "Res je. Pa kljub vsemu nas je večina mnenja, da nas to ne sme brigati, če bi za nas izpolnil obljubo o izplačilu minimalnih plač. Pa zavrača pogovor o tem." Vse kaže na to, da bo šlo podjetje v stečaj in verjetno v razprodajo, kar pomeni, da boste brez dela. Ali vidite kakšno drugo perspektivo? "Veste, najhuje je, če nič ne veš, če ti nič ne razložijo. Me pravimo: 'Zastonj smo lahko tudi doma!' Verjemite, da ni prijetno vsak dan na lastne stroške prihajati sem in gledati v zrak. Vsaka od nas toliko zna, da bi vsaj doma lahko marsikaj zašila in postorila. Dovolj nam je njegovih žalitev, vpitja, koleričnih izbruhov in izgovarjanja na državo, občino, napadov na sindikat, pa izgovarjanja na sistem, referendume in Bin Landa ter Al Kaido. Z obljubami se ne da plačevati položnic in vemo, da me delavke še zdaleč nismo edine nepoplačane upnice. Dovolj zgovorno je dejstvo, da se prav pri nas dogaja, da smo v dvanajstih letih prve delavke na Gorenjskem, ki smo prisiljene predlagati stečaj. Direktor ni žrtev drugih, kot rad razlaga, njegova nesposobnost bo pripeljala do tega, da nas bo 120 delavk ostalo na cesti." Pomagalo bo, če bo stečajni postopek hiter Po mnenje o dogodkih v Loka Pro smo se obrnili tudi na sekte-1 tarko Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko Mileno Sitar, h kateri so se na pomoč ob stavki zatekle tudi delavke Loka Pro. Povedala nam je: "Vsekakor je bila odločitev Krajnika, da sprva vzame v najem proizvodnjo Kroja, nato pa telo odkupi stroje, precej tvegana, in danes ni povsem jasno, kaj je vzrok za to, da je to šlo tako hitro navzdol. V Kroju zagotavljajo, da so pomagali, da so zagotavljali precejšen del poslov, medtem ko je Krajnik prepričan, da so ga pustili na cedilu. Odpoved naročnika Escada je prišla v zelo neprimernem času, ko ni bilo pri dodelav nih poslih med dvema sezonama nobene rezerve, zato so tlelavke ostale brez plače, pokriti pa niso bili tudi drugi stroški dobaviteljev. Posojilo države je težak položaj omililo, vendar na ravni minimalnih plač in brez regresa. Po septembru je šlo zopet navzdol, zaradi prodaje nepremičnine kroja seje moral izseliti in v Kroju so mu odpisali oz. podarili štiri najemnine, da bi mu olajšali položaj. Kljub drugačnim obljubam je v januarju izplačal le polovico novembrske plače, kar je pri delavkah izbilo dno. Trdi sicer, da ima naročil in dela dovolj, ni pa bil pripravljen podpisati minimalnega socialnega sporazuma vsaj za redne minimalne plače. Delavke so se odločile za stavko, ki je bila najavljena 20. januarja, bil je opravljen tudi pogovor, vendar je ostal pri stališču: "Delajo naj, potem pa bomo videli...' Ker v teku stavke, ki je bila napovedana do izpolnitve zahtev, ni bilo nobenih zagotovil o ureditvi razmer, naročniki dela pa že odvažajo svoj material, je postalo jasno, da je upanja za ureditev razmer vedno manj. Direktor se tudi ni izjasnil, ali je morda rešitev v prisilni poravnavi in krčenju števila zaposlenih, dialog / njim praktični) sploh ni bil mogoč. Po enem letu agonije so delavke ocenile, daje edina rešitev stečaj, saj perspektive za delo niso več videle. Z 89 podpisi je ena izmed njih je 12. februarja predlagala na SO-dišču stečaj. Sodišče smo zaprosili za čim hitrejše izvajanje postopka, saj so delavke v resnično hudem materialnem položaju in obljubo o tem tudi dobili. O zaskrbljujočem položaju delavk Loka Pro smo obvestili Občino oz. Center za socialno tlelo, ki Milena Sitar votli pomoč. Občinski odbor Rdečega križa jim jc razdelil pakete z živili, intenzivno pa v centru vodijo postopke za dodelitev socialnih pomoči in pomoči Občine Škofja Loka, ki je edina, ki ima poseben tovrstni sklad. Žal so delavke iz različnih občin: Kranja, Šenčurja, Železnikov in Gorenje vasi - Poljane in pogovori o možnostih začasne pomoči še potekajo. Upamo, da bo postopek stečaja čim prej zaključen in da bodo delavke dobile vsaj nekaj, predvsem iz. jamstvenega sklada: do trdh minimalnih plač, nadomestila /a neizplačane plače do ene minimalne plače in do pol minimalne plače odškodnine za neizkoriščen dopust. V stečajno maso bodo šli lahko verjetno le stroji, ki pa sedaj na trgu nimajo velike vrednosti. Ko bodo dobile odpovedi, bodo seveda prešle na zavod za zaposlovanje, kjer imajo, odvisno od dosedanje delovne dobe, pravico do nadomestila. Povprečna starost je 38 let in že smo dogovorjeni, da bodo takoj po odločitvi o stečaju poskušali te delavke vključiti v državni program pomoči tekstilnim delavcem." Štcran Žarg? Zadruge opozarjajo na previdnost Dobro leto pred vstopom Slovenije v mednarodno skupnost naši kmetje najbrž še ne čutijo pritiska tujih izdelkov in konkurence. Bolj se tega zavedajo v zadrugah, ki že uvajajo tudi nove izdelke. Z optimizmom tudi gledajo na subvencije, prihodnost pa je najbrž v povezovanju zadrug. Škofja Loka - Na pogajanjih z Evropsko unijo si je slovenska vlada izborila dogovor, da poleg denarja, ki ga bo našim kmetom namenila unija lahko tudi sama doda denar iz lastnega proračuna do skupno 75 odstotkov vrednosti neposrednih plačil kmetom v Evropski uniji v letu 2003. Enaka plačila kot kmetje v uniji si lahko naši kmetje obetajo leta 2007, šele leta 2013 pa bo Evropska komisija v celoti plačala svoj delež. Ali bodo slovenski kmetje letos resnično prejeli plačila v 75-odstotni vrednosti evropskih, po pismu ministra za kmetijstvo Francija Buta predsedniku vlade Tonetu Ropu, ni jasno. V njem namreč zahteva, da se že iz. letošnjega proračuna izplača neposredna plačila kmetom v omenjeni vrednosti, sicer odstopa kot minister ter SLS iz vlade. Pismo je produkt medresorskih pogajanj s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki je vztrajal, da se zaradi zaostrenih fiskalnih in makroekonomskih razmer, plačila ne dvignejo na raven 75 odstotkov. Koliko so naši kmetje in z njimi predvsem naše zadruge pripravljene na vstop v Evropsko unijo in s tem na prihod močne konkurence, kljub obljubljenim plačilom? Kakšno prihodnost zadruge načrtujejo v Škofji Loki? Predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka Janko Porenta meni, da so kmetje premalo pripravljeni: "Mnogi bodo najbrž opustili kmetovanje ali pa bodo siromašili na kmetijah in živeli na robu. Sprašujem se, ali bodo subvencije lahko nadomestile izpad dohodka, ki ga bodo imeli kmetje pri trženju kmetijskih pridelkov. Prepričan sem, da ne! Gre za majhne površine, kljub visokim. 75-odstotnim subvencijam kot jih imajo v skupnosti." Tudi škofjeloška zadruga razmišlja podobno, saj je celotno slovensko kmetij- stvo izjema v evropskem prostoru: imamo majhne kmetije in prostora za povečevanje ni, nam je v uvodu povedala direktorica KOZ Škofja Loka Anica Frelih. O pripravljenosti zadruge za vstop v evropsko unijo razmišljajo že zelo dolgo. "Naša poslovna enota mlekarna letno predela 2 milijona litrov mleka (11 milijonov litrov mleka odkupijo in prodajajo Ljubljanskim mlekarnam, op.p.). Z odprtjem meja in vstopom novih artiklov se bo močno povečala konkurenca, a si poplave cenejših izdelkov dejansko ne morenK) predstavljati," pravi Pre-lihova. Že pred časom so začeli s proizvodnjo novih artiklov, predvsem s topljenimi siri z. dodatki. TU vidijo boljše možnosti predelave, kot v obliki klasičnih sirov. Zavedajo se tudi, da so premajhni in bodo zato ostali le na slovenskem trgu, v druge države pa se zaenkrat ne bodo širili. "Potrošnik bo tudi ocenil ali bomo obstali na trgu ali pa nas ne bo več. Težko rečem, da so to izzivi za prihodnost, to so bolj naši strahovi," dodaja direktorica. Odzivi kmetov in pridelovalcev mleka so zaskrbljujoči. Vedo, da bo njegov pridelek nižje vrednoten, na splošno pa naj bi izpad dohodka nadomeščale subvencije, a bodo male kmetije preobremenjene. Leta 2002 je Kmetijska gozdarska zadruga Škofja Loka z namenom ohranitve klavniške dejavno- Krajevna skupnost Radovljica ponovno objavlja po sklepu Sveta KS Radovljica z dne 20. 1. 2003 RAZPIS O ODDAJI TRŽNICE V RADOVLJICI V UPRAVLJANJE Splošni pogoji: 1. V upravljanje se oddajo vse 4 (štiri) prodajne mize na pokritem delu tržnice v Radovljici. 2. Prijavijo se lahko pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo s prodajo ali trženjem. 3. Na prostoru, ki je predmet razpisa, se lahko izvaja izključno samo prodaja: sadje - zelenjava, ekološko pridelani kmetijski proizvodi, pridelki in izdelki domače obrti, sadike in izdelki za vrtnarjenje in podobno. 4. Izhodiščna mesečna najemna vrednost je 125.000,00 SIT in pripadajoči 20 % DDV. 5. Prednost pri izbiri ima tisti, ki ponudi višjo ceno. Posebni pogoji: Kandidati morajo imeti registrirano dejavnost v skladu z zakonodajo in morajo k prijavi na razpis predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prodaje izdelkov, ki so predmet tega razpisa. Prijave na razpis pošljite na sedež KS Radovljica, Gorenjska c. 27, 4240 Radovljica, v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - za razpis tržnica", v roku 8 dni od dneva objave razpisa. Z izbranim kandidatom bo sklenjena Pogodba o upravljanju za dobo 3 (treh) let, z možnostjo podaljšanja. KS Radovljica, predsednik Alojz Krajnc mm Anica Frelih Visokodebelni travniški sadovnjaki Naklo, Lesce - Kmetje, ki so se vključili v Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), morajo v petih letih od podpisa pogodbe opraviti tudi 15-urno izobraževanje za ukrepe SKOP-a. Kmetijska svetovalna služba bo v okviru tega izobraževanja pripravila ta teden dve predavanji o visokodebelnih travniških sadovnjakih. Prvo bo jutri, v sredo, ob 10. uri v dvorani kmetijske zadruge v Naklem in drugo v četrtek ob 9. uri v dvorani kmetijske zadruge Sava v Lescah. Mag. Olga Oblak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj bo predstavila pogoje in obveznosti, oskrbo travniških sadovnjakov in sušenje sadja. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki je letos in tudi v naslednjih petih letih pogoj za uveljavljanje denarnih podpor iz SKOP-a. Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje tudi vse druge, ki jih zanima ta tematika. C.Z. Kmečka tržnica v Škofji Loki Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo v soboto, 8. marca, med 8. in 12. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na prvi letošnji tržnici bodo kmetije škofjeloškega okoliša ponudile izdelke blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca, med katerimi bodo obiskovalci lahko izbirali odlične pekovske izdelke, mlečne izdelke, izdelke iz sadja, alkoholne pijače in izdelke domače obrti. Tržnico bo popestril zabavni program. Tako bo Andrej Demšar iz Železnikov prikazoval prebiranje žita, člani kulturno umetniškega društva Trata Gorenja vas pa bodo zabavali / igranjem na harmoniko, petjem in skečem. J.K. sti odkupila od Mesnin dežele Kranjske Klavnico. V prihodnje bodo tako lahko klali živino z vse Gorenjske in tudi širše. "Situacija je pri mesu že sedaj zelo težka. Cene že več let stagnirajo, izpad nadomeščajo subvencije za klavne premije, vendar v praksi že lahko opazimo, da imajo kmetje manjši stalež. živine. Po več letih jc načrt za leto 2003 pri odkupu in prodaji živine manjši kot prejšnje leto," je razložila Frelihova. Dodaja, da se moramo zavedati kvalitetnega gorenjskega mesa. To nam priznavajo tudi drugi in bojazni za ne odkup ni, pod ekonomski vprašaj pa se postavlja cena mesa. Klavnica Škofja Loka še ni v celoti odkupljena, do 30. junija imajo kupci čas za plačilo zadnjega obroka. Gre za dobrih 100 milijonov tolarjev, v zadrugi pa računajo na uredbo vlade za razpis za nepovratna sredstva. Za vložek v Klavnico pa se zanima tudi novoustanovljena Kmetijska zadruga Ig, saj svoje klavnice nimajo, pripravljeni pa so vstopiti s približno 25 do 30 milijoni tolarjev. Seveda velja, da ima klavnica tudi ovalni žig, kar mesu omogoča prost vstop v države Evropske unije že sedaj in po vstopu maja 2004. Cene lesa so v tujini celo nižje kot v Sloveniji, zato lahko pričakujemo ob vstopu v unijo celo nižje cene - brez subvencij. "Prepričana sem, da se bomo morali prilagoditi cenam na trgu, sicer bo les neprodan," pravi Anica Frelih. Nove priložnosti za kmete vidi predvsem v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah ter v povečevanju tržne proizvodnje, predvsem pri mleku. Pomembne bodo kvote mleka, kjer pristojni obljubljajo izjeme pri določanju le teh. Kako določiti izjeme, pa je zelo težko napovedati. Vse izjeme je Zbor društva Resje Škofja Loka - Društvo za razvoj podeželja Resje iz Škofje Loke vabi na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v gostilni pr' Župan v Žireh. Predsednica društva Stanislava Homec z vabilom na občni zbor člane tudi obvešča, da bo občni zbor popestren s kulturnim in zabavnim programom in pogostitvijo. Udeležbo na zboru je treba potrditi do ponedeljka, 3. marca, Stanislavi Homec po telefonu (04) 51 07 870 in 041 53 53 26 ali Luciji Oblak po telefonu (04) 51 80 050. J.K. Tečaj iz higienskega minimuma Brezje - Blejska enota kmetijske svetovalne službe bo v kulturnem domu na Brezjah pripravila prihodnji teden obnovitveni tečaj iz. higienskega minimuma. Tečaj, ki ga bo izvajal Zavod za zdravstveno varstvo iz. Kranja, bo v ponedeljek in v torek popoldne, v četrtek pa bo predvidoma še preverjanje znanja. Polna cena tečaja je 16.(XK) tolarjev, udeležencem pa naj bi del stroškov pokrile tudi občine. Na tečaj vabijo vse. ki so obiskovali začetni tečaj 1992. leta oz. so ga leta 1998 obnovili. Namenjen je vsem. ki imajo pri svojem delu opravka z živili: kmetom, ki se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, gospodinjam, ki kmečke prehranske dobrote prodajajo na stojnicah in na različnih prireditvah, vsem, ki oddajajo mleko v mlekarno, ga prodajajo na domu ali ga predelujejo v mlečne izdelke, ter tudi ekološkim kmetom. Vsem tem se na tečaju lahko pridružijo tudi trgovci, zbiralke mleka, mesarji in gostinci. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave na telefonski številki 576-64-50 in 575-(X)-()(). C.Z. nemogoče upoštevati, v slovenskem merilu pa velja, da smo skoraj povsod izjema. Zadruge želijo konstruktivno sodelovati pri oblikovanju izjem pri kvotah in upajo na dobro sodelovanje pristojnih. "O Evropski uniji je nehvaležno govoriti, saj so za to pristojni politiki, mi pa jim le posredujemo naša opažanja. Bojazen je, ali bomo lahko izkoristili sredstva, ki nam jih bo namenila unija. Razpisi in pogoji za sodelovanje so tako strogi, kar lahko pomeni, da ne bomo mogli izkoristiti vseh sredstev. Tudi preostanek denarja, ki ga bodo morali kmetje zagotoviti sami, pa je ponavadi tako velik, da ga naši kmetje ne bodo zmogli. To je največji problem," je povedala Frelihova o problemu porabe sredstev. Naše kmetije sicer potrebujejo vlaganja, saj gre v zadnjih letih le za enostavno reprodukcijo, a iz. tega si kmetje niso zagotovili dovolj denarja za investicije. Kljub temu da je škofjeloška zadruga ena večjih (3,5 milijarde tolarjev letnega prometa in večjim številom članov), pa je ena manjših v Evropi. V prihodnosti je potrebno razmišljati tudi o povezovanju med zadrugami, saj bodo tudi sami morali zelo veliko vlagati v posodobitev. Frelihova ugotavlja, da je prezgodaj govoriti o povezavah, vseeno pa vidi v pri- Z odprtjem meja in vstopom novih izdelkov se bo močno povečala konkurenca na področju predelave mleka. hodnosti poslovno sodelovanje med škofjeloško zadrugo, KGZ M Sora iz Žirov in KGZ Medvode. Tudi po tem sodelovanju bo takšna zadruga bistveno manjša od evropskih, vendar s trdnimi tlemi pod nogami. Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka je lani odkupila 11 milijonov litrov mleka, 913 ton mesa in 896 ton krompirja ter 30.000 kubičnih metrov lesa. Ustvarili so dobre 3,5 milijarde tolarjev prihodka in so poslovali z. dobičkom. "Kljub obrtnemu obratu mlekarne je tudi ta poslovala pozitivno, tako da lahko rečemo, da so njihovih izdelki našli svoje mesto pri potrošnikih," je za konec o lanskem poslovnem letu povedala direktorica Anica Frelih. V zadrugo je bilo konec lanskega leta včlanjenih 687 članov, ki morajo letno ustvariti vsaj 500 evrov letnega prometa (obračunajo ga na dve leti). Za leto 2003 Frelihova napoveduje veliko večji odkup mleka in lesa ter manjši odkup mesa, hkrati pa veliko skrbi na trgovskem področju. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič in Tina Doki Minister Franci But zahteva denar Zaradi problema neposrednih plačil kmetom je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But pisal predsedniku vlade mag. Tonetu Ropu. Ljubljana - Kmetijski minister je tudi kot predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Franci But pisal predsedniku vlade in predsedniku Liberalne demokracije Slovenije mag. Tonetu Ropu 24. februarja. V pismu je zahteval, da morajo že letos neposredna plačila slovenskim kmetom doseči 75 odstotkov evropskih plačil. Nezadovoljen je bil s pogajanji s finančnim ministrom dr. Dušanom Mramorjem, ki je vztrajal, da letos še ni pogojev za 75-odstotna izplačila. Lani so slovenska neposredna plačila dosegla 56 odstotkov neposrednih plačil v državah, članicah Evropske unije. Kmetijski minister je kot predsednik stranke zagrozil, da bo v primeru nižjih neposrednih plačil kmetom njegova stranka izstopila iz. vladne koalicije. Slovenija se je v pogajanjih o vstopu v Evropsko unijo v Bruslju dogovorila, da bo Evropska unija letos plačala slovenskim kmetom četrtino višine neposrednih plačil v državah članicah. Znesek se bo nato povečeval po 5 odstotkov letno in šele leta 2013 naj bi se neposredna plačila slovenskim kmetom izenačila s plačili v sedanjih članicah unije. Obenem pa so naši pogajalci dosegli, da bo lahko naša država sama iz svojega proračuna izjemoma lahko dodajala k neposrednim plačilom tako, da bodo le- tos dosegla 75 odstotkov, prihodnje leto 85 odstotkov, leta 2005 do 90 odstotkov in do leta 2007 100 odstotkov evropskih neposrednih plačil. Lani je bilo izplačanih 65.000 neposrednih plačil. O letošnjih neposrednih plačilih in njihovi višini se že nekaj časa pogajata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za finance. Kmetijska stran je zahtevala 75-odstotna izplačila, finančniki pa zaradi zaostrenih razmer np wZ .i Maja na mednarodno srečanje Srednjo biotehniško šolo Kranj je Kmetijska šola Litzlhof iz Avstrge povabila na mednarodno srečanje kmetijskih šol, ki bo med 1. in 3. majem. Kranj - V petek, 28. februarja, so Srednjo biotehniško Šolo Kranj obiskali predstavniki Kmetijske šole Litzlhof iz Avstrije, ki kot partnerica sodeluje v Pharovem projektu "Čezmejnega sodelovanja kmetijskih šol na področju izobraževanja za ekološko predelavo mleka in sadja", katerega nosilec je kranjska šola. Pharov projekt poteka od septembra lani do 15. oktobra letos. Kot je bilo pred časom že zapisano, so v okviru projekta nekateri učitelji biotehniške šole oktobra lani šli na Srednjo kmetijsko šolo Litzlhof na izobraževanje o ekološki predelavi sadja, Avstrijci pa so januarja letos vrnili obisk, ko je pet dijakov in dijakinj iz Srednje kmetijske šole Litzlhof in Gospodinjske šole Drauhofen s tremi svojimi učitelji tri dni spremljali postopke za ekološko izdelavo skute, jogurta, sirov in tiramisuja v mlekarski učni delavnici na šolskem posestvu v Strahinju. Na petkovem srečanju učiteljev in ravnateljev obeh šol pregledali rezultate dosedanjega sodelovanja in se dogovorili za naslednje skupne akcije v okviru Pharovega projekta. Tako so se za konec marca dogovorili o novem obisku dijakov in učiteljev kranjske šole v Avstriji, kjer si bodo '»gledali ekološko mlekarno v Spitallu in eno prvih ekoloških kmetij na avstrijskem Koroškem. Avstrijska stran bo verjetno maja vrnila podoben obisk na slovenski strani. Kranjčani so že napovedali, da bodo v kratkem izdali novo dvojezično publikacijo (v slovenščini in nemščini) o ekološki pridelavi mleka, v podobni obliki, kot so v preteklosti pripravili publikacijo o ekološki pridelavi sadja. Prav tako bo biotehniška šola s sredstvi, ki so namenjeni za izvedbo Pharovega projekta, kupila kotel za žganjekuho in univerzalni mešalec za pripravo širnih namazov, topljenega sira in majoneze. Za izvedbo projekta je sicer biotehniška šola prejela 42 tisoč evrov oziroma okoli 9,66 milijona tolarjev Pharovega denarja, sama pa je primaknila 14 tisoč evrov ali 3,22 milijona tolarjev. Ravnatelj avstrijske šole Josef Huber pa je Kranjčane med drugim povabil na mednarodno srečanje kmetijskih šol, ki ga bo njegova šola organizirala od 1. do 3. maja letos, in na marčevski projekt, na katerem bodo simbolično, preko širnih izdelkov, poskušali razbijati avstrijske predsodke o državah, ki bodo drugo leto postale članice EU- Simon ŠuHc pri financiranju proračuna predlagajo nižja neposredna plačila. Ta teden naj bi ^^EpBPL/l se sestala pred-i "^KMHH sednik vlade in kmetijski minister, vladne uredbe glede financiranja neposrednih plačil pa še niso dokončne, ampak jih še usklajujejo. Minister mag. Franci But ostaja po pismu sodeč neomajen, saj je med drugim zapisal: "Sam kot tudi moja stranka na noben način in pod nobenim pogojem na to ne pristanemo in nismo pripravljeni ignorirati ali celo osmešiti večletnega pogajalskega truda. V imenu ljudske stranke, ki ne namerava odstopiti od doseženega v pogajanjih, ki ne misli prispevati k slabšanju finančnih tokov v pogojih članstva v Evropski uniji, te prosim, da nastalo situacijo kar najhitreje rešimo. V ta namen predlagam nujni pogovor med nama, po potrebi na nivoju koalicije, ki se mora odločiti, ali še vztraja in stoji za svojimi izhodišči ali pa jih v veliki meri spreminja. Slednje bi vsaj za našo stranko pomenilo potrebo po resnem razmisleku, zakaj in čemu vidimo korist pri našem sodelovanju v koaliciji." Jože Košnjek Bolezni konj Lesce - Kmetijska svetovalna služba Radovljica bo priredila v četrtek, 6. marca, ob 16.30 v prostorih Kmetijske gozdarske zadruge Sava v Lescah predavanje o infekcijskih boleznih konj, ki se najpogosteje pojavljajo na Gorenjskem. Te so smrkavost, infekcije rodil, okvare na sklepih in píxlobno. Predaval bo mag. Anton Plestenjak. ''J.K. Smučišča ni, le tekaške proge in drsališči Jezersko že več kot desetletje nima smučišča, ponuja pa več drugih zimskih radosti. Več kot 30 kilometrov tekaških prog, naravno in umetno drsališče, zimski sprehodi. Jezersko - O Jezerskem pogosto pišemo kot o kraju z izjemnimi možnostmi za razvoj turizma, a neizpolnjenimi pričakovanji. Domačini so prepričani, da ima njihov kraj največ priložnosti na področju zdraviliškega turizma (takšna je tudi dolgoletna tradicija), zimski turizem pa je na žalost precej zaspal. Žičnica, ki je včasih vabila alpske smučarje na Jezersko, se je po denacionalizaciji ustavila. Niti smuke željni domačini doma nimajo veliko priložnosti, da bi se spuščali po zasneženih strminah. Najbližji smučišči sta jim Peca na avstrijski strani in Krvavec. Manjša vlečnica za otroško smuko in morebitne smučarske tečaje med počitnicami je sicer postavljena v bližini Planšarskega jezera, a letos ni dobila uporabnega dovoljenja. Teptalec snega, ki so ga kupili skupaj občina, športno društvo in nekaj gostincev, pa je kljub temu v uporabi. Smučišče blizu Planšarskega jezera je lepo poteptano, uredili pa so tudi proge za smučarski tek. V prihodnje bi radi kupili še motorne sani, da jim bo delo lažje, pravi župan občine Jezersko Milan Kocjan. Na Jezerskem so namreč v turistično ponudbo vključeni vsi, občina, turistično, športno in druga društva, ki želijo, da njihov kraj živi, pa tudi nekateri gostinci, ki imajo od obiska gostov na Jezerskem najbolj neposredno korist. "Sedaj postaja zelo moderno sankanje, za kar se ogrevamo tudi na Jezerskem," pravi Milan Kocjan. "Nedavno tega smo izpeljali občinsko sankaško prvenstvo z Rezmanovega, če pa bi imeli urejeno vsaj eno progo, bi z njo lahko v naš kraj pozimi privabili še več ljudi. Ureditev sankaške proge (nekje na ugodni senčni legi, da se sneg sploh obdrži) ne bi terjala veliko denarja. Razen tega gre za lep in prijeten šport, kjer se ljudje družijo. Ko vlečejo sani navkreber, se primerno razgibajo in se pri tem pogovarjajo, česar v današnjem času manjka. Sanka-ška proga je zaenkrat šele ideja, ki bi jo uresničili prihodnje leto. Ravno danes grem na neko tekmo v Bohinjsko Bistrico in tam nam bodo pokazali tudi sankaško progo" Od zimskih športov je na Jezerskem ta čas obiskovalcem na voljo smučarski tek. Več kot 30 kilometrov prog omogoča tekačem, da se dobro razgibljejo. Gostinec Milan Milošič iz gostišča ob Planšarskem jezeru je poskrbel Gostje radi drsajo na umetnem drsališču. Detajl s Kazine: simbol že dolgo spečega jezerskega turizma? tudi za drsališče. Od začetka januarja je mogoče drsati na jezeru, v bližini pa je že četrto leto tudi umetna drsalna ploskev. Gostinec je od Gorenjskega sejma kupil stroj, s katerim lahko vsak dan vzdržuje led. "Vzdržujemo pa ga tudi na jezeru, ki ga neprestano polivamo in gladimo, da je primeren za drsanje," pravi Milan Milošič. "Namestili smo ustrezne opozorilne table, da je drsanje na lastno odgovornost, sicer pa smo poskrbeli tudi za vsa zavarovanja, da ne bi bilo kakih neprijetnih presenečenj. Drsalcev pa je vse vikende dovolj na obeh ledenih ploskvah. Odkar v Kranju ni več ledu, se nam zelo pozna. Prihajajo tudi skupine iz. šol, ki smo jim poslali ponudbo za športne dneve. Za 500 tolarjev na osebo otrokom omogočimo drsanje, razen tega pa dobijo tudi čaj. Izposojamo tudi drsalke, na voljo je 60 parov v različnih številkah." Zima privablja večidel dnevne obiskovalec, pravijo jezerski gostinci. Tudi dva tedna zimskih počitnic ni bilo kaj dosti drugače: gostje se na Jezersko pripeljejo, tu ostanejo zaradi drsanja ali smučarskega teka, si privoščijo pijačo ali kosilo, nato pa odidejo. Ža počitnice pridejo kvečjemu lastniki Pod Viševnikom smučajo do pomladi Nekaj minut hoda od vojašnice na Pokljuki sta dve smučišči Viševnik, s katerimi upravljata vojska in GG Bled. Sredi gozda je ob lepem vremenu idila popolna. Pokljuka - V lepih zimskih dneh je Pokljuka dobro obiskana -poletne množice gobarjev pozimi nadomestijo rekreativei vseh vrst, ki v čistem zraku in pravljično lepem okolju zasnežene planote nadvse uživajo. Tu so planinci, ki se napotijo na bližnje vrhove, Viševnik in druge, tu so tekači na smučeh, ki si poiščejo svojo "špu-ro" ali pa so v dneh, ko ni tekem na odličnem tekaškem poligonu poleg vojašnice. In tu so, v dotrajanem in popravila potrebnem Šport hotelu šole v naravi domala z vse Slovenije, ki poceni preživljajo teden dni rekreacije in naravoslovnih učnih programov. Sled- počitniških hišic ali gostje redkih počitniških domov v tem kraju. Hotel Živil Planinka pozimi ni ravno poln. Vodja hotela Slavica Kavaš pravi, da so bile nedavno na zimovanju skupine otrok iz. kranjskih vrtcev, šole v naravi pa pričakujejo bolj v pomladanskem času. "Za te skupine imamo že rezervirane sobe, sicer pa je za naš majhen hotel s 75 posteljami značilno, da se k nam radi vračajo stalni gostje. Tako imamo že od lani rezervirano za letošnje goste. Več jih pričakujemo v letni sezoni, pa še to pretežno skupine. Med drugim ponujamo možnosti za seminarski turizem, za kar imamo urejeno tudi manjšo sejno sobo. Individualnih gostov pa ni veliko," pravi Slavica Kavaš. Turizem na Jezerskem je sedaj bolj ali manj prepuščen pobudi občine, društev in tistih gostincev, ki še niso obupali nad neizkoriščenimi jezerskimi možnostmi. Na gostince in lastnike kmetij so v največji meri računali kot na nosilce razvoja turizma, vendar so domačini na Jezerskem realisti in vedo, da brez vlaganj iz. tega ne bo nič. Morda bodo katero od neizkoriščenih priložnosti v tem kraju izkoristili novi lastniki Kazine? Danica Zavrl Žlehir tek na smučeh in lepo preživetje dneva nekje čisto na samem, v gozdni tihoti, kamor je treba peš in se torej ne pripelješ z avto prav na smučišče. Smučišči Viševnik upravljata vojska in Gozdno gospodarstvo Bled, na njih je reševalna služba, poleg vlečnic je majhna okrepčevalnica, kjer se dobi zahtevana jedača in pijača. Za utrujene so mize in klopi, čeprav jc veliko družin s seboj pripeljalo sanke in so nanje posedli ob obrobju gozda. Če je lepo vreme, je na teh družinskih smučiščih smučanje pravi užitek. Pomembna prednost smučišča je verjetno sneg, ki na Pokljuki ne odleze Smučišči Viševnik sredi gozdnate Pokljuke sta priljubljeni, še posebej, ker sneg na Pokljuki obstane dalj časa kot v dolini. njim je v pravi užitek bolj kratka vlečnica poleg hotela - dovolj dolga za otroško veselje in prve korake na smučkah. Pokljuka pa premore še dve precej daljši vlečnici in malo manj zahtevni smučišči, ki sta pel minut hoda od vojašnice. Nobena tabla ne usmerja tja, a smučarjev je v lepem vremenu obilo. Predvsem Ljubljančanov, ki so združili smučanje na Pokljuki, morda tako hitro kot v dolini in ob primernih temperaturah in zadostno debeli odeji vzdrži tja do pomladi. Letos najbrž ne bo tako, saj na Pokljuki ni padlo bistveno več snega kot v dolini. Cene vozovnic so sprejemljive. Dopoldanska karta za odrasle je 1.600 tolarjev, za otroke 1.2000, popoldanska enako, dnevna pa stane 2.000 tolarjev za odrasle in otroke 1.600 tolar je v. Darinka Sedej RcidioTfiqlov ® Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ck Gorenj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Tig Toneta Čularja 4. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5- Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Piše Janez Mihovec Krščanski samostani Sirije Zgodilo seje pred dvatisoč leti. Savel je bil Žid iz Tarza in uradnik Rimskega imperija. Administracija te orjaške države mu je ukazala, da se odpravi v Damask in tam preganja prve kristjane. Obkrožen z oboroženim spremstvom je z divjo od- m* -j Procesija v Maaluli. točnostjo jezdil proti mestu, da izpolni Svojo nalogo. V tem trenutku ga obsije "leščeča svetloba, pade s konja, postane slep in mrtvouden in z neba zasliši glas: Savel, zakaj me preganjaš?" Res je da so minila tisočletja, a nekatere stvari ostanejo take kot na samem začetku. Tik ob starih mestnih vratih Bab Sharqi stoji kapela svetega Ananija. Nekoč je bila v pritličju, danes pa v drugi kleti. To je pač lastnost starodavnih mest. ^meti na smeti skozi stoletja in iz. ravni-ne postane mesto na griču. Savel je ob Pomoči Ananije na njegovem domu doživi spreobrnjenje in postal sveti Pavel. Iz mesta jc sedaj kot kristjan moral bežati (I. del) po vrvi preko obzidja. Na notranji strani pa sta ostala grški in sirski patriarh ene najstarejših cerkva: Antiohije. Imel sem veliko čast, da me je sprejela njegova svetost Zekka I. Iwas. 122. Patriarh sirske cerkve za katero ustanovitelja velja apostol Peter. Pri takšni osebnosti se obnašaš temu primerno. Ponižno sklonim hrbet, pokleknem pred njega v roki vzamem njegovem desnico, si jo pritisnem na čelo in poljubim. Posadi me poleg njihovih milosti indijskega in bagdad-skega nadškofa in radovednost zašije iz. oči Abrahamu podobnega patriarha. Povej, kdo si? Kaj želiš? Odgovor je več kot jasen. Kako živi krščanska skupnost Sirije, ki šteje 15 od-stokov celotnega prebivalstva? Kakšni so problemi? Kaj prinese jutri? Ko začnem me ni mogoče ustaviti in vse se spremeni v diskusijo, ki traja več ur in jo je komaj mogoče ustaviti. Na koncu pravim: Vaša svetost zunaj je džungla, vas lahko prosim za blagoslov? Kar naenkrat sem spet na kolenih. Glava je spet sklonjena. Oba nadškofa položita roki na mojo glavo, na ti dve pa še patriarh. Blagoslov je v aramejščini, jeziku, ki ga je govoril Kristus še pred 2000 let. Opotcčem se ven in sredi gneče na ulici zajamem sapo. Seje to res zgodilo, ali sem le sanjal.' Kristjani v Siriji navadno živijo v posebnih četrteh mest, oziroma v svojih vaseh. V starem južnem Damasku se stiskajo drug ob drugem številne cerkve in sa- Seydnaja Zekka I. Iwas mostani. Severno od pet milijonske metropole je čisto drug svet. Kar naenkrat ni nikogar več. Vse naokoli so divje gore in puščava, ki jo sekajo le divji vadiji - hudourniške doline. V eni od teh na skalnem zobu grško pravoslavni ženski samostan Naše gospe iz. Seydnajc. Bradati taksist z belo kapico, ki meje zapeljal do mesteca je musliman in kar naenkrat ni več na svojem terenu. Za vsak primer v roke vzame Koran, jaz. pa se potepem po mestecu, ki obdaja samostan. Kar naenkrat se tisoče kilometrov stran najdem doma. Po ulicah se na nedeljsko jutro odpravljajo v belo oblečene deklice k prvemu obhajilu, vsi so oblečeni po evropsko, ženske skorajda bogokletno v minikah in zavem se da sem eden izmed njih. V cerkvi je vse že v polnem teku. Množica ljudi prepeva v arabščini grške me'o- dije. Vse povsod polno ikon, sveč in fresk. Čisto v ospredje pa v črno oblečene nune v volnenih oblačilih. Saj res, samostan je ženski in po samostanu se suši spodnje perilo, žabe in številne nunske obleke. Vso to vrvenje začudeno opazuje velik mozaik iz šestega stoletja. Daleč od doma je na njej Sveta Marija z. mladim Kristusom v naročju. Na levi in desni pa bizantinska vladarja: Justinijan in Teodora. Na vrhu je mogočen zvonik in proti se veru so gore vedno bolj divje. Taksist se oddahne, ko zapustiva mesto in zdaj greva še globlje v gore. Pokrajina postane še bolj divja in po dolgem tavanju se svet nenadoma odpre. Pred nama je v skal nem kotlu mestece Maalula. Živ kulturni spomenik, saj v čisto krščanskem kraju sredi oceana arabščine govorijo aramej-sko. Starodavni semitski jezik, ki uporablja še staro pisavo, ki šteje 21 črk in ne pozna samoglasnikov. Hiše se kot čebelji panji dvigajo druga nad drugo. Med nji mi so številne cerkve, do katerih se pride le preko streh. Čisto na vrhu pa melkilski samostan Sergija in Bakhusa. Prijazen menih mi razkaže starodavno kamnito zgradbo, kjer se kamen meša z tisočletnim cedrovim lesom. Nič čudnega, smo v svetu, ki ga stresajo potresi in cedre so tisto, kar se upira času in naravnim silam. Še bolj zanimiv pa je spet ženski samostan Svete Tekle. Dekle je bežalo pred očetom, ki jo je želel poročiti s poganom. Skorajda jo je že dohitel, ko se je odprla stena in jo skrila. V starodavno cerkvico sem stopil nekoliko po/en. Liturgija ježe v polnem teku. Tudi tu je polno ljudi, med njimi cela kopica malih otrok. Prostor je poln melodije in kadila. So pravi borci. Po šestih urah ob desetih zvečer, kar še ni videti konca. Mali otroci vztrajajo, jaz pa omagam in se odpravim spat. Jutri je nov dan in še toliko je treba.videti. (Se n-daljuje) Planica štirinajst dni pred svetovnim pokalom v poletih Ko zadnji skoči, se denar odpelje Izvedba tekem za svetovni pokal v Planici stane 2 milijona evrov, izkupiček pa se že leta in leta ne vrača v Planico. Planica je danes ena sama ljuba improvizacija. Rateče - Planica - Kaj je novega v Planici? Nič. Staro popravljajo. Planica je dobrih štirinajst dni pred svetovnim pokalom še vedno pod snegom, naravno lepa kot nekoč, objekti, naprave in stavbe pa propadajo. Za silo jih pred velikim obiskom zakrpajo, postavijo šotore in tribune, tri dni v Planici odmeva "Planica, Planica, še pridemo nazaj", nato pa vse potihne. Neki obiskovalec Planice nam pravi: "Ko zadnji skakalec skoči, se denar odpelje v Ljubljano. Leto dni je Planica prepuščena sami sebi, nato se tik pred prireditvijo malo zakrpa. Planica žalostno propada." Mi bomo, mi bomo, a nič se ne zgodi Za Planico je bilo v preteklosti že toliko načrtov, idej in projektov, da poznavalce zaboli glava, ko se samo spomnijo, česa vsega niso spravili iz pametnih glav. Papir res vse prenese, tudi množico časopisnih člankov, ki so opisovali razne reorganizacije planiških zavodov, priključitve organizacijskega komiteja k društvom, ukinitve žiro računov, skakalnice opisovali kot črne gradnje vse po tem le zmašili skupaj en kolikor toliko znosen in primeren načrt, sanacijski predlog, a kaj, ko so se mimo Planice že peljale vse pomembne mednarodne tekme! Medtem ko drugje gradijo skakalnice in nordijske centre, ostaja Planica zapuščena. Vsi, ki se ukvarjajo s Planico oziroma vsi, ki mislijo, da so poklicani, da rešijo Planico, vedno znova po Planici poslavljajo neke table, ki obveščajo, kaj vse da bo. V prejšnjih letih je bila moderna olimpiada Planico obišče izjemno veliko izletnikov, ki pa nimajo kje kaj pojesti ali popiti... Prijazna tabla vabi v hotel (?!?) in dom Planica in ne obvešča, da je dom zaprt. vrsti, obelodanili grožnje lastnikov zemljišč in tako dalje in tako naprej. Kdo bi preštel vse sestanke in okrogle mize, občinska prizadevanja k rešitvi sporov! Vse je bilo kot bob ob steno - nič se ni zgodilo, nič premaknilo! Še tedaj, ko se je lani pod težo snega porušila stara Bloudkova skakalnica, ni bilo nič. Tik pred zdajci so na upravno enoto prinesli načrt obnove, a kakšnega! Nekako so po- treh dežel in po Planici so se šopirile take table, zdaj pa so v sneg pred propadajočim, zapuščenim ter zanikrnim hotelom in domom Planica zapičili tablo, na kateri piše: olimpijski center v izgradnji. Nič še ni v izgradnji, še v načrtih ne! Obiskovalci prihajajo v dolino skakalnic leto in dan in leto in dan nimajo kje kaj pojesti, kaj popiti, oditi na stranišče. Če ne bi bilo prikolice, kjer zasebnik prodaja čaj in pijačo in ima pred prikolico nekaj miz, ne bi bilo absolutno ničesar. Dva psa pred goro navlake Dom Planica jc že nekaj mesecev zaprt, kajti lastnik, olimpijski komite se je odločil, da najemniku doma Janezu Gorišku odpove pogodbo. Depandanso doma naj bi preuredili in naj bi prešla v upravljanje Centra šolskih in ob-šolskih dejavnosti. Hotel oziroma dom je zdaj zaprt, česar nikjer ne piše in obiskovalci zaman pritiskajo na kljuko. Ko pa se sprehodiš okoli doma. se ti vzdigujejo lasje pokonci od vse navlake, ki "krasi" okolico. Stare gajbice, odpadki, steklenice in celo dva živa psa, ki čuvala navlako in odpadke vsak na svojem koncu. Eden laja in čuva star, zapuščen avto brez tablic v nekakšni kolibi s streho, drug kosmatinec pa še drugo goro navlake v drugi kolibi s streho. Oba psa sta privezana in očitno ju nihče ne spusti, kajti iztrebki so vse naokoli njiju. Grozno! Naj si zadevo vendarle ogleda kakšen član društva proti mučenju živali, kajti psa sta očitno noč in dan sama tam na verigi in v lastnih iztrebkih. Zdaj, ko je dovolj snega, nedaleč stran smučarji obiskujejo vlečnico Slatna, nemalo je tekačev. K domu v Planici prihajajo številni izletniki, kajti k zaprtemu domu v Planici še vedno vabi velika tabla na križišču. Štirinajst dni pred tekmo ni v Planici niti enega samega plakata nad cesto, ki bi opozarjal, kdaj bodo tekme, še manj sc slavnemu lastniku doma, olimpijskemu komiteju, zdi vredno, da bi na reklamno tablo k hotelu (je-žeš, kakšen hotel!) v Planici pritrdil napis: zaprto! Ne. Naj hodijo in pritiskajo na kljuko pa še mučena psa naj si ogledajo! Grožnja z izgubo poletov Če v sami Planici ni niti enega plakata, bi mednarodna smučarska zveza še prebolela, saj to je stvar domačega organizatorja. Menda pa funkcionarji FIS niso mogli mimo tega, da so tuji novinarji na spletni strani Planice mesec dni pred prireditvijo zaman iskali formularje za akreditaeijo za letošnji finale svetovnega pokala v poletih. Izgubili so potrpljenje in dali vedeti, da resno razmišljajo, da bi Planici odvzeli svetovno prvenstvo v smučarskih poletih leta 2004. Tako je domači odbor za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije sprejel sklepe, da se mora OK Planica vrniti pod okrilje krovne slovenske smučarske organizacije. Popolnoma ista pesem kot Pokal Vitranc zaradi žičnic na poligonu Podkoren. Nič se ne premakne, prastare naprave, vsako leto grožnja z odvzemom tekme. Zanesljivo bodo mednarodni funkcionarji tudi letos zelo godrnjali, naši pa jih tolažili in prepričevali, da bo prihodnje leto bolje. Kdaj bo bolje? Pri taki organizaciji in pri tem, da se dobiček od tekme pelje v Ljubljano, nikoli. Planice od tesarjev, varilcev in drugih, ki prihajajo in za majhen denar opravljajo vsa nujna dela. Pridejo tudi člani društev - ob našem obisku so bili blejski potapljači - ki po nekaj dni zastonj delajo na skakalnici in ob njej. Metod Razin-ger s Planine pod Golico: "V Planico prihajam že vrsto let in opravljam razna pripravljalna dela pred tekmo. Rad pridem, dela pa je veliko, zato smo tu vse dni." Niko Robič iz Gozd Martuljka: "Že trideset let najmanj tri tedne pred prireditvijo v Planici prihajam sem in skupaj s sodelavci opravljamo kovinska dela. Zdaj delamo podest za RTV. Moram reči, da je pred tekmami kar veliko dela." Izidor Koren iz Gozd Martuljka: "Prirediteljem pred tekmo pomaga veliko domačinov, ki pripravljalna dela poznajo in vedo, kako se kaj naredi. Tudi sam prihajam že vrsto let." Tehnični sekretar organizacijskega komiteja Planica je Peter Dremelj, ki pravi: "Tudi poleti in jeseni se v Planici opravi kar nekaj del, predvsem na infrastrukturi. Letos smo popravili vodovod in nekaj drugih del. 6. decembra so zaradi ugodnih temperaturnih pogojev začeli delati snežni topovi. Potrebujemo od 10 tisoč do 12 tisoč kubičnih metrov snega, letos ga imamo več kot 15 tisoč kubičnih metrov, zahvaljujoč ugodni zimi. Razmere so še vedno idealne, saj je ponoči dovolj hladno. Partizani in mladi na tekaških smučeh Občice pri Dolenjskih Toplicah - V soboto, 22. februarja, se je v mali vasici Občice pod Kočevskim Rogom zbralo kar lepo število nekdanjih borcev, partizanskih kurirjev in aktivistov, ki so med drugo svetovno vojno partizanih tod, domačinov in mladih z vseh koncev Slovenije. Uredništvo Svobodne misli, naslednik borčevskega časopisa T V-15 v Občicah, kjer je med vojno delovala relejna kurirska postaja TV-15, skupaj s krajevno organizacijO zveze borcev že nad dvajset let prireja tekme v smučarskih tekih za pokal "TV-15". Vsa leta so se v močeh in hitrosti merili le nekdanji partizani, a treba je vrste pomladiti in zato je letos veljalo vabilo tudi vsem sim-patizerjem narodnoosvobodilnega boja, predvsem mladim. Prišli so od blizu in daleč, med njimi je bilo kar precej Gorenjcev. Najprej so sodelovali na mali slovesnosti pri spominski plošči partizanskim kurirjem, kjer je zapel ženski pevski zbor iz. Žužemberka in sta raztegnila mehova mladi Sandi in partizanski harmonikar. Okrog trideset smučarjev - tekačev je kasneje tekmovalo. Najstarejši v sedeminsedemdesetem, najmlajša pa v dvajsetem letu. Za vse najbolje uvrščene je uredništvo Svobodne misli pripravilo tudi nagrade. Med gorenjskimi tekmovalci je bila pri ženskah prva Albinca Podbevšek, tretje mesto pa je zasedla Mira Vidmar, obe z Orehka v Kranju. Stane Meglic iz Tržiča je bil pri moških 2., 3. pa Vidmar Frenk iz Kranja. Sledila je domača malica z veliko dobre volje in nje, ki bo prihodnje leto na kurir- tev v Občicah počasi nrešla v ne- Danica Dolenc Neverjetno, a resnično - vso kramo in odpadke pred domom v Planici čuvata dva psa... Toooliko je bilo Gorenjcev, od leve proti desni stojijo: Frenk Vidmar, Albinca Podbevšek, Milan Robič, partizanski radiotelegrafist, Miloš Jocif, tiskar v partizanski tehniki Trilof v Davči, Mira Vidmar (vsi iz Kranja), Sašo Uzar iz Podvasce pri Tržiču, Stane Meglic iz Repenj pri Tržiču ter Lovro Korošec - Branko, nekdaj komisar bataljona Prešernove brigade, doma iz Bohinjske Bistrice. V fotografsko lečo se je ujela še glavna organizatorka tekem v Občicah, novinarka urednica Svobodne misli, Bojana Žokalj - Jesih. nato še vedno udarna partizanska pesem. Bilo je resnično prijetno srečanje, ki bo prihodnje leto na kurir- ske smučine zagotovo privabilo še več mladih. Organizatorji so prepričani, da bo ta športna prireditev v Občicah počasi prešla v ne- kakšen družinski spominski dogodek. športno- Priprave na tekmo stanejo okoli 2 milijona evrov, o izkupičku, ki zanesljivo je, ne govori nihče. Prav in pošteno bi bilo, ko bi se takoj poleti vložil v obnovo in nadaljnjo izgradnjo Planice. Kar izgubi se za druge smučarske potrebe, Planica pa je vedno bolj betež-na in vedno bolj onemogla starka. Vse je še leseno, porabijo na ku-bike desk in lesa, ki ga vneto uničuje zima. Za trajnejše rešitve ni denarja.. Svetla točka - tehnične službe Kar je v Planici svetlega in spodbudnega, so samo tehnične službe oziroma tisti domačini in delavci iz vse Zgornjesavske doline, ki že desetletja pred tekmo obnavljajo Planico. Zanesenjaki, ljubitelji Popravili smo ves nalet, z naslednjim tednom se začne obdelava skakalnice od mize naprej. Šele zdaj smo začeli plužiti igrišče, ker je bila prej še tekma za alpski pokal, tako, da bomo zdaj lahko postavili tribune. Letos bo bolje poskrbljeno za gledalce. Dnevno dela od 50 do 60 ljudi, tako da bo Planica pripravljena kot vedno pričakala skakalce in obiskovalce." Darinka Sedej Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /JjTJgfeJB® 041944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.rodiotop.net Torek, 4. marca 2003 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Audi Allroad Quattro 2.5 TDI Odločno vztrajanje na svoji poti Troboja treh nemških avtomobilskih znamk, ki se štejejo med prestižne, ni nikoli konec. Ko so se za športne terence odločili pri stuttgartskem Mercedes-Benzu in münchenskem BMW-ju, tudi v bližnjem Ingolstadtu niso mogli stati križem rok. Razlika je le v tem, da si pri Audiju avtomobila, ki bi bil hkrati dovolj grob za brezpotja in primerno uglajen za večerne obiske kulturnih prireditev, niso zamislili kot pravega terenca. Allroad quattro se namreč skriva v koži največjega hišnega kombi-ja A6, a ima posebej prilagojeno podvo/.je, ki /more enako dobro premagovati terenske ovire in ponuditi limu/.insko udobje višjega razreda med vožnjo po gladkih cestah. In nenazadnje že to, da so avtomobilu nadeli ime allroad, pomeni, da so ambicije znamke s štirimi krogi večje, kot se zdi na prvi pogled. ****/* Zunanjost: Ta audi je po obliki enak kot A6 avant, toda večja 17-palčna kolesa z bolj grobimi gumami, dodatna aluminijasta zaščita, ki pod sprednjim in zadnjim odbijačem, aluminijaste letve na vratih in še drugi dodatki povedo, da gre za nekaj več. Poleg tega pa je od svojega sorodnika opazno višji, saj si pri vstopanju ali izstopanju na pragu mimogrede umažete hlače. ****m Notranjost: Mera li-muzinskega udobja je enaka kot pri audiju A6 avant, saj je nenazadnje služil tudi za osnovo. Prednja sedeža sta dovolj dobro odmerjena in tudi na zadnjo klop se lahko brez večjih težav zdrenjajo trije povprečno veliki in široki potniki. Voznikovo delovno mesto je urejeno v skladu z germansko re-doljubnostjo, najsi gre za pravilno odebeljen volanski obroč, pregledne merilnike, dostopna stikala, odlično samodejno klimatsko napravo ali radijski sistem in nenazadnje za predale in odlagalne police pred desnim sedežem in na vratih. Germansko urejena armaturna plošča dobro služi vozniku, tudi količina serijske opreme je povsem zadovoljiva. V kombijevskem zadku ima allroad solidno velik in temeljito obdelan prtljažnik, ki pa s 455 osnovnimi litri vendar ni tolikšen kot bi pričakovali v tem velikostnem razredu. Precej ga namreč odžre pogonski sklop in "v kleti" ima samo zasilno pogonsko kolo. S podiranjem zadnje klopi se prtljažna slika precej izboljša, saj gre potem vanj več kot poldrugi kubični meter prtljage ali tovora. Motor: Sodobni turbo-dizelski šestvaljnik z 2,5 litra gib-ne prostornine s 24 ventili in kar 180 konjskimi močmi je narejen po meri tistih voznikov, ki ob dobrih zmogljivostih razmišljajo tudi o ekonomičnosti. A vendar od tega motorja ne gre pričakovati posebej vzorne varčnosti, saj se naftna žeja gibala med 10,5 in 12,7 litra na 100 kilometrov. Tur-bodizel se zaradi orjaškega navora izkaže za dobrega partnerja predvsem, ko mora avtomobil premagati strme klance ali prelomnice, saj je mogoče zelo odmerjeno do- Že allroadovo ime pove, da ima hkrati vlogo udobnega avtomobila za urejene ceste in zmogljivega polteren-ca na srednje zahtevnih brezpotjih. športno sunkovitih pospeševanje in ne zna odločno zarenčati pri pretikanju navzdol. ****/* Končna ocena: Z vsem kar ima in kar zmore ta avtomobil dokazuje, da se lahko bori tudi s terenci, ne s tistimi, ki so jim terensko kri vcepili že ob nastanku, vsekakor pa s sebi podobnimi. Pri znamki s štirimi krogi so ubrali svojo pot in nedvomno so si pri tem zagotovili kar dobršen krog odjemalcev. Matjaž Gregorič Nivojska nastavitev oddaljenosti karoserije od tal je samodejna, lahko pa z njo upravlja tudi voznik. zirati njegovo moč, medtem ko je na običajnih poteh zaradi občutne turbo luknje manj odločen, a še vedno zelo prepričljiv. ***** Vozne lastnosti: Allroad zna s pomočjo tipal na kolesih in pametne elektronike samodejno prilagajati oddaljenost ka- Proizvajalci avtomobilskih delov in opreme se povezujejo Grozd za večjo učinkovitost Slovenski proizvajalci avtomobilskih delov in opreme ter proizvajalci motornih vozil so združeni v gospodarsko interesnem združenju imenovanem ACS (Automotive Cluster of Slovenia). V podjetniški grozd so se povezali predvsem zaradi večje učinkovitosti pri sodelovanju z avtomobilskimi tovarnami. do najvišje stopnje. Čeprav je ta audi vsaj po obliki precej daleč od pravega terenca, so njegove zmogljivosti na brezpotjih vredne vsega spoštovanja, saj uspe premagati precejšnje vzpone, tudi dovoljen stranski nagib ni od muh in na zahtevnejšem terenu je po- Aluminijski dodatki pod odbijačema in na bokih so preobčutljivi za resnejšo zaščito pred frčečim kamenjem, zato so bolj za okras. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere: ......................d. 4,810 š. 1,850, v. 1,550 m medosna razdalja: ...............................2,750 Prostornina prtljažnika: ........................455/1590 I teža praznega vozila: ...........................1825 kg dovoljena skupna teža: ..........................2455 kg motor: ........................šestvaljni, turbodizelski, 24V gibna prostornina: ............................2496 cem moč: .....................132 kW/180 KM pri 4000 v/min navor:...........................370 Nm pri 1500 v/min najvišja hitrost: ...............................205 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,6s Poraba EU norm.: ..................7,5/9,6/13,4 1/100 km maloprodajna cena: .......................11.751.000 SIT zastopnik: .....................Porsche Slovenija, Ljubljana rn vozne zmogljivosti, vsestranska uporabnost, LJ serijska oprema, prostornost in udobje ■povprečen prtljažnik, občutljivost zaščitnih delov, nihanje karoserije, zasilno rezervno kolo AUDI ALLROAD QUATTRO in bližnji tekmeci Model VOLVO XC-90 D5 BMW X5 3.0d MERCEDES-BENZ ML 270 CDI maloprodajna cena 11.232.118 SIT 13.425.422 SIT 12.402.958 SIT roserije od tal, kar pomeni, da je med počasnejšo vožnjo in na neravnih poteh za 6,6 centimetra višja kot pri visokih hitrostih na avtocestah. Če se voznik z elektroniko ne strinja, višino zračnega vzmetenja lahko uravnava po svoje, a vseeno velja, da ga je na brezpotjih priporočljivo dvigniti Legenda: *****odlično **** dobro * * * u £< povprečno * * tiú ^-zadovoljivo -frslabo / vmesna ocena trebno delo prepustiti samo samodejnemu menjalniku tiptronic. Ta voznika odreši dobršnega dela skrbi med vzpenjanjem in spuščanjem in je za vožnje izven urejenih cest vsekakor boljša izbira od ročnega menjalnika. Hkrati tiptronic omogoča tudi ročno pretika-nje pod nadzorom elektronike, je pa res, da zato motor ni sposoben Naloga ACS je krepitev konkurenčne sposobnosti in povečevanje dodane vrednosti, učinkovitost poslovanja članov pa se povečuje z ustreznimi raziskavami ter povezavami s strokovnimi in znanstvenimi ustanovami doma in na tujem. V ACS je vključenih že 27 članov, medtem ko jih je bilo ob ustanovitvi grozda 12. V grozd so povezani proizvajalci avtomobilskih komponent v razviti slovenski kovinarski, elektro, elektronski, strojni, metalurški, gumarski, kemijski, tekstilni in transportni industriji. Poleg podjetij, ki se že dalj časa aktivno vključujejo med dobavitelje proizvajalcev motornih vozil, je tudi nekaj novincev, ki so avtomobilski program šele začeli uvajati, članice združenja pa sta tudi ljubljansko in mariborska strojna fakulteta, mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede iz Kopra. Delovanje avtomobilskega grozda podpira tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. ki svojo pomoč usmerja predvsem v ustvarjanje primernih pogojev za poslovanje. Med prednostnimi nalogami ACS-a so povezovanje in skupno nastopanje članov, raziskovanje in razvoj kompleksnejših izdelkov, zbiranje informacij o dogajanjih v avtomobilski industriji in zastopanje članov ter promocija njihove dejavnosti. Slovenski avtomobilski grozd pri tem zgledno sodeluje s podobnima grozdoma v Avstriji in na Bavarskem, dogovarjajo se celo o nekaterih skupnih projektih. Pomembna aktivnost grozda pa s tudi razgovori z. vodstvom novomeškega Revoza, kajti slovenski proizvajalci avtomobilskih delov in opreme si prizadevajo /a povečanje deleža slovenskih izdelkov v novi generaciji clia, ki ga bodo v Novem mestu predvidoma začeli izdelovati leta 2004. Za takšno sodelovanje pa bodo morali proizvajalci delov in opreme ustrezati kakovostnim standardom in cenovni politiki edine slovenske avtomobilske tovarne, ki je del Renaulta. M.G. NA KRATKO taksi še DMV: e začela veljati * K ekološk pred kratkim v'udna uredba o plačilu ekološke tl*kse pri nakupu novih avtomobilov. Po njej mora prodajalec vozita za vsak kilogram teže plačati 10 lt)larjev, kar naj bi pri večini Znamk pomenilo rahlo podražitev. T°da pri plačilu se skriva past, ki Pri branju odredbe ni posebej °menjena: gre namreč za to, daje Potrebno na skupno vrednost avtomobila (torej vključno z ekološko takso) plačati še posebni davek na motorna vozila (DMV). Kot je znano, se DMV plačuje glede na vrednost avtomobila, kar pomeni, da bodo zadnji pribitki zlasti pri dražjih modelih lahko povišali ceno tudi do 100 tisočakov. * V četrtek, 6. marca, bo uradno odprtje avtomobilskega salona v Ženevi, ki je ena najpomembnejših tovrstnih razstav na evropskih tleh. Zloščena pločevina, med katero ne bo manjkalo novosti, bo na ogled vključno do nedelje, 15. marca. Letos so organizatorji razširili oziroma dogradili razstavne prostore. * Francoski avtomobilski konstruktor in proizvajalec Matra Automobile je objavil namero o ukinitvi proizvodne dejavnosti. To se je zgodilo po neuspešnem iskanju strateškega partnerja in tržno nezanimivih vozilih. Ukinitev proizvodnje bo prizadela tudi Renault, ki so mu v Matra Automobile pomagali razvijati in izdelovati kupejevski enoprostorec avantime. M.G. Rabljena vozila Na našem pokritem centru mi Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 110 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT BMW 318 i klima, abs,sv,es,air 1993 zelena 1.280.000,00 Ren. Megane Scenic 1,6 sv,cz,es,air 1998 modra 1.660.000,00 Renault Thalia 1,4 auth.cz,air,es 2002 srebrna 1.680.000,00 Renault Megane break 1.6 k,abs,air,el.paket 1999 bela 1.790.000,00 Renault Thalia 1,5 dei expr. k,sv,cz,es,air 2002 zlata 1.960.000,00 VW Polo 1,4 war. k,cz,es,sv,air 2000 met.modra 1.990.000,00 Peugeot 206 sl6 k,abs,air, es,sv,cz 2000 rdeča 1.970.000,00 Renault Clio 1,6 privilege k,sv,cz,es,abs 2001 srebrna 2.150.000,00 Fiat Punto 1.8 vsa oprema 2000 modra 2.190.000,00 Rover 620 ti 2,0 1998 srebrna 2.199.000,00 Ren. Laguna break 1,6 k,abs,sv,cz,es,air 1999met.modra 2.250.000,00 Renault Laguna 1,8 16v k,abs,sv,cz,es 1999 srebrna 2.490.000,00 RENAULT www.alpetour-reniunt.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJI) LEGENDA: -1; ui/ii ii / i>'\ka\i mi k m ima s\ si RV0 volan i / CENTRALNO ZAKJ EPANJE R RADIO - is ELEKTR DVIG STEKEL \1k \ikh\li Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Proda}a vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Zavarovanje- in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Nova generacija Honde Accord najprej kot limuzina Ambiciozen pogled usmerjen naprej Najbolj zagrizeni privrženci japonske Honde so že težko čakali, da pride na ceste nova generacija srednjerazrednega modela accord. Kot ponavadi so se tudi tokrat v tovarni odločili, da bodo novinca najprej preizkusili na domačem japonskem trgu, nato pa se z izkušnjami in argumenti odpravili iskat kupce tudi na staro celino. Accord je eden najpomembnejših Hondinih modelov, ki ga dobro poznajo tudi kupci na stari celini in pogled na zunanjost nove generacije, ki je v začetku samo v limuzinski, kmalu pa tudi v kombijevski podobi, razkriva, da se avtomobilu ni potrebno sramovati svoje podobe. Zdi se, da so se oblikovalci nekoliko zgledovali po kolegih iz Mazde, a kopiranje uspešnih ne more biti nič slabega. Zunanjost novega accorda daje vtis čvrstosti in odločnosti, kajpak je mogoče odkriti tudi elemente športnosti, kot se za to japonsko znamko tudi spodobi. Tudi v notranjosti so šli oblikovalci korak naprej od modelov, ki so jih zasnovali zadnje čase, merilniki so pregledni in tudi kakovost plastike dokazuje, da gre za srednji razred. Accord ima tri stopnje opreme, ki st) jim nadeli imena confort, šport in exclusive, že pri osnovni različici pa voznik in potniki lahko pričakujejo, da jih bo varovalo šest varnostnih vreč in protiblo-kirna zavorna elektronika z. razdelilnikom zavorne sile. Udobju so namenjeni klimatska naprava z ločenim uravnavanjem, in radijski sprejemnik s CD predvajalnikom. Na izbiro sta temnejše ali svetlejše oblazinjenje notranjosti in šest karoserijskih barv. Motorna oprema za zdaj obsega dva pogonska stroja, 2,0- in 2,4-litrska bencinska štiri valj nika. Prvi razvije 114 kW/155 KM in močnejši 140 kW/190 KM, oba se sicer odlikujeta s prepričljivimi pospeški in več kot solidno potovalno hitrostjo. Samo po sebi je razumljivo, da so Hondini strokovnjaki veliko pozornosti usme- rili v uglaševanje podvozja, ki je nastavljeno tako, da hkrati zadovoljuje ambicije aktivnih voznikov in zagotavlja primerno stopnjo udobja. Limuzinski različici accorda se bo zgodaj poleti pridružila še kombijevska z nekoliko nenavadnim in samosvojim zadkom. Pri Hondinem slovenskem zastopni- ku AC Mobil letos pričakujejo prodajo 130 aceordov, kar glede na začetno zanimanje ne bi smelo biti posebej naporno. Cene se gibljejo od 4,89 milijona za osnovno različico z 2,0-litrskim in do 6,35 milijona tolarjev za najbogatejšo različico z 2,4-litrskim motorjem. Matjaž Gregorič, foto: Honda Mercedes-Benzova limuzina razreda E dobiva kombijevsko druščino Eleganca je podlaga za prilagodljivost Natanko leto dni po predstavitvi nove limuzine nove generacije razreda e, pri stuttgartskem Mercedes-Benzu uresničujejo obljubo in na cesto postavljajo še kombijevsko različico. Tudi ta se ponaša z zunanjo eleganco, v potniški kabini in v prtljažniku pa s prostornostjo in prostorskim prilagajanjem. Prihaja še mercedes-benz razreda E v kombijevski podobi. Opel Speedster odslej tudi s turbo motorjem Vetrovna vožnja za sladokusce Vozniškim navdušencem in tistim, ki radi obremenjujejo stopalko za plin, bodo pri nemškem Oplu letošnjo pomlad ustregli z novo različico odprtega dvosedežnika speedster. Novo motorno vsebino predstavlja 2,0-litrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, ki avtomobil požene do najvišje hitrosti 243 kilometrov na uro - lahko tudi z vetrom v laseh. Novi kombi razreda E se lahko nasloni na hišno tradicijo avtomobilov s podaljšanim zadkom, ki jo pri trikraki zvezdi v tem velikostnem razredu gojijo že četrt stoletja. Zunanja podoba tokrat ne prinaša nobenih presenečenj, saj je prednji del do zadnjih bočnih vrat popolnoma enak kot pri limuzini, medtem ko so oblikovalci zadek ukrojili po zadnjih modnih smernicah. In te narekujejo, da mora biti pločevina bolj zaobljena in ne tako strmo prirezana kot pri pred- hodniku. V primerjavi z limuzino je kombijevski E za dobre tri centimetre daljši, prav tako pa je v vse smeri večji od svojega predhodnika. Prtljažnik meri 690 litrov (+90 litrov v primerjavi s predhodnikom) in se s pomočjo prevračanja klopi, z zlaganjem naslonjal in z odstranjevanjem se-dalnih delov zadnje klopi poveča kar na 1590 litrov. Mereedcs-Ben-zovi strokovnjaki so v prtljažniku nanizali celo vrsto inovacij, ki so združene pod skupno oznako easy-pack. Paket na primer vsebuje izvlečno ploščad, ki se s pomočjo hidravlike zapelje 40 centimetrov iz prtljažnika in prenese obremenitev do 400 kilogramov. V easy-pack lahko sodijo še električno odpiranje prtljažnih vrat, teleskopski palici za razdelitev prtljažnega prostora, poseben skriti predal za zadnjim sedežnim naslonom in raztegljiv pas za pri-čvrščevanje manjših kosov prtlja- Pri Oplu so kar dolgo časa poslušali kritike, daje njihov športnik motorno podhranjen, saj so doslej ponujali samo 2,2-litrski motor s 108 kW/147 KM. Z novim motorjem, ki mu pri delovanju pomaga turbinski polnilnik, je slika povsem drugačna; 2,0-litrski stroj razvije 147 kW/200 KM in navor 250 Nm, ki ga uspe zadrževati v območju med 1950 in 5500 motornimi vrtljaji. Te številke povedo vse šele s primerjavo speed-sterjeve teže, kajti avtomobil zaradi svoje lahke konstrukcije pretežno iz aluminija in karbonskih vlake, tehta le 930 kilogramov. To z. drugimi besedami pomeni, da mora vsaka konjska moč obvladovati le 4,7 kilograma avtomobilo-ve teže. Zgovoren je tudi podatek o pospešku saj speedster z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro potrebuje le 4,9 sekunde, česar se ne bi sramoval noben čistokrvni športnik. Motor je delo strokovnjakov za športne avtomobile britanskega Lotusa, kjer skrbijo tudi za (ročno) proizvodnjo speedster-ja, za izdelavo enega potrebujejo tri dni, in vsak ima na ploščic na armaturni plošči vtisnjeno zaporedno številko. Zaradi novega motorja so morali konstruktorji opraviti kar nekaj popravkov na in pod karoserijo. Aerodinamiko so optimizirali s sprednjim in zadnjim zračnim stabilizatorjem, spremenjena maska hladilnika pa prepušča več zraka v motorni prostor. Do turbinskega polnilnika zrak prihaja skozi škrgi za vrati, nenazadnje pa so se pri Lotusu potrudili tudi s polnokrv-nim zvokom tega pogonskega stroja. O tem, kdaj natančno bo iskrivi speedster naprodaj in kakšna bo njegova cena, za zdaj še ni uradnih napovedi. Matjaž Gregorič, foto: Opel Hyundai Accent z osveženo zunanjostjo in posodobljeno tehniko Se ena lepotna operacija Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Tako so verjetno razmišljali pri južnokorejskem Hvundaiju, kjer so svoj model accent že drugič v kratkem času zapeljali na lepotno operacijo. Zdaj je avtomobil dobil precej privlačnejši videz in nov motor, še vedno pa se skuša dobrikati tudi z razmerjem med ceno in vrednostjo. Pri nakupu Haidt 323 F 1.6i Evision ge, večina tega je na voljo za doplačilo. Motorji so že znani iz limuzine, na izbiro so trije bencinski in trije turbodizelski pogonski stroji. Bencinski del palete se začenja z 1,8-litrskim kompresorskim štiri-valjnikom (E 200 T kompressor), ki razvije 120 kW/163 KM. Sledita 2,6 in 3,2-litrska šestvaljnika (E 240 T in E 320T) z zmogljivostjo 130 kW/177 KM oziroma 165 kW/224 KM. Tudi pri turbodizcl-skih motorjih ima osnovni 2,2 litrski štiri valje (ET 220 CD1 T) in 110 kW/15() KM, sledi 2,7-litrski petvaljnik (E 270 CDI T) s 130 kW/177 KM in nato še 3,2-litrski šestvaljnik, (E 320 CDI T), ki ob visokem navoru zmore 150 kW/204 KM. Motorna moč se na zadnji kolesni par prenaša preko 6-stopenjskega ročnega ali 5-stopenjskega samodejnega menjalnika. Tovarna ima v načrtu še različico E 55 AMG, v kateri bo rohnel bencinski osemvaljnik in bo namenjena petičnim športnim sladokuscem, jeseni pa bo v kombinaciji z močnejšimi bencinskimi motorji na voljo tudi štirikolesni pogon 4matic. Na večino trgov novi kombi razreda E pride že ta, k nam pa prihodnji mesec. Pri zastopniku AC Intercar so že določili cene, ki gredo od 0,4 milijona tolarjev navzgor. Sicer pa bo ta avtomobil v skupni prodaji razreda E v manjšini, z načrtovanimi 30 prodanimi enotami bo imel samo 15-odstotni delež. Matjaž Gregorič Prejšnja lepotna operacija, ko so se Hyundaijevi stilisti odločili za zamenjavo maske hladilnika, očitno ni bila dovolj prepričljiva, zato so lepotni kirurgi tokrat zarezali globlje in accent, ki je navoljo v tri- ali petvratni izvedbi, ima povsem nov nos, na katerem so vidni spremenjeni žarometi, odbijač, pokrov motorja in maska hladilnika. Podobne spremembe so se zgodile tudi na zadnjem delu, kjer so najbolj izstopajoče nove luči. Da je bila tokratna osvežitev bolj celovita dokazuje tudi notranjost. Pred voznikovimi očmi so merilniki z bolj pregledno grafiko, opaziti pa je mogoče tudi bolj kakovostno plastiko in spremenjene sedežne prevleke. Ne glede na velikost motorja, imajo vse različice obogateno serijsko opremo, ki vključuje tudi samodejno klimatsko napravo. obe čelni varnostni vreči, električno odpiranje stekel, osrednjo ključavnico in tako naprej. Motorna paleta obsega tri pogonske stroje: osnovna možnost je L3-litrski bencinski štirivajnik (62 kW/84 KM), medtem, ko je 1,6-litrski 16-ventilski motor (77 kW/105 KM) accentova iz večje elantre sposojena novost. Poleg dveh bencisnkih je na voljo tudi 1,5- litrski turbodizelski trivaljnik (60 kW/82 KM). Pri slovenskem zastopniku Hyundai Avto Tradeu so olepšanega accenta začeli prodajati v zadnjih februarskih dneh, v prodajnem načrtu pa je zapisano, da naj bi prodali 450 avtomobilov, kar z drugimi besedami pomeni petino prodaje. Matjaž Gregorič, foto: Hyundai HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 29.3. 2003, Trst 19.3.2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003; Lidl 13.3.2003; Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4.; Madžarske toplice od 3.4 do 6.4.2003 in do 29.4. do 2.5.2003. LOŠKI ODER «J ŠKOFJA LOKA Tel.: 04/ 51-20-850 GSM: 041/730-982 V soboto, 8. marca, ob 10. uri Metka Dulmin: FUJ, SMRDI!, gostuje TEATER ZA VSE JESENICE, sobotna matineja, za IZVEN. Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka GLASOV KAŽIPOT Pustne rireditve V Zgornjesavski dolini - Danes, v torek, 4. marca, bo od 10. ure dalje pustno rajanje za predšolske otroke na trgu pred Turističnim društvom Kranjska Gora. Na Bledu - Danes, v torek, 4. marca, bo v Trgovskem centru od 10. do 12. ure otroško pustovanje z DJ Klemenom, ob 19. uri pa se bo v Hotelu Astoria začela pustna večerja s harmonikarjem. V Škofji Loki - Veselo pustno rajanje bo na Mestnem trgu v Škofji Loki tudi na pustni torek, 4. marca, ki se bo začelo ob 16.30 uri. Zbor mask bo ob 16. uri pred vrtcem Najdihojca v Podlubniku. Ob zvokih bobnark bodo maškare odšle na Mestni trg, kjer boste ob poskočnih vižah ansambla Štrio Jemc zarajali. Z maškarami bodo rajale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic Vrtca Škofja Loka. Pustne maske, pridružite se pustnemu rajanju in preženite mrzlo zimo! Prireditve Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 4. marca, bo v Podhomu, pred Gasilskim domom ob 17. uri vleka ploha -predstavitev starega kmečkega običaja. V četrtek, 6. marca, bo ob 16.30 uri v Knjižnici B. Kumer-deja predavanje o najstarejši so- naravni metodi pridelovanja hrane z naslovom Biološko - dinamično sadjarstvo. Predavala bo Meta Vr-hunc. V Športni dvorani na Bledu si lahko v petek, 7. marca, ob 18.45 uri ogledate hokejsko tekmo med HK Bled in HK Slavijo M Optimo. Otroške prireditve Gorenja vas - V četrtek, 6. marca, ob 18. bo v Knjižnici Gorenja vas ura pravljic, ki jo bo pripravila Stanka Perne. Bohinjska Bistrica, Radovljica - Janko in Metka je naslov lutkovne predstave za otroke, stare vsaj 3 leta, ki si jo lahko ogledate v Knjižnici Bohinjska Bistrica jutri, v sredo, 5. marca, ob 17. uri in v četrtek, 6. marca, ob 17. uri v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. Škofja Loka - Lisica pastirica je naslov ljudske pravljice, ki jo bo OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrla naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta MARIJA VOVK po domače Aleševa Marica iz Ovsiš. Od nje se bomo poslovili v četrtek, 6. marca 2003, ob 16. uri na pokopališču na Ovsišah. Žara bo v sredo, 5. marca 2003, od 12. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: sin Aleš in hčerka Janja z družinama ter ostalo sorodstvo Ovsiše, 2. marca 2003 Tatjana Bertoncelj pripravila v Knjižnici Škofja Loka, in sicer v torek, 11. marca, ob 17. uri. Žarek pomladi Gorenja vas - Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas vabi v petek, 7. marca, ob 18. uri v avlo šole na prireditev Žarek pomladi. Nastopili bodo otroci, ki vam želijo z recitacijami, pesmimi in plesom polepšati dan. Ob tej priložnosti vas vabijo tudi na ogled samostojne razstave izdelkov gore-njevaške skupine klekljaric in razstavo stenskih glinastih reliefov kombiniranih z ročno izdelano čipko, delo Lidije Debelak ter razstavo znamk z motivi čipk, ki jo je pripravil Boris Klemenčič. Prireditev v Tržiču Tržič - V četrtek, 6. marca, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. V petek, 7. marca, ob 19. uri bo srečanje skupine za samopomoč v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Ob 20. uri pa bo v baru Pr' Rih-tarju kegljanje za tržiške delavce in obrtnike. Otroške dejavnosti Jesenice - Na Otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice bodo ta teden potekale naslednje dejavnosti: danes, v torek, 4. marca, bo med 15. in 16.45 uro ustvarjalna delavnica - veselo s ši-vanko. Jutri, v sredo bo ob 16. uri začetek angleške urice. V četrtek l·IIflIV BBlVi Kranl 9B.SMMM Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Radio EWv d.o.o. Siruijfttm 6. 4000 Ki.n i bo ura pravljic med 17. in 17.45 uro. V petek, 7. marca, bodo med 15. in 16.45 uro ustvarjalne delavnice - družabne igre ter med 17. in 18. uro klekljanje. Dan žena Kranj - V soboto, 8. marca, na mednarodni praznik Dan žena, Društvo upokojencev Kranj vabi na družabno srečanje ob živi glasbi, od 17. ure naprej s kratkim kulturnim programom. \ Postni verski večeri Cerklje - V soboto, 8. marca, ob 19. uri se bodo pričeli v župnijski dvorani v Cerkljah tradicionalni postni večeri. Prvo premišljevanje na postnem verskem večeru bo podala prof. Berta Golob, z naslovom Radosti življenja - odrešeni smo. Drugo predavanje bo v soboto, 15. marca, ob 19. uri imel dr. Janez Juhant, predavatelj na Teološki fakulteti, z naslovom Strahovi modernega sveta. V soboto, 22. marca, ob 19. uri bo v župnijski dvorani akademija v čast naših staršev, v soboto, 29. marca, ob 19. uri pa bo Andreja Rust-ja ob diapozitivih spregovorila o svojem bivanju med Eskimi. Večer petja, plesa in recitacij Predoslje - Društvo upokojencev Predoslje ob svoji 50-letnici ustanovitve prireja v petek, 7. marca, ob 19. uri Večer petja, plesa in recitacij, in sicer v Kulturnem domu Predoslje. Vabljeni vsi krajani. Vstop je prost. Na Šmarno goro Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi ob dnevu žena svoje člane na tradicionalni planinski izlet na Šmarno goro. Izlet bo v četrtek, 6. marca. Na pot boste krenili z rednim avtobusom za Ljubljano, ki ima odhod ob 8.25 uri, zbor pa bo 10 minut prej na avtobusni postaji Kranj. RcidioTfiglov ® Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/keQ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ^ŽeS^ cosni .NA ^"T^ RESTAVRACIJA |> GA1JÏR1IA "Pri Jožovcu" Begunje Glasbeni program: Sobota, 8. 3. 2003 - glasbeni večer z "LOJZETOM SLAKOM" Četrtek, 13. 3. 2003 - snemanje oddaje "POD ZIDANO MARELO" Začetek prireditev ob 20. uri. Informacije in rezervacije pri Marjani Ostojič na št. 04/530-70-30 od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure 0> CD « t-i o O M "S •a 2 d) tj ■o o 6 ci C > V >N RJ k_ -O O N O J* O >a> TJ a> k_ a c > tu o r > CO o C > 03 ca w c 07 -3> Q •Ü d o t— y- 03 ò 00 O C a H 3 * (D w 3 -J 0) 03 r* O) h CM o CM ^ "S CVl 29 0 m .. CM 1 I >co a < z < cc r-CO -5 O < cc ca uj O uj o o o 22 3§ - < BI* BI »i °š S o O N o z tO CO O ii 5 m o S" tu z 2 < CC ni co < cc < cc z < uj cc o§ > z < < cc cc o. * < cc m O a < o UJ Z co" 2 iS a> -o co S — >o CO 0 -> o d > O) T- % V S _ 3 ^ v- "č; cm O) m O ^ .t o cm o cm • JS oo >to .g o co c ^ cc := i- =4 £ ° S cm •o i I 2 «i o -O 3 Sls uj 5 N S 3 t= :CT 2, co > o £ > S 9 c o co o 5> 03 00 o 01 11 co «2 CM a? >0 .to ° d CO • 3 oc co TJ t- O * a. r 03 d Z ^ 5 5 O ÇÇ O O 03 OÜ5 11 S i 81 Z. co 03__ 3 i s co a. !Z" '55 O O 51 n O o»CO c O 5 «> (O T3 = O O E ■o o > co O ó S1 > S C 03 iS 2 co ^ co .52, w "O a> D C O O o 5 ^ ^ s* cuO Jt: 03 cu T" O N-D) O) »S 03 r- CD CD C > 53So 03 9 O "03 00 O) s 0 co E 3 83 1 o ^ tj 2 ? 0 3 O) 03 O ^ "03 S N rrt CO 3 ■o o co a tj oo O 3^ Is "D 2 03 r^-!? co j3 cd w o 03 r*-c N £ 00 ep 00 lo \ OJ CO C0 cM co (O cd co" Z) co jfi •o _o "D ? LO CO OJ co o t" o ^- o OJ CM C\J CO CM O . CM OJ OJ LO °2 o CM +j "V. .CO O Is - Í 2 .0 o TJ i I r- 03 TO > OJ 03 *- £1 ^ O "~ TJ * ? OJ co 00 co T- OJ ■s -C co s« OJ I D TJ — O > o. m 03 a s \ o\2 lo Z D lo CO t— »u t— l< II go 3 CO 5 Q 2 M O lil £ o. z Lu 5>Ü ■s uj co ujZO O. O h-O Q ^ ri 5 < o z O d > uj 9 E ^ O š M O? 5'° < ca 3 □ o ^ si o * -I o o 2 a 3 I >N>N a S s, ■O CD . > CM CD > 3 :> OJ 00 „ j- co »s, o ^ o 1* ^ csi 2 9 o 10 cm — E I i co a n O co 1 o n 'o -o _ o ^ o. E cd CD -íz co co _^ CD S E OJ o OJ TJ i- 03 \ C CM .«5 V% 3 c^ CD 03 -D o a> o 2 03 03 TJ CO o cc iS C • ■ CD CO E iS •o O 03 03 qj f I 8 co 'O jO a o co M C0 cd oj cd •CO _- ca co O ^ c O M. m > c 2 o ca o ^ ^ C3 CD S oj - \_ o) — co ^ oj ^ 5 "So CO .03 cd •o ■» "o cjo ca . J5 lo > C0 ça a -3 10 o oj iš !£ lo" C0 oj ^ \ o o CD co ^ y~ co O oj" I I oj 'o čo ..S ;S 00 ^ jO oj cm o \ O s, CD |s y— •—■ lo w co tj cd CO cd -O OJ o o ço o o c o 155 co c (A fi a) O C I È co CD E o I C as c tj CD CD ■o co ro cd iS II S co c cjj > O . OJ > 0 lo gl nov. lan d cd lan 3 TJ cd čla >u > w 03 cd >o S w 03 cd OJ šes odst vo b šes od s vo b Cl C0 E 03 _ 0 03 ^ 0 Ulj JO jgerr da n IUI jo ugerr da n ffl čo jO Jh 0 A 0 p TJ TJ jsí TJ TJ ^ K01 O > iS O > iS 0J xi cd O CO co cd |o d- oj cd c t) 77 — 0 2 > "O O £ .55, o 4? 1 £3 3 CO c -si a 'f co iS cd m 1 $4 o. o o co O) C0 'C o I- o. a e o co £ E CD C TJ C0 XJ c o oj o >o a TJ 'c 1 co 03 C is o _ ■o SJ o I 0 s (O ra C0 "cü T3 M .55 č CM S. çd _ a .S č i|i o co o co p- fi 0 o oj c? . ' n ca n £ k E 0 P tj c: o cd C0 £ n C0 X * cd C0 n O "I čd ® 3 £ cljx: «3 o ço J= co 0 5 e 2 n 2 c c II S| cd -O • O 0J i" i oj,ç o ca g>1o o. ra c -o "I cd o e S o.- • Ü — CO CD 0J |f o I o ° šw ro ?! .!-§ S cd > cc clg ■c S, a i" _ co O >N "° -o 2 O > o O 0J (H 0_ to co O S a II Cl * ■3 "2 uj d) ÇO CM t- CM O CM . E % 3 £ .iS, 0J 6 I CO ._ o 9 0 2 _ d o is? . o 2 Tt lo CO 1 c C0 e w oj n n 2 o 2 o O n S ca P n _çd 9 o > Je •Ç0 'CO > > 2 iS jO ČO .§ 9 c o CD >ü o d OJ r- S .s 3 03 O .h; O O cm C \ 9 co £ O C0 ^ -2 > oj 0J — a o f-i a o ca .ÇS, I a> •co > c 'o C-» CD oj, Č3. ^ co lo CM O .-t; qj m o y 0 S,co fci' . *j co ca O) O co 0 * 03 C0 cS^ 1 % 9 cm « _cd •o ^ O co O O ÇS o 03 £ po r o d ^ OJ C 3 03 — a - 03 d Z 2 oj * .S »S I o 03__ 3 3 e É5 2 I - r; ca ca g n oj 0 co ?j > qj 9 'N c "S ih e I W 2 o o S tj "° b Si -* CL I 5 C0 CO a . co . co 03 A I §2 lo o w 3 ifl CO (0y 0 ca 'O C0 Cl- > co ca 1 c q °- > 3 !5 čd _ a ca g ^^:§ I "D -3 O o O Ii! >- tj C0 o- cd ju: 9 OJ (D JC (0 i >N 03 uj *Č7 'CO !5 O co m "9 0> Z< XI 2 6 3" cd ko na odi po o cl o< lag a. cd 3 (/) 3 0 cd 3 CD ud "O co "D w 0 o. < 0 o 0 3 cd 3 a R. o 3 0 cl 0_ c/l c < N' ct c 0 3 7t O BL o' ■o 3 3. cd co 3 O O 3 0 ct cq cd ■ ' O ce ent cd cd N O cd o?_ tu" ž* a 0 3 o i 5 «>; 0 u 3 0 3 3 & a' 3 I" _ £ 03 g CQ 32 o. n< a cu 3 2. S & o; i- 9 o ar S £1 O CQ 0 w 1 s O 3 o p O fgr.S o § 3 CD 0 -■ 2 0 o O" ~ 3 S. S § 8-"o 0 o 0 < % » C < i* tO O) 01 t" ro *k fo r O CJ O ÏÏ o ro m ;* (D N CD ^ 0) 2. o. ff O 0 šf.f 2 °- 0 01 CQ 3 * t3 o o CL O čo;a: o< 01 0 03 s °-2. 0 D 3 03 z co. • 3 7? C O o S f Ž5 * £ S f P % 3 5_ ^ M 3 -! Bih Mm 01 -• ■ a W 00 oi 0 cn nT) m ca č«; 00 3 a 5' 3' < co 0 a <° "c O 05 CD O ro C/3 i 01 — CO ' Q.CQ ? S 21K co o co Z. a, ■ *x. co C Si o. t± cn C/) n> 0 co a 3 x çj 03 - < 4i. 03 C/3 r-\ a tz 2 O 3 CO O 03 ^ 03 CO 3 03 CO r O O 0 co u a -a to o o 2 "S 03 O- 2: *■ - cr ca 2 ^ co °> 5" <° - C 7n * g co P a S - £ on 3 2. 01 9° -J o ffl (D O \ c 01 03 -L ?r CD rs <6 o- " -p 03 8 at5 Cct-W^- < 2 O 2 co do cd (J) m Q\i c/!< CZ —1 ~ c/3" CT) co 65 r* - co CD -1 H o0 ^ ~ ' ^£6 co —' ro a cd _t tO O O C/l tO co o 2^ o co co o o. co (V) (jy GLASOV KAŽIPOT Osebnostni vzorci in izzivi duha časa Kranj - Društvo Svetlin vabi na predavanje kliničnega psihologa in astrologa Viktorja Gerkmana o temi Osebnostni vzorci in izzivi duha časa, in sicer v petek, 7. marca, ob 18. uri v sejni sobi Mestne občine Kranj. Od Aljaske do Mehike Cerklje - V petek, 7. marca, ob 19. uri bo v župnijski dvorani v Cerkljah zanimivo predavanje Matjaža Gašpirca spremljano z barvnimi diapozitivi z naslovom Z motorjem od Aljaske do Mehike. Sahara - Himalaya Žiri, Škofja Loka - V Kinu Žiri se bo danes, v torek, 4. marca, ob 19. uri začela računalniška multi-vizija s tremi projektorji o dveletni družinski ekspediciji z džipom z naslovom Sahara - Himalaya. Prireditve se lahko udeležite še v sredo, 5. marca, ob 19. uri v Gleda-liščcu na Spodnjem trgu. ja Jemca, ki bo jutri, v sredo, 5. marca, ob 19. uri v galeriji Kosove graščine na Jesenicah. Slikarja bo predstavila kustosinja Mednarodnega grafičnega likovnega centra Jana Mlakar. V kulturnem programu pa bosta nastopila glasbenika Rok in Viktor Plestenjak. Razstavo si lahko ogedate do 29. marca. MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 Razstave likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 7. marca, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del članov društva revirskih likovnikov -relika Trbovlje. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom bo na ogled do 2. aprila. Arhitektura Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na odprtje fotografske razstave in predstavitev diapozitivov z naslovom Arhitektura, ki bo jutri, v sredo, 5. marca, ob 18. uri v hotelu Astoria. Svoja dela predstavlja Jože Podlogar z Bleda. Da bo večer še prijetnejši, bo poskrbela prof. Mateja Blaznik s svojo kitaro. Razstava bo na ogled do 9. aprila. Slike Agate Pavlovec Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na odprtje razstave slik Agate Pavlovec, ki bo v galeriji Prešernove hiše v Kranju, in sicer v četrtek, 6. marca, ob 18. uri. Geografija spomina Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na otvoritev razstave slik akademskega slikarja Gašper- Gorenja vas, Sovodenj - Dramska skupina Prosvetnega društva France Bevk iz Otaleža bo gostovala s komedijo v treh dejanjih "Žalujoča rodbina" ali "Vsi, ki so ga imeli radi", avtorja Branislava Nuši-ča, in sicer v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri v kulturni dvorani v Gorenji vasi in 16. marca, ob 15. uri v kulturnem domu na Sovodnju. Naklo - Kulturno društvo Dobrava Naklo in dramska sekcija Kulturnega društva iz Besnice vabita na ogled Partljičeve komedije Politika bolezen moja, ki bo v soboto, 8. marca, ob 19.30 uri v dvorani Kulturnega doma Naklo. Duplje, Komenda - V soboto, 8. marca, ob 19.30 uri bodo člani dramske skupine KUD Pod lipo Adergas gostovali v dvorani Gasilskega doma v Dupljah, z ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih Ignacija Borštnika Stari llija. Igro bodo ponovili v nedeljo, 9. marca, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Komendi. Reteče - KUD France Koblar vabi na uprizoritev komedije Dereka Benfielda Nisi na vrsti. Predstava bo v kulturnem domu v Retečah v soboto, 8. marca, ob 19. uri. NK BRITOF vabi v svoje vrste •osebo za marketing •hišnika in • natakarico Delo je pogodbeno ali redno. Priporočljive so izkušnje. Informacije po tel.: 041/632 881. PRVI GLAS GORENJSKE 2003 * Radio Triglav prireja v soboto, 22. marca 2003, ob 18. uri, v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalno prireditev PRVI GLAS GORENJSKE. * Letos bodo mlade pevke in pevci nastopili ob spremljavi orkestra Bid Bang. Gostja večera bo Nuša Derenda. Prireditev bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina. GENERALNI POKROVITELJ PRIREDITVE JE: SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME KAPLJA, PREŠERNOVA 6, RADOVLJICA * Mlade pevke in pevce bosta ocenjevala občinstvo in strokovna žirija. Člani strokovne žirije: Slavko Avsenik ml., Nuša Derenda, Slavko Mežek, Franc Podjed in Mojmir Sepe. * Nagrada za najboljšega po izboru občinstva in strokovne žirije: snemanje skladbe v Glasbenem studiu Avsenik v Begunjah. Nastopajoči: *• Teja Brezovec z Bleda, Ne čakaj na maj 2. Andrej Fojkar iz Škofje Loke, Trideset let 3- Blaž Drobnak z Jesenic, Zemlja pleše 4- Manca Špik z Bohinjske Bele, Poletna noč 5- Mojca Ribič Amenda iz Tržiča, Dan ljubezni * Maruša Kobal iz Spodnjih Gorij, Orion 7- Spela Pančur iz Radovljice, Ura brez kazalcev J*« Aleš Vovk z Jesenic, Mary Ann Anja Baš z Jeseni, Čez dvajset let »0. Eva Moškon iz Tržiča, Bled, naš lepi Bled Vstopnice po 2.000 SIT so v predprodaji na Radiu Triglav od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Dobrodošli! fax; 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka -neprekinjeno ml 7. -17. ure. APARTMA -PRIKOLICE Nudim APARTMA za letni dopust, z lepim pogledom na morje na otoku Pagu - Novalja. "B 041/223-789, po 18. uri pa lahko 5191-676 APARATI STROJI STROJ ZA SAJENJE čebulčka in čiščenje čebule, SORTIRNIK krompirja, TRANSPORTNI TRAK, EL. AVTOMATSKO TEHTNICO, STROJ za pranje krompirja, repe, korenja, VILICE za bale in palete in CISTERNE za kurilno olje, prodam. KOZINA d.o.o., Kranj "B 041/652-285 2104 Ugodno prodam LADIJSKI MOTOR SELVA 20 KM z manjšo okvaro in TV Universium, slika v sliki. IT 041/602-395 2694 Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in mikrovalovno pečico, rabljeno. 'B 5743-741 2707 PRALNI STROJ Gorenje ter pomivalni stroj CANDY prodam TÍ 041 /878-494 2709 Prodam globinski SESALEC VORWERK, star leto dni, malo rabljen. IT 255-11-47 popoldan 2714 Prodam ZGRABUALNIK SIP 300 novejši. TT 25-11-813 ?/73 Kotno brusilko 2100 W, ŽAGO za les, namizno blagajno z elektronsko ključavnico, prodam. ÏT 596-3-268 2779 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165/2 pro-dam. g 041/503-776_2^3 Prodam KOSILNICO BCS 110, starejšo.C 041/221-538 GARAŽE Prodamo GARAŽO v Bistrici pri Tržiču. IT 041/845-792 179 KRANJ- Mlakarjeva ul. prodam GARAŽO, 17m2, izhodiščna cena 1.902.062 sit. 262-48-70 2655 Prodam GARAŽO na Zoisovi ulici ob glavni pošti v Kranju. V 031/641-019, 2330-190 GR. MATERIAL Prodam bukove deske 4 mm in vrtno uto 2.60 mx2.60 m. B 041/35-80-30 2684 Prodam STAVBNO POHIŠTVO, več vezanih oken in balkonskih vrat s polkni. ti 031/706-835 2691 ZELEN KAMEN - obdelan, ostanki, napro-daj. Bešter, "B 580-10-24_2692_ Prodam KOSTANJ za razžagovanje. B 533-80-93, 041 /378-054_2705 Prodam 16 m2 kvalitetnejšega LAMINATA (hrast). TT 2334-079 po 20. uri 2710 Prodam bukove DESKE 4 mm in VRTNO UTO 2.60 mx2.60 m. "B 041/35-80-30 COKL - Ploščice, umetni kamen 30 m2, poceni prodam. "B 051/202-229 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ ŠKOFJA LOKA en-odružinsko hišo za znanega kupca, lahko starejša, potrebna obnove. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio, in etažo hiše FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 HIŠE NAJAMEMO Družina najame HIŠO na relaciji Kranj-Šenčur-Preddvor. 040/645-815 HIŠE PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 91 RADOVLJICA: prodamo večjo družinsko atrijsko hišo, starost 20 let, 300 m2 stan. površine, parcela 520 m2, v celoti podklete-na, garaža, manjši vrt. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si Kranj bližina, skrbno vzdrževana in dobro ohranjena starejša enodružinska hiša v urejenem naselju, 160 m2, parcela 460 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica okolica, enodružinska hiša, parcela 600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka okolica, enodružinska hiša na manjši parceli.TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Železniki bližina, starejša kamnita hiša, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka bližina, nova hiša III. g. faza, parcela 550 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 RADOVLJICA- ZGORNJA LIPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dve stanovanjski enoti ( dvakrat 3 ss po 90 m2), popolnoma obnovljeni, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 41,2 mio SIT. PH00470MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. PH00961MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA, SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 76,4 mio SIT. PH00947MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BESNICA - Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. PH00951MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 rr>2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 33 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, čudovita in mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko je tudi dvostanovanjska, parcela 520 m2, možna menjava za stanovanje. Cena po dogovoru. PH00926JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT. PH00964JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2, vrstna hiša s 310 m2 zemljišča. Mirna lokacija ob zelenem pasu, 27 let, dve etaži, zgoraj spalni prostori z balkonom, spodaj bivalni prostori z izhodom na urejen vrt. Cena 45 mio SIT. PH00956TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, nedograjena atrijska hiša v 4. gradbeni fazi. Pod-kletena, z izkoriščenim podstrešjem. Dve garaži, lepa lega ob gozdu, z razgledom. Cena 53 mio SIT. PH00957TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000'. CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hršo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 zemljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti adaptirana in dvignjena v celoti, bivalno: pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, vsi ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 RADOVLJICA: prodamo stanovanjsko hišo. lepa lokacija, cena 56 MIO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Škofja Loka: prodamo hišo, parcela 500 m2, 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, parcela 400 m2, 50 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Cerklje - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini Podbrezja: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6 x 11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Bašelj - stan.hiša v IV.gr fazi na sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KUPIM nd o m p I a n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Kranj - 3 let stara stan.hiša, dvostanovanjska, parcela 500 m, vseljiva po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Gorjuše: kmečka hiša ♦ drvarnica + hlev + garaža, parcela cca 1200 m2,čudovita lokacija, pravljična , cena zelo ugodna ITD 4 NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Šk.Loka-Poljanska dolina: Čudovita visoko pritlična lahko dvodružinska hiša na čudoviti lokaciji, stan. površine 200m2, parcela 1300m2, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Begunje: Manjša hiša cca 80m2 izdelane stan. površine+mansarda, zelo lepa, brez zemljišča, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis.pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2 + 18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333 222 92 PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE okolica ob cesti prodamo starejšo poslovno stanovanjsko, vis.pritlično hišo, potrebno obnove, brez vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 93 DRULOVKA prodamo prostorno vi, pritlično hišo, na parceli 350 m2, lahko dvostanovanjska, 260 m2 bivalne površine in 140 m2 kleti, CK olje, cena 52 mio SIT, DRULOVKA vrstno, enonadstropno hišo na manjši parceli, cca 290 m2 uporabne površine,cena 36,5 mio SIT, NAKLO v mirnem naselju prodamo enonadstropno hišo na parceli cca 500 m2, lahko dvostanovanjska, 300 m2 uporabne površine, možna izdelava mansarde 40 m2, garaže 50 m2, cena 40 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 500 m2, priključki, cena 37 mio SIT, prodam. "B 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE ŠENČUR pri Kranju 2 hiši, parcela 800 m2, 3 garaže, ograjeno, izdredna prilika. Obe 30 mio SIT, g 041 /638-048 2702 VIR pri Domžalah 210 m2, dvodružinska hiša, parcela 500 m2, vrt, cena 34 mio SIT. g 041 /638-048 2703 Prodam ali zamenjam hišo za stanovanje na Gorenjskem, HIŠA je v BIH CAZIN, cena po dogovoru (vel.hiše 11x11 + 1000 m2 zemlje) •B 512-20-14 2716 KRANJ Kokrica prodamo dvostanovanjsko hišo IV. grad. faza na parceli 541 m2, tloris 10x 11 m, ob gozdu. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 2730 Prodam celotno pritličje HIŠE s skupnim vhodom, neto 100 m2, zunanja terasa, vrt, garaža, brunarica, cena 18 mio SIT. TT 23-10-120 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA-FRANCOŠČINA-ANGLEŠČI-NA-SLOVENŠČINA, kakovostne privatne ure, tečaji. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, V 04/23-12-520 IZGUBLJENO Dne 28. 2. 2003 je bil izgubljen telefon mobitel Panasonic. Najditelja prosimo, da ga proti nagradi vrne. tT'041 /682-2'' ODKUPUJEMO VSEH VRST HLODOVINE, celulozni les smreke in jelke ter kostanjeve drogove. "B 04/5130-341, dopoldan 2152 ODKUPIJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Macesen po ugodni ceni. V 041/680-925, 5306-555, Brazda.d.o.o., Podnart 2479 Kupim TROSILEC UMETNEGA GNOJA, zgrabljalnik in traktorski zadnji mehanski nakladalec. V 041/608-765 2594 Kupim otroške ROLARJE nastavljive 30 -35 št.. P 040/623-359_267i_ Kupim trosilec hlevskega gnoja. T5 031/810-515_2678 Suh BUKOV LES debeline 8 cm, kupim. V 518-51-85_2690 Kupim enobrazdni obračalni plug TT 01/3641-021 po 18. uri 2770 Kupim TROSILEC hlevskega gnoja, zadnji hidravlični NAKLADALEC za gnoj, SADILEC krompirja, PAJEK SIP, rotacijsko KOSILNICO Sip in CISTERNO za gnojevko Creina. g 041/597-086_2772 FAX na navaden papir, kupim. "B 041/503-776 2780 Večjo rotacijsko kosilnico v okvari kupim. "B 041/503-776 LOKAL KUPIMO KRANJ, okolica - za našega naročnika kupimo gospodarsko poslopje ali opuščeno kmetijo, cca 400 m2, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 LOKAL ODDAM BREG ob Savi delavnico za mirno dejavnost, 180 m., tel., CK, cena netto 116.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2280 Oddam suh SKLADIŠČNI PROSTOR 150m2 in HLEV 150 m2 primeren za vzrejo konj. TT 01/83-23-600 2546 ŠKOFJA LOKA v centru ŠKOFJE LOKE prodamo samostojni gostinsko poslovni objekt z 140 m2 uporabne površine z uporabnim dovoljenjem za ribarnico in ribjo okrepčevalnico. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 RADOVLJICA oddam v starem mestnem delu POSLOVNI PROSTOR 20 m2 za pisarno, frizerstvo. % 041/941-283 KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 UGODNO!! KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Primskovo, 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. OP00948MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tudi trgovino, klima, najemnina 2780,00 SIT/ m2. OP00952MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. Kranj: okrepčevalnica z inventarjem cca. 100 m2, v nadstropju stanovanje, 1 letno predplačilo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Primskovo - v ind.coni večji posl.prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAM KRANJ Center lepe poslovne prostore /II nad., (156 m2 in 172 m2) primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 KRANJ, bližina centra , posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938. 04 513 75 90 Kranj okolica, novejši posl. stan. objekt, primeren za penzion ali drugo dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Otoče, urejena proizvodna hala, cca. 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRIŽE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 11 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. NAKLO: prodamo poslovno stanovanjski objekt za obrtno dejavnost, parcela 1800 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom; poslovne prostore v poslovni stavbi za za-stopstva-380 m2, etažo meščanske hiše za poslovne ali stanovanjske prostore, 160 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 ZLATO POLJE in Planina 3: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 Kranj, bližina - gostišče z letnim šankom, lastna parkirišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - posl.prostor v pritličju objekta 35 m2, lepo urejen, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, center - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK INGLESINA, dve košari, velika kolesa, star eno leto, kot nov. g 031/850-846 2673 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam, g 57-44-236 OSTALO ALTERNATIVNA MEDICINA za kronični stres, sindrom kronične utrujenosti, nevritis, nevralgija, radikulitis, osteohondroza, sko-lioza, bolezni sklepov, poškodbe ter motnje perifernih živcev, kronične bolezni prebavnega trakta, ledvic, mehurja itd. Nove in tradicionalne metode. Črtomirova 22, Bled, Naročila na g 5744-765, 031/617-320 031/523-402_2699 Ugodno prodam 112 litrski AKVARIJ, star eno leto, z vso opremo. g 041/326-566 PRIDELKI Prodam JEDILNI KROMPIR kenebek. g 041 /860-507 2669 Prodam RDEČO PESO in RUMENO KOLERABO po 80 SIT. g 512-28-55 PODARIM Mlade tigraste MUCKE podarim skrbnemu ljubitelju, g 041/704-851_26/5 Podarim BARVNI TELEVIZOR Gorenje. g 519-51-29_2688 Podarimo ljubkega MUCKA. g 2324-670 POSESTI GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDLJIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222 89 VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz. parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 90 Bitnje, ravna zazidljiva parcela, priklj. so, cca. 2000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Preddvor - prodamo komunalno urejeno ZEMLJIŠČE za poslovno ali proizvodno gradnjo. Telefon: 041/647-257, 041/ 333-222 ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. DOLENJE BRDO - Poljanska dolina; 6.672 m2, prodamo kmetijsko zemljišče - travnik, 5. in 6. kat. razred. Cena 3 mio SIT. PZ00943TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Podreča: zazidljivo parcelo 778 m2 v bližini ceste, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranjska gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000.00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 031/54-88-41 1314 SMLEDNIK okolica prodamo sončno, ravno, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče za gradnjo manjše hiše, cca 800+2100 m2. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222_1494 PREDDVOR prodamo parcelo ob cesti, delno v hribu, 870 m2, 9,9 mio SIT, CERKLJE okolica, v mesecu maju bomo prodali ravno, sončno, zaz. parcelo, cca 2000 m2 ali 4x500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 2283 Prodam zazidljivo PARCELO veliko 824 m2 Britof - Voge. g 25-16-410 po 12 uri 2608 ZAZIDLJIVO PARCELO KRANJ, ŠENČUR cca 1000 m2, kupim, g 040/413-281 2619 TREBIJA v Poljanski dolini prodamo 2 zazidljivi parceli po 1100 m2 za gradnjo stanovanjskih hiš, lokacijska dok. naročena. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila, g 531-56-64, 040/633-903 GORFIN d.o.o., Kranjska c.4, Radovljica 1893 Na podlagi zastavitve POSOJILA Z NIZKIMI OBROKI TAKOJŠNJE IZPLAČILO FANTASY INVEST, d.o.o. PE TRZIN, Ljubljanska 41 01/564-15-01 in 564-15-03 Žiri zazid. parcela, priključki ob parceli, sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Vodice zazid. pare. 950 m2 za poslovno namembnost, ravna, dobra lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114' BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, 1399 m2, ugodno prodamo Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430 04-23-65-360 NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430 04-23-65-360 BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 65.000 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ ČIRČE: prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, za poslovno dejavnost. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 Iščem POSOJILO 4 mio za dobo 7-8 let. Garancija - nepremičnine, g 031/808-645 RAZNO PRODAM Prodam nov CINKANI ZABOJNIK na dveh kolesih močnejše izdelave, g 23-26-426 Če imate doma stare gramofonske plošče va sprosim zanje ali gramofon, g 041/220-856 Za simbolično ceno prodam PREMOG, g 041/725-422 2693 Prodam opremljeno ektrično GRADBENO OMARICO in 48 basno klavirsko HARMONIKO Melodija, cenapo dogovoru, g 58-64-265 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina III 1 ss, 42m2/VI., opremljeno, balkon, 58000 sit/mes, varščina, vseljivo aprila, PREDDVOR okolica 2 ss v hiši, cca 50 m2, delno opremljeno, CK olje, 57000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2277 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, oddam v najem 2 sobno stanovanje, 61 m2, I.nadstropje, g 040/885-226 2718 ŠKOFJA LOKA Podlubnik oddamo v najem 1 sobno stanovanje delno opremljeno 11. nadstr, vsi priključki. LOKA NEPREMIČ-NINE, 50-60-300_ BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: Gradnikova, 73 m2, obnovljeno 3ss v 4. nadstropju, zastekljen balkon, klet, CK, vsi priključki, brez opreme, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si CERKLJE - oddamo 1ss, v poslovni stavbi, zelo lepo, neopremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PRIMSKOVO, oddamo 2ss v stanovanjski hiši, v celoti opremljeno, najemnina je 300,00 EUR. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_ KRANJ, okolica - 5 sobno, 170 m2, I.nad., ugodno oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ Kranj, Planina III -1 SS z vso opremo, vseljivo- marca, Planina III - 1 SS z vso opremo vseljivo aprila, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj, Zlat polje - samostojne sobe v hiši za šudente, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Šk.Loka- Frankovo nas.: Oddamo 1SS,38m2, II.nad, opremljeno, vsi priključki, vseljivo 01.03.03. Cena 230 EURO, 1 /2 leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA KUPIMO ŠENČUR, CERKLJE kupim garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko potrebno obnove, g 031 /813-068 2689 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK ali Partizanska cesta za znano stranko kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje (nižje nadstropje). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽlC, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930 GORENJSKA - kup/mo več stanovanj različnih velikosti, za znane kupce, lahko tudi starejše, potrebne obnove, brez opreme. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ- KUPIMO enosobno in dvosobno stanovanje. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico za poslovneža (2 osebi) najamemo opremljeno 3 sobno STANOVANJE ali hišo za 12 mesecev ali več. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 KRANJ- najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST - nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 STAN. OPREMA Prodam modno SEDEŽNO GARNITURO (nova), rabljeno SEDEŽNO GARNITURO, Lokaterm peč - kamin trda goriva, 2 STEKLI, POMIVALNI STROJ, RATAN GUGALNIK, VOLNEN TEPIH - gratis. Vse zelo ugodno, g 040/607-515 2687 Prodam samostoječe POMIVALNO KORITO dim. 70x190 cm. g 041/945-382 2713 Prodam POHIŠTVO za dvosobno STANOVANJE, zelo lepo in moderno, vse po dogovoru g 041/544-316 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 25 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, g 5186-055, 041/765-842 Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane ms ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter pralnih plošč, Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, g 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik nes ELEKTROINSTALACIJE - izvajanje, sanacije in vzdrževanje vseh vrst električnih instalacij. Čebašek Janez s.p., Prebačevo 62 g 041/742-887_i404 SLO - DOM ZAKLJUČNA DELA, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava celotnih podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. g 513-40-83, 041/806-751 Markotič Slavko, Suška c. 28, Šk. Loka 1516 RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe in samostojne podjetnike. Strokovno in ugodno! DA & JA, Cegelnica 33, Naklo g 041/269-928_i648 STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, protivlomne kovinske mreže za okna, pod-hodne REŠETKE, nadstreški za vhodna vrata, GELD.d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, g 580-60-26 1928 ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd..Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 2079 :04t/ Polaganje, brušenje, lakiranje vseh vrst parketa. Polaganje laminata. Robert Kuzma, s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! g 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 210/ Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog, g 25 31 673, 031/50-46-42, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 2138 Obnavljamo in gradimo vse vrste stanovanjskih objektov ter vam uredimo okolico, g 040/65-13-01 ali 595-70-58 Marinšek Tomaž s.p., C. Kokr. odreda 2, Križe 2205 ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela - novogradnje, vse vrste fasad, notranje omete, adaptacije, g 2027-031, GSM 041/760-614 BYTYQI d.n.o., Glavni trg 14, Krani 2375 Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, talakovanje dvorišč, kanalizacije - delamo hitro in poceni, g 041/593-492, BYTYQI d.n.o, Cegelnica 48b, Naklo. OBREZOVANJE DREVJA in GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE in VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj, g 231-2722, 031/729-003 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabi-netom, 8. nadstr, cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK - sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VIL, balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 2369-333,041/333-222 87 TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2 + 18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88 BLED: 52 m2, 2 ss v alpskih blokih, 2. nadstropje, balkon, klet, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 50 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, garancije, ugodno - brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alp-dom.si GOLNIK - garsonjera 26 m2 in 30 m2 v 2. nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena = 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., takoj prazno in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: 18.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 ŽIROVNICA: Prodamo odlično, povsem prenovljeno dvodružinsko hišo z lepim vrtom. CENA: 47.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 HRAŠE (Lesce): Zelo ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri cca. 55 m.2 v prenovljeni hiši. Vsi priključki, parkirišče. CENA: 8.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031 /370-460 ODDAMO: V Radovljici oddamo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje, 68 000 SIT+ str, v Hrašah oddamo pritlično garsonjero za ceno 35.000 SIT+ str., v Radovljici z aprilom oddamo trisobno opremljeno stanovanje, 68.000 SIT+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/ 53 17 460, 031/370-460 Tržič-Ravne: 1SS, 33m2, I. nad. nizek blok, brez balkona, vsi priključki, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Bled: 1SS,34m2 stanovanjske površine + 60m2 atrija, izredno lepo,cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Kranj-Planina I: 1SS, 40m2,VII nad. vsi priključki, lepo ohranjeno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Kranj-Šorlijevo nas.: 2SS, 48m2,ll.nad, vsi priključki, balkon, nova kopalnica, izredno lepo, sončno, mirna lokacija, dva parkirna mesta. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kranj- Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kranj-Hrastje: 2SS, 60m2, I.nad, vsi priključki, balkon, kopalnica popolnoma obnovljena, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Škofja Loka-Podlubnik: 2SS+kabinet, 51 m2, VII nad, vsi priključki, takoj vseljivo, zelo lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Tržič-mestno jedro: V več stanovanjski hiši I.nad, 6 SS, 209m2 stan površine+109 podstrešja, popolnoma obnovljeno.zelo velika terasa in balkon, garaža+parkirno mesto, izredno lepo vredno ogleda ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 BLED: 32 m2, lepo 1ssv 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1,5 ss v 2. nadstropju, vseljivo takoj, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, spalnica, kabinet, balkon, klet, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 80 m2, 2,5 sobno vogalno stanovanje, 2. nadstropje, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, wwwalpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2 ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, wwwalpdom.si LESCE: 38,5 m2, alpski bloki, 1ss v 3. nadstropju, obnovljeno in opremljeno, velik balkon, klet, vsi priključki.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si Kranj okolica 2,5 ss v stan.hiši, prenovljeno, 90 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_ Kranj Planina, 2+2 ss 79,00 m2+balkon, 8.nadstropje, lepo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ŠKOFJA LOKA - NOVI SVET, prodamo 2ss, 44m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886_ ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 Kranj - NOVA STANOVANJA, prodamo. Telefon: 041/647-257 KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - Deteljica, prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, v 3. nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_' PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ PLANINA I -1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, fJ31 605-114 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno, vseljivo takoj, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ ZLATO POLJE zg. - 2 sobno, 48 m2, l.nad., klas. ogrevanje, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 62,60 m2, IV.nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, VI.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POUE zg. - 3 sobno, 62,30 m2, IV.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_ PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._ PLANINA III; 63 m2, dvosobno, 6. nadstropje, velik balkon, J lega, vsi priključki, cena 15,3 mio SIT. PS00848MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA I; 59 m2, dvosobno, 3. nadstropje, dvigalo, v-lega, vsi priključki, vseljivo, cena 14 mio SIT. PS00938MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.. _ TRŽIČ; 34,6 m2, novejše, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, vseljivo, cena 8,5 mio SIT. PS00962MA. SVET NEPREMIC-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000.____ KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, lastna CK na olje, ugodno. PS00882JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.__ KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nadstropje. PS00949JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. _ KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nizek blok, delno adaptirano, dobra razporeditev prostorov, velik balkon. PS00954JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.__ KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno, 4. nadstropje, dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica, vseljivo po dogovoru. PS00870JN. SVET NEPREMIČ-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000._ KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČ-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000.__ NAKLO; 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. _ KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno garsonjero 29,40 m2, 3.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - ZLATO POUE, v štiri leta starem objektu prodamo zelo lepo, komplet opremljeno garsonjero z ločeno kuhinjo, 34 m2, 1 nadstropje/nizek blok, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04- 23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstrop-je, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. ■ ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec aprila, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m.2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo komplet obnovljeno in adaptirano dvosobno stanovanje 49,10 m2 + cca 30 m.2 atrija, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, 4.nadstropje, brez balkona, CK - je, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ KRANJ - BLIŽINA AVTOBUSNE POSTAJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 81 m2, 2.nadstropje/nizek blok, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__\ KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK-trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, DVOINPOLSOBNO- 54m2 in 70m2, 2+2ss. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198__j VODOVODNI STOLP: prodamo 2ss, 55m2, l.nad in 3ss-81 m2, FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198___ RADOVLJICA - Prodamo 2,5 ss, 1. nadstropje, 16,5 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581__j PLANINA 2: prodamo 1ss-52m2 z atrijem, 3ss-89m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198___ ŠKOFJA LOKA-GROHARJEVO NASELJE in Podlubnik: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2 in 37,5 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1-nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, južna lega, cena = 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66___i KRANJ, Planina I - 1 G 25,8 m2 v 3.nad., nizek blok, ločena spalnica, 3 SS 77,8 m2 v 8.nad., lepo urejeno stanovanje, takoj vseljivo, ugodno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66, KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v 5.nad, vsi Priključki, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2 nad., Predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v Pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 £02 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6 nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III -1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25_66_ Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU; Kovors-kacesta. g040/831-251_ira GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v hiši v centru Tržiča, obnovljena, prodam, gena 2.4 mio SIT. g 041/874-125 BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 64 m2, sončno, lepo, pro-Qfm. g 041/845-792_lai Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/L, CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večs-tanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_m KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PRod III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222 KRANJ - novo, dvosobno, vseljivo, pàrking, 9redica, balkon, CK, KATV, luksuzna oprema, 25 mio SIT, 50 % leta 2008. g 031/769-352_2112 ŽELEZNIKI - dva trisobna, 176 m2 podstrešje, dvorišče, 10 x 3.5 m, 35 mio SIT, J_0% leta 2008. g 031 /769-352 2113 KRANJ Planina I, 1 ss, 39,80 m2, VII. nad., V-Z, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, £41/333-222_?609 STRAŽIŠČE 2,5 ss, 64 m2, pritličje hiše, obnovljeno, CK-kamin, ugodno prodam, g 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PjANOVA NEPREMIČNINE_?bbo UGODNA PONUDBA! Zlato polje, 3 ss, 62 m2, 4. nad/4, balkon, CK etažna, ugodno Prodam, g 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE ŠKOFJA LOKA Partizanska c. (stari del) Prodamo obnovljeno dvo in pol sobno stanovanje 58 m2, CK ogrevanje, 8. nadstr. •ep razgled, vsi priključki. LOKA NEPREMIČ-NINE, 50-60-300_?m) ŠKOFJA LOKA - prodam STANOVAN-JSKO-POSLOVNI OBJEKT na Kidričevi cesti- g 041/734-169 VIKENDI PODČETRTEK - Hrastje: Vikend - brunarica v treh etažah po 35 m2, parcela 1400 m2, lepa sončna lega, vinograd, urejen dovoz, 10 km od Podčetrtka, vsa veljavna dokumentacija, ugodno Prodamo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si Krvavec, apartma 35 m2, nadstandardna oprema.TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rez-grvni deli, odkup avtomobilov, g 50-50-500 Prodam MOTOR za GOLF 1600, z menjalnikom - komplet, cena po dogovoru, g £41/864-372_2765 Prodam izvenkrmni motor Tomos 10. g 041/470-434 VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi 'otalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvos. g £31/770-833_m?8 TAKOJŠEN GOTOVINSKI ODKUP od I. 96. Prodaja in prepisi rabljenih vozil. Rondo, * 041/942-912 _ VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. P|ačilo v GOTOVINI, uredimo prenos last-^štva. ADRIA AVTO,d.o.o , Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), g 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, GOTOVINSKA PLAČILA, g 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34 2154 Zelo ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 1 karavan, 1.95, klima, CZ, ES, radio, kovinska barva, garažiran, odlično ohranjen g 040/642-693 2275 HYUNDAI PONY, I. 91, dobro ohranjen, reg. do 1/2004, prodam. Cena po dogovoru, g 531-44-38 2539 Ugodno prodam RENAULT 21 TL, 1.91, bikorp, lepo ohranjen, g 041/749-509 MflGflNTflR I Bratov Praprotnik 10, NAKLO •k—J Tel./fax: 04/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^J*&> AVTOMOBILSKIH <^ BLAŽILCEV¥MONROEF MARK MOBIL d.o.o., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA, g 2353-500 in 041/668-283 2682 CLIO 1.2 expresion, 1.500 km, 1.3/02, kovinsko sive barve, meglenke, air bag, servo volan, elek.paket, cena 1.600.000 SIT. g 041/337-231 2696 Prodam TERENCA KIA SPORTAGE MRDI 094 KW 01998 c cm3 1995, letnik in GOLF karavan III TDI, I. 97. g 041/607-430 2708 Prodam LADO SAMARO 1300 39900 km, I. 90, vozen in registriran. Vodopivec, Frankovo nas. 96, Šk. Loka 2711 Prodam FIAT PANDO 1000 FIRE, cena po dogovoru, g 041 /835-562 2717 FIAT PANDA 4x4, I. 94, reg. celo leto ohranjen, prodam, g 2332-761 2725 HYUNDAI PONY LS 90/91 in CITROEN AX 96/97 oba na novo registrirana, prodam, g 041/820-119 2736 FORD ORIJON 1.6, 16 V, letnik 93, metalno siva barva, klima, SV, CZ g 031/558-549 GOLF II, rdeče barve, dobro ohranjen, bencin, ugodno prodam, g 040/309-741 Prodam FORD MONDEO 1.8 TDI KARAVAN, I. 98, bele barve, klima, ABS, ogrevano sprednje steklo, lepo ohranjen, g 531-43-93 SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX 4 WD, I. 2000, klima, CITROEN XANTIA 1.8 ISX, I. 95, prvi lastnik, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, 1 reg. 1991, HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 1.95, vsa oprema, ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, I. 96, HYUNDAI LANTRA WAGON 1.8 GLS, I. 96, prvi lastnik, g 502-2000,041/630-754 2745 Prodam POŠKODOVANA VOZILA R 4, I. 89, R 5, I. 89, R 25 GTS I. 86, ALFA ROMEO 33 1.3, I. 91, ALFA SPRINT 1.5 I. 87, ALFA SUD 1.31. 82 iriZJUG0 45l. 90 g 031/450-915 2762 CITROEN AX 1.1 TGE, I. 90, rdeč, brez rje, lepo ohranjen, g 041/398-574 2764 Prodam R 4 GTL, I. 92 g 031/303-997 Prodam R MEGANE 1.6, I. 96, elek. paket, klima, g 23-23-291 2769 Prodam R 19 RT I. 93, servisiran, kovinsko zelen, 114.000 km, cena 520.000 SIT. g 531-0094 2775 SEAT CÓRDOBA 1.4 16 V, novi model, I. 2003, klima, ABS, prodam, g 041/543-876 ZAPOSLIM Iščemo KUHARJA, možnost priučitve, v pizzeriji in NATAKARICO, g 041/682-219 Pizzerija Košuta, Kokrškega odreda 18, Križe Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku. Bar Melona, Velesovo 53, Cerklje, g 041/623-571 2540 Ste komunikativni? Imate radi delo z ljudmi? Želite delati v skupini? Pridružite se nam. Potrebujete le voljo. Pokličite 01 200 48 14. PARNAD, d.o.o., Ljubljana, Cesta v Gorice 33. Zaposlimo MIZARJA in MONTERJA oken. g 25-26-111, Boštic Janez.s.p., Zg. Brnik 1 Za čas poletne planinske sezone iščemo delavke oz. delavce za delo v naših planinskih postojankah: PRODAJALKO v kiosku na Vršiču-predvidoma od maja do septembra, DELAVKO za pomožna dela v Tičar-jevem domu na Vršiču od 15.7.do 31.8., DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču-predvidoma od julija do septembra, OSKRBNIŠKI PAR za Kočo pri izviru Soče od srede aprila do oktobra, PRODAJALKO v kiosku v Koči pri izviru Soče od srede aprila do oktobra. Delo je primerno tudi za mlajše upokojenke-ce. Od kandidatov pričakujemo usposo-bljenost za to delo, zaželjeno pogovorno znanje nemščine, italijanščine, g 586-60-70, PDE Jesenice, C železarjev 1, 4270 Jesenice 2588 Takoj redno zaposlimo DELAVCA kovinarske stroke v predelavi plastičnih mas, starega 25 do 35 let s petletno prakso -samo resni se javite na g 27-41-000, du-mis Mlaka d.o.o., Oretnekova pot 9, Kranj 2672 Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje v delo, redna izplačila in možnost napredovanje, g 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica Reno ali honorarno zaposlimo ČISTILKO. Vloge pošljite na naslov: GTR d.o.o., Valbur-ga 7, 1216 Smlednik 2698 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite g 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2706 Redno ali honorarno zaposlimo dekle v novem kava baru v okolici Kranja, g 041/843-846, AGT Hribar in ostali d.n.o., Rovte 15, Podnart 27t9 Po dogovoru zaposlim osebo, ki je na zavodu in ji manjka od 1 do 3 leta delovne dobe. Informacije na g 041/744-348, Kalendar Drago s.p., Finžgarjeva 8a, Lesce Za pomoč v gospodinjstvu iščem žensko -lahko mlajšo upokojenko za štiri ure dnevno, g 040/565-572 2728 Zaposlimo ŠOFERJA B ali C kategorije za razvoz mesnih izdelkov, g 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c.102, Kranj Zaposlim mlajšega moškega za pomoč pri izdelavi stanovanj. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - če potrebujete kakršnokoli pomoč, ki je ne zmorete sami, pokličite g 031/797-113 V SPOMIN In spet so zvončki zacveteli, deželo spet objela je pomlad, ko Bog v svojem večnem vrtu že peto leto čuva naš zaklad. ŽIVALI Dekle za delo v šanku. g 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 2552 29.3. bodo naprodaj mlade KOKOŠI nes-nice 20 tedenske rjave jarkice, talna vzreja, debikirani kljuni, cepljene. Zbiramo naročila, Zabnica 39, g 23-11-767_2440 Prodam en teden starega čb BIKCA, g 041/860-507 2670 Prodam deset mesecev staro PSIČKO, lovsko terierko z rodovnikom, g 20-45-165 Prodam brejo TELICO ali KRAVO po izbiri simentalke. g 5743-448 2676 Prodam BIKCA in TELIČKO, stara okoli 12 dni. Delia, C. J. Bobnarja 1, Cerklje, popoldan 2683 Prodam brejo ZAJKLO z mladiči in jedilno RDEČO PESO. g 25-25-560 2686 Prodam teden dni starega BIKCA frizijca. g 57-40-116_2724 Prodam 7 dni starega čb BIKCA, g 031/248-987 2739 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. g 041/509-467 ŽIVALI KUPIM Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, krave, jančke. g 041 /650-975 2013 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140 . 2548 ČEBELJE DRUŽINE in satovje kupim. Pismene ponudbe s ceno pošljite na naslov: Jože Dolhar, Predoslje 21, Kranj 2646 Kupim 100-200 kg težkega bikca, mersne ali simentalske pasme, g 530-66-44 2735 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. g 031/245-415 277« SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš dolgoletni sodelavec iz Sava Tires - Potniška konfekcija KONRAD NORČIČ rojen 1953 Od njega smo se poslovili v soboto, 1. marca 2003, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Savatech-Transportni trakovi IVANKA ŽIBERT rojena 1930 Od nje smo se poslovili v soboto, 1. marca 2003, ob 15. uri na pokopališču v Predosljah. Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA 1. marca mineva pet let, odkar je v prometni nesreči izgubila svoje mlado življenje naša ljubljena ALENKA FRELIH 25.3.1987 - 1.3.1998 Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem prezgodnjem grobu. ALENKA, VEDNO BOŠ Z NAMI! VSI NJENI Ljubno, L marca 2003 ZAHVALA Smrt pride le enkrat in vendar jo lahko čutimo v slehernem trenutku življenja. V 75. letu starosti nas je zapustila draga mami, babica in prababica ANGELCA SOVINC iz B rodov % Jp Iskreno in najlepše se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Bojan in Jože ter hči Mojca z družinami Brode, 4. marca 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage VERONIKE ZUPAN iz Kranja, Župančičeva ulica 18 se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, sodelavcem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Tratarju in celotni zdravniški ekipi oddelka za intenzivno nego Interne klinike Kliničnega oddelka za žilne bolezni Ljubljana - Trnovo. Prisrčna hvala gospodu župniku za poslovilni obred, pevcem ter pogrebnemu zavodu Komunala Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama VERONIKA JERALA Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, posebej družinam Pogačnik in Fister, prijateljem, sovaščanom, sodelavkam in sodelavcem iz podjetja CMC System in vsem znancem za izrečeno sožalje, izkazano pomoč ter podarjene sveče in cvetje. Hvala zdravnici dr. Damjani Pirih in medicinski sestri Ivanki Petrovič /a pomoč, gospodu župniku Tinetu Kočevarju za pogrebno mašo in pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu. Hvala tudi pogrebni službi Akris, praporščakom in Društvu upokojencev iz Krope. Vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu, meni pa v tem težkem času stojite ob strani, še enkrat iskrena hvala. Sin Stanko Na Srednji Dobravi, 25. februarja 2003 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi ata, stari ata, praded, brat in strica FRANC KREK iz Zirovskega vrha 44 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Sovodenj ter ostalim Lovskim družinam, ZB Hotavlje, ZB Žiri, Marmor Hotavlje, pevcem, govornikoma g. Božu, g. Lojzetu za poslovilne besede ob odprtem grobu, žirovske-mu župniku za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Žirovski vrh, Kopačnica, Stara Oselica ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK od -2 C do 8 "C od -2 "C do 9 °C od -1 "C do 9 C Danes, v torek, bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvišje dnevne pa od 7 do 10 stopinj C. Jutri, v sredo, bo pretežno jasno, le zjutraj in del dopoldneva bo nekaj nizke oblačnosti v Ljubljanski kotlini. V četrtek pa bodo nebo prekrili koprenasti oblaki visoko v ozračju, zato bo še vedno razmeroma sončno vreme. Šegav, vesel in hudomušen Pust S povorkami, srečanji maškar, obujanjem navad in pikrimi prikazi dogajanj so se vrstila pustovanja po Gorenjskem. Največjega so pripravili šenčurski Godlarji, najdaljša pa je bila Povorka petih občin. Gorenjska - Pust je letos na Gorenjsko priklical pomlad. Rajanja so se vrstila po vseh gorenjskih občinskih središčih in manjših krajih. V Kranju seje začelo v starem mestnem jedru v pravem karnevalskem razpoloženju mask. V lepem sončnem sobotnem dopoldnevu po sprevodu godbenikov in mažoretk so s čarovnikom Grego uživali predvsem najmlajši. Najlepše maske pa so bile nagrajene in povabljene na Šmarjet-no goro v Hotel Bellevue. Dopoldne je iz Voklega letos drugič krenila pustna povorka skozi pet gorenjskih občin. V krajevni skupnosti Voklo st) se člani, ki so jo že lani pripravili, pod vodstvom Marka Lončarja odločili, dajo bodo tudi letos. S pripravami so začeli takoj po novem letu. Povorka s kompozicijami podrte planiške skakalnice, lončarskimi izdelki, s slovenskimi vojakinjami, kravo in okuženim Osrednji dogodek je bila Butova krava z bakterijami Po lanskem uspehu na Eurosongu so se še enkrat predstavile Sestre. V Lomu so spet vlekli "vomsk poh" ppi na6 poaiijAaocj RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si (J0RČM8ICI MiCflStctf Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM V Kranju je najmlajše zabaval čarovnik Grega. Program seje nadaljeval v kulturnem domu. Že v soboto pa je bila v Šenčurju velika otroška pustna zabava, ki jo je obiskal tudi Martin Krpan z Vrha. I/, večjih ali manjših pustnih po-vork in karnevalskih srečanj pa velja posebej omeniti, da so v Lomu letos spet vlekli Lomski ploh oziroma "vomsk poh". Vlekli pa so ga tudi v Spodnji Lipni- ci, kjer se je nesrečno končal. V Cerkljah pa spet izbrali največji flancat. Pustna sobota in nedelja sta bili tako šegavi, veseli, hudomušni, na trenutke bolj ali manj pikri in sploh - pustni. Tako bo tudi še danes (torek), ko bodo popoldne pokopavali, zvečer pa kurili Pusta. Andrej Zalar; foto: Gorazd Kavčič in A.Ž. Šola za programe prihodnosti Dijaki, ki so končali zadnji letnik kateregakoli programa srednjega strokovnega izobraževanja, lahko leta 2003 še opravljajo maturo brez maturitetnega tečaja. Godlarji so pripeljali tudi ženski bataljon z obrambnim ministrom. mlekom, s policijskim čolnom in drugimi bodicami (blizu petnajst kompozicij z več kot 200 maskami) je krenila i/. Voklega skozi pet občin in sicer skozi Voklo, Trbo-je, Moše, Dragočajno, Zbilje, Smlednik, Hraše, Zapoge, Vodice, Komendo in Zalog v Cerklje. V nedeljo se je potem povorka v okrnjenem delu pridružila pustni povorki v Šenčurju, ki jo je že tri-najstič pripravilo društvo Godlarji. Letošnja prireditev v Šenčurju je bil tudi nedvomno osrednji go- LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 9. KROGA, z dne 2. 3. 2003 5, 15, 16, 19, 28, 31, 36 in dodatna 14 IZŽREBANA LOTKO številka: 999841 V 10. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 63.000.000 SIT Za dobitek LOTKO. 50.000.000 SIT renjski pustni dogodek. V povorki / okrog trideset različnimi skupinami in več sto maskami je krenila iz Srednje vasi proti kulturnemu domu v Šenčurju, kjer se je program nadaljeval z ansamblom Bohpomagej. Nastopili pa so tudi godbeniki in mažoretke. Letošnja šenčurska povorka pa je predstavila zamenjavo v občinskem vrhu in kritično ošvrknila nekatere dogodke, kot so soočenje Brezigarjeve in Drnovška, mlečno afero s kravo in inštitutom, nogometno "pravljico", biološko orožje in eurosong s Sestrami, pa kulturni dom Voklo, deželo zdravih krav in Rdeči križ, pa mestno' drsališče v Kranju, kloniranje itd. Kranj - Na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju bodo v novem šolskem letu začeli izvajati tudi maturitetni tečaj, ki traja eno leto in omogoča pripravo na maturo. Ta program je v preteklih letih izvajala le Gimnazija Kranj. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto. Posebnost maturitetnega tečaja na tej strokovni šoli je v izbiri zanimivih izbirnih predmetov, tudi s področja tehnike, kot so: računalništvo, elektrotehnika, fizika, geografija, zgodovina in tuji jezik (nemščina ali angleščina). Redno vpisani dijaki imajo status dijaka in ne plačujejo šolnine. Pridobitev programa maturitetni tečaj na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju ima velik pomen z.a vso Gorenjsko, ki glede na ustne-^ ritev gospodarstva, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov potrebuje vse več univerzitetno izobraženih ljudi zlasti na področju tehniških usmeritev. Slovenska elektro in strojna industrija, ki sta na Gorenjskem močno zastopani, ustvarjata največji prihodek in največji izvoz med panogami predelovalne industrije in čutita trenutno veliko pomanjkanje univerzitetno diplomiranih inženirjev elektrotehnike, strojništva in računalništva. S maturitetnim tečajem se odpira dijakom še ena oblika možnosti, da nadaljujejo šolanja na univerzitetni ravni. Danica Zavrl Žlebir Danes so izšle Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 30 rojstev, in sicer v Kranju 22 in na Jesenicah 8. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 8 deklic in 14 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.180 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.450 grami. V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 8 dojenčkov, in sicer 3 deklice in 5 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.970 gramov pokazal najtežji, 2.840 gramov pa najlažji deklici.