^g^llka 27 • leto XLn rcena 700 mn	_______(je/m 7./i^ftfa
^tednik je glasilo občinskih organizacij SZOL CEUE, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
košnio ali na zabavo?
'oletje je že tak čas, da kmečka dela priganjajo, hkrati pa si ljudje želijo tudi zabave. Na Loški gori nad Zrečami so minuli
nec tedna znali združiti oboje. Potem ko so dobro pokosili travnate strmine na kmetiji Eme Založnik, so, kot je tu že
č^, še dolgo v noč prepevali in plesali. Reportažo s tega popoldneva objavljamo na strani 14. Foto: EDI MASNEC
osedanli razvoj Je bil ekološko zgrešen
tem pričalo podaiki ekološke bilance v regUI
aziskovalna naloga z na-
^om Ekološka bilanca
Bke regije vsebuje vrsto
tovitev o trenutnem sta-
okolja na območju, daje
tudi predloge, kako za-
bljujoče razmere sanira-
2ato je zlasti dragocena
tiste občine, kjer doslej
^ imeli celovitih analiz
Maienosti okolja. Ker
»alogo sofinancirale ob-
ike raziskovalne skup-
il. so jo njeni sestavljal-
?redstavili na seji sveta
»h občin celjskega ob-
cja, pred tem pa so z nje-
vsebino podrobneje sez-
'1» tudi novinarje. Glav-
JJfotovitev naloge je, da
®esnaženost okolja v re-
lolikšna, da predstavlja
P omejitveni dejavnik
foja.
'^loga je bila dvoletna in
J° poleg občinskih razi-
^alnih skupnosti fmanci-
se območna vodna
Pnost Savinja-Sotla in
^Ka interesna skupnost
v^arstvo zraka. Pripravili
Pod vodstvom celjske-
[jpvojnega centra, sode-
Pa so Zavod za social-
^edicino in higieno, Ni-
in \T ^^ gospodarstvi Ce-
Nazarje, Inštitut za bi-
ologijo Univerze Ljubljana
in Zdravstveni center Celje.
Poleg podatkov o onesnaže-
nosti zraka in voda v regiji so
namreč vključili še ugotovi-
tve o poškodovanosti genet-
skega materiala na rastlinah
in primerjalno študijo
o zdravstvenih posledicah
onesnaževanja pri nekaterih
kategorijah prebivalstva
v Celju in Slovenskih Ko-
njicah.
Raziskava je pokazala, da
sta Celje in Zavodnje še ved-
no v četrtem kritičnem raz-
redu onesnaženosti, večina
ostalih urbanih središč na
območju pa sodi v tretji raz-
red. Izjemi sta le Šmaije in
Slovenske Konjice, v Mozir-
ju pa meritev niso opravili.
Nsgvečji onesnaževalec zra-
ka z žveplovim dioksidom je
še vedno šoštanjska termo-
elektrarna s 124 tisoč tonami
žveplovega dioksida letno,
vsi ostali onesnaževalci pa
predstavijo le 10 odstotkov
emisij TES. Poseben pro-
blem predstavijo emisije
drugih strupenih snovi kot
so na primer fluoridi. Prisot-
ni so v Celju, na Ljubečni, pa
tudi v turistični Rogaški Sla-
tini, Libojah in Gornji vasi
ter Šoštanju. Zavod za soci-
alno medicino in higieno je
ob tem skušal pripraviti ka-
taster onesnaževalcev v po-
sameznih občinah, vendar je
ugotovil, da večinoma orga-
nizacije združenega dela ne
razpolagajo s podatki, ki bi
bili uporabni za pripravo ka-
tastra, ponekod pa na zastav-
ljena vprašanja sploh niso
odgovorili, čeprav bi morale
imeti organizacije izmeijene
emisije.
Pri ugotavljanju onesnaže-
nosti voda pa podatki kaže-
jo, da so odseki Pake, Me-
stinjščice, Šmarskega poto-
ka, Vzhodne Ložnice in Re-
čice biološko mrtvi, medtem
ko so številni vodotoki v če-
trtem kakovostnem razredu.
Pri tem ugotavljajo, da je in-
dustrija večinoma poskrbela
za svoje odplake, da pa so še
vedno problem biološko
onesnažene odpadne vode,
za katere bi bile potrebne
skupne čistilne naprave za
naselja in delovne organiza-
cije. Pri gradnji teh pa gre
Kako resna je situacija na
območju, povedo podatki
o genetskih poškodbah na
rastlinah, ki nastanejo zaradi
delovanja genotoksičnih
agensov v povezavi z velikimi
količinami žveplovega diok-
sida. Ti agensi pa so zelo raz-
lični, od dušikovih oksidov,
ozona, vpliva prometa, do
herbicidov in težkih kovin.
Na območju so ugotovili tret-
ji in četrti razred poškodova-
nosti, torej najvišjo pogostost
poškodb. Ko so v mežiški do-
lini primerjali te poškodbe
pri ljudeh in rastlinah so ugo-
tovili, da so bile enakega tipa,
le njihova frekvenca je bila
različna. Genetski material
rastlin je namreč bolj občut-
ljiv od človekovega, vendar je
to bolj slaba tolažba glede na
zaskrbljujoče podatke me-
ritev.
počasi naprej. Napravo so
zgradili le v Žalcu, drugod
pa so še vedno v fazi priprav
in zbiranja dokumentacije.
V nalogo so po posamez-
nih občinah zapisali ukrepe,
ki n£y bi izboljšali stanje,
predvsem pa naj bi na osno-
vi naloge pri pravih regijski
dogovor o varstvu okolja.
Predstavniki sveta osmih
občin Celjskega so menili,
da morajo sestavljalci naloge
pripraviti akcij sko-strokovni
predlog za ukrepanje in se
zavzeli za nadaljnje analize
onesnaženosti okolja, pred-
vsem tistih delov, ki v nalogi
niso zajeti. Zahtevali so tudi
čimprejšnjo rešitev proble-
ma odlaganja posebnih od-
patkov, s j je Komunala Ce-
lje ugotovila, da je predlagan
sporazum za združevanje
sredstev za gradnjo deponije
podpisalo le devet od 40 or-
ganizacij. Predstavniki ve-
lenjske občine pa so na seji
sveta zagotovili, da bodo
vztr jali, da TEŠ do leta 1992
zagotovi 90-odstotno čišče-
nje dimnih plinov, čeprav
naj bi po zadnjih podatkih to
nalogo opravili le 30-od-
stotno.
T.CVIRN
Srebrna krila so prl¥ablla
¥ Leveč veliko
railoveiliiežev.
Letalski miting v Celju. Stran 17.
Brez telekomunikacil nI razvola
Novi telefonski priključki na Celjskem. Stran 2.
Bo turizem tudi bogatil?
Problemi gornjesavinjskega turizma. Stran 9.
Oli Dnevu borca
Na Cellskem le bilo ¥eč proslav In
oUkrltll spominskih plošč
Ob 4. juliju. Dnevu borca,
so skoraj po vseh občinah
celjskega območja priredili
srečanja, proslave, odkrili
pa so kar vrsto novih spo-
minskih plošč borcem NOB.
Pravzaprav se ni nič po-
sebnega v dneh okoli prazni-
ka dogajalo le v Celju.
V Šentjuiju pa so počastih
Dan borca s prireditvijo pri
bazenu, kjer so podelili tudi
praznična priznanja.
V občini Šmarje pri Jelšah
so imeli zbor borcev Kozjan-
skega odreda in aktivistov
okrožja OF. V Bistrici ob
Sotli pa so se šmarski borci
srečali z borci iz hrvaškega
Zagorja.
Laščani so praznovali na
Brunku, kjer je slovesnost
pripravil krajevni odbor ra-
deških borcev. Mozirjani so
proslavih Dan borca na Me-
nini planini, v občini Sloven-
ske Konjice pa po krajevnih
organizacijah in na skupnem
srečanju na Tolstem vrhu
nad Špitaličem. Ob prazniku
so odprli tudi kulturni dom
na Stranicah.
Žalčani so na Vranskem
odkrili spominsko ploščo
Vranskim borcem in talcem,
občani Velenja pa so ob Dne-
vu borca odkrili štiri spo-
minske plošče žrtvam faši-
stičnega nasilja.
Prireditve ob žalskem prazniku
Prireditve ob prazniku občine Žalec se nadaljujejo, zaklju-
čene pa bodo v soboto zvečer, ko bodo na Vranskem zaprli
glavno ulico, pred vsemi gostišči pa bodo igrali ansambli,
godci in drugi, gostišča pa bodo obiskovalcem ponujala tudi
stare, že skoraj pozabljene jedi. Sicer pa bo današnji dan
minil v znamenju športa. Ob 17, uri bodo na Vranskem
odprU obnovljeno nogometno igrišče, po tekmi pionirjev pa
bo na vrsti prijateljska nogometna tekma med NK Vransko
in NK Era Šmartno. Ob 20. uri bo v kulturnem domu preda-
val alpinist Viki Grošelj, predavanje pa bo obogateno s pred-
vajanjem barvnih diapozitivov. V soboto ob 10. uri bo v kul-
turnem domu na Vranskem slavnostna seja zborov skupš-
čine občine Žalec in družbeno-političnih organizacij, po seji
pa bodo odprh prenovljeni trg Vransko, ki je zares dobil
povsem novo podobo.
JANEZ VEDENIK
Predsednik med ljudmi
Delavska univerza in Občin-
ska konferenca ZKS Žalec sta
pripravila predavanje na temo
Trenutni ekonomski položaj in
nadaljni ekonomski razvoj
Slovenije. Na predavanju je so-
deloval predsednik predsed-
stva Slovenye Janez Stanov-
nik. Skupščinsko dvorano so
napolnili gospodarstveniki,
družbenopolitični delavci,
predstavniki kre^evnih skup-
nosti ter prosvetni delavci ob-
čine Žalec. V zanimivem raz-
govoru so slušatelji postavili
mnoga aktualna vpraš^a, ki
tarejo njihove sredine in splo-
šen razvoj gospodarstva.
Janez Stanovnik je prejšnji
teden obiskal tudi Laško. Na
povabilo občinske konference
mladih se je udeležil javne tri-
bune z naslovom Kako iz krize.
Tribuna je pritegnila veliko
občanov, ki so povsem napol-
nili dvorano v Humu. Večji del
razgovora in vprašary se je vr-
tel predvsem okrog dognanj
v Sloveniji, položaja naše repu-
blike v Jugoslaviji in odnosa
v nekaterih drugih delih naše
države do idej, ki se pojavlj^o
v Sloveniji. nk,L.KORBER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Brez telekomunikacij ni razvoja
Do konca leta 1990 na/ bi na celjskem območju pridobili še
15.000 telefonskih priključkov
PTT promet predstavlja
eno osnovnih sestavin ce-
lotne družbene infrastruk-
ture in pomembno prvino
življenjskega standarda
prebivalcev. Brez njegove-
ga razvoja tudi ni možnih
premikov pri prestrukturi-
ranju gospodarstva. Zaradi
tega so člani Sveta občin
celjskega območja na seji
prejšnji teden posebej po-
udarili nujo večanja števila
telefonskih priključkov ob
sočasnem tehnološkem na-
predku celotnih telekomu-
nikacij.
K samoupravnemu spora-
zumu o združevanju sred-
stev za razširitev PTT zmog-
ljivosti, ki so ga na celjskem
območju oblikovali že leta
1986, je pristopilo največ or-
ganizacij združenega dela iz
Velenjske občine - 78 od-
stotkov, najmanj pa iz celj-
ske 28 odstotkov. Sam pri-
stop seveda še ne pomeni tu-
di zbranega denarja, vendar
premika se. Kot je povedal
direktor PTT podjetja Celje
Janez Gril, bodo na celj-
skem območju do konca leta
1990 predvidoma pridobili
dodatnih 15.000 telefonskih
priključkov, za kar bi potre-
bovali 6 milijard dinarjev.
S tem bi na sto prebivalcev
prišlo 16 telefonskih prik-
ljučkov. Danes jih 14, vendar
so med občinami zelo velike
razlike v Laškem samo
5 priključkov na sto prebi-
valcev). Obeti za povečanje
števila telefonskih priključ-
kov so najbolj vroči v Tito-
vem Velenju, kjer so prejšnji
teden že podpisali pogodbo
za 50-odstotno povečanje te-
lefonske centrale. To bo sta-
lo 1,5 milijarde dinarjev.
Združevanje denarja po
samoupravnem sporazumu
sicer pomaga k širjenju tele-
fonskega omrežja, vendar to
ni trajna rešitev. Tudi na seji
Sveta občin so se zavzeli za
to, da bi v Sloveniji sprejeli
v ceni telefonskega impulza
tudi ceno za razvoj telefoni-
je. Člani sveta so se zavzeli
tudi za podaljšanje veljavno-
sti sporazuma, po katerem
del sredstev iz sklada za
manj razvite občine v repu-
bliki namenjajo razvoju tele-
fonije na teh območjih.
MILENA B. POKLIC
Pionirski
raziskovalni
tabor
v Stranicah
v straniški osnovni šoli
domuje ta teden 25 pionir-
jev iz vse Slovenije. Zbrali
so se na letos že šestem pi-
onirskem raziskovalnem
taboru, ki ga vsako leto pri-
pravlja Občinska zveza pri-
jateljev mladine Slovenske
Konjice v sodelovanju z re-
vijo Pionir, republiško Raz-
iskovalno skupnostjo in
Zvezo za tehnično kulturo.
Pionirji letos pod stro-
kovnim vodstvom Vlada
Šlibaija, etnologa in kusto-
sa celjskega Pokrajinskega
muzeja raziskujejo etnolo-
gijo, zgodovino, biologijo
in geografijo Stranic, tabo-
ru pa se je pridružil tudi
Andrej Mrak, ki s pomočjo
pionirjev raziskuje glasbe-
no zapuščino teh krajev.
ID
V Žalcu podprli
priprte
Za demokracijo, za svobodo
govora in pisanja, za pravice
priprtih, takšno je bilo geslo
dobrodelne kultumo-športne
manifestacije, ki so jo .pred
dnevi pripravili v Žalcu
v podporo Janezu Janši, Davi-
du Tasiču, Ivanu Borštnerju
in Franciju Zavrlu. Organiza-
torji prireditve so bili mla-
dinci iz Šempetra skupaj
s tamkajšnjim nogometnim
klubom Rimljani ter občin-
ska konferenfca mladine iz
Žalca.
Približno 500 gledalcev je
spremljalo program, v katerem
so nastopili mešani pevski
zbor s Polzele, pesnik Jure Po-
tokar ter kantavtorja Alenka in
Blaž Lesjak.
Udeleženci so podprli igavo,
ki so jo prebrali na manifesta-
ciji in ki vsebuje zahteve po
hitrejšem procesu demokrati-
zacije, zahtevo, da bi postali
pravna država, protestirali so
proti zavlačevanju preiskoval-
nega postopka, neustreznemu
informiranju o postopku in
s tem vznemirjanju javnosti,
zahtevali so obrambo priprtih
s prostosti, prisotnost javnosti
na glavni obravnavi, izrazili so
dvom v potrebnost vojaških
sodišč v mirnem času in bili
proti možnosti, da bi zaradi te-
ga, kar danes mislimo, jutri za-
prli tudi nas.
Po prireditvi so nogometaši
Rimljanov odigrali tekmo
s člani Fotogrupe M, izkupiček
prodanih priponk pa bodo na-
menili fondu za pomoč pripr-
tim in njihovim sorodnikom.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Veliko prizadetiii brez koristi
Skupščina Zdravstvene
skupnosti Slovenije je spreje-
la ukrepe za prilagoditev pro-
grama zdravstvenega varstva
v republiki z materialnimi
možnostmi v letu 1988. S tem
so se s 1. julijem začasno spre-
menile nekatere pravice upo-
rabnikov do zdravstvenih
storitev oziroma do socialne
varnosti v zvezi z zdravstve-
nim varstvom. Sočasno pa so
se za 25 odstotkov zvečali zne-
ski participacij in drugih do-
plačil uporabnikov k cenam
zdravstvenih storitev.
Ne le zneski, tudi obseg do-
plačil se je bistveno povečal,
s^ je na primer potrebno pla-
čevati ne le prve obiske pri
splošnem zdravniku ali pri
specialistu, temveč tudi na-
slednje tri ponovne preglede.
Poleg doplačila k oskrbnemu
dnevna v bolnišnici ali zdravi-
lišču (8000 dinaijev dnevno za
n^več 15 neprekiryenih dni) je
ob vsakem sprejemu treba pla-
čati tudi prispevek za medicin-
ske storitve (20.000 dinarjev).
Še nekcO zneskov: za prvi pre-
gled v osnovni zdravstveni
službi je treba odšteti 4000 di-
narjev, pri specialistu 8000 di-
naijev, za ponovne 2000 oziro-
ma 3000 dinaijev, za obisk na
domu 10.000 dinaijev, za zdra-
vila 4000 dinaijev, za storitve
snemne in fiksne protetike
v zobzdravstvu 60 odstotkov
cene storitve...
Spisek je dolg, skrajšal pa se
je seznam tistih, ki so plačila
participacije oproščeni. Med
njimi ni več uporabnikov, sta-
rih 70 in več let, niti tistih z naj-
manj 70-odstotno telesno ok-
varo, za prve kurativne pregle-
de v osnovni zdravstveni služ-
bi pa tudi ne tistih, ki se zdra-
vijo zaradi nalezljivih bolezni,
pri katerih je obvezna prijava
in za bolezni zvišenega krvne-
ga pritiska. Ti uporabniki so
lahko (tako kot drugi) oprošče-
ni participacije le na podlagi
svojega slabega socialnega po-
ložaja (če mesečni dohodek na
družinskega člana ne presega
45 odstotkov osebnega dohod-
ka na zaposlenega v SR Slove-
niji v preteklem letu - to pa je
121.950 din).
Čeprav spremembe že velja-
jo, Zdravstvena skupnost Slo-
venije obeta še nekaj dopolni-
tev in dodatnih pojasnil. Ze se-
daj pa je povsem jasno, da so
najkrajši konec potegnili de-
lavci s povprečnimi (slabimi)
osebnimi dohodki in starejši
ljudje, ki praviloma potrebuje-
jo pogosteje zdravnika in zdra-
vila. Marsikdo mora že krepko
premisliti, če si zdravljenje
sploh lahko privošči, to pa
brez dvoma ni v korist večjega
splošnega zdravja in delovne
sposobnosti. Razmišljanja, da
bi namesto sistema participa-
cij (ki smo ga pred leti uvedli
kot povsem začasni ukrep)
uveljavili večjo sohdarnost in
vzajemnost, niso le bolj pošte-
na do ljudi, temveč tudi pa-
metnejša. Veijetno bi se delav-
ci r^e odločali za redno plačilo
delčka odstotka svojega oseb-
nega dohodka za zdravstvo, saj
bi jim to zagotavljalo večjo so-
cialno varnost v primeru bo-
lezni. S tem pa bi odpadle tudi
velike težave z zbiranjem parti-
cipacije (ki doslej ni v skupnih
sredstvih zdravstva dosegla ni-
ti dveh odstotkov), ki teija tudi
šiijenje nezaželjene admini-
stracije v zdravstvu. Stroški, ki
tako nastanejo, požrejo še tisti
skromen dohodek, ki ga parti-
cipacije vendarle da. Ze pred
leti so v Sloveniji ocenili, da
ima participacija zgolj »vzgoj-
ni« pomen in ne denarnega.
Naša vzgoja nas sedaj stane že
preveč za tako skromne
učinke.
MILENA B. POKLIČ
Odlikovanje Avgustu Štancerju
v Šmaiju je bila prejšnji teden priložnostna slovesnost, na
kateri so podelili visoko državno odlikovanje, Red republike
s srebrnim vencem. Avgustu Štancerju, partizanskemu duhov-
niku in zlatomašniku. Odlikovanje mu je izročil Andrej Marine,
član Predsedstva SR Slovenije, o Štanceijevem življenju in
njegovih razmišljanjih o odnosih med družbo in Cerkvijo pa je
govoril Primož Heinz, predsednik komisije za odnose z verskimi
skupnostmi pri Republiki konferenci SZDL Slovenije. Od pred-
stavnikov Cerkve je bil navzoč tudi dr. Vekoslav Grmič, sloves-
nost pa je pripravila šmarska občinska skupščina.
Foto: STANKO MESTINŠEK
Kruta zakonitost
v zadnjem času se veliko go-
vori o uveljavljanju tržnih za-
konitosti, čeprav še najbolj
VTOČi zagovorniki ne vedo.
kakšne posledice vse bi trg
v tem času in v našem prostoru
imel. Večina je prepričana, da
bo trg kar čez noč rešil vse pro-
bleme. kar pa še zdaleč ni res,
saj je vsaka reforma težak pro-
ces, ki poleg ekonomske zah-
teva tudi reformo političnega
sistema, v katerem mora priti
tudi do drugačne porazdelitve
družbene moči. Čeprav je uve-
ljavljanje tržne ekonomije nuj-
no, je hkrati tudi negotovo;
kajti novo ustvarjeni pogoji,
podobni tistim na zahodu, bo-
do prinesli sicer nove dobre
strani tega sistema pa tudi ti-
ste, manj prijetne - za nekatere
celo katastrofalne.
Eden izmed takšnih proble-
mov bo trg delovne sile, ki
v tem trenutku pri nas že dobi-
va grobe obrise v podzaposle-
nosti, tehnoloških in ekonom-
skih viških ter nezaposlenosti.
Zavedati se namreč moramo,
da bo tržno gospodarstvo ogro-
žalo določene socialne skupine
ljudi, s^j trg našim OZD ne bo
dovoljeval presežkov delovne
sile. Trg bo od OZD in delav-
cev zahteval stalno prilagaja-
nje in v tem razvoju se bodo
povečale tudi ekonomske in
socialne razlike (viški) med
ljudmi, s^ se bodo vrata OZD
pred neustrezno usposobljeni-
mi ljudmi vedno bolj zapirala.
Vse to pa se bo reflektiralo tu-
di na področju socialne varno-
sti v obliki nezadovoljstva in
nemirov, ki ogrožajo tudi legi-
timnost oblasti.
V našem najožjem okolju
smo zaradi slabih gospodar-
skih rezultatov v prvem pollet-
ju in ukrepov ZIS, bili prisilje-
ni zmanjšati nekatere resolu-
cijske postavke - med njimi
tudi zaposlovanje. Vse to je bi-
lo potrebno storiti tudi zaradi
tega, ker OZD še niso v dovolj-
ni meri pripravljene na nove
pogoje dela, prestrukturiranje
^in ustrezno produktivno orga-
nizacijo ter zasedbo delovnih
mest. N^ se čuje še tako kruto,
tudi zato, ker sami pri sebi še
niso pričeli (ah nočejo, kot po-
sledica lažne solidarnosti)
preštevati odvečne kadre, ker
se ne znajo preusmerjati ter
s tem zmanjševati tehnološke
in ekonomske vi.ške. Takšno
nojevsko obnašanje v OZD pa
je tudi posledica nepripravlje-
nosti širše družbene skupno-
sti, ki nima pripravljenih so-
cialnih programov, s katerimi
bi gospodarstvu pomagala iz
primeža krize.
In tu smo se znašli v začara-
nem krogu; da bi se izognili
inertnosti družbe in še večjim
socialmm problemom.
postale socialne ustano\
je temu res tako, je odrai
normativni opredelitvi pj
kov delovne sile, po katf,
lavci ne morejo zgubiti ^
nega mesta, dokler o^
pride v likvidacijo, pa a
je prav ta višek zapo^
marsikdaj vzrok tega prj
Če torej želimo iz kriz^
hodom na tržno ekon(
potem se bomo morali
jazniti, da Je brezposf
(viški) neizogibna. Zatos
ko tudi strinjamo z ugotc
jo, da so najboljši so(
programi, programi deli
da po mojem v OZD (še_
v tržnem sistemu) ne bodi
gle v nedogled prevzema
veznosti za reševanje teh
ških ali ekonomskih ^
delovne sile, imeti omejiti
odpuščanju neustreznih a
cev ter reševati socialno p
ko družbe. Zato se mi
zadnji ukrepi na področju
alnega varstva pomanjl
saj OZD ponovno zavezi
da morajo "sprejeti prog
socialnega varstva na n:
DO in programe prerazpa
tve presežkov delavcev«.
OZD bi morale biti v o
pogojih dela, ko gre za pt
ke, zadolžene za zagotoi
socialnega varstva že prc
tivno zaposlenih in prek
fikacijo tistega dela zap
nih za tista dela, ki bodo
vo usmeritvijo (prestn
iranjem) poslovne pol
razvojnih programov, v
hodnje na voljo. Drugi A
ševanja oz. odgovornosl
bodo morali prevzeti usb
organi družbeno polil
skupnosti tako, da bodoi
kalneje ustvarjali pogo/
uveljavljanje začasnih ii
vih delovnih programov.
Gre za to, da se bo potn
v prihodnje rešiti neki
ideoloških predsodkov, i
virati samoiniciativo iski
zaposlitve, samoorgani
nost nekaterih alternatii
oblik (koorporative ipd.), i
večji posluh do organiziral
malega gospodarstva, uret
davčne politike ter nenazi
tudi do zagotavljanja fin
nih sredstev, ne samo zb
kvalificiranje temveč in f
vsem za izdelavo novih i
nativnih razvojnih proga
v občini.
Brez takšnega sočasi
kompleksnega reševanja ii
delave socialnih progrs.
(samostojnih subjektov i
be) bo tudi uvajanje trgal
telo na nove probleme, ki I
lahko še bolj prerasli iz so
no-ekonomskih v polit
probleme.
VIKI KRA
Skok čez kožo
v Titovem Velenju so letos že sedemindvajsetič skočili čez kožo mladi rudarji, kovi^'
in elektrikarji. Letos jih je med stanovske kolege »skočilo« kar 89. Vsi pa so sedaj že, ^^
bodo v kratkem, pričeli svoje delo globoko pod zemljo.	i
LOJZE OJSTEB^'
7 juijjJggE
NOVI TEDNIK - STRAN 3
mammmmmm^rnmKmKtm
te Hesedna podpora tržnemu gospodarstvu
^stališč konferenc zveze komunistov do prakse Je dolga not
Zveze komunistov
clovenije in Jugoslavije, pa tudi na
tedanjih centralnih komitejev
organizacij, je kljub pozornosti,
<0 pritegujejo politične razmere,
•elja' osrednji poudarek gospodar-
razvoju. Opredelitev za tržno
ospodarstvo je bila nesporna. Ven-
5ar tako kot so v Jugoslaviji precejš-
ne razlike v razumevanju tržnega
^spodarstva, so zaenkrat tudi velike
razlike med razmišljanjem (ali vsaj
Ljedami) komunistov v najvišjih or-
»anih komunisti neposredno na
delovnih mestih ali krajevnih skup-
nostih-
Ko smo o uresničevanju stališč obeh
konferenc v Žalcu povprašali sekretar-
o občinskega komiteja zveze komuni-
stov Vojka Kropivška, je povedal, da
je njihova najpomembnejša usmeritev
oživitev dela v osnovnih organizacijah.
Ugotavljajo namreč, da komunisti niti
ne poznajo svoje vloge niti niso dovolj
usposobljeni, da bi lahko sprejeta sta-
lišča uveljavili v praksi. Ta kratek stik
nameravajo odpraviti z večkratnim se-
stajanjem, z osebnimi stiki med osnov-
nimi organizacijami in občinskim ko-
mitejem. Pripravili so tudi poseben
program za pomoč in usposabljanje
sekretarjev.
Glede na prevladujočo miselnost ko-
munistov v občini je do tržnega gospo-
darstva še dolga pot: »Pojma tržnega
gospodarstva ne poznajo dobro niti vsi
gospodarstveniki. Večina ga poeno-
stavlja na svobodno oblikovanje cen.
Tržno gospodarstvo z besedami podpi-
ramo, ker ne poznamo njegovih posle-
dic«, je dejal Vojko Kropivšek. »Posle-
dic pa se lahko bojimo, saj so poveza-
ne s socialnimi pretresi, z neenakostjo,
ki izhaja iz dela. Toda tistih, ki največ
prispevajo k razvoju neke organizacije
združenega dela, nismo pripravljeni
ustrezno motivirati. Politika zveze ko-
munistov tako nima podpore v tistih
organizacijah, kjer prevladuje uravni-
lovka, kjer komunisti zagovarjajo te-
orijo enakih želodcev.« Vojko Kropiv-
šek ima prav, da v takih organizacijah
ni mogoče pričakovati sprememb ne
v gospodarjenju ne v samoupravlja-
nju. Zaradi vsega tega bo potrebno še
veliko besed, veliko prepričevanja, da
je tržno gospodarstvo resnična potre-
ba in edina pot.
MILENA B. POKLIČ
Razvoj
telefonije
Sa sestanku aktiva
predsednikov svetov
l^ajevnih skupnosti ob-
line Mozirje je bila
s podpisom vseh samo-
upravnih sporazumov za
uresničitev razvoja PTT
onogljivosti v občini po-
kazana velika priprav-
ljenost tako FTT-ja kot
izvršnega sveta Mozirja,
da se načrt širitve čim-
prej uresniči.
Imenovan je bil tudi
odbor za spremljanje ak-
cije, v katerem je pred-
stavnik vsake gornjesa-
v-injske krajevne skupno-
sti. Sklenili so samo-
upravne sporazume za
uresničitev razširitve
PTT objekta v Mozirju, za
razširitev radijskih zvez
med Mozirjem in Celjem,
za sofinanciranje razvoja
PTT dejavnosti s poveča-
njem vrednosti telefonsk-
ga impulza, sporazum za
razširitev AT central za
krajevne skupnosti Mo-
zirje, Nazarje in Rečica,
Gormi grad. Bočna in No-
va Štifta, Šmartno ob
Dreti in Bočna, za Ljub-
no, Luče in Solčavo ter
samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za
uresničitev programa raz-
voja PTT zmogljivosti
v občini Mozirje v obdob-
ju 1987-1991 med mozir-
skim izvršnim svetom in
celjskim PTT podjetjem.
Aktiv predsednikov
kr^evnih skupnosti mo-
zirske občine so tudi sez-
nanili, daje do sredine ju-
lija treba napraviti obra-
čun uporabe sredstev iz 3.
samoprispevka, ki se je
® 30. junijem zaključil in
so se začela voditi sred-
stva za program 4. samo-
prispevka.
_ BRANEJERANKO
Odlcrlli spominsico obeležje
v počastitev Dneva borca so na Vranskem v soboto na Pozničevi hiši odkrili obnovljeno
spominsko ploščo 64 žrtvam NOB. Spominsko ploščo je odkril najstarejši član KO ZZB
NOV na Vranskem, 81-letni Karel Goropevšek, o sedanjem trenutku, v katerem igrajo tudi
borci pomembno vlogo, pa je govoril Vojko Kropivšek, predsednik skupščine krajevne
skupnosti Vransko. Po odkritju spominske plošče so se borci iz vse žalske občine ter
interniranci Auschvvitza zbrali na dvorišču grada Podgrad, kjer so jim pripravili lep
kulturni spored, zbranim pa je govoril prvoborec Rado Zakonjšek-Cankar.
JANEZ VEDENIK, Foto: TONE TAVČAR
Čimprej dolcumentacija za Emovo sanacijo
Celjski Zavod za planiranje
in izgrad^o naj bi čimprej
končal z izdelavo lokacijske
dokumentacije za čistilno na-
pravo, s katero naj bi Emo sa-
niral proizvodnjo frit in rešil
problem onesnaževanja s flu-
oridi. Tako so se dogovorili
na enem zadnjih sestankov na
Zavodu, kjer so sodelovali
predstavniki Ema in vsi, ki
dajejo soglasje k dokumenta-
ciji. S tem naj bi pospešili ak-
tivnosti pri izgradnji čistilne
naprave, ki bo po zadnjih na-
črtih nadometila prvotno za-
mišljeno tehnološko in ekolo-
ško sanacijo proizvodnje frit.
Emo je namreč že pred le-
tom dobil lokacijsko doku-
mentacijo za načrtovano sana-
cijo, ki pa se ji je medtem od-
povedal. Za načrtovano grad-
njo čistilne naprave bo potre-
boval novo dokumentacijo,
prav tako za začasno odlagališ-
če posebnih odpadkov. Emo
se je namreč odločil za čistilno
napravo po mokrem postopku,
ki bo prinesla približno 400 ton
posebnih odpadkov na leto. Za
njihovo deponiranje je Emo
našel rešitev v okviru lastnih
zmogljivosti, saj deponije v ob-
čini v ta namen ni. Montažna
hala za odpadke naj bi zadoš-
čala za 10 let. Na sestanku so
predstavniki SIS za varstvo
zraka še opozorili, da naj Emo
do leta 1990 pripravi načrt izra-
be odpadne toplotne energije
z namenom, da se zmanjša po-
raba fosilnih goriv kot drugega
vira onesnaževanja zraka.
Ker načrtovana gradnja či-
stilne naprave ni zapisana
v razvojnih načrtih občine, bi
po mnenju društva za varstvo
okolja iz Celja morali spreme-
niti tudi te, ne le zazidalni na-
črt. Hkrati pa se zavzema, da
Emo pridobi ustrezno strokov-
no mnenje za gradnjo naprave,
ki naj bi ga dala skupina SEPO
pri Inštitutu Jožefa Štefana.
Zavod za planirale in izgrad-
njo pa bo pripravil še ustrezno
gradivo za javno razgrnitev in
javno razpravo Emovih na-
črtih.	TC
Zaiiv postaja pelcei
v Zalivu seje zgodilo to, česar so se vsi bali. Namreč, da
se bo v tem »sodu smodnika* ukresala pogubna iskra.
Sestrelitev iranskega airbusa z 290 potniki je tragedija, ki
je pretresla svet. Lahko pa tudi rečemo, da je razgalila
grozljive razsežnosti politike v tem delu sveta, kjer že lep
čas divjajo »vojna mest*, »vojna tankerjev* in »vojna izčr-
pavanja*. In končno, znova je opozorila na katastrofalne
nevarnosti velikopotezne politke sile, kjer se navsezadnje
izgublja nadzor nad vsemi možnostmi uničevanja.
Kako je pravzaprav prišlo do katastrofe? Iranska in
ameriška verzija se seveda razlikujeta. Pentagon in Bela
hiša branita poveljnika križarke Vincennes, češ da je nje-
govo tragično pomoto moč razumeti. Po besedah predsed-
nika Reagana je kapitan Rogers »mislil, da ga napada
iranski vojni avion, kije letel proti ameriškim ladjam vse
nižje in nižje*. Pentagon tudi navaja, da je letalo letalo
nekaj milj izven predvidenega koridorja in tudi nek^ tisoč
metrov ni^e od običajne višine, na poslana opozorila s kri-
žarke pa je baje reagiralo z »zmedenimi odzivi*.
V Teheranu so zanikali, da se je airbus med poletom
oddaljil od koridorja. Poudarili so, da bi mor^ biti ta
koridor ameriškemu ladjevju v Zalivu znan, saj letijo
letala na liniji Bandar Abbas-Dubai kar dvakrat dnevno.
Irasnka vlada je razglasila 4. julij (ironija usode je, da je to
tudi dan ameriške neodvisnosti) za dan žalovanja.
Gre za ns^jhujšo katastrofo, kar se jih je po vojni zgodilo
na kakem nemirnem območju, kjer so se civilna letala
znašla v ognju vojaških sil. Mrtvih je bilo vseh 290 potni-
kov, med njimi tudi šest Jugoslovanov na začasnem delu
v Iranu. Po podatkih britanske uprave za civilno letalstvo
je bilo od leta 1946 že več kot 40 incidentov, v katerih so
bila napadena civilna letala. Doslej je bil n^hujši - ki ga
zdaj seveda vsi primerjajo z zahvsko tragedijo - sestrelitev
južnokorejskega potniškega letala z 269 potniki v sovjet-
skem zračnem prostoru leta 1983.
Bela hiša se seveda primerjave s tem dogodkom, ki gaje
tedaj obsodila z n^večjim zgražanjem, na vse kriplje
brani, češ da gre tokrat za povsem drugačne okoliščine. To
sicer drži, toda ne pomeni ne tolažbe, ne opravičila. Penta-
gon nikoli ne bo mogel zadovoljivo pojasniti, kako je
lahko ladja z najsodobr^ešo opremo zamenjala potniško
letalo za štirikrat manjši lovec F-14, kakor je navedel njen
pove^nik.
Kljub tragediji zdaj Američani vztrajajo, da ne bodo
spremenili svoje zalivske politike in da bodo njihove voja-
ške ladje še naprej ščitile tankerje pred iranskimi napadi.
Obenem pa v Beli hiši s strahom pričakujejo maščevanje
Teherana, ki ga sicer ZDA označujejo za prestolnico tero-
rizma. O maščevanju odkrito govore tudi iranski voditelji,
imam Homeini pa je ljudstvo pozval k splošni vojni proti
ZDA, hkrati pa tudi k mobilizaciji vseh sil v vojni
z Irakom.
Tragedija v Zalivu je torej do kr^a zaostrila že tako
napete razmere v tem delu sveta. Opozorila je tudi na
nevarriost, ki v času jedrskega orožja kakor Damoklov
meč visi nad človeštvom - na možnost sproženja katastrof
»po pomoti*.
Reforma v ospredju zasedanja SEV - V Pragi so tri-
dnevno zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč
(SEV) odprli s pozivom k hitrejšemu in pogumnejšemu
spreminjanju oblik sodelovanja v tej organizaciji desetih
socialističnih držav. Gre pravzaprav za soglasno strateško
opredelitev za proces reform, kije z^el večino držav v sov-
jetskem taboru (seveda pa ni skrivnost, da v praksi v neka-
terih državah - zlasti v Romuniji in DR Nemčiji - refor-
mam po vzoru na perestrojko odločno nasprotujejo). Ude-
leženci zasedanja - med njimi je tudi delegacija Jugosla-
vije, ki ima v SEV poseben status - so pripisali poseben
pomen dogovoru o prihodnjem programskem doku-
mentu, imenovanem kolektivni koncepti mednarodne
socialistične delitve dela med leti 1992 in 2005.
Odmevna konferenca sovjetske partije - Konferenca
komunistične partije Sovjetske zveze je imela v svetu
izjemen odziv. Komentatorji o njej večinoma govorijo kot
o »veliki zmagi« partijskega voditelja Mihaila Gorbačova,
ali pa celo o novem poglavju sovjetske zgodovine. Gorba-
čov sije na konferenci prav gotovo okrepil svoj položaj, saj
je konferenca sprejela pomembne sklepe o politični in
ustavni reformi. Toda pokazala je tudi, da boji med privr-
ženci in nasprotniki korenitejše perestrojke še nikakor
niso ponehali. Več opazovalcev je bilo tudi v dvomih
zastran nekaterih predlogov Gorbačova, kakor tistega
o poenotenju partijskih in upravnih funkcij. Ali gre res za
zaostrovanje odgovornosti, kakor trdi Gorbačov, ali pa za
proces v bistvu nasproten decentralizaciji, ki naj bi jo
perestrojka prinesla?
Mehiška vladajoča stranka pred preizkušnjo - Mehi-
ška Revolucionarna institucionalna stranka (PRI), kije na
oblasti vse od revolucije leta 1929, se na volitvah prvič
sooča z nevarno opozicijo. Čeprav je Carlos Salinas de
Gotari, njen kandidat, favorit na predsedniških volitvah,
pa bo bržčas dobil precej manj podpore kot kandidati
prejšnja leta. V predvolilnem obdobju je namreč privrelo
na dan nezadovoljstvo ljudi nad težko gospodarsko krizo
in strankinim monopolom na oblast. O mehiških težavah
med drugim priča 115 milijard dolarjev težko breme zuna-
njega dolga. Po šestih letih predsednikovanja Miguela de
la Madrida pa se je nacionalni dohodek zmanjšal za 40
odstotkov in skoija polovica prebivalstva živi pod mejo
revščine.
Skromen razvoj drobnega gospodarstva
^^^Uskem območju se odločajo za Izmenjavo Izkušenj med občinami
^se besede in dobre namere o po-
tonem hitrejšem razvoju drobnega
jJPodarstva doslej na celjskem ob-
še niso pokazale uspehov. De-
hdela gospodarstva, ki v razvi-
^^^lah dosega tudi polovico
^l^nega proizvoda, je tod še ved-
Jj®"omnih 6,5 odstotka. V zadnjih
® so na območju nastale samo tri
' Cep'*®^® družbenega sektorja - dve
bflK .	v Laškem. Novih po-
li organizacij združenega de-
telo'	obratovalnice pa ra-
Po občinah in področjih zelo ne-
|^®*nerno. Najbolj se je njihovo
' ® lani povečalo v Slovenskih
^je h 19 odstotkov), večina pa
^ij« '''■^izvodnih, tako da je pomanj-
^ storitvenih obrti vse bolj pe-
občinah si različno
za razmah drobnega go-
•^ga K ■ ^^ seji Sveta občin celj-
etij Po	so ob izmenjavi izku-
^^oej poudarili potrebo o stal-
nem prenosu in sodelovanju pri razvo-
ju drobnega gospodarstva. V Celju so
na primer že veliko naredili na stro-
kovnem področju in njihovo znanje bi
lahko pomagalo tudi drugim. Očitno
je, da brezorganiziranega vzpodbuja-
nja ne bo razvoja drobnega gospodar-
stva. V Celju se nameravajo v tem času
lotiti sprememb družbenega dogovora
o razvoju drobnega gospodarstva. Po-
leg tega razmišljajo o ustavnavljanju
podjetij za ustanavljanje podjetij.
Z njimi bi zagotovih ustanavljanje
takšnih enot drobnega gospodarstva,
ki bi lahko uspešno delovale. Kot je
povedal predsednik skupščine občine
Celje Tone Zimšek, so v Celju tudi za
ustanovitev kluba za usposabljanje na
področju podjetništva, saj brez znanja
in medsebojne pomoči ni mogoče pri-
čakovati uspehov.
Bolj kot vsaka pohtična akcija pa
lahko k razmahu tega dela gospodar-
stva prispevajo objektivni pogoji. Res-
nično tržno gospodarstvo drobne eno-
te naravnost terja. Nekaj zakonskih
ovir, ki sedgj ovircuo nastajanje in
uspešno delo teh enot, bo v kratkem
odpravljeno. Sprememba obrtnega za-
kona bo, tako upajo, odpravila nesmi-
selno enotno omejevanje števila zapo-
slenih delavcev pri obrtnikih, tudi
spremembe zakona o davkih občanov
so precej vzpodbudne. A kaj, ko je do
sproščanja organizacijskih obUk in
oblik lastnine še zapletena ustavna
pot, ko ne najdemo rešitev za razbre-
menitev nastajajočih enot s prispevki
za samoupravne interesne skupnosti,
ko ne znamo ustvariti enakopravnih
(različnih) ekonomskih pogojev za ve-
like in male gospodarske enote. Teža-
ve velikega gospodarstva z nesmotrno
proizvodnjo in presežki zaposlenih bi
morali pomeniti dodatno vzpodbudo
za spremembe, ki bodo pospešile raz-
voj drobnega gospodarstva. Za prož-
no, uspešno gospodarjenje in zaposlo-
vanje so tu največje možnosti. V svetu
so to že dokazah. MILENA B. POKLIČ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
^T^JUU^
Odgovori so še vedno zelo previdni
Ocene In napovedi gospodarstvenikov o učinkih majske gospodarske politike
Ob majskih ukrepih go-
spodarske politike bi se
mnogim moralo bolje godi-
ti. Predvsem to velja za ak-
tivne izvoznike. Praksa del-
no to že potrjuje, vendarle
so odgovorni, ki naj bi pozi-
tivna gibalna potrdili, še
vedno previdni pri ocenah
in napovedih. Kot.je poka-
zala anketa med gospodar-
stveniki, nad vsemi ukrepi
gospodarske politike res ni
navdušenja, tako kot ga ni
bilo že pri uvedbi majskih
ukrepov, ki so v gospodar-
stvu opozarjali na nekatere
nesmisle. K anketi zaradi
dopustov nismo mogli pri-
dobiti vseh, ki smo jih iska-
li, dogajala v nekaj tistih
organizacijah, ki so v kritič-
nem položaju, pa sicer
spremljamo sprotno.
V anketi smo spraševali,
kakšni so učinki majske go-
spodarske politike.
Jože Pelko, direktor Ste-
klarne Boris Kidrič, Roga-
ška Slatina:
»Vplivi devalvacije so za
nas ugodni, saj 72 odstotkov
naše proizvodnje izvozimo,
s tem pa uvoz pokrivamo kar
sedemkrat. Dolarski izvoz
smo letos v primerjavi z lani
povečali skoraj za polovico,
natančneje za 43 odstotkov.
Res, da so se precej povečali
domači stroški - ne še sicer
vsi, kar otežuje predvideva-
nja - vendarle učinki deval-
vacije zaenkrat prinašajo do-
daten plus. Ne vemo tudi,
kako bo z domačim povpra-
ševanjem. Predvsem jeseni
pričakujemo njegovo upada-
nje, glede na izkušnje iz pre-
teklosti pa lahko v določe-
nem času pričakujemo tudi
pomanjkanje deviz na deviz-
nem trgu.
Občutimo še posledice
prejšnje zgrešene gospodar-
ske politike, ko je bil dinar
precenjen, dolar pa podce-
njen. V zadnjih dveh letih
smo na račun tega precej iz-
gubili in imamo še danes za
20 odstotkov nižje osebne
dohodke od republiškega
povprečja.	Interventni
ukrep glede plač je nesmi-
seln in nestimulativen. De-
lovne organizacije bi se pri
plačah morale ravnati po re-
zultatih, zato bi bil pri teh
ukrepih potreben selektiven
pristop.«
Danilo Kotnik, direktor
Libele Celje: »Ne glede na
ukrepe in njih učinke smo
v Libeli že prešli najkritič-
nejšo točko in lahko v naprej
pričakujemo gospodarsko
rast.
V zvezi z ukrepi pa je za
nas najtežji 70 do 75-odstotni
porast cen surovin. Le s 30
do 40-odstotnim porastom
naših cen tega ne moremo
pokriti. Zato odkrivamo pre-
cejšnje notranje rezerve. Iz
režije smo tako v neposred-
no proizvodnjo prerazpore-
dili 15 delavcev, povečali
smo serije pri posameznih
programih, s tem se je delno
povečala prodaja v izvoz. Di-
rektnega pozitivnega učinka
zaradi tega sicer ni, je pa po-
sreden, saj lahko zaslužene
devize vložimo v drugo in
bolj akumulativno proizvod-
njo. Maja smo sicer plače
spustili za 11 odstotkov, iz-
plačilo za junij pa zaradi zelo
dobre proizvodnje in velike-
ga priliva kvalitetnega de-
narja spet zvišujemo. Tudi za
naprej so obeti dobri. Gremo
v poizkusno proizvodnjo
merilnih pretvornikov, pri-
pravljamo tudi nov vzpored-
ni proizvodni program, ki je
čista novost. Proizvodnja bo
stekla jeseni in zaenkrat
predstavlja še skrivnost.
Obetamo si tudi več pri pro-
daji našega znanja in tudi pri
kooperacijskih pogodbah.«
Mitja Urisek, direktor
KIL Liboje: »Zaradi speci-
fičnosti naše proizvodnje in
prodaje bo prave ocene učin-
kov ukrepov mogoče dati še-
le po devetih mesecih.
V povprečju smo naše izdel-
ke podražili za 44,8 odstotka,
stroški na račun surovin,
energije itn. pa so višji med
40 in 120 odstotki. Kljub te-
mu naj bi predvsem učinki
devalvacije prinesh ugoden
rezultat.
Bojimo se domače prodaje
in padca kupne moči, zato
bomo moči usmerili pred-
vsem v izvoz. Zaenkrat smo
lahko zadovoljni, saj je ta en- ^
krat večji kot v lanskem ena-'
kem obdobju.«
Slavko Rozenstein, član
PO Gorenje Glin Nazarje:
»Stroškovni udar je bil dosti
hujši kot pa naše 30 do 35-
odstotno povišanje cen, zato
sedaj pripravljamo ponovne
spremembe naših cen. Brez
uveljavitve teh bo težko. Po-
sledica teh nesorazmerij je
tudi občasna težka likvid-
nostna situacija. Denarja ni
nikjer, pa tudi plačilna spo-
sobnost naših kupcev je
slaba.
Osebnih dohodkov nismo
vračali, delno pa jih bomo
povečali pri junijskem izpla-
čilu. Na tem nivoju bomo
ostali dokonča devetmeseč-
ja. Menimo, da sedanjega
trenutno ugodnega vzdušja
med delavci ob naraščajoči
inflaciji ne bo mogoče vzdr-
žati. Interventni ukrep glede
plač deluje zaviralno.
Sicer pa razen spremembe
cen skušamo uresničiti tudi
naše interne ukrepe za izko-
riščanje vseh rezerv v delov-
ni organizaciji. Še bolj agre-
sivno pa mislimo nastopiti
tudi na zunanjem trgu. Oce-
njujemo namreč, da se bo
trenutno še ugodno povpra-
ševanje na domačem trgu je-
seni občutno zmanjšalo.«
H. PANTELIČ
Seznaniti delavce
Izdelati programe Izplačil osebnih
dohodkov
Direktorji morajo seznaniti delavce v svojih kolek,
tivih z resnostjo sedanjega gospodarskega položaja
Morajo se tudi zavedati, da druge možnosti za poj
k napredku, kot vztrajati pri uresničevanju sedanjii,
ukrepov, ni, so poudarili na posvetu izvršnega sveta
skupščine občine Celje s poslovodnimi organi celj.
skih delovnih organizacij.
Nujno je tudi, da povsod tam, kjer je stanje kritično
izdelajo programe za izhod iz krize. Hkrati bi naj v vseli
organizacijah združenega dela izdelali tudi programe
izplačil osebnih dohodkov do konca leta in podrobno
informacijo o tem posredovali vsem delavcem.
Najpomembnejši so programi za prestrukturiranje,
ki naj bi jih spremljale predhodne ocene viškov zapo!
slenih. Prikrivanje presežkov delavcev je namreč po
besedah Miloša Pešca ravno tako neodgovorno kot
prikrivanje izgub. Za viške je treba pripraviti nado-
mestne programe. Časa za odlašanje ni veliko, eden
vzrokov pa so tudi sredstva, ki se bodo v tem času
delila v republiki za nove investicijske programe.
Predsednik izvršnega sveta je zato predlagal, da pro-
grame v delovnih organizacijah pripravijo v najkraj-
šem možnem času. Prednost pri dodelitvi sredstev naj
bi imeli tisti, ki bodo uspeli pridobiti tudi tuji kapital
in sredstva občanov.
Razprave na to temo kljub aktualnosti ni bilo, več pa
so govorili o osebnih dohodkih. Dva razpravljalca sta
opozorila na odlivanje akumulacije za nerazvite, česar
naše gospodarstvo ne prenese več. Omenjen je bil tudi
težak položaj invalidnih oseb, še posebej pa tudi pereč
položaj v družbenih dejavnostih.
RP
Staro za novo - Ikomov proizvodni obet
¥ Izdelavi Je prototip tkalskega stroja
Ikom iz Šmarja, delovna
organizacija, ki je bila ne-
koč znana predvsem po iz-
gubah, je danes ena tistih,
ki si prizadeva za ustalitev
ekonomskih razmer, saj se
zavedajo, da se kaj hitro
lahko spet znajdejo v rdečih
številkah. Stanje in konku-
renca v gradbeništvu nare-
kujeta iskanje novih pro-
gramov, manj odvisnih od
stanja nihanj na tržišču.
Takšen program naj bi bil
predelava obstoječih tkal-
skih strojev v naši tekstilni
industriji oziroma tkal-
nicah.
Po oceni je takšnih strojev
v Jugoslaviji 15 do 20 tisoč,
stari so od 20 do 30 let, pa
tudi najnovejši niso bistveno
drugačni. Vsi pa imajo za na-
šo tekstilno industrijo usod-
ne slabosti: stroji na sistem
čolničkov ne zagotavlja o
najvišje kakovosti tkanin, so
relativno počasni in povzro-
čajo močan hrup. Prav zara-
di teh lastnosti se naše tkal-
nice obračajo na tuje tržišče,
domači proizvajalec pa je
Tovarna tekstilnih strojev in
merilnih naprav iz Zagreba.
Skupina strokovnjakov
v Ikomu je s pomočjo zuna-
njih sodelavcev o programu
predelave oziroma moderni-
zacije teh strojev začela raz-
mišljati letos januaija. Od
Metkine tkalnice so dobili na
posodo enega starih strojev,
s pogodbo odkupih patent
zagrebškega strokovnjaka-
inovatoija ter se nato lotili
izdelave projektne doku-
mentacije in prototipa. Pro-
totip v Šmarju je izdelan do
polovice, denar pa je glavna
ovira pri tej realizaciji.
Kot je povedal Dušan Dra-
ča, direktor Ikoma v Šmarju,
ima predelan stroj, kije brez
čolnička, velike prednosti.
Z delom na takšnem stroju
naj bi bila storilnost večja za
20 do 30 odstotkov in boljša
kakovost tkanine, kar je za
našo tekstilno industrijo, ki
lovi korak z najrazvitejšim
trgom, velikega pomena. De-
lo s takšnimi stroji zahteva
tudi manj delovne sile. Ta
program bi bil tudi izvozno
zanimiv, saj je tudi drugod
v svetu še veliko tkalskih
strojev, ki bi se jih dalo pre-
delati. In še en tovrstni poda-
tek: predelan stroj bi bil pet-
krat cenejši od novega.
Proizvodnja oziroma pro-
gram predelave naj bi v Iko-
mu stekel s pomočjo koope-
rantov, v približno sedmih
letih pa bi bili sposobni izde-
lati kompletno nov stroj. Ka-
že, da je za program, s kate-
rim se ubadajo v Ikomu, pri
jugoslovanskih tekstilcih ve-
liko zanimanja, zlasti pri pro-
izvajalcih najbolj kakovost-
nih tkanin.
Ikom vlaga v novi pro-
gram mesečno okoli 10 mili-
jonov dinarjev (prototip), k
je zanje trenutno veliko bt
me. Morda pa bodo v Ikon
uspeli prepričati pristoji
v šmarski občini, da je pr
gram obetaven. Finanči
pomoč je namreč nujno p
trebna, končno pa gre tudi;
naložbo v manj razviti si
venski občini.
MARJELA AGRE
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
»TOPER« CELJE
Teharska 4
ZKPO DO »TOPER« CELJE
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo dne 9. julija 1988
ob 9.00 uri v skladišču DO »TOPER«, Teharska 4,
Celje
Štev. Naziv osn. sredstva	izkl. cena
3	Šivalni stroji V.S.	od 200.000-700.000 din
4	Šivalni stroji JUKI	od 800.000-900.000 din
24 Šivalni stroji PFAFF od 70.000-1,000.000 din
1	Šivalni stroj RIMOLDI	1,100.000 din
14	Šivalni stroji SINGER	70.000-200.000 din
11	Šivalni stroji NECCHI	70.000-700.000 din
20	Šivalni stroji DURKOPP	25.000-200.000 din
1	Šivalni stroj LEVVIS	200.000 din
1	Šivalni stroj ADLER	100.000 din
4	Šivalni stroji RECCE	100.000-150.000 din
1	BABY PIT - IZD. ŠKATL	10,000.000 din
1	Vezilni stroj ZANGZ	1,500.000 din
1	BUTTON ROBOT	50.000 din
1	Stiskalnica za likanje ovratnikov	500.000 din
1	DUCKER likalni stroj	900.000 din
1	Stiskalnica za odpadni papir	50.000 din
1	Likalna vrtlj. miza WEIT	300.000 din
2	Tovorna avtomobila TAM 2001	7,500.000 din
1	Parna stiskalnica KAMPTEL 200.000 din
1	Naprava za obračanje ovratnikov 30.000 din
1	KompresorTRUDBENIK 650.000 din
Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo istega dne
v skladišču DO »TOPER« od 7. do 9. ure, le za parno
stiskalnico KAMATEL bo ogled od 7. do 8. ure v pro-
storih A-obrat TOZD »KONFEKCIJA ELEGANT«, Ce-
lje, Stanetova ul. Polog kavcije v višini 10% izklicne
cene je treba vplačati istega dne od 7.-9. ure pri
blagajni DO. Licitacija bo ob 9.00 uri. V cenah ni
vračunan prometni davek. Izlicitirano blago je treba
plačati in prevzeti v 8 dneh.
Ljubljanska banka ne bo
več zaračunavala provizije
pri izdaji evročekov
Ljubljanska banka je na podlagi dogovora
obračunavala 1,6-odstotno provizijo za vse
evročeke, ki jih innetniki vnovčijo v tujini.
Poslovanje z evročeki se v Ljubljanski banki
ni dovolj razvilo! V letu 1985 je bilo izdanih
2519 kartic, v letu 1986 1984 kartic, v letu 1987
pa 3271 evroček kartic. V primerjavi s števi-
lom deviznih računov pri Ljubljanski banki je
število majhno.
K temu stanju je prispevalo tudi zaračuna-
vanje provizije za izdane evročeke (pri potni-
ških čekih provizije banka ne zaračunava).
Da bi omogočili varčevalcem Ljubljanske
banke enakopraven položaj, kot ga imajo var-
čevalci drugih jugoslovanskih bank pri poslo-
vanju z evročeki (le-ti ne plačajo provizije)
Ljubljanska banka ne bo več zaračunavala
provizije svojim deviznim varčevalcem za
izdane evročeke.
7. JUUJ1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
»suhe cespe« niso
pregnale svatov
Kniečka ohcet le bila osrednja prireditev
praznika občine Laško
■"^^hluiec praznovanj v ob-
/■ini Laško je bila sobotna
kitiečka ohcet v Škofcah
ad Rimskimi Toplicami.
Potem ko so dopoldne v Os-
novni šoli Antona Aškerca
zasedali zbori občinske
skupščine, so se delegati,
^edstavniki družbenopoli-
tičnega življenja in gospo-
darstva občine ter drugi
fostje - med njimi obisko-
valci iz pobratenega Trste-
nika - P® ^^ novo asfaltira-
ni cesti pripeljali v zaselek
pod Lažišami.
Tu so se že dva dni prej na
prostem odvijali običaji po-
vezani z ohcetjo, kakršna je
bila nekoč. Začelo se je v če-
trtek z vasovanjem, nadalje-
valo v petek s fantovščino in
(jekliščino in zaključilo z oh-
cetjo v soboto. Bogat folklor-
ni program s plesi, zdravica-
mi, družabnimi igrami m sta-
rimi šegami so pripravili
KUD Anton Tanc iz Marija
Gradca, KPD Lažiše, KUD
Lipa iz Rečice, Moški pevski
zbor Anton Aškerc iz Rim-
skih Toplic in Godba na pi-
hala Laško. Strelska sekcija
TVD Partizan Marija Gradec
pa je po starih običajih pri-
pravila pravcato kanonado
s štuki.
Spet so se izkazali gosto-
ljubni domačini, ki so poskr-
beli za pristno domače sva-
tovsko kosilo. Ohcet je traja-
la do poznega popoldneva,
ko so na mizo prinesli
v »šnops namočene suhe če-
špe«. Te so namreč v starih
časih oznanjale konec praz-
novanja. Veselje v Škofcah
pa je v resnici trajalo še dol-
go po tem, kar tja do zgod-
njega jutra.
Iz Šmiklavške cerkve, kjer sta rekla »Da«, sta se nevesta
Dora Lipovšek in ženin Darko Fajdiga pripeljala z okra-
šeno konjsko vprego. Na poti do svatovske mize je nevesta
prerezala trak na novo asfaltirani cesti. Dobre tri kilome-
tre dolg cestni odsek, ki povezuje Lože z Lažišami in odcep
proti Skofcam so v dobršni meri uredili krajani s prosto-
voljnim delom.
Priznanja za
delo z mladimi
Na osnovni šoli Miloša
Zidanška v Dramljah so
med šolskim letom
uspešno delali številni
krožki.
Tako bogat program in-
teresnih dejavnosti pa bi
na šoli le težko uresničili
brez pomoči zunanjih so-
delavcev, saj so bli učite-
lji že preobremenjeni
z delom. Ob zaključku
šolskega leta so se najbolj
prizadevnim zunanjim
sodelavcem zahvalili za
pomoč in požrtvovalno
delo z mladimi. Priznanja
so prejeli: Anica in Slav-
ko Jazbinšek, Marija
Štampar, Stanko Herle,
Ivan K9mplet, Franc
Goijup, Štefan Jager in
Ivan Korenjak ter Dru-
štvo prijateljev mladine,
TVD Partizan in Planin-
sko društvo Dramlje.
Prireditev v Škofcah je pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč. Z zanimanjem
so si ogledali tisto kar seje dogajalo na osrednjem prizorišču. Tu so se vrstili folklorni,
pevski in glasbeni nastopi. Za plesalci v narodnih nošah so se na plesišču ob domačih
taelodijah zavrteli tudi drugi gostje.
Solčavski
gasilci
v zadnjih treh letih je
solčavsko gasilsko dru-
štvo obnovilo svoj gasil-
ski dom, ki je bil v zelo
slabem stanju.
Sklenili so se tudi bolje
opremiti in tako so si zelo
Pnzadevali, da bi se oskr-
beli z novim gasilskim av-
'omobilom. Za nov gasil-
SKi avto, ki ga zdaj že ima-
je največ prispevala
ODCinska gasilska zveza,
nato krajevna skupnost
^olčava in posamezni
^'^etje, ki so za nabavo
avtomobila odstopili les,
ga je odkupil nazarski
Gasilci so opravili
^prostovoljno delo pri po-
m spravilu lesa, ki so
dobili od kmetov.
BJ
Obrambno usposabljanje mladih
Letos sodelovanje med celjsko In brežiško občino
s kulturno prireditvijo se
je v soboto končalo letošnje
obrambno usposabljanje
mladih, ki se po končani os-
novni šoli niso vključili
v srednje usmerjeno izobra-
ževanje; 66 mladih iz celj-
ske in brežiške občine je 14
dni taborilo v Mladinskem
učnem centru v Lokrovcu
in si pridobilo osnovna zna-
nja s področja splošne ljud-
ske obrambe in družbene
samozaščite.
Občinski obrambni center
usposabljanje teh šestnajst-
letnikov pripravlja vsako le-
to, program usposabljanja
pa je podoben kot v srednji
šoli. Mladi spoznajo pehotno
oborožitev, radiološko-biolo-
ško-kemično orožje, minsko-
eksplozivna sredstva in os-
nove prve pomoči. Za razli-
ko od programa v srednjih
šolah pa imajo nekaj več
praktičnega dela, kamor bi
lahko šteli postrojilne vaje,
streljanje z vojaško puško,
orientacijski pohod in spoz-
navanje sistemov napada,
obrambe in zasede.
Poleg osmih učnih ur vsak
dan, so imeli na taboru tudi
precej idejno-političnega de-
la in interesnih dejavnosti.
V lepo urejenem šotorskem
naselju v Lokrovcu je delo-
vala razglasna postaja, mladi
so izdajali svoj bilten, imeli
so številna športna tekmova-
nja, pripravih so akcijo boja
proti kajenju in predavanje
o odnosih med spoloma.
Obiskali so celjski muzej re-
volucije, udeležili so se gasil-
skega kongresa, ogledali pa
so si tudi občinski center
opazovanja in obveščanja.
Obrambno usposabljanje
je za vse mlade, ki ne nada-
ljujejo šolanja, obvezno in ga
pripravljajo vse občine. Or-
ganizatorji obrambnega
usposabljanja za mlade Ce-
ljane, ki so se po osnovni šoli
zaposlili, ostali doma na
kmetijah ah pa so nezaposle-
ni, si zato že nekaj let priza-
devajo, da bi občine med sa-
bo sodelovale. To bi uspo-
sabljanje pocenilo, pa tudi
pogoji dela bi se, na ta način
lahko izboljšali. Žal pa do so-
delovanja med občinami
celjske regije ni prišlo, sgj si
vsaka po svoje ureja lasten
center za usposabljanje. Le-
tos so se zato celjski organi-
zatoiji usposabljanja za so-
delovanje dogovorili z breži-
ško občino, od koder je pri-
šlo na taborjenje v Lokrovec
17 fantov in deklet. Celjani
upajo, da se bo sodelovanje
z Brežicami nadaljevalo tudi
naslednja leta.
ID
^l^reboidu še dovolj možnosti za teiefonsifi priključelc
skupnosti Prebold že ne-
potekajo priprave na iz-
»oldjK telefonskega omrežja za pre-
►e Cent® P^tno enoto. Z izgradnjo no-
lelefon^® bo mogoče priključiti 612
krai^ ^ Preboldu pa tudi v sosed-
Deig -^^ni skupnosti Šešče.
jark PTT Celje so že začeli kopati
^forisj^^^ za izgradnjo primarnega te-
h^eli v^v ""^^ežja. Najprej so z deh
^^^^ov-v vasi, kjer bodo letos
praznik krajevne skupnosti
Prebold. Ta dela so nujno potrebna, če
želijo v tej vasi preplastiti in na novo
asfaltirati cestne odseke.
Krajevni skupnosti Prebold in Šešče
se s celjskim PTT-jem redno dogovar-
jata ter sporazumevata o zbiranju de-
narja, dogovorili pa so se tudi, da bo
mogoče napeljati telefonsko omrežje
v Marija Reko po električnih drogovih.
To bo dela zelo pocenilo in poenosta-
vilo.
Nova centrala v Preboldu je edina
na celjskem območju, ki ima trenutno
dovolj zmogljivosti. Denar so doslej
združili le zainteresirani posamezniki,
združeno delo v Preboldu pa se akciji
še ni priključilo, čeprav potrebuje več
telefonskih priključkov pa tudi pove-
zav na posamezne računalniške siste-
me. Dolgoročno gledano bi se združe-
no delo moralo odzvati in sodelovati
pri akciji.
FRANC KUKOVNIK
Reforma, Slovenija in odstopi
Pogled jugoslovanske javnosti je bil minuli teden uprt
v center Sava v Beogradu, kjer je zasedal centralni komite
ZKJ. Podprl je stališča konference ZKJ, torej tudi
temeljno, daje gospodarska reforma nujna, in to čimprejš-
nja, saj je pogoj, da se bomo prebili iz krize. Bolj jasno kot
doslej je bilo izraženo, da zveza komunistov ne sme vleči
nase vseh zadev, ampak da mora vsakdo v okviru svojih
pristojnosti narediti tisto, kar mu je naloženo. To ne velja
le za komuniste v federaciji in njenih organih, ampak tudi
za vse člane ZK, od ozdov naprej. Jasno je bilo poudar-
jeno, da gospodarske reforme - z njo sta povezani reforma
političnega sistema in prenova zveze komunistov, kar
pomeni večjo demokratizacijo v jugoslovanski družbi - ne
morejo izpeljati komunisti sami (dva milijona članov je
manjšina, tako med zaposlenimi v Jugoslaviji kot med
prebivalstvom SFRJ), še manj pa jo lahko izpeljejo zgolj
z vodstva ZK.
CK ZKJ se ni mogel izogniti zaostritvam, ki so že
nastale, potem ko so bile potegnjene začetne poteze
gospodarske reforme. Enotno mnenje je bilo, da je pri
reformi treba vztrajati. Če bi tudi gospodarska reforma
1988/1989 doživela usodo preteklih, te pa se niso posrečile
predvsem iz strahu pred posledicami in nezadovoljstvom
delavcev, bi nezaupanje ljudi »v idejno in delovno sposob-
nost vodilnih subjektivnih sil«, kot je rekel Štefan Koro-
šec, novi sekretar predsedstva CK ZKJ, rudarjem
v Kisovcu, »še naraslo«. To pa bi bilo lahko usodno za vso
jugoslovansko skupnost.
O položaju v Sloveniji je bilo manj razprave, kot je bilo
pričakovati. Značilni pa sta, najkrajše povedano, ti misli:
da je za oceno položaja v Sloveniji odgovorno predvsem
slovensko politično vodstvo in da morajo na nesprejem-
ljive pojave v demokratičnem ozračju najprej reagirati
komunisti, v okoljih, kjer se taki pojavi dogajajo; in če kdo
ne veijame, da v Sloveniji ni protirevolucije in množič-
nega protiarmadnega razpoloženja, naj izvoli priti v Slove-
nijo in se na lastne oči prepričati, kakšno je resnično
stanje.
Seveda pa pozorposti jugoslovanske javnosti ni ušel
tudi nov način delovanja nekaterih članov najvišjega poli-
tičnega telesa v Jugoslaviji. Pri tem mislimo predvsem na
odstop dr. Radovana Radonjiča (po njegovih besedah, gre
pa za univerzitetnega profesorja, predsednika komisije
CK ZKJ za idejno in teoretsko delo, se čuti odgovornega,
ker je premalo naredil kot član CK ZKJ), o tem bodo člani
CK ZKJ razpravljali na prihodnji seji, na ponujeni odstop
Franca Šetinca (po njegovih besedah ni zadovoljen z rezul-
tati svojega dela v predsedstvu in z razmerami, ki bi omo-
gočale plodnejše delu članu predsedstva CK ZKJ), ki ga
predsedstvo CK ZKJ ni sprejelo, in na ponujeno rešitev
Staneta Dolanca, ki je postavil vprašanje, ali je res nujno,
da so ljudje na ključnih funkcijah v državi tudi člani CK
ZKJ. Ce bi te funkcije razmejili, bi bil Stane Dolanc takoj
pripravljen prepustiti svoje mesto v centralnem komiteju
komu drugemu. Naš komentar k temu bi bil, da bi to
vprašanje čimprej poskusili spraviti z dnevnega reda. Pri
tem kaže opozoriti, da je bila sprejeta usmeritev o razdr-
žavljanju partije, o poudaijeni vlogi zveze komunistov, ki
sestopa z oblasti; torej so vsa sporočila v korist zamisli
Staneta Dolanca.
Tako ločevanje zveze komunistov od oblasti bi pome-
nilo hkrati tudi začetek konca tega, da so bili partijski
organi velikokrat »dežnik« za svoje člane v državnih orga-
nih, za njihovo (ne)ukrepanie.
In da končamo temo o CK ZKJ: njegovo predsedstvo je
dobilo novega predsednika z enoletnim mandatom. To je
dr. Stipe Šuvar, kot smo napovedovali. V dvoboju kandi-
datov za to funkcijo iz ZK Hrvaške je Ivica Račan »dobil
manj glasov«, tako so nam bili povedali. Prvi odmevi
v tujini na to izvolitev so, da »se je politično vodstvo
Jugoslavije odločilo za tršo smer«, kot so poročale tuje
agencije. Ker pa vemo, da v življenju jutri nihče ne more
biti tak, kot je bil včeraj, se bo kaj lahko zgodilo, da bo
dr. Stipe Šuvar presenetil tiste, ki niso bili naklonjeni
njegovi izvolitvi.
Vsestransko slano morje
Ker je napočil čas dopustov - kakor za koga, lahko
rečemo - in ko je že letovanje v organizaciji sindikata
postalo za marsikoga nedosegljivo, prihajajo razveseljive
novice z Jadrana, da je ponekod še mogoče letovati ob
znosnih cenah. Strokovnjaki pravijo, da je možen najce-
nejši dopust v Črnogorskem primorju, kjer dobite sobo
(pri zasebnku, tretje kategorije) za 4.000 din, nekoliko
boljšo pa za 6.000 din. V Budvi trije obroki hrane stanejo
od 11.000 din naprej. Tudi otoki, zlasti Lastovo in Vis, so
med cenejšimi, računajo na dan na osebo (prenočišče in
hrana) okrog 20.000 din, zato je tudi le še malo prostih
mest.
Hkrati pa iz Dalmacije prihajajo nerazveseljive novice,
da sobarice v hotelih v koših za smeti najdejo iz dneva
v dan več praznih pločevik za pivo in za hrano, praznih
steklenic; vse to prinašajo tuji turisti letos spet s seboj.
Ponavlja se torej ugotovitev, da mnogi tuji gosti, zlasti iz
ZRN, pridejo na našo obalo varčevat, da si potem lahko
naslednje leto privoščijo poštene počitnice v bolj cenjeni
Španiji, Italiji, Grčiji in vse popularnejši Turčiji. Delno pa
je vzrok temu - in dejstvu, da je povprečno okrog desetine
tujcev manj, kot jih je bilo lani ob tem času na plažah
-	spretnost naših tekmecev, ki so znali izkoristiti sebi
v prid naše tegobe (med njimi so na veliki zvon obesili
tudi, da ni bilo bencina, daje primanjkovalo mesa, da so se
živila podražila čez vsakšno mero), da seje nezadovoljstvo
jugoslovanskih delavcev preneslo na ulice, kar pomeni
negotovost za turiste). Sicer pa bi človek rad videl tistega
turista, ki bi bil zdaj denarno sposoben in pripravljen vsak
večer uživati plodove morje - po 80.000 din za kilogram
bele ribe na žaru - tudi za deme ali dolarje. Še pred leti
-	po takratnih cenah - to celo za jugoslovanske dopust-
nike ni bil problem.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Celje ostaja središče icaicovostnega
zborovsicega petja
Predsednik skupščine ob-
čine Celje Tone Zimšek je
prejšryi teden sprejel pred-
stavnike Akademskega
pevskega zbora Boris Ki-
drič in mešanega pevskega
zbora Železničarskega pro-
svetnega društva France
Prešeren, ki sta na tekmo-
vanju slovenskih pevskih
zborov v Mariboru prejela
zlate plakete. Skupaj z dru-
gimi celjskimi pevskimi
zbori sta tako potrdila, da
Celje ostaja mesto kako-
vostnega petja.
Kakovost pa je tisto, kar je
v času omejitev na vseh po-
dročjih vredno in potrebno
podpirati. To so že lani na
zasedanju skupščine občin-
ske kulturne skupnosti zah-
tevali tudi delegati. Kot je na
sprejemu povedala predsed-
nica te skupščine Anka
Aškerc, pa je bilo bore malo
ali nič narejenega, da bi ka-
kovost dejansko dobila
prednost pri zagotavljanju
ustreznih pogojev za delo in
nadaljno rast. Dirigenta
obeh zborov - Adriana Po-
žun in Edvard Goršič - sta
med problemi, s katerimi se
pri svojem delu z zboroma
srečujeta, izpostavila pred-
vsem nerešene prostorske
pogoje. Možnosti za njihovo
razrešitev zaenkrat še ni, po
besedah Toneta Zimška pa
lahko društva upajo na bolj-
še pogoje šele z ureditvijo
mestnega gradu. Že v začet-
ku tega meseca nameravajo
za njegovo obnovo opredeliti
izhodišča. Do ureditve bo se-
veda še dolga pot, v tem času
pa bodo v občini še naprej
računali na zavzeto in vztraj-
no ljubiteljstvo, ki lahko pri-
vede tudi do kakovosti, ka-
kršna je lahko v ponos vsa-
kemu mestu. Oba zbora sta
to že dokazala, na sprejemu
pa so njuni predstavniki iz-
razili pripravljenost in željo
za tesnejše medsebojno so-
delovanje tudi pri obUkova-
nju zahtevnejših programov.
Potrošniki kritično o trgovcih
¥ CeUu so predlagali, da bi ustanovili republiški organ
potrošnikov
v Celju sicer posluje ne-
kaj trgovin, ki nimajo svo-
jega sedeža v Celju (Agro-
tehnika, Eiektrotehna, Mer-
catorjeva blagovnica na
Hudinji), mnogi Celjani se
oskrbujejo v Nami v Levcu
in Agrini v Žalcu, kljub te-
mu pa ostaja odprto vpraša-
nje ali Celje dovolj odpira
prostor delovnim organiza-
cijam, ki nimajo sedeža
v Celju.
O tem in še o drugih vpra-
šanjih so zelo kritično raz-
pravljali delegati na pro-
gramski konferenci svetov
potrošnikov v celjski občini.
Drugo vprašanje, ki ga ni
mogoče zanemariti, je odpr-
tost Celja jugoslovanskemu
trgu. Ocene o ponudbi blaga
široke potrošnje na policah
celjskih trgovin so zelo raz-
lične. Pri nekaterih vrstah
blaga (npr. pri ponudbi sad-
nih sokov seje pojavila vrsta
novih proizvodov, ki so kon-
kurenčni tako po kakovosti
in predvsem pri cenah) je po-
nudba pestra, medtem ko pri
drugih (primer papirne ga-
lanterije) prevladuje ponud-
ba sicer kakovostnih, a dra-
gih proizvodov slovenskih
proizvajalcev.
Posebno vprašanje so tudi
odnosi med kupci in proda-
jalci. Odnos bi lahko označili
kot nekaj vmes med tistim,
kar človek kot potrošnik do-
življa na zahodu, kjer velja
reklo, da ima kupec vedno
prav in tistemu, kar doživlja
v deželah »realnega« soci-
alizma, kjer je potrošnik za
prodajalca zgolj nujno zlo.
Najbrž pri nas potrošnikova
zahteva ni pretirana, če želi,
da bi delala v samopostrežni-
cah vsa blagajniška mesta,
da ne bi čistili trgovin pred
koncem poslovnega časa, da
bi bile prodajne vitrine z
som snažne in privlačne, (j.'
ne bi z gostinskih lokalo,"
snemali prtov z miz, dokl^,
za njimi sedijo gostje.
Opredelitev vloge svew
potrošnikov je široka, ven
dar je spričo sedanjih eko
nomskih zakonitosti tudiiijj
zorna. Zato so delagati
zadnji seji sveta potrošnikov
pri občinski konferenci soci.
alistične zveze v Celju pre(j.
lagaU, da bi se ustanovil re.
publiški organ potrošnikov
ki bi enotno nastopal s svoji!
mi zahtevami. Podobno bi
veljali razmišljati tudi pri ti.
stih, ki so nosilci naše oskr.
be. Trgovci naj bi postali bolj
elastični, zlasti zdaj, ko je
sprejet nov poslovni čas od-
piranja trgovin in lokalov,
delegati pa so imeli tudi nanj
veliko pripomb.
ZDENKA STOPAR
Otroci iz Arilja na Šmarskem
Trideset otrok iz srbske občine Arilje, ki_ je pobratena
s šmarsko, je prejšnji teden pripotovalo v Šmaije, da bi,
skupaj s svojimi vrstniki, preživeli deset dni počitnic v tej
občini. Gre za dolgoletno sodelovanje na tem področju,
organizirata pa ga občinski konferenci SZDL iz Smaija in
Arilja. Prihodnje leto bodo namreč šmarski otroci počitni-
kovali v občini Arilje.
Šolaiji iz Arilja bodo gostje mnogih družin na Šmarskem,
občinska konferenca SZDL pa je pripravila tudi skupen
program bivanja: ogled Kumrovca, Spominskega parka
Trebče in proizvodnje v temeljni organizciji rogaške Ste-
klarne »Dekor« v Kozjem. Mladi gostje bodo, skupaj z gosti-
telji, preživeli dan na Donački gori ter se pomerili v športnih
in družabnih igrah. Brez dvoma gre za tisto pravo, spontano
zbliževanje in prijateljevanje mladih dveh narodnosti, brez
parol in vznesenih besed.
M. A.
V Grižah dobili novo vozilo
v počastitev Dneva borcev so griški gasilci na priložnostni slovesnosti prevzeli v uporabo novo
sodobno orodno vozilo, ki je namenjeno hitrim intervencijam, še posebno v obrobnih hribovitih
predelih. Sredstva za nakup so zbrali z lastnim delom, s pomočjo krajanov, združenega dela,
obrtnikov in Samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost. Na priložnostni slovesnosti
so podelili plakete in priznanja, najzaslužnejši člani društva pa so prejeli bronasto skulpturo
»Florjana« - zaščitnika gasilcev.
L. KORBER
Praznovali
so ob
jezeru
Krajevni skupnosti Škof-
ja vas in Vojnik sta svoj
krajevni praznik letos pro-
slavili ob Šmartinskem je-
zeru, kjer se je zbralo pri-
bližno 500 krajanov.
Za praznik so se spomnili
uspešno izpeljanih akcij
v preteklih mesecih kot je bi-
la dograditev kanalizacije,
asfaltiranje 2 kilometrov kra-
jevnih cest in nova samopo-
strežna trgovina.
Nekateri problemi pa še
čakajo, da jih skupno rešijo,
to pa so nekateri cestni odse-
ki, ureditev mostu čez Hudi-
njo in telefoni.
Pri tem računajo na po-
rrioč delovnih organizacij,
obrtnikov in posameznikov,
ki so že doslej prispevali za
hitrejši razvoj krajevnih
skupnosti.
METKA VERDEV
Dela za
knjižnico
v občinski matični križnici
v Žalcu so odprli zanimivo raz-
stavo likovnih del, podarjenih
knjižnici. Uvodno besedo o av-
torjih je podala likovna kriti-
čarka Marlen Premšak. V krat-
kem glasbenem programu pa
^sta sodelovala pianistka Brina
Zupančič-Rogelj in violinist
Marko Zupan. S svojimi deh
pa so knjižnico obogatili: Adi
Arzenšek, Janez Boljka, Anton
Herman, Hmezad (delo D. Kle-
menčiča-Maja), Darinka Pavle-
tič-Lorenčak, Borut Pečar, Bo-
gdan Potnik, Rudi Španzel,
Veljko Toman, Alojz Zavolov-
šek in Biljana Umkovska.
L. KORBER
. JUUJ 1981
NOVI TEDNIK - STRAN 7
je Luka? In ko so se učenci ob koncu smejali na njegov račun, jih je »zabil«: »Vi se
ksr smejte, najedel sem se pa le!«
Učimo se opazovati, ocenjevati, sprejemati kritiko in nastopati pred javnostjo. Prime-
ren krožek tudi za bodoče politike?
Nase oiroško igrišče le oder
Zanimiva Uelavnlca na osnovni šoli v Šmarju
Kako zanimivo, prijetno,
zabavno in za življenje ko-
ristno je lahko delo v šol-
skem gledališkem krožku.
O tem smo se prepričali, ko
smo, tik pred koncem šol-
skega leta, obiskali takšen
krožek na osnovni šoli
v Šmarju, ki ga že vrsto let
vodi mentorica Tanja Jur-
jec. Gre vsekakor za svoje-
vrsten eksperiment, za no-
vost, ki se je v praksi pred-
vsem pokazala kot odlična
pot pri gradnji otrokove ce-
lovite osebnosti.
Vsak teden se zbere sku-
pina, petnajstih, dvajsetih
učencev, ki v krožku dela po
načrtih gledališkega labora-
torija. Njihova srečanja pote-
kajo po programu; najprej
sprostitvene v^e, nato go-
vorne vaje, vaje izraznosti,
teoretični del in družabne
igre. Namen sprostitvenih
vaj je aktivnost vsakega po-
sameznika, ki se navaja
na vztrajnost, samodiscipli-
no, natančnost, temeljitost,
sproščanje telesnih gibov,
zraven pa dobi še občutek
varnosti na odru.
Z vajami izraznosti hočejo
doseči kontrolirano ravnanje
celotnega telesa in posamez-
nih delov, učijo se opazovati
druge in same sebe, spozna-
vajo vsak svoje lastnosti in
lastnosti drugih, učijo in va-
dijo se v kritičnosti; kritike
samokritike, nastopanja
pred javnostjo. Trema počasi
^ginja, raste samozavest,
vadijo tudi gibčnost telesa,
^iniiko obraza, posnemajo
^vali, pojave v naravi, ob iz-
glasbi učenci z gibi iz-
razajao svoja čustva. Pri
vsem lem pa se ves cas igra-
jo! Njihovo igrišče je učilni-
ca, je oder.
Igre, resne In
zabavne
Kako vse to v praksi pote-
ka, je treba videti, slišati, biti
zraven. Videti listje na dre-
vesu, ki ga pozibava rahel je-
senski vetrič, liste na dreve-
su, ki jih močnejši veter od-
trga od vej in ki potem pleše-
jo v zraku in pristanejo na
zemlji. Ali pa videti uraijevo
delavnico, polno najrazhč-
nejših ur, ki tiktakajo. Nasta-
jajo prave majhne predstave,
neme, a še kako zgovorne.
Delati se, igrati kot da ne-
kaj delaš in opazovati, oce-
njevati, iskati napake, ugiba-
ti in uganiti. Vsak gib je po-
memben, izraz na obrazu po-
ve veliko. Tokrat so kuhali,
jedli in brah časnik. Učenec
je stopil na »oder« in pri-
pravljal jed, drugi je jedel in
treba je bilo ugotoviti kaj je.
Tretji je bral jutranjik, pri
tem pa mu je nagajala muha,
četrti je telefoniral. Ostali,
»publika«, so ga opazovali,
ugibali, ocenjevali, komenti-
rali napake. Ni namreč vse-
eno, kako primeš j^ce in ka-
ko klobaso. Jajce je vendar
lažje! Nekdo je rekel, da drži
Boštjan časnik preblizu
očem. Pa ga je drugi hitro
opomnil, da je Boštjan ne-
mara daljnoviden. In tovari-
šica Tanja je hitro posredo-
vala, da so dobili nov poda-
tek: Boštjan slabo vidi. Si
predstavljate, kako težko je
povedati, zgolj z gibi in mi-
miko, da si skuhal kokice,
jajca s šunko? Ali pa uganiti,
da tvoj sošolec je juho z re-
zanci, zrezek, solato in da za
povrhu spije še kokakolo?
Seveda je pri tem ocenjeva-
nju, ugibanju in iskanju na-
pak vse polno smeha, iskri-
vih pripomb in zadovoljstva,
tako tistih, ki »ipajo«, kot
ostalih, ki opazujejo. Ni ga
krožka čez naš krožek, bi re-
kli učenci.
Tudi teorija mora biti
Ta del obsega pogovore.
Pogovaijajo se o izbiri in iz-
koriščenosti prostora na
odru, o njegovi urejenosti,
o izbiri in uporabi rekvizitov,
o svetlobnih in zvočnih po-
magalih ter njih učinkih,
o poklicih v gledališču. Ugo-
tavljajo povezavo med sproš-
čevalnim programom in po-
stavitvijo gledališkega dela
na oder. Pogovaijajo se o
predstavah, ki si jih skup^
ogledajo v okviru abonmaja
Kozjansko ali v celjski gleda-
liški hiši. Srečujejo se z igral-
ci, režiseiji.
Tedenska srečanja vedno
sklenejo z družabno igrico
po izbiri mentorja ah po za-
mislih otrok. Namen tega de-
la je telesna in duševna spro-
stitev ter občutek prijetnega
zaključka vsakokratnega sre-
čanja.
Prava odrsica
predstava
Po letu dni dela v gledali-
škem krožku nastane gleda-
liška skupina. Od teorije
k praksi, bi lahko rekli. To je
obenem tudi prikaz rezulta-
tov dela v krožku pred zuna-
njimi gledalci. V pravkar mi-
nulem šolskem letu so pri-
pravili dve igrici. Ob Novem
letu so se predstavili s prilož-
nostno igrico Svetlane Ma-
karovič, potem pa so se lotili
otroške igrice z naslovom
Mali strah Bav-bav. Z njo so
nastopili na šmarski občin-
ski Naši besedi, na območ-
nem srečanju, maja pa so
celjsko regijo zastopali na
zaključnem srečanju gledali-
ških skupin Slovenije v Žal-
cu. Občinstvo je bilo navdu-
šeno, kritiki so izrekli in za-
pisali samo najlepše ocene.
Učenje, igra, šola za življe-
nje, odlična odrska predsta-
va, nemara tudi »zametek«
kakšnega novega slovenske-
ga gledališkega igralca, vse
to in še več je strnjeno v delu
in življenju gledališkega
krožka in gledališke skupine
na osnovni šoli v Šmaiju.
Eksperiment, ki ni več eks-
periment, ampak posnema-
nja vredna vsebina in oblika
dela z mladino.
MARJELA AGREŽ
»Kaj mislite, s kom se je po-
govarjal Ožbolt?« je vpra-
šala tovarišica Tanja. Tudi
telefonski pogovor je lahko
zanimiva in zabavna pred-
stava.
'istje
je plavalo v zraku in pristalo na tleh.
Spretne roke Fanike Šergan
Fanika Šergan iz Rečice
je prava umetnica v plete-
nju ličnih izdelkov iz vrho-
vih šib. Pa ne plete le košev;
tudi zibeli, bakule in še bi
se našlo kaj v njeni zbirki.
Koše tudi prodaja in pravi,
da je po njih kar veliko po-
vpraševanje.
Ko ji je bilo trinajst let jo je
ata naučil skrivnosti pletenja
za svoj hobi,« je povedala.
Faniki Šergan delajo živ-
ljenje prijetno drobne in za
marsikoga nepomembne
stvari. V njeni kuhinji se po-
leg pletenih izdelkov bohoti
velik sršenji panj. Na,nj je ze-
lo ponosna in ga ne bi dala za
nič na svetu. Našla ga je so-
seda in ji ga poklonila. »Meni
se je to tako ,dopadlo', da
sem ga na vsak način hotela
imeti. Sedaj ga bom dala še
polakirati, potem bo šele lep!
Ampak pomislite, kako je
,žvad kunštna', da naredi
takšne stebre! To je prava
stolpnica z osmimi nadstrop-
ji,« se še vedno ne more na-
čuditi Fanika.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Sršenja stolpnica z osmimi
nadstropji.
košev, koškov... Takrat je
pletla in pletla, kadar se ji je
zahotelo. Kaj pa danes, ko
mora opraviti še vsa gospo-
dinjska dela? Če ne gre dru-
gače, dela tudi ponoči. Naj-
primernejši pa so dnevi, ko
se zaradi de^a zadržuje v hi-
ši, ali zvečer, ko že postori
vse kar je potrebno. Pri svo-
jem delu mora večkrat zvrta-
ti tudi kakšno luknjo v les,
pa kaj izrezljati m podobno.
Pa pri tem nima pomočni-
kov. »S ,pormašino' sama
zvrtam luknje, ker sem si ku-
pila orodje, ki ga potrebujem
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Šentjursko poreklo evropskega mojstra
Skladatelj Hugo Wolf letos v središču pozornosti
Letos mineva 85 let od
smrti skladatelja, mojstra
poznoromantičnega samo-
speva Huga Wolfa, ki se je
rodil 13. marca 1860 v Slo-
venj Gradcu. Jubilej je po-
memben zaradi tega, ker
domala ves evropski kul-
turni prostor slavi njegovo
delo in njegov prispevek
h glasbeni kulturi, za nas pa
je pomembno to, ker so razi-
skovalci njegovega življe-
nja in dela dokončno potr-
dili, da njegov rod izhaja iz
Šentjurja pri Celju - vse do-
slej je namreč ta domneva
bila sporna.
O Hugu Wolfu je bilo do-
slej napisanih že šestdeset
življenjepisov, med njimi je
najpomembnejši rodovnik,
ki ga je izdelal nemški muzi-
kolog dr.VValther Rau-
schenberg iz Frankfurta. Le-
ta 1940 je bil objavljen v Le-
ipzigu in že iz njega je bilo
razvidno, da predniki očeta
Huga Wolfa izhajajo iz Šent-
jurja pri Celju. Očetov pra-
ded Joseph Vouk je živel
v Šentjurju, stari oče Maksi-
milijan pa seje preselil v Slo-
venj Gradec in tam nadalje-
val rod s ponemčenim ime-
nom Wolf. Mati Katarina, ro-
jena Nussbaumer (Orehov-
nik) je bila rojena v Naborje-
tu (Malborhetto v Kanalski
dolini). Njen stari oče Ga-
šper se je pisal Orehovnik in
je bil rojen v Mojstrani. Hu-
gov oče Filip je bil krznar in
trgovec z usnjem, a bil je tu-
di navdušen glasbenik. Igral
je viohno, kitaro, klavir, flav-
to in harfo, imel je celo hišni
orkester. Hugo je bil glasbe-
no zelo nadarjen. Oče je
kmalu odkril njegov talent
in ga je začel sam poučevati.
S petim letom je že sodeloval
v očetovem orkestru, imel je
absoluten posluh, s šestim
letom je prvič javno nastopil.
1867 je pričel obiskovati dvo-
jezično osnovno šolo v Slo-
venj Gradcu - istega leta pa
jim je pogorela hiša. Hugo se
je izpopolnjeval pri klavir-
skem učitelju Sebastianu
Weixlerju. Ko je bil star de-
set let, so ga vpisali v nižjo
gimnazijo v Gradcu, nato je
nadaljeval šolanje v Št. Pa-
vlu na Koroškem in v Mari-
boru, kjer je spoznaval tudi
slovenščino - sicer pa se je
posvečal samo glasbi. Leta
1875 je odšel na Dunaj in se
vpisal na konservatorij. Štu-
diral je klavir, harmonijo in
kompozicijo. Že po dveh le-
tih študija je vse pustil, kajti
bil je vihrave in čudaške na-
rave, tudi kljubovalno vztra-
jen. Odločil seje, da se bo na
Dunaju sam izobraževal. To
so bila leta pomanjkanja in
revščine. Preživljal se je
s priložnostnim igranjem na
klavir, korepetiranjem in po-
učevanjem, ob tem pa je
vztrajno študiral dela Bacha,
Beethovna, Schuberta in
drugih. Njegov največji vzor-
nik je bil Wagner.
Leta 1887 je dobil mesto
drugega dirigenta v salzbur-
ški operi, a se je že po letu
dni vrnil na Dunaj; 1884 je že
postal glasbeni kritik pri ča-
sopisu Wiener Salonblatt, po
štirih letih pisanja, kjer je
poveličeval Wagnerja in na-
padal Brahmsa, seje povsem
posvetil komponiranju. 1887
mu je umrl oče, kar je v skla-
datelju spodbudilo ustvarjal-
ni zagon in nastopila so nje-
gov^a najplodnejša leta. Za-
ložbe so pričele objavljati
njegova dela, na koncertih
so izvajali njegove pesmi, tu-
di priznanja so pričela priha-
jati. 1897 so na Dunaju tudi
ustanovili Društvo prijate-
ljev Huga Wolfa. Njegovi
največji uspehi so samospe-
vi, napisal jih je preko tri sto,
ustvaril je več zborovskih
del, skladb za klavir in orke-
ster, opero Corregidor in pe-
smi z orkestralno sprem-
ljavo.
Njegovo ustvarjalno delo
je prekinila neozdravljiva
bolezen. Doživel je živčni
zlom, po neuspelem posku-
su samomora so ga premesti-
li v bolnišnico za duševne
bolezni, kjer je 22. 2. 1903
umrl. Pokopan je na Dunaju
v	Beethovnovi in Schuberto-
vi	bližini.
Letos je bilo v Slovenj
Gradcu že nekaj prireditev,
a v bistvu smo se v Sloveniji
dokaj skromno odzvali po-
membnemu jubileju. Dej-
stvo je, da Huga Wolfa bolj
poznajo v drugih evropskih
državah kot pa pri nas. Nje-
govo glasbeno delo bodo
morali oceniti strokovnjaki,
brez dvoma pa bi kazalo
takšnega človeka ustrezno
umestiti v našo zgodovino.
V Gradcu ima spomenik, še
v letu njegove smrti so na
njegovi rojstni hiši v Slovenj
Gradcu postavih spominsko
ploščo.
DRAGO MEDVED
Eksplozija barve
Razstava slikarskih del Jureta Šarlaha
v Likovnem salonu je odpr-
ta razstava slikarskih del Ju-
reta Šarlaha in portretov, na
katerih so tega znanega likov-
nega ustvaijalca upodobili
mlajši celjski likovni umetni-
ki Jana Vizjak, Franc Purg,
Borut Hlupič in Radovan
Jenko.
Jure Šarlah, doma iz Brezja
pri Slomu v šentjurski občini,
je že od rane mladosti čutil po-
sebno nagnjenje do slikarstva.
Leta 1944 je bil sprejet na šolo
za umetno obrt v Gradcu, ki pa
jo je po 6 mesecih zapustil in se
pridružil Šercerjevi brigadi.
Po vojni je najprej nadaljeval
šolanje na celjski gimnaziji.
Nato se je zaposlil in do leta
1968 opravljal različna dela. Ko
so ga to leto invalidsko upoko-
jili, se je spet intenzivneje zj
čel ukvaijati s slikarstvom.
Njegovi slikarski začetki j,
povezani s klasičnim realij
mom, čeprav je že takrat nn^
goče opaziti poudarjanje n^
tranjega izražanja skozi isilj.
nje zunanje oblike. Njegov sk
karski opus obsega urbant
krajino, figuro in čisto barvne
kompozicijo, značilno za nje.
gova dela pa je, da je barvj
vselej pomembnejša od same
vsebine slike. S prepletanjem
barve in njene urejenosti
v prostoru se Jure Šarlah pri.
bližuje vidikom abstraktnega
ekspresionizma.
Razstava tega nedvomno za-
nimivega likovnega ustvarjal-
ca bo v Likovnem salonu na
ogled do srede.	ic
VI. Savinjski zbornik
V počastitev 120-letnice II. slovenskega tabora bo odbor za
založništvo in tisk pri občinski kulturni skupnosti izdal šesto
številko Savinjskega zbornika. Izšel bo septembra, izdajatelj pi
že zbira prednaročnino. Uredniški odbor je tudi tokrat poskrbel
za zanimivo in pestro vsebino, k sodelovanju pa so povabili
vrsto najuglednejših piscev, ki bodo strnih gospodarski in druž-
beni razvoj občine v zadnjih petih letih. V literarnem in likov-
nem delu zbornika se bodo predstavili Ervin Fritz, MiloJ
Mikeln, Meta Rainer, Neža Maurer, Dane Debič, Drago Kumer.
Milan Apih, Rudi Španzel, Jelica Žuža in še vrsta drugih. Tokrat
se bodo predstavili tudi soustvarjalci iz pobratene občine Km-
ševac.	T. T
Otroški prsti oblikovali glino
Do konca tedna bo v prostorih Muzeja revolucije v Celju
na ogled razstava kiparskih del učencev osnovne šole
Frana Kranjca s Polul. Nekaj mesecev so delali pod men-
torskim vodstvom Vilibalda Kr^nca in ustvarili številne
zanimive izdelke iz gline. Predstavlja se 13 osnovnošolcev
od tretjega do sedmega razreda, ki jim je bila to prva
tovrstna izkušnja. Za mnoge je bila izredno zanimiva, saj
v šoli pri rednem pouku ponavadi ni časa za tovrstno
likovno ustvaijalnost. Delo z mladimi pa je bil tudi preiz-
kus za mentorja, ki namerava v prihodnje nadaljevati
s tovrstnim delom. Tudi v prihodnjem šolskem letu bi rad
nadaljeval s kiparsko likovno kolonijo na polulski šoli,
vabijo pa ga tudi, da bi sodeloval pri interesnih dejavno-
stih Pionirskega doma. Vse to bo seveda odvisno od časa,
ki mu bo na voljo, od zagnanosti otrok in širše pomoči.
TC
Plesni vrvež v
Pionirskem domu
Več kot 200 mladih plesal-
cev Plesnega studia Celje,
ki deluje v 12 skupinah, se
je v juniju predstavilo na
odru Pionirskega doma
Cvetke Jerinove na letnih
produkcijah. Plesalci so
predstavili vse znanje
v plesnih gibih, ki so ga
osvojili v letošnji sezoni,
produkciji pa so ločeno pri-
pravili skupine Igen ter Me-
tuljčki in Plesno gledališče,
skupaj z ostalimi skupina-
mi, ki jih vodi koreografi-
nja Gordana Stefanovič-Er-
javec.
Plesni studio Celje vklju-
čuje plesalce od 5 do 25 leta
starosti, učni plesni progra-
mi pa so prilagojeni starosti
in znanju ter fizičnim spo-
sobnostim mladih ustvarjal-
cev. V okvirne učne progra-
me sta koreografa Igor Jelen
in Gordana Stefanovič-Erja-
vec zajela osnove klasičnega
baleta, sodobne plesne teh-
nike, jazz, koreografsko de-
lavnico in za najmlajše pro-
gram Plesne abecede, kjer
otroci s pesmijo, plesom in
likovnim izrazom spoznava-
jo gib skozi igro.
V letošnji plesni sezoni sta
koreografa Igor Jelen in
Gordana Stefanovič-Eijavec
pritegnila v pedagoško delo
še malce izkušenejše plesal-
ke, tako da so kot asistentke
pomagale Tina Gorenjak,
Natalija Jenko, Irena Taba-
kovič, Mojca Trobentar, Kse-
nija Steblovnik, Gordana
Premužič, Janja Judež in
Mirjana Dževerdanovič.
Skupine Igen A, B in C ter
Metuljčki A, B in C so svojo
letno produkcijo poimeno-
vale Pregled skozi čas, vanjo
pa so vključile odlomke iz
plesnih postavitev, ki so jih
oblikovali v letošnji plesni
sezoni. Ostale skupine Ples-
nega studia Celje, ki jih ko-
reografsko s pomočjo svojih
asistentk vodi Gordana Ste-
fanovič-Erjavec, pa so pro-
dukcijo naslovile Kaleido-
skop. Tudi v okviru Kaleido-
skopa so plesalci obiskoval-
cem predstavih svoje delo
skozi vso plesno sezono, ob
odlomkih iz plesnih postavi-
tev pa so se na odru pionir-
skega doma Cvetke Jerinove
zvrstili še utrinki iz vaj, pri-
prav na gostovanja ter
ustvarjalnih razmišljanj ob
oblikovanju nove plesne
predstave. JVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Celjski gledališčniki so navdušili
Velik uspeh SLG Celje na Festivalu otroka v ŠIbenIku
Minuli petek so se iz Šibenika vrnili
celjski gledališčniki, ki so se udeležili
28. Festivala otroka. Številno občinstvo
in kritike so navdušili s predstavo Da-
leč od dvorca, v kateri je Bogomir Veras
ugledališčil in povezal tri Andersenove
pravljice: Kakor pravi stari je zmeraj
prav, Cesarjeva nova oblačila in Svinj-
ski pastir. Povezava teksta v smislu •
dramatizacije je v prologu in epilogu,
predstava pa je prepletena še s plesom
in songi, ki jih je zapisal Veras, uglasbil
pa Strniša.
Igra je po avtorjevih besedah namerue-
na otrokom od 7. do 77. leta starosti, o roj-
stvu te uspešne predstave pa Bogomir
Veras pravi: »Že ko sem delal dramatiza-
cijo, sem si želel, da bi necenene stvari
z odra prišle dragocene. Da bi misli prišle
do človeka, zato sem to tudi zapisal v igri,
kjer se pove, da je to igra za mlade in
stare, za vse ljudi, ki srce imeoo in oči, ki
k^ vidijo in čutijo kar se dog^a okrog
ryih. Pisal sem iz želje in potrebe, da bi
igralci živo, ne preveč gostobesedno od-
krivali eksistenčne probleme, ki post^a-
jo že problemi mladih ljudi in seveda
tudi starejših.«
»V Šibeniku'so nas ocenili skor^ tako,
da bi lahko rekel: prišli, videli in zmagali.
To se morda sliši zelo samohvalno, ven-
deir je res da še zlepa nisem slišal toliko
pohvalnih kritik na enem samem mestu,
pa naj gre za samo priredbo, ali za režijo.
ki je duhovita in humorna, ali pa za zelo
suvereno in kvalitetno izvajanje igralcev,
pa n^ bo to v igralskem, pevskem in
koreografskem smislu,« je po vrnitvT
v Celje povedal Bo^mir Veras. Celjski
gledališčniki so v Sibeniku predstavo
Daleč od dvorca izvedli že petdesetif
Obljublj^o pa, da s tem predstav še k
konec.
In kdo so tisti, ki so osvojili to lep«
priznanje v Šibeniku? Režiser Mirar|
Herzog, scenografka in kostumografti
Eka Vogelnik, igralci Borut Alujevii
Anica Kumrova, Bojan Umek, Drago Ka;
stelic in Bogomir Veras, songe je uglasbiJ
Strniša, koreografija pa je bila delo An«
Vovk-Pezdir.	NATAŠA GERKE^
Utrinek iz Kaleidoskopa Plesnega studia Celje.
Likovna zavzetost iviozirjanov^
Velikokrat se zanimivo li-
kovno dogajanje razvija tudi
v manjših središčih. V enem
od takšnih, v Mozirju, so od-
prli posebne galerijske pro-
store v letu 1982, saj prostori
knjižnične izposoje niso bili
najprimernejši. V galeriji pri-
redijo letno po 8 razstav.
V Gornji Savinjski dolini je
za likovno ustvarjanje precejš-
nje zanimanje. Ne nazadnje, ži-
vijo tu številni akademski in
ljubiteljski slikarji, med kateri-
mi sta najbolj znana Jaki in
Alojz Zavolovšek. V galeriji
prirejajo . poleg likovnih tudi
drugačne razstave. Tako so
med drugimi predstavili tudi
pisani svet žuželk-metuljev in
razstavo hranilnikov (hranilni-
štva) skozi čas. Veliko pozor-
nost je vzbudila, pred dvema
letoma, domača kitajska raz-
stava, na kateri so prikazali ki-
tajsko fotografijo iz prejšnjega
stoletja od 1880 naprej in likov-
na dela, ki so jih posredovali iz
Kit^ske. Na nekem mozir-
skem podstrešju so namreč na-
leteli na pozabljeno dragoceno
zapuščino naturalizirane Mo-
zirjanke Lole Haas, soproge di-
plomata v Šanghaju, ki seje po
soprogovi smrti naselila k so-
rodnikom Goričarjem. Žal je
bil večji del zapuščine, po kriv-
di nekdanje lastnice hiše, med
preurejanjem hiše uničen.
Predstavili so tudi znameni-
tega domačina shkaija Tratni-
ka, Kovačeviča iz pobratene
Cajetine, v zadnji likovni sezo-
ni pa so se zvrstili domača
amaterska slikarja Milica Zu-
pan in Jure Repenšek, kipar
Anton Blatnik, ki je začel
umetniško pot v Mozirju, za
njim pa ob dnevu mladosti
učenci gornjesavinjskih os-
novnih šol. Na tradicionalni
razstavi človek in delo« so se
predstavili n^bolj nadaijeni
osnovnošolski likovni ustvar-
jalci. Še letos bo v mozirski ga-
leriji na ogled, po Titovem Ve-
lenju, Celju in Mariboru, jubi-
lejna retrospektivna razstava
domačega umetnika Alojz^
Zavolovška.
V galeriji so z obiskom r^j
stav zadovoljni, s^ se števili
ljubitelji zelo zanim^o za
rijsko dejavnost in težko čaka-j
jo na razstave. Na razstave
haj^o tudi številni osnovni,
šolci v okviru likovne vzgoJ^
Za odmevnejše razstave
Zveza kulturnih organiza«
občine Moziije, ki je upravD^
lec galerije katalog, sicer P'''^'
spekt. Zveza je izdala proda)'' ,
uspešen likovni koledar
čega slikaija Gorana Horva^^i
Mozirska galerija hrani vecJ
število lastnih likovnih del '
s predvideno letošnjo širit^"^,
občinske knjižnice bodo P.j^
dobili približno 100 kvadratn"!,
metrov prostorov za P^^^j^
tev stalne zbirke likovnih
BRANE JERAI^^''
. lULlJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
BO turizem tudi bogatil?
^I^^igmsk^fonter^^
problemske konference
turizmu v Gornji Savinj-
Vi dolini v Nazarjah, ki jo
• organizirala mozirska so-
J® listična zveza, so se ude-
fiili številni turistični de-
flvci, predstavniki organi-
acii in skupnosti ter dru-
tits iz občine, območja in
rfoublike. Gre za prvo takš-
0 iniciativo socialistične
nc««' j® povedala Bogo-
L|la Mitič, predsednica re-
nubliSkega komiteja za tu-
lutra in gostinstvo.
V mozirski občim dosega-
jo v turizmu zadnja leta pre-
L\ manj kot bi lahko oziro-
ma so že. Kaže, da ljudi bolj
^inia donosnejše gozdar-
stvo in kmetijstvo, turizem
na nazaduje. Vendar pa bo
potrebno, glede na pretečo
nezaposlenost, so menili, tu-
namenjati vehko več
pozornosti, saj so prav v tej
panogi še največje rezerve.
Sicer pa ugotavljajo, da
v občini dosegajo dobre re-
zultate le posamezni zaseb-
niki, družbeno gostinstvo pa
je razdrobljeno in premalo
učinkovito.
Gornja Savinjska dolina
sicer za velike hotelske ob-
jekte ni primerna, zato pa bi
lahko več naredili na po-
dročju kmečkega turizma,
kjer so bih še pred dvemi leti
zgleden primer za vso Slove-
nijo, zdaj pa že ugotavljajo,
da so nekatere zmogljivosti
pri zasebnikih zastarele ozi-
roma premalo udobne za
bolj zahtevne goste. Zato je
nastal problem trženja, pro-
dajanja gornjesavinjskega
turizma.
Celovit projekt razvoja, ki
ga pripravljajo, predvideva
številne rešitve in delitev do-
line na štiri specifična turi-
stična območja. Prvo ob-
močje, Logarska dolina bi
predvsem ponujala mir in bi
jo tudi razdeUli na tri območ-
ja. Dolina bo tudi del bodo-
čega Kamniško-Savinjskega
parka. V Lučah bi ustvarjali
na dosedanji tradiciji in bi
ostale vas-hotel, ki bi jo do-
polnjevali na etnološkem iz-
ročilu, s pretežno zasebno
ponudbo. Tudi v Ljubnem bi
nadaljevali staro tradicijo in
dograjevali zasebni sektor.
V spodnjem delu dohne bi
v povezavi z Goltmi razvijali
ponudbo aktivnih športnih
programov. Gornji grad
z Zadretjem bi svojo ponud-
bo izpopolnjeval s svojimi
zgodovinskimi in kulturnimi
programi, v večji meri pa bi
zaživel tudi kmečki turizem
in novi penzioni.
Zoran Vudler, predstavnik
Celjske turistične zveze je
opozoril tudi na staro turi-
stično tradicijo doline in na
to, da turizem ne bo nikoli
osnovna dejavnost doUne,
bo pa dopolnilna. Kot je de-
jal, so v dolini pred vojno
imeli 26 tisoč nočitev, re-
kordnega leta 1970 54 tisoč
nočitev, lani pa samo 33 tisoč
nočitev. Kritizirali so Kom-
pas, ki da več turistov odpe-
lje iz dohne, kot pa jih pri-
pelje.
Občina Moziije je po števi-
lu nočitev v republiki na 33.
mestu, po številu gostov pa
je na 34. mestu. Na področju
gornjesavinjskega izletni-
škega turizma, ki ni vključen
v repubhško statistiko, je
Logarska dolina na 4. mestu.
Savinjski gaj pa na 10. mestu
v republiki.
Po obdobju industrializa-
cije in izkoriščenih preosta-
Uh gospodarskih možnosti
so v gornjesavinjskem turiz-
mu še velike razvojne rezer-
ve. V dvorani so obesili geslo
»Turizem smo ljudje«. Za
»Turizem nas bogati« pa se
bo treba še potruditi, je dejal
nekdo iz delovnega predsed-
stva. BRANE JERANKO
Vasice igre v
Rečici ob Savinji
Tradicionalne vaške igre,
ki so jih minuli vikend prire-
dili v Rečici ob Savinji so
bile že desete zapored. Traja-
le so tri dni in sicer petek,
soboto in nedeljo. V petek je
bila otvoritev prodajne raz-
stave slik Vlada Parežnika in
nato kulturno zabavna prire-
ditev, ki je trgala vse do ju-
tranjih ur. Namen te priredi-
tve je bil prikazati kulturni
utrip v kraju, ki je, kot se je
izkazalo, dokaj pester, saj je
sodelovalo tristo krajanov,
kar je za KS v kateri jih živi
tri tisoč, veUka številka.
V soboto so prirediU tek-
"lovanje v ženskem nogo-
"^etu, kjer je bila n^uspeš-
nejša ekipa iz Rečice. Žal pa
Je^adi dežja odpadel tenis.
N^bolj zabavno pa je bilo
^ nedeljo, ko so ekipe: Ho-
Rečica, Nizka, Prihova,
Poljane im Pobrežje merile
moči v osmih precej
smešnih disciplinah. Naju-
spešnejša je bila ekipa Po-
kije večkratni prvak.
Organizator iger je Turi-
sucno društvo, katerega cilj
J®' aa s pridobljenimi finan-
cami olepša okolje v Rečici
ter k sodelovanju privabi
čim več krajev. Prav tako si
želijo, da bi Vaške igre bile
nekakšen prikaz spretnosti
značilnih za ta del Savinjske
dohne. Predsednik TD
Skočnik Jože pa pravi, da ga
moti le to, ker se krajani v or-
ganizacijo vključujejo pre-
malo številčno in ker v Reči-
ci nim^o nobenega preno-
čišča, niti nobene »pametne«
gostilne.	E. E.
Maskota ekipi Poljane ni prinesla prvega mesta, pač pa
je privabila dež.
je bilo slišati ob igri pranger ter nošnji v košu.
Turistična
vzgoja v šoli
V	šoli v Podčetrtku tu-
ristični vzgoji posvečajo
že dalj časa posebno po-
zornost.
Tako ima šolsko turi-
stično društvo prostore,
panoje in seveda svojega
mentorja. Glavne naloge
mladega članstva so raz-
stavljanje propagandne-
ga gradiva turistične po-
nudbe, prodaja značk,
razglednic, spominkov
ter urejanje okolja. V lan-
skem šolskem letu so
usposobiU nekatere učen-
ce kot vodiče za oglede
šole in okohce. Na šoli de-
luje tudi turistični kro-
žek, ki je namenjen turi-
stični vzgoji učencev od
5. do 8. razreda. Delavci
šole vključujejo turistič-
no vzgojo z naravoslovni-
mi in akcijskimi dnevi
v redno izobraževanje.
Učenci sod^ujejo na li-
kovnih in hterarnih nate-
čajih in v letošnjem letu
je dobilo priznanje in
pohvale Celjske turistič-
ne zveze 7 učencev. Učen-
ci se udeležujejo tudi ak-
cij urejanja okolja.
V	tem turističnem kra-
ju nameravajo uvesti turi-
stično vzgojo kot fakulta-
tivni predmet v šolski uč-
ni program.	B.J.
Poletne sline
domačega turista
Marsikomu, kije bil nava-
jen poleti preživeti nekaj dni
tudi ob morju, se bodo letos
le cedile sline ob televizij-
skih in časopisnih slikah
z jadranskih plaž. Kot pravi
novinarka v uvodniku pore-
škega občinskega Usta:
v modi niso zagoreli, temveč
beli, prosojni toni, moderni
pa bodo vs^ še nekaj let.
Ob tem, ko ob splošni dra-
ginji le nemočno vijemo ro-
ke, smo kontinentalci kar
malce jezni na jugoslovan-
ske turistične delavce, češ da
s cenami pretiravajo še bolj
kot je potrebno. V Poreštini,
širšem območju mesta Po-
reč, pa znajo povedati kakš-
no tudi na naš račun.
Novinarka časopisa Poreč-
ki glasnik. Duška Jekič, pr-
vi, da potrebuje jugoslovan-
ska družina za desetdnevne
počitnice v okolici Poreča
okoli 150 starih milijonov di-
narjev. To je po eni strani
ogromno, po drugi pa obsta-
ja še precej vrst cenejšega le-
tovanja, ki so jih že pred leti
odkrili tuji turisti. Gre za na-
mestitev v apartm^ih, kjer
lahko gostje kuhajo sami
- torej jih hrana in pijača ne
staneta več ko doma.
Duška Jekič pravi tudi, da
domači gostje še dandanaš-
nji ne načrtujejo dopusta
pravočasno, čudno pa se jim
zdi tudi, da bi nekaj mesecev
pred poletjem za dopust na
morju varčevali. Za razliko
od domačih so se tiyci, če-
prav večinoma z višjim stan-
dardom in ob zanje izredno
ugodnem deviznem tečaju
konvertibilnih valut, tega že
zdavn^ navadili.
Še pred nekaj leti smo iz
tujcev, ki so ob večerji na
hotelski terasi spili le liter
mineralne vode, brili norce.
Zdaj bi bilo prav, če se tudi
sami storimo kaj podobnega.
Drugače se nam bodo še na-
prej po morju te cedile sline.
BRANE PIANO
Osnove so, manjka kakovosti
Ocena gostlnsko-tuNstlčno ponudbe
Za gostinsko-turistično
dejavnost v celjski občini
velja, da je premalo organi-
zacijsko povezana in zato
razdrobljena, da je slabo
povezana z dejavnostmi, ki
jo dopolnjujejo, da beležijo
premajhen porast turistič-
nega povpraševanja in da
kakovost ponudbe ni na
ustrezni ravni. To so glavne
ugotovitve iz ocene, ki so jo
sestavili na občinskem ko-
miteju za družbenoekonom-
ski razvoj, obravnaval pa jo
je izvršni svet.
V občini je lani poslovalo
37 gostinskih enot v družbe-
nem in 57 enot v zasebnem
sektoiju, ki so skupno zapo-
slovale več kot 1200 delav-
cev. Vendar ta dejavnost lani
ni ustvarila spodbudnih re-
zultatov. Sredstva akumula-
cije so lani znašala le nekaj
več kot odstotek celotnega
prihodka, sredstva za repro-
dukcijo pa nekaj 'več kot
2 odstotka, kar pomeni, da
lani niso bila možna večja
vlaganja v nove objekte.
Osebni dohodki so bistveno
zaostajali za gospodarstvom
in so v povprečju znašali ne-
k£0 več kot 254 tisoč dinar-
jev, kar je tudi prispevalo
k fluktuaciji kadrov. Letos
se pogoji gospodaijenja niso
spremeniU, pač pa rezultati
letošnjih prvih mesecev ka-
žejo, da se je stanje celo po-
slabšalo. V strukturi dehtve
celotnega prihodka znaša
delež porabljenih sredstev
skoraj 60 odstotkov. Čisti do-
hodek je bil namenjen skoraj
v celoti za osebne dohodke.
Zaradi nizke akumulativno-
sti tudi letos večje naložbe
ne bodo mogoče. Tako načr-
tujejo le obnovo depandanse
Beograd v okviru Zdraviliš-
ča Dobrna, v Celju pa adap-
tacijo Mignona in gostilne
Ob Savinji. Sicer pa podatki
o številu gostov in nočitvah
kažejo, da v Zdravilišču Do-
brna narašča število tujih go-
stov, daljši pa je tudi pov-
prečni čas njihovega biva-
nja, v Celju pa je število go-
stov lani upadlo.
Na osnovi vseh teh podat-
kov ugotavljajo, da je Celje
v kakovosti ponudbe že do-
seglo določeno stopnjo, zla-
sti v gostinski ponudbi,
manj pa to velja za turistič-
no. Na tem področju dela se-
dem poslovalnic, precejšen
delež pa prispevajo turistič-
na društva. Zato bo potreben
bistven premik v kakovosti
ponudbe in to predvsem do-
datne, ki nadgrajujejo os-
novno.
TC
V Rogaško Slatino
ne le po zdravje
Letos tUdI zanimiv družinski paket
Zdravilišče Rogaško Sla-
tino obišče vsako leto več
gostov, tako domačih kot
tujih. Tudi letošnji petme-
sečni podatki kažejo, da bo
turistična sezona še uspeš-
nejša od lanske. Številna
vlaganja in novosti v penzi-
onski in zlasti invenpenzi-
onski ponudbi ter marke-
tinške raziskave in akcije
dajejo rezultate, s kakršni-
mi se marsikje ne morejo
pohvaliti.
Do konca maja je bilo
v Zdravihšču v Rogaški Sla-
tini 15.544 gostov, kar je za
6 odstotkov več kot leto po-
prej, s 131.252 nočitvami pa
so presegli lanski razultat za
4 odstotke. Od skupnih noči-
tev so se nočitve domačih
gostov povečale za 4 odstot-
ke, nočitve tujcev pa za 6 od-
stotkov. Največ tujcev je bilo
v letošnjem petmesečju iz
Avstrije (61 odstotkov), sle-
dijo Italijani in Nemci. Od
vseh nočitev so jih kar 41 od-
stotkov ustvarili gostje iz tu-
jine.
Za letošnje poletje so pri-
pravili nov program, ki te-
melji na zdravem življenju
v neokrnjeni, naravi in aktiv-
nem oddihu. Gre za zanimiv
družinski paket, v katerem
so za otroke pripravili šolo
plavanja, šolo tenisa, igre
v naravi, otroški video klub
in mah disko. Odraslim ozi-
roma staršem pa ponujajo
zdravstveno-turistične pro-
grame, družinski piknik,
družinsko jutranjo gimnasti-
ko, trim akcije in družabni
večer s tekmovanjem. Po-
sebna zanimivost tega pro-
grama je košnja ob zori. Pri-
hodnji teden bo Zdravilišče
odprlo tudi obnovljeno letno
kopališče z bazenom z ogre-
vano vodo, s tem pa bodo
izpolnili še enega od pogojev
v prizadevanjih, da bi Roga-
ška Slatina ne bila več le
zdraviliški turistični kraj,
ampak kraj z bogato klasič-
no tovrstno ponudbo.
MARJELA AGREŽ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Tabor planincev na Gozdniku
Planinsko društvo Zabu-
kovica je, kar se članstva
tiče, največje v žalski obči-
ni, saj šteje več kot 1500 pla-
nincev. Odlikuje pa ga tudi
izredna delavnost članov in
razgibano društveno živ-
ljenje.
Posebno skrb v tem dru-
štvu namenjajo najmlajšim
članom, to je otrokom iz vrt-
cev in nižjih razredov osnov-
ne šole. Letos so prav za te
pripravili štiridnevni planin-
ski tabor »gozdnik 88«. Zad-
nji dan, minuli torek, smo
obiskali in ob tej priložnosti
nam je vodja tabora Milan
Polavder povedal: »V našem
taboru, kije letos prvič, je 23
naših najmlajših članov iz
vrtca Griže pod vodstvom
dveh mentoric, na taboru pa
je tudi 34 osnovnošolcev do
četrtega razreda. Vse skupaj
pa vodi šest do osem planin-
skih vodnikov in mentorjev.
Z nami sta tudi dve kuharici.
Namen našega tabora je, da
že pri petletnih otrocih zač-
nemo z vzgojo za prave pla-
nince, ki bodo znali čuvati
našo naravo, ki je ponekod
že precej okrnjena. Delovni
dan se prične ob sedmih zju-
traj, ko otroci vstanejo, sledi
obvezna telovadba umiva-
nje, zajtrk in pospravljanje
šotorov. Ti med seboj tek-
mujejo, ocenjujejo jih vodni-
ki in najboljši bodo ob kon-
cu nagrajeni. Ob devetih kre-
nemo na planinsko turo
z vso opremo, ki jo imajo ma-
li planinci s seboj. Opravih
smo tri ture. Bili smo na Ka-
lu, Šmohoiju in na Mrzlici.«
Magda Ježovnik je bila na
taboru kot mentorica osnov-
nošolcev iz Griž. Povedala
je, da so na njihovi šoli v pla-
ninsko društvo včlanjeni vsi
učenci. Program dela imajo
prilagojen starosti in sposob-
nosti učencev. Mentorica ci-
cibanov iz vrtca je bila Vera
Kumerc, pomagala pa ji je še
ena vzgojiteljica. Iz vrtca sta
na tabor pripeljali 23 otrok,
s precej strahu, kot je rekla,
saj je bilo tokrat prvič in je ta
vrtec sploh prvi v žalski ob-
čini, ki seje odločil za takšno
preizkušnjo. »Naš strah je bil
na srečo odveč. Otroci so ze-
lo srečni in zadovoljni, najra-
je bi še kar ostali,« je zaklju-
čila Vera Kumerc.
Seveda bi naša reportaža
ne imela prave vrednosti če
bi svojega ne dodali tudi
najmljajši. Devetletni Vojko
Volk je dejal: »Pri planin-
skem društvo sem že tri leta,
tukaj mi je zelo všeč, ker
imam rad planine in poho-
de.« Tina Dohnšek pa je do-
dala: »Bili smo na treh pod-
hodih, lovci so nas obiskali
in nam pripovedovali o živ-
Obnova poti sicozi
Tursici žleb
Meddruštveni odbor »Sa-
vinjska« nam je sporočil, da
bodo v dneh od 9. do 24. julija
obnavljali pot skozi Turški
žleb. Planincem, ki bodo v tem
času obiskali Kamniško-Sa-
vinjske alpe priporočajo, da se
izogibajo omenjenega odseka
zaradi rušenja kamenja in
uporabljajo poti Kamniško
sedlo-Turska gora-Skuta in
Frischaufov dom-Savinjsko
sedlo-Češka koča.
Ijenju v gozdu ter na opozori-
li na stekle živali, predvsem
lisice ter nam povedali kako
bolno žival prepoznamo in
se ji izognemo.«
To številno planinsko dru-
štvo vodi predsednik Ivan
Gohčan, ki je povedal: »Za-
dovoljni smo, da je tabor ta-
ko lepo uspel, da ni bilo no-
bene nezgode. Otroci, ki so
bili po večini tokrat prvič
dalj časa od doma in so spali
pod šotori, so preizkušnjo
dobro prestali in se tudi mar-
sikaj naučili. Tudi vreme
nam je ustreglo.«
TONE TAVČAR
Planinski vodnik in oskrbnik doma na Homu Pavle Razboršek mladim planincem km
kako se delajo planinski vozli.
Tako so se mladi planinci na taboru »Gozdnik 88« postavili pred fotografski aparat.
. lUlIJ 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 11
S kmečko pokojnino bi le životarili
pfl pollnškovlh v MerIncI pN Vranskem_
Ce popotnika namesto
podgrad pot zanese malo
holj v levo, ga ozka asfalti-
rana pot privede do zaselka
Merinca. In če s tiste asfalti-
rane poti skreneš desno
v breg. si mimogrede na Do-
liDŠkovi domačiji.
Gospodarja Toneta ob
^l,isku ni bilo doma. Ko so
tisto dopoldne začele pada-
jj prve dežne kaplje, jo je
mahnil v bližnji gozd. Po
»obe. Na domačem dvorišču
so bili sin Jože, snaha Mi-
lena, mati Alojzija, pa dve-
letna Janja. Z njimi je naj-
prej stekel pogovor. A kma-
lu zatem se je klepetu
v kmečki kuhinji pridružil
ie gospodar Tone. Tokrat ni
imel gobarske sreče.
Pogovor se je vrtel okrog
njihovega kmetovanja. Do-
linškovi v Merinci so čisti
kmetje. Pet hektarjev obde-
lovalne, v breg prislonjene
zemlje imajo, pa 25 ha gozda,
v hlevu so pitanci in nekaj
jcrav. »Toliko je, da se za silo
da živeti in ni treba iskati
službe,« je pojasnil gospodar
Tone. Potem pa še dodal, da
bi z denarjem, ki ga prinese
kmetija, prej životarili kot pa
dostojno živeli, če ne bi imeli
še gozda. »Z ženo sicer ima-
va kmečko pokojnino, ven-
dar znaša komaj osem starih
milijonov in pol. To je samo
za cigarete in še kakšno ma-
lenkost, drugače pa s tem de-
narjem ne bi živela, če ne bi
še sama delala,« je bil slabe
volje sogovornik. Nič boljše
ni bil, ko sem ga povprašala
o tem, kakšna bo računica
zdaj, po teh novih odkupnih
cenah živine. »Veste, rajši bi
videl, da bi bila živina cenej-
ša, hkrati pa cenejši tudi vsi
drugi artikli. Takšno brez-
glavo navijanje cen nima
smisla in ne vodi nikamor,«
je bil prepričan. »Poleg tega
pa,« je še dodal, »veliko
kmetov raje sploh ne kupuje
več telet. Ce kupi teleta, pla-
čuje takšne obresti, da je na
koncu še dolžan.«
Pogovoru v kmečki kuhi-
nji seje pridružila še starejša
vnukinja Natalya. Tistega
dne je domov prinesla odUč-
no spričevalo. Pogovor pa se
je iz sedanjosti prevesil
v preteklost. V čas, ko je Do-
linškov Tone kot osemletni
fant prišel iz Kamnika v Sa-
vinjsko dohno. »Enžost otrok
nas je bilo, v glavnem smo
delali po gozdovih, leta '44
smo potem kupili nekaj zem-
lje in tako počasi začeh razvi-
jati to domačijo.« Na njej je
Tonetu in Alojziji privekalo
sedem otrok. Ivan, eden iz-
med te sedmerice, se je odlo-
čil, da mu bo zdaj tanjši zdaj
debelejši kos kruha rezalo
kmetovanje. »Nadaljeval
bom delo, ki gaje oče začel,«
je potrdil. Zatem pa še dodal,
da ob teh velikih stroških
skušajo v vasi na razne nači-
ne poceniti proizvodnjo.
Eden izmed teh načinov je
tudi njihova strojna skup-
nost. »Pet nas je v strojni
skupnosti,« je razlagal Ivan.
»V glavnem smo skup^ ku-
pili razne priključke, ki se
redkeje uporabljajo. Moram
pa reči, da smo zadovoljni,
da doslej kakšnih težav ni-
smo imeli in da se vsi dobro
razumemo.«
IRENA JELEN-BAŠA
Trgovina za
jubilej KZ Laško
v novih stavbah ob Lev-
stikovi ulici v Celju je
Kmetijska zadruga Laško
v petek odprla mesnico
z delikateso. To je prva
prodajalna laške kmetij-
ske zadruge zunaj meja
matične občine, s čimer
uresničujejo načrtovano
pospeševanje prodaje svo-
jih izdelkov in prodor na
čim širše območje.
Naložba je stala 133 mih-
jonov dinarjev, od česar je
zadruga sama zagotovila 50
milijonov dinarjev, ostali
denar pa so prispevali
Kmetijski kombinat Šent-
jur, SOZD Merx iz združe-
nih sredstev in SIS za pre-
skrbo občine Celje kot po-
sojilo pod ugodnimi pogoji.
Gradbena dela so v roku
opravih delavci Ingrada,
opremo za mesnico in deli-
kateso pa so izdelali v LTH
Ško^a Loka.
Z otvoritvijo nove proda-
jalne je Kmetijska zadruga
Laško hkrati proslavila
svoj jubilej - 35 let obstoja.
NK
Dolinškovi iz Merince: oče Tone, mati Alojzija, sin Ivan, žena Milena ter najmlajši dve
Natalija in Janja.
Kmetijski tabor
namesto akcije
Enaindvajset študentov bo pomagalo
kozjanskim kmetom
Ker letos zvezne mla-
dinske delovne akcije na
Kozjanskem ni, so
v Šentjurju prišli na za-
misel, da bi namesto nje
pripravili kaj drugega,
s čimer bi prav tako pri-
spevali k hitrejšemu raz-
voju območja. Tako se je
v ponedeljek v brigadir-
skem domu v Šentvidu
pri Planini začel kmetij-
ski raziskovalni tabor
Šentjur 88.
Gre za prvo tovrstno
obliko brigadirstva na
Kozjanskem, ki naj bi bi-
la predvsem v pomoč
kmetom in pospeševal-
cem. Na taboru sodeluje
21 mladih študentov vete-
rine, živinoreje in sociolo-
gije z obeh slovenskih
univerz, trije udeleženci
pa so iz drugih repubhk.
Do 16. julija bodo na
osmih vzorčnih kmetijah
v okohci Šentvida in Pla-
nine ugotavljali, kaj bi bi-
lo potrebno storiti za več-
jo pridelavo hrane.
V ta namen so analize
zemlje in vode opravili že
maja, mleko in kri pa bo-
do lahko anahzirali na
šentjurski veterinarski
postaji, ki je poleg občin-
ske konference ZSMS
Šentjur in Temeljne orga-
nizacije kooperantov
Kmetijskega kombinata,
organizator tabora. Re-
zultate raziskav bodo
mladi ob koncu tabora tu-
di širše predstavili, da bo-
do v pomoč kozjanskim
kmetom, pa tudi pospeše-
valni službi pri šentjur-
skem Kmetijskem kom-
binatu, ki se že vrsto let
prizadeva za boljše go-
spodarjenje na kmetijah.
TC
Drobci kmečkega vsakdana
Mladi se prehitro obračajo od dobre zemlje
življenje na kmetiji Aloj-
za Tiča iz Bezovja na Gore-
nju se obrača, kot pri vseh
umnih kmetih, po vremenu,
po letnih časih in tržnih za-
konitostih, ki pa še zdaleč
niso takšne, kot bi si sami
želeli, a se znotraj njih mo-
rajo znajti kakor vedo in
znajo. Tako je načel pogo-
vor gospodar Alojz, ki je za
kratek čas ugasnil motor
traktorja na pokošenem
travniku in za domačo mizo
jel pripovedovati o življe-
nju na kmetih.
O tem, da dela na 15 hekta-
rih zemlje, od katere je polo-
vica obdelovalne, druga po-
lovica pa je gozd, nikoli ne
zmanjka, Alojzu ni bilo po-
trebno posebej pripovedova-
ti. Dovolj zgovorno je bilo
urejeno kmečko dvorišče,
hlev z desetimi glavami živi-
ne, svinjski hlev v gradnji in
dejstvo, da sta z ženo Anico
v glavnem sama za delo. Pet
otrok imata, štiri hčerke in
sina, ki trenutno služi voja-
ški rok. »Bo sin za vami
prevzel posestvo?« se je vsi-
Ulo vprašanje kar samo po
sebi. »Če ga bo le vojska kaj
spreobrnila«, se je glasil ne-
pričakovani, očetovsko pre-
cej zagrenjeni odgovor. Fant
namreč nima kaj prida vese-
lja do kmetovanja, delati go-
spodarja po sih pa v resnici
vahti, da namolzejo dobro
mleko. »Zato pa je prav, da
se kmetje med seboj poveže-
mo, da s posameznih obmo-
čij najdemo skupni jezik in
rešitve, sicer tudi v dolini ne
boste imeli k£y za pod zob«,
razmišlja o slovenski kmečki
zvezi Alojz Tič. »Kmetijstvo
smo preveč pustih vnemar,
pa imamo dobre naravne po-
goje za pridelavo hrane.
V naši vasi in povsod tu na
tudi ne bi bilo vredno. »Še
največ veselja do dela na
zemlji kaže 11-letna šolarka
Marija in morda bo nekoč
ona prevzela krmilo na kme-
tiji«, se nadeja Alojz. Primer
seveda ni osamljen, saj se za-
radi pogojev, ki danes vlada-
jo v kmetijstvu, mladi še
vedno precej obračajo stran
od gnoja in vehkih žuljev.
Tičevi so kooperanti Kme-
tijske zadruge Slovenske
Konjice in v bližnjo zbiralni-
co mleka oddajo 30 litrov
mleka na dan, za katerega je
takrat, ko smo se pogovarja-
li, veljala cena 400 dinarjev
za liter, če ima dobro tolščo.
Z merjerijem tolšče pa tudi
pri Tičevih niso vselej zado-
voljni, čeprav se smejo poh-
Gorenju in po Pohorju so se
nekoč pasle ovce. Tudi mi
smo jih imeU 15. Danes vidi-
te le tu in tm še kakšno ovco
z verigo privezano okoli dre-
vesa. Ovčerejo smo v glav-
nem opustili zato, ker ni bilo
pastirjev. In tako tudi predi-
ce nimajo več kaj delati in
pletene nogavice iz domače
volne je že težko dobiti.«
Tako je Alojz Tič napaber-
koval še veliko drobcev iz
kmečkega vsakdana, med-
tem ko se je Anica vrtela
z ncumlajšo hčerko (na sliki
v očetovem naročju) in vnu-
kinjo (v njenem) po kuhinji.
Bil je čas kosila, sonce pa je
klicalo k traktorju na bližnji
travnik.
MATEJA PODJED
12. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Žalsko gospodarstvo
se vleče iz težav
yečll Izvoz - kmeillska proizvodnja
raste
v zadnjem času opažamo
v gospodarstvu žalske obči-
ne nekaj pozitivnih premi-
kov, pravi predsednik ob-
činskega izvršnega sveta
Tone Bratuša. Dejstvo je,
da se izvoz povečuje in
vrednostno vzeto primer-
jalno s celjsko regijo zavze-
ma zelo pomembno mesto.
Ena izmed pozitivnih ugo-
tovitev je tudi ta, da se
zmanjšuje padec proizvod-
nje. Seveda pa ne gre brez
težav. Naložb je vedno
manj, akumulacija je nizka,
tekoča likvidnost je zelo
slaba, tako da se v delovnih
organizacijah vedno bolj
posvečajo problemom, ka-
ko zagotoviti denar.
Ob vsem tem pa je spod-
budno, da rezultati v kmetij-
stvu niso tako slabi. Kmetij-
stvo ima v žalski občini po-
membno vlogo, zato je hva-
levredno, da kmetijska pro-
izvodnja, tako kot večinoma
drugod, ne upada. V resolu-
ciji za letošnje leto so načrto-
vali 2,5-odstotno rast kmetij-
ske proizvodnje, ki jo bodo,
tako kaže, tudi dosegli. Če že
nasploh za gospodarstvo ob-
čine velja, da naložbe upada-
jo, potem tega ne bi mogU
trditi za samo kmetijstvo.
Vrednost naložb sozda Hme-
zad bo predstavljala kar 25
milijard dinaijev, kar prav
gotovo ni majhna vsota. Res
pa je, da je Hmezad lociran
tudi v drugih občinah, precej
denaija pa namenjajo za na-
makanja ter posodobitev
proizvodnje v nekaterih de-
lovnih organizacijah.
Ena izmed pomembnih
nalog v naslednjem odobju
je seveda prestrukturiranje
gospodarstva. Naloge se lo-
tevajo v dveh fazah. V prvi
naj bi ovrednotili programe
v industrijskih organizaci-
jah, v drugi fazi pa naj bi na
osnovi ovrednotenja iskali
nove rešitve. Za to so v obči-
ni imenovali tudi projektivni
svet, strokovni del naloge pa
opravlja celjski Razvojni
center. Prvo fazo naj bi kon-
čali do konca leta. Vsekakor
je po mnenju Toneta Bratuše
to pomembna naloga, saj je
večina programov v indu-
striji pravzaprav starih. Raz-
vojno nalogo bo treba nare-
diti tudi za področje drobne-
ga gospodarstva, ki v žalski
občini ustvarja dobrih deset
dostotkov družbenega proiz-
voda.
Ob vsem tem ne gre pre-
zreti tudi nekaterih skupnih
nalog, ki so bistvenega po-
mena za razvoj vse občine.
Vedno manj organizacij
združenega dela namreč po-
ravnava obveznosti po spre-
jetih samoupravnih sporazu-
mih. To bo imelo velike po-
sledice pri nadaljnjem razvo-
ju infrastrukture, pa tudi pri
vzdrževanju že zgrajenega.
Da je težava še večja, je pred
kratkim propadel še odlok
o financiranju naprav in ob-
jektov skupne komunalne'
rabe. Odlok gre sedaj spet
v razpravo in potem naj bi
o njegovem sprejetju znova
razpravljali v skupščini.
Vedno manj
denarja za
zdravstvo in
izobraževanje
Samoupravne interesne
skupnosti s področja druž-
benih dejavnosti imajo letos
velike težave z likvidnostjo
in težko izpolnjujejo obvez-
nosti do izvajalcev. Največ
težav imata zdravstvena in
izobraževalna skupnost. Pri
občinski zdravstveni skup-
nosti je eden izmed razlogov
za nelikvidnost tudi refunda-
cija prispevkov za zdravstvo
iz dohodka. Zaradi tega je
skupnost le težko zagotavlja-
la sredstva za osebne dohod-
ke zdravstvenih delavcev, ni
mogla tekoče poravnavati
računov in refundirati sred-
stev delovnim organizacijam
v breme skupnosti (nega, po-
grebnine, potni stroški...).
Kot vse kaže pa se bodo ma-
terialne možnosti še poslab-
šale. Še posebej težko situ-
acijo pričakujejo ob koncu
leta, zlasti če bodo material-
ni stroški bistveno višji od
119,6 odstotkov, kot je pred-
videno z resolucijo za leto
1988.
Priznanja občine Žalec
Podelili Jih bodo v soboto
Zlati grb občine Žalec bo-
do letos prejeli Franc Dolin-
šek z Vranskega za dolgolet-
no delo na področju samo-
upravljanja v krajevni skup-
nosti, Janez Meglič za dolgo-
letno družbenopolitično de-
lo in uveljavljanje socialistič-
ne frontne organizacije v ob-
čini ter delovna organizacija
Gradnja, ki letos praznuje
35-letnico obstoja. Srebrni
grb bodo prejeli Rezka Pra-
protnik z Vranskega za dol-
goletno in prizadevno delo
v ZZB NOV Vransko, Breda
Verstovšek za aktivno delo
v družbenopolitičnih organi-
zacijah in na področju izo-
braževanja ter Zaija Petrov-
če za 25-letnico obstoja in
uspešen razvoj. Bronasti grb
bodo prejeli Milko Medveš-
ček za aktivno delo v dru-
štveni dejavnosti in v krajev-
ni samoupravi na Polzeli,
KIV Vransko za 40-letnico
organizacije in uspešen raz-
voj ter OO ZSMS Minerva
Zabukovica za uspešno
vključevanje mladih v druž-
benopolitičnih in samou-
pravnih organizacijah.
Plaketo občine bodo preje-
li Adi Arzenšek (likovnik),
Franc Brišnik (kmet), Matjaž
Debelak (športnik), Marija
Goršek (knjižničarka iz Griž)
in Pavla Mlakar (knjižničar-
ka iz Prebolda). Vsa ta priz-
nanja bodo podelih na slav-
nostni seji zborov žalske ob-
činske skupščine, ki bo v so-
boto na Vranskem. Na tej se-
ji bodo podelili tudi prizna-
nja izvršnega sveta, prizna-
nja sveta za SLO in priznanja
Inovator 87. Zlato značko iz-
vršnega sveta bodo prejeli
Vinko Jagodič, Aleksander
Kerstein in Ivan Boško Vi-
potnik, srebrno značko Ja-
nez Kroflič, Vladimir Vrtač-
nik, Rudolf Krumpanik, bro-
nasto značko pa bodo prejeli
Marija Krajnc, Ivan Vranič
in Jože Žlender. Priznanja
sveta za SLO bodo prejeh
Stane Učakar, Maijan Bur-
jan in Franc Matek.
Pridobitve na
Vranskem, kjer
letos praznujejo
občinski praznik
Na Vranskem so obnovili
javno razsvetljavo, uredili
pločnike, v ponedeljek so
namenu predali 1500 metrov
dolg asfaltiran cestni odsek
Prekopa-Jevše, obnovili so
vodovod Vransko-Brode,
povezali odcep Videm-sre-
dišče Vranskega, precej de-
narja namenili za vzdrževa-
nje obstoječih cestnih odse-
kov, obnovi bazena na Vran-
skem ter obnovi nogometne-
ga igrišča in gasilskega do-
ma na Tešovi. Sam trg pa je
dobil povsem novo podobo.
Z vsem tem pa naloge še
niso opravljene. Do konca le-
ta bodo uredili še javno raz-
svetljavo v Vologi, Kaleh in
na Merinci, v Ločici in Pre-
kopi, uredili bodo pokopališ-
če, cesto v Soseski ena ter
gasilski dom na Ločici in
okolico gasilskega doma na
Vranskem.
Priznanja za
inovatorje
v žalski občini že nekaj
let poteka akcija, v kateri
iščejo najuspešnejšega
inovatorja. Letos je na
razpis prispelo štirinajst
prijav iz sedmih delovnih
organizacij. Na področju
množične inventivne de-
javnosti bodo podelili pet
nagrad in priznanj. Preje-
li jih bodo: Jože Kek in
Martin Sedovnik iz Ju-
teksa za inovacijo čistilne
naprave pri proizvodnji
polivinilklorid oblog. Ra-
do Arsovič iz Sipa za ino-
virano vklopilno napravo
pri nakladalnih prikoli-
cah, Simon Plavčak iz
tekstilne tovarne Prebold
za tehnično izboljšavo na
snovalu za snovanje gro-
be preje, Anton Grobler
in Peter Četina iz šempe-
terskega Aera za novo
mešalo za lepilne prema-
ze in Tatjana Pevec, Savo
Čurčič ter Dejan Andželič
iz Minerve za inoviran po-
stopek priprave surovcev
za izdelavo PE prikolic.
Tri nagrade bodo pode-
lili za področje raziskav,
razvoja in uvajanja nove
proizvodnje. Prejeli jih
bodo Tone Vrečič in Jože
Mlakar iz Sipa za načrto-
vanje in uvajanje koordi-
natne merilne tehnike
Y proizvodnjo, Bogdan
Čede iz Strojne za mali
enovTstni sadilnik krom-
pirja ter Sead Jusufič iz
Ferralita za industrijski
sesalnik za odsesavanje
ostruškov, peska, olja in
vode v industrijskih
obratih.
Posebno priznanje pa
bodo podelili tudi osnov-
ni šoli Vere Šlander na
Polzeli za dosežene uspe-
he pri delu z mladimi raz-
iskovalci. Priznanja bodo
podelih na slavnostni seji
občinske skupščine.
Vzadnjeir -^asu je bilo Vransko eno samo veliko gradbišče. Sam trg ima sedaj povsem novo podobo, uradno pa ga bodo
odprli v s^uoio, po slavnostnem zasedanju zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
Foto: UUBO KORBER
JULIJ 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 13
Hmezad je vedno z nami
Skromnih, vendar uspešnih 26
let mineva, odkar je Hmezad s kva-
Lgto ustvaril stalno prisotnost
, našem vsakodnevnem življenju,
frdit®^ ni pretirana - meso, mleko,
cvetlice in še dolgo bi lahko našte-
•rali. Vsakodnevno se srečujemo
njihovimi proizvodi, zaposleni
y jimezadu pa skrbijo, da bi takšna
srečanja mi kot potrošniki ocenili
kar najbolje. Uspeva jim!
In kako jim ne bi. Svojo pozornost
y poslovnem sistemu ne namenjajo
samo k povečanju fizičnega obsega
proizvodnje in višanju produktivno-
gti, temveč tudi k posodabljanju,
raziskovanju in uvajanju novih teh-
nologij. vse z enim ciljem - zadovo-
ljiti odjemalce. Ni odveč poudariti
tudi smelo zastavljeno razvojno in-
vesticijsko politiko, ki jo SOZD
Hmezad kljub težkim časom skuša
dosledno uresničevati. Tako so moč-
no razširili prodajno mrežo s trgovi-
nami mesa, cvetja in kmetijskega
materiala. Tu so še hladilnica, farme
nesnic, molznic in govejih pitancev.
Pomembna je tudi povečana zmog-
ljivost v predelavi mesa. Urejen bla-
govni center Agrine s široko paleto
ponujenih proizvodov privablja
vedno več kupcev. Tako je tudi v ho-
telu Prebold in v Samopostrežni re-
stavraciji v Celju. Tudi v Mlekarni
v Aiji vasi težijo k čim pestrejši in
kvalitetnejši ponudbi svojih iz-
delkov.
Sozd Hmezad je uspelo združiti
dejavnosti, ki se dopolnjujejo in za-
gotavljajo resnično celovito ponud-
bo na domačem in kar je zelo po-
membno, tudi na tujem trgu.
Združili so kmetijstvo in ribištvo.
živilsko industrijo, kovinsko-prede-
lovalno industrijo, predelavo pla-
stičnih mas, trgovino na debelo in
drobno, zunanjo trgovino, gostin-
stvo in turizem, prevozne storitve,
projektiranje, raziskovalno-razvojne
storitve, avtomatsko obdelavo po-
datkov ter interno bančno in hranil-
no kreditno poslovanje.
Hmezad pomeni veliko v sloven-
skem in tudi v jugoslovanskem me-
rilu. Visok odstotek celotnega pri-
hodka kmetijske proizvodnje v re-
pubhki uvršča Sozd in njegove čla-
nice med velikane slovenske kmetij-
ske proizvodnje.
Za izvoz so pomembni hmelj, sa-
dje, piščanci, jajca, in drenažne cevi.
Hmezad se je že uveljavil na tujih
trgih zaradi kvalitete in spoštovanja
rokov. Dobro ga poznajo v večih dr-
žavah v razvoju, kjer sodeluje s svo-
jimi storitvami kmetijskega inženi-
ringa. Zaradi boljšega odločanja so
ustanovih tudi konzorcij, katerega
glavna naloga je raziskovanje in pro-
dor na tuja tržišča. V sozdu in pri
članicah pa se dobro zavedajo, da
hiter in uspešen razvoj ne bo mogoč
brez strokovno uspešnih kadrov, za-
to temu namenjajo veliko pozornost
in seveda tudi potrebna sredstva.
Zaposlovanje delavcev z višjo in vi-
soko izobrazbo, aktivna štipendij-
ska politika in dosledno izobraževa-
nje že zaposlenih delavcev vodijo
k cilju: izboljšanje strokovne uspo-
sobljenosti vseh zaposlenih.
Hkrati z vsem tem pa pri vsaki
članici sozd pa težijo k humanizaciji
dela ter na številne načine zagotav-
ljajo čim boljše počutje in v^nost
zaposlenih na njihovih delovnih me-
stih.
Čeprav smo uvodoma zapisali, da
je minilo skromnih 26 let pa vendar
lahko že govorimo o Hmezadovi tra-
diciji in njegovi zgodovini.
Pred malo več kot četrt stoletja so
se v takratni Kmetijski kombinat
združila kmetijska gospodarstva Ce-
Ije^ Aija vas - Petrovče, Založe
-	Šempeter, Vrbje, Žovnek - Bra-
slovče, Latkova vas, Mirosan - Pe-
trovče, ter podjetja Kmetijska stroj-
na postaja Žalec, Mesnine Celje,
Mleko Celje in Seme Celje.
Dve leti zatem seje KK Žalec zno-
va razširil in sicer s priključitvijo
kmetijskih zadrug Savinjska dolina
in Celje, Zadružnega trgovskega po-
djetja za iavoz hmelja »Hmezad« in
obrata Gozdarstvo in Prevoz, ki so
ga kmalu izbrisali iz registra.
Današnje znano in uveljavljeno
ime Hmezad nosi kombinat od leta
1970, ko je vključil še nove članice:
Kmetijski kombinat Šmaije pri Jel-
šah, Semenogojski obrat Radlje ob
Dravi, Hladilnico ter Hranilno kre-
ditno službo.
Tri leta pozneje se je Hmezadu
priključilo še Gradbeno obrtno po-
djetje Usluga Polzela. Leta 1974 je
polni naziv Kombinat Hmezad
-	kmetijstvo, industrija, trgovina,
gostinstvo. Kombinat seje reorgani-
ziral na več tozdov in tri leta bival
v sozdu Dobrina Celje.
Odločitev za ustanovitev lastne se-
stavljene organizacije združenega
dela z večimi delovnimi organizaci-
jami je pripeljala do današnjih
uspešnih poslovnih rezultatov in tu-
di do tega, da smo lahko v naslov
smelo zapisali »Hmezad je vedno
z nami«.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
...............................
Vsak kosec vzame svojo »rižo«, potem pa se takole razvrstijo po travniku. Zato se tudi
dobro vidi koliko in kako kdo pokosi. Sicer pa ta tekmovalnost, ki je na košnji vselej
prisotna, pri Emi Zaloinikovi ni najpomembnejša. Glavno je, da se pokosi...
Ne le gospodinjo, tudi kosca - ponavadi tistega, ki slabo kosi-je treba povaljati v sv(
pokošeni travi. Da pekoče koprive in ostra trava, ki jo zatlačijo povaljanemu za srgj
ne bodejo preveč, pa prepreči dobra volja in družba katere izmed grabljic.
O Emi in koscih, ki se nobenega brega ne ustrašijo
Na Loški gori nad ZrečamI je košnja še vedno velik hišni praznik_
Prihajali so sredi popoldneva, s kosami
čez ramo, s šopkom poljskega cvetja za
klobukom in kar malce nejevoljnimi po-
gledi zazrtimi v nebo, ki ni obetalo prave-
ga vremena za košnjo. Ema Založnik, 58-
letna dobrovoljna gospodinja, ki na doma-
čiji s 16 hektari zemlje že 10 let sama kme-
tuje, pa je vsakega veselo sprejela in zra-
ven potihoma rotila boga, naj vendarle
razkadi grozeče deževne oblake, da bodo
kosci lahko pokosili visoko travo, da do-
bra domača goveja župca za kosce ne bo
šla v nič in da se bo po Loški gori spet
razlegalo vriskanje in petje starih doma-
čih pesmi.
Košnja pri Emi namreč še vedno poteka
po starem »furmu«. S kosilnico bi na njenih
strmih pobočjih, ki jih »krasijo« še razne
izbokline in vbokline, le malo opravili. Zato
pa fantje iz soseščine radi poprimejo za kose
in opravijo delo skup^. Seveda nikomur ne
manjka tiste »zdrave« pameti, ki pravi, da
zaradi počitka ni še nikogar pobralo, pa tudi
zgolj zaradi sohdarnostne kmečke zavesti
ne prih^joo tako radi. Pravi razlog se skriva
v starih običajih, ki narekujejo, da se po
opravljenem delu poje in raja vse do jutra.
Ker to edino kmečko veselje, kot pravijo po
teh kr^ih, pri Emi še kako živi, se sosedje,
ko slišijo, da bo treba pri Emi spet k^ po-
storiti, kar sami obvestijo med seboj. Tako
se pri Emi zbirajo zlasti ob kolinah, ličkanju
koruze in košnji, pa tudi za Emino godova-
nje je tu veselo.
Kosec koso brusi, po nevesto
gre pa v LJubllano...
Pesem in pričakovanje dobrovoljnega ve-
čera je družilo 16 koscev in nekaj točajk in
grabljic, ki so se zbrali pri Emi v soboto, ko
se je nebo vendarle malce razjasnilo. Ko so
poklepali in nabrusili svoje kose, so korajž-
no zarezali v mokro travo. Vsi, tudi n^imla,i-
ši osemletni fantič in najstarejši 75-letni iz-
kušeni kosec so morali kdaj pa kdaj pokle-
kniti na eno koleno, SeO drugače v tej strmi-
ni ne gre. Med delom pa so za dobro vzdušje
poskrbele ženske, ki niso skoparile z vsebi-
no pisanih majolk. Tako so bila grla dobro
podmazana za vriskanje in petje, pa tudi
kakšno veselo so razdrli. Mlajše kosce so
večkrat opozorili, da je treba po starem obi-
č^u tistega, ki slabo kosi »za rep privezati«,
slišati je bilo, da bo sedaj treba več kositi na
roke tudi tam kjer gre sicer s kosilnico, ker
bencin postaja silno drag, pa da ženske po-
grešsgo so tudi povedali. Ko bodo potrebo-
vali neveste bodo šli pa kar v Ljubljano
ponje, SeO tam jih je menda zadosti.
Ko je šla košnja že proti koncu, se je nek-
do spomnil, da se spodobi gospodinjo v sve-
že pokošeni travi dobro »povaljati«. Ko je
opravil to »garaško« delo, pri katerem so ga
ostali kosci obilno spodbujali, je hkrati po-
skrbel tudi za Emino revmo, ssg pravijo, da
so koprive za to nadlogo zelo zdrave...
Kak' se ti kal Evica obnaša...
čeprav takšna košnja ni mačji kašelj, pa
dobre volje za zvečer ni zmanjkalo. Po obil-
ni večerji, so se k^ hitro oglasile stare pe-
smi, med katerimi je bilo mogoče shšati
tudi tiste, ki jih je zložil Jurij Vodovnik iz
Skomarja, pa so po teh krajih kar ponarode-
le. Za oživljanje in ohranjanje njegovih pe-
smi, je namreč Ema Založnikova pred dve-
ma letoma dobila tudi priznanje Kulturne
skupnosti Slovenske Konjice. Slišati pa je
bilo tudi takšne pesmi, ki jih dandanes le
redki še pozn^o. Takšna je na primer tista
šaljiva v kateri bog sprašuje Adama, kako je
zadovoljen s svojo Evico. Ta je najprej pri-
pravljen dati še kakšno rebro zanjo, kasneje
pa jo je do grla sit, ker mora tudi bolhe sam
spravljati na oni svet. Prepevanje takšnih
židanih pesmi in vince je spodbudilo Stan-
ka in Ivana, da sta zgrabila klarinet in fr^to-
narico, potem pa so se sukale pete vse do
jutra.
Starega drevesa ne moreš
presaditi...
Ko je Ema Založnik pred desetimi leti na
kmetiji ostala sama, ker ji je mož umrl, hči
pa se je omožila drugam, si gotovo ni misli-
la, da se ji bo življenje tako na veselo obrni-
lo, kot pravi sama. Treba se je bilo spoprijeti
s temi, na strmo pobočje pripetimi 16 hek-
tarji zemlje. Čeprav je gozda in pašnikov
več kot njiv, pa en sam par rok, ki mu
občasno priskoči na pomoč hčerina dn
na, za takšno kmetijo ne zadošča. Vendar
Ema ni takšne sorte, da bi vrgla puško v
ruzo. »Hči me je vabila naj prodam in gr
k njej, S£U ima novo hišo. Ampak tu živin
od rojstva in ne vem, če bi kgj takega pre
sla. To je ravno tako, kot če bi hotel st
drevo presaditi - s^j ne bi nič rastlo!« pi
Ema. Pri večjih opravilih ji pomagajo sc
dje, saj je to postala že prava tradicija
naslednika pa upa, da se bo odločil kateri
vnukov. Zdaj obdeluje toliko, da zado
zanjo, za njenih 5 kravic in 4 pujse, pa
takšne vesele večere s sosedi.
INES DRA
Kosci si po napornem delu zaslužijo obilno večerjo. Saj morajo vendar nabrati moči za
rajanje do zgodnjih jutranjih ur...
Keramika za evropski okus
Polovica keramičnih Izdelkov Iz LIboJ gre na tuje tržišče
Keramična industrija
Liboje je od letos enovi-
ta delovna organizacija
s 570 delavci. Njihovi
proizvodni programi ob-
segajo dekorativno in
gospodinjsko keramiko,
poleg tega pa so edini ju-
goslovanski proizvaja-
lec grafitnih livarskih
loncev. S svojimi izdel-
ki, ki se lahko ponašajo
z visoko kvaliteto in le-
po obliko, uspešno pro-
dirajo na domačih in tu-
jih trgih.
Medtem ko grafitne li-
varske lonce preko ljub-
ljanskega Tehnouniona
prodajajo samo jugoslo-
vanskim kupcem, pa kar
polovico vseh keramič-
nih izdelkov pošljejo na
tuje. Letošnji izvoz načr-
tujejo v višini 4 milijone
dolarjev, kar je za 106 od-
stotkov več kot lani. Po-
lovico izvoza gre na rusko
tržišče, druga polovica pa
v Zahodno Evropo. Tu je
največji izvozni partner
Keramične industrije iz
Liboj Zahodna Nemčija,
izdelke iz Liboj pa lahko
kupujejo tudi Angleži,
Avstrijci, Švicarji, Danci
in Nizozemci. Ker je kva-
liteta izdelkov na evrop-
skem nivoju in ker znajo
libojski oblikovalci sledi-
ti evropskim tokovom,
dosegajo njihovi kera-
mični izdelki na tujih tr-
žiščih tudi dok^ solidne
cene.
Da bi lahko zadovoljili
vse potrebe in izkoristili
izvozne možnosti, bodo
letos v Angliji kupili dve
novi liniji za izdelovanje
keramičnih skodelic in
sušilnici. Na tuje tržišče
pa bi radi prodrh tudi
z grafitnimi livarskimi
lonci, saj so njihove proiz-
vodne možnosti večje.
kot pa so jugoslovanske
potrebe.
Seveda pa v Libojah
mislijo tudi na domače
kupce. V njihovi indu-
strijski prodajalni, ki je
odprta vsak dan od 8. do
18. ure je mogoče kupiti
tako rekoč vse keramične
izdelke. Za poslovne part-
nerje pa imsgo urejen ču-
dovit razstavni salon, kjer
so na ogled tudi prvi pri-
merki načrtovanih pro-
gramov keramičnih iz-
delkov.
7. JULIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
celjska kulturna
samovšečnost
v zadnji številki vašega
fasnika je novinarka Nataša
Gerkeš prispevala zapis z na-
slovom »O celjski kulturni
samovšečnosti«. V njem je
gostovanje švedskega »Mal-
rrid Brass banda« v Celju iz-
koristila za okrcanje celjske
kulturne publike, ki je vse
premalo prisotna na kvalitet-
nih glasbenih prireditvah.
S člankom se skoraj v vsem
strinjam, saj sem tudi sam
dostikrat opozaijal na slab
obisk koncertov, ne glede na
to, da imamo v Celju mnogo
glasbenih sestavov, pedago-
gov, kulturnih delavcev,
učencev glasbene šole, itd.
Ne morem pa se strinjati
z ugotovitvojo N.G., da na
koncertu ni bilo nikogar iz
Zavoda za kulturne priredi-
tve. Predstavniki našega Za-
voda so pobirali vstopnino,
nastopajoče nagradih z tradi-
cionalnim šopkom, slednjič
pa je bil ZKP še kako priso-
ten s 120 starimi milijoni, ko-
likor je stalo enodnevno bi-
vanje švedskega ansambla
v Celju. To je petina letoš-
njih sredstev za poletne pri-
reditve (glej članek na isti
strani NT). Zahtevati in pri-
čakovati, da pa bo na vsaki
glasbeni prireditvi tudi ob-
vezno ravnatelj Zavoda, je
pa najbrž le preveč. Skoraj
tako, kot da bi moral direk-
tor dimnikarev pregledati
vsak celjski dimnik.
V. d. ravnatelj ZKP
EDVARD GORŠIČ
Pohvala celjskim
upokojencem
' Predsedstvo Zveze dru-
štev upokojencev Slovenije
je na zadnji seji razpravljalo
o uspešni izvedbi tradici-
onalnega 14. koncerta pev-
skih zborov društev upoko-
jencev Slovenije v Celju.
Ocenilo je, da je množična
kulturna prireditev sloven-
ske besede v pesmi odlično
uspela v splošno zadovolj-
stvo številnih poslušalcev.
Odlična organizacija prire-
ditve je slonela na aktivno-
stih Zveze in Društva upoko-
jencev Celje, ki je poleg pri-
zadevanj pokroviteljev znala
dogovoriti vse detajle zah-
tevne kulturne prireditve.
Predsedstvo Zveze društev
^ upokojencev Slovenije se
vsem organizatorjem za re-
alizacijo sprejetih obvezno
sti iskreno zahvaljuje, ker bi
brez njihove prizadevnosti
14. koncert pevskih zborov
društev upokojencev Slove-
nije ne mogel tako odlično
uspeti.
Zahvala vsem funkcionar-
jem zveze in društva upoko-
jencev Celje, predvsem pa
operativnemu štabu, ki je
pod vodstvom tovariša Iva
Zupanca glavni kreator or-
ganizacije.
Takega sodelovanja želi-
mo tudi vnaprej.
MILAN KOŽUH,
predsednik Zveze društev
upokojencev Slovenije
Bencinska
črpalka
v Vojniku
Devetega junija sem peljal
natočiti gorivo na bencinsko
črpalko v Vojniku. Ker sta
bila na zunanji strani v vrsti
že dva tovornjaka, sem zape-
ljal na notranjo stran. Tam je
že stal fičo, ki se je pripeljal
iz nasprotne smeri (zaradi to-
vornjakov pa ga prej nisem
mogel videti).
Črpalkar D. S. je najprej
natočil gorivo v fička, ki se-
veda ni mogel odpeljati na-
prej zaradi mojega avtomo-
bila. Ko je še meni natočil
gorivo, sem ga vprašal, kje
ima znake, da bi se videlo,
s katere smeri se lahko pri-
pelje oziroma odpelje. Črpal-
kar je začel vpiti, da sem star
problem, ki ga poznajo vsi
Vojničani.
Res sem imel pred tedni
tudi neljubi zaplet s tem čr-
palkarjem. Ko sem prišel na
črpalko, da bi prekontroliral
tlak v gumah, sem ga vpra-
šal, če dela merilec. Na ves
glas je zavpil, da je škoda, da
sem tako dolgo šofer in tako
butast, da ne vidim, da je
pokvarjeno. Odvrnil sem
mu, da ptič, ki visoko leta,
nizko pade.
Opazil sem, da se je usajal
tudi nad drugimi strankami,
ki niso pripeljale na črpalko
s prve strani, medtem, ko
z njegovimi sodelavci nikoli
nismo imeli težav.
Bolje bi bilo, če bi črpalkar
posredoval v svojem podjet-
ju, da bi na črpalki postavili
ustrezne znake, kot jih imajo
nekatere druge črpalke.
S. T.
Arclin
Iz zgodovine
glasbene šole
v Celju
Seveda soglašam s prof
Zajc-Cizljevo (NT, 23. 6.), da
sega glasbeni pouk »še daleč
pred leto 1879«. O tem ni de-
bate! Toda, razmišljanje o or-
ganizirani glasbeni šoh v Ce-
lju, v smislu ustanove oz. za-
voda, kar pomeni nemška
die Anstalt (po nemškem do-
kumentu iz leta 1879, gl.
CeZb 1986, str. 253), vendar
vodi k pomisli, da bi za zače-
tek organizirane glasbene
šole (Musikschule), ne pa sa-
mo glasbenega pouka (Mu-
sikunterricht) v našem me-
stu, smeh šteti tudi leto 1879,
ko je celjska gospoda (po
Gubu, Geschichte der Stadt
Cilli) obnovila svoje Godbe-
no društvo (Musikverein), ki
»naj bi odslej skrbno gojilo
ne le glasbeno življenje
v mestu, ampak, da bi bilo
s svojo glasbeno šolo za pet-
je, klavir, violino in druge in-
strumente,^ glavni dejavnik
tudi za duhovno življenje.«
Zanimivo pri tem je, da se
vodja Musikvereinove glas-
bene šole (Markhl) v svojem
poročilu za šolsko leto 1898/
99 z dne 15. julija 1899, tedaj
že deset(!) let v posesti kon-
cesije iz leta 1888, ni odpove-
dal zgodovinski resnici, da
»ustanova (zavod) obstaja že
od leta 1879«; pa še to, da
sicer po svoje natančni pro-
fesor Andreas Gubo, nave-
den tudi med možmi, zasluž-
nimi za vodstvo Musikvere-
ina, imetnika glasbene šole,
v svoji zgodovini mesta Celja
pod letnico 1888 ne omenja
koncesije iz pisarne c. kr. na-
mestništva... Res: »Zgodo-
vina zabava, naj bo napisana
tako ah drugače.« (Phnij ml.)
Sicer pa je to - okrog letni-
ce 1879 - le moje mnenje, ki
- razumljivo - nikogar ne ob-
vezuje.
GUSTAV GROBELNIK
Celje
Tudi tržno
nadzorstvo
v Celju je
premalo
učinkovito
Tako kot mestna straža, je
po mnenju potrošnikov tudi
tržno nadzorstvo v Celju pre-
malo prizadevno.
Naloga tržnega nadzorstva
ni le pobiranje tržnine (to
opravi poseben uslužbenec),
dolžnost in pravdca tržnega
nadzorstva je predvsem ta,
da nadzoruje kakovost bla-
ga, ki ga prinašajo prodajalci
na trg in da na vljuden način
opozori prodajalca, ki ima
nastavljeno pretirano ceno
za ponujeno blago. Siceer bi
si lahko prodajalci mislili, da
lahko računajo, kolikor ho-
čejo!
Pri prodajalcih, ki svoje
blago ponujajo na posebnih
stojnicah, pa bi morala biti
posebna kontrola - zahtevati
bi morali, da bi imel prodaja-
lec tudi napisana navodila za
uporabo artikla, za katerega
sicer ima polno kričečih be-
sed, ko pa gospodinja kasne-
je poskusi uporabiti kuplje-
no stvar doma, se izkaže, da
prav nič ne koristi. Tako je
pretekli teden potekala pro-
daja »amerikanskih« krtač.
Kupci so zanje morali odšte-
ti kar precej denarja, doma
pa so kmalu uvideh, da je
bolje ostati pri domači krpi
in čistilnemu sredstvu za
okna.
Na trgu je tudi precej bla-
ga, ki ne odgovarja kakovo-
sti, še manj pa odgovarja ce-
na. Te dni je neki moški pro-
dajal lepo rdečerumeno ko-
renje, ki gaje doma lepo oči-
stil. Prodajal ga je kot letoš-
nje, sveže korenje in temu
primerno nastavil (visoko)
ceno. Doma pri uporabi pa
se je izkazalo, da je primer
očitne prevare, kije tudi kaz-
niva. Prav tako prodajajo po
precej visokih cenah meseč-
no redkvico, ki je puhla.
Takšnih in podobnih prime-
rov je na tržnici še dovolj,
zato bi moralo tržno nadzor-
stvo poostriti kontrolo in po-
magati potrošniku, goljufive
prodajalce pa bi morali od-
straniti s tržnice, da bo tam
vladal red in poštenje.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Neljubi pripetljaj
pri mojstru Dreti
Osemnajstega maja je ko-
legica odnesla moje čevlje
(salonarje) v popravilo
k mojstru Dreti v Celju, ki
naj bi zamenjal čepke na
petah.
Dva dni kasneje je kolegi-
ca odšla po čevlje, ki so bili
že popravljeni. Plačala je
4.500 dinarjev. Čevlje sem
obula štirikrat (za v službo),
petič pa jih nisem mogla več
-	čepki so bili tako obrablje-
ni, da sem hodila samo še po
»žebljih«.
Drugega junija sem hotela
reklamirati popravilo, ven-
dar žena tega obrtnika ni ho-
tela sprejeti reklamacije, češ,
da me več kot tri mesece ni
videla (sem namreč stalna
stranka). Rekla je, da bi si
tako zeleno barvo čevljev do-
bro zapomnila in da sem čev-
lje nosila več kot štirikrat (na
podplatu pa je bila še vidna
cena, napisana s kemičnim
svinčnikom). Zakaj si sploh
kupujem takšne čevlje, je re-
kla, ter me naročila za kasne-
je, ko se bo vrnil šef (njen
soprog).
Bila sem presenečena, da
nisem mogla do besed, saj
doslej nisem imela težav in
sem bila zadovoljna s popra-
vili.
Novo razočaranje je sledi-
lo, ko sem se še isti dan vrni-
la v delavnico. Tudi mojster
je rekel, da sem morala s čev-
lji kar veliko prehoditi. Ker,
žal, omenjeni tovariš ne izda-
ja blokov (računov) za plači-
lo, mu nisem mogla ničesar
dokazati, niti dopovedati.
Zgrabil me je bes i po kraj-
šem prerekanju sem razoča-
rana odšla.
B. V.
Pristava
Avtobusna linija
-	pomembna
pridobitev
Krajanom vzhodnega pre-
dela KS Dobje seje izpolnila
dolgoletna želja, saj je 6. ju-
nija letos pričela obratovati
nova pogodbena delavska
proga Presečno-Celje in si-
cer za prvo in drugo izmeno.
Uvedba nove avtobusne lini-
je je v razvitejših krajih ne-
kaj povsem običajnega, za 67
delavcev iz vasi Presečno,
Repuš, Slatina in Gorica pa
predstavlja izredno veliko
pridobitev, saj v bodoče ne
bo potrebno po napornem
delu v Železarni, Cinkarni in
drugih delovnih organizaci-
jah ter po skoraj enourni
vožnji pešačiti še 5 in več ki-
lometrov do svojih domov.
Zahvaljujemo se Izletniku
Celje, ki je pokazal razume-
vanje, potem ko je ugotovil,
da ti kraji dejansko potrebu-
jejo avtobusno povezavo, da
bi se zaustavilo izseljevanje.
Želimo si, da bi se našla mož-
nost tudi za prevoz tretje iz-
mene.
Prav tako se zahvaljujemo
delovnim organizacijam,
kjer so zaposleni delavci
z našega območja in sicer:
Železarni Štore, Cinkarni,
Metki, hotelu Evropa, KK
Šentjur, Alposu, LIP Bohor,
KOP, Topru in Tolu, ki so
podpisale samoupravni spo-
razum z Izletnikom o nabavi
mesečnih vozovnic za svoje
delavce (to je bil pogoj za
iivpHhn avtnhiisnp liniipV
Edina delovna organizaci-
ja, ki ni podpisala samo-
upravnega sporazuma, je
EMO Celje. Tam jim je, po
izjavi tov. Bračunove, popol-
noma vseeno, kako njihov
delavec pride na delo, saj je
moral vsak pred sklenitvijo
delovnega razmerja izjaviti,
da ima urejen prevoz do de-
lovnega mesta. Verjetno me-
nijo v Emu, da je naporno
pešačenje pač najcenejša
oblika rekreacije za njihove
delavce...
FRANC LESKOVŠEK
Dobje
Hvala celjskim
zdravstvenim
delavcem!
Letos sem že drugič iskala
pomoč ortopedov v celjski
bolnišnici. Tako kot prvič so
bili tudi tokrat zdravstveni
delavci na tem oddelku iz-
redno razumevajoči, uspeh
operacije pa je pokazal tudi
njihovo visoko strokovnost.
Zato se želim javno zahvahti
predvsem predstojniku od-
delka ortopedu dr. Viliju
Vengustu in dr. Samu
K. Faktorju. Rešila sta me
hudih bolečin in vse večje
nepokretnosti. Kdor tega ni
poskusil, ne ve, kaj človeku
pomeni, da lahko zopet hodi,
da lahko sede brez skrbi, če
bo še lahko vstal, da ni po-
vsem odvisen od pomoči
drugih. Z delavci tega oddel-
ka se veselim, da bodo prido-
bili nove prostore v novem
objektu bolnišnice, saj vem,
koliko ljudi mora čakati na
sprejem in operacijo pri njih,
ker sedaj nimajo dovolj bol-
niških postelj.
Pravi zdravstveni delavci
- strokovnjaki in čuteči lju-
dje - pa so tudi drugod
v celjski bolnišnici. Spozna-
la sem prizadevno skrb oseb-
ja na intenzivnem oddelku,
kamor so me premestih po
operaciji. Tudi njim se za nji-
hovo delo in prijaznost zah-
valujem.
MARJETA POLAK,
Slovenske Konjice
Pojasnilo
Na sobotni kmečki ohceti
v Škofcah nad Rimskimi To-
plicami je del programa pri-
pravilo KUD Anton Tanc iz
Marija Gradca. Med drugim
so po starih običajih organi-
ziran tudi takoimenovano
»larmo«, zbiranje daril med
gosti za nevesto. Pri tem je
prišlo do nesporazuma, saj
so nekateri obiskovalci naro-
be razumeli, da gre za zbira-
nje denarja za delo društva.
KUD Anton Tanc želi na tem
mestu pojasniti, da je bilo
zbiranje organizirano iz-
ključno kot šega, ki je bila
nekoč obvezni del ohceti, in
da so bila vsa zbrana darila
namenjena nevesti.
JURE KRAŠOVEC
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Preskrbovalne vzdrževalne
enote
Po 17. čl. Statuta TOZD komisija za delovna
razmerja
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za dobo 4 let
- vodja - predstojnik službene
energetike
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom mora-
jo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo visokošolsko izobrazbo elektro ali stroj-
ne smeri, smeri energetik,
-	opravljen strokovni izpit,
-	3-5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih
delih in nalogah.
Od kandidatov za razpisana dela in naloge zahteva-
mo poleg navedenih pogojev še naslednje:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na-
logah,
-	da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali-
stične morale,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri razvoj-
nem programu v TOZD
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8 dneh
po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, Gregorčičeva 7, Celje. Na
ovojnici pripišite »prijava za razpis«. O izidu izbire
»bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izbiri.
Še dvema od serenadnih večerov, ki jih v okviru poletnih
kulturnih prireditev v Celju organizira Zavod za kulturne
prireditve, boste lahko prisluhnili v tem tednu. Danes bo to
koncert flavtistke Tinke Muradori in harfistke Pavle Uršič,
jutri pa ansambla Pro musica tibicina, ki izvaja staro glasbo.
Oba koncerta bosta v Pokrajinskem muzeju, pričela pa se
bosta ob 20. uri.
Zdravilišče Rogaška Slatina je tudi letos organizator števil-
nih prireditev, kijih boste lahko pod skupnim naslovom Roga-
ško glasbeno poletje spremljali tja do konca septembra.
Večina njih bo v Kristalni dvorani Zdravilišča. Tako bo danes
predstavitev plesov in pesmi Slovencev iz Kanade, v soboto, 9.
julija bo večer dalmatinske glasbe, ki jo bosta izvajala Dalma-
tinska klapa in orkester iz Šibenika, prihodnji četrtek. 14. julija
pa bo koncert Zdraviliškega orkestra. Vse prireditve v Kri-
stalni dvorani se bodo pričele ob pol devetih zvečer.
V	okviru praznovanj ob prazniku občine Žalec, bo danes ob
20. uri v domu kulture na Vranskem predavanje alpinista
Vikija Grošlja, ki bo predavanje alpinista Vikija Grošlja, ki bo
predavanje popestril z diapozitivi.
Jutri, v petek pa bo v domu kulture na Vranskem prireditev,
ki so jo naslovili Večer na kmetih. S pesmimi in plesi bosta
nastopili gledališka skupina Kulturnega društva Svoboda
Matke-Šešče in folklorna skupina KUD Svoboda Šempeter.
Prireditev se bo pričela ob 20. uri.
V	domu kulture na Vranskem pa si lahko ogledate tudi
razstavo pisnega in fotografskega gradiva o Vranskem: Vran-
sko v besedi in sliki.
Pester izbor prireditev pa so pripravili v poletnih mesecih
tudi v občni Velenje. Tako bo danes ob pol devetih zvečer na
velenjskem gradu klavirski recital, na katerem bo nastopil
pianist Istvan Romer.
V	soboto, 9. julija bosta na vrtu Delavskega kluba na Karde-
ljevem trgu dva koncerta celjskega plesno-zabavnega ansam-
bla Žabe, ki ga vodi Edi Goršič. Koncerta bosta ob 18. in ob 20.
uri, kot solist pa bo nastopil Jože Završnik.
V cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v nedeljo, 10. julija ob pol
osmih zvečer nastopila organistka Ema Zapušek s programom
diplomskega koncerta, prisluhnili pa boste lahko delom
Bohma, Bacha, Mendelssohna, Regerja, Allaina in Vremška.
Na velenjskem gradu bo v ponedeljek, 11. julija ob 20.30 uri
kitarski recital Tomaža Rajteriča, ki bo s svojim igranjem
razvedril predvsem ljubitelje španskega glasbenega izročila.
V	glasbeni šoli v Titovem Velenju pripravljajo v ponede-
ljek, 11. in v torek, 12. julija Glasbeno delavnico, eno od
prireditev v okviru Tedna kitare, ki ga v Velenju organizirajo
že nekaj let zapored. Mojster Hotko bo razstavljal ročno izde-
lane kitare, demonstriral pa tudi izdelavo in konstrukcijo kla-
sične kitare. Obiskovalci pa bodo vse razstavljene instrumente
tudi preizkusili.
Prihodnji četrtek, 14. julija pa bo na velenjskem gradu
zaključni koncert udeležencev Tedna kitare, ki se bo pričel ob
20. uri.
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja organi-
zira prihodnji četrtek, 14. julija obisk v poletnem gledališču
Križanke v Ljubljani. Ogledali si boste lahko musical Hair
v izvedbi Brodaway Musical Company New York. Odhod avto-
busa bo ob 17. uri izpred Rdeče dvorane, prijave pa sprejemajo
v Kulturnem centru.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu je odprta razstava
podarjenih likovnih del, ki so jih številni umetniki poklonili
knjižnici.
V	Laškem dvorcu v Laškem si lahko v juliju in avgustu
ogledate razstavo Laško skozi stoletja. Razstavo sta pripravili
Muzejska zbirka Laško in Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje.
V	avli Zdravilišča Laško je na ogled razstava likovnih del
slikarja Marjana Vodiška iz Titovega Velenja. Razstavljeni so
etnografski predmeti v likovni upodobitvi, razstavo pa si lahko
ogledate do konca julija.
Na velenjskem gradu bodo danes ob 20. uri odprli razstavo
slik akademskega slikarja Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Raz-
stava bo odprta v juliju in avgustu.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Teta Dobrota je ljubeča in stroga
RozalUa Guček Iz Celja varuje trenutno štiri otročičke, vseh skupaj pa jih je Imela stošestindvajset
»Vse skupaj se je začelo
pred šestnajstimi leti. Ko
sem šla v pokoj, je pred mano
zazijala praznina. Čutila sem
se še dovolj pri močeh in, ker
sem imela od nekdaj rada
otroke, sem jih začela paziti.
Bolj zato, da mi ni bilo dolg-
čas, kot iz potrebe, čeprav mi
je in mi še vedno pride prav
vsak dinar, ki ga za to dobim.
Imam sedemindvajset starih
milijonov penzije in čeprav
sem skromna, je to za življe-
nje premalo, a bo tudi šlo, ko
otrok ne bom več imela. Te,
ki jih imam zdaj, bom še po-
pazila do vrtca, potem pa ne
več..., morda bom obdržala
enega proti dolgočasju, saj si
ne morem predstavljati živ-
ljenja brez vsakodnevnega
vrveža...«
Presenečena, da smo jo obi-
skali, je Rozalija Guček iz kra-
jevne skupnosti Dečkovo na-
selje v Celju trosila misli med-
tem, ko je dajala Matejo na
kahlico, Luku potisnila stekle-
ničko s čajem v usta, obrisala
Marku lička in zvedavemu
Aljažu odgovarjala.
Teta Rozika jo kličejo otroci
in tako jo bomo imenovali tudi
mi, zraven pa dodali še vzde-
vek Dobrota, kar za to svoje
nesebično poslanstvo resnič-
no zasluži. To vedo tudi na
krajevni skupnosti Dečkovo
naselje, kjer je malo krajank,
ki bi v svojem življenju naredi-
le toliko dobrega kot je »njiho-
va Rozika«. Za otroke, za nji-
hove starše, ki so zaradi Rozki-
nega skrbnega varovanja brez
skrbi, ko opravljajo svoje delo.
Teta Rozika ni mlada. Na
pleča si je naložila petinse-
demdeset let, otroci pa jo po-
mlajujejo, zato, ji lahko odšte-
jemo kar petn^st let. Govori
preudarno in žuboreče, tako,
kot bi pozvanjali kraguljčki,
vse skupaj obrne na šalo in se
prisrčno smeji.
Prej trpljenje, zdaj
radost
»Imela sem nerodnega moža,
ki je umrl pred dvanajstimi le-
ti in imam troje odličnih otrok,
kateri vsi žive v Celju in okoli-
ci in mi ne pustijo, da bi se
ukvaijala z varovanjem otrok.
Hudi so, ker mislijo, da se na-
prezam, jaz pa vse skupaj
opravljam z dobro voljo in
sem srečna, če lahko kaj do-
brega storim.« V teh prepro-
stih stavkih je vsa filozofija
Rozkinega življenja, ki hudo
nadomešča z dobrim, ob vsem
pa je srečna in to svojo dobro-
to in srečo prenaša na svoje
varovance.
Rozika je bila štiriintrideset
let kuharica pri privatnikih in
v šoli. Da se spozna na kuhari-
jo, nam povedo jedilniki, kijih
pripravlja za svoje varovance.
Za zajtrk jim pripravi bel
kruh, benko kakav, pecivo, za
kosilo pa vse sestavine, ki jih
skrbno naštudira. »Svoje varo-
vance naučim vse jesti, to je
moje prvo pravilo. Drugo je to,
da so vsi do dveh let čisti in
gredo na kahlico. Staršem pra-
vim takole: če bo vaš otrok
ubogal, bo ostal, drugače pa ga
dajte v vrtec. Štirinajst dni je
res hudo, dokler se otrok ne
privadi, potem pa ga uredim
po svoje. Mora ubogati, zato
pa je pohvaljen. Otroci potre-
bujejo ljubezen, božanje, pa
tudi strogost. Pri meni so
kmalu vsi ,čisti'. Naučijo se
eden od drugega, ne tepejo se
med sabo, igrajo pa se. Sem pa
vseskozi prisotna in se z njimi
igram.«
Starši mi plačajo
icolilcor hočejo
»Najprej sem pazila dojenč-
ke od sedmih mesecev naprej,
zdaj od enega leta. Plačajo mi
kolikor hočejo, nikoh nič ne
računam. Zdaj mi je eden od
staršev dal za varovanje devet
starih milijonov, ker je sam
uvidel, koliko vse stane. Tako
hrana, ki jo iz tega denarja ku-
pujem, kot tudi vse ostalo.
Ena mati pa gradi hišo in mi
dk šest starih milijonov, kar se
mi zdi dovolj, saj več resnično
ne more dati. Ne delam za de-
nar, kar ljudje vedo in me ho-
dijo prosit za varovanje njiho-
vih otrok. Trenutno jih imam
pet: Aljaža, Mateja, Blanko,
Luka in Marka. Vsi pa so raz-
hčnih starosti od dveh let do
trinajst mesecev. Včasih sem
jih imela tudi po deset, pa je to
preveč; največkrat je bila moja
skupinica velika za štiri malč-
ke. Ne varujem samo otrok iz
soseščine, trenutno imam tudi
deklico iz Šmartnega v Rožni
dohni. Ja, stošestindvajset
otrok sem imej^
ostaU v spominu
osebnost zase, t,
času spoznala j
brala.«
Teta Rozika se,
vedovanju smeji
užalosti. PripovI
»Niso pa vsi sta,
koč sem enega ot]
la, ker je bil nepj
je potem prišel o(
in bi skoraj men,
rovance povozil
nehvaležnost, doj
di nevoščjivost j
nost.«
Vesela, Icer i
dobro delo
»Hudo mi bo,
imela več otrok,
misel, da sem n(
v življenju le nari
ča, da me ne bolj
tem tega dela res:
Ob otrocih se sf
vim, ne poznam k
ne vem kaj je n
dobro voljo prei
otroke, ki so se ol
sku skoraj kislo
pogovorom pa so
ločili pa smo se k
jatelji. Pospremili
kot do vrat, vs;
srečni, mahali s(
Bil je čas kosila ii
jim ga je hitela
Koliko časa še, sr
vali ob odhodu ii
to, kar je povedal;
rovanjem otrok,
prenehala, nismo
Ne more, prepros
či »ne« in starši b
dovali, ker vedo, (
otroci v rokah t
varni, dobro spra
vsem pa ljubljeni
ZDENI
FOTO: E1
Lučka Bela bo
ptičji rezervat
Zadnji znani par sokola selca v Sloveniji
Zaradi naravne zaprtosti
Gornje Savinjske doline so se
v tej dolini do danes ohranile
nekatere zdaj ogrožene žival-
ske in rastlinske vrste. V Pod-
volovljeku, v soteski Lučke Be-
le, na njenem desnem bregu,
kjer je mogočna gladka stena
Sakalojca visoka 80 metrov,
gnezdi zadnji znani par sokola
selca v Sloveniji. Ta ptica je po
vsej Evropi vpisana v Rdečo
knjigo najbolj ogroženih žival-
skih vrst. Skupno so v Lučki
Beli kar tri, v evropskem meri-
lu izredno redke vrste ptic.
Na začetku soteske gnezdi po
vsej veijetnosti tudi sova uhari-
ca, eno od treh gnezdišč planin-
skega orla pri nas je v zgornjem
koncu Lučke in Kamniške Bele.
Skupina pri Gozdnem jgospo-
darstvu Nazarje je Komisiji za
varstvo okolja pri skupščini ob-
čine Moziije predlagala, da se
soteska Lučke Bele proglasi za
ornitološki (ptičji) rezervat in da
se ta vključi v načrtovan Kam-
niško-Savinjski krajinski park,
da se prepove vsak alpinizem in
športno plezanje, ker je to naj-
večja nevarnost za propad gnez-
dišč ogroženih ptic. Nazarska
skupina je tudi predlagala, da se
v ožjem zaščitenem območju iz-
vajajo sečnja, gradnja cest in
ostala dela le od julija do de-
cembra in da se naravna dediš-
čina zavaruje še z drugimi ukre-
pi. Predlog so podprli republi-
ški Zavod za naravno in kultur-
no dediščino in dr. Župančič,
član Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti.
Celjski Zavod za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine je
obvestil Alpinistični odsek Pla-
ninskega društva Luče, ki ima
na steni Sakolojce alpinistični
vrtec o ogroženosti tamkajšnjih
ptičjih vrst in predlagal, da ple-
zališče prestavijo.
Izvršni svet mozirske občine
je pobudo o razglasitvi ornitolo-
škega rezervata podprl, s tem da
mozirski Komite za urejanje
prostora in varstvo okolja v so-
delovanju s celjskim Zavodom
za varstvo naravne in kulturne
dediščine čimprej opredeli z od-
lokom meje območja in pogoje
varovanja. Uporabniki prostora
v Lučki Beli: alpinisti, gozdarji
in lovci naj že pred izdajo odlo-
ka upoštev^o pogoje varovanja
in prispevajo k zavarovanju in
ohranitvi ogroženih ptičjih vrst,
zahtevajo na izvršnem svetu.
Letni življenjski ciklus treh
omenjenih ptičje v različnih let-
nih časih različno ogrožen. Vse
tri ptičje vrste svatujejo, gradijo
gnezda in označujejo svoja ob-
močja že januaija, februarja in
marca. V začetku marca že vali
planinski orel, konec marca in
aprila pa sokol selec in sova
uharica. Najpozneje v začetku
maja se izvalijo mladiči. Uhari-
ca in sokol izpeljeta rnladiče
maja in junija, planinski orel
sredi julija. Zato potrebujejo te
tri močno ogrožene vrste ptic do
julija popolen mir, ker pa ozna-
čujejo svoje območje tudi preo-
stah del leta, je mir poglavitna
možnost za ohranitev te tako
redke naravne dediščine. V raz-
vitih državah varujejo ogrožene
ujede celo z dnevnimi in nočnih
mi dežurnimi službami v bližini
gnezd in s podobnimi ukrepi.
Izvršni svet skupščine občine
Mozirje podpira tudi predlog
prepovedi odstrela in varovanja
življenjskega prostora ogrože-
nega ruševca, ki v zadnjih dese-
tih letih hitro izumira. Stanje je
bilo posebno kritično lansko
pomlad v času rastitve. Ruševci
najbolj izumirajo prav v naj-
močnejših rastiščih na Raduhi
in pri Poljšku, kjer je še pred
petimi leti prepevalo več kot de-
set ogroženih ptic. N^večjo
krivdo za popolno izginitje mla-
dih petelinov, škarjevcev, ki si-
cer ne vplivno neposredno na
rastitev, pripisujejo neugodnim
vremenskim razmeram. Da bi
omilih vsaj človeški dejavnik, je
potrebno odstrel ruševca na
vseh rastiščih v Gornji Savinj-
ski dolini prepovedati. Glede na
to, daje belka izumrla kljub pre-
povedi odstrela, je potrebno za
ohranitev ruševca celovito in
aktivno varstvo s proučitvijo in
izboljšanjem pogojev znotr^ sa-
me vrste, v medvrstnih odnosih,
v bivalnem okolju in vsakoletno
spremljanje vseh dejavnikov
kot spremljanje številčnosti,
evidentiranje in podobni ukre-
pi, s čimer bi se v Gornji Savinj-
ski dolini rešili izumrtja še ene
ptičje vrste.
BRANE JERANKO
Nesreča le prinesla - pre
Franc Čerenak iz Gorenja
nad Zrečami je danes v Slo-
veniji že kar znan izdelova-
lec miniaturnih stiskalnic
(preš), začel pa jih je delati
bolj po naključju. Pravza-
prav je vse skupaj nastalo
iz-nesreče. Franc je prešal
na stričevi stari stiskalnici,
ko se je zlomil lesen vijak.
Stric je bil malo jezen,
Franc pa mu je obljubil, da
mu bo naredil miniaturno
prešo - kopijo prave. Tako
je Franc, ki je sicer po po-
klicu ključavničar, začel
delati majhne preše.
»Prehod s kovinske struž-
nice, kjer sem prej delal, na
les je bil kar težak in v začet-
ku sem precej preš uničil,«
pravi Franc. »Vendar pa sem
se pri obdelovanju kovin na-
učil natančnosti, kar mi se-
d^ zelo koristi.«
Obdelovanje lesa ima
v družini Čerenak že kar dol-
go tradicijo, saj je bil oče da-
leč naokoli znan izdelovalec
cokel. Tudi on je izdeloval
cokle iz javora.
»Včasih je bilo veliko lesa
javora na Pohorju, zdaj pa je
že zelo redek. Le tu in tam
dobim še kakšno drevo in
včasih se pošalim, da je stari
ata naredil toliko cokel, da je
zmanjkalo javora,« pravi
Franc, ko razkazuje pravkar
narejeno prešo in razlaga, da
je javor n^bolj primeren za
izdelovanje takšnih spomin-
kov, ker je trpežen in dovolj
mehak za obdelavo. Le do-
volj dolgo (kakšni ^ve leti)
gaje potrebno sušiti.
Cerenakovi spominki so
v trgovinah širom po Slove-
niji. Med našim obiskom je
ravno izdeloval preše za ko-
njiški turistični teden. Vča-
sih je izdeloval tudi telege.
Preše je sprva izdeloval po
službi, potem pa se je odločil
in vzel obrt. Delavnico ima
zaenkrat kar v domači hiši,
kmalu pa naj bi jo prestavil
v prizidek, ki ga bo začel gra-
diti. Tako bo manj utesnjen
in bo lažje izpolnjeval naro-
čila, ki stalno prihajajo;
pravkar se namreč dogovar-
ja z gorenjsko turistično zve-
zo, da bi tudi za njih izdelo-
val kakšen lesen spominek.
ki je tipičen za
»No, ja, obog;
lom ne bom, k
preveč ročnega
deset odstotkov
ne predstavlja i
pa ni še nihče
taš,« ocenjuje
Franc in hkrat
mu je delo všeč
služek ni toliko
i iilLlJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Srebrna krila so privabila
v Leveč velilfo radovednežev
Jeklene ptice so v nedeljo popoldne »zasenčile« nebo
tiad Celjem in privabile številne radovedneže na travnik,
ki ga skrbno čuvajo člani Aero kluba Celje. Le-ti so za
letalski miting v goste povabili kolege iz slovenskih klu-
bov in nato so skupno izvajali vragolije v zraku. ,^adalci,
zmajarji, jadrilice, motorna letala, modelarji, helikopterji
- skratka vse kar leta je v nedeljo švigalo nad Levcem.
Za blagor ljudi na zemlji so skrbele mažuretke, kasneje pa
so naravnost iz Maribora pridrveli še Čudežniki in zabavali
predvsem otroke. Tudi aero-taxi je pridno prevažal tiste, ki
so si želeli vsaj enkrat v življenju visoko letati in nato varno
pristati. Vsi nastopajoči so pripomogli da večtisočglavi
množici ni bilo dolgčas. Najbolj navdušeni so bih seveda
otroci. In če je kdo izpied njih takrat, ko jih je že v večernih
urah domov pregnal dež, v avtu resno predlagal očku ali
mami: »Poslušajta, zakaj pa mi ne bi raje imeh namesto
avtomobila letalo?«, bi morah biti starši navdušeni nad
bistroumnostjo in futurološko naravnanostjo svojega krat-
kohlačneža. Na Zahodu namreč to danes niti ni več nekaj
nedosegljivega.	NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Kako velik ptič in koliko energije potrebuje, da lahko leti...
Za takole natančno izdelane modele je potrebno veliko časa in potrpljenja, pa seveda
tudi znanja. Zato je bila tudi okrog teh modelov v Levcu vseskozi gneča.
Padalci nad Levcem - veliko spretnosti, jeklenih živcev in
korajže.
Balon Uubljanskega zmajarskega kluba je upravljal
Darko Sorn. Vzbudil je precej zanimanja, predvsem pri
obiskovalcih, ki še nekaj dajo na romantične pustolovš-
čine.
»Ta mali* so imeli v nedeljo največ dela. Niso vedeli kam
naj obrnejo oči, da jim ne bi kaj ušlo. Ko pa so prispela še
Čudežna polja, je bilo pa sploh »za znoret*.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Razgovori in pesmi
šolska vrata so sicer že za-
prta, a v naše uredništvo še
vedno dobivamo nekatere iz-
delke, ki ste jih ustvarili še
v času pouka. Tako sta iz Os-
novne šole I. celjske čete pri-
spela dva zanimiva zveščiča:
v enem so zbrane pesmi
učencev te šole in nosi na-
slov Pomladne kapljice,
v drugem - s podnaslovom
Gostje iz našega okolja - pa
so zbrani razgovori z zanimi-
vimi ljudmi. Vprašanja so
učenci zastavljali upokojeni
učiteljici Vidi Jagodič, nek-
danjemu partizanu Ludviku
Zuparicu, profesorici slo-
venščine in knjižničarki Bo-
ženi Orožen, upokojenki Na-
di Jelovšek, _ gledaUškemu
igralcu Petru Šopaiju in aka-
demski slikarki Darinki Lo-
renčak-Pavletič. Žal je zbir-
ka razgovorov izšla le v skor-
mih 30 izvodih (najbrž ni tre-
ba pojasnjevati, zakaj), zato
pa je vsak zveščič toliko bolj
dragocen.
Nada Jelovšek je v razgo-
voru z učenkama Petro Ku-
ralt in Katjo Lipičnik med
drugim povedala: »Pesmice
sem rada brala že v otroštvu,
a pisala jih tedaj še nisem. Ta
žilica in želja po izpovedova-
nju se je prebudila v meni
dosti pozneje. Prve pesmi
sem zapisala ob vdoru so-
vražnika na naše ozemlje
1941. Potem pa menda ni-
sem nikoli zares prekinila
s sestavljanjem verzov, če-
prav je menilo mnogo let do
izida moje prve pesniške
zbirke. Ta jc izšla leta 1980,
poklonila pa sem jo svoji ma-
mi za 90 rojstni dan. Zbirka
z naslovom Šopek je bila na-
grajena n srečanju pesnikov
v Celju.«
Dve njeni pesmi so si
učenci OS I. celjske čete tudi
izposodili za uvod v svojo
pesniško zbirko iz katere ob-
javljamo nekaj stihov za po-
kušino.
Spomini
Oj, ti medvedek moj preljubi,
ki zvest si bil mi vrsto let;
kam skril si se,
nič te več ni na spregled.
Sam, pozabljen si v temačnem kotu,
s prahom ves obdan,
nihče več zate se ne zmeni,
čeprav nekoč si vselej bil ob meni.
Zdaj ko pišem te vrstice,
ves vesel se spomnim nate,
radosten obujam spet spomine,
ki vežejo naju kakor korenine.
Ponovno bi te rad vzel v roke,
poigral kot nekdaj se s teboj
in bil vesel vrnitve v tiste čase,
ko bil si glavna skrb mi in prijatelj
moj.
GORAZD BABIČ
Sreča
Pravijo, da je sreča opoteča.
Zame pa je sreča vsak nov dan,
s soncem in toplino obsijan;
lepa ocena v redovalnici,
prijazna beseda mamina,
očetov smehljaj,
nova obleka, ki se v omari blešči.
Sreča je biti zdrav,
živeti v svobodni domovini,
imeti prijatelje
in biti sam srečen z vsem tem.
MAJA DOMITROVIČ
Zariti
Najlepši je pomladni dan.
Ko sonce za goro se prehudi,
žarke pošlje na vse strani
budit zaspane ljudi.
Dolgi žarki skoz okno smuknejo,
neusmiljeno me v očke zbodejo,
s svetlobo mi nagajajo,
da iz postelje me zvabijo.
SAŠA MLADENOVIČ
Pozdravi iz Titovih mest
v Titovem Velenju so se v prvih počitniških dneh
zbrali pionirji iz tistih jugoslovanskih mest, ki nosijo
ime po Titu. S svojega prvega srečanja pošiljajo vsem
vrstnikom prisrčne pozdrave.
Tretje srečanje citrarjev v Grižah
Ko se je DPD Svoboda
Griže pred tremi leti odloči-
lo pripraviti srečanje ci-
trarjev je zaoralo v ledino
na tem področju, ki pa je po
treh letih bogato obrodila.
To srečanje z naslovom
»Zlate citre« vsako leto
združi več deset izvajalcev
razne glasbe na tem instru-
mentu in tudi več kot tisoč
ljubiteljev te glasbe. Letoš-
nje srečanje bo v nedeljo,
10. julija v letnem gledališ-
ču v Grižah.
Program bo tudi tokrat pe-
ster, saj se bodo prireditve
pričele že dopoldne, ko bodo
postavili razstavo citer. Do-
poldne se bodo srečali tudi
strokovnjaki s tega področja,
ki bodo svoje izkušnje posre-
dovali vsem, ki jih ta instru-
ment zanima. Glasbeni del te
prireditve bodo pričeli po-
poldne ob 15. uri. Letos bo ta
del nekoliko drugačen kot je
bil prejšnja leta. V prvem de-
lu bodo nastopili tisti citrarji
(doslej je prijavljenih več kot
40 posameznikov in nekaj
skupin), ki se šele uveljavlja-
jo. V drugem delu pa bodo
igrali že znani izvajalci, kot
so: Cita Galič, Miha Dovžan,
Karli Gradišnik, Rado Ko-
kalj, Miran Kozole, Tomaž
Plahutnik in Viktor Planine.
Celotno prireditev bo tudi
letos posnela naša osrednja
radijska hiša, hkrati pa bo te
posnetke dobilo tudi glasbe-
no uredništvo Radia Celje, ki
jih bo tudi predvajal v svo-
jem programu.
F. P.
Karli Gradišnik je v zadnjih letih postal eden najbolj priljub-
ljenih citrarjev pri nas. Zato pogosto nastopa kot ambasador
te glasbe tudi na različnih slovenskih turističnih prireditvah
v tujini. Vsako leto pa nastopa tudi na srečanju v Grižah.
Ansambel Vikend iz Radeč je
končno le dočakal izid prve kasete
na kateri so skladbe, ki so jih napi-
sali člani ansambla in pa Igor Koro-
šec iz Celja. Ves material so posneli
v studiu Bonton v Rogatcu • Na
števerjanskem festivalu narodnoza-
bavnih ansamblov so se vsi trije
predstavniki z našega območja do-
bro odrezali. Šte^jerskih 7 so imeli,
po oceni žirije, najboljšo izvedbo.
Bratje iz Oplotnice so dobili največ
glasov publike, mlad ansambel Šta-
jerski vrelec iz Rogaške Slatine pa
seje tudi uvrstil v fmalni del te pri-
reditve m Mladi talenti na plan, kajti
17. julija bo na Ponikvi srečanje
vseh tistih, ki zn^o igrati in peti
9 Ansambel Chateou iz Titovega
Velenja zopet dela, vendar v nekoli-
ko spremenjeni zasedbi • Prizadev-
ni organizatorji srečanja narodnoza-
bavnih ansamblov Graška gora va-
bijo ansamble, da se prijavijo za to
revijo, ki bo 14. avgusta •
Countrv osvaja tudi Siovehce
Celjani smo imeli v zadnjem času večkrat priložnost slišati mariborski country band
Pohoije expres in vzdušje, ki so ga ustvarili člani tega ansambla pove, da so fantje in
dekle na pravi poti. Country namreč vse bolj prodira tudi na naša tla in nad njim se
navdušuje tako mlado kot staro. Ob zadnjem obisku v Celju so nam pohorci povedali:
»Za malo, pa nas ne bi bilo v Celje. Pevka Renata je namreč izgubila torbico z vsemi
dokumenti v Pragi. Tam smo sodelovali na velikem country festivalu in predstavniki
konzulata so pomagali, da smo lahko potovali naprej. Tudi po country klubih v ZRN
veliko nastopamo, kaže pa, da se tudi Slovenci odpiramo, saj imamo vabil za »žurke«
veliko. V studiu Akademik smo že posneli material za novo kaseto, ki bo izšla
v septembru. Na njej bo nekaj svetovnih uspešnic, pa tudi slovenskega countrya ne bo
manjkalo.«
EDI MASNEC
, JULIJ 1888
NOVI TEDNIK - STRAN 19
r prejšnjo sredo so mi-
, ilii malo pred polnočjo
"•-redovali v Košnici pri
Iger sta Boris in Pa-
le K- ^ latami »pre-
jjala« pohištvo. Milični-
so oba stara znanca ova-
^Ijj javnemu tožilcu.
J Ivan L. iz Medloga je
soboto že precej nacejen
J^gl v stanovanjsko stolp-
v Iršičevi ulici. Mihč-
^Id so ga sprva le opozori-
i!j ijar pa ni zaleglo, ker je
bil Ivan ta dan preveč do-
hre volje. Pri drugem po-
sredovanju pa so ga odpe-
ljali v prostore za treznenje,
^grje lahko Ivan brez ško-
de »veseljačil« še naprej.
f V soboto popoldne so
ipiiličniki pridržah Elizabe-
V. iz Trubaijeve ulice.
IJašlo so jo v precej klavr-
pein st^u na Tomšičevem
trgu, kjer se je valjala po
tleh in vpila nerazumljive
ibesede. Ugotovili so, da je
Elizabeta popila precej več,
kot pa ga prenese.
9 V soboto je pripravil
jasten show v hotelu Evro-
pa Franc Ž. Predstavo so
prekinili miličniki, ki so
niu svetovali, da se odstra-
ni, hkrati pa se je nekoliko
odebelil spis, ki ga ima toži-
lec o Francu Ž.
• V soboto so miličniki
našli v Mestnem parku na
partizanski cesti Staneta R.
iz Prešernove uUce. Stane
$e je tako napil, da ni vedel,
kje je, miličniki pa so bili
iiio prijazni, da so mu po-
bzali pot do bolnišnice,
kjer so mu pomagali zdrav-
niki.
S.Š.
Užitek, izsiljen z nožem
Zaradi suma, da Je zagrešil posilstvo In rop, so priprli 33-
letnega RIzana R. Iz Prizrena na Kosovom
Delavci UNZ Celje in Po-
staje milice Žalec so kaj hi-
tro izsledili nočnega napa-
dalca, ki si je s kuhinjskim
nožem izsilil spolno občeva-
nje z mlajšim dekletom, nje-
nega fanta pa je prisilil, da
mu je izročil denar. Tega
dejanja je osumljen 33-letni
Rizan R. iz Prizrena, ki je
dalj časa opravljal razna zi-
darska dela v Savinjski do-
lini. Ovadili so ga celjske-
mu temeljnemu javnemu
tožilcu. Preiskovalni sod-
nik pa je po prijetju zanj
odredil pripor.
Rizan R. je utemeljeno
osumljen, da je koncem le-
tošnjega junija v bhžini Šešč
pri Žalcu zasledil mlad par
v osebnem avtomobilu. Na
glavo sije nataknil nogavico,
nato pa ju s kuhinjskim no-
žem v roki presenetil v vozi-
lu. Z grožnjo je dekle prisihl
k spolnemu občevanju, po
tem nasilnem in nizkotnem
dejanju pa je od fanta še zah-
teval, da mu je izročil denar.
Delavci organov za notra-
nje zadeve so osumljenca ne-
k£y dni za tem prijeU, ko seje
oborožen spet pripravljal na
novo tako dejale.
Osumljenec je v priporu.
delavci organov za notranje
zadeve pa zbirko še dodatne
podatke o njegovem početju.
Ugotovih so že, da je že pred
tem dej^em zagrešil po-
skus posilstva - vendar se je
napadena uprla in pobegni-
la. Utemljeno pa sumijo, da
je več podobnih dejanj
z uporabo grožnje tudi storil.
Zato naproš^o vse, ki iz
kakšnih koli razlogov doslej
takega dejanja niso prijavih,
naj to storijo. Javijo se nzg ah
pa telefonično obvestijo na
žalsko postno milice (tel. 92)
ah UNZ Celje (tel. 23-941).
F. K.
Na Dobrni spet normalno
v Zdravihšču Dobrna so v torek že sprejeli prvo
skupino gostov po okužbi, ki je predtem zajela veliko
število gostov in delavcev. Ta čas so opravili vsa
potrebna dela, delavci Zavoda za socialno medicino in
higieno so v torek zjutr^ opravih še tudi zadnjo dezin-
fekcijo. Skratka, naredih so vse, da bodo lahko spet
začeh normalno delati.
Vsi, ki so bih prizadeti zaradi okužbe so se že pozdra-
vih, z dela pa so začasno izločih vse kliconosne
delavce. Vodstvo zdravihšča se je tudi odločilo, da bo
vse, ki so bih v zdravihšču v času okužbe in je bila
njihova terapija prekinjena, ponovno povabilo na
celotno terapijo.
Pretesno Je
prehiteval
Na Milenkovi cesti v Sloven-
skih Kor^jicah je v sredo 28-
letni voznik osebnega avtomo-
bila Franc Jager iz Podplata
pretesno prehiteval skupino
otrok. Zaradi tega je s prikoh-
co zbil 13-letno Rosano Š. iz
Slovenskih Konjic. Hudo ra-
njeno so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Avto se je prevračal
50-letni Jože Jan iz Migojnic
se je hudo ranil v prometni ne-
sreči v četrtek zvečer na lokal-
ni cesti v domačem kr^u.
V ovinek je z osebnim avtomo-
bilom pripeljal prehitro, zane-
slo gaje desno na banlpno, na-
to pa levo s ceste. Vozilo se je
večkrat prevrnilo, voznik pa je
med prevračanjem padel iz
i^jega.
Umrl po nesreči
Nek^ ur po nesreči je v celj-
ski bolnišnici, v petek umrl 24-
letni Slavko Žagar iz Vogl^ne
pri Šentjuiju. Na magistralni
cesti je v ryegov avto, s kate-
rim je peljal iz Celja proti La-
škemu, v Košnici trčil 21-letni
Peter Klinar iz Radeč. Klinar
je v nepreglednem ovinku pre-
hiteval drugo vozilo in zadel
v nasproti vozeči Žagarjev av-
to. Pri trčerxju je bil laže ranjen
tudi Klinar, gmotne škode pa
je nastalo za okoli 11 milijonov
dinarjev.
Zaradi neizkušenosti
v hišo
Na križišču Kersnikove in
Miklošičeve ulice v Celju sta se
v nedeljo popoldne ranili 14-
letna Suzcina Š. iz Šmiklavža
pri Mariboru in njena vrstnica
Klavdija D. iz Celja. Suzana je
vozila kolo z motorjem, čeprav
nima ustreznega potrdila,
Klavdija pa je sedela za njo.
Zaradi neizkušenosti je v ovin-
ku zavozila na pločnik in nato
trčila v stanovai^jsko hišo. Hu-
do ranjeno voznico in laže ra-
njeno sopotnico so prepeljeili
v celjsko bolnišnico.
Vse več pravne pomoči
število sporov Iz delovnih razmerij se nadaljuje
v občini Velenje je vse več
delavcev, ki iščejo pravno po-
moč pri službi pravne pomoči
pri Občinskem svetu Zveze
sindikatov Velenja. Velenjski
sindikati ugotavljajo, da je to
po eni strani posledica vse
slabšega materialnega polo-
žaja delavcev in tudi poslov-
nih težav organizacij, kjer so
zaposleni, po drugi strani pa
tudi še ne dovolj urejene
pravne pomoči delavcem
v samem združenem delu.
Lani so tako v pravni pomo-
či pri sindikatih pomagali sto
tridesetim delavcem, letos pa
bo najverjetneje ta številka še
večja. N^bolj se povečuje šte-
vilo delavcev, ki se v spornih
zadevah pritožujejo na sodišče
združenega dela. V službi
pravne pomoči je bilo predlani
sestavljenih 14 pismenih pred-
logov, lani pa kar 27. Še vedno
išče pravno pomoč največ de-
lavcev iz Rudnika lignita Vele-
nje, Gorei^a in Vegrada, od
ostalih pa iz tistih delovnih or-
ganizacij, ki im^o že kritične
poslovne težave. Tako je bila
naprimer lani pomoč nudena
večim delavcem iz Elektroko-
vinarske opreme, ki je bila
v družbenem varstvu, in iz
Merxove restavracije na Gori-
ci, ki so jo uki^^i. Delavci
imcoo ncoveč pritožb v zvezi
s stanovei^sko problematiko
in razporejanjem na druga dela
in naloge. Glede na strokovno
izobrazbo pa se stanje iz prete-
klih let ni bistveno spremeni-
lo. Pomoč še vedno išče njgveč
delavcev z nižjo izobrazbo. Ve-
čina zelo slabo pozna samou-
pravne akte svojih ozdov in se
obič^no ravnago kar po ne-
kakšnem občutku do pravic in
dolžnosti. Veleryski sindikafi
ugotavlj^o, da je pravna po-
moč v velenjskih ozdih slabo
organizirana, delavci pa tem
službam tudi ne zaupno.
V Gorenju naprimer sindikal-
ne organizacije plačujejo pose-
ben honorar za pravnika, ven-
dar delavci r^e pridejo po
pravno pomoč k občinskim
sindikatom.
Velerijski sindikati ugotav-
Ijcoo, da bi moralo bolje zasta-
viti pravno pomoč v neposred-
nih okoljih. Tako bi se lahko
marsikakšen spor razrešil kar
tam, kjer je nastal, delavcem
ne bi bilo treba hoditi po prav-
no pomoč izven organizacije,
kjer so povezani v sindikalno
organizacijo, pa tudi pritožb na
sodišče združenega dela bi bilo
manj.	BRANE PIANO
\ mestiniski Lesni
Ipremi Je gorelo
Za okoh 60 miUjonov di-
ijev škode je nastalo pri
deljskem požaru v tozdu
fsna oprema Lipa Bohor.
igorelo je v okoU 600 me-
)v velikem skladišču goto-
tt izdelkov, kjer je bilo ti-
i kompletov za podnožja
12, bili pa so namenjeni za
[oz. Prav tako pa so bile
Km skladišču še tri jeklen-
b® ^vtogeno valjenje.
prvem pregledu so
fokovnjaki menih, da je
^ nastal zaradi samovži-
I raznih odpadkov, ki so bi-
Prepojeni z lužih. Vendar
'ta vzrok še ni dokončno
"■^en in so člani komisije
UNZ Celje opravih še nove
preglede. Ogenj, ki je nastal
malo pred poldnevom, je
uničil skladišče in izdelke
v njem, razneslo je dve je-
klenki. K sreči so hitro pri-
speh na mesto požara naj-
prej domači gasilci (ravno so
se zbirah, da gredo na gasil-
sko proslavo), nato pa še iz
drugih krajev in tudi delavci
mestiivjskega tozda. Gotovo
gre tudi tako hitremu posre-
dovanju zasluga, da se požar
ni razširil še na lakirnico in
skladišče lesa. Pri gašenju se
je hudo ranil delavec Mirko
Boštjančič - hudo opečene-
ga so prepeljah v bolnišnico.
Obračun
z nožem
v petek zvečer je prišlo
do obračunavanja z no-
žem med 58-letnim Aloj-
zem K. in 27-letnim Mir-
kom L. iz Kersnikove uli-
ce v Titovem Velenju.
Mirko je prišel v Alojzovo
stanovale v Jenkovi uU-
ci 15, kjer je pred časom
stanoval kot podnajem-
nik. Zaradi doslej še ne-
pojasnjenega vzroka sta
se sprla, nakar je Alojz K.
s kuhinjskim nožem za-
bodel Mirka v ramo. Rana
je bila tako huda, da je
ranjeni skorgj izkrvavel.
Pri prerivanju pa je bil la-
že ranjen tudi Alojz K.
Nasiinik ponovno v zaporu
Celjsko sodišče je obsodi-
lo 24-letnega Izudina Mu-
stajbašiča iz Ulice Milčin-
skega v Celju na enotno ka-
zen leto dni in 8 mesecev
zapora zaradi nadaljevane-
ga kaznivega dejai^a nasil-
niškega obnašanja in zaradi
kršitve nedotakljivosti sta-
novanja.
Mustajbašič je bil že več-
krat kaznovan pri sodniku za
prekrške zaradi kršitev jav-
nega reda in mira, poleg tega
pa tudi dvakrat z&radi nasil-
niškega obnašanja in zaradi
hude telesne poškodbe.
Kljub vsem kaznim pa se
Mustajbašič ni poboljšal. Ta-
ko je lani s^tembra dvakrat
napadel P. C. in ji prizadejal
lažje poškodbe, lani 16. de-
cembra pa se je lotil še Z. Ž.,
ki jo je večkrat udaril in brc-
nil. Naslednji dan so ga pri-
prh.
Obtoženec je zanikal deja-
nja, ki mu jih je očital javni
tožilec. Zagovarjal se je, da
seje le branil pred ženskami,
ki so ga napadle.
Priče in oškodovanke so
seveda povedale popolnoma
drugačne verzije dogodkov,
sodišču pa predložile tudi
zdravniška spričevala o po-
škodbah, ki jim jih je priza-
dejal Mustajbašič.
Za (nadaljevano) kaznivo
dejanje nasilniškega obnaša-
nja je senat obsodil Izudina
Mustajbašiča na leto dni in
6 mesecev zapora, za kaznivo
dejanje kršitve nedotakljivo-
sti stanovanja pa na 3 mese-
ce zapora, potem pa so mu
izrekli enotno kazen leto dni
in 8 mesecev zapora in mu
v kazen všteh tudi čas, prebit
v priporu od 17. decembra
lani dalje. Pri izreku kazni je
senat upošteval kot olajše-
valno okoliščino, da je Mu-
stajbašič obžaloval dejanja
in da je bil vinjen, kot obte-
ževalno okoliščino pa je upo-
števal, da se je lotil žensk, ki
so fizično šibkejše od njega,
in da je bil že večkrat kazno-
van.
Mustajbašič se je pritožil
na Višje sodišče, ki pa je nje-
govo pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo pr-
vostopenjsko sodbo. ^
S. ŠROT
Premog mu Je stisnil
nogo
v jami Škale veleryskega
premogovnika se je hudo po-
nesrečil 27-letni Slavko Ilič iz
Titovega Velenja. S stropa se
je odkrušil večji kos premoga
ter mu stisnil nogo ob tran-
sportni trak. Prepeljždi so ga
v celjsko bolnišnico.
Iz hlie v hiio
v sredo je neznanec obiskal
kar dve sosednji hiši na Go-
renjski cesti v Titovem Vele-
nju. Iz prve je odnesel žepni
računalnik, 500 zahodnonem-
ških mark, pa tudi vratovino in
suho salamo. Manj »sreče« je
imel v sosednji hiši, kjer se je
zadovoljil le z dvema tisočako-
ma, ki ju je našel v predsobi.
Utonil
v Šmartinskem
Jezeru
Šmartinsko jezero je že terja-
lo svojo letošnjo prvo žrtev.
Med večernim kopanjem je
v sredo okoU 20.30 ure utonil
27-letni Zorjin Kenda iz Celja.
Kopal se je ob pregradi, ko pa
je zaplavi proti obali, gaje ne-
nadoma potegnilo v globino.
Še isti večer so ga začeU iskati
celjski poklicni gasilci, vendar
so ga našU šele naslednje
opoldne.
Elektrika ga le ulilla
Med delom na domačem
dvorišču je v četrtek zvečer
električni tok ubil 41-letnega
Pavla Komaričkega iz Tovarni-
ške uUce v Celju. Ko je varil
železno konstrukcijo za klop,
se je naslonil na kovinsko
ogrodje varilnega transforma-
torja - to pa je bilo zaradi okva-
re pod električno napetostjo.
Nosilec Je popustil
v tozdu zamrzov£ilna in hla-
dilna tehnika TGA v Titovem
Velenju se je v četrtek hudo
ranil 21-letni pleskar Maijan
Toplovec s Ptuja, delavec Ple-
skeirstva Ptuj. Ko je barval zaš-
čitne mreže, ki so napete okoli
pet metrov nad proizvodnimi
trakovi, je popustil nosilec in
omahnil je v globino. Hudo ra-
njenega so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Velenjska skakalnica je prestala krst
v nedeljo so se po 75-meter-
ski smučarski skakalnici iz
plastične mase spustili smu-
čarji-skakalci iz štirih držav
in tako krstili trenutno naj-
večjo slovensko skakalnico
prekrito s plastično maso. Za
izgradnjo le-te so izvajalci po-
trebovali tri leta, porabili so
približno 900 milijonov dinar-
jev, prostovoljci pa so žrtvo-
vali okoli 30.000 udarniških
ur dela.
V dveh dneh je dve skakalni
tekmi obiskalo več kot 10.000
ljudi. Na nočni tekmi, kije bila
v soboto na 55. meterski ska-
kalnici, je prvo mesto osvojil
R^ko Lotrič pred Iztokom Go-
lobom in Robertom Kopačem.
V nedeljo pa je bil Lotrič prav
tako prvi med Matjažem Debe-
lakom in Matjažem Zupanom.
Županje v poizkusni seriji do-
segel tudi rekord skakalnice,
ko je skočil 78 metrov.
N.G.
Foto: L.OJSTERŠEK
Tekmovanja so se udeležili vsi jugoslovanski naj,
skakalci, med njimi tudi Matjaž Debelak.
Velenjski turnir Celjanom
v Titovem Velenju so v Rdeči dvorani organizirali
košarkarski turnir ob 3. juliju, Dnevu rudaijev. Pomerile
so se tri ekipe: celjski Merx, član 1. B. ZKL, trboveljski
Rudar, novi član republiške lige in kot prireditelj šoštanj-
ska Elektra, članica II. SKL. Prvo mesto so prepričljivo
osvojili celjski košarkarji, ki so premagali obe ekipi,
Rudaija 78:58 in Elektro 74:53. V borbi za drugo mesto so
bili uspešnejši gostje iz Trbovelj, saj so tesno ugnali Elek-
tro z 58:54. Vse tekme so odigrali 2-krat po 15 minut, zato
so tudi izidi nekoliko nižji, sodila pa sta Tajnšek in Mrav-
Ijak.
Celjani so nastopili nepopolni, v dveh tekmah pa so koše
za Merx dosegli: Govc 28, Gole 25, Sušin 10, Marinkovič
30, Todorovič 6, Pipan 28, Pucko 4 in Markovič 21. To je
bila tudi zadnja aktivnost Merxovcev pred julijskim
odmorom znova pa se bodo zbrali 1. avgusta, ko bodo
začeli z napornimi pripravami na novo sezono.
DEAN ŠUSTER
Celjski letalci Imajo še precej želja
Celjski Aero klub praznu-
je 60-letnico. Leta 1928 so
pripravili prvi večji letal-
ski miting, zato so to letnico
v klubu določili za rojstni
dan le-tega, čeprav segajo
začetki še nekoliko dlje.
Glavni razmah klubske de-
javnosti pa se je pričel po
drugi svetovni vojni. Danes
šteje klub že 180 članov: od
modelarjev, pa do pilotov
jadralnih in motornih letal
ter tistih, ki so aktivni, ven-
dar ne letijo več.
V Aero kluba Celje so šele
v zadnjem času dali pouda-
rek tudi motornemu letenju,
pri čemer pa se pojavljajo te-
žave glede nakupa teh letal,
saj so vezani na uvoz. Laže je
z jadralnimi letali, ker ima-
mo dva domača proizvojal-
ca. O dejavnosti kluba pa je
eden izmed pilotov, Janez
Poglajen, spregovoril takole:
»Naša osnovna dejavnost je
letalstvo. Primarno jadralno
letenje, potem pa še motorno
za potrebe jadralnega letenja
kot je aero vlek in tudi speci-
fično motorno letenje kot je
akrobatsko letenje, rutno le-
tenje (to je letenje po zračnih
koridorjih). Za vse pa potre-
bujemo precej finančnih
sredstev. Nekaj jih prispeva
širša družbena skupnost,
vendar le-ta ne zadostujejo,
zato si jih moramo zagotoviti
z lastnim delom v proizvodni
delavnici. To nam vzame
precej časa, ki bi ga drugače
lahko namenili športu, da bi
le-ta postal uspešnejši.«
Anton Jelenko, predsed-
nik kluba je dodal, da se celj-
ski Aero klub vzdržuje sam
kar je tudi značilnost klubov
na Zahodu.
Danes imajo v klubu 19 le-
tal, od tega je 13 jadralnih in
6 motornih. »Zmotno je
mnenje, da so letala zelo dra-
ga. Res, daje zanje potrebno
odšteti precej denarja, ven-
dar so naša letala stala manj
kot na primer mercedes. Za-
to smo lahko v časih, ko je
bil dinar še spoštovan, kupili
ameriška letala (kar 4 ima-
mo), ki jih danes ne bi mogli
kupiti. Danes nismo sposob-
ni zbrati toliko sredstev, da
bi lahko kupili še kakšno le-
talo, pa tudi potrebe ni, saj za
30 učencev, kolikor jih sprej-
memo vsako leto, to trenut-
no zadostuje,« je povedal
Anton Jelenko.
V celjski Aero klub se lah-
ko včlanijo že otroci, ki obi-
skujejo 4. razred osnovne šo-
le. Prva leta se ukvarjajo
z modelarstvom in dobivajo
sredstva za svojo dejavnost
brezplačno. Ko pa pričnejo
leteti, začno tudi aktivno de-
lati na letališču. S šestnajsti-
mi leti lahko mladi nadebud-
neži, ki z občudovanjem opa-
zujejo jeklene ptice v zraku,
tudi sami pričnejo delati pr-
ve pilotske korake, vendar
potrebujejo za to dovoljenje
staršev. In kako postati
pilot?
»Po prijavi v klub se prič-
ne teoretični del, ki traja pri-
bližno pol leta. Po uspešno
opravljenem izpitu in zdrav-
niškem pregledu se prične
letenje na travniku. Vsako
leto pričnemo julija z jadral-
nim letalom izvajati šolske
štarte, kijih mora vsak začet-
nik opraviti okoh 50. Po
uspešno opravljenem prvem
delu se prične aero zaprega,
to je vleka z motornim leta-
lom. To traja tako dolg
kler vsak začetnik ne {
sam. Ko opravi prvi s
stojni štart, se osamosv
prične pod nadzorom i
Ija jadrati v bližini letali
je povedal Janez Poglaj
V klubu sprejmejo \
leto na tečaj okoli 30 lju(
tega jih nato odpade pr
no polovica. Precej jih o
pi zato, ker se »ustrašijo
vilnih ur, ki jih morajo p
veti tudi v letalskih del
cah, nekateri pa ne mi
leteti iz zdravstvenih r
gov. »Ugotavljamo, da
mladina premalo kond
Nekaj jih je, ki tempa ne
žijo,« pravi Anton Jelen
Danes si v klubu želij
bi imeli travnato pisto,
bila varna. Ta, ki jo imaj
daj, je premehka in pn
kra, zato je pristajanj«
večji hitrosti nevarno. (
imeli denar, pa bi ga na
vložili v nakup navigac
opreme, ki jo zelo poti
jejo.
NATAŠA GER
Rok Kopitar potrdil formo
v Beogradu je bilo finale
zveznega atletskega pokala
na katerem so nastopili naj-
boljši jugoslovanski atleti.
Med nastopajočimi so bili
tudi atleti in atletinje celj-
skega Kovinotehna-Kladi-
varja, ki so dosegli pričako-
vane rezultate.
Med ekipami so moški
osvojili peto do šesto mesto
skupaj s Sarajevom in zbrali
87 točk. Premočno je zmaga-
la Crvena zvezda (338,5 toč-
ke) pred Mladostjo (149) in
Partizanom. Pri atletinjah je
prav tako naslov ostal v Beo-
gradu pri Crveni zvezdi
(202,5 točke) pred Slavonijo
in OAK Beogradom, med-
tem ko so atletinje iz Celja
četrte in so zbrale 81 točk.
Med posamezniki moramo
omeniti izvrsten rezultat Ro-
ka Kopitarja, ki se je v teku
na 400 metrov z ovirami od-
dolžil Karauliču za zadnji po-
raz, prepričljivo zmagal in
dosegel rezultat 50,46. Boži-
ček je bil četrti z 52,67. Celj-
ski atleti so bili izvrstni še
v štafeti 4 x 400 m ko so bili
peti s 3:17,9, kar je najboljši
rezultat sezone v Sloveniji.
Pri atletinjah je Kristina
Jazbinšek zmagala v metu
kopja 55,68 in potrdila, da se
vrača v formo. Renata Stra-
šek je bila z 51,01 četrta.
Tretje mesto je osvojila še
Nataša Erjavec v metu kro-
gle z dobrimi 13,99, sedmi
sta bili Maja Radmanovič
v skoku v daljavo 580 in Bre-
da Krampuš na 3000 m
10;12,15.
Nastop celjskih atletov je
bil v danih okolnostih zelo
soliden, saj so dosegli izmed
slovenskih atletskih klubov
najvidnejše rezultate.
J. KUZMA
Komisija za medsebojna
delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. Vodenje in
organiziranje
poslovne enote
-	poslovodja
Pogoji:
-	V. stopnja strokovne
zahtevnosti trgovske smeri
-	trgovski poslovodja ali
ekonomsko komercialni
tehnik,
-	24 mesecev delovnih
izkušenj na področju
vodenja poslovne enote
-	3 mesece poskusnega
dela.
Prijave z ustreznimi
dokazili o izpolnjevanju
pogojev in z opisom
dosedanjega dela naj
kandidati pošljejo
v 8 dneh po objavi
v dnevnem časopisju na
naslov: TDO Center,
komisija za mesebojna
delovna razmerja, Ulica
29. novembra 27/a Celje.
O izbiri bomo kandidate
obvestili v 30 dneh po
zaključenem postopku.
Več kot štiristo
nastopajočiti
v Žalcu so pripravili sindi-
kalne športne igre v atletiki.
Nastopilo je več kot štiristo
tekmovalcev, ki so se pomeri-
li v štirih atletskih panogah,
doseženih pa je bilo, za rekre-
ativce, nekaj dobrih izidov.
Zmagovalci v posameznih
kategorijah; ml^še članice da-
ljava: Mojca Jeraj (VVZ Žalec);
krogla: Mojca Hrnčič (SIP
Šempeter); 60 m: Renata Kra-
mer (TT Prebold); 300 m: Nuša
Kumer (SIP Šempeter); ekip-
no: VVZ Žalec. Starejše člani-
ce: daljava: Ivcinka Vindiš (TN
Polzela); krogla: Silva Zupane
(TN Polzela); 60 m: Ivanka
Vindiš (TN Polzela). Veterani:
daljava: Viktor Lešnik (Elek-
tro Celje); krogla: Adi Vidmar-
jer (SO Žalec); 60 m: Viktor
Lešnik (Elektro Šemjieter;
60 m: Jože Kek (Juteks Žalec).
Ml^ši člani daljava: Dragan
Bojanovič (SIP Šempeter);
krogla: Miran Pur (TN Polze-
la); 60 m: Dušan Dimič (Hme-
zad) ^0; 600 m: Odan Simonič
(SIS Žalec) 1:39,6. Starejši čla-
ni: krogla: Jože Kumerc (Mi-
nerva); daljava: Ivan Jakopo-
vič (TT Orebold); 100 m: Frane
Šalamon (Ingrad); 100 m: Ivan
Debelak (Minerva) 11,9 itd.
T.TAVČAR
Turnir v malem
nogometu
v soboto in nedeljo bo v Šošta-
nju tradicionalni turnir v malem
nogometu za pokal »Večernjih
novosti«. Turnir pripravlja TVD
Partizan Šoštanj, zmagovalec
turnirja pa se bo lahko udeležil
zaključnega turnirja najboljših
ekip v malem nogometu v Jugo-
slaviji, ki bo jeseni v Beogradu.
V. K.
Novi časi Društva
za karate Celje
V celjskem Društvu za ka-
rate, edinem med tremi
celjskimi klubi in društvi
borilnih veščin, ki se ukvar-
ja izključno s karatejem, so
letos marsikaj zastavili na
novo. Predvsem želijo iz
številnih pionirjev v svojih
vrstah vzgojiti nekaj do-
brih tekmovalcev, z zago-
tavljanjem množičnosti
svojega pomladka pa obdr-
žati vsaj dosedanje dotacije
od občinske Zveze tele
kulturnih organizacij.
Društvo za karate Celj
prihodnje leto prazno
dvajsetletnico obstoja, t
novil ga je njihov se^
predsednik Vinko Gobe
je lani skupaj z vodst
kluba ugotovil, da so s
lom karateja, ki so ga sk
vsa ta leta gojili, zašli v si
ulico. Zato so se letos odi
li za nov stil, takoimeno'
Šotokan, ki je bolj prim'
tudi za vadbo tehnike, 1
potrebna na tekmovanjif'
čas imajo v klubu skuf
začetnikov, tri skupin^
onirjev in skupino člano'
članic. Dvajset članov
okoli osemdeset mlajših
rateistov se veščin ufi
Staneta Cretnika, MaH;
Videriška, Vinka GobcaJ
dija Štornika in Odona
moniča.
Med dvajsetim in trid'
tim julijem bodo v Kopi^
vedh poletni karate kj"
vadbe po skupinah meo
letjem ne bo, vsi člani iij
onirji pa se bodo enkra'
densko zbirali na igriš^^.
Pionirskem domu na
acijskem karateju.
Gobec pravi, da je to po®
no, saj je pri karateju P"^
na vadba preko vsega
BRANE Pl^
^LrlUUJU
otoveljski turnir je uspei
. K številnim športnim
'^om, se je minulo ne-
"Gotovljah zbralo ne-
"eč kot 2000 ljubiteljev
itiiškega športa. Tek-
•anja P^
. ^kordno število tek-
'alcev. V Gotovljah smo
lahko občudovali
onj različnih sloven-
' klubov, nekaj tekmo-
Jgv pa je prispelo tudi iz
;reba-
nedeljo so se pomerih
reskakovanju ovir za po-
slovenijo, za gledalce pa
,ilo še posebej zanimivo
Lovanje kmečkih eno in
fvpreg- galopska dirka
pflcih in klubskih konj
tekmovanje jolly, kjer
novalci zbirajo točke. Po
prirediteljev je tek-
,jnje v celoti uspelo, žal
se slabše uvrstih goto-
jlu tekmovalci, ki so
li polne roke dela s pri-
\,Q prireditve in se zato
niso mogli dovolj posvetiti
treningu.
Na večjih športnih priredi-
tvah je včasih tudi prilož-
nost, da se z organizatorji in
strokovnjaki lahko pogovo-
rimo o dogajanjih v neki
športni panogi. Mirko No-
vak, prizadevni član uprav-
nega odbora Gotoveljskega
konjeniškega društva je po
nedeljski prireditvi med dru-
gim dejal: »V našem klubu
se trenutno srečujemo s teža-
vami. Vse je namreč na ama-
terski bazi, zato so nekateri
že izgubih voljo. Poleg tega
imamo velike finančne teža-
ve, zato se bomo ta teden se-
stali s Hmezadom, če bodo
prevzeli pokroviteljstvo. Če
do tega ne bo prišlo, sem
prepričan, da bomo z našim
delom morali prenehati«.
Treba je vedeti, da je z enim
konjem na dan dela za okoli
dve uri.
Edi Kuhar, delegat tekmo-
vanja: »Zadnjih nekaj let se
v Sloveniji lahko pohvalimo,
da pripravljamo turnirje, ki
so na najvišjem nivoju v Ju-
goslaviji. Med te lahko pri-
štejemo tudi ta gotoveljski
turnir. S težavami, s kakršni
mi se srečuje gotoveljski
klub, se danes srečujejo vsi
Pokal Slovenije parkur
110 cm: 1. Monika Kušar
(Krumperk), 2. Alenka Šu-
šteršič (Ljubljana), 3. Mojca
Trontelj (Ljubljana). Pokal
Slovenije seniorji, parkur
120 cm: 1. Irena Drobnič
(Ljubljana), 2. Aco Slavič
(Krumperk), Jože Štiftar
(Maribor).
klubi. Razlog za to je v zelo
visokih cenah. Zelo draga je
danes že samo hrana za ko-
nje. Kilogram ovsa stane 900
dinaijev, konj pa na dan poje
od 5 do 10 kilogram ovsa. Ni
težko izračunati, da stane
vzdrževanje enega konja na
mesec 300.000 do 400.000 di-
narjev. To je za naše klube
velik problem. Kljub vsemu
pa se predvsem turnirski ko-
njeniški šport v zadnjem ča-
su razvija. S takšnim delom,
kakršno je v slovenskih klu-
bih sedaj, in še z malo bolj-
šim, bomo lahko čez čas pri-
šli na srednjeevropski nivo,
kar je tudi naš cilj.
NATAŠA GERKES
0	eroni dve medalji
«
a l^eroni je bilo letošnje evrop-
3 atletsko prevnstvo vetera-
J na katerem so sodelovali tu-
j je celjski atleti, Nataša Ur-
° it-Bezjak, Jože Kopitar in
® ko Vivod. Roman Lešek, ki
J prav tako nameraval udele-
tlega tekmovanja se je tik
, odhodom žal poškodoval.
' [jska trojka je tudi tokrat
' iila vidna mesta. Jože Kopi-
' ivmetu kopja zmagal s 53,51
II lataša Urbančič-Bezjak pa je
J jrav tako v metu kopja tretja
J ultat 41,88 metra. Medaljo je
. iioval tudi Branko Vivod, ki
' ;je med tekmovanjem, ki je
. b več kot štiri ure, rahlo po-
" oval in osvojil sedmo mesto.
J. K.
11 rekord
brinčeve
J petek in soboto je bilo
■ richu v Švici strelsko tek-
; mje, kjer sta se pomerili eki-
^ ovenije in Švice. Slovensko
j zentanco sta zastopali strel-
1	fužina Dušan Poženel iz Re-
1 n strelska družina iz Titove-
ilenja. V tekmovanju z zrač-
andard pištolo je med člani-
8 prvo mesto zasedla Helena
inc, ki je s 380 krogi dosegla
' ilovenski rekord za članice,
i skupini je bila Bola Denis
krogi. Pri članih pa je 2.
0	zasedel Janez Štuhec s 566
1	in 3. mesto Fortinat Legner
■^krogi, oba Titovo Velenje,
kmovanju z malokalibrsko
'o proste izbire je bil Janez
^ tretji, v tekmovanju z ma-
jsko standard pištolo pa
wna Lavrinc zasedla 2. me-
' Denis Bola pa tretje.
Bisko tekmovanje
ečicl
Polastitev praznika občine
so v nedeljo v Rečici pri-
'' meddruštveno strelsko
'°vanje z malokalibrsko pu-
^kipno je prvo mesto zased-
^iska družina Dušan Pože-
"ečice (1. ekipa), pred dru-
"Po iste strelske družine ter
družino Stane Rozman
Med posamezniki pa je
2	Vladko Deželak, pred
^^ Lavrincem in Andrejem
Kom, vsi trije iz strelske
Dušan Poženel.
N. G.
celjskih
tsariev
fc junija je bilo v Nikšiču
^su 1? državno prvenstvo
fnsk se gaje udeležila tudi
I j^® selekcija, ki jo vodi
■ oKanovič. Tudi Celjani
fiike l ^ Nikšiču štiri pred-
% v osvojili 4 bronaste
papirni kategoriji (do
S^žltiM '	Veleušič,
nhp, w o 81 kg) je bron osvo-
?)C)^^erdanovič, v težki (do
Had Obreza, v super tež-
^dosi ■ pa Tomo Budeš.
"kih največji useh mladih
»o sto	^^
Pui v ring septembra.
N. G.
Odprto plavalno
prvenstvo Celja
Danes, v četrtek se bo ob 17.
uri pričelo odprto plavalno pr-
venstvo Celja. Plavalci bodo na-
stopili v petih kategorijah: cici-
bani, pionirji v 2 skupinah, kade-
ti in člani. Tekmovalcem bo na
voljo 8 prog v 50 m bazenu na
kopališču ob Ljubljanski cesti,
tekmovanje pa organizira plaval-
ni klub Klima Neptun Celje.
N. G.
Vrsta športnih
prireditev
Tovarna Garant na Polzeli
v teh dneh slavi 40-letnico obsto-
ja. V ta namen so pripravili vrsto
športnih tekmovanj. Na strelišču
za malokalibrsko puško na Pol-
zeli je bilo strelsko tekmovanje.
Nastopilo je šest ekip, zmagala
pa je ekipa Garant Polzela pred
Tovarno nogavic. Postajo milice
Žalec; med posamezniki pa je bil
najboljši Štefan Ošep iz Garanta
pred Francijem Posedelom in
Zvonetom Povšetom (oba tovar-
na nogavic). Med tednom bodo
pripravili še tekmovanje v odboj-
ki, malem nogometu, trim kole-
sarjenju itd.	T TAVČAR
Šesti turnir Črepanu
v šestem letošnjem hitropotez-
nem turnirju CŠK Celje je bil
najboljši Marjan Črepan iz Žalca,
ki je zmagal s 6 in pol točkami
pred Prislanom 6, Pertinačem
5,5, J. Pešcem in Kranjcem 5 ter
Košcem 3,5 točke.
Trboveljčani
najboljši v Titovem
Velenju
Ob rudarskem prazniku so se
v Titovem Velenju pomerili šahi-
sti v moštvenem hitropoteznem
igranju. Zmagala je ekipa Rudar-
ja iz Trbovelj, ki je zbrala 26 točk,
pred ŠŠK Titovo Velenje 22,5 in
ZTO Celjem 21,5 točke. Sledijo
Gorenje, Šoštanj in drugi j k
Šah med šoferji
v Slovenskih Konjicah je bilo
regijsko tekmovanje šoferjev in
avtomehanikov v šahu. V vse
bolj in bolj zanimivem športnem
sodelovanju ped pripadniki svo-
je stroke so tokrat osvojili prvo
mesto šahisti celjskega ZSAM
Celje pred Slov. Konjicami, Vele-
njem in Žalcem.	J. K.
IVliadinske športne
igre
Tudi letos so v žalski občini
organizirali mladinske športne
igre. Po treh disciplinah (odboj-
ki, malem nogometu in streljanju
z zračno puško) je v vodstvu pri
mladincih AMZ Andraž, sledi
OO ZSMS Šempeter, OO ZSMS
Gornja vas in pri mladinkah vodi
OO ZSMS Ptrovče pred AMZ Ta-
bor, tretje in četrto mesto si deli-
ta OO ZSMS Gornja vas in Pre-
bold.	T. T.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Juteks gre v korak s časom
K sodelovanju vabijo nove strokovnjake
Kolektiv Juteksa tudi v času oteženih
pogojev gospodarjenja nima namena iska-
ti vzrokov za probleme samo zunaj sebe.
V vseh preteklih desetletjih ni bilo Jutek-
sovim delavcem nikoli lahko. Redno smo
izvažali na zapadni trg še v tistih obdob-
jih, ko nihče v Jugoslaviji ni izvoz postav-
ljal za parolo dneva. Zaradi takšnih izku-
šenj nam je bilo jasno, da si tudi v sedanjih
oteženih pogojih dela moramo še odločne-
je prizadevati za kvalitetnejše in tržno an-
gažirano delo, saj nam samo to omogoča
boljše proizvodne dosežke in uspešen pla-
sma na trgu.
Letošnji izvoz bomo dosegh v višini 25
mihjonov dolaijev, od česar nad polovico
odpade na konvertibilna tržišča. Trdimo
lahko, da bi danes že zelo težko našli državo
v Evropi, kjer nismo uspeh prodati katerega
naših proizvodov. Naraščanje prodaje smo
uspeli zagotoviti z dodatnimi napori za bolj-
še koriščenje opreme, s povečanjem obrato-
valnega časa in s tehnčnimi izboljšavami na
nekaterih (včasih tudi že odpisanih) delih
opreme.
Razvojne aktivnosti
Osnovna naloga strokovnjakov Juteksa
je, da na področju plastificiranja sledimo
vsem dosežkom v Evropi in v svetu, pri
čemer pa moramo biti še posebej inovativni
na področju prilagajanja strojne opreme in
pri upoštevanju pogojev trga surovin. Delo
za potrebe zahtevnega konvertibilnega trga
nam ne omogoča počivati na doseženem
niti za trenutek. Poleg strokovnega razvoja
pa močno poudaijamo še vse aktivnosti na
področju inventivne dejavnosti.
Na področju plastificiranja in proizvodnje
talnih oblog smo za leto 1989 že začrtah
obsežno modernizacijo proizvodnje, ki jo
bomo izvedli na novi lokaciji na Ložnici pri
Žalcu. S to investicijo bomo tehnično še
bolj usposobljeni za vključevanje v svetovni
trg.
Juteks si prizadeva tudi pri razvoju alter-
nativnih proizvodnih programov. Sedaj in-
tenzivno raziskujemo štiri alternativne pro-
grame. Posebej si prizadevamo raziskati
program netkanih tekstilnih izdelkov. Delo-
ma ta program že obvladujemo v okviru
sedanje tekstilne proizvodnje.
Odpiranje v svet
Upoštevajoč izkušnje v razvitem svetu
smo se odločili tudi za nove poslovne aktiv-
nosti. Ker samo izvoz ne more biti edina
uspešna oblika sodelovanja s tujino, smo
pričeli razvijati tudi višje obhke sodelova-
nja s tujino. Take povezave pripravljamo
tako z zahodnimi kot z vzhodnimi partneiji.
S tem bomo po eni strani lahko tekoče sle-
dih razvoju sodobnih tehnologij, po drugi
strani pa prenašali že sedaj osvojeno znanje
in izkušnje na vzhodna tržišča. Zavedamo
se, da so take povezave uspešne tudi takrat,
ko so klasične obhke uvoza in izvoza mote-
ne ah ne ustrezajo.
Potreba po novih kadrih
Za vse naštete aktivnosti so nam potrebni
novi strokovni kadri. Zato so naša vrata
vedno odprta za ambiciozne, in prizadevne
strokovnjake vseh stopenj izobrazbe in pro-
filov. Posebej žeUmo okrepiti razvojno in
tržno področje. Potrebna nam je dodatna
pomoč strokovnjakov za področje kemijske
in tekstilne tehnologije, mednarodnega tr-
ženja, elektronike, računalništva in kon-
struiranja strojev. Potrebujemo sodelavce
za življenjsko pomembne funkcije sodobne-
TT Juteks Žalec je že poznano ime med uporabniki PVC talnih in stenskih o.
S proizvodnjo približno 5 milijonov m^ oblog zadovoljujemo potrebe in zahtev
domačem in tujem tržišču. Specializirana proizvodnja PVC oblog nam je omog
razvoj visokokvalitetnih proizvodov tako, da si lahko tudi vi opremite svoj dom i
kvalitetnejšimi izdelki te vrste.
ga podjetja, torej ljudi, ki želijo ustvaijati, se
preizkusiti in dokazati in jim za to ni žal
časa ter energije. Takim kadrom bomo sku-
šali zagotoviti stimulativne osebne dohodke
in druge pogoje za delo in življenje. Potre-
bujemo tudi prizadevne delavce za delo
v neposredni proizvodnji v Žalcu in v no-
vem obratu na Ložnici.
Vsem poslovnim partnerjem, si
lavcem in občanom občine Žalei
stitamo ob prazniku občine.
i iilLlJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Ima tržišču se lahko uveljavijo le kakovostni izdelki
^ganje v znanje In sodobnejšo strojno opremo Je za KIV Ifransko nuja
^(jvinarska industrija Vran-
tn aH j® kupci bolje poznajo
kW. gotovo ne sodi med tiste
IleRtive, ki se šele srečujejo
konkurenčnostjo in prilagaja-
' jfl tržišču. Pri njih je to že dol-
J^gtna potreba, ki jo sedaj še
"li kot prej skušajo zadovoljiti
JI s skrbjo za izboljšanje ka-
Lvske strukture zaposlenih in
[^odabljanjem strojne opreme,
j brez tega ni mogoče doseči
i »kovostne proizvodnje, kakrš-
fl zahteva domači in tuji trg. Da
precej tega že dosegli, priča
i jji letoši^e priznanje občine Ža-
Prejeli bodo bronasti grb ob
j-ietnici kovinske dejavnosti in
spešnem gospodarskem razvoju
o letu 1984, torej od takrat, ko so
l,lil(Ovali samostojno delovno
rganizacijo.
I približno sto delavcev KlV-a
^ danes z zadovoljstvom po-
i eda nazaj. Program razvoja, ki
! Iga sprejeli ob odcepitvi»od Sig-
le in je pomenil temeljito pre-
(rukturiranje dejavnosti, so uspe-
uresničiti. Z lastnim znanjem so
opili na pot od klasične strugar-
e dejavnosti do zahtevnih konč-
ii izdelkov, kakršni so na primer
njski kotli na olje in trda goriva,
ažne peči ali izdelki, namenjeni
' Ipraševanju in odplinjevanju.
)leg industrijskih kotlov izdela-
tudi pripadajočo opremo, poleg
ga pa približno tretjino izdelkov
delajo po naročilu za znanega
tpca. Precej naročil dobivajo za
Kelavo cistern.
jProgram je zanimiv za domači
fc.celo preveč, saj ima podobne
ifcgrame tudi precej drugih pro-
pajalcev. To pa pomeni še več
laganja v kakovost, v vgradnjo
jstnega znanja, ki edino lahko
Tiogoča konkurenčnost, pa tudi
izvozne možnosti. Resda izvoz
kljub sedanji (preskromni) deval-
vaciji dinarja še vedno ni dohod-
kovno privlačen, zaradi upadanja
kupne moči posameznikov in or-
ganizacij pn nas pa bo vse bolj
nuja. Sicer pa so letos že izvozili
prve kotle na Jesene odpadke
v Avstrijo in na Švedsko, s Smel-
tom iz Ljubljane pa so uspeli tudi
na tržišču v Libiji.
Seveda se tudi v KIV-u, tako kot
celo naše gospodarstvo, srečujejo
s težavami. Pomanjkanje različnih
Kovinsko industrijo imajo na
Vranskem že od leta 1947, ko so
na pobudo Okrajnega komiteja
v Brodeh zaposlili 100 delavcev.
Kovinsko podjetje se je leta 1953
poimenovalo v KOVO Vransko,
po desetih letih razvoja pa je pri-
šlo do stečaja. Del proizvodnje je
prevzela tedanja Cevomontaža,
del pa Inde. V Brodeh so delali
kmetijske kotle, kovinsko dejav-
nost pa je leta 1968 prevzela Sig-
ma. Ohranjanje klasične strugar-
ske proizvodne in naročniških
odnosov ni prineslo razvoja, zato
je bila odcepitev in pričetek na
novo leta 1984 razumljiva in pra-
vilna.
materialov ogroža nemoteno pro-
izvodnjo, precejšen del strojne
opreme je še potreben obnove, kar
velja še posebej za strojno opremo
za serijsko proizvodnjo. Uspeh pa
so zagotoviti novo strojno opremo
za strugarje. Tudi sezonsko nara-
vo proizvodnje in prodaje ni ravno
preprosto premagovati. Je že tako,
da na peči ne mislimo v času, ko
sonce toplo greje. Prav zaradi tega
še bolj poglobljeno razmišljajo
o novih proizvodih, ki bi bih zani-
mivi tudi v poletnem času. Novi
proizvodi, nova tehnologija... Za
to pa so potrebni ljudje z znanjem.
Inovativnosti jim sicer ne manjka,
a kaj, ko ni pravih možnosti za
vzpodbudno nagrajevanje. Boljše-
ga dela in zraven še stalnega raz-
mišljanja, kaj in kako bi bilo mo-
goče izpopolniti, nadomestiti, iz-
boljšati, ob nevzpodbudnih (ome-
jenih) osebnih dohodkih pač ni
mogoče pričakovati. Pa čeprav je
brez tega vse le še slabše.
Rok In kvaliteta
Tovarno nogavic Polzela ni potrebno
predstavljati, saj jo ob njihovi izraziti
tržni usmerjenosti poznajo potrošniki
od Triglava do Gevgelije kljub temu,
Ja je v Jugoslaviji kar 27 nogavičarjev.
rolzela in njen zaščitni znak sta uve-
ljavljena.
. To ni lastna hvala, temveč dejstvo, saj
Jin na visoko mesto med toliko proizva-
jalci uvršča dobra prodna na domačem
'Ji tujem tržišču. Odnos med njima je
55%:45%.
Izdelki s Polzele sodijo glede na desig-
fie med najsodobnejše, zato kupci tako
radi segajo po njih. Seveda pa to ni zara-
di »srečne roke« zaposlenih v tem priza-
devnem kolektivu, temveč je v to vlože-
nega ogromno znanja, raziskovanja in
sredstev. Nenehoma težijo za tem, da bi
^'edili oz. bili stalno prisotni v modnih
dogajanjih in zato novitete niso enkrat-
^^jdomislica temveč stalnica njihovega
^a jim to uspeva, dokazujejo tudi
w;i2nanja njihovim izdelkom. Imajo že
j^^ri Zmajčke, letos pa so poleg četrtega
J^ajčka dobili tudi Biljano, visoko
^^fianje skopskega sejma.
oorijo se z enakimi - glede surovin pa
2 večjimi - težavimi, kot ogromna
j^cina delovnih organizacij pri nas.
^JUb temu pa najdejo moč, možnost in
snanost za stalno posodabljanje stroj-
Ijj opreme, saj le tako lahko zasledujejo
ll^^^^esničujejo svoj stalni cilj: rok in
rok	doslednem upoštevanju
jih	visoki kvaliteti proizvodov
v 7 Poznajo doma, na Nizozemskem,
j;lj>ezni republiki Nemčiji, Švici, Fran-
pfj'Italiji in Avstriji, potekajo pa tudi
'^elu za predstavitev v državah Be-
Tisoč tristo zaposlenih ustvari
letno preko tri in pol milijone dolarjev
izvoza. Konvertibilni izvoz je zanje tudi
nujnost, s^ visoke kvalitete ne bi dose-
gali brez uvoza surovin. Pri nas je na-
mreč premalo izdelovalcev tako kvali-
tetnih materialov, kot jih potrebujejo na
Polzeli.
Na jugoslovanskem trgu predstavlja
njihov delež kar 17 odstotkov, kar je ob
27 domačih nogavičaijih zelo veliko.
Domače potrebe uresničujejo preko
osem zastopnikov, uredili pa so tudi se-
dem prod^aln: Koper, Polzela, Zagreb,
Niš, Skopje in dve v Celju. Avgusta letos
bodo odprli še prodajalno na Bledu in za
Dan republike v Mariboru. Kljub veliki
konkurenci pri prodaji ni zastojev. Ome-
nili smo, da gre zasluga posodabljanju
strojne opreme (in seveda pridnim ro-
kam). Tako so nedolgo tega kupili »ro-
bota«, ki z opravljanjem petih delovnih
operacij nadomesti trinajst delavcev.
Pozornost namenjajo tudi poslovne-
mu in strokovnemu sodelovanju s tuji-
mi firmami zaradi lastnega dviga kvali-
tete. Mnogokrat pa je tudi obratno: veli-
ko je tujih strokovnjakov, ki so se marsi-
kcO naučili in tako obogatili svoje znanje
prav v Tovarni nogavic Polzela. To so
jim tudi priznali, ko so doma uveljavljah
pridobljene izkušnje.
In te na Polzeli imajo. Enainšestdeset
let tradicij ni malo in če je med temi tudi
vrsta plodnih let teženj za kvaliteto, po-
udarjanja raziskovalnega dela v lastnem
laboratoriju in nenehne skrbi za razvoj,
ni čudno, da so v Tovarni nogavic zado-
voljni z doseženimi rezultati. Zavzetost
slehernika v tem kolektivu pa obeta, da
bo tako tudi v bodoče.
V oblikovalaicL
Šivalnica.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
V Sadeksu se trudilo za višjo
stopnjo predeiave in dodeiave
Agrinina temeljna organiza-
cija Sadeks v zadnjem letu
vztrajno povečuje obseg dela.
Letos pričakujejo za 10 mili-
jard dinarjev prometa, njihov
načrt izvoza pa dosega 2 milijo-
na dolarjev. Za to bo potrebno
izvoziti 350 ton svežih gob, 30
ton suhih gob, 60 ton gob v sla-
nici, 500 ton zdravilnih zelišč
in 40 ton polžev. Za 75 zaposle-
nih je to veliko.
Brez Siljenja, zlasti skladišč-
nih prostorov, ne bi šlo. Poleg
proizvodnih in upravnih prosto-
rov v Novem Celju imajo več
zbirnih centrov. V Markovcih je
zbirni center zlasti za gobe in
polže. Tu je velika hladilnica
kjer sortirajo in embalirajo gobe
ter odpošiljajo v izvoz. Skladišč-
nih prostorov je že kar premalo,
zato si pomageoo z najetimi. Da
pa bi jih kmalu kupili, še ne ka-
že, saj velik strojni park in po-
trebe posodabljanja proizvod-
nje zahtevajo preveč denarja.
Poleg tega so letos že kupili
skladišče v Gložanju pri Bač-
kem Petrovcu. Tu je center za
zdravilna zelišča - zbirego in ku-
pujejo jih za izvoz in za domači
trg. Lani so kupili skladišče
v Prijedoru. Tu so zaposlih 15
ljudi. Da bi imeli delo preko ce-
lega leta, se ne ukvaij^o le z od-
kupom, temveč v lastnih trgovi-
nah tudi s prodgjo repromateri-
alov za kmetijstvo. Na tem po-
dročju imajo pet trgovin. Trgo-
vino im^o tudi v Doboju, svoje
poslovne in n^ete skladiščne
prostore pa imajo v Saržgevu,
v Ihdži. Ker pa pri njih velja
pravilo, da kar danes odkupiš,
mora jutri na trg, imcgo tudi 30
kamionov, v glavnem hladil-
nikov.
Gobe so zgodaj pognaie
Letos so gobe pohitele; rasti
so pričele že v začetku junija.
Jurčkov in lisičk ne manjka,
Sadeks je ena izmed petih te-
meljnih organizacij v Hmezadovi
delovni organizaciji Agrina, ki jo
sestavljajo Veleprodaja, Malo-
prodaja, Mega, Transport in Sa-
deks. Njihova glavna dejavnost
je predelava in dodelava zdravil-
nih zelišč, gozdnih sadežev, jago-
dičevja in koščičastega sadja ter
mehkužcev. Imajo pa tudi bogato
stransko dejavnost: odkup in tr-
govanje na debelo in drobno ter
kooperacijska proizvodnja z in-
dividualnimi proizvajalci.
a problemi so z odkupnimi in
prodajnimi cenami. Odkupne
cene so se, zlasti v drugih repu-
blikah, izredno povečale, tako
da s prodno skoraj ne more biti
zaslužka. Kljub veUkim izvoz-
nim načrtom zato v Sadeksu
krepko razmišljajo, k^ se še
splača in kaj ne izvoziti. Že pri
polžih seje poznala preskromna
devalvacija dinarja, pozna pa se
tudi pri gobah in zdravilnih ze-
liščih.
Kooperacijska pogodba
s Urmo Dragocco
v Sadeksu že nek^ časa pro-
izvajajo ekstrakte in eterična
olja, s^ je z njimi veliko manj
prevoznih stroškov, doseglo pa
tudi višje cene kot zelišča. Letos
so sklenili pomembno koopera-
cijsko pogodbo s firmo Dragoc-
co z Dun^a. Z njo so določih, da
jim Sadeks daje ekstrakte, de-
stilate in eterična olja, Dragocco
pa jim daje osnovne substance
za različne arome. Ko jim doda-
jo svoje dodatke, dobijo do-
končne arome, za katere je pre-
cej zanimanja v živilski in koz-
metični industriji. Zaenkrat se
v Sadeksu še uvsuajo, več pa bo
mogoče narediti, ko bodo poso-
dobiU laboratorijsko opremo.
V izvoz tudi s čaji
Čžgni ekstrakti v Sadeksu ni-
so več nekaj novega. Kljub temu
še vedno ugotavljajo, da
hova prodna močno povej
z reklamo, saj se pri nas ve,
ljudi še vedno raje odloča zj
je v filter vrečkah. Ker p,
čajni ekstrakti lahko precej
nosni, se odločajo za razšjf
prodaje najprej v drugih r^
blikah, pa tudi za izvoz. Pf
kujejo, da bodo uspeh v Italji
Skandinavskih deželah, pj
Ijah tujih kupcev so že dali n;
diti novo embalažo, večje
vore pa pričakujejo že pred
senjo.
Odkupna postaja v Mačkovcah.
IHLIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 25
26. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Preblisk tedna
Savinja je sicer še naprej ostala v Celju, vendar se
je že pomaknila proti Laškemu.
Dopolnitev
Predsednica mladih Jasna Šinkavec je na konfe-
renco prenesla ekološko misel: dokler bo rasla
smreka v dolini, bo turizem.
Nekateri pa mislijo malo drugače: dokler bodo
smreke dajale tako pomemben zaslužek, se ne
splača ukvarjati s turizmom.
»Celjski« - »neceljski«
Mnogi v Celju pravijo, da mora postati
vsakoletni sejem obrti bolj celjski, da
mora z njim Celje veliko bolj zaživeti.
Toda nekateri drugi soorganizatorji
vsako leto ponavljajo, da to ni celjski
obrtni sejem, ampak mednarodni sejem
obrti.
Morda je to vzrok, da ta sejem ni bolj
»celjski«.
Različna cena
Čitamo, da stane obisk znane-
ga Golega otoka 29 tisoč di-
narjev.
Poznam jih mnogo, ki jih je
obisk tega otoka stal mnogo več!
Kaj bo res
Je konjiško gospodarstvo najbolj
zdravo zato, ker deluje v najbolj zdra-
vem okolju, ali je obratno!?
Da ne bi kdo pomišljal narobe: misli-
mo zgolj na zdravo naravno okolje.
Kakšna dolina
Mnogim še vedno ni jasno, kako
se pravilno imenuje: Zgornja ali
Spodnja Savinjska dolina. O tem se
niso poenotili niti na zadnji pro-
blemski konferenci o turizmu na
tem območju.
Medtem ko to ni jasno, je jasno
vsaj nekaj: turizem na tem območju
ni ne na »zgornji« in ne na »gornji«
ravni.
Za pomislek
Za proslavo ob dnevu samo-
upravljaicev so razposlali oko-
li 600 vabil; v dvorani je bila le
dobra desetina povabljenih.
Vsako miselno natolcevanje
o obisku in samoupravljanju
je seveda zgolj zlonamerno.
Odpoved
Vse kaže, da se bomo pri i
morali pri obmorskem turiz
vse bolj odpovedovati olim
skemu geslu.
Mi še sodelovati ne bomo r
gli več.
Ne za nas
v luko Koper bodo odslej r
no vozili osebna vozila iz
ponske.
Za Avstrijce!
Le zakaj se trgovci tega ne zavedo,
da so kupci njihovo najvrednejše blagi
Dekletom je izročil oskrbo ranjencev in pripravljanje
jedi za vojsko. Sužnji so trli ječmen in pšenico v žrmljah,
dekleta so pekle subor in ga skladale v koše za brašno
na dolgo pot. V nekaj dneh seje vse gibalo, kakor bi ne
bili na pohodu, ampak doma v gradišču, v slovenskih in
antskih selih.
Iztok je poiskal pretorij in pripravil v palači stan za
Ireno. S foraje velel potrebiti sledove razdejanja in krvi,
vse mrliče je dal zasuti v globoke rove za mestom.
Ko je bilo vse urejeno, vse pripravljeno, da pride ona,
je Iztok začel pogosto zahajati na stolp ob morju. Ko je
od tam gledal na pridno mravljišče, kije vrelo ob delu
krog mesta, se je zadovoljen nasmehnil.
»Kakor despot,« je pomislil in se zaeno boječe ozrl.
Zbal se je že samo te misli, da bi ne ušla iz njegovega
uma in se kakor skrivnostna iskra razbegnila med ljud-
stvo.
»Samo zaradi nje,« se je opravičeval polglasno.
»Zaradi tebe, Irena, da se ne splaši tvoje srce ob grozo-
tah vojske, da se ne dvigne sram v tvoji duši in se ti,
dvorjanica, ne razplakaš, ko prideš med barbare. Poz-
dravili te bodo vojščaki, kakršnih nima Bizanc, pozdra-
vili te bodo, kakor pozdravljajo Teodoro palatinci, kadar
pride na kamp. In Epafrodit! ,Mehercle!' porečeš.
,Nisem zaman trošil zate zlatih bizantincev.' Kako ti bo
zagorelo oko, ko zagledaš mojo vojsko in moj narod. In
ta vojska in ta narod se je maščeval, kruto maščeval, in
se bo še nad Bizancem, nad krivičnim in nehvaležnim,
ki ti je zapisal smrt. Maščevanje, Epafrodit, tudi zate,
tudi za tvoje trpljenje.«
Pretekel je teden.
Rada se je polaščal nemir, na Iztokovo lice so legale
sence.
»Bogovi,« je molil Iztok, »bogovi, prizanesite! Kriste,
^uvaj jo!«
Morje se je zdramilo in plulo v nemirnih valovih.
Rado je klal neprestano jagnjeta in sežigal grmade
betov Devani in sojenicam. K morju je begal in zrl po
'adinl, ulival olja na valove, da se umiri, ribam stresal
vodo razsekane obare, da bi potolažila vihar, ki je
etil.
■Ne pridejo po morju, Iztoče; po kopnem pridejo!«
'Jjelje konja na paši in brez sedla dirjal po cesti proti
lunu. Pa seje vrnil in iskal Iztoka in silil vanj:
Pojdi! V Solun morava. Po Ljubinico, po Ireno! Oj,
dovan! Napil se je! Zagovoril, izdal morda! Godec,
umorim te, na Peruna, ne prizanesem ti!«
Mladenke so postajale po dve in dve, se ozirale na
junaka, ki sta žalostna slonela ob stolpu, hodila po ozi-
dju, posedale ob morju ob sončnem vzhodu in zahodu.
Post^ale so in šepetale: »Ponju! Junak, otmi nevesto!
Čemu vama vojska? Čemu meč? Nad Solun!«
»Nad Solun!« so mrmrali vojaki, ker jih je pekla žalost
Iztokova, katerega so ljubih s tako stras^o, da bi jih po
deset planilo na stotine sovragov za svojega vojvodo.
Osmi dan so pritirali mladci mnogo plena, ki ga je
nalovila in zajela vojska. Poslanec je sporočil Iztoku
besede Viljenca in Jarožira. Nikjer upora, nikjer Bizan-
tincev.
Celo trdnjave so se podale brez boja in posadke so
zbežale.
»Prizanesite, bogovi!«
Iztok seje vznemiril ob tako ugodnih poročilih.
Takrat je zakričal Rado s stolpa:
»Jadra, jadra, jadra!«
Iztok je hitel na obzidje. Po plivkajočih valovih je
toneče sonce razlivalo zlato in daleč na obzorju se je
resnično dvigalo jadro kakor pozlačena bela perut
»Jadra!« je ponovil Iztok.
»Prihajajo!« je vzkliknil Rado in stisnil Iztoku roko.
Dvoje junaških src seje v tem hipu vznemirilo v krep-
kih prsih, kakor srce deklice, ko zasliši stopinje prihaja-
jočega ljubega. Usta so onemela, svet je ginil, ginila
vojska, ginil bojni metež, umolknili klici sla\^a, vse seje
uničilo pred njima, vse utonilo v morju koprnenja.
Samo ena misel, samo ena želja, ena sama ljubezen je
imela prostor v njunih srcih. Duši sta se oklenili bele
peruti na valovih. Če se je zazibalo jadro, če je krenilo na
desno, če se nagnilo na levo, sta junaka vztrepetala. Telo
je podrhtavalo, roka se je sama iztegala v daljo, kopr-
neča in vabeča: Pridita, golobici, priletita, ptički!
Bela perut na morju je polagoma rasla. Ob bregu je
morje šumelo, vznemirjeno od ugodnega juga, kakor bi
slutilo, kako neizmerno srečo nosi na valovih. Sunki
vetra so naraščali, zašumelo je po gozdu, jadro se je
bočilo, ladja je letela hrepeneč k bregu.
Tedaj seje Iztok zdramil. Odbežalje s stolpa, za njim
Rado.
»Vojaki, na forum! Prihajajo, prihajajo!«
Od ust do ustje letel klic, v taboru je završalo. Konji
so zarezgetali. deklice popustile jagnjetino na ognju in
bežale k iriorju, tolpa je vzklikala in se gnetla na obrežje.
Zlatožareča obla sonca seje dotaknila morja, valovi
vztrepetali v zlatu in razgrnili nevedoma Ireni in Lju
niči škrlatne tančice na mokro obrežno pot. Oklepi
šlemi so zažareli, jezdeci so obstopili cesto s fora
pristanišča.
»Zapalite ogenj na stolpu!«
To znamenje je bil sporočil Iztok Radovanu, da b.
skrbi priplovejo v luko.
Sonce se je še enkrat kakor začudeno dvignilo n
morje, nato je sunkoma utonilo. V mraku je zago
s stolpa rdeč ogenj in oblil z žarom mesto in morje.
Z ladje seje posvetila plamenica, zagugala se v loku
padla v m Olje. Za njo druga in tretja!
»Prihaj^o, on je, Epafrodit, Irena, o bogovi!«
Iztoka je radostno čustvo tako prevzelo, da se mu
tresla desnica, kije stiskala ročnik krasnega meča.
»Plamenice! Zažgite grmade na obali!«
Nekaj mladcev je steklo do nakopičenega dračja
zažgalo visoke kresove. Drugi so prinesli smolnic in}
vžgali zapored ob cesti in po foru.
Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na v
ljudstvo, tako je bila vsa vojska, mladenke in to\
zamamljena. Deklice so obkrožile, odete v haljice, p
stan. Plameni grmad so jih razsvetljevali vedno čaro
neje, čimbolj je temnel večer, kakor bi morske vi
prišle iz valov in na bregu vodile raj.
Ko je luč grmad dosegla ladjo, je potihnil šum
šepet, tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se,
ponosno in za čudo slovesno bližala bregu. Videli ^
kako so se zgibale sence po jamborih, kako se stiski
jadra, ginila, izginila, povezana od mornarjev. Udal
vesel so zašumeli in tanka ušesa so že začula Rado^'
nove strune.
Takrat se ljudstvo ni moglo več premagati. Zaklid^
je in zavriskalo, da seje razleglo po morju.
Prav blizu kraja sej.e ladja ustavila. Vretenoje zašk!
palo, sidro je utonilo in pripelo jadrnico k dnu. S kro^
se je zazibal čoln, padla lestvica, po nji so se poja^
sence in se skrile v čolnu.
Vse je zopet molčalo, vse dihalo z dvignjenimi prs^
in čakalo. Na valovih se je zazibala rdeča lučka, stroi
so zapele svatovsko pesem. S tihimi udarci so g^^
vesla čolniček k obali. Še nekaj zamahov, še nekaj ^P^
rov v vesla - in čolniček je trčil h kraju.
Ročni brodarji so skočili iz čolna in ga priteg^
k bregu. Tedaj seje zganila filozofska oglavnica v čol^\
ob njej sta se zasvetila ob žaru plamenic dva zlata o"
demčka v krasnih laseh, dve vitki postavi sta odgi"^
plašča in se prijeli Epafrodita. Na belih rokah so zBb>\
šteli dragi obročki, Irena in Ljubinica sta stopili iz čol^
»Pax, eirene!« je izpregovoril Epafrodit in izp^^^
deklici. In diademčka sta se sklonila na zlatem okl^f
Iztoku in Radu.
Ljudstvo je molčalo kakor zamamljeno, samo ogtV^f
prasketaU in konji udarjali ob granit. Dekleta so drhtel
očarane od krasote Irenine.
i iilLlJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Sončnica
Rod sončnic šteje več kot 100 vrst, ki so doma
predvsem v Severni Ameriki in so po večini zelnate
trajnice. Med nje spada tudi navadna sončnica (Heli-
anthus annuus L.). Rastlina raste divje na bogatih
ravninskih tleh večjega dela ZDA, pa tudi v Mehiki
in v južnem delu Kanade. Konec 16. stoletja je prišla
iz Mehike v zahodno in srednjo Evropo.
Mogočna rastlina ima več kot meter visoko, raskavo
steblo s strženom v sredini in velike pecljate in sršaste
liste. Kljub svoji velikosti je sončnica enoletnica. Na
vrhu stebla je ploščat cvetni košek, kije rahlo povešen
in je velik do 30 cm v premeru. Do 2000 osrednjih
cvetov obdajajo široki, svetlo rumeni jezičasti cvetovi.
Plod je rožka. Splošno je znano, da so cvetni koški
sončnic vedno obrnjeni proti soncu, ker mu sledijo na
njegovi poti po nebesnem svodu.
Cvetoči koški vsebujejo flavonski glikozid kverci-
meritrin in njegov aglikon kvercetrin, cianidin mono
glikozid, ksantofil, holin in betain. Seme, ki ima izre-
den gospodarski pomen, pa vsebuje do 50 % maščob-
nega olja, lecitin, holin, betain, grenčice, čreslovine in
do 24 % beljakovin, razne sladkorje, sluzi, pektine itd.
Ko rastlina cveti, nabiramo mladocvetne koške in
liste in jih na hitro posušimo oziroma si pripravimo iz
njih 20% tinkturo. Čaj iz njih se uporablja za lajšanje
prehladnih obolenj, tinktura pa je preizkušeno zdra-
vilo za zbijanje vročinske mrzlice, zlasti tiste, ki jo
povzroča malarija in nekatere raziskave pravijo, da je
ta tinktura bolj učinkovita kot je zdravilo kinin. Zani-
mivo je delovanje čaja iz sončničnih semen. Če
kuhamo sončnično seme toliko časa, da dobimo sluza-
sto tekočino, dobimo odhčno domače zdravilo za raz-
tapljanje sluzi pri zasluzenosti pljuč, sluz pa lajša tudi
razna vnetja v trebušni votlini. Tinkturo lahko uporab-
ljamo tudi za pospešeno celjenje ran.
Za nas je pomembno tudi sončnično olje, ki je
bogato na nenasičenih maščobnih kishnah in jih zato
tudi lažje prebavimo. V semenih je vehko beljakovin,
globulinov, glutolinov in v globulinu je več aminske
kisline aminokislin, ki so pomembne za naše življenje.
V	neprečiščenem olju je tudi precej linolne in hnolein-
ske kisline, to je snovi, ki imajo naravno citostatično
delovanje.
Sončnično olje je priporočljivo za vse tiste bolnike,
ki imajo težave z žolčem, jetri in s čirom na želodcu.
V	njem lahko uspešno namakamo različne zdravilne
rastline, zlasti sedaj v njem namakamo šentjanževo
rožo, ognjič, pa tudi ga lahko uporabljamo za pripravo
drugih tekočih mazil.
BORIS JAGODIČ
Voila
»de luxe«
Šampanjska pe-
nečnost visoke sti-
liziranosti, divje
Goesove barvne
kombinacije, nekaj
posladkane operne
kostumografije
v spremljavi narod-
nih poskočnic in
nostalgično opojne-
ga vonja po morju.
To bi bil šopek zna-
čilnosti, prikazanih
na kolekcijah viso-
ke pariške mode
pret-a-porter za le-
tošnje napovedano
vroče poletje.
Če velja verjeti vi-
deo zapisom iz teh
spektakularnih
modnih prireditev,
potem je Pariz po-
novno obnovil in
utrdil svoj, sicer že
rahlo razmajan pre-
stol svetovne mode.
Menda ima za to največje zasluge genialni avantgardni modni
kreator Ch. Lacroix. Svoje manekenke je na reviji po meniško
ogrnil v fascinantno črnino, jih čez nekaj trenutkov spremenil
v porcelanaste lutke s kovinsko šumečimi, kot lectova srčeca
poslikanimi mini krinolinami ali jih vkleščil v dekoltirane stez-
nike pariških koket. Res nenavaden, vendar posrečen splet
nasprotij, ki v modo ponovno vrača kreacijo kot umetnost.
Če si predstavljate roza sijočo, z obroči napihnjeno obleko, ki
ima na nekaterih nevsakdanjih delih pritrjene velike orhidejine
cvetove v barvi pistacije in so videti, kot bi zleteli s klobuka
v obliki škatle za čevlje, nanjo pa pritrjeno ceno 6500 dolarjev,
potem nam je vsem jasno, da gre za umetniško kreacijo, ki jo bo
to poletje na našem Jadranu bolj težko zaslediti (lahko tudi
zaradi pomanjkljivosti, ker ni najbolj udobna pri sedenju).
Ker pa je moda že dolgo znana predrznica, si večkrat dovoli
kakšno reč obrniti na glavo. Tako recimo tudi modrost, da je
slabši original še vedno boljši od dobre kopije.
Če je torej visoka moda tudi vam izziv, pa imate pred odho-
dom na počitnice še kakšno urico časa, kar pogumno sprostite
svojo ustvarjalno domišljijo! S pomočjo nekaj tekstila, škarij in
šivanke sicer ne boste čarali tako uspešno, kot Ch.Lacroix,
kakšna posrečena domača kreacija pa vam zelo verjetno lahko
pričara nekaj lepih počitniških trenutkov!
NEDELJA, 10. 7.
8 35-13.20 in 14 50-23 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8 50 VIDEo
9.00 ŽIV ŽAV: 9 45 FURMANSKI PRA2NIK; Kraljestvo dam za kon
GRIZLI ADAMS, ponovitev 23. dela ameriške nanizanke. 10 25 /
GOSPA MONSOROJSKA. ponovitev 5. dela francoske nadalievani,
FURMANSKI PRAZNIK: Lepših fantov nasvetu ni...; 11.30 ALPSKI Vp
3. oddaja; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.30 STEKLINA. STO LET POp
RJU; 12 50 FURMANSKI PRAZNIK: Težke voze furajo . . ., 13.05 VIDEn
(do 3.20); 15.05 VIDEO STRANI; 15.20 J Koplovvitz. HOTEL POLAN INi
GOSTJE, 1 del nemške nadaljevanke (1/3); 17,10 FURMANSKI p
Majhno je lepo; 17.20 SALOMONOVI RUDNIKI, ameriški film; 19.00 h
SKI PRAZNIK: Kakor dobljeno, tako izgubljeno; 19.10 RISANKA; 19 1»
19.19 VIDEO STRANI, 19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAGANDNA ODDAi
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAj;
MLADEN KERSTNER: KO PTIČKI PREPEVAJO, komedija TV Zagrei
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 FURMANSKI PRAZNIK: FURMANSKI
22.15 ŠPORTNA ODDAJA; 22.45 VIDEO STRANI (do 23.00)
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 POROČILA; 9.00 DANES ZA JUTRI in ODŠTEVANJE, ameriški fi|,
ANGLUNIPE, oddaja v romščini (do 12.15); ŠPORTNO-ZABAVNO POP
15.30 Silverstone: AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1 ZA VN ANGi
17.00/15); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PO LETU 2000, avstralska poljudi
stvena serija; 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI; 20.50 MALI KONCERT j
21 10 ŠPORTNI PREGLED (do 22.20); OPOMBA: Ljubljana emitira zaj
15.00 resno glasbg; KONCERT SLOVENSKE BAROČNE GLASBE (4
Niča: GP V ATLETIKI; Nizozemska; PREDOLIMPIJSKI TURNIR V KOS)
PONEDELJEK, 11. 7.
8.45-12 00 in 17.20-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 POLETN
ponovitev (do 12.00); 17.35 VIDEO STRANI; 17.50 NAŠ UTRIP, PON(
18.05 ZRCALO TEDNA, ponovitev; 18.20 RADOVEDNI TAČEK: CIRKUS
tev (2/13); 18.35 MALA NADA, 5. del otroške serije TV Beograd; 19.05 R|
19.18 VREME; 19.19 VIDEO STRANI; 19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAG
ODDAJA. URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAG
ODDAJA; 20.05 H. Lavvson; JOE VVILSON, 2. del avstralske nadaljevank
AKTUALNO; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK
POLETNA NOČ; SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 20/23. del nemške
vanke; 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE; ALO, ALO, 6. de
VIDEO STRANI (do 01.15)
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,30 TV DNEVNIK; 20.00 ZUNAN,
TIČNA ODDAJA; 20.45 POROČILA; 20.50 MALI KONCERT; 21.10 N/
VODE, 7/8. del nizozemske nadaljevanke; 22.00 REVOLUCIJA, KI TRAJ;
mentarna oddaja, 22.45 POEZIJA (do 23.10)
TOREK, 12. 7.
8.45-12.00 In 18.10-00.00 TELETEKST UUBLJANA; 9.00 POLETIH
ponovitev (do 12.00); 18.25 VIDEO STRANI; 18.40 PAMET JE BOU!
ZAMET: KAKO UMIJEMO VODO, ponovitev; 18.50 BANANE PRIHAJAJ{
RISANKA; 19.18 VREME; 19.19 VIDEO STRANI; 19.24 TV OKNO; 19.291
GANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 10.59 1
GANDNA ODDAJA; 20.05 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 20.45 FESTIVAL
- MONTREUX, 1. oddaja; 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.45 TV DN
22.00 POLETNA NOČ; SCHVVARZVVALDSKA KLINIKA, 21/23. del nemšk
Ijevanke; 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE; NENAVADNE ZC
6. del; 01.00 VIDEO STRANI (do 01.10)
Oddajniki II. TV mreže:
19.00 BAJAGA NA KONCERTU V MARIBORU, glasbena oddaja (samo;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 RESNA GLASBA; 20.45 ŽREBANJE LOTA (s
U2); 20.50 ZABAVNI TOREK; 22.20 ODDAJA IZ KULTURE (do 23.05)
SREDA, 13. 7.
8.45-12.00 in 18.15-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 POLETN
ponovitev (do 12.00); 18.30 VIDEO STRANI; 18.45 V.T.Arhar: HEJ KO^
KIJA-HI; 18.55 J.Ribičič: MIŠKOLIN - MIŠJA ŠOLA; 19,05 RISANKA
VREME; 19.19 VIDEO STRANI; 19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAG
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAG
ODDAJA; 20.05 CIKLUS FILMOV DANNVA KAVA; SKRIVNOSTNO ŽIVI
VVALTERJA MITTVJA, ameriški film; 21.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 2
DNEVNIK; 22.10 POLETNA NOČ; SCHVVARZVVALDSKA KLINIKA, 22
nemške nadaljevanke; 00.30 INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE; KNJIG
1. del; 01.10 VIDEO STRANI (do 01.20)
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GU
VEČER; 21.30 POROČILA; 21.35 UMETNIŠKI VEČER (do 23.05)
ČETRTEK, 14. 7.
8.4S-12.00 in 18.05-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 POLETN/
ponovitev (do 12.00); 18.20 VIDEO STRANI; 18.35 ZA MANO, MULCI
madžarske otroške serije; 19.05 RISANKA; 19.18 VREME; 19.19 VIDEO S'
19.24 TV OKNO: 19.29 PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNi
19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05
ckens; PUSTA HIŠA, 1/8. del angleške nadaljevanke, 22.00 PROPAG'
ODDAJA; 22.05 TV DNEVNIK; 22.30 POLETNA NOC; SCHVVARZVVAi
KLINIKA, 23. - zadnji del nemške nadaljevanke; 00.30 INFORMATIVNA O!
ZA TUJCE; KDO BO NOSIL HLAČE, 6. del; 01.20 VIDEO STRANI (do d
Oddajniki II. TV mreže:
19.00 ALPE JADRAN (samo za LJ2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KINO OKO
POROČILA; 22.35 O BOLE MIO, oddaja iz kulture (do 23.05)
PETEK, 15. 7.
8.45-12.00 in 17.10-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 POLETNA
ponovitev (do 12.00); 17.25 VIDEO STRANI; 17.40 TEDNIK, ponovitev
GRIZLI ADAMS, 24. - zadnji del ameriške nanizanke; 19.05 RISANKA.
VREME; 19.19 VIDEO STRANI; 19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAGA
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 CAGNEV IN LACEV, 4. del amerišW
zanke; 21.05 NA KRILIH VETRA; GALAPAŠKO OTOČJE, dokumentarna
2/8; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK; 22.05 POLETNA
NAPOLEON IN JOSEPHINA, 1/6. del ameriške nadaljevanke; INFORMA
ODDAJA ZA TUJCE; 00.00 PADEC UPORNIH ANGELOV, italijanski filf"
VIDEO STRANI (do 01.50)
SOBOTA, 16. 7.
8.35-11.15 in 16.40:00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8 50 VIDEO S^
9.00 POLETNA NOC, ponovitev; 11.00 VIDEO STRANI (do 11 15) 16.55 J
STRANI; 17.10.RADOVEDNI TAČEK; CIRKUS, ponovitev 17 25
BOLJŠA KOT ZAMET: KAKO UMIJEMO VODO, ponovitev 17 30 J "j
MISKOLIN - MIŠJA ŠOLA, ponovitev; 17.40 NUKIJEVE DOGODIVŠČINE T
ski mladinski film; 18.55 RISANKA; 19.06 VREME; 19 07 KNJIGA 19.191^
STRANI; 19.24 TV OKNO; 19.29 PROPAGANDNA ODDAJA URA;
DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA
20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 VEČER Z A. CHRISTIE: MRTVEČEVA UTA
Ški film; 22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.05 TV DNEVNIK 22 20 PO^
NOC; NAPOLEON IN JOSEPHINA, 2/6. del ameriške nadaljevanke.
INFORMATIVNA ODDAJA ZA TUJCE;.01.20 VIDEO STRANI (do 01.30)
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN; 15.10 MLADI TOM EDISON, mladinS^
16.40 13. JULIJ, 4/5. ponovitev dramske serije, 17.40 OTROŠKA PRE%
18.40 DALLAS, ameriška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK 20 00 GL-A^
VEČER; 21.30 POROČILA; 21.35 ODDAJA IZ KULTURE 2205 ŠP^
SOBOTA (do 22.25); OPOMBA: Jarun: DP V VESLANJU Brisbane: f"'
- AVSTRALIJA : NOVA ZELANDIJA
Špageti s polpetkami
Potrebujemo: 400 g špagetov ali špagetov z luknjo, žlico
naribanega sira, 200 g mlete govedine, pest v mleku namo-
čene krušne sredice, 2 žlici naribanega sira, en rumenjak,
sol, muškatni orešček, olje za cvretje, 400 g paradižnika ali
200 g paradižnikovega pireja, 20 g masla in eno žlico olja,
pol čebule, sol in poper.
Mleto meso, ožeto krušno sredico, nariban sir, rumenjak,
sol in muškatni orešček dobro zmešamo in oblikujemo za
oreh velike polpetke. Polpetke pomokamo in v olju zlatoru-
meno ocvremo. Nato pripravimo omako. Na mešanici masla
in olja pražimo drobno sesekljano čebulo, nato dodamo na
drobne koščke zrezan paradižnik ali pa paradižnikov pire,
solimo, popopramo in dušimo kakšnih 15 minut. Nato
dodamo ocvrte polpetke in vse dobro pregrejemo.
Testenine skuhamo v veliki kohčini osoljene vode, nato
jih odcedimo in prelijemo z omako s polpetkami. Ko jih
postrežemo, jih potresemo z naribanim parmezanom.
Četrtek, 7. 7.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.15 Dopoldne z va-
mi, 10.00 Poročila, 10.15 Za
boljše zdravje; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (RU),
16.00 Čestitke in pozdravi,
16.40 Kronika, 18.00 Zaključek
sporeda.
Petek, 8. 7.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.10 Žveplo-
meter; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica zabavnih melodij,
18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 9. 7.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Dopoldne z va-
mi, 9.20 Kuharski kotiček,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar
prireditev, 10.30 Filmski spre-
hodi; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije,
15.00 Poročila, 15.30 Dojgodki
in odmevi, (RLJ), 16.00 Čestit-
ke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavnih melo-
dij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 10. 7.: 9.00 Napo-
ved, informacije, 9.10 Poročila,
obvestila, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.30
Iz domačihjogov, 13.00 Poro-
čila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 11. 7.: 8.00 Po-
ročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Po-
poldanski spored: 14.00 Na-
poved, informacije, 15.00 Po-
ročila, 15.30 Dogodki in odme-
vi (RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Le-
stvica domačih viž, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
Torek, 12. 7.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila, Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 13. 7.: 8.00 Poročila,
obvestila, 8.20 Dopoldne z va-
mi, 10.00 Poročila, 10.15 Kole-
dar prireditev; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, (RLJ)
16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.30 Za mlade,
18.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na sred-
njem valu 963 Khz in na UkW/
FM frekvenci 100,3 Mhz.
i iilLlJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
i lUllJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
7. JULIJ 1988
Narava ima vselej prav
Narava je svoje zakonito-
sti uredila za vedno, zato jih
nikoli ne spreminja, pa naj
si civilizirani svet še kako
prizadeva.
V tem času, od začetka ju-
nija do konca juhja, srne ko-
tijo v visoki travi ob robovih
gozdov ah ob večjem grmov-
ju. Za srnji podmladek v tem
času posebej skrbe lovci, na-
prošcOo pa tudi mladino, go-
baije in sprehajalce v naravi,
da n^denih srnjih mladičev
ne otipavajo in ne dihajo va-
nje, saj jih lahko srne zapu-
ste. V tem času mor^o biti
posebej previdni tudi kosci,
da nebogljenih mladičev ne
poškodujejo. Drugače pa sr-
na mladiča brez razloga ni-
koli ne zapusti. Lovec Ivan
Petek je vendarle naletel na
mladiča, srnjačka, ki je ostal
brez matere, zanj pa zdaj po-
leg hčerke Lidije skrbi tudi
šolani lovski pes Dako. Ko
bo srnjaček dovolj velik, ga
bodo spustih v naravo. Naj-
verjetneje prihodnjo po-
mlad, ob prvem parjenju.
L. OJSTERŠEK
»Razstava« starih kmečkih predmetov
v Vologi nad Vranskim,
v shkoviti vasi na 600 metrih
nadmorske višine, so na
enem od zidov dvorišča hri-
bovske kmetije razstavljeni
številni stari kmečki pred-
meti. Kot da gre za msOhen
vaški etnografski muzej!
Kmet Ivan Reberšek, po do-
mače Boltetov, je začel z zbi-
ranjem že pred leti. Pravi, da
sedaj le še redkokdaj zbere
kakšen predmet za svojo
zbirko, saj so razni zbiralci
starin iz vasi odnesli večino
preostalega ljudskega blaga.
Veliko pa so kmetje, pred le-
ti seveda, tudi zavrgli.
Zbiranje etnografskih
predmetov je za Reberška le
konjiček, sicer pa se Ivan in
Antonija Reberšek v glav-
nem posvečata svoji, z^
dom vred, 24 hektarov vi
hribovski kmetiji.
BRANE JERAI
Foto: EDI MASI
Imajo Nemci manjša jajca?
Dostikrat slišimo o Zahodnih Nemcih same presežnik
Od tega, da imcuo dosti večje plače kot mi, boljše avtom,
bile, lepše ceste, do pretiravanj, da navkljub dvem izga
Ijenim svetovnim vojnama nasplošno žive bolje kot mi. {
znanih podatkih pa smo Zahodne Nemce dosea^ prek
šali vs^j v enem: oni morajo za marke delati, mi pa j,
enostavno kupimo. Pred nedavnim pa sem prišel c
novega odkritja, ki superiornost Zahodnih Nemcev i
nekoliko zmar^šuje: imajo tudi manjša jajca kot mi!
Te drastične razlike med nami in njimi morda še nihi
ni opazil prav zato, ker je vse skup^ tako očitno. Ljuc^
smo pač takšni, da nazadnje opazimo tisto, kar najbc
bode v oči. Meni so namreč jedca padla v oči šele zdi
čeprav d^jem jajca v Gorenjev hladilnik že skorsu dese
letje. Gre pa za tole: naša jajca nikakor ne gredo v vdolb
niče, ki so v Gorenjevih hladilnikih predvidena zanj[
Skoraj vsako je večje od prostora, ki naj bi ga zavzeh
Seveda ne gre dvomiti v to, da v Gorenju ne pozn^
svojega dela in so načrtovah za jajca premajhne luknji
Glede na to, da večino hladilnikov Gorenje izvozi a
zahodna tržišča, moramo sklepati, da imajo tam pi
takšna, manjša jajca. In dejstvo, da.imajo Zahodni Nem
manjša jajca od Jugoslovanov, n^ bo še en novinarsl
doprinesek izpolnjevanju zahtev, da moramo o doma
družbenopolitični in gospodarski realnosti kds^ pa kdi
napisati tudi kaj pozitivnega.	BRANE PIAM
V Rogaški Slatini bodo ta mesec
trgali
Kdo trdi, da je spomladanska pozeba na Šmarskem
uničila skoraj ves pridelek? Pri Komeričkijevih v Rogaški
Slatini bodo imeh namreč letos obilno trgatev. Ampak to
še ni vse! Trgatev bo pri njih kar kmalu, kcgti grozdne
jagode so debele, le pravo barvo še morajo dobiti. In kako
je prišlo do tega najmanj dvomesečnega prehitevanja?
Preprosto. Pred leti kupljeni gradbeni material, betonske
kvadre, so takrat prekrili s plastično folijo, pod katero sije
pot utrla vinska trta. Ko so prevleko pred dnevi odgrnih, so
ostrmeh od začudenja: debeh, na gosto posejani grozdi!
Pridelek, ki mu pozeba ni mogla do živega in ki ga je
toplota pod plastično odejo prisilila k pospešenemu zore-
nju. Tega »čudeža narave« je najbolj vesela mala Sonja.
M. A.
Življenje, ki so mu zaupali
»Kmetija, kakršna je naša,
je tip višinske kmetije in ni
ravno redkost v zasavskih
hribih, morda nekoliko manj
v trboveljski občini, kamor
spadamo. Raztresene so po
hribovju, med Mrzhco, Parti-
zanskim vrhom in Kumom
in predstavljjgo vszo po moji
oceni, precejšnjo oskrboval-
no bazo za večje revirske
kraje, četudi jih v celoti ne
morejo preskrbeti s kmetij-
skimi pridelki. Precej več bi
se lahko še naredilo, sploh
v teh časih, ko se bo vedno
bolj treba opreti na svojo, ne
na tujo goijačo. Že res, da so
zmanjšani davki za nas višin-
ske kmete, da dobivamo po-
sojila na daljše odplačilne ro-
ke, res pa je tudi, da je vse
skup^ za mnogo let prepoz-
no, da zamujamo pri urejeva-
nju kmetove socialne in
zdravstvene varnosti. Glejte,
kmeta bi morah povsod iz-
enačiti z delavcem, mu nudi-
ti iste ugodnosti, sicer nam
bodo vsi mladi pobegnih
v dolino, v tovarne, ki nudijo
dosti večjo gotovost mlade-
mu človeku. Tako pa se ne-
gotovost zaradi hitrih sko-
kov cen še povečuje.
Ne rečem, da se stvari
v zadnjem času ne izboljšu-
jejo, če nič drugega ne, vsaj
to, da se dandanes kmet vse
bolj počuti enakovrednega
drugim. V preteklosti ni bilo
tako. Vemo, kako smo
obravnavah kmeta, kžo smo
mu storili, za kaj prikrsOšah,
kje je bilo njegovo mesto...
Posebno poglavje so odno-
si med zadrugo in kooperan-
ti, kjer se interesi obojih do-
stikrat križajo, kar je po svo-
je sicer razumljivo. Za razvoj
kmetijstva je marsikatera za-
druga prešibka, na pomoč bi
morcila priskočiti širša druž-
bena skupnost, vendar dosti-
krat ni tako, obst^a pač mi-
š^enje, nsg to urejžuo kmetij-
ci sami med seboj, kar seve-
da ni in ne more biti prav.
Pridelovanje hrane je po-
dročje, kjer bi moralo biti sa-
moupravno povezovanje in
dogovarjanje, združevanje
dela in sredstev še posebej
izrazito in dorečeno.«
Besede, ki jih je z zbrano
mirnostjo kot otrok fižolčke
polagal predme Mirko Šru-
bar, partizani so mu rekli tu-
di Rajko, v prostrani, za ta
čas prijetno hladni kmečki
izbi na Čebinah pri Trbov-
ljah, sem slišal že večkrat na
svojih popotovanjih. Opre-
ma hribovskih kmetij, ki so
v vehki večini zaščitene in
predstavljajo za vse nas ne-
precenljivo vrednost, zlasti
na področju splošnega ljud-
skega odpora, ni poceni, če-
stokrat precej dražja kot za
one v dohni. Ljudje v hribih
se morajo neprimerno bolj
zagrizti v delo, to pa seveda
zmanjšuje dohodek.
Tistikrat je Mirko Šrubar
gojil perutnino, kure nesni-
ce. 4250 živah se je drenjalo
v velikem hlevu tik nad str-
mino, kije grozila, da bo zdaj
zdaj potegnila in požrla breg
vase. 3200 jajc dnevno poda-
rijo lastniku, kooperantu
Šrubaiju.
Bi lahko hribovske kmeti-
je preživele dohno s hrano,
porečem, ne prav prepričan
v potrdilo.
»Težko, vendar precej bolj
kot doslej, če bi se znali orga-
nizirati, zatrdno pa mishm,
da bi bilo možno na primer
to storiti vsaj na enem po-
dročju, recimo pri mesu. Če
bi se usmerili na pridelova-
nje mesa, potem bi odpadla
oskrba z mlekom, oboje ni-
kakor ne bi bilo mc^oče,«
odgovaija Mirko Srubar
z očitno prirojeno vljudnost-
jo, z mimo odločnostjo in
preudarnostjo, ki med mno-
žico diplom in pohval na ste-
ni kaže naprednega gospo-
daija, trdnega kmeta iz rodu
Dohnškovih, ki je na Čebi-
nah živel dolgo vrsto let.
Pogled in misel povesta,
da je Šrubar človek, ki ve,
kaj hoče!
V tem hribovju se je neke
aprilske noči 1937. leta rodil
»čebinski manifest«, volja
ljudstva. V nek^ borih toč-
kah je bilo jasno in kleno za-
pisano, kaj slovenski narod
hoče in česa ne. Manifest je
nekaj let pozneje odločilno
vphval na dogodke, ki so
v temelju zamajali tudi Mir-
kovo družino.
Čebine so postale znane,
zapisale so se v zgodovino
kot kr^, ki je dovolj zgovor-
no dal vedeti, da tudi z m^h-
nimi narodi ni moč ravnati,
kakor se komu zljubi.
Stari Šrubar je bil čisti
kmet. Pet otrok se jima je
narodilo. Ivan-Džoni je ostal
v zgomjesavinjskih hribih.
Padel je v bojih za osvobodi-
tev Zgornje Savinjske dohne
kot borec III. VDV brigade.
Minka, Olga in Marta so po
svojih močeh sodelovale
z odporniškim gibanjem. Tu-
di Mirko.
»Na cvetno nedeljo 1941 so
letala preletela hribovje,« je
posegel v štirideseta leta če-
binski gospodar, ki mu moč-
no nagaj^o oči.
»Očeta so vpoklicali v sta-
rojugoslovansko vojsko in
ko je ob razpadu prišel do-
mov, je mračno zasitnaril:
,Vojna še nikoh ni bila kaj
prida stvar, pa tudi ta ne bo.'
Poslej se nekako ni brigal
za dognanja okoh sebe.
Ko so Nemci napadh Sov-
jetsko zvezo, so odšh prvi
fantje v gozd. Oglasih so se
pri nas - brez titovk, k^pak.
Brez orožja. Dah smo jim je-
sti. Poslej so prihajah le po-
redko in še takrat v navad-
nih oblačilih. Z nahrbtniki.
Nihče ni vedel, kako in kaj, ti
prihodi in odhodi pa so ven-
darle močno razburkali naše
sicer do nedavnega mirno
življenje. Naši še niso imeh
prave predstave o vsem sku-
p^. O čebinskih dogodkih
leta 1937 ni vedel nihče.
Mati je sledila razumu in
vesti in je ravnala prav.
Prih^ah so torej, kot lasta-
vice, neneška drobnjad,
padh so v hišo. Grozd
Farčnik, Pirčev Lojz in
nekateri, dokler ni j«
1942 prišel s četo Peter I
Petruška. Tistikrat smo ii
li neke delavce, ki so poi
gali pri kmečkih opravi
Trbovce. Po dogovoru s
truško smo šh obisk prijl
na nemško komando v
bovlje, da ne bi pozneje iil
težav, vendar - zafl
- Nemcev ni kaj prida fl
malo, kaj šele pretreslo,
niso niti pogledat prišli.«
Spomin seže v čas, ko)
št^erski bataljon nap<
knapovsko središče. Bilo
dvainštiridesetega. Mirko
je ubadal z delom v hlevil
se je srečal, iz oči v oči,i
hitro, bežno, s partizaiM
To je bil - vehk dogodek!,
»Imel je velike, svetK
gumbe na jopici!«
Tohko so pustila leta.
Oče se je še vedno
nekoliko ob strani, a je ^
mati čvrsto premislila. VI
šo so prihajali terenci, '
Vresk z ženo Marjetko, ^
pozneje padla, pa tudij
sam, in tako je bilo triinS^
deseto na Čebinah kar pr^
razgibano.
Nad hišo, na vrtu so
Šrubaijevi čebelnjak, ne
tudi čebel, ki bi po na^
stvari sodile tjakaj - ^^^
njak je imel drugačne vp
delavce med svojimi pr^^
mi panji. Sredi poletja s«,
vai^ zatekla kurirska j^^
in je ostala tam vse do
1943/44, ko so se fantje pr^
hh v kuhinjo za svinje P
hišo. Tako se je naple^
enkrat nad, drugič pod ^
(nadaljevanje prihod^
Mirko Šrubar