Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeilska izdaja celoleino vJugo-slavlfl 80 Din. za Inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1 SO ln2D,veC|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Dln2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlSltem <lt;lu vrstica po 10 Din o Pri večjem a naročilu popus. Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKa in dneva po praži iIKu
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6(111 Rokopisi se ne vračajo, nefranhlrana pisma se ne sprejemajo ' Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Uprava Je vKopitarfevi ul.št.6 Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.dSO In 10.349 za Insf rate, Sarajevo št. 756.Î, ŽanreI> št. 39.011. Praga In ПипаЈ št. 24.797
Naša stranka.
V življenju pridejo ure, ko se mož ustavi ia poti, obstane vrhu hriba in se z zbrano nislijo ozre nazaj — na pot, ki jo je prehodil, n naprej na cesto, ki gre v bodočnost. Ta ira zbranosti in pregledovanja bije tudi vsa-[emu krepkemu socialnemu organizmu, tako Iružini kot narodu, pa tudi stranki, ki je jolitični izraz narodove volje.
Ko se je v Slovenski ljudski stranki do-iodil sicer osamljen, a značilen incident, da 6 vpliven član stranke težko kršil notranjo lisciplino in se izločil iz organizma SLS, veja za hip postati in jasno pregledati pot, smer n bistvo Slovenske ljudske stranke.
SLS ni interesni blok enega stanu ali loja, kot so marksisti ali kapitalistično usmer-ene meščanske stranke. Naša stranka ni druženje ljudi, ki bi jih vezali le enaki na-;ori, kako naj bo ustrojena država. Ne, SLS ma svoje korenine globoko zasidrane v kato-iški kulturi, v velikanskih plasteh slovenskega luhovnega čuvstvovanja in življenja, v trdnih n vendar vse javno življenje obsevajočih na-ielih krščanstva. To je bistvo in pomen SLS, o je njena moč in odtod nje velevažna funk-:ija v življenju cele države,
Te velikanske, v stoletnem trpljenju na-ega naroda, v dvatisočletnem življenju člo-'eštva preizkušane tvorne sile katolicizma laj se uveljavijo v javnem življenju, posebno ie v življenju naše države, ki se bo tako okre->ila in prešinila z duhom socialne misli, na-irednosti, pravičnosti, z novo socialno vestjo, z tega idejnega rezervoarja naj se hrani slo-lenski narod, naj črpa moči država.
Stranica, ki se globoko zaveda historične unkcije, da mora oploditi v širokogrudnem, olerantnem in premišljenem delu celotni iržavni organizem z novim duhom — taka vetovnonazorska stranka ne more dovoljeva-i, da bi se njene vrste rušile, njena udarna iila slabila radi nesoglasij v podrejenih po-itičnih, taktičnih ali celo osebnih vprašanjih. 3ač se lahko marksisti cepijo radi vprašanja, ili naj pride do diktature proleiarijata po >oti prevrata ali po mirnem razvoju. Tudi ;e meščanske stranke lahko cepijo, ker gla-ar Peter ni dobil mandata, glavar Pavel pa. 5a te stranke so vprašanja taktične narave >rva in poglavitna. Stranki pa, ki je zakore-linjena v svetovnem nazoru, so ta vprašanja >odrejene važnosti v primeri г veliko nalogo, la г novim kulturnim duhom podvigne in mdvigne narod in ves državni organizem.
Posebej pa je v trenutku, ko so životvor-m sile katolicizma v naši državi težko ogro-isne, potrebno, da je SLS, ki po volji večine slovenskega naroda, te vrednote brani v jav-lem življenju, vladana z železno disciplino. )groženo je katoliško šolstvo, v nevarnosti je svoboda katoliškega tiska, dragoceni kultur-li interesi so v nevarnosti. Kancelparagraf [e samo brutalen izraz kulturnobojnih ten-ienc vladajoče plasti v državi. Zdaj velja strniti vrste, žrtvovati taktične in osebne interese, ker zdaj združitve ne ločitve so časi!
Sredi epičnega boja, ki ga že sedmo le-o bojuje slovenski narod za neokrnjenost in -ast katoliških kulturnih vrednot in pa za svoboden razmah vseh svojih življenjskih iil, se je zgodil incident, da je nekdaj ugle-ien član stranke lahkomiselno hotel zrušiti motnost SLS. Ta poskus je brez uspeha. Ta incident je in bo stranki le koristil. Vedno jasneje bo, v bodrilo prijateljem, v spoštovanje in strah nasprotnikom stopalo na dan lejstvo, da SLS ne živi za osebe, ki minejo, ne za razredne interese kake skupine, ampak v brambo in zmago načel, ki naj podvig-nejo slovenski narod in prerodijo državo.
ItaiSganskî kralj v Trstu.
g Trst, 24. maja. (Izv.) Proslava vstopa Italije v vojno je bila v Trstu združena z od-iritjem novega svetilnika na Greti. Temu odkritju je prisostvoval tudi kralj. Kralj ni prijel po morju .kakor je bilo prvotno napovedano, ampak z dvornim vlakom. Mesto mu je priredilo lep sprejem. Dopoldne si je kralj »gledal katedralo Sv. Justa v spremstvu škofa Fogarja, nakar se je vršilo na glavnem trgu iefiliranje vojaštva in milice. Prišla je tudi milica s Krasa s svojimi godbami. Kralj je ibedoval na parniku Helonan, ki je last tr-îaskega Lloyùa. Na tem parniku je Kralj napravil majhen izlet po tržaškem zalivu, zvečer pa je prisostvoval odkritju svetilnika. Nato se je odpeljal proti Rimu.
Pred likvidacijo spora z Italijo?
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Današnja » Pravda«, list zunanjega ministra Voje Marinko-viča, prinaša na uvodnem mestu sledečo značilno brzojavko iz Pariza:
Pariz, 23. maja. Od zelo uglednega narodnega poslanca francoskega parlamenta sem danes zvedel za sledečo važno vest: Mussolini je sklenil, da v vprašanju spora z našo državo predloži pojasnilo, za katero misli, da bo zadostovalo, da se odstavi z dnevnega reda spor z našo državo. On namerava vladi v Belgradu pojasniti, da Italija s tiranskim paktom ne misli rušiti ravnotežja na Balkanu, niti ne misli v bodočnosti osvajati ozemlja na Balkanu. S tiranskim paktom si je Italija mislila le zasigurati svoje gospodarsko prodiranje v Albanijo. Tukaj se misli, da bi takšna izjava rimske vlade mogla biti temelj novemu sporazumu pod pogojem, da bi se to pojasnilo meritorno registriralo.«;
Tej pariški vesti dodaja »Pravda« sledeč komentar:
Ta vest iz Pariza je zelo značilna, posebno radi poslednjih sklepov Male antante in najnovejšega sporazuma v Londonu. Predvsem je treba ugotoviti, da so vsa ta politična dejstva okrepila mir in da so brez dvoma blagodejno vplivala na vse kabinete v Evropi. Po tem se lahko reče, da kakšnih nenadnih nevarnosti ne bo in da se bodo odnošaji vendar pričeli razpletali tako, da lahko v kratkem času pričakujemo v prijateljskem razgovoru novih razvrstitev. Ne mislimo delati nobenih prejudicev, niti sploh poudarjati kakšnega mišljenja. Gotovo pa je, da so na obzorju znaki, ki bodo razjasnili sedanji položaj in mu dali novo, določeno in bolj pametno direktivo. Če je doeedaj obstojalo kakšno nezaupanje, se nam zdi, da je to pri-
hajalo radi napačnih in popolnoma zlonamernih informacij. Intrige so slab posel. Tudi v Rimu lahko končno uvidijo, da tukaj ni ničesar črnega. Če Rim politično-teritorialno-agresivnih namer nima, se bo zadeva lahko v redu rešila. Meritorno in prijateljsko sporazumevanje lahko v tej smeri rodi dobre sadove. Mislimo, da bomo lahko tekom pogajanj v tej smeri ugotovili zboljšanje. Sporazum je čvrst, če je iskren. Zato ga je treba zgraditi na tem temelju.«
Ta vest glasila zunanjega ministra in njen komentar se splošno tolmačita kot začetek neposrednih pogajanj med Rimom in Belgradom. Obenem se misli, da je ta vest »ballon d'essai« (poskusni balonček). To je treba razumeti s tega stališča, da gre demokratom v prvi vrsti za to, da se kar najhitreje razpišejo volitve. Ker je razpis volitev odvisen od razpleta spora z Italijo, zato je razumljivo, če se demokrati trudijo ta spor poravnati. Kar se tiče zadeve same, mislimo, da bi tako pojasnilo g. Mussolinija po tolikšnem konfliktu od strani Italije nikakor ne bilo zadostno. Zato moramo zahtevati jasne izjave od strani Italije.
Belgrad, 24. maja. Tukajšnji angleški poslanik Kenard je danes popoldne obiskal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča in se z njim dolgo časa razgovarjal. Kakor smo zvedeli, je angleški poslanik obvestil našega zun. ministra o spe izumu med Chamber-lafnom in Briandom, ki se je nedavno sklenil in ki se tiče posebno nas in Italije. Angleški poslanik je v tej smeri naglasil miroljubnost zainteresiranih vlad in izrazil prepričanje, da se bo lahko po tem sporazumu in posredovanju obeh nam prijateljskih velesil ta spor tudi v kratkem rešiL
London - Moskva.
IZJAVE PREDSEDNIKA BALDVINA O POTEKU IN USPEHIH PREISKAVE V »AR-COS«. — V LONDONU SE JE VODILA SOVJETSKA PROPAGANDA V VSEH DRŽAVAH. — PREKINJENJE ODNOŠAJEV NEIZOGIBNO.
v London, 24. maja. (Izv.) V spodnji zbornici je danes vladalo največje zanimanje za izjave, katere je podal ministrski predsednik Baldwin o vzrokih in poteku preiskave v ruskem trgovinskem zastopstvu. Razen številnega občinstva so bili zbrani tudi vsi diplomatski zastopniki. Vojni minister je odklonil odgovor na vprašanje, kakšne dokumente so pogrešali v vojnem ministrstvu, češ da bi taka izjava ne bila v javnem interesu. Ministrskega predsednika Baldwina so pri vstopu v zbornico vladni poslanci sprejeli z živahnim ploskom. Baldwin je izjavil, da so oblasti že dalje časa opazovale delavnost tajne družbe, ki je skušala priti v posest nekih zaupnih dokumentov, ki so velike važnosti za armado. Postajalo je čezdalje bolj jasno, da agenti te družbe delajo po navodilih sovjetske vlade in da je sedež te družbe v ruskem trgovinskem zastopstvu. Zvedelo se je tudi, da se vse delo vrši v sporazumu s sovjetsko kampanjo na Kitajskem, ko je naenkrat zmanjkalo nekega zelo važnega uradnega akta, nakar je policija dobila nalog, da izvede preiskavo v sovjetskem poslopju. Baldwin je opisal delovanje v podzemskem fotografskem oddelku v poslopju »Arcos«, kakor ga je dognala preiskava. Tam so našli veliko pisem in naslovov, ki dokazujejo, da se je od tu vodila komunistična propaganda na Angleškem in v drugih državah. Od tu so se izdajala navodila rdeče internacionale na voditelje komunizma po vseh državah Policija je dobila uradnika sovjetskega zastopstva Millerja, ko je hotel ravno uničiti več važnih dokumentov, ki dokazujejo, da so se od tu vzdrževale zveze s komunističnimi strankami vseh dežela. Vsi dokumenti, katere je policija dobila, dokazujejo, da se je delo vršilo pod direktnim nadzorstvom ruske vlade in da se je iz sovjetskega poslopja vodila vojaška špionaža in komunistična propaganda. Sovjetska vlada se ne more otresti odgovornosti za zlorabljanje pravic sovjetskih trgovinskih zastopnikov. Ruska vlada je s tem prekršila svoje obveznosti iz trgovinske pogodbe, da se bo vzdržala vsako propagande proti javnim napravam. Angleška vlada ima v rokah tudi dokaze, da se Borodin nikakor ne mudi na Kitajskem kot privatnik, temveč dela pod direktnimi navodili iz Moskve. Baldwin je za tem prebral nekaj brzojavk, ki te njegove izjave potrjujejo. Prebral je tudi brzojavko, ki jo je odposlal angleški odprav-
I nik poslov v Moskvo, potem ko je bila 23. i februarja izročena kitajski vladi opozorilna nota. Iz te brzojavke je razvidno, du je poslanik v Šanghaju posredoval po predsedniku generalnega sveta angleških strokovnih organizacij, naj bi te protestirale proti angleškim ukrepom. Baldwin je končno izjavil, da z ozirom na tako kršenje trgovinske pogodbe, ki nima nikjer primere, angleška vlada namerava takoj prekiniti vse diplomatske odnošaje, odpovedati trgovinsko pogodbo z Rusijo, odpoklicati svojo trgovinsko misijo iz Rusije in izstaviti potne liste ruskemu trgovinskemu zastopstvu v Londonu.
v Pariz, 24. maja. (Izv.) »Matin« poroča iz Londona, da so na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenil, da se odpove rusko-an-gleška trgovinska pogodba in da se prekinejo vsi diplomatični odnošaji z Rusijo. Kabinet je odobril tudi noto na moskovsko vlado, v kateri so navedeni vzroki za hišno preiskavo v »Arcos«, dokazi za kršitve trgovinske pogodbe in za prevratno gibanje na Angleškem.
Macdonald proti vladni politiki.
London, 23. maja. Ramsay Macdonald je s krova parnika »Berengaria» poslal naslednjo brzojavko listu »Evening Standard»:
»Popoln prelom odnošajev s sovjetsko Rusijo bi bil težak udarec za angleško trgovino, priznanje diplomatskih nesposobnosti in pritrdilo policijski raciji, ki dela le vtis žalostne fraze. Svet se nam bo smejal, vsi naši sovražniki bodo dobili poguma in mlačni prijatelji bodo menili, da se nahajamo v težavnem položaju. Mednarodni uspeh preloma bi bil: okrepitev revolucionarnih elementov po vsem svetu. Prelom bi ne bil moč, ampak slabost.
Angleži v skrbeh za svoje zlato
London, 23. maja. Iz angleške banke je zopet nepoznan kupec kupil za en milijon funtov zlata. Ker se je po zadnjem tedenskem izkazu zlato stanje angleške banke v 4 dneh za 3 milijone funtov zmanjšalo, je London v skrbeh. Kdo je zadnjič kupil večjo količino zlata je tudi ostalo neznano,
London, 23. maja. Trgovski krogi sodijo, da je neznani kupec angleškega zlata — Rusija. Neznani kupec, ki je sedaj pokupil za en milijon funtov zlata, je pred kratkim kupil za 1,500.000 funtov zlata.
Pred razcepom v SDS?
v Zagreb, 24. maja. (Izv Današnji -.Večer« prinaša iz Ljubljane vest, da bo sloven del SDS izstopil iz enotne SDS in da bo dr. Žerjav ustanovil posebno slovensko napredno stranko, ki bo do skrajne meje anti-klerikalna in si bo prizadevala priti v vsako vladno kombinacijo.
IZJAVE DISIDENTOV HSS. v Šibenik, 24. maja. (Izv.) Disidenti HSS iz severne Dalmacije so imeli sestanek v Ši-beniku, na katerem so med drugim sprejeli tudi resolucijo, v kateri protestirajo proti nehrvatski politiki , Štefana Radiča. V peti točki resolucije pozivajo vse hrvatske stranke, katere stoje na stališču revizije vidovdanske ustave, da se zedinijo v boju proti velesrbski hegemoniji.
OSIJEŠKI OBČINSKI SVET RAZPUŠČEN.
v Osijek, 24. maja. (Izv.) Pred nekaj dnevi je odšla v Eelgrad k ministru Vukičeviču delegacija davidovičevcev in jovanovičevcev, kateri je uspelo intervenirati v tem smislu, da bo občinski odbor, ki je bil izvoljen 13. marca, razpuščen.
Francija šrs Musila,
v Pariz, 24. maja. (Izv.) Zunanji minister Briand je danes sprejel ljudskega komisarja za zunanje zadeve Čičerina v spremstvu poslanika Rakovskija. Razgovor je trajal nad eno uro. Ko je Čičerin odhajal iz Quai d'Orsay, ni hotel dati zastopnikom časopisja nikakršnih izjav. Čičerin je bil sprejet tudi pri ministrskem predsedniku Poincaréju.
v Pariz, 24. maja. (Izv.) Agencija Havas poroča, da je iz razgovorov Čičerina s Poin-caréjem in Bnandom razvidno, da frai coska vlada zaenkrat nima povoda spremeniti svoje odnošaje napram Sovjetski Rusiji. To bi sc moglo zgoditi samo v slučaju, da nastopi za to kak nov povod.
De Pnedo ponesreuB.
v HortA (Azori), 24. maja. (Izv.) Snoči ob 23. uri 30 min. De Pinedo še ni dospel. Zve er so portugalski letalci preiskali vso obalo. Nemška križarka je svetila z žarometom, da pokaže letalcu smer.
g Rim, 24. maja. (Izv.) Ministrstvo za aeronavtiko je objavilo sledeče: Polkovnik De Pinedo je odplul v hidroplanu Santa Maria včeraj zjutraj iz Trepassy-baya. Ponoči bi bil moral pristati na Azorskih otokih. De Pinedovo letalo pa tja ni prispelo. Zdi se: da je moral De Pinedo radi megle na Azor-skih otokih, ali pa ker mu je mogoče motor odpovedal, pristati na odprtem morju. Italijanska vlada je dala radio-telefonski ukaz italijanskim ladjam, ki plujejo v bližini Azorskih otokov, da naj iščejo letalo. Atlantski ocean je bii včeraj miren.
v London, 24. maja. (Izv.) Parnik »Aqui-tania« poroča, da je parnik »Oilfield« snoči na 41.60 stop. severne širine in 33.39 stop, zapadne dolžine opazil manjšo ladjo, ki je vlekla za seboj aeroplan, opremljen s tri-koloro.
v Lisbona, 24. maja. (Izv.) Potrjuje se vest, da je parnik »Oilfield« videl ladjo, ki je vlekla aeroplan z dvema motorjema. Verjeino je, da gre tu za aeroplan letalca De Pineda.
lindbergh odklanja sijajne ponudbe.
v Pariz, 24. maja. (Izv.) Linbergh je da. nes dopoldne sprejel zastopnike časopisja iu jim izjavil, da je svoj polet čez Atlantski ocean izvršil brez ozira na kako korist, ki bi jo mogel vsled tega dobiti. Zato ne namerava sprejeti nikakih ponudb, ki mu jih slav-ljajo razne družbe. Tudi ne bo sprejel ponudbe iz Berlina, da bi tam priredil nekaj predavanj, za kar bi prejel vsoto 25.000 dolarjev. V Nemčijo ne bo potoval, pač pa bo obiskal Švedsko, kjer je bil doma njegov oče.
v Bruselj, 24. maja. (Izv.) Ameriški letalec Lindbergh bo v soboto odšel s svojim aeroplanom v Bruselj, odkoder se bo podal na Angleško. Tam ostane dva dni, nakar obišče Švedsko in se bo preko Nemčije vrnil nazaj v Pariz.
v Pariz, 24. maja. (Izv.) Gospa Deutech de la Meurthe je izročila francoskemu aero-klubu ček za 850.000 frankov; 150.000 frankov naj se nakloni od te vsote Lindberghu 200.000 fr. pa družinam Nuiursseria in Colija

„Moč Moskve na Kitajskem."
Tabor Krekove mladine na Sv. Joštu.
Dunaj, 24. maja.
Današnja >Neue Freie Presse« priobčuje razgovor svojega poročevalca Julesa Sauer-weina z zunanjim ministrom Kelloggom. Ta razgovor je zelo zanimiv, ker je odkril vso dosedanjo politiko Evrope in Amerike do Kitajske. I/, članka je razvidno, da se Amerika sicer zanima za Kitajsko, da pa ne poseduje tam nikakih koncesij kakor Anglija, da radi lega tudi njena trgovina le malo pomeni na Kitajskem.
Amerika je že 26. januarja izjavila o raz-merah na Kitajskem: Združene države so vedno želele enotnost, neodvisnost in blagostanje
kitajskega naroda. Žele, da se pogodbe Kine z Ameriko o carinski kontroli in eksteritori-jalnosti čimprej zrahljajo in spremene. Amerika napram Kini ni bila nikdar imperijali-stična; ona želi le popolno enakost svojih državljanov z oniim drugih velesil, brez privilegija, brez monopola in brez posebno interesne sfere.« (Zato menda ima Amerika 8000 mož v Šangaju. Uredn.)
Ta izjava ima dva namena: Prvič vsak oborožen konflikt pred cono v Šangaju preprečiti. Drugič: zainteresiranim činiteljem javiti,:: da bi bila amerikanska vlada pripravljena udeležiti se rednih prijateljskih pogajanj o bodočem statutu za mednarodne koncesije v Šangaju.« — To stališče Washingtona je tedaj jasno označeno: Kitajski narcd mora napraviti red iz lastne moči. Združene države ne bedo posegle vmes, če ne bo treba braniti lastnih državljanov. Amerika je pripravljena iti najbolj svohfldoumna pota, da zadosti tendencam kitajskega nacionalizma — toda šele, ko se povrne mir.
Jasno je to, da l>o v kitajskem političnem življenju gospodoval tisti, ki je predrznejši, nasilnejši. Sedaj so to vojaške skupine pod vodstvom posameznih generalov. Ti se med seboj uničujejo. Kmet je len in nezaveden. Buržuazija je strahopetna. Ostaja le en element: Delavske zveze«, ki se po mestih z veliko naglico širijo 1er organizirajo ne le ročne, ampak tudi duševne delavce. In v tem tiči nevarnost nove Kitajske za ostale države. Amerika za te nevarnosti ni slepa; toda noče ostati nezvesta svojemu principu nevmešava-nja. Treba bi bilo Kitajcem pokazati pot, po lepo urejeni demokratski republiki priti do miru in reda. — Toda vse svetovne države, vštevši Japonsko, čakajo. Le ena država je v Ameriki, Evropi in v Aziji, ki skuša Kitajsko v svoji smeri stalno orijentirati: To je sovjetska Rusija. Vlade v Londonu, Parizu, Tokiu in Wash ing tonu govore Kitajcem: »Napravite red, kakor sami veste in znate. Ko pa boste tako daleč, da boste lahko sestavili vlado, ki bo imela resnična avtoriteto, bomo z vami liberalno postopali.« To se ne bo zgodilo ker Kitajec kake vlade ne bo nikoli sam sestavil. Moskva pa dela drugače: Ona podpira gotovo stranko v ljudstvu, daje ji na razpolago propagandnih sredstev, daje vzgledno socialno in politično organizacijo. In če stvari tako napredujejo, ni čudno, da iz tega nastane vlada, ki morda ni najboljša, ki pa je vendar le relativno dobra in ki sloni na neki ideji.
Ko bi bila s Kitajsko mogoča tako živahna trgovina, kakršno ima z Ameriko Japonska, potem bi 400 milijonov Kitajcev postalo prvovrsten odjemalec Amerike. In zato je čudno, zakaj Združene države Amerike ne marširajo na čelu skupne akcije velesil, katere namen bi bil proti sovjetski akciji postaviti čisto nekaj drugega kot diplomatske rezerve in transporte čet
Ta intervju dokazuje, da je propagatorič- ; no sovjetska Rusija prehitela svoje tekmece, j Ravno ta članek pa je tudi dokaz, da bi Ame- , rikanci radi posnemali Ruse.	J
Dogodki na Kitaiskem.
H ANK AU S NI PADEL.	'
fiangaj, 23. maja. Po zadnjih poročilih je položaj v Hankau zelo kritičen. Francosko koncesijo krčevito utrjujejo.
v Šanghaj, 24. maja (Izv.) Po vesteh iz Nankinga je general Čangkajšek zmagal v boju s severno armado in potisnil generala Congčungčanga nazaj potem ko je zavzel mesto Bugu v provinciji Anhwaj.
v Šanghaj, 24. maja. (Izv.) Čangkajšek je s precejšnjim uspehom začel svoje prodiranje proti severni Kitajski. Dve ■njegovi diviziji sta pri Čingčangu prestopili Jancečjang brez vsakega odpora severnih čet.
' VIHAR NA JADRANSKEM MORJU.
v Reka, 24. maja. (Izv.) Včeraj popoldne in snoči je divjala v zgornjem delu Jadranskega morja silna nevihta. Dočim je bilo v Kvarneru morje šc dosti mirno, je nevihta divjala pred vsem na italijanski obali. V Anconi se je potopilo nekaj manjših ladij, nekaj ladij pa jc vihar preobrnil. Pogrešajo tudi nekaj ribiških ladij, ki ee niso mogle pravočasno vrniti z odprtega morja. Vsled neurja tudi italijanski kralj ni mogel dopotovati v Trst z ladjo, kakor je bilo to v programu, temveč je prišel v Trst i. vlakom.	_
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO.
Kakor javljajo iz Berlina, so se v nemškem ministrstvu za poljedelstvo sestali delegati za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in naâo državo. Pogajanja dobro napredujejo.
V nedeljo dne 22. t. m. jc bil na Sv. Joštu, kjer je naš mojster, rajni dr Krek, sejal semena krščanskega socializma v srca naše inteligence in našega ljudstva, tabor Krekove mladine, ki je bil tako po govorih pokretašev krščanskega socializma kakor po udeležbi ljudstva najsijajnejši izmed vseh dosedanjih. Zborovalni prostor pod Krekovo lipo je po sveti maši napolnila ogromna množica ljudstva, ki je bila v najlepšem razpoloženju. Pred shodom je godba jeseniškega katoliškega prosvetnega društva igrala par lepih komadov. Predsedoval jc zboru g. Marinček.
Po pozdravu je dal predsednik besedo slavnostnemu govorniku g. Terscgiavu, ki jc orisal načela krščanskega socializma, poudaril potrebo praktičnega dela in potegnil ostro črto med brezverskim marksističnim razrednim in našim, krščanskim, etičnim stališčem. Končal je z navdušujočim pozivom, ki je kakor vsa ostala, ves čas od burnega odobravanja spremljana izvajanja, množico tako vznesel, da je bil s tem dan zborovanju odločujoči pečat, ki ostane reizbrisen v dušah vseh navzočih. Za r" n sta dobila besedo oblastna poslanca Majcršič in Arnšck, ki sta, prisrčno pozdravljena, naglašala, kako se krščanski socialisti uveljavljajo v delu za blagor delavskega stanu v naši na novo ustvarjeni samoupravi. S toplimi simpatijami so poslušalci sprejeli nato govora članov Krekove mladine z Jesenic, Albina Gasserja in Joška Rozmana, ki sta pokazala, kako visoko je delavska stanovska in krščanska zavest zra-stla med krščansko-socialistično mladino in kako odločne pobornike krščanske socialne misli bo imela SLS v njej. Med tem je prišel na shod nestor krščanskega socializma, naš Jože Gostinčar, ki je bil, kakor hitro se je pokazal, predmet viharnih in dolgotrajajočih ovacij. Njegov prisrčni govor nas je vse ponesel v čase dr. Krekove in pokazal, da ta
ogenj v nas ni ponehal, temveč se v Krekovi mlttdini razžarcva v novi plamen. Za Gostin-čarjem je akademik Oven pozdravil zbor v imenu akademičnega društva »Borbe«, nakar se je vrsta govorov zaključila z lepimi besedami tajnika Jugoslov. strok, zveze Gajška.
Nato je predsednik shod» dal proti vsemu pričakovanju vse velike množice besedo tudi dr. Ivanu Stanovniku, ki je iznesel svoje baga-tclne zadevice ne samo v iZncriadenje,' fi.nrpak tudi v veliko nejevoljo navzočih. Njegove neresnične irtrunuačije je krepko zavrnil med velikim odobravanjem tajnik S. L. S. gospod Gabrovšek.
Nato je stopil na oder zopet g. Franc Terseglav, ki je med največjo tišino in pozornostjo vseh navzočih poudaril, da na to zborovanje Krekove mladine, ki si je hotela s tem sestankom začrtati trdnejša in globo-kejš-a pota in se navzeli nove vzpodbude, ta incident, ki je velik škandal, ni spadal. Na Sv. Jošla smo prišli, da se navzamemo duha edinosti, trdne notranje vezi, medsebojne ljubezni, resnega in globokega izvrševanja praktičnega krščanstva. Te vrste spori pa se naj rešujejo med štirimi stenami. Ne rnzpora, ampak duha vzajemnosti in najtesnejšega bratstva, rosnega in globokega (lela, to hoče idealna Krekova mladina. Najvišja je stranka, največja vrednota njena edinost, temu je žrtvovati vse, čisto vse, oseba je nič, skupnost vse!
Vsi navzoči so z navdušenim ploskanjem temu pritrjevali. Shod je pokazal, da je kršč. socializem neločljivo v rej en v ves katoliški pokret, ki ga politično predstavlja Slovenska ljudska stranka, in da se tako delavske kakor kmetske množice v tesni zvezi z našo krščansko inteligenco oklepajo stranke, ki ji ne morejo škodovati razne enodnevne kaprice, ambicije in lahkomiselnosti.
Stanovnikovi poskusi proti SLS.
Dr. Ivan Stanovnik in njegov oče sta zadnja leta v svojem političnem udejstvovanju zagrešila številne prestopke proti disciplini v stranki. S tem je zlasti dr. Ivan Stanovnik prisilil vodstvo stranke, da je zahtevalo, naj se vse sporne in nepojasnjene zadeve rešijo pred strankinim razsodiščem. Razsodišču pa je dr. Ivan Stanovnik onemogočil delovanje, ker ni bilo mogoče od njega dobiti izjave, da bo smatral razsodbo za obvezno. Po vsem tem, kar je storil g. dr Stanovnik zlasti zadnje mesece, bi vsakdo mislil, da bo vesel, čc se mu omogoči miren umik.
Tudi še potem, ko je g. dr. Stanovnik prvič napadel SLS v zagrebških »Novostih«, smo mislili, da gre za nepremišljeno, v razburjenju dano izjavo, ki ne odgovarja dejanskemu notranjemu razpoloženju g. dr. Sta-novnika. To dobro in blagohotno sodbo o dr. Stanovniku pa so morali vsi pristaši SLS temeljito izpremeniti, ko se je dr. Stanovnik zdaj jasno in odločno opredelil kot nasprotnik SLS.
2e prejšnji teden je Ivan Stanovnik star. hodil po vrhniškem sodnem okraju in pri vsaki priliki udrihal proti SLS. Zraven pa jc od somišljenikov SLS zahteval, naj posredujejo, da njega oblastni odbor imenuje v cestni okr. odbor. Ivan Stanovnik star. je tudi po Beli-krajini javno agitiral proti SLS in posameznim funkcionarjem naše stranke, Seveda so ga prav povsod najenergičnejše a limine odklonih.
Dr. Ivan Stanovnik pa je še bolj določno pokazal svojo pravo lice. V nedeljo, ko je Krekova mladina praznovala svoj letni praznik na Sv. Joštu, je zlorabil to priložnost in proti koncu zborovanja, ko se je zbor že razhajal, nastopil in iznesel pred nepoučenimi poslušalci nekaj neresničnih očitkov proti SLS ter slovesno naznanil, da bo šel od vasi do vasi. Ta incident je pokvaril sicer nad vse uspelo zborovanje Krekove mladine, prinesel pa je ta uspeh, da nad g. dr. Stanovnikom nihče v SLS ne dvomi več. Zloraba čisto prosvetnega nepolitičnega zborovanja in neresnične insinuacije so odločen povod, da vsa SLS, vsaka naša organizacija in vsak naš somišljenik mora smatrati kot TiepripadajoCega našemu gibanju. Posebno pa odbija pri dr. Stanovnikovem nastopu ravno to, da hoče Izrabljati gotove naše organizacije brez njihove vednosti in proti njihovi volji, za svojo osebno zadevo, kakor je to storil na Sv. Joštu.
Incident na Sv. Joštu jc minul in bo šel mimo SLS, zlasti pa mimo našega krščansko-socialnega delavskega gibanja. Dr. Ivan Stanovnik je na Sv. Joštu dal svoji »načelni« ogorčenosti prav izrecno osebni značaj. Vse njegove pritožbe se tičejo njegove osebe, pa naj se še tako skrivajo za nekdanjo funkcijo predsednika SLS v Ljubljani. Na drugo sploh ni vredno odgovarjati, le to naj pribijemo, da vodstvo SLS, zlasti podnačelnik dr. Marko Natlačen nikoli ni posredoval za odgoditev volitev v ljubljanski občinski svet.
Najbolje je odgovoril g. dr. Stanovniku takoj na Sv. Joštu tajnik SLS g. Gabrovšek s kratko ugotovitvijo, da je g. dr. Stanovnik govoril neresnico in da on v SLS tudi kol navaden rekrut nima mesta več.
Naj bo g. dr. Stanovnik prepričan, da je vihar, ki ga je mislil uprizoriti proti SLS, vihar v kozarcu vode, in da bo posledice nosil sam, SLS pa je s svojo odločitvijo v zadevi Stanovnik pokazala, da je zdrav organizem, v katerem vlada enotnost načel in železna disciplina.

Deželni dvorec in ljubljanska! univerza.
Izjava dr. Antona Brcclja.
Zagrebški »Obzor«, ki je že opetovano nasedel raznim čenčarijam, objavlja vest, da je »baje oblastni odbornik dr. BreCelj razhe-sel govorico«, da bo oblastni odbor prevzel poslopje, v takerem je sedaj ljubljanska univerza in tam nastanil svoje urade, univerzi pa odstopil eno izmed vojašnic, ki so njegova last.
Naš urednik se je v tej stvari obrnil na dr. Breclja za pojasnilo. Dr. Brecelj je izjavil:
Za ljubljansko oblastno skupščino in naš oblastni odbor velja izjava, ki 30 je dal načelnik finančnega odseka dekan g. Skubic v javni seji skupščine, da bomo našo univerzo čuvali kot punčico svojega očesa. Tej izjavi ostanemo zvesti. Zato nam niti na misel ne pride, da bi univerzi ovirali napredek in ji odvzemali streho. Nasprotno! Dokler se univerzi ne posreči dobiti drugih primernih prostorov, bomo vse storili kar je v naših močeh, da se bo univerza v naši hiši dobro počutila. Nikdar nisem jaz (lal nobene izjave, ki bi imela drugi ziniscl kakor ta.«
A Opozicionalec je postal Pribičević. Pravi, resnični opozicionalec v svojih govorih na vollvnih shedih. Zadnjo nedeljo je v Pla-škomu rekel, da je naša zemlja »arnautluk«, da ti kraji glede sistema vladanja ne spadajo v Evropo ampak v Azijo. »En radikalski lopov ima v novih krajih večji upliv, kot sto iskrenih rodoljubov.« — Z dveh strani je zanimiv ta gromovhik. Prvič, ker istočasno njegovi ljudje glasujejo z vlado, pri vsaki priložnosti, če le upajo, da bi jim to glasovanje moglo koristiti pri kaki »kombinaciji«, drugič ker je pod Pri biče viće vo vlado bilo še slabše in je v Sloveniji dobesedno veljal Pribičevičev stavek-, da je en samostojno-demokratski lopov imel večji upliv kot ves ostali narod. In če pride Pri biče vif: v vlado, bo zopet tako, le pred volitvami pozna SDS svobodo, mir in druge take lepe reči.
Kmetski dan na Trški gori
pri Novem meslti ho na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. I. po tcm-le sporedu: Ob 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa veliko zborovanje zunaj cerkve, na katorem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in' fantje! Na agitacijo za veličastno udeležbo! Na binkoštni ponedeljek vsi 11a Trško goro?
Manifestacifska
proslava desetletnice niaiske deklaracije
v veliki dvorani hotela Unior
v nedeljo, 29. maja 1927
ob desetih dopoldne.
Spored:
1.	Akademski orkester. Koračnica.
2.	Slavnostni govor oblastn. poslanca g. prof, E. J a r c a.
3.	Kvartet: Koroške narodne pesmi,
4.	Govor narodnega poslanca g. Fr, S m o d e j a.
5.	Kvartet: Koroške narodne pesmi.
K obilni udeležbi vabi
»SLOVENSKA STRAŽA«
v vaE: ti*
likor velia v gospodarskem članstvo pri Sla venski banki. Če hoče torej Slovenec vodit najbolj nerealno politiko, potem gre v SDS Kaj pa naj po vsem tem rečemo o napred njakih, ki hočejo »napredno fronto« pod olcri ljem SDS?«.
Zaključek svetovne goipodarske konference
MANIFESTACIJA ZA RAZOROŽITEV.
Ženeva, 24. maja. (Izv.) Zaključna seji svetovne gospodarske konference je bili velepolitična. Voditelj švedske delegaciji znani pacifist Anders Oernc je brez ovinko* opozoril na zvezo med politiko oboroževanj; in med gospodarstvom posameznih držav. Ve ko 3.8 miljard dolarjev se vsako leto vrže z; oboroževanje, samo Evropa daje v ta namei 1.2 milijarde dolarjev, čeprav mirovne po godbe omejujejo oboroževanje. Kar Evropi izda za oboroževanje v enem letu jc ravn< toliko kolikor je Amerika izvozila denarja Evropo v 1. 1923—19261 Apelira na društv-narodov, da omeji oboroževanje svojih čla nov! Resolucija v tem smislu jc bila soglasni sprejeta.
Nato se je razpravljalo o novi organizaci g9spodarske konference. Pri tej priliki je Ru Oginjskij ostro obsodil društvo narocjpv. »N nismo član društva narodov«, je dejal sovjetsli zastopnik, »in nimamo namena pristopiti društvo narodov. Društva narodov ne sma tramo za orodje miru, ampak za orodje go spodujočih velesil za tlačenjc manjših narodov,
NOVA BOLGARSKA VLADA?
Po vesteh iz Sofije trdijo v dobro pouče nih krogih, da se bodo takoj po zakonodanji! volitvah izvršile spremembe v bolgarski vla di. — Novo izvoljeno sobranje, ki se sestan< 15. junija, bo že otvorila nova vlada, o kater se še ne ve pozitivno, ali bo še njen predsedl nik g. Ljapčev.
Д Vpliv SDS »Narodni Dnevnik« takole označuje: . Ne more biti Slovenec bolj brez vpliva, kakor če je za SDS. Ni danes slabše legitimacije kakor je članstvo pri SDS in v političnem življenju ravno toliko vredno, ko-
m
-f- Vozovi na pogon z bencinskimi mo
torji. Graška tovarna vagonov je pričela iz delovati železniške vagone na pogon z ben cinskimi motorji. Tem vozovom je brez dvo ma pripisovati veliko bodočnost. Voz jc mo derno zgrajen, ima lepo opravo in okrog st sedežev. Pogon oskrbuje avtomobilski moloi Vagon, ki lahko doseže hitrost brzovlaka, imi to prednost, da je kakor avtomobil takoj pri pravljen za vožnjo. Pogon jc izredno po ceni Vse kaže, da bo ta novi tip avtomobilu v ve liko konkurenco. V Gradcu dela železniški ravnateljstvo poskusne vožnje, ki so se pra dobro obnesle.
•+ Kava in lepota. Kava jc dala povo najrazličnejšim praznim veram. Med ženskir svetom je zelo razširjeno mnenje da dela kav človeka lepega. Najbolj velja to za hladn oziroma mrzlo kavo. Ali je re9 kaj na tem Znano je da postanejo ženske, ki so bledeg obraza, po uživanju mrzle kav.e rahlo rdeči Kofein namreč povzroči močnejše delovanj krvi. Nenaden tok krvi je zlasti na blede: obrazu najbolj viden. Ta na lahek način pr dobljena lepota kmalu izgine in obraz postan šc* bleđč"jšlr"Pra2fla~Vtra, ki torej ne bo žer skega sveta polepšala trajno!
-)- Španija je dežela najstarejših ljudi. P zadnjem ljudskem štetju živi namreč v Šp< niji 355 nad 100 let starih ljudi.
+ Zobozdravniki porabijo letno na vsci svetu eno tono zlata za plombiranje zob.
+ Trnjnnov moet. V Španiji je čez rek Tajo pri mestu Alcantra most, ki je star 18f let. Zgradil ga je gradbenik Rimljan Caii Julius Lacer. Most je dolg 600 čevljev in 1 širok. Stoji na 5 podstavkih. Loki se spenji jo nad vodno gladino v višini 172 čevlje Most nosi ime: Trajanov most.
-f- Porojeni otroci. V Indiji, deželi otro S kili zakonov, je bilo po zadnjem ljudske! : štel ju iz 1. 1020, nad 250.000 deklic v staraš I uod D let. Id so že poročena.
Kaf se godi đoma
Shodi SLS.	!
Okrajna zborovanja delegatov in saapnikov SLS v šmarskem okraju so se vršila ob ob polno-Jlevilni udeležbi zadnje 3 nedelje: 8. maja v Kozjem, 15. maja v Rogatcu in 22. maja v Šmarju. Govorili so vsi oblastni poslanci šmarskega okraja: Turk, dr. Ogrizek, Kranju in Tovornik. Poročali so o političnem položaju v državi, o proračunu oblastne skupščine, o okrajnih zadevah, o časopisju in organizaciji. Glavni sklepi zborovanj so zadevali organizacijo in priprave za bodoče občinske volitve. Jugoslovanskemu klubu so zborovalci izrekli toplo zahvalo za njegove velike uspehe.
V olivni shod SLS v Jurkloštru je imel v nedeljo oblastni poslanec g. Matevž Deželak. V pri-prosti besedi, pa prav živo je opisal velike zasluge SLS za kmečko ljudstvo. Še soli ni pozabil, ki se je pri kilogramu pocenila za 2 K. Z živimi ïgledi je pokazal napeto poslušajočim volivcem, katera stranka vestno uporablja ljudski denar in katera ga brezmiselno zapravlja. Koncem govora sa mu poslušavci glasno klicali: živio SLS! V Jurkloštru se jasni in se ljudstvu odpirajo oči!
SLS v Temenici pri Št. Vidu pri Stični V nedeljo, 22. maja, popoldne ob 4 je imel g. poslanec Erjavec shod v Temenici pri Št Vidu. Pojasnil je delovanje poslancev SLS v Belgradu in raz-loižl, kaj se je storilo in kaj se še namerava storiti v oblastni skupščini v Ljubljani. Zanimivo poročilo so zborovalci pazljivo poslušali. Gospodu poslancu Erjavcu in vsem poslancem SLS so izrekli zaupanje in zahvalo. Na shodu so zborovalci tudi prerešetavali, kako bi dovršili tolikanj potrebno cesto po temeniški dolini. Žalibog so nekateri občani tej cesti nasprotni, ker je ne bodo vsi mogli uporabljati. Večina občanov je pa želi, ker so prepričani, da so dobra občila korak za povzdigo gmotnega stanja. Deželni zbor je žo pred vojno ukrenil vse potrebno, da se zgradi ta cesta po temeniški dolini. Vojna je pa tudi ta načrt, kakor mnogo drugih, uničila.
Shod SLS v Pišecah. dne 22. t. m., je bil brez agitacije izredno lepo obiskan. Hvaležni sono poslancu Škobernetu za njegovo jasno poročilo o zunanji in notranji politiki naše države. Mnogotera vprašanja sta nam pojasnila naša oblastna poslanca Podvinski in zlasti še Tratnik s svojim izčrpnim poročilom o delovanju v oblastni skupščina. Veličastno zborovanje se .je zaključilo s eledečo soglasno sprejeto resolucijo: »Somišljeniki SLS, zbrani na javnem shodu v Pišecah, dne 22. maja 1927, izrekajo načelniku g. dr. Antonu Korošcu in Jugoslovanskemu klubu sploh popolno in neomajano zaupanje ter iskreno zahvalo za spretno in uspešno vodstvo slovenske politike v Belgradu. Zborovavci uvidevajo pomen doseženih uspehov, katere je rodila politično prijateljska vez naše delegacije z radikali. Naši narodni zastopni-naj zopet in zopet iščejo prijateljskih stikov vsemi tistimi parlamentarnimi skupinami, katerim je poleg interesov pokrajin, katere zastopajo, tudi za blagor Slovenije.
Enako zaupanje in priznanje izreka zbor našima oblastnima poslancema.«
0 letnica majske deklaracije.
V Tsaki šolski razred deklaracijsko diplomo!
V soboto, 28. t. m., dopoldne se v vseh šolah proslavi trenutek, ko se je pred desetimi leti v dunajskem parlamentu čitala naša deklaracija. Želeti je, da do tega trenutka visi v vsakem šolskem razredu deklaracijska diploma, ki naj si 'jo mladina sama nabavi pri Jugoslovanski Matici za 10 Din in jo primerno okrasi. Tako bomo res v duhu in resnici med našo mladino proslavili ta spomin. Prosimo vsa ravnateljstva in učiteljstvo, da na tak način vcepi za stalno spomin deklaracije na naših šolah.
Brošura o majski deklaraciji je včeraj izšla in je bila odposlana vsem, ki so jo naročili. Brošuro priporočamo vsem govornikom pri slavnostnih prireditvah v spomin na desetletnico majske deklaracije in sploh vsem, ki jih zanima potek tega zgodovinskega dogodka. Brošura obsega 20 strani in stane 3 Din, po pošti 25 para več. Naroča se jo pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani.
Priïgite kresove! Spomin na majsko deklaracijo, s katero je naš narod pred desetimi leti neizprosno terjal svojo pravico do svobodnega življenja, se proslavi 29. maja po celi Sloveniji kar najsvečanejše. Zvečer pa naj zagorijo po vseh gorah in gričih daleč preko meja našo svobodne domovine vidni kresovi, simbol naše plameneče ljubezni do domovine in upanja v boljšo bodočnost našega naroda.
Majniška deklaracija v svitu slovanskih političnih idej in zgodovinskih dejstev. Spisal dr. Josip P u n t a r 1927. — Pod tem naslovom je izšla 20 strani obsegajoča brošura g. dr. Josipa Puntarja, ki osvetljujé majniško deklaracijo s slovanskega stališča, se spominja 1. vseslovanskega shoda 1. 1848. v Pragi, opisuje zgodovinski 30. maj 1. 1917. in konča s pogledom v bodočnost. Brošura je pisana jasno in navdušeno in bo služila družinam, šolam, društvom, govornikom. Seztte po njej!
„Prosvetna uprava v L ubUani pod škofovsko komando."
Z ozirom na tozadevni senzarijonelno pristriženi članek »Jutra« imamo avtentično odgovoriti tole: Telovadni nastop šolske mladine dne 29. maja še ni končnoveljavno prepovedan, ker ima o tem odločiti minislretvo pros\ete, kateremu je zadeva predložena. Prosvetni oddelek je prepovedal nastop srednješolske mladine radi nedostojno oblečenih deklet, škof ni vložil protesta proti telovadbi sami, ampak proti nedostojnim oblekam, škof tudi ni interveniral radi sokolstva. Sicer se sedaj po vsem svetu vodi debata o oblekah dijakinj pri telovadbi. Prosvetni oddelek je tudi pozval Društvo telovadnih učiteljev, da o tem poda svoje mnenje in tozadevne predloge, ki naj bi se izkristalizirali v vsestranski debati.
Krvav prepir.
Na severno obmejni finančni stražnici pri Cmureku sta se sprla med seboj v ponedeljek dva finančna stražnika. Med prepirom je zagrabil edtn od stražnikov za puško in ustrelil proti tovarišu, 27 letnemu Andreju D e r e \v i c k y. Krogla je zadela Andreja v prsa in se je zgrudil težko ranjen. Poklicali so mariborski rešilni oddelek, ki je nudil ranjencu prvo pomoč in ga tudi prepeljal v mariborsko splošno bolnico. Obstreljeni Rus bo okreval, ker se mu je v torek dopoldne ustavilo bruhanje krvi iz prsne rane.
Vo'ak ustrelil vojaka.
Dne 4. maja t. 1. je v Kuinanovem (Južna Srbija) po nesreči ustrelil nek rekrut desetnika Ivana Kotnika, doma iz Slovenjgradca. Krogla тџ je šla skozi glavo in je bil na mestu mrtev. Dotični vojak je v preiskovalnem zaporu. Ivan Kotnik je bil z vojaško častjo pokopan na tukajšnjem vojaškem pokopališču. Žalujočim roditeljem naše globoko sožalje!
Div e svinfe na Pohoriu.
Ze skoraj eno leto so se, najbrž iz Hrvatske, priklatile dve ali tri divje svinje. Čeravno so jih domači lovci pridno zasledovali, da ustrežejo ukazu okrajnega glavarja, naj se pokončajo, jim vendar niso mogli do živega 17. majnika pa je imel g. Slavko Godec, veleposestnik na Rdečem bregu, iz-
Vssîfsfsko pismo.
VI.
Ne vem, odkod so prišle v moje zadn'e pismo k stavku »potreba po duhovniku je tolika, da bi ga bilo treba izkopati iz tal«, besede: »ne pa iz kake pisarne«. Ali mi je to dodal tiskarski škrat, aH kakšen drug škrat e bil to, mi ni znano. Saj ta dodatek nima nobenega smisla. Ali dobimo potrebnega duhovnika iz pisarne ali ga izkopljemo iz tal, samo da ga dobimol Kakor pa zdaj kaže, ne bomo dobili nobenega. Na svoja privatna pisma, ki jih v tem oziru pišem na naslove, odkoder sem pričakoval tozadevne pomoči, dobivam negativne odgovore, ali sploh nobenega odgovora. Vsi narodi so že poskrbeli za svoje ljudi. Na Francoskem je 36 poljskih duhovnikov; češki in madžarski so obiskali svoje rojake za veliko noč, — a slovenskega ni od nikoder. Pa pravite, da takih ni, kakor ste Slovencil...
Še enkrat prosim, da se usmilite naših zapuščenih rojakov! Pridite, pridite, gospodje, v te kraje! Tu boste lahko pridigali, kar boste hoteli, tu ni kancelparagrafa! V Nemčiji ga ni več, v Holandiji ne, v Belgiji ne; kolikor mi je znano, tudi na Francoskem ne. Edino v Jugoslaviji ste tako srečni, da ste ga dobili.
Zdaj sem se pa spomnili 2e pred nekaj leti sem spisal tri govore zoper kancelpara-graf, takrat ko so ga nam že obetali, in mislim, da jih imam še. Če se ne motim, bodo v moji omari v Društvenem domu na Homcu. Mislil sem že, da jih ne bo treba nikoli rabiti, zdaj pa vendar kaže, da bi jih bilo dobro pri-
vanredno lovsko srečo. Okoli pol pete ure je hodil po grzdu in ugledal je dve svinji in 16 majhnih kakih 6 tednov starih, prašičkov, ki so se pasli v hrastovem gaju. Na kakih 70 korakov se jim je približal; starejša velika divja svinja ga je nekoliko vendar zavohala in je skočila za hrast, v tem pa jo je že zadela smrtnonosna kroglja in se je mrtva zgrudila. Tehtala je 83 kilogramov. Druga svinja in prasci so po strelu zbežali v gozd. G. Godec je potem takoj obvestil soseda in so še dopoldan šli divjačino iskat. Sreča jim je bila tudi to pot mila in g. Godec je ustrelil še drugo svinjo in enega mladiča. Sosed g. Karničnik je ustrelil tudi enega mladiča, enega pa je ujel lovski pes in so ga živega dobili ter ga imajo doma zaprtega. Druga svinja je tehtala 75 kg. Res lepa lovska sreča. Sedaj bodo skušali dobiti še onih 13 mladičev, ker ne gre, da bi se tukaj zaredili, delajo namreč na njivah veliko škodo. Ta izvanredni plen na Pohorju je bil fotografiran in če bo slika dobro izpadla, vam jo pošljemo.
Slovenci v Italiji Čudno „narodno" glasilo.
Pisanje »Edinosti« ob priliki prihoda italijanskih akademikov v Gorico je izzvalo na Primorskem najrazličnejše komentarje. Splošno pa je mnenje, da nima list več niti drobtinice slovenske pristnosti in domačnosti; tudi njegova »narodnost« je prav svojevrstna. Članek »Odhod go-liardov« v »Edinosti« od 20 t. m je izzval silno ogorčenje pri slovenskih akademikih. Mi samo poročamo in se v zadevo samo na sebi ne bomo spuščali. »Edinost« piše med drugim: »Razne vtise je odneslo goriško prebivalstvo po toliki štu-dentovski poj vi. Opazili so vsi, da vsega bu-čečega, otroško razposnienega veselja ni vžgalo, kot, žal, pri naši mladini, popivanje, ampak le vroča južna nemirna kri...« In še dalje: »Tej treznosti vseh teh tisočev mladeničev se imamo zahvaliti, da ni prišlo do nikakih incidentov, kot so se jih nekateri bali ...« Ali je kaj čudnega, da je ta kvalifikacija slovenskega dijaetva v primeri z italijanskim tako razburila slovenske akademike? Slovenski dijaki se bodo za tako izpričevalo pred italijansko javnostjo »Edinostk zahvalili. Ali je bilo treba dati slovenskemu dijaku pečat popivanja? Kdor hoče poviševati italijanske goliar-de, lahko stori to, ne da bi pri tem pljuval na našo mladino! V isti sapi »Edinost« zopet ponavlja pesem o incidentih. Par dni poprej je »Edinost« pisala o »topli želji naših ljudi, da bi mirnega poteka slavnosti nič ne motilo...« Mari se je goriško ljudstvo res tako izzivalno vedlo, »da se imamo le treznosti vseh teh tisočev zahvaliti, da ni prišlo do nikakih incidentov:? Komplimenti so včasih na mestu, a taki, ki žalijo slovesnsko ljudstvo, nikdar!
Gorlar i.
Mario Nordio se še ni izpisal v svojih leposlovnih popisih Dalmacije. Šel je po naročilu »Piccola« v Dalmacijo, da popiše »kalvarijo« dalmatinskih Italijanov, a našel ni ne kalvarije ne .. Italijanov; zato popisuje sedaj v svojih dolgih člankih krasoto Dalmacije, rimske in benečanske ostanke, zato je sedaj iznašel svoje razgovore z imenitnimi Jugoslovani, ki jih on seveda vedno spravlja v zadrego. Razgovarjali so se celo o tri-alizmu; tudi v tem vprašanju jih je pokosil. Nazadnje so prišli na razmere na Primorskem. Ta bitka je bila hujša, a pomagal si je s pravom in ko je še njegov mednarodni jus odpovedal, je Jugoslovanom zabrusil v obraz: Gorjani (gente di monte)! Mario Nordio, mar bi bil doma ... mar bi bil... doma ostal! — Na psovke ne bomo odgovarjali, pač pa nekaj besed k Nordijevim izvajanjem o krasnem življenju Slovencev v Italiji.
»Nikdo ne nadleguje Slovencev v Italiji — odgovarja Nordio Jugoslovanu, Čigar imena noče izdati. — Respektirani so in nemoteno živijo; na-
stopili smo le proti posameznim agitatorjem ... Enake pravice, enake dolžnosti. Tu pa sem videl stvari, nad katerimi se mora zgražati tudi opazovalec, ki bi rad po mi lova 1 intransigentnost in nestrpnost mladih in gorečih ljudi kakor ste vi... In šole? O šolah bi se dalo razpravljati — nadaljuje Nordio — (— Da, da, razpravljati bi se dalo, a ne samo o šolah! —), toda Italijo ne veže ni-kaka pogodba, kakor n. pr. Jugoslavijo... — Toda juridične strani vprašanja vi ne razumete: Italijani v Dalmaciji so italijanski državljani, Slovenci v Italiji so italijanski... V tem tiči vse ne-sporazumljenje...« To »nesporazumljenje« je »Piccolo« označit v podnaslovu: »Curiose incom-presioni jugoslavec (Smešna jugoslovanska nerazumevanja). Po tej poti se gotovo ne bomo razumeli. Mario Nordio je hotel reči: Vaši Slovenci so naši državljani, mi smo jih podjarmili, mi ukazujemo in če hočemo jih odvedemo tudi na lipar-ske otoke! Ta pravica nam je dana na podlagi modnarodnega prava. Da, tu se ne razumemo in se ne bomo nikdar! Pravo in pravičnost se, pa naše, ne krijeta. Generalni tajnik fašistovske stranke Turati je te dni v Kanalu vzkliknil: »Ita-lia, donna della giustizia!« Italija je žena pravičnosti! Ali je res? Italije ne vežejo mednarodne pogodbe. Dobro. A kje so svečane obljube predsednika senata in poslanske zbornice, zagotovilo ■ samega italijanskega kralja v prestolneni govoru, de se bo s Slovenci lepo postopalo?
Mario Nordio trdi, da se v Dalmaciji Italijanom pisma odpirajo, da pisma sploh ne prihajajo. Če bi se to kdaj zgodilo, bi bilo gotovo obsojanja vredno. A kaj se dogaja na Primorskem?
( Ali ve Mario Nordio, da obstoji na Primorskem zakon, ki veleva, da se morajo vreči v koš
I vsa pisma, ki imajo poleg italijanske krajevne označbe tudi slovensko?! Ali ve Mario Nordio — da navedemo samo en slučaj, — da noben Slove-venec ne stavi več na pošto pisem v Ajdovščini, ker jih uradnik odpre in ne da naprej? — Na koncu se Mario Nordio naveliča diskusije z Jugoslovani in se vrača proti Splitu ter' popisuje potnike, ki jih sreča: >Tu pa tam srečamo majhno gruče potnikov, slabo oblečenih in s culo polno cunj in privezano na palico Bodoči meščani: Gorjani (gente della montagna), ki prihajajo v Split isk dela ...«
Iszpred sodišča
vleči na dan. — Jaz mislim, da bi bilo najbolje, da privedemo kancelparagraf do absurdnosti! Kako, tega seveda ne bom tukaj povedal. Kaj mislijo jutrovci in drugi svobo-domiselci v Jugoslaviji, da smo duhovniki vrabci, ki se dado preplašiti z bezgovo pištolo!? Mene je malo vojske zmirom vedeli o, — zato sem pa ustanovil »Sveto vojsko«, — vojske zoper vso hudobijo in grdebijo; in zato bi me tudi vojska s kancelparagiafom prav posebno veselila. To bo nekaj špasa, — če' res do tega pridel
Ker sem tukaj na Nemškem proučil zgodovino nemškega kulturnega boja, bi mi bila ta stvar v posebno zabavo. Priznam, da je bilo nemškim škofom, duhovnikom in katoliškemu ljudstvu v kulturnem boju mnogokrat bridko in grenko. A tudi kelih Gospodov je bil grenak, pa se ga ni branil. In kakor je ta kelih, do dna izpit, prinesel svetu odrešenje, tako je tudi kulturni boj na Nemškem prinesel katoliški Cerkvi novo življenje. Morda bi bilo v teh dneh, ko pravite, da v Jugoslaviji nekaj diši po kulturnem boju, tudi za vas zanimivo in poučno slišati kaj o kulturnem boju v Nemčiji. Cele zgodovine vam ne moreni podati, a v rokah imam knjižico, ki nam kaže živo sliko razmer, trpljenja, poguma in verskega navdušenja katoličanov onih časov. To je knjižica »Johann Bernard Brinkmann, Bi-schof von Munster, im Kulturkampf«. Spisal njegov bivši kaplan Schurmann. Prevod te knjižice bi bil v sedanjem trenutku kot nalašč za podlistek v »Slovencu«. To je bolj zanimivo kakor vsaka povest, ker je pisano ; tako, da človek ne more nehati brati, a ni plod gole fantazije, marveč sami zgodovinski dogodki. Če ste, g. urednik, s tem zadovoljni,
vam knjižico pošljem. Prepričan sem, da se vam vaši naročniki zaradi tega ne bodo pritožili. Kdor bo začel brati, ne bo nehal.
V uvodu pravi pisec: Knjižica bodi samo mal prispevek k zgodovini kut.-rnega boja, spomini, bridki in veseli, na težki, a veliki in lepi čas, na znamenito dobo cerkvcne zgodovine v neši domovini. Kdo ve, kaj nam še prinese prihodnjost, če se podobni časi in boji zopet ne povrnejo. Za take čase je preteklost najboljša učiteljica. Ona more tistim, ki bodo za nami morali za Cerkev božjo trpeti, voje-vati in žrtvovati, nuditi pouka, tolažbe in poguma. Obenem bodi knjižica spomin na moža, polnega vere in krščanskega junaštva, ki je do pičice izpolnil, kar je dne 3. avg. 1873 pri studencu sv. Ludgerija v Billerbccku slovesno obljubil: »Jaz nisem vreden, da sedim na sedežu sv. Ludgerija; a ker me je Gospod nanj poklical, se mu zahvalim, da mi je dal najtrdnejšo voljo, da za obrambo od Ludgerija nam izročene rimsko-katoliške vere ♦ vse dam iu vse prenesem. Naj mi vzamejo last in posest, imam je za blato; naj mi odbijejo glavo, — do tega me ne bodo nikdar in nikoli pripravili, da bi žrtvoval le eno pičico ali vejico od svoje prevzete dolžnosti.«
Omenim naj še, da je bil Brinkmann tovariš Kettelcrjev, ki je bil tudi iz naše miin-sterske škofije. Oba sta bila kaplana na neki zanemarjeni župniji in sta jo popolnoma prenovila.
Prosim, berite toi Boste vsaj malo spoznali nemški »klcrikalizem«, ker meni ne verjamete, kakšen da je. .Samo to bi mi bilo žal, ko bi s to knjižico kulturni boj v Jugoslaviji — preprečil.
VOJVODINSKI ORJUNAŠI NA ZATOŽNI KLOPI.
Lansko lela na Vidov dan, 28. junija, je nastopila Orjuna z vso vehemenco v Prešernovi ulici, težko obstrelila 3 stražnike, več jih pa lahko ranila. To je bila pa usodno zanjo in prav za prav smrt celi organizaciji. 22. junija je namreč Mestna Orjuna št. 1. Udmat naznanila policiji, da na Vidov dan ra*. svoj prapor in sicer na prostoru pred šentpetersko vojašnico K razvitju se je pripeljala Orjuna ' iz vseh krajev, zlasti močno je bila zastopana Vojvodina. Vojvodinski Orjunaši pa niso nosili običajnih čepic, v Ljubljano so prišli v čeladah in oboroženi. V začetku îe policija dovolila, da se sme orjunaški sprevod pomikati tudi po Prešernovi ulici, pozneje pa, ko je italijanski konzulat na Vido« dan izobesil svojo zastavo, je policija, da se izogne neprilikam in da prepreči incidente pred konzulatom, dovoljenje umaknila in pravočasno obvestila predsednika šentpeterske Orjune, da skozi Prešernovo ulico in sploh mimo ital. konzulata ne sme sprevod.
Po razvitju prapora se je izpied šentpeterske vojašnice jel pomikati sprevod. Bilo je okrog £00 Orjunašev, med temi kakih 500 uniformiranih, kakih 250 pa v čeladah. Krenili so v W'olfo-vo ulico, toda pred Zvezdo je že stal priližno močan policijski kordon in sprevod zadržal; pred kordonom je prišlo do prerekanja, debate se ie udeležil dr. Leontič in inž. Kranjc. Obveljal ie Leontičev predlog in sprevod se je jel umikaii in odkorakal na veselični prostor preti »entpetersko vojašnico. Na veseličneni prostoru pa so se posamezni orjunaški oddelki začeli živo prerekati. Eni so naglašali, da je bil povsem na mestu umik in da na ta način ni prišlo do konllikta. vročekrv-neži so pa trdili, da je bila z umikom omadeževana orjunaška čast in da bi bilo na vsak način treba kordon prebiti. Prišlo je do sklepa, da rešijo orjunaško čast Odkorakalo je z veseličnega prostora kakih 150 Orjunašev, večinoma Vojvo-dincev. V početku so korakali v četverosiopu, na Marijinem trgu pa v osmerostopu in odkorakali v Prešernovo ulico. V prvi vrsti so šli najpogum-liejši in najmočnejši. Ko je policija — okrog 40 mož — zajezila Prešernovo ulico, «o se prve or-junaške vrste začele zaganjati vanjo in neki Voj-vodinec je zakričal »napred', v roki držal revolver in ga enemu stražniku nameril na prsa, z glavo se pa rinil naprej. Drugi je zagrabil višjega stražnika Grošlja, tretji je strga! viš. stražniku Jazbecu pendrek in borba je bila neizogibna. Stražniki so imeli strog nalog, da pod nobenim pogojeni ne smejo prepustiti prehoda m so seveda morali napram toliki premoči uporabljati pendreke, zlasti pa še napram oboroženi premoči. Borba je trajala kakih deset minut. Naenkrat je pa padel strel in dokazano ie bilo ponovno, da je padel iz vrst Orjunašev. V kratkih presledkih je padlo še kakih dvajset strelov in izmed stražnikov so se zgrudili težko ranjeni okoliški nadzornik Orzinič Marko, Hlebec Simon in Ilumar I. Tedaj šele je policija pritisnila z vso silo in zadnje vrste Orjunašev so začele bežati, sprednje se pa v vojaški formiranosti umikrde in oddajale proti kordonu strele. Policija je potem s pomočjo orožnikov zaprla veselični prostor in posamezne Orjunaše preiskala. Orožja ni bilo, razen pri dveh; kam je šlo, nihče ne ve. 29. junija je bilo precejšnje število aretiranih, nekaj jih je bilo v kratki dobi izpuščenih, nekaj so jih pa pridržali do 13. julija v zaporu v tukajšnjih zaporih in razprava proti^ njini se je vršila šele včeraj 24. junija. Obtoženci niso bili navzoči, pač pa jih je zastopal dr. Cepuder Pri zagovoru se je skliceval, da so bili razburjeni, ker se jim kot borcem za domovino ni dovolil miren prehod skozi Prešernovo ulico; nameravali so po velesejmeke karte. Policija naj bi bila zastražila konzulat. Drugače je pa naglaša, da mora policija biti v lakih prilikah pomirljiva. Ker se ni moglo dognati, kateri Orjunaši so streljali, je bil cel proces oteikočen. Vojvodinci so bili toženi po g 93 s k. z. Ker še ni bil nihče v življenju kaznovan, je senat ui>o-števal vse možne olajševalne okoliščine. Za pričo so bili klicani stražniki, med temi takrat vsi kolikor toiiko ranjeni. ,\iso pa zahtevali kake od-škodnine. Po kratkem posvetovanju je senat izrekel sodl)o: KovaČevIČ, Pišić, Rapajtć se obsojajo na 14 dni zapora, Čagar, Krpan pa na 10 dni zauora. S to razpravo je bil torej končan proeee.
Dnevne novice
Izjava.
Izvršilni odbor SLS izjavlja radi popolne jasnosti v javnem življenju, da je soglasen v tem, da dr. Ivana Stanovnika ni več smatrati za Člana SLS, kar naj vse organizacije in somišljeniki SLS pri vseh svojih političnih zadevah upoštevajo. Izvršilni odbor SLS.
Izjava.
Na taboru Krekove mladine na Sv. Joštu dne 22. t. m., kjer je nešteta množica sijajno manifestirala za načela krščanskega socializma, se je na koncu zgodil največjega obžalovanja vreden dogodek, da je dr. Ivan Staaov-nik proti duhu in programu našega zgolj kr-ščanskokulturnega pokreta imel političen in oseben govor. Krekova mladina izjavlja, da se je to zgodilo proti njenim intencijam ter je bila s tem čisto iznenada postavljena pred vsega obžalovanja vredno dejstvo, ki ga naj-odločnejšc obsoja.
Krekova mladina, centrala Ljubljana.
■k Konkurzni razpis. Potom okrožnic sta razpisani župniji Dovje v radovljiški in K r a š n j a v moravški dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 15. junija 1927.
-k Sprejemni izpit za I. razred srednjih Šol je v prihodnjem letu odpravljen.
it Pouk na srednjih šolah se konča v najvišjem razredu 31. maja, v ostalih pa 10. junija. Oficielni konec pouka bo 28. junija.
*	Seaton Watson pri kralju. V nedeljo zvečer je bil Seaton Watson pri kralju v Vr-njaški banji. Po večerji je kralj povabil odličnega gosta v svoj kabinet, kjer se je z njim razgovarjal nad eno uro.
^k Novi subotiški škof Lajoš Budanovič, ki je bil še-le pred kratkim ustoličen, je imel te dni po raznih krajih svoje škofije birmo-vanje. To je bilo po 13 letih prvo birmovanje, zato je prebivalstvo sprejemalo škofa povsod z velikim navdušenjem in svečanostmi.
:k Dr. Herio v Belgradu. Včeraj zjutraj je prispel v Belgrad ravnatelj mednarodnega urada z apobijanje alkoholizma dr. Herio. Iz Jugoslavije se bo podal na obisk tudi v Bolgarijo in Romunijo. Na konferenci zastopnikov protialkchelnega gibanja iz cele države, ki se vrši danes, do dr. Herio predaval o delovanju mednarodnega urada in o njegovem nadaljnem delu za pobijanje alkoholizma.
■k Umrl je na Muljavi posestnik Franc Z u p a n č i č. Pogreb je bil v nedeljo, dne
22.	maja. Domače gasilno društvo je pokojnika spremljalo na zadnjem potu. Pevci iz Krke so mu pod vodstvom g. šolskega upravitelja Samca zapeli tri žalostinke.
■k Poročil se je v Št. Vidu pri Stični dne
23.	maja Feliks Roječ, trgovčev sin z Anico B i v i c. Bilo srečno!
-k Mikieva brošura »O gmotnem stanju slovenske duhovščine« odkriva krivice, ki se godijo po državni upravi zlasti slovenski duhovščini. Prvi korak za poravnanje te krivice bi bil, da se katehetom izplača dolžna remu-neracija za preteklo šolsko leto. Katehetska služba je skrajno težavna, po vojski pa še enkrat bolj potrebna kakor poprej. Katehetje delajo tudi za državo. Vedno ostane resnica, da se brez vere nobeno ljudstvo vladati ne da. Prosimo vse merodajne kroge, da se za to zadevo zavzamejo.
Izplačilo zaostalih doklad. Finančna delegacija v Ljubljani je nakazala mariborskemu in lenartskemu okrajnemu zastopu zaostale doklade. Za tema dvema okrajema pridejo na vrsto tudi drugi. Maribor in Sv. Lenart se bosta lahko lotila temeljite poprave okrajnih cest in gradbe nove ceste od Maribora proti Št. Petru. Delo je prevzel mariborski mestni stavbenik Nassimbeni.
*	Važno za davkoplačevalce v mariborski obListi. 20 odstotni boni se bodo začeli pobirati za davke 1. junija t. 1. Navodila za pobiranje so že došla na davčne urade in sedaj še čakajo na tiskovine, ki bodo dospele te dni.
*	Romanje na Trsat. Kakor smo že poročali, bo letos skupno romanje na Trsat v dneh 23.—-25. julija t. 1. Lahko rečemo, da kmalu tako ugodne prilike ne bo. Romanje s posebnim vlakom, brezplačen izlet po Jadranskem morju, prenočišče zastonj, polovična vožnja iz vseh postaj tudi za tiste, ki se ne bi hoteli peljati s posebnim vlakom. — To so ugodnosti, katerih naj se posluži vsakdo, ki hoče v doglednem času na Trsat, slovečo božjo pot, kjer je bila nekoč hišica sv. Družine. Izkaznica, ki daje pravico do vseh ugodnosti, stane 50 dinarjev. Ne odlašajte, temveč pišite takoj po izkaznico, ki jih razpošilja »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
•k Slovesna otvoritev postajališča Bitnje. Na binkoštni ponedeljek po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane bodo otvorili v Bitnjem novo postajališčno zgradbo, ki so jo na zahtevo žel. ravnateljstva postavili sami. Ker gradbeni stroški še niso kriti, se bo po otvoritvi v ta namen vršila na Miklavževem vrtu v Zabnici velika vrtna veselica. Vabljeni vsi!
k »Županova jama«. K poročilu o otvoritvi nove podzemeljske jame dne 15. t. m. (»Slovenec št. 110) naj pristavimo še: Da je bila odkrita najlepša, Zupanova jama, gre izključna zasluga županu in oblastnemu poslancu g. Joe. Permetu iz Ponove vasi pri Gro-
supljem. Odkril jo je dne 26. maja 1926 po velikih naporih in raziskovanjih votlin pod zemljo. Iskal je potem zveze z že znano jamo ^Ledenico« ter je naletel v nasprotni smeri na sedanjo jamo, ki jo krase bliščeči in v svitu luči lesketajoči se najlepši kapniki. Pri tem sta mu pomagala njegov 16 letni sin in sin njegovega soseda. — Kar se tiče tretje — Mikličeve jame« — izpopolnjujemo odnosno popravljamo svoje gori omenjeno poročilo v toliko, da jo je odkril dne 11. junija 1926. županov 16 letni sin in ne 13 letni pastir. Pustimo torej vsakemu zaslugo, ki mu gre, da ne bo zamere; največjo pa županu in poslancu g. Permetu, ker je njegova jama pač najlepša. Ves njegov trud naj bo poplačan z doseženim uspehom. Jama pa naj bo obilo pose-čana po ljubiteljih prirodnih krasot naše zemlje. Saj že sam griček »Tabor« vabi k prijazni cerkvici s starodavno utrdbo izletnike s posebno privlačno silo. -- F. K—n.
•k Smrt vzornega moža. Dne 17. maja smo v Braslovčah pokopali naprednega gospodarja g. Vencla Mar o v t a, ki si je v svetovni vojni nakopal bolezen, radi katere je moral zadnje čase veliko trpeti. Bil je vedno v vrstah SLS in naših organizacij. Kako priljubljen je bil rajni je pokazal njegov pogreb. Ob obilni udeležbi občinstva in gg. duhovnikov, ki so mu tudi na grobu govorili v slovo, smo ga izročili materi zemlji. Žalujoči ženi in otrokom naše sožalje. N. v m. p.l
* Iščejo se nasledniki pokojnega Mihaj-la S r e 1 c a, rojenega 24. avgusta 1875, ki je umrl v Ameriki. Isti naj se javijo izseljeni-škemu komisarijatu v Zagrebu.
kr Na vseslovenski zdravniški kongres v Varšavi sta odpotovala predsednik zdravniške zbornice za Slovenijo in mestni fizik g. dr. M. Rus in šef zdravnik ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic g. dr. Fr. Tičar.
■Ar Prevzem zdravilišča Rogaška Slatina od mariborske oblastne skupščine. K našemu tozadevnemu članku smo prejeli sledeče pojasnilo: Prevzem zdravilišča ni bil zvezan z nikakimi svečanostmi temveč se je izvršil popolnoma interno s tem, da je zdraviliško urad-ništvo in delavstvo pozdravilo brez vsakih svečanosti, a na prisrčen način svojega novega gospodarja.
>î> Čuden uradnik okrajnega glavarstva. Te dni se jc pojavil v Prcserjah pri Kamniku neznan moški, star 30 do 35 let, bolj male postave, širokih pleč in podolgastega obraza. Na hrbtu je imel mogočno grbo ter je s svojim važno uradniškim obrazom, črnimi brki in gladko počesanimi lasmi, zlasti pa z ostrim pogledom skozi ščipalnik napravil na kmete vtis vplivnega uradnika, to tem bolj, ker je nosil pod pazduho ogromno aktovko, poino popisanega papirja. Izdajal se je za uradnika okrajnega glavarstva v Kamniku ter popisoval živino in škodo, ki jo jc povzročila lanska poplava. Pri tem je skušal marsikakega kmeta olajšati za kak denar, vendar se mu je to le malokje posrečilo ker naš kmet nazadnje le ni tako neumen kot si to kak pustolovec predstavlja. Pač pa se je neznanec splazil v hišo posestnika Martina Kordina v Prcserjah in ukradel iz zaklenjene omare 330 Din gotovine. Zasleduje ga žandarmerija.
Čipke do m a če" r ô č n o delo fo. ШШ SÉOMC
najcenejše pri Osretin'i čipkarski zadrug'
Ljubljana, Kongresni trg
•k Subotica bo v decembru praznovala 400-letnico svojega obstanka. V ta namen se pripravljajo velike slovesnosti. Ob tej priliki bodo odkrili tudi spomenik carju Jovanu. Predsedstvo pripravljalnega odbora sta prevzela veliki župan Dušan Manojlovič in dekan pravne fakultete dr. Miodrag Ačimović.
■k Sličica. Belgrajska »Pravda« prinaša iz Leskovca (Srbija) od 22. maja sledečo brzojavko: Danes okoli devete ure je javno pred kafano »Kasina« v Leskovcu v navzočnosti več eseb glavar okraja leskov škega g. Luka Javorić nameril na mene revolver in me hotel ustreliti. Miti Teokareviću, .industrijalcu in drugim navzočim se imam zahvaliti za rešitev dasi je Javorič petelinca revolverja trikrat napel. O tem sem obvestil predsednika vlade in ministra policije in zahteval preiskovalnega uradnika, ker mi je življenje ogroženo od tega nasilneža. Podpisan: Tcdor Tonič, advokat.
kr Pa birmo kupite najceneje: ure, zlatnino pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana. Stari trg 9.
•k Priporoča se trgovina z zlatnino,sre-brnino in urami. Lepa birmanska darila po znatno znižanih cenah. A. F u c h s , zlatar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. — Zamenjam tudi za staro srebro in zlato.
•k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčale in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pi;i Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
Ljubljana
Anton Rojina petdesetletnih
Včeraj je praznoval petdeseletnico rojstva priljubljeni voditelj katoliških obrtnikov g. oblastni poslanec Anton R o j i n a. Slav-Ijenec je živ zgled pridnega, podjetnega in vztrajnega slovenskega obrtnika. Je pravi self-made-man. Strokovno znanje si je izpopolnil v inozemstvu. Več let je prebil v Angliji, Nemčiji, Češkoslovaški. S svojim obširnim strokovnim znanjem in podjetnostjo je dvignil svoje podjetje v eno največjih in najmodernejših mizarskih obratov v državi.
Gospod Rojina se vedno živahno udeležuje stanovskega, gospodarskega, prosvetnega in političnega dela. Tako je že par desetletij član uprave raznih zavodov in organizacij. Bil je dolgo vrsto let član Zbornice za T. O. I., občinski svetnik v Ljubljani, sedaj je predsednik Jugoslovanske obrtne zveze, član sosveta Mestne hranilnice ljubljanske, član načelstva OUZD in oblastni poslanec ljubljanskega mesta.
G. Rojina povsodi odločno in neustrašeno uveljavlja svoje prepričanje in ravno radi tega vživa tudi pri političnih nasprotnikih splošno spoštovanje in upoštevanje.
Našemu odličnemu sobojevniku in dobremu prijatelju Tonetu ob priliki, ko je videl Abrahama, najiskrenejše čestitamo z željo, da bi Bog še dolga leta ohranil njegovi spoštovani družini njegovo skrbno roko in našim organizacijam nepogrešljivega voditelja. Bog ga živi!
*
HSgilena ust.
Hicrljona zob Jo ravno tako važmi kakor enužnost obrazu in rok. Važno pn Jo vsekakor, du so izbiro pravo sredstvo: PEBECO pasta za zobe. Ista Jo sestavljena na znanstveni podlagi.
PGbGCO Paata "а tol)e-
0 Razstava v Jakopičevem paviljonu,
ki je sedaj spopolnjena, se bliža svojemu zaključku. Naši mojstri impresionisti Jakopič, Sternen, Vesel in Jama, stebri slovenske moderne umetnosti, ki so ji pridobili svetovno ime, so razstavili svoja izbrana starejša dela in množico svojih novih stvaritev. Stalna razstavna publika je pokazala mnogo zanimanja za to umetniško prireditev, v celoti pa je efekt razstave močno pod povprečnim uspehom. Mojstri, ki so vse svoje življenje posvetili umetnosti, so doslej prodali vsega le dve sliki, kar je z ozirom na kvaliteto razstavljenih del vsekakor borno. Slovenska inteligenca naj si ogleda razstavo šc zadnje dni; zaprta bo v četrtek, 26. t. m., zvečer. Izbor razstavljenih slik bo poslan na jesensko razstavo slovenskega slikarstva v Prago. — Narodna galerija.
© Poročil se je včeraj v marijaniški kapeli v Ljubljani g. Jožef Okorn, strok, čebel, učitelj, z gdč. Maro Feigel, uradnikovo hčerko v Ljubljani. Bilo srečno!
© Vič. Na praznik, 26. maja t. 1., ob 4. uri popoldne uprizori v Društvenem domu na Glincah šišenska mladina y-odejanko s petjem in godbo »Ciganček Istvanček«. Na prireditev opozarjamo zlasti stariše, da pridejo v čim večjem številu s svojimi otroci in tako podpro delo mladine.
© Tobačni vpokojenci in vpokojenke! Redni letni občni zbor Strokovnega društva tobačnih vpokojcncev in vpokojenk v Ljubljani se vrši dne 2. junija ob pol 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Odbor.
O Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se vrši ustna razprava glede prispevkov za regulacijo Gradaščice v progi od Kolezije-Vojnovič in Glinščice do državne železnice dne 2, junija 1927, ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Viču, h kateri se vsi prizadeti vabijo, radi morebitnih ugovorov.
© Trgovski obrati ob nedeljah in praznikih. Gremij trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja na sklep občnega zbora z dne 29. marca t. 1., v smislu katerega mora delo v trgovskih obratih počivati ob naslednjih praznikih: 1. januar (novo leto), 6. januar (Sv. trije kralji), 19. marec (sv. Jožef), velikonočni ponedeljek, vnebohod (premakljiv), binkoštni ponedeljek, sv. Rešnje Telo, 29, junij (sv. Peter in Pavel), 15. avgust (vnebovzetje), 1. november (vsi sveti), 1. december (praznik ze-dinjenja), 8. december (brezmad. spočetje), 25. december (božič), 26. december (sv. Stefan). Obenem opozarja gremij svoje člane, da je v gremijalnem okolišu nedeljski počitek obvezen za vse trgovske obrate brez izjeme. — Načelstvo.
© Električna zadruga v Spodnji Šiški opozarja vse svoje člane na razpis izrednega občnega zbora, ki se bo vršil , v nedeljo, dne 29. maja 1927, ob 9. uri dopoldne v dvorani g. R. Batiča (Reininghaus) na Frankopanski cesti s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelstva in nadzorstva o snovanju družbe, ki naj izrablja vodno silo na Savi ter oddaja interesentom električen tok, ter odločitev o cventuclnem vstopu naše zadruge v to družbo. — Čc bi občni zbor ob določeni uri vsled slabe udeležbe zadružnikov ne bil sklepčen, se bo pol ure pozneje vršil istotam drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu članov (člen 39. zadružnih pravil).
© Električna žica. Na Vožarskcm potu v šentjakobskem delu mesta so sc igrali otroci in metali na vrvico privezan kamen preko električnih žic, od katerih se jc ena utrgala. Nevarnost za vse pasante, ki je radi tega nastala, je prvi opazil učitelj g, Dcržaj s Prul, ki je opozoril na to stražnika Lcgišo. Ta jc obvestil o nastali nevarnosti mestno elektrarno, ki je poslala dva delavca ki sta popra-
vila električno napeljavo. Otroke, ki so to zagrešili, išče policija.
© Zlikovstvo. Neznani paglavci so prejšnjo noč razbili lekarnarju Gvidu Bakarčiču stekleno tablico z razporeditvijo lekarniške nočne službe. O zlikovcih ni sledu.
© Hud pes. Posestnik V. Č. v Zgor. Šiški ima hudega psa, ki je popadel že tri osebe, v ponedeljek pa nekega Kastelica in ga pošteno ugriznil pod koleno. Zgornja Šiška je radi psov sploh razvpit kraj, o čemer je pre. pričan vsak, ki ima smolo, da stanuje tam.
© Pobeg od doma. Od doma je pobegnil v soboto 141etni Stcrmensky Josip, stanujoč na Glincah, Tržaška cesta št. 46. ■ Pobegli dečko je srednje postave, okroglega obraza plavolas, modrih oči. Oblečen je v delovno obleko belo srajco z modrimi rožami, črnimi čevlji in črnimi nogavicami.
© Poskusen samomor. Včeraj opoldne so pripeljali z avtomobilom ljubljanske rešilne postaje v deželno bolnišnico 19letnega Friderika Chiorlija, sina delovodje papirnice v Vevčah pri M. D. v Polju. Mladenič je ob
11.	uri dopoldne izpil večjo dozo lizola, hoteč izvršiti samomor. Pozvali so telefonično rešilno postajo, ki je mladeniča prepeljala v bolnišnico. Tu so mu sicer izprali želodec, vendar je zelo malo verjetno, da mu bodo rešili življenje, ker je bila doza lizola le prevelika
© Belo in rjavo platno, sifon, gradel, ce-fir in razne vrste tiskovine dobite po ugodnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor
□	Razkol v SLS v Mariboru. »Jutro« ga je videlo. Ker pa je malo brljavo, mora biti razikol že zelo velik, ker ga drugače ne bi opazilo. Sploh je pri SLS vse v razpoki. Ena žila gre med mladimi in starimi, druga je zdaj na novo odkrita, odkril jo je mariborsk Kolumb, lu je znesel potem ne — jajca, arn pak kar celo raco, radi poletne vročine, \ ljubljansko Jutro«. Ta razpoka gre med nila dimi kaplani in profesorji. Zato bo prihodnje dni na mariborskem Št Joštu (»Jutro« na, ugane kje je to) sestanek, kjer bo razpoka prišla na solnčno luč. Kolumb si je že kupil v Cirilovi tiskarni 11 tinte. Dokler teče re-kurz, ima ravno čas, da išče in opisuje razpoke v SLS. Gleda naj le, da kje v »razpoko* ne pade!
□	Ordinacija v stolnici. Na Vnebohoc dopoldne ob 8. uri podeli g. škof dr. A. Kar lin v stolnici gg. bogoslovcem II. 1. tonzurc in vse nižje redove, gg. bogoslovcem IV. 1. p<" prvi višji red — subdiakonat. Subdiakoiinl sprejmejo gg.: Štefan Balvan, Franc Kolenc oba iz Turnišča (Prekniurje), Jože Luževič n Teharjev in Ivan Strnad od Sv. Benedikta v Slov. goricah.
□	Plenarna seja mariborskega okrajnega zastopa se vrši v petek, 27. maja ob 9. ur dopoldne.
□	V vednost vsem društvom v Mariboru Radi desetletnice majniške deklaracije se pre loži blagoslovitev zastave Meljskega društva
12.	junija na nedeljo presv. Trojice. Romarsl; izlet v Puščavo se vrši, ko bomo dobili polo vično vožnjo, kar bomo takoj v časopisih ob javili. — Odbor.
□	Kmetijska podružnica za Maribor in okolico. Opozarjamo še enkrat na poučne praktično predavanje g. ravn. Zmavca in g prof. Priola o pravkar nujnih in najvažnejši! stvareh vinogradništva in sadjarstva. Vinogradniki in sadjarji z ženami in odraslimi si novi in hčerami, ne zamudite ugodne prilike učite se kaj koristnega! Kraj predavanja j< Srednja vinarska in sadjarska šola. Čas: * nedeljo, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne.
□	Novo okrajno cesto Sv. Peter niže Ma ribora—Ložano in sicer prvi del ceste je M licitaciji izžrebal stavbenik U. Nassimbeni i Maribora. Z deli prične tvrdka takoj, ko h< oddaja del naknadno potrjena. Tvrdka mori biti z deli gotova v septembru 1927.
□	Pomenljiva 60 letnica. Mariborski okr zastop bo proslavil letos svojo 60 letnico.
□	Naselitev dveh brivcev. Na Koroške cesto, kjer jo še bil pred kratkim urar Kle men, se je naselil v lepo prenovljene prostore brivec Ivan Paradiž. Brivski lokal v palač Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgi je zasedel brivec Pire.
□	Nov lekarnar v Mariboru. Vdova po lekarnarju Wolfu je podala izjavo, da prod.' svojo lekarno v Gosposki ulici g. Josipu Via goviču, magistru v Krškem. Pristojne korpo jacije, med njimi okrajni zastop v Mariboru so se izjavile za krajevno potrebo.
□	Oddajo protlca za okrajne oesfe v ma riborskeni okraju je gradbena direkcija ^ Ljubljani potrdila.
□	Za birmo priporočam svoje vsestransko priznane prvovrstno slike po jako znižanih cenah. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 27 nasproti hotela »Zamorci. — Makart, fotoate ljo, Maribor.	3923
/
Celje
& O narodnem lopovstvu, izdajstvu in
podobnem se je razpisal neki J. v torkovi »Novi dobi«. Mi bi g. J. zaenkrat samo vprašali: Àli on ne ve, da živimo že 9 let v lastni in močni narodni državi? Odkod mu potem ta strah pred manjšino, ki se je sama odrekla pravic in mest, ki bi jih ob celjskih obč. volitvah lahko radi proporčnega volilnega sistema zasedla? Ali ni lopovstvo, očitati izdajstvo nam, Id najmanj toliko vestno kot demokratski lažinacijonalisli plačujemo davščine državi in meâtu, ki smo kot vojaki prisegli zvestobo kralju in državi, ki smo v časih, ki šo bili nekoliko bolj nevarni kot danes, izstopili brez predsodkov za majsko deklaracijo, med tem ko so se mnogi demokratski prvaki branili jo podpreti? Ali naj naštevamo slučaje, ko je ultTanacicrir.listična SDS tel ala stikoV z Nemci in se ž njimi vezala ne za lak soliden gospodarski program, temveč za boj proti »klerikalecm ? Katera »nacionalistična« organl-acija v Cel u ima danes med svojimi člani ljudi ,ki ne znajo ali nočejo znali uili besedice slovenski?- Iz katere šole so izšle efijaltske duše, ki so v zasedenem ozemlju oblekle črno suknjo in se udinjale trinogom naših bratov?' Kdo je pošiljal akcijske čete ne nad vrste nekdanje Siidniarikine ekspanzije, temveč*na glovStesko tiskarno, ki je bila skbzi desetletja Zatočišče in ognjišče slovenstva, ko dauašnjih »nacionalistov« še nikjer ni bilo? Kdo je delal na mirno, samo skrbi in znoju posvečeno delavstvo bojne pohode, na katerih je padla nedolžna delavska žrtev Fakin? — Na ta vprašanja nam najpreje odgovorite, potem bomo vedeli, da vam gre za narod in njegovo brambo in ne za pesek, ki ga skušate trositi tik pred celjskimi občinskimi volitvami v oči slovenskim ljudem.
■& Redni letni občni zbor Kal. prosv. društva bo v ponedeljek dne 30. maja ob osmih zvečer v I, nadstropju hotela »Beli vol . Dnevni red je običajen. Članstvo je vabljeno, da se občnega zbora matičnega društva udeleži polnoštevilno.
J3 Avlozveza Celje— Vitanje. Občina Vitanje namerava uvesti avtozvezo na cesti Vitanje—Celje. Podjetje bi upravljala kot lastnica vitanjska trška občina! Tako dobiva Celje vedno živahnejše stike s svojo divno okolico in postaja v resnici eno naj-prijetnejših mestec v naši ožji domovini. Stvar Odločujočih činiteljev je, da pomagajo misel vitanj-ske občine čimpreje realizirati, ker bo brezdvomno veliko važnosti za razvoj tujskega prometa in za gospodarstvo vitanjske okolice.
Polkovnii slava 39. pešpolka. Celjski 39. pešpolk praznuje v soboto 28. maja spomin na oni dan 1. 1919., ko so oddelki celjskega pešpolka zn-vzeli trg Černo na Koroškem. Proslava se prične ob desetih dopoldne s službo božjo na Glaziji in z blagoslavljanjem in sekanjem kolača. Popoldne ob treh se vrši na Glaziji vojaška zabava, združena z zanimivimi tekmami.
es Promenadni konccrl v mestnem parku jutri 'zvečer radi praznika odpade. Zato pa se vrši koncert nocoj ob šestih do pol r,3mih in seveda tudi jutri dopoldan kot. po navadi.
S) Javni nastopi, qojenccv Glasbene malice v Celju. V dneh. 26., 27. in 31. maja ter 1. junija hoče šola celjski Glasbene matice stopiti pred javnost in dokazati resnost ter umetniško kvaliteto svojega dela'. Naloga šole že po svojem cilju ni lahka, v danih razmerah pa jO dvakrat težka. Kljub temu uspehi ne izostajajo in je to brez dvoma pripisati skrbi in požrtvovalnosti učiteljskega zbora,, ki zna na j i i pota, po katerih dosega s tihim in skromnim delom uspehe trajne vrednosti.
■£r Medmestna pokalna tekma Maribor:Celje. V nedeljo 22. maja bi se bila imela odigrati na igrišču S. K. Athietik medmestna pokalna tekma med Mariborom in Celjem. Znana je letošnja dobra forma Rapida, ki je bil kombiniran s igralci S. K. Svobodo in 'Г. S. K. Merkurja, a tudi z igralci S. K. Celje kombinirani celjski Athletiki predstavljajo resnega nasprotnika. Vsi ljubitelji športa smo to tekmo pričakovali težko in z nestrpnostjo. Pa ni: smo prišli na svoj račun. Žo začelek se je radi nastopa premladega in še neizkušenega sodnika, ki jo klical igralce 10 minut prerano k nastopu, ponesrečil. Ko se je na intervencijo službujočega odbornika ta stvar uredila in se je točno ob 16. uri pričela igra, se je vlila močim ploha, radi katere je sodnik igro po prvem polčasu prekinil. Sodnik je nastopil proti pravilom v nesportni obleki. Po plohi se je pričelo neko mučno konferjranje, katerega konec je bil, da so Mariborčani zapustili igrišče, mi pa smo bili za 10 Din lažji, ne da bi bili kaj videli. Tekma je ostala v prvem polčasu neodločena z 0 :0. Upamo in pričakujemo, da so tekma ponovi in to v Celju, a v bolj športni formi.
Vljudno naznanjam, da preselim svoj
ф Za blagoslovitev novih orqel pri Sv. Roku se . vi;še veliko pripravo. Blagoslovitev bo izvršil ptujski prçfit dr. Žagar. V nedeljo popoldne bo tudt cerkveni koncert, za kntefega vadi domač pevski zbor davčni uradnik in pevovodja Avg. Kos. Spored koncerta šo objavimo.
© Okrajni zastop zgradi nov železnobetonski most na cesti Ptuj—Krapina med 16. in 17. km pri Hroneku.
Slov0 Konjice
Vstoličenjo novega arhidijakona. Pretekla nedelja je bila za Konjice zopet dan velikega vesolja. Na sedež nadžupnikn in arhidijakona je bil vstoli-Cën g. Franc Tovornik, dosedaj provizor v Konjicah. — Že na predvečer je bil slovesen sprejem našegn nadpastirja g. dr. Andrej Karlina, ki je osebno prišel izvršit slovesno ustoličenje. Sprejema so je udeležila vsa nadžupnija z duhovščino in vsemi oblastmi,'šolska mladina, katoliške organizacije in mnogo ljudstva. Konjiški Orel je zvečer ob 8. uri priredil v veličastnem katol. domu, ki je spomenik delavnosti novega g. arhidijakona, slavnostno akademijo, katere so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Konjiški Orel je s tem svojim nastopom ztioVa pridobit na simpatijah tudi v trgu samem, Pri ftkadefniji sta sodelovala (udi domač pevski abov s svojim izbornim petjem in godba Kat. Omladinedz Maribora. — Na nedeljo zjutraj pa so se od vse'1 strani začeli zbirati ljudje, ki so do določene ure z-sMli velik trg pri cerkvi do zadnjega prostora. Cerkvena slovesnost, ki io je posebno dvignil nrevzvjšeni s svojo pridigo, je trajala do pol enih. Udeležili so se je tudi gg. prelnt dr. Ivan TomažiČ, dr. Fr. Cukala, ravnatelj bogoslovja, opat Kpatle iz Rajhenburgn, opat Jurak iz Celia, kanonik'Žagar iz. Nove Cerkve, monsignor dr. Je-rovšek, dr. Somrek, podravnatetj bogoslovja in številna duhovščina iz dekanijo in drugih krajev. Pri cerkveni slovesnosti so biii tudi zastopniki vseh krajevnih oblasti, oba oblastna poslanca, arhidlja-fconovi sorodniki, njegova mati in njegov brat, obl. poslanec Tovornik. Osebno seje udeležil slovesnosti knez Hugo Windischgraelz. Ljudstva je bilo toliko, da je članstvo gasilnega društva le z največjo odločnostjo vzdrževalo red. — Kakor čestitamo novemu g. arhidljakonu k njegovemu vstoličenju, tako častitamo tudi Konjicam, ter kličemo: »Na mnoga leta!« ,
in istega otvorim dne 1. junija t. L v hiši Jadransko-podunavske banke v I. nadstr., Kocenova ulica 2 — vhod na dvorišču,
H. Hinko Zagoričnik,
dentist.
mu j
ф Poroka. V nedeljo, 22. t. m., se je poročila gdč. Janja Haladejeva z gosp. Ivanom Krhlcnko, trgovcem v Mariboru. Poroka je bila na Ptujski gori. Bilo srečno!
ф Ptujska ittpa nasilskih društev je imela v nedeljo gasilski tečaj na Hajdini pri Ptuju. Udeležilo se ie tečaja 86 uniformiranih članov. Predaval je podslarosta Jugosl. gasilsko zveze gospoel Weingust iz Celja. Ugotovilo se je, da so taki tečaji za strokovno izvežbanjo velikega pomena in se naj bi večkrat vršili.
ф Vctrposestvo Herberstrin. Gornji Ptuj, je pustilo posekati lepi drevored od Budine pri Ptuju do gradiča RlBtOvec. Posekan les, lipov, kostanjev in akarijev, je kupcem na prodajo. Po debelosti dreves sodeč, predstavljajo ta debla lepo starost in v časih, ko še Ptuj ni imel toliko drevoredov, :;o sc ravno v tem drevoredu sprehajali in senčili Ptujčani. Uprava vojp.uososlva hoče zasadili cesto s sadnimi drevesi
nekaj drugih malenkosti. Pri drugem vlomu niso imeli sreče. Gospodar jih je zapazil in oddal par strelov, da b> jih odpodil. Spoznal jih ni. Drugi ,
dan pa je začel neki otrok v prvem razredu pripo- | vedovati, da so ponoči očeta krvavega pripeljali ( domov. Otrok se seveda ni zavedal, da je s tem iz- 1 dal svojega očeta, ki jo bil med drugimi vlomilci, j
Kdaj bodo občinske volitve? Odkar so je do- : znalo, da smemo letos pričakovati razpis volitev, so postale občinske volitve predmet splošnega zanimanja. Vsak jih težko pričakuje in zato so pogosto sliši vprašanje, kdaj bodo. llilo bi res dobro vedeti, zato prosimo oblast, da izroče končno besedo. Čimprej se volitve izvršijo, tem bolje ie za naše občinsko gospodarstvo.
Redka velikodušnost. Radi ženine dolgotrajne bolezni in smrti je prišel Jožef Miholič v Do-kležovju z osirotelimi otroci v obupen gospodarski položaj. Ko so znanci v Ameriki doznali, da si brez tujo pomoči no more pomagati, so začeli z nabiranjem. Nabralo se je v Bridgcportu 87.50 dolarjev, v S. Betlehemu pa 50 dolarjev. Na vsak način jo primerno, da izrečemo priznanje vrlim rojakom, ki so si pritrgali od težko prisluženega denarja, da bi pomagali nesrečnemu očetu, ki gladujočim otrokom ni mogel dati kruha.
»Skodelica kave« v madjarskem prevodu. »Népujsûg« je v zadnji številki prinesel kot podlistek Cankarjevo črtico: »Skodelica kave« iz Mojega življenja«. Kolikor je znano, je to prvi slovenski sois v madjarskem prevodu, sledili pa mu bodo gotovo tudi drugi.
Podporno društvo za obrtnike. V M. Soboti se je osnovalo društvo, ki ima namen nuditi obi-telji umrlega Člana denarno podporo. Velikost podpore ie odvisna od števila članov, kajti vsak član je dolžan ob smrti kakega člana plačati 5 dinarjev in skupna vsota se podeli obitelji umrlega. Ni treba naglašati, da io podporno društvo velikanskega pomena in je le želeti, da se udomači v vsem Prekmurju.
Šlcofja Eolca
Podružnica Jugoslovanske Matice priredi na dan 25. maja 1927 ob 20.30 v dvorani pri •Ba-lantu proslavo 10-letnice majsko deklaracije. — Vabljeni vsi! — V četrtek, 26. maja, bo narcisni dan.
Kočevje
Splavljanje po Savinji je za to pomlad končano. Ker jfe Savinja stanovitna, kajti zima je prinesla solčavskim planinam veliko snega, se je lahko vse blago izvozilo na Hrvatsko. Drugo je za Lučane, ker morajo vse blago do tu spraviti na vozeh, še slabše pa je za SMčavane, ker cesta še vedno ni popravljena. Hrvaški kupci plačujejo po kvaliteti.
Smrtna kosa. Pretečeni teden smo izročili materi zemlji brata Martina in Franca Sedmak. Oba sta bila varčna gospodarja, zadnji čas pa prevžitkarja. Franc je bil še na Martinovem pogrebu, ko je pa prišel domov, je tako nesrečno padel, da je dobil smrtne poškodbe, in je čez tri dni umrl Franc je bil svojčas več let cerkveni ključar rosulske cerkve. Oba sta bila zvesta pristaša SLS. Naj v miru počivata!
Slana je tudi tukaj precej škodovala, pa Di še več, da nimamo švicarskega podnebja in smo na ta način v vseni bolj pozni.
'fce Sat vi
Priobčitev voj. razporeda obvozanccm (er dajalcem živino in prevoznih sredstev. Razglasitev vojne dodelitve obvezaneem in dajalcem v 1. 1927. s© bo vršila v Brežicah dne 29. majnika in sicer ob 8 dopoldne za občine: Zakot, Brežice. Mostec, Seja, Mihalpvec, Gaberje, Vel. Obrež, Loče in Ri-gonce; istega dno ob 10. dop. pa za sledeče: Ar-tiče, Globoko, Kapele, Boj-mo, Videm, Sromlje, Pleterje, Pišece, Bizeljsko. Z ozirom na to se poživljajo: 1. vsi v gornje občine pristojni vojaški ,. obvezanci rojstnih letnikov 1877 do 1P05 in 2. vsi v teh občinah bivajoči lastniki živine in prevoznih sredslev, da se zglase v zgoraj navadenem času na sejmišču v Brežicah, kjer se jim bo priobčil voj. razpored cul strani zadevne komisijo. Vsak voj. obveza.'icc mora prinesli s seboj vojaško knjižico, lastniki živine pa vojaške živinske liste, ki so jih prejeli od strani popisovalne komisije ob priliki zadnjega popisovanja živine.
Orlovske tekme. Preteklo nedeljo so sc vršile tokme Posavskega okrožja. Tekmovali so vsi delujoči odseki z dobrim uspehom. Ker letos okrožje ne priredi lastne prireditve, bo prihodnji javni nastop posavskih odsekov na ekspoziturni prireditvi dne 10. julija v Celju.
HrasinMIk
Norč zvonove je dobila preteklo nedeljo cerkev sv. Marka. Zjutraj 6b 9. uri so bilj ovenčani in naloženi na voze. Takoj se je začel pomikati sprevod: mnogoštevilna konjenica, na čelu g. Slokan iz Žeč; dva voza belo oblečenih deklic; godba; društveni naraščaj; zvonovi; boter. V sprevodu je bilo razmeroma malo ljudi v3led bojazni pred dežjem. Močno se je opazilo, da so naraščajniki najbolj gledali na red. K cerkvi smo prišli okrog 11. ure. Sledil je pozdrav, na kar so pevci zapeli. Naraščaj jo napravil lep Spal i v, skozi katerega so peljali zvonov k zvoniku. Nato je imel lep cerkveni govor R-Gašparič iz Trbovelj. Po pridigi je bilo blngoslov-ljenje zvonov in darovanje okoli njih, potem pa služba božja. Ogromna ljudska množica je oblegala visoki hrib desno od cerkve.
Prosveta. V nedeljo dne 29. maja so vrši gledališka predstava v dvorani g. Al. Loger na hribu. Gostovali bodo priznani igralci »Krekove mladine« iz Celja.
Zadeva ankete »Delavske zbornico«. Ker jo D. Z. poslala popravek na naš dopis, v katerem trdi, da je bilo poslano vabilo na anketo rudarju g. Podstudenšku, nam je prizadeti izjavil, da je on dobil osebno vabilo in ne za našo strokovno skupino. Po drugi verziji izvemo, da je bil socialist Verden na D. Z., ki je lo svoloval. Trditev, da naša skupina na anketo ni bila vabljena, v polni mert vzdržujemo.
Poroka. V ponedeljek, 16. t. m. se je poročil v Ribnici posestnik Jože Krajec iz Dolge vasi, z gdč. Frančiško Starec. Bilo srečno!
Inšpekcija. Prošli teden sta inspicirala na tukašnji gimnaziji g. kanonik dr Mihael Opeka in ministrski odposlanec za maturo g. J. Wester.
Sprejem v Marijino družbo. V nedeljo se je vršila v Marijinem domu lepa slovesnost sprejetja 28 učenk meščanske šole v Marijino družbo. Sprejemal je vodnik Marijino družbe gospod kaplan Franc Fisler.
Nova iaqa. Zadnje dni je dobil novo stroje za žago v Gotenici industrijalec Ivan Rus. Tako rastejo polagoma iz tal industrijska podjetja, prod vsem lesna, ki tu zelo dobro uspevajo, ker jo večinoma gozd še gost porastel s smrekami in bukovino.
l'ara ob Kolpi. Katoliško prosvetno društvo Fara pri Kostclu ima v nedeljo, 29. t. m., slavnost blagoslovljenja nove dništvene zastave ter proslavo desetletnice majniške deklaracije. Spored je sledeči: dopoldne ob 9.45 sprevod od župnišča v župno cerkev, kjer se bo blagoslovila nova društvena zastava, nato pridiga preč g. Vinka Zora in slovesna sv. maša. Po sv. maši sprevod z zastavo do župnišča. Popoldne ob pol 3 šmarnice. Nato vrtna zabava. Govor o desetletnici majniške deklaracije. Nato šaljiva pošta itd. Postrežba bo izborna. Sodeluje tamburaški zbor »Goranin« iz Broda-Mcravic. Vstopnina k popoldanski prireditvi 3 Din za osebo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
opisi
Smrt otroka v vodi. Na Tišini je utonilo enoletno Šadlovo dete. Zvečer jo neopaženo zbežalo po vrtu in je pa'Ho v ]x)tok. ki teče na koncu vrta. Ko so ga v vodi zapazili, je bilo že mrtvo.
Denarni promet posojilnice v Mur. Soboti. Iz poročila načelslvn, ki je bilo podano na zadnjem občnem zboru :'Kmečke hranilnice in posojilnice« v Mur. Soboti je razvidno, da je znašnl promet v lanskem poslovnem lelu 2.214,159.15 Din. Posojilnica v Mur. Soboti je na ta način za posojilnico v Črensovcih, ki jo Imela nad 4 milijone prometa, največja v Prekmurju.
Otrok hda! t kun llea. V klel g- Šolskega vodje-v Gančanih so dvakrat vdrli neznani vlomilci. Ob prvi priliki so odnesli večjo količino jabolčni!« iu
SV. Trojica nad Vrhniko. V soboto in nedeljo, 28. t. m., bomo slavili sprejem in blago-' slovitev novih zvonov. V soboto ob šestih popoldne slovesen sprejem zvonov na glavnem trgu na Vrhniki; godba, govor in deklamacija. Nato bodo odpeljali zvonove k cerkvi Sv. Tiojice. V nedeljo ob pol desetih blagoslovitev zvonov, ob 10 slovesna sv. maša.
Slovenjgradec. Tukajšnja podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo dno 12. junija, veliko planinsko veselico z bogatim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novo koče na Pohorju, prosimo slavno občinstvo za innogobrojno udeležbo, a društva v okolici, da so na to našo prireditev ozirajo.
Jurkloštor. Na tukajšnjo trirazrednico jo po odhodu g. učilelja Marija Bratuža prišla 1. maja začasno poučevat gospa Mira Črnovka z Vrhnike, pa je bila že 18. t. m. odslovljena iz šole, ker Je ministrs'vo baje ni sprejelo. Tako pogostno menjavanje učnih moči gotovo ne pospešuje napredka v j šoli. Sedaj imamo dve učiteljici za 3 razrede. V Laškem pa so baje tri za en razred. Čudno!
Sv. Lenart nad Laškim. V ponedeljek 23. t. ni. ob kol 12 dopoldne je plul čez naš kraj zrakoplov v smeri proti jugozahodu.
Lgublfanslco gledišče
DRAMA.
Sreda, 25 maja: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Red D. Četrtek, 26. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po enotnih cenah.
Mariborsko gledišče
Sreda, 25. maja ob 20: RIGOLETTO. Ab. B. Ku-
i>oni. Navadne operne ceno. Četrtek, 26. maja ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Kuponi.
Cerlcveni vesîniU.
Sveča, ki so jo darovala dekleta cerkvi svetega Jožefa, je razstavljena v Jugoslovanski knjigarni. Res krušno delo hvali mojstra gosp. Kopača v Šiški.
Ni inrala, marveč vzgojui pripomoček, trajno opozorilo in krepak nagib za izvrševanje vsakdanjih krščanskih dolžnosti in prostovoljnih verskih dejanj — je listič, ki jo na nJem za vsak dan v mesecu natisnjenih 14 lahko izvršljivih dobrih del s predclčki za označbo. Voditeljem Marijinih vrtcev, šolskih Mar. družb, katehetom, ki hočejo mod mladino zbuditi vnemo za vzorno krščansko življenje, toplo priporočamo to novost. Lističi so opremljeni z geslom: »Toliko boš napredoval v dobrem, kolikor boš samega sebe prisilil.« (T. Kenipčan), ter s kongregacljskim pozdravom: »Z ljubim Sinom vsaki čas — Marija blagoslovi nasl« Naročnino sprejema Prodajalna K. T. I). (preje Nifman) v Ljubljani Sto komadov 15 Din, uo pošli 16 Din.
Za reformo delavshega zavarovanja.
Počenši od 18. t m. so j© vršila plenarna
seja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Zelo važna točka dnevnega reda je bila ona o reorganizaciji tega zavoda. V smislu svoječas-nega amandementa, katerega je tedanji minister za socialno politiko dr. Gosar spravil v finančni zakon, se ima izvršiti preinemba posebno v tem, da se SUZOlt decentralizira in da se preneso znatni del poslov na posamezne okrožne urade, kateri naj bi bili v bodoče tudi nosilci bolniškegn zavarovanja, dočim bi ostal za nezgodno in pozneje starostno zavarovanje še vnaprej nosilec SUZ OR, ki bi moral tudi vršiti nadzorstvo nad okrožnimi uradi. Minister je vsekakor hotel zvedeti mišljenje sedanjega avtonomnega zastopstva SUZOR, četudi to ni izvoljeno, ampak imenovano.
Na tozadevni seji, ki je trajala ves dan, so govorili tako poslodajavci kakor poslojemavci iz raznih krajev naše države. Z malimi izjemami so vsi soglašali, da res ni na mestu, da bi se vsi, pa bodisi še tako neznaUii posli reševali v reu-trali v Zagrebu in da bi šo nadalje vršili okrožni uradi le podrejeno službo za SUZOR. Zastopniki so naglašali, da se bodo, če se izvrši decentralizacija, tudi upravni stroški znatno znižali, kar je gotovo v interesu delavskega zavarovanja. Polet; Slovencev so se izrekali za večjo samostojnost okrožnih uradov posebno še Bosanci in tudi del Srbov in nekatori Zagrebčani niso bili protivni temu. Manjkalo je le enotnih skupnih predlogov, vsak je zagovarjal svoj način rešitve.
Kot največji protivnik te reforme pa se je pokazala uprava SUZOR-ja, in še prav ]»osebno njen glavni ravnatelj g. dr. Milan G laser, kateremu so bili v pomoč nekateri uradniki centrale v Zagrebu, pa tudi g. dr. Bohinjec, ravnatelj ljubljanskega okrožnega urada. Uprava, ali boljo rečeno dr. Glaser je pustil izdelati dva tozadevna predloga, o katerih naj bi se na seji razpravljalo. Prvi popolnoma negira odredbe ministrstva, ki je pooblaščeno izpeljati to reformo, drugi sicer priznava nekoliko avtonomije okrožnim uradom, zato pa jih istočasno postavlja pod kuratelo osrednjega urada.
Dr. Glaser je v svojem govoru izrabil ve» spretnost, kar je pač ima, da napravi needinoet, tako med delodajavci in delojemavci, kakor tudi med posameznimi člani. Dosegel je, da so pri popoldanski odločilni seji povečini izostali zagrebški delodajavci, kakor tudi Slovenec FranchettL Potrebno je, da se ugotovi, da je ob tej priliki izjavil dr. Glaser, da je dr. Gosarjev amnndement le politično in strankarsko delo, in da je on, dr. Glaser, odločno proti vsaki reformi osrednjega urada. Ker je imel pri ustvaritvi zakona za socialno zavarovanje glavno besedo, pač noče sedaj, da bi se zakon popravil, četudi je slab.
Na seji je torej dr. Glaser dosegel, da je prišlo do sklepa, da se ves dosedanji material, posebno predloga dr. G laserja o reformi, odda ministrstvu za socialno politiko, ki naj ga uporabi pri noveli zakona. Če se bo minister res držal samo lega materiala, bo pač cela reforma zakona iluzorna. Eno pa je le doseženo. Vprašanje decentralizacije zavoda se je spravilo na dnevni red in ni je sile, ki bi jo ustavila. Gotovo se bo dobila prilika, da se uveljavi preko volje sedanjih nasprotnikov.
Naše dlijaštvo
Akademska kongregaeija proslavi nn vnebo-hod dne 26. t. m. v frančiškanski kapeli missa reei-tata s skupnim sv. obhajilom. Po maši Je sprejem novih članov, ki ga bo izvršil prečastiti g. pater provincijal. Zvečer ob pol sedmih je v morijaniški kapeli ura molitve z blagoslovom. Vsi katolISki akademiki tudi nekongregnnisti skreno vabljenj! Potrudimo se vsi, da čim najlepše proslavimo naš praznik v mesecu, ki je posvečen naši nebeški Gospe in Materi.
Orel
Sr. Peter, Ljubljani/. Nocoj po šnmrnicah v sobi vProsvete« fantovski razgovor — mnjniška deklaracija.
fit. Ud nad Ljubljano, Izlet orlovske družine, ki bi se moral po načrtu, vršiti na Vnebohod k Sv. Joštu, je radi nepričakovanih tehničnih ovir za nedoločen čas preložen. — Za orlovski odsek Št. Vidi Cerar lv., t. č. predsednik.
Darovi
VI. IZKAZ DAROV ZA SPOMENIK KRALJU PETRU V LJUBLJANI.
Katoliško tiskovno društvo, lu. Din 1000,—; Kmetijska družba, tu. Din 1000.— ; Županstvo Vitanje Din 450; Trgovski grernij, Kočevje, Din 300; Gremij trgovcev. Lilija, Din 250.— ; Posojiluica v Trebnjem Din 200.— ; Županstvo Moste Din 200; Županstvo Trzin Din 200; Zalaznik R., tu. Din 200; Splošna gospodarska zadruga v Sevnici Din 150.—; Županstvo Križe Din 150.—. — Po Din 100.—: Županstvo Sv. Jernej; Ogrin fvan, Laverca; Jeleu-čič Jernej, tu; Natak Franjo, Celje; lîosont'eld Robert, Ptuj; Novolny T., lu; Peternel Peter, Zasip; Klemene Franc, tu; Gnezda Fran, tu. — Po Din 50.— : Koder Emets, lu; More Eiml, tu; Ko-Din 50.—; Koder Ernest, tu: More Emil, tu; Ko-ritnik R.. Kočevje; Jurgec Marija, Maribor; Županstvo Št. IIj; Županstvo Sv. Anton nad Pohorjem; Hranilnica in posojilnica v Dolu; Hranilnica in posojilnica Vrhnika; Urbns Marija, tu. — Po 25 Din: Hranilnica in posojilnica Sv. Lovrenc; Županstvo Moravče; Pirih Franjo, šl. Lenart; Por Franc, Šiška. — Po 20 Din: Glošič Ivo, Rog. Slatina; Krisch Magda, tu; Tonude Marija, Stari trg; Štele Pavel, tu: Pakiž Fran, tu; Kuhar Štefan, Mačkovei; Zorko Peter. Pakrac. — Po 15 Din: Dime Jeh, Podbrczje; Jurček Jakob, Borovnica; Bogataj Jo-j sip, Radovljica. — Po 10 Din: Poljanšek Ignac. ' Brezovica: Verdelj Fran, Velenje: Skobic Matijo, ' Hodoš; Terčon Anton, Dolle; Karmičnlk Miloš, Oplotuica.
Kje je resnica v mariborskem tiskovnem procesu?
(Konec.)
Pričfi Komesar izjavlja, da je bil stoječ med dvema stebroma pri Marijinem kipu, oddaljenem 30 do 40 korakov ob bogoslovja, ranjen zadaj v gornji del leve roke, ko je gledal proti magistratu m dà je bila kroglja iz revolverja, ki mu je bila ekstrahirana, izblinčena, kakor so mu to povedali zdravniki v graški bolnici.
Sodni dvor pa možnost, da bi bil priča Komesar zadet od kroglje, ki naj bi prišla iz bogo-elovnice, izključuje, ker je prepričanja, da je bil zadet od krogle, ki je prišla iz smeri magistrata In se je odbila od desnega stebra kot »gelerc v njegovo roko.
Če se premotrijo še posamezne izpovedbe toženčevih prič, padejo zlasti v oči sledeča nasprot-stva: Karol Jekl pravi, da so bila 3 okna v I. in 2 do 3 okna v II. nadstropju odprta, pokazale so se osebe v črnih haljah in videl je natančno, da so le osebe iz I. nadstropja imele revolverje, s katerimi so streljale na trg, ker se je iz istih kadilo. Josip Greile izpove, da je stal pri spomeniku, pogledal v bogoslovje in videl, da se je na oknih nekaj za-bliskalo nakar so se okna zaprla pri oknih pa ni videl nobene osebe, temveč samo blisk. Franc Steineker pred Badlovo trgovino je videl, da se je na oknu nad glavnimi vratmi bogoslovja posvetilo, kasneje sta se tam smejala dva bogoslovca, kdo je streljal, ne ve. Marija Kropič pravi, da je videla pri drugem oknu proti Koroški cesti moškega v črnem ialarju, ki je pomolil roko skozi okno, v kateri je imel revolver in ustrelil, videla je natančno cev in tudi, da se je zabliskalo. Herman Dvor-šak trdi, da je samo slišal, da se je doli streljalo od drugih, sem pa ni nič videl. Josip Ciringer izpoveduje, da je stal pri spomeniku in je videl, da je nekdo molel skozi napol odprto okno roko, v kateri je držal revolver, če je pa streljal, ne ve. Josipina Mlakar je videla teologa streljati na oknu, vsa okna v I. nadstropju so bila zasedena od bogo-slovcev. Roza JureS pravi, da je en teolog postreljal cel magacin nabojev in iz drugega magacina tudi 1 do 2 strela iz 2. okna v I. nadstropju. Alfred Horvat pripoveduje, da ni niti videl, niti slišal, da bi se streljalo, dasi je bil v bližini bogoslovja in proti njemu obrnjen. Ferdinand Schlichtner ni videl in slišal, da bi duhovniki streljali. Paul Griin ni videl nobenega duhovnika streljati. Franc Kern izpoveduje, da je videl, da je iz I. nadstropja padlo vež strelov in celo, da se je streljalo pred magistratom s strojnico. Josip šauer ne ve, da bi se streljalo, temveč je samo slišal: »I)er Pfaff da oben will auf sie schiessen*. Herman Stanek pravi, da so najbrže streljali teologi in do se je to zgodilo ob 10. Albert Hauser: neka ženska mu je rekla »da schauens, von dort haben sie heruntergeschossen'; kmalu nato na so zopet začeli streljati iz seminarja in on je videl pri enem oknu, kakor dim po izstrelku (blauer Dunst). Alojz Haring trdi, da je videl več teologov na oknih, streljati pa ni videl, pač pa dim kakor od strela. FVanc Falk pričuje, da Je natančno videl, da je nekaj teologov streljalo in da so bila pri tem vsa okna od teologov zasedena. Adolf Pihler: nekaj teologov se je rogalo, radi tega se je govorilo, da so oni streljali. Tereza Hasenhiitl pravi, da je videla iz 3. in 4. okna eno roko, ki je streljala. Ana Berger je videla več teologov, ki so se rogali in je tudi opazila, da so nekateri slrtf ljali. Alojz Vohlsiedl pravi, da je prišel strel od semenišča, videl ga ni. pač pa misli, da je streljal kak teolog. August Knehtl: teologi so kazali jezike in nosove, vsa okna so bila odprta in iz oken so bili namerjeni revolverji na množico. Vojaštvo nt streljalo še takrat in radj tega so streljali pač samo teologi. Ignac Kunstovni je videl več teologov na oknih in ceyi od revolverjev. Friderik Goseh pravi, da se je nekje od zgoraj streljalo, najbrže iz bogoslovja. Ana Plohi je videla moleti iz II. nadstropja revolver, osebe ni videla. Eduard Dolečal je videl pred magistratom streljati in istočasno je videl na oknu v I. nadstropju dve črno oblečeni osebi, od katerih je eden molel skozi okno revolver in ustrelil. Franc Somer trdi, da se je streljalo kar iz 4 oken in da se je sploh streljalo kar na vse strani. Wilhelm Mosauer pravi, streljalo se je od vseh strani tudi iz bogoslovja je videl streljati enega duhovnika. Fani Kustovni pa je videla črno oblečeno osebo streljati iz okna
Pri pregledu izpovedb teh prič se vidi. da so priče videle revolverje, puške, osebe v črnih talar-jih in roke, da so nekatere moške priče videle samo roko z revolverjem in z enim ali dvem strelom, resnejše priče pa kakor Horvat, Schlichtner, Gr.n, Placer, pa niso videle ne samokresov, ne slišale streljanja ter so videli eni od teh dim in blisk.
Po tej graduaciji se vidi tudi pod kakim pritiskom čuvstev je ta grupa prič izpovedala: 1. ženska razburjenost, sovraštvo, strankarska pripadnost, vpliv pisanja časopisja o teh dogodkih, 2. strankarska pripadnost, sovraštvo, vpliv časopisja, 3. Zmerna in objektivna presoja. Ako se torej pregledajo izpovedbe teh prič, se vidi, de niti 2 priči ne izpoveste enako in kongruentno, da vsaka priča trdi z vso sigurnostjo in natančnostjo svoje. Radi teh nasprotstev v bistvenih točkah je bilo sodnemu dvoru absolutne nemogoée pripisati vero toïen-čevim pričam. Priče dr. Somrek, Franjo Gulin, Franjo Lovrenčič. Ivan Kadunc Anton Pučnik, Mihael Ferk. Josip Preznik, Janko Lebr, Anton Karo, Ivan Granlola. Anton Radovanovič, Martin Jurhar, Ivan Mak, Al. Vrhnjak, posebno pa dr. Maks Pohar izključujejo «kladno, logično in prepričevalno, da bi se bilo streljalo iz bogoslovja. Na podlagi teh pričevanj se ugotovi, da eo bila nekatera okna na bogoslovju začetkom demonstracije odprta, da so jih pa bogoslovci po prvih strelih izpred magistrata zaprli, kar je povsem verjetno tudi radi tega, ker ni misliti, (La bi bili bogoslovri stali še potem pri oknih, ko so žo pedali streli na semenišče. Ker je bila za njih podana resna življenjska nevarnost; da so bogoslovni stoli deloma za zaprtimi okni, da ge raz bogoslovja ni streljalo in da v bogoslovnimi ni bilo ob tej priliki nikakega orožja. Edina divergence v pričevanju dr. Josipa Somreka, ki pravi, da so bila okna spalnice odprta, je razjasnjena s tem. da je navedena priča pri glavni rfpravi pripustil možnost da ao bila tudi ta okna zaprta.
Sodni dvor je torej premotrivajoč vse te okol-nosti prišel do mirnega prepričanja, da gre brez-prikorna in brezpogojna vera pričam zasebnih ob-tožiteljev in ugotavlja, da se ob kritičnem dogodka iz semenišča ali pa sploh iz zasede ni streljalo in da v semenišču tedaj ni bilo nikakega oroïja.
S tem je smatrati, da se je tožencu dokaz resnice popolnoma ponesrečil, vsled česar je krivdo-rek v smislu obtožnice opravičen, pri čemer se omeni, da leži žalilni namen v inkriminiraneni besedilu samem.
Neki znani zdravnik pravi, da se svetlo-
. „л____ ___;__K„i—
Sport
Neki znani zdravnik pravi, da se svetlolasi. ljudje uspešneje upirajo boleznim kot
pa temnolasi.
«
Športno druitvo »Vrhnika< priredi 26. t. m. na Vnebohod kolesarski izlet v Borovnico-Pekel. Zbirališče na glavnem trgu (Križpot). Odhod točno ob 1 popoldne. Vabimo vse kolesarje oz. kolesarite iz Vrhnike in okolice, da se izleta poinoštevilno udeleže.	Odbor.
Bencinska potrošila vožnja preložena. Kakor zvemo od Avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, je bila bencinska potrošna vožnja, ki bi se imela vršiti v nedeljo 20. t. m. preložena na. nedoločen cas. Vzrok temu je pred vsem naravnost dezolatno stanje cest pri Velenju in s Črnega sedla do Kamnika. Bencinska potrošna vožnja je imela jako lepe izglede in je uživala posebno zanimanje stro- , kovnih krogov. Upati je, da se bo še tekom leta izvršila v čim večjem obsegu.	t
Kvalifikacijska vožnja Slanileva kola—Krma je odpovedana. — J. Z. S. S., Smuško-tehnični-odbor.
AMSTERDAM.
Stadion raste, dirkališče je že zgrajeno, gle-davska tribuna iz cementa je že vsa v lesenih okovih. Število sedežev bo 36.000. V začetku so mislili | na več sedežev, pa so misel opustili, ker bi se j preveč na široko zasnovani stadion pozneje ne splačal. Ko bodo igre končane, stadiona ne bodo podrli, temveč ga bo obratovala posebna družba. Za inozemske obiskovalce bodo uvedli informacij- I sko službo, ki bo uradovala nasproti glavnemu kolodvoru; tudi časnikarji bodo dobili tam svojo poizvedovalnico. Število policistov, ki se učijo nemščine, angleščine in francoščine, je naraslo na 140. Mednarodni olimpijski odbor se je še enkrat obrnil na mednarodno zvezo tenisa s predlogom, naj se obstoječi spor poravna in naj se zveza vendarle udeleži olimpiade.
ROMUNIJA IN JUGOSLAVIJA.
Prva od štirih deželnih tekem, ki jih Romunija igra, se je končala s hudim porazom; Jugoslavija jo je premagala 3 :0. -»Jugoslovanski nasprotnik igra dobro in fino in si je izvojeval uspeh, s katerim je seveda zelo zadovoljen. Tu v Buka-reštu je pa vse zelo potrto,, romunski športni svet je z gotovostjo upal na uspeh. Seveda so bili pa Romuni preveč samozavestni in so prezrli, da so imeli Jugoslovani vendarle že par let prej stik s Srednjo Evropo in da je bilo njih upanje na uspeh prav tako upravičeno kot upanje Romunov. Jugoslovani so se odlikovali po hitrosti, spojeni z vso natančnostjo in zdravo zabijalno zmožnostjo«
FIFA.
Od 3. do S. junija se vrši v glavnem mestu Finske Helsinki kongres Fife. Pečal se bo »udi s spremembo obstoječih pravil; spreminjevalne predloge bo stavil deloma izvršilni odbor Fife sam, deloma jih bodo pa stavile deželne zveze. Odbor bo predlagal, da plačani funkcionarji ne smejo biti ne člani načelstva in ne člani izvršilnega odbora Fife. Spori med zvezami, klubi, igravci in odborniki ne smejo priti nikdar pred javna sodišča; kdor to zagreši, se sam izključi. O prestopih profesio-nalov in amaterov ho odbor predlagal nov člen v pravilih. Če bo sprejet, bomo pisali o njem. Letni donesek zvez naj bo 25 dolarjev, plačljiv 1. junija. Od vsake tekme, med dvema deželama mora pla čati ona zveza, v katere okraju se tekma vrši, % % brutodohodkov Fifi, najmanj pa 5 dolarjev. Za deželne tekme, ki so priglašene Fifi prepozno ali jia sploh ne, se plača kazen dveh dolarjev. Itd.
Nemška nogometna zveza bo predlagala, da se sme priznati profesionalu zopelno amaterstvo šele po dveh letih po prijavi, tistemu pa, ki je bil dvakrat profesional, pa sploh ne.
Avstrijska in ogrska nogometna zveza bosta predlagali ustanovitev mednarodne komisije za nadzorstvo in premotrivanje vseh amaterskih in profesionalnih vprašanj, ameriška nogometna zveza bo predlagala spremembo členov 42 in 43 Fifinih pravil. Itd.
Tudi druge zveze imajo pripravljene spreminjevalne predloge.
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri
IGN. ZARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah.
ÉCnfîçje in
Vilharjev srbskohrvatski-slovenski slovar prekaša vse doslej mi znane hrvatsko-(srbsko-)nemške, francoske itd. slovarje. Prednosti njegove so sledeče: Besedni zaklad je izredno bogat. Vse besede, ki se v slovenščini in srbohrvaščini popolnoma krijejo, je avtor izpustil. Zato pa so navedene malodane vse količkaj poznane besede srbohrvatske, izposojenke iz drugih slovanskih jezikov in nepregledno število tujk, posebno iz turščine in mažar-ščine. Obseg knjige je kljub temu narasel samo na 328 strani. Oblika knjižice je lična in priročna, da jo lahko nosiš s seboj v žepu. Tisk je dosti i 1 pregleden in jasen, papir dober in trpežen, isto- ; tako tudi vezava v celo platno. Cena je za današnje j razmere prav nizka. Slovar je torej praktičen in bo kot tak ustrezal učitelju in dijaku, čitajočima literarna dela, a iudi uradniku, trgovcu, obrtniku, delavcu in kmetu, vojaku in potniku slovenske narodnosti, pa tudi Srbom in Hrvatom ter osebam drugih narodnosti, obvladajočim kak jugosl. jezik. Kajpada priročni slovar ne podaja obei«n ' 'i slovnice (spregatve, aorista in imperfekta, sklanjatve, genetiva singularis in pluraisl ter vv..... , ,,
ker vse to spada v posebno knjigo, slovnico. Izredno težko se Slovenec, pa tudi severni Slovan, priuči srbohrvatskemu akcentu in kvaliteti. Tež-koče nam napravlja naglašanje in povdarjanjo v grščini, še večje v ruščini, vse svoje življenje pa se povprečni Slovenec ne more sprijazniti z raznolikimi številnimi in pestrimi akcenti srbohrvaškimi. Prisvojiti si utegne povdarke zagrebškega ali ča-kavskega narečja, a kar je dalje proti vzhodu in jugu, jok! nikdar 1 Ako nosi n. pr. štirizložna beseda različne akcente, obstrmiš, mine te potrpljenje in nejevoljen odložiš čtivo, ki ti je baš z akcenti zagrenilo veselje do čitanja. Ako si nadarjen s prav dobrini posluhom, naučiš se morebiti v nekaj mesecih Citati tekst z akcenti, kakor jih podajajo znanstvene knjige. Še učenjaki se često glede akcenta zediniti ne morejo, ker je v različnih županijah tako različen, kakor recimo naš gorenjski, dolenjski, štajerski in prleški. Treba je pri tem peti, podobno kakor govoreč poj o naši Daleeenjci (Dolenjci), zavijati, kimati in odkimavati in gesti-kulirati, kar po našem mnenju spada na pozornico, ne pa v praktično življenje. V pesni je srbohrvalski akcent zopet drugačen nego v nevezani besedi. Лко bi pričujoči slovar navajal vse te posebnosti in finoče, presegal bi po obsegu oba zvezka Wolf-Pleteršnikovega slovarja, začetnika pa bi nepregledni akcenti samo motili in пш zagrenili veseije do nadaljnega učenja tega melodijoznega jezika.
— e —a.
Gospodarstvo
Nov način spravi enja krme za zimo.
Že zdavnaj se je zavedal človek in dognal čisto empirično, da je zelena krma najnaravnej-ša, najprikladnejša in v gotovih okoliščinah naj-zdravejša piča za vse odrasle domače živali, predvsem za molzne krave in za svinje. Ne ememo se torej čuditi, da so že stari Egipčani in Rimljani skušali najti način, kako ohraniti krmo tudi za zimo v svežem in zelenem stanju. Saj vemo vsi, da nam krave na sveži krmi najboljše molzejo in da se prašiči počutijo najbolje po sveži, zeleni krmi. Ohranitev zelene krme v svežem stanju tudi za zimo pa je prvotno vsled nezanesljivosti tega spravljanja povzročala velike težkoče, vendar je dandanes način svežega zelenega spravljanja ali konserviranja (okisanja, ansiliranja) zelene krme že tako spopolnjen, da ga lahko smatramo za povsem sigurnega in za večje kmetije pretežno molzno rejo krav splošno priporočljivega.
Okisanje krme se vrši podobno kakor priprava kislega zelja v posebnih lesenih, betona-stib ali železnih stolpih. Tak stolp se imenuje »silo? in pripravljanje krme v njem — ansilira-nje. Predpogoj za uspešnost vsakega ansiliranja je za vodo in zrak absolutno nepropusten silo in močna ter izdatna stiskalna priprava. Amerikan-ski, nad 10 m visoki stolpi so sicer večinoma brez stiskalnic in tudi brez pokrovov. Potrebno stisnje-nje izvrši delavec z enostavnim tlačenjem pri izravnavanju krme in odzgoraj se pri napolnjenem stolpu dene razrezana koruzna slama ali pa plast manjvrednega plevela, ki se sicer v višini 10 do 20 cm skvari.
V Ameriki se danes ansiliranje ne smatra več samo kot pripomoček za očuvanje krme v dobi deževnega vremena pred pokvarjenjem ampak se okisanje smatra kot glavno oporo zimskega krmljenja in Amerikanec uporablja za konservira-nje svoj najvažnejši in najžlahtnejši «pridelek, to je koruzo. V Kanadi, v krajih, kjer turščica ne uspeva, so s prav dobrim uspehom uporabili za ansiliranje mešanico ovsa, grašice in graha. Vendar je preizkušeno, da je koruza vsled velike množine sladkorja najidealnejši in najzanesljivejši sadež za okisanje. Same stročnice dajo manj okusno ansilažo.
Koruza za ansiliranje, ki se požanje približno 10 dni pred zorenjem, ko zrnje postaja trdo, a je še vendar mlečno, se na stroju razreže v 2 do 3 cm dolgo rezanico in se stlači v silo. Ta način konserviranja smo videli lansko leto tudi ob priliki poučnega izleta gornjesavinjskih kmetovalcev v Labudsko dolino v Avstriji pri švicarskem posestniku g. Notzliju. Le-ta je imel pripravljeno meseca oktobra najbujnejšo koruzo (konjski zob), kakor je nismo videli v celi Savinjski dolini za okisanje, je pokosil daleč na okoli najlepšo ozimno rž v dobi mlečne zrelosti za ansilažo in je nalašč v to svrho prideloval tudi ajdo in proso. Predelava zelenega žita v ansilažo in pokladanje kisle krme svojim 80 kravam, prvovrstnim molžnicam, se mu je po njegovem računu dvakrat bolje izplačalo, kakor pridelovanje zrelega žita, pri katerem gre vsled olesenelosti polovica redilnih snovi v slami v izgubo, in trpi tudi prebavljivost red. snovi v suhem zrnju. — O prav ugodnih uspehih s konzerviranjem koruze poroča letos tudi posestnik E von Fest v št. Petru pri Gradcu.
Okisujemo pa tudi vso drugo krmo in predvsem krmila, ki se vsled slabega vremena, posebno v pozni jesenski dobi ne dajo več posušiti. Na avstrijski kmetijski preiskusni postaji v Ad-montu sem lansko leto videl spravljati sredi leta svežo črno deteljo ob največjem dežju v silo. Kmetovalec g. Kofler iz Hirta na Koroškem poroča, da uporablja že tretje leto s prav dobrim uspehom svoj leseni silo. Lansko leto je v celem deževnem mesecu juniju kosil vsak dan travo in jo je ansilirai, dočim se je drugim kmetovalcem vsled nemožnosti sušenja polovica krme pokvarilo. Letos pozimi in spomladi — piše g. Kofler — je vsled okisanja imel najboljšo polnovredno krmo za svoje krave, ki so dajale pri krmljenju z ansilažo brez dodatka vsake tečne klaje toliko mleka, kot nikdar poprej. Srednje težki kravi se da dnevno 12—15 kg ansilaže.
Pri konserviranju zelene krme тотато upo-poštevati pred vsem načelo, da zeleno krmo spravimo v silo še v svežem stanju, jo stlačimo oz. stisnemo takoj in ne pustimo, da se segreva ter da s pomočjo primerne stiskalnice in ev. naknadnega obteženja stisnemo iz nje ves zrak in s tem onemogočimo vsako kvarno razkrajanje vsled raznih škodljivih bakterij.
Lesene in cenene sile izdeluje in razpošilja pri nas stavbenik g. Korošec, Gorenje št. 7, Šmartno ob Paki. Pri njem dobe kmetovalci za nizki honorar tudi načrte in proračune za silo-naprave različnih velikosti. Sporočiti mu je samo, za katero množino krme (10, 20, 50 ma itd.) želi posameznik silo, ki si ga po načrtu lahko napravi i vsakdo sam in s svojim materijalom.
F. Wernig, Laško.
Poziv hmeljarjem Slovenije. Hmeljarsko društvo nam poroča: Uničujoča peronospora se ne prikazuje lena Češkem, nego tudi v Nemčiji, v Bački in tudi pri nas v Sloveniji. Hmeljarsko društvo si šteje v svojo dolžnost, da opominja vse hmeljarje k vestnemu opazovanju svojih hmeljskih n£sadov in pa vsa priporočena obrambna sredstva zoper vse hmeljske škodljivce. Obrambnega delovanja bi se pa morali poprijeti vsi hmeljarji, kajti le potem je upati na zaželjeni uspeh. 0 uporabi obrambnih sredstev se je temeljito razpravljalo na letošnji glavni skupščini 13. marca. Vse obrambno delo se je pa razglašalo tudi po časopisih. Poiščite dotične številke in pazljivo preberite navodilo. Vsi hmeljarji torej na obrambno delo!
-Število konkurzov v Sloveniji. V prvem četrtletju t. 1. je bilo v Sloveniji razglašenih 21 konkurzov napram 20 v zadnjem četrtletju lani in 25 v prvem četrtletju 1. 1926. K temu omenjamo, da je zDašalo povprečno četrtletno 1. 1924 število kon kurzov 7—8.
Nove družbe z omejeno zavezo. V trgovinski register jebilo v prvem četrtletju letos -vpisanih 18 novih družb z o. z. s kapitalom 997.000 Din. V celem lanskem letu je bilo vpisanih 54 s kapitalom 4,130.000 dinarjev. V prvem četrtletju lani je bilo vpisanih 14 s kapitalom 1,303.000 dinarjev.
Zveza jugoslovanskih plinaren in plinarskih strokovnjakov sklicuje svoj kongres za 27. in 28. junij v Osijek.
Plin. Zveza jug. plinaren in plinarskih strokovnjakov izdaja svojo revijo, ki izhaja 4krat letno. 2. številk? vsebuje več zanimivih sestavkov, med njimi v slov. razpravo ing. Bartla, ravn. ljublj. plinarne o uspehih 4 let reklame za jxirabo plina, ki so prav znatni.
Tobakov prah za obrambo proti hmeljskin. škodljivcem. Kakor poročajo iz Belgrada, je mono-polska uprava sklenila, da bo v vseh tobačnih tovarnah prodajala po 2.50 Din za kg ta prah po predhodni denaturaciji.
Blagovna tržišča. Še pred nedavnim so bile cene petroleja čvrste in ustaljene. V aprilu letos pa se je začel padec cen. Dočim je novembra lani notiral petrolej (za sod v dolarjih) 3.40, je padel 20. maja na 2.90; vrsta standard withe pa od 15.75 na 12.75, la padec cen je pripisovati v prvi vrsti nadprodukciji. Zato se v Ameriki pojavljajo glasovi, ki zahtevajo redukcijo v produkciji. Nekateri domnevajo, da hoče s temi nizkimi cenami Standam oil ubiti konkurenco olja iz premoga. Kajti ravno sedaj se nemška I. G. Farbenindustrie pripravlja na znatno produkcijo olja iz premoga in tozadevne naprave že obratujejo. — Na našem tržišču železa je zabeležiti dvig cen. Tako n. pr. železo v šipkah notira — domače tvornice — 6 par pri kg dražje (sedanja cena (3—3.40 Din). Pri drugih vrstah železa so se cene dvignile za 2—5 odst. Istočasno je tudi jeklarski kartel zvišal svoje cene. Iz Belgrada javljajo v zvezi s tem, da so naše tovarne pristopile kartelu, kar se pa dosedaj od tvornic še ne potrjuje.
Hmelj. Žatec. Č. S. R. 20. t. m. 1927. V zgodaj obrezovanih nasadih raste mlada trta bujno in se deloma že privezuje, deloma je pa že 1—1.50 m visoka. Pozno obrezovanj nasadi zastajajo v razvoju, ker jih bolhači nadlegujejo. Obrambna sredstva zoper nje «e pridno uporabljajo. Sedaj je vreme toplo in suho. Nujno bi rabit; izdatne padavine V nekaterih nizkih legah se je od včeraj tuintam opazovala afis muha — povzročiteljica hmeljske uši. Nadalje se je pred vsem na drugoletnih nasadih brezdvomno konstatirala uničujoča peronospora in so se hmeljarji pozvali k obrambnemu delu. — Zveza hmelj, društev.
Italijanska zunanja trgovina v aprilu. V mesecu aprilu je znašal uvoz v Italijo 2039 milijonov lir napram 2072 v marcu. Izvoz je bil v aprilu 1324 milijonov lir, v marcu 1408 milijonov. Pasivnost italijanske zunanje trgovine se je torej povečala od 664 na 1115 milijonov lir.
JSIOjT^ŽJ
Dne 24. maja.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4783-13.5083 (13.48—13.51), Italija 310.50-312.50 (309.92-311.92), London
276.10--276.90 (276.10-276.90). Newyork 56.70
do 56.90 (56.70-56.90), Praga 168.20—169 (168.20 do 169), Dunaj 7.999-8.029 (8.-8.03), Curih 10.935 do 10.965 (10.935—10.965).
v, J^rih- BelSrad 9-13 den. (9.131, Pešta 90.65 bi. (90.60 bi), Berlin 123.17 bi. (123.17 bi.), Italija 28.46 bi. (28.45 bi.), London 25.25 bi (25.2425 bi ), Nfwyo/k 519.875 bi. (519.875 bi.), Pariz 20.36 bi.
Praga 15.40 bi. (15.40), Dunaj 73.15 (73.1o) Madnd 91.25 bi. (91.60 bi.), Bukarešt 3.175 bi. (3.14 den.), Sofija 3.76 (3.76 den.), Varšava 58 den. (58), Amsterdam 208.05 (208.07). t j	Devize: Belgrad 12.455, Kodanj 189.20,
London 34.43,1, Milan 38.64 Newyork 708.75, Pariz 27.75, Varšava 79.19. — Valute: dolarji 706.05, lira 38.57, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.96
Praga Devize: Lira 184.80, Zagreb 59.22 Pariz 131.92 London 163.37, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 344 —345, zastavni listi 20—22. kom. zadolžnice 20-22, Celjska 195-197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj OS Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbov-Ije 490 bi, Vevče 130 den., Stavbna 55-65, šešir 104 den.
Zagreb. 7 odstot invest. posoj. 84 75—85, agra-ri zaklj. 51.50, vojna odškodnina 343.50—344.50, mH.344,rZak,j-' 346 zaklj.. Hrv. esk. 96.50 zaklj. Hipobanka 61.50-62, Jugobanka 93-94, Praštediona 850-830, Ljublj kreditna 150 den., Še-čerana 500-515, Slavonija 28.50 zaklj., Trbovlje 48o—490, Vevče 135 zaklj.
. Dunaj. Don.-savska-jadr 80.80, Živno 89.50, mp,?e-,,45'10' Kranjska industrijska 47.00, Trbovlje 60.75 Hrv. esk. 13.60, Leykam 11.75, Avstrijske tvornice za dušik 40, Mundus 160, Slavonija 3.75.
BLAGO.
. Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za dež. pridelke zelo čvrsta; zaklj. les 19 vag. Kurzi ne-lzpremenjeni.
Pregled vremena preteklega tedna.
Visok tlak, ki se je odcepil od Azorskega mak-sima in v soboto 14. maja prodrl nad Srednjo Evropo, je v naslednjih dneh preplavil tudi Južno Evropo in se tako držal nad našimi kraji do četrtka 19. maja. Posledica tega bila je, da smo v začetku tedna imeli solnčno vreme. Med tem so se v Severni Evropi od Islandije preko Skandinavije proti Rusiji podile ciklona, za ciklono. V sredo je bila ena nad BaltiČnim morjem s središčem nad Stock-holmom. Na njenem južnem robu že v območju visokega tlaka, se je nad Madžarsko ravnino stvorila sekundarna depresija, v kateri pa barometer ni padel izpod 760 mm. Pomikala se je v naslednjih dneh po dolini Donave preko naše države in izginila proti iztoku. Njen vpliv občutili smo tudi v Ljubljani. V sredo in četrtek bilo je precej oblačno in tudi že pršenje dežja, v petek popoldne pa že močan dež, ki je znašal pri nas 9 mm, v Beogradu celo 69 mm. V soboto ta Madžarska depresija ni več imela vpliva na naše kraje, bilo je zopet soiilčno. Med tem se je z Severnega morja pomikala proti jugoiztoku nova glaboka depresija, katere prvi znaki so se pojavili že v soboto popoldne. Z jugo-zapada so sc visoko na nebu vlačili tenki, prozorni in svetli oblaki, »cirrusu, prvi oznanjevalci bližajoče se depresije in barometer je zdržema padal. V nedeljo zjutrai so se pojavil ïe nekoliko nižji oblaki, »alto-eumulk, predpoldne še nižji »alto-stra-tusi<, popoldne pa »niinbu&k ia takoj na to dež. ki je trnja! celo noč.
Državna razredna loterija.
Izžrebani dobitki dne 21. maja 1027.
Efektna banka M. Jankolc, Ljubljana.
0358 269 466 001 780 847 757 181 221 432
265 503 058 224 307 477 708 204 007 889 511 395 292 431 781 (2000) 709 320
1900 036 494 (2000) 751 074 200 768 591 802 895 398 269 920 150 (10.000) 295 327 320 685 12000) 301 580 929 382 330 653 159 011
2158 011 082 593 342 (2000) 200 920 439 712 868 94Ô 005 250 014 185 883 746 (2000) 303 719 977 120 (2000) 113 879 002 413 325 793
3705 644 177 483 441 741 833 603 929 538 655 977 317
4856 845 461 115 8% 309 771 990 921 323 098 153 655 934 (2000) 019 298 466 482 503 442 (2000) 037 181 494 (2000) 315
5126 607 847 352 064 515 687 055 654 159 086 413 498 323 739 141 900 754 410
6039 984 028 108 850 (2000) 063 689 423 074 369 509 922 385 469 3-17 993
7945 608 354 958 716 983 261 002 835 08(1 823 469 083 229 335 723 980 058 464
8468 539 747 739 079 349 359 "981 208 057 047 380 587 637 (2000) 475 852 904 (2000) 713 922 (2ÛOO) 887 603 879 525 618
9161 374 670 170 293 503 600 653 428 273 139 596 840 928 535 623 035 929 143 673 069 701 154 932 155 413 046
10998 102 137 048 960 (4000) 070 927 479 889 198375 739 103 201 573 110 805 937 000 312
11360 191 444 558 911 074 587 103 574 400 389 771 595 218 220 898 991 770 131 911 01-1 001 278 223 406 926 033 508
12194 659 042 389 469 873 499 253 822 130 965 885 561 147 487 957 276 043 303 670.374 523 950 939 572 355 598 709 000 174
13519 <388 383 085 721 799 465 982 145 091 053 229 651 890 695 690 (ГООО) 755 045 213
14318 317 067 -676 134 599 870 885 719 913 899 301 968 285 605 598 (2000) 004 932 77-1
15799 7C0 927 243 706 308 533 613 703 435 165 776 457 ( 2000) 686 079 687 606 459 030.
16230 (20CO) 982 686 230 881 903 175 054 987 113 809 (2000) 362 992 280 316 C0I 483 (2000) 009 649 408 539 847 755 123 194 910 011
17144 470 570 759 205 351 519 (2000) 852 583 206 135 022
18024 (2000) 203 433 : 163 471 637 484 067 9-18 384
19102 052 753 581 218 274 441 705 247 958 566 435 334 940 913
20276 532 965 478 085 577 903 934 340 935 127 461 21719 532 403 008 992 282 e 139 615 310 376 663 980 484 806 919 860
22289 628 213 999 620 007 629 492 983 572 126 916 941 814 785
23750 617 706 362 136 296 278 505 994 780 307 325
293 683 (2(100) 696 ■383 356 (2000) 970
46 975 166 737 542 410 885- ■ 012 313 649 501 184 436 757 +89-295- 200
493 -608 903 056 286 482- 913 329 816 382 114 406 418 '829 043 973 413 372 030 208
139 286 789 (20C0) 948 862 218-907 480
587 122 699 S72 597 221 465-488 24142 (2000) 470 379 623 691 693 898 900 713 469 468 6S4 073 030 140 311 149 60-i 146 810 004 390 628 417 862 218 907 480 941 814 785
ÎS5485 449 344 (2000) 910 293 967 570 133 099 393 103 743-746 019 0t1 -X)00 (2000) 032 (2000) - 126973 359 133 764 131 (2(XlO) 000 '799 639 164 399 871 834 995 ( 2000) 232 449 341 274 984 263 069 438 142 627 354 (2000) 352 962 523 07o 784
27177 568 015 9-18 090 055 423 622 403 103
763	889 803 085 672 (2000) 804 209 409 516 194 014 842
28348 341 773 079 018 244 571 062 534,139 438 612 756 (2000)-886 337 103 951 994 235
29620 409 408 297 (2000) 360 486 266. 413 187 379 091 528 447 558 317 706 414 420 553 815 299 577 524 647 890 (2000) 120
30031 030 209 112 131 971 807 430 488 155 492 670 051 605 927 044 097 -136 325 840
31515 150 880 802 531 125 315 225-244 (2000) 925 578 797 196 557 681 608 042 607 651 354 640 090 784 172
32579 593 799 504 (2000) 182 770 832 848
764	511 611 078 247 896 416 028 436 522 215 459 945 541 865 591 159 892 829 104 117 390 2S1 797 669
33421 273 700 123 310 952 669 311 274 911 410 169 965 489 120 278 083 145 212 254 033 499 345 803 758 679 484 739 791 155 821 131 912 754 058 252 832 090
31417 864 842 802 214 614 (2000) 565 882 331 083 463 693 234 828 937 203 (2COO) 579 078 838 352 575
33357 574 943 548 575 358 890 502 893 329 995 076 848 974 767 435 078 344 691 070 163 151 378 124 311 014 460 502
86628 294 130 098 897 873 (2000) 255 150 782 306 695 321.970 538 641 759 471 .549.773 192 658 328 '720 747 "9Ï6 093 691 679 989 760
37703 916 350 145. 282 506 (2000) 452 378 079 (2000) 791 361 347 214 688 246 236 478 761 847 (2000) 791 561 347 214 688 246 236 478 761 847 (2000) 308.460 235
38031 335 960 008 506 465 984 «19 327 538 405 417
39973 031 774 749-(2000) 264 908 043 387 060 078 878 345 056 -575 542 306 220 321 821
40780 Q8<> 184 ( 2000) 396 391 508 749 086 831 325 036 718 598 013 075 002 026 051 105 081 135 628 088 366 567 383
41511 078 598 529 346 (2000) 574 989 829 507 093 681 209 380 028 984 130 (2000) 066 428 600 824 849
42725 745 258 506 026 975 806 791 257 914 281 187 781 810 974 802 566 454 056 103 498 329 008 130 248
43218 642 999 526 150 240 971 207 441 33H 725 269 478 341 503 544 618 592 548 721 729 990 119 963 411 698
44501 188 574 565 307 378 152 724 776 462 817 lo5 725 ( 2000) 978 945 082 539 (2000) 398 707 034 396 737 830 387 849 370 535 113
45355 050 969 896 789 380 762 376 671 174 255 897 937 982 054 444 934 490 532 414 970 313 340 550 (2000) 200 906
56526 508 205 080 258 130 282 589 276 687 991 700 (4000) 576 428 049 234 409 579 815 '974 481 387
47794 040 005 (2000) 913 283 (2000) 271 839 071 368 288 357 819 062 151 411 386 325 250 707 802 591 264 569 279 502 371 914
48701 609 689 377 595 898 325 008 200 308 870 (2000) 850 831 790 -102 373 134 (2000) 273 960 453 448
49183 (2000) 909 897 994 870 117 150 01 fi 006
319 456 931 727 (2000) 541 144 796 359 502 255 082 343
50436 471 (4000) 357 252 016 58(5 448 390 430 233 402 686 079 098 (2000) 743 817 507 664
51029 181 130 156 513 878 549 309 279 96l 711 106 588 913 148 024 044 333 533 364 722 058 786 042'
32079 907 8S9 061 611 400 045 178 901 300 031 193 4S5 436 756 521 -5S0
53200 921 596 404 218 665 934 990 282 743 515 78,1 420 510 888 003 277 707 631
5-1633 071 417 834 584 132 116 35? 291 713 757 632 002 271 967 166 128 791 306 210 937
55018 773 182 367 161 132 343 075 149 519 869 852 79(1 383 345 459 044 723 285 036 632 480 (2000) 121 009 503
5(3050 933 811 323 325 427 812 049 156 962 225 (2000) 67l)' 489 (4000) 921 (2000) 391 912 520 (2000) 952 312 835 085 872 930 786 252 627 596 57939 042 098 680 713 921 746 526 796 598 i 405 771 271 (2000) 390 090 206 509 469 448 22J 790 047 159 008 654 079
58065 159 532 803 405 011 988 010 503 556 017 523 967 643 724 573 917 793 642
' 59798 -059 048 089 936 831 958 030 772 975 506 01(1 (20.600) 595 545 649 413 047 571 511 059 719
60143 958 312 119 3Q4 110 253 943 277 592 823-848 328 739'825-812 817 461 956 743 631 080 826 440 565
• 61957 836 138 775 950 586 112 724 235 080 i 020 703 771 926 392 591 (2000) 022 370 053 •
62076.517 C08 735 050 (2000).474 712 812 174 091 021 029 305 137 296 141 8-15 279 (2000) 3i0 325
63357 271 936 717 869 893 920 236 073 349 448 639 ( 2000) 272 255 588 .807 420 334 843 10'J 733 026 (4000)
64415 (2000) 978 722 003 820 088 116 778 278 092- 132 .083 820 088 116 778 278 092 132 083 779 170 794 403 370 (2000) 569 499 111 631 080 582
65321 239 799 509 137 850 151 283 255 217 018 219 271 136 124 041 702 080 022 288 047 172 (2000) 518 231 544 402 064 "
(>6561 468 -826 5C3 140 689 417 (2000) 053 113 668 878 957. 816 607 780 718 794 521 (10.000) 154 342 336 263 803 531 983 (Mil 885
07225 802 865 766 500 489 498 823 330 030 483 728 893 782 597 207 393 (2000) 517 (2000) 430 142 631 520 008 714 718
68192 (2000) 910 616 073 003 050 300 932 415 -169 337 .742 .936 630 789 852- 645 331 289 67-1 681 910 392 030 .(2000) 001 907
09449 776 049 331 752 881 642 463 222 375 893 953 084 5-19 235 013 074 •• 70801 923 920 050 465 683 955 791- 357 738 207 699 203 787 407 213 842
71012 672 870 006 926 653 135 416 531 842 795 575 699 502 '227 780 966 045 433 049 415 860 517 997 739 677 084 151
72571 663 303 393 157 (2000) 444 809 618 175 251 348 (2000) 141 865 216 154 554 869 680 (2000) 800 121 811 062 050 161 048 695 824
78243 588 458 662 895 602 394 415 444 860 012 292 079 (2000) 011 -184 125 280 298 (2000) 472 080 313 760 852 883 501 010 (4000) 921
74743 121 801 (2000) 308 453 860 384 (2000) 814 476 410 500 799 912 497 930 840 441 361 577 985 304 742 822 003 95? 618 866 336
75632 595 129 (2000) 990 779 937 499 852 838 699 863 393 448 550 767 552 788 830 229
76417 187 353 964 358 952 816 498 686 996 733 337 429 693 757 818 186 029 978 048 307 961 530
7756S 480 584 873 940 (2000) 153 132 269 OH 840 813 853 017 008 783 621 659 859 866 440 117 78370 831" 467 313 424 662 097 937 275 726 479 436 095 591 354 967 (2000) 386 820 893 376 632 610 043
79104 180 412 116 903 160 141 -133 389 640 916 166 479 456 487 724 948 652 351
80379 701 877 992 (2000) 279 841 438 154 247 051 (2000) 067 454 (382 256 779 806 530 920 081 084 086 (2000) 924
81607 718 629 388 303 (2000) 130 (19.000) 380 188 309 742 776 880 043 779 849 625 151 239 623 019 924	'
82182 765 726 521 585 437 334 907 180 205 (2000) 264 814 635 (2000) 411 418 852 191 780 904 030 349 433 031 119 690 (2000) 0(37 799 849 420 83575 303 502 799 ( 2000) 308 018 830 625 039 773 409 419 926 439 393 544 4(38 051 751 (2000) 521 199 529 424 980
84553 174 741 291 819 160 811 140 038 -445 190 961 549 105 963 871 542 215 .2000) 318 044 764 264 512 3(36 583 771 9(30 515 92(3 788
85732 756 70(3 521 (2000) 637 055 035 (4000) 854 223 309 301 130 276 1(37 500 -103 490 881 103 069 295 285 424 334
86984 197 454 621 013 228 828 K48 845 945 440 433 262 (2000) 090 732 834 959 379 378 72V 709 208 897 340 747 743 844 458 142
87676 291 174 966 092 599 310 732 059 (2000) 982 571 629 208 873 326 555 433 171 395 221 828 558 224 646 841 (2000)
88997 770 058 973 144 561 886 876 678 242 063 555 832 383 311 416 668 556
89555 531 101 623 460 588 570 657 302 455 374 081 457 894 624 610
90363 109 745 582 566 594 379 691 973 256 495 232 867 ' 2000)
91880 870 862 348 669 116 591 040 614 138
655	738 039 029 986 175 219 239 657 298 987 75»
92347 137 747 782 740 243 220 (2000) 787 000 982 894 938 541 385 249 872 059 847 (2000) 469 979 849 887 161 023 200
93413 411 313 092 520 314 500 937 358 443 829 407 1.33 056 258 300 304 043 (2000) 446 468 565 019 082 387 '423
94290 263 489 133 178 289 718 440 170 54-1 099 930 ( 2000) 001 565 210 606 530 895 806 997 022 088 967 803 368 539 616 251 420 041 044 873 333 236
95263 356 862 307 367 232 431 607 683 04(S 491 522 841 901 017 262 416 517 947 217
9(5934 891 312 233 371 757 182 573 356 175 241 а31 737 438
97299 993 944 595 424 005 559 358 953 174 S60 081 081 539 144 508 746 285 384 422 421 330
656	594 243 833 671 755 923 318
98975 804 672 604 354 343 292. 237 025 49o 083 181 214 695 729.414 027 176 848 266 527 624 393'
99190 101 664 528 453 095 919 961 204 891 1 (2000) 980 047 (2000) 419 284 206 165 4613-171 708 ■220 632.003 058 137 411
100138 737 429 024 409 649 337 105 186 382 .582 (4000) 665 931 904 295 546 270 574 804 102 502 821 784 395 214 625 932 (2000)
101022 915 336 196 483 098 054 035 884 813 ' 733 599 872 675 000 427
102874 136 551 400 (2000) 801 206 23(3 613 (2000) 368 811 (2C00) (337 (200) 829 770 290 260 004.327 724 325 561 3"5 407 142 755 896
103889 857 330 474 743 505 609 988 ft53 409 200 821 718 023 928 429 051 099 (2000) 800 071 321 498 030
104183 027 777 (2000) 670 590 (2000) 591 (2000) 302 (2000) 298 (565 113 243 372 230 710 154 713 (2000) 216 731 032 379 530 828 391
105917 541 930 720 810 284 223 319 253 214 001 313 557 148 872 947 100 105' 960 162 598 495 106115 779 609 974 929 077 224 901 079 26(5 529 798 160 033 948 599 763 21(3 527 ( 2000) 98(5 899 240 264 118 800 201 588 .
107916 672 093 936 025 924 816 527 611 748 515 056 244 786 (2000) 419 517 207 122 338
108250 626 003 876 163 729 716 (2000) 640 462 727 703 291 772 840 581 386 854 . . 109052 872 330 (2000) 111 921 788 352 80-1 057 059 747 317 808 051 831 087 934 706 639 318 487 045 601 337
110108 401 369 046 408 082 696 112 930 010 635 710 290 368 148 708
Blago je dobro
ako Izpolni «vojo svrho. Da to store
î5&
je znano. Morajo pa to biti tudi prave tablete v origt« notnem zavoju z rdečo zaščitno etiketo In znamko M. L. Б.

26
111954 904 089 (2000) 942 220 363 750 413 590 602 670 362 037 099 680 262 002 986 829 168 111
112509 105 135 834 484 327 872 081 504 807 364 880 229 171 8(38 271 624
113757 871 237 819 184 400 586 416 404 899 961 461 304 871 391 385 719 857 437 142 151 176 996 387 (2000) 681 028 (2000) 340 127 380
114231 572 886 310 159 213 350 413 736 725 988 672 559 341 002 270 (2000) 633 780 837 029 357 321 792 692 023
115790 686 800 830 206 783 161 217 959 593 911 186 545 907 371 813 821 956 013 011 166
116336 126 136 869 306 581 (2000) 444 280 514 391 162 307 735 059 087 108 781 518 341 825 117943 629 564 392 910 723 702 621 (2000) 200 842 460 646 908 549 701 500 054 131 879 812 748 021 019 785
118360 126 970 548 113 637 103 (2000) 184 968 726 757 70-1 109 293 736 999 691 211 862 678 237 706 198
119379 653 291 555 261 496 678 624 943 556 001 416 1(50. 318 048 771 (2000) 521
120409 OSO 560 490 189 767 206 578 197 414 731 886 748 203 029 308
121188 622 760 412 140 355 314 480 788 65R (2000) 657 577 767 430 691 276 811 717 837 (2000) 745 888 059 320 503 517 021 074 985 981
122613 645 461 937 217 829 (2000) 143 492 271 930 101 (2000) 600 983 424 (2000) 542 947 826 633 125 849 429 207 432 174 133 449 923
123378 888 535 155 817 595 (2000) 737 877 513 017 445 422 852 154 428 001 795 253 (580 913 494
124623 073 140 (2000) 457 891 000 849 58-1 •120 (359 450 503 938 949 216 649 020 766 922 860
Naznanila
Zdruienjc jugoslovanskih inžrnerjev in (irfct-leklovj sekcija Ljubljana, vabi na članski sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 27. maja, ob 20. uri v družabnem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu bo podrobna razprava o programu letošnje glavne skupščine v Zagrebu. Do tega dne naj vsakdo rlefinitlvno prijavi prvemu tajniku svojo udeležbo ter navede še sledeče podatke: Imena sopotujočUi rodbinskih članov, da-li naj se mu preskrbi stanovanje in za koliko oseb, koliko vstopnic hočo za predstavo v narodnem gledališču in ako so bo udeležil izleta na Plitvička jezera.
Obfni sbnr Nar. žel. glasb, društva •Sloga* so vrši v soboto 28. t. m. ob 3 popoldne v društvenih prostorih Ljubljanski dvor.
"Poizvedovanja
Zatekel se je mlad >DoberniaiK, ki čujo na ime Rizvaju. Odda naj se proli primerni nagradi Sv. Petra cesta 28.
Ure, verižice, obeski, uhani itd.
so vedno najlepša
birmanska darila,
ki jih dobite najccneje pri tvrdki
LU D. ČERNE — LJUBLJANA,
Sven Elvestad:
41
Mož, ki ie oropal mesto.
Lah ga je nekaj časa prezirljivo gledal in nato skomizgnil z rameni. Potem se je obrnil k pristavit. »Je li obetano iznenadenje?« je vprašal zasmehljivo.
»Zdi se, da ni ostalo brez učinka,« je odvrnil pristav.
»Nedvomno; če je bîl vaš namen, iznenaditi me, moram reči, da ste ga popolnoma dosegli.«
»Ali poznate moža?«
»Da.«
»Kako se piše?«	. ;
»Thollon, Karel Thollon.«
»Ali je vaš tovariš?«
Izraz nepopisljivega prezira je huŠknil preko Laliovega obraza. »Ne,« je odvrnil, in poudarjal besedo, kakor bi hotel reči, da ne more biti nič bolj krivega, ko taka misel.
»Kdo pa je potem?«
Ali še lega niste odkrili?" je vprašal Lah.
Ne.«
Je najneumnejši človek v vsej Evropi.«
To ni pojasnilo. Saj ga poznate. Biti mora vendar v določenem razmerju nasproti vam in vašim tovarišem?«
»Da, v istem razmerju, kakor sluga nasproti svojemu gospodu.«
»Tako tako, zanimiva tolpa ima torej tudi lastno služabništvo.«
»Glavarjev sluga je,« je rekel Lah čmerno.
Thollon se je zdrznil in očitajoče pogledal Laha.
Pristav se je obrnil v Thollonu. ?Je li resnica?« je vprašal.
Thollon je globoko in naporno vzdilmil. »Da,« je odvrnil.
»Kako se imenuje vaš gospod?«
Lah se je hotel vmešati v pogovor, toda pristav mu je zabranil.
»Kako se imenuje vaš gospod?^ je ponovil vprašanje.
Sluga je sklonil glavo in zašepetal neko ime, vendar tako nerazločno, da je moral pristav vprašati v tretje.
Raspail,« je dejal sluga končno.
Prisotni so se iznenadili, pričakovali so drago
ime.
»Ali vas je poslal gospod, daJn kradli?«
Sluga je žalostno zmajal z glavo. Njegova raz-draženost je očividno rastla; bil jè bolj in bolj nemiren in v zadregi je bobnal s prsti po mizi pred seboj.
»Kdo vam je ukazal krasti?c
»Nihče.«
»Zakaj ste pa vendar kradli?«
»Ker, nisem imel denarja,«
»Ali nima vaš gospod nič denarja?
O da, dosti!«
: Potem bi ga mogli dobiti vendar pri njem?
Ne,« je odvrnil sluga, ni bilo mogoče?«
Zakaj ne?«
: Ker me je gospod zapustil.
Tako. Kje stanujete?«
V hotelu Malmo v pristanišču.;:
Pristav jo zapisal ime na listič in ga izročil najbližjemu uradniku, ki je z njim takoj izginil.
Kako dolgo je že tega, kar vas je gospod zapustil?«
»Tri dni.«
Policijski načelnik je prikimal in poškilil proti Asbjornu Kragu. Ves začuden ie videl, da Krag napeto opazuje, kako giblje neumni sluga s prsti.
Nenadoma se je tudi oglasil. »Stoji« je kliknil. ^Sleparja se pogovarjata med sabo.< . —_
Asbjoiji Krag je vstal, odšel mirno k Thollonu in ga stresel za ramena. »Govorite na dve strani, kaj ne?« je dejal.
Za drobec sekunde se je zabliskalo v očeh sicer tako topoglavega moža nekaj razumnega, hiter, čuječ pogled. Toda takoj nato je zmajal nerazumno z glavo, dolnja čeljust se mu je povesila kakor navadno pri norcih, ki hočejo napeto premišljevati. Če se je ta mož v resnici hlinil — in Krag se je nagibal k domnevi, da je tako — potem se je hlinil v resnici izbomo in na način, ki mu detektiv ni vedel para.
Pristav je vstal s svojega prostora in radovedno pogledal gospoda Thollona in Kraga. Prosil je za pojasnilo. In Krag mu je rekel na tiho: »Sumim, da gre za lepo komedijo. Dočim ste zasliševali moža, ki se imenuje Thollon, sem zasledoval z očmi njegovo igro s prsti.<
Da, mož je očividno zelo razburjen,« je dejal pristav.
»Oglejte si tega velikana, krepkega človeka, njegove zdrave, mirne, tope oči. — Mar res verjamete, da bi mogel biti tak človek živčno bolan ?<
; Morda res ne. Kaj je z njegovimi prsti?': Med pogovorom je več minut neprestano gibal z njimi na način, ki je razodeval, da je govoril z Lahom.«
A tako.., ali je Lah odgovarjal?«
Kolikor sem mogel videti, ne.
No potem se pač pravzaprav nista razgovarjala.*-
»Ne, zdi se samo, da je Lahu le nekaj sporočil.«
»Ali ste morda razumeli, kaj mu je povedal?«
»Severia ne.«
»Zakaj seveda?« Ker bi v tem slučaju pustil Tliollona nemoteno dalje govoriti. Mislim, da smo napravili pogfešek.«
»Kakšen pogrešek?«
»Da smo soočili oba zločinca.«	,
II9=III=>
F	s
sš
TO
r»	•
£	4
O
0	—
n
1	p
s	®
to O	«
rr r*	O
^ «1	^ o- g-
n>
.. .	3 £- «
p K"	O
_ O
& u	s?
Og	p
F в	I
< J	M
« 3	r
S	N
U1 ÛJ	<
oo r	•
O??
Ç* TJ "t
i <*
0	»
P* B S r<
■ 4
p C
5 сл
2. 71 ~ °
■a «
1	2
u —
2	n S. o
Ui 2!
e
M To.
o	o
3
S)	o
n	3
2.
? I
ŠTST
<	e
2-	S.
o»	ûi'
a
00 _ »
s-*-
B.
O ?
s 1
o
oo «
0	p,
P s
K
1	5.
g s
O. N N
D f < <
111 = 111 =
SPECI J Al № MEHANIČNA DELAVNICA množevaln
vseh pisalnih, računskih, kopirnih, raz' | fin RliniAl L]UBL|ANA, Sel»nbur-alnlh strolev in blagajn po konkurenčni ceni LU1F. ЏЛКЛЧИШ. gova ul. O/I Telefon št. 980
MALI OGLASI
I Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
INajmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.

Agilnega
ZASTOPNIKA
za prodajo drv, premoga in oglja iščemo za takoj.
Cenj. ponudbo nar upravo lista pod: »Agilen« 4083.
STROJNIK
trezen, k lokomobili, iz-nčen strojnega obrata, z dobrimi spričevali, ki je vešč pri večjem podjetju, gatru itd. električne napeljave, montaže, se iakoj sprejme po dogovoru. Stanovanje in kurjava prosto. - (Pijanec izključen!) FRAN MARTINEC, Ljubljana, Prule Si. 8.
Večja zavarovalna družba sprejme za Ljubljano
akviziterje in zastopnike
za življenski oddelek proti visoki proviziji. - Ponudbe upravi lista pod: »Eksistenca« št. 3888.
ZASTOPNIKE
га prodajo množinskega predmeta sprejme Generalno zastopstvo VOLU-TIN - KOČEVJE.
ISče se stavbeni in strojni
KLJUČAVNIČAR
r vsemi zadostnimi spričevali, ki je zmožen voditi obrt, star 50—60 let, brez otrok, samcc, a trezen in delaven. Dopisi na upravo lista pod značko: »Vodstvo delavnice« 4070
Bukove
remeSjne
110X110 mm, 3.80 m dolge, absolutno I. razred, ostrorobne, 600 komadov kupi tt. AL. NEUDAUER (izvoz lesa), Gor. Radgona
Prodaja košnje
i I. KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na Vnebohod 26. maja t. 1. svojo travo za obe letošnji koinji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovam kozolcu v Spodnji Šiški.
Radi selitve prodam po nizki ceni skoraj novo,
komplet, spalnico in kuhinjsko opravo.
Naslov v upravi: št, 4082.
Pouk na daljavo
(Fernstudicn) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Liège — Belgija. Prospekti 10 D.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Lepo posestvo
blizu vasi, prodam zaradi preselitve. Poizve se v upravi lista pod št. 4061.
UIČA dve leti stara, v niOH ljubljanski okolici, obstoječa iz 2 sob. kuhinje, shrambe in vrta (500 ms) ceno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: Solnčna lega štev. 4073.
POZOR ! Kmetovalci, izvozčki in lastniki konj.
V četrtek, na praznik Vnebohoda, 26. maja, od 10. ure naprej se bo od-daiala v najem letošnja DflP- KOŠNJA TRAVE na
Dolr.ičarjevern posestvu v Šmartnem ob Savi. - Sestanek ob 10 dopoldne istega dne na domu v Šmartnem. _4009
I Г«П luščen GRAH LLlill, in FIŽOL za
kuho nudi po izredno nizki ceni
Sever in Komp.
LJUBLJANA.
DRVA
PREMOG in OGLJE dobavlja solid in najcenejc Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon št. 2059.
Mesarji-gostilničarji!
Oddam takoj PSE-mladi-če, dobre čuvaje, težke in visoke rasti. - Naslov v upravi lista pod šifro: »Bernardinec« 3929.
Sprejmo se gospodične ali gospodje na dobro
DOMAČO HRANO
1. junija v sredini mesta.
Naslov v upravi: št. 4074.
Tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24 nudi naleeneje vse vrste pšenlčno moko ln druge
mlevske izdelke, jahlevelte cenik !
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
OSLE za kose
prave bergamaške - dobite pri SEVER &. Komp., Ljubljana.	3930
SfnlOCarii" Dvokolesa „nUiClIll JI v ceni zelo padla. Rneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta <t.
UGODNA PRILIKA.
AleSana trgovina, dobro idoča, v lepem industrij, kraju, zraven železnice, pripr. za samsko osebo, se radi izselitve proda proti takojšnjemu plačilu Ponudbe na upravo pod: »Lepa eksistcnca« 4041.
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poce-ni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4.
ČČ. gg■ ŽUPNIKI!
Vsa pozlatarska, cerkvena in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obilna naročila se priporočam cenj. župniščem. — Umetne slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039
KOLESARJI!
Znižane cene. Oglelte si zalogo dvokolee na)flne]šega tipa Tribuna, Rekord, Schamplon, Stvria, Blankl. Fafor, Perla, Diamant že od Din 1300--napre). Fneumatlka Dunlop, Michelin. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
/ПИИШГ r. ». L. ijuDljana
Tovarna dvokolee m otroâk vozičkov.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4.
POPRMILA Mehanik M LEGAT
epecijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Telefon int. 434.
Damski slamniki
se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale.
EIIIElliEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med na-
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
šim ljud tvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
IU5IH=lll=lll=IIIHIII=lli=IIISIII5lil=lll=lll=lll
ffe
samo cenil,
temveč tudi kakoUDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Hniigoueztlfca K. t. D., Ertalnica In toornlca po-sloonih knjfg o Ljubljani, Kopltarjeoa rilca Iten. 6/11.
noffîuice. тшатсе,
Ш■■Ча ^éhkiwhWM-»mt» »lio^
Prvovrstna dalmatinska vina fe
se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin
Bonačič & Bakovič Split — Maribor
Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7
D. C. 1. Irovellers' cheqnes
Potovalni čeki Banca commerciale italiana
v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.
Tvrdka POK nasl.
Mirho Bogata}
Ljubljano, Stari trg 14
naznanja cenjenemu občinstvu, da
V otvori 1, junija
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča.
Cene zmerne!	Postrežba točna!
I sto tam se bodo sprejemali klobuki v popravilo.
Ne zamenjajte naše stare firme
W0RSCHE & PREAC, MARIBOR
samo Gosposka ulica 8
Tam kjer visi
K
K SOLNCU
»c
se vam priporoča po najnižjih brezkonkurenčnlh cenah sukno za obleke, kakor vsakovrstno manufakturno blago ter tkanine za perilo in lepe
NOVOSTI Z® ВШМО!
Zahvala.
Ob smrti našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
dr. Antona kremžarja
smo prejeli toliko izrazov sožalja in sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se pocdincem. Dovoljujemo si tedaj izreči tem potem svojo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izkazali v teh težkih trenutkih svojo naklonjenost. Posebno se zahvaljujemo zastopnikom oblastev in uradov, predvsem g. velikemu županu ljublj. oblasti, prvemu drž. pravdniku g. dr. Ogoreutzu, podpredsedniku viš. dež. sodišča g. dr. Rogini, častiti duhovščini in na. dalje vsem drž. pravdnikom iz Ljubljane in drugje, častiti sestri predstojnici žen. kazn. iz Begunj in vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za prekrasne vence, ki sta jih poklonila viš. drž, pravdništvo in pa viš. dež. sodišče.
Ljubljana, dne 24. maja 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materljalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PH0NIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubljani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
NAZNANILO !
Ker sem prevzela
strojno pletenje, Pred škofijo 1
se tem potom dosedanjim, kakor tudi novim delodajalcem oziroma odjemalcem toplo priporočam. Izdelujejo se popolnoma vsa v to obrt spadajoča dela solidno in točno.
Evgenija Bonač.
ЛВВНИВШИ9НИ9ЕШВ1!
Srbohrvatsho-
siovensSil slovar
Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Liubljani.
штшмшшмшшшш^штшш:
Zobni atelje
itudoSf Rmtfo
PTUJ
vsled od potovanja zaprt od 25. maja do 10. junija.
Veleianifiilu
je ilustrirani, popularni »Radio«-časopis
„Radioweli
(bakrotisk).
M
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioverlag, Wien i.,
Pestalozzigasse 6/14.
Zahvala
Vsem, ki so se kakorkoli zanimali za našo pokojno sestro ozir. teto in svakinjo, gospodično
Terezijo Тегбшк
ob njenej bolezni, ki so umrlo obdarili s cvetjem in venci ter jo spremili na zadnej poti, njim vsem — iskrena zahvala! Posebna hvala bodi čč. gg. p. frančiškanom za dvakratni obisk bolnice in za dvakratno podelitev sv. popotnice, bolniški sestri pa za skrajno potrpežljivo, docela vzorno oskrbovanje pokojnice. Bog plačaj vsem vsel V Ljubljani, 25. maja 1927.
DR. IVAN TERTNIK
profesor v p., brat.
Za Jugoslovansko tiskarno » Liublianl: Karal C•&.
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Uradnik: Frane Ter«ptfl«».