Prah — Cena Z.- h
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir
U rednistvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica SL. 6. Telefon St 31-22. 31-23 31-24.
Rokopis) se ne vračajo
Leto XXIV., žt. zbg	gSS«?tTblg">l1_Ljubljana, fetrtefc g. novembru
jprjvuist«. >.|iil)l|aiu ru<xuuitm aUo 1
Teleta « U-22 M-23 51-24
tnser»uu jOOelek ciudim^ul. fucaaiieva ali
3 i - 1 tletoo a. » 41-26 t»odr užtucs »ovc ucsu> ' lubliansks cesta 4. tzkiiučnc siMupsrvt. o> ><las* a lalijt r
nozemsTvo UPI \ vil L AN t
-ia l mu ui •_|ut)i tonski 3ofc.raitiht or poštni, čekovnem ca vodo ta. 17./49. a jsojc teran lta'i!e "»ervizir tjmo Cor? Post Mo ii
Materlalschladit bei Aachen hat an Wncht
etwas nachgelassen
Schwer getroffen USA-Bataillone biieben mit der Masse liegen — Feind lief sich in erbitterten Orlskampfen fest — In Lothringen dauern die Abwehrkampfe an — Kraftvolle deutsche Gegenangriffe unterbrachen vvestlich Basel die riick-uartigen Verbindungen des vorgestosse nen Feindes — Schvveres deutsche« Fern-feuer jetzt auch auf dem Grossraum von L>httich
Aos dem Fiihrerhauptquartier, 22. Nov.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Die Besatzung unseres Maas-Briicken-kopfes siidostlich Helmond behauptete sich auch gestern gegen zahlreiche engilsehe Angriffe.
Die Materialsohlacht bei Aachen hat nach den sch\veren Kampfen der letzten Tage etvvas an VVucht nachgelassen. Bei Geiieiikiichen wurden die angreifenden amerikanisehen Bataillone wiederum von unserem Abtvchrfeuer so schvver getroffen, dass sie mit der Masse liegen biieben. Im Kampfranm von Eschweiler lief sich der Feind in erbitterten Ortskampfen fest. Im ganzen kostete ihn gestern der vergebliche Versuch, unssere Frcnt zu durchstossen, nac-h bisher vorliegenden Meldungen wie-deruni 40 Panzer.
In Lothringen dauern die Abvvehrkam-pfe an. Ihre Schwerpunkte liegen in der Stadt Metz, ostlich des Bischvvaldes und im Raum ostlich Saarburg. In den VVestvoge-sen besehrankte sich der Feind auf einige ortliehe Angriffe.
In Belfort. um das seit gestern Vormit-tsg heftig gekarnpft w:rd, verniclitete die Besatzung 21 Panzer des Gegners. Kraftvolle Gegenangriffe unserer Eingreif-verbiinde unterbrach westlich Basel die riickvvartigen Verbindungen des auf den Rhein vorgestosse nen Feindes. Insge-sanit vvurden Im Kampfranm siidiich des Rhei n-Marne-Kanals bis zur Schvveizer Grenze 51 feindliche Panzer abgeschossen.
Schvveres deutsches Fernfener liegt vvel-terhin auf Antvverpen und neuerilings auch auf dem Grossraum von Liittich. Der Be-sehuss von London halt an.
An der adriatisohen Kuste brachte der erste Angriffstag der 8. britisehen Armee trota stark"ten MateriaJeinsatzes hohe Verluste, aber nur geringen Geland egevvi nn in
j einem ortlich begrenzten Abschnltt. Im italienisch-franzdsischen Grenzgebiet vvurden im Raum von Cuneo feindliche Ban-den zerschlagen, zahlreiche Waffen und die Masse des feindlichen Fuhrparks erbeutet.
In Siidungarn scheiterten alle Versuche der Sowjets, ihre Briickenkopfe bei Apa-tin und Batina zu ervveitern.
Zvvischen Budapest und dem Matra-Ge-birge vereitelten unsere Truppen den mit starken Panzer- und Infanterlekraften er-strebten bolschevvistischen Durchbruch. Angriffe der Sovvjets gegen die Stadt Miskolc wurden zerschlagen. Ungarisehe Verbande drangten nordostlich Tokai den Feind in seinem Theiss-Briickenkopf zusammen.
Im Raum von Ungvar biieben starke Angriffe der Bolschevvisten nach geringfiigi-gem Gelandegevvinn liegen.
Im Frontbogen sudostlich Libau zerbrach auch gestern der Ansturm von vler sowje-tisehen Armeen an dem heldenhaften Wi-derstand und den Gegenschlagen unserer Divisionen.
Im Siidtei! der Halbinsel Sworbe steht unsere Besatzung erneut in schvverem Kampf mit iibcrlegenen Feind. Unsere See-streitkrafte brachten durch ihr zusammen-gefasstes Feuer den Heeresverbanden Ent-lastung.
Ostlich der Halbinsel versenkten Minen-sueh- und Vorpostenboote ein sowjetisches Minensuchboot, schossen ein Schnellboot in Brand und beschadigten ein Kanonenboot so schvver, dass es strandete.
Anglo-amerikanische Terrorbomber fiihr-ten am Tage und in der Nacht Angriffe gegen Norchvest-, West-, Siidvvest- und Mitteldeutschland. In einigen Stadten ent-standen Schaden in Wohngebieten und Personenverluste. Luftverteidigungskr&fte schossen trotz schwieriger Wetterlage 82 feindliche Flugzeuge, darunter 61 vlermo-torige Bomber, ab.
mitm
ifgfiake bitke pri Aachnu
je nekoliko popustila
Močno zfeiti ameriški bataljoni n'so mo gli več napadati — Sovražnik je obtičal v ogorčenih krajevnih bojih — V Loreni se nadaljujejo obrambni boji — Z močnimi protinapadi so Nemci zapadno od Bazla preidnili prodrlemu sovražniku zvezo z zaledjem — Težak nemški dal j nostrelni ogenj sedaj tudi nad velepod-
ročjem Liega
močnejši uporabi gradiva velike izgube, toda dosegla je le majhno ozemeljsko pridobitev v nekem krajevno omejenem odseku.
Fuhrerjev glavni stan, 22. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Posadka našega predir.ostja ob Maasi, južnovzhodno od Ilelmonua je tudi včeraj vzdržala kljub številnim angleškim napadom.
Silovitost materijalne bitke pri Aacbnu je po težkih bojih v poslednjih dneh nekoliko popustila. Pri Geilenkirchnu je naš obrambni ogenj tako težko zadel napadajoče ameriške bataljone, da glavnina teh čet ni mogla več napadati. Na bojišču pri Eschvveilerju je obtičal sovražnik v ogorčenih kra jevnih bojih. Vseh je izgubil včeraj pri brezuspešnem poizkusu, da bi prebil naše bojišče, po dosedanjih poročilih zopet 40 oklopnikov.
V	Loreni se nadaljujejo obrambni boji. Težišča so v mestu Metzu, vzhodno od BischwaJda in na področju vzhodno od Saarburga. v zapadnih Vcgezih se je omejeval sovražnik na krajevne napade.
V	Belfortu, za katerega se od včeraj dopoldne silno borimo, je uničila posadka ZI nasprotnikovih oklopnikov. Naši oddelki so z močnimi protinapadi pretrgali zapadno od Basi a sovražniku, ki je prodrl do Rena, zveze z zaledjem. Skupno smo uničili na bojišču južno od prekopa Ren—Mama do švicarske meje 31 sovražnikovih oklopnikov.
Z claljnometnimi izstrelki smo nadalje močno obstreljevali Anvers in tudi vele-področje Liega. Tudi London nadalje obstreljujemo.
Ob jadranski obali je utrpela britanska 8. armada prvega dne napada, kljub naj-
Ta ucher bel der Kriegsmarine
Zu der Besatzung der deutschen Kriegs-schiffe gehoren auch ausgebildete Tau-cher. Klešne Unterwasserschaden werden von ihn en behoben. — Ein Taucher vvird
Pir seme TTntenvasserarbeit »kiar gemacht«
Foto Kratochwill/Atlantic
Potapljači pri vojni mornarici
K posadki vsake nemške večje vojne ladje spadajo tudi izučeni potapljači. Majhne okvare pod vodno gladino popravljajo potekar na morju. — Potapljač se odpravlja na delo.
Na italijansko - francoskem obmejnem ozemlju smo na področju Cunea razbili sovražnikove tolpe ter zaplenili števlno orožje in večino sovražnikovega voznega parka.
V	južni Madžarski so se izjalovili vsi sovjetski poizkusi, da bi razširili svoja predmestja pri Apatinu in Batini.
Med Budimpešto in gorovjem Matra so preprečile naše čete nameravani boljševiški prodor, ki je bil izveden z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Razbili smo sovjetske napade proti mestu Miskolcz. Madžarski oddelki so stisnili severnovzhodno od Tokaja sovražnika na njegovem predmostju ob Tisi.
Na področju Užhoroda so se po majhnem napredovanju zrušili boljševiški napadi.
V	loku bojišča južnovzhodno od Liepaje se je tudi včeraj zrušil naval štirih sovjetskih armad ob junaškem odporu in proti-udarcih naših divizij.
Na južnem delu polotoka Sorvemaa je naša posadka ponovno v težkem boju z nadmočnim sovražnikom. Naše pomorske sile so z osredotočenim ognjem razbremenile oddelek vojske.
Vzhodno od polotoka so potopili mino-iskalci in predstražni čolni sovjetski mno-iskalec, zažgali tezi bojni čoln in tako težko poškodovali en topniški čoln, da je nasedel.
Angloameriški teroristični bombn ki so podnevi in ponoči napadli severnozapadno, zapadno, južnozapadno in srednjo Nemčijo. V nekaterih mestih je nastala škoda v stanovanjskih predelih in izgube med prebivalstvom. Protiletalske obrambne sile so sestrelile kljub slabemu vremenu 82 sovražnikovih letal, med njuni 61 štirimotor-nih bombnikov.
Neuspela konferenca
Madrid, 20. nov. Kakor javlja agencija EFE iz Washmgtona, na mednarodni gospodarski konferenci v Ryo (USA) niso dosegli nikakih stvarnih uspehov. Na konferenci je sodelovalo 52 <kžel, med njimi tudi Španija. Predvsem so ugotovili le ameriiko stališče glede bodočih mednarodnih gospodarskih odnoša;ev. Tako so med ostalim izjavili, da se bo ohranila zlata podlaga ter da hočejo biti Zedinjene države po vojni prvai sila v svetovnem pomorskem prometu.
Čikaški letalski dogovor
Amsterdam, 21 nov. Kakor ob av'ja agencija Reuter Iz Chicaga. so pristale Z edin jene države, Velika Britanija ;n Kanadi v nedeljo na kompromisn' predlog za bodoči civilni letalski promet, ki določa »svobodno konkurenco«. Po tem načrtu lahko vsak narod, ki je podpisal ta dogovor, ustanovi in ima letalske proge v notranjosti svojega področja, kl je pristopil k temu dogovoru Na pod'ag^ tega dogovora ne morejo v nobeni drži vi imeti , 'zključne pravice domače družbe za letalsk' promet. Dežele, k' same »manj uspešno delujejo v letalskem prometu««, bodo dob le del cfob;čka od prometa, ki se bo vršil na njihovem ozemlju.
Prihodnja zavezniška konferenca spet v Moskvi?
Bern, 22. nov. »Exchange Telegr?ph« javlja iz Moskve, da izjavljajo v tamkaj*"jih političnih vojaških krogih, da se Stalin spričo bližnje velnike sovjetske ofenzive ne bo mogel sestati s Churchillom in Roose-veltom kje drugje kot v Moskvi.
Kaos v Belgiji
Ronmiisti slrahujejo vlado in efevladti)e|o ufico — Pfertot bi se rad oprl na angloamerižke bajonete
Ženeva, 22. nov. Ko se je morala Pierioto-va vlada udati pritisku ulice in znova dovoliti demonstrae je boljševrškega podtalnega pokreta, eo se razmere v Belgiji še bolj poostrile. Moskva še nadalje podp'ra boljševi&e šču-valce pri njihovem delu. Tudi v ponedeljek so se vršile nove demonstracije, pri katerh so vedno znova zahteval ostavko vlade. Kot poroča »Gazette de Lausanne«, eo prevladovale pri demonstracijah povsod sovjetske zastave. Razvoj v Belgiji nI le posledica Picrio-tove zahteve po razorožitvi temveč tudi brezposelnost. Po Reuterjevih vesteh so odprli član podtalnega pokreta kot protest proti razorožitvi vrata jetnišn ce v pokrajinskem mestu Alostu in osvobodil; 500 kaznjencev.
O nesposobnosti Pierlotove vlade, da bi postala gospodar položaja, priča pozkus mi-n strskega predsednka. da bi oprl sivojo avtoriteto na zavezmške bajonete ter priklical vojaške oblasti na pomoč V belgijskem tisku je vzbudila ta napoved vhar ogorčenja Liberalni list »La C te Nouvelle« piše: Ves narod je proti vlad". S tem. da si išče podporo pri britanskih oblasteh, nikakor ni dvignila svojega prestiža Valonski list »Le GauIo.fi« pravi. da morajo b*ti v prmeru. da je britanski general spontano podal svojo zjavo. zavezniki mnenia. da je belgijski notranji položaj izredno resen. Ako pa jih je vlada pozvala k temu, je s tem napravila nepopravljivo in neodpustlj;vo napako.
Boljševiški let »Drapeau Rouge« očita vladi, da se je odpovedala vsej časti in ponižala Belgijo na stopnjo afriške kolon je. »Gazette de Lausanne« se vprašuje, kaj bo dejala Moskva, ako bo oborožena sila intervenirala v nasprotju s svoj:m dosedanjim ravnanjem v Belgiji.
Dogodki v Belgiji kažejo skupno z dogodki v Franciji. Bonomijevr Italiji :n Grčiji vsak dan bolj jasno, da sledi tudi Angloameriča-nom vsepovsod Ie zmeda, ki koncem koncev pospešuje boljševiške akcije. S t ska in brez-pose'nost ter grenka razočaranja spričo ;z-ostanka obljubljene pomoči predstavljajo ugodna tla za boljševiško rovarjenje, ki je edina stvar, g katero so obdarili takozvani »osvobodile « posamezne narode
Amsterdam, 22. nov. Londonski radio poroča dodatno k že javi j enemu sklepu belgijskega odpornega pokreta o odložitvi orožja, da je bila kot dan odda:e določena prihodnja sobota. Vodje odpornega pokreta so objavili v posebnem proglasu, da bodo vs: oni. k ne bi odložil' orožja. ;zključeni iz odpornega pokreta.
Boljševiški teror v Franciji
Bem, 21. nov. V Savojih se boljšev'ški teror vedno bolj razširja. Razen v Thononu in A x les Bainsu so morali tudi v glavnem mestu visokih Savojev, Annecyju, skrajšati po-l-cpjsko uro na čas od 23. do 5. Ta odredba je bla izdana vsled bombnih atentatov, ki so bili izvršen' tam v pos'ednjih dneh.
Naraščanje brezposelnosti v Franciji
Amsterdam, 21. nov. Kakor poroča agencija ReuteT z Parza, je objavil degolistcni delovni minister, da je v Francij5 600.000 brezposelnih.
Ženeva, 21. nov. Londonski list »Econo-misrt« piše, da je Francija mnogo zgubila svoje notranje moč; in da je doslej malo tega pridobila nazaj. Vprašanje je, koliko bo lahko Francija sploh dobla nazaj. Gotovo je. da Francija nikdar ne bo več dosegla hegemonije, ki jo je imela po Versaillesu Ne bo več v položaju, da bi lahko sama n neodvisno sprejemala obveznosti. (Po frazah ob priliki Churchillovega m F^onovega obiska v Parizu bo ta razjasnitev gotovo zelo neprijetno vplivala na marsikaterega De Gaullovega pristaša.)
ItaHp grozi razpad
Bern, 20. nov. Švicarski l?srt »Bund« poroča o separatističnh gibanjih v Italiji. Sardinske demokratične osebnosti so predložile Bonomi-jevi vladi načrt, ki zahteva daljnosežno avtonomijo v uprav' otoka. Rimski listi pišejo, da položaj na Sanfniji ni le težaven, marveč se stalno poslabšuje. Čeprav otok zaradi vojne ni trpel kakor ostali predeli Italije, predstavlja že pomanjkanje pomorske zveze celo z talijanskim polotokom daljnosežno pciitfčno, gospodarsko in socialno vprašanje, ki je povzročilo veliko bedo. Rimsk: rado, ki se prav tako bavi s problemom Sard nije. ki je danes v vsej Italiji aktualen, prpom:nja, da je globoka desorganizacija vidna predvsem na Sardi-nij' in Siciliji, da pa učinkuje to tudi na vse ostale dele, ki so zasedeni po Ang oameriča-nih.
„Osvobo|enxeix" deželam grozi lakta
Bern, 21. nov. Amerška agencija »Associated Pres6« poroča o »čmi in brdni z'ml«. ki čaka po zavemkih »osvobojena« ozemTia. Nizozemski. Grčiji in Srbiji pa preti ce1o lakota. Kakor izjavljajo vvačlvrr'onsfri vladni krogi, obstojajo pre-krbevaine težkeče za rad pomanjkanja la:l jske t on.t že kl jo nu:no potrebujejo z: vo ne namene v Evropi :n r.a Piici-fku. V I ta iji pričakujejo splošno gf^spodar-sko zmešnjavo in politično razrvan.; razmere.
Niti zsie kosajo Američani dsvolj živil
Stockholm, 18. nov. »Wallstreet Journal« napoveduje tudi za primer zmage »daljši čas tegob« še po vojni. Najmanj 5 milijonov moških bo zgubilo svoje službe. Preos-novanje industrije za potrebe v miru bo zelo počasno, ker bodo polovico gradiva še nadalje uporabljali za oboroževalne namene. Mnogo življenjskih potrebščin, predvsem \ sladkorja in masla, ne bo dovolj na razpolago in jih bodo morali še dalje časa racio-nlratl. Slično bo tudi pomanjkanje mesa, maščob in mlekarskih 'zdelkov. Prav tako bodo dolgo časa raclonlranf čevlji in obleka.
Ker Američani po vojrft sami ne bodo imeli pičesar, je tem bolj omembe vredna
nesramnost ameriških obljub, s katero obetajo velikopotezno podpiranje tako zvanih »osvobojenih ozemelj«.
Draginja v Ameriki
Madrid, 21. nov. Po ugotovitvah ameriških delavskih »druženj so se zvršali življenjski stroški v Zedinjenih državah od leta 1941. za 44 odstotkov	1
Obupen gospodarski položaj Anglije
ženeva, 21. nov. V zvezi s kampanjo v Zedinjenih državah proti nadaljnjim pošiljkam Angliji po zakonu o najemu in posojilu je Izjavil angleški zastopn'k oskrbovalnega ministrstva v New Torku, Ben Smith, v javnem govoru, da je izdala Anglija doslej za vojno 25 milijard funtov šterlingov. Pri tem se je zmanjšala angleška zunanja trgovina za 30% od pričetka vojne. Anglija je porabila vse svoje prihranke in potrebuje 50% več izvoza kakor pred vonjo. Kakor javlja »Daily Herald«, je označil Smith delovanje ameriških izvoznikov, ki hočejo onemogočiti angleški izvoz, kot zaroto proti ameriškim interesom. Anglija je kupila pred vojno od Američanov skoro četrtino njihovega celotnega izvoza in sedaj, ko je v položaju, da mora čim več izvažati, bi lahko Zedinjene države sedaj v večji meri uvažale iz Anglije.
Svarilo pred židovšklen prostozManrstvosn
Praga. 21. nov. »Nedelni Češke Slovo« označuje primer Finske, kot svarilo pred židovskim prostoz^iarstvom. Z dov je bi o v Finski samo 0,2% celotnega prebivalstva, vendar so uspešno spletkarili proti finski svobod ti dosegli, da je bil finski narod žrtvovan boljševiškim Židom. Švicarski »Izraelit-ski svetovni Ist« je h val ;1 Maimerhema, da dobro postopa z Židi na Finskem Kasneje so ugotovili, da je bil Mannerheim sem prosto-z;ctar, da je kot tak tud; priče! sivojo poli-t;čno kariero m da se je že prej tajno dogovarjal z Moskvo. Nadaljnji pottk f nske zadeve je splošno znan. Finski primer ponovno dokazuje, da je vsako sodelovanje z židov-stvom izdajstvo nad Evropo. Vojno vod:jo židje, ki hočejo unič ti Evropo.
Prebujenje azijskih ^nro&ov
Tokio, 21. nov. Burmanska državni poglavar dr Ba Maw je govoril v Tokiu na nekem velikem zborovanju. Izjavil je. da to. kar se sedaj dogaja v vzhodn AzMi, ni vo na. marveč revouc ja narodov. Naš' sovražniki, je izjavil. se lahko borijo prot Inaši vojski, naši mornaric, in našemu letalstvu, toda noben sovražnik na svetu ne more premagati m;l'jarde ljudi, če vztrajajo v revoluciji z eno voljo in eno misli o. Končno je odvisen zid vojne v Vel k5 vzhodni Aziji od bojnega duha in ne od letal in oklopnikov. Nada1 je je izjsv-l, da slično kakor 1850 vsa moč Britancev ni mogla preprečiti konca francoskega imperija, prav tako v 1. 1945. vsa moč Amerike nc bo mogla prepreč t smrti britanskega imperija m konca ameriškega materializma.
Na Tihem oceanu
Tokio, 20. nov. Kakor javlja agei tija i Domej«, so potopili j.' penski podm >rmški lovci 17. in 18. novembra v vodah vsn« čno od Japonske 6 sovražnih podmornic. 17. novembra so potopili d.v, 18. pa Štiri podmornice. Neke sovražno podmornico je potopil 90-lonski patrolni čoln.
Tokio. 20. nov. Japonska letala so zažgala v zalivu Lejtu neko bojno ladjo laz-reda rW.ichington« ter neki rušilec. Isteg a dne so japonska letala bombardirala sovražne postojanke v Taclobanu in skladišča streliva, v katerih je izbruhnil požar Naslednji dan so Japonci napadli neki konvoj. C izidu tega napada podrobnosti še niso znane.
Teklo, 20. nov. Na otok Lejta so poslali Japonci nove rezerve in velike množine orožja in streliva.
Amsterdam, 20. nov. Britanska poročevalska služba javlja iz Washingtona, da je objav'1 Roosevelt na zadnjem sestanku z novinarji svoj sklep o imenovanju novega poslanika v Cungkingu. Dejal pa je, da privolitve iz črungkinga trenutno še ni. Nadalje je izjavil, da se je v četrtek razgo-varjal s čungkinškim poslanikom o finančnih vprašanjih Ktajske.
V čungking je medtem prispel Donald Nelson s 13 severnoameriškimi Industrijskimi strokovnjaki.
Posledice zaupanja v »zaveznike"
Vsem je še v spominu tragedija poljskih varšavskih borcev, ki so jih »zavezniki« — na čelu z Moskvo — najprej nahujskali na oborožen upor proti Nemcem, nato pa cinično pustili na cedilu. Strašne so bile posledice slepega zaupanja poljskih zape-Ijancev v »zavezniško« pomoč, ki je odpovedala prav tedaj, ko bi jo bili najbolj potreboval! Zgled Varšave je mnogim za-slepljencem po Evropi odprl oči. vendar marsikje že prepozno, tako da izdajstvo »zaveznikov« nad Poljaki ni ostalo osamljen primer. Že po nekaj tednih so mu sledili dogodki na Slovaškem, ki predstavljajo za prizadete tudi pravcato katastrofo zaradi slepega zaupanja v »zavezniško« pomoč.
Čim so pričeli boljševiki napadati v vzhodnih Beskidih, na meji med Poljsko in Slovaško, so si takoj začeli prizadevati, da bi za nemškim bojiščem ustvarili uporniško gibanje, ki naj bi delalo nered v nemškem zaledju na Slovaškem, seveda pod krinko »osvobodilnega« boja. Med Slovaki in Čehi so se našli nekateri elementi, ki jim je bilo to hujskanje dobrodošlo, da bi tudi na Slovaškem — po zgledih od drugod — organizirali uporniško zmedo. Kakor drugod so seveda ti elementi tudi na Slovaškem zasledovali vse prej kakor kake »osvobod lne« cilje. Zalepljeni po njihovi agitaciji in po vara-nju z »bližnjim koncem voine« so se pustili zapeljati v te uporniške akcije tudi nekateri drugače pošteni domačini. Ker pa navzlic vsem naporom le ni bilo še dovolj ljudi na razpolago, da bi se organizilo krdela, kj bi bila sposobna tudi za akcije, so boljševiki — da bi ljudstvo še bolj preslepili — odvrgli s padali tudi nekaj čeških komunističnih agentov, katerim se je pridruži:! o še nekaj agentov-iz Anglije in Amerike. Vodstvo so si kmalu prilastili komunisti. Kakor drugod, je bila tudi na Slovaškem vsa akcija »uporniškega« pokreta v tem. da je začel s sistematičnim teroriziranjem neoboroženega civilnega prebivalstva, dočim se mu ni posrečilo, da bi dvignil slovaško ljudstvo k oboroženemu uporu, še manj seveda, da bi vplival na oskrbovanje nemškega bojišča. Samo najoddalieneiši kraji karpat-skfh dolin so postali prizorišča komunistične strahovlade po že znanih receptih.
In kakšen je bil uspeh tega »uporniškega pokreta«? Nemške čete niso nastopile takoj. Čakale so najprej, da so se uporniki osredotočili v nekaterih predelih. Nato so zajezile uporniško področje in stisnile krdela na ozko ozemlje, dokler niso z večjimi akcijami popolnoma zadušile ves upor. Dne 8. t m. je vrhovno Poveljstvo nemšk;h Oboroženih sil objavilo, da je organizirani uporniški pokref na Slovaškem razbit, pri čemer so uporniška krdela utrpela strašne izgube: 4000 upornikov je obležalo mrtvih, 15.000 pa je bilo ujetih, med njimi tudi general Viest, član londonske begunske vlade, poveljnik tako zvane »češkoslovaške narodne armade« in šef njegovega štaba. V naslednjih dneh pa so nemški oddelki napadli še raztresene ostanke upornikov, jih obkolili in uničili.
Tako je v nekaj tednih popolnoma propadel poskus oboroženega odpora, ki so ga zanetili »zavezniki« na Slovaškem, v ozadju nemškega bojišča. »Zavezniška« propaganda, ki je nekaj časa z vsem po-t vor j enim navdušenjem poročala o »uspehih« uporniškega pokreta na Slovaškem, je naenkrat popolnoma utihnila... Račun je seveda spet plačalo ubogo ljudstvo, ki se je pustilo zapeljati.
Varšavskemu zgledu se je s tem pridruži nov zgled, ki jasno vnovič kaže, kako lahko zavede hujskajoča »zavezniška« agitacija v nepopravljivo nesrečo narod, ki se iz vsega dosedanjega poteka dogodkov ni nič naučil. V obeh primerih gre za tako tragične posledice slepega zaupanja »zaveznikom«, da je v interesu vsakega naroda posebej, če se, dokler je še čas, te slepote obvaruje.
Naš narod ima v tem pogledu že dovolj izkušenj na domačih tleh. vendar je prav. če se tu in tam ozre tudi v daljno in bližnjo okolico, da še bolj spozna nevarnosti, ki bi se jim izpostavil, če bi nasedel takšnim ali oodobnim »zavezniškim« hujskarijam. Zdravi del slovenskega ljudstva, ki je nedvomno v znatna večini se bo po vseh teh izkušnjah in spoznanjih le še bolj oklenil svojega domobranskega pokreta, ki ga varuje pred vsemi takimi in podobnimi zablodami ter ga zanesljivo vodi po poti k rešitvi in okrepitvi.
N©mšfc& b&fišee na zapadu stoji trdno
Berlin, 22. nov. Vojni poročevalec agencije J DNB na zaoadu Alex Schmalfuss poroča:
Razen sunka v Alzac jo, kjer je na najjuž-nejšem odseku zapadnega bojišča uspelo , fnncosk:m oddelkom prodreti ob švicarsk; meji, a so nenvki ukreni proti temu vdoru že v teku, kažejo oetali odseki in celo g'avna težšča nanadov. da nemško bojišče trdno stej'. Nikjer se ni posreč lo Američanom, ki eo jim Britanci preračunano dali prednost, doseči kaj več kot drago in krvavo plačane vdore v nemške postojanke. Preseneti j va koncentracija nemškega topn štva jih je nedvomno presenetila ter j?m prekrižala račune. Prav posebno velike izgube go imeli v zadnjih dneh Američani na boj:šču pri Aachnu Poleg zgub v boj:h so Američani izgubili tudi mnogo ljudi zaradi boezni n ozeblin Mrzlo vreme, .nežni viharji ter dež in led. na katere Američan1 niso bil pripravljeni, eo povzročili znatno popustitev njihovega napadalnega zagona. Pri velkem številu ameriških ujetnikov, pr padajočih 4. amerŠk: oklopniSri diviziji in drugim oddelkom 3. ameriške armade, je poleg tega opaziti naraščajoče ogorčenje spričo rigoroznega postopanja generala Pat-tona, ki poganja svoje ljudi vedno dalje v nemsk' un:čevalni ogenj. Temu generalu večina podrejenih vojakov ne more odpustiti, da je nekoč oklofutal težko ranjenega vojaka
pod pretvezo, da se v bitk; na Sicili ji ni dovolj požrtvovalno bor'L Celo s srečo pri Avranchesu pridobljeni ugled ni mogel izbrisati prosule siciljske zaušn;ce, a brezobzirnost. s katero postopa eedaj, mu bo pri nje-govh vojakih nakopala še večje sovraštvo.
HPreuranfsnaM trditev
Bern, 22. nov. »United Press« poroča, da so dobro obveščeni londonski vojaški opazovalci mnenja, da je trditev, da je zabil Eisenhower zagozdo v glavno nemško obrambno črto ter da napreduje, »preura-njena«. Opazovalci se sklicujejo na napačno presojanje zadnjih bojev. Nemci se vsepovsod žilavo branijo.
Porast nemške proizvodnje
Amsterdam» 21. nov. Agencija Reuter se bavi v obširnem poročilu s sedanjo nemško proizvodnjo premoga. S tem v zvezi pr znava Reuter. da je nemška premogovna proizvodnja v nasprotju e prejšnjo svetovno vojno sedaj narasla To je bik) mogoče vsled velikega števila rudarjev. PoioFIo pravi nadalje, da je bombardiranje rurakega področja manj vplivalo na proizvodnjo, kakor pa so pričakovali.
M®c vere la ilo nevere
V ljubljanskem radiu je v torek govoril g-. Stanko Sedlak, eden Izmed glasnikov naše mlade generacije, nje nih nazorov in hotenj. Njegovo ideološko predavanje se je glasilo:
Kolikor koli daleč nazaj more seči človek v čas, z vsemi razpoložljivimi znansivenimi in neznanistvenimi pripomočki, v zgodovine tek, v njem mrak in njen s-:jaj, povsod se mu odkriva polje človeškega trpljenja, razsežnost z osatom in trnjem preraslih steza človeškega iskanja za jasnostjo in lučjo, in vsepovsod zopet pot in znoj, kjer koli je bil osat iztrebljen in zasajen vrt žlahtnega sadu. Sredi stvarstva, sredi vsega živega pretakanja sokov zemlje, nje-e lepote, dojete in oživljene v podobah vseh galerij sveta, zemlje, znešone skupaj v svoji redkosti in pomembnosti v najrazličnejših drobcih in spomenikh v muzejih tega ali onega slavnega mesta, pojoče v akordih mojstrov klasike in romantike, sredi vsega nerazumljivega, sredi velikih dogajanj, skrivnosti in ugank vsemiria in zemlje, v ča-u, ki se iz toplote v mraz spreminja v dobah rojstva, rasti, dozorevanja in sadu, pa živi človeško bitje, tako zvanl »homo sapiens«, iščoč in razklan v dvomih, sam sebi v srečo in nesrečo.
Človeka spremlja trpljenje. Vse ustvarjanje, vse delo so porodne bolečine. Vse kar Je in pomeni, se rodi v muko h in premagovanjih. In v tej trdni vsakodnevni življenjski praksi človek spoznava, besede svetega pisma, ki so ostale to, kar so bile, to kar so s svojim neminljivim in neizčrpnem vsebinskim bogastvom oznanjale in razodevale rodovom in narodom te zemeljske krogle, so ostale tisto, kar iščemo — Resnica. Luč in svetloba te preprostosti sta se skozi čas ohranili in v mrakobah sodobnega zla, zgrešenega pojmovanja sveta in človeka, je njun sij še svetlejši in mogočnejši, prepričljivejši v svoji kristalni jasno-ti brezča-sovnega pomena za smrt in življenje. »V potu svojega obraza ...« si boš priboril svoj vsakdanji kruh, si boš postavil hišo, si boš postavil dom, boš razoral njivo, da bo pognala žito, se boril s težavami, ki jih zahteva življenje, za življenje. Aksiom, ki za onim, da je enkrat ena ena, prav nič ne zaostaja.
Daleč tja od prvega človeka navzgor v našo moderno in v našo civilizacijo, je pre-predal človek v svoji rasti in svojem izpopolnjevanju sebe in okolice zemljevid časovnega kolosa z vsemi mogočimi sistemi s pestjo in suženjstvi, s hierarhijami in oligarhijami, z absolutizmi in tribunali, _ s fevdalizma in kapitalizmi, s socializmi in komunizmi, imeni brez števila in pomena vseh globin Prav sredi pa, v torišču vs h problemov in porajanj, v krogu neprestanih obnavljanj, v jedru, v zasnovi v.-;ega m^o-goličnega pa je bil in je ostajal človek tisti perpetuum mobile, ki je vsemu bitnemu, tvamemu in duhovnemu dajal svojo vsebino, smoter in namen. V vsem tem slikovitem od danes do jutri, kar imenujemo naše življenje, svet. narava in človek, je človek prevzel soustvarjalno vlogo iz rok Stvarnika, da s svojimi sicer omejenimi močmi in zmožnostmi, strmi k Njemu, k popolnemu. Ti odnosi med človekom in Bogom so od pamtiveka v pričujoči čas ostali isti in neizpremenjeni. Današnji h>i-permodernistični človek, ki sta mu znanost in železobeton zrasla čez glavo, v stratosfero utooij in iluzornih svetov, je v svojem razčiščevanju problemov življenja, v svoji zmogljivosti najti resničnost sebe in sveča, ostal majcen kot njegov krap:nski brat, ča že ne s to razliko, da je bil eni malce srečnejši in svobodnejši od njega.
Energija in materija sta neuničljivi, nju-n- cfcliki pa sta spromer^jivi. To oreprodo ugotovitev so si materialisti vzeli za temeljni kamen svoje rdeče religije. S tem fizikalnim obrazcem so hoteli opravicrti svoj boj proti Bogu, so hoteli kriti krvave likvidacije in morije nad vsemi onimi, ki so stavek globlje in pravilneje razumeli. Svet s svojim bogastvom noči in ozvezdij, nepreglednega brezprostorja, je velika logika, je razum brez primere, je skrivnost. Ne eno ne drugo ni samo od sebe Vsaka stvar ima svojega stvarnika. Oblika sveta od danes ni nova, vse njeno lezi v oni od včeraj in včerajšnja je v vrsti prejšnjih. Vse ima svoje rojstvo, svoj začetek in svoj konec, vsaka stvar in vsako bitje — tudi svet. Moje življenje od danes ima lice včerajšnjega dne, moje misli od včeraj so sad mojega detinstva in moje detinstvo mi je dalo moje rojstvo. Tako je z vsakim cvetom, vsako travnato bilko, živaljo, tako je tudi s svetom. Svet z življenjem in redom brez števila svetov, je logika, njena vsebina, njen red nam Je uganka in ugank nam ne zastavlja Nič, ampak Modrost. To je trohica preproste resnice o Njem — in nas.
Komunistični doktrinar je v svoji posu-roveli materialistični ment ali teti zašel v boj zoper najosnovnejše in resnične človeške vrednote, proti korenu človeške narave, proti bistvu in smotru človeka. Napovedal je borbo narodu, njegovim izročilom in njegovi zgodovini. Po komunistično demagoškem dokazovanju smo namreč samo črede višje razvitih živali, in če si hočemo kolikor toliko človeško razlagati vso vnemo in nervozo, obupno borbo naših politkomisarjev, gre tem ljudem najbrže samo za pastirsko službo. Prav nič naj nas ne čudi stanje, v kakršnega smo zabredli s svojim podcenjevanjem vzhodne »kulture« in »civilizacije«, ki jo pri nas oznanjajo in skušajo vsiljevati našemu narodu razni Leskoški in Kidriči. Dvajset let je ta gospoda, vsega presita, zaman čakala, da bi si dala duška, da bi odprla ventile svoiim političnim in seksualnim strastem, dvajset let so ti gospodje zatajevali sile, s katerimi so hoteli uničevati po diktatu svojega zavozljanega mozga. Z oplemenitenimi neandertalskimi možgani z zavestjo kulturnega opičjaka, v duhu Darvvma in Marxa komunizem ni mogel roditi drugačnih razmer, kakršne so. To je njegov svet, to je svet zgrešenega in potvorjenega človeka, to je svet materialističnega svetovnega nazora, svet laži in boja proti Bogu. To je brez-meni svet brfizprizornih, svet raznarodovanja in svobodne ljubezni, svet terorja, laži in brezboštva. Svet laži enakosti, svobode nasilja in Kainove-ga bratstva. Svet kontradikcij. hinavščine in zlaganosti. Svet brez domov, brez ognjišč, brez toplote, brez praznikov in brez Boga.
Nismo in nikdar ne bomo enaki, nikdar vsi isto uro srečni in zadovoljni, nikdar vsi siti in nihče lačen, nesreče in bolezni bodo ostale in vedno bo treba srca, in to samo srca. da si bomo drug drugemu po -rojih možnostih pomagali. Tisti, ki ^človeku pridiguje o enakosti, človeku laže. Ti-
sti, ki si je za program postavil enakost,
si ga je zgradil na laži, da z lažjo prevari svet. Zato komunistični osat uspeva le v laži in goljufiji in treba nam je samo luči resnice, da ob njej sprevidimo moč dneva in zlo teme.
Iz narodove duše, iz njene globine in njene čistosti, iz posode duhovitega bogastva tradicij, običajev in navad, skozi dobe in vek raste preprosti cvet narodove kulture, cvet, ki je mozaik vseh odtenkov barv narodovih vrednot. V zaganjanlu za koristmi, za s tisoč imeni poimenovanimi srečami se okoli svežega cveta narodovega najboljšega nabereta ljulika in pleve, ki dobro in zdravo morita. To je zakon božji in človeški. V srcu, v človeku samem je treba srečo iskati, je treba srečo odkrit' in srečo najti, če hočeš biti srečen, se srečnega imenovati. Prav je dejal Masa-ryk: Z lovom za srečo še nihče ni postal srečen! Ne velja to le za človeka-pcedinca, to velja tudi za narod in družbo. Vse leži v človeku in nič izven njega. Človek je posoda duha, je blagoslovljena skrinja misli in čustev in duhovni odnosi med njim in materialno okolico so samo spoznavni, emocionalni na njegovo notranjost. Njegovo resnično razmerje more stremeti samo k Bogu, k Duhu, katerega mali plamen nosi človek v svoji zavesti.
Mahinacije komunističnih špekulacij s svetom in ljudmi so revolucija proti človeku in proti Bogu. To je rop najboljšega in resničnega iz človeških src. Boljševiške klavnice z brlogi natrpanih ječ. komunistične groza, jame, izpričujejo ničevost in
nesmiselnost hotenja izven zakonov neba in zemlje graditi in kovati človeka novi svet Zlagano bandero bratstva, svobode in enakosti v rokah plačancev in političnih koristolovcev ie danes namočeno v človeški krvi rdeče tovarišije. Solze in kri, VOSi, GPUi in CEKE so patentirane formule človekovega osvobojevanja. To je materialistični človek, to naj bi bila podoba novega sveta in nove družbe. To je človek, ki naj bi bil na poti svojega internacionalnega »človečanskega« programa za delavce in kmete, za proletarce vseh dežela .. ! Za vsakega poštenega ln kolikor toliko pametnega človeka je menda vsaka dodatna beseda odveč.
Vsakomur mora biti danes jasno, odkod in čemu kaos današnjih dni, odkod veliko trpljenje človeštva, čemu toliko krvi in toliko bede. Postoterjeno trpljenje tistega osnovnega človeškega trpljenja, ki je človeku v tej solzni dolini težav in premagovanj uzakonjeno, pa mora roditi poglobljeno spoznanje, ki naj omejeni človeški pameti, zakrknjenim človeškim očem odkrije ves nesmisel nasilja in vso pomembnost, vso globino in vrednost resničnega človeškega odnosa med njim in svojim Bogom Ob najvišjem bitju vseh duhovnih vrednot in kreposti, more namreč tudi človek za sebe črpati iz volje do tistih idealov zvestobe, poštenja, ljubezni in dobrote, ki ga edine morejo dvigniti iz blata in brozge materializma. V trpljenju, ki očiščuje, bomo po izpolnjevanju zakonov božjih in človeških šli skozi ozka vrata težav in premagovanj na pot v boljšo človeško in narodovo bodočnost. Za spoznanja bogatejši, utrjeni z vero. ki so nam jo muke okrepile, mnogim oživile, bomo skozi križ in trpljenje našli pravo in ravno pot v življenje, v bodočnost nas samih in našega, vstajenja željnega in rričaku-joČega naroda.
TeSM obrambni pri Aadmv Iti pred Vegezi
Fg^tka^aii v Lcrem in ob Burguitdskih vratih — Aachen-Eko boflšce fe vzsSffžato — Trdi boji cb prekop« Ken— Marata ter cb Meurthi — Boljševiški mpači na Madžarskem ln na severu vzhodnega bojišča so se Izjalovili
Berlin, 22. nov. Na zapadu so boir ob Bur-gundsklh vratih zasenčili v poslednjih 24 urah materiajalne bitke pri Aachnu in v Loreni, čeprav obojestranska uporaba sni med Belfor-tom in Mulhousom ni v nikakem razmerju z salami na ostalih težiščih. Degolistične čete, ki so izrabile švicarsko mejo za kritje boka in ki so vdrle v gornjo Alzacijo, obsegajo zaenkrat le dve do tri divizije, medtem ko so ostali oddelki De Gaulla. ki so sestavljeni po večini iz Maročanov. vezani v težkih bojih pri Belfortu m v n;em, V nasprotju s tem pritiskajo Američani na primer ni obeh straneh prekopa Rer—Marna ali pri Eschvveileriu z 10 do 12 divizijami na nemške postojanke. Iz pr<merjave teh sil je razvidno, da je sovražnikov vdoT ob švicarski meji le presenetljiv uspeh razmeroma majhnih sil. čijih nadaljnje napredovanje zahteva kljub temu energične protiukrepe. Že v ponedeljek popodne so nemške rezerve 6 protlnaradom razbile bok prodirajočih Američanov, ki so napredoval' proti vzhodu do Rena in proti severu v smeri Mulhousa. S protinapadom na področju A't-kircha so nemške čete zadržale sovražnikovo napredovanje tako. da so lahko dovedle nove sile za ojačenje zapornih postojank. Gotovo je. da bo poizkušal nasprotnik lzrsb>ti vdor v gornjo Alzacijo za to. da bi obšel močno utrjene Vogeze. predvsem, ker je raz v: del iz vseh dosedanjih rapadov na to pogorje, ki jih je izvede! od zapada. da je z vsskim korakom naraščal odoor in s tem višina njegovh izgub. To je doživel sovražnik v ponedeljek na novo, ko je prešel severno od St. Deia po težki tonniški pripravi v napad, da bi' dosegel vrzhodno obrežje Meurthe. Razen ma, h-nih vdorov se je zrušil naval v osredotočenem nemškem obrambnem ognju. Nadaljni tc?k> sunki Američanov cb prekopu Ren—.Mama imajo prav t "ko namen, razbi'1 vzdo'ž teh vodnih cest črto na Vogezih.
Ko so Američani na tem področju v poslednjih 24 urah še bolj ojačiii svoje mrade in južnovzhodno od Saarburga prebira:'1') prekop Ren—Mami "n S??ro, so mo" i Nemci v protinapade ter uničili 32 sovražnikovih oklopnikov. Ti' non^rečeni nanadi v smeri na Saar-burg so bili glavni ameriški podvigi v Lomi, kajti južnovzhodno od ThionvVla se je njihova napadalna moč izčrnala v krvavih bojih prav teko sedaj prv Busendorfu kakor prej pri Morchingenu. Nemške čete so izrab le eo-vražrikovo slabost in izvedle protinapade, potihnile nazaj severno k Vo Američanov t?r s tem utrdile bojišče med Luksemburiko rc;i in prekopom Ren—Mam?. Oslabitev sovražnikovega prtšeka v Loreni je tudi posledica žilavega odpora nemških oddelkov \ojeke in oborožene sile. ki vežejo cb mestnem robu Metza v ogorčenih bi nih in pouličn;h bojih močne ameriške sile. Trav teko k^ror zapadno od Vogezov in v Lcrem ce Ame-ič nom bdi pri Aachnu ni posreči V, prebiti nemško obrambno bojišče Tz velike unorabc sil r.a tem razmeroma ozkem bojišču ki 'e še močnejša kakor v dneh invazije, je razvidno nasprotnikovo upanje, da bi z usnešn m vdorom na tem mestu spravili v nevarno-.* vse zapadne utrdbe. Zato zbira pri Aachnu stotine baterij, številne div!zije in ve-1'k; bombnike odefeke V~«kn oporišče m vsak nemški' vojak stori v?e. kar je v njegovi moč'. Samo med GeiIer>.k5"chnom in Esohwei!erjsm ter v gozdovih severno od Hiirtgcna je sovražnik nekoliko nanredovH, v gla-mem pa je bo leče zoret vzdržalo težko preizkušnj \
Kakor na zanadnem bojišču, tabo se je oia-čil znova tudi eovražn kov n-iSsk v srednji Ita'iji Pot"-n ko so dovedli Brl'?.nci novo težko orožje ter v pon^deMek s številnimi krajevnimi šunk' tipali vzdolž n-Sefa bojPča, so v torek zjufrai ponovno nanad'i na po-dreču Forliia. Tudi s tem: nnnar'l ki so se pričeli sevemo od Castrocara. h^čijo končno doseči svoj cilj. da bi namreč priTi z gorovja Etroških anen-nov ter dosegli z zasedbo Bo-logne vhod v Padovo n'<ž-no.
Na Balkanu so poizkura'J Bolgari s sedanjimi napadi na področju vzhodno od Koso-vegi n^lja zapreti vel ko cesto v dolini reke Tbar. Ti napadi so se prav tako 'zjalovili kakor istočasni podvigi boljševiških tolp nroti nemškim varnostnim črtam zanadno od Kcso-vega polja
Tudi boljše v ki na xMadžarskcm, na karpat-skerti bojišču in severnem odseku vzhodnega bojišča so ojačiii svoje napade, ne da bi dosegli evoje cilje Vsled protlnanadov nemških oklopnikov sovražnik niti pri Hatvanu n'ti pri
Gyongyosu ni mogel bistveno napredovati, medtem ko so nemške in madž'rske čete južno in južnovzhodno od Budimpešte s pro-t!sunki odstranil vdore iz prejšnjega dne. Kljub temu, da so utrpel boljševkj velike izgube, niso prav nič napredovali v nameravani čbkolitvi Budimpešte z vzhoda. Ker se je doslej prav tako vedno izjalovil pcirkus, dn bi izrabili področje pri Miskolcu za sunek poti vzhodnem delu Slovaške ter s tem odstranil' nemški bo iščni lok me* gornjo Tiso in prelazom Duk'o. *o pričeli boljševiki južnozapadno od Užhcroda napad s 7 do 8 strelskimi divizijami podprt in i z oklopniki. ter so istočasno o'ač li svoj pritisk n ? obeh straneh ce*te preko prelaza Dukle. Proti sovražn'ko-v!m vdorom med rcčico Užborod in L "torka so v teku potiukreni medtem ko so pe napadi ob pre'azu Duk"1 znfili po večni že v zapornem ognju.
Drugega dne obrambne bitke na severu vzhodnega bcjica so hcIiševVci v bojiš enem loku južnovzhodno od Liepaje kljub močnim napadom dosegli le majhne vdore, k so jih nemški pehota in oklonniV. takoj zopet odstranili. Samo cb Ver>(1, ki jo je sovražnik poizkušal prekoračiti. trdi boji do večera še niso končali Vsled brez-jiOpeV.e^i nava'a južnovzhodno cd L;epaje so izvedli boljše-viVi na področju sevc-r.ozapadno r.d Autza števihie iz'Mniške s-n-ke v moči bataljona, ki pa eo se po večini zrušili v nenTkem obrambnem ognju že rrr^ ^'avno bojno črto
Tudi junaSkr bran" ci ro'etcka Sorv-emaa so morali preotati zc'o težke bo'e. V gozdovih južneg1 dela polotoka so odbili številne napade. pri čemur jih je uspemo podpiralo topništvo ter pr:morke fS'e, k; sn napadale sovTaž-nikovs rezerve in rkrcevf.Tča.
Obftre^ieva^je fužf32
AmstjruPm, 22. nov Kakor poroča agencija Reuter. so Nemci včeraj od zgodnjh jutranjih ur neprei-tano cbertrcljeva'i južno Anglijo z daljncstrelnim orožjem. Povzročili so škodo ln i'gube.
Nesisika b-sitra nresrala
Am*'erda>n, 22. nov. Po Reuter,u je dejal gen^i-al Eitenhovver v torefv, da po niegovem mnenju rl nikakih znakov o poslabšanju nemške boine morae. »Ako hočemo mir. s« moramo zanj boriti kot vragi,« je izjavil dobesedno.
^Ssvjetske Sdešce"
Berlin, 21. nov. Pod naslovom »Sovjetske klešče« se bavi Vst »Deutsclie Aigemeine Ze tung« s sovjetskimi načrt', da bi si nreko Bo'gari.ie in Irana za v-ro vali dohod k Egej-skemu mor'u oziroma Perzijskemu zalivu. Potem. ko je Sovjetska zveza po svojih željah in metodah organiz;rala Bolgar jo, je cjačila prb' k na Iran. Zahteve po petmlo.iskh km-ce«jah, ki so se jim skušali Anglosasi upret', so upor?b:'; samo pretvez, k jti Sovjetska zveiza ima sr.ma dovolj izvirov zemeljskega olja. V resnici gre Moskvi za položaj Irana. Sov je teka zveza namer'va tamkaj n'r«.-ieči svoje c;lje, ki j:h je že nazničila v Bnlgarij5. da bi ustanovia velke škarje, ki ob:-cgajo dva stara zažcena c'"ja. in smrovila pod fovjevka vp!iv dve k! učni postojanki, k: j h jc An-gii;a že 1 *X) let usr-ono brinia
Za sedaj, nsdalju.ie lirt. se n daljuje dhlo-m-feka ofenziva rrsti Teheranu, kjer eo v znak dobre ve'je r ' v"1i nov tednk »Nova pcroela«. ki naj b; pospeševal ku'turne zveze med Iranom in Sovjetsko zvezo. Istočasno je sovjetska vlada v protestnih notah in javn;h napadih očit'la iranski vladi, da je sabotirala prevoz anglosaškega yo nega blaga, čeprav so Angloeasi pred p?r tedni ugotov li nasprotno. Medtem ko postopajo z Egiptom, Srjo. Lbcnonom. Palestino. Irakom in Saud;-jevo novo Arabijo šc v znamenju islamskega duhovnega prijateljstvi, hočejo Iran prav tako kakor Bolgar jo takoj prijeti in ga pod-vreč: daljnosežnim sovjetskim namenom.
Demirb!I!zacf|a grških
odpornih sH
Amsterdam, 22. nov. Agenc ja Reuter javlja iz Aten. da namerava snglešk' vrhovni poveljnk v Grčiji major Ronald Scobie do 10. decembra izvesti dcmobilizacijo vseh gr-škh odpornih s"l. To je objavil v ponedel ek grški min. predsednik Papandreu. Britanske patrole so že razorož le odporniške s'le v atenskih predmestjih.
Obvestila »Prevoda«
DELITEV MOKE, TESTENIN, MARMELADE IN KISA — POJASNILO
V časnikih z dne 16. XI. 1944 objavljena delitev moke za drugih 10 dni novembra: 1.5 kg testenin na zadnjih 15 odrezkov, 0.5 kg marmelade ter % 1 kisa na osnovne živilske nakaznice, ki jih je izdal Mestni preskrbovalni urad (MPU) v Ljubljani, velja tako za potrošnike znotraj varnostnega pasu (osnovna nakaznica brez pretiska) kakor za ljubljanske občane zunaj varnostnega pasu (osnovna nakaznica s pre tiskanimi zelenimi črtami).
DELITEV TESTENIN LJUBLJANČANOM ZUNAJ ZAPORNEGA PASU
Ljubljanski občani, ki so prejeli osnovno živilsko nakaznico za november od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, dvignejo pri svojem stalnem trgovcu na 5 dnevnih odrezkov za riž in testenine z datumi od 11. do 15. XI. 500 g testenin. Na ta način je novembrska mesečna količina riža-testenin za njih ista kot za občane znotraj varnostnega pasu, t j. 1 kg riža in 2 kg testenin.
Enako dobijo moko in kvas na odrezek »Mlad c 417« dodatne živilske nakaznice za mladino od 10. do 18. leta starosti (DoMc) s pretiškano eno vijoličasto črto, kot mladini znotraj zapornega pasu.
DELITEV MOKE ZA ZADNJIH 10 DNI NOVEMBRA
Ljubljanski potrošniki dvignejo pri svojem stalnem trgovcu na novembrsko osnovno živilsko nakaznico, ki jim jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani (znotraj varnostnega pasu: brez pretiska; zunaj tega pasu: s pretiskanimi zelenimi črtami) 1.86 kg enotne (pšenične) moke in 15 g kvasa za zadnjih 10 dni novembra (odrezki za kruh ali moko z datumi od 21. do 30. XI.).
DELITEV MOKE, RIŽA IN TESTENIN NA DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE
Potrošniki, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za delavce (RD, TD ali NTD), za noseče žene ali za bolni ke za mesec november, prejmejo pri svojem stalnem trgovcu, brez ozira, katera občina je nakaznice izdala:
1.	Na dodatno živilsko nakaznioo za ročne delavce (RD) in noseče žene (N): dnevno 150 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov 1.24 kg enotne (pšenične) moke ter 8 g kvasa.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD): dnevno 250 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov za kruh ali moko 2.035 kg enotne (pšenične) moke ter 18 g kvasa; razen tega prejmejo na odrezke za riž-testenine: na št. 1 in 2 skupno 200 g riža ter na št. 3, 4, 5 in 6 skupno 400 g testenin.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (NTD): dnevno 350 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov za kruh ali meko 2.8D3 kg euatae (pšenične) moke in 18 g kvasa; razen tega prejmejo na odrezke za riž-testenine: na št. 1 in 2 skupno 200 g riža ter na št. 3, 4, 5 in 6 skupno 400 g teste n:.).
4.	Na dodatne živilske nakaznice zz. kruh za bolnike: dnevno 100 g kruha ali na zadnjih 10 dnevnih odrezkov 826 g enotne (pšenične) moke in 5 g kvasa.
DELITEV MOKE NA DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA DELAVCE ZA ZADNJIH 10 DNI BO OBJA'^IENA NAKNADNO.
Nsva In^ssava^ja v Vsiisanu
Milan, 22. nov. Kakor javljajo iz Vatikanskega mesta, bodo po 2 oz;rcma 3 let h zopet zasedli mesti k rdinela k.-morilka in kencc-larja rimsko-katol ške cerkve Ti dve s'užbi bodo združil' v eno in bo na to mesto verjetne imenovan nadškof Falerma. kardinal La-vtrano. Nadalje obcto.i:jo znaki, da papež nc misli imenovati nov h kardinalov na 30 kardinalfk h me-.t, ki -o postala prosta v po-slednj h letih Papež vtra: na dosedanjem st ili«ču. da ne m^nujc m l vo no nobenih nov h kardnalov, da ne bi z imenovanjem oseb, ki b: se j'm lahko pripisoval politični značaj, ogrožal nevtralnost Vatikana.
/•;," v. 22. nov. Po poročilu frar.cofke poreč-'.. I ke agcncije AFI z Londona, so nemške vo.a .-:e oblast zapre milanskega nadškofa karcVala Schusterja. Z merodajnega mesta sporočajo, da je ta vest izmišljena Kardnal Schueter živi naddje popolnoma svobodno in neovirano v Milanu.
Prvi
v Vatikana
Bern, 21. nov. švicarska poročevalska agen-
c"a javlja H C!vav-a: V Rim it- rrsncl prvi egiptski velcrnslan k pri Sv. storci, kjer ga je sprejel državni lajn k. Še ta teden bo pred-lcž:l papežu sivoje poveri'nice.
fCovc vatikanske s^imie
Milim. 21 nov. Iz Vatikara pnrr-čn o, da bo-j o izdi' na odredbo guvernerja Vat k n-.'kega mesta 20 novembra serijo novih vatikanskih p^emslcin znamk, ra katerih bodo narisane slike Rift eia. San Calbe, Marate'ja 'n Canove. Ve iavr. • t teh novih vat kansklh pisemicih znamk bo omejena do 30. jun>ja leta 1945.
Pssabsal Eoosevelta^
Bern, 20. nov. Iz Cungkinga javlja »Ex-change«, da je imel Roosevelt o v posebni pooblaščenec v soboto zvečer dolg razgovor s Cangkajškoin, s katerim je razpravljal o rednem vojaškem položaju, ki je nastal zaradi japonske uie nzive iz pokra-j.ne Kvangsi. Sedaj so zveaeii, da je prestavilo japonsko vrhovno poveljništvo glavni stan treh srmadn h zborov v L:u-čau. Iz tega središči je prodrlo pet japonskih divizij z več motoriziranimi oddelki proti zapadu, kjer so že dosegli postojanke do 125 km zapadno od izhodišča. Japonci so dosegli pomemben uspeh z zavzetjem Ičauja. V petek zvečer so objavili, da se tamkaj razvija nova ofenziva, ki stremi nedvomno globoko v notranjost. Cangkajškov glavni stan domneva, da hočejo zaenkrat doseči Japonci glavno mesto pokrajine Kvejčau, Kveijang, kar bi rodilo resne posledice. S tem bi namreč izgubila vsak smisel gradnja ledoške ceste iz Burme, Američani bi prišli z izgubo letalskih oporišč v južni Kitajski v resne težave pri ohranitvi letalskih oporišč v zapadni Kitajski in končno bi se japonski napada približali samemu Cung-kingu. Zato je bil maršal Cangkajšek prisiljen, da se bavi z načrti o preselitvi svoje vlade iz kitajskega glavnega mesta.
Gospodarstvo
= Tudi nova grška valuta povzroča skrbi.
V	londonsk;h finančnih krogih gledajo s precejšnjim nezaupanjem na zavezniški poizkus ureditve grškega valutnega vprašanja z uvedbo nove valute. Mnenja so, da bi moral biti tečaj nove drahme v razmerju nasproti funtu v skladu s ceno zlatu na londonskem trgu.
V	tem primeru bi moralo veljati, da ustreza 1200 drahem 1 funtu, ne pa 600 drahem, kakor je bi'o to določeno. Stabilnost nove grške valute bo mogoča le tedaj, če bo na razpolago dovolj blaga za vsakdanje potrebe, ki se bo dalo kupiti s temi drahmami. Ker pa je proizvodnja v Grčiji še vedno zelo majhna, bo končno le od obsega angloameri škega izvoza živi! v Grčijo odvisno, če bo drahma obdržala svojo vrednost. Po vesteh iz Aten je tudi za nove drahme težko dobiti živila v Grčiji. Da ne bi nastopilo novo razvrednotenje valute, so bile nove drahme zaenkrat izdane v zelo majhnem obsegu. Podjetja zaradi tega ne dobe kreditov in posledica je. da se še nadalje veča brezposelnost. Grški predsednik vlade Papandreu je znova potolažil prebiva'stvo z angleškimi in ameriškimi dobavami živil. Sklicuje se na britekega zunanjega ministra Edena. kj je obljubil mesečne dobavo 60.000 ton živil. Na ta živila pa še vedno čakajo. Sedaj skušajo vladni krogi dobiti tudi živrla iz Bolgarije, ki naj bi Grčiji plačala nekake reparacije z dobavami živil.
= Švicarske skrbi. Te dni je švicarski zvezni predsednik dr. Stampfli v nekem nagovoru opozoril švicarsko javnost, naj ne gleda z neupravičenim optimizmom v bodočnost in naj se varuje iluzij glede gospodarskega razvoja po vojni. Pričakovano olajšanje glede b'agovne izmenjave z zapadom se ni uresničilo. Pri tem prometu delajo Švici številne nepotrebne ovire ,ki se tudi z vojaškega stališča ne dajo opravičiti. Računati je s tem. da se bodo gospodarske težave Švice spričo zastoja v dobavi surovin še povečale. V tej zvezi je zanimiva tudi druga vest iz Lizbone, ki pravi, da je tja prispelo 300.000 ton pšenice za Švico. Na prizadevanje Anglije pa je tvrdka, ki je blago poslala, eno tretjino te pšenice poslala v Francijo, češ da ie tam nujno potrebna. Švici bo blago pozneje nadomeščena v naravi.
= Turško-angleška trgovinska pogajanja. Med Anglijo in Turčijo so v teku gospodarska pogajanja. Tako javlja agencija Reuter na podlagi neke vesti čari grajskega dopisnika dnevnika »Times«. Ta pogajanja naj bi bila poizkus, da bi se zakrpala vrzel v turškem gospodarstvu, ki je nastala po prekinitvi nemško-turških odnošajev. Pri tej priliki bodo Angleži posvetili posebno pozornost vprašanju izravnavanja turških cen s cenami na svetovnem trgu.
== Prve finske pošiljke Sovjetski zvezi. Po pegodbi o premirju je Finska dolžna plačati Sovjetski zvezi znatne reparacije, in sicer v blagu. Iz Stockhoima javljajo, da so odšle v Sovjetsko zvezo te dni prve po-šijke. Ta prvi transport je obsegal 95 vagonov, naloženih z najrazličnejšimi streji in gradbenim materialom.
— Prodiranje ameriškega kapitala v Abe-sinijo. Kakor poročajo iz Kaira, nameravajo Združene države skleniti z Abesinijo gospodarsko pogodbo. Kot protiuslugo za dolarski kredit, katerega viš:na p-; še ri znana, naj bi dobile Združene države nekatere predoravice pri izkoriščanju abesinsklh - zemeljskih zakladov.
= Katastrofalna letina v Avstraliji. Poročali snio že o dolgotrajni suši, ki je v Avstraliji povzročla, da je letošnji pridelek pšenice padel r.a eno tretjino normalnega pridelka. Avstralski minister za trgovino in kmetijstvo je te dni v parlamentu označil letojnjo sušo kot nacionalno nesrečo, ki se da primerjati le s podobno nesrečo v letih 1902 in 1914.
= Južnoameriške države proti severno-ameriškemu načrtu za civilno letalstvo. Nedavno smo poročali o severnoameriškem načrtu za povojni zračni promet, ki je bil predložen mednarodni konferenci v Chioa-gu. Načrt vsebuje vrsto prekooceanskih letal sluh zvez, ki naj bi jih vzdrževale izključno ameriške letalske družbe, med njimi tudi letalske zveze :z Nevv Ycrka proti Južni Ameriki preko oteka Trinidad in Param ar ibe v Nizozemski Gvajani v Brazilijo in cdtod preko južnega Atlantika v Afriko. Poseben seznani obsega zračne zveze, ki so namenjene zgolj prometu med Severno in Južno Ameriko. Po najnovejših vesteh so sa temu načrtu uprle južnoameriške države. 19 južnoameriških republik je na konferenci v Chicagu vložilo soglasen protest proti tem predlogom Zedinjenih držav, češ da pomenijo poseg v suverene pravice južnoameriških držav.
= Amorika se hoče zn"bHi 'ad;j tipi »Libet-iy*. Do konca lanskega lota so v Ameriki gradi i zasilne ladje tpa »Libertv«, ki pa so se tako slabo izkazale, d* so morali v začetku letošnjega leta ust?v:ti vsako nadaljnjo gradnjo teh ladi j. Seda i se hoče Amerika znebiti ladij tipa »Libertv« ki so dobile pridevek »plavajoče krste« Ameriška vlada je predloži a kongresu načrt zakona, s katerim naj se vlada pooblasti, da proda v teku voine zgrajene ladje, in s;cer po ceni, k; bi ustrezala predvojnm gradi ■►enim stroškom z odbitkom 25% za zmanjšanje vrednosti. Kupnino bi lahko kupci plačali v 20 letnih obrok h. Zedinjene države so v teku vojne zgradile okrog 4000 novih trgov in sk h radij; od tega odpade 2000 ladij na tip »Libertv«. Za gradnjo teh 4000 lad i so izdale Zedinjene države 14 milijard dolarjev Ce bo načrt zakona odobren, potem bo vlada Zedinjenih držav lahko ladje tipa »Libertv« prodala po 60.000 dolarjev za ladjo. Še nedavno je bila predlagana prodajna cena ICO tisoč dolarjev.
= Infiacija v čungkinškj Kitajski. V Čungkingu objavljajo, da so se v teku letošnjega leta cene povečale »le na dva in polkratao višino lanskih cen«. V primeri s predvojno dobo so danes cene povprečno 450 krat višje.
Razne vesti
Barcelona. 22. nov. V Kairu so obsod li tri thotapco. na smrt in četrtega na dosmrtno ječo V nekem spopadu z egiptsko obmejno stražo so ustrelil' enega častnika in 4 vojake ter so se kasneje branili tudi pred napadi letala. k' jih je zasledovalo. Tihotapc' so imeli s seboj najmodernejše orožje.
Berlin. 21 nov Bivšega madžarskega generala Bea M ki osa. kj je 16 oktobra prebežal k boljševkom. uporabljajo na sov etski strani za podmranje mnogo obetajočih lepakov. Ko so madžarsk vojaki naši-' v nekem polku Žida, ki je hotel razširjati letake tega dezerterja, so ga kratkomalo obesili ter zažga'i ta agitaciji papr.
Burgundska vrata
Po daljšem odmoru se je zopet pojavilo Ime Burgundskih vrat v poročilih Vrhovnega poveljstva nemške oborožene s;le. Poslednjo so bila omenjena Burgundska vrata pred dobrima dvema mesecema, ko so bili končani strateg;čni premiki nemške južne vojske ž Južne Franc;je po dolini reke Rodana ob švicarski meji do predpolj Belforta
Bežen pog'ed na zemljcvd nam pokaže, da so Burgundska vrata nadvse važno strategčno mesto, saj zapirajo najbolj prikladno pot za prehod iz Srednje Francije v Južno Nemčijo in Južno Porenje. Burgundska vrata so na-ravn: prehod med strmimi Vogez n razrva-nim pogorjem Jura, ki v mnogočem sliči na-?emu Krasu. Ta prehod so uporabljali narodi že od pamtveka. Že za časa preseljevanja narodov so se valla preko Burgundskih vrat germanska plemena, ki so prod;rala odtod vse v Južno Francijo tja do španskih meja.____
V zemljepisnem pogledu so Burgundska vrata zveza med doinama Rodana na eni in Gornega Rena na dmgi stranv Za poeest Burgundsk h vrat so h-le zvo jevane v zgodovini marsikatere težke bitke, ki so bile včar/h naravnost odločiVie za potek cel h vojn. Preko Burgundsk:h vrat je poš ljal francoski kralj Ludvik XIV svoje vojake na roparske pohode v Jugozapadno Nemčijo Ludvik XIV. jc bil tudi mož. k' jc ukazal zgradit1 na franeork strani umeten zapah v Bur-gundr.kih vratih s sezidan jem trdn jave Belfort, ki jo je postavi sloviti grad'te'j francoski trdnjav Vauben. Burgundska vrata so tudi prometno nadvse važna točka. V njih se križajo železniške zveze Par z—Dunaj in .MarscTic—Strasburg Njihov prometni pomen še pojačuje prekon Ren—Rodan. zgrajen že 1. 1834. po 60 letih napornega dela. Kanal predstavlja še danes važno vodno zvezo med Sredozemsk m in Severnim morjem.
Razume se. da so Burgundska vrata ravno zaradi svojega strategičnega in prometnega pomena v teku zgodovine ponovno menjala gospodarja. Cesar Konrad II. jih je priključil
| z rodovitno Burgundskc Svetemu rimskemu
I cesarstvu nemške nacije. Za časa velikega razmaha Habsburžanov so pripadala Burgundska vrata do vvestfaiskega miru kot Sundgau avstrijski cesarski posesti. Nato so prešla v roke Francozov, ki so jih uporabljal1 za vpade na nemško ozemlje
Ob zaključku Napoleonskih vojn so omogočili Nemci z zavzetjem Burgundskih vrat ;n trdn.lave Belforta sunek proti srcu Francije in zavzetje Pariza. Prav tako odločilno vlogo je igrala posest Burgundsk h vrat v francosko-nemški vojn' 1. 1870—71. Takrat je odločil borbo v prid nemškemu orožju zmagoviti nemški general Treskow z zmago pri Belfortu. k; je zapečatila usodo francoske vojske na južnovzhodnem bojišču V prvi svetovni vojni so bila Burgundska vrata prizorišče težk:h bitk med nemško in francosko vojsko z menjava;očo se vojno srečo. Borbe 60 nihale med Miihhausnom in Belfortom. Končno pa je obveljala moč nemškega orožja, ki je postavilo neprehodno zaporo pred Belfortom, preko katere n so mogle francoske vojske vse do premirja 1 1918.
V drugi svetovn5 vojni so prodrle nemške motorizirane divzije preko Burgundskih vrat v dol;no Saone in Rodana n doprinesle s tem sunkom dobršen del k zlomu francosfce vojske 1. 1940. Tokrat so Burgundska vrata z Befortom zopet przorišče težkih obrambnih bojev v katerih odolevajo nemške diviz:je klub mater alni premoč: sovražnih armad vsem O5redotočen;m navalom Morda se bo posrečilo doseči nasprotnikom na tem bojišču trenutne uspehe z ozlrom na posebni strate-g čn: položaj, izvirajoč iz švicarskega sosedstva. ki krije bočne sovražne operacije, vendar smo prepričani, da bodo znale nemške grenadirske div;z je obvladati trenutni kritični položaj prav tako uspešno, kakor so ga znali nj hov; očetje, ki so vrgli 1 1914. taiste francoske vojake zpod zidov Miilhausna daleč nazaj v utrdbe takrat francoskega Belforta. kier so ostali pribiti na dno svojih strelskih iarkov vse do prenrrja 1918.
Fsz!:
u so !fi*košl psire&ne nafvegfe pažisje — Na vsak flm mzvsimo nisdati stekaj zrnja
S 1. novembrom se začenja za kokošjerej-ca ob:čajno novo kokošjerejsko leto. Na ta dan zaključi račune in nregleda. kako se mu jc reja kokoši obnesla. Tako ie pri nas Nem--k: kokošjere.ici začenjajo poslovno leto z dnem, ko jarčica prenese. ;n traja nato nji-iiovo poslovno leto do 1. novembra Kasneje se ravnajo no koledarju in računajo kokošje-rc Vko leto od 1 novembra do 31. oktobra.
Pozimi so kokoši ptrebne največje pažnje. Večino dneva preb jeio v kumici n le ob lenih suhih dneh pridejo na prosto. Zato moramo skrbno počistiti kunveo in jo vedno do-hro nastlat. Kokoši moraiio imeti na razpolago petka, zdrobljenih jajčn:h lupin ali pa zdrobljenega zidnega ometa in zdrobljenega lesnega oglja.
Kurnice nai hr.do svetle in zračne. V mračn h :n zatohlih, v prostorih pod stop-ncami nad srnjaki &e perutnina kaj slabo ; "čuti. Skrb za kurnice mora biti velika zlasti vri mestnih iejcih. medtem ko je perutmna ne; kmetih običajno na bolj"em Tam se zateče pod kozolce n skednje, kjer najde tud: raztresena žitna zmea V mestu je dobro, če tireskrbimo poleg prostorne kurnice kokošim tudi primemo lopo. kamor se lahko ob neugodnem vremenu zatečejo.
Skbeti moramo za redno izmenjavanje pitne vode. Ko pritisne mraz, pazimo, da ne innrzne voda v napaialnkih. Priporočljivo je, da nudimo kokoš-m vodo trikrat dnevno in jo nekoliko pegrejemo. V hudem mrazu moramo poskrbeti tudi za zdravljenje pozebl;h grebenov in podbradkov. Namažemo jih večkrat z vazelino. Če- pa je greben ze'o omrznjen. otekel in čmomodre barve, ga prevdno najprej umijemo s špiritom in nato namažemo z jodom.
Pozimi moramo perutn'ni na vsak način nuditi nekaj žitnega zrnja. Računamo, da je potrebno tri dekagrame zrnja na kljun in dan. Najprimernejša sta koruza in oves. Zamešane piče pa nudimo samo toliko, kol kor jo kokoši pojedo, ostanke naglo pospravimo, da ne zamrznejo.
Z mrzla hnana flm je zelo nevarna. Skrbeti moramo tudi. da jim vsaj vsaki dan nudimo nekol;ko zelenjave. Dobri so v ta namen zeleni listi zelia. ohrovta ali endHvlje, tudi pesa jim pride prav. Nikakor pa ne sme bit- pesa zmrzla, ker bi jim, kakor zmrzla hrana sploh, škodovala.
V kumici ne sme toplota pasti nikdar pod ničlo. Zato moramo kumico dobro zavarovati s sbmo ali s koruznico Kurn Cr* moramo večkrat dobro zračit', ker tud: perutnina uspeva le v čistem zraku.
Zlasti pozimi so kokoši podvržene raznim bo'ezn m Opozarjamo s tem v zvezi kokošje-re.jce na članek živinozdravn ka dr. .Tanka Korena v zadni' številki »Kmetijskih Novic«, kjer pravi pisec med drugim:
Perutn na je
podvržena številnim boleznim, od katerih se mnoge pojavljajo z istimi znaki, das- so njihovi vzrok' č sto razVčni Večina bolezni je kužnega značaja Da se prepreči izbruh kužne bolezni, je treba kokoši pravilno krmit. Kokošja hrana mora biti pestra, vsebovati mora dovolj beljakov;n. ki so dobo zastopane v zelen: hrani, dušikovih spojin katere najde perutnina v naravi (muhe in črvi) ter rudninskih spojin, predvsem kalcija m fosforja, ki ga ie največ v kostni moki Temeljna hrana perutmne je raznovrstno semen :e. oziroma žito Kure ne smejo n:-koli p;ti z raznih luž in gnojnice, ampak mora biti zanje pripravljena vedno č;sta voda. kateri naj se dodia včasih zrno zelene galice. Posebno pozornost je treba posvetiti kurn ci ali kokošnjaku. ki ga je treba večkrat temeljno oč:stiti teT ga politi z vrelim lugom. Ko-košnjak je treba vsaj enkrat v letu premazati s karbolnejem, e čimer se najsigurneje uničijo razni kužni zajedalci. kj zelo radi napadajo ln nadlegujejo perubvno, posebno ponoči.
Kokoši pogosto obole na naslednjih boleznih: kokošja kolera, kokošja kuga.Jetka, dif-terija, kužni nahod, kokcid'oza. glistavost,
protm. zastrupljenje :n pomanjkanje vitaminov. Za kokošjo kolero je značilna krvava driska ln naglo ginevanje kokoši. Podobne znake kakor kokošja kolera ima kokošja kuga. Zanjo ni zdravila, za kolero pa je na razpolago serum.
Znaki za kokošjo tuberkulozo so hujšanje. driska :n ohromelost. Za <ffte-rijo ali za davico obolele kokoši pogosto zevajo in zobljejo. ne nesejo, zelo hujšajo m po daljšem bolehanju poginejo. Živali je treba zaščitno cep:t", kar je najuspešnejše zdravljenje. Davici soroden je kužni nahod, za katerega je značilen obilen izcedek z kljuna.
Veliko škodo med perutnino oovzroča vsako leto kokcld:oza. k: jo je večina ljubljanskih rejcev do dobra spoznala že pri kuncih. Kokcdioza perutnine je ozdravljiva bolezen,
če jo začnemo zdraviti v začetku. Pri gl^sta-vosti perutnine opažamo razen očitne mršavo-sti, šepanja, hrom os ti perutnic m driske tud' pogosto zevanje kokoši. Žival večkrat napadajo krči. Uspešno sredstvo zoper gliste je grenka ali Glauberjeva sol. ki se daje kot vodna raztopina. Protrn aH putika se javlja pri kokoših, ki so preenostransko hranjene. Ta bolezen nastopa navadno proti koncu zime. Obolele živali mnogo posedajo, maio hodijo, dostikrat brez posebnih oč t nih znakov bolezni naglo poginejo. Vzrok zastrupi ,enja pri perutnin1 je običajno pokvarjena hrana ali pa strupi, ki j h nastavljajo maščevalni sosedje. Kokoši, ki uživajo kuhano hrano, večkrat oboi jo za avitaminozo. k; se kaže v raznih krčih in hromost. V takem primeru je treba menjati hrano in dajati kuram seme oljnih rastl;n.
Večernica
Jesenski čas sicor ni ugoden za opazovanje neba, vendar nam prav letos nudijo jasni jesenski večer: mnogo lepote, saj jih krasi najlepša in najsvetlejša zvezda neba — vsakemu dobro znana večernica. Večernico imenujemo tudi Venero, toda Venero lahko vidimo tudi kot jutranjo zvezdo Danico. Venera se nam torej prikazuje kot dvojna zvezda Stari učenjaki so imeli zanjo dve imeni in so tudi mislili, da sta to dve zvezdi (Rimljani so imenovali Danico Lucifer, Večernico pa Hesperus). šele ko nam je veliki Kopernik podal vsaj delno pravo sliko našega osončja, je postalo jasno, da sta Večernica in Danica ena in ista zvezda, ki se imenuje Venera.
Odkod to čudno prikazovanje Venere?
Venera je namreč, kakor naša Zemlja, planet, ki kroži neprestano okoli Sonca in sicer naredi to pot v 224 dneh. Kakor nam je nadalje znano, kroži Venera med Zemljo in Soncem, je torej od Sonca oddaljena manj ko Zemlja: take planete imenujemo notranje, v nasprotju z zunanjimi, ki so od Sonca bolj oddaljeni ko naša Zemlja. Notranji planeti (Merkur in Venera) kažejo na nebu neko posebno gibanje, namreč, da se stalno drže svojega velikega očeta — Sonca in se navidezno Ie malo od njega odmikajo. Opazujmo Venero sedaj kot Večernico: v teh mesecih se od Sonca odmika, a se mu umakne le za neko določeno oddaljenost, nakar se mu začne zopet bližati in pride kmalu na njegovo zapadno stran: tedaj jo vidimo kot jutranjo zvezdo Danico, ki se nekaj časa dviga nad Sonce, a se začne kmalu nato spuščati proti njemu. Neki nemški astronom je že pred Kopernikom označ'1 gibanje Venere takole: »Zdi se mi, kakor da je ta zvezda lepote in ljubezni prikovana k Soncu. Hoče se dvginiti, a se ne more: neka nevidna in neznana sila jo začne vleči zopet navzdol in potopi se v morju sončne svetlobe.«
Ne bo nam žal, če se potrudimo in dvignemo v času mraka, to je v novembra okoli 17. ure, pogled na južnozapadno nebo: tam se krasno leskeče najkrasnejša zvezda celotne nebesne kupole, nam že poznana Večernica. Ker je nizko na obzorju, se njeni žarki v zemeljski atmosferi lomijo in jo vidimo »trepetati«, pojav, ki ga opažamo pri stalnicah. Ob koncu novembra zaide Venera pri nas ob 17.45, a do božiča se odmakns od Sonca (za nas) že tako močno, da zahaja okoli 20. zvečer. Sedaj scer ni na višku svoje svetlosti (to bo šele v februarju 1945), vendar je tudi zdaj ni zvezde na nebu, ki bi se lahko primerjala z Venero, saj je osemkrat svetlejša cd najsvetlejše stalnice (Sirija). Povemo naj še to, da se Venera Zemlji bliža in je zato od tedna do tedna svetlejša in za zemljane večja: spomladi 1945 se bo približala Zemlji na majhno oddaljenost 50 milijonov km. 2al da je takrat ne bomo videli, ker bo preblizu Soncu in nam bo kazala svojo od Sonca neosvetljeno polovico. Venera bo Večernica vse do marca 1945, ko jo bomo lahko zaradi njene tedanje izredne svetlosti videli tudi pri belem dnevu. Nato bo mesec dni nevidna, zatem pa se bo prikazala kot krasna Danica, ki bo najlepše svetila ob jutrnji zori (»zorjenica«).
Večernico je najlepše opazovati tedaj, ko se sveti zraven nje tenak lunin krajec: to bomo lahko prihodnjič videli 18.—19. decembra. Takrat bo oddaljenost posebno majhna in bo zato prizor tem lepši.
Sedaj pa še pogled na Venero z očmi astronoma:
Venera je le malo manjša premlčnica kot Zemlja: telo, ki tehta na Zemlji 5 kg, bi tehtalo na Veneri 4 kg. Letna doba je na Veneri 56 dni in se torej zvrste letni časi hitreje kakor pri nas. Poleg tega so astronomi ugotovili, da obdaja Venero zelo gosto, tudi prav motno ozračje, tako da ne
bomo imeli nikdar prilike pogledati na njeno površje. Bolj potrpežlj:vi zvezdoslovci so izračunali, da je njeno ozračje prav tako veliko kot Zemljino. Venera spada med »mlade« premičniee: na njej vladajo take okoliščine, kakor na Zemlji pred milijardo let, ko se je začelo stvarjati prvo življenje. Zato mislijo, da se bo na Veneri nekoč razvilo življenje organizmov.
Ce pogledamo Venero že z manjšim daljnogledom, se bomo vsekakor začudili, ko zagledamo namesto majhne okrogle ploščice tenak krajec, ali pa kako drugo, na Luno spominjajočo obliko. Pravijo, da lahko zelo ostre oči vidijo te Venerine mčne tudi brez optičnih pripomočkov.
Poglejmo s: zdaj še na kratko druge premičniee, kakor jih borno videli v decembru tekočega leta.
Merkur, Soncu najbližji planet, bo viden najbolje 10. kot večerna zvezda: sveti se globoko pod Venero. Ob koncu leta se pojavi že na jutranjem nebu. Mars je skozi ves mesec neviden in se pojavi šele spomladi 1945 kot slabo vidna jutranja zvezda Jupiter vzhaja ob koncu meseca že pred polnočjo. Ce pogledamo zgodaj zjutraj na vzhodno nebo, opazimo takoj zelo svetlo zvezdo v Levu. Ob jutranji zori jo vidimo že visoko nad jugom: to je največja premičnica našega osončja, planet Jupiter. Saturn je večerna in nočna premičnica: če se ozremo okoli 20. zvečer na severno-vzhodno nebo, zagledamo že precej visoko svetlo, v svoji okolici najsvetlejšo zvezdo rumenkaste barve: planet Saturn. Stoji v zvezdni družini Dvojčkov; vzhodno od njega zapazmo dobro znani zvezdi: belega Kastorja in rdečega Poluksa. Saturn je znan med ljudstvom po svojem krasnem obroču, ki ga lahko letos in posebno sedaj z daljnogledom zelo dobro vidimo; vzhaja pa v začetku meseca ob 18., ob koncu meseca pa ob 16. uri. V decembru 1944 in januarju 1915 bo najlepše in najbolje viden. Luna bo dne 1.—2. poleg Saturna, dne 7. do 8. poleg Jupitra. Vidimo torej, da je Venera večerna, Jupiter jutranja in Saturn nočna zvezda.
Luna doseže dne 7. podobo zadnjega krajca, dne 15. mlaja, dne 22. prvega krajca in dne. 28. postane ščip. Koristno je dalje vedeti, kdaj nam Luna ponoči sveti. Prve dni v mesecu nam sveti vso noč, nato od 7. dalje le drugo polovico noči. nakar se njena svetloba zelo zmanjša. Svetiti nam začne zvečer šele okoli dne 20. in sveti do konca meseca v večernih in proti koncu že tudi v nočnih urah. Zvečer sveti najbolje od 20. do 30. decembra.	M. B.
Opozorilo
Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekršl-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma.
Prva p&moč pri opeklinah s fosforjem
Zaradi aktualnosti vprašanja, kakšna naj Po prva pomoč pri opeklinah s fosforjem, ki je — kakor znano — v zažigalnih bombah, kakršne mečejo sovražna letala, pri-občujemo ta kratki pouk, ki nam ga Je poslala zdravstvena protiletalska zaščita
Beli ali rumeni fosfor se na zraku vžge sam. V vodi ne gori. Ce pa pride fosfor v telo, nastopi zastrupljenje. Namen prve pomoči je. da čimprej odstranimo s kože in obleke ves fosfor sicer nastanejo zelo boleče opekline, kolikor jih na koži že nL
Navodila.
1.	Cim hitrejša odstranitev fosforja z obleke, po možnosti z vodo, najbolje v kopeli.
2.	Ce vode ni pri roki. Je delce fosforja treba pokriti s peskom ali pepelom. Vsi delci fosforja naj se odstranijo s kože in obleke z mokro deščico, nožem ali podobnim, ker bi se sicer vžgali ln napravili opekline. Pri transportu s fosforjem poškodovanih je treba imeti vedno pri sebi vodo, da se pogasi pozneje nastali fosforni ogenj.
Zdravljenje opeklin.
Vedno moramo poklicati zdravnika. Majhne opekline naj se z vodo izpirajo, pri večjih je potrebna kopel. Vodi moramo dodati 3 do 5 odstotkov sode ali natr. bikar-bonata, torej eno žiico na en liter vode. Tudi sama soda ali bikarbonat se lahko potrese na opečeno mesto. Do prihoda zdravnika moramo nato opeklino pokriti z mokro krpo, namočeno v isti tekočini ali vsaj v sodi Zdravnik bo odstranil nastal« mehurje in zdravil tako kot se navadno zdravijo opekline.
Kadar delec fosforja pade v oko, moramo oko splakovati z vodo, borovo vodo ali s sodavico, edino zdravnik pa sme odstraniti fosforni delec iz očesa.
Iz navedenega sledi, da sta pri poškodbah s fosforjem potrebna voda in soda. Pri gorenju fosforja nastale fosforjeve megle sicer nekoliko dražijo dihalne organe, v obče pa niso škodljive. V prostorih, kjer je fosforjeva megla, zadostuje, da imamo pred usti mokro krpo.
Citnjte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki Izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih!
Imejte vedno na umu, da zaklonišče nI smetišče, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti včasih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo!
Zatemnitev ©d 16,50 do 6.50

Naročite se na »Dobro knjigo«, če še niste naročeni! V zbirki izide V3ak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskesra Naroda« ali »Domovine«, 17.— lir za broširano in 33.— lir za vezano knjigo;
b)	za ostale naročnike 20.— lir za broširano in 40.— lir za vezano knjigo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani, Puccinijeva 5. Prijavite sc lahko tudi inkasantom uprave »Jutra, izven Ljubljane pa po pošti.
KULTURNI PREGLED
Eseji in potopisi Mirka Javorssika
Slovenski esej je otrok Moderne. Prav zaradi te njegove mladosti ga še vedno zanemarjajo naši slovstveni zgodovinarji, ki se vse preveč oklepajo zastarelega pojmovanja literature po sherni: poezija, pripovedna proza, drama. Pokojni Ivan Prijatelj je bil prvi, ki je pri nas pisal umetniško esejistično prozo. Vse, kar je pred njim zraslo na tistih slovstvenih lehah, ki leže na obodu pesniške umetnosti in v bližini znanosti ali filozofije, je bilo po svojih literarno-stilnih znamenjih bodisi poučna proza, bodisi časnikarska , felj toni-stika. Izmed teh se lahko samo slednja približa eseju, vendar poprime le v redkih primerih njegove hierarhično višje značilnosti. Poslej bi lahko razločevali dve vrsti našega eseja: Prva, začeta z neminljivo pomembnimi, a premalo uvaže-vanimi poskusi Iv. Prijatelja, raste iz znanstvenih iskanj v umetnost, druga se iz čistih umetniških navdihov približuje pojmovnemu jeziku znanosti, ne da bi se na ljubo tvarini odpovedovala dognanosti in lepotnemu blesku oblike, t. j. stila in jezika.
Mirko Javornik, čigar esejska zbirka »Pero in čas« je v izdaji Ljudske knjigarne pravkar obogatila skromno slovensko književnost te zvrsti, je nedvomno esejist-umetnik. Za to določitev, ki ima seveda zgolj formalno veljavo, kakor vse, kar preveč poenostavlja zapletene pojave. ne govori samo material, ki se v znatnem delu tiče — posredno ali neposredno — umetnostno-estetskega izživljanja v raznih njegovih oblikah. O nji priča predvsem oblika teh esejev in potopisov, zakaj prav v tem so odlike, ki ločijo članek, razpravo, potopis, kritiko ali feljton
od tiste žlahtne odbranosti, s katero združujemo pojem eseja. V najznačilnejših primerih, ki jih je Mirko Javornik zbral v tej knjigi, vidimo vprav tipične odlike sodobnega umetniško inspiriranega eseja in v njih piscu esejista par excellence. V potopisu, ki zavzema dobršen del te nevsakdanje lepe in pomembne knjige, je dosegel Javornik pri nas edinstveno višino v uskladitvi gradiva in izraza, v umetniški stmjenosti vsebine in forme.
Širini in globini razgledov, intenziteti doživljanja, umetniški subjektivizaciji objektivno zbranega gradiva — ojettijevskih »cose viste« — ustreza jezik, ki je piscu zrasel iz same snovi in je prav kakor snov bogato razčlenjen, živčen, metaforično živ in ritmično uskladnjen. Poleg teh primerov pisateljeve visoke kulture stila in izraza je v knjigi tudi vrsta sestavkov, ki imajo težišče v miselnih poudarkih, v razmahu kritičnega duha in polemične ironije, spisov, v katerih se kljub vsemu njihovemu osebnemu značaju kaže odsvit časa in smer njegovih valovanj. Ti sestavki, najsi so takisto spisani s skrbjo za izrazno dognanost, so še bližji publicistiki kakor pa umetniškemu eseju.
Prav ta snovna različnost in formalna razčlenjenost dajeta knjigi »Pero in čas«, ki prinaša izbor iz let 1931—1941, izredno notranjo napetost in nudita bralcu premnoge emocionalne prav kakor intelektualne impulze, zdaj tihe. zdaj strastne razgovore s knjigo. In samo knjiga, ki nas lahko estetsko in miselno iz polnega zadovolji ali dodobra razgiblje. ustreza bistveni funkciji vsake resnične literature. Prav to nam živo kaže. kako ozko-gledno je stališče, da sodijo v literaturo
samo poezija, pripovedna proza in drama ter da spisi, v katerih so estetske značilnosti združene s subjektiviziranimi doživetji in z objektivnim gradivom iz življenja, znanosti in filozofije, ne bi bili literatura v pravem in visokem pomenu besede. Zdj se celo, da se je prav v našem času premaknilo v esej in v filozofsko-znanstveno prozo estetskega tipa veliko tega, kar se je nekoč izživljalo zgolj v vezani besedi ali v pripovedni prozi. Zategadelj se esej razvojno-organsko uvršča v lepo prozo in zavzema v nji čedalje bolj opazno in čedalje višje hierarhično mesto.
Po tem priznanju k estetsko-umetniške-mu programu Javornikovega eseja in potopisa naj v naslednjem označim vsebinski donesek zbirke »Pero in čas«. V prvem delu teh »raztresenih udov« so pod zaglavjem »O umetnosti« ponatisnjene nekatere pisateljeve izjave o literarnih in umetnostnih problemih iz 1. 1931. 1933 in 1937, izpovedi, ki so značilne za Javorni-kov umetniški razvoj in kritični odnos do časa, pa tudi reakcije na čas sam. »Misli o plesu«, nastale v tesnem stiku s plesalko dvojico Mlakarjevih in 1. 1933 spisana izpoved »Beg v umetnost«, nam kažejo Javornika v boju za umetnost sredi križanja izvenumetniške tenden^nosti ln tradicionalne domače estetske zaostalosti. Drugi del knjige združuje v ciklus »Dom« tri proze, ki jim je izhodišče repor taža v kva-litnem pomenu besede, vendar se po moči literarnega sloga in slikovitem prikazu doživljenih stvari približujejo pripovedni prozi. Pisatelj opisuje notranjski Kras: se-manjo razgibanost majhnega kraja (»Semenj«), velike spremembe, ki jih prinaša v patriarhalno življenje nova meja z omamo novih življenjskih možnosti in pusto-lovstev (»Meja in njeni ljudje«) in spomine na mladost ob Cerkniškem jezeru (»Zemlja ob jezeru«). V tem delu so neka-
tere strani prave domačijske poezije, zrasle iz elementarne spojenosti z domačo grudo in iz čistega opazovalnega veselja
Posebno obsežen in esejistično-potopisno najtehtnejši je tretji del knjige z naslovom »Svet«. Javornik sodi med tiste naše pisatelje, ki so s svojo potrebo gibanja, potovanja, odkrivanja močno razširili vidni krog slovenske literature. Marsikdo je po »kilometraži« prekosil Javornika, toda kdo je prinesel iz širokega sveta toliko svetovnega življenjskega utripa, toliko barv in duhovne različnosti sveta, kakor jih je strnil Javornik v svoje potopisne eseje? Intenzivnost doživljanja si je našlo v tem primeru dinamičen in temperamenten izraz, ki mu je kdaj pa kdaj mogoče očitati samo preveliko razkipelost. nikakor pa ne vsakdanjosti in nezanimivosti. Tudi tam. kjer se zožijo pisateljevi miselni pogledi in se njegov esprit zaostri v ironijo, so njegovi razgledi na široko odprti. Po vsem tankem tkivna Jcvornikovih potopisnih proz se pretaka močni tok pozitivnega evropejstva.
V barvitem mozaiku teh proz vidimo poezijo beneških lagun in kanalov v »Go-spej z morja«, obrise mesta in življenja v Padovi, slike iz ponosne ligurijske metropole Genove, divje mediteranske kontraste v Marseillu, ter doživetja Rima in njegovih edinstvenih nasprotij med preteklostjo in sodobnostjo. Rimske impresije prehajajo v opis avdijence pri papežu Pi-ju XI.: vzoren primer literarno obdelane reportaže. »Megla nad Verdunom«, s pogledom na vojaška pokopališča in kostnice na tleh. ki so bila prizorišča najbolj zagrizenih bitk minule vojne, ne more zakriti pisateljeve ironije do krmilarjev francoske usode v letu 1933. in ne zamolčali njegovih vizij novih katastrof. Iz knjige »Pomlad v Palestini« so izbrana nedvomno najmočnejša poglavja: »Pravljica o oranžah«, »Veliki četrtek« in »Po-
poldnevi v Betlehemu«. L. 1936. nastali .spis »Središče neznanega naroda« nam odkriva katalonsko svojstvenost Barcelone in njenih kulturnih in političnih gibanj, »Nerazumljivosti iz Španije« pa prinašajo vrsto duhovitih opazovanj in bežnih srečanj. V treh prozah s skupnim naslovom »Pesem nad morji« prihaja do izraza predvsem lirični element, s katerim je sicer bolj ali manj podpluta vsa Ja-vornikova proza; marinistični lirizem pa se v opisu vzpona na štiri tisoč metrov visoki atlantski ognjenik Pico de Seyda razvije v dramatsko silovitost, v kateri zmaguje nad čustvi bojevita mladostna volja.
To je šele tretji deL V četrtem delu je izbor iz Javornikovih publicističnih člankov. Tu so med drugim ponatisnjene: »Pismo iz Barcelone, esej »Smrt Mignela de Unamuna« z značilnimi odmevi španske ouverture k današnji evropski tragediji, fina karakteristika pesnice v članku »Spomin na Bagrjano«. dva prispevka k razmišljanju o problematiki Cankarjevega dela in pomena. Navsezadnje je natisnjen sploh prvič iz L 1935. potekajoči »List iz dnevnika«, dokumentarni literar-no-polemični spis in človeški obračun s kritikom Vidmarjem. Tu se bolj kakor na drugih straneh čutijo Javornikov bojeviti odnos do življenja, njegov ironični duh in brezobzirna volja do »snemanja mask«. Ce pravi pisec v uvodni opombi, da je razdobje. v katerem so nastali vsi spisi v tej knjigi, zanj že v vseh ozirih zaključeno (vojna je vsemu človeškemu prizadevanju postala pošasten mejnik!) ne preseneča tudi finale knjige: pozitivne in negativne ocene njegovega dela deli politična črta ločnica; duhovi so ločeni, incipit historia nova
Tako je M. Javornik s »Peresom in časom« podal ne samo kvalitativen pregled svojega literarno-umetniškeea-
Krotiffcg
*	Smrt znanega geologa. V kopališču Isehl je umrl v 75. letu starosti Pfrlip vitez von Bliittersdorf. Bil je sorodnik Clemensa Brentana in Betine Arnimove ter oče znanega nemškega grafika Franca von Bliit-tersdorfa. Sam si je stekel prav lep sloves kot geolog in raziskovalec starožitij na do-mačinikem področju.
*	Grof di Cossato umrl. Eden izmed najuspešnejših poveljnikov italijanskih podmornic v sedanji vojni, grof Fecia di Cos-
oni okupacijski denar, ki so ga natiskali v Ameriki in izdali sedaj že v vrednosti 87 milijonov funtov brez vsake pravne osnove in brez kritja.
*	Nesreča ekspresnega vlaka. Po poročilu agencije Reuter, se je iztiril 140 km severno od Jacksonvilla ekspresni vlak New York-Miami. Izmed 18 vagonov se jih je 15 iztirilo. Število mrtvih in ranjenih še ni znano.
*	Varšavski odbor poljske pomožne organizacije se bavi sedaj ob podpori nem ških uraan h mest z odst:a: jevanjem dragocenih umetnin iz varšavskih muzejev, ar-
sato je umrl na posledicah bolezni ki se	j hivov in knjlžnic Soravili j;h bodo na var.
5£n^ V i6"" UJetnf^-	i ^r je sp,ičo siv.enatsk.ga sovjetskega
potopil v svojstvu poveljnika italijanske	j obstreijevanja iz Prage, ogrožen zlasti Na-
podmornice nad 100.000 ton zavezniškega	j rodni muzej
ladjevja. Vest o grofovi smrti je prišla preko Derne v Milan.
*	Kje bo pokopan Vaneingvej. Zemeljske ostanke pokojnega predsednika Vang-čingveja bodo začasno pokopali na Mei-huashan-griču, v predmestju Nangkinga. Državni pogreb se bo vršil šele, ko bo zavladal na Kitajskem zopet mir. Takrat bodo pokopali zemeljske ostanke pokojnega predsednika ob vznožju Aiyunshan-griča v zunanjih okrajih Kantona.
*	Ob letošnji 20. obletnici smrti skladatelja Puccinija, komponista znanih oper Tosca, Boheme, Butterfly in Turandot, objavljajo listi primerne spominske članke, v katerih poudarjajo, da je bil Puccini otrok svoje dobe, ki je iskal v vsakem položaju izhoda iz tesnobe. Narodil se je 22. decembra 1858. kot potomec stare glasbene rodbine v Lucci. V poznejših letih mu je bila usoda naklonjena s tem, da mu je naklonila podporo italijanske kraljice Marherite. ki mu je preskrbela štipendijo za nadalje
* V stockholmskih klavnicah se je pričelu v sredo stavka zaradi zvišan a plač. Jutranjiki javljajo, da bo stavka ogrozi a tradicionalno nabavo švedske božične gnjati ter vso oskrbo z mesom o Božiču, ako ne oo vlada intervenirala v poslednjem trenotku. Stockholmsko komisija za živi a je bi a spričo stavke prisiljena, da uvede nakazo -ce tudi za one masne izdelke, ki so bili doslej v prosti prodaji.
Is Ljubi)
r* C
u— Smrt stolnega kanonika dr. Cnegor-ja žerjava. V torek je v Ljubljani umrl ! stolni kanonik, konzistorialni svetnik in ] ravnatelj štofijske računske pisarne doktor i Gregor žerjav. Pokojni se je rodil dne 12. marca 1886. kot sin posestnika na Plav-škem rovtu nad Jesenicami. Po osnovnih šolah je pohajal gimnazijo v Ljubljani, , kjer je maturirai 1907. Vstopil je nato v bogoslovje in bil leta 1911 posvečen v maš-
vanje študij na milanskem konservatoriju. j nika. Leta 1914 je odpotoval v Rim, kjer
Puccini je umrl dne 29. nevembra 1921 v Bruslju.
*	Osem funkcij združenih v eni osebi.
Kakor javlja kitajska narodna vlada, je bil imenovan novi namestnik državnega predsednika Ceng Kting Po za predsednika gospodarskega sveta ter za predsednika novega meščanskega gibanja. Razen tega je postal predsednik Kuomintang stranke. S tem ima, tako piše »Central Press« Čeng Kung Po sedaj 8 službenih mest, kajti on je nadalje predsednik izvršnega odbora Yana, predsednik vojaškega sveta ter političnega osrednjega sveta in vrhovnega narodnega obrambnega sveta.
*	Policijski ravnatelj v Bruslju je po vesteh iz Londona odstopil.
*	Pomanjkanja papirja v Eelgiji je tako občutno, da bodo časopisi prisiljeni, ustaviti svoje izdaje, če ne bo v najkrajšem ča^u orišla pomoč.
*	Leigh-MaPory žrtev nemškega lovca za dolge projre. Reuter izraža domnevo, da je postalo letalo angleškega maršala Lsgh Mai Iory j a žrtev nemškega iovca za dolge proge.
*	Sprememba v poveljstva ameriške mornarice na Pacifiku. Dosedinji poveljnik ameriške atlantske mornarice, admiral Ingersoll je bil imenovan za namestnika vrhovnega poveljnika celotne ameriške mornarice. Vodi] bo oskrbo pacifiške mornarice iz ameriških zapadnih luk. Njegov naslednik na Atlantiku je admiral John Ingram.
*	V Rimu je v obtoku mnogo ponarejenih 5000- in 1000 lirskih bankovcev. V fašističnih krogih opozarjajo, da ti ponarejeni bankovci niso prav nič manj vredni kot
Dva jubileja postaJesEseeSnika Frauia Sedeja
Dmes dopolni 50. leto življenja g Franjo Sede j,, šef železniške postaje Ljubljana Rodil se je dne 23. novembra 1894 v Idriji, kjer je absoivirai srednješolske študije. Takoj po maturi je moral k vojakom. Ostal je v vojašk4 suknji do konca prve svetovne vojne, potem pa je leta 1919. vstop:1 v službo k takratni Južni železnici. tako da je obhajal letos tudi četrtstoletnico. kar je železničar. Pri Južni železn e', potem pr državni železnici je služboval po raznih krajih Slovenije in je bil med drugim posta jenačeln;k v Velenju. Dra-vogradu-Meži in Prager&kem. Leta 1939. je bil postavljen za šefa postaje Ljubljana glavn: kolodvor.
Kot objekt;\ en in razumevajoč starešina je čislan in priljubi en tako pri svojih podrejenih kakor pri svojih predpostavljeni. Mla-deniško krepak in veder opravlja že pet let težko ;n odgovorno službo šefa naše največje žeezniške postaje, pri čemer je tudi po svoji požrtvovalnosti ;n delavnosti zgled svojim sodelavcem.
Čestitkam in voščilom š:rokega kroga jubilantovih prijateljev in sodelavcev se ob današnjih jubilej b pridružujemo tudi m;. Še na mnoga leta!
marveč tudi dokumentaren prispevek o vzgonu slovenske idealistične miselnosti zadnjih deset let pred drugo svetovno vojno. — Majhno število izvodov bibliofil-ske izdaje s faks i milom uvoda in s Tršar-jevimi ilustracijami je »Peresu in času« zagotovilo dragoceno mesto tudi na polici slovenskih bibliofilov.
Igralec in javnost
Slovenski odrski irmetirk — in eem štelem po'eg igralk m igralcev tudi režiserja in in-scenatorja — se v nekem pogledu po prav;ci čuti zapostavljenega v primeri z umetniki drugih narodov. Naj bo njegovo ustvarjalno delo še tako popolno, naj doseže še take umetniške vitke, nima nikdar tako globokega in širokega odmeva, kakor b; ga imel drugod. Dejstvo je, da ga pri nag nihče ne proučuje in ne opisuje tako temeljito, kakor je bilo to (kajpak v normalnih čas'h) pri drugih narodih. kjer obstoje o vsakem količkaj pomemb- I daliskih veličin'h Nepregledna e ta.
i	_____r-- :_______i.__■ ! t,r-— ~	__J—:.	■	________
je študiral biblične vede. Ob izbruhu vojne je moral svoje študije prek niti in jih je nadaljeval šele leta 1915 na Dunaju. Tamkaj jih je uspešno dovršil in je bil promo-viran za doktorja teologije. Vrnil se je nazaj v Ljuoljano, kjer je leta 1925 postal profesor verouka na državnem učiteljišču v Ljubljani. Kanonik je postal avgusta leta 1935. Blag mu spomin!
u— Novi grobovi. V starosti 57 let je do-trpel po dolgi mučni bolezni posestnik in trgovec g. Anton Avčin, zapušča ženo, otroke in druge sorodnike. Pokopali so ga v sredo 22. t. m. na pokopališču sv. Trojice v Trnju pri št. Petru na Krasu. — Umrla je ga. Marija Slak, žena postreščka. Pogreb bo v četrtek 23. t. m. ob 14. uri po-i poldne z žal, kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikom bodi ohranjen blag pomin, žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Poroka. V nedeijo 19. XI. 1944 .-ta se poročila v cerkvi Marjinegn Oznanenja g. Edo Ravnihar, trg. pomočnik pri tvrdlkl Ant. Krisper in gdč Mi Ska Petiič. trg pomočnica istotam. Za priči sta bila g. Jakob Ški obar, za». uradnik in g. prof. Tone Ravnik. Značajnemu paru obilo sr če in božjega blagoslova.
u— Na ljubljanski univerzi je bil dne 22. t. m. promoviran za doktorja tehn ških ved g. univ. asistent inž. Branimir žnider-šič. Iskreno čestitamo!
u— Pošta Stična, št. Vid pri Stični in Višnja gora prično poslovati dne 25. novembra t. 1. za p"semsko stužbo in za službo z navadnimi paketi brez označene vrednosti.
u— Pisatelj Lo;ze Zupane je slovenskim čitateljem zelo priljub'jen pripovednk. Najnovejše njegovo delo. roman »P<>d križem« izide konec novembra med letošnjimi Vodnikovimi knjigami. Ker n dvoma, da bo ta tako svež.? in gloioko doj-mljivo pisano pripovedno delo doseglo lep. uspeh, ne zamudite prilike, da se Čmprej vpišete med člane Vodnikove družbe, ki tudi letos svoji knjigi (omen eni rman in Vodnikovo pratiko 1945> tiska v omejeni nakladi. Članarina je določena na 38 lir.
u— Kljub tržnemu dnevu davi na Vodnikovem trgu ni bilo posebno razgibano. Dovoz je bil bolj skromen in gospodinje so se kmalu odpravljale domov. Največ je na trgu še vedno naprodaj so ate, ki jo dova-žajo Troovčanke. Na n;;kazn:c? p odr jajo še vedno česen, jabolka in hruške. Malo je naprodaj sladkega zelja, in repe. čeprav gospodinje po obeh sprašujejo. V sedanjem času bi bil lahko dovoz teh važnih novrt-nin vseikakor izdatnejši. Dobro bi bilo, če bi Prevod poslal ksik voz zelja ali repe tudi na trg, ne pa samo proizvajalcem kislega zelja in repe. Splošno se opaža, da so cene označene le na tistem biagu, ki se prodaja na nakamice.
u— Pomanjkanje drobiža je že mkaj časa tudi v Ljubljani dokaj občutno. V kakšni trgovini uporabljajo namesto drobiža peresa, drugod znamke, posebno domiselni r»a 60 bili nekateri trgovci
ristik ter običajne življen;episne tvarine ničesar. Kako naj se ob tej opravič jiv a'; neopravičljivi revščini razvija v naši gledc'"rk; umetnost' to. kar je notrehno sleherm mu organskemu razvoju, sleherni kultunr rast5: tradicija?
Te razmere je imel pred očmi ravnatelj Drame C Debcvcc. ko je pisal v 5 šfev'lk; dramske izdaje G^TSkega l;«ta narisveni članek »Opombe c vrednoti elcdal.Ške :zv ed-be«. V tem duhu ic zahteval od gledališkega poročanja »nekaj kapljic več snvsla m čuta za vse tisto, br je na vsaki gkdali4J predstav: enkratno, kar je vezano na K7;n<*t trenutka. na potekanje, na mimohajanje. na nv-nevanje, to sie pravi na dogajanje h-nejr, minevaječega znrčaa in to je d*lo rt i terja, scenografa in zasr ddo igrale •«.
»Prehimm in IVam no ogromni 5ber-»tur'«. p;še nadalje avtor. »k: sn jo	nr.:vo ji
krV ični duhovi drugih n: rodov o sv cjih gle-
raj
in obrtniki, ki so si omislili kar svoj denar. Tako imajo svoj drobiž že skoraj vsi petki. Nekateri imajo natisnjene denarne vrednosti v različnih barvah, drugi imaijo zopet vtisnjene označbe v lepentka Tudi nekatere kavarne so si omislile lične plač lne znamki ce. K podobnim sredstvom so se za tekle tudi mnoge druge trgovine. Sicer bo verjetno kmalu izdan ;udi papirnat drobiž in bo ta zasobni denar le še numizmatična redkost in spomin na vojno dobo.
u— Po temn.h ulcah je hoja zelo nt rodna in postane včasJh 1 hko tud prav ne-var.a, posebno nedrij, ko se zač.nja mrači-ti že proti peti uri. Da bo »ioja po za e ..-njenih ulicah lažja in p-edvsem tudi ar-nejša, so mestni dolavci pričeli te dni b i i z apnom robove pločnikov na cesln n k i-žišč h, drogove, na katerih so obešene zaščitne verige na najp.ometiiv-.ših kra ih kot pred pasto, na Ma.';jinem trgu n diU-god. Pobelili so tud. že vse akc c.je na Ble:-weisovi cesti, delo se pa vedno nadaljuje.
a— Knjiga o »Triglavu v in njegovi soseščini« je izšla. Naročnik: naj jo dvignejo v pisarni Slovenskega planinskega društva med 8. in 17. uro.
u— Vse dijake, dijakinje opozarjamo na instrukcije srednješolsk h predmetov in tu jih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specijaine instrukcije, Kongresni trg 2/II.
u— Krade, obenem pa svari pred tatovi. Ljubljanska policija je v soboto 18. t. m. aretirala zaradi suma tatvine čevljev 30-letno Terezijo R. s Kodeljevega. Preiskava je ugotovila, da je aretiranka ukradla čevlje svoji znaki Julijan:, ko je bila pri njej na obisku. Malo pred slovesom jo je še opozorila, naj bo v bodoče previdnejša in naj zaklepa sobo, v kateri spravlja čevlje, ker jo bo drugače gotovo kdo okradel. Julijani se je Terezjino besedičenje zdelo sumljivo, ker je vedala da je nevarna tuji lastnini. Po Terezjinem odhodu je nrmogrede pogledala v sobo, kjer ima spravljene čevlje. Presenečena je ugotovila, da so ji izginili čevlji njenega moža, vredni 2000 lir. Nekaj ur kasneje je oškodovanlta obiskala neko žensko, ki je prijateljica aretiranke in se bavi s prekupčevanjem. Tam je našla ukradene čevlje, ženska pa je povedala, da je čevlje prinesla k njej aretirana Terezija.
u— Ukradena kolesa. V sredo 15. t. m. je bilo Vinku Zupanu ukradeno moško kolo znamke »Champion«, vredno 8000 lir. V četrtek 16. t. m. je neznan tat odpeljal Milanu šemrovu v Mandljevi ulici moško kolo znamke »Standard«, vredno 5000 lir, Pred gostilno na žabjaku je bilo istegn dne ukradeno moško kolo Adolf a Ovna. Kolo je znamke »Ideal« in je vredno 4000 lir.
u— Našla se je torbica z dokumenti na ime Kompare. Lastnica naj jo dvigne v in-seratnem oddelku »Jutra*.
u— FORMICOl PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dob te v lekai nah.
u— Kupujem keže divjih m domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd po n.iivšji cen. Kožuhovina Dani o Predalič. Ljubljana, Sv. Petra cesta 18, lelefon 36 46.
Oborila hišioa 1ast»iIi5iR
Uprava policije — oddelek za protiletai-»ko zaščito opozarja vse posestnike fciš na navedbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki je razširjena na vse mestne predele Ljubljane, slede ureditve hišuih zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hišne protiletal-k«* zaščite, da v danem roku isto izvršijo. Proti kršilrl„vm <e naredbe se bo strogo postopalo.
stojo krvavo glavo na mejah nemške države, zre vsa Nemčija na svojo oboroženo silo n ljudsko vojsko.« Možje in mladenič' so nato sitopili pred zastave, 16-letniki poleg 60-letn-kov. ter so prisegli, da bodo brezpogojno pokorni Fiihrerjevim poveljem.
V	Ostrožnem pri Celju ie umrl č!an stranke Fritz Sotona odi kovanec z zlatim znakom narodnosocl. i,lične stranke. Zadela ga je srčna kap. Sotona je bil eden izmed najstarejših Hitlerjevih borcev na Šta.erskem. Narodil se je 1. 1893. v Gradcu, svetovne vojne Se je udeležil kot poročnk. 1. 1941 se je nasel;l v Celju, kjer je kmalu prejel častno odi kovanje Sotono so pokopal na cejskem pekopal šču. k er mu je izpregovo-ril v poslednje slevo car nski svetnik Sahm. Okrožni vodja DoTfme.ster je položil na njegov grob sponrnsk venec
Zaprisega ljudske vojske v Ptuju in Trbovljah. V gaju junakov v Ptuju so sklicali pred dnev! pripadnike nemške ljudske vojske ter jih zaprisegli. Pred zaprisego je imel na moške nagovor krajeveni skupinski vodja Mavšič in sicer na trgu Adolfa Hitlerja. Po nagovoru so vojaški obvezniki prisegli. Nato je nagovori pripadnike nemške ljudske vojske še okrožni vodja Fritz Bauer. — Podobna zaprisega je bila tudi v Trbovljah, kjer je imel na obveznike nagovor okrožni vodja Eberhardt.
V	ptujski ljudski izobraževalnicf je bilo v teku 13. novembra predavanje propagan-dista Osvalda Bocka. posvečeno propagandi, krilaticam in govoricam.
Zlato poroko sta obhajala v Domu za onemogle v Vojniku pri Celju zakonca Andrej in Beti Baronikova. Jubilarja sta telesno krepka in duševno čila. Ob zlati poroki sta prejela mnogo čestitk, pa tudi nekaj primernih daril.
gospodar 521etni kmet Štefan Makuc zaposlen na polju. Osel je zadel s kopitom razstrelivo, ki je eksp-odiralo. Drobci so ranili osla na več mestih. Makuc je dobil le lažje poškodbe.
Ne puščajte konj brez nadzorstva. 43ietni G. Rusjan iz Foljana je pustil voz s konjema pred neko gostilno v mi. nski okolici Ko je >topi I iz gost ilne, je videl, da ni ne konja, ne voza. Neznanci so se z vozom odpeljali Konja sta last kmeta Jožefa Fe-rančiča Oblastva poizveduieio za storilci.
Vlom v glavno tobačno zalogo. V glavno tobačno zalogo v Krminu so vdrli drzni uzmov č in odnesli veliko množino tobaka. Pravijo, da ni bil iastnik zaloge pri vsej stvari popolnoma nedolžen Zaradi tega ga je oblast zaprla, da se izk že njegova krivda ali pa nedolžnost. Hudo je le to, ker so ljudje zradi tega brez tobaka.
Heie&nicsM
KOLEDAR Četrtek, 23. novembra: Klemen, Felidta.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Immensee Kino Sloga: Noč v Benetkah Kino Union: Dvcživka
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Trn-koczy ded.. Mestni trg 4; Ustar. Selenbur-gova ulica 7.
Zatesnit!tev cd 16.§o do 6.50
S Stakrskega
Okrog 5000 Štajercih pripadnikov ljudske vojske je bilo v nedc-l5o zjr».iaj p oseženih v nekem večjem štajerskem kraju. Prisegli so zvestobo Fuhrerju Ob tej pri'ki jih je nagovoril Gauleiter dr. U berre;ther. ki jih je pozval k posnemanju vzorov od 9. novembra 1923. Pripadniki ljudske vojske so bili razvrščeni v stotnije in bataljone 6 poli-tčnimi voditelji na čelu. Iz tisočerih grl je zaorl pozdrav Hitlerju nato pa so ustnice ponav jaie izrek, da je življenje mogoče samo v sivobodi. Gjuleter je dejal: »Že šestič smo se sestali v teku te vojne, da se poklonimo spominu padlih žrtev novembrskih dn ter ponovimo prisego, da bomo tud; v bodočem ietu vojne izpolnjevali svoje dožnosti ter ne bomo zatajili tstih. k: so padli za svobodo nemškega naroda. Minulo leto je b'io v mno-gočem težko. Prineslo je marsikateri poniz, marsikateri odpad slabih zavezn kov, vendar pa je nemško ljudstvo izpr čalo. da je kos položaju. Že 9. novembra 1923 so pristaši Adoifa H;tlerja nemškemu narodu pokazali pet. ki jo je treba hodiu. V bodoče je ta pot za vsakega pr nainika nemškega naroda še bolj obvezna. Zdaj. ko dviga boljševizem
Vedri večer je bil v nedeljo v vik dvoran Nemškega doma. Namenjen je bil pr'-nadnikom vojske ter SS. Geslo večera je b lo: Kjub vsemu se smchl a sonce.
Trst 1924—14. V Rosettijev .m gledal š'u sc vrtel te dni f?lm. ki so ga snemali v Trstu pred 20 ieti. Šele te dni so ga predvajali. Zan m:v je posebno zaradi razlik med d:naš-n im Trstom n Trstom pred 20 leti. Na trgu Edinoet; je bil tedaj še ve! ki vodnjak. Tam. kjer je danes prkrta mestna tržnica, pa stojijo stare hiše. Zub \no in vedro je vzpored la Cecchelinova kom ka dan išnji Trst s Trstom pred 20 ieti. Tržačan .so vprav navali!: v dvorano Ro^tt:j?vega gled lišča. da bi s, ogled;'.1 film. Na ti.-oče se jih je moralo vrn tj domov
S piinorr zastrupljena. V ul d Sv. Ser-ri*ja 2. so našli mrtva 75 'cfnega Petra F*i-duttija :n 44-letnc Marija Vittor. Komis ja jc domala, da sta po ne-rečnem naključju pustila p! ndco pipo odprt->. pa st umrla za-rad zastrupitve z uhajajoč:m plinom.
2cp.-r.ii na trgu. Ana Benovel je ša -a-kupovat p< lr-. b'č:nc v	mestno tržnico.
Ko sc je \Tač la domov k Sv. Mariji Magdaleni SpfKinji. je opaž la. da ;i je drzen žepar izmaknil Jlstn co V njej je b'lo 700 lir, ži-v;I>k.- n;'kaznče in razn dokumenti.
Nezgoda v Barkovi.jah. 18-ie!na Neda Matkovlč in 19-letna Felka Bukeiie iz Su-šfika sta prišli v Barkovljah pori avto. Matkovičeva imn rano na dc."n: nogi- Ba-keličeva pa poškodbe na levi nogi. Obe sta brli prepeljani v giavno tržaško bolnišnico.
V-ak dan nezgode. 4 '-let i š. f r lože? Fonda z Rožne ul cc in 54 letni delav ec Alojz Luisa :z Telovadne uFoe 30 sta poprav-liala s\tckar. Pršia sta ped vozila. Oba imata občutne poškodbe. 9-'etn>. KieFja Sioifa iz ulicc Kolon ja 19. s," jc pri padcu zIom:'a levo nogo. — 15-lctn' Torn-:ž V:i' e j? na'el 'zstrvkk. k; je ek-s?>lodira! in mu ran'1 delnico. — Nezavestne ja so n.,a: doma 75'etnega Mihaela Lacania z Sv. Marije Magdalene Spodnje 383. Ponesrečenci se zdruvjo v g-avn' tržaški bolnišnici.
Iz G&rlcs
Zgodovina slovenske besede v Por očJu.
»GoriSki list« je prčel objavljati v št. 37. razpravo ravnatelja nove slovenske gimnazije v Gorici pesnika dr. J. L o v r e n č i č a o zgodovini slovenske besede v Pos >čju. Vseb'na je za goriške Slovenc? veikega kulturnega in zgodovinskega por.-.ena.
Dogcn živine. V decembru bo do^on živine dne 5. devembra v Gorič. 19. d cem-bra v Fari ob Soči, dne 20. dec°mb a v Gorici, 27. decembra v Moši, dne 28. decembra v Gorici.
Drobci razstreliva so ranili gospodarja in osla. V bližini Gred šča v V pa .>iki dolini -se je pasel o-el. V bližini je bil njegov
DEŽAVNJO GLEDALIŠČE
DRAMA
j Četrtek. 23. nov.: ob 16 30: Kar hočete. — Rel D.
Petek. 34. novembra: Zaprto.
Sobota, 25. novembra ob 16.30: Marija Sm-
art. Red Premieaski.
*
Shakespearjeva veseloigra »Kar hoče>e«
ima za -<nov zapletljaje na osnovi zamenjave oseb. Dejanje se godi v Iliriji, na dvora j grofa Orsina in grofice Olivije. Ljubezen-j ska zgodba z zapletljaji renesančnega oku-! sa, vsebuje posebno markan'ne komi ne ' tipe. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. — Režiser: prof. O. Šrr-st. Scena: inž. arh. E. Franz. Kostumi: D. K;čer-jeva. Scenska glasba: H. Svetel.
V letošnji uprizoritvi Schillerjeve »Marije Stuart« bosta igrali vlogi kralijic Marije in Elizabete za abonentske predstave M. Uk-mar-Boltarjeva in Marija Danilova, izven | abonmaja pa M. Saiieeva in Marija Vera, i ki sta igrali lanske abonentske pied^tave. i Vlogo OkeTlija bo igral ktos prvič slušatelj ; Glasbene Akademije Branko Miklavec. član dramskega študija.
OPERA
Četrtek, 23. nov.: ob 16.30: Jenufa. Red
Četrtek. Petek. 24. novembra: Zaprto Sobota. 25. novembra ob 16.30: Clivia. Red Red Sobota.
•
L. Jenaček: »Jenufa«. Opara v treh dejanjih po drami G. Preissove iz mora\ske-ga kmetiškega življenja. Prvo dejanje se godi v mlinu Bui-vjevih. diugo in tretje dejanje v cerkovnični hiši. — M"d prv'm n drugim dejanjem mine pol k<ta. med dragim n tretjim pa dva meseca. — Dirigent: dr. S vas a. Režiser: C. Debevec.
Idajnlška skupina Jadransko Prlipcrje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK 23 NOVEMBRA 7.00—7.10: Poroč:Ia v nemščni. 7 10—9.-Jutranj koncert Vmes: 7 30—7.40: Poročila v sloven?čin:. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.—12 30: Napoved sporeda — nato: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poroč a v nemščini. peroč lo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14 : Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh. 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega sporeda. 17.00 do 17.15: Poroč la v nemščini n slovenščin". 17.15—18 : Za m ?no vedno gre napev. 18.00 do 18.45: Vesel e na gorah. 18.45—19.00: »Narodopisno predavanje« — Tone Ljubic: O jamskih škratih ;n mandeljcu 19—19.30: Pevski kvintet Premelč. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20 00: Aktualno predavanje (prenos). 20.—20.15: Poročila v nemščini. 21.—21.15: Vmesna glasba 21.15 do 22.: Večerni koncert — sodeluje rad jski orkester pod vodstvom D M. Šijanca. 22. do 22.15: Poročila v nemščini. 22.15—24.: Prenos koncerta osrednjega nemškega sporeda.
v I
} ustvarisnju umetniško ž:več:h značajev in t-! pov se reducirajo v nekoliko presplošnih sodb v Istih :n v nekaj večerov priznavalncga j aplavzi; nato pa vse tone v pozabo in velko i poštenega umetniškega przs'de\-an:a sc ne!z-I rrrrno izC«jWj nekje v čoiu kakor voda ' pe4cu.
Zahtevi po nrr.ičcvanju igra'sk'h umetni-I ških stvaritev in režiscreko-dnunatnrik h po-i skiisov in učpehov. zahteva p«' smotrnem obravnavanju gleda,:r ko izvajalnih poj. vov :n problemov je puv.em uprav čena hu'; v na'em nu>jhnrn krogu, k; mu s cer primanjkuje to-
1;

za večje
n-1-
za
:ter
vclrkesa s+i*a Za«itcvi po kr"t:k;.

1 teraino n dr igo pnbema-'nn -ieviila n.'č:n ;r» sredstva
1;: F -1' k tiko i/-vr?;anh i/- crpe.
dnife via-rito 'zvaiane riiom?ni;e. n mog«<e nr-čflno ugovarjati.
majo te umetniške spccifikac je nobenega več-iega vp iva na razvo' duhovne in et;čne kulture. ki edin: dv:gata gledališče nad razna zab 'všča in mu odmerjata pomembno mesto
v živHeniu vsakega naroda. Ob f'abi vaebni, oh nrreVii :n /'vlienjs^ci praznoti drame na« tud najucipešnej e igralske stvaritve (razen v posameznih zjemnih nr'merih) ogrevajo 6emo tcllku kot produkcija »art:6tov« Pomen drame je pač v nečem drugem kakor pomen ša teko g-tki'ne pantomime.
1'nevn'ški po/oče<alec ima predvsem kron'-stično-normativno dolžnost, zakaj to je vodilni z>k"n ista: noti?-' skuša izvrševati na-ST.rin'ka r>ed g!fda'^čem n občinstvom,
r Vi
kar
n ju^peniejr« opravlja tako. da ga se-
nem ;gralcu. pevcu, režiserju, mscenatorju i neizčrpljiva zakladnica n nezrK;dh;tna priča
cel študije, o mnogih ilustrirane monografije in drug; slovstveni dokumenti.
Pri nas so tak; poizkuse kaj redek pojav in kolikor jih je razmetan h po revijah, tonejo v pozabo. Tud; o starejši gledališki umetnosti še n mamo zgodovinskega pregleda, pridobitve in skušnje pionirskih gledališčnikov niso ohra-
0 bstvu, preizvoru, razvoju, vziionu :n vrhun skih dosegljaiih gledal i'k ? tvornosti ^n f?:c-Ja-l'ško stvar te! j^ikega. za vso č.ovc ko OTn'f-0 tako važnega in pomembnega duha Strokovna velede^ v kritični al: poljudni izda i. filozofske. teoretične in estetske razprave, zgodovinski prikazi, umetniški in žVjenjski op;-
njene, vsaj ne v pregledni ;n lahko dostopni ' rež=jske in igralske sitvaritvene primerjave, obliki. Fotografski materal, ki podaja seveda ' posebni posedi in nadrobne obravnave gleda
deluje od nedavnega naš gteda 1'ški arhiv — gledal ski muzej je pač samo še j godba bodočnosti! Fonografskega gradiva je f hudo malo. filmov, ki bi ohranili karakteristi- , čno vlogo vodlnega umetnika v vseh njenih , odtenkih in z vsemi glasovnimi značilnost-ni, si ne moremo privoščili Vzemimo za pr mer ! igralca Borštnika. Kaj vemo o njem mi. ki smo zrasli izven slovenskega kulturnega ere-Razen najsplošnejših sodb in karakte-
in zvezkov obsegajočo biblioteko.«
Žara. če pr merjamo si tuj m gradivom o gledališču in njegovem umetniškem živi enju to. kar ostaja za njim pri nasi, moramo priznati. da bi vzlic vsej relativnost' štev"la. moči in sredstev mora'o os/tajati pri nas vendarle nekcl;ko več. Upravičeno sie torej pritožujejo naši gledališki umetnik5, da so v tem pogledu preveč zapostavljeni. Toliki resnični uspehi v
Pr' obravnavanju tvh vi->r?vm; na ne smemo preveč / n~'t: na .-'h«".'ittna mc-rla *n ne se preveč o? rafi va v/on n vzg'cd večjih narodov, marveč mer m i r rav enc upoštevati naše cle ar.ske razmere in f recr-stva. s kater mi sami r.'/p<.lagamo
Vsckako n: mr-gr.če pričakovat Ha ho pri r.is dnevniško g'caa!i--ko ooročan.ie ki je danes edin odmev gledalskega dela v javnosti, nadurne-,Vlo to. kar dmgod onr v!jata revia'-na kri tka in sitrr-ko.na pub':cstika. Pi.^c teh vrste je nn drugem me&tu (Gledalki koledarček 1945) opozoril s sociološkega in pjsiho-lo*kega staPšča na dejanske možno^ri in po funkcii dnevnika dane na'o^.. dnevn;škega gledal škoga poročevalci Zdi sr da ie treba pri ms vedno znova opozarjat' na dejstvo, da se dnevnika gledališka poročMa ne pišejo za igralce in režiserje, marveč za rad kronistčno-informativne funkcije Fsta. torej za občinstvo. Občinstva pa ne zanima na robna razčlemba 'diskih dejev in r^efrko ume^i^ib značilnosti granja; v kolikor bi ga zsnimala. ni-
z"an:a s problematike dela m posamezn;h vl<-fi s snlr/ino estetsko tdeino. moralno in soc :-lno vsebino drame Zakaj gledališče vpliva na občstvo in izvršuje svoje kulturno po-s^an-tvo v n rodu nc to!:ko zaradi sicer po-trcSne umetniške dovršenosti svojih izvajal-r -Vih ',rcdst»v. ko1 kor z idejno in et čno vse-li no :gre: k?ji>ak ue:nek igre je tem večji, čim bel' jc umetniško dognnna. Sredstva n pota do tt umetniške višne so nedvomno :<an5miva m mačMna. za farno gledališče bistveno važna vendar r^stajajo predvsem zadeva ctrr-ke Tud uri s!ikarsitvu b dnevnislto poročanie zore^ilo smoter »n učinek, če b: obravnavalo tehniko slikanja ali pri muzki način granja posamezmh ;nfitrumentov Vse to sc za avnosit sekundarna, večidel nezanimiva vpra anja zadeva strokovnih preučevanj in ocenitev. J vnoet zanima predvsem to. s čim cl:karetvo alJ muzka vplivata na narod, njuna vsebina m kvaliteta, njun učinek in splošna kulturna pomembnost Tako ie za posredovanje med gledanem in javnostjo, za vzgo;o f bč nstva za gledališče prav l terarno. Flozof-sko in estetsko razglabljanje važnejše in učinkovitejše nego pisani? o §->ecia'nih problemih izvajsfetvs. Mimo tega dnevniški poročevalec, ki v:d: predstavo samo enkrat in mora c nji kar moči hitro pisati, ne izbere na enem sa-
mem večeru tolko kritično veljavne snovi o izvedbi, da bi mogel zapisat kaj več kakor osebne impresije; tudi igralske deje je treba preučevati :n s pr: merjaln :m opazovanjem simotmo nabirati gradivo za nadrobnejše študije.
Čas je že, da se upravičene želje, kakor so bile navedene zgoraj, naslavljajo na pra-vilnejši naslov. Res je namreč: potrebujemo strokovno l teraturo o gledalšču! Treba nam je ljud. kj ne bodo pisali zgolj referatov in dramatsko literarnih feljtonov za dnevnike, marveč polagali s svojim dobro pr nravljeni-mi študijami teoretske temelje našemu višjemu slovstvu o gledališču. Potrebna nam je tudi tu delitev dela: hic Rhodus. hc salta!
Imamo Glasbeno akadem jo z gledališkim oddelkom ;n več igralskih šol. Naj bi se v le-teh ne vzgajali samo pok':cni naraščajniki. marveč pripravljali tud gledališki teoretik;. ki bi mogli strokovno veljavno n ne zgolj im-presiomstično pisali o gledal šču za bodoče revije m strokovne publkacije. To na' bodo avtorji študij, monografij td. o gledališču, o posameznih vodihrh umetnikih in režiserjih. Tudi pri velik:h narodih imajo kritike, ki j'h bolj zanima literarna, estetska in — če hočete — f;lozofska plat gledališkega učinkovanja, kakor pa izvajalna; tudi tak so potrebni in korstni Ni vsak za vse: kdoT pa bi bil v tej smeri -'zreden. ne bo priobčeva! sivojih sp;-90v v dnevniku, zakaj dnevniška fel jtonistika ima svoje skra'ne meje tam. kjer se začenja strokovna književnost Ravnamo se po Shakespearu in dajmo tudi tu Janezu Mico m vsakemu 9vojo prav'co. Nikar pa ne pričakujmo, da bodo trije ali štirje gledališki poročevalci dnevnikov n tedn'kov nadomestili slo-vensk; gledališki kulturi nieno strokovno silov-stvo in zamašili vrzeli, k' j;h niso dos'ej izpolnili nit1 naš' gledališki strokovnjak ; od njih namreč še vedno pričakujemo vsaj temeljnih del o slovenski gledališki zgodovini, o naši dramaturgi j i. gledišči estetiki, slovenskem dramatskem stilu itd.
Ne povzročajte panike!
Iz stiske porojena ofenziva
Med vojno, zlasti če je takšna, kakršna je sedanja, se dogodki mnogokrat dobesedno prehitevajo. Pričakovano in nepričakovano. Dogodki, ki pridejo pričakovano, nas ne zadenejo v tolikšni meri kakor dogodki, ki jih ne pričakujemo. Neredko kdaj pa se pripeti, da nas tudi pričakovani dogodki vržejo iz tira, kaj šele nepričakovani.
Kar na lepem »izgubimo živce« in že ne vemo več, kaj delamo, kaj še, da bi vedeli, kaj bi morali, odnosno, kaj bi smeli delati.
Vojna zahteva od ljudi mnogo več kakor mir. To je povsem razumljivo. Predvsem zahteva pripravljenost. Strogo pripravljenost podnevi in ponoči. Nadalje zahteva tudi globoko razumevanje dejanskega položaja, resnost in prisebnost. Vsakdo bi mani biti na svojem mestu. Vsakdo bi moral predvsem krbeti, da ne bi povzročil panike. Panika je koraj zmeraj posledica egoizma posameznikov ali pa
nerazsodnost množice. Ena sama beseda, ena sama malenkost zadostuje, da nas zajame vrtinec panike, in že je nesreča tu. Panika je zmeraj zahtevala več žrtev kakor njen vzrok, pa naj je bil še tako velik in strašen.
Napravimo kratek skok v bližnjo preteklost, v mirne čase. Zamislimo si, da sedimo v kinu in smo zatopljeni v čarobno življenje na belem platnu. Nenadno pa se tisto življenje utrže, temo pa preseče snop svetlobe — malo filmskega traku je pregorelo in nič hudega bi ne bilo. Toda nekdo, tam spredaj, je s strašnim glasom zatulil: »Ogenj!« Samo to besedico. Nič več. V tistem trenutku pa je že zagospodovala paniki. Ljudje, pred kratkim hipom še mirni in razsodni, so se
spremenili v nerazsodne zveri. Vsi planejo k vratom, vsak hoče biti prvi. Vsi naenkrat hočejo na prosto in tišče irug čez drugega. Toda vrata so preozka. Nastane boj na življenje in smrt. Rjovenje, obupni kriki strahu in bolečine, stokanje, udarci in padci povzročajo zmeraj večjo zmešnjavo. Panika, panika... Ogenj so medtem že pogasili. Kljub temu pa je mnogo mrtvih in ranjenih. A kaj bi bilo, če bi se bil ogenj razširil?! Mnogokrat smo či-tali o požaru v kinu. Kratke vesti z navedbo števila ranjenih in mrtvih. Navadno samo zaradi panike, če bi se bil našel samo en človek, ki bi bil prisebno zakiical spla-šenemu občinstvu:
»Nobene nevarnosti ni!
Vsak naj ostane na svojem mestu! Po vrsti zapustimo dvorano! ženske naj gredo prve!« ali podobno, bi se lahko rešili vsi, tudi če bi dvorana zares gorela, ker ogenj se po zidani stavbi ne more tako hitro razširiti.
Drugi, še značilnejši primer se je zgodil med sedanjo vojno v Londonu. Bil je dan znak za letalski poplah. Ljudje so hiteli v zaklonišča. Del občinstva se je zatekel v podzemsko železnico, toda na stopnicah se j- ženska, ki je bila na čelu skupine, zaradi strahu spotaknila in padla. V trenutku je nastala strahovita zmešnjava. Ljudje so padali drug čez drugega brez konca in kraja :n preden je dospela pomoč, je bilo več n.rtvih Ln ranjenih, kakor če bi bila padla letalska bomba med nje. Postali so žrtev panike.
Koliko
zaleže v takšnih trenutkih prisebnost,
lepo prikazuje tudi naslednji primer: Mala motorna ladja je plula ob obali proti svojemu cilju. V kabini, edinem zaprtem pro-
Režiser
Od Roberta Kocha naprej smo navajeni
pri vsakem bolezenskem pojavu spraševati po njegovem povzročitelju in dragih škodljivih okoliščinah. Virchov in drugi veliki anatomi so spoznali bistvo tako zva-ne celične patologije v spremembah celičnega tkiva in v preustrojdtvi obolelih organov.
Očitno pa to še ne zadostuje. Petek sleherne bolezni je po pridobljenih izkustvih pač znan — pomisliti je treba samo na »kritične dni« pljučnice — vprašanje pa je, kdo prav za prav uravnava znani potsk nastale bolezni. Mar bacil ali od njega izločeni strupi? Borba med telesom, odnosno napadenim organom in bolezen povzroču-jočimi vplivi pač ni napačna obeležba, bolezenskih pojavov, toda ta obeležba v ničemer ne pojasnjuje tipičnega in le redko kdaj nenormalnega poteka bolezni.
V tej zvezi je prof. H. Veill iz Jene objavil v strokovnem bistvu »Forschungen in Fortschritte« članek, v katerem je opozoril zdravnike znova na osrednje možgane, ki jih nemško imenuje »Stammhirn« Sodil
Vaclav Držaj:
Krivica
Slehem dan sva se našla. Posedal je na klopi v Zvezdi ter vedno nekaj godrnjal. Oči so mu b'le motne — brezizrazne Desnico je cd časa do časa iztezal ter jo nato zopet po-ležil na klop. da je počivala tam. ko da m njegova. Medtem pa je šepetal — bolesten nasmeh je spremljal besede —: »Šla je, pa še pogledala me ni!« «
»Groga, kdo je šel? Kam je šla?« — sem i zp ruše val ob neki priliki berača Grogo
Groga je izprva molčal, me čez čas vprašujoče pogledal ter malomarno velel: »Prisede Po-ved.il t bom. tebi bom povedal, ker vidim, da nisi izprijenega srca!«
»Ne, nis> izprijenega srca! V očeh berem .to. Vedi. oči vse povedo! Če je na jeziku laž, "bereš to v očeh. Jasivna v očeh oetuje čisto6t srca Tc-bi je lahko zaupati, zakaj neoskrunjeno je tvoje srce.«
»Kam je šla. kdo je šel? — sii vprašal. Premajhen si. premlad e', da bi razumel, da. bi občutil to. kar sem občutil jaz, ko je š'a mimo mene. Šla je nvmo, povesta je glavo; prav tako jo je povesila tistfikrat. ko me je zapustila. Laž in greh je ljubila in to me je upro pastilo.«
Umolknil je za hip. nato pa dostav;l: »Ko sem se predranrl iz dolgega sna. je bilo okoli mene vse prazno in pusto. Dolga noč je vzela: njo. prijatelje, vzela je \se...«
»Pokaži oči!«
»Tako je prav!« — je dejal, ko sem z otroškim pogledom zrl v njegov razoran obraz.
»C^st in jasen je tvoj pogled, zato ti. zaupam. Ko sem se pričel zavedati, so me-krsti?; za berača Grogo.«
V bližnjem zvoniku je odbila osma. Odtrga! sem se od Groge ter brzel proti šoli.
štoru, je sedelo kakih petnajst potnikov in en mornar. Bili so sredi poti, ko stroj nenadno preneha delovati in ladja močno zavije na desno. Potniki so s krikom planili pokoncu in proti Izhodu, toda globok, prepričujoče miren glas jih je zadržal: »Nič hudega se ni zgodilo! Vsi lahko ostanete na svojih mestih!« Nehote so vsi obstali in se ozrli. Mornar je mirno sedel in se smehljal. Nikakega znaka strahu ni bilo videti na njem in potniki so popolnoma
pomirjeni spet posedli. Takoj zatem je začel stroj spet delovati in ladjica je kakor prej nadaljevala svojo pot. Radovednost me je pa le gnala na palubo, da bi zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Za menoj je prišel iz kabine tudi mornar ln na moje veliko začudenje je vprašal kapetana, kaj je bilo. V resnici smo ušli veliki nevarnosti. Ladja bi oiia skoraj zadela ob čer, ki jo je vodna gladina komaj zakrivala, in le kapitanovi prisebnosti smo se imeli zahvaliti, da se nismo pot >pdi. Da bi pa ne bila panika zahtevala svoje, je poskrbel pametni mornar, ki je znal vrniti razsodnost potnikom, dasi sam ni vedel, kaj je.
Navadno zadostuje ena sama
resna, pametna beseda, da je panika v kali trta. Ce pa je sebičnost posameznika zelo velika in je oroz-glavost množice zavzela večji obseg, je najbolj učinkovito sredstvo — voda. Slap mrzle vode opametuje vsakogar, posameznika in množico.
Danes, ko je tudi najbolj oddaljeno zaied-j-i staino izpostavljeno nevarnosti letalsk.n napadov, ko se lahko celo mesto čez noč spremeni v kup razvalin, je bolj kakor kdaj koli prej. nujno potrebno, da ohranimo v katerem koli položaju, v kakršni kou nevarnosti ali nesreči prisebnost Predvsem, da se očuvamo panike. Le tako bomo »ue-prečili nepotrebno število žrtev. Prisebnost moramo ohraniti zmeraj, podnevi in ponoči. Zmeraj moramo biti pripravljeni, da se zgodi nekaj, kar do terjalo preizkušnjo naših živcev. Letalski napad pride
skoraj zmeraj nepričakovan.*, tudi če ga še tako pričakujemo. In ie ti nas našel neprisebne, si niti predstavljati ne moremo, kolikšne in kakšne žrtve bi terjal.
Zato moramo zmeraj in povsod misliti, kako bi lahko pomagali v primeru nesreče. Zmeraj in povsod moramo misliti, kako bi lahko v kali zatrli paniko, če bi jo ta ali ona nesreča nepričakovano povzročila. Zlasti moramo biti zmeraj pripravljeni in prisebni tam, kjer je množica: v gledališču, kinu, predavalnicah, natrpanih javnih lokalih in sploh zaprtih prostorih, moramo zmeraj preudariti in presoditi, kako bi se dale najučinkoviteje pomagati bližnjemu. Vsakdo naj bo v teh dneh
malo stratega. Napad iz zraka je lahko vsak trenutek izveden in tedaj moramo biti na mes u. In če bomo zmeraj imeli pregled nad položajem, bomo bolj samozavestno in mimo nastopali. Naša samozavest m mirnost bosta odločujoče vplivala na oKolico, pa naj bi pila še tako zbegana, kajti uspeh v takšnih primerih ima zmeraj ie vplivna ose-sa, namreč vplivna po svojem zadržanju, že s svojo zunanjostjo moramo napraviti vtis, da se ne bojimo in da smo gospodarji položaja v še tako veliki nesreči. Dokazati moramo neomahljivo voljo, jekleno odroč-r-ost, mirnost in uvidevnost — ;n panika bo takoj premagana.
bolezni
je, da ima ta organ mnogo več opravka s potekom bolezni, kakor so to doslej domnevali. v organu je, kakor je mogoče dokazati, mnogo uravnalnih točiš, ki jih zdravniki imenujejo »centre«, ki jih je zlahka lokalizirati in ki vsak za^e urejajo dihanje, utripanje srca, obiuk krvi po i: esu. o- t'idj -n-mec, gibanje miš c in £■ marsikaj drugega.
Zdravila vplivajo na črevesje in na občne telesne funkcije prav s prosredova-njem tega organa odnosno s posredova njem živcev, ki izhajajo iz njega. Ta organ pa vpliva tudi na izločevanje hormonov ter še na tak način opravlja svojo uravnalno funkcijo! Tudi mnogo zaščitni.-in obrambnih pojavov, nadalje mrzlica motnje v snovnih preosnovuh (pom.no/it~v sladkorja v krvi), tvorba maščob in njihovo izločevanje so vezani na ganglije tega organa. Ze te ugotovitve pričajo, da je organu dodeljeno glavno, cen'rano uravnavanje vseh življenjskih pojavov človeškega organizma.
Zanimivo pa je na drugi strani, da po
Stopim v razred V razredu grobna tišma. Zavzel sietm svojo mesto, odložim torbo ter vprašam soseda: Kaj se je zgodilo? Za odgovor mi je sosed pokazal hrbet ter porogljivo zakiical proti razredu: »Kmalu bo zvedel, zakaj molčimo.« Tisti h'p je vstopil razredni uč'telj. Pogedal je po klopeh in občutek sem imel, da je njegov pogled obvisel na meni, pa tudi pogledi sošolcev so bi': vprti v mene.
Odmolli smo jutranjo mol tev. nakar je razredni učitelj govori o spoštovanju, ki smo ga dolžni :zkazovati stareišim. in pa, da je spoštovanja vreden tudi berač, čeprav je berač
Verno sem s'edil učiteljevim besedam, a istočasno je vstajala pred moj m očmi podoba berača Groge. Še večje usmiljenje sem čutil v srcu do njega ;n sklenil sem, prinašati mu sleherni dan košček kruha, da mu vsaj malo olajšam bedo
Iz razmišliana me je predramil uč teliev poziv: »Pojdi k tabli in ber pesem .Der Bet-tler'!« .
Vzel sem knjigo, k je ležala m klopi, ter s ponosom stopal proti katedru. Zavedal sem se, da me klče učitelj prav zaradi tega. kei sem vedno dovršeno bril. Samozavestno sem se postavil pred črno šolsko desko ter pričel. Ko sem končal in hotel it na svoie mesto, me je učitelj s sladk;m nasmehom zaustavil ter dejal: »Poštoj, ma!' prijatelj! Res je. dobro si bral. no. mo'a želja je. da b' bil tudi 9cer dober «
»Saj sem dober. Nikomur še nisem storil zla. Tud; mamica pravi, da sem dober? — sem upadel v učiteljevo besedo....',,
»Hm. dober je, pravi! Tako.dober si, da s1 v svoji dobrot' daneis žalil berača. Vse veim. Glejte naše® malega dobrotnika; .oglejte si ga dodobra!«
»Povej mu v obraz, kako je bilo I« — je velel enemu od součencev. Le-ta je vstal ter pričel pripovedovati, kako sem v Zvezd: na-
VEročafrj čeetejftaat poškodbe možganov o
pril&i nezgod aH tudi v vojni prave pravcate bolezni. Tako so dognali, da je ▼ nekem primeru poškodba možganov iz L 1915. povzročila pogosto bruhanje, 1. 1920. kronične bolečine v želodcu m končno L 1936. čir na dvanaosterniku. V drugem primeru je prav tako poškodbe na gjavi k L 1916. imela takoj za posledico skrivenčen je nog in kronični sklepni revmatizem, L 1929. pa vnetje ofoisti in pljučnico. Zdravniki sklepajo po vsem tem, da je treba izvajati bolezen iz kakršnegakoli preokreta iz omenjenega možganskega organa izhajajočega uravnavanja fizioloških dogajanj v telesu. Ta preokret se kaže v spremembah toplotnega ravnovesja (v mrzlici), v motnjah izmenjavanja ogllfkovih hidratov, v oviranju posameznih organov pri izvajanju njihovih zaščitnih funkcij na zunaj (infekcijske bolezni) itd. Ciankar izraža mnenje, da bo morda tudi s tega vidika mogoče nekoč pojasniti sedaj še taiko zagonetni pojav nevarnih čirov in otefolin v telesu.
Geni] in sila
Nekega večera spomiacU leta 1815 se je Rossini v Neaplju sestal z opernim ravnateljem Barbajo. Ob kozarcu vina je ta dal skladatelju pobudo za opero, ki naj bi se opirala na Shakespearesov »Othello«. Rokopis je imel že pri rokah. Rossini je menil, da je zamisel prav zanimiva in da je sposoben izpolniti tako nalogo. Menil je, da bo opero lahko dovršil v treh mesecih. Barbaja ga je prijel takoj za besedo in mu dejal: Dam ti dvojni rok in za ta čas te povabim kot gosta v svojo hišo. Ali sprejmeš ponudbo?«
Rad je Rossini pristal in se že naslednje dni preselil v gosposko vilo opernega ravnatelja. Živel je po mili volji, gosposko jedel in pil, se sprehajal, obiskoval znance in zbiral družbo okrog sebe. Kadar se je sestal pri obedu z gostiteljem, je besedičil o svoji operi, ki da se je bo lotil vsak čas. Teden za tednom je potekel, vrstil se je mesec za mesecem. Barbaja pa ni dobil pred oči niti ene strani njegovih novih not Nazadnje mu je pošla potrpežljivost
Začel se je že 2esti mesec. Neko jutro, ko se je Rossini odpravljal iz svoje sobe k zajtrku, so se vrata na široko odprla in pred nje so napeli verige. Rossini se je zagnal v železje, prav tedaj pa se je pojavil Barbaja in mu izjavil, da bo ostal tako dolgo v sobi, dokler ne bo izpolnil dane besede. Dali mu bodo. kar mu bo ravno zadostovalo za življenje. Skladatelj je preklinjal in vpil. a kmalu se je moral udati in spoznati, da gre zares. Ze naslednji večer je pomolil skozi verige uvertiro, ki so jo takoj zaigrali na klavir in je izzvala veliko navdušenje. Nato ie vsak dan sledil po en čin in ni minil teden, ko je bil čudež dovršen. Rossini pa jo je od-kuril iz hiše in je z vso jezo nagnal Barbajo, ki ga je kot gosta skušal zvabiti nazaj na svoj dom.
Raj srečnih zakecav
Na morski poti med Avstralijo in Ncvo Gvinejo je otek Badu. Poglavar otoka je neka bela ženska, ki izdaja upravne odločbe po zasVšanju treh svetovalcev iz vrst domačinov. Trije drugi domačini, oboroženi s palicami, predstavljajo policijsko oblast na otoku. Izkušnja je pokazala, da iih je dovolj za vzdrževanje reda med prebivalstvom, ki žive v lepi slogi.
Ker vedi up avo ženska, bi morda kdo mislil, da meški na Baduju nimajo takih pravic kakor ženske. V resnici je baš narobe. Modra belokožna ženska je menda spoznala napake in slabosti svojega spela in zato lahko imenujemo otek Balu pravi raj za poročsne moške. Na otoku ni mnogo pisanih postav. Tiste, ki so. pa strogo skrbe za pravice irseških, da jih prepirljive žene ne bi mučile, žena, ki bi s svojim jezikom opravljala moža pride pred javno sodišče, ki posluje v določenih dneh. Za kazen jo privežejo na sramotilni oder, kjer je izpostavljena javnemu posmehu. Ista kazen čaka tudi tiste ženske, ki rade spTet-karijo. Spletkarjenje velja na tem otoku za največji pregrešek. Posledice teh odlokov na otoku so o1.lične. Povsod vidiš mirne ženske in zakoni so naravnost vzorni otok Ead-u pa je s tem drbil sloves, da jc raj srečnih zakonov.
ennBBMM|KaBnsHBaBaBBsniw«MBaiiiiiiiii«iiiiiii
Gpszoršto
Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani, opozarja vse hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi, da ob pričetku leta^kega alarma takoj zapre glavno cev plinovoda in io po Končanem alarmu spet olpro. Policijski organi Imajo alrog nalog, da vse prekrške takoj javijo Mršile j bodo strogo kaznovam.
gajal beraču, kako se;n sie mu rogal. ga vlekel za reko. ga klical Groga —
»Gospod učitelj« — sem upadel v besedo — »v oči mu poglejte 'n spoznaii boete laž. Groga mi ;e dejal, da oči povedo, kedaj je !až na jeziku!«	"
»Al: ste čuii malega dobrotn:ka!« — je silad-ko izpregovoril učitelj ter nadaljeval: »Glejte svetohlinca! Prizna, da pozna berača, laže pa, da ni bil on tisti. k; je žail siromaka. Samo ;zpri.,eni otroc: se tako vedejo. Da pa v prihodnje ne bomo izgubljal: po nepotrebnem z L" tega časa. mu bom danes zabičal v glavo, kako ee ima vesti, če sreča berača.« In neusmiljeno me jc pričel obdelovati s pa! co ter kričaje govoril: »-šiba nove mašo poje. Poje š ba novo mašo «
Udarjal je in udarjal in ko se je utrudil, me je pahn;l od sebe rekoč: »Takole je Bog zavrgel prva dva človeka: :zgnal iu je iz raja. Tucfi ti si od danes naprej zavržen za nas; v našem raju ni mesta za tebe!« In znašel sem se na tleh pod stopnicam-. Ihteč sem se pobral. Skelela je koža, bo!e'a ie glava. Skozi scize sem zagledal vrata, ki so se mi zdela ed;ni rešlni angel. Zgrabil sem za kljuko tet pričel bežati, ne meneč se za uč te jeve klice.
Pribežal sem domov ter jok "je povedal materi, kaj se je zgodilo. Mati me je do!go motrila. m' brez besede umila l'ce. očistla obleko ter ma vlekla v šolo. Pred šo'skim poslopjem je obstala in mi velela čakati
Dolgo se ni vrnila, a ko sem stal zopet pred njo. je Spregovorila jezno: »Iz šole moraš!
Drugam te zap;semo, pa bo mir!«
*
Pred leti je bilo, ko sem po do'gi ločitvi sedel zepet v krogu domačih. Beseda je dala besedo in tako sem tudi zvedel kaj je tedaj tist: moj učite!j-muč;telj govoril materi.
»Naša šola je za otroke boljših staršev« — je dejal.
Vojaški sodelavec »Deutsche Adria-Zei-tung« iz Berlina poroča imenovanemu listu:
Kdor je gospodar časa m nima drugega gospodarja nad 9eboj. ne bo začel v mesecu novembru napada na zapadnem boj;šču. Počakal bo na lepše vreme, ko so dnevi daljši ter niso tla razmehčana kakor je ob začetku zime. Samo t ati, ki ga je strah temne bodočnosti. ravna tako. kakor de!a sedaj ameriški general Eisenhovver.
S:cer br kdo lahko prioomnil. da je bilo na zapadu že mnogo važnih z:mskih bitk. kj so uspele navzlic slabemu vremenu Tudi v jeseni namreč lahko samo eden izmed nasprotnikov dobi bitko. Vzroki, ki so sprož li takšne bitke v prejšnjih vojnah tudi v jesenski in zimski dobi svetovne vojne 1914-18. pa so bili često le izhod za silo To eo bile b'tke. ko je bilo treba vse vreči na eno karto, navzlic slabemu vremenu. Toda v takšnih bitkah so vojskovodje pač meli srečo.
Tudi Eisenhovver se nahaja danes v stiski, ki mu narekuje borbo za od!oc:tev. če bi se bil v bitko spustil pred dvema mesecema, bi b:I ime! več izgledov za usipeh V zadnjih dveh mesecih pa se je marsikaj sprcmen-Io. Ni dvoma, da so njegove zavezniške izvidnice ugotovile
pomnožitev obrambnih divizij
na nemški strani Povsod se je nemški odpor ojačil. Postojanke so bile na novo urejene, vojaki pa so dobili novo orožie. k; j h navdaja z novim veseljem za protisurke. Vse to so znak', k ne obetajo F. senhovvru prav nič dobrega. Tudi n- nobenega dvoma, da si? mora biti ameriški general na jasnem o tem. da vsi ti pojavi nimajo trenutnega značaja, Z eno besedo: spomladi bodo ;mel: Američani na zapednem bojišču opravka z nemško armado. ki bo pokazala, da nredstavlja nevarnost za sovražnika Ta vojska bo tako številčno kakor tudi po opremi bo'jša od nasprotnikov. Samo ta zavest je mogla Eiscnhovvra podnetiti, da je že sedaj vrgel v borbo vse s:le. ki pomenijo težko preizkušnjo za vojsko, ki skuša doseči kakšen uspeh v jesenskem času
Težave so se doslej že dejansko pokazale, in sicer najprej pri tretj1 ameriški armadi. Pokazale pa se bodo nedvomno tud: pri drugi angleški armadi, ki je še nedavno prešla v napad. Sovažno letalstvo je spričo nesta!nosti jesenskega vremena
zelo ohromifeno.
Ceste so razmehčr.ne. vozla ne morejo voziti po njih kakor bi bilo treba. Težka voz-la dro-be in uničujejo ccsir material tako d!a se spreminjajo tudi najtrše ccste v kumato brozgo Na Lotarin:kem 'n v vzhcdn; Nizozemski 6e že kažejo posledice razinehčanli c-eet. Po:eg tega so dnevi zdaj zelo kratki, kar močno
Vodoravno: 1. gorovje na severnem Češkem; 8. mor e: 14 drag kamen; 15. planinske ptice; 16. ž to; 17. kratica za označbo sipola; 18. smoter, ci'j; 19 računski ;zid; 22. evropsko gorovje; 23 začetnee; 25. skupina brazd; 27. predlog; 28. rur-ko žganje; 29. začetnici imena in pri mka že pokojnega slovenskega pesnika; 30. za las je manjkalo; 32. okrajšan vezn:k; 34. angleški pisatelj (»Robin-son«); 35 predlog; 36. moško me; 37. trata, travni?; 39. začetnici imena in priimka znanega nemškega filozofa; 40. stalne, trajajoče; 41 pesmi;. 42. prst. zemlja; 43. kratica za nekdanjo denarno enoto; 44 najbolj razširjena rastlina (skupno ime); 45. preproga (arab.); 47. letna doba; 49. vrednostn papirji, učinki; 51. brez (spremstva; 52 finsko jezero; 54. latinski podredn- vezn;k; 55. srbsko moško ime; 57. nedoločena količina; 59. Noetov ded. ki je živel 969 let; 60. pripadnki stare«lovanske-ga plemena; 61. nedoločni za;mek.
N a \ p : č n o : 1. ljudožerstvo, najhujša surovost; 2. poljska cvetlica; 3. študent tehnične fakultete; 4. oče; 5. asirsko glavno mesto ob Tigrisu; 6. del kolesa; 7. pot ali cesta po Barju; 8. prej v narečju; 9. vezni; JO, kavni
ovira voja&a podjetja Dež in snega vplivata vse prej nego ugodno na borce. In kljub temo je Eisenhovver izdal povelje na napad. Ker n"
hotel upoštevat negativnih strani jesenske vojne, že čuti po9ledce takšnega vojevanja. Metza ni mogel osvojiti navz!:c dvema obko-litvama. Mora! se je poslužiti nove taktike ter nritsoifi na trdnjavo z drug;mi sredstvi. Tudi ta taktika mu ne bo prinesla uspeha Dogoeiki kažejo, da so Se na predmestjih in na vzhodnem bregu Mozele ter ob N:edu razvile težke borbe, ki napadajoče sovražnike močno dedm'tajo.
Nihče ne taji težav, ki spremlja:o sedanjo bitko na Lotarin^kem. Tudi noče nihče zmanjševat1 udarne snle sovražnika. N dvoma, da napada nemške postojanke ena sama armada, toda amerške armade so prav tako kakor ameriSce divizije zelo močne. Ameriška oklop-na diviz ja n. pr. šteje več oklcpnkov kakoT cel sovjetski cklepn;ški zbor. To ie treba upoštevati. ko čitamo. da sta napadali na jugovzhodni strani Metza dve smerišk oklepniki d vziji, ki sita izgubili 300 voz. Tud ozemeljske pridobitve ofenzivno nasitrojenega nasprert-nika ie treba jemat v pošte v. vendar pa zemeljske pridobitve niso odločilnega Domena. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da b: 6amo popolna obkolitev Metza in popolni pn Klor v Posaarje izpohva zmisel sovražnikovega napada. Nasprotnik pa je od tega cilja
še zelo daleč.
Ne bo ga dosege', pa naj žene svoje divizije še tako močno proti vzhodu.
Če je mora! nastopiti tudi Montgomerv. <!• bi prcb l nem;ko predmostje na zapadni strani Mase, priča ta položa j rntv gotovo, kakšna je podoba ceVikupnega načrta, ki !ebd; Eiscn-hovvru pred očmi. Ver'etno je. d;i ne bo ostalo samo pri tem sunku nrot nemškemu predmo^Jtju na severu. Mogoče bodo o/ivcle borbe zopet pa odseku Aachna in sicer še bolj nego dos'ej. Vprašanje ie tud:. kai bo z drugimi odseki z;mske voine na zapadnem bojišču. Ali bo mogel E senhovver vreči nove oddelke na odsek pri Metzu? Tudi nadaljnje razširjeni? ofenrive v prostoru med Bacc Tatom in Doubsom se zdi verjetno, vendar do-scdan;e borbe š-e ne kažejo tega načrta v popolnosti. Mogoče je. da bo
nzkopičenje sil na /trgu izostalo.
ker je treba vse SJ:le porabiti za bitko na Lo-tsrnškem. Potek bitke od 8. novembra dalje nkakor ne more zadovoljiti ameriškega general. Eisenhovver ni dosegel odloči'n:h uspehov Nasprotno, doživel je nekatere krajevne poraze Vse to prfipeva k podobi, kakršne s' ameriški genera! ni predstavljal, ko je :mcl v konceptu sedanjo bitko.
dodatek;! 1. kratica za tujo valuto; 12. kmetica iz ljubljanske oko! ce; 13. vojno področje; 15. tenka, tesna; 17. seznami prireditvenih nastopov; 20. narodne igre v Senju; 21. znak za kemično prvino; 24. francoski maršal, ar-madni generalštabni poveljnik v prejšnj; sive-tovni vojni (umrl 1931); 26. prebivalci nekega hrvatskega mesta; 29. smoter prava; 31. nedoločni za mek; 33. domači mesni ;zddki; 34. pedredn veznik; 35. imenitna pečenka; 38. del živalske vozne opreme; 40. zalet premikajočega se telesa v drugo telo; 44. sorodnice; 46. naz;v, označba; 48. jezero na Tibetu; 50. kom-binac ja kart pri pekerju (fon.); 53. sedma m šesta črka besede pod 13. navpično; 56. v vrani; 58. začetek abecede
Rešitev križanke štev. 81
Vodoravno: 1. Argo, 4. Asta. 7. omika, 9. bes. 11 dir. 13. ar. 14. pas. 16. no, 17. Neron. 19, as, 20 Ba(rj). 21. (Os{mij). 23. aga, 25. g].; 26. sem, 28. hra, 29. lik. 30. dom.
Navpično: 1. albatros. 2. gos. 3. o, tn, 4 ak\ 5. sad, 6. Akropola, 8. Ibar, 10. er, 12. jn, 14. pe^t. 15. soba. 17. in 18.-Na(trj), 22, ttj. 24. gl, 25. grm. 27. mi, 28. h* „
m ameriški!! Sc&rfsšl
Izkrcanju novih nas-protrvških sil na otoku Leyte pripisujejo v Tckiu in Ber inu ta pomen, da smatra general Mc Arthur otek Levte na osrednjih F lipinih za žarišče sedanjega strateškega položaja na Pacifiku. Zato se ne bo plaši nobenih žrtev, da bi na tem otoku osredotočil svoje s;!e ter z njegn razvil ofenzivne operac je prot notranjemu bran:ku na Japonskem. Toda tudi na Japonskem so nastopili znaki, ki pričajo, da se japonska vlada zaveda dalekosežnih posledic ameriškega izkrcanja na tem otoku. Imenovanje generala Jarh?šite, juraka S'ngapora. /& vrhovnega vojaškega povel nit a na Filip nih ter osredotočenje ve!:kih letakkih :n kopenskih sil na otoku Leyte prav nič ne prikriva, da se Japonci zavedajo velikega pomena n značaja bojev na tem področju Tr.-.nutno razpolagajo Amerčani na Levti s 7 divizijami. Njihovo predmostje se širi 30 km daleč v smeri od severa proti jugu ter sega kakšnih 20 km na vzhodn: strani v notranjost otoka.
Japonski ministrski pred^edn k Ko;so je nedavno s svojo besedo označil položaj na otoku Levte, ko je izjavi', d: sta prispeli Japonska ;n Amerika na »kr žišec svojih interesov«. Vse kaže, da ?e je Mac Arthur spusti v pustolovščno. katero mora izvesti do kraja. Po drugi strani pa ee Japonci zavedajo, da so Američani nrrravil* na področju Nove Gvineje 1300 letal, katere nameravajo uporabiti za operaeje ni otoku Leyte in na Filip:-
nih snloh. To letalsko s!o bodo zastavili r trenutku, ko bodo po njhcv' sodbi dogodki popolnoma dozoreli Taktični namen- sr\ tožnika so s tem popo'noma razgaljeni. Američani skušajo uveljaviti svoio moč nad Filipini z letalsko slo. ker menijo, da ie to najkrajša :n praktično najhitrejša pot do osvojitve F;!ipinskih otokov.
Na otoku Levte je zaradi tega treba posvetit zračirm bojem največjo pozornost. Že odkar se ie Američanom posreč lo izkrcati se na Levti, se onaža, s kakšno nagl:co poprav-!;ajo letališča, ki so se jih po!ast'li. Zasedena .ct lišča naj sprejmejo veiike množin? leta". Dne 2 novembra ie odletelo z Nove Gvneje proti Taclnbanu kak:Vh 200 bombnikov in lovcev. Toda polov co iek enih ptičev so Japonci sestrelili ali za2ga! preden «o prispeli na cilj. Navzlic tem izgubam Američan' stalno ojačujejo svoje letrlr.kc rezerve ra Levti. Danes sodi:o Janor!e\ da razpolagajo Američani na tem področju že s precejšnjimi letal-slcmi s;!ami. Tud; s scvernozapadne obale Nove Gvineje in z Mo'u!:ov sc neprestano prib,:žnieic Filipinom težk; bombniki lip: »B-24«. katere podpira o pri n j'hov'h akcijah tudi ameriška letala z drug:h izhodišč. Proti temu rakop'čcvanju letalstva sc Japonci borijo kakor morejo in znajo. Prizadejali so Američanom že precejšnje izgube, nada'jnic pa jih prav gotovo še čakajo, kajti borba za Leyte še dolgo ne bo končana.
Krmmka it. 82
Milivoj Ostojic
V ponedeljek, dne 20. t. m. je tiho m skromno proslavil sedemdesetletnico življenja upokojeni strojni stavec Milivoj Ostojic.
Jubilant je bil rojen v Samošu v Banatu m se je L 1893. izučil v Državni tiskarni v Beogradu za črkostavea. Živahna narava pa ga je kmalu napotil a v svet in že 1. 1900. je bil v Trstu. Od takrat je skoro stalno živel v naših krarjih. Sicer je še večkrat pogledal v svet, vendar mu je bilo najljubše v Sloveniji in predvsem v Ljubljani.
Kjerkoli se je Milivoj Ostojic mudi, posod je bil živahen in delaven in vnet za društveno življenje. V mladih letih je bil tudi navdušen pevec. Ze kot deček je sodeloval v pevskem zboru »Jakšič« v Beogradu. V Trstu je 1. 1900. sodeloval v Delavskem pevskem društvu, nato v pevskem društvu »Adrifji« in »Zarji« ter pomagal v okoliških pevskih društvih. L. 1902. je bil v Ljubljani član pevskega društva »Ljubljana«. pozneje pa »Slavca«. L. 1903. ie v Celju pel pri Celjskem pevskem društvu in Delavskem pevskem društvu v Celju. L. 1904. je v Kamniku sodeloval pri »L:ri«, a leta 1906. je že bil v Gorici. L. 1910. je bil vnovič pri »Liri« v Kamniku, zatem pa zopet pri »Slavcu« v Ljubljani, ko je nato zaradi bolezni moral opustiti petne. V vseh pevskih društvih pa ni samo pel. nego je sodeloval intenzivno v celotnem društvenem življenju.
Predvsem pa je bil navdušen tiskar. Do svoje starosti ko je še! v pokoj, ie bil delaven član stanovske organizacije, govornik na občnih zborih in pospeševatelij organi-zatoričnega delovanja,
V Ljubljani je bil usiužben v več tiskarnah, največkrat na v Narodni tiskarni, kjer :e kot strojni stavec stavil »Slovenski Na-od« in »Jutro«, v tem podjetju je bil usiužben skoro 20 let in je 1. 1933. šel v pokoj.
Sedaj je Milivoj bolehen, a še vedno živahen in želimo, da bi zadovoljen prež:vel s svojo dobro življenjsko družico Julijo še mnogo let!
ŠPORT
fjre Ukme
toda v nedeljo
sc ena
Bolj ko sta se bližali jesen in zima, manj smo računali, da bi bili zadnji tedni letošnjega leta živahnejši na športnih igriščih kakor so bili sredi poletja in prav ob času, ko običajno športniki niso počivali nitd ob najhujših krizah. Ce niso bili na travniku, so bili pa v vodi ali na gorah. Letos to pravilo ti i dr žalo in mnogo lepdih nedelj je šlo brez sptn-ta v pozabo!
Po neumornem prizadevanju nekaterih domačih športnih delavcev — predvsem iz vrst ŽSK Hermesa — pa se je splošni položaj v športu v zadnjih dveh mesecih vidno obrnil na bolje. Ko se je ljubljanskim
-portr ,7cc;"n
o -ur a
pot, da so lahko spet enkrat preizkusili -vaje moči s tuj;mi tovariš) izven doma, ni bilo več daleč do tja. ko so tudi sami lahko računali na obisk sosedov s severa In tekma je sledila tskmi; prva v Celovcu, druga
Bt Ijaiku, tretja in četrta že v Ljubljani, >eia spet v Celovcu ... Evo, kako so skoraj ■ v>aženo navezali živahne športne stifke ovec, Beljak in Ljubljana. Ne samo v r. gometu, temveč tudi v tenisu in taible-t Ttisu — skratka tako Jirokopotezno kakor nu v najbolj mirnih časih!
V tem razvoju smo prav te dni že spet pred novim dogodkom, ponovno dobro nogometno tekmo med Celovcem in Ljubljano. Dobre tekme so bile zmerom redke, posebno v Ljubljani in v teh časih še prav gotovo, toda za nedeljo napovedana skoraj ne bo zaostajala za dosedanjimi te vrste. Morda bo kdo dejal, da je vprašanje kakovosti nogometne Koroške in nogometna Ljubljane že dovolj razčiščeno in zaenkrat tudi časi niso najbolj prikladni, da bi morali priti temu problemu čisto do dna. Bodi morda tako, toda res je tudi, da šport ne živi od svoje tradicije, da športniki niso zbiralci lavoriik, na katerih bi počivali; mladi 1 ju die v športu jekleni jo svoje moči in utrjujejo svojo voljo. Šport je živ organizem, ki mirovati ne more in ne sme, ker samo v delu uspeva in napreduje.
In zato so športniki jz Celovca ali Beljaka — in tako bi storili vsi odkoder koli — z veseljem izkoristili priložnost, ko so dobili možnost tekmovanja s športnimi tovariši iz našega mesta. Prav iz istega vzroka tudi domači športni pristaši tako Ljubosumno čuvajo nedavno ustvarjeno zve^o s športnimi sosedi s severa, ker si le po tej poti obetajo, da bodo ostali v formi tn ohranili vsaj nekaj iz starih časov in pripravili kolikor se da za bodoče. To so globlji razlogi, ki vodijo prireditelje današnjih smrtnih nastopov med Koroško in Ljubljano. in kdor tako gleda nanje, jih ne bo sms tra 1 za nepomembne, čeprav se zdaj zarad; razmer ponavljajo nekoliko češče kakor ,e sicer običajno.
Ko pa je medsebojna tekma sklenjena in i y.nova — zdaj v raznih inačicah že šestič - zavrženo vprašanje, ali bo športno zrnato slavil gost ali domačin in ali bo Ljubljana zabrisala neprijetni spomin na zadrt' o gostovanje Hermežanov, Id se je na celovških tleh končalo kar 0:5 v njihovo škodo, potem seveda ni v«č govora o zmerom isti pesmi, o nezanimivem preizkušanju raznih bolj ali manj razpoloženi]* nogometnih rezerv, o dolgočasnejn preganjanju usnja samo zato, da mine nedeljsko popoldne. Tedaj gre že za športno borbo, tedaj je že na tehtnici športni prestiž večjega
kroga športnikov, ki nočejo, da bi jim kdo kdaj očitaj, da so ceneno prodali svoj sloves. Zato primejo odločno in zares in tu<£ šesta repriza dobre tekme je spet lahko dobra aild celo boljša od vseh dotedanjih.
V teh mislih pričakujemo nedeljskega dogodka na igrišču Ljubljane V znamenju nogometnega dvoboja med Celovcem in Ljubljano. Po vsem povedanem skoraj ne dvomimo, da bo tekma vredna dosedanjih s podobnimi imeni Koj več o njej bomo še spaiegavorild v naslednjih dnevih.
zogarji na Koroškem
Nekaj podrobnosti z nedavnega športnega gostovanja Ljubljančanov v Vrbi — z malim raketom
Dodatno k včerajšnjemu kratkemu poročilu o lepem dvojnem uspehu ljubljanskih tableteniških igralcev, ki so preteklo soboto in nedeljo v Vrbi ob Vrbskem jezeru na Koroškem najprej zmagali v mednarodnem reprezentančnem tekmovanju Ljubljanske pokrajine in Koroške s 16:6 ter potem še na posebnem seniorskem turnirju s po 8 igralci na vsaki strani zasedli vsa tri najboljša me>cta, objavljamo še naslednje zanimive podrobnosti.
V	dveh dnevih tekmovanja sta bila odigrana prav za prav dva ločena turnirja, na katerih je vsega sodelovalo 8 moških in 4 dekleta iz Ljubljane. V okviru dvoboja so bile razen iger posameznikov odigrane še štiri partije gospodov v dvoje in dve partiji dam v dvoje ter slednjič 4 mešam' pari.
Med podrobnim! V 31
navajamo naslednje:
Bogataj-Završnik 21:9, 21=10, 21:10. V tej igri je pokazal Bogataj svoje veliko znanje ter porazil svojega nasprotnika v zelo lepi in močni igri.
Bradeško - Schwendenwein 21:7, 21:17. 21:12. Tudi Bradeško ni imel mnogo dela, da je odpravil svojega nasprotnika brez velikih težav.
Gabrovšek - Lamminger 21:14. 21:19. 21:10. Gabrovšek je bil premočen svojemu nasprotniku, ki je le v drugem nizu deloma prisilil Gabrovška. da je dal iz sebe vse
Blažič - Razboršek 19:21, 21:14, 16:21, 21:15, 21:10. Edina borba na pet setov. Razboršek je zaigral zelo lepo (prej je bil Razboršek član ŽŠK Hermesa, nastopa pa sedaj, ker biva stalno na Koroškem, za Koroško) ter prisilil Blažiča. da je vložil v igro vse, kar zna. To je bila najbolj napeta partija vsesa dvoboja.
Medved-Vovk 21:13. 21:13. 21:14. Medved je s sigurno roko odpravil svojega mladega nasprotnika, ki pa ima vse pogoje, da se bo razvil v odličnega igralca te stroke
Žganjar-Janko 21:10, 21:13, 21:15. Janko je prišel šele polagoma v udarec ter ni ni nikoli ograža.1 Zganjarjeve zmage ^ Rožič-Poljanec 21:16, 21:12, 21:11. Božič je zaigral v odličnem slogu ter bil da-leko boljši od nasprotnika.
Moran-Drolc 21:9, 21:4, 21:17. Moran je s solidno in sigurno igro naravnost pre-g37.il svojega nasprotnika iz juniorskih vrst.
V	igrah gospodov v dvoje so zmagali Ljubljančani v vseh srečanjih, in sicer: Bogataj-Bradeško : Završnik-Sehwenden-wein 21:9, 21:15. 21:14; Blažič-Medved : Lamminger-Vovk 21:16. 21:13, 21:12; Ga-brovšek-Zganjar : Razboršek-Poljanec 21:17, 21:14, 21:16; Božič-Moran : Janko-Drolc 21:16, 21:7, 21:18.
V	tekmovanju dam pa so bili izidi takile:
Bricelj-Mesar (Jesenice) 23:21, 16:21, 20-'22, Bricljeva je zaigrala zelo lepo in borbeno ter je bitko izgubila le zaradi sodnikove napake pri štetju.
Kamenšek-Urbar (Jesenice) 13:21, 13:21-Kamenškova ni bila dorasla svoji izborni nasprotnici.
Bedenk-Maier (Lienz) 21:4, 21:8. Beden-kova je v sijajni igri naravnost pregazila svojo nasprotnico ter pokazala Igro, kakršne že dolgo nismo videli pri njej.
Mučič-Jescheck 15:21, 21=12. 15:21. Mu-čičeva je zaigrala zelo dopadljlvo ter bi bila z več pazljivosti partijo lahko tudi dobila.
Korošice so bile torej v splošnem nekoliko boljše ter so tri srečanja odločile v svojo korist, medtem ko so Ljubljančanke zmagale le enkrat. Pravilnejši bi bil vsekakor neodločeni izid 2:2.
V	tekmovanju dam v dvoje ]e vsako zastopstvo dobilo po en0 igro. in sicer takole: Bricelj-Kamenšek : Marar-Urbar 14:21, 18:21. Jeseničanki sta bili precej vidneje vigrani ter sta zmago zaslužili. Be-denk-Mučič : Maier-Jescheck 21=11, 21:15. V tem paru sta bili Ljubljančanki boljši ter sta zmagali zasluženo.
V	štirih srečanjih mešanih parov je zmagala Ljubljana dvakrat, dvakrat na Koroška. Bogataj-Bed enk : Završnik-Me-sar 21:12, 21:17. Ljubljanski par Je bil v izborni formi, najboljša pa Bedenkova. Bradeško-Bricelj : Lamminfsr-Urhar 21=16, 21:19; Blažič-Mučič : Schvenden-wein-J escheck 11=21, 21:10. 12:21 Gat>ro"-šek-Kamenček : Razboršek-Urbar 17-21. 21:8. 21:23. Zelo lepa ifa ?n izredno napeta. Ljubljanski par je izgubil prav po nepotrebnem.
Po tej poti je Ljubljanska ookraVna v tem turnirju zmagala s 1€=6 S^ani® n^zov se glasi: 48:14. stenje golov pa 1210:905, oboji v korist Ljubljane.
V	nedeljo popoldne ie bil	čo poseben turnir go^po^ov. na 'e sodelovalo po 8 Korošcev in Llubljanča-nov.
Rezultati tega turnir i a so b;l; = I. w0: Bogataj-Moran w. o.. Bož'č-Blpž'6 22:°0, 15-21, 21:16; Polianec-ScVs^ve^^envfin 16:21, 21:13, 21=19: Razboršek T^Tšrvk 21:19, 15:21, 21=18(n Gab rovšek-Medvfd w. o.. Zganjar-Drolc 2l:i2. 21:11: lamminger-Janko w. o. Bradeško-Vovk 21 = 11 23=21.
II.	kolo= Božič-Eogataj 22=24 21=12 21=13; Razboršek-Po?ianec 14=21. 21:14. 21=18. Gabrovšek-Zganjar 19=21. 21-19 21 =17; Bradeško-Lamminger 21=14 21=13.
III.	kolo= Božič-Razboršek 21=9. 91:16*!) in Gabrovšek-Bradeško 25=23 21=10
IV.	kolo= Bradeško-F "ič 21 "19. 2^=24. Božič je zaigral zelo len..- in bi mor^l dobiti drugi niz. To je bila zelo nrHerna partija, ki je naravnost navdušila navroče občinstvo. Bradeško si je za to zmaso priboril pokal, darilo nreds+av-n.-v-
Mati oglasi
VEČLETNI VODJA
strojno elektrotehnične-ga velepodjetja popolno m» samostojen v vodstvu različnih obratov ln vsakovrstnih strojev, kakor gradnje elektrarn želi primerne zaposlitve Naslov v ogl odd. Ju tra	30654-1
GOSPODIČNA Išče zaposlitve kot delavka, kjerkoli. Naslov pustite v ogl. odd Jutra pod »Delavka«
31268-1
KATERA ŽENSKA
t>l hotela pospravljat' manjše obrtne prostore Zaposlitev p. dogr,vo-u. Naslov v ogl odd Ju tra.	31167-1 a
FANTA AL! DFKLICO kot prakt:kanta ali po možno moč sprejme ta koj PototehniKa Dunajska C. 15.	31200 la
DOBRO KUHARICO gostlln:škrt ali zasebno— išče gostilna Mrak R!m ska 4.	31253-la
GOSP POMOČNICA vajena kuhe ln drugih hišn;h del. dobi takoj službo pri ravnatelju tre; šole Gogala. Greeor čičeva 29.	31274-la
M
VAJENCA
za fotografsko obrt takoj sprejmem. Fotograf šmartinsk? 4. 31168 44
VAJENKO in vajenca za brivsko in frizersko obrt. sprejme takoi salon Kk>p*avar,— Resljeva oesta 31245-44
JEDILNICO
orehov les. prodam. Na ogled med 8. in 10. uro Naslov v ogl. odd. Ju tra.	31095-6
2 TEŽJA VOZA tovorna, — zelo dobro ohranjena ln več še do bro uporabnih koles od tovornih voz, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31151-6
TEHTNICO avtomatično, znamke Ti tan prodam. Plačati vsaj delno e protivrednostjo. Vodnikova 167-1.
31241-6
LESEN NASTAVEK
s steklom, za trgovino, ugodno prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31246-6
RADIO 4 cevni zamenjam za protivrednost. — Najraje vzamem v račun kom pletao posteljo. Hradec-kega c. 18. Dovjak
31225-6
PLINSKI KUHALNIK
prodam aH zamenjam — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kuhaln:k«
31226-6 ŽOGO IN IGRAČE
zamenjam za volno ali črn damski plašč. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Volna«
31220-6 ŠPORTNI VOZIČEK
zamenjani za globokega. A. Debelak. Tavčarjeva 11-ITT.	31204 6
ZIMSKO SUKNJO skoraj novo. predvojno, zamenjam za dobro ohranjeno moško kolo. Naslov v ogl. odd . Jutra.	31227-6
OTROŠKE ČEVLJE štev. 36. močne zamenjam za damske št 37. Naslov v ogl. odd Ju tra.	31228-6
TRENIRKO za močno postavo novo ali dobro ohranjeno. — kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod -3006»
31229-6 MOŠKO SUKNJo zmsko, črno. 5e dobro ohranjeno, za manjšo drobnejš^ nostavo pr0 da.m za 3?00 Mr. Na-=lov v ogl. odd Jutra
31232 6 WOI)VE HLAČE f:ne. *kiro nove. prodam. N-slov v osi oddelku .Tn+r*. 31233 6
DAMSKT PT ASč *rrt svilen nMH skoraj predano blaeo — prodam Naslov v ogla* "em odd Jutra.
31238	6
PRAŠIČA
7!-> relo te^-PTn 60 ke — nrodi.Ti. Po:vrve se: Na kl-nfiku 1. Vodmat
31239	6
MOŠKO BL*r?o
7.1 obleko. Telo 'eno in rfobro. pro^-m. Flo-njan-'ka 40, prit'1?je.
31299-6
niAsovm
-»obm ohremien v brez bibnem stmlu toIo 'lerctfnn orodam Mestni tre 3 TI od 9 do rvl 12 in od 2 do 3
T 430 ff
table-teniške zveze. Plasman= 1. Bradeško, 2. Božič, 3 .in 4. Gabrovšek in Razboršek.
V celoti se mora priznati, da so naši mali žogarji to pot letos prvič v letošnji
sezoni častno zastopali ljubljanske barve. •
8D Iztok. Danes ob 18.30 strogo obvezen članski sestanek pri Lovšinu. Velja tudi za odbornike. — Načelnik.
Zemlfgplsm in zgm&mimM temik
v zvezi z imeni, ki iih čitamo v vojnih poročilih
B e 1 f o r t je glavno mesto francoskega de-partmaja Terntoire de Belfort ;n prvovrstna trdnjava, ki ima okoli 50.000 pebivalcev. Belfort leži 365 m nad morjem na južnem vznožju Vogezov, je železniška postaja za lyonsko in vzhodno železnico. Obstaja iz grajske utrdbe. okoli katere so okop-' na višinah desnega brega reke Savoureusie. Na levem bregu reke leži pravo mesto s cerkvijo Saint Denisa iz 18. stoletja in mestno hišo si predmestj: na zapadu in severu, kjer so velike tovarne, ki 'zdeiujejo volnene izdelke, sukanec, stroje in žico. Belfort je pomembno trgovsko mesto in je zlasti važno trž;šče za vno, žganje 'n žito. Središče trdnjave, ki brani dostop v Francijo med gorovjem Juro in Vogezr, tvori v novejšem času zelo ojačena utrdba, ki je bila zgrajena že v času Ludvika XIV. Stari trdnjavi so v vojni leta 1870-71 prizidali še venec drugih utrdb. Belfort je bil glavn.5 kraj gospostva, ki je v 14. stoletju pripadalo k nemška grof ji Pfirt, kasneje pa k avstrijskemu Sundjjauu. Leta 1648. je prišel pod oblast Francije in postal leta 1659. last Mazarnsa. Leti 1814. eo ga zavezniki oblegali m zasedli. V nemuko-fnincoski vojni leta 1870. ga je genral von Treskov obegal z 18.000 mežm'. Razvila se je bitka pr Belfortu. ki je odločila vojno na vzhodnem delu bojišča. Mesto sie je moralo končno močno porušeno predati.
Gumbinnen je najvzhodnejša pokrajina Vzhodne Prusije z glavnim mestom enakega imena. Mesto Gumb nnen je štelo leta 1925. blizu 20.000 preb;valcev. k; so več:noma prote^antf Leži ob izlivu Romnte v Pisso, je žeezniško po^tai;!'rče za železn:co iz In-sitcrSursa v Evdtkuhnen. je sedež pokraj;neke uprav?, ima gla^-no carinarnico, poštno ravnateljstvo, gmnazijo z realko licei. poljedelsko šolo ;n mno<?o tovarn za noljedelsek stroje in tk Istvo, .Te tržišče za žito, !es. govedo n korve Gumb;nn?n se je prvotno 'menoval Bisseiheim. Leta 1722. ie nosita' mesto in ie od 7eta 1818. ser.cz r>okrajinr-kc uprave. V sve-to-vni vojn: «o ga R'i?: 'c;a 1*?14 in leta 1915. dvakrat zajedli V b;tk; pr" Gnmb nncnu in j Gavaitnu ie sf<ir"?a!a nemšk 8 «Tma<ia cWco''ti I prot; Kraljevemu Gradcu krr-kajočo rusko j 1. rrmado. M'1ra,i. p> e b:fkn nrcdČ3sno j 7 t1, ker ii ie udar"i v brk 2 ruska j a~nada V^-rTV-o ] ^-•*>•? sc 'e umalc^ila i za V'5'0 NWi vr^r.vno vodstvo ie nato i novorlo r''""'Ictvo H:ndcnVnrgu in ukaz"'o novo of?.n7;vo
Goldan :e «l-rržno m^o v Vzhadni Pn,s!*ji v ttJc-s;'ti: Gim:b:nnen77 Leti in^.S. :e £te'o okoli 9000 prebivalcev Leži ob reki Goldsnu. ie že^zmška nostaia ob pros?: In-sfertmM—L vek je sede? ra7n;h dr/avnih uradov. vztv.ipi^ zavodov, hank in zdm-stvenh zavnrov V GoManu delu eio ftev;'ne žnge, onekarne me"čani pa se bavijo tud: z žitno n lesno tr^ov-no .Ti<žno od mes+a s- dv:pnio Goldaofki grč severno na e?; Go'dansko jezero, na k ter-ga vzhodn; stran: se prikliu-Č!»ie IS^f^m vel:k- Rorr-nter Heid- z lovskm gladom Rom:n'cn Goldan :e b'l leta 1565. trg od !cfa	na je mecto V svetovni
vojn so da Rusi di akrat	-p je zelo
trne' ki«r i- bi: nožg-n
Zrti?iaar»"tev	o do 6,50
VTTALUX LAMPA (svetilka), kompletna, za obsevanje, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 9. do 11. ure
30659-6
KORENJE
prodam. Vodnikova 58, Zg. Sl&ka	31242-6
LEPA DARILA
mo6ka ln usnjeno ak tovko. prodam. Gospo, svetski c. 4-1. desno, pisarna^	31243 6
TEHTNICO kuhinjsko na uteži prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 31248 6
ŽENSKI PLAŠČ zimski, za srednjo posta vo, prodam Naslov v ogl odd. Jutra. 31250-6
ZA MIKLAVŽA prodam bel kožušček Za 10 do 12 letno. Naslov v og* odd. Jutra
31251-6
STENSKO URO lepo z nihalom ;n veli ko pločevinasto kad. — prodam po ugodni ceni. Kotnikova 17. vs priti
31255 6 DAMSKO TORBICO črno. umjeno, prodam Naslov v ogl. od'! Jutra.	31256 6
OBJEKTTV ZEISS Tessar. 1:4 5 F=18 cm — DRP prodam. Dunajska c 31 TI. desno, levi zvo nec.	31257 6
DAMSKO KOLO drap barve, dobro ih-a njeno prodam Gosno svetski c. 55-1. si^es 6
10 BR'SAČ FROTTRK predvojno blago :n 2 1-e volne, proda-n. Naslov v ogl odd. Jutr? 35262-6
TRTC'KF».ČEK za 5 letnegn otroka nro d-m. Naslov v ort od''. Jutra	31259 6
TEHTNICO polavtomatsko, do 5 kg, tovarniško no"o, krnse-n model za dei:kiteso ali slaščičarno prodnm N' •-»gleti od 12 do 14. u^e Naslov v ogl. odd Jutra	31260-6
PRODAM 2 celuloidni punčki, dve karn'si z* trodelno okno kapno. Zamenjim za čevlle št. 37 pocinkano skledo. 2 m dama sta in 6 prtičkov Naslov v ogl. odd Jutra
31235 6
TRI RJUHE
dobr0 ohranjene. pro. da*u. Rrnska c. 13
»1266-6 KUH. KREDENCO novo, neple-kano ugod. no predam. Svetek — Karlovška 1, dvor:šfe.
31567-6 MOŠKI TRENČKOT prodam. Naslov v oe!. Odd. Jutra.	31269 6
ŠKORNJE št. 42. iz botaa. še dobro ohranjene. zamenjam za ženske škornje št. 39. ev. tudi prodam Gerbičeva ul. 14.
31270-6
ŽENSKO KOLO
prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
312766
2ENSKO KOLO
dobro ohranjeno s sve-, tilko, prodam za 8500 lir. Naslov: Angela Fle-ško. Delavski dom soba 12 m levo.	31277-6
ŠPORTNI VOZIČEK in otroško 5 ta J oo, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra	31278-6
OTROŠKI VOZIČEK globok. izvrstno ohranjen, prodam. Rožna do lina XVH.-7 pritličje.
31279-6 4.70 m TOBRALKA predvojnega za obleko in nekai komadov dam skih maje, hlač trko. prodam. Ni slov v oglasnem odd. Jutra 31280-6
PRODAM par domačih odej. krasno darlo aa god ali za obletnico, ter razne dele za kolesa. Naslov v ogl odd. Jutra. 31283-6
GOJZARJE moške. št. 40, nizke rja Ve čevlje št. 40 ln površnik, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena,
31284-6 PERZ. PREPROGO
3x4 m v dobrem stanju, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resen kupec«
31285-6
PRODAM
nerabljen bel damski ko žuh. lepo darilo za gospoda železno balkonsko oprajo ter zamenjam nove ženske nabokčevlje št. 37 za št. 38. Vodovodna 73.	30642-6
KRASNO BLAGO Športno. Za moško obleko. predvojno ter moške gol®! * le št. 42, nove prodam. Nnflov v oel-s. nem ogd Jutra. 31288-6
BLAGO kočevsko. temno. za zimsko suknjo proda K-rlin Marjan Beethov nov? 15.	31292-6
3 NOVE NFPZE ln r>tyvn neizdelano lisioo rrrodam Gof^nosve+.ska 8 Tt. nadstr., desno
31286 6
VTOT 'VO
začetniki, prodam. — v-^i^v v ogl T odd .Tutra,
mrrpm
PTTJfTH kapne in drueo postelino reriln. kupi v*alco množ-no Hinko Prii-šek Gradišče 7. nasproti dramske?.-! "Vda'i5Ča	31077-7
frPTINO MIZO okros-io. 4 do 6 odgo v-.r1-io^ih stolov ln tri ali št ridelno omaro pr možnost-' iz orehove ko renlne a'i v barvi slčne bs lesa kvpm Ponud be na oel- • odd Tutra r>o<l *.Ted:lna miza lir rmt	30775-7
SIOV., KNJIGE dobrt ter tj. Zvon tudi "-osami-rne letnike, kupim Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Li. Zvon«.
30938-"' RADIOAPARATE in raz'ični radlomaterlal k-kor žarnice, bloke ba -,nn" td rtatan kupuje n. r«,"iS11 dnea-n ceni tvrdka Everest Prešerno vi ul 44	31015-7
5UNK-STROJ za rezanie šunke in salam, kupim. Naslov v ogl. odd. Tutra.	31025-7
GO.TZERJE
dečie. ženske in moSke. ealoše. sne?ke in ra2no d rušo otroško obuvalo, kuruie stalno Hinlco Priv ?ck. Gradišče 7. n«st>' Iramskega gledališča.
31078-T
ZIMSKO PERILO
za moške, ženske' in deco novo in malo rabljeno, kupuje Hinko Privšek, Gra dišče 7, nasproti dramske ga gledališča.	31076-7
ZNAMKE kompletne zbirke ali posamezne partije, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 30937 "
ZIMSKO SUKNJO dobro ohranjeno, za sred njo postavo, kupim. Po nudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Prekupčevalci izključe n:«	31136 7
STARE DELE strojev, tudi neuporabne kupimo. Tehnična p.sar na. Rimska c 13 telef. 37-55.	31140-7
RJUHE. KAPNE blazine in druge v go^po dinjfftvu uporabne predmete. stalno kupuje in plača prav dobro trgovi na »Ogled« Mestni trg št 3 C vhod skoz! vežo!
31194 7 PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoi po najvišji dnevni ceni — tvrdk-, :Ever&t«. Prešer nova ul. 44. J 429 7
NALIVNA PERESA boljše vrste in dobro ohranjena, stalno kupuje tvrdka Everest. Pre-Semova ul 44.
J-431-7
STEKT.CNICE
razlčnih vrft kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo Jih prevz memo na doni B Guštin. Vodni kov trg 2. J 318-N-7
K,r</.i\l Nh PI.ASCE bele kožuščke, lisičie di-hurieve. kunie boe, dobro ohramene in kože domačih živali, kupuie Rot. krznar ;tvo Mestni tre 5
♦01-7
RADIO
5 do 6 cevni. novejši model v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl oddelek Jutra pod »Novejši«
311S8 7
V KOMTS. PRODAJO sprele^amo vfakovrstne boljše predmete. Parfu-merija Venus, v D^liči Bata	31162-7
GOJZARJE ali v->oke športne čevlje št. 42 43 kupim ali zamenjam za manjšo šte-vlko. Parfumerija Ve-nus, palača Bata.
31161-7
FOTOAPARATE
in prbor stalno kupujemo Parfumerija Ve-nu?. palača Bata.
31160-7 TOPLO FLANELO
z? žensko domačo halio kup:m Ponudbe na oel. odd Jutra pod s?11^«
31230-7
RADTO
5 cevni, v brezhibnem stanju, lepe oblike, ku-p:m. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Radio brezVben« 31240-7
GOJZARJE št. 43, iz krom usnja — kuTii.-n za protivrednort. Ponudbe z navedbo koli čine na oel. odd. Jutra pod »Kurivo« 21252 7 KOLO
moško aH žensko, tudi v slabem stanju kupim.— Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kolo,
31264 7 DAMSKI PLAŠČ dobro ohranjen, zimski črn. aa man1š0 močno postavo, kuoim. Ponudbe z navedbo cene na oel. odd. Jutra pod ši fr0 »Dam=ki« 31261-7 OTROŠKE GOJZARJE št. 31. zelo dobro ohranjene. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi St 31, 31265-7
KJANTARICE .'n bute'k® stalno kupu Je tk> nTivi?ilh c^n^h— en«ti'"a Lovš:n. Gradišče 13	31271-7
miBFRTUS bo'iši ali boljše blago za hubertus kup>m ali zamenlam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Go tovlna ali protivrednost«
31272-7
ČEVLJE
srednje ali nizke. štev. 37. kuo:m Ponudbe na ogl. odd. Jutra P^ Šifro »Carine	31289-7
SLOVAR angleško nemški. obširen. kupim. Na.lralši ve-ITci Langenscheldt. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Slovar«.
31295-7
1 afi 2 PUNČKE
f igrača), vel kost 30 do •40 centimetrov, kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood -Lepa punčka«. 31296-7
7TMSKT PLASC dobro ohranjen, moški, temnoeiv isa veliko oo-»tarro. kirolm aH zamenlam Ponudbe na '•ddelek Jutra ptV
tem n ostv«.	31597.7
STAVBNO PARCELO
za zidavo enonadstropne hiše. prodam. Cena. tak se ln stroški 135.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob Zaloški cest:,	31254-20
HTSO
novo. večstanovanjsko z vrtom in vsem komfor. tom, v mestu prodam, "ojssnila: Jančar Mia.-i1a. Sv. Petrn C. 27. 31290-20
RADIO
kupim ali vzamem v na jem za razvedrilo moji bolni ženi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primerna naerada« 31197-17
SOBO
opremljeno aH prazno Išče gospodična. Gre tu. di kot sostanovalka k boljši gospe Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Rabim za takoj«
31234-28a
STANOVANJE event. sobo s štedilnikom. prazno ali oprem T.feno išče mlad zakon ski par.
Cenj ponudbe na Derglln, Kodslljeva nI. 3 Kodeljevo. 31273-23a
OPREMLJ. SOBICO ali kabinet v bližini Drame. Gradišča ali Vrtače Išče gospodična — ves dan odsotna. Po nudbe na ogl. odd. Ju tr« pod »Prijazna,
31143-23a
OPREMLJ. SOBO
išče ves dan odsotna gospodična za 1. december. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ob-zlrna«	31282-23-
SOBO
opremljeno, z 2 postelja ma. s poseonim vhodom in souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novopo ročenca«.	31291-23a
PRAZNO SOBO s kabinetom ali souporabo kuhinje, ščem za takoj. Naslov v ogl. od delku Jutra. 31236-23
O PREMU. SOBICO
s p>*ebni,m vhodom in souporabo kopalnice — oddim boljši o&ebi takoj ali s 1. decembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31247-23
OPREMLJ. SO!:o s poseb-i-m vhodom od dam gospodični. Naslov v ogl odd Jutra.
31249 23
KABINET
opr&rljen. vhod s stop-nišča. oddam ženski ose bi proti 'dsluž-itvi (Po moč pri delu). Nalov v ogl. odd. Jutra. 31237-23
IZGUBIL SEM
osebno izkaznico. prepustnico in potrdilo o zaposlitvi na Ime Znidar š.č Franc. Prcelm najdi telja, da mi isto vrne v tovarni Globotschnigg Metelkova 15. proti nagradi 200 lir. 31237-37
IZGUBILA SEM zelen štir:oglat kamen iz prstana na poti od treovine Lesjak mi.T.o ne botičn ka do Gajeve ulice. Na!d'telja rH-o1^. da ga proti nagradi vrne v ogl. odd. Jutra.
31244-37
OSEBO
ki potuje v Gori/*} — iščem. Sporočit prosim na ogl. odd. Jutra pod -N.ignda«.	31293-37
Prevodi, prošnje, prepisi. razmnoževanja, informacije
»SERVIS emo«,
ielpabargova alica 4 telefon St 2109
KINO MATICA	Telefon 22-41
Barvno veledelo
BEVIENSEE Kristina Soderbaum, Carl Kaddatz, Paul Kling-er Pred-sitave ob 16. in 18. uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Opereta, polna J. Straussovih melodij
NOČ V BENETKAH Lizzi VValmiiHer, Heidemarie Hatheyer, Harald Paulsen
Predstave ob 16. :n 18. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Zabavna komedija DVOŽIVKA Etilda Krahl, Mathlas VVlemann Predstave ob 16. in 18. ur
ZA BIVŠI JUGOSL. PATENT ŠT. 12.960 od 1. SEPTEMBRA 1936 NA:
»PLAMENA PEČ"
SE IŠČEJO KUPCI ALI ODJEMALCI LICENC
Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«.
ZA BIVŠI JUGOSL. PATENT ŠT. 13.542 OD 1. APRILA 1937 NA:
»Postopek in priplava za sušenfe snovi v vakuras"
SE IŠČEJO KUPCI ALI ODJEMALCI LICENC
Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«,

>»MM*M>tlMMIMI
KLOBUCARNA
»PA J K"
Vam strokovno osnažl, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 88
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. tZ (Nasproti hotela Union)
Umrla je naša ljubljena žena in teta, gospa
Marija Slak
žena postreščka
Pogreb bo v četrtek 23. t. m. ob 2. uri popoldne z 2al, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 22. novembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Dotrpel je po dolgi, mučni bolezni v starosti 57 let naš nad vse ljubljeni oče, soprog, brat, stric in svak, gospod
Avon Anton
posestnik in trgovec
Pokopan je bil danes, v sredo 22. t. m. na pokopališču Sv. Trojice v Trnju pri št. Petru na Krasu.
§
Trnje na Kras«, Ljubljana, Chicago, dne 22. novembra 1944.
žalujoči: ŽENA z OTROCI tn ostalo sorodstvo
Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — Fiir das Konsortlum »»Jutro« als Verlag - Za konrorolj »Jut-a kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fflr »Narodna tiskarna A. O.« als DrucksteUe — Za »Narodno"tiskarno d. <Lc tet
tiskar nar ja: Fran Jeran — Fiir den Inserntenteii v eruatuoi tlicb - Za inseratoi oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič