Štev.172.
POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
%rsdnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod tez dvorlič« nad tiskarno).
X urednikom je mogoče govoriti le od
K-.—12. ure dopoldne. Kttkepisi ae ne vračajo; nefrankirana piama ie ne sprejemajo. UretlnliketR telefona itev. 74,
V Lijubljatil, v soboto, 30. juljgr1904.
Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne..i— Velja po pošti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 riieSec 2 K;20 h. V up r a vniš tv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za i mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravnlštvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i.
Viprejema naročnino. Inserate in reklamacije. —
I n a e r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dolilna T3 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II h, za trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrita
8» b. — Pri večkratnem objavljen|u primeren populi
Upravnlikega telefona itev. 188.

Učiteljske plače na Kranjskem in deželne finance.
Težavnega vprašanja se dotikam.
Problem, kako dostojno plačati učiteljsko osobje, ne da bi z neizogibnim zvišanjem učiteljskih plač preveč ne obremenili davčne isile siromašne kranjske dežele, je po mojem prepričanju najozbilnejša zagonetka, ko j o stavlja dandanes domača finančna politika resnemu rodoljubu.
Naravnih težkoč tega vprašanja pač niso olajšale pretirane zahteve naših učiteljev, kateri so pri razpravi na učiteljskem shodu dne 8. aprila 1'903 očividno grešili proti modri francoski prislovici: „Qui trop embrasse, mal etreint." In tudi nerazsodna strastnost, s kojo se je velika večina kranjskega učiteljstva zakadila in zagrizla v politično protislovje proti ogromni večini našega ljudstva in njegovim zakonitim zastopnikom, ni utegnila zmanjšati težav, izvira-jočih iz bistva omenjenega vprašanja. Ugodno rešitev njegova zahteva hladnokrven preudarek, strogo stvarno racmotrivanje in naravnost nasprotuje naravi človeški, da bi tako duševno razpoloženje praktično se obelodanilo nasproti fanatičnemu političnemu sovražniku.
Tudi ta okolnost pomnožuje zapreke, da novodobna šola navzlic vsem gromadnim žrtvam, po njej povzročenim avstrijskim narodom, vendar nikakor ne zadostuje niti skromnim terjatvam. Nehajte vendar s svojimi docela neosnovanimi slavospevi na moderno šolo, s stereotipnim hvalisanjem tega slabotnega izdelka liberalne Hasnerjeve dobe! Vsakokrat, ko z nova preči tam drž. zakona z dne 25. maja 1868. in z dne 14. maja 1869., mi pride na misel znani
izrek velikega nemškega pravoslovca Sa-vigny-a, kateri naši dobi kar naravnost odreka zmožnost zakonodavstva. Domišljujem si, da imam nekoliko znanja o sedanji ljudski šoli, dasi nisem nikoli niti poučeval niti nadzoroval v ljudskošolski sobani. Ali že po svojem uradnem poklicu imel sem dolžnost' in ob enem obilno prilike, seznanjati se z osnovo ljudske šole ne le ene posamezne kronovine, temveč cele obširne Avstrije. In smelo trdim, v marsikaterem oziru je današnja ljudska šola odločno slabejša, nego njena tolikokrat zasmehovana in prezirana prednica iz stare dobe. Sodim, da se moja trditev dd popolnoma dokazati z neovržnimi dokazili. Danes nimam v to prilike, le eno osebno opazko si dovoljujem. Kar je nas starejših, se marsikateri izmed nas pač z jasnim veseljem spominja nepozabnega učitelja na tedanji ljubljanski normalki, starega korenjaka I v a n e t i č a. Kak možak je to bil in kake učne uspehe je dosegel s svojo mladino!
S svetilko ob belem dnevu lahko hodite po novodobnih uzornih ljudskih šolah, in celo na glasovitem dunajskem pedagogiju boste zaman iskali tako bistrih dečkov, tako dobro za srednjo šolo, nič manj pa tudi za praktično življenje pripravljenih učencev, kakor so bili odličnjaki v Ivanetičevem četrtem razredu ljubljanske normalne šole.
In kaj je stara šola, katera je seveda tudi imela svoje hude nedostatnosti, naposled stala deželo?! Oglejte si n. pr. računski zaključek normalno-šolskega zaklada iz 1. 1867. in videli bodete, da je cela čista potrebščina za ljudsko šolstvo na Kranjskem znašala pred 37 leti zgolj 6977 gld. 13954 ;K, pri katerih so celo že všteti troški za učiteljske pokojnine. Zadnji računski zaključek normalno-šolskega zaklada in zaklada za učiteljske pokojnine za 1901.
kaže nam izdatke v znesku 955.241 kron, oziroma 97.742 K, tedaj skupaj 1,052.983 kron. Ako od te kosmate potrebščine odtegnemo dohodke obeh zakladov, kateri so 1. 1901. znašali 40.735 K oziroma 26.131 K, tedaj skupaj 66 866 K, preostane vendar še čistih troškov za ljudsko šolstvo 986 117 kron! Iz teh suhoparnih številk kaže se pomenljivo dejstvo, da je deželne obremenjenje zaljudsko šolstvo poskočilo tekom 3 7 let za celih 7066%.
Morda se je pa v tej dobi, torej v blaženih časih prehvaljene novodobne šole, primerno rastoči šolski potrebščini tudi razširila splošna narodna izomika ? Kaj pa še ? Pred seboj imam zanimivo poročilo „Be-merkungen zum Jahreshauptberichte des k. k. Landesschulrates fiir Krain iiber das Volksschulwesen pro 1901/02". Prezanimivi so njegovi podatki, toda nečem naslanjati se na to gradivo že radi tega ne, ker se v umovanju tuintam ne strinjam z izbornim njegovim povzročiteljem. Ali sklicevati se ničem na neko sila poučno publikacijo rojaka našega v daljni Ameriki. Mlad diplomatski uradnik, avstro-ogrski podkonzul v Chicagu, d r. H. S c h w e g e 1, objavil je letos prevažno razpravo pod naslovom: „Die Eimvanderung in die Vereinigten Staaten von Nordamerika mit besonderer Riicksicht auf die osterreichisch-ungarisehe Auswande-rung". Uzorna ta znanstvena študija obsega poleg besedila 21 statističnih tabel, izmed katerih navajam le ono, katera razkazuje razmerje analfabetov med izseljenci raznih narodnosti. In tu mora domačinu uprav rdečica sramote obliti lice, ako v XI. tabeli čita, da je med Finci z ruskega severa, ki so se izselili v Zedinjene države, bil le 1 % ljudi neveščih branja in pisanja, med Cehi le V2%, med Mažari le 9-5%, celo med teptanimi ogrskimi Slovaki le 19'3%, dočim se je med Hrvati in Slovenci, katere uradna
Statistika severoameriške ljudovlade skupno obravnava, naštela celih 33 7% analfabetov. Izrecno konštatujem, da so se pri tem številjenju upoštevale le osebe, stare nad 15 let! Ker pa je obče zngno, da na Hrvaškem bolje in uspešneje skrbe za ljudsko šolsko omiko, primorani smo do žalostnega sklepa, da je 1. 1903. — kajti številke veljajo za dobo od 1. julija 1902. do 30. junija 1903. — med onimi mnogimi tisoči slovenskih, večinoma kranjskih rojakov, katere je kruta beda pregnala iz rodne zemlje preko svetovnega morja v daljno Ameriko, bilo več nego ena tretjina, neuka branju in pisanju. Nasproti tem številkam bi se skoraj moralo vzklikniti: Blažena no v o d obna šo 1 a, kje so tvoji plodovi?!
Naši gg. ljudski učitelji si seveda stvar drugače tolmačijo ter iščejo pomoči in zdravila očitnemu zaostajanju narodne naše pre-svete v eni sami lekarni :pri deželni blaga j niči! Z uprav ginljivo navzočnostjo vrgel je njih poročevalec na zadnjem učiteljskem zboru med svet krilato besedo: „Stran torej s slabimi plačami, in rane na telesu kranjskega šolstva ne bo več — in ljudstvo naše lepe dežele se bode v kulturnem pogledu razvijalo." („Učit. tovariš" št. 11 ex 1903, str. 86.)
In vendar uči jasen pogled na šolske razmere drugih narodnosti, da ljudska pro-sveta ni zavisna zgolj od visočine učiteljskih plač. V isti gori označeni tabeli, katera pred svetom dokumentuje zaostalost slovenskega, reetius kranjskega ljudskega šolstva, nahajamo na prvem mestu Skandinavce s 0 3% analfabetov navzlic temu, da se v male obljudeni Norvegiji in Švediji ljudski pouk večinoma vrši po slabo plačanih ex currendo-učiteljih ! In kje je najmanjše število analfabetov v naši državni polovici? Ne v bogati, gosto z ljudskimi in meščanskimi šolami prepreženi Nižji Avstriji, niti v na-
LISTEK.
Starček Ivan.
(Fantazija po sokolski slavnosti.)
Za odrom je sedel in se je tresel in krčevito so oprijemali potni prsti nekdaj tako ■loveče gosli.
Tam iz velike koncertne dvorane je ■lišal nejasne, zamolkle glasove. Šumele je ondi in je vrvelo kakor šumi daljno morje. Oj — to je bilo p. t. občinstvo, slavno ob Sinstvo, bil je to neizprosni tisočglavni sodnik, ki ga obsodi nocoj!
»Saj še nisem tako star«, je šepetal sam zase. »Ali nisem v najlepših letih? Zakaj se torej bojim mladeniča — tekmeca?«
Tako je sedel in je premišljeval in je iskal vzrokov, zakaj je vendar tako razburjen, kakor učenec pred izkušnjo, tako razburjen zaradi mladega tekmeca, on, ki se je meril že s tolikimi in porazil T/sakega. Venomer Be je jezil nsd sabo, da je tako »■zdraien, in vedno hujSi je bil njegov nemir.
Kolikortudi je bil ohol in zaljubljen sam vase in nečimeren — prav po žensko
je bil nečimeren mojster Ivan — vendar je bil tudi bistra glavica in zato je spoznal svoje napake in se je začel neusmiljeno ob toževati sam sebe, kakor bi sedel kot sodnik napram drugemu, popolnoma tujemu človeku, napram sovražniku. Obtoževal se je, a ni trkal na prsi, le na gOBli je trkal z nervoznimi prsti in takole je govoril na tifoam:
»Toliko drugih si izpodrinil, a nocoj te izpodrine takov mladenič! Dobro čutiš, da te izpodrine! Ej — kako si bil nespameten, da nisi ostal zvest edinole goslim! Klarinet in fagot, citre in klavir in bas, orgle in kitaro, vse trobente in tamburice in tudi veliki boben, vso instrumente si hotel igrati in povsedi si hotel biti prvi! In glej, revež, zdaj pride mladenič, ki jo posvetil vse svoje moči samo le goslim, a dosegel tudi vrhunec umetniške popolnosti — tako pišejo kritiki — vihunee, kamor ti menda ne moreš za njim. Prestar si že, da bi še mogel tako visoko, prestar in preveč zastarel. O da si bil tako nespameten in si hotel biti povsodi le sam prvi in največji in najslavnejši!«
Tako brezobzirno se jo obtoževal mojster I»an, a ni so trkal po prsih, marveč
po znojnem čelu so je trkal z nervoznimi vlažnimi prsti.
»A če bi te kdo videl tako pobitega? Ej — le glavo pokoncu, Ivane!«
Odprla so se nekje zadaj vrata in prišel je čil mladenič. Prišel je z lahnimi, prožnimi koraki in z njim je prišla mladost . . . Vesel, miren nasmeh mu je igral okoli usten in dobrodejna radost mu je sijala iz oči.
Ko je zagledal mojster Ivan mladeniča, se je zganil in bliskoma mu je šinilo po glavi : „Tako gleda, tako stopa zmagovavec ! In kakšna razlika je med tabo in med njim ! Zakaj si gojil umetnost? Zaradi častihlep-nosti, zaradi golega slavoljubja ! Le zato, da bi bil prvi. Prvi, prvi! Le nobenega blizu ! S komolcem, s kolenom, s peto stran z njimi, ki hočejo rasti peleg tebe! A to je bilo naposled lahko s talentki, zdaj pa je tukaj talenti Kakšen razloček med tabo in med njim, ki je gojil umetnost le zaradi umetnosti same, iz prave odkritosrčne in ne-sobične ljubezni do lepete ..."
Mladenič se je spoštljivo poklonil mojstru in prav sladko prijazno je odzdravil stari. O — mojster Ivan jo izvrstno znal igrati vlogo uljudne maškare. Podal je mladeniču
roko, stiskal mu je desnico in se mu je na-smehaval. Toliko da ga ni objel in poljubil. Tako sta si stala nasproti, mladenič s spoštljivim, občudujočim obrazom, a mojster Ivan s presladkim pogledom starega lisjaka.
Dvignil se je zastor.
Prvi je nastopil mojster Ivan.
Doslej se je bil igral z občinstvom, vcdna svest zmage in razvajen, oboževan po obču-dovavcih in občudovavkah. A danes mu je bilo tesno pri srcu. Poklonil se je globokeje in nekaj plašnega je bilo v njegovih očeh. Nekaj tujega, nekaj sovražnega je čutil v ebčinstvu, v tej stooki, stouhi pošasti. Srepo se je ozrl za par trenutkov po črnih suknjah in svetlih toaletah v razsvetljeni dvorani. Vsi obrazi so izražali težko pričakovanje. Mrgolelo mu je pred o5mi kakor začetniku.
Ni Be mogel otresti svojo razburjenosti. Robe so se mu tresle kakor v mrzlici, in oči so mu pomožikavale nemirno. In zdelo se mu je, da sliši iz občinstva zaničljive besede, kakor: „Lejte ga starčka Ivana, roka so mu trese I Ej — vsak se postara ! Vso mino. Moriturus nos salutat 1"
Tiščalo ga je v grlu, ko je potegnil t lokom po strunah. Gosli pe zapela s prijet-
predni Češki, temveč v tisti „črni, z me-niškimi kutami zagrnjeni" zemlji tirolski, kjer je učitelj še veliko slabeje plačan nego njegov kolega na Kranjskem!
Ocenivši kranjsko ljudsko šolstvo se pa slovesno zavarujem proti očitanju, da bi njegove neuspehe hotel pisati na rovaš po-edinim členom kranjskega učiteljstva. Ne, krivdazadeva pred vsem docela zavoženi šolski zakon, krivda dalje zadeva nepri-kladno sistemo učiteljske vzgoje in končno: velik del te krivde teži ono nerazsodno, skozinskozijalovo birokracijo, katera ima dandanes naše ljudsko šolstvo žalibog še v svojih krempljih!
Ali tudi v sedanjih razmerah, celo v tem zelo verjetnem slučaju, ako se sedanji položaj ljudskega šolstva na Kranjskem ne bi dal tako v naglici predrugačiti, treba priskočiti siromaštvu naših ljudskih učiteljev. Ni se sicer bati tega, da bi enega lepega dne morda pričelo štrajkati dosedanje učiteljsko osobje; dovolj, če se boljši učiteljski naraščaj odtegne delovanju na Kranjskem, dovolj celo, ako smo primorani, na onih službenih mestih, kjer mora poslovati moška učiteljska moč nadomestiti jo s cenejšo in vendarle na do-tičnem mestu manj porabno žensko silo.
Pred nami dviguje se vprašanje: Kako zvišati plače učiteljske, ne dabiob enem izdatno morali povekšatiitak neznosno deželno doklado.
To bodi predmet daljšemu razmotri-vanju!
Na Kamnu, meseca julija 1904.
Fran Š u k 1 j e.
Koroške novice.
k Slov. kat. polit, in gospodarsko društvo za koroške Slovence bo razposlalo na vse župnije, v katerih bivajo še Slovenci, vprašalne pole, koliko je Slovencev še na Koroškem. Kako so pri zadnjem ljudskem štetju šteli, je znano. Društvo je ustanovilo v Celovcu osrednjo pisarno v Pavličevih ulicah št. 7.
k »Karntner lioitung«, katero izdaja društvo sv. Jožefa v Celovcu, je že večkrat žalila čisto po nepotrebnem naša slovanska čustva. V zadniih številkah (posebno v šte vilkah 84. in 86.) pa piše zoper Rusijo, voj sko in carja na prav hudoben način. Zakaj navajati take reči, ki podirajo s^ogo ?!
b Stalne letoviščarske gledališke predstave imajo letos v Poredah. Igralci so iz razučnih gledališč ter uprizarjalo precej lahkoživne igre. Tujcev je letos ob Vrbskem jezeru izvanredno veliko.
k 6t. Anin predvečer so proslavljali na VrbsUtm jezeru z jako lepimi priredit vami.
k Redna protestantovska božja služba je sedaj v sezoni tudi v Porečah in v Vrbi.
k Nemški «Alpenverein« je letos dovolil zopet precejšnje svete za nemške podružnice na naši slovenski zemlji; tako za Žslezno Kapljo, za Karavanke in celih 2000
nim glasom. Pele	so veselo, delale so tako
rekoč dvotipe. A	občinstvo je že poznalo
njegov repertoar,	sito je bilo njegovih dvo tipov.
»Zmeraj eno	gode! Star godec, st3ra pe
sem! Da bi le že	nehal! Da bi le že prišel mladenič!«
St3?ček Ivan ni mogel vzbuditi nobenega sočutja in nobenega navdušenja. Nekateri stari prijatelji so mu ploskali, menda iz same hvaležnosti, da je vendar enkrat nehal.
Zdaj je nastopil mladenič. Mirno in veselo so mu zrle cči po mnogoštevilnih po-slušavcih, ki so ga sprejeli z izpodbudnim ploskanjem. Lahno se je priklonil in je stopil korak nazaj. Vse je gledalo z napeto pozornostjo nanj.
Rahlo je jel potezati mladenič svoj svetli lok in s strun so lili trepetajoči mehki zvoki, kakor bi prihajali iz tajinstvene, vabljive daljave. Prihajali so iz nežno čistega srca in osvajali so vsa srca in so jih vabili za sabo tja v ono tajinstveno daljavo. In razvnemali so se glasovi in zvoneli glasneje, in vsem je bilo sladko in milo. Zvoki so prihajali bliže kakor nekaj ljubega, a vendar velikega, mogočnega In zdaj zopet so sa razlegali veselo,
kron za planinsko kočo v Ziiezari. Namen je očiten: uničiti slovensko »Krnioo«, katero ravnotam postavlja naša ziljska podružnica.
k Pri tatvini kolesa so je ponesrečil Pred malo dnevi ie v Otonu neki neznan uzmoiič odpeljal Rudo fu Hafnerju kolo Naslednjega dne so našli kolo v nekem ribniku pri Baljaku Slutijo da je tat s ko lesom zgrešil pot ter se prevrnil v ribnik. Vendar pa ta trditev ša ni gotova, ker ni mogoče preiskati ribnika.
k »Narod" povsod brate ima S Koroškega se nam piše: Že skoro 10 let imam priložnost prebirati ,Bauernzeitung«. A tu izrekam slovesno, da večje podlosti še nisem našel v tem listu, kakor v zadnji številki. In kaj je pisala. Prinesla je posnetek iz „Narodoviha člankov o zadnjem mladeniškem shodu na Eirezjah, pomešan z drugimi „duhtečimi" rožicami, s katerimi je „Narod" v zadnji dobi obsipaval duhovščino. Grozno! Ubogi Kranjci, ki imate v svoji deželi tak umazan list.
k Ustanovni shod ferijalnega društva koroških slov. visokošolcev se je vršil zadnjo sredo dne 27. t. m. Zborovanja se je udeležilo precej duhovščine in slovenskih narodnjakov. Društvo ima namen gojiti med koroškim slovenskim ljudstvom narodno zavest. Misel se mora z največjim veseljem pozdravljati. Če bo društvo hodilo po kato-liško-narodni poti, bo gotovo vživalo vsestranske simpatije.
k Četrti vlak bo vozil od dne 1. avgusta na progi Sinča vas-Kaplja. Tudi zveza bo ugodnejša, kakor doslej.
k Občinske volitve v Doberli vasi. Nasprotniki so vložili proti našemu rekurzu protirekurz, in tako še ne bo tako kmalu nova volitev.
v
Štajerske novice.
š Šoštanj. Koncert, ki ga je priredila družba slovenskih igralcev iz Ljubljane mi nolo nedeljo cbnesal se je prav dobro. Ba gati in jako fino izbrani vspored nudil nam je tol ko umetnega užitka in zdrave zabave, da moramo le čestitati družbi. Mnog obrojno občinstvo sledilo je vsaki igri in pevski točki z burnim odobravanjem, kar dokazuje, da smo imeli pred seboj res umetnike ! Koncert posetilo je mnogo inteligence iz celega šoitanjskega okraja , Savinjske doline — zlasti iz Mozirja in njega okolice. Opazili smo tudi mnogo zunanje čast duhovščine, kar nas je posabno veselilo ! Po koncertu razvila se je v spodnjih prostorih hotela*" »Avstrija« prav živahna prosta zabava, pri kateri smo se izborno zabavali ob prepe vanju narodnih in umetnih pesmi ter navdušenih govorih v družbi naših tu na letovišču bivajočih dičnih bratov Čehov, kate rim je naše občinstvo prirejalo burne ova-cije ! — Proti tistim nahujskanim zapelja nim družmirskim fantom uvedlo je c. kr. drž. pravdništvo v Celju na ovadbo tukajšnje c kr. žandarmerije kaz postopanje ziradi tegj, ker so vsled znanega hujskanja šiloma podrli slavolok, katerega bo postavile štiri slovenske občine povodom sv. birme. M:-nolo sredo vršilo se je pri kazenskem od delku tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča tozadevno zaslišanje prič in obdolžencev. Pri tem zaslišanju kričal je »nervozni« kazen ski sodnik, znani naš prijatelj dr Tsch>ch, na neko slovensko pričo tako, da so ljudje, idoči mimo sodi ije, kar postajali! Gospodu dr. Taohechu bi odločno svetovali, da naj svojo »nervoziteto« napram sloven shim Btrankam bolj brzda in da naj kaže
mikavno, zmagonosno — to je bila pesem mladosti!
Nihče se ni genil, ko je nehal mladenič zmagoslavno pesem mladosti.
Kakor cbajani so sedeli poslušalci tiho v sladki omotici. Potam pa je prihrulo kakor vihar po dvorani. Burnega ploskanja, navdušenega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Vsi eo klicali umetnika na oder.
Mladost, mladost je živela in je dihala v teh glasovih in je omamljala s prečudno sladkostjo vse poslušalce, da so strmeli in poslušali kakor začarani. A mladanič je igral, sviral je z vso navdušenostjo in je pozabil, da stoji pred občinstvom, in se je ves utapljal v morje harmonij. Bilo mu je, kakor bi ga nosili mehki, laskavi valovi dalje in dalje, više in više proti neizmernim višavam neba. Zmerom silneje in zmerom lepše je donela ujegova pesem, nova, mlada pesem. Vsem bo vzkipevala srca in vsem so bile oči rosne od solza spričo tolike lepote in milote.
Stari mojster Ivan je bil bled kakor mrlič. Naslonil se je na stol zadaj za odrom, stiakal je pest k mokremu čelu in je grizel ustnice. Od zavisti mu je upadalo lice, od zavisti so mu ugašale oči pod povešenimi trepalnicami in vzdihnil je bolestno . . .
Za starega Ivana pa se ni zmenil nihče...
proti nam več uljudnotti in nepristranosti, sicer bodemo primorani z njim kje drugie obračuniti! Pa ni treba misliti, da se bode ta obračun vršil pri ektcelenai grofu Gleis j achu, ker vemo, da on takim sodnikom niti lasu ne skrivi. Ta obračun vršil se bode tam, kjar se bode enkrat za vselej povedalo, da takih nam tako nasprotnih sodnikov ne maramo ! O tem imamo veliko dokazov ka tere d kme bodemo tudi pnlično uporabili.
š Vlak je povocil kakor poročajo iz Maribora, pri euvaimci št. 412 železniškega čuvaja K a r o 1 a C e t c e , si je bil takoj mrtev. Vlak mu je odtrgal levo nogo in stri glavo.
š Volitve v deželni »bor. Število opravičencev za voiitev « splošni kurili za deželni zbor znaša v občini celjski okolici okroglo 1100.
š Pogovor o volitvah v deželni ■bor v Celju Vi)»-raj zvečer ob 8. uri je bil
v »S-ialni Kleti« v Cilju sestanek vs< h, ki se zanimajo za prhodojo deželnozborsko vo lite v za mesto C ilje. Predmet razgovora je bil zlasti sestaja točnih podatkov o vseh slovenskih volivnih opravičencih za mesto Celje.
š Pasji kontnmao je razglašen za
celo obč n<> bra4otšno.
š V Ptuj za tretjega kaplana pride č. g. Prane O s t r ž , dosedaj presbiter v knezošk fijikenn bogf>8'ovju v M--iboru
š Novi protestantje v Celju Po malem še vtdn < cep»j > brumne nemšie du šice celjske iz naročja katoliške vere v pro-testantovsko brezno, seveda ne iz prepri ča ij?, ampak iz neumnosti ali pa nadutosti Vsled njih odpada pridobe sicer protestantje na številu, na kakovosti pa prav nič. Naj no ejši odpadniki so s edeči : 1) Amali|a B«yer, poto»alčava žena v Cal|U (r>jena Schumi v L ubhani v Trnovem) ; 2) Ana Eiel, poročena Stiger (oče le te je bil v Oelju državni pravrnk sedaj šele razumemo, kako je včasih »Wahtarca« nekaznovano udrihala po katoliški cerkvi); 3) Josip Bohm, ces. domobranski puškar. (Iz tega se raz vidi, da je proCodrimsio gioanje ztšlo tudi med vojaštvo ; z Bo^mnm je odpadla vsa njegova rodbina.) 4) I. Fritsch. soproga železniškega asistenta, to je onega edinega nemškega uradnika, kojega nam je državna želeinica, ko je prevzela velenjsko progo, semkaj poslala. Če ta imena prečitamo, se pač! ne smemo čuditi, če je bila večina ob činstva na zadnji proteBtantovski veselici v mestnem parku iz uradniških in vojaških rodbin.
š Konjsko meso v Celju: Začetkom tega meseca »o začeli v Caiju prodajati konjsko meso. Z<n<mive so številke, katere nam podaje štatMtični izkaz mestne klavnice za čas od 11. do 17 julija. Iz tega posnamemo, da se je v navedenem č»su im-portiralo : svinjsWa mesa 446 kg, govejega vseh vrst skupaj 588 f g in k o n j s k e g a 9 28 kg, torej stero 50% vsega mesa.
Jeseniške novice.
j Jeseničanom v premislek. Z rastočim prometom prične se vsak kraj razvijati. V tem položaju so sedaj Jesenice. Reči smemo, da ni kmalu kraja na Slovenskem, ki ima tako lepo prihodnjost glede razvoja, kakor ravno Jesenice. Velikansko križišče železnic bode povzročilo tako velik promet in toliko zahtev na občino, da ne bode mogla zado stiti v kratkem času vsem potrebščinam. Ako se pa poleg železničnega prometa ustanovi še kako drugo industrijalno podjetje, potem bo naval tak, da pride občina gotovo
Tretjo točko bi imel igrati zopet stari goslar. Ali ni ga bilo več pred poslušavce. Odšel je bil natihoma, skrivaj kakor tat. Ni hotel biti priča zmage mladeničeve. Oddaleč je slišal viharno ploskanje in glasne pohvalne vzklike. Zamašil si je ušesa in tekel je domov..
»Zakaj mi ni privoščila usoda, da sem umrl na vrhuncu svoje slave, predno je prišel ta mladeničU
Zakaj pa si, Ivane, sviral klarinet in fagot, klavir in ba*, orgle in kitaro, citre in harfo, vse trobente in vse tamburice in zakaj si hotel svirati tudi ša na veliki boben in biti povsod prvi? In zakaj niai privoščil dru gim, da bi tudi oni malo poigrali na instru mente ?
V srce se mi smili starček Ivan. Ša hodi ošabno po ulicah kakor petelin, ali doma, doma, kadar je Bam, takrat mu kloni glava in solze jeze, solze zavisti mu lijejo po liCib. In vselej, kadar ga srečam in ga pohvalno pozdravim — on se komaj dotakne klobuka — vselej mi pride solza v oči, ne solza hinavska, ne boIzb krokodilaka, temveč solza odkritosrčno pomilovalna in vselej si mislim: »Moriturus me salutat!"
v velike zadrege, ako pravočasno ne skrbi za bodočnost. Trgovina in obrt se bodeta vedno bolj razvijala, prebivalstvo bode ra-pidno naraščalo, in s prebivalstvom tudi vse moderne zahteve večjega kraja. Umevno je,, da se take naprave ne dajo takoj izvršiti. Med take moderne naprave štejemo v prvi vrsti načrt zazidavanja ali regulačni načrt. Izveden strokonjak mora občino razdeliti glede zazidavanja, da določi ceste, trge in ulice, njih širokost in kako se bodo stav-bišča zazidavala. Za občino ni vse eno, kje stoje javna poslopja, kje so trgovine in kam se odkažejo prostori' za obrtnike in industrijska podjetja, da ne bode treba pozneje z dragim denarjem odkupovati poslopja v svrho regulacije. Sedaj, ko so Jesenice glede razvoja še v povojih, se taki regulačni načrt lahko in hitro naredi. Treba je le z umnimi praktičnimi možmi, kateri so že kaj sveta videli, stopiti v zvezo in dogovor. V sredini mora biti glavni promet, torej tudi večja poslopja, iz sredine proti periferiji se promet in visočina stavb vedno bolj zmanjšuje. Del periferije se določi za industrijo in obrt, kakor tudi za delavska stanovanja. Da se taki regulačni načrt izvršuje, treba je rešiti veliko zasebno-pravnih zadev, in v to svrho bode treba izposlovati občini gotove pravice. Z izdelovanjem regulačnega načrta je tesno zvezana kanalizacija, vodovod in razsvetljava. Ta vprašanja so take eminentne važnosti, da jih pri razvoju občine nikakor prezreti ne moremo in tudi prezreti ne smemo. Jesenice imajo lahko naravno kanalizacijo, vode tudi v bližini ne manjka, in kjer je obilo vodne moči, je tudi razsvetljava mogoča. Po vsej pravici se imenuje naša divna Gorenjska „Suisse en miniatur", mala Švica. Jesenice pa imajo v najožji bližini take lepe kraje, tako pripravna letovišča, da si lepših misliti ne moremo. Treba jih je le odkriti. Ako bodo Jesenice moderno urejene vplivalo bo to tudi na okolico. Upamo pa, da se najdejo možje, ki se ne ustrašijo dela ter prično vsaj proučevati in premišljevati o teh nasvetih. Trdno smo prepričani, da pridejo kmalu do spoznanja, da so te vrstice v interesu jeseniške občine. Končno pa še želimo: Jeseničani, domačini, glejte tudi, da ohranijo Jesenice svoj slovenski značaj. Storite svojo dolžnost, da z novo železnico ne pridejo Jesenice v nemško upravo.
j Umrla je 25. t. m. Marija Razingar,. katero je bil vlak povozil na sv. Petra večer..
j Ponesrečil se je v predoru Matej Fontana. Pritisnili so ga železniški vozički. En teden leži že v bolnišnici, utegne ozdravetL j Sklep šole je bil v četrtek, 28, t. m. Pri šolski maši je bila polna cerkev otrok. To pomeni, ali da je cerkev majhna, ali pa da je otrok toliko. Oboje je res.
j Ocvirki napredne izobrasbe. Samo 25 vrstic je „Narodov^' jeseniški no-vičar, ud naprednega izobraževalnega društva, v sredo pustil natisniti, pa je zabelil svojo godlo s toliko ocvirki, da mora imeti res izvrsten želodec, kdor more vse prebaviti. Ti ocvirki so : Stekel pes, krade čast, moralna propalost, črnosuknjež, farški hlapci napadajo in grizejo, žegnani „Slovenčevi" pisači polivajo s satanovim vitrijolom, tihotapci, nočni vlomitelji, šintarska izobrazba, flikšuštar, tatovi časti, lažnjivci in obreko-valci, duhovniške infamije. — To je v istini napredno!
j Sokola se bojo Sokola ne ljubijo. Kdo? Jeseniške črne vrane. Kdo to pravi? Delujoč ud naprednega izobraževalnega društva na Savi. Zadel je v črno s svojim predlogom, naj se ustanovi .Sokol" na Jesenicah. Za poč't!
j ^Klerikalne hudobije in laži" je naslovil v „Narodu" svoj izdelek ta na-prednik. Pa niti ene hudobije niti ene laži ne imenuje, samo zmerja. To je napredna omika, kaj ne?
j V Velesovo pojde katol. delavsko društvo in moška družba v nedeljo 7. avgusta ob vsakem vremenu. Maša s pridigo, bo v Velesovem ob 10 uri. Popoludne zabava na prostem.
j Vsenemški poslanec Stein je — seveda tudi skrivaj — obiskal te dni Jesenice in imel tam shod. Namen shodu je bil, ustanoviti na Jesenicah vsenemško delavsko društvo. Kakor poroča pri tej priliki vsenemško glasilo, je na Jesenicah v zadnjih dveh letih že osemdeset oseb prestopilo k protestantizmu. In rimskim klerikalcem se še vedno ne svita! — To novico je prinesel „Narod" od četrtka.
j Skrivaj je torej prišel Stein. Zakaj skrivaj, in zakaj so hajlovci na Savi skrivali njegov prihod? Koga se boje? Če je p o š t e n o njih delo, naj se poštenih ljudi ne boje.
j Kakšen namen ima novo nemško društvo? Proč od Rima, je „Narod" že enkrat povedal. Ali ne tudi proč od Avstrije? Kaj ni to dovolj jasno, kaj hoče mladič Pflaun, če kliče S te in a? G. Luckmann, kaj pa vi porečete na to? Ali vam je to prav? Če vam je, potem vemo, koliko je ura bila.
Dalje v prilogi L
Odpadlo k protestantizmu jih na Jesenicah ni osemdeset, marveč 41 in vmes je že vštetih 12 otrok pod sedmim letom, ki ne morejo nič zato, da imajo take starše.
j Posnamo jih vse. Da ne pozabimo, kdo so, jih imenujemo po vrsti kakor so odpadli: 1. Inženir Valentin Kork iz Gradca
28.	oktobra 1901. — 2. Ludovik Modre od Marije na Jezeru (Koroško) 5. avgusta 1902.
—	3. Helena roj. Ferra, njegova žena 5. avgusta 1902. — 4. Ana Ferra, nezakonska hči njena 5. avgusta 1902. — 5. Štefan Scbober iz Hocbmathe (Štajersko) 29. sept! 1902. — 6. Antonija roj. Kaschmann, njegova žena 29. septembra 1902. — 7. Zofija Schober, njuna hči 29. septembra 1902. — 8 Avgust Schober, njun sin 29. septembra 1902. — 9. Gottfried Schober, njun sin
29.	septembra 1902. — 10. Ana Schober, njuna hči 29. septembra 1902. — 11. Štefan Trojar, čevljar iz Kovorja 23. julija 1902.
—	12. Marijana roj. Kosec, njegova žena 23. julija 1902. — 13. Jožefa Trojar, njuna hči 23. julija 1902. — 14. Albina Trojar, njuna hči 23. julija 1902. — 15. Mici Trojar, njuna hči 23 julija 1902 — 16. Viktor Trojar, njun sin 23. julija 1902. — 17. Martin Putscbogel s Češkega 15. oktobra
1902.	— 18. Ana roj. Ferčej, njegova žena 15 oktobra 1902. — 19. Ludmila Putscbogel, njuna hči 15. oktobra 1902. — 20. Inženir Anton Max 20. decembra 1902. — 21. Valerija, njegova žena 20. decembra 1902. —
22.	Jera, njuna hči 20. decembra 1902. —
23.	Inženir Viktor Achilles Pollanz 19. februarja 1903. — 24. Anton Zupane iz Smarij pri Jelšah 21. februarja 1903. — 25. Jožef Fahrenberger z Zg. Avstrijskega 11. marca
1903.	— 26. Katarina roj. Seidl, njegova žena 11. marca 1903. — 27. Fani Bachi, 11. marca 1903. — 28. Alojzij Kocjan, Štajerec 29. maja 1903. — 29. Edvard Giinther, godec 29 maja 1903. — 30. Anzelm Pichler
16.	junija 1903. — 31. Rudolf v. Lidl 14. julija 1903. — 32. Leop. Reisenhofer 15. julija 1903. — 33. Henrik Rud. Pohr, Dunajčan
24.	julija 1903. — 34. Gottfried Jeglitsch
17.	oktobra 1903. — 35. Amalia v. Puchaum roj. Illy 27. novembra 1903. — 36. Inženir Edvard Russer 14. januarja 1904. — 37. K. Fertner 1. februarja 1904. — 38. Janez Bianchet 13. februarja 1904. — 39. Jožef Černoch 16. junija 1904. — 40. Franc Ebgartner 16. junija 1904. — 41. Alojzija roj. Brandtner, njegova žena 16. jun. 1904.
j Kaj naj odgovorimo? ^Narodovemu" dopisniku, ki kliče nad temi odpadi: In rimskim klerikalcem se še vedno ne svita? Samo to: Dominikanec Mensing, ki je živel ob istem času kakor Luter in videl na svoje oči, kako se je odpad vršil, piše: Znano je, da nihče ne gre med Lutrovo sekto, ker hoče biti boljši in pobožnejši, ampak zato, da bi svobodno živel in brez strahu delal, kar se mu ljubi? In kdo so bili oni, ki so Lutrovo stvar najbolj hvalili ? Bivši prior je pisal Lutru 1. 1522: „0 svoji stvari vedno govorč in jo hvalijo oni, ki obiskujejo nesramne hiše.
Idrijske novice.
Kaj je taktno, vprašaj napredne može, ki so tudi vzeli v zakup vso izobraženost. Kako taktni da so, pokazali so ob pogrebu realnega ravnatelja Pirca. Recimo, da bi bil g. dekan odredil gledč pogreba naslednje: Pogreba se farna duhovščina ne udeleži itd. Kakšen krik bi bil nastal! Bivši župan Dra-gotin je pred več kot poldrugim letom slišal v cerkvi le majhno zasebno opazko nekega uradnika", še isto dan je bil telegram v „Narodu", da so klerikalci demonstracijo napravili, in do 15. julija 1.1. ni videl domače cerkve od znotraj. Udeleževal se ni niti oficialne službe božje. Cel6 svojega otroka že leto dni starega ni dal krstiti. Vse to radi neznatne popolnoma zasebne opomnje! Kako bi bili kričali nad dekanom, ako bi bil to odredil, kar je zahteval župan Sepetavec, da ne sme biti namreč pri pogrebu drugega duhovnika, nego realčni katehet, kakor tudi, da se naj krsta s truplom ne nosi v cerkev. To je bilo taktno, kaj ne? Liberalci so že teh misli, drugače bi realčni učitelj Gangl ne iskal, kdo je neki bil netakten, ko je dekan določil, kakšen bo pogreb po želji pokojnikove soproge, ne pa drugih.
Kolegljalnost in Gangl Mož velikokrat povdarja pomen kolegijalnosti ter jo pohvali, kjer se ista pokaže na dan. Tako poroča tudi o Pirčevem pogrebu v Idriji in Kranju: „Po prizadevanju učiteljstva so se v obeh mestih poslovili pevci z lepimi ža-lostinkami od čislanega in v vseh krogih priljubljenega šolnika." To je pa res, lepo so zapeli — pa Gangla vendarle vsaj v Idriji ni bilo med pevci, da bi se poslovil z lepimi žalostinkami od šolnika Pirca. Peti pa mora vendarle znati, saj poučuje na realki petje, kar je prevzel z remuneracijo vred ljudskemu učitelju. Saj bi ne škodovalo, ako bi poznali ljudje vsaj veličastvo smrti.
Oangl proti »Sokolu " V Ljubljani se je torej vršil »sokolski shod." Intere-
santno bi bilo zvedeti, koliko šolskih otrok se je udeležilo tega političnega romanja Iz mojega razreda jih je bilo pet, nekaj tudi iz drugih. Tako nam piše tovariš. Pozivljemo učiteljstvo, naj nam nemudoma naznani število tistih šoloobveznih otrok, ki so po krivdi liberalcev zanemarili šolo ter si šli zastrupljat srca na liberalni sestanek. Mi že potem poskrbimo, da se takemu nezakonitemu in nepedagoškemu ravnanju napravi konec!" — Ta razglas je objavil v zadnjem „Učit. Tov." Gangl, premenili smo samo besedo „mladeniški" v „sokolski" mesto „na Brezjah" smo zapisali v „Ljubljani", in za »klerikalce" smo postavili »liberalce." Proti temu navdušeni šolnik Gangl ne bo ugovarjal, ampak bo po svojih velikih močeh in svojo vplivno besedo poskrbel, da bodo vsi šoloobvezni otroci liberalnih in klerikalnih staršev — imeli glede šole enake pravice in dolžnosti, kar je zakonito in pedagoško.
Oangl in učiteljstvo. V zadnjem „Tovarišu" je nekdo popisal okrajno učiteljsko skupščino logaškega okrajadnč 9. julija v Dol. Logatcu. Čudno se nam le zdi, da ne omenja poročevalec — Gangl gotovo kot urednik ni izpustil —, kako je učiteljstvo vpraševalo, kje da je Gangl, dasi je imel čas priti h konferenciji. Pa Gangl si je mislil: Mi smo sedaj v X. razredu, kaj nam mari »nižje učiteljstvo"! Gangl sam torej niti h konferenciji ni prišel, za druge učitelje je pa v skrbeh celo, kam so šli jest! To je kolegialnost! Gangl, le brez skrbi, vse je bilo plačano, vsak pa gre kosit, kamor sam hoče. Slomškarji imajo že zakonito starost, da so samostojni. Zato pa tudi Gangla ne bodo šli nikdar prosit dovoljenja, kam smejo in kam ne. Ako liberalno učiteljstvo niti toliko prosto ni, da bi si lahko izbiralo gostilne, vredno je pomilovanja. Čudno pa je vsekako tudi to, kako voha Gangl za vsakim učiteljem, ali ni šel morda v — farovž, kakor bi Gangl sam ne bil nikdar — no, pa mi ne bomo oponašali. Naj mu služi k zdravju, tako naj pusti pa tudi druge prosto hodile. Živela Ganglova kolegialnost. Prijazen pa zna biti res ta mož do tovarišev, ako ne gredo za liberalnim Jeftejem.
Obljuba dola dolg Gangl je obljubil, da bode remuneracijo za poučevanje petja na realki, ob katero je prišel ljudski učitelj, dobil pa jo Gangl, podaril podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji. Pogledali smo v letno „Izvestje" mestne realke in videli, da je Gangl podpornemu društvu res podaril za sedaj sicer le 5 K; 295 K bo še sledilo, ker je Gangl mož!
Novice iz kočevskega okraja.
kč Silno neukretno se zagovarja v »poslanem", priobčenem v .Narodu", ribniški g. notar Gruntar, ker se ga je »Slovenec" nekoliko dotaknil, češ, da je razdal terjatve za bivši konsum ravno ob času, ko so se bližale občinske volitve. On pravi, da je to storil le na poziv g. Višnikarja, in da nihče ni imel namena vplivati na volitve. Nam se pa le preklicano čudno zdi, zakaj ravno tedaj, ko so se bližale volitve! S svojim »poslanim" nas je torej g. notar potrdil v misli, ki jo je izrazil »Slovenčev" dopisnik, da se je namreč vse to vršilo namenoma!
V zadrugo za svinjerejo v ribniški dolini so se zaleteli .prešičarji" s svojimi „pšicami". Pravijo, da zadruga zato ne bo uspevala, ker je tudi ribniški dekan ud, češ, prej je bil pri konsumu ud, in zato je propadel; sedaj je v tej zadrugi, zato bo tudi propadla. G. dekan bo na ta poklon menda odstopil od zadruge, in mi smo prepričani, da bo šla zadruga v zrak.
kč »Prešičarji" venomer poživljajo hranilnico in posojilnico v Ribnici, da bi jim dala račun od svoje hiše, in kdo ve, kaj še vse. Pravijo, da prej ne bodo dali miru. Mi menimo, in »prešičarji" naj bodo tudi o tem prepričani, da se hranilnični odbor in ljudstvo toliko zmeni za njihovo bevskanje, kot luna za psa, ki jo laja. Mislijo, da so vsi ljudje taki, kakor tisti, ki celo nedeljo ničesar ne je, kadar je v soboto v .Slovencu". Ljudje pravijo, da je čisto prav, če se v nedeljo posti, ker se v petek ne!
kč O liberalni posojilnici v Ribnici ima »novičar" nabrane stvari, ki bodo o priliki vsi liberalni stranki oster »šnof-tabak«. To bodo kihali !
kč »On« se silno zvija in izgovarja, ker so ga časniki nekoliko potipali, zakaj je sklical v Ribnici občni zbor svinjerejske zadruge na nedeljo popoldne ob dveh, torej ravno med službo božjo. Pri ljudeh se izgovarja, češ, da je prišel slučajno tisto uro v Ribnico, pa so ga kar prisilili, naj bo ob dveh občni zbor. Nekaj dni prej je pa sam razpošiljal litografirana vabila, na katerih je stalo, da je občni zbor ob dveh.
kč Grozno bogoskrunatvo se je zgodilo v Ribnici, kakor se sliši. Nekemu liberalcu je bilo zarubljenih menda nekaj desk, in zato se je znesel nad Kristusovo podobo s tem, da jo je baje vrgel ob tla, ji
zadal dva udarca v lice in razdejal krono na glavi in med tem grozno preklinjal Kristusa in farje. Dobro ribniško ljudstvo spreletava groza ob tem dejanju. Sedaj je zlikovec ovaden državnemu pravdništvu. Nekaj pač zasluži! Bil je zvest pristaš libe-ralstva. Tu se vidi, kako zelo človek podivja, ako se uda liberalni sirovosti. Vemo, da bi tudi mnogo „olikancev" kaj podobnega storilo, samo ko bi se ne bali »kejhe". Morda bodo še celo tega zlikavca zagovarjali! Liberalstvo je pač — propalost!
kč Znamenita obletnica bo čez dobra dva meseca v Ribnici, namreč obletnica, odkar je Višnikar obljubil 200 kron ribniškim revežem, pa jih še ni dal. Pripravljajo se primerne slavnosti! Višnikar pa »popravke" piše, mesto da bi si z drugim delom prislužil tistih 200 K. Narobe svet!
kč Volivni imenik za občinske volitve v Ribnici je neki liberalec iz občinske pisarne ukradel, ko je bil že tri tedne razpoložen. Sedaj pa Bog ve, kdaj bodo volitve! Kaj takega more storiti samo ribniški liberalec, ker ve, da ima dobrega pokrovitelja !
kč Rusov Mirko. Minula je osode-polna doba za učence, namreč razdelitev spričeval. Marsikdo je ob takih prilikah včasih malo presenečen, ni se torej čuditi, če je bil presenečen tudi Ivo Rus, ko je vzel v roke spričevalo svojega Mirkota. Precej v začetku so bile same velike številke (4 in 3), in te se pridno vrste v spričevalu. Da Mirko kot sin naprednega očeta ni zaslužil takega spričevala, o tem Rus niti dvomil ni. Zato ves ogorčen nad takim spričevalom, napiše pritožbo na loško-potoško šolsko vodstvo, v kateri preti, da hoče v ovadbi na vse višje inštance, katere on sploh pozna, skušati pojasniti red v nravnosti svojega Mirkota. — Mi prav iskreno želimo teh pojasnil, ker potem se bo pokazalo, da je Mirkotovo spričevalo še vse pre-milostno pisano. Ko bi ga skupna učiteljska konferenca ne bila tako milo sodila, bi ta nadebudni sinko Rusov niti razdelitve spričeval ne bil učakal, ampak bi ga morali že preje odstaviti iz šolskih prostorov. Kaj pa je takega storil? To, kar se more pričakovati le od Rusovega Mirkota. V drugem razredu, kamor je Mirko pohajal, je gospod katehet razlagal sanje egiptovskega Jožefa. Kar naenkrat se Mirko vpričo celega razreda oglasi in pravi, da jeto, kar se uče o egiptovskem Jožefu, vse sama laž, da se ni nikoli v resnici godilo. Sedaj pa naj preiskuje Rus ta slučaj in naj izvaja iz njega posledice in zopet se bo blamiral pred vsem svetom radi svojega Mirkota, kakor se je že enkrat, ko je tudi iskal časti in zadoščenja zanj, ker se ga je bila g. učiteljica nekoliko dotaknila v cerkvi. Tudi takrat je gnal stvar do najvišje inštance, a ta najvišja inštanca je že obsojeno učiteljico oprostila, nemški listi pa so se nekako takole ponor-čevali:
D'rum Grofie! nehmet euch in Acht
Und ziichtiget nie ein Biiberl,
Sonst fordert euch noch zum Duell
Das Kindlein in den Windeln!
Loške novice.
Stoletnica loike mestne fare ae je
prettčeno nedeljo ta) lepo izvraia tako v cerkvi kakor zunaj cerkve. Vse mesto je bilo v zastavah. Po cerkvenem opravilu se je bla goslovila lurška kapelica pod nunsko cer kvijo. PoJoba Matere beže, delo Vurnikovo iz Radoijice, je kaj iična. Tudi mali studen-ček je v kapeli, kar dela vso napravo še bolj prikupliivo.
Sto let in II župnikov ima loška
fara. Tako dolgo ni vodil župnije noben žuonik, kakor prvi Jernej Klemenčič (od I. 1804.—1823) akoravno je bil mož že 60 let star, ko je nastopil župnijo. Umrl je star 80 let. Najmanj časa je opravljal službo g. F. Zavodnik, ki še celih dveh let ni dopolnil kot župnik. Elen izmed 11 župnikov loških je utonil, namreč Anton Martinec dne 8. avg. 1861., ko se je šel s svojim kapelanom Ja nezom Oblakom, poznejšim dekanom kamniškim, v Soro kopat. Prijel ga je krč. Mrtvega so pripeliali domov.
Sto let župnija, 90 let brez lastnega pokopališča je bila Skcfja Loka. Sele pred 10 leti dobila je lastno, lepo po kopališče; prej so 90 let pokopavali v tuji far i, v Stari Loki. To je pač nekaj nenavad nega na deželi, župnija s 4500 prebivalci, z 11 podružnicami brez lastnega pokopališča. Ia vendar je bilo 90 let tako.
Katekizem je pozabil mojbtor Jaka pri naB v Žabnici. Prod par leti je prišel k nam iz Godešča, kjer je vodil katol. bralno društvo v Retečah, malo prej je na Jesenicah priBcgal na katoliško zastavo, liberalca ni mogel videti, in danes hoče biti vodja na ših žabniških liberalcev, še celo nad Ma-tavželjnovim. Kaka premembn! Ni še dolgo od tega, kar je rekel znanemu liberalnemu »vitezu": »Zato ste liberalci tako neumni, ker šo katekizma ne znate", in danes je Jaka
sam liberalec, zato, ker je katekizem po zabil
Vprašanje o. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. C. kr. okramo glavar stvo v Radovljici je v smislu ukaza c. kr. deželne vlade z dne 9. jan. 1904. št. 20 978 že meseca februarja izdalo jako potreben in umesten ukaz vstm županstvom v tvojem okraju radi omejitve pijančevanja, posebno žganjepitja, policijske ure in plesa brez dovoljenja. In pri nas v kranjskem okraju! O kakem takem ali vsaj podobnem ukazu ni ne duha ne Bluha. Ali pri nas ni žganjarakih pijancev, ni prestopkov zoper policijsko uro, ali okrajno glavarstvo še ni ničesar slišalo o groznih poboiih, nastalih največ v pijanosti pozno v noči ? Ali m ravno v tem okraju skoro naiveč p* bojev ? — In ravno v tem okraju, kjer ni sila nič manjša, kakor v radovljiškem okraju, radi pobojev še veliko večja, se ni do zdaj š-i ničesar zgodilo, da bi se županstva prisilila k strogemu izpolnjevanju zakonitih določil radi žganjepitja, ponočevanja i t. d. Kedaj se bo vendar gospoda v Kranju zganila in potrebne korake storila ?
Mengiške novice.
Trikrat gorelo je v enem tednu v naši fari. Pretečeni petek je ob desetih po noči strela) udarila v Smrečnikov vezan kozolec. V "trenotku je bilo vse v plamenu. Zgorelo je precej krme, pšenice in vsi vozovi. Eno uro pozneje je treščilo v Domžalah v Knezov vezan kozolec, ki je tudi do tal pogorel. Notri sta spala dva človeka, ki sta se komaj rešila. Posestnik je prizadet tembolj, ker mu je v enem letu gorelo že dvakrat. V torek po noči je gorelo v Topolah. Pogorel je skedenj in hlev posestniku Za-bredu. Kdo je zažgal, se ne vč.
Prelep vzprejem so napravili domačini novomašniku, ki se je pripeljal v torek iz Maribora. Postavljen je na veliki cesti krasen slavolok z mnogobrojnimi troboj-nicami.
Škrlatinka vlada med otroci. Dvema očetoma je v enem tednu umrlo po dvoje otrok.
Pokopališče v Domžalah bo kmalu gotovo. Doslej so pripeljali že nad 2000 vozov kamenja, da se naredi močna škarpa radi železnice.
Drag slamnik je imela tovarna v popravi. Bil je iz Dubrovnika in je stal 400 K.
Dva voza krme lahko nakosi kak ubog kmet na progi Ljubljana-Kamnik. Na posameznih mestih se težko loči od travnika. A vendar gre Kamničan korajžno naprej.
Prelepa predstava je bila v nedeljo v Domžalah v proslavo Marijinega jubileja. To je bila sploh prva predstava v Domžalah doslej. Program je bil res izbran in gre vse zasluga g. beneficijatu F. Berniku, ki nam je s petjem in igro podal res nekaj krasnega. G. lesni trgovec F Ravnikar je dal svojo obširno shrambo za les na razpolago, za kar mu bodi na tam mestu izrečena iskrena zahvala. Samo na ta načir. se je mogla veselica v tolikem obsegu vršiti. Petje je bilo izborno, saj je bil pravi pevovodja, ki ima srce in veselje za glasbo. Igra „Lurška pa-stirica" je pa po sodbi visokošolce v krasno vzpela. Vrlo dobro so igrale grofinja, Zofka, Otilija, Lojza, Barba, županja in druge. Tudi Katinka Jančigajeva je dobro govorila prolog. Oseb se je udeležilo 600 in vstopnine je prišlo 310 kron. Pač veliko za predstavo na deželi. Zopet kmalu kaj!
Umor ministra plehveja.
(Podrobna poročila »Slovenca«.)
O napadu z bombo na ruskega ministra Plehveia s j dt šla še naslednja poročila:
Dopisnik pariškega »Journala« priobčuje poročilo očividca, markija Bassana: »Prispel sem v Peterburg iz Gačine. Ko sem izstopil s kolodvora, zaslišal sem grozen pok. Zemlja Be je tresla pod nogami in okna na poslopju kolodvora so razpadla ns drobne koščke. H tel sem k prvemu policistu. Pred mojimi o#mi se je razvil grozen prizor. Neko žensko so ravno nesli v izvoščkov voz. Grozno je kričala: razbito je imela ramo. Netavestten se je zgrudil nek častnik: pol obraza mu |e odtrgalo in iz grozne rane mu je bruhala kri. Nasproti Varšav skega hotela je bil ratbit vez in med kosci je lelalo mrt>o truJo in spredaj drugo popolnoma nago. B li sta telesi Piehveja in njegovega vozn ka. S uga ni bil videti hudo ranjen in je klical na pomoč, č z nekaj minut so prihiteli uradniki in ved generalov, ki so bili namenjeni v Petrov dvorec. 01 vseh strani so prihiteli pnlicsti, ki so zaprli eesto, položili Plehveia na hodnik in pokrili njegovo truplo s suknjo nekega častnika. Kočijaž je šo dihal, a čez nekaj trenutkov umrl «
Uradnik notranjega ruskega min-strstva poroča: Plehve je sedel v dosnem kotu ko čije, naslonjen na desno roko. Girdni kapitan Lemionovsky, ki je šol peš deset kora-
kov od voza, je bil ranjen v čelo. V bolnišnico je šel sam in je rtkel zdravnika: »Pripravite sobo za nekega napadnika. Skrbite, da se njegovo za preiskavo važno življenje ohrani. Bojim se, da se je hudodelec usmrtil.« čez nekaj minut so privedli napadnika, ki je reke), da se imenuje Poros-niev, a ime je mjbrže neresnično.
Kakor poročajo očivido', so uradni krogi prepričani, da je bilo na cesti k varšavskemu kolodvoru več sokrivcev zločinca, ki so si dajali tajna znamenja. O bombi niso našli niti sledu, neb.nega koščka in noben« kroglje. Najbrže je popolnoma nova anarhi-stiška iznajdba. Tajni policist, ki je spremljal ministrov voz na kolesu, pripoveduje, da je imela bomba obliko cilindra. Letela je čez njegovo glavo in pok je povzročil, da je policist padel s kolesa.
»Mirning Express" v Londona poroča iz Peterburga, da je težko ranjeni napadnik sin kneza Ochimskega, ki je zapustil svojo rodovi no i ti živel v telo revnih razmerah. Princ Ochimski je pristaš nihilistrov. Po dru g h poročilih se imenuje napadalec Parosmev. Med potom v Aleksandrovo bolnico je klical: »Zivio sccialna ljudovlada«. Prijeli so tudi neko esebo, ki je hotela po izvršenem napadu vreči v reko Nevo krogljo. Dognali so, da je bilo več sokrivcev zločina med napadom zbranih v hotelu «du Nord". Policija je mnenja, da sta napadnik ia osebi, ki je hotela vreči v Nevo bombo, člana anarhi-stiške zveze v Harkovu, ki izdeluje najnovejše bombe, katere se izstrele z malo Btrelno pripravo.
Pariški »Mstin« prinaša o napadu nove podrebnosti. Umorjen je bil Plehve ob 9 uri 40 minut dopoldne. Kakor vedno, sta bila pred in za vozom oddelka policistov. Ob strani kočije so bili policisti na kolesih. Napadalca so takoj po napadu prijeli, da ni mogel uporabljati v svojo brambo svojega revolverja. Napadalec je prepričan, da je storil dobro delo, in izjavil, da je sto drugih pripravljenih mu slediti. Kakor pa poroča »Rappel«, policija ni prijela pravega zločinca, ki je po dovršenem napadu ušel. Po napadu je vstopil v voz, ki je čakal nanj in se odpeljal.
»Lokalanzeiger« poroia, da je Plehve 28. t. m. hotel vročiti carju načrt zakona, po katerem bi imeli kmetje ravno tak način zastopstva, kakršno ima sedaj plemstvo. Ta načrt je že enkrat vročil carju, a je car za hteval izpremembe.
Zadnji Plehvejev ukaz je bil naperjen proti judom. Zatrl je štiri hebrejske liste in saokazal, da morejo vsi brezposelni judje zapuititi Peterburg.
V	„Matinu" piše Leroux: Pred nekaj dnevi mi je Plehve rekel, da bode brezob zirno kaznoval Bobrikove morilce. Niti eien ne sme u ti zasluženi bazni. >Moja dolžnost je, da skrbim za varstvo ruskega ljudstva, in znal bodem skrbeti tudi za svoje varstvo.«
Na večer pred napadom je bil do polnoči pri generalu B:gdanoviču na obisku Rekel je, da ima zle slutnje. Plehvejev voz je bil obdan z oklopom in varen pred krog ljami. damo proti bombam ni bil zavarovan. Kadar je Plehve zapustil svojo hišo, je hitro skočil v voz, katerega so takoj obkrožili policisti na konjih in b'c k!ih. Kupe. v ka terem je sedel minister, je bil mala trd njava. Tudi skozi okno ni bilo mogoče videti ministra. Plehve je zadnji čas skrivaj mnogo potoval. Videli so ga v Parizu in tudi v drugih mestih. Zasledoval je ruske prekucuhe v inozemstvu.
V	Peterburgu so zsprli več sto oseb. Policija razvija vse moči, da bi odkrila sokrivce napadnikove. Morilec je nezavesten in v nt z i vestnosti je imenoval vej imen. Valiko osebam je prepovedano bivanje v Peterburgu. V Peterburgu nihče ne dvomi o tem, da bode ruska vlada vsled napada nastopila nad vse strrgo proti raznim pre-kucijskim strankam. Car je bil globoko ga njen, ko je dobil obvestilo o napadu. Sal je v svoje sobe in šele popoludne je zahteval podrobna poročila. Opetovano je vzkliknil car: »Moj Bog, moj Bog!«
Angleški kralj je brzojavno sporočil ruBkemu carju svoje sožalje vsled napada na Piehveja. Car je angleškemu kralju takoj odposlal brzojavno zahvalo.
Policija je na Finskem pred štirimi dnevi v Helsingforsu zasledila novo zaroto. 'Zarotniki so imeli svoj sedež v Peterburgu. Policija je prijela več oseb, med njimi tudi ienBke.
Plehvejevega pogreba, ki bode na dr žavne stroške v največjem obsegu prirejen, se hode udeležiti oar esebno. Onim, ki so opozorili carja na nevarnost, v katero se bode s tem podal, je rekel: »Plehve je bil moj prijatelj, kakor tudi moj najboljši svetovalec«. Car bo bode udeležil tudi zaduš-niče, katera bode z* Piehveja v ministrstva sa notranje zadeve. Na potu bede carja spremljevalo navadno spremstvo in car je odločno prepovedal vse posebne varnostne priprave.
Gostom, ki so bili v gostilni, v kateri je morilec čakal na svojo žrtev, se je zdelo čudno, da je toliko časa stal ob oknu. Vpra
šan je bil, kaj dela, in odgovoril je, da čaka
znanca.
Vest, da je imel napadalec dve bombi, zanibujejo. Policistu, ki je storilca prijel, je žagal z revolverjem in mu zaklical: »Na-saj, pas!* Obraz njegov je bil krvav od krvi njegovih irtev. Ranjenih je kakih 20 oseb. Množica je zahtevala, da se je morala na mestu zločina čitati takoj maša z«-dušnica.
Kakor poroča »Tageblatt« v Berolinu, je storileo mlad mož kostanjevih las. Oblečen je bil v oblekoželezničarskega sprevodnika in je kričal: »Proč z vlado in z ministri!« Plehvejevo truplo so prepeljali v njegovo vilo, kjer se je ob 8. uri ivečer vršila velika maša zaduSnica. Kakor tatrjujejo očividci, je zaklioal napadnik, ko je vrgel bombo: »Nisem sam, sledili mi bodo še drugi!«
V Peterburgu so mnenja, da je napad na Piehveja nadaljevanje ponesrečenega poskusa v hotelu »du Nord«, kjer sta bila pri eksploziji umorjena dva mladeniča. Tretji, ki ja takrat brez Bledu ušel, je sedaj brez-dvojbeno izvršil napad. Tekom zadnjih me secev so se izvršili štirje napadi na Piehveja. Peterburška policija je zamolčala tri napade.
Časopisje večnoma obsoja napad in opozarja Rusijo, da naj dovoli večjo svobodo. Naravnost veseli se pa napada judovsko časopisje celega sveta. Gnjusno je, kako o na padu in o umerjenem ministru pišejo dunajski judovski listi. Niti z besedico ne &b sojajo morilca, pač pa v dolgih člankih do kazujejo, da je Plehve žel to, kar je sejal. Naravne st zagovarjajo umor, kar je umevno, ker PJehve je zasledoval in zatiral jude, o katerih je rekel svoj čas odkrit :, da so vzrok vsake revolucije. Beroiinski listi splošno ob sojajo napad in izražajo mnenje, da je bil P.ehve žrtev svojega poklica. Nad vse oslro pišejo o napadu francoski listi. Italijanski kralj je brzojavno sporočil svoje sožalje caTjU.
Ruski in poljski revolucijonarji so z ve saljem sprejeli na znanje grozao vest. V Genevi (Švica) so ruski dijaki in dijakinje peli in plesali pred uredništvom lista »Tribune de Ganeve", ko so prečitali vest o posrečenem napadu na Piehveja. V Novem Yjrku so Poljaki, Finci in ruski judje sprejeli vest o Plehvejem umoru s huronskim veseljem.
Naslednik Plehvejev.
Naslednikom Plehreja je začasno imenovan senator D u r n o v o , dosedanji Plehvejev asistent.
Senator Peter Nikolajevič Dur-novo je bil 1. 1900 imenovan sa druzega pomočnika Plehveju. Ko je nastopil vlado Aleksander III., je bil prejšnji državni pravd-nik Durnovo imenovan ravnateljem peter-burškega policijskega oddelka in je kot tak imel velik vpliv na rusko notranje ministrstvo. Odlikoval se je na tem mestu z odločnostjo. Ker je z brezobzirno strogostjo zasledoval prekucuhe in državne hudodelce, si je nakopal sovraštvo prekucuhov.
Ko je postal Plehve naslednik svojega umorjenega prednika Sipjagina, je imenoval Durnnva svojim pomočnikom.
Imenovanje Durnova pomeni, da se po Plehvejavi smrti smer make notranje politike ne beda če premenila.
Tudi C. Pircu izpodleti.
Iz Kranja, 28. julija.
Brez zlobnih napadov na duhovne in zlasti na svojega župnika Ciril Pire živeti ne more. Sedaj ga je začel slikati kot sovražnika šole po '„Gorenjcu." Od raznih drugih dopisnikov „Slovencu" doposlane dopise podtika njemu (g. dekan Koblar namreč letos več mesecev ni spisal za »Slovenca" niti črkice, dasiravno mu Pire vsako soboto bere levite in trdi, da piše Koblar) in, ker so nekateri dopisi baje za razširjenje dekliške šole v Kranju, drugi pa proti razširjenju, tedaj je Pire srečno prišel do sklepa, da je ravno isti dekan mahoma premenil svojo pisavo v „SIovencu" ter se izkazal s tem pravega kameleona." Sedaj pa nekoliko pojasnila k Pirčevim zlobnim napadom v zadnjem ,,Gorenjcu." Pire piše: „Pri občinski seji je namreč dekan Koblar nasprotoval predlogu za to razširjenje in istotako tudi v brzojavki, ki smo jo čitali par dni pozneje v „Slovencu." — Resnica pa je, da je pri dotični seji dekan Koblar priporočal razširjenje šole v petrazrednico, Pire je pa naenkrat hotel imeti šestrazrednico in je seveda padel ž njo v vodo, ker bi se bila še petrazrednica dobila le po milosti, ne po zakonu. Prvi poraz! Izmislili so si potem liberalci v Kranju budalost, da naj se združita deški in dekliški razred. No, sedaj je pa dobil Koblar na svojo stran cel legion kameleonov iz vseh taborov.
Ne-le, da vsi učitelji niso zmožni, pod-učevati na dekliški šoli (dotičniki naj prosijo g. Pirca, da v tej zadevi ne drega dalje!), tudi iz drugih ozirov je ta načrt naglo vrglo v Savo klerikalno in liberalno meščanstvo. „Sola pa le mora biti, da ne bomo osramočeni", je rekla zmedena Pirčeva družba. Cemu naj dežela plačuje šolo ? Kranj je bogat
in jo lahko napravi sam! Dve muhi na en mah! Naš liberalni mestni očanec ima hčer vdovo, ki zna otroke dojiti in učiti. Ta bo naša, ker je oče naš, tedaj nič „šparati." Kam pa s šolo ? V bolnico za silo !! Kaj porek6 nato siromaki ? Nič! Kaj dr.Šavnik? Nič! Mi smo mi, upije Pire. — Pa mu le mnogokrat izpodleti. Propadel je z Luznarjem in njegovimi šolskimi političnimi elaborati, propadel pri katederskem vprašanju, propadel z nepotrebno šolo v Hrastji in pri novi šoli v Voklem, propadel s profesorjem Grmekom v Naklem, in propadel bo z dekliško šolo v bolnici za kužne bolezni.
Dalje prihodnjič.
Usmilite se jili!
V	imenu nesrečnih podpeških pogorel-cev prihajam k Vam, ljubi slovenski rojaki. Ravno letos se je pri Vas oglasilo mnogo prosilcev, katere je požar pahnil v nesrečo, in Vaša požrtvovalnost in radodarnost je že dosti trpela, vendar Vas prosim, da poslušate tudi mojo prošnjo in jo uslišite, ako Vaše gmotne sile še niso izčrpane.
Mnogo Vas je srečnih, ker še niste okusili groze požara. Mnogi prebivate v trdnih mestih, kjer je vse iz kamna in opeke in kjer ogenj nima tiste demonske moči kakor pri nas na vasi. Tu stoje hiše in gospodarska poslopja s slamnatimi strehami, lesenimi stenami, napolnjena s slamo, senom, steljo, lesenim orodjem itd. Najmanjša neprevidnost zadostuje in vse pokončujoči ogenj objame poslopje. Z oblaki dima se dvigajo žareči utrinki in ogorki, plamen šviga nad strehami in se trga, veter ga zanaša od strehe na streho in čez nekaj trenotkov je cela vrsta poslopij v plamenu, s katerim se igra veter in ziblje zdaj sem, zdaj tja in užiga poslopje za poslopjem, dokler more doseči kaj gorljivega. Vi niste še videli tega in niste videli ljudi, ki begajo med dimom in plamenom, otimujoč iz gorečih hiš otroke in bolnike, iz hlevov živino in blago, katerega še ni objel plamen. Vi niste slišali tuljenja živine, ki si išče izhoda na prosto, Vi niste slišali pretresljivega in obupnega joka žensk in otrok! Ko bi Vi gledali ves ta prizor, slišali ta obupni krik in ko bi naposled še videli nesrečnike, ko se vračajo po požaru vsi umazani od dima, raz-paljeni od vročine, s tresočimi nogami in rokami, na razvaline svojega ljubega do-movja, in ko bi še videli solze nesrečnikov, ko iščejo med razvalinami svojega domovja bedne ostanke premoženja, očete, katerih se oklepajo lačni otroci.. . Vam bi prišle solze v oči in Vi bi dali nesrečnikom, karkoli bi si mogli utrgati.. .
Vi niste videli tega, a jaz sem videl vse to še v veliko groznejših slikah, kakor Vam morem popisati. Zato trkam na Vaša srca in prosim podpore za nesrečnike, ki nimajo nikogar.
Vi veste: včasih je bilo drugače! Deželno upravo so vodili nepristranski možje. Sinovi dežele, ki so prišli v nesrečo, so zaupljivo prihajali s svojimi prošnjami, in dežela, ki jih je poznala v sreči jih ni zavrgla v nesreči. Dandanes je drugače, kakor vsi vemo! Dandanes se tisti, ki upravljajo deželno imetje, ki svobodno razpolagajo z deželnimi nakladami, šerogajo nesrečnikom in se norčujejo v svojih listih iz njihove nesreče! (Glej: »Slov. Narod" z dne 2 6. t. m.)
Večina, ki ima v neomejeni oblasti deželno blagajno z neprimernim cini/inom odklanja vse prošnje pogorelcev za podpore z občudovanja vredno doslednostjo, ki bi bila vrednejša plemenitejših dejanj z jalovim izgovorom, da nima na razpolaganje denarja, dasi opremlja n. pr. deželno palačo tako razkošno, da to razkošje ni v nobenem pravem razmerju s tako revno deželo, kakor je naša. Človek bi mislil, da ti gospodje nimajo plemenitih človeških čustev, da jim je ostalo še samo strastno sovraštvo do drugače mislečih ljudi.
Te razmere, prosim, vpoštevajte. dragi rojaki! Ne pustimo nesrečnikov v nesreči, da ne obupajo. Roke, ki jih iztegujejo, ne smejo ostati prazne, in solze, ki jim oblivajo lica, pomagajmo posušiti! Zakaj ti nesrečniki bodo imeli itak še dovolj trpljenja in skrbi, predno bodo vsaj za silo dvignili domovja iz razvalin in pepela.
Vsakoršne darove hvaležno sprejemajo: Uredništvo „Slovenca", županstvo na Vidmu in župnijski urad v Dobrčpoljah.
V	Dobrepoljah, dne 28. julija 1904.
Pr. Jaklič,
deželni poslanec.
Naš čolnič pogube otmimo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je prejelo od dobrega slovenskega rodoljuba in velikega prijatelja naše družbe naslednji dopis: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda gleda na pičle dohodke in mnoge družbene obveze in straši ga slutnja, da bo morda prisiljeno omejiti svoje delovanje, ako zavedni rodoljubi teh strahov ne preženo.
Z ozirom na dejstvo, da čitalnice, bralna, telovadska, pevska in razna druga društva pri svojih veselicah sami potrebnih dohod-
kov iščejo, ni računati, da bi taista delala zgolj za družbo sv. Cirila in Metoda, pač pa bi mogla od čistega dohodka veselic pet, deset ali tudi več odstotkov oddajati naši družbi. Ako bi se nekaka tantjema udomačila, bi pri številnih veselicah med Slovenci nastal živ studenček, ki bi vse leto dotakal v glavni zbiralnik. Narod naj bi tako postal tovarna za zdravilo proti preteči bolezni, ki grozi Ciril-Metodovi dražbi. Pridobiti bi bik) torej prireditelje in voditelje narodnih zabav in veselic, ter jih od slučaja do slučaja opominjati Ciril-Metodove družbe.
Pri osrednjem vodstvu v Ljubljani, pri vseh podružnicah in sploh vsi podporniki naše družbe naj bi sledili razglasom narodnih veselic ter pravočasno in na primeren način pozivali njih odbore in reditelje, naj ne zabijo na odstotek od dohodkov za naš« družbo. Ko bi prišli taki odstotki v navado, bilo bi to za naš narod častno, za našo družbo pa velekoristno.
Tako dopis.
Vodstvo ne more drugače,. ko ta dopis in njegov nasvet popolnoma odobriti ter ga splošno razglasiti in prositi vse slovenske rodoljube, naj delajo na to, da se kolikor mogoče uresniči.
Posnemajmo v tem svoje severne brate Čehe, ki n« zamude nobene prilike, nabrati za svojo „Šolsko Matico".
Vsi slovenski časniki naj nas, kakor dosedaj, blagovoljno podpirajo in te vrstice ponatisnejo.
Japonski zastopnik na Dunaju.
Na Dunaju se mudi redek gost, japonski zastopnik trgovskega in poljedelskega ministrstva, dr. Issa - Danimora. Na potu je na svetovno razstavo v St. Louisu. Med potom pa proučuje tudi sedaj avstrijske trgovske zveze z Japonsko. V Avstriji ostane dlje časa in bode stopil tudi v do-tiko s trgovskimi in obrtniškimi zbornicami. Dopisnik »Grazer Volksblatta" je govoril z dr. Danimoro, ki je rekel, da Japonci zelo cenije izdelke avstrijske industrije. Mi-kado občuduje avstrijskega cesarja Frančiška Jožefa. O vojski je dr. Danimora mnenja, da na japonsko trgovino ne bode vplivala, ker se vrši daleč proč od Japonske. Uradnikom japonskega trgovsko - poljedelskega ministrstva o vojski ni ničesar znano, ker varuje japonsko vojno ministrstvo o dogodkih na bojišču strogo tajnost.
Ogrski državni zbor
je včeraj nadaljeval podrobno razpravo o proračunu poljedelskega ministrstva. Govorili so: Bernath, Kaas in poljedelski minister Talian, ki je naglašal v svojem govoru, da smatra za svojo glavno zadačo zboljšanje ogrskega polja in pospeševanje malega in srednjega kmečkega posestva. Naznanil je, da bode jeseni v Budimpešti razstava špirita. Zbornica je odobrila proračun poljedelskega ministrstva. Danes je na sporedu proračun naučnega ministrstva.
Z Balkana.
O3 grški meji v Epiru so priredili Makedonci velik shod. Med drugim je bil na sooredu tudi rhz^ovor o položaiu Grkov v E otru. Sklenili so izreSi Grkom simpatije Makedoncev in izrazili upanje, da bode storila grška vlada vsa v varstvo grškega prebivalstva v Makedoniji. Povdarjali so potrebo, da bi imele tudi grške koristi vEoiru varstvo. Rosolncjo bo poslali grškemu kralju in ministrskemu predsedniku. Atensko glasilo »Agjn«, katero je nasprotno Slovanom, Rusiji in Turkom, pozdravlja resolucijo in puvdarja, da se mora makedonsko vprašanje rešiti skupno z epirskim. Grki morajo zopet nastopiti proti svojemu staremu zgodovinskemu BO«r»žniku in razširiti svoje delovanje v ta namen na Makedonijo inEpir in ne prezreti tudi Tracije.
Bolgarski uradni list »Novi Viek« dokazuje, da reformni program pobžaja v Makedoniji ni zboljšal. Vlasti bi morale pričeti r radikalno reorganizacijo turške uprave v Evropi.
Ker turška vlada ugovaria pomnožitvi tujih orožniških častnikov 2a Makedonijo, sta poslanika Rusija in Avstrije izjavila, da sicer odidejo tudi sedanji častniki.
Sloga med balkanskimi narodi.
Srbska, bolgarska in romunska mladina v Parizu je ustanovila zvezo ter izdaja organ „L' union danubienne". Zveza in list imata služiti slogi med Srbi, Bolgari in Rumuni. Ob enem bo list obveščal evropsko občinstvo o položaju na Balkanu.
Ogleduli nemškega cesarja.
Grof Stillfried, načelnik nemške politične policije, bode 1. avgusta stopil v pokoj in na njegovo mesto pride dr. Heninger. Grof je imel velike pravice in mu je cesar dovolil za čas anarhistiških napadov na vlada-je, da je smel k njemu, kadar je hotel, ne da bi bil naznanil prej svoj prihod. O gotovih politiških vprašanjih je poročal naravnost cesarju brez kanclerjevega posredovanja. Njegovo delovanje in tudi nje-
Dalje y prilogi II.
govo ime nista dosti znana javnosti. Njegova skrivnostna vloga in služba sta povzročila, da je imel veliko truda, a malo časti.
Položaj v Maroku.
V Maroku je zavladala popolna anarhija. Povsod vre, zlasti v okolici Tangerja, kjer vlada Raiiuli. Njegovi ljudje ho nedavno vdrli t mesto Bi Khar el Kebir, 90 km južno cd Tangera, in poskušali ropati. Prebivalstvo je nastopilo proti roparjem in po večurnem br fu so roparje prepodili. V okolici mesta Ceute in Tetuana je pa druga roparska četa. Spanci so prisiljeni dobivati potrebščine za svojo naselbino naravnoet is spanije, ker roparji preprečijo vsak dovoz živil Tudi Bu H>mara prodira z snatnimi četami proti Ujdi. Južno od Ujde ima pa svoje čete znani Bu Amema, ki je že večkrat pr razil sultanovo vojaštvo. Bu Htmara in Bu Amema nameravata združiti svoje čete in skupno napasti Ujdn. Naoad pričakujejo v kratkem. Francozie teh nemirov ne bodo gledali mirno, ker bode boj v bližini alžirske meje in mogoče prekoračijo Marokanci mejo. F/anooska je nato tudi pripravliena in ni izključeno, da prične s prodiranjem v Maroko iz južnega Orana z izgovorom, da hoče ukrotiti ropar ske tolpe v Maroki.
Francoska in Vatikan.
Apostolska stolica ni preklicala vsebine pisem na lavalskega in dijonskega škofa, kakor je zahtevala francoska vlada. V svojem dopisu na francosko vlado brani svoje stališče. Včerajšnji ministrski svet je najbrže sklenil, da se pretrga diplomatiško občevanje z apostolsko stolico. „Galois" poroča, da se je predvčeraj posvetoval Delcasč s predsednikom Loubetom. »Radical" trdi, da je že včeraj francoska vlada izročila nunciju Lo-renzelliju potne liste in da je odpoklicano osobje pri francoskem vatikanskem poslaništvu. Pretrgane bodo vse diplomatiške zveze med francosko vlado in med Vatikanom. »Journal0 priobčuje besedilo pisma državnega tajnika Merry del Val dijonskemu škofu Le Nardezu. V papeževem imenu je bilo naročeno škofu, da mora tekom 14 dnij priti v Rim; če ne pride, bode odstavljen. Pismo se je pričelo z besedilom: „Na ukaz svetega očeta"
»Agence Havasa poroča, da je Combes po ministrskem svetu rekel, da iz diploma-tiških ozirov ne more ničesar naznaniti o razpravah ministrskega sveta. To izjavo smatrajo tako, da so popolnoma pretrgane diplomatiške zveze med Francosko in Vatikanom. Vlada je poslala včeraj zvečer De-courellu dopis na Vatikan, katerega mora vročiti takoj. Danes zapusti osobje francoskega poslaništva Rim in nuncij Lorenzelli zapusti Pariz.
Španija in Vatikan.
Potovanje predsednika francoske Ijudo-vlade v Rim je povzročilo, da so španski katoličani sklenili na praznik španskega patrona sv. Jakoba odposlati v Rim papežu brzojavne udanostne pozdrave. In res so 25. julija t. 1. španski katoličani poslali ne gledč na stan nebroj brzojavk papežu v Rim. O tej zanimivi katoliški demonstraciji pripomni »Osservatore Romano": Ta demonstracija je sv. očeta zelo razveselila. Ž njo se je dokazal globok verski čut plemenitega španskega naroda in spoštovanje do njegovega patrona. Čast španskemu katoliškemu ljudstvu.
Mažari se Tboje Slovakov v Ameriki.
Kakor poroča dopisnik lista »Reichs-post" iz Budimpešte, se mažarski vladni krcgi zelo pečnje s p^nslovansko (!?!) agitacijo Slovakov v Zedinjenih državah. Razmere v blaženi Ogrski niso za Slovane, kakor splošno znano, najboljše in zato se je veliko število Slovakov izselilo v Ameriko. Slovaški izse ljenci so v Zedinjeuih državah zasnovali svoje društvo, katero je imelo koncem junija t. 1. 16.700 članov. K društvu pristopi vsako leto kakih 1000 novih članov. Ker Mažari nimajo nobenega svojega društva v Zedin e nh državah, pristopijo v društvo tudi Mažari, ker je društvo podporno. Društvo pa goji tudi idejo velike Svetopolkove slovanske države, katero so razdejali v IX. stoletju k uti Germani v zvezi z Mažari In Slovaki, ki se povrnejo iz Amerike v svojo domovino, gr reče agitirajo za to idejo med soro-jaki. D uštvo je na Mažarskem ustanovilo več ustanov, deli nagrade slovaškim pisia teljem in umetnikom in je v živahnem denarnem prom«tu z denarnimi slovanskimi zavodi na M«žatskem. Mažarska vlada je vsled d>l>*ania sle vaškega društva baje zelo vinemirena. N. jbrže išče novih mčevih razlogov. kako bi zatiranim Slovakom zadela nov udar c N , sreča je, da moč mažarskih vladnih nasihi-iov ne seže v Ameriko. Zato bodo ntklepi, kako bi škodovali slovaški organizaciji v Ameriki, ostali le pobožne želje požidovljenih mažarskih mogotcev. Tudi
mnogo zat ranim Slovakom se bodo po organizaciji brezdvojbeno zjasnita vremena.
Posledice angleško-francoskega dogovora o Maroku.
Zaradi francosko angleškega dogovora o Maroku je postal eaobito na severu in vzhodu položaj zelo resen. V Tangera je i7ginila vsa avtoriteta, d< čim narašča predrznost sosednih rodov Oblaiti se boje odločno nastopiti, ker bi dobil Rahuli poane movalcev. Lupežev, ki so vlc mili v poslopje nemškega poslaništva, še niso prijeli. Vse gibanje ima politični značaj. Pri Tetuanu so ime i rodovi veliko posvetovame in so sklenili ščititi promet, da ne dob' Francoska povoda za posredovanje. Francoska oklopna križarioa »Kleber« in križanca »Galilei« bosta najbrže odpluli iz Toulona v Tanger.
Rusko-japonska vojska.
Port Artur.
Rusi cenijo število Port Artur oblega-jočih čet na 45.000 do 50 000, nemški in angleški listi pa poročajo, da Port Artur oblega 80.000 Japoncev in da se je splošni veliki naskok na trdnjavo že pričel. Podrobnosti o dogodkih pred trdnjavo sedaj ni mogoče poizvedeti. Japonci upajo trdnjavo zavzeti v prihodnjih dneh, tuji častniki so mnenja, da Port Artur pred enim mesecem ne bo padel, Rusi pa trdijo, da sploh ne bo padel.
Skoro gotovo je pa res, da se splošni napad na Port Artur še ni pričel in so Japonci napadli le kako utrdbo pred Port Arturjem, ker list „Rus" trdi, da so Japonci še 30 kilometrov vzhodno od trdnjave. Prednje japonske straže stoje na desnem krilu 17 kilometrov pred trdnjavo, na levem krilu pa 27 kilometrov. Na morju sedaj Japonci napadajo Port Artur le z napadi tor-pedevk in s tem, da v bližini pogrezujejo mine. Ni skoro noči, da bi ruske utrdbe in ladje ne streljale, a kanonada je večinoma le kratka. Novega bombardiranja alinovega n a p a d a z b r a n d e r j i dosedaj Japonci niso izvršili. Vse drugačne vesti so neresnične. Rusko brodovje je popolnoma nepoškodovano in zadostno preskrbljeno s premogom in strelivom. Zdravstveni položaj v trdnjavi je izboren, istotako ima trdnjava dovolj živil in streliva. Večina prebivalcev je mnenja, da do splošnega napada Japoncev niti prišlo ne bo. Prodaja žganih pijač je prepovedana.
Pariz, 29. julija Tu so mnenja, da bodo Japonci poizkušali Port Artur izstradati. Živila bodo dobivali preko Njučvana.
B e r o 1 i n, 29. julija. »Lokal-Anzeiger" poroča, da je všel iz Port Arturja neki ruski častnik, ki poroča, da je portarturška posadka zelo navdušena. Japonci bi potrebovali 120.000 do 150.000 mož, da zavzamejo trdnjavo. Cene živil so se malo povišale. Dovažajo jih po morju.
London, 29. julija. »Daily Telegr." poroča: Od srede 10. ure se čuje na višini Simota v okraju Icu močna kanonada.
Položaj na bojišču.
Rusi so torej morali po hudem boju zapustiti D a š i č a v o ter se umikaio proti Ljaojanu. Tudi v Njučvanu so že Japonci. To sta bila velika dogodka preteklega tedna. Vest, da bi bil Kuropatkin v bitki ranjen na rami, sedaj zanikujejo.
Dobili smo še naslednje brzojavke:
Tokio, 28 julija. (Uradno.) General Oku poroča, da je japonska armada pri za sledovanju sovražnika 25. t. m. prodrla severno od Dašičava Sovražnik se je umaknil v severni smeri od Dašičava. N j u c j a t u n gori.
B e r o I i n , 29. julija. Iz Peterburga poročajo: Neka ravnokar z bojišča došla oseba poroča, da je dobilo mnogo dopisnikov povelje, naj takoj zapuste prednje čete. Le nekaterim dopianikom je dovoljeno, da ostanejo tam pod pogojem, da odidejo k določenim jim četam, katerih ne smejo zapustiti brez dovoljenja, ako nočejo, da se ravna ž njimi kot z o g I e d u h i. Dopisovanje je vedno težavnejše, ker je cenzura nad pismi in brzojavkami vedno strožja.
Tokio, 29. julija. Reka Ljao je sedaj odprta nevtralnim ladjam.
Peterburg, 29. julija. Ruska brzo ja<na agentura poroča iz Mukdena: Ker so se Rusi prepričali, da mnogi Japonci preoblečeni v Kitajce opazujejo gibanje ruskih čet ter to naznanjajo svojim četam, so do bile čete povelje, naj na take ogleduhe streljajo.
Tokio, 24. julija. Čete Okuve so zasedle Inka v.
Kaj pravijo Angleži.
Angleški listi so mnenja, da bo Kuropatkin pred Ljaojanom, kamor se Rusi umi
kajo, poražen. Ako se Japoncem posreči, Ljaojan vzeti prej, predno ga dosvžejo umi kajoče se ruske čet«, tedaj so Rusi obko ljeni, kajti v zahoda najdejo vodne pokrajine brez moatov, reko Taitsiho, zasedeno od Japoncev, ki so tia pomaknili številne čete, da se ustavijo is Mukdena došlim Rusom, ravnotako pa bodo Rusi dobili vičiie na vzhodu zasedene od Japoncev, sa hrb tom pa — Okuve čete. Ako Be posreči ta načrt Japoncem, da gredo Rusi v to pa*t potem je vojska v Mandžuriji končana in boj se bo koncentriral potem na Port Ar tur. Mogoče pa je, da Rusi še v zadnji uri zmagonosno z velikimi četami, če jih imajo že na razpolago, prodero iz Mokdena; tako uidejo nevarnosti, japonskemu zmagoslavju pa napravijo konec.
Japonska pred porazi?
O tem piše »Vestnik Mančzurskoj ar-miji«: »Že pet mesecev izvršuje Japonska očitno pred celim svetom sama na sebi sa momor. Vedno še pošilja svoje divizije in ladje na merišče, ter hoče rajše izkrvaveli, kakor s« spametovati in vprašati, kaj bo. Kaj je dosegla Japonska v petih mesecih ? Popolnoma nič. Niti za korak ni bližje zmagi, pač pa je izgubila skoro polovico svojega brodovja ter je od srečnega izida vojske še bolj oddaljena kot preje Najpreje poizkuša Japonska natančno izvršiti oni vojni načrt, katerega Bmo od nje pričakovali ter bili zato dobro pripravljeni. Japonska trdovratno prodira v Mandžurijo, kar jepa njejvpogubo, kise ji pripravlja v mandžurijskih soteskah, prelazih in globi n a h (Ali imajo Rusi res za to v Mandžuriji skrito vojsko ? Sumljivo je, da operirajo Rusi na jugu s primerno malimi četami. Ali hočejo z njimi le izvabljati Japonce v severno Mandžurijo ?) Japonska generala Ku roki in Oku delata usodepolne napake Ka-rola XII. in Napoleona, ter vedno bolj prodirata v notranje pokrajine in se vedno bolj oddaljujeta cd morja, kj<r sta imtla preje svoja glavna tcnšfa, toda tudi tem ne bodo Japonci več tako nekaznovanr/gi spodovah.
Kita in plkelha/ba
Kitajska vlada je u^jenrtu ti rovo bo jevitost in veseije d^rfform. Te nove načrte so najbrže^naptnali v uš si et^rr kopito h mandarini^-lijihovi japonski poijatelji Ta živahn&*f se je pokazala najprej v tem, da so vojaški uradi zahtevali od vlade tmn go denarja. Podkralji so pozvani, da se naj izjavijo, ali ne bi kazalo, da ae odpravi iz kitajske vojske kita in vpelje pruska uni forma! Kitajec brez kite in s pikelhavbo! bvet se res izpreminja!
Na morju.
F r a n k o b r o d ob M, 28. julija. »Frankf. Ztg.« poroča iz Tokia: Vladivostoško brodovje je še vedno v bližini tokijskega zaliva V Tokiu se boje za ladji „Ko-tondomaru« in »Korea«. Mncgo ladij pogrešajo.
S u e c , 29 julija. Angleško brodovje je i z S u e c a odplulo na široko morje.
B e r o 1 i n , 29. juli(a. Iz New Jorka poročajo: Več križaric je odposlanih v varstvo ameriških trgovskih ladij pred Joko hamo.
Boj v dolini Kvaoho.
Peterburg, 29. julija. (Uradno.) General Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: Dne 25. t. m. sta pričela dva japonska bataljona prodirati po dolini Kvaoho. Prodirajoče Japonce so sprejeli naši strelci s streli, na kar se je sovražnik umaknil. Prihodnjega dne zjutraj ob 5. uri je sovražnik pričel streljati iz dveh baterij, toda kmalu zopet nehal. Dne 27. t. m. je oddelek strelcev speljal ogleduhe v zasedo ter jih vsprejel s streli. Mrtvih Japoncev je bilo 12, 20 pa ranjenih. Dva Japonca smo vjeli.
Baltiško brodovje.
Nihče ne ve, je li baltiško brodovje že odplulo iz pristanišča v Kronstadtu ali pa še celo ne bo odplulo. Oklopnice bodo težko odplule pred koncem septembra. Torpedovke so odposlali po železnici. Na Nikolajevi železnici so prepeljali 12 torpedovk. Vsaka torpedovka je slonela na treh vozovih. Tako bodo sedaj odpeljali v prihodnjih 10 dneh v Vladivostok 36 torpedovk. Nekoliko častnikov baltiškega brodovja je dobilo povelje, da ne bodo odpluli z ladjevjem, iz česar sklepajo, da bodo Rusi zmanjšali brodovje za nekoliko ladij. Pariški listi pišejo: Zelo važno je, da bo dobilo vladivostoško brodovje torpedovke na pomoč, posebno ker bo v decembru odšel general Linjevič z enim vojnim korom iz Vladivostoka, zasedel Soeul ter onemogočil Japoncem umikanje. S tem nameravajo prisiliti Rusi Japonce do kapitulacije.
Učinek japonskih krogelj.
O učinku malokaliberskih japonskih krogelj poročajo: Vedno bolj se kaže, da malokaliberske kroglje niso nevarne. Tudi zastanejo navadno takoj za kožo ter jih
lahko odstranijo s prosto roko. Včasih še mole konci krogelj iznad kože. Tudi rane v pljuča niso nevarne. Neki dopisnik trdi, da je videl častnika, kateri je imel prestreljena desna in leva pljuča in vendar ni pljuval krvi. Tudi še nekateri lahko hodijo, četudi jih je zadela jap< nska kroglja. Vojaki so kazali kape preljuknjane od kroglj, dočim na glavi ni bilo opaziti nobene rane. Te kroglje povzročajo tako majhne rane, da jih je le težko s prostim očesom opaziti.
Kuroki - Poljak
Nečak generara Kurokija, ki študira v Berolinu, je izjavil, da je njegov stric japonski general Kuroki, sin poljskega plemenitaša Kurovskega, ki je 1. 1831. po velikem poljskem ustanku pobegnil in končno prišel na Japonsko, kjer se je oženil z neko Japonko. Sin iz tega zakona je sedanji general Kuroki, ki ima še vedno grb svojega očeta. Na smrtni postelji mu je oče dejal: Morda se enkrat še maščuješ nad Rusi, da so zatrli nesrečno Poljsko.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 30 julija. Učiteljske plače in deželne fi nance. Danes pričnemo na prvem mestu objavljati vrsto člankov iz peresa državnega poslanca dvornega BVetnika g. S u k 1 j e j a o vprašanju glede zboljšanja učiteljskih plač na Kranjskem. Opozarjamo prizadete kroge na velezanimivo razpravo, ki seveda ni manifestacija katoliško narodne stranke, temveč le stvarna študija odličnega strokovnjaka, ki hoče pojasniti to težavno vprašanje.
Vsesokolski zlet in njega zaara-movaloi. Največji zasramovalec is>sokol-skega zleta je bil »Narod« e svojim stran-karatvom. S tem je starosta »S .be ov. sam največ škodoval »Sokolu«. »Narod« jo »Sokola« proglasil za strankarskega in ču bi »sokol* proti komu kaj protestiral, moral bi y.r testirati proti »Narodovi« nerodnosti. »S kola« je »Narod« vtikal v politiko in cdotr „S kolov" bi moral proti temu protestirati. Ako tega ne bo stori', teda| se bo videlo, da s i nekateri »Sokoli« pripravi eni izpremeniti Be v — vrabce na grabijah. Mi slavnosti nismo nič zasramovali, obratno smo celo simpatično pisali o njej, reagirali pa smo na »Narodove" itif mije. »N^n d« pa menda še ni »Sokol". Šo sedaj »Narod« ne preneha z izzivanjem in pravi, da mi sovražimo narodno idejo in slovansko misel in da se je pred vsem svetom pokazalo, »da med bojevniki za slovansko misel ni kranjskih klerikalcev". Mi ne bomo reagirali na psovanje s »klerikalci", ker to je pri »Narodu" nekaj navadnega, a izjaviti moramo, da slo varati svet v Avstriji po dejstvih dobro 6 kd t je na Slovenskem res nositei; narodne ideje. V parlamentu naši poslanci stoje ob strani onih, ki se bore za slovanstvo, dočim se starosta »Sokolov" boječe skriva pred vladnimi pogledi. Imenitni nositelji slovanske misli so ljudje, ki v z vezi z Nemci slovenska odborništva v zastopih oddajajo Nemcem in ki se iz slovanskih idealov vedno norčujejo. Dokler »N a -rodove i" ostanejo v zvezi z Nemci, je vsaka njihova,narodna s 1 a v n o s t" velik švindel, pesek v oči, namenjen oslepiti javnost, da bi se potem zveza z Nemci tembolj neovirana lahko na skrivaj izvrševala. Tisti, ki se temu ne upajo ustaviti, res ne zaslužijo so-kolskega imena, ampak so ,S o k o 1 i na grabijah", pravi — vrabci. Ce torej najnovejši član »Sokola", g. Malovrh, piše, da je »čast sokolstva zahtevala, da je ,Ljubljanski Sokol' pustil na strani brezdo-movinake klerikalce", se mi prav pomilovalno smejamo. Za sedaj ne rečemo druzega, nego da je brezčastno pred slovanskim svetom biti ob na rodni boben, potem pa izdajati narod slovonski Nemcem. .Narod" pa ša piše, da bi mi morali biti hvaležni »za velikodušno prizanesljivost in za nobleso, da se niti z besedico pri tej slavnosti niso pred zastopniki vsega slovan-stva ožigosali klerikalci po zasluženju«. A častivredna .Sokola" Malovrh in Tavčar: Zakaj neki niste govorilil Privoščili bi slovanskim gostom to zabavo — da bivaš bolj spoznali. Zato je dr. Tavčar tako
dolgočasno govoril, ker ni mogel in ni smel razviti svojih napa d o v. Mi naj bi bili komu hvaležni, če je igral vlogo hinavca! Mi bi prav nič ne imeli proti temu, če bi gospodje »Naro-dovci" pokazali svojo n i s k o s t. Iz vsega se kaže, da izvestna gospoda o narodnih manifestacijah nima pojma. Pri C bih ob takih prilikah vse prezro, kar bi dajalo manifestaciji strankar ski značaj ter jo s tem slabilo. »Narodova" klika, ki je nesreča vse narodno napredne stranke, pa je tudi to pot iskala prepira in res dosegla, daje, Sokol" ie z vabili postopal strankarski, a mi smo vkljub temu napr«m sokolstvu zavzeli višje stališče. Da bi požirali vsako .Narodovo" neumnost, tega pa mi ne moremo, ker nimamo takega okusa, kakor nekateri ljubljanski »Sokoli". KonSno tudi pomilovalno odklanjamo »Narodova" očitanja o denunoijantdtvu. Ljudje, ki izda« jajo list, katerega delo ob stoji samo v denuncijantstvu, najmolčeo tem! Mi, ki smo zbrani okolu »Slovenca", ne moremo biti odgovorni za kak članek .Vaterlandov*, kateremu o ijubljanakih »Sokolih" nismo sporočili niti besedice. Glavna glasila slovanska o slav nosti niso tako poročala, kakor pravi »Na rod", zadovoljila so se s prav kratkimi poročili. Menda tudi njim nič ne impcnira dvojna vloga ljubljanskih »Sokolov".
Slabo voljo dela očividno dr. Tavčarju to, d a s o češkilistiv poročilih o Bckolski slavnoBti dr. Tavčarja ostentativno prezrli in zamolčali. — »Narodni listy", ki so pred slavnostjo tako agitirali za veliko udeležbo in ki poročajo obširno o vsaki najmanjši so-kolski prireditvi, 10 po ljubljanski s< kolski slavnosti poročali izredno nratko in hladno. Na prvem mestu citirajo »S l o-v e n č e v " članek, zlasti d o -slovno, kar smo pisali o sodelovanju vseh slovanskih strank vAvstriji, davržemonemški liberalni zistem ter o zvezi med katoliško narodnimi Slovenci i c Čehi v državnem zboru Nato citirajo še nekaj praznih »N.rodovih« fraz. O dr. Tavčarju — nič! Tu se je pokazalo, da Č<-hi kot realno misleči ljudje dobro ločijo med praznim, votlim bobnenjem pokvarjene pavke in med odločno beaedo značajnega prepričanja. — Da pada senca ttga razočaranja in preziranja od starosta na celo slovensko »S^koUtvo«, to je zasluga onih, ki zaveznika S^hweglovega nosijo na svojih ramah.
Kako delajo za »Sokola". Nekdo je izprožil misel, naj se ustanovi »Sokol« na Jesenicah, Ker je „Sokol" obramba proti nemštvu. Jeseničani pa so povedali, da se to na dr. Tavčarju prav nič ne pozna in da se o tem ne more govoriti, dokler je starosta ljubljanskega »Sokola" zvezan z Nemci.'Zato je »Narod« eedaj bud na »klerikalce", kakor nas vedno prijazno naziva. Za jeseniškega »Sokola" dela »Narod« s psovkami, katere navajamo med jeseniškimi novicami. Če je »Narod« nedavno dejal, da čast so-kolstva zahteva, da se pusti na strani brez domovinske (!) »klerikalce" in da »klerikalec« ne more biti »Sokol«, zakaj je torej hud, če čaBt naša zahteva, da se ne družimo z ljudmi, ki tako nesramno psujejo. Najslabša reklama za »Sokola« je pač »Narod«, i z katerega vedno gleda nemško slovenska zveza. »Narodovih" vrabcev ne maramo I
Dr. Tavčar — odhaja? Dr Tavčar pravi v »Narodu", naj ne krčimo, ker se bo itak zgodilo po naši želji. Mož namerava odložiti čast »Sokolovega" staroste, katerega delo in neizmerni trud pri sokolaki slavnosti ga je tako potrl. Mož, dasi starosta, Be namreč niti odborovih sej ni udeleževal. S tem se je menda tudi dr. Schbffarju zaupno pobahal. »Sokol* Tavčar bo torej šel spat. D bro počivaj na nezasluženih lavo rikahl Na poti spoznanja je dr. Tavčar že. Naj pride še glede drugih mnogoštevilnih svojih dostojanstev do pravega prepričanja, da je za — nič.
Narodni kolek Cehi so vpeljali nedavno narodni kolek za pisma, s katerim, ako se splošno vpelje, bodo dobili mnogo dohodka za svoje narodne namene. Na Go-
riškem so začeli to posnemati. Liberalna stranka, na čelu ji Gabršček, je začela ljuto odbijati narodni kolek, ker se ta denar ne izteka v njene roke. V Ljubljani vpeljuje narodni kolek dijaško ferijalno društvo »Prosveta." Misel je dobra, ali pa je ferialno dijaško društvo, tista zaupanja vredna narodna tvrdka, ki bo to izpeljala in trajno vodila ? Mi predlagamo, naj družba sv. Cirila in Metoda zase vpelje narodni kolek, ki ga naj sama izda in razpečava. Tako bo stvar v pravih rokah, bo vživala zaupanje ter se bo brez dvoma jako razširila. Tedaj odpadejo tudi pomisleki, ki jih imajo nekateri. Saj se nam ne more diktirati, da bi zaupali novemu, komaj ustanovljenemu, liberalno pobarvanemu dijaškemu društvu, katerega življenje traja dva meseca, tako važno, vsemu slovenskemu narodu namenjeno akcijo. Naj vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda o tem resno premišljuje!
Praški iupan Strossmayerju. Praški župan dr. Srb je poslal djakovskemu škofu sledečo brzojavko: »Vasa ekscelenca! V imenu predsedniškega sveta kralj, glavnega mesta Prage Vam izražam željo, da bi Najvišji Vam dodelil, da se čim najpreje okrepiti od sedanjega bolestnega udarca, in da bi nam ohranil častnega občana in diko vsega' slo-vanstva še mnogo let." Skof Strossmayer je odgovoril: »Najsrčnejšo zahvalo za prijateljski spomin! Hvala Bogu, bolje mi je. Priporočam se še dalje v ljubezen in molitev slavnemu zastopstvu in želim vse najboljše zlati Pragi. Strossmayer."
Biskup Strossmayer pride danes zve čer preku Z danega mosta ob 7 uri v Za greb. Meato bo njemu na čast v zastavah, Z ozirom na stanje biskupovo je občinstvo naprošeno, naj opusti veselje in govore in n«j ga le tiho pozdravlja Zadnje vesti iz Rogatca poročajo, da je biskup na potu po polnega nzdravlienj«, a še vedno slab.
Volitev župana v Kranja — I z Kranja se nam piše: Dne 29. julija zvečer ob 6. uri je bila v Kranju volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil izvoljen z 22 glasovi gospod K a r o l S a v n i k. Po volitvi je rekel g Savnik : »Da ne bodem delal zgage, izjavljam, da izvolitev vsprejmem". Jako točno je s temi besedami po|asail položaj, kajti nastala bi bila med liberalci velikanska zgaga, ako bi bil on izvolitev odklonil, oziroma ako bi bil oče vse zgage imel pogum, iztegniti svoje roke po županskem st ilcu Za svetovalce so dobili od 27 volilcev: De Stempihar 21, F. Sajovic 19, F. Polak 18 in Vinko Majdič 17 glasov. Zupan Savnik je v svojem na govoru povdarjal slogo. Lepa beseda! Novemu županu na čast jt sinoči mešSanaka g idba napravila podoknico. Zažigal Be je tudi unetni fgenj.
Otvoritev »Aljaževega Doma" Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, dne 7. avgusta, slovesno otvoritev Aljaževega doma v V r a-t i h, ravnokar dogotovljene krasne planinske stavbe. Planinci in prijatelji planinstva ter narave udeležite se mnogobrojno te slavnosti! Proslaviti je završeno delo, postavljeno v najdivnejši alpski dolini tik pod orjaškim Triglavom — delo, ki bode leta in leta kazalo širnemu svetu žilavost in požrtovalnost slovenske matere sinov. Podrobni spored se pozneje priobči. — Odbor „Slovenskepa planinskega društva.
Požar v Podpeči. V četrtek si je rgledal pogorišče vladni svetnik goapod dr. Gstettenhofer. Zavarovalnina znaša 21 500 K. — Štirje niso b li zavarovani.
Premembe v frančiškanski pro-vinciji V Ljubljano: P. Alkantara Crtanec, p. Gvido Ran t. — V Kamnik: P. Kazimir Zakrajšek, katehet. — V Pazin: P. Odorik Krei-n e r, gvardjan, p. Teofil Zaje. — V Brežice: P. Simon Č u r i n. — V Gorico: P. Arhangelj Appej, p. V i n -cencij Kunstel. — V Maribor: P. Fulgencij Trafela. — KSv. Trojici: P. Pius Zanka r. — Na Brezje: P. A n a n i j a Vračko, p. Klemen Grampovčan.
— Is kamniške okolioe: D e 27. t. m. popoldne je toča pobila po p J|U med Lukovico in Mengšem, a bol| na ozko, ven dar pa jako hudo. Vse belo se je videlo
tudi na St Urški gori. — Dne 30. julija zjutraj je p gorel »Mlinarju" v Radomlju hlev, škode j in kozolec. Piaker z žrjavice so dobili podi len.
—	Gasiloi, pomor! K s 1 a v 1 j u 2 5 I e t nic e gasilnega društva postojnskega, kateri se vrši dne 14. avgusta, prijavilo se je že sedaj nad 600 gasilcev, dasi se bode pričelo z razpošilianjem vabil, odnosno spored >v, šele te dni. Ne zamudite ugodne prilike, oglediti si za malenkostno vstopnino avetovnoslovečo jamo postojnsko v vsem čarobnem sijaju. Obed za moštvo oskrbel ie odbor po ugodnih, nepretiranih enotnih o>n-h po vseh postojnskih gostilnah ter da s razdele udobno gasilci po krčmah. Na pomo !
—	Vojaške vesti- S 1. avgustom je imenovanih 49 podčastnikov za provijantne častniške namestnike, med temi narednik A. S c h 1 e g e l 47. pešpolka pri 7. polku, rač. podčastnika Franc P in ta r pri 17. in Jos. Podboj pri 47. Premeščena sta stotnik pl. P i s a č i č k 97. polku, poročnik }osip H e y e r k 7. polku.
—	Is Senožeč: Gadje pičil v Dolenji vasi 141etnega šolarja Jožefa To-mažiča v prst desne noge pri nakladanju snopja. Nezavestnega so prinesli na dom. Brez hitre zdravniške pomoči bi mu bili težko rešili življenje. — Kakor gobe po d e ž j u so zrastle krčme v Senožečah, ž njimi pa se je tudi pomnožilo p o-nočno razgrajanje. Če vržejo razgrajače iz ene gostilne, kolovratijo v pozni noči v drugo. Kaj je tukaj s policijsko uro? Koliko časa bo še spala krajna policija? No, pa če »u z o r g o s t i 1 n a" tako^ spoštuje policijsko uro, kako šele druge! Čas je že, da se razgrajanju napravi konec. — Najnovejša krčma, ki je zrastla na senožeških tleh, je zunaj rdeče pobarvana. Kdo ugane zakaj? — Iz ravnotežja je spravilo tukajšnje liberalce konsumno društvo v Dolenji vasi. Mislili so, da je že poginilo, pa je šele začelo živeti. »Zabavljati moramo", pravijo ti možje, .pili pa bomo tudi mi v konsumu radi". Žalostno sameva že nekaj mesecev bela hišica v Senožečah. Nekdaj se je tako prijetno kadilo iz njenega kovinskega dimnika, zdaj pa nič več ne. Kaj to pomeni? Čujte novico, katere svet še ni slišal. Tista bela hišica je liberalna mlekarne in sirarna. Na napačni podlagi zasnovano podjetje je klaverno propadlo. Če bi bilo klerikalno, bi se zdaj svet že nekaj časa majal v svojih tečajih, ker pa ni — je pa vse prav. Ako še kedaj, kakor klerikalni zmaj, oživi, bomo svetu poročali. — Po letu mrzla voda, po zimi hladna! To zahteva pravi okus. Tukaj je pa ravno narobe. Po letu pijemo gorko, po zimi ledeno, ob deževju rumenkasto. Pravijo, da celo močerad ni tako redka prikazen v tej tekočini. Ni čuda, da ljudi tako rad lomi kašelj in naduha, katar in prehlad, želodčni krč in zobobol, trganje po udih in migrena. Cevi vodovoda so preplitvo položene, ponekod bi se bilo baje mogoče izpodtakniti ob nje. Zdaj ob tej vročini bi bil pravi čas, da nam pride deželni nadinžener odpravit te nedostatke. Pričakujemo ga že nestrpno. — V vasici Gabrče imajo tri vodnjake. Prvi, ki ima klasično ime »junec", deluje še iz davnine. Drugi je bil napravljen pred 20 leti s podporo kmetijske družbe. Tretji pa s podporo dežele in države pod zaščito deželnega odbora. Zadnja dva ne funkcijonirata. Le stari »Junec" privošči ljudem nekaj vode, katero pa je treba prej precediti na sito. drugače ni užitna. Vel-možni tukajšnji župan obeta ubogim prebivalcem že dve leti pomoč. Pa je ni in je ni. Ubogi ljudje!
—	Krvavi dogodki v Bosni. »Hrvat sko Pravo" poro4» iz B sne: Na dan srb skega praznika s*. Petra so se vrši i v Priteci krvavi izgredi. Istega dne se ie zbralo pred tamkajšnjo cerkvijo do 1000 Srbov, da praznujejo praznik. Ko je tia došlo do 35 mi hamedancev, naD»dli so Srbi mohame-dansketra kovača S*fiča ter ga pobili a ka meni. Nato bo pričeli vpiti Srbi: »Pobijte japonske p9e, ki podpirajo sovražnike naših bratov Rus v!« Več m< hamedancev je težko ranjenih bližalo na hoiifcču
—	Pekovski mojstri v Oseku so radi zadnje st»vke pekovskih pomočnikov zvišali oen" kruhu
—	Vodovod bodo napravili na postaji državne železnica v R ifl ngu na G 'renjem Štajerskem. Ponudbe sprejema do 13. avg. ravnateli«tvo v B 1 al»u.
—	21 krat sabcdla novorojenoa je dekla K.ra GjuHic ♦ H.rkanovcib V 0<eku je bila radi detomora obsojena na pet let
)efie- ...
—	V spanju ubit. V Rogozi pri Ma
riboru sta ae s^ria pos<-stniko» 8<n J. Kreit ner in Alo|zi| Marči«. K > je Kreitier v pi janosti zaspal, je prišel Marčič zopet nazaj ter Kreitnerja tako udaril, da je bil takoj mrtev
—	Samomor v tujini V Sch tterai-chetu na Gorenjem Avatrijskem se je ustrelil
571etni klobučarski pomočnik Martin Kova-
ČIČ iz Prečne pri Novem mestu.
—Vsled stekline umrl je pri Toplicah na Di>len|sk»m 4'/s let m Anton Kresae.
—	Baspisana so steklarska in pleskarska dela za nove poslopje okrajnega glavarstva v Litij'.
—	Kadi ljubosumnosti V Trnju pri Ilirski Bistrici sta s« sprla dva delavca, prvi z imenom Arpad Schober iz Beatera na Ogrskem, dmgega ime ni znano, radi nata karice Ane Weis?. Schober je zagrabil palico katera je stala v kotu gostilne in je udaril svoiega to-.ariša tako po glavi, da se je krvaveč nezavesten zgrudil po tleh. Ne-srečneža so morali propeljati v bolnico, kjer bo le težko okreval. Schobra bo orožniki aretirali.
—	Preveč glasen je bil včeraj I. B., miza? na Viču, ki je bil nekaj let v Ame riki in prinesel domov nekaj stotakov. Ker ga domači niso mogli pomiriti, so prišli orožniki in ga odpeljali na odgovor.
—	Mesto veroučitelja na I. državni gimnazi|i v L ubljani je razpisano do 10. avgusta. Prošnje na naučno ministrstvo ae vlagajo potem dež. šol. svpta.
—	Posl. V Pfeifer biva sedaj v Toplicah pri Novem mostu ter ostane ondi dva ali tri tedne.
—	Tatvin okolu Kostanjevioe je sumljiv i z prisilne delavnice odpuščeni dvaj setletni Alojzij Cunks tovariši, ki so bili istočasno izpuščeni iz prisilne delavnice.
—	Vojaška jetnika — pobegnila Iz tržaške vojaške bolnice sta pobegnila dva jetnika: Bivši narednik 87 pešpolka Henrik Rozman iz Maribora, ki je prejšnje leto poneveril iz polkovne blagajne 12.000 kron ter nato zbežal v Švico, kjer so ga prijeli, in bivši četovodja 97. pešpolka Martin Bernhard, ki je v Gorici napadel in težko ranil neko deklico, da je kmalo nato umrla. Oba sta bila v opazovalnem oddelku za blazne. Raztrgala sta mrežo svoje celice, spustila se po zvezanih brisačah na tla ter prišla čez tri metre visok zid na prosto. Dokazala sta, da nista neumna. Vojaka, ki je stal pred dotično celico na straži, so radi nepazljivosti zaprli.
—	Starši, pailte na svoje otroke! V Vodicah so or žnui aretirali ožem«nega krojača Janeza Nachtigala doma iz Zapog pri Kranju, kateri je izvabil 141etno goBta-čevo hčer Marijo K movc iz Vahovč v svoje stanovanje ter jo oskrunil. Deklica leži bolna, a Nachtipal ie v zaporu.
—	Planinski ialetl in veselloa v Bovou Češko • slovenski pian. akademični krožek iz Prage priredi v dneh od 7. do 14. a*gu*ta več izletov po bovškem velegorju. Dne 7. avg. je sestinuk čeških in slovenskih udeležencev ob otvoritvi Aljaževega doma, ns Vratih, in odhod v trent-iko dolino. Dne 8. avg. ogled trentske kotline, odhod po soški dolini proti Bovcu; 9. in 10 avgusta i?let na Kanin; 11. in 12. izlet na Mangart; 13 avg. v Logu planinska seja. Naslednji dan ie veselica v Bovcu Izleti obljubliajo b ti jako zanimivi. Kdor sa ne more udeležiti vseh izletov, naj blagovoli priti vsaj k seji in veselici. — Odbor.
—	Cerkveni ropi. Že v nekaterih številkah smo poročali o raznih cerkvenih ropih, ki so se dogodili v zadnjem času. Zločinci se niso zadovoljili samo s svetimi posodami, navadno so odnesli tudi sv. Rešnje Telo. Čemu so je rabili? Nedavno je vprašal neki paznik enega hudodelnika, ki je kradel po cerkvah: „Ali bi še hotel iti ka-terikrat krast v cerkev?" »O še, a samo tam, kjer bi se dobilo saj za kakih 1000 gld., drugače se ne splača. Ko smo zadnjič kradli, nismo dobili za posode kaj prida, največ smo dobili za sveto Rešnje Telo". Komu so je prodali, ni hudodelec povedal, najbrže Židom ali prostozidarjem, in kaj se je tam godilo Kristusu, si lahko mislimo.
—	Nesreča v graški bolnici. V
graški bolnici je pri snaženju oken padla iz drugega nadstropja na tlak sestra L. Steiner ter obležala mrtva.
—	Toča je dne 27. t. m. v Tunjicah
nekoliko ch la
—	Velik vihar je bil v sredo popoldne. Podrl je v Jaršah osem kozolcev polnih žita. Med nevihto se je usula gosta toča, ki je vse poljske pridelke uničila. Ali bi ne bilo mogoče dobiti kake državne pod pore P
—	Krvav pretep. V nedeljo teden so v Borovnici v neki gostilni popivali domači fantje. Med njimi je bil tudi neki France Klaneček, stolar, doma od Sv. Trojice pri Ptuju, in pa neki laški delavec, katerega niso poznali. Tako so celo popoldne popivali ter tudi ob glasovih harmonike plesali. Prišlo je pa proti večeru do malega prepira, v katerem je oni Italijan Klanečeku prisolil eno zaušnico, izgovorivši ob enem neko psovko. Zaušnica je pa bila povod krvavemu pretepu. Ker pa gostilničar ni hotel imeti prepira in pretepa v hiši, je vse pognal na cesto. Klaneček potegne nož iz žepa ter leti za onim laškim delavcem. Pri tem je bil pa tudi neki hlapec, kateremu je Klaneček v pijanosti prerezal trebuh, misleč, da je
zasadil nož onemu laškemu delavcu. Hlapca so morali odpeljati v bolnico, Klanečka so pa orožniki aretirali in odpeljali v zapor c. kr. okr. sodnije na Vrhniki.
—	Velika toda ie v S(. Vidu na Vi-pava tem p<*k(riov».a mnogo vinogradov.
—	.Narodni dom" v Trstu i>e bo slovesno <t*orjen, ker tega ne dopuščajo iz jemne razmere, ki vladno »ertai » Trstu.
—	Nekaj veselega is Krope. Prejeli smo naslednji dopis: V Kropi smo imeli dva vesela dneva, kakršnih si Kroparji še več želimo. Dne 24. t. m. je daroval nivo mašo gospod A. &g*ga v domači 2upni o»r kvi; krasen oerkven govor je imel gospi d dr. Prelesnik. Na predvečer so domači pe*ci pod vodstvom gospoda J Legata prirediti novomašniku podoknco, N« sv. Ane dan pa se nas je okoli 300 Kroparjev in Kamnogo ričanov na povabilo gospoda načelnka naše žebljarske zadruge zbralo pri kapelici, (d koder smo, moleč sveti rožni venec, kora kali na Brezje. Tu )e bila ob pol 10. uri sveta maš?, katero ;e daroval gospod J s>p Šolar; pri maši si peli domači pevei. Mid obedom na vrtu gospoda J Finžgarja so se vrstile razne navdušene napitnice. G mood Josip Šolar je naglašal pomen sestanka Kro parjev in K&mnogoričanov ter priporočal edi nost v boju za obstanek. V imenu kropar skih delavcev se je mladenič Ivan Zupan zahvalil ter navduševal zbrane za slogo v za drugi M. Mikel) iz Kamne gorice se je za hvalil bratoma S >lar za tiu>1 in požrtoval nost. Načelnik gospod Fr. Šolar se je delavcem zahvalil za obilno udeležbo ter ob ljubil nadaljno pomoč Nadzornik zadruge V. Šolar je pojasnil težave za-^ruge, ki se mora boriti tudi z nasprotniki. Izvedeli smo, da zadruga ni bankerotna, kakor je pisal »Narod«, dasi so proti vniki vse blag « cenili pod ceno, vendar so na veliko za^ud nieiz računali 14000 kron rezervnega zaklada, torej 8000 kron več, nego preje. Med cbe dom pa je preteval tudi moški zbor kro parski in kamnogoriški pod vodstvom gosp. Legata. Nato smo se poslovili od Marije Po magaj, proseč jo zdravja in dela Lep je bil dan, ko smo se zbrali Kroparji in Karfino goričani pod okriljem Marije, spominjajoč se svojih žuljev.
—	Konjerejske zadruge namerava ustanoviti konierejskt odsek c kr. kmetijske družbe kranjske, in sicer za politični ckrai Radovljico s sedežem v Lescah, za pobt čni okraj Kranj s sedežem v Kraniu ter za politična okraja Krško in Novomesto s Bede žem v St. Jerneju. Konjereje, ki se za to reč zanimejo, naj pridejo ob Konjskih pre movanjib, in sicer v Lesce dne 2. septembra, v Kranj dne 13. avgusta in v St. Jemei dne 20. avgusta t. 1 na posvetovanje, da izvo lijo pripravljalne odbore za dotične okraie. Zadružna pravila so že sestavljena. Posvetovanja Be bodo vršila po dovršenem pre-movanju v gostilnah: v Lescah pri Wuche rerju, v Kranju pri Petru Majbr^u, v S t. Jer neju pri Tavčarju.
Ljubljanske novice.
Organizacija Nemcev v Ljubljani se vedno bolj izpopolnjuje. Sedaj dobe zopet novega urarja, ki bo prišel v Weberjevo prodajal nico, dočim se g. Weber preseli na drug prostor.
Dve sestri utonili. Včeraj Sta pri Gru berjevem kanalu v Ljubljanici utonil »eza konski 6l"tna Štefanija in 8Utna Albina Gol-majer. Rešitev ni bila mogoča, dasi je plavalni moj iter vojaške plavalnice g Jožef Gerdin takoj skočil za deklicama. Mati ponesrečenih deklic je v Ameriki.
Povožena otroka. Posestnik Janez Ko-matar iz Štefanje vasi je včeraj s senenim vozom na Dolenjski cesti povozil 15 letno Ivano Kosmač in njenega 71etnega bratca Rudolfa. Voz je šel preko dečka ter mu prizadejal nevarne poškodbe. Deklici je izbilo čeljusti. Prepeljali so ju v bolnico.
Sinočnega promenadnega koncerta dru Štvene godbe se je udeležila obila množica občinstva iz boljših slojev, ki je pazno sle dila eksaktnemu proizvajanju posameznih točk. Vsa čast g. kapelniku ! Občinstvo je posameznim točkam aplavdiralo. Po kon certu se je izrekla splošna želja, da bi godba take koncerte vsaj vsako soboto prirejala
Opozarjamo na vrtnoveselico to bačnega delavstva, ki se bo vršila jutri teden pri Plankarju na Dolenj aki cesti. Svira mestna gcdoa iz Kam nika. Več bomo še poročali, za danes naj zadošča to cb e«ti!o.
Gozdna veselica. Še enkrat opozarjamo na gozdno veselico, katero priredita skupno I. hrvatsko društvo „Kolo" in pevsko društvo „Ljubljana" v nedeljo, dne 31. t. m., pri Uonžku. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 10 h za osebo, otroci pod 10. leti so vstopnina prosti.
Umrli 80 Jožefa Marija K rem zel, u s m 11 j e n k a , stara 42 let, Radeckega cesta 11, jetika; Katarina Meglič, bra-njevka, stara 40 let, srčna hiba; Fran D a -car, pismonošev sin, star 4 leta — V hiralnici Marija S o d a r, huharica.
Vrtno veselico priredi jutri ob 5 uri popolud te tamburaški klub „Zvnnček" pri „Kamničanuu na Karlovski cesti st 4. Vate p ti in a progi a.
Vrtna veselica gasilnega društva Vič Glince katera »e vrš> o priliki piaznovania 30let>ica društvenega obstanka v nedeljo 31. juliia, utegne biti najlepša, kar jih je društvo prir*d'lo. Postavljenih je že več slavolokov, nadalje visok mlaj za plezanje, slavno obč nstvo zabavalo se bode ob zvo kih sedaj |ako izvežbane ljubljanske društvene godbe, v mraku pa se bode zažigal umetalni ogenj. R <zen t< ga je še za veliko druge zabave nbilo or^skroljenn.
Socialno demokratični shod pekovskih pomočnikov se ie rSil predvč ra Š mm Li h>rt je računal 4 krone, da je prišel ria shod poved>t, da se njemu gajusi kruh, ki g« izdelui j" soc. d m peki.
Trgovska in obrtniška zbornica v LJubljani ima v či trtek, dne 4. avgusta t. i., ob pol 10. ui dopoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. C tanje aapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsed stva. 3 Naznanila tajništvi. 4 Zbornični račun za letn 1903. 5. Poročilo o prošnji od bora za priredb«v razstave vajenških del za podporo. 6. Poročilo o dopisu c. kr. deželne vlade glede p do re snujoči se obrtni na daljevalni šoli v Idriji. 7 Poročilo o prošnji krojaške zadrug* ta podooro k priredb' knngovodik. ga te^ai«. 8. Poročilo o dopisu „Matiee Slovenske" glede imeno»anja zborničnega z stopnika v od-iek za izdajo n_m ško-slovensk-ga tehničnega slovarja. 9 Po roSilo o d pisu c. kr. dtželne vlade glede podpore zimskim učnim tečajem z« stavbne rokodalce na umetno obrtni atr< kovni šoli v L ubljani. 10 Proračun o stroških za usta novitev in vzd'ževane viš e trgovske šole v Ljubita-i in o njih pokritiu. 11. Poročilo o obrtnih pravio>h g siiiničarjev. 12. Poročilo o dveh reku'zih proti predpisu zbornične doklade 13. Samostojni predlogi gg. zb >r ničnih svetnmov
Sumljivega človeka aretirali. Aretiral so včeraj v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah nekega Marka Halužana, tapetnika iz Zagreba. Halužan je prišel včeraj v spremstvu neke ženske, katero je izdal za svojo soprogo, v Ljubljano. Iskal je prenočišča ter ga tudi dobil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah. Gostilničarka mu je dala listek za tujce, da bi ga izpolnil. Halužan se je obotavljal to storiti Ko je prišel drugo jutro policijski organ po listke, mu je gostilničarka povedala, da imenovani tujec noče izpolniti listka, ter je ob enem naznanila, da je prišla ž njim tudi neka ženska, katera jo je naprosila, da ji naj posodi eno krilo. Gostilničarka ji je dala krilo, ki je bilo vredno 12 K, a ženske ni bilo nazaj, šele potem je dobila krilo nazaj od neke druge ženske, katera ji je povedala, da je krilo kupila. Ko je policijski organ zahteval ime tujčevo in pa one ženske, je ta napisal svoje ime kot Marko Halužan, Hum Predgrad pri Varaždinu in ženska je Zofija Reichner iz Predgrada pri Varaždinu, brezposelna natakarica. Reichner je takoj, ko je zapustila gostilno, pobegnila. Ker je pa zunanjost in pa vedenje tujčevo b lo zelo sumljivo in ker je tudi gotovo svoje pravo ime zamolčal, ga je policijski organ pozval, naj se poda ž njim na policijo.
Posebni vlak iz Ljubljane v Postojno v. dne 14 avgusta, Baje je ogi&šenib že 500 udeležencev
Knez VVindischgraetz star. se je danes mi m i L')b iMie pe |»1 na Blei.
Vojaški vlak. D .nea zvečer ob 6. uri pride v L ubliano vojaški vlak iz Gradca. V Ljubljani ostane 1 uro 10 min, nakar od pe je vojake na N tranjsko k vojaškim vajam.
Slov zidarsko in tesarsko društvo pri
redi 14 avnuiia e/iko vrtno vtsuoo v restavraciji pri »Novem svetu«. Keglja-njena dobitke se prične dne 1. avg nakar re s t m n-ozart* in v*bi.
Tatinska dekla. 17ietno d. kk> K G. iz Pirtšič naStrtjtrs*em so aretirali včeraj pred odhodom na lužnem kolodvoru. Unradl« je več st ari svojemu gospodarju, g. stilničarju I. K. "a Mariie T- re/.'ie cesti.
Godba 27. pešpolka se pelje jutri opol dne k voj>sk m vai.m na Rikek in se vrne s polkom v L ubljano po končanih vajah dne 12 septembra.
Razstava Danes, jutri in pojutrišnjem je v škifiji odprta razstava cerkvenih oblačil, katero je priredila bratovščina vednega čaščenja. Prijatelji cerkvene umetnosti in zlasti člani br»t >vščine presv Rešn ega Trlesa ao nljudno povabljeni, naj si razstavo ogledajo, da se prepričajo, kako se porabljajo prispevki. — Vsa oble čila se bodo brezplačno razdelila cerkvam »aft>' šk< fi e.
Z živinskega trga Poroča se nam, d» je minoii čet le* g. Ilija Predovič dobil iz pitališfia v Barču 121 mlad h prašičev pitancev, katerih ima še precej na prod«i.
Na I. mestni deški ljudski šoli je po-
polniti mesto učitelja^
Ponesrečeni zidar umrl. V deželni bolnici je umrl Jožef Labarnar z Gore pri Idriji. Padel je pri delu 7 metrov globoko.
Maturo na ženskem učiteljiiču je napravila z odliko tudi gdč. Marija Pezdir, kar je pomotoma izostalo v zadnjem poročilu.
Musica saera. V stolni cerkvi v nedeljo, 31. julija, velika maša: Mašo »Salve Regina" zložil G. E. Stehle, graduale „Justus ut palma florebit" Anton Foerster, oferitorij „Veritas mea" dr. Franc Witt.
Na oklicih so: Anton Knez, ključar in Apolonija R a k o v š e. Anton S m e r k e, pekovski mojster in Jožefa L a v r i č.
Brzovlaku se pokvaril stroj Brzovlak, ki pride v Ljubljano ob 5-42 popoludne, se je zakasnil 36 minut, ker se je na postaji Rimske toplice pokvaril stroj. Tja je moral na pomoč pomožni stroj z Zidanega mosta, da je mogel vlak naprej.
Predrzna nemškutarija. Restavr, terka na Koslerjevem vrtu prireja v četrtkih koncerte, za katere ima samonemške vstopnice. To je škandal in treba bo vprašati Koslerjevo tvrdko, zakaj pripušča tako izzivanje slovenskega občinstva. Pri slovenskih veselicah ni nikdar na vrtu Ciril in Metodovih vžigalic. Slovenska društva bodo menda sklenila, da toliko časa ne prirede svojih veselic na Koslerjevem vrtu, dokler ne dobi restavracija pri slovenskih veselicah Ciril in Metodovih vžigalic
Razne stvari
ftajnovejie od rasnih a tram
V ordinacijski sobi zdrav ni ko vi se ie zastrupila na Dunaiu 28 letna Ana Valentin. — Vkonkurzbo pnšla velika trž ška in dunajska vinska tvrd/a M. & I W lf. — V Srbiji so imeli vročine 36 stopini C v senci in 50 sto p'ni C na s In-u — Požar v W i n t e r b e r g u. Iz Prage poročajo: Po došlih avtentičnih poročilih znaša škoda, provzročena po požaru v Winterbergu 700.000 kron. Pogorelci so bili zavarovani pa le za 156 000 kron. Kolikor se je dosedaj konstatiralo, je prišlo pet ljudi ob življenje. Povodom gašenja je bila ena oseba težko, 30 pa lahko ranjenih. — M o k a se je vsled velike suše podražila. — Rektor Demelius — p o n «•> s r e č i I. R ktcr iaomoškega vseučilišča, dr D e m e 1 i u s, ki je deloval tudi dolgo ča-a na graški pravoslavni fakulteti kot >z-edni profesor, je žrtva grozovite nezgode. Ka*or po roflajo iz Z rmata, |e r dšel p n-nreče< ec z nekim vodnikom iz Suldena na Gahelhorn Zašla Bta mi d skalovje, N.š i so | h mrtva. — Gledališki ravnatelj P u r-schian — umrl R^niteli kolinskega mestnega gledališča O on Pu-soh an. bivši ranat-ti združen h gledišč v Gadcu, je umrl 28 t. m. v Obersd rfu zadet od kapi. Obsodba ruskih oguduhov. Dunajsko sodišče je dne 28 t. m. obsod io Ludo iia Dyrcza raii poskusenega ogledu štva, gol ufi e in obrekovanja na 18 mesecev težke ječe, Simona Le»rova ki pravega rnnena noče povedati pa na Mo težse ječe. Nova odred h a ministrskega pred sednika Korb<rja določa, da spi naj mlado etne etr- tko so nruvno zanemar-leni, vzame stanSe n in < dda zavodom, če je preiskava d tfu.-ila, -la so tega krivi sta riši. — Dva delavca je zaMulo, kamor poročajo i i C ln ca pri zgradbi karavanškega pr-d ra. — Krvavi t epe ž v kavarni, V Biknr<štu so dne 28. t. m. krvavo 8tepli v kasarni „Mac«donia" Make donci med Sdboi. P.e šniega nadzornika ru-mun«k h šol v Mak-dnniii, Lazarrska, ki je nesaj časa s»m prijel izd. jiti Grkcm pri iaz io glasilo „Bil'<nnu so, ko je vstopil v kavarno roiaki Miti«don i pričeli psovati raditega. Pnčel se ie .repir, kateremu ie sledil tep*ž, in Lizaresko i« z revolverjem ustrelil Maked mca, profesorja Papahai?i|a. N^k drug M»ked' nic |e pa z revolverjem ustrelil L .iar< aka. Policija ie več oseb zaprla.—
Iz brzojavk
Trst Tu so splošno mm nj», da pred enim letom tu ne bo novih občinskih vo litev.
B e r o 1 i n S edsko delavstvo pripra vlja za prihodnje leto sjlošno stavko da ž njo prisili državni zbor d>ti d lavst.u večjo volilno pravico.
A t e n a. Gr^ka inlanterija in artilerija dobit« nove puške in t< pove.
Benetke. „Gazetta di Venezia" po roča, da so napravi i v beneškem arzenalu dve novi oklopmei a 5000 tonami vsebine in 26 vozli hitrosti
Budimpešta. Imunitetni odsek drž. zbora je sklenil izročiti sodišču razne poslance radi dvoboja, razžaljenja časti, poslanca Pavla Nessija pa radi poneverjenja.
B e r o 1 i n. Nova nemško-ruska pogodba je podpirana.
Dunaj. Nemci v Solnogradu hočejo prirediti protestno zborovanje proti dovolitvi
slovanskih vzporednic na učiteljiščih v Sle-ziji in proti znanemu odloku o pravnih izpitih zagrebškega vseučilišča. Tudi v Sleziji prirede Nemci več shodov.
R i m Letošnje velike vojaške vaje na vzhodni meji v dolini Piave bo vodil general Gobbo Prisostvovala jim bode velika ko-mis ja generalnega štaba. General Ricciotti Garibaldi je oglasil svojo kandidaturo v ekraiu Montecorvino. Večina volivcev je zanj. Te dni se je predstavil volivcem in dejal, da im» pripravljenih 40.000 dobroorganizi 'anih Gtribaldinoev za morebitno vojsko.
Še en napad.
Peterburg, 28 juii|». Ko se je peljal pravosodni minister Muravjev ob 2. uri popoludne v Petrov dvor, priletela so kč.nvnja v okna voza, v katerem se je vozil minister. Okna so razbita. Napadalca niso do bili. Otvoritev novega pristanišča, ki bi se morala danes vršiti v carjevi prisotnosti, bo opustili.
^*l«fonska ln brzojavk poročila.
Ruski minister za notranje zadeve — umorjen.
Peterburg, 30. julija. Morilec je bi operiran ter je sedaj izven nevarnosti. Tudi mrzlice nima več. Trdovratno odklanja vsak odgovor, kar preiskavo jako otežkočuje. Kljub temu trdi policija, da je na sledu ob širni tajni zvezi, katere člani ao se atentata aktivno udeleževali. Zveze te družbo vodijo v inozemstvu.
Pariz, 30. julija. „Matin" poroča: Pri napadu je bilo ranjenih nad 20 oseb. Neka triletna deklica in neka 641etna gospa umirat«. Car je vprašal o položaju žrtev.
Peterburg 30. julija. Za pogreb Pleh vejev se delajo velike priprave. Pogreb bo v nedeljo. Pokopan bo Plehve na svojem posestvu Kostrova, kamor je dan pred umorom odpotovala njegova rodbina. Njegovi soprogi so po umoru brzojpvili, da ji je mož nevarno obolel. Soproga je takoj prihitela v Peterburg in ko je izvedela za strašni dogodek, je pala v nezavest.
Peterburg, 30. julija. Tudi ranjeni častnik je bil operiran ter je izven nevarnosti.
Peterburg, 30. julija. »Novoje Vremja* trdi, da je napad delo Japonske in da je bil napadalec najet od Japoncev. Vest, da je aretiranih 100 oseb in da so ječe prenapolnjene ni resnična.
Japonsko-ruska vojska.
London 30 iuliia. V Tjkiu razprav Ijajo že o mirovnih pognjih. Japonci pra-/io, da ne bodo prej sklepali miru predno Rusija ne prizna, da je tepena. Sklepali bodo n ir brez Uako tretie države.
London, 30. julija. Iz Tokia poročajo: Poštni parnik „Korea", ki je vozil tudi vojne potrebščine, je priplul nepoškodovan v Yokohamo.
Peterburg, 30. julija. Almiral Stryl-lov brzojavlja, da je na zaplenjenem nemškem parniku »Arabia« bilo mnogo vojnih potrebščin Kontreadmiral Jessen je odvedel parobrod v Viadivostok, kjer se bodo o plenu odločili.
Tokio, 30. julija. Vesti o padcu Port Arturja uradno zanikajo.
Peterburg, 30. julija. Pred Port Arturjem je 501)00 Japoncev. Po noči so Japonci n »pravili okope. — Napade z morske strani ponavljajo Japonci le ponoči
Tokio, 29. julija. K>tajski cesar je določil, nhj vsako leto 400 kitaiskih gojencev uživa vojaško izobrazbo na Jjpjnskem.
Šmarje pri Jelšah, 30. julija. Bi-kupu StroBsmry. rju so se na tukajšnjem kolodvoru pok o iili šmarski Slovenci z burnim »Živio" klici. Viadika je prijazno odzdrav-ljal.
Budimpešta, 29. julija. Zaradi posilstev je bil urednik Košutovega glavnega lista F-ii yo obsojen na 9snes<čno ječo. Sodišče ga |e zafl.snn iziustlo iz z>p«ra.
Odda se
več sob za letoviščarje
c vso oprav v lepem Uraiu a Gorenjskem, pol ur* nad Km- em Električna razsvetljava in pripravno za kopanje.
V č "e po /.ve pri Blažu Zabretn v Brl-tofu, pošta Kranj.	1230 4-3
F MeteorologiSno poro Silo.
rUHo* ud aorjem 306-8«, irednji »atni tlak 786 0 a»
i
Cu ope
MTUL>
SUajn baro-Mtrm. V mm.
Ta«p«. rmtnn
OofidJ«
V.te.ri,
N.b.
I!'
89| 9. ivefi.
gol ,Jutr H2. popol.
<37-6 | 17 0j brezvetr. | pol, obl.
jasno.
739 7 I 13 7 I sl szah. 738-6 | 25'3 | sl. jjvzb. . Srednja včerajinja temperatura 17'9*. norm. 19'8*
0 0
1279
Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni oče, gospod
Anton H&fnet*
mesar In posestnik
po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 29. julija, ob 2. uri popoldne v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki drage ga pokojnika se bodo v nedeljo, dne 31. t. m., ob 5. uri popoldne slovesno blagoslovili in nato prenesli na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi.
Dragega pokojnika priporočamo molitvi in blagemu spominu!
Š k of j a Loka, dne 29. julija 1904.
Žalujoči ostali.
Šnhlnrt V za	"llkarje, najnovejše in
kJllUl/Ullts najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 17 11—8
Vnanja naroČila proti povzetju.
PrG(l	1 kozarec Rogaškega temp-
Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in
pospešuje prebavljanje. „Styriaa-vrelec učinkuje 1123 c 2-2 enako, a je moinejši.
zajutrkom
52-42
Medicinalni - konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5 —
V, » » 2 60.
Dobiva se v vseb bolj šib trgovinah.
Vinski sodi.
Dobro ohranjeni vinski sodi iz I* hrastovega lesa so na prodaj avstrijski veder po kron 1*60 pri graščinski upravi lt upre vrh (Rupertshof) pri Novem mestu.
Ogledati si jih more kupec v Rebri pri Dolžu.	1276 3-1
Stanovanje
obstoječe iz petih sob in pritiklin
v tretjem nadstropju se odda
s 1. novembrom v novem poslopju
mestne hranilnice ljubljanske
v Prešernovih ulicah.
Več se poizve v tajništvu imenovane hranilnice na Mestnem trgu št. 2. 1283 3—1
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
poslovodja
izurjen v stekleni in porcelanski stroki, samskega stanu, 26 let star, rim, kat., izprašan knjigovodja, govori hrvaško, ogrsko, nemško, s I. referencami,
Želi premenlH svojo službo.
Mala mesta niso izključena. Ponudbe sprejema upravništvo tega lista.
\
1245 2—2
3 gospodje oziroma 3 dijaki
se sprejmo na stanovanje ali tudi na hrano, v novi hiši, na lepem, zdravem kraju. ===== Kje, pove upravništvo .Slovenca". 1258 l-i
Več pomočnikov
kolarskih in kovaških, sprejme P. Keršič, 1275 2-1
tovarna za izdelovanje in zaloga
vozov, Šiška pri Ljubljani.
Novo! Izšla je Novo!
Missa pro defunetis
a IV voces inaequales, aut una voce cum Organo, Auctore
Matthaeo Vurnik.
Tisek „Katol. tiskarne". — Samozaložba. — Cena 1 K, po pošti 1 K 5 v.
Prodaja ,,Katol. bukvama" In L. Schwenfner v Ljubljani ter skladatelj v St. Vidu pri Zatl-člnl (Dolenjsko). 1274 3-1
[epo stanovanje:
troje sob in kabinet s prikladami
—— se odda	■
takoj ali meseca novembra.
Več se izve -. Tržaška cesta št. 4. ^	1277 3-1
Krape <karfe> in ščuke,
male in veeje ribe so na prodaj v ribarskem zavodu na Studencu, žive, na izber kilo po 1 K 50 vin.
Naročila sprejme tudi okrajni ribarski odbor, Miklošičeva cesta štev. 24 V Ljubljani.	1278 1—1
Odda se takoj ali s 1. novembrom
lepo stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami 1287 1-1 Pred Škofijo 18.
Več se izve istotam v II. nadstropju.
Strojevodja
želi premeniti službo na parno žago ali mlin ali v kako drugo tvornico. Vešč je vsaki žagarski in mlinarski stroki. Izučen je tudi - za trgovskega pomočnika pri lesu.-
Vzel bi tudi vodno žago ali mlin ■mmmmhm y najem.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca". 1273 1-1
Baba tega v zamadek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessmisRe kisla rodi.
17 -1
iivtrek: Giesshubl Sauerbrunn,
{•laz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ■peeerijskih prodaja lnicah in trgovinah z jestvin&mi i> finom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete«- Lassnik-u v Ljubljani.
Odda se po nizki ceni
več stanovanj
B 1 novembrom 1.1. v novi ob drevoredu Opekarske ceste stoječi vili Najemniki imajo pravico do uporabe velil-eg« vrt*.
NataCneje pove ponestnik g. A Bučar sam ozir. mesta« posredovain ci. 1269 3—3
Učenca,
kateri bi takoj dobival tedensko plačo,
sprejme
tvrdka Ad. Hauptmann,
trgovina j barvami v Ljubljani, Res-IJeva cesta. 12 5 3 3
HIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllUlIllllllHIIIIIMIIII
II Grenčica II
Florian" II
Zastonj in franko
dobi vsakdo moj najnovejši veliki cenik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in sre-brnine po izvirnih tovarniških
- cenah. -
Tovarniška zaloga ur
jVIaks Bobnel,
1265 b UPaP 6—1
Dunaj IV., Margarethenitraiie 38 P.
Založnik c. kr. državnih uradnikov. Trgovina ustanovljena 1.1840. Odlikovana z Grand Pnix in zlato »vatinjo Pariz 1904.
Izurjene
prodajalke
In
komij
le moči prve vrsta se sprejmd a primerno dobro plačo s 1. septembrom — Prednost imajo eni koi.f koieke stroke, ki ao vešči alovensinga in nemškega jezika.
Potudbe s zahtevo plač« ter prepisi Bprifieva',, ako le možno tudi s sliko, naj se vpofiliejo na	1271 3-2
Oroslava Bernarfovič,
Angleško skladišče oblek v Ljubljani.
Osebna predstava se želi.
Gostilničarji in vinofržci!
Licitacijska prodaja ljutomerskega '	vina!
Dne 2., in če bo treba tudi 3. avgusta, prodajam zaradi pomanjkanja prostora kakih 801 bi prlitnega ljutomeroana. letniki 885 1898, 1HOO 1903 Za?et*-k prodaje ob 10 url dopoldne. Cene od 15 kr. naprej.
1249 2-2 Frane Seršen,
posestnik vinogradov v Ljutomeru.
II 1J
|| in liker jI
II „Florian" ||
|| najboljša kapljica || | f za želodec. 1238 8 § 1
niiiTiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiillllllilliilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi
Za
kron
SO
vin.
najzanesljivejša	R
žepna urazagospode nasvetul^ Tošljem pristno
anker- = = remontoar«
f}oskopf«UFo =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-— kem nikelnastem okovu. -
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14-50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
VIII 2 Lerchenfelderstrasse 124—126.|18.
Zahvala.
Dnč 24. julija 1.1. Podpečjo nastali požar uničil je podpisanim skoraj vsa poslopja, le malo se je dalo rešiti.
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", pri kateri imamo zavarovana poslopja, cenila je takoj na poročilo, t. j. dnč 25. julija 1904. škodo in jo nam dnč 26. julija že izplačala.
Dolžnost naša je, da se za to kulantno postopanje „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" javno zahvalimo ter svetujemo vsem našim rojakom, da pridno pristopajo k tej naši edini slovenski zavarovalnici.
Podpeč, dnč 26. julija 1904.
Anton Jakopič, mp. Frančiška petrič, mp. Ivan Zabukovec, mp. Jože Hočevar, mp.
Andrej Ramoveš, župnik, mp. Jožef Krašner, mp. Jožef Blažič, mp. Janez Adamič, mp.
Patent
H«.tscliel£
(zakonito zajamčeno oznamenilo za asbestni cementni šlirilj.)
1268 26—1
ttSSMS? Eternit tovarne LUOUIIG HATSCHEK ^tST*"
vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu 7.htpuai{. in nrn.nfkt.
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. 1X/1, Berggasse II. Andrassystrasse 33. Ogrsko.	^nievajlB VZOrCB in prospBMB.
1055 52-7
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBL
J. Spi*eitzeiT«ja naslednik lijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadaj oči h predmetov: žlSno ompežje na steoj, obhojilne mize, ograde na mlnodvopu, obmejno omnežje, važna vpata, balkoni, veoande, stolpne kulže, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stueSne stole itd.
Specijaliteta: vaijižni zastopt in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
1266 3—1
Razglas.
Na ljubljanski trgovski šoli in vzgojilnici
ustanovljeni I. 1834,
se prične poduk dne 1. oktobra 1904.
Pojasnila in programe daje
Artur Mahr, lastnik in vodja.
1267 3—1
Razglas.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1904/5 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vložč tu sem svoje prošnje, podprte z na-cionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnd 28. julija 1904.	,
Ravnateljstvo trgovske šole.
Artur Mahr.
Gimnazijski konvikt
oo. benediktincev v St. Pavlu,
krasili zdravi lesi v Lavantinski dolini na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj.
Prospekti se lahko zahtevajo od pred-stojništva tega zavoda.	898 9—6
¥ Bt. Lovrencu
ob Temenici se bode
dne 5. avgusta (v petek) ob 8. uri zjutraj potom zmanjševalne dražbe oddajalo p o pravi j anje nadarbinskega in cerkvenega poslopja. Sprejemalci polože 10%
vadija.
1270 3-2
J. Žagar,
Sap. uprav.
Vedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Stari trg štev- 16.
S t. avgustom se preselim na j)unajsk.° cesto štev. 20, nasproti kavarne „Suropa", v Hribarjevo hišo.
Prodaja se na obrobe. — Stare plošče se zamenjajo.
.se
C
o
M N
.n «
IVflfi DOGRU
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
1
svojo
zalogo hišne oprave.
IfPl
i sit
; ".V.'* is J
i jpS^^L
iraerki
.... . . •
3
K
J1


'.■> :j' '
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
NC todno
Cenik s podobami zastonj in franko.
1564 36

registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
JTialffiT? v Ltjubijani ffuitil iiii]
•vwww«	ivwwv —
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vloge po
23 104—60
41
2 0
I
i
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V r 9 ir Siriji
posojilnice znaša	4^*
SX hran K 5,089.883-14. promet K 23,806'306'40. ^zakladaZ' K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
a
Novomesto!
m.
Novomesto!
vi
hotel m kavarna
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, di sem otvoril svoi novo la moderno sezidani hotal, v katerem so po'nikom na razoolago prav lepe, poyolno z novo opravo urejene sobe v preaočišče. — Točil bodeni fino Puntlgaoisko ptvo, pristna dolenjsaa In druse vrste T?ina. Izvistua kuhinja postregla bode veduo •i gor«imi m mrzlimi, ukusnimi jedili. Obenem pnporoiujem svojo veliko zalego Puntlgnmskeg-a piva v sodčkih in steklenicah. — Pr edajam na debelo in drobno iz svoje \ ei.ke zaloge jako fina in zajamčeno naturn s. vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganjo na debelo in drobno.
Potnika na kolodvoru sprejemal bode pn v.akem vlaku za moj hotel omnibus .Medved1-.
Za prav obilni obisk in veleeenjena naročila se cajprisrčnejše priporočuje
1262 10-2
ftotco B«cez (3<aKac).
I

^o&ip\savu uVju&no viaxnax\}anv s\a9ti. o\>č';xv^u, Aa sem 9s\e& ^oieV^ene VoncesVje
Ane }u\Vja \. ipv'\ce\ \a o\>r\ \*9rse$aV\.
^ ox'\rom na \o &o9o\}U}em ^e cjo^ipo&om Vtstum ^os^io-iarjem ipu^ovocaV\ xa naroc\\a, Va\era	tf $saVem
ox'\ru \ocvvo \n *,airves\jVJo \^rse^a\.
2S o&Y\cti\m s^os\o$arv'}em
VoncesVptuvatu &\mu'\VarsV\ mo\s\er xa mes\o
^e\va ces\a 50.
1210 3-3
axvo.
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
„0brtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8
1176 17-3
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
- 4 % od sto	■
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
[Franc Jožefov grenki vrelec
„pravi reprezentant kislih
VOda".	1049 15-3
V. medic, oddelek splošne bolnišnice na Dunaju.
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti e. kr. državne železnice se prodaja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689 ^^ cenah. ^^ 52-34
	Smreka koroška			Mece	tsen koroški	
	Id gorenjska			Id	štajers	ki
Dilje	i	ii	iii	i	ii	iii
Debelina	ena c o 1 a			ena c o 1 a		
		vin.			vin.	
						
	6	5	4	14	10	8
•/«	8	7	6	14	10	8
7.	10	8	7	15	13	10
7.	12	11	10	20	18	16
7,	15	14	12	24	22	19
7,	18	16	15	28	24	22
7«	20	18	16	40	30	26
	—	—	—	54	34	29
Remelnl						
	36	32	26			
7,	52	45	42			
7.	72	62	56			
"7..	110	100	90			
"i /« 0	—	16	—			
/a.		19				
Filerl od '/, do 'I, žt čevelj * K --54 Tram! „ «/. , "/., . » »
Kamnosek
L
IGNACIJ CAMERNIKI
Ljubljana, Komenskega ulice 26 J
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—8
102 52-31
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad.
Mlatilnice, gepeljni slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobč v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubljani*, Poljanska cesta št. 24.
i
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 62—31 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cone, točna in solidna postrežba.
Iz Ljubljane v Hew York
Brzoparniki: ,,Kalser V/llhelm II.", »Kronprlnz VMIhelm", „Kalser VMIhelm der Grosse ..Kalserln Mdrla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Zopet znižane cene!	££lcl«>
Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice si. 35
63 30-29	nasproti sfarl „TI£lerJe«i" gostilni.
0000000000000000
o o o o o o o o o
8 o o o o o o
Prva domača = slovenska pivovarna
G.fluerjevih dedičev
Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In
na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 52—8
Ustanovljena leta 1854.
oo oo oo oo
88
88 oo
oo §§
88 oo oo
oooooooooooooooo oommmmmmmmmmm
oo
oooooooooooooooo
HOOOOOOOOOOOOOO
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. —
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
1009 52—8
Fr.$
upevc
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe ln procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ccni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
IiJUBLiJRflfl,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
r : - ■ .
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
—v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor-
V Novi-Vork n'ja itd-toliko viš-ie> kolikor je tarifna cena P° ameriški že-
leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov
Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
1153 62-48
Tofarna
Ustanovljena 1888
[Založnik zvezejc.kr. avstr. drž/uradnikov!
i Alojzij Večaj,
Ljubljana
lliilli lili®
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča si. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanoe, barok, gotsko, seoealon Itd., kakor tudi štedilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
j Ceniki franko in brezplačno.
CD
<1
Gamaše, galoše.
133562-43 Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
.sv >vi> .\V> v i .\<". S ) > VA< >,' ■) i a-.
tM ^
^TAvVJ v
fM
<T'-V.V<
tVftt
trn
\m.
IIKantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rženl, pše-nični in mlečni kruli, pecivo li kitvi, brioche, orehove in makove roiičke, vaniliski ln fried-rlchsdorfski suhor i. dr.
1051 52-8 dan štirikrat sveže olvo
Na
pe-
in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
'/--.V
I S •/-.s ■/-> >V < VW,
te -A
m.
.V

I

Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega == blaga ==
i
se opozarja na tvrdko

HUGO I h L

v Ioubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 62—26
suknenih ostankov.
:: ■ \
a v

MAGGIJEUfl ZABELA
Je edino ln ataroznano sredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragii, sočivju itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato naj ae ne odd& preveč!
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
♦
iz portland-cementa in peska.
Streha prihodnosti.
Patentirana v 30 državah.
1012 Patentirana v 30 aržavan. 52—8 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cemeutnln, Glince pri Ljubljani.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.

279 24
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
PhcIi-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo jo (lo sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
Ovčji sir g
najboljše vrste
blizo lOOO kg ima na prodaj
1194 3-3 Anfon jake|j
na Dovjem hišna štev. 16.
Natančneje se izve pri lastniku.
O
O

#
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani eenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9-2 62-11
Bietingerjev"nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od V80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo ae tudi rja v te stroka spadajoča popravila natančno, vestno ln Jako ceno.
Mizarski učenec
se sprejme takoj.
ANDREJ KREGAR,
mizar,
1247 3—3
Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Nlkakih sivih las in brade več I §
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las § se doseže le z uporabo Vitek-ovega
H
nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-6 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-fehu & Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
Yažno!
<>i
Važno!
i i
I vi I
p, mn
o o
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—2
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Jlnton Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.
ker se sezona bliža koncu, le od dne 22. julija do 31. avgusta
obleke iz poletnega sukna..............preje	gld.	6"— sedaj	gld.
hlače iz poletnega blaga..............................„	„	4-—	„	„
perilno blago in obleke iz listra........................„	„	5"—	„	„
pcrilne obleke od 3 do 10 let..........................„	„	1-50	„	„
havelok iz veljblodne dlake............................„	„	5 —	„	„
površnik temnosive barve..........................„	„	lo-—	„	„
športne suknje, zelo moderne..........................„	„	12-—	„	n
čisto volnene tennis-obleke........•..........„	„	is-—	„	„
pol volnene tennis-obleke..............................„	„	T—	„	„
ženski jopiči, črni in drap............................„	„	5-—	„	„
paletot, črni in drap..................................„	„	6-—	„	„
damski plašči........................................„	„	10'—	„	„
ovratniki za deklice z rdečo in višnjevo kapuco ....	„	„	3"—	„	„
poletne bluze v vseh barvah..........................„	„	—'80	„	„
poletna perilna krila, barvana..........................„	„	150	„	„
perilna oblačila za otroke, bela in barvasta............„	„	1-30	„	„
blago za krila v vseh barvah..........................„	„	4-50	„	„
blago za kostume v modnih barvah....................„	„	10-—	„	„
klobuki iz volne klobučevine..........................„	„	r—	„	„
volneni klobuki za dečke..............................„	„	— -60	„	„
svitli modni klobuki z višnjevim trakom .......	„	„	1-60	„	„
svilene kravate in pentlje..............................„	„	— 50 „	„
srajce bele in barvaste........•..............„	„	160 „	„
kape za gospode in dečke.............
najfinejša modna poletna oblačila v najnovejših barvah
* -'60 „ preje gld. 15'— do 20-sedaj „ 9 — „ 12
površniki za duhovnike iz črnega listra........preje gld 10-— sedaj
površniki za duhovnike iz kamgarna in sukna .... n „ 20'— „
Velespoštovanjem	1242 3—3
3-60 2-40 » 3— „ -90
»	3'-
*	6-
.	7 20
„	10-80
.	4 "20
„	3—
„	4-40
»	6'-
*	1-80
.	-"48
„	--90
„	-'80
„	2-70
„ —'30
> -'30 . ~-90 „ -36 - in 30 —
• , gld. 6"-. 12"-
RDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Pliiladelplila.
Gld. 70*— -TS2K za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Resman. o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOOOOOOO
Q 35 23______Q
Š"	3
•o	(D
S-	d"
o	o'
£	=•'
pr	-J
eo
S	cr
to a B £.
e
i 5"
u
t»" •a S o a
s S
a <n
s
N s
o
a o
o
>
rt In o a ■a
t*
O T3
o
S? K
■a
o «
<0 O
Vsaki 'del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1 1254^8 Dobivajo se najbolje prij ^ 52—2
Karol Kavšeka nasl.; J_j
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mtatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
1 Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki rta razpolago.
479 104 39
&NT0N PRE8KER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnISKe obleke
Iz trpežnega In solidnega bla|i po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloko v največji izberi po najnižjih cenab
Oroslav Bernafovič
Angleško skladišče oblek v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o	o	o
ooooooooooooooooo nrn fT,n ,fmTr,, g
o	o„RED=STAR = LINE"§
o
rmm
'A,	i
r
tetmm
obarltelj aulform avstrijskega društva železniških nradnlkot
ffffff ffffflfflrfJFfl! WFNWf
(Bpficni zavod
<3*icfiler
JSjuBljana
Jurčičev trg šfev. 2.

1122 100 9
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več 5. ko «00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga m godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna za ure In Izvozna trguvim Most it 955, Ceiko
Pr»v» »mer. nik. remontolr-ara s oldro, . . •Utem liuskopr patent t trpežnem futralu ff (1 OTO I« lelenoreg* usnja r. oleg. rerlilco it nlk- SIU* " J"* IJa ln priveskom, komad - — —_
— BR. NOVAKOVIC —
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nailstr. (Medijatova hiša),

■e priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje
cerKveniR para-
meniov.
1724 16 ^
mmimm
Izdeluje oelo ornato,
kazule v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obha-JUne burze, atole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju, — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.

h:
H
Vi

Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
PP-" želczolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
S
|| priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko ^ Lj spadajočih predmetov:	cd
napravo in popravo različnih strojev === Jf
Naivpria Tnlnrrn naiboli^a in najcenejša tvrdka za naj vetja laiuga, naročevanje ozir. nakupovanje *
Copieev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje.
LakOV, pristnih angleških, za vo
eovn.
Emajine prevlake, pristne, v
pos dic«n po '/»< '/* It 'n 1 kg. Jantarjeve glazure za pode.
Edino uprižno in najlepše maaUo za trd« in mehko pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega s<t vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa m pohištva.	288 60--46
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Scftonfsida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
sajamOeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih m rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firaežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
^ izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo ^ konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
turbin po najnovejših
Naprava različnih transinisij za vsako industrijo.
rl^	Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^
i križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
T f Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- 'l? [L stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike [ffi raznih velikosti.	JI
>® Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
A
^
W Načrti in proračuni so na zabtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
ffi 472 50-33 '
a--m^M mr***

K Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst
1084
e-4 m
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. ^-42 S
^ Franc Wisjan, Ljubljana, Rimska cesta št. Jft.
4.4.4^.4.4.44.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.^444,4.4.4.4.4.44.4.4^4
Slovenci in Slovenke!
w* kupujte 'm perilno milo sv. Cirila in Metoda,
katero je najboljše sedanjih kakovosti.
v prid družbe
1133 10-10
TJ
v-
Geno kupite
v^r
batiste
tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.;
japonsko svilo
priložnostna cena, 78 kr. za meter;
modno blago
po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.;
Voile de Laine
franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter;
bluze
iz svilenega, perilnega blaga in zeftrja, najboljša kakovost, lastna manipulacija;
perzijske preproge
po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.;
Smirnske imit. preproge
po tri metre dolge, sedaj 5'90 gld.
Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo pi znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki
i
M
i
I
zaloga modnega in manufakturnega blaga
Ljubljana, Mestni trg 25.
-"D
1010 52-8
'.-'m	,"' ;■ "A'.'.'..•■


Zahtevajte ppi nakupu
671 60-21
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
s znamko 3 Jelen". "Tpfi
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.



—■S
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!
lidajatelj ia ***o*«m» *»»4»tk i B r. >»»«•!! Žltalk.
Vi*k .Katoliflk« Tiikaraa* t Llubtjaai.